-
3/2001
Iz vsebine:
••••• Ločene prvine šprinta Ločene prvine šprinta Ločene prvine
šprinta Ločene prvine šprinta Ločene prvine šprinta••••• Otroci naj
se ne specializirajo prezgodajOtroci naj se ne specializirajo
prezgodajOtroci naj se ne specializirajo prezgodajOtroci naj se ne
specializirajo prezgodajOtroci naj se ne specializirajo
prezgodaj
••••• Geni in treniranje za vrhunske dosežke Geni in treniranje
za vrhunske dosežke Geni in treniranje za vrhunske dosežke Geni in
treniranje za vrhunske dosežke Geni in treniranje za vrhunske
dosežke••••• Izostanek menstruacije ni nikoli normalenIzostanek
menstruacije ni nikoli normalenIzostanek menstruacije ni nikoli
normalenIzostanek menstruacije ni nikoli normalenIzostanek
menstruacije ni nikoli normalen••••• Zaskrbljeni, ker najstniki
jemljejo kreatinZaskrbljeni, ker najstniki jemljejo
kreatinZaskrbljeni, ker najstniki jemljejo kreatinZaskrbljeni, ker
najstniki jemljejo kreatinZaskrbljeni, ker najstniki jemljejo
kreatin
••••• Načelo biča pri metihNačelo biča pri metihNačelo biča pri
metihNačelo biča pri metihNačelo biča pri metih
-
STRAN 2
VRHUNSKI DOSEŽEK maj – junij 2001
V tej številkiODPRTO VPRAŠANJE3 Uspešni grobo kršijo
zakonitosti
Marjan Žiberna
ODRIVNA MOČ3 Krepke mišice stopal za daljše
in višje skokePeak Performance, februar 2001
4 Združujte trening z utežmi spliometričnimi vajamiPeak
Performance, marec 2001
REGENERACIJA5 Najboljši način obnove organizma
po treninguPeak Performance, marec 2001
GORSKO KOLESARJENJE5 Težave v sedlu – osebne zadrege
in nevarnosti gorskega kolesarjenjaPeak Performance, januar
2001
ŠPORTNA MEDICINA6 Neuspela goljufija finskih smučarskih
tekačev: preobrat v odkrivanjudopinga?Stephen Seiler,
Sportscience 2001
HITROST8 Ločene prvine šprinta
Drew Harrison in Peter Warden,Univerza v Limericku, Irska
MOČ TRUPA IN RAMEN10 Dinamične ali pliometrične sklece?
Peak Performance, februar 2001
VZDRŽLJIVOSTNI DOSEŽKI10 Da, otroci lahko tečejo maraton,
ne da bi škodili svojemu zdravjuOwen Anderson,Peak Performance,
april 2001
ZGODNJE TRENIRANJE14 Otroci naj se ne specializirajo
prezgodajOwen Anderson,Peak Performance, april 2001
TRENIRANJE OTROK15 Prava pot: spodbuda in opora
ter nič pritiskovBruce Tulloh,Peak Performance, april 2001
ŠPORTNA ZNANOST17 Geni in treniranje za vrhunske
dosežkeWill G. Hopkins,Univerza Otago, Nova
Zelandija,Sportscience, januar 2001
19 Poučeno soglasje v športni znanostiDr. Steve Olivier in
Amanda Olivier,e-pošta: [email protected],Sportscience 5(1),
sportsci.org/jour/0101/so.htm, 2001
21 Vpliv zelo intenzivnih intervalovobremenitev na
vzdržljivosturedil Will Hopkins,Sportscience, marec 2001
MIŠICE MEČ23 S preprostimi vajami pomagajmo
neizkušenim mišicam mečOwen Anderson,Peak Performance, maj
2001
DOPOLNILA PREHRANI25 Ali aminokislinski dodatki delujejo
ergogeno?Ian Carlton,Peak Performance, maj 2001
ZA PRAKSO TRENIRANJA26 Razumen vodnik po prehrani za vse
vrste športovuredila Isabel Walker,Peak Performance, maj
2001
28 Izostanek menstruacije ni nikolinormalenPeak Performance,
april 2001
28 Zaskrbljeni, ker najstniki jemljejokreatinPeak Performance,
april 2001
29 Višinski trening koristi šprintuna 400 mAri Nummela in Heikki
Rusko,Track Coach, pomlad 2001
29 Pogledi na prehodno obdobjeWolfgang Killing,Track Coach,
pomlad 2001
30 Moč – glavni cilj treniranja šprintaDr. Manfred
Letzelter,Track Coach, ZDA, pomlad 2001
30 Načelo biča pri metihGrigorij Ruderman,Track Coach, poletje
2000
-
STRAN 3
VRHUNSKI DOSEŽEKmaj – junij 2001
ODRIVNODRIVNODRIVNODRIVNODRIVNA MOČA MOČA MOČA MOČA MOČ
Krepke mišice stopalza daljše in višje skokeSkakanje, pa naj bo
v navpični ali vodoravni smeri,je pomembna sestavina mnogih
športov, zelo speci-fično pa je za atletske discipline skok v
višino, da-ljino, troskok in skok s palico. Znanost se je
doslejmočno ukvarjala predvsem s preučevanjem velikihmišic
iztegovalk – štiriglavih stegenskih, ki poteka-jo po prednji strani
stegen, zadnjičnih mišic inmišic meč – in kako le-te prispevajo k
dosežkom vskokih. Klasične vaje za moč in pliometrične vajeter
globinski skoki so vaje, ki prispevajo k napred-ku v skakalnih
sposobnostih.Manj pozornosti pa so raziskovalci posvečali mi-šicam
stopal in njihovemu prispevku k rezultatomv skokih; nekaj podatkov,
ki govorijo v prid razvi-janju stopalnih mišic, pa vendarle imamo.
Stopa-lo je kompleks z mnogimi majhnimi mišicami, se-stavljen iz
več sklepov. Vse stopalne mišice lahkouvrstimo v razred upogibalk
prstov, mednje sodi-jo mišice kratke in dolge upogibalke prstov in
krat-ke in dolge palčne upogibalke. Namen te raziskaveje bil, da
preuči učinke specifičnega treninga zamoč upogibalk prstov na
dosežke v vodoravnem innavpičnem skoku. Njeni rezultati so zelo
zanimiviin kažejo, da je za dosežke v skokih krepitev sto-palnih
mišic zelo pomembna.Na začetku raziskave so petnajstim zdravim
ose-bam, ki so bile dejavne, a niso trenirale nobenegašporta,
izmerili moč upogibalk prstov na nogah indosežke v vodoravnem in
navpičnem skoku. Upo-rabili so napravo, ki je nekoliko spominjala
na dina-mometer za merjenje moči stiska dlani. Poskusneosebe so
morale prste vleči proti peti in tako obli-kovale zaokrožen lok,
pri čemer je bila peta fiksira-na na tleh. Moč upogibalk prstov so
ločeno merilina vsaki nogi posebej. Merili so tudi dosežke v
vo-doravnem in navpičnem skoku z vsako nogo pose-bej; upoštevali so
najboljšega od treh poskusov.Vsi merjenci so šest tednov trenirali
po trikrat nateden na trenažerju Archxerciser (to je kos opremeiz
programa Elgin Exercise Equipment, s katerolahko krepimo stopalni
lok). Udeležencem posku-sa so naključno določili nogo, ki so jo
morali tre-nirati; druga je služila kot kontrola. V tem času
nisotrenirali nič drugega, kar bi utegnilo vplivati nadosežke v
skokih ali kar bi imelo opravka s krepitvi-jo ene strani telesa.
Edini del telesa, ki so ga trenira-li, so bile mišice upogibalke
prstov.Po šestih tednih so vsem ponovno izmerili močupogibalk
prstov in rezultate v vodoravnem innavpičnem skoku. Ti so bili
naslednji:
Spremembe Spremembena “kontrolni” na treniraninogi nogi
Moč palčne upogibalke - 0,64 kg 1,81 kgVodoravni skok 3,57 cm
10,74 cmNavpični skok 0,2 cm 2,7 cm
O D P RO D P RO D P RO D P RO D P RTTTTTO VPRAŠANJEO VPRAŠANJEO
VPRAŠANJEO VPRAŠANJEO VPRAŠANJE
Uspešni grobo kršijozakonitostiZapisov o treningu uspešnih
vzdržljivostnihšportnikov je več kot veliko. Nemara so kenijs-ki
tekači v zadnjem desetletju med najpogoste-je opisovanimi športnimi
pojavi. Vendar pa sezdi, da so vsi zapisi (in tudi znanstvene
raz-iskave) predvsem “posnetek stanja”: naštevanjesijajnih
dosežkov, preštevanje teh in onih enci-mov v njihovih mišicah,
čudenje njihovemunačinu treniranja. Poprečen ameriški ali evrop-ski
tekač klubske ravni v tednu opravi dni tisto,kar na treningu
opravijo najboljši kenijski (alimnogo manj opisovani etiopski)
tekači v dvehdnevih. Na poglobljeno, prepričljivo pojasnilo,zakaj
to zmorejo, pa ne bomo zlepa naleteli.Tudi “zasvojeni” evropski in
ameriški tekači sopripravljeni storiti vse, da bi dosegli redko
ob-ljudeni športni Olimp. Veliko jih poskuša treni-rati dvakrat ali
celo trikrat na dan in zelo na-tančno poznajo občutek, kako
razbolelih udovpo nekaj dneh ali tednu dni ne more več nobenavolja
pognati v hiter tek. Ko se zjutraj zbudijo spovišanim srčnim
utripom, ko se sopihajočinapol opotekajo po stopnicah, ko hitro
postanejorazdražljivi, ko so z eno besedo pretrenirani. Alipa se še
pred tem poškodujejo. Duh je sicer ševoljan, a meso že
smrdi.Verjamem, da so opisi treningov uspešnih te-kačev dokaj
verodostojni. Če ste pretekli5x1000 z dveminutnimi odmori v dveh
minutahin pol, čez dva dni pa 10km v 30-ih minutah, intako naprej,
vam tega ni treba skrivati. Kdorkolivas lahko skuša posnemati; a
verjetnost, da bodoposnemovalci uspešni, ni prav velika.Ključno
vprašanje je torej: zakaj nekateri tozmorejo, drugi pa ne? Zakaj se
kenijski ali ka-terikoli drugi uspešni tekači na treningu
“ubije-jo” in naslednji dan “vstanejo od mrtvih” in sosposobni spet
pognati razbolele noge v novenapore, ki zagotavljajo vrhunske
rezultate, ne dabi se pri tem poškodovali ali pretrenirali? Je
toposledica posebne genetske obdarjenosti, last-ne samo redkim
“izbrancem”, je to morda po-sledica načina prehranjevanja, načina
življenja,dolgotrajne postopne prilagoditve, posebnih pre-hranskih
dodatkov, prepletanja vseh teh dejav-nikov ali še česa
drugega?Opisi treninga in okoliščin treniranja prvakovbodo zagotovo
imeli dodatno, pomembno kva-liteto, ko bodo skušali tudi
verodostojno poja-sniti, zakaj nekateri tekači ali katerikoli
drugivrhunski tekmovalci v vzdržljivostnih športihtako grobo kršijo
nam znane zakonitosti rege-neracije organizma po naporu.
Marjan Žiberna
-
STRAN 4
VRHUNSKI DOSEŽEK maj – junij 2001
Pokazalo se je, da so se stopalne mišice treniranenoge okrepile
in da so se dosežki v skokih precejizboljšali – za okrog 3 cm v
navpičnem in zaokrog 11 cm v vodoravnem skoku. Izboljšanje
jepodobno kot pri tradicionalnem treningu za močin pliometričnem
treningu velikih mišičnih skupinnog. To nas opozarja, naj ne
zanemarjamo sto-palnih mišic, saj se njihova moč kaj lahko
izkažekot odločilna prednost. Z nadaljnjimi raziskavamibomo
ugotovili, katere vaje za te mišice so naj-učinkovitejše in kako
krepitev le-teh vpliva nadosežke elitnih športnikov. Posebej
zanimiva boraziskava o vplivu moči stopalnih mišic na dosežkev
šprintu.Prebrskal sem splet, da bi našel podatke o
napraviArchxerciser in ugotovil, da je nekaj ameriškihprodajalcev,
ki napravo brez stroškov poštnineprodajajo za 50 dolarjev.
Archxerciser so najprejrazvili kot pripomoček za rehabilitacijo
pogostetekaške poškodbe, ki jo imenujemo plantarni fasci-tis,
vnetje snopa vezi, ki poteka v stopalu od peteproti prstom, zdaj pa
se je pokazalo, da je lahko znjim treniramo tudi moč stopalnih
mišic.Pred časom je Owen Anderson v Peak Performan-ce predstavil
vaje za krepitev stopalnih mišic. Enanajprimernejših je naslednja:
Bosi stojimo na pre-progi in upogibamo stopalo, tako da peto
vlečemoproti prstom in izrazito poudarimo stopalni lok.Nato prste
kar se da iztegnemo in stopalo ploskopritisnemo ob tla. Potem
začnemo znova in sepočasi premikamo po preprogi. Začnemo lahko
z8–10 ponovitvami. To je enako gibanje, kot gaomogoča Archxerciser
in služi enakemu namenu– okrepiti stopalne mišice.
Peak Performance, februar 2001,iz Unger&Wooden, 2000,
Journal of Strength and
Conditioning Research, 14(4), 373–378
Združujte trening z utežmis pliometričnimi vajamiTa raziskava je
primerjala učinke dviganja uteži,pliometrije (poskoki, mnogoskoki,
globinski skoki)in združenega programa, ki je vseboval tako
dviga-nje uteži kot pliometrične vaje, na dosežke v sko-kih in na
maksimalno moč nog. Z rezultati bi simorali znati pomagati pri
načrtovanju treninga, skaterim razvijamo eksplozivno moč nog in
izbolj-šujemo dosežke v skokih.41 zdravih moških so razvrstili v
štiri skupine. Predtem so vse preskusili v navpičnem dosežnem
skokuin v dviganju uteži iz počepa. Ena skupina – kon-trolna –
sploh ni trenirala, medtem ko so druge tritrenirale vsaka po svojem
programu. Trenirali so
trikrat na teden, poskus pa je trajal 12 tednov. Sku-paj so
opravili 36 treningov. Trenirali so takole:• Skupina, ki je dvigala
uteži, je delala počepe zbremenom za tilnikom, potiskala bremena z
no-gami (leg press), leže na trebuhu upogibala kolenaproti odporu
bremena in se vzpenjala na prste, pravtako z utežmi za tilnikom. To
je počela 8 tednov.Zadnje štiri tedne so delali 3 vaje: nalaganje
utežina prsi, poteg in sunkovito potiskanje ročke s prsi.Vseh 12
tednov so poleg omenjenih vaj delali šepomožne: izpadne korake
vstran, stopanje na klopin vstajanje iz počepa z utežmi, ki
obvisijo v izteg-njenih rokah.• “Pliometrična” skupina je
uporabljala naslednjevaje: skoke iz počepa, skoke preko stožcev,
posko-ke po eni nogi, mnogoskoke, globinske skoke inskoke na
skrinje.• Skupina, ki je združevala oba načina treniranja,je vsakič
naredila dva ločena treninga. Najprej jedelala pliometrične vaje,
po 3 urah počitka pa jedvigala še uteži. Vaje so izbrali iz zbirke
vaj, ki stajih delali drugi dve skupini.Rezultati so bili
naslednji:Skupina Navpični Maksimalen
skok (cm) dvig utežiiz počepa (kg)
Kontrolna skupina prej 54,5 128,5Kontrolna skupina potem 54,9
130,2Uteži prej 52,9 132,4Uteži potem 58,9 148,8Pliometrija prej
58,1 133,0Pliometrija potem 63,5 161,9Združena vadba prej 58,8
125,0Združena vadba potem 67,4 161,1
Rezultati v tabeli jasno kažejo, da so vse tri trenira-joče
skupine znatno izboljšale dosežke v navpič-nem skoku in maksimalnem
dvigu bremena izpočepa. Vendar je skupina, ki je trening za moč
zutežmi združevala s pliometričnim treningom, boljkot drugi dve
napredovala tako v dviganju breme-na iz počepa kot v dosežnem, tj.
navpičnem skoku.To pomeni, da je združevanje treninga z utežmi
inpliometričnih vaj v istem mikrociklusu, v našem prime-ru celo v
istem dnevu, povsem smiselno. Zdi pa se tudilogično, da do
najboljših rezultatov pridemo zzdruževanjem treninga maksimalne
sile (uteži) inmaksimalne eksplozivnosti (pliometrične
vaje).Tovrstni program bi lahko še kako koristil šport-nim moštvom,
ki morajo v čim krajšem času razvitihitrost in eksplozivno moč.
Moštvo bi lahko plio-metrični trening (poskoke, mnogoskoke,
globinskeskoke, skoke na skrinje in preko njih) delalo do-poldne
pred treningom tehnike, medtem ko bi zutežmi lahko treniralo pozno
popoldne ali zvečer.V pripravljalni sezoni bi zadostovalo, da bi
takotrenirali dvakrat ali trikrat na teden, preostali časpa bi
lahko namenili razvijanju drugih vidikovpripravljenosti. V času
tekmovalne sezone z enimtakim treningom na teden povsem
zadovoljivoohranjamo eksplozivno moč in hitrost.
Peak Performance, marec 2001,iz Fastouros in sodel., 2000
Journal of Strength
and Conditioning Research, 14(4), 470–476
SPLETOPIS
ŠPORTOSPLETwww.slo-sport.org/sportosplet/
-
STRAN 5
VRHUNSKI DOSEŽEKmaj – junij 2001
REGENERAREGENERAREGENERAREGENERAREGENERACIJC IJC IJC IJC
IJAAAAA
Najboljši način obnoveorganizma po treninguObnova ali okrevanje
organizma po napornem tre-niranju igra pri prihodnjih športnih
dosežkih bist-veno pomembno vlogo. To še posebej velja za
dis-cipline oz. športe, kjer mora športnik v istem dne-vu nastopiti
večkrat.Kako bi se lahko najhitreje in najbolj popolno od-počili
med posameznimi nastopi? Tega vprašanjase je lotilo raziskovalno
moštvo iz Dublina in pri-merjalo učinek štirih različnih postopkov
obnoveorganizma po maksimalno naporni obremenitvi nahitrost
odstranjevanja laktata iz krvi in temu sle-dečo delovno zmožnost
pri 18 zdravih in trenira-nih kolesarjih.Vsak od njih je v razmaku
20 minut opravil dvamaksimalno naporna testa v kolesarjenju na 5
km.To so naredili ob štirih različnih priložnostih, medkaterimi so
bili 2–3 trije dnevi popolne nedejavno-sti. Med poskusoma so vsakič
15 minut počivali nadrugačen način: pasivno, aktivno, ob masaži
inzdruženo: ob masaži in aktivno.Med pasivnim počivanjem po prvem
5-kilometr-skem preskusu so samo sestopili s kolesa in 15minut
nepremično sedeli na stolu. Aktivni počitekje bilo kolesarjenje pri
obremenitvi 50% VO
2max.
Masaža je bila treh vrst: sredobežno krožno glaje-nje, glajenje
in trepljanje po mečih leže na hrbtu.Kombinirani počitek je potekal
takole: Najprej so3,75 minute kolesarili z nekoliko manjšo
hitrostjood maksimalne (pri 50% VO
2max), nato je sledila
masaža, kot smo jo že opisali (vsako nogo po 3,75minute), na
koncu pa so spet 3,75 minute kolesa-rili s submaksimalno
hitrostjo.Raziskovalci so primerjali delovno zmožnost porazličnih
vrstah počitka, in sicer tako, da so izraču-nali razliko med dvema
testoma na 5 km. Pokaza-lo se je, da je združeni počitek (masaža in
zmernadejavnost) najboljši, saj je bil v povprečju drugipreskus
tedaj samo za 2,9 s počasnejši od prvega,medtem ko je bil pri
aktivnem počitku čas slabšiza 6,9 sekund, pri pasivnem pa za 9,9
sekund.Med vsakim poskusom so kolesarjem merili krvnilaktat,
merjenje pa so nadaljevali tudi v času počit-ka, in sicer na vsake
3 minute. Izračunali so, kakohitro se je laktat umikal iz krvi
glede na različnenačine počivanja. Pri tem sta bila aktivni in
kom-binirani počitek uspešnejša od pasivnega in zgoljmasaže. V času
kombiniranega počitka je bilo očit-no, da se laktat iz krvi umika
najhitreje med aktiv-nim delom, torej kolesarjenjem, in ne med
masažo.Na začetku drugega 5-kilometrskega testa je bilasrednja
koncentracija laktata v krvi precej višja popasivnem počitku in po
masaži. Vendar je bil toočitno začasen učinek, kajti po drugem
preskusuni bilo nobenih pomembnejših razlik v srednjikoncentraciji
laktata pri različnih načinih počitka.“S kombiniranim počitkom so
kolesarji najbolje
ohranili delovno zmožnost za drugi maksimalnipreskus v vožnji na
5 km,” sklepajo raziskovalci.“To ugotovitev bi lahko razložili s
hitrim odstra-njevanjem laktata iz krvni med aktivnimi deli
počit-ka, združenim z morebitno hitrejšo obnovo zalogglikogena v
mišicah med masažo... Kar zadeva od-stranjevanje laktata iz krvi po
maksimalno inten-zivni kolesarski obremenitvi sta se od
preskušenihnačinov obnove organizma aktivni in kombinira-ni počitek
izkazala za najboljša.”
International Journal of Sports Medicine 2000,Nov; 21(8):
593–7,
objavljeno v Peak Performance, marec 2001
GORSKGORSKGORSKGORSKGORSKO KO KO KO KO KOLESOLESOLESOLESOLESA RA
RA RA RA RJENJEJENJEJENJEJENJEJENJE
Težave v sedlu – osebnezadrege in nevarnostigorskega
kolesarjenjaNeka avstrijska raziskava je pri ekstremnih
gorskihkolesarjih odkrila splošno razširjene okvare mod,kar naj bi
kazalo na pogoste drobne in kolesarju(pa tudi zdravniškemu očesu)
nevidne poškodbevsebine mošnje, in sicer zaradi tresljajev sedeža
inudarcev, ki so posledica vožnje po težavnem te-renu.Raziskovalci
Univerzitetne bolnišnice v Inns-brucku so z visoko razločljivo
ultrazvočno preiska-vo ugotavljali, ali imajo amaterski gorski
kolesarjipogostejše okvare mod ali mošnje kot moški, ki ses tem
športom ne ukvarjajo. 45 oseb, ki so jih vklju-čili v raziskavo, je
treniralo najmanj po 2 uri na danin najmanj po šestkrat na teden;
na leto so prevoziliveč kot 5000 km.Vse so pregledali zdravniki,
poleg tega pa so jimkolesarji opisali potek težav, neprijetne
občutke inpoškodbe ali vnetja mošnje. Zdravniški pregled jeobsegal
tudi ugotavljanje oteklin, občutljivih mestin zatrdlin v predelu
mošnje in mod. Rezultate tehpregledov so primerjali s pregledi
kontrolne sku-pine, v kateri je bilo 31 zdravih študentov
medicine,ki niso kolesarili.Skupina kolesarjev se je močno
razlikovala odkontrolne:• Pri 43 od 45 kolesarjev (96%) so odkrili
pato-loške spremembe vsebine mošnje; pri osebah izkontrolne skupine
so takih našli samo 5 (16%).• Pri polovici kolesarjev s patološkimi
spremem-bami so zdravniki pri pregledu z otipom odkrilisumljive
tvorbe ali bolečino ob dotiku, medtem komed zdravimi kontrolnimi
osebami niso zasledilinič podobnega.Edina nenormalnost pri
kontrolni skupini so bilecistične otekline, imenovane spermatocele.
Med-tem ko je ta težava nagajala samo petim od njih,je pestila kar
22 gorskih kolesarjev, najbrž zaradinenehno se ponavljajočih
drobnih poškodb epidi-dimisa, kjer so shranjene semenčice.
-
STRAN 6
VRHUNSKI DOSEŽEK maj – junij 2001
Najobičajnejše nenormalnosti med kolesarji so bilebenigne
kalcificirane tvorbe, imenovane skrotoliti.Druga pogosta težava je
bila kalcifikacija mod inepididimisa ter hidrocele – nabiranje vodi
podobnetekočine v vrečici, ki obdaja moda. Dobra novicapa je bila,
da mikrolitiaza mod (formiranje kamna– znamenje raka mod) pri
kolesarjih ni bila ničpogostejša kot pri osebah, ki niso
kolesarile.Raziskovalci so domnevali, da nenormalnosti, ki sojih
zasledili pri kolesarjih, povzročajo težave ssedeži. Kaj torej
lahko storijo gorski kolesarji, dabi zaščitili te zelo občutljive
dele telesa? Razisko-valci predlagajo naslednje:• sedež naj bolj
oblazinijo in /ali nosijo mehkejepodložene kolesarske hlačke;• ko
je v prednjem položaju, naj bo sedež vodo-raven ali nekoliko
nagnjen navzgor;• prilagodijo naj njegovo višino;• uporabljajo naj
ergonomsko oblikovane sedeže;• med vožnjami naj se pogosteje
ustavljajo inpočivajo.“Novi sedeži, ki vsrkavajo tresljaje, in
kolesa s po-polnim vzmetenjem pomagajo blažiti tresenjesedeža in
nastajanje drobnih poškodb, tako dagorsko kolesarjenje ostaja dokaj
varen in zdravšport.”iz The Lancet, vol. 356, 21. oktober 2000,
str. 1414,
objavljeno v Peak Performance, januar 2001
ŠPORŠPORŠPORŠPORŠPORT NT NT NT NT NA MEDICINA MEDICINA MEDICINA
MEDICINA MEDICINAAAAA
Neuspela goljufija finskihsmučarskih tekačev:preobrat v
odkrivanjudopinga?Nedavni škandal z dopingom na svetovnem
prvenst-vu v smučarskih tekih je morda znamenje preobratav vojni
proti uporabi dopinga v športu. Preiskovalciso ugotovili, da je
šest finskih tekačev jemalo hidroksi-etil škrob (HES), ki pomaga
povečati volumenplazme in prikriti jemanje eritropoietina
(EPO).Tekači so vedeli, da je ta snov na spisku prepove-danih, niso
pa vedeli (in prav tako ne njihovi zdravni-ki in trenerji, ki so
jim pomagali), da je Svetovnaagencija za boj proti dopingu razvila
način za odkri-vanje HES v urinu.Konec februarja je prizorišče
svetovnega prvenst-va v nordijskem smučanju postalo vroče bojišče
vvojni zoper doping. Tokrat so imeli preiskovalcivečje topove.
Pravzaprav so imeli skrit top.V vzdržljivostnih športih je zadnja
leta glavna tarčaboja proti dopingu zloraba zdravila
eritropoietina.Zviševanje koncentracije hemoglobina v krvi jemed
smučarskimi tekači (in drugimi vzdržljivost-nimi športniki) že
dolga leta v polnem razmahu, panaj gre za naravne (višinski
trening), napol naravne(višinske hiše, šotori) in prepovedane
načine(EPO, prej pa transfuzije krvi). Preiskave krvi, kiso jih
uvedli leta 1997, so to početje nekoliko ome-
jile, toda z zgornjo mejo še dovoljene količine he-moglobina
18,5 g/dl in brez načina neposrednegaodkrivanja EPO je
izkoreninjenje te snovi iz vzdrž-ljivostnih športov ostalo prazen
up.Letos je Mednarodna smučarska zveza (FIS) zni-žala sprejemljivo
“varno” količino hemoglobina na17,5 mg/dl za moške in tako nekoliko
zvišala mož-nost pozitivnih rezultatov protidopinških
preiskav.Nekateri športniki to mejo dosežejo že samo z vi-šinskim
treningom. Nekateri so se seveda s pomoč-jo znanosti hitro naučili,
da lahko z združevanjemEPO in snovi, ki povečujejo volumen krvne
plazme– npr. Dextran 70 in še novejši HES (hidroksi-etilškrob, ki
je kemično spremenjena oblika koruzne-ga škroba – dosežejo prednost
tako kar zadevaskupno količino krvi kot visoko koncentracijo
he-moglobina, a vse ob še vedno sprejemljivi koncen-traciji le-tega
v krvi. HES je zelo velika molekula(450 000 daltonov), petkrat
večja kot bolj znaniDextran, ki jo fiziologi, ki se ukvarjajo s
fizičniminapori, uporabljajo pri študiju volumna plazme.Molekule
HES in drugih “razširjevalcev” plazme sotako velike, da ostanejo v
krvi. Kot dejavniki ozmo-ze v krvi zadržujejo dodatno tekočino, s
čimer po-večajo količino plazme in celotni volumen krvi. Tesnovi so
na spisku prepovedanih nekaj posebnegazato, ker hkrati povečujejo
dosežke in prikrivajoneko drugo prepovedano substanco.HES dajejo
intravenozno in postopka športnik nemore izpeljati sam. Slaba stran
tega proizvoda je,da telo le delno razgradi škrob. Veliko
molekulojetra počasi cepijo v manjše delce. Del se jih izločiz
urinom, del z žolčem, a del ostaja v telesu še dolgetedne in se
počasi odlaga v tkivih, še posebej v koži.HES so na spisek
prepovedanih snovi uradno uvr-stili pred letom dni. Snovi pogosto
prepovedo, šepreden jih znajo odkrivati, in HES ni bil izjema.Finci
so bili prepričani – menda naj bi bili viri nji-hovih informacij
mednarodni – da te snovi v urinuše ne znajo odkriti. Šest tekačev
jo je ob pomočiglavnega trenerja in dveh zdravnikov državne
re-prezentance sistematično uporabljalo v dveh ted-nih pred
svetovnim prvenstvom. Medtem pa novaSvetovna agencija za odkrivanje
dopinga in njeni po-oblaščeni laboratoriji namenoma niso objavili
po-datka, da so sposobni zaslediti HES tudi v urinu.Ta način je bil
njihovo skrito orožje. Končno soskrivnost enkrat imeli tudi iskalci
dopinga.Prvi finski tekač, pri katerem so odkrili HES, je bilJari
Isometsaa. Ta nepričakovani pozitivni izvid jev vrstah finskega
moštva povzročil preplah. Neka-teri tekači so uprizorili “nezgode”,
drugi so se od-rekli nastopu zaradi “bolezni”. Tako je npr.
JanijaImmonena spremljala nezaslišana “smola”, saj sije v enem
nastopu uničil vez, v drugem pa zlomilpalico. Medtem so
predstavniki finskega moštvatrdili, da je en pozitivni izvid
osamljen primer. JariIsometsaa je poskušal zaščititi svoje moštvo
tako,da je trdil, da se je povezal z nekim tujim zdravni-kom, ne da
bi za to vedelo strokovno vodstvo fin-ske reprezentance. Ko so dva
dni pozneje za pozi-tivnega razglasili tudi k nezgodam nagnjenega
Jan-
-
STRAN 7
VRHUNSKI DOSEŽEKmaj – junij 2001
neja Immonena, so začeli sumiti, da gre za siste-matično jemanje
dopinga. In čeprav so Finci zvede-li, da Agencija odkriva HES, so
nastopili v štafeti4 x 10 km s tekmovalci, ki so to snov
vzeli.Stvari so se še poslabšale, ko so na neki črpalki vbližini
helsinškega letališča našli zdravniško torboz infuzijskimi vrečkami
in uporabljenimi iglami.Ugotovili so, da je bila torba last enega
od zdravni-kov finskega tekaškega moštva. V naši zgodbi bilahko to
torbo imenovali topovsko cev, iz katere seje še kadilo.Ko so potem
odkrili še dva člana zlate finske šta-fete in dve Finki, je bilo
konec finskega smučar-skega teka. Nacionalna junaka Mykka Myllala
invečno mladi 42-letni Harvi Kirvesniemi, ki je na OIv Lake Placidu
leta 1980 osvojil bronasto medaljo,sta bila prav tako pozitivna in
sta svoji športni potikončala na najslabši možni način.Ko so
objavili prvi pozitivni test, sem obiskal Nem-ško športno univerzo
v Kölnu. Poleg tega, da je tonajbrž največji program na svetu za
športno zna-nost in izobraževanje (6000 študentov), je Nemš-ka
športna univerza prizorišče enega od 24 po-oblaščenih laboratorijev
Svetovne agencije za od-krivanje dopinga. Mož, s katerim sem
govoril, seje ravno vrnil iz laboratorija v Helsinkih.
Najpopol-nejše naprave za plinsko kromatografiojo in mas-no
spektrometrijo so veliki topovi te impresivneorožarne
protidopinškega boja, ki je skrita v sed-mem nadstropju
enajstnadstropne akademskezgradbe. V eni sobi je kar 11 kombinacij
teh vrhun-skih strojev! Kemikalije iz urina prenesejo in
jihkoncentrirajo v organskih topilih. Da bi odkrili pre-povedane
snovi, vzorce dveh mikrolitrov tekočinepri visokih temperaturah
uplinijo in jih potiskajoskozi 17 do 60 m posebnih separacijskih
cevi. Kodeluje vseh 11 enot, od katerih ima vsaka svojolastno enoto
za segrevanje, ki temperaturo topiladvigne do 300° C, celo poseben
hladilni sistemsobe ne ohladi na kaj več kot na temperaturo
spo-dobne savne. Tehniki delajo v majicah, resni obrazipa vam
povedo, da se zavedajo, za kakšne vložkegre. Glede na kemično
zgradbo se vsaka spojinaskozi cevi giblje z drugačno hitrostjo, ki
jo je mo-goče reproducirati, kar omogoča ločevanje. Loče-vanje s
pomočjo plinske kromatografije in na-tančno identifikacijo z masno
spektrometrijo ime-nujemo “sistem odkrivanja prstih odtisov”, s
ka-terim lahko odkrijemo večino prepovedanih snovi.Nekaj jih
razkrinkavajo tudi z drugačnimi me-todami, npr. s tekočinsko
kromatografijo. Samo vkölnskem laboratoriju vsako leto preiščejo
10000vzorcev človeškega in 4000 vzorcev konjskega uri-na.Kölnski
laboratorij se lahko pohvali z največjozbirko referenčnih vzorcev
prepovedanih snovi nasvetu. Ti vzorci so bistveno pomembni za
identi-fikacijski sistem na osnovi masne spektrometrije.Zato jih
varujejo z občudovanja vrednim sistemomvarnostnih ukrepov. Vsi
laboratoriji Agencije sopodvrženi nenapovedanemu dvojno slepemu
testi-ranju vzorcev in rednemu pregledovanju zaradi mo-
rebitnih nepravilnosti pri laboratorijskih postop-kih, dokaznem
gradivu itd. Če bi bil dejaven šport-nik, ki bi me gnala želja po
kemični bližnjici, bi meobisk tega laboratorija do kraja
prestrašil. Vsakšportnik, ki trdi, da je njegov pozitivni izvid
napa-ka, naj si zapomni, da se ni kölnski laboratorij vzadnjih 10
letih dvojno slepih kontrolnih testiranjniti enkrat zmotil in
negativnega izvida proglasil zapozitivnega. Niti enkrat samkrat.
Toliko o vzorcihB.Čeprav so zunaj severne Evrope smrt finskega
smu-čarskega teka komajda zaznali, je vendarle možno,da gre za
prelom v vojni zoper doping. Polom BenaJohnsona v Seulu leta 1988
je sprožil začetek izpo-polnjevanja tehnologije odkrivanja dopinga,
kar jetrajalo dobrih deset let. Leta 2001 sta tehnologijain
organizacijska struktura za celoletno testiranjena kateremkoli
koncu sveta začeli izpolnjevati svo-je poslanstvo.Finski škandal
ponuja močne dokaze za okrepitevali zavrnitev sumničenj, o katerih
se šepeta že dol-ga leta. Prvič, kljub temu, da sta se
vzhodnonemš-ki in sovjetski športni stroj zrušila, smo slutili,
daposamezne nacionalne športne organizacije ševedno sistematično
uporabljajo doping. Z izrazom“sistematično” mislim enega ali več
športnikov vpovezavi z zdravniki in morda celo trenerji. V fin-skem
primeru se zdi, da je goljufala manjša skupi-na v okviru državne
reprezentance. Zato ne smemopreganjati tistih finskih tekačev, ki
so bili in so ne-dolžni. Toda finske vzdržljivostne športnike
sosumničili še iz časov Lasseja Virena in staromod-nih transfuzij
krvi iz sedemdesetih let. Na med-narodnem prizorišču smučarskih
tekov so finskitekači kazali nenavadno sposobnost, da so
bilinajboljši ravno ob pravem času. Včasih so bili nji-hovi dosežki
na prvenstvih za več razredov boljšikot v preostalih delih
tekmovalne sezone. Stro-kovnjaki za teorijo treniranja in
fiziologijo napo-rov nismo mogli razumeti, kako lahko športnik,
kitrenira 25 ur na teden in v treh mesecih nastopi 20-krat, svoje
sposobnosti v enem samem tednu izbo-ljša za celih 5 odstotkov. Naša
sumničenja so sezdaj še okrepila. Očitno nimamo opraviti s
ču-dežnim treningom. Po drugi strani pa dejstvo, daje finski
laboratorij posredoval pozitivne rezultatesvojega lastnega moštva,
dopušča, da ovržemo trdi-tev, da celoten sistem odkrivanja dopinga
zavirajošportne organizacije, ki si prizadevajo, da bi
prikrilepozitivne rezultate, zaradi katerih bi na njihovšport padla
senca.Končno nas ta škandal opominja, da brez zdravni-kov in
fiziologov problema dopinga v športu sko-rajda ne bi bilo. Dva
finska zdravnika sta kršilcepodprla in jim pomagala pri njihovi
nakani. Tek-movalce, ki so goljufali, so izgnali iz športa.
Zdrav-niki državnih reprezentanc in osebni zdravniki naj-boljših
športnikov lahko močno vplivajo na svojevarovance, ko gre za
vprašanja farmakologije. Čejim neposredno pomagajo, da se oskrbijo
s pre-povedano snovjo, jih lahko ožigosamo kot “pomočpri jemanju
dopinga”. Zgodovinarji vedo, da je en
-
STRAN 8
VRHUNSKI DOSEŽEK maj – junij 2001
način, da zmagate v vojni tudi to, da sovražnikuonemogočite
oskrbo z orožjem. Odkrivanje dopin-ga začenja zmagovati v bitkah.
Ko bodo vlade sode-lovanje zdravnikov pri oskrbi športnikov s
pre-povedanimi snovmi označile za zločin in jim od-vzele dovoljenja
za opravljanje poklica, bomo zadolg korak bližje zmagi v celotni
vojni.
Stephen Seiler, Sportscience 2001
HITRHITRHITRHITRHITRO SO SO SO SO STTTTT
Ločene prvine šprintaIzvor vajPosamezne prvine šprinta je treba
ponavljati rednoin pravilno. Čeprav je morda res, da se
šprinterjirodijo in da jih ni mogoče “narediti”, pa je res, dalahko
vse športnike pripravimo, da tečejo hitreje.Warden (1986) poudarja,
da bi morali izraz “vaje”popraviti v pravilnejšo in popolnejšo
besedno zve-zo “utrjevanje s ponavljanjem vaj”, s čimer pouda-rimo
dejstvo, da vaje uporabljamo z namenom, dabi utrdili in izpopolnili
enega od vidikov veščine,ki jo imenujemo šprint. V atletiki se še
posebej po-gosto uporablja izraz “šprinterske vaje”, kar bi
kogaznalo prepričati, da te vaje služijo le šprinterjem.Danes pa
njihovo korist žanje tudi vedno več te-kačev na srednje in dolge
proge, da ne govorimoo drugih športih, kjer je hiter tek tudi
pomembnasestavina uspešnosti. Omenjene vaje naj bi se naj-prej
sistematično pojavljale v režimih treniranjanekdanjih
vzhodnoevropskih socialističnih držav,vendar je bolje, da njihov
izvor iščemo v tekaškihveščinah, ki naj bi jih z njimi
izpopolnjevali. So“del” v metodi učenja športnih veščin
“celota-del-celota” ali v metodi “del-celota”, zato jih
pogostoimenujemo tudi z izrazom “osamitvene vaje”. Žaldandanes
mnoge inačice teh vaj, ki jih uporablja-jo trenerji, niso le
izgubljanje časa, ampak nekateredejansko spodbujajo slabe navade.
Ne glede na to,katere vaje uporabljamo, je edini kriterij, da se
uje-majo s pravilno akcijo šprinta, in zato zahtevajopredhodno
skrbno razčlenitev in natančno opazo-vanje.
Običajne napakeČe opazujemo tekača z dobro tehniko teka,
spo-znamo, da z golenjo ne zamahuje naprej pred trupin nato grabi
nazaj, kot je značilno za konjskidrnec. Toda nekateri trenerji še
kar naprej vztraja-jo pri tej vaji in učijo nepravilno gibanje.
Doberšprinter drži trup pokonci ali rahlo nagnjen naprej.Vsekakor
ne sme za 45 stopinj viseti nazaj. In ven-dar mnogi trenerji pri
visokem skipingu te napakene odpravljajo.Vse prvine, ki jih
treniramo, morajo biti specifičneza posamezne vidike pravilne
tehnike teka in trebajih je izvajati natančno. Ne pozabite: Vaja
delaneodpravljivo navado (ne le mojstra). Nekaterevaje pravzaprav
niti niso tehnične vaje, ampak soutemeljene v hitrosti ali celo
hitrostni vzdržljivosti.Pravzaprav lahko vse vaje spremenimo tako,
da
delujejo v skoraj vsaki smeri, ki si jo zamisli tren-er. Zato se
mora zato najprej vprašati, ali vaje, kijih je predpisal svojim
varovancem, zares učinkuje-jo tako, kot si želi. Je obremenitev
primerna? Čeje cilj usvojiti veščino, ali je to za določenega
šport-nika res prava vaja? Pogosto se zdi, da trenerji zvajami
“streljajo” kar povprek in upajo, da bododosegli, kar si želijo.
“Uporabimo kar vse, takobomo gotovo dosegli, kar želimo,” je
pogostomnenje. Vaje je treba izbirati za vsakega atletaposebej, in
sicer zato, da z njimi popravljamo na-pake ali pa da izboljšamo
specifične tehnične prv-ine. Ne bi jih smeli suženjsko posnemati,
ampak bijih morali izbirati, da bi z njimi dosegli
specifičenučinek.
Opis izbranih vajTo, kar bomo navedli, seveda ni izčrpen spisek
vaj,so pa tiste, za katere izkušeni trenerji trdijo, dakoristijo.
Splošno veljavnih imen te vaje nimajo,zato se lahko nekoliko
razlikujejo od imen, ki jihuporabljajo drugi trenerji.
Suvanje s petami do zadnjiceZadnja leta začenjajo dvomiti o
smiselnosti te vaje.Običajni sprejemljivi način izvajanja je
naslednji:športnik s petami suva visoko navzgor in se z nji-mi
poskuša dotikati zadnjice. Pri tem so kolena na-menoma zelo nizko.
Podrobno opazovanje šprin-ta nam pokaže, da vaja ne posnema
ničesar, kar bibilo sestavina akcije pravilnega šprinta. Ko se
go-len v kolenu upogne, stegno ne visi navpično navz-dol, ampak
potuje naprej. Vaja bi bila ustreznejša,če bi s peto sunili
navzgor, hkrati ko koleno vleče-mo naprej. Trup mora biti pokončen
in v pasu nerahlo upognjen naprej. Tudi z rokami je treba
delatitako kot pri šprintu. Gibati jih moramo hitro.
Slika 1: S hojo posnemamo korak pri šprintu
-
STRAN 9
VRHUNSKI DOSEŽEKmaj – junij 2001
Pri večini tehničnih veščin je najbolje, da se gibenajprej učimo
počasi, potem pa jih poskusimo de-lati hitro. Če športnik veščine
ne obvlada počasi,je zelo verjetno ne bo obvladal niti hitro.
Šprint vhoji je čista vaja utrjevanja in ponavljanja, in sicerpo
tem, da športniku omogoča, da pravilne gibenajprej izvaja počasi.
Ker se tekač giblje zelo poča-si, ima trener čas, da ga opazuje,
odkriva napakein jih popravlja, medtem ko se atlet giblje.
Tudislednji ima dovolj časa, da si predstavlja svojo držoin jo
popravlja.Na kaj opozarja trener:• Koleno je v zamahu visoko• Golen
desne noge je skoraj navpična• Desno stopalo je napeto, ne mlahavo•
Oporna noga je popolnoma iztegnjena• Trup je pokončen• Roke
zamahujejo v celotnem razponu gibaIz tega položaja tekač desno nogo
potisne navzdolin rahlo naprej proti tlom, ki se jim najprej
približapeta. Nato drugo koleno dvigne naprej-gor v po-ložaj, kot
ga kaže slika 1. To gibanje ponavlja narazdalji 30 do 40 m.
Poudarek je na tehnični veš-čosti, gibi so torej počasni in
pravilni. Tekač moraboke ves čas ohranjati čim višje.
Visoki skipingTa je logično nadaljevanje šprinta v hoji.
Pravza-prav je to ista vaja, le da jo izvajamo hitreje. Bokimorajo
biti visoki, prav tako kolena in vse delova-nje naj bo čim bolj
podobno šprintu. Vajo delamonekoliko hitreje kot prejšnjo, nikakor
pa ne z vsohitrostjo. Še vedno ostaja v okviru utrjevanja veš-čine.
Ko pa jo delamo zelo hitro, postane vajahitrosti in ji navadno
rečemo visoki skiping z viso-ko frekvenco. Največja težava obeh vaj
je, da tekačine končajo odriva in se v pasu prelomijo ter
vajodelajo “sede”. Včasih se tudi močno nagnejo nazaj.To je
običajna napaka mladih šprinterjev in tistih,ki imajo šibke
trebušne mišice. Akcija mora pote-kati za trupom, zato je treba
boke držati visoko.
Grabeči posegi z nogoNajpomembnejša akcija noge in stopala med
šprin-tom je gibanje stopala nazaj glede na gibanje celot-nega
telesa v smeri naprej. Z drugimi besedamipovedano, iz položaja na
sliki 1 stopalo potuje protitlom, tako da s kolenom zamahujemo
navzdol innazaj – opraviti imamo z grabečim gibom. “Grabi-mo”
izmenično enkrat z eno enkrat z drugo nogo;z nogo, ki je na tleh,
naredimo kratek poskok, sčimer damo vaji spodbudo za gibanje v
smeri na-prej.Vaje, ki smo jih opisali, so glavne vaje
utrjevanjatehnike šprinta. V okviru ene enote treninga jihmoramo
večkrat ponoviti. Bolje je, da jih delamona določeni razdalji, kot
da si zadamo število pono-vitev. Tako lahko enoto tehnične vadbe
začnemoz naslednjim:4 x 40 m šprint v hoji4 x 40 m visoki skiping4
x 40 m visoki skiping z visoko frekvenco4 x 40 m grabeči posegi z
nogo
To je trdo delo. Vmes si privoščite dovolj počitka,kajti
utrujenost se kopiči zelo hitro. Mlajših atle-tov ne obremenjujte s
predolgimi odseki in preve-liko skupno količino teh vaj. Ker je
zadnja vajausmerjena v hitrost, lahko rečemo, da smo s tre-ninga
veščine (tehnike) prešli k treniranju hitrosti.Ta vaja je še
posebej izsek iz prvine, ker poudarjaen posamičen vidik tehnike
šprinta. V začetku jo
Slika 3: Potiskanje kolena – končni položaj (desnanoga)
Slika 2: Potiskanje kolena – začetni položaj (desnanoga)
-
STRAN 10
VRHUNSKI DOSEŽEK maj – junij 2001
lahko uporabimo kot tehnično vajo za tekače, kiimajo težave z
dviganjem kolen. Če okrog gležnjevovijemo obtežilne trakove, jo
lahko uporabljamokot vajo za moč. Odpor gibanju lahko dosežemotudi
z elastičnim trakom ali škripcem. Če je odpor/breme majhno in
število ponovitev veliko, pouda-rimo vzdržljivostno sestavino
vaje.Na kaj opozarja trener:• Ovira je v višini razkoraka.• Začneš
s stopalom zadaj in rokami v pravilni držiza šprint.• Koleno
potiskaš visoko naprej, dokler palec nedoseže spodnjega roba
letve.• Roke se gibljejo v polnem razponu gibanja kotpri šprintu.•
Vajo nekajkrat ponoviš z eno, nato z drugo nogo.
Drew Harrison in Peter Warden,Univerza v Limericku, Irska
M O ČM O ČM O ČM O ČM O Č TR TR TR TR TRU PU PU PU PU PA IN
RAMENA IN RAMENA IN RAMENA IN RAMENA IN RAMEN
Dinamične ali pliometričnesklece?Veliko raziskav o učinkovitosti
pliometričnega tre-ninga obravnava noge, tj. njihovo eksplozivno
močin ciklično hitrost, tj. šprint. Naša raziskava pa seje posebej
osredotočila na trup in je primerjalaučinke tradicionalnega
treninga eksplozivne močis pliometričnim. Merila in primerjala je
moč ineksplozivno moč mišic prsnega koša in ramen.Petintrideset
zdravih žensk je opravilo šestteden-ski program, v okviru katerega
so jih naključnorazdeli v dve skupini. Prva je delala
dinamične(DS), druga pa pliometrične sklece (PS). Vsakaudeleženka
poskusa je naredila 18 treningov, tj. potri treninge na teden. Obe
skupini sta delali enakoštevilo serij z enakim številom ponovitev
vaj. Takosta obe opravili enako veliko treninga, razlikovalipa sta
se po vrsti vaj.Skupina DS je delala normalne sklece s kolen;
pritem je bil trup od glave do kolen iztegnjen – raven.Roke so bile
v nekoliko širšem položaju od ramen,prsni koš so ženske med vajo
spuščale skoraj do tal.Skupina PS je delala pliometrične sklece s
kolen.Vajo začnemo s pokončnim trupom in rokami, vi-sečimi ob
telesu, nato pademo naprej in iztegnemoroke, ki so v komolcih rahlo
pokrčene. Pri stiku stlemi se padec nadalje ublaži s še močnejšim
krče-njem rok in prsni koš se ustavi šele tik nad tlemi.Nato se čim
hitreje odrinemo navzgor, in ko seroke hitro iztegnejo, se trup
vzravnan ustavi v iz-hodiščnem položaju. Po 4-sekundnem počitku
sle-di naslednja ponovitev. Če se katera od udeleženkposkusa ni
mogla odriniti nazaj v izhodiščni po-ložaj, se je v najvišji točki
lahko nekoliko upogni-la v kolkih in si pomagala do vnovičnega
začetne-ga položaja. Po petem treningu so predpisano vajože vse
delale pravilno.Pred začetkom šesttedenskega programa treningain po
njem so udeleženkam z dvema testoma izme-
rili moč in eksplozivno moč zgornjega dela telesa.Prvi preskus
so delale na napravi Nautilus, in sicerje šlo za potiskanje
maksimalnega bremena s prsi.Do rezultata so prišle v 4 do 8 dvigih,
med posku-si pa je bilo po 90 sekund počitka. Drugi test je
bilsunek medicinke (težke žoge) s prsi iz sedečegapoložaja. Trup so
jim privezali na stol, tako da sopri sunku 2,7 kg težke žoge res
uporabile samo rokein ramena. Žogo so vrgle po desetkrat, kot
rezul-tat pa je obveljal povpreček najboljših šestih me-tov.Po
šestih tednih sta napredovali obe skupini, todamedtem ko je
skupina, ki je delala dinamične skle-ce, v dviganju napredovala za
2,7 kg, v metu medi-cinke pa za 18 cm, je skupina, ki je delala
plio-metrične sklece, v dviganju napredovala za 4,17 kg,v suvanju
medicinke pa za 23 cm. Zdi se torej, daje pliometrični trening za
krepitev zgornjega delatelesa boljši od tradicionalnega
dinamičnega.Prejšnje raziskave glede moči nog niso odkrile, dabi se
tradicionalni trening z utežmi in pliometrič-ni trening bistveno
razlikovala pri razvijanju mak-simalne in eksplozivne moči. V tej
raziskavi pa seje pliometrični trening izkazal za veliko
boljšega.Mogoče si je razlagati, da sta obe skupini sicer
upo-rabljali enako breme (telesno težo), a sta z njim,kar zadeva
izražanje eksplozivne moči ravnali zelorazlično. Pri pliometričnih
sklecah mora športnikpremagati vztrajnost padajočega telesa in ga
natoeksplozivno pognati nazaj v pokončno držo. Tadodatna
obremenitev dela pliometrično sklecoveliko bolj zahtevno kot
navadno.Tako razlike v prirastku moči med DS in PS ne mo-remo
pripisati neki svojstveni večvrednosti plio-metrične vaje, ampak
dejstvu, da je PS pač samozahtevnejša vaja kot DS. A ne glede na
to, kako raz-lagate rezultate raziskave, je jasno, da je
pliometrič-na skleca zelo učinkovita vaja za razvijanje močiin
eksplozivne moči zgornjega dela trupa, zatopriporočamo, da jo
vključite v svoj trening.
Peak Performance, februar 2001,iz Vossen in sodel., 2000 Journal
of Strength and
Conditioning Research, 14(3), 248–253
VZDRŽLJIVVZDRŽLJIVVZDRŽLJIVVZDRŽLJIVVZDRŽLJIVO SO SO SO SO STNI
DOSEŽKITNI DOSEŽKITNI DOSEŽKITNI DOSEŽKITNI DOSEŽKI
Da, otroci lahko tečejomaraton, ne da bi škodilisvojemu
zdravjuOtrok, ki bi radi tekli maraton, ni veliko – in zakajbi jih
sploh bilo? V otrokovi naravi je, da so mu boljvšeč zabavne,
raznolike in hitre dejavnosti kot po-časno in dolgotrajno
naprezanje, kakršen je mara-tonski tek. Otroci po 32 km naprezanja
prav nič neuživajo v “zadevanju ob zid” in jih včasih obnaša-nje
odraslih, ki se trpinčijo z dolgotrajnim trenin-gom in maratonskimi
nastopi, bega. Temeljnasmernica otroštva je, da če je kaj boleče in
obre-menjujoče, se moramo temu za vsako ceno ogibati.
-
STRAN 11
VRHUNSKI DOSEŽEKmaj – junij 2001
Kljub temu nekateri otroci začutijo strast za tek nadolge proge
in končno izrazijo tudi željo, da bi sepreskusili v klasičnem
maratonskem teku na 42km. Jim naj pustimo, da poskusijo? Ali otroku
samnastop ali pa pripravljanje nanj ne more fiziološ-ko ali
psihično škoditi?Športni učenjaki, ki mladim odsvetujejo
maraton,zatrjujejo, da otroci niso fiziološko “ukrojeni” zatako
dolgotrajen tek. Ena od domnevnih slabostiima opraviti z
učinkovitostjo gibanja. Recimo da12-letna deklica in 30-letna
ženska trenirata enako– da tečeta druga ob drugi z zmerno hitrostjo
10km/h. Na prvi pogled se nam bo zdelo, da se obenaprezata enako
lahkotno, a v resnici deklico na-vadno tak tempo “stane” več
energije na minuto innavadno teče pri višjem odstotku VO
2max kot žen-
ska, zaradi česar naprezanje tudi dejansko občutibolj kot njena
starejša sopotnica.Zakaj deklica porabi več energije kot ženska?
Glav-ni razlog je, da ima deklica krajše noge: da bi na-domestila
primanjkljaj zaradi svojega naravno kraj-šega koraka, mora teči z
višjo frekvenco in na minu-to naredi 15 do 20% več korakov samo
zato, da tečevštric s starejšo sotekačico. Zato za vsako minutoteka
porabi 15–20% več energije. Fiziologi bi rekli,da je deklica precej
manj “učinkovita” kot njenastarejša družabnica. Zato bi ji lahko
prej kot žen-ski zmanjkalo mišičnega goriva (glikogena) in
ma-ratonski nastop bi bil zanjo lahko veliko težja preiz-kušnja.Ne
pozabimo, da v našem primeru odrasla tekači-ca teče bolj gospodarno
kot otrok samo zato, kersmo pri izračunavanju porabe energije
uporabiliabsolutna merila razdalje in časa. Kajti čeprav jeres, da
otroci za premagovanje določene razdaljev določenem tempu porabijo
več energije kot od-rasli, sta energija in kisik, ki ju porabijo za
vsakkorak, enaka kot pri odraslih. To pomeni, da sootroci enako
učinkoviti kot odrasli, če upoštevamotudi njihove telesne mere.
Poleg tega lahko pora-bo glikogena med nastopom nadomeščamo s
pre-udarnim uživanjem energijskih napitkov. Zato “ne-gospodarnost”
otrokovega teka ni razlog, da bi gamorali za vsako ceno odvračati
od nastopa v ma-ratonu.
Otroci lahko povečajo aerobno močPolovične resnice ali kar miti
o treniranju težkoumirajo, in eden od nenehno ponavljajočih se
innavidez neuničljivih je, da otroci, tudi če trenira-jo, ne morejo
razvijati aerobnih sposobnosti. “Da-našnja modrost” zagovarja tezo,
da otroci ne more-jo napredovati v maksimalni porabi kisika
oz.aerobni moči, dokler ne dozorijo, torej ne prej, pre-den je
puberteta za njimi. Če je to res, ni prav veli-ko smisla, da bi
otroke pred puberteto zapletali vtreniranje maratona: po mesecih
garanja bi bili ševedno na začetku.V resnici pa lahko celo zelo
mladi otroci že predpuberteto s treningom izboljšajo aerobno
moč(VO
2max) – to je ugotovitev številnih raziskav. Res
pa je, da otroci s treniranjem ne morejo pridobititoliko aerobne
moči kot odrasli; otroci , ki delajo
po enakem programu kot odrasli, navadno v aerob-ni moči
napredujejo za 5–10%, medtem ko odra-sli svoj VO
2max povečajo za 15 do 30%. Razlogi
za toliko slabši odziv še niso povsem jasni, čepravena od teorij
meni, da so otroci že po naravi dovoljdejavni, da razvijajo aerobno
moč, ne da bi seravnali po formalnem načrtu vzdržljivostnega
tre-niranja. Zato zmerno zahtevne obremenitve, ki jihposkusnim
osebam predpisuje večina raziskav, naotroke ne vplivajo dovolj
močno, da bi povzročileposebej viden napredek. To hipotezo podpira
po-datek, da je VO
2max povprečno dejavnega, a netre-
niranega otroka 52 ml/kg/min, medtem ko jeVO
2max povprečnega nedejavnega odraslega 45
ml/kg/min.Podobno so raziskovalci na Oddelku za
kinant-ropologijo na Univerzi v Quebecu v Montrealuugotovili, da
dečki, ki so trenirali pri frekvencisrčnega utripa med 130–140 ali
150–160/min.(77–82% maksimalne frekvence), po šestih
tednihtreniranja niso prav nič izboljšali svoje aerobnemoči. Po
drugi strani pa so dečki, ki so trenirali ssrčno frekvenco med 170
in 180/min. (87–92%maksimalne frekvence), aerobno moč popravili
karza 11%. Podobno dečki iz prvih dveh skupin mednaporno vadbo niso
uspeli znižati koncentracijelaktatov v krvi, medtem ko so tisti, ki
so treniralipri frekvenci srčnega utripa med 170 in
180/min.,koncentracijo laktatov v krvi znižali za 26% (s temso
pokazali, da laktate v krvi bolje izrabljajo zagorivo kot vrstniki,
ki so trenirali lahkotneje). Vokviru te raziskave so fantje
trenirali trikrat na te-den po 12 minut. Samoumevni sklep je bil,
da tre-ninške obremenitve z okrog 80% maksimalne srčnefrekvence
niso dovolj intenzivne, da bi pri neneh-no dejavnih dečkih
povzročile kakršenkoli napre-dek v aerobni moči. Če pa so
intenzivnost poveča-li do 90% maksimalne srčne frekvence, so
dečkizačeli napredovati, kajti to je bila intenzivnost, kije fantje
pri svojih običajnih dnevnih dejavnostihnikoli niso neprekinjeno
ohranjali dlje kot 12minut.Glavno spoznanje je, da celo zelo mladi
otroci predpuberteto s treniranjem lahko izboljšajo aerobnomoč in
zvišajo laktatni prag in se pripravijo za ma-raton. Vendar so
otroci pri nečem prikrajšani: ima-jo namreč težave s prenašanjem
vročine. Pravza-prav je vročinska kap tretji najpogostejši
vzroksmrti mladih ljudi med naprezanjem. Na prvem indrugem mestu so
poškodbe glave in bolezni srca.V zvezi z vročinskimi boleznimi je
vsako leto natisoče nujnih ukrepanj. Gre za skrb vzbujajočedejstvo,
kajti maratoni v vročih podnebjih vednogrozijo s hipertermijo
(pregretjem), medtem komaratoni v mrzlih podnebjih tekače ogrožajo
shipotermijo (preveliko ohladitvijo telesa).
Zakaj mladi športniki slabo prenašajovročinoZakaj pregretje
mlade ogroža bolj kot odrasle?Prvič, razmerje med površino in maso
telesa je priotrocih večje kot pri odraslih – pri majhnih
telesihimajo večjo površino kože na enoto teže kot odra-
-
STRAN 12
VRHUNSKI DOSEŽEK maj – junij 2001
sli. To dejstvo je videti pri otrocih kot prednost, inpri
zmernejših temperaturah v resnici poskrbi zaboljše ohlajanje s
konvekcijo, kajti otroci imajorelativno več kože, s katero lahko
zraku, ki krožiob telesu, oddajajo odvečno toploto, ki se kopiči
vtelesu. Toda, če je zelo vroče, je visoko razmerjemed površino
kože in telesno maso neugodno, sajse lahko poveča tudi prevajanje
toplote iz okolja vtelo. Če je vreme mrzlo, ali ko je športnik v
vodi(triatlon), visoko razmerje med površino kože intelesno maso
pospešuje oddajanje toplote. Čeotrok teče maraton v mrzlem in
vetrovnem vre-menu, ga ohlad, tj. premočna ohladitev telesa,ogroža
bolj kot odraslega.So pa še druge težave v zvezi z vročino.
Otrociimajo manj krvi kot odrasli, celo če njeno količi-no izražamo
glede na telesno težo. To postane po-štena zadrega med treniranjem
ali nastopanjem vvročini, kajti zaradi povišanja telesne
temperaturese več krvi preusmeri v kožo, močnejše znojenje
pazmanjšuje skupni volumen krvi ter otroka ogrožaz
dehidracijo.Morda niste vedeli, da se število znojnic do tretje-ga
leta starosti ustali, kar bi na prvi pogled moralopomeniti, da ima
otrok, kar zadeva hlajenje orga-nizma, pred odraslim celo prednost.
Ker je celot-na površina telesa manjša kot površina telesa
od-raslega človeka, ima otrok znojnice gosteje pose-jane po koži.
Žal pa so manj občutljive za toplot-ni stres. Tako stanje traja
nekako do 14. leta sta-rosti. Mlajši otroci se med vadbo začnejo
znojitipozneje, in dejansko se otrok znoji manj kot odra-sel
človek. Še slabša novica je, da se otroci na vroči-no prilagajajo
počasneje kot odrasli. Tako lahkoprilagoditev na vroče vreme pri
8–10 let staremotroku traja 12 dni, medtem ko se odrasla oseba
venakih okoliščinah na vročino prilagodi v 6 dnevih.Čeprav nam ti
podatki maraton slikajo v precejzastrašujoči luči, vedite, da
otrokom vrat do tre-niranja maratona ne zapirajo. Čeprav se na
toplo-to prilagajajo počasneje kot odrasli, se na koncuvendarle
prilagodijo. Čeprav jih verjetno dehidraci-ja bolj pesti kot
odrasle, lahko tveganje močnozmanjšamo, če skrbimo, da med
maratonskimtekom popijejo dovolj športnih napitkov (približno4–5
požirke na vsakih 15 minut). Vendar je le prav,da se otroci
izogibajo maratonom, ki potekajo vskrajnih vremenskih razmerah.Ko
presojamo o smiselnosti maratona za otroke,se moramo zavedati, da
otroci, ki se odločijo, dabodo redno tekli (ali kolesarili ali
plavali), žanjejotudi koristi svoje dejavnosti. Mladi, ki redno
tre-nirajo, odrastejo v manj (ali sploh nič) zamaščeneodrasle kot
njihovi “sedeči” vrstniki. To jih poznejev življenju dokaj dobro
varuje pred visokim krvnimtlakom in diabetesom II. vrste. Še več,
raziskavenakazujejo, da so dekleta, ki redno vadijo, zaokrog 60
odstotkov manj ogrožena z rakom mater-nice, jajčnikov, materničnega
vratu in vagine kotnjihove nedejavne vrstnice, in da v povprečju za
50odstotkov manj pogosto zbolevajo za rakom prsi.Toda ali je
zdravo, da otroci tečejo maraton? Na-
vadno tečejo počasneje kot odrasli, tveganje šport-nih poškodb
pa narašča sorazmerno s časom, ki gaprebijemo na teku. Ali z
maratonskim tekom ne-razumno obremenjujemo otrokove razvijajoče
seokostje, vezi in mišice?Na prvi pogled se otroci res zdijo bolj
občutljivi zapoškodbe kot odrasli. Ena od mogočih nevarnostije, da
vsi deli otrokovega telesa ne rastejo enakohitro in zato njegovo
telo ni zgrajeno enako kottelo odraslega človeka. Tako npr. noge
pomenijopribližno polovico višine odraslega človeka, priotroku pa
manj kot polovico. Zato ima otrok rela-tivno manj tkiv nog, ki bi
blažila udarce na vsakemkoraku. To pomeni, da sila udarjanja ob tla
delujena manjšo strukturo, zaradi česar je bolj verjetno,da se
zaradi enostranskih dolgotrajnih obremeni-tev pojavijo poškodbe
nog, medenice in hrbtenice.Poleg tega je razmerje med močjo
mišičnega krče-nja in statične moči kit ter dolžino kosti pri
otrokumanjše kot pri odraslem, kajti kosti navadno zraste-jo,
preden so mišice sposobne razvijati ustreznosilo. Pri otroku je
vsaka dolžinska enota kosti ob-dana s šibkejšimi mišicami in
kitami. Tako je videti,da so njegove kosti in sklepi slabše
zaščiteni kotkosti in sklepi odraslega človeka, zaradi česar
jenajbrž tveganje stresnih zlomov in poškodb hru-stanca pri njem
večje kot pri odraslem tekaču.So otroci bolj nagnjeni k poškodbam
kot odrasli?Toda ali se zelo mladi športniki res
poškodujejopogosteje kot odrasli tekmovalci? Najboljšo raz-iskavo o
vplivu napornega treniranja na pojavlja-nje poškodb pri zelo mladih
športnikih so izpelja-li v Ouluju na Finskem. Raziskovalci so tri
letaspremljali trening 48 mladih atletov in atletinjstarih od 10 do
15 let (22 deklic in 26 dečkov).Dvajset jih je treniralo vsaj
šestkrat na teden (vsaj10 ur na teden), 23 jih je treniralo
4–5-krat nateden (6–10 ur), 5 pa trikrat na teden (3–6 ur).
Tre-niranje je bilo naporno in je rodilo sadove: skupi-na je zbrala
39 medalj na finskih državnih prven-stvih, trije atleti pa so celo
osvojili medalje naevropskih prvenstvih svojih starostnih skupin.V
triletnem obdobju je bilo 41 športnih poškodb,ki so bile dovolj
resne, da so mlade atlete oviralepri treniranju. To je pomenljivo
nizka stopnja, sajje znašala samo 0,3 poškodbe na atleta na
leto.Raziskave o pogostosti pojavljanja poškodb priodraslih
športnikih navadno pokažejo, da se jihvsako leto resneje poškoduje
40–65 odstotkov.Manjša pogostost poškodb pri teh trdo
trenirajočihfinskih otrocih (30%) je videti dokaj ugodna.V resnici
je bila kljub temu, da so trenirali trdo, ve-čina poškodb teh otrok
le lažje narave. Operativnihposegov ni bilo, tretjina primerov ni
zahtevala spe-cialistične nege in 60 odstotkov poškodb se je
zace-lilo v dveh mesecih; mladi atleti so bili prisiljeni zmanjšo
močjo trenirati le po kaka dva tedna. Naj-pomembneje pa je bilo, da
se poškodbe niso raz-vile v kronične ali celo stalne.Poudariti
moramo, da je bil trening mladih Fincevzelo pester. Po pravilu se
niso usmerjali samo v enodisciplino, ampak so se v triletnem
obdobju tre-
-
STRAN 13
VRHUNSKI DOSEŽEKmaj – junij 2001
niranja ukvarjali z več različnimi disciplinami, spomočjo
katerih so zgradili čvrsto osnovo vzdrž-ljivosti, hitrosti,
koordinacije, moči in različnihšportnih tehnik. Svojega časa in
moči niso razme-tavali za neskončno ponavljanje enakih gibov,ampak
so z raznolikim treningom in krepitvijobrzdali poškodbe.Že dolgo
časa nas skrbi, da bi vzdržljivostni treninglahko poškodoval rastne
ploščice otrokovih dolgihkosti. Toda raziskava, ki je iskala mogočo
poveza-vo med napornim tekaškim treningom in poškod-bo rastnih
ploščic, je ugotovila, da vzdržljivostnitekaški trening k tovrstnim
poškodbam ne prispe-va skoraj nič.Končni sklep? Popolnoma nobenega
dokaza ni, dase mladi tekači poškodujejo pogosteje kot odrasliin da
so poškodbe otrok resnejše kot poškodbeodraslih tekačev. Nadalje ni
niti najmanjšega doka-za, da bi treniranje maratona ali celo
nastopanje vtej disciplini povzročalo kake dolgoročne težave vzvezi
s sklepi ali rastnimi ploščicami kosti. Zatokonservativna in
nekoliko vzvišena Ameriška pedia-trična akademija meni, da ni
razloga, da bi otrokompred puberteto prepovedovali treniranje
maratonaali triatlona, seveda če upoštevamo, da so
posebejobčutljivi za vročinske obremenitve.Poleg tega tako
imenovani “kenijski pojav” na vesglas govori, da tek na otrokov
razvoj vpliva pozi-tivno, ne negativno. Mladi kenijski otroci
najbržpretečejo več kot otroci kjerkoli drugje na svetu ins tekom
začnejo že zelo zgodaj – pogosto, ko sostari šest let ali celo
mlajši. Namesto da bi trpelizaradi poškodb sklepov in kosti, ti
otroci čez letapostajajo svetovno znani tekači na dolge proge zmanj
poškodbami mišic, okostja, kit in vezi kotevropski in ameriški
tekači. Posebej je treba ome-niti, da jih manj kot tekače razvitega
zahodnegasveta trpinčijo stresni zlomi in značilne tekaškebolečine
ob golenici (vnetje pokostnice).
Kenijski otroci gradijo tekaško osnovoPravzaprav nas kenijska
izkušnja uči, da tek otrokuNE škoduje. Vendar moramo v zvezi z
njihovimtekom navesti nekaj pomembnih dejstev. Kenijskiotroci
najprej veliko tekajo bosi, in to po zelo gro-bem terenu, s čimer
si neznansko okrepijo stopa-la, gležnje, golenske mišice in meča.
To je igrivotekanje v šolo in domov ter na obiske k sosedom.Za
njihovim tekom ne stojijo častihlepni starši, kibi jim predpisovali
koliko korakov morajo storitiali kdaj se lahko ustavijo. Pravzaprav
večina mladihKenijcev že pred šestim letom starosti zgradi osno-vo
za poznejši tek, kajti mnogi so dokaj dejavni, žepreden začnejo
hoditi v šolo – pasejo namreč živi-no, prinašajo vodo, nabirajo
suhljad za kuho, s poljprinašajo vreče koruze itd.12-letni Kenijec,
ki začne po malem načrtno treni-rati in tekmovati s sošolci, je do
tedaj vsaj že šestlet nabiral specifično in splošno tekaško
moč.Mladi Evropejec enake starosti, ki po dokaj ležer-nih prvih
letih življenja začuti željo, da bi tekel,navadno podleže bolečim
golenim, vnetju Ahilove
tetive, plantarnemu fascitisu, tendinitisu štiriglavihstegenskih
mišic, bolečim kolenom ali zdelanimmišicam, ki potekajo po hrbtni
strani stegna. Pouktake izkušnje je, da je tek sila naporen šport.
Nje-govi ponavljajoči se vedno enaki gibi načenjajohrustanec in
kostno strukturo. Resnica pa sevedaje, da tek ne počne nič od tega,
če se zanj prej pri-merno okrepimo.Toda ali ni tek še posebej grob
z mladimi ženski-mi telesi? Verjetno drži, da resno
vzdržljivostnotreniranje v otroštvu zavira spolno zorenje
dekletrazvitega zahodnega sveta in da imajo ta poznodozorela
dekleta pozneje pogostejše težave z iz-ostajanjem menstruacije. Res
je tudi, da dekleta, kidelajo po zahtevnih načrtih vzdržljivostnega
tre-niranja, zaradi česar se njihovo spolno zorenje ne-koliko
zavleče, večkrat trpijo zaradi stresnih zlo-mov kot povprečne
ženske, in da jih pozneje boljogroža osteoporoza – še posebej, če
se neustreznoprehranjujejo. So tudi znamenja, da dekleta, kinaporno
trenirajo, pogosteje kot njihove nedejav-ne vrstnice, podlegajo
prehranjevalnim motnjam,kakršna je anorexia nervosa.
Tek ne povzroča anoreksijeVendar moramo poudariti, da sam tek ne
povzročaanoreksije. Pretirano treniranje in uživanje neznat-nih
količin hrane sta znamenji psihičnih težav.Toda kenijske tekačice
ne trpijo za znamenito tri-ado anoreksije, osteoporoze in
amenoreje, čeprav tre-nirajo več kot dekleta drugod po svetu. 13 do
16let stare kenijske deklice v sezoni tekov čez drn instrn
pretečejo tudi po 100 do 110 km na teden.Kljub veliki količini
kilometrov, ki jih pretečejo,imajo ta dekleta malo težav z
menstruacijo ali zrodili nasploh in se zelo redko poškodujejo.
Ra-zloga za to sta dva: prvič, mlade Kenijke v otrošt-vu močno
okrepijo kosti z brezkončnim tekaškimpohajkovanjem po hribovitem
terenu; drugič, njimnihče ne dopoveduje, da dobre rezultate
lahkodosegajo samo skrajno vitke tekačice, in se zato neodrekajo
kalorični hrani, kar pa počno številneevropske in ameriške
tekačice. Kenijka rada reče:“Če hočem teči hitro in daleč, moram
telesu zago-toviti dovolj goriva. Mlade kenijske tekačice
nasprepričujejo, da veliko teka nikakor ni slaba strate-gija,
seveda, če se tekačica primerno specifičnookrepi za trening, če
napreduje načrtno in postop-no in če uživa dovolj kalorično hrano,
tako da njenreproduktivni sistem deluje pravilno.Zelo pogosto
slišimo previdnostni nasvet, naj mla-da oseba pred 18. letom
starosti nikar ne teče ma-ratona oz. pred 16. letom ne razdalj nad
10 km. Čese vam to zdi verodostojno, pomislite, da je TeglaLoroupe,
sedanja svetovna rekorderka v maratonu,v teku na 10 km prvič
“tekmovala”, ko je bila starasedem let. Njena osnovna šola je bila
skoraj točno10 km oddaljena od kmetije, kjer je živela in po-gosto
je šla od doma prepozno, ker je morala predšolo zjutraj opraviti še
razna dela na kmetiji. Kerse je bala, da bi jo učitelji zaradi
zamujanja kazno-vali, je v šolo tekla, in to ne po ravnem, ampak
po
-
STRAN 14
VRHUNSKI DOSEŽEK maj – junij 2001
močno hribovitem terenu, tako da se je izmuznilav razred, tik
preden je zazvonil zvonec. S “hojo” všolo je tako že v rosni
starosti 7 let vsak tedenpremagala po več kot 100 km (ne da bi
šteli kilo-metre, ki jih je pretekla ali prehodila, ko je
obi-skovala prijateljice, nabirala suhljad in prinašalavodo). Ko ji
je bilo 12 let, je razdaljo 10 km do šoleže pretekla v 35 minutah.
Poskusite dopovedatiTegli, da se otroci na aerobni trening ne
odzivajo!Podobno je neko drugo kenijsko dekle, Leah Ma-lot, pri 13
letih osvojilo naslov afriške prvakinje vteku na 10 km s časom
32:13, Susan Chepkemei,ki prihaja iz istega okrožja kot Tegla
Loroupe,Kapenguria, pa je v starosti 15 let 10 km preteklav času
31:45. Vse tri danes uspešno nastopajo kotmlade ženske –
Chepkemeijeva je pred kratkimzmagala v lisbonskem polovičnem
maratonu zneverjetnim časom 65:46; Malotova je bila v temteku
deveta. Pouk? Intenziven vzdržljivostni tre-ning in celo 100 km
teka na teden otrokom očit-no ne škoduje, ampak, nasprotno,
pripravlja oderza neverjetne dosežke v zrelih športnih letih.Ali
torej otroci lahko tečejo maraton, ne da bi s temdolgoročno
škodovali svojemu zdravju? Odgovorje nedvoumni “da”, vendar le,
dokler upoštevatenaslednje:1. Želja po teku mora izvirati v otroku
samem; star-ši naj ga podpirajo, nikoli pa ga k teku ne
smejosiliti.2. Otroci maratona ne bi smeli teči niti v
skrajnivročini niti v skrajnem mrazu. Treba jih je dobropoučiti,
kako naj pijejo med tekom.3. Poudarjati je treba zabavnost teka in
kondicijo,ki jo prinaša; tekmovalnost ni pomembna.4. Upoštevati je
treba načelo postopnosti in te-žavnost povečevati počasi, poleg
vzdržljivosti inmoči je treba poudarjati moč celotnega
telesa,specifično tekaško moč, koordinacijo in gibkost.5. Otroke je
treba spodbujati, naj si vzamejo čas innaj ne bodo razočarani, če v
kratkem času ne na-predujejo veliko. Na koncu koncev je Tegla
“tre-nirala” že 15 let in medtem doživela že marsikate-ro
razočaranje, preden je osvojila svoj prvi velikimednarodni naslov v
starosti 21 let: leta 1994 jezmagala v Newyorškem maratonu.
Owen Anderson,Peak Performance, april 2001
ZGODNJE TRENIRANJEZGODNJE TRENIRANJEZGODNJE TRENIRANJEZGODNJE
TRENIRANJEZGODNJE TRENIRANJE
Otroci naj se nespecializirajo prezgodajNajstniški olimpijski
prvaki v gimnastiki verjetnosvoj šport trenirajo že od petega ali
šestega letastarosti. Najboljši plavalci sveta, od katerih je
pravtako veliko najstnikov, tekmujejo že od 7 ali 8 letastarosti.
Najboljši umetnostni drsalci pogosto za-čnejo še mlajši, s štirimi
leti, najboljši teniški igralcipa celo s tremi. Tiger Woods je svoj
golf začelsestavljati, ko je bil star štiri leta, večina
kenijskih
tekačev pa je intenzivno tekla nekako od šestegaleta starosti
naprej.V celoti gledano se zdi, da najboljši športniki sve-ta
začenjajo vedno mlajši in trenirajo vedno boljintenzivno.
Pojavljanje nenavadno veščih šestlet-nih igralcev tenisa, golfa ali
umetnostnih drsalcevnam vsiljuje prepričanje, da morajo morebitni
pri-hodnji svetovni in olimpijski prvaki obvezno zače-ti svoj
posebni šport gojiti že zelo zgodaj. Kdor nezačne delati tako
zgodaj, naj ne bi nikoli mogel na-predovati v športnih veščinah, ki
jih potrebujevrhunski športnik, ampak bo obsojen na
nenehnobrezuspešno zalezovanje tistih, ki so začeli “pravičas”, tj.
v starosti petih, šestih ali sedmih let.S tega gledišča pomeni
čakati do najstniških let alicelo – bognasvaruj! – do odraslosti in
nato začetiresno trenirati nekako tako, kot da pridete na ples,ko
so muzikantje že odšli. Fiziologi menijo, da se“vrata”, skozi
katera morajo mišice in živčni si-stem, da se optimalno naučijo za
določen športspecifične gibe in veščine, zaprejo dokaj zgodaj
vživljenju, tj. v času, ko se oblikujeta živčni in mi-šični sistem.
Če se poskušate veščin naučiti pozne-je, ko sta živčni in mišični
sistem manj plastična,bodo rezultati manj ugodni. Uspešni trenerji
temzamislim sveto verjamejo, in posledica je, da neka-teri trenerji
umetnostnih drsalcev nočejo delati zzačetniki, če so ti starejši od
osmih let.Ali je v prepričanju, da morajo potencialni prihod-nji
elitni športniki začeti svoj šport gojiti v tako ranimladosti, tudi
kaj znanstvene soli? Morda pa smose samo tako grdo zapredli v mrežo
filozofije zma-govanja, da smo za vsako ceno pripravljeni
pri-tiskati na otroke, da počnejo nenaravne stvari –samo zato, ker
bi morda s tem, da jih ne bi takopriganjali, zmanjšali njihove
možnosti za posega-nje po športnem Olimpu. Ali morda za športnikene
bi bilo bolje, da bi v otroštvu počeli bolj splošnestvari in se
specializirali šele, ko telesno in čustvenodozorijo?Teh pomembnih
vprašanj bi se rad lotil z vidikašportnih dosežkov ter s
sociološkega in psihološ-kega gledišča. Najprej se moramo zavedati,
da čese dve stvari pojavljata skupaj, to še ne pomeni, daena
povzroča drugo. Tako npr. dejstvo, da se mnogilastniki olimpijskih
medalj v športni gimnastiki ssvojim športom ukvarjajo od petega ali
šestega letastarosti, ne pomeni, da so medalje osvojili zato, kerso
začeli tako zgodaj. Nihče se še ni lotil raziskave,v kateri bi
primerjal dosežke telovadcev, ki so sezačeli s svojim športom
ukvarjati v starosti od 9 do13 let, z rezultati tistih, ki so se z
gimnastiko zače-li ukvarjati že kot zelo majhni otroci.
Največkratkar nasploh predpostavljamo, da je zato, ker
elitnišportniki v mnogih športih začenjajo s 5 ali 6 leti,to
najboljši možni način.
Otroci naj se ukvarjajo z različnimi športiZnanost pravzaprav ne
podpira zgodnje specializa-cije, športno-medicinske in
športno-znanstvenemednarodne zveze pa od take prakse celo
odvrača-jo. Uradno stališče Mednarodne zveze za športnomedicino
poudarja, da “tako intenzivno treniranje
-
STRAN 15
VRHUNSKI DOSEŽEKmaj – junij 2001
otrok ni upravičeno niti po fiziološki niti po vzgojniplati”.
Ameriška akademija za pediatrijo zagovarjastališče, da bi morali
otroci poskusiti različne špor-te in se svobodno igrati, s čimer
spodbujajo svojospontanost in ustvarjalnost; vsekakor bi se
moraliizogibati neštetokrat se ponavljajočim napreza-njem v enem
samem športu.Zanimivo je, da raziskave ugotavljajo, da
otrokovidosežki v določeni starosti slabo napovedujejo do-sežke v
istem športu 2–5 let pozneje. Če si torej 9-letnik v nekem športu
pridobi izjemno veščost, stem še ne določa, kakšen bo njegov
dosežek, ko bostar 14 let, to pa je starost, ko se v nekaterih
športihmladi že pojavljajo na olimpijskih igrah. In obrat-no, če je
nekdo pri desetih nevešč, to še nič ne go-vori o njegovem
morebitnem dosežku pri petnaj-stih. Še več, taka oseba se lahko
prelevi v pravopravcato športno zvezdo ali zvezdnika. Za to je
večrazlogov: prvič, motivacija za nastopanje na najvišjiravni je
lahko v različnih starostih zelo različna;drugič, vsi športniki ne
zorijo enako hitro. Eni do-zorijo dokaj zgodaj, drugi pa zelo
pozno. Za sled-nje bi bil lahko intenzivni trening v otroštvu
goloizgubljanje časa.Zagovorniki zgodnje specializacije pogosto
dajejoprimer športnikov nekdanje Sovjetske zveze, kjerje bilo
zgodnje treniranje v določenih športih takorekoč uzakonjeno. Toda
same sovjetske raziskaveso postregle z dokazi zoper prezgodnjo
specializa-cijo. Ena od njih je pokazala, da je le malo
šport-nikov, katerih mladostna podlaga je bil en samšport, pozneje
v njem doseglo vrhunsko raven,medtem ko številni zelo uspešni
športniki svojoizjemnost pripisujejo tudi temu, da so se v
otrošt-vu ukvarjali z različnimi športi. Druga ruska raz-iskava
ugotavlja, da so športniki, ki so se specia-lizirali zelo zgodaj,
sicer hitro dosegli spoštovanjavredne rezultate, vendar se je to
pri večini zgodilože okrog 16. leta starosti, pozneje pa so
nastopalizelo nestanovitno in so, v nasprotju s tistimi, ki sose v
otroštvu ukvarjali z različnimi športi, velikopogosteje že zelo
zgodaj zapuščali tekmovalnevrste. Še bolj zanimivo je, da so Rusi
ugotovili, daso plavalci, ki so se začeli specializirati
pozneje,napredovali hitreje kot tisti, ki so se
specializiralimlajši. Vse raziskave prihajajo do sklepa, da
zgod-nja specializacija ne pomeni nikakršne prednosti.Kje torej
ostaja teorija, da se je treba športnih veš-čin učiti čim bolj
zgodaj, ko sta živčni in mišičnisistem še prožna in prilagodljiva.
Pravzaprav je mo-čan nasprotni dokaz, ki nakazuje, da
prezgodnjaspecializacija omejuje razvoj gibalnih veščin. Raz-laga,
zakaj je tako, je verjetna in privlačna: če vso de-javnost omejimo
na gibe, kakršne zahteva en samšport, lahko športniki dejansko
škodujejo celotnemurazvoju koordinacije, občutku za položaj
telesnihdelov v prostoru, gibčnosti, gibljivosti, ravnotežju,moči
vsega telesa in mišično-skeletni celostnosti, kiso vse sestavine
velikih športnih dosežkov.
Bolje je začeti kot vsestranski športnikS tega gledišča je
bolje, da postanemo oseba s širo-ko razvejeno gibalno osnovo, ki je
najprej vešča
učinkovito, hitro in močno delovati v raznih špor-tih, potem pa
se usmeri v enega in ga goji z večjovnemo, vztrajnostjo, bolje
koordinirana, močnejša,hitrejša ter bolj odporna proti poškodbam. Z
vidi-ka rezultatov znanost podpira načelo zgodnje sploš-nosti in
zavrača načelo zgodnje specializacije.S sociološkega gledišča ni
nobenega otipljivegadokaza v prid specializaciji. Medtem ko šport
na-sploh lahko razvija otrokove veščine, kot so sode-lovanje,
smisel za družabnost in gojitev medčlo-veških odnosov, pa raziskave
kažejo, da močnejšeusmerjanje v en sam šport zmanjša število
prilož-nosti za družabne odnose zunaj tega športa, karprivede do
občutka osamljenosti in občutka, datrening človeku natika “socialne
lisice”. S psiho-loškega vidika pa je zgodnja specializacija kar
za-strašujoča. Raziskave so namreč odkrile močnozvezo med trajanjem
časa, ki ga nekdo posveti spe-cifičnemu športu in pogostostjo
pojavljanja vedenj-skih problemov, kot so “pregorevanje”,
ponočeva-nje in popivanje, jemanje poživil oz. mamil, divjašt-vo,
nezdrave omejitve v prehranjevanju in težaves samopodobo.Izkazalo
se je, da je zgodnje ukvarjanje z različni-mi športi, ki so zabavni
in otroka čustveno bogati-jo ter mu dajo čas, da postopno pridobi
splošnomoč vsega telesa, hitrost in koordinacijo, najboljšaspodbuda
za skladen razvoj otroka kot psihosocial-nega bitja in tudi za
njegovo prihodnjo športnorast. Ko vam bo kdo kdaj rekel, da se vaši
otrocine morejo odlikovati v izbranem športu, ker nisozačeli brcati
žoge v nogometna vrata ali vaditi nabradlji, ko so bili stari pet
let, se samo pomiloval-no nasmehnite njihovi nevednosti. Raziskave
nam-reč kažejo, da mladi otroci, ki se navdušeno in zveseljem
ukvarjajo z različnimi športi, pozneje vizbranem športu vztrajajo
veliko dlje in pridejoveliko više kot tisti, ki se specializirajo
že v ranemotroštvu. Owen Anderson,
Peak Performance, april 2001
TRENIRANJE OTRENIRANJE OTRENIRANJE OTRENIRANJE OTRENIRANJE OT RT
RT RT RT RO KO KO KO KO K
Prava pot: spodbudain opora ter nič pritiskovBruce Tulloh,
nekdanji evropski prvak v teku na 5000m, učitelj, priznan trener in
športni pisec ter oče trehdobrih tekačev, daje nekaj domiselnih
nasvetov star-šem in trenerjem prizadevnih atletov.Ključ do
uspešnega treniranja otrok – lastnih alitujih – je v tem, da se
vsake razvojne dobe lotimodrugače, in sicer glede na okoliščine, ki
jo sprem-ljajo. Vsi si želimo, da bi bili naši otroci
olimpijskiprvaki, toda kolikor je znano meni, je v tem uspe-la samo
ena oseba (oče Seba Coeja); najslabše, karlahko storite, je, da na
svoje otroke pritiskate ssvojimi lastnimi sanjami o slavi in potem
njih kri-vite, ker jih niso uresničili.V vsakem obdobju življenja
imata razvijajoča sefant in dekle svoje lastne razloge za
ukvarjanje s
-
STRAN 16
VRHUNSKI DOSEŽEK maj – junij 2001
športom. Ti so lahko želja po pohvali ali želja, danaredita vtis
na svoje vrstnike. Še bolj verjetno je,da v sebi odkrijeta smisel
za določen šport, ki jimaprinaša lepo mero uspeha. Vsi si želimo
najti po-dročje, kjer se znamo vešče sukati. Samospoštova-nje
temelji na dosežkih, šport na klubski ravni paje izvrsten način,
kjer se redno delijo dosežki.
Starost od 7 do 11 let: izogibajte sesindromu “male
lige”Nemalokrat slišimo za nogometne klube, ki poši-ljajo izvidnike
na osnovnošolska srečanja, pa tudio starših, ki svoje še zelo
majhne otroke silijo všport – Američani pravijo temu “sindrom male
li-ge”. Toda v zgodnjem otroštvu je šport le igra invseeno je, kdo
zmaga. Otrok se mora gibati: razvi-jati mora telo in možgane, in to
najbolje počne, čese hkrati zabava.Vadba je tudi učenje o svetu in
o tem, kako svetdeluje. Šport ima enako kot življenje svoja
pravilain svoje omejitve. Kot življenje poskuša biti pošten,a mu to
vedno ne uspe. Otrok pri tem na trd načinpride do dragocenega
spoznanja – da ima tudi onsvoje meje. Starši morajo ugotoviti, kaj
zna početidobro in česa ne zna. Nuditi mu moramo
številnepriložnosti in mu pomagati, da izbere tiste, ob ka-terih bo
kot oseba najbolje rasel.Model Tigra Woodsa ni najboljši, ker
predpostav-lja starše, ki otroku vsilijo režim v ranem otroštvu,ko
sam še ne more izbirati. Na vsak uspeh, ki gadoseže ta model, pride
na stotine razočaranihotrok, ki jih krivijo, ker niso uspeli tako,
kot so pri-čakovali njihovi častihlepni starši.V osnovni šoli
moramo otroka spodbujati k teku,nikoli pa ga ne smemo siliti. Čisto
navaden razlog,da začne teči, je, da hoče biti kot očka in mama,in
to je dobro. Če je v kraju, kjer živite, klub zaotroke, mlajše od 9
ali 11 let, jih navdušite, da semu pridružijo, vendar se prej
prepričajte, ali delov-ni režim v klubu zagotavlja pestrost in ali
se ogibaprezgodnji specializaciji. Koliko naj otrok pretečev tej
starosti? Teče lahko, kolikor mu ustreza, seve-da, če teče v svojem
tempu. Največja nevarnost zadanašnje otroke – še posebej mestne –
je, da se negibljejo dovolj, kar vodi v strmo navzdol
obrnjenospiralo, pri kateri nedejavnost vodi v debelost, tapa jih
odvrača od kakršnegakoli gibanja. Dolgi tekipo asfaltu vsekakor
niso pametna zamisel, nobene-ga razloga pa ni, zakaj otroci ne bi
šli teč za 50 ali60 minut, ki pa naj jih prekinjajo s hojo ali
kakodrugo dejavnostjo. Otroci imajo dovolj zdrave pa-meti, da ob
prvih znamenjih utrujenosti začnejoteči počasneje ali hoditi.
Značilen vzorec klubskegatreninga bi bil lahko naslednji:
• 5 minut teka okrog nogometnega igrišča;• 10 minut vaj, navadno
s sotekačem;• 4–8 krogov na stezi, ki naj bodo deljeni v hitrein
počasne odseke;• 15 minut vadbe kake tehnike (npr. kakega odskokov
ali metov);• 2 kratki štafeti v različnih moštvih;• 5 minut
neprekinjenih štafet (tek parov);• 2 kroga počasnega jogginga.V tej
dobi moramo vedno poudarjati raznolikost.Če se otrok s športom
ukvarja štirikrat na teden,je to dobro, toda ti štirje dnevi naj
vsebujejo nogo-met, plavanje, judo ali kolesarjenje in tek.
Starost od 11 do 13 let: uprite sepritiskom po specializacijiV
teh letih otrokovo izbiro navadno usmerjajo star-ši in učitelji.
Pritiskom po specializaciji za eno stvarse je treba odločno upreti:
vsi dokazi govorijo v priddejstvu, da so tisti, ki se do 14 leta
starosti uspejoogibati specializaciji, močnejši in manj nagnjeni
kpoškodbam kot tisti, ki se specializirajo pred to sta-rostjo.
Zgodnja specializacija lahko sicer prinesekratkoročni in zgodnji
uspeh, toda ali stremimo ktemu?V tej starosti je velikanska razlika
med tistimi, kise razvijejo zgodaj in drugimi, ki se razvijejo
pozne-je. Lahko se zgodi, da bo nerazvit komaj-enajstlet-nik moral
teči z nenavadno močno razvitim štiri-najstletnikom. Trenerji in
starši morajo biti pre-vidni, da otroka ne pošljejo v tekmovalni
boj, kozanj še ni pripravljen, ne smejo pa se mu popolno-ma
izogibati. Ljudje se razvijamo tako, da prema-gujemo izzive,
umetnost treniranja otrok pa je tudiv tem, da za vsakega malega
varovanca najdeš pri-meren izziv.Vsi trije moji otroci so postali
uspešni tekači. Clivese je razvijal počasi, kot jaz sam, a je vedno
hotelbiti tekač. Ko je bil star 11 let, je hotel nastopiti
napodročnem tekmovanju v skupini dečkov do pet-najstega leta
starosti. Rekel sem mu, da se mi to nezdi najbolje, a me je
zavrnil: “Pa kaj, če bom zad-nji, to me ne bo ubilo.” Od 75 dečkov
je bil dva-insedemdeseti in res je preživel. Clive si močno
želiuspeti. V srednji šoli je zelo trdo treniral in se pre-bil do
nacionalnega razreda, kot študent pa je celoosvojil naslov
britanskega univerzitetnega prvaka.Hčerki dvojčici Katherine in
JoJo imata veliko na-ravnega daru in po srečnem naključju
rojstnegadatuma sta bili pri vrhu svoje starostne skupine. Žev
prvem letu sta popolnoma uničili krajevne tek-mice. Zelo nadarjene
otroke je pravzaprav težje tre-nirati – njim s korenčkom uspeha ne
moreš mahatipred nosom, ker so se ga že najedli.Z večino otrok te
starosti je najboljši pristop kre-pitev moštvenega duha, pa naj gre
za klub ali zašolsko moštvo. To počasneje se razvijajočim omo-goča,
da so deležni uspehov svojega moštva. Uspeš-nejšim posameznikom, ki
se razvijajo hitreje, jetreba pokazati, da za zmago moštva ali
štafete po-trebujejo tudi druge. S kratkoročnimi cilji pred nji-mi
naj treniranje poteka dvakrat na teden, vendar
Vaš četrtkov prijatelj!
-
STRAN 17
VRHUNSKI DOSEŽEKmaj – junij 2001
mora biti združeno z vsemi drugimi telesnimi de-javnostmi, kot
so npr. igre in šolska športna vzgo-ja.
Starost od 13 do 15 let: upoštevajtedružabno življenjeV tej dobi
otrok že veliko bolj sodeluje pri spreje-manju odločitev. Druga
značilnost te starostneskupine je, da moramo upoštevati tudi
njegovedružabne aktivnosti. Tek je treba organizirati tako,da ni v
neposrednem sporu z drugimi razvijajoči-mi se interesi. Če je v
kraju klub, ki slovi po dobremmoštvenem duhu, bo otroku priskrbel
oporo indružbo, ki sta v tej starosti tako zelo pomembni.V tem času
bo postalo že precej bolj jasno, za kajje otrok najbolj nadarjen.
Toda zares nadarjentekač bi lahko pozimi, ko drugi tekači tečejo
kros,morda koristil nogometnemu ali hokejskemu mošt-vu. To naj vam
ne dela sivih las, kajti nogometulahko dodate nekaj tekaškega
treninga, za atletskatekmovanja pa je še dovolj časa, če začnete
treni-rati marca.Treniranje zdaj lahko postane bolj urejeno,
vendarkljub temu še vedno lahko vsebuje tudi drugešporte. Značilen
tedenski vzorec bi bil lahko dvatreninga v klubu, tekmovanje v
soboto, čemur lah-ko dodamo enega ali dva teka v dnevih, ko ni
dru-gih športnih dejavnosti. V tej starosti je pomemb-no, da nekdo
piše dnevnik treniranja, tako da vesčas vemo, kako je mladi
športnik pripravljen, in dalahko iz leta v leto povečujemo
zahtevnost obre-menitev s treningom.V tej starosti treniranje še ne
traja vse leto. Rastočetelo je treba razbremeniti nenehnih
pritiskov ne-prekinjenega treniranja, pa čeprav bi trening lah-ko
koristil. Naraven odmor nastane s šolskimi po-čitnicami, z
družinskimi obiski, smučarskimi počit-nicami in potovanji v tujino,
in niti športnik nitinjegovi starši naj si s tem ne delajo skrbi.
Zavedatise moramo, da premalo treninga v tej dobi nikakorne more
biti razlog, da športnik pozneje ne bi ures-ničil vse svoje
nadarjenosti, če pa ga v teh letih ktreningu ali tekmovanju
priganjamo premočno, seto kaj lahko zgodi.Motiviran tekač z
večletnimi izkušnjami sicer lah-ko trenira zelo veliko, a to ne
ustreza vsakemu. Naj-boljši atlet, kar sem jih doslej treniral,
RichardNerurkar, ki je postal najboljši britanski tekač vteku na 10
000 m in v maratonu, je že kot štirina-jstletnik pretekel po 80 km
na teden, toda poleti,ko se je učil za izpite, je s treniranjem
prekinil.Najboljša svetovna maratonka, Tegla Loroupe, jev starosti
11 let vsako jutro pretekla 10 km do šole,popoldne pa nazaj domov.
A to je na kenijskempodeželju povsem običajno.Obe moji hčerki sta v
starosti 14 let trenirali pet-krat na teden in tako pretekli po
okrog 30 km. Odpetih dni sta bila dva posvečena hitrosti. To je
bilodovolj, da sta v tej starosti 1500 m pretekli pod 4min. 40
sek., naslednje leto pa sta rezultata potis-nili celo na 4:25. To
je bila tudi raven treniranja,ki sem jo uporabljal za svoja šolska
moštva te sta-rosti. Običajno smo jeseni nabirali vzdržljivost,
naši cilji so bile cestne štafete in šolska srečanja,potem pa
smo se lotili krosa in se pripravljali naangleško prvenstvo v
krosu, ki je bilo meseca mar-ca. Po zadnjem krosu smo se usmerili v
treniranjeza poletne nastope na atletski stezi.
Starost nad 16 let: trening prilagajamosposobnostimOd te točke
naprej so starši samo svetovalci in ničveč diktatorji. Raven
treniranja prilagajamo spo-sobnostim posameznika. Na tej ravni
lahko tekačna dolge proge preteče od 50 do 65 km na teden –dovolj,
da pokaže nadarjenost in se uspešno pri-pravlja na zaključne
izpite. Eden od mojih dijakovs kolidža Marlborough je lansko
poletje naredil triizpite na višji ravni in se, potem ko je po
končanemšolanju povečal obseg in obremenitev na treningu,letos
spomladi uvrstil v britansko mladinsko mošt-vo.Zares nadarjen atlet
je lahko pri 17 letih že čistona meji mednarodnega razreda. V takem
primeruje morda treba narediti nekaj potez, s katerimi dobiveč časa
za treniranje. V celoti gledano pa je bo-lje, da ostanete v
izobraževanju čim dlje, kajti športin izobraževanje je lažje
združevati kot šport inslužbo. Z letom počitka in tremi ali štirimi
letiuniverze ima športnik realno možnost, da do kra-ja razvije
svoje talente.Po drugi plati pa morajo starši sprejemati dejstvo,da
puberteta prinaša ogromne psihične in telesnespremembe in da se
spremenijo tudi prednosti. Mo-ji hčerki, ki sta v starosti 15 let
premagovali KellyHolmes (tekačica z olimpijsko medaljo v teku na800
m), sta leto dni po tistem zgubili veselje doteka. Umetnost,
življenje in literatura so postalizanju veliko pomembnejši. Kot
starša sva z ženomorala sprejeti njuno izbiro. Čeprav sva ju
izgubi-la kot atletinji, sva ju ohranila kot hčerki in
prijate-ljici. Postali sta srečni in uspešni na druge načinein
prepričan sem, da sta jima disciplina in zaupa-nje, ki sta ju
okrepili s treniranjem teka, pomagalipozneje v življenju.Zato
staršem pravim: “Uživajte v vsakem trenutkušportne poti svojih
otrok, a bodite realisti, kar zade-va njeno pomembnost: saj to je
njihov šport in nji-hovo življenje.”
Bruce Tulloh,Peak Performance, april 2001
ŠPORŠPORŠPORŠPORŠPORT NT NT NT NT NA ZNA ZNA ZNA ZNA
ZNANOSANOSANOSANOSANOSTTTTT
Geni in treniranjeza vrhunske dosežkeWill G. Hopkins,Univerza
Otago, Nova ZelandijaGeni določajo približno polovico razlik v
telesnihdosežkih različnih populacij. Njim lahko pripišemotudi
približno polovico razlik v odzivanju na treniranje.Pri razlaganju
razlik v dosežkih posameznih športni-kov so geni najbrž pomembnejši
od samega trenira-
-
STRAN 18
VRHUNSKI DOSEŽEK maj – junij 2001
nja. Da bi “naredili” elitnega športnika, je zato lo-gično, da
odkrivamo nadarjene posameznike in izbe-remo primerne starše.Pred
meseci je nekdo začel razpravljati o tem, dasta “športni dosežek in
športna strokovnost v ce-loti rezultat ur, posvečenih garanju, ne
pa podedo-vanih lastnosti”. Prilagajanje na trening je
takopomembno, je poudarjal, da morda prekrije celovse, kar
prispevajo geni. Pripomnil je tudi, da jemed športniki in
nešportniki kaj malo očitnih raz-lik, kar zadeva temeljne vizualne
in gibalne veščine,zato bi vrhunski dosežki utegnili biti nič več
in ničmanj kot specifična spretnost ali fiziološka prila-goditev,
ki ju pridobimo s specifičnim treningom.Navedel je vir (Ericsson in
sodel., 1993), s katerimje podprl svoje razmišljanje. Popustil je
le toliko,da je priznal, da lahko telesna višina in kake
drugeposebnosti telesne zgradbe prispevajo k uspešno-sti v
določenih športih. Izrekel je tudi razumno trdi-tev, da je treba,
če želimo, da bo posameznik po-zneje res uspešen, določene športe
trenirati že vzgodnjem otroštvu.V razpravi, ki je sledila, so
opozorili na dejavnike,ki nimajo zveze z dednostjo, npr. podporo
druž-benega okolja. Omenili so tudi motiviranost za tre-niranje, a
ni bilo povsem jasno, ali so mislili, da jeta lastnost podedovana
ali pridobljena. Trditev, daso sposobnosti vrhunskih športnikov
prirojene inpridobljene, so podpirali z zgovornostjo, ne pa
zdokazi; isti avtor je celo trdil, da je vrojene sposob-nosti moč
spreminjati. Nekdo je dodal malce večobjektivnosti in poudaril, da
aerobne moči po-vprečnega človeka s treniranjem ni moč spremenitiv
aerobno moč, s kakršno se ponašajo elitni vzdrž-ljivostni
športniki, in da so razlike v telesnih spo-sobnostih otrok, ki so
trenirali malo ali pa nič, ven-darle očitne.V razpravi se skoraj
niso sklicevali na objavljenevire. Še posebej zanimivo je, da ni
nihče omenjalraziskav Clauda in Thomasa J. Boucharda. Njunodelo
imam za temeljno: z geni navadno lahko po-jasnimo polovico razlike
v dosežkih med posamez-niki. Drugače povedano, ko primerjamo
njihovetelesne sposobnosti, je dednost tako pomembnakot vsi drugi
vplivi skupaj. Bouchardova sta tudiugotovila, da dednost določa
vsaj polovico ra
