Upload
sarila
View
60
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Mag. Darja Silan Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana. VREMENSKA POROČILA IZ ŠOLSKE TERA SE. - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
Mag. Darja SilanGimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in
vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
predmet študij okolja medpredmetno raziskovalno delo:
-okoljska vzgoja-biologija-fizika-kemija
Vsebine iz vseh štirih učnih načrtov se marsikje prepletajo
in niso strogo vezane na en sam letnik.
Celostno spoznavanje ter razumevanje okoljskih pojavov
Dijaki se naučijo nekaterih novih metod dela v naravoslovju ter spoznajo nove merilne instrumente
Načrtovanje poskusa, zbiranje podatkov ter interpretacija
Predstavitev svojega dela vrstnikom ter širši skupnosti
znajo postaviti vremensko postajo naučijo se preprostih bioloških, fizikalnih in kemijskih
metod raziskovanja zraka, znajo uporabljati različne merilne inštrumente ter zapisovati in urejati podatke zavedajo se vpliva na počutje in zdravje človeka ter
posledic onesnaženosti zraka, ki se lahko pojavijo pri ostalih organizmih (rastline, živali, lišaji..).
spoznajo, da je zrak ena od osnovnih potreb našega obstoja
kritično presojajo pomen in vlogo raznih onesnaževalcev zraka v urbanem okolju
ugotavljajo in analizirajo sestavo zraka razumejo pomen in vsebino prostorskega
načrtovanja mest
spoznavajo metode terenskega dela in fizikalne ter kemijske analize zraka
raziskujejo medsebojno povezanost sestave zraka in njenega vpliva na biocenozo (živeči del mestnega ekosistema)
izvedejo samostojne raziskave zraka v skupinah (dvojice ali večja skupina)
raziskujejo, kakšna je vsebnost škodljivih snovi v zraku
utemeljijo pomen rezultatov raziskav z ekološkega vidika
prepoznavajo pozitivne in negativne okoljske spremembe v okolju
razvijajo odgovornost in skrb za ohranjanje čim večjih zelenih površin v centru mesta, preusmeritev glavnih prometnic na obrobje mesta
razmislek o drugačni mobilnosti v mestu.
dijaki naj bi spoznali značilnosti zraka ter njegovega onesnaževanja, ki je škodljivo za naše zdravje ter lahko prizadene tudi večino drugih organizmov
pokazati dijakom, da je tudi raziskovanje zraka zanimivo seznaniti dijake z osnovnimi metodami raziskave zraka omogočiti učenje izven učilnice razvijati skupinsko delo ter odgovornost posameznika pripravljenost, da sledijo načinom trajnosti v vsakdanjem
življenju (npr: izbira javnega transporta, več pešačenja ali kolesarjenja…)
Osnovne informacije o zraku (bio, kem, fiz, geo); bolezni dihal pri človeku nastalih zaradi onesnaženosti zraka
ter poškodbe na rastlinah, Osebna raziskovalna mapa (portfolio) Pregled obstoječe šolske opreme (fiziki, kemiji, biologiji in
geografiji) s katero bodo lahko opravljali meritve zraka. Postavitev vremenske hišice na terasi šole Spoznajo osnovne metode terenskega dela ter delovanje
merilnih inštrumenov
Meritve izvedejo vsak dan med glavnim odmorom ali takoj po pouku vedno ob istem času, da so podatki bolj primerljivi
Meritve skrbno beležijo na skupne formularje Istočasno spremljajo tudi uradne podatke o stanju zraka preko
internetne strani ARSO (Agencije Republike Slovenije za okolje) Primerjajo uradne podatke s svojimi
Rezultate oblikujejo v ustrezne tabele, grafe.. interpretirajo dobljene rezultate spoznajo pomen kakovosti zraka za življenje v mestu ter
posledice onesnaženja zraka na živi svet dijaki se zavedajo, da je kvaliteta zraka, ki ga dihamo,
neposredno povezana z mnogimi zdravstvenimi obremenitvami telesa ter boleznimi, zlasti na dihalih.
evalvacija v obliki poročanja skupin, oblikovanja skupnega poročila opravljenega raziskovalnega
dela. Predstavitev na Plečnikovih dnevih
1. TEORETIČNI DEL : Zemlja in njena atmosfera2: MERITVE FIZIKALNIH PARAMETROV ZRAKA temperatura zraka relativna vlažnost zraka zračni pritisk opazovali vreme in vrste oblakov hitrost vetra osvetljenost
termometri (analogni, alkoholni ter temperaturni senzor Vernier v povezavi z vmesnikom (CBL))
barometer higrometer anemometer; analitska tehtnica za potrebe tehtanja in osnovna kemijska
oprema; CBL in TI-92 z ustreznimi senzorji za temperaturo, osvetljenost
in koncentracijo ogljikovega dioksida.
Accuro črpalka za zrak in nekaj primerov Draegerjevih cevk za pline (Ministrstvo za obrambo RS, Uprava za zaščito in reševanje)
zračna črpalka za merjenje zdravju škodljivih prašnih delcev PM10 (Ekološka mobilna enota Instituta Jozefa Stefana v Ljubljani ).
kvarčni filtri za meritve PM10 (Meteorologi na ARSO ).
Od oktobra do sredine decembra Vsak dan v glavnem odmoru Nekatere meritve so potekale neprekinjeno Dvojice Razpored dijakov različnih razredov glede na njihove
šolske obveznosti
temperatura okt - dec
-10
-5
0
5
10
15
20
25
30
35
17.1
0.05
19.1
0.05
21.1
0.05
23.1
0.05
25.1
0.05
27.1
0.05
29.1
0.05
31.1
0.05
2.11
.05
4.11
.05
6.11
.05
8.11
.05
10.1
1.05
12.1
1.05
14.1
1.05
16.1
1.05
18.1
1.05
20.1
1.05
22.1
1.05
24.1
1.05
26.1
1.05
28.1
1.05
30.1
1.05
2.12
.05
4.12
.05
6.12
.05
8.12
.05
10.1
2.05
12.1
2.05
14.1
2.05
tem
epra
tura
°C
Metoda 1
Metoda 2
relativna vlažnost zraka
50
55
60
65
70
75
80
85
90
95
100
17.1
0.05
19.1
0.05
21.1
0.05
23.1
0.05
25.1
0.05
27.1
0.05
29.1
0.05
31.1
0.05
2.11
.05
4.11
.05
6.11
.05
8.11
.05
10.1
1.05
12.1
1.05
14.1
1.05
16.1
1.05
18.1
1.05
20.1
1.05
22.1
1.05
24.1
1.05
26.1
1.05
28.1
1.05
30.1
1.05
2.12
.05
4.12
.05
6.12
.05
8.12
.05
10.1
2.05
12.1
2.05
14.1
2.05
vlaž
no
st (
%)
Vlažnost [%]
tlak
950
970
990
1010
1030
1050
1070
1090
1110
1130
1150
17.1
0.05
19.1
0.05
21.1
0.05
23.1
0.05
25.1
0.05
27.1
0.05
29.1
0.05
31.1
0.05
2.11
.05
4.11
.05
6.11
.05
8.11
.05
10.1
1.05
12.1
1.05
14.1
1.05
16.1
1.05
18.1
1.05
20.1
1.05
22.1
1.05
24.1
1.05
26.1
1.05
28.1
1.05
30.1
1.05
2.12
.05
4.12
.05
6.12
.05
8.12
.05
10.1
2.05
12.1
2.05
14.1
2.05
tlak
(h
Pa)
Tlak
DatePrecipitation
in mm pH
21/10/2005 3 6.8
22/10/2005 5 6.8
26/10/200 70 6.5
11/11/2005 40 6.9
Precipitation in mm
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Date 21/10/2005 22/10/2005 26/10/200 11/11/2005
Pre
cip
itat
ion
in m
m
pH
0
1
2
3
4
5
6
7
8
Date 21/10/2005 22/10/2005 26/10/200 11/11/2005
Sestava zraka: Dušik 78% kisik 21% Argon 1% Ogljikov dioksid, metan, helij, kripton, neon, ozon, xenon
V zraku so še manjše količine: Vodne pare Cvetnega prahu Aerosolov Prašni delci različnih velikosti Različni mikroorganizmi
Dräger Multiwarn II:- Naprava za določanje
koncentracije plinov
- Elektrokemični sensor lahko zazna11 različnih plinov.
- Merili smo koncentracije 4 plinov
Uporaba naprave: Naftna industrija, v
rudnikih, ob različnih nesrečah ali izrednem nenadnem onesnaženju zraka
Dušikovi oksidi ( NOx),
Polutant NO2 je viden kot rdeče rjava plast nad večino urbanih področij.
NOx se tvorijo pri izgorevanju goriva pri visokih temperaturah
Večina teh plinov se izloča iz raznih vozil ter motorjev, ki za delovanje rabijo fosilna goriva
NOx se lahko tvorijo tudi naravno
Metoda (Draeger) Merilne cevke odpremo ter
namestimo v črpalko Skozi cevke črpamo Pride do razbarvanja, ki je
sorazmerno vsebnosti plina Odčitamo rezultate
Sprememba barve: SO2: sivo-zelena -> modro-siva
NO2: sivo-modra -> bela
Draeger tubes
Accuro
0
10
20
30
40
50
60
μg/m3
17.10.05 24.10.05 31.10.05 7.11.05 14.11.05 21.11.05 28.11.05 5.12.05 12.12.05date
NOx
ARSO
Rezultati meritev NO2 (ARSO)
0
2
4
6
8
10
12
mikrog/m3
17.10.05 24.10.05 31.10.05 7.11.05 14.11.05 21.11.05 28.11.05 5.12.05 12.12.05
date
SO2
ARSO
Rezultati meritev SO2 (ARSO)
CBL:(Calculator-Based Laboratory System).
-CBL je prenosna naprava za merjenje različnih parametrov v naravi
-različni senzorji -zelo primerno za terensko delo, ker deluje tudi na baterije -povežemo ga s prenosnim računalom TI-92Plus ali pa na
osebni prenosni računalnik -CHEMBIO program.
Povprečna vrednost: 295 ppmSpodnja vrednost: 283 ppmZgornja vrednost: 312 ppm
Prašni delci (angl: Particular matters) se sproščajo v zrak iz gorenjem, iz dimnikov…
V določenih koncentracijah lahko škodujejo zdravju in povzročajo bolezni dihal kot so bronhitis, dražeč kašelj, astmatične napade, in različne srčne bolezni.
Daljše izpostavljanje prašnim delcem lahko izzove kronične bolezni, drugim pa škodi že krajše izpostavljanje
EPA Air Quality Index
Levels of Health Concern
PM2.5 PM10
0-50 Good None None
51-100 moderate None None
101-150 Unhealthy for sensitive groups
People with respiratory or heart disease, the elderly, and children should limit outdoor activity
People with respiratory disease, such as asthma should limit outdoor activity
151-200 Unhealthy People with respiratory or heart disease, the elderly, and children should avoid others limit their outdoor activity
People with respiratory disease, such as asthma, should avoid outdoor activity others limit it
201-250 Very Unhealthy People with respiratory or heart disease, the elderly, and children should stop any outdoor activity others should avoid it.
People with respiratory disease, such as asthma, should avoid any outdoor activity; everyone else, especially the elderly and children, should limit outdoor activity
251-300 hazardous Everyone should stay indoors
Everyone should stay indoors
Uporabili smo zračno črpalko s pretokom 2 m3/h. vsebuje kvarčni filter za prašne delce naprava meri količino prečrpanega zraka v 24 urah Rezultate primerjamo z uradnimi ARSO
Povprečna vrednost: 50 μg/ m3 Maksimalna vrednost: 83 μg/ m3 Minimalna vrednost: 17 μg/ m3
Limitna vrednost: 50 μg/ m3
Temperatura Relativna zračna vlaga Svetlobna intenziteta Zračni tlak Pokritost neba z oblaki ter vrsta oblakov Plini v zraku Prašni delci
izdelana v sodelovanju med dijaki in mentorji. pri dvomesečnem merjenju je zbranih veliko rezultatov. medsebojni vpliv vremena in vremenskih pojavov na
temperaturo, tlak, relativno zračno vlažnost, veter in svetlobo v ozračju.
naše meritve: ARSO začetne težave z merilnimi instrumenti raziskali smo nekatere lastnosti zraka standardizacija postopkov meritev - primerljivost z uradnimi
ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor).
Vsaka dejavnost dijakov, ki poteka izven rednih učnih ur mora biti zanimiva in privlačna, da žrtvujejo svoj prosti čas
dijakom s preprostimi metodami približati raziskovalno delo na področju različnih fizikalnih in kemijskih parametrov zraka ter atmosfere.
razviti znanje in spretnosti dijakov za izvajanje meritev na terenu, vzporedno razviti zmožnost opazovanje okolja in sklepanja o tem, kakšne rezultate meritev je smiselno pričakovati,
Dijakom pomagamo odpirati glavo in srce za drugačen, bolj zrel pogled na svoje »male« življenjske odločitve, ki naj bi bile bolj okoljsko trajnostno naravnane.
Dijakom pomagamo, da se začnejo zavedati pomena zraka in okolja kot celote.
Le ljudje, ki se okolja in njegovih kvalitet zavedajo, imajo do njega ustrezen, spoštljiv in zdrav odnos.