Vaš mesečnik december 2012

500. oddaja dolenjske Oprahveč na str. 7-11

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 90 - december 2012

T E L E V I Z I J A

www.kolpa.si

Srečno 2013!

Srečno 2013!

Srečno 2013!

www.triglav.si

Čistilnica in pralnica

VaVta Vas, noVo mesto

Sreče ne spoznaš z glavo, ampak s srcem.

(slovenski pregovor)

Vse lepo v letu 2013!

www.krka.si

895-B-2012_NY_VasMesecnik_Ad-190x131_SI.indd 1 12/11/2012 2:28:53 PM

2 Vaš mesečnik št. 90, december 2012

DRIVE THE CHANGE

Srečno 2013!Revoz d.d., Novo mesto

Dobre, svetle in naj zgodbe.

Pojdite naprej in bodite

del njih.

Dr. Phil McGraw

3Vaš mesečnikšt. 90, december 2012

Petek, 21. december 2012 - magični datum izida današnje jubilejne številke Vašega mesečnika. Datum, za katerega verjamem, da kljub temnim napovedim mnogih zgodb o koncu sveta in o neki drugi dobi … prinaša več dobrega in več svetlobe. Ne zgolj koledarske, temveč tiste samosvoje, ki nas vodijo do novih in svetlejših zgodb.

Ja, dve dobri, svetli in naj zgodbi sije sneženi gruden tudi v naši medijski hiši. Televizijsko in časopisno. Drugačni, a prepleteni. Prva s kamero in živo sliko. Druga s pisano besedo in izbrano fotografijo. Obe z dobrimi nameni in svetlimi utrinki. Regionalni televizijski program Vaš kanal je z veličastno petstotico okronal oddajo »Vaš krog«. Vaš mesečnik, ki med vas prinaša zanimive utrinke, pa beleži že devetdeseto izdajo.

Ne ene in ne druge »zgodbe« bi v spletu kriznih okoliščin več ne bilo, če ne bi trdno verjeli in iskreno zaupali. Najprej drug drugemu, ki ustvarjamo in delamo v dobrobit vseh vas, med katere prihajamo. In zaradi vseh vas, ki ste v kolesju množičnih medijev prepoznali našo drugačnost in bili z nami.

Svetle zgodbe vam na Vašem kanalu prinašamo tudi na božični in silvestrski večer. V slednjem se bomo obrnili v izbrano zakladnico domačih dogodkov, ki jih je vredno videti še enkrat. Skozi praznično televizijsko zgodbo z dvanajstimi poglavji vaših zgodb. V oddaji »Od Silvestra do Silvestra«. Še zadnjič v tem letu bomo zavrteli novoletni krog. Novo poglavje zgodbe 2013 pa bomo odprli z veliko dobre volje, razvedrila in optimizma. Tako kot se za praznični december spodobi.

Mnoge zgodbe neprijaznih lekcij nam je »podarilo« to krizno leto. Svet in naš pogled nanj se dramatično spreminjata. A v ozračju ostaja čarobnost decembra. Ne dovolimo, da bi zbledela in šla v pozabo podoba prazničnih želja. Saj še vedno nosimo otroka v sebi in drobne radosti, ki nas v spominu napolnijo s srečo, kajne? Se spomnite zgodb, ki so nam jih pripovedovali očetje in mame, dedki in babice? Ko smo še verjeli, da dobro zmaga nad zlim(!). Ko smo še trepetali pred parklji in pisali pisma dobrim možem. Pa saj to še vedno lahko počnemo, mar ne. Dovolimo si napisati pisemce. Zaprositi … karkoli že, nekaj, kar nas bo osrečilo. Nekaj, kar se ne meri z denarjem in dragimi predmeti. Nekaj, kar se preprosto začuti, se zgodi in osreči. Pa četudi le v želji, da bi se zgodilo. Nekoč se bo. Ne verjamete? Poizkusite. Naj bo to začetek vaše zgodbe. Nove zgodbe. Ob novem letu.

Ob koncu, »ne sveta, ki se, če danes berete te vrstice, ni zgodil«, pač pa leta, ki se izteka, izrekam sodelavcem, prijateljem in poslovnim partnerjem preprosto hvala. Za izjemno tvorno sodelovanje, dane spodbude in dejanja, ki so botrovala, da ostajamo, kljub vsemu navkljub, medijska hiša vaših novic, dobrih in svetlih zgodb.

Pojdite vedno naprej. Upajte si in storite vse, da boste del dobrih zgodb.

Kar najbolj iskrivo leto 2013 vam želim.

Piše: Irena Vide

Izdajatelj: Televizija Novo mesto, d. o. o.

Odgovorna urednica: Irena VideGlavna urednica: Živa Zakšek

Uredniški odbor: Mojca Kren, Marko Mesojedec, Vesna Lakner Sofrić, Petra Prijanovič, Živa Zakšek

Lektoriranje: Živa Zakšek

Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mestoTelefon: 07/39 30 860, faks: 07/39 30 870www.vaskanal.com

Marketing in oglaševanje:tel. 07/39 30 876, 39 30 867, faks: 07/39 30 877e-mail: [email protected]

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič, s. p.

Tisk: SET d. o. o., Ljubljana - PoljeDistribucija: Pošta Slovenije, d. o. o.Št. vpisa v razvid medijev: 803

Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in objava vsebin ali delov vsebin ter ogla-sov brez dovoljenja uredništva Vašega mesečnika.500. oddaja

dolenjske Oprahveč na str. 7-11

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 90 - december 2012

T E L E V I Z I J A

www.kolpa.si

Srečno 2013!

Srečno 2013!

www.triglav.si

šolSki centerNovo mesto

07/39 32 100www.sc-nm.com

Foto: Živa Zakšek

4

obzo

rnik

št. 90, december 2012Vaš mesečnik

Galeb • Triumph • Lisca

Calida • Pounje • Snelly

GaLeb svet perila en svet, dva vhoda. - VaŠ SVeT.

Glavni trg 29, Novo Mesto, Tel: 07 3323 545, www.galeb-trade.si

Zahvaljujemo se vsem zvestim kupcem za letošnje zaupanje.

Želimo vesele praznike ter veliko prijaznih trenutkov

v novem letu 2013

40 let proizvodnje renaultov v Novem mestuČastitljivi jubilej so v Revozu obeležiti nekoliko drugače. Pogled v bogato preteklost, ki jo je 28. novembra v Revozu predstavil predsednik uprave Revoza Aleš Bratož, so nadgradili s pogledom v prihodnost.

Stene »zadihale« v svežih nežnih barvahGinekološko-porodniški od-delek Splošne bolnišnice Novo mesto je zasijal v sve-žih nežnih barvah. V zgolj enem dnevu, in to po zaslugi več kot 100 slikopleskarjev prostovoljcev iz domala vse Slovenije, ki so v nekaj urah prepleskali 5000 kvadratnih metrov zidov in opravili več kot 1100 ur prostovoljnega dela. Vsekakor posnema-nja vredna dobrodelno tek-movalna akcija, ki je letos potekala že 14. zapored in sploh prvič na Dolenjskem. 1350 otrok, kolikor jih na

leto povprečno pride na svet v novomeški porodnišnici, in njihovih mamic bo zdaj bivalo v boljših pogojih. Kot je izpostavila direktori-ca ustanove Mira Retelj, bi bolnišnica za takšen podvig potrebovala več tednov in več kot 60 tisoč evrov, ki jih v letošnjem, pa tudi v priho-dnjem proračunu zagotovo še ne bi mogli zagotoviti. Stene pa so vsekakor že bile dodobra utrujene, saj 15 let niso videle sveže barve. A zdaj so jo – po zaslugi sek-cije slikopleskarjev in črtosli-karjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki bdi nad tekmovanjem, ki si ga je v obliki humanitarne akcije leta 1999 zamislil Branko goričan, predsednik organi-zacijskega odbora, ter spon-zorjev in donatorjev. Več pa v prihodnjem dolenjskem obzorniku. m. k.

Foto: Peter Jenko

Okroglo mizo z naslovom “Ali ima avtomobilska industrija v Sloveniji prihodnost” je vodila Vida Petrov-čič, z njo pa so o ključnih vidikih poslovanja razpravljali Bratož,

christof droste, Hella Saturnus, Iz-tok Seljak, Hidria, Vladimir bahč, TPV, in dušan bušen, Slovenski avtomobilski grozd. Obiskovalci so si ogledali tudi del proizvodnje ter se prepričali o naložbenih delih za nov projekt in priložnostno zgodo-vinsko razstavo. V okviru okrogle mize so opozorili na več ovir, ki slovensko avtomo-bilsko industrijo onemogočajo pri razvoju in negativno vplivajo na njeno konkurenčnost: togost de-lovne zakonodaje, visoki prispevki,

dolgotrajni birokratski postopki in težko dostopno financiranje. Velik poudarek je bil na projektu Edison, ki obeta razvojni zagon ne le Revo-zu, pač pa širšemu okolju. Bratož

je poudaril, da je bilo doslej projek-tu namenjenih 40 milijonov evrov, in sicer 29 milijonov evrov za grad-bena dela, ki so v celoti pripadla slovenskim izvajalcem, ter 11 mili-jonov evrov za opremo. Udeleženci so se strinjali, da bi slovenska vla-da in lokalne oblasti morali poka-zati več odzivnosti in odločnosti pri sprejemanju sprememb zakonoda-je ter imeti več posluha pri uresni-čevanju ambicioznih projektov. S tem so mislili predvsem na oderu-ške prispevke lokalnim skupnostim

in zamudne postopke pridobivanja potrebne dokumentacije. Če bodo zagotovljeni ti pogoji, bodo lahko tudi podjetja, ki so doslej že veliko-krat pokazala, da znajo in zmorejo,

zagotovila, da bomo praznovali še mnoge jubileje.

Reportažo ob visokem Revozovem jubileju si

oglejte na spletni strani www.vaskanal.com

v arhivu oddaj Smo dobri gospodarji?

Dolenjski obzornikvsak torek ob 20.30

5

obzo

rnik

št. 90, december 2012 Vaš mesečnik

Posavski in Belokranjski obzornikvsak drugi četrtek ob 20.30

Grad Rajhenburg

Zasijal v nekdanji veličiniV občini Krško so končali obnovo gradu Rajhenburg, kulturnega in zgo-dovinskega spomenika državnega pomena. S tem je konec več desetletij trajajočih naporov in prizadevanj tako lokalne skupnosti kot strokovnja-kov za revitalizacijo te pomembne znamenitosti, ki velja za najstarejši v pisnih virih omenjeni grad na Slovenskem. Gradnja, ki so jo izvedla podjetja Kostak, SL Inženiring, Givo in Amoret, je stekla lanskega aprila in bila končana letošnjega junija. S prenovo so sicer gradu vrnili podobo

neosvojljive utrdbe, kakršno je imel od nastanka pa vse do 19. stoletja, ključnega pomena pa so tudi prenovljene in na podlagi grajskih zgodb oblikovane vsebine gradu. Kaj so med obnovo gradu odkrili in katere vsebine bodo oživele ta sre-dnjeveški spomenik, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v ar-hivu oddaj posavski obzornik. Ž. z., foto: boštjan colarič

Smučarska sezona na smučišu Bela steklaNa belokranjsko-dolenjskem smučišču Bela so pognali naprave in odprli smučišče. V investicijsko vzdrževanje so vložili več kot 50 tisoč evrov, kar pomeni, da bi v letošnji zimi potrebovali okrog 50 smučarskih dni, da bi pokrili te stroške, pravi Martin Sever, direktor Iskre Turizem, ki je lastnik smučišča. Kljub temu pa cene smučarske karte ne bodo podražili. Minulo smučarsko sezono so sicer začeli šele 11. februarja in zabeležili le 19 smučarskih dni. Kaj si obetajo od zdajšnje smučarske sezone, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj belokranjski obzornik. Foto: david potočar

PRANJE iN okolJu PRiJAzNo mokRo ČiŠČENJE• merinoposteljnine, posteljnih

pregrinjal, odej, zaves in dekorov ter lamelnih zaves

• uniforme in svečana oblačila• vzdrževanje in barvanje usnja

Odjemnamesta:• Žuniči – od pon. do petka od 6. do 14. ure• Podzemelj – trgovina s konfekcijo Irena• metlika – modni studio Sonia• Črnomelj– butik Krojaček (od 13. do 18. ure)

NIT pranje tekstilij, šivanje in druge storitve Dubravka Žunič s.p.Žuniči 3a, 8341 AdlešičiTel.: 040 376 472

PRANJE iN okolJu PRiJAzNo mokRo ČiŠČENJE

Cenjenimstrankamsezahvaljujemozazaupanje.Veselbožičinsrečnonovoleto2013!

ASTMATIKOM in alergikom prijazno

ASTMATIKOM in alergikom prijaznowww.ek

onit.s

i

6 št. 90, december 2012Vaš mesečnik

Pikantnih

Tokrat odgovarja Dušan Harlander, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto.

Najbolj nora stvar, ki se vam je zgodila?

Prihajajoči referendum, defi-nitivno. Ne samo najbolj nora, tudi najbolj nezaželena.

Katero znano oseb-nost bi si želeli spo-

znati in zakaj?O tem nisem nikoli razmišljal in nikoli imel takšne želje. Morda kakšno seksi filmsko zvezdo, zanimiv bi bil Nikola Tesla (če bi bilo možno) ali kakšen E. T.

Brez česa ne morete začeti dneva?

Takšne stvari ni. Je pa fino, če je kava čim prej ...

Vaša prva služba?Pastir, starost kakšnih

šest let, štiri krave. Delavec v tovarni vodovodnih pip Hansa, Stuttgart, Nemči-ja, med počitnicami pri 17 in 18 letih.Prek "študenta" karkoli.

Pikantno je za vas ... Včasih marsikaj, dan-

danes ne verjamem, da kaj takšnega še zares obstaja.

Za nasmeh na obrazu najmlajšihLetos minevajo natanko tri desetletja, odkar je Društvo prijateljev mladine Mojca obleklo našega Silvestra polaka v kostum Dedka Mraza, ki mu še danes pristoji kot ulit. Tistega mrzlega decembrskega dne leta 1982 je

Dedek Mraz razveselil marsikaterega otroka, ki je danes kot starš pripeljal svoj podmladek po sladko presenečenje. In čeprav je na Glavnem trgu obisk precej manjši kot v najboljših dneh, pa stari dobri mož to počne za sleherni nasmeh na obrazu najmlajših. Tudi letos bodo obdarili ogromno otrok iz dolenjske regije, skoraj pet tisoč. Otrokom bo zopet lepo in tako je tudi prav. J. m.

Prejeli smo

Za nekatere zabava, drugim krajša spanecV času veselega decembra se po vsej Sloveniji odvijajo številni do-godki, tudi Novo mesto pri tem ni izjema. Pestro je predvsem na Glav-nem trgu, kjer se sicer tudi skozi leto odvije več prireditev. Zabavno dogajanje, ki se velikokrat zaključi šele v zgodnjih jutranjih urah, je marsikomu v veselje, povsem dru-gače pa to občutijo okoliški prebi-valci. Marsikdo izmed njih zato nad zamislijo Zavoda za turizem Novo mesto o oživitvi Glavnega trga ni navdušen. Objavljamo pismo ene-ga izmed Novomeščanov, naslo-vljenega direktorju zavoda Ivu Ku-ljaju, in odgovor slednjega.

Oživljanje ulice le za nekaj uricGlavni trg res že dolgo zamira in bo kljub Vašemu oživljanju na način, o kakršnem razmišljate, vseeno za-

mrl. S tem ne oživljate mesta, ker so vse te prireditve le oživljanje ulice za nekaj uric in veliko popivanja naše mladine. Proti temu popivanju se v veliko mestih borijo, Vi pa ga s tem samo podpirate. Nas, prebivalcev je na Glavnem trgu res malo. Iz vaše-ga razmišljanja je sklepati, da Vam je vseeno, tudi če nas ne bi bilo. Ves ta hrup do zgodnjih jutranjih ur je za nas neznosen glavobol. Ob taki prireditvi ste Vi daleč stran in mirno zaspite. Da bi izvedeli, kako je to, Vam za tisto noč odstopim svoje sta-novanje. Zanima me, ali bi prireditev doživeli kot nekaj lepega. Sicer pa je manj prebivalcev na Novem trgu, ki bi bil zato primernejši prireditveni prostor. Oživeti mestno jedro po-meni zasesti prazna stanovanja na Glavnem trgu in v bližnji okolici. Za tak projekt bi se dalo pridobiti ogro-

mna sredstva iz Evropskih skladov. Pogovarjal sem se z več sosedi, ki se prav tako strinjajo z zgoraj napi-sanim. Lepo je, da se nekaj dogaja, vendar naj bo v mejah znosnega. Vsakokrat je prekoračeno onesna-ževanje s hrupom, in to še dolgo v noč, do jutranjih ur. Ljudje, ki smo direktno prizadeti s tem hrupom, tudi potrebujemo nočni počitek, za katerega Vi niste prikrajšani. Imejte več posluha za nas, ki tukaj živimo, čeprav nas je malo, kajti brez nas bi bilo to mesto duhov.

Š. Mujić

Spoštovani g. Mujić,se povsem strinjam z vami. Popiva-nje in razgrajanje v zgodnje jutranje ure prav gotovo ni model oživljanja mestnega jedra. Strinjam se tudi z vami, da bo jedro živelo, ko bodo v njem živeli ljudje. Se pravi, da po-trebujemo načrtno politiko nase-ljevanja mestnega jedra z ostalimi infrastrukturnimi prvinami, ki bodo omogočale, da bo to življenje prija-zno. Zavod za turizem Novo mesto žal nima vzvodov, na podlagi kate-rih bi lahko več prispeval k izvedbi takšne vizije, sem pa prepričan, da bi bilo naseljeno mestno jedro v kombinaciji z bogato stavbno in kul-turno dediščino skupaj z mestnimi znamenitostmi že dovolj za povečan turistični obisk. Vam pa tudi oblju-bim, da v mestnem jedru že priho-dnje leto ne bomo organizirali niti ene prireditve, ki bi vam povzročala neljube nočne dogodke. Z lepimi željami v letu 2013!

Ivo Kuljaj

Naj živi kultura Okoli petdeset tisoč ljudi. To je groba ocena števila tistih, ki so si v tem letu v Novem mestu, partnerskem mestu Maribora 2012 – Evropske prestolnice kulture, ogledali prireditve, ki

so bile povezane s tem projek-tom. Začelo se je s predstavo za otroke Sneguljčico, sklenilo pa se z Uporom zemlje novo-meškega rojaka igorja lum-perta v koprodukciji s KC Ja-neza Trdine. Zgodba s tem še ni zaključena, saj vse vpletene strani verjamejo, da se bodo učinki letošnjih poglobljenih kulturnih prizadevanj poznali tudi v naslednjih letih. J. m.

500 zgodb, 500 imen, 500 usod, ki so jih na TV Vaš ka-nal strnili v 500 pogovornih oddaj Vaš krog. Jubilejna 500. oddaja je bila na spo-redu v živo na ta veseli dan kulture, v njej pa se je vodi-teljica Verica marušič spreho-dila skozi arhiv, pokukala v za-kulisje in se pogovarjala z gosti, tokrat kar s petimi: pevko nušo de-renda, ki je bila sicer tudi gostja v prvi oddaji, košarkarjem matjažem Smodišem, gledališko igralko in svobodno umetnico Violeto tomič, direktorjem Skupine Novoline in Razvojnega centra IN.Medica dušanom plutom ter novinarjem, fotografom in svetovnim popotnikom zvonetom šerugo. Za posebno presenečenje pa so poskrbeli Vodomci.Ko se je pred dobrimi enajstimi leti odvila prva v nizu pogovornih oddaj takrat Klepeta z ..., nato V Tomovi dnevi sobi, danes pa Vašega kroga, nihče ni upal napovedati, kako dolgo se bo obdržala. Volje in energije pa ustvarjalcem do danes še ni zmanjkalo. Tako je oddaja v skoraj 12 letih ustvarjanja postala odmevna v širšem slovenskem prostoru. Če so se z leti spreminjala ime oddaje, scena in ekipa, pa sta ves čas ostala ista voditeljica in cilj oddaje, to je v sproščenem pogovoru predstaviti zgodbe uspešnih in zanimivih ljudi. In tudi v prihodnje zagotovo ne bo zmanjkalo zanimivih gostov, ki bodo z dolenjsko Oprah odkrivali svoje življenjske kroge.

Živa Zakšek, Foto: TV Vaš kanal, Robert Kokol

500. oddajadolenjske oprah


500. oddajo Vaš krog si oglejte na spletni strani

www.vaskanal.com v arhivu oddaj

Vaš krog. Ponovitev oddaje

bo na sporedu TV Vaš kanal 23. decembra ob 20. uri in 1. januarja ob 16. uri.

geNeralNa POKrOVITelJa ODDaJe:

Sladko presenečenje ... ogromna torta, za katero

je poskrbela Štefica Dežmar, Verica

pa se je izkazala

pri rezanju in ni bila mačeho-

vska: vsak je lahko

dobil več kot en kos.

500. oddajadolenjske oprah

Zaupnemu pogovoru med Belokranjcema Dušanom Plu-tom in Violeto Tomič nismo prisluškovali. Morda sta se dogovorila za kakšno skupno sodelovanje.

Priprave na oddajo so potekale kar nekaj časa, saj je bilo treba poskrbeti za marsikaj. Fantje so pljunili v roke in postavili tudi posebno sceno.

Še dobro, da je Nuša Derenda nosila visoke pete. Kot vi-dite, pa so vrata naše medijske hiše prenizka za Smokija. Zvonetu Šerugi pa ni mar. Da je le v družbi lepih žensk.

Je Zvone Šeruga našo Ani-to Frlan zvabil na kakšno od svojih potovanj? Zvone, ne damo je!

Še zadnji podrobni pregled scenarija in napotki pred oddajo ter preigravanje različnih možnosti, če bi šlo kaj narobe. Dobra priprava je za uspeh oddaje ključna!

Manjkrat so na televizijskih za-slonih vidni režij-ci, a brez njih in njihove zbranosti oddaje pravza-prav sploh ne bi bilo. Kot pravijo, režija je srce te-levizije.


POKrOVITelJI ODDaJe:

M a t j a ž S m o d i š je vseka-kor vajen

s t r e s n i h trenutkov na

košarkarskem parketu. Takšne

priložnosti, ko zanj poskrbijo nežne roke maskerke, pa so gotovo odlična priložnost za spro-stitev.

Sceno so polepšali cvetlični aranžmaji cvetličarne Artiris iz Novega mesta.

Nina Čuk vsak dan dobro skrbi za ure jenos t p i s a r n e V a š e g a kanala. To-krat se je preizkusila še v drugi vlogi.

Za dober zvok v studiu je treba vedno poskrbeti. Včasih so poti tudi zaple-tene, a Blaž Usenik se ve-dno znajde.

»S tem bom postavil piko na i eni lepi življenjsk zgod-bi,« je o tem, da bo kari-ero zaključil v svojem do-mačem dresu, to je dresu novomeške Krke, v oddaji izpostavil Matjaž Smodiš.

»Vedno v življenju prideš do točke, ko moraš biti hraber,« je med drugim ra-zložila Violeta Tomič. Svoj pečat je jubilejnemu Vaše-mu krogu dala z zaigranim odlomkom iz monodrame Kurba.

»Izzivov imam še toliko, ne manjka mi energije, ne manjka mi volje,« je priznal Zvone Šeruga, ki sicer zadnja leta po svojih odmaknjenih poteh Afrike in Azije vodi tudi turiste.

»Iščemo tržne niše, ki so zanimive po vsem svetu,« je Verici povedal Dušan Plut. Razkril je tudi recept za uspeh in poudaril po-men sodelovanja tako z domačimi kot tujimi stro-kovnjaki.

Da bi Verici pripravili pravo presenečenje, so Vodomci za vajo izkoristili vsak kotiček. Prav jim je prišla tudi pisarna. »Najbolj smo veseli, ko se dobimo na kupu, malo zaigra-mo in podebatiramo. Če zraven zabavamo še ljudi okoli nas, pa toliko boljše,« so Verici zaupali Vodomci in zaigrali nekaj pesmi.

»Vedno znova se moraš dokazovati,« je v oddaji poudarila Nuša Derenda. Prihodnje leto bo prazno-vala 15 let samostojne kariere, minilo pa bo tudi 30 let, odkar je začela pre-pevati, je zaupala Verici.

Novinar Marko Mesojedec, sicer tudi evrovizijski navdu-šenec, je Nušo Derenda prepričeval, naj vnovič nastopi na evrovizijskem odru. Kaj mu je odgovorila, naj zaenkrat ostane še skrivnost.

Po koncu oddaje niso skrivali zadovoljstva Irena Vide, direktorica in odgovorna urednica TV Vaš kanal, Dušan Plut, direktor Skupine Novoline in Razvojnega centra IN.Medica, in njegova sodelavka Katja Bahor.

Za dobre posnetke gredo snemalci tudi na kolena in še kam ...

»Hvala za zgodbe, ki niso komercialno usmerjene, ampak so predvsem srčne zgodbe,« se je Verici, ki se je razveselila unikatnega darila, ki ga je izdelalo ste-klarstvo Valma iz Novega mesta, pred kamero za-hvalila Irena Vide.

Takoj po koncu oddaje je Verico v studiu s šopkom rož presenetil »njen« snemalec Vinko Papež.

9št. 90, december 2012 Vaš mesečnik

Ve -r i c o

je pre-senetil tudi

priznani fotograf Robert Kokol iz Foto Asja. Podaril ji je okvir s petimi slikami, na katerih je njo in sne-malce ujel med akcijo na terenu.


inte

rvju

Pogovor z Verico Marušič

»Trema je odnos do dela«Vašemu krogu daje pečat Belokranjka Verica Marušič, ki na TV Vaš kanal poleg voditeljskega opravlja tudi novinar-sko in uredniško delo. Je srce Belokranjskega obzornika, občasno vodi oddajo Pokličite župana, z veseljem pa tudi priložnostne oddaje. Izzivov se ne brani. Zaupala nam je, kako je ustvarjati Vaš krog, ali ji bolj leži voditeljstvo ali novinarstvo in s kakšnimi težavami se srečuje pri izbiri voditeljskih oblek.

Živa Zakšek Petra Prijanovič

� kako uspevaš po skoraj 12 letih vodenja oddajo ohranjati »svežo«, da ostaja zanimiva tudi tebi?Predvsem iz tega razloga, ker mi je vsaka oddaja izziv. Na začetku sem imela precej gostov, ki sem jih poznala. Ker takrat še nisem uporabljala interneta, sem morala kaj dodatnega o njih odkrivati po časopisih in revijah, o njih spraše-vati še koga. In mi je bilo to na nek način izziv. Zadnja leta pa vedno brskam po spletu in tako dejansko spoznavam človeka. Vedno odkri-vam kaj novega o gostih. Vsaka oddaja je drugačna, ker je gost drugačen.

� Si si kdaj v teh dolgih letih vo-denja oddaje rekla, da imaš vse-ga dovolj?To sem rekla nekajkrat v tem času. A kot da bi bila neka višja sila - vedno mi je potem prišel na pot

nekdo, ponavadi nekdo preprost, s preprostimi in iskrenimi bese-dami, ki so mi dale novo energijo. Ponavadi grem potem iskat gosta s popolnoma drugega vsebinskega in tematskega področja. In gremo dalje.

� V svojih oddajah si gostila go-ste z mnogih področij. Je še ka-kšno, ki se ga še nisi dotaknila, pa si ga želiš?Mislim, da smo se lotili več ali manj vseh področij. Tisto, kar je meni najbližje, kar imam najraje, so preprosti ljudje z življenjskimi zgodbami. Ljudje, ki niso navajeni televizijske kamere in televizijske-

ga studia, ampak so tako pošteni in iskreni v vsem. Z njimi mi je najlepše klepetati. Zadnje obdobje imam zelo rada stare ljudi - morda zato, ker se sama staram, po drugi strani pa mlade. Ker sama vedno bolj cenim zdravje, se mi tudi zdi, da je na tem področju še veliko specialistov, ki imajo kaj povedati.

� kateri izmed gostov se ti je s svojo zgodbo najbolj vtisnil v spo-min?Kar nekaj življenjskih zgodb se spominjam. Spominjam se gostje, ki je imela tako nesrečno življenje, a s takim srečnim koncem, kot bi pisali pravljico. Ta pravljica je sicer strašno kruta in groba tri četrtine življenja, potem pa se lepo konča. Fascinirajo me 85, 90 let stari ljudje, ki so z optimizmom gleda-li naprej. Praviloma so vsi imeli težko otroštvo, življenje - morda je ravno to razlog, da je nekaj na-stalo iz njih in da imajo pozitivna življenjska sporočila.

� če bi bila gostja svoje oddaje in bi dobila vprašanje, kdo je Veri-ca marušič, kaj bi odgovorila?To bi bilo bistveno težje kot spra-ševati druge. Dejansko ne vem, kje bi začela in kje končala. Moje otroštvo je bilo lepo, preprosto, enostavno. K sebi me je posrkala politika zaradi dela v Organizaciji združenih narodov, obiska pri Titu, Dolancu, Vratuši ... Osnovnošol-ska leta sem preživela v visokih političnih krogih, v srednješolskih letih sta me zaznamovali moja strahovita zagnanost v mladinski organizaciji in trma, ker smo že-leli na silo spremeniti svet, pozne-je turizem. Do turizma imam še vedno neizmerno veselje in si še vedno želim narediti kaj v Beli kra-jini, kajti še vedno mislim, da ima absolutno neizkoriščene možnosti na tem področju. In potem je prišla prelomnica v mojem življenju - padec iz dru-gega nadstropja, pristanek na in-validskem vozičku, pristanek na berglah ... Ta padec mi je in mi še vedno veliko pomeni, ker mi je spremenil vrednote, pogled na svet, nenazadnje tudi smer moje-ga življenja - če se to ne bi zgodilo,

bi bila danes turistična delavka v turistični agenciji, kar sem načr-tovala, tako pa so šle moje poti v drugo smer. Osebno smatram, da rek »Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra« absolutno drži.Zelo veliko zelo različnih stvari sem počela v življenju: od prve službe v otroškem vrtcu do nada-ljevanja v profesionalni politiki, v turizmu, v medijih ... Tako rekoč na stara leta sem prišla pred tele-vizijsko kamero - v letih, ko ženske odhajajo s televizijskega ekrana, sem jaz začenjala. Ampak me ve-seli, da, kot kaže, ne grem ljudem na živce kljub mojim letom.

� če bi imela možnost gostiti ka-terokoli svetovno osebnost, kate-ra bi to bila?O tem nisem nikoli razmišljala. Zelo rada potujem - v zadnjem obdobju žal zelo malo, včasih pa sem zelo veliko potovala. Kot turistični vodnik sem prekrižarila vso Evropo, potova-la sem od Afri-ke do Ame-rike, ampak v e d n o s e m s e n a j -r a j e vračala domov. Od s v e t o v n i h politikov se mi ne zdi nihče ta-kšen vzor-nik, da bi ga želela spozna-ti, šport ni ravno moje področje, na glasbenem področju pa tudi nisem navdu-šenka kakšnih pev-cev, tudi spoznati, na primer, papeža nimam neke posebne želje. V Sloveniji imamo dovolj domačih ljudi, ki bi jih gostila v oddaji.

� pri ustvarjanju in vodenju oddaje si za-

gotovo doživela marsikaj. nam zaupaš kakšno anekdoto?Vsega je bilo dovolj. Tudi to, da sem v oddaji spremenila priimek gostu. Vneto sem ga imenovala in tudi podpisovali so ga po mojem

»Če si od vsakega gosta zapomnim

en stavek življenjske modrosti, je to do

zdaj že 500 stavkov in sem zelo bogata.«


inte

rvju

nareku drugače. Poslovili smo se od njega, vse je bilo v redu in šele ko je bila oddaja v programu, je poklicala njegova žena, da ona pa s tem gospodom ni poročena. Ko sem vprašala, zakaj ni na napa-ko opozoril, je rekla: »On je pač takšen, njega nič ne moti.« Od takrat vedno, tudi kjer sem prepri-čana, preverjam priimke. Zgodilo se je, da smo težko dobili gosta - docenta z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ko sem potovala v Novo mesto, sem imela »gumi defekt«. Vsa ner-vozna sem prišla v zadnjem tre-nutku, tako da smo oddajo kljub vsemu uspešno izpeljali do konca.Marsikaj se je dogajalo, ampak nekako tako gre: vedno pozabiš negativne, ostanejo pa lepi in po-zitivni trenutki.

� pri voditeljih ne moremo mimo obleke. temu verjetno posvečaš veliko časa ...Moški zamenja srajco, zamenja kravato, pa je že v redu. Ženske pa smo obsojene na to, da nas ljudje najprej pregledajo od pet do glave, od čevljev do frizure in do obleke. Finančno ne znese vsak teden nova obleka, pa tudi kadar raz-mišljam o tem, kaj bom obleka, razmišljam, kako bom skrila tisto, kar je na meni najbolj kritično. Ni-koli v življenju nisem bila pri tistih suhih, ki dajo lahko vse na sebe,

torej je treba skrivati kilograme. Glede na to, da imam v levi nogi kup plošč in vijakov kot posledico padca, tudi krila niso najbolj zame, ker bi kdo mislil, da imam str-gane nogavice. Tako da je veliko stvari, zaradi katerih sem omeje-

na. Tudi televizija ima tudi cel kup s v o j i h p r a v i l :

ne koc-kastko, ne

pisano, ne živo rdeče, ne snežno

belo ... Vse to upoštevati ni

enostavno.Vedno kombiniram

stare z novimi stvarmi. Ker mi je v omari zmanjkalo prosto-ra, sem pred leti začela stvari nositi k mami, ki ima veliko prostora v hiši. Potem sem čez leta slučajno začela brskati po omari in zdaj te stvari spet kombiniram s čim novim.Vedno razmišljam, kako bo gost oblečen. Če menim, da bo gost športno oblečen, ne potrebujem kostima. Če me-nim, da bo prišel v obleki, beli srajci in kravati, moram biti v

kostimu. Zelo velikokrat se zgodi, da sva z gostom barvno usklajena, kot da bi se glede tega dogovorila. Praviloma takrat oddaja zelo do-bro teče. Morda se bolj začutiva, če se celo barvno uskladiva.

� 500 oddaj je zdaj za teboj. Si razmišljala o tem, da bi oddajo kako spremenila?Pravijo, da je sprememba vedno dobrodošla, da ni dobro, če se nekaj vleče. Razmišljala sem tudi o tem. Lahko bi popestrili oddajo, ampak to bi pomenilo bistveno več dela in s tem več denarja.

Pa ne mislim s tem plačilo moje-ga honorarja, ampak podražitev produkcije, če bi z gostom še kaj posneli na terenu ali koga o njem vprašali. Zdaj, ko se borimo za preživetje, se bojim, da oddaje v to smer ne bi mogli širiti, tako da bomo poskušali še naprej iskati res zanimive goste, ki bodo mor-da prinesli kaj v studio: morda kaj iz njihovega življenja ali dela, fotografije, predmete ... Vsekakor bomo ostali pri tem, da bodo go-stje ljudje s pozitivnimi zgodbami - ne bomo se prerekali v studiu. Morda bodo prišli boljši časi, pa bomo lahko še kaj dodali.

� kako te je pot iz turističnih za-nesla v voditeljske in novinarske vode?Na odru sem bila vse življenje, že od osnovne šole dalje. O radiu in televiziji nisem nikoli razmišljala. Na radio sem prišla čisto po na-ključju, ko sem mislila, da grem na sestanek, pa sem prišla na av-dicijo za radio. In so me sprejeli. Tako sem soustvarjala na Studiu D, prvem regionalnem radiu Do-lenjske in Bele krajine. In sem bila z Leo Šober dejansko prvi glas, ki se je slišal na tem radiu. Ampak z leti mi je postalo dolgo-časno biti moderator, zato sem počasi nehala. O televiziji v življenju nikoli nisem razmišljala. K sodelovanju me je povabila Irena Vide, ki je takrat postala v. d. direktorice na Vašem kanalu - poznali sva se še z dela na radiu, kjer je bila tudi sama ne-kaj časa. To mi je bil izziv. Lotila sem se polurnega dokumentarne-ga filma Moj kraj Črnomelj. Kaj pa

je pol ure, če gledaš z očmi radij-ca. In sem ga tudi naredila z očmi radijca. Marjan Moškon je takrat na sestanku rekel, da je to šolski primer, kako se ne dela. Ampak to mi je dalo novo energijo, da nare-dim Moj kraj Vinica in odpravim te napake, da vidim, ali to sploh znam. Potem sem spoznala, da to delo ni zame, ker je treba ure in ure presedeti v montaži. Irena je rekla, daj naj si zamislim kakšno oddajo. Razmišljala sem samo o tem, da ne bilo montaže in tako je nastal Klepet z ..., ki je improviza-cija, kjer ni montaže, posnamemo ga, kot da bi šli v živo.

� kako bi primerjala novinarsko in voditeljsko delo?Voditeljstvo je zanimivo, ker se dejansko učim skozi zgodbe teh ljudi, ki jih spoznavam. Če si od vsakega gosta zapomnim en sta-vek življenjske modrosti, je to do zdaj že 500 stavkov in sem zelo bogata. Pri novinarstvu pa še ve-dno mislim, da lahko nekaj spre-menim. Tudi ko sem bila mlada, sem z glavo zid razbijala, ampak občutek je bil dober, da nekaj po-skušamo spremeniti. Tukaj se mi zdi, da lahko naredim nekaj za mojo Belo krajino, ki jo imam tako rada - ne samo z informiranjem, ampak tudi z opozarjanjem.

� V kateri vlogi pa se bolje znaj-deš?Mislim, da se bolj znajdem kot voditeljica. Ta vloga mi je na nek način lažja, ker mi dovoljuje zelo veliko improvizacije, trenutne-ga nadiha. Pri novinarstvu mi ni težko iti na teren, snemati in biti z ljudmi, težje je potem spraviti vse skupaj v minuto in pol ali dve minuti dolg prispevek, ker se mi zdi vse tako zelo pomembno. To mi vzame veliko moči in truda. V studiu pa ni treba, da imam vse vnaprej napisano, ni treba, da je premišljena vsaka beseda, vejica, pika ... Imam več svobode. Še po-sebej rada imam pogovorne odda-je - sploh, če mi je tema kolikor toliko blizu.

� imaš dolgoletne izkušnje z vo-denjem. imaš še kaj treme, pre-den se na kameri prižge rdeča lučka?Vedno. Pa ne samo, ko se prižge lučka, ampak tudi nekaj minut prej. Vedno imam tremo tudi prvo, drugi, tretjo minuto. Če kdo do-bro pogleda, se to na meni vidi. Uvod si vedno pripravim, potem pa ne vem točen potek oddaje, ker poslušam gosta in to oddajo popelje v svojo smer. Uvod pa si vedno pripravim - zamislim si, kako bom začela, potem pa začne kamerman v studiu odštevati ... In potem blokada, zaradi treme pozabim, kaj sem želela poveda-

ti, in potem odtavam čisto nekam drugam od pripravljena, ker vem, da ne smem utihniti. Ker ne sne-mamo v živo, si včasih rečem, da bom kar kaj narobe povedala in bomo ponavljali, ker res ne vem, kaj naj povem, čeprav sem minuto prej točno vedela, kako bom za-čela. Verjetno se mu mora kolcati, kajti neštetokrat sem že pomislila na besede, ki mi jih je povedala ve-lika legenda televizije, Oliver Mla-kar. Kot osnovnošolka sem z njim vodila neko slovensko-hrvaško pri-reditev na Kolpi. Ko mi je rekel, da ima tudi on tremo pred odhodom na oder, sem rekla, da ni možno, da bi imela takšna zvezda tremo. Rekel mi je: »Ko ne boš imela več treme pred nastopom, nehaj na-stopati, ker boš podrla vse, kar si zgradila. Trema je odnos do dela.« S tem se vedno potolažim - če je Oliver Mlakar rekel, da je to nor-malno, je to potem normalno. In ko oddaja steče, res nimam več treme, počutim se dobro in suve-reno.

� omenila si, da za oddajo pri-praviš samo uvod. kako pa se pripraviš na preostanek oddaje?Najraje delam noč pred oddajo, drugače prebrano pozabim. Na spletu pregledujem vse, kar naj-dem o gostu, potem pa še tisto, kar sama vem, pišem in pišem

in pišem. Že v šoli sem se s pi-sanjem učila, zato bi kot predmet predlagala pisanje plonkcev - ti-sti, ki bi ga napisal, ga sploh ne bi potreboval, ker bi se vse spro-ti naučil. Zamislim si, kako bom oddajo začela, kaj bom gosta vprašala. Vse to si zapišem na papir, ki ga prinesem s seboj na televizijo. Včasih ostane na sedežu poleg mene, včasih pa kar v tor-bici. Pred oddajo ga še preletim, ampak predvidoma sploh ne grem po tem vrstnem redu. Prvo, morda tudi drugo vprašanje še postavim, potem pa poslušam gosta, ki me zapelje tudi v kakšno drugo smer. Moraš pa vedeti oziroma pred-videvati odgovore, da veš, kako spraševati.

»Zelo velikokrat se zgodi, da sva z go-

stom barvno usklaje-na, kot da bi se glede tega dogovorila. Pra-viloma takrat oddaja

zelo dobro teče.«

»»Ker ne snemamo v živo, si včasih rečem, da bom kar kaj naro-be povedala in bomo ponavljali, ker res ne vem, kaj naj povem, čeprav sem minuto prej točno vedela, kako bom začela..«

"Zadetek v polno" na Vašem kanalu

"polž je sicer počasen, vendarle se v določenem času tudi premakne, mi ga pa ne damo, zato je dobro, da je priklenjen." PAVEL GROZNIK, predse-dnik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, o tem, zakaj je simbol Višnje Gore priklenjen

"končno se je uresničil moj sen in sen mnogih občanov Straže." ALOJZ KNAFELJ, župan Občine Straža, je tako pospremil odprtje prenovljenega kul-turnega doma v Straži

"Jaz upam, da bo razum, pamet zrasla v pravo smer in da bomo prišli do končnih rešitev, predvsem zaradi naših občanov." FRANC HUDOKLIN, župan Občine Šentjernej, po izredni seji občinske-ga sveta o problematiki komunalnega prispevka

"najmanj, kar potrebuje dobro gospodarstvo, je, da jih pustimo na miru." ZORAN JANKOVIĆ, pred-sednik Pozitivne Slovenije, ob ustanovitvi novomeške-ga odbora stranke

"moški je kot parket: če ga dobro položiš, lahko vse življenje hodiš po njem." SLAVKO DRA-GOVAN, v. d. direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, je tako namignil kmečkim ženam ob odprtju razstave kruha Društva podeželskih žena Tavžentroža

št. 90, december 201212 Vaš mesečnik

Telemach prenovil pakete Totalni trojček, ki so na voljo po vsej SlovenijiTotalni trojček združuje storitve satelitske televizije Total TV ter interneta in telefonije preko omrežja ADSL Telekoma Slovenije. Je prava izbira za gospodinjstva, ki jim do sedaj zaradi lokacije paketi trojček niso bili na voljo.

Prav tako je namenjen tudi vsem, ki si želijo dobre in kakovostne te-levizijske slike ter večjega števila programov, ki jih strešne ali sobne antene ne omogočajo. Ker se te-levizijski signal ne prenaša preko omrežja ADSL, uporaba interneta ne vpliva na kakovost televizijske slike, kar v praksi pomeni, da te-levizijska slika ne bo zmrzovala. S paketom Totalni trojček boste lah-ko dostopali do številnih televizij-

skih in radijskih programov, prav tako pa vam bodo na voljo tudi številni dodatni televizijski paketi, kot so priljubljeni POP NON STOP, HBO ali paket HD, kjer si boste lahko športni navdušenci tekme španske lige La liga in angleške Premier League ogledali v najbolj ostri in čisti sliki.

Ponudba novega paketa Totalni trojček prinaša možnost ogleda 49 izbranih televizijskih programov in do 200 dodatnih prosto dostopnih satelitskih televizijskih in radijskih programov po lastni izbiri. V pa-ket je vključena brezplačna stori-tev prenosne televizije D3 GO, ki omogoča spremljanje televizijskih vsebin na vseh napravah (računal-nik, tablice, prenosnik ali mobilni telefon). V ponudbi so vključeni tudi brezplačni klici v omrežje Te-lemach in možnost najcenejših klicev v tujino, internet s hitrostmi do 10 Mbps/768 kbps, brezplačno brezžično omrežje WiFi ter digital-ni sprejemnik.

Polna cena paketa je 38 EUR, pri Telemachu pa sedaj novi paket Totalni trojček dobite v posebni akciji. Vsi, ki se boste do 31. janu-arja 2013 odločili za nov paket, boste prve tri naročnine plačevali 50 odstotkov ceneje ter izkoristili 50-odstotni popust pri priključnini. Več o ponudbi najdete na naslovu www.telemach.si.

Dolenjska in njeni ljudjeV Ropasovi hiši Dolenjske-ga muzeja Novo mesto je na ogled prenovljena stalna razstava Dolenjska in njeni ljudje, ki je luč sveta sicer ugledala že leta 1986, to-

krat pa so jo kot del projekta Evropske prestolnice kultu-re Maribor 2012 temeljito spremenili in dopolnili. Kaj je o razstavi povedala av-torica razstave ivica križ, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj iz sveta kulture.

Iz sveta kulture vsak delovni dan ob 21.45

Najdete jo na

www.vaskanal.com

Ste zamudili vašo Najljubšo

oddajo?


C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Vas mesecnik 216x303.pdf 1 11/12/12 17:33


Strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje, poslovnim partnerjem pa za dobro sodelovanje. Miren bozic, novo leto pa naj bo pot dobre volje, ljubezni in zdravja.

Srecno 2013!

041 651 548031 725 51507 346 54 5007 346 52 6007 346 55 00

Gsm:

Tel.:

Fax:

Dobrnič 13, 8211 Dobrnič

[email protected]

AVTOBUSNI PREVOZIAVTOVLEKATAXI - KOMBIGOSTILNA IN PICERIJAPR’ LUBČKU

Nagrajenkanovembrske nagradne igre

Na nagradno vprašanje iz novembrske številke smo prejeli veliko odgovorov. Pra-vilni odgovor na vprašanje, kdo vodi pogovorno oddajo Vaš krog, je Verica Marušič.

Izžrebanka nagradne igre je branka Vogrinc, Trebež 25a, 8253 Artiče. Foto Asja ji podarja nagradni kupon za izdelavo 500 fotografij. Če-stitamo.

Najdete jo na

www.vaskanal.com

Ste zamudili vašo

Najljubšo oddajo?

Srečno in

uspešno 2013!

zimsko-novoletni popusti

Tel.: 07/33 25 046, GSM: 040 664 022

SREČNO IN USPEŠNO 2013!

• SlikopleSkarStvo• faSaderStvo• montažamavčnih

ploščBorispakars.p.

Gorenjesušice17a,8323Uršnasela

tel.:041803411Srečno, zdravo, uspešno in zadovoljno 2013!


Veliko sreče, veselja in lepih sanj, naj vam prinese božični dan, novo leto naj

zaživi, radosti polno in brez skrbi.Srečno in zdravo leto 2013!

STRO

JNE INŠTALA

CIJ

E

vodovod centralna plin

LOKAR RADO s.p.Dolnja Prekopa 20,

8311 Kostanjevica na Krkitel.: 07/49 87 310, gsm: 041 630 456e-mail: [email protected]

Srečno 2013!

Srečno in uspešno 2013!

Ko gre za denar, zaupajte

podjetju Pann!

ra^unovodstvo Po va[i meri

•Zavaslahkoopravljamokompletnovodenjeračunovodstva,lahkopanamprepustitevskrbsamodoločenapodročjadela.

•Zagotavljamodavčno,finančnoinsplošnopodjetniškosvetovanje.

•Smovisokospecializiranivpridobivanju(evropskih)nepovratnihsredstevzdolgoletnimiizkušnjami

•Posebnaponudbazapodjetnikezačetnikedokoncaleta!

PANNd.o.o.,Foersterjeva10,Novomesto(bivšiNovoteks)RA�UNOVODSTVO:DanaMalnarič (031 647 872)

NEPOVRATNASREDSTVA:DamjanMalnarič (040 504 249)E-MAIL: pann.dooÐsiol.net, www.pann.si

Računovodstvo in podjetniško svetovanje Pann d.o.o.

Srečno in uspešno leto 2013


inte

rvju

Pogovor z Marjanom Pezdircem ob 50-letnici CGP Novo mesto

"Med najpomembnejšimi vrednotami je dana beseda"Začetki delovanja novomeškega podjetja CGP segajo v leto 1962, ko je bilo z združitvijo okrajnih in občinskih uprav za okraj Novo mesto ustanovljeno tedanje Cestno podjetje Novo mesto. V prvih letih obstoja je bila osnovna dejavnost vzdr-ževanje cest, kmalu pa so se začeli usmerjati v gradbeništvo. Že v zgodnjih letih delovanja so zaznali številne priložnosti, ki so začrtale smer razvoja družbe vse do današnjih dni, ko izvajajo tudi zelo zahtevne gradbene projekte. CGP je danes med vodilnimi gradbenimi podjetji v državi. Koliko napora je bilo za to potrebnega, nam je v pogovoru zaupal Marjan Pezdirc, predsednik uprave CGP.

Vesna Lakner Sofrić arhiv CGP

� V 50-letni zgodovini je bilo v vašem podjetju nedvomno veliko sprememb in prelomnic. katero bi izpostavili kot najpomembnejšo?Prelomnic je nedvomno veliko, sam pa bi, predvsem zaradi pogleda v naprej, želel izpostaviti uspehe v delovanju v letošnjem letu, kajti v družbi smo dokončali ali so v konč-ni fazi nekateri, tehnološko zelo pomembni projekti, ki nam dajejo odlično osnovo za prihodnost. Gre za naložbe iz različnih segmentov gradbene dejavnosti, kar je bil tudi cilj, ki smo si ga zadali pred leti. Iz podjetja, specializiranega za po-dročje cest, smo se želeli preobli-kovati v splošnega gradbinca, ki bi imel možnost nastopa v celotnem segmentu gradbene dejavnosti. In to smo z letošnjim letom dosegli.

� kako ocenjujete svoj položaj na gradbenem trgu nekoč in danes?Postopoma smo rasli, čeprav ni-smo želeli ustvariti megalomanske družbe. Kot rečeno, začeli smo kot specialisti za vzdrževanje cest in izvajali manj zahtevne cestne pro-jekte. Z načrtom gradnje avtoce-stnega programa je prišla tudi naša priložnost. V ta program smo se dejavno vključili, pridobili referen-ce iz najzahtevnejših avtocestnih odsekov, vzporedno pa pospeševali in dvigovali obseg visoko gradbe-nih projektov. Tako je letos – kar zadeva izvedbo – struktura visoko gradbenih projektov večja od nizko gradbenih. Ta odločitev je bila stra-teško izjemno pomembna.

� kakšno je današnje stanje na slovenskem gradbenem trgu? kako občutite konkurenco v teh trdih, neizprosnih časih?Gradbeno področje je v zadnjih le-

tih doživelo bistvene spremembe, opazen je predvsem upad naročil. Naši največji gradbeni konkurenti so žal zašli v težave oziroma stečaj-ne postopke. Danes je tako ostalo le še za vzorec slovenskih gradbe-nih družb, ki se borimo za svoj pro-stor na trgu. Kolikor se ta prostor sprošča, pa vstopajo na trg tudi tuja gradbena podjetja. Če hočemo domači gradbinci preživeti, mora-mo dosegati evropsko gradbeno raven. To je edini način, da bomo v boju s temi podjetji uspešni.

� kako vam je uspelo, da ste

se obdržali kot uspešno podjetje, medtem ko so druga podjetja pro-padala?Moram reči, da smo v pravem tre-nutku zaznali spremembe, ki so se potem odvile na trgu, in se jim pri-lagodili. Pravočasno smo sprejeli potrebne ukrepe znotraj podjetja, reorganizirali smo se, projektno smo se usmerili. Zastavili smo zelo strogo in načrtno obvladovanje fi-ksnih in drugih stroškov ter proce-sov v izvajanju naložb. Tako smo v zadnjih treh do štirih letih pospe-šeno delali na celi paleti obvlado-vanja poslovnih procesov znotraj

podjetja in Skupine CGP. To nam daje moč na trgu, da lahko vero-dostojno in referenčno oddajamo ponudbe in pridobivamo projekte.

� na katero vašo naložbo v za-dnjih letih ste kot predsednik uprave najbolj ponosni?Lahko s ponosom izpostavim do-sežke iz letošnjega leta, ker re-snično pomenijo nov korak, novo razvojno stopnjo družbe CGP. Med njimi je v prvi vrsti nov Mercator center v Bršljinu, ki smo ga izpe-ljali v lastni režiji, brez napak in celo nekaj dni pred rokom. Tako celovit in težek projekt velja izpo-staviti. Ponosen sem tudi na prve rezultate pri poskusnem delovanju čistilne naprave v Ločni v Novem mestu z najsodobnejšo tehnologijo čiščenja odpadnih voda, ki so izje-mno dobri. Lahko pa izpostavim še podaljšanje vzletno pristajalne ste-ze na letališču v Cerkljah ob Krki in dokončanje Hidroelektrarne Krško. Vse to so objekti, ki so tehnološko na najvišji ravni, in CGP jih danes ima v svojih referencah.

� naložba v novo nakupovalno središče mercator v bršljinu je od zamisli do izvedbe trajala pet let. kako je potekala?Šlo je za pripravo projekta z lastnimi sredstvi CGP. Kot njegov nosilec – nenazadnje smo bili tudi lastnik ze-mljišča, na katerem je zgrajen novi center – smo zamisel Mercatorju predstavili pred petimi leti. Sledila so usklajevanja, vmes se je zgodila kriza, tako da so bili potrebni do-ločeni popravki in racionalizacije. Izvedli smo celoten postopek, od potrebne spremembe prostorske-ga akta do pridobitve gradbenega dovoljenja, izvedbe, tehničnega pregleda in pridobitve uporabnega dovoljenja. Šlo je za zapletene po-stopke, za precej tvegano dejanje v teh nestabilnih časih, zato je zado-

Novo nakupovalno središče v Bršljinu je ena najpomembnejših naložb CGP-ja, izpeljanih v lastni režiji.


inte

rvju

voljstvo danes toliko večje, da smo projekt dokončali celo tri dni pred pogodbenim rokom.

� kakšne izkušnje ste imeli z gra-dnjo nakupovalnih središč pred projektom mercator?V CGP-ju smo v preteklosti že izve-dli nekaj projektov za druge trgo-vske družbe v Sloveniji. Tako tehnič-na izvedba objekta v Bršljinu ni bila vprašljiva. Današnji centri so zelo sodobni, grajeni iz sodobnih materi-alov, ki zagotavljajo zelo visoko upo-rabnost in kakovost bivanja. Morda je težava danes v okoliščinah, ki so lahko neprijetne. Podizvajalci ter do-bavitelji materiala in opreme imajo določene težave, ki smo jih občutili tudi mi. Največje breme pa je bilo, da je bil datum izgradnje vnaprej določen zelo zgodaj, že decembra 2010, in odstopov od tega datuma kljub veliko zahtevnih upravnih in drugih postopkov ni bilo, sicer bi sledile kazni za CGP.

� katere naložbe so še zaznamo-vale leto 2012?Izmed večjih projektov lahko poleg že omenjenih izpostavim dokonča-nje navezave na Mirnsko dolino, poslovno-proizvodnega kompleksa Belimed v Grosupljem, poslovne-ga kompleksa Feniks v Ljubljani in Osnovne šole Mirna Peč.

� kako v cgp-ju končujete po-slovno leto 2012?Letošnji rezultati so po obsegu poslovanja veliki. Na podlagi izve-denih notranjih ukrepov nam uspe poslovati pozitivno, s čimer zago-tavljamo stabilnost podjetja in do neke mere tudi razvoj. Realizacija v letu 2012 kaže, da bomo presegli znesek 100 milijonov. Dobiček bo na ravni minulega leta – okrog 2 milijona evrov.

� danes zagotavljate celovite sto-ritve na področju nizkih in visokih gradenj, vzdrževanja cestnega omrežja in vodotokov ter proi-zvodnje gradbenega materiala in izdelkov. kateri segment je za vas najpomembnejši?Vsebine teh segmentov so med sabo v veliki meri prepletene in je težko izluščiti najpomembnejšega. Za dobre rezultate in stabilnost poslovanja so pomembni prav vsi stebri delovanja družbe. Ta čas smo v fazi pridobivanja nekaterih večjih projektov za leto 2013, za katere si-cer formalno pravno še nismo pod-pisali pogodb, a če nam bo uspelo, bomo v prihodnjem letu polno za-sedeni. Dejavni bomo v segmentu čistilnih naprav, kanalizacijskih in vodovodnih sistemov ter stanovanj-skih objektov. Vsekakor sem opti-mist, saj verjamem, da bo gradbe-ništvo spet postalo dejavnost, ki bo vlekla gospodarstvo naprej.

� danes se torej lahko lotite prak-tično vseh vrst gradenj, morda so izjema tunelogradnje. Ja, drži. Če gre za velike, zapletene projekte je treba združiti moči in nastopiti v širšem konzorciju, sicer pa bolj ali manj lahko konkuriramo v vseh segmentih.

� kakšni so obeti za leto 2013?Tako kot doslej tudi v prihodnjem letu računamo na projekte po vsej Sloveniji in v vseh segmentih ter na naložbe v državah nekdanje Jugo-slavije. Kje, kdaj in kateri projekti je danes še težko napovedati, ker je državni proračun šele sprejet, na finančnem področju tako na državni kot občinski ravni je veliko nepredvidljivosti. Zato je prezgo-daj govoriti o konkretnih projektih ali številkah. Želje in načrti so, da del realizacije izvedemo v državah zunaj Slovenije in s tem razbre-menimo del fiksnih stroškov, ki jih imamo doma.

� V cgp-ju in njegovih hčerinskih družbah je zaposlenih približno 580 ljudi. za gradbena podjetja na splošno velja, da se poslužuje-jo tuje delovne sile, predvsem na gradbiščih. ali je to uveljavljena praksa tudi pri vas?

Zelo odvisno od strukture oziro-ma vsebine gradbišča. Predvsem na gradbiščih nizkih gradenj, kjer se odvija več navadnih gradbenih del, je treba angažirati več manj kvalificiranih delavcev, medtem ko je na projektih, kakršen je bil Mercator, treba opraviti kup obr-tniških del. Te izvedejo obrtniki, ki so v našem sistemu podizvajalcev, in nastopajo s svojimi zaposlenimi. Splošna usmeritev CGP-ja je, da vsa osnovna dela opravimo v lastni režiji, vključno z delovodenjem in obvladovanjem ključnih gradbenih del, kot so betoniranje, armiranje in tesarska dela. Manj kvalificirane delavce iščemo na trgu glede na di-namiko projektov in njihovo vsebi-

no, saj bi bili z zagotavljanjem vseh potreb zgolj v lastni režiji okorni, neprilagodljivi in zaradi obsega fi-ksnih stroškov tudi nekonkurenčni.

� kako skrbite za tuje delavce? iz medijev so znane zgodbe o neiz-plačanih plačah in nadurah ter o neprimernih bivanjskih razmerah, v katerih živijo delavci, ki delajo na naših gradbiščih.Na naših gradbiščih v povprečju dela sto tujih delavcev, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Na-jamemo jih v sodelovanju z agenci-jami za posredovanje delovne sile. Kar zadeva odnos CGP-ja do teh delavcev, lahko rečem, da so vsi delavci za nas enaki, tako domači kot tuji. Oboji morajo upoštevati red, predpisan na naših gradbiščih, in navodila, pa tudi storilnost, ki jo zahtevamo pri delu. Če je to tako, v podjetju poravnamo vse obvezno-sti do delavcev, kot je opredeljeno v pogodbah. Doslej ni imel nihče težav z nami zaradi neplačevanja ali neprimernega odnosa.

� kako zagotavljate dovolj strojev in druge tehnologije na tako veli-kem številu gradbišč?Imamo kritično maso strojev, pred-vsem tistih, ki so strateškega po-

mena za našo gradbeno operativo. Predvsem stroji iz segmentov asfal-terstvo in gradbena dela so v naši lasti, druge glede na strukturo in potrebe najamemo na trgu.

� na izvajalce gradbenih del, predvsem na področju cest, pogo-sto letijo očitki o prepočasni gra-dnji. kako jih komentirate?Gre za pavšalne sodbe, ki so ve-likokrat neutemeljene. Vsaka po-godba ima opredeljen terminski načrt, ki ga izdela naročnik, in dela morajo napredovati v skladu s tem načrtom. Izvajalec si ne “hrani” del za naprej, kot dostikrat slišimo, ali pa da dela nalašč stojijo. Interes izvajalca je, da dela po pogodbi

izvede čim prej. Če je projekt prej končan, imamo s tem manjše stro-ške. Interes gradbinca ni, da bi delal počasi. Je pa res, da se dela dostikrat upočasnijo ali celo zau-stavijo zaradi nerešenih vsebin s strani naročnika.

� na katere vrednote stavite v podjetju?Vrednot je več: kakovost poslova-nja, skrb za okolje, družbeno od-govorno delovanje, skrb za razvoj zaposlenih, varnost pri delu. Ena od tistih, ki jih v družbi postavljamo najbolj visoko, pa je “dana beseda”.

� družbena odgovornost je po-memben del velikih in uspešnih podjetij. nedavno ste podelili do-nacijo Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v ljubljani.CGP se zaveda svoje družbene odgovornosti v okolju, v katerem deluje. Po svojih močeh sode-lujemo pri različnih projektih in vsebinah. Bodisi da gre za po-moč humanitarnim organizacijam bodisi društvom in klubom. Smo ponosen partner hokejistov Olim-pije, košarkarjev Krke in Teniške zveze. Tako kažemo svojo vpetost v okolju, v katerem pridobivamo in izvajamo projekte. Za donacijo

omenjeni fakulteti smo se odločili, ker menimo, da gradbena panoga v Sloveniji glede na svojo bogato preteklost potrebuje razvoj in pod-poro na poti k pridobivanju znanja. Izvajalci bomo tudi jutri potrebovali kadre, ki jih zagotavlja fakulteta.

Ponovitev pogovora z marjanom pezdircem v soboto, 22. decembra,

ob 17.15 na Vašem kanalu.

cerOD vstopil v drugo fazoProjekt Cerod – Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske – vstopa v novo poglavje. Alojz Turk, direktor javne-ga podjetja CeROD, Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto, Blaž Mozetič, vodja sektorja za kohezijsko poli-tiko in investicije na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, in Michale Schöeffel, direktor podjetja ROTREAT, so namreč 12. decembra na odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec svečano odprli čistilno napravo za izcedne vode.

Vesna Lakner Sofrić Vaš kanal

“S projektom sledimo razvojnim usmeritvam države s področja okoljske infrastrukture na podro-čju ravnanja z odpadki. Projekt je zato uvrščen v operativni program razvoja okoljske in prometne infra-strukture za obdobje 2007–2013, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije,” je poudaril Alojzij Mu-hič, župan Mestne občine Novo mesto. Čistilna naprava je sestav-ni del približno 32,55 milijona evrov vrednega projekta Cerod II, ki ga v višini 18,97 milijona evrov iz Kohezijskega sklada sofinanci-

ra Evropska unija. Iz državnega proračuna bo namenjenih dobrih deset odstotkov ali 3,35 milijona evrov, medtem ko bodo dobrih 31 odstotkov ali 10,23 milijona evrov zagotovile občine naložbenice. Ce-

rod II je skupni projekt 15 občin (MO Novo mesto kot nosilna na-ložbenica in koordinatorka, Obči-na Šentjernej, Občina Žužemberk, Občina Dolenjske Toplice, Občina Škocjan, Občina Mirna Peč, Ob-

čina Šmarješke Toplice, Občina Straža, Občina Krško, Občina Brežice, Občina Sevnica, Obči-na Kostanjevica na Krki, Občina Črnomelj, Občina Metlika in Ob-čina Semič) in je nadgradnja ter

posodobitev sedanjega sistema obdelave odpadkov CERO Do-lenjske I. faza. Po zagonu čistilne naprave, ki je poleg okoljevarstve-nega dovoljenja za obratovanje – tega so v Cerodu pridobili julija letos – najpomembnejši dogodek za javno podjetje Cerod in njego-ve družbenice, sledi nadaljevanje druge faze. Ta vključuje izgradnjo objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, infrastrukture za izrabo odlagališčnega plina za proizvodnjo električne energije, zunanjo in prometno ureditev ter vzpostavitev centralnega informa-cijskega sistema. Kot je poudaril Alojz Turk, direktor Ceroda, je nji-hov cilj za prihodnjih 30 let rešiti problematiko predelave in ustre-znega odlaganja odpadkov za več kot 160.000 prebivalcev na ob-močju Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Količina odloženih odpad-kov naj bi se namreč z dozdajšnjih 55.500 ton na leto zmanjšala za 17.030 ton. Poleg tega naj bi zmanjšali izpuste plinov, omogoči-li pridobivanje sekundarnih ener-gentov, zmanjšali obremenjevanje voda in omogočili optimalno rabo razpoložljivih odlagalnih površin. Poleg čistilne naprave so sicer pre-dali namenu tudi napravo BACOM za predelavo biološkega blata. V sklopu odprtja obeh naprav so na Sevnem pripravili poslovno kon-ferenco, kjer so udeleženci projek-ta – naložbeniki, izvajalci in drugi vpleteni – ob predavanjih izmenjali mnenja, izkušnje in znanja glede delovanja obeh tehnoloških prido-bitev. Navzoči pa so si ogledali tudi predstavitveni film s kronološkim pregledom zgodovine Ceroda, ki ga je posnela tV Vaš kanal.

Alojz Turk, Alojzij Muhič, Blaž Mozetič in Michale Schöeffel so svečano odprli čistil-no napravo za izcedne vode.


gosp

odar

stvo


gosp

odar

stvo

ločujem, Novo mesto varujem!Projekt Ločujem, zemljo varujem je upravičil predhodna pričakovanja, menijo v podjetju Danone Slovenija kot njegovem nosilcu in na Komunali Novo mesto, ki je njegov partner že drugo leto. V izzivu so letos sodelovali učenci treh šol, novomeškega Grma in Centra s podružnico Mali Slatnik ter šentjernejske s podružnico v Orehovici. Odpadke je štiri tedne ločevalo in s tem zbiralo nalepke 2.075 otrok ob pomoči staršev in učiteljev.

Vesna Lakner Sofrić OŠ Center, TV Vaš kanal

V tretji sezoni projekta so se v štiri-tedenskem izzivu najbolje odreza-li učenci OŠ Center, s čimer so si prislužili posebno presenečenje – obisk čistilke Fate. Le kdo bi poza-bil simpatični televizijski lik iz pri-ljubljene nanizanke TV Dober dan izpred več kot desetletja? Igralka lucija Ćirović se je letos pri-družila ekipi Danoneja pri promociji ločevanja od-padkov, saj je posnela spletno serijo petih nadaljevanj, v katerih Fata s pomočjo svojih starih in novih znan-cev – moža Sulja in njegovih sodelavcev ter psičke Jutte – od-kriva križe in težave lju-

di pri ločevanju odpadkov in vpli-vov na okolje. Učenci OŠ Center so si z zanimanjem ogledali njen ko-mičen nastop. Nato je 8. b. razred,

ki je z b r a l n a j v e č n a l e p k na učen-ca na šoli, prevzel glavno nagrado: izlet v pustolovski park. Letošnji rezultati akcije so zelo dobri. V Komuna-li Novo mesto so namreč izmerili tudi uspešnost ločevanja odpadkov na ekoloških otokih. V primerjavi z letom 2011 so v 2012 – analizirali so podatke od avgusta do oktobra – otroci s svojim znanjem prispevali k izboljšanju tako v Novem mestu kot v Šentjerneju. V slednjem so poleg projektnih dejavnosti pove-čali število zabojnikov, občina pa je s pomočjo otrok dosegla povečanje za kar 185 odstotkov, je poudaril

Posebno reportažo o projektu ločujem,

zemljo varujem si oglejte na spletni strani

www.vaskanal.com v arhivu oddaj Z vami – za vas.

direktor rafko križman. Po mnenju Urške mo-retti, vodje projekta v Danoneju Slovenija, sta Novo mesto in Šentjer-nej pokazala, kako velik

vpliv imajo lahko otroci doma, če jih znamo navdušiti in pohvaliti za njihovo delo. Doslej jih je v projek-tu sodelovalo že prek 2400. So pa otroci v sklopu projekta poleg loče-vanja odpadkov tudi gradili zemljo. Model zemlje je nastajal iz odpa-dnega časopisnega papirja, jajčnih embalaž in drugih materialov. »Že enajst let delujemo na ekološkem področju, projektov in dejavnosti, s katerimi potrjujemo, da smo ekologi na Grmu doma, pa je bilo zelo veliko,« pravi Lili Vavžig, eko koordinatorka na OŠ Grm. Ločeno zbiranje odpadkov po šolah se bo sicer nadaljevalo prihodnjo jesen, do konca letošnjega šolskega leta pa bodo otroci kot ambasadorji z ločevalnimi zavezami ozaveščali bližnje o pomenu ločevanja odpad-kov ter s tem ohranjanja narave in okolja.

Zaključna dela v gradbeništvuslikopleskarstvo, fasaderstvo, suhomontažni sistemi

[email protected]


Deni Guculović s.p.Trška gora 94, Novo mesto

tel./fax: 07 30 75 778gsm: 031 689 944


D A R O BIROVelika Cikava 12B

Računovodske in knjigovodske stoRitveRozalija Judež s.p.

tel.: 07/33 72 931mobitel: 031/293 661

e-mail: [email protected]

DA@MADamjan Judež s.p.mobitel: 041 852 329e-mail: [email protected]

Vesel božič in srečno noVo leto 2013!

pleskarstvo Simon Cafuta

Meniška vas 59, 8350 Dolenjske Toplice

041/590 988

SREČNO

2013!

Igor OgorevcIrma Ogorevc

Limfni sistem - sekundarni ali primarni cirkulatorni sistem v telesu?Limfni sistem je enako ali celo bolj pomemben del telesa kot krvni sistem. S pretokom limfe človeško telo ustvarja energijo. Pravilna količina energije pa je osnovni pogoj za pravilen metabolizem vsega telesa. Z limfnim sistemom se medicina praviloma skoraj ne ukvarja in ga zanemarja. Je sploh mogoče, da medicina ne raziskuje in ne upošteva tekočine, ki jo je nekajkrat več v telesu kot krvi?!Tudi zato je učinkovitost medicinske znanosti na tako pora-znem nivoju. Če želimo uspešno pomagati telesu, je treba poznati vse njegove funkcije. Limfni sistem je odgovoren za pravilen pretok vseh telesnih tekočin, tudi krvi. Pri zožitvi ven se limfa pretoči v kri, pri razširitvi ven pa preide nazaj v medce-lično tekočino. Zastoj krvi v venah pomeni tudi zastoj limfe, zato je limfa vezana na venozni sistem, torej na sistem, ki je umazan in ga čisti. To pomeni tudi, da limfa teče v nasprotni smeri kot arterijski sistem. Prav zaradi teh fizičnih značilno-sti je od limfnega sistema odvisna cirkulacija vsega telesa. Limfol predstavlja vrhunec znanja o delovanju limfe. Limfol je oljna emulzija, ki jo nanašamo na kožo vsega telesa. Limfol je učinkovita pomoč pri ponovnem vzpostavljanju pravilne cirkulacije limfe v vsem telesu. Uporaba Limfol-a zagotavlja pravilen pretok limfe v kri in s tem onemogoča limfne in venozne zastoje. Bolečina pomeni zastoj limfe in ko odpravimo limfni zastoj, odpravimo tudi bolečino. Limfol je učinkovita pomoč pri zmanjšanju bolečin, pri težavah z dihanjem ...Limfol izredno hitro in učinkovito popravlja delovanje in izgled kože. Z uporabo Limfola se v koži ponovno prične ustvarjati elastin, koža se napne, majhne gube izginejo, večje se zmanjšajo. Limfol predstavlja zaradi svojih učinkov nov mejnik in izziv tudi za kozmetično industrijo.

Planet Zdravja trgovine in svetovalnice

Lokacije in telefoni za obisk in naročilo na osebni posvet

pri svetovalcu

Novo mesto 07 332 50 17

Ljubljana 01 518 76 10


Kaj prinašajo prihodnje oddajeMoja slOVenščina

V osmi, praznično obarvani, oddaji Moja sLOVEnščina bo voditeljica Irena Potočar Pa-pež izpostavila nekaj slogov-no nerodnih besednih zvez in predlagala ustreznejše. Slišali boste razlago za neka-tere v tem času aktualne be-sede, z mladimi boste lahko

na svoj-stven način »zaplesali« v rubriki Razkri-vamo jezik mladih, predla-gala pa vam bo tudi knjigo, ki bo, če jo boste prebrali, morda spremenila vaš način življenja. Seveda na bolje. V tokratno oddajo bo dedek Mraz prinesel tudi nekaj da-ril, ki bodo našla prostor pri srečnih izžrebancih.Vse to v torek, 1. januarja 2013, ob 21. uri na Vašem kanalu. Če ste kdaj v dilemi, kako je pravilno zapisano: Mirna peč ali Mirna Peč, Novo mesto ali Novo Mesto, Trška Gora ali Trška gora …, si oglejte drugo oddajo Moja sLOVEn-ščina v letu 2013, v kateri bodo tudi ostale stalne rubri-ke – Zanimive besede, Raz-krivamo jezik mladih in Klub knjigobub. In obvezni miselni biserček ob koncu oddaje. Ne pozabite: torek, 15. ja-nuar 2013, ob 21. uri. Nagrajenca pete in šeste oddaje sta: Andreja Strajnar glih, Trebnje in Marta Rataj, Šentrupert.

v torek,

1. januarja,

ob 21. uri

BREZ SKRBI NA NOVOLETNO ZABAVOVoznik d.o.o.

ljubljanska cesta 268000 novo mesto

IZJEMNO UGODNE cene prevozov na novoletne zabave z vozili od 8 do 64 sedežev.

pokličite na 041 377 424 ali 07 39 35 422 ali pošljite povpraševanje na e-naslov: [email protected]

SREčNO IN VARNO 2013!

Agencija za šport Novo mesto v letu 2012

Novo kegljišče in urejena igriščaV letu 2012 je novomeška agencija za šport opravila številna vzdrževalna dela na objektih, s katerimi upravlja. Tako so skladno z načrtom prenov in ureditev otroških igrišč v Mestni občini Novo mesto uredili novi igrišči na Šegovi ulici in Seidlovi cesti, sanirali igrišče za Revozom ter površino igrišča v naselju Podbreznik.

V letu 2012 so odprli tudi novo štiri-stezno kegljišče na Portovalu, ki novomeškim kegljačem nudi primerne pogoje za vadbo in tek-movanja. Objekt, v katerem so kegljišče in garderobni ter sanitarni prostori Teniškega kluba Por-tovald, so opremili tudi z varnostnim sistemom.Agencija za šport Novo mesto vsako leto veliko pozorno-sti namenja stadi-onu na Portovalu. Letos so izdelali do-kumentacijo za nujno prenovo atletske steze, preuredili garderobe in sanitarne prostore za nogo-metaše v objektu ob centralnem stadionu, uredili površino cen-tralnega nogometnega igrišča ter popravili gol, sedala in stopnice na tribuni ter poškodovano ograjo stadiona. Na bližnjem nogometnem igrišču z umetno travo so posodobili po-vršino igrišča, gole, razsvetljavo, postavili nove stole za rezervne igralce, trenerje in delegata ter na-mestili nove klopi za obiskovalce in odpadnike, uredili pa so še bližnjo zelenico.V letu 2012 so izdelali tudi doku-mentacijo za prenovo garderobno--sanitarnega dela Športne dvorane

Marof ter opravili vrsto vzdrževalnih

del (od sanacije ka-belskih povezav semaforja

v dvorani, vzpostavitve brezžič-ne povezave za celoten objekt in kabelskega priključka za internet pri zapisnikarski mizi, zamenjave glavne dovodne cevi za dvorano, vključno z montažo novega zuna-njega hidranta, do sanacije poho-dnih plošč pri vstopu v dvorano), v letošnjem letu pa so na hodniku uprave uspeli postaviti tudi galerijo športnikov leta.Številna dela so se zvrstila tudi v ŠRC Loka, kjer so obnovili atletsko stezo in igrišče ter poskrbeli za številne izboljšave v objektu. Ob-novili so tudi sejno sobo v Domu

športov, uredili so sanitarne pros-tore v pritličju stavbe, zamenjali okna in vhodna vrata.Kot upravljavec bazena pri OŠ Grm so opravili številne sanacije, zamenjave in posodobitve, so pa v vseh objektih, s katerimi upravlja-jo, poskrbeli tudi za ureditev in vz-postavitev novega požarnega reda.

najboljše knjige in najlepša darila najdete v

mladinski knjigi,mestni knjigarni

in papirnici novo mesto, Glavni trg 9

Pogovorna oddajanovo mesto, športno mesto

v ponedeljek, 24. decembra, ob 20.30

Direktor Srečko Vovko

Novšak na Vašem kanaluPoskušajo obvladovati celotno verigoSkupina Gen je v zadnjih letih precej spremenila podobo trga z električno energijo, letos pa so in-tenzivno vplivali tudi na plinski trg. »Letošnje poslovno leto lahko za

celotno skupino ocenim kot zelo uspešno. Šli smo na nove trge z električno energijo, predvsem na turški trg, kar je zelo pomembno ne le za Gen energijo, ampak tudi za Slovenijo. Pomemben korak smo naredili na področju prodaje zemeljskega plina. Rezultati prido-bivanja strank so nad pričakovanji. Naš namen je, da poskušamo ob-vladati verigo od proizvodnje in in-vestiranja v nove trajnostne vire na eni strani ter na drugi strani proda-jo in trgovanje z električno energijo do končnih kupcev. In to nam zelo uspeva,« je bil z letošnjim poslov-nim letom zadovoljen Martin No-však, direktor družbe Gen energija. Kaj pričakujejo v prihodnjih letih, kje se obetajo naložbe in kaj te pomenijo za porabnike električne energije, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu prilo-žnostnih oddaj pogovor z direktor-jem gen energije.


Krkini zaposleni zavezani prostovoljstvu»Družbena odgovornost je zakore-ninjena globoko v Krkinem poslov-nem razmišljanju. Skrb za sočlove-ka je vsakodnevno vpeta v življenje številnih krkašev,« je na slavnostni podelitvi priznanj prostovoljcem in krvodajalcem poudarila danica Malnar Novak, članica uprave in delavska direktorica Krke. Letos so tako prvič podelili priznanja za Krki-nega prostovoljca leta 2012. Prejeli so jih Janez Jerič, duško gorenc, ema krašovec in milan kocbek. Že tradicionalno pa so se ob tej prilo-žnosti zahvalili tudi vsem Krkinim krvodajalcem - jubilantom, ki jih je bilo letos kar 222. Vrednoto krvo-dajalstva namreč v podjetju gojijo že ves čas svojega obstoja in je po-stala pomemben del njene kulture. mojca špec potočar, predsednica Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto, je sicer posebno priznanje za podporo krvodajalstvu podelila tudi Jožetu colariču, pred-sedniku uprave in generalnemu di-rektorju Krke.

AMECO PARKETI, Grajski trg 34, Žužemberk

Srečno 2013!

S kadrovsko štipendijo do lepšega jutri»Vemo, da danes ni delovnih mest, da je treba spodbujati kadrovske štipendije in da je kadrovska štipen-dija pot do delovnega mesta, do izkušenj, do lepšega jutri. Torej, s kadrovsko štipendijo se da dobiti poklic in seveda tudi službo,« je v studijski oddaji Kako do delovnega mesta? na TV Vaš kanal med drugim po-udarila mojca špec potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto. Kako do kadrovskih štipendij in kakšne so njihove prednosti, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu priložnostnih oddaj.

V oddaji so gostovali Maja Smerdu, vodja projekta Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko, Andraž Rumpret, direktor podjetja Iskra Pio, in Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto.


naro

čena

obj

ava

NOTraNja VraTaizmera •dostava •montaža a

ndre

j Šilc

s.p

., Za

mos

tec

31, 1

317

Sod

ražic

a

Informacije na: 041/694 871


• izmere in ponudbe

• brezplačno svetovanjeuGodNi PoPuSti!


Življenje brez bolečin s Fizioterapijo CorpusPonujamo vam najsodobnejše oblike fizioterapevtskih pristopov in prijemov pri vseh patologijah gibalnega sistema. Z znanjem in neprecenljivimi izkušnjami, edinstvenimi na tem področju, vam lahko takoj odpravimo ali olajšamo kronične ali akutne bolečine in vnovično vzpostavimo funkcionalno gibljivost. Poskrbite za svoje telo in ne dovolite si, da bolečina prevzame nadzor nad vašim življenjem. Težave z njo ostanejo in načenjajo ostale vitalne dele vašega telesa.

Mnogim pacientom smo že po-magali, zakaj ne bi tudi vam? V naši fizioterapiji z vrhunskimi aparaturami in obsežnim zna-njem manualne terapije rešuje-mo bolečine v rami brez ali s kal-cinacijo.

V tem primeru uporabljamo glo-boke udarne valove, ki zelo uspe-šno odstranijo kalcinacije v rami in poskrbijo za hitro celjenje po-škodovanih struktur.

Bolečine v križu z išiasom ali brez išiasa

Zanje je značilna jutranja okore-lost v spodnjem delu hrbta, ki jo spremlja zmerna do huda bole-čina. Ponavadi pacienti potrebu-jejo veliko časa, da se bolečina zmanjša in se lahko »poravnajo«. Uspešno jo odpravljamo s po-sebnim celostnim pristopom in

uporabo globinskega laserja, ki takoj umiri vnetje in ga zmanjša ter posledično tudi bolečino. Že po prvi terapiji so bolečine bi-stveno manjše in gibljivost posta-ne lahkotnejša, kar pacient čuti kot olajšanje in vnovično boljšo zavestno kontrolo nad hrbtenico.

Bolečine v peti

Bolečina v peti je tipično moč-nejša pri prvih korakih zjutraj po

Izidor Ivanović, dipl. fizioterapevt

spanju ali pri stoji po daljšem sedenju. Pogosto se pojavi zelo ostra bolečina v predelu sredine pete in tudi vzdolž stopalnega loka, veliko prizadetih jo opiše, kot da bi stopili na steklo. Pri tem smo zelo uspešni z uporabo globokih udarnih valov in globin-skega laserja. Veliko pacientov to terapijo zelo pohvali in čuti-jo takojšnje olajšanje bolečin.

Poškodba ahilove tetive

Gre za zelo pogosto poškodbo, ki je največkrat slabo sanirana in povzroča težave, kot je po-navljajoča se bolečina ali vnetje

še dolgo po dogodku. Pri nas jo uspešno saniramo tako z manu-alno terapijo kot ostalimi apara-turnimi pristopi.

Bolečine po starejših operacijah sklepov, ki še vedno povzročajo težave

Ne posegajte po protibolečinskih zdravilih zato, ker ste hitro obu-

pali zaradi stanja, ki po operaciji nikakor noče biti boljše. S po-drobnim pristopom in izkušnjami bomo skupaj prišli do bistva te-žav in vam omogočili polno giba-nje brez bolečin.

To je samo nekaj primerov, pri katerih smo zelo uspešni, zato ne oklevajte in nas pokličite ter si samo s klicem dopustite mo-žnost za kakovostnejše življenje. Za življenje z izbiro.

Srečno 2013!

TESARSTVO IN KROVSTVOMITJA KOSEC S.P.

•KrovsKadela (prekrivanje in adaptacija streh, rekonstrukcija in novejših stanovanjskih objektov)

•TesarsTvo (menjava ali montaža ostrešij, frčade)

•demonTaža (varna odstranitev azbestnih kritin)

•vgradnjasTrešnihoKen•sTavbnoKleparsTvo

VELIKE BRUSNICE 72, 8321 BRUSNICE; Mobitel: 041638921, Telefon: 073085697

T:041638921

LEOPOLD KOŠČAK s.p.Kamnje 7a, Šentrupert, tel.: 07/30 40 214GSM: 041 754 051

Srečno, zdravo in uspešno 2013!

izdelava kotlov za pripravo živinske krme

Ob prehodu iz starega v novo leto se zahvaljujemo vsem sodelavcem,

dijakom, študentom, staršem in vsem našim partnerjem

za njihov trud, vloženo energijo, podporo in pomoč k rasti in razvoju našega

Centra biotehnike in turizma in hkrati želimo mirne božične in novoletne praznike

ter veliko sreče in zadovoljstva v letu 2013.

GRM NOVO MESTO CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA

Vesel Božič in srečno Novo leto 2013

25št. 90, december 2012 Vaš mesečnikKobra / Mobitel 91 x 134 | Mesecnik

www.kljucavnicarstvo-smajdek.si

Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo srečno v letu 2013!

Ključavničarstvo Šmajdek d.o.o.Krallova ulica 498000 novo mestotel: +386 (0)7 334 75 [email protected]

26

obzo

rnik

št. 90, december 2012Vaš mesečnik

Pogovor z Alojzijem Muhičem, županom Mestne občine Novo mesto

»Pogodbe so bile v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti!«

Evropska prestolnica kulture 2012, odpoved gostovanja predtekmovalne skupine evropskega prvenstva v košarki 2013, izgradnja čistilne naprave, zaprtje Kandijske ceste in njena prenova … To je nekaj prelomnic, ki so zaznamovale leto 2012 v dolenjski prestolnici, ki jo je novembra preplavilo tudi protestno razpoloženje. Leto je minilo, kot pravi Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto, v znamenju dela, z izkupičkom pa je zadovoljen.

besedilo: Mojca Kren, Marko MesojedecFoto: Jaka Šuln, arhiv MO Novo mesto


inte

rvju

� zadnjega novembra so se tudi v novem mestu zgodili protesti. ljudje so nezadovoljni tako z ob-činsko kot državno oblastjo. kako komentirate to protestno razpolo-ženje v državi?Nezadovoljstvo pri ljudeh je veli-ko. To je dejstvo. A Novo mesto je vendarle v nekoliko drugačni situa-ciji, kot so druga mesta. V Novem mestu so še vedno prosta delovna mesta, imamo veliko zaposlenih, brezposelnost je bistveno nižja od slovenskega povprečja. Pozitiven trend se nadaljuje in iščemo mo-žnosti, kako bi to zgodbo še uspe-šneje popeljali naprej. Tako na področju, ki ga pokrivata obrtna in gospodarska zbornica, ki se neneh-no vključujeta v te procese, kot tudi razvojni center, ki je s strani občine zadolžen za občinsko in regijsko delovanje. Ponovno je zaživela šti-pendijska politika, tako da v tem pogledu mislim, da so stvari glede na razmerja, ki se dogajajo v Slove-niji in svetu, nekoliko bolj pozitivne in gredo v pravo smer. Razumljivo pa je, da je določen del ljudi ne-

zadovoljen iz takšnih ali drugačnih razlogov. Nekateri so službo izgu-bili. Vedno poudarjam, da se mora vsakdo najprej vprašati pri sebi, zakaj in kako je prišlo do krize. Tem ljudem je treba pomagati. Ra-zumljivo je, da se, če jih nihče ne sliši pri iskanju pomoči, to izrazi v javnih protestih in shodih. Tako se je zgodilo tudi v Novem mestu.

� ima občina instrumente, da lahko pomaga tem ljudem?Imamo zelo skromen sklad za so-cialno pomoč. Družina oziroma posamezni občan, ki se znajde v krizi, lahko na leto dobi največ 250 evrov. Pa še to sloni na pozi-tivnem mnenju centra za socialno delo. Imamo pa na podlagi njiho-ve odločbe možnost, če ljudje ne zmorejo plačevati najemnine, da jim jo subvencioniramo, predvsem pri profitnih stanovanjih, kjer so mnogo višje kot pri neprofitnih. To je trenutno edini način, kako lahko pomagamo. In tako lahko le delno blažimo te socialne stiske.

� kakšno je vaše stališče do zah-tev po odstopih županov, ki so se

pojavile v mariboru, ljubljani, pa tudi v novem mestu?Pričakoval bi, da, če nekdo zahteva nekaj takšnega, kot je odstop, ki ni tako majhna zadeva, navede vzrok za to in pride z nekimi dokazili, zakaj ga zahteva. V Novem mestu sem na zadnjih volitvah dobil nekaj manj kot 10.000 glasov občanov. Če pa na protestu 300 ljudi zahte-va moj odstop, je ta odstotek zelo nizek. Bolje bi bilo, da bi zahtevali ponovni izbor na izrednih ali rednih volitvah. Temu nikoli ne nasprotu-jem. Naj bo ta večina taka, kot je potrebna za izvolitev na neko funk-cijo.

torej, če bi k vam prišli z dovolj zbranimi podpisi, na primer? To bi morala država uzakoniti, da je v takih primerih možno razpisati ponovne volitve in ta kandidat, ki je morda izgubil zaupanje, naj se ponovno pomeri in če zmaga, je bila zahteva za odstop neupravi-čena.

� V novem mestu je sodu na nek način izbila dno koalicijska po-godba med vašo zvezo za dolenj-sko in Slovensko ljudsko stranko. kako komentirate to pogodbo, ki je zdaj tudi v rokah protikorupcij-ske komisije?Komisija bo svoje ugotovitve po-dala. Pogodba je popolnoma ne-veljavna, ker je organi obeh strank niso potrdili. Dejstvo pa je, da so se zadeve odvijale nekako tako, kot je tam zapisano. Tega nihče ne za-nika in izpodbija. Vedno trdim, da se vsaka oblast, ki je izvoljena legi-timno, dogovarja o postavitvi svojih ljudi na vodilna mesta. Poudarjam, ti ljudje morajo izpolnjevati vse potrebne pogoje in v obeh mojih mandatih vsi ljudje izpolnjujejo pogoje. Vsi so šli skozi postopek izbire. Nihče ni bil nastavljen. Če bo protikorupcijska komisija ugoto-vila, da je bilo to koruptivno, potem mora jasno povedati, kako se iz te koruptivnosti izviti. Namreč, zakaj bi nekdo, ki je bil legitimno izbran za neko funkcijo, moral odstopiti. Mislim, da nisem ravnal koruptiv-no.

� torej se vam taka pogodba ne zdi sporna?Pogodbe so bile v preteklosti, ko se še nisem ukvarjal s politiko, in pogodbe bodo tudi v prihodnosti.

� gospodarska situacija v državi ni rožnata. tudi zaradi tega se do-gajajo protesti. dejali ste, da so še prosta delovna mesta. pa vendar je na zavodu za zaposlovanje pre-cej brezposelnih. kako ocenjujete stanje v novem mestu? Zelo podrobno spremljam stvari in ugotavljam, kaj je vzrok za brezpo-selnost. Dejstvo je, da trend proi-zvodnje v Revozu včasih upada,

včasih narašča. Kadar narašča, se tudi večje število ljudi zaposli. Na Revoz je vezanih veliko drugih družb in zasebnikov, ki so odvisni od njihove proizvodnje in prodaje. Prepričan sem, da se bo z njihovim novim vozilom, ki ga bodo začeli proizvajati, tudi število brezposel-nih zmanjšalo. Povedati moram še to, da se je od leta 2010 število ljudi v Novem mestu povečalo za skoraj 1600. To pomeni, da ima-mo veliko priseljencev, ki so ver-jetno prišli k nam s trebuhom za kruhom. Gre za ekonomsko migra-cijo in verjetno bi bilo tudi naših ljudi manj brezposelnih, če ne bi bilo delovne sile od drugod. Novo mesto je odprto. Imamo še nekaj stanovanj na razpolago. Še ve-dno beležimo več kot 300 prostih stanovanj. Obetajo se nam nove gradnje stanovanjskih sosesk in blokov. Nekaj se jih tudi že gradi. Z novimi proizvodnimi zmogljivost-mi v Revozu in Krki se zna število ljudi v Novem mestu še povečati. Med nezaposlenimi so predvsem težje zaposljivi ljudje, med njimi je veliko Romov, ki nam krepko rušijo odstotek. Kot vem, je zaposlenih le nekaj Romov, kljub temu da jih je kar nekaj delovno sposobnih. Če bomo v prihodnje uspeli s social-nim podjetništvom, bomo tudi to ublažili.

� Humanitarne organizacije za-znavajo vse večjo socialno stisko. Vse več ljudi prosi za pomoč. kako rešiti to stanje?Res je, da je socialna stiska velika. Vemo, da danes dohodek na druži-no v višini 400, 500 ali 600 evrov ne zadostuje za preživetje, kajti če pol dohodka nameniš za stanova-nje, z drugo polovico družina ne more pokriti vseh ostalih obvezno-sti. Mislim, da je naš delavec še vedno premalo plačan, ljudje ima-jo prenizke dohodke. Morali bomo stremeti k temu, da vsak občan ali pa državljan zasluži toliko, da lahko dostojno živi. S temi plačami predvsem nižje kvalificirani delavci in nekateri upokojenci s pokojnina-

mi, čeprav so delali 40 let in več, ne morejo preživeti. Naš cilj bi mo-ral biti, če zagovarjamo socialno državo, da ima vsak državljan to-liko prihodkov, da lahko normalno živi. Da ni lačen, da ima ustrezno stanovanje in normalno prebiva v okolju, kjer stanuje in živi.

� za vami je polovica vašega dru-gega županskega mandata. kako ga ocenjujete, kje bi se po vašem mnenju dalo storiti še več?Ocenjujem, da smo to obdobje iz-koristili za nadaljevanje začetega. Zelo mi je žal, da nismo uspeli pravočasno pridobiti gradbenega dovoljenja za športno dvorano, kajti če bi ga, bi že rasla. S tem smo izgubili evropsko prvenstvo v košarki.

� kako pa projektu kaže danes, je vse padlo v vodo?Zdaj smo pridobili gradbeno dovo-ljenje. Trudili se bomo, da pridobi-mo čim več zunanjih virov sredstev in da z ureditvijo športnega parka Portoval nadaljujemo.

� a to pomeni, da bo novo mesto kljub vsemu dobilo dvorano?Z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pa tudi s košarkarsko, nogometno in atlet-sko zvezo sem vseskozi v stikih in v pripravi je časovnica, kako bi celoten Portoval modernizirali. Prenove je najbolj potrebna atlet-ska steza, ker ni več uporabna in nimamo več dovoljenja za organi-zacijo tekmovanj, zato pride prva na vrsto in smo se z namenom pridobitve sredstev že javili na raz-pis Fundacije za šport. Nujno je treba prenoviti nogometno igrišče, ki, če se bo začelo tekmovanje v višji ligi – Krka trenutno igra v dru-gi ligi – ne bo več ustrezno, treba ga bo osvetliti in poskrbeti za vse ostalo. Tukaj računamo na pomoč fundacije in Nogometne zveze Slo-venije. Pomembne so tudi tribune in v prvi fazi naj bi zgradili tudi tribunski del skupaj z energetsko postajo oziroma celotnim energet-skim sistemom tako za dvorano kot za ostalo. Športno dvorano bi pa gradili vzporedno, predvsem zemeljska dela, nato bi postopno izvedli še gradnjo. Smatram, da bi bilo to možno narediti v dveh do treh letih, seveda z izdatno pomo-čjo države, javljali pa se bomo tudi na evropske razpise, kajti z lastni-mi sredstvi tega ne bomo mogli narediti. Novo mesto je regijsko središče in menim, da mora imeti športno dvorano in urejene športne objekte.

� mestu kot regijskemu središču pritiče tudi bazen. ga bodo me-ščani dobili v portovalu? Tudi na bazen nismo pozabili. Načrtujemo ga v vzhodni tribuni

»Če na protestu 300 ljudi zahteva

moj odstop, je ta odstotek zelo nizek!«

»Vsaka oblast, ki je izvoljena

legitimno, se dogovarja

o postavitvi svojih ljudi na vodilna

mesta!«


inte

rvju

nogometnega stadiona – pod tribu-nami – tukaj je zelo dejavno dru-štvo Joga v vsakdanjem življenju in imajo celo znaten del sredstev že zbranih, tako da mislim, da se bo tudi ta zadeva odvijala naprej. V naslednjem letu načrtujemo, da bomo naročili projekt.

� kaj pa cestno področje?Mislim, da smo vse stvari, ki smo si jih zadali, uspešno izpeljali. Po-glejmo naše vpadnice, Ljubljan-sko, Smrečnikovo, Šmihelsko in Belokranjsko cesto. Izpeljani niso tisti projekti, ki niso zgolj občinski. To je krožišče na Otočcu, ki pa je v pripravi, prav tako ni še urejeno križišče v Žabji vasi, ki je tudi stvar Direkcije Republike Slovenije za ce-ste. Uspeli pa smo se z njimi do-govoriti za posodobitev ceste skozi Ratež, zaključili smo obnovo ceste do Brusnic, spomladi načrtujemo še obnovo do Leskovca. Uspeli smo obnoviti Mlinarsko ulico v Mačkov-cu, naslednje leto se bomo lotili Br-šljinske ceste, nadaljevali bomo tudi z ureditvijo Šmihelske ceste, ki je v tem trenutku najbolj kritična.

� kako pa je s komunalnimi pro-jekti – na cerodu je z dokončano čistilno napravo in linijo za prede-lavo biološkega blata prižgana ze-lena luč za drugi del projekta, kdaj pa naj bi se ta zgodil? prav tako je skorajda končana tudi centralna čistilna naprava …Na področju komunalne dejavnosti smo kar nekaj kanalizacijskih sis-temov rešili. Primarni vodi Gabrje, Dolž, Birčna vas so veliki sistemi, ki se povezujejo s centralno čistil-no napravo, ki je že v poskusnem obratovanju. Prepričan sem, da bo v naslednjih mesecih, če bo vreme dopuščalo, tudi zaključena in ura-dno prevzeta. Z deponijo v Leskov-cu smo imeli velike težave. In storili smo vse, da smo pridobili okolje-varstveno dovoljenje. Zgradili smo čistilno napravo na deponiji in vse uredili tako, kot zahteva zakonoda-ja. Pridobili smo odločbo o gradnji Ceroda II, ki predstavlja biološko obdelavo odpadkov in mora biti zaključena do leta 2015, da bomo nemoteno reciklirali odpadke in jih predelane odlagali. To pomeni, da bomo zadostili vsem evropskim normativom. Na komunalnem po-dročju bi izpostavil še hidravlične izboljšave kanalizacijskega siste-ma, zaradi katerih je zaprta Kan-dijska cesta. Izvajalci so se dela lotili izjemno resno in upam, da bodo tudi roki krajši, kot so opre-deljeni. Nas pa čaka še en velik projekt - to so hidravlične izbolj-šave na vodovodnem sistemu. To pomeni, da vode ob malo večjem deževju ne bo treba več prekuha-vati, kot to velja danes. Postavlje-na bo sodobna čistilna naprava na vodovodnih zajetjih, tako na Jezeru

pri Družinski vasi kot v Stopičah, kar pomeni, da bo voda popolno-ma neoporečna. Je pa ta projekt precej zajeten, 25 milijonov evrov in gre za precejšnja evropska sred-stva, zato je vprašanje, ali bomo lahko projekt dokončali še v tem mandatu. A začeli smo in na tem intenzivno delamo.

� omenjate, da gre izvajalcem na kandijski cesti dobro od rok. zakaj pa je obnova tako dolgotraj-na, torej zakaj bodo zapore trajale praktično leto dni?Gre za zelo kompleksno prenovo. Ne za cesto kot tako, ampak ko-munalno infrastrukturo, pa tudi ele-ktrične, telekomunikacijske vode, javno razsvetljavo, pristopil bo naj-brž tudi plin, kar bi bilo smiselno. A če bodo nadaljevali s tem tempom, kot so začeli, sem prepričan, da bo končano prej, kot je predvideno.

� leto je zaznamovalo tudi so-delovanje v projektu evropska prestolnica kulture (epk) maribor 2012. Je mesto izkoristilo vse pri-ložnosti, ki jih je imelo?Imeli smo več kot 300 prireditev na temo EPK, določeni dogodki se bodo ponavljali tudi v prihodnjih le-tih in to je dobro. Prepričan sem, da smo s tem v celoti upravičili našo soudeležbo. Morda malo manj na investicijskem področju, kjer smo uspeli obnoviti le Anton Podbevšek teater, ne pa tudi glavnega projekta, narodnega doma, kjer smo letos le za silo pokrpali streho.

� kakšna pa bo usoda narodnega doma? Ves čas iščemo denar na razpisih. Imamo sicer zgolj oceno zavoda za varstvo kulturne dediščine, kaj je treba narediti. A od vseh tistih, ki obsojajo, kaj se dogaja z narodnim domom, žal nisem dobil enega predloga, kakšna naj bo vsebina. Prav to bi si želel, ker bomo na podlagi tega naročili projekte. A te-žava je v tem, da bi nekdo rad imel to, spet drugi to, tretji tretje, nihče pa do danes še ni odločil, kaj bo to. Ali bo morda to nek kulturni dom, v katerem bo alternativna kultura ali kaj drugega. To, kar je trenutno notri, prav gotovo ne sodi tja. Dej-stvo je, da si narodni dom zasluži sodobno kulturno zgodbo in ne to, kar se danes tam dogaja.

� V slabem stanju je tudi športna dvorana marof. kako je z njeno obnovo?Športno dvorano smo delno obno-vili, delno jo bomo še v prihodnje. Najprej gremo v energetsko sana-cijo dvorane skupaj z Osnovno šolo Center, ker sta objekta neposredno povezana. OŠ je ta hip sicer pri-ključena na grelna telesa gimna-zije, načrtujemo pa, da bi skupno energetsko postajo postavili tako za Marof kot za šolo in upam, da nam bo to uspelo. Seveda, delno s sredstvi iz naslova energetske ob-nove objektov. Na ta razpis smo se tudi prijavili in čakamo rezultate. Absolutno pa je treba v naslednjem letu obnoviti garderobne prostore

in kopalnice v Marofu, ker so res v kritičnem stanju.

� kako pa je z naložbami na šol-skem področju? nekatere šole so že precej stare, dotrajane, tudi energetsko potratne ...Letos smo za energetsko sanaci-jo na razpise prijavili kar tri šole. Najbolj kritična je OŠ Bršljin, ki jo želimo energetsko v celoti sanirati – tako da bodo tako stene, stropi kot streha in stavbno pohištvo v ce-loti zamenjani, prav tako bo treba poskrbeti za vse inštalacije. Druga šola, ki je isti letnik kot bršljinska, je Grm, kjer smo okna in vrata, kjer je pihalo skozi, zamenjali le-tos, delno pa bomo to uredili še v naslednjem letu. Prav tako smo delno sanirali tudi OŠ Center, ko smo zamenjali večino oken. Prenove so potrebne tudi druge šole. V vodo nam je padla OŠ Mali Slatnik, za katero na šolskem mini-strstvu niso ravno najbolj navduše-ni, da obstaja, češ da je veliko pro-stora tudi v drugih centralnih šolah – OŠ Grm in OŠ Center. Trend je namreč, da se podružnične šole ukinja, ker so prevelik strošek za državo in lokalno skupnost. A ta šola je zelo pomembna za občane s tega območja. Osebno tega ne želim urejati politično, ampak stre-mim k temu, da tudi v tem okolju to šolo usposobimo do take mere, da bodo v njej primerni delovni in bivalni pogoji. Je pa vrednost viso-ka – dva milijona evrov – in tega proračun ne zmore.


inte

rvju

Potem so tu še Brusnice, kjer je bila šola zgrajena leta 1975 in bo po-trebna temeljite prenove, ker so lese-ni deli že gnili. Na OŠ Šmihel je treba zamenjati del kritine, so pa potrebne tudi manjše adaptacije v OŠ Stopiče in Otočec, a to se bo dalo urediti z investicijskim vzdrževanjem.

� kaj pa vrtci, so tam tudi predvi-dene kakšne naložbe?Pri vrtcih je stanje nekoliko boljše, saj jih postopoma obnavljamo, npr. Ostržek, Ciciban, Labod in Pedenj-ped. Situacijo rešujemo tudi s tem, da imamo četrti oziroma že peti oddelek v OŠ Drska, kjer imajo še razpoložljive prostore. V prihodnje pa vidim težavo v ukinitvi vrtca Videk, ker je v zasebnih objektih in če nam najemodajalec odpove pogodbo, bomo za te otroke morali poskrbeti. Rešitev vidim v gradnji vrtca v Podbrezniku, torej ob novih blokih v Češči vasi, in na Otočcu pri osnovni šoli. In h gradnji bo treba pristopiti prej ali slej. Na Oto-čcu zaradi vrtca na Lešnici, ki je tehnično zelo skromen in bi ga pre-selili na lokacijo OŠ, v Podbrezniku pa se gradi nova bloka in bo število stanovalcev še večje, hkrati pa s tem rešujemo tudi Bršljin.

� konec novembra je novo me-sto dobilo novo trgovsko središče. še eno v nizu. kako pa je z dru-gimi poslovnimi objekti, kjer bi, denimo, ljudje dobili zaposlitev, da bi potem lahko prisluženi de-nar sploh zapravili v takšnih trgo-vinah?Glede na to, da sem v 80-ih delal v trgovini in smo bili zelo podhranje-ni s trgovskimi površinami, lahko

trdim, da smo še vedno podhranje-ni na področju tehnične ponudbe. Medtem ko imamo na področju ži-vil in ostalih zadev že nadstandarde in osebno nisem pristaš nadaljnje-ga razvoja te trgovinske dejavnosti, kljub temu da se nam obetata še ena ali dve živilski trgovini. Neko-liko me moti tudi to, da se trgovci ne odločajo za tista območja, kjer

trgovin ni - recimo v južnem delu občine proti Uršnim selam, kjer ni ene prodajalne, in pa v Češči vasi, kjer je veliko stanovanjsko naselje brez oskrbovalne trgovine. Trgovce usmerjamo tja, ker so tudi pripravljeni prostori, a se žal za te lokacije ne odločajo. V Gotni vasi se nam obeta še ena trgovina, spet živilska in ne tehnična, kar sem iz-postavil tudi na zadnjem srečanju z Mercatorjevo upravo in nekako so mi dali vedeti, da bodo na Cikavi razširili tehniko – tam naj bi bilo tako vse od gradbenega materiala dalje. Pričakujem tudi, da se bodo tudi v Baumaxu in Obiju le odločili, da nadaljujejo izgradnjo prodajaln v Mačkovcu pri Qlandii.

� kako daleč pa so?Že nekaj let imajo tam rezerviran prostor, ki je v lastništvu Hypo Lea-singa, a ne vem, kje se je zaustavi-lo. Kljub nekaj razgovorom z njimi se nič ne premakne niti na Novem trgu niti v Šmihelu.

� torej se tudi za novi trg, kjer se stavba praktično podira, še nič ne ve, kdaj bo dobil novo podobo?Vse stoji. Ponudil sem jim, da pre-vzamemo rušenje tega objekta, a se odločajo že več kot mesec dni.

� kako je pa z razvojem turizma v občini – veliko se je stavilo na epk, še več na evropsko prven-stvo, ki ga zdaj v novem mestu ne bo. kje vidite možnosti za razvoj?Trenutno največ gradimo na podro-čju zidaniškega turizma in mislim, da to kar živi, saj zidanice obiskuje-jo tako tujci kot domači turisti. De-javno je življenje tudi na Krki. Imeli smo kar nekaj prireditev, tukaj je tudi splav. V tem trenutku imamo dovolj prenočitvenih kapacitet, kljub temu da hotel Krona ni odprt. Tudi ta je prišel v lastništvo banke in je škoda, da tak objekt, kjer je vse gotovo, v centru mesta ne zaži-vi, tudi središče bi s tem zaživelo. Najbolj pa me muči nekdanji hotel Kandija, ker tudi tukaj lastnik ne dobi pravega investitorja za obno-vo. Tako da imamo, če gremo od Novega trga do Kandije, kar nekaj objektov, ki kazijo podobo mesta. A lastništvo je neomajno. Ko vsak dan gledam sosednjo hišo, ki je tudi v zasebni lasti in pred mojimi očmi razpada, in to poleg rotovža, in sem konec koncev jaz kriv, da je stanje tako, a nimam nobenega vzvoda, s katerim bi lastnike prisi-lil, da bi to popravili.

� kaj pa programi, ki bi oživili mestno jedro?Mislim, da je v zadnjem času me-sto kar živo, tudi ob sobotah in ne-deljah. Že po parkiranih vozilih se vidi, da je življenja kar veliko. Bi-stvena stvar, brez katere ne bomo dosegli cilja, pa je naselitev mesta.

Vsi zgornji prostori teh objektov, kjer so spodaj lokali, so bili včasih stanovanja - pred drugo svetovno vojno, pa tudi po njej. Nato so se spremenili v poslovne prostore raz-ličnih podjetij, ki pa so se z dena-cionalizacijo umaknila iz središča mesta. Lastniki, ki so dobili te objekte nazaj, pa ne vedo, kaj bi z njimi. Potrebni so kar veliki vložki, da bi to ponovno usposobili za sta-novanja. In to je osnovni razlog, da je mesto mrtvo. Moja vizija je, da bi združili te stanovanjske enote v neko skupnost, morda neko obliko stanovanjske zadruge, ki bi poiska-la možnosti in denar za postopno obnovo vseh teh objektov, in ko bi bili obnovljeni, bi jih tudi trži-li – po primerljivi ceni. Družine je treba naseliti v mesto, da dobimo mestno prebivalstvo, ki je danes zelo skromno, okrog 200 ljudi živi tu. Pred vojno je v središču živelo 2000 ljudi in če bi prišli na polo-vično številko, bi bilo jedro živo.

� kako pa je z novomeško tržnico – prenova je v načrtu, a se tam še nič ne dogaja?Projekti so naročeni in v letu 2013 se tržnico začne korenito prenavlja-ti, v celoti pa naj bi bila urejena do začetka leta 2014. A spet smo pri prejšnjem vprašanju. Kdo bodo kupci na tej tržnici, saj je na tržni-cah po svetu to običajno mestno prebivalstvo, ki pa ga mi nimamo. Tako da je prvi pogoj, da naselimo mesto, in potem bo tudi tržnica zelo dobro živela, sicer bo to le spome-nik. Vesel sem, da se je fakulteta za strojništvo preselila v center mesta, kot sem jim tudi svetoval. S tem smo ga vsaj malo oživili.

� eno najbolj perečih vprašanj je romska problematika. kakšni so načrti, kako jo reševati, da se kon-ča to vrtenje v začaranem krogu?Romska problematika je najbolj pereča zadeva v naši občini, pred-vsem iz preprostega razloga: da tako mi na občini kot občani ali civilne iniciative vsiljujemo rešitev problema, za katerega bi morali poskrbeti tudi sami Romi. Oziroma bi morali težavo reševati v sode-lovanju z Romi. Gre za specifično populacijo ljudi, za katere mislim, da sami ne vedo, kaj želijo. Naša družba pa jih je v preteklosti neko-liko razvadila, kajti vsak, ki je za-prosil za socialno pomoč, jo je tudi dobil. In ker je dobil toliko denarja, da mu ni bilo treba delati oziroma je ta pomoč višja, kot če bi hodil v službo, ni želel delati. Zato so vsi brezposelni, vsi dobivajo soci-alno pomoč, hkrati pa povzročajo nered, se osebno okoriščajo … In ne gre za nestrpnost občanov do Romov zaradi Romov kot takih, ampak zaradi njihovih dejanj. Če kradejo po njivah, male živali, po trgovinah, če izsiljujejo ljudi na

»Morali bomo stremeti k temu,

da vsak državljan zasluži toliko,

da lahko dostojno živi.«

»Treba je družine naseliti v mesto,

da dobimo mestno prebivalstvo.«

cesti, zdravnike po zdravstvenih domovih, to pomeni, da jih nismo znali disciplinirati.

� kako pa jih?Iz izkušenj lahko rečem, da, ko je imela policija več pristojnosti, je bil v Novem mestu red. Romi se vedejo že tako, kot da so nadvla-dali druge prebivalce. Obžalujem, da morajo prebivalci Muhaberja, Potočne vasi, Bršljina živeti s tem. V mojem mandatu tajnika in pred-sednika Krajevne skupnosti Birčna

vas smo uspeli romsko naselje Ru-perč Vrh do potankosti urediti. A kaj ugotavljam danes? Da je slabše, kot je bilo pred 20 leti. Zakaj? Ker ni nobenega nadzora in nihče se niko-gar več ne boji. Od teh Romov, ki so potomci prejšnjih nosilcev naselja, ni niti eden zaposlen, vsi prejšnji so bili zaposleni, dobili so pokojnino, zaslužili so jo in so lepo živeli v so-zvočju z ostalimi. Mi nismo imeli ni-koli nobenih težav z njimi. Smo jih spoštovali, smo jim pomagali, tudi oni so prihajali na pomoč kmetom. Zdaj je to vse skupaj zvodenelo, propadlo, za kar mi je zelo žal.

� kaj pa je bilo tisto, kar je naj-bolj zaznamovalo leto 2012, in kakšne so vaše želje za 2013?Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da smo določene projekte uspeli speljati - kanalizacija Birčna vas, čistilna naprava, uspeli smo vse otroke spraviti v vrtec, kar je bila moja največja želja. Leto je bilo zaznamovano z veliko dela. In že-lim si, da nadaljujemo s projekti, ki smo jih začrtali do konca mandata, da potem predam palico mojemu nasledniku, da bo projekte v dob-robit naših občanov tudi nadalje-val. Predvsem pa si želim, da mu ne bi pustil dolgov, kajti v prvem polletju leta 2012 nisem bil čisto prepričan, da bomo zmogli. Imeli smo 6,5 milijona primanjkljaja, danes pa leto zaključujemo s po-zitivno ničlo.

� Je to tudi napoved, da ne boste vnovič kandidirali za župana?Ja, to je napoved, da ne bom več kandidiral.

Vse dobro ob božičnempraznovanju, v prihajajočem letu 2013 pa obilo sreče ter zadovoljstva vam želi

Vse bolj se vsakodnevno sprašujemo, kaj je pomembno, kaj je tisto, kar bo v prihodnosti, da preživimo tako psihofizično kot materialno. Prihaja čas, ko se ljudje vse bolj zavedamo, da je moto nazaj k naravi v osnovi miselni obrat k sebi. Iskanje najboljšega, učenje in prebuja-nje dobrega. V nas. V dajanju in sprejemanju.Decembrski čas naj bo čas, ko malo utihnemo in prisluhnemo sebi. Prisluhnemo svoji družini, otrokom in prijateljem. V svetu se veliko govori o selfnesu(selfness). Pomeni samospreminjanje, ki sloni na pozitivnem mišljenju, samoozaveščanju, samomotiviranju. Selfnes pomeni, da človek sprejema pravico in odgovornost, da sam odloča

o svojem zdravju in dobrem počutju. Razlaga, da človeku ni vseeno, kaj se dogaja z drugimi ljudmi, poma-ga drugim in ne gradi sreče, zado-voljstva, bogastva na račun drugih. Seveda pa je prav, da človek najprej poskrbi zase, saj bo le tako lahko po-skrbel za druge v svoji bližini. Potru-dimo se, da bomo danes boljši, kot smo bili včeraj, in da bomo tudi jutri

lahko rekli, da smo boljši, kot smo bili včeraj. Naredimo si recept za srečo, košarico z dobro voljo, odišavimo prostor s cimetom in si pri-voščimo sprostitveno masažo.Prijetna glasba, vonj eteričnih olj, mehki prijemi, vse to v vas zbudi občutek miru in harmonije. Vaše telo se sprosti, misli se uravnotežijo in ponovno zgradite harmonijo z notranjim jazom za dobro počutje, užitek, srečno in boljše življenje ...

Čas praznikov je najbolj primeren trenutek, da si podarimo nekaj po-sebnega. Trenutki, ki jih podarite sebi in svojim najdražjim ...

SREČNO 2013

Piše: Anamarija Janežič- kozmetik

VONJ PO PRAZNIKIH

» svetovanje s področja geodetske dejavnosti » izdelava geodetskih načrtov » ureditev in izravnava meje » parcelacije » izvedba postopkov za pridobitev hišne številke » sprememba katastrske kulture » vpis objektov v uradne evidence » zakoličbe objektov

mihaBan,geodetskemeritve,d.o.o.Podtrškogoro10,novomesto

T: 07 33 26 361M: 041 445 595E: [email protected]

Srečno in

uspešno 2013!

urarstvo

URARSTVO

KLEMENC

vesel božič in srečnonovo leto 2013

Igor Klemenc, s.p., Sokolska 6tel.: 07 33 24 314


SREč

NO

2013!

Ist d.o.o., Štefan 28 (Rafaelo center), 8210 Trebnje,Delovni čas: pon-pet: od 7.00 do 17.00, sob: od 7:00 do 12.00

UGODNO!Stikala TEM

Čatež in varovalni program

proizvajalca Izlake ter

ostali elektromateriali TEL: 07/ 3482 440

SPECIALIZIRANA TRGOVINA ELEKTRO MATERIALA

SrEČno in uSpEšno 2013

NOVOLETNA RAZSVETLjAVA

Avtomehanika in vulkanizerstvo

gsm: 041/671 490

Robert Podržajrumanja vas 45, 8351 Stražatel./fax: 07/30 84 112

AKUMULTAORJI Ob božiču tihe sreče, v novem letu pa

obilo zdravja in osebnega zadovoljstva

Sekcijska garažna vrata Crawford - originalna švedska kvaliteta, zaprta vodila

www.vratazaren.sie-pošta: [email protected]

pe krško, golek 17: 07 49 212 59 • 041 652 343

• GaražNa vrata

• iNduStrijSka vrata

• ProtivlomNa iN ProtiPožarNa vrata

Vesel božič

in srečno

2013!

podbevškova 18, novo mesto(Cikava - v prostorih Peči keramika)

tel.: 041/667-845 07/33-82-092e-naslov: [email protected]

Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter

srečno novo leto 2013!

Del. čas: od 8. do 19. ure; sobota od 9. do 12. ure

Oddamo poslovne prostore v izmeri 125 m2

Art optika d.o.o.Goriška cesta 78Ajdovščina

ART OPTIKA na novi lokaciji!PE Novo mesto, Seidlova cesta 16

(Ločna - nekdanji Autocommerce)

Tel.: 07/332 3110• opravljamo okulistične preglede s koncesijo

(zdravstveno kartico in urejenim zavarovanjem) stroške krije ZZZS

• pregledi vsak torek popoldan, naročite se na telefon: 07/33 23 110

• pestra izbira sončnih očal in korekcijskih okvirjev• kontaktne leče Safilens

(med vodilnimi proizvajalci v Evropi)• kontaktne leče Johnson-Johnson

ter pripomočki za nego ...

Srečno, zdravo in uspešno 2013!

TIM-S Robert Lovše s.p., ŠENTRUPERT 69TEL:+386 7 30 40 788, MOBI: 031788032

» Biološke čistilne naprave » Greznice » Zbiralniki za vodo

25 le

tna

gara

nc

i ja na polietilenski rezervoar

[email protected]

Srečno in

uspešno 2013!


38 00 t

: 3 3737337373737 0000099e il ttt aaa aaaa vesssssssssssssssselelllelelelelelelelelelellleleleleeeel@ss@s@s@sss@s@s@ssss@s@s@s@sss@ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioooooooooooooooooool.llll.ll.llll.llllll .neneeneeneeeeeeeeeeeeeeeetttttttttttttttttttttttttttt

Košenice 328000 Novo mestotel.: 07 33 73 390e-mail: [email protected]

Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto

kakoVoStno in po UgodniH cenaH:• opravljamo sečnjo in spravilo lesa,• izvajamo gozdnogojitvena in varstvena dela,• projektiramo, gradimo in vzdržujemo gozdne ceste in

vlake,• odkupujemo les na panju in kamionski cesti,• izdelujemo in prodajamo žagan in tesan les,• projektiramo in izvajamo hortikulturno

in vrtnarsko dejavnost,• aranžiramo prireditvene in poslovne prostore,• proizvajamo in prodajamo vse vrste cvetja, • lončnic, okrasnih grmovnic in dreves.

Se priporočamo!

POOBLAščENI SERVIS VOZIL fIAT Na NašEM sErvIsU NUDIMO:• garancijska popravila vozil Fiat• trgovina z originalnimi nadomestnimi deli• kleparska in ličarska popravila• vulkanizerstvo• priprava vozil za tehnični pregled

slavko Gril s.p., Župonca 3, 8000 novo mestoTel.: 07/33 76 500, www.fiat-gril.si

serVis z najdaljšo tradicijo na dolenjskem!

3 LETAgarancije

na originalne rezervne dele

in storitve

NOVO!

Srečno in uspešno v letu 2013!

Sre

čno

2013

!


Kočevarjeva ulica 2, 8000 Novo mesto

www.mti-pavlic.si

POSLOVNI AMBIENTI

V novem letu naj bo vse tako, da bo življenje prijetno, delo, ki ga opravljate pa uspešno.

Najlepše želje za prihajajoče letoVam želi MTI Pavlič.

dančulovič ninoslav s.p., vorančeva 5, novo mestotel: 07 3375 080, mobitel: 041 236 375; 041 612 070

SerVIS gOSPODINJSKIH aParaTOV IN Bele TeHNIKe

www.servis-nino.siemail: [email protected] NINO

Srečno, zadovoljno, zdravo in uspešno 2013!


Srečno

2013!

MONMETAL Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežicetel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585

e-mail: [email protected]žite se našim zadovoljnim strankam.

voda • plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni kolektorji

talno, zidno, stropno hlajenje in gretje

Vse inštalacije izdelamo na ključ.

Vesele božične praznike in srečno 2013!

MO NOVO MESTO

Spoštovani občanke in ob-čani,kljub težavnemu letu z zadovoljstvom zremo na

pretekle pridobitve Nove-ga mesta. V leto 2013 zato stopamo pogumno in z jasnimi cilji, a zavedajoč se, da začrtanih projektov brez tvornega medseboj-nega sodelovanja ni moč izpeljati. Prijetne praznič-ne dni ter zdravo in srečno leto 2013, polno osebnih in poslovnih zmag, vam želim

Alojzij Muhič, župan Me-stne občine Novo mesto.

OBČINA MIRNA PEČ

Drage občanke in občaniV letu, ki se izteka, smo program, ki smo si ga za-

Besede županj in županov ob koncu leta 2012Izteka se leto 2012, ki je bilo za vsakega od nas drugačno, tudi za župane in županje Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Tudi to leto ni bilo enostavno, a s skupnimi mo-čmi so marsikje uspešno uresničili zastavljene cilje. Zbrali smo nekaj njihovih misli in želja, ki jih skupaj s sodelavci namenjajo vam, spoštovane bralke in cenjeni bralci Vašega mesečnika.

stavili za to leto, v veliki večini izpolnili. Uspeli smo zaključiti največjo investicijo v občini v zadnjih letih, to je nova Osnovna šola Toneta Pavčka. Svojemu namenu bo predana na otvoritvi 21. decembra. Zaključili smo tudi izgradnjo kanalizacije v Srednjem in Dolenjem Glo-bodolu in izgradnjo primar-nega vodovoda v severnem delu občine ter zgradili se-kundarne priključke na Do-bju. Položena je hrbtenica širokopasovnega omrežja, stekla je izdelava sekundar-nih priključkov. Čaka nas izgradnja suhokranjskega vodovoda, za kar bomo na-menili večino investicijskih sredstev v proračunu za pri-hodnji dve leti. Ob zaključku leta se želim zahvaliti vsem sodelavcem, svetnikom, članom delovnih teles in vsem občanom za zaupanje in dobro sodelovanje. Vsem želim mirne praznike, v no-vem letu pa veliko sreče, medsebojnega razumeva-nja in spoštovanja.

Andrej Kastelic, župan Občine Mirna Peč

OBČINA METLIKA

Cenjene občanke in občani, spoštovani prijatelji Metlike! V prihajajočih prazničnih dneh se ozremo nazaj, čestitamo za uspehe in

pripravimo načrte za pri-hajajoče leto. Globoko se zavedamo, da se marsi-kateri občan leta 2012 ne bo spominjal po uspehih in izobilju, temveč po od-puščanjih in pomanjkanju. Z božično-novoletnim sti-skom rok in željo po sreči, uspehu in zdravju ne po-pravljamo stvari za nazaj, ampak dajemo obljubo, da bomo po svojih najboljših močeh poskušali pomagati slehernemu občanu. Želim vam veliko sreče, uspeha in zdravja ter izpolnitev še tako majhnih želja v letu 2013.

Darko Zevnik, župan Občine Metlika

OBČINA ŠKOCJAN

Prestopno leto 2012 se bliža zatonu … Narava se je odela v snežno belino, kakor se za adventni čas spodobi. Drobne lučke nas

ponesejo v skrivnostni svet pričakovanja novega roj-stva, novega veselja. Občina Škocjan zaključuje zastavljene projekte: ob-nova lokalnih vodovodov je po dveh letih zaključena. Istočasno je bila povsod, kjer smo menjali vodovo-dne cevi, položena kanali-zacija za optiko. Sanirani so krajši odseki lokalnih cest

in javnih poti, dokončno je zagotovljena varna pot do šole, namenu preda-na mrliška vežica v Velikih Poljanah, dela na mostu v Grmovljah preko Radu-lje in Mlake so še v teku. Mnogo manjših projektov je bilo realiziranih, mnogo jih še čaka. Trudili se bomo uresničiti vsaj tiste, ki so za občane vitalnega pomena. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in pomoč in verjamem, da bomo skupaj uspešni tudi vnaprej. Vsem občanom Občine Škocjan in vsem bralcem Vašega mesečnika želim uspešno, zdravo in mirno leto 2013. Naj vas povsod spremljata dobra volja in nasmeh.

Jože Kapler, župan Občine Škocjan

OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE

Cenjene občanke in občani, bralke in bralci Vašega me-sečnika!December je čas, ko de-lamo obračune za nazaj in načrte za prihodnost. V Občini Šmarješke Toplice kot največjo investicijo v iztekajočem letu ocenju-

jemo izgradnjo krožišča s pločnikom, kolesarsko potjo in javno razsvetljavo v Šmarjeti, kar je zadnja

faza izgradnje obvoznice. Velika pridobitev je tudi sprejem OPN-ja, s katerim smo pridobili veliko novih stavbnih zemljišč za potre-be osnovne šole in vrtca, centralnih in turističnih de-javnosti. Po večletnih pri-zadevanjih smo v Šmarjeti odprli tudi lekarno, kar je za vse občane in širšo okolico velika pridobitev. Tudi v pri-hodnjem letu načrtujemo veliko projektov, med njimi bo zagotovo najpomemb-nejša investicija izgradnja vodovoda po južnem pobo-čju Vinjega vrha. Lepe pra-znike ter srečno in uspešno tudi v letu 2013!

mag. Bernardka Krnc, županja Občine

Šmarješke Toplice

OBČINA TREBNJE

V tem predprazničnem pričakovanju se z vese-ljem oziram v iztekajoče

se leto. Bilo je izjemno plodovito, saj smo v letu 2012 zaključili z mnogimi pomembnimi projekti in aktivnostmi: uspešnim za-gonom in odprtjem novega vrtca Mavrica, sprejemom predsednika RS dr. Danila Türka, odprtjem sončne elektrarne na strehi POŠ Dobrnič ter ureditvijo rom-skega naselja Hudeje s po-močjo evropskih sredstev. Končana so tudi dela na cestnem vozlišču na vzho-dnem vstopu v Trebnje ter obvoznica, za nami pa je še veliko uspešno izvedenih drugih projektov s področja komunalne in prometne infrastrukture. Z novim le-tom pa prihajajo tudi novi izzivi, s katerimi bomo pri-pomogli k udobnejšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov ter skrbeli za na-daljnji razvoj občine Treb-nje.Želim vam blagoslovljene božične praznike, v novem


letu 2013 pa obilo zdravja, zadovoljstva in medseboj-nega razumevanja.

Alojzij Kastelic, župan Občine Trebnje

OBČINA SEVNICA

Prazniki so čas dobre vo-lje ter krepitve družinskih, prijateljskih in poslovnih vezi. V luči dobrega razu-mevanja bomo v ožji in širši skupnosti tudi v prihodnje

uspešno odgovarjali na nove izzive in priložnosti. Prihajajoče leto naj zazna-mujejo pogumni koraki ter osebno zadovoljstvo. Želi-mo vam lepo preživete bo-žične praznike in vse dobro v letu 2013.

Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica s sodelavci

OBČINA SEMIČ

Spoštovane občanke in ob-čani Občine Semič!Zaključujemo že drugo leto, odkar sem postala vaša županja, in lahko re-čem, da sem z letom 2012, ki se počasi nagiba k za-dnjim dnem, zadovoljna.

Naredili smo vse tisto, kar smo si v dani situaciji lahko zastavili, še najbolj pa smo veseli dejstva, da v naši ob-čini v tem letu nismo doži-veli pretresov v zvezi z od-puščanji z delovnih mest.

V prihajajočem letu vsem želim, da bi se malce usta-vili in več časa namenili svojim najdražjim, svojim prijateljem, na katere ne-malokrat pozabljamo, pa so nam v težkih trenutkih včasih edina opora. Ne ča-kajmo preizkušenj, ampak ustvarjajmo prijetne odno-se že danes in celotno leto 2013, ki je pred nami. Veliko uspehov na vseh področjih.

Polona Kambič, županja Občine Semič

OBČINA ČRNOMELJ

Drage bralke in dragi bralci!Leto, ki se izteka, je postre-glo s pestro paleto dogod-kov in doživetij. Naj bo tudi v prihajajočem letu sleherni dan obdan s srečo, ki jo lah-

ko vedno znova iščemo v drobnih pozornostih. Naj praznični dnevi, ki so pred nami, minejo v zna-menju miru in veselja, novo leto 2013 pa naj bo polno zadovoljstva, upanja, ljube-zni in zdravja.

Županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič

s sodelavci in člani občinskega sveta

OBČINA MIRNA

Spoštovani, če še velja, da si vsako pošteno delo zasluži pošteno plačilo, potem se lahko pohvalimo, da smo kot občina na dobri poti. Uresničili smo zastavljene cilje, čeprav smo svoje želje prisiljeni vedno znova neko-

liko zamakniti. Teh pa se je v preteklih letih, ko smo bili razvojno na stranskem tiru, nabralo veliko preveč, da bi jih izpolnili v kratkem obdo-bju našega delovanja.Izredno zagnani delovni ob-činski upravi, članom občin-skega sveta in odborom, ki imajo vedno pred očmi sku-pni interes vseh, občanom, ki nam tako in drugače stojijo ob strani, gre zahva-la, da nam je uspelo toliko postoriti. Prepričani smo, da si bomo tudi v prihodnje pomagali s pridobivanjem evropskih sredstev, saj smo veliko vložili v potrebne pro-jekte.Vsem bralcem želim vesele božične praznike, v novem letu pa zdravja, sožitja in strpnosti.

Dušan Skerbiš, župan Občine Mirna

Prehojena pot je naš naj-boljši učitelj, energija za prihodnost pa doseženi uspehi. Med gradnike spo-minov minulega leta v Obči-ni Krško zapisujemo prihod podjetja Krka, otvoritev gradu Rajhenburg, ŠRC Dovško in kot nov okoljski

vrh: objekt za mehansko obdelavo mešanih komu-nalnih odpadkov. V priho-dnost pogled usmerjamo z ureditvijo prometa z obvo-znico, protipoplavno zaščito mesta in začetkom obnove vpadnice v staro mestno je-dro. Tudi obeti novega leta so lepi, a preden vstopimo vanj: “Hvala za sodelovanje in pomoč pri uresničevanju skupnih ciljev. Vsem želim predvsem veliko zdravja in moči volje. Kajti, kakršna je naša volja, takšna so naša dejanja in kakršna so naša dejanja, takšni smo mi.” Srečno!

mag. Miran Stanko, župan občine Krško

CMYK 100 4 87 18

OBČINA ŽUŽEMBERK

Spoštovani občani in prija-telji!V letu 2012 smo uspešno izpeljali veliko projektov in smo bili ena izmed najuspe-šnejših občin pri pridobiva-

nju evropskih sredstev na število prebivalcev. V letu 2013 je pred nami mnogo izzivov. Med najpo-membnejšimi je vsekakor kohezijski projekt suho-kranjski vodovod ter med-narodno srečanje mladih arhitektov in študentov ar-hitekture iz vse Evrope. Za uresničitev teh in še ostalih bomo naredili vse, kar je v naši moči, in pri tem bomo hvaležni tudi vsem vam.Naj bo božič vesel in novo leto 2013 uspešnejše! Naj

vas spremlja zdravje, sre-ča in vse dobro. To Vam v imenu občinske uprave, ob-činskega sveta in v svojem lastnem imenu želi

Vaš župan Franc Škufca.

OBČINA ŠENTRUPERT

Spoštovani!Leto 2012 je Občina Šen-trupert uspešno zaključila. Vsem skupaj, ki ste nam pomagali pri našem delu, se zahvaljujemo za podporo in sodelovanje. Želimo vam

mirne in vesele praznične dni, v novo leto pa vstopimo z optimizmom, smelostjo in veliko energije za nove sku-pne uspehe.Srečno v letu 2013 vam želi

Rupert Gole, župan Občine Šentrupert


Srečno 2013!


CMYK 100 4 87 18

Od Silvestra do Silvestra

Kaj za seboj pušča leto 2012?

Dogodkov, ki se zgodijo v letu, je nemogoče prešteti. Dva ti-soč in še več jih na leto za-beleži samo informativna oddaja Novice na TV Vaš kanal. Vsi pa na nek na-čin zaznamujejo življenja ljudi in tako ali drugače vplivajo nanje. Številne

med dogodki, ki so jih zabeležile kame-re Vašega kanala, bo obudila od-daja, že stalnica v televizijskem programu, Od Silvestra do Silvestra na sil-vestrovo ob 20. uri.

Zdravje je najdragocenejše.Naj bo naša skupna novoletna zaveza

skrb za zdravje.Vzajemna vam želi srečno, uspešno in

zdravja polno leto 2013.

Vzajemna, d.v.z.

Jaz zate,ti zame.

Izognite se visokim stroškom zdravljenja v tujini. P-

CC

-01-

10/2

012

Vz

ajem

na,

d.v

.z.,

Vošn

jako

va 2

, Lju

blja

na.

Vs

a za

va-

rova

nja

se

skle

paj

o p

o ve

ljavn

ih p

ogoj

ih V

zaje

mn

e, d

.v.z

.

PE NOVO MESTOTrdinova 4tel.: 07/ 393 53 60

POSLOVALNICA NOVO MESTO

Prešernov trg 5

tel.: 07/39 35 360

Voščilo 190x87_(14-12-2012)-PE NM.indd 1 14.12.2012 11:03:48

Tretji zaporeden naslov državnega prvaka za košarkarje Krke

Idiličen pogled na poledenelo Krko

Prvi teden humanosti in prostovoljstva v Krki

Novembrski protesti v Novem mestu

Evropska prestolnica kulture je novomeško pot začela s Sneguljčico

Tri občine – Krško, Metlika in Mirna Peč – so marca dobile nove župane

Schengenfest letos še

večji, boljši in seksi


Človek ne zna voščiti toliko želja,

kot jih zmore uslišati življenje.

Preproste, majhne stvari in

pozornosti ustvarjajo čudeže …

Naj jih bo v letu 2013 čim več!

Želimo vam tudi tople in prijetne

božične praznike.

Vaša Komunala Novo mesto

Silvestrski Vaš krog31. decembra bo Vaš krog prav posebno praznično obarvan. Oddaja bo potekala eno uro, voditeljica Verica Marušič pa bo namesto enega gostila kar tri glasbene goste. Ne zamudite pogovora v ponede-ljek, 31. decembra, ob 21.30 na TV Vaš kanal.

gostilna Pr' FrancetGledalci TV Vaš kanal bodo v novo leto vstopili v »izbrani gostilni« Pr’ Francet. Gostitelj France Peternel v vlogi gostilničarja Franceta obljublja dobro zabavo, začinjeno z obilico smeha, za kar bodo poskrbeli številni glasbeni gostje in humo-rist, pa tudi presenečenj ne bo manjkalo. V gostilni se vse vrti okrog gostilničarja France-ta, ki v vsaki nastali situaciji vidi “hec in dobro”. Zato ne preseneča, da gostom med drugim deli tudi hudomušne nasvete, še posebej pa se rad pošali na tuj račun. France ves čas hodi od mize do mize in gostom “nosi čenče”, ki pa med nji-mi povzročajo napetost in spore.France je bil o glasbenih imenih, ki bodo na najdaljšo in najbolj noro noč v letu nastopili v gostilni pr’ Francet, pre-cej skrivnosten. Zaupal nam je, da pridejo Slovenski zvoki, ansambel toplar, manjkali ne bodo zasavci, prišel naj bi tudi humorist lajči, v novo leto boste zaplesali alfijem ni-pičem in še ... Kdo vse bo še gost, boste izvedeli, če boste silvestrski večer preživeli v družbi TV Vaš kanal.

Kozmusovo olimpijsko srebro iz Londona

Grad Rajhenburg zasijal v novi podobi

Nova šola v Mirni Peči

v ponedeljek,

31. decembra,

ob 23. uri

SIlVeSTrSKI PrOgraM:

20.00 Od Silvestra do Silvestra21.30 Vaš krog23.00 Gostilna Pr' Francet

Zahvaljujemo se vam

za izkazano zaupanje

in vam ob prihajajočih

praznikih želimo

SREČNO IN

ZDRAVO 2013!

toplo ognjišče in smeh v očeh,iskreno želimo vam v teh prazničnih dneh,

da zdravja in srečnih trenutkov nešteto,v obilju nasulo bi vam novo leto.

srečno 2013

www.gs-mkozine.si

AVTOBUSNI PROMET - dELAVNICE TURIZEM - TEhNIČNI PREgLEdI

tel.: +386 7 4994 190/173, [email protected],

www.integral-brebus.si

Naj se vam uresničijo sanje,udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja!

Vesel božič ter mirno,zadovoljno in srečno 2013!


• Prodaja pnevmatik vseh znamk po zelo ugodnih cenah – svetovanje

• Prodaja jeklenih in aluminijastih platišč• Vulkanizerstvo kmetijskih, tovornih, gradbenih,

terenskih, kombiniranih, osebnih in motornih vozil

• Polnjenje pnevmatik s plinom Secur pneus• Popravila poškodovanih pnevmatik in alu pla-

tišč• Hramba pnevmatik in avtooptika• Avtomehanika, hitri servis ( popravilo zavornih

sistemov, podvozji, izpušnih sistemov…)• Avtopralnica z mikroprahom, po želji tudi samo-

postrežna

T: 07/30 82 360M: 041 745 860

NOVO! Telefonska št. trgovine z avtodeli: 07 30 82 362

Vulkanizerstvo Kovačič vam želi vesel božič in srečno 2013

Delovni čas: ponedeljek – petek od 7-18, sobota 7-12

delovni čas: pon-pet. od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure

PTC HEDERA; 1. nad.Ljubljanska cesta 26Novo mesto

Tel: 07 33 23 727

od 1. do 31. 12. 2012

Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto 2013!

BOŽIČNO - NOVOLETNI POPuST

NA VSE ARTIKlE

POPuST

KMeTIJSKa aPOTeKain vinski laboratorij

novo mesto, 07/302 31 99AGRO NASVET d.o.o., Smrečnikova

ulica 45 (Pri vrtnariji v Šmihelu)

» ANALIZA VINA » usluge vinskega laboratorija:

meritve sladkorja, kisline, prostega žvepla

» popravljamo napačen videz in slab okus vina

» čistila, barvila ... » sredstva za kletarjenje

IZKORISTITE NASVET AGRONOMAdeloVni čaS: pon. - pet: 8.-18. ure,

sobota: 8.-12. ure

Srečno in zdravo 2013!

Z L A T A R S T V O B A R T O LN o v o m e s t o - Š e n t j e r n e j

07/33 22 895 07/30 81 723

Prodajamo investicijsko zlato, nakit iz jekla,

srebra, zlata ...

NOVA KOLEKCIJA

Srečno in zdravo leto 2013


Hladnikova 1, Novo mesto, Tel.: 07/384-44-33, e: naslov:[email protected]

Lepa darila in odlične knjige za vse praznične priložnosti!Vesel Božič in srečno novo leto! Beneficij,d.o.o.

darila• sveče• CD-ji/DVD-ji• jaslice, • križi in kipi,• rožni venci, • voščilnice,• slike

kNjige• sveta pisma,• molitveniki,• kuharice• priročniki,• leposlovje,• duhovnost, • otroške knjige

EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTOUlica talcev 3a, Novo mesto

Vsem dijakom, študentom,

diplomantom, učiteljem,

predavateljem in poslovnim partnerjem

želimo v letu 2013 veliko osebne sreče

ter učnih, študijskih

in poslovnih uspehov.

Prevozi Prijtalejwww.prijatelj.biz

PrEvOZI PrIJaTELJ d.o.o.Šentrupert 998232 Šentrupert

mobi: 041 627-132 051 627-132email: [email protected]

Vesele božicne praznike ter srecno, varno in uspešno leto 2013 !

Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto!

Povhova ulica 1, 8000 NOVO MESTO, Tel.: 07/393-28-24www.eventus-nm.si, e-pošta:[email protected]


Novo mesto, Šegova 90Tel.: 07/33 75 960

več kot

22 let z v a m i

Knjigovodstvo, organizacija in trgovina d.o.o.

Vodenje knjigovodstva za podjetja in samostojne

podjetnike za domači in tuji trg

Srečno 2013!

VELKAVRH.indd 1 5/4/12 2:07:29 PM

0

5

25

75

95

100

6. december 2012 9:19:43

Srečno 2013!

VODOVODNE, CENTRALNE IN PLINSKEInštalacije Robert Avsec s.p., Mali Slatnik 30c, Novo mesto

S r e č n o , z d r a v o i n u s p e š n o 2 0 1 3

Silvestrski večer na televiziji Vaš

kanal: smeh, glasba in ...

Bodite v naši družbi od 20. ure

dalje!

Tel: 07 39 31 400Fax: 07 39 31 440

[email protected]

Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem, sodelavcem želimo vesele božične praznikein srečno novo leto 2013!

Vesel božič in srečno novo leto vam želi.

novo mesto d.o.o.


• izdelava brunaric• lesenih hiš• kozolcev• ut• ostrešij ...

Tel.: 07-30-81-448Gsm: 041 651 435

SREČNo, ZDRAVo IN USPEŠNo 2013!

Krškacesta4b,KostanjevicanaKrki,[email protected]

že 16 let z vami

računovodstvo, knjigovodstvo, Finančne storitve Za s.p. in d.o.o.

konto, jožica piškur s.p., Rakovnik 29, Šetrupert

Tel.: 07 3434 710, GSm: 041 451 897

SReČNO iN zDRavO 2013

marjanKovačičs.p.Prisojna pot 4, Novo mesto, tel.: 041 652 747

[email protected], www.parketarstvo-kovacic.si

vesel božič in srečno novo leto 2013!

pod vinogradi 15, 8351 straža, tel.: 07/38 477 88, gsm: 041/619 290

Toplotna celulozna izolacija TRENDISOL

Že

19 let

z v

am

i

Srečno

2013!

Zahvaljujemo se novomeščanom, ki pomagajo goste usmeriti do naših apartmajev

Vesel božič in srečno novo leto 2013!

42 letSmrečnikova ulica 15 in 178000 Novo mesto www.ravbar.net

Telefon: 07 37 30 680

Šolski center Novo mesto želi dijakom, študentom, njihovim staršem, poslovnim partnerjem, učiteljem,

predavatlejm in vsem zaposlenim vse dobro v novem letu 2013.

Štefan David, direktor


Žlebej 7, noVo meSto telefon: 07 37 30 100e-mail: [email protected]; www.utris.si

inŽeniring, proJektiranJe, izdelaVa električniH napraV in inStalaciJ

Lepo doživetje božičnih praznikov, v prihajajočem letu 2013 pa obilo zdravja, veselja in sreče vam želi UTRIS.

Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751www.veterina-nm.sie-mail:[email protected]

aMBULaNTa Za MaLE ŽIvaLI

delovni čas: pon. - pet.od 7.00 - 19.00 ure

sob. od 7.00 - 11.00 ure

izven delovnega časa pokličite 112

vETErINarsKa LEKarNa

delovni čas:pon. sreda:

od 7.00 - 18.00 uretor., čet., pet.:

od 7.00 - 15.00 uresobota:

od 7.00 - 11.00 ure

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

Srečno in zdravo 2013

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN(07) 33 70 200 - NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu.Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši.

O k l e š e n d . o . o . , K R o k u 2 6 , N o v o m e s t o

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški •prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletna tradicija.

Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530f a k s : (07) 39 37 531e-pošta: [email protected]

ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN

ROLESF®

d.o.o.

dolgoletneizkušn

je

tel.:(07)3937530,e-pošta:[email protected]

ponUdba: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški • prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

Dol. Sušice 17 8350 Dolenjske Toplice

sreČnoinUspešno2013!

TRANSPORT VOZIL - 041 620 079DOSTAVA KURILNEGA OLjA - 041 620 078APARTMAjI IN SObE - 031 620 079

Vesele božične praznike in srečno 2013!

Mirka Vadnova 22, 4000 KranjT.: 04/204 14 79M: 040/831 441E: [email protected]

KOMBINIRANE PEČI ZA CENTRALNOOGREVANJE NA TRDA GORIVA IN OLJE

zelo visok izkoristek majhne dimenzije izdelava po naročilu prodaja kombiniranih bojlerjev

možnost ogrevanja na lesne sekance in pelete 40-letna tradicija (začetki izdelovanja peči v Britofu pri Kranju)

www.vrecek-agro.si

•zelovisokizkoristek•prodajakombiniranihbojlerjev•40letnatradicija

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE HITOP

• na trda goriva in olje• na pelete• na lesne sekance•protilajanju

•zatrening•nevidne,vkopaneograje•avtomatskihranilniki,pitniki•vratazamačkeinpse

•lokatorzaiskanjepsa,doseg16km

OPREMA ZA HIŠNE LJUBLJENČKE

PRAVO IN ZRAČNO OROžJE, LOKI, sAMOsTRELI

Sreč

no in

usp

ešno

201

3!


PRES

NEM

AVAN

JE

Z VHS

NA D

VD

070/87 87 81

OsTaLI MEDIJI:• VHS-C, mini DV• super in digital 8• avdio kasete

Foto

grafi

ka, B

oštja

n co

larič

s.p.

, tr

g m

atije

Gub

ca 3

, 827

0 Kr

ško

; vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindika-te, društva, podjetja, sp-je, kmete, za cerkev ...

; pomoč od ustanovitve do registracije podjetja

že 21 let z vami

Naj računovodski servis 2010!

www.oriks.si

Vesel božič in srečno novo leto 2013!

MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mestotel.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470, e-mail: [email protected]žNIcA žužeMBeRk: tel.: 07 30 88 606

www.kamosestvo-jenic.si

Avto Slakwww.avto-slak.si

TrebnjeObrtniška ulica 51

07/34 81 480

novo meSToKolodvorska ulica 4

07/393 2 999

Nova Škoda Rapid

Novi Seat Leon pri Avto Slaku že od marca 2013

Novi Volkswagen Golf 7

V letu 2013 vas prijazno vabimo, da obiščete podjetje

Avto Slak v Trebnjem in v Novem mestu, kjer boste

z najnovejšo ponudbo prijetno presenečeni. Srečno 2013!

Zavod za turizem Novo mesto

SREČNO2013!

SLOVESNA PODELITEV DIPLOM - 11. decembra je Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola Novo mesto slovesno podelila diplome 34 rednim in izrednim študentom v programih poslovni sekretar, računovodja in ekonomist. V dvanajstem letu delovanja višje šole je študij uspešno zaključilo že 685 študentov. Diplomante smo v objektiv ujeli z direktorjem šole Jožetom zupančičem, ravnateljico iris Fink grubačević in novomeško podžupanjo mojco špec potočar.

UČENJAK NAJ BO - Tako je naš Jure, po predhodnikih z uredništva mojci, Vesni, Živi in Marku, že peti diplomirani novinar TV Vaš kanal, kar je že večje število, kot pa se lahko pohvalijo marsikatere večje medijske hiše. Vendar je kakovost vedno pomembnejša od kvantite-te in čeprav Jure nikoli ni veljal za pridnega učenca, dijaka ali študen-

ta, je, kot sam pravi, z ustaljenim počasnim ritmom, ki ni predvide-val prekomernega naprezanja in s tem ogrožanja svojega zdravja ali živčnega sistema, uspel pridobiti svojo rdečo knjižico. In j e posledično dol-žan rundo. Splačalo se je.

TRADICIONALNA DOBRODELNA PEKA - Tradicionalno praznično srečanje pred “Maxijem” je bilo letos že 20. leto zapored in je ponovno obrodilo dobro-delne sadove. Tokratni izkupiček od pro-daje bo šel v roke varovancem Belega obroča Slovenije, ki si bodo v predpra-zničnih dneh razdelili bone v vrednosti tisoč evrov. Za to plemenito dejanje sta zaslužna Peter Zavrl, pomočnik predse-dnika uprave Mercatorja, in pobudnik ivan Sušnik, ki sta akcijo organizirala in poskrbela, da so bile pečenice dobro pe-čene in »kuhanček« prave temperature.

DOBRODELNI KONCERT Z BAZAR-JEM - Pripravili so ga na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji na Sevnem. Prijetne melodije vedno zelenih pesmi in ubrani mladi gla-sovi so pričarali pravo predpraznič-no vzdušje in odprli srca obiskoval-

cev za dobrodelnost, ki se je izkazala na bazarju. Pester izbor kakovostno na-

rejenih izdelkov tamkajšnjih dijakov in dijakinj je kar klical k nakupu. Tako se je na

koncu nabral kar zajeten izkupiček, namenjen dijakom in dijakinjam iz socialno šibkih družin.

NE ULICA, ZGODILI SO SE LJUDJE - Stranka Pozitivna Slovenija, ki jo vodi Zoran Janković, ima zdaj svoj mestni odbor tudi v Novem mestu. Prvi predsednik odbora je post-al rafko križman, kandidat stranke za poslanca na zadnjih parlamentarnih volitvah in direktor Komu-nale Novo mesto. “Prihaja novo obdobje, demokratičen dialog je v naši družbi prerasel puberteto in evolviral v ponovno aktivno civilno družbo. Ni se zgodila ulica, kot oblast slabšalo pravi, zgodili so se ljudje. Nič več ne bo tako, kot je bilo, pozitivci smo pripravljeni in imamo odgovore na izzive polnoletne Slovenije,” je povedal ob izvolitvi. Pod-predsednik mestnega odbora stranke je dušan Hočevar, vodja športnega centra na Otočcu.


Srečno 2013!

v ob

jekt

ivu

ZA VSE TRAKTORJE, KI JIH PRODAJAMO, IMAMO TUDI POOBLAŠČEN SERVIS!

Prodaja traktorskih priključkov: Tehnostroj, SIP, INO, Creina, Krpan, Maschio, Regent

Prodaja rezervnih delov: Zetor, Ursus, IMT, Universal, Torpedo-Deutz, Steyr, Case, Mas-sey Ferguson, New Holland, Pasquali, SIP, Tehnostroj …

Trgovina in servisUroš Šusteršič s.p.

Smolenja vas 73, Novo mestoTel.: 07/338-00-05

Srečno 2013!

46 Vaš mesečnik št. 90, december 2012Vaš mesečnik

PrOIZvOdnjA:•peči za trdo kurjavo (od 20 do 50 kW ali več

po naročilu)•peči za olje (od 20 do 35 kW)•peči za centralno ogrevanje (kombinirana peč

z dvojnim kuriščem - ekonomik plus)•električne peči za centralno ogrevanje•po naročilu izdelujemo bojlerje, hidroforje (raznih

velikosti do 300 l iz črne in nerjaveče pločevine) in hranilnike tople vode od 500 do 2000 litrov ali več.

tel.: 03/546 12 04, gsm: 041/766 526

Trnovlje, 3000 CeljeObrtna cesta 52

ekoNomIkPeč za centralno ogrevanje na drva, pelete, brikete. možnost kurjenja tudi na olje

ekoNomIk Pluspeč na drva + peč na olje

ležeči ali pokončni bojler

mAGmA PlusElektrična peč Peči si lahko ogledate v trgovini

Termotehnika v Novem mestu

Vesel božič ter srečno in zdravo 2013!

38 letna tradicija

Prijazna beseda ogreje vsako dušo.

Vesele praznike in srečno 2013

vam želi uredništvo Vašega mesečnika.

ReNAULt tWINGOTip vozila: Trend 1.2 16V LEVOprema: Klimatska naprava, radio MP3

Bluetooth + USB + AUX, električni pomik stekel, regulator in omejevalnik hitrosti

Akcijska cena: 7.590 EURPrihranek: 2.400 EUREmisije CO2: 119 g/kmPoraba: 5,1 l/km

ReNAULt GRAND SCeNICTip vozila: Dynamique 1.6 16VOprema: Kovinska barva, nadzor

stabilnosti ESP, LED dnevne luči, regulator in omejevalnik hitrosti


ReNAULt SCeNICTip vozila: Authentique 1.6 16VOprema: Nadzor stabilnosti ESP, klimatska

naprava, meglenki spredaj, električni pomik stekel spredaj in zadaj


ReNAULt KANGOOTip vozila: Confort dCi 90Oprema: Električno poklopljiva zunanja

ogledala, regulator in omejevalnik hitrosti, nadzor stabilnosti vozila - ESP, meglenki spredaj, sovoznikov sedež zložljiv v tla, mizici na zadnji strani sedežev


ReNAULt MeGANe COUPeTip vozila: Expression 1.6 16VOprema: Nadzor stabilnosti ESP, Bluetooth

in USB priključek, klimatska naprava, regulator in omejevalnik hitrosti


ReNAULt LAGUNATip vozila: Black Edition dCi 150Oprema: Alu platišča 17-palčna, pomoč pri

parkiranju spredaj/zadaj, 3-kraki usnjen športni volan, regulator in omejevalnik hitrosti


ReNAULt MeGANe GRANDtOURTip vozila: Dynamique 1.6 16V

s paketom GT-LineOprema: Kovinska barva, prednji

sedeži RS, platišča iz lahke litine 17”, pomoč pri parkiranju zadaj, LED dnevne luči


ReNAULt MeGANe GeNeRAtIONTip vozila: Voyage 1.6 16VOprema: Samodejna klimatska

naprava, regulator in omejevalnik hitrosti, platišča iz lahke litine 16”, nadzor stabilnosti ESP


*5 let garancije ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.*5 let garancije ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.*5 let garancije ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem. LET

*

LET

*

LET

*

ReNAULt MeGANe BeRLINeTip vozila: Dynamique 1.6 16V

s paketom GT-LineOprema: Prednji sedeži RS, platišča iz lahke

litine 17”, pomoč pri parkiranju zdaj, LED dnevne luči

Akcijska cena: 14.860€ EURPrihranek: 4.530 EUREmisije CO2: 159 g/kmPoraba: 6,9 l/km

slik

e so

sim

boln

e.

ReNAULt tWINGOTip vozila: Trend 1.2 16V LEVOprema: Klimatska naprava, radio MP3

Bluetooth + USB + AUX, električni pomik stekel, regulator in omejevalnik hitrosti


ReNAULt GRAND SCeNICTip vozila: Dynamique 1.6 16VOprema: Kovinska barva, nadzor

stabilnosti ESP, LED dnevne luči, regulator in omejevalnik hitrosti


ReNAULt SCeNICTip vozila: Authentique 1.6 16VOprema: Nadzor stabilnosti ESP, klimatska

naprava, meglenki spredaj, električni pomik stekel spredaj in zadaj


ReNAULt KANGOOTip vozila: Confort dCi 90Oprema: Električno poklopljiva zunanja

ogledala, regulator in omejevalnik hitrosti, nadzor stabilnosti vozila - ESP, meglenki spredaj, sovoznikov sedež zložljiv v tla, mizici na zadnji strani sedežev


ReNAULt MeGANe COUPeTip vozila: Expression 1.6 16VOprema: Nadzor stabilnosti ESP, Bluetooth

in USB priključek, klimatska naprava, regulator in omejevalnik hitrosti


ReNAULt LAGUNATip vozila: Black Edition dCi 150Oprema: Alu platišča 17-palčna, pomoč pri

parkiranju spredaj/zadaj, 3-kraki usnjen športni volan, regulator in omejevalnik hitrosti


ReNAULt MeGANe GRANDtOURTip vozila: Dynamique 1.6 16V

s paketom GT-LineOprema: Kovinska barva, prednji

sedeži RS, platišča iz lahke litine 17”, pomoč pri parkiranju zadaj, LED dnevne luči


ReNAULt MeGANe GeNeRAtIONTip vozila: Voyage 1.6 16VOprema: Samodejna klimatska

naprava, regulator in omejevalnik hitrosti, platišča iz lahke litine 16”, nadzor stabilnosti ESP


*5 let garancije ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.*5 let garancije ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.*5 let garancije ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem. LET

*

LET

*

LET

*

ReNAULt MeGANe BeRLINeTip vozila: Dynamique 1.6 16V

s paketom GT-LineOprema: Prednji sedeži RS, platišča iz lahke

litine 17”, pomoč pri parkiranju zdaj, LED dnevne luči

Akcijska cena: 14.860€ EURPrihranek: 4.530 EUREmisije CO2: 159 g/kmPoraba: 6,9 l/km

slik

e so

sim

boln

e.

avTohišavrTin,ČrnomeljProdaja vozil: 07/35 66 101, gsm: 040 454 020, www.vrtin.si

SREčNO IN VARNO V 2013!

»VoVko Je čiSta deSetka« - goran blažić, direktor Hrvaške turistič-ne skupnosti v Sloveniji, tudi po desetih letih bivanja pri nas še vedno rad odkriva in spoznava slovensko kulinariko. Sodi med tiste posameznike, ki uživajo v dobri hrani in cenijo prijetno počutje, zato ne preseneča, da se je v dobri družbi ustavil na Ratežu – v družinski Gostilni Vovko, ki je nosilec blagovne znamke Gostilna Slovenija. Vovkovi za svojo kakovostno ponudbo in profesionalen odnos do gostov – tudi s strani stroke – dobiva-jo številna priznanja. Prvi mož hrvaškega turizma v Sloveniji je ob slovesu dejal: »Vovko je čista desetka!«

dober glaS SeŽe daleč - To velja tudi za novomeško gostišče dežmar. Priznano kulinarično hišo specialitet in naravne kuhinje že se-demnajst let vodita štefka in Vlado dežmar. V posel v zadnjem obdobju vedno bolj vključujeta sina Sinišo. Gostišče slovi po pestri izbiri domačih jedi, kakovostna priprava različnih ribjih jedi, ki jih vedno pripravljajo s pravim dalmatinskim oljčnim oljem, pa privablja goste od blizu in daleč. Tudi oliver dragojevič rad zaide k njim na pravo »dalmatinsko spizo«.

ELEKTRO ČRPALKA NA NOVEM TRGU - Številnim krajem po Slove-niji, ki imajo polnilno postajo za električna vozila, se je zdaj pridružilo tudi Novo mesto. Elektro Ljubljana in njena hčerinska družba EL OVE že dve leti izvajata projekt električne mobilnosti in na ta način vzpostavljata infrastrukturo za polnjenje prihajajočih električnih avtomobilov. Elektročr-palka stoji ob uvozu na plato Novega trga, gre pa že za sedemnajsto, ki jo je postavil Elektro Ljubljana.

JUBILEJNI ZBORNIK - Ob 10. obletnici Literarne sekcije Snovanja in Li-kovne sekcije Jutro pri DU Novo mesto so literarni ustvarjalci in ljubiteljski slikarji predstavili jubilejni zbornik Snovanja 2012, v katerem so zbrali najboljše, kar so ustvarili: izbrane pesmi in prozo ter barvne reprodukci-je. Literarna sekcija Snovanja, ki svoja bogata občutja preliva v verze in bogato prozno besedo ter sodeluje s svojimi nastopi po vsej Dolenjski, je sicer letos prejela tudi priznanje Zveze kulturnih društev Novo mesto za uspešne in pomembne dosežke na področju literarne dejavnosti.

TA VESELI DAN KULTURE - 3. decembra 1800 je v Vrbi na Gorenjskem na svet privekal največji slovenski pesnik France Prešeren. Očitno je ta dan res »ta veseli dan kulture«, saj je tudi v našem dolgoletnem sode-lavcu TV Vaš kanal nekaj igralske žilice. Tudi Sebastijan ajdišek se je namreč rodil 3. decembra. In dan mu je polepšala mini torta.

47Vaš mesečnikšt. 90, december 2012 Vaš mesečnik

v ob

jekt

ivu

Vsem študentom, diplomantom, predavateljem in poslovnim partnerjem želimo v letu 2013

veliko osebnih in poslovnih uspehov.

Ulica talcev 3a, Novo mesto

Ekonomska šola novo mEstovišja strokovna šola

ZT_komplet_oglasi_A4.indd 4 11/15/12 5:03 PM

Documents

Vaš mesečnik december 2012