Utrip 2012

Utrip, glasilo občine Oplotnica, MAJ 2012

1

Glasilo Občine Oplotnica, MAJ 2012

OB 14. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE OPLOTNICA

PDF Compressor Pro

http://www.pdfcompressor.org/buy.html


2

OBČINSKI PRAZNIK 2012PROGRAM:

SOBOTA, 26. 5. 2012Ura Naslov Predlagan izvajalec programa Kraj izvajanja

9.00Zaključna vaja ekip prve pomoči civilne zaščite in RK Oplotnica –»Medobčinsko preverjanje ekip civilne zaščite in RK« Borut Valenčak Park

10.00 Tekmovanje v karateju Shotokan karate klub Oplotnica Športna dvorana Milenij12.00 35. srečanje starejših občanov RK Oplotnica Dvorana KTC Oplotnica19.00 Slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj KUD Oplotnica Dvorana KTC Oplotnica20.30 »VILINSKI VEČER« Graščina

Pogostitev DKŽ Oplotnica GraščinaDegustacija sortnih vin , Županovo vino 2012 Vinogradniško društvo Oplotnica VinotekaRazstava slik KUD, likovna sekcija 1.etažaRazstava slik Ivana Vodovnik 1. etažaRazstava na temo SPOMINI Vsa društva 1. etažaRazstava turističnih spominkov TD Trta 1. etažaPregled letnih dogodkov v občini, predvajanje na platnu (CD) Društvo KTV Oplotnica Graščina

NEDELJA, 27. 5. 2012Ura Naslov Predlagan izvajalec programa Kraj izvajanja

9.00 Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe Lovska družina Oplotnica PartovecOd 10.00 do 12.00 Dan odprtih vrat Društvo KTV Oplotnica KTV Oplotnica13.00 Koncert godbe na pihala Godba na pihala, KUD Oplotnica Park

14.00 Skeč Turistično društvo Oplotnica Perišče14.30 Srednjeveške borilne veščine Društvo mladinski center Oplotnica – DMCO Pred gradom

15.00 Športni ribolov skozi rezervat Društvo ribičev Oplotnica Park

Ura Naslov Predlagan izvajalec programa Kraj izvajanja

RAZSTAVE8.00 Male živali Društvo gojiteljev malih živali Park

9.00 Pravljična dežela, predstavitev pravljičnih hišic in oseb Pred graščinoTuristični spominki iz naravnih materialov TD Trta GraščinaIzdelki učencev OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica OŠ Oplotnica Pred graščino na stojnicahPromocija športnega tabora z Miranom Vodovnikom OŠ Oplotnica Pred graščinoRaznovrstni izdelki in materiali DKŽ Oplotnica Pred graščinoRazstava slik in gradiva NOB Občinska organizacija borcev za vrednote NOB Graščina

DRUŽABNI VEČER

15.00Domače glasbene skupine in izvajalci: Trio adijo, Zimzeleni, Ljudski pevci iz Koritnega, Silvo Pliberšek; voditelja: Katja Kranjc, Jože Novak Društva v občini Na prostem v grajskem obzidju

Ponudba društev s stojnic Društva Na stojnicahGostinska ponudba hrane in pijače Gostinci Šanki na prostem

18.00 Zabavni program z ansamblom Igor in zlati zvoki Na grajskem dvorišču

SPREMLJAJOČI DOGODKI IN PRIREDITVEDatum in ura naslov Predlagan izvajalec programa Kraj izvajanja

12. 5. ob 9.00 »Športšpas« – 5. medobčinsko srečanje, pohod OŠ Oplotnica Partovec19.5. ob 15.00 Tekmovanje gasilcev veteranov za Pokal občine Oplotnica PGD Oplotnica Igrišče pred šolo24.5. ob 8.00 Pohod v »Gelin gaj« Društvo upokojencev Oplotnica Zbirno mesto pred Mercatorjem v Oplotnici

25.5. ob 11.00Odprtje razstave Uroša Čoža »Znani Oplotničani in drugi v karikaturi« Panorama Slovenska Bistrica Hodnik KTC

25.5. ob 20.00Koncert Moje pesmi, moje sanje – pesmi iz muzikalov in fi lmov, gosti: vokalna skupina Vivere KUD Oplotnica Dvorana KTC Oplotnica

2. 6. ob 10.00 Pohod po tematski poti do Tehnike Mernik Občinska organizacija borcev za vrednote NOB

Zbirališče za pohodnike pred gasilskim domom ob 8.30, organiziran je tudi prevoz izpred avtobusne postaje ob 9. uri


1

Glasilo Občine Oplotnica. MAJ 2012

OB 14. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE OPLOTNICA

Izdala: Občina Oplotnica ob 14. občinskem prazniku 2012Uredila: Bernarda ŠmonNaklada: 1300 izvodovOblikovanje, lektoriranje, priprava in tisk: Novice, d.o.o., Slovenske Konjice, maj 2012Časopis UTRIP prejmejo vsa gospodinjstva v občini Oplotnica brezplačno.

OBČINA OPLOTNICAO b č i n s k a u p r a v aGoriška cesta 4, 2317 OPLOTNICA tel.: 02/845-09-00, faks.: 02/845-09-09, e-mail: [email protected]

Naslovnica: Dogajanje ob otvoritvi večnamenskega prostora na Prihovi


3


Veseli me, da nam je 13. leto delovanja občine Oplotnica kljub nesrečni številki, splošni krizi v državi in vztrajnemu negativizmu dežurnih lokalnih vsevedov, uspelo uresničiti večino zastavljenih ciljev, ki se odražajo v realizaciji številnih projektov. Največji projekt preteklega leta je nedvomno dokončanje večnamenskega prostora na Prihovi, katerega namen je bil ohranitev šole in s tem življenja na Prihovi. O potrebnosti in pomembnosti tega večnamenskega objekta so bile v preteklosti številne razprave, ki so se več ali manj vrtele okoli smiselnosti in upravičenosti stroškov, ki bodo v zvezi s tem nastali in bodo tudi v prihodnje bremenili proračun Občine Oplotnica.Sedaj, ko objekt obratuje in služi svojemu namenu že kar nekaj mesecev, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je to edini objekt družbenega pomena v naši občini, katerega stroški delovanja se pokrivajo s prihodki, ki nastajajo v popoldanskem času, ko je na razpolago vsem rekreacije željnim občankam in občanom. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bila odločitev za gradnjo na Prihovi z obeh vidikov, tako ekonomskega kot družbenega, pravilna in upravičena.Ne samo dokončanje večnamenskega prostora na Prihovi, dogajanje v naši občini sta zaznamovala tudi pričetek gradnje novega nizkoenergetskega vrtca in obsežno asfaltiranje cest. Asfaltirali smo okoli 8 km cest širom občine.

Ob asfaltiranju cest smo istočasno izvedli tudi rekonstrukcijo vodovodnih sistemov v Ulici 22. maja, Prečni ulici in Strmi ulici ter zgradili nov fekalni kanal na Gmajni.

Prav tako je tudi Direkcija RS izpolnila svojo več let trajajočo obljubo in v celoti fi nancirala izgradnjo novega, širšega mostu v naselju Malahorna.

Kot da vsa našteta dela niso bila dovolj, se nam je nekaj dni pred dnevom mrtvih povsem nepričakovano pojavil na videz nerešljiv problem parkiranja pri čadramskem pokopališču. Rešili smo ga hitro in učinkovito v skladu z željami uporabnikov parkirišča kot tudi potrebami nad pokopališčem živečih občanov, ki jim bo nova cesta omogočila nemoten dostop do njihovih domov.

Naštel sem le nekaj fi nančno bolj zahtevnih projektov, ki so poleg številnih aktivnosti naših društev, osnovne šole, knjižnice, vrtca in obeh župnij pomembno vplivali na naše življenje in dobro počutje v preteklem letu. Vsem, ki ste soustvarjali in s svojim delom pripomogli k uresničevanju naših skupnih ciljev, se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Verjamem, da je tudi večina naših občank in občanov z doseženim zadovoljna.

Leto, ki je pred nami, pa bo poleg tega, da bomo praznovali 100 let gasilstva in 250 let čadramske župnije, ned-vomno zaznamovala še investicija v nov nizkoenergetski vrtec v Oplotnici, ki bo končan predvidoma konec meseca julija, otvoritev pa bo letos septembra. Tako bomo poleg praznovanja častitljivih jubilejev kar najbolje poskrbeli za najmlajše in s tem za našo prihodnost.

Ob 14. občinskem prazniku Vam v imenu Občine Oplotnica in v svojem imenu iskreno čestitam in Vam želim obilo zdravja in dobrega počutja v naši občini.

Priznanje Občine Oplotnica za leto 2012 za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje delo prejme po predlogu občanov:

JUDO KLUB OPLOTNICAJudo klub Oplotnica je v tem letu za občino Oplotnica naredil izjemen dosežek

na športnem področju, kakršen še ni uspel nobenemu klubu v občini. V starostni kategoriji mlajših dečkov in deklic so na državnem prvenstvu osvojili dva naslova državnih prvakov (Alen Vučina v kategoriji do 60 kg in Patricija Brglez v kategoriji do 57 kg), enega državnega podprvaka (Anej Dukarič v kategoriji do 46 kg) in

tretje mesto (Larisa Črešnar v kategoriji do 48 kg). V starostni kategoriji starejših dečkov in deklic pa so iz državnega prvenstva prinesli tretje mesto (Maša Flor v kategoriji nad 63 kg).

Judo klub Oplotnica si nedvomno zasluži občinsko priznanje, saj so njihovi izvrstni rezultati plod strokovnega in načrtnega dela z otroki.

Podelitev priznanj Občine Oplotnica bo na svečani akademiji ob 14. občinskem prazniku v soboto, 26. 5. 2012, ob 19. uri v dvorani KTC Oplotnica.

Domovina je v kraju,

h kateremu je priklenjena duša.

(Voltaire)

Spoštovane občanke in občani!

Župan Občine OplotnicaMatjaž Orter

UVOD

Priznanje Občine Oplotnica 2012

PDF Compressor Pro



4

�� A�A

Fekalni kanal Gmajna II. faza V letu 2011 smo na Gmajni izgradili od križišča za

Tepanje do začetka gozda približno 500 m fekalnega kanala. Na fekalni kanal trenutno ni priključenih uporabnikov, saj kanal ni zaključen s čistilno napravo. Ko bo zgrajena čistilna naprava v Markečici, se bodo uporabniki morali priključiti na kanal. Dela je izvajalo podjetje VGP Drava Ptuj, ki je bilo tudi izvajalec del v letu 2010. Vrednost celotne investicije s projektno dokumentacijo je bila 43.262 €.

Rekonstrukcija LC440811 Koritno–Cezlak II. etapa

S strani Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj smo prejeli povabilo k oddaji načrta porabe za leto 2011, pripravili razpisno do-kumentacijo, na razpisu bili uspešni ter prejeli sklep o sofinanciranju projekta v višini 106.108,00 €. Po končanem postopku za izbiro izvajalca so bila dela oddana podjetju CP Ptuj, d.d., kot najugodnejšemu ponudniku, s katerim smo tudi sklenili pogodbo. Dela so se pričela izvajati v mesecu juliju, zaključena pa so bila v mesecu avgustu.

Na novo smo položili približno 3.450 m² asfalta in uredili ustrezno odvodnjavanje.

Z modernizacijo omenjene ceste smo dosegli

številne pozitivne učinke za prebivalce naselij ob cesti, za nadaljnji razvoj gospodarstva, turizma in kmetijske dejavnosti na tem področju in za ohranitev poseljenosti občine.

Investicijsko vzdrževanje krajevnih cest

Na področju prometne infrastrukture smo v preteklem letu na podlagi javnega razpisa izbrali najugodnejšega ponudnika za izvedbo investicije in s podjetjem Asfalti Grobelnik, d.o.o., podpisali pogodbo za investicijsko vzdrževanje krajevnih cest. Lahko rečemo, da smo opravili dobro delo, saj smo na novo položili cca. 19.000 m² asfalta na naslednjih odsekih:

Bezina–Barbara LC383050,Brezje–Zlakova deloma JP948501,Čadram–Zlogona vas LC440240,Fošt–Črešnar JP948811,Fošt–Obrovnik JP948820,Gmajna–Lovski dom JP948062,Jozlova rida JP947811,Koritno–Potnik JP948772,Kosova gorca JP947850,Prečna ulica JP948191,Prešernova cesta JP948301,Raskovec JP948091,Straža–Raskovec JP947961,

Strma ulica Fošt–Črešnar

Jozlova rida – JP947811

Kosova gorca – JP947850

Strma ulica JP948861,Ul. 22. maja JP948160.

Zaradi težav z lastniki posameznih nepremičnin ni bilo realiziranih treh odsekov, katere bomo zaključili v letošnjem letu. Na odsekih se je uredil tampon, odvodnjavanje, predvsem pa se je izboljšala varnost udeležencev v prometu.

Vrednost investicije v letu 2011 je znašala 309.088,40 €.

Investicije v vodovodV sklopu modernizacije cest v treh ulicah smo

zaradi nizkega standarda oskrbe s pitno vodo in zastarelega omrežja zamenjali kompletne cevovode

s priključki. V Ulici 22. maja smo zamenjali 160 m vodovodnega cevovoda, v Strmi ulici 140 m in v Prečni ulici 155 m. Vodovodni cevovod je zgrajen

iz duktilnih cevi, ki zagotavljajo trajnost in kakovost oskrbe s pitno vodo. Skupna vrednost izvedenih del rekonstrukcije vodovodov je znašala 66.888,00 €.

Prečna ulica Strma ulica Ulica 22. maja


5

Čistilna akcija – Očistimo Slovenijo v enem dnevu

Občina Oplotnica se je pridružila vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki je bila v soboto, 24. marca 2012. Akcija se je izkazala za pozitivno, saj je nastal register divjih odlagališč, velika medijska odmevnost pa je pripomogla k večji ozaveščenosti med ljudmi.

Občani so bili zainteresirani za sodelovanje in zaslužni za dober končni uspeh.

V akciji je sodelovalo 270 prostovoljcev (občani ter društva) in 400 udeležencev iz Osnovne šole Oplotnica ter Vrtca Otona Zupančiča.

Občina Oplotnica je udeležencem čistilne akcije razdelila rokavice, vreče ter poskrbela za malico.

Čistili smo Partovec, Oplotniški vintgar, Brinjevo goro, obcestne jarke, sprehajalne poti, vodotok in park. Zbrali smo 5200 kg odpadkov.

Vsak naš občan ima možnost brezplačnega odla-ganja odpadkov v zbirnem centru, ki je odprt dvakrat tedensko. Odložimo smeti tja, kamor sodijo, ne pa v naše gozdove.

Zamenjava cisterne v FoštuZaradi premajhnih kapacitet zaloge vode za področje Fošta

in problemov, ki so preprečevali izvajanje spremljajočih higienskih programov HACCP sistema, smo v letu 2012 zamenjali cisterno za hrambo vode s kapaci-

teto 20 m³ ter dosegli hidravlično izboljšavo sistema. Cisterna je izdelana iz trde plastične mase, primerne za pitno vodo, in opremljena z RF materialom.

Investicija v zamenjavo je obsegala tudi podaljšanje cevovoda in opremo cisterne s tlačnimi stikali in bo znašala 27.000 €.

Ureditev parkirišča na pokopališču v ČadramuZaradi težav s pomanjkanjem parkirnih prostorov in težav stanovalcev nad

pokopališčem glede dovoza do njihovih domov smo pristopili k ureditvi parkirišča za potrebe pokopališča, hkrati pa smo izgradili tudi obvozno pot za stanovalce nad pokopališčem. Zemljišče bomo od lastnika odkupili v tem letu, v naslednjem letu pa bomo odkupili še zemljišče za potrebe pokopališča.

Pripravila:Bojana VUČINA

PDF Compressor Pro



6

Komunala Slovenska Bistrica, d.o.o. obvešča vse uporabnike pitne vode na javnem vodovodnem sistemu, da je prišlo do večjega pomanjkanja vode v sistemu in s tem do znižanja standarda oskrbe s pitno vodo zaradi hidrološke suše, ki je povezana z vodnimi viri in zalogami vode v tleh. Z izrazom hidrološka suša se opisuje proces obdobnega pomanjkanja padavin, vključno s snegom, za na-pajanje površinskih in podzemnih voda. Odraža se v izdatnosti izvirov, manjših pretokih površinskih voda in nižjih gladinah podzemnih voda.

Na sušo pa ne gledamo samo kot na fizikalni pojav, ampak se njen vpliv odraža predvsem na medsebojnih odnosih in zahtevah ljudi po nemoteni oskrbi. Ker večjih padavin, ki bi ohranjale nivoje vode na posameznih zajetjih, ni bilo že od meseca septembra in ker smo zaman čakali na večje količine snega, so se izdatnosti nekaterih izvirov znižale tudi do 60 %. Pretoki potokov na našem področju so majhni, občutno premalo vode za ta čas je na vseh oskrbovalnih področjih na območju vodooskrbnih sistemov v občinah Slovenska Bistrica, Oplotnica in Makole. Ob pomanjkanju padavin tudi v mesecu aprilu pa se je stanje sto-pnjevalo do take mere, da je bilo potrebno znižati standard oskrbe s pitno vodo na področju Kovače vasi in Oplotnice. Zaradi razgibanosti terena in lokacij vodnih objektov ni možno vode dovažati s cisternami, zato je edini način za ustvarjanje akumulacije te življenjsko pomembne tekočine skrajno varčevanje z vodo.

Prepovedano je:

• pranje vozil • zalivanje vrtov in zelenic• odvzem vode z gasilskimi cisternami brez

vednosti upravljavca • polnjenje bazenov ter • polivanje in pranje cestišč

Prav tako je potrebno zavestno preprečiti tudi vso negospodarno rabo vode v gospodinjstvu, kot so:

• redni pregledi vodovodne napeljave saj 1 kaplja/minuto, ki steče iz pipe pomeni 50 l/dan izgube vode

• zapiranje vode, ko je ne potrebujemo (med umivanjem zob, pranjem zelenjave pod tekočo vodo …) je letni prihranek vode do 80.000 l/leto vode

• pri prhanju lahko privarčujemo z vodo s pomočjo zračnika za nizek pretok vode, saj ob uporabi udobje prhanja ostane enako, zračnik pa zaradi dovoda zraka omogoči zmanjšanje porabe vode za polovico

• poiščimo možnosti za uporabo deževnice za zalivanje

Vse uporabnike ponovno naprošamo, da dos-ledno upoštevajo objavo in na dežurno številko 041 646 779 javijo vsak opažen nekontroliran iztok vode ali okvaro.

Vodja vodooskrbeJožica DOBAJ

Ulica Pohorskega bataljona 12

2310 Slovenska Bistrica

Tel.: +386 (0)2 8055-400

Faks: +386 (0)2 8055-410

ID za DDV: SI32621213

TRR pri Nova KBM d.d.: SI56 0443 0000 0394 225

�� A UPRAVA

OBVESTILO UPORABNIKOM

JAVNE OSKRBE S PITNO VODO


7

PRORAČUN

PRORAČUN OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2012Občinski svet je na svoji 8. redni seji, dne 29. marca 2012, sprejel Odlok o

proračunu Občine Oplotnica za leto 2012. Objavljen je bil v Uradnem listu RS št. 27/2012 13. aprila 2012.

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifi kaciji do ravni podskupin kontov.

Posebni del proračuna sestavljajo fi nančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifi kacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih________________________________________________________________

Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2012________________________________________________________________

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.159.909TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.785.875 70 DAVČNI PRIHODKI 2.627.395 700 Davki na dohodek in dobiček 2.410.237 703 Davki na premoženje 123.728 704 Domači davki na blago in storitve 93.430 71 NEDAVČNI PRIHODKI 158.480 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 104.430 711 Takse in pristojbine 1.550 712 Globe in druge denarne kazni 2.500 714 Drugi nedavčni prihodki 50.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 20.192 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 10.192 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 10.000 73 PREJETE DONACIJE 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.353.842 740 Transferni prihodki iz drugih javnofi nančnih institucij 723.169 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 630.673 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.406.909 40 TEKOČI ODHODKI 952.463 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 275.334 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 44.042 402 Izdatki za blago in storitve 578.587 403 Plačila domačih obresti 42.000 409 Rezerve 12.500 41 TEKOČI TRANSFERI 1.269.074 410 Subvencije 54.770 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 655.492 412 Transferi neprofi tnim organizacijam in ustanovam 152.521 413 Drugi tekoči domači transferi 406.291 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.125.596 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.125.596 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 59.776 431 Investicijski transferi pravnim in fi zičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 23.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 36.776 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -247.000 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)__________________________________________

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB________________________________________________________________

Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2012________________________________________________________________

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) V računu fi nančnih terjatev in naložb ni poslovnih dogodkov.__________________________________________

C. RAČUN FINANCIRANJA________________________________________________________________

Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2012

________________________________________________________________

VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 100.000 50 ZADOLŽEVANJE 100.000 500 Domače zadolževanje 100.000VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 223.000 55 ODPLAČILA DOLGA 223.000 550 Odplačila domačega dolga 223.000

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH -370.000 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

X. NETO ZADOLŽEVANJE -123.000 (VII.-VIII.)

XI. NETO FINANCIRANJE 247.000 (VI.+VII.-VIII.-IX.)

____________________________________________________________STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 370.0009009 Splošni sklad za drugo

PDF Compressor Pro



8

A - Bilanca odhodkov EUR

01 - POLITIČNI SISTEM 0011101 - SEJNINE 12.0000013617 - POLITIČNE STRANKE 3.0000011100 - PLAČA ŽUPANA 44.8550011103 - PLAČA PODŽUPANA 10.4000011200 - MATERIALNI STR. OBČ. ORG. 1.5500011400 - DRUGI ODHODKI OBČ. ORG. 34.100

02 - EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA0011500 - NADZORNI ODBOR 5.340

04 - SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE0013618 - OBČINSKA PRIZNANJA 5.700

06 - LOKALNA SAMOUPRAVA0011104 - OBVEZNA PRAKSA 1.0000011111 - JD PROGRAM VARSTVO OKOLJA 2011 2.0610011112 - JD PROGRAM VAROVANJE SODOBNE KULT. DEDIŠČINE 2011 1.9880011113 - PLAČA JD 2012 RAZVOJ PODEŽELJA 19.9880011114 - PLAČA JD VARSTVO OKOLJA 2012 21.0880012100 - PLAČE ZAPOSLENIH 190.6590012101 - REGRES ZA LETNI DOPUST 4.8440012110 - SOLIDARNOSTNA POMOČ ZAPOSLENIM 5000012211 - ZAPOSL. ZA DOLOČEN ČAS EVR. SR. 6.0250012212 - ZAPOSL. ZA DOLOČEN ČAS EVR. SR. -2 6.3630012213 - ZAPOSL. ZA DOLOČEN ČAS 10.6050012500 - MATERIALNI STROŠKI 98.6000013320 - STROŠKI PREVOZA V DRŽAVI J. D. 5000013622 - STROŠKI KOMUNALNE INŠPEKCIJE 13.0000015110 - NAKUP RAČUN. IN PROGR. OPREME 3.0000015130 - NAKUP OSTALE OPREME 6.500

07 - OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH0021000 - DELOVANJE CIVILNE ZAŠČITE 4.3000022000 - OPREMA IN TEHNIČNA SR. CZ 6.5000032000 - GASILSKO DRUŠTVO OPLOTNICA 46.800

08 - NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST0024000 - PREVENTIVA V CESTNEM PROM. 1.600

11 - KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO0045200 - POMOČ PRI ELEMENT. NESR. 1.2500045400 - SREDSTVA ZA RAZVOJ KMET. 30.0000045300 - DELOVANJE DRUŠTEV IN AKT. 6.0000045500 - RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA 20.0000045600 - IZOBRAŽEVANJE V KMETIJSTVU 1.0000045700 - SOFINANCIRANJE ZAVETIŠČ ZA ŽIVALI 2.0000043400 - REDNO VZDR. GOZDNIH CEST 1.500

13 - PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE0043100 - REDNO VZDRŽ. LOKALNIH CEST 25.0000043111 - SANACIJA PLAZOV 10.0000043200 - VZDR. KRAJEVNIH CEST 25.0000043700 - PRIDOB. PESKA BRINJEVA GORA 6.0000043800 - ZIMSKA SLUŽBA 42.6920043140 - SANACIJA MOSTOV 10.0000043300 - INV. VZDR. KRAJEVNIH CEST 126.0000043600 - INV. VZDR. LOKALNIH CEST 113.4960043500 - CESTNI KAT., ODMERA CEST 5.0000043510 - IZGRADNJA AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ 9.0000041111 - REDNO VZDRŽEVANJE J.R. 18.0000041120 - TOKOVINA J.R. 28.3000041130 - REKONSTRUKCIJE NA EL.-JR 20.000

14 - GOSPODARSTVO0046100 - RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠ. 5.5000046200 - SOFINANCIRANJE PROJEKTOV 1.8210047600 - TURISTIČNE PRIREDITVE 5000047100 - PROMOCIJA IN PROPAGANDA 2.7000047200 - SOFIN. RAZVOJNIH PROGRAMOV 2.0000047400 - SOFIN. STR. TURIST. DRUŠTEV 4.5000047700 - IZOBRAŽEVANJE TURIZEM 500

15 - VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE0041320 - ODLAGALIŠČE PRAGERSKO 30.0000041340 - DELOVANJE ZBIRNEGA CENTRA 21.5000013627 - TEHN. DOKUMENT. „CELOVITO UREJANJE POREČJA DRAVINJA“ 25.0000043150 - KANALIZACIJA 95.500

16 - PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST0042100 - IZD. PROST. IZVEDB. AKTOV 28.0000041230 - INV. V VODOVOD 83.5000041420 - UR. SIST. VODOOSKRBE 664.1000041450 - POKOPALIŠČA 96.9250041310 - UREJANJE JAVNIH POVRŠIN 15.1000041430 - T. VZDRŽ. KOMUNALNE INFR. 37.3000044700 - VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROS. 2.2000044400 - UPRAVLJANJE STANOVANJ 6.0000044500 - VZDRŽEVANJE STANOVANJ 18.3000044100 - ODVAJANJE KUPNIN V SKLAD 1.700

17 - ZDRAVSTVENO VARSTVO0073000 - INVESTICIJE 5.0000073100 - TEKOČE VZDRŽEVANJE ZD OPLOTNICA 4.5760074000 - OSKRBA BOLNIKA NA DOMU 5.5640071000 - ZDR. ZAV. BREZPOSELNIH OSEB 28.0000072000 - MRLIŠKO OGLEDNA SLUŽBA 2.000

18 - KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE0082111 - STROŠKI GRAŠČINE 16.3200082600 - GRAJSKI KOMPLEKS ŽIČKA PRISTAVA 3.0000082700 - OHR. KULTURNE DEDIŠČINE 12.0000082100 - PLAČE KNJ. J. VOŠNJAKA 29.2500082200 - MATERIALNI STR. KNJIŽNICE 12.7100082400 - NABAVA KNJIG 5.0000082500 - NABAVA NOVE OPREME 1.7000082900 - DOT. ZA FUNKC. DEJAVNOST KUD 15.1000083000 - INFORMIRANJE, SOFIN. KTV 8.8000082110 - OSTALE DEJ. S PODR. KULTURE 1.7000082160 - DELOVANJE KTC 9.9900027000 - STROŠKI ŠPORTNE DVORANE 34.6500081100 - NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA 32.0000081200 - OSTALE NALOGE – ŠPORT 1.0000081300 - IZGRADNJA TRIBUN 117.5000015140 - MLADINSKI CENTER 3.0000044800 - TEKOČI STR. STARA TELOV. 3.000

19 - IZOBRAŽEVANJE0013633 - NOVOGRADNJA VRTEC OPLOTNICA (SVLR) 710.8000013650 - NOVOGRADNJA VRTEC OPLOTNICA LS 30.0000091100 - REDNA DEJAVNOST VVZ SL.B. 379.0000091200 - VZDRŽEVANJE OBJEKTOV 1.0000091400 - DRUGI VVZ 116.0000091600 - PROGRAMI ZA OTROKE 2.0000091800 - JAVNA DELA VVZ 10.0000013624 - INV. VEČNAMENSKI PROSTOR, TEH. DOK, OŠ 103.8000092100 - MATERIALNI STROŠKI OŠ 17.7140092111 - ZAVAROVANJE IN NADZOR 8.8000092200 - NABAVA KURILNEGA OLJA 30.1000092400 - INV. VZDRŽ. OSNOVNE ŠOLE 2.0000092500 - SR. ZA TEK. VZDRŽ. IN N. OPR. 15.0000092600 - DODATNI PROGRAM 27.7500092910 - STR. DELOV. VEČNAM. PR. PRIHOVA 6.2700092120 - MAT. STROŠKI GLASBENE ŠOLE 7.8600092300 - PREVOZI OTROK 136.3500092800 - PROGRAMI ZA UČENCE IN ML. 7.700

20 - SOCIALNO VARSTVO0051112 - VARNA HIŠA, MAT. DOM MB 2.5000051130 - POMOČ NOVOROJENCEM 5.0000051100 - SLUŽBA POMOČI NA DOMU 39.2450054000 - PROGRAM ZA MLADE IN ST. OBČ. 4.5000056000 - JAVNA DELA 7.5000059100 - IZPLAČILA DRUŽINSKEMU POMOČNIKU 9.0000052000 - ZAVODSKO VARSTVO 91.0000055000 - SOCIALNO-VARSTVENE POMOČI 4.0000057000 - SUBVENCIJE STANARIN 7.2000058000 - HUMANITARNE ORG. IN DRUŠTVA 2.0000059000 - SOFINANCIRANJE RK 5.710

22 - SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA0016300 - STROŠKI FINANCIRANJA – OBRESTI 42.0000016310 - ODPLAČILO KREDITA – GLAVNICA 223.0000016320 - STROŠKI ZADOLŽEVANJA 5.000

23 - INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI0014200 - PRORAČUNSKA REZERVA 10.5000014100 - SPLOŠNA PRORAČUNSKA REZERVACIJA 2.000 Pripravili: Saša Soršak in Danijela Dovnik

Posebni del proračuna se določa v naslednjih zneskih po programih in proračunskih postavkah:

PRORAČUN Utrip, glasilo občine Oplotnica, MAJ 2012

9

Občina Oplotnica je v kratkem času od ustanovitve uspela naredila viden napredek v razvoju lokalne skupnosti, kar potrjujejo uspešno izpeljani projekti tako na področju komunalne infras-trukture kot objektov družbenega nadstandarda. Vsak projekt nosi tudi del rizika in prepričan sem, da je bila občina uspešna pri izvedbi vseh teh projektov. Verjetno si marsikdo zastavlja vprašanje, v katero smer naj gre razvoj občine Oplotnica v prihod-nje. Veliko je še za postoriti. V občini poteka že dalj časa projekt »Očistimo reko Dravinjo«. Zdaj že lahko rečemo, da je postopek prešel v fazo, ko je za vodooskrbo območja občine, katere vo-dovodni objekti so v lasti občine, bila oddana vloga na pristojno ministrstvo za odobritev sredstev sofinanciranja in se projekti usklajujejo s pripombami ministrstva. Da je voda nepogrešljiva življenjska dobrina, se spomnimo šele, ko jo začne primanjkovati oz. je njena kakovost vprašljiva. Z uspešno izvedbo si bomo zagotovili dolgoročnejšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo. Drugi projekt je centralna čistilna naprava CČN in kanalizacija naselij Oplotnica, Lačna gora, Čadram, Gorica, Drage in Malahorna, ki se bodo priključila na CČN. Vlogo na ministrstvo bomo oddali v mesecu maju. Oba projekta se bi pričela izvajati v letu 2013, njuno dokončanje predvidevamo leta 2015. O teh dveh projektih je bilo ogromno sestankov in usklajevanj. Gre za investicijsko in tehnično zahtevna gradbeno-inženirska objekta ter tudi za precejšnjo finančno obremenitev občine.

Projekt, ki se bo izvajal dalj časa, je dolgoročnejša prostorska ureditev in širitev pokopališča Čadram. V sklopu te ureditve je predvidena tudi obnova in razširitev vežice, tako da bo možno opraviti poslovilni obred v razširjenem delu vežice – kapelici.

Nadalje se vodijo aktivnosti v zvezi z ureditvijo športnega parka, ki se ga bodo najbolj razveselile mlajše generacije. Tudi tukaj iščemo sredstva sofinanciranja. Vodstvo občine in občinski svet v tej gospodarski krizi izvaja predvsem projekte, ki so sofinan-cirani. Z modernizacijo preostalih makadamskih cest in ostale komunalne infrastrukture bi se tako zaključili projekti, ki bodo občino naredili prepoznavno tudi v tem pogledu.

V občini se prav tako vodijo postopki na projektu, ki ne bo obremenjeval občinskega proračuna, ampak bi proračun z vidika

zmanjševanja stroškov ogrevanja občinskih objektov razbremenil, to je projekt kotlovnice na biomaso in daljinskega toplotnega sistema ogrevanja. Na njega se bodo lahko priključili tudi vsi ostali zainteresirani uporabniki. Postopek podelitve koncesije je predviden v letu 2012, sama izgradnja kotlovnice in daljinskega sistema ogrevanja pa do pričetka kurilne sezone 2013/2014.

V občini se torej načrtno izvaja več projektov, ki čakajo na sofinanciranje

in realizacijo.

Vsa leta od ustanovitve občine pa v občini nismo dovolj storili na področju gospodarskega razvoja in delovnih mestih, ki jih prinaša gospodarstvo. Tu nas čaka še veliko dela. Predvsem bo ta del razvoja občine odvisen od gospodarskega interesa in od ustvarjanja pogojev s strani občine za uresničitev tega interesa. Občina Oplotnica bo morala pričeti voditi aktivno pros-torsko zemljiško politiko, saj zdaj praktično ne more ponuditi nikakršnih zemljišč za nadaljnji razvoj, čeprav imamo približno 18 ha nezazidanih stavbnih zemljišč. Tako zemljišča, ki so v javnem interesu za razvoj občine in bi jih morala kupiti Občina Oplotnica, kupujejo posamezniki. Potrebno bo preprečiti vsakršne zemljiške špekulacije posameznikov, to pa lahko dosežemo samo z aktivno prostorsko zemljiško politiko oz. mora Občina imeti na razpolago dovolj sredstev, da bo kupila komplekse teh zemljišč, jih komunalno uredila in nato omogočila gradnjo ter razvoj v skladu s prostorskim načrtom občine. Vsi občinski funkcionarji in občinska uprava pa bomo v tem pogledu morali prevzeti svoj del odgovornosti, saj bomo le tako lahko storili bistven napredek in premik v nadaljnjem razvoju lokalne skupnosti.

Franc Fideršekpodžupan

Razmišljanje o prihodnjem razvoju občine

PDF Compressor Pro



10

struktura uporabnikov pomoči na domu glede na izpolnjevanje POGOJEV UPRAVIČENOSTI na dan 31. 12. 2011

število oseb, starih nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za popolnoma samostojno življenje 8

število drugih invalidnih oseb, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij 2

število kronično bolnih oseb in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje

2

Skupaj 12

Za izvajanje službe pomoči na domu smo v občini Oplotnica v letu 2011 porabili naslednja sredstva:

A. subvencija Občine (brez upoštevanja sredstev za oprostitve po 6. členu Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev) (A= A1+A2+A3) 25.036,46

A1. subvencija Občine (vodenje in neposredna socialna oskrba) 23.374,54 €

A2. subvencija Občine v primeru soinanciranja javnih del 866,40 €

A3. sredstva, ki jih je Občina dodatno krila v primeru izpada državnih sredstev (v kolikor teh sredstev ni možno opredeliti, jih navedite pod točko A1) 795,52 €

B. subvencija države (aktivna politika zaposlovanja, javna dela) 5.226,00 €1

C. plačilo uporabnikov

C1. sredstva, ki so jih plačali uporabniki sami 6.293,61 €

C2. sredstva, ki jih je za uporabnika po 6. členu Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev krila Občina (ta sredstva ne smejo biti zajeta v subvencijo Občine pod točko A) 0,00 €

SLUŽBA POMOČI NA DOMUStoritev pomoč na domu je javna služba na področju socialnega varstva, kot to določa 42. člen Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Pomoč družini

na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo (15. člen ZSV). Lokalna skupnost zagotavlja mrežo javne službe za pomoč družini na domu po 43. členu ZSV in sofinanciranje storitve v obsegu, kot je opredeljeno v 99. členu ZSV.

V občini Oplotnica smo imeli v letu 2011 dve oskrbovalki za 12 uporabnikov pomoči na domu in sicer: Število uporabnikov pomoči na domu na dan 31. 12. 2011 glede na upravičenost:

Zanimanje občanov, ki potrebujejo pomoč v okviru tega programa, se je v zadnjih letih izjemno povečalo, saj je vedno več starejše populacije, več kroničnih bolezni ter življenjska doba pa se daljša. Pomoč na domu tako zdaj na območju Up-ravne enote Slovenska Bistrica izvaja 12 delavk, samo na območju občine Oplotnica pa 2 delavki, ki komaj pokrivata vse potrebe.

S 1. 7. 2011 se je začel zaključevati program subvencioniranih zaposlitev za izvajanje pomoči na domu v okviru politike aktivnega zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ). Država je pred približno desetimi leti začela spodbujati razvoj

pomoči na domu s pomočjo zaposlovanja težje zaposljivih oseb, in sicer je program omogočal dveletno subvencioniranje zaposlitve z možnostjo podaljševanja.

Zaradi višjih stroškov dela, višjih stroškov ma-teriala in storitev ter ukinitve subvencije programa Aktivne politike zaposlovanja iz proračuna RS, ki je znašala mesečno 932,80 €, ekonomska cena ne zadošča več za pokritje vseh stroškov, zato je Center za socialno delo Slovenska Bistrica 27.10.2011 in 19.12.2011 (znižanje cene iz prve vloge) podal vlogo za sprejem nove cene za urno postavko neposredne socialne oskrbe.

Center je predlagal ceno urne postavke v višini 16,60 €. Predlagana cena je za 12 % višja od veljavne, od tega 9 % predstavlja povišanje zaradi zmanjšanja števila efektivnih ur, 2,9 % pa izhaja iz povečanja zgoraj navedenih stroškov. O predlogu cene je razpravljala že komisija za družbene in društvene dejavnosti, ki je predlagala občinskemu svetu, da se cena za uporabnika ne bi bistveno spremenila oziroma, da bi se sredstva za nujno povečanje zagotavljala iz proračunskih sredstev Občine Oplotnica. Občinski svet bo o predlogu razpravljal in odločal na naslednji seji Občinskega sveta.


11

V letu 2011 smo imeli skupaj 140 vključenih otrok iz Občine Oplotnica, in sicer:

Število otrok iz občine Oplotnica v vrtcih

Plačilni razredi v občini v vrtcu izven občine skupaj

Oproščeni plačila 4 4

1. plačilni razred 29 5 34







8. plačilni razred 2 2

Niso oddali vloge

Skupno število otrok 103 37 140

V enoti vrtca Oplotnica delujejo oddelki vrtca na naslednjih lokacijah:

- enota vrtca v Oplotnici- enota Prihova- enota v Osnovni šoli Oplotnica- enota v VŠD Milenij- enota v bivši KS- enota pri Juriču v ČadramuSkupaj so enote formirane v 8 oddelkov.

OTROŠKO VARSTVOPRIZNANJE SPLOŠNIH OLAJŠAV PRI ZAGOTAVLJANJU SUBVEN-CIJE STARŠEM ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA IZ PRORAČUNA OBČINE OPLOTNICA

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki se je začel uporabljati 1. 1. 2012, je dosedanje postopke določitve znižanega plačila za vrtec iz občin prenesel na centre za socialno delo. Uveljavitev povsem spremenjenega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev narekuje tekoče spremljanje izvajanja novega zakona in pravočasno pripravo navodil za ustrezno ravnanje glede vseh odprtih vprašanj, ki se pojavljajo v praksi.

Občine določijo ugodnosti za starše v svojih občinskih aktih, vendar se priznajo le, če se na podlagi ustreznih dokazil s strani staršev razlog za priznanje ugodnosti dejansko ugotovi v postopku

odločanja o višini znižanega plačila, ki ga vodi in o njem odloča pristojni CSD.

Občina Oplotnica nima v občinskih aktih določenih dodatnih ugodnosti za starše v zvezi s priznanjem olajšav zaradi najetega kredita družine za rešitev prvega stanovanjskega vprašanja ali podobno. Občinski upravni organ v postopku o znižanem plačilu za vrtec na pristojnem CSD zato ne bi mogel podati pozitivnega soglasja o priznanju dodatnih ugodnosti.

V skladu z 31. in 37. členom ZUPJS pristojni CSD v postopku odločanja in pri izdaji odločbe upošteva dejstva in okoliščine, ki jih je na vlogi navedla in dokazala stranka, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj oseb, ki so obstajala v času oddaje vloge in za katera so občine podale mnenje, da se lahko upoštevajo, ne pa tudi dejstev in okoliščin, ki jih bo Občina priznala po izdaji odločbe o znižanem plačilu vrtca.

Od 1. 1. 2012 Občina nima pristojnosti odločanja v zvezi s postopki za znižano plačilo vrtca in ne more odločati o kakršnemkoli zniževanju plačila vrtca brez pristojnega CSD.

Na podlagi 17. in 18. člena Pravilnika o me-todologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, je Občina Oplotnica s Sklepom občinskega sveta Občine Oplotnica (Sklep o cenah programov vrtca v Občini Oplotnica, objavljen v Ur. l. RS, št. 72/2008) odločila o priznanju splošne olajšave v zvezi z daljšo odsotnostjo otroka iz vrtca zaradi zdravstvenih razlogov, in sicer:

Starši lahko enkrat letno uveljavljajo oprostitev plačila vrtca zaradi bolezni oziroma poškodbe otroka. Starši lahko uveljavljajo oprostitev plačila v primeru, če otrok zaradi bolezni oziroma poškodbe ni obiskoval vrtca najmanj 20 oziroma do največ 30 delovnih dni.

Oprostitev plačila vrtec upošteva pri izstavitvi računa staršem oziroma pri pripravi zahtevka Občini za plačilo subvencije na podlagi predložitve ustreznih zdravniških dokazil.

Zgoraj navedena splošna olajšava vel ja avtomatično za vse starše in otroke, ki imajo stalno prebivališče v občini Oplotnica.

PDF Compressor Pro



12

Prostorski pogoji vrtca pred investicijo v Oplotnici niso zadoščali minimalnim prostorskim in program-skim zahtevam. Glede na vedno večje obremenitve okolja, tudi z javno infrastrukturo in v želji po čim nižjih stroških vzdrževanja javnih objektov, se je Občina Oplotnica odločila za investicijo v nizko energetski objekt, ki bo po izvedbi ekološko in energijsko ustrezen, z malo porabo energentov in pozitivnim učinkom na okolje in zdravje ljudi. Objekt bo pripomogel k zmanjšanju toplogrednih plinov in ostalih emisij v okolje v širši okolici. Načrtovana izgradnja vrtca je skladna z nacionalnim standar-dom (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah – PURES). Izračuni projektantov kažejo možnost zmanjšanja porabe energije v vrtcu za 48 % na letni ravni. Investicija za občino pomeni rešitev problema otroškega varstva, ki se kljub naporom občine vleče vse od njene ustanovitve. Z njo bodo izpolnjeni vsi pogoji za uresničevanje prizadevanj, da bi privabili

IZGRADNJA NOVEGA VRTCA

v občino mlade družine. Urejenost osnovne infra-Urejenost osnovne infra-strukture je za dolgoročni razvoj občine odločilnega pomena. Mlade družine želi občina ohraniti v kraju in privabiti še več družin od drugod.

Z izgradnjo zidanega nizko energijskega objekta se znatno znižajo stroški vzdrževanja vrtca in

popravil objekta ter bistveno podaljša obstojnost, saj je po izteku ekonomske dobe objekt še vedno v zelo dobrem stanju. Po izvedbi prve faze investicije bodo vzpostavljeni pogoji za delovanje štirih oddel-kov prvega starostnega obdobja v novozgrajenem vrtcu, ki bo glede na normative predvidoma lahko vključeval 56 otrok (4 x 14 otrok). Gradnja se bo predvidoma zaključila 15. junija. V naslednjih letih bo prišlo do druge faze investicije, ki se bo predvi-doma nekoliko razlikovala od prvotno načrtovane v tem, da bi želeli izkoristiti prostore nad pritličjem. Z dokončanjem druge faze objekta bomo pridobili dodatne oddelke drugega starostnega obdobja, ki bodo do zaključka investicije začasno še organizirani v obstoječem vrtcu in obstoječih začasno urejenih dislokacijah. Tako bomo omogočili otroško varstvo na enem mestu za vse v vrtec vključene otroke in pri tem upoštevali vedno večjo vključenost otrok v otroško varstvo.

Vir: http://www.vrtec-slobistrica.com/si/enote/61-oplotnica.html

Robert HREN

Jure KOROŠEC

David MLAKAR

Obsega spominsko plaketo in na-

grado v obliki knjižne nagrade ali druge nagrade v vrednosti največ 10 % zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v RS. Priznanje je bilo podeljeno v petek, 10. 6. 2011, ob 9. uri v prostoru sejne sobe Občine Oplotnica.

»ŽUPANOVA PETICA«

Kaja SLUGA

Gašper TIČ

Lucija PUČNIK

Tina ŠKORJANC

Tina ZOVKIČ

Priznanje »Županova petica« so prejeli naslednji učenci :


13

NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI V LETU 2011Kandidate za priznanja predlagajo športna društva in klubi

s sedežem v občini Oplotnica in športni novinarji. Vsako dru-štvo ali klub lahko predlaga le enega kandidata za posamezni naslov oz. priznanje.

Priznanje »Športnik leta« lahko prejmejo športniki, ki so dopolnili 16 let in so člani športnih društev, katerih sedež je na območju občine Oplotnica, ne glede na naslov športni-kovega stalnega bivališča.

Priznanja, ki se podelijo na prireditvi »Športnik leta«:– najboljša športnica leta v mladinski ali članski kategoriji,– najboljši športnik leta v mladinski ali članski konkurenci,– najboljša moška ali ženska ekipa leta v mladinski ali članski kategoriji,– najboljša športnica, športnik ali ekipa šolskega športnega društva,– najuspešnejši športni delavec,– najperspektivnejši športniki in športnice do 16. leta starosti,– posebno priznanje za izjemne športne dosežke.

Kandidati za priznanje »Športnik leta« v mladinski ali članski kategoriji morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:

– uvrstitev na olimpijske igre, svetovno ali evropsko prvenstvo,– uvrstitev do 15. mesta na evropskem prvenstvu, svetovnem ali evropskem

pokalu,– uvrstitev do 15. mesta na mednarodnem turnirju, kjer so sodelovali športniki najmanj petih držav,– uvrstitev do 6. mesta na državnem prvenstvu,– nastop v državni reprezentanci,

– uvrstitev do 3. mesta na regijskem (področnem) tekmovanju,– drug pomemben športni dosežek.

Kandidati za priznanja do 16. leta starosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

– uvrstitev do 6. mesta na državnem prvenstvu,– uvrstitev na 1. mesto na regijskem (področnem) tekmovanju.

O podelitvi priznanja »Športnik leta« odloča Komisija za izbiro športnika leta, ki jo sestavljajo trije športni funkcionarji in jo imenuje župan.

Po en kandidat izmed vseh predlogov se izbere za naslov:– najboljša športnica leta v mladinski ali članski kategoriji,– najboljši športnik leta v mladinski ali članski konkurenci,– najboljša moška ali ženska ekipa leta v mladinski ali članski kategoriji,– najboljša športnica, športnik ali ekipa šolskega športnega društva,– najuspešnejši športni delavec.

Za naslov najperspektivnejši športniki in športnice do 16. leta starosti se izbere po en kandidat iz vsakega kluba ali društva. Za posebno priznanje za izjemne športne dosežke ni omejitve števila izbranih izmed vseh predlogov.

Komisija je po preveritvi podatkov na spletni strani Judo zveze Slovenije (slovenski pokal – posamično točkovanje 2011, dečki in deklice) ugotovila, da je v kategoriji do 60 kg Alen Vučina boljši od Patricije Brglez, v skupnem seštevku v državi pa je Patricija boljša (18. mesto) od Alena (20. mesto) v letu 2011. Na državnem prvenstvu pa sta oba osvojila 3. mesto.

PDF Compressor Pro



14

ZA NASLOV KANDIDAT PREDLAGATELJ

Najboljši športnik leta v mladinski konkurenci v letu 2011 Matjaž Hajšek SHOTOKAN KARATE KLUB, Oplotnica

Najboljša ekipa leta 2011 v članski kategoriji Shotokan karate klub, Oplotnica SHOTOKAN KARATE KLUB

Najboljša športnica šolskega športnega tekmovanja v letu 2011 Eva Sevšek ŠŠT Osnovna šola Oplotnica

Najboljši športnik šolskega športnega tekmovanja v letu 2011 Kevin Leskovar ŠŠT Osnovna šola Oplotnica

Najperspektivnejši športnik leta 2011 Jure Gorinšek SHOTOKAN KARATE KLUB, Oplotnica

Najperspektivnejša športnica leta 2011 Patricija Brglez JUDO KLUB, Oplotnica

Priznanja najboljšim športnikom so bila podeljena 23. 3. 2012 ob 9. uri v sejni sobi Občine Oplotnica.

Glede na to je komisija odločila, da se priznanja »Športnik leta 2011« razdelijo med naslednje kandidate:


15

PODROČJE DELA ŠT. UKREPOV Oplotnica

MIRUJOČI PROMET – OPOZORILA NA KRAJU SAMEM 47

MIRUJOČI PROMET – PLAČILNI NALOGI 22

ZAPUŠČENA VOZILA 3

PSI – ustna opozorila 2

Občinski redarji so sodelovali tudi pri zaporah cest ob raznih prireditvah, pri projektih »Varna pot v šolo«, izvajali skupne naloge s policijo ter sodelovali z republiškimi inšpektorati.

DELOVANJE MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA IN REDARSTVA V LETU 2011

Medobčinski inšpektorat in redarstvo opravlja upravne naloge izvajanja inšpekcijskega nadzor-stva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov predvsem na naslednjih področjih:

1. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda2. ravnanje s komunalnimi odpadki3. javna snaga in čiščenje javnih površin4. urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin5. nadzor nad občinskimi cestami6. nadzor nad plakatiranjem7. turistične takse8. na drugih področjih, ki jih določijo občinski in drugi predpisi

Na območju občine Oplotnica je inšpektor vodil 18 inšpekcijskih postopkov, od tega:

• 1 na področju javnega reda in miru ter videza naselij• 6 na področju komunalnih odpadkov• 8 s področja cest• 3 s področja odvajanja odpadnih voda

V pristojno reševanje je bila odstopljena ena zadeva.

Občinsko redarstvo opravlja naloge s področja prometa na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa. Sistemski zakon, ki ureja pooblastila in organizacijo občinskega redarstva, je Zakon o občinskem redarstvu. Občinsko redarstvo izvaja svoje naloge glede na prioritete, določene v Občinskem programu varnosti.

Končne ugotovitve izvajanja nadzora iz delovnega področja MIR-a so naslednje.Na splošno se na področju mirujočega prometa stanje izboljšuje, saj je bilo

zaznanih manj kršitev kot v preteklih letih. Opaža se, da je prometna ureditev na parkiriščih sprejeta, vozniki upoštevajo obveznosti, predpisane s prometno signalizacijo. Problem na tem področju predstavlja še mirujoči promet v okolici nekaterih gostinskih lokalov, ki predstavlja ovire za ostali promet. Kritične točke so še vedno dostava, parkiranje na pločnikih in mestih za invalide, parkiranje v križiščih ter parkiranje na neprometnih površinah v času prireditev oz. večjih dogodkih.

Nadzor javnega reda in miru izvajamo zaradi kadrovskega primanjkljaja izključno v sodelovanju s policijo, in sicer v okviru v naprej dogovorjenih akcij.

Na inšpekcijskem področju se ugotavlja manj kršitev v smislu (ne)pridobivanja upravnih dovoljenj/soglasij, vendar pa kršitve izhajajo zaradi izvedenih dejanj, ki so v nasprotju s pridobljeno dokumentacijo. Zelo veliko nepravilnosti izhaja iz posegov na ceste, prav tako pa je zelo pereče ravnanje z odpadnimi vodami (kjer ni kanalizacije). Postopki priključitve na javno kanalizacijo v občinah so vezani na izgradnjo kanalizacijskega omrežja (postopki priključitev stavb na kanalizacijo starejše izgradnje so v celoti končani). Na področju odpadkov je opaziti manjše število prijav nezakonito odloženih odpadkov v okolje, pojavljajo pa se problemi glede kosovnih odpadkov (termini, prevzemna mesta …). Nepravilnosti glede plakatiranja v času volilne kampanje so bile manjše in so bile odpravljene v roku na inšpektorjevo oziroma redarjevo zahtevo. Prav tako je temeljna ugotovitev, da se je povečalo število postopkov izvršb v inšpekcijskih postopkih in tudi število vlog za podaljšanje roka izpolnitve obveznosti, zaradi česar prihaja do podaljšanja postopkov.

Zaznati je večjo osveščenost ljudi, ki smo jo dosegli s konstantnim pojavljanjem na terenu in s sistematskim nadzorom po posameznih področjih.

Poudariti je potrebno tudi izredno dobro sodelovanje z vsemi službami oz. organizacijami, tako z izvajalci gospodarskih javnih služb, policijo, svetom za preventivo in varnost, ostalimi inšpektorati …

Prav tako je potrebno poudarili dobro medsebojno sodelovanje inšpektorata s posameznimi občinskimi upravami, v okviru katerega hitro in brez večjih težav rešujemo določene težave (zlasti področje cest). Ne nazadnje pa imajo vlogo pri delovanju inšpektorata občani, ki nas (poleg individualnih prijav) opozarjajo na neurejena področja.

mag. Nataša KOSMedobčinski inšpektorat in redarstvo

PDF Compressor Pro



16

Pacient se v veliki večini primerov, kadar ima zdravstvene težave, najprej sreča z osebjem, ki izvaja zdravstvene storitve na primarnem nivoju. Ti ga oskrbijo sami ali v kompleksnejšem primeru napotijo k ustreznemu specialistu na sekundarni nivo. Zapos-leni na primarnem nivoju zdravstva, tako zdravniki, zobozdravniki kot njihove sestre in asistentke, smo tako dejansko prvi kontakt in se moramo tudi prvi odločiti za vsakega posameznega pacienta, kako in kdaj ga bomo zdravili ali ga poslali k ustreznemu specialistu. Za vse te odločitve seveda tudi sami nosimo polno odgovornost. In ravno zaradi te odgo-vornosti in samostojnega dela v ambulantah je prav, da se primarni nivo zdravstva organizira na osnovi koncesij. Tako je primarno zdravstvo organizirano tudi v ostalih članicah Evropske unije. Pri tem pa je najpomembnejše, da je nosilec koncesije vedno samo direktni izvajalec (zobozdravnik, zdravnik, patronažna sestra, fizioterapevt), saj ima le on direktni stik s pacientom in nosi zato tudi polno odgo-vornost. Vse druge organizacijske oblike, pri katerih direktni izvajalci niso hkrati tudi nosilci programa, ampak so le zaposleni v neki firmi ali zavodu, so se po Evropi izkazali za manj učinkovite, saj se je pokazalo, da direktni izvajalci ne morejo odgovorno delati, če jim drugi (razni direktorji, vodje) določajo vse delovne pogoje. Po Evropi so seveda šli še korak dlje in so se zaradi racionalizacije stroškov koncesionarji začeli združevati v zadruge, v katerih pa še vedno oni sami kot edini nosilci odgovornosti odločajo o vseh stvareh, ki se tičejo delovanja ambulant (nabava materiala, opreme, nadomeščanja). Najverjetneje je to tudi naslednja evolucijska oblika, proti kateri se bo slovensko primarno zdravstvo premaknilo v naslednjih desetletjih in ki nam lahko predstavlja naslednji izziv. Vse to velja seveda samo za primarni nivo, kjer imamo organizacijsko enostaven odnos terapevt – pacient.

Leta 2005 se je občina Oplotnica odločila, da organizacijo primarnega zdravstva za svoje občane zaupa direktnim izvajalcem zdravstvenih storitev. Tako je podelila koncesije za področje družinske medicine zdravniku Miranu Arbeiterju, za področje mladinskega in odraslega zobozdravs-tva zobozdravniku Andreju Ocepku in za področje patronaže in nege višjima medicinskima sestrama

Esteri Virtič ter Mariji Bobik. Že pred tem je koncesijo za področje družinske medicine izvajala zdravnica Marija Rafot Berlot, podeljevanje koncesij pa se je zaključilo s podelitvijo koncesije za področje mla-dinskega in odraslega zobozdravstva zobozdravnici Mojci Gregorič Kovačič leta 2006 ter koncesije za področje lekarniške dejavnosti farmacevtki Justini Lešnjak leta 2009.

Ko se je občina Oplotnica odločila za koncesion-iran način zagotavljanja zdravstvenih in zobozdravs-tvenih storitev svojim občanom, je pridobila veliko. Vsi Oplotničani zagotovo veste, da se je pred tem zamen-jalo veliko imen tako zdravnikov kot zobozdravnikov, ki so delovali v Oplotnici. Pogosto menjavanje kadra v primarnem zdravstvu zagotovo pomeni zelo vprašljivo kvaliteto izvajanja zdravstvenih storitev. Razlogov je več. Kot zobozdravnik lahko zagotovim, da se začnejo rezultati dela zobozdravnika, ki začne delati v nekem okolju, kazati šele po vsaj desetih letih. Toliko namreč traja, da se, prvič, uvede določen način dela, ki je specifičen vsakemu posameznemu terapevtu, drugič, da se zvrsti večina pacientov ter da se jim izvede kritična količina storitev, ter tretji, najpomembnejši razlog, da se vzpostavi zaupanje med zobozdravnikom ali zdravnikom ter pacientom. Zaupanje je namreč osnova in predpogoj za uspešno in kvalitetno zdravstveno storitev. V ambulantah, kjer se kader hitro menjuje, pa naj gre za zdravnike ali sestre, se poruši sistem zaupanja, ne more se vpeljati individualnega načina dela in ni časa, da bi se poka-zali rezultati, saj pride vedno nov kader, s katerim se začne pot na začetku. S podelitvijo koncesij je Oplot-nica ohranila tudi dva zobozdravnika za vseh pet dni v tednu, ki ji glede na število prebivalcev v občini tudi pripadata. Leta 2005 je bila situacija namreč pripel-jana do točke, ko bi lahko Oplotnica izgubila enega zobozdravnika za dva dni v tednu. To se je preprečilo samo s podelitvijo koncesij. Na določeno kvaliteto oplotniških zdravnikov in zobozdravnikov kaže tudi dejstvo, da imamo vsi daleč preseženo povprečno število opredeljenih pacientov. Vsi čutimo tudi velike pritiske pacientov, ki so do sedaj imeli izbrane osebne zdravnike in zobozdravnike v sosednjih občinah. To dejstvo povzroča seveda tudi težave, saj se s tem število pacientov še povečuje, količina storitev, ki bi jih lahko potem nudili vsem pri nas opredeljenim pacien-

Zdravstvo in zobozdravstvo v občini OplotnicaZdravstveno varstvo je organizirano na treh ravneh. Pod primarno zdravstvo spadajo osebni izbrani zobozdravniki, zdravniki, pediatri in ginekologi, poleg teh še izioterapevti in patronažne sestre ter lekarniška in reševalna služba. Pod sekundarno zdravstvo spadajo razni specialisti na ambu-lantnem in bolnišničnem nivoju, ki opravljajo specialistično zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost na osnovi napotnic. Najvišja stopnja je terciarni nivo, kamor spadata oba klinična centra in inštituti.

tom, pa ne sledi temu trendu. V primeru nadaljnjega opredeljevanja pacientov vsak pacient dobi manj, saj je število storitev, ki jih zdravstvena zavarovalnica prizna posameznemu izvajalcu, navzgor omejeno.

Pri organizaciji oplotniškega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva je izrednega pomena tudi to, da vsi izvajalci delujemo pod isto streho v Zdravstveni postaji Oplotnica. To je pomembno pred-vsem zaradi izredno olajšane in hitre komunikacije med vsemi izvajalci, predvsem v primerih pacientov, ki zahtevajo interdisciplinaren pristop (puljenje zoba pacientu, ki prejema antikoagulantno tera-pijo ali težkemu kardiovaskularnemu pacientu) ali sodelovanje v primerih izrednih situacij. Olajšane so tudi poti pacientov, saj jih veliko obišče osebnega zobozdravnika, zdravnika in nato še lekarno. Zapleta se sicer z obnovo same zgradbe, ki je dotrajana, saj se od izgradnje do danes vanjo praktično ni vla-galo, ampak zagotovo se bo tudi ta težava sčasoma uredila.

Težave torej so takšne in drugačne in vedno bodo, saj se prebivalstvo stara in tudi iz tega vidika je tegob in bolezni vedno več, vendar jih na skupen in prijazen način do človeka poskušamo reševati. Popolnoma rešiti pa jih zagotovo ne bomo mogli, saj je javni zdravstveni sistem finančno omejen, potrebe rastejo, ravno tako pa rastejo tudi cene novih terapevtskih postopkov in zdravil. Kakorkoli že stvari obrnemo, menim, da smo tako izvajalci kot tudi organi občine pokazali, da se zdravstvo na primarnem nivoju da organizirati na način, da deluje dobro, še posebej, če upoštevamo ekonomske razmere, v katerih se je znašla tako naša država kot vsa Evropa. Menim tudi, da bi se glede organizacije primarnega zdravstva lahko po Oplotnici zgledovala marsikatera slovenska občina, ki si še vedno trmasto zatiska oči pred dejstvi, nanašajočimi se na primarno zdravstvo.

Naš cilj je vsekakor bil in vedno bo usmerjati našo skupno barko med vsemi čermi in v vsakem trenutku glede na vse okoliščine najti najboljšo zdravstveno storitev za vsakega posameznega pacienta.

Vaš zobozdravnik, Andrej Ocepek


17

Uveljavljanje socialnih transferjev je urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki se je začel uporabljati 1. 1. 2012. Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, hkrati pa izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo pred-pisi, ki urejajo posamezno pravico. Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki ter subvencije in znižana plačila.

Po novem se vse pravice iz javnih sredstev uvel-

javljajo pri centru za socialno delo (CSD), ne več na primer v šoli, pri prevozniku ali občini. Pravice uveljavljate na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Vloga je dostopna na splet-nih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, CSD-jev, na portalu e-uprava in v knjigarnah.

Vlogo vložite pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina oseb dejansko prebiva (če imajo stalno ozi-roma začasno prebivališče na različnih naslovih), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko prek portala e-uprava.

Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uvel-javljati v naslednjem zaporedju:

1. otroški dodatek2. denarna socialna pomoč3. varstveni dodatek4. državna štipendijaSubvencije in znižana plačila, ki jih lahko

uveljavite:• znižano plačilo vrtca• dodatna subvencija malice za učence in dijake• subvencija kosila za učence• subvencija prevoza za dijake in študente• oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev• prispevek k plačilu družinskega pomočnika• subvencija najemnine• pravica do kritja razlike do polne vrednosti

zdravstvenih storitev• pravica do plačila prispevka za obvezno zdravs-

tveno zavarovanje

Vlagatelj je dolžan v navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in opros-titve plačil vrstni red ne velja.

Pogoji in merila Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

uvaja tudi enotna merila in pogoje za uveljavljanje posameznih pravic. Enotna je tudi opredelitev ma-terialnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja (nepremičnin, vozil, denarnih sred-stev), pri čemer se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. Upoštevanje premoženja vlagateljev omogoča pravičnejše razdeljevanje socialnih transferjev in zagotavlja pomoč socialno najbolj ogroženim.

Kateri dohodki se upoštevajo? Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem

koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.• obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso

oproščeni plačila dohodnine• pokojninske rente in odkupne vrednosti ter do-

datne starostne pokojnine• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prosto-

voljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov

• dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja

• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki

• nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku• starševski dodatek• otroški dodatek• denarna socialna pomoč, razen izredna denarna

socialna pomoč• varstveni dodatek• državne štipendije (brez dodatkov)• dodatek glede na dohodek v družini štipendista

k Zoisovi štipendiji• dodatek za aktivnost po zakonu, ki ureja trg dela• dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotav-

ljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ

• rente iz življenjskega zavarovanja• veteranski dodatek• invalidski in družinski dodatek• nadomestilo za invalidnost• sredstva za nego in pomoč ter druge oblike

denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače

• prejemki za delo pripornikov in obsojencev• pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih,

humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč)

• plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah

Pri subvenciji najemnine ter pri kritju razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje se upoštevajo tudi: • dediščine, darila, volila• dobitki od iger na srečo• izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni,

poškodbe, invalidnosti • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na

to, ali so oproščeni plačila dohodnine

Kateri dohodki se ne upoštevajo? • subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi

izplačujejo iz državnega proračuna• subvencija za mlado družino kot spodbuda za

reševanje stanovanjskih vprašanj po zakonu, ki ureja nacionalno varčevalno shemo in subven-cioniranje mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskih vprašanj

• enkratna denarna pomoč po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah

• enkratna solidarnostna pomoč članu s strani sindikata

• povračila škode za sredstva, dana na razpolago za obrambne zadeve in varstva pred naravnimi nesrečami

• dohodki, povezani s kmetijske dejavnosti in gozdarske dejavnosti, ki jih kot izjeme določi minister s pravilnikom

• štipendije in drugi prejemki, izplačani učencu/dijaku/študentu za polni učni/študijski čas v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem iz proračuna ali sklada, financ iz proračuna, s strani tuje države

• prejemki za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, delodajalec, ustanova z namenom

CENTER ZA SOCIALNO DELO SLOVENSKA BISTRICA

Ljubljanska cesta 16, 2310 Slovenska Bistrica

T: 02 8050763

F: 02 8050777

E: [email protected]

www.csd-slovenija.org

Novosti pri uveljavljanju socialnih transferjev s 1. 1. 2012

PDF Compressor Pro



18

štipendiranja • prejemki, namenjeni plačilu izobraževanja ali

usposabljanja • stroški prehrane in prevoza med delom • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih,

humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in LS, namenjene za preživetje do višine cenzusa samske osebe ali družine po ZSVarPre

Premoženje, ki se upošteva • Upošteva se vse premično in nepremično

premoženje:• nepremično premoženje• osebna in druga vozila• vodna plovila• lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug• vrednostni papirji• denar na transakcijskem ali drugem računu,

hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne)

• drugo premično premoženje

Premoženje, ki se ne upošteva • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem os-

eba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja

• vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka

• vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb

• premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače (na letni ravni, trenutno to mesečno znaša 125 evrov)

• premoženje, za katerega ima oseba kot najemoje-malec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing)

• predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine• poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti

in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju material-nega položaja, uporablja za oziroma pri prido-bivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalne plače

• kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek• sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja,

vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Ugotavljanje primernosti stanovanja Vrednost primernega stanovanja se izračuna

tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavl-janju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18

mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne socialne pomoči le v primeru, da soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše

1-članska družina 60 m2






Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se

površine povečajo za 12 m2. Premoženje se upošteva tako, da se do-

hodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

Sporočanje sprememb Upravičenec mora centru za socialno delo

sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.

Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu,

ki je na voljo pri centrih za socialno delo ter na spletnih straneh ministrstva in centrov za socialno delo. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spre-membo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spre-

membo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda

odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanjaPrepoved odtujitve nepremičnine

Prejemniki varstvenega dodatka, ki so

lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstven-ega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti …) ali obremeniti.

Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjih 18 mesecih več kot dvanajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je (pod po-goji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa …) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.

Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge pre-jel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

Upoštevanje obdobij, ko je nekdo denarno socialno pomoč prejel več kot 12-krat ali najmanj 24-krat, se šteje od 1. 1. 2012.

Omejitev pri dedovanjuZakon o dedovanju v 128. členu določa, da se de-

dovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapust-nikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse zapustnikovo premoženje.

V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna DSP) in varstveni dodatek. Štejejo se tudi sred-stva, ki jih je lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu), in občinske dena-rne socialne pomoči.

Direktorica:Mag. Barbara Tiselj


19

SV��J��

Materinski dom Maribor je nastal pred osmimi leti kot odziv na potrebe žensk in mater z otroki, ki zaradi bivanjskih, eksistenčnih, odnosnih, osebnih in drugih stisk potrebujejo namestitev ter ustrezno strokovno in drugo pomoč pri urejanju samostojnega življenja v prihodnje. Pokrivamo področje celotne podravske regije. Razlogi bivanja so različni, a skupna jim je stiska, vezana na odnose v družini. Nasilje, odvisnost, revščina, socialna izključenost, težave v duševnem zdravju, največkrat v medsebojnem prepletu »iskanja« poti iz stiske. Trudimo se, da bi bila naša pomoč celostna – pomoč pred namestitvijo, v času namestitve, v času bivanja, kakor tudi po odhodu (pomoč pri reintegraciji v družbo). Vključuje individualno in skupinsko delo in tudi možnost vključitve v psihoterapevtsko pomoč.

Z namenom ustreznejše pomoči pri prepoznanih težavah kot posledic nasilja kot tudi pomoč ženskam po odhodu iz namestitvenih programov smo v letu 2011 ustanovili novi program – Svetovalnico za žrtve nasilja in zlorab. Vanjo se vključujejo vse ženske žrtve nasilja in njihovi otroci. V letu delovanja opažamo, da žrtve nasilja potrebujejo aktivno pomoč in podporo pri soočanju s situacijo, v kateri so, kot tudi vse potrebne oblike pomoči, ki jih nudimo, da se zmorejo soočiti z nasiljem, izpeljati vse potrebne postopke, dobiti osebno svetovalno pomoč, ki jo za razreševanje svojih stisk in travm kot posledic nasilja potrebujejo.

Iz zloženk, ki nas osveščajo o nasilju (povzeto iz zloženke Ministrstva za notranje zadeve in Zveze za nenasilje), je razvidno, da je nasilno vedenje največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fi zičnega in spolnega nasilja. Psihično nasilje npr. v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prela-ganje krivde na žrtev, grožnje. Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja. Pri nasilju gre za nadzor nad drugo osebo, ki ga povzročitelj nasilja učinkovito vzdržuje z uporabo fi zičnega, psihičnega, spolnega, ekonomskega nasilja. Nasilni partner se odloči za zlorabljanje in se nasilno vede zato, da izkazuje svojo premoč nad žensko. Nasilje poteka za zaprtimi vrati, ponavadi več let. Zaprto okolje, kjer se dogaja in ohranja, povzroči osamitev. Do preloma pride največkrat takrat, ko se ženska zave, da se za ohranitev odnosa s povzročiteljem nasilja bojuje v svojo škodo in/ali škodo svojih otrok. Takrat morda poišče pomoč izven odnosa. Povzročitelji nasilja v javnosti ne kažejo nobenih očitnih zunanjih znakov ali vedenjskih motenj. Tudi moški, ki v družbi veljajo za zelo uglajene, mirne ljudi in dobre može ter očete, lahko povzročajo nasilje v družini! Nasilje nad ženskami ali nasilje na podlagi spola, tudi trgovina z ženskami in deklicami, ne pozna meja. Prisotno je v vseh državah na svetu, tudi v Sloveniji, in vsako leto prizadene na milijone žensk ne glede na njihov družbeni položaj, etnično ali rasno pripadnost, starost, versko ali osebno prepričanje, telesne sposobnosti, narodnost.

V zakonodaji je predvidenih nekaj možnosti ukrepov. Ena izmed njih je prepoved približevanja določenemu kraju ozi-roma osebi po Zakonu o policiji. Če policija ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oz. osebi ni izrekla ali policije sploh niste poklicali, lahko sodišču sami predlagate enega od ukrepov po zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Ti so prepovedi zaradi nasilnih dejanj, prepustitev stanovanja v skupni uporabi ter stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi. Trajanje teh treh ukrepov je omejeno na največ 6 mesecev, na vaš predlog se lahko ukrep podaljša še za 6 mesecev. Za uveljavljanje teh ukrepov imate pravico do brezplačne pravne pomoči. Do brezplačne pravne pomoči ste po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini upravičeni, če je za vas podana ocena ogroženosti. Pripada vam za postopke, ki tečejo na vaš predlog zaradi ukrepov po 19. in 20. členu zakona o preprečevanju nasilja v družini. Zanjo zaprosite na centru za socialno delo. Zakon o brezplačni pravni pomoči pozna več oblik brezplačne pravne pomoči, ki so odvisne od višine vašega dohodka, od tega, ali prejemate denarno socialno pomoč, od vaših družinskih razmer, zdravstvenega stanja, izrednih fi nančnih obveznosti, ki vas bremenijo, ali od drugih razlogov, na katere niste mogli oziroma ne morete vplivati in ste se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti, od nujnosti dodelitve te pomoči itn. Informacije o možnih oblikah pomoči lahko dobite pri pristojnem centru za socialno delo ali v programih, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v družini (varna hiša, krizni center za ženske in otroke žrtve nasilja, materinski dom, svetovalnica za žrtve nasilja). Nasilja je v našem družbenem okolju zelo veliko. Soočamo se z nasiljem v družini, nasiljem na delovnem mestu, medvrstniškim nasiljem, nasiljem nad starejšimi, otroki, nasiljem v okolju in drugih medsebojnih odnosih. Kolikor velja prepričanje, da ga bolje prepoznavamo in vemo, kaj nasilje je, toliko bolj drži, da smo do njega vse bolj tolerantni in se nanj ne odzivamo. Bojim se, da se ne zavedamo, koliko nasilja je med nami. Koliko nestrpnosti, nedostojanstva in nespoštljivega odnosa do drugih. Pozna se, da smo ljudje nestrpni, napeti in tako tudi manj medsebojno povezani. Pozna se družbena stiska. Očitno je, da je revščina vse večja, a tudi želja po dobičku in potrošništvu. Velja prepričanje, da tisto, kar ne ustvarja dobička, ni vredno. Soočamo se s krizo presežne ponudbe in pohlepom. Zaskrbljujoče so »igre« med mladimi, ki so nasilne in jih niso mogli privzeti brez vloge odraslih. In niso le igre. Ne vem, ali jih prepoznavamo kot neprimerne in se nanje ustrezno odzovemo. In seveda vrsta drugih nasilnih dejanj, ki jih v življenju srečujemo.

Situacije, ki žensko, mater pripeljejo do točke, da poišče pomoč pri nas, so težke. Ob tem se poraja vrsta vprašanj, KAKO se soočiti s situacijami, kako jih razreševati. Vsaka situacija, brez primere, se nas dotakne osebno. Nas pretrese v čustvenem smislu, saj podoživimo človeško stisko, ki je neskončna … Boli in se izraža v mnogih načinih, ki jih oseba kaže navzven. Kdaj je strta, brez moči in upanja, kdaj v veri, da bo zmogla … A tukaj smo zato, da jim v vsej njihovi bolečini zmoremo nuditi oporo, varen prostor in ob primernem času skupaj z njimi iskati poti iz stiske. Videti možnosti, spodbujati vire moči, iskati dobre izkušnje, ki so jim lahko v pomoč. Prepoznati stisko, uvideti sit-uacijo iz drugih perspektiv, prepoznati posledice nasilja ali drugih

težav in se učiti živeti drugače. Vprašanje »Kaj bi si po odhodu od nas želeli, da bi bilo drugače?« je pomembno. Potrebno je najti odgovore in poti do tja. Ob tem varovati in spodbujati tiste izkušnje in vire, ki so dobri in so jim lahko v pomoč. Pri urejanju stisk, ki jih imajo ženske, kadar se obrnejo k nam po pomoč, je seveda bistvenega pomena tudi upoštevanje otrokovih stisk in potreb in pomoč otrokom. Njihovega doživljanja stisk ne smemo prezreti in trudimo se, da otrokom nudimo vso potrebno oporo, razumevanje in pomoč, ki jim pomaga pridobiti in okrepiti občutek varnosti in sprejetosti. Ob tem je pomembno razumeti, kako izražajo svojo stisko in kako jim ob tem lahko pomagamo. Tovrsten proces je eden od pomembnih sestavnih elementov pri zagotavljanju pomoči otrokom in staršem, pri prepoznavanju otrokovih stisk in ustreznih odzivov staršev nanje.

Delež tistih, ki se vračajo v prejšnje življenjske situacije, je odvisen od tega, kje na poti urejanja svoje stiske je ženska, ko se k nam obrne po pomoč. Pri tem je seveda pomembno tudi to, da je odziv strokovnih delavcev, h katerim pride po pomoč, strokoven, dostojen in opogumljajoč. Še posebej, ko gre za žensko, ki doživlja nasilje. Še vedno se dogaja, da nam povedo, da so bili odzivi ob iskanju pomoči takšni, da so jih odvrnili od tega, da bi se opogumile in poskusile oditi iz nasilnega odnosa. Pri tem smo pomembni akterji vladne in nevladne organizacije (policija, sodišče, centri za socialno delo, varne hiše, materinski domovi, krizni centri za ženske in otroke žrtve nasilja).

Ženske se k nam obrnejo po pomoč večinoma takrat, ko je stiska že zelo huda in ko so izčrpale vse druge možnosti, ki bi jim bile v pomoč. Če žrtev v procesu zagotavljanja pomoči uspemo toliko opolnomočiti in opogumiti, da zmore uvideti svojo življenjsko situacijo, vplive nanjo in možne rešitve in kateri koraki so pomembni, da bi le-te tudi zmogla, je naredila veliko. Sledi postopno urejanje po tistih prioritetah, ki jih sama ali skupaj z nami prepozna kot pomembne in nujne.

Zapisala:

Žanet Mithans, univ.dipl.soc.del., spec. sistemske družinske terapijeVodja programa Materinski dom Maribor

SVETOVALNICA ZA ŽRTVE NASILJA IN ZLORAB MARIBORKontakt: 02/228-49-94, 041/735-135 Pišete nam lahko na: [email protected] je odprta:ponedeljek, sreda in petek med 8. in 16. uro, torek in četrtek med 12. in 20. uro.Lokacija:Slovenska ulica 8, 2000 Maribor.

M ATERINSKI DOM MARIBOR Kontakt: ‚ 02 623 25 26,‘ 02 623 25 52, mobilni: 051 260 159, fax: 02 623 22 88.Pišete nam lahko na:[email protected] smo od ponedeljka do petka od 8.00 do 20.00 ure. Lokacija:Na Jelovcu 22, 2354 Bresternica.

MATERINSKI DOM MARIBOR IN SVETOVALNICA ZA ŽRTVE NASILJA IN ZLORAB MARIBOR

Kam?

Izstopi iz vloge žrtve! »Greš domov?« me vpraša drobno otroče modrih oči. »Vsi gremo domov,« mu rečem.

In ono se veselo smeji.»Domov. Dom je tam, kjer je ljubezen. Toliko je hiš in tako malo domov.

Kam naj grem?« Otroče gleda za mano in verjame, da grem domov.

(Neža Maurer)

PDF Compressor Pro



20

V petek, 20. 4. 2012, je na naši šoli potekal EKO dan. Višja stopnja je urejala okolico šole. Nasadili smo rože, uredili gredice, pobarvali in popravili koše ter klopi, pobrali odpadke, popravili pokvarjene stvari, prebarvali klopce na hodnikih, prebarvali ograjo okoli šole, korita …

1., 2. in 3. razredi so izdelovali razne stvari iz odpadnih materialov in tako dokazali, da se iz odpadnih materialov da narediti zelo veliko koristnih in uporabnih stvari. Pripravili so tudi č udovito razstavo v avli. In ne nazadnje, vsi učenci smo zelooo uživali!

Maša Flor, Amadeja Kangler, Ana Grifi č

OBISK SOŠOLCA SIMONA V REHABILITACIJSKEM CENTRU SOČAPred nekaj dnevi nam je učiteljica predlagala, da bi šli obiskat sošolca

Simona, ki bo tokrat kar en mesec na terapijah v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani. Meni je bila ideja všeč!

V petek zjutraj sem se dobro oblekla in pripravila revijo Bravo, da bo na avtobusu bolj zanimivo. S Kati sva se skupaj odpravili v šolo, kjer nas je čakala malica. Po malici smo odšli na avtobus. Vožnja je trajala dobro uro. Ko smo se pripeljali, smo malo počakali, da je prišla psihologinja, ki nas je peljala do Simona. Simon se nas je razveselil, mi pa smo mu podarili rumeno budilko v obliki motorja. Simon nam je pokazal pot v sobo, v kateri nam je predstavil dogajanje v rehabilitacijskem centru s pomočjo PPT-ja in povedal, kako potekajo dnevi v centru. Po predstavitvi smo si ogledali prostore centra. Potem so nam

posodili dva invalidska vozička, na katerih smo se vozili in metali na koš. Ugotovili smo, da ni tako preprosto, kot izgleda. Čakala nas je še pogostitev, za katero je poskrbela Simonova mama.

Bilo je zanimivo in poučno. Spoznala sem, kako vredno je biti zdrav. Lahko smo veseli, da imamo takšne centre, kot je Soča, da lahko pomagajo tistim ljudem, ki takšno pomoč potrebujejo.

KLARA GORENJAK, 6. b

Ob tem se učenci 6. b z razredničarko Natašo Črešnar najlepše zahvaljujemo Občini Oplotnica in trgovini Ola za fi nančno pomoč (plačan prevoz) pri izvedbi tega dne. Hvala!

EKO DAN na šoli

ŠOLA

NOČ BRANJAV petek, 30. marca, smo se učenke 8. in 9. razreda udeležile noči branja. Zbrale

smo se v šolski knjižnici in si pripravile prostor, kjer smo prenočile. Z nami so bile učiteljice Anita Leskovar, Tatjana Hren Dizdarevič, knjižničarka Vida Javornik in Nataša Črešnar. Nato so nas učiteljice razdelile v skupine glede na knjigo, ki smo jo prebrale. Vsaka skupina si je našla svoj kotiček, reševala naloge, ki so jih pripravile že omenjene učiteljice in se pripravljala na predstavitev, ki je potekala v soboto zgodaj zjutraj. V petek zvečer smo imele družabne igre in peko palačink. Bedele smo dolgo v noč in se zelo zabavale. Zjutraj smo se vse s težkim srcem zbudile in odšle na zajtrk. Po zajtrku smo imele okroglo mizo – predstavitev posameznih

knjig, kjer smo izvedele marsikaj novega, tudi druga o drugi. Nato smo pospravile svojo ‚‘spalnico‘‘ in odšle domov z nasmehom na obrazu.

Urška Črnec, 9. b:Bilo je zelo zabavno, veliko smo se smejali, spoznala sem nove prijatelje,

klepetali smo dolgo v noč. Zjutraj smo se pogovarjali o prebranih knjigah in drug o drugem izvedeli marsikaj zanimivega. Tega dne ne bom pozabila.

Urška Pučnik, 9. b:Zanimiva izkušnja, ki mi bo ostala v lepem spominu.

Lina Lara Dobočnik in Ana Mlakar, 8. a


21

Ekipa prve pomoči dosegla 3. mesto

Sedmo lokalno tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči je bilo organ-izirano 13. 4. 2012 ob 9.30 v Slovenski Bistrici. Tekmovanja so se udeležile tudi učenke naše šole:

Ema Leskovar, 7. b Maša Flor, 7. b Kristina Gosnik Flis, 7. b Tina Ošlak, 7. b Jana Čoh, 7. b Amadeja Kangler, 7. b Ana Črešnar, 5. b

Tekmovalke so morale pokazati teoretično znanje o prvi pomoči, varnosti v cestnem prometu in o organizaciji – Rdečem križu.

Praktično znanje pa je zajemalo praktične naloge – obvladovanje ukrepov pri prvi pomoči in vsakodnevno pripravljenost za samopomoč ali pomoč drugim.

Na praktičnem primeru so morale ekipe opisati dve situaciji na samem kraju nesreče, pokazati osnovni pregled poškodovanca in kako nuditi pomoč ter pov-edati, za kaj bi še poskrbeli pri izvajanju neodložljivih ukrepov.

Na tekmovanje smo se skrbno pripravljale pri krožku RK. Dekleta so pokazala voljo in zanimanje in s primernim znanjem zastopale našo šolo. Dosegle so tretje mesto.

Mentorica RK: Nada Celcer

NA NARAVOSLOVNEM DNEVU V ŠOLSKEM MUZEJU V LJUBLJANI

V petek, 20. 4., smo obiskali šolski muzej v Ljubljani. V Ljubljano smo prispeli okrog 10. ure. Po prihodu smo najprej okrepili svoje želodčke s sendviči in sokom. Po malici smo se sprehodili skozi center mesta, si ogledali Plečnikovo tromostovje ter se slikali za spomin. Od tu smo se odpravili na Ljubljanski grad mimo mestne hiše. Za nekatere sošolce je bila pot kar naporna, za večino pa pravi užitek. Z gradu smo opazovali naše glavno mesto Ljubljano. Po ogledu gradu smo odšli v šolski muzej. V muzeju smo se najprej oblekli v stara oblačila. Nato je sledila učna ura lepopisa iz leta 1930. Pri učni uri smo se učili pisati črke. Učiteljica, ki nas je poučevala, je bila zelo stroga. Izvedeli smo tudi, da so bili včasih učitelji strožji. Učenci so morali klečati na koruzi ali sedeti na oslu. Ko smo končali z učno uro, smo si ogledali še muzejsko zbirko. Po končanem ogledu muzeja smo se vrnili k avtobusu in se odpravili proti domu. Na naravoslovnem dnevu mi je bilo lepo in ostal mi bo v lepem spominu.

Sara Pitrof, 4. b

ŠOLA

Nove klopi v šolskem parku V petek, 20. aprila, smo v okviru svetovnega dneva Zemlje, ki je 22. aprila,

organizirali na naši šoli EKO DAN. Učenci in učitelji so se v okviru projekta Ekošola lotili urejanja šolskega parka. Barvali so ograjo in koše, urejali grede, posadili grme in v parku postavili nove klopi. Učenci 1. triade pa so iz odpadne embalaže izdelali različne eko izdelke, ki so jih razstavili v avli šole.

Najlepša hvala vsem učencem, učiteljem in tehničnim delavcem šole. S skupnimi močmi nam je uspelo poskrbeti za lepši pogled skozi okno.

Nekaj utrinkov z eko dneva si lahko ogledate na slikah.

Ekokoordinatorke: Mateja Lipuš Tič in Vesna Višnar

Zbiralna akcija starega papirja na OŠ Oplotnica

Od srede, 4. aprila, do četrtka, 5. aprila 2012, je na naši šoli potekala akcija zbiranja starega papirja. Vanjo so bili vključeni učenci od 1. do 9. razreda. Zbrali so 12334 kg papirja.

Največ papirja so zbrali učenci 6. b razreda, 7. b razreda, 6. a razreda in 9. a razreda. Najuspešnejši je bil 6. b razred, ki je zbral 2817 kg papirja. Prisluženi denar bodo dobile razredne skupnosti na svoj razredni račun.

Najlepše se zahvaljujemo tudi staršem naših učencev, saj brez njihove pomoči akcija ne bi bila tako uspešna.

Ekokoordinatorki: Mateja Lipuš Tič in Vesna Višnar

PDF Compressor Pro



22

Tudi letošnje šolsko leto smo imeli noč branja.

Več o tem so nam povedale učenke, ki so se noči branja udeležile.

Janja Fridrih: Noči branja sem se udeležila zaradi tega, ker so mi ostali učenci povedali, da je bilo prejšnje leto zelo zanimivo in tudi jaz sem želela prespati v šoli. Bilo je res super.

Patricija Turner: Noči branja sem se udeležila zaradi tega, ker je lanska noč branja, ki je bila na Keblju, na meni pustila zelo dober vtis. Tudi letos je bilo v redu, smo pa zelo malo spali.

Valentina Stebernak: Noči branja sem se udeležila zaradi druženja, udeležili sta se je tudi Janja in Patricija. Tudi sama sem želela ugotoviti, kako bo prespati na šoli v Oplotnici, prav tako sem želela spoznati učenke iz Oplotnice. Bilo je enkratno, zanimivo … Ponoči pa je bilo obupno, saj spati niti slučajno nisem mogla, ker mi druge punce niso dale miru.

Tanja Leva, 8. k.

Noč branja

Janja Fridrih

Patricija Turner

Valentina Stebernak

Dan Zemlje smo na Osnovni šoli Kebelj, podružnici OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, delovno obeležili.

Po razredih so potekale delavnice, kjer smo se učenci srečali s problemi podnebnih sprememb, pogovarjali smo se o skrbi za okolje, o odnosu ljudi in njihovem vplivu na okolje. Spoznavali smo, kako lahko spremenimo svet na boljše ali slabše. Dan Zemlje smo posebej obeležili s prireditvijo, na kateri smo se zbrali učenci in delavci naše šole, naši starši, predstavniki lokalne skupnosti, predstavniki društev in organizacij v KS Kebelj in seveda vodstvo šole. Vodja podružnice Cvetka Hajšek je zbranim slikovito predstavila celoletno delovanje ekošole.

Učenka Patricija Turner je vse zbrane opozorila na grozečo nevarnost pomanjkanja vode. Ob koncu sta ravnatelj Matjaž Vrtovec in ekokoordinatorka ter vodja podružnice Cvetka Hajšek podelila priznanja ter zahvale. Prejemniki priznanj smo bili zelo uspešni tekmovalci Ekokviza, na katerem smo v regiji med 338 ekipami pristali na 11. in 14. mestu. Tekmovali smo: Meri Kotnik, Davorin Juhart, Janja Fridrih, Sergeja Juhart, Veronika Capl in jaz.

Zahvale so prejeli tisti, ki s svojimi dejanji podpirajo delovanje naše ekošole. Zahvale so prejeli: Turistična zveza Slovenska Bistrica, TD Lipa Kebelj, KS Kebelj, Pekarna Strnad ter Pitus Maribor. Predsednik KS

Kebelj Srečko Juhart je poudaril, da so v KS ponosni na desetletno delovanje ekošole, saj odrasli preko svojih otrok sprejemajo znanja o načinu in pomem-bnosti ohranitve zdravega okolja za naše potomce. Ob koncu prireditve smo vse zbrane povabili k ogledu razstave, kjer so bili zbrani utrinki našega dela. Sledila je še pogostitev, ki smo jo pripravili ob sponzorstvu Pekarne Strnad iz Oplotnice, ki je darovala pekovske izdelke, ter Pitusa iz Maribora, ki nam je poklonil sadje za to prireditev.

V imenu učencev in delavcev šole se obema spon-zorjema zahvaljujemo za to čudovito gesto.

Mihaela Hajšek, 7. r.

POTRDITEV EKO USPEŠNOSTI

Ogled razstave s pogostitvijoPodelitev zahval

Šola Utrip, glasilo občine Oplotnica, MAJ 2012

23

Šola

V restavraciji Marche so pripravili drugo medgeneracijsko druženje, kjer so potekale razne delavnice.

Skupaj s starši, z bratci in s sestricami ter z razredničarko Cvetko Hajšek smo se zbrali pred šolo na Keblju. Z avtomobili smo se odpeljali do restavracije v Tepanju. Tam smo najprej pri-pravili vse potrebno za delavnice. Izdelovali smo

piščančke, barvali jajčka in pletli košarice. Pri delu so se nam kmalu pridružili še obiskovalci. Člani TD Trta iz Oplotnice so izdelovali butare. Čevljar je prikazoval izdelovanje cokel. Spremljevalke varovancev doma upokojencev so pekle piškote, ki so jih delile med obiskovalce.

Ob zvokih ansambla Trio adijo smo vsi skupaj zaplesali v obliki kače. V restavraciji so nas pogos-

tili s kislo juho. Skupaj smo upihnili drugo svečko na torti. Ob koncu druženja smo se posladkali s torto. Ob odhodu domov so delavke Marcheja vsem mamicam podarile lončke trobentic.

Bilo je zares zanimivo. Domov smo se vračali polni lepih spominov.

Hvala osebju restavracije Marche za organi-zacijo tega nepozabnega dogodka ter za povabilo.

Medgerenacijsko druženje v Marcheju

Medgeneracijsko druženjeUstvarjanje

Na naši šoli so nas v četrtek, 12. aprila, obiskale tri osebe iz drugih držav, ki že nekaj let živijo v Sloveniji. Mike Orešar in Nino Jamnik danes prihajata iz Slovenske Bistrice. Njuni starši so v otroštvu živeli v Sloveniji, a so se zaradi slabih razmer preselili drugam. Mike je živel v Kanadi, s šestnajstimi leti pa se je preselil v Slovenijo, ker v njegovi državi oz. mestu ne bi uspel v tem, kar ga osrečuje, tj. glasba. K nam se je preselil brez staršev, saj so se oni na življenje v Kanadi dobro navadili. Vsako leto gre k družini v Kanado na počitnice in tam ostane kakšen mesec dni.

Nino je živel v Nemčiji in se je pri 20 sam odpravil na pot v Slovenijo. Tudi on je v Slovenijo prišel zato, ker ima rad glasbo in je vedel, da v svoji državi ne bo nikoli prišel tako daleč, kot je tukaj. Tudi njegovi starši se niso preselili z njim, ker so navajeni življenja v Nemčiji. V Sloveniji mu je najbolj všeč pokrajina, saj je v Nemčiji živel med betonom z le malo zelenja. Povedal nam je tudi, da se ne bi vrnil nazaj v svoj prejšnji kraj, saj je tukaj prelepo; poleg tega je našel tudi svojo ljubezen.

Obiskala nas je tudi Heather iz Anglije. Ona pa je k nam prišla zaradi ljubezni. V Angliji je imela službo

in je delala v turistični agenciji. Povedala nam je tudi nekaj o njihovih običajih, kot npr. to, da v Angliji pijejo samo črni čaj z mlekom in niso vajeni različnih okusov čaja. V smehu pa nam je povedala, da je kot mlada deklica s prijatelji kradla krave.

Učenci in učiteljice ter učitelj smo z gosti zelo uživali, se veliko nasmejali in poslušali domačo, slovensko glasbo. Naučili smo se tudi veliko novega o njihovih državah ter spoznali, da je Slovenija ena najlepših držav na svetu.

Janja Fridrih in Janja Blažič, 8. r.

»Meddržavni« obisk

Mike in Nino sta nam tudi zaigrala … Heather

PDF Compressor Pro



24

POZDRAV POMLADI IN MOJI MAMIVsako leto v mesecu marcu na prihovški šoli pripravimo prireditev z naslovom

Pozdrav pomladi in moji mami. Letos smo bili te prireditve še bolj veseli, saj smo jo prvič pripravili v novih prostorih večnamenske dvorane.

Za matere, babice, žene in ostale krajane smo pripravili prireditev, na kateri je sodelovalo več nastopajočih. Učenci podružnične šole Prihova so se predstavili z dramsko igro, petjem in plesom. Otroci vrtca so zaplesali in zapeli, starši otrok

vrtca pa so pripravili dramsko igro v sodobnejši preobleki. S svojim programom sta se predstavila še Moški pevski zbor Prihova in vokalna skupina Vijolice. Za prijetno druženje je na koncu poskrbel ansambel Žarek.

Ob prijetnem druženju smo preživeli prijetno popoldne z željo, da se naslednje leto zopet srečamo v takem številu kot letos.

Učiteljica Mojca Vreš

Spretne roke prihovških učencevPomlad je že prikorakala v naše kraje in zato smo jo tudi

učenci OŠ Prihova pozdravili in sprejeli odprtih rok. Obilo sončka, dežja, dobre volje, razigranosti ter ustvarjalnosti je med nas prinesel ta prečudoviti letni čas. Ustvarjanje raznih likovnih izdelkov nam je vedno v veliko veselje in prav to dokazujeta tudi spodnji fotografi ji, kjer sta prikazana dva izdelka: vazica s šopkom zvončkov ter cvetlični možicelj. Prav ta možicelj pa je bil zagotovo izdelan z veliko mero ljubezni, saj so ga učenci 1. triade poklonili v dar svojim mamicam ob materinskem dnevu. V

okviru naravoslovnega dne, tema tega dne je bila zdrava preh-rana, pa so se učenci seznanili tudi s peko. Zaradi bližajočega se največjega krščanskega praznika smo tako z učenci spekli velikonočne zajčke. Poskrbeli pa smo, da so te zajčke dobili prav vsi učenci OŠ Prihova ter njihovi bratci in sestrice. To in še veliko več vam imamo za povedati in pokazati. A da ne bomo predolgi, o drugih stvareh raje prihodnjič!

Učenci 1., 2. in 3. razreda z učiteljico Patricijo Premzl

Spretne roke prihovških učencev

Dejavnosti ob ekodnevu na prihovški šoli

EKODAN NA PRIHOVŠKI ŠOLI

Podružnična šola Prihova je že vrsto let vključena v projekt Ekošola kot način življenja. Eko dejavnosti se izvajajo na šoli skozi vse šolsko leto. Posebej pa moramo obeležiti 22. april, ko praznujemo Dan Zemlje. Letos smo namenili pozornost urejanju okolja in skrbi za rastline. Tako smo najprej poslikali odpadne lončke. Vanje smo posadili semena dreves in okrasne rastline. Vsak izmed učencev bo tako skrbel za svojo rastlino in vzgojil svoje drevo, ki ga bomo kasneje posadili v naravi. Očistili in uredili smo še okolico šole in tako prispevali k urejenemu okolju.

Prihovški ekošolarji

Prireditev Pozdrav pomladi in moji mami

ŠOLA Utrip, glasilo občine Oplotnica, MAJ 2012

25

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKASLOVENSKA BISTRICA

KNJIŽNICA OPLOTNICA

DEJAVNOSTI V KNJIŽNICI OPLOTNICA ZA LETO 2011Začetki knjižničarstva v Oplotnici segajo v zgodnja leta po drugi

svetovni vojni. Za njen nastanek je poskrbel prvi povojni ravnatelj šole v Oplot-nici, gospod Franc Brglez. Med prebivalci je organiziral akcijo zbiranja vseh vrst knjig, ki jih okupatorji med vojno niso uspeli uničiti. Tako so prebivalci v prostore grajske pristave, kjer se je izvajal pouk, prinašali knjige. Te so si izposojali otroci in odrasli. Šola se je nato selila v nove prostore, knjige pa so ostale v pristavi vse do leta 1961, ko je KUD dobil v uporabo žago od Lipa in jo preuredil v kulturni dom. Kulturni dom je postal središče kulturnega dogajanja in življenja na tem področju. Tako so v njem prostor dobile tudi knjige. Leta 1967 pa je knjižnico na novo uredil učitelj Stane Gradišnik. Vodil jo je vse do leta 1972, kasneje pa jo je vodila gospa Marta Pavlič do leta 1982, ko je knjižnico prevzela gospa Štefka Žnidarič in delo prostovoljno opravljala vse do 1997. leta. V teh letih se je knjižnica selila še dvakrat, dokler ni leta 1994 dobila novih prostorov na lokaciji, kjer je še danes. Leta 1997 je vodenje knjižnici v celoti prevzela Knjižnica Josipa Vošnjaka s strokovnimi delavkami.

Knjižnica Oplotnica deluje na Prešernovi 29 v Oplotnici že od leta 1994. Odprta je dva dni v tednu, skupaj 12 ur tedensko. V torek je odprta od 10. do 18. ure in v petek od 10. do 14. ure. Uporabniki so velikokrat nezadovoljni z odpiralnim časom knjižnice, saj menijo, da je dvakrat tedensko veliko premalo. Tudi v knjižnici menimo tako in je škoda, da se gradivo ne izposoja dovolj. Vendar je obratovalni čas dogovorjen sorazmerno s finančnimi sredstvi.

Danes se knjižnica sooča z veliko prostorsko stisko, saj 64 m² površine ne zagotavlja več dovolj velikega prostora. Nujno je pridobiti police za gradivo, ven-dar jih v ta prostor ni možno postaviti. Že nekaj let opozarjamo vodstvo Občine Oplotnica na problem prostorske stiske. Več možnih lokacij za nove prostore je bilo omenjenih, vendar zaenkrat ostaja knjižnica na isti lokaciji. Verjamem, da bo knjižnica v naslednjih letih pridobila večji prostor, kjer bomo lahko nemoteno izvajali vse naloge, kot so:

• možnost uporabe interneta in drugih baz podatkov za naše člane, trenutno imamo le eno računalniško mesto

• izvajanje biblio-pedagoških ur za osnovnošolce• izvajanje pravljičnih ur• možnost uporabe čitalnice• izvajanje delavnic• izvajanje raznih predavanj, razstav in literarnih večerov

V letu 2011 smo izvedli naslednje prireditvePrireditve za otroke in odrasle smo izvajali v Kulturno turističnem centru Op-

lotnica. Knjižnica Oplotnica vsako leto izvede dve prireditvi za otroke in dve za

odrasle, ki so zelo dobro obiskane, še posebej lutkovne in gledališke predstave za otroke, saj kraj nima lutkovnega abonmaja.

Literarni večer s pisateljem Tonetom Partljičem. Gostili smo ga 18. 2. 2011 v Kulturno turističnem centru Oplotnica.

Obisk: 8 mladih in 50 odraslih.

Lutkovno gledališka predstava za otroke z naslovom Čisto prava predstava. Poučna komedija za otroke vseh starosti. Je sestavljanka najbolj čarobnih trenutkov v gledališču. Zadrega čistilke Tilke je nasmejala vse obiskovalce. Predstava je bila 18. 3. 2011.


Predstavitev pesniških zbirk Zdenke Detiček Opič: Nasmeh iz spomina in Janka Potočnika: Šepet jeseni. Pesniški večer je bil 6. 5. 2011.

Obisk: 26 odraslih.

Predstava za mladostnike in starše Katarina. Predstava, ki govori o času, v katerem živimo, o času, ki s seboj prinaša veliko pasti za mladostnike. Ena najhujših je zloraba drog. Zgodba bi lahko bila resnična, saj pripoveduje o najstnici Katarini, pridni, poslušni dijakinji, ki se ji droga dobesedno zgodi. Predstava je bila 18. 11. 2011.


Knjižne ugankeVsak mesec se za predšolske otroke in osnovnošolce pripravi nova knjižna

uganka s sodelovanjem knjižničarke iz Pionirske knjižnice. Pripravi se za tri različne starostne skupine, zato se razlikuje po težavnostni stopnji. Knjižno uganko je v letu 2011 rešilo 314 otrok. Izžrebanci so bili nagrajeni s knjigo, ki je primerna njihovi starostni stopnji.

Biblio-pedagoške ureKljub veliki prostorski stiski se v knjižnici izvajajo biblio-pedagoške

ure, ki so namenjene učencem osnovne šole. V eni šolski uri jim predstavim korenine slovenjebistriškega knjižničarstva, ki segajo v čas ustanavljanja čitalnic in taborov na Slovenskem, prvo farno knjižnico v Slovenski Bistrici. Govorimo o Lovru Stepišniku in dr. Josipu Vošnjaku, po katerem se naša knjižnica imenuje.

Izvedli smo 6 biblio-pedagoških ur, skupaj jih je obiskalo 96 otrok in 9 učiteljic.

PDF Compressor Pro



26

Predstava za starše in mladostnike Katarina

Foto kolaž prireditev

Otroška predstava gledališča Ku Kuc iz Lendave

Literarni večer s Tonetom Partljičem, predstavitev avtobiograije

Pesniški večer z Jankom Potočnikom in Zdenko Detiček Opič


27

PRIREDITEVŠTEVILO

prireditevobisk

ODRASLIobiskMLADI

obiskSKUPAJ

Knjižne uganke 33mladi - 314 314

Moja naj knjiga 1mladi - 98 98

Lutkovna predstavaČisto prava predstava

1mladi 36 76 112

Dramska predstavaKatarina

1mladi, odrasli 42 64 106

Literarni večer 2odrasli 76 8 84

Biblio-pedagoške ure 6mladi 9 96 105

SKUPAJ skupaj45 163 656 819

Knjižnica Oplotnica v številkah Kazalci uporabe knjižnice

2010 2011 2010 2011

Število prebivalcev 3.954 3.969 Število članov/1000 prebivalcev 140,36 141,09

Knjižnična zbirka (enote)-od tega za mladino

12.6255.539

13.0065.680

Delež včlanjenih prebivalcev 14,04 14,11

Prirast novega gradiva 429 566 Število obiskov/prebivalca 2,21 2,55

Odprtost (ur) 608 608 Število izposojenih enot/člana 39,50 44,99

Aktivni člani 555 560 Število izposojenih enot/obiskovalca 2,50 2,48

Obiskovalci 8.765 10.143 Število izposojenih enot/prebivalca 5,54 6,35

Izposojeno gradivo 21.924 25.196

Število prireditev 39 45

Pripravila: Patricija Brdelakbibliotekarka

Obisk prireditev v letu 2011

Kazalci uporabe knjižnice

PDF Compressor Pro



28

VRTEC

VRTEC OPLOTNICAVrtec v Oplotnici v letošnjem šolskem letu obiskuje kar veliko število predšolskih otrok.

V sedmih oddelkih jih je 122, oddelek na Prihovi pa obiskuje 18 otrok.Torej število otrok, ki vsak dan obiskujejo organizirano in načrtovano predšolsko

vzgojo v našem kraju, vsako leto narašča.Skozi vsakodnevne dejavnosti si delavke vrtca prizadevamo, da otroci aktivno soust-

varjajo vzgojno-izobraževalni proces in tako oblikujejo pozitivno samopodobo, osnovni okvir svoje osebnosti ter vrednote. Otroci imajo možnost izbire in pravico do drugačnosti in zasebnosti. V vrtcu najdemo vedno dovolj časa, da se posvetimo vsemu, kar nas zanima in bogati z novimi izkušnjami. Vključujemo se v projekte na ravni vrtca in širše. Naš vsakdan je pester in vsebinsko bogat, dogaja se veliko prijetnega, zanimivega in novega.

Gradimo osnovne temelje, na katere bodo otroci v prihodnosti zlahka nalagali nova znanja in vedenja.

Vzgojno-izobraževalna prizadevanja vseh nas so usmerjena v zagotavljanje pogojev za celosten in uravnotežen razvoj otrok.

Eden izmed temeljnih ciljev, ki jim v našem vrtcu sledimo, pa je skrb za medsebojno povezovanje in sodelovanje med družino in vrtcem in širšim družbenim okoljem ter ostalimi institucijami v kraju.

Kaj pa že z odkritim veseljem pričakujemo? Nov vrtec … kmalu bo!Vodja enote

vzgojiteljica Andreja Supe

PROJEKT PASAVČEKEden izmed projektov, v katerem sodelujemo tudi v letošnjem letu, je projekt

Pasavček, ki ga razpisuje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Večino otrok starši v vrtec pripeljejo z avtomobilom.Z vključitvijo našega oddelka v projekt Pasavček sem želela osvestiti in

predvsem informirati starše in neposredno vplivati tudi na otroke, da bi se za-vedli, kako življenjsko pomembna je varnost otrok v avtomobilu med vožnjo in v prometu nasploh. Pri načrtovanju projektnega dela sem si zastavila cilje, ki sem jih uresničevala skozi cel projekt:

- spodbujanje pravilne in redne uporabe otroških varnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu- otroke navaditi in naučiti varno prečkati cesto, varno hoditi v prometnih

situacijah (hoja po varni poti – pločniku, odsevni brezrokavniki)- ob igri vlog otroke seznaniti s pravilnim pripen1janjem in obnašanjem v

prevoznih sredstvih- seznaniti starše o pomenu varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev (plakat)

Otroci so bili skozi potek celotnega projekta aktivni udeleženci v posamezni dejavnosti, ki sem jo pripravila, seveda v okviru svojih individualnih zmožnosti.

Otroci so bili aktivni udeleženci vseh dejavnosti, saj sem temo o prometu povezala z vsemi področji v vrtcu. Na različne načine so mi pokazali, da sta bila naša igra in delo uspešna.

Otroci vedo, da morajo sedeti v otroškem sedežu, da morajo biti pripasani in še mnogo drugih stvari.

Prav tako se svoje odgovorne vloge zavedajo starši, ki so prvi otrokov vzorec obnašanja in upoštevanja pravil varne vožnje, saj so vsakodnevno v prometnih situacijah skupaj s svojimi otroki.

Andreja Supe, vzgojiteljica

Ogledali smo si tudi avtobusno postajo in prijaznivoznik avtobusa nam je dovolil, da pogledamo, kakšen je avtobus v notranjosti.

Opremljeni z odsevnimi brezrokavniki, smo se odpravili na opazovanje prometa in se učili pravilno hoditi po pločniku.

Na prvem roditeljskem sestanku sva z vzgojiteljico Jano seznanili starše o projektu Varno s soncem in jih povabili k sodelovanju.

Oddelek šteje 20 otrok drugega starostnega obdobja.Veliko smo se pogovarjali in na to temo naredili plakat:Kaj že vemo? Kaj smo se naučili? Kaj bi še lahko izvedeli?Na vprašanje, kaj bi še radi izvedeli, smo skupaj iskali informacije v knjigah,

revijah, slikah in pravljicah. V toplih poletnih dneh si otroci v vrtec prinesejo primerna pokrivala, kreme itd. Dejavnosti na prostem pa se v tem času odvijajo v naravni senci.

Tudi oblačila morajo biti primerna poletnim temperaturam.Seveda pa je naloga nas odraslih, da smo vzgled, kako se zaščitimo pred

soncem. Na temo Varno s soncem smo reševali določene naloge in utrjevali znanje, ki

smo ga v praksi uporabljali:

– pokrivalo naj bo tako, da zaščiti glavo, vrat in ušesa – obleka naj bo zračna, ohlapna in iz primernih materialov – očala naj bodo tista, ki so označena z nalepko, na kateri piše,

da zadržijo 90–100 % škodljivega sevanja

PROJEKT VARNO S SONCEM TUDI V NAŠEM ODDELKU

– čas od 10.00–16.00 moramo preživeti v hiši ali v senci (najustreznejša je naravna senca ) – piti je treba vodoŠe bi lahko naštevali. V vrtcu seznanjamo otroke, kako lahko varno preživljamo

sončne dni poleti in pa tudi pozimi. Zapomnimo si, na sonce vedno primerno zaščiteni.

J ožica Sitar, vzgojiteljica


29

��TEC

PUST VELIKIH USTPust je čas za vse, saj takrat vsi postanemo maškare …

Pust je čas norčij, maskiranja, zabave in veliko smeha, je praznik veselja, tisti dan, ko se spre-menimo v tisto, kar želimo in nam je všeč.

Tudi v naši skupini je bilo zabavno. Za prijetno praznično vzdušje je bila potrebna tudi naša ust-varjalnost. Okrasili smo igralnico, izdelovali pustne maske, ropotulje iz plastenk, oblikovali pustne krofe iz slanega testa, se preoblačili v kotičku za preoblačenje, brali smešnice in se ob njih smejali, se pogovarjali, v kaj se bomo našemili, in ob petju pesmic o pustu preganjali zimo.

Na pustni torek pa vzgojiteljice v oddelku nismo

imele otrok, le pustne šeme so prišle na obisk: muce, lev, čebela, nodi, tiger, pikapolonica, slon, zajček …

Skupaj s pustnimi maškarami iz sosednje igral-nice smo si priredili skupno rajanje ob veseli glasbi. Pustna zabave je bila prava, slišati je bilo veliko smeha, saj dan brez smeha je izgubljen dan.

V vrtcu je zadišalo po pustnih krofi h, ki nam jih je spekla naša kuharica Anita. Pojedli smo jih za malico. Otroci so povedali, da so bili zelo slastni, napolnjeni z marmelado. Pustna pokrivala smo za nekaj časa odložili in bili smo zopet Ema, Laura, Matija, Nika … Utrujeni in zaspani.

Pust je za nami, ostale pa so fotografi je in spomini, ki pričajo o tem, da je bilo dogajanje veselo in norčavo, kot se za ta praznik spodobi.

Silva Leva, vzgojiteljica

IGRA NA DRUGAČEN NAČINČeprav smo najmlajši v oplotniškem vrtcu, se tudi

mi že poskušamo vključevati v projekte. Vključeni smo v projekt »Učenje učenja«, kjer se seznanjamo z različnimi pristopi učenja – učimo se učiti.

Mnoge metode preizkušamo tudi v našem oddelku.

»Kompleti kart« je ena izmed mnogih metod učenja, ki sva jo prilagodili sposobnostim naših otrok.

Naši malčki se večinoma izražajo še neverbalno,

veliko pokažejo z gibi in ostalo neverbalno komu-nikacijo.

Takole smo se učili skozi igro: na tla sem položila dva lista različne barve, na blazino, v sredino jutran-jega kroga, pa razporedila karte, na katerih so bile prilepljene različne fotografi je vozil in živali.

Otroci so karto obrnili, pogledali fotografi jo in jo razvrstili na list – na enem listu so bile živali, na drugem pa vozila. Otrokom, ki so v skupini med najstarejšimi, je kar hitro uspelo razvrščati karte,

tistim najmlajšim pa je bilo v veliko zadovoljstvo samo ogledovanje fotografi j, saj so bile na kartah različne živali in različna vozila.

Pri dejavnosti so bili aktivni vsi otroci – eni so razvrščali, drugi pa so se samo rokovali s kartami in si jih ogledovali. Ob koncu dejavnosti je bilo nekaj tudi raztrganih, vendar tudi to spada v ta starostni oddelek. Kot lahko vidite, se tudi mi veliko učimo s tem, ko se igramo na drugačen način.

Su zana Trobentar, vzgojiteljica

PDF Compressor Pro



30

V letošnjem šolskem letu se je odprl nov oddelek vrtca. V njem dopoldanske urice preživljajo otroci, stari od 1 do 2 let. V mesecu septembru smo se spoznavali in navajali na novo okolje. Kmalu so naši malčki skozi igro začeli odkrivati nove stvari. Vzgojiteljici v oddelku načrtujeva najrazličnejše de-javnosti, skozi katere se otroci učijo. Posebej pozorni sva na to, da so jim ponujene aktivnosti v veselje ter da skozi igro razvijajo svoje sposobnosti. Pomem-ben del našega vsakdanjika v prvih mesecih je bilo navajanje na samostojno hranjenje in prve korake.

Danes nam skoraj nobena ovira ni nepremagljiva.Vsako jutro se pozdravimo in pobožamo ter tako

začnemo nov dan.V zi mskih mesecih smo nestrpno čakali sneg.

Ker ga ni in ni bilo, smo si sneženega moža nar-edili sami.

Otrokom smo sneženega moža predstavili na različne igrive načine. Vizualno smo ga spoznali preko knjig in ilustracij, peli in poslušali pesmi, v katerih ima glavno vlogo sneženi mož. S pomočjo metode kockanja smo skupaj ustvarili tudi dva večja

snežena moža, ki sta bila še nekaj časa prisotna v naši igralnici. Ker smo se veliko pogovarjali o sneženem možu, nas je le-ta tudi obiskal v igralnici. Otrokom je povedal, kakšna oblačila potrebujemo pozimi, da nas ne zebe. Povedal pa nam je tudi, da sam ne potrebuje oblačil, ampak zimo, sneg in mraz.

Zdaj se že zelo veselimo obiskov bližnjega travnika, kjer nas čaka kup novih dogodivščin.

Vzgojiteljici: Tamara Bečan, Mojca Rankl, Sonja Grosek (asist.)

Z MAJHNIMI KORAKI NOVIM DOGODIVŠČINAM NAPROTI …

Igramo se s pšenico Igramo se z barvo

»Dobro jutro sonce, dobro jutro dan …« »Juhuhu, pust nasmejanih ust je tu!«

Izdelovanje sneženega moža ... »Me prepoznate?«

��TEC Utrip, glasilo občine Oplotnica, MAJ 2012

31

Zopet je leto naokoli, cicibani planinci smo pridno hodili na izlete na bližnje hribe pod Pohor-jem in si nabirali moči, zaključili smo s taborom na Boču, ki so ga vodile planinske mentorice – vzgojiteljice, ki v vrtcu izvajajo dejavnost »Ciciban planinec«.

V nedeljo popoldne so starši pripeljali otroke na Boč. Vsi so bili navdušeni in polni pričakovanj. Planinskega tabora so se udeležili planinci iz vrtca Sonček, Ciciban, Zgornja Polskava in iz vrtca Oplotnica.

Vseh skupaj nas je bilo 58. Tabor je potekal od 5. 6. 2011 do 8. 6. 2011.

Program tabora je bil zelo pester in bogat z različnimi dejavnostmi v naravi. Vsako dopoldne smo se odpravili na daljši pohod (Formila, Galke, Velikonočnica …), imeli spoznavni večer s pižama plesom, nabirali dračje za taborni ogenj, kurili taborni ogenj, se zabavali ob petju pesmic in izvajanju različnih planinskih bansov, pozno v noč iskali skriti zaklad s svetilkami, katerega so nam pripravili »bočevski škratki«. Ob odkritju zaklada so bili otroci zelo veseli in presenečeni. Zaklad je namreč skrival kape z napisom tabor Boč 2011, za katerega so poskrbeli pri Vinter-jevih v Oplotnici.

Obiskala nas je planinska vodnica Marjeta Resnik, z nami preživela torkovo popoldne in nas razveselila s češnjami, ki so nam zelo teknile.

PLANINSKI TABOR, BOČ 2011

Čeprav nam je vreme malo nagajalo, smo kljub temu preživeli lepe ure v naravi, se družili z vrstniki, iskali nova prijateljstva in polni lepih in bogatih doživetij odšli domov z besedami: drugo

leto spet pridemo – bilo je fajn.

Vodja tabora:planinska mentorica Silva Leva

VAJA EVAKUACIJE V VRTCU

V vrtcu smo pripravljeni tudi na nepred-vidljive dogodke. Eden takih je nedvomno požar v objektu. Skozi igro skušamo otrokom na razumljiv način prikazati in jih pravzaprav naučiti, kako ravnamo, če bi se kaj takega res pripetilo.

Prav tako nas obvezuje zakon o varstvu pred požarom, ki pravi, da smo kot uporabniki objekta dolžni izvajati evakuacijsko vajo.

Za začetek vaje vedno uporabimo piščalko, ki služi temu namenu, zato otroci dobro vedo, kaj moramo storiti.

Letošnjo evakuacijsko vajo smo poimeno-vali »Požar v kuhinji«.

Po znaku s piščalko smo začeli zbrano in umirjeno zapuščati igralnici, v garderobi smo vzeli najnujnejše stvari, torbo prve pomoči, dokumentacijo obeh oddelkov, odeje, pregle-dali smo, če smo prostor zapustili vsi in se odpravili na zbirno mesto. Dogovorili smo se, da je zbirno mesto na igrišču, pri leseni hiši za igrala. Še enkrat smo se prešteli in ugotovili, da smo vsi uspešno zapustili prostor.

Naši evakuacijski vaji so prisostvovali tudi gasilci, ki so sodelovali pri vaji in kas-neje predstavili otrokom še gasilsko vozilo in pripomočke za gašenje.

Andreja Supe, vzgojiteljica

»Gasilska« za konec uspešne vaje

Gasilci so nam demonstrirali gašenje

��TECPDF Compressor Pro



32

Druga tema govori o oplotniškem vintgarju, ki je nekoč povezoval Oplotnico s Cezlakom. V vintgar in Cezlak smo se odpravili skupaj s starši, vso pot pa so nas vodili člani turističnega društva. Na poti do oplotniškega vintgarja smo lahko opazili razigrane slapove (Megličev slap), šumeče brzice, predvsem

SPOZNAVAMO PRETEKLOSTNaš oddelek je bil vključen v evropski projekt Živa dediščina, ki ga že nekaj let

organizirajo Svet Evrope, Evropska unija in slovenski zavod za varstvo kulturne dediščine. Projekt predstavlja nov pristop k učenju najmlajših ter spoznavanju in ohranitvi žive dediščine. V okviru projekta sta izšli tudi knjigi Vodnik po pokrajini pod Pohorjem in Kaj se kuha pod Pohorjem. Obe knjigi predstavljata naše kraje in nagovarjata človeka, naj se poveže s kamnom, ruševinami, drevesom … Med izvajanjem projekta smo sodelovali z različnimi društvi iz naše in sosednjih občin.

V knjigi Vodnik po pokrajini pod Pohorjem sta opisani temi, ki smo ju izvajali v našem oddelku.

KO SMO ŽULILI NA RIFLE in S KAMNI NA IZLET V PRETEKLOST

Prva tema govori o perišču, ki je nekoč delovalo v Oplotnici v središču vasi. Perišče je delovalo kot stičišče, iz katerega so ljudje zajemali vodo za pitje ter prali perilo. Z otroki smo se pri potoku ustavili, kjer nas je pričakala perica (gospa Amalija Perbil) s pripomočki za pranje. Otrokom je prikazala način pranja perila z ril ami, nato pa so se v miljenju, drgnjenju in ožemanju preizkusili tudi sami. Oprano perilo smo odnesli v vrtec, prav tako pa tudi pripomočke, ki smo jih potrebovali. V nadaljevanju smo izdelali tudi milo in se preizkusili kot glasbeniki. Vzeli smo ril e in kuhalnice, na katere so otroci spremljali petje ljudskih pesmi. Dejavnost, povezana s periščem, je otrokom predstavljala nekaj novega, stik z vodo pa je tako in tako za otroke vedno prijeten in pomirjujoč.

pa mogočne, obrušene skale, ki pričajo, da je bil potok nekoč hudournik. Vintgar bogatijo različne kamnine, ki smo si jih še posebej ogledali in v nadaljevanju z njimi tudi ustvarjali. Kamne smo opazovali, jih tipali, iskali razlike v sestavi kamnin s povečevalnimi stekli, opazovali različne barve in teksture kamnin. Iz kamnov smo

��TEC Utrip, glasilo občine Oplotnica, MAJ 2012

33

Praznovanja so v različnih oblikah in z različnimi vsebinami ter cilji obstajala že davno in so neločljiva vsebina družbenega življenja. Povezana so z zgodovinsko določenim načinom dela in s celovitim kul-turnim razvojem preteklih družb. Praznovan-ja predstavljajo svojevrstno obliko uravna-vanja človekovega odnosa do dela, narave in do družbene skupnosti, v kateri človek živi. Predstavljajo posebno obliko odnosa med posamezniki, med posameznikom in skupnostjo ali pa posebno obliko odnosa med združenimi posamezniki in naravo.

Praznovanja so pomemben dejavnik utrjevanja skupnosti, ker prek doživetij vnašajo v ljudi določene vrednote, cilje in pravila družbenega življenja in ker hkrati pomenijo vir za javno potrjevanje posa-meznika in preizkušanje njegove poveza-nosti s skupino.

Pomemben moment praznovanj je tudi sprostitev.

Za otroke vsako praznovanje pomeni spoznavanje njihovega ožjega okolja, s tem pa večjo pripadnost skupini, zato se v vrtcu trudimo, da so praznični dnevi zares magični.

V pravljični december nas je popeljala pravljica o Dobrem snežaku, z vsebino le-te pa so bile nato povezane vse decembr-ske dejavnosti. Vsako novo jutro nam je prineslo pismo, v katerem je bilo zapisano presenečenje ali posebna naloga za tisti dan.

Tako nas je na neko, ne preveč mrzlo, decembrsko jutro čakalo pismo z naslednjo vsebino:

»Prosite kuharico za recept in vse potrebne sestavine za izdelavo piškotov, pripravite testo, oblikujte piškote, nato pa jih specite, da jih boste popoldan lahko ponudili staršem na našem skupnem druženju.« Otroci so se s kuharico samostojno dogovorili za vse, kar je bilo potrebno in ko smo dobili sestavine, smo lahko začeli z izpolnjevanjem naloge. Sestavine smo

PRAVLJIČNI DECEMBER IN Z NJIM POVEZANA PRAZNOVANJAnajprej opazovali, jih vonjali, nekatere tudi okušali.

Veliko spretnih rok je pripomoglo k nastanku testa, iz katerega so nato otroci s pomočjo modelčkov oblikovali piškote. Vsa igralnica je bila odeta v praznične vonjave, ki so postale še bolj intenzivne v popoldan-skem času, ko smo pečene piškote prinesli v igralnico.

Za prijetno druženje s starši je v veliki meri poskrbela gospa Šket (mamica dveh otrok v skupini), ki nam je sešila eko vrečke. Ob prazničnem vzdušju, prijetni družbi otrok in staršev, ob smehu in različnih pogovorih so vrečke dobivale novo podobo, vsak posa-meznik pa jim bo v prihodnje zagotovo dodal tudi vsebino. Medtem ko so se poslikave sušile, so otroci končno okusili s trudom narejene piškote, nekaj malega pa ponudili tudi svojim staršem.

In darila? Seveda smo si ustvarjalno poslikane vrečke odnesli domov, a največje darilo smo bili MI – s tem, ko smo si vzeli čas in bili tam drug za drugega.

Karmen Zaletel, vzgojiteljica

ustvarjali skulpture in jih zlepili z lepilom. Izdelke smo pobarvali s tempera barvami in jih kasneje razstavili. S kamni pa smo tudi zaigrali. Ob spremljavi zvokov, ki smo jih ustvarili z udarci kamna ob kamen, smo zapeli staro ljudsko pesem.

V knjigi Kaj se kuha pod Pohorjem pa je zbranih 61 receptov za tipičnih domače jedi. To so večinoma jedi »na žlico«, ki so se nekoč kuhale v naši pokrajini.

Petra Trunkl, Lidija Tič, vzgojiteljici

!TECPDF Compressor Pro



34

Smo ena izmed 19 krajevnih organizacij RK, ki delu-jemo v Območnem združenju RK Slovenska Bistrica. Oplotniška organizacija ima že več kot petdesetletno obdobje delovanja, saj je nastala kmalu po koncu druge svetovne vojne. Število članov ni vedno enako. Glede na plačano članarino v letu 2011, ki je znašala 2 € na člana, šteje KO RK Oplotnica 1749 članov. Članstvo je glede na starostno strukturo raznoliko. Njeni člani so mlajše, srednje in starejše generacije. Delo KO RK poteka vse leto po programu, ki ga sprejmemo na Zboru članov. V preteklem letu smo pomagali pri organiza-ciji in izvedbi dveh krvodajalskih akcij. Prva je bila 11. februarja, druga pa 16. septembra. Vabilu za odvzem krvi se je prvič odzvalo 168 krvodajalcev in krvodajalk, drugič pa 187, kar je največ doslej. Skupaj se je tako krvodajalske akcije udeležilo 365 krvodajalcev. Hvala vsem za to plemenito dejanje.

Vse leto je potekala pomoč socialno ogroženim v naši občini. Razdelili smo 2204 litrov mleka, 2080 kilogramov testenin, 1400 kilogramov moke, 1400 kilogramov riža, 140 paketov NIKOLI SAMI in 140 vrečk pralnega praška po 3 kilograme. Živila smo dobili iz interventnih zalog EU, pakete in pralni prašek pa iz dobrodelne akcije RKS Slovenije Lepo je deliti.

Finančno pomoč v obliki plačila raznih položnic smo nudili posameznim občanom in družinam, ki so se znašle v stiski. Teh pomoči je bilo 20. S finančno pomočjo smo sodelovali tudi v solidarnostnih akcijah, ki jih je organiziralo OZ RK ali RKS, saj naša organizacija ne pozna meja, ne rasnih, političnih ali drugih razlik. Mi pomagamo vsakemu, ki se znajde v stiski. To pa se lahko zgodi tudi vsakemu izmed nas.

Maja, v času praznovanja občinskega praznika, smo organizirali že 34. srečanje starejših. Pripravili smo jim kulturni program, ki so ga izvedli otroci iz vrtca, učenci OŠ Oplotnica, plesna skupina Energy, trije člani skupine SONUS in Zimzeleni, vokalno instrumentalna skupina

O delu KO RK Oplotnica za leto 2011, podano na Zboru članov Organizacije, 31. 3. 2012, v dvorani KTC Oplotnica ob 18. uri.

Krvodajalska akcija

Krvodajalstvo RKKrvodajaci

Merjenje tlaka, holesterola in sladkorja

TD Oplotnica. Program je povezovala Katja Krajnc. Po kulturnem programu smo jih pogostili v garažnih prostorih PGD Oplotnica. Srečanja se je udeležilo 149 starejših. Občane naše občine, ki bivajo v domu starejših v Poljčanah in v Slovenskih Konjicah, smo ob tej priložnosti obiskali, jih skromno obdarili, jim izročili občinsko glasilo Utrip in z njimi poklepetali. Naše oskrbovance smo v domovih obiskali tudi pred

božično-novoletnimi prazniki. V tem času pa so naši prostovoljci RK na domovih obiskali 237 starejših, bolnih in invalidnih občanov. Vse smo skromno obdarili in z njimi tudi malo poklepetali. Skupaj z županom smo v mesecu juliju obiskali najstarejšo občanko naše občine, gospo Klaro Potočnik, ki je praznovala svoj 98. rojstni dan, ji čestitali in izročili darilo. Srečanje s kleno občanko je bilo nadvse zanimivo in prijetno.


35

Prostovoljstvo v KO RK OplotnicaVsak človek ima svoje poslanstvo. Kako in na ka-

terem področju ga opravlja, pa je odvisno od mnogih dejavnikov. Spodbude za svoje delo dobi posameznik v različnih situacijah. Ustanovitelj mednarodne huma-nitarne organizacije RDEČI KRIŽ, Nobelov nagraje-nec za mir, Švicar Henry Dunant (1828–1910), se je za nesebično pomoč soljudem odločil na bojišču pri Solferinu v Italiji, kjer ga je pretresel pogled na ranjene vojake, ki jim nihče ni pomagal. Srčni mož ni mogel pustiti trpečih brez pomoči. Po njegovi zamisli so ustanavljali prostovoljna društva za pomoč ljudem.

Danes delujejo organizacije in društva RK po vsem svetu, tudi v naši občini Oplotnica. In kaj delajo člani KO RK Oplotnica? Delajo vse tisto, kar zmorejo, samo da lahko pomagajo ljudem v stiskah. Obisku-jejo starejše, organizirajo zdravstvena predavanja,

srečanja starejših, v Rdečem kotičku merijo krvni tlak, holesterol in krvni sladkor, se udeležujejo dobro-delnih prireditev, so krvodajalci in krvodajalke, zbirajo oblačila in obutev ter druge še uporabne predmete. Vsaka njihova pomoč ni vedno v obliki materialnih dobrin. Osamljenim pomeni veliko že, če jih obiščejo na domu in jim posvetijo del svojega časa, se z njimi pogovarjajo in jih poslušajo. Topel stisk roke in prijaz-na beseda deluje na osamljenega človeka kot sončni žarek, ki človeka ogreje in ga razvedri.

Odborniki KO RK se trudimo po svojih najboljših močeh, da bi ljudem pomagali in jim polepšali njihovo življenje.

Štefka Žnidarič

Članice skupine Utrip po sprehodu, na katerem so si nabrale zvončke.

Aktivistke RK

Kaj pomenita ti dve besedi? Ne veste? Članice skupine starejših za samopomoč, ki se imenuje enako kot glasilo občine Oplotnica, UTRIP, dobro vedo, da je to najstarejši slovenski pozdrav. Napi-san je na starodavnem vrču za točenje pijač. Vrč je bil najden leta 1911 na današnjem slovenskem ozemlju blizu Škocjana na Krasu in ga hranijo v Tržaškem muzeju. Beseda osti pomeni ostani, jarej pa pomeni mlad, zdrav, močan. Torej bi se lahko ob slovesu pozdravili s pozdravom Osti jarej, namesto z besedami kot so adijo, čao, baj baj, haj in drugimi izposojenimi tujkami.

Članice skupine Utrip, dvanajst nas je, se na svojih druženjih ob sredah shajamo že deseto leto, od jeseni lanskega leta v sejni sobi Občine Oplotnica. Tam se pogovarjamo o najrazličnejših temah, včasih prisluhnemo potopisnim pa tudi strokovnim predavanjem, pojemo, gremo na krajše sprehode, tudi kakšen poldnevni izlet si privoščimo, praznujemo rojstne dneve. Vedno nam je lepo in vsako članico, ki zaradi bolezni

ali drugih opravičljivih vzrokov ne more med nas, pogrešamo.

Vsaj enkrat letno pridejo k nam na obisk članice skupine Vitice iz Kovačeve vasi nad Slovensko Bistrico in članice skupine Jadrnice iz Zlogone vasi. Skupaj z njimi smo imele literarni večer, na katerem je Marica Kranjc predstavila svojo prvo zbirko pesmi z naslovom Pesmi iz srca. Ponosne smo na njo. Je tudi sovoditeljica naše skupine.

Da si lahko privoščimo izlet, se moramo zahva-liti občinskemu vodstvu, ki nam nameni delček finančnih sredstev, za kar se iskreno zahvaljuje-mo in nanje upamo tudi v bodoče.

Sredstva nam nakažejo na TR Medgenera-cijskega društva Mavrica, ki ima svoj sedež v Poljčanah, me pa smo včlanjene v to društvo, ki povezuje 19 skupin starejših ljudi za samopomoč. Društvo deluje v Zvezi društev za gerontologijo in gerontagogiko Slovenije.

Štefka Žnidarič

Osti jarej!

Junija se je deset naših odbornikov udeležilo Mednarodnega srečanja krvodajalk in krvodajalcev v Veržeju. Srečanja so že tradicionalna. Septembra smo se množično udeležili dobrodelnega koncerta v Cankarjevem domu v Ljubljani. S tem koncertom RKS zaključi celoletni akciji Peljimo jih na morje in Lepo je deliti. Koncerta se je udeležilo 40 članov.

Drugo soboto v mesecu deluje RDEČI KOTIČEK, v katerem merijo krvni tlak, krvni sladkor in holesterol. Meritve izvaja višja medicinska sestra Marija Bobik z administrativno pomočjo Jožice Trdin. Rdeči kotiček je obiskalo 170 občanov. Za člane KO RK Oplotnica so merjenja brezplačna.

Z OŠ Oplotnica in OZ RK Slovenska Bistrica smo uspešno izvedli dobrodelno akcijo Drobtinica. Pobudnik akcije je bila šola. Zbranih je bilo 2341,24 €, od česar je bilo prostovoljnih prispevkov (»kupcev«) 1341,24 €, KO RK Oplotnica pa je prispevala 1000 €. Skupni znesek je zadostoval za 1094 šolskih kosil učencev OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica.

V naši KO RK delujeta dve skupini starejših za sa-mopomoč. Prva, z imenom UTRIP, deluje v Oplotnici že deseto leto in šteje 12 članic, druga se imenuje JADR-NICE, deluje v Zlogoni vasi in šteje 10 članic. Skupini sta vključeni v Medgeneracijsko društvo Mavrica, ki ima sedež v Poljčanah, to pa deluje v Zvezi društev za gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. Sodelovali smo in še sodelujemo z MČRK OŠ Oplotnica, ki jih vodi mentorica Nada Celcer. Prav tako odlično sodelujemo z DKŽ, TD Oplotnica, KUD, PGD, KTV Oplotnica, z vodstvom OŠ in Občino Oplotnica.

Decembra je bila naša KO RK organizator slovesne akademije, ki je bila posvečena 145-letnici delovanja RKS in evropskemu letu prostovoljstva. Prireditve se je udeležilo nad 250 prostovoljcev, prostovoljk in gostov iz občin Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplot-nica. Po akademiji je bilo srečanje vseh udeležencev v prostorih OŠ Oplotnica.

Da smo omenjeno delo lahko opravljali, se moram zahvaliti vsem, ki ste pri izvedbah sodelovali, nam pomagali in nas podpirali. Nikogar ne bom posebej naštevala, ker sem prepričana, da ste delali s srcem in v dobro sočloveka. Vsem vam, srčnim ljudem, izrekam le besedico hvala in računam na vaše sodelovanje tudi v prihodnje.

Predsednica KO RKŠtefka Žnidarič

PDF Compressor Pro



36

Društvo kabelske televizije deluje na območju občine Oplotnica kot edini medij. V vaše domove se trudimo pripeljati čim boljšo sliko na televizijo in vse dogodke, ki se dogajajo v občini in ožji okolici. To pa ni odvisno le od nas, temveč tudi od distributerja signala. Celotni sistem je sicer že zastarel, tako da internet ni mogoč, posledično pa s tem izgubljamo tudi člane društva. Prehod iz analognega programa na digitalni ni prinesel večjih sprememb, tako da lahko gledate večino programov, ki so bili pred uvedbo le tega. S pomočjo digitalnega ojačevalnika ali pa televizijskim sprejemnikom, ki ima vgrajen digitalni ojačevalnik, lahko spremljate tudi vse digitalne programe, ki so objavljeni na našem internem kanalu. Tudi na inter-nem kanalu smo dokaj uspešni, saj posnamemo in predvajamo večino dogodkov, ki se dogajajo v naši

Življenje naše župnije je v tem obdobju poleg rednega pastoralnega dela najbolj zaznamovala obnova okolice župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. To veliko delo smo začeli že leta 2010, ko smo obnovili škarpo in ograjo na južni in zahodni strani ploščadi okrog cerkve in ograjo na teh dveh straneh. Zaradi dotrajanosti smo tudi vse betonske stebre v ograji nadomestili z novimi. Lani smo nadaljevali z delom, uredili smo odvod meteornih voda s cerkvene strehe in ozemljitev strelovoda.

Letos smo z delom nadaljevali. Odstranili smo ostarele ciprese ob parkirišču pri cerkvi in odpeljali vso preostalo ograjo na peskanje in obnovo. Na novo smo zabetonirali škarpo oziroma temelj ograje na severni in vzhodni strani cerkve, prav tako pa tudi okrog vrta pred župniščem. Tudi tu smo dotrajane stebre ograje nadomestili z novimi in na novo zabetonirali stopnice pri vhodu v župnišče. Pri tem smo ograjo ob cesti umaknili za 2 metra v vrt in tako zunaj ograje ob cesti pridobili prostor za pločnik, ki bo zdaj lahko potekal od parkirišča do vhoda v cerkev po južni strani ceste in tako ne bo več treba prečkati ceste. Večina obiskovalcev cerkve tega tudi do zdaj ni storila in so zato hodili po cesti, kar je ob sedanjem gostem in hitrem prometu postalo zelo nevarno. Poleg tega smo navozili tudi gramoz za izravnavo višine tlaka okrog cerkve, ki bo položen v višini cerkvenih pragov tako, da ne bo v tlaku okrog cerkve in pri vhodih v cerkev nobene stopnice več in bo s tem cerkev postala dostopnejša za invalide in mamice z otroškimi vozički.

Naslednja faza obnove, ki nas čaka v prihodnjih dveh letih, je polaganje tlaka okrog cerkve. Po posvetovanjih smo se odločili, da bomo položili granitni tlak, peskane plošče debeline 2 cm iz kamnoloma Cezlak na armirani betonski estrih debeline 7–8 cm. Površina tlaka je okrog 1000 m², zato bomo delo razdelili na dve ali tri leta.

Zaradi težkih časov s to obnovo ne želimo dodatno obremenjevati faranov z zbiranjem denarja, pač pa v obnovo vlagamo vaše darove ob božičnem blagoslovu in nabirke ob prvih nedeljah v mesecu, prav tako pa smo za podporo hvaležni Občini Oplotnica, ki obnovo sakralnih objektov, ki so tudi kulturni spomeniki, podpira po svojih močeh.

DRUŠTVO KABELSKE TELEVIZIJE

občini Oplotnica.V tem letu smo investirali v nakup nove kamere

in v ta namen potrebne opreme. Uredili smo sistem za neposredni prenos iz občinske sejne sobe in kulturnega doma. Na različnih terenih občine smo na novo uredili kabelski sistem na območju Čadrama, Gmajne in Malahorne.

Društvo KTV je v svoj strokovni svet pridobilo nekaj novih veliko obetajočih sodelavcev, ki se bodo trudili za izboljšanje tako programa kot samih prenosov.

Distributer in posledično vzdrževalec nam pobe-reta 90 odstotkov naročnine, tako da nam ostane majhen delež za vzdrževanje in opremo.

Za vsa društva, občino in druge ustanove obveš-čamo in snemamo ter nato predvajamo brezplačno.

Zahvaljujemo se še posebej Gasilskemu društvu za domovanje v njihovih prostorih.

V letu 2012 se bo na občnem zboru društva izbiralo novo vodstvo KTV.

Še naprej se bomo trudili, da boste zadovoljni z našim programom.

Predsednik KTVFranc Višič

Življenje župnije Čadram - Oplotnica od maja 2011 do maja 2012

Letos še prav posebej čutimo povezanost s pre-teklostjo, saj naša župnija obhaja častitljivi jubilej, 250-letnico svojega obstoja. Ustanovil jo je namreč cesar Jožef II. leta 1762.

250 let torej že živi naša župnija, ki je dolga leta nosila ime župnija Čadram, zadnjih 20 let pa se imenuje župnija Čadram - Oplotnica.

Naj pomembnost naše župnije za življenje naših faranov ponazori nekaj številk iz pastoralnega delovanja v preteklem letu. Gotovo najpomembnejša in najbolj obiskana je nedeljska sv. maša, ki je središče krščan-skega življenja in jo redno obiskuje okrog 400 vernikov, ob božiču in veliki noči se ta številka povzpne na 1300, kar je skoraj polovica vseh prebivalcev župnije. Po zakramentu sv. krsta smo v našo skupnost lani sprejeli 40 novih članov, s cerkvenim pogrebom pa smo se po-slovili od 32 faranov. Lani se je poročilo pri nas 5 parov. Verouk redno obiskuje okrog 280 otrok, zakrament sv. prvega obhajila je prejelo 25 tretješolcev, zakrament sv. birme pa 28 osmošolcev, letos bo prvoobhajancev 38,

birmancev pa 31. Veliko pozornosti še vedno namenjamo tudi ure-

jenemu okolju. Okrog župnišča, veroučnih učilnic in župnijske cerkve že nekaj let postopno snujemo park različnih dreves in cvetočih grmovnic, kjer bo že čez nekaj let možno uživati ob sprehodu ali posedanju po klopcah. V lanskem letu se je okrasnemu ribniku z zlatimi ribicami in koi krapi pridružil še dodaten okrasni ribnik, v katerem je zasajenih 25 različnih lokvanjev, ki so večinoma lani poleti že tudi zacveteli. Letos smo tudi nadaljevali z zasajanjem parka, zasnovali smo drevored od cerkve do »Lamutovega križa«, prav tako smo nadaljevali z sajenjem sadnega drevja in grmičevja, posebej starih sort jablan.

Tako sem natresel nekaj drobcev o življenju naše župnije, ob občinskem prazniku pa vsem občankam in občanom čestitam z željo, da bi bili srečni, zadovoljni ter notranje umirjeni in duhovno bogati!

Roman Štus, župnik


37

Leto 2011 nam je vernikom župnije Prihova prineslo mnoge spremembe, novosti in slovesne dogodke.

Na šesto velikonočno nedeljo je potekal v naši cerkvi romarski shod v čast Božji Materi Mariji. To je bila prva obletnica pridružitve naše cerkve v Zvezo marijanskih svetišč v vesoljni Cerkvi. Pol ure pred sveto mašo je bila molitev rožnega venca, nato je sledila sveta maša s petimi litanijami Božje Matere in posvetitvijo De-vici Mariji. Naše svetišče Blažene Device Marije na Prihovi je bilo namreč leta 2010 sprejeto v duhovno vez s papeško baziliko Marije Velike v Rimu. Cerkev je ob tem prejela pravico do podeljevanja popolnih odpustkov. Na isti dan je v dopoldanskem času potekala tudi slovesnost prvega svetega obhajila.

Konec julija nas je Prihovljane presenetila vesela novica, da dobimo v župnijo novega stal-nega duhovnika, p. Slavka Krajnca. Svojo službo je nastopil že na zadnjo nedeljo v juliju, kar je botrovalo, da smo se poslovili od prejšnjega župnika, soupravitelja dr. Ludvika Počivavška, šele ob njegovi vrnitvi z dopusta, to je bilo v nedeljo pred praznikom Marijinega vnebovzetja. Z nastopom novega župnika imamo vnovič ob nedeljah dve sveti maši in nekoliko ustaljenejši razpored maš med tednom. Še posebej pa smo veseli večjega števila novih, predvsem mlajših ministrantov in otroškega pevskega zbora, ki iz meseca v mesec vse dejavnejše sodeluje pri mašnem bogoslužju.

Na gospodarskem področju smo v pre-teklih mesecih zamenjali peč na kurilno olje z ekonomičnejšo centralno pečjo na sekance, začasno obnovili streho nad podružnično cerkvijo sv. Jošta v Vinarju, odstranili v njej dotrajan omet in znižali nivo zemlje okrog cerkve, da v prihodnje ne bo več tako zatekalo, in jo tako usposobili za obhajanje bogoslužja.

Kot po navadi je tudi lani v prvem tednu šolskih počitnic mladinska skupina oz. animatorji in animatorke znotraj nje pripravila pester program tedenskega oratorijskega dogajanja. Le-tega je napolnjevala pesem, molitev, zgodba o deklici Momo, kateheze, igre, izlet, kopanje, gostje itd.

Pred in med največjim romarskim shodom in praznikom Marijinega vnebovzetja sta pasto-ralno pomagala g. Zvone Podvinski, izseljeniški duhovnik za Slovence na Švedskem, in upoko-jeni župnik g. Ivan Zanjkovič iz Sv. Benedikta v Slovenskih Goricah. Slovesnost praznika Marijinega vnebovzetja pa je vodil upokojeni ljubljanski nadškof monsignor Alojz Uran, ki je s svojim veseljem, preprostostjo in izbrano besedo vse navdušil in opogumil k veselemu služenju in posnemanju Device Marije.

Ker so »vsi cvetovi prihodnosti v semenu preteklosti in sedanjosti«, smo hvaležni bogu za vse, s čimer nas je obdaril v preteklem letu.

Kristina Hojnik

Na sončni

Prihovi

ŽUPNIJA PRIHOVAPDF Compressor Pro



38

KUD OPLOTNICAV Kulturno umetniškem društvu Oplotnica se

je od prejšnjega maja zgodilo precej novega, sekcije so zelo dejavne in se trudijo po najboljših močeh biti aktivne. Tako je na primer Godba na pihala prisotna na vseh prireditvah, tudi na otvoritvi prihovškega večnamenskega objekta ni manjkala, in tako si praktično ne moremo pred-stavljati pomembnejšega dogodka v naši občini, kjer člani godbe ne bi dodali svojega deleža. Večkrat gostujejo tudi v sosednjih občinah. Nji-hov kapelnik Valter Kukovič se trudi združevati mladostno razigranost in zrelo izkušenost, kar mu občasno predstavlja velik izziv, ki pa se ga z visoko stopnjo strokovnosti in bogatimi izkušnjami uspešno loteva. Posebna pohvala gre mlademu članu godbe Lovru Sadeku, ki se je ponovno izkazal na mednarodni ravni, saj je v ostri konkurenci na mednarodnem tekmovanju v Beogradu osvojil prvo nagrado, kar je izjemen uspeh.

Sekcija za ohranjanje kulturne in naravne dediščine je po napornem letu 2010, ko so izvajali evropski projekt restavriranja starin in se preselili v obnovljeno graščino, ponovno zadihala.

Sodelujejo s svojo stalno razstavo, ki si jo je možno ogledati ob predhodni najavi, redno pa sodelujejo tudi v času občinskega praznika. V letošnjem letu bo v maju predvidoma izvedena restavratorska de-lavnica, kjer bodo k sodelovanju povabili že priznano restavratorko Petro Rems, s katero so že sodelovali. Na tej delavnici bi lahko s pomočjo orodja, ki so ga pridobili v okviru izvedenega evropskega projekta in strokovnega vodstva gospe Rems, restavrirali še nedokončane kose zbirke iz starega “štiblca”, udeleženci delavnice pa bi lahko pridobili nova znanja s področja restavriranja in ohranjanja starih predmetov.

Likovniki so individualno zelo aktivni, svoje znanje združijo ob večjih razstavah, predvsem v času občinskega praznika. To so zelo zahtevni projekti, ki naletijo na veliko zanimanje in občinstvo vedno znova navdušujejo. Člani sekcije se uveljavljajo tudi mednarodno, saj je Vojko Kumer v letu 2012 razstavljal celo na sosednjem Madžarskem. Želja KUD-a je, da ob obilici dobrih pogojev, ki smo jih sedaj deležni v društvu, olajšamo delo tudi likovni sekciji in omogočamo čim plodnejše delovanje in ustvarjanje.

Naš ženski pevski zbor je v septembru 2011 doživel veliko spremembo, saj se je dolgoletna predsednica Miša Rupnik, ki je bila v preteklih letih idejni vodja zbora, zaradi drugih obveznosti odpovedala vodenju sek-cije. Po tehtnem odločanju jo je nadomestila mlada članica zbora Katja Hatunšek, ki se je tako spoprijela z zelo zahtevno nalogo, ki

pa jo opravlja po najboljših močeh. Zbor v novi sezoni vabi k sodelovanju nove pevke, saj se sedanje število pevk giblje med 10 in 12 in bi ga bilo lepo še povečati, saj bi zbor s tem dodatno pridobil na kakovosti. Miša Rupnik je ob nedavnem kulturnem prazniku dobila na pobudo našega društva priznanje za življenjsko delo.

Literarna sekcija se srečuje enkrat mesečno in je s svojo predsednico Jano Gliha Hohler zelo aktivna. V letu 2011 sta njena člana Marica Kranjc in Stanko Horvat izdala svoja knjižna prvenca, ki sta ju tudi predstavila na dveh literarnih večerih, članica Pavlina Pogorevc pa je izdala pravljico z naslovom “Po zdravilo na Pohorje”. Člani pridno pišejo, si dela berejo in


39

Člani vokalne skupine Sonus se po najboljših močeh skušajo predstaviti domačemu

občinstvu,saj so v zadnjem času precej zasedeni, ker

imajo veliko nastopov po Sloveniji. Tako so od lanskega občinskega praznika zbrali veliko nas-topov: maja 2011 so dobili 1. nagrado občinstva

na festivalu Sredi zvezd v Žalcu, dvakrat so nastopali v oddaji Na zdravje, enkrat v oddaji Dobro jutro, obiskali so nekaj radijskih postaj, koncertirali pa so skupaj z znamenito Eroiko,

z Martino Šraj, s skupino Gemaj, z Nuško Drašček, Alenko Godec in še bi lahko naštevali.

v mesecu maju pripravljajo literarni natečaj, pri katerem bodo k sodelovanju pritegnili domače gasilsko društvo, saj bo tema 100 let gasilstva v Oplotnici. Naslednji načrt je skupna knjižna izdaja del vseh članov sekcije. Njeni člani se na seminarjih dodatno izobražujejo in tako poskrbijo za svoj napredek, svoj razkošni talent pa nam kažejo na številnih prireditvah v kraju, ki jih s svojimi mislimi in besedami vedno popestrijo.

Moški pevski zbor je po lanski spremembi v sestavi, ki se je pokazala predvsem kot drastična pomladitev zbora, pričel normalno delovati in zašel v ustaljene tirnice. Svoje članstvo so ojačali tako, da so vsi glasovi bolj ali manj enakomerno zastopani. Njihov predsednik Đuro jih usmerja in organizacijsko pomaga pevovodkinji Franji Kočnik. So mladi in zagnani in od njih lahko še marsikaj pričakujemo, tako da se za bodočnost moškega petja pri nas ni bati.

Ljudski pevci iz Koritnega so na našem področju edinstveni in s svojo pristnostjo in domačnostjo jim uspeva ime Oplotnice širiti daleč naokrog, nji-hova tradicionalna prireditev Srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki poteka vsako leto v Koritnem nad Oplotnici,

pa je postala ena najpomembnejših tovrstnih prireditev v tem delu Sloveni-je. Letos so za svoj trud in dolgo-letno delovanje prejeli priznanje na področju kulture, kar samo potrjuje, da se v domači občini zavedajo, kako pomembni so.

Pomembno pa je, da smo konec lanskega leta v Kulturno umetniškem društvu Oplotnica uspeli skupaj z nekaterimi društvi v Oplotnici nabaviti elektronsko clavinovo Yamaha Arius YDP 161, ki se nahaja na odru kulturnega doma in se lahko uporablja pri prireditvah in koncertih. Zahvala gre vsem društvom, ki so našla posluh in podprla prizadevanja za ta pomemben nakup.

Sonusi skupaj z Alenko Godec v Slovenskih Konjicah

PDF Compressor Pro



40

DRUŠTVA

V 15 letih delovanja smo organizirali marsikaj. Spomnimo se silvestrovanja na prostem z ogn-

jemetom in številnih aktivnosti v prazničnem decembru, pustovanja, martinovanja, zlate vrtnice, ustanovitve sku-pine Zimzeleni, čistilnih akcij, projekta Oplotniški vintgar, pobratenja s TD Banovci, prireditve pri perišču, prireditev za najmlajše, sodelovanja na prireditvah v domačem in mnogih krajih po Sloveniji, druženja in sodelovanja z ostalimi društvi. Skratka bera je bogata.

Od borih 15 članov smo se okrepili z 90 člani. Tudi v preteklem letu smo nadaljevali s

tradicionalnimi dogodki in jim kaj dodali. Dostojno smo zastopali naše TD in občino Oplotnica na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, na Podobah bistriških domačij na Zgornji Pol-skavi in srečanju TD v Zrečah. Predstavili smo kulinarične dobrote, ki so jih pripravile naše članice, sodelovali s kulturnim programom in se pomerili v turističnih igrah.

Še nekaj zanimivosti o delovanju društva. Na občnem zboru smo podelili zahvale vsem, ki so pomagali pri urejanju vintgarja in podelili listine o imenovanju kmečkih žena – vinskih kraljic za preteklo obdobje.

V okviru izobraževanja so tri članice pridobile licen-co za štajerskega turističnega vodnika na izobraževanju, ki ga je izvedla Štajerska turistična zveza v Mariboru.

V okviru izobraževanja so promovirale znamenitosti občine Oplotnica.

Nad lepoto graščine so bili vsi navdušeni, tako da smo slavnostno podelitev licenc izvedli v oplotniški graščini. Obiskal nas je tudi predsednik TZ Slovenije, gospod Peter Misja, in kar nekaj županov in ostalih eminentnih gostov.

Za pusta smo se veselili skupaj s šolarji, ki so bili našemljeni v domiselne maske raznih vesoljskih bitij.

Večkrat na leto smo čistili in opravljali vzdrževalna dela v vintgarju in tudi pri perišču.

Sooblikovali smo praznovanje občinskega praznika skupaj s turističnim podmladkom na naši šoli in z mladimi planinci smo izvedli pustolovščino v Oplotniškem vintgarju, sicer malo drugače kot so podmladkarji zapisali v nalogi TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA. Mali in veliki planinci so se pogumno po vrvi spustili s pečine, kamnite želve, čez Oplotniščico. Za varnost so poskrbeli planinski vodniki.

Kar nekaj otrok je uživalo še v eko delavnici. Člani društva so jim na kaminu pripravili okusno malico, slastne pečene hrenovke.

Naslednji dan smo predstavili dogajanje ob pranju perila na perišču. Članice so prikazale celoten potek pranja, ki je potekalo na perišču ali doma.

Organizirali smo druženja na pohodih. Nepozabno je bilo nedeljsko popoldne v GELINGAJU v Okoški Gori, ki smo ga izkoristili za ogled rododendromov v najlepšem cvetju. Bilo je pravo razkošje.

Na kresnem pohodu z baklami smo iz centra Oplot-nice krenili mimo Mizarstva Sadek, kjer smo ob križu prisluhnili zanimivi zgodbi, prišli po stari romarski poti do Šparovčeve kmetije, pot nadaljevali do Žužejevih - Golčerjevih ter s prižganimi baklami čez Gorico do Kropfovih in naprej do Vodovnikovih, kjer smo ob kresu plesali, spletali venčke, metali kroge, s kresnimi igrami obujali šege in navade ter s polnimi želodci in prijetno utrujeni verjeli v čudeže kresne noči.

Na jesenskem pohodu smo se sprehodili skozi Čadram do Straže, preizkusili dobrote Obrskove zidan-ice na Prihovi, si ogledali baročno cerkev na Prihovi ter preizkusili dober

TURISTIČNO DRUŠTVO OPLOTNICA 1996–2011 (15 let)

pridelek iz župnikovega vinograda, nato smo zaokrožili pot do Hojnikovih v Pobrežu, kjer smo uživali na kostanjevem pikniku.

Med poletnimi počitnicami smo skupaj z Ženskim forumom in Osnovno šolo Oplotnica poskrbeli za aktivne četrtke šolarjev. Šli smo v vintgar s planinsko vodnico,

izvajali tekmovalne igre na šolskem igrišču, zadevali tarčo in se kopali v Zrečah.

Družili smo se na članskem pikniku v Dolini miru v Vintgarju. Pripravili smo si nedeljsko kosilo in prijetno druženje tudi s prijatelji iz Banovcev. Naši fantje so potrdili, da je kamin uporaben za pripravo okusnih kulinaričnih dobrot. Vreme je zdržalo. Uspel nam je zelo lep poletni počitniški dan.

Konec julija smo se odpravili na obalo. Ustavili smo se v Portorožu, se vkrcali na ladjo in se popeljali na panoramski izlet ob slovenski obali. Ogledali smo si pomorski muzej in akvarij v Piranu. Uživali smo v Portorožu. Najbolj pogumni so se tudi okopali, nekateri smo se raje oblečeni nastavljali vetru in si čistili pljuča z morskim zrakom.

Ličkanje oz. »kožuhanje« pri prijateljih v Banovcih je bilo veselo in zabavno za naše člane in domačine.

Praznovanje martinovega smo ponovno izvedli sku-paj z Društvom vinogradnikov in Društvom kmečkih žena. Osrednji dogodek je bila otvoritev vinoteke v graščini. Zopet smo razglasili kmečko ženo – vinsko kraljico, kar

je postala Vera Črešnar. Prijetno druženje ob bogato obloženi mizi in lepem petju je napolnilo z energijo in zadovoljstvom obiskovalce našega skupnega praznika.

Spletanje adventnega venca je že tradicionalno v Obr-skovi garaži. Prijetno je druženje ob postavitvi. Venec dva meseca krasi oplotniški park. Praznično je ob kulturnem programu, kuhanem vinu in dišečem domačem kruhu.

Uspela nam je prireditev prikaza živih jaslic s prikazom koledovanja v zimskem času. Koledovali so Zimzeleni, Ljudski pevci s Koritnega, Ljudski pevci s Keblja, Ložniške Ufarce, Postružeki in pevci s Tepanja.

Naši najmlajši so na silvestrski delavnici ob anima-torkah Barbari in Katji uživali, napolnili sejno sobo, se veselili obiska dedka Mraza, se posladkali s torto in skupaj s starši občudovali ognjemet. Izvedli so ga naši člani, ki so tudi gasilci.

Za novoletni čas smo park polepšali z jaslicami, številnimi lučkami, lampijončki, živalmi, pletenimi kitami. Lampijončke smo izdelali v sodelovanju s šolo. Finančno je projekt podprla Občina, čeprav smo se zelo varčno obnašali.

Novoletne praznike smo res lepo zaključili z izletom v božično vas Banovce. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo našim prijateljem za gostoljubje.

Pot v oplotniški vintgar še vedno urejamo in dopolnjujemo. Uredili smo nevarno pot k Flosarjevemu mlinu. V dolini miru so fantje uredili gugalnici. Počasi


41

DRUŠTVA

pa tudi urejamo pot do Cezlaka. Prav tako nas še čaka povezava z Oplotnico. Ob tej priložnosti se zahvaljujem našim prizadevnim članom.

Uspešno Vintgar tudi promoviramo. Predstavil ga je turistični podmladek na tržnici v Mercator centru v Mariboru in Ljubljani, tudi z zloženko. Sodelovali smo na natečaju za naj pot Slovenije. Predstavljen je bil v dveh TV oddajah. Sebastjan Lipar je posnel oddajo o vintgarju za TV Maribor, na nacionalni televiziji smo ga predstavili v okviru oddaje Slovenski vodni krog. Tadeja Waldhuber ga je predstavila v okviru destinacije Rogla - Pohorje na internetu. Predstavili smo ga tudi na strokovni ekskurziji v okviru LAS Šentjur.

Tako v Turističnem društvu Oplotnica prostovoljno ohranjamo kulturno in naravno dediščino, jo promo-viramo in skrbimo za prijetna druženja. Vsem, ki ste kakorkoli pri delu pomagali, iskrena hvala, hvala županu in Občini za vso podporo, hvala tudi tistim, ki ste se dogodkov udeleževali, saj še kako velja geslo TURIZEM SMO LJUDJE, PA NAJ GA DELAMO ALI SPREJE-MAMO. Tudi v prihodnje pričakujemo številno udeležbo, saj nas prijetno druženje in naravne lepote obogatijo in napolnijo z energijo, ki jo še kako potrebujemo za vsakdanje lepšanje življenja.

Zinka LeskovarPredsednica Turističnega društva Oplotnica

Turistično društvo TRTA deluje v občini Oplotnica že 13 let. Ker smo turizem ljudje, se trudimo privabljati in obveščati ljudi o našem kraju, aktivnostih v njem in raznih zanimivih dogodkih. Smo organizatorji večjih prireditev, kot so tradicionalne koline, salamijada, velikonočni sejem, postavitev klopotca, Martinov pohod, trgatev, polnočnice z baklami. Prav tako organiziramo strokovne ekskurzije, predvsem z vidika razvoja turizma na podeželju v sosednjih občinah in tudi v tujini, in enodnevne izlete ter vodenje turistov, kar povezuje šest občin. Pri tem se moramo iskreno zahvaliti vodstvu Občine Oplotnica, ki nam je omogočilo izobraževanje. Hvala še enkrat od vseh nas.

Člani TD Trta se trudimo, da redno skrbimo za čiščenje pohodniških in tematskih poti. Prav tako je vsako leto organizirano letovanje na morju, ki pa ni namenjeno le našim članom, ampak so dobrodošli vsi, ki bi si želeli dopustovati z nami.

Po celi Sloveniji vsak mesec predstavljamo in promo-viramo našo občino tako, da prikažemo svojo izdelavo turističnih spominkov, izdelanih iz naravnih materialov. Ob zvokih našega ansambla Trio adijo nam delo lažje in prijetneje steče.

Člani društva obljubljamo, da se bomo še naprej trudili po svojih najboljših močeh, da bomo zagotovili čim boljšo promocijo naše Oplotnice. Vabimo pa tudi vse, ki bi se nam želeli pridružiti. Vsi ste vedno dobrodošli in vedno bomo veseli dodatne pomoči in veselja do dela. Nam je lepo, pridružite se nam, da vam bo lepo z nami.

TD TrtaMilica SEVŠEK

TURISTIČNO DRUŠTVO TRTA

PDF Compressor Pro



42

Hvala vsem mamam, ker ste naš kažipot v življenju, ker ste posebne, ker ste najboljše, ker ste naše. Vse to in še več so s plesom, igro in deklamacijo povedali otroci na prireditvi v večnamenski dvorani na Prihovi. Letošnja prireditev je bila posebna tudi zato, ker je bila po otvoritveni slovesnosti prva prireditev v novi dvorani. Seveda smo program kot vsako leto pripravili skupaj z učenci šole. Za posebno presenečenje pa so poskrbele mame iz vrtca, ki so ob vseh obveznostih našle čas in nam z igro Veselo na oder polepšale dan.

K sodelovanju smo povabili tudi moški pevski zbor, kmečke žene in gospodinje, ki so poskrbele, da smo se po prireditvi okrepčali z njihovimi dobrotami. Za zabavo po prireditvi pa je poskrbel ansambel Žarek.

Hvala vsem, ki ste trudili z nami, da je 30. marec za Prihovljane in vse nas minil drugače.

Vzgojiteljica Marjana ŠRAM

Otroci so še posebej pozorni na dejavnosti pri spoznavanju in občutenju stvari in dogodkov okoli njih. Pri vsakodne-vnem bivanju na prostem spoz-navamo naravo v vseh njenih raznolikostih in uživamo v trenutkih. Pozorno opa-zovanje narave otroke spodbuja k lastnim željam po raziskovanju. Ker smo podeželski vrtec, nam je narava druga igralnica. Otroci naravo raziskujejo, z naravo ustvarjajo in naravo doživljajo na različne načine, tudi skozi umetnost. Preteklo leto smo s črpanjem kulture iz našega okolja na Prihovi z lastnimi dejavnosti spoznavali naravo. Tako so

otroci staro lipo pri cerkvi doživljali skozi umetnost, spoznavali čare starih vrtov, si izdelali tudi dva

svoja vrtova, posadili različna zelišča, ustvarjali iz naravnih materialov, v

gozdu risali zvočne slike ... Pose-bej ponosni pa so bili otroci na

svojo lipo, ki so jo poimenovali "lipa Klada". Lipo smo skupaj posadili na skrbno zarisano mesto na igrišču. Želimo, da naša lipa zraste v veliko in mogočno drevo.

V lipi je zapisan delček vsa-kega izmed otrok in prav zato

tudi upam, da ko se bodo nekoč vračali na Prihovo, bodo nanjo še

vedno gledali s srcem!

Katja Višnar

SPOZNAVANJE IN RAZUMEVANJE SVETA OKROG SEBE

POZDRAV POMLADI IN MOJI MAMI NA PRIHOVIKako se zahvaliti mami za vse, kar stori za svoje otroke? Saj:

Samo mama ve, da je včasih hudo.Samo mama ve, da je včasih samotno in tiho.Samo mama ve, da pride čas, ko mora svoje otroke pustiti,da sami prehodijo pota življenja.In samo mama ima takrat srce, kot bi hodili po njem.A drage mame, pomislite takrat, koliko lepega ste dale:

topel objem, ljubezen srca, lepoto sveta in besede»Pogumno naprej, saj zmoreš.«

Ples najmlajših

Deklamacija KUŠTRAVI SLAVE Mame z igro VESELO NA ODER


43

PRISTANIŠČE

BESED

Imaginarnost igra

svojo uverturo do dna.

Kraljevski bas in bariton

režeta zračni eskadron.

Elitnost,

nežnost nekega trenutka,

eskalacija občutka.

Čistost in jasnost,

enotnost ere,

sreča trenutka,

toplina in milina,

impresija na jutranji rosi,

togost mehkobnosti,

karizma lepote,

enakost večera.

Kanoniziranje nekega telesa,

lepota onkraj peresa.

Apriori, memento apriori,

valovi in modri.

Daljave nebeško se obirajo

in umetnine jim pozirajo.

Jezero kot gejzir eskalira,

iskrica v vesolje prodira.

Jasnost zvezd temo slika,

umirjenost jo za vedno iztika.

Rahel šepet,

šumenje izven telesa,

era še nečesa.

Zlivanje za zastor, ki se dviga,

abstraktnost šviga.

Gracioznost z eleganco pot si utira,

o prijaznost,

dan za dnem salutira.

Stanko Horvat,

iz zbornika Vezi med ljudmi, 2009

Svet se znova čarobno prebuja. Poslovil se je od mrzle zime in se oblekel v pisana oblačila. Vse cveti in pleše. Povsod v zraku je čutiti omamni vonj svežine. Ptički čivkajo svojo simfonijo in se veselijo sončnih poletov pod jasno nebo. Siv dež je opravil svojo aprilsko nalogo, zalil je suho zemljo in dal prostor majskemu brstenju, cvetenju in pisani naravi nasploh. Tam na obzorju se smehlja sonce, ki s svojimi toplimi žarki greje naravo in sije v naša srca. Tudi ljudje smo se predramili iz zimskega spanja, spodili sledi spomladanske utrujenosti in se prebudili v novo jutro, polni sveže energije, iskrivih pogledov na naravo, svet in najbližje. Večina zaljubljenosti in ljubezni se zgodi spomladi, kot da so zdaj naša srca najbolj odprta in ljubeča ter zmožna čutiti. Vse cveti in se prebuja, tako narava kot živali in ljudje. Kamorkoli se ozreš, povsod lepota narave očara tvoj pogled, če si le vzameš čas in poduhaš vrtnice, če si vzameš trenutek in ustaviš korak in čutiš, koliko radosti lahko najdeš v naravi, v šelestenju vetra, v utripu samega vesolja. In prav je, da si vzamemo trenutek, kajti vsa ta lepota je okoli nas, v našem malem kraju, polnem pomladnega vzdušja in neokrnjene narave, ki nudi zavetje pred hrupnim svetom in vsakdanjim hitenjem. Naj bo ta pomlad čas, ko se bomo občani tega zavedali, ko

MOJA POMLAD

Srečala sem te, da me prebujaš,kot veter božaš mi lase,

hrepenenje znano obujaš,sonce siješ mi v srce.

Moja si pomlad,

skrivnostni moj cvet,

ki vsak imel bi ga rad,

polepšal si moj svet

in z očmi pričaral mi morje,nebo in pomladno upanje,

nov utrinek sreče in sanje,

misli moje povabil si na ples,

na cvetnem plesišču pleševa,ti, jaz in sončna pomlad vmes.

bo na našem obrazu zaigral nasmeh že ob dejstvu, da živimo vstran od mestnega smoga in hrupa. Naj bo ta pomlad sončna, igriva, cvetoča, zaljubljena in nepozabna, naj vsakemu od vas prinese vrsto prijetnih sončnih presenečenj in svetlih dni, ki naj grejejo tudi tedaj, ko zaide sonce.

Bernarda ŠmonTIC Oplotnica

PDF Compressor Pro



44

Gojenje prijateljskih stikov in zau-panja je za uspešno delovanje skupine najpomembnejše načelo in dejanje, kot to velja tudi v življenju nasploh.

Delo v skupini nas veseli in nas hkrati povezuje z drugimi voditelji in skupinami. Vsaka skupina pa ima svojo dušo. Ljudje, ki jo sestavljajo, ji dajejo svoj edinstven značaj. Naše poslanstvo je, da osrečujemo in bogatimo življenje osamljenih starejših ljudi, in sicer vsako sredo že lepih sedem let.

Starejšim ljudem želimo poka-zati, da so tudi v svoji starosti povsod dobrodošli in pomembni.

Za pomoč se zahvaljujemo naši občini, da smo lahko ustvarjalni in da nam omogoča, da delujemo na svojem področju.

Lep pozdrav.Jadrnice

Zlogona vas

Skupina za samopomoč JADRNICE

DRUŠTVA

Za naslov sem se odločila, ker sem pred kratkim prebirala bio-grafsko knjigo o Neži Maurer. V knjigi Nežina steza je pred-stavljeno tudi njeno novinarsko delo. Pritegnila me je predstavitev pesničinih intervjujev »s pozabljen-imi junaki (NOB), ki so po končani vojni ponovno poprijeli za kmečka opravila in pustili mirna leta gladko steči mimo. Imena majhnih skritih naselij so med vojno zvenela mogočno zaradi dejanj. Nekdanja strateška pota je zaraslo rastlinje; leta so zarasla poti v spomin.«

Organizacije borcev za vrednote NOB so tiste, ki si prizadevajo, da zveza ostane. Zveza s spominom na žalostne, pretresljive pa tudi junaške zgodbe posameznikov, družin, celih zaselkov.

7. desetletje teče od konca 2. svetovne vojne, velika večina aktivnih udeležencev vojne je že odšla, ostali so spomini, spomeniki in grobovi. Članstvo v organi-zaciji borcev se spreminja, pomla-juje. Skupne pa so vrednote, kar je zapisano že v imenu organizacije; vrednote, za katere so ljudje umi-rali, bili na tak ali drugačen način razčlovečeni. Pomembna naloga je prenašati zgodovinski spomin na mlajše, da bodo razumeli, da »je življenje lepo, kadar ni poslavljanja.« (Neža Maurer)

V duhu uresničevanja nalog

ZVEZA MORA OSTATI (OO borcev za vrednote NOB Oplotnica)

iz statuta je delovala občinska organizacija borcev za vrednote NOB Oplotnica v minulem letu. Bilo je pestro, polno dogodkov in okroglih obletnic. Z veseljem zapišem, da smo se člani in tudi nečlani udeležili 10 prireditev, ki zaznamujejo dogodke v obdobju 1941–1945 v bližnji in daljni okolici. Prav posebej moram izpostaviti pri-reditev pri nas, v Božjem. Srečanje pri spominskem obeležju Tehniki Mernik je preraslo občinske meje. Med udeleženci so bili tudi pohod-niki od drugod. Prav posebej se trudimo, da bi za prireditev poiskali govorce med osebami, povezanimi s sredstvi javnega obveščanja (TV,


45

DRUŠTVA

Majhna ženica, ki rahlo šepa, pri hoji si pomaga s palico, tik za petami ji drobi bel kuža in z živahnim lajanjem naznanja, da mu je v družbi gospodarice lepo.

Tak je moj spomin na njo, o kateri bom zapisala nekaj drobcev tudi za bralce občinskega glasila.

Zgodba seže daleč nazaj, v zadnje desetletje 19. stoletja, ko se je na Spodnji Polskavi rodila Jožefa Dolšak, bolj znana kot Pepca. Gospodarske in tudi osebne razmere so pripomogle, da se je družina priselila v Oplotnico, ko je Pepca štela 11 let. Najprej se je izučila za šiviljo, a dva razloga sta ji preusmerila tok življenja. Prvi je bil prijateljevanje z vaško babico, drugi pa družina njenega partnerja in očeta edine hčerke. Tako je odšla v Ljubljano in se prekvalificirala v babico. Leta 1927, natančno 31. julija, je kot prvemu v Oplotnici pomagala na svet Videčnikovemu Gustlu. Od takrat pa do upokojitve je pomagala pri porodih, po dosegljivih podatkih, 3300 otrok. Velika je bila njena družina, živeča v vseh vaseh in zaselkih, ki obkrožajo Oplot-nico, na področju nekdanje KS Oplotnica.

Pa povejmo še, kdo je bil njen zadnji novorojenček. Mihaela Justinek, Obersko-va, ki je prehitela mamo Lenčko, da nista mogli pravočasno v bolnišnico. Bilo je leta 1973. Babica Pepca je bila že upokojena, živela je prav pri Oberskih in tako ji ni bilo potrebno daleč nositi težke torbe s potreb-nimi sanitetnimi pripomočki, kar je počela več kot 40 let.

Pepca je s starši živela tudi pri Koroščevih, kasneje pa, kot sem že ome-nila, pri Oberskih, kjer je ostala tudi po tem, ko se je Nada, edina hčerka, v poznih 50. letih skupaj z družino preselila v Ljubljano. Nekateri se še zagotovo spomnite domače učiteljske družine Brglez. Nada, Pepčina hči, se je poročila s Frančkom Brglezom, ki je svojo poklicno pot opravljal kot novinar in urednik na Radiu Ljubljana. Bil je navdušen

šahist in je dosegel naziv šahovskega velemojstra ter kot član jugoslovanske in kasneje slovenske državne reprezent-ance ogromno potoval po svetu. Nada se je v Ljubljani zaposlila na ministrstvu, v Oplotnici pa je pred tem opravljala delo matičarke. Seveda moram omeniti še hčerki oziroma vnukinji, Nado in Dragico, ki so jo vsi klicali kar Kuka. To so mi povedale moje sogovornice, ki so se družile z njima in še danes ohranjajo stike z omenjeno družino. Čeprav sta mama Pepca in hčerka Nada ostali sami, oče je odšel, sta v življenju pogumno ubirali poti. Jeseni življenja pa Pepca ni želela preživljati v Ljubljani, ostala je med »svojimi« v Oplotnici, njeni pa so prihajali na obisk. A življenje se je Pepci izteklo v Ljubljani. Hčerka ji je izpolnila željo in jo pokopala doma. Od leta 1974 počiva skupaj s starši na čadramskem pokopališču.

Čas je neizprosen; govorimo o prejšnjih rodovih, ki so bili povezani z omenjeno babico, ki ni bila le babica, ampak predvsem človek z veliko mero socialnega čuta do pomoči potrebnih, z močnim občutkov za pravičnost, predvsem pa z razumevanjem stisk žensk, ki jih je pestila revščina, socialna odvisnost pa tudi neznanje. Nastopala je kot prosvetiteljica, učiteljica življenja, zato se ni čuditi podatku, da je nekaj mladih mamic rodilo kar pri njej doma. Pepca je razumela, tudi iz lastne izkušnje, kako je biti v stiski …

Bilo je tudi tako, da je med čakanjem na porod pri hiši poskrbela za otroke, ki so bili pri hiši, jim skuhala, velikokrat tudi oprala in pomila tla. Tako so mi pripovedovale moje sogovornice. Resnično, njeno delo ni bilo le strokovno delo, ampak je postalo njeno življenje in to za dobro ljudi, med katerimi je našla svoj dom.

Pri odkrivanju spominov na spoštovano Oplotničanko sem naletela na vesele in manj vesele spomine z njenih službenih

ŠE POMNITE …

poti.Tako so pripovedovali o umiranju matere s štirimi otroki med vojnim časom, o materi, ki je, preden je izkrvavela, poskrbela za krušno mater otroku. Pa še veseli, zabavni spomini; vozili so jo z motornim kolesom in jo med potjo izgubili, pogumno je sedla na prečko pri kolesu, ko so prišli ponjo, vozila se je z vprežnim vozom pa z miličniki. Vse je bilo podrejeno čim hitrejši pomoči porodnici in novorojenčku. Pri delu je seveda potre-bovala tudi zdravnikovo pomoč. Med zdravniki, s katerimi je sodelovala, moram najprej omeniti oplotniškega zdravnika, dr. Milana Kotnika, še posebej pa tudi dr. Goričana iz Slovenskih Konjic.

Na sliki sta babica Pepca in dr. Kotnik v Prečni ulici leta 1958, kjer so tega dne praznovali obhajilo. Babica je opravljala tudi častno nalogo, da je otroke nosila h krstu.

Preden strnem misli o Pepci Dolšak, moram obuditi še njeno domoljubno in junaško delovanje v času NOB. Hčerka Nada je bila prva terenka v našem okolju, med drugim je sodelovala tudi s pokojno Sonjo Petelinšek Golec. Nada je skupaj z bodočim možem delovala pri Tehniki Mernik. Mama Pepca pa je v medvojnem času pogosteje obiskovala pohorske vasi,

predvsem Kot, saj je bilo v njeni torbi in nahrbtniku poleg sanitetnih potrebščin za porodnice tudi material za partizanski bolnišnici Košuta in Jesen. Nabavljala ga je pri prej omenjenem dr. Goričanu ali pa ga je priskrbela pokojna Marta Kos, medvojna sodelavka obeh, matere in hčere. Pa Pepca ni nosila le sanitetnega materiala, temveč tudi papir za Tehniko Mernik. Medvojno sodelovanje je omenjene osebe povezalo v tesno prijateljstvo do smrti. Člani OO borcev za vrednote NOB Oplotnica smo ponosni na bivše člane: Pepco Dolšak, hčerko Nado in njenega moža, Frančka Brgleza.

Vsi v našem kraju se moramo z velikim spoštovanjem spominjati babice Pepce, ki je prehodila 1000 km pešpoti, tisoč noči, v dežju, pripeki, takrat ko je bil čas dopusta ali ko so bili vsi praznično razpoloženi, takrat je bila ona tam, kjer so jo potrebovali. Tam, kjer se je porajalo novo življenje.

To so več kot dovolj tehtni razlogi, da njeno ime ostane živo med ljudmi, morda tudi s kakšnim poimenovanjem.

Maja Valenčak

radio, časopis). Nekoč so bili pok-rovitelji, a kje je že to.

V sami občini si člani OO borcev za vrednote prizadevamo vzdrževati spominska obeležja, ki jih je že dodobra načel čas. Z dobrim sodelovanjem med nami in občino smo opravili najnujnejša opravila na partizanskih grobovih na domačem pokopališču. Ostali so še spomeniki, pri katerih bo potrebno urediti predvsem zemeljska dela, kar nameravamo opraviti v tekočem letu. Člani borcev za vrednote se zavedamo resnosti časa, zato se bomo potrudili opraviti delo s čim

manjšimi stroški. Med pomembnimi nalogami je pridobitev novih članov, somišljenikov. Z namenom, da zveza ostane. Zveza s spominom na junake in žrtve krutega vojnega časa, ki ne prizanaša in čigar pos-ledice je kljub odmaknjenosti še čutiti. Zveza mora ostati zaradi spomina in opomina, da se več ne ponovi. Zato si prizadevamo za povezovanje z domoljubnimi or-ganizacijami in društvi. Za skupno negovanje vrednot.

Naša OO borcev za vred-note NOB aktivno sodeluje z Združenjem v Slovenski Bistrici.

To je na skupščini na Zgornji Polskavi v decembru minulega leta podelilo priznanje za vzorno vodenje organizacije, predvsem je bil izpostavljen njen delež pri »obuditvi Tehnike Mernik« naši tovarišici Bredi Verstovšek. Iskreno čestitamo!

Mogočnost dejanj na Pohorju in pod Pohorjem v času NOB bo os-tala živa, dokler bomo o njih govorili in se jih spoštljivo spominjali.

Predsednica OO borcev za vrednote NOB Oplotnica

Maja Valenčak

PDF Compressor Pro



46

V društvo upokojencev Oplotnica je včlanjenih 463 članov, od tega 127 starejših od 80 let. Cilji društva so predvsem zadovoljevati interese, želje in potrebe upokojencev in v tem okviru spodbujati različne oblike aktivnosti, druženje, učenje in izobraževanje.

Pri tem se poskušamo čim bolj vključevati v delo in življenje naše občine tako, da upokojenci poleg dela v našem društvu delujemo kot člani tudi v raznih drugih društvih.

V okviru društva pa se upokojenci srečujemo predvsem na izletih, piknikih, pohodih, rekreaciji v telovadnici in ob raznih delavnicah, namenjenih izobraževanju. Tako smo se v lanskem in letošnjem letu zbirali in družili ob naslednjih dogodkih.

Pohod na Prihovo, ki je bil organiziran v okviru praznovanja praznika občine Oplotnica. Dogovorjeno je, da bo pohod vsako leto, torej postaja tradicionalen kot naš prispevek k praznovanju občinskega praz-nika. Krajše pohode imamo tudi vsak prvi četrtek v mesecu. Vsako sredo pa je v športni dvorani rezer-virana ena ura za rekreacijo naših članov.

V mesecu juniju smo si ogledali kraje na avstrij-skem Štajerskem, ob tako imenovani Jabolčni cesti. Seznanili smo se in tudi poskušali, kaj pridelujejo kmetije na tem področju, si ogledali zdravilišče, ki je delo arhitekta Hundertwasserja in je res zelo nenavadno.

Avgusta je bil organiziran piknik pri Koči na Pesku. Poleg uživanja ob hrani z žara in pijači smo druženje izkoristili tudi za ogled novozgrajene cerkve in se sprehodili po Planji na Rogli. Vožnja do Peska pa nam je posebno hitro minila ob pripovedovanju gospe Olge Stebernak in drugih o nekdanjem življenju v vasici Lukanja. In da ne pozabim, tudi gobe so nekateri nabirali in jih tudi nabrali.

Zaključni izlet v neznano je bil v drugi polovici oktobra. Ogledali smo si samostan z drugo najsta-rejšo lekarno v Evropi ter cerkev v Olimju. Žal nam je nekoliko ponagajalo vreme, da si nismo mogli natančneje ogledati zelo velikega zeliščnega vrta, ki ga urejajo samostanski bratje. Smo pa zato raje zavili v gostišče Amon, kjer smo se pogreli s kislo juho. Izlet smo nadaljevali z ogledom kristalne dvo-rane v Rogaški Slatini in izdelave proizvodnje orgel

Življenje in delo v Društvu upokojencev Oplotnica

Izlet v Avstrijo

Letni zbor članov Na pohodu z najmlajšimi

pri podjetniku Škrablu. Kot vse izlete smo tudi tega zaključili s kosilom v bližnjem gostišču.

Že tradicionalno si lvestrovanje je bi lo organizirano v gostišču Sovič. Po izdatni večerji smo se zavrteli in tudi zapeli ob zvokih harmonike. Dočakali smo tudi skoraj »pravo polnoč« s presenečenjem večera, to je bila skupina Zimzeleni, ki nam je prišla zapet. Ob tem se zahvaljujemo njim in vsem ostalim društvom v občini ter občinski upravi, s katerimi dobro sodelujemo in so nam vedno pripravljeni pomagati.

Na področju izobraževanja se je 15 naših članov udeležilo 60-urnega tečaja usposabljanja za delo z računalnikom, organizirana je bila kuharska delavnica in predavanje na temo »Samopodoba v tretjem življenjskem obdobju«. Računalniški tečaj bo tudi v jesenskem obdobju, poleg tega pa ponovno načr-tujemo tečaj angleščine.V društvu skrbimo tudi za organizacijo letovanja naših članov, in sicer v Hotelu Delfin v Izoli v spomladanskem in jesenskem terminu in letovanje s turistično agencijo Relax. V lanskem

letu smo letovali v Poreču, za letos pa je predvideno letovanje v Punatu na otoku Krku.

Ob vseh dejavnostih pa se spomnimo tudi na naše člane, ki se ne morejo udeleževati organiziranih aktivnosti. Naši poverjeniki jih obiščejo vsaj enkrat letno. Ob novem letu vse člane nad 80 let obdaruje-mo in obiščemo vse naše sokrajane, ki prebivajo v domovih starejših občanov. Obiščemo tudi vse naše člane, ko dopolnijo 90 let, da jih s prijazno besedo in z majhnimi darili razveselimo in jim s tem povemo, da niso pozabljeni.

Takšen je utrip delovanja našega društva, ki nas

vedno znova spodbuja, da tudi v tem življenjskem obdobju najdemo vedno nekaj lepega zase.

Ob prazniku občine čestitamo vsem občanom Oplotnice.

Društvo Upokojencev OplotnicaSestavila Marinka Lešnik


47

P"#"$%#&'$

Če neka prireditev privabi devetsto do tisočglavo publiko, mora za njo stati zares vrhunska ekipa dobrih organizatorjev. PGD Op-lotnica jo očitno premore, kar niti ni čudno, še sploh z ozirom na to, da nad njo bdi entuziast, kakršen je idejni oče prireditve Najlepšo pesem iz srca poklanjamo ti, mati, Franci Slatinek. V to smo se lahko prepričali tudi v nedeljo, 25. 3. 2012, v športni dvorani Milenij.

Na odru se je tokrat pod taktirko simpatične in nadarjene povezovalke Katje Kranjc izmen-jalo kar dvanajst narodno-zabavnih ansamblov in ena vokalna skupina. Kvaliteta in izbranost njihove glasbe je bila, sodeč po burnih aplavzih, na zares vrhunski ravni, tako da bi naredili veliko krivico, če bi katerega od izvajalcev še posebej izpostavljali. Ker je zaradi velikega števila nastopajočih skoraj nemogoče našteti vse slišano in videno, je mogoče čisto prav, da zaradi nekaterih, publiki všečnih posebnosti, naredimo malenkostno izjemo. Na primer pri vokalno-instrumentalni skupini TD Oplotnica Zimzeleni, katere člani so, po njihovih lastnih izjavah, pred nastopom čutili kar nekaj treme, saj so prvič nastopali pred tako številno domačo publiko. Sodeč po burnih aplavzih, so jo nad-vse uspešno premagali še pred prihodom na oder. Poleg njih bi mogoče veljalo omeniti tudi ansambel Spev in navdušenje publike nad nji-hovim venčkom že zdavnaj ponarodelih pesmi Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna, še posebej ker se jim je v zadnjem delu nastopa pridružil še oplotniški kralj polk in valčkov, naše gore list, Tine Lesjak. Navdušila je tudi že uveljavljena vokalna skupina KUD-a Oplotnica Sonus. Burnega aplavza so bile deležne tudi Vesele Štajerke, ki so tokrat nastopile v malce prenov-ljeni sestavi. Za humor je poskrbela igralska skupina Društva kmečkih žena Oplotnica.

Nadvse prisrčno so izzveneli tudi literarni sestavki, imenovani venček misli o mamah, spisan v 4. b razredu Osnovne šole Pohor-skega bataljona Oplotnica, izpod peres Urške Dovnik, Monike Obrovnik, Sare Pitrof, Toneta Kovšeta ter Katje Rupnik, pod mentorstvom njihove razredničarke Nade Celcer. Poleg prisrčne Katjine zahvale so poželi še buren aplavz publike, iz oči tamkaj prisotnih mam pa zvabili kar nekaj globokih vzdihov in solz ganjenosti.

Vrhunec te dobrodelne prireditve je bila razglasitev mame leta. Ta čast je tokrat doletela Danico Šmon iz Markečice pri Oplotnici, dobro mamo, skrbno gospodinjo, pridno ter umno kmetico in povrh vsega še eno od gonilnih sil oplotniškega društva kmetic, saj je med

PRIREDITEV »NAJLEPŠO PESEM IZ SRCA POKLANJAMO TI, MATI« JE PO ŠTEVILU POSLUŠALCEV PONOVNO PODRLA VSE REKORDE

PDF Compressor Pro



48

DRUŠTVA

Stari pregovor pravi, da se z ognjem ni dobro igrati, česar so se zavedali že naši predniki pred 100 leti. Med Oplotničani so se našli taki, ki jih je skrbela varnost pred ognjem. Lastniki lesno predelovalnih delavnic so dali pobudo za ustanovitev gasilskega društva. Franc Jonke in še nekateri napredni ljudje so leta 1912 ustanovili Gasilsko četo, kot se je takrat imenovalo društvo. Začetki so bili skromni, bila pa je volja po napredku. Leta 1915 so pridobili ročno brizgalno na konjsko vprego, ki je bila osnova za napredek društva vse do današnjih dni. Skozi vsa ta leta se je društvo razvijalo, člani društva so se izobraževali, skrbeli za novo tehniko in opremo članov. Pravijo, da čas teče … Pa vendar je edini, ki ostaja. Skozi vsa ta leta se struktura članov menjava, društvo pa deluje že 100 let. Zdaj imamo dokaj sodobno opremo in vozila, člani društva se nenehno izobražujejo, saj lahko le tako obvladujejo novo tehniko in metode dela.

Društvo se je skozi vsa ta leta trudilo, da je delovalo na področju požarne varnosti in elementarnih nesreč v okviru svojih zmožnosti. Zgradili smo nov dom in ga že večkrat renovirali, nazadnje leta 2010. Vendar to ne bi bili zmožni brez krajanov, lokalnih skupnosti in sponzorjev.

Letos, ko praznujemo 100-letnico, bomo nabavili novo orodno vozilo GVV1, saj je stara Zastava dotrajana in zastarela.

V jubilejnem letu bomo organizirali kar nekaj prireditev, kot so materinski dan, pokalno tekmovanje za veterane, tekmovanje Gasilske zveze Slovenska Bistrica.

Prikazali bomo tudi gašenje na težko dostopnem terenu s pomočjo helikopterja in ostale opreme ter vozil.

Osrednje prireditve bodo 29. in 30. junija ter 1. julija.

Vljudno vabljeni!

GASILSKO DRUŠTVO OPLOTNICAPraznuje 100-letnico delovanja!

Sedaj pa še nekaj o delu v preteklem letu. Na občinskem tekmovanju so desetine dosegle odlične rezultate, tudi pozneje na regijskem, saj so se mladinke in veterani uvrstili na državno prvenstvo, ki bo potekalo letos. Obnovili smo stanovanje v domu, organizirali strokovno ekskurzijo, to je bil ogled gasilske tehnike na letališču Jožeta Pučnika na Brniku.

Posredovali smo v 23 intervencijah in opravili 66 prevozov vode prizadetim v poplavah. Tudi na področju izobraževanja smo uspešno opravili kar nekaj tečajev.

Že zdaj se zahvaljujemo vsem, ki so ali pa še bodo pomagali pri nabavi novega vozila in opreme.

Tajnik PGD:Franc Višič

KOT PRAVI PREGOVORV SLOGI JE MOČ,

V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ!

drugim tudi ena od zgoraj omenjene igralske skupine. Priznanje in darilo, sliko slikarke in ene od oplotniški naj mam, Dragice Kalšek, so ji družno izročili predsednik PGD Oplotnica Jože Črešnar, Peter Leskovar in idejni oče prireditve Franci Slatinek. Kako časten je naziv naj mama, smo lahko zaznali iz ganjenosti drugače tako zgovorne Danice Šmon. Le prisrčno zahvalo je zmogla izreči, vse ostalo smo lahko videli in izvedeli, ko so se ji v očeh zalesketale solze sreče, še posebno v trenut-kih, ko je prejemala darilo Tineta Lesjaka v obliki lepo zaigrane pesmi Najlepšo pesem iz srca poklanjamo ti, mati! Čestitamo za tako nazorno obrazložitev njene sreče!

Takšno prireditev je dandanašnji skoraj nemogoče izpeljati brez pomoči sponzor-jev. Tem se je na koncu zahvalil idejni oče prireditve Franci Slatinek. Ja, kdor zna biti kulturen, ta po navadi uspeva tudi v teh težkih časih. Čestitamo tako njemu kot PGD Oplot-nica, čestitamo tudi Katji Kranjc in njenemu pomočniku v zaodrju in občasno tudi na odru, Franciju Ribiču, ter prav vsem sodelujočim v tem zares velikem dogodku!

(Foto BRBRE) Feliks Štefane


49

V Sloveniji je registriranih 60 judo klubov pod okriljem Judo zveze Slovenije in eden izmed njih je oplotniški klub. Judo je olimpijski šport in v svetu zelo cenjena disciplina.

Judo klub Oplotnica deluje na področju športa – juda v občini Oplotnica že 12. leto. V letih delovanja se je ime občine Oplotnica pojavljalo neštetokrat v Sloveniji in tudi v tujini. Z vsakega tekmovanja so prišli bogatejši za kolajne in pokale, ki so jih s svojim trudom osvojili tekmovalci in trenerji. Skozi klubska vrata je šlo veliko obetavnih športnikov, ki pa so zaradi pomanjkanja fi nančnih sredstev srečo morali iskati v večjih klubih.

V klubu se posvečamo delu s predšolskimi in šolskimi otroki z usmeritvami v kakovosten in vrhunski šport.

V letošnjem letu je klub osvojil doslej največje rezultate v letih svojega delovanja, saj so tekmovalci z državnega prvenstva U13 in U15 prinesli kar pet odličij.

Naslov državnega prvaka v kategoriji mlajših

dečkov do 60 kg je prepričljivo osvojil ALEN VUČINA, ki je dokazal, da je najboljši v državi v svoji starostni kategoriji. Od devetih tekmovanj, ki se točkujejo za slovenski pokal, je Alen z zmagami na štirih tekmovanjih že osvojil naslov zmagovalca v skupnem seštevku Judo zveze Slovenije, kar je izjemen dosežek.

Naslov državne prvakinje v kategoriji mlajših deklic do 57 kg je pripadel PATRICIJI BRGLEZ, ki je s svojimi borbami nad nasprotnicami pokazala, da je najboljša v državi v svoji kategoriji.

Naslov državnega podprvaka v kategoriji mlajših dečkov do 46 kg je pripadel ANEJU DUKARIČU. Anej je v skupnem seštevku točkovanja za slovenski pokal trenutno na 12. mestu, do konca leta pa lahko ta rezultat še izboljša.

LARISA ČREŠNAR je v kategoriji mlajših deklic do 48 kg osvojila tretje mesto, prav tako je tretje mesto osvojila MAŠA FLOR v kategoriji starejših deklic nad 63 kg.

Tudi vsi naši ostali tekmovalci se redno udeležu-jejo tekmovanj in dosegajo izvrstne rezultate, ki so objavljeni tudi na spletni strani Judo zveze Slovenije.

V skupnem seštevku slovenskega pokala se Judo klub Oplotnica nahaja na 28. mestu.

Judo klub Oplotnica vsako leto organizira tudi tekmovanje, ki se točkuje za slovenski pokal in na katerem je vedno množična udeležba iz Slovenije in tujine.

Tekmovalci JK Oplotnica se dvakrat letno udele-žujejo mednarodnih priprav, na katerih krepijo svoje znanje in izmenjujejo izkušnje s tekmovalci iz Rusije, Ukrajine, Gruzije, Litve, Avstrije, Češke, Italije …

Glede na letošnje rezultate in vztrajnost naših otrok smo prepričani, da se bo ime Judo kluba Oplotnica slej ko prej pojavilo tudi na velikih tekmo-

PET KOLAJN Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA – JUDO KLUB OPLOTNICA

Državno prvenstvo U13, 25. 3. 2012

Državna prvaka – Patricija in Alen z evrop-sko prvakinjo v judu Rašo Sraka Vuković

Klub je uspešno nastopal na mednarodnih tekmah doma in v tujini. Med letom so si tekmovalci uspešno nabirali izkušnje s trenerji in z reprezentanco na pripravah. Najmlajši so pridno tekmovali na šolskih ligah in prinašali medalje.

Jure Gorinšek in Matjaž Hajšek sta bila uspeš-na na mednarodnih, pokalnih in državnih tekmah. Matjaž je na državnem prvenstvu dosegel odlično drugo, Jure pa tretje mesto. Oba sta tekmovala še na ekipnem državnem prvenstvu in se ekipno uvrstila na tretje mesto.

Jure in Matjaž sta se pripravljala na svetovno in evropsko prvenstvo. Jure se je udeležil svetovnega prvenstva v Maleziji.

vanjih mednarodnega ranga, kot je to uspelo Davidu Kukovici, ki je bil prav tako naš tekmovalec.

Po rezultatih sodeč menimo, da imamo v Oplotnici veliko perspektivnih športnikov, za katere bomo nedvomno še slišali. Ob tem bi radi poudarili in spomnili Občino Oplotnica, da je potrebno pri izbiranju »Športnika leta« vsakega otroka enako obravnavati in nagraditi za njegov trud, saj je šport vsekakor boljša izbira kot ulica.

Vsekakor pa imamo pri doseganju rezultatov naših otrok veliko vlogo tudi starši, ki svoje otroke spodbujamo, vlagamo v njih, jih po porazih tolažimo, ob zmagah pa se z njimi veselimo.

Judo klub Oplotnica

SHOTOKAN KARATE KLUB OPLOTNICA V LETU 2011

PDF Compressor Pro



50

Slovenska lovska organizacija ima častitljivo stoletno preteklost, ki jo odlikujeta vsebina in način njenega delovanja. Pod krovno organizacijo Lovske zveze Slovenije spada tudi Lovska družina Oplotnica, ki kot društvo na območju lovišča Oplotnica deluje polnih 67 let.

Lovska družina trenutno šteje 60 članov, od tega imamo dva lovska

pripravnika, ki se izobražujeta za opravljanje lovskega izpita. Člani smo v preteklem letu opravili 6902 ur dela in če to prostovoljno delo denarno ovrednotimo, znaša vloženo delo v upravljanje z loviščem 33.011,00 €.

Delo v lovski družini poteka skozi vse leto. V spomladanskem času smo lovci podobno kot kmetje najbolj zaposleni, lahko bi rekli, da velja pregovor „kar boš spomladi posejal, to boš v jeseni žel“. Naša žetev je zdrava in vitalna divjad ter ohranjeno in izboljšano njeno življenjsko okolje.

Ko toplo spomladansko sonce stopi snežno odejo, je čas, da v gozdovih napolnimo solnice za divjad ter pričnemo z obnovami lovsko tehniških objektov (krmišča, lovske preže, krmne njive …) V tem času je potrebno vzdrževati grmovnice in s tem izboljšati življenjski prostor mali divjadi. Za preprečevanje povoza srnjadi v prometu že par let zapovrstjo na izpostavljenih odsekih cest izdelamo kemično ograjo, pri tem nam pomaga Občina Oplotnica s fi nanciranjem repelentnega materiala.

Izdelava kemične ograje

Da lahko ponovno poslušamo petje fazanov v spomladanskem času na območju Oplotnice, je potrebno vložiti veliko dela. V preteklem letu smo pričeli z lastno vzgojo in izpustom mladih fazanov v različne dele lovišča in ta trud je viden prav v tem času.

Fazani iz lovišča v Oplotnici

V skrbi za ohranjanje čistega naravnega okolja se redno udeležujemo čistilnih akcij, tako smo sodelovali v akciji Očistimo Slovenijo, kjer smo očistili predel Brezja in Brinjeve gore.

Za delovanje društva imamo lovski dom, ki se nahaja na Gmajni. V preteklem letu smo dokončno uredili okolico in asfaltirali parkirišče. Dom lovske družine Oplotnica občudujejo številni okoliški lovci, sami pa si želimo, da bi naš dom obdajal gozd.

Dom Lovske družine Oplotnica

Lovska družina Oplotnica„Ohranjamo divjad in okolje za prihodnje rodove“

DRUŠTVA Utrip, glasilo občine Oplotnica, MAJ 2012

51

NOGOMETNI

KLUB

OPLOTNICANogometni klub Oplotnica v prvenstvu 2011/2012

tekmuje v MNZ Ptuj s štirimi ekipami, in sicer z U10, U12, mladinci in člansko ekipo. Z mladimi nogometaši dela pet trenerjev. Da tekmovanje funkcionira, dela v klubu še veliko ostalih članov, ki ne tekmujejo (vzdrževanje igrišča, redarji, prva pomoč, organizacija tekem, prevozi na tekme). Tako je v stalnem tekmovalnem ritmu približno 80 nogometašev. KN Oplotnica se kakor vsa športna društva spopada s fi nančnimi težavami, saj so stroški tekmovanja vseh štirih ekip zelo visoki. Finančna sredstva, ki jih klub prejema od Občine Oplotnica, se pridobijo na podlagi vsakoletnega javnega razpisa. Kljub velikemu številu ekip in tekmovalcev so prejeta sredstva s strani občine manjša kot pri klubih za individualni šport in ne zadoščajo za normalno delovanje kluba. Tako se sredstva pridobijo še z donatorstvi in sponzorstvi, kar pa je v sedanji krizi vedno težje.

Velika želja ljubiteljev nogometa in nogometašev je, da se končno pristopi k ureditvi travnatega igrišča z namakanjem, saj je sedanje nogometno igrišče med najslabšimi od vseh tistih v sosednjih občinah in občinah, v katerih tekmujejo naše ekipe. Zaradi slabe igralne travnate površine igralci zapuščajo klub in raje igrajo v sosednjih klubih, kjer imajo boljše pogoje igranja. Igrišče je praktično z majhnimi vzdrževalnimi stroški zasedeno od pomladi do pozne jeseni oz. ko zapade prvi sneg. Na njem so skoraj vse dni generacije od 7 do 55 let (veterani) in prav tako učenci Osnovne šole Oplotnica.

Nogomet v Oplotnici ima od vseh športov najdaljšo tradicijo. Upamo, da se bomo tudi vnaprej uspešno spoprijemali z vsemi težavami in bomo še nadalje dosegali dobre športne uspehe in tako dostojno predstavljali Oplotnico v sosednjih krajih.

NK Oplotnica

DRUŠTVA

Društvo je v počastitev občinskega praznika občine Oplotnica organiziralo meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje na strelišču v Partovcu. Strelska ekipa je bila zelo aktivna in se je udeleževala strelskih prireditev v širšem območju. S sosednjimi lovskimi družinami in pobrateno lovsko družino Radeče smo se družili pri Juhartovem križu in na jesenskih lovih, ki so postali že tradicionalni. Jeseni pred pričetkom skupnih lovov se urimo v strel-janju na glinaste golobe in ob tem izvedemo družinsko strelsko tekmo med revirji in piknik. Da ima pozimi divjad dovolj hrane, poberemo koruzo iz pridelovalnih njiv in opravimo ličkanje koruze pri lovskem domu, kjer obujamo stare običaje.

Pri svojem delu se spopadamo s težavami, ki so v zadnjih letih enake, zato ni odveč, če nanje ponovno opozorimo:

– V vsakem psu dremlje lovski nagon, zato svojega štirinožnega prijatelja vodimo v naravo vedno na povodcu. Prav tako pse brez nadzorstva ne izpuščamo v lovišče, kar je zakonsko prepovedano.

– Na sprehodih v naravi se vedno držimo označenih poti in ne vznemirjamo živali v njihovem naravnem okolju.

– Vožnja z motornimi kolesi in štirikolesniki po gozdovih je prepovedana in povzroča vznemirjanje živali ter kaže nekulturni odnos do narave in nas samih.

Človek je že od rojstva del narave, ki jo spoznava s svojim razvojem. Za dobrega lovca ni dovolj le ljubezen do narave in prosto živečih živali, ampak je potrebno delo in nenehno izpopolnjevanje znanja. Današnji čas terja od lovca nove poglede na ohranitev divjadi in okolje. Pridobljeno znanje je potrebno prenašati na mlajše rodove in tega se oplotniški lovci dobro zavedamo; predati v upravljanje divjad mlajšim generacijam in jo obdržati v vsej njeni številčnosti tudi v prihodnje.

Občani in občanke, čestitamo vam ob prazniku Občine Oplotnica!

Za LD Oplotnica,Božidar Kunej

referent za izobraževanje in statistiko

PDF Compressor Pro



52

Obstaja množica ljudi, ki so stari znanci, sošolci, sosedje, sorodniki, sodelavci … V resnici so morda pogosto skupaj, a se v bistvu nikoli ne srečajo.

Ob branju teh misli me je obšel občutek, da je to naše bivanje na Zemlji resnično čedalje težavnejše, napornejše in vse preveč stresno. In čedalje bolj odtujeno. Imamo sicer veliko več, kot smo imeli kdajkoli v preteklosti, obenem pa se mnogi počutijo osamljeni in nezadovoljni kot še nikoli. Zdi se, kot da je na svetu le še vsakodnevni vrvež, bitka s časom, prehitevanje samega sebe.

Planinci namreč še znamo živeti drugače, iti v naravo, upočasniti korak, zadihati s polnimi pljuči, pozdraviti vsakogar na poti in se z višine zazreti navzdol in tja daleč, do koder seže pogled, ki nudi čudovito panoramo. Da, pravi balzam za dušo, srce in telo so naši kuclji, hribčki, bregovi in gore. Lepi. Dragoceni. Neprecenljivi.

Planinci smo na nek način prav posebni ljudje, oblikuje nas vesel, veder duh, ki razblini vse težave in skrbi preobremenjenega vsakdanjika. Smo veliki ljubitelji in varuhi narave ter vsega lepega v njej. Skrb za ekologijo, ki postaja vse večja vrednota, povezujemo s skrbjo za zdravje in dobro počutje, ki sta predpogoja in najtrdnejša temelja za kakovostno življenje nasploh. Planinci smo tudi družabni, prijetni, prijateljski. Vztrajni in zanesljivi. Veseli. In dobrosrčni. Planinci se ne le srečujemo, temveč z medsebojnim druženjem in uživanjem v pohodništvu in planinstvu tudi osrečujemo, tako sebe kot druge. Biti planinec je privilegij tistih, ki imajo radi sebe, druge in naravo. Če imaš rad vse troje, si srečen in lahko osrečuješ še druge. In če bi vsak človek osrečil le enega človeka, bi bil srečen ves svet.

Za člane Planinskega društva Oplotnica je bilo leto 2011 uspešno, znova nadvse pestro, doživeto leto.

Mnogo doživetij smo dali med nepozabne spomine, ki nam jih nihče ne more vzeti.

Če ste se prepoznali v zgornjem opisu, ste vabljeni v naše PD, vsi od otrok v vrtcu in šoli do njihovih staršev in tistih, ki so v pokoju in iščejo nove načine preživljanja prostega časa.

Želim vam še veliko nepozabnih trenutkov v nedrjih gora, ob osvajanju zvenečih vrhov, nekoliko manj zahtevnih vzponih ali zgolj lahkotnejših sprehodih po bližnjih hribih. To, katero mejo boste premagali, je morda od vsega še najmanj pomembno. Bistvo je, da se vrnemo zdravi, zadovoljni, da koristno zapolnimo proste urice, se naužijemo svežega zraka, se veselimo v dobri družbi in v svoja srca pripeljemo srečo in jo delimo in množimo še z drugimi.

Stanka Čoh

Dragi planinski prijatelji!Tehnika Mernik

Špik 2011

Kalška Gora Triglav 2011

Triglav 2011Jesenski pohod 2011


53

MUŠ – strelski pozdravOplotniški strelci še vedno vadimo na strelišču za zračno orožje v

Slovenski Bistrici. Redno se udeležujemo streljanja v regijski ligi. Liga je letos trajala 6 krogov. V aprilu smo se štirje člani udeležili še regijskega prvenstva, ki je potekalo v Slovenski Bistrici. Tudi v letošnjem letu smo 8. januarja sodelovali na troboju strelskih društev občin Oplotnica, Ruše in Slovenska Bistrica za pokal Pohorskega bataljona. Tekmovanje je potekalo na strelišču v Rušah.

Člani strelskega društva Oplotnica smo tudi v preteklem letu izvedli počitniško delavnico za šolsko mladino z naslovom »Zadeni tarčo«. Zbralo se je lepo število otrok, ki so pokazali zanimanje za ta šport in orožje. Odpeljali smo se na strelišče v Slovensko Bistrico, si ogledali vse prostore, ki jih s pridom uporabljamo strelci več društev na našem območju. Po kratkem spoznavanju s strelstvom, nevarnostmi, pravili in rokovanjem z zračno puško, so dobili priložnost, da se preizkusijo v streljanju. Nekaterim je zadevanje tarč bolje uspevalo kot drugim, a po večkratnih poizkusih je vsak nesel domov kakšno prestreljeno tarčo.

Člani društva, oba Iztoka in Gorazd, smo poskrbeli za varnost. Čas, kar debeli dve uri, je prehitro minil. Navdušeni mladi strelci so obljubili, da se bodo druženja ob zadevanju tarče z veseljem zopet udeležili. S to delavnico bomo sodelovali pri popestritvi počitniškega časa tudi letos. Ali bo to na pravem strelišču, pa je odvisno od sredstev organizatorjev. Do zdaj je za prevoz in okusno malico poskrbelo TD Oplotnica.

Vse mlade in manj mlade, ki bi se želeli naučiti varnega rokovanja z orožjem, se preizkusiti v zadevanju tarče ali samo potešiti radovednost, vabimo, da se včlanijo v Strelsko društvo Oplotnica.

Več o dejavnostih na področju strelstva si lahko preberete na internetni strani www.strelstvo.com, kjer najdete tudi naše kontaktne naslove.

Predsednik društvaIztok Leskova

• čistili smo potok v času čistilne akcije,• sodelovali smo pri organiziranju občinskega praznika,• vložili smo cca 400 kg postrvi v potok Oplotnica,• trikrat smo imeli intervencijski odlov (zaradi obnavljanja struge in ostalih

aktivnosti ob strugi),• imeli smo triletni odlov potoka Boženica,• organizirali smo ribiško sekcijsko tekmovanje,• redno smo izvajali kontrolo vode in krivolova.

Ugotovitve za leto 2011 so naslednje:• Še vedno ugotavljamo nedovoljeno odlaganje odpadkov v vodo in ob vodi.

Zanimivo pri tem je, da gre vedno za iste kršitelje, ki jih bomo letos poimensko ob-javljali in jih seveda bolj pogosto ter brez zadržkov prijavili policiji in inšpekcijskim službam. V tam namen smo nabavili tudi dva vrhunska fotoaparata s kamerami.

• Kar se tiče onesnaževanja potoka, so se stvari malce izboljšale, predvsem glede kosovnih odpadkov. Skrbijo pa nas ugotovitve sanitarnih inšpekcij glede vsebnosti škodljivih stvari v vodi, saj so ribe neužitne vse od Cezlaka navzdol. Gre za pos-ledice odpadnih voda in zadeva se ne bo izboljšala do izgraditve čistilne naprave.

Vlaganje postrvi bomo kljub vsemu izvedli, saj s tem omogočamo malo več drstenja.

V letu 2012 načrtujemo:• izvedbo čistilne akcije, • udeležbo na občinskem prazniku s prikazom ulova z muharico,• vlaganje rib,• organizacijo sekcijskega tekmovanja.• Februarja smo imeli tečaj izdelave muh za ribolov, saj tak način ribolova pred-

stavlja najbolj human način, riba pa se v potok vrne brez kakršnihkoli poškodb. Dober prijem !

Predsednik ribiške sekcije Oplotnica

Strelsko društvo Pohorskega bataljona Oplotnica

Udeleženci delavnice “Zadeni tarčo 2011”

Vsi zadovoljni po končanem tekmovanju

Avtomatsko strelišče v Slov.

Bistrici

Tudi v letu 2011 smo bili v Ribiški sekciji Oplotnica precej aktivni:

Tečajniki in učitelji

Nekaj najlepših primerov, izdelanih na tečajuEden od »boljših«

primerkov

DRUŠTVAPDF Compressor Pro



54

UTRIP V DRUŠTVU KMEČKIH ŽENA OPLOTNICA V LETU 2011V letu 2011, natančneje 12. 2., smo imeli volilni

zbor članov. V novo vodstvo smo izvolili nekaj novih članov in članic. Na zboru članstva smo sprejeli program dela za leto 2011, ki je zajemal predavanja, delavnice in tečaje, izobraževanja, prireditve in ostale dejavnosti.Upravni in nadzorni odbor je zasedal 10 krat, imeli pa smo še dva razširjena sestanka.

Na zboru članstva smo sprejeli program dela za tekoče leto in si razdelili posamezne naloge v okviru društva. Že kar na začetku leta smo organizirali predavanje o Zakonu o socialnih transferjih in varstvenem dodatku. Predavateljica je bila ga. Lidija Pratnemer.

V programu smo si zadali, da pomagamo ohranjati okolje, zato bomo šivale nosilne vrečke, da zamen-jamo plastiko. To smo izvedle in sešile nekaj vrečk za sebe in nekaj za prodajo.

3. marca smo na prošnjo Lions kluba Slovenska Bistrica za njihovo srečanje pripravile pogostitev.

Kot običajno skliče Zveza kmetic 19. marca zbor članstva na Trojanah in tokrat sva se ga udeležili dve članici.

V marcu in aprilu smo organizirale delavnico kuhanja jedi iz mleka in mlečnih izdelkov pod men-torstvom gospe Romane Gričnik.

Za občinski praznik je naše društvo pripravilo pogostitev za svečano akademijo, to smo izvedle v lastni režiji z delom in materialom. Tako smo se lahko in morale zahvaliti občini in njenemu vodstvu za prostor, ki ga še kako potrebujemo in s hvaležnostjo uporabljamo. Na samem občinskem prazniku smo sodelovali s prodajo in degus-tacijo naših izdelkov. Na posebni stojnici pa smo predstavljale izdelke iz sadja travniških nasadov oziroma našega domačega sadja. Prav tako niso mirovale naše članice, saj so uspešno sodelovale

na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Vrnile so se z lepimi odličji, in sicer dve zlati, dve srebrni in dve bronasti. Neocenjenih ni bilo.

V juniju je ŠC Slovenske Konjice razpisal izobraževanje odraslih in ponudil različne teme, tako da so lahko zainteresirane izbrale tisto temo, ki jih najbolj zanima, v jesenskem času pa se je izobraževanje tudi pričelo izvajati.

V juniju smo pri Barbari izvedli košnjo na star način, kot je bila načrtovana v programu. Zaradi sla-bega vremena smo morali le-to opraviti v najkrajšem času, tako da večjih priprav ni bilo, vendar pa je kljub temu prireditev uspela ob številni udeležbi. Kljub slabemu vremenu na sam dan košnje pa nam ni vzelo volje in dobrega razpoloženja.

Letošnji izlet smo povezali s strokovno ekskurzijo. 2. in 3. julija nas je vodila pot v dolino Trente in v Posočje, na Bovško in v Kobarid, kjer smo si ogledali mlekarno PLANIKA. Ob obisku te mlekarne smo pod njihovim vodstvom spremljali mleko od preh-rane molznic do trgovine. Na naše vprašanje, zakaj le redkokdaj dobimo mleko in mlečne izdelke iz te mlekarne, so nam pojasnili, da je njihovo mleko brez dodatkov in je zato krajši rok uporabe. Prav zaradi tega se trgovci izogibajo njihovih izdelkov.

Košnja v Bezini pri Sv. Barbari

Na tem mestu smo si ogledali tudi italijansko kostnico. Če smo prvi dan občudovali lepote teh krajev, smo drugi dan pogledali nazaj v zgodovino. Vodnica Lidija nam je osvežila dogajanja pred in ob 1. svetovni vojni. O trpljenju in življenju v Loški dolini pričajo številna pokopališča od Trente do Bovca in dalje mimo Kluž pod Rombon. Vseskozi po dolini Korit- po dolini Korit-nice do Loga pod Mangrtom in naprej. Tudi trdnjave, ki še danes pričajo o borbah med velikimi na račun malih narodov, so pomnik

naše zgodovine. Že je čas žetve, ki je bila letos pri Vidi Ratej

v Lačni gori. Žetev je bila dobro obiskana, tudi pšenica je bila lepa in žanjicam v veselje, končati pa jo je vseeno moral gospodar s kombajnom.

Ker rade pogledamo v druge kraje in k drugim društvom, smo se odzvale vabilu Zveze kmetic Slovenije na kuhanje »kisle župe« v Jakobskem Dolu, kjer je bilo kuhanje tekmovalnega značaja in prejele smo bronasto kuhalnico ali t.i. »bronasto kuhlo«.

Tudi za kuhanje »pohorskega lonca« na Rogli smo zbrale pogum, se udeležile tekmovanja in prejele posebno nagrado za izvirno predstavitev omizja in ekipe.

27. 8. smo prvič pripravile pogostitev ob poroki v graščini. Po odzivu svatov nam je uspelo, upamo, da je res bilo tako.

Podobe bistriških domačij niso šle mimo nas, tokrat so se odvijale na Polskavi, in sicer so se odvijale na temo »kvasenic in ognišnih potic«. Naše tekmovalke se niso vrnile brez medalj.


55

Kot vsako leto smo se 3. 9. na vabilo Društva praženega krompirja udeležili praženja v Avstriji v Bilčovsu in dodali svoj delček k svetovnemu srečanju pražilcev, za dostojno predstavitev pa prejeli priznan-je. Tudi tukaj so naši pevci in godci znova dokazali, da so kleni Pohorci, kajti ko so druge skupine že omagale, so naši imeli še moči in tako pokazali, od kod so in kaj zmorejo.

16. 9. smo sodelovale pri DROBTINICAH z donacijo in delom.

Ličkanje ali po domače »kožuhanje«, ta stari kmečki praznik, nas spomni na tiste čase, ko so se ljudje srečevali tudi pri takih opravilih, se poveselili, zraven pa si povedali vsakdanje novice, se pri nas odvija že kar nekaj let. Kot lani, smo tudi letos »kožuhali« pri Veroniki Rak in ob številnem obisku pospravili pridelek. Taka srečanja nam služijo prav gotovo za razpravo o delu , ki nas še čaka v tem letu in še o marsičem.

Dan kmetic smo praznovale 16. 10. V KTC Oplotnica.

Dan kmetic je bil lepo pripravljen. Program je bil primeren, obisk pa je vsako leto večji. Tudi vse priprave so bile dobro izpeljane, za kar se

moram zahvaliti vsem sodelujočim in prav tako tudi nastopajočim. Na ta dan sprejemamo nove članice in tako je bilo tudi tokrat. Sprejeli smo jih osem in večina se je že kar dobro izkazala.

Kot sem že napisala, je ŠC Slovenske Konjice razpisal izobraževanja, v oktobru se nas je nekaj članic udeležilo 50 urne delavnice peke kruha, potic, sladic in izdelavo testenin. Delavnica je bila po vsebini bogata in ni nam žal za vloženi trud in čas.

Strokovna ekskurzija 29. 10. v Vulkanland v Avs-trijo je presegla vsa pričakovanja. Po mnenju potnikov je bila zelo poučna in marsikaj bi se dalo prenesti k nam, saj imamo vse, kar imajo oni.

Predvsem gospodarijo po pravilu »nič ni zastonj« in vse se lahko pravilno pripravljeno daje na trg ali pa proda naključnim obiskovalcem. Obiskali smo tudi društvo kmečkih žena v Gnasu in si ogledali njihove umetnine.

Jesen je tukaj. Le kdo se ne veseli Martinovega praznika, da skupaj s prijatelji poizkusi in krsti vinsko letino. To smo tudi mi opravili to jesen skupaj s TD Oplotnica. Letina je pospravljena, krščena in imeno-vana je tudi kraljica vina. Pa na zdravje.

V novembru smo na prošnjo SLS pripravile po-gostitev za shod simpatizerjev stranke.

Vzporedno z našim celoletnim programom je potekal tudi program OHRANJANJA TRAVNIŠKIH NASADOV, ki je potekal po celotni akcijski skupini (vseh sedmih občinah). Vanj so se vključevali naši kmetje in kmetice, članice in nečlani, sodelovali so tudi z izvedbo posameznih delavnic, podpisnik te pogodbe s KZ Celje pa je bilo tudi naše društvo poleg Občine Oplotnica. Ta projekt je bil jeseni zaključen in izšla je priročna knjižica receptov na temo UPO-RABIMO SADJE.

Prav tako je preko celega leta potekal naš domači projekt zbiranja receptov naših domačih jedi iz območja oplotniške občine in našega dela Pohorja. Recepti so bili zbrani, prekuhavali smo jih v okto-bru in novembru pod mentorstvom gospe Romane Gričnik, projekt sam pa je vodil ŠC Slovenske Kon-jice. Osnovni namen je bil, da se prehranjujemo z domačega vrta ali njive, istočasno pa znamo pripraviti domače jedi na sodoben način. Knjižica je izšla v začetku decembra.

9. decembra smo na prošnjo območne or-

ganizacije RK Slovenska Bistrica ob 145. obletnici delovanja RK in prostovoljstva , pripravile pogostitev ob svečani akademiji in sicer za 170 oseb, kar je bil dokaj obsežen zalogaj, vendar smo ga v slogi z dobro predpripravo zmogle, za kar smo prejele zelo lepo pisno zahvalo, ki smo jo bile še posebej vesele.

Ob koncu leta je prav, da pregledamo uspehe in morda tudi neuspehe tekočega leta, zato smo, kot vsako leto, na predzadnjem sestanku obravnavali delo v iztekajočem letu. Ugotovili smo, da je bilo delo opravljeno delno po programu, delno pa po trenutnih kazalcih, vendar pa vedno uspešno in koristno. Tako smo delno nadomestili delavnice in tečaje, kakor tudi strokovne ekskurzije, pa tudi na tekmovalnem področju smo doživeli nekaj novega.

Delo je bilo opravljeno, kako pa je bilo opravljeno, bodo sodili drugi, zato smo si privoščili zaključek leta, in to 15. decembra.

Ob koncu se vsem članom in članicam zahvalju-jem za vsak prispevek, ki ste ga dali za uspešno delo v društvu. Prav tako gre zahvala za uspešno delo tudi Občini Oplotnica – g. županu, ki naše delo pozna in nam priskoči v pomoč pri razrešitvi problemov. Zahvaljujem se tudi drugim društvom, s katerimi smo sodelovali , kakor tudi posameznikom, ki so nam priskočili na pomoč, ko smo jih zaprosili. Brez medsebojne pomoči, posebej še na vasi, bi šlo težko.

Hvala še enkrat.Predsednica : Marija Polenek

PDF Compressor Pro



56

V lovskem domu na Gmajni v Oplotnici se je 12. 3. 2012 odvijalo 19. ocen-jevanje vin vinogradniškega društva Oplotnica. Petčlanska strokovna komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika je ocenjevala 117 vzorcev vin normalnih trgatev in eno vino posebne kakovosti.

Na ocenjevanju so bili doseženi sami presežki. Kar 76 vzorcev je prejelo oceno 18.10 ali več in tako dobilo zlato diplomo. 27 vin je dobilo srebrne diplome, bronastih pa letos nismo podelili.

Povprečna ocena ocenjevanja je znašala kar 18.17 točke, kar nas po kako-vosti uvršča v sam vrh slovenskih vinogradnikov. To smo prav tako dokazali lani, ko je bilo naše povprečje najvišje od 50 društvenih ocenjevanj celotnega Podravja.

Najuspešnejša vinarja sta postala mag. Damjan in Mateja Kvas, ki imata v svoji posesti že pet zlatih vin. Najvišjo oceno med vini normalnih trgatev je dobil laški rizling pridelovalca Janija Zagomilška. Prvak ocenjevanja pa je chardonnay, izbor pridelovalcev Gregorja in Darje Vodovnik z oceno 18.80.

PA NA ZDRAVJE !!!

Pripravil: Gregor Vodovnik, predsednik društva

DRUŠTVA

19. OCENJEVANJE VIN VINOGRADNIŠKEGA DRUŠTVA OPLOTNICA


57

ŽUPANOVO VINO 2012

Vinogradniško društvo je v sodelovanju z Občino Oplotnica le-tos izbiralo prvo županovo vino, ki bo protokolarno vino Občine Oplotnica za leto 2012.

Skupaj smo izbrali polsladki char-donnay, letnik 2011, pridelovalcev Damjana in Mateje Kvas iz Ugovca. Izbira vina ni bila lahka, saj med odličnimi vini ni enostavno izbrati najboljšega. Vinarja smo izbrali na podlagi društvenega ocenjevanja, kjer je le-ta osvojil največ zlatih diplom za svoja vina.

PRIPRAVIL: GREGOR VODOVNIK

DRUŠTVA

Čebelarstvo Kamenik Drago in Marija se nahaja v vasi Božje nad Oplotnico. S čebelarstvom kot dopolnilno dejavnostjo se ukvarjamo že od leta 2005. Od leta 2009 smo vključeni v interno kontrolo slovenskega medu pri ČZS (Čebelarska zveza Slovenije). Pridelujemo razne vrste medu, medene likerje, sirupe, medomix in medico. Udeležujemo se raznovrstnih državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih smo dosegli zelo lepe dosežke, kot so: v letu 2008 zlato priznanje za medico, srebrno in zlato priznanje za medeni liker. V letu 2010 smo postali šampion za medico in dvakrat prejeli zlato priznanje v mednarodnem tekmovanju za medico. V letu 2012 smo dvakrat prejeli prvo

in enkrat drugo priznanje na salamijadi v Zrečah. Naši izdelki se odražajo v dobri kakovosti. Delo s čebelami zahteva veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in ljubezni do čebel. Ljudje se premalo zavedamo njihovega pomena v našem okolju in njihovih vrednot za zdravje ljudi. Čebel je vedno manj in s tem je tudi prihodnost tradicije čebelarstva vprašljiva.

Če pristni je čebelji med, je prava to nebeška jed, otroci in starši se po njem krepe, vsak med ima te lastnosti, kar čebelica nam da, to nas poživi in okrepča.

Naj medi.

ČEBELARSTVO DRAGO, MARIJA KAMENIK

PDF Compressor Pro



58

Ko slišimo ali beremo razne zgodbe, kako ljudje ravnajo z živalmi ali se celo nad njimi izživljajo, mar-sikoga spreleti srh. Postavljajo se vprašanja, kakšen mora biti človek, da lahko muči živali. V javnosti se pojavljajo podatki, da Slovenci vedno slabše ravnamo z živalmi. Število kršitev 341. člena Kazenskega zakonika, ki govori o mučenju živali, strmo narašča. Sprenevedanja, da se to ne dogaja v naši neposredni okolici, so na tem mestu odveč, saj sem prepričana, da vsak ve za kakšen primer vsaj neprimernega ravnanja z živalmi, morda celo zaradi nedavnih dogodkov.

Potem ko je člana našega društva doletela grenka izkušnja, da mu je neznanec odtujil, morda celo ubil nekaj živali in o njihovi usodi lahko le ugibamo, se postavlja vprašanje, zakaj človek kaj takega sploh stori. Ali ima človek, ki se izživlja nad živalmi, sploh rad samega sebe in sočloveka? Mislim, da ne. Obstajajo ljudje, ki svojo jezo in obup izživljajo nad živalmi, toda bistvo, na katerega želim z vsem povedanim opozoriti, je to, da obstajajo tudi »drugačni ljudje«, ki vsekakor še vedno predstavljajo večino. Ljudje, ki bi za živali morda dali tudi zadnji kos hrane.

Sama nisem tako aktivna gojiteljica kot člani našega društva, vendar menim, da ravno zaradi tega lahko bolj objektivno ocenim člane društva in njihovo delo. Požrtvovalnost in strast do gojenja ljubljenčkov kažejo na neizmerno ljubezen do živali. Kaj se zgodi, ko človek, ki se tako trudi za gojenje pasme, ostane brez živali, ker neznanec poseže po njegovih »varovancih«? Verjetno si predstavljate, da ostane precejšnja praznina in nezaupanje v sočloveka. Sliši se morda pretirano, toda konjiček, ki je vsak dan, 365 dni v letu, tvoj spremljevalec, ti priraste k srcu. Sploh hvaležnost živali in veselje, ko živali dosežejo lepe rezultate na tekmovalnih razstavah, predstavlja tisto dodano vrednost, zaradi katere postane ta konjiček še toliko lepši.

Žival marsikomu predstavlja več kot le korist, ki jo imajo od nje. Prav na to pa želijo naši člani skozi vsa leta delovanja društva opozarjati. Ne gre zgolj za »meso in jajca«, kot nekateri ljudje mislijo, ko slišijo, da nekdo goji kunce ali kokoši. Gre za strast posameznika, ki želi svoje dosežke pri gojenju pasemskih živali deliti z drugimi. Spominjam se izjav nekaterih posameznikov pred leti, ki so vztrajno trdili,

da razstave Društva gojiteljev malih živali Oplotnica niso nič posebnega, saj ima po njihovem mnenju vsak na vasi na svojem dvorišču kokoši in zajce. Toda mislim, da smo v okviru naših razstav dokazali, da temu le ni tako. Raznovrstnost pasem, tako po barvah, oblikah in tudi po značaju živali, je tako pestra, da le še najvztrajnejši ostajajo pri svojem, po moje dokaj nazadnjaškem, mnenju.

Prav v letošnjem letu želimo člani Društva gojiteljev malih živali Oplotnica občane ponovno spomniti na povezanost z živalmi in na pomembnost odnosa do njih. Zato vas vabimo, da se tudi letos, tako maja ob občinskem prazniku kot tudi jeseni na društveni razstavi, udeležite naših razstav in si ogledate re-zultate truda naših članov, ki so prav tako odraz dela društva v prejšnjih letih.

Kot vsako leto smo tudi v preteklem letu ob občinskem prazniku organizirali razstavo. Razstava je kot vsako leto bila uspešna, kar potrjujejo številni obiskovalci in številne pohvale. Prav tako smo tudi v letu 2011 organizirali piknik za člane društva, ki je kljub slabemu vremenu le uspel. Kmalu je prišla jesen, sezona društvenih razstav in ogledov razstav drugih društev. Naše društvo v letu 2011 žal ni organiziralo razstave, saj jo organiziramo le vsaki dve leti, smo pa zato bili povabljeni k sodelovanju na razstavah drugih društev.

Kot prvo smo sodelovali na meddruštveni razstavi v Mariboru. Število živali, ki so jih naši člani razstav-ljali, je sicer bilo skromno, vendar je tukaj potrebno poudariti, da je naš član, Rudi Kvas, dobil odličje za prvaka pasme pri kokoših australorp.

Sledilo je sodelovanje na mednarodni razstavi društva Gojitelj iz Rač. Udeležba je sicer bila številčno skromna, se pa predsednik društva Milan Sitar lahko pohvali s štajersko kokošjo, ki je dobila odličje prvaka pasme.

Sodelovali smo tudi na specialni razstavi avtohtonih pasem v Trbovljah, toda žal brez prvakov, in na sloven-ski državni razstavi v Celju. Tukaj je potrebno omeniti, da smo bili člani našega društva aktivni tako pri re-alizaciji kot tudi pri organizaciji te razstave. Pomagali

Društvo gojiteljev malih živali

smo ocenjevalcem, tako da smo jim prinašali živali, štirje člani društva pa smo se odločili tudi za nočno dežurstvo. Prvaka smo dosegli pri pasmi brezovec in črni ožganec. Pri črnem ožgancu smo dosegli še zlato kolekcijo (za tiste, ki z ocenjevanjem niste seznanjeni, to pomeni štiri prvake). Vse te naslove so dosegle živali iz hleva družine Perklič. Omeniti pa velja še sodelovanje na razstavi Kluba slovenski beloglavček v Pesnici.

Društvo gojiteljev malih živali Oplotnica je torej tudi v preteklem letu sledilo svojim nalogam in ciljem, prav zato pa upamo, da bomo tudi v letošnji razstavni sezoni dosegli zastavljene cilje. Prav zato vabimo vse, ki vam ogled malih živali prinaša veselje, na naše razstave. Vse, ki imate željo po stiku z živalmi in gojiteljstvu, pa prav lepo vabimo, da se včlanite in postanete del našega društva.

Tajnica DGMŽ OplotnicaNadja Sitar


59

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica (v nadaljevanju OZVVS) deluje že več kot 15 let in je bilo ustanovljeno z namenom ohranjanja in negovanja vrednot osamosvojitvene vojne 91, uporništva, tovarištva in miru. V svoji zgo-dovini je doživljalo padce in vzpone. V zadnjih osmih letih pa doživlja združenje pravi preporod. Število članov združenja se je v teh letih predvsem zaradi aktivnosti vodstva povečalo z 230 na 1065, kar nas uvršča med največja tovrstna združenja v Sloveniji. Predsedstvo OZVVS šteje 12 članov (6 iz Sloven-ske Bistrice ter po dva iz občin Makole, Poljčane in Oplotnica) in ima svojega izvršnega sekretarja (Drago Pristovnik).

Leta 2007 smo z MORS podpisali pogodbo o najemu zapuščenega skladišča slovenske vojske na Brinju in nemudoma pripravili projekt njegove revitalizacije. Tako smo že v letu 2008 s prostovoljnim delom in materialnimi ter finančnimi prispevki dona-torjev in članov povsem preuredili staro stražarnico v našo sedanjo upravno stavbo, uredili piknik prostor s krušno pečjo in povsem na novo postavili ograjo okoli centra. Skratka, v rekordnem času nam je uspelo narediti nekaj, kar ni uspelo še nikomur v Sloveniji. Naložba se je kljub pomislekom nekaterih članov več kot obrestovala, saj prihaja danes na Brinje vsako sredo ob uradnih urah veliko veterank in veteranov, da se družimo, prijateljujemo in obujamo spomine.

Naša osnovna dejavnost pa je seveda veliko širšega pomena. Tako smo v preteklih letih skupaj z Radiem Maribor pripravili več odmevnih zgodovin-skih ur v srednjih in osnovnih šolah, ki so naletele na izjemno ugoden odziv mladih. Predstavili smo

jim prizadevanja naših prednikov in nas samih pri nastanku današnje domovine Slovenije skozi zgodo-vino in lahko povem, da je bilo zanimanje za tovrstno tematiko izjemno. Žalosti nas dejstvo, da v učbenikih ni zaslediti skoraj nič zapisanega na to temo, zato je še kako pomembna takšna dejavnost. OZVVS Slovenska Bistrica je v preteklem letu postavilo kar nekaj spominskih obeležij na tajnih skladiščih orožja in MES iz obdobja osamosvojitvene vojne 91 in s tem projektom nadaljujemo tudi v tem letu. Še posebej smo ponosni na postavljeno obeležje v Impolu, kjer je bilo prvo tovrstno skladišče in na spominsko obeležje miru na Brinju, ki smo ga postavili v sodelovanju z mednarodnim festivalom Forma viva Makole. Vsako leto organiziramo obeležitev dogodkov zavzetja skla-dišča na Zgornji Ložnici, številna srečanja in druženja, izlete, sodelujemo in kreiramo veteranske športne igre vzhodnoštajerske pokrajine, v letu 2010 smo izjemno uspešno organizirali športne igre veteranov Slovenije in še bi lahko našteval. Že tri leta zapored smo gonilna sila organizacije Festivala miru in Šar-hovega pohoda, ki je postal tako rekoč vseslovenski, saj se ga je letos udeležilo več kot 3000 udeležencev iz vse Slovenije s pomembnimi gosti ter slavnostnim govornikom, predsednikom RS dr. Danilom Türkom. Sicer pa smo veterani in veteranke OZVVS Sloven-ska Bistrica vzorčen primer skupnega nastopanja vseh veteranskih in domoljubnih organizacij. Takšnih primerov v Sloveniji skoraj ni ali pa so zelo redki.

Še naprej si bomo prizadevali, da bodo naše aktivnosti usmerjene v ohranjanje domoljubja, uporništva in zgodovinskega spomina, hkrati pa bomo ohranjali povezovalne niti med člani in članicami. Zato vabim vse zainteresirane, ki imajo

enake poglede in negujejo enake vrednote, da se nam pridružijo. Vsako sredo med 17. in 19. uro imamo uradne ure (sekretar Drago Pristovnik) na Brinju. Naj poudarim, da ni nujno, da imate status vojnega veterana ali da ste aktivno sodelovali v vojni za Slovenijo. To sicer določa minimalne bonitete, vendar je predvsem pomembno, da spoštujete zgoraj omenjene vrednote in da niste bili med tistimi, ki so ovirali osamosvojitev. Vabljeni med nas.

Posebej bi rad poudaril tudi zelo dobro sodelovanje z občinami Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane in Oplotnica in se hkrati zahvalil županom za vso po-moč, ki jo nudijo veteranom in veterankam. Zahvala pa naj velja tudi vsem članom predsedstva, ki s svojim pristopom in neumornim delom prispevajo k dejstvu, da smo ena od najboljših organizacij v Slo-veniji. Sam predsedstvo vodim že osmo leto in sem hkrati tudi predsednik vzhodnoštajerskih veteranov ter član republiškega predsedstva ZVVS. To sicer zahteva veliko energije in napora, a se vsakič, ko se srečamo, baterije dobro napolnijo in za enkrat navkljub občasnim problemom še obstaja dovolj energije in volje do dela.

Glede na dejavnost našega območnega združenja bi lahko zapisal še veliko več podrobnosti, a bi bilo za bralca že preveč. Zato na obiščite na Brinju ali na naši spletni strani www.zvvs.si, kjer boste našli tudi našo organizacijo.

Naj ne bo nikoli pozabljeno!

Juhart Božo Jakec, dipl. oec.predsednik

OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO

PDF Compressor Pro



60

ZAPROSILO: Pri uresničevanju svojih ciljev smo v veliki meri odvisni tudi od materialne pomoči donatorjev, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti v odnosu do ljudi s posebnimi potrebami. Leto 2011 se je izteklo, tudi v davčnem smislu. Del dohodnine (največ do 0,5%) lahko zavezanci za plačilo dohodnine v R Sloveniji namenimo tudi za delovanje društev, organizacij, kot je naša. Veseli nas, da se boste

morda prav vi pridružili tistim, ki nas podpirajo. Tudi Vi lahko prav nam namenite nekaj svoje dohodnine, ki je sicer država ne bi usmerila v človekoljubno polje. Hvala!

PROSIMO, pošljite svoje SMS DONACIJE s ključno besedo: „PES“ na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za vzpostavitev delovanja centra CANIS. Prispevajo lahko uporabniki Mobitela GSM/UMTS, Si.mobila, Tušmobila. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacije so objavljene na naši spletni strani www.slo-canis.net in na spletni strani www.reps.si. Hvala!

Evropski standardi mobilnosti psov vodičev - EGDMSRaziskave v ZK (Pey et al, 2006) so pokazale, da so

uporabniki psov vodičev v primerjavi s tistimi, ki takih psov nimajo, dvakrat bolj neodvisni pri svoji mobilnosti in so v splošnem bolj prepoznavni, saj se lažje zaposlijo in imajo tudi boljše socialno življenje. Nekateri evropski državljani so zaradi slabega odnosa do šolanja takih psov in razpršenega in nesistemskega financiranja, posledično pa slabšega strokovnega šolanja, mnogokrat prikrajšani za pridobitev teh prednosti.

Od leta 2004 se trudimo vzpostaviti prvi slovenski Center za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov ter usposabljanje in mobilnost kandidatov. Najprej smo imeli sekcijo pri Kinološkem društvu REPS MARIBOR, sedaj smo organizirani v samostojni organizaciji. Naši cilji so usmerjeni v sprejetje in delovanje po evropskih standar-dih. V okviru projekta Leonardo da Vinci sodelujemo z državami, s katerimi skupaj oblikujemo te standarde. Od leta 2004 do danes smo izšolali 12 psov vodičev in psov pomočnikov ter terapevtskih psov, izšolali bi jih lahko še več, če bi le uspeli zagotoviti sistemsko financiranje. Od leta 2011 imamo status humanitarne organizacije, od leta 2010 smo tudi pridružena članica Svetovni zvezi psov vodičev (IGDF) in polnopravna članica Evropske zveze psov vodičev (EGDF). Letos pa smo bili povabl-jeni tudi v Evropsko zvezo psov asistentov (ADEu).

S postavitvijo standardov bo mogoče prenesti dobro prakso šolanja psov vodičev iz ZK najprej na posamezna področja partnerskih držav, z usklajenimi z evropskimi VET sistemi, kasneje pa na celotno EU. S področja šolanja psov vodičev se bo dobra praksa prenesla tudi na šolanje psov spremljevalcev (npr. psov za gluhe, za gibalno ovirane, terapevtske …). Inovacija in prenos dobre prakse je v osnovi leksibilen učni sistem, sestavl-jen iz 10 modulov, ki so osnova Standardom.

Partnerji projekta so majhne, nastajajoče šole za vodnike psov z omejenim dostopom do usposabljanja in izkušnjami vzreje. Za sodelovanje v projektu je bilo izbranih pet evropskih šol iz Slovenije SLO-CANIS, Belgije, Bolgarije, Romunije in Poljske. Vodilni partner je GUIDE DOG SCHOOL iz Anglije, sodeluje pa tudi Evropska zveza psov vodičev, Evropski urad za stan-dardizacijo, Univerza iz Lincolna in EASPD. Končno

poročilo o projektu bo predstavljeno na zadnji konfe-renci, ki bo potekala 20. septembra 2012 v hotelu NH Grand Salon Hotel v Bruslju. Vmes se načrtuje še ena delovna konferenca v Bukarešti v Romuniji.

VIZIJAPrispevati želimo k dokončni uresničitvi vizije o pove-

zovanju, sodelovanju in delovanju v svetu brez meja in diskriminacij, kjer je znanje glavna vrlina. Utrditi želimo položaj vodilnega centra za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov v Sloveniji. Želimo ostati ugledno, strokov-no, zanesljivo in ljudem ter živalim prijazno društvo.

Osnovnih namenov, ki jih Center CANIS zasleduje, je veliko:1. Ponovno vzpostavljati interakcije, diskusije, družbeni

angažma, da bi kot ljudje spet ustvarjali.2. Poiskati novo umeščenost v prostor in novo dojeml-

jivost za okolje, kjer živimo.3. Okrepiti sodelovanja tam, kjer so se prekinila,

vzpostaviti dialog tam, kjer je izostal in predvsem ozavestiti možnosti, ki jih ponuja Evropa, in si dati priložnosti, ki lahko vzniknejo z alternativno in avto-nomno standardizacijo.

4. Zagnati nove socialne sisteme, ki odgovarjajo na realne potrebe ljudi vseh generacij in spolov.

5. Presekati apatijo, osamo in sprijaznjenost ter se zagnati do tam, kamor zmoremo skupaj.

6. Krepiti tisto, kar je bilo oropano moči.7. Osvetliti dragocenosti in bogastvo, ki so bili zavrženi.

Za Canis smo sistematično določili prioritete, ki lahko dovolj preprosto in jasno pokažejo nove družbene prakse, hkrati pa odgovorijo na temeljno vprašanje, pred katerim stojimo: »Kako v teh pogojih vzpostaviti prvi slovenski center za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov in kako na vsesplošno krizo odgovoriti z ustvarjalno akcijo?« Kako torej kljub nemogočim po-gojem ustvariti primere alternativnih praks in obvarovati naše prednosti?

Imeli smo dve leti, da smo ideje premleli in jih pri-lagodili regiji, v kateri se že zdaj realizirajo. Nato smo poiskali projektne partnerje, s katerimi uresničujemo

zastavljen projekt EGDMS in MOBILNOST. Veseli smo, da smo bili v Evropi sprejeti izjemno pozitivno, da nas bodrijo in spodbujajo v tujini. Doma pa še nimamo prave podpore. Tovrstne prakse so se in se še razvijajo tudi drugod po Evropi, v tem smislu nismo nekaj zelo novega, eksperimentalnega, smo pa za razliko od siceršnjih do-mačih sistemov zelo konkretni, fizični, terenski, prisotni in aktivni. To počnemo s tistimi družbenimi skupinami, ki so sistematično potisnjene izven okvirov skupine in ki jih je sistem obubožal brez njihove privolitve. Moč projekta je vsebina sama, ki se ponuja neposredno. Ubiramo nove, drugačne korake, kot so značilni za nevladni sektor, se prijavljamo na nove razpise in širimo zastavljene aktivnosti.

Trudimo se najti odgovor, kako preseči mišljenje, ki je vidno denimo danes še pri ne povsem sprejeti praksi psov pomočnikov: »Kaj pa nam je tega treba bilo?« ali pa »Saj tako ali tako ne bo nobenega učinka!« ali pa »Ni mi treba, ker bodo to storili drugi namesto mene.«

Z apatijo se ne da ustvarjati. Brez sodelovanja tudi ne. Tako da smo za uspešno delovanje morali ubrati povsem drugačno dinamiko dela, s katero drug drugega motiviramo, krepimo in spodbujamo. Najdragocenejše pa je verjetno to, da se pri tem vsak od nas nauči nekaj povsem novega.

Vloga združenja centra CANIS je aktivna, iniciativna, preventivna in spodbujevalna. Slovenija mora šele vzpostaviti sistem standardov za usposabljanje psov pomočnikov, ki bodo učinkoviti.

Odgovornost za izboljšanje stanja je sicer skupna naloga vseh organov oblasti, vendar mora po naravi stvari odgovornost in iniciativno vlogo v tej fazi prevzeti vlada. Nihče ne more nadomestiti vloge vlade pri poli-tičnem vodenju. Mi pa temeljnih potreb ljudi ne moremo pustiti neuresničenih.

MAG. DARINKA LEČNIK URBANCLPredsednica SLO-CANIS FEBRUAR 2012www.slo-canis.net, [email protected]; [email protected]

Slovensko združenje inštruktorjev – center za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcevCANIS

Email: [email protected] www.slo-canis.net; GSM 041 38 00 39 ali 040 366-215;fax: 02 331-54-11; pisarna: Bezjakova ulica 151, 2341 LIMBUŠ, TRR št. Nova KBM d.d. SI56 0417 3000 1474 982; Sedež: OB BLAŽOVNICI 58, SI2341 LIMBUŠ

GLASILO: ŠT. 1/2012


61

Projekt Recovery je namenjen ozaveščanju in usposabljanju posameznikov, podjetij in različnih organi-zacij na področju sodobnih tehnologij obnovljivih virov energije (sodobnih OVE tehnologij). Projekt Recovery bo zmanjšal problem strukturne brezposelnosti, kar bo doseženo s pomočjo usposabljanja čim večjega števila delovne sile, ki bo na trgu sposobna hitrejšega iskanja zaposlitve. Nadalje bo vzpostavil pot za intenzivnejšo industrijsko sodelovanje v čezmejnem območju Slovenije in Avstrije, z odpiranjem novih centrov na obeh straneh meje. Hkrati pa bo podpiral obstoječa in nova podjetja, ki razpolagajo s »pametnimi idejami«, ki bodo prinašala multiplikativne učinke z izboljšanjem strukture brezposelnosti in vodila obmejno območje k večji konkurenčnosti.

Projektni partnerji Pomurski tehnološki park, E-zavod Ptuj in Europäisches Zentrum für Erneuerbare Energie Güssing prihajamo iz manj razvitih področij (Pomurje, Podravje in Južno Gradiščansko), zato želimo s pro-jektom ozaveščati in usposabljati ciljne skupine (brez-poselne osebe, dijake, študente, potencialne podjetnike, MSP-je ter institucije podpornega okolja) in podpreti inovativne, konkurenčne, energetsko učinkovite in okolju prijazne ideje, ki vodijo v realizacijo poslovnih priložnosti in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev na tem obmejnem območju.

Zaradi dejstva, da to obmejno območje izkazuje

velik energetski potencial, ki ga avstrijski partner že učinkovito izkorišča, je osnovi namen projekta tudi prenos dobre prakse iz Güssinga v Slovenijo. Ker gre za večstopenjski proces, je vodilni partner Pomurski tehnološki park iz Murske Sobote v mesecu avgustu 2011 objavil Javni poziv za izbor trenerjev s področja sodobnih OVE tehnologij. Izbrani kandidati so konec meseca septembra prejeli obvestila o izboru, v začetku novembra pa še dodatne informacije o terminih in vsebini izobraževanja.

Pri projektnem partnerju Europäisches Zentrum für Erneuerbare Energie Güssing so se začele priprave za izpeljavo trening programa „Training of Trainers“. Izobraževanje se je pričelo 10. novembra 2011 v izvedbi zunanjega izvajalca, poteka pa v sklopu 7 terminov in na različne teme/vsebine: 1. Ekološki marketing, gradbena fi zika, 2. Toplotna tehnika, hidravlika, 3. So-larna (sončna) toplota, 4. Ogrevalna tehnika, toplotna črpalka, 5. Elektrotehnika, fotovoltaika, 6. Praktični del izobraževanja, 7. Preizkus znanja in ocena. Predvi-deni zaključek izobraževanja je marec 2012, ko bo tudi zaključno preverjanje znanja (pisno in ustno) ter podelitev diplom.

Usposobljeni trenerji bodo nadalje v sklopu ciljno usmerjenih praktičnih usposabljanj s pilotnimi pro-jekti svoje znanje prenašali naprej na ciljne skupine v Sloveniji in Avstriji. Namen je povečati usposobljenost

PROJEKT SAGITTARIUSMarca 2011 smo začeli z izvajanjem projekta Sagit-

tarius (Strelec), ki poteka v okviru programa medn-arodnega sodelovanja jugovzhodne Evrope. V projektu skupaj sodeluje 20 partnerjev, ki prihajajo iz osmih držav: Grčije, Slovenije, Italije, Bolgarije, Romunije, Hrvaške, Madžarske in Moldavije. Sagittarius je namenjen razvoju in promociji podjetništva kulturne dediščine na območju jugovzhodne Evrope, izvajal se bo 36 mesecev in bo zaključen februarja 2014. Vodilni partner projekta je University of the AEGEAN – Research unit / U AEGEAN iz Grčije. V Sloveniji projekt izvajamo na E-Zavodu Ptuj.

Projekt Sagittarius želi promovirati naravno in kul-turno dediščino manjših, predvsem podeželskih območij. Ta območja so izven znanih in obljudenih turističnih znamenitosti. Kljub bogati in dobro ohranjeni dediščini ostajajo na obrobju in so neprepoznavna. Številna območja so nerazvita, ljudje, predvsem mladi, se odseljujejo, ker ne najdejo možnosti zaposlitve, obenem pa ne prepoznajo skupnih vrednot in podjetniških možnosti v okviru lastne naravne in kulturne dediščine.

Glavni cilji projekta so:prepoznati socialno-ekonomske potenciale naravne

in kulturne dediščine, uvajati podjetništvo kulturne dediščine v okviru mednarodnega sodelovanja in mreženja, uvajanje blagovne znamke,

certifi ciranje znanja na področju naravne in kulturne dediščine, zaščita kulturne dediščine in postavitev standardov ter označevalcev kakovosti,

povečanje udeležbe dolgotrajno brezposelnih oseb (mladi, ženske, invalidi ipd.) v projekt z namenom ustvarjanja novih delovnih mest,

uporaba obstoječega znanja na področju kulturne dediščine kot nabor podjetniških idej,

uporaba praktičnih izkušenj pri načrtovanju in vodenju naravne in kulturne dediščine,

predstavljanje kulturnih vrednot in širjenje izkušenj skozi tematske poti in vključene zainteresirane.

Predstavitveni seminar je potekal 11. aprila 2012 v Mariboru. Udeleženci so se seznanili s potekom projekta in načrtovanimi aktivnostmi. Zanimanje je bilo precejšnje, saj je na območju Podravja veliko premalo poznane kulturne in naravne dediščine, ki bi jo lahko preko projekta Sagittarius bolje predstavili in vključili v razvoj lokalnega okolja in širše.

Predstavitveni seminar

Grad Borl

Training program

PROJEKT RECOVERY

Več informacij o projektu najdete na spletnih straneh

E-Zavoda Ptuj: www.ezavod.si. Kontaktna oseba pro-jekta je Zlatka Zastavnikovič, spletni naslov: [email protected], tel. št.: 02/749 32 24.

Ptuj, 13. 4. 2012 Članek pripravila: Zlatka Zastavnikovič

populacije na področju uporabe novih tehnologij.

Dodatne informacije o projektu lahko dobite na spletni strani: www.recovery-projekt.eu.

Ptuj, 28. 3. 2012Članek pripravila: Zlatka Z astavnikovič

Obnovljivi viri energije

PDF Compressor Pro



62


63

Ko potovanje postane užitek!

PDF Compressor Pro



64


65

Ljubljanska cesta 80Slovenska Bistrica

Telefon: 02/ 840 14 90e-mail: [email protected]

spletna trgovina: www.lemax.si

PDF Compressor Pro



66


67

PDF Compressor Pro



68

PDF Compressor Pro


Documents

Utrip 2012