10

TEMA MESECA

vzajemna feb 09final:vzajemna test.qxd 1/26/10 1:55 PM Page 10

Le kdo še ni slišal za le de ni ke, saj jih v za dnjem času vse po go ste je ome nja jo v zve zis po dne bni mi spre mem ba mi. O le de ni kih go vo ri mo tu di ta krat, ko sprem lja mo po -

dvi ge naših al pi ni stov v Hi ma la ji ter v po ve za vi z je sen ski mi in po le tni mi tre nin gi alp -skih smučar jev, pa ko je go vor o hi dro e ner gi ji, spre mem bah rečnih pre to kov ter dvi gu sve -tov ne rav ni mor ske gla di ne. Ne na za dnje go vo ri mo tu di o šte vil nih ne srečah, po ve za nihz nji mi, med ka te ri mi so naj hujši le de niški iz bru hi. O njih go vo ri mo ta krat, ko se hi po -ma spro sti jo večje le de niške gmo te in po te gne jo za se boj vse, kar jih ovi ra na po ti na vzdol.

Na sta nek le de ni kov omo gočata sneg in mraz, za to jih naj de mo le vi so ko v go rah nadsnežno me jo in v vi so kih ge o graf skih širi nah, ne da leč stran od obeh tečajev. Vztra -

ja jo ali ra ste jo le tam, kjer je do volj ene ga in dru ge ga. Večino ma pa se po vsem sve tu kr -či jo, saj ima mo opra vi ti z vse višji mi tem pe ra tu ra mi zra ka in čeda lje večjim de ležem pa -da vin v obli ki dežja. Snežna me ja, to je na dmor ska višina, nad ka te ro vztra ja sneg vsele to, je bi la v Slo ve ni ji pred pol sto le tja tik pod vr hom našega očaka Tri gla va, zdaj pa ježe krep ko prek 3000 me trov.

Ni še ta ko dol go – gle da no sko zi ge o loške do be je bi lo to pred ne kaj več kot 10.000 le ti– kar je bi la pri nas snežna me ja na 1300 me trih. Ze melj sko po dne bje je v svo ji več

mi li jard let dol gi zgo do vi ni šlo sko zi ra zlična ob do bja. V tem času naj bi bi la Zem lja ne -kaj krat v ce lo ti pod snežno-le de nim okle pom, za to se je je za ta ob do bja pri je lo ime »sne -žena ke pa«. To se je za dnjič zgo di lo pred pri bližno 640 mi li jo ni let.

Na ze melj skem površju pa ni bi lo ve dno ta ko to plo, za dnjih mi li jon let je bil naš pla -net večino ma pre krit z le dom. Pri bližno vsa kih 100.000 let na sta ne jo ob umi ku le -

de ni kov pro ti se ve ru (ve lja za se ver no po lo blo) večje spre mem be, ko se Zem lja za pri bli -žno 10.000 let spre me ni v to pel in ze len pro storček, kakršne ga po zna mo zdaj in ga ima -mo naj ra je. Pa ven dar naj de mo ostan ke po le de ni tev, ta ko ti ste, ki so v re sni ci iz le du, kottu di po sle di ce na površju in tik pod njim, pov sod tam, kjer so go rov ja. Svo je le de ni ke, na -tančne je ti sto, kar je od njih osta lo, ima mo za to tu di Slo ven ci.

Ledeniki

TEMA MESECA

11

vzajemna feb 09final:vzajemna test.qxd 1/26/10 1:55 PM Page 11

Ogro mne povrøine Zem lje v viøjih ge o graf skih øiri nah in na gor skih ma - si vih so pod stal nim sneænim in le de nim po kro vom. Z de lo va njem sne ga inle du se ne ne ho ma spre mi nja ta obli ka in po do ba povrøja, sneæne in le de negmo te pa po mem bno vpli va jo na po dne bje in æivi svet na teh ob mo œjih. To soznaœil no sti po se bnih obmoœij naøega pla ne ta – po kra jin veœ ne ga sne ga in le du.

Le de ne gmo te so naj po mem bnejøi zbi ral nik pi tne vo de na Zem lji, vpli -va jo pa tu di na fi zi kal ne, ke miœne in bi o loøke la stno sti sve tov nih vo da. Le -de ni ki so eden od bi stve nih œle nov dol ge in za ple te ne ve ri ge sploøne ga kro -æenja vo de v na ra vi.

TO PLO-HLA DNOO vzro kih za znaœil no po nav lja nje le de nih dob si znan stve ni ki øe da nes

ni so eno tni. Med naj po pu lar nejøimi je te o ri ja, ki po ja snju je ta ni ha nja sspre mem ba mi Zem lji ne tir ni ce na nje ni po ti okrog Son ca. No vejøe pa sougo to vi tve, ki po ve zu je jo po nav lja nje le de nih dob s Sonœevo ak tiv no stjo.

Da naønji le de ni ki ima jo le ma lo sku pne ga z ge o loøki mi le de ni mi do ba -mi, saj so veœino ma po ve za ni s po dne bjem za dnjih sto le tij. Tu di za to ob -do bje je znaœil no me nja va nje to plejøih in hla dnejøih ob do bij. Naj bolj zna -na sta sre dnje veøko to plo ob do bje in te mu sle deœa ma la le de na do ba. Greza po ja va sve tov nih raz seæno sti, saj ni sta bi la ome je na le na ev rops ko inse ver no a me riøko ce li no. V sre dnje veøkem to plem ob do bju (med le to ma800 in 1300) je bi la pov preœna tem pe ra tu ra za sto pi njo viøja od da naønje.Prav tej oto pli tvi pri pi su je jo vzpon Ev ro pe. Po kri znem ob do bju ob raz pa -du rim ske ga im pe ri ja se je nam reœ ra zma hni la gra dnja ve liœastnih ka te -dral in gra dov. V An gli ji so go ji li vin sko tr to, Gren lan di jo pa so za se dli Vi -kin gi, ki so tam, kjer so da nes tla veœji del le ta stal no za mr znje na (per ma -forst), pa sli æivi no, go ji li pøeni co ter jeœmen in po ko pa va li svo je umr le.

Za nas ze lo po mem bna je ma la le de na do ba, ki je za je la Ev ro po v sre -di ni 14. sto le tja in se ni uma kni la vse do sre di ne 19. sto le tja, to rej veœ kot400 let ka sne je. Vr hu nec je do se gla med le to ma 1645 in 1715, kar so vpa -da z zmanjøanjem ak tiv no sti iz bru hov na Sonœevi povrøini. Pov preœnatem pe ra tu ra je bi la »le« sto pi njo niæja, kot smo je va je ni da nes. Po Ev ro -pi je ko si la ku ga, med preæive li mi pa je bi lo ogro mno laœnih. V viøjih le gahje obleæal sneg vse do zgo dnje ga po le tja, za to pri del ki po go sto ni so do zo -re li. V tem œasu sta naj ver je tne je na sta la tu di oba naøa le de ni ka, da nes leøe maj hni le de niøki kr pi ali za pla ti pod Tri gla vom v Ju lij skih in pod Sku tov Ka mniøko-Sa vinj skih Al pah.

12

TEMA MESECA

LE DE NI OKLE PI

Kra lje stva le du

Po gled na Kre da ri co iz Tri glav ske ga le de ni ka

Mor te ratsch Glet scher - ob seg in de be li na alps kih le de ni kov se močno zmanjšuje ta.

LE SEN CA NEK DA NJIHLe de ne gmo te so bi le ne koœ mno go ob seænejøe. Da naønje lahko le pri-merjamo z nekdanjimi, ki so bile posledica ledenih nizov v za dnjih dvehmi li jo nih le tih pa vse do okrog de set ti soœ let pred naøim øte tjem.

Øe v za dnji le de ni do bi je bi la po le de ne la povrøina na ko pnem pri bliænotri krat veœja od da naønje. Zdaj je veœina le du na An tark ti ki, Gren lan di ji indru god v viøjih ge o graf skih øiri nah. Nam bliæja so gor ska obmoœja, kjer paje le ne kaj od stot kov le de nih in sneænih gmot.

VEČNI SNEGZ le de ni ki se ukvar ja gla ci o lo gi ja (iz la tin ske be se de gla ci es, ki po me -

ni led). To je ve da, ki preuœuje vzro ke za na sta nek sneænih in le de nih gmotna ko pnem, nji ho ve fi zi kal ne la stno sti in di na mi ko. Le de ni ki so æe dol goiz ziv za øte vil ne znan stve ni ke po sve tu, ki na tak naœin ra zi sku je jo mi nu lepo dne bne in vre men ske raz me re ter ugo tav lja jo morebitne vo dne za lo ge.V za dnjem œasu pa skuøajo s po moœjo naj ra zno vr stnej øih po dat kov o njihpo tr di ti in do ka za ti hi po te ze o po dne bnih spre mem bah. Ve da se ukvar ja zdve ma vr sta ma po le de ni tve – gor sko in kon ti nen tal no ali re gi o nal no. Pridru gi so pre dmet ra zi sko va nja tu di ob seæne po le de ne le povrøine mo rij inko pne ga v viøjih ge o graf skih øiri nah.

Le de ni ki in veœni sneg po kri va jo okrog tri od stot ke ze melj ske povrøineozi ro ma de se ti no ko pne ga. Œe bi se sta ja la vsa ko liœina le de nih gmot, bise ra ven sve tov ne ga mor ja dvi gni la za veœ de set me trov. Za ra di spo so b -no sti zadræeva nja vo de za po le tno, po go sto suøno ob do bje so le de ni kitu di gos po dar sko ze lo po mem bni. Œe se ome ji mo na ev rop ski po le de ne lipro stor (Al pe, Islan di ja, Skan di na vi ja in Kav kaz), ugo to vi mo, da je po vr -øja, ki je pod le dom, pri bliæno za ve li kost Slo ve ni je ozi ro ma ma lo veœ kot20.000 ki lo me trov. Veœina alps kih po le de ne lih obmoœij je v Øvi ci, Av stri -ji, Ita li ji in Fran ci ji, pri nas pa le za vzo rec. Sku pna pro stor ni na veœ kot1500 le de ni kov na tem pro sto ru je sko raj 400 ku biœnih ki lo me trov. Le tnavso ta no vo za pa dle ga sne ga (ne viøina, saj se sneg se se da) v Al pah je tu -di do 20 me trov, kar omo goœa veœme tr ski le tni pri rast de be li ne le de niøke -ga le du. Ven dar pa se ob seg in de be li na veœine alps kih le de ni kov v za d -njem œetrt sto le tju moœno zmanjøuje ta. Nji ho va sku pna povrøina se je zmanj -øala iz 3200 na 2272 kva dra tnih ki lo me trov.

vzajemna feb 09final:vzajemna test.qxd 1/26/10 1:55 PM Page 12

13

TEMA MESECA

raz gi ba na in iz boœena. Prev la du je jo pred vsem po dolæne raz po ke, ki so natem obmoœju naj po go stejøe. Li ni je ni so veœ ta ko vzpo re dne, tem veœ sepa hljaœasto ste ka jo pro ti œelu le de niøke ga je zi ka, kjer je ko liœina le de niøkevo de, ki pri te ka iz pod nje ga, naj veœja.

Vo da pro dre sko zi po re med vsa ko dnev nim ta ja njem in po nov nim zmr - zo va njem le de ni ka, za to je pro stor nin ska go sto ta ze lo ve li ka, saj znaøa860 ki lo gra mov na ku biœni me ter. Le de niøka povrøina, po dla ga in oko li ca

Le de ni ki so že dol ga le ta iz ziv mno gim ra zi sko val cem. Na fo to gra fi ji – vr ta nje s par nim vr tal ni kom.

VI SO KO NAD MOR JEMZa ni mi vo je tu di po i me no va nje le de ni kov po po sa me znih alps kih dr -

æavah: nemøko Glet scher (sploøni izraz) in Ke es ter Fer ner (re gi o nal na iz -ra za), an gleøko in fran co sko gla ci er, ita li jan sko ghi ac ci a io in island sko jö -kull. Slo ven cem, ki za ha ja jo v bliænje le de niøke go re, pa je do bro znan le -de nik Pa ster ca pod 3797 me trov vi so kim Gros sgloc kner jem (Ve li ki Klek),naj viøjim vr hom Av stri je.

Le de ni ki v Al pah in Hi ma la ji

ime dræava dolæina (km) povrøina (km2)

Aletsch Glet scher Øvi ca 22,7 86,6

Gor ner Øvi ca 13,5 59,7

Mer de Gla ce Fran ci ja 12 32

Bal to ro Pa ki stan 62 520

Po leg vi so ko gor ske na dmor ske viøine in pri nas tu di senœne le ge po -tre bu je jo le de ni ki za svo jo rast ugo dno po dne bje z obi ljem ali veœin skimde leæem sne ga. Prav ta ko kot re ke ima jo tu di le de ni ki svoj le de niøki reæim.Pri ra stek ozi ro ma upad le de ni ka je odvi sen od »po raœuna« med do to komsneænih gmot in nji ho vim od to kom. Le de niøka tla so ta ko kot veœina dru gihpo kra jin skih se sta vin go ra ze lo di na miœna. Æe res, da so ra zme ro ma tr dna,se pa za to vsa gmo ta le de nih in sneænih de lov po sa me zne ga le de ni ka stal -no pre mi ka (v pov preœju od ne kaj mi li me trov do veœ me trov na dan), ra -ste, se ta ja, obli kov no spre mi nja, me nja va smer pre mi ka nja, bru si po dla -go, pre naøa ka mnin ski dro bir ali veœje skal ne blo ke in sproøœa vo do.

Vo da ima na apnenœastih ka mni nah, teh je v naøih go rah naj veœ, ve li -ko ko ro zij sko moœ. Po sa me zen le de nik na tak naœin vzpo stav lja ener get -sko in snov no rav no ve sje med vi so ko gor skim za le djem in do lin skim iz te -kom. Oba naøa le de ni ka, pod Tri gla vom in Sku to, se zaœenja ta in konœuje -ta vi so ko v go rah. Lah ko pa sle di mo ostan kom sta rejøih po le de ni tev.

RE DIŠČE IN TA LIŠČELe de nik de li mo na dve veœji obmoœji. Re diøœe je obmoœje na sta ja nja

le de ni ka nad sneæno me jo, kjer na sta ja jo le de ne gmo te, ki se zbi ra jo v ko -ta njah (kr ni cah), na po boœjih ali v do li nah pod oko liøki mi viøe leæeœimi vr -ho vi in gre be ni. V tem obmoœju pa de v pov preœju veœ sne ga, kot ga iz gi -ne. Ogro mne sneæne gmo te se sku paj s pre pe re lim ka mnin skim gra di vomza ra di vpli va teæno sti ste ka jo na le de nik. Na obmoœju re diøœa se zaœenjadol go tra jen pro ces pre o braz be sneæne ode je od kri sta la po sa me znih sne -æink pa vse do le de niøke vo de, ki od te ka na spo dnjem kon cu iz pod œelaozi ro ma le de niøke ga je zi ka.

Obmoœje le de ni ka pod sneæno me jo ime nu je mo ta liøœe ali obmoœje ta -lje nja le de ni ka. Tam kajønja le de niøka povrøina je mno go bolj razœle nje na,

Švicarski pre laz Fur ka – Ro nin le de nik. Le de ne gmo te so bi lene koč ve li ko bolj ob sežne.

so pol ni naj ra zliœnejøih po ja vov in pro ce sov. V tem pris pev ku jih le ome nja -mo, kaj veœ o njih pa mor da kdaj dru giœ, saj si za sluæijo po dro b nejøo pred -sta vi tev.

ZE LE NI SNEGVeœino le de niøke gmo te se stav lja le de niøki led. To je star sneg (fir -nov led ali ze le ni sneg), ki vse bu je ze lo ma lo zra ka, saj je pre po jen z vo -do. Ze le ni sneg je tu di eno od do maœih imen Tri glav ske ga le de ni ka.

Naj bolj zna ne so le de niøke raz po ke, ki ima jo po po sa me znih de lih le -de ni ka znaœil no smer (preœne), obli ko (vi ju ga ste) in po jav nost (bo œne). Medle de niøko povrøino in oko liøkim oste njem so za preœka nje ze lo ne pri je tnekraj ne poœi ali ze vi. Te so re zul tat moœnejøega ta ja nja le du na sti ku s ka -mni no. Kjer ka mnin ski dro bir za va ru je led, na sta ne jo le de niøke gr bi ne. Naspre dnjem de lu le de ni ka so mo re ne, znaœil ni ka mnin ski na si pi, za ka te ri -mi lah ko na sta ne jo le de niøka je ze ra. Ze lo znaœil ne obli ke na le de niøki po -vrøini so tu di ta lil ne pon vi ce ter le de niøki æle biœi, lu knje in mi ze. Po se bnosli ko vi te so mi ze, saj se pri teh del le de niøke povrøine dvi gne nad ne po -sre dno oko li co, ker je tam ta ja nje za ra di sen ce poœasnejøe. Za sen co lah kona pri mer po skr bi kar veœji skal ni blok.

60-LE TNE ME RI TVESo de lav ci Ge o graf ske ga inøti tu ta An to na Me li ka ZRC SA ZU æe veœ kot

øest de se tle tij, na tanœne je od le ta 1946, opa zu je jo Tri glav ski le de nik in le -de nik pod Sku to. Oba sta med naj bolj ju govz ho dno leæeœimi le de ni ki v Al -pah. Leæita na ra zme ro ma niz ki na dmor ski viøini, za to sta ze lo obœutlji vaza po dne bne spre mem be. Pro jekt opa zo va nja obeh le de ni kov je med naj -sta rejøimi in naj daljøimi znan stve no-ra zi sko val ni mi pro jek ti pri nas. Dosre di ne de vet de se tih let prejønje ga sto le tja so po te ka le me ri tve s kla siœnome to do, to je z odœita va njem spre mem be dolæine (de be li ne) le de ni ka napo sa me znih toœkah. Ta krat pa so zaœeli s so do bnejøimi fo to gra me triœni mime ri tva mi (la ser ski te o do lit), ki omo goœajo dalj insko zaznavanje in kas nej -øe pro stor ske pred sta vi tve rezultatov. Od le ta 1976 sne ma jo le de nik tu di spo seb nim, pa no ram skim fo to a pa ra tom, po dat ki o obeh le de ni kih pa gre -do tu di v me dna ro dno izme nja vo.

vzajemna feb 09final:vzajemna test.qxd 1/26/10 1:55 PM Page 13

14

TEMA MESECA

no le de ni ka so oce ni li na okrog 80.000 ku biœnih me trov. V le tih s pod pov -preœno sneæno se zo no in nad pov preœni mi tem pe ra tu ra mi v ta lil ni do bi selah ko naøa le de ni ka stanjøata tu di za veœ kot me ter. Za to je na dla ni ugo -to vi tev, ka ko ma lo manj ka do nju ne ga iz gi no tja – za do stu je æe ne kaj pre -to plih po le tij, ki sle di jo ze le ni zi mi.

JU TRI IN NI KO LI VEČ?Œeprav ima mo Slo ven ci le øe dva le de ni(œ)ka, Tri glav ske ga in le de nik

pod Sku to, ki me ri ta sku paj le za pol dru go no go me tno igriøœe, pa je v na -øih vi so ko gor skih oso jah øe ne kaj sneæiøœ. Vi de ti je, da je z glo bal nim se -gre va njem ozraœja vse bolj po mem bna tu di senœna le ga po sa me zne ga le -de ni ka. Pri tem ima oœitno po na dmor ski viøini pre cej niæja kr niøka le de -niøka zaplata v za tre pu Le din v Ka mniøko-Sa vinj skih Al pah pre dnost v pri -mer ja vi s po boœno pod oste njem Ma le ga Tri gla va v Ju lij cih. Za ra di ra zme -ro ma maj hne ve li ko sti obeh in ve li ke spre men lji vo sti me te o ro loøkih ka zal -cev pa se lah ko v pri ho dnje ta ra zmer ja hi tro spre me ni jo. Tu di obilna sne -æna zi ma, ki je vla da la v go rah v lan skem le tu, ver je tno ne bo pre pre œilanju ne ga iz gi no tja, ga bo pa vsaj za ne kaj let odloæila. In prav ta spre men -lji vost in ne pre dvi dlji vost na ra ve je eden nje nih glav nih œarov.

Vpraøanje je, ali se bo sta naøa le de ni ka kdaj sploh po pol no ma sta li la,saj ju pri tem »ovi ra jo« gruøœna ti na no si, pod ka te ri mi osta ne fo sil ni aliuje ti led.

Krœenje le de ni kov je po vsem na rav no do ga ja nje, za to je bolj kot za mo -re bi tno æalo va nje zdaj œas za to, da se za ve mo dej stva, da smo mo re bi ti za -dnja ge ne ra ci ja, ki ima pri loænost, da jih øe lah ko opa zu je. Œe bo do tu di vpri ho dnjem de se tle tju po do bne po dne bne raz me re, kot so bi le v mi nu lem,bo sta obe naøi le de niøki za pla ti po vsem iz gi ni li. Za pre cejøen del slo ven -ske jav no sti »tra giœen« pro ces bo za mar si ko ga, pred vsem pa za obi sko -val ce go ra, tu di v pri ho dnje odliœna pri loænost za ne po sre dno spre m lja njete ga na rav ne ga do ga ja nja. Mor da pa se bo na pro sto ru nek da njih le de nih

Fo to gra fi je kažejo spre mi nja nje Tri glav ske ga le de ni ka v letu 1954, ... letu 1987,

Po gled na Tri glav ske ga mo gočneža s Sta ničeve koče le ta 1957

Ob kon cu 19. sto le tja, ko je se gal le de nik øe do ro ba Tri glav ske se ver -ne ste ne, je me ril øe veœ kot 40 hek tar jev. Ob zaœet ku na tanœnejøih me ri -tev (pre gle dni ca) in opa zo vanj je bi la ve li kost nje go ve povrøine 15 hek tar -jev, pol sto le tja ka sne je pa le pe ti no te ga. V za dnjem de se tle tju se jezmanjøal øe za tre tji no, ta ko da je bi la nje go va povrøina v tem ti soœle tju æedva krat manjøa od hek tar ja, naj manjøa pa re kor dno vroœega le ta 2003. Vgo rah izje mno sneæna se zo na 2008/09 je po skr be la za to, da si je le de nikle ta 2009 pre cej opo mo gel.

Tu di za dnji po dat ki za le de nik pod Sku to kaæejo, da se je v pri mer ja viz le tom po prej po veœal za veœ kot œetr ti no. Od da leœ je spo mi njal na ti ste -ga iz sre di ne de vet de se tih let prejønje ga sto le tja (med le to ma 1997 in 2003se je nje go va povrøina prepolovila), le da so bi le kraj ne ze vi pre cej øirøe.Ko se spre ha ja mo po tem le de ni ku, nas v le tih z moœnim upa dom bolj kotkrœenje bo de v oœi nje go vo tanjøanje. Se ve da gre po ve œanje ob se ga priobeh le de ni kih pred vsem na raœun veœ me trov de be lih pla sti fir na. To jedo bro pre de la ni sta ri sneg za dnje sneæne se zo ne, ki je øele na (do bri) po -ti, da po sta ne le de niøki led. A pot do te ga bo øe dol ga in tr no va.

Iz bra ni po dat ki ge o det skih me ri tev o izme ri povrøine Tri glav ske ga le de ni ka in le de ni ka pod Sku to med le to ma 1946 in 2009:

Tri glav ski le de nik Le de nik Pod Sku to

le to povrøina (v ha) le to povrøina (v ha)

1946 15 1946–1954 2,5–3

1995 3,0 1950 2,8

1999 1,4 1997 1,5

2003 0,7 1989 1,1

2005 1,1 2003 0,7

2006 1,0 2007 1,1

2007 0,6 2008 1,4

2008 1,1 2009 1,8

2009 2,9

- (ar hiv GI AM ZRC SA ZU)

DE BE LI NA LE DE NI KOVS krœenjem le de ni kov je po ve za no tu di nji ho vo tanjøanje. Œe se Tri glav -

ski le de nik pred vsem manjøa, pa se nje gov vzho dni so sed pod Sku to v glav -nem tanjøa.

Me tod za ugo tav lja nje de be li ne le de niøkih pla sti je veœ. Le ta 1999 sona Tri glav skem le de ni ku opra vi li te me ri tve z ge o ra dar jem. Naj veœja iz mer - je na de be li na je bi la 9,5 me tra, pov preœna pa od 4 do 5 me trov. Se demlet ka sne je (2006) so upo ra bi li pod Sku to po se ben par ni vr tal nik. Re zul -ta ti so po ka za li, da je bi la ta krat pov preœna glo bi na le de ni ka pod Sku to7 me trov, naj veœja sko raj 12 me trov, naj manjøa pa le 4,5 me tra. Pro stor ni -

vzajemna feb 09final:vzajemna test.qxd 1/26/10 1:55 PM Page 14

gmot od pr lo z le de niøko ero zi jo in ko ro zi jo agre siv ne vo de pre o bli ko va nopovrøje, niœ manj za ni mi vo od te ga, kar je bi lo na njem ne kaj sto le tij prej,ko je bi lo pod le de nim po kro vom.

»NA PE TO NA VEČNEM SNE GU«Takøen je bil na slov œlan ka av gu sta 1976 v œaso pi su De lo, kjer so po -

roœali o dvo dnev ni smuœar ski te kmi, ki jo je na Tri glav skem le de ni ku or -ga ni zi ral smuœar ski klub iz Ra dov lji ce. Zma ga je bi la bra tov ska, saj stazma ga la Ko ze lje va – An drej (sla lom) in To ne (ve le sla lom), dru gi me sti pasta za se dla Bo jan Kriæaj in Bo ris Strel. Se ve da sta rejøim bral cem ne boteæko ugo to vi ti di sci pli ne obeh dru go uvrøœenih te kmo val cev, da nes æe smu -œar skih le gend. Za ni mi vo je, da je priøla ta krat no vi ca o raz ple tu te kme dobral cev s poøtni mi go lo bi, ki so si jih no vi nar ji spo so di li pri enem izmedgo renj skih rej cev. Naj hi trejøi go lob je po tre bo val za pot z le de ni ka do Kra -nja piœlih 20 mi nut, za to so bi le no vi ce »sveæe«. Z izje mo ti ste o veœnemsne gu, saj je Tri glav ski le de nik ve dno manjøi.

Ome nje na te kma je si cer na sle dni ca pre cej bolj zna ne ga Tri glav ske gasmu ka, ki je po te kal na re la ci ji Kre da ri ca–Kr ma, to rej ne ko li ko stran od le -de ni ka. Ølo je se ve da za tur no smuœar sko te kmo va nje, ki je v za dnjih le -tih spet ak tu al no, a se pre cej ra zli ku je od alps ke ga smuœanja. Pr vi smuks Tri glav ske ga do ma na Kre da ri ci (2515 me trov) je bil le ta 1927 in ga jeor ga ni zi ra la zim sko-øpor tna zve za. Na tej pri re di tvi so so de lo va li vsi, ki sota krat v Slo ve ni ji kaj ve lja li, ta ko gle de te le sne zmo glji vo sti kot tu di smu -œar ske spre tno sti. Naj prej je bi lo tre ba z na hrb tni kom in smuœmi na ra me -nih peø iz Moj stra ne sko zi do li no Kr mo in na Kre da ri co, sku paj kar okrog20 ki lo me trov (od 6 do 8 ur). Na sle dnje ga dne zju traj je bil pri do mu start,cilj pa v Kr mi pri De be li bu kvi (1180 me trov). Te kmo va nje je po sta lo tra -di ci o nal no, œeprav sta se pro ga in naœin te kmo va nja ves œas spre mi nja la.Med pri pra va mi na Tri glav ski smuk ma ja 1946 je eden od ude leæen cev vme gli ne ve de za vil z le de ni ka in za pe ljal œez rob Tri glav ske se ver ne ste ne.Ne poøko do van je pri stal 96 me trov niæe bli zu iz sto pa Slo ven ske sme ri.

V pet de se tih le tih prejønje ga sto le tja so Tri glav ski smuk v te kmo val niobli ki opu sti li. Øe da nes pa je to tra sa ze lo pri lju blje ne ga tur no-smuœar -ske ga izle ta.

LE DE NIŠKE NE SREČELe de niøki svet po me ni vse kaj dru ge ga ka kor tr dna tla. Po leg zdr sov,

saj smo ven dar na le du, se naj veœ hujøih le de niøkih ne sreœ konœa s pad -cem v le de niøko raz po ko. Naøa le de ni ka ter dru ge le de niøke kr pe raz pokna sreœo ni ma jo veœ ali pa so ta ko oz ke, da lah ko sto pi mo œeznje. Dru godv Al pah in na obmoœjih s øe ak tiv ni mi in ob seæni mi le de ni ki pa so lah koraz po ke ze lo øiro ke in øe bolj glo bo ke. Za to smo v le de niøkem sve tu ve -dno na ve za ni. Tu di œe pa de mo v na ve zi in nas va ru joœi hi tro usta vi, se bo -mo brez tu je po moœi teæko priv le kli na povrøje.

Le de ni ka pod Sku to in Tri gla vom skri va ta kar ne kaj ta kih zgodb, mednaj bolj tra giœni mi pa sta dve. Ju li ja 1913 se je 15-le tni Jan ko Pe triœ iz Øi -øke pri Lju blja ni, ta krat di jak dru ge dræav ne gi mna zi je, na ja mar skem izle -tu z Dre nov ci po ne sreœil med gre ben skim preœenjem Kranj ska Rin ka– Sku -

15

TEMA MESECA

ta. Pri tem je oma hnil na le de nik pod Sku to, kjer so ga tri dni ka sne je naøliv za dnji raz po ki na sre di ni le de ni ka. Raz po ke so bi le glo bo ke od 10 do 15me trov. Bolj ne na va dna je bi la ne sreœa na Tri glav skem le de ni ku. Med sla -bim vre me nom ma ja 1989 je v oste nje Ma le ga Tri gla va nad le de ni komtrœilo øpor tno le ta lo iz Nemœije in v njem so umr li vsi øtir je po tni ki, œla niba var ske druæine. Ne kaj ostan kov te ga le ta la so naøli tu di so de lav ci Ge o -graf ske ga inøti tu ta An to na Me li ka ZRC SA ZU med re dni mi le tni mi me ri t va -mi le de ni ka.

ALI STE VE DE LI?• da mo ra pa sti od 6 do 8 me trov sne ga, iz ka te re ga na sta ne v treh

do pe tih le tih me ter de be la plast fir na (nje go va go sto ta je veœja kot500 ki lo gra mov na ku biœni me ter), to je sta re ga sne ga, ki je pre ho -dna obli ka med sren cem in le de niøkim le dom,

• za na sta nek le de niøke ga le du mo ra po tem pre teœi øe 25 let, po ne -kod pa kar ce lo sto le tje,

• da de lu je le 300 me trov stran od Tri glav ske ga le de ni ka naøa naj vi -ø ja me te o ro loøka po sta ja na Kre da ri ci z na dmor sko viøino 2514 me - trov,

• æiva po sad ka, na tanœne je po kli cni me te o ro loøki opa zo val ci – eden izAgen ci je Re pu bli ke Slo ve ni je za oko lje (AR SO) in dru gi, pri pa dnikSlo ven ske voj ske – oprav lja skoraj ves dan ur ne me ri tve in opa zo va -nja, saj gre za si nop tiœno opa zo val no po sta jo. Po dat ki in sli ka s po -sta je so ta koj na vo ljo za pri pra vo vre men skih na po ve di, poøilja jopa jih tu di naj ra zliœnejøim me di jem.

Be se di lo in fo to: MI HA PAVØEK, GIAM ZRC SAZUFo to øe: ar hiv DE LA, GI AM ZRC SA ZU, Vla do Pavøek

... letu 2003, ... letu 2009.

V prejšnjem stoletju so na Triglavskem ledeniku pogostosmučali.

vzajemna feb 09final:vzajemna test.qxd 1/26/10 1:55 PM Page 15