Vrhovno sodiščeKazenski oddelek

Sodba I Ips 508/2008

ECLI:SI:VSRS:2009:I.IPS.508.2008

Evidenčna številka: VS2004693Datum odločbe: 12.03.2009Opravilna številka II.stopnje: VSL I Kp 1302/2007Področje: KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVOInstitut: pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek zapreklic pogojne obsodbe - roki za preklic pogojne obsodbeZveza: ZKP člen 506.KZ člen 50, 51, 54, 55, 55/2.Objava v zbirki VSRS: KZ 2007-2010

Jedro

Po izteku preizkusne dobe sodišče sme le preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, določeno v pogojniobsodbi, ne more pa več odločati na vse načine, ki so predvideni v 54. členu KZ.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne. II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A.

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 31.8.2007 preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno obsojenemuA.B. zaradi kaznivega dejanja goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (KZ) ssodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19.5.2003 ter mu izreklo kazen enega leta zapora. Višje sodišče vLjubljani je s sodbo z dne 20.3.2008 pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in sodbosodišča prve stopnje potrdilo, obsojencu pa v plačilo naložilo stroške pritožbenega postopka.

2. Obsojenčev zagovornik je zoper navedeno pravnomočno sodbo dne 29.4.2008 vložil zahtevo za varstvozakonitosti (ki je bila Vrhovnemu sodišču v reševanje predložena dne 17.12.2008) zaradi kršitve kazenskegazakona in kršitve določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvozakonitosti ugodi, izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novosojenje in na podlagi 423. člena ZKP odloži izvršitev sodbe.

3. Vrhovni državni tožilec mag. A.F. je v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo drugega odstavka423. člena ZKP dne 19.1.2009 predlagal zavrnitev zahteve. Z odgovorom državnega tožilca sta bila obsojenecin zagovornik seznanjena ter se je zagovornik v zvezi s tem pisno izjavil dne 28.1.2009.

B-1 4. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja:- da je to izrednopravno sredstvo mogoče vložiti le iz razlogov navedenih v 1. do 3. točki 420. člena ZKP, in sicer: zaradikršitev kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. členaZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; - da je kotrazlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(drugi odstavke 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposrednotemelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena.

B-2 5. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev 54. in 55. člena KZ. V zahtevi navaja, dasta sodišči navedeni zakonski določbi napačno uporabili, ko sta ugotovili, da pri odločitvi v postopku preklicapogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naložene obveznosti, sodišče po preteku preizkusne dobe nima možnostiodpustitve pogoja po 54. členu KZ in da po preteku preizkusne dobe kot edina dopustna možnost ostajapreklic pogojne obsodbe in izrek kazni. Po stališču vložnika določba prvega stavka prvega odstavka 55. členaKZ ne predstavlja splošnega pravila za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti, saj se za teprimere nikoli ne uporablja. V 55. členu KZ so upoštevaje načelo pravne varnosti varovani interesi obsojencana pogojno kazen, in sicer tako, da ne glede na ostala dejstva, kazni iz pogojne obsodbe v določenem roku niveč mogoče izreči. Edino pravilno tolmačenje drugega odstavka 55. člena KZ je, da lahko sodišče odloči opreklicu in izreku kazni kot eni od možnosti iz 54. člena KZ, najkasneje v roku enega leta od potekapreizkusne dobe.

6. Pogojno obsodbo sodišče izreče, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovoobnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo kazenske odgovornosti in glede na druge okoliščine, vkaterih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj (tretjiodstavek 51. člena KZ). S pogojno obsodbo določi sodišče storilcu kaznivega dejanja kazen, ki pa ne boizrečena, če obsojenec v času, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let(preizkusna doba) ne bo storil novega kaznivega dejanja (prvi odstavek 50. člena KZ). V pogojni obsodbilahko sodišče določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne vrnepremoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivimdejanjem ali ne izpolni drugih, v kazensko pravnih določbah predvidenih obveznosti; rok za izpolnitev tehobveznosti določi sodišče v mejah preizkusne dobe (tretji odstavek 50. člena KZ). Pogojna obsodba, tako (kotsamostojna kazenska sankcija opozorilne narave) vsebuje opozorilo in tudi grožnjo, da jo bo sodišče preklicaloin izreklo kazen, ki je v njej določena, če pogojno obsojeni v preizkusni dobi ne bo spoštoval temeljnegapogoja za pogojno obsodbo - namreč, da ne bo storil novega kaznivega dejanja in drugih pogojev aliobveznosti, ki so mu bili naloženi s pogojno obsodbo.

7. Neizpolnitev naloženih obveznosti je eden od razlogov za preklic pogojne obsodbe. Postopek za preklicpogojne obsodbe (506. člen ZKP) je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi naloženposebni pogoj ali obveznost. Kolikor obsojenec posebnega pogoja ni izpolnil, pa tudi ugotavljanju vzrokaneizpolnitve: ali zato, ker kljub pripravljenosti iz objektivnih okoliščin naložene obveznosti pravočasno nizmogel izpolniti, ali pa zato, ker ima še najprej družbeno nesprejemljiv, nekritičen odnos do storjenegakaznivega dejanja in njegovih posledic. Preklic pogojne obsodbe je posledica ugotovitve, da obsojeni niizpolnil pogojev in obveznosti, ki so mu bile naložene s pogojno obsodbo in v tem delu ni upravičil zaupanjasodišča, danega mu z izrekom pogojne obsodbe, zaradi česar je treba izreči kazen, ki je bila določena inodrediti, da se izvrši. Če pogojno obsojeni naložene obveznosti ne izpolni, sme sodišče v mejah preizkusnedobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je biladoločena v pogojni obsodbi; če spozna, da obsojenec iz opravičenih razlogov ne more izpolniti naloženeobveznosti, mu lahko odpusti njeno izpolnitev ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo, določeno vzakonu (54. člen KZ).

8. Kazenski zakonik glede rokov za preklic pogojne obsodbe v prvem stavku prvega odstavka 55. člena KZdoloča splošno pravilo (ne glede na razlog iz katerega sodišče prekliče pogojno obsodbo) za preklic pogojneobsodbe: da se pogojna obsodba sme preklicati v preizkusni dobi. Zato so po presoji Vrhovnega sodiščaneutemeljene navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da se navedena zakonska določba ne nanaša napostopek preklica pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti (enako tudi stališče pravneteorije: Ljubo Bavcon, Alenka Šelih - Kazensko pravo, Splošni del, Ljubljana 2003; Ivan Bele - Kazenskizakonik s komentarjem, Splošni del, Ljubljana 2001).

9. Kazenski zakonik določa tudi izjemo od splošnega pravila za preklic pogojne obsodbe v preizkusni dobi, kodopušča preklic pogojne obsodbe tudi po izteku preizkusne dobe in določa skrajni rok za preklic pogojneobsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ki je bila naložena pogojno obsojenemu. Tako Kazenski zakonik vdrugem odstavku 55. člena določa, da če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka50. člena KZ, sme sodišče najpozneje v enem letu odkar je pretekla preizkusna doba preklicati pogojnoobsodbo in izreči kazen, ki mu je bila določena v pogojni obsodbi. Podaljšanje roka pa ima v takem primeru šeposebej za posledico, da po preteku preizkusne dobe ni mogoče več odločati na vse načine, ki so predvideni v54. členu KZ, temveč je dovoljeno obsojencu le izreči kazen, ki je že bila določena v pogojni obsodbi, karjasno izhaja iz same zakonske dikcije.

10. Stališču zagovornika, da se besedna zveza "v mejah preizkusne dobe" po 54. členu KZ nenanaša na celotno vsebino tega člena, temveč veže sodišče le glede podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti,Vrhovno sodišče ne more pritrditi. Ker sodišče določi rok za izpolnitev obveznosti lahko le v mejahpreizkusne dobe (tretji odstavek 50. člena KZ) in upoštevaje splošno pravilo glede roka za preklic pogojneobsodbe, da se pogojna obsodba sme preklicati v preizkusni dobi (prvi odstavek 55. člena ZKP), je jasno, dase navedena besedna zveza v 54. členu KZ ne nanaša le na podaljšanje roka obsojencu za izpolnitev v pogojniobsodbi naložene mu obveznosti, temveč na vse v tem členu navedene možne odločitve sodišča.

11. S sodbo z dne 19.5.2003 je sodišče obsojencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za kaznivo dejanjepo drugem in prvem odstavku 217. člena KZ določilo kazen enega leta zapora s preizkusno dobo štirih let, in vkateri je obsojencu naložilo dodaten pogoj, da v štirih letih po pravnomočnosti sodbe plača oškodovancupremoženjskopravni zahtevek v višini 7,844.645,00 SIT. Stranki sta se pravici do napovedi pritožbe takoj porazglasitvi sodbe odpovedali in je sodba istega dne postala pravnomočna. Obsojencu določen rok za plačilopremoženjskopravnega zahtevka oškodovancu - štiri leta od pravnomočnosti sodbe - je bil enak določenipreizkusni dobi. Tako sta štiriletna preizkusna doba in štiriletni rok za izpolnitev naložene obveznostiobsojencu iztekle 19.5.2007. Ker je po izteku roka za plačilo premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu,sodišče ugotovilo, da obsojenec naložene mu obveznosti ni izpolnil, je izvedlo postopek za preklic pogojneobsodbe. Na naroku 27.6.2007 je zaslišalo obsojenca, ki je povedal, da oškodovancu ni nič plačal zaradifinančnih težav, v katerih se je z družino znašel; na seji senata dne 31.8.2007 (ki se je obsojenec kljubizkazanemu vabilu ni udeležil) pa je zaslišalo tudi oškodovanca. Zatem je sodišče s sodbo z dne 31.8.2007obsojencu zaradi neizpolnitve naložene obveznosti - neplačila premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu,po preteku preizkusne dobe v roku iz drugega odstavka 55. člena KZ preklicalo pogojno obsodbo in izreklokazen enega leta zapora.

12. Zmotno in v nasprotju z določbo drugega odstavka 55. člena KZ je stališče zagovornika v zahtevi, da bisodišče obsojencu moralo po preteku preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali mu odpustitinjeno izpolnitev. Po izteku preizkusne dobe sodišče sme le preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen,določeno v pogojni obsodbi, ne more pa več odločati na vse načine, ki so predvideni v 54. členu KZ. Glede nadejstva, ki so bila ugotovljena v izpodbijani pravnomočni sodbi, da obsojenec posebnega pogoja ni izpolnil intudi ni pokazal interesa vrniti dolg oškodovancu, saj z oškodovancem ni stopil v stik do izteka roka oziromaizteka preizkusne dobe in kljub sicer skromnim rednim mesečnim dohodkom v več kot štirih letih, ni niti delaprihodkov namenil poravnavi obveznosti do oškodovanca, je sodišče prve stopnje v sodbi pravilno presodilo,da so izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe. Temu je v razlogih svoje sodbe pritrdilo tudi sodiščedruge stopnje, ki se je ob zavrnitvi zagovornikove pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje obrazloženo

opredelilo tudi do pritožbenih navedb glede opravičenih razlogov, iz katerih obsojenec ni mogel izpolnitinaložene mu obveznosti ter pravilno ocenilo, da navedbe obsojenca ob zaslišanju na naroku za preklic pogojneobsodbe in ponovljenih v pritožbi zaradi nekonkretiziranosti niso upoštevne, njihovo ugotavljanje po uradnidolžnosti pa presega okvir odločanja v postopku za preklic pogojne obsodbe.

13. Neutemeljeno zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev drugega odstavka 506. členaZKP z navedbo, da bi moralo sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe, glede na obsojenčeve navedbena naroku o njegovem finančnem stanju, samo ugotavljati konkretna relevantna dejstva oziroma pozvatiobsojenca h konkretnejšim navedbam in predložitvi dokazov. V postopku preklica pogojne obsodbe sodišče neodloča ponovno o obtožbi oziroma kaznovanju obsojenca, temveč zgolj sankcionira njegovo nespoštovanje spravnomočno sodbo naložene obveznosti. Zato sodišče v tem postopku ni dolžno po uradni dolžnostipreverjati okoliščin, navedenih v izpovedbi obsojenca in pomembnih za odločitev; dokazovanje okoliščin izkaterih obsojenec ni mogel v roku ali sploh ni mogel izpolniti s pogojno obsodbo naložene obveznosti, je vpostopku za preklic pogojne obsodbe na strani obsojenca. Obsojencu je bilo v konkretni zadevi z zaslišanjemv postopku za preklic pogojne obsodbe omogočeno, da se izjavi o predlogu za preklic pogojne obsodbe.Vendar pa obsojenec ne na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe dne 27.6.2007, ne zagovornik vpritožbi z dne 5.10.2007 zoper sodbo sodišča prve stopnje, nista predlagala nobenih dokazov za ugotavljanjeokoliščin finančnega stanja obsojenca in njegove družine, niti nista sodišču predložila nobenih listin vpotrditev teh obsojenčevih navedb.

14. Z navedbami v zahtevi, da bi sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe moralo ugotoviti, daobsojenec iz opravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti in mu izpolnitev obveznostiodpustiti, zagovornik izpodbija pravnomočno sodbo iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tegarazloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

15. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih je obsojenčev zagovornik v zahtevi za varstvozakonitosti uveljavljal, je zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP) in zato tudi ni odločalo oodložitvi izvršitve kazni.

16. Izrek o stroških postopka temelji na določilu 98.a člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP.Sodišče je obsojenca, glede na njegove osebne dohodke in skrb za družino, oprostilo plačila sodne takse kotstroška nastalega s tem izrednim pravnim sredstvom.

Datum zadnje spremembe: 24.09.2014