Vaš mesečnik 2009

www.biro-bonus.si

elektronsko brezpapirnoposlovanje

www.armat.s i

T E L E V I Z I J A

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 59 - september 2009

MIRA RETELJ:Z operacijskimi mizami smo se navadili živeti!

MILENA KRAMAR ZUPAN: Ženske se v kriznih časih dobro obnesemo!

BORUT PETERLIN:Pahorja je prijetneje fotografirati kot Janšo!

• toplozračnikamini• kaminiscentralnimogrevanjem

• klasičnelončenepeči

• krušnepeči• pizzapeči• zidaništedilniki• pečinadrvainpelete

Svetovanje,prodaja inmontaža litoželeznihkurišč in kaminskihoblog francoskegaproizvajalca

CheminéeSPhiliPPeCuiSineSbainSinšpanskegaproizvajalcaFerlux.Vprodajnemprogramu

patudiklasičnakuriščascentralnimogrevanjeminostaliprodajniprogramitalijanskegaproizvajal-

canordiCaextraFlameinedilkamin.

Zastopnikzadolenjsko,belokrajino,kočevjeinPosavje

euroline,medeJanezs.p.,Jurkavas21,8351Straža

tel./fax:07/30 84 153,gsm:040/757 876

e-pošta:[email protected]

aZurtraded.o.o.Vrhpolje170,1241kamnik

tel.018392800,fax:[email protected],www.azurtrade.si

Razstavni salon na sedežu podjetja, Jurka vas 21, Straža.

Življenje se vrača domov.

Lokalci (v plemenitem

pomenu te besede)postajajo kralji

medijskega sveta.

Tone

Gošnik

Občudovala sem ga, odkar sem vedela zanj. In še danes je moj velik vzornik. Ne da bi vedela drug za drugega, sva se sobotno popoldne srečala v Jakčevem domu, kjer sva želela nahraniti svojo dušo. Na svoj način. Ob Jakčevih »spominih na železni svet« - Ameriko, v kateri je veliki likovni ustvarjalec občutil in izrazil nostalgijo po domačem svetu. In tudi midva sva pokramljala na to temo. Izrazil je priznanje televiziji Vaš kanal za odličen prispevek, ki ga je ob odprtju pričujoče razstave ponesla v širni svet in za številne prispevke, ki odsevajo vse plati življenja tukajšnjih ljudi. A bil je vidno ganjen, ko sem mu izpovedala skrb, da verjetno ne bo več dolgo tako. Res je, kamere Vašega kanala še vedno budno beležijo dogodke. Novinarji, poročevalci in voditelji jih poskušajo z izbrano besedo in kritično presojo čim bolj približati gledalcem,... a denarja v kosu tržnega kolača praktično ni več. Malhe v lokalnih skupnostih so že dodobra preluknjane, država pa je tudi letos prelomila svoje lastne obljube… Starosta dolenjskega novinarstva je vlival optimizem: »Vztrajajte, rotim vas. V imenu ljudi, ki ne poznajo ozadja in imajo, imamo radi našo televizijo. Bili so že težji časi, pa smo jih prebrodili, tudi vi jih boste…«

Še isti večer sem iz mape, kjer hranim meni drago pošto, vzela njegovo, na pisalni stroj natipkano pismo, katerega delček povzemam:

»Vsak dan znova zvečer spet odprem sprejemnik in na televiziji z veseljem poiščem TV Vaš kanal. Pred leti sem skromno sodeloval pri njegovem rojstvu in zdaj z veseljem spremljam ugodno rast neugnanega »lokalnega obveščevalca«. Vem, da si prizadevate pridobiti tudi sredstva za njegovo redno oddajanje in širitev, posodabljanje in modernizacijo. Pri tem vas spremljajo želje deset in deset tisočih zvestih gledalcev po širši dolenjski pokrajini, a tudi izven nje. Naj ob tej resnici zapišem nekaj misli. Življenje se vrača domov. Lokalci (v plemenitem pomenu te besede) postajajo kralji medijskega sveta. Ljudje so se zasitili »velikih« dogodkov, obrazov, številk in ponavljajočih se vesti, ki jih sproti pošiljajo »velike hiše«. Zanima pa jih čedalje bolj, kar se dogaja pred domačimi vrati – a o tem ne bi zvedeli skoraj ničesar, če jim s tem ne bi stregla domača lokalna TV postaja. V oddajah TV Vaš kanal spremljamo neugnani tek, razvoj, težave, vzpone in padce vsega, kar sodi v »naše javno življenje«. Zato je domača TV postaja tako privlačna, priljubljena in tudi potrebna. Ljudem je najbližja, najbolj jim je pri srcu, saj dela zanje, je res naša ...«

Shranila sem pismo nazaj v mapo. Energija, ki sem jo ponovno začutila v njegovih vrsticah, pa je ostala. Spomnila me je na množico ljudi pred vrati televizije Vaš kanal, ko smo zbirali podpise v podporo zgolj treh odstotkov od RTV naročnine za delovanje medijev s statusom posebnega pomena. Tedaj bi referendum uspel. Zagotovo! A smo skupaj s kolegi slepo verjeli v dano obljubo države o zagotovitvi sredstev iz medijskega sklada.

A vse se vrača na začetek…

Izdajatelj: Televizija Novo mesto d.o.o.

Odgovorna urednica: Irena Vide

Uredniški odbor: Slobodan Jovič,

Tanja Sluga, Mojca Kren, Tatjana Petrič,

Tjaša Pureber

Lektoriranje: Jerca Božič Kranjec

(Oglasi so lektorirani s strani naročnika)

Naslov uredništva:

Podbevškova 12, 8000 Novo mesto

Telefon: 07/39 30 860, fax: 07/39 30 870

www.vaskanal.com

Marketing in oglaševanje:

Tel. 07/39 30 876, 39 30 867,

fax: 07/39 30 877

e-mail: [email protected]

Oblikovanje in grafična priprava:

Fotografika, Boštjan Colarič s.p.

e-mail: [email protected]

Tisk: Delo-TČR d.d., Ljubljana

Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.

Št. vpisa v razvid medijev: 803

Piše: Irena Vide

www.biro-bonus.si

elektronsko brezpapirnoposlovanje

www.armat.s i

T E L E V I Z I J A

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 59 - september 2009

MIRA RETELJ:Z operacijskimi mizami smo se navadili živeti!

MILENA KRAMAR ZUPAN: Ženske se v kriznih časih dobro obnesemo!

BORUT PETERLIN:Pahorja je prijetneje fotografirati kot Janšo!

Foto: Foto AsjaMontaža: Dušan Vukčević

3Vaš mesečnik

mod

ri k

avč

Dan odprtih vratje na Šolskem centru Novo mesto že tradicionalni dogodek za uèence osnovnih šol, njihove starše in uèitelje ter druge zainteresirane obiskovalce.Prijazno vabljeni v Športno dvorano Leona Štuklja v sredo, 14. oktobra 2009, od 9.30 do 11.30 in od 15.00 do 16.30, kjer bo potekala predstavitev programov in poklicev s podroèja strojništva, raèunalništva, elektrotehnike, gradbeništva, lesarstva, zdravstvene nege, kemije, farmacije, kozmetike, predšolske vzgoje ter tehniške gimnazije.

Šolski center Novo mestoŠegova ulica 1128000 Novo mesto

http://www.sc-nm.sie-pošta:[email protected]

tel.: (07) 39-32-100fax: (07) 39-32-124

SREDNJASTROJNA ŠOLA

SREDNJA ELEKTRO ŠOLAIN TEHNIŠKA GIMNAZIJA

SREDNJA GRADBENAIN LESARSKA ŠOLA

SREDNJA ZDRAVSTVENAIN KEMIJSKA ŠOLA

SREDNJA ŠOLAMETLIKA

Začetki elektrifikacije Dolenjske in Bele krajine Mineva natanko 100 let, odkar je novomeški posestnik in trgovec Franc Seidl z električno energijo oskrboval uporab-nike v centru Novega mesta. Pričetek elektrifikacije Bele Krajine sega v 30-ta leta prejšnjega stoletja, a skokovit razvoj se je zgodil po II. svetovni vojni.

Četrta obletnica rasti Deklice z rastočo knjigo

Novomeščanu dr. Ja-nezu gabrijelčiču se je na prelomu stoletja po-rodila zamisel o Rastoči knjigi, projektu, ki bi šči-til odličnost slovenskega duha, in s katerim bi kultura tudi v prihodnje ostala naša prepoznav-nost, naša pot v svet. S somišljeniki, ki so se zavedali, da sta knjiga in znanje bistvo razvoja našega naroda, je obli-koval nacionalni projekt, ta pa danes združuje vse

Slovence, kulturno in gospodarsko sfero. Srž Rastoče knjige je kip deklice z rastočo knjigo, ki so ga leta 2004 postavili v Župančičevi jami v Ljubljani. 23. septembra so slovesno obeležili 4. obletnico rasti deklice, ki opozarja na pomen knjige, kulture in znanja. Kip so odkrili blaž kavčič, predsednik Državnega sveta RS, Cvetka selšek, predsednica Društva Rastoča knjiga, igor teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in prof. dr. boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Vesna Lakner Sofrić

»Za Elektro Ljubljana sta Dolenjska in Bela krajina pomemben partner pri oskrbi gospodarstva in drugih po-

rabnikov z energijo,« je povedal mag. mitja brudar, direktor Poslovne eno-te Novo mesto. Največji odjemalci električne energije na Dolenjskem in v Beli krajini so Revoz, Krka, Ursa,

Danfoss, Livar Črnomelj, Kolpa, Tri-mo, Adria-Mobil, Beti, Novoles, CGP, TPV, Arex, Plastoform. »V Elektru Ljubljana namenjamo ve-liko pozornosti nadaljnjemu razvoju srednje in nizko napetostnega omrež-ja. Predvidena vrednost načrtovanih naložb znaša 40 milijonov evrov, rea-lizirali pa jih bomo v prihodnjih dese-tih letih,« je smele naložbene načrte razkril mag. mirko marinčič, pred-sednik uprave. Zgraditi nameravajo RTP Ivančna Gorica, RTP Ločna, RTP Dobruška vas, RTP Žužemberk, 110kV zanko okoli Novega mesta ter 110kV daljnovod Ivančna Gorica – Trebnje in Kočevje – Črnomelj.V počastitev 100 letnice elektrifika-

cije Dolenjske in Bele krajine bodo v sredo, 30. septembra, odprli obno-vljeno RTP postajo v Gotni vasi. Ta bo prispevala h kakovostnejši oskrbi področja z energijo.

mag. Mirko Marinčič, predsenik uprave

4

obzo

rnik

št. 59, september 2009Vaš mesečnik

www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket

NLB

d.d

., Tr

g re

publ

ike

2, 1

000

Ljub

ljana

in širokim naborom ostalih storitev NLB, deležni pa boste tudi dodatnih ugodnosti. Za več informacij obiščite najbližjo NLB Poslovalnico, spletno stran www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket ali pokličite na 01 477 20 00.

Sestavite čisto svoj recept za varčevanje, sestavine po okusu vaše družine pa poiščite v NLB Družinskem varčevalnem paketu. Znotraj njega lahko izbirate med različnimi vrstami dolgoročnega postopnega varčevanja

Varčevanje po vašem okusu!

NLB Družinski varčevalni paket

45 letnica podjetja Ferročrtalič Večkratna dolenjska Gazela in svetov-no priznano podjetje s področja proi-zvodnje posebnih strojev za obdelave površin FerroČrtalič iz Sel pri Dolenj-skih Toplicah je v petek, 11. septem-bra, obeležilo 45-letnico poslovanja.

Slobodan Jovič Robert Kokol – Foto Asja

Zgodbo družinskega podjetja je pred 45. leti v majhni ključavničarski delavnici začel Jože črtalič. Danes njihovi peskalni stroji, ki so plod lastnega

Bojanu in Slavojki Črtalič je čestital tudi Ahmed Farouk, veleposlanik Arabske republike Egipt v Sloveniji.

Tri generacije družine Črtalič

znanja in razvoja, podjetje uvrščajo med pet vodil-nih evropskih podjetij na tem področju. Trenutno zaposlujejo 35 ljudi, že več kot desetletje se lahko pohvalijo s certifikatom ISO 9001. “Že vrsto let smo dejavno prisotni na Bližnjem vzhodu in se-verni Afriki, kjer se napredek v razvoju stopnjuje hitreje kot v starem svetu in Ameriki, začetim

dejavnostim v Rusiji intenzivno sledimo. Zelo po-membno in perspektivno tržišče je za nas trenutno Egipt, imamo odprta vrata v Alžirijo, pripravljamo se za vstop v Libijo. V naslednjih letih načrtuje-mo zgraditi novo proizvodno – montažno halo v neposredni bližini sedanjega objekta in v treh le-tih prihodek najmanj podvojiti,« je povedal Bojan črtalič, direktor družbe. gregor golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je dejal, da je družinsko podjetje Ferro Črtalič primer, kako se odgovarja na poslovne izzive današnjega časa.

5

obzo

rnik

št. 59, september 2009 Vaš mesečnik

Dejavni kadrovski delavci

Mobing in kompetence Člani Društva za kadrovsko dejavnost Ljubljana so se 18. septembra na povabilo Društva za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine ter Sekcije za ravnanje s človeškimi viri pri Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele Krajine srečali s stanovski-mi kolegi na Forumu kadrovske prakse. Udeležence Foruma je nagovorila Tatjana

Fink, glavna direktorica Trima.

62 zbranim udeležencem je na tokra-tnem Forumu svojo prakso predsta-vilo v svetu ugledno in uspešno pod-jetje Trimo iz Trebnjega. Kadrovske

delavce je uvodoma nagovorila prva dama Trima tatjana Fink ter podala iztočnice za delo. Sodelavci podje-tja Trimo so predstavili lastni model kompetenc, članica Društva za ka-drovsko dejavnost iz Ljubljane pa je govorila o modelu reševanja mobinga v delovnem okolju. Predavatelji so

bili tudi v vlogi moderatorja delovnih skupin, ki so na okroglih mizah – de-lavnicah – ločeno obravnavali vsebini tokratnega Foruma. Skupna ugotovi-

tev je bila, da morajo biti pomembna sestavina kompetenc tudi veščine, ki bodo omogočale takšno podjetniško kulturo in okolje, v katerem ne bo prihajalo do mobinga oziroma da ga bodo zaposleni – če že do njega pride – sposobni reševati že na neformalni ravni. Praktična izmenjava mnenj in

izkušenj je velik prispevek pri delu vseh, ki se ukvarjajo z ljudmi. Foruma v Trebnjem so se udeležili tudi pred-stavniki šol, sindikatov in zavodov ter

državnih ustanov.Dolenjci so svojo gostiteljsko vlogo oplemenitili tako, da so stanovsko druženje zaključili na Otočcu. Ob vodenem ogledu enega najlepših golf igrišč pri nas so udeleženci Foruma uživali v prijetnem programu anima-torjev Gradu Struga ter prisluhnili starodavnim pesmim, ki jih je ob spremljavi lutnje zapela grajska go-spa Eleonora.»Če vezi med ljudmi dajejo življenju smisel, potem smo vsi, ki delamo z ljudmi, osmislili naše povezovanje na

način, da bomo lahko še v večjo opo-ro najvišjemu vodstvu pri reševanju izzivov v turbulentnem okolju, kjer delujemo. Ne nazadnje bomo med

svojimi sodelavci gradili in krepili takšen medsebojni odnos, da bomo lahko zatrdili: mi smo kolektiv brez mobinga,« je ob zaključku misli str-nila marija Jurekič, vodja splošne službe v podjetju Kovinotehna MKI.So pa kadrovski delavci, ki so na na-šem območju organizirani v dveh sta-novskih sekcijah, zelo dejavni; tako so pred poletnimi počitnicami obiskali idrijsko korporacijo Hidria, kjer so se seznanili z dobro prakso na področju izobraževanja in razvoja zaposlenih.

Slobodan Jovič

Gasilska za spomin, kdo je bil v Idriji.

6 Vaš mesečnik

obzo

rnik

št. 59, september 2009

kako so se pred devetnajstimi leti prebivalci od-zvali na poziv, da je komunalne odpadke potreb-no ločevati? Prvi odzivi niso bili prijetni. V mnogih sredinah so bili skrajno odklonilni in niso bili redki pojavi, kot so povezovanje zabojnikov z bodečo žico, polnje-nje s hlevskim gnojem, potiskanje in prevračanje zabojnikov po brežinah in nabrežjih potokov. Seve-da si takih pojavov in odnosa do ravnanja z odpad-ki danes ne znamo več predstavljati, prav pa je, da

na to še opozorimo, kajti že v naslednjih letih smo želeli narediti korak naprej v smislu ločevanja od-padkov. Že od leta 1993 smo začeli postopno uva-jati ločeno zbiranje odpadnega papirja, leta 2003 pa smo sistem nadgradili z zbiranjem še preostalih frakcij, stekla in ostale mešane embalaže.

kakšni so bili prvi odzivi?Četudi prvi poskusi ločevanja segajo vse od leta 1993, bi bilo realneje ocenjevati stanje od leta 2003, ko je bil sistem vzpostavljen celoviteje. Postavljenih je bilo prvih sto eko otokov in kmalu zatem je začel z obratovanjem prvi zbirni center na Podbevškovi ulici. Delež ločeno zbranih odpadkov se je povečeval za približno odstotno točko na leto in bo, kot kažejo letošnje projekcije, dosegel dobrih deset odstotkov.

računsko sodišče, ki je ločevanje preverilo v še-stih slovenskih komunalnih podjetjih, je to ugo-tovilo, da smo kot država na področju ločevanja komunalnih odpadkov neuspešni. kje so vzroki, da sistem ne deluje?Seveda si moramo priznati, da tudi teh deset od-stotkov izločenih frakcij z vidika učinkovitosti ni

dober rezultat, upoštevaje realne možnosti, pa tudi ne tako slab. Trditev, ki si je sama po sebi na-sprotujoča, vendar moramo biti realni, zato lahko trdimo, da glede na vložena sredstva v infrastruk-turo dosegamo optimalne dosežke. Zelo radi se primerjamo z razvitimi sistemi v drugih evropskih državah in tudi Slovenija se je v postopkih pridru-ževanja v EU zavezala k doseganju teh ciljev v določenih prehodnih rokih. Na področju odpadkov nobeden cilj ni bil dosežen. Več kot očitno je, da gre za sistemsko pomanjkljivost. Vodilo (sprejeta strategija v EU) je prednostno upoštevanje petsto-penjske hierarhije ravnanja z odpadki, ki si sledijo od prvega ukrepa za preprečevanje nasta-janja odpadkov, priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave (vključno z energetsko izra-bo) do zadnjega kot najbolj neprimernega, to je odla-ganje. Da lahko usmeriš snovni tok odpadkov skozi vseh pet korakov, je poleg visoke stopnje okoljske ozaveščeno-sti potrebno še veliko infrastrukture. Pri tem moramo ugotoviti, da ne dosegamo zado-stnega oskrbovalnega standarda eko otokov, da večina občin še ni zgradila zbirnih centrov, da ni zgraje-nih sortirnic odpadkov, od prvo-tno petnajstih načrtovanih regijskih centrov je trenutno v celoti dokončan le eden (v Celju), v Sloveniji nimamo niti ene sežigalnice ko-munalnih odpadkov. Le majhen delež komunalnih odpadkov se nameni energetski izrabi, za sežig v cementarnah in celjski toplarni. Pri tako pomanj-kljivi komunalni infrastrukturi torej ne more biti presenečenje, zakaj v Sloveniji še vedno odložimo preveč komunalnih odpadkov. Vsi navedeni razlogi daleč presegajo pristojnosti lokalnih skupnosti, kaj šele izvajalcev javne komunalne službe.najslabše smo se odrezali na področju zbiranja

Slovenija na področju odpadkov padla na izpituPrvi poskusi ločevanja komunalnih odpadkov v občini Novo mesto segajo v leto 1990, ko so v podjetju Komunala Novo mesto uvedli zbiranje odpadkov s celo-tnega območja takratne skupne novomeške občine. Danes, po devetnajstih letih, se tega spomnijo samo še tisti, ki so v tem pionirskem projektu sodelovali. Ni bil mačji kašelj v tistih časih v manj kot letu dni vključiti v sistem zbiranja več kot 60 tisoč prebivalcev. Danes so razmere popolnoma drugačne, pravi Simon Štu-kelj, vodja Sektorja splošne komunale. Pogovarjali smo se o trenutnih razmerah na področju ločevanja komunalnih odpadkov.

bioloških odpadkov. kdaj in kako smo jih začeli zbirati pri nas?Res je, da smo najslabše učinke dosegli na se-gmentu ravnanja z bio razgradljivimi odpadki, ki pa so glede na utežni delež najbolj zastopani (tudi do 26 odstotkov). Vzrok je predvsem v tem, da smo se reševanja tega področja lotili nazadnje, za kar obstajata dva ključna razloga. Prvi je, da v na-šem regijskem centru (Cerod) še ni vzpostavljena mehansko biološka obdelava odpadkov, drugi ra-zlog je specifičnost našega okolja. Na vseh obmo-čjih zbiranja je celo manj kot tristo enot blokovske poselitve, za katere smo tudi vzpostavili zbiranje in odvoz bioloških odpadkov. Vse ostalo je indivi-dualna poselitev, prevladujoči del celo v ruralnem okolju. In če se zopet vrnemo k že zgoraj nave-denim vodilom petstopenjske hierarhije, želimo

spodbujati predelavo bioloških odpad-kov na lastnem vrtu. Iz tega izhaja

tudi naša akcija brezplačnega podeljevanja kompostni-

kov. Je pač tako, da ti ukrepi pri ocenjevanjih in revizijah niso bili ovrednoteni, so pa zanesljivo zelo po-membni. smo za ločevanje odpadkov prebival-ci dovolj izobraženi

in osveščeni?Osveščanje in siste-

matično okoljsko izo-braževanje je zelo dolgo-

trajen proces. Tudi izkušnje razvitih držav potrjujejo, da ta

preobrazba družbe traja od devet do dvanajst let, lahko tudi več, odvisno od aktivno-sti kampanij. Za družbo kot celoto bi težko ocenili, kdaj je dovolj osveščena, kajti zgornjih mejnikov praktično ni. Potrebno je tudi vedeti, da določen krog ljudi to sploh ne zanima ter si ustvarja mne-nje, da je to problem, ki ga pač morajo pristojni re-ševati. Premalo je razumevanja, da je izvirna teža-va ravno tam, kjer odpadki nastajajo, in ravno na tem mestu so problemi najlažje rešljivi. Ta veriga mora biti sklenjena od prvega člena, ki ga predsta-vlja sleherni občan, do najvišjih državnih ustanov.

Simon Štukelj, vodja Sektorja splošne komunale

Bojan Kekec, direktor Komunale Novo mesto: »V Sloveniji nimamo ustreznih sistemskih rešitev za področje ravna-nja z odpadki.«.

7Vaš mesečnikšt. 59, september 2009

naro

čena

obj

ava

� mojca špec potočar, direktorica razvojnega centra, kdo vse sodeluje v projektu podjetniškega inkubatorja podbreznik?Poleg novomeškega Razvojnega centra pri njego-vem uresničevanju sodelujeta še podjetje IMOS holding in Mestna občina Novo mesto. Skupaj smo sklenili Pogodbo o sodelovanju pri izgradnji ter vzpostavitvi Podjetniškega inkubatorja Podb-reznik, s katero smo prevzeli vsak svoje naloge, pristojnosti in odgovornosti za izvedbo projekta.

� kako je pravzaprav prišlo do sodelovanja?Dogovori z Mestno občino potekajo že nekaj let, pravzaprav od leta 2006, ko je bil naš projekt Go-spodarsko središče Jugovzhodne Slovenije sprejet kot resolucijski projekt. V Razvojnem centru smo izdelali študijo izvedljivosti in pripravili vse potreb-no, da se je v nadaljevanju privatni partner prijavil na razpis. Podjetje IMOS holding d.d. kot nosilec projekta je tako v sodelovanju z našim Razvojnim centrom uspel na Javnem razpisu za sofinanci-ranje projektov izgradnje tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev v okviru gospodarsko razvojno logističnih središč. Konec leta 2008 je z Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije sklenil Pogodbo o izvajanju in sofinanciranju projekta Podjetniški inkubator Pod-breznik s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.

� kakšno je zanimanje med podjetniki, ob vse-litvi mora imeti namreč inkubator najmanj pet podjetij?Že sedaj imamo več kot sedem podjetnikov, ki so po predstavitvi poslovnega načrta in delovanja podjetja pridobili pozitivno mnenje za članstvo in jim je bil izdan sklep o odobritvi vloge za članstvo v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik. Več kot de-set podjetnikov pripravlja vlogo in poslovni načrt, ki jih bo Strokovni svet obravnaval že v naslednjem mesecu. Trenutno smo z dejavnostjo v tako imenovanem obdobju pred inkubacijo, ko Razvojni center evi-dentira potencialne člane podjetniškega inku-batorja, skupaj z njimi ocenjuje poslovne ideje, pripravlja poslovne načrte, pomaga pri izvedbi postopkov za ustanovitev podjetij ter koordini-ra z investitorjem pripravo prostorskih in drugih pogojev za delo in poslovanje članov. V tej fazi potencialnim članom pomaga z vključevanjem v podjetniške programe, kot vavčersko svetovanje, VEM, možnosti financiranja opreme in delovnih mest, ipd. V času inkubacije pa bo Razvojni cen-ter kot upravljavec inkubatorja članom zagotavljal najem poslovnih prostorov pod ugodnimi pogoji, skupno poslovno pisarno, upravljanje in nudenje pomoči članom pri kandidiranju za subvencije za

zagon inovativnih inkubiranih podjetij, izvajanje skupnih storitev v interesu inkubirancev, izvajanje promocije in informiranja strokovne in širše javnost o dejavnosti, ki jo izvaja podjetniški inkubator in njegovi člani.

� kaj pa po obdobju inkubacije?Po inkubaciji oziroma izteku časa, ki bo določen za zagon podjetij, to je tri leta, bodo člani inkubatorja lahko postali pridruženi člani inkubatorja. Pridru-ženi člani bodo lahko pod določenimi pogoji, če bo to potrebno za dokončanje razvojnega načrta, nadaljevali z delom v podjetniškem inkubatorju še dve leti. Tudi v tem času jim bo na razpolago poslovni prostor in potrebna infrastruktura pod ugodnejšimi pogoji od tržnih, skupne storitve, po-moč pri iskanju prostorskih rešitev in povezovanje podjetij z okoljem. Cilj Podjetniškega inkubatorja Podbreznik pa je tudi, da se zagotovijo pogoji za vpis v evidenco subjektov inovativnega okolja in tako omogoči članom kandidiranje za sredstva Slo-venskega podjetniškega sklada, namenjena sub-vencijam za zagon inovativnih inkubiranih podjetij.

� katera podjetja ne morejo postati člani inku-batorja?Člani podjetniškega inkubatorja ne morejo postati podjetja, ki so prejela državno pomoč in niso iz-polnila svoje obveznosti, ki izvajajo program pre-strukturiranja, ki poslujejo z izgubo oz. težavami, nimajo poravnanih davčnih obveznosti, katerih so-ustanovitelj ali ustanovitelj je investitor in podjetja, ki nimajo inovativnega in perspektivnega progra-ma. Podrobnejši pogoji za članstvo so določeni s Pravili podjetniškega inkubatorja Podbreznik.

ČLAN PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA PODBREZNIK LAHKO POSTANE PODJETJE, KI:• bo novo (mlado) podjetje, • bo imelo inovativen poslovni program v razvojni fazi,• bo ustvarjalo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo,• bo imelo vsaj enega zaposlenega ob vstopu v podjetniški inkubator,• bo razvijalo poslovni program, ki se bo tržil tudi na tujih (globalnem) trgih,• bo razvijalo poslovni program, ki je lahko zani-miv tudi za druge člane,• bodo s svojimi rezultati prispevala k realizaciji ci-ljev za pridobitev sredstev sofinanciranja izgradnje podjetniškega inkubatorja (do leta 2015 bo inku-biranih najmanj 30 podjetij v katerih bo najmanj 53 zaposlenih, 20 odstotkov inkubiranih podjetij pa bo tudi izvažalo).

ČLANI PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA BODO IMELI UGODNOST NAJEMA POSLOVNIH PROSTOROV

časovno obdobje najema

Cena/m2 v eUr (ne vključuje DDV)

prvo leto 2,5

drugo leto 3,0

tretje leto 3,5

četrto leto 70% primerljive tržne cene

peto leto 85% primerljive tržne cene

po petem letu tržna cena

Član bo plačeval tudi skupne stroške, ki zajemajo stroške upravljavca-receptorja, komunalne stroške in stroške električne energije v višini 2,0 EUR/m2, v kar ni vključen DDV, v začetnem obdobju poslo-vanja v inkubatorju.

Popolne vloge za članstvo sprejemamo do zapol-nitve kapacitet inkubatorja. Obravnavane bodo po Pravilih Podjetniškega inkubatorja Podbreznik.Podrobnejše in dodatne informacije lahko dobite v Razvojnem centru Novo mesto d.o.o., kontaktna oseba je Igor Vizjak, tel. 07 33 72 986, mobilni tel. 031 657 604, e-naslov: [email protected] oz. [email protected] ali www.rc-nm.si. Izvajanje projekta delno sofinancira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega pro-grama krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, 2. Razvojne prioritete: »Gospodarska razvojna infrastruktura«, predno-stne usmeritve 2.1. »Gospodarsko-razvojno-logi-stična središča.«

Podjetniški inkubator Podbreznik vseljiv februarja 2010Podjetniški inkubator Podbreznik, projekt Gospodarskega središča JV Slovenije, postaja resničnost. Prvi člani se bodo v podjetniški inkubator

namreč lahko vselili že februarja prihodnje leto. Cilj projekta je vzpostavitev podjetniške razvojne infrastrukture na Dolenjskem za mikro in

majhna podjetja ter podjetnike, ki bo članom nudila potrebne delovne prostore za zagon podjetja in podporne storitve.

Mag. Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto

naro

čena

obj

ava

8 št. 59, september 2009Vaš mesečnik

12,7 mm / 15,1 g

9 mm / 5,1 g

6,35 mm / 3,4 g

10

00 f

/s

- 2

50 b

ar

• zelovisokizkoristek• majhnedimenzije• 30letnatradicija• izdelavaponaročilu• prodajakombiniranihbojlerjev• možnostogrevanjanalesnesekance(biomaso)

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

ovratnica proti lajanju

daljinski upravljalec kot pomoč pri šolanju psa

Ali vaš pes nepre-stano laja? Rešitevje ovratnica protilajanju! Ko peszalaja, se iz ovra-tnicesprostisprejzvonjem po limoni.Sprej je neškodljivzapsainokolico,psuneprizadenebolečine,ampakgapreprostoprese-neti.Ževnekajdnehsepesodvadilajanja.Ničvečtežav s sosedi!

Kombinirane peči za centralno ogrevanje na trda goriva in olje

zračne pušKe

loki in saMostreliKMETIJsKA

APOTEKAin vinski laboratorij

novo mesto, 07/302 31 99AGRO NASVET d.o.o., Smrečniko-va ulica 45 (Pri vrtnariji v Šmihelu)

» 15 vrst kvasovk » hrana za kvasovke, encimi za boljše prešanje, za izlu-žanje barve in za izlužanje arome, čistila, barvila ...

» sredstva za kletarjenje » refraktometri » analize vina

izkoristite nasVet AGRONOMA

deloVni čas: pon. - pet: 8.-18. ure, sobota: 8.-12. ure

Salon keramike MOZAIK, Foesterjeva 10 (prostori nekdanje tovarne Novoteks v Bršljinu)Tel./Fax: 07 33 21 202, 051 634 631, E-pošta: [email protected]

Novi salon keramike Mozaik vam nudi veliko izbiro keramike za notranje prostore, kvalitetno keramiko za terase in balkone, kopalniško pohištvo, kopalne kadi in tuš kabine, pipe.

Salon keramike MOZAIK

Izdelujemo

kopalnice

na ključ!

Novo v Novem mestu!LOKAR RADO s.p.

Dolnja Prekopa 20,8311 Kostanjevica na Krki

tel.: 07/49 87 310, gsm: 041 630 456e-mail: [email protected]

www.instalacije-lokar.informacija.net

NOVO! dobava in montaža toplotnih črpalk

• inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav

• toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje

• inštalacije talnega ogrevanja• diamantno vrtanje• čiščenje hišnih in večjih

kanalizacij

9

obzo

rnik

št. 59, september 2009 Vaš mesečnik

PVC Nagode d.o.o., Tržaška 87a, 6230 Postojna, t [05] 720 35 55, f [05] 720 35 56, [email protected], www.pvcnagode.si

Nove dimenzije v okenski tehniki, polno armiran okenski sistem iz novega materiala Rau-Fipro, kar pomeni ojačanost s steklenimi vlakni, ki je prirejen višjim zahtevam po nižji toplotni izgubi elementov.

Izkoristite ugodne cene in kratke dobavne roke.

Nova generacija profila Rehau-Geneo

Moj dom_203x271_4.indd 1 1/13/09 8:57:53 PM

Novomeška ortopeda v svetovnem vrhuPriznani slovenski ortopedi: Mohsen Hussein in Martin Mikek iz novomeške bolnišnice ter Boris Poberaj in Bogdan Ambrožič iz bolnišnice Valdoltra, so v Portorožu že tretjič pripravili kongres, ki se ga je udeležilo 223 ortopedov iz 25 držav.

Slobodan Jovič Robert Kokol – Foto Asja

V času trajanja kongresa so svetovno priznani ortopedi izvedli 28 operacij, ki so jih v Portorož prenašali v živo, od tega polovico v Splošni bolnišnici

Novo mesto. »Lahko smo ponosni, da smo v Novo mesto uspeli pripelja-ti svetovno priznane ortopede, ki so bili nad strokovnostjo osebja in opre-mljenostjo operativnega bloka v no-vomeški bolnišnici navdušeni. To je veliko priznanje za našo bolnišnico,« je ob koncu kongresa povedal Husse-

in, ki je s kolegom mikekom opravil nekaj odmevnih operativnih posegov. Kongres je potrdil, da je v majhni Sloveniji kljub gospodarski krizi moč organizirati vrhunski strokovni dogodek svetovnega slovesa, pa tudi to, da je ortopedija kot veja medici-ne pri nas zelo razvita, v nekaterih segmentih celo vodilna na svetu. Or-

topedi iz vsega sveta so v Portorožu jasno nakazali, da je povezovanje in strokovno sodelovanje med zdravniki nujno, saj le bo le tako lahko prese-či nove mejnike v medicini. Kongres so pripravili pod pokroviteljstvom Slovenskega združenja za artrosko-pijo (SSAST), Evropskega združenja za artroskopijo in športne poškodbe (ESSKA), ter Svetovnega združenja za artroskopijo in športne poškodbe (ISAKOS). Zdravniki so bili nad orga-nizacijo kongresa navdušeni, za kar imata veliko zaslug tudi novomeška strokovnjaka Hussein in Mikek. Slo-venija bo naslednji kongres ortope-dov gostila ponovno leta 2011.

Vrhunska ortopeda Mohsen Hussein in Martin Mikek, sta zaposlena v novomeški bolnišnici

Na povabilo Mohsen Hussein se je kongre-sa udeležil tudi prof Freddie Fu, predse-dnik Svetovnega združenja za artroskopi-jo in športne poškodbe

Operativni poseg, ki ga je izvedel Martin Mikek v novomeški bolnišnici so udele-ženci kongresa lahko v Portorožu spre-mljali v živo

10 Vaš mesečnik št. 59, september 2009

obzo

rnik

Iz programske podobe TV Vaš kanalV sporedu Vašega kanala boste v zadnjih dneh septembra in oktobra lahko izbirali tako med oddajami, ki so uvrščene med stalnice Vašega kanala, kot tudi vsebinami, ki se bodo pred očmi gledalcev odvrtele kot enkraten projekt. V polnem zamahu so pogovorne oddaje Pokličite župana!, kjer lahko z župani s klicem v studio vzpostavite neposreden stik. V ostalih studijskih oddajah, predvidenih za oktober, boste našli informacije o kulturni ponudbi v mestu, o Projektnem učenju mlajših odraslih, o priložnostih, ki jih prinaša podjetniški inkubator in še čem. Septembra je s prvo oddajo na temo zlate trsne rumenice v program Vašega kanala uspešno vstopila oddaja Agroklub, katere osnovno poslanstvo bo s sogovorniki, strokovnjaki z različnih področij, v studiu obelo-daniti težave in zagate, s katerimi se kmetje srečujejo v vsakdanjem življenju. Petkove večere pa bo tudi v prihodnje narekovala mladinska kultura. Po od-daji Brez panike! si lahko še ta petek, 25. septembra, ogledate študijski igrani film Novomeščana Žige Virca, Nebo nad blokom.

NoviceOsrednja dnevno-informativna odda-ja, na sporedu od ponedeljka do pet-ka ob 18.45, ostaja ažuren zapis o aktualnih dogodkih na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini. V izboru dogodkov, ki bodo tako ali drugače zaznamovali življenje na JV Sloveni-je, bo posebno mesto zasedla za 1. oktober napovedana zobozdravniška stavka, s kamerami pa bodo televizij-ske posadke med drugim ovekovečile začetek novega študijskega leta.

ŠportOktobra se začenja nov niz rubrike Šport, ki bo na sporedu vsak pone-deljek ob 21.15. Dosežke in uspehe tukajšnjih športnikov si boste lahko v strnjeni obliki ogledali še v Špor-tnem utripu tedna, na sporedu vsako soboto ob 17.45. V prvi tovrstni od-daji, 5. oktobra, bomo razkrili načrte

enega najuspešnejših slovenskih ko-lesarjev Belokranjca Janija Brajkovi-ča. Ta v prihodnji sezoni ne bo več vrtel pedal za kazahstansko Astano, ampak se bo pridružil enemu naj-uspešnejših kolesarjev vseh časov Lanceu Armstrongu, ki ustanavlja svojo ekipo.

Zapoj, zapleši, zaigrajPod zgovornim naslovom Zapoj, zapleši, zaigraj se skriva posnetek celovečerne prireditve, ki je predza-

dnjo septembrsko soboto potekala v Šmartnem pri Litiji. Večer ljudske pesmi je zakrivil eden najstarejših tamburaških orkestrov pri nas, Tam-buraški orkester Šmartno, ki letos beleži 117 let delovanja. V prvem delu koncerta so tamburaši premi-erno predstavili priredbe venčkov slovenskih ljudskih pesmi iz različnih slovenskih pokrajin. Drugi del kon-certa so oblikovali gostje iz Bosne in Hercegovine, iz Trebižata, ki so z vo-kalno skupino Lira predstavili njihovo ljudsko pesem, za celostni vtis pa so s hercegovskimi ljudskimi plesi po-skrbeli še plesalci folklorne skupine. Ljudska glasba in ples vas bosta na Vašem kanalu nagovarjala v nedeljo, 27. septembra, ob 19.50.

V Tomovi dnevni sobiPogovorna oddaja V Tomovi dnevni sobi bo zadnji septembrski ponede-ljek ob 20.00 ponudila vpogled v življenje in delo semiškega vinogra-dnika ter sadjarja Samuela Malna-

riča. Teden dni kasneje bo osrednja tema te pol urne oddaje slikarstvo. Voditeljica Verica Marušič bo namreč gostila Topliškega slikarja Jožeta Ku-mra (na fotografiji).

Brez panike!V prvi oktobrski oddaji se bo ekipa Brez panike zabavala z novomeško skupino 4play, ki predstavlja svoj najnovejši videospot. Raziskovala bo,

kako mladi sodelujejo v nevladnih or-ganizacijah ter z Alenko Godec pre-verila, ali so bile najlepše pesmi res že napisane. V drugi polovici oktobra pa bodo odšli na noro rolkarsko po-tovanje - tokrat zgolj v filmu, žurali bodo tudi s Trkajem in najlepšim pre-bivalcem Slovenije.

Turizem in miV oddaji Turizem in mi, ki bo v pro-gramu Televizije Vaš kanal na spo-redu 6. oktobra, ob 21.30, bomo predstavili zaključek devet meseč-nega projekta Turizem v zidanicah Dolenjske in Bele krajine, ki kot nov turistični produkt odpira številne mo-žnosti in priložnosti. Znani so prvi ponudniki zidanic, prvi gostje naj bi organizirano dopustovali v zidanicah že spomladi prihodnje leto.

Obiskali smo tudi center dobrega počutja Vitarium v Krkinih termah v Šmarjeških Toplicah, kjer so predsta-vili novosti, s katerimi lahko okrepi-mo zdravje in izboljšamo počutje.

Pokrajinski obzorniki Dolenjski, Belokranjski in Posavski obzornik so se septembra, po krat-kem predahu, na male zaslone vrnili v novi podobi. Grafična podoba, ki je te informativne oddaje spremljala tako rekoč od samih začetkov, je ce-lostno prenovljena. Osnovna rumena barva kot simbol sonca, tonečega za obzorje, se, vključujoč različne grafične elemente, pojavlja ne le v sklopu vsakokratne oddaje, temveč osmišlja tudi napovednike (televi-zijske in spletne). Voditelji Silvester Polak, Verica Marušič in Danijela Radjen bodo v novi sezoni vnovič nizali zgodbe, ki so še posebej blizu malemu človeku in zgovorno pričajo o razgibanem lokalnem življenju. Po-krajinske zgodbe vas pred televizijske sprejemnike vabijo vsak drugi torek in vsak četrtek ob pol devetih zvečer.

POKRAJINSKIOBZORNIKI

T E L E V I Z I J A


vaš

kan

al

PIODERMIJA ALI GNOJNO

VNETJE KO@E PRI PSIHM

so alergije na bolšji pik, (70 do 80 odstotkov vnetij), ostalih 20 odstotkov pa predstavljajo lahko alergija na sestavine v prehrani in atopije (alergija na vdihane alergene). Prav tako so določene pasme bolj kot druge podvržene k bakterijskemu vnetju kože (nemški ovčarji zaradi prirojene slabše odpornosti na stafilokokne okužbe, bernski planšarski psi, zlati prinašalci in labradorci). Med manj pogos-timi vzroki so poškodbe, slaba nega kožuha…Ko lastnik opazi zgoraj omenjene znake vnetja kože, naj odpelje psa k veterinarju. Ta bo lastnika povprašal o trajanju sprememb, kakšno zaščito proti bolham uporablja, morebiti se bo odločil za dodatne preiskave (odvzem in pregled kožnega brisa ali tudi ostružka) ter predpisal tera-pijo. Ta običajno obsega uporabo medicinskega razkužilnega šampona in antibiotike. S kontrolnimi pregl-edi tekom zdravljenja se veterinar odloča o trajanju zdravljenja in morebitnih dodatnih preiskavah.

v e t e r i n a r s k i k o t i ^ e k

+ JANG, veterinarska ambulanta, d.o.o.kandijska cesta 27, 8000 novo mesto

t 07 33 41 080 f 07 33 41 081www.jangvet.si, e-mail: jangvetÐsiol.net

Delovni ~as: ponedeljek-petek 8-19 h, sobota 8-12 h

De`

urni

GS

M:

031

770

100

naro

čena

obj

ava

Piše: Lucija Baznik, dr.vet.med.

Obdobje od zgodnje pomladi do pozne jeseni je čas, ko imajo psi največ težav z vnetjem kože. Last-niki pripeljejo psa k veterinarju, ker se pes praska, ima na koži rdeče lise s krastami, koža ima neprijeten vonj. Površinsko vneta koža je rdeča, vzdražena, raspraskana, s privzdign-jenimi krastami. Pri vnetju sredn-jega sloja kože pride do izločanja sokrvice, koža je rdeča, privzdign-jena in zadebelela s krastami. Pri globokem vnetju kože pa je spre-menjeno tudi splošno zdravstveno stanje živali, samo vnetno mesto ima zgoraj navedene spremembe, je zelo boleče, močno zagnojeno z neprijet-nim vonjem, prisotno je tudi vnetje dlačnih foliklov, lahko tudi vnetje podkožja.Določeni deli pasjega telesa so bolj občutljivi za vnetje: koža med prsti šap, sluhovodi, stranski del glave, koža nad repom.Najpogostejši vzroki za vnetje kože

PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC, d.o.o.Proizvodnja keramičnih pečnic d.o.o. Novo mesto

Proizvajamo, svetujemo, projektiramoin montiramo vse vrste lončenih peči in kaminov, gotovih prenosnih peči, štedilnikov, pizza peči,

toplozračnih peči in kaminov, krušnih peči, popravilo in vzdrževanje peči

Podbevškova 18, Novo mesto, Tel.: NC: 07/393 57 50, Prodaja: 07/393 57 60, www.peci-keramika.si

El. pošta: [email protected]

Poo

bla

ščen

i Pro

da

jale

c in

mo

nta

žer

k

am

ino

v in

ku

rišč

za

Slo

ven

ijo

ug

od

ni p

lač

iln

i po

go

ji: g

ot

ovi

nSk

i Po

PuSt

i, k

red

iti (

1-3

leta

), t

rajn

iki n

lb

1 2 3

4 5 6

7 8 9


Vse bolj hiter in naporen način življenja nam na-rekuje vse večjo skrb zase in za naše telo. Masaže nam dajejo ravno to, po čemer čezdalje bolj hre-penimo: fizično in psihično razbremenitev.

Z masažami istočasno sproščamo telo in duha, lajšamo bolečine in preprečujemo resnejše teža-ve. Kot vsako razvajanje masaža pozitivno vpliva na naše čustvovanje, krepi samozavest in naš imunski sistem, vrne pa nam tudi voljo do življe-nja in dela, pozitivizem in energijo. Naredite zase nekaj prijetnega in koristnega.

o41 242 688 - o31 784 3ooTomaž Dimič Dolenc s.p.,Cesta brigad 8, 8ooo Novo mesto

CENTER ZA RAZVAJANJE

Roletarstvo bayer d.o.o.Košenice 34, Novo mestoTel.: 07 3080210GSM: 040 202 868e-pošta: [email protected]

•PVCOKNA•VRATA•SENČILA

tel./fax: 07/33 44 220, mob.: 041 649 277

izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti pregled in preizkus delovne opreme (strojev) usposabljanje za varno delo in varstvo pred požarom (izpiti) izdelava požarnih redov izdelava navodil za varno delo opravljanje nalog pooblaščenega strokovnega delavca organizacija raznih meritev izdelava varnostnih načrtov koordinator za gradbišča

PARMA, Rudi Ivančič s.p.Mala Cikava 17 c, 8000 Novo mesto, e-mail: [email protected]

13št. 59, september 2009 Vaš mesečnik

Tjaša Pureber Matej R. Škof in osebni arhiv Mire Retelj

� Ste kdaj uporabili storitve kakšne dru-ge bolnišnice razen novomeške?Na srečo do sedaj še nikoli nisem potrebova-la storitev drugih bolnišnic, vse moje dose-danje potrebe po zdravstvenih uslugah so mi nudili pri nas.

� To namreč sprašujem zato, ker me zani-ma ali zaupate svojim zdravnicam in zdrav-nikom?Da, popolnoma jim zaupam v nudenju zdra-vstvenih storitev, ki jih lahko ponudi regional-na bolnišnica. Upam si trditi, da so storitve v

naši bolnišnici kakovostno na zelo visoki ravni in v ničemer ne zaostajajo v storitvah, ki jih iz-vajajo v drugih regijskih bolnišnicah in tudi ne v terciarnih ustanovah. Izjema so le določene storitve, ki jih v naši bolnišnici ne opravljamo.

� Kakšna je najdaljša čakalna doba v no-vomeški bolnišnici?Najdaljše čakalne dobe so še vedno za en-doprotezo kolka in operacijo varic, ki znašata

MIRA RETELJ:

Z operacijskimi mizami smo se navadili živeti!Mira Retelj je v zadnjem desetletju, odkar je na čelu Splošne bolnišnice Novo mesto, postala sinonim za prvo damo do-lenjskega zdravstva. Bolnišnica se lahko pohvali s številnimi uspehi, tudi na mednarodnem področju, saj se zdravniki re-dno izobražujejo in poglabljajo svoje znanje na različnih spe-cialističnih področjih. A se je bolnišnica soočila tudi z nekaj aferami. Med najbolj odmevne je sodila tista z operacijskimi mizami, ki so se pokvarile še preden so dobro začele delo-vati. Bolnike še vedno razburja tudi kaos na urgentnem in internem oddelku, za katerega Retljeva priznava, da je po-polnoma zastarel. Njuna izgradnja zato ostaja med priorite-tnimi nalogami tudi v prihodnje. Retljeva se je sicer poizkusi-la tudi v politiki, nazadnje je na lanskoletnih državnozborskih volitvah kandidirala za poslanko. Politika, pravi, je ne zanima več, sedaj se želi posvečati zgolj še vodenju bolnišnice. Sle-dnje ji vzame ogromno časa, prosti čas pa najraje preživlja na zelenicah ob igranju golfa.

Ne moti me plača strokovnega direktorja!

Popolnoma zaupam svojim zdravnikom!


inte

rvju

več kot leto dni. Zelo se podaljšuje število ča-kajočih na endoprotezo kolena, za kar se na operacijo čaka že več kot dve leti. V specia-lističnih ambulantah pa so najdaljše čakalne dobe za nenujne CT preiskave, ki trajajo 120 dni in za preglede v specialistični kardiološki ambulanti, ki je trenutno 90 – 180 dni, odvi-sno za katerega zdravnika se pacienti odloči-jo. Posledica dolgih čakalnih dob, ki niso nič daljše kot v drugih bolnišnicah, je pomanjka-

nje zdravnikov, pa tudi omejene količine pro-gramov, ki jih bolnišnica dobi od Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

� Kako trenutno delujejo operacijske mize?Z operacijskimi mizami smo se navadili živeti in jih uporabljamo v obsegu njihovih zmoglji-vosti. Večina težav in okvar na mizah je bila odpravljenih v garancijskem roku. Za odpra-vo manjših okvar in redne tedenske servise poskrbijo naši delavci v vzdrževalni službi, le-tne servisne preglede pa opravlja dobavitelj opreme.

� Kakšna škoda je vsak dan povzročena bolnikom, ker država zamuja z gradnjo Šmihelske ceste, posledično pa bolnišnica še vedno nima novega internega in urgen-tnega bloka?Zamikanje z gradnjo Šmihelske ceste zagoto-vo najbolj občutijo naši bolniki internega od-delka in zaposleni v tej stavbi. Težko rečemo, da je danes namestitev pacienta v bolniško sobo s šestimi do osmimi posteljami kakovo-stna in sodobna storitev, kljub velikemu pri-

zadevanju zdravstvenega osebja. Prostorov, kjer se mora izvajati funkcionalna diagnosti-ka, je premalo, tisti, ki pa so, so bistveno pre-majhni. Primanjkuje nam delovnih prostorov za zaposlene, da sploh ne govorimo o njihovi kakovosti, saj že na zunaj kažejo, v kakšnem stanju je več kot 100 let stara stavba, ki jo iz leta v leto bolj načenja zob časa in dejstvo je, da je svoje poslanstvo že zdavnaj opravila. Nova stavba internega oddelka in urgen-

tnega bloka bo zagotovo bistveno izboljšala pogoje teh dejavnosti, zato upravičeno pri-čakujemo, da bi se izgradnja nove Šmihelske ceste zaključila konec leta 2010, kar bi nam omogočilo takojšen začetek gradnje.

� Kdaj bi se bolniki lahko torej preselili v nove prostore? V roku treh do štirih let.

� Ljudje se bojijo, da je nedavna uvedba plačljive epiduralne analgezije prvi korak do privatizacije novomeškega zdravstva. Ne morem se strinjati s tem razmišljanjem. Porodna epiduralna analgezija se v porodni-šnici v Postojni in v Kranju porodnicam zara-čunava že več let, vse od uvedbe te storitve. Epiduralna analgezija kot protibolečinska terapija je sicer pravica iz obveznega zdra-vstvenega zavarovanja, vendar le, ko o njeni strokovno-medicinski upravičenosti preso-di zdravnik skladno z veljavno doktrino, kar pomeni, da navedene terapije ni moč izvesti izključno na željo zavarovane osebe, temveč morajo za navedeno terapijo obstajati ustre-zne medicinske indikacije. Zaračunavanje na-

vedene terapije kot samoplačniške storitve smo uvedli v primerih, ko ne obstajajo ustre-zne medicinske indikacije za izvedbo terapije in porodnica sama izrazi željo, da bi imela po-rod brez bolečin.

� Vas moti, da ima strokovni direktor bol-nišnice za okoli 3.000 evrov boljšo plačo od vas?Ne, ne moti me plača strokovnega direktorja, ker le-ta ni nobena posebnost med plačami zdravnikov, ki poleg rednega dela opravlja-jo tudi dežurno službo pet do sedemkrat na mesec. V skladu s sklepom Vlade in sklenjeno pogodbo o zaposlitvi strokovni direktor opra-vlja tudi delo zdravnika in glede na pomanj-kanje zdravnikov tudi dežurstva.

� Kakšna je vaša vizija bolnišnice za pri-hodnja leta?Vizija Splošne bolnišnice Novo mesto je biti uspešna regijska bolnišnica, ki svojim upo-

rabnikom omogoča kakovostne storitve na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva. Seveda je to tudi moja vizija, ki jo bomo ure-sničili le z izpolnitvijo naših temeljnih ciljev kot so cilji na področju ohranjanja programa dela, razvoja novih storitev, pridobivanja no-vih zdravniških kadrov, obvladovanja stro-škov in uresničitvijo začrtanih naložb.

� V prostem času ste golfistka. Kaj vas pri tem športu najbolj navdušuje?Golf je res čudovit šport, ki me navdušuje. Pri udarjanju s palico po beli golfski žogici, na prečudovitem travnatem terenu gre za usklajenost misli, duha in telesa, če tega ni, žogica pač ne leti tja, kamor si želiš. Golf mi predstavlja sprostitev, notranji izziv ter tekmo samo s seboj.Pomembno pri tem pa je tudi druženje in za-bava s čudoviti ljudmi.

� Lahko tudi menedžerji vodilnih javnih zavodov na golfu spletajo koristne poslov-ne vezi?Jaz nimam prakse, da bi igrala golf v službe-nem času in za namen sklepanja poslovnih poslov, seveda pa imam priložnost spoznati veliko zanimivih ljudi, ki oblikujejo mojo so-cialno mrežo.

Stavba inter-nega oddelka je svoje poslanstvo že zdavnaj opra-vila!


inte

rvju

26 september 2009 številka 9

A si zavarovana?

Vza

jem

na, d

.v.z

., V

ošnj

akov

a 2,

Lju

blja

na.

Vsa

zav

arov

anja

se

skle

pajo

po

velja

vnih

pog

ojih

Vza

jem

ne, d

.v.z

.

Zdravja ne prepušËaj nakljuËju - skleni paket Vzajemna Mladi. Se splaËa!

Paket Vzajemna Mladi lahko skleneš do 31. 12. 2009. VeË o darilih in zavarovanju v vseh poslovalnicah Vzajemne, na www.vzajemna-mladi.si ali na brezplaËni telefonski številki 080 20 60.

»e skleneš paket Vzajemna Mladi, prejmeš:- dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje,

- darilni bon v vrednosti 20 €,

- majico Vzajemne in

- ugodnosti za zavarovance Vzajemne.

A si ti?

PE Novo mestoPrešernov trg 5Tel: 07/393-5360

Črnomelj, Zadružna 33Krško, Bohoričeva 9

Kočevje, Ljubljanska 25Brežice, Černelčeva 3a

KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA

USLUGATržiška ulica 10, Novo mestoTel/fax: 07/33 72 [email protected]

DoDatno: pranje in čiščenjem prešitih odej in odej iz merino volne.

PE CIKaVaHIPERMERKET MERCATOR PODBEVŠKOVA ULICA

PE tREBnJEHIPERMARKETMERCATORSTARI TRG

Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure in sobote od 08. do 14. ure

Dodatna ponudba na lokaciji Tržiška ulica 10

Štirikolesnik

BAShAN1.990 EUR

SkuterJONWAY900 EUR

MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mesto

teL.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470e-mail: [email protected]

poDRužNIcA žužeMBeRk: teL.: 07 30 88 606

upoštevamo kartico “oBRtNIk - oBRtNIku”

; vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindikate, društva, podjetja, sp-je, kmete, novo - za cerkev ... ; pomoč od ustanovitve do registracije podjetja

že 19 let z vami

Postopki temeljijo na uporabi laserske tehnologije!

Salon lepotnih ritualov, Obrtniška 33, 8210 Trebnje, tel: 051 63 68 69, www.salon-lepotnih-ritualov.si

Salon lepotnih ritualovV e l a S m o o t h i n I P L z E l o s t e h n o l o g i j o

� ODPRAVLJANJE CELULITA (z aparatom VELASMOOTH)

� TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK

� ZMAJŠEVANJE GUB IN UČVRSTITEV KOŽE

� POMLAJEVANJE (OBNOVA) KOŽE

� ODPRAVLJANJE ŽILNIH NEPRAVILNOSTI

� ODPRAVLJANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI

� ZDRAVLJENJE AKEN

� AQUA DETOX

PoPusti:odpravljanje celulita: enajsti tretma - 30% popustostale storitve: vsak peti tretma - 10% popustštudenti: 10% popust na vse storitve

DARiLNi BoNi!

• ogledinsvetovanjezaskladnostvašegaambienta

• izmerainmontažaželeznihkarnis

• izdelavazaves

Ksenija Levičar s.p., Podbevškova 4

(Mercator Center Cikava)

Novomestotel.: 07/33 76 485

sloveNskavastel.: 07/45 74 660

Delovničas:pon.pet. od 12. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure


www.peugeot.si

Poraba goriva (L/100 km): mestna vožnja: 5.7 do 9.9, relacije: 3.7 do 5.7, kombinirana: 4.4 do 7.2. CO2 emisije (g/km): 117 do 165.

Novi peugeot 207. Ostani mlad!

207

NoviPeugeOt 207: DObre NOviCe!

Dobra novica za okolje: zahvaljujoč dizelski tehnologiji motorjev 1.4 HDi s 70 KM in 1.6 HDi z 90 KM, ima novi peugeot 207 količino izpuha zmanjšano na samo 117 g CO2/km.Dobra novica za vas: Obiščite salone Peugeot, pustite se razvajati in domov boste zagotovo odšli dobre volje in mlajši – eden od obiskovalcev pa bo nagrajen celo s čisto novim prenovljenim peugeotom 207.

AVTO VELKAVRH, Prečna 91, Novo mesto07 334 - 85 18, 041 609 - 159

Marko Fortuna s.p., Bršljin 41, 8000 Novo [email protected]

Tel.: 07/33-22-642, Gsm: 040/225-135

Delovni čas: ponedeljek - petek od 6. - 22. ure, sobota od 7. - 22. ure, nedelja od 11. - 21. ure, ob praznikih zaprto

NOVO! • letni vrt pod

kostanji• velika izbira

izvrstnih tort

Pionirska cesta 2, 8350 Dolenjske Toplice [email protected]

Tel. 07 30 65 638, Gsm 040 225 135

OKREPČEVALNICA LOVECOKREPČEVALNICA LOVEC

Delovni čas: Od ponedeljka do četrtka od 7. do 23. urepetek od 7. do 24. ure, sobota od 8. do 24. ure, nedelja od 8. do 23. ure

NOVO! • specialitete iz

odprtega žara• torte• pizze

različnih vrst

Zg. Brnik 143, 4207 Cerkljetel.: 04/252 66 50 fax: 04/252 66 55gsm: 041/734 018

» 5 let garanCiJe na peči » moŽna kUrJaVa z lesenimi peleti » aVtomatsko doziranJe » boJlerJi iz nerJaVeče pločeVine

e-pošta: [email protected] www.vrecek-peci.com

peč na trda goriva

bojlerjipeč na olje

in plinpeč za pelete

monmetal oštir johannes s.p., brezina 28, 8250 brežicetel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585

e-mail: [email protected]žite se našim zadovoljnim strankam.

voda • Plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni

kolektorji • talno, zidno, stroPno hlajenje in gretje

vse inštalacije izdelamo na ključ.

17št. 59, september 2009 17Vaš mesečnik

Tjaša Pureber Matej R. Škof in osebni arhiv M. K. Zupan

� Kako bi označili stanje v Zdravstvenem domu, ko ste pred dvema letoma prevzeli njegovo vodenje? Razmere so bile kritične in zaskrbljujoče tako na finančnem, organizacijskem kot na kadro-vskem področju. Tudi klima in odnosi med za-poslenimi ter med Zdravstvenim domom in koncesionarji – zasebniki so bili izjemno slabi.

� Ste se na začetku soočili s kakršnimkoli nasprotovanjem znotraj kolektiva? Vemo, vaše imenovanje ni potekalo povsem glad-ko. K mojemu imenovanju je moralo dati soglas-je devet občin. Ena izmed njih je želela doda-tna pojasnila. Ko so jih občinski svetniki dobi-li, so me vsi podprli. Zaposleni so se morda na začetku bali, da bom kot nekdo od zunaj podpirala nadaljnje razgrajevanje desetletja grajenega kolektiva. Na srečo so spoznali, da je moj cilj krepitev kolektiva v korist pacien-tov. Tako smo zelo hitro vzpostavili pozitivno komunikacijo in medsebojno zaupanje, kar je bila osnova za uspešno izpeljano sanacijo zavoda. Kot direktorico me vodi misel, ki sem jo zapisala ob prijavi na to delovno mesto: »Vse, ki bodo prišli v Zdravstveni dom, bomo obravnavali, kot da so naši najdražji, naši star-ši, naši otroci, naši prijatelji…«.

� Ste kdaj izkoristili možnost in kakšno od storitev opravili pri zasebnem zdravni-

MILENA KRAMAR ZUPAN:

Ženske se v kriznih časih dobro obnesemo!Dr. Milena Kramar Zupan se je na čelo Zdravstvenega doma zavihtela pred dvema letoma. Pred tem je devet let (do leta 1999) vodila novomeški Novoteks, nato je sedem let preži-vela na odgovornih mestih v Telekomu Slovenije. Menjava na čelu zdravstvenega doma je bila kontroverzna, a je Kra-mar Zupanova kritike kmalu utišala s finančno sanacijo zavo-da. Odkrito priznava, da je kaos okoli Zdravstvenega doma zaradi pomanjkanja parkirišč velik, zato je prizadevanje za izgradnjo parkirne hiše med njenimi prioritetami. V zadnjem letu je medijski prostor napolnjevala predvsem s humanitar-no akcijo za nov mamograf. Lani je doktorirala na ljubljanski Ekonomski fakulteti, študij sedaj nadgrajuje z docenturo. Je mati dveh odraslih otrok, njen mož je znani dolenjski po-slovnež in politik Adolf Zupan. Prostega časa nima veliko, večinoma ga preživlja v naravi. Njen delavnik traja tudi po dvanajst ur. Na delo, pravi, se čustveno naveže.

Javno zdra-vstvo pri nas ni ogroženo!


inte

rvju

ku? Ali, če vprašam drugače: vam je ljubše javno ali zasebno zdravstvo?Med zdravnike zasebnike je odšla tudi moja osebna zdravnica, za katero sem se oprede-lila že zdavnaj. Z njeno kakovostjo zdravljenja in odnosom do mene kot pacientke sem zelo zadovoljna. Mislim, da so tako javni kot za-sebni zdravniki enako dobri in osebno nimam nič proti zdravnikom zasebnikom. Sem pa pri-stašica javnega zdravstva kot sistema in mi je resnično žal, da je toliko zdravnikov v našem zavodu odšlo med zasebnike. S pospeševa-njem zasebništva se zmanjšujejo razvojne možnosti v Zdravstvenem domu.

� V novomeški občini smo v slovenskem vrhu po številu zasebnih zdravnikov. Čemu pripisujete to dejstvo?Eden izmed bistvenih vzrokov za pospeševa-nje zasebništva in s tem razgrajevanje zdra-vstvenih domov je v rigidnem in neprilagoje-nem zdravstvenem sistemu, ki ne omogoča (de)stimulativnega nagrajevanja po opravlje-nem delu zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ampak vztraja na preživeli urav-nilovki in že zdavnaj zastarelih zdravstvenih

standardih. V novomeški občini je bil doda-ten razlog odsotnost vsakršne vizije in stra-tegije osnovnega zdravstva v občini, kar je povzročilo divje, brezglavo podeljevanje kon-cesij, brez da bi občinska oblast pomislila, kaj šele analizirala in izračunala, kaj bo tako velik obseg koncesij za dolgoročni razvoj osnovne-ga zdravstva v občini oziroma na območju kar osmih dolenjskih občin pomenil.

� Računsko sodišče je v svoji reviziji tega pojava opozorilo, da bi se lahko Zdra-vstveni dom kmalu soočil s težavo pri izva-janju javnega zdravstva. Se to že dogaja?Dejstvo je, da Zdravstveni dom na tako ob-

sežen odhod v zasebništvo ni bil pripravljen niti organizacijsko, niti kadrovsko, še manj mentalno. In zgodila se je kriza, ki je rezulti-rala v veliki finančni izgubi, notranjemu neza-dovoljstvu, konfliktu z zasebniki. Če nam lani ne bi uspelo obrniti krmila zavoda navzgor, bi se resnično lahko soočili z resnimi težavami pri izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti naših občanov. Na srečo nam je uspelo sani-rati težko situacijo in danes lahko trdim, da izvajanje osnovnega zdravstva ni ogroženo. Nasprotno, kar nekaj stvari nam je uspelo celo bistveno izboljšati.

� Koliko klicev na dan dobite od jeznih uporabnikov zdravstvenega doma, ker bolniki nimajo kje parkirati svojih vozil?Parkiranje pred Zdravstvenim domom je velika in kronična težava in pri naših pacien-tih povzroča največ nezadovoljstva. Veliko je pripomb, tudi jeznih klicev. Sicer se zelo trudimo, vendar trajne rešitve ni. Dokončno bo problem rešen z izgradnjo parkirne hiše. Po zagotovilih občine naj bi bilo to že na-slednje leto. Sedaj, ko se je začela gradnja Šmihelske obvoznice, je celotna situacija še

slabša, čeprav se trudimo zagotavljati zača-sna nadomestna parkirišča. Nekaj smo jih že zagotovili, nekaj jih še bomo. Je pa tudi res, da veliko parkirnih mest zasedejo ljudje, ki parkirajo pred našim zavodom, a niso nje-govi uporabniki. Zato razmišljamo o zapor-nici in plačljivem parkiranju. Zgolj zato, da bi našli prost parkirni prostor tisti, ki pridejo v Zdravstveni dom, in ne zaradi zaslužka.

� Celotno vodstvo Zdravstvenega doma sestavljajo ženske. Gre za naključje ali ste okrog sebe načrtno zbrali žensko ekipo?Nobenega posebnega načrta ni bilo. Dejstvo je, da je zdravstvo tako kot šolstvo zelo fe-

Vse, ki pride-jo v Zdravstveni dom, obravnava-mo, kot da so naši najdražji!

minizirano. Prevladuje ženska delovna sila. Sama večkrat rada rečem, da tam, kjer je po-trebno veliko dela, potrpežljivosti, vztrajno-sti in sočutja, nastopijo ženske. Pa tudi tam,

kjer je precej hudo in se ne da hitro in veliko zaslužiti. Sploh v kriznih časih se ženske na vodilnih in vodstvenih položajih zelo dobro obnesemo.

� Pred kratkim ste z akcijo Društva Julija dobili najsodobnejši mamograf; pri akciji je s posnetkom koncerta sodelovala tudi televizija Vaš kanal. Koliko življenj je bilo s tem nakupom rešenih?Hvala veliki vlogi in podpori vaše hiše. Rak dojke je najpogostejši rak žensk in je v veli-kem porastu tudi pri nas. Pri zgodnjem od-krivanju, ki je osnova za uspešno zdravljenje, je mamograf nepogrešljiv. V našem zavodu z mamografijo letno odkrijemo že blizu 100 primerov te zahrbtne bolezni. Z dobrodelno-stjo smo omogočili, da se bodo naše ženske še naprej lahko mamografsko slikale doma in jim ne bo potrebno v Ljubljano, kjer so čakal-ne vrste tudi po dve leti. Ženske iz naše vse prevečkrat zapostavljene Dolenjske si to za-služijo. Še enkrat hvala vsem dobrim ljudem.

� V primeru pandemije nove gripe bi na območju, ki ga pokrivate, zbolelo okoli 15 tisoč ljudi. Ste pripravljeni na tak scenarij?Uvedene imamo vse potrebne ukrepe za pri-mer pandemije. Izdelan imamo skrben načrt izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki natanč-neje opredeljuje organizacijsko, prostorsko in kadrovsko področje delovanja v primeru pandemije.

� Kako komentirate govorice, da se bo-ste naslednje leto potegovali za župansko mesto?Sama tega nisem nikoli in nikjer izjavljala. Res je, da me moti, da smo v času, ko se vse preveč dela zgolj in samo za osebne koristi in vse premalo za naše skupno dobro. In res me kdaj v jezi prime, da bi imela mehaniz-me, da bi to preprečevala. To pa ne pomeni, da o tem konkretno razmišljam. Vse napore vlagam v čim boljše vodenje zdravstvenega doma in tako zaenkrat nameravam tudi vna-prej.

Zdravstveni dom na tako obsežno za-sebništvo ni bil pripravljen!


inte

rvju

PASICA HW SALES 420x120 F.indd 1-2 9/22/09 9:20 AMProcess CyanProcess MagentaProcess YellowProcess Black

kult

ura

Tanja Sluga arhiv Dolenjskega muzeja

Božidar Jakac se je v občo sloven-sko zgodovino zapisal kot eden naj-plodovitejših likovnih ustvarjalcev, katerega dela štejejo v tisočih kosih. Je eden redkih avtorjev, ki ga 20 let

po smrti še vedno najdemo v večini prodajnih galerij po Sloveniji. Da je njegova likovna veličina brezčasna,

Ob 110 letnici rojstva

Jakčev “železni svet”Da se leto 2009 lahko upravičeno imenuje Jakčevo leto, nakazu-je vrsta obletnic. 16. julija je minilo 110 let od njegovega rojstva, 12. novembra bomo zabeležili 20 let njegove smrti, mineva pa tudi 80 let, odkar je eden najvidnejših tvorcev novomeške kulturne zgodovine prvič odpotoval onkraj velike luže.

opozarjajo stalne zbirke v Kostanje-vici na Krki in Novem mestu. Prav dolenjska prestolnica z Jakčevim do-mom, dislocirano enoto Dolenjskega muzeja, velja z zbirko 828-ih del za avtorjevega ambasadorja. Prav tu so z zadnjo postavitvijo v letošnjem programskem letu osrednje mesto namenili likovnemu izkupičku prve-

ga potovanja v Ameriko, ki je bilo v marsičem prelomno. Kot je v zapisu ob odprtju razstave v začetku sep-

tembra izpostavila Jasna kocuvan, avtorica razstave in vodja programa Jakčevega doma, se je Jakac na po-tovanju med letoma 1929 in 1931 izpopolnil kot portretist in slikar trenutnih vtisov, dozorel pa je tudi duševno. Naslov razstave 45-ih del Spomini na železni svet je avtorica izbrala na podlagi Jakčevih zapisov v pismih in dnevnikih, kjer Ameriko poimenuje železni svet. Dr. stojan pelko, državni sekretar na Mini-strstvu za kulturo RS, je izpostavil študijski značaj razstave, saj po nje-govem ne gre le za to, da ja Jakac v Ameriki izkusil drugo civilizacijo in hkrati občutil nostalgijo po domači-ji. Namreč prav iz tega stika je zra-sel impulz, ki je temeljno vplival na Jakčevo prihodnje delo, je še dodal.

Razstavo sta odprla dr. Stojan Pelko, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo RS in Alojzij Muhič, župan mestne občine Novo mesto.

Božidar Jakac - Spomini na železni svet

Poleg obsežnega likovnega gradiva je Jakac v Ameriki vtise in dogodke zabeležil tudi s filmsko kamero ter fo-toaparatom. A tu se že začenja zgod-ba Jakčevega pionirskega prispevka k slovenskemu filmu. Posebno težo njegovi celoviti osebnosti daje tudi dejstvo, da je Jakac, sicer eden od pobudnikov Novomeške pomladi, soustanovitelj Akademije za upoda-bljajočo umetnost, njen prvi rektor in profesor za grafiko. Kot je izpostavil zdenko picelj, direktor Dolenjskega muzeja, je tako vrata na evropska in svetovna likovna prizorišča odprl šte-vilnim domačim ustvarjalcem. Razstavo, ki bo na ogled do 2. maja 2010, sta odprla Stojan Pelko in alojzij muhič, župan mestne občine Novo mesto.

PASICA HW SALES 420x120 F.indd 1-2 9/22/09 9:20 AMProcess CyanProcess MagentaProcess YellowProcess Black

Tanja Sluga

Takrat je namreč šest likovnikov, trije še iz vrst zgoraj omenjene Likovne skupine, ob podpori Zveze društev li-kovnih umetnikov Slovenije osnovalo Društvo likovnih umetnikov Dolenj-ske. Da bo njihov domet presegel že v imenu zapisano ozemeljsko omeji-tev, je potrdilo sodelovanje z Galerijo Božidarja Jakca, ki je ponudila roko kot domicilni partner organizirane skupine posameznikov. Po dveh letih delovanja se je članstvo podvojilo. Tako društvo danes šteje 12 prizna-

nih in obči javnosti poznanih tvorcev lokalnega kulturnega življenja. Prva skupinska postavitev je v začetku avgusta postregla z revialno razsta-vo v ljubljanski galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, za ka-tero je vsak od ducata likovnikov iz-

Društvo likovnih umetnikov Dolenjske

Združeni čopiči - nova likovna močZgodba o povezovanju, izmenjavi izkušenj in skupnemu nastopu likovnih ustvarjalcev različnih pogledov ter zvrsti pravza-prav ni nič novega. Bogato tovrstno izročilo, ki na tleh širše Dolenjske tli tako rekoč od nekdaj, je umetnike v preteklosti že združilo v krovno društvo, ki mu je po drugi svetovni vonji predsedoval Božidar Jakac. Potem ko je leta 1974 ustanovljena Likovna skupina Vladimirja Lamuta Novo mesto v 21. stoletju že tonila v pozabo, je bila 8. junija 2007 spisana prva črka v novi zgodbi združenih ustvarjalcev.

Na odprtju razstave v Ljubljani (z leve proti desni): akademski slikar Jože Kumer, akademski slikar Jože Marinč, predsednik ZDSLU Pe-ter Vernik, predsednica DLUD Jožica Medle, povezovalka Ines Jerele Medle, diplomirani slikar Janko Orač, akademska slikarka Nataša Mirtič, kustos Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanovič in župan Kostanjevice na Krki Mojmir Pustoslemšek.člani društva likovnih ume-

tnikov dolenjske (po abecedi): Hamo čavrk, mojca lampe kaj-tna, simon kajtna, Jože kumer, roman makše, Jože marinč, Jožica medle, nataša mirtič, Janko orač, Jože slak, gorazd šimenko, Uroš Weinberger.

bral delo, ki pomeni izrazito avtorski pristop. Septembra je sledila še sku-pinska razstava v lokalnem prosto-ru, topliškem Kulturno kongresnem centru. Vsa nadaljnja poglavja bo tudi v prihodnje narekovalo osnovno poslanstvo društva, ki je po besedah

predsednice Jožice medle »srečeva-nje ob različnih kulturnih dogodkih, organizacija likovnih razstav, izme-njava izkušenj, iskanje možnosti za skupne nastope in predvsem želja, da kakovostno likovno ustvarjalnost prepozna širša javnost.«

kult

ura

Srednja šola za gostinstvo in turizemUlica talcev 3, 8000 Novo mesto

Četrtek, 15. oktobra 2009, od 9. do 14. ure

Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazijaSevno 13, 8000 Novo mesto

Četrtek, 15. oktobra in petek 16. oktobra 2009 od 9. do 17. ure

Informacije:

07/39 34 717

07/39 34 718

Informacije:Taj.: 07/33 21 527Sv. služ.: 37 31 638

Vabljeni!

www.ksgrm.netwww.ssgt.nm

CLIO IMA VSE, KAR IMAJO VELIKI.

VELIK PO DUŠI, MAJHEN PO CENI

Ljubljana, 15. september - Potem ko so letošnjo pomlad s finančno pomočjo razve-

selili številne kupce novih vozil, se je podjetje Renault Slovenija odločilo, da pripravi

dodaten sveženj finančne pomoči v višini 1.000.000 EUR*. Renault Slovenija tako

ponovno prevzema pobudo s finančno pomočjo kupcem ob nakupu novih vozil.

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo

notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

V začetku marca letošnjega leta

je Renault Slovenija presenetil slov-

enski avtomobilisitični trg, ko je na-

povedal uvedbo finančne pomoči ob

nakupu novih vozil. Kot je znano, so

o podobnem ukrepu prihajale inicia-

tive iz različnih krogov že pred tem,

podjetje Renault Slovenija pa je nato

prevzelo pobudo in svojim kupcem

zagotovilo 1.000.000 EUR finančne

pomoči. Kupci so pomoč sprejeli z

navdušenjem.

Najbolj navdušujoča motorja sta

dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje

zmogljivost, nizko porabo in ena

najnižjih stopenj izpustov CO2 med

bencinskimi motorji. Tu je še motor

1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-

gavanja po skupnem vodu (Com-

mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-

jskim menjalnikom, zato ponuja

optimalne stopnje navora in moči

ter izjemno varčno porabo.

Saga o Cliu se je začela leta 1990,

ko je model začel nizati uspeh za

uspehom. Med drugim je v Sloveniji

že dolga leta najbolje prodajan

model in je postal tako rekoč nacio-

nalni avtomobil. Novi Renault Clio

izstopa s svojimi mnogostranskimi

uravnovešenimi lastnostmi, ki pov-

zemajo vse odlike, zaradi katerih je

Clio III prejel priznanje »Avtomobil

leta 2006«, Z izjemno prostornostjo

kabine, varnostjo, udobjem in lego

Z že tretjo generacijo je Clio

eden zrelejših avtomobilov v svojem

razredu. Voznike je prepričal s

kompaktnim dizajnom, udobno

in prilagodljivo notranjostjo, ter z

dinamično vožnjo, ki jo ponujajo

zmogljivi in varčni motorji.









Podjetje Renault Slovenija je v

teh dneh presenetilo z odločitvijo,

da bo kupcem novih vozil zago-

tovilo dodaten 1.000.000 EUR

finančne pomoči. Tudi ta bo vel-

jala ob unovčitvi rabljenega vozila,

starejšega od 8 let, s čimer bo ukrep

pripomogel k obnovitvi voznega

parka in s tem k čistejšemu okolju.

Podobno kot spomladi pri Renaultu

dodajajo, da je odkup rabljenega

avtomobila predmet poslovanja in

Clio ne vliva zaupanja le zaradi

vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo

izboljšano podvozje ter oprijem s

cestiščem zagotavljata odlično lego

na cesti in učinkovito zaviranje.

Regulator in omejevalnik hitrosti,

dodatna žarometa za optimalno

osvetlitev ovinka, zavorni sistem

ABS in sistem proti zdrsu pogon-

skih koles ESP – vse to skrbi za

varno vožnjo, pri čemer užitek os-

na cesti, prav tako pa enako skrb-

no in natančno izdelavo, je postal

eden najbolj zanesljivih modelov v

svojem segmentu.























taja neokrnjen. K temu pripomore


tudi všečna in svetla notranjost.

Pri Renaultu so poskrbeli za kako-

vostne materiale, natančno končno

obdelavo in skrbno izdelane detajle.

Tu je še oprema (kartica Renault za

prostoročno upravljanje, samodejna

klimatska naprava, po višini nastav-

ljiv volan itd.), ki prav tako prispeva

h kar največjemu udobju.

Za tiste, ki jim je kompaktni Clio























kljub vsemu premajhen, je tu še

različica Grandtour. Clio Grandtour

predstavlja inteligenten kompromis

med radodarnim prostorom in nje-

govo praktičnostjo. Tako vsi potniki






spredaj in zadaj uživajo v izjemnem

udobju, v prtljažni prostor pa lahko

prejme kar 439 l prtljage. Poleg tega

lahko prostor s preklopnimi sedeži

in ravnim pomičnim dnom obliku-

jete po svoji meri. Clio ima res vse,







svojem segmentu.











































































































kar imajo veliki. Razen njihove vi-

soke cene in stroškov vzdrževanja.





























































kar imajo veliki. Razen njihove vi-

soke cene in stroškov vzdrževanja.
















svojem segmentu.





































Ob nakupu novega avtomobila Renault lahko računate na finančno pomoč.

Udobje, prilagodljivost in odlične zmogljivosti

Finančna pomoč ob nakupu novih vozil spet aktualna

pogajanj s trgovcem.

Tokratni ukrep pa se od pomla-

danskega vendarle nekoliko razli-

kuje. Finančna pomoč bo namreč

odslej veljala tako za osebna, kot

tudi za gospodarska vozila Renault.

Letošnjo jesen lahko torej v Renault-

ovih salonih med navdušenimi kupci

pričakujemo tudi veliko podjetnikov.

Vsi, ki se zanimate za nakup novega

vozila, si lahko več o tem preberete

na www.financnapomoc.si

NOVIH 1.000.000 EUR

ŽE ČAKA NA RENAULT

KUPCE!

Ujemitepriložnost!

ZAGOTOVITE SI SVOJ DELEŽ V NAŠEM SALONU RENAULT.

*Akcija velja pri nakupu z Renault financiranjem. Poraba pri mešanem ciklu: 4,4 – 8,2 l/100 km. Emisija CO2: 117 – 195 g/km. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

WWW.FINANCNAPOMOC.SI BREZPLAČNA ŠTEVILKA: 080 10 81

AvtohišA vrtin, Črnomelj, UL. KOčEvjE 21PRODAjA vOziL: 07/3566 101, 3566 102, www.avto.net/ahvrtin

f r i z e r s k i s t u d i o

Poleg frizerskih storitev nudimo ličenje ter podaljševanje nohtov!

ABSOLUTNA NEGA - ABSOLUTNA MODA - ABSOLUTNO MI!

Renata Blatnik s.p.Novi trg 10, Novo mestotel: 07/33 22 777 gsm: 041/619 994

UPOKOJENCI IN DIJAKI! 10% popust na vse storitve!

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Prevozi Novak_curves.pdf 23.11.2007 13:36:20

• Prevozi z ModerniMi visokoturističniMi avtoBusi• organiZaCija iZletov

07/ 81 62 960 041 637 443


Foersterjeva ulica 11, 8000 Novo mestoTel: 07 / 33 75 427; Email: [email protected]; www.kaaap.si

svETovaNjE izmEra šivaNjE montaža

saLoN zavEs( n e k d a n j a t o v a r n a N o v o t e k s )

• Velikaizbiratekstilovzazavese(Velana)

• Tapetniškimateriali• Karniseodrežemopomeri

• Dekoracije(prti,okras.blazinice,tabureji,po-steljnina,…)

pro

fesi

on

aln

a st

ori

tev!

lokacija:Industrijska cona Kanižarica

Kamnoseštvo Plut

Tel./fax: 07/ 30 56 380GSM: 040 517 517GSM: 040 507 507

O t o v e c 1 5 , 8 3 4 0 Č r n o m e l j

izdelava in montaža:

- Polic- SToPnic- TlaKov- STebrov- naGrobniKov- naGrobnih naPiSov

Prodaja

električnega orodja!

�0

�5

�2�5

�7�5

�9�5

�1�0�0

�o�d�p�i�r�a�l�n�i� �c�a�s� �9�3�x�4�2�m�m

�2�5�.� �m�a�j� �2�0�0�9� �9�:�1�4�:�5�5

Tel.: 07/33 25 046, GSM: 040 664 022


Novo mesto in Toruń sodelujeta že od leta 2005, sporazum pa sta skleni-la skladno z usmeritvami Sporazuma med Vlado Republike Poljske in Vlado Republike Slovenije o sodelovanju na področjih izobraževanja, kulture in znanosti z dne 14. februarja 1994 z na-menom krepitve in razvoja prijateljskih odnosov ter sodelovanja med lokalnimi skupnostmi in v skladu z načeli medse-bojnega spoštovanja in enakosti pravic.Namen sporazuma je vzpostavitev partnerskih odnosov med mestom Toruń in Mestno občino Novo mesto, razvijanje mednarodnega partnerstva ter vključitev prebivalcev, gospodar-

Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto, in Michał Zaleski, predsednik poljskega

mesta Toruń, sta zadnjo avgustovsko soboto v Novem mestu podpisala sporazum o sodelo-

vanju med obema mestoma. Sporazum sta že junija letos podpisala tudi v Toruńu.

skih in izobraževalnih ustanov ter družbenih organizacij v proces sode-lovanja med mesti. Obojestransko sodelovanje bo segalo na področja znanosti, izobraževanja, kulture, turi-zma, športa, zaščite naravnega okolja in ekološkega ozaveščanja, sociale, programov in projektov Evropske uni-je, gospodarskega sodelovanja, razvo-ja podjetništva in tudi sodelovanja z družbenimi organizacijami.

Toruń se predstaviToruń je znanstveno-kulturni center Kujavsko-pomorskega vojvodstva in

leži ob stari jantarni poti na severu Poljske. Danes tu živi okrog 230.000 prebivalcev. Je tudi industrijsko me-sto, saj se tu nahajajo tovarne pla-stičnih mas, sanitetnega materiala, televizorjev, prehrambena industrija. V tehnološkem parku delujejo šte-vilna nova podjetja. V 15. stoletju je Toruń poleg takšnih mest, kot sta Krakov in Gdansk, pridobil tudi status kraljevskega mesta. Toruń slovi že od srednjega veka kot izdelovalec tradi-cionalnih medenjakov »piernikov« in tradicija izdelave teh slaščic se je ohranila do danes. Piernik je eno od najbolj pogostih daril, ki jih kupujejo turisti. Kljub vojnim vihram je Toruń

ohranil gotski srednjeveški center mesta in sistem zazidave. Utrip in vzdušje mesta v veliki meri narekuje Univerza Nikolaja Kopernika, ki de-luje od leta 1945, s svojimi 40 tisoč študenti.

Toruń vpisan na listo svetovne dediščine kulture UNESCAToruń leži ob reki Visłi v severnem delu Poljske, je kulturno središče in drugo največje mesto Kujavsko-Pomorskega vojvodstva.

Toruń in Novo mesto odslej tudi uradno pobrateni mesti

Župan Alojzij Muhič in predsednik poljskega mesta Toruń Michał Zaleski med podpisom sporazuma o sodelovanju med mestoma.

Staro jedro Toruńa


part

ner

stvo

Rojstni kraj astronoma Nikolaja KopernikaToruń je poznan kot rojstni kraj veli-kega poljskega astronoma Nikolaja Kopernika, ustanovitelja heliocentrič-nega sistema. To je staro zgodovinsko

mesto z lepo ohranjenim srednje-veškim jedrom, ki je od leta 1997 vpi-sano na listo svetovne dediščine kultu-re UNESCA. Staro mestno jedro med drugo svetovno vojno ni bilo uničeno, zato so vsi pomembnejši arhitekturni spomeniki izvirni. Toruń je v prejšnjem letu proslavljal 775-letnico.

Kandidat za evropsko prestolnico kulture 2016Toruń je skupaj s špansko Pamplono kandidat za evropsko prestolnico kul-ture v letu 2016. V Toruńu so poleg mnogih znamenitosti številni kulturni

objekti, muzeji, gledališča, galerije … Vsako leto tu potekajo različne kulturne prireditve (npr. gledališki festival, festi-vali narodnega plesa, petja, fotografske delavnice, športne prireditve itd.). Mesto uspešno pridobiva denar iz skladov EU za razvoj infrastrukture in kulturne projekte. Tako so v letu 2008 odprli Muzej modernih umetnosti, tre-

Kopernikova rojstna hiša

Novo mesto se predstavlja na Dnevih Toruńa

Alojzij Muhič: »Mesto Toruń nam je v marsikaterem pogle-du lahko za zgled, še zlasti kar zadeva njegovih izkušenj na področju univerzitetnega štu-dija, drobnega gospodarstva, turizma in odnosa meščanov do mesta. Ocenjujem, da se tudi Poljaki lahko kaj koristnega naučijo od nas, pri čemer mis-lim predvsem na industrijo in gospodarski napredek. Prav to pa sta ključni prvini, ki bosta v prihodnje podlaga za uspešno sodelovanje.«

nutno gradijo novo koncertno dvorano za glasbene šole, letos spomladi so slo-vesno odprli novi stadion speedwaya.Partnerska mesta Toruńa so med dru-gimi Philadelphia (ZDA), Göttingen (ZR Nemčija), Leiden (Nizozemska), Häme-enlinna (Finska), Kaliningrad (Rusija), Čadca (Slovaška) in Swindon (Velika Britanija).

Toruń obišče okrog 2 milijona turistov letnoToruń je tudi znana turistična destina-cija, saj mesto obišče okrog dva mili-jona turistov letno, in športni center, znan po speedwayu, nogometu, hoke-ju, košarki, kolesarstvu, veslanju …

Nov speedway stadion

Toruń ob reki Visłi


part

ner

stvo

BORUT PETERLIN:

Pahorja je prijetneje fotografirati kot Janšo!Novomeškega fotografa Boruta Peterlina sem spoznala pred skoraj osmimi leti, ko sem začela za televizijo Vaš kanal spremljati Festival dokumentarne fotografije Fotopub. Sle-dnji se je v nekaj letih tudi pod njegovo taktirko razvil v mednarodno prepoznaven fotografski dogodek, Borut (zaradi dolgoletnega sodelovanja se, tudi v tem intervjuju, tikava) pa v enega najbolj prepoznavnih fotografov mlajše generacije v slovenskem merilu. Na novinarskih konferencah ga lahko vidimo v energičnem iskanju nemogočih kotov in pozicij, kar se na koncu izraža tudi v prepoznavnem fotografskem jeziku, ki ga beleži njegov objektiv. Trenutno opravlja delo urednika fotografije na časniku Mladina, v preteklosti se je izobraževal v Pragi, Londonu in Italiji. Imel je številne samostojne in skupinske razstave, izdal nekaj knjig, svoje zgodbe redno objavlja v številnih priznanih tujih časopisih ter sodeluje s svetovno znanimi fotografi. Je strasten bloger, prosti čas pa namenja predvsem družini, s katero še vedno živi na Dolenjskem.

Ljudje na mojih portretih padajo, visijo, letijo, sežigajo knjige, so pod vodo.


inte

rvju

Tjaša Pureber Borut Peterlin

� Si jutranji človek?Ja, načeloma mi je jutro najlepši del dneva. Vstajam sicer ne toliko zgodaj, kot grem po-zno spat (nasmeh, op.p.). Včasih sem celo delal serijo fotografij ob petih zjutraj, ko sem vstajal ob pol petih in fotografiral do pol še-stih zjutraj po različnih koncih sveta.

� Sprašujem namreč zato, ker pravijo, da je zjutraj najprimernejša svetloba za fotografiranje. Si se zato določil, da na-rediš omenjeno serijo fotografij ob petih zjutraj?Povod je bil zelo pragmatičen. To je bilo v času, ko sem bil v italijanski Fabrici, v Benet-tonovi agenciji za raziskovanje vizualnih ko-munikacij. Ko je Oliviero Toscani, ki je bil tam ključni človek, zapustil Benetton, je zavladal velik vakuum v smislu vodenja in medoseb-nih vezi. Njegovo mesto so zavzeli birokrati in vsakič, ko sem hotel fotografirati, sem po-treboval dovoljenje štirih ljudi. Na živce mi je šlo, da sem moral biti odvisen od njihove dobre volje, zato sem se odločil, da bom fo-tografiral ob petih zjutraj, ko sem svoboden in ne potrebujem nobenega dovoljenja. Lah-ko bi izbral kakšen drug del dneva, a sem iz-bral to uro, ker je tako zelo nedorečena. Dan se še ne začne, noč se še ne konča, delavci gredo v službo, žurerji gredo domov. Dan za dnem sem hodil po istih ulicah, a je bila vsa-kih deset minut druga svetloba in ta čas je bil zelo zanimiv. Svetloba pa je gotovo ključni element serije.

� Omenil si sodelovanje s Toscanijem, ki velja za enega najbolj znamenitih in kreativ-nih svetovno znanih fotografov, ki je v za-dnjih 20 letih posnel nekaj najodmevnejših oglasov na svetu. Kako je bilo delati z njim?Kar je Picasso v slikarstvu, je on v fotografiji. Njegovo delo pozna vsak, tudi če ne ve, kdo je Oliviero Toscani. Do leta 2000 je delal za Benetton. Zadnja afera je bila, ko je v Ameriki na velikih obcestnih panojih portretiral ljudi, obsojene na smrt. Američani so se tako raz-burili, da je to potegnilo za seboj tudi finanč-ne posledice in Benetton se je odločil, da ne bo več sodeloval z njim.

� Toscani se je dotaknil tudi našega pro-stora. Razburil je recimo z oglasom, v katerem je fotografiral krvavo uniformo hrvaškega vojaka. Si se strinjal s takšnimi provokacijami?Ko je bila objavljena, sem bil tudi jaz zgrožen, s časovno distanco pa sedaj vidim, da je to genialno in izjemno pomembno dejanje. Ta-krat se je cel svet vznemiril, vsem se je zdelo neokusno. Zakaj je bilo neokusno? Ker je bil to vdor v naš svet, ki smo ga dobro zgradili, naredili smo medijsko blokado pred trage-

dijo, ki se je dogajala v naši bližini. Bili smo navajeni bolj grotesknih fotografij v časopisih, a nas to ni nič vznemirjalo, razburil nas je šele oglas, ki nas je kot potrošnike nagovoril na potrošniški način. Ko so delali dokumentarni film o Toscaniju, so se v Sarajevu pogovarja-li z nekim delavcem, ki se je spomnil afere z uniformo. In je rekel, da cel svet nori zaradi te mikice, čeprav imaš v Sarajevu na tone takšnih uniform, pa ni nobenemu mar, da jih tam koljejo, bombardirajo in ubijajo.

� Ena tvojih odmevnejših zgodb je bila tista iz Ambrusa. Pravzaprav si bil edini novinar, ki je bil vseskozi z družino Strojan. Kako si doživljal njihovo tragedijo? Si jo sploh doživljal kot tragedijo?Vsekakor. A to ni bila zgodba o družini Stro-jan. To je bila zgodba o človekovih pravicah. To v bistvu nima veze z Romi. Prepričan sem,

da je bil njihov življenjski slog obarvan s kri-minalom, imeli so svoje incidente in razu-mem nezadovoljstvo ljudi. A tudi ostali pre-bivalci Slovenije imajo nesocialne družine. Če se pri nas zgodi, da na primer najdejo dva kilograma heroina ne bodo napisali vsi Go-renjci tihotapijo heroin, ampak bodo napisali tihotapec Janez. Karkoli pa naredi en Rom, so potem kolektivno krivi vsi Romi. A če se vrnem k Strojanovim; na to sem gledal, kako se večina sooča z manjšino. In na ta način sem to tudi fotografiral.

� Ampak domačini so te potem začeli preganjati?Da. Z imenom in priimkom so me iskali, klica-li, kleli mater in mi grozili. Ampak sem se pač s tem soočil in sem jim na eleganten način s pogovorom razložil situacijo. Zelo jasno sem povedal, kaj je še šala in kaj je že nezakonito in ko je bilo to med nami razjasnjeno, je bil mir brez kakršnikoli incidentov.

� Si še v stikih z družino Strojan?Pred kakšnim mesecem in pol sem jih na hi-tro obiskal. Kot sem rekel, jaz tega ne vidim kot zgodbe o družini Strojan, ampak kako večina ravna z manjšino. Pa tudi če bi bile vse govorice, ki so o njih krožile, resnica, to ne more biti povod za kolektivno obsodbo. Družina šteje okoli 37 članov, od tega šest oziroma sedem moških, ki bi kaj dejansko lahko zagrešili. Ne morejo pa biti krivi otro-ci, dojenčki, starke. Tukaj je treba biti zelo previden.

� Na katero fotografsko zgodbo si naj-bolj ponosen?Med novinarskimi na tisto o Strojanovih. Sicer pa na Striptiz portrete. Gre za serijo nesreč-nega imena, podedoval sem namreč rubriko v časniku Mladina s tem imenom. Naredim namreč čisto lep portret brez kakršnekoli go-lote…

Ambrus ni bila zgodba o družini Strojan, ampak o človeko-vih pravicah.


inte

rvju

� Razen svoje, sebe si za to serijo foto-grafiral golega?(smeh, op.p.) Ja, to je bila šala. Pri seriji pa gre za to, da fotografiram kreativnega ustvar-jalca, on pa napiše nekaj o svojem delu. Te portrete ustvarjam že nekaj časa in predsta-vljajo poseben preboj v mojem delu. Tu sem našel nek notranji motiv, za to, da naredim res dober portret, dam vsakič absolutno vse od sebe in tako sem presegel nalogo, ki sem jo dobil. Moji portreti so nasičene barve, vlo-ga portretiranca je še vedno enaka, se pra-vi če je slikar, bo na fotografiji nekaj v zvezi s slikarstvom, ampak je vse skupaj skorajda karikirano. Iztoka Hotka, nekdanjega kustosa novomeške Galerije Simulaker, sem, recimo, portretiral zakopanega v zemljo znotraj gale-rije.

� Dejansko je bil zakopan v zemljo?Tam je bila luknja, namenjena za stopnice, on se je ulegel vanjo, prek njega sem polo-žil vezano ploščo in nekaj kartona okoli vratu, nato pa nanj nametal ogromno peska. Na teh mojih portretih ljudje padajo, visijo, letijo, se-žigajo knjige, so pod vodo, realizirati posku-šam vse, kar se spomnim.

� Koliko pa digitalno obdeluješ fotogra-fije? Včasih se zdi, da so računalniško ob-delane. Računalniške obdelave se ne izogibam, včasih jo uporabim. Mislim, da sem le dve fotografiji res v celoti zmontiral. A digitalna montaža ni moje primarno orodje, čim več naredim brez tega. Se pa v postprodukciji glede barv in ostrin popolnoma ne izogibam računalnika. Je pa vprašanje na mestu, saj je v digitalni fotografiji veliko fotografov, ki naredijo dol-gočasno fotografijo, ki jo nato z računalnikom naredijo zanimivo. A jaz tega niti približno ne počnem in se mi to zdi zelo cenen trik. Raje pri konceptu in organizaciji porabim več časa in naredim zadevo bolj zanimivo.

� Moraš biti kot fotograf vsiljiv?Ko se ukvarjaš s fotografijo imaš ogromno tehničnih priročnikov, a to je le osnova. To je potrebno znati, a se tu vse šele začne, ne pa konča. Fotograf mora biti psiholog, ker enkrat fotografira direktorja, drugič reveža, tretjič neko skupino, kjer po definiciji velja za vsiljivca. Skratka, vedno se mora za to, da na-redi dobro fotografijo prilagoditi okolju. In tu je dejansko velik izziv, kjer se dober fotograf loči od slabega. Nekateri to bolj, nekateri pa manj obvladajo.

� Spomnim se začetkov Festivala doku-mentarne fotografije Fotopub, ki velja za tvojega 'otroka'. Na začetku je bil zasta-vljen skromno, imel si občutek, da gre za projekt nekaj entuziastov. Devet let ka-

sneje gre za festival s svetovno priznanimi mentorji. Kako vidiš ta razvoj?Leta 2000 se je v Novem mestu začel Jazzin-ty. Leta 2001 sem zaključil s Fabrico in porodi-la se je ideja o fotografski delavnici. Takrat je bilo videti preprosto in skromno, poklical sem kolege, s katerimi sem delal in so bili dobri fotografi in smo začeli. A že na začetku nam je takratni direktor Lokalpatriota Marko Zajc rekel, da če ne bomo vztrajali deset let, nismo naredili nič in je boljše, da kar takoj nehamo. Prva ekipa je delala nekje pet let, sedaj Foto-pub vodi druga ekipa, stvar se odvija naprej, raste in je v niši dokumentarne fotografije kar pomemben igralec, še posebej na tem pro-storu. Spremlja nas strokovna javnost, tudi v mednarodnem kontekstu. Veseli me, da ideja ne le da še vedno obstaja, ampak se tudi širi in raste.

� Čeprav imaš službo v Ljubljani in veliko potuješ, še vedno živiš v Novem mestu, veliko zgodb nastane prav v teh krajih. Zakaj? Vprašanje je zapleteno in hkrati enostavno. Sem bolj družinski človek. Vedno, ko sem bil v Straži, sem si govoril, joj, kaj bi dal, da bi bil v Londonu, če bi bil tam, bi se mi odprl svet. In ko sem bil tam, je bilo ogromno vsega, a je bilo zelo drago, in sem spet jamral, kaj bi bilo, če bi imel več denarja. In potem ugoto-viš, da je vzorec frustracij identičen, le vzro-ki se zamenjajo. In ko sem to ugotovil, sem spoznal, da kjerkoli si, si lahko življenje urediš optimalno. Razmišljal sem, da bi ostal v Lon-donu in tam delal, a se za to nisem odločil, ker vem, da to ni pogoj za dobro ustvarjanje. Meni Novo mesto čisto ustreza.

� S čim se trenutno ukvarjaš?Trenutno gradim hišo (smeh, op.p.).

� In to seveda skrbno dokumentiraš?Seveda. Začel bom tudi učiti na Višji šoli za fotografijo v Sežani. To se mi zdi nov korak v karieri in poseben izziv. Delam za različne na-ročnike. Moje delo je zelo raznoliko in večpla-stno. To je hkrati prekletstvo in blagoslov, ker moraš veliko stvari preklapljati, ti pa to hkrati obogati delovni ritem. Naučiš se marsikaj.

� Fotografiral si veliko znanih oseb. S kom je bilo najtežje delati?Zanimivo je to, da s tistimi, ki so res znani, ni težko delati, ker razumejo vloge. Najtežje je bilo z nekaterimi res obskurnimi ljudmi, ki ho-čejo biti zvezde. Hočeš imena? (smeh, op.p.)

� Ja. (smeh)Da Phenomena. Oni so zmagovalci v najbolj grozni fotografski izkušnji. Ne bom šel v po-drobnosti, ampak ko sem ju fotografiral, sem si rekel ali pogoltnem in potrpim še deset minut in ju nikoli več ne vidim ali pa naredi-mo vojno. In potem sem pogoltnil in naredil fotografijo, jo oddal in ju nikoli več v življenju nisem fotografiral.

� Kaj pa najljubši portretiranec?Teh je pa ogromno. Boruta Pahorja je veliko prijetneje fotografirati kot Janšo, čeprav je bilo njega bolj zabavno, ker ga je bilo veliko težje ujeti. Notranjo politiko je zabavno fo-tografirati. Tam imaš recimo rokovanja, ki so delegirana s strani oseb za stike z javnostmi in potem imamo ultimativno fotografijo, ko se dva držita za roke in gledata v kamero. Meni je to največji dolgčas, zato poskušam narediti nekaj več. To poskušamo vsi, a red-ko uspe.

� Velikokrat si fotografiral pokojnega predsednika države Janeza Drnovška. Res je. Bilo mi je v veliko čast, ko je ob njego-vi smrti njegova sestra klicala na Mladino in prosila, če je lahko ob žari njegov portret, ki sem ga izdelal. To je bil velik kompliment mo-jemu delu, ker je bil neštetokrat fotografiran, imel je tudi svoje fotografe.

� Kakšno je tvoje mnenje o paparacih? Misliš, da posegajo v človeško dostojan-stvo?Mislim, da hoče biti veliko ljudi obleganih s strani paparacov. Ker to pomeni, da so slavni. Dokler se jim to ne dogaja, so nesrečni, ko se začne dogajati, so spet nesrečni, ker če niso nesrečni, ne pridejo v časopis. Mislim, da gre za igro mačke z mačko. Bolj kot to se mi zdi sporno, da je fotograf preveč vljuden in pia-rovski, da vse vzame na prvo žogo. Novinarji moramo biti vsiljivi, raziskovalni, včasih mo-ramo iti tudi čez mejo, če presodimo, da je to potrebno. Na koncu pa o pravilnosti tega odločijo bralci.

Foto

: Man

ca J

evšč

ek


inte

rvju

Migajmo skupaj!Popoldanska rekreacija v Termah Šmarješke Toplice

Vse, kar potrebujete, da boste to jesen in zimo (p)ostali zdravi, gibčni in vitki, je, da nas obiščete.

Vadbam, na katere ste z veseljem hodili že lani, smo dodali tri nove: joga, plesna aerobika in delavnice sproščanja. Seveda se lahko odločite tudi za plavanje in na koncu prijetno sprostitev v savnah. Športna kartica Vitarium vam omogoča, da termin katerekoli vadbe izberete po svoji želji. Cena kartice, ki vključuje obisk 10-ih vadb, je 51 EUR. Vabljeni.

Ura PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA

16.00-16.30 VODNA AEROBIKA

VODNA AEROBIKA

VODNA AEROBIKA

VODNA AEROBIKA

VODNA AEROBIKA

VODNA AEROBIKA

17.00-17.30 PLESNA AEROBIKA

ali KARDIO-VADBA

PILATES KARDIO-VADBA

VAJE SPRO-ŠČANJA

VAJE SPRO-ŠČANJA

posv

et s

trene

rjem

*

17.30-18.00

18.00-18.30 PLESNA AEROBIKA

ali KARDIO-VADBA

KARDIO-VADBA

VAJE SPRO-ŠČANJA PILATES PACE VADBA

18.30-19.00

19.00-20.00 FITNES FITNES PACE VADBA PACE VADBA FITNES

20.00-21.00 JOGA od 18.00 do 19.30 FITNES FITNES

* individualno svetovanje, katero vadbo izbrati, spremljanje vašega napredka skozi celo sezono

T: 07/ 38 43 438, E: [email protected], www.terme-krka.si

Oglas_TST_191x131mm.indd 1 9/22/09 10:12 AM

mežme d.o.o.cbe 168330 Metlika07/30 60 635041/64 37 [email protected] www.mezme.si

za popolno počutje

• toplotne črpalke priznanih Švedskih proizvajalcev

• zemeljski kolektorji• vrtine, zrak• sončni kolektorji • zalogovniki, kombinirani

akumulatorji•bojlerji•klima in hladilne

naprave• vodovod• talno gretje


ŠetinC d.o.o., brezina 15a, 8250 brežice

07/49 61 068 041 631 431torek - petek: 9 do 20h, sobota: 8 -14h

nedelja, ponedeljek, prazniki: zaprto www.setinc.si [email protected]

Alternativna medicina, šamanske tehnike, IFA, radiestezija, masaže, kozmetika, solarij, savna, pedikura

alt

ern

at

ivn

a M

ediC

ina

za

hiŠ

o i

n d

oM

CeMentninarstvo in prevoZi novak, radovlja 35, šmarješke toplice

07/38 43 220 041 639 181

Nudimo: prevoze ter izdelovanje kakovo-stnih in trajnih betonskih barvnih stešnikov. Sterho varujejo pred močnimi sunki vetra, toče, nalivi.Stešniki so izdelani iz materialov, ki so prijazni okolju in so lepega videza, saj so prevlečni z dodatno akrilno barvo

vet

erin

ar

sk

a p

os

ta

ja

veterinarska postaja treBnje d.o.o., Pekel 8

07/34 82 120 - dosegljivi 24 ur!tel: 07/34 99 014 (mokronog) ponedeljek - sobota: od 8. do 12.h PoP.: pon., sreda in petek: od 14. do

18. h, torek in četrtek: od 16. do 18.h

Zdravljenje domačih živali v ambulanti, na domu (teren), lekarniška dejavnost. No-vost: bogata izbira hrane za male živali!

Najboljše, kar lahko storite za varnost vašega poslovnega okolja …

Vložki v vaše podjetje naj ostanejo varni z ustreznimi varnostno-tehničnimi rešitvami, ki jih nudi Skupina G7. Do 31. oktobra 2009 vam v Skupini G7 ponujamo priložnost, da z uporabo sodobne varnostne rešitve poskrbite za varovanje vašega poslovnega okolja.

Nudimo vam nakup protivlomnega varnostnega sistema in priklop na varnostno-nadzorni center Skupine G7 pod ugodnimi pogoji.

Vabimo vas, da poiščete naše svetovalce.

Za vas smo pripravili posebno ponudbo, ki vsebuje:

brezplačno svetovanje •za varovanje vašega poslovnega objektapripravo neobvezujoče •ponudbe o izvedbi varnostne rešitve po vaši meri;10-odstotni popust pri •nakupu protivlomne alarmno-varnostne tehnične opreme za poslovne objekte;brezplačen •dvomesečni priklop na varnostno-nadzorni center Skupine G7.

POSEBNA

PONUDBA

2009

Naročila in informacije tel: 07 337 10 00

e-pošta: [email protected]

Adecco H.R. d.o.o., PE Novo mestoKandijska 51, 8000 Novo mesto

GSM 041 645 444

www.adecco.si

zaposliteV dobi PROIZVODNI DELAVEC (Novo mesto, okolica Trebnjega)Za različna podjetja iz Dolenj-ske iščemo kandidate za delo v proizvodnji. Lahko boste izbirali med delom v 2 ali 3 izmenah. Pogoj za prijavo je najmanj končana osnovnošolska izobrazba.

IZMENOVODJA (oklica Trebnjega)Iščemo kandidate z izkušnja-mi na podobnem delovnem mestu in končano tehnično izobrazbo.

INŽENIR TEHNIČNE STROKE (Novo mesto)Pokličite, v kolikor želite delati na področju nabave ali prodaje in imate tehnično izobrazbo.

Z NAMI JE ISKANJE SLUŽBE

LAŽJE IN HITREJŠE.

30 št. 59, september 2009Vaš mesečnikVaš mesečnik

kam

?

Vabljeni na dneVe odprtih Vrat od 15. do 17. oktobra

Izdelujemo:• INOXvinskepipe

• INOXspojnice

• INOXkrogličneventile

• NOVOST:INOXkrogličnepipe

evrostroj d.o.o., metlika, tel.: 07 30 63 490 www.evrostroj.si

Terapija s sistemom Tri Active je bila primarno osnovana za hitro in trajno reducirane celulita, pozitivni učinki pa so se pokazali tudi pri odstranje-vanju gubic in drugih nepravilnosti kože. Vsako leto se vedno več žen-sk odloča za tovrstno terapijo, saj je

postopek neboleč, odlični rezultati pa govorijo sami zase. Prej omenjene metode, ki jih zdru-žuje terapija Tri Active, se medseboj-no dopolnjujejo. Stimulacija krvnega mikro obtoka znotraj naših ven in ar-terij poveča limfatične sposobnosti.

Nova tehnologija odstranjevanja celulita, maščobe in lifting obraza

Nova metoda Dermodynamic pred-stavlja liposukcijo brez skalpela in kot rezultat predstavlja tudi do dve kon-fekcijski številki manj v samo štirih tednih. Terapija Tri Active je kombi-nacija treh metod: lokalnega hlaje-nja, masaže z ritmično aspiracijo in globoke laserske stimulacije. Laser neposredno razbija maščobne celice, krepi limfni in krvni obtok (poveča

cirkulacijo), ustvarja nastajanje kolagena in vezivnega tkiva ter eliminira toksine. Po laserskem tretmaju je celica oz. debelina ce-lulita tako na bokih, zadnjici in stegnih kot tudi ob kolenih in na rokah bistveno manjša.

Hlajenje edema stimulira vaskularno aktivnost. Masaža stimulira limfno drenažo, zagotavlja večjo elastičnost in fleksibilnost kože. Postopek globo-ke masaže in stimulacije povrhnice omogoča izločitev strupov in naredi kožo gladko, čvrsto in sijočo – prido-bimo efekt liftinga. Hkrati pomaga pri oblikovanju problematičnih točk na telesu ( zadnjica, stegna, jahal-ne hlačke, trebuh). Sistem Tri Active tako telesu (in tudi obrazu) povrne

sproščen izraz, gladko in čvrsto kožo ter želeno obliko z revolucionarno stimulacijo kolagenskih struktur, glo-bokim efektom masaže in lasersko aktivirano okrepitvijo s kisikom. Ste tudi vi zainteresirani za lasersko terapijo? Za več informacij lahko kon-taktirate Aktivitino franšizo na [email protected] ali pokličite na telefon 041 609 103 in se hkrati tudi naročite na predstavitev laserske metode.

naro

čena

obj

ava

31št. 59, september 2009 31Vaš mesečnik

INŠTALACIJESamo Krušič

Kočevske Poljane8350 Dolenjske Toplice 22

Telefon: 040 769 152

Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751www.veterina-nm.sie-mail:[email protected]

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet.od 7.00 - 19.00 ure

sob. od 7.00 - 11.00 ure

izven delovnega časa pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA

delovni čas:pon. sreda:

od 7.00 - 18.00 uretor., čet., pet.:

od 7.00 - 15.00 uresobota:

od 7.00 - 11.00 ure

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški •prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletna tradicija.

Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530f a k s : (07) 39 37 531e-pošta: [email protected]

ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN

VELIKI GOTOVINSKI POPUSTI

NA ZALOGI PREKO 20 RAZLIÈNIH MODELOVPRENOSNIH RAÈUNALNIKOV-SUPER cene

BELBLED d.o.o.pon - pet : 9h-12h in 13h-18hsobote: 9h do 12h

Skalna ul. 1, 8222 Otoèectel.: 07/30-99-400, http://www.belbled.siemail: [email protected], [email protected]

PARTNER VREDEN ZVESTOBE

HITER in KVALITETEN SERVIS - BREZPLAÈNI PREGLEDI

RAÈUNALNIKI

Možnost plaèila do 24 obrokov.

z vami že 15 let

SUPER CENE ZA VSORAÈUNALNIŠKO OPREMO

KOVINARSTVO

IzdelAVA KOTlOV zApripravo živinske krme

LEOPOLD KOŠČAK s.p.Kamnje 7a, Šentrupert,

tel.: 07/30 40 214GSM: 041 754 051

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN(07) 33 70 200 - NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu.Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši.

O k l e š e n d . o . o . , K R o k u 2 6 , N o v o m e s t o

Katarina Mervar, s.p.na žago 39, 8351 Stražatel./fax: 07/38 47 201, mobitel: 031/757 606e-mail: [email protected]

k e m i č n a č i s t i l n i c a

s t r g a rDetelova 2, 8000 Novo mesto

(v centru za glasbeno šolo)07/30 23 415,

[email protected] čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, sobota - zaprto


Pravilno rešeno geslo julijsko – avgustovske križanke je PRESAD OKUS NARAVE.Srečni izžrebanci julijsko - avgu-stovske številke so:1. maja malnarič iz Semiča2. marko papež iz Trebelnega3. Jelica spasovski iz Novega

mestaNagrajenci nagrado prevzamejo v Presad, d.o.o., Pod Radovnico 3, v Mirni, z dopisom, ki ga dobijo po pošti.Sponzor nagradne križanke v me-secu september je: Trgovina Cefi-zelj Lubšina Tomaž s.p., Stari trg 32 b, 8210 Trebnje ki podarja naslednje nagrade: 1. nakup v vre-dnosti 40 €, 2. nakup v vrednosti 30 € in 3. nakup v vrednosti 10 €.

Dopisnice z geslom nam pošljite do 16. oktobra 2009 na naslov: televizija Vaš kanal, za Vaš Me-sečnik, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto.

VELIKI GOTOVINSKI POPUSTI

NA ZALOGI PREKO 20 RAZLIÈNIH MODELOVPRENOSNIH RAÈUNALNIKOV-SUPER cene

BELBLED d.o.o.pon - pet : 9h-12h in 13h-18hsobote: 9h do 12h

Skalna ul. 1, 8222 Otoèectel.: 07/30-99-400, http://www.belbled.siemail: [email protected], [email protected]

PARTNER VREDEN ZVESTOBE

HITER in KVALITETEN SERVIS - BREZPLAÈNI PREGLEDI

RAÈUNALNIKI

Možnost plaèila do 24 obrokov.

z vami že 15 let

SUPER CENE ZA VSORAÈUNALNIŠKO OPREMO

33št. 59, september 2009 Vaš mesečnik

nag

radn

a kr

ižan

ka

Dan odprtih vrat v ambulanti za estetsko kirurgijo v Splošni bolnišnici Novo mesto

Čeprav je koža tako posebna, se vseeno postaraV estetski kirurgiji je danes v ospredju holistični pristop obravnave. Tako ima pacient na voljo celoten paket tret-majev, ki ublažijo vidne znake staranja: od standardnega kirurškega posega, neinvazivnih tehnik rejuvenacije, možnosti limfne drenaže in masaže do svetovanja o negi kože in ličenju ter zdravem načinu življenja.

17. oktobra bo v Splošni bolnišnici Novo mesto dan odprtih vrat, kjer boste lah-ko na brezplačnih informa-tivnih razgovorih izvedeli vse, kar vas zanima o po-segih, ki jih izvajamo, lahko se odločite tudi za aplikacijo botoksa in hialuronske kisli-ne. Naročite se lahko na to-rek ali četrtek dopoldan na telefonski številki 07/39-16-402, več lahko prebe-rete na spletni strani Splo-šne bolnišnice Novo mesto www.sb-nm.si

Koža je več kot samo lepa. Koža je osupljiva. Je koža, s katero pridemo na svet in z nami raste, ščiti ostale organe in telo pred strupi in infekcija-mi ter počne še nešteto drugih osupljivih stvari. Je človekov največji organ in predstavlja petnajst odstotkov njegove telesne teže. Čeprav je koža

tako posebna, pa se vseeno postara, postane zgubana, neenakomerno obarvana in groba.Na oblinah se nalagajo maščobne blazine,s svo-jim videzom nismo več zadovoljni. Nekaj lahko rešimo z gibanjem in s prehrano,včasih pa lahko do lepšega in mlajšega videza pomaga tudi estet-ski kirurg.Ko se odločate za estetski poseg, si morate vze-ti čas, ko ne boste imeli družabnih in službenih obveznosti, tako da lahko v miru okrevate. Koliko časa boste potrebovali, je odvisno od tega, za ka-kšen poseg ste se odločili, in dejavnosti, h kateri bi se radi vrnili. Vsekakor se o tem pogovorite s svojim operaterjem.V okviru Splošne bolnišnice Novo mesto poteka tudi estetska dejavnost. Vse informacije o estet-skih posegih na obrazu in telesu lahko dobite v ambulanti za estetsko kirurgijo, kjer izvajamo tudi manjše posege, kot so aplikacija botoksa in hialuronske kisline za povečavo ustnic in glaje-nje gub, ter pilinge, ki osvežijo utrujeno kožo. V sklopu te dejavnosti svetujemo tudi glede prezgo-dnjega staranja oziroma anti-aging medicine.Posege in ambulanto vodi tea Jedlovčnik štrum-belj, specialistka plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ki se je izpopolnjevala v tujini in več let sodelovala z dr. Planinškom.

Vodja ambulante Tea Jedlovčnik Štrumbelj, dr. med., spec. plastične kirurgije


Bezek d.o.o., Nad Sušico 10, 8330 Metlika, GSM: 041 644 921 Tel/fax: 07 305 8808, e-mail: [email protected]

Â zaključna gradbena dela Â slikopleskarska dela Â izdelava izolacijskih fasad Â suhomontaža (predelne stene, stropi, armstrong)

Â adaptacije (prevzem celotnega inženiringa)

15 let tradicije

in kvalitete

PREKO 90 STOJNIC

PREKO 200 NASTOPAJOÈIH

PREDAVANJA

DRUŽABNE IGRE

FOTOGRAFSKI EX-TEMPORE

jabolka, jabolèni sok, jabolèni kis, jabolèni „štrudl“, med, salame, vino, buèno olje, sir, izdelki domaèe obrti

harmonikarji, folklorne skupine, citrarji, ljudski pevci in godci

bolezni in škodljivci divjega sadnega drevja

najdaljši olup jabolka, vleèenje vrvi, uganke na temo jabolk

ŠPORTNE AKTIVNOSTI

RAZSTAVE

PROGRAM ZA OTROKE

VEÈERNO DRUŽENJE

nogometni turnir veteranov, peš pohodi, rekreacijski tek na grad Podsreda

stare sorte jabolk, legende o jabolku, razstava gob, pregled desetletnih aktivnosti, Vindolandija, „Kje so tiste mejice, k’ so vèasih bile“

poslikava lièk, lutke, risanje na steklo

z Velenjskimi trubaèi in Veselimi Štajerkami

PREKO 90 STOJNIC - PREKO 200 NASTOPAJOČIHPREDAVANJA - DRUŽABNE IGRE - FOTOGRAFSKI

EX-TEMPORE - ŠPORTNE AKTIVNOSTI - RAZSTAVE PROGRAM ZA OTROKE - VEČERNO DRUŽENJE

Večerno druženje z Velenjskimi trubači in Veselimi Štajerkami.


Neomejeni pogovori/Neomejena sporo-

čila SMS/Neomejena sporočila MMS/

Neomejeno brskanje po spletu/Neome-

jen pregled e-pošte/Neomejen klepet po

spletu ... se nadaljuje

Komunicirajte brez omejitev

199

NOV SALONV novomeškem trgovskem centru Rialto sta Alojz mazi, član uprave Kovinoplastike Lož, in Gregor Judež, direktor domačega podjetja Boplast, od-prla nov razstavno prodajni salon stavbnega pohištva. V novem prodajnem salonu je po-trošnikom na voljo strokovno svetovanje in kakovostna ponudba stavbnega pohištva.

VSE ZA ZDRAVJEV Krkinih Termah v Šmarjeških Toplicah se odslej lahko aktivno udeležujete popoldanske rekreaci-je. V centru Vitarium Spa&Clinique so predstavili različne vadbe, od joge, plesne areobike do delavnic sproščanja. Da je Vitarium večer v Termah Šmarješke Toplice uspel, so zaslužni direktor gorazd šošter, vodja centra darja rozman in sim-patični robi erjavec, ki je hudomu-šno povezoval celoten večer.

GLASBENA DRUŽINADružina Šuler ima glasbo v genih in da to ni zapisano kar v en dan, potrjujejo številna dejstva: šulerjeva mira in rajko ter Franc Vegel igrajo skupaj v ansamblu že od leta 1994. Z njimi je od začetka pela tudi hčerka Brigita, danes priznana pevka. Ker je

brigita šuler zelo zasedena, bolj poredko pride domov na Bizeljsko, v Župelevec, zato je ni na tokratni fotografiji. Glasbi je zapisana tudi hči marjetka, ki zelo uspešno

igra violo v Slovenski Filharmoniji. Ne preseneča, da je Marjetkin mož se-bastijan borovšak tudi glasbenik, v Policijskem orkestru igra klarinet. In upamo si napovedati, da bo po poti dedka in babice ter mamice in očka zakorakala najmlajša Šulerjeva: hčerka oziroma vnukinja eva Julija. Mira in Rajko prosti čas, kadar ne nastopata seveda, najraje preživljata v obnovljeni hišici v bližini njunega doma, ki sta jo poimenovala Na kmetičevem.

NOVA GRIPAStrokovnjaki napovedujejo, da naj bi ob kon-cu leta našo državo zajela epidemija nove gri-pe. Po prvih projekcijah naj bi obo-lelo pol milijona Slovencev. Iz fo-tografije Urba-na štebljaja je razvidno, da je za-skrbljenost med Dolenj-ci popolnoma odveč: prvi mož Krke Jože Colarič je že pred poletnimi počitnicami pokazal zdravilo Daleron, s ka-terim naj bi se učinkovito zoperstavili napovedani epidemiji.


v ob

jekt

ivu

tršinar sandi s.p.gornja prekopa 88311 kostanjevica na krkie-mail: [email protected]

Hitro • kakoVostno • Ugodnotel.: 07/498 61 40, Fax: 07/498 61 41, gsm: 041/651 435

RačunoVoDsTVo,KnjigoVoDsTVo,finančnesToRiTVeza s.p. in d.o.o.

KonTo,jožicaPiškurs.p.,Rakovnik29,ŠetrupertTel.:073434710GsM:041451897

•vodenjeglavneknjigessaldakonti inenostavnoknjigovodstvo•obračunosebnihdohodkov•obračunDDV-ja•izpisivirmanov•statističnaporočila•vodenjeosnovnihsredstev indrobnegainventarja•izdelavavsehobračunov inletnegaporočilaoposlovanju•izdelavainvesticijskegaprograma inposlovnihnačrtov

že

14

le

t z

va

Mi

Tone Jalovec s.p., Velike Malence 17C, 8262 Krška vastel.: 07/49 595 30 gsm: 041/745 959

Splošna gradbena dela: zidarstvo fasaderstvo novogradnje gradbena

sanacija gradbena

SPLOŠNO ZIDARSTVO

Vas razpoke na asfaltu in betonu jezijo?Mi jih saniramo in v popolnosti odpravimo!

REZANJE ASFALTA IN BETONA

BIN d.o.o., Zilje 30A, 8344 VINICAtel.: 07/36-46-561, gsm: 041/639-100, www.bin.si

parketarstvo - suha montaža (predelne stene)

trgovinaHelena štravs s.p.,Podturn26,8350DolenjskeToplice

tel./faks:07/3066880,3066881,gsm:041795808,041678036

sobe knauf - rigips

NUšA POLETELA V NEBOnuša derenda je letos proslavila okrogli življenj-ski jubilej. Katerega, seveda ne bomo odkrili. Med številnimi prejetimi darili je bil tudi polet z balonom. Zaradi zasedenosti je s tem darilom odlašala, pred dnevi pa le našla čas in z balonar-jem marjanom Jereletom poletela v nebo. Seve-da nista šla sama, ampak vsa njena družina, oba

sinova in mož Frenk, v nebo pa so se dvignili kar pod

njihovo hišo v Artičah in poleteli preko

Krškega in Bre-stanice skoraj Blance. Tako si je po balo-narskem krstu prislužila tudi naziv Barone-sa Plemenita

Roženska.

ZDRAVKO JE PRIPRAVIL šE COUNTRy VEČER

V idiličnem okolju posestva Turistične kmetije Hervol v Bukošku je zdravko andželevski, ki ima v starem mestnem jedru Brežic manjšo gostilno in vinoteko Stara pravda, pripravil Country večer. Nanj je povabil številne goste, ki so lahko okusili štiri pripravljene menije s steaki in drugimi dobrotami z žara. Svoje penine je ob tem predstavila klet Istenič, marjan kelhar je pripravil izbor svojih vrhunskih vin Keltis, Šavleta iz slovenske Istre pa je v poskus ponudil izdelke iz tartufov. Za kav-bojsko vzdušje so poskrbeli tudi konjeniki in le-gendarna hrvaška skupina Plava trava zaborava. Tako da veselega razpoloženja ni zmotil niti dež, ki je pregnal obiskovalce pod streho.

ODLIČEN VINOGRADNIKTrgatve so v teh dneh v polnem teku, zato je v vinogradih sila živahno. Zadnjo soboto v koledar-skem poletju so trgali tudi v zidanici pri Smrketu v gorici Zemljica pri Čatežu. Jože smrke se z vi-nogradništvom ukvarja že polnih 36 let in je član Vinogradniško – turističnega društva Čatež pod Zaplazom. Da Jože obvlada kletarjenje, dokazu-jejo številne medalje, ki jih vsako leto na ocenje-vanjih dobi za cviček ali modro frankinjo. V vino-gradu imajo 1.300 trt, od tega so na prvi letošnji trgatvi potrgali dobro polovico in to samo bele sorte. Ker pa je kletarjenje in donegovanje vina sklepno dejanje, pred tem je potrebno grozdje potrgati, se je Jože držal znanega reka: za uspe-šnim moškim stoji uspešna ženska. Trgatev tako ni minila brez Jožetovih žensk: žene Cirile, hčer-ke olge perpar in sosede majde ambrožič. Po končanem delu so zadovoljno sedli pred zidani-co, trgatev je bila resnično obilna; toliko grozdja kot letos, pri Smrketu že dolgo ni bilo.


v ob

jekt

ivu

Tel.: 040 466 589 ali 07/ 30 65 150

www.kkc-dolenjske.si

Kulturno kongresni centerDolenjske Toplice

NOV SI.MOBILOV CENTER V NOVEM MESTUSi.mobil je v soboto, 19. septembra, v Novem mestu odprl vrata novega prodajnega centra., ki je skupno deveti, ki ga ima Si.mobil v večjih slovenskih mestih. Poslovalnica od-raža Si.mobilovo filozofijo Re.misli in usmerjenost k uporabnikom. Si.mobil z eko šik darilom nagrajuje vse uporabnike, ki v prodajni center v reciklažo prinesejo odslužene mo-bilnike, baterije in polnilnike.

HRAM VINSKIH šAMPIONOVDružina Prus s Krmačine v Beli krajini, ki so jo na letošnjem radgonskem sejmu razglasili za Vinarja leta je v dobrih de-setih letih na ocenjevanjih vin doma in v tujini prejela že 26 nazivov šampion, med njimi tri svetovne. Poslej bodo njihova vina zorela v novi sodobni vinski kleti, ki so jo poi-menovali Hram vinskih šampionov. Naložba je vredna dobrih 800 tisoč evrov, tretjino sredstev jim je uspelo pridobiti iz evropskih in državnih skladov. Ob letošnjem obisku v Sloveniji je njihova vina poskusila tudi britanska kraljica elizabeta ii. Družina Prus ob-deluje pet hektarjev vinogradov, v katerih je zasajeno 28 tisoč trt. Za v prihodnje imajo smele načrte: na-meravajo razširiti kmetijo in se usmeriti na področje turizma. Ob gospodarju Jožefu, njegovi ženi anici in mami Tereziji na kmetiji pridno delajo tudi otroci: Jože, simona in matjaž.

Gregor Banič, direktor proda-je v Si.mobilu

Trak Hrama vinskih šampionov so prerezali: Marjan Pezdirc, prvi mož gradbenega podjetja CGP, Renata Brunskole, poslanka Državnega zbora in metliška županja, dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jožef Prus in sin Jože (z leve).

NOV PRED-SEDNIKNamizno t e n i š k o

zvezo Slove-nije bo priho-

dnja štiri leta vodil Dolenjec

Marjan Hribar, ki je temu športu zapisan

že več kot tri desetletja. Mar-jan pravi, da je ping- pong njegov način življenja in kljub številnim obveznostim, ki jih ima kot prvi mož slovenskega turiz-ma, najde čas za aktivno igranje. Pri vseh njegovih odločitvah – tako poslovnih kot športnih, mu ves čas stoji ob strani žena simona.

BO DOLENJKA LE ODPRTA?»Storili bomo vse, da bo manjkajoči odsek dolenjske avtoceste končan do poletja pri-hodnje leto, je na Vašem kanalu v oddaji »Se Sloveniji obeta prometni infarkt«? po-vedal dr. peter gašperšič v.d. direktorja Di-rektorata za ceste na Ministrstvu za promet. Poslanec Državnega zbora in župan Mirne Peči zvone lah, je ponovno pojasnil da je občina storila vse, kar je v njeni moči za re-šitev zapleta, ki ga ima država z lastnikom zemljišča, preko katerega bo šla trasa av-toceste. Franci bratkovič, direktor Gospo-darske zbornice Dolenjske in Bele krajine je ponovil stališče, da tukajšnje gospodarstvo potrebuje avtocesto takoj. Ponovitev oddaje si v programu televizije Vaš kanal oglejte to nedeljo, 27. septembra ob 16.10 in v ponedeljek 28. septembra, ob 21.25 uri.


v ob

jekt

ivu


Ustvarjamo pogoje za odlična vinaN o v o !

METROB d.o.o.Začret 20a, 3202 LjubečnaT.: 03 7806 330 F.: 03 7806 341 M.: 031 656 938www.metrob.eu e-pošta: [email protected]

TM TARTAREX - univerzalno čistilo za objekte in opremoAlkalen odstranjevalec vinskega kamna in univerzalno kletarsko čistilo za čiščenje sodov, čiščenje kleti, kletarsko opremo (stiskalnice, robkalnike, cevi, cisterne,…)

Documents

Vaš mesečnik 2009