VARSTVO PRED NESRE^AMI - sos112.si

N E S R E ^ E I N V A R S T V O P R E D N J I M I

461

VARSTVO PREDNESREÂMI

462

SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREÂMI /Bojan U{eni~nik

SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMIIN DRUGIMI NESREÂMI

Bojan U{eni~nik

V Sloveniji so se po letu 1991 na podro~ju var-stva pred nesre~ami zgodile pomembne spre-membe. Sprejeta je bila nova zakonodaja, ki jedejavnosti za varstvo pred nesre~ami povezala vorganizacijsko in funkcionalno celoto, v podsi-stem nacionalne varnosti Republike Slovenije.Nova zakonodaja je zahtevala spremembe na po-dro~ju opazovanja, obve{~anja in javnega alarmi-ranja, operativnih govornih in podatkovnih zvez,organiziranja sil za za{~ito, re{evanje in pomo~,izobraèvanja in usposabljanja za varstvo prednesre~ami ter na drugih podro~jih. Z novo zako-nodajo so bile jasneje razmejene pristojnosti meddràvo in ob~inami. Ob~ine so po sedanji ureditviprimarno odgovorne za varstvo pred nesre~amina svojem obmo~ju. Spremenile so se tudi nalogegospodarskih dru`b, zavodov in drugih organiza-cij. Njihova odgovornost je po novem omejenapredvsem na tveganja za nesre~e, do katerih lah-ko pride zaradi njihove dejavnosti, na zagotavlja-nje varnosti delavcev na delovnem mestu terizvajanje predpisanih za{~itnih ukrepov.

Slovenija je bila v tem ~asu zelo dejavna tudi napodro~ju mednarodnih odnosov. Takoj po osamo-svojitvi se je odprla v svet in stopila na pot ena-kopravnega sodelovanja z drugimi ~lanicami med-narodne skupnosti in z mednarodnimi organizaci-jami. S sosednjimi in drugimi dràvami v regiji jepogodbeno uredila medsebojno pomo~ in sode-lovanje pri varstvu pred nesre~ami ter ustvarilanajnujnej{e kadrovske in materialne mo`nosti zasodelovanje v mednarodnih humanitarnih akcijah.

Sistem varstva pred nesre~ami je v preteklemdesetletju prestal mnoge preizku{nje, v katerihso se pokazale njegove dobre in slabe strani.Njegovo izpopolnjevanje v obdobju do leta 2007Slovenija na~rtuje z nacionalnim programomvarstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami.Cilj tega programa je zmanj{ati {tevilo nesre~,pri nesre~ah, ki se jim ni mogo~e izogniti, paprepre~iti ali vsaj ublaìti njihove posledice.

pevajo k ve~ji varnosti ljudi, premoènja, kulturne dedi{~inein okolja pred nevarnostmi naravnih in drugih nesre~.Teì{~a teh dejavnosti se spreminjajo, ker se spreminjajo tu-di nevarnosti in ogroènost. Danes nas na primer jedrske ne-sre~e, nesre~e s strupenimi kemikalijami, nakopi~eno jedrs-ko oro`je in nara{~ajo~i terorizem skrbijo ravno tako, ~e necelo bolj, kot potresi, poplave, su{a in druge naravne ne-sre~e. Seveda se zavedamo, da popolne za{~ite pred nevar-nostmi ni mogo~e zagotoviti, toda `rtve in {kodo, ki jo po-vzro~ajo nesre~e, je mogo~e zmanj{ati, {e posebno s preven-tivnimi ukrepi in vsestransko pripravljenostjo za ukrepanje.

Naravne in druge nesre~e so v Sloveniji dokajpogoste. Pribli`no predstavo o njihovi pogostosti v zad-njih desetih letih si lahko ustvarimo na podlagi podatkovv preglednici 1.

Naravne in druge nesre~e ogroàjo fizi~no, socialno inekonomsko varnost prebivalcev ter splo{no varnost inblaginjo v dràvi. Zato je varstvo pred nesre~ami eden odstrate{kih nacionalnih interesov Republike Slovenije.Slovenska dràva se je na te nevarnosti odzvala z organi-ziranjem sistema varstva pred nesre~ami.

Posamezniki in dru`ba se v vsakdanjem ìvljenjusre~ujejo s {tevilnimi nevarnostmi naravnih in drugih ne-sre~. Njihova dejanska ogroènost je odvisna od vrste ne-varnosti, tveganja (verjetnost, da se bo zgodila nesre~a)in pripravljenosti na nesre~e. Ogroènost je eno najpo-membnej{ih izhodi{~ pri na~rtovanju in izvajanju varstvapred nesre~ami. Ogroènost dolo~a vsebino in obsegukrepov in dejavnosti za obvladovanje nesre~. S tega sta-li{~a (delovno) razlikujemo najmanj {tiri zna~ilne skupi-ne nesre~ (klasifikacija nesre~ glede na vzroke njihoveganastanka je prikazana v preglednici 2). V prvo skupinouvr{~amo nesre~e, ki se pojavljajo zelo pogosto, tako re-ko~ vsak dan (npr. poàri, prometne nesre~e, nesre~e pridelu, nesre~e v prostem ~asu). V njih so najve~krat ude-leèni posamezniki ali manj{e skupine. Njihove posledi-ce so lokalno omejene. V drugo skupino spadajo nesre~e,ki jih povzro~ijo naravni pojavi ali pa so dru`beno pogo-jene (npr. potresi, poplave, viharji, vojna s klasi~nimoro`jem). Pojavljajo se bolj poredko, vendar so njihoveposledice raznovrstne in obse`ne. Prizadenejo lahko ce-lotno skupnost, ker uni~ijo ali po{kodujejo infrastrukturoin onemogo~ijo ìvljenjsko pomembne dejavnosti. Vskrajnih primerih lahko povzro~ijo tudi razkroj socialne-ga ìvljenja. Tretjo skupino sestavljajo nesre~e, ki se po-javljajo v tako imenovanih nevarnih dejavnostih (npr. in-dustrijske nesre~e, jedrske nesre~e). Te nesre~e neposre-dno ne vplivajo na strukture dru`be, ~eprav lahko po-vzro~ijo velike ~love{ke `rtve in materialno {kodo in

Uvod

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami (varstvopred nesre~ami), kakr{nega poznamo danes ali, boljere~eno, h kakr{nemu teìmo, obsega vse preventivne,za{~itne in re{evalne, sanacijske in druge dejavnosti, ki pris-


463

imajo lahko nepredvidljive dolgoro~ne posledice v oko-lju. V to skupino bi glede na specifi~ne posledice lahkouvrstili tudi epidemije ~love{kih in ìvalskih nalezljivihbolezni. V ~etrti so globalna ekolo{ka in dru`bena tvega-

nja, ki so posledica netrajnostnih vzorcev proizvodnje inpotro{nje ter mednarodnih konfliktov (npr. ~ezmerno in-dustrijsko in drugo onesnaèvanje vode in ozra~ja, vojnaz jedrskim oro`jem). Globalno onesnaèvanje lahko po-

Preglednica 2. Okvirna razvrstitev nesre~ v skupino naravnih in skupino nesre~, ki jih je povzro~il ~lovek

Naravne nesre~e Antropogene (civilizacijske) nesre~efizikalne biolo{ke tehni~ne in tehnolo{ke krize in konflikti

potres epidemija poàri vojnazemeljski plaz epizootija nesre~e v prometu terorizem

usad, podor epifitija industrijske nesre~e mnoì~ne migracijevihar infestacija rudni{ka nesre~a

su{a izguba biolo{keraznovrstnosti jedrska nesre~a

pozeba druge radiolo{ke nesre~e`led nesre~e pri delu

to~a nesre~e pri aktivnostiv prostem ~asu

obilne sne`ne padavinesne`ni plaz

poplavaerozija tal

poàr v naravnem okolju

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999poplave, vodne ujme 2*** 2**** 7*** 10 7 10 15 18 16 18potresi, ~uteni / registrirani 40/92 18/84 30/119 22/122 20/137 38/140 50/125 26/238 115/np 56/npvisok sneg np 2**** 0 5 2 5 8 5 0 7neurja np np 7*** 10*** 15 25 20 32 25 23mo~an veter np np 2*** 5 9 10 9 7 19 13`led np np 0 0 0 0 4 2 1 1nesre~e 23*** np np np 128** 103** 88** 167** 386* 486*z nevarnimi snovmipoàri v naravi 1258 758 1118 1319 838 1095 1079 1563 2466 990poàrna povr{ina v ha 1086 667 8101 4522 1327 846 1137 1951 3490 988poàri na objektih 1140 1005 1052 1053 1360 1481 1403 1649 1567 1497poàri 203 187 255 244 312 337 372 427 469 471na prometnih sredstvihdrugi poàri - - - - - - - - 690 624eksplozije 25 23 24 23 np np np np 0 11nesre~e v gorah np np np np np 173 167 203 199* 199*nesre~e v jamah np np np np np 0** 1** 1** 2* 2*nesre~e v vodi np np np np np 4** 3** 1** 30* 26*su{a np np 1 1 1 0 0 0 2 0

(jun.–okt.) (jan.–sept.) (jan.–mar.,avg)

pozeba np 1 np np np 0 0 4 0 0

Preglednica 1. Pregled naravnih in drugih nesre~ v Sloveniji v obdobju 1990–1999 (vir: URSZR)

* {tevilo, dobljeno iz poro~il o intervencijah

** {tevilo, dobljeno iz dnevnih informativnih biltenov URSZR

*** upo{tevane le ve~je nesre~e

**** podatki iz Ujme 6/1992

np ni podatkov

464


vzro~i izgubo svetovne biolo{ke raznovrstnosti (genov,vrst, populacij in ekosistemov), kar lahko privede do uso-dnega zmanj{anja biolo{kih virov.

Nesre~ iz prve skupine se obvarujemo predvsem z var-nostnim in samoza{~itnim ozave{~anjem ljudi ter u~inko-vitim nadzorom nad opravljanjem dejavnosti, ko pa sezgodijo, so potrebne dobro organizirane, usposobljene inopremljene re{evalne slu`be. Nesre~e iz druge skupinezahtevajo u~inkovite preventivne ukrepe, zlasti na po-dro~ju na~rtovanja in urejanja prostora ter gradnje invzdrèvanja objektov, zahtevajo pa tudi vsestransko pri-pravljenost celotne dru`be. Nesre~e iz tretje skupine jemogo~e prepre~iti z administrativnimi in ekonomskimiukrepi (varnostni standardi, varnej{e tehnologije, presojevplivov na okolje itd.), priprave za ukrepanje pa so speci-fi~ne in ve~inoma omejene na posamezne gospodarske indruge subjekte, skupine prebivalcev in dolo~enaobmo~ja. Varnost pred globalnimi tveganji je mogo~e za-gotavljati le v okviru mednarodnega sodelovanja, pred-vsem z usklajevanjem in izvajanjem dogovorjene eko-lo{ke in obrambno-varnostne politike.

Varstvo pred nesre~ami danes ne pomeni ve~ mnoìcerazdrobljenih in med seboj nepovezanih preventivnih,za{~itno-re{evalnih, sanacijskih in drugih dejavnosti. Ra-zvija se kot celovit sistem, ki omogo~a, da se vse na{tetein med seboj odvisne dejavnosti izvajajo povezano inusklajeno. To pa zagotavlja tudi ve~jo smotrnost, u~inko-vitost in gospodarnost celotnega sistema.

V Sloveniji dosedanji razvoj tega sistema àl ni pote-kal brez teàv. Prihajalo je do nekaterih neusklajenostis prvotnim strate{kim konceptom varstva pred nesre~amiter veljavno sistemsko zakonodajo, kar je {e posebejo~itno na podro~ju preventivnih dejavnosti in sanacije.Preventivne oblike varstva naj bi imele prednost predvsemi drugimi oblikami. Dejansko pa ima preventiva za-radi stalnega pomanjkanja finan~nih sredstev vse prejkot prednostni pomen. Pri sanaciji pa niti ne gre za po-

manjkanje finan~nih sredstev, ta so se nekako na{la {e obvsaki nesre~i. Problem je v nedodelanosti normativnih inorganizacijskih re{itev, ki ne spodbujajo uveljavljanjasodobnej{ih oblik zagotavljanja varnosti pred tveganjizaradi naravnih nesre~, ki so zna~ilne za tr`na gospodar-stva (U{eni~nik, 1996). Dràva, deloma tudi ob~inekljub spremenjenim dru`benoekonomskim odnosom {evedno prevzema velik del odgovornosti fizi~nih in prav-nih oseb za varnostna tveganja, pred katerimi se je mo-go~e zavarovati, in ob nesre~ah s prora~unskimi sredstvipokriva njihovo {kodo. Tako se v bistvu nadaljuje praksaiz prej{njega socialisti~nega sistema. Razlika je le v tem,da je nekdanji sklad solidarnosti zamenjal prora~un Re-publike Slovenije. Prav neverjetno je, kako majhna je bi-la do sedaj pripravljenost pristojnih dràvnih organov, dabi dogradili sistem in presegli dosedanjo prakso. To je posvoje razumljivo. Kdo bi se prostovoljno odrekel vlogirazdeljevalca milijardnih prora~unskih sredstev zadràvne pomo~i, ki prina{a tudi dolo~ene politi~ne kori-sti. Toda dràva bo ta problem prej ali slej morala re{iti,~e prej ne, ob vklju~itvi v Evropsko unijo. Seveda se ra-zume, da bo dràvna pomo~ potrebna tudi v razvitem za-varovalni{kem sistemu, predvsem ob velikih naravnihnesre~ah, ko bi bila fizi~na in socialna varnost posame-znih prebivalcev oziroma socialnih skupin ogroèna dote mere, da si sami ne bi mogli pomagati.

V tem prispevku so v grobem predstavljene glavnezna~ilnosti sistema varstva pred nesre~ami in njegovpomen pri zagotavljanju nacionalne varnosti RepublikeSlovenije. Predstavljeni so njegovi pravni in drugi te-melji, cilji, naloge in ukrepi, upravljanje in vodenje,razpolo`ljive sile in sredstva za za{~ito, re{evanje inpomo~, mednarodno sodelovanje, financiranje in drugo,pri ~emer je upo{tevana veljavna normativna ureditevtega podro~ja. Stanje sistema pa je predstavljeno na po-dlagi podatkov Uprave Republike Slovenije za za{~itoin re{evanje Ministrstva za obrambo in nekaterih dru-gih dràvnih organov ter upo{tevajo~ dolgoletne iz-ku{nje o delovanju sistema.

Slika 1. Dokumenti o nacionalnivarnosti Republike Slovenije


465

Varnostni ustrojRepublike Slovenije

Dràvni zbor Republike Slovenije (RS) je leta 2001sprejel Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti RS(Resolucija …, 2001), s katero je dolo~il nacionalne inte-rese, varnostna tveganja, vire ogroànja, pravne in drugetemelje, organizacijo in delovanje sistema nacionalnevarnosti ter usmeritve za izvajanje politike nacionalnevarnosti. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS(Resolucija) je kot temeljni, konstitutivni dokument napodro~ju nacionalne varnosti podlaga razvojnih in doktri-narnih dokumentov o nacionalni varnosti. Na podlagi Re-solucije so bili sprejeti Splo{ni dolgoro~ni program ra-zvoja in opremljanja Slovenske vojske (Slo{ni dolgoro~niprogram …, 2001), Obrambna strategija RS (Obrambnastrategija …, 2001) in Nacionalni program varstva prednaravnimi in drugimi nesre~ami. Razvojnim sledijo dok-trinarni dokumenti – Doktrina za{~ite, re{evanja in po-mo~i, Doktrina voja{ke obrambe in Doktrina civilneobrambe. Z navedenimi dokumenti bo v prihodnjih letihpostopno usklajena normativna ureditev podro~ja nacio-nalne varnosti.

Resolucija opozarja na nekatere spremembe v medna-rodnem varnostnem okolju, ki so se zgodile po koncu hla-dne vojne in po odpravi bipolarne razdelitve sveta in po-membno vplivajo na varnost RS. V Resoluciji se navaja,da sta bili za obdobje bipolarne razdelitve sveta po drugisvetovni vojni, ki je trajalo do leta 1989, zna~ilni visokastopnja voja{ke ogroènosti in visoka stopnja stabilnostimednarodnega varnostnega okolja, medtem ko sta za ob-dobje po letu 1989 zna~ilni ni`ja stopnja voja{keogroènosti in nizka stopnja stabilnosti. V tem obdobjuse je bistveno zmanj{ala verjetnost globalnega obo-roènega spopada. V mednarodnem varnostnem okoljusedaj prevladujejo predvsem notranjedràvni oboroènispopadi, medtem ko so meddràvni oboroèni spopadivse redkej{i. Pri zagotavljanju globalne varnosti, in tudi

varnosti na regionalni ravni, se ob voja{kih pove~uje vlo-ga gospodarskih interesov in dejavnikov. Krepi se tudivpliv mednarodnih organizacij, zlasti Organizacijezdruènih narodov (OZN), Evropske unije (EU), Sever-noatlantskega zavezni{tva (NATO) in Organizacije zavarnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Tudi v Evropise zaradi politi~nega, gospodarskega, kulturnega in vo-ja{kega zdruèvanja in povezovanja zmanj{uje voja{kaogroènost in pove~uje stabilnost varnostnega okolja. Te-ga pa {e ne bi mogli trditi za celotno Jugovzhodno Evro-po, {e posebno ne za obmo~je nekdanje SFRJ, saj v temdelu {e vedno obstajajo dolo~ena varnostna tveganja.

Med viri ogroànja varnosti RS Resolucija posebejopozarja na pomen nevoja{kih virov, ki ob zmanj{evanjupomena voja{kih vse bolj izstopajo in lahko, prav takokot vojna, mo~no ogrozijo varnost dru`be. Zato mora bi-ti varnostna politika RS, ki jo sestavljajo zunanja politi-ka, gospodarska politika, obrambna politika, politika no-tranje varnosti, politika varstva okolja in politika varstvapred naravnimi in drugimi nesre~ami, kar se da uravno-teèna.

Sistem nacionalne varnosti RS (SNVRS) sestavljajoobrambni podsistem, podsistem notranje varnosti in pod-sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami.Obrambni sistem (OS) sestavljata voja{ka obramba (VO)in civilna obramba (CO). OS predstavlja celoto mehaniz-mov, ki zagotavljajo varnost dràve pred zunanjo voja{koagresijo in drugimi nasilnimi posegi tujih oboroènih sil.Njegova naloga je tudi sodelovanje v mednarodnih mi-rovnih in drugih varnostnih operacijah v okviru OZN, EUin NATA. Sistem notranje varnosti (SNV) predstavljajopolicija, dràvno toìlstvo, pravosodni organi ter nadzor-ni in in{pekcijski organi, ki v sodelovanju z drugimidràvnimi organi in ustanovami zagotavljajo osebno in

Slika 2. Potres z àri{~em v Krnskem pogorju je 12. 4. 1998 stresel se-verozahodni del Slovenije. Najve~jo materialno {kodo je povzro~il vob~inah Bovec, Kobarid in Tolmin. Na fotografiji je po{kodovana sta-novanjska hi{a v Dre`ni{kih Ravnah. (foto: B. U{eni~nik)

Slika 3. Drobirski tok, ki je 17. 11. 2001 nastal pod Mangartsko plani-no, je v Logu pod Mangartom povzro~il pravo razdejanje. Poru{il je 7in po{kodoval 13 stanovanjskih hi{, poru{il je most ~ez Predelico,po{kodoval elektri~no in telefonsko napeljavo, ob strugah Predelice inKoritnice pa je povzro~il velike nanose blata, peska, kamenja in lesa.Ob nesre~i je izgubilo ìvljenje 7 prebivalk in prebivalcev Loga podMangartom. (foto: B. U{eni~nik)

466


premoènjsko varnost dràvljanov, javni red, izvajanjeobve{~evalne dejavnosti, varovanje dràvne meje, sodnovarstvo, izvajanje nadzornih in in{pekcijskih nalog terdrugih nalog s podro~ja notranje varnosti. Sistem varstvapred naravnimi in drugimi nesre~ami obsega celoto ukre-pov, dejavnosti in postopkov za varstvo pred nesre~amiter izvajalcev, ki se s tem ukvarjajo.

Pravni temelj SNVRS predstavljajo ustava, zakoni indrugi predpisi, sklenjene mednarodne pogodbe ter splo{noveljavna na~ela mednarodnega prava. Politi~ni temeljiSNVRS so demokrati~no izvoljeni in oblikovani organi za-konodajne, izvr{ilne in sodne veje oblasti, njegov materi-alni temelj pa predstavljajo zmogljivosti slovenskega gos-podarstva. Upravljanje in vodenje SNVRS je v skladu sparlamentarno ureditvijo dràve v pristojnosti zakonodaj-nih in izvr{ilnih organov oblasti, Dràvnega zbora RS,predsednika RS, Vlade RS ter Sveta za nacionalno varnostkot posvetovalnega in usklajevalnega organa Vlade RS zato podro~je. Svet v miru usklajuje nacionalno varnostnopolitiko ter usmerja in usklajuje dejavnosti, ki se izvajajoza zagotavljanje nacionalne varnosti. Svet se v vojnih ra-zmerah lahko preoblikuje v dràvni operativni {tab obram-be (DO[O), ki operativno usklajuje voja{ko in civilnoobrambo ter izvajanje za{~ite, re{evanja in pomo~i.

Sedanje organizacijske re{itve na podro~ju t. i. krizne-ga upravljanja in vodenja nekoliko odstopajo od tistih, kiso uveljavljene v dràvah ~lanicah NATA in nekaterihdrugih evropskih dràvah. V dràvah kandidatkah za

vklju~itev v NATO è vrsto let poteka proces postopnegaprilagajanja kriznega upravljanja organizacijskimre{itvam v dràvah ~lanicah NATA, {e posebno na po-dro~ju kriznega na~rtovanja. Temu se kot kandidatka ver-jetno tudi Slovenija ne bo mogla izogniti.

Obrambna strategija RS dolo~a usmeritve za izvajanjeobrambe RS in njeno sodelovanje pri zagotavljanju miruin varnosti v mednarodni skupnosti, posebej v okviru EUin NATA. Strate{ki koncept obrambe RS obsega pos-pe{eno preoblikovanje in prilagajanje voja{ke in civilneobrambe spremembam v varnostnem okolju. Obrambadràve, sodelovanje v kolektivni obrambi ter v mirovnihin humanitarnih operacijah zahtevajo ve~namenskost terve~jo pro`nost in gibljivost zmogljivosti celotnegaobrambnega sistema. Med pomembnej{imi cilji RS naobrambnem podro~ju so: u~inkovito odvra~anje mo`nihnapadalcev ter obramba RS in njenih interesov z opira-njem na lastne sile ter v sodelovanju z zavezniki, zago-tavljanje pogojev za neprekinjeno delovanje vitalnihdru`benih in gospodarskih sistemov v izrednem in voj-nem stanju, razvoj racionalnega in u~inkovitega obram-bnega sistema, vklju~itev v EU in NATO ter sodelovanjev prizadevanjih mednarodne skupnosti za vzpostavljanjein ohranjanje miru in varnosti v svetu. Po obrambni stra-tegiji RS se Slovenska vojska in nekateri drugi deli OSlahko le izjemoma uporabijo v izrednem stanju(ogroànje ustavne ureditve RS), seveda v skladu z zako-nom in odlo~itvami Dràvnega zbora. Ob velikih ne-sre~ah pa se lahko s silami in sredstvi OS neposrednopodpira sistem varstva pred naravnimi in drugimi ne-sre~ami. Slovenska vojska lahko sodeluje pri izvajanjunalog za{~ite, re{evanja in pomo~i glede na njeno uspo-sobljenost in opremljenost. Sile za za{~ito, re{evanje inpomo~ pa se po mednarodnem vojnem in humanitarnempravu ne smejo uporabljati v voja{ke namene.

Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugiminesre~ami (program) dolo~a vire ogroànja ter strate{kecilje in naloge pri prepre~evanju nesre~, razvoju sistemain krepitvi pripravljenosti, za{~iti in re{evanju ter odprav-ljanju posledic nesre~. Program upo{teva vse nevarnostinaravnih in drugih nesre~, ki ogroàjo ljudi, premoènje,kulturno dedi{~ino in okolje, upo{teva naravne in drugedanosti, ki vplivajo na nesre~e in varstvo pred njimi, ter~love{ke in materialne vire, ki jih je mogo~e uporabiti priobvladovanju nevarnosti in nesre~. Program v okviru dol-goro~nih nacionalnih interesov upo{teva tudi obveznostiSlovenije, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih konvencijin sporazumov, upo{teva na~ela in usmeritve Agende 21 ssre~anja na vrhu v Riu ter temeljne cilje in usmeritve izStrategije Zdruènih narodov za varnej{i svet v 21. stole-tju, ki se nana{ajo na zmanj{evanje tveganja in nesre~ terzmanj{evanje ~love{kih `rtev, materialne {kode in motenjv dru`benih sistemih, ki jih povzro~ajo naravne nesre~e.Program je usklajen z akcijskim programom Sveta EU ocivilni za{~iti, ki spodbuja medsebojno sodelovanje dràv

Slika 4. Nacionalni varnostni ustroj Republike Slovenije


467

~lanic pri varstvu in za{~iti prebivalstva, premoènja inokolja ob naravnih in drugih nesre~ah. Program sledi te-meljnemu cilju varstva pred nesre~ami, ki je zmanj{ati{tevilo nesre~ ter prepre~iti oziroma ublaìti njihove po-sledice, da bi bilo ìvljenje varnej{e in bolj kakovostno.Program zdruùje vse dejavnosti, ki so pomembne za var-stvo pred nesre~ami, prednost pa daje preventivi, ki jeu~inkovitej{a in dolgoro~no tudi cenej{a od drugih oblikvarstva. Tako zastavljen program ne zadeva le pristojnihdràvnih in ob~inskih organov, temve~ vsakogar, ki ganesre~e ogroàjo in ki lahko kakor koli prispeva kbolj{emu varstvu pred nevarnostmi in nesre~ami.

Z doktrinarnimi dokumenti o voja{ki obrambi, civilniobrambi ter za{~iti in re{evanju se dolo~ajo znanstveno instrokovno utemeljena na~ela in stali{~a glede na~inaizvajanja nalog na omenjenih podro~jih.

Doktrina za{~ite, re{evanja in pomo~i je dokument, skaterim se na podlagi enotnih na~el in stali{~ strokovno-operativno usmerjata organiziranje in izvajanje za{~ite,re{evanja in pomo~i ob naravnih in drugih nesre~ah ter vizrednem in vojnem stanju. Doktrina se opira na znan-stvena spoznanja in izku{nje iz preteklih nesre~, upo{te-va sodobne usmeritve v primerljivih dràvah kot tudi glo-balne procese v mednarodnem varnostnem okolju.

Doktrino za{~ite, re{evanja in pomo~i sestavljajosplo{na doktrina in posebne doktrine. Posebne doktrinese nana{ajo na posebne oblike za{~ite, re{evanja in po-mo~i, kot so: ga{enje poàrov, re{evanje iz ru{evin in pla-zov, re{evanje v gorah in soteskah, re{evanje v jamah inrudnikih, re{evanje na vodi in iz vode, za{~ita in re{eva-nje ob nesre~ah z nevarnimi snovmi, re{evanje ob promet-nih nesre~ah, dajanje nujne medicinske pomo~i itd. Zdoktrinami se zagotavljajo funkcionalna enotnost inusklajenost izvajanja za{~ite, re{evanja in pomo~i kot de-la sistema varstva pred nesre~ami, enotna merila za ugo-tavljanje in presojanje nevarnosti in ogroènosti terusklajeno izvajanje priprav na nesre~e.

Temelji sistema varstva prednesre~ami

Sistem varstva pred nesre~ami je zgrajen na pravnih,politi~nih, administrativno-organizacijskih, kadrovskih,finan~nih, materialnih in drugih temeljih. Od razvitostitemeljev so odvisne zmo`nosti, u~inkovitost in uspe{nostdelovanja sistema.

Pravni temelj

Pravni temelj sistema varstva pred nesre~ami predstav-ljajo ustava, zakoni in drugi predpisi, mednarodno huma-

nitarno pravo, sprejete mednarodne konvencije o varstvuin za{~iti ljudi, ìvali, kulturne dedi{~ine in okolja pred{kodljivimi vplivi naravnih in drugih nesre~ ter sklenjenemednarodne pogodbe.

Nacionalno zakonodajo na tem podro~ju sestavljajoZakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami(zakon …,1994) kot sistemski zakon, posebni in po-dro~ni zakoni ter na njihovi podlagi izdani predpisi. Sposebnimi zakoni se podrobneje urejajo posameznapodro~ja varstva, kot na primer varstvo pred nalezljivi-mi boleznimi, varstvo pred utopitvami, varstvo predpoàrom, gasilstvo itd. S podro~nimi zakoni, ki ureja-jo posamezne naravne in kulturne dobrine, kot so vode,zrak, plodna tla, gozdovi, naravna in kulturna de-di{~ina itn., pa se ureja varstvo teh dobrin pred posle-dicami nesre~. Preventiva se v glavnem ureja s po-dro~no zakonodajo. Zakonodaja, ki je nastala v skladuz novim pravnim redom RS po njeni osamosvojitvi, jeusklajena tudi s pravnim redom EU, preostala zakono-daja pa je deloma {e v postopku usklajevanja oziromaprilagajanja.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~amiureja temeljna na~ela varstva, dol`nosti in pravice dràv-ljanov, pristojnosti dràve in ob~in ter naloge drugihpravnih in fizi~nih oseb, programiranje in na~rtovanje,opazovanje, obve{~anje in alarmiranje, za{~itne ukrepe,osebno in vzajemno za{~ito, sile za za{~ito, re{evanje inpomo~, upravno organiziranost in naloge uprave, izo-braèvanje in usposabljanje, materialne in finan~ne vire,nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov ter ne-katera druga vpra{anja.

Politi~ni temelj

Politi~ni temelj sistema varstva pred nesre~ami izhajaiz ustavne ureditve, ki zagotavlja, da se vsa vpra{anjavarstva pred nesre~ami re{ujejo po demokrati~ni poti vokviru in{titucij politi~nega sistema in da RS zagotavljavarstvo ~lovekovih pravic, vklju~no s pravico do za{~ite,re{evanja in pomo~i ter socialne varnosti ob naravnih indrugih nesre~ah, vsem ljudem na njenem ozemlju.

Varstvo pred nesre~ami zagotavljajo v okviru svojihpristojnosti oziroma pravic in dol`nosti dràvljani in dru-gi prebivalci RS kot posamezniki, dru{tva in druge nevlad-ne organizacije, ki opravljajo dejavnost, pomembno zavarstvo pred nesre~ami, javni zavodi in druge ustanove,ki opravljajo javno re{evalno in drugo dejavnost za var-stvo pred nesre~ami, v okviru svoje dejavnosti pa tudi vseostale gospodarske dru`be, zavodi in druge organizacijeter ob~ine in dràvni organi. Varstvo pred nesre~ami jeena od primarnih nalog in odgovornosti ob~in. Za stanjevarstva pred nesre~ami v dràvi ter za izvajanje sprejetihmednarodnih obveznosti na tem podro~ju je odgovorna

468


Vlada RS. Pri na~rtovanju in izvajanju varstva pred ne-sre~ami pa imajo pomembno vlogo organizacije civilnedru`be.

Prostovoljno opravljanje nalog

Prostovoljstvo je eden pomembnej{ih temeljev sistemavarstva pred nesre~ami. V Sloveniji je prostovoljno oprav-ljanje nalog varstva pred nesre~ami, zlasti nalog za{~ite,re{evanja in pomo~i, zelo raz{irjeno in na izjemno visokistrokovni ravni. Najbolj razvito je ravno na podro~ju hu-manitarnih dejavnosti, kar je po svoje razumljivo. ^lovekob nesre~i obi~ajno pri~akuje in i{~e pomo~ najprej priljudeh, s katerimi je v tesnih stikih, to je v okviru naravnesocialne mreè, ki jo sestavljajo druìna, sorodniki, prija-telji, znanci, sodelavci, soseska, razli~na dru{tva, klubi,strokovna zdruènja in druge organizacije, s katerimi soljudje v tesnih stikih. Njihova pripravljenost za pomo~ima praviloma zelo pozitiven, lahko bi rekli blagodejenu~inek na obremenitveno stresno situacijo ~loveka.

Prostovoljci se v izvajanje nalog na podro~ju varstvapred nesre~ami vklju~ujejo bodisi kot posamezniki ali vskupinah in v okviru raznih prostovoljnih organizacij. ^lo-vekoljubne organizacije so, to je treba posebej poudariti,pomemben del socialnih mre`, v katerih ljudje i{~ejo opo-ro in pomo~ pri obvladovanju razmer ob nesre~ah. Na Slo-venskem je ve~ina ~lovekoljubnih organizacij dejansko na-stala kot odgovor na ogroènost zaradi potresov, poplav,poàrov, vojn in drugih nevarnosti. To {e posebej velja zaRde~i kri`, gasilsko organizacijo in Gorsko re{evalnoslu`bo pri Planinski zvezi Slovenije. Te organizacije imajona slovenskih tleh dolgo tradicijo. Prvi zametki Rde~egakrià so nastali v letih 1864 in 1866. Gasilska organizaci-ja ima 135-letno tradicijo. Gorska re{evalna slu`ba letospraznuje 90-letnico obstoja. Dolgo tradicijo imajo tudidruge ~lovekoljubne in nevladne organizacije, ki se na te-melju prostovoljnosti ukvarjajo z varstvom pred ne-

sre~ami. Njihova dejavnost je bila {e posebej pomembna v~asih, ko v dràvi institucionalne oblike pomo~i {e niso bi-le razvite. Posebno pomembno vlogo imajo tiste prosto-voljne organizacije, ki se v okviru svoje dejavnosti ukvar-jajo z za{~ito in re{evanjem ter zbiranjem in razdeljeva-njem pomo~i. Njihov pomen je toliko ve~ji, ker mreè vza-jemnih medsebojnih odnosov ne spletajo le v o`jem ìv-ljenjskem okolju, temve~ tudi {ir{e v nacionalnem in me-dnarodnem merilu. Nekatere med njimi delujejo celo kotuniverzalne nevladne organizacije. ^lovekoljubne organi-zacije so torej nastale spontano, zaradi skupnih interesovin ciljev, na njihov nastanek pa so vplivale tudi nekaterezunanje spodbude, npr. ogroènost zaradi naravnih in dru-gih nesre~, socialne razmere in drugo. ^lani praviloma~utijo veliko pripadnost svoji organizaciji, skupnim ciljemin vrednotam, za katere se zavzemajo in jih gojijo. Posa-mezne organizacije vklju~ujejo in povezujejo veliko ope-rativnih in podpornih ~lanov. Slovenska gasilska organiza-cija {teje ve~ kot 110.000 operativnih in podpornih ~lanov.

Pri nas se je v poznih sedemdesetih letih veliko ra-zmi{ljalo o tem, kako v praksi uresni~iti zamisel o sode-lovanju ~lovekoljubnih in drugih prostovoljnih organizacijv sistemu varstva pred nesre~ami, ne da bi s tem kakor ko-

Slika 5. Sestavni del usposabljanja prostovoljnih gasilcev so tudidràvna gasilska tekmovanja, ki jih organizira Gasilska zveza Sloveni-je. Na fotografiji je prizor z dràvnega gasilskega tekmovanja v Novemmestu. (foto: B. U{eni~nik)

Slika 6. Re{evalna vaja jamarskih re{evalcev v jami Vilenica (foto:B. U{eni~nik)

Slika 7. Usposabljanje vodnikov in re{evalnih psov v Izobraèvalnemcentru za za{~ito in re{evanje RS na Igu pri Ljubljani (foto: B. Toi~)


469

li prizadeli njihovo integriteto in avtonomni poloàj. Za-misel o sodelovanju teh organizacij v skupnih preventiv-nih akcijah, akcijah za{~ite, re{evanja in pomo~i je bilazadovoljivo uresni~ena {ele po velikih vsebinskih in orga-nizacijskih spremembah v Civilni za{~iti (CZ). Dokler jebila CZ namenjena predvsem delovanju v vojnih razmerahin se je organizirala po vzoru voja{ke organizacije z izra-zito centraliziranim vodenjem, ni bilo mo`nosti zakakr{no koli vklju~evanje in sodelovanje teh organizacij.Vzrok za to je bil tudi ta, da CZ v za~etnem obdobju v jav-nosti ni imela ugleda. Stanje se je za~elo spreminjati vosemdesetih letih, ko je CZ za~ela opravljati tudi nalogeza{~ite in re{evanja ob naravnih in drugih nesre~ah in koje svojo dejavnost utemeljila na dejanski ogroènosti. Bi-stvene spremembe pa so nastale na podlagi nove zakono-daje po letu 1991. Vzpostavljen je bil celovit sistem var-stva pred nesre~ami, ki je odprt za vse, ki lahko kakor ko-li prispevajo k za{~iti in re{evanju (U{eni~nik, 1997).

V Sloveniji v sistemu varstva pred nesre~ami sodeluje-jo gasilska dru{tva, Rde~i kri` Slovenije, Slovenski Kari-tas, Gorska re{evalna slu`ba, Jamarska re{evalna slu`ba,kinolo{ka dru{tva, potaplja{ka dru{tva, taborni{ke inskavtske organizacije, klubi radioamaterjev in nekaterastrokovna zdruènja. Njihova dejavnost ni omejena le naza{~ito, re{evanje in pomo~ ob nesre~ah, temve~ glede nasvoje kadrovske in druge zmogljivosti sodelujejo tudi priizvajanju preventivnih nalog, pri usposabljanju in priopravljanju drugih nalog. Dràva in ob~ine na razli~nena~ine spodbujajo in podpirajo njihovo dejavnost. Takoimajo te organizacije urejen status v sistemu varstva prednesre~ami, njihovi ~lani se praviloma ne razporejajo navoja{ke in druge dràvljanske dol`nosti, ~lani imajo za-gotovljene pravice na podro~ju zdravstvenega, pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja, zagotovljeni so stabil-ni viri sofinanciranja njihovih programov in tako dalje.Njihovi predstavniki sodelujejo tudi pri upravljanju invodenju na podro~ju varstva pred nesre~ami.

Dràvljanske dol`nosti

Dràvljanske dol`nosti obsegajo voja{ko dol`nost, de-lovno dol`nost, dol`nost sodelovati v CZ ter materialnodol`nost. Voja{ka in delovna dol`nost ter dol`nost sodelo-vati v CZ se nana{ajo na dràvljane RS, materialnadol`nost pa se nana{a tako na dràvljane kot na gospodar-ske dru`be, zavode in druge organizacije. V Sloveniji bovoja{ka dol`nost ob prehodu na poklicno vojsko v celotiodpravljena. Vlada je namre~ sklenila, da se nabor prene-ha izvajati eno leto po uveljavitvi sprememb in dopolnitevzakona o vaja{ki dol`nosti, ki bo sprejet predvidoma ko-nec leta 2002. Tako se bo obvezno sluènje voja{kega ro-

Slika 8. Slovenski gorski re{evalci v re{evalni akciji (foto: B. U{eni~nik)

Slika 9. Dràvljanske dol`nosti napodro~ju voja{ke in civilne obram-be ter za{~ite in re{evanja

470


ka prenehalo izvajati predvidoma 31. 6. 2004, obveznosluènje v rezervni sestavi pa 31. 12. 2010. Ker se bo sku-pni obseg Slovenske vojske po polnopravnem ~lanstvu RSv NATU postopno zmanj{al na vsega okoli 18.000 pripa-dnikov, se bodo bistveno izbolj{ale kadrovske mo`nostiCivilne za{~ite in drugih sil za za{~ito, re{evanje in po-mo~, ki so bile do sedaj zaradi razporejanja voja{kihobveznikov na voja{ke dol`nosti zelo omejene. V te struk-ture bo poslej mogo~e razporejati mo{ke vseh starosti.

Pri izvajanju varstva pred nesre~ami velja na~elo, da jeob nesre~i vsakdo dolàn pomagati po svojih mo~eh insposobnostih. Vsakdo mora osebi, ki je v ìvljenjski ne-varnosti, prisko~iti na pomo~, ~e s tem ne ogrozi svojegaìvljenja ali zdravja; ~e ji ne more pomagati, mora o temtakoj obvestiti center za obve{~anje ali ustrezno re{eval-no slu`bo ali pa za pomo~ poskrbeti na drug na~in.

Dràvljani RS so seveda dol`ni sodelovati tudi v organi-ziranih oblikah varstva pred nesre~ami. Sodelovati morajov CZ, dajati materialna sredstva (materialna dol`nost) terse usposabljati in pripravljati za izvajanje osebne in vzaje-mne za{~ite ter predpisanih za{~itnih ukrepov. Dol`nostsodelovanja v CZ se za~ne z 18. letom in traja do 63. letaza mo{ke oziroma do 55. leta starosti za ènske. PripadnikCZ je lahko vpoklican na zbor zaradi razporeditve k uva-jalnemu, temeljnemu in dopolnilnemu usposabljanju ter kopravljanju nalog za{~ite, re{evanja in pomo~i.

V CZ ne smejo biti razporejeni dràvljani, ki psiho-fi-zi~no in zdravstveno niso sposobni za delo pri za{~iti inre{evanju ter nose~nice, matere in samohranilci z otro-kom, ki {e ni dopolnil 15 let. V CZ pa lahko prostovoljnosodelujejo mo{ki in ènske, ki so stari najmanj 15 let,matere in samohranilci z otrokom, ki {e ni dopolnil 15 letter mo{ki in ènske, katerim je zaradi starosti prenehaladol`nost sodelovati v CZ.

Z zakonom o materialni dol`nosti (zakon …, 2001) je nanovo urejena materialna dol`nost dràvljanov, gospodar-

skih dru`b, zavodov in drugih organizacij na podro~juobrambe in za{~ite. Po tem zakonu morajo dràvljani, gos-podarske dru`be, zavodi in druge organizacije dajati za po-trebe {tabov, enot in slu`b Civilne za{~ite dolo~ena sredstvaiz popisa, kot so: motorna vozila, delovni stroji in sredstva,plovila, zrakoplovi vseh vrst, stacionarni in prenosni virielektri~ne energije, oprema v avtopralnicah, prenosni rezer-voarji in posode za vodo ter druga sredstva in oprema, ki selahko uporabi za radiolo{ko, kemijsko in biolo{ko dekonta-minacijo, motorne in elektri~ne àge, rezalke, traktorskipriklju~ki in druga sredstva ter oprema za tehni~no re{eva-nje. Za materialno dol`nost se {teje tudi za~asna uporabazemlji{~ ali objektov, na katerih se izvajajo vaje sil zaza{~ito, re{evanje in pomo~, oziroma tistih, ki so potrebniza izvajanje za{~itnih ukrepov ob naravni ali drugi nesre~iter v vojnem in izrednem stanju. Prav tako se za materialnodol`nost {teje namestitev sredstev za opazovanje,obve{~anje in alarmiranje na poslovnih in drugih stavbah,izjemoma pa tudi na stanovanjskih stavbah, ~e teh sredstevali naprav iz tehni~nih razlogov ni mogo~e namestiti nadrugih objektih oziroma lokacijah. Materialna dol`nost selahko izvaja v vojnem ali izrednem stanju ter ob naravni alidrugi nesre~i, v miru pa le zaradi pregledov in vaj.

Pripadniki Civilne za{~ite ter prostovoljci, ki sodeluje-jo pri opravljanju nalog za{~ite, re{evanja in pomo~i, ima-jo med opravljanjem nalog, usposabljanjem ter izvr{eva-njem materialne dol`nosti pravico do nadomestila pla~eoziroma izgubljenega zaslu`ka za ~as odsotnosti z dela,uìvajo pa tudi pravice na podlagi predpisov o zdravstve-nem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Informacije, znanje in izku{nje

Informacije, znanje in izku{nje imajo vse ve~ji pomenpri varstvu pred nesre~ami. Mnogi ljudje se ne zavedajonevarnosti naravnih in drugih nesre~ v okolju, kjer ìvijoin delajo, ker o tem nimajo popolnih in celovitih informa-cij. Informacije o nevarnostih in nesre~ah pove~ujejo

Slika 10. Izobraèvalni center za za{~ito in re{evanje RS na Igu priLjubljani (foto: J. Oraèm)

Slika 11. Odprti in zaprti bazen v Izobraèvalnem centru za za{~ito inre{evanje RS na Igu pri Ljubljani, ki sta namenjena usposabljanju zare{evanje na vodi in iz vode. (foto: J. Oraèm)


471

ob~utljivost ljudi za probleme, povezane z nevarnostmi innesre~ami, vzbujajo varnostno in za{~itno zavest ter njiho-vo pripravljenost za sodelovanje pri odlo~anju in iskanjure{itev, ki prispevajo k ve~ji varnosti pred nesre~ami. In-formacij v lahko razumljivi obliki o nevarnostih, mo`nihposledicah nesre~, ravnanju ob nesre~ah, osebni in vzaje-mni za{~iti, na~rtih za{~ite in re{evanja ter drugih oblikahpripravljenosti na nesre~e ni nikoli dovolj. Za informiranjejavnosti so odgovorni pristojni dràvni organi in ob~ine.

Izobraèvanje in usposabljanje za varstvo pred ne-sre~ami zajema prebivalce vseh starosti. V osnovni {olinaj bi se posredovala predvsem temeljna znanja o narav-nih in drugih nesre~ah ter za{~iti pred njimi. Pri nasosnovne {ole tega àl ne izvajajo, ker te vsebine nisopredpisane. Ni~ bolj{e ni v poklicnem srednjem in viso-ko{olskem izobraèvanju, kjer naj bi se posredovale vse-bine o varstvu pred nesre~ami glede na usmeritev posa-meznega izobraèvalnega programa. Po ukinitvi predme-ta obramba in za{~ita v srednjem izobraèvanju v osem-desetih letih prej{njega stoletja se dolo~ene vsebine ovarstvu pred nesre~ami v srednjih {olah posredujejo le {ev okviru ob{olskih dejavnosti.

Usposabljanje prebivalcev za osebno in vzajemnoza{~ito ter za izvajanje predpisanih za{~itnih ukrepov seizvaja kot neobvezna oblika usposabljanja prek bro{ur indrugega tiskanega gradiva, ki ga izvajalci tega usposa-bljanja delijo po gospodinjstvih, prek izobraèvalnih od-daj na nacionalni televiziji, predavanj za odrasle ter dru-gih oblik. Organizirajo ga dràva in ob~ine glede na var-nostna tveganja ter na~rte za{~ite.

^lani prostovoljnih ~lovekoljubnih in drugih nevladnihorganizacij, ki se organizirano ukvarjajo z varstvom prednesre~ami, se za opravljanje nalog usposabljajo v svojihorganizacijah po programih, ki jih na njihov predlogpredpi{e minister, pristojen za varstvo pred naravnimi indrugimi nesre~ami.

Usposabljanje pripadnikov organov, enot in slu`b Ci-vilne za{~ite organizirajo dràva in ob~ine, izvajajo pa gapoobla{~ene izobraèvalne organizacije. To usposablja-nje obsega uvajalno, temeljno in dopolnilno usposablja-nje. Uvajalno in temeljno usposabljanje sme trajati naj-ve~ 15 dni, dopolnilno pa najve~ 5 dni na leto. Dopolnil-no usposabljanje, ki vklju~uje tudi vaje, praviloma pote-ka v dela prostih dneh.

Izobraèvanje strokovnih kadrov s podro~ja varstvapred nesre~ami se izvaja v okviru rednega izobraèvalne-ga sistema ter z razli~nimi oblikami funkcionalnega izo-braèvanja. Po posebnem izobraèvalnem programu seizvaja le poklicno izobraèvanje gasilcev. To izobraèva-nje se izvaja v Izobraèvalnem centru za za{~ito in re{eva-nje RS, ki deluje v okviru Uprave RS za za{~ito in re{eva-nje. V tem centru izvajajo svoje programe usposabljanja

Slika 12. Usposabljanje gasilcev za re{evanje iz ogroènega objekta vIzobraèvalnem centru za za{~ito in re{evanje RS na Igu pri Ljubljani(foto: J. Oraèm)

Slika 13. Tehni~na re{evalna enota Civilne za{~ite na vaji Potres-96 vLjubljani (foto: B. Toi~)

472


tudi ~lovekoljubne in druge nevladne organizacije, ki de-lujejo v sistemu varstva pred nesre~ami. V njem potekajotudi vsi programi usposabljanja pripadnikov organov, enotin slu`b Civilne za{~ite iz dràvne pristojnosti.

Na~rtovanje

Na podro~ju varstva pred nesre~ami razlikujemo ra-zvojno in tako imenovano operativno na~rtovanje. Kot iz-hodi{~a za na~rtovanje se upo{tevajo: nevarnosti ter stop-nja in vrsta ogroènosti, tehni~ne in tehnolo{ke mo`nostipreventive ter za{~ite in re{evanja, izku{nje iz nesre~ vpreteklosti, stanje pripravljenosti na nesre~e ter naravnein druge danosti.

Temeljna dokumenta razvojnega na~rtovanja na ravnidràve sta (srednjero~ni) nacionalni program in letni

na~rt varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Te-meljna dokumenta razvojnega na~rtovanja v ob~ini pa sta(srednjero~ni) program in letni na~rt varstva pred narav-nimi in drugimi nesre~ami.

Temeljni dokumenti operativnega na~rtovanja so na~rtiza{~ite in re{evanja (uredba …, 2002). S temi na~rti se za-gotavlja organizirano in usklajeno delovanje vseh delovsistema varstva pred nesre~ami. Izdelajo se na podlagiocen ogroènosti zaradi naravnih in drugih nesre~, s kate-rimi se ugotovijo viri nevarnosti oziroma ogroànja,mo`ni vzroki nesre~e, verjetnost nesre~e, stopnjaogroènosti in moèn obseg nesre~e, ogroènci (ljudje,ìvali, premoènje, kulturna dedi{~ina in okolje) ter raz-polo`ljive sile in sredstva za za{~ito, re{evanje in pomo~.Na~rti za{~ite in re{evanja se izdelajo za vsako vrsto ne-sre~e posebej. Izdelati jih morajo dràvni organi, ob~ineter tiste gospodarske dru`be, zavodi in druge organizacije,

Slika 14. Karta poplavne ogroènosti obmo~ja dolvodno od vodnih elektrarn Mav~i~e in Medvode kot podlaga za prostorsko na~rtovanje terna~rtovanje ukrepov za za{~ito in re{evanje (vir: GIS-UJME, MORS-URSZR, MOP, MZT, Ljubljana, 1997)


473

ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevaàjoali skladi{~ijo nevarne snovi, nafto in njene derivate terenergetske pline ali opravljajo dejavnost oziroma uprav-ljajo sredstva za delo in velike infrastrukturne sisteme, kipomenijo nevarnost za nastanek nesre~e. @upan lahko do-lo~i, da na~rte za{~ite in re{evanja za dolo~ene vrste ne-sre~ poleg omenjenih organizacij izdelajo tudi druge orga-nizacije, zlasti s podro~ja vzgoje in izobraèvanja, zdrav-stvenega varstva, otro{kega in invalidskega varstva, negestarej{ih ob~anov, varstva kulturne dedi{~ine in druge.

Dràvne na~rte za{~ite in re{evanja izdela Uprava RSza za{~ito in re{evanje v sodelovanju z ministrstvi in dru-gimi dràvnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organi-zacijami. Dràvni na~rti se izdelajo za ukrepanje ob po-tresu, poplavi, letalski in èlezni{ki nesre~i, nesre~i namorju, jedrski nesre~i, ve~ji nesre~i z nevarnimi snovmi,v vojni ter ob drugih nesre~ah, ki lahko prizadenejo ve~jidel dràve oziroma lahko povzro~ijo posledice, ki prese-gajo zmo`nosti ob~in. Dràvni na~rti se podrobneje raz-~lenijo na ravni regije.

Ob~inske na~rte za{~ite in re{evanja izdela organob~ine, ki ga dolo~i ùpan. Izdela jih v sodelovanju zdrugimi organi in slu`bami ob~ine, ob~inskimi javnimislu`bami ter ustreznimi strokovnimi organizacijami.Ob~inski na~rti se izdelajo za vse nesre~e, ki lahko priza-denejo ob~ino in zahtevajo usklajeno delovanje razli~nihsil za za{~ito, re{evanje in pomo~.

Na~rti za{~ite in re{evanja so praviloma javni. Organi,ki so jih izdelali, jih morajo javno predstaviti najpoznejev devetdesetih dneh po njihovem sprejetju. Seveda pamorajo biti ti na~rti na vpogled zainteresiranim pravnimin fizi~nim osebam tudi po javni predstavitvi.

Sistemsko urejeni finan~ni viri

Finan~ne vire sistema varstva pred nesre~ami predstav-ljajo: prora~un RS, prora~uni ob~in, poàrna taksa, zava-rovalne premije, donacije in drugi prostovoljni prispevki,mednarodna pomo~ in drugi viri. Sredstva za varstvopred nesre~ami se v dràvnem in ob~inskih prora~unihoblikujejo za tri temeljne namene: za preventivo, za zago-tavljanje pripravljenosti, za{~ito in re{evanje ter za sana-cijo {kode in odpravo drugih posledic nesre~. Sredstva zapreventivo se na~eloma zagotavljajo v okviru programovposameznih dejavnosti (npr. vodnega gospodarstva, sta-novanjske gradnje, gozdnega gospodarstva, varstva na-ravne in kulturne dedi{~ine itd.). Sredstva za zagotavlja-nje pripravljenosti ter za{~ito in re{evanje se zagotavlja-jo na posebnih postavkah v prora~unu RS, prora~unihob~in ter s finan~nimi na~rti gospodarskih dru`b, zavo-dov in drugih organizacij. Sredstva za sanacijo {kode inodpravo drugih posledic nesre~ pa se zagotavljajo v pro-ra~unu RS in prora~unih ob~in, obi~ajno v okviru pro-ra~unske rezerve.

O sredstvih, namenjenih financiranju preventivnih pro-gramov oziroma projektov in nalog, ki imajo preventivnipomen, àl ni ustreznih evidenc, zato ni podatkov o tem,koliko denarja je bilo v zadnjem desetletju uporabljenegaza ta namen. Po ocenah nekaterih dràvnih organov inob~in razpolo`ljiva finan~na sredstva ne pokrivajo nitinajnujnej{ih potreb. Sredstva se zagotavljajo predvsem zaodpravljanje nakopi~enih in najbolj akutnih problemov.Posebno kriti~no je stanje na podro~ju varstva pred viso-kimi vodami, erozijo ter zemeljskimi plazovi.

O sredstvih, ki jih dràva in ob~ine namenjajo financi-ranju pripravljenosti, za{~iti in re{evanju ter zagotavlja-

Preglednica 3. Pregled sredstev za financiranje nalog varstva pred poàrom ter za{~ite in re{evanja iz dràvne inob~inske pristojnosti v obdobju 1992–2001 (vir: URSZR)

* Podatki so pribli`ni.

LetoSredstva prora~una

RSSredstva v okvirujavne porabe ob~in

Sredstva poàrnegasklada

Vsa sredstva Indeks

1992 326.570.346 933.452.000 1.260.022.346 100

1993 1.200.806.041 1.177.920.125 2.378.726.166 198

1994 1.690.429.000 1.646.480.000 394.308.000 3.731.217.000 157

1995 1.773.969.000 2.014.200.000 618.204.246 4.406.373.246 118

1996 2.019.265.000 2.348.975.125 707.549.041 5.075.789.166 115

1997 1.752.115.000 2.690.382.890 787.614.656 5.230.112.546 103

1998 1.820.010.000 3.006.200.000 826.552.984 5.652.762.984 108

1999 2.060.316.000 3.873.304.440* 824.908.407 6.758.528.847 119

2000 1.626.082.114 4.709.053.789* 857.147.414 7.192.283.317 106

2001 2.027.627.606 5.117.480.270* 904.904.503 8.050.012.379 111

474


nju osnovnih ìvljenjskih pogojev ob nesre~ah, obstajajonatan~ne evidence. Za obdobje od l. 1992. do l. 2001 soprikazana v preglednici 3.

Leta 2001 je bilo za financiranje pripravljenosti,za{~ite in re{evanja ter zagotavljanje osnovnih ìvljenj-skih pogojev ob nesre~ah od skupaj 8.171.010.946 SIT vprora~unu RS zagotovljenih pribli`no 25 % sredstev, vprora~unih ob~in 63 %, sredstva poàrnega sklada pa sozna{ala pribli`no 12 % vseh sredstev.

Sredstva poàrnega sklada se zbirajo na podlagi zako-na o varstvu pred poàrom (zakon …, 1993) in so strogo

namenska. Namenjena so sofinanciranju opremljanja indelovanja gasilskih enot, sofinanciranju raziskav na po-dro~ju varstva pred poàrom ter izobraèvanju in usposa-bljanju za varstvo pred poàrom.

Finan~na sredstva, ki so jih ob~ine porabile za finan-ciranje nalog varstva pred poàrom oziroma gasilstvater ostalih nalog za{~ite in re{evanja v obdobju od l.1992 do l. 2001 so prikazana v preglednici 5. Iz podat-kov je razvidno, da so ob~ine leta 2001 porabile za tanamen nekaj ve~ kot {est milijard SIT, od tega blizu 5milijard SIT za gasilstvo in nekaj ve~ kot milijardo SITza vse ostale naloge za{~ite in re{evanja. Razmerje med

LetoVsa vpla~ana

sredstvaIndeks rasti

Sredstva, ki so jihprejele ob~ine za

financiranje svojihprogramov varstva

pred poàrom

Sredstva za finan-ciranje programov

varstva predpoàrom {ir{ega

pomena1994 394.308.000 100 355.882.418 38.425.5821995 618.204.246 157 378.062.863 240.141.3831996 707.664.537 114 348.974.702 358.689.8351997 787.614.656 111 422.261.808 365.352.8491998 826.552.984 105 384.383.520 442.169.4641999 824.908.407 100 602.382.205 222.526.2022000 857.147.414 104 600.003.188 257.144.2262001 904.904.503 105 633.433.152 271.471.351

Preglednica 4. Pregled sredstev poàrnega sklada v obdobju 1994–2001 (vir: URSZR, 2002)

Preglednica 5. Pregled finan~nih sredstev za varstvo pred poàrom ter za{~ito in re{evanje v okviru javne porabeob~in v obdobju 1992–2001 (vir: URSZR)

* Podatki so pribli`ni.

LetoSredstva

za varstvo predpoàrom

Sredstvapoàrnega

sklada

Vsa sredstvaza varstvo

pred poàrom

Sredstvaza za{~ito

in re{evanje

Vsasredstvaskupaj

Indeksrasti

1992 777.452.000 777.452.000 156.000.000 933.452.000 100

1993 964.361.000 964.361.000 213.559.125 1.177.920.125 126

1994 1.350.100.000 394.308.000 1.744.408.000 296.380.000 2.040.788.000 173

1995 1.620.119.118 618.204.246 2.238.323.364 394.080.882 2.632.404.246 129

1996 1.893.338.177 707.664.537 2.601.002.714 455.636.948 3.056.639.662 116

1997 2.123.738.613 787.499.161 2.911.237.800 566.644.273 3.477.882.000 114

1998 2.294.400.000 826.552.984 3.120.952.984 711.800.000 3.832.752.984 110

1999 2.969.533.404* 824.908.407 3.794.441.811 903.771.036* 4.698.212.847 123

2000 3.748.322.927* 857.147.414 4.605.470.341 960.730.862* 5.566.201.203 118

2001 4.058.997.320* 904.904.503 4.963.901.823 1.058.482.950* 6.022.384.773 108


475

sredstvi za gasilstvo in sredstvi za za{~ito in re{evanje,ki zna{a 82,4 % : 17,6 % (podobno razmerje med ome-njenimi sredstvi je bilo tudi v prej{njih letih obravnava-nega obdobja), je vsekakor zanimivo, saj kaè na neu-ravnoteèn razvoj dejavnosti za za{~ito in re{evanje vob~inah. Posledice tak{nega na~ina financiranja se naj-bolj o~itno kaèjo v pomanjkljivi opremljenosti in uspo-sobljenosti ob~inskih enot in slu`b CZ ter v pomanjka-nju sredstev za sofinanciranje humanitarnih in drugihnevladnih organizacij, katerih dejavnost je pomembnaza za{~ito in re{evanje.

Financiranje nalog za{~ite in re{evanja iz dràvne pri-stojnosti poteka prek prora~una Uprave RS za za{~ito inre{evanje. V obdobju od l. 1994 do l. 2001 so ta sredstvazna{ala od 1.626.082.000 SIT (l. 2000) do 2.060.316.000SIT (l. 1999) ali v povpre~ju 5 % prora~una Ministrstvaza obrambo. Sredstva za za{~ito in re{evanje v okviru

prora~una Ministrstva za obrambo se iz leta v letozmanj{ujejo. Leta 1994 so zna{ala 6,57 % prora~una Mi-nistrstva za obrambo, leta 2000 pa le {e 3,19 %. Posebnozaskrbljuje zmanj{evanje sredstev za investicije, saj inve-sticijska izgradnja sistema v delu za{~ite in re{evanja {eni kon~ana. Leta 2000 so bila sredstva za investicije no-minalno trikrat manj{a kot leta 1994, kar je razvidno izgrafikona na sliki 15.

Iz grafikona na sliki 16 je razvidno, da se v obravnava-nem obdobju vztrajno zmanj{uje dele` vseh sredstev, na-menjenih za financiranje nalog za{~ite in re{evanja izdràvne pristojnosti. Leta 1994 je ta dele` zna{al 0,0912 %bruto doma~ega proizvoda, l. 2000 pa vsega 0,05 %. êse bo zmanj{evanje sredstev nadaljevalo, lahko pride doresnih motenj v delovanju podsistema za{~ite in re{eva-nja, kar ima lahko usodne posledice za varnost pred ne-sre~ami.

Slika 15. Gibanje finan~nih sred-stev URSZR za investicije v obdo-bju 1994–2001 (vir: URSZR)

Slika 16. Deleì sredstev prora~unaRS za za{~ito in re{evanje v brutodoma~em proizvodu v obdobju1994–2001 (vir: URSZR)

476


Zmanj{evanje sredstev za varstvo pred nesre~ami je vnasprotju s cilji in politiko, ki izhaja iz resolucije o strate-giji nacionalne varnosti RS. V resoluciji, ki jo je leta 2001sprejel Dràvni zbor RS, je zapisano, da upada pomen vo-ja{kih virov ogroànja nacionalne varnosti Republike Slo-venije, pove~uje pa se pomen nevoja{kih virov, med kate-rimi imajo pomembno mesto naravne in druge nesre~e.Politika Vlade in Ministrstva za obrambo tej ugotovitvi nesledita. ê je do spremembe njene politike pri{lo zaradivklju~evanja v NATO, potem se varstvu pred nesre~ami neobeta ni~ dobrega, dokler bo v obrambnem resorju. Znanoje namre~, da NATO vztraja pri transparentnem obram-bnem prora~unu, ki priznava le izdatke za vojsko in z njoneposredno povezane obrambne izdatke.

Tudi o sredstvih za sanacijo in dràvne pomo~i pravnimin fizi~nim osebam, ki so jih prizadele naravne nesre~e, sevodijo pregledne evidence. Iz sredstev prora~una RS je bi-lo v obdobju od l. 1995. do l. 2001 za ta namen izpla~anihskupno 17.963.053.240 SIT. Sredstva po posameznih letihomenjenega obdobja so prikazana v preglednici 6.

V Sloveniji je è ustaljena praksa, da dràva ob vsakive~ji naravni nesre~i pomaga prizadetim s prora~unskimisredstvi. Dràvne pomo~i so najve~krat dele`ne fizi~ne inpravne osebe v kmetijstvu. S tem se zmanj{uje pomen za-varovanj, ki so v razvitem svetu najpomembnej{i vir fi-nanciranja odpravljanja posledic nesre~. Avtorji raziska-ve o zavarovanju pred tveganji zaradi naravnih in drugihnesre~ (Pavliha, Oblak, Moljk, Vla~i~, 2001) ugotavljajo,da imajo slovenske zavarovalnice na podro~ju varstvapred naravnimi in drugimi nesre~ami, ~e izvzamemopoàrna zavarovanja, obrobni poloàj. Kot glavni vzrokza tak{no stanje navajajo prej{nji sistem solidarnosti, kije temeljil na socializaciji tveganj, ter è omenjene dràv-ne pomo~i v novej{em ~asu. V dràvah z razvitim tr`nimgospodarstvom so zavarovalnice med najpomembnej{imidejavniki varstva pred nesre~ami. S svojo dejavnostjo ne-posredno prispevajo k splo{ni ekonomski varnosti posa-meznika ter dru`be kot celote, zavarovance usmerjajo k

pravilnemu vrednotenju in varovanju premoènja, pos-pe{ujejo usposabljanje za varnej{e delo in ìvljenje terspodbujajo ukrepe za prepre~evanje oziroma zmanj{eva-nje posledic nesre~. Zavarovalnice so po naravi svoje de-javnosti usmerjene v pospe{evanje razvoja in uporabomodernih tehnologij, {e zlasti na obmo~jih, kjer jeogroènost velika in/ali te`ko predvidljiva.

ê upo{tevamo pove~evanje {kode zaradi naravnih ne-sre~ ter stopnjo zavarovanosti se zdi trenutna situacija vSloveniji brezizhodna. Doktor Gerhart Bertz iz München-ske pozavarovalnice glede na svetovnega gibanja opozar-ja, da bo zmanj{anje zavarovalnih mo`nosti dolgoro~nozahtevalo enakomernej{o porazdelitev tveganja zaradinevarnosti nesre~ med {tiri vpletene strani: zavarovance,zavarovalnico, pozavarovalnico in dràvo.

V Sloveniji bo dràva glede na ogroènost zaradi narav-nih nesre~ ter pretiranega odtoka zavarovalni{kega denarjav tujino prisiljena prevzeti vlogo zadnjega pozavaroval-ni~arja za tveganja, ki presegajo zmo`nosti zavarovalnic inpozavarovalnic. Razmisliti bi kazalo tudi o uvedbi dràvne-ga programa zavarovanj za dolo~ena tveganja, da bi v naj-kraj{em mo`nem ~asu dvignila stopnjo zavarovanosti prednjimi. Dràva pa seveda pri financiranju ekonomsko upra-vi~enih ukrepov za zmanj{anje tveganj lahko uveljavi {e vr-sto drugih oblik, od raznih dav~nih olaj{av, dajanja posojilin subvencij do financiranja z obveznicami. Posameznedràve imajo na tem podro~ju bogate izku{nje, ki jih kaèprou~iti in uporabiti, ~e se izkaè, da so primerne za na{erazmere. Najve~jo napako bi storili, ~e bi se {e naprej spre-nevedali in prisegali na dosedanjo prevladujo~o obliko fi-nanciranja sanacije ki, kot re~eno, temelji na prena{anjutveganj na dràvo in uporabi sredstev iz dràvne blagajne.

Materialni viri

Materialni viri sistema varstva pred nesre~ami so raz-polo`ljiva za{~itna sredstva, re{evalna oprema, sredstva

V preglednici niso zajeta sredstva za odpravo posledic potresa leta 1998.

Leto Naravne nesre~e Sredstva prora~una RS v SIT

1995 neurje s poplavo in to~o, burja, plazenje tal 1.584.463.302

1996 plazenje tal 1.724.852.099

1997 neurje s poplavo, to~a, plazenje tal, `led 1.720.000.000

1998 potres, neurje s poplavo in to~o, burja 1.200.000.000

1999 neurje, poplave, plazenje tal 2.500.000.000

2000 neurja s to~o, zemeljski plazovi, su{a, sluzenje morja 10.350.000.000

2001 neurja s to~o, zemeljski plazovi, pozeba 1.383.737.839

Preglednica 6. Pregled izpla~anih sredstev prora~una RS za odpravo posledic naravnih nesre~ v obdobju 1990–2001(vir: Ministrstvo za okolje in prostor)


477

humanitarne pomo~i, namenske zaloge materialnihsredstev za za{~ito, re{evanje in pomo~, ki jih oblikuje-jo dràva in ob~ine, dràvne blagovne rezerve ter na-menski objekti in naprave za za{~ito, re{evanje in po-mo~. Za materialne vire se {tejejo tudi materialna sred-stva, ki jih morajo dràvljani dajati v uporabo civilniza{~iti na podlagi materialne dol`nosti (zakon …,2001).

Za{~itna sredstva in re{evalna oprema, namenjena si-lam za za{~ito, re{evanje in pomo~, se zagotavljajo napodlagi meril za organiziranje, opremljanje in usposa-bljanje sil za za{~ito, re{evanje in pomo~, ki jih predpi{evlada.

Sredstva humanitarne pomo~i zagotavljajo Rde~i kri`Slovenije, Slovenska Karitas in druge humanitarne orga-nizacije, deloma pa tudi dràva in ob~ine v okviru na-menskih rezerv. Sredstva humanitarne pomo~i se zago-tavljajo tudi v okviru mednarodne pomo~i.

Namenske zaloge materialnih sredstev za za{~ito,re{evanje in pomo~ oblikujejo dràva in ob~ine glede naogroènost. Zaloge teh sredstev po potrebi zagotavljajotudi posamezne gospodarske dru`be, zavodi in druge or-ganizacije. Namenske zaloge obsegajo predvsem za{~itnasredstva in re{evalno opremo, ki se ob nesre~ahmnoì~no uporablja, zaloge rezervnih delov za vozila,delovne stroje in druga sredstva, naprave za proizvodnjo

Slika 17. Nara{~anje gospodarske {kode zaradi naravnih nesre~ v svetu v obdobju 1960–1999

Slika 18. Avtomobilska gasilska lestev nekdaj in danes (foto: B. U{eni~nik)

478


elektri~ne energije, naprave za pre~i{~evanje vode, sred-stva za za~asno nastanitev in oskrbo ljudi, strate{ke zalo-ge gasilnih sredstev, sredstev za za{~ito pred poplavamiin drugimi nesre~ami in podobno.

Dràvne blagovne rezerve oblikuje javni gospodarskizavod za blagovne rezerve na podlagi zakona in v skladuz odlo~itvami vlade. Dràvne blagovne rezerve so name-njene posredovanju ob ve~jih motnjah v preskrbi oziro-ma nestabilnostih na trgih, zagotavljanju osnovne pre-skrbe ob ve~jih naravnih in drugih nesre~ah ter v vojnemstanju.

Namenski objekti in naprave obsegajo zakloni{~a indruge za{~itne objekte, skladi{~a in druge objekte zashranjevanje in vzdrèvanje za{~itnih sredstev, re{evalneopreme in sredstev humanitarne pomo~i, telekomunika-cijske in informacijske naprave in sredstva, izobraèval-no infrastrukturo, sredstva za opazovanje nevarnosti terdruga sredstva, ki jih zaradi opravljanja nalog za{~ite,re{evanja in pomo~i zagotavljajo gospodarske dru`be, za-vodi in druge organizacije ter dràva in ob~ine.

Mednarodno sodelovanje

Republike v prej{nji skupni dràvi SFRJ samostojnoniso mogle razvijati nobenih oblik mednarodnega sodelo-vanja. Vse mednarodno sodelovanje je potekalo prek Beo-grada oziroma zveznih organov. Takoj po osamosvojitvipa si je Slovenija na podro~ju varstva pred nesre~ami po-stavila tri temeljne cilje, in sicer:

– vzpostaviti medsebojno sodelovanje na podro~ju var-stva pred nesre~ami s sosednjimi in drugimi dràva-mi v regiji na podlagi dvostranskih in ve~stranskihsporazumov;

– razviti enakopravno sodelovanje v mednarodnih or-ganizacijah, zlasti v organih in agencijah OZN;

– razviti in utrditi vlogo enakopravne partnerice v pro-gramih EU, NATO, Srednjeevropske pobude (SEP) indrugih regionalnih pobud ter izvesti priprave za pol-nopravno ~lanstvo v EU in NATO.

Slovenija je bila pri tem zelo uspe{na, saj je uresni~ilaveliko ve~ino postavljenih ciljev. V teh letih je postalaenakopravna, zelo dejavna in ugledna partnerica pri ure-janju zadev, povezanih z varstvom pred nesre~ami v med-narodni skupnosti.

Dvostranske sporazume o sodelovanju na podro~ju var-stva pred nesre~ami je do sedaj sklenila z Madàrsko, Av-strijo, Hrva{ko in Slova{ko. V postopku so sporazumi omedsebojnem sodelovanju z Italijo, Rusko federacijo,ê{ko republiko in Poljsko. Pobudo za sklenitev takegasporazuma je Slovenija dala tudi Bosni in Hercegovini ter{e nekaterim drugim dràvam v regiji. Podpisala in ratifi-cirala je tudi ve~stranski sporazum dràv Srednjeevrop-ske pobude o sodelovanju pri napovedovanju, pre-pre~evanju in ublaìtvi naravnih in tehnolo{kih katastrof.

Z omenjenimi sporazumi èli pospe{iti in omogo~itipredvsem:

– identifikacijo virov nevarnosti naravnih in drugih ne-sre~ ter obmo~ij, ki jih nesre~e ogroàjo;

– sodelovanje pri opazovanju, predvidevanju in napo-vedovanju nevarnosti oziroma nesre~;

– izbolj{anje medsebojnega obve{~anja o nevarnostihoziroma nesre~ah ter njihovih posledicah;

– sodelovanje pri na~rtovanju ukrepov za prepre~itevnesre~ oziroma ublaìtev njihovih posledic ter

– medsebojno pomo~ pri za{~iti in re{evanju ob ne-sre~ah.

Na podlagi sklenjenih sporazumov se je razvilo pestroin plodno sodelovanje zlasti s sosednjimi dràvami, {eposebno na obmejnih obmo~jih.

Slika 19. Dràvne rezerve materialnih sredstev za za{~ito, re{evanje inpomo~ v dràvnem logisti~nem sredi{~u Roje pri Ljubljani (foto:B. U{eni~nik)

Slika 20. Slovenija je prvi dvostranski sporazum o sodelovanju na po-dro~ju varstva pred nesre~ami podpisala z Madàrsko. Sporazum sta22. 3. 1995 v Ljubljani podpisala tedanji slovenski obrambni ministerJelko Kacin in madàrski minister za notranje zadeve Gabor Kunze (izfotodokumentacije URSZR).


479

Slovenske humanitarne in druge nevladne organizacije,ki se ukvarjajo z za{~ito in re{evanjem, so è v prvih le-tih po osamosvojitvi postale ~lanice ustreznih mednarod-nih organizacij. Tako je Rde~i kri` Slovenije od l. 1993vklju~en v svetovno Gibanje Rde~ega krià in deluje vokviru Mednarodnega odbora Rde~ega krià, Mednaro-dne federacije dru{tev Rde~ega krià in Rde~ega polme-seca; Gasilska zveza Slovenije je postala ~lanica Medna-rodnega tehni~nega komiteja za prepre~evanje in ga{enjeognja (CTIF) l. 1992; Gorska re{evalna slu`ba Slovenijeje bila sprejeta v Mednarodno komisijo za re{evanje v go-rah (IKAR) l. 1992, ~eprav je slovenska Gorska re{eval-na slu`ba v tej komisiji aktivno sodelovala in zastopalavse jugoslovanske gorske re{evalce od 1955. leta naprej;Jamarska re{evalna slu`ba pri Jamarski zvezi Slovenije jebila sprejeta v Mednarodno jamarsko zvezo – Komisijoza jamarsko za{~ito (UIS) l. 1993; Kinolo{ka zveza Slo-venije je bila sprejeta v Mednarodno kinolo{ko federaci-jo (FCI) l. 1992; Slovenska potaplja{ka zveza je bilasprejeta v Svetovno podvodno zdruènje (CMAS) l.1993; Slovenski taborniki in skavti so bili sprejeti v Sve-tovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) l. 1994;Zveza radioamaterjev Slovenije je bila sprejeta v sorodnomednarodno organizacijo (IARU) l. 1992 itd.

Slovenija dejavno sodeluje v programih civilne za{~iteEU in Partnerstva za mir pri NATU. Aktivno deluje tudi vsistemu ZN, posebno z Uradom OZN za usklajevanje hu-manitarnih dejavnosti (UN OCHA - United Nations Offi-ce for the Coordination of Humanitarian Affairs). Na ne-sre~e v tujini se odziva redno in hitro, bodisi s po{ilja-njem re{evalnih ekip ali humanitarne in druge materialnepomo~i. S tem izpri~uje svojo odgovornost in dejansko

pripravljenost za sodelovanje pri razre{evanju skupnihproblemov varstva pred nesre~ami in zagotavljanju med-narodne pomo~i.

Vklju~itev v EU je za Slovenijo s stali{~a varstva prednesre~ami izjemnega pomena. Polnopravno ~lanstvo vEU Sloveniji zagotavlja ve~jo stabilnost njenega varno-stnega okolja, ve~jo varnost in hitrej{i razvoj varstva prednesre~ami. Slovenija od EU pri~akuje, da bo oblikovalatako politiko varstva pred nesre~ami, ki bo dolgoro~nousmerjena v pospe{evanje usklajenega na~rtovanja in de-lovanja v kriznih razmerah, pospe{evanje razvoja med se-boj povezanih sistemov za opazovanje nevarnosti narav-nih in drugih nesre~, povezovanje in skupno uporabo so-dobnih informacijskih tehnologij in sredstev mnoì~nihkomunikacij (sateliti), razvijanje in uporabo novih tehno-logij in tehni~nih mo`nosti za prepre~evanje nesre~, sofi-nanciranje projektov varstva pred nesre~ami, ki so skup-nega pomena, selektivno razvijanje dolo~enih skupnih silza za{~ito, re{evanje in pomo~, ki jih ni smiselno razvija-ti v vsaki dràvi, ker so zelo drage in niso pogosto v upo-rabi, ter v zagotavljanje nepogre{ljive humanitarne indruge pomo~i ogroènim in prizadetim ~lanicam.

Za varstvo pred nesre~ami je pomembno tudi polno-pravno ~lanstvo Slovenije v NATU, ~eprav gre za vo-ja{ko-politi~no organizacijo, katere osnovni namen ni so-delovanje pri varstvu pred nesre~ami. Za varstvo pred ne-sre~ami so pomembni predvsem tisti programi NATA, kise nana{ajo na na~rtovanje za krizne razmere, usposablja-nje za izvajanje humanitarnih operacij, zagotavljanjepodpore voja{kih struktur pri izvajanju re{evalnih in dru-gih humanitarnih operacij, usklajevanje mednarodne po-

Slika 21. Komplet opreme enote zaradiolo{ko, kemijsko in biolo{koza{~ito, ki jo je Slovenija dalaBosni in Hercegovini kot pomo~ priobnovi njene civilne za{~ite. (foto:B. U{eni~nik)

480


mo~i ob velikih nesre~ah ipd. V NATU izrecno poudarja-jo, da ta organizacija s svojo dejavnostjo ne èli posegatina podro~je delovanja mednarodnih humanitarnih in dru-gih organizacij. V NATU priznavajo in podpirajo primar-no vlogo OZN in drugih mednarodnih organizacij na po-dro~ju re{evanja in nudenja humanitarne pomo~i ob ne-sre~ah in v drugih kriznih situacijah. NATO èli civilnimoblastem in mednarodnim organizacijam pomagati in jihtudi z voja{kimi silami in sredstvi podpirati pri opravlja-nju njihovega poslanstva na tem podro~ju. NATO je s temnamenom l. 1998 ustanovil Evroatlantski center za koor-dinacijo pomo~i (EADRCC-Euro-Atlantic Disaster Res-ponse Coordination Centre). V tem centru je imela ve~kot leto dni svojega predstavnika tudi Slovenija.

Slovenija sodeluje tudi v okviru Pakta stabilnosti za ju-govzhodno Evropo. Kot je znano je bila leta 2000 v okvi-ru Pakta stabilnosti sprejeta pobuda za sodelovanje dràvjugovzhodne Evrope na podro~ju varstva pred nesre~ami.Formalno podlago te pobude predstavlja Deklaracija osodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi ne-sre~ami v jugovzhodni Evropi, katere cilj je izbolj{atipreventivo in okrepiti pripravljenost lokalnih in nacional-

nih struktur na nesre~e ter zmanj{ati posledice nesre~.Pobudo so sprejele Albanija, Bolgarija, Bosna in Herce-govina, Gr~ija, Hrva{ka, Madàrska, Makedonija, Mol-davija, Romunija, Slovenija, Zvezna republika Jugoslavi-ja in Tur~ija. Pobudi so se kot aktivne partnerice pri-druìle tudi Italija, [vedska, ZDA, Mednarodna federaci-ja dru{tev Rde~ega krià in Rde~ega polmeseca, prekodolo~enih programov pa tudi OZN in NATO. Slovenija jebila dejavna è v pripravljalni fazi pobude. Skupaj s Hr-va{ko je postala nosilka in koordinatorica projekta izo-braèvanja in usposabljanja za varstvo pred nesre~ami.

V svetovnem merilu ima na podro~ju varstva pred ne-sre~ami klju~no vlogo OZN. Ena njenih najpomembnej{ihakcij v zadnjem desetletju je akcija z imenom Desetletjezmanj{evanja {tevila naravnih nesre~ (IDNDR – Internati-onal Decade for Natural Disaster Reduction). Zaradi po-ve~evanja {tevila naravnih nesre~ in njihovih posledic, {eposebej v manj razvitih okoljih, je Generalna skup{~inaOZN s posebno resolucijo decembra 1989 razglasila dese-tletje 1990–2000 za Desetletje zmanj{evanja {tevila narav-nih nesre~. Znanstveni in tehni~ni komite, ki je na ~elu teakcije, je dolo~il namen, cilje in strategijo te akcije, odlo~apa tudi o mednarodnih projektih, ki potekajo v okviru ak-cije. Cilji akcije – objavljeni so v t. i. newyor{ki deklaraci-ji – se nana{ajo na izbolj{anje mo`nosti vsake dràve, daomili posledice naravnih nesre~, zagotavljanje dostopnostiznanstvenih in tehni~nih dose`kov s podro~ja varstva prednesre~ami vsem dràvam, seznanjanje strokovne in {ir{ejavnosti z najnovej{imi spoznanji znanstvenikov in stro-kovnjakov z nevarnostmi in ogroènostjo zaradi naravnihnesre~ ter mo`no preventivo, izobraèvanje in usposablja-nje za presojanje ogroènosti, napovedovanje nesre~ terpreventivno ukrepanje, programe tehni~ne pomo~i, pretokznanja in tehnologij in drugo (Karba, 1994). OZN je posvetovni konferenci o zmanj{evanju posledic nesre~, ki jebila l. 1994 v Yokohami julija 1999 objavila dokumentStrategija za varnej{i svet v 21. stoletju: zmanj{anje tve-ganj in nesre~ (Strategy for a Safer World in the 21st Cen-tury: Disaster and Risk Reduction), ki vsebuje zelo kon-kretne cilje in naloge za zmanj{evanje tveganj in nesre~(Strategija …, 2001). Strategijo naj bi skrbno spremljalacelotna mednarodna skupnost, sodelujo~e strani pa naj bipo petih letih njenega izvajanja pregledale napredek in do-se`ke. Tako naj bi se akcija Desetletje zmanj{evanja {tevi-la naravnih nesre~ nadaljevala tudi po letu 2000.

V posameznih dràvah naj bi za usmerjanje in usklaje-vanje aktivnosti v tej akciji ustanovili nacionalne komite-je ali sredi{~a akcije Desetletje zmanj{evanja {tevila na-ravnih nesre~. Slovenija se je tej akciji pridruìla marca1994. Vlada RS je za nacionalnega koordinatorja pri ure-sni~evanju varstva pred naravnimi nesre~ami v desetletju1990–2000 dolo~ila takratno Republi{ko upravo zaza{~ito in re{evanje. Napredek in dose`ki pri zmanj{eva-nju tveganj in nesre~ v ~asu akcije so dokaj celovito pred-stavljeni tudi v pri~ujo~i publikaciji.

Slika 22. Pri iskanju preìvelih v potresu v Tur~iji l. 1999 so sodelova-le tudi ekipe vodnikov z re{evalnimi psi Kinolo{ke zveze Slovenije inZveze dru{tev vodnikov re{evalnih psov Slovenije. (foto: J. Oraèm)


481

Urad OZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti(UN OCHA-United Nations Office for the Coordinationof Humanitarian Affairs) je v sodelovanju z NATOM 15.in 16. junija 2000 pripravil {e eno pomembno mednaro-dno sre~anje, katerega cilj je bil izbolj{ati pripravljenostna nesre~e v evropskih dràvah, {e posebej v novonasta-lih dràvah v regiji, z imenom Fribur{ki forum(U{eni~nik, 2000/2001). Udeleìlo se ga je 52 dràvnihdelegacij ter delegacij nevladnih in mednarodnih organi-zacij. Prireditelji so na forum povabili predvsem poli-ti~ne predstavnike dràv in mednarodnih organizacij, od-govorne za mednarodno humanitarno pomo~, z name-nom, da bi zagotovili njihovo podporo in pomo~ pri od-pravljanju nakopi~enih teàv na podro~ju mednarodnegasodelovanja pri varstvu pred nesre~ami ter humanitarnepomo~i. Forum si je postavil naslednje prakti~ne cilje:

– zmanj{ati razlike in odpraviti nasprotja v pooblastilihin{titucij znotraj posamezne dràve in med dràvami;

– dose~i, da se postopno opustijo nepotrebni in zastare-li postopki pri po{iljanju re{evalnega osebja ter mate-rialne in druge humanitarne pomo~i prek dràvnihmeja;

– pove~ati {tevilo razpolo`ljivih sil in sredstev zaza{~ito, re{evanje in pomo~ v kriznih situacijah terizbolj{ati pripravljenost sil;

– izbolj{ati koordinacijo kriznega upravljanja v posa-meznih dràvah in pri izvajanju medsebojne pomo~iv regiji.

Nekatere zna~ilnosti sistema

Sistem varstva pred nesre~ami lahko opredelimo kotna~rtno, razumsko urejen skupek ciljev, nalog, na~el, pra-vil, postopkov, ~love{kih in materialnih virov, ki dolo~ajovarstvo pred nesre~ami. V konkretnem primeru bi lahkorekli, da je to na~in uskladitve posameznih dejavnosti var-stva pred nesre~ami, da tvorijo funkcionalno zaokroènoceloto dejavnosti, ki so potrebne za uresni~evanje postav-ljenih ciljev, ali, povedano z drugimi besedami, sistemvarstva pred nesre~ami pomeni mnoìco razli~nih, medseboj na~rtno povezanih dejavnosti, ki sestavljajo za-klju~eno celoto dejavnosti, usmerjeno k skupnemu cilju.

Cilji, naloge in razmejitev pristojnosti

Glavni cilj varstva pred nesre~ami je zmanj{anje {tevi-la nesre~ ter prepre~itev oziroma zmanj{anje {tevila `rtevin drugih posledic. Ta cilj je v nacionalnem programuvarstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami raz~lenjentakole:

– zmanj{ati {tevilo nesre~ in njihove posledice s pre-ventivnim pristopom;

– izbolj{ati mo`nosti napovedovanja, odkrivanja inspremljanja nevarnosti naravnih in drugih nesre~;

– izbolj{ati splo{no pripravljenost na naravne, tehni~nein tehnolo{ke nesre~e ob spo{tovanju na~el trajno-stnega razvoja;

– skraj{ati odzivni ~as re{evalnih slu`b ob naravnih indrugih nesre~ah;

– izbolj{ati pripravljenost za za{~ito in re{evanje obpojavih terorizma in drugih varnostnih tveganjih,vklju~no z vojno;

– izbolj{ati varstvo posebno ob~utljivih obmo~ij, eko-sistemov in varovane kulturne dedi{~ine ter sodelova-ti pri ohranjanju in varovanju svetovnega ekosistema;

– urediti formalne podlage za medsebojno sodelovanjena podro~ju varstva pred naravnimi in drugimi ne-sre~ami z vsemi sosednjimi dràvami in dràvami vregiji; okrepiti vlogo in dejavnost Republike Sloveni-je v mednarodnih humanitarnih in drugih organizaci-jah, vklju~no s sodelovanjem njenih sil v mednaro-dnih humanitarnih in re{evalnih akcijah;

– izpopolniti in povezati obstoje~e in morebitne noveopazovalne sisteme v Center za obve{~anje RS in vregijske centre za obve{~anje;

– prednostno izpopolniti predvsem sisteme za opazova-nje potresov, opazovanje vremenskih razmer in se-vanj;

– izvesti spremembe v sestavi, organiziranosti inopremljenosti sil za za{~ito, re{evanje in pomo~, kibodo zagotovile ve~jo u~inkovitost in gospodarnostsistema.

Temeljne naloge sistema varstva pred nesre~ami so:– prou~evanje nevarnosti in nesre~, – izvajanje preventivnih ukrepov, – zagotavljanje pripravljenosti za ukrepanje, – za{~ita, re{evanje in pomo~ ter– odpravljanje posledic in obnova.

Prou~evanje nevarnosti in nesre~

Raziskovalno delo na podro~ju varstva pred nesre~amije do leta 2001 potekal po ciljnem raziskovalnem progra-mu Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami, ki je bilsprejet leta 1994. Leta 2001 je bil enoten ciljni razisko-valni program za obdobje 2001–2006 z imenom Konku-ren~nost Slovenije. V tem programu so raziskovalne na-loge s podro~ja varstva pred nesre~ami v okviru varnost-ne politike. Program se vsako leto doponjuje glede na fi-nan~ne mo`nosti. Sredstva za ta namen so skromna, za-do{~ajo le za financiranje najpomembnej{ih prednostnihraziskovalnih nalog. V obdobju 1992–2001 so zna{alaokoli 105 milijonov SIT. Pred sprejetjem programa Var-stvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami je bilo teì{~eraziskovalnega dela na izdelavi ocen ogroènosti zaradinaravnih in drugih nesre~. Po sprejetju tega programa paje bilo najve~ raziskovalnih nalog s podro~ja prostorskih,gradbenih in drugih tehni~nih ukrepov za za{~ito pred ne-sre~ami, varstva pred poàrom, varstva pred poplavami,

482


varstva gozdov, varstva pred plazovi, zdravstvenega var-stva, informatike, prou~evanja psiholo{kih vidikov ne-sre~, sistema opazovanja, obve{~anja in alarmiranja tersanacije {kode in odpravljanja drugih posledic nesre~.Ve~ kot dve tretjini vseh raziskav je bilo aplikativnih.

Izvajanje preventivnih ukrepov

Cilj preventivnih ukrepov varstva pred nesre~ami jeprepre~iti, odstraniti ali zmanj{ati varnostna tveganja.Ukrepi za prepre~itev nevarnosti oziroma nesre~ soobi~ajno usmerjeni v vire ogroànja. V primerih, ko na-nje ni mogo~e vplivati, pa se sku{a varnost, seveda vodvisnosti od vrste nesre~, zagotoviti oziroma izbolj{ati zustreznimi organizacijskimi, tehni~nimi in drugimi

za{~itnimi ukrepi, na primer z ustrezno uporabo in urejan-jem prostora, potresno varno gradnjo, uporabo ognjevar-nih materialov, gradnjo zakloni{~ in podobnim.

Med pomembnej{e ukrepe, ki zmanj{ujejo posledicenesre~, {tejemo prostorske, gradbene in druge tehni~neukrepe, ki se nana{ajo na uporabo, organizacijo, ureditevin opremljenost prostora, {e zlasti v urbanem okolju, terna gradnjo objektov. Cilj teh ukrepov je, da se posameznaobmo~ja, naselja in objekte, ki so izpostavljeni nevarno-stim naravnih in drugih nesre~, zgradi, uredi in opremi ta-ko, da se ob nesre~ah prepre~i ~love{ke `rtve in ve~jomaterialno {kodo in da se omogo~i delovanje re{evalnihslu`b. Upo{tevajo se pri pripravi prostorskih sestavindru`benega plana RS ter prostorskih planov ob~in. Priprostorskem na~rtovanju se upo{tevajo omejitve uporabeprostora zaradi prevelikih varnostnih tveganj (omejitevdejavnosti in gradenj na potresnih, poplavnih in plazovi-tih obmo~jih itd.), obmo~ja izklju~ne uporabe prostora(vadbi{~a, obmo~ja za uni~evanje NUS, logisti~na sre-di{~a idr.), obmo~ja mo`ne izklju~ne rabe prostora(obmo~ja za~asnih prebivali{~, obmo~ja za odlaganjeonesnaènih materialov in nevarnih snovi, ru{evin in dru-gega materiala, obmo~ja skupinskih grobi{~ ter pokopa-li{~ za ìvalske kadavre, obmo~ja za dekontaminacijo lju-di, ìvali in materialnih sredstev itd.).

Izvajanje preventivnih ukrepov je v pristojnosti ministr-stev in ob~in, je pa to tudi naloga posameznih gospodar-skih dru`b, zavodov in drugih organizacij glede na njiho-vo dejavnost. Kot je bilo è omenjeno, se v Sloveniji izva-janje preventivnih ukrepov sistemati~no ne spremlja nitipo vsebini niti glede finan~nih izdatkov, zato ni mogo~e

Slika 23. Temeljne naloge sistemavarstva pred nesre~ami

Slika 24. Utrjevanje ob potresu po{kodovane hi{e z iniciranjem betonain vgrajevanjem vodoravnih vezi (foto: B. U{eni~nik)


483

natan~no ugotoviti, kaj se je po l. 1991 dejansko storilo natem podro~ju niti kolik{na sredstva so posamezna ministr-stva in ob~ine namenila za ta namen. Znano je, da ve~inapristojnih dràvnih in ob~inskih organov nima izdelanihprogramov in na~rtov za prepre~evanje in ublaìtev posle-dic mo`nih nesre~. Preventivne ukrepe ve~inoma izvajajo

kampanjsko, predvsem ob pojavu nevarnosti ali ob nesre~ioziroma po njej. Upamo, da se bo na podlagi Nacionalne-ga programa varstva pred naravnimi in drugimi nesre~amiter z izdelavo ob~inskih programov in na~rtov varstvapred nesre~ami stanje izbolj{alo tudi na tem podro~ju.

Zagotavljanje pripravljenosti za ukrepanje

Zagotavljanje pripravljenosti za ukrepanje obsega iz-delavo ocen ogroènosti, izdelavo na~rtov za{~ite inre{evanja in njihovo materialno zagotovitev, na~rtovanjein izvajanje ukrepov za neposredno za{~ito pred u~inkinesre~, organiziranje, usposabljanje in opremljanje sil zaza{~ito, re{evanje in pomo~, izobraèvanje in usposablja-nje ter zagotavljanje in vzdrèvanje za{~itne in re{evalneopreme in sredstev.

Naloge v zvezi s pripravljenostjo za ukrepanje ob ne-sre~ah izvajajo pristojna ministrstva, ob~ine ter gospo-darske dru`be, zavodi in druge organizacije, ki se ukvar-jajo z za{~ito in re{evanjem. Pri na~rtovanju pripravlje-nosti se upo{tevajo ocene ogroènosti ter raziskave prav-nih, ekonomskih, socialnih, psiholo{kih in drugih vidikovnesre~, ki dajejo odgovore na vpra{anja o mo`nih posle-dicah nesre~ in ukrepanju. Z znanstvenim pristopom sepripravljajo tudi varnostni predpisi in standardi za zago-tavljanje varnosti pred nesre~ami. Posebno dragocen pri-pomo~ek pri na~rtovanju pripravljenosti so raziskave po-sameznih primerov nesre~.

Za{~ita, re{evanje in pomo~

Za{~ita pred nevarnostmi se zagotavlja z opazovanjem,obve{~anjem in alarmiranjem, razgla{anjem nevarnosti,

Slika 25. Potresno varna gradnja stanovanjske hi{e v Dre`ni{kih Rav-nah (foto: B. U{eni~nik)

Slika 26. Dràvno logisti~no sre-di{~e v Rojah pri Ljubljani (fotodo-kumentacija URSZR)

484


zaklanjanjem, evakuacijo, nastanitvijo in oskrboogroènih prebivalcev, tehni~nimi in drugimi sredstvi zaosebno in skupinsko radiolo{ko, kemijsko in biolo{koza{~ito, odstranjevanjem in uni~evanjem ostankov neeks-plodiranih ubojnih sredstev ter za{~ito nepremi~ne in pre-mi~ne kulturne dedi{~ine. Z omenjenimi za{~itnimi ukre-pi se prepre~i ali ublaì neposredni vpliv nesre~ na ljudi,ìvali, premoènje, kulturno dedi{~ino in okolje.

Pri za{~iti ljudi pred napadi iz zraka in drugimi vo-ja{kimi napadi v vojnih razmerah imajo posebno velikpomen zakloni{~a. V Sloveniji se zakloni{~a gradijo odza~etka sedemdesetih let. Najve~ je bilo zgrajenih zaklo-ni{~ za osnovno za{~ito. L. 1984 je bilo na obmo~ju Slo-venije 266.639 zakloni{~nih mest v zakloni{~ih za osnov-no za{~ito, 75.035 v zakloni{~ih za dopolnilno za{~ito in5491 zakloni{~nih mest v zakloni{~ih za pove~anoza{~ito. Ob koncu osemdesetih in v za~etku devetdesetihlet je bil sprejet moratorij na gradnjo zakloni{~. Od l.1994 naprej se zakloni{~a ponovno gradijo, vendar le vomejenem obsegu. Zakloni{~a osnovne za{~ite se morajograditi v mestih in drugih ogroènih naseljih v novihobjektih, ki so namenjeni javni zdravstveni slu`bi, var-stvu in izobraèvanju otrok, varstvu kulturne dedi{~ine,javnim telekomunikacijam, nacionalni televiziji in radiu,

upravljanju èlezni{kega, pomorskega in zra~nega pro-meta ter v pomembnih energetskih in industrijskih objek-tih, kjer bi se v vojni opravljale dejavnosti, ki so posebne-ga pomena za obrambo in za{~ito. V drugih novih objek-tih je obvezna le oja~itev prve plo{~e, tako da ta zdrìru{enje nanjo. Zakloni{~a se praviloma gradijo kot dvo-namenski objekti, da bi jih v miru lahko uporabljali tudiza druge namene. Ob koncu 1999. leta je bilo v Sloveni-ji 1790 zakloni{~ za osnovno za{~ito z 296.128 zaklo-ni{~nimi mesti in 263 zakloni{~ dopolnilne za{~ite z39.356 zakloni{~nimi mesti. [tevilo zakloni{~ za osnov-no za{~ito se je v zadnjem ~asu zmanj{alo zaradi preka-tegorizacije v zakloni{~a za dopolnilno za{~ito, ki seizvaja ob rekonstrukcijah in spremembi namembnostiobjektov, v katerih so zakloni{~a.

Re{evanje in pomo~ ob nesre~ah izvajajo re{evalneslu`be, Civilna za{~ita ter dolo~ene gospodarske dru`be,zavodi in druge organizacije. Prebivalci pa so ob nesre~idol`ni izvajati osebno in vzajemno za{~ito, ki obsegaukrepe za prepre~evanje in ublaìtev tveganj za zdravje in

Sliki 27 in 28. Takoj po nesre~i je treba zavarovati imetje pred nadalj-njo {kodo zaradi vremenskih in drugih vplivov, poskrbeti za varnostprometa in varno gibanje ljudi na javnih povr{inah in drugo. (foto:B. U{eni~nik)

Slika 29. Zakloni{~e v Izobraèvalnem centru za za{~ito in re{evanjeRS, ki je zgrajeno tako, da se v miru lahko uporablja kot u~ilnica.(foto: B. U{eni~nik)

Slika 30. Iskanje ponesre~enih v sne`nem plazu (foto: B. U{eni~nik)


485

Slika 31. Jamarska re{evalna slu`-ba se usposablja tudi za re{evanjeiz visokih stanovanjskih in drugihobjektov. Prizor na fotografiji je izvaje Potres-96. (fotodokumentacijaICZR)

ìvljenje ter imetje posameznika. V ta namen se moravsakdo usposobiti za uporabo osebnih za{~itnih sredstev,obvladati bi moral osnove prve pomo~i (zaustavljanje kr-vavitve, umetno dihanje, imobilizacija in zavarovanje),ga{enje za~etnih in manj{ih poàrov, enostavnej{e oblikere{evanja iz ru{evin in ogroènih objektov ter re{evanjeiz vode. Vsakdo naj bi se nau~il tudi plavati. Ob~ani, kise ukvarjajo z ìvinorejo ali rejo ìvali, naj bi obvladalitudi osnove prve veterinarske pomo~i. Poleg tega naj bi sivsakdo priskrbel najnujnej{a osebna za{~itna sredstva inpotreb{~ine za osebno za{~ito.

Re{evanje in pomo~ ob nesre~ah obsegata:– ga{enje in re{evanje ob poàrih in eksplozijah,– re{evanje iz ru{evin in plazov,– re{evanje v gorah,– re{evanje v jamah,– re{evanje v rudnikih, na naftno-plinskih poljih in pri

gradnji podzemnih objektov,– re{evanje na vodi in iz vode,

Slika 32. Re{evanje ob prometni nesre~i cistrne z gorivom na ^rnemKalu (foto: Z. Primoì~)

– re{evanje ob neurjih, viharjih in drugih vremenskihujmah,

– re{evanje v prometnih nesre~ah,– prvo in nujno medicinsko pomo~,– prvo in nujno veterinarsko pomo~,– poizvedovanje za `rtvami in pogre{animi,– splo{no humanitarno pomo~.

Vse dejavnosti za{~ite, re{evanja in pomo~i so po za-konu humanitarne in nevoja{ke narave. Zakon tudi zago-tavlja, da so vsi podatki o nevarnostih ter ukrepih in de-javnostih dràvnih in ob~inskih organov, gospodarskihdru`b, zavodov, dru{tev in drugih organizacij v zvezi znevarnostmi in nesre~ami javni. Dràva in ob~ine morajoposkrbeti, da je prebivalstvo obve{~eno o vseh znanih ne-varnostih, ki lahko ogrozijo njihovo ìvljenje, zdravje inpremoènje, kot tudi o sprejetih ukrepih za njihovoobvladovanje.

Re{evanje ljudi in premoènja ob nesre~ah je pravilomabrezpla~no razen v primerih, ko je bila ogroènost ali ne-sre~a povzro~ena namenoma ali iz velike malomarnosti. Vtem primeru mora povzro~itelj pokriti vse stro{ke inter-vencije, sanacije in vzpostavitve v prej{nje stanje terstro{ke od{kodnin fizi~nim in pravnim osebam. Tuja fi-zi~na in pravna oseba pa mora pokriti vse stro{ke inter-vencije in druge stro{ke, ki so nastali v zvezi z re{eva-njem, odpravljanjem posledic in vrnitvijo v prvotno sta-nje; pristojni organi so dol`ni izvajati ukrepe za zavarova-nje pla~ila stro{kov, ki jih v Sloveniji povzro~ijo tuje fi-zi~ne in pravne osebe.

Odpravljanje posledic in obnova

Odpravljanje posledic nesre~ obsega razgla{anje ne-sre~, ocenjevanje {kode, zagotavljanje osnovnih pogojev

486


za ìvljenje in obnovo po{kodovanih objektov ter priza-detih krajev in obmo~ij.

Z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi ne-sre~ami je dolo~eno, da {kodo, ki jo povzro~ijo naravne

nesre~e, ocenjujejo dràvna in regijske komisije za oce-njevanje {kode, ki jih ustanovi vlada. Vlada predpi{e tudimetodologijo za ocenjevanje {kode. Sanacijo {kode izva-jajo prizadete fizi~ne in pravne osebe ter ob~ine in dràv-ni organi v skladu s svojimi pristojnostmi. Dejanska prak-

Slika 35. Nadomestni poslovni objekt v Bovcu, ki je bil zgrajen v okvi-ru obnove po potresu leta 1998 v Poso~ju. (foto: B. U{eni~nik)

Slika 36. Po potresu l. 1998 so v Mali vasi v Bovcu zrasle nove potre-sno varne stanovanjske hi{e. (foto: B. U{eni~nik)

Slika 37. Novi otro{ki vrtec v Bovcu, ki je bil zgrajen po potresul. 1998. (foto: B. U{eni~nik)

Slika 38. V Tolminskih Ravnah je popotresna obnova v glavnemkon~ana. Na fotografiji so obnovljena h{a in na novo zgrajena gospo-darska poslopja na kmetiji Franca Kav~i~a. (foto: B. U{eni~nik)

Slika 33. Za~asna prebivali{~a v naseljih Magozd in Dre`ni{ke Ravne,ki jih je po{kodoval potres leta 1998. (foto: B. U{eni~nik)

Slika 34. Nadomestni monta`ni most ~ez Mangartski potok na cestiproti Predelu, ki jo je po{kodoval zemeljski plaz Stoè pod Mangartom.(foto: B. U{eni~nik)


487

lizaciji ìvljenjskih razmer organizirajo in usmerjajo or-gani, pristojni za za{~ito, re{evanje in pomo~, izvajajo pajih javne slu`be in druge organizacije v okviru redne de-javnosti. Obnovo praviloma organizirajo in vodijo pri-stojni resorni organi oziroma organi, ki jih za ta namendolo~ijo ali posebej ustanovijo vlada ali pristojna mini-strstva ter ob~ine.

Sile za za{~ito, re{evanje in pomo~

Sile za za{~ito, re{evanje in pomo~ organizirajo dràva,ob~ine ter dolo~ene gospodarske dru`be, zavodi in drugeorganizacije. Namenjene so ukrepanju ob nesre~ah, usta-noviteljice pa jih lahko uporabijo tudi za izvajanje nujnihintervencij ob nevarnostih nesre~, za vzdrèvanje sredstevin opreme za za{~ito in re{evanje ter za usposabljanje.

Sile za za{~ito, re{evanje in pomo~ so prostovoljne, po-klicne in dol`nostne. Prostovoljne re{evalne enote inslu`be se organizirajo po na~elu prostovoljnosti pri nev-ladnih, zlasti humanitarnih organizacijah. Njihovo delo-vanje se povezuje in dopolnjuje s poklicnimi re{evalnimislu`bami. Poklicne re{evalne enote in slu`be se organizi-rajo po na~elu poklicnega opravljanja nalog kot javni za-vodi ali reìjski obrati ter na podlagi pogodbe pri ustre-znih gospodarskih dru`bah, zavodih, dru{tvih in drugihorganizacijah. Dol`nostne enote in slu`be za za{~ito,re{evanje in pomo~ se organizirajo na podlagi dràvljan-ske dol`nosti kot enote in slu`be CZ.

Sile za za{~ito, re{evanje in pomo~ se delijo na enoteza hitre re{evalne intervencije, splo{ne re{evalne enote inslu`be, posebne re{evalne enote in slu`be, civilno za{~itoter druge sile za za{~ito, re{evanje in pomo~. Enote za hi-tre intervencije so namenjene izvajanju posebno zahtev-nih re{evalnih intervencij, ki zahtevajo hitro ukrepanje zaprepre~itev ali zmanj{anje nevarnosti oziroma ogroèno-

Slika 39. Popotresna obnova se blià h koncu tudi v Dre`ni{kih Ravnahin Magozdu. (foto: B. U{eni~nik)

Slika 40. Oprema in sredstva dràvne enote za radiolo{ko, biolo{ko inkemijsko za{~ito CZ (foto: B. U{eni~nik)

sa pri ocenjevanju {kode pa je nekoliko druga~na in od-stopa od veljavne zakonske ureditve. [kodo ocenjujejoob~inske komisije, ki jih imenujejo ùpani. Pri ocenjeva-nju {kode se enotna metodologija ne uporablja, ker {e nibila sprejeta. Posamezni naravni pojavi se razgla{ajo zanaravne nesre~e brez predhodne celovite analize podat-kov, zasnovane na dolgoletnem spremljanju pojavov. Za-to je po tej poti te`ko priti do objektivne ocene {kode. Vprimerih, ko so nesre~e tako velike, da se za njihovo od-pravo uporabijo tudi sredstva iz prora~una RS, ob~inepredloìjo oceno {kode skupaj s sanacijskimi programi vpotrditev dràvni komisiji za sanacijo. O sredstvih dràv-ne pomo~i posamezni ob~ini odlo~a vlada na predlogdràvne komisije za sanacijo. Pri zagotavljanju sredstevdràvne pomo~i se upo{tevajo dogovorjena okvirna meri-la. Dràvna komisija preverja tudi namensko uporabosredstev dràvne pomo~i.

Po nesre~i, ko so ljudje è dobili nujno medicinsko indrugo pomo~, ko je prepre~eno nastajanje nadaljnje {ko-de in zagotovljeno razmeroma varno ìvljenjsko okolje,se za~nejo aktivnosti za normalizacijo ìvljenjskih raz-mer. împrej je treba zagotoviti kolikor toliko normalnooskrbo prebivalcev s pitno vodo, hrano, elektri~no ener-gijo in drugim, urediti prometne razmere, zagotoviti de-lovanje komunalnih in drugih dejavnosti. Dela pri norma-

488


sti. Enote za hitre intervencije so namenjene tudi sodelo-vanju v mednarodnih humanitarnih in re{evalnih akcijah.Splo{ne re{evalne enote in slu`be se organizirajo kot pro-storske sile za za{~ito, re{evanje in pomo~ za izvajanjeintervencij na obmo~ju, za katero so ustanovljene. Pose-bne re{evalne enote in slu`be se organizirajo za opravlja-nje dolo~enih nalog za{~ite, re{evanja in pomo~i. CZ paje namensko organiziran del sistema varstva pred ne-sre~ami. Enote in slu`be CZ se organizirajo kot dopolnil-ne sile za za{~ito, re{evanje in pomo~.

Osnovno mreò re{evalnih enot in slu`b sestavljajogasilske enote, ki delujejo kot splo{ne re{evalne enote.Te enote so v Sloveniji naj{tevil~nej{e in so organizi-rane, opremljene in usposobljene tako, da poleg gasils-kih lahko opravljajo tudi druge splo{ne re{evalne nalo-ge.

Za ukrepanje ob nesre~ah dràva, ob~ine ter dolo~enegospodarske dru`be, zavodi in druge organizacije organi-zirajo naslednje sile za za{~ito, re{evanje in pomo~:

Preglednica 8. Povpre~na oddaljenost gasilskih enot od osrednje gasilske enote v ob~ini ter povpre~na oddaljenostposamezne gasilske enote od najbli`je sosednje gasilske enote (vir: URSZR)

Regija [tevilogasilskih enot

Povpre~na oddaljenost GE odosrednje GE v ob~ini (v km)

Povpre~na oddaljenost GE odnajbli`je sosednje GE (v km)

Severna Primorska 47 10,62 7,70Obala 17 10,47 6,82Posavje 71 9,50 2,89Notranjska 50 8,16 4,57Dolenjska 139 7,89 2,52Zasavje 24 5,63 3,35Koro{ka 32 5,62 4,13Ljubljanska 278 5,11 3,15Vzhodna [tajerska 62 5,05 3,36Gorenjska 120 5,00 3,24Podravje 81 4,96 2,87Pomurje 246 4,37 1,95Zahodna [tajerska 145 3,84 3,81

1.312 X=6,63 X=3,87

Preglednica 7. Pregled {tevila gasilcev po regijah glede na povr{ino in {tevilo prebivalcev leta 1999 (vir: uprave zaobrambo MORS)

Regije [tevilovseh gasilcev

[tevilo gasilcevna km2

[tevilo gasilcevna 1000 prebivalcev

Dolenjska 5.356 3,3 52,8Pomurje 6.339 4,7 48,7Podravje 3.238 3,8 37,0Posavje 1.392 2,0 25,3Gorenjska 4.435 2,1 22,8Zahodna [tajerska 5.693 2,4 22,1Notranjska 1.530 0,7 21,1Koro{ka 1.466 1,4 19,1Ljubljanska 9.381 2,5 17,1Zasavje 802 3,0 17,1Severna Primorska 1.421 0,6 11,9Vzhodna [tajerska 2.400 1,8 10,1Obala 618 1,6 7,9

44.078 X=2,2 X=21,7


489

Preglednica 9. Primerjali pregled {tevila poklicnih gasilcev in {tevila vseh gasilcev na 1000 prebivalcev v evrop-skih dràvah in ZDA v drugi polovici devetdesetih let

Dràve [teviloprebivalcev

[tevilopoklicnih gasilcev

[tevilo vseh gasilcev na1000 prebivalcev

Avstrija 7.795.786 3.197 37,8[vica 6.500.000 1.500 31,0Letonija 2.590.000 3.319 26,0Slovenija 1.988.850 474 21,7Luxemburg 380.000 117 16,9ZR Nem~ija 79.800.000 28.000 14,6ê{ka republika 10.306.120 6.680 13,7Madàrska 10.500.000 9.140 9,4Romunija 22.760.449 11.000 6,8Francija 55.000.000 29.810 4,3ZDA 248.709.873 253.000 4,1Finska 4.975.000 4.683 4,0Norve{ka 4.257.000 2.710 3,3Estonija 1.500.000 1.550 2,9[vedska 8.500.000 6.600 2,7Nizozemska 14.000.000 3.753 1,9Ruska federacija 148.700.000 138.380 1,7Belgija 10.021.997 5.003 1,6Danska 5.130.000 1.720 1,3Velika Britanija 57.566.000 40.085 1,0Irska 3.500.000 1.213 0,9Bolgarija 8.860.000 2.545 0,7Gr~ija 10.000.000 6.400 0,6Italija 57.000.000 24.000 0,5

Enote za posebne namene:– enote kinologov z re{evalnimi psi– rudni{ke re{evalne enote– enota za re{evanje ob nesre~ah z jedkimi snovmi– mobilna meteorolo{ka enota Agencije RS za okolje– mobilni ekolo{ki laboratorij IJS Ljubljana

Javne re{evalne slu`be:– Gorska re{evalna slu`ba– Jamarska re{evalna slu`ba– Podvodna re{evalna slu`ba– gasilska slu`ba– zdravstvena re{evalna slu`ba

Slika 41. Tehni~ni zbor postaje GRS ljubljana (foto: B. U{eni~nik)Slika 42. Tehni~ni zbor Jamarske re{evalne slu`be Slovenije (foto:B. U{eni~nik)

490


– mobilni ekolo{ki laboratorij ZZV Maribor – enote tabornikov in skavtov za postavljanje za~asnih

prebivali{~– stacionarij Rde~ega krià Slovenije– nastanitvene enote Rde~ega krià Slovenije

Enote in slu`be CZ:– enote za prvo pomo~– enote za prvo veterinarsko pomo~– tehni~ne re{evalne enote– enote za RKB-za{~ito– enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi

sredstvi

– slu`be za podporo– slu`ba za vzdrèvanje in uporabo zakloni{~– enota za hitre intervencije

Dràvne re{evalne enote in slu`be so {tele 31. 12. 2001skupaj 4147 pripadnikov. V enoti za hitre re{evalne inter-vencije je 207 pripadnikov, v splo{nih re{evalnih enotahin slu`bah 2120, v posebnih re{evalnih enotah in slu`bah427, v enotah in slu`bah CZ pa 1393 pripadnikov.

Pri opravljanju nalog za{~ite, re{evanja in pomo~i sode-lujeta tudi policija in Slovenska vojska. Policija ob ne-sre~ah na prizadetih in ogroènih obmo~jih zagotavlja pre-

Vrste enot in slu`b [tev. enot oz. slu`b [tev. pripadnikov{tabi Civilne za{~ite 148

• [tab Civilne za{~ite Republike Slovenije 1 18• {tabi Civilne za{~ite regij 13 130

enote in slu`be Civilne za{~ite 1.514• enota za hitre intervencije 1 207• enote za tehni~no re{evanje 13 656• enote za radiolo{ko, kemijsko in biolo{ko za{~ito 13 117• enote za varstvo pred neeksplodiranimi sredstvi 8 80• slu`be za proènje sne`nih plazov 5 25• slu`be za podporo 13 299• logisti~ni center 13 91• informacijski center 13 39

javne re{evalne slu`be 2.120• gasilska slu`ba 40 1.637• Gorska re{evalna slu`ba 17 430• Jamarska re{evalna slu`ba 1 53

enote za posebne namene 427• enote za izvidovanje s psi 66• enote (potaplja~ev) za re{evanje na vodi in iz vode 45• enote za postavljanje za~asnih prebivali{~ 83• stacionarij in nastanitvene enote

za posebno ogroène skupine prebivalcev 102

• ekolo{ki laboratorij z mobilno enoto 2 43• enota za higiensko in epidemiolo{ko delo 1 15• enota za identifikacijo mrtvih 1 21• mobilna meteorolo{ka in hidrolo{ka postaja 1 11• enota za re{evanje ob nesre~ah s klorom

in drugimi jedkimi snovmi 1 18

• enota za re{evanje ob nesre~ah pri rudarjenju 1 23skupaj vseh pripadnikov 4.209

Preglednica 10. Dràvne enote in slu`be za za{~ito, re{evanje in pomo~ po {tevilu pripadnikov


491

492


drugih ~lovekoljubnih dejavnostih. Nadomestna civilnaslu`ba traja sedem mesecev. Po opravljeni civilni slu`bijih praviloma razporedijo na dol`nosti v CZ.

Pristojnosti

Izvajanje varstva pred nesre~ami temelji na odgovor-nosti dràvnih organov in ob~in za prepre~evanje in od-pravljanje nevarnosti ter pravo~asno ukrepanje ob ne-sre~ah. Temelji tudi na obveznosti gospodarskih dru`b,zavodov in drugih organizacij za izvajanje nujnih ukre-pov za za{~ito in re{evanje ljudi in premoènja v okvirunjihove dejavnosti ter na odgovornosti prebivalcev za la-stno varnost in varnost njihovega premoènja.

Dràva in ob~ine organizirajo varstvo pred nesre~amikot enoten sistem v dràvi. V dràvni pristojnosti je ure-janje sistema, na~rtovanje razvojnega in raziskovalnegadela, organiziranje sistema opazovanja, obve{~anja inalarmiranja, organiziranje telekomunikacijskega in infor-macijskega sistema, organiziranje in pripravljanje dràv-nih sil za za{~ito, re{evanje in pomo~, dolo~anje progra-mov izobraèvanja in usposabljanja za za{~ito re{evanjein pomo~, razgla{anje nevarnosti in nesre~ ter drugo. Vob~inski pristojnosti pa je predvsem spremljanje nevar-nosti, razgla{anje nevarnosti in nesre~, obve{~anje prebi-valcev o nevarnostih, izvajanje za{~itnih ukrepov, razvi-janje osebne in vzajemne za{~ite, organiziranje in pri-pravljanje ob~inskih sil za za{~ito, re{evanje in pomo~ ternjihovo usposabljanje in opremljanje. Ob~ine ob ne-sre~ah samostojno organizirajo in vodijo akcije za{~ite,re{evanja in pomo~i na svojem obmo~ju, enako tudi de-javnosti pri odpravljanju posledic.

Gospodarske dru`be, zavodi in druge organizacije mo-rajo zagotoviti pogoje in mo`nosti za izvajanje osebne invzajemne za{~ite delavcev ter izvajati predpisaneza{~itne ukrepe. Tiste gospodarske dru`be, zavodi in dru-ge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, pro-

dvsem javni red in mir ter varnost. Enote Slovenske vojskepa se za opravljanje nalog za{~ite in re{evanja uporabijoglede na njihovo usposobljenost in opremljenost. O njiho-vem sodelovanju pri za{~iti in re{evanju odlo~a vlada, vnujnih primerih pa minister na predlog poveljnika CZ RS.

V Sloveniji dràvljani, ki zaradi ugovora vesti ne èli-jo opravljati voja{ke slu`be, opravljajo nadomestno civil-no slu`bo praviloma na podro~ju za{~ite in re{evanja in v

Slika 43. Enota za atomsko, biolo{ko in kemijsko obrambo Slovenskevojske na vaji Potres-96 v Ljubljani (iz fotodokumentacije URSZR)

Sliki 44 in 45. Helikopter in letalo Slovenske vojske pri ga{enju gozd-nega poàra (foto: B. U{eni~nik)

Slika 46. Center za usposabljanje dràvljanov, ki opravljajo nadome-stno civilno slu`bo na podro~ju za{~ite in re{evanja v Seàni. (foto:B. U{eni~nik)


493

izvajajo, prevaàjo ali skladi{~ijo nevarne snovi, nafto innjene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnostali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevar-nost za nastanek nesre~e, pa morajo izdelati ocenoogroènosti ter na~rt za{~ite in re{evanja. Na lastnestro{ke morajo vzpostaviti in vzdrèvati pripravljenost zaukrepanje, organizirati potrebne sile za re{evanje in po-mo~, zagotoviti obve{~anje in alarmiranje delavcev inokoli{kega prebivalstva o nevarnostih ter sofinancirati so-razmeren del priprav v ob~ini glede na obseg in stopnjoogroènosti, ki jo povzro~a njihova dejavnost.

Lastniki in uporabniki stanovanjskih ter drugih stavbso odgovorni za izvajanje predpisanih za{~itnih ukrepovin za zagotovitev potrebnih sredstev za za{~ito, re{evanjein pomo~.

Upravna organiziranost

Podro~je varstva pred nesre~ami spada v delovno pod-ro~je Ministrstva za obrambo, s tem da so vsa ministrstvaodgovorna za izvajanje ukrepov za prepre~evanje nesre~in njihovih posledic na podro~jih iz njihove pristojnosti.Ministrstva so odgovorna tudi za pripravljenost in delova-nje dru`benih in gospodarskih dejavnosti iz njihove pris-tojnosti ob nesre~ah. Njihovo delovanje na podro~ju vars-tva pred nesre~ami usmerja in usklajuje Vlada RS. Ob ne-varnostih in nesre~ah se usklajeno delovanje ministrstevin drugih dràvnih organov zagotavlja z dràvnimi na~rtiza{~ite in re{evanja, ki jih sprejme Vlada RS.

Upravne in strokovne naloge varstva pred naravnimi indrugimi nesre~ami opravljajo Uprava RS za za{~ito in

re{evanje, ki je organ v sestavi Ministrstva za obrambo,ter organizacijske enote Ministrstva za obrambo v regi-jah. Nadzorstvo nad izvajanjem zakona in predpisov, kiurejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami, paopravlja In{pektorat RS za varstvo pred naravnimi in dru-gimi nesre~ami, ki je prav tako organ Ministrstva zaobrambo.

Uprava RS za za{~ito in re{evanje opravlja predvsemnaloge, ki se nana{ajo na na~rtovanje razvojnega in razi-skovalna dela, izdelavo ocen ogroènosti ter dràvnihna~rtov za{~ite in re{evanja, organiziranje, opremljanjein usposabljanje sil za za{~ito, re{evanje in pomo~, orga-niziranje informacijskega in telekomunikacijskega siste-ma, izvajanje opazovanja, obve{~anja in alarmiranja, iz-delavo programov izobraèvanja in usposabljanja ter nji-hovo izvajanje, oblikovanje in vzdrèvanje dràvnih re-zerv idr. Uprava je tudi skrbnik dràvnih na~rtov za{~itein re{evanja. Uprava ima svoje izpostave v 13 regijah, kiso oblikovane glede na geografske in druge zna~ilnosti.Izpostave izdelujejo regijske na~rte za{~ite in re{evanja,organizirajo sile za za{~ito, re{evanje in pomo~, ki so na-menjene za{~iti in re{evanju na obmo~ju regije, ter skrbi-jo za usklajenost priprav in delovanja ob~in na tem po-dro~ju. V sestavi Uprave delujejo tudi regijski centri zaobve{~anje.

V Sloveniji se v zadnjem ~asu pogosto postavljavpra{anje primernosti sedanje resorne organiziranostivarstva pred nesre~ami. Mnogi menijo, da to podro~jevsebinsko ne spada v obrambno niti v katero koli drugoministrstvo. Zavzemajo se za njegov samostojnej{i po-loàj v okviru Vlade RS, {e posebej zaradi potrebe pou~inkovitej{i operativni medresorski koordinaciji ukre-

Slika 47. Razdelitev Slovenije naregije in lokacije regijskih centrovza obve{~anje

494


pov za varstvo pred nesre~ami, ki je sedaj ena naj{ib-kej{ih to~k sistema varstva pred nesre~ami.

Glede upravne organiziranosti varstva pred nesre~amitudi v drugih dràvah ni enotnih re{itev. EU in NATO nevztrajata pri njeni unifikaciji, temve~ sta prepri~ana, damora biti ta ~im bolj prilagojena specifi~nim varnostnimin drugim razmeram v posamezni dràvi. V nekaterih ra-zvitih zahodnih dràvah so te dileme razre{ili z ustanovi-tvijo posebnih javnih agencij za civilno na~rtovanje zakrizne razmere ter za za{~ito in re{evanje. V ZDA te na-loge opravlja zvezna agencija za civilno na~rtovanje inkrizni mened`ment. Na podoben na~in je to podro~je ponovem organizirano tudi v Italiji. V Ruski federaciji,Ukrajini in {e nekaterih drugih dràvah pa imajo posebnoministrstvo za civilno na~rtovanje ukrepov za krizne raz-mere in civilno za{~ito.

Organi upravljanja in vodenja

Sistem varstva pred nesre~ami vsak na svoji ravniupravljajo in vodijo Dràvni zbor RS in Vlada RS, ob~in-ski sveti in ùpani ter upravni odbori in poslovodni orga-ni gospodarskih dru`b, zavodov in drugih organizacij.

Dràvni zbor RS dolo~a temeljne usmeritve za organi-ziranje in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi ne-sre~ami v dràvi, sprejme nacionalni program varstvapred naravnimi in drugimi nesre~ami, nadzira njegovouresni~evanje in odlo~a o zagotavljanju sredstev za od-pravljanje posledic izjemno velikih naravnih nesre~.

Vlada RS usmerja in usklajuje organizacijo, pripraveter izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesre~amiv dràvi, sprejme letni na~rt tega varstva, sprejme dràv-ne na~rte za{~ite in re{evanja, vodi za{~ito, re{evanje inpomo~ ter odpravljanje posledic velikih nesre~ ter ureja

Slika 48. Povezave v sistemu vode-nja za{~itnih in re{evalnih akcij

mednarodno pomo~ na tem podro~ju. Vlada usmerja inusklajuje delovanje ministrstev, ki so odgovorna za izva-janje ukrepov za prepre~evanje nesre~ oziroma njihovihposledic kot tudi za stanje pripravljenosti in ukrepanje napodro~jih iz njihove pristojnosti. Vlada imenuje in raz-re{uje tudi poveljnika in ~lane [taba CZ RS, poveljnikein ~lane {tabov CZ regij ter vodje in ~lane dràvne in re-gijskih komisij za ocenjevanje {kode.

Naloge ob~inskega sveta in ùpana izhajajo iz vlogeob~ine pri organiziranju in izvajanju varstva pred ne-sre~ami. Ob~inski svet sprejme program varstva prednaravnimi in drugimi nesre~ami, letni na~rt varstva,odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami,zagotavlja sredstva za financiranje nalog varstva prednesre~ami v prora~unu ob~ine ter odlo~a o zagotavlja-nju sredstev in drugih vpra{anjih odpravljanja posledicnesre~.

@upan skrbi za izvajanje priprav na nesre~e, sprejmeob~inske na~rte za{~ite in re{evanja, dolo~i izvajalce jav-nih re{evalnih slu`b oziroma nalog za{~ite, re{evanja inpomo~i, usklajuje preventivne dejavnosti v ob~ini, raz-gla{a nevarnosti in nesre~e na obmo~ju ob~ine, dolo~igospodarske dru`be, zavode in druge organizacije naobmo~ju ob~ine, ki s svojo dejavnostjo ogroàjo okoli{koprebivalstvo in morajo zato izdelati na~rte za{~ite inre{evanja ter izvesti druge priprave, vodi za{~ito, re{eva-nje in pomo~ ter odpravljanje posledic, imenuje poveljni-ka in {tab CZ ob~ine, krajevne poveljnike in {tabe CZ terpoverjenike za CZ, predlaga razporeditev dràvljanov nadol`nosti v CZ ter uresni~evanje materialne dol`nosti intako dalje.

Operativno strokovno vodenje sil za za{~ito, re{evanjein pomo~ neposredno izvajajo poveljniki CZ ob pomo~i{tabov CZ ter poverjeniki za CZ in poveljniki oziromavodje posameznih re{evalnih enot in slu`b. Poveljnik CZ


495

Upravljanje Vodenje Izvajanje

Dràvni zbor RS Vlada RS

poveljnik in[tab CZ RS

poveljnik dràvnih sil za za{~ito,re{evanje in pomo~

vodje enot in slu`b zaza{~ito, re{evanje in pomo~

poveljnik in{tab CZ regije

vodja intervencijevodje enot in slu`b zaza{~ito, re{evanje in pomo~

ob~inski svet ùpan

poveljnik in{tab CZ ob~ine


krajevnipoveljnik in{tab CZ


nadzorni odbor poslovodni organpoveljnik in {tab CZali poverjenik za CZ

vodje enot in slu`b zaza{~ito, re{evanje in pomo~

Preglednica 11. Organi upravljanja in vodenja v sistemu varstva pred nesre~ami

lahko za vodenje posameznih intervencij dolo~i vodjo in-tervencije. Poveljniki CZ so za svoje delo odgovorni or-ganom ter nadrejenim poveljnikom.

Telekomunikacijski in informacijski sistem

Pri vodenju akcij za{~ite, re{evanja in pomo~i se upo-rabljata enoten sistem radijskih zvez za{~ite in re{evanja(ZARE) in sistem osebnega pozivanja (pagging). Sistemzvez ZARE uporabljajo vse re{evalne slu`be. Komunika-cijska sredi{~a tega sistema so v regijskih centrih zaobve{~anje, prek katerih se zagotavlja povezovanje upo-rabnikov v javne in funkcionalne telekomunikacijske si-steme.

Informacijski sistem o nesre~ah obsega opazovanje ne-varnosti in izrednih dogodkov ter zbiranje, obdelavo, po-sredovanje in uporabo podatkov, pomembnih za varstvopred nesre~ami. Opazovanje nevarnosti in izrednih do-godkov se izvaja prek opazovalnikov (monitoringov), spridobivanjem podatkov od organiziranih in naklju~nihporo~evalcev ter z mednarodno izmenjavo podatkov. Vokviru teh opazovanj se zbirajo podatki o:

– stanju meteorolo{kih, hidrolo{kih, seizmolo{kih, ra-diolo{kih, ekolo{kih, zdravstvenih in drugih razmer;

– stanju, motnjah, omejitvah in drugih izrednih dogod-kih v cestnem, èlezni{kem, zra~nem in pomorskemprometu;

– dogajanjih v zra~nem prostoru;– motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe s pitno vo-

do, energijo, javnih telekomunikacijah in drugih in-frastrukturnih sistemih;

– nevarnostih in nesre~ah ter o drugih dogodkih, po-membnih za varstvo pred nesre~ami;

– {kodi, ki jo povzro~ijo naravne in druge nesre~e;– re{evalnih intervencijah ter– silah in sredstvih za za{~ito, re{evanje in pomo~.

Podatke zbirajo, obdelujejo, hranijo in posredujejo re-gijski centri in dràvni center za obve{~anje. Podatki traj-nej{e vrednosti se uredijo v trajne zbirke podatkov. Pro-storsko opredeljeni podatki pa se uredijo in posredujejo vokviru geografskega informacijskega sistema.

Centri za obve{~anje so dràvni in regijski. Naobmo~ju Slovenije deluje 13 regijskih centrov in Centerza obve{~anje RS. Njihove naloge so:

– zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov uporab-nikom,

– opravljanje dispe~erskih slu`b, – odzivanje na klice v sili,– posredovanje pri zagotavljanju logisti~ne podpore ob

za{~itnih in re{evalnih akcijah,– posredovanje pri razgla{anju nevarnosti,– neposredno obve{~anje javnosti z javljanjem v progra-

mih javnih radijskih in TV-programov, prek interneta,teleteksta na TV in na druge dogovorjene na~ine,

Slika 49. Notranjost Centra za obve{~anje Republike Slovenije (foto:B. U{eni~nik)

496


– izvajanje javnega alarmiranja ter– mednarodna izmenjava podatkov.

Telefonska {tevilka 112 je namenjena klicu v sili ozi-roma komuniciranju s prebivalci, ki so se zaradi razli~nihvzrokov zna{li v stiski in potrebujejo pomo~ gasilcev,nujno medicinsko pomo~, nujno veterinarsko pomo~ alipomo~ katere koli druge re{evalne slu`be. Ta {tevilka seuporablja tudi za obve{~anje o nevarnostih, nesre~ah indrugih dogodkih, ki so pomembni za varstvo pred ne-sre~ami.

Sklepne misli

Namesto sklepnih misli so iz Nacionalnega programavarstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami povzete te-meljne usmeritve za na~rtovanje in izvajanje varstva prednesre~ami v obdobju do leta 2007, ki opredeljujejo tudina~in uresni~evanja nalog na tem podro~ju (Nacionalniprogram …, 2002). Te so:

– prednostno izvajati preventivne oblike varstva prednaravnimi in drugimi nesre~ami, upo{tevajo~ na~elatrajnostnega razvoja, sonaravnega upravljanja z na-ravnimi viri ter deljene odgovornosti oziroma sodelo-vanja;

– ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi ne-sre~ami upo{tevati pri prostorskem in urbanisti~nemna~rtovanju, s sodobnimi tehni~nimi predpisi za gra-dnjo objektov pa zagotoviti njihovo varnost glede napri~akovane u~inke naravnih in drugih sil;

– nove dejavnosti v prostoru je treba z instrumenti ure-janja prostora usmerjati zunaj obmo~ij, ki soogroèna zaradi naravnih in drugih nesre~;

– za vse posege, ki lahko povzro~ijo naravno ali tehno-lo{ko nesre~o, je obvezna presoja vplivov na okolje;

– ocena ogroènosti zaradi naravnih nesre~ je obveznasestavina strokovnih podlag za pripravo ob~inskihplanov;

– pri na~rtovanju naselij je treba zagotoviti prostor zapotrebe za{~ite in re{evanja za primer naravnih in teh-nolo{kih nesre~;

– varnost pred poplavami je treba zagotavljati selektiv-no za kmetijskopridelovalne povr{ine, infrastruktur-ne objekte, mesta in druga naselja ter za pomemb-nej{e objekte, kot so pregrade, elektrarne, pomembniindustrijski in drugi objekti;

– pri prepre~evanju in zatiranju nalezljivih ìvalskihbolezni je treba posvetiti posebno pozornost bole-znim, ki do sedaj niso bile uvr{~ene med zoonoze(npr. BSE), ter nadzoru nad boleznimi prosto ìve~edivjadi;

– izbolj{ati medsebojno sodelovanje ministrstev, vla-dnih slu`b, javnih zavodov in lokalnih skupnosti vskladu z interdisciplinarno naravo dejavnosti varstvapred naravnimi in drugimi nesre~ami;

– nadaljevati je treba prilagajanje sistema za{~ite inre{evanja nevarnostim in ogroènosti ter organizira-nosti dràvne uprave, pokrajin in lokalne samoupra-ve; zagotoviti je treba usklajeno odzivanje na nevar-nosti in nesre~e;

– izbolj{ati je treba pripravljenost in sposobnost ob~inza samostojno in u~inkovito odzivanje na nevarnostiin nesre~e ter s tem namenom prednostno usposablja-ti poveljnike Civilne za{~ite ob~in in ~lane ob~inskih{tabov Civilne za{~ite, vodje intervencij ter pripadni-ke enot za hitre intervencije;

– pri zagotavljanju virov sredstev za sanacijo {kode inodpravljanje drugih posledic nesre~ je treba uveljav-

Slika 51. Glavne naloge centrov za obve{~anjeSlika 50. Opazovalno omre`je centrov za obve{~anje


497

ljati preizku{ene ekonomske in{trumente po vzoru ra-zvitih evropskih dràv;

– jasneje je treba razmejiti odgovornost dràve, pokra-jin ter drugih samoupravnih lokalnih skupnosti indrugih pravnih in fizi~nih oseb za tveganja;

– na~rtno je treba pospe{evati osebna zavarovanja predtveganji pri dejavnostih v prostem ~asu, zavarovanjapred naravnimi in drugimi nesre~ami ob krepitvi vlo-ge zavarovalnic pri izvajanju preventivnih oblik var-stva pred naravnimi in drugimi nesre~ami, v poveza-vi s tem pa postopno zmanj{evati finan~no pomo~dràve pri odpravljanju posledic naravnih nesre~;

– pripraviti enostavne in u~inkovite re{itve ter poeno-staviti postopke na~rtovanja, projektiranja in gradnjepri sanaciji posledic naravnih nesre~;

– zagotoviti gmotne in druge mo`nosti za izvajanje te-meljnih raziskav na podro~ju varstva pred naravnimiin drugimi nesre~ami;

– zagotoviti je treba {e popolnej{o izmenjavo podatkovo opazovanjih ter podatkov o nevarnostih in nesre~ahmed organi in organizacijami, ki se ukvarjajo z var-stvom pred naravnimi in drugimi nesre~ami ter razvi-jati in dopolnjevati sisteme za namensko opazovanje;

– sistem javnega alarmiranja (nabava in vzdrèvanjesredstev za alarmiranje, povezava do centrov zaobve{~anje) je treba prenesti v dràvno pristojnost,kajti le tako bo mogo~e zagotoviti skladen razvoj invzdrèvanje vseh njegovih delov tudi na lokalni rav-ni;

– v skladu s predvidenimi spremembami dràvne upra-ve (ustanavljanje pokrajin) je treba pripraviti in izve-sti reorganizacija sistema varstva pred naravnimi indrugimi nesre~ami, pri ~emer morajo biti organizacij-ske spremembe usmerjene k izbolj{anju mo`nostienotnega vodenja za{~itnih in re{evalnih akcij (profe-sionalizacija vodenja);

– ustvariti je treba dodatne pogoje za ve~jo samostoj-nost sistema za{~ite, re{evanja in pomo~i, znotraj ka-terega delujejo poleg strokovnih slu`b tudi vsi dose-danji centri za obve{~anje;

– znotraj lokalnih skupnosti je treba postopno uveljavi-ti koncept stalne pripravljenosti in prve intervencijele v dolo~enem {tevilu gasilskih enot oziroma izme-ni~nega izvajanja nalog v posameznih gasilskih eno-tah ter na ta na~in zagotoviti njihovo bolj{o operativ-no pripravljenost in skraj{anje odzivnega ~asa ob ne-sre~ah;

– zagotoviti je treba pogoje za mednarodno izmenjavo{tudentov, u~iteljev in in{truktorjev s podro~ja gasil-stva ter drugih podro~ij za{~ite in re{evanja, sodelo-vanje pri oblikovanju in izvajanju programov izo-

braèvanja in usposabljanja ter vklju~evanje v me-dnarodne sisteme preverjanja znanja in sposobnosti;

– dràvljanom je treba zagotoviti dostop do podatkovin informacij o nevarnostih ter naravnih in drugih ne-sre~ah in varstvu pred njimi, omogo~iti sodelovanjepri odlo~anju o zadevah varstva pred naravnimi indrugimi nesre~ami ter nuditi ustrezno pomo~ pri ure-sni~evanju drugih pravic na tem podro~ju;

– komuniciranje z javnostmi mora postati ena klju~nihsestavin urejanja razmer ob naravni ali drugi nesre~i;

– pove~ati je treba zaloge materialnih sredstev zaza{~ito, re{evanje in pomo~ ob naravnih in drugih ne-sre~ah ter nadaljevati z organiziranjem regijskih logi-sti~nih centrov;

– na~rtno je treba vzpostaviti sistem ocenjevanja {kodeob naravnih in drugih nesre~ah;

– teìti je treba k vzpostavitvi sistema vzdrèvanja inservisiranja opreme in sredstev za za{~ito, re{evanjein pomo~;

– zagotoviti {e aktivnej{o vlogo Slovenije v mednaro-dnih humanitarnih in re{evalnih akcijah, prednostnov {ir{i regiji;

– pospe{evati je treba mednarodno sodelovanje na po-dro~ju varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami,{e posebno pri dvostranskem sodelovanju na obmej-nih obmo~jih ter v okviru regionalnih pobud;

– na~rtno je treba sodelovati z mednarodnimi organiza-cijami pri usklajevanju mednarodne pomo~i ob na-ravnih in drugih nesre~ah, pri ~emer imajo primarnovlogo Zdruèni narodi.

LITERATURA

1. U{eni~nik, B., 1996. Odpravljanje posledic naravnih nesre~. Odpravljanje posledicnaravnih in drugih nesre~. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za za{~itoin re{evanje, 10—30.

2. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Uradni list RS,56/2001.

3. Splo{ni dolgoro~ni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Uradni list RS,97/2001.

4. Obrambna strategija Republike Slovenije.

5. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Uradni list RS, 64/94.

6. U{eni~nik, B., 1997. Vloga in pomen ~lovekoljubnih organizacij pri odpravljanju po-sledic naravnih in drugih nesre~. Ujma, 11, 209—212.

7. Zakon o materialni dol‘nosti. Uradni list RS, 87/2001.

8. Uredba o vsebini in izdelavi na~rtov za{~ite in re{evanja. Uradni list RS, 3/2002.

9. Zakon o varstvu pred po‘arom. Uradni list RS, 71/93.

10. Pavliha, M., Oblak, S., Moljk, R., Vla~i~, P., 2001. [tudija s primerjalno mednarodnoanalizo v zvezi z zavarovanjem tveganj ob naravnih in drugih nesre~ah. Portoro‘,Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet.

11. Karba, J., 1994. Svetovna konferenca o zmanj{evanju naravnih nesre~, Yokohama.Ujma, 8, 279.

12. Strategija ZN za varnej{i svet v 21. stoletju: Zmanj{anje tveganj in nesre~. Ujma,14—15, 415—416.

13. U{eni~nik, B., 2000/2001. Fribour{ki forum. Ujma, 14—15, 460—462.

14. Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Uradni list RS,44/2002.

OPOMBA

Poleg navedene literature sem uporabil tudi nekatera gradiva, ki

sem jih pripravil kot podlago za pripravo predlogov nacionalnega

programa varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami ter doktrine

za{~ite, re{evanja in pomo~i.

498

ZNANOST IN TEHNOLOGIJA /Ivan Gams

ZNANOST IN TEHNOLOGIJAIvan Gams

V srednjeevropski deèli Sloveniji imata zna-nost in tehnologija dolgotrajno tradicijo v bojuproti naravnim nesre~am. Dose`ki so bili najve~jiv zadnjem desetletju 20. stoletja. Tedaj so znan-stvene analize dokazale neuspe{nost boja protito~i s pomo~jo raket, ki so bile prej v mnoì~niuporabi. Vlada novo nastale samostojne dràveSlovenije je na ministrstvu za obrambo kmalu or-ganzirala dobro opremljeno slu`bo za za{~ito inre{evanje pred naravnimi nesre~ami. Ob sodelo-vanju strokovnjakov z univerz in iz raziskovalnihustanov se je dvigovala raven znanosti in tehno-logije in tudi glasila Ujma. To pa je tudi posledi-ca udeleèvanja sodelavcev pri mednarodnihprireditvah in uporaba internetskih spletov.

nekje vmes med empiri~nimi in drugimi vedami. Sprejema-jo empiri~no dokazane osnovne zakonitosti, glavni cilj nji-hovega raziskovanja pa je ugotoviti najprimernej{e re{itveproblema v pogojih, ki jih nudi doma~e okolje. Toda podobnepogoje za za{~ito in re{evanje NN imajo tudi marsikje dru-god po svetu. V preteklih stoletjih so morali taki strokovnja-ki pridobivati tuje izku{nje z bivanjem v tujini. To zahtevoje zdaj zmanj{ala obilna strokovna literatura, ki zalaga na{ein{titutske in druge knji`nice. Najve~ja pridobitev pa so in-ternetski spleti, ki omogo~ajo posameznikom vpogled v naj-novej{e stanje po svetu. Najbolj obse`no literaturo o NN jedosedanje raziskovanje ustvarilo v ZDA. Njihovo sredi{~eza raziskovanje in aplicirano informatiko o NN na kolorad-ski univerzi v Boulderju izdaja glasilo Natural Hazards Ob-server. V njem prevladujejo kratki zapisi o novih objavah,zborovanjih in zbornikih, vsi pa se kon~ujejo z naslovom nainternetu, kjer je dosegljiva obse`nej{a vsebina. Ob primer-nem poznavanju jezika in terminologije je znanje na inter-netu dostopno vsem zemljanom in vsakdo se lahko vklju~i vsvetovni razvoj. Slaba stran te nove izobraèvalne poti jemanj{a zanesljivost »izsledkov«, kot so je dele`ne objave vglasilih mednarodnih strokovnih zvez. Zanesljivost lahkoocenjujemo predvsem po ugledu institucije oziroma tistega,ki informacijo posreduje.

Posebna vrednost znanosti in metodologije izhaja iz spo-znanja, da je v znanosti malo ve~nih »resnic« in nespremen-ljivih splo{no uporabnih metodologij. Od tod kriti~nost dodoseènega v preteklih stoletjih v primerih, ko je novej{aznanost razvrednotila stare osnove. Kriti~nost je potrebnazlasti pri znanju o velikih ujmah v davnini. Zapis v kronikio tako mrzli zimi, da je drevje pokalo, kriti~nemu razisko-valcu malo pove. Se novica nana{a na enkratni mraz ali ce-lo zimo? Zapis, da je poplavna voda segla do te ali onevi{ine, {e ne pomeni, da bi se ob enakih padavinah tako vi-soko dvignila tudi zdaj, v spremenjenih odto~nih razmerah.ê je metodologija raziskovanja preslabo razloèna, so dvo-umne tudi ugotovitve. O obsegu vsakoletnih ali dolgoletnihpoplav v Sloveniji najdemo kar precej razli~nih objavljenih{tevilk, ki jim je te`ko oceniti stopnjo zanesljivosti. îm sta-rej{e so navedbe, tem bolj so nekatere dvoumne in dvomlji-ve. Ta kritika pa ne oporeka koristnosti pridobivanja starihinformacij, treba jih je le kriti~no ovrednotiti.

Za{~ita pred omenjenimi poplavami je lep primer, ko neodlo~ajo samo vlaganja in koristi, temve~ tudi ali celo naj-bolj odnos do spreminjanja narave oz. njeno subjektivnovrednotenje. Domala tiso~letje so za{~ito izvajali lastnikiogroènih zemlji{~ ob vodnem toku. V nekdanjem povoj-nem reìmu je ve~ji del skrbi prevzela dràva in jo pre-loìla na vodne skupnosti. V osemdesetih letih preteklegastoletja pa je slovenska uprava ponekod za~ela zavra~ati

Znanost in tehnologija vstopata v organizirano varstvoin re{evanje pred naravnimi in drugimi nesre~ami (v nada-ljevanju NN) v treh oblikah. Prvo predstavljajo aplikativ-ne raziskave `go~ih tem, ki jih razpisuje Uprava RS zaza{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo, izvajajo pa vglavnem raziskovalne organizacije. V zadnjih letih so bilenarejene tri temeljne in 35 aplikativnih raziskav, nekaj pajih je {e v delu. Ukvarjajo se ve~inoma s prostorsko, grad-beno in tehni~no za{~ito pred NN, varstvom pred poàri,poplavami, plazovi, obna{anjem ljudi med NN ipd.

Izvajalskim organizacijam, med njimi so mnoge z uni-verze in iz drugih raziskovalnih in{titutov, je metodaznanstvenega raziskovanja doma~a. Ta metoda se od dru-gih lo~i predvsem po tem, da raziskovalec k stavbi zna-nosti dodaja svoje spoznanje, podobno kot zidar dograju-je novo stavbo z vgradnjo novih opek. To pa zahteva odvsakega graditelja, da pred za~etkom dela spozna, kaj jebilo na tem podro~ju doseènega doma ali na tujem. Za»doseèno znanje« pa velja predvsem tisto, ki je doka-zljivo, a ne nujno tudi splo{no znano. Ta metoda zahtevatudi tako podrobno navedbo poteka raziskave, da jo lah-ko uporabnik ponovi in pride do enake ugotovitve.

Opisana metoda je dosledno uveljavljena predvsem za ta-ko imenovane empiri~ne vede (fizika, kemija, matematikaitd). Na the podro~jih imajo polno veljavo le objave v med-narodno priznanih glasilih posamezne stroke. Take namre~gredo skozi sito svetovno priznanih recenzentov, ki so porokkakovosti. Toda pri prou~evanju NN sodelujejo tudi pred-stavniki drugih ved, v katerih nastaja splo{na teorija na po-dlagi ve~inskega mnenja raziskovalcev, potem ko ugotovijoskladnost svojih izsledkov z alternativnimi hipotezami.Mnoge stroke, ki sodelujejo pri raziskavah NN, spadajo medt. i. prostorske vede, ki so glede zahtevnosti metodologije


499

spreminjanje vodnih strug z utemeljitvijo, da poseganje vnaravo ni eti~no in koristno, ker s pospe{enim odtekanjemvode samo pove~amo ogroènost dolvodnih krajev. Vvpra{anjih, kako se boriti proti poplavam, je v vodnemgospodarstvu {e vedno prisotna dilema in {e vedno seobnavljajo vpra{anja, ali struge usposobiti za najve~je vo-de, graditi suhe zadrèvalnike ali velike ve~namenske aku-mulacije ali pa jih pustiti pri miru. Nasveti tujih strokov-njakov iz razvitih dràv so v~asih vpra{ljivi, ker so pri njihnevarne tokove bolj ali manj uredili è v preteklih stoletjih.Stali{~a do teh vpra{anj lahko zblià le celostna raziskavao bolj{i za{~iti vsega pore~ja, ki bi poleg vrednotenja na-ravnega stanja ugotovila tudi vi{ino stro{kov za izbolj{avein koristi od nje. Izdelava takega na~rta pa nujno zahtevaznanstveno metodologijo in sodelovanje raznih strokov-njakov. In to velja tudi za druge ve~je in aktualne NN.

Zadnji ~as se znanost silovito razra{~a in drobi v vednove~je {tevilo panog, med katerimi je vedno ve~ multidi-sciplinarnih. Vtis je, da tudi nakopi~eno znanje o NN do-biva vedno bolj zna~aj samostojne multidisciplinarne oz.interdisciplinarne stroke. Od znanstvenih disciplin, kiprou~ujejo naravne in dru`bene procese, prevzema zna-nje ne toliko o povpre~nih vrednostih, temve~ o ekstre-mnih, takih, ki povzro~ajo NN. Primeri: glede klime nasne zanimajo toliko povpre~ne, temve~ izjemne padavine,izjemne su{e, iz potresoslovja samo potresi ve~je mo~i, izmedicine samo ve~je epidemije itd.

Tehnologija ali kratko tehnika, ki znanstvene dose`kespreminja v za ~loveka uporabna orodja, je prerasla v samo-stojno stroko z lastno tradicijo. Ve~ina predhodno navedene-ga besedila velja tudi za tehnologijo v o`jem pomenu bese-de. Tehnologija je namre~ stara kot zgodovina homo sapien-sa, saj je za obstoj moral nenehno izumljati nove oblike bojaproti sovra`nim pojavom v okolju, v katerem ìvimo. @e pa-leolitski lovec je moral svoja, za takratno kulturo oblikovnopodobna orodja izdelovati iz kamnine, ki jo je imel na razpo-lago. Zgodovina tehnologije je slabo znana tudi na Sloven-skem in marsikaj ne bo nikoli razjasnjeno. V mnogih dolinahpotok ne te~e po najni`jem dnu, temve~ na malo vi{jem ro-bu. S prestavitvijo toka so dno zavarovali pred poplavo, obsu{i pa je v tla prenikajo~a poto~na voda namakala celo dno.O takih melioracijah najbr` ni zapisov niti v urbarjih. Ta indrugi podobni na~ini vodnih melioracij so del srednjeevrops-ke in druge tehni~ne dedi{~ine, ki smo je bili dele`ni v zgo-dovini. Nekaj pa jih je verjetno takih, ki so zna~ilno sloven-ski. Med njimi je tudi slovenska talilna pe~ za èlezovo rudo.Morda je med njimi tudi ugotavljanje takih vrta~, ki so jih zmalo znano tehniko spremenili v zbiralnike pitne vode – ka-le ali lokve. Ostalo jih je malo, mnogo pa je vrta~, ki se jim{e pozna vloga zadrèvanja pitne vode na povr{ju. Na krasuje v suhe zidove vzidanega kamna za malo egiptovsko pira-mido, o razvoju tehnike odbijanja kamnov skozi stoletja poposameznih predelih pa vemo malo ali ni~. Malo vemo o sta-rih metodah utrjevanja re~nih bregov pred erozijo. Kako so vsrednjem veku visoko v hribih izbrali lege za nove samotne

kmetije, da so tako varne pred sne`nimi plazovi in orkanski-mi vetrovi, ve~ v zadnjem stoletju in pol zgrajenih planinskihko~ v visokogorju pa je è podrl ali oplazil sne`ni plaz? Tu-di napredno tehnologijo v boju ~loveka za za{~ito in re{eva-nje je zajela globalizacija. Zahtevajo jo vedno novi sinteti~niin drugi materiali in nove potrebe. Zato je toliko bolj potre-bno, da smo seznanjeni z najnovej{imi dose`ki, do katerih sopri{li po svetu. In tu je spoznavanje tujih inovacij prek stro-kovne literature in interneta {e kako potrebno. Potrebno jetudi zaradi mladosti tehnike, ki izdeluje sredstva in orodja zazasilno ali trajno za{~ito objektov pred NN.

Z veseljem lahko na pragu novega tiso~letja ugotavljamo,da imata znanje in tehnika s podro~ja NN vedno ve~ji odziv vjavnosti in tudi vedno ve~jo vlogo v univerzitetnem izob-raèvanju. Stroka o NN, ki {e nima utrjenega imena, v tej alioni povezavi nastopa kot predmet univerzitetnih te~ajev alikot samostojni u~ni predmet (npr. na oddelku za psihologijoljubljanske Filozofske fakultete, na katedri za obramboslovjeFakultete za dru`bene vede). Dobivamo prve univerzitetneu~benike za za{~ito pred posameznimi NN. (Brilly, M., Mi-ko{, M., [raj, M., 1999). Razpolagamo z zborniki simpozijevo nekaterih NN (Poplave v Sloveniji, 1992, Varstvo predpoàri v naravi, 1993, Odpravljanje posledic naravnih in dru-gih nesre~, 1996). To se odraà tudi v objavah. Naj kot prime-re navedem disertacijo o ogroènosti Ljubljane (Oroèn Ada-mi~, 1995) ter diplomsko in magistrsko delo o sne`nih plazo-vih (Pav{ek, 2000). V svetu je iz{lo è precej monografij oNN (npr. Hewitt, K., 1997). Najve~ znanja je v doslej izdanih{tevilkah revije Ujma, ki postaja pomo`ni vir u~enja na mar-sikaterem u~nem zavodu. V tej periodiki se raz~i{~uje tuditerminologija (gl. rubriko Strokovna terminologija v Pregledu~lankov v reviji Ujma v obdobju 1987–1996, 1996), ki je, ~eje urejena, izkaznica vsake stroke. Ujma se pridruùje medna-rodnim revijam, posve~enim tej tematiki; npr. reviji Disaster,ki je za~ela svojo pot v okviru desetletja za zmanj{evanje na-ravnih nesre~ (Natural Disaster Reduction 1990–2000).êprav smo {e dale~ od zadovoljive vklju~itve poznavanja oNN v {ole na vseh ravneh, je zlasti Uprava RS za za{~ito inre{evanje zanje natisnila kopico gradiva, ki shranjeno v {ol-skih knji`nicah pomeni vir za bolj{e poznavanje tega pod-ro~ja in vedenja prihodnjih generacij med NN.

LITERATURA

1. Brilly, M., Miko{, M., [raj, M., 1999. Vodne ujme. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fa-kulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, 186.

2. Hewitt, K., 1997. Regions of risk: a geographical introduction to disasters. Themesand resource manegement. Singapore, Longman Singapore Publishers.

3. Odpravljanje posledic naravnih in drugih mesre~, 1996. Ljubljana, Ministrstvo zaobrambo, Uprava RS za za{~ito in re{evanje, 128.

4. Oro‘en Adami~, M., 1995. Eaerthquake threat in Ljubljana. Potresna ogro‘enost Lju-bljane. Geografski zbornik, 35, 45—112.

5. Poplave v Sloveniji, 1991. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo, Republi{ka uprava zaza{~ito in re{evanje in Center za multidisciplinarno prou~evanje naravnih nesre~e GIAM ZRC SAZU, 232.

6. Pav{ek, M., 2000. Fizi~nogeografska pogojenost sne‘nih plazov v slovenskih Alpah sposebnim ozirom na preventivo. Tipkopis. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,oddelek za geografijo, 251.

7. Pregled ~lankov v reviji Ujma v obdobju 1987—1996 ({t. 1—10). Priloga. Ujma, 10.

8. Varstvo pred po‘ari v naravi Bled 93, 1994. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo, Re-publi{ka uprava za za{~ito in re{evanje, 268.

500

RAZVOJ TELEKOMUNIKACIJSKIH IN INFORMACIJSKIH SISTEMOV/Bo{tjan Tav~ar

RAZVOJ TELEKOMUNIKACIJSKIH ININFORMACIJSKIH SISTEMOV

Bo{tjan Tav~ar

V prispevku je opisan dosedanji razvojtelekomunikacijskih in informacijskih sistemovna podro~ju varstva pred naravnimi in drugiminesre~ami v Republiki Sloveniji. Predstavljenaso obdobja pred izgradnjo in med njo ter na~rtiza prihodnost. V Republiki Sloveniji se kon~ujeobdobje intenzivne gradnje telekomunikacij-skih in informacijskih sistemov na lo~enihklasi~nih tehnologijah. Pred nami je obdobjeenotnih skupnih tehnologij, ki bodo odlo~ilnovplivale tako na zgradbo sistemov kot tudi namo`nost njihove uporabe. Veliko pozornosti botreba posvetiti tudi usposabljanju bodo~ihuporabnikov.

Dosedanji razvoj telekomu-nikacijskih in informacijskihsistemov

Razvoj telekomunikacijskih in informacijskih sistemovna podro~ju varstva pred naravnimi in drugimi nesre~amilahko razdelimo v tri obdobja.

V prvem obdobju, pred letom 1994, sta bila v uporabirazdrobljen in medsebojno nepovezan sistem javnegaalarmiranja in sistem radijskih zvez gasilskih organizacij.Sistemi so bili ve~inoma tehnolo{ko zastareli, vpra{ljivapa je bila tudi njihova operativnost.

Drugo obdobje, od leta 1994 do danes, je bilo obdobjepospe{enega prenavljanja in uvajanja telekomunikacij-skih in informacijskih sistemov. V tem ~asu smo zgradilisistem operativnih radijskih zvez in osebnega klica.Prenovili, poenotili in centralizirali smo sistem javnegaalarmiranja, vzpostavili interni sistem fiksnih zvez inglobalno ra~unalni{ko omre`je. Vsi sistemi so bili na~rto-vani kot neodvisne, zaklju~ene celote brez medsebojnihpovezav. Povezave sklopov posameznih sistemov so bilevzpostavljene prek v ta namen zgrajenih ali najetihtelekomunikacijskih omreìj. Tak{na zgradba je po enistrani posledica takratne stopnje razvitosti telekomu-nikacijskih in informacijskih tehnologij, po drugi stranipa posledica varnostne strategije, ki je temeljila na last-nih fizi~nih telekomunikacijskih povezavah. Varnost jebila zagotovljena z dokaj varnim in nadzorovanimomre`jem, praviloma najetim pri Telekomu Slovenije, kije bil v tem ~asu edini dràvni operater telekomunikacij.S tem sta bili doseèni tudi zahtevana zanesljivost inrazpolo`ljivost sistemov. Skupna slabost vseh sistemov jemedsebojna nepovezanost in togost glede razpolo`ljivihstoritev ter dokaj visoki stro{ki obratovanja in vzdrèvan-ja. Z razvojem telekomunikacijskih in informacijskihtehnologij in liberalizacijo trga telekomunikacij je vsete`je zagotavljati potrebno varnost telekomunikacijskihpovezav. To je imelo za posledico spremembo varnostnestrategije, ki se od varovanja prenosnih poti preusmerjana varovanje prenesenih podatkov.

Med prvimi v Evropi smo è leta 1997 uvedli enotnotelefonsko {tevilko za klic v sili 112. Z njo smo zamen-jali dotedanjo telefonsko {tevilko centra za obve{~anje985, {tevilko re{evalcev prve medicinske pomo~i 92 ingasilcev 93.

Izdelana sta bila tudi projekta spremljanja prevozovposebno nevarnih snovi na obmo~ju Republike Slovenije

Uvod

Devetdeseta leta prej{njega stoletja so bila leta roje-vanja nove slovenske dràve. To so bila tudi letautemeljitve in nastajanja modernega sistema varstva prednaravnimi in drugimi nesre~ami, kakr{nega poznamodanes. Sistem opazovanja obve{~anja in alarmiranja jebil od vsega za~etka zami{ljen kot eden izmed stebrovsistema varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami,katerega osnovna naloga je bila ~imbolj izrabiti v tistem~asu hitro razvijajo~e se telekomunikacijske in informa-cijske tehnologije za u~inkovito odkrivanje nevarnosti,opazarjanje in alarmiranje prebivalstva ter odpravljanjeposledic nesre~. Dejstvo, da v dràvi v zgodnjihdevedesetih letih na tem podro~ju nismo imeli razvitihtelekomunikacijskih in informacijskih sistemov oziromaso bili obstoje~i sistemi è zastareli, nam je bilo po enistrani v pomo~, saj smo lahko nove sisteme zasnovali natrdnih in sodobnih temeljih. Po drugi strani pa smo bili v~asovni stiski, ki nas je priganjala k ~imprej{nji izgrad-nji sistemov. V nekaj letih smo postavili nov sistemradijskih zvez za za{~ito in re{evanje (ZARE), prenoviliin povezali sistem javnega alarmiranja, vzpostavili sis-tem internih telefonskih zvez, uvedli enotno telefonsko{tevilko za klic v sili 112, prenovili regijske centre zaobve{~anje in postavili temelje enotnega ra~unalni{kegaomre`ja. Leta, ki prihajajo, prina{ajo utemeljitev vsehtelekomunikacijskih in informacijskih sistemov na enot-ni telekomunikacijski podlagi in enotnem protokolu.Predvidena je tudi izgradnja novega enotnega sistemaradijskih zvez druge generacije TETRA.


501

ter spremljanja re{evalnih vozil za nujno medicinskopomo~. @al projekta nista bila izpeljana, prvi zato, ker vRepubliki Sloveniji za njegovo uveljavitev {e ni ustreznepravne podlage, drugi pa zaradi nezadostne podporeministrstva za zdravje.

V tretjem obdobju, ki bo sledilo v prihodnjih letih,imamo dva glavna cilja. Posodobili bomo sisteme za zago-tavljanje u~inkovitej{ega prenosa podatkov, {e zlasti vmobilnih radijskih omre`jih, in vzpostavili enotno teleko-munikacijsko in informacijsko podlago vseh sistemov. Zu~inkovitej{im prenosom podatkov se nam odpira {irokapaleta storitev, ki bodo omogo~ile predvsem u~inkovitej{e,hitrej{e in varnej{e delo pripadnikov sil za za{~ito inre{evanje ter drugih uporabnikov. To je predvsem pomemb-no pri na~rtovanju ve~je stopnje varnosti in zmanj{anju {te-vila `rtev nesre~. Z vzpostavitvijo enotne telekomunikacij-ske in informacijske podlage èlimo dose~i ve~jozanesljivost in razpolo`ljivost delovanja sistemov in, kar jezlasti pomembno, zmanj{atistro{ke. Varnost bo temeljilapredvsem na kriptografskiza{~iti podatkov in bo zatoneodvisna od telekomuni-kacijskih povezav.

Enotna telekomunikacij-ska in informacijska podla-ga bo omogo~ila vzpo-stavitev posameznih siste-mov na navideznih nivo-jih, ki so prilagodljivej{iod lo~enih fizi~nih omre-ìj posameznih sistemov,omogo~ajo pa tudi medse-bojno izmenjavo podatkovmed posameznimi siste-mi ter njihovo centralnoupravljanje in nadzor. Sim-boli~no je postavitev posa-meznih sistemov na enot-nem fizi~nem nivoju pri-kazana na sliki 1.

Zasnova bodo~ega enotnegatelekomunikacijskoinformacijskega sistema inpredvidene storitve

Enotni informacijski in telekomunikacijski sistem napodro~ju varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami bopredvidoma temeljil na enotnem paketnem fiksnem inmobilnem ra~unalni{kem omre`ju to pa na mre`nem IP-protokolu. Vsi do sedaj medsebojno bolj ali manj fizi~nolo~eni sistemi javnega alarmiranja, radijskih zvez, fiksnihzvez in informacijski sistem se bodo iz namenskihfizi~nih omreìj preselili v navidezna omre`ja v okviruomenjenega enotnega paketnega omre`ja.

Osnova bodo~ega enotnega paketnega omre`ja jeglobalno ra~unalni{ko omre`je Uprave RepublikeSlovenije za za{~ito in re{evanje, ki è povezuje vse

✈

✈

✈

✈

✈

▲

▲

▲

Jesenice

KranjskaGora

HrastnikZagorje

Trbovlje

Kamnik

Dobrova

Celje

Velenje

Dravograd

MurskaSobota

Metlika

Karlovac

Krka

Litija

GrosupljeVidem

Sevnica SenovoZidani Most

Dolenja vas

Ribnica

Novo mesto

Ptuj

Lendava

Lenti

Grad

Spielfeld

Wolfsberg

Vrhnika

Postonja

KoperPiran

Radovljica

Bled

Tolmin

Nova Gorica

Kalce

Idrija

Rakek

Ilirska Bistricia

Hotavlje

Podbrdo

Pivka

Obrov

Ljutomer

Umag

Sezana Loz

Trzic

Stalcerji

Kosevje

Straza

Domzale

Radece

Brezice

Lenart v Slovenskih goricah

Trzec

Lasko

Crnomelj

Stanjel

Ajdovscina

Most na SociSkofja Loka

Zlebic

Cakovec

Krizevci

Skocjan

BohinjskaBistrica

ZgornjeJezersko

Krsko

Bovec

Sentilj

Sostanj

Topolsica

Zaga

Ravne na K.

Trieste

e

Monfalcone

Gorizia

Klagenfurt

Kranj

Maribor

Villach

Varazdin

Ljubljana

Zagreb

Drau

WeissenseeOssiacher

See

Bohinjskojezero

Sava

Soca

Krka

Krka

KolpeKupa Kupa

SavaO

dra

Sotla

D

rava

Dravinja

Mura

Mur

Vipava

Sora

Drava

Len

dava

Sava

Savinj a

Sava Bohinjka

Sava Dolinka

fo di Trieste

Golfo diPanzano

Iska

Ljubljanica

Sava

Idrijca

Wˆrther See

rzaski zaliv

C R O A T I A

C R O A T I AT A L Y

A U S T R I A HUNGARY

Z u m b eracka Gora

C i c a

ri

ja

Ju

l i j s k eA l p e

P o h o r j e

Triglav2864 m

Grintavec2558 m

Hoch

stuhl 2237 m

Lo

ibl Pass

Go

r j a n c i

National capital

Major city

Town, village

International boundary

Highway

Under construction

LOVENIA

Slika 1. Vzpostavitev vseh sistemovna enotni telekomunikacijski pod-lagi

Slika 2. Ra~unalni{ko omre`je Uprave RS za za{~ito in re{evanje

502

RAZVOJ TELEKOMUNIKACIJSKIH IN INFORMACIJSKIH SISTEMOV /Bo{tjan Tav~ar

Obe medsebojno povezani omre`ji bosta skupaj pred-stavljali enotno podatkovno omre`je, zasnovano namre`nem IP-protokolu, ki bo osnova za delovanje vsehtelekomunikacijskih in informacijskih sistemov napodro~ju varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami.

ê èlimo posamezne sisteme, nap. sistem javnegaalarmiranja, sistem fiksnih zvez in druge, vzpostaviti nanavideznem nivoju v okviru enotnega podatkovnegaomre`ja, jih moramo prilagoditi na enotni IP-protokol. Vta namen è poteka prenova sistema javnega alarmiranja,ki predvideva uskladitev protokolov upravljanja naaplikativnem nivoju od alarmnih central do siren zmre`nim protokolom IP, kot je prikazano na sliki 4.

Na~rtujemo tudi povezavo internih telefonskih centralregijskih centrov za obve{~anje in Uprave RS za za{~ito inre{evanje v enotno navidezno interno omre`je na skupnempodatkovnem omre`ju. Predvideno povezavo internihtelefonskih central prek IP-omre`ja prikazuje slika 5.

Zagotavljanje kakovostistoritev

Bistvene lastnosti telekomunikacijskih in informacij-skih sistemov na podro~ju varstva pred naravnimi indrugimi nesre~ami so: zmo`nost, razpolo`ljivost,zanesljivost, vzdr`ljivost in varnost, ki neposredno vpli-vajo na kakovost storitev teh omreìj. Zagotavljanjekakovosti storitev simboli~no prikazuje slika 6.

V~asih je strategija zagotavljanja kakovosti storitevtemeljila predvsem na dveh predpostavkah:

– lastnem ali nadzorovanem najetem fizi~nem omre`ju in

regijske centre za obve{~anje. Globalno ra~unalni{koomre`je prikazuje slika 2.

Zanesljivost in razpolo`ljivost globalnega ra~unal-ni{kega omre`ja bosta zagotovljeni z ve~kratnimi medse-bojnimi povezavami med klju~nimi elementi omre`ja.

Osnova bodo~ega enotnega mobilnega ra~unalni{kegaomre`ja bo sistem radijskih zvez TETRA. Ta bo polegoperativnih govornih zvez omogo~al tudi u~inkovitprenos podatkov. Evropski standard s podro~ja sistemovTETRA predvideva dva mo`na na~ina prenosa podatkov.Pri prvem, snopovnem na~inu prenosa se podatkiprena{ajo prek v ta namen vzpostavljenega podatkovnegakanala med dvema uporabnikoma. Tak{en prenos jeprimerljiv s prenosom podatkov prek sistemov mobilnetelefonije GSM v klicnem na~inu delovanja. Pri drugempaketnem na~inu prenosa podatkov se podatki prena{ajov obliki paketov. Ta prenos je primerljiv s prenosompodatkov prek sistemov mobilne telefonije GSM vrazli~ici GPRS. Za prenos podatkov je zanimiv predvsemslednji oziroma razli~ica, ki omogo~a paketni prenospodatkov po IP-protokolu. V prvi generaciji sistemovTETRA je IP-protokol vklju~en v snopovni na~in delo-vanja, v drugi generaciji pa bo predvidoma vklju~en vpravi paketni na~in delovanja. To bo omogo~ila tudi novazasnova sistema, ki bo na centralnem nivoju zgrajena nastikalnem in usmerjevalnem IP-omre`ju, za razliko odprve generacije, ki je bila zgrajena na klasi~nemstikalnem vodovnem omre`ju. S tem bo omogo~ena la`javklju~itev v fiksna ra~unalni{ka omre`ja. Druga gene-racija sistemov TETRA predvideva tudi radijske kanaleve~je pasovne {irine, ki bodo omogo~ali ve~je hitrostiprenosa podatkov. Predvideno povezavo sistema radijskihzvez TETRA prve in druge generacije z ra~unalni{kimomre`jem prikazuje slika 3.

Slika 3. Povezava druge generacijesistema zvez TETRA z ra~unal-ni{kim omre`jem


503

Z liberalizacijo trga telekomunikacij in privatizacijonekdaj edinega dràvnega operaterja dràva izgublja nad-zor nad telekomunikacijami. To nas je vodilo k spremem-bi strategije zagotavljanja zmo`nosti, razpolo`ljivosti,zanesljivosti, vzdr`ljivosti in varnosti. Nova strategijatemelji predvsem na treh predpostavkah:

– zagotavljanju varnosti s kriptografsko za{~ito prene-senih podatkov,

– zagotavljanju razpolo`ljivosti in zanesljivosti z naje-mom razli~nih alternativnih poti,

– zagotavljanju zmo`nosti z izbiro ustreznih tehno-logij.

Sklepne misli

Razvoj telekomunikacijskih in informacijskihtehnologij in liberalizacija trga telekomunikacij stapomembno vplivala na tradicionalno konzervativno poj-movanje podro~ja telekomunikacij in informatike zapotrebe nacionalne varnosti. Pri tem se je seveda trebazavedati vseh pasti in morebitnih nevarnosti, ki lahkonegativno vplivajo na nacionalno varnost dràve.

LITERATURA

1. Tav~ar, B., 2002. Telekomunikacijsko informacijski sistemi na podro~ju varstva prednaravnimi in drugimi nesre~ami, 12. delavnica o telekomunikacijah VITEL.

2. TEGRAD, d. d., 2001. Projekt prenove sistema javnega alarmiranja v RepublikiSloveniji, projekt po naro~ilu Uprave RS za za{~ito in re{evanje.

3. [estan, S., 1997. Novosti na podro~ju opazovanja obve{~anja in alarmiranja, Ujma,11, 161—163.

Slika 4. Povezava sistemov javnega alarmiranja prek IP-omre`ja

Slika 5. Povezava internih telefonskih central prek IP-omreìj

Slika 6. Podporni elementi za zagotavljanje kakovosti storitev

– popolnem dràvnem nadzoru nad telekomunikacija-mi in dràvnem operaterju telekomunikacij.

Z izgradnjo lastnih fizi~nih omreìj in najemomfizi~nih telekomunikacijskih povezav pri dràvnemoperaterju telekomunikacij smo lahko zagotavljalizanesljive, varne in razpolo`ljive telekomunikacijskepoti. Z razvojem telekomunikacijske tehnologije sofizi~ne povezave vse bolj izgubljale pomen oziroma sopostajale del enotnega javnega telekomunikacijskegaomre`ja. Poleg tega so fizi~ne povezave v primerjavi zdrugimi mo`nostmi postajale vse dra`je.

504

VARSTVO PRED POTRESI /Miha Toma‘evi~

VARSTVO PRED POTRESIMiha Tomaèvi~

Kot potresno ogroèna dràva je Slovenija pri-pravila strategijo varstva pred potresi, ki zajemavse sklope obvladovanja potresa kot naravnenesre~e. Nova karta potresne nevarnosti je po-dlaga za projektiranje potresno odpornih novihgradbenih objektov v skladu z zahtevami sodob-ne evropske tehni~ne zakonodaje, ki je z nacio-nalnimi dokumenti za uporabo è uvedena v pra-kso, hkrati pa je tudi podlaga za oceno potresneogroènosti in protipotresno utrjevanje obsto-je~ega gradbenega fonda. Dràva mora poskr-beti za dosledno izvajanje predpisov ter u~inko-vit nadzor kakovosti projektiranja in gradnje no-vih objektov, pripraviti pa mora tudi programe fi-nanciranja potresne rehabilitacije obstoje~ihobjektov. Dràva je vzpostavila u~inkovit sistemza{~ite in re{evanja ter usposabljanja za stro-kovno delo takoj po potresu. Po potresu naBov{kem leta 1998 pa je dokazala, da je sposob-na izpeljati tudi obnovo prizadetega obmo~ja.Izku{nje kaèjo, da bo treba z usklajevanjem de-la pristojnih slu`b poskrbeti, da bodo dejavnostivarstva pred potresi potekale {e bolj u~inkovito.

ve~ kot pri drugih nesre~ah. Ve~ja je tudi celotna {koda. Kerpotresi prizadenejo izgrajeno okolje na {ir{em obmo~ju, jeè obnova gradbenega fonda zelo draga. Dodatna, posredna{koda, ki je ve~inoma precej ve~ja kot neposredna {kodazaradi po{kodovanih gradbenih objektov, pa je posledicaprekinitve gospodarskih dejavnosti, {e posebej zato, ker jetudi vzpostavitev normalnega stanja v gospodarstvu na~el-no dolgotrajen proces. Zato je sprejem u~inkovite strategi-je varstva pred potresi ter uvedba ukrepov, s katerimi posle-dice potresa lahko zmanj{amo na sprejemljivo raven, potre-ba in dol`nost vsake potresno ogroène dràve.

Strategija varstva pred potresi

Podlago za pripravo u~inkovite strategije varstva pred po-tresi je Slovenija sprejela z zakonom o varstvu pred naravni-mi in drugimi nesre~ami (Zakon, 1994), v okviru raziskoval-nega projekta »Potresna ogroènost in varstvo pred potresi«pa so bila v letih 1995/96 pripravljena izhodi{~a za izdelavostrategije, izdelana pregledna analiza potresne ogroènostidràve ter pripravljena nekatera orodja za oceno potresne ran-ljivosti obstoje~ega gradbenega fonda in metodologija za oce-no uporabnosti po potresu po{kodovanih objektov. Pripravljase tudi nacionalni program varstva pred naravnimi in drugiminesre~ami za obdobje do leta 2006, ki med drugim dolo~aprednostne cilje, usmeritve in naloge varstva pred potresi.

Obvladovanje potresa kot naravne nesre~e predstavljasklop med seboj povezanih segmentov dejavnosti in ukre-pov, kot so:

– ukrepi za zmanj{anje posledic,– pripravljenost na potres,– odziv in odstranjevanje posledic ter– obnova prizadetega obmo~ja.

Predpogoj za pripravo u~inkovite strategije varstva je po-znavanje potresne nevarnosti in ranljivosti ogroènega izgra-jenega okolja, pri na~rtovanju ukrepov pa je treba upo{tevatitudi gospodarsko mo~ dràve, ki uravnoteà sprejemljivo ra-ven potresnega tveganja in gospodarske posledice izvajanjaoziroma neizvajanja ukrepov za njegovo zmanj{anje. Strate-gija varstva pred potresi mora biti vklju~ena tudi v drugestrate{ke cilje dràve, zaradi porazdelitve pristojnosti pa nje-na priprava in izvajanje zahtevata usklajeno medresorsko so-delovanje dràvne uprave ter {tevilnih nevladnih organizacij.

Varstvo pred potresi temelji na spoznanju, da potresovne moremo prepre~iti, lahko pa omilimo njihove posledi-ce. Dejstvo je, da so `rtve in {koda posledica neustrezne-ga obna{anja gradbenih objektov med potresom, ne pa po-

Uvod

Slovenija je potresno ogroèna dràva. Na njenemobmo~ju je vsako leto registrirano ve~je {tevilo potresov, kiso sicer praviloma {ibki in ne povzro~ajo ve~je {kode, opo-zarjajo pa na to, da moramo biti pripravljeni tudi na mo~nej{epotrese, kakr{ni so dràvo è prizadeli v novej{i zgodovini.Znani ljubljanski potres leta 1895 je spremenil na~in gradnjev Ljubljani, potres v Ilirski Bistrici leta 1956 pa je dal pobu-do za za~etek priprave modernih predpisov za potresno od-porno gradnjo. Potresi v nekdanji Jugoslaviji (Skopje 1963,Banja luka 1969 in ^rna gora 1979), kjer je pri odpravi posle-dic klju~no vlogo odigrala tudi Slovenija, in {e posebej potre-sa na Kozjanskem leta 1974 in v Poso~ju leta 1976 so glavni»krivci«, da se je Slovenija uvrstila med pionirje na podro~jupopravil in utrjevanja starih zidanih stavb celo v svetovnemmerilu, pridobila pa je tudi dragocene izku{nje na celotnempodro~ju obvladovanja potresa kot naravne nesre~e.

V primerjavi z drugimi naravnimi nesre~ami, ki so pove-zane z meteorolo{kimi procesi in jih lahko v bla`ji ali huj{iobliki redno pri~akujemo (npr. poplave, su{e, vetrovi), soposledice potresa kot redkega in nenadnega pojava za vsak-danje ìvljenje in gospodarstvo dràve navadno velikohuj{e. Ker ni o~itnih znakov, ki bi potres vnaprej napovedo-vali in ljudem omogo~ili umik na varno, je praviloma `rtev


505

tresa samega. Zato posledice potresov najbolj u~inkovitoomejimo s potresno odporno gradnjo. Alternativa, izogi-banje gradnji na potresnih obmo~jih, prakti~no ne pride vpo{tev. ê bi bili vsi gradbeni objekti zgrajeni potresnovarno, oprema v njih pa zavarovana pred po{kodbami, sene bi bilo treba posebej pripravljati na posledice potresa.Ker pa {tevilo obstoje~ih, potresno ranljivih stavb in dru-gih gradbenih objektov, v katerih ljudje ìvijo in delajo,kljub razvoju potresno odporne gradnje ni zanemarljivo,moramo biti pripravljeni tudi na tragi~ne posledice ru{il-nih potresov. Na potres moramo biti pripravljeni, nanj semoramo u~inkovito odzvati. Da bomo ~imprej re{ili, karse re{iti da, ter ublaìli in odstranili neposredne posledice,pa moramo imeti pripravljene tudi ukrepe in sredstva za~im hitrej{o obnovo prizadetega obmo~ja.

Gradbeno-tehni~ni vidikivarstva pred potresi

Potresna nevarnost

Podlaga za pripravo strategije je poznavanje potresnenevarnosti. Intenziteto potresa, ki se izraà kot vpliv po-tresa na gradbene objekte in okolje in jo merijo razli~nelestvice (pri nas so v uporabi lestvice MCS – Mercalli-Cancani-Sieberg, MSK – Medvedev-Sponheuer-Karnikin EMS – European Macroseismic Scale), so danes kotmerilo zamenjale fizikalne vrednosti projektnih (maksi-malnih) pospe{kov tal med potresi, ki jih lahko v do-lo~enem ~asovnem obdobju pri~akujemo na danemobmo~ju. Pospe{ki se imenujejo »projektni«, ker vredno-sti upo{tevamo pri projektiranju potresno odpornih grad-benih objektov.

Zato so tudi nekdanje seizmolo{ke karte pri~akovanihintenzitet potresa, izdelane na podlagi zgodovinskih po-datkov o potresih, zamenjale karte projektnih (maksimal-nih) pospe{kov tal, ki jih lahko pri~akujemo v danem ob-dobju, v ti. povratni dobi potresa. Slovenija je v tem po-gledu v koraku s ~asom, saj je leta 2001 uradno sprejelakarto projektnih pospe{kov tal, ki kaè, da lahko na celo-tnem ozemlju Slovenije s povratno dobo 475 let pri~aku-jemo potrese, pri katerih bodo pospe{ki tal na trdnih tlehdosegli ali presegli vrednost 0,1 g. Verjetnost, da bodo tevrednosti preseène v 50 letih, je 10-odstotna. Potresnanevarnost na na{ih najbolj urbaniziranih obmo~jih pa je {eveliko ve~ja: na obmo~ju Ljubljane in Poso~ja je na trdnihtleh z enako povratno dobo pri~akovati tudi pospe{ke ve-likosti 0,25 g, na obmo~ju Breìc in Kr{kega pa nekolikomanj (glej prispevek Karte potresne nevarnosti Slovenijev tej knjigi). Te vrednosti se v odvisnosti od lastnosti tal,depozitov na trdnih tleh, lahko pove~ajo tudi na 0,75 g.

ê vrednosti pri~akovanih projektnih (maksimalnih)pospe{kov tal na trdnih tleh prevedemo v intenziteto potre-

sov po evropski makroseizmi~ni lestvici (EMS), lahkougotovimo, da pospe{kom 0,1 g ustreza intenziteta VII.stopnje, pospe{kom 0,2 g intenziteta VIII., pospe{kom0,25 g pa intenziteta nekaj manj kot IX. stopnje po lestvi-ci EMS. Po definiciji EMS pa je è potres VII. stopnjemo~an potres, pri katerem lahko na potresno najbolj ranlji-vih objektih, kot so tradicionalno zidane hi{e iz opeke inkamna, nastanejo zelo hude po{kodbe, niso pa redke nitipo{kodbe drugih konstrukcij, ki niso bile grajene potresnoodporno. êprav potres VII. stopnje {e ni katastrofalen, panjegove posledice, upo{tevajo~ strukturo obstoje~ega grad-benega fonda, lahko predstavljajo è resno motnjo v gos-podarstvu tako majhne dràve, kot je Slovenija.

Potresna ogroènost

Da bi ocenili potresno ogroènost izgrajenega okolja,moramo vedeti, kako bodo posamezni gradbeni objektiprestali pri~akovan potres. Medtem ko za gradbeneobjekte, projektirane po sodobnih predpisih, na splo{nolahko re~emo, da so potresno odporni in torej zaradi po-tresa niso ogroèni, pa pri mnogih obstoje~ih objektihupravi~eno pri~akujemo neustrezno obna{anje medmo~nimi potresi. Zavedajo~ se nevarnosti, ki jo predstav-ljajo obstoje~i objekti, je Slovenija è leta 1978 v okviru

Slika 1. Potres na Bov{kem, 1998. Ocenjevanje uporabnosti: hudopo{kodovana hi{a v Mali vasi na krednih sedimentih je ozna~ena zrde~o piko in ni ve~ primerna za bivanje. (foto: M. Tomaèvi~)

506


zakona o seizmolo{ki slu`bi (Zakon, 1978) posku{ala za-gotoviti potresno odpornost pomembnim obstoje~imobjektom, saj je njihove upravljavce zadolìla, naj preve-rijo potresno odpornost, in ~e ta ni ustrezna, objekte pro-tipotresno utrdijo. @al se dolo~ila zakona nikoli nisoizvajala, danes pa zakon tako ne velja ve~.

Da bi posamezne sporadi~ne splo{ne ocene potresneogroènosti gradbenega fonda, ki so slonele na opisihpo{kodb, ki jih podajajo lestvice potresne intenzitete, na-domestili z bolj realnimi ocenimi, dobljenimi na podlagiinènirskih podatkov o objektih in ekspertnega znanja, sobila v zadnjih letih pripravljena izhodi{~a za realnej{ooceno potresne ogroènosti obstoje~ega gradbenega fon-da, ki upo{tevajo, da za ustrezno oceno potrebujemo:

– seznam objektov obstoje~ega gradbenega fonda (sta-novanjskih in javnih stavb, pomembnej{ih objektov,industrijskih in komunalnih objektov in druge infra-strukture) z vsemi inènirskimi atributi – podatki okonstrukciji, na podlagi katerih je mo`no oceniti nji-hovo potresno ranljivost;

– poenostavljeno metodologijo za oceno potresne ran-ljivosti, ker zaradi velikega {tevila objektov ne more-mo uporabljati obi~ajnih metod analiz gradbenegainènirstva;

– geografski informacijski sistem za analizo zbranihpodatkov.

V Sloveniji bi kot podlago za sistemati~no oceno po-tresne ogroènosti lahko uporabili dve bazi podatkov: re-gister hi{ in register premostitvenih objektov na dràvnihcestah. Medtem ko obstoje~a baza podatkov o premosti-tvenih objektih ustreza tudi za oceno potresne ogroèno-sti, pa so tehni~ni podatki v registru hi{ zelo skopi. Pre-dlog, da bi obstoje~o podatkovno bazo o stanovanjih medleto{njim popisom prebivalstva dopolnili tudi z atributi,pomembnimi za oceno potresne ogroènosti, ni bil spre-jet zaradi pove~anja stro{kov popisa in spremljajo~ihteàv operativne narave. Manjka pa seznam (baza podat-kov) javnih stavb in pomembnej{ih objektov, ter indu-strijske, komunalne in druge infrastrukture.

V letih 1995/96 je bila izdelana in na modelnih po-dro~jih posameznih vrst konstrukcij preizku{ena tudi me-todologija za hitro oceno potresne ogroènosti zidanih inarmiranobetonskih konstrukcij ter mostov. Pripravljen jetudi geografski informacijski sistem, s katerim bo mo`nona temelju ustreznih podatkov analizirati in predstavitistanje v Sloveniji. Zdaj so na vrsti ob~ine in drugi, ki sozadolèni za varstvo pred naravnimi nesre~ami, da upora-bijo pripravljeno metodologijo in orodja ter na podlagianaliz potresne ogroènosti posameznih obmo~ij pripra-vijo operativne na~rte ukrepov odpravljanja posledic popotresih. Ena od prvih, ki je izdelala analize potresneogroènosti nekaterih pomembnej{ih objektov, zdrav-stvenih in gasilskih domov ter {ol, je Mestna ob~ina Lju-bljana, analiza pa se izdeluje tudi po naro~ilu pomembne-

ga predstavnika industrije, ki ima v svojem sklopu ve~gradbenih objektov. êprav se podatki zbirajo zelopo~asi, je upati, da se jih bo v doglednem ~asu nabralodovolj, da bo na njihovi podlagi mogo~e izdelati uporab-ne operativne na~rte za ukrepanje po potresu vsaj za naj-bolj urbanizirana, pa hkrati tudi najbolj potresnoogroèna obmo~ja dràve.

Ukrepi za zmanj{anje potresnega tveganja –tehni~na zakonodaja

Najbolj{e varstvo pred potresi je potresno odporna grad-nja, ki jo zagotavljajo ustrezni tehni~ni predpisi in grad-beni nadzor. Hkrati s predpisi dràva sprejme odlo~itev osprejemljivi ravni potresnega tveganja tudi za obstoje~epotresno ranljive objekte, ki so izpostavljeni pove~anemutveganju. êprav so bile ustrezne analize vsaj pri nas na-rejene le za omejeno {tevilo vrst gradbenih konstrukcij,lahko trdimo, da so ukrepi za zmanj{anje tveganja tudiekonomsko utemeljeni.

V Sloveniji se tradicija potresno odporne gradnje vle~eè od ljubljanskega potresa leta 1895, po katerem je»stavbinski red« zahteval omejitev vi{ine (takrat zidanih)stavb, predpisal debelino nosilnega zidovja v odvisnostiod vi{ine stavbe, pa tudi minimalno kakovost opeke inmalte. Za potresno odpornost stavb, zgrajenih po lju-bljanskem potresu, je pomembno tudi dejstvo, da je stav-binski red uvedel povezovanje zidovja z jeklenimi vezi vvi{ini stropov ter sidranje stropnih nosilcev v nosilno zi-dovje. Ljubljanski neboti~nik, zgrajen v letih 1931 do1933, v tistem ~asu najvi{ja armiranobetonska stavba vsrednji Evropi, je bil najbr` prva stavba te velikosti nasvetu, pri kateri je projektant uvedel potresno izolacijo.

Novogradnja. Pri nas se prvi pravi potresni predpisiuporabljajo od leta 1963 (Odredba, 1963), iz{li pa so tikpred katastrofalnim potresom v Skopju leta 1963. Tipredpisi so bili leto kasneje z manj{imi spremembami iz-dani kot prvi jugoslovanski predpisi za potresno odpornogradnjo (Pravilnik, 1964) in so veljali vse do leta 1981,ko so iz{li novi, pri nas {e danes uradno veljavni predpi-si, ki so è uvedli moderna na~ela potresno odpornegaprojektiranja (Pravilnik, 1981). V okviru vklju~evanjaSlovenije v EU je bila leta 1995 sprejeta na~elnaodlo~itev, da tudi pri nas za projektiranje potresno odpor-nih konstrukcij obvelja evropski standard Eurocode 8:Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij (Eurocode,1995, 2000). Po potresu na Bov{kem leta 1998 je dràvaposkrbela za prevod obse`nega dokumenta, ki sestoji izve~ delov in zajema tako splo{na pravila kot tudi posebnapravila za konstrukcije iz razli~nih materialov in elemen-tov, mostove, geotehni~ne objekte ter pravila za utrditevin popravilo stavb. Z nacionalnim dokumentom za upora-bo je dana mo`nost, da projektanti evropske predpise èuporabljajo, ker pa se bo njihova vsebina {e nekaj let


507

usklajevala na evropski ravni, njihova uporaba {e nekaj~asa ne bo obvezna. Gradbena fakulteta vklju~uje vsebi-no evrokodov v redne {tudijske programe, sama oziromas strokovnimi dru{tvi pa prireja tudi izobraèvalne te~ajein seminarje, na katerih se z novostmi, ki jih prina{ajo ev-rokodi, lahko seznanijo tudi starej{i projektanti.

êprav uporaba evrokodov ni obvezna, pa ni izgovo-rov, da ne bi znali graditi potresno odpornih objektovvseh vrst. Da se ne bi ponavljale hude napake iz preteklo-sti, ko so se kljub predpisom projektirali in gradili s sta-li{~a potresno varne gradnje neustrezno zasnovani objek-ti, pa bo treba zagotoviti ustrezen nadzor nad gradnjo terneodvisno revizijo vsaj nad projektiranjem pomemb-nej{ih objektov.

Izku{nje po potresih so tudi pokazale, da prostorskina~rti premalo upo{tevajo, da ne smemo graditi na nesta-bilnih tleh oziroma tam, kjer obstaja nevarnost proènjazemeljskih plazov, ali pa na obmo~jih, kjer se vplivi po-tresa nenormalno pove~ujejo. Tipi~en primer gradnje napotresno neustrezni lokaciji je Mala vas v Bovcu. Nase-lje, grajeno na ob~utljivih krednatih sedimentih, je biloprav zaradi tega med potresom leta 1998 nesorazmernomo~no po{kodovano.

Obstoje~i objekti. Za splo{no oceno, kje je meja medobstoje~imi (oziroma potresno ranljivimi) in novimi (ozi-roma potresno odpornimi) objekti, je veljalo, da ~asovnomejo med njimi na danem obmo~ju predstavlja datumuveljavitve potresnih predpisov. Izku{nje, ki smo jih do-bili po potresih v zadnjih desetletjih, pa kaèjo, da takopoenostavljena definicija ne ustreza. Na eni strani lahkovsakokrat ugotovimo, da niso vsi objekti, ki niso bili gra-jeni po predpisih, è kar sami po sebi neodporni proti po-tresu. Vedno se najdejo tovrstni objekti, ki tudi najhuj{ipotres prestanejo brez huj{ih posledic. In nasprotno, tudimed objekti, ki so bili projektirani za potres, jih je vednokar nekaj, ki jih potres mo~no po{koduje ali pa celo po-ru{i. Zato danes poleg stavb, ki so bile v preteklosti gra-jene na tradicionalen na~in, in tistih, ki so bile projekti-rane, ne da bi bile upo{tevane potresne obremenitve, medobstoje~e uvr{~amo tudi vse tiste novej{e stavbe in drugeobjekte, pri katerih potresna odpornost ni bila zagotovlje-na na na~in, ki ustreza sodobnim merilom. Z drugimi be-sedami: v skupino obstoje~ih, v pomenu potresno ranlji-vih, se uvr{~ajo vsi objekti, pri katerih raven potresnegatveganja presega dru`beno dogovorjeno raven, ki jo da-nes objektom zagotavlja projektiranje po na~elih spreje-tih predpisov za potresno odporno projektiranje kon-strukcij.

Odlo~itev, ali bomo konstrukcijo samo popravili ali pajo bomo utrdili, je odvisna od njene potresne odpornosti.ê je odpornost ustrezna in so nastale po{kodbe posledi-ca vnaprej predvidenih procesov disipacije energije, bo-mo po{kodovano konstrukcijo s »popravilom« vrnili v

prvotno stanje. ê pa po{kodbe po potresu presegajo vprojektu predvideni obseg, je bila odpornost konstrukci-je premajhna. Konstrukcijo s posebnimi ukrepi »utrdi-mo«, da bo sposobna prevzeti predvideno potresno ob-te`bo, pri tem pa seveda popravimo tudi vse po{kodbe.Medtem ko popravljamo le stavbe, ki jih je potres èpo{kodoval, pa lahko preventivno utrjujemo tudi ne-po{kodovane obstoje~e stavbe. ê smo s preverjanjempotresne odpornosti ugotovili, da potresna odpornost niustrezna, je zaèleno, da stavbo utrdimo preventivno.Vnaprej{nji utrditvi {e nepo{kodovane stavbe v~asihre~emu tudi »rehabilitacija«.

V preteklosti uveljavljena priporo~ila in navodila za po-pravila in utrjevanje gradbenih konstrukcij, ki jih je po{ko-doval potres, pa tudi za preventivno utrjevanje (nekateracelo v obliki predpisov) so bila do nedavna omejena nana~ela in izvedbene postopke tehni~nih posegov v kon-strukcije. Podobno je bilo tudi pri nas, kjer je splo{ni pred-pis za gradnjo na potresnih obmo~jih (Pravilnik, 1981)urejal, pri katerih posegih v {e nepo{kodovano obstoje~okonstrukcijo (med adaptacijo, rekonstrukcijo oziroma pre-novo) je treba konstrukcijo utrditi oziroma njeno potresnoodpornost pove~ati na stopnjo, ki se zahteva za novogra-dnjo, v predpisu za popravila in utrjevanje pa so bila vglavnem zbrana tehni~na navodila (Pravilnik, 1985).

Problematiko popravil in utrjevanja celovito ureja{ele nedavno sprejeti in tudi pri nas prevzeti ter v slo-ven{~ino prevedeni Eurocode 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij, del 1–4: Splo{na pravila – Utrdi-tev in popravilo stavb. Obstoje~e konstrukcije odraàjostopnjo znanja na podro~ju gradbeni{tva v ~asu njihovegradnje. Ker nosilnost konstrukcije ni odvisna samo odzasnove in mehanskih lastnosti materialov, ampak tudiod morebitnih velikih skritih napak in posledic, ki jih jeutrpela zaradi potresov v preteklosti, je ocena nosilnostiin u~inkovitost morebitnih posegov v konstrukcijo po-vezana z izjemno veliko negotovostjo. Zato se postopkipri projektiranju in izvedbi posegov, s katerimi poprav-ljamo ali utrjujemo konstrukcijo, razlikujejo od postop-kov pri projektiranju novogradnje, kjer so kakovost ma-terialov in postopki gradnje pod nadzorom.

Ko se odlo~amo za popravilo ali utrditev konstrukcije,upo{tevamo {tevilna merila. Osnovna merila so tehni~nenarave. Od dejanske potresne odpornosti stavbe, ki jougotovimo s pregledom in morebitnim opazovanjemkonstrukcije, s preiskavami materialov in ra~unskimianalizami, je odvisna vrsta ukrepov in njihov obseg. Odvrste konstrukcije in njenega stanja sta odvisni tudi izved-ljivost in u~inkovitost posegov, s katerimi nameravamoizbolj{ati potresno odpornosti. Pred kon~no odlo~itvijopa moramo skrbno prou~iti tudi nekaj ~isto splo{nih me-ril, ki so povezana s stro{ki posegov in pomembnostjostavbe, razpolo`ljivostjo ustrezne tehnologije in usposob-ljenostjo delovne sile, trajanjem del in problemi bivanja.

508


Ne nazadnje pa moramo imeti vzpostavljen tudi u~inko-vit sistem kontrole kakovosti. ê imamo opravka s kul-turnozgodovinskim spomenikom, kar pri zidanih kon-strukcijah ni redkost, moramo {e posebej skrbno upo{te-vati tudi na~ela, ki veljajo za ohranitev arhitekturne kul-turne dedi{~ine.

Natan~nej{e analize in raziskave potresne ranljivosti ti-pi~nih objektov obstoje~ega gradbenega fonda kaèjo, daje potresna odpornost precej{njega dela objektov neustrez-na. Ker bodo potresno ranljivi objekti obstoje~ega grad-benega fonda temeljni razlog za katastrofalne posledicemo`nega ru{ilnega potresa, je treba na podlagi analizestro{kov in koristi sprejeti ustrezne, zmogljivostimdràve prilagojene programe za financiranje in izvajanjepreventivnega utrjevanja starih objektov.

Vse to {e posebej velja tudi za objekte kulturnozgo-dovinske dedi{~ine, med katere se poleg posameznihmonumentalnih stavb uvr{~ajo celotna stara mestna inpodeèlska jedra. @alostne izku{nje po potresih leta1976, ko je bil zaradi predolgih razprav in neraz~i{~enihstali{~ o tem, kateri tehni~ni ukrepi so po merilih spo-meni{kega varstva {e sprejemljivi za utrjevanje objektovkulturne dedi{~ine, izgubljen Breginj, biser slovenskeruralne arhitekturne dedi{~ine, dokazujejo, da je trebapravo~asno sprejeti kompromisne re{itve. Tudi za kul-turnozgodovinske spomenike so è bile razvite in ekspe-rimentalno preverjene metode, s katerimi se da zagoto-viti sprejemljiva stopnja potresne odpornosti, hkrati paupo{tevajo ve~ino zahtev spomeni{kega varstva. Zatodanes ne bi ve~ smelo prihajati do dilem, kateri tehni~niukrepi se smejo in kateri se ne smejo uporabiti pri zgo-dovinskih objektih. To velja za preventivno utrjevanje,{e bolj pa pri odpravljanju posledic potresov, kjer so hit-re odlo~itve {e toliko bolj pomembne. Ne nazadnjeosnovne dileme zdaj razre{uje tudi sodobna zakonodaja,Eurocode 8, del 1–4.

Malo vemo o mo`nih posledicah mo~nega potresa nakomunalno, prometno in gospodarsko infrastrukturo. KerSlovenija postaja razvita dràva, so lahko, po izku{njahnedavnih potresov v razvitem svetu sode~, posledice po-tresa v tem segmentu gradbenega fonda usodne. Za infra-strukturo morajo veljati vsaj enaki ukrepi za zmanj{anjepotresnega tveganja kot za druge potresno ogroène grad-bene objekte.

Ve~ pozornosti kot doslej bo treba posvetiti tudi vsemobstoje~im gradbenim objektom, ki se adapatirajo, re-konstruirajo ali v celoti prenavljajo. Nadzor je treba zao-striti, saj se ne sme ponoviti, da niti pri ve~jih posegih vkonstrukcije ne bi spo{tovali osnovnih zahtev veljavnihprepisov, po katerih je treba preveriti potresno odpornostin konstrukcijo ustrezno utrditi. Ne sme se ponoviti, da bibile in{pekcijske slu`be med izvedbo rekonstrukcijskihposegov brez mo~i in da jim kljub pomo~i stroke ne biuspelo prepre~iti posegov, s katerimi bi se obstoje~e sta-nje resno poslab{alo. Kar zadeva osve{~anje investitorjev,projektantov in izvajalcev, je treba {e veliko storiti.

Pripravljenost in odziv na potres – ocena uporabnosti objektov in {kode

Glede na to, da zaradi stanja gradbenega fonda lahkoupravi~eno pri~akujemo bolj ali manj resne posledice,moramo biti na potres pripravljeni, sicer se nanj ne bomomogli u~inkovito odzvati. Pripravljenost in odziv na po-tres zajema na eni strani osve{~anje prebivalstva na po-tresno ogroènih obmo~jih, tj. seznanjanje s potresno ne-varnostjo in mo`nimi posledicami potresa, na drugi stra-ni pa ustanovitev in organizacijo delovanja vseh tistihslu`b in dejavnosti, ki so pomembne, da se neposredneposledice potresa ~im prej u~inkovito ublaìjo.

V okviru tega segmenta strategije je z gradbeno-teh-ni~nega vidika najpomembnej{a ocena uporabnosti popotresu po{kodovanih objektov. Kljub predvidenim sce-narijem je ve~ino akcij za odpravo posledic mo`no orga-nizirati {ele na podlagi analize dejanskega stanja naobmo~ju, ki ga je prizadel potres. Zato je bil v okviruprograma varstva pred potresi na podlagi doma~ih in tu-jih izku{enj nedavno izdelan predlog metodologije zaocenjevanje uporabnosti po potresu po{kodovanih objek-tov. Za la`je usposabljanje strokovnjakov, ki {e nimajoizku{enj s posledicami potresov na gradbene objekte, amorajo biti pripravljeni na hitro in u~inkovito delovanjev primeru mo~nega potresa, je bil pripravljen priro~nik, vkaterem je metodologija podrobno opisana (Tomaèvi~,1998), opisani pa so tudi tipi~ni u~inki potresa na stavbein inènirske objekte ter na~ela in metode popravil inprotipotresnega utrjevanja. Kot dodatek je priro~niku pri-loèn CD-ROM z ve~ kot 500 diapozitivi tipi~nihpo{kodb stavb zaradi potresa s kratko obrazloìtvijo, za-kaj so nastale.

Slika 2. Potres na Bov{kem, 1998. Postavitev bivalnih zabojnikov naDre`ni{kih ravnah. (foto: M. Tomaèvi~)


509

Ocenjevanje uporabnosti objektov mora biti izvedenokar se da hitro. @e med re{evanjem moramo dobiti podat-ke o tem, koliko ljudi lahko ostane v svojih stanovanjihbrez tveganja, da bi se ob ponovljenem mo~nej{em sunkustavbe, v katerih prebivajo, poru{ile; koliko jih je trebaza~asno izseliti in jim zagotoviti za~asna bivali{~a le za~as popravila stavb (npr. {otore in stanovanjske prikoli-ce); koliko ljudem moramo zagotoviti trajnej{a za~asnabivali{~a (npr. monta`ne hi{e). Ugotoviti moramo stanjein uporabnost {tevilnih klju~nih javnih objektov, bol-ni{nic in objektov, v katerih bodo za~asno name{~enibrezdomci, ter upravnih stavb. Pomembno je ugotovitistanje komunalne infrastrukture in popraviti prometnice,in ne nazadnje vzpostaviti normalne delovne razmere.Vse drugo, oceno neposredne {kode, ki jo lahko izdelamole na podlagi natan~nej{ega vrednotenja po{kodb, terna~rtovanje obnove prizadetega obmo~ja lahko za nekaj~asa odloìmo.

Zato je bil postopek ocenjevanja {kode in uporabnostiv slovenski metodologiji razdeljen na dve fazi. V prvi fa-zi, ki je lahko v odvisnosti od {tevila po{kodovanihobjektov in razpolo`ljivih usposobljenih strokovnjakovizvedena v nekaj dneh po potresu, se uporabnost objektovoceni na podlagi hitrega pregleda, ne da bi se spu{~ali vpodrobnosti. V fazi natan~nega vrednotenja se objekteponovno pregleda, ugotovi se po{kodbe elementov inkonstrukcije, podatki pa se uporabijo tudi za ocenjevanjeneposredne {kode, nastale na gradbenih objektih po po-tresu. Za tak{en dvofazni postopek ocenjevanja upora-bnosti so bili pripravljeni tudi ustrezni obrazci.

Metodologija je bila preizku{ena najprej na vaji, simu-laciji potresa v Ljubljani, ki je potekala leta 1996, prak-

ti~no pa je bila uporabljena za ocenjevanje uporabnostiobjektov, ki jih je po{kodoval potres na Bov{kem leta1998. Ker so izku{nje po potresu pokazale, da bi delo po-tekalo bolj usklajeno in hitreje, ~e bi bili presojevalci us-posobljeni, je Uprava RS za za{~ito in re{evanje kasneje,v letu 2000, z ve~ zaporednimi te~aji organizirala usposa-bljanje za ocenjevanje uporabnosti pribli`no 200 gradbe-nih strokovnjakov.

Medtem ko na vpra{anje o obsegu po{kodb lahko ra-zmeroma hitro odgovorimo, je odgovor na vpra{anje onastali {kodi veliko bolj kompleksen. [kode namre~ nepredstavlja samo neposredna {koda, nastala zaradipo{kodb in poru{itev objektov, ki zajema tudi stro{ke po-pravil oziroma vzpostavitve v prvotno stanje ter stro{kemorebitne utrditve objektov. Pomemben dele` {kode, na-stale po potresu, predstavlja tudi posredna {koda, tj. {ko-da, ki nastane zaradi zmanj{anega obsega gospodarskihdejavnosti, proizvodnje in trgovine in se je brez poglo-bljenih ekonomskih analiz ne da preprosto oceniti.

Potres na Bov{kem je pokazal, kako nujno je treba zau~inkovito odpravo posledic potresa uskladiti pristojnostiin dejavnosti vseh odgovornih delov dràvne uprave.Medtem ko je bila hitra ocena uporabnosti objektov (pr-va faza ocenjevanja) v pristojnosti enega resorja, sta bilanatan~nej{i popis po{kodb (druga faza ocenjevanja) invrednotenje {kode v pristojnosti drugega. Ker metodolo-gija za oceno {kode ni bila usklajena z metodologijo zaocenjevanje uporabnosti, delo pa so opravili strokovnja-ki, ki niso bili vklju~eni v prvo fazo ocenjevanja, se jedruga faza zelo zavlekla. êprav najpomembnej{i razlogza pozen za~etek obnovitvenih del ni bilo samo dejstvo,da je {tevilo objektov, na katerih so lastniki prijavili {ko-

Slika 3. Potres na Bov{kem, 1998.Popotresna obnova: povezovanjezidovja po{kodovane hi{e z jekleni-mi vezmi. (foto: J. Kos)

510


do v skladu s programom obnove, bistveno preseglo {te-vilo objektov, na katerih so lastniki prijavili po{kodbe ta-koj po potresu in na katerih je bila ocenjena uporabnost,pa je k temu vsekakor pripomogla tudi neusklajenost de-la v obeh fazah ugotavljanja posledic potresa.

Obnova po potresu prizadetega obmo~ja

Obnova po potresu prizadetega obmo~ja je kompleksenproblem, razprava o njej pa presega obseg in namen tegaprispevka. Obnova namre~ ne zajema samo popravilapo{kodb in utrditve gradbenih objektov, ampak se v okvi-ru mo`nosti izkoristi tudi za celovito izbolj{anje kakovo-sti bivanja na prizadetem obmo~ju in gospodarski razvoj.Stro{ki so navadno veliki, zato lahko obnova glede na ob-seg prizadetosti obmo~ja in na~rte razvoja traja tudi ve~let. Samostojna Slovenija, ki {e vedno ni do konca izpe-ljala prehoda iz enega gospodarskega sistema v drugega,z izjemo obnove po potresu na Bov{kem leta 1998 po{ko-dovanega obmo~ja nima izku{enj. Zato se lahko na pri-meru tega potresa potrdi pravilnost marsikaterega postop-ka, nekaj pa se lahko tudi nau~i. Toliko bolj, ker je potres

leta 1998 prizadel tudi obmo~je, na katerem so bili {tevil-ni gradbeni objekti prizadeti è v potresu leta 1976. @eprimerjava pristopa k obnovi takrat in danes bi dala zani-mive podatke.

Pustimo ob strani nadomestno novogradnjo, ki je nesme biti brez ustreznih prilagoditev prostorskih na~rtovprizadetega obmo~ja. Pri tem ponovno poudarjamo, daprostorski na~rti ne smejo dopu{~ati gradnje na sei-zmi~no nestabilnih tleh in na obmo~jih, kjer se vplivi po-tresa nenormalno oja~ujejo.

Za u~inkovito obnovo moramo v prvi vrsti imeti na raz-polago ekonomi~ne, vendar preverjeno u~inkovite te-hni~ne re{itve za popravilo in utrditev prizadetih objektov,prilagojene tipologiji po{kodovanih stavb ter razpolo`ljivitehnologiji in delovni sili. V Sloveniji ustrezne tehni~nere{itve poznamo, saj so bile v ve~ini primerov razvite do-ma, na~elno pa imamo tudi dovolj mo~no in opremljenogradbeno operativo. Ne glede na to pa izku{nje kaèjo, daje treba tako izvajalce kot projektante pred za~etkom deldodatno usposobiti, saj popotresna popravila in utrditvezahtevajo specifi~en pristop. Lahko torej ugotovimo, datehni~no-tehnolo{ko podlago za popotresno obnovo ima-mo, le ustrezno jo je treba vsakokrat organizirati.

Medtem ko je segment neposrednega odziva na potresurejen (re{evanje in druge nujne dejavnosti neposredno popotresu), pa dràva nima sistemsko zasnovanega pristopak obnovi prizadetih obmo~ij. Ker glede na redkost pojavain velika finan~na sredstva, potrebna za obnovo, nipri~akovati, da bo sredstva rezervirala vnaprej, bo takokot pri potresu na Bov{kem dràva tudi v prihodnje verje-tno po vsakem potresu s posebnim zakonom odobrila po-kritje dela {kode iz dràvnega prora~una ter dolo~ila me-hanizme za zakonito porabo sredstev. Ostanek krijejoo{kodovanci sami, vendar jim dràva omogo~i najetje kre-ditov pod ugodnej{imi pogoji kot obi~ajno. Do sredstev sov skladu z dolo~ili zakona upravi~eni vsi, ki so prijavili{kodo. @al v finan~no konstrukcijo zaenkrat {e nisovklju~ene zavarovalnice, ~eprav so nekatere è za~ele tu-di z zavarovanjem oziroma pozavarovanjem {kode zaradipotresa. V prihodnje bodo morale biti prav zavarovalniceeden od stebrov za zagotavljanje sredstev za obnovo.

Potres na Bov{kem leta 1998 je ponovno opozoril napomen kakovostne gradnje. Te`ko je razumeti, zakaj sose ljudje, ki so è leta 1976 ob~utili posledice potresa,lotevali gradnje ali prenove svojih domov, ne da biupo{tevali znana pravila potresnoodporne gradnje. Te`koje tudi razumeti, da so gradili – z gradbenimi dovoljenjiali brez njih – na neustreznih lokacijah. Resda so krajirevni in ljudje gradijo s ~im manj stro{ki, vendar v pri-hodnje ne bi smeli pri~akovati dràvne pomo~i tisti, kigradijo oziroma obnavljajo hi{e nestrokovno, na ~rno inbrez gradbenih dovoljenj ter se s tem izognejo tudipla~evanju davkov.

Slika 4. Potres na Bov{kem, 1998. Popotresna obnova: vgrajevanjecevk za utrditev kamnitega zidovja z injektiranjem. (foto: J. Kos)


511

Predvsem z vzpostavitvijo zakonitosti pri gradnji je po-vezano tudi negodovanje prizadetih prebivalcev zaradi po-znega za~etka in zamud pri obnovi obmo~ja po potresu le-ta 1998. Dràva, v njenem imenu Dràvna tehni~na pisarna,je morala {ele vzpostaviti red in zagotoviti porabo sredstevv skladu z gradbeno zakonodajo, namesto da bi, ~e bi bilred spo{tovan è v preteklosti, ublaìla nekatere zahteve intako omogo~ila hitrej{i za~etek in tudi potek obnove. âs jepokazal, da je bila obnova z manj{imi, neizogibnimi napa-kami zastavljena pravilno in da dràva druge mo`nosti zau~inkovit poseg pravzaprav niti ni imela.

Kaj se lahko iz vsega tega nau~imo? Da bi se programobnove lahko odvijal hitreje, bi bilo treba za obnovoobmo~ij, ki jih prizadenejo potresi ali druge naravne ne-sre~e, vnaprej predvideti {e sprejemljive poenostavitveadministrativnih postopkov za pridobitev gradbeno-teh-ni~ne dokumentacije in potrebnih dovoljenj. Prav tako bibilo treba v okviru pravne ureditve dràve najti mehani-zme, ki bi onemogo~ali prevlado interesov posameznikovnad interesi skupnosti v primerih, ki zadevajo zagotavlja-nje splo{ne varnosti. Pri odpravljanju posledic po potresuin drugih naravnih nesre~ah se morajo interesi posame-znikov, ki lahko mo~no zavrejo uspe{en potek obnove,podrediti interesom skupnosti. Seveda vse to zahtevausklajene priprave pristojnih in{titucij dràvne in lokalneuprave, pa tudi stalno seznanjanje prebivalstva ogroènihobmo~ij z osnovnimi na~eli sistemskih re{itev za odpra-vo posledic in obnovo prizadetega obmo~ja.

Sklepne misli

Kot potresno ogroèna dràva se Slovenija zaveda, kajmora storiti za u~inkovito varstvo pred potresi. Zaveda seposledic potresa in nevarnosti, ki jih predstavlja predvsemobstoje~i gradbeni fond, zaveda pa se tudi, da so finan~nemo`nosti, ki jih zahteva uvajanje strategije varstva, ome-jene, zato posamezna podro~ja ureja postopoma.

Dràva je poskrbela, da imajo projektanti na razpolagosodobne predpise za projektiranje novih potresnoodpor-nih konstrukcij, pa tudi predpise za popravilo in utrjeva-nje obstoje~ih objektov. Z uvedbo predpisov in izdajo so-dobne karte projektnih pospe{kov se je dràva odlo~ila,da potresno tveganje zmanj{a na raven, ki jo sprejemajo

druge razvite evropske dràve. Poskrbeti pa mora za in-strumente, ki bodo zagotovili dosledno izvajanje predpi-sov, pa tudi za u~inkovitej{i nadzor nad kakovostjo grad-nje, ki je lahko {e posebej problemati~na pri individualnigradnji.

Kar zadeva preventivo, dràva {e nima sistemati~no za-snovanega pristopa k re{evanju problematike obstoje~egagradbenega fonda. Zato bo morala ~imprej pripraviti insprejeti svojim zmogljivostim prilagojene programe fi-nanciranja potresne rehabilitacije stanovanjskega fonda,pomembnej{ih obstoje~ih stavb, objektov kulturnozgodo-vinske dedi{~ine, posebej tudi komunalne in industrijskeinfrastrukture, ter v sheme financiranja vklju~iti zavaro-valnice. Nekaj podatkov o potresno najbolj ranljivihobjektih je è na razpolago, za ve~ino, tudi za pomemb-nej{e objekte, pa bo treba ocene ranljivosti {ele izdelati,identificirati najbolj ogroène in poskrbeti za utrditev.

Dràva bolj kot v preteklosti skrbi za osve{~anje prebi-valstva, pripravlja pa se tudi na u~inkovit odziv in odpra-vo posledic potresa. Postavila je u~inkovit sistem za{~itein re{evanja ter skrbi za redno usposabljanje pripadnikovcivilne za{~ite in strokovnjakov, potencialnih ~lanov teles,potrebnih za strokovno delo takoj po potresu. Po zadnjem,~eprav po obsegu ne kriti~nem potresu na Bov{kem leta1998 je dràva dokazala, da je sposobna tudi pravilno iz-peljati obnovo po potresu prizadetega obmo~ja. Upati je,da Slovenija katastrofalnega potresa v kratkem ne bo spetdoìvela. Ne glede na to pa se izku{enj, pridobljenih medobnovo Poso~ja, ne sme pozabiti.

LITERATURA

1. Eurocode 8 — Projektiranje potresno odpornih konstrukcij. SIST ENV 1998—1—1 do 1—4(2000), SIST ENV 1998—2 in SIST ENV 1998—5, 1995. Ljubljana, Urad RS za standar-dizacijo in meroslovje.

2. Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih obmo~jih. Ura-dni list SRS, 18/63.

3. Pravilnik o za~asnih tehni~nih predpisih za grajenje na seizmi~nih podro~jih. Uradnilist SFRJ, 39/64.

4. Pravilnik o tehni~nih normativih za graditev objektov visoke gradnje na potresnihobmo~jih. Uradni list SFRJ, 31/81.

5. Pravilnik o tehni~nih normativih za sanacijo, oja~itev in rekonstrukcijo objektov, ki jihje po{kodoval potres in za rekonstrukcijo in revitalizacijo objektov visoke gradnje.Uradni list SFRJ, 52/85.

6. Toma‘evi~, M., 1998. Ocenjevanje uporabnosti po potresu po{kodovanih objektov.Ljubljana, Uprava RS za za{~ito in re{evanje.

7. Zakon o seizmolo{ki slu‘bi. Uradni list SRS, 14/78

8. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Uradni list RS, 64/94.

512

VARSTVO PRED POPLAVAMI /Mitja Starec

VARSTVO PRED POPLAVAMIMitja Starec

Zaradi {kode, ki nastane ob poplavah, jim je prinas in po svetu med naravnimi nesre~ami namenje-ne najve~ pozornosti. Bolj poseljeno in manj prila-godljivo je poplavno obmo~je, ve~ja je lahko {kodain bolj so ogroèna ~love{ka ìvljenja. Visokih vodane moremo prepre~iti, lahko pa zmanj{amo nasta-lo {kodo in varujemo ~love{ka ìvljenja. Cilj obram-be pred poplavami je zato priprava strategije inukrepov, ki bodo omogo~ili zmanj{anje u~inkov po-plav ({kode) na dru`beno sprejemljivo raven. V Slo-veniji bo treba spremeniti dosedanji odnos do po-plav. Strategijo, ki je temeljila na posledicah, to jena izvajanju intervencij in sanacij, bo treba zamen-jati s strategijo, ki bo temeljila na preventivi, na ce-lovitem urejanju vodotokov in povodij.

– neprimerna kmetijska obdelava spreminja vegetacijoin mo`nost zadrèvanja v tleh,

– regulacije vodotokov zmanj{ujejo mo`nost zadrèva-nja na poplavnih povr{inah (logih) ob vodotokih,

– nasipavanje in zasipavanje naravnih poplavnihpovr{in stalno zmanj{uje naravna poplavna obmo~ja.

Antropogeni vzroki so najve~ji pri manj{ih in srednjihpoplavah, v smeri najbolj ekstremih dogodkov pa se ta vplivzmanj{uje. Naravne mo`nosti zadrèvanja se zmanj{ujejo,zato je sistem vedno pogosteje preobremenjen.

Na ve~jih povodjih ostaja glede vrednotenja vseh an-tropogenih vplivov na poplave {e vedno nekaj nejasnosti,ki omogo~ajo razli~ne {pekulacije, tudi take, ki predstav-ljajo poplave kot kazen za ~lovekovo rabo prostora.

Variabilnost odtokov in ob~asnih poplav je namre~odvisna predvsem od jakosti in koli~ine padavin, veliko-sti obmo~ja, ki ga padavine zajamejo, prej{nje vla`nostital, stanja tal (zaledenelost), izrabe tal (urbanizacija) instanja vegetacije. Zaradi tega imamo lahko pri enakih pa-davinskih situacijah povsem razli~ne odtoke.

Na podlagi fizikalno-deterministi~nih cenitev vNem~iji so za srednji del Rena dolo~ili, da bi se poplav-ne vode zaradi poselitve dvignile za pribli`no 20 cm. Kerpa se gladina Rena ob poplavah zvi{a za 6 do 8 m, je ja-sno, da antropogeni vplivi niso neposreden vzrok poplav.Vsak centimeter pa pomeni za vsakega prizadetega prebi-valca ve~jo nevarnost in ve~jo {kodo.

Prav zaradi {kode so poplave po vsem svetu in tudi prinas v ospredju naravnih nesre~. Narava sama ne pozna{kode. Bolj poseljeno in manj prilagojeno je poplavnoobmo~je, ve~ja je mo`nost {kode in ve~ja je tudi dejanska{koda ob poplavah (slika 1).

Slika 1. Poplave v Kr{kem – obvoznica (foto: D. Burja)

UvodPoplave so stalen spremljevalec ~love{tva. Kronike

mest in ob~in so polne podatkov o poplavah. V velikokrajih so postavljena obele`ja in oznake, do kam je sega-la visoka poplavna voda. Kljub temu pa so prebivalci obvodotokih vedno znova presene~eni nad poplavami. Sku-paj z mediji in razli~nimi strokovnjaki vztrajno i{~ejokrivce in kot najpogostej{e vzroke navajajo:

– urbanizacijo in gradnjo prometne infrastrukture,– melioracijo in osnovno odvodnjo na kmetijskih zem-

lji{~ih,– kr~enje gozdov,– gradnjo nasipov (regulacijo) in s tem povezano ute-

snjevanje vodotokov,– nepravilno upravljanje akumulacij in zadrèvalnikov

za visoke vode,– podnebne spremembe.

Ob tem je pogosta tudi trditev, da brez navedenih vzro-kov ne bi bilo poplav. Pri tem je zanimivo, da so obi~ajnostrokovnjaki s podro~ja vodnega gospodarstva manj sli{ani.Vzrok za to je dejstvo, da so razlogi za nastanek poplav ze-lo kompleskni, pretehtani argumenti pa medijsko mnogomanj zanimivi kot slikanje katastrofalnih scenarijev.

Nesporno je, da antropogene spremembe, ki se vsako-dnevno in nenehno dogajajo v povodju, vplivajo na visokovodo in s tem na poplave. Razmere se ves ~as slab{ajo, saj:

– urbanizacija in prometna infrastruktura uni~ujeta ra-stlinsko zadrèvanje, zmanj{uje se mo`nost zadrèva-nja padavin v tleh,

– zaradi golosekov in po{kodb v gozdovih (`led) jezadrèvanje rastja manj{e, pove~uje se erozija in stem tudi odtok,


513

Visokih voda ne moremo prepre~iti, pomembno pa je,da visoka voda ne postane poplavna katastrofa. Obna{atise moramo preventivno:

– objektov ne smemo graditi na poplavno ogroènihobmo~jih,

– vodotokom je treba zagotoviti ustrezen prostor naobmo~ju za odvod visokih voda,

– potencialno {kodo je treba prepre~iti s primernimivarnostnimi ukrepi,

– uvesti je treba ustrezen sistem obve{~anja,– vnaprej je treba upo{tevati mo`nost, da bo kljub var-

nostnim ukrepom nastala dolo~ena {koda (aktivna za-varovalna politika).

S pravilnim vrednotenjem prostora in ukrepi, ki omo-go~ajo naravno zadrèvanje voda v povodju (ne samo obvodotoku), je mo`no pozitivno vplivati na visokovodnival in zmanj{ati obseg poplav. Z izbolj{anjem naravnegaodtoka pa se lahko izni~i samo tisti del poplavnih voda,ki so posledica neprimernih posegov v prostoru. Nadalj-nje varovanje ponujajo tehni~ni ukrepi. Kjer je treba va-rovati urbana obmo~ja, pomembne industrijske in infra-strukturne objekte, je potrebna gradnja nasipov, stabiliza-cijskih objektov, zadrèvalnikov.

Tehni~ni ukrepi morajo biti dobro premi{ljeni, saj nisopoceni, njihova gradnja pa lahko vpliva tudi na ekolo{kevrednote v prostoru.

Ocena stanja v Sloveniji

Celotna hidrografska mreà povr{inskih vodotokov(preglednica 1) je ocenjena na okoli 26.000 km (VGI,1991), kar nas glede na gostoto 1280 m vodotokov nakm2 ozemlja uvr{~a na zelo visoko tretje mesto v Evropiza Norve{ko in [vico (Plut, 1995).

V Sloveniji pade na leto povpre~no 1589 mm padavin,oziroma 31.181 milijonov m3 vode v obliki padavin. Odtega odte~e 58 % ali 18.672 milijonov m3 vode in izhlapi42 % ali 13.509 milijonov m3 vode.

Ob upo{tevanju dotoka iz sosednjih dràv (Drava, Mu-ra ...) odte~e iz Slovenije na leto 33.944 milijonov m3 vo-de, kar pomeni, da ima 15.271 milijonov odtekle vodesvoj izvor zunaj obmo~ja Slovenije.

Slovenija je bogata z vodo. Vodno bogastvo pa prina{apoleg veliko prednosti tudi nev{e~nosti, zlasti poplave.

V Sloveniji ostajajo v zavesti ljudi {e vedno dogodki,ki so se zgodili po letu 1920. Niso pozabljene katastrofal-ne poplave v letih 1923, 1925, 1926, 1933, 1954, 1964,1965, 1972, 1990 in 1998, ki so prizadele ve~je dele Slo-venije in poleg ogromne materialne {kode zahtevale tudi~love{ka ìvljenja.

Poplave ogroàjo v Sloveniji ve~ kot 300.000 hapovr{in: dolinska dna vzdol` hudourni{kih grap 237.000ha, preostala obmo~ja okoli 74.000 ha, oziroma 94.000ha, ~e upo{tevamo prelitje nasipov ob Muri, ki zagotav-ljajo 20- do 50-letno varnost.

Velikost ve~jih poplavnih obmo~ij po posameznih vo-dnih obmo~jih je predstavljena v preglednici 2.

Na pribli`no 20 % poplavnih povr{in ne nastaja {kodaniti za prebivalstvo niti za gospodarstvo in bi jih moraliohraniti kot obmo~ja naravnega zadrèvanja. V ve~iniprimerov so to obmo~ja, ki jih prizadenejo redne (vsako-letne) poplave.

Iz preglednice 2 je razvidno, da je na poplavnemobmo~ju tudi pribli`no 2500 ha urbanih (slika 2), gostoposeljenih povr{in, na katerih je leta 1981 ìvela ~etrtina

Preglednica 1. Temeljne zna~ilnosti povr{inskih vodotokov v Sloveniji

Vodnoobmo~je

Velikostvodnega obmo~ja

Dolìnavodotokov

Gostotavodotokov

Ni`. Hud. Skupaj Ni`. Hud. Skupaj Ni`. Hud. Skupaj

km2 km2 km2 km2 km2 km2 km/km2 km/km2 km/km2

Mura 876 513 1.389 2.366 140 2.506 2,70 0,27 1,80

Drava 1.476 1.787 3.263 3.437 1.435 4.872 2,33 0,80 1,49

Sava 6.522 4.751 11.273 10.352 3.789 14.141 1,59 0,80 1,25

So~a 566 1.747 2.313 790 2.080 2.870 1,40 1,19 1,24

obala 1.595 421 2.016 1.254 265 1.519 0,78 0,63 0,75

skupaj 11.035 9.219 20.254 18.199 7.709 25.908 1,65 0,84 1,28

514


prebivalstva Slovenije (480.000 ljudi), sedaj pa ocenjuje-mo, da ìvi na obmo~jih, kjer so mo`ne poplave, skorajè tretjina prebivalstva Slovenije. Zaradi tega se ne sme-mo ~uditi, da so lokalne skupnosti v pregledu najpomem-bnej{ih problemov varstva pred naravnimi in drugimi ne-sre~ami, ki je sestavni del predloga nacionalnega progra-ma varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami, opozar-jale predvsem na nevarnost poplav in zemeljskih plazovter ureditev vodnih razmer.

Analiza katastrofalnih poplav v Sloveniji kaè, da sonajpogostej{i vzroki za nastanek visokih vod, ki po-vzro~ajo katastrofalne poplave in najve~jo poplavno {ko-do naslednji:

– padavine so razporejene v pasu, ki meji neposredno nanaseljena obmo~ja; pred pojavom izjemnih padavin sobila posamezna povodja ali njihovi deli povodij è ze-lo namo~eni (u~inek naravnega zadrèvanja je bilizni~en) ali so obmo~ja po svoji geolo{ki sestavi slaboprepustna, ali pa so bila tla (redkeje) zamrznjena,

– vegetacija ne zadrùje padavin (nevarni so predvsempoznojesenski meseci),

– zama{eni jezovi, mostne odprtine, podrti vodnogos-podarski objekti so mo`ni pospe{evalci poplav (po-plavni val).

Kljub pogostim poplavam in ogromni {kodi, ki so jopoplave v preteklosti povzro~ile (samo leta 1990 jezna{ala neposredna {koda 1.134 milijonov DEM), Slove-nija {e vedno nima nacionalne strategije varstva pred po-plavami. Bolj kot s preventivo smo se ukvarjali in se {eukvarjamo z interventnimi in sanacijskimi ukrepi po po-plavah. Izpostavljena je bila kurativna dejavnost, zapo-stavljena pa preventivna.

Za zmanj{anje nevarnosti pred poplavami je bil v Slo-veniji v preteklosti urejen (reguliran) sorazmerno majhenodstotek vodotokov. Po podatkih iz leta 1991 je bilo ure-jenih 2254 km (12,39 %) niìnskih vodotokov in posame-zna hudourni{ka povirja ter zgrajeni stabilizacijski objek-ti. Za varovanje posameznih urbanih obmo~ij pred popla-vami so bili zgrajeni visokovodni zadrèvalniki, katerihglavna naloga je zmanj{anje visokovodne konice in s temmaksimalnih pretokov. Tako varujeta Novo Gorico oziro-

Vodnoobmo~je

Poplavna obmo~ja

Na urbaniziranihzemlji{~ih

Na neurbaniziranihzemlji{~ih Skupaj

ha % ha % ha %

Mura* 150 6,0 38.550 42,2 38.700 41,2

Drava 347 13,9 15.663 4,1 16.010 17,1

Sava 1.913 76,5 32.037 35,1 33.950 36,2

So~a 64 2,6 2.936 3,2 3.000 3,2

obalas pritoki 25 1,0 2.180 2,4 2.205 2,3

Slovenija 2.499 100 91.366 100 93.865 100

Preglednica 2. Ve~je poplavne povr{ine v Sloveniji ob katastrofalnih poplavah (povratna doba 50 do100 let)

* Pri visokih vodah s kraj{o povratno dobo (20 let) bi bilo na vodnem obmo~ju Mure poplavljenih samo okoli 7000 ha povr{in.

Slika 2. Poplave v Dobu (foto: D. Burja) Slika 3. Gaj{evci: visokovodni zadrèvalnik (foto: D. Burja)


515

ma [empeter pred poplavami zadrèvalnik Pikolud in Pi-kol, Lendavo zadrèvalnik Radmoànci, Ljutomerzadrèvalnik Bolehne~i~i in akumulacija Gaj{evci (slika3), nad Ribnico je zgrajen zadrèvalnik Prigorica, Loga-tec varuje zadrèvalnik Reka.

@al je bila ve~ina teh objektov (izjema je le visokovo-dni zadrèvalanik Pikol, financiran delno iz sredstev pro-grama PHARE) zgrajenih pred letom 1990, kar kaè naodnos dràve do vodnega gospodarstva in zmanj{anjesredstev, ki so namenjena obrambi pred poplavami.

Posledice zmanj{anja sredstev v vodnem gospodarstvuje opaziti tudi pri rednem vzdrèvanju in upravljanju naj-pomembnej{ih vodnogospodarskih objektov, to je viso-kovodnih zadrèvalnikov. Ti objekti ostajajo brez ustre-znih obratovalnih pravilnikov, nedore~ena je njihova upo-raba in izraba (predvsem pri ve~namenskih zadrèvalni-kih, kjer je del njihove prostornine namenjen drugi rabi),odprto ostaja vzdrèvanje hidromehanske opreme in pre-livnih (evakuacijskih) objektov. Posamezni objekti (Pri-gorica) so v slabem stanju in je lahko ogroèna tudi nji-hova varnost. To pomeni, da se lahko iz objektov, ki va-

rujejo pred poplavami, spremenijo v potencialne po-vzro~itelje »umetnih poplav« (slika 4).

V preglednici 3 so predstavljena revalorizirana sred-stva, ki jih je v obdobju 1990 do 1998 dobilo vodno gos-podarstvo za potrebe urejanja povr{inskih vodotokov.

ê upo{tevamo, da so sredstva za vzdrèvanje namenjenarednemu vzdrèvanju mreè povr{inskih vodotokov v Slo-veniji, kar naj bi v najbolj{em primeru zagotavljalo (vendarne s sredstvi pribli`no 90.000 SIT/km vodotoka na leto)ohranjanje poplavne varnosti, lahko ugotavljamo, da je biloza dvig te varnosti v 9-tih letih namenjeno komaj 1.732 mi-lijonov SIT, kar pomeni 7.430 SIT/km vodotoka na leto.

Zato lahko upravi~eno trdimo, da je Slovenija poplav-no bolj ogroèna kot je bila pred 10-timi leti. V zadnjihletih smo vneto gradili v poplavnih obmo~jih,zmanj{evali ali v celoti odpravili posamezna inundacij-ska obmo~ja, z gradnjo in objekti stalno pove~evali od-to~ne koeficiente. Prakti~no ugotavljamo, da nam èzgrajeni protipoplavni objekti omogo~ajo vzdrèvanjesamo {e navidezne varnosti, dejanska varnost pa je èmanj{a od projektirane.

Ne smemo pozabiti, da je danes prebivalstvo Slovenijeskoncentrirano v poplavno ob~utljivih dolinah, ne smemopozabiti, da danes na eni {estini Slovenije prebiva dobretri ~etrtine prebivalstva Slovenije. Zato je podatek o 2500ha poplavnih urbanih povr{inah za Slovenijo zaskrblju-jo~, potencialna nevarnost, da bodo Slovenijo prizadelenove obse`ne poplave pa zelo velika.

Strategija

V okviru strategije in ukrepanja pri varstvu pred popla-vami je pomembno spoznanje, da se gibljemo v obmo~juSlika 4. Prigorica: visokovodni zadrèvalnik (foto: R. Fazarinc)

Leto VzdrèvanjeIntervencije in

sanacijeNalo`be Skupaj

1990 4.188.467 1.306.321 346.859 5.841.646

1991 1.302.515 786.857 55.197 2.144.570

1992 1.469.298 1.311.231 150.838 2.931.366

1993 1.741.143 895.123 202.449 2.838.716

1994 1.652.310 1.690.869 311.565 3.654.743

1995 2.473.871 1.337.378 0 3.811.269

1996 2.145.111 331.024 11.183 2.487.318

1997 2.337.539 0 0 2.337.539

1998 2.267.143 595.000 654.607 3.109.850

Preglednica 3. Sredstva vodnega gospodarstva v obdobju od leta 1990 do 1998 v 1000 SIT

516


med dvema skrajnima mo`nostima. Na eni strani lahkovplivamo na dogajanje pri odtoku, na drugi strani pa pre-dvidevamo ukrepe za ~im ve~je zmanj{anje same {kode.

Pravilna pot za re{evanje poplavne problematike pa jesamo se{tevek razli~nih ukrepov, ki sledijo navedenimamo`nostima.

Po poplavah, ki so v 90-tih letih prizadele zahodno Ev-ropo so sprejele posamezne dràve obse`ne protipoplav-ne programe, katerih cilj je bil:

– analiza obstoje~e prakse obrambe pred poplavami,– opredelitev najsodobnej{ih metod na tem podro~ju,– poiskati najbolj{o strategijo obrambe pred poplavami.

V Nem~iji, ki je bila poplavno najbolj prizadeta, je ko-ordinacijska skupina predstavnikov ministrstev za okoljeposameznih deèl (LAWA) izdala poseben dokument spriporo~ili za:

– izbolj{anje napovedi padavin in tajanje snega,– ugotavljanje pomena sprememb na~ina kmetovanja

in gozdarske prakse na odtok voda,– izdelavo operativnih modelov za napoved odtoka,– izbolj{anje upravljanja vodnih akumulacij in visoko-

vodnih zadrèvalnikov,– ugotavljanje vzrokov pove~anja {kode kljub vlaga-

njem v objekte za obrambo pred poplavami.

Ugotovitev vseh opravljenih analiz poplav pri nas in vzahodni Evropi je, da zahteva vedno bolj intenzivna rabaprostora tudi (vedno) bolj u~inkovito varstvo pred popla-vami. Urejen vodni reìm pomeni tudi urejenost razmerijin prednostnih nalo`b.

Cilj obrambe pred poplavami je priprava strategije inukrepov, ki bodo omogo~ili zmanj{anje u~inkov poplav({kode) na dru`beno sprejemljivo raven. Zaradi tega jetreba ustaviti vse procese, ki pove~ujejo odto~ne ko-li~ine. Opustiti je treba prakso enostranskih posegov, kiso bili v preteklosti usmerjeni predvsem v kanaliziranjepoplavnih voda, pretehtati je treba funkcionalnost vodnihzemlji{~ in naravnega zadrèvanja ter izrabiti vse narav-ne mo`nosti za zadrèvanje voda.

Pove~anje naravnega zadrèvanja

Naravni vodotoki lahko poplavljajo tudi ve~krat na le-to odvisno od padlih padavin in sposobnosti naravnegazadrèvanja. Rastlinje, tla, poplavne povr{ine in koritavodotokov lahko (kratkotrajno) zadrìjo del padavin. Toimenujemo naravno zadrèvanje. Ve~je je to zadrèvanje,manj{e so poplave dolvodno.

Do sedaj je bilo izgubljenih veliko povr{in z ugodnimizadrèvalnimi in ponikovalnimi pogoji za naravnozadrèvanje. Povr{ine so bile bodisi poseljene bodisi

uporabljene za kmetijstvo ali izsu{ene z drena`nimi siste-mi ali z nasipi odtegnjene poplavljanju. Posledi~no imato negativni vpliv na razvoj visokih voda.

Zaradi tega je treba pospe{evati naravno zadrèvanjena celotnem povodju. S tem lahko vsaj deloma kompen-ziramo neugodne prostorske spremembe iz preteklosti.

Kolikor in kjer je mo`no, je treba vodo zadràti na pri-mernih povr{inah oziroma omogo~iti njeno ponikovanje.Padavinska voda mora tam, kjer se pojavi, tudi ponikniti.Prenos modelov odvodnjavanja, kot ga imamo v mestih,ko padavinsko vodo prek kanalizacijskega omre`ja obi~aj-no po najkraj{i poti transportiramo v vodotok, zato za po-deèlje ni primeren. V prihodnosti si ne bomo smeli ve~privo{~iti »zape~atenja« (asfaltiranja) tal pred garaàmi,na parkiri{~ih, dvori{~ih {ol. Vsak posameznik je v okvi-ru svoje odgovornosti poklican, da naredi, kar je mo`no.

Ne samo v naseljih tudi v odprti pokrajini je treba pada-vine zadràti. Kmetijstvo si mora postaviti ciljno nalogo,da lahko ustrezna kmetijska proizvodnja dlje ~asa zadrùjevodo na povr{ini. K temu spada na~elo, da se obdelujezemlji{~a v skladu s krajevnimi pogoji tal in vremena.

Renaturirani vodotoki s {irokimi in obse`nimi livadamiupo~asnijo odtok in skrbijo za nujno potrebne ìvljenjskeprostore v potokih in rekah ter ob njih. Poplavne povr{ineob vodotokih se tako reaktivirajo skladno z integralno za-snovo preventivnega varstva pred poplavami (slika 5).

Tak{no raz{iritev naravnega povr{inskega zadrèvanjaimenujemo tudi decentralizirano varstvo pred poplavami.Ukrepi pa morajo biti programirani tako, da se zmanj{amo`nost sovpadanja visokovodnih konic glavnega vodo-toka in pritokov.

Slika 5. Naravno poplavno obmo~je ob Iìci (foto: D. Burja)


517

Tudi dràva lahko z razvojnimi programi za posameznaobmo~ja veliko pripomore k raz{iritvi naravnegazadrèvanja. Tako razvojni programi v Nem~iji (Bavar-ska) zagotavljajo:

– ohranitev in izbolj{anje zadrèvanja v povodju,– dogovorjeno rabo tal na naravnih zadrèvalnih

obmo~jih,– ohranitev mo`nosti ponikovanja padavin z omejitvijo

»zape~atenja« tal.

V skladu s temi cilji se na obmo~ju naselij, kjer je tomo`no in smiselno, na~rtujejo prepustne prometnepovr{ine. Poteka program sanacije, za{~ite in obnovitvegozdov, dràva ustrezno finan~no spodbuja zmanj{anjeodvodnje s kmetijskih povr{in. Bavarska vlada odkupujezemlji{~a ob vodotokih prvega in drugega reda, da se lah-ko ustvari raz{irjeno obmo~je za poplave.

Tudi v Sloveniji je treba spremeniti dosedanji odnos dopoplav. Dosedanjo strategijo (~e temu sploh lahkore~emo strategija), ki temelji na posledicah, to je izvaja-nju sanacijskih in intervencijskih ukrepov, je treba zame-njati s strategijo, ki bo temeljila na celovitem urejanjuvodotokov in povodij.

V zakonu o vodah iz leta 1981 je v okviru varstva pred{kodljivim delovanjem voda samo na~elna usmeritev, da senjihovo {kodljivo delovanje (predvsem poplave) prepre~ujez neposrednimi preventivnimi ukrepi in z usmerjanjem gra-dnje vodnogospodarskih objektov in naprav, ki vplivajo nareìm visokih voda (to so predvsem tehni~ni ukrepi).

V zakonu ni nikjer opredeljeno, katera zemlji{~a inkatere objekte se varuje pred visoko vodo, niti ni do-lo~eno, na katero verjetnost nastopa visokih voda se po-samezna obmo~ja varujejo. V skladu s tem so se v veli-ko ob~inah prostorski na~rti in izvedbeni akti spreminja-li brez vklju~evanja vodnogospodarske stroke. Posegi vprostor so bili z vidika protipoplavne varnosti narodno{kodljivi.

[ele s sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvahprostorskih sestavin dolgoro~nega dru`benega plana RSiz leta 1999, v katerem je dolo~eno, da je obvezno izho-di{~e pri pripravi prostorskih aktov ob~in tudi celovitourejanje in varovanje vodnogospodarskega sistema, bomo`no zagotavljati usreznej{o rabo prostora in s tem po-ve~anje naravnega zadrèvanja.

S tem pa je bil v Sloveniji doseèn {ele prvi korak kpove~anju naravnega zadrèvanja. Sedanjo zakonodajobo treba dopolniti. Zaostriti bo treba odgovornost posa-meznikov do pove~anja odtoka ter poiskati na~in inmo`nosti ve~je stimulacije naravnega zadrèvanja.

Naravno zadrèvanje pa ne sme biti edini cilj varstvapred poplavami. To je samo del strokovnih vodnogospo-

darskih re{itev za izbolj{anje (upo~asnitev) pogojev od-toka in s tem celotnega okolja.

Navedeni ukrepi za pove~anje naravnega zadrèvanjaso namenjeni predvsem izni~enju antropogenih vplivovna dogajanje ob poplavah. Naravne poplave pa se bodopojavljale tudi v prihodnje.

Tehni~no varstvo pred poplavami

Za varovanje izkori{~anja prostora, predvsem tam, kjerso naselja, uporabljamo sredstva tehni~nega varovanja,kot so nasipi, jezovi in zadrèvalniki. Tehni~no varstvopred poplavami ni poceni, zato morajo izdatki opravi~itiu~inek varovanja. Pri tem pa je treba vedno upo{tevati, ka-ko vpliva tehni~ni poseg na zgoraj in spodaj leè~e kraje.

Za dosego zaèlenih u~inkov tehni~nih ukrepov, pre-dvsem vodogradbenih, moramo:

– poznati ogroènost slovenskega prostora pred popla-vami (kje, kdaj, zakaj),

– pripraviti poplavne karte (predvsem za urbanaobmo~ja) za razli~ne povratne dobe (vsaj za deset insto let),

– preveriti uspe{nost è opravljenih posegov in njihovepozitivne ter negativne vplive na o`jem in {ir{emobmo~ju,

– zagotoviti aùrnost in stalno dopolnjevanje katastrapoplav,

– poznati delo javnih slu`b na podro~ju voda, organizi-ranost in odlo~anje ob poplavah.

Tehni~ne ukrepe bi lahko delili na:– ureditvena dela v povirjih vodotokov (zadrèvanje

proda, stabilizacija erodiranih povr{in, stabilizacijastrug, protihudourni{ki ukrepi),

– pove~anje preto~ne sposobnosti vodotokov,– gradnja visokovodnih nasipov,– gradnja objektov za zadrèvanje visokovodnih valov,

med katere {tejemo tako visokovodne zadrèvalnikekot usmerjeno naravno zadrèvanje,

– renaturacija vodotokov, s katerimi vra~amo vodoto-kom poplavna obmo~ja (odkup obre`nih zemlji{~),

– ukrepe vzdrèvanja vodotokov in obnavljanja proti-poplavnih objektov.

Ker morajo tehni~ni ukrepi opravi~iti u~inke varovanja,imajo prednost pri gradnji predvsem tisti objekti, kjer:

– z njihovo gradnjo zagotavljamo ve~jo gospodarskokorist (primerjava stro{kov in koristi) – varstvo urba-nih obmo~ij in pomembnih gospodarskih objektov,

– z njihovo gradnjo ne poslab{ujemo dolvodnega stanja.

Vsem tehni~nim ukrepov je skupno, da so u~inkovitisamo do dolo~ene meje varovanja. Nad predvideno mejovarovanja postanejo varovana obmo~ja zopet ogroèna.

518


Tehni~no varovanje pred poplavami zato ne zagotavljaabsolutne varnosti.

Pri urejanju vodotokov naj bo vodilo, da se, kjer je lemo`no, izognemo klasi~nim regulacijam in posku{amopove~ati preto~nost struge z minimalnimi posegi (ko{nja,se~nja, lokalna raz{iritev profila) tako, da ohranjamo na-ravo ~im bolj nedotaknjeno.

Vsi novi ukrepi morajo biti na~rtovani tako, da bodo sprimerno izbiro okolju nemote~ih materialov z njim ~imbolj skladni. Pomembno je, da so vse ureditve vodotokovusklajene s sistemskimi re{itvami za celotno povodje. Te-hni~ne re{itve morajo biti skladne z re{itvami v vodnogos-podarskih na~rtih povodij (na~rti upravljanja povodij).

Pove~ana mora biti odgovornost do ni`je leè~ih kra-jev, izgubljene naravne retenzije pa nadome{~ene z viso-kovodnimi zadrèvalniki. Upo{tevani morajo biti tudi in-teresi ribi~ev in krajinarjev.

Skladno z na~eli sodobnega vodnega gospodarstva insmermi razvoja v razvitem svetu imajo zadrèvalniki pre-dnost pred regulacijami. V okvirju vodnogospodarskihna~rtov naj se intenzivno i{~ejo mo`nosti aktiviranja no-vih retenzijskih prostorov, pri tem pa upo{teva na~elo, daje tudi majhna retenzija bolj{a kot nobena.

Namen gradnje zadrèvalnikov je zadràti vodne ko-li~ine in s tem zmanj{ati visokovodni val. Ukrep je alter-nativa naravnemu zadrèvanju. Lo~imo suhe (enonamen-ske) in mokre (ve~namenske) zadrèvalnike. Pri ve~na-menskih zadrèvalnikih gre v bistvu za akumulacije, kizagotavljajo poleg zadrèvanja visokih voda tudi vodo zavodooskrbo, namakanje, proizvodnjo elektri~ne energijein bogatenje nizkih voda ali pa so namenjeni za rekreaci-jo in ribi{tvo. V tem primeru imajo ti vodnogospodarskiobjekti {ir{i infrastrukturni pomen.

V Sloveniji je bilo po letu 1967 zgrajenih 32 zadrèval-nikov in zbiralnikov voda s skupno prostornino pri ma-

ksimalni gladini 85,3 milijonov kubi~nih metrov. V veli-ki ve~ini so to ve~namenski objekti, zato njihova prostor-nina ne predstavlja koristnega volumna za zadrèvanjevisokovodnega vala. V preglednici 4 je predstavljeno sta-nje po posameznih vodnih obmo~jih.

Ena izmed prednostnih nalog slovenskega vodnegagospodarstva na podro~ju varstva pred poplavami je pravgotovo zadrèvanje voda tako znotraj naravnih retenzijkot v visokovodnih zadrèvalnikih. V ta namen je bila èopravljena obdelava mo`nih zadrèvalni{kih prostorov vSloveniji. Mo`nih lokacij je ve~ kot 750, posamezne lo-kacije pa se med seboj izklju~ujejo.

Prostornina zadrèvalnikov, ki varujejo urbanaobmo~ja, obi~ajno omogo~a varstvo pred stoletnimi viso-kimi vodami, kar predstavlja v Evropi nenapisan standardvarovanja za urbana obmo~ja.

îm ve~ja je razdalja od obmo~ja, ki ga èlimo varova-ti, dlje ~asa in ve~ vode je potrebno zadràti. To pa jeobi~ajno v nasprotju z èljami bli`njega okolja, ki èli hi-tro izpraznitev zadrèvalnikov.

Poplavna preventiva

Ker imata tako ve~anje naravnega zadrèvanja kottehni~no varstvo pred poplavami omejeno u~inkovi-tost, je potrebna tudi poplavna preventiva. Veljana~elo: samo, ~e è vnaprej predvidimo nevarnost po-plav, lahko predvidimo, pripravimo in izpeljemo ustre-zne protipoplavne ukrepe. Na temelju izku{enj izprej{njih ekstremnih poplav, ki so povzro~ile tudi naj-ve~jo {kodo, je mo`no zasnovati vodnogospodarsko,poselitveno, gospodarsko, finan~no in nenazadnje tudipoliti~no preventivo.

Varstvo pred poplavami (pasivni ukrepi) mora obsegati:– strategijo na~rtovanja s ciljem, da se ohranijo narav-

na poplavna obmo~ja,

Vodno obmo~je [tevilo objektovPovr{ina

zadrèvalnika prinajvi{ji gladini (ha)

Prostornine prinajve~ji gladini (m3)

Mura 8 1.060,60 19.730.000

Drava 10 1.229,50 13.210.000

Sava 7 716,00 33.990.000

So~a 4 121,55 9.522.000

obala s pritoki 3 103,80 8.844.000

Slovenija 32 3.231,45 85.296.000

Preglednica 4. Zgrajeni visokovodni zadrèvalniki v Sloveniji


519

– strategijo gradnje objektov s ciljem, da se s primernogradnjo omogo~i najmanj{a mo`na {koda,

– strategijo preventivnega vedenja s ciljem, da se vsakposameznik zaveda svoje odgovornosti,

– strategijo obve{~anja prebivalstva o visokih vodah inogroènosti pred poplavami.

Strategija na~rtovanjaê ne bi bila poplavna obmo~ja urbanizirana ali kako

druga~e visokovredno uporabljena, bi voda lahko taobmo~ja neovirano poplavljala. Kjer ni potencialne {ko-de, tudi ni potrebe po dragih visokovodnih varovanjih.

Zaradi tega moramo natan~no vedeti, kdaj in zakaj va-rujemo posamezna obmo~ja in objekte ter za katero ver-jetnost pojava visoke vode (povratno dobo pojava) jih va-rujemo.

Izgubo naravnih poplavnih povr{in ter pove~anje od-to~nih koli~nikov je treba kompenzirati s tehni~nimiukrepi (nasipi, jezovi, zadrèvalniki). Stopnja varovanjane sme biti enaka za celoten vodotok, ampak se mora pri-lagajati namembnosti posameznega obmo~ja, potencialni{kodi in ogroènosti prebivalcev. @e v fazi na~rtovanjarabe prostora in vodnogospodarskih objektov je zato tre-ba opredeliti, katera obmo~ja in objekte je smiselno varo-vati in do kak{ne stopnje varnosti ter na katerih obmo~jihso poplave dopustne.

Objekte (obmo~ja) je smotrno razdeliti po kategorijah,s katerimi nara{~a stopnja varovanja. V Evropi ni univer-zalnega predpisa, ki bi opredeljeval stopnjo varovanja po-sameznih objektov oziroma obmo~ja. Velja na~elo, dazahtevajo pomembnej{i objekti in ve~ vredna obmo~javi{jo stopnjo varnosti.

Ob upo{tevanju evropske prakse je smiselno upo{teva-ti naslednje kategorije varovanja:

– naravna krajina (brez varovanja),– gozdovi, travniki (varnost 0 do 2 leti),– kmetijske povr{ine (varnost 2 do 25 let, v odvisnosti

od intenzivnosti kmetijske proizvodnje in velikostiobdelovalnih povr{in),

– posamezne hi{e, pomo`na poslopja, lokalna infra-struktura (varnost 5 do 25 let),

– manj{a naselja, manj{i industrijski obrati, dràvna in-frastruktura (varnost 10 do 50 let),

– velika naselja, veliki industrijski kompleksi, velikigradbeni objekti (25 do 100 let),

– objekti z velikim tveganjem (npr. jedrska elektrarna)(varnost do 10.000 let).

Na urbaniziranih obmo~jih je v primerjavi z drugimipovr{inami velika koncentracija prebivalstva, imetja innepogre{ljivih objektov in funkcij za razvoj in obstojslovenske dru`be. Ta obmo~ja je zato treba ustrezno za-varovati.

Na drugi strani pa je treba z na~rtovanjem pospe{evatitudi naravno zadrèvanje. ê èlimo obdràti v Slovenijinaravna poplavna obmo~ja nepozidana, jih moramo naj-prej natan~no opredeliti, s prostorskim na~rtovanjem pazagotoviti, da bo namembnost ostala nespremenjena ozi-roma, da bodo upo{tevani tudi pogoji in omejitve vodne-ga gospodarstva.

Strategija predhodnih gradbenih ukrepovVeliko {kode zaradi poplav na gradbenih objektih se

lahko prepre~i s prilagojenim na~inom gradnje. Ta seza~ne è pri izbiri materialov, ki ne smejo biti ob~utljiviza vodo. Z ustreznim na~rtovanjem rabe kletnih prostorovin pritli~ij je mo`no potencialno {kodo ob~utno zmanj{ati.

Pomembno je, da se pri gradnji na poplavno nevarnihobmo~jih upo{tevajo vsa soglasja vodnega gospodarstva.

TveganjeDolo~ena stopnja tveganja ostane kljub optimalno

izvedenim ukrepom naravnega zadrèvanja in tehni~negavarovanja. Verjetnost poplave na varovanem obmo~ju jestatisti~no majhna, toda kaj pomaga majhna verjetnost,~e je lahko {koda tolik{na, da povzro~i finan~ni zlom.

Zaradi tega je treba resno premisliti tudi o aktivni po-litiki zavarovanja {kode po poplavah. Praksa v Evropi jerazli~na. Nem~ija ne pozna splo{nega zavarovanja protipoplavam ({koda na poplavnih obmo~jih velja za »pre-dvidljive« dohodke), medtem ko se je npr. v Franciji in[vici mo`no v okviru dodatnega {kodnega zavarovanjazavarovati tudi za {kodo po poplavah.

V Sloveniji je postala politika zavarovalnic do zavaro-vanja poplavne {kode aktivnej{a {ele v zadnjih letih, pre-dvsem po poplavah, ki so dràvo prizadele leta 1998.

Obve{~anje javnostiVelja staro pravilo, da je znana nevarnost samo polovi-

ca nevarnosti. Visoke vode je mo`no do dolo~ene mejenapovedati. Na ve~jih povodjih je obi~ajno dovolj ~asa,da je mo`no izvesti ukrepe za prepre~itev ali zmanj{anje{kode. Alarmiranje in na~rti za ukrepanje z natan~niminavodili za primer izjemno visokih voda olaj{ajo delo~lanom civilne za{~ite, gasilcem, vodnogospodarskim de-lavcem ...

Organizirati je treba slu`bo obve{~anja pred poplava-mi, kjer se zbirajo vsi pomembni podatki. Na podlagivremenskih predvidevanj, informacij o vi{ini de`ja insnega, radarskih podatkov in vodostajev vodotokov tervrednotenja odvisnosti med padavinami in odtokom jemo`no preventivno obve{~anje javnosti o visokih vodahin mo`nih poplavah.

Izredno pomembno je stalno spremljanje vodostajevvseh pomembnej{ih vodotokov. V ta namen je treba na

520


vodotokih izbrati ustrezne merske profile in jih opremitiz ustreznimi avtomatskimi registratorji, ki omogo~ajoprenos podatkov v zbirni center, kjer je mo`no s pomo~jopredhodno dolo~enih kontrolnih vodostajev javnost se-znanjati s stopnjo ogroènosti in velikostjo poplav.

V Sloveniji spremlja stanje vodostajev (slika 6) sloven-skih rek in morja hidrolo{ka slu`ba v sestavi Agencije RSza okolje (ARSO). V vseh primerih, ko reke in gladinamorja preseèjo pogojne vodostaje, se za~ne pri hidro-lo{ki slu`bi izredno spremljanje in obve{~anje.

ARSO o vsaki nevarnosti poplav oziroma pojavu viso-kih voda obvesti Center za obve{~anje RS pri Upravi RSza za{~ito in re{evanje. Za sprotno informiranje dràvnihorganov in slu`b, ob~in in izvajalcev nalog za{~ite inre{evanja skrbi Uprava RS za za{~ito in re{evanje. Zaobve{~anje {ir{e javnosti pa na dràvni ravni skrbijo radio(Radio Slovenija I in II program), televizija (TelevizijaSlovenije I in II program) in Slovenska tiskovna agencija.

V è uveljavljenem sistemu obve{~anja javnosti bo tre-ba posvetiti v prihodnje {e ve~ pozornosti nastanku po-plav in mo`nosti njihovega napovedovanja, ki temelji nanapovedovanju padavin in hidrolo{kem opazovanju. Si-stem spremljanja vodostajev na 52 merskih mestih v Slo-veniji z vnaprej dolo~enimi intervencijskimi vrednostmivodostajev (pet stopenj) za ukrepanje je treba raz{iriti inga stalno dopolnjevati z vsemi pomembnej{imi podatki,potrebnimi za odlo~anje in obve{~anje javnosti.

UkrepiPoplavo kot celoto lahko delimo na dva dela, na del, ki

je posledica antropogenih sprememb v povodju, in na na-ravni del, ki ima odlo~ilen vpliv pri izjemnih pojavih.

Kratkoro~no od ukrepov, ki se nana{ajo na pove~anjezmogljivosti naravnega zadrèvanja ne moremo pri~ako-vati bistvenega zmanj{anja {kode pri poplavah. Tudi te-hni~ni ukrepi potrebujejo dolgotrajno pripravo od na~rto-vanja in priprave dokumentacije do zagotovitve denarjain gradnje.

Kratkoro~no na zmanj{anje {kode ob poplavah najboljvpliva pravilna raba prostora. Gospodarjenje in raba pro-stora morata zagotavljati varnost pred poplavami.

Vodnogospodarstvo mora izkoristiti javni interes zaprobleme varstva pred poplavami, za ponovno pridobitevnaravnih zadrèvalnikov in pri ustvarjanju tehni~no inekonomsko primernih ukrepov za varstvo pred poplava-mi. Pri tem pa mora javnost seznaniti z u~inkom ukrepovglede na kratkoro~no in dolgoro~no zmanj{anje poplavne{kode. Na vpra{anja javnosti mora jasno odgovoriti.

Zaradi razli~nih ukrepov, s katerimi je mo`nozmanj{ati poplave, predvsem pa {kodo zaradi njih, govo-rimo o celostnem varstvu pred visokimi vodami. Obsegatako politiko kot posameznike, upravne organe, razisko-valno dejavnost in znanost. To je celotna paleta ukrepov,priporo~il in dejavnosti, s katerimi se lahko, ~e jih bomoizvajali tudi v praksi, uspe{neje kot dosedaj borimo protipoplavam in poplavni {kodi.

Strategija varstva pred poplavami mora temeljiti na na-slednjih ukrepih:

na podro~ju politike:– Politika mora zagotavljati ohranjevanje naravnega

okolja kot enega izmed pomembnih ~lenov varstvapred poplavami in se ob tem zavedati da od tega nimo`no pri~akovati re{itve za vse poplavne probleme.

– Politika mora sprejeti ustrezno zakonodajo, na podla-gi katere bo mo`no uveljavljati ustrezne omejitve prirabi prostora.

– Javnosti se ne sme zavajati z re{itvami, ~e ni na voljodovolj denarja.

na podro~ju delovanja dràvne uprave:– Upravni organi morjo konkretno spo{tovati zakono-

dajo, ki se nana{a na omejitve pri rabi prostora na po-plavnih obmo~jih.

– Dolo~iti je treba poplavna obmo~ja in njihovoogroènost ter delovati tako, da se ta obmo~ja ne ur-banizirajo, oziroma da se ustrezno za{~itijo.

– Skladno z direktivo evropskega parlamenta in sveta odolo~itvi okvira za ukrepanje skupnosti na podro~jupolitike do voda je treba pripraviti akcijske na~rte zaSlika 6. Vodomerska postaja [kofljica (foto: D. Burja)


521

naravno zadrèvanje voda ter tehni~no varstvo predvisokimi vodami.

– Vzpostaviti je treba moderno slu`bo obve{~anja jav-nosti ob visokih vodah.

– V skladu s finan~nimi mo`nostmi dràve je trebapospe{evati odkup zemlji{~ ob vodotokih in s tem za-gotavljati primeren prostor za odtok.

– Stalno je treba nadzorovati in izbolj{evati opremo zaupravljanje sistemov za zadrèvanje visokih voda.

– Usklajevati je treba mednarodne dejavnosti pri var-stvu pred poplavami na vodotokih, ki prestopijodràvno mejo (npr. na Dravi koordinacija z Avstrijoglede obratovanja hidroelektrarn v ~asu visokihvoda).

na podro~ju delovanja lokalnih skupnosti:– Ob~ine morajo preveriti in oceniti na~rte in izvedbe-

ne dokumente rabe prostora glede na nevarnost predpoplavami.

– Zagotoviti je treba ustrezna finan~na sredstva za pos-pe{evanje naravnega zadrèvanja in ponikovanja(ureditev zelenic, parkov, zagotavljanje propustnostina parkiri{~ih ...).

– Prebivalstvo na poplavnih obmo~jih (tudi varovanih)je treba ustrezno ustrezno informirati o nevarnostipoplav.

– Aktivno je treba sodelovati pri pripravi na~rtov alar-miranja in ukrepanja med poplavami.

na gospodarskem podro~ju:– V fazi projektiranja industrijskih objektov in naprav

ter infrastrukturnih objektov je treba upo{tevatimo`nost poplavljanja v ~asu visokih vod.

– Mo`nost preplavitve (tudi na varovanih obmo~jih) jetreba upo{tevati predvsem pri izbiri in{talacij inopreme.

– Kot dober gospodar je treba zavarovati {kodo prednevarnostjo poplav.

na podro~ju kmetijstva in gozdarstva:– Zagotavljati je treba tak{no obdelavo kmetijskih

zemlji{~, ki omogo~a (pospe{uje) naravno zadrèva-nje padavin.

– Zagotavljati je treba ustrezno gospodarjenje z gozdo-vi (obnavljanje, pogozdovanje).

na podro~ju raziskovalne dejavnosti:– Raziskovalno delo je treba usmerjati v izbolj{nje me-

tod za napovedovanje padavin kot osnovnega parame-tra za razvoj modelov napovedovanja visokih vodi.

– Razvijati in izbolj{evati je treba hidrolo{ko-hidrav-li~ne modele za napovedovanje visokih vod na najpo-membnej{ih slovenskih vodotokih.

– Aktivno se je treba vklju~iti v pojasnjevanje pomenain prednosti novih oblik gospodarjenja z zemljo ingozdovi glede mo`nosti naravnega zadrèvanja.

– V slovenskem prostor je treba optimizirati ukrepe

varstva pred poplavami na podlagi vrednotenjastro{kov in koristi.

V strategijo varstva pred poplavami (strategijomanj{anja {kod) je treba vklju~iti tudi prebivalce, ki mo-rajo:

– sprejeti svojo odgovornost za zmanj{anje {kode pripoplavah,

– na~in gradnje prilagoditi prostorskim pogojem in pritem resni~no upo{tevati omejitve in dane pogoje zagradnjo,

– kot dobri gospodarji zavarovati premoènje tudi zaprimer poplav.

Iz {iroke palete strate{kih ukrepov je nazorno razvi-dno, da je mo`no dose~i zmanj{anje {kode pri poplavahtako z aktivnimi kot pasivnimi ukrepi. Prav pasivnimukrepom smo v preteklosti v Sloveniji posve~ali velikomanj pozornosti, kot si jo v resnici zasluìjo. Strategijavarstva pred poplavami postaja vedno bolj kompleksna.Njen cilj je predvsem varstvo ~love{kih ìvljenj in var-stvo pred {kodo, ki jo povzro~ajo poplave.

Kljub izraziti potrebi po pasivnih ukrepih ostaja vSloveniji 2500 ha urbanih povr{in, ki jih ogroàjo viso-ke vode. Za re{evanje tega problema pa bodo potrebnitudi obse`ni tehni~ni ukrepi. Pred poplavami bo trebamnogo bolj zavarovati urbana sredi{~a (npr. del Ljublja-ne je varovan samo pred desetletno visoko vodo). Te-hni~ni ukrepi varstva bodo morali urbanim sredi{~emzagotavljati stoletno varstvo, pri tem pa se ne bodo sme-le poslab{ati odto~ne razmere dolvodno. To pa bomo`no dose~i samo z zadrèvanjem voda v visokovo-dnih zadrèvalnikih.

V ta namen so bila leta 1999 na Vodnogospodarskemin{titutu v sodelovanju z Upravo RS za varstvo naraveocenjena sredsteva, ki bi jih morala Slovenija dolgoro~novloìti v varstvo pred poplavami. Glede na vrsto ukrepovso bila razdeljena na sredstva za sanacijska dela, rekon-strukcije in nalo`be. Vi{ina teh sredstev je predstavljenav preglednici 5.

Za uresni~itev celotnega programa bi potrebovali 72,8milijarde SIT, kar pa je le polovica neposredne {kode, kije nastala ob poplavah v letih 1990 in 1998. Ker je potre-bno posamezne tehni~ne ukrepe umestiti v prostor in pri-praviti vso potrebno dokumentacijo, je to dolgoro~enprogram, ki pa ga je mo`no ob {ir{i podpori javnosti inzagotovitvi stalnega izvajanja uresni~iti v 10 do 15 letih.Prihodnje poplave, pred katerimi Slovenija ni varna, in znjimi povezana {koda, bodo {e bolj izpostavile odgovor-nost dràve, lokalnih skupnosti in nenazadnje tudi posa-meznikov do predlaganega programa.

Sredstva, ki jih v te namene lahko glede na dràvniprora~un zagotavlja Ministrstvo za okolje in prostor, ne

522


zado{~ajo. V ta namen bi potrebovali namenska sredstva»vodni tolar«.

Sklepne misli

V nasprotju z drugimi naravnimi nesre~ami so poplavepri nas realna nevarnost. Pri tem ni katastrofalna visokavoda, ampak nastala {koda. Zaradi tega moramo razliko-vati med spremembami (ukrepi), ki se nana{ajo na odtokein vodostaje, ter spremembami (ukrepi), ki so povezane zzmanj{evanjem {kode in so vezane na materialne vredno-te na poplavnih obmo~jih. Zmanj{evati le vodostaje, po-meni bojevati se samo z delom vzrokov za nastanek {ko-de pri poplavah. Strategija manj{anja in preoblikovanjavisokovodnega vala mora zato temeljiti in se dopolnjevatitudi na drugih kompenzacijskih strategijah, katerih cilj jezmanj{anje poplavne {kode. Na prvo mesto sodi prav stra-tegija pravilnega urejanja prostora. Teorije, da so poplavekazen za ~lovekovo rabo prostora ni mo`no sprejeti. Po tejteoriji naj se pusti naravi, da opravi svoje, s ~imer bi zavedno odpravili poplave. Narava nam namre~ ob pregleduzgodovinskih podatkov o poplavah tega ne potrjuje.

Mnogokrat izre~ene besede »vse naj se izbolj{a, ven-dar se ne sme ni~ spremeniti« ne vodijo k èlenemu ciljuvarstva pred poplavami. Izbolj{anje poplavne varnosti jemo`no samo s posameznimi ukrepi, ki pa morajo bitiizvedeni tako, da je zagotovljena celovitost. Vsak ukrepje zidak in {ele pravilno zloèni zidaki omogo~ajo zgra-diti hi{o, to je doseganje ciljnega stanja varstva pred po-plavami.

Slovenija je poplavno ogroèna dràva. Poplave v za-dnjih desetih letih resno opozarjajo, da se odto~ne razme-re zaradi stalnega {irjenja posegov v prostor slab{ajo.

Dosedanja strategija varstva pred poplavami, ki je teme-ljila predvsem na odpravi posledic nastale {kode, je zaSlovenijo glede na njen razvoj in gospodarske mo`nostipopolnoma neprimerna. Dosledno uveljavljanje preven-tivnega varstva mora postati stalnica pri delovanju celo-tne dru`be.

S stalnim preventivnim delovanjem bo mo`nozmanj{ati {kodo, ki jo povzro~ajo poplavne vode, in po-ve~ati varnost predvsem urbanih obmo~ij, obmo~ij indu-strijskih objektov in prometne infrastrukture. Ob tem pane smemo zanemariti tudi vzdrèvanja in obnavljanja vo-dnogospodarskih protipoplavnih objektov, predvsem na-sipov (ob Muri, Savi, ...) in visokovodnih zadrèvalnikov.

LITERATURA

1. Assmann, A., G ndra, M., Schukraft, G., Schulte, A., 1998. Konception und Standar-tauswahl bei der dezentralen, integrierten Hochwasserschutzplannung f r die ObereElsez (Kraichgau). Wasser & Boden, 50, 15—19.

2. Bayerisches Landesamt f r Wasserwirtschaft, 1998. Spektrum Wasser, 1, Hochwas-ser.

3. Burja, D., Anzeljc, D., 1995. Ocena ogro‘enosti R Slovenije pred poplavami. Vodno-gospodarski in{titut.

4. Kleeberg, H. B., Neubiberg, K. H.,1996. Hochwasserfl chenmanagment in Flu§ein-zugsgebieten. Wasser & Boden, 48, 24—32.

5. Kova~i~, I., 1991. Predlog kriterijev za presojo obsega osnovne vodnogospodarskedejavnosti. Vodnogospodarski in{titut.

6. Pirc, V., Burja, D., Anzeljc, D., 1995. Zadr‘evanje voda in ve~namenska uporabaakumulirane vode (osnovne prou~itve). Vodnogospodarski in{titut.

7. Poplave 98«. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, 1999.

8. R ttcher, K., T nsmann, F., 1999. Kosten — Nutzen — Untersuchung f r Hochwas-serschutzma§nahmen am Beispiel der Losse (Nordhessen). Wasser & Boden, 51,34—39.

9. Starec, M., 2000. Nacionalni program varstva pred naravnimi in civilizacijskimi ne-sre~ami (poplavna problematika). Vodnogospodarski in{titut.

10. Starec, M., 1998. Vodnogospodarski na~rt povodja (Na~rtovanje v vodnem gospo-darstvu). Vodnogospodarski in{titut.

11. Steinman, F., Burja, D., Anzeljc, D., Kompare, B., Banovec, P., 1997. Hidrolo{ke in hi-dravli~ne razmere v ~asu poplavnih vod v strugah in na poplavnih obmo~jih, ureditvepoviri za zmanj{anje poplavnih vod in metodologija za poplavne baze. Vodnogospo-darski in{titut.

12. Steinman, F., Rismal, M., Ro‘i~, N., 1993. Strategija vodnega gospodarstva v Slove-niji. Hidrogea, d. o. o.

Vodno obmo~je Sanacijska dela Rekonstrukcije Investicije

Mura 69,14 724,61 1.924,00

Drava 1.148,63 1.275,05 13.592,00

Sava 6.052,53 2.773,50 39.839,70

So~a 682,30 768,10 2.760,00

obala s pritoki 97,50 0 1.107,70

Slovenija 8.050,10 5.541,26 59.223,40

Preglednica 5. Vi{ina sredstev za varstvo pred poplavami na urbanih povr{inah (v mio SIT)


523

VARSTVO PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVIMihael Ribi~i~, Matja` Miko{

V prispevku je vsebinsko prikazana kompleks-nost strategije modernega varstva pred zemelj-skimi plazovi. Ker gre za zelo raznolike pojaveplazne in podorne erozije ob so~asnem delova-nju te`nosti in voda, je strategija nujno zelo ra-zli~na in mora biti sposobna prilagajati se ra-znolikim terenskim razmeram. Opis strategije sedeli na njene tri dele: preventivo, nujne varno-stne ukrepe in trajne ukrepe za sanacijo. Pripreventivnem delovanju je poudarek na izdelavinacionalne baze aktivnih zemeljskih plazov inna~rtov ogroènosti ob upo{tevanju tveganjapred delovanjem zemeljskih plazov pri na~rto-vanju rabe prostora. Pri na~rtovanju in izvedbinujnih varnostnih ukrepov je poudarek naza{~iti ~love{kih ìvljenj in imetja ter na izvedbiustreznih predhodnih raziskav in monitoringa.Pri na~rtovanju trajnih ukrepov za sanacijo je vospredju izdelava primernega idejnega na~rta zrazli~nimi najbolj primernimi postopki trajne sa-nacije, ki slone na izvedenih predhodnih razi-skavah in podatkih terenskega monitoringa.

tveganju. Drugi ukrep je izvedba take kon~ne sanacijeplazu, da ogroènosti pred plazom ni ve~ in je plaz stabi-liziran. Za velike plazove, ki ne ogroàjo infrastrukture injih lokalna skupnost ne more sama sanirati, se izvedba sa-nacije plazu izvaja po Zakonu o ukrepih za odpravo posle-dic dolo~enih zemeljskih plazov ve~jega obsega iz let2000 in 2001 (ZUOPZP, Ur. l. {t. 21/2002). Vodenje sana-cije prevzame ministrstvo za okolje (Dràvna komisija zasanacije oziroma posebna Komisija za plazove).

Strategija varstva pred plazovi je torej kompleksen po-stopek, ki zdruùje veliko dejavnosti, ki jih izvajajo ra-zli~ne slu`be in strokovnjaki. Strategija varstva je odvi-sna tudi od velikosti pojava, od tega kaj ogroà, pa tudiod same vrste pojava.

Preventiva pred zemeljskimiplazovi

Uspe{na preventiva pred zemeljskimi plazovi sloni nadveh enakovredno pomembnih sestavinah:

– Na zajemanju in shranjevanju raznih podatkov o no-vih zemeljskih plazovih v posebej pripravljene bazepodatkov (v splo{nem imenujemo take podatkovnebaze kar kataster zemeljskih plazov) in na spremlja-nju sprememb na obstoje~ih (aktivnih) plazovih. Zadolo~eno obmo~je je treba registrirati obstoje~e poja-ve plazenja tal, jih spremljati in shranjevati v ome-njene baze podatkov. Pomemben element teh podat-kovnih baz je javnost dostopa, tako da jih je smisel-no objaviti na npr. spletnih straneh ministrstva.

– Na izdelanih ocenah tveganja (pisni del in kartografskidel), ki podajajo ogroènost dolo~enega obmo~ja predmo`nimi plazovi v prihodnosti. Tak{en pristop je valpskem prostoru zelo raz{irjen (Miko{, 1997). Gre zanadgradnjo sistema podatkovnih baz (katastra) zemeljs-kih plazov z upo{tevanjem dejavnikov, ki proìjo ze-meljske plazove. Tako lahko izdelamo karte potencial-nega plazenja tal ob upo{tevanju dolo~enih scenarijevin/ali verjetnosti nastopa. Na~rtovanje posegov v pro-stor in s tem rabe tal se nato obvezno izvaja z upo{te-vanjem tako dolo~ene ogroènosti terena pred plazen-jem tal (preglednica 1), tako da se bodisi najboljogroènim obmo~jem izognemo (prepoved gradnje)oziroma na manj ogroènih obmo~jih posege izvajamotako, da so objekti zmo`ni prenesti projektirane obre-menitve, ob tem da lahko pove~amo stabilnost terena.

Osnovo za preventivo pred zemeljskimi plazovi, ~egledamo z vidika celotne Slovenije in organiziranosti,

Uvod

Postopke in napovedi, ki jih izvajamo, ko se plazenje{e ni zgodilo, uvr{~amo v preventivo pred zemeljskimiplazovi. Preventivo delimo na strokovni del, ko je trebaugotoviti ogroènost na dolo~enem obmo~ju, in na dejav-nosti, ki jih izvajamo, da se ugotovljeni ogroènosti izo-gnemo ali jo zmanj{amo. Pri tem ogroènost pojmujemokot tveganje ~loveka, njegovega imetja, ìvali in okoljapred delovanjem zemeljskih plazov.

Kadar se je zemeljski plaz è sproìl, najprej izvajamonujne varnostne ukrepe za zagotovitev varstva prebival-stva, doma~ih ìvali, premoènja in narave. K temu sopridruèni prvi za~asni strokovni ukrepi za zmanj{anjeobsega in delovanja plazu. Pomemben element nujnihvarnostnih ukrepov je monitoring plazu. Po sedanji uredi-tvi v Sloveniji, ki je smiselna, vodenje nujnih ukrepovprevzame Civilna za{~ita (ministrstvo za obrambo) bodi-si na ob~inski, ~e gre za velik ogroàjo~ pojav, pa najprejna regionalni in nato na dràvni ravni.

S~asoma, ko je to potrebno, se nujnim varnostnim ukre-pom vzporedno priklju~i izvajanje kon~ne sanacije plazu.Obstajata dve skrajni mo`nosti ukrepanja. Prva je, da seplazu ne sanira in se ogroèno prebivalstvo in imetje pre-seli z ogroènega obmo~ja, tako da ni ve~ izpostavljeno

524

VARSTVO PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI /Mihael Ribi~i~, Matja‘ Miko{

predstavlja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugiminesre~ami (Ur. l. RS {t. 64/94 in 87/2001) ter Nacionalniprogram varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami(NPVNDN, Ur. l. RS {t. 44/2002). Nacionalni programvarstva pred nesre~ami »poleg nacionalnega interesa upo-{teva tudi obveznosti Slovenije, ki izhajajo iz sprejetihmednarodnih konvencij in sporazumov, na~ela in usmeri-tve Agende 21 s sre~anja na vrhu v Riu ter temeljne ciljein usmeritve iz strategije Zdruènih narodov za varnej{isvet v 21. stoletju« (citirano iz uvoda NPVNDN). Osnov-ni cilj nacionalnega programa v smislu preventive sledisplo{nemu cilju varstva pred naravnimi nesre~ami, kiogroàjo ljudi, ìvali, premoènje, kulturno dedi{~ino inokolje, kar v popolnosti pokriva osnovni cilj preventivepred plazovi. Namen je ugotoviti, kako prepre~iti plazo-

ve, {e preden nastanejo, kako ublaìti posledice, ~e so seplazovi è sproìli.

V najve~ primerih se plaz sproì zaradi naravnihsproìlnih dejavnikov, kot so mo~ne padavine ali potres,v~asih pa jih sproì ~lovek s svojimi posegi v okolje. Nasplo{no je ogroènost pred zemeljskimi plazovi na do-lo~enem obmo~ju, podobno kot velja za druge naravnenesre~e, odvisna od lege, povr{ja (oblikovanosti in nagi-ba terena), kamnin v podlagi, podnebja, padavin, voda,rastlinstva, prebivalstva, poselitve, urbanizacije, rabe talin industrializacije. Plaz nastane na obmo~ju, kjer sese{tejejo za plazenje neugodne naravne danosti, od kate-rih so za nastanek plazenja najpomembnej{i geolo{kazgradba, oblikovanost terena, hidrogeolo{ke razmere in

Stopnjaogroènosti

Ogroènost oseb Delovanje na zgradbe Splo{ni pomenza naseljena obmo~ja

velikaogroènost

Osebe so ogroène ne le zunaj, temve~ tudi znotrajzgradb.

Potrebno je ra~unati zuni~enjem objektovoziroma zgradba nudipremajhno za{~ito.

Obmo~ja z velikoogroènostjo so v glavnemobmo~ja prepovedi(nem. Verbotsgebiet)

aliDogodki so sicer manj intenzivni (obse`ni), vendarnastopijo z ve~jo verjetnostjo oz. pogostostjo. V temprimeru so osebe ogroène v glavnem zunaj objektov.

srednjaogroènost

Osebe so ogroènepredvsem zunaj objektov,znotraj objektov sokomaj ogroène.

Ra~unati je treba s po{kod-bami zgradb. Trenutnihuni~enj zgradb na temobmo~ju ni pri~akovati, ~esmo pri njihovi gradnjiupo{tevali dolo~ene pogojeglede na~ina gradnje.

Obmo~ja s srednjoogroènostjo so v glavnemobmo~ja zahtev in pogojev(nem. Gebotsgebiet),v katerih lahko s pomo~jopreventivnih ukrepovprepre~imo veliko {kodo.

inPri hitrih procesih: srednja do majhna verjetnostnastopanja oz. pogostosti pojava.Pri postopnih procesih: slaba ali srednja intenziteta tudipri visoki verjetnosti nastopanja ali pogostosti pojava.

majhnaogroènost

Osebe so tudi zunajzgradb komaj ogroène.

Ra~unati je treba zmanj{imi {kodami nazgradbah. Uni~enja zradbna tem obmo~ju ob upo{te-vanju obi~ajnega na~inagradnje niso verjetna.

Obmo~ja z majhnoogroènostjo sov glavnem obmo~jaopozoril(nem. Hinweisgebiet).

inProcesi ne nastopijo z veliko verjetnostjooziroma pogostostjo.

Preglednica 1. Pomen stopenj ogroènosti naseljenega prostora za varnost oseb in zgradb (povzeto po Kienholz, 1996)


525

prisotnost geodinami~nih procesov. K temu dodatno pris-peva ~lovek s posegi v okolje (urbanizacija, raba tal, in-dustrializacija). Ogroènost ~loveka, doma~ih ìvali, pre-moènja, kulturne dedi{~ine in okolja pred zemeljskimiplazovi pa je odvisna tudi od poseljenosti in industriali-zacije. Kjer je gostota poseljenosti na za plazenjeob~utljivem terenu ve~ja, se tudi znatno pove~aogroènost pred plazenjem. Industrializacija prinese grad-njo prometne, energetske in drugih infrastruktur, ki so zaplazenje {e posebno ob~utljive, ker se z njihovim pote-kom vselej ni mogo~e izogniti plazljivim terenom.

Prvi pogoj za uspe{no preventivo je dobro poznavanjepojavov plazenja in lokalnih dejavnikov, ki ga pov-zro~ajo. Samo s sistemati~nim zbiranjem podatkov o na-stanku, poteku in sanaciji zemeljskih plazov, s~asoma na-stane osnova, na kateri lahko uspe{no gradimo preventi-vo pred plazovi. Za Slovenijo, kot majhno deèlo je naj-bolj smiselna izdelava nacionalne baze zemeljskih pla-zov. Vzdrèvati bi jo morala ustanova, ki bi jo financira-la dràva, in ne bi imela lastnih interesov prodaje zbranihpodatkov. Ve~ina podatkov bi morala biti javna. V Slove-niji je bilo do sedaj v preteklih desetletjih izvedeno ève~ poskusov zajemanja in shranjevanja podatkov o pla-zovih, ki so vsi propadli, ve~inoma zato, ker ni bilo ustrez-nih predpisov, ki bi zahtevali obvezno zbiranje podatkov,in ker ni bilo dolgoro~nega financiranja. V zadnjem deset-letju je bilo na treh slovenskih posvetovanjih o zemelj-skih plazovih (Idrija, 1994; [marje pri Jel{ah, 1997; Ro-gla, 1999) podano ve~ predlogov za izdelavo podatkovnebaze o zemeljskih plazovih, kar je bilo vedno sprejeto koteden glavnih sklepov posvetovanja.

V zadnjih dveh letih po sproènju ve~ zelo velikih ka-tastrofalnih plazov se je zakonodaja na tem podro~juza~ela intenzivneje urejati, tako da se kaèjo mo`nosti zapripravo dolgoro~nega shranjevanja podatkov zemeljskihplazov. Zbiranje podatkov o plazovih pa se v zadnjih le-tih le ni popolnoma ustavilo. Na ministrstvu za okolje inprostor, to je na Dràvni komisiji za plazove, so prekob~in sistemati~no zbirali prijave o plazovih. Ti podatkiso lahko dobra za~etna podlaga za izdelavo ra~unalni{kebaze plazov. Osnovni pogoj, da bo baza podatkov ìvela,je, da bodo vse stroke, ki se ukvarjajo s plazovi, enakovre-dno sodelovale in zbrane podatke tudi uporabljale.

Ra~unalni{ka baza plazov

Sistemati~no shranjevanje podatkov o plazovih, nasta-lih v Sloveniji, zahteva izdelavo ra~unalni{kega programaza gradnjo baz podatkov. V tem poglavju èlimo na krat-ko predstaviti, kako bi moralo biti organizirano zbiranjepodatkov v bazo plazov in kateri podatki naj bi bili vanjozajeti. Pomemben je kakovostni terenski zajem podatkovna pripravljene obrazce (Ribi~i~ in drugi, 1994 in Ri-bi~i~, 1999), ki se nato vnesejo v bazo.

Podatke za zajem delimo v tri sklope. Osnovni sklop soGEOKODE, ki so povezovalna entiteta med podatkovni-mi in grafi~nimi podatki. GEOKODO sestavljajo koordi-nate plazu (centroid) in njegova zaporedna {tevilka. Za-poredna {tevilka plazu omogo~a povezavo razli~nih pre-glednic strokovnih podatkov ter povezavo s poligonomali to~ko, ki grafi~no opredeljuje plaz za prikaz na kartah.S tem lahko bazo podatkov izdelamo kot aplikacijo GIS(geografski informacijski sistem).

Drugi sklop zajema vse osnovne podatke o plazenju.Te podatke ve~inoma pridobivamo s terenskim ogledom,zato smo ga imenovali OGLED. Ve~ ogledov istega plazuse v bazi lo~i po datumu ogleda.

Tretji sklop podatkov predstavljajo tisti dodatni podat-ki o plazenju, ki se zajemajo samo za najpomembnej{eplazove v Sloveniji. To so razli~ni grafi~ni prikazi plazu(GRAFIKA), preglednice premikov spremljanja plazenja(PREMIKI), raziskave, ki se izvajajo na plazu (RAZI-SKAVE), podatki o projektu sanacije (PROJEKT) in po-datki o sanaciji plazu (SANACIJA).

Preglednici GEOKODE in OSNOVNI PODATKI OPLAZU vsak nestabilen pojav v prostoru enoli~no dolo~ataz njegovimi koordinatami in drugimi opisnimi podatki.

Preglednico OGLED delimo v 11 podpreglednic, kot jeprikazano v shemi o osnovni zgradbi baze zemeljskihplazov (slika 1).

Podatki v vsaki posamezni preglednici so definirani aliz vnaprej dolo~eno vrednostjo, opredeljeno v {ifrantu, alis podatkom, ki opisuje posamezen pojav. [ifrant prisiliuporabnika, da za dolo~en pojav uporabi vnaprej do-lo~eno vrednost in opis. Na ta na~in postane baza primer-nej{a za kasnej{e analize. [ifrant pa po drugi strani po-vzro~i izgubo nekaterih nestandardnih zna~ilnosti plaze-nja, ki pa jih lahko opi{emo v tekstualnem delu. Osnovnazgradba baze je prikazana na sliki 1.

V zgradbi baze je velik poudarek na tistih podatkih, kiso pomembni za potencialnega uporabnika. Tako za vsakplaz poleg strokovnih podatkov ugotavljamo {e, kak{no{kodo je plaz povzro~il. Vrste {kode:

– neposredna {koda, ki jo plaz povzro~i ob svojem na-stanku na terenu in na objektih,

– posredna {koda, ki nastane kot posledica neposredne{kode (npr. zaprtje ceste, prekinitev elektri~ne doba-ve, zastoji pri delu itd.);

– nadaljnja {koda, ki lahko nastane pri napredovanju plazu.

Poleg tega so v preglednici [KODA opisani {e morebit-ni potrebni sanacijski ukrepi, nujnost izvedbe sanacij-skih ukrepov in po{kodovani objekti. Na osnovi na{tetihpodatkov je plaz mo`no opredeliti po tem, kako pomem-ben je po velikosti in po tem, kako potrebna je sanacija.

526


Slika 1. Osnovna zgradba baze plazov


527

PLAZ (naziv)1. GEOKODE

[tevilka plazuDatum registracijeY - koordinata plazuX - koordinata plazuZ - koordinata plazuVir zajema koordinat

2. OGLED2.1 OSNOVNI PODATKI O PLAZU

Ime plazuDatum ogledaViri zajemaAvtorjiKrajOb~ina

2.2 [KODANeposredni vzrok plazenjaNeposredna {kodaPosredna {kodaNadaljnja {kodaSanacijski ukrepiNujnost sanacijskih ukrepovPo{kodovan objekt

2.3 UVRSTITEV PLAZUVrstaStanjeDebelinaOblika drsne ploskveHitrost drsenjaSestava plazine

2.4 MORFOLOGIJAMorfologija {ir{ega obmo~jaPoloàj plazuOblika terena plazuSmer in nagib plazenjaOpis

2.5 HIDROGEOLOGIJAPovr{inske vode- tip- opisPodzemne vode- tip- opis

2.6 GEOLOGIJAStratigrafska oznaka (SPKE)Slojevitost podlageVpadOpis

2.7 TEKTONIKABliìna preloma

TERENSKI OBRAZEC

Velikost prelomaOpis

2.8 GEOLOGIJA PLAZINEAC – klasifikacijaOpis sestave

2.9 IN@ENIRSKOGEOLO[KI POJAVIPreperevanjeErozijaOpis

2.10 OPIS PLAZUKronaTeloPetaZgornji odlomni robStranska odlomna robovaRazpokeOstale zna~ilnosti

2.11 DIMENZIJE PLAZUNajve~ja {irinaNajve~ja dolìnaOcenjena globina

2.12 SANACIJADatum za~etkaTipIzvajalecDokument

3. OSTALI PODATKI O PLAZU3.1 GRAFI^NI PRIKAZ

Na~in zajemaNaziv prikazaMeriloDatumOpis

3.2 TABELA PREMIKOV3.3 RAZISKAVE

Datum za~etkaVrsteDokumentOpis

3.4 PROJEKT SANACIJEIzdelovalec- avtor- firmaDokument

3.5 SANACIJADatum za~etkaTipIzvajalecDokument

4. OPOMBE – SKICE

528


Na prej{nji strani je prikazan primer obrazca za vnos po-datkov v bazo. K obrazcu spada tudi navodilo, ki na-tan~no predpisuje na~in vnosa vsakega posameznega po-datka posebej.

S pomo~jo {ifrantov sklepamo o najbolj zna~ilnih innajpogostej{ih pojavih ali opisih, ki opredeljujejo posa-mezni podatek. V nadaljevanju kot primer navajamo le{ifrante za opis [KODE. Podobno so izdelani tudi drugi{ifranti.

[KODA – [IFRANTI

Neposredni vzrok plazenja

– NARAVNI dvig podtalne vode, mo~ne padavine, topljenje snega,poplave, spodjedanje bregov, potres, ostalo

– ^LOVE[KI obremenitev pobo~ja, izpodkopavanje pobo~ja, spre-memba nagiba pobo~ja, tresljaji (promet, miniranja),poseg v vegetacijo ali namembnost povr{ine, poseg vpodtalnico, ostalo

– NEZNAN (ni mo`no oceniti) [koda – neposredna

ni {kode, minimalna, majhna, srednja, velika, zelovelika, katastrofalna

[koda – posrednani {kode, minimalna, majhna, srednja, velika, zelovelika, katastrofalna

[koda – nadaljnjani {kode, minimalna, majhna, srednja, velika, zelovelika, katastrofalna

Nadaljnja {koda – verjetnostni verjetna, verjetna, zelo verjetna, predvidena

Sanacijski ukrepi niso potrebni, manj{i posegi, ve~ja dela, zelo obse`nasanacija

Nujnost sanacijskih ukrepovsanacija ni nujna, za~etni preventivni ukrepi, sanaci-ja po umiritvi plazenja, nujna takoj{na sanacija

Po{kodovan objekt– TRANSPORTNE POTI

cesta, èleznica– PODZEMNI VODI

vodovod, kanalizacija, telefonski vod, plinovod, to-plovod, elektri~ni vod

– ZRA^NI VODItelefonski vodi, elektri~ni vodi, ì~nice

– POVR[INEbrez kulture, travniki, njive, gozd, umetne (asfaltipd.), ostalo

– GRADBENI OBJEKTIpomo`ni objekti (hlev, barake ipd.), stanovanjskahi{a, ve~ hi{, kmetija, naselje, pokopali{~e, pomemb-ni objekti (pregrade, industrijske hale ipd.), objektivarstvenega pomena, ostali

– ZEMLJINSKI OBJEKTIkamnolomi, jalovi{~a, deponije, nasipi, pregrade, rud-niki (dnevni kopi), velike gradbene jame

Preglednica UVRSTITEV PLAZU omogo~a opredeli-tev vrste plazenja glede na debelino, obliko, hitrost, se-stavo in stanje plazu. Na osnovi teh podatkov bi bilo mo-go~e definirati zna~ilne oblike plazenja za celotno Slove-nijo oziroma za posamezna izbrana obmo~ja.

Ostale preglednice OGLEDA opisujejo tiste podatke oplazu, ki so pomembni za njegovo opredelitev v morfo-lo{kem, geolo{kem, tektonskem, hidrogeolo{kem ininènirskogeolo{kem smislu.

V preglednicah OPIS ZNAÎLNOSTI PLAZU in DI-MENZIJE PLAZU so zajeti tisti podatki, ki opisujejoobliko in velikost nestabilnega pojava.

Tako zgrajen GIS nestabilnih pojavov omogo~a hitroizvedbo razli~nih selekcij in presekov skozi bazo, doblje-ne rezultate pa prikaè v obliki preglednic ali grafi~negaizrisa na geodetsko podlago izbranega merila. Naj na{te-jemo le nekaj mo`nih prerezov:

– delitev plazov po vzrokih nastanka, {kodi, ogroènhobjektih in nevarnosti nadaljnjega plazenja;

– opredelitev pogostosti plazenja za dolo~ena obmo~jaSlovenije;

– izbor plazov po razli~nih merilih npr. glede na stanjeplazu (umirjen, aktiven, saniran, potrebnost sanacijeipd.);

– selekcija plazov glede na razli~ne geolo{ke, hidroge-olo{ke, klimatske in druge parametre;

– prikaz plazov po razli~nih povr{inskih enotah -ob~inah, teritorialnih enotah itd.

împrej je treba definirati Nacionalno bazo o zemelj-skih plazih, ki bo po nekaj letih za~ela dajati pomembnepodatke za oceno, kak{ne vrste zemeljski plazovi lahkona dolo~enih obmo~jih nastanejo in kak{na je verjetnostnjihovega nastanka. Na tej osnovi bodo karte ogroèno-sti, ki jih opisujemo v naslednjem poglavju, {e kvalitet-nej{e, ker ne bodo slonele samo na ocenah, temve~ nastatisti~nih analizah v bazo zajetih zemeljskih plazov.

Izdelava kart ogroènosti

Na~rtov ogroènosti pred zemeljskimi plazovi Sloveni-ja {e nima, saj se tak na~in preventivnega delovanja {elezakonsko ureja s predlogom novega zakona o vodah, intako tudi nimamo izku{enj, kako ravnati po enotni meto-dologiji. Zato si poglejmo, kako poteka postopek izdela-ve in sprejema na~rtov ogroènosti v sosednji Avstriji, sajbi ga lahko uporabili npr. za dolo~anje ogroènosti zara-di drobirskih tokov kot posebne oblike, v katero lahkopreide zemeljski plaz (Miko{, 2001).


529

Dolgoletne izku{nje avstrijskih strokovnjakov na po-dro~ju kartiranja tveganja zaradi hudourni{kih poplav inizbruhov (nastanka drobirskih tokov) so pokazale, da seje tega nujno treba lotiti sistemati~no, da bi lahkoskraj{ali ~as izdelave karte tveganja. V Avstriji poteka iz-delava na~rtov ogroènosti po postopku, ki ga predpisujeZakon o gozdovih iz leta 1975. Postopek sprejetja na~rtaje razdeljen v dve fazi: izdelava in preverjanje na~rta.Druga faza preverjanja na~rta ima tri korake:

1. usklajevanje na~rta, 2. znanstveno (strokovno) preverjanje in 3. upravno preverjanje (v okviru odgovornega mini-

strstva).

Za prvo fazo, to je izdelavo na~rta, se je izkazalo, da jepostopna metoda najbolj uspe{na metodologija, ker omo-go~a najkraj{i ~as izdelave na~rta ogroènosti. Na~rt jesestavljen iz pisnega in kartografskega dela. Kartografskidel je sestavljen iz kart nevarnosti v merilu 1 : 20.000 do1 : 50.000 ter iz kart tveganja v merilu 1 : 1.000 do 1 : 5.000. Pisni del vsebuje obrazloìtev coniranja in ute-meljitev razdelitve na posamezna obmo~ja ogroènosti.

Postopna metoda izdelave kart tveganja zahteva vsaj{est korakov pri izdelavi posamezne karte za izbrano hu-dourni{ko obmo~je. Prvi korak je terenska ocena (razi-skava) osnovnih razmer na hudourni{kem obmo~ju. Dru-gi korak je hidrolo{ka ocena razmer in hidravli~niizra~uni v hudourni{ki strugi. V tem koraku moramo iz-brati izredni dogodek, ki dolo~a tveganje zaradi hudour-ni{ke poplave in/ali hudourni{kega izbruha (nastankadrobirskega toka). Tretji korak je namenjen terenskemudelu na obmo~ju. Kot rezultat terenskega dela dobimoopis geomorfolo{kih razmer in posebnosti ter kvantifici-ramo prodno/drobirsko bilanco z oceno mo`nih dotokoverozijskega drobirja in/ali plavin. êtrti korak omogo~akvantifikacijo (vrednotenje) izrednega dogodka s kombi-niranjem rezultatov drugega in tretjega koraka. Peti korakje ponovno namenjen terenskemu delu, ki naj pojasni, ka-ko se bo izredni dogodek uresni~il na terenu, ki je do-lo~en kot obravnavano obmo~je za dolo~itev tveganja.[esti korak je namenjen povezavi posameznih izbranihscenarijev za mo`ne izredne dogodke (hudourni{ke po-plave in/ali hudourni{ke izbruhe), upo{tevane v petemkoraku. Zaklju~ni (kon~ni) sedmi korak je namenjen pre-verjanju v znanstvenem in pravnem smislu. Kon~no sekarto tveganja predstavi {e prizadetim prebivalcemobravnavanega obmo~ja.

Na{e znanje o plazovih, ki smo ga pridobili v zadnjem~asu pri prou~evanju velikih katastrofalnih plazov v Slo-veniji, pa tudi napredek informacijske tehnologije v Slo-veniji s {tevilnimi na novo zajetimi geodetskimi in nara-vovarstvenimi informacijskimi sloji, kaè na nujnost po-novne kakovostno izbolj{ane izdelave ocene stopnjeogroànja, ranljivosti in tveganja pred zemeljskimi plazo-vi za slovensko ozemlje. Verjetno bi bilo najbolj smiselno

za~eti pilotne projekte izdelave kart ogroènosti za nekajizbranih ob~in in nato na osnovi pridobljenih izku{enj na-daljevati delo, dokler ne bi bila pokrita celotna Slovenija.

Z uporabo vplivnih dejavnikov, kot so zgradba tal, de-belina zemljin, digitalni model reliefa, hidrografskamreà, seizmolo{ki elementi, vegetacijsko pokritje, infra-strukturni objekti in naprave, teritorialne enote, zgradbe,zemlji{ke parcele, elementi varstva okolja itd., in mode-liranja v GIS-u je mogo~e izdelati karte ogroènosti intveganja pred plazovi, ki dajo konkretne odgovore pri ra-bi prostora v dolo~ene namene in o posledicah te rabe.

Izdelavo napovedi, ki so prikazane na kartah, izvedemopo dolo~enem vrstnem redu. Najprej prou~imo nevarninaravni pojav, v na{em primeru razli~ne vrste plazov(karta nevarnosti). Sledi analiza ob~utljivosti terena gle-de na prou~evani nevarni naravni pojav (karta ranljivo-sti). Ko nam je znano delovanje nevarnega naravnega po-java in ranljivost terena, je mo`no napovedati, kak{ne bo-do posledice (karta specifi~nega tveganja). Tveganje lah-ko raziskujemo za dolo~en element, na primer, kak{no jetveganje za prebivalstvo. Kon~no lahko napovemo skup-no tveganje, ki ga dobimo, ~e upo{tevamo delovanje spe-cifi~nega tveganja na element tveganja. Rezultat je lahkona primer karta pri~akovane verjetnosti {kode na gradbe-nih objektih, ki bi nastala zaradi sproènih plazov ob eks-tremnih padavinah. Na kratko podajmo osnovne definici-je zgoraj na{tetih pojmov:

NEVARNOST (N): Verjetnost, da se na dolo~enemobmo~ju v dolo~enem ~asu zgodi potencialno nevarennaravni pojav.

RANLJIVOST (R): Stopnja mo`ne posledice pri delo-vanju dolo~enega nevarnega naravnega pojava z dolo~enojakostjo. Ranljivost podamo med vrednostmi 0 (ni vpliva)in 1 (najhuj{e posledice). Nasprotje od ranljivosti je OD-PORNOST, ki pove, koliko so dolo~ena tla odporna pro-ti dolo~enem pojavu.

SPECIFI^NO TVEGANJE (ST): Produkt ST = N x R.Napovedane posledice nevarnega naravnega pojava.

ELEMENT TVEGANJA (ET): Element, za kateregaugotavljamo posledice (npr: prebivalstvo, lastnina, eko-nomske aktivnosti itd.).

SKUPNO TVEGANJE (TT): TT = ST x ET. Pri~akova-na verjetnost izgube ìvljenja, verjetno {tevilo ranjenihoseb, po{kodb na lastnini, zastojev v proizvodnji itd.

Izdelane karte ogroènosti, ranljivosti in tveganja, vsajza najbolj ogroèna obmo~ja Slovenije, bi dolgoro~nopripomogle k bolj premi{ljenim posegom v terenu in iz-biri lokacij za gradnjo razli~nih objektov ter zmanj{ale{tevila pred plazovi ogroènih objektov.

530


Nujni varnostni ukrepiKo se ogroàjo~i pojav zgodi, odlo~itve o nujnih ukre-

pih sprejema poveljnik Civilne za{~ite ob~ine, v kateri seje pojavil plaz, ob katastrofalnih plazovih pa poveljnikCivilne za{~ite regije in dràve. Strokovno pomo~ nudijogeolog, hidrotehnik in geomehanik ter po potrebi tudidrugi strokovnjaki. Njihova naloga je v za~etku predvide-ti verjetno nadaljnje gibanje plazu in v zvezi s tem pred-lagati nujne za{~itne ukrepe.

Ob izvajanju prvih ukrepov se vzpostavi monitoringplazu. Odlo~itve, kot je na primer izselitev prebivalcev izogroènih hi{, so posledica analize podatkov monitorin-ga. Eden glavnih namenov monitoringa je tudi podporaalarmnemu sistemu in razvoju in/ali podpori sistema opo-zarjanja, ki se vzpostavi nemudoma, ko za~ne delovatiCivilna za{~ita. Monitoring plazu bi lahko delili na ope-rativni in strokovni del. Operativni del lahko izvajajo ~la-ni Civilne za{~ite, ki v vnaprej izdelane obrazce vna{ajopodatke, kot so: {irjenje razpok in/ali napok na plazu, {ir-jenje plazu, pogostost pojavov intenzivnej{ega padanjakamenja ali ru{enja, intenziteta in pogostost de`ja, pojav-ljanje in trajanje drobirskih tokov, povezanih s pojavi pla-zenja tal, itd. Strokovni del monitoringa opravljajo stro-kovnjaki z ustrezno opremo. Vsebina monitoringa je ve-zana na predhodne raziskave. ê nekaterih predhodnihraziskav ne izvedemo, ne moremo opravljati obse`negamonitoringa. Poznamo geolo{ki, geotehni~ni, geodetskiin hidro(geo)lo{ki monitoring.

Geolo{ki monitoring obsega inènirskogeolo{ko opa-zovanje plazu, njegovega gibanja in zna~ilnosti. Opazuje-mo morebitno napredovanje plazu na zgornjem odlo-mnem robu, {irjenje razpok, napredovanje pete plazu,obna{anje plazu ob de`ju itd. Namen geolo{kega monito-ringa je prognoza nadaljnjega plazenja.

Geodetski monitoring obsega ob~asne meritve pomikovplazu. Lahko gre za meritve v pre~nih merskih prerezihprek plazu ali pa za meritve pomikov fiksiranih to~k naplazu in v njegovem stabilnem zaledju. Meritve je mo`noopravljati klasi~no z geodetskimi instrumenti ob uporabitar~ na merilnih mestih na plazu, kar je lahko zelo nevar-no pri podorih ali nemogo~e na razmo~enih in aktivnihzemljinskih plazovih. V novej{em ~asu se zato vse boljuveljavljajo meritve z laserskimi instrumenti, ki merijorazdaljo s pomo~jo odboja àrkov od naravne podlagebrez uporabe tar~. Natan~nost je zato manj{a in je okolinekaj centimetrov, odvisna je tudi od odbojnih lastnostipovr{ine. Vendar so ob uporabi te metode mo`ne pogostemeritve aktivnih plazov in podorov tudi na razdalji okoli2 km in takoj{nja obdelava sprememb prostornin in do-lo~itev najbolj aktivnih obmo~ij na plazu ali podoru.

Geotehni~ni monitoring v morebitno izvrtanih vrtinahna plazu in na njegovem vplivnem obmo~ju ugotavlja

premike plazine po globini (inklinometri, prestrig vrtine)in meri raven podzemnih voda. Kadar prihaja na plazu dobistvenih sprememb glede na predhodne raziskave, lahkodolo~a lastnosti plaze~ih se mas zaradi premikanja plazuin napajanja plazine z vodo. Pri tem geotehni~ni monito-ring ugotavlja, ali se lahko plaze~i material spremeni vviskozne blatne tokove ali celo v drobirski tok.

Hidro(geo)lo{ki monitoring obsega ob~asne meritvepretokov povr{inskih in izvirnih voda. Za izvirne vodelahko uporabimo kar ustrezno velike merilne posode intako dolo~imo izdatnost izvira v l/s. Ker gre tudi pripovr{inskih vodah (hudourniki, potoki) za obi~ajnomanj{e koli~ine voda, se pogosto uporablja metoda slede-nja (npr. soli), ki je uporabna od pretokov nekaj l/s do ne-kaj m3/s. Meritve podzemnih voda se obi~ajno opravlja vpiezometrih v okviru geotehni~nega monitoringa, ki po-daja podatek o nivoju podzemnih voda v posebej oprem-ljenih vrtinah, ki lahko merijo nivo podzemne vode na iz-brani globini. Omenjene meritve se nadgradijo z lokalni-mi meritvami padavin. Obi~ajno se izbere deèmer (tota-lizator), veliko bolje pa je uporabiti kar (avtomatsko) vre-mensko postajo, ki poleg natan~nih meritev intenzitete inkoli~ine de`ja (in snega) omogo~a tudi meritve hitrosti insmeri vetra, temperature zraka in energije son~nega seva-nja. Za izdelavo vodne bilance je obi~ajno smiselno hi-dro(geo)lo{ki monitoring nadgraditi z nekajkratnimvzor~evanjem povr{inskih voda in podzemnih voda. Zustrezno kemijsko analizo odvzetih vzorcev lahko ugoto-vimo starost voda in posredno tudi nadmorsko vi{ino, nakateri se je padavinska voda infiltrirala v zemljino. Tovr-stni podatki povedo veliko o velikosti vodonosnika in ohitrosti precejanja padavinskih voda skozi plazino in iz-cejanja iz plazine.

Vzporedno z monitoringom se izvajajo prva za~asnadela za zmanj{anje obsega in upo~asnenje plazenja. Prviukrepi so povezani z za{~ito ogroènega prebivalstva inobjektov. Takoj po sproènju navadno nastanejo izrednerazmere, posebno kadar plaz ogroà stanovanjske objek-te, ceste in druge pomembne objekte. Prva naloga je, dana osnovi ugotovljenih razmer pri ogledu plazenja pred-vidimo za~asne nujne ukrepe, katerih namen je ublaìtiposledice plazenja.

Prvi za~asni sanacijski ukrepi so naslednji:– preusmeritev dotokov povr{inskih voda s telesa plazu,– odvajanje voda s telesa plazu s povr{inskimi jarki,– prekrivanje plazu (manj{i plazovi) s folijo za pre-

pre~evanje omo~enja plazine,– lokalna zemeljska dela na obmo~jih, kjer so ogroèni

objekti,– lokalna preusmeritev toka plazine (~e je mo`no),– za{~ita objektov z lesenimi deskami in odri.

Glavni ukrep je ponavadi prepre~evanje dotekanja vo-de v plazino. Povr{inske vode se lahko zajema v odprte


531

jarke in kanale, ki jih moramo zaradi gibanja plazu pogo-sto vzdrèvati in popravljati. Zato je zajete povr{inskevode pametno ~imprej odvesti z obmo~ja intenzivnegaplazenja na stabilne robove zunaj obmo~ja plazenja.

Namen predhodnih raziskav je ugotoviti osnovnezna~ilnosti plazenja, ki so podlaga za prve sanacijske ko-rake. Izvajamo enostavnej{e in hitre preiskave, bodisi naterenu bodisi v laboratoriju.

Ukrepi za kon~no sanacijo

Preden se lotimo kon~ne sanacije plazu moramo plazraziskati – ugotoviti njegove lastnosti, predvideti nadalj-nji potek plazenja ter dolo~iti geotehni~ne lastnosti plazi-ne in podlage. Na{tejmo najbolj pogoste terenske razi-skave in metode instrumentalnega merjenja na plazovih:

Povr{inske raziskave– inènirskogeolo{ko posnemanje in kartiranje s popi-

som zna~ilnosti plazenja,– geodetske meritve,– geofizikalne meritve,– meritve deformacij na povr{ini plazu.

Globinske raziskave in raziskave v vrtinah– meritve nivojev vode,– meritve za dolo~itev globine plazenja,– meritve z inklinometri,– testi vodoprepustnosti,– geomehanska raziskava na jedrih vrtine,– geomehanska raziskava insitu (npr. test penetrabilno-

sti tal).

Sanacijskih ukrepov ne izvajamo le na splazelih tere-nih, ampak tudi za izbolj{anje lokalnih razmer, tj. z na-menom, da bi prepre~evali, da do sproìtve plazu splohne bi pri{lo. Pri vseh vrstah gradnje moramo zato pazi-ti, da s posegi v teren ne poslab{ujemo stabilnosti, ~e pajo, predvidimo dodatna stabilizacijska dela za zagotovi-tev stabilnosti. Na{tejmo najbolj pogoste sanacijske po-stopke:

– pregrupacija zemeljskih mas,– odvajanje povr{inskih voda in dreniranje,– stabilizacija tal,– pomo`ni sanacijski ukrepi (vegetacija, izognitev pla-

zu),– gradbeni posegi.

Za kon~no sanacijo izdelamo projekt sanacije (PGD,PZI). V projektu je treba dokazati, da bo teren po sanaci-ji stabilen. Ponavadi za to uporabimo stabilitetne analize.

Nobenega od spodaj navedenih sanacijskih postopkovne uporabljamo samega. Pri sanaciji vedno posku{amo

kombinirati razli~ne sanacijske ukrepe, zato da je u~ineksanacije najve~ji glede na vloèna finan~na sredstva.

Pregrupiranje zemeljskih mas je eden izmed najve~kratuporabljenih sanacijskih postopkov. Cilj je, da zemljin-ske mase pregrupiramo tako, da so v stabilnej{em stanju.Izvajajo se predvsem trije ukrepi:

– zmanj{anje nagiba pobo~ja,– razbremenitev obte`be z odstranitvijo materiala na

zgornjem delu plazu,– obremenitev pete plazu.

Odvajanje povr{inskih vod in dreniranje delimo naukrepe, ki prepre~ujejo zatekanje voda v telo plazu, in naukrepe za zniànje nivoja podtalne vode v telesu plazu.

Nivo podtalne vode v telesu plazu je odvisen od dote-kanja vode v plazino in izcejanja iz nje, zato èlimo spovr{inskim odvajanjem ~im bolj prepre~iti napajanjeplazine z vodo. Kako to izvedemo, smo opisali è v po-glavju o prvih ukrepih.

Preden za~nemo posegati v telo plazu z drenaàmi,moramo po~akati, da se plazenje umiri. Namen drena` jezniàti nivo podtalne vode v plazini in s tem vzgon. Dre-na`ne sisteme pogosto kombiniramo s povr{inskimodvodom vode, kadar osu{ujemo povr{insko zamo~virje-na obmo~ja (podtalna voda je na povr{ini) ali okolicomo~il in izvirov. Poleg klasi~nih drena` uporabljamo {edrena`ne vrtine, drena`ne vodnjake, drena`ne rove inpodobno.

S stabilizacijo plazine izbolj{amo geomehanske lastno-sti plazine ali obmo~ja drsine, tako da se stri`ne karakte-ristike zemljin pove~ajo do take mere, da se teren stabili-zira. Poznamo naslednje metode:

– injektiranje s specialnimi injekcijskimi masami (naj-ve~krat pa s cementnim mlekom),

– termi~na stabilizacija (s seìganjem plina ali teko~inev mreì vrtin),

– su{enje tal z uvajanjem istosmernega toka v tla in~rpanje vode,

– mehanska stabilizacija tal (zbijanje tal ali menjavamateriala).

Pri gradnji cest se intenzivnim in sorazmerno ozkimplazovom, ki jih je te`ko sanirati, izognemo tako, da jihpremostimo z viaduktom, pri ~emer so njegovi temelji naobeh straneh vgrajeni v stabilna tla.

Plaz dodatno stabiliziramo s sajenjem vegetacije, ki nave~ na~inov izbolj{a stabilnost. Posaditev vegetacije aliizvajanje biotorkreta je ponavadi tudi kon~ni ukrep prisanaciji.

Gradbeni posegi za prepre~evanje nestabilnosti oziro-ma sanacije plazov se uporabijo, ~e plazu ni mogo~e sa-

532


nirati z do sedaj opisanimi cenej{imi ukrepi. Izvedejo sepodporne konstrukcije, ki prevzamejo vodoravno kompo-nento sile plazu nase. Uporabljajo se v glavnem naslednjepodporne konstrukcije.

Enostavne podporne konstrukcije:– kamniti zidovi ({karpe) brez veziva ali s cementnim

vezivom,– gabioni,– monta`ne konstrukcije (ka{te),– skalne zlo`be s cementnim vezivov ali brez njega.

Podporni zidovi:– gravitacijski masivni zidani ali betonski zidovi,– armiranobetonski zidovi s sidranjem ali brez sidra-

nja,– armiranobetonski zidovi z reàmi (razbija~i in sejal-

niki za drobirske tokove),– sidrani zidovi,– armirana zemljina,– povr{inske konstrukcije iz sidranih gred,– brizgani beton z mreò,– pilotne stene,– jet grounting sidrane stene,– stene iz vodnjakov.

Posebni ukrepi:– odvoz plazine,– preusmerjanje toka plazine (viskozni plazovi),– odvajanje vod v sosednjo grapo,– zemljinske obteìlne pregrade.

Nemogo~e je na{teti vse mo`ne na~ine sanacije. Vodilomora biti ekonomi~na sanacija, ki bo prepre~ila plazenje.Pri zelo velikih plazovih pogosto ni mogo~e izvesti kon~nesanacije, tako da bi z gotovostjo prepre~ili nadaljnje plaze-nje, zato se izvaja za blaènje posledic, pove~anje varnostiin za ~im ve~je zmanj{anje nadaljnje {kode.

Sklepne misli

Snov, ki jo predstavljamo v ~lanku, je izredno obse`na,zato se posameznim sklopom nismo mogli posvetiti v ta-ki meri, da bi bili popolnoma pojasnjeni. Bolj smo sledi-li èlji, da zaokroèno prikaèmo problematiko in kom-pleksnost strategije varstva pred zemeljskimi plazovi.

LITERATURA

1. Ribi~i~, M., Buser, I., Hoblaj, R., 1994. Digitalno atributna / tabelari~na baza zemelj-skih plazov Slovenije za terenski zajem podatkov. Zbornik. Idrija, Prvo slovensko po-svetovanje o zemeljskih plazovih, 139—153.

2. Kienholz, H., 1996. Gefahrenkarten: Massgebliche Parameter und Kriterien zur Fe-stlegung von Intensit tsstufen. Internationales Symposium INTERPRAEVENT 1996 —Garmisch-Partenkirchen. Tagungspublikation, Band 3, 47—58.

3. Miko{, M., 1997. Ocena ogro‘enosti alpskega sveta z naravnimi ujmami. Gradbenivestnik, 46, 2—7.

4. Ribi~i~, M., 1999. Kataster plazov. Zbornik II. slovenskega posvetovanja o zemeljskihplazovih, [marje pri Jel{ah, 19.—20. 6. 1997. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in pro-stor, Uprava RS za varstvo narave, 36—54.

5. Miko{, M., 2000/2001. Zna~ilnosti drobirskih tokov. Ujma 14—15, 295—299.


533

VARSTVO PRED EROZIJOAle{ Horvat

Pri dolo~anju erozijsko ogroènih obmo~ij jesmiselno izdelati dve vrsti dokumentov: Opozoril-ne na~rte o erozijski ogroènosti in Na~rte erozij-sko ogroènih obmo~ij. Opozorilni na~rti o erozij-ski ogroènosti so ob korektni obdelavi podatkovsorazmerno hitro na voljo pri gospodarjenju s pro-storom, so manj natan~ni in obsegajo grobeusmeritve varstva pred erozijskimi pojavi. Na~rtierozijsko ogroènih obmo~ij pa zajemajo podrob-nej{e predstavitve ogro-ènosti, to~no coniranje,stopnje ogroènosti. Za njihovo celovito pripravobomo v Sloveniji potrebovali 10 do 20 let nepretr-ganega strokovnega dela. Organizirano ukrepanjeproti eroziji v Sloveniji se je za~elo è leta 1875.Celovit pristop k urejanju erozijskih obmo~ij teme-lji na preventivnem ukrepanju, saniranje in restav-riranje prizadetih obmo~ij, ki so jih prizadeli erozij-ski pojavi in procesi, pa je zgolj posledi~no. Sona-ravnost zahteva kompleksno urejanje erozijskihobmo~ij, varstvo pred erozijo mora biti temeljnisestavni del prostorskih na~rtov. Potrebni so stro-kovna in kadrovska kontinuiteta ter dolgoro~nourejen sistem financiranja. Okolje sprejema samoevolucijo, revoluciji se odlo~no upira.

stor in hkrati stalno spremljati razmere na erozijsko po-tencialno ogroènih obmo~jih.

Prednosti pri urejanju naj imajo obmo~ja, kjer: – so erozijski procesi skoncentrirani oziroma napredujejo– je ve~ja dru`bena in gospodarska pomembnost

ogroènih prostorskih vrednot– z manj{imi stro{ki doseèmo ve~ji ekolo{ki in eko-

nomski uspeh.

V naslednjih letih mora na podro~ju zmanj{evanja ero-zijske ogroènosti postati {e pomembnej{e in kot osnov-no vodilo dosledno uveljavljanje preventivnega varstva.

Preventivne ukrepe tako lahko razdelimo v dve skupini:– domi{ljeno na~rtovanje posegov v prostor– vzdrèvalni ukrepi – nadzor in vzdrèvanje ravnove-

snih razmer na erozijsko ogroènih obmo~jih.

V povezavi s prepre~evanjem in zmanj{evanjem erozij-ske ogroènosti so na podro~ju prostorskega na~rtovanjadolgoro~no pomembni zlasti naslednji cilji:

– zmanj{evanje {kode, ki jo povzro~ajo hudourne vode– usmerjanje smotrne rabe prostora (dosledno opravlja-

nje javne hudourni{ke slu`be s poudarkom na teme-ljitem spremljanju razmer na vodozbirnih obmo~jih)

– usmerjanje urbanizacije, kmetijskih operacij in pro-metnic s povr{in, ki jih ogroàjo hudourniki in erozi-ja (vodna, sne`na, plazna, poru{itvena)

– priprava na~rtov ogroènih obmo~ij (postopnost –najprej za najbolj ogroèna obmo~ja)

– za ohranitev krhkega ravnovesje med odpornostjoekosistemov in naravnimi ru{ilnimi silami je trebazlasti ob novih posegih v prostor na~rtovati in izvaja-ti dolgoro~ne in trajne preventivne protierozijskeukrepe z upo{tevanjem sprememb v okolju in novihstrokovnih spoznanj.

Domi{ljeno prostorsko na~rtovanje

Na~ini gospodarjenja in pogoji, pod katerimi je rabapovr{in na ogroènih zemlji{~ih mo`na, so dolo~eni z vo-dnogospodarskimi osnovami in posameznimi ureditveni-mi na~rti hudourni{kih obmo~ij. Vodnogospodarskeosnove Slovenije dolo~ajo povr{ine, ki jih ogroàjo ero-zija, hudourniki, zemeljski in sne`ni plazovi. Na tehpovr{inah je – skladno z dolo~ili Zakona o vodah – trebaza spremembo kulture zemlji{~a, zgraditev objektov indruge posege, ki bi lahko spremenili ustaljene ravnovesnerazmere, pridobiti vodnogospodarsko soglasje. @al se vpraksi dogaja, da upravni organi zahtevajo vodnogospo-

Uvod

Naravne nesre~e v Sloveniji zahtevajo v celoti okrog 4 %dru`benega proizvoda, med njimi dale~ najve~ hudourni{kiizbruhi, poplave in zemeljski plazovi.

Temelj preventivnega varstva pred razli~nimi vrstamierozije je poznavanje lastnosti in zakonitosti teh nenehnopotekajo~ih dinami~nih procesov katerih katastrofi~nerazse`nosti so zlasti ~asovno povsem nepredvidljive.

Pri dolo~anju mo`nega razvoja erozijskih pojavov mo-ramo upo{tevati prevladujo~e mnenje svetovnih klimato-logov, da lahko namre~ v prihodnosti pri~akujemo neugo-dne globalne in posledi~no tudi lokalne podnebne spre-membe – zlasti izjemne padavine po obsegu, jakosti intrajanju. Podobno velja tudi za erozijske pojave.

Usmeritve varstva pred erozijoin hudourniki — preventiva

ê èlimo prepre~iti neugodne posledice razli~nih vrsterozije, moramo zlasti primerno, domi{ljeno rabiti pro-

534

VARSTVO PRED EROZIJO /Ale{ Horvat

darsko soglasje le za posege ob vodotokih, ne pa tudi zaposege na erozijsko ogroènih obmo~jih, za katere je rav-no tako zakonsko dolo~ena izdelava ustreznega strokov-nega mnenja (ZVSS, 1978).

Slovenija mora dokon~no oblikovati in sprejeti sistemna~rtovanja erozijsko ogroènih obmo~ij po vzoru sose-dnjih dràv alpskega loka, prilagojen posebnostimna{ega prostora. Priprava in izpopolnjevanje na~rtoverozijsko ogroènih obmo~ij bi morala postati redna te-meljna dejavnost hudourni~arjev. Na~rti ogroènihobmo~ij so pomembni zato, ker so opora prostorskemuna~rtovanju, hkrati pa so pri nastajanju od njega stro-kovno povsem neodvisni, saj so è po svojem pristopuin vsebini nekak{en veto na posege v prostor. Avstrijskizakon o gozdovih iz leta 1975, je npr. zaupal hudour-ni~arski stroki odgovornost in ji dal pooblastilo, da do-lo~a in omejuje vse vrste obmo~ij, ki jih ogroàjo ero-zijski pojavi.

Erozijsko ogroèna obmo~ja pa bi bilo primerno do-lo~iti po sodobnih dognanjih, tako kot v drugih alpskihdràvah, saj bo uskladitev z njihovimi predpisi postalanujna tudi z na{im priklju~evanjem Evropski zvezi.

Pri dolo~anju erozijsko ogroènih obmo~ij je smiselnopripraviti dve vrsti dokumentov (Horvat, 2001):

– grobe in podrobnej{e Opozorilne na~rte o erozijskiogroènosti in

– Na~rte erozijsko ogroènih obmo~ij

Opozorilni na~rti o erozijski ogroènosti so ob ko-rektni obdelavi razpolo`ljivih podatkov, sorazmerno hitrona voljo pri gospodarjenju s prostorom, so manj natan~niin podajajo grobe usmeritve varstva pred erozijskimi po-javi.

Na~rti erozijsko ogroènih obmo~ij obsegajo podro-bne predstavitve ogroènosti, to~no coniranje, stopnjeogroènosti. Za njihovo celovito pripravo bomo v Sloveni-ji potrebovali 10 do 20 let nepretrganega strokovnega dela.

V Na~rtih erozijsko ogroènih obmo~jih se, glede naintenziteto ogroànja, razlikujeta dve kategoriji erozijskoogroènih obmo~ij:

– obmo~ja velike intenzitete pojava – rde~a obmo~ja, – obmo~ja srednje in majhne intenzitete pojava – rume-

na obmo~ja.

Med obmo~ja velike intenzitete pojava uvr{~amopovr{ine, kjer je lahko ob izbruhih hudournih voda in ra-zli~nih vrst erozije ra~unati z mo`nostjo spodkopavanjatemeljev objektov, njihovim po{kodovanjem in celouni~enjem. Smrtne `rtve v teh objektih so mo`ne. Na tehobmo~jih zato ni dovoljeno graditi ali raz{irjati nobenihobjektov in naprav, v katerih bi se zadrèvali ljudje aliìvali.

Med obmo~ja srednje in majhne intenzitete pojavauvr{~amo povr{ine, kjer lahko zaradi razli~nih vrst erozi-je in hudourni{kih izbruhov nastanejo po{kodbe objek-tov, njihova poru{itev pa je izklju~ena. Smrtne `rtve v tehobjektih so tudi ob naravnih ujmah praviloma izklju~ene.Pri rabi prostora je treba biti previden in prepre~iti nasta-nek morebitne {kode. Gradnja na teh obmo~jih je obupo{tevanju primernih protierozijskih ukrepov mo`na,kar pa ne velja za posebno ob~utljive objekte.

Preostala bela oz. nepobarvana obmo~ja predstavljajopovr{ine, na katerih do sedaj ni bilo zaznati ob~utnej{ihposledic delovanja erozije in hudournikov.

V vmesnem obdobju si bomo morali pri presojah pose-gov v prostor ob korektni obdelavi podatkov, ki so nam navoljo, pomagati z grobimi in podrobnej{imi Opozorilnimina~rti o erozijski ogroènosti in na njihovi podlagi obliko-vanimi mnenji hudourni~arskih izvedencev. Ta postopekpredstavlja v prehodnem obdobju hitro, ~eprav manj na-tan~no metodo dolo~anja erozijsko ogroènih obmo~ij.

Opozorilni na~rti o erozijski ogroènosti okvirno ome-jujejo prostore, kjer preti nevarnost erozijskih pojavov inprocesov. V glavnem so pripravljeni na temelju primer-jalnih analiz naravnih danosti. Pri gospodarjenju na takoomejenih prostorih je treba ravnati skladno z na~eli var-stva pred erozijo. Znotraj teh prostorov dolo~amo nakna-dno po potrebi {e podrobneje z natan~nej{imi analizamipovr{ine glede na stopnjo ogroènosti – pripravimoNa~rte erozijsko ogroènih obmo~ij.

Opozorilni na~rt o erozijski ogroènosti bo tudi v po-mo~ pri izdajanju strokovnih mnenj in temelj za pripravomnogo podrobnej{ih na~rtov erozijsko ogroènihobmo~ij z natan~nej{im coniranjem oz. strokovna podla-ga za izvajanje politike varovanja z:

– ukrepi in reìmi varovanja,– omejitvami rabe,– predpisovanjem postopkov za natan~na preverjanja.

Slika 1. Izsek karte ogroènosti pred sne`nimi plazovi: dolina Lepene(PUH, 1999)


535

Tako bomo glede na natan~nost uvedli dvostopenjskodolo~anje ogroènih obmo~ij: na prvi stopnji bomo pri-pravili grobe in podrobnej{e Opozorilne na~rte o erozij-ski ogroènosti, za izbrana obmo~ja (zlasti za naselja) paè tudi drugostopenjske Na~rte erozijsko ogroènihobmo~ij, saj ni smotrno in racionalno natan~neje dolo~atistopenj ogroènosti na celotnem prostoru.

[e posebno pozornost je treba nameniti vsem urbanizi-ranim povr{inam, lokacijam infrastrukturnih objektov terpreostalim lokacijam, kjer je stalno ali vsaj ob~asno ve~je{tevilo ljudi.

Taka predstavitev ogroènih obmo~ij, ne bo stati~na,dana enkrat za vselej. Z nadziranjem in spremljanjem do-gajanj jo bomo morali stalno izpopolnjevati, prilagajatispremembam v naravi in s tem izbolj{evati. Zavedati semoramo, da je prepletanje dejavnikov okolja tako vse-stransko, podatki, ki so nam na voljo, pa tako omejeni, dase mu lahko z analizami le nekoliko pribliàmo, {e zlastiob upo{tevanju skromnega {tevila strokovno dovolj uspo-sobljenega, razgledanega in izku{enega kadra pri nas.

Priprava in izpopolnjevanje kart ogroènih obmo~ij bimorala postati redna temeljna dejavnost hudourni~arjev.

Vzdrèvalni ukrepi

V povezavi s prepre~evanjem in zmanj{evanjem erozij-ske ogroènosti je pomembno zlasti vzdrèvanje proti-erozijskih sistemov in ohranjanje ravnovesja med ru{ilni-mi in stabilnostnimi sistemi na erozijsko ogroènih in po-tencialno ogroènih povr{inah. To obsega zlasti:

– vzdrèvanje in obnavljanje varstvenih objektov,– pove~anje varnosti pred hudournimi vodami in erozijo,– izvajanje nujnih protierozijskih preventivnih ukrepov

ob novih posegih v prostor,– umirjanje in preusmerjanje sne`nih plazov,– pove~evanje varnosti, zlasti prometnic ter stanovanj-

skih in gospodarskih poslopij, pred poru{itvami hri-binskih gmot in sne`nimi plazovi.

Celovit pristop k urejanju erozijskih obmo~ij temeljina preventivnem ukrepanju, saniranje in restavriranjeobmo~ij, ki so jih prizadeli erozijski pojavi in procesi, paje zgolj posledi~no. Kulturno krajino, ki jo je ~lovekustvaril in preoblikoval, mora vzdrèvati in obnavljati.

Protierozijsko ukrepanje naj temelji na seriji dro-bnih, v prostoru mozai~no razporejenih vzdrèvalnihukrepov, namenjenih ohranjanju ravnovesja med erozij-

Slika 2. Karta »Erozija: varstvenaobmo~ja – ukrepi in omejitve«(PUH, 1999)

536


sko stabilnostnimi in ru{ilnimi dejavniki v prostoruoziroma na vzdrèvanju dosedanjih protierozijskihukrepov.

Izvajanje vzdrèvalnih ukrepov bi moralo potekati ne-pretrgano; pogoj za to pa so ne le usposobljeni upravljav-ci, temve~ tudi zagotovljena stalna redna sredstva.

Vodna (hudourni{ka) erozija

Vzdrèvanje ureditvenih ukrepov in ohranjanje ter po-novno vzpostavljanje ravnovesja med ru{ilnimi in stabil-nostnimi sistemi na obmo~jih, ki jih ogroà hudourni{kaerozija, obsega zlasti urejanje zaledij hudournikov in ero-zijskih àri{~ (ustalitev spro{~enega erozijskega materia-la v zaledjih hudournikov in prepre~evanje nadaljnjega~ezmernega erozijskega spro{~anja).

V Sloveniji so bila od za~etka organizirane hudour-ni~arske dejavnosti opravljena obse`na protierozijska de-la, àl pogosto ne kot preventivni ukrep, ampak kot po-sledica odpravljanja posledic in vzrokov {tevilnih hudo-urni{kih izbruhov.

Slika 3. Vklesana letnica izdelave 1874 na ustalitvenem pre~nemobjektu na hudourniku [ijak (foto: J. Pape`)

Slika 5. Po{kodovanost pre~nihobjektov na hudourni{kih strugah

Slika 4. Po{kodovanost vzdol`nihobjektov na hudourni{kih strugah


537

V obdobju od leta 1884 do leta 1996 so bila opravlje-na naslednja hudourni~arska in protierozijska dela:

– ustalitvene in zaplavne pregrade 3.475 kom– ustalitveni pragovi 3.081 kom– vegetacijska obre`na zavarovanja 56 km– druga obre`na zavarovanja 136,8 km

Nabavna vrednost osnovnih sredstev vodnogospodar-skih objektov je konec leta 1996 zna{ala pribli`no 23 mi-lijard SIT in pol, revalorizirano na leto 2000 pa pribli`no31,3 milijarde SIT.

Na slikah 4 in 5 je predstavljeno stanje po{kodovanostivzdol`nih in pre~nih objektov na hudourni{kih strugahter tudi stopnja po{kodovanosti naravnih strug, ki so na-stale kot posledica neurij v zadnji letih.

Kot je videti na slikah o po{kodovanosti objektov, jestanje zelo kriti~no, zlasti pri objektih, zgrajenih do leta1955. Najve~ teh objektov je bilo zgrajenih med letoma1926 in 1935 in so prakti~no amortizirani (starost 60 do70 let). Stanje se je po letu 1996 samo {e poslab{alo. Naobjektih iz obdobja 1990 do 1996 pa nastajajo po{kodbezaradi necelovitega dokon~anja predvidenih sanacijskihdel po neurju novembra 1990.

Glede na razprostranjenost pojavov hudourni{ke erozi-je v Sloveniji je razumljivo, da jih je skoraj nemogo~epovsem nadzorovati in tako tudi vseh ni mo`no prepre~iti.S preventivnimi ukrepi, katerih temelj je ustalitev poten-cialnih hudourni{kih àri{~ s pre~nimi zaplavnimi in usta-litvenimi objekti v povezavi z biotehni~nimi ukrepi, palahko bistveno omejimo razprostranjenost hudourni{keerozije, predvsem pa bistveno zmanj{amo njihovo jakost.

Z zaplavnimi objekti, zlasti ve~jimi, in s primerno upo-rabo naravnih raz{iritev ob hudourni{kih strugah lahko èsproène hudourni{ke lave ustavimo ali pa vsaj delno raz-bremenimo in tako omilimo njihov ru{ilni u~inek. Pri lo-kacijah takih pre~nih objektov moramo upo{tevati poten-cialne preplavne oziroma poplavne u~inke ob popolni alidelni ustavitvi hudourni{kih lav. Tak{no preventivnoukrepanje je bilo è mnogokrat zelo uspe{no (Bistri~ica1990, Vuhred{~ica 1976, Brlo`nica 1990 ...).

Gozd v svetu pod gozdno mejo prepre~uje, da bi senormalna erozija, tako vodna kot sne`na in vetrna, razvi-la v napredujo~o z vsemi spremljajo~imi neugodnimi po-sledicami. V ~love{ki zgodovini so si sledila obdobjamo~nej{e in {ibkej{e erozije, kar je bilo odvisno od odno-sa ljudi do gozdov, zlasti v hribovitih in goratih predelih.Vse {tevil~nej{e ujme po svetu nas opominjajo, kam vodizmanj{evanje gozdov in posledi~no njihovega varovalne-ga u~inka.

Rastlinstvo pa tla ne le oplaja in obnavlja, temve~ jih,izpostavljena ru{ilnim silam narave, hkrati tudi varuje.

Bolj ali manj rahlo ravnovesje med temi silami na eni terìvo in neìvo naravo na drugi strani, ki se je ustalilo vdolgih razvojnih obdobjih, je najbolj ob~utljivo v gorov-ju, kjer podnebne skrajnosti onemogo~ajo bohotnej{i ra-zvoj varovalnega rastlinja. Zaradi tega so tla zlasti tamzelo izpostavljena povzro~iteljem erozije: mrazu invro~ini, vetrovom in neurnim vodam.

Slovenski gorski in hriboviti svet je zelo ob~utljiv zaerozijske procese, zato je gozd na tem podro~ju izjemne-ga pomena. Na veliki erozijski potencial nas nenehnoopozarjajo {tevilni hudourniki. Gozd zadrùje, vpija vo-do in ovira njeno odtekanje, predvsem pa prepre~uje, dabi nastajale ve~je koli~ine nevezanega erozijskega drobir-ja, ki bi ga vode lahko odna{ale v hudournike. To funkci-jo opravlja gozd tako na {ir{em vodozbirnem obmo~jukot tudi neposredno na samih breìnah gorskih vodoto-kov, kjer ustaljuje pobo~ja in varuje breìne pred izpira-njem in poru{itvami. Plavine, ki jih ob ve~jih neurjih pla-vijo hudourniki, izvirajo iz erozijskih procesov na ogole-lih povr{inah in iz razli~no obse`nih erozijskih àri{~vzdol` struge. Ravnovesje med varovalno mo~jo gozda inporu{itvenimi silami je praviloma zelo “krhko«. Vtis ze-lenja lahko tudi vara. Previdnost in doslednost pri kon-kretnih ukrepanjih v ob~utljivem hribovitem svetu sta za-to {e posebej pomembna.

Plazna erozija

Vzdrèvanje ureditvenih ukrepov in ohranjanje ter po-novno vzpostavljanje ravnovesja med ru{ilnimi in stabil-nostnimi sistemi na obmo~jih, ki jih ogroà plazna erozi-ja, obsega zlasti zagotavljanje optimalne koli~inske inkakovostne razporeditve voda v prostoru ter ukrepe zaustalitev plazljivih zemlji{~.

Vzdrèvalne ukrepe moramo izvajati tako na saniranihali delno saniranih plazovih kot na plazljivih in pogojnostabilnih zemlji{~ih. V {ir{em urbaniziranem prostoru bimoralo biti njihovo izvajanje dol`nost upravljavcev infra-strukturnih sistemov, torej cestarjev, èlezni~arjev idr., vpreostalem prostoru pa hudourni~arjev.

Na labilnih in pogojno stabilnih obmo~jih pa je polegopazovanja dinamike plazenja treba posvetiti skrb zlastiprimernemu urejanju vodnega reìma. Urejeno odvodnja-vanje je temelj preventivnega varstva pred zemeljskimiplazovi. S pravo~asnim prepre~evanjem ~ezmernega za-makanja lahko v ve~ini primerov splazitve prepre~imo. Tiukrepi so tudi bistveno cenej{i od obse`nih sanacijskihukrepov, ki so potrebni po splazitvah. Ve~ja preoblikova-nja pobo~ij in gradnja razli~nih podpornih konstrukcijnaj bi bili zgolj skrajni ukrep in ne pravilo.

Gozd ima kot mehanski stabilizator ugoden vpliv le nazelo plitve plazove zemljin, pri katerih je debelina prepe-

538


rele in potencialno plaze~e plasti bistveno tanj{a kot glo-bina koreninskega sistema. To konsolidacijsko lastnostimajo predvsem tiste drevesne vrste, ki koreninijo globo-ko in prostrano in ki potrebujejo za svojo rast razmeromaveliko vode (hrast, jesen, bor, bukev, macesen). Na labil-nih in pogojno stabilnih zemlji{~ih lahko primeren gozdz veliko porabo vode ugodno vpliva na njihovo stabilnost,saj prispeva k izsu{evanju pretirano namo~enih zemlji{~.

Od gozda pa ne moremo pri~akovati, da bo ustalil tla vvseh primerih. Kadar ni ustreznih naravnih pogojev, zlastigeolo{kih za stabilnost tal, jih tudi gozd ne more ustvari-ti. V takih primerih je treba najprej zagotoviti ravnovesnerazmere z biotehni~nimi in tehni~nimi deli, da lahko gozdponovno v polni meri prevzame varovalno vlogo.

Sne`na erozija

Gozdovi pomembno vplivajo na prepre~evanjeproènja sne`nih plazov, medtem ko je v obmo~ju giba-nja in ustavljanja è sproènih sne`nih plazov ustalitvenivpliv gorskih gozdov zelo majhen.

Gozdna vegetacija kot mehanska ovira deluje kot me-hanski stabilizator. Zaznaven mehanski u~inek imajodrevesa s prsnim premerom ve~ kot 10 cm; na potrebnogostoto vplivajo razli~ni dejavniki (viskoznost in go-stota snega, relativna hitrost polzenja, naklon pobo~ja,povpre~ni premer dreves, debelina sne`ne odeje itd.).

Na plaznicah, kjer ni ve~ ustrezne mehanske ustalitvesne`ne odeje z gozdno vegetacijo (gole povr{ine inpovr{ine pod travinjem ter grmi~evjem), moramosne`no odejo ustaliti s primernimi opornimi objekti. Vsvetu pod gozdno mejo ti objekti ob ustalitvi sne`neodeje z omejevanjem drsenja in plazenja snega omo-go~ajo razvoj rastlinja v stabilen varovalni gozdni se-stoj.

Na zaviranje hitrosti plazov, ki so è v gibanju, in nji-hovo ustavljanje gozd le malo vpliva. Zna~ilnosti rastli-nja, ki se je ohranilo na plaznici, pa so zelo pomembnepri raziskovanju plazovitih obmo~ij, tako njihovih dimen-zij kot tudi pogostosti pojavljanja plazov.

Gojenju primernih gozdnih sestojev s poudarjeno va-rovalno vlogo, zlasti na potencialno plazovitihobmo~jih, je treba posvetiti dovolj pozornosti. Nepo-sredni dohodki iz teh gozdov so zelo majhni, vendar sonjihove varovalne in splo{no koristne funkcije nepre-cenljive.

Varnost pred sne`nimi plazovi v obmo~jih ~lovekoveposelitve (ogroèni objekti, prometnice, smu~i{~a ...) za-gotavljamo s trajnim varstvom (objekti, pomembne pro-metnice ...) in ob~asnim varstvom (manj pomembne pro-metnice, smu~i{~a ...). Trajno varstvo zagotavljamo z iz-gradnjo ustreznih protilavinskih objektov. Ob~asno var-stvo pa vklju~uje zaporo dostopa oz. prometa v ~asu tra-janja ogroènosti, namerno proènje sne`nih plazov ...

Slika 6. Potrebni ukrepi za za{~itopred sne`nimi plazovi na dràvnihcestah (PUH, 1999)


539

Poru{itvena erozija

Na to vrsto erozije vpliva gozdno rastje zlasti s svojimblaènjem temperaturnih nihanj in posledi~no zzmanj{evanjem jakosti zmrzovanja.

Zelo velik vpliv pa ima gorski gozd na ustavljanje invezanje sproènih skal in kamenja, ki ga je sproìla po-ru{itvena erozija, in ki bi sicer priletelo bistveno globljev doline in tam ogrozilo prometnice in razli~ne objekte(Chauvin in ost. 1996).

Zavedati pa se moramo, da gozd pri podorih ve~jih di-menzij na dinamiko in ustavljanje podornin nima prak-ti~no nobenega vpliva.

Varstvo objektov in prometnic pred zru{ki kamenja inskal zagotavljamo z ukrepi, ki bodisi zadrùjejo skalovjena pobo~ju in z ukrepi, kjer z objekti lovimo padajo~e ka-menje in skale pred ogroèno hi{o, prometnico ... Sodo-bni podajni lovilni objekti lahko prevzamejo è kar 3000kJ energije padajo~ih skal.

Pri obse`nej{ih skalnih podorih in podorih hribin jepotrebno ljudi iz ogroènih objektov izseliti na varnej{elokacije. V izjemnih primerih pa je smiselno zavarovatiprometnice s primerno na~rtovanimi galerijami.

Ukrepe za zagotavljanje ustreznega varstva pred po-ru{itveno in sne`no erozijo bi bilo treba izvajati nekajkratbolj intenzivno, ~e bi èleli dose~i tako stopnjo varnosti,da se ob vsakem nekoliko mo~nej{em pojavu ne bi bilotreba izgovarjati na vi{jo silo.

Vetrna erozija

Gozdovi zelo ugodno vplivajo na prepre~evanje vetrneerozije. Obstoj gozdnih povr{in na dolo~enem obmo~jubistveno vpliva na zmanj{evanje temperaturnih nihanj vokolju in na zaviranje in zmanj{evanje jakosti vetra. S ko-

reninskim spletom bogato prepreèna gozdna tla so bi-stveno manj podvrèna delovanju vetrne erozije.

Na ogroènih povr{inah in prometnicah lahko za{~itopred vetrno erozijo doseèmo z izvedbo protivetrnihza{~itnih vegetacijskih pasov, na posameznih lokacijahpa {e z izgradnjo protivetrnih za{~itnih objektov.

Blagodejni vplivi in u~inki gozdnega rastja na mikro-klimatske razmere pa segajo na zavetrni strani tudi dale~na sosedna zemlji{~a. To lastnost s pridom izkori{~ajo vkmetijstvu, na odprtem svetu {irnih ravninskih prostran-stev z vzpostavljanjem 10 do 15 m {irokih, gostih proti-vetrnih pasov gozdnega drevja in grmovja. Ti pre~esava-jo, zavirajo in dvigajo zra~ne tokove tako, da se na njiho-vi zavetrni strani ob~utno zmanj{a izsu{evanje in erozij-sko odpihovanje rodovitne ornice in se zvi{a temperaturazraka tudi za nekaj stopinj, zlasti pri prevladujo~ih mrzlihin suhih vetrovih.

Zagotovitev stalnih ustreznihfinan~nih sredstev

Smotrno urejanje hudournikov in erozijskih obmo~ijzahteva tudi stalna ustrezna finan~na sredstva. Njihovaporazdelitev mora biti strokovna, nikakor politi~no iz-siljena. Samo nepretrgano financiranje omogo~a sona-ravno ukrepanje, saj so taki ukrepi pogosto dra`ji (tu-di kratkoro~no, zaradi zahtevnej{ega vzdrèvanja patudi dolgoro~no), hkrati tudi najbolj neodporni protidelovanju neurnih voda in zahtevajo nekajletno dopol-njevanje, dokler ne prevzamejo polne protierozijskefunkcije.

Po letu 1990 so se sredstva za vodno gospodarstvo in stem tudi za hudourni~arsko in protierozijsko dejavnostzmanj{ala za ve~ kot petkrat. K temu je pripomogla {edodatna obdav~itev z uvedbo DDV brez sorazmernegapove~anja sredstev. V obdobju 1986 do 1990 je bilo za

Slika 7. Sredstva vodnega gospo-darstva v obdobju od leta 1990 do1998 (MOP URSVN, 1998)

540


namene vodnega gospodarstva na voljo povpre~no 0,51 %dru`benega proizvoda (DP), v letu 1991 pa se je dele`zmanj{al na 0,18 % DP, v letih 1992 in 1993 na 0,09 %DP, leta 1994 na 0,08 % DP in leta 1995 celo na 0,07 %DP. Ta dele` zna{a v sosedni Avstriji pribli`no 1,5 % DP(podoben odstotek DP namenjajo tej dejavnosti tudi dru-

ge, po naravnih pogojih primerljive evropske dràve)(MOP URSVN, 1998).

Takega zniànja sredstev ne prenese noben sistem. Po-sledice so bile katastrofalne. To je bil tudi konec celovi-tega urejanja vodnega reìma.

Slika 8. Primerjava med potrebni-mi in zagotovljenimi letnimi sred-stvi za vzdrèvanje po posameznihobmo~jih

Sliki 9 in 10. Sedemdeset let stare hudourni{ke ureditve v zaledju hudournika Bela so nujno potrebne ustrezne obnovitve (foto: J. Pape`)


541

Svoje so dodale {e ujme v letih 1990, 1994, 1995, 1998,ki so dodatno poru{ile ravnovesje med erozijskimi silami inodpornostjo ekosistemov. Zaradi neupo{tevanja erozijskoogroènih obmo~ij pri posegih v prostor je bila {koda zara-di erozijskih pojavov nekajkrat ve~ja kot bi smela biti. Poujmah so bili opravljeni le minimalni ukrepi, celovite sana-cije pa nikoli ni bilo. Tako so bile è ob malo ve~jih vodahpo{kodbe nevzdrèvanih zavarovanj in naravnih strug bi-stveno ve~je, kot bi ob primernem stalnem vzdrèvanju insolidno opravljenih sanacijah po ujmah smele biti.

Od leta 1996 do 2000 se je za 10 % pove~al dele`po{kodovanih hudourni{kih strug, zlasti zaradi bistvenopreskromnega vzdrèvanja in zaradi posledic novih neu-rij leta 1998. Tako je v stabilnostno neustreznem stanjuve~ kot 11 % naravnih hudourni{kih strug.

Slika 8 predstavlja primerjavo med potrebnimi in zago-tovljenimi letnimi sredstvi za vzdrèvanje po posameznihvodnih obmo~jih. Zagotovljenih je povpre~no le 18,7 po-trebnih sredstev, ki so med posameznimi vodnimiobmo~ji neenakomerno razporejena. Na tak na~in prebi-valcem razli~nih predelov Slovenije ne zagotavljamo pri-merljive stopnje varnosti pred hudournimi vodami, tudinajbolj »privilegiranim« pa vseeno nekajkrat manj{o sto-pnjo od pred desetletji è doseène.

Zaradi velike dotrajanosti ve~jega {tevila hudourni{kihobjektov in naprav bo treba nekaj let nameniti ve~ji dele`sredstev njihovemu vzdrèvanju, nato pa ustrezno po-ve~ati dele` sredstev za preventivo, za ohranjanje ravno-vesnih razmer v erozijskih àri{~ih.

Na podlagi analiz ocenjujemo, da bi bilo treba za zago-tavljanje solidnega preventivnega varstva pred hudourni-ki in razli~nimi vrstami erozije v naslednjem {estletnemobdobju na leto zagotoviti za:

– varstvo pred hudournikiin vodno erozijo 2.600 milijonov SIT

– varstvo predsne`nimi plazovi 400 milijonov SIT

– varstvo pred poru{itvamiskalnih gmot 1.200 milijonov SIT

– varstvo predzemeljskimi plazovi 2.200 milijonov SIT

Sklepne misli

Urejanje hudournikov in erozijskih obmo~ij zahtevared in pravo~asno prepre~itev nedovoljenih posegov vprostor. Kurativa àl zahteva tr{e pa tudi deset do stokratdra`je re{itve. Urejanje hudournikov in erozijskihobmo~ij pa nujno zahteva tudi strokovno in kadrovskokontinuiteto. Okolje sprejema samo evolucijo, revolucijise odlo~no in prepogosto hudo bole~e uspe{no upira.

LITERATURA

1. Zveza vodnih skupnosti Slovenije (ZVSS), 1978. Vodnogospodarske osnove Sloveni-je. ZVSS, Strokovna slu‘ba.

2. Anko, B., 1994. Gozd, voda in ~lovek. Zbornik. XVI. Gozdarski {tudijski dnevi —Gozd in voda˙, 13—31.

3. Arhiv Podjetja za urejanje hudournikov, Ljubljana.

4. Aulitzky, H., 1989. Gefahrenzonenpl ne — ist und soll. Wien, Polit. Akad. Forschung,Frschngsber. 58/89, 39—53.

5. Chauvin, C., Renaud, J. P., 1996. Etude du r le de protection des for ts contre leschutes de rochers-simulation par modele stochastique. INTERPRAEVENT 1996 —Ga.-Pa., Tagungspublikation, Band 3, 215—223.

6. Horvat, A., Bernot, F. in sod., 1994. Ogro‘enost Slovenije s sne‘nimi plazovi. [tudija.Ljubljana, Podjetje za urejanje hudournikov, 48 s.

7. Horvat, A., 1998. 1. Sistem okolje (vodni sistem), poglavje 1.4 Erozijska obmo~ja intransport plavin. Metodologija za umestitev vodnogospodarskih sestavin v PPRS.Ekspertni prispevek (gradivo za kon~ni elaborat). Ljubljana, MOP RS, 12 s.

8. Horvat, A. in sod., 1999. Zagotovitev varnosti pred sne‘nimi plazovi na dr‘avnih ce-stah Republike Slovenije. [tudijska naloga. [t. proj. IV—108/99, RS MPZ DRSC /DARS, Ljubljana, 79 s., 10 k.

9. Horvat, A., 2001. Metode dolo~anja erozijsko ogro‘enih obmo~ij. Doktorska disertaci-ja. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, oddelek za gozdarstvo inobnovljive gozdne vire, 194 s.

10. Moser, M., 1989. Vorschlag zu einer Hangstabilit ts — Klassifikation f r Lockergeste-inkomplexe mit Hilfe eines Gef hrlichkeitsindex (Fassung 1981).

11. PUH, 1998. Vodni ujmi jeseni 1998 v Sloveniji in smernice za varstvene in varnostneukrepe. [tudijska naloga. [t. proj. IV—108/98, MO / URSZR, Ljubljana, 96 s.

12. PUH, 2000. Ocena in prikaz trenutnega stanja izvedenih ureditev za stabilizacijo po-virja na Nadi‘i in njenih pritokih ter na hudourniku [ijak. Strokovna naloga. [t.proj.IV—50/2000, MOP / URSZVN, 38 s.

13. Vela{evi}, V., 1981. [uma i ‘ivotna sredina. Beograd, 257 s.

542

VARSTVO PRED NESREÂMI Z NEVARNIMI KEMIKALIJAMI /Jasmina Karba

VARSTVO PRED NESREÂMIZ NEVARNIMI KEMIKALIJAMI

Jasmina Karba

Industrijske nesre~e, predvsem tiste z nevar-nimi kemikalijami, lahko glede na mo`ne {kod-ljive posledice za zdravje in ìvljenje ljudi terglede na mo`ne ekolo{ke posledice preka{ajonaravne nesre~e. V Sloveniji varstvo pred teminesre~ami zagotavljamo z razli~nimi ukrepi. Od-govornosti za izvajanje teh ukrepov so porazde-ljene med mo`ne povzro~itelje nesre~ in {ir{odru`beno skupnost na mednarodno primerljivna~in, ki zagotavlja tudi mednarodno primerljivoraven varstva pred temi nesre~ami.

kalijami, prepre~evanja nesre~ z njimi in ustreznegaukrepanja ob teh nesre~ah. Ve~je nesre~e z nevarnimi ke-mikalijami, ki lahko s svojimi {kodljivimi posledicamiprizadenejo ve~je {tevilo ljudi in razli~ne sestavine oko-lja, obravnavajo predpisi s podro~ja varstva okolja in var-stva pred naravnimi in drugimi nesre~ami.

Najvi{ja stopnja varstva je zagotovljena, ~e se z ustrez-nimi preventivnimi ukrepi zagotovi, da se nesre~e z ne-varnimi kemikalijami sploh ne zgodijo. Ker pa vseh virovin vzrokov nesre~ ni mo`no odpraviti, je treba enakovred-no obravnavati tudi dejavnosti za pripravljenost na ne-sre~e, zmanj{anje njihovih posledic in njihovo sanacijo.Dejavnosti, ki se za ta namen izvajajo v praksi, se med-sebojno prepletajo in pogosto je te`ko potegniti jasno~rto med njimi.

V shemi varstva pred nesre~ami so preventivne dejav-nosti najpomembnej{e. Veliko je mo~ storiti è z enostav-nimi ukrepi tehni~ne ali organizacijske narave, katerihizvedba tudi ne zahteva velikih finan~nih sredstev. Tudipri finan~no zahtevnih preventivnih ukrepih so stro{kipraviloma manj{i od stro{kov intervencije, stro{kov sana-cije in stro{kov za kritje {kode.

Varstvo ljudi in okolja se naju~inkoviteje zagotavlja zin{trumenti urejanja prostora in dovoljevanja posegov vprostor, s pripravo varnostnih predpisov in standardov narazli~nih podro~jih ter z ustreznim nadzorom nad njihovouporabo. Za zagotavljanje varstva pred nesre~ami z ne-varnimi kemikalijami za industrijske dejavnosti, ki èobratujejo, se uvedejo dodatni in druga~ni ukrepi.

Urejanje prostora in posegiv prostor

Vzporedno z gospodarskim in industrijskim razvojemter rastjo {tevila delovnih mest v industriji, ki proizvaja,shranjuje ali uporablja nevarne kemikalije, je pri{lo dokoncentracije poselitve in prometnih povezav na obmo~jih,ki predstavljajo rasto~e tveganje za ljudi in okolje.

Nauki nekaterih huj{ih nesre~ z nevarnimi kemikalija-mi v Evropi v zadnjih nekaj letih (Enschede, Touluse)kaèjo, da je z ustreznim obvladovanjem urejanja prosto-ra mo`no u~inke ve~jih nesre~ na ljudi in okoljezmanj{ati. Pri tem gre po eni strani za obvladovanje ure-janja prostora v bliìni obstoje~ih virov tveganja, po dru-gi strani pa za ume{~anje novih industrijskih dejavnosti vprostor.

Uvod

Nesre~e z nevarnimi kemikalijami se najpogosteje zgodi-jo pri industrijski dejavnosti in pri prevozih kemikalij pocestah, èleznicah in morju. ^lanek obravnava varstvo predve~jimi nesre~ami z nevarnimi kemikalijami, ki se lahkozgodijo pri opravljanju razli~nih industrijskih dejavnosti.

V Sloveniji nesre~e z nevarnimi kemikalijami, ki so se vpreteklih letih zgodile pri opravljanju industrijske dejav-nosti, niso povzro~ile posledic katastrofalnih razse`nosti.To pa seveda ne pomeni, da se take nesre~e ne morejo zgo-diti, saj tudi v Sloveniji industrija pomembno prispeva krasti dohodka, razvoju in blaginji dru`be. Tudi vsakodnev-no ìvljenje je odvisno od vrste industrij (proizvodnja hra-ne, celuloze, papirja, goriv, plasti~nih mas, barv, farma-cevtskih izdelkov), kjer poteka obdelava kemikalij, nevar-nih za okolje in zdravje ljudi. Mo`nost, da se zgodi nesre~az nevarnimi kemikalijami, je zato resni~na in prisotna.

O varstvu pred nesre~amiz nevarnimi kemikalijamina splo{no

Verjetnost, da se zgodi ve~ja nesre~a s hudimi posledi-cami za ljudi in okolje, je odvisna od vrste industrije inod varnostne kulture, zna~ilne za dolo~eno obmo~je, re-gijo, dràvo. Ta se kaè v odnosu odgovornih v industri-ji, pristojnih organov in javnosti do teh nevarnosti.

Slovenska zakonodaja zagotavlja prebivalcem Sloveni-je ustrezno varstvo pred vsemi nesre~ami, tudi pred ne-sre~ami z nevarnimi kemikalijami. Predpisi na razli~nihpodro~jih, kot so kemikalije, zdravje in varnost pri delu,varstvo okolja ter varstvo pred naravnimi in drugimi ne-sre~ami, posegajo na podro~je varnega ravnanja s kemi-


543

Znanje, s katerim razpolagamo, omogo~a opredelitevprostorskih razse`nosti ve~jih nesre~ z nevarnimi kemi-kalijami. To je osnova za tako na~rtovanje rabe zemlji{~,ki se izogiba lociranju ob~utljivih dejavnosti in poselitvena obmo~jih, kjer obstaja ve~ja verjetnost, da se bo zgo-dila nesre~a z nevarnimi kemikalijami. Ukrep je enosta-ven: dovolj velike razmike je treba zagotoviti med mo`ni-mi povzro~itelji nesre~ in zgradbami ali obmo~ji, kjer sezadrùje ve~je {tevilo ljudi, ter obmo~ji, kjer se s poseb-nimi ukrepi varujejo sestavine okolja.

V Sloveniji na~ela urejanja prostora upo{tevajo tvegan-ja za ljudi in okolje zaradi ve~jih nesre~ (naravnih in in-dustrijskih). Vzpostavljeni so tudi mehanizmi za upo{te-vanje okoljevarstvenih zahtev in zahtev varstva pred ne-sre~ami pri urejanju prostora (raziskava ranljivosti okolja,presoja vplivov na okolje, sodelovanje nosilcev urejanjaprostora pri pripravi prostorskih aktov). Prou~iti bi bilotreba {e najprimernej{e metode za dolo~anje »varnostnihodmikov« med »povzro~itelji tveganja« in »prejemnikitveganja« ter opredeliti merila glede sprejemljivosti tve-ganja za ljudi in okolje zaradi ve~jih nesre~ z nevarnimikemikalijami. To je pomembno tudi zaradi omejene veli-kosti prostora, ki ga imamo na voljo za to, da uskladimonadaljnji razvoj in uresni~ujemo varovanje ljudi in okolja.

Odgovornost upravljavcevindustrijskih dejavnosti

Zagotavljanje varnega obratovanja in posledi~no var-stva pred nesre~ami z nevarnimi kemikalijami je najprejnaloga upravljavcev gospodarskih organizacij, kjer pote-kajo dejavnosti, pri katerih lahko pride do nesre~ z nevar-nimi kemikalijami. Ti so dol`ni zagotoviti varno obrato-vanje oziroma prepre~iti nesre~e z nevarnimi kemikalija-mi in tudi zagotoviti tak{no pripravljenost na morebitnenesre~e, da z ustreznim ukrepanjem zmanj{ajo njihoveposledice na ljudi in okolje.

V Sloveniji so nepremi~ni viri tveganja za ljudi in oko-lje zaradi nesre~ z nevarnimi kemikalijami precej enako-merno porazdeljeni po celotnem ozemlju dràve. Pri temgre za dejavnosti, kot so skladi{~enje uteko~injenih naft-nih plinov, za proizvodnjo osnovnih kemikalij, za proiz-vodnjo farmacevtskih izdelkov, za proizvodnjo barv, la-kov, premazov, eksplozivov in za podobne industrijskedejavnosti.

Upravljavci virov tveganja o svojih prizadevanjih zavarno obratovanje in o tem, kako so pripravljeni na more-bitne nesre~e, poro~ajo pristojnim organom. Poleg tradi-cionalnih tehni~nih varnostnih ukrepov se predvsem gle-de na izku{nje iz ve~jih industrijskih nesre~ v preteklihletih ~edalje ve~ja pozornost namenja tudi varnostnimukrepom organizacijske narave. V praksi so organizacij-

ski ukrepi za prepre~evanje nesre~ in zmanj{anje njihovihposledic tesno povezani z drugimi organizacijskimi siste-mi, ki jih viri tveganja izvajajo npr. za obvladovanje ka-kovosti in ravnanje z okoljem.

Povzro~itelji tveganja so dol`ni poskrbeti tudi za ustrez-ne lastne intervencijske enote znotraj gospodarske orga-nizacije ter sorazmerno z obsegom in stopnjo ogroèno-sti, ki jo povzro~ajo s svojimi dejavnostmi tudi sofinanci-rati pripravljenost lokalne skupnosti. Osnovna naloga in-tervencijskih enot povzro~iteljev tveganja je takoj{njeukrepanje ob nesre~i, da prepre~ijo {irjenje nesre~e in stem zmanj{ajo njene posledice do prihoda intervencijskihenot lokalne skupnosti ali dràve.

V Sloveniji v letu 2002 za~enjamo izvajati novo zako-nodajo, ki z namenom, da se zmanj{ajo tveganja za ljudiin okolje zaradi ve~jih nesre~ z nevarnimi kemikalijami,opredeljuje obvezne ukrepe za upravljavce »nevarnih in-dustrijskih dejavnosti – povzro~itelje tveganja«. Z uved-bo te zakonodaje bodo v Sloveniji veljali enaki obvezniukrepi kot za primerljive povzro~itelje tveganja v dràvahEvropske unije.

Obvezni ukrepi za zagotavljanje varstva pred ne-sre~ami z nevarnimi kemikalijami se po vsebini in obse-gu delijo v tri skupine. Najzahtevnej{i veljajo za po-vzro~itelje tveganja, ki upravljajo z velikimi koli~inaminevarnih kemikalij. Vsi povzro~itelji tveganja morajospo{tovati splo{ne varnostne ukrepe. Povzro~iteljimanj{ega tveganja morajo dodatno prijaviti svojo dejav-nost in izdelati zasnovo prepre~evanja ve~jih nesre~, skatero opi{ejo prizadevanja in na~ela delovanja za pre-pre~evanje ve~jih nesre~ in zmanj{anje njihovih posledic.Povzro~itelji ve~jega tveganja za okolje morajo polegobveznih ukrepov, ki veljajo za povzro~itelje manj{egatveganja za okolje, izdelati {e varnostno poro~ilo,obve{~ati prebivalce v svoji okolici o mo`nih ve~jih ne-sre~ah ter izdelati, redno preizku{ati in dopolnjevatina~rte za{~ite in re{evanja ter na~rte sanacije za obnovookolja po nesre~i.

Za investitorje gradnje novih objektov, kjer bo poteka-la proizvodnja nevarnih kemikalij ali se bo z njimi ravna-lo ali bodo v teh objektih nevarne kemikalije skladi{~ene,bodo obvezni varnostni ukrepi kot del postopka za izdajookoljevarstvenega soglasja oziroma uporabnega dovolje-nja tudi pogoj za pridobitev dovoljenja za poseg v prostoroziroma za za~etek obratovanja.

Odgovornost lokalnihskupnosti in dr‘ave

Posledice poàrov, eksplozij in uhajanja ve~jih koli~innevarnih kemikalij v okolje lahko {kodljivo vplivajo tudi

544

VARSTVO PRED NESREÂMI Z NEVARNIMI KEMIKALIJAMI /Jasmina Karba

Nesre~e z nevarnimikemikalijami, ki imajolahko ~ezmejne vplive

Vplivi ve~jih nesre~ z nevarnimi kemikalijami se lahkoz obmo~ja ene dràve raz{irijo na obmo~je sosednjedràve. V okviru Konvencije Organizacije zdruènih na-rodov o ~ezmejnih vplivih industrijskih nesre~ potekamednarodno sodelovanje dràv z namenom, da se pre-pre~ijo industrijske nesre~e s ~ezmejnimi vplivi, da sepove~a pripravljenost nanje in da se zagotovi usklajenoukrepanje ob tak{nih nesre~ah. Slovenija je leta 2002 po-stala pogodbenica te konvencije, ki je tudi del prava Ev-ropske unije. Konvencijo bomo pri nas lahko izvajali spomo~jo è sprejetih predpisov na podro~ju varstva oko-lja in varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami.

Ta konvencija pa ni osamljen primer pospe{enega me-dnarodnega sodelovanja na podro~ju varstva pred ne-sre~ami z nevarnimi kemikalijami. Dejavnosti potekajo tu-di v okviru drugih mednarodnih organizacij kot sta Orga-nizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter NATO,pa tudi v okviru razli~nih regionalnih in dvostranskih so-delovanj. Dejavnosti, ki se izvajajo pod razli~nimi naslo-vi, se vsebinsko velikokrat prekrivajo. Za majhne dràvez omejenimi ~love{kimi in finan~nimi viri, kot je Slove-nija, je dejavno sodelovanje treba omejiti na tista po-dro~ja, ki prina{ajo najve~ dodatnega znanja oziroma kjerso koristi najve~je.

Sklepne misli

Pri nesre~ah z nevarnimi kemikalijami gre za dogodke,ki se sicer zgodijo zelo redko, njihove posledice pa solahko zelo hude. Dalj{e obdobje brez nesre~ lahko ustva-ri vtis o varstvu pred temi nesre~ami, ki pa ne ustreza re-sni~nemu stanju, saj je te`ko z gotovostjo oceniti, ali soob upo{tevanju vseh ukrepov povzro~iteljev tveganja terpristojnih organov na lokalni in dràvni ravni tveganja zaljudi in okolje zaradi nesre~ z nevarnimi kemikalijami ra-zumno majhna oziroma sprejemljiva.

na ljudi in okolje izven obmo~ja, na katerem potekajo in-dustrijske dejavnosti.

Za ustrezno varstvo ljudi in okolja pred ve~jimi ne-sre~ami z nevarnimi kemikalijami je treba zagotoviti so-delovanje upravljavcev industrijskih dejavnosti in lokal-nih skupnosti oziroma ob nesre~ah izrednih razse`nostitudi sodelovanje pristojnih organov na dràvni ravni. Ta-kega sodelovanja pa ni mo~ vzpostaviti brez informiranjalokalnih skupnosti o virih tveganja, {e posebej o nevarnihkemikalijah na obmo~jih njihovega delovanja. S temi po-datki lahko lokalne skupnosti ocenijo svojo ogroènost inse ustrezno pripravijo na nesre~e.

Glede na vrsto in obseg ogroènosti oziroma sorazmer-no s tveganji za ljudi in okolje se pristojni organi na lo-kalni in dràvni ravni na morebitne nesre~e z nevarnimikemikalijami pripravljajo:

– z raziskovanjem vzrokov, mo`nih potekov in posledicnesre~ (v Sloveniji je bilo v zadnjih letih izdelanih ne-kaj pilotnih varnostnih analiz virov tveganja z vidikave~jih nesre~ z nevarnimi kemikalijami, izdelana je bi-la baza nevarnih kemikalij, namenjena predvsem zauporabo v intervencijah ob nesre~ah, ve~ nalog pa jebilo izvedenih tudi na podro~ju varstva pred poàrom);

– s spremljanjem nevarnosti nesre~ ter obve{~anjem inopozarjanjem prebivalcev (operativno vlogo pri opo-zarjanju in obve{~anju prebivalcev in pristojnih slu`bopravljajo centri za obve{~anje, ki ob nesre~ah oprav-ljajo tudi vlogo komunikacijskega sredi{~a in so hkra-ti jedro informacijskega sistema o naravnih in drugihnesre~ah, saj sistemati~no zbirajo podatke o ve~jih inmanj{ih nesre~ah s pomo~jo poro~il o intervencijah);

– z izdelavo na~rtov za{~ite in re{evanja (z na~rti seopredelijo na~ini ukrepanja ob nesre~ah ter dolo~ijopristojnosti in odgovornosti vseh re{evalnih slu`b,pristojnih organov in drugih, za katere se predvideva,da bodo ob nesre~i sodelovali v intervenciji);

– z organiziranjem, usposabljanjem in opremljanjemre{evalnih ekip;

– z vajami za{~ite in re{evanja, s katerimi se preveriustreznost na~rtov za{~ite in re{evanja ter usposo-bljenost in opremljenost re{evalnih enot za ukrepanjeob nesre~ah.


545

NARAVNE NESREÊIN PREMO@ENJSKO ZAVAROVALNI[TVO

Matej Ferlan, Matja` Miko{

Analiza vodnih ujm v Sloveniji v obdobju odleta 1990 do 1999 je pokazala na rasto~ dele`premoènjskega zavarovalni{tva pri povra~ilu{kod, nastalih zaradi vodnih ujm, v primerjavi zdràvnimi sredstvi pomo~i. V prispevku so naosnovi podatkov najve~je slovenske zavaroval-nice v tem segmentu prikazane oblike, mo`nostiin namen splo{nega zavarovanja naravnih ne-sre~. Poudarek je dan premoènjskemu zavaro-vanju pred poplavo in zemeljskim plazom.

ogroènih obmo~jih prej ustrezno za{~ititi, da do tega nebi pri{lo. Toda tovrstne nesre~e so nepredvidljive, zatoljudi presenetijo. Ena od oblik varstva pred naravnimi ne-sre~ami, ki je ekonomske narave, je institucija zavarova-nja, ki jo podrobneje predstavljamo v tem prispevku s po-udarkom na podro~ju zavarovanja {kod zaradi vodnihujm (poplav in zemeljskih plazov).

Splo{no o zavarovanju in vlogi zavarovalni{tva

Institucijo zavarovanja lahko opredelimo kot zagotav-ljanje ekonomske varnosti pred vnaprej dolo~enimi {kod-nimi dogodki. ^lovek je è od nekdaj posku{al za{~ititisebe, svojo druìno in premoènje pred {kodo ali pa do-godki, ki bi imeli {kodljive posledice. Na~ini varovanjapred takimi dogodki so bili odvisni od nevarnosti, ki jepretila. Z razvojem civilizacije se je skrb za za{~ito s po-sameznika prenesla na {ir{o dru`bo, katere del je posa-meznik. Tako organizirana skupna za{~ita pred dolo~eni-mi nevarnostmi je omogo~ala ve~jo za{~ito in tudimo`nost, da posameznik prispeva veliko ve~ k organiza-ciji lastne za{~ite, ~e z drugimi organizira {ir{i sistemvarnosti pred tveganji, ki mu pretijo (Ivanjko, 1999).

Zavarovalni{tvo zagotavlja finan~no za{~ito na na~inposebne organizirane dejavnosti, na evropskem ozemljupa se je razvilo v zadnjih 150 letih. V drugi polovici 19.stoletja se je za~el pospe{en razvoj tehnike, tehnologijein splo{nega ìvljenjskega standarda, ki se je kasneje sa-mo {e stopnjeval. Vse to je terjalo druga~en pristop tudiv zavarovanju, zato se takrat za~ne ta dejavnost v posa-meznih dràvah pravno urejati z zakoni in predpisi,dràvne oblasti pa hkrati podpirajo razvoj zavaroval-ni{tva ter izvajajo ekonomsko in pravno kontrolo nad po-slovanjem ustanov, ki se ukvarjajo z zavarovalnimi posli.

Zavarovalni{tvo je bilo najprej organizirano kot poseb-na oblika varovanja pred {kodami, ki jih povzro~ajo na-ravne in druge nesre~e, danes pa se pojavlja tudi kot obli-ka za{~ite pred posledicami {kod, ki imajo vzrok v ~lo-ve{ki dejavnosti (npr. zavarovanje pred odgovornostjo).

Zavarovanje kot posebna dejavnost temelji na zakonito-stih, ki omogo~ajo, da se finan~na za{~ita pred posledica-mi dolo~ene nevarnosti organizira v okviru zdruèvanjavseh tistih, ki so ogroèni z dolo~eno nevarnostjo, in se zzdruèvanjem sredstev za{~iti tistega, ki utrpi {kodo(Ivanjko, 1981). To je na~elo ekonomske izravnave nevar-nosti, ki dolo~a, da se posledice {kodljivih dogodkov

Uvod

[kode, ki jih povzro~ajo ve~je naravne nesre~e, v zadnjihdesetletjih v svetovnem merilu precej nara{~ajo (Brilly insod., 1999). Breme poravnave teh {kod zahteva sodelovanjepotencialno prizadetih ljudi, industrije in drugih sektorjev vposamezni dràvi. Vsak od njih ima pri obvladovanju tvega-nja svoje naloge in odgovornosti, ki so odvisne od naravnihnesre~. Prepre~evanje naravnih nesre~ je teàvno in pogostonemogo~e, lahko pa z ustreznimi preventivnim delovanjemnastalo {kodo precej zmanj{amo. Gre za vrsto sistemskihre{itev, ki so potrebne za zmanj{anje splo{ne ranljivostiobmo~ij, ki jih prizadenejo naravne nesre~e. V ospredju jena~rtovanje rabe prostora, ki odpira dilemo, ali in kako varo-vati ljudi in njihovo imetje pred naravnimi nesre~ami, ali inkako varovati obmo~ja s pove~anim naravnim tveganjempred ljudmi, da sploh ne bi bili podvrèni delovanju naravnihnevarnosti (nevarnih pojavov). Zmanj{evanje posledic narav-nih nesre~ je trajen proces, ki ni omejen samo na en dogodekob naravni nesre~i. Proces zmanj{evanja posledic naravnihnesre~ je ve~sektorski in je interdisciplinarne narave ter zaje-ma {tevilne med seboj povezane dejavnosti na lokalni, regi-onalni, nacionalni in mednarodni ravni. Dràva, ob~ine, za-varovalnice, znanstvene ustanove, humanitarne ter drugenevladne organizacije morajo sodelovati, ~e ho~ejo u~inko-vito prepre~iti, da bi se naravna nesre~a zgodila oziroma od-praviti posledice. Dràva bo morala svoje delovanje in inte-res ter finan~na sredstva usmeriti predvsem v preventivne de-javnosti, posebno v dejavnosti za varovanje ìvljenja, narav-nih virov in kulturne dedi{~ine. Dràva ima pri financiranjuekonomsko upravi~enih ukrepov za zmanj{anje tveganj navoljo tudi dav~ne olaj{ave, dajanje posojil in subvencij ter fi-nanciranje z obveznicami. Lahko pa seznanja ljudi, spodbu-ja razvoj posojanja in dajanja subvencij ter spodbuja raciona-lizacijo ponudb zavarovalnic in oblikuje ustrezne zakone.

Ko na dolo~enem obmo~ju nastopijo vodne ujme (po-plave, zemeljski plazovi), povzro~ijo mnoì~no {kodo, kijo ljudje sami ne morejo odpraviti. Seveda se morajo na

546

NARAVNE NESREÊ IN PREMO@ENJSKO ZAVAROVALNI[TVO /Matej Ferlan, Matja‘ Miko{

razpr{ijo na veliko oseb, saj je znano, da {kodljive posle-dice ne nastopajo pri vseh ogroènih subjektih in prav ta-ko ne pri vseh z enakimi posledicami. Vloga in cilj zava-rovanja pa ni samo za{~ita posameznika, temve~ tudiza{~ita {ir{ih dru`benih interesov na podro~ju ekonomskein socialne za{~ite (Boncelj, 1983). Ker se {kodne posle-dice, ki so è nastale in jih ni mogo~e vedno in povsod po-polnoma prepre~iti, najla`je odpravijo, ~e se deluje skup-no in vzajemno, v solidarnosti vseh tistih, ki so lahko za-radi {kode prizadeti ali neposredno udeleèni pri {kodi ssvojim premoènjem, je zavarovanje organizirano kot po-sebna gospodarska in dru`bena dejavnost. V okviru te sezdruùjejo sredstva za zavarovanje premoènja in oseb terza odvrnitev ali zmanj{anje neugodnega u~inka vzrokov,ki lahko povzro~ijo {kodo (Boncelj, 1983; Ivanjko, 1981).

Organizirane ustanove za razli~ne oblike in na~ine za-varovanja so zavarovalnice, ki jih delimo na komercialnein socialne. V Sloveniji ureja to podro~je zavarovalni{tvaZakon o zavarovalni{tvu iz leta 2000 in Obligacijski zako-nik (poglavje XXVI) iz leta 2001. Slovensko komercialnozavarovalni{tvo je v bruto narodnem dohodku udeleènos pribli`no 5 %, kar nas uvr{~a med srednje razvite ev-ropske dràve.

Medtem ko je zavarovalni{tvo pospe{evalo izobraèva-nje in spodbujalo ukrepe za zmanj{evanje civilizacijskihnesre~, bi bilo treba ve~ naporov vloìti tudi na drugedru`bene nivoje, v podobne programe za prepre~evanje na-ravnih nesre~ in zmanj{evanje njihovih posledic. Zavaro-valni{tvo ima upo{tevanja vreden vpliv na obna{anjesplo{ne javnosti in podjetij glede pripravljenosti na ne-sre~e in zmanj{evanje njihovih posledic. S pravilno upora-bo zavarovalni{kih orodij – posebej odbitkov oziroma sou-dele`be zavarovancev ob {kodi – se lahko zavarovance mo-tivira, da sami poskrbijo za dolo~ene preventivne ukrepe.Po nastali nesre~i nudijo zavarovalnice hitro pla~ilo nasta-le {kode, za kar imajo razvito in v ve~ini primerov primer-no u~inkovito organizacijo za dolo~itev vi{ine {kod.

Na podro~jih pripravljenosti na nesre~e, zmanj{evanja{tevila nesre~ in nudenja pomo~i ob njih je mo`no plodnosodelovanje med zavarovalni{tvom in vlado, nevladnimiorganizacijami, znanstvenimi ustanovami, mediji in indu-strijo. To sodelovanje lahko obsega:

– dolo~itev nevarnih obmo~ij in ob upo{tevanju ranlji-vosti tudi ogroènih obmo~ij,

– oceno velikosti izgub za posamezne poteke nesre~,– priporo~ila za predpise za uravnavanje ali omejitve

rabe prostora,– priporo~ila za gradbene predpise,– predstavitev in uporabo sistemov opozarjanja,– informiranje, izobraèvanje in motiviranje prebival-

stva, industrije in organizacij,– analizo {kod, ki jih povzro~ijo nesre~e,– sestavljanje seznamov pristojnih ustanov in strokov-

njakov.

V razvitih gospodarstvih so zavarovalnice med najpo-membnej{imi subjekti varstva pred naravnimi in drugiminesre~ami. S svojo dejavnostjo neposredno prispevajo ksplo{ni ekonomski varnosti posameznika ter dru`be kot ce-lote. Zavarovance usmerjajo k pravilnemu vrednotenju invarovanju premoènja, pospe{ujejo usposabljanje za var-nej{e delo in ìvljenje ter spodbujajo ukrepe za pre-pre~evanje oziroma zmanj{evanje posledic naravnih indrugih nesre~. Zavarovalnice so po naravi svoje dejavnostiusmerjene v pospe{evanje razvoja in uporabo modernih teh-nologij, {e zlasti na obmo~jih, kjer je ogroènost velika.

Zavarovalnice delujejo izklju~no kot finan~ne ustanovein se ne ukvarjajo s fizi~no odpravo {kode (delovanje ci-vilne za{~ite in interventni ukrepi) ali fizi~nim varova-njem pred njenim morebitnim nastankom (preventivnivarstveni objekti in objekti trajne sanacije – odpravavzrokov za nastanek vodne ujme). Temelj zavarovanja jedejstvo, da je kljub preventivi nastanek dolo~ene {kode vvsakem narodnem gospodarstvu nekaj gotovega in nujne-ga, ~emur se ni mogo~e v celoti izogniti. Ker pa je {kodaza vsakega posameznika izjemna, naklju~na in obi~ajnovisoka, te neugodne posledice najla`je prena{a tako, dase zavaruje in pla~a ustrezno zavarovalno premijo, s~imer si zagotovi gospodarsko varnost in seveda povrni-tev nastale {kode.

Ob tem velja omeniti {e drugo obliko ekonomskega va-rovanja pred naravnimi nesre~ami. To so razni rizi~niskladi, v katere potencialni ogroènci prispevajo denarnasredstva, iz katerih naj bi se potem tistim, ki so utrpeli{kodo, ta polno ali delno popla~ala. Obstaja razlika medzavarovalni{tvom in rizi~nimi skladi. Zavarovalni{tvo za-gotavlja vsakokratno pla~ilo nastalih {kod, ~etudi se tepojavljajo pogosto, medtem ko rizi~ni skladi tega ne zago-tavljajo. Ko so v nekem trenutku iz~rpani, je namre~ po-trebno dalj{e ~asovno obdobje, da se napolnijo in za~nejoizpla~evati popla~ila {kod. Tisti, ki so medtem utrpeli {ko-do, ne dobijo popla~ila. Poleg tega rizi~ni skladi za razli-ko od zavarovalni{tva vnaprej ne zagotavljajo pla~ila na-stalih {kod v celoti, temve~ le do vi{ine skupnih sredstev,ki so v danem trenutku na voljo v skladu.

Vrste premo‘enjskih zavarovanj za kritje pred naravnimi nesre~ami

Temeljna zavarovanja, ki jih sklepajo in razvijajo slo-venske zavarovalnice, se v osnovi ne razlikujejo velikood tistih, ki jih sklepa ve~ina tujih zavarovalnic. Vrstepremoènjskih zavarovanj, ki vsebujejo kritje pred narav-nimi nesre~ami (povzeto po Splo{nih pogojih Zavaroval-nice Triglav):

– Poàrno zavarovanje. Na prvem mestu omenjamopoàrno zavarovanje, ki poleg kritja za nevarnost


547

poàra zagotavlja tudi kritje za strelo, eksplozijo, vi-har, to~o, padec letala, udarec zavarovan~evega mo-tornega vozila v gradbeni objekt in za {kodne dogod-ke, ki bi nastali ob manifestaciji ali demonstraciji. Sposebnim dogovorom in pla~ilom dodatne premije sezavarovalno kritje lahko raz{iri {e na nevarnost popla-ve, visoke vode in talne vode, izliva vode iz vodovo-da in kanalizacije, zemeljskega plazu, sne`nega plazu,izteka teko~in ali prenicanja iz nepremi~nih posod incevovodov ter samovìga zalog materiala in snovi (pi-roliza). Poàrno zavarovanje jam~i za nastale {kodena vseh vrstah gradbenih objektov in premi~nin v njihali zunaj njih. Med gradbene objekte uvr{~amo tudinizke gradnje (npr. ceste, mostove, predore, èlezniceipd.). V to zavarovanje lahko vklju~imo {e gozdove,ne pa tudi zemlji{~ in neutrjenih re~nih, morskih in je-zerskih obal ter re~nih in drugih vodnih strug.

– Zavarovanje stanovanjskih premi~nin. To je mnoì~nazavarovalna vrsta, saj je v Sloveniji zavarovanih nekajmanj kot polovica vseh stanovanj. To zavarovanje ve-lja omeniti zato, ker è v osnovi obsega poleg vsehdrugih, za lastnike in najemnike stanovanj zna~ilnihnevarnosti tudi kritje pred naravnimi nesre~ami, kotso to~a, poplava, vihar, zemeljski in sne`ni plaz.

– Gradbeno in monta`no zavarovanje. Namenjeno je zazavarovanje v ~asu, ko se gradijo objekti ali montiraoprema. Obsega vse nevarnosti iz poàrnega zavaro-vanja in seveda tudi nevarnosti, ki izhajajo iz gradnjein montaè. Nevarnosti poplave, visoke vode, talnevode in zemeljskega plazu pa je mogo~e po potrebidodatno vklju~iti v to zavarovanje.

– Zavarovanje avtomobilskega kaska. Avtomobili po-menijo znatno premoènje in so razmeroma precej iz-postavljeni naravnim nesre~am, zlasti to~i in poplavi.Jamstvo za kritje {kode, nastale zaradi teh nevarnosti,in seveda tudi zaradi prometnih nesre~ daje zavarova-nje polnega avtomobilskega kaska. Mo`no pa je skle-niti tudi zavarovanje delnega avtomobilskega kaska,ki je namenjeno prav kritju naravnih in {e nekaterihnesre~, izklju~eno pa je jamstvo za prometne nesre~e.

– Zavarovanje posevkov in plodov. Krije {kodo na vsehvrstah posevkov in plodov, ki {e niso pobrani alipoèti, nastalo zaradi delovanja naravnih vi{jih sil(to~a, vihar, poàr). S posebnim dogovorom je mo`nozavarovanje raz{iriti {e na kritje {kode zaradi spom-ladanske pozebe in zmrzali ter slane.

– Zavarovanje ìvali. @ivali je mo`no zavarovati tudi spoàrnim zavarovanjem, ki daje kritje proti nekate-rim naravnim nesre~am. Vse te nevarnosti in {e tve-ganje pogina ter prisilnega zakola zaradi bolezni alinezgode pa krije posebno zavarovanje ìvali.

– Zavarovanje obratovalnega zastoja. Krije posredno{kodo, kamor {tejemo izgubo dobi~ka in nepokriteposlovne stro{ke, ki nastanejo lastniku premoènja,~e je to zaradi naravne ali podobne nesre~e uni~enoali po{kodovano. Omenjena oblika zavarovanja prinas {e ni zelo pogosta.

– Potresno zavarovanje. Marca 1998 so za~ele zavaro-valnice v Sloveniji izvajati to vrsto zavarovanja, ki gaje mogo~e skleniti kot dodatno nevarnost pri poàrnemzavarovanju, zavarovanju stanovanjskih premi~nin,gradbenem in monta`nem zavarovanju ter zavarovanjuobratovalnega zastoja. Proti potresu je mogo~e zavaro-vati zgradbe, stanovanjske in poslovne prostore teropremo, vse vrste zalog in izgubo dobi~ka ter nepokri-te poslovne stro{ke zaradi obratovalnega zastoja.

V zvezi z zavarovanjem potresa je treba navesti {e to,da je potres tipi~na katastrofalna nevarnost, ki lahko na-enkrat prizadene veliko ljudi in premoènja. Ker bi iz-pla~ila za tako velike nastale {kode lahko uni~ila posa-mezne zavarovalnice, oziroma jih te ne bi bile zmo`nepla~ati, se zavarovalnice za nevarnost potresa pa tudi dru-gih naravnih nesre~ pozavarujejo na mednarodnem poza-varovalnem trì{~u, kjer se tveganja razpr{ijo prakti~nopo celem svetu. Seveda morajo zavarovalnice za tovrstnoza{~ito pla~ati ustrezno pozavarovalno premijo.

Za slovenski zavarovalni{ki trg prikazujemo dele` posa-meznih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav, d. d. (slika 1)

Slika 1. Sestava zavarovalnega port-felja Zavarovalnice Triglav (SZZ,2001)

548


z ve~ kot 50-odstotnim deleèm na tem trgu. Ocenjujemo,da so deleì zelo podobni tudi pri drugih slovenskih zava-rovalnicah. Skupina premoènjskih zavarovanj se nadaljerazdeli na ve~ posameznih zavarovanj, katerih deleì soprikazani na sliki 2.

Slovenske zavarovalnice imajo na podro~ju zavarova-nja pred naravnimi in drugimi nesre~ami, izjema stapoàrno zavarovanje in stanovanjsko zavarovanje, skle-njenih relativno malo zavarovanj. Razloge za to trditevlahko najdemo v odsotnosti konkurence ter solidarnostiv prej{njem dràvnem sistemu, ki je temeljil na sociali-zaciji tveganj in je pri ljudeh spodbujal ob~utek social-ne varnosti brez posebnega interesa za dodatna zavaro-vanja.

Analiza premo‘enjskega zavarovanja pred naravnimi nesre~ami

Zavarovane nevarnosti

Naravne nesre~e so zajete v razli~nih vrstah zavarovanjgospodinjstev, negospodarskega dru`benega sektorja inobrti ter industrije. To zahteva natan~ne analize za pravil-no dolo~itev zavarovalnih premij in verjetnosti, da bodo{kode nastale. Zavarovalna premija je stro{ek, ki ga moraob sklenitvi zavarovanja pla~ati zavarovalnici sklenitelj za-varovanja (zavarovanec). Sicer pa zavarovalna premija po-meni udele`bo vsakega posameznega zavarovanca pri kri-tju skupne {kode v dolo~enem dalj{em ~asovnem obdobju.

Na{tejmo zavarovane nevarnosti, ki jih zajemajo zava-rovalne vrste, s katerimi se zagotavlja jamstvo za kritje{kod, ki jih povzro~ijo naravne in druge nesre~e: poàr,eksplozija, strela, vihar, to~a, poplava, zemeljski plaz,sne`ni plaz in potres. Podrobneje si oglejmo premoènj-ska zavarovanja v prej{njem poglavju obravnavanih na-ravnih nesre~ oziroma vodnih ujm.

Zavarovanje poplaveZavarovalna za{~ita proti poplavi je vsebovana kot do-

datna ali pa tudi temeljna nevarnost v okviru posameznihzavarovalnih vrst. Za vklju~itev kritja dodatne nevarnostipoplave v zavarovanje je potreben poseben dogovor obsklenitvi zavarovanja, pri ~emer se zara~una tudi ustreznadodatna premija.

Definicija poplave ima v okviru premoènjskih zava-rovalnih vrst ve~dimenzionalni zna~aj. Najprej se zazavarovano nevarnost {teje, ~e stalni vodotoki, morja injezera prestopijo bregove, predrejo nasipe, poru{ijo je-zove ali pa se vode razlijejo zaradi izredno visoke pli-me, valov ali zaradi izrednega vodnega pritoka iz umet-nih jezer. Nadalje je poplava, tudi ~e pride do trganjaoblaka in ~e voda vdira skozi okna, vrata in tudi dru-ga~e v notranjost zgradb. Hudourniki in drugi vdorimeteorne vode, ki nastanejo zaradi mo~nih padavin inderejo po nagnjenem terenu ter zatekajo v zgradbe, tu-di spadajo v zavarovalno kritje poplave. Tudi udori po-vi{ane talne vode, ki so posledica visokih gladin vbliìni stalnih vodotokov, morja ali jezer, so kriti z za-varovanjem poplave.

Kot raz{iritev zavarovanja poplave v okviru poàrnegazavarovanja je mo`no skleniti tudi zavarovanje obratoval-nega zastoja, ki ga povzro~i poplava. Najbolj obi~ajna za-varovalna vrsta, kjer se zavaruje poplava, je poàrno za-varovanje. Ker hidrolo{ke okoli{~ine posameznihobmo~ij pogojujejo ve~je ali manj{e mo`nosti nastankovin {kodnega delovanja poplav, so zavarovalne premijeodvisne od kraja, kjer je premoènje, ki se zavaruje protipoplavi. Slovenija je za potrebe zavarovanja razdeljenana tri poplavne razrede, pri ~emer je relativna stopnjapremije oziroma premijska stopnja v prvem razredu naj-ni`ja, v tretjem razredu pa najvi{ja.

Poplavo je torej mo`no zavarovati v okviru poàrnegazavarovanja in {e nekaterih drugih zavarovalnih vrst (npr.pri gradbenem in monta`nem zavarovanju) na polno de-jansko vrednost ali na zavarovalno vsoto t. i. »prvega rizi-

Slika 2. Sestava premoènjskih za-varovanj (SZZ, 2001)


549

ka«. Slednje zagotavlja jamstvo tudi do dejanskega zneskanastale {kode, vendar z omejitvijo dajatve zavarovalnicedo prej omenjene vsote »prvega rizika«. Tak{en na~in za-varovanja je pri nas in v svetu precej obi~ajen, saj popla-va najve~krat ne ogroà celotnega gradbenega objekta intudi ne vseh premi~nin, ampak le spodnje dele objekta instvari v kleti ali pritli~ju. Zavarovalna premija se v temprimeru obra~una le od zavarovalne vsote na »prvi rizi-ko«, seveda pa je premijska stopnja ustrezno vi{ja kot pripolnem zavarovanju na dejansko ali novo vrednost.

Zelo obi~ajno zavarovanje pri nas, ki obsega v temelj-nem kritju nevarnost poplave, je, kot je bilo è omenjeno,zavarovanje stanovanjskih premi~nin oziroma stanovanj-sko zavarovanje. To zavarovanje mimo samih stanovanj-skih premi~nin s posebnim dogovorom, ki je skoraj ve-dno prisoten v zavarovalnih pogodbah oziroma policah,zajema tudi jamstvo za raznovrstne vidne talne, zidne instropne obloge, ki so sicer sestavni del zgradbe. Torej grev tem primeru za podvojeno zavarovalno kritje, ki zago-tavlja zavarovancem v primeru neobstojanja ali vredno-stno prenizkega zavarovanja poplave v okviru poàrnegazavarovanja za samo zgradbo bolj{e pokrivanje nastale{kode na gradbenem objektu. Stanovanjsko zavarovanjeje, kar zadeva kritje nevarnosti poplave, {e posebej zani-mivo za stanovalce oz. za eta`ne lastnike pritli~nih in klet-nih stanovanj v ve~stanovanjskih zgradbah. Ne nazadnjepa to zavarovanje krije tudi {kodo na stvareh, ki jih ima-jo stanovalci v kleteh, na podstre{jih in v garaàh.

Razen same {kode na gradbenih objektih in premi~ni-nah zavarovanje pri vseh zavarovalnih vrstah, kjer jevklju~ena nevarnost poplave (kot temeljna ali dodatnanevarnost), obsega tudi stro{ke re{evanja in do omejenevsote {e stro{ke ~i{~enja, ru{enja in odvoza ne ve~ uporab-nih stvari in naplavin na deponijo. Kar zadeva stro{ke~rpanja vode, ki spadajo v stro{ke re{evanja, jih zavaro-vanje pokrije, razen ~e to niso opravili gasilci. Iz zadev-nih zavarovalnih premij morajo namre~ zavarovalniceodvajati poàrno takso, ki je namenjena financiranju ga-silske dejavnosti, in s tem so zavarovalnice tudiopro{~ene pla~ila stro{kov za posredovanje pomo~i pri-zadetim zavarovancem oziroma njihovemu premoènju.

Zavarovanje zemeljskega plazuKljub temu da je Slovenija med bolj ogroènimi

dràvami Evrope z vidika nestabilnosti (plazljivosti)zemlji{~, saj je dele` pogojno stabilnih zemlji{~, ki lahkoob neugodnih razmerah preidejo v gibanje (plazenje),ocenjen na okoli 40 % (Miko{, 1995), je proti zemeljske-mu plazu sklenjenih razmeroma malo zavarovanj. Tak{nozavarovanje je obi~ajno mo`no skleniti le v paketu vokviru nekega drugega zavarovanja. Sicer se zemeljskiplaz kot zavarovana nevarnost lahko pojavlja kot enaizmed temeljnih nevarnosti neke zavarovalne vrste ali pakot dodatna nevarnost. ê gre v danem primeru za dodat-no nevarnost, se je treba za vklju~itev v zavarovanje po-

sebej dogovoriti in pla~ati dodatno premijo k premiji te-meljnega zavarovanja. Zavarovanje zemeljskega plazu vSloveniji ni obvezno, z zakonom predpisano zavarovanje.

V zavarovalni{tvu je zemeljski plaz opredeljen kot za-varovana nevarnost, to pa pomeni, da je krita {koda na za-varovanih stvareh (stvari so gradbeni objekti in premi~ni-ne), ne pa tudi {koda za odpravo samega vzroka (zemelj-skega plazu, torej zemlji{~a). Stro{ki za sanacijo plazovso namre~ izklju~eni iz zavarovalnega kritja. To predstav-lja problem, saj stro{ki trajne sanacije pogosto bistvenopresegajo vrednost varovanega objekta ali zemlji{~a.

Nevarnost zemeljskega plazu je opredeljena z dvemapojmoma. Z vidika zavarovanja je namre~ zelo pomem-ben sam vzrok dogodka, ki povzro~i {kodo. Tako razliku-jemo:

– zemeljski plaz kot drsenje zemeljske povr{ine na nag-njenem zemlji{~u z jasno vidnimi razpokami tal ingubanjem zemlji{~a, ki v kratkem ~asu povzro~i sta-ti~no nevarne deformacije ali ve~je razpoke na grad-benih objektih;

– odtrganje in zru{enje zemlji{~a (zemlja, blato) ali talkot geolo{ko odstopanje in kotaljenje trdih kosovzemlje ali tal (kamenje, skalovje, drobir). Zavarova-nje v tem primeru krije {kodo, ki nastane na zavaro-vanih stvareh zaradi udarca trdnega kosa zemlje alital, ki se je odtrgal in je pri tem stvari uni~il alipo{kodoval.

Nujno potreben pogoj, da lahko govorimo o zavaroval-nem dogodku, je, da se dogodek zgodi hitro in neodvisnood volje zavarovanca. Obe nevarnosti, to sta odtrganje inzru{enje zemlji{~a, se lahko v zavarovalnih razmerah po-javljata lo~eno ali pa zdruèni v eno zavarovano nevar-nost, odvisno od vrste zavarovanja. Zavarovanje ne krije{kode, ~e je zemlji{~e, kjer je gradbeni objekt, ob skle-nitvi zavarovanja v geolo{kem smislu è za~elo drseti.To je v~asih te`ko dokazati brez ustreznih geotehni~nihdel, ki pa jih sklenitev zavarovalne police ne more fi-nan~no prenesti. Zavarovanje tudi ne krije {kode zaradizemeljskih plazov, ki nastanejo zaradi ~lovekovega ne-previdnega ali nestrokovnega posega ali delovanja priopravljanju razli~nih zemeljskih del (nezadostna drenaàzemlji{~a, nepravilno ali pomanjkljivo urejanje odvod-njavanja gozdnih cest in drugih usekov, zemeljskih od-kopov in izkopov, ki poru{ijo stabilnost breìn, nezadost-na pazljivost pri sekanju gozda itd.). Taka usmeritevna~eloma zahteva visoko strokovnost pri izvajanju to-vrstnih del. Pri zavarovanjih, pri katerih je zemeljskiplaz dodatna nevarnost, lahko zavarovanje sklenemo nat. i. polno vrednost (zavarovanje celotnega objekta alistvari) ali pa kot pri nevarnosti poplave na »prvi riziko«z dolo~eno kritno zavarovalno vsoto. Tam, kjer je nevar-nost zemeljskega plazu vklju~ena v temeljne zavaroval-ne nevarnosti, je to urejeno z na~inom zavarovanja nosil-ne zavarovalne vrste same.

550


Predmet in kraj zavarovanja

Predmete zavarovanja delimo v dve skupini:– obi~ajni predmeti zavarovanja in– predmeti zavarovanja, ki jih je mogo~e zavarovati le

ob posebnem dogovoru.

Obi~ajni predmeti zavarovanja so gradbeni objekti indruge nepremi~nine ter premi~nine.

Predmeti zavarovanja, ki jih je mogo~e zavarovati poposebnem dogovoru (Bijeli}, 1998):

– osebni predmeti delavcev, ki opravljajo slu`bo nakraju zavarovanja, in stvari tretjih oseb, ki so spreje-te v popravilo, predelavo, obdelavo, varovanje ali sodane v zastavo, najem ali uporabo;

– jezovi, masivno grajeni (iz betona, kamna, kovine) innasuti z zemljo, z neprepustnim jedrom, z notranjestrani obloèni s ~vrstim materialom (kamen, beton);

– èlezni{ki tiri;– zgrajene obale, sprehajali{~a ob obali, valobrani in

iztoki iz kamna, betona, kovine ipd.;– nasipi, obloèni ali obzidani s trdnim materialom

(betonom, kamnom, asfaltom ipd.);– mostovi;– ograde, podporni zidovi, ceste, poti, pristajalne steze,

plo~niki, tlakovana dvori{~a;– ì~ne mreè z nosilnimi stebri v vinogradih, hmelj-

skih nasadih, sadovnjakih ipd.;– melioracije, regulacije in obloèni ali obzidani nasipi

vodnih tokov;– podzemni, nadzemni in podvodni razvodi (vodovo-

dni, kanalizacijski, telefonski, plinski, elektri~ni), ra-zen razvodov, ki so sestavni del stavb in zgradb, terinternih razvodov na obmo~ju industrijskega podje-tja;

– {portni tereni, otro{ka igri{~a, odprta kopali{~a in dr-sali{~a;

– denar in vrednostni papirji;– stvari v podzemnih rudnikih;– stvari na razstavah in sejmih;– prikolice, samovozni delovni stroji in traktorji.

Zgoraj navedene stvari so predmeti zavarovanja, ki jih jemogo~e zavarovati po posebnem dogovoru in jih je trebaposebej navesti na zavarovalni pogodbi oziroma zavaroval-ni polici. ê stvari v polici niso navedene posamezno, tem-ve~ s kupnimi imeni, kot npr. pohi{tvo, numizmati~na zbir-ka, osnovna sredstva itd., se {teje, da so zavarovane vsestvari, ki so na mestu zavarovanja, ki je navedeno v polici.Vse omenjene stvari pa so zavarovane ne glede na to, aligre za stvari, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavaroval-ne pogodbe, ali za stvari, ki so pri{le pozneje in zamenja-le prej{nje, ali za novo nabavljene stvari (Poàr, 1963).

Zavarovanje velja, ko se zavarovane stvari nahajajo nakraju, ozna~enem v polici. ê pride do premestitve tehstvari iz kraja, ozna~enega v polici, v drug zavarovalni

kraj oz. stanovanje na obmo~ju Slovenije, je zavarovanjeza te stvari na novem kraju veljavno.

Zaradi posebnosti dolo~enih stvari je pri nekaterih za-varovanjih tudi kraj zavarovanja dolo~en na posebenna~in, kar velja predvsem za:

– predmete kme~kih gospodarstev, ki so skupno zava-rovani z eno polico;

– sredstva podjetij v kraju obdelave, predelave, popravi-la ali v kraju, kamor so dana v uporabo ali zakup;

– predmete, ki se po naravi uporabe preme{~ajo; v temprimeru mora biti to posebej navedeno v polici, ~e pato~nih mest ni mogo~e ozna~iti, je kraj zavarovanjaobmo~je Slovenije.

Zavarovalna vrednost in zavarovalna vsota

Zavarovalna vrednostZavarovalna vrednost se dolo~a po cenah stvari na kra-

ju, na katerem so zavarovane stvari. Vse stvari so po vre-dnosti razdeljene v sedem skupin. Za vsako skupino stva-ri je dolo~eno, kaj predstavlja njeno zavarovalno vre-dnost, in sicer (Bijeli}, 1998):1. za gradbene objekte cena izgradnje novega objekta po

cenah na kraju, na katerem se objekt nahaja,zmanj{ana za vsoto ocenjene tehni~ne in ekonomskeiztro{enosti (amortizacijo);

2. za zaloge blaga, materiala in surovin nabavna cena;~e je tr`na cena ni`ja od nabavne, je zavarovalna vre-dnost tr`na cena, pove~ana za odvisne stro{ke (pre-voz, uskladi{~enje ipd.);

3. za zaloge gotovih izdelkov in nedokon~ane proizvo-dnje pri proizvajalcih proizvodna cena, ~e je tr`na ce-na ni`ja od proizvodne pa tr`na cena;

4. za stroje, naprave in instalacije, transportna sredstvain sredstva zvez, inventar in gospodinjske predmetenabavna cena novih stvari, zmanj{ana za vsoto oce-njene iztro{enosti (tehni~ne in ekonomske);

5. za gozdove stro{ki vzgajanja gozdov oz. vrednosti le-sne mase, kar se dolo~i v vsakem primeru posebej;

6. za stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite ko-vine, drago kamenje, bisere, redke in dragocene stvari,umetni{ke predmete, na~rte, skice, modele, kalupe, do-kumente, rokopise, zbirke in poslovne knjige ter podat-ke na ra~unalni{kih pomnilnikih znesek, ki ga za vsakostvar ob sklenitvi zavarovanja sporazumno dolo~itasklenitelj zavarovanja oz. zavarovanec in zavarovalnica;

7. za denar, vrednostne papirje, arhivsko gradivo, zamuzejske in razstavne predmete pa vrednost, ki sta joob sklenitvi zavarovanja sporazumno dolo~ila zavaro-vanec in zavarovalnica.

Zavarovalna vsotaZavarovalna vsota je praviloma vrednost zavarovanega

premoènja in do njene vi{ine zavarovalnica jam~i za na-stalo {kodo. V dolo~enih primerih dolo~ajo zavarovalno


551

vsoto è zavarovalni pogoji (Ivanjko, 1999). Lahko se se-veda zgodi, da zavarovalna vsota ne ustreza zavarovalnivrednosti. V tem primeru gre za podzavarovanje ali nad-zavarovanje.

O nadzavarovanju v premoènjskem zavarovanju go-vorimo takrat, kadar je zavarovalna vsota ve~ja od vre-dnosti zavarovane stvari.

ê pa je ob nastopu zavarovalnega primera zavarovalnavsota manj{a od zavarovalne vrednosti, govorimo o podza-varovanju. Z gospodarskega stali{~a podzavarovanje ni ra-cionalno, ker bo zavarovanec ob nastopu zavarovalnegaprimera prejel zavarovalnino (tj. znesek, ki ga zavarovalni-ca izpla~a za nastalo {kodo) maksimalno do vi{ine zavaro-valne vsote, ki pa je ni`ja od dejanske zavarovalne vredno-sti zavarovane stvari oz. premoènja. To pa seveda zaraditega, ker je zavarovanec pla~al premijo od ni`jega zneska,kot zna{a zavarovalna vrednost stvari. V primeru popolne{kode zavarovalnica izpla~a zavarovancu zavarovalninonajve~ do vi{ine zavarovalne vsote. V primeru delne {kodebo zavarovalnica izpla~ala zavarovancu {kodo v razmerju,ki ga tvori zavarovalna vsota proti zavarovalni vrednosti –na~elo sorazmerja (Poàr, 1963).

Obra~un {kode

Zavarovalnice sprejemajo prijave nastalih {kod na svo-jih obrazcih, ki vsebujejo glavne podatke o zavarovancuoziroma sklenitelju zavarovanja, vrsto zavarovanja in na-vedbo po{kodovane oziroma uni~ene stvari. ê imajo za-varovalnice na obmo~ju, kjer je nastala t. i. mnoì~na {ko-da, na primer zaradi poplav, viharja, to~e, sklenjenih veli-ko zavarovanj, ustanovijo v krajih nastanka {kode pose-bna prijavna mesta. Zavarovanec mora zavarovalnici {ko-do prijaviti in dokazati v treh dneh. Zavarovalnice imajoza vsako vrsto {kode strokovno usposobljene cenilce, ki si{kode fizi~no ogledajo, jih ocenijo, naredijo zapisnike inizra~unajo zavarovalnine. Zavarovalnice uporabljajo zacenitev svoje cenike, ki se bistveno ne razlikujejo od ce-nikov, ki jih uporabljajo sodni cenilci (Ferlan, 1996).Na~eloma se materialna {koda na stvareh obra~una tako:

– v primeru uni~enja ali izginotja stvari po vrednosti,dolo~eni v zavarovalnih pogojih ali s posebno pogod-bo v ~asu nastanka zavarovalnega primera, zmanj{aniza vrednost morebitnih ostankov;

– pri po{kodbi zavarovane stvari po stro{kih popravilin materiala, kolikor bi zna{ali ob zaklju~ku likvida-cije zavarovalnega primera, zmanj{ani za izgubljenovrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske intehni~ne zastarelosti (amortizacije), ter za vrednostmorebitnih ostankov.

Morebitni ve~ji stro{ki popravila, ki nastanejo zaradisprememb, izbolj{anja ali izpopolnitve, bremenijo zava-rovanca.

Iz naslova zavarovanja se povrnejo tudi nekateri doda-tni stro{ki, kot so stro{ki za ~i{~enje in ru{enje v zvezi znastalim zavarovalnim primerom na predmetu zavarova-nja. Stro{ki za ~i{~enje in ru{enje so omejeni na 3 % za-varovalne vsote po{kodovane stvari. Povrnitev tehstro{kov se lahko s posebno pogodbo tudi pove~a. Med testro{ke spadajo nujni izdatki za ~i{~enje kraja {kode, zaru{enje po{kodovanih in neuporabnih delov, kakor tudiizdatki za odvoz ogorin, ru{evin in naplavin do najbli`je-ga kraja, kjer je dovoljeno odlaganje. Poleg tega se povr-nejo tudi nujni stro{ki, ki so posledica zavarovan~evegaukrepanja za odstranitev posledic ali zmanj{anje {kodeob nastanku zavarovalnega primera na zavarovani stvari.Ti stro{ki niso omejeni z odstotkom od dolo~ene vsotepo{kodovane stvari, so pa v vseh primerih omejeni z gos-podarsko upravi~enostjo in smotrnostjo (Bijeli}, 1998).

Presoja tveganja in zavarovalna premija

Ko zavarovalnica sklepa zavarovalno pogodbo s skleni-teljem zavarovanja, mora upo{tevati vse okoli{~ine, kivplivajo na mo`nost nastopa zavarovalnega primera, takov pogledu pogostosti kot v pogledu obsega {kode. To sonevarnosti iz obsega zavarovanja, ki so lahko subjektivneali objektivne narave.

Subjektivne nevarnosti so odvisne od zavarovanca inoseb, ki ga obdajajo. Zavarovanec je lahko previden alinepreviden, po{ten ali nepo{ten, finan~no slab ali mo~anitd. Pri nas so zavarovalne premije, tako kot v razvitemsvetu, to~no dolo~ene po objektivnih merilih, subjektivnanevarnost pa lahko vpliva na to, da zavarovalnica skleneali ne sklene prostovoljno zavarovanje. Subjektivna nevar-nost se lahko zmanj{a s samoudele`bo zavarovanca. Naj-bolj obi~ajno je to fran{iza in sistem »bonus in malus«.

Objektivne nevarnosti so v zvezi z zavarovanimi pre-dmeti. Kako tvegan je zavarovani predmet, se odraà zvi{ino premijske stopnje. Premijske stopnje se dolo~ajoglede na gradbeno kategorijo in razred nevarnosti. Vsezgradbe so po na~inu izgradnje in uporabljenem materia-lu razvr{~ene v tri gradbene kategorije, odvisno od grad-benega materiala, iz katerega so zidovi in ostre{je (I., II.,III.). I. gradbena (masivna) kategorija ima najni`je pre-mijske stopnje, III. gradbena (slaba) kategorija pa naj-vi{je. Pri zavarovanju blaga se uporabljajo nevarnostni ra-zredi. Vse blago je razvr{~eno v tri nevarnostne razrede(1, 2, 3). Glede na ob~utjivost za gorenje ima najni`je pre-mijske stopnje 1. razred, najvi{je pa 3. nevarnostni razred.

Za dolo~ene nevarnosti so premijske stopnje opredelje-ne na osnovi vseh okoli{~in, pomembnih za oceno teh ne-varnosti, in z uporabo vseh dolo~il premijskega cenika, toje po {irini kritja in vrsti premoènja, ki se zavaruje. Pre-mijske stopnje v premijskem ceniku so podane v promi-lih. Za dolo~itev premijske stopnje sta predvsem pomem-

552


bni velikost in verjetnost nastopa zavarovane nevarnosti.Ve~ja kot je verjetnost, vi{ja je premijska stopnja. Pre-mijske stopnje so dolo~ene na osnovi aktuarskihizra~unov, katerih podlaga je statisti~no spremljanje gi-banja {kode za posamezne vrste premoènja v ~asu inprostoru (Bijeli}, 1998). Premijske stopnje so tudi pogo-jene s ~im ve~jim zavarovalnim zajetjem. To potrjuje dej-stvo, da se na podro~ju zavarovalni{tva {kodne izravnaveizvajajo v dalj{ih ~asovnih obdobjih in to na {ir{ih geo-grafskih obmo~jih. Seveda pa velja ob tem tudi pogoj, daje {tevilo sklenjenih zavarovanj ~im ve~je. Tako v neka-terih dràvah obstaja celo obveznost sklenitve zavarova-nja proti naravnim nesre~am (zlasti proti poplavam, po-tresom, zemeljskim plazovom), s ~imer je zagotovljenaprav zgoraj navedena optimizacija zavarovalne za{~ite.Taki dràvi v Evropi sta na primer [vica in Norve{ka, vZDA pa imajo tako ureditev nekatere zvezne dràve.Morda bi bilo tudi v Sloveniji smiselno razpravljati omo`nosti uvedbe takega na~ina preventivnega varstvapred naravnimi nesre~ami.

Sklepne misli

Iz prispevka je razvidno, da je na podro~ju izrazoslovjanujna uskladitev med obi~ajnimi strokovnimi izrazi in ti-stimi, ki so se dosedaj uveljavili v zavarovalni{tvu. Gre ta-ko za imenovanje posameznih vrst naravnih pojavov (npr.zemeljski plazovi, kamninski in hribinski plazovi, zeme-ljinski plazovi, podorna in plazna erozija, plazenje in dr-senje tal, zdrsi, udori, podori itd. – za predlog glede izra-zja glej npr. Ribi~i~, 2002, ali Miko{, 2000), ki po-vzro~ajo naravne nesre~e in {kodo, kakor tudi za na~ine invzroke posameznih vrst naravnih nesre~, ki jih je mo`nozavarovati. Kot primer navedimo katastrofo v Logu podMangartom novembra 2000, kjer bi se lahko kresala mne-nja, ali je {lo za zemeljski plaz v posebni obliki, izbruhhudournika v obliki drobirskega toka (Miko{, 2000/2001)ali za poseben primer hudourni{ke poplave. Ne glede nato so bile iz sklenjenih zavarovanj izpla~ane {kode na po-ru{enih in po{kodovanih zavarovanih objektih.

Za zavarovalnice bi bila dobrodo{la tudi hitra izdelavacelovitih kart nevarnosti zaradi razli~nih poplav (re~ne,hudourni{ke, dolinske, morske, kra{ke) in zemeljskihplazov (kamniti in skalni podori, zemljinski plazovi, usa-di), na podlagi katerih bi zavarovalnice dolo~ale ustreznevi{ine zavarovalnih premij. Ker pa so predvsem zavaro-valnice zainteresirane za tak{ne karte nevarnosti, bi bilopriporo~ljivo, da bi tudi same prispevale del sredstev, karbi pripomoglo k hitrej{i izvedbi tega projekta. Na podla-gi tovrstnih kart ter analize poseljenosti in rabe prostorabi lahko izdelali tudi ustrezne ocene ogroènosti, ki so v

ve~ini alpskih deèl è zakonska obveza (Miko{, 1997;Ribi~i~ in Miko{, 2002). Na~in izdelave teh ocen bo vSloveniji predpisan z uveljavitvijo novih podzakonskihaktov, in sicer z ministrovim predpisom o na~inu do-lo~anja ogroènih obmo~ij, kakor to dolo~a Zakon o vo-dah (ZV, 2002, 89. do 95. ~len). Ogroèna obmo~ja bodosestavni del postopkov prostorskega na~rtovanja in ureja-nja prostora ter preventivnega delovanja kot tudi podlagaza izdelavo na~rtov za{~ite in re{evanja, kar v 44. ~lenu ooceni ogroènosti dolo~a Zakon o varstvu pred naravnimiin drugimi nesre~ami (ZVNDN, 1994).

Pomembna ugotovitev analize stanja v Sloveniji v letih1990 do 1999 (Ferlan, 2002) je, da dràva ~edalje boljureja in spodbuja zavarovanje pred posledicami naravnihnesre~. Poleg tega pa àl velja, da so posledice naravnihnesre~ ponavadi tako obse`ne, da tudi najbolj{i in na-ju~inkovitej{i modeli za zagotavljanje visoke stopnje za-varovanosti ne morejo zagotoviti popolnega prenosastro{kov na zavarovalni in pozavarovalni sistem. Velikdel stro{kov za re{evanje in saniranje posledic naravnihnesre~ oziroma vodnih ujm bo {e vedno {el v bremedràvnega prora~una ali prora~unov prizadetih lokalnihskupnosti. Zato bi morali tudi v Sloveniji za~eti razpravoo mo`nostih uvedbe zakonsko obveznega premoènjske-ga zavarovanja kot na~ina preventivnega varstva pred na-ravnimi nesre~ami.

LITERATURA

1. Bijeli}, M., 1998. Zavarovanje in pozavarovanje. Ljubljana, Art agencija.

2. Brilly, M., Miko{, M., [raj, M., 1999. Vodne ujme — varstvo pred poplavami, erozijo inplazovi — univerzitetni u~benik. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbe-ni{tvo in geodezijo, 186.

3. Boncelj, J., 1983. Zavarovalna ekonomika. Maribor, Zalo‘ba Kapital.

4. Ferlan, M., 1996. Vloga zavarovanja kot ekonomske institucije pri odpravljanju {kode,nastale zaradi naravnih in drugih nesre~. V: Odpravljanje posledic naravnih in drugihnesre~. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za za{~ito in re{evanje.

5. Ferlan, M., 2002. Analiza vodnih ujm v Sloveniji od 1990 do 1999. Diplomska naloga{t. 296. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, 154.

6. Ivanjko, [., 1981. Zavarovanje pred odgovornostjo. Ljubljana, Center za samouprav-no normativno dejavnost.

7. Ivanjko, [., 1999. ABC zavarovalni{tva s prakti~nimi primeri. Maribor, Zalo‘ba Kapi-tal.

8. Miko{, M., 1995. Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru. Gozdarski vestnik, 53, 9,342—351.

9. Miko{, M., 1997. Ocena ogro‘enosti alpskega sveta z naravnimi ujmami. Gradbenivestnik, 46, 1/2/3, 2—7.

10. Miko{, M., 2000. Izrazje na podro~ju erozijskih pojavov. Gradbeni vestnik, 49, 5,102—114.

11. Miko{, M., 2000/2001. Zna~ilnosti drobirskih tokov. Ujma, 14—15, 222—222.

12. Po‘ar, D., 1963. Zavarovanje v praksi. Maribor, Zalo‘ba Obzorja.

13. Ribi~i~, M., 2002. Zemeljski plazovi, usadi in podori. V tej knjigi.

14. Ribi~i~, M., Miko{, M., 2002. Varstvo pred zemeljskimi plazovi. V tej knjigi.

15. SZZ, 2001. Statisti~ni zavarovalni{ki bilten. Ljubljana, Slovensko zavarovalnozdru‘enje.

16. ZVNDN, 1994. http://www.gov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zako-ni/sprejeti_zakoni.html

17. ZV, 2002. http://www.gov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/ sprejeti_zako-ni/sprejeti_zakoni.html


553

JAVNOST O VARSTVU PRED NESREÂMIMarjan Male{i~

Obramboslovni raziskovalni center pri In{titu-tu za dru`bene vede v svojem raziskovalnemprogramu spremlja tudi javno mnenje o klju~nihvarnostnih vpra{anjih doma in po svetu. Zadnjianketi sta potekali poleti 1999 in jeseni 2001 vokviru raziskovalnih projektov Varnostne inte-gracije v Evropi oziroma Nacionalna in medna-rodna varnost. Izvedli smo ju na reprezentativ-nem vzorcu polnoletnih dràvljanov Slovenije,zajeli pa sta {tiri vsebinske sklope: ogroànjevarnosti po svetu in v Sloveniji, sistem nacional-ne varnosti Republike Slovenije, evropske var-nostne integracije in varnostna kultura. Medvpra{anji so bila tudi taka, ki so se posredno alineposredno nana{ala na varstvo pred ne-sre~ami.

Empiri~ni podatki kaèjo, da slovenska jav-nost med viri ogroànja v globalnem, {e pose-bej pa v nacionalnem merilu vse manj zaznavavoja{ke vire in vse bolj nevoja{ke, na primeruni~evanje okolja, naravne in tehnolo{ke ne-sre~e, klasi~ni kriminal, epidemiolo{ko-zdrav-stvene in socialno-ekonomske probleme. Medzaznanimi viri ogroànja je vse ve~ takih, ki sopodro~je delovanja mednarodnih in nacionalnihdejavnikov varstva pred nesre~ami. Javnost da-je legitimnost sistemu nacionalne varnosti, kienakomerno krepi svoje voja{ke in nevoja{keprvine, je zelo kriti~na do sistema varstva prednesre~ami v na{i dràvi, kar potrjuje sorazmer-no slaba ocena uspe{nosti delovanja sil zaza{~ito, re{evanje in pomo~ ob konkretnih ne-sre~ah, in zahteva, da se v za{~ito in re{evanjeob nesre~i aktivno vklju~ijo tudi pripadniki obo-roènih sil. Javnost pri~akuje, da nam bodo obve~jih nesre~ah od mednarodnih organizacij pr-ve pomagale Evropska zveza in Organizacija zavarnost in sodelovanje v Evropi, od posameznihdràv pa Avstrija in Nem~ija.

smiselno preèti z vpra{anji, ki posredno ali neposredno za-devajo varstvo pred nesre~ami, med njimi pa lahko posebejizpostavimo vpra{anja nevoja{kih virov ogroànja sodobnihskupnosti, sistemska in funkcionalna vpra{anja varstva prednesre~ami, vlogo vojske pri opravljanju nalog za{~ite inre{evanja, uspe{nosti delovanja sistema varstva pred ne-sre~ami in njegovih posameznih delov v konkretnih ne-sre~ah (potres v Poso~ju spomladi l. 1998, poplave jeseni l.1998 in visok sneg pozimi l. 1999 oz. plaz pod Mangartom,su{a poleti l. 2001 in poàri na Primorskem poleti l. 2001)ter pri~akovanja javnosti glede pomo~i, ki bi jo Slovenija obve~ji nesre~i dobila iz tujine, bodisi iz posameznih dràv bo-disi od mednarodnih organizacij.

Vsaka predstavitev empiri~nih izsledkov zahteva vsajbeèn pregled metodolo{kega pristopa k raziskavi. Vna{em primeru je teoreti~ni in metodolo{ki zasnovi pred-meta prou~evanja in razgradnji teorije sledil empiri~nidel raziskave z anketo na reprezentativnem vzorcu polno-letnih dràvljanov Slovenije. Leta 1999 je bilo v vzoreczajetih 1050 anketirancev, leta 2001 pa 1095. Obe anketista bili izvedeni na terenu s pomo~jo usposobljene anke-tarske mreè (t. i. pristop ”face to face“).

Rezultati raziskav so lahko podlaga za korekcijo siste-ma nacionalne varnosti in nacionalnovarnostne politike,in sicer njune ve~je legitimnosti oziroma sprejemljivostiza javnost, kredibilnosti oziroma sposobnosti u~inkovite-ga odzivanja na razli~ne vire ogroànja skupnosti in opti-malnosti oziroma optimalne in racionalne porabe dru`be-nih virov za zagotavljanje varnosti.

Zaznava ogro‘enosti

Prav je, da analizo in interpretacijo podatkov za~nemoz javnomnenjskim zaznavanjem virov ogroànja varnostipo svetu in v Sloveniji, ki v marsi~em determinira nume-ri~ne vrednosti drugih spremenljivk.

V teoriji govorimo o »stvarni« ogroènosti, tj. o vo-ja{kopoliti~nih razmerah v okolju skupnosti, pogostosti inmo~i naravnih in drugih nesre~, ekolo{ki izpostavljenostiitd., in o »zaznani« ogroènosti, ki jo pripadniki skupnostisubjektivno zaznavajo in se odraà v javnem mnenju. Topomeni, da deluje sistem nacionalne varnosti v dveh var-nostnih »okoljih«, v stvarnem in zaznavnem: enega pred-stavlja svet prakse, v katerem si sistem nacionalne varno-sti prizadeva za u~inkovito obrambo in za{~ito dru`be predviri ogroànja, ki predstavljajo nevarnost za njene duhov-ne in materialne vrednote in interese, drugega pa ~isto za-

Uvod

Obramboslovni raziskovalni center je junija 1999 v okvi-ru raziskovalnega projekta Varnostne integracije v Evropi innovembra 2001 izvedel javnomnenjski raziskavi, ki sta bilisestavljeni iz {tirih tematskih sklopov, in sicer ogroànjevarnosti po svetu in v Sloveniji, sistem nacionalne varnostiRepublike Slovenije, evropske varnostne integracije in var-nostna kultura. Vsi {tirje tematski sklopi obeh raziskav so

554

JAVNOST O VARSTVU PRED NESREÂMI /Marjan Male{i~

znavni svet, svet odnosa do sistema nacionalne varnosti, vkaterem se dru`ba kot celota zaradi njegovega obstoja indelovanja po~uti bolj ali manj varno. Sistem nacionalnevarnosti deluje v interakciji z okoljem, ki je dvojno: eno jeokolje notranjega in zunanjega ogroànja varnosti in zasoo~anje z njim je bil sistem nacionalne varnosti izvirnostrukturiran in organiziran; drugo je okolje varnosti kotvrednote, v katerem ima podoba sistema nacionalne varno-sti in predstava o njem vpliv na javno zaznavanje varnostiin na zaupanje v posamezne dele sistema. Pri nacionalnivarnosti ne gre zgolj za »stanje strate{kih zadev«, temve~tudi za »stanje duha« – dràve in njeni dràvljani potrebu-jejo dejansko varnost in ob~utek varnosti.

V bolj operacionalizirani obliki bi zgornje razmi{ljanjepomenilo, da sta tako stvarna kot zaznana ogroènostodvisni predvsem od odnosa med nevarnostmi, ki jih pri-na{ajo razli~ni viri ogroànja, in pripravljenostjo skupno-sti, da se s temi viri ogroànja soo~i na organiziran, siste-mati~en in u~inkovit na~in.

Izmed {estnajstih virov ogroànja, ki smo jih raziskoval-ci ponudili v presojo, je bilo devet tak{nih, ki jim je ve~

kot polovica vpra{anih pripisovala vpliv, ki globalno var-nost zelo ogroà. Na prvem mestu je {irjenje oro`ja zamnoì~no uni~evanje (jedrsko, biolo{ko in kemi~no), sle-dijo uni~evanje okolja, preprodaja in uìvanje mamil, orga-niziran kriminal, naravne in tehnolo{ke nesre~e, terorizem,razlike v dostopnosti ìvljenjsko pomembnih naravnih vi-rov, kot sta voda in hrana, v razli~nih delih sveta, zno-trajdràvni etni~ni spopadi ter dràvljanske vojne, skrajninacionalizmi in zdravstveni problemi svetovnih razse`no-sti, na primer aids. Med dejavniki, ki ogroàjo svetovnovarnost, so visoko na lestvici tisti, ki so podro~je delova-nja razli~nih (nacionalnih in mednarodnih) ustanov za»za{~ito in re{evanje« oziroma »varstvo pred nesre~ami«.

Dejavniki, ki najbolj ogroàjo varnost Slovenije, so bilileta 1999 po svoji naravi, prav tako, kot je to veljalo zasvet, zelo razli~ni: od preprodaje in uìvanja mamil in kri-minala prek uni~evanja okolja do brezposelnosti in majhne

Dejavniki ogroànja Ocena{irjenje oro`ja za mnoì~no uni~evanje 3,75

uni~evanje okolja 3,68

mamila, narkotiki 3,65

organizirani kriminal 3,59

naravne in tehnolo{ke nesre~e 3,56

terorizem 3,48

razlike v dostopnosti do naravnih virov 3,41

etni~ni spopadi znotraj dràv 3,41

skrajni nacionalizmi 3,39

zdravstveni problemi 3,39

razdeljenost sveta na bogate in revne 3,35

prevelika rast prebivalstva 3,33

meddràvni regionalni konflikti 3,25

politi~ni in ekonomski begunci 3,19

islamski fundamentalizem 3,06

staranje prebivalstva 2,65

Dejavniki ogroànja Ocenakriminal 3,46

mamila, narkotiki 3,46


brezposelnost 3,35

majhna nataliteta 3,39

gospodarski problemi 3,23

prometne nesre~e 3,22


razprodaja dru`benega premoènja 3,14

rev{~ina 3,13

samomori 3,09

begunci, ilegalci, priseljenci 2,98

notranjepoliti~na nestabilnost 2,94

zaostajanje na podro~juznanosti in tehnologije

2,84

aids 2,78

konflikti na ozemljunekdanje Jugoslavije

2,75

terorizem 2,64

skrajni nacionalizem 2,54

voja{ke gro`nje s strani drugih dràv 2,21

Preglednica 1. Ogroànje varnosti po svetu (SJM 1999)

V zadnjem ~asu veliko razpravljamo ne le o vojni, temve~tudi o nevarnostih, ki izvirajo iz sodobne civilizacije. Ko-liko po va{em mnenju naslednji dejavniki ogroàjo var-nost v svetu? (povpre~na vrednost na lestvici od 1–4: 1 – sploh ne, 2 –malo, 3 – srednje, 4 – zelo mo~no)

Preglednica 2. Ogroènost Slovenije (SJM 1999)

Koliko po va{em mnenju naslednji dejavniki ogroàjovarnost Slovenije? (povpre~na vrednost na lestvici od 1–4: 1 – sploh ne, 2 –malo, 3 – srednje, 4 – zelo mo~no)


555

natalitete, gospodarskih problemov, prometnih nesre~, na-ravnih in tehnolo{kih nesre~, razprodaje dru`benega pre-moènja, rev{~ine in samomorov. Po mnenju vpra{anih soSlovenijo ogroàli predvsem klasi~ni kriminal, z gospo-darstvom povezane teàve, {ir{i dru`beni problemi, ki ima-jo za posledico osebne stiske ljudi, degradacija okolja teru~inki prometnih, naravnih in tehnolo{kih nesre~. Zaznavavoja{ke ogroènosti je sorazmerno majhna.

Primerjava med zaznavo virov ogroànja globalne innacionalne varnosti v slovenski javnosti leta 1999 po-kaè, da so povpre~ne vrednosti kazalnikov ogroènostisveta bistveno ve~je kot to velja za na{o dràvo. Posame-zni viri ogroànja varnosti, ki so v obeh preglednicah, paimajo zelo razli~ne numeri~ne vrednosti, kar {e posebejvelja za uni~evanje okolja, ogroènost pred naravnimi in

tehnolo{kimi nesre~ami in aids. Kar zadeva aids, potrju-jejo to tudi podatki o {tevilu obolelih in ocene o {teviluokuènih s to boleznijo v Sloveniji. Zaznana ogroènostse tako ujema s stvarno. S tak{no zanesljivostjo pa tegane bi mogli trditi za uni~evanje okolja, {e manj pa za na-ravne in tehnolo{ke nesre~e, saj je znano, da je Slovenijav tem pogledu zelo ogroèna dràva. Tega ne potrjujejosamo ocene ogroènosti, ampak tudi izkustvena dejstva,saj smo nenehno pri~a degradaciji okolja oziroma ve~jimali manj{im naravnim nesre~am, ki povzro~ajo ob~utnonarodnogospodarsko {kodo.

Leta 2001 je struktura zaznane ogroènosti Slovenijezelo podobna kot leta 1999. Spet prevladujejo nevoja{kiviri ogroànja, medtem ko se ob~utek voja{ke ogroèno-sti {e naprej zmanj{uje. Povpre~na vrednost virovogroànja je v letu 2001 ni`ja, kar pomeni, da smo se sta-tisti~no gledano po~utili manj ogroène oziroma bolj var-ne kot pred tremi leti. Med nevoja{kimi viri ogroànja vzgornji tretjini preglednice opazimo mamila in narkotike,kriminal, prometne nesre~e, brezposelnost, uni~evanjeokolja in rev{~ino. Naravne in tehnolo{ke nesre~e kot virogroànja varnosti Slovenije so v sredini preglednice.

Tudi ob primerjavi teh rezultatov s tistimi iz let 1990 in1991 ter 1994 in 1995 smo ugotovili, da je za javnomnenj-sko presojo ogroènosti Slovenije zna~ilno manj{anje vo-ja{ke ogroènosti in vse ve~ja ogroènost, ki jo povzro~ajonevoja{ki viri. To je na nek na~in skladno s stvarnoogroènostjo dràve oziroma spremenjenim varnostno-po-liti~nim okoljem, v katerem je ozemlje Slovenije. Po raz-padu bipolarne ureditve sveta se voja{ka ogroènost umi-ka nevoja{ki. Podatki stockholmskega in{tituta zaprou~evanje miru (SIPRI) kaèjo, da se {tevilo oboroènihspopadov po svetu v zadnjih letih zmanj{uje, med njimi paprevladujejo znotrajdràvni spopadi. V ospredje stopajodrugi viri ogroànja dràv, ki so obstajali è prej, vendar je{ele manj{a verjetnost obse`nej{ega voja{kega spopadaomogo~ila zaznavo njihovega pomena. Kot smo videli tu-di v na{em primeru, so to viri ogroànja, ki zadevajo eko-nomsko-socialno podro~je, okoljevarstvena vpra{anja,mnoì~ne migracije, zdravstveno-epidemiolo{ke razmere,terorizem, trgovanje z oro`jem in drogami in tudi antropo-gene, naravne in tehni~ne nesre~e.

Treba pa je opozoriti tudi na povezanost nekaterih vo-ja{kih in nevoja{kih virov ogroànja varnosti, ki dobivaoznaki »kompleksna« ali »prepletena« ogroènost, saj lah-ko na primer degradacija in iz~rpanost okolja povzro~itamnoì~ne migracije, ki lahko v kon~ni fazi pripeljejo dooboroènih konfliktov. Na drugi strani pa vsak oboroènkonflikt v dolo~eni regiji povzro~i tudi potencialne nevo-ja{ke vire ogroànja varnosti, kot so nekontroliranimnoì~ni beg ljudi, poslab{anje socialno-ekonomskih ra-zmer v regiji, tihotapljenje in prekup~evanje z oro`jem inmamili, pove~ana mo`nost teroristi~ne dejavnosti, degra-dacija okolja in splo{no poslab{anje ìvljenjskih razmer.

Dejavniki ogroànja Ocenamamila, narkotiki 3,41

kriminal 3,28

prometne nesre~e 3,24

brezposelnost 3,14


rev{~ina 3,05

majhna nataliteta,zmanj{evanje {tevila rojstev

3,00

gospodarski problemi 2,99

samomori 2,88

razprodaja dru`benega premoènja 2,87


begunci, ilegalci, priseljenci 2,74

notranjepoliti~na nestabilnost 2,53

nalezljive bolezni – aids ipd. 2,43

zaostajanje na podro~juznanosti in tehnologije

2,33

skrajni nacionalizem 2,20

terorizem 2,09

konflikti na ozemljunekdanje Jugoslavije

2,09

voja{ke gro`nje s strani drugih dràv 1,79

Preglednica 3. Ogroènost Slovenije (SJM 2001)

Koliko po va{em mnenju naslednji dejavniki ogroàjovarnost Slovenije?(povpre~na vrednost na lestvici od 1–4: 1 – sploh ne, 2 –malo, 3 – srednje, 4 – zelo mo~no)

556


Za{~ita in re{evanje ob oboro‘enem napadu

Tako majhna stvarna voja{ka ogroènost na{e dràve, okateri pri~ajo pozitivni varnostnopoliti~ni premiki v na{ineposredni sose{~ini in mednarodni skupnosti nasploh, kotmajhna zaznana voja{ka ogroènost, ki je razvidna iz zgo-raj predstavljenih empiri~nih podatkov, kaèta, da jemo`nost oboroènega napada na na{o dràvo neznatna.Kljub temu smo anketirance vpra{ali, kaj je po njihovemmnenju najpomembnej{e za preìvetje skupnosti ob obo-roènem napadu. Spremenljivke, na katerih temeljivpra{anje, nam namre~ omogo~ajo tudi ugotavljanje po-mena »za{~ite ljudi, materialnih in kulturnih dobrin« innjeno primerjavo z voja{ko obrambo in z drugimi nevo-ja{kimi in nenasilnimi oblikami obrambe v dalj{em ~asov-nem obdobju. V zadnjem desetletju namre~ relativni po-men za{~ite in re{evanja ob oboroènem napadu na do-lo~eno skupnost merimo è ~etrti~. V vpra{anju smo takosoo~ili kazalnike voja{ke in nevoja{ke obrambe, ki v bi-stvu ponazarjajo strukturo sistema nacionalne varnosti, ra-zen varnosti v o`jem pomenu besede, torej tiste, ki se na-na{a na delovanje policijskega in obve{~evalnega sistema.

Preglednica temelji na teoreti~ni predpostavki o total-nosti sodobne vojne, o ~emer je govoril è Clausewitz(1832) v svojem delu O vojni, v katerem je predstavil sin-tagmo »absolutna vojna«. Zgodovinar Van Creveld(1984) poudarja, da se z uvedbo koncepta mobilizacijeza~enjajo priprave na »totalno vojno« – po njegovemmnenju je mobilizacijsko vojskovanje sistem vojne, ki te-melji na totalni mobilizaciji socialnih, ekonomskih in vo-ja{kih virov dràve. Tudi Shaw (1996) govori o »totalnivojni« in »totalizaciji nasilja«, kar pomeni, da nasilje vvojni prodre v vse dru`bene dejavnosti na eni strani inpomeni vklju~evanje tako dràve kot nedràvnih subjek-tov v izvajanje nasilja, s ~imer dràva izgublja monopolnad izvajanjem nasilja na drugi strani. Vidna posledicatotalnosti sodobnih vojn so tudi sistemi nacionalne var-

nosti, ki so vseobsegajo~i, kar pomeni, da v priprave navojno (obrambo) vklju~ujejo prakti~no vse dru`benepodsisteme. Posledi~no lahko govorimo o vsebinski na-vezi totalnost vojne – totalnost obrambe – strategijapreìvetja.

Dobra tretjina anketiranih je leta 1999 najve~ji pomenpripisala oboroènemu upiranju sovra`niku, ~etrtina paza{~iti ljudi, materialnih in kulturnih dobrin. Manj{i po-men ob oboroènem napadu so vpra{ani pripisali ohra-njanju lastnega gospodarstva (gospodarska obramba),administrativne in politi~ne funkcije dràve (»politi~na«obramba), komunikacijsko-informacijske dejavnosti (psi-holo{ka obramba) in neoboroènemu upiranju sovra`niku(dràvljanska, nenasilna obramba). Leta 2001 je po mne-nju vpra{anih upadel pomen oboroènega upiranja agre-siji, zmanj{ala se je tudi skupina neodlo~enih, s tem pa seje {e pove~al pomen nevoja{kih prvin obrambe in za{~ite,med njimi najbolj naloga za{~ite ljudi, materialnih in kul-turnih dobrin.

Na podlagi teh podatkov lahko posredno sklenemo, daje v Sloveniji legitimen, torej sprejemljiv za javnost, kiga bo tudi podprla, tak sistem nacionalne varnosti, ki za-jema in razvija tako voja{ke kot nevoja{ke prvine obram-be. Zelo podobni so tudi podatki iz let 1990 in 1991 ter1994 in 1995. Tako lahko govorimo o smeri razvoja, kivelja za zadnje desetletje, po mnenju slovenske javnostipa ima ob oboroènem napadu sistem za{~ite in re{evanjapomembno vlogo.

Za{~ita in re{evanje kot del sistema nacionalne varnosti

Soo~enje sistemov nacionalne varnosti sodobnih dràvin prevladujo~ih virov ogroànja dru`b kaè, da so ome-njeni sistemi po svoji sestavi in organiziranosti {e vedno

1999 2001oboroèno upiranje sovra`niku 36,2 28,5

ohranjanje administrativne in politi~ne funkcije dràve 3,4 4,9

ohranjanje lastnega gospodarstva 4,6 7,4

za{~ita ljudi, materialnih in kulturnih dobrin 24,5 33,2

ohranjanje komunikacijske (informacijske) dejavnosti v dru`bi 3,4 4,4

neoboroèno upiranje sovra`niku (bojkot, sabotaà, {trajk,...) 2,1 2,3

to, da se sploh ne upira 1,6 1,7

ne vem, ne morem oceniti 24,2 17,5

Preglednica 4. Preìvetje dru`be ob oboroènem napadu

Kaj je po va{em mnenju najbolj pomembno za preìvetje dolo~ene dru`be ob oboroènem napadu (v %)? (Moèn jeen odgovor.)


557

zelo klasi~ni, po vsebini priprav in logiki delovanja pakonvencionalni. Prevladujo~i viri ogroànja {e nisopri~akali niti ustrezne teoreti~ne elaboracije niti sistem-ske aplikacije, ki bi omogo~ili intenzivno prilagajanje de-lov sistema spremenjenim varnostnim razmeram, v kate-rih i{~ejo svojo novo vlogo in naloge tako vojska kot ne-voja{ke prvine (nacionalne) varnosti. Med njimi je tudivarstvo pred nesre~ami, saj è beèn pogled na zgorajna{tete vire ogroànja (preglednice 1, 2 in 3) pokaè, dajih velik del spada v njegovo podro~je.

Preden se lotimo empiri~nih podatkov, je treba pojasni-ti nekatera teoreti~na izhodi{~a in nakazati sistemskere{itve sodobnih dràv pri obravnavanju civilne (nevo-ja{ke) obrambe oziroma pri ume{~anju njenih prvin v si-stem nacionalne varnosti. V teoriji nam izraz civilnaobramba pomeni tisti del obrambno-za{~itne dejavnostidru`be, katere prednostni namen je z nevoja{kimi in ne-nasilnimi sredstvi zavarovati ljudi, dru`bene in osebnevrednote, gmotne in kulturne dobrine ter zagotoviti ne-pretrganost politi~nega, gospodarskega in kulturnega ìv-ljenja v posamezniku in skupnosti neprijaznih situacijah– ob naravnih in drugih nesre~ah, v izrednih razmerah inv vojni. Prvine civilne obrambe pa so za{~ita in re{eva-nje, gospodarska obramba, psiholo{ka obramba, dràv-ljanska (nenasilna) obramba in »politi~na« obramba(za{~itni ukrepi v sferi oblasti).

Po izku{njah sodobnih dràv se te v praksi bolj alimanj pribliùjejo tej teoreti~ni in idealno-tipski opredeli-tvi civilne obrambe. Tako nekatere dràve v njenem kon-tekstu razvijajo predvsem ali izklju~no za{~ito in re{eva-nje (civilno za{~ito), druge pa posve~ajo ustrezno pozor-nost tudi drugim prvinam civilne obrambe. Med njimi jetudi Slovenija, saj lahko v njenem sistemu nacionalnevarnosti identificiramo vse navedene prvine civilneobrambe.

Kar zadeva sistemsko vpetost civilne obrambe, lahkona podlagi primerjalne analize sodobnih dràv ugotovi-

mo, da so sistemi nacionalne varnosti sestavljeni izobrambnega in varnostnega podsistema, civilna obrambapa je v enem od njiju. Klju~ni prvini civilne obrambe staza{~ita in re{evanje. Civilna obramba je glede upravnevpetosti lahko del obrambnega ali notranjega ministrstva,lahko je vpeta v ve~ ministrstev hkrati ali pa je (v celotiali delno) sorazmerno samostojna vladna slu`ba.

V Sloveniji sta za{~ita in re{evanje eden od podsiste-mov sistema nacionalne varnosti (skupaj z obrambnim invarnostnim podsistemom), civilna obramba pa je delobrambnega podsistema. To pomeni, da sta za{~ita inre{evanje izlo~ena iz civilne obrambe in obravnavana kotsamostojen podsistem sistema nacionalne varnosti (mi-mogrede, po resoluciji o izhodi{~ih zasnove nacionalnevarnosti RS »civilna obramba obsega najnujnej{e obram-bne in za{~itne /poudaril M. M./ ukrepe in dejavnosti, skaterimi se z nevoja{kimi sredstvi podpira in dopolnjujevoja{ki ter krepi nevoja{ki odpor proti agresorju« – stran3683). Obe podro~ji sta tudi pravno lo~eni, saj civilnoobrambo ureja Zakon o obrambi, za{~ito in re{evanje paZakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Vupravnem smislu sta tako civilna obramba (Sektor za ci-vilno obrambo) kot tudi za{~ita in re{evanje (Uprava RSza za{~ito in re{evanje) del ministrstva za obrambo, sle-dnja kot organ v sestavi, kar govori o njeni relativniupravni avtonomiji.

V sistemu nacionalne varnosti so tako poleg voja{ketudi nevoja{ke prvine: civilna za{~ita kot najbolj prepo-znaven del sistema za{~ite in re{evanja oziroma varstvapred nesre~ami, gospodarska obramba, psiholo{kaobramba, »politi~na« obramba in dràvljanska, nenasilnaobramba. Anketirance smo vpra{ali, katera od prvin ne-voja{ke obrambe bi morala imeti razvojno prednost.

Za obe raziskavi je zna~ilno, da je v povpre~ju zaskoraj dve tretjini vpra{anih ena od razvojnih prednosticivilna za{~ita, dobri dve petini sta kot eno od ve~mo`nosti izbrali gospodarsko obrambo, tretjina pa pri-

1999 2001civilno za{~ito 65,6 61,7

gospodarsko obrambo 40,8 45,2

psiholo{ko obrambo (delovanje mnoì~nih medijev v kriznih razmerah) 34,2 30,0

obrambne priprave oblastnih in politi~nih institucij 22,6 16,8

priprave za druge neoboroène oblike odpora 35,3 29,3

ne vem, neodlo~en 20,3 20,0

Preglednica 5. Razvoj prvin nevoja{ke obrambe

V nacionalnovarnostnem sistemu obstajajo poleg voja{ke obrambe tudi druge sestavine obrambe in za{~ite. Katereizmed njih bi bilo treba po va{em mnenju v Sloveniji bolj krepiti (v %)? (Mo`nih je ve~ odgovorov.)

558


prave na druge neoboroène oblike odpora in psiho-lo{ko obrambo oziroma delovanje mnoì~nih medijev vkriznih razmerah. Slaba petina vpra{anih je kot eno odrazvojnih prednosti nevoja{ke obrambe izbrala »poli-ti~no obrambo« oziroma obrambne priprave oblastnihin politi~nih ustanov.

Funkcionalni vidik varstvapred nesre~ami

Z interpretacijo prej{nje preglednice smo se è pribliàlipodatkom, ki se ne nana{ajo zgolj na zelo oddaljene hipote-ti~ne vojne razmere, o katerih je bilo govora pri interpretaci-ji ene od prej{njih preglednic, ampak zadevajo nesre~e in de-lovanje sistema varstva pred njimi, kar pa je è povezano zna{o vsakdanjo izku{njo. Slovenijo je v pribli`no treh letihprizadelo {est velikih naravnih nesre~: potres v Poso~juspomladi leta 1998, re~ne poplave jeseni istega leta in sne`naujma pozimi, na za~etku leta 1999, plaz pod Mangartom le-ta 2000, poàri na Primorskem in su{a po celotni dràvi po-leti leta 2001. Vpra{ane smo prosili, naj ocenijo delovanje si-stema varstva pred nesre~ami v teh {estih nesre~ah.

Javnost je leta 1999 ocenila, da je bilo delovanje siste-ma varstva pred nesre~ami ob potresu v Poso~ju dokajneuspe{no, saj povpre~na ocena zna{a 2,6. Podobna raz-poreditev odgovorov velja tudi za poplave – srednja oce-na je bila nekoliko vi{ja, ve~ji pa je bil dele` odgovorov»ne vem«. Podobno je bilo pri tretji izbrani nesre~i,sne`ni ujmi. Zvi{anje ocene o u~inkovitosti delovanja si-stema varstva pred nesre~ami je tu è opazno, vendarocena {e vedno ne dosega ravni »uspe{no«. Odgovori

kaèjo, da ocene o uspe{nosti delovanja sistema varstvapred nesre~ami rastejo od nesre~e, ki je sorazmerno te`jeobvladljiva, do nesre~e, ki je sorazmerno la`je obvladlji-va. To pomeni, da je treba pri ocenjevanju uspe{nosti de-lovanja sistema varstva pred nesre~ami upo{tevati tudiobjektivne razmere, v katerih je moral sistem delovati.

Leta 2001 je sistem varstva pred nesre~ami dobil relativ-no dobro oceno za obvladovanje poletnih poàrov na Pri-morskem, zadovoljivo je bilo tudi delovanje ob plazu podMangartom, medtem ko je javnost pokazala veliko merokriti~nosti do na~ina obvladovanja posledic hude poletnesu{e. Kriti~nost ima ve~jo teò tudi zaradi tega, ker so po-sledice dolgega su{nega obdobja prizadele velik del prebi-valstva, ki je lahko presojalo u~inkovitost ukrepov za{~ite,re{evanja in pomo~i. Upo{tevajo~ vse posebnosti, med nji-mi naravo nesre~, {tevilo prizadetih ljudi, materialno {ko-do in seznanjenost z delovanjem sistema varstva pred ne-sre~ami, lahko ugotovimo, da je slednji leta 2001 v pov-pre~ju dobil bolj{o oceno javnosti kot pa leta 1999.

V raziskavah smo ugotovili, da je javnost do delovanjasistema varstva pred nesre~ami zelo kriti~na, medtem koso uradne ocene, {e posebej glede potresa v Poso~ju,re{evalcem in drugim posameznikom in ustanovam,vklju~enim v re{evanje oziroma pomo~ in odpravljanjeposledic nesre~e, bolj naklonjene. Kar zadeva prepri~anjejavnosti, je treba omeniti tudi vlogo mnoì~nih ob~il, s~imer se trikotnik kriznega komuniciranja (dràva –mnoì~na ob~ila – javnost) zapre, ob tem pa se sproà ve-liko vpra{anj, tako o natan~nosti, poglobljenosti in pra-vo~asnosti uradnih informacij o nesre~i, njenih posledicahin na~inu soo~anja z njimi kot tudi o poro~anju mnoì~nihob~il v kriznih razmerah, ki se lahko bolj ali manj nagiba

Slika 1 a. U~inkovitost sistema var-stva pred nesre~ami (SJM 1999)

Kako bi ocenili delovanje sloven-skega sistema varstva pred ne-sre~ami ob naslednjih nedavnih do-godkih? (srednja vrednost na le-stvici od 1–5: 1 – zelo neuspe{no, 2– neuspe{no, 3 – niti uspe{no nitineuspe{no, 4 – uspe{no, 5 – zelouspe{no)


559

k eni od mo`nosti obve{~anja javnosti v kriznih razmerah:objektivnosti ali seznacionalizmu. To podro~je bo pravgotovo eden od prihodnjih izzivov za na{ sistem nacional-ne varnosti nasploh, pri tem pa si bomo lahko pomagali zizku{njami dràv, ki so na tem podro~ju doslej najve~ na-redile: [vedska, [vica, Danska in {e nekatere.

Anketirance smo tudi prosili, naj ocenijo pomen posa-meznih delov sistema varstva pred nesre~ami ob nesre~i,kar se lahko bere tudi kot napotek za krepitev posame-znih prvin tega sistema.

Po mnenju vpra{anih je za u~inkovito delovanje sistemavarstva pred nesre~ami ob naravni ali drugi nesre~i najpo-

membnej{a gasilska slu`ba, ki jo je 45,6 % postavilo na pr-vo mesto, 16,1 % pa na drugo, in nujna medicinska pomo~,ki jo je 37,9 % vpra{anih postavlilo na prvo mesto, 41,2%pa na drugo. Zaznan je tudi pomen enot in {tabov civilneza{~ite, ki ji je najve~ji pomen pripisalo 8,3 % vpra{anih,na drugo mesto pa jo je postavilo 33,2 % anketiranih.

Ob pregledu teh podatkov pa je treba poudariti, da jav-nost tudi vojsko obravnava kot ustanovo, ki naj ob nesre~izagotavlja pomo~. Naloga pomo~i ob nesre~i je po mne-nju javnosti celo pomembnej{a od primarne voja{ke nalo-ge – obrambe dràve. S trditvijo, naj »vojska pomaga obnaravnih, ekolo{kih in drugih nesre~« se je v obeh razi-skavah strinjalo ve~ kot 90 % v vzorec zajetih anketiran-cev. Javnost tudi meni, da bi moralo biti najve~ denarja,ki ga porabi Slovenska vojska, namenjenega za njeno so-delovanje v nalogah za{~ite, re{evanja in pomo~i v na{idràvi (za 32,5 % je to prva, za 24,7 % vpra{anih pa dru-ga prioriteta).

Opisano pri~akovanje javnosti, da se bo vojska dejavnovklju~evala v sistem varstva pred nesre~ami (v teoriji temu

1. 2.gasilska slu`ba 45,6 16,1

gorska re{evalna slu`ba 5,2 5,1

jamarska re{evalna slu`ba 0,3 0,5

nujna medicinska pomo~ 37,9 41,2

enote in {tabicivilne za{~ite

8,3 33,2

ne vem, brez odgovora 2,7 3,9

Preglednica 6. Prvine sistema varstva pred nesre~ami(SJM 1999)

Kateri od na{tetih delov sistema varstva pred naravnimiin drugimi nesre~ami so po va{em mnenju predvsem po-membni za u~inkovito delovanje tega sistema v primerunesre~ (v %)? Izmed na{tetih izberite dva najpomem-bnej{a!

Preglednica 7. Postopek vklju~evanja vojske ob nesre~i(SJM 2001)

Ali naj slovenska vojska pomaga ob ve~ji naravni nesre~i(v %)?

sama naj takoj prisko~i na pomo~ 59,9

po~aka naj na poziv civilnih oblasti 31,8

ostane naj ob straniin re{evanje prepusti civilni za{~iti

2,3

ne vem 6,0

Slika 1 b. U~inkovitost sistema var-stva pred nesre~ami (SJM 2001)

Kako bi ocenili delovanje sloven-skega sistema varstva pred ne-sre~ami ob naslednjih nedavnih do-godkih? (srednja vrednost na le-stvici od 1–5: 1 – zelo neuspe{no, 2– neuspe{no, 3 – niti uspe{no nitineuspe{no, 4 – uspe{no, 5 – zelouspe{no)

560


pravimo »socialni imperativ«, ki ga javnost postavi predsvoje oboroène sile), je podobno pri~akovanjem javnosti vnekaterih drugih dràvah, za katere imamo podatke, in sicerv Avstriji, Italiji, [vici, Nem~iji in na [vedskem. V Slove-niji je bilo o angaìranju vojske veliko govora ob poplavahjeseni l. 1998, vendar, se civilne oblasti v najbolj kriti~nihtrenutkih te nesre~e niso odlo~ile napotiti vojake na priza-deta obmo~ja. Druga~e pa je bilo ob potresu v Poso~ju. Te-daj je pri odpravi posledic poleg drugih re{evalcev sodelo-valo tudi 32 pripadnikov Slovenske vojske, uporabljene jebilo tudi nekaj voja{ke tehnike. Vojska je bila zelo aktivnatudi pri odpravi posledic plazu pod Mangartom.

Zanimiv je tudi odnos javnosti do postopka vklju~eva-nja vojske v za{~ito, re{evanje in pomo~ ob nesre~i. V so-dobnih dràvah je to vpra{anje razli~no re{eno, vendar jeskupni imenovalec angaìranje vojske ob nesre~i na po-dlagi poziva civilnih oblasti. V ZDA na primer guvernerzvezne dràve ob ve~ji nesre~i zaprosi predsednikadràve, da na dolo~enem obmo~ju razglasi izredno stanje;to je pravna podlaga za angaìranje zvezne vojske, med-tem ko je angaìranje nacionalne garde v pristojnosti gu-vernerja. V Sloveniji poveljnik civilne za{~ite ali njegovnamestnik predlagata predsedniku vlade, da se na prizade-tem obmo~ju angaìra vojska, in predsednik vlade sprej-me odlo~itev o tem. V tej lu~i je presenetljiv podatek, davelika ve~ina ljudi v Sloveniji meni, naj vojska ob nesre~isama prisko~i na pomo~, le slaba tretjina vpra{anih pameni, da mora po~akati na poziv civilnih oblasti.

Mednarodno sodelovanje

Uresni~evanje nacionalne varnosti dràve je nelo~ljivopovezano z zagotavljanjem mednarodne varnosti, saju~inki negativnih varnostnih procesov v okolju dràve

neposredno in posredno zadevajo tudi njeno varnost. Pred~asom smo v reviji Ujma ugotavljali, da mednarodna skup-nost ìvi v obdobju, ki je polno iskanja, negotovosti, no-vih idej in tudi napak. Zaznamujeta ga velika soodvisnostdràv, katerih sposobnost delovanja se z vklju~evanjem vrazli~ne mreè, ki jih omogo~a sodobna tehnologija, po-ve~uje, in erozija nacionalne dràve, h kateri prispevajotudi viri ogroànja, ki u~inkujejo prek dràvnih meja inse ne zmenijo za koncept suverenosti nacionalnih dràv.Ta dejstva dodatno pove~ujejo potrebo po sodelovanjudràv na razli~nih podro~jih varnosti, nedvomno tudi napodro~ju varstva pred nesre~ami. To pomeni, da na ne-sre~o ne moremo gledati kot na izoliran dogodek, ampakv interakciji s {ir{im nacionalnim in mednarodnim social-nim in institucionalnim okoljem.

Razumevanje dana{nje varnostne stvarnosti torej spod-buja pri~akovanje, da se bo tudi na{ sistem varstva prednesre~ami {e bolj dejavno vklju~il v prevladujo~e medna-rodne tokove in nadaljeval sprejemanje standardov delo-vanja, ki jih zahtevata sodelovanje Slovenije na dvostran-ski meddràvni ravni in priblièvanje nadnacionalnim or-ganizacijam. Taki sta na primer Evropska zveza in NATO,ki tudi razvijata programe varstva pred nesre~ami inspodbujata mednarodno sodelovanje na tem podro~ju. VEvropski zvezi è od leta 1977 razvijajo skupen programza pomo~ ~lanicam in tudi drugim dràvam, ki so utrpeleve~jo nesre~o. Tako èlijo uresni~iti dva imperativa, in si-cer tehni~nega v smislu doseganja »kriti~ne mase«re{evalnih zmogljivosti in s tem zagotavljanja bolj{eu~inkovitosti re{evalnih akcij, in politi~nega v smisluoblikovanja in utrjevanja evropske identitete pri dràvlja-nih dràv ~lanic Evropske zveze. Tudi NATO je razvilkoncept civilnega na~rtovanja ukrepov za krizne razmere(angl. civil emergency planning). Njegov sestavni del jeè ve~ kot {tiri desetletja nudenje pomo~i, najprej ~lani-cam, nato pa tudi drugim dràvam, ki jih prizadene ve~ja

NATO 7,3

Evropska unija 22,1

Varnostni svet Zdruènih narodov 10,7

Organizacija za varnostin sodelovanje v Evropi

12,6

Zahodnoevropska unija 3,9

Svet Evrope 3,6

nih~e 7,3

ne poznam na{tetih institucij 3,5

ne vem 29,0

1999 2001Italija 11,1 10,9

Avstrija 36,8 26,5

Madàrska 1,2 2,0

Hrva{ka 2,1 6,0

Nem~ija 14,2 15,9

ZDA 7,0 6,8

nobena 2,9 3,1

katera druga 0,6 1,6

ne vem 24,0 27,2

Preglednici 8 a in 8 b. Pomo~ Sloveniji ob naravni nesre~i (SJM 1999)

Denimo, da bi se v Sloveniji dogodila huj{a naravna ne-sre~a. Katera od na{tetih organizacij bi Sloveniji obtak{ni nesre~i najprej pomagala (v %)?

In katera dràva bi po va{em mnenju ob huj{i naravni ne-sre~i najprej pomagala (v %)?


561

naravna ali druga nesre~a. Mo`nost pomo~i dràvamne~lanicam NATA se je izjemno pove~ala po sprejetjuprograma Partnerstvo za mir, v katerem na{a dràva de-javno sodeluje tudi na podro~ju za{~ite in re{evanja.

Anketirance smo med drugim vpra{ali, kdo bi po nji-hovem mnenju najprej pomagal na{i dràvi ob veliki na-ravni nesre~i oziroma v vojni. Kot odgovor smo jim po-nudili pomembne mednarodne organizacije, zatem pa {eizbrane dràve, med njimi vse sosednje dràve.

Med vsemi relevantnimi mednarodnimi organizacijamise slovenska javnost najbolj zanese na Evropsko zvezo,nato pa na Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evro-pi, Zdruène narode in NATO. Presene~a veliko zaupanjev OVSE, ki nima razvitih programov za pomo~ ob nesre~i,in majhno zaupanje v NATO, ki je res predvsem obram-bno (voja{ko) zavezni{tvo, a ima tudi program za pomo~ob nesre~ah, ki je zadnjih nekaj let na podlagi dokaj ugo-dne formalnopravne procedure dostopen dràvam podpi-snicam Partnerstva za mir, med njimi tudi Sloveniji.

Med izbranimi dràvami, ki naj bi pomagale ob narav-ni nesre~i, slovenska javnost najbolj zaupa Avstriji, natoNem~iji, Italiji in ZDA. Njeno pri~akovanje gledeMadàrske in Hrva{ke (nemara tudi glede zmo`nosti po-magati?), je sorazmerno majhno.

Kako je bilo s pomo~jo mednarodne skupnosti po potre-su v Poso~ju spomladi leta 1998? Ali je ta izku{nja potrdi-la pri~akovanja javnosti? Neposredno po potresu so pomo~ponudile vse sosednje dràve, pa tudi Poljska, ê{ka, Veli-ka Britanija in {e nekatere druge. Italija, Madàrska, Avstri-ja in Hrva{ka so najprej ponudile pomo~ re{evalnih ekip,kar pa zaradi zadostnega {tevila doma~ih re{evalnih ekip nibilo potrebno. Na{a dràva je z razmerami na prizadetemobmo~ju seznanila vse sosednje dràve, Evropsko zvezo inNATO in jih obvestila, da prizadeti prebivalci potrebujejopredvsem materialno (zabojniki in po~itni{ke prikolice) infinan~no pomo~. Neposredno po nesre~i sta se odzvali av-strijski mesti Beljak in Celovec, ki sta na obmo~je ob~ineBovec poslali 24 bivalnih in deset sanitarnih zabojnikov.

Anketirancem smo postavili tudi ~isto prakti~novpra{anje: Z anketo smo namre~ preverili poznavanje te-

lefonske {tevilke centrov za obve{~anje – 112. Podatki sov preglednici 9.

Pravo {tevilko je poznalo okoli 30 % vpra{anih, okoli45 % bi jih ob nesre~i poklicalo policijo, medtem ko pre-ostali te {tevilke niso poznali – pribli`no petina se jih jetega zavedala, drugi pa ne.

Sklepne misli

Empiri~ni podatki kaèjo, da slovenska javnost v za-dnjih letih med viri ogroànja v svetovnem, {e posebej pav nacionalnem merilu vse manj zaznava voja{ke vireogroànja in vse bolj nevoja{ke, na primer uni~evanjeokolja, naravne in tehnolo{ke nesre~e, klasi~ni kriminal,epidemiolo{ko-zdravstvene in socialno-ekonomske pro-bleme. To je zna~ilnost zadnjega desetletja, ki se ujema znotranjimi in mednarodnimi spremembami v varnostnemokolju na{e dràve. Zaznani viri ogroànja globalne var-nosti dosegajo v povpre~ju znatno ve~je numeri~ne vre-dnosti, kot to velja za vire ogroànja nacionalne varnosti.Med njimi je vse ve~ takih, ki so podro~je delovanja med-narodnih in nacionalnih dejavnikov varstva pred ne-sre~ami.

Podatki o pomenu dejavnosti in prvin sistema nacio-nalne varnosti kaèjo, da je v Sloveniji legitimen, torejsprejemljiv za javnost, ki ga tudi podpira, tak sistem na-cionalne varnosti, ki zajema in razvija tako voja{ke kotnevoja{ke prvine obrambe in za{~ite. Zelo podobni so tu-di podatki iz let 1990 in 1991 ter 1994 in 1995. Tudi to jezna~ilnost zadnjega desetletja, v njem pa ima po mnenjuslovenske javnosti sistem za{~ite in re{evanja v kriznihrazmerah izjemno pomembno vlogo.

Slovenijo so v zadnjih letih prizadele velike naravnenesre~e: potres v Poso~ju spomladi leta 1998, re~ne po-plave jeseni istega leta, sne`na ujma pozimi, na za~etkuleta 1999, plaz pod Mangartom ob koncu leta 2000, su{apoleti leta 2001 in poàri na Primorskem poleti leta 2001.Javnost je bila zelo kriti~na do delovanja sistema varstvapred nesre~ami v vseh {estih primerih, podatki pa kaèjo,da so negativne ocene nara{~ale premosorazmerno steàvnostjo razmer, ki jih je povzro~ila nesre~a, oziromas {tevilom prizadetih ljudi v posamezni nesre~i. Ocenajavnosti je bistveno bolj kriti~na od ocene dràvnih usta-nov, k temu pa je gotovo pripomoglo tudi poro~anjemnoì~nih ob~il, ki skupaj z javnostjo in »dràvo« tvori-jo trikotnik kriznega komuniciranja, ~emur pa pri nas vprimerjavi z bolj razvitimi dràvami namenjamo premalopozornosti.

Narava ogroènosti sodobnih dru`b in varnostno-po-liti~ne razmere nasploh dràve silijo, da vse bolj aktiv-no sodelujejo in si pomagajo tudi ob naravnih in drugih

112 30,5

113 45,3

ostalo 3,1

ne vem 21,1

Preglednica 9. Poznavanje telefonske {tevilke centrov zaobve{~anje (SJM 1999)

Na katero telefonsko {tevilko bi vi poklicali v primeru na-ravne ali druge nesre~e (v %)?

562


nesre~ah, na katere ne moremo ve~ gledati kot na izoli-rane dogodke, ampak v interakciji s {ir{im nacionalnimin mednarodnim socialnim in institucionalnim okoljem.Na podro~ju varstva pred nesre~ami Slovenija sodelujena bilateralni ravni (predvsem s sosednjimi dràvami)in na multilateralni ravni (predvsem v srednjeevrops-kem prostoru in v okviru Natovega programa Partner-stvo za mir). Slovenska javnost pri~akuje, da nam bostaob ve~jih nesre~ah med posameznimi dràvami najprejpomagali Avstrija in Nem~ija, od mednarodnih organi-zacij pa Evropska zveza in Organizacija za varnost insodelovanje v Evropi, ~eprav slednja, v nasprotju z Ev-ropsko zvezo, Natom in OZN, takih programov splohne razvija.

Podatki tudi pokaèjo, da javnost zelo slabo pozna {te-vilko centrov za obve{~anje, ki jo je treba zavrteti ob ne-sre~i.

LITERATURA

1. Edmonds, M., 1988. Armed Services and Society. Leicester, Leicester UniversityPress.

2. Mangold, P., 1991. National Security and International Relations. London and NewYork, Routledge.

3. Male{i~, M., 1991. Civilna obramba v sistemu nacionalne varnosti. Teorija in praksa,7, 864—871.

4. Clausewitz, C. von., 1832. Vom Kriege. Berlin (prev. v: âsopis za kritiko znanosti,75/76, 1985).

5. Creveld, M., van., 1984. The Origin and Developement of Mobilization Warfare. V:McCormick, G., H., Bissell, R., E., (eds.) Strategic Dimensions of Economic Behavior.New York, Preager.

6. Shaw, M., 1996. Civil Society and Media in Global Crises. Representing Distant Vio-lence. London, Pinter.

7. SIPRI Yearbook 2000.

8. Palmeri, F., P., 1996. Civil emergency planning: a valuable form of cooperation emer-ges from the shadows. NATO Review, March, 1996, 29—33.

9. Male{i~, M., 1998. Varstvo pred nesre~ami na pragu novega tiso~letja. Ujma, 12,5—6.

10. Male{i~, M., 1991. Evropski dru‘bi naproti: civilna za{~ita. Ujma, 5, 246—248.

11. Uprava RS za za{~ito in re{evanje. Poro~ilo o odpravljanju posledic potresa, ki je bil12. aprila 1998 v severovzhodni Sloveniji. Ljubljana, 11. maj 1998.

12. Podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje: Varnostne integracije v Evropi. Obram-boslovni raziskovalni center, 1999.

13. Podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje: Nacionalna in mednarodna varnost.Obramboslovni raziskovalni center, 2001.

Documents

VARSTVO PRED NESRE^AMI - sos112.si