V ŠTUDIJSKEM LETU 2017/18 - pef.um.si URA ŠTUDIJ NA PEF2017.pdf · fotografije: Ivo Vek Število izvodov: 600 Priprava in tisk: Tiskarna Koštomaj d.o.o. ... Oddelku za likovno

ŠTUDIJ NA

PEDAGOŠKI FAKULTETI

UNIVERZE V MARIBORU

V ŠTUDIJSKEM LETU 2017/18

Maribor, januar 2017

Univerza v Mariboru

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Koroška cesta 160

2000 Maribor

Slovenija

Telefon: +386 (0)2 229 3600 Telefaks: +386 (0)2 229 3760 E-pošta: [email protected]

[email protected] http://www.pef.um .si

Izdala: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru Odgovorni urednik: red. prof. dr. Marko Marhl Glavna urednica: red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek Uredila: Judita Ladič, Ivo Vek Oblikovanje naslovnice: red. prof. Oto Rimele Na naslovnici: red.prof. Darko Golija/ GLAVA, opus; Oglavičenje-

cephalization 2015 , glazirana keramika; 27x22,5x9 cm

fotografije: Ivo Vek Število izvodov: 600 Priprava in tisk: Tiskarna Koštomaj d.o.o.

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]

_______________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI

KAZALO

O fakulteti in študiju

PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU ..................................................................... 5

IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST NA PEDAGOŠKI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU ............. 6

ZNANSTVENORAZISKOVALNA IN MEDNARODNA DEJAVNOST ................................................ 7

UMETNIŠKA DEJAVNOST ............................................................................................................... 8

ŠTUDENTI PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU ................................................... 9

ŠTUDENTSKI SVET, PRODEKAN ŠTUDENT .................................................................................... 9

MIKLOŠIČEVA KNJIŽNICA – FPNM ............................................................................................... 10

DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ........................................................................................ 12

PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ......................................................................................... 12

VZPOREDNI ŠTUDIJ IN VPIS DIPLOMANTOV .............................................................................. 13

IZREDNI ŠTUDIJ .............................................................................................................................. 13

BELEŽKA .......................................................................................................................................... 63

Oddelki ODDELEK ZA GLASBO Univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena pedagogika ……..……………………….. 14

ODDELEK ZA LIKOVNO UMETNOST Univerzitetni študijski program prve stopnje Likovna pedagogika ………………………………… 24

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK Univerzitetni študijski program prve stopnje Razredni pouk ………………………………………… 33

ODDELEK ZA TEMELJNE PEDAGOŠKE PREDMETE ………………..……………………………………….. 43

ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja ……………………… 44

ODDELEK ZA ŠPORTNO TRENIRANJE Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Športno treniranje …….……………… 52


5

PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru je fakulteta z več

kot 50-letno tradicijo izobraževanja učiteljev in vzgojiteljev. Po številu študentov smo med največjimi fakultetami, ki delujejo znotraj Univerze v Mariboru. Velik interes študentov za naše programe nam daje priznanje za naše delo, hkrati pa nas motivira in zavezuje, da študijske programe še toliko bolj skrbno oblikujemo, posodabljamo in jih kvalitetno izvajamo.

Na fakulteti ponujamo na prvi stopnji visokošolske strokovne študijske programe in univerzitetne študijske programe ter študijske programe na drugi in tretji stopnji. Usposobite se lahko za vzgojitelje predšolskih otrok, učitelje razrednega pouka, učitelje likovne umetnosti, učitelje glasbe,

športne trenerje in inkluzivne pedagoge ter si pridobite dodatne kompetence na področju zgodnjega poučevanja tujih jezikov, pa tudi poučevanja smučanja in plavanja.

Izobraževalno dejavnost na študijskih programih spremlja intenzivno znanstveno raziskovalno oziroma umetniško delo učiteljev in sodelavcev, ki daje možnosti študentom, da se v to delo aktivno vključujejo. Še posebej je to pomembno za raziskovalno delo na tretji stopnji.

Študentje imajo možnost, da del študijskega programa opravijo v tujini. Za študij v tujini je zagotovljena podpora pri organizaciji mednarodnih izmenjav, na voljo pa so tudi finančna sredstva, ki v veliki meri pokrivajo stroške študija v tujini. Na fakulteti se trudimo zagotoviti čim boljše pogoje za delo in življenje študentov. Študentje imajo na voljo zelo kvalitetno knjižnico, prostore za študij in druženje ter športne objekte v okolici, ki jih je možno koristiti v sodelovanju z Univerzitetnim športnim centrom Leona Štuklja in Študentskimi domovi.

V zameno za vse, kar si prizadevamo in študentom ponujamo, si želimo in pričakujemo, da študentje zavzeto študirajo, se vključujejo v razvojno, tudi projektno, delo na oddelkih, aktivno sodelujejo v organih fakultete ter se nasploh čim bolj zavzeto vključujejo v delo in življenje na fakulteti. Želimo si dobrih medsebojnih odnosov tako med študenti in učitelji, kakor seveda tudi med samimi študenti, da bi čimbolj zaživela medgeneracijska pomoč in tutorski sistem. Predvsem pa pričakujemo, da si boste tekom študija izoblikovali odgovornost do poklica, za katerega se izobražujete, ki v dobi 21. stoletja dobiva še posebno vlogo in pomen.

Na tej poti do vašega poklica učitelja, vzgojitelja, oz. športnega trenerja vam, z zagotovilom, da imamo odlične sodelavce na naši fakulteti, skupaj z njimi želim veliko zadovoljstva ob delu in življenju z našo fakulteto ter se veselim vašega uspeha, z motom Univerze v Mariboru, ki se glasi:«USTVARI SI PRIHODNOST!«.

Red. prof. dr. Marko Marhl,

dekan

______________________________________________________________________________________________________________

6

IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST NA PEDAGOŠKI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU

Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru razpisujemo študijske programe na prvi, drugi in tretji bolonjski stopnji. Na prvi bolonjski stopnji razpisujemo tri univerzitetne študijske programe: Razredni pouk, Glasbena pedagogika in Likovna pedagogika ter dva visokošolska strokovna študijska programa: Predšolska vzgoja in Športno treniranje. Študij na univerzitetnih študijskih programih prve stopnje traja štiri leta, študij na visokošolskih strokovnih programih prve stopnje pa tri leta. Po uspešno zaključenem študiju na prvi stopnji lahko študenti svoje znanje nadgradijo na podiplomskih študijskih programih. To so magistrski študijski programi, Razredni pouk, Glasbena

pedagogika, Likovna pedagogika, Inkluzija v vzgoji in izobraževanju, Zgodnje učenje in poučevanje ter doktorska študijska programa Edukacijske vede in Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Poslanstvo naše fakultete je, da izobražujemo učitelje, vzgojitelje, inkluzivne pedagoge in športne trenerje, ki se bodo v svojem profesionalnem delu ukvarjali z otroki in mladostniki. Delati z mladimi v njihovem najobčutljivejšem razvojnem obdobju zahteva veliko znanja in izkušenj ter predvsem predanost svojemu poklicu. Poučevanje ni le prenos vsebin od učitelja na učenca, temveč pomeni smiselno vodenje in vzpodbujanje mladih v njihovem celovitem osebnostnem razvoju. Zato ni dovolj le dobro poznavanje vsebin, ki jih posredujejo mladim, temveč je potrebno vedeti, kako te vsebine smiselno povezati z izkušnjami, oz. različnimi situacijami iz vsakdanjega življenja. Dobre in odgovorne učitelje, vzgojitelje, inkluzivne pedagoge in trenerje poleg obvladanja metod, oblik in strategij poučevanja odlikujejo tudi refleksivnost, kreativnost, premišljenost, iznajdljivost in požrtvovalnost. V današnjem času imajo pedagoški delavci vse večjo avtonomijo pri svojem delu, hkrati pa to pomeni tudi večjo odgovornost.

Naši študijski programi, ki so oblikovani v skladu z bolonjskimi načeli, študentom omogočajo doseganje najvišjih akademskih standardov ter pridobivanje vseh potrebnih kompetenc za kakovostno opravljanje poklica: delati z drugimi, delati z znanjem, tehnologijo in informacijami ter delati z družbo in v družbi. Naši diplomanti in magistranti si pridobijo široko paleto potrebnega znanja, spretnosti in veščin, kar jim zagotavlja dobre zaposlitvene možnosti ter hkrati predstavlja solidno osnovo za profesionalni in osebnostni razvoj.

Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru spodbujamo študente in profesorje v mobilnost in k sodelovanju v različnih mednarodnih programih. Vse več naših študentov del svojih študijskih obveznosti opravi na različnih tujih univerzah, prav tako se mnogi tuji študenti vključujejo v študijski proces na naši fakulteti. Tako študentom omogočimo izmenjavo izkušenj, dvigujemo kvaliteto izobraževanja ter spodbujamo večkulturnost in evropsko identiteto.

Red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, prodekanica za izobraževalno dejavnost


7

ZNANSTVENORAZISKOVALNA IN MEDNARODNA DEJAVNOST

Kot ustanova ima Pedagoška fakulteta jasno vizijo razvoja, ki temelji na uspešnem razvoju v dveh smereh, in sicer v smeri pedagoškega ter v smeri znanstvenoraziskovalnega in umetniškega delovanja. Pri tem smo usmerjeni k odprtosti, inovativnosti, kakovosti, akademski korektnosti, enakopravnosti, strpnosti in svobodnem izražanju v znanosti. Znanstvenoraziskovalno delo je temelj za kvalitetno izvajanje pedagoškega dela in z njim tvori neločljivo celoto. Učitelji in sodelavci Pedagoške fakultete so priznani znanstveniki na svojih področjih.

Razen znanstvenoraziskovalnega dela, ki je neposredno povezano z izobraževalnim procesom, izvaja fakulteta tudi temeljno, eksperimentalno in aplikativno raziskovalno delo, razvojne in druge projekte. Vključevanje študentov v raziskovalno delo vsako leto pridobiva tako na kvantiteti kot na kvaliteti. Fakulteta se redno vključuje v mednarodne projekte, ki prispevajo k razvoju strok, zastopanih v študijskih programih, aplicirajo strokovno in znanstveno znanje v korist družbenega razvoja in poglabljajo sodelovanje s tujimi partnerskimi institucijami. V okviru fakultete deluje Znanstveni inštitut, znotraj katerega potekajo projektne aktivnosti in deluje mednarodna pisarna, ki med drugim usmerja in vodi tudi program mobilnosti študentov z namenom študija v tujini Erasmus+, ki omogoča mnogim študentom pridobivanje kompetenc na priznanih tujih ustanovah.

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru ima v sodelovanju z Univerzo na Primorskem registrirano založniško dejavnost in izdaja revijo Revija za elementarno izobraževanje, v okviru katere je tako raziskovalcem kot študentom, ki so vključeni v raziskovalni proces, omogočeno objavljanje. Ponujamo tudi doktorski program Edukacijske vede z osnovnim ciljem izobraziti znanstvenike, ki bodo sposobni opravljati razvojne, raziskovalne in vodstvene naloge v različnih institucijah na primarni, sekundarni in terciarni ravni izobraževanja, v državni upravi in v znanstvenih institutih. Na Pedagoški fakulteti z vsemi opisanimi dejavnostmi stremimo za udejanjanjem misli o iskanju resnice z znanstvenim raziskovanjem kot gonilom človeškega napredka v preteklosti in danes.

Izr. prof. dr. Alenka Lipovec, prodekanica za znanstvenoraziskovalno dejavnost

______________________________________________________________________________________________________________

8

UMETNIŠKA DEJAVNOST Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru ima na področju

likovne in glasbene umetnosti izjemno tradicijo, saj njeni začetki segajo v leto 1961 z ustanovitvijo Pedagoške Akademije. Zaradi bogate tradicije ima s tem tudi odlično podlago za razvoj umetniških vsebin in dejavnosti, ki jih bo tudi v prihodnje promovirala, podpirala in nudila ustrezno okolje za razvijanje novih umetniških zasnov ter umetniškega izražanja, stvaritev in poustvaritev. Umetniška dejavnost se na Pedagoški fakulteti tudi danes izvaja predvsem na dveh oddelkih Oddelku za glasbo in Oddelku za likovno umetnost. Visokošolski učitelji in sodelavci

so umetniško zelo aktivni, kar izkazujejo tudi z mnogimi prejetimi najvišjimi nagradami nacionalnega in mednarodnega pomena. Prav tako študentje s pridom izkoriščajo nenehen razvoj učiteljskega kadra in implementiranje dognanj, novih pogledov in sodobnih pristopov v pedagoški proces, kar se odraža tudi v njihovih rezultatih in prejetih nagradah doma in v svetu.

Največjo pozornost bomo še naprej posvečali prepoznavanju in razvoju umetniških potencialov študentov in dvigovanju umetniških vsebin za študente, organizirali bomo različne umetniške dogodke, podpirali povezovanje strokovnjakov na področju umetnosti, ki delujejo na fakulteti in jih spodbujali k sodelovanju v raznih projektih in drugih aktivnostih, še bolj bomo skrbeli za promocijo umetnosti in večjo prepoznavnost v akademskem prostoru, kakor tudi v lokalnem in širšem okolju. Poseben poudarek bomo tudi v prihodnje namenili še bolj uspešnemu, kar najbolj plodovitemu povezovanju s kulturnimi in izobraževalnimi inštitucijami na lokalni , nacionalni in mednarodni ravni.

Študentom ponujamo možnost in jih usmerjamo, da imajo poleg usposabljanja za opravljanje svojega poslanstva skozi pedagoško delo v času študija možnost za razvoj lastnega umetniškega izraza, ki jim bo osnova za vključevanje v širše kulturno dogajanje svojega okolja ter v njihovem kasnejšem razvoju potencial tvornega sooblikovanja slovenske kulture.

Doc. Alojz Slavko Kovačič, prodekan za umetniško dejavnost


9

ŠTUDENTI PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU

Vsak študent, ki se odloči za študij na naši fakulteti postane del življenja na njej in pripomore k soustvarjanju vseh spomnov, ki se tukaj zgodijo. Študentje z veseljem sprejemamo nova znanja in izkušnje, ki nam jih posamezni programi ponujajo. Profesorji z nami delijo znanja in izkušnje, prav tako pa nam pomagajo pri ovirah s katerimi se srečamo na naši poti. Naši študentje skozi vsa leta študija pridobijo potrebna znanja in kompetence, ki jih bodo potrebovali pri opravljanju svojega poklica.

Študentje se tekom študijskega procesa srečujejo s pedagoško prakso v vrtcih in šolah. Na praksi se seznanij s potekom dela in si pridobijo potrebna praktična znanja. Študentje pa imajo tudi možnost vključevanja v najrazličnejše obštudijske dejavnosti, kjer se lahko izkažejo na različnih področjih.

ŠTUDENTSKI SVET, PRODEKAN ŠTUDENT Študentski svet Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru je organ fakultete, ki ga sestavljajo

študentski predstavniki posameznih letnikov, ki zastopajo interese študentov na fakulteti. Vsako leto potekajo volitve v študentski svet Pedagoške fakultete in takrat ima vsak študent možnost kandidirati za predsednika oziroma člana študentskega sveta. Člani sveta spoznavajo delo in organiziranost univerze in fakultete, hkrati pa imajo moč vplivati na odločitve drugih organov in s tem zagotoviti boljše bivanje študentov na fakulteti.

Prodekan za študentska vprašanja deluje kot vez med študenti in vodstvom fakultete. Ta funkcija ima odgovorno in hkrati prijetno nalogo. Delo prodekana za študentska vprašanja zajema vodenje sej študentskega sveta, skrb za izvrševanje sprejetih sklepov, skrb za pravilno in nemoteno delovanje študentskega sveta, izvedbo najrazličnejši projektov namenjenih študentom, odgovarjanje na študentska vprašanja, sprejemanje pobud študentov in njihovo zastopanje na študentskem svetu.

Leonida Lipovšek, v. d. prodekanice za študentska vprašanja

______________________________________________________________________________________________________________

10

MIKLOŠIČEVA KNJIŽNICA – FPNM Miklošičeva knjižnica – FPNM (akronim PEFMB, sigla 50317) je enota Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru in opravlja storitve za tri fakultete Univerze v Mariboru: Filozofsko fakulteto (FF UM), Pedagoško fakulteto (PEF UM) in Fakulteto za naravoslovje in matematiko (FNM UM). Je največja visokošolska knjižnica v okviru Univerze v Mariboru.

Knjižnica treh fakultet se nahaja v pritličju stavbe na 737 m2. Pod knjižnico je 165 m2 skladišča. Skupna uporabna površina knjižnice je 902 m2.

Informacije o odpiralnem času in vse spremembe so objavljene na vhodnih vratih knjižnice ter na spletni strani http://www.ff.um.si/o-fakulteti/miklosiceva-knjiznica/

Študijska soba je uporabnikom na voljo vsak dan od ponedeljka do petka do 20.30. Gradivo je varovano, izposoja avtomatizirana. Uporabniki si gradivo izposojajo s knjižnično

izkaznico, študentsko izkaznico ali z indeksom oz. osebnim dokumentom. Rok izposoje je razviden iz lokalnega kataloga http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=si (Iskanje, Iskanje gradiva (COBISS/OPAC) Miklošičeve knjižnice – FPNM (PEFMB – akronim, 50317 – sigla (številčna oznaka knjižnice)). V letu 2017 (2. polovica leta) bo uporabnikom na voljo novi spletni iskalnik COBISS+ https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search

Kratka navodila in informacije so na spletni strani Miklošičeve knjižnice – FPNM (zloženka http://www.ff.um.si/o-fakulteti/miklosiceva-knjiznica/zlozenka.dot ).

Posebnost je Mediateka, kjer hranimo neknjižno gradivo (videokasete, slikovno gradivo, grafoskopske prosojnice, CD-ROM-e, DVD-je …). Za potrebe nastopov in študijske prakse izposojamo gradivo osebno po dogovoru.

Uporabniki ob vpisu (člani) sporočijo svoj elektronski naslov, preko katerega jih obveščamo o prispelem rezerviranem gradivu.

http://www.ff.um.si/o-fakulteti/miklosiceva-knjiznica/

http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=si

https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search

http://www.ff.um.si/o-fakulteti/miklosiceva-knjiznica/zlozenka.dot


11

Z geslom (ki ga uporabniku vpišemo v knjižnici) in številko knjižnične izkaznice (številko dodelimo ob vpisu v matično knjižnico) si lahko uporabniki preko interneta podaljšujejo in rezervirajo gradivo (ob težavah pokličite izposojo), spremljajo potek izposoje na vseh visokošolskih knjižnicah Univerze v Mariboru (Moja knjižnica, https://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=MYLIB&id=1453521613747680 ), uporabljajo medknjižnično izposojo in elektronski dostop s spletne strani Univerzitetne knjižnice Maribor ([email protected]).

Od leta 2009 so na Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru dostopna polna besedila diplomskih

in drugih del v elektronski obliki (DKUM, https://dk.um.si/info/index.php/slo/ ).

Po Zakonu o varovanju osebnih podatkov so člani knjižnice dolžni sproti javljati spremembe svojih osebnih podatkov. Z ikono Moja knjižnica lahko sami spreminjajo elektronski naslov, GSM številko in geslo.

Uporabnikom je na voljo mCOBISS Virtualna knjižnica Slovenije na mobilnih napravah http://m.cobiss.si/ in brezžični internet v knjižnicah LIBROAM (http://home.izum.si/cobiss/libroam/ ).

Želimo vam uspešen študij.

Mojca Garantini, vodja Miklošičeve knjižnice - FPNM

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Koroška cesta 160 2000 Maribor Miklošičeva knjižnica – FPN Telefon: (02) 229 37 34, 37 91 Faks: (02) 229 37 08 [email protected]

https://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=MYLIB&id=1453521613747680

https://dk.um.si/info/index.php/slo/

http://m.cobiss.si/

http://home.izum.si/cobiss/libroam/

______________________________________________________________________________________________________________

12

DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Univerzitetni študijski programi prve stopnje

Glasbena pedagogika Likovna pedagogika Razredni pouk

Visokošolska strokovna študijska programa prve stopnje Predšolska vzgoja Športno treniranje

PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Magistrski študijski programi druge stopnje

Glasbena pedagogika Inkluzija v vzgoji in izobraževanju Likovna pedagogika Predšolska vzgoja Razredni pouk

Doktorski študijski programi tretje stopnje Edukacijske vede Vodenje v izobraževanju


13

VZPOREDNI ŠTUDIJ IN ŠTUDIJ DIPLOMANTOV

Za vzporedni študij in študij diplomantov ni razpisanih vpisnih mest v študijskem letu 2017/18.

IZREDNI ŠTUDIJ Za vpis na razpisane smeri veljajo enaki vpisni pogoji kot za redni študij.

Organiziran izredni študij bo potekal na razpisanih programih (Predšolska vzgoja in Športno treniranje), kjer bo vpisanih več kot 15 študentov, v obsegu 1/3 študijskega programa za redni študij. Na programu z manj kot 15 prijavljenimi kandidati ni vpisa.

Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja se bo izvajal le na sedežu fakultete.

______________________________________________________________________________________________________________

14

1 O ODDELKU

Za oddelek so značilne umetniška dejavnost v obliki koncertov, nastopov študentov in profesorjev ter izvedbe njihovih del. Oddelek sodeluje z Inštitutom za elektroakustiko Univerze za umetnost na Dunaju. Je močno prepoznaven navzven zaradi vključenosti študentov v kulturna dogajanja regije in mednarodnih referenc predavateljev. Študenti so dodatno motivirani skozi vsebine praktične narave (npr. instrumentalni pouk, izbirni predmeti).

2 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE GLASBENA PEDAGOGIKA

2.1 Temeljni cilji

Cilji programa so, da diplomant pridobi osnovno znanje v treh temeljnih vidikih, ki imajo jasno začrtano aplikativno usmeritev:

teoretična strokovna usposobljenost z elementi analitičnega mišljenja,

razvijanje glasbenih veščin, komornega in solističnega muziciranja ter ustvarjanja,

metodično-didaktični vidik stroke, podprt s strokovnimi in raziskovalno podkrepljenimi argumenti.

Te usmeritve so navedene v skladu z aktualnimi potrebami trga, glasbenega in splošnega šolstva in kulture ter vizije razvoja potreb v prihodnosti. Diplomanti programa bodo kadri, ki bodo sposobni opravljati svoje delo v šolah, ki nimajo verificiranih programov, v kulturno-umetniških institucijah, kot kulturni animatorji, korepetitorji, zborovodje in glasbeni uredniki na radiu in televiziji. Iz tega razloga je za profil glasbenega pedagoga potrebna navedena aplikativna usmeritev. Glede na aktualno situacijo v slovenskem šolstvu in kulturi imajo diplomanti veliko možnosti zaposlitve.

Študijski program je usklajen z Bolonjsko deklaracijo, kar pomeni, da je mednarodno primerljiv, hkrati pa študentu omogoča prehajanje med programi in prosto izbiro predmetov.

Program je sodoben in aktualen ter pomeni temeljito posodobitev dosedanjega univerzitetnega programa v skladu z evropskimi smernicami in potrebami slovenskega šolstva.

Pomemben cilj programa je spodbujanje za nadaljnji študij na drugi stopnji izobraževanja, ki bo prvostopenjskim diplomantom posredoval poglobljena predmetno-strokovna ter pedagoško-didaktična znanja.

Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim in praktičnim znanjem, njegovo pridobljeno znanje pa bo primerljivo z znanji, pridobljenimi na podobnih institucijah v Sloveniji in Evropi.


15

2.2 Predmetnospecifične kompetence

V okviru univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika bodo študenti pridobili naslednje predmetnospecifične kompetence:

temeljno poznavanje in razumevanje glasbenih zakonitosti;

temeljno poznavanje vsebine in metodike področja;

poznavanje in razumevanje pedagoško-didaktičnih principov v okviru glasbene stroke;

poznavanje, razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter vsebinskih in didaktičnih zakonitosti pouka na področju glasbene vzgoje in glasbene umetnosti ob mentorjevem vodenju;

razumevanje in uporaba temeljnih specialnodidaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev;

pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine ob pomoči mentorja;

organiziranje aktivnega samostojnega učenja;

usposobljenost za pomoč pri preverjanju in ocenjevanju znanja in dosežkov učencev ter sooblikovanje povratnih informacij;

komuniciranje s strokovnjaki z različnih vzgojno-izobraževalnih področij;

poznavanje povezanosti glasbene umetnosti z družbenimi dogajanji;

uporaba pristopov glasbenih zakonitosti za kvantitativno obravnavo problemov v šolstvu, okolju in družbi;

usposobljenost za delo na terenu in organizacijo glasbenega življenja;

usposobljenost v smislu koncertnega solističnega in komornega nastopanja;

prikaz in interpretacija dognanj iz glasbenopedagoške prakse ter njihova povezava s teorijo, ocena in vrednotenje le-teh;

razvijanje spretnosti na področju glasbenih veščin in praktičnega muziciranja;

sposobnost vključevanja v projektno in skupinsko delo;

načrtovanje projektnega, skupinskega dela, organizacija tečajev, delavnic;

poznavanje in razumevanje vpliva najnovejše tehnologije na področje glasbe.

OPOMBA:

Navedene kompetence diplomantu ne omogočajo samostojnega dela v razredu. Ustrezne kompetence diplomant pridobi šele po končani drugi bolonjski stopnji študija.

______________________________________________________________________________________________________________

16

3 VPISNI POGOJI

V Univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena pedagogika se lahko vpiše, kdor

je opravil splošno maturo, kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem

programu in izpit iz maturitetnega predmeta glasba ali, kdor je pred 1. 6. 1995 končal

kateri koli štiriletni srednješolski program.

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus glasbene sposobnosti. Datum je objavljen v Razpisu za vpis v dodiplomske študijske programe. Preizkus se opravlja na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Preizkus glasbene sposobnosti, opravljen v prejšnjih letih (od l. 1997 dalje) za vpis v program Glasbena pedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, se kandidatom prizna.

Če bodo po končanem izbirnem postopku v prvem prijavnem roku še prosta mesta, bo preizkus glasbene sposobnosti tudi v drugem prijavnem roku.

Kandidati bodo na podlagi prijave za vpis prejeli na dom obvestilo o datumu in poteku preizkusa glasbenih sposobnosti.

Informacije o preizkusu glasbene sposobnosti

1. Preizkus iz solfeggia z diktatom:

a) pisni del:

zapis intervalov in akordov,

kratek diatonični ritmično-melodični diktat;

b) ustni del:

prepoznavanje in petje intervalov do decime, prepoznavanje in petje durov in molov, kvintakordov z obrati, zvečanih in zmanjšanih akordov ter dominantnega septakorda z obrati,

petje (ene) etude (po lastni izbiri) s solmizacijskimi zlogi po predhodni teoretični analizi,

prima vista petje enostavnejše melodične teme.

2. Izvedba programa na klavirju: c) ena etuda (Cramer, Czerny op. 849, 299, 740, Loeschorn, Bertini …), d) ena skladba J. S. Bacha (Mali preludiji, Dvoglasne invencije, Triglasne invencije,

Francoske suite, WTK …), e) ena sonata ali sonatina (Haydn, Mozart, Beethoven, Clementi, Kuhlau …), f) ena skladba 19. ali 20. stoletja po lastni izbiri.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo ob končani srednji šoli preizkus glasbenih spo-sobnosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na:

uspeh pri preizkusu glasbene sposobnosti 50 % točk

splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 40 % točk

splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk


17

Vpisna mesta Redni Izredni

Glasbena pedagogika UN 20 -

Trajanje študija Študij traja 4 leta (8 semestrov) in obsega 240 kreditnih točk po ECTS.

______________________________________________________________________________________________________________

18

4 NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO MERILIH ZA PREHODE

4.1 VPIS

Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška cesta 160, 2000 Maribor.

Prijavi priložijo potrjen predmetnik z učnimi načrti dosedanjega študija. Naknadno priložijo še potrdilo o opravljenih obveznostih iz dosedanjega študija in o izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji letnik. Datum prijave in rok za oddajo potrdila je objavljen v Razpisu za vpis v dodiplomske študijske programe.

Vloge za prehod študenta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za glasbo. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu in neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem študijskem programu.

Če bo prijavljenih več kandidatov, kot bo prostih mest, bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dosedanjega študija.

Prehodi iz (bolonjskih) univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in iz univerzitetnih študijskih programov

Študenti sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v študijski Univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena pedagogika preidejo v ustrezen letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu.

http://portal.evs.gov.si/prijava/


19

Kot sorodni univerzitetni študijski programi prve stopnje se obravnavajo: študijski Univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena pedagogika, ki se izvaja na AG UL, študij Muzikologija, prva stopnja, ki se izvaja na FF UL, ter ustrezni tuji univerzitetni študijski programi.

Prehodi iz višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994

Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja Glasbena vzgoja na Pedagoški akademiji UM in na Pedagoški akademiji UL in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v tretji letnik tega študijskega programa. Določijo sem jim diferencialni izpiti.

Vpisna mesta

Redni Izredni

Glasbena pedagogika UN 5 -

______________________________________________________________________________________________________________

20

5 PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PO LETNIKIH

Predstavljen je predmetnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika po letnikih in semestrih. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), število ur prakse študenta (PŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS.

1. LETNIK (60 ECTS) Št. 1. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ PŠ URE/ECTS

1/1 Osnove solfeggia 60 120 180/6

1/2 Osnove dirigiranja 75 105 180/6

1/3 Elementi glasbenega stavka 60 120 180/6

1/4 Instrumentalna in komorna igra I 30 150 180/6

1/5 Klavir I

75 15 90/3

1/6 Uvod v metodologijo pedagoškega raziskovanja

45 45

90/3

345 555 900/30

Št. 2. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ PŠ URE/ECTS

1/7 Psihologija 75 75 150/5

1/8 Solfeggio 60 90 150/5

1/9 Dirigiranje večglasja 75 105 180/6

1/10 Glasbeni stavek 60 90 150/5

1/11 Instrumentalna in komorna igra II 30 150 180/6

1/12 Klavir II 75 15 90/3

375 525 900/30


21

2. LETNIK (60 ECTS) Št. 3. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ PŠ URE/ECTSECTS

2/1 Osnove didaktike 60 90 150/5

2/2 Obča pedagogika za umetniško področje 60 90 150/5

2/3 Vokalna polifonija 16. stoletja 30 90 120/4

2/4 Dirigiranje mladinskega zbora 75 75 150/5

2/5 Harmonija

45 75 120/4

2/6 Instrumentalni praktikum I 30 90 120/4

2/7 Klavir III 75 15 90/3

375 525 900/30


2/8 Opazovalna praksa – Osnove didaktike ali Opazovalna praksa - Obča pedagogika ali Opazovalna praksa - Psihologija

5

85 90/3

2/9 Instrumentalni kontrapunkt 30 120 150/5

2/10 Dirigiranje skladb J. Gallusa 75 75 150/5

2/11 Harmonska analiza 60 120 180/6

2/12 Instrumentalni praktikum II 30 90 120/4

2/13 Izbirni predmet 60 60 120/4

2/14 Klavir IV 75 15 90/3

335 480 85 900/30


3/1 Uvod v didaktiko glasbe 60 60 120/4

3/2 Specialna pedagogika 45 45 90/3

3/3 Oblikoslovje 30 120 150/5

3/4 Dirigiranje del renesančnih skladateljev 75 105 180/6

3/5 Glasbila in osnove instrumentacije

60 90 150/5

3/6 Instrumentalni praktikum III 30 90 120/4

3/7 Klavir V 75 15 90/3

375 525 900/30


3/8 Didaktika glasbe s prakso na OŠ 105 75 60 240/8

3/9 Kompozicijska tehnika 20. stoletja 30 60 90/3

3/10 Dirigiranje sodobnih del 60 90 150/5

3/11 Partiturna igra 30 60 90/3

3/12 Zgodovina glasbe I 45 75 120/4

3/13 Instrumentalni praktikum IV 30 90 120/4

3/14 Klavir VI 75 15 90/3

375 465 60 900/30

______________________________________________________________________________________________________________

22


4/1 Didaktika glasbe s prakso na SŠ 60 60 60 180/6

4/2 Izbirni predmet*

60 60 120/4

4/3 Akustika 60 120 180/6

4/4 Izbirni predmet* 60 60 120/4

4/5 Generalni bas in improvizacija 45 75 120/4

4/6 Zgodovina glasbe II 75 105 180/6

360 480 60 900/30


4/7 Didaktika glasbe s prakso na GŠ 75 75 60 210/7

4/8 Zgodovina novejše glasbe 60 180 240/8

4/9 Izbirni predmet** 45 105 150/5



270

375

570 60 900/30

IZBIRNI PREDMETI – SKLOP I (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI)* Št. Predmet KU IDŠ URE/ECTS

I/1 Mikrotonalna glasba 60 60 120/4

I/2 Vodenje ansamblov 60 60 120/4

I/3 Instrumentacija 60 60 120/4

I/4 Praktikum za staro glasbo 60 60 120/4

I/5 Aktualna glasba za klarinet 60 60 120/4

I/6 Metodika zgodnjega učenja solfeggia

60 60 120/4

I/7 Dvanajsttonska tehnika 60 60 120/4 I/8 Zgodovina umetnosti 60 60 120/4

I/9 Prirejanje za ansamble 60 60 120/4

I/10 Igra na Orffova glasbila 60 60 120/4

IZBIRNI PREDMETI – SKLOP II (FAKULTETNI IZBIRNI PREDMETI)** Št. Predmet KU IDŠ URE/ECTS

I/1 Zbor 45 105 150/5

I/2 Retorika in komunikacija 45 105 150/5

I/3 Otrok v skupini vrstnikov 45 105 150/5

I/4 Delo s starši 45 105 150/5

I/5 Razrednik in razredni management 45 105 150/5


23

6 POGOJI ZA NAPREDOVANJE

Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če zbere najmanj 46 ECTS iz 1. letnika.

Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite 1. letnika in zbere najmanj 46 ECTS iz 2.

letnika.

Pogoji za napredovanje v 4. letnik Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite 1. in 2. letnika ter zbere najmanj 46 ECTS

iz 3. letnika.

7 NAVEDBA STROKOVNEGA NASLOVA

Ko študent opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, si pridobi strokovni naslov:

PROFESOR/PROFESORICA GLASBE (UN) Skrajšana oblika: prof. glasbe (UN)

8 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV

Univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena pedagogika je oblikovan ob upoštevanju temeljnih načel evropskega visokošolskega prostora, kot je bil izoblikovan v bolonjskem procesu, zato po končani prvi stopnji omogoča tako zaposlitev kot nadaljevanje študija. Ker je to program prve stopnje, še ne omogoča samostojnega opravljanja strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju.

Diplomanti tega študijskega programa bodo lahko s študijem nadaljevali v ustreznem študijskem programu na drugi stopnji ter si pridobili kvalifikacijo za samostojno opravljanje strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju ali pa se bodo z diplomo prve stopnje zaposlili kot kulturni animatorji, vodje glasbenih delavnic in tečajev, glasbeni pedagogi v raznih zavodih, domovih s posebnimi programi, bolnišničnih šolah, v različnih oblikah samozaposlovanja ipd. Zaposlili se bodo lahko tudi v okviru glasbenih šol in umetniških institucij kot korepetitorji, zborovodje, zborovski pevci, inšpicienti, šepetalci, organizatorji ter kot sodelavci in organizatorji v okviru domačih medijskih hiš.

Diploma in poglobitev znanja izbranega področja bosta omogočili zaposlovanje in samostojno delovanje v drugih družbenih dejavnostih ter v svobodnih poklicih.

______________________________________________________________________________________________________________

24

1 O ODDELKU

Na Oddelku za likovno umetnost se izobražujejo likovno nadarjeni študenti, ki želijo razvijati lastno likovno senzibilnost, spoznati bogastvo likovne tvornosti v preteklosti ter se usposobiti za odgovorne in ustvarjalne pedagoge. Na poti k temu zahtevnemu poklicu jih kot mentorji spremljajo in vodijo izkušeni profesorji, ki so se uveljavili z lastnim umetniško ustvarjalnim in znanstvenim delom. Oddelek za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je prepoznaven v širšem okolju zaradi pogostih in odmevnih javnih nastopov študentov in profesorjev v razstaviščih v Mariboru, po Sloveniji in v zadnjem času vse več tudi v tujini.

2 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE LIKOVNA PEDAGOGIKA

2.1 Temeljni cilji

Temeljni cilj programa je izobraziti široko razgledanega diplomanta, ki bo:

imel vsa potrebna splošna in posebna znanja, sposobnosti in zmožnosti, da bo lahko kot učitelj kos zahtevam sodobnega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja;

ustvarjalen pri reševanju problemov, ki jih potrebuje v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinaša vzgojno-izobraževalni proces;

sposoben svoje pedagoške ter didaktične odločitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno podkrepljenimi argumenti;

zaposljiv.

Študijski program je usklajen z Bolonjsko deklaracijo, je mednarodno primerljiv, študentu pa omogoča prehajanje med programi in prosto izbiro predmetov.

Program je sodoben in aktualen ter pomeni temeljito posodobitev dosedanjega univerzitetnega programa Likovna pedagogika v skladu z evropskimi smernicami in potrebami slovenskega šolstva. Program izobražuje sodobne učitelje likovne vzgoje in likovne umetnosti, ki bodo po opravljeni prvi in drugi stopnji sposobni samostojno kakovostno opravljati vzgojno-izobraževalno delo na osnovni in srednji šoli.

Pomemben cilj programa je tudi spodbujanje za nadaljnji študij na drugi stopnji programa Likovna pedagogika, ki bo prvostopenjskim diplomantom posredoval poglobljena predmetno-strokovna ter pedagoško-didaktična znanja.

Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim in praktičnim znanjem, kar mu bo po opravljeni prvi in drugi stopnji programa Likovna pedagogika omogočalo samostojno in inovativno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni in srednji šoli. Znanje diplomanta bo primerljivo z znanji, pridobljenimi na podobnih institucijah v Sloveniji in Evropi.


25


V okviru univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika bodo študenti pridobili naslednje predmetnospecifične kompetence:

temeljno poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb, celostno pojmovanje otroka;

temeljno poznavanje vsebine in metodike področja;

sposobnost za reševanje konkretnih manjših delovnih problemov z uporabo osnovnih znanstvenih metod in postopkov;

poznavanje, razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter vsebinskih in didaktičnih zakonitosti pouka v osnovni in srednji šoli na področju likovne vzgoje in likovne umetnosti ob mentorjevem vodenju;

razumevanje in uporaba temeljnih specialnodidaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v osnovni in srednji šoli;

koherentno obvladanje temeljnega znanja in ob pomoči sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije;

zmožnosti uporabe različnih strategij poučevanja in učenja glede na potrebe učencev ob mentorjevi pomoči;

razvoj temeljnih veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju;

interdisciplinarno povezovanje vsebin ob mentorjevem vodenju;

pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine ob pomoči mentorja;

organiziranje aktivnega in samostojnega učenja;

usposobljenost za pomoč pri preverjanju in ocenjevanju znanja in dosežkov učencev ter sooblikovanje povratnih informacij;

poznavanje odnosov med vzgojno-izobraževalno institucijo in socialnim okoljem ter sooblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih);

poznavanje postopkov in principov svetovalnega dela in načrtovanje ter izvajanje (ob pomoči) intervencijskih programov;

soustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov;

uporaba temeljne informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem strokovnem področju;

sodelovanje s starši;

zmožnost vzpostavljanja partnerskega odnosa z drugimi uporabniki oz. skupinami (starši, lokalna skupnost, svetovalne službe, gospodarstvo ipd.);

sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol, mednarodno sodelovanje …);

komuniciranje s strokovnjaki z različnih vzgojno-izobraževalnih področij;

zavzemanje za take spremembe sistema, ki zagotavljajo osnovne pravice in potrebe uporabnika oz. skupine.

______________________________________________________________________________________________________________

26

OPOMBA:

Navedene kompetence diplomantu ne omogočajo samostojnega dela v razredu. Ustrezne kompetence diplomant pridobi šele po končani drugi bolonjski stopnji študija.

3 VPISNI POGOJI

V Univerzitetni študijski program prve stopnje Likovna pedagogika se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program, kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: umetnostna zgodovina ali likovna teorija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus likovnih sposobnosti. Datum je objavljen v Razpisu za vpis v dodiplomske študijske programe. Preizkus bodo opravljali na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Kandidatom, ki so za vpis na Univerzitetni študijski program Likovna pedagogika preizkus uspešno opravili od leta 2007 dalje, se preizkus prizna.

Če bodo po končanem izbirnem postopku v prvem prijavnem roku še prosta mesta, bo preizkus likovnih sposobnosti v drugem prijavnem roku.

Kandidati bodo na podlagi prijave za vpis prejeli na dom obvestilo o datumu in poteku preizkusa likovnih sposobnosti.

Informacije o preizkusu

Preizkus obsega risanje ali slikanje po naravi in zamisli; traja od 4 do 5 ur. Kandidati na preizkus prinesejo risarski oziroma slikarski material, odvisno od tega, v kateri tehniki se lažje izražajo, ustrezen papir in podlago za risanje ali slikanje (npr. risalno desko, lesonit ali trši karton).

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo ob končani srednji šoli preizkus likovnih sposobnosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na:

uspeh pri preizkusu likovnih sposobnosti 50 % točk

splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu 40 % točk

splošni uspeh v 3. in 4. Letniku 10 % točk


27


Likovna pedagogika UN 20 -

Trajanje študija

Študij traja 4 leta (8 semestrov) in obsega 240 kreditnih točk po ECTS.


4.1 VPIS

Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška cesta 160, 2000 Maribor .


Vloge za prehod študenta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za likovno umetnost. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi diplomirati v novem študijskem programu.



Študenti sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov likovnega področja, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v študijski Univerzitetni študijski program prve stopnje Likovna pedagogika preidejo v ustrezen letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu.


______________________________________________________________________________________________________________

28

Kot sorodni univerzitetni študijski programi prve stopnje se obravnavajo programi s področij likovne umetnosti, likovne pedagogike, arhitekture ter ustrezni tuji univerzitetni študijski programi.


Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja Likovna vzgoja na Pedagoški akademiji UM in na Pedagoški akademiji UL in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 3. letnik tega študijskega programa. Določijo se jim diferencialni izpit iz predmeta Forma in kontekst I in predmet Obča pedagogika.

Vpisna mesta

Redni Izredni

Likovna pedagogika UN 3 -


29


Predstavljen je predmetnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika po letnikih in semestrih. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS.

1. LETNIK (60 ECTS) Št. 1. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ URE/ECTS

1/1 Risba I 105 165 270/9

1/2 Slikarstvo I 90 210 300/10

1/3 Kiparstvo I 105 135 240/8

1/4 Uvod v metodologijo pedagoškega raziskovanja 45 45 90/3

345 555 900/30

Št. 2. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ URE/ECTS

1/5 Psihologija 75 75 150/5

1/6 Zgodovina likovne umetnosti I 60 90 150/5

1/7 Slikarstvo II 90 210 300/10

1/8 Grafika I 120 180 300/10

345 555 900/30


2/1 Osnove didaktike 60 90 150/5

2/2 Obča pedagogika za umetniško predmetno področje

60 90 150/5

2/3 Kiparstvo II 105 165 270/9

2/4 Forma in kontekst I 60 60 120/4

2/5 Zgodovina likovne umetnosti II 60 150 210/7

345 555 900/30


2/6 Opazovalna praksa – Osnove didaktike ali Opazovalna praksa - Obča pedagogika ali Opazovalna praksa - Psihologija

5 85 90/3

2/7 Risba II 90 210 300/10

2/8 Grafika II 135 135 270/9

2/9 Kiparstvo III 135 105 240/8

365 535 900/30

______________________________________________________________________________________________________________

30

3. LETNIK (60 ECTS) Št. 5. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ URE/ECTSS

3/1 Likovna didaktika na osnovni šoli 165 135 300/10


3/3 Risba III 75 135 210/7



375 525 900/30


3/6 Strnjena pedagoška praksa na osnovni šoli 180 180/6

3/7 Izbirni predmet * 45 105 150/5

3/8 Risba IV 75 225 300/10

3/9 Slikarstvo III 135 135 270/9

255 645 900/30


4/1 Likovni specialnopedagoški projekt 60 120 180/6

4/2 Forma in kontekst II 60 90 150/5

4/3 Grafika III 105 165 270/9

4/4 Kiparstvo IV 135 165 300/10

360 540 900/30


4/5 Zgodovina likovne umetnosti III 60 90 150/5

4/6 Slikarstvo IV 135 165 300/10




66

330 570 900/30


31

IZBIRNI PREDMETI* – SKLOP I (ODDELČNI IZBIRNI PREDMETI) –

IZBIRNI PREDMETI* – SKLOP I (ODDELČNI IZBIRNI PREDMETI)

Št. Predmet KU IDŠ URE / ECTS

I/1 Keramika 45 105 150/5

I/2 Kreativne umetniške delavnice z gostujočimi

umetniki

45 105 150/5

I/3 Zgodovina fotografije 45 105 150/5

I/4 Zgodovina fotografije 45 105 150/5

I/5 Umetnostna zgodovina kot domoznanska

disciplina

45 105 150/5

I/6 Intermedijske umetnosti I 45

105 150/5

I/7 Intermedijske umetnosti II 45 105 150/5

I/8 Intermedijske umetnosti III 45 105 150/5

I/9 Scenografija in lutke 45 105 150/5

I/10 Mali akt 45 105 150/5

I/11 Risba in ilustracija 45 105 150/5

* iz tega sklopa predmetov študent lahko izbere štiri predmete (20 ECTS)

IZBIRNI PREDMETI** – SKLOP II (FAKULTETNI IZBIRNI PREDMETI)

Št.

Predmet

KU

IDŠ

URE/ECTS

I/1 Retorika in komunikacija 45 105 150/5

I/2 Otrok v skupini vrstnikov 45 105 150/5

I/3 Delo s starši 45 105 150/5 I/4 Razrednik in razredni menagement 45 105 150/5 I/5 Zbor 45 105 150/5

** iz tega sklopa predmetov študent lahko izbere dva predmeta (10 ECTS)


Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če opravi študijske obveznosti v obsegu najmanj 46 ECTS.

Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite 1. letnika in zbere najmanj 35 ECTS iz 2.

letnika, od tega mora obvezno opraviti opazovalno prakso.

Pogoji za napredovanje v 4. letnik Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite iz 1. in 2. letnika in zbere najmanj 52

ECTS iz 3. letnika, od tega mora obvezno opraviti strnjeno pedagoško prakso na osnovni

šoli.

______________________________________________________________________________________________________________

32


Ko študent opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, si pridobi strokovni

naslov:

PROFESOR/PROFESORICA LIKOVNE PEDAGOGIKE (UN) Skrajšana oblika: prof. lik. ped. (UN)


Univerzitetni študijski program prve stopnje Likovna pedagogika je oblikovan ob upoštevanju temeljnih načel evropskega visokošolskega prostora, kot so bila izoblikovana v bolonjskem procesu, zato po prvi stopnji omogoča tako zaposlitev kot nadaljevanje študija. Program prve stopnje bo omogočal široke zaposlitvene možnosti v izobraževanju lastne in sorodnih strok. Tako bodo diplomanti lahko vodili likovne delavnice in tečaje, izvajali likovnopedagoško delo v okviru galerij, muzejev, raznih zavodov, domskih oskrb (otrok in odraslih) s posebnimi programi, bolnišničnih šol ter različne oblike samozaposlovanja. Z razširjeno ponudbo pridobivanja kvalifikacij se bodo diplomanti lahko uresničevali in odlikovali tudi v mnogih drugih poklicih, pri katerih so potrebni sposobnost vizualnega dojemanja in zmožnost likovnega kreiranja, poznavanje likovnih spretnosti in tehnik ter z njimi dosežena ustvarjalno-kreativna potencial in avtorska intenca.

Ker je to program prve stopnje, še ne omogoča samostojnega opravljanja strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju.

Šele diplomanti, ki bodo s študijem nadaljevali v univerzitetnem študijskem programu Likovna pedagogika na drugi stopnji, si bodo pridobili kvalifikacijo za samostojno opravljanje strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju.


33

1 O ODDELKU

Člani oddelka sodelujejo na izobraževalnem in raziskovalnem področju s sorodnimi institucijami za izobraževanje učiteljev na Hrvaškem, Madžarskem in Finskem, v Avstriji, Grčiji, Nemčiji in Franciji. V okviru programa Socrates – Erasmus se uresničuje izmenjava študentov in profesorjev. Oddelek gradi svojo prepoznavnost na dobrih odnosih s študenti ter predstavljanju rezultatov raziskovalnega dela, v katerega so aktivno vključeni tudi študenti, na domačih in tujih znanstvenih konferencah, pa tudi z objavami v revijah in s knjižnimi izdajami.

2 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAZREDNI POUK

2.1 Temeljni cilji programa

Temeljni cilj programa je izobraziti široko razgledanega diplomanta, ki bo:

imel vsa potrebna splošna in posebna znanja, sposobnosti in zmožnosti, da bo lahko kot učitelj kos zahtevam sodobnega osnovnošolskega izobraževanja na razredni stopnji;

ustvarjalen pri reševanju problemov, ki jih potrebuje v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinaša vzgojno-izobraževalni proces;

sposoben svoje pedagoške ter didaktične odločitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno podkrepljenimi argumenti;

zaposljiv.

Študijski program je usklajen z Bolonjsko deklaracijo, kar pomeni, da je mednarodno primerljiv, hkrati pa študentu omogoča prehajanje med programi in prosto izbiro predmetov.

Program je sodoben in aktualen ter pomeni temeljito posodobitev dosedanjega univerzitetnega programa izobraževanja učiteljev razrednega pouka v skladu z evropskimi smernicami in potrebami slovenskega šolstva. Program bo izobraževal sodobne učitelje razrednega pouka, ki bodo sposobni kakovostno opravljati vzgojno-izobraževalno delo na primarni stopnji izobraževanja.

Pomemben cilj programa je tudi spodbujanje za nadaljnji študij na drugi stopnji izobraževanja na razredni stopnji, ki bo prvostopenjskim diplomantom posredoval poglobljena predmetno-strokovna ter pedagoško-didaktična znanja.

Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim in praktičnim znanjem, kar mu bo omogočalo samostojno in inovativno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v prvem in drugem triletju osnovne šole. Znanje, ki ga bo diplomant pridobil, bo primerljivo z znanji, pridobljenimi na podobnih institucijah v Sloveniji in Evropi.

______________________________________________________________________________________________________________

34


V okviru univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk bodo študenti pridobili naslednje predmetnospecifične kompetence:

poznavanje in razumevanje utemeljitve (utemeljitev) in zgodovine (razvoj) vzgojno-izobraževalnih sistemov;

sposobnost za reševanje konkretnih pedagoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov;

koherentno obvladanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije;

sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst vzgoje in izobraževanja;

razumevanje splošne strukture vzgoje in izobraževanja ter povezanosti med njenimi poddisciplinami (kurikularne teorije, specialnopedagoška znanja ...);

razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih pedagoških problemov;

razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju vzgoje in izobraževanja;

uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju vzgoje in izobraževanja;

poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobij osnovne šole ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka;

organizacijske ter vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju;

poznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju;

poznavanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravnih vidikov vzgojno-izobraževalnega dela);

estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih;

poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje in zmožnost medpredmetnega povezovanja;

pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine;

prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev;

sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol …);

ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov.


35

OPOMBA

Po zaključenem štiriletnem študiju na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Razredni pouk je mogoče nadaljevanje študija na drugostopenjskem študijskem programu, ki ga ponujajo Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru ali druge univerze v skladu s svojimi študijskimi programi.

Zaključen štiriletni študij na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Razredni pouk diplomantu ne daje kompetenc za samostojno delo v razredu. Ustrezne kompetence diplomant pridobi šele po končani drugi bolonjski stopnji študija.

3 VPISNI POGOJI

V Univerzitetni študijski program prve stopnje Razredni pouk se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk



Razredni pouk UN 90 -

Trajanje študija


______________________________________________________________________________________________________________

36


4.1 VPIS

Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na

spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška

cesta 160, 2000 Maribor. Naknadno priložijo še potrdilo o opravljenih obveznostih iz dosedanjega študija in o izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji letnik. Datum prijave in rok za oddajo potrdila je objavljen v Razpisu za vpis v dodiplomske študijske programe.

Vloge za prehod študenta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve Pedagoške fakultete, Univerze v Mariboru na predlog Oddelka za razredni pouk. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem študijskem programu.


Prehodi iz (bolonjskih) univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov

Študenti univerzitetnih študijskih programov prve stopnje, univerzitetnih študijskih programov s področja razredni pouk ter ustreznih tujih univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v Univerzitetni študijski program prve stopnje Razredni pouk preidejo v ustrezen letnik univerzitetnega programa prve stopnje Razredni pouk. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.


Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja razrednega pouka in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu



37

prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 2. letnik tega študijskega programa. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

Vpisna mesta

Redni Izredni

Razredni pouk UN 12 -

______________________________________________________________________________________________________________

38


Predmetnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk je predstavljen po letnikih in semestrih. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS.


1/1 Pedagogika 90 120 210/7

1/2 Razvojna psihologija s poudarkom na srednjem otroštvu 60 120 180/6

1/3 Etični in sociološki vidiki izobraževanja 45 45 90/3

1/4 Informacijsko-komunikacijska tehnologija 60 60 120/4

1/5 Branje 60 30 90/3

1/6 Uvod v metodologijo pedagoškega raziskovanja 60 60 120/4

1/7 Praktično usposabljanje I 90 90/3

375 525 900/30


1/8 Psihologija v izobraževanju 45 45 90/3

1/9 Tuj jezik za učitelje razrednega pouka

60 60 120/4

1/10 Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti - fizika 60 90 150/5

1/11 Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti - biologija 60 90 150/5

1/12 Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti - kemija 60 90 150/5


1/14 Praktično usposabljanje II 90 90/3

360 540 900/30


2/1 Didaktika 75 75 150/5

2/2 Izbrana poglavja iz družboslovnih znanosti – geografija 45 75 120/4

2/3 Izbrana poglavja iz družboslovnih znanosti – zgodovina 45 75 120/4

2/4 Slovenski jezik I 90 120 210/7

2/5 Splošna književnost 45 75 120/4

2/6 Vokalno-instrumentalni pouk I 30 60 90/3

2/7 Praktično usposabljanje III 90 90/3

330 570 900/30


39


2/8 Matematika za učitelje razrednega pouka 90 150 240/8

2/9 Slovenski jezik II 90 120 210/7

2/10 Didaktični praktikum iz naravoslovja in tehnike 45 45 90/3

2/11 Družboslovni pedagoški praktikum 45 45 90/3

2/12 Vokalno-instrumentalni pouk II 30 60 90/3

2/13 Temeljne likovnopedagoške vsebine 60 30 90/3

2/14 Izbrana poglavja iz športa 60 30 90/3

420 480 900/30


3/1 Mladinska književnost 60 60 120/4

3/2 Glasbeni pedagoški praktikum 45 45 90/3

3/3 Didaktika slovenskega jezika in književnosti I 75 75 150/5

3/4 Didaktika naravoslovja in tehnike I 75 75 150/5

3/5 Didaktika spoznavanja okolja in družbe I 75 75 150/5



420 480 900/30


3/8 Didaktika matematike I 75 75 150/5

3/9 Didaktika glasbene vzgoje I 75 75 150/5

3/10 Didaktika likovne vzgoje I 75 75 150/5

3/11 Didaktika športne vzgoje I 75 75 150/5


3/13 Praktično usposabljanje IV 180 180/6

345 555 900/30

______________________________________________________________________________________________________________

40


4/1 Didaktika slovenskega jezika in književnosti II 60 60 120/4

4/2 Didaktika matematike II 60 60 120/4

4/3 Didaktika naravoslovja in tehnike II 60 60 120/4

4/4 Didaktika glasbene vzgoje II 60 60 120/4

4/5 Didaktika športne vzgoje II 60 60 120/4

4/6 Didaktika likovne vzgoje II 60 60 120/4

Praktično usposabljanje V 180 180/6

360 540 900/30


4/7 Sistemska dinamika 75 105 180/6

4/8 Didaktika spoznavanja okolja in družbe II 60 60 120/4




Praktično usposabljanje VI 180 180/6

270 630 900/30

IZBIRNI PREDMETI – SKLOP I* (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI) Št. Predmet KU IDŠ URE/ECTS

I/1 Prometna vzgoja 45

75 120/4

I/2 Astronomija 45

75 120/4

I/3 Smučanje in šola v naravi 45

75 120/4

I/4 Književnost v novih medijih 45

75 120/4

I/5 Učenje in poučevanje tujega jezika na razredni stopnji 45

75 120/4

I/6 Dejavnosti izven učilnice pri pouku spoznavanja okolja in družbe

45

75 120/4

I/7 Diferenciacija pri pouku matematike 45

75 120/4

I/8 Likovna kultura 45

75 120/4

I/9 Glasbena kultura 45

75 120/4

I/10 Knjižna vzgoja 45

75 120/4

I/11 Dramatizacija pri pouku tujega jezika na razredni stopnji poudarkom na učenju tujega jezika Razrednik in razredni management

45

75 120/4

I/12 Individualizirani program za otroke s posebnimi potrebami

45

75 120/4

* Iz tega sklopa predmetov študent izbere štiri predmete.


41

IZBIRNI PREDMETI – SKLOP II* (FAKULTETNI IZBIRNI PREDMETI) Št. Predmet KU IDŠ URE/ECTS

II/1 Retorika in komunikacija 45 105 150/5

II/2 Otrok v skupini vrstnikov 45 105 150/5

II/3 Razrednik in razredni management 45 105 150/5

II/4 Delo s starši 45 105 150/5

II/5 Zbor 45 105 150/5

* Iz tega sklopa predmetov oz. iz ponudbe zunanjih izbirnih predmetov drugih fakultet študent izbere dva predmeta ali predmete z vsoto najmanj 10 ECTS.


Pogoji za napredovanje v 2. letnik

Študent napreduje v 2. letnik, če opravi študijske obveznosti v obsegu najmanj 48 ECTS, od tega mora obvezno opraviti Praktično usposabljanje I, Praktično usposabljanje II ter Pedagogiko.


Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite iz 1. letnika, ter zbere najmanj 52 ECTS iz 2. letnika, od tega mora obvezno opraviti Praktično usposabljanje III, Didaktiko, Izbrana poglavja iz športa, Vokalno-instrumentalni pouk I, Vokalno-instrumentalni pouk II, Didaktični praktikum iz naravoslovja in tehnike ter Temeljne likovnopedagoške vsebine.


Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite iz 1. in 2. letnika, ter zbere najmanj 48 ECTS iz 3. letnika, od tega mora obvezno opraviti Praktično usposabljanje IV, Glasbeno pedagoški praktikum, Didaktiko naravoslovja in tehnike I, Didaktiko glasbene vzgoje I, Didaktiko likovne vzgoje I in Didaktiko športne vzgoje I.

______________________________________________________________________________________________________________

42

7 NAVEDBA STROKOVNEGA NASLOVA Ko študent opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, si pridobi strokovni

naslov:

PROFESOR/PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA (UN) Skrajšana oblika: prof. raz. pouka (UN)


Univerzitetni študijski program prve stopnje Razredni pouk je oblikovan ob upoštevanju temeljnih načel evropskega visokošolskega prostora, kot so bila izoblikovana v bolonjskem procesu, zato po prvi stopnji omogoča tako zaposlitev kot nadaljevanje študija. Je program prve stopnje, zato še ne omogoča samostojnega opravljanja strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju.

Diplomanti tega študijskega programa bodo lahko s študijem nadaljevali v ustreznem študijskem programu na drugi stopnji ter si pridobili kvalifikacijo za samostojno opravljanje strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju ali pa se bodo z diplomo prve stopnje zaposlili kot drugi učitelj v prvem razredu ob izpolnjenih pogojih Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Diploma in poglobitev znanja izbranega področja bosta omogočili zaposlovanje in samostojno delovanje v drugih družbenih dejavnostih ter v svobodnih poklicih.


43

Pomembna dejavnost Oddelka za temeljne pedagoške predmete je skrb za pridobivanje temeljnih pedagoških in psiholoških znanj pri bodočih učiteljih, vzgojiteljih in trenerjih. Člani oddelka sodelujejo s pedagoškim delom na vseh oddelkih Pedagoške fakultete in s svojo pedagoško-psihološko naravnanostjo prispevajo k profesionalnemu razvoju bodočih pedagoških delavcev. Zaradi svoje bogate znanstvenoraziskovalne dejavnosti so iskani mentorji študentom pri pripravi zaključnih del. Člani oddelka gradijo svojo prepoznavnost s številnimi objavami znanstvenoraziskovalnega dela, z dobrimi odnosi s študenti, z Erasmus izmenjavami in s sodelovanjem na različnih znanstvenih konferencah doma in v tujini.

______________________________________________________________________________________________________________

44

1 O ODDELKU

Oddelek izobražuje bodoče vzgojitelje, skrbi za razvoj prakse in tesno sodeluje z vrtci v mariborskem in širšem okolju. V okviru študijskega procesa se pripravljajo lutkovne, dramske in glasbene predstave za predšolske otroke. Člani oddelka aktivno sodelujejo na strokovnih in znanstvenih srečanjih doma in v tujini, v navezavi s predšolskimi institucijami pa skrbijo tudi za permanentno posodabljanje predšolske pedagoške prakse. Študij in delo vzgojitelja predšolskih otrok sta razgibana in nudita obilo možnosti za ustvarjalnost pri delu. Hitro razvijajoča se stroka na področju predšolskih pedagoških znanosti zahteva nenehno doizobraževanje in osebno rast.

2 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE PREDŠOLSKA VZGOJA


Temeljni cilj programa je usposobiti študente za kakovostno delo s predšolskimi otroki in učenci v prvem razredu devetletne osnovne šole, za sodelovanje z njihovimi starši in sodelavci ter drugimi strokovnjaki v vrtcu, šoli in drugod.

V procesu izobraževanja se študenti seznanjajo z različnimi pogledi in pojmovanji otroštva in vzgoje, pridobivajo temeljna teoretična in praktična znanja s tega področja ter preverjajo svoja znanja in spretnosti s posameznih področij dejavnosti v vsakdanjem življenju in delu vrtca in prvega razreda devetletne osnovne šole.

Diplomanti obvladajo spretnosti komuniciranja z otroki in odraslimi, znajo načrtovati, izvajati in kritično evalvirati vzgojno delo. Izbirni predmeti študentom omogočajo, da se še bolj poglobljeno usposobijo za posamezna področja dejavnosti, za katera imajo osebni interes in sposobnosti.

Pomemben cilj programa je pridobitev temeljnih in transfernih znanj, ki diplomantom omogočajo, da v procesu vseživljenjskega učenja sami iščejo vire in načine za pridobitev znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem delu.


V dodiplomskem študijskem programu Predšolska vzgoja študenti pridobijo naslednje predmetnospecifične kompetence:

poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela;

poznavanje in avtonomno izvajanje kurikula za predšolsko področje in kurikula prvega razreda osnovne šole;


45

poznavanje vseh področij dejavnosti v vrtcu in predmetov v 1. razredu osnovne šole ter njihovo (interdisciplinarno) povezovanje v procesu učenja;

učinkovita in fleksibilna organizacija prostora in časa, izbira didaktičnih in igralnih pripomočkov, fleksibilno časovno razporejanje dejavnosti in prehodov med njimi;

opazovanje in spremljanje razvoja otrok ter prepoznavanje in upoštevanje individualnih potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju …) pri vzgojnem delu;

zagotavljanje čustvene varnosti ter prepoznavanje in spodbujanje radovednosti otrok, upoštevanje notranje motivacije;

spodbujanje samostojnosti otrok in njihovih interesov v skladu z njihovo razvojno stopnjo ter spodbujanje raziskovalnega in aktivnega učenja;

učinkovita komunikacija s starši, sodelavci in drugimi strokovnjaki, poznavanje timskega dela in sodelovanje v strokovnem timu vrtca in šole.

3 VPISNI POGOJI

V visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil zaključni izpit oziroma poklicno maturo v srednješolskih programih

predšolska vzgoja ali zdravstvena vzgoja, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.


splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi 60 % točk



Predšolska vzgoja VS

60 90

Trajanje študija


______________________________________________________________________________________________________________

46


4.1 VPIS

Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška

cesta 160, 2000 Maribor. Naknadno priložijo še potrdilo o opravljenih obveznostih iz dosedanjega študija in o izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji letnik. Datum prijave in rok za oddajo potrdila je objavljen v Razpisu za vpis v dodiplomske študijske programe.

Vloge za prehod študenta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za predšolsko vzgojo. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi diplomirati v novem študijskem programu.


Prehodi iz (bolonjskih) visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in iz visokošolskih strokovnih študijskih programov

Študenti visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in visokošolskih strokovnih študijskih programov s področja predšolske vzgoje ter ustreznih tujih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezen letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu.


Študentom univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov s področja družboslovnih in humanističnih ved (pedagogika, psihologija) ter ustreznih tujih univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo



47

pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja, preidejo v ustrezen letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu.


Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja predšolske vzgoje (višješolski program Vzgojitelj predšolskih otrok) in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 2. letnik tega študijskega programa. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

Vpisna mesta

Redni Izredni

Predšolska vzgoja VS 6 6


Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja je predstavljen po letnikih in semestrih. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS.

______________________________________________________________________________________________________________

48


1/1 Vokalno-instr. praktikum I 45 45 90/3

1/2 Osnove metod. ped. raziskovanja 55 65 120/4

1/3 Teorija vzgoje 40 50 90/3

1/4 Motorika otroka 75 75 150/5

1/5 Predšolska pedagogika 90 120 210/7

1/6 Razvojna psihologija 75 105 180/6

1/7 Praktično usposabljanje 1 60 60/2

Skupaj 380 520 900/30


1/8 Didaktika 40 50 90/3

1/9 Slovenski jezik 50 100 150/5

1/10 Vokalno-instr. praktikum II 45 105 150/5

1/11 Začetno naravoslovje 75 135 210/7

1/12 Mladinska književnost 55 95 150/5

1/13 Pedagoška psihologija 40 50 90/3


Skupaj 305

595 900/30


2/1 Didaktika glasbene vzgoje 90 120 210/7

2/2 Didaktika spoznavanja naravnega okolja 90 120 210/7

2/3 Didaktika plesne vzgoje 90 120 210/7

2/4 Didaktika gibalno-športne vzgoje 90 120 210/7


Skupaj 360 540 900/30



2/7 Didaktika uvajanja v družbeno okolje 90 120 210/7

2/8 Didaktika jezikovne vzgoje 90 120 210/7

2/9 Motorični praktikum 45 45 90/3

2/10 Elementarni likovnopedagoški praktikum 40 50 90/3


2/12 Praktično usposabljanje 5 10 110 120/4

Skupaj 335 565 900/30


49


3/1 Didaktika tehnične vzgoje 40 80 120/4

3/2 Lutkovno-gled. vzgoja 90 120 210/7

3/3 Didaktika likovnih dejavnosti 90 120 210/7

3/4 Izbirni predmet I* 45 75 120/4

3/5 Izbirni predmet II** 60 60 120/4

3/6 Izbirni predmet III*** 45 45 90/3


Skupaj 370 530 900/30


3/8 Sociologija družine in predšolskega otroka 45 45 90/3

3/9 Didaktika matematike 75 75 150/5

3/10 Izbirni predmet II** 60 60 120/4

3/11 Izbirni predmet III*** 45 45 90/3


3/11 Praktično usposabljanje 8 10 200 210/7

3/12 Diplomsko delo 10 200 210/7

Skupaj 245 655 900/30

______________________________________________________________________________________________________________

50

IZBIRNI PREDMETI – SKLOP I (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI – PREDMETI STROKE) Št. Predmeti KU IDŠ URE/ECTS

I/1 Uporabni psihološki prijemi v predšolskem izobraževanju

45 75 120/4

I/2 Metodologija kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja

45 75 120/4

I/3 Otroška igra in navezanost 45 75 120/4

I/4 Otroci s posebnimi potrebami in gibalna terapija 45 75 120/4

I/5 Vzgojni koncepti v teoriji in praksi 45 75 120/4

I/6 Senzomotorika 45 75 120/4

I/7 Slovenska govorna besedila 45 75 120/4

I/8 Knjižna vzgoja 45 75 120/4

I/9 Dejavniki uspešnega poučevanja 45 75 120/4

I/10 Moralna vzgoja in etika 45 75 120/4 Iz ponudbe predmetnega sklopa I (notranje izbirni predmeti - predmeti stroke) študent izbere 1 predmet v

vrednosti 4 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov.

IZBIRNI PREDMETI – SKLOP II (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI – PREDMETNE DIDAKTIKE) Št. Predmeti KU IDŠ URE/ECTS

I/1 Jezikovne dejavnosti v vrtcu 60 60 120/4

I/2 Šport v doživljajski vzgoji 60 60 120/4

I/3 Plesna dramatizacija v vrtcu 60 60 120/4

I/4 Likovno izražanje in prostor 60 60 120/4

I/5 Glasbene dejavnosti v vrtcu 60 60 120/4

I/6 Igra in raziskovanje v naravnem okolju 60 60 120/4

I/7 Vloga odraslega pri otrokovem uvajanju v družbeno okolje

60 60 120/4

Iz ponudbe predmetnega sklopa II (notranje izbirni predmeti – predmetne didaktike) izbere 2 predmeta v

vrednosti 8 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 10 študentov.

IZBIRNI PREDMETI – SKLOP III (ZUNANJI IZBIRNI PREDMETI) Št. Predmeti KU IDŠ URE/ECTS

I/1 Poučevanje angleščine na predšolski stopnji 45 45 90/3

I/2 Učenje matematike skozi igro 45 45 90/3

I/3 Pedagoška komunikacija in partnerstvo med vrtcem, šolo in družino

45 45 90/3

I/4 Timsko delo v vrtcu in v šoli 45 45 90/3

I/5 Priprava in izvedba lutkovnega projekta – predstave

45 45 90/3

I/6 Govorne in jezikovne motnje pri otrocih 45 45 90/3

I/7 Interpretacija mladinskih književnih besedil 45 45 90/3

I/8 Instrumentalna igra – Orffova glasbila 45 45 90/3

I/9 Motorično nadarjeni otroci 45 45 90/3

I/10 Likovne dejavnosti v muzeju in galeriji 45 45 90/3 Iz ponudbe izbirnega predmetnega sklopa III (zunanji izbirni predmeti) izbere študent dva predmeta v vrednosti

6 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov.


51



Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi študijskimi obveznostmi zbere najmanj 48 ECTS, od tega mora obvezno opraviti Začetno naravoslovje ter Vokalno-instrumentalni praktikum I in II.


Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite iz 1. letnika in zbere najmanj 48 ECTS z opravljenimi izpiti iz 2. letnika, od tega mora obvezno opraviti Praktično usposabljanje 5 in Elementarni likovnopedagoški praktikum.


Po uspešnem zagovoru diplomskega dela si študent pridobi strokovni naslov: DIPLOMIRANA VZGOJITELJICA/DIPLOMIRANI VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS) Skrajšana oblika: DIPL. VZG. (VS)


Diplomant predšolske vzgoje bo ustrezal zahtevam dela:

vzgojitelja v oddelkih predšolske vzgoje,

vzgojitelja v prvem razredu devetletne osnovne šole,

vzgojitelja v podaljšanem bivanju otrok v osnovni šoli,

ravnatelja vrtca,

pedagoškega svetovalca,

strokovnega sodelavca.

______________________________________________________________________________________________________________

52

1 O ODDELKU

Osnovna dejavnost Oddelka za športno treniranje je dodiplomski študij, ki usposobi študenta za delo s športniki vseh kakovostnih kategorij, starosti in spola – tudi z vrhunskimi. V programu sodelujejo priznani športni strokovnjaki z različnih športnih področij.

2 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE ŠPORTNO TRENIRANJE


Temeljni cilj študijskega programa je usposobiti diplomante za:

načrtovanje, izvajanje in spremljanje procesa treniranja perspektivnih in vrhunskih športnikov različnih starosti in kategorij, obeh spolov;

vodenje športnikov na tekmovanjih v izbrani športni panogi;

delo v vseh fazah selektivnega procesa nadarjenih otrok in perspektivnih športnikov v določeni športni panogi;

razvoj sodobnih metod in strategij v procesu treniranja;

uvajanje novih znanstvenih spoznanj v trenersko prakso ter sodelovanje pri ugotavljanju in vrednotenju novosti v športnem treniranju;

svetovanje in sodelovanje pri izobraževanju amaterskih in profesionalnih kadrov v športu;

sodelovanje v dodatnih športnih programih osnovnih in srednjih šol;

iskanje športno nadarjenih otrok in mladostnikov;

ustvarjalno reševanje problemov v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah v procesu treninga.


V okviru visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Športno treniranje bodo študenti pridobili naslednje predmetnospecifične kompetence:

poznavanje in razumevanje področja športa v različnih pojavnih oblikah;

koherentno obvladovanje temeljnih znanj o športnem treningu, ki zagotavljajo uspešno strokovno delo, ter upoštevanje spoznanj mejnih znanstvenih področij v procesu treninga;

usposobljenost za uspešno in racionalno načrtovanje, pripravo, organiziranje, vodenje, evalviranje, analizo in korekcijo celotnega procesa treninga;

razumevanje in uporabljanje didaktičnih načel pri treningu v vseh starostnih kategorijah;


53

usposobljenost za spremljanje razvojnih trendov športnega treniranja, pridobivanje novih informacij, interpretacij in postopkov ter umeščanje le-teh v proces sodobnega treninga;

spoštovanje načela pozitivne transformacije vseh razsežnosti psihosomatičnega statusa športnikov/športnic;

sposobnost za reševanje problemov pri treningu s pomočjo racionalnih, strokovno in raziskovalno utemeljenih postopkov;

razumevanje splošne strukture procesa treninga v vrhunskem tekmovalnem športu ter povezanosti z njenimi poddisciplinami;

razumevanje in uporaba metod kritične analize v procesu športnega treniranja ter njihova uporaba v reševanju konkretnih delovnih problemov;

razvoj praktičnih veščin in spretnosti v uporabi znanja neposredno v procesu treninga ter pri organizacijskem in vodstvenem delu v športnih organizacijah;

učinkovita uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v procesu športnega treninga;

uspešno iskanje in spodbujanje športno nadarjenih otrok in mladostnikov;

komuniciranje s strokovnjaki sorodnih področij, ki jih šport v svojem bistvu zajema (medicina, psihologija, sociologija, pravo);

usposobljenost za svetovanje in sodelovanje v programih izobraževanja amaterskih in profesionalnih kadrov v športu;

usposobljenost za sodelovanje v dodatnih športnih programih osnovnih in srednjih šol;

zmožnost sodelovanja in komuniciranja s športniki, starši, klubom in širšim okoljem.

3 VPISNI POGOJI

V visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Športno treniranje se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v katerem koli srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo.

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus motoričnih sposobnosti.


splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu 40 % točk


uspeh pri preizkusu motoričnih sposobnosti 30 % točk

______________________________________________________________________________________________________________

54

Dokumenti

Vsi kandidati morajo najkasneje do 1. junija v prvem prijavnem roku oziroma do 30. avgusta v drugem prijavnem roku (če bodo objavljena prosta vpisna mesta) poslati na Pedagoško fakulteto, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, vsaj eno od naštetih dokazil:

a) dokazilo o vsaj petletnem igralnem stažu v izbrani športni panogi ali b) dokazilo o športnih tekmovalnih dosežkih v izbrani športni panogi ali c) dokazilo o tem, da je redno delal kot športni trener vsaj dve leti in je dosegel kakovostne

rezultate v izbrani športni panogi ali d) dokazilo o pridobljeni strokovni usposobljenosti za športnega trenerja v izbrani športni

panogi.

Preizkus motoričnih sposobnosti

Prijavljeni kandidati bodo v roku, določenem v splošnem delu Razpisa za vpis, pisno obveščeni o vseh podrobnostih v zvezi s preizkusom motoričnih sposobnosti.

Če bodo po končanem izbirnem postopku v prvem prijavnem roku še prosta mesta, bo preizkus motoričnih sposobnosti tudi v drugem prijavnem roku. Opravljen preizkus motoričnih sposobnosti velja samo za tekoče leto.

Informacije o preizkusu motoričnih sposobnosti

Uspeh pri preizkusu motoričnih sposobnosti se obdela s statistično analizo in pretvori v ustrezno število točk. Kandidati, ki bodo dosegli minimalno skupno število 360 točk, se bodo uvrstili v nadaljnji izbirni postopek.

Preizkus motoričnih sposobnosti je sestavljen iz petih testov osnovne motorike in preizkusa za oceno specialne motorike:

1. test za oceno eksplozivne moči nog, 2. test za oceno koordinacije gibanja, 3. test za oceno moči rok in ramenskega obroča (poseben test za moške in poseben za

ženske), 4. test za oceno vzdržljivosti moči trebušnih mišic, 5. test za oceno gibljivosti, 6. preizkus za oceno specialne motorike za izbrano športno panogo, ki je sestavljen iz ocene

tehničnih prvin posamezne športne panoge. Pri tem testu mora kandidat obvezno doseči pozitivno oceno, saj se v nasprotnem primeru ne more uvrstiti v izbor kandidatov za vpis v ta program.


55


Športno treniranje VS

– 45

Trajanje študija



4.1 VPIS

Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška cesta 160, 2000 Maribor.


Vloge za prehod študenta oz. diplomanta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za športno treniranje. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Športno treniranje. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Športno treniranje. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem študijskem programu.

Če bo prijavljenih več kandidatov, kot bo prostih mest, bodo izbrani glede na povprečno oceno dosedanjega študija.

Prehodi iz (bolonjskih) visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in (bolonjskih) univerzitetnih študijskih programov prve stopnje

Študenti visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (športna vzgoja, športno treniranje, kineziologija) ter ustreznih tujih univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v visokošolski strokovni


______________________________________________________________________________________________________________

56

program prve stopnje Športno treniranje preidejo v ustrezen letnik visokošolskega strokovnega programa prve stopnje Športno treniranje. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo končati študij po novem programu.

Prehodi iz visokošolskih strokovnih študijskih programov in iz univerzitetnih študijskih programov

Študenti visokošolskih strokovnih študijskih programov in univerzitetnih študijskih programov s področja športna vzgoja, športno treniranje, kineziologija ter ustreznih tujih univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Športno treniranje, preidejo v ustrezen letnik visokošolskega strokovnega programa prve stopnje Športno treniranje. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo končati študij po novem programu.


Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja športna vzgoja, športno treniranje, kineziologija, in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 2. letnik tega študijskega programa. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

Vpisna mesta

Redni Izredni

Športno treniranje VS - 8


57


V nadaljevanju je predstavljen predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Športno treniranje. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS.

1. LETNIK Št. 1. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ URE/ECTS

1/1 Didaktično-pedagoške osnove športa 60 120 180/6

1/2 Komunikacija v športu 60 120 180/6

1/3 Psihologija športa 75 105 180/6

1/4 Sociologija športa 60 120 180/6

1/5 Metodologija raziskovanja v športu 60 120 180/6

315 585 900/30


1/6 Razvojna psihologija 75 105 180/6

1/7 Osnove fiziologije človeka 75 105 180/6

1/8 Funkcionalna anatomija 75 105 180/6

1/9 Prehrana športnikov 60 120 180/6

1/10 Prosto izbirni predmet 1 60 120 180/6

345 555 900/30

2. LETNIK Št. 3. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ URE/ECTS ECTS

2/1 Fiziologija športa 75 105 180/6

2/2 Športna masaža 60 120 180/6

2/3 Uvod v kineziologijo 60 120 180/6

2/4 Medicina športa in športne poškodbe 90 90 180/6

2/5 Osnove gibanja 75 105 180/6

360 540 900/30


2/6 Biomehanika 60 120 180/6

2/7 Teorija športnega treniranja I 90 90 180/6

2/8 Izbrani šport I* 165 195 360/12


375 525 900/30

______________________________________________________________________________________________________________

58

3. LETNIK Št. 5. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ URE/ECTS ECTS

3/1 Teorija športnega treniranja II 90 90 180/6

3/2 Izbrani šport II* 165 195 360/12


3/4 Praktično usposabljanje I 2 N ** 178 180/6

317 583 900/30


3/5 Filozofija športa 60 120 180/6

3/6 Informacijsko-komunikacijska tehnologija in šport 60 120 180/6


3/8 Diplomski seminar 30 150 180/6

3/9 Praktično usposabljanje II 180 180/6

210 690 900/30

* Študent izbere predmet Izbrani šport I in II iz iste športne panoge. ** Druge oblike študija - 2 N nastopa (2 uri – individualnega dela univerzitetnega učitelja s

študentom).


59

Nabor izbranih športov I in II

Izbrani športi so namenjeni študentom glede na športno panogo, za katero so se opredelili ob vpisu na študijski program, oziroma glede na njihov trenerski profil. Nabor izbranih športov: odbojka, košarka, nogomet, rokomet, športna gimnastika, alpsko smučanje, plavanje, atletika, fitnes, planinstvo in alpinizem, judo, karate, tenis, veslanje, jadranje, kolesarstvo ter nordijsko smučanje in nordijska hoja, hokej.

Št. Predmet KU IDŠ URE/ECTS

OI/1 Odbojka I 165 195 360/12 OI/2 Košarka I 165 195 360/12 OI/3 Nogomet I 165 195 360/12 OI/4 Rokomet I 165 195 360/12 OI/5 Športna gimnastika I 165 195 360/12 OI/6 Alpsko smučanje I 165 195 360/12 OI/7 Plavanje I 165 195 360/12 OI/8 Atletika I 165 195 360/12 OI/9 Fitnes I 165 195 360/12

OI/10 Planinstvo in alpinizem I 165 195 360/12 OI/11 Judo I 165 195 360/12 OI/12 Karate I 165 195 360/12 OI/13 Tenis I 165 195 360/12 OI/14 Veslanje I 165 195 360/12 OI/15 Jadranje I 165 195 360/12 OI/16 Kolesarstvo I 165 195 360/12 OI/17 Nordijsko smučanje in nordijska hoja I 165 195 360/12 OI/18 Hokej na ledu I 165 195 360/12 OI/19 Odbojka II 165 195 360/12 OI/20 Košarka II 165 195 360/12 OI/21 Nogomet II 165 195 360/12 OI/22 Rokomet II 165 195 360/12 OI/23 Športna gimnastika II 165 195 360/12 OI/24 Alpsko smučanje II 165 195 360/12 OI/25 Plavanje II 165 195 360/12 OI/26 Atletika II 165 195 360/12 OI/27 Fitnes II 165 195 360/12 OI/28 Planinstvo in alpinizem II 165 195 360/12 OI/29 Judo II 165 195 360/12 OI/30 Karate II 165 195 360/12 OI/31 Tenis II 165 195 360/12 OI/32 Veslanje II 165 195 360/12 OI/33 O7Oo

O

Jadranje II 165 195 360/12 OI/34 Kolesarstvo II 165 195 360/12 OI/35 Nordijsko smučanje in nordijska hoja II 165 195 360/12 OI/36 Hokej na ledu II 165 195 360/12

______________________________________________________________________________________________________________

60

Nabor prosto izbirnih predmetov

Študent izbere štiri predmete iz tega nabora, lahko pa tudi iz ustreznih drugih študijskih programov.

Prosto izbirni predmeti Št. Predmet KU IDŠ URE/ECTS

PI/1 Akrobatika 60 120 180/6

PI/2 Pravo v športu 60 120 180/6

PI/3 Angleščina za športne trenerje 60 120 180/6

PI/4 Nemščina za športne trenerje 60 120 180/6

PI/5 Športne aktivnosti v naravi 60 120 180/6

PI/6 Športni management 60 120 180/6

PI/7 Zgodovina športa 60 120 180/6

PI/8 Gibalna aktivnost in zdravje 60 120 180/6

PI/9 Joga v športu 60 120 180/6

PI/10 Klasična masaža v športu 60 120 180/6

PI/11 Psihična priprava v športu 60 120 180/6

PI/12 Merjenje v športu 60 120 180/6

PI/13 Animacija športnih dejavnosti v turizmu 60 120 180/6

Prosto izbirni predmeti se bodo izvajali samo, če bo na posamezen predmet prijavljenih vsaj deset študentov. Najvišje število prijavljenih študentov na posamezen predmet je trideset.

6 POGOJ ZA NAPREDOVANJE


Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 42 ECTS iz nabora predmetov 1. letnika.


Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz 1. letnika ter študijske obveznosti v obsegu najmanj 42 ECTS iz 2. letnika.


61


Po uspešnem zagovoru diplomskega dela si študent pridobi strokovni naslov: DIPLOMIRANI ŠPORTNI TRENER/TRENERKA (VS) Skrajšana oblika: dipl. šp. tren. (VS)


Kandidati, ki bodo končali program Športno treniranje, se bodo lahko zaposlili:

v športnih organizacijah za delo v selektivnih programih,

v športnih organizacijah za delo s kakovostnimi, vrhunskimi športniki,

v športnih šolah nacionalnega ali regijskega pomena,

v strokovnih športnih asociacijah v okviru občine ali regije,

pri drugih pravnih osebah, ki jih zakon dovoljuje,

kot samostojni strokovni delavci v športnih dejavnostih,

kot animatorji športnih dejavnosti v turizmu,

v drugih dejavnostih v športu.

______________________________________________________________________________________________________________

62


63

BELEŽKA

______________________________________________________________________________________________________________

64

Documents

V ŠTUDIJSKEM LETU 2017/18 - pef.um.si URA ŠTUDIJ NA PEF2017.pdf · fotografije: Ivo Vek Število izvodov: 600 Priprava in tisk: Tiskarna Koštomaj d.o.o. ... Oddelku za likovno