Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
KSENIJA ŠALAMON
NALOGE IN PRISTOJNOSTI IZVRŠITELJA
OPOROKE
Diplomsko delo
Maribor, 2014
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
NALOGE IN PRISTOJNOSTI IZVRŠITELJA
OPOROKE
Ime in priimek: Ksenija Šalamon
Številka indeksa: 71177604
Študijski program: UNI-B1-PRAVO
Študijska smer: Civilno pravo
Mentor: doc. dr. Suzana Kraljić
Maribor, september 2014
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Suzani Kraljič za mentorstvo in pomoč pri izdelavi
diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi vsem svojim najdražjim za izkazano podporo pri študiju in pri
izdelavi diplomske naloge.
i
POVZETEK
Dedno pravo je zasebno pravo, ki ureja prenos premoženja ene osebe na drugo osebo ob
njeni smrti. Do dedovanja lahko pride na podlagi oporoke, ko zapustnik zapiše izjavo
svoje poslednje volje in določi, kdo naj deduje njegovo premoženje. Če zapustnik ne
sestavi oporoke, pride do dedovanja na podlagi zakona. V tem primeru upravičence za
dedovanje določa zakon. Pri tem velja pravilo, da ima oporočno dedovanje prednost
pred zakonitim dedovanjem. Prednost se torej daje oporočiteljevi poslednji izjavi volje.
Oporoka je enostranski pravni akt oporočitelja, s katerim izjavlja, komu zapušča svoje
premoženje. Oporoko je strogo osebni posel, oporočitelj pa jo lahko kdajkoli prekliče. V
Zakonu o dedovanju so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je oporoka
veljavna. Ti pogoji so oporočna sposobnost, svobodna oporočiteljeva volja brez napak
volje, zahteva obličnosti. Obligacijski zakonik kot splošno predpostavko za veljavnost
določa še pogoj možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke in
dopustnost podlage oporočnega razpolaganja.
Zapustnik lahko v oporoki določi izvršitelja oporoke, kateremu zaupa določene naloge,
ki jih ta naj izvrši po njegovi smrti. Izvršitelj oporoke funkcije ni dolžan sprejeti. Če mu
oporočitelj ne določi nalog, določi pa izvršitelja oporoke, naloge določa zakon. Te
naloge so, da mora skrbeti za zapuščino, da mora upravljati zapuščino, da mora
poskrbeti, da se poravnajo zapustnikovi dolgovi, izpolnijo volila in nalogi (bremena) in
da nasploh skrbi, da se oporoka izvrši tako, kot je oporočitelj hotel.
Glede dedovanja kmetijskih gospodarstev velja posebnost. Oporočitelj je omejen pri
določitvi dediča. Dva dediča lahko določi le, če dedujeta zakonca ali pa starši in
potomec.
Ključne besede: oporočno dedovanje, oporoka, oporočitelj, izvršitelj oporoke, sodna
praksa, dedovanje kmetijskih gospodarstev.
ii
SUMMARY
The Law of Succession is private law which governs the transfer of assets from one
person to another in case of death. The inheritance can take place on the basis of a
testament, in which case the decedent writes down the statement of his or her last will,
and decides who will inherit his or her property. If the decedent does not draw up a
testament, the inheritance comes about on the basis of law. In such circumstances the
beneficiaries of the estate are stipulated by the law. According to the rule contained in
the law in question, testamentary succession takes precedence over hereditary
succession. Preference is therefore given to the testator’s last expression of will.
A testament is a unilateral legal act of the testator, who uses it to state to whom he or
she bequeaths his or her estate. A testament is highly personal affairs, and the testator
can cancel it at any time. The requirements that need to be fulfilled in order for the
testament to be valid are stipulated in the Inheritance Act. The following requirements
have to be taken into account: the testamentary capacity, the flawless free will of the
testator, and the demand for formality. As a general presumption for validity, the Code
of Obligations additionally stipulates the requirement of the possibility, admissibility,
determinacy, or determinability of the testament’s content as well as the admissibility of
the foundation of the testamentary disposition.
In his or her testament, the decedent can determine the executor of the will, who is then
entrusted to carry out certain tasks after the decedent has passed away. The executor of
a will is not bound to accept the function assigned to him or her. If the testator does not
assign the tasks to the executor; nevertheless he does determine the executor of a will, it
is the law that stipulates the tasks. There are several tasks that have to be fulfilled. The
executor needs to take care of the inheritance, he or she needs to administer the
inheritance, he or she is obliged to make sure that all the decedent’s debts are settled,
and he or she needs to assure that all the bequests and tasks are fulfilled. Furthermore,
the executor is in charge of the testament being carried out according to the testator’s
will.
There is a peculiarity concerning the law of succession when it comes to agricultural
economies: the testator’s choice of inheritors is limited. In such a case, the testator can
iii
determine two inheritors only if the ones who are to inherit are either a married couple,
or a child and a parent.
Key words: testamentary succession, testament, testator, executor of a will, case law,
inheritance of the agricultural economies.
iv
KAZALO VSEBINE
POVZETEK ..................................................................................................................... i
SUMMARY ..................................................................................................................... ii
UVOD .............................................................................................................................. 1
1. SPLOŠNO O DEDNEM PRAVU .......................................................................... 3
1.1 Zapuščinski postopek ......................................................................................... 5
1.2 Odgovornost za zapustnikove dolgove .............................................................. 6
1.3 Ustava Republike Slovenije ............................................................................... 7
1.4 Vsebina oporoke ................................................................................................ 9
1.5 Pravni učinki oporoke ........................................................................................ 9
2. IZVRŠITELJ OPOROKE .................................................................................... 10
2.1 Imenovanje izvršitelja oporoke ............................................................................. 13
2.2 Naloge in pristojnosti izvršitelja oporoke ............................................................. 14
2.3 Razrešitev izvršitelja oporoke ............................................................................... 15
2.4 Izvršitelj oporoke – skrbnik za poseben primer ............................................... 16
2.5 Vzorec besedila za določitev izvršitelja oporoke............................................. 17
2.6 Duhovnikova oporoka ...................................................................................... 18
2.6.1 Primer lastnoročno napisane duhovnikove oporoke ................................ 19
2.7 Izbira izvršitelja oporoke in poslednje volje .................................................... 21
2.8 Naloge izvršitelja oporoke ............................................................................... 21
3. DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV ........................................... 22
3.1 Oporočno dedovanje ............................................................................................. 22
3.2 Omejitve volil ....................................................................................................... 23
3.3 Omejitve razpolaganja s pravnimi posli med živimi ............................................ 23
3.4 Posebnosti glede zakoncev ................................................................................... 23
4. SODNA PRAKSA ................................................................................................. 25
4.1 VSL sklep I Cp 787/2000 ................................................................................ 25
v
4.2 VSL sklep I Cp 2217/2010 .............................................................................. 26
4.3 VSL sklep I Cp 2119/93 .................................................................................. 28
ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 29
5. LITERATURA IN VIRI ....................................................................................... 30
5.1 Internetni viri ........................................................................................................ 31
5.2 Strokovni članki .................................................................................................... 32
5.3 Zakonodaja ............................................................................................................ 32
1
UVOD
Dedovanje je pojem, s katerim se vsak sreča vsaj enkrat. Prvič se s pojmom dedovanja
posameznik sreča, ko napiše oporoko, to je izjavo poslednje volje. Z oporoko sporoči,
kako želi razdeliti svoje premoženje po smrti. Oporočitelj je pri napravi oporoke
praviloma svoboden. Omejen pa je na primer z institutom nujnega deleža.
V izjavi poslednje volje lahko oporočitelj imenuje izvršitelja oporoke, kateremu zaupa,
da bo po njegovi smrti izvršil naloge, ki mu jih določi z oporoko. V primeru, da
oporočitelj imenuje izvršitelja, ne določi pa njegovih nalog, subsidiarno velja, da ima
naloge, ki so določene z Zakonom o dedovanju (v nadaljevanju ZD).1 Po mojem mnenju
je izvršitelj oporoke oseba, ki jo zapustnik izbere in ji zaupa, da bo njegovo izjavo
poslednje volje natančno izpolnila. Izvršitelj oporoke te funkcije ni dolžan prevzeti. Če
pa jo prevzame, pa mora skrbeti za izvršitev oporoke kot dober gospodar.2 Drugič se
posameznik sreča s pojmom dedovanja, ko deduje za neko umrlo osebo. ZD določa dva
pravna naslova, na podlagi katerih lahko kdo deduje. To sta oporoka in zakon. Po
oporoki dedujejo osebe, ki so v oporoki določene kot dediči. Zakonsko dedovanje pa
pride v poštev, če zapustnik ni naredil oporoke.
V diplomski nalogi bom za boljše razumevanje najprej predstavila osnovne pojme
dedovanja, osnove zapuščinskega postopka, kdo je odgovoren za zapustnikove dolgove.
Zakonska podlaga dednega prava je pri nas ZD in Ustava Republike Slovenije (v
nadaljevanju URS).3
V nadaljevanju se bom podrobno usmerila na institut izvršitelja oporoke. Predstavila
bom njegovo imenovanje, razrešitev in njegove naloge. Ugotavljala bom, kakšen pomen
ima institut izvršitelja oporoke v praksi. Za boljše razumevanje teorije bom preučila
1 Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odl.
US, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ in 31/13 - odl. US), URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 (02.09.2014). 2 Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odl.
US, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ in 31/13 - odl. US), URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 (02.09.2014), člen 95. 3 Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991
z dne 28. 12. 1991), URL: http://www.uradni-list.si/1/content?id=61579#!/Ustava-Republike-Slovenije
(02.09.2014).
2
sodno prakso in tako videla, kako je s postavitvijo izvršitelja oporoke v praksi. Področje
izvršitelja oporoke v pravni praksi ni dolgo poznano, zato sklepam, da se v praksi redko
uporablja. Za boljše razumevanje bom preučila tudi zgodovino instituta izvršitelja
oporoke, njegov razvoj in pomen v zgodovini. V nalogi se bom osredotočila tudi na
področje dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij, glede katerih velja posebnost.
Oporočitelj mora upoštevati zakonsko omejitev glede določitve dedičev.
Cilj mojega raziskovalnega dela in diplomske naloge je, da raziščem področje dednega
prava, podrobneje dedovanja. Cilj je, da ugotovim, kaj je temeljna naloga izvršitelja
oporoke, kdo je lahko postavljen za izvršitelja, ali je izvršitelj lahko razrešen svoje
funkcije, ali mora sprejeti naloge, ki mu jih določi oporočitelj. Zanima me, ali je
svoboda oporočitelja pri postavljanju dedičev neomejena. V diplomski nalogi želim
ugotoviti, s kakšnimi pravnimi vprašanji in težavami se srečujejo izvršitelji oporoke pri
svojem delu.
Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabila različne metode raziskovanja. Prva metoda
je metoda kompilacije. Uporabila jo bom, ker bom citirala in povzemala besedila drugih
avtorjev znanstvenih del. Besedila iz tujih znanstvenih del bom citirala, drugače gre za
plagiat. Naslednja metoda je deskriptivna metoda. Z njeno pomočjo bom opisala
predmet raziskovanja, osnovne pojme in teorijo izbrane teme. Z metodo analize in
sinteze bom preučevala sodno prakso in iz primerov oblikovala teorijo.
3
1. SPLOŠNO O DEDNEM PRAVU
Dedno pravo ureja razmerja iz sklopa zasebnolastninske pravne sfere, ki se tičejo
dedovanja, prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Oseba, katere premoženje
preide ob njeni smrti na druge osebe je zapustnik. Če je ta razpolagal s svojim
premoženjem z oporoko, je oporočitelj. Zapustnikovo premoženje lahko preide na
osebe, ki jih pravo določa kot dediče. Dedič je lahko vsaka fizična oseba, določena
bodisi po zakonu bodisi po oporoki. Oseba, na katero preide po oporočiteljevi volji
samo posamezna premoženjska pravica, ni dedič, ampak volilojemnik (legatar).
Oporočitelj lahko naloži tudi kakšno dolžnost tistemu, ki mu nakloni korist iz
zapuščine. To je nalog (modus). Zapustnikovo premoženje, celota njegovih
premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih je imel ob smrti in ki po predpisih dednega
prava lahko preidejo ob njegovi smrti na dediče, je zapuščina. Če pride do dedovanja,
je to premoženje za dediče dediščina. Z dedovanjem pridobi dedič kot zapustnikov
univerzalni naslednik vrsto upravičenj glede zapuščine. Ta upravičenja kot celota
predstavljajo dedno pravico.4
Zapustnik lahko z oporoko odloča o usodi svojega premoženja za primer smrti, ne da bi
se oziral na zakoniti dedni red. Oporočno dedovanje ima prednost pred zakonitim
dedovanjem. Svoje premoženje lahko zapustnik zapusti poljubni osebi, razpolaga lahko
s celoto ali z delom premoženja. Zapustnik tudi ni prisiljen enako obravnavati svojih
potomcev. Zapustnik je načeloma svoboden pri oblikovanju svoje oporočne volje,
vendar pa so v ZD določene nekatere omejitve. Oporočitelj lahko torej z oporoko
razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot določa zakon. Meje
razpolaganja z oporoko so po ZD postavljene z ustanovo nujnega deleža. Nujni delež
pomeni, da oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo
določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po pravu ta del zapustnikovega
premoženja.5
4 povzeto po: Zupančič Karel, Skubic Žnidaršič Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena
izdaja, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2009, stran 25–29.
Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odl.
US, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ in 31/13 - odl. US), URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 (02.09.2014), člen 78, 82, 85, 132. 5 povzeto po: Zupančič Karel, Skubic Žnidaršič Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena
izdaja, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2009, stran 33–39.
4
Oporočitelj je pri sestavljanju svoje oporoke in določanju dedičev, med drugim omejen
z institutom nujnega deleža. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja,
določen z ZD. Vendar po ZD določenim dedičem v vsakem primeru pripada nujni
delež. Nujnim dedičem nujni delež pripada tudi, če po oporoki ne dobijo nič ali če
dobijo premalo. Nujni dedič je tisti, ki bi tudi sicer dedoval, če bi se dedovalo po
zakonu, a le v določenih primerih. To so:
zapustnikovi potomci, posvojenci ter njihovi potomci, zapustnikov zakonec ali
zunajzakonski partner in zapustnikovi starši (tj. prva dva dedna razreda), ki so nujni
dediči v vsakem primeru;
zapustnikovi stari starši, bratje in sestre, ki so nujni dediči le, če so trajno nezmožni za
delo, nimajo potrebnih sredstev za življenje ter če bi bili po zakonu upravičeni do
dedovanja (če so potomci in starši izključeni iz dedovanja).6
ZD v 42. členu določa, da lahko oporočitelj razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega
deleža:
- če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad
zapustnikom;
- če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega
zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
- če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.
"Do dedovanja pride ob smrti zapustnika, ki ima premoženje (ali ob razglasitvi
pogrešanega za mrtvega, za katerim je ostalo premoženje). Deduje se na podlagi
dednega naslova (zakona ali veljavne oporoke). Dedič mora preživeti zapustnika, biti
mora dedno sposoben in dedno vreden. Dediščina pripada dediču ob zapustnikovi smrti
in ne šele takrat, ko mu je dodeljena."7
6 povzeto po: Dedovanje po oporoki, URL: http://www.pogreb-krste-zare.si/2011/01/dedovanje-po-
oporoki/ (19.08.2014).
Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odl.
US, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ in 31/13 - odl. US), URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 (02.09.2014), člen 25. 7 Korže Branko, Pogodbe, dedovanje, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1981, stran 36–37.
5
ZD v 8. členu določa meje oporočnega dedovanja. Oporočitelj lahko z oporoko
razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa ZD. Pomeni, da
zakonodajalec, navkljub preferiranju (dajanju prednosti) oporočnega dedovanja pri nas,
le-temu postavlja določene razumne meje, saj bi lahko absolutiziranje (dajanje
prednosti) oporočiteljeve volje pri dedovanju v praksi pripeljalo do precej nepravičnih
situacij. Predvsem takrat, ko oporočitelj ne bi upošteval nujnih deležev zakonitih
dedičev.8
1.1 Zapuščinski postopek
O dednih zadevah se odloča v zapuščinskem postopku, ki je lex specialis pravdnega
postopka. To pa pomeni, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo tudi določbe
Zakona o pravdnem postopku9 (v nadaljevanju ZPP), če ZD nima konkretnejših
določb.10
"V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero
premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem,
volilojemnikom in drugim osebam. Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti,
brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je razglašen za mrtvega."11
"Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo
kakšno pravico iz zapuščine. Stranke so lahko tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo
ločitev zapuščine od premoženja dediča. Zapuščinsko sodišče izdaja odločbe v obliki
sklepa. Za odločanje v dednih zadevah so na prvi stopnji pristojna okrajna sodišča, za
odločanje na drugi stopnji pa višja sodišča."12
8 povzeto po: Turk Boštjan J., Praktični pravni nasveti v zvezi z dedovanjem, Ljubljana, 2004, stran 9-10.
9 Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 -
ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US,107/10 - odl.
US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US in 10/14 - odl. US), URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 (02.09.2014). 10
povzeto po: Turk Boštjan J., Praktični pravni nasveti v zvezi z dedovanjem, Ljubljana, 2004, stran 15. 11
Turk Boštjan J., Praktični pravni nasveti v zvezi z dedovanjem, Ljubljana, 2004, stran 15. 12
Zupančič Karel, Predpisi o dedovanju/z uvodnimi pojasnili Karla Zupančiča, 6. dopolnjena izdaja,
Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1999, stran 126–129.
6
Zapuščinska obravnava13 se opravi na enem ali več narokih. Sodišče razpiše narok in
nanj povabi morebitnega izvršitelja oporoke ali začasnega skrbnika zapuščine in
prizadete osebe. Te osebe so:
- osebe, ki so poklicane k dedovanju po oporoki ali po zakonu;
- osebe, ki jim je oporočitelj naklonil kakšno korist iz zapuščine;
- osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz
zapustnikovega premoženja.14
ZD v 210. členu določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na
pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je
odvisna kakšna njihova pravica.
Dedna izjava vsakega dediča v zapuščinskem postopku mora biti pristna, izražati mora
njegovo pravo voljo, v kolikor pa je dedič še prava neuka stranka, pa mu nepoznavanje
prava v zapuščinskem postopku ne more in ne sme škodovati, kar pomeni, da mu je
sodišče dolžno razložiti vse okoliščine in posledice v zvezi s podajo dedne izjave.15
1.2 Odgovornost za zapustnikove dolgove
Za zapustnikove dolgove odgovarjajo dediči: zakoniti, oporočni in nujni dediči, tudi
država, ki ji sodišče izroči zapuščino brez dediča kot lastnino. Z dedovanjem preidejo
na dediča oziroma na dediče vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive
pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Dedič je zapustnikov
univerzalni pravni naslednik. Če deduje samo en dedič, odgovarja za zapustnikove
dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če pa deduje več dedičev
(sodediči), so ti nerazdelno (solidarno) odgovorni za zapustnikove dolgove, vsak do
višine vrednosti svojega dednega deleža.16
13
Na zapuščinski obravnavi rešuje sodišče vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino. To so vprašanja dedne
pravice, velikosti dednega deleža in pravice do volila.
Povzeto po: Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena
izdaja, Ljubljana, 2009, stran 255. 14
povzeto po: Zupančič Karel, Dedno pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, Uradni list
Republike Slovenije, 1991, stran 195. 15
Višje sodišče v Celju, sklep Cp 2134/2004, z dne 19.01.2006, URL:
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/36505/ (27.08.2014). 16
povzeto po: Zupančič Karel, Predpisi o dedovanju/z uvodnimi pojasnili Karla Zupančiča, 6. dopolnjena
izdaja, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1999, stran 124–125.
7
1.3 Ustava Republike Slovenije
URS v 33. členu določa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja.17
"Iz temeljne ustavne pravice do dedovanja izhaja za dediča pravica, da pridobi
premoženje mortis causa, za zapustnika pa pravica do svobodnega oporočnega
razpolaganja (svoboda testiranja). Obe pravici sta omejeni zlasti z ustavnim načelom
socialne države in socialno in ekonomsko funkcijo lastnine. Ustavna pravica do
dedovanja je kot sestavina lastninske pravice predvsem obrambna pravica. Država ne
sme neupravičeno posegati vanjo."18
URS v 67. členu določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako,
da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. ZD pa določa tudi
način in pogoje dedovanja.
Eden od elementov lastninske pravice je pravica do razpolaganja z lastnino, s svobodo
testiranja pa je posamezniku zagotovljena pravica razpolagati s svojim premoženjem za
primer smrti. Svoboda testiranja omogoča zapustniku, da odstopi od zakonitega
dedovanja ali pa, da ga spremeni. Kadar zapustnik ne napravi oporoke, nastopi zakonito
dedovanje. Pri zakonitem dedovanju določa ZD krog oseb, ki imajo pravico do
dedovanja zaradi družinskega razmerja z zapustnikom. Oporočno dedovanje ima
prednost pred zakonitim dedovanjem, ker je oporočno dedovanje izraz lastnikove
pravice razpolagati s svojim premoženjem za primer smrti. Zakonito dedovanje pa je le
nadomestilo za oporočno dedovanje. Svoboda testiranja pa vendar ni povsem
neomejena. Omejena je zlasti z ustavnim načelom socialne države in socialno in
ekonomsko funkcijo lastnine. Načelo socialne države se kaže pri pravni ureditvi
dedovanja nujnih dedičev. Določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre namreč po
zakonu del zapuščine (nujni delež). S posebnimi določbami Zakona o dedovanju
kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG)19 je zakonodajalec posegel v pravico
do zasebne lastnine in dedovanja posameznika, in sicer zaradi uveljavljanja socialne in
17
povzeto po: Arhar France, Blaha Miran, Bučar France in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije,
ponatis, Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije, 2010, stran 341. 18
Arhar France, Blaha Miran, Bučar France in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije, ponatis,
Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije, 2010, stran 361. 19
Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 - odl. US in 30/13), URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383 (02.09.2014).
8
ekonomske funkcije lastnine. Takšna ureditev je utemeljena, saj se lastninska pravica in
oporočno razpolaganje uresničujeta skladno z naravo in namenom stvari in skladno s
splošnim interesom, ki je opredeljen v agrarni politiki države. Zakonodajalec je socialno
funkcijo lastnine uresničil s tem, da je v ZDKG prepovedal delitev kmetij in dediču
kmetije omogočil prevzeti kmetijo pod pogoji, ki ga ne obremenjujejo preveč.
Ekonomsko funkcijo pa je zakonodajalec uresničil tako, da z načelom nedeljivosti
kmetij ob dedovanju onemogoča drobitev srednje velikih kmetij. Pomeni, da se
ohranjajo kmetijsko – gozdarske celote, ki omogočajo smotrno gospodarjenje.20
"Ekološka funkcija lastnine se uresničuje s tem, da dedič, ki prevzame kmetijo, ostane
na kmetiji, ki mu omogoča opravljati kmetijsko, gozdarsko in dopolnilne dejavnosti na
kmetiji v obsegu, potrebnem za eksistenco."21
20
povzeto po: Arhar France, Blaha Miran, Bučar France in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije,
ponatis, Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije, 2010, stran 653–656. 21
Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja,
Ljubljana, 2009, stran 294.
9
1.4 Vsebina oporoke
Najpomembnejše odredbe v oporoki so: postavitev dediča; volila; določitev namestnika
dediču ali volilojemniku (substitucija); modalitete pri postavitvi dediča ali pri volilih,
kot so pogoj, rok, nalog; postavitev izvršitelja oporoke. Vsebina oporoke ne sme
nasprotovati zakonitim predpisom in ne sme biti nemoralna. Vsebina oporoke se
ugotovi z razlago. Pri poslednjevoljni odredbi kot enostranskem pravnem poslu, je treba
vedno ugotoviti pravo zapustnikovo voljo. Gre za to, da se izvrši volja zapustnika.
Izhodišče pri tem je to, kar je zapustnik odredil v oporoki. Ne gre za posamezne izraze,
temveč za smisel (ratio), in sicer za tisti smisel, ki izhaja iz celotne poslednjevoljne
odredbe.22
1.5 Pravni učinki oporoke
V oporoki oporočitelj (pisec oporoke) določi, kako in komu naj bo njegovo premoženje
(ki ga bo imel v času smrti), razdeljeno. Oporočitelj v oporoki določi enega ali več
dedičev. Oporoka ima pravni učinek šele po smrti oporočitelja. Zapustnikovi potomci,
starši, zakonec oziroma zunajzakonski partner (tudi istospolni partner) so t. i. nujni
dediči in so s tem vedno upravičeni do dedovanja nujnega deleža premoženja
oporočitelja - ne glede na omembo ali želje v oporoki. Oporočitelj jim to lahko prepreči
z razdedinjenjem, za kar mora imeti upravičene razloge.23
22
povzeto po: Finžgar Alojzij, Dedno pravo, Ljubljana, 1953, stran 53–54. 23
povzeto po: Sestavljanje veljavne oporoke, URL: http://www.pogreb-ni-tabu.si/2011/01/sestavljanje-
veljavne-oporoke/ (19.08.2014).
10
2. IZVRŠITELJ OPOROKE
Najprej naj pojasnim pojem oporoke in pogoje za veljavnost oporoke. Pogoj, da je
imenovanje izvršitelja oporoke veljavno, je veljavna oporoka.
"Oporoka (testament) je enostranska, preklicna, v predpisani obliki dana izjava volje, s
katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Pomeni, da se
razpolaganja, ki so določena v oporoki, realizirajo šele ob smrti oporočitelja. Oporoka je
strogo osebni akt. Zastopanje pri izjavi poslednje volje ne pride v poštev. Oporoka je
strogo formalni pravni posel. Veljavna je samo oporoka, ki je narejena v eni izmed
oblik, ki jih predpisuje zakon – forma ad valorem. Oporočitelj lahko oporoko vsak čas
prekliče."24
"Oporoka lahko vsebuje različna določila, s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim
premoženjem za primer smrti, pa tudi določila oziroma izjave oporočitelja, ki ne
predstavljajo razpolaganja s premoženjem, vendar pa so pomembna za dedovanje ali za
druga pravna razmerja in za druge namene."25
ZD določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je izjava poslednje volje veljavna. Ti
pogoji so oporočna sposobnost, svobodna oporočiteljeva volja brez napak volje, zahteva
obličnosti. Obligacijski zakonik26 (v nadaljevanju OZ) kot splošno predpostavko za
veljavnost določa še pogoj možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine
oporoke in dopustnost podlage oporočnega razpolaganja.27 Pogoji za veljavnost oporoke
morajo biti izpolnjeni, sicer oporoka ni veljavna, posledično pa ni veljavna tudi
postavitev morebitnega izvršitelja oporoke. Oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali
več oseb za izvršitelje oporoke. Le-te določi, ker želi, da se določila oporoke natančno
izpolnijo. Izvršitelj oporoke mora imeti poslovno sposobnost, lahko je fizična ali pravna
oseba. Določena oseba pa ni dolžna sprejeti te funkcije. Izvršitelj oporoke je
24
Zupančič Karel, Predpisi o dedovanju/z uvodnimi pojasnili Karla Zupančiča, 6. dopolnjena izdaja,
Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1999, stran 67–68. 25
Zupančič Karel, Dedovanje/z uvodnimi pojasnili Karla Zupančiča, 8. spremenjena in dopolnjena izdaja,
Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2005, stran 86. 26
Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001
z dne 25. 10. 2001), URL: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200183&stevilka=4287
(02.09.2014). 27
povzeto po: Zupančič Karel, Predpisi o dedovanju/z uvodnimi pojasnili Karla Zupančiča, 6. dopolnjena
izdaja, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1999, stran 69.
11
zapustnikov mandatar, njegova funkcija je strogo osebna in neprenosljiva. O svojem
delu mora izvršitelj oporoke sodišču položiti račun. Zahteva lahko povračilo stroškov in
nagrado za svoje delo, ki se plača iz razpoložljivega dela zapuščine. Po drugi strani
izvršitelj oporoke odgovarja dedičem za škodo, ki jo stori z nepravilnim ali malomarnim
opravljanjem svojega dela.28
Izvršitelj oporoke ima s svojim delom različne stroške, kot so: izguba delovnega časa,
potovanja, sklepanje pogodbe za zastopstvo z odvetnikom ipd, zato pa ima pravico do
povračila stroškov in nagrade za svoj trud. Izvršitelj sodišču predlaga potreben obračun,
sodišče to odmeri s posebnim sklepom. Sklep se izplača iz razpoložljivega dela
zapuščine.29
"Po organski teoriji sta skrbnik zapuščine in izvršitelj oporoke stranki po uradnem
položaju. Po teoriji zastopanja sta le zakonita zastopnika, medtem ko so stranke dediči.
Prevladuje teorija zastopanja. Navedeni osebi z izvedenimi ukrepi ne zavezujeta sebe,
temveč premoženje, ki ga upravljata. Navedeni osebi delujeta z voljo, da nastopijo
učinki delovanja za tretje osebe in proti tretjim osebam, ne pa proti njim samim.
Izvršitelj oporoke plačuje dolgove in sprejema plačila, skrbi za zapuščino in jo upravlja.
V pravici upravljanja je zajeta pravica zastopanja, ki pa se izvaja iz volje zapustnika, in
ne iz volje dediča. Po organski teoriji je izvršitelj oporoke sam stranka, on je lahko
napoten na pot pravde, da pravdo bodisi sproži bodisi da je tožen. Rešitev po tej teoriji
je pomanjkljiva, ker izvršitelj oporoke ne deluje v svojem imenu in tudi ni dolžan
plačati stroškov postopka. Vsi učinki njegovega ravnanja zadenejo dediče in njihovo
podedovano premoženje. Zato je po teoriji zastopanja dedič stranka, izvršitelj oporoke
pa le zastopnik dediča."30
Po enem mišljenju je izvršitelj oporoke skrbnik premoženja. Ni samo pooblaščen in
dolžan, da čuva in zaščiti zapustnikovo zapuščino, temveč tudi, da jo primerno namenu
razporedi. Vse to mora storiti tako, kot je predvideno v oporoki. Zakonske določbe, ki
se navezujejo na to področje, se uporabljajo le subsidiarno, če zapustnik v oporoki ne
28
povzeto po: Zupančič Karel, Dedno pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, Uradni list
Republike Slovenije, 1991, stran 134. 29
povzeto po: Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o dedovanju: s sodno prakso,
Ljubljana: Primath, 2005, člen 97, stran 325. 30
Rijavec Vesna, Dedovanje: procesna ureditev, Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1999, stran 99.
12
opredeli nič drugega. Po drugem mišljenju je izvršitelj oporoke oseba, ki je imenovana s
strani zapustnika in je sui generis zastopnik dediča in pomočnik zapuščinskega sodišča.
Prizadevati si mora za točno izpolnitev zapustnikove izjave poslednje volje. Iz tega
drugega mišljenja izhaja, da je izrazito poudarjena teorija zastopništva ali mandata, ki je
v pravni teoriji najbolj poudarjena. Obstajajo pa tudi druga dojemanja. Po enem položaj
izvršitelja oporoke počiva na volji zapustnika. Volja zapustnika je osnova za
imenovanje izvršitelja. Kadar ima neka tretja oseba navodilo, da po volji zapustnika
imenuje izvršitelja, ta ni pooblaščenec zapustnika, ker z njim ne sklene nobene
pogodbe. Po mišljenju francoskega pravnika Planiola je izvršitelj oporoke
pooblaščenec, ki ga imenuje zapustnik z namenom, da se zavaruje, da bo njegova izjava
poslednje volje izvršena. Po mnenju Planiola insitut izvršitelja oporoke predstavlja tako
imenovanega posmrtnega pooblaščenca (le mandat posthume). Vendar pa se posmrtni
pooblaščenec razlikuje od rednega, za časa življenja postavljenega pooblaščenca, s
svojimi posebnimi lastnostmi:
- ne preneha s smrtjo pooblastitelja, ampak šele potem pooblaščenec pridobi moč;
- takšno posmrtno pooblastilo je lahko dano le z oporoko;
- pooblastilo je lahko dano le poslovno popolnoma sposobni osebi, drugače izvršitev ni
veljavna.
Podobnosti med posmrtnim pooblaščencem in navadnim so v tem, da oba prenehata s
smrtjo pooblaščenca. Funkcija ni prenosljiva, ne preide na pravne naslednike. Za
izvršitev zapustnikove poslednje volje so običajno zavezani njegovi univerzalni pravni
nasledniki. Zapustnik jim zapušča celotno zapuščino ali pa njen del in jim hkrati
narekuje, da izvršijo njegovo poslednjo voljo. Narekuje jim, da naj izvršijo določene
naloge, ki zapustniku ležijo na srcu. To se po navadi nanaša na pogreb, izplačilo volil
dobrodelnim in humanitarnim ali verskim ustanovam, revnim družinam in podobno.31
Do zaključka zapuščinske obravnave ima upravitelj položaj in pravice, primerljive
položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinske obravnave pa je
pooblaščenec dedičev.32
31
povzeto po: Lazarević P. Adam, Izvršilac testamenta i njegova funkcija, Naša Zakonitost, 1969, stran
265–274. 32
Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Cp 2533/2012, z dne 07.11.2012, URL:
http://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/2012032113051306/ (06.08.2014).
13
ZD v 145. členu določa, da če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti
glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki
upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga
upravlja. Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev. Upravitelj lahko
z odobritvijo sodišča razpolaga s stvarmi iz zapuščine, če je za to upravičen po oporoki
ali če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne kakšna škoda.
2.1 Imenovanje izvršitelja oporoke
ZD v 95. členu določa, da lahko oporočitelj v oporoki določi eno ali več oseb za
izvršitelje oporoke. Izvršitelj oporoke je lahko vsaka poslovno sposobna oseba. Tisti, ki
je določen za izvršitelja oporoke, ni dolžan sprejeti te funkcije.
"Določitev izvršitelja oporoke ni obvezna. Običajno se izvršitelj določa, če je zadeva
zahtevnejša (več dedičev, večje premoženje, upniške terjatve ipd.). Izvršitelj je lahko
vsaka poslovno sposobna oseba, oporočitelj jo bo določil glede na zahtevnost posla. Z
oporoko določen izvršitelj ni dolžan prevzeti te funkcije."33 Izvršitelj oporoke se lahko
imenuje tudi pod pogojem in rokom (primer: če prvopostavljeni izvršitelj ne sprejme te
funkcije).34 Če je zapustnik imenoval izvršitelja oporoke, mu sodišče to sporoči in ga
hkrati povabi, naj se v določenem roku izreče, ali prevzame to dolžnost.35
"Če je oporočitelj določil izvršitelja oporoke, ni potrebno postavljati začasnega
skrbnika zapuščine, niti upravitelja zapuščine. Izvršitelj oporoke ima glede na svojo
funkcijo enak položaj kot skrbnik zapuščine. Oba sta zastopnika dedičev. Tudi naloga
izvršitelja oporoke je, da skrbi za zapuščino, da jo upravlja, da skrbi za plačilo dolgov
in volil in sploh za to, da se oporoka izvrši tako, kakor je želel oporočitelj.
Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo slediti zapustničini poslednji volji glede
izvršitelja oporoke, ne pa postavljati začasnega skrbnika zapuščine. Tega lahko sodišče
postavi le, če delo izvršitelja oporoke ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom."36
33
Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o dedovanju: s sodno prakso, Ljubljana:
Primath, 2005, člen 95, stran 324. 34
povzeto po: Lazarević P. Adam, Izvršilac testamenta i njegova funkcija, Naša Zakonitost, 1969, stran
265–274. 35
povzeto po: Rijavec Vesna, Dedovanje: procesna ureditev, Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1999, stran
149. 36
Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Cp 973/2013, z dne 16.10.2013,
14
ZD v 131. členu določa, da če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče,
kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika
zapuščine. Ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in
izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.
2.2 Naloge in pristojnosti izvršitelja oporoke
Dolžnosti izvršitelja oporoke določi oporočitelj. Če pa oporočitelj ni kaj drugega
določil, velja po ZD:
- da mora za zapuščino skrbeti. Zlasti mora poskrbeti za zavarovalne ukrepe: za popis in
cenitev zapuščine, za shranjevanje določenih premičnih stvari.
- da mora upravljati zapuščino; v okviru te redne uprave lahko tudi razpolaga s
posameznimi zapuščinskimi predmeti. V času opravljanja funkcije izvršitelj oporoke
izključuje dediča od upravljanja z zapuščino in od razpolaganja z zapuščinskimi
predmeti.
- da mora poskrbeti, da se poravnajo zapustnikovi dolgovi, izpolnijo volila in nalogi
(bremena).
- da nasploh skrbi, da se oporoka izvrši tako, kot je oporočitelj hotel.37
ZD v 96. členu določa, da če je izvršiteljev oporoke več, opravljajo zaupane dolžnosti
skupaj, razen če je oporočitelj drugače določil.
Izvršitelj oporoke ima cilj, da izvršuje poslednjo voljo, ki je izražena v oporoki. To ni
njegova edina naloga, ampak le osnovna. Izvršitelj oporoke ni v nobenem primeru
pooblaščen za zastopanje dedičev, ne glede na to, da izvršuje svojo dolžnost in s tem
ščiti tudi njihove interese. Zapustnik lahko naroči tudi dedičem, naj izpolnijo njegovo
poslednjo voljo.38
Če ni izvršitelja oporoke, lahko sodediči prepustijo upravljanje dediščine posebnemu
upravitelju. Le-tega postavijo sodediči sami s soglasnim sklepom ali pa ga postavi
URL: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2012032113062704/; (30.07.2014). 37
povzeto: Zupančič Karel, Dedno pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, Uradni list
Republike Slovenije, 1991, stran 134. 38
povzeto po: Lazarević P. Adam, Izvršilac testamenta i njegova funkcija, Naša Zakonitost, 1969, stran
265–274.
15
sodišče na zahtevo vsakega sodediča. Upravitelj dediščine je lahko posamezni sodedič,
več sodedičev ali tretja oseba. Upravitelj dediščine upravlja dediščino za vse dediče,
stori lahko vse, kar spada v redno upravo skupnega premoženja sodedičev.39
2.3 Razrešitev izvršitelja oporoke
Funkcija izvršitelja oporoke preneha:
- ko opravi svojo nalogo (praviloma tedaj, ko je zapuščinski postopek končan);
- če ga sodišče razreši, zato ker njegovo delo ni v redu in v skladu z oporočiteljevo voljo
ali z zakonom;
- če ne izpolnjuje več pogojev, zlasti če izgubi poslovno sposobnost.
Če ga sodišče razreši, ne more določiti drugega izvršitelja oporoke. Izvršitelj oporoke je
pa lahko razrešen tudi na lastno željo.40 Sodišče lahko postavi začasnega skrbnika
zapuščine,41 če je to potrebno.
"Izvršitelja lahko razreši sodišče po uradni dolžnosti, če ne opravlja dela v skladu z
oporočiteljevo voljo ali skladno z zakonom. Predlog za razrešitev lahko dajo tudi
udeleženci v zapuščinskem postopku iz enakih razlogov, izkazati morajo pravni
interes."42
39
povzeto po: Zupančič Karel, Dedno pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, Uradni list
Republike Slovenije, 1991, stran 167. 40 povzeto po: Zupančič Karel, Dedno pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, Uradni list
Republike Slovenije, 1991, stran 134. 41
Zakon o dedovanju v 131. členu določa, da se skrbnik zapuščine določi, če so dediči neznani ali če je
neznano njihovo prebivališče, in tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Upravičen je, da v imenu
dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. 42
Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o dedovanju: s sodno prakso, Ljubljana:
Primath, 2005, člen 98, stran 326.
16
2.4 Izvršitelj oporoke – skrbnik za poseben primer
"Primer: Zapustnik je z oporoko vse svoje premoženje zapustil mladoletnemu sinu,
vendar pod določenimi pogoji. Kot izvršitelja oporoke je določil svojega brata,
kateremu je naložil, da mora do polnoletnosti oporočnega dediča dati v najem
stanovanje, katerega mu je zapustil, najemnino pa nalagati na devizno hranilno vlogo
mladoletnega dediča. Denar s te vloge lahko dvigne za mladoletnikove potrebe šolanja,
vozniškega izpita in nujne primere. Zapustnik je pa tudi omejil pravico razpolaganja s
stanovanjem in odločil, da ga mladoletni dedič ne more prodati pred svojim
enaindvajsetim letom. Sodišče je štelo, da so pogoji v oporoki, določeni mladoletnemu
dediču, dopustni in tako je mladoletnik dedoval zapuščino po pokojnem očetu pod temi
pogoji.
A. Če je oporočitelj svojega mladoletnega sina postavil za dediča z odložnim
pogojem – ko dopolni osemnajst let, potem sin ni pridobil dediščine v trenutku
zapustnikove smrti, temveč jo bo pridobil šele, če se spolni pogoj. V tem
primeru med visečnostjo pogoja upravlja z zapuščino izvršitelj oporoke, ki ga je
postavil oporočitelj. Med visečnostjo pogoja pa lahko dedič zahteva ustrezno
zavarovanje svoje pogojne pravice, zlasti lahko zahteva, naj sodišče izda ukrepe
za zavarovanje zapuščine oziroma dela zapuščine.
Center za socialno delo lahko sodišču predlaga, naj odredi ustrezne ukrepe za
zavarovanje pričakovane dediščine. Ne more pa od izvršitelja zapuščine zahtevati, naj
da račun o upravljanju otrokovega premoženja, ker v tem primeru premoženje še ni
otrokovo.
B. Druga možnost je, da je otrok pridobil dediščino v trenutku zapustnikove smrti.
Izvršitelj oporoke je zapustnikov mandatar, zapustnikov pogodbeni zastopnik z
omejenimi pravicami. Izvršitelj oporoke izvršuje svoje pravice in dolžnosti v
interesu in v imenu dedičev, vendar povsem neodvisno od njihove volje, zato
lahko pride v položaj, ko svoje dolžnosti izpolnjuje tudi proti volji dedičev.
Začasni skrbnik zapuščine je dedičev zakoniti zastopnik. Izvršitelja oporoke ni mogoče
enačiti s skrbnikom za posebne primere in zanj tudi ni mogoče uporabiti določbe
17
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR)43, po kateri
ima center za socialno delo pravico do nadzora nad delom skrbnika.
Izvršitelj oporoke v tem primeru upravlja otrokovo premoženje kot pogodbeni zastopnik
oporočitelja, zato mora biti tudi on, tako kot bi bil sicer oporočitelj sam, podrejen
kontroli centra za socialno delo. V tem primeru torej center za socialno delo sme in
mora, kadar je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi, od izvršitelja oporoke
zahtevati, naj da račun o upravljanju otrokovega premoženja."44
2.5 Vzorec besedila za določitev izvršitelja oporoke
"Vzorec besedila za določitev izvrševalca oporoke:
Za izvrševalca/-ko oziroma izvrševalce moje zadnje volje določam ________________.
(vpiše se ime osebe (ali več oseb), od katere zapustnik pričakuje, da ga bo po njegovi smrti osebno
zastopala z nalogo upravljanja njegove zapuščine)
Vzorec besedila, če je zaželen nadomestni izvrševalec:
Če je izvrševalec nesposoben za izvrševanje naloge ali noče opravljati zadane naloge,
potem določam _________________________, da deluje namesto njega, ali če se
zgodi, da sta oba izvrševalca nesposobna opravljati svoje naloge, potem
določam____________________, da deluje namesto njiju.
Izvršitelj naj razdeli moje premoženje na podlagi naslednjih obveznosti:
(izvršiteljeva pravna obveza je, da se ravna po navodilih, ki sledijo)
a) _________________________________________________________
b) _________________________________________________________
c) _________________________________________________________
Ne glede na določila oporoke je obveznost, da se naprej poravnajo naslednji stroški
_________________________________________________________."45
43
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004
z dne 24. 6. 2004), URL: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200469&stevilka=3093 (2.9.2014). 44
Končina Peternel Mateja, Izvršitelj oporoke – skrbnik za poseben primer, Pravna praksa, časopis za
pravna vprašanja, 29. oktober 1998, stran 10–11. 45
Jelačin Marta, Oporoka: kratki napotki, kako pripraviti oporoko, 1. Ponatis, Ljubljana: Uradni list
Republike Slovenije, 2011, stran 50–51.
18
2.6 Duhovnikova oporoka46
Vsak duhovnik mora imeti pravilno napisano in veljavno oporoko. Civilna zakonodaja
oporoke ne zahteva, zakonik cerkvenega prava pa jo zahteva za redovnike in priporoča
vsem ostalim vernikom. Če duhovnik umre, ne da bi imel sestavljeno oporoko, ali pa če
v oporoki ne določi dediča svojega premoženja, se dedovanje izvede po civilni
zakonodaji. Civilna zakonodaja v tem primeru določa, da so prvi zakoniti dediči
pokojnikovi potomci in njegovi starši. Ti dobijo vedno nujni delež. Stari starši ter bratje
in sestre pokojnika pa so zakoniti dediči v primeru, ko oporočitelj nima prvih dedičev,
enakovredni prvim pa so, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za
življenje.
Oporoka mora biti sestavljena pri zdravi pameti, prostovoljno, brez prisile, grožnje,
zvijače ali zmote, sicer je neveljavna in nastopi dedovanje po zakonu. Da je oporoka
civilno pravno veljavna, mora biti napisana v celoti lastnoročno, opremljena z datumom
(dan, mesec, leto) ter na koncu besedila lastnoročno podpisana (z imenom in
priimkom). Duhovnikova oporoka se v zaprti ovojnici hrani na škofiji, duhovnik jo
odda vizitatorju pri vizitaciji.
Duhovnik naj v oporoki imenuje izvršitelja oporoke. Če ga ne imenuje, je izvršitelj
oporoke škofijski ekonom. Izvršitelj oporoke naj o smrti duhovnika obvesti matični
urad in, če je oporočnik lastnik registrirane lastnine (zemljišča, stavbe, vozila, bančni
računi in menice), oporoko izroči pristojnemu sodišču. Če pokojni ni bil lastnik
registrirane lastnine, razprava na sodišču ni potrebna. Izvršitelj oporoke naj zapuščino
varuje in upravlja ter skrbi, da se oporoka izvrši po oporočiteljevi volji. Iz zapuščine naj
se najprej poravnajo dolgovi in obveznosti, nato pa darovi in nagrade.
Oporoko je treba razlagati po oporočiteljevem namenu. Če nastane dvom, se je treba
držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je naložena
kakšna obveznost.
46
povzeto po: Koren Jožef g.v., Duhovnikova oporoka, URL:
http://kp.rkc.si/index.php/content/display/484/20/20 (19.08.2014).
19
2.6.1 Primer lastnoročno napisane duhovnikove oporoke
"Podpisani _________, roj. _______, stanujoč ________, župnik v _________, pri
zdravi pameti, prostovoljno, brez prisile zvijače ali zmote, svobodno in po tehtnem
preudarku izjavljam sledečo poslednjo voljo glede dedovanja premičnin in nepremičnin,
ki so v moji lasti.
1. Preklicujem in imam za nične vse dosedanje oporoke in želim, da ima samo ta oporoka
izvršilno moč.
2. Kot glavnega dediča, ki podeduje vse, kar je v moji lasti tako premičnin, kot
nepremičnin, kakršnih koli bančnih računov, TRR, hranilnih vlog, denarnih prihrankov,
posojil in pogodb, ki so pisane na moje ime pri bankah ali pri tretjih osebah, imenujem
(gospoda, Škofijo Koper, Župnijo ______ itd) z izjemo naslednjih volil.
3. Od nepremičnin zapuščam parc. št. ___________, (travnik, hišo, njivo, vikend itd.), ki
leži v k.o. ________ , (gospodu, Škofiji Koper, Župniji ______ itd)
4. Osebni avto znamke: __________, reg. štev. ________ zapuščam, (naslov prejemnika
____).
5. Vsoto denarja v znesku ____________ zapuščam (naslov prejemnika __________).
6. Delež družinskega premoženja zapuščam (naslov prejemnika __________) ali se mu
odpovedujem v korist ostalih zakonitih dedičev.
7. Vsoto denarja v znesku ____________ zapuščam (naslov prejemnika ___) za
________(določen namen).
8. Knjige, osebno pisanje, zapiske zapuščam (naslov prejemnika __________).
9. Duhovniške in liturgične obleke, svete posode, kelihe itd. zapuščam (naslov prejemnika
_____).
10. Ostalo osebno garderobo zapuščam (naslov prejemnika __________).
11. Pohištvo in ostale nepremičnine, ki se nahajajo v župnišču in so moja osebna last
zapuščam (naslov prejemnika __________).
12. Vse drugo premoženje, ki se ob smrti najde pri meni, in ni navedeno v tej oporoki, ni
moja last ampak last Župnije __________, ki jo upravljam in torej ni predmet
dedovanja po meni.
13. Glavni dedič je dolžan, kot prvo, da z razpoložljivim denarjem, če pa ta ne zadostuje
tudi s prodajo premičnin in nepremičnin poravnati:
a) vse moje dolgove do Župnije _________, Škofije__________ in do vseh ostali
pravnih in fizičnih ose.
20
b) Pravično izplačati v skladu z določilih pogodb osebe, ki so me negovale in zame
skrbele. (gospodinja…).
c) Poskrbeti, da bodo opravljene in izplačane vse neopravljene maše, kot je to
razvidno iz intencijske knjige, ki jo hranim v ____________ po zato predpisani vsoti
(kan. 948 ZCP).
d) Poskrbi, da bodo po moji smrti opravljeno in izplačano ___________ svetih maš
za pokoj moje dušo in še _________ za (moje starše, brata, gospodinjo, duhovne
poklice itd.)
e) Da se izroči Škofiji Koper denarni znesek v vrednosti ____________ za svete
maše. 10 let naj se letno opravi toliko maš, kolikor se jih lahko opravi iz obresti
glavnice po za to predpisanem mašnem daru. Po 10 letih naj se razdeli tudi glavnica za
_____ (napr. za potrebe škofijskih ustanov, itd).
f) Da poskrbi in plača vse nastale pogrebne stroške ter postavitev nagrobnika.
14. Pokopan želi biti na pokopališču v Župniji ____________(kjer sem na zadnje
služboval).
15. Denarne prihranke hranim na (hranilni knjižici, TRR, knjižici varčevanja…. ) št.______
pri banki ______; devizne prihranke imam na (deviznem računu, TRR, itd.) št.
_______, pri banki _________; (Življenjsko, Nezgodno itd.) sem zavarovan pri
zavarovalnici ____________, z zavarovalno pogodbo št._________; vzel sem posojila
pri _______ v znesku______; denar se posodil __________ v znesku________.
16. Za izvršitelja oporoke imenujem g. ____________ (škofijskega ekonoma, dekana ali
župnika, ali itd.), ki naj poskrbi, da zgoraj sestavljena oporoka pravilno izvršena in bodo
spoštovana vsa volila. Prav tako določam, da se izvršitelju iz zapuščine glavnega dediča
povrnejo stroški, ki bodo nastali pri izvrševanju te oporoke in dodeli pravična nagrada
za opravljeno delo. Nagrada naj ne bo nižja od vrednosti desetih mašnih namenov. O
izvršeni oporoki in izpolnitvi volili naj izvršitelj oporoke pisno poroča glavnemu
dediču.
lastnoročni podpis
___________________
1. lastnoročni podpis prva priča____________
2. lastnoročni podpis druga priča___________"47
47
Koren Jožef g.v., Duhovnikova oporoka, URL: http://kp.rkc.si/index.php/content/display/484/20/20
(19.08.2014).
Koper, dne: dan. mesec. leto
21
2.7 Izbira izvršitelja oporoke in poslednje volje48
Izvršitelj oporoke je oseba, ki poskrbi za natančno in podrobno izvršitev izjave
poslednje volje, napisane v oporoki. Izvršitelj oporoke na primer poskrbi za to, da
zapustnikovi otroci iz prejšnjega zakona dobijo nekaj njegovega premoženja. Seveda v
primeru, da je tako določeno v oporoki.
Koraki do izbire izvršitelja oporoke:
1. pogovorite se s potencialnim izbrancem: izbira izvršitelja oporoke je pomembna
zadeva. Ob zapustnikovi smrti bodo imeli polno dela in odgovornosti, zato je
pomembno imeti odkrit pogovor o tem, kakšne bodo njegove obveznosti;
2. vednost o nalogah: izvršitelj oporoke po zapustnikovi smrti skrbi za vse njegove
zadeve. Te zadeve so:
- plača račun za vodo in komunalne odpadke;
- proda zapustnikov avto;
- odpove mobilni telefon;
- vloži napoved za dohodnino; in podobno;
3. imenujte odvetnika za izvršitelja: izvršitelj oporoke je pogosto odvetnik.
Odvetniki so najbolj primerni, ker so dobro poučeni in poznajo postopek;
4. izberite izvršitelja oporoke: ta korak je najpomembnejši. Če zapustnik ne
imenuje izvršitelja oporoke ga imenuje sodišče, če je to potrebno. Lahko se
zgodi, da zapustnik sam te osebe ne bi imenoval za izvršitelja.
2.8 Naloge izvršitelja oporoke49
Glede imenovanja izvršitelja oporoke ni omejitve na odvetnike ali druge finančne in
pravne strokovnjake. Pravo določa le, da mora izvršitelj oporoke svoje naloge izpolniti
pošteno in marljivo. Izvršitelj oporoke mora izpolniti naslednje naloge:
- ugotoviti mora zapustnikovo premoženje;
- poiskati in kontaktirati mora osebe, ki so v oporoki imenovane za dediče;
- nadaljevati mora nujna plačila (npr. zavarovanje) do konca zapuščinskega postopka;
- poplačati mora dolgove zapustnika (preden dediči dobijo kaj iz zapuščine, morajo biti
dolgovi poplačani).
48
How to Select an Executor for Your Last Will and Testament, URL: http://www.wikihow.com/Select-
an-Executor-for-Your-Last-Will-and-Testament (27.08.2014). 49
What does an Executor do?, URL: http://estate.findlaw.com/estate-administration/what-does-an-
executor-do.html (27.08.2014).
22
3. DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
ZDKG v 2. členu določa, da je zaščitena kmetija kmetijska oziroma kmetijsko-
gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni
lasti zakonskega para ali oseb, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali
v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in
obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
ZDKG v 1. členu vsebuje namen, ki se naj doseže s posebno ureditvijo dedovanja
kmetij. Določeno je, da naj se prepreči drobitev zaščitenih kmetij. Dediču se naj
omogoči, da prevzame kmetijo pod pogoji, ki ga preveč ne obremenjujejo in ustvari se
naj možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije
zaščitenih kmetij.50
"Predmet dedovanja, za katerega veljajo določbe ZDKG, so zaščitene kmetije. Status
zaščitene kmetije dobi kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki
izpolnjuje pogoj glede velikosti in pogoj glede lastništva."51
3.1 Oporočno dedovanje
ZDKG v 21. členu določa, da lahko oporočitelj razpolaga z oporoko s kmetijskimi
zemljišči in gozdovi ter drugim nepremičnim in premičnim premoženjem, ki niso v
sestavi zaščitene kmetije, po splošnih predpisih o dedovanju. Zaščiteno kmetijo lahko
oporočitelj z oporoko zapusti le enemu dediču (fizični osebi). Izjemoma sme oporočitelj
zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti zakoncema ali enemu staršu in
otroku (oziroma posvojencu oziroma njegovemu potomcu), vendar se v tem primeru
zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih. Če oporočitelj razpolaga z zaščiteno
kmetijo v nasprotju z določbami ZDKG, pride do dedovanja na podlagi zakona.
50
povzeto po: Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in
dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2009, stran 294. 51
Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja,
Ljubljana, 2009, stran 296.
23
V 23. členu ZDKG je določeno, da ddediči, ki jih je oporočitelj v čoporoki prezrl ali jim
je naklonil manj, kot bi dobili, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, lahko
zahtevajo, da se jim dodeli nujni delež po ZDKG.
3.2 Omejitve volil
S posebnimi določbami o volilih ZDKG uresničuje načelo nedeljivosti zaščitenih
kmetij. Interes tega načela je neokrnjenost gospodarske zmožnosti kmetije. Oporočitelj
ne sme nakloniti volila, katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljišča.52
ZDKG pa v 22. členu določa, da oporočitelj sme nakloniti volilo, katerega predmet je
del zaščitene kmetije, če s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene
kmetije. Šteje se, da je gospodarska sposobnost zaščitene kmetije znatno prizadeta, če je
predmet volila kmetijsko zemljišče.
3.3 Omejitve razpolaganja s pravnimi posli med živimi
Člen 24 ZDKG določa, da s pogodbami o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja
in pogodbami o dosmrtnem preživljanju (darilnimi pogodbami za primer smrti) ni
mogoče razpolagati z zaščiteno kmetijo.
Namen te določbe je v tem, da ne bi prišlo do izigravanja prisilnih določb ZDKG s
pravnimi posli, sklenjenimi za življenja zapustnika.53
3.4 Posebnosti glede zakoncev
Če oporočitelj zapusti kmetijo zakoncema, ta po predpisih družinskega prava ne bo
postala njuno skupno premoženje, ampak posebno premoženje enega in drugega
zakonca po enakih delih (ker kmetije nista dobila z delom). ZDKG je kot lex specialis
postavil poseben premoženjski režim za zakonca glede podedovane kmetije.
Premoženjski režim glede podedovane kmetije predstavlja problem pri razvezi zakonske
zveze. Delitev kmetije po fizičnih delih ni dovoljena. Zakonca lahko brez izgube
52
povzeto po: Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in
dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2009, stran 312. 53
povzeto po: Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in
dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2009, stran 313.
24
kmetijo odsvojita šele po desetih letih od tedaj, ko sta jo prevzela. Če oporočitelj zapusti
zaščiteno kmetijo skupaj neki osebi in njenemu potomcu (ali posvojencu oziroma
njegovemu potomcu), bo kmetija skupno premoženje teh dveh oseb. Stvari, ki so
sestavni del kmetije, bodo v njuni skupni lasti.54
54
povzeto po: Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in
dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2009, stran 310-311.
25
4. SODNA PRAKSA
4.1 VSL sklep I Cp 787/2000
"Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi za upravitelja dediščine postavilo enega
izmed dedičev, to je zapustnikovo ženo. V razlogih izpodbijanega sklepa je obrazložilo,
da meni, da bo zapustnikova žena kot oporočna dedinja in kot mati mladoletnega sina,
ki je tudi oporočni dedič, skrbela in vestno upravljala z zapuščino. Sodišče prve stopnje
pa je nadalje navedlo, da je prepričan, da je s tem zavarovan tudi položaj zapustnikove
hčere in da bo upraviteljica dediščine upravljala premoženje v interesu in v korist vseh
dedičev po zapustniku.
Žena po mnenju pritožnice dejansko ni primerna za upraviteljico premoženja. Razlog je
v tem, da je prepričana, da sta skupaj s sinom edina dediča premoženja. Zato izključuje
in ne vse načine onemogoča dedinjo pri soposesti stvari, ki so v zapuščini.
Nepremičnino v P. daje v uporabo ljudem, ki zanjo ne znajo skrbeti oziroma delajo
škodo. Žena tudi ni pokazala nikakršnega zanimanja za postavitev priključka
kanalizacije čez P. Žena ni nikoli prebivala v hiši, vedno v bloku, kjer je hišnik
vzdrževal poslopje, zato nima nobenih izkušenj z vzdrževanjem.
V primeru, če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave
dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja
dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Za
upravitelja pa lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev."55
55
Višje sodišče v Ljubljani. Sklep I Cp 787/2000, z dne 11.10.2000, URL:
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/54745/ (06.08.2014).
26
4.2 VSL sklep I Cp 2217/2010
"Pokojni oče je bil najprej določen kot prevzemnik kmetije in je pritožnico določil kot
namestnico nosilca kmetijskega gospodarstva. Sodišče se do tega ni opredelilo. Sodišče
je za prevzemnico zaščitene kmetije določilo zapustničino hčer L. S.
S. R. bi se v primeru, da je prevzemnica, preselila na kmetijo, saj je to že izpovedala.
Pripravljena je zgraditi novo hišo. Tudi mož bi delal na kmetiji in sodišče bi ga moralo
zaslišati kot pričo, pa ga ni. Dejstvo, da L. S. dela na moževi kmetiji, ne more biti
odločilno. Obe dedinji hodita v službo in torej tudi L. S. ne more na moževi kmetiji
delati vsakodnevno.
13. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev določa, da če ni dediča, ki bi
izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije, lahko dedujejo vsi dediči v skladu s
predpisi o dedovanju. Tedaj bi se kmetija razdelila.
145. člen zakona pa določa, da če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo
sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče upravitelja. Ne moreta se
sporazumeti o tem, kdo bo prevzemnik kmetije. Sodišče je pravilno določilo za
prevzemnico L. S., s tem pa je odpadla potreba po določitvi upravitelja zapuščine.
Pritožnica S. R. trdi, da je sodišče ugotovilo, da sta obe dedinji zaposleni. Sodišče je na
podlagi izpovedbe L. S. ugotovilo, da je sicer po poklicu trgovka, vendar zadnjih pet let
živi pri svojem možu na njegovi kmetiji, opravlja vsa kmečka dela in le občasno po
pogodbi dela. Sodišče je odgovorilo na to, kako bi zmogla delo na obeh kmetijah
časovno uskladiti. Razložilo je, da gre za podnebne razlike glede na lego obeh kmetij,
saj se na moževi kmetiji delo pravi približno en mesec prej kot na J., kjer je kmetija
zapustnice. Zato bi lahko poljščine pridelovali le v K., kosili pa na J.
Sodišče je ugotovilo, da je pritožnica zaposlena, da je živela na kmetiji do
štiriindvajsetega leta, nato pa se je odselila. Iz tega razloga bi imela manj časa za
kmetijo, kot jo ima sestra, ki se ukvarja s kmetovanjem.
27
Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da skrb za kmetijo ne pomeni nujno, da prevzemnica
živi na kmetiji. Če je za kmetijo ustrezno poskrbljeno, zlasti za njen osnovni namen, to je
preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij in zagotavljanje možnosti za ohranitev in
krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitene kmetije, je tudi izbrana
možnost ustrezna."56
56
Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Cp 2217/2010, z dne 15.12.2010, URL:
http://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/2010040815251297/ (27.08.2014).
28
4.3 VSL sklep I Cp 2119/93
"Če določila oporoke niso jasna, je treba ugotoviti pravo oporočiteljevo voljo. Če
nastane dvom o oporočiteljevi volji, se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za
zakonitega dediča. V primeru spora med dediči pa bo treba zapustnikovo voljo
ugotavljati v pravdi.
Zapustnik je v oporoki določil, da svojo stanovanjsko hišo izroča svojim zakonskim
sinovom. Kot sinovi so navedeni F. B. - zapustnikov sin iz prvega zakona, otroka
pokojnega sina D., nato pa sta določena kot dediča še sinova T. in Z.. Iz zapisa oporoke
kot iz volje zapustnika izhaja in je nedvoumno, da je želel ta del premoženja zapustiti
svojim otrokom, to je svojim sinovom po enakih deležih, na mesto pokojnega sina D. pa
vstopita njegova otroka. Zapustnik ni imel nobenega razloga, nobenega namena in tudi
ne volje, da bi otroka pok. sina D. dedovala vsak zase enakovreden del zapuščine kot
ostali zapustnikovi otroci.
Ugotoviti je potrebno oporočiteljevo pravo voljo oziroma kaj je oporočitelj z morda
nejasno formuliranim določilom želel. Prvostopno sodišče se z razlago oporoke v teku
zapuščinskega postopka ni ukvarjalo, zato tudi potomci zapustnika takšni razlagi
oporoke pred izdajo sklepa o dedovanju niso mogli ugovarjati. Prvostopno sodišče bo
moralo ugotoviti zapustnikovo pravo voljo in v kolikor pride do spora o dejstvih,
napotiti stranke na pravdo."57
57 Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Cp 2119/93, z dne 02.12.1993, URL:
http://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/44468/ (27.08.2014).
29
ZAKLJUČEK
Skozi diplomsko nalogo sem spoznala, kako pomembno je področje dednega prava.
Pomembno je, da določimo, kaj bo z našim premoženjem po naši smrti. Premoženje
lahko razdelimo sami z oporoko, to je z izjavo poslednje volje. V primeru, da
oporočitelj ne naredi oporoke, za razdelitev njegovega premoženja poskrbi zakon.
Zakon o dedovanju vsebuje določila o tem, kdo so upravičenci po zakonu. Določa, kdo
so upravičenci, ki dedujejo po umrli osebi.
Institut izvršitelja oporoke je v praksi zelo zanimiv in uporaben. Oporočitelj se z
imenovanjem izvršitelja oporoke na nek način zavaruje, da bo njegova izjava poslednje
volje natančno uresničena. Za izvršitelja oporoke zapustnik določi osebo, ki ji lahko
popolnoma zaupa, da bo njegovo poslednjo voljo izvršila natančno tako, kot je zapisal.
Zgodovinsko gledano, v pravni teoriji institut izvršitelja oporoke ni dolgo poznan, kar
se odraža v redkosti pojavljanja v pravni praksi. Institut izvršitelja oporoke se v pravni
praksi ne uporablja zelo pogosto. Sklepam lahko, da je vzrok za to dokaj pozen razvoj
tega instituta in njegovo nepoznavanje. Menim, da je institut izvršitelja oporoke zelo
uporaben in zanimiv, ter lahko pripomore k hitrejši in lažji opravi zapuščinskega
postopka in razdelitvi zapuščine. Institut je zelo uporaben v primeru, ko zapustnik že
vnaprej ve, da bo prišlo do nesoglasij med dediči glede razdelitve dediščine. Z
imenovanjem izvršitelja oporoke na nek način prepreči, da bi prišlo do spora med
dediči, ker je izvršitelj tisti, ki dediščino razdeli. Pri tem pa upošteva voljo zapustnika.
Skozi izdelavo diplomske naloge sem želela od Okrajnega sodišča v Murski Soboti
pridobiti še statistične podatke o postavitvi izvršiteljev oporoke v praksi. Zanimala me
je konkretna številka, koliko izvršitelj oporoke je bilo v zadnjih nekaj letih postavljenih
v praksi. Vendar pa mi je Okrajno sodišče v Murski Soboti na moj dopis odgovorilo, da
vpisnik teh podatkov ne vsebuje in tako teh podatkov nisem uspela pridobiti.
30
5. LITERATURA IN VIRI
- Arhar France, Blaha Miran, Bučar France in drugi, Komentar Ustave Republike
Slovenije, ponatis, Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije, 2010.
- Finžgar Alojzij, Dedno pravo, Ljubljana, 1953.
- Jelačin Marta, Oporoka: kratki napotki, kako pripraviti oporoko, 1. ponatis,
Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2011.
- Korže Branko, Pogodbe, dedovanje, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1981.
- Rijavec Vesna, Dedovanje: procesna ureditev, Ljubljana: Gospodarski vestnik,
1999.
- Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o dedovanju: s sodno
prakso, Ljubljana: Primath, 2005.
- Turk Boštjan J., Praktični pravni nasveti v zvezi z dedovanjem, Ljubljana, 2004.
- Zupančič Karel, Dedovanje/z uvodnimi pojasnili Karla Zupančiča, 8. spremenjena
in dopolnjena izdaja, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2005.
- Zupančič Karel, Dedno pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana,
Uradni list Republike Slovenije, 1991.
- Zupančič Karel, Predpisi o dedovanju/z uvodnimi pojasnili Karla Zupančiča, 6.
dopolnjena izdaja, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1999.
- Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, tretja, spremenjena in
dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2009.
31
5.1 Internetni viri
- Dedovanje po oporoki, 23.1.2011,
URL: http://www.pogreb-krste-zare.si/2011/01/dedovanje-po-oporoki/ (19.8.2014).
- How to Select an Executor for Your Last Will and Testament,
URL: http://www.wikihow.com/Select-an-Executor-for-Your-Last-Will-and-Testament
(27.8.2014).
- Koren Jožef g.v., Duhovnikova oporoka,
URL: http://kp.rkc.si/index.php/content/display/484/20/20 (19.8.2014).
- Sestavljanje veljavne oporoke, 29.1.2011,
URL: http://www.pogreb-ni-tabu.si/2011/01/sestavljanje-veljavne-oporoke/
(19.8.2014).
- Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Cp 973/2013, z dne 16.10.2013,
URL: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2012032113062704/;
(30.7.2014).
- Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Cp 787/2000, z dne 11.10.2000,
URL: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/54745/ (6.8.2014).
- Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Cp 2533/2012, z dne 07.11.2012,
URL: http://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/2012032113051306/ (6.8.2014).
- Višje sodišče v Celju, sklep Cp 2134/2004, z dne 19.01.2006,
URL: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/36505/ (27.8.2014).
- Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Cp 2119/93, z dne 02.12.1993,
URL: http://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/44468/ (27.8.2014).
- Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Cp 2217/2010, z dne 15.12.2010,
URL: http://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/2010040815251297/ (27.8.2014).
32
- What does an Executor do?,
URL: http://estate.findlaw.com/estate-administration/what-does-an-executor-do.html
(27.8.2014).
5.2 Strokovni članki
- Končina Peternel Mateja, Izvršitelj oporoke – skrbnik za poseben primer, Pravna
praksa, časopis za pravna vprašanja, 29. oktober 1998, stran 10–11.
- Lazarević P. Adam, Izvršilac testamenta i njegova funkcija, Naša Zakonitost, 1969,
stran 265–274.
5.3 Zakonodaja
- Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 -
ZN, 40/94 - odl. US, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ in 31/13 - odl. US), URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 (02.9.2014).
- Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991
z dne 28. 12. 1991), URL: http://www.uradni-
list.si/1/objava.jsp?urlid=199133&stevilka=1409 (02.9.2014).
- Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno
besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl.
US, 50/10 - odl. US,107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl.
US in 10/14 - odl. US), URL:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212 (02.09.2014).
- Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 - odl.
US in 30/13), URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO383
(02.09.2014).
- Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001
z dne 25. 10. 2001), URL: http://www.uradni-
list.si/1/objava.jsp?urlid=200183&stevilka=4287 (02.09.2014).
