INFORMACIJA O REALIZACIJI PRIPOROČIL DRŽAVNEGA ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE OB OBRAVNAVI DEVETNAJSTEGA REDNEGA

LETNEGA POROČILA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO 2013

IN

ODZIVNO POROČILO VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE NA DVAJSETO REDNO LETNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO

2014

KAZALO

0. INFORMACIJA O REALIZACIJI PRIPOROČIL DRŽAVNEGA ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE OB OBRAVNAVI DEVETNAJSTEGA REDNEGA LETNEGA POROČILA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO 2013 3

1 UVOD 9

2. VSEBINA DELA IN PREGLED OBRAVNAVANIH ZADEV 11

2.1 USTAVNE PRAVICE 11

2.2 DISKRIMINACIJA 21

2.3 OMEJITEV OSEBNE SVOBODE 29

2.4 PRAVOSODJE 38

2.5 POLICIJSKI POSTOPKI 61

2.6. UPRAVNE ZADEVE 66

2.7 OKOLJE IN PROSTOR 78

2.8 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 81

2.9. STANOVANJSKE ZADEVE 82

2.10 DELOVNA RAZMERJA 82

2.11 POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE 90

2.12 ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 98

2.13 SOCIALNE ZADEVE 107

2.14 BREZPOSELNOST 112

2.15 OTROKOVE PRAVICE 115

3. INFORMACIJE OD DELU VARUHA 127

4. ZBIR PRIPOROČIL VARUHA 128

5 Državni preventivni mehanizem 148

2

Varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer je za leto 2014 pripravil podrobno poročilo o svojem delu. Vlada RS se je s poročilom in priporočili seznanila in ugotavlja, da so ministrstva aktivna pri odpravljanju ugotovljenih nepravilnosti. To odzivno poročilo predstavlja odziv Vlade RS, zaradi preglednosti pa so pri posameznih pojasnilih navedeni organ, ki so pojasnilo ali odgovor pripravili.

0. INFORMACIJA O REALIZACIJI PRIPOROČIL DRŽAVNEGA ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE OB OBRAVNAVI DEVETNAJSTEGA REDNEGA LETNEGA POROČILA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA LETO 2013

Državni zbor je na podlagi 272. in 111. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št.

92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) na seji dne 21. novembra 2014, ob

obravnavi Devetnajstega rednega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto

2013, sprejel spodaj našteta priporočila, za katera je pod vsakim priporočilom naveden tudi

odziv Vlade RS.

1. Državni zbor priporoča vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh, da upoštevajo priporočila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, zapisana v Devetnajstem rednem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2013.1

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s priporočili, sprejetimi ob obravnavi devetnajstega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic, in si v največji možni meri prizadeva upoštevati podana priporočila.

2.6 UPRAVNE ZADEVE

2. Državni zbor Vladi Republike Slovenije priporoča, da zagotovi pieteten pokop žrtev vojnih in povojnih pobojev, še pred postavitvijo spominskega obeležja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo:Zakon o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03 in 72/09, v nadaljnjem besedilu: ZVG) ureja

področje vojnih grobišč - ureja vrste vojnih grobišč, območje vojnih grobišč, pristojnost države,

obseg varstva, upravljanje in urejanje vojnih grobišč, register vojnih grobišč, varstveni režim,

postopke izkopa ali prekopa, novo odkrita vojna grobišča in finančne obveznosti.

1 Poleg vseh priporočil, ki jih je predlagal Varuh, je Državni zbor sprejel še dodatna priporočila na področju Upravnih zadev in Otrokovih pravic.

3

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu:

MDDSZ), ki je pristojno za varstvo vojnih grobišč, se v okviru dodeljenih proračunskih sredstev

trudi izpolnjevati zakonska določila, ki določajo varstvo in urejanje vseh vojnih grobišč, kakor

tudi izpolnitve zakonske obveze glede 7a. člena ZVG, ki govori, da se v glavnem mestu države

postavi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojno poveznih žrtev na območju Republike Slovenije.

Na podlagi ZVG MDDSZ izvaja postopke ureditve vojnih grobišč. Tako je bilo že izvedenih 600

evidentiranj prikritih vojnih grobišč, 185 sondiranj, 60 prekopov in izkopov ter druge aktivnosti v

povezavi z varstvom vojnih grobišč. Na podlagi navedenega je MDDSZ v preteklih letih že

uredilo prikrita vojna grobišča na območju Kočevskega roga, opravilo iznos posmrtnih ostankov

iz kraških brezen, zgradilo Spominski park Teharje, kostnico v Mariboru in Škofji Loki ter

sofinanciralo ureditev spominskega parka in vojnih grobišč na območju Kamniške Bistrice.

Trenutno potekajo še nadaljnje aktivnosti v zvezi z ureditvijo vojnega grobišča Barbara rov v

Hudi Jami in aktivnosti v zvezi s postavitvijo Spomenika vsem žrtvam vojn. Potekajo tudi

aktivnosti v zvezi z vzpostavitvijo nove informacijske baze za vodenje Evidence prikritih vojnih

grobišč in Registra vojnih grobišč.

Ugotavljamo, da sta oba ukrepa varstva (pieteten pokop žrtev vojnih in povojnih pobojev in

postavitev spomenika vsem žrtvam vojn) zakonsko določena, tako, da je MDDSZ zakonsko

obvezano, da izvršuje oba ukrepa. Zaradi velikega števila prikritih grobišč in omejitev

proračunskih sredstev, sam pokop žrtev poteka postopoma in tam, kjer se izkažejo nujne

potrebe po prekopu.

Zaradi vseh že začetih postopkov v zvezi s postavitvijo Spomenika vsem žrtvam vojn smatramo,

da v tem trenutku ni smiselno in seveda tudi ne ekonomično ustaviti vse aktivnosti v zvezi s

postavitvijo spomenika.

Dodajamo, da je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Ljudmilo Novak dne 9. 4. 2015

Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo in sprejem Predlog zakona o

prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Cilj zakona je celovita ureditev področja prikritih vojnih

grobišč za vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, s čimer bo vsem padlim zagotovljena pravica

do dostojnega pokopa, obeležitve groba oziroma grobišča in spomina nanje. Zakon je Državni

zbor Republike Slovenije sprejel na svoji 10. seji dne 9. 7. 2015 in je stopil v veljavo dne 8. 8.

2015. Izvajanje Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev sodi v pristojnost Ministrstva

za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo bo pristojni Komisiji za reševanje vprašanj

prikritih grobišč nudilo vso strokovno, tehnično in administrativno pomoč pri izvajanju zakonskih

obveznosti v okviru postopka odkrivanja prikritih grobišč."

2.15 OTROKOVE PRAVICE

4

3. Državni zbor Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporoča, da proučita možnost spremembe zakonodaje, da bi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po uradni dolžnosti sprožil postopek, skladno s Kazenskim zakonikom, zoper preživninskega zavezanca, ki upravičencu ne plačuje preživnine.

Ministrstvo za pravosodje:Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da je tovrstna dolžnost že uzakonjena. Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine (194. člen Kazenskega zakonika) se namreč preganja po uradni dolžnosti, v skladu s 145. členom Zakona o kazenskem postopku pa so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije je pravna oseba javnega prava (organizacija z javnimi pooblastili v smislu prvega odstavka 145. člena Zakona o kazenskem postopku, po novejšem izrazoslovju je to nosilec javnega pooblastila po 121. členu Ustave) in kot tak nedvomno že sedaj v celoti in nepogojno zavezan, da če pri svojem delu zazna elemente storitve obravnavanega kaznivega dejanja, to nemudoma in brez odlašanja sporoči pristojnim organom pregona, tj. vloži kazensko ovadbo. Zato sprememba zakonodaje v tem delu ni niti potrebna niti smotrna.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Eden od instrumentov, ki ga je država sprejela z namenom zagotovitve čim večje odgovornosti preživninskih zavezancev do preživninskih upravičencev (otrok), je tudi kazenski pregon neplačnikov preživnine. Pri tem je potrebno poudariti, da cilj kazenskega pregona ni kaznovanje neplačnikov z zaporno kaznijo, temveč izpolnitev njihovih materialnih obveznosti do otrok.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavzema za izvedbo učinkovitih ukrepov, ki so usmerjeni v cilj osveščanja preživninskih zavezancev o pomembnosti prostovoljnega izpolnjevanja njihovih preživninskih obveznosti, ki jih imajo do svojih otrok. V mesecu aprilu 2012 so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, Ministrstvo za pravosodje, Varuh človekovih pravic RS, Vrhovno državno tožilstvo RS in Generalna policijska uprava RS skupaj pripravili Informacijo o naznanitvi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 194. členu Kazenskega zakonika (v nadaljnjem besedilu: informacija).

Informacija je namenjena seznanitvi zakonitih zastopnikov otrok o možnosti podaje kazenske ovadbe zoper neplačnike preživnin, zaprošeni pa so tudi za posredovanje podatkov, na podlagi katerih bo kazensko ovadbo lahko podal Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS.

Po podatkih Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS le-ta ni prejel nobene pobude za podajo kazenske ovadbe zaradi neplačevanja preživnine. Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS ovadbe ne more vložiti samostojno, saj ne razpolaga z ustreznimi podatki. Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS zakonite zastopnike otrok ob prejemu vloge za priznanje pravice do nadomestila preživnine obvesti o možnosti naznanitve kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 194. členu Kazenskega zakonika - skupaj s potrdilom o prejemu vloge za priznanje pravice do nadomestila preživnine jim posreduje informacijo, v okviru strokovnega svetovanja na njihovi brezplačni telefonski številki pa jim nudi

5

tudi informacije v zvezi s podajo kazenske ovadbe (kako in kje podati kazensko ovadbo in kakšne informacije je smiselno predložiti za čim hitrejši postopek).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je informacijo v seznanitev posredovalo tudi vsem centrom za socialno delo v RS in jih obenem zaprosilo, da z vsebino informacije seznanijo zakonite zastopnike otrok, katerim preživninski zavezanci preživnin ne plačujejo.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedamo, da je sistemsko pravna ureditev preživnin v sedaj veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih nekoliko zastarela, tako iz vidika določenih pogojev za vzajemno pravico do preživnine, kot tudi glede načina določitve preživnine.

Na ministrstvu smo v letu 2015 naročili Otroški opazovalnici na Inštitutu RS za socialno varstvo primerjalno analizo sistemov preživnin in možne načine izračuna preživnin, ki bodo služile za podlago za nadaljnje ukrepe na tem področju. Sistemske spremembe so namreč predvidene pri pripravi nove družinske zakonodaje.

4. Državni zbor Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporoča, da z namenom učinkovite izterjave preživnin proučita možnost spremembe zakonodaje, ki določa, da terjatve iz naslova preživnin ne morejo zastarati.

Ministrstvo za pravosodje:Vlada pojasnjuje, da je Ministrstvo za pravosodje v skladu s priporočilom proučilo možnosti spremembe zakonodaje v smeri, da bi se z namenom učinkovite izterjave preživnin določilo, da terjatve iz naslova preživnin ne morejo zastarati, vendar je po proučitvi veljavne zakonodaje ocenilo, da spremembe v nakazani smeri niso niti potrebne niti primerne, saj takšna ureditev ne bi v ničemer prispevala k učinkovitejši izterjavi preživnin.

Institut zastaranja pomeni, da pravica zahtevati prisilno izpolnitev preneha zaradi poteka časa in pasivnosti upravičenca. Dejstvo, da nekdo pravico ima, a ne izkoristi možnosti za njeno realizacijo, opravičuje zastaranje, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da je s potekom časa tudi oteženo dokazovanje. Možnost zastaranja pritiska na upnike, da pravočasno poskrbijo za realizacijo svojih pravic.

Pravica do zakonitega preživljanja je že po veljavni zakonodaji nezastarljiva (glej tretji odstavek 348. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju: OZ2), posamezne občasne terjatve, ki nastanejo na podlagi pravice do preživljanja pa zastarajo po pogojih iz 347. člena OZ, ki določa: »Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.«.

Vendar pa ob tem ne smemo spregledati, da je zastaranje za te občasne terjatve v skladu s 358. členom OZ zadržano do polnoletnosti otroka oziroma dokler traja roditeljska pravica.

2 Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo.

6

Določba 358. člena OZ je tako specialna določba, ki pretehta nad splošnimi obligacijskimi določbami o teku zastaranja. Pravilna uporaba te določbe, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranja terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ (torej občasnih terjatev). Takšno razlago potrjuje tudi načelo varstva koristi otroka, ki je eno temeljnih načel družinskopravne zakonodaje3.

Glede na specialno ureditev v 358. členu OZ, ki dejansko pomeni, da lahko preživninski upravičenec od preživninskega zavezanca uveljavlja plačilo vseh neplačanih preživninskih obveznosti do svojega 18 leta starosti še v treh letih in v nekaterih primerih celo v 10 letih po nastopu polnoletnosti, menimo, da ni utemeljenega razloga, da bi se glede zastaranja preživninske terjatve obravnavale tako zelo drugače od vseh ostalih terjatev, da bi se poleg (ali namesto) že opisane izjeme, ki velja zanje, določila še nezastarljivost vseh posameznih preživninskih terjatev.

Namen preživnine je v preživljanju upravičenca – rednem, tekočem preživljanju upravičenca. Z določitvijo nezastarljivosti preživninske terjatve bi v bistvu omogočili, da bi lahko preživninski upravičenec kadarkoli za časa svojega življenja – torej tudi potem, ko ni več upravičen do preživnine, ko se preživlja sam – terjal vse neplačane zneske preživnine za nazaj, za čas, ko je bil dejansko »preživninsko nesposoben«, pa te pravice ni izkoristil, je ni uveljavljal.

Glede na vse navedeno Vlada meni, da določitev nezastarljivosti posameznih preživninskih terjatev ni primeren ukrep za dosego cilja večje učinkovitosti izterjave preživnin.

Je pa Vlada zaradi poenostavitve in olajšanja izvršbe preživninskih terjatev predlagala nekatere druge rešitve v okviru novele ZIZ-J4.

ZIZ je na področju preživninskih terjatev tudi že pred uveljavitvijo ZIZ-J določal nekatere posebnosti, ki omogočajo njihovo učinkovitejšo izterjavo. Pri izvršbi na plačo in druge stalne prejemke imajo po veljavni ureditvi 135. člena ZIZ privilegirane terjatve, med katerimi so tudi terjatve iz naslova zakonite preživnine, pri poplačilu prednost pred terjatvijo iz prepovedi izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved). Drug primer, ko zakon daje prednost preživninskim terjatvam, je določen v 197. členu ZIZ pri izvršbi denarnih terjatev na nepremičnino, po določbi 165. člena ZIZ pa to velja tudi za poplačilo terjatev pri izvršbi na delež družbenika v družbi. Kljub navedenim posebnostim je Vlada ob sprejemu predloga novele ZIZ-J ocenila, da je treba ob pereči problematiki neplačevanja preživnin in izterjave preživnin veljavno ureditev še izboljšati z vidika učinkovitejše izterjave preživninskih terjatev. Učinkovit izvršilni postopek predstavlja del učinkovitega sodnega varstva preživninskega upravičenca, pri tem pa je zlasti pomembno, da se pri izterjavi preživnine uresničuje predvsem varstvo koristi otroka.

Po uveljavitvi novele ZIZ-J ima terjatev iz naslova zakonite preživnine absolutno prednost pri poplačilu oziroma pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Poleg tega je bil za te terjatve podaljšan čas, za katerega se lahko v okviru splošne ureditve izvršbe na denarno terjatev dolžnika predlaga izvršba za terjatve iz naslova zakonite preživnine brez ponovne vložitve predloga za izvršbo, in sicer z enega na dve leti.3Glejte npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 289/2013 z dne 12.02.2015: http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113076226&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=išči&page=0&id=20120321130762264Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 53/14), ki ga je na predlog Vlade RS sprejel Državni zbor RS dne 4. 7. 2014, je začel veljati 30. 7. 2014.

7

5. Državni zbor Ministrstvu za kulturo priporoča, da preuči možnost spremembe zakonodaje glede varstva otrok pred zlorabami njihovih osebnih in drugih podatkov, ki bi lahko razkrili identiteto otrok, v senzacionalističnih poročanjih v medijih, saj je takšno poročanje medijev v veliko škodo otrok, in pripravi ustrezno spremembo zakonodaje.

Ministrstvo za kulturo:Na Ministrstvu za kulturo smo proučili možnosti za spremembo medijske zakonodaje glede tovrstnega varstva otrok v medijih. Pripravljene imamo možne rešitve tega vprašanja, in sicer na način, da se v medijih ustrezno in celovito zaščitijo vse otrokove pravice, ne le njegova pravica do zasebnosti. To vprašanje bomo ustrezno uredili v novem Zakonu o medijih, ki bo skladno z Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 pripravljen po oblikovanju strategije razvoja medijev v RS.

Ne glede na navedeno pa se ne moremo strinjati z oceno, da priporočilo še ni uresničeno. V Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah iz leta 2011, ki velja za televizijske programe in avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, je namreč med splošnimi načeli že določeno, da noben otrok ali mladoletnik ne sme biti prek avdiovizualnih medijskih storitev izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino ali dom, niti nezakonitim napadom zoper njegovo čast in ugled. Po naši interpretaciji je z zadevno prepovedjo vsekakor zajeta tudi prepoved zlorabe osebnih in drugih podatkov v senzacionalističnih poročanjih v medijih, ki bi lahko razkrili identiteto otrok. Upoštevajoč veljavno ureditev je torej zadevno priporočilo najmanj delno že uresničeno (še posebej glede na dejstvo, da je po naravi stvari največ senzacionalističnega poročanja ravno v televizijskih programih). Kot rečeno, pa imamo namen to vprašanje celovito urediti v krovnem medijskem zakonu, da bo tovrstna zaščita otrok veljala za vse vrste medijev.

8

1 UVOD

Policijski postopki

Ministrstvo za notranje zadeve:

V zvezi s priporočilom o večji skrbnosti policistov pri pravilnem in popolnem ugotavljanju dejanskega stanja prekrškov in zavzemanjem za odpravo ponavljajočih se pomanjkljivosti pri ugotavljanju dejstev in zbiranju dokazov izpostavljamo, da se v policiji zavedajo, da je pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje ključna predpostavka, da se lahko v nadaljevanju izvede ustrezen ukrep. Navedeno je namreč predpogoj, da se lahko začne postopek o prekršku (izdaja plačilnega naloga ali odločbe v hitrem postopku) in ugotovi odgovornost zanj. Policija je v preteklih letih (vključno z letom 2014) policijske enote večkrat opozorila na doslednost pri ugotavljanju dejanskega stanja v postopkih o prekrških, na navedeno problematiko pa permanentno opozarja policiste tudi na ciljno usmerjenih usposabljanjih in drugih strokovnih druženjih in srečanjih. Zakonitost in strokovnost izvajanja nalog na tem področju se med drugim preverjata tudi v nadzorih nad delom policijski enot.

Načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin je eno izmed temeljnih oziroma splošnih načel za opravljanje policijskih nalog, ki so med drugim določene v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. V policiji se zavedajo, da je navedeno načelo zaradi specifičnega položaja osebe še posebej pomembno v primerih, ko je zoper njo odrejeno pridržanje. Policija je v letu 2014 in v začetku leta 2015 zaradi večjega varstva oziroma zaščite oseb, ki jim je odvzeta prostost, izvedla usposabljanje policistov, ki so v policijskih enotah odgovorni za nadzor nad izvajanjem pridržanj. Namen usposabljanja je bil usposobiti policiste za lažje prepoznavanje znakov duševnih motenj, ki kažejo na samomorilnost, simptomov bolezni in morebitnih poškodb (hujše zastrupitve z alkoholom in prepovedanimi drogami, notranje poškodbe), ki kažejo na to, da oseba potrebuje nujno medicinsko pomoč, nudenje prve pomoči in izmenjava izkušenj med policisti. V letu 2014 je policija izdelala polletno in letno analizo odvzemov prostosti in z ugotovitvami seznanila vse policijske enote. V navedenih analizah je policija vse policiste seznanila tudi z najpogostejšimi napakami, ki jih ugotavlja pri spremljanju področja odvzemov prostosti.

V zvezi z navedbami o pretiranemu medijskemu izpostavljanju osumljencev, oziroma hišnih preiskavah v soju medijskih luči poudarjamo, da policija pri obveščanju medijev oziroma novinarjev dosledno upošteva zakonske določbe (vsebina je podrobneje predstavljena v poglavju 2.5.3).

Policija pri obravnavi problematike nasilja v družini posebno pozornost namenja usposabljanju policistov, še posebej, ko gre za nasilje nad ranljivimi skupinami. Od leta 2011 dalje v policiji poteka projekt policisti multiplikatorji za obravnavo nasilja v družini, kjer policisti multiplikatorji izvajajo usposabljanja s področja nasilja v družini za svoje kolege policiste.

Maja 2013 je policija na uradni spletni strani policije objavila informativni prispevek »Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji«, ki je prednostno namenjen žrtvam in tudi širši javnosti za poznavanja dela policije pri obravnavi nasilja v družini. Povezavo na spletno stran policije (http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/67685-nasilje-v-druini-informacije -o-postopku-na-policiji) so poleg Varuha vzpostavile številne nevladne organizacije in druge uradne institucije (vrtci, osnovne šole, CSD ipd.). V prispevku so poleg informacij žrtvam nasilja, pojasnjeni tudi postopki policije v zvezi z nasiljem v družini ter podane informacije pričam nasilja, ki pogosto ne vedo na kakšen način se odzvati, ukrepati in pomagati žrtvam nasilja v družini.

9

Izvajanje državnega preventivnega mehanizma (str. 26)

Varuh človekovih pravic RS je skupaj s predstavniki Državnega preventivnega mehanizma obiskal 16 policijskih postaj pri čemer je bil en obisk kontrolni. V vseh primerih je policija na poročilo Varuha podala odgovore, večino napak pa odpravila že ob samem obisku Varuha.

10

2. VSEBINA DELA IN PREGLED OBRAVNAVANIH ZADEV

2.1 USTAVNE PRAVICE

Priporočilo št. 1 - Varuh priporoča zakonsko ureditev zaščite otrok pred neprimernimi vsebinami z označevanjem primerne starosti za ogled filmov v kinematografih, na avdiovizualnih nosilcih in nosilcih računalniških iger

Ministrstvo za kulturoVaruh je v poročilu za leto 2013 s posebnim priporočilom predlagal, naj zakonodajalec presodi, ali bi bilo treba tudi v Republiki Sloveniji zakonsko urediti področje zaščite otrok pred neprimernimi vsebinami z označevanjem primerne starosti za ogled filmov v kinu, na avdiovizualnih nosilcih in nosilcih računalniških iger. Vlada je v odzivnem poročilu pojasnila, da je v predlogu Zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru javni agenciji predlagan tudi člen, s katerim naj bi bilo urejeno vprašanje označevanja filmskih vsebin z namenom varstva otrok in mladoletnikov. Po tem predlogu naj bi bil vsak distributer filma, namenjenega javnemu kinematografskemu predvajanju ali vsaki drugi distribuciji filmov, dolžan pred začetkom distribucije filma določiti kategorijo filma in označiti film v skladu s splošnim aktom, ki bi ga sprejel Svet avdiovizualnega centra in s katerim bi določil pogoje in merila ter oznake za kategorizacijo filmov na način, ki bi bil gledalcem dostopen tako pred nakupom vstopnice kot na začetku predvajanja filma, kupcem filma pa ne glede na nosilec ali način predvajanja pred njegovim nakupom. Na podlagi javno dostopnih podatkov je Varuh ugotovil, da je bil na podlagiPoslovnika državnega zbora s prenehanjem mandatne dobe Državnega zbora RS zakonodajni postopek tega zakona v letu 2014 končan. Varuh zato pričakuje, da bo zakon, ki bo uredil tudi varstva otrok in mladoletnikov pred filmskimi vsebinami, ki bi lahko zaradi neprimernosti njihovi starosti prizadele njihov telesni, duševni ali moralni razvoj, čim prej sprejet.

Avdiovizualna dela, ki so namenjena javnemu televizijskemu predvajanju, so že zdaj skladno z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah urejena na način, da z ustreznimi oznakami opozarjajo na določene vsebine z namenom varstva otrok in mladoletnikov. V primeru kinematografskih filmov gre v večini primerov za filme, ki produkcijsko nastajajo zunaj ozemlja Republike Slovenije in so na pogoje distribucije in promocije vezani sami distributerji. Z vidika poenotenja določanja navedenih vsebin kot tudi upoštevanja produkcijske specifike filmov, namenjenih kinematografskemu predvajanju, bomo zato ponovno preučili, na kakšen način zakonsko regulirati to področje ter pripravili ustrezne ukrepe.

2.1.1 Etika javne besede

Ministrstvo za kulturo: Varuh ugotavlja manj pobud glede sovražnega govora v politiki in manj primerov le-tega. Varuh priporoča, naj se vsi, ki sodelujejo v javnih razpravah, še posebej politiki, v svojih izjavah in besedilih izogibajo spodbujanja sovraštva ali nestrpnosti na podlagi katere koli osebne okoliščine, ob morebitnih takšnih primerih pa naj se nanje nemudoma odzovejo in jih obsodijo.

Ministrstvo za kulturo podaja mnenje, da v celoti podpiramo priporočilo Varuha, da se naj vsi, ki sodelujejo v javnih razpravah, v svojih izjavah in besedilih izogibajo spodbujanja sovraštva ali nestrpnosti na podlagi katere koli osebne okoliščine, ob morebitnih takšnih primerih pa naj se nanje nemudoma odzovejo in jih obsodijo.

11

Ministrstvo za kulturo dodaja, da imamo v okviru nujnih sprememb Zakona o medijih, ki so v obravnavi, namen urediti komentiranje v medijih, in sicer tako, da se določi obveznost izdajatelju, ki omogoča komentiranje v okviru svojega medija, da oblikuje pravila komentiranja ter jih javno objavi na primernem mestu v mediju. Določi se tudi obveznost izdajatelju, da mora biti komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, umaknjen v najkrajšem možnem času po prijavi, oziroma najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi.

Nekateri spletni mediji takšno samoregulatorno prakso izvajajo že sedaj, s predlagano ureditvijo pa bi navedene zahteve postale obvezne za vse medije, ki omogočajo komentiranje, kar bo po našem mnenju pomenilo učinkovitejšo samoregulacijo sovražnega oziroma žaljivega govora na spletu in posledično vodilo v njegovo zmanjšanje, kar je tudi eden izmed ciljev iz Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016.

Pobudniki pričakujejo Varuhov odziv na primere sovražnega govora in Primer: Varuh se o javnih odzivih odloča samostojno, in ne na podlagi pozivov politikov in političnih strank (str. 34)

Ministrstvo za notranje zadeve:V policiji podpirajo prizadevanja Varuha za preučitev ustreznosti ureditve kazenskopravnega varstva v primeru, ko gre za oškodovanca, ki je uradna oseba in je groženj deležna predvsem zaradi funkcije, ki jo opravlja v imenu in za račun države, ter morebitno spremembo KZ-1.

V letu 2014 je policija na območju Novega mesta obravnavala eno kaznivo dejanje po členu 297 KZ-1. Na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin je podala poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu, zadeva pa ni bila povezana z romsko skupnostjo.

Vrhovno državno tožilstvo RS je pripravilo pravno stališče glede pregona KD po členu 297 KZ-1 (dokument, številka Ktr 2/2013-6/HJ/vg, 27. 2. 2013), iz katerega je razvidno, da ne gre za kaznivo dejanje, v kolikor zaradi ravnanja storilca ni prišlo do ogrozitve ali motenja javnega reda in miru. Kazenski zakonik zahteva, da mora biti spodbujanje ali razpihovanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir. Taka zahteva vključuje določeno raven konkretizacije sovraštva, nestrpnosti ali nasilja, tako da vodi do stopnje konkretne nevarnosti za javni red in mir. Podana mora biti objektivna možnost in tudi verjetnost njegove kršitve (abstraktna nevarnost ni dovolj). Naklep mora obsegati vse znake kaznivega dejanja, to je javnost delovanja, zavest o spodbujanju ali razpihovanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, usmerjenost zoper določeno skupino, opredeljeno po osebnih okoliščinah njenih pripadnikov, vsaj zavedanje o možnosti nastopa konkretne nevarnosti za javni red in mir in privolitev v tako posledico ali zavestno in hoteno uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev. Posebna presoja je potrebna glede naklepa pri izvršitvi dejanja s sredstvi javnega obveščanja in preko spleta. Tako delovanje praviloma ni naslovljeno na določen ali določljiv del javnosti in tudi ne na način, ki bi omogočal ugotovitev o naklepu k njihovi " mobilizaciji" v smislu konkretnega ogrožanja javnega reda in miru.

Ministrstvo za pravosodje:V primeru na strani 34 je zapisano, je takratno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo zagotovilo, da bo ob prvi spremembi Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/08 in naslednji: KZ-1) ponovno proučilo izpostavljeno vprašanje in pripravilo morebitne potrebne spremembe. V zvezi z izpostavljeno problematiko pojasnjujemo, da je bil na julijski redni seji Državnega zbora

12

RS sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (novela KZ-1C), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. V 19. členu KZ-1C (spremenjen 135. člen KZ-1 - kaznivo dejanje grožnje) določa pomembno postopkovno spremembo – vsa dejanja po 135. členu KZ-1 se preganjajo na predlog (kot podvrsto pregona po uradni dolžnosti) in ne več (delno) na zasebno kazensko tožbo. S spremembo se je zaščitilo pravice, pravni položaj in nenazadnje varnost žrtev groženj, ki so bile do te spremembe prepuščene same sebi in zasebnemu pregonu. K tej spremembi sta pripomogla tudi varuh s svojimi priporočili, ki bodo z uveljavitvijo novele uresničena, in parlamentarna komisija za človekove pravice.

Sankcioniranje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti kot prekršek (str. 36)

Ministrstvo za notranje zadeve:Policija kot organ odkrivanja, preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj v skladu z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP) dosledno obravnava vsa dejanja pri katerih so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1. Na podlagi zbranih obvestil policija v skladu s 148. členom ZKP na pristojno državno tožilstvo pošlje kazensko ovadbo ali poročilo.

Policija dosledno ukrepa tudi v primerih kršitve določb Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). Še posebej je pozorna na prekrške po določbah 20. člena tega zakona, ki prepovedujejo spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti.

Strinjamo se z ugotovitvami Varuha, da je omejitev pri opredeljevanju elementov prekrška iz 7. člena (nedostojno vedenje) in 20. člena (vzbujanje nestrpnosti) vezana izključno na javni kraj, katerega pomen Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) opredeljuje v 2. točki 2. člena. Dejstvo je, da po socialnih omrežjih na spletu, v sredstvih javnega obveščanja in v javnosti poteka komunikacija, ki pogosto zaradi narave medija onemogoča ali vsaj otežuje identificiranje posameznika, ki je informacijo posredoval, ne glede na to ali gre za sum storitve kaznivega dejanja oziroma prekrška.

V zvezi s predlogom Varuha, da bi bilo mogoče z ustrezno interpretacijo opredelitve javnega kraja iz prve točke 2. člena ZRJM-1 tudi te oblike komuniciranja opredeliti kot javni kraj, kot kraj, ki je pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, ponovno izpostavljamo, da je policija dolžna izvajati predpise in pri tem upoštevati zakonske pogoje za izvedbo posameznih pooblastil zoper storilce kaznivih ravnanj, zakonodajalec pa je tisti, ki opredeli elemente kaznivega ravnanja in kazenske sankcije kot tudi pogoje za izvedbo policijskih pooblastil. Kljub temu menimo, da sama sprememba interpretacije opredelitve javnega kraja po naši oceni ne bi zagotovila želenega cilja, saj imajo policisti pri ugotavljanju storilcev prekrškov (še posebej, če je ta storjen preko javnega medija) omejena pooblastila v primerjavi s pooblastili, ki jih imajo pri preiskovanju kaznivih dejanj.

Varuh v poročilu deloma povzema stališče policije, ki temelji na predhodnih pojasnilih Varuhu, da spletna omrežja ne predstavljajo javnega kraja, kot prostora, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. Tudi v policiji pozorno spremljajo akademske, strokovne in laične diskusije o izzivih, s katerimi se kot družba soočamo pri uporabi socialnih omrežji in se zavedajo, da še ni ustreznih odgovorov in rešitev za učinkovit nadzor in procesiranje kršiteljev spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki je storjeno prek spleta. Opozarjamo pa, da bi sprememba prekrškovne zakonodaje, ki bi spletna omrežja definirala primerjalno z javnim prostorom, verjetno posledično vzbudila dileme o sorazmernosti preiskovalnih dejanj, posegov

13

policije pri zbiranju obvestil in dokazov. Policija je v letu 2014 v enem primeru storilcu prekrška, za prekršek storjen preko spleta izdala plačilni nalog, vendar sodna praksa na tem področju še ni oblikovana.

Odškodnine zaradi neupravičenega posega v zasebnost z javno objavo bi morale biti višje - Primer: Poročanje radia Krka o Romih (str. 38)

Ministrstvo za notranje zadeve:Pri vnosu ključne besede "etnični" na spletni strani Radia Krka je 23 zadetkov - člankov, v katerih je uporabljena ta beseda. Zapisi se nanašajo na leta 2012 in 2013. Prenehanje uporabe navedene besede v člankih sovpada z odhodom enega izmed novinarjev - voditeljev z omenjenega radia. Pri vnosu ključne besede "Romi" v policiji niso zasledili primera, ko bi bila beseda zapisana z malo začetnico.

2.1.2 Volilna pravica

Priporočilo številka 4 – odprava arhitekturnih ovir na voliščih

Ministrstvo za javno upravo:Varuh v priporočilu št. 4, predlaga, naj Državni zbor čim prej odpravi neustavnost Zakona o volitvah v državni zbor glede dostopnosti volišč za invalide, volilni in drugi organi pa naj si prizadevajo za čimprejšnjo odpravo arhitektonskih ovir na vseh voliščih.

Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju: MJU) kot resorno pristojni organ za tolmačenje Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju: ZVDZ), pojasnjuje, da je Skupina poslank in poslancev 30. aprila 2015 v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor (EPA: 483 – VII, v nadaljevanju: predlog novele ZVDZ), ki med drugim odpravlja omenjeno neustavnost ZVDZ v delu, ki se nanaša na dostopnost volišč za invalide.

Odločba U-I-156/11-29 in Up-861/11-25 Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 10. 4. 2014 določa neustavnost veljavne ureditve prvega odstavka 79.a člena ZVDZ, po kateri okrajne volilne komisije za območje kraja določijo najmanj eno volišče, ki je dostopno invalidom in na katerem lahko omogočijo glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in glasovalnimi stroji. Ustavno sodišče je v odločbi opozorilo, da bi morali novi in stari objekti v javni rabi že po zakonu funkcionalno oviranim osebam zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir. Državni organi bi morali ob tem poskrbeti, da se izberejo volišča v takih objektih v zasebni lasti, ki pogoje za dostopnost invalidom izpolnjujejo. Predlog novele ZVDZ upoštevaje zahteve odločbe Ustavnega sodišča RS, spreminja 79.a člen. Vlada RS podpira spremembe zakonodaje, ki bo omogočila doslednejšo uveljavitev prvega odstavka 9. člena Konvencije o pravicah invalidov. Predlog novele ZVDZ bo predvidoma sprejet do konca leta 2015. Ob tem je potrebno poudariti, da dvoletni rok za izvršitev odločbe Ustavnega sodišča RS še ni potekel, namreč Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti do 16. 5. 2016.

Varuh ob tem opozarja še na to, da bi bila ena od možnih rešitev za lažje uveljavljanje aktivne volilne pravice za gibalno ovirane in druge, ki se težko osebno udeležijo volitev, elektronsko glasovanje na daljavo, v zvezi s čimer so bile pred leti že pripravljene zakonske rešitve. Po Varuhovem mnenju bi bilo treba razloge in možnosti za elektronsko glasovanje ponovno proučiti.

14

MJU se v splošnem zavzema za vzpostavitev več elektronskih storitev javne uprave in v tem smislu v splošnem lahko podpira tudi e-volitve. Projekt e-volitev je MJU javnosti že predstavilo junija 2013. Področju e-volitev se precej posvečajo tudi v okviru Sveta Evrope, v okviru katerega so bila sprejeta stroga priporočila, predvsem glede standardov zagotavljanja informacijske varnosti sistema, katerim je potrebno zadostiti ob morebitni vpeljavi tega režima.5 Razvoj elektronskega poslovanja zahteva znatna vlaganja človeških in finančnih virov, ki pa jih je treba obravnavati kot investicijo v odličnost delovanja celotne javne uprave in zadovoljstvo njenih uporabnikov. Hkrati pa tudi opozarjamo, da je za sprejem sprememb temeljne volilne zakonodaje potrebno visoko politično soglasje, za sprejem Zakona o volitvah v državni zbor je namreč potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev.

2.1.3 Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov

Priporočilo št. 6: Vlada naj pripravi takšne spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile učinkovito uveljavljanje sodnega varstva žrtvam posegov v osebnostne pravice, ki so bili storjeni s spletnimi vsebinami in primer na strani 43 poročila Ministrstvo za pravosodje:Uvodoma pripominjamo, da obstoječa pravna ureditev že omogoča različne možnosti varovanja pred neupravičenimi posegi v osebnostne pravice, ki so storjene s spletnimi vsebinami. Na voljo so civilnopravni instituti, glede na intenzivnost posega oziroma naravo varovane dobrine pa tudi kazenskopravno varstvo.

Pravno varstvo osebnostnih pravic posameznikov in varstvo pred posegi v čast in dobro ime se v prvi vrsti zagotavlja v okviru civilnopravnega varstva posameznikovih osebnostnih pravic. Posameznik – oškodovanec ima v primeru posega v njegove osebnostne pravice možnost vložitve tožbe z zahtevkom, da sodišče odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice (glej prvi odstavek 134. člena Obligacijskega zakonika6). Prav tako lahko sodišče oziroma drug pristojni organ odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)7 tudi izrecno določa posameznim ponudnikom elektronskih storitev (ponudniku elektronskih storitev izključnega prenosa, ponudniku storitev shranjevanja v predpomnilku, ponudniku storitev gostiteljstva), da podatke, ki predstavljajo protipravno ravnanje, nemudoma, ko mu je protipravnost znana, odstrani ali onemogoči dostop do njih (glej 11. člen, pa tudi 9. in 10. člen ZEPT). Zahtevo za odstranitev vsebin, ki protipravno posegajo v sfero posameznika in mu predstavljajo nenadomestljivo škodo lahko posameznik – oškodovanec zahteva preko začasne odredbe že pred začetkom ali med samim sodnim postopkom, torej ni treba čakati do pravnomočnosti sodne odločbe za odstranitev in prenehanje protipravnega stanja. Z začasno odredbo lahko sodišče tudi prepove morebitno nadaljnje poseganje v osebnostne pravice tožnika in za primer kršitve začasne odredbe določi denarno kazen.

V primeru, da je z objavo žaljivega komentarja posamezniku povzročena škoda – tako premoženjska kot tudi nepremoženjska, lahko zahteva njeno povrnitev. OZ v samostojnem podpoglavju »IV. POSEBEJ O POVRNITVI PREMOŽENJSKE ŠKODE PRI ŽALITVI ČASTI ALI ŠIRJENJU NERESNIČNIH TRDITEV« določa specialno podlago za povrnitev premoženjske

5 Glej gradivo, dostopno na: http://www.coe.int/t/dgap/democracy/activities/ggis/E-voting/6 Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo; OZ. 7 Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15.

15

škode (glej 177. člen OZ), za povrnitev nepremoženjske škode v smislu moralne satisfakcije z objavo sodbe (glej 178. člen OZ) in denarne satisfakcije z možnostjo denarne odškodnine za povzročeno nepremoženjsko škodo (glej 179. člen OZ).

Na podlagi navedenega ocenjujemo, da je civilnopravna ureditev varstva osebnostnih pravic in varstvo pred posegi v čast in dobro ime ustrezna in zagotavlja učinkovito varstvo v primeru posega v navedene pravice oziroma osebnostno sfero.

Tudi glede kazenskopravnega varstva so po naši oceni za (naj)hujše kršitve osebnostnih pravic že sedaj na voljo ustrezni kazenskopravni instrumenti. Pri manj intenzivnih posegih v povezavi s psevdonimnimi oziroma anonimnimi komentatorji na spletu pa se soočimo s konfliktom ustavnopravnih vrednot - svobode izražanja in komunikacijske zasebnosti na eni strani (37 in 39. člen URS) in varstvom pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) ter pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS) na drugi strani, o čemer sta si MP in Varuh že izmenjala mnenja.

Glede "Možnosti za identifikacijo žaljivih anonimnih komentatorjev na spletu" (str. 43) menimo, da so nasprotujoča si stališča Varuha kot tudi Ministrstva za pravosodje dokaj podrobno in korektno predstavljena, vendar menimo, da je treba izpostaviti še nekatere dodatne (novejše) vidike.

Najprej je treba dodatno opozoriti, da gre za zapleteno problematiko, na kar kaže tudi dejstvo, da je določen poskus zakonodajnih sprememb na področju avdiovizualnih medijskih storitev v okviru osnutka novele Zakona o medijih v letu 2015 pokazal, da je ideja o konkretnejšem reguliranju in ukrepanju v zvezi z žaljivimi ali sovražnimi komentarji na spletu (v spletnih medijih) povzročila hude očitke javnosti in medijev, češ da gre za omogočanje cenzure ali samocenzure in torej ta ideja ni bila sprejeta. Tudi z vidika sodbe Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Delfi AS proti Estoniji8 je možno ugotoviti (159. točka sodbe), da države članice "lahko" ("may") uvedejo določene posebne zakonodajne ukrepe - da pa torej tega Evropska konvencija o človekovih pravicah od držav pogodbenic Konvencije ne zahteva. In, pri Republiki Sloveniji to trenutno ni videti kot možno, tako z vidika, da je Evropska konvencija o človekovih pravicah minimum človekovih pravic in temeljnih svoboščin (glejte 53. člen navedene Konvencije) in da bi se lahko štelo da Ustava v prvem odstavku 39. člena morda zagotavlja višji nivo varstva svobode izražanja9 in zatorej ne sme priti niti do vtisa nastanka cenzure ali samocenzure10.

Z vidika vprašanja obstoja psevdonimnih komentarjev na spletu (str. 44) pa je smiselno glede delovanja demokratičnih držav z dolgo tradicijo opozoriti na najnovejšo prakso Zvezne Republike Nemčije - dne 28. 7. 2015 je namreč nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov Zvezne dežele Hamburg odločil, da je uporaba psevdonimov pri delovanju na družbenem omrežju (Facebook) dopustna in da družbeno omrežje ne sme namesto psevdonima navesti pravega osebnega imena komentatorja na njegovi strani11.

8 Sodba Velikega senata ESČP, št. 64569/09, 16. 6. 2015.9 Glejte npr. najnovejšo precedenčno ustavnosodno presojo Ustavnega sodišča Republike Slovenije: odločba US, št. Up-1019/12, 26. 3. 2015 (objava: Uradni list RS, št. 30/15) in odločba US, št. Up-1128/12, 14. 5. 2015 (objava: Uradni list RS, št. 37/05).10 Za kritiko navedene sodbe in druge vidike (zlasti pravo Evropske unije) glejte zlasti: dr. Boštjan Makarovič, Caveat webmaster in (samo)marginalizacija prava človekovih pravic v informacijski dobi, Pravna praksa, št. 29-30//15, str. 8-9. 11 Glejte: https://www.datenschutz-hamburg.de/news/detail/article/der-hamburgische-datenschutzbeauftragte-profilnamen-bei-facebook-frei-waehlbar.html?tx_ttnews%5BbackPid

16

Sicer pa bo Ministrstvo za pravosodje v smeri priporočil Varuha, ki se tičejo identifikacije psevdonimnih komentatorjev, ko so izpolnjeni znaki manj hudih kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo (kazniva dejanja zoper čast in dobro ime), dalo v javno razpravo predlog prenovljene ureditve vsebine 149.b člena ZKP, po kateri bi bilo možno za tovrstna manj huda kazniva dejanja pridobiti t.i. ex nunc sodno odredbo oziroma uporabiti sistem "data preservation" (torej ne "data retention" oz. režim hrambe prometnih podatkov, ki bo predvidoma ostal omejen oz. dostopen za hujša kazniva dejanja v skladu z ustavnosodno prakso).

Ministrstvo za kulturo:Ministrstvo za kulturo menim, da je vprašanje odgovornosti za objavljene vsebine ustrezno rešeno že v veljavni določbi tretjega odstavka 18. člena ZMed, ki določa, da odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo. To vprašanje je obravnavalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Delfi AS proti Estoniji. ESČP je ob presoji 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ugotovilo, da estonska sodišča v konkretnem primeru, s tem ko so vzpostavila odgovornost novičarskega portala Delfi za komentarje ekstremne narave, ki predstavljajo očiten sovražni govor in pozivanje k nasilju, niso kršile 10. člena EKČP. ESČP se je tako postavilo na stališče, da je državi dovoljeno sodno sankcionirati strožjo odgovornost medija za dopuščanje objave tovrstnih komentarjev, oziroma je menilo, da je takšna ureditev primerna.

V zvezi z regulacijo sovražnega govora v medijih dodajamo tudi, da imamo v okviru nujnih sprememb Zakona o medijih, ki so v obravnavi, namen urediti komentiranje v medijih, in sicer tako, da se določi obveznost izdajatelju, ki omogoča komentiranje v okviru svojega medija, da oblikuje pravila komentiranja ter jih javno objavi na primernem mestu v mediju. Določi se tudi obveznost izdajatelju, da mora biti komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, umaknjen v najkrajšem možnem času po prijavi, oziroma najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi. Nekateri spletni mediji takšno samoregulatorno prakso izvajajo že sedaj, s predlagano ureditvijo pa bi navedene zahteve postale obvezne za vse medije, ki omogočajo komentiranje, kar bo po našem mnenju pomenilo učinkovitejšo samoregulacijo sovražnega oziroma žaljivega govora na spletu in posledično vodilo v njegovo zmanjšanje, kar je tudi eden izmed ciljev iz Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016.

Priporočilo št. 7 – spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

Ministrstvo za javno upravo:Varuh v priporočilu št. 7 (stran 48) predlaga, naj Vlada pripravi spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bodo zagotavljale spoštovanje osebnostnih pravic, enako varstvo in učinkovito sodno varstvo posameznikom, ki so z javnimi objavami Komisije za preprečevanje korupcije izpostavljeni kot koruptivni.

V zvezi z navedenim priporočilom kot resorno ministrstvo, pristojno za Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, sporočamo, da so aktivnosti, ki so vsebina priporočila, že v teku. V Programu ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije 2015-2016, ki ga je sprejela 8. 1. 2015, je bil med predvidene ukrepe proti korupciji pod točko III. 9 uvrščen tudi ukrep »Priprava osnutka sprememb in dopolnitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije«. Kot nosilec izvedbe tega ukrepa je bilo določeno MJU v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje (MP) in Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), pri čemer je zapisani cilj ukrepa pripraviti osnutek

%5D=170&cHash=dbbdbc99679a50ce2c47acfa00dd410c in http://www.reuters.com/article/2015/07/28/us-facebook-germany-pseudonyms-idUSKCN0Q21U620150728

17

sprememb in dopolnitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK)12, s katerimi se bodo odpravile nedorečenosti in pomanjkljive rešitve v veljavnem zakonskem besedilu glede na njegovo izvajanje v praksi, med drugim tudi v zvezi z javno objavo odločitev komisije, ki se nanašajo na posameznike.13

Na tej podlagi je bila v marcu 2015 s sklepom ministra za javno upravo ustanovljena medresorska delovna skupina (MDS) predstavnikov MJU, MP, Komisije za preprečevanje korupcije in MNZ. Rok za pripravo osnutka sprememb ZIntPK je določen do konca leta 2015. Namen in cilj MDS je preučitev veljavnega besedila določb ZIntPK, preučitev izvajanja njegovih določb v praksi in opredelitev zakonskih rešitev, ki bodo učinkovito prispevale k izvajanju določb ZIntPK v skladu z namenom in ciljem zakonske ureditve.

Primer: Postopek razrešitve članice zavoda

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:Varuh je iz preventivnih razlogov opozoril na problematiko postopkov razreševanja in v zvezi z njo odločevalce opozoril na 3 vidike načela dobrega upravljanja in varstva osebnostnih pravic razrešenih posameznikov. Predvsem pa je opozoril, da naj Vlada pri objavah informacij o razlogih predčasnih razrešitev članov organov upravljanja zavodov, kjer je ustanoviteljica, spoštuje osebnostne pravice prizadetih posameznikov.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je pobudnici, ki se je obrnila na Varuha človekovih pravic, ta pa na ministrstvo, v zvezi s postopkom razrešitve članice sveta zavoda, podala pisni odgovor in hkrati opravičilo za nastali primer, ki se je nanašal na ministra za izobraževanje, znanost in šport prejšnje vlade ter s tem seznanila tudi Varuha človekovih pravic. Ministrstvo je tudi umaknilo sporno pojasnilo, ki je bilo objavljeno na spletni strani Urada za komuniciranje.

2.1.3. Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov

Ministrstvo za kulturo:Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-70/12-14 dne 21.3.2014 odločilo, da je Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06; v nadaljevanju ZVDAGA) v neskladju z ustavo, kolikor med javno arhivsko gradivo uvršča tudi gradivo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki so po tem zakonu opredeljeni kot javnopravne osebe, ki vsebujejo podatke o zdravljenju pacientov. Naložilo je, da mora državni zbor ugotovljene protiustavnosti odpraviti v roku enega leta, do uveljavitve drugačne zakonske ureditve pa se gradivo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki so po ZVDAGA opredeljeni kot javnopravne osebe, ki je po tem zakonu opredeljeno kot javno arhivsko gradivo ter vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacientov, ne uporablja ureditev po tem zakonu in po izvršilnih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.

Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 51/14; v nadaljevanju ZVDAGA-A) deloma sledi odločbi Ustavnega sodišča, saj omogoča arhiviranje zdravstvene dokumentacije pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti samih, sistemska zakonska ureditev, ki bo urejala arhiviranje in dostop

12Ur. L. RS št. 45/10, 26/11 in 69/11.13Stran 12. Programa ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije 2015 - 2016

18

do zdravstvene dokumentacije, skladno z odločbo Ustavnega sodišča, pa še ni bila sprejeta, kakor ugotavlja tudi Varuh v svojem poročilu.

V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo je bil letos pripravljen nov Predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki bi odpravila ugotovljeno protiustavnost.

Predlagana sprememba uvaja novo rešitev, ki odstopa od načela dostopnosti arhivskega gradiva. V skladu z odločbo USRS št. U-I-70/12-14 z dne 21. 3. 2014 se namreč s spremembo zakona gradivo oseb, ki izvajajo javno službo na področju zdravstvene dejavnosti, opredeli kot nedostopno. Gre za dokumentarno gradivo, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacientov, ki ga izvajalci javne službe na področju zdravstvene dejavnosti izročajo pristojnemu arhivu po 150 letih od nastanka gradiva, vendar ne glede na druge določbe ZVDAGA javnosti ni dostopno. Prav tako javnosti niso dostopne zbirne evidence v zvezi z navedenim gradivom. Je pa v skladu s predvidenimi spremembami zakona gradivo dostopno osebam, na katere se nanaša oziroma sodiščem, kadar so v postopkih vključeni dediči oseb, na katere se gradivo nanaša, ki izkažejo pravni interes. Ob predloženem soglasju oseb, na katere se gradivo nanaša oziroma njihovih dedičev, je gradivo dostopno tudi za namene znanstvenega raziskovanja na medicinskem področju. V tem primeru se gradivo pred dostopom anonimizira.

Gre za rešitev, ki je po mnenju predlagatelja skladna z navedeno ustavno odločbo, ki prenos gradiva od ustvarjalca na pristojni arhiv z namenom omogočanja dostopnosti razveljavlja, zaradi česar pa je bila sprejeta rešitev, ki v minimalnem obsegu sicer sledi načelu ohranjanja celovitosti dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb, jasno pa tovrstno gradivo označuje za trajno nedostopno, z vnaprej taksativno določenimi izjemami (sodišča v nekaterih sodnih postopkih, v anonimizirani obliki pa tudi za namene znanstvenega raziskovanja pod pogojem, da se pridobi soglasje).

Predlog sprememb zakona je bil usklajen z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za zdravje, Službo Vlade RS za zakonodajo, Arhivom RS, Uradom varuhinje človekovih pravic in predstavniki Psihiatrične klinike Ljubljana. Predlog je bil posredovan Generalnemu sekretariatu vlade za uvrstitev v obravnavo na seji Vlade RS.

2.1.4. Dostop do informacij javnega značaja

Priporočilo številka 8 – spremembe ZDIJZ

Ministrstvo za javno upravo:Glede priporočila varuha št. 8, da se v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja sprejme rešitev, ki bo omogočila uresničitev načela zaupnosti postopka pri varuhu glede zadev, ki jih varuh obravnava na podlagi Zakona o varuhu človekovih pravic, Ministrstvo za javno upravo (MJU) pojasnjuje, da je kot resorno ministrstvo, pristojno za Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), navedeno priporočilo preučilo. Varuh je posredoval predlog za dopolnitev prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki naj bi ob upoštevanju načela preglednosti dela institucije Varuha zagotavljal dosledno spoštovanje načela zaupnosti postopka pri Varuhu glede zadev, ki jih Varuh obravnava, in sicer tako, da bo med primeri, ko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, določeno tudi, če se zahteva nanaša na zadeve, ki jih obravnava Varuh na podlagi Zakona o varuhu človekovih pravic.

19

V zvezi z dostopom do dokumentov iz postopkov pri Varuhu pa so primerjalno-pravno ureditve različne:- v skladu s švedsko zakonodajo spadajo informacije s področja varuha človekovih pravic praviloma med zaupne podatke in predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij, medtem ko so odločitve Varuha javne;- V Veliki Britaniji velja, da so podatki, ki jih Varuh pridobi tekom svojih preiskav, zaupne narave. Britanski zakon o dostopu do informacij javnega značaja odreja na kogentne norme o zaupnosti, ki so glede tovrstnih podatkov vsebovane v zakonu, ki ureja pristojnosti Varuha, pri čemer slednji natančno določa, v katerih redkih primerih so takšni podatki izjemoma lahko javni;- Po finskem zakonu o odprtem delovanju vlade za dokumente iz postopkov pri Varuhu velja splošen režim, torej zakon predvideva varstvo določenih podatkov na podlagi izjem, pri čemer pa je potrebno izpostaviti, da so slednje obsežne in zelo natančno opredeljene (skupaj dvaintrideset izjem). Finski zakon t.i. testa interesa javnosti, po katerem bi sicer varovani podatki lahko postali javni, ne pozna.

Po ponovni preučitvi materije, v okviru priprave sprememb in dopolnitev ZDIJZ v začetku 2015 (zaradi implementacije Direktive EU 2013/37/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja), je bilo ugotovljeno, da v praksi ni zaznati problemov pri uresničevanju načela zaupnosti postopka pri Varuhu glede zadev, ki jih Varuh obravnava na podlagi Zakona o varuhu človekovih pravic oziroma, da zakonodajni okvir ZDIJZ-a vendarle omogoča uporabo ustreznih varovalk, ki preprečujejo kršenja načela zaupnosti. ZDIJZ podatkom iz postopkov pri Varuhu, v okviru izjem v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ob upoštevanju sodnega varstva, nudi varstvo (predvsem izjema osebnih podatkov na podlagi 3. točke in notranjega delovanja organa na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V tem smislu veljavna ureditev v skladu z namenom ZDIJZ in ob upoštevanju poslanstva Varuha, omogoča izvrševanje temeljnih nalog Varuha oziroma jih ne ovira. V kolikor pa bi spremljanje uresničevanja zakona v praksi v prihodnje pokazalo, da temu ni več tako, bo MJU v okviru svojih pristojnosti temu primerno ukrepalo.

Dostojanstvo in varstvo osebnostnih pravic (ravnanje z mrtvim plodom)

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo:Varuh je zaradi različne prakse ravnanja z mrtvimi plodovi ugotovil sistemsko težavo, zato je zadevo obravnaval na lastno pobudo, in sicer kot širše vprašanje, ki je pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Že v poročilu je navedeno, da bo ministrstvo varuhov predlog glede pokopa oziroma upepelitve mrtvega ploda, ki ni dosegel gestacijske starosti 22 tednov, upoštevalo.

Ministrstvo zdaj poroča, da je v predlogu Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti navedena problematika urejena v 28. členu. Javna obravnava predloga zakona je že zaključena, tako da bo predlog septembra poslan v medresorsko usklajevanje in predvidoma oktobra na Vlado RS.

V predlogu zakona je tako problematika urejena z naslednjo določbo: »Pokop ali upepelitev mrtvega ploda, ki ni dosegel gestacijske starosti dvaindvajsetih (22) tednov, se na željo staršev, ob smiselni uporabi določb tega zakona, lahko opravi le na podlagi zdravniškega poročila o vzroku smrti.«

20

2.2 DISKRIMINACIJA

2.2. DISKRIMINACIJA (3. in 4. odstavek na 59. strani poročila)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh v poročilu ponovno opozarja, da je potrebno sprejeti zakonske rešitve, ki bodo skladno s pravno ureditvijo EU zagotovile nepristransko, neodvisno in učinkovito obravnavo primerov kršitve prepovedi diskriminacije ter vzpostaviti neodvisni institut zagovornika načela enakosti. Med drugim navaja, da so bile možnosti za okrepitev zagovornika načela enakosti ob ukinitvi vladnega Urada za enake možnosti, vendar se zaposleni na tem uradu niso želeli ukvarjati z diskriminacijo na vseh podlagah, temveč le na eni – po spolu. Pri tem Varuh ne pojasni, katere možnosti za okrepitev zagovornika naj bi obstajale in kako naj bi bila njegova navedba, da se zaposleni niso želeli ukvarjati z diskriminacijo na vseh podlagah, povezana z možnostjo za okrepitev zagovornika načela enakosti, ki je deloval v okviru ukinjenega urada. Navedba Varuha, da se zaposleni na uradu niso želeli ukvarjati z diskriminacijo na vseh podlagah, temveč le na eni – po spolu, kar naj bi bil tudi razlog, da je Zagovornik deloval, kot enoosebni izvajalec, je presenetljiva, saj odraža neustrezno poznavanje področja dela ukinjenega Urada za enake možnosti ter pristojnosti, ki naj bi jih po direktivah EU imelo telo za uresničevanje načela enakega obravnavanja, torej Zagovornik. Navedbe Varuha so tudi v nasprotju z navedbami v preteklih poročili Varuha, kjer Varuh jasno razmejuje med različnimi uradi in ministrstvi, ki so odgovorni za posamezne osebne okoliščine in preprečevanje diskriminacije na različnih podlagah (nacionalna in etnična pripadnost, spol, verska opredeljenost, invalidnost, starost in druge osebne okoliščine). Iz poročil Varuha tudi jasno izhaja, da je bil Urad za enake možnosti pristojen za oblikovanje in izvajanje politike enakosti spolov in ne za ostale osebne okoliščine, kar je bilo v skladu s pravnimi podlagami, ki so opredeljevale naloge urada. Medtem, ko so pristojnosti in naloge Zagovornika zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, izvajanje neodvisnih študij, raziskav in analiz ter objavljanje neodvisnih poročil in priprava priporočil v zvezi z diskriminacijo zaradi različnih osebnih okoliščin.

Prizadevanja za ustreznejšo ureditev organa za spodbujanje enakega obravnavanja – Zagovornika/Zagovornice načela enakosti so se nadaljevala tudi v letu 2014. MDDSZ je pripravilo predlog Zakona o varstvu pred diskriminacijo, ki naj bi nasledil dosedanji Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja in ureja Zagovornika/Zagovornico načela enakosti, kot samostojen državni organ, zagovornika/zagovornico imenuje Državni zbor RS na predlog predsednika RS. Javna obravnava predloga zakona se je zaključila julija 2015, trenutno pa potekajo usklajevanja med pristojnimi resorji.

2.2.1 Mehanizmi varstva pred diskriminacijo in organiziranost države

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ):V poročilu varuha je navedeno, da so mnoge države pri obravnavi Republike Slovenije v drugem krogu univerzalnega periodičnega pregleda Slovenijo z novimi priporočili pozvale, naj institut varuha človekovih pravic uskladi s Pariškimi načeli oziroma zagotovi pogoje, da bo Varuh človekovih pravic RS pridobil status A v skladu s Pariškimi načeli. To je bilo tudi eno od nosilnih priporočil, ki jih je Slovenija dobila za naslednje zasedanje Sveta za človekove pravice v drugem krogu univerzalnega periodičnega pregleda.

MZZ si bo v okviru vodenja Medresorske komisije za človekove pravice še nadalje prizadevalo za dosego konsenza o oblikovanju tovrstne institucije, ki je pomembna predvsem za ugled in sodelovanje države v mednarodnem okolju, kot tudi za dogovor o tem, katero ministrstvo bi bilo

21

zadolženo za pripravo takšnega predloga. Strinjamo se z ugotovitvijo varuha, da je državna institucija za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih predvsem v interesu države in njenega ugleda – za Slovenijo še posebej glede na kandidaturo za članico Sveta OZN za človekove pravice za obdobje 2016–2018. 2.2.2 Nacionalne in etnične manjšine

Urada Vlade RS za narodnosti:Vlada Republike Slovenije se je seznanila z ugotovitvami in priporočili Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki so na področju romske skupnosti vključena v Dvajseto redno letno poročilo za leto 2014. Varuh v splošnem ugotavlja, da se na področju vključevanja pripadnikov romske skupnosti v slovensko družbo v letu 2014 ni zgodil zadosten napredek in zato priporočila iz prejšnjih let ostajajo aktualna in jih ponavlja tudi v tokratnem poročilu. Tudi Vlada Republike Slovenije se zaveda, da je položaj romske skupnosti v Sloveniji še vedno težaven, zato je njena prioriteta priprava novega nacionalnega programa ukrepov za Rome za prihodnje petletno obdobje, ki bo naslovil vsa ključno področja. Na to dejstvo nakazuje tudi sklep, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela ob obravnavi Četrtega poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji, in sicer: »Vlada Republike Slovenije je naložila pristojnim ministrstvom in vladnim službam, da v največji možni meri upoštevajo ugotovitve poročila in predloge za nadaljnje delo pri načrtovanju in pripravi sprememb in dopolnitev področnih predpisov ter načrtovanju ukrepov v okviru novega programa ukrepov za obdobje 2016 – 2021, ki je v pripravi.«

V Četrtem poročilu o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na svoji 50. redni seji dne 28. 8. 2015, vlada sicer ugotavlja počasne, a pozitivne premike na vseh področjih, ki so opredeljena tako v Zakonu o romski skupnosti v Republiki Sloveniji kot v Nacionalnem programu ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije za obdobje 2010-2015, vendar pa se zaveda, da bodo večji učinki vidni šele po daljšem časovnem obdobju, saj gre predvsem na področju socialnega vključevanja za kompleksen in dolgotrajen proces, ki ga je potrebno izvajati sistematično in dolgoročno, v korist tako romske skupnosti kot tudi ostalega prebivalstva. Takšen proces zahteva tesno in konstruktivno partnerstvo vseh angažiranih akterjev, tako državnih kot lokalnih, predvsem pa tudi Romov, saj bodo brez njihovega sodelovanja vsi ukrepi zaman. V letu 2015 se zaključi aktualni nacionalni program ukrepov za Rome, zato je zdaj primeren trenutek za razmislek o preteklih izkušnjah, potrebah pripadnikov romske skupnosti in najučinkovitejših načinih za doseganje ciljev, ki si jih bo postavil nov nacionalni program za naslednje petletno obdobje. Področja, na katera bo novi nacionalni program moral še posebej opozoriti, poleg tistih, ki so že sedaj identificirana kot prioritetna, so področja nestrpnosti do Romov in sovražni govor, odpravljanje predsodkov do Romov in razbijanje stereotipov o Romih v medijih in družbi nasploh ter krepitev dialoga in sodelovanja med pristojnimi državnimi in lokalnimi organi, romsko skupnostjo in različnimi organizacijami civilne družbe. Preko iskanja stičišč in izmenjave izkušenj bo potrebno oblikovati ukrepe, ki bodo de facto izboljšali položaj romske skupnosti in marsikje tudi kakovost življenja vseh prebivalcev v lokalnem okolju.

Romska skupnost - Primer: Ureditev bivalnih razmer prebivalcev romskega naselja Ponova vas – primer dobre prakse (Varuh omenja slabe varnostne razmere, ki naj bi se v nekaterih okoljih celo poslabševale)

Ministrstvo za notranje zadeve:Iz Varuhovega poročila je razvidno, da se večina očitkov nanaša na več let nazaj. Pobudniki so pisali Varuhu v letih 2002, 2008 in 2009, Varuh pa je o celotnih ugotovitvah obveščal Urad za

22

narodnosti in Vlado RS v letu 2013. V tem času je Policija s številnimi represivnimi in preventivnimi aktivnostmi ter s sodelovanjem z drugimi institucijami dosegla zavidljiv nivo varnosti, tako da incidentov s pretepi in posredovanj policije praktično ni oziroma jih je v primerjavi s preteklimi leti malo.

Na policiji ocenjujejo, da se varnostne razmere v romskih naseljih in v njeni okolici ne poslabšujejo. Statističnih podatkov, ki bi potrjevali to oceno sicer nimajo, saj ne zbirajo in ne obravnavajo podatkov vezanih na etnično poreklo. Na Policijski upravi Ljubljana in Policijski upravi Novo mesto intenzivno sodelujejo z neformalnimi in formalnimi predstavniki romske skupnosti in romskih združenj, predstavniki civilnih iniciativ, večinskega prebivalstva v okolici romskih naselji in nosilci javnih funkcij v občini. Pri urejanju splošne varnosti in krepitvi občutka varnosti, večina sodelujočih policiji priznava proaktivno vlogo. V dolgoletnih med etničnih in drugih sporih je policija kot primer dobre prakse uvedla metodo »pomiritve« med sprtima stranema. Z evropskim projektom »SKUPAJ« si je policija v Dobruški vasi med drugim prizadevala za zmanjševanje predsodkov, ki temeljijo na večkulturnih osnovah. Policijske uprave na podlagi načrtov dela sistematično izvajajo tako preventivne kot represivne ukrepe, ki ohranjajo visoko stopnjo varnosti v večkulturnih okoljih. Istočasno pa v osnovnem izobraževanju in permanentnem policijskem usposabljanju potekajo programi za zmanjševanje predsodkov in diskriminacije.

Policisti na območjih z romskimi naselji dnevno izvajajo tako represivne kot preventivne aktivnosti za zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja. V prvi vrsti zagotavljajo stalno in takojšnjo policijsko intervencijo, zoper kršitelje pa dosledno ukrepajo in izvajajo potrebne aktivnosti za zagotovitev javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja. V policiji prepoznavajo najbolj moteče dejavnike za okoliško prebivalstvo in temu ustrezno prilagajajo najrazličnejše oblike dela policistov in izvedbo aktivnosti za sankcioniranje storilcev protipravnih ravnanj. Za zmanjšanje motečih dejavnikov in s ciljem izboljšanja varnostne situacije so izvedli številne represivne ukrepe ob zaznanih in prijavljenih primerih streljanja, kršitev s hrupom, kršitev kurjenja z zadimljenjem okolja in pojavom kaznivih dejanj bagatelne kriminalitete (hišne preiskave, zasegi orožja ali streliva, podaja predlogov drugim prekrškovnim organom, podane kazenske ovadbe itd.). Ker se v policiji zavedajo, da le z represivnim ukrepanjem ni mogoče doseči želenega cilja - dobrega stanja varnosti na teh območjih, policiste usmerjajo v preventivno delovanje na teh območjih in odkrivanje vzrokov, zaradi katerih prihaja do motečih dejavnikov. Slednje odpravljajo s preventivnimi razgovori in delavnicami v romskih naseljih v katere vključujejo romskega svetnika, predstavnike romskih organizacij in posameznike, ki imajo vpliv v romski skupnosti. Veliko pozornosti namenjajo večji vidnosti policijskega dela in s tem večjemu občutku varnosti ljudi, ki živijo v neposredni bližini romskih naselij. Primer dobre prakse se kaže tudi v intenzivnem seznanjanju oškodovancev s fazami preiskave in s pomembnimi povratnimi informacijami za oškodovance, kar je bilo pozitivno sprejeto.

Pobudniki problematike v Ponovi vasi in Smrekcu so podajali splošne in retroaktivne trditve na podlagi katerih naj bi prenaseljenost v Smrekcu bila razlog za ogroženost varnosti in v katerem naj bi se dnevno vrstili incidenti s pretepi in posredovanjem policije. V policiji so pri preverjanju ugotovili, da so bile takšne trditve podane predvsem iz strahu in z namenom, da bi se možnost preselitve stanovalcev Ponove vasi v Smrekec opustila. Romi se sicer zavedajo, da bi tiste romske družine, ki so v sporu, težko živele skupaj v istem naselju, saj to pomeni nenehne grožnje in izzivanje med člani družine.

Policija v lokalnih okoljih aktivno sodeluje v posvetovalnih telesih oz. t.i. varnostnih sosvetih skupaj s predstavniki lokalne skupnosti, drugih institucij in predstavniki (večinskega)

23

prebivalstva kot tudi romske skupnosti. V policiji se namreč zavedajo, da je delovanje varnostnih sosvetov in tovrstna oblika reševanja posameznih varnostnih problemov in situacij ključna pri ugotavljanju posameznih problemskih vprašanj, pravočasnem odzivu za njihovo reševanje in izmenjavi informacij med vsemi sodelujočimi.

Ministrstvo za kulturo: Varuh navaja, da že vrsto let v svojih poročilih predlaga, naj se začne razprava o položaju in ukrepih za uresničevanje kolektivnih pravic manjšin, ki jih Ustava RS kot take ne omenja, a so tako številne, da se je do njihovega položaja v RS treba opredeliti. V zvezi s tem je varuhinja sprejela na pogovor predstavnike več narodnih skupnosti – tako pripadnike več društev, ki zastopajo pripadnike nemško govoreče skupnosti, kot pripadnike manjšin narodov nekdanje skupne države Jugoslavije. Varuhu so predstavili svoje delo in probleme, ki jih imajo. Najbolj je očitno pomanjkanje sredstev za dejavnosti, ki ohranjajo njihovo kulturo in jezik. Varuh meni, da bi bilo treba na ravni države sprejeti strategijo urejanja kolektivnih pravic manjšin, ki v Ustavi RS niso posebej opredeljene. Takšen dokument naj bi opredelil politiko do teh manjšin na področjih ohranjanja kulturne identitete in jezika, razvoja in ohranjanja etnične/narodnostne identitete pripadnikov teh skupnosti, njihovo prisotnost v javnih medijih in sogovornike za te skupnosti na ravni države.

Na Ministrstvu za kulturo se zavedamo pomanjkanja sredstev, namenjenih manjšinskim etničnim skupnostim za področje kulture in jezika, vendar pa si prizadevamo za financiranje njihovih kulturnih potreb v okviru razpoložljivih sredstev iz proračuna RS in evropskih sredstev. V zadnjih letih se sredstva niso zmanjšala, ampak ostajajo na relativno enaki višini vsako leto, se pa delež sredstev za etnične manjšine v celotnem proračunu ministrstva celo povečuje. Predlog varuha za sprejem državne strategije urejanja kolektivnih pravic manjšin, ki v Ustavi RS niso posebej opredeljene, je vreden razmisleka.

2.2.3 Diskriminacija: drugo

Enake možnosti glede na spolno usmerjenost

Primer: Vključevanje (ne)registriranih istospolnih partnerjev in partneric v obvezno zdravstveno zavarovanje

Ministrstvo za zdravje:Varuh v svojem poročilu opozarja na diskriminacijo pri vključevanju istospolnega partnerja v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinskega člana. Pri tem ugotavlja, da ob veljavni zdravstveni zakonodaji to dejansko ni mogoče in predlaga spremembo 20. In 21. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ministrstvo za zdravje glede omenjene problematike pojasnjuje sledeče:Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) ne določa pravice nezaposlenega (ne)registriranega partnerja v istospolni skupnosti, da se lahko obvezno zdravstveno zavaruje po svojem partnerju. V začetku leta 2015 je Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR-D), ki zakonsko skupnost ureja kot življenjsko skupnost dveh oseb, kar ima za pravno posledico, da se registrirana istospolna partnerska skupnost preoblikuje v zakonsko zvezo, če partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti pred matičarjem izjavita soglasje k temu. ZZZDR-D prav tako ureja tudi dalj časa trajajočo življenjsko skupnost kot skupnost dveh oseb, Z uveljavitvijo ZZZDR-D bo problematika zavarovanja istospolnega partnerja v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinskega člana odpadla tudi brez spremembe ZZVZZ. Ker

24

Ustavno sodišče RS presoja zahtevo oziroma pobude za naknadni zakonodajni referendum o ZZZDR-D, je objava ZZZDR-D zadržana, prav tako njene pravne posledice. Na tem mestu je potrebno dodati še, da bo rešitev glede vključitve istospolnih partnerjev v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinskih članov, vključena tudi v reformo zdravstvene zakonodaje, v kolikor ZZZDR-D v tem času še ne bo uveljavljen.

Pravice invalidov

Ministrstvo za infrastrukturo:Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o prevozih v cestnem prometu (predlog je v medresorski obravnavi), v katerem so predvideni tudi prevozi na klic kot posebna oblika izvajanja javnega potniškega prometa. Pilotni projekt vzpostavitve klicnega centra in prevozov na klic za invalide je bil predviden med projekti, ki se financirajo z evropskimi sredstvi nove finančne perspektive 2014 – 2022, v okviru prednostne osi Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile. MZI želi poudariti, da zelo odgovorno ukrepa pri reševanju posameznih primerov zagotavljanja prevozov gibalno oviranih oseb, sistemske rešitve, ki bi zagotavljale enako uporabo javnega potniškega prometa vsem prebivalcem RS, pa so organizacijsko in finančno praktično neizvedljive. Slovenija ima več kot dvanajsttisoč postajnih točk na železniških ter avtobusnih postajah in postajališčih in 1200 vozil s katerimi se izvaja javni prevoz potnikov. Večina postajnih točk nima niti minimalnih oznak in prometne signalizacije, nima varnih površin za potnike in nima varnih dostopov.

Ministrstvo za infrastrukturo je v letu 2015 izdalo priročnik za prevoznike »Invalidi in osebe z zmanjšano mobilnostjo v javnem potniškem prometu«, v katerem so predstavljene obveznosti prevoznikov in splošna pravila pri ravnanju z invalidi in mobilno oviranimi osebami, da se izboljša vedenje o ustreznem ukrepanju in zagotavljanju mobilnosti za skupine prebivalcev, ki imajo posebne potrebe.

Priporočilo št. 16 in primer: Diskriminacija pri prevozu oseb z motnjami v duševnem razvoju in predlog za odpravo diskriminacije

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:Varuh opozarja na diskriminacijo pri prevozu oseb z motnjami v duševnem razvoju v zvezi s prevozom mladostnikov, vključenih v posebni program vzgoje in izobraževanja, starih od 18 do 26 let.

Varuh opozarja na določbo 56. člena Zakona o osnovni šoli, s katero je ministrstvo v letu 2007 želelo odpraviti kumuliranje dveh pravic iz različnih zakonov, ki bi jih za razliko od drugih otrok s posebnimi potrebami, imela skupina otrok starejših od 18 let in vključenih v posebni program vzgoje in izobraževanja. Ti otroci, ki so po doseženi starosti zaključili osnovnošolsko obveznost, bi namreč ob upoštevanju določil do tedaj veljavnega 56. člena, imeli pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost prebivališča do kraja izobraževanja, prav tako pa bi ob tem lahko uveljavljali tudi pravice, ki bi jim z dopolnitvijo 18 let starosti, pripadale iz Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP). Zakon o osnovni šoli v 75. členu med drugim omogoča učencem s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, da lahko ne glede na določilo prvega odstavka 55. člena tega zakona, nadaljujejo izobraževanje v osnovni šoli še največ 11 let in tako obdržijo status učenca.

25

Ministrstvo bo jeseni pripravilo analizo oz. simulacijo potrebnih sredstev za ta namen ter pridobilo stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ali ne bi šlo v primeru spremembe zakona za kumuliranje dveh pravic iz različnih zakonov iz javnih sredstev. Rešitev bo ministrstvo iskalo v okviru razpoložljivih finančnih možnosti.

Primer: Diskriminacija pri prevozu študentov invalidov

Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:Varuh človekovih pravic ugotavlja, da ostaja sistemsko nerešeno vprašanje diskriminacije študentov invalidov, ki nastane zato, ker le-ti ne morejo uporabljati javnega prevoza in posledično tudi ne koristiti subvencioniranega prevoza. Ministrstvo za infrastrukturo rešuje to vprašanje v sodelovanjem Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), vendar do sedaj do konkretne rešitve še ni prišlo. Predlagana rešitev ministrstva za infrastrukturo je povezana z zagotavljanjem finančnih sredstev in sistemsko rešitvijo v okviru gospodarske javne službe, t.i. prevozi na klic.

MDDSZ pa je varuha v zadnjem dopisu z dne 3.2.2015 že seznanilo, da se zaveda, da je treba to vprašanje ustrezno sistemsko rešiti. Zato je z vidika začasnega urejanja vključilo sofinanciranje prilagojenih prevozov študentov invalidov v javni razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva tudi v letu 2015 (Ur. list RS, št. 89/14). MDDSZ ocenjuje, da bo uskladilo predlog z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in ministrstvom, pristojnim za promet v letu 2016. Tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se strinja z Varuhom, da problem ni ustrezno sistemsko rešen. Vodstvo ministrstva bo jeseni 2015 sklicalo sestanek vseh pristojnih ministrstev in drugih zainteresiranih deležnikov glede dogovora o rešitvi vprašanja z zakonodajnimi popravki. Ministrstvo bo do konca leta 2015 poročalo Varuhu o načrtovani sistemski rešitvi vprašanja prevoza študentov invalidov.

Oprostitve plačila letne dajatve za prevoz invalidov ne glede na tehnične značilnosti vozil

Ministrstvo za infrastrukturo:Varuh v poročilu navaja primer, ko se je pobudnik nanj obrnil zaradi spornih pogojev za uveljavitev oprostitve plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov na podlagi 7. člena Zakona o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 57/08). Pogoji se nanašajo na tehnične značilnosti vozil in priprava izhodišč za ureditev predlaganega področja oziroma vsebine se je že začela. Pri iskanju rešitve se bomo na ministrstvu naslonili na namen oprostitve, da se zagotovi invalidom enake možnosti na področju osebne mobilnosti in jim na ta način omogočiti samostojno življenje. Sedanja rešitev povezuje invalidnost s tehničnimi značilnostmi vozila in prostornino motorja, kar pa nima povezave s statusom invalida. Takšna rešitev predstavlja tudi neenako obravnavanje invalidov glede na socialni in materialni status invalida, saj je invalid, ki si lahko privošči dražje vozilo, oproščen plačila letne dajatve v višjem znesku. Uredilo se bo tudi področje oprostitve plačila letne dajatve za vozila, ki jih uporabljajo invalidske organizacije za prevoz invalidov. Sedanja rešitev omogoča samo oprostitev za prevoz invalidov na invalidskem vozičku, niso pa zajete osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, osebe s cerebralno paralizo, ipd.

26

Po pripravi izhodišč se bodo predlogi obravnavali tudi na Svetu za invalide, ki na osnovi zakonodaje o izenačevanju možnosti invalidov podaja mnenja o zakonih in predpisih, ki se nanašajo na invalidsko varstvo.

Osebe z duševnimi motnjami in osebe v socialnovarstvenih zavodih

Priporočilo št. 30

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):V zvezi s pobudo varuha glede potrebnih sprememb in dopolnitev Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08 in 46/15 – odl. US) sporočamo, da v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje načrtujemo spremembo omenjenega zakona v letu 2016. K odločitvi za spremembo zakona je prispevala tudi odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-294/12 z dne 10. 6. 2015 in odločba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi L.M. proti Sloveniji z dne 12. 6. 2014, ki je omenjena v letnem poročilu varuha.

Priporočilo št. 31

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):MDDSZ se zaveda problema prenatrpanosti in kadrovske stiske na varovanih oddelkih posebnih socialno varstvenih zavodov, zato je skupaj s Skupnostjo socialno varstvenih zavodov začelo načrtno iskati rešitve za kratkoročno in dolgoročno reševanje nastale situacije.

Tako imamo v tem trenutku tri verificirane varovane oddelke za osebe s težavami v duševnem razvoju in dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju (Dom Nine Pokorn Grmovje, Dom Lukavci in Socialnovarstveni zavod Hrastovec), Socialnovarstveni zavod Dutovlje pa je zaključni fazi pridobitve verifikacije novega varovanega oddelka.

Poleg tega smo se sestali tudi s kombiniranimi socialno varstvenimi zavodi, ki sicer nimajo verificiranih varovanih oddelkov, so pa pripravljeni posebnim socialno varstvenim zavodom priskočiti na pomoč tako, da bodo prevzeli posamezne lažje primere oseb s težavami v duševnem zdravju ter jih na ta način razbremeniti.

Vzpostavljena je tudi delovna skupina strokovnih vodij tako kombiniranih kot posebnih SV zavodov, katere naloga je pripraviti model (do)usposabljanja zaposlenih, oblikovati model individualne, multidisciplinarne obravnave po načelu normalizacije in deinstitucionalizacije.

Zaradi povečevanja števila nekdanjih forenzičnih psihiatričnih bolnikov v varovanih oddelkih socialno varstvenih zavodov, se je ministrstvo povezalo tudi z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za pravosodje ter sestavilo medresorsko delovno skupino, katere cilj je vzpostavitev posebne enote za poforenzično obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju. Enota, v tujini poimenovana kot "long stay", bo bistveno razbremenila nastalo situacijo v zavodih, po drugi strani pa obravnavanim osebam končno omogočila ustrezno specializirano ter individualnim potrebam prilagojeno obravnavo.

V okviru procesa deinstitucionalizacije socialno varstvene zavode spodbujamo tudi k organizaciji regionalnih posvetov s širšo strokovno javnostjo, učinkovitejšemu medsebojnemu povezovanju vseh deležnikov, ki se na različne načine vključujejo v obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju pred, med in po bivanju v zavodu.

27

Na spomladanskem posvetu v Hrastovcu so poleg predstavnikov lokalne skupnosti, psihiatrije, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij in zastopnikov tako sodelovali tudi sodniki; prišlo je do pomembne izmenjave skupne problematike in dialoga, ki bo zagotovo pripomogel k iskanju boljših in učinkovitejših rešitev za osebe s težavami v duševnem zdravju - že v procesu sodne obravnave. Jeseni se pripravlja nadaljevanje posveta, prvega bodo na podlagi izjemno dobrega odziva v zavodu Hrastovec izvedli tudi v Dutovljah.

Priporočilo št. 32

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Letna poročila o uporabi posebnih varovalnih ukrepov so podali vsi socialno varstveni zavodi, ki jih izvajajo. Ker se še vedno nismo uspeli uskladiti z Ministrstvom za zdravje glede priprave enotnih obrazcev - ne le, ko gre za uporabo PVU pri posamezniku, temveč tudi za letna poročila, natančnejše evalvacije še vedno ne moremo izdelati. Še vedno največ informacij pridobimo iz poročil ogledov varuha v okviru izvajanja nalog državnega preventivnega mehanizma na podlagi Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ter naših obiskov socialno varstvenih zavodov.

Priporočilo št. 33

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo skupaj z Ministrstvom za zdravje oziroma Razširjenim strokovnim kolegijem za psihiatrijo poenotilo obrazce za poročanje o izvajanju posebnih varovalnih ukrepov v skladu s tretjim odstavkom 99. člena Zakona o duševnem zdravju.

Primer: Težave pri pridobitvi naziva zdravstveni svetnikMinistrstvo za zdravje:Varuh v svojem poročilu izpostavlja problem pridobivanja naziva zdravstveni svetnik, na katerega je opozorila pobudnica, ki je na Ministrstvo za zdravje vložila vlogo za pridobitev naziva zdravstvena svetnica, vendar kljub več urgencam za odgovor, le-tega ni prejela.

Ministrstvu za zdravje v zvezi s tem neljubim dogodkom odgovarja, da bilo do leta 2015 delo v zvezi s podelitvijo nazivov svetnik ozirom višji svetnik, onemogočeno, saj je Komisiji za strokovna napredovanja predčasno potekel mandat, in sicer iz razlogov odstopa predsednika komisije in ne imenovanja Zdravstvenega sveta, ki ministru za zdravje v skladu z 9. členom Pravilnika o pogojih in postopku za pridobitev naziva svetnik ali višji svetnik, predlaga Komisijo za strokovna napredovanja.

Ministrstvo za zdravje je že pristopilo k reševanju nastale problematike in v letu 2015 ustanovilo Komisijo za strokovna napredovanja, s čimer naj bi tako bile odpravljene težave pri podelitvi nazivov svetnik oziroma višji svetnik.

Glede ugotovitev Varuha človekovih pravic, da je v konkretnih zadevah – postopkih podelitve naziva svetnik oziroma višji svetnik, Ministrstvo za zdravje potrebovalo več mesecev oziroma let, da se odzove, pa pojasnjujemo, da je bilo v preteklosti tako pojasnjevanje, kot odločanje v konkretnih primerih v celoti v domeni Komisije za strokovna napredovanja, ki je bila dislocirana od Ministrstva za zdravje in nadzor ministrstva nad samim delom Komisije otežkočeno.

28

Zato smo na Ministrstvu za zdravje v letošnjem letu spremenili način delovanja Komisije, ki ji administrativno-tehnično pomoč nudi delavec Sektorja za koordinacijo zdravstvenega sistema, kar do sedaj ni bila praksa. Glede na to, da uradnik, ki vodi upravni postopek podeljevanja nazivov svetnik in višji svetnik, ne poseduje specialnih znanj za odločanje v konkretnih primerih, kot ga imajo člani komisije za strokovna napredovanja, Ministrstvo za zdravje brez strokovnega mnenja Komisije, ki zaradi zgoraj opisanih razlogov, ni delovala, ni moglo samo odločiti na podlagi petega odstavka 209. člena ZUP, kot je predlagal Varuh.

2.3 OMEJITEV OSEBNE SVOBODE

Splošno

Priporočilo št. 17 - Varuh spodbuja prizadevanja UIKS in MP za odpravo prenatrpanosti v nekaterih zavodih za prestajanje kazni zapora

Ministrstvo za pravosodje:Z novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F), ki jo je Državni zbor RS sprejel dne 9. 7. 2015 na svoji 10. redni seji, se je tudi v skladu s priporočili Varuha prenovil pravni mehanizem zaščite zapornikov pred nehumanim in nečloveškim ravnanjem. Obsojenec lahko tako zahteva sodno varstvo, za odločanje o katerem so predpisani kratki roki. Preden izda odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v zahtevi in po potrebi opravi razgovor z obsojencem, ki je zahteval sodno varstvo, oziroma drugimi obsojenci, tudi brez navzočnosti delavcev zavoda. V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko sodišče že pred izdajo odločbe odredi direktorju zavoda ali generalnemu direktorju takojšnjo odpravo nepravilnosti in ukrepe za odpravo kršitev (83. člen ZIKS-1).

Glede navedb varuha o prezasedenosti kapacitet zavodov za prestajanje kazni zapora pa sporočamo, da je bil z novelo ZIKS-1F, ki se je pričela uporabljati s 4. 8. 2015, poenostavljen tudi mehanizem premeščanja obsojencev med posameznimi zavodi za prestajanje kazni zapora (80.-81. člen ZIKS-1).

Prav tako se z novelo določa že več let prepotrebna pravna podlaga za vzpostavitev novih oddelkov (za moško in žensko populacijo) za obravnavanje zaprtih oseb s posebnimi potrebami, tj. zaprtih oseb s telesnimi okvarami, starimi in gibalno oviranimi, pri čemer se (spet) uresničujejo dolgoletna opozorila Varuha.

Nadalje se pri ukrepu začasnega zadržanja izvrševanja vikend zapora, ki ga lahko izjemoma izreče direktor zapora, viša pravno varstvo obsojencev, saj se izrecno določa, da ta preneha po samem zakonu, če sodišče o njegovi zakonitosti ne odloči v treh dneh od prejema pisnega odpravka odločbe direktorja. Novela tudi na več drugih ključnih segmentih krepi pravno varnost obsojencev.

2.3.1 Priporniki

Disciplinsko kaznovanje pripornika Priporočilo št 18 - Varuh priporoča spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku v delu disciplinske obravnave pripornikov, upoštevajoč pri tem tudi priporočila CPT (Evropski odbor za preprečevanje mučenja)

Ministrstvo za pravosodje:

29

V zvezi z vprašanjem zaslišanja pripornikov, kadar so le-ti obravnavani v disciplinskem postopku, sporočamo, da bomo pri pripravi novele Zakona o kazenskem postopku (novela N) preučili možnost o izrecni navedbi obveznosti izvedbe zaslišanja. Je pa že sedaj v strokovni literaturi moč zaslediti stališče, da je takšno predhodno zaslišanje potrebno izvesti.

2.3.2 Obsojenci

Priporočilo št. 19: Varuh priporoča URSIKS, da poskrbi, da bodo pritožbene navedbe obsojencev brez nepotrebnega odlašanja temeljito in nepristransko preverjene, odgovori na pritožbe obsojencev pa naj vselej vsebujejo opredelitve do vseh bistvenih pritožbenih navedb obsojenca oziroma pojasnil zavoda.

Ministrstvo za pravosodje:Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) se strinja, da je pritožbeni postopek po 85. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) pomemben »interni« pritožbeni postopek, ki daje možnost, da nepravilnosti, ki so ugotovljene v tem postopku, saniral že zaporski sistem sam. URSIKS si bo zato še naprej prizadevala, da bo ta pritožbeni postopek hiter in učinkovit, pritožbene navedbe obsojencev temeljito in nepristransko preverjene, ter da bodo odgovori na pritožbe obsojencev vsebovali opredelitve do vseh bistvenih pritožbenih navedb oziroma pojasnil zavoda.

Priporočilo št. 20 - Varuh poziva Vlado RS, da med svojimi prioritetami v prihodnosti načrtuje celostno reševanje neugodnih razmer v ZPKZ zaradi visokih poletnih temperatur, zlasti z obnovo starih zgradb in zadostnimi sredstvi za investicijsko vzdrževanje.

Ministrstvo za pravosodje:Vlada se zaveda težavnih razmer v zavodih za prestajanje kazni zapora na področju materialnih in kadrovskih pogojev in je že v tem letu sprejela nekaj pomembnejših odločitev. Prva je bila povečanje kadrovskega načrta in v zvezi s tem v URSIKS že tečejo postopki sprejemanja novih javnih uslužbencev. Druga odločitev je bila povečanje proračunskih sredstev za redno dejavnost, ki vključuje tudi dodatna sredstva za priprave na gradnjo novega zapora v Ljubljani, kot nadomestne lokacije za zavoda Ljubljana in Ig. Hkrati pa v URSIKS izvajamo vse potrebne ukrepe, da se zmanjšajo težave zaradi prezasedenosti nekaterih zavodov.

Priporočilo 21 - Varuh vsem vpletenim v obravnavo zaprtih oseb v primeru gladovnih stavk priporoča ustrezno obravnavo, predvsem pa strokoven in sočuten odnos ter spoštovanje pravil, ki urejajo njihovo postopanje v teh primerih.

Ministrstvo za pravosodje:V URSIKS pojasnjujemo, da se zavedamo pomembnosti ustreznega obravnavanja zaprtih oseb v primerih gladovnih stavk in temu namenjamo posebno pozornost. V letu 2014 smo tako spremenil in dopolnil Interno navodilo o ravnanju in postopanju v primeru gladovnih stavk zaprtih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora in Prevzgojnem domu.

Priporočilo 22 - Zunanje nadzorstvo v Prevzgojnem domu Radeče

Ministrstvo za pravosodje Varuh v poročilu navede, da se je ob obisku v Prevzgojnem domu Radeče pojavilo vprašanje nadzorstva nad zavodom, ki ga v skladu z 212. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij

30

opravlja ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje je nadzor nad prevzgojnim domom opravilo 4. 9. 2014, poleg tega pa je v letu 2013 opravilo še nadzor nad Zavodoma za prestajanje kazni zapora Maribor in Ig. V letu 2015 bo ministrstvo opravilo 6 nadzorov nad zavodi.

Priporočilo št. 23 - Varuh priporoča, da se v postopkih presojanja upravičenosti uporabe prisilnih sredstev, vedno da tudi zaprtim osebam, zoper katere so pravosodni policisti morda uporabili prisilna sredstva, možnost da podajo svojo izjavo oziroma videnje postopka in okoliščin njihove uporabe.

Ministrstvo za pravosodje:Glede uporabe prisilnih sredstev smo že 27.3.2014 vse vodje oddelkov za varnost opozorili da morajo vsa končna poročila o uporabi prisilnih sredstev vsebovati vse, kar je zavedeno v 1. odstavku 84. člena Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov in sicer: opis dogodka, točno navedbo udeleženih zaprtih oseb, pravosodnih policistov ter drugih oseb, vzroke za nastali dogodek, posledice in ukrepe po dogodku, navedbo in opis morebitnih poškodb ter oceno direktorja o zakonski upravičenosti uporabe prisilnega sredstva. Iz poročila naj bo še posebej razvidno kdo se je o uporabi prisilnih sredstev pogovarjal z zaprto osebo proti kateri so bila sredstva uporabljena in kdaj. Zaprtim osebam mora torej biti omogočeno podajanje lastne izjave videnja dogodka, saj je ocenjevanje upravičenosti, zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnih sredstev možno podati le, če se razpolaga tudi s pojasnili prizadete zaprte osebe. Le na tej podlagi je namreč možno zagotoviti kritično presojo uporabe prisilnih sredstev.

Opozorilo glede nepravilnosti pri dokumentiranju preizkusov prisotnosti prepovedanih drog

Ministrstvo za pravosodje:Generalni urad Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je v navedenem primeru nemudoma opozoril Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni na ugotovljene pomanjkljivosti pri izpolnjevanju zapisnika o preizkusu prisotnosti prepovedanih drog (manjkala je ura odvzema urina in podpis odgovorne osebe), ki so ga pravosodni policisti na podlagi prvega odstavka 23. člena Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov dolžni sestaviti ob vsakem preizkusu. Zavod je k odpravi pomanjkljivosti pristopil takoj, kar pa na sam postopek ni vplivalo, saj je bil sam postopek oddaje urina izpeljan skladno z Navodilom o oddaji urina in izvedbi kontrolnega preizkusa, št. 161-1/2010-3 z dne 20. 4. 2010.

V sistemu izvrševanja kazenskih sankcij primarno sledimo načelu omogočanja varnega prestajanja kazni zapora za vse zaprte osebe. Uživanje prepovedanih drog predstavlja za zaprte osebe nevarnost za njihovo zdravje, zato je zapisnik o preizkusu prisotnosti prepovedanih drog pomembna informacija tako v primerih zdravljenja odvisnosti, ki ga izvaja pristojni zdravnik kakor zaposlenim v zavodu, z namenom zagotavljanja ustrezne pomoči osebam, ki zlorabljajo droge. Hkrati, pa je spremljanje vzdrževanja abstinence pomemben motivacijski dejavnik za zaprte osebe, saj pripomore k izboljšanju kvalitete bivanja, k večji fizični in psihični stabilnosti osebe, kakor tudi pomoč pri vključevanju v življenje po prestani kazni.

Z dopolnitvijo Navodila o postopku oddaje urina in izvedbi kontrolnega preizkusa, št. 900-6/2012/50 z dne 3. 7. 2015 smo sledili priporočilu Varuha, da je potrebna večja doslednost pri izpolnjevanju tovrstne dokumentacije, zato smo zapisnik o oddaji urina dopolnili v delu, ki

31

zahteva poleg podpisa tudi ime in priimek odgovorne osebe. Zapisnik izpolni odgovorna oseba in nikakor obsojenec sam.

Priporočilo št. 24 - dosledno izvajanje priporočila CPT, da obsojenca, ki je nameščen v sobo za osamitev, vedno in čim prej pregleda član zdravstvenega osebja.

Ministrstvo za pravosodje:Priporočilo CPT je bilo upoštevano pri noveli Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Spremenjen in dopolnjen 236. člen zakona sedaj v tretjem odstavku med drugim jasno določa, da je potrebno o namestitvi obsojenca v posebnem prostoru takoj obvestiti zdravstveno osebje, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje njegovega življenja in zdravja.

Priporočilo št. 25 – jasna opredelitev pogojev, v katerih lahko ZPKZ uporabijo ukrep posebne namestitve obsojencev.

Ministrstvo za pravosodje:V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) bomo proučili izpostavljene ugotovitve Varuha po (bolj) jasni opredelitvi pogojev, v katerih naj bi zavodi uporabljali t. i. »posebne namestitve« obsojencev ter po potrebi izdali ustrezna navodilo oziroma usmeritve zavodom.

Priporočilo št. 26 - posebno skrbna obravnava vseh primerov namestitve obsojencev v prostore s strožjim režimom.

Ministrstvo za pravosodje:V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) si bomo še naprej prizadevali, da bodo pritožbeni postopki hitri ter da bodo odločbe o pritožbi zoper odločitve o namestitvi v prostore s strožjim režimom po 98.a členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij izdane in obsojencem vročene še pred iztekom enomesečnega roka, ki je določen za tovrstno namestitev oziroma pred ponovnim preverjanjem morebitnega podaljšanja te namestitve.

Priporočilo 27Varuh priporoča, da sprejete osebe na prestajanje kazni zapora takoj pregleda zdravnik in po potrebi sprejme vse potrebne ukrepe za njihovo zdravstveno varstvo.

Ministrstvo za pravosodje:Varuh ugotavlja, da v primeru Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni zdravniški pregled ob nastopu kazni ni bil vedno pravočasno opravljen. Regionalni zdravstveni dom Trebnje, ki v zavodu opravlja zdravstveno dejavnost in s tem zdravniške preglede, je to opravičeval s časovno stisko in popoldanskim delom v zdravstvenim domom in zagotovil, da bo problem odpravljen, ko jim bo uspelo zaposliti rednega zdravnika. Generalni urad Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) pozdravlja priporočilo Varuha in ga obenem seznanja, da do nepravočasnih zdravniških pregledov ob nastopu kazni zapora obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni ne prihaja več oziroma da so vsi obsojenci ob nastopu kazni pravočasno pregledani. Zaradi optimalnejšega zagotavljanja zdravstvenih storitev zaprtih oseb bo Generalni urad v letošnjem letu organiziral srečanje z vsemi izvajalci zdravstvenih storitev v zavodih za prestajanje kazni zapora, kjer jih bomo med drugim seznanili tudi z vašim priporočilom. URSIKS si bo prizadevala, da bodo vse zaprte osebe ob nastopu kazni pregledane v čim krajšem času in da si zaradi nastopa zaporne kazni ne bodo poslabšale zdravstvenega stanja.

32

Priporočilo 28Varuh priporoča sprejem vseh potrebnih ukrepov, da se omogoči delo vsem zaprtim osebam, ki želijo delati in so zdravstveno sposobne za delo.

Ministrstvo za pravosodje:V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) bomo naredili vse v okviru danih finančnih in materialnih možnosti, da se omogoči delo v ustrezni obliki čim večjemu številu zaprtih oseb, ker se zavedamo, da je delo eden od pomembnejših dejavnikov ohranjanja in pridobivanja delovnih navad kot del priprav na odpust s prestajanja kazni zapora. Seveda pa ta proces ne bo hiter in enostaven, saj je odvisen tako od finančno-materialnih pogojev URSIKS kakor tudi splošnega stanja pomanjkanja dela v družbi.

Opozorilo glede izboljšanja položaja ostarelih, bolnih ali drugače prizadetih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora

Ministrstvo za pravosodje:Varuh ugotavlja, da zaprtim ostarelim, bolnim in invalidnim osebam ni omogočeno vzdrževanje osebne higiene oziroma da nimajo ustreznih pogojev bivanja in obravnave. Pri tem pojasnjujemo, da si Generalni urad Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) od leta 2010 prizadeva za rešitev in ustrezno obravnavo omenjene kategorije obsojencev.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F), ki je pričel veljati dne 4. 8. 2015 smo se z drugim odstavkom 60. člena obvezali, da bodo obsojenci, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb v obliki nege ali socialne oskrbe, lahko bivali v za to prilagojenem prostoru ali oddelku enega od zavodov. V zaprtem delu Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni smo tako preverili prostorske možnosti vzpostavitve oddelka, kjer bi izvajali socialno oskrbo in nego za obsojence, ki zaradi starosti, bolezni in invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb. V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig pa bi za ta namen preuredili eno sobo za obsojenke, ki potrebujejo dodatno oskrbo in nego.

Zaradi dotrajanosti zgradbe in prostorov je zato pričakovati večje posege in s tem potrebne finančne izdatke. Skladno z 91. členom Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F) , se finančni, kadrovski in prostorski pogoji za vzpostavitev prilagojenega prostora ali oddelka enega od zavodov morajo zagotoviti do 1. junija 2016.

Navedeno problematiko URSIKS rešuje tudi v sodelovanju z MDDSZ. Pričakujemo, da bomo osnutek »Dogovora o medsebojnem sodelovanju pri postopku namestitve oseb po prestani kazni in v primeru prekinitve kazni iz zdravstvenih razlogov v domove za starejše in posebne socialno varstvene zavode« sprejeli do konca leta 2015. Osnutek je bil že predstavljen na aktivu socialnih delavcev domov za starejše, v nadaljevanju bo predstavljen tudi direktorjem domov za starejše in centrom za socialno delo.

Odziv Varuha na odziv Vlade RS na poročanje o izobraževanju v sistemu izvrševanja kazenskih sankcij in Priporočilo št. 25 za leto 2013, stran 391

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:

33

Varuh vztraja na mnenju, da obstoji dolžnost nadzorstva ministrstva, pristojnega za šolstvo, nad izobraževanjem mladoletnikov v Prevzgojnem domu Radeče.Ministrstvo ponovno poudarja, da Prevzgojni dom Radeče mladoletnikom ne ponuja svojih izobraževalnih programov, ampak se za te potrebe povezujejo z različnimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Prevzgojni dom Radeče ni vpisan v razvid za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov. Vendar pa znotraj prevzgojnega doma poteka izobraževanje v programu Osnovne šole za odrasle, ki se izvaja v dogovoru z Ljudsko univerzo Celje. Pouk se izvaja po normativih Osnovne šole za odrasle. Nižje poklicno izobraževanje poteka kot redna oblika izobraževanja v izobraževalnem programu Pomočnik v tehnoloških procesih (znotraj prevzgojnega doma, po predpisanem predmetniku šole, po pedagoški pogodbi) in kot izpitna oblika na šoli v izobraževalnem programu obdelovalec lesa, praktični pouk in praktično usposabljanje z delom (PUD) je realiziran v učnih delavnicah prevzgojnega doma, priprava na izpite iz splošnih in strokovnih predmetov potekajo v prevzgojnem domu. Srednje poklicno izobraževanje poteka kot izpitna oblika na šolah (po pedagoški pogodbi ali Izobraževanje odraslih; praktični pouk in PUD sta realizirana v učnih delavnicah prevzgojnega doma. Srednje strokovno izobraževanje poteka kot izpitna oblika na šoli (po pedagoški pogodbi). Ministrstvo opravlja nadzor preko zbiranja oz. evidentiranja in spremljanja podatkov ter financiranja posameznih zgoraj navedenih šol, prav tako opravlja nadzorstvo Inšpektorat RS za šolstvo in šport (v nadaljevanju IRSŠŠ) v okviru rednih in izrednih nadzorov pri zavezancih, to je zavodih oz. šolah, ki izvajajo javno-veljavne izobraževalne programe. Ob spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami bo ministrstvo pristojnost za nadzor dopolnilo z drugimi inšpekcijami, ki bodo nadzor opravljale v skladu s svojo področno zakonodajo. Določbo v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij bo potrebno ustrezno spremeniti.

Ministrstvo, kot rečeno, izvaja redne, izredne in ponovne nadzore pri zavezancih, to je zavodih oz. šolah, ki izvajajo javno-veljavne izobraževalne programe. Glede na to, da se predmetno izobraževanje izvaja v okviru izobraževalnih organizacij, je/bo te vrste nadzor s tem avtomatično zajemal tudi posamezna področja tovrstnega izobraževanja. Program rednih nadzorov za posamezno koledarsko leto potrdi minister. Izredne nadzore pa izvajajo na podlagi pobude, vendar do sedaj pobude za tak nadzor še niso prejeli.

Forenzična enota

Priporočilo 29 - čimprejšnja priprava predpisa, ki bo podrobneje opredelil delovanje Enote za forenzično psihiatrijo.

Ministrstvo za pravosodjeVaruh v poročilu navede, da že več let opozarja na težave pri vzpostavitvi in težave (tako prostorske kot kadrovske), s katerimi se Enota za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, srečuje od začetka svojega delovanja. Pri reševanju težav pa tudi sam aktivno sodeluje. Varuh vse pristojne že v letu 2013 spodbuja, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev nemotenega zdravljenja in varstva vseh forenzičnih pacientov, tudi z ustrezno kadrovsko zasedbo in nenehnim strokovnim usposabljanjem zaposlenih ter z zagotovitvijo ustreznih prostorskih zmogljivosti forenzične enote.

Glede priporočila Varuha, da se čim preje pripravi predpis, ki bo podrobneje opredelil delovanje Enote za forenzično psihiatrijo, pojasnjujemo, da smo aktivno sodelovali pri pripravi Pravilnika o izvrševanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in zdravstva v zdravstvenem zavodu.

34

V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) smo v dosedanjem delovanju Forenzične enote zagotovili tudi vse potrebne kadrovske in materialne resurse, ki so bili opredeljeni v projektni nalogi za vzpostavitev Enote. Hkrati pa je bila ustanovljena nova medresorska skupina z namenom evalvacije in morebitne dopolnitve obstoječe projektne naloge Organizacije forenzične psihiatrije, v luči reševanja strokovnih in organizacijskih dilem, ki so se izkazale v dosedanjem obdobju delovanja Enote od leta 2012. Medresorska skupina, kateri člani so tudi predstavniki URSIKS, je že pripravila predlog sprememb obstoječe projektne naloge. Svoje ugotovitve mora projektna skupina pripraviti in posredovati ministru za pravosodje do decembra 2015.

Kdo naj predlaga nadaljnje zadržanje osebe v zdravstveni ustanovi?

Ministrstvo za zdravje:Varuh v svojem poročilu postavlja vprašanje, kdo naj v primeru potrebe po nadaljnji obravnavi osebe na oddelku pod posebnim nadzorom, poda predlog za začetek postopka na podlagi določil Zakona o duševnem zdravju.

Ministrstvo za zdravje je na to Varuhovo vprašanje že odgovorilo, vendar kot izhaja iz zgoraj postavljenega vprašanja, odgovora ministrstva Varuh ne upošteva, zato ministrstvo ponovno odgovarja, da tretji odstavek 154. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij nedvoumno določa, da zdravstveni zavod, v katerem se izvaja ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, po uradni dolžnosti izvede postopek, ki ga zakon, ki ureja duševno zdravje, določa za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, če je to ob poteku najdaljšega zakonskega trajanja potrebno glede na zdravstveno stanje osebe, ki ji je bil varnostni ukrep izrečen.

2.3.3 Osebe z duševnimi motnjami in osebe v socialnovarstvenih zavodih

Splošne ugotovitve

Ministrstvo za zdravje:Ministrstvo za zdravje veseli, da je v letu 2014 nekoliko upadlo število zadev, ki se nanašajo na omejitve gibanja v psihiatričnih bolnišnicah v skladu z Zakonom o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr). Od 29 obravnavanih zadev ste zaključili 21 primerov in presodili, da so bile v letu 2014 podane štiri utemeljene pobude.

V zvezi z vašo pobudo glede potrebnih sprememb in dopolnitev ZDZdr vas obveščamo, da načrtujemo spremembo omenjenega zakona v letu 2016. Pri tem bomo upoštevali tudi odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-294/12 z dne 10. 6. 2015 in odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi L.M. proti Sloveniji z dne 12. 6. 2014, ki jo omenjate v svojem letnem poročilu.

Ministrstvo za zdravje se strinja s stališčem, da premestitev pacienta iz oddelka pod posebnim nadzorom v eni psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom v drugo psihiatrično bolnišnico ne moremo enačiti z odpustom. Zato nas veseli, da je tudi Psihiatrična klinika Ljubljana izrazila pripravljenost, da bo ustrezno prilagodila obrazce za obveščanje sodišča in tako v prihodnje premestitve pacienta ne bo več opredelila kot odpust iz psihiatrične bolnišnice.

Uporaba posebnega varovalnega ukrepa telesnega oviranja s pasovi

35

Ministrstvo za zdravje:V zvezi z izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov v skladu z 29. členom ZDZdr vas obveščamo, da je Ministrstvo za zdravje z dopisom št. 010-27/2014/5 z dne 26. 3. 2015 ponovno pozvalo vse psihiatrične bolnišnice (prvi tovrstni dopis št. 001-71/2011/12 je ministrstvo posredovalo že 23. 7. 2012), da pri izvajanju posebnih varovalnih ukrepov upoštevajo priporočila Evropskega odbora za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.

Ministrstvo za zdravje bo pozvalo Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo, da preuči ustreznost sedaj veljavnih strokovnih smernic Priporočila in smernice za uporabo posebnih varovalnih ukrepov v psihiatriji iz leta 2001. Razširjenemu strokovnemu kolegiju za psihiatrijo bomo podali tudi predlog za poenotenje obrazcev za poročanje o izvajanju posebnih varovalnih ukrepov v skladu s tretjim odstavkom 99. člena ZDZdr.

2.3.4. Mladoletniki v vzgojnih zavodih in zavodu za usposabljanje

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedamo, da za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, kamor sodijo tudi otroci s hiperkinetičnimi motnjami, motnjami vedenja, mešanimi motnjami vedenja in čustvovanjem, čustvenimi motnjami, motnjami socialnega funkcioniranja, tiki in drugimi vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ni celostno poskrbljeno. Že vrsto let se soočamo predvsem s težavo namestitve otrok v zavode.

Centri za socialno delo se dnevno srečujejo s problematiko namestitve otrok v zavode, saj s stani šolskih zavodov prejemajo zavrnitve za sprejem zgoraj kategoriziranih otrok. Kot razlog zavrnitve je najpogosteje navedeno, da ni prostega mesta oziroma, da ni ustreznega programa, ali pa da otrok ne sodi v njihove obstoječe skupine.

V okviru številnih aktivnosti, katerih pobudnik je bilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je bilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport posredovanih več predlogov za ureditev nameščanja otrok v vzgojne zavode, vendar do sedaj v okviru medresorskega povezovanja niso bili realizirani.

Ključno vprašanje, ki ga je potrebno doreči je, kdo odloči, v kateri zavod bo šel otrok? Po sedanjem sistemu namreč centri, ki izdajajo odločbe o namestitvi otrok v zavode, pošiljajo vloge več zavodom, saj je v odločbo treba zapisati kraj in čas namestitve. Prav tako je sporno, da zavodi, če ocenijo, da otroci v zavodu več ne morejo bivati, le-te odpustijo, iskanje nove namestitve otroka v zavod pa je prepuščeno centrom.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti menimo, da je treba vzpostaviti sistem medresorskega povezovanja, ki bo omogočil celostno obravnavo otrok in njihovo reintegracijo nazaj v domače okolje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se strinja z ugotovitvami Varuha RS, zato si bo še naprej prizadevalo urejati omenjeno področje v okviru medresorskega sodelovanja:

ustanovitev posebnih stanovanjskih enot za namestitev otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,

ustanovitev prehodnih intenzivnih enot za otroke z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju,

36

zagotoviti tekoče in koordinirano prehajanje otrok iz prehodnih intenzivnih enot v centre za usposabljanje dela in varstvo ter nazaj,

zapis protokola o sodelovanju med centri za socialno delo in šolskimi zavodi, ki bo opredelil postopke namestitve, premestitve in odpusta otroka iz vzgojnega zavoda,

zagotoviti in objaviti kapacitete in prosta mesta v zavodih ter stanovanjskih skupinah, glede na kategorije otrok - otroci z usmeritvami: zmerna, težja, težka motnja v duševnem razvoju,

prisotnost predstavnika centrov za socialno delo v komisiji na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki odloči, v kateri zavod se namesti otroka (Center za socialno delo pošlje vlogo in navede predlog o namestitvi. Komisija prouči vlogo in najkasneje v roku 14 dni center za socialno delo obvesti, v kateri zavod bo otrok nameščen. Center za socialno delo nato na podlagi sporočila komisije, izda odločbo.),

ustanovitev medresorskih delovnih timov, ki bodo zagotavljali celostno obravnavo otrok in mladostnikov ter njihovo reintegracijo nazaj v domače okolje.

Priporočilo št. 34 – varuh priporoča sprejem posebnega zakona, ki bi celovito urejal organizacijo in delovanje ter druge posebnosti vzgojnih zavodov

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:Varuh ugotavlja, da je problematika vzgoje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami vse bolj zapletena, saj imajo ti otroci pogosto poleg navedenih še težave v duševnem zdravju, zavodi pa sedanjim potrebam in zahtevam niso več kos, saj ne omogočajo začasnega bivanja in dela v posebnih oddelkih. Poleg tega varuh priporoča sprejem posebnega zakona, ki bi celovito urejal organizacijo in delovanje ter druge posebnosti vzgojnih zavodov.

Ministrstvo bo pripravilo spremembe Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, s katerimi se bo omogočilo sprejem podzakonskega akta, ki bo natančneje opredelil vloge posameznih institucij pri sprejemu in odpustu otroka v oziroma iz vzgojnega zavoda ter delo v samem vzgojnem zavodu. V sodelovanju z vzgojnimi zavodi se takšen podzakonski akt že pripravlja.

Ministrstvo se intenzivno vključuje v pomoč pri nameščanju težavnejših otrok ter zavode spodbuja k razvijanju novih oblik dela in prevzemanju dobrih praks iz tujine. Do težav prihaja predvsem pri nameščanju težavnejših otrok s psihiatričnimi boleznimi, otrok, ki so agresivni ali zlorabljajo drogo in alkohol. Težava je tudi v tem, da centri za socialno delo preslabo poznajo mrežo vzgojnih zavodov. Zavodi pa nimajo drugih metod, razen pedagoških.

V vzgojnem zavodu Planina že teče poskus medicinsko pedagoškega modela, poleg tega pa je ministrstvo skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem opravilo popis stanja v vzgojnih zavodih, ki bo osnova za razvijanje novih programov (poldnevne, dnevne obravnave, nudenje dodatne strokovne pomoči za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v rednih šolah) ter mreže zavodov. Nujno pa je sodelovanje tudi drugih resorjev.

Ministrstvo je pripravilo tudi predlog ukrepa za to skupino otrok v okviru evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020, v ta namen pa z Ministrstvom za obrambo potekajo dogovori glede prostih stanovanj in objektov, v katerih bi lahko oblikovali nove stanovanjske skupine ter razvijali oblike dela z manjšimi skupinami najtežavnejših otrok. V oblikovanje novih rešitev se aktivno vključuje tudi Zavod RS za šolstvo, ki bo pripravil analize metod dela v vzgojnih zavodih.

37

2.3.6. Pregled dejavnosti

Ministsrtvo za notranje zadeve:Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2014 v točki Točka 2.3.6 "Pregled dejavnosti" navaja, da »ni zadostnega napredka pri zagotavljanju ustreznih bivanjskih in delovnih temperatur v javnih ustanovah«

V MNZ in policiji si stalno prizadevamo za delovno okolje, ki bi omogočalo dobro počutje zaposlenih saj se zavedamo, da ustrezno delovno okolje vpliva tudi na kakovost in učinkovitost dela zaposlenih. S tem v zvezi odgovarjamo, da smo na MNZ to problematiko zaznali in se zavedamo trenutnega stanja klimatiziranosti poslovnih prostorov po policijskih postajah. Glede na dodeljena finančna sredstva smo zadevo do sedaj reševali parcialno, kar pomeni, da smo montirali klimatske naprave le v posamezne prostore. V naslednjih letih bomo skušali, skladno z dodeljenimi finančnimi sredstvi, reševati objekte (policijske postaje) v celoti, ali pa vsaj po etažah. Pri načrtovanju oz. realizaciji novogradenj pa se zadnje desetletje upoštevajo tehnične zahteve za prezračevanje in klimatizacijo objektov, ki zaposlenim omogočajo primerne delovne pogoje čez vse leto.

2.4 PRAVOSODJE

Ministrstvo za pravosodje: V poročilu varuha je tudi tabela s prikazom obravnavanja zadev v zvezi s sodnimi postopki (stran 125, preglednica Pravosodje). Uvodoma predlagamo, da se pri tabeli obravnavanih zadev s področja pravosodja v prihodnje zadeve natančneje vsebinsko razdelijo, predvsem glede splošnega trenda pripada pritožb zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov in deleža tovrstnih utemeljenih pritožb. Torej kolikšen delež pritožb se nanaša na kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave) oziroma pravice do sojenja v razumnem roku (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah) in kaj je iz tega moč sklepati. V preteklih poročilih Varuha je bilo sicer večkrat omenjeno, da se število – predvsem upravičenih pritožb – iz tega razloga vztrajno zmanjšuje, nikjer pa ni jasno izpostavljena primerjava s preteklimi leti, kot tudi ne na katerem področju je tovrstnih pritožb razmeroma največ.

Sicer pa ugotavljamo, da iz analize zaključenih zadev po utemeljenosti za leto 2014 izhaja, da je znašal delež utemeljenih zadev med rešenimi za področje pravosodja 5,9%. V letu 2013 je ta delež znašal 10,6% (za leto 2012 pa kar 13,3% (Letno poročilo za 2012, Tabela 3.6.10: Analiza zaključenih zadev po utemeljenosti za leto 2012). Glede na navedeno lahko trend ocenimo kot pozitiven, saj se delež utemeljenih zadev med rešenimi precej znižuje. V letu 2014 je bilo skupaj obravnavanih 725 zadev, leto poprej 721, kar kaže na rahel dvig. Ocenimo lahko, da je dvig posledica vsesplošne situacije v družbi, kjer upravičencem v zadnji posledici ostane prav pravosodje tisti mehanizem, preko katerega so primorani urejati razmerja, preprečevati in sanirati konflikte, ki so posledice splošno znane in nezavidljive situacije (kriza, pomanjkanje sredstev, slaba plačilna disciplina ipd.). Enako kot lansko leto ugotavljamo, da je uspešno pravosodje bistvenega pomena za kvaliteto bivanja, življenja, delovanje države in zagotavljanja ustreznih medčloveških odnosov, zato je prav zaradi svoje narave deležno tudi večjega deleža od preostalih področij obravnavanja, tako s strani posameznikov, ki vsakodnevno stopajo v družbena razmerja, kot tudi organov in institucij, ki izvajajo zadevne pristojnosti.

Prav zato ni nenavadno, da so med obravnavanimi zadevami po deležu utemeljenih zadev zlasti postopki pred delovnimi in socialnim sodiščem (14,8%). Delovni in socialni spori so po

38

naravi stvari, upoštevajoč razmere v družbi, pričakovano deležni večje pozornosti, žal pa tudi nekoliko višje ravni utemeljenosti, kot jo izkazuje tudi statistika v Poročilu in na kar izrecno opozori tudi Varuhinja človekovih pravic v uvodu k točki 2.4.1. Nadalje je razvidno, da se je v primerjavi z letom poprej zmanjšalo število obravnavanih zadev na področju kazenskih postopkov, postopkov o prekrških in upravnih sodnih postopkov, medtem ko je naraslo število obravnavanih zadev za področje odvetništva in notariata (pri čemer je delež utemeljenih 0,0%).

2.4.1 Sodni postopki

Ministrstvo za pravosodje:Varuh poročilu v delu, ki se nanaša na soden postopke, zapiše, da so se v obravnavanju zadev s svojimi poizvedbami sicer najprej obračali na predsednike sodišč in druge pristojne, po potrebi pa tudi na Ministrstvo za pravosodje (zlasti v primeru sistemskih vprašanj ali vprašanj pravnega okvira za delovanje pravosodja). Odzivi so bili večinoma zadovoljivi, kot je še navedeno v Poročilu.

Varuh je, kot zgoraj že omenjeno, na podlagi pobud državljanov, ki sodišču očitajo sojenje v nerazumnem roku, že sam zaprosil za pojasnila pristojna sodišča in tako pripomogel k odpravi zastoja in nadaljnji tekoči obravnavi zadeve. Poudaril je, da posredovanje Varuha pride v poštev šele, kadar stranka s sredstvi, ki so ji na voljo za odpravo kršitve sojenja v razumnem roku, ni uspešna, ter pri tem pojasnil institute nadzorstvene pritožbe, rokovnega predloga in pravičnega zadoščenja po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nad. ZVPSBNO). Pri tem izpostavlja, da iz nekaterih prejetih pobud izhajajo nezadovoljstvo in očitki o pavšalnih odločitvah predsednikov sodišč in po njihovem pregledu ugotavlja, da so bile sicer iz povsem formalnih razlogov velikokrat pravilne, vendar bi bila lahko odločitev ob širšem pogledu na celotni potek postopka, tudi drugačna.

V zvezi z navedenim Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da si je tudi samo v obravnavanem obdobju prizadevalo za čimbolj učinkovito zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na podlagi ZVPSBNO ter v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepalo, ko se je nanj obrnila stranka s tovrstno pritožbo in kadar je zaznalo problematiko v zvezi s časovnim reševanjem posamezne zadeve na sodišču. Tako je minister za pravosodje v letu 2014 na pristojna sodišča oziroma predsednikom sodišč odstopil 104 nadzorstvene pritožbe in prosil za seznanitev z odločitvijo in ugotovitvami. Na podlagi prejetih odgovorov je mogoče ugotoviti, da so nadzorstvene pritožbe strank v veliki večini primerov zavrnjene (67,3 %), in torej delež pozitivno rešenih dokaj nizek (14,4 %). Preostale nadzorstvene pritožbe so bile rešene na drug način (npr. s sklepom o zavrženju, ustavitvi postopka). Vendar ministrstvo v posameznih zadevah na podlagi obrazložitve prejetih odločitev predsednikov sodišč (sklepov o zavrnitvi) ugotavlja, da je lahko že sama vložitev nadzorstvene pritožbe razlog za pospešitev sodnega postopka (npr. opravo določenega procesnega dejanja), čeprav je morda potem odločitev o njej za stranko negativna.

Primerljivi so tudi podatki o vrstah odločitev o vloženih nadzorstvenih pritožbah, s katerimi nas je seznanilo Vrhovno sodišče RS, saj je bilo od 1281 vloženih nadzorstvenih pritožb na vsa sodišča v RS zavrnjenih 66,5% (in 17,4 % utemeljenih, ostale so bile rešene na drug način).

Minister za pravosodje je v letu 2014 podal 10 zahtev za pregled poslovanja sodišča in 4 zahteve za nadzor sodne uprave. Pri tem je potrebno poudariti, da ima ministrstvo v skladu z načelom neodvisnosti in samostojnosti sodišč pri teh ukrepih zgolj predlagalno funkcijo in samo nobene od teh oblik nadzora ne izvaja. Večino predlogov ministra so pristojna višja sodišča tudi

39

upoštevala, odredila posamezne nadzore in na podlagi ugotovitev izvedla ali odredila konkretne ukrepe, tako v posameznih sodnih postopkih, kot tudi v zvezi z izvajanjem sodne uprave. Kot namreč navaja tudi Varuh, je v zvezi z zagotavljanjem varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in drugih pogojev za redno izvajanje sodne oblasti pomembna vloga predsednika sodišča, ki ima na voljo določene ukrepe v okviru izvajanja nalog sodne uprave, saj gre zaradi kadrovskih in drugih preobremenjenosti sodišč v prvi vrsti za sistemske probleme. Ministrstvo ob preučitvi konkretnih primerov vedno znova ugotavlja, da so za odlašanje z odločanjem v zadevah velikokrat razlog sistemske ali organizacijske težave sodišča.

V ostalih zadevah, ko vloge strank po vsebini ni bilo mogoče obravnavati kot nadzorstvene pritožbe po ZVPSBNO, smo prav tako ukrepali v skladu s pristojnostmi ministrstva in npr. vlogo stranke odstopili pristojnemu organu in/ali zaprosili za poročilo oz. pojasnilo(predvsem o časovnem trajanju reševanja zadeve), stranki posredovali pojasnilo o pristojnostih ministrstva (zlasti v razmerju do sodne veje oblasti) in možnostih vložitve pravnih sredstev po ZVPSBNO ali drugih predpisih oziroma drugače odgovorili na njeno vlogo. Z navedenim je tudi Ministrstvo za pravosodje v določenih primerih prispevalo k odpravi zastoja v konkretnem postopku ter tudi morebitnih drugih istovrstnih postopkov na posameznem sodišču.

Dodatno pojasnilo ministrstva je podano še pri odgovoru na priporočilo številka 39 in leta 2013 v 4 delu tega odzivnega poročila, v sklopu »Omejitve osebne svobode«.

Priporočilo 38 - Postopki pred delovnimi in socialnim sodiščem

Ministrstvo za pravosodjePoročilo poudarja, da se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani še vedno sooča z zaostanki tako pri reševanju delovnih kot socialnih sporov. Med glavnimi razlogi navaja velik pripad zadev, pri čemer posebej izpostavi tudi pripad zadev, kjer je država tožena stranka, kar je nedvomno zaskrbljujoč podatek. V zvezi s tem naj povemo, da tudi iz Letnega poročila Državnega pravobranilstva za leto 2013 izhaja, da je imelo Državno pravobranilstvo v letu 2013 izjemen porast zadev na področju delovnopravnih in socialnopravnih zadev: prejelo je 2.023 novih zadev, kar je skoraj 216 % več kot leta 2012, če pa primerjamo le delovnopravne zadeve, je bilo teh v letu 2013 prejetih za skoraj 325 % več kot leta 2012. Iz navedenega poročila še izhaja, da analiza podatkov za obdobje od 2009 do 2013 kaže, da je Državno pravobranilstvo največ delovno- in socialnopravnih zadev prejelo v letu 2013, posledično se je povečalo tudi število zadev v delu, še posebej glede na leto 2012, ko je bilo število delovno- in socialnopravnih zadev v delu občutno manjše kot v preteklih letih. Število zadev v delu na tem področju se je tako v 2013 približalo številu v letih 2009 in 2011 – v teh dveh letih je bilo namreč v obdobju zadnjih petih let število delovnopravnih in socialnopravnih zadev največje.

Državno pravobranilstvo še ugotavlja, da je trend pripada in zaključevanja delovnopravnih in socialnopravnih zadev odvisen od t. i. množičnih sporov:• leta 2009 so velik delež pripada novih zadev predstavljale tožbe pravosodnih funkcionarjev za izplačilo razlike v plači zaradi domnevno nezakonito zmanjšane osnove za obračun plač leta 1993, število obravnavanih zadev pa je bilo tako veliko tudi zaradi v letu 2008 prejetih tožb tožečih strank učiteljev zaradi izplačila razlike v plači, obračunani glede na 14. in 5. a člen ZPDJVZ (kar 3.278 zadev);• leta 2010 pripada t. i. množičnih zadev ni bilo, zato je tudi celoten pripad bistveno manjši,• leta 2011 je pripad zopet narasel, večino (kar 72 % vseh novih zadev) so predstavljale zadeve v zvezi s plačnimi nesorazmerji javnih uslužbencev,

40

• leta 2012, podobno kot 2010, ni bilo pripada množičnih zadev in tudi število prejetih zadev je v tem letu glede na petletno obdobje najmanjše,• leta 2013 pa je Državno pravobranilstvo med drugim prejelo kar 1.066 tožb tožnikov – policistov zaradi izplačila nadur in takšen množičen pripad je vplival, da se je število prejetih zadev v tem letu glede na pretekla leta bistveno povečal.

Republiki Sloveniji podatki o tem, v koliko primerih je država v vlogi tožene stranke, nedvomno niso v ponos.

Porast pripada zadev, ki sodijo v pristojnost Delovnih in socialnega sodišča v postopku na I. stopnji se kaže tudi iz podatkov Sodne statistike za leta 2012, 2013 in 2014. Tako je bilo na Delovnih in socialnem sodišču v letu 2012 prejetih 8.973 zadev (upoštevani so individualni in kolektivni delovni spori ter socialni spori), v letu 2013 so sodišča prejela 10.157 tovrstnih zadev, v letu 2014 pa »le« 6.211. Delovna in socialno sodišče so v letu 2012 rešili 8.120 zadev, v letu 2013 so rešili 9.381 zadev, v letu 2014 pa 9.073 zadev. Konec leta 2012 je bilo nerešenih 10.662 zadev, leta 2013 11.437 zadev ter v letu 2014 8.574 zadev. Skupno število zadev sodnega zaostanka je na dan 31. 12. 2012 znašalo 6.771 zadev, od tega je bilo 4.684 zadev v reševanju na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Na dan 31. 12. 2013 je skupno število zadev sodnega zaostanka znašalo 6.942, od tega jih je bilo v reševanju na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani 4.866. V letu 2014 pa je skupno število zadev sodnega zaostanka znašalo 6.333 zadev, pri čemer jih je bilo kar 5.042 v delu na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.

K zmanjšanju sodnega zaostanka na področju delovnih sporov lahko pripomore tudi dosledno izvajanje določbe 1. odst. 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), ki v povezavi s 1. odst. 22. člena istega zakona za stranko ne pomeni dodatnega stroškovne obremenitve, temveč nudi možnost za sporazumen dogovor sprtih strani pred odločitvijo sodišča. Izpeljava mediacijskega postopka znotraj predvidenega okvira treh mesecev v zadevah, v katerih stranke s postopkom mediacije soglašajo (2. odst. 15 člena ZARSS), upoštevaje trenuten povprečen čas reševanja zadev pri delovnih sodiščih, gledano posamično sodno zadevo, ne podaljšuje časa reševanja te zadeve. Povedano drugače, čas, ki preteče od prejema tožbe do razpisa prvega naroka za glavno obravnavo v posamezni sodni zadevi je ekonomično in smiselno izkoristiti tako, da se strankam predstavi možnost mirne rešitve spora in ob njunem soglasju postopek mediacije tudi izvesti. Podatki sodne statistike kažejo, da je bila v letu 2014 od 3320 prejetih novih zadev, strankam možnost mediacije ponujena v 2003 zadevah in sta soglasje k postopku mediacije podali obe stranki v 730 zadevah, od katerih je bilo uspešno rešenih (s sodno poravnavo ali umikom tožbe) kar 362 zadev.

Glede na vse navedeno pa upamo, da se bo v prihodnjem letu stanje na omenjenem področju dela sodišč izboljšalo. Sodišča si namreč po našem vedenju zelo prizadevajo za skrajševanje sodnih postopkov na področju delovnih in socialnih sporov. Tako sodišča med drugim optimizirajo organizacijo dela sodišč, sodnike za del njihovega delovnega časa razporejajo na druga sodišča kot pomoč pri odpravi sodnih zaostankov ter uvajajo Triažo, katere namen je sodnike razbremeniti administrativnih opravil, da se lahko ukvarjajo izključno s sojenjem, kar posledično pomeni večje število meritorno rešenih zadev.

Vrhovno sodišče RS pa opozarja tudi na to, da je obravnavano področje specifično tako z vidika gibanja novih zadev, kot z vidika reševanja zadev – značilna so večja nihanja v številu prejetih, rešenih oziroma nerešenih zadev, saj gre v veliko primerih za množične oziroma vzorčne spore, ko je hkrati vloženih veliko število istovrstnih zadev, ki nato čakajo na rešitev vodilnega spisa,

41

po rešitvi pa pogosto pride do množičnih umikov zahtevkov. Množični spori imajo nedvomno velik vpliv na časovno reševanje zadev, vendar je po mnenju predsednice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani nemogoče prilagajati število sodnikov takšnim izjemnim situacijam.

Naj dodamo še, da smo na ministrstvu v zvezi s postopki pri tem sodišču prejeli le nekaj nadzorstvenih pritožb strank, ki so bile po zakonu odstopljene sodiščem, vendar so bile vse zavržene oziroma zavrnjene kot neutemeljene, in sicer predvsem iz razloga reševanja zadev v skladu z vrstnim redom, kar zopet kaže na sistemski problem zaostankov (glej pojasnila zgoraj). Problematiko pa bomo še naprej spremljali in v kolikor bo to potrebno, v okviru svojih pristojnosti predlagali morebitno dodatno ukrepanje.

Priporočilo 39 in 40 - Kakovost sodnega odločanja

Ministrstvo za pravosodje: Menimo, da glede vprašanja kakovosti sodnega odločanja varuh že nekaj let upravičeno opozarja, da krepitev hitrosti sodnega odločanja ne sme iti na škodo kakovosti (in legitimnosti) sodnega odločanja. S tega vidika je eden od primarnih ukrepov ta, da je treba skrbeti za kakovost zakonodaje (zlasti postopkovne), delno pa tudi za njeno stabilnost (povezano vprašanje), da se ne bi s pretiranimi ali nedomišljeni poenostavitvami povzročala stanja neustavnosti ali omogočalo premalo podrobno odločanje (npr. s tega vidika so pomembne izkušnje pomembnega dela novele Zakona o pravdnem postopku iz leta 2008, ki so doživele večje število uspešnih presoj pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije). Treba je namreč primarno izhajati z vidika pravic strank sodnih postopkov in z vidika, da se ne sme zniževati dosežena raven varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin (npr. glede dostopnosti do učinkovitih pravnih sredstev ipd.).

Med obravnavanimi pobudami Varuh izpostavlja skupino pobud, ki je bila povezana s kakovostjo sodnega odločanja, kjer so pobudniki izražali nezadovoljstvo nad sodnimi odločitvami. Varuh tako spodbuja nadaljnjo krepitev učinkovitosti delovanja nadzornih organov, da se zagotovi kakovost dela sodišč oziroma sojenja.

V zvezi z navedenim najprej poudarjamo, da je po naši ustavni ureditvi zaradi načela večstopenjskega sodnega odločanja nedopustno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije. Organiziranost sodišč temelji na načelu instančnosti (večstopenjskosti) sodnega odločanja kot organizacijski posledici ustavne pravice do pravnega sredstva. Če so zahtevki, ki jih stranke uveljavljajo v sodnem postopku, utemeljeni ali ne, odloča samostojno in neodvisno sodišče, le-to pa je vezano na ustavo in zakon. V kolikor se stranke ne strinjajo z odločitvami sodnih organov, lahko po načelu večstopenjskega sodnega odločanja in hkrati po načelu pravice do pravnega sredstva uveljavljajo varstvo svojih pravic z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev na pristojne sodne organe. Prav tako je mogoče ugotoviti, da je po veljavnih predpisih danih na voljo precej mehanizmov, preko katerih je mogoče preprečevati ali odgovarjati za povzročene kršitve sodniških dolžnosti, če le-te nastanejo (Zakon o sodniški službi, Zakon o sodiščih). Predsedniki sodišč imajo na voljo orodja, preko katerih lahko spremljajo delo sodišč (predsednikove plošče), preverjajo kakovost sodnikovega dela (ocene sodniške službe) ali z določenimi omejitvami in preko sodnega managementa omogočajo hitrejšo obravnavo (pregled poslovanja, nadzorstvena pritožba ipd.).

Pristojnosti Ministrstva za pravosodje so zlasti v primerih morebitnega nekakovostnega odločanja dokaj omejene, vezane pa so zlasti na sistemske pristope (normativne podlage),

42

izobraževanje (Center za izobraževanje v pravosodju) in nenazadnje tudi na uporabo omejenih vzvodov v skladu s področnimi predpisi, kjer pa je preventivna funkcija manj v ospredju. Tako lahko omenimo, da je minister za pravosodje v letu 2014 podal en (1) predlog za izvedbo službenega nadzora (navedeni institut namreč omenjamo na tem mestu, saj je reguliran izven dometa regulative glede sodne uprave - v Zakonu o sodniški službi - ter se nanaša na ukrepe, ki so potrebni za odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter zaostanke pri delu). Ne gre pa za institut, ki bi nadomeščal sistem rednih in izrednih pravnih sredstev.

Kakovost sodnega odločanja se poleg sistema instančnega sojenja posredno zagotavlja tudi z različnimi instituti uveljavljanja sodniške odgovornosti. Veljavna zakonodaja vsebuje precejšen nabor ukrepov uveljavljanja sodniške odgovornosti. Dodatno pa je Ministrstvo za pravosodje z zadnjimi spremembami sodniške organizacijske zakonodaje ta nabor še povečalo, tako da lahko trdimo, da je vzpostavljen učinkovit, širok in sorazmeren sistem uveljavljanja sodniške odgovornosti, ki bo ustrezno integriran znotraj okvirjev ustavnega načela neodvisnosti sodnikov oziroma sodstva. Široko razdelan sistem uveljavljanja sodniške odgovornosti pa nedvomno predstavlja zadostni pravni oziroma zakonodajni temelj za zagotovitev kakovostnega sodnega odločanja, ki je podrobneje normiran v Zakonu o sodniški službi (ZSS) 14.

Dosedaj veljaven nabor institutov uveljavljanja sodniške odgovornosti je mogoče strnjeno povzeti v sledeče kategorije:1. Ocena sodniške službe

a. prenehanje sodniške funkcije (33/1 ZSS)b. ni mogoče imenovanje na višje sodniško mesto, na položaj svetnika ali uvrstitev v

višji plačni razred (34/1 ZSS)c. znižanje plače do višine 20% za čas enega leta (34/2 ZSS)

2. Disciplinska odgovornosta. pisni opomin (83/1 ZSS)b. ustavitev napredovanja (83/2 ZSS)c. znižanje plače (83/3 ZSS)d. premestitev na drugo sodišče (83/4 ZSS)e. prenehanje sodniške funkcije (83/5 ZSS)

3. Kazenska odgovornosta. Naklepno storjeno kaznivo dejanje z zlorabo sodne funkcije (132/3 Ustava) –

razrešitev sodnikab. Protizakonito, pristransko in krivično sojenje (288 KZ-1) – zapor do 3 letc. Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva

(šestindvajseto poglavje KZ-1)d. Varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica (71. člen KZ-1)e. Dejanja, ki imajo zakonske znake kaznivega dejanja, storjena pri opravljanju

sodniške funkcije – disciplinska kršitev (1. točka 81/2 ZSS)f. Začasna odstranitev iz sodniške službe – suspenz sodnika (95. člen ZSS)

4. Službeni nadzora. opozorilo in določitev obdobja po katerem bo službeni nadzor ponovljen (79.a/5

ZSS)b. podatki oz. ocene iz poročila se lahko uporabijo za izvedbo ali predlaganje uvedbe

ukrepov ali postopkov, ki jih predpisuje ZSS oziroma drugi zakoni; npr. ocene sodniške službe, ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika (79.a/5 ZSS)

14 Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13 in 69/13 - popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15.

43

c. odreditev prednostne obravnave zadeve in določitev roka, v katerem mora sodnik poročati o posameznih dejanjih v postopku (79.a/7 ZSS)

Nadalje tudi ZVPSBNO predstavlja posebno obliko nadzora nad (pravočasnim) delom sodišč, saj določa posebna pravna sredstva (nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, zahteva za pravično zadoščenje) v sklopu katerih se ugotavlja pravilno in pravočasno delo sodnikov in sodišč.

Sicer pa sta bili ob vsem zgoraj navedenem v začetku leta 2015 sprejeti noveli ZS in ZSS 15, ki prav tako posegata na področje zagotavljanja kakovosti sodnega odločanja. Uvedena je bila natančnejša določitev kriterijev za izbiro in napredovanje sodnika in postopek ocenjevanja sodniškega dela. Dodatno se je uredilo tudi področje sodniške etike in integritete, saj je novela ZS uvedla Kodeks sodniške etike16 in Komisijo za etiko in integriteto, ki bo delovala pod okriljem Sodnega sveta.17

Delna protiustavnost zadnje novele Zakona o sodnih taksah

Ministrstvo za pravosodje: Varuh v poročilu navaja, da je že v letnem poročilu za leto 2013 omenjal očitke posameznih pobudnikov, da novela Zakona o sodnih taksah iz leta 2013 (ZST-1B)18 pomeni kršitev pravice do sodnega varstva, saj celotno taksno oprostitev pogojuje s prejemanjem denarne socialne pomoči in tako osebam s slabšim finančnim stanjem onemogoča dostop do sodišča. Dalje Varuh navaja odločbo št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo ustavno neskladnost prvega odstavka v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Ustavno sodišče je določilo enoletni rok za odpravo navedenega neskladja, kot način izvrševanja odločbe za čas do odprave neskladja pa je določilo, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

V zvezi z obravnavano problematiko pojasnjujemo, da je bila v enem mesecu po objavi zgoraj navedene odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu vložena še ena zahteva za oceno ustavnosti prvega odstavka v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), in sicer v delu, ki spreminja prag za upravičenost do polne taksne oprostitve. Glede na to, da so bile z drugo zahtevo za oceno ustavnosti izpodbijane iste določbe kot v zgoraj navedenem postopku, je bilo s pripravo sprememb ZST-1 smiselno počakati do odločitve v tem drugem postopku pred Ustavnim sodiščem. V tem postopku je Ustavno sodišče odločilo z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Tokrat je ugotovilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 (v celoti) v neskladju z Ustavo ter zakonodajalcu naložilo odpravo neskladja v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu. Kot način izvršitve svoje odločitve za čas do odprave ugotovljenega neskladja je določilo, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, kadar

15 Obe noveli sta objavljeni v Uradnem listu RS, št. 17/15. 16 Sodni svet je Kodeks sodniške etike sprejel na 55. seji 11.6.2015 in je dostopen na naslednji spletni strani: http://www.sodni-svet.si/images/stories/datoteke/Kodeks_sodniske_etike.pdf17 Natančneje v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi, dostopnem na spletni strani: http://imss.dz-rs.si/imis/cd0654caf02e33d517d7.pdf ter v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, dostopnem na spletni strani: http://imss.dz-rs.si/imis/9e0f8db4787043cdf1a2.pdf18 Uradni list RS, št. 63/13.

44

je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 19, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno prejemanje, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje. S tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno taksno oprostitev določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo novele ZST-1B.

V zvezi z navedenimi odločbami Ustavnega sodišča bo Ministrstvo za pravosodje v skladu z Normativnim delovnim programom Vlade za letošnje leto pripravlja predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona sodnih taksah, katerega namen je med drugim odpraviti delno protiustavnost zadnje novele Zakona o sodnih taksah, na katero utemeljeno opozarja Varuh. S tem bo strankam olajšano uveljavljanje ustavnih pravic do sodnega varstva in do pravnega sredstva, kar je hkrati eden izmed ciljev Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016.

Priporočilo št. 42 - zlorabe institutov zdravniških in drugih opravičil v povezavi z zagotavljanjem navzočnosti strank v sodnih postopkih

Ministrstvo za pravosodje: Varuh ocenjuje, da se veljavna kazenska procesna zakonodaja glede izdaje zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave in dvoma v upravičenost izdaje zdravniškega potrdila ne sklicuje na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)20, ki to problematiko dosti natančno ureja v 80.a in 81. členu. Poleg tega Varuh priporoča sprejem dodatnih ukrepov na normativnem področju. Vlada uvodoma pripominja, da se je z novelo ZIKS-1F že lotila zajezitve zlorab institutov zdravniških opravičil in da bo v tej smeri nadaljevala tudi pri drugih zakonih. Omenjeno vprašanje bomo preučili ob pripravi novele Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, in sicer tako z vidika jasnega sklicevanja na ZZVZZ kot tudi z vidika omejitev možnosti zlorab tovrstnih potrdil v povezavi z zagotavljanjem navzočnosti strank v kazenskem postopku.

Predvajanje prisluhov na naroku javne glavne obravnave (stran 142-143)

Ministrstvo za pravosodje: Varuh ugotavlja, da Zakon o kazenskem postopku (ZKP)ne vsebuje izrecne določbe, ki bi sodišče zavezovala k izključitvi javnosti po uradni dolžnosti tudi v primeru varstva pravic oseb, ki so v dokazovanje vpletene zgolj naključno. V zvezi s tem opozarjamo na možnost izključitve javnosti, če bi slednja po mnenju senata “škodovala interesom pravičnosti” (295. člen ZKP). Iz komentarja ZKP npr. sledi, da bi omenjeni razlog izključitve javnosti prišel v poštev, če bi bilo z javnostjo glavne obravnave prizadeto osebno ali družinsko življenje priče, ki ni oškodovanec.21

Poleg tega senat ni vezan na mnenje strank, torej tudi če obe predlagata izključitev javnosti ali 19 Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US in 48/15 – odl. US. 20 Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT. 21 Mag. Horvat Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 644, 8. točka.

45

sta soglasni, da izključitev javnosti ni potrebna, to samo po sebi ne preprečuje senatu, da bi ravnal drugače. Celo kolikor bi npr. oškodovanec, ki ne bi bil stranka v postopku, predlagal izključitev javnosti, bi moralo sodišče pred morebitnim zavrženjem opraviti vsebinsko presojo utemeljenosti predloga (senat je namreč – kot že rečeno – dolžan javnost izključiti ex offo, kadar so za to podani zakonski razlogi).22

Uveljavljanje upravičenosti do višje omejitve izvršbe iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov

Ministrstvo za pravosodje: Varuh ob predstavitvi konkretnega primera zaključno pojasni, da so se v opisanem primeru nevšečnosti zaradi različnih razlag nove zakonske norme, uveljavljene z novelo ZIZ-J23, v zvezi s konkretnim načinom uveljavljanja upravičenosti do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja za pobudnika relativno hitro dobro končale. K temu je bržkone prispevalo tudi varuhovo poizvedovanje pri sodišču. Bolj kot zaradi tega pa varuh o tem primeru poroča predvsem v upanju, da bodo okoliščine, razvidne iz njega, pomagale še komu (kakšnemu dolžniku ali organizaciji za plačilni promet, ki bo morala izvrševati sklep o izvršbi, ob tem pa se bo uveljavljala tudi upravičenost do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja).

Ne glede na opisan namen predstavitve in kljub temu, da v zvezi z obravnavanim primerom varuh ni podal nobenega posebnega priporočila, želimo na tem mestu pojasniti, da je za izvršbo resorno pristojno Ministrstvo za pravosodje tudi samo zaznalo težave pri razlagi določb, uveljavljenih z novelo ZIZ-J, s katerimi je bil na novo določen način izkazovanja upravičenosti do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja. Izvrševalci sklepov o izvršbi (dolžnikovi dolžniki), ki morajo upoštevati zakonske omejitve izvršbe, pogosto nimajo podatkov o vzdrževanih družinskih članih oziroma teh podatkov niso pristojni pridobivati. Z novelo ZIZ-J je bil zato v 102. členu zakona na novo urejen postopek izkazovanja dejstva, da dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu. Določeno je bilo, da so dodatne omejitve glede vzdrževanih družinskih članov lahko upoštevane le, če jih dolžnik izkaže z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma tako, da vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in o tem odloči sodišče.

Po uveljavitvi novele ZIZ-J so se pojavila stališča (ne le pri posameznih izvrševalcih sklepov, temveč tudi v strokovnih člankih24), da mora dolžnik preživljanje družinskih članov v vsakem primeru, torej tudi v primeru izkazovanja z javno listino, uveljavljati pri sodišču, in ne pri izvrševalcu sklepa o izvršbi. Ker je Vlada ocenila, da bi takšna ureditev oziroma razlaga veljavne ureditve pomenila nepotrebno obremenjevanje sodišč, je v novelo ZIZ-K25 vključila predlog spremembe 102. člena zakona, ki jasno določa, da mora dolžnik upravičenost do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, ki jih mora dolžnik preživljati po zakonu, izkazovati pri izvrševalcu sklepa o izvršbi (banka, delodajalec), in ne pri sodišču26.

22 Ibidem, str. 644, 9. točka.23 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 53/14), ki ga je na predlog Vlade RS sprejel Državni zbor RS dne 4.7.2014, je začel veljati 30. 7. 2014.24 Mag. Anja Drev in Katja Klug, Uveljavljanje upravičenosti do višje omejitve iz naslova preživljanja drugih oseb po noveli ZIZ-J, Pravna praksa, 2014, št. 31–32.25Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 54/15), ki ga je na predlog Vlade RS sprejel Državni zbor RS dne 9. 7. 2015, je začel veljati 4. 8. 2015.26Natančneje v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, dostopnem na spletni strani: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C1257A70003EE6A1C1257E4D00485D38&db=kon_zak&mandat=VII&tip=doc

46

Poseganje na prejemke iz naslova plače za enega ali več preteklih mesecev Priporočilo št 43 - problem poseganja z izvršbo na prejemke za pretekle mesece, nakazane v tekočem mesecu.

Ministrstvo za pravosodjeVaruh je že v preteklosti utemeljeno opozarjal na problematično ureditve izvršbe v delu, ki omogoča poseg na denarne prejemke iz naslova plače, če je delodajalec nakazal plače za več preteklih mesecev šele v tekočem mesecu.

Po tej ureditvi ni bilo možno poseči na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen), le kolikor je šlo za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je bilo mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec (137. člen). V praksi pa se ne tako redko dogaja, da upravičenci večkrat prejmejo prilive za več mesecev skupaj iz razlogov, na katere nimajo vpliva (plačo prejmejo z zakasnitvijo zaradi slabe solventnosti delodajalca, zaradi daljših postopkov pri odločanju o pravicah – na primer izpolnitev pogojev za upokojitev in višina pokojnine, nadomestila na zavodu za zaposlovanje). Banka je po tej ureditvi morala rubiti prilive, ki niso bili nakazani za tekoči mesec, kar zagotovo ni socialno pravično, pomeni pa tudi neenako obravnavo v primerjavi z dolžnikom, ki plačo ali drug redni prejemek prejema redno vsak mesec.

Glede na navedeno smo ocenili, da je to ena izmed nujno potrebnih sprememb veljavne ureditve, in je ustrezno rešitev vključila v novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-K.

Z ureditvijo, kot je bila dne 4. 8. 2015 uveljavljena z novelo ZIZ-K, se zagotavlja, da lahko dolžniki, ki iz razlogov zunaj njihove pravne sfere ne prejmejo prilivov na bančni račun pravočasno, s temi razpolagajo, če so jih prejeli za več preteklih obdobij v tekočem mesecu, in sicer lahko razpolagajo za vsako obdobje z zneskom, s katerim bi lahko razpolagali, če bi ga dobili v mesecu, v katerem so bili upravičeni do njega27.

Zaračunavanje stroškov izvršbe Priporočilo št 44 - opredelitev zaračunavanja stroškov za opravljanje neposrednih dejanj izvršbe oziroma zavarovanja pri ponudnikih plačilnih storitev

Ministrstvo za pravosodje:Zavedajoč se problematike, ki jo opisuje Varuh, je Vlada kot predlagateljica novele ZIZ-K vsaj najakutnejši del tega problema v sodnih postopkih izvršbe ustrezno rešila.

Banke so namreč na podlagi pogodbenega razmerja s komitentom za poplačilo stroškov, ki jih imajo z izvršbo, »posegale« tudi na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti (na primer na denarno socialno pomoč) in iz katerih upnik, ki razpolaga z izvršilnim naslovom, ne more biti poplačan, kar je po mnenju Vlade v nasprotju z ustavnim načelom socialne države. Prav tako ni sprejemljivo, da se za poplačilo nadomestila za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju poseže na minimalni varovani znesek, ki ga glede t. i. stalnih denarnih prejemkov (plača, pokojnina in drugi) določa 102. člen ZIZ.

27Šesti odstavek 102. člena zakona sedaj določa: »Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.

47

Na podlagi ureditve, dne 4. 8. 2015 uveljavljene z novelo ZIZ-K (nov 102.a člen zakona 28), sedaj izvrševalec sklepa o izvršbi nadomestila za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju ne sme poravnati iz prejemkov, ki so iz izvršbe izvzeti, oziroma glede prejemkov, na katere je izvršba omejena, ne iz zneska, na katerega po 102. členu ZIZ v nobenem primeru ni možno poseči.

Priporočilo 46 - Sodni izvedenci

Ministrstvo za pravosodje: Varuh v letnem poročilu opozarja, da ima občutek, da se tako sodišča kot tudi samo Ministrstvo za pravosodje pritožb zoper delo izvedenca (pre)hitro znebi z odgovorom, ki poudarja nedopustnost poseganja v sodni postopek ali neodvisnost posameznega sodnika. Zato spodbuja sprejem dodatnih ukrepov za ugotavljanje in zagotavljanje strokovnosti izvedencev, kar je še posebej pomembno pri izvedenstvu za otroke in družinske zadeve.

Ministrstvo za pravosodje se zaveda pomembnosti ukrepov za zagotavljanje strokovnosti sodnih izvedencev, zlasti na področju otrok in družinskih zadev. V zvezi z navedenim izpostavljamo, da so se predstavniki Ministrstva za pravosodje udeležili sestanka pri Varuhu človekovih pravic 12. 5. 2015, na katerem je bila izpostavljena zlasti problematika obravnave otrok v okviru sodnih postopkov, še posebej zaslišanje otrok s strani sodnih izvedencev. Ministrstvo je bilo namreč že večkrat seznanjeno z nekorektnim ravnanjem posameznih sodnih izvedencev, ki so jih v konkretnih sodnih postopkih imenovala sodišča. Kljub očitku Varuha, da naj bi ministrstvo pritožnike prehitro odbilo z odgovorom, ki poudarja nedopustnost poseganja v sodni postopek ali neodvisnost posameznega sodnika, je potrebno izpostaviti, da gre pri presoji strokovnosti ter ravnanja sodnega izvedenca v konkretnih sodnih postopkih za dokazno oceno oziroma za dokazno presojo, ki jo izvaja sodnik posameznik. V kolikor bi zakonodaja dopuščala, da bi lahko ministrstvo v dokazno oceno posegalo še pred pravnomočno zaključenim sodnim postopkom, bi to dejansko lahko predstavljalo ne zgolj kršitve načela delitve oblasti, temveč tudi nedopustno poseganje v neodvisnost posameznega sodnika, kot to navaja že Varuh. Skladno z navedenim tudi veljavni ZS v okviru svojih določb, konkretno v drugem odstavku 89. člena, določa, da postopka za razrešitev iz razloga po 4. točki prvega odstavka tega člena (torej če sodni izvedenec pri opravljanju svojega dela ne ravna vestno) ni mogoče uvesti pred pravnomočnostjo zadeve, v kateri je sodni izvedenec podal izvid in mnenje.

Glede izobraževanj sodnih izvedencev Ministrstvo za pravosodje poudarja, da ZS v okviru 84. člena določa, da so dolžni sodni izvedenci, cenilci in tolmači po preteku petih let od dneva imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih pet let predložiti ministru za pravosodje dokazila o strokovnem izpopolnjevanju in seznanitvi z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma o sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih. Z navedeno določbo je tako zagotovljena (stalna) dolžnost sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, da se izobražujejo, poleg tega pa neizpolnjevanje izpostavljene dolžnosti predstavlja tudi enega izmed razlogov za razrešitev navedenih oseb29. Dodatno tudi šesti odstavek 87. člen ZS opredeljuje dolžnost sodnih izvedencev do strokovnega izpopolnjevanja. Minister za pravosodje pa lahko celo določi,

28Ta določa: »Če izvrševalec sklepa o izvršbi dolžniku zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, tega nadomestila ne sme poravnati iz prejemkov, ki so po 101. členu tega zakona iz izvršbe izvzeti, v primeru izvršbe na prejemke, na katere je po 102. členu tega zakona izvršba omejena, pa ne iz zneska, ki ne presega višine 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi zneska v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.« 29 2. točka prvega odstavka 89. člena ZS.

48

da morajo sodni izvedenci iz posameznih strokovnih področij in podpodročij v določenem roku opraviti posebne preizkuse znanja. Če se izvedenec ne prijavi k preizkusu, ali preizkusa ne opravi, se razreši.

Dodatno ministrstvo še izpostavlja, da je pri delu sodnega izvedenca v konkretnem sodnem postopku pomembno ne samo njegovo strokovno znanje ter korektno opravljeno delo, temveč tudi usposobljenost sodnika, da zastavi določna ter usmerjena vprašanja, da bo lahko sodni izvedenec podal zadovoljive odgovore.

Zagotavljanje strokovnosti sodnih izvedencev je v osnovi zagotovljeno z določbami ZS. Že 5. in 6. točka prvega odstavka 87. člena ZS določata, da mora sodni izvedenec imeti univerzitetno izobrazbo ali končan magistrski študijski program in ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela ter šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo. Dodatno peti odstavek 87. člena ZS določa, da lahko minister za pravosodje, zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela, zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, lahko pa odredi tudi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo.

Kot dodatni ukrep za izboljšanje stanja na področju sodnega izvedeništva lahko štejemo tudi zadnjo normativno spremembo. Z zadnjo novelo ZS30 je bila namreč uveljavljena rešitev, s katero se omejuje delo sodnih izvedencev na trgu, saj ne omogoča več, da bi se sodni izvedenci pri tem sklicevali na svoj status.31 Ta sprememba tudi pomeni, da Ministrstvo za pravosodje ni več pristojno za vodenje postopkov razrešitve sodnih izvedencev zaradi strokovnih napak,32 ki bi jih te osebe naredile pri opravljanju dela na trgu. S tem je zožen krog primerov, v katerih bo ministrstvo presojalo vestno delo sodnih izvedencev, kar pomeni, da se bo presoja strokovnosti lahko skoncentrirala zgolj na primere podajanja izvedeniškega mnenja za potrebe sodnih in upravnih postopkov oz. na primere, kjer zakon izrecno določa delo sodnih izvedencev. Manjši obseg primerov bo ministrstvu omogočal temeljitejšo in bolj poglobljeno proučitev konkretnih primerov, ki jih bo obravnavalo.

Nerazumno dolgo postopanje sodišč v izvršilnih zadevah na konkretnem primeru

Ministrstvo za pravosodje: Varuh v svojem poročilu navaja tudi nerazumno dolgo postopanje sodišč v izvršilnih zadevah in v konkretnih primerih je izpostavil nerazumno dolgo obravnavo ugovorov oziroma vročanje v postopku, in sicer tako na Okrajnem sodišču v Mariboru, kot na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki predstavljata sodišči z največjo obremenjenostjo z izvršilnimi zadevami. Gre za problematiko, s katero smo se ob seznanitvi s posameznimi primeri oziroma nadzorstvenimi pritožbami (na Okrajnem sodišču v Ljubljani se večina nanaša ravno na izvršilne postopke) srečali tudi na ministrstvu in v okviru svojih pristojnosti opozorili pristojna sodišča oziroma predsednika višjega sodišča na sprejem ukrepov za zmanjšanje zaostankov oziroma odpravo postopkovnih pomanjkljivosti. Tako je npr. na podlagi pobude stranke in prejetih pojasnil predsednice sodišča, ki je navedla, da sodišče vrstnega reda reševanja zadev zaradi pomanjkljivih organizacijskih in

30 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 17/15.31 Po novem več ni možno, da bi se sodni izvedenec skliceval na svoj status, ko opravlja izvedeniško delo za potrebe trga. Strokovno delo na trgu lahko še vedno opravlja, vendar ne v vlogi »sodnega« izvedenca.32 Na podlagi 4. točke prvega odstavka 89. člena Zakona o sodiščih lahko minister za pravosodje razreši sodnega izvedenca, če ta svojih dolžnosti ne opravlja vestno.

49

tehničnih zmožnosti sodišča niti ne more dosledno spoštovati, ministrstvo zahtevalo pregled poslovanja konkretne izvršilne zadeve, pa tudi nadzor sodne uprave na Okrajnem sodišču v Ljubljani, in sicer v zvezi z zagotavljanjem doslednega spoštovanja vrstnega reda reševanja zadev (zlasti ugovorov zoper sklepe o izvršbi) v izvršilnih zadevah tega sodišča. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani nas je v zvezi s tem nato seznanil, da v povezavi s to problematiko že potekajo sestanki in posvetovanja s predstavniki prvostopenjskega in instančnih sodišč na temo reorganizacije izvršilnega oddelka ter da bo na tej podlagi ter na podlagi ugotovitev pregleda poslovanja odločitev o uvedbi nadzora sodne uprave sprejeta v kratkem.

Brezplačna pravna pomoč (stran 156 - 159)

Priporočilo št. 45 - delovanja instituta in dostopnost brezplačne pravne pomoči

Ministrstvo za pravosodje:Varuh je v zvezi s predlogom novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči33 ugotovil, da predlog v glavnem vključuje in upošteva vse pripombe, priporočila in predloge, ki jih je Varuh izpostavil v svojih letnih poročilih v obdobju od leta 2008 do 2012 ter tudi tiste, ki jih Varuh podal v svojem letnem poročilu za leto 2013. Vlado ugotovitve Varuha veselijo, saj je v okviru priprav osnutka ZBPP-C zelo podrobno preučila vsa dotedanja priporočila, pripombe in predloge Varuha ter jih skušala kar v največji meri upoštevati.

Varuh nasprotuje odpravi instituta prvega brezplačnega pravnega nasveta

Ministrstvo za pravosodje:Ministrstvo za pravosodje je na predlog Varuha po širšem dostopu do brezplačne pravne pomoči že odgovorilo34 in sicer da se tudi ministrstvo zaveda vse večjega števila prosilcev za brezplačno pravno pomoč ki, kljub slabi finančni situaciji ne zadostijo pogojem za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (BPP). Navedlo je, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)35 že omogoča dodelitev izjemne BPP v primeru, ko se posameznik, soočen z izredno situacijo na nastanek katere ni imel vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Za izjemno BPP veljajo po 22. členu ZBPP milejši kriteriji, kot za redno BPP po 13. členu ZBPP. Predlog ZBPP-C pa možnost izjemne BPP še nekoliko razširja in dopolnjuje. Najenostavnejša rešitev bi bila seveda dvig finančnega cenzusa za redno BPP iz 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na primer na 3-kratnik tega zneska, kar pa zaradi zaostrene javno-finančne situacije trenutno ni mogoče, tako da je ministrstvo primorano iskati druge rešitve.

Novela ZBPP-C upoštevala tudi primere, ki jih izpostavlja Varuh, saj je v tretjem odstavku 14. člena ZBPP36 po novem določena izjema, po kateri se v materiali položaja prosilca in njegove družine ne všteva premoženje s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, če prosilec izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Dodatno pa je novela ZBPP-C razširila tudi razloge za dodelitev izjemne BPP. Namen izjemne BPP je, da se določenim kategorijam oseb (zaradi družinskih razmer, izrednih finančnih obveznosti ipd.) še dodatno "omili" finančni kriterij za dodelitev BPP. Kar pomeni, da so take osebe upravičene do BPP tudi, če imajo nekoliko več

33 Predlog novele ZBPP-C je Državni zbor sprejel na 5. redni seji, dne 9. 3. 2015; Uradni list RS, št. 19/15; v nadaljnjem besedilu: ZBPP-C. 34 Dopis št. 007-782/2013-31 z dne 13. 10. 2014. 35 Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US. 36 Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15.

50

premoženja, kot ga lahko imajo za dodelitev redne BPP. Do izjemne BPP je tako po novem lahko upravičen tudi prosilec v primeru, če je pretežni del njegovega dohodka ali dohodka katerega od njegovih družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo (npr. plačilo oskrbnine v domu starejših občanov); če je prosilec preživninski upravičenec, ki želi izterjati preživnino ter če je prosilec oseba, ki ji je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer oziroma mu je bila odvzeta poslovna sposobnost.

Varuh meni, da ukinitev prvega pravnega nasveta oziroma njegova nadomestitev z (novim) institutom prvega pravnega svetovanja ne zagotavlja večje dostopnosti do brezplačne pravne pomoči.

Ministrstvo za pravosodje:V tem delu se lahko le delno strinjamo z mnenjem Varuha. Eden izmed ciljev ZBPP je bil res široko dostopen prvi pravni nasvet. To je ZBPP vse do sprejema novele ZBPP-B37 zagotavljal s tem, da je bil prvi pravni nasvet dostopen prav vsakemu posamezniku, ne glede na njegov materialni položaj, finančne posledice pa je v celoti nosil proračun RS. Zaradi neugodne finančne situacije in dejstva, da se je storitve prvega pravnega nasveta posluževalo mnogo posameznikov, ki so bili materialno sposobni, da si pravni nasvet zagotovijo sami, se je z novelo ZBPP-B omejil dostop do prvega pravnega nasveta. Od takrat naprej je moral prosilec tudi zanj izpolnjevati enake kriterije glede materialnega položaja, kot za redno BPP, kar je neizogibno rezultiralo v zmanjšanju vsesplošne dostopnosti do prvega pravnega nasveta. Vlada meni, da je v primerih, ki jih izpostavlja Varuh (posameznikih, ki se šele soočijo s postopkom na prvi stopnji in pri tistih, pri katerih se je postopek na prvi stopnji zanje končal neugodno, v postopku pa niso bili zastopani po kvalificiranem pravnem strokovnjaku) pomembno, da dobijo pomoč v obliki celostnega pravnega svetovanja. Slednje pa brez dvoma omogoča prenovljeni institut pravnega svetovanja, ki je bil uveden z novelo ZBPP-C. Zavedamo se, da omenjena sprememba ne zagotavlja večje dostopnosti do pravne pomoči, vendar pa obsega dostopnosti, kot je obstajal pred novelo ZBPP-C v nobenem pogledu ne zmanjšuje. Novela ZBPP-C je namreč razširila brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja, ki se je glede pogojev za pridobitev BPP izenačila s tedanjimi pogoji za pridobitev prvega pravnega nasveta, vsebinskega pogoja dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja iz 24. člena ZBPP (razumnosti zadeve in izgledov za uspeh), pa se več ne preverja, saj je prav to bistvena vsebina zaradi katere stranka želi pravni nasvet. Zato so do celotnega pravnega svetovanja po novi ureditvi upravičeni tudi tisti prosilci, ki so bili prej upravičeni le do prvega pravnega nasveta, ne pa do pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet, kar pomeni, da je do pravnega svetovanja po novem upravičenih več oseb, kot pred spremembo. Uvedena sprememba tako združuje prednosti obeh dosedanjih oblik pravnega svetovanja.

Hkrati se zavedamo tudi pomembnosti instituta "pro bono" pravne pomoči. Ta se od BPP razlikuje v več pogledih. Namen BPP je predvsem, da se osebam z ekonomsko šibkejšim položajem zagotovijo enake pravice do sodnega varstva. BPP administrirajo sodišča, sredstva zanjo pa se zagotavljajo iz proračuna RS. Pri klasični "pro bono" pravni pomoči gre za pravno pomoč v najširšem pomenu besede bodisi s strani odvetnikov, nevladnih organizacij ali pravnih klinik na fakultetah. Najpogosteje gre za pravno pomoč, ki nima neposredne povezave s sodiščem in sodnimi postopki, zato tudi ne sodi v okvir ZBPP, je pa zelo pomembna z vidika splošnega varovanja pravic socialno ogroženih in drugih ranljivih družbenih skupin. Ker "pro bono" pravna pomoč v Sloveniji ni razvita, še manj pa sistemsko urejena, želi Vlada organizacijo in nudenje »pro bono« pravne pomoči različnim kategorijam ranljivih oseb urediti sistemsko in celovito v ločenem predpisu in ob široki javni diskusiji.

37 Uradni list RS, št. 23/08.

51

2.4.2 Postopki o prekrških

Primer 159: Ugotavljanje identitete storilca v postopku o prekršku

Ministrstvo za pravosodje:V zvezi s problematiko izrekanja prekrškovnih sankcij osebam, ki prekrška niso storile, Vlada pojasnjuje, da je bilo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (novela ZP-1I; Uradni list RS, št. 111/13) izredno pravno sredstvo odprave ali spremembe odločbe na predlog prekrškovnega organa dopolnjeno s 4. točko, ki določa, da sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, na predlog prekrškovnega organa odpravi ali spremeni pravnomočno odločbo o prekršku, če se ugotovijo nova dejstva in predložijo novi dokazi, iz katerih očitno izhaja, da storilec ni storil prekrška in da tudi ni imel možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila zoper njega izdana odločba o prekršku, ker o njegovi istovetnosti niso bili predloženi resnični osebni podatki.

Ministrstvo za notranje zadeve:Način ugotavljanja identitete je določen v 41. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Osebe dokazujejo svojo identiteto z javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ. Policisti listino pri ugotavljanju identitete pogledajo ter primerjajo in preverijo podatke v ustreznih evidencah. Policisti morajo nedvomno ugotoviti identiteto osebe, zato smejo od osebe, ki je zakrita ali zamaskirana, zahtevati, da se odkrije.

ZNPPol v 41. členu določa, da policisti v primerih, ko ne morejo (z gotovostjo) ugotoviti identitete osebe, le to privedejo v policijske prostore zaradi izvedbe identifikacijskega postopka kot to določa 42. člen zakona. V določenih okoliščinah sme policist tudi po določbah Zakona o prekrških ali Zakona o kazenskem postopku zaradi ugotavljanja istovetnosti privesti ali pridržati storilca prekrška oziroma osumljenca kaznivega dejanja.

Policija je upoštevala priporočilo Varuha in vsem enotam posredovala obvestilo, v katerem je policiste opozorila na pravilen način ugotavljanja identitete oseb v policijskih postopkih (s podobnim opozorilom je policija seznanila policijske enote že leta 2010).

Primer: Zoper sklep o popravi pomot ni pritožbe

Ministrstvo za notranje zadeve:Glede dovoljenosti pravnega sredstva zoper sklep o popravi pomot, ki se izda na podlagi drugega odstavka 46. člena ZP-1, sta se v pravni stroki (predvsem po letu 2009) izoblikovali dve stališči. Nekateri pravni teoretiki so zagovarjali stališče, da zoper sklep o popravi pomot ni pravnega sredstva, ker se z njim ne posega v vsebino dokumenta temveč se popravlja le napake tehničnega značaja, ki nimajo nikakršnega vpliva na pravni položaj kršitelja. Drugi pa so bili mnenja, da je glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZP-1 in 25. člena Ustave Republike Slovenije vsakomur zagotovljena pravica do pravnega varstva. Tudi Okrajna sodišča, ki so odločala na II. stopnji (po vloženem pravnem sredstvu) na območju Republike Slovenije, niso zavzela enotnega stališča.

Policija je upoštevaje zgoraj navedeno ter ob hkratnem upoštevanju načela legalitete in zagotavljanja ustreznega pravnega varstva kršiteljem, ki jim je bila izdana odločba ali sklep prekrškovnega organa, dopustila možnost vložitve pravnega sredstva – zahteve za sodno varstvo.

Po priporočilu Varuha in upoštevanju sodbe Vrhovnega sodišča štev. IV Ips 53/2008 je policija vsem prekrškovnim organom posredovala jasno napotilo o spoštovanju citirane sodbe in

52

priporočila Varuha. 11. 12. 2013 je bil s sklepa o popravi pomot umaknjen pravni pouk o možnosti vložitve pravnega sredstva.

Priporočilo 47 – upoštevanje namena nadomestitve globe z delom v splošno korist Ministrstvo za pravosodje:V zvezi z institutom nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti pojasnjujemo, da je k ureditvi predmetnega instituta pristopilo v letu 2015, in sicer v sklopu priprave novele Zakona o prekrških (ZP-1J). V sklopu predhodnega strokovnega usklajevanja je Varuh gradivo osnutka zakona proučil z vidika obravnave pobud s prekrškovnga področja in ocenil, da vsebinskih pripomb zaenkrat nima (dopis št. 01-11/2015-2-SE z dne 23. 6. 2015), novo verzijo ureditve predmetnega instituta pa bo Varuh prejel v sklopu drugega kroga strokovnega usklajevanja.

Obravnavanje zahtev za sodno varstvo

Ministrstvo za notranje zadeve:Zahteva za sodno varstvo je suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zoper vse odločitve prekrškovnega organa, razen kadar ZP-1 določa drugače (pritožba, ugovor). Zahteva za sodno varstvo je pravica posameznika, s katero mu je omogočeno izpodbijanje odločitve prekrškovnega organa. Za vloženo zahtevo za sodno varstvo se zahteva, da izpolnjuje standard, ki je določen v 153. členu ZP-1.

Prekrškovni organ po vloženi zahtevi za sodno varstvo najprej opravi formalni preizkus vložene zahteve za sodno varstvo (pravočasnost, dovoljenost, popolnost). Če so izpolnjeni opisani kriteriji sledi preizkus vložene zahteve za sodno varstvo kot to določa 62.a člen ZP-1 in uveljavljanih razlogov za izpodbijanje. Ob preizkusu prekrškovni organ ravna skladno z določbo 63. člena ZP-1.

V obravnavanem primeru je policija zavzela stališče, da vložena zahteva za sodno varstvo ni izpolnjevala kriterijev iz 153. člena ZP-1. Posledično takšna zahteva za sodno varstvo ne bi smela biti presojana po vsebini, saj pisanje ni izpolnjevalo formalnih pogojev iz 153. člena ZP-1. Prekrškovni organ bi moral v takšnem primeru od vlagatelja zahtevati dopolnitev zahteve za sodno varstvo v smislu jasne in nedvoumne izjasnitve ali kršitelj vlaga zahtevo za sodno varstvo ali gre za splošno (abstraktno) pisanje, ki nima elementov zahteve za sodno varstvo. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ni zahtevala ustrezne dopolnitve, ampak je pisanje obravnavala kot dovoljeno, pravočasno in popolno zahtevo za sodno varstvo, v skladu z določbami 63. člena ZP-1.

Da v bodoče do tovrstnih ravnanj ne bi prihajalo, je bila opisana problematika obravnavana na posvetu inšpektorjev za cestni promet 24. 9. 2013 v Mariboru. Inšpektorji, ki so na policijskih upravah odgovorni za področje varnosti cestnega prometa, so bili opozorjeni in seznanjeni z zgoraj navedenimi ugotovitvami. V zvezi s tem jim je bilo naročeno, da se v morebitnih podobnih postopkih v cestnem prometu navedeno upošteva in zagotavlja skladnost ravnanja s predpisi o varnosti cestnega prometa in določbami ZP-1.

Priporočilo 48: Kariž proti Sloveniji - potrebnosti izboljšanja ZP-1Ministrstvo za pravosodje:Ponovno pojasnjujemo, da gre v izpostavljenem primeru bolj za vprašanje sodne prakse kot pa za vprašanje ustreznosti določb Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), ki se v sodnih postopkih (že) upošteva.

53

Drugi prekrškovni organi

Ministrstvo za notranje zadeve:Policija pri ugotavljanju prekoračitev hitrosti, ki so bile ugotovljene s stacionarnimi merilniki hitrosti (doplerski merilniki hitrosti) pri čemer storilec prekrška s kršitvijo ni bil seznanjen na kraju kršitve (nadzor brez asistence policistov, ki bi zoper storilca ukrepali na kraju kršitve), postopek o prekršku vselej začne na podlagi 8. člena ZPrCP. Če je lastnik vozila, s katerim je bil storjen prekršek, fizična oseba, se lastniku vozila na podlagi četrtega odstavka 57. člena ZP-1 po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku pošlje plačilni nalog. V primeru, da je lastnik vozila pravni subjekt, se mu posreduje obvestilo o ugotovljeni kršitvi s pozivom za posredovanje podatkov o vozniku ali imetniku uporabe vozila v času storitve prekrška. Pravni subjekt se tudi opozori na morebitne posledice neposredovanja podatkov o vozniku, kot to določa drugi odstavek 8. člena ZPrCP.

Tako ugotovljene kršitve policija obdeluje z avtomatsko obdelavo podatkov, po v naprej pripravljeni obliki in vsebini plačilnega naloga (sui generis postopek).

Policija je bila pri reševanju pobude Varuha mnenja, da je bil opis prekrška na hrbtni strani plačilnega naloga, ki se je izdajal s tako imenovano avtomatsko obdelavo zelo »skop« in ni zadostil kriteriju opisa dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov (četrti odstavek 57. člena ZP-1), do katerega bi lahko kršitelj zavzel stališče tako glede dejanskih kot tudi pravnih vprašanj, s čemer bi bil kršitelju zagotovljen ustrezen nivo pravne varnosti.

Policija je v marcu 2015 odpravila opisano pomanjkljivost in pri obdelavi kršitev z avtomatsko obdelavo podatkov na plačilnem nalogu v okviru tehničnih možnosti dopolnila kratek opis prekrška z navedbo dokazov. Menimo, da je z obširnejšim opisom prekrška in navedbo dokazov zagotovljen ustrezen nivo pravne varnosti.

2.4.3 Tožilstvo

Ministrstvo za pravosodje: Na področju tožilstva varuh nadalje ugotavlja, da še ni prišlo do spremembe pri izboljšanju položaja oškodovanca v kazenskem postopku ter tožilstvo spodbuja, da skrbi za hitro in učinkovito izvajanje kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj. Med obravnavanimi pobudami prevladujejo takšne, ki se nanašajo na nezadovoljstvo s posameznimi tožilskimi odločitvami (kot je npr. zavrženje kazenske ovadbe oziroma odstop od pregona) ter (ne)ustrezno obrazložitvijo razlogov za takšne odločitve oziroma dolgotrajnim obravnavanjem kazenskih ovadb. Kot spodbudno ugotavlja, v obravnavanju zadev niso ugotovili večjih neupravičenih zastojev.

V zvezi z dolgotrajnim obravnavanjem kazenskih ovadb oziroma drugimi zastoji pri sprejemanju tožilskih odločitev Vlada poudarja, da je tudi po veljavnem Zakonu o državnem tožilstvu (ZDT-1) mogoče vložiti nadzorstveno pritožbo, če udeleženec v postopku meni, da državno tožilstvo neutemeljeno dolgo rešuje zadevo oziroma neutemeljeno odlaša z delovanjem v postopku in tako onemogoča učinkovito izvrševanje njene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Taka vloga se lahko vloži na pristojno državno tožilstvo ali na Ministrstvo za pravosodje, ki jo nato odstopi vodji državnega tožilstva. V letu 2014 je minister za pravosodje odstopil 5 takih vlog strank na pristojne vodje državnih tožilstev, vendar so se vse izkazale za neutemeljene.

54

Ovaditelj, katerega istovetnost je znana državnemu tožilstvu, ima pravico zahtevati izdajo potrdila o vpisu ovadbe.38 Če državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali če spozna, da ni podlage za pregon katerega izmed ovadenih udeležencev, mora to v osmih dneh sporočiti oškodovancu in ga poučiti, da lahko začne pregon sam. Tako ravna tudi sodišče, če je državni tožilec odstopil od pregona. Oškodovanec ima pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v osmih dneh, odkar je prejel sporočilo državnega tožilca oziroma sodišča.

Državni tožilec mora v sklepu o zavrženju ovadbe navesti ovadeno osebo, zakonski naziv kaznivega dejanja, pravno kvalifikacijo in zakonski razlog za zavrženje ter vsebinsko obrazložitev razloga za zavrženje kazenske ovadbe. Sklep mora vsebovati tudi pravni pouk ovaditelju, ki je hkrati oškodovanec, o prevzemu pregona. 39 Ministrstvo za pravosodje sicer v korespondenci z Vrhovnim državnim tožilstvom RS proučuje dodatne možnosti za zagotovitev skrbnega ravnanja pri zagotavljanju pravic oškodovanca v zvezi z začetkom ali prevzemom kazenskega pregona.

2.4.4 Odvetništvo in notariat

Ministrstvo za pravosodje:Varuh v poročilu glede odvetništva navaja, da so na tem področju obravnavali 39 zadev, pri čemer so prevladovale pritožbe, ki so odvetnikom očitale neskrbno opravljanje storitev oziroma so izkazovale nezadovoljstvo z opravljenim odvetniškim delom (tudi pri zastopanju v okviru BPP), nepravilne obračune stroškov, neprimeren odnos, nevrnitev dokumentacije, … Tovrstne pritožbe strank zoper odvetnike redno dobiva tudi Ministrstvo za pravosodje, pri čemer pritožbe večinoma odstopi v proučitev disciplinskemu tožilcu pri Odvetniški zbornici Slovenije (OZS).

Pro bono pravna pomoč odvetnikov in Priporočilo 51 - tudi davčna ureditev pro bono odvetniške pomoči

Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za finance:Po mnenju Varuha je spodbudno, da so se odvetniki odločili en dan v letu (19. decembra) odpreti svoja vrata za pravne nasvete pro bono. Tovrstno akcijo pozdravlja tudi Vlada in ocenjuje, da se je med državljani zelo dobro prijela, saj je vsako leto bolje obiskana. Pri Odvetniški zbornici Slovenije opozarjajo, da pro bono delo odvetnikov, z izjemo pomoči na dan 19. december, še vedno ni davčno urejeno.

Ministrstvo za finance pojasnjuje, da pro bono odvetniška pomoč je davčno urejena in z vidika DDV obravnave sledi zavezujočim pravilom obdavčevanja z DDV, ki izhajajo iz Direktive o DDV (Direktiva Sveta 2006/112/ES), ki je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 46/13 – ZIPRS1314-A, 101/13 – ZIPRS1415 in 86/14; v nadaljevanju ZDDV-1).

Z vidika DDV je potrebno razlikovati med pro bono odvetniško pomočjo, ki jo odvetniki opravljajo v okviru Dneva odvetniške pravne pomoči pro bono, ki se tradicionalno izvede 19. decembra, ko odvetniki nudijo pro bono pravno pomoč in svojih storitev ne zaračunavajo, niti ne dobijo povrnjenih stroškov ter drugimi pro bono odvetniškimi storitvami, ki jih odvetnik stranki sicer ne

38 81. člen Državnotožilskega reda, Uradni list RS, št. 7/12 in 29/12; DTR.39 Bolj podrobno navedeno problematiko ureja 82. člen DTR.

55

zaračuna, stroški postopka pa so odvetniku s strani sodišča priznani oziroma gre za opravljanje storitev za neposlovne namene.

V okviru Dneva odvetniške pravne pomoči pro bono odvetniki svojo storitev ne zaračunavajo, niti ne dobijo povrnjenih stroškov. Ker storitev opravijo brezplačno v okviru namena opravljanja svoje dejavnosti in ne gre za opravljanje storitev za neposlovne namene po 15. členu ZDDV-1, tako opravljene storitve niso predmet DDV, zato ni potrebno obračunati DDV ter izdati računa za namene DDV.

V primeru, ko pa odvetnik, identificiran za namene DDV, stranki opravljenih storitev sicer ni zaračunal, je pa v zvezi s temi storitvami prejel plačilo (s strani sodišča priznani stroški postopka štejejo za odvetniško storitev, opravljeno za plačilo), pa mora obračunati DDV in izstaviti račun za namene DDV. Pri tem ni pomembno, kdo dejansko plača odvetniško storitev, sodišče ali nasprotna stranka. Enako velja tudi v primeru, ko je storitev opravljena za neposlovne namene v skladu s 15. členom ZDDV-1.

Skladno s 3. členom ZDDV-1 je predmet DDV tudi opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Opravljanje storitev po 14. členu ZDDV-1 pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga. Po določbi 15. člena ZDDV-1 se za opravljanje storitev za plačilo, šteje tudi opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi brezplačno za svoje zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti. Davčna osnova je skladno s prvim odstavkom 36. člena ZDDV-1 vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav, če ni z ZDDV-1 drugače določeno. V primeru opravljanja storitev v skladu s 15. členom ZDDV-1 pa davčno osnovo sestavljajo celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve. Davčni zavezanec mora skladno z 81. členom ZDDV-1 za opravljeno dobavo blaga in storitev izdati račun. V primeru opravljanja storitev v skladu s 15. členom ZDDV-1 pa odvetnik, identificiran za namene DDV, od teh storitev obračuna DDV na internem dokumentu.

Glede na navedeno je potrebno obračunati DDV tudi v primeru odvetniških storitev, opravljenih v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 23/08 in 19/15, v nadaljevanju ZBPP), za katere se v skladu s 44. členom ZBPP sredstva zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in se po 45. členu ZBPP sredstva za plačilo storitev izplačujejo na podlagi odredbe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč.

Glede davčne obravnave pro bono odvetniške pomoči oziroma storitve z vidika fizične osebe, ki je prejemnica takšne pomoči, pojasnjujemo, da je v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) dohodek opredeljen v najširšem pomenu besede, ki v bistvu pomeni vsako povečanje blaginje fizične osebe, in sicer bodisi v obliki povečanja premoženja fizične osebe ali njene porabe, ki ne zahteva zmanjšanja premoženja te fizične osebe. Iz obdavčitve so izvzeti le dohodki, ki so z zakonom izrecno navedeni. Navedeno pomeni, da se po ZDoh-2 šteje, da je dohodek nastal fizični osebi, oziroma ga je dosegla fizična oseba, kateri se zagotovi stvari, pravice, storitve, denar ali druge ugodnosti, brez zahtevanega plačila oziroma nadomestila druge vrste, torej tudi v primeru prejete pro bono odvetniške storitve, ne glede na to, ali jo prejme na podlagi zakona ali v okviru Dneva odvetniške pravne pomoči pro bono ali jo odvetnik enostavno ne zaračuna. Pri prejemniku takšne pomoči oziroma storitve se torej šteje, da je dosegel dohodek prejet v naravi, obdavčen po splošnih pravilih ZDoh-2.

56

Z vidika obdavčitve z dohodnino od dohodka iz dejavnosti oziroma davka od dohodkov pravnih oseb pa dodajamo, da se za stranko brezplačno opravljena odvetniška storitev davčno obravnava v skladu s splošnimi pravili po ZDoh-2 oziroma Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Davčna osnova je dobiček, ki je določen kot presežek prihodkov na odhodki, ki so določeni z ZDDPO-2 oziroma ZDoh-2. Če s tema zakonoma ni določeno drugače se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. V primeru opravljene brezplačne odvetniške storitve, ko odvetnik torej stranki ne zaračuna storitve, niti ne dobi plačane storitve od druge osebe oziroma ne dobi povrnjenih stroškov, prihodki ne nastanejo. V ostalih primerih brezplačne odvetniške storitve, torej ko odvetnik dobi plačano storitev od druge osebe (npr. države pri brezplačni pravni pomoči) oziroma dobi povrnjene stroške, pa se prihodki pripoznajo v skladu s pravili po računovodskih standardih. Odhodki, vezani na brezplačne odvetniške storitve, pripoznani po računovodskih standardih, se davčno pripoznajo ob upoštevanju splošnega pravila, določenega v 29. členu ZDDPO-2, glede davčnega priznavanja odhodkov (pripoznajo se odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu), ter 30. člena ZDDPO-2, s katerim so določeni davčno nepriznani odhodki, Z vidika priznavanja odhodkov, je torej v vsakem konkretnem primeru potrebno posebej presoditi utemeljenost za davčno priznavanje odhodkov po zgoraj navedenih pravilih oziroma določbah.

Odvetniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani pripravlja celovit osnutek prenovljenega področnega zakona, v katerega bodo po potrebi vključene tudi rešitve glede pro bono dela odvetnikov. Vlada bo osnutek, ko ga bo prejela, proučila z vidika njegove uporabnosti za morebitne bodoče kakovostne zakonodajne rešitve. Vlada se namreč zaveda pomembnosti instituta pro bono pravne pomoči. Najpogosteje gre za pravno pomoč, ki nima neposredne povezave s sodiščem in sodnimi postopki, zato tudi ne sodi v okvir Zakona o brezplačni pravni pomoči, je pa zelo pomembna z vidika splošnega varovanja pravic socialno ogroženih in drugih ranljivih družbenih skupin. V ta namen bo ob široki javni razpravi preučena tudi možnost sistemske ureditve pro bono pravne pomoči v ločenem predpisu.

Sicer pa Vlada v zvezi z zatrjevano davčno (ne)urejenostjo pojasnjuje, da je pro bono odvetniška pomoč z davčnega vidika urejena.

Pojasnilna dolžnost odvetnika

Ministrstvo za pravosodje:Varuh podobno kot v poročilu o delu za leto 2013 na podlagi prejetih pobud ponovno ugotavlja, da odvetniki svoje pojasnilne dolžnosti ne izpolnijo v zadostni meri s tem, ko prevzamejo zastopanje stranke v posameznem sodnem postopku. Glede navedenih očitkov Vlada ugotavlja, da normativna podlaga za pojasnilno dolžnost odvetnikov že obstaja (44. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike40), niso pa nam znani razlogi, zakaj se določba v praksi pogosteje ne uporablja. Pričakujemo, da bo k temu delno pripomogla na novo določena obveznost objave mnenj komisije za etiko na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, kjer so določena mnenja že objavljena:

40 Odvetnik naj po možnosti stranko že vnaprej seznani s potekom postopka v njeni zadevi. O svojem delu in postopanju naj stranko redno obvešča, omogoči naj ji vsak čas vpogled v stanje zadeve, jo pouči o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji sporoči potrebne podatke iz sodnih in drugih spisov ali iz opravljenih poizvedb.

57

http://www.odv-zb.si/novice/dokoncna-mnenja-komisije-za-etiko Priporočilo 52 – ravnanje odvetniške zbornice v zvezi s prijavami zoper odvetnikeMinistrstvo za pravosodje:Varuh v poročilu pozdravlja novosti, ki jih je z namenom učinkovitega, nepristranskega in preglednega uveljavljanja odgovornosti odvetnikov za disciplinske in etične kršitve uvedla zadnja novela Zakona o odvetništvu (ZOdv-D) :

Vlada se zaveda, da ima odvetništvo v pravni in demokratični državi posebno vlogo in pomen, saj pripomore k povečanju kakovosti sojenja in s tem k razvoju prava v sodni praksi, k razbremenitvi sodišč ter pospešitvi postopkov in zmanjšanju zaostankov na sodiščih. Ker se zaradi vsega navedenega za odvetnike zahteva višji standard vedenja pri opravljanju odvetniške dejavnosti, je bila z novelo ZOdv-D zagotovljena večja transparentnost delovanja odvetnikov in Odvetniške zbornice Slovenije (OZS)

Podatki glede sestave disciplinskih organov in organov za presojo kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike, podatki o prijavah, izrečeni pravnomočni disciplinski ukrepi, dokončna mnenja komisije za etiko ter izbrisi iz imenika odvetnikov so od uveljavitve novele ZOdv-D objavljeni na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije na naslednji povezavi:

http://www.odv-zb.si/novice/objave-po-31-in-60-clenu-zakona-o-odvetnistvu

V zvezi z navedenim naj povemo, da je tukajšnje ministrstvo po dobrih dveh mesecih od začetka veljave zgoraj omenjene novele ZOdv-D po pregledu spletne strani OZS ugotovilo, da se določbe ZOdv-D ne izvršujejo, saj na spletnih straneh vseh zgoraj navedenih podatkov ni bilo mogoče najti. Ministrstvo je zato OZS z dopisom pozvalo k doslednemu izvrševanju pristojnosti OZS ter k upoštevanju novih določil ZOdv-D, ki so v veljavo stopile z dnem 31. 12. 2014. Odgovora OZS sicer ministrstvo do priprave tega odziva ni prejelo, je pa po ponovnem pregledu zadevne spletne strani ugotovilo, da OZS zahtevane podatke sedaj objavlja na svoji spletni strani, in sicer je objavila podatke za obdobje od 31. 12. 2014 do 31. 3. 2015, ter za obdobje od 1. 4. 2015 do 1. 7. 2015.

Nova odvetniška tarifaMinistrstvo za pravosodjeNa področju zaračunavanja odvetniških storitev Varuh pozdravlja uveljavitev nove Odvetniške tarife, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 2/15. Zadnja novela Zakona o odvetništvu (ZOdv-D) je odvetniku, postavljenem po uradni dolžnosti (ex offo), in odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči (BPP), omejila plačilo za njegovo delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po novi Odvetniški tarifi.

Glede učinkov nove ureditve Vlada pojasnjuje, da je bil 50 % odstotek znižanja odvetniške tarife za BPP in ex offo storitve določen na podlagi številnih izračunov in primerjalnih analiz. Razpoložljivi podatki, ki jih je Ministrstvo za pravosodje pridobilo v postopku priprave zakona, so pokazali, da se storitve BPP najpogosteje izvajajo v postopkih z nižjo vrednostjo predmeta postopka, kjer odvetniški stroški po novi Odvetniški tarifi močno presegajo odvetniške stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT)41, ki se je po razveljavitvi leta 2009 uporabljal še do uveljavitve nove Odvetniške tarife januarja 2015. Glede ex offo zastopanja statistike kažejo, da je tovrstno zastopanje najpogosteje v zahtevnejših primerih, v katerih nagrade po novi Odvetniški tarifi tudi presegajo nagrade po ZOdvT.

41 Uradni list RS, št. 67/08 in 35/09 – ZOdv-C.

58

Urejanje višine odvetniških nagrad v primerih BPP in ex offo zastopanja je skladno z mnenjem Ustavnega sodišča RS42, po katerem je treba ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v sistemu BPP ali ex offo - v tem delu odvetniki ne opravljajo svobodne gospodarske dejavnosti, temveč opravljajo dolžnosti države, po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev s strani države ni v neskladju z Ustavo (točka 32 obrazložitve).

Notariat

Priporočilo 53 – vloga notarjev v zadevah elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov

Ministrstvo za pravosodje:Vlada je proučila pomisleke Varuha ter meni, da je veljavna ureditev zemljiškoknjižnega postopka in vloga ter dolžnosti notarja in drugih zastopnikov oziroma pooblaščencev v zemljiškoknjižnem postopku ustrezna.

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)43 določa materialnopravna pravila in učinke vpisov v zemljiško knjigo in določa postopkovna pravila, po katerih sodišče odloča o vpisih v zemljiško knjigo. Poleg tega vsebuje tudi določbe, ki urejajo položaj in naloge drugih subjektov oziroma zastopnikov v zemljiškoknjižnem postopku, predvsem z namenom razbremenitve sodišč opravil, ki ne pomenijo vsebinskega odločanja, in drugih administrativnih opravil.

Eden izmed osrednjih subjektov, kateremu so hkrati zaupane nekatere posebne naloge oziroma pooblastila v postopku, je notar. Ustava v drugem odstavku 137. člena določa notariatu poseben status. Notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Če pogledamo funkcionalno ustavno opredelitev notarja, ta opredeljuje notarja kot nepristranskega pravnega svetovalca, ki s svojo (preventivno) dejavnostjo razbremenjuje državne organe in sodišča, zanje opravlja določena opravila z direktnim prenosom pristojnosti ali po njihovem posebnem nalogu, torej kot sodni pooblaščenec. Pri izvrševanju javnih pooblastil notar ne ravna le v interesu enega udeleženca, temveč v interesu vseh udeležencev notarskega opravila in tako z zagotavljanjem pravne varnosti v civilnopravnih razmerjih izpolnjuje javni interes.

Obveznost notarja, da poroča stranki glede postopka, v katerem jo zastopa, oziroma v zvezi z zadevo, glede katere jo zastopa, na katero opozarja Varuh, je ena izmed temeljnih obveznosti, ki izhaja iz razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem. Enako, kot velja v sodnih in upravnih postopkih ter tudi pri zastopanju v pravnem prometu, ko notar ali odvetnik zastopata stranko, obstoji tudi v zemljiškoknjižnem postopku med pooblaščencem in pooblastiteljem mandatno razmerje, pri čemer je treba upoštevati, da je glede na vlogo notarja in odvetnika zahteva po njuni profesionalnosti in dolžnosti skrbnega ravnanja na najvišji ravni. ZZK-1 kot procesni predpis določa in nalaga notarju opravila, ki so mu zaupana kot subjektu s posebnim statusom (kot že opisano, ima položaj pomočnika sodišča, nanj se prenašajo določena procesna in administrativna opravila, ki jih notar opravi namesto sodišča), razmerja med stranko in pooblaščencem ter dolžnosti poročanja stranki pa ZZK-1 ne ureja, saj to ni predmet urejanja procesnega predpisa. Tudi ZPP - krovni predpis za civilne sodne postopke ne ureja notranjega razmerja med odvetnikom (pooblaščencem) in stranko.

42 Odločba Ustavnega sodišča št. U-II-1/09-9 z dne 5.5.2009. 43Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11 in 14/15 – ZUUJFO.

59

Pojasniti je treba, da stranka lahko zemljiškoknjižni predlog vloži tudi samostojno (izjema sta dva tipa predlogov, ki sta povezana s predhodnimi notarskimi opravili, ki se nanašajo na obvezne skrbniške storitve notarja – predlog za vpis zaznambe vrstnega reda in s to zaznambo povezani kasnejši vpis); v tem primeru je notarjeva vloga omejena zgolj na hrambo zasebnih listin. Zato tudi zadnja novela ZZK-1 (novela ZZK-1C44) ni posegala in ni dodatno urejala tega notranjega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem v zemljiškoknjižnem postopku. Glavna sprememba, ki jo je prinesla novela ZZK-1C, je bila informatizacija zemljiškoknjižnega postopka, kar pomeni, da notarji za stranko ne sestavljajo in vlagajo več fizičnega – papirnatega zemljiškoknjižnega predloga, ampak mora biti ta v elektronski obliki. Nova pristojnost oziroma naloga, ki jo je uveljavitev novele ZZK-1C prinesla notarjem, je pretvorba izvornih (originalnih) zasebnih listin v elektronsko obliko, saj mora biti opravljena preko subjekta, ki ob pretvorbi hkrati jamči za njihovo istovetnost in mu je hkrati (lahko) zaupana njihova hramba do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka. Takšno postopanje je pomembno tudi zaradi izenačitve izvorne (zasebne) listine in v elektronsko obliko pretvorjene listine po pravnomočni odločitvi o predlaganem vpisu.45 ZZK-1 v šestem odstavku 142. člena jasno določa, da mora notar praviloma do pravnomočnosti vpisa v zemljiško knjigo hraniti zasebno listino in da jo mora po pravnomočnosti vpisa vrniti stranki.

Menimo, da ureditev dovolj določno opredeljuje obveznosti notarja v zemljiškoknjižnem postopku. Vsekakor je notar v skladu s to določbo dolžan spremljati potek zemljiškoknjižnega postopka in takoj ob nastopu pravnomočnosti vpisa o tem obvestiti stranko in ji vrniti listino, ki je bila podlaga za vpis in katero je imel v hrambi. Prav s tem namenom Notarska zbornica Slovenije (kot že ugotavlja Varuh) sodeluje z Vrhovnim sodiščem RS pri iskanju rešitev glede hitrejše in preglednejše izmenjave podatkov, ki jih notarji potrebujejo za ugotovitev tega dejstva. Prav tako je minister za pravosodje v letu 2011 sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o poslovanju notarja46, s katerim je bilo notarjem naloženo vodenje novega vpisnika zemljiškoknjižnih postopkov z abecednim imenikom strank z oznako e-ZK. V okviru tega vpisnika se vpisuje tudi datum izročitve listin, ki so v hrambi pri notarju do pravnomočnosti vpisa v zemljiško knjigo, kar pomeni, da lahko tako Ministrstvo za pravosodje kot Notarska zbornica Slovenije izvajata nadzor nad promptnostjo izvajanja teh opravil pri pregledu poslovanja notarja.

V zvezi z notariatom varuh ugotavlja še, da na področju notariata še ni prišlo do že napovedane zakonske ureditve disciplinske odgovornosti notarja, kadar ta deluje kot odvetnik, nadaljuje pa z navedbo, da neposreden nadzor nad poslovanjem notarja opravlja Notarska zbornica Slovenije (NZS), pri čemer še pove, da se je po zagotovilih NZS v zadnjih letih število opravljenih pregledov občutno povečalo. Pregledi pa ne obsegajo le preverjanja same pravilnosti poslovanja notarjev, temveč tudi njihovo strokovno usposobljenost.

V zvezi s tem je potrebno poudariti, da pregledov poslovanja notarjev ne opravlja zgolj NZS, temveč je v skladu s 109. členom Zakona o notariatu opravljanje nadzorov nad zakonitostjo opravljanja notariata prvenstveno podeljeno Ministrstvu za pravosodje. Tudi slednje zasleduje cilj, ki je v izvedbi nadzora nad vsakim posameznim notarjem na vsaka štiri leta, kar pomeni približno 24 nadzorov letno oziroma v povprečju 2 do 3 nadzore nad poslovanjem notarjev vsak mesec. Navedeni cilj Ministrstvo za pravosodje zadnja leta v celoti uresničuje, kar je ministrstvo širše opisalo v Analizi nadzorov nad zakonitostjo opravljanja notariata v obdobju 2010-2015.

44Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 25/11).45 Glej drugi odstavek 194. člena ZZK-1.46 Uradni list RS, št. 30/11.

60

2.5 POLICIJSKI POSTOPKI

2.5.2 Ugotovitve iz obravnavanih pobud

Primer: Nezadovoljstvo pobudnice zaradi neuvedbe postopka o prekršku (str. 183)

Ministrstvo za notranje zadeve:Na podlagi prvega odstavka 50. člena ZP- 1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji).

Policija je na podlagi ugotovitev konkretnega primera in po priporočilu Varuha vsem policijskim enotam posredovala dokument, s katerim jih je še enkrat opozorila na ugotovitve. Naročeno jim je bilo, da o zadevi seznanijo vse inšpektorje, ki na PU odločajo o predlogih za vložitev obdolžilnega predloga po 103. členu ZP-1. Hkrati so vse enote ponovno opozorili na neobvezno pravno mnenje Ministrstva za pravosodje (dokument, številka 007-327/2010/9, 18. 10. 2011).

Primer: Storilcu prekrška ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah očitanega prekrška in da predloži dokaze, ki so mu v korist (str. 185)

Ministrstvo za notranje zadeve:Na podlagi 2. odstavka 57. člena ZP-1 se plačilni nalog izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju kjer je bil prekršek storjen. Pred izdajo in vročitvijo takega plačilnega naloga mora policist kršitelju omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku po določbah 55. člena tega zakona, plačilni nalog pa mora vsebovati tudi kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku.

Na podlagi opisanega primera je policija v okviru usposabljanj in izobraževanj s področja prekrškovnega prava ponovno opozorila vse prekrškovne organe na dolžnostno ravnanje policista, da pred izdajo plačilnega naloga po 2. odstavku 57. člena ZP-1 kršitelju omogoči, da se lahko izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, ki se mu očita.

Priporočilo št. 54 - Varuh poudarja, da mora policija v vlogi prekrškovnega organa tudi osebi v postopku o prekršku (kot tudi obdolžencu kaznivega dejanja) zagotoviti temeljna jamstva poštenega postopka (iz 22. člena Ustave RS).

V policiji si bodo tudi v bodoče prizadevali, da bodo osebam v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega sojenja kot to določa 22. člen Ustave RS.

Primer: Ali je pisanje poslano policiji po e-mailu, lahko obravnavano kot zahteva za sodno varstvo? (str. 187)

Ministrstvo za notranje zadeve:Zahteva za sodno varstvo mora izpolnjevati standard pritožbe iz 153. člena ZP-1, in sicer mora obsegati navedbo sodbe proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis.

Uredba o upravnem poslovanju, ki ureja upravno poslovanje določa, da morajo biti vloge v elektronski obliki varno elektronsko podpisane in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom v primeru, če z njimi stranke sporočajo podatke, na podlagi katerih bo temeljila odločitev organa.

61

Izhajajoč iz prvega odstavka 57.c člena ZP-1 kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog ni dovoljena.

Pobudnikovo elektronsko pisanje ni izpolnjevalo standarda zahteve za sodno varstvo kot to določa 153. člena ZP-1, ravnanje pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa PP Domžale pa je bilo napačno.

Policija je v okviru usposabljanj pooblaščenih uradnih oseb, ki vodijo in odločajo v postopkih o prekrških, opozorila na zgoraj opisan primer s ciljem pravilnega ravnanja v podobnih primerih.

Primer: Obravnava večkratnih prijav hrupa (str. 189)

Ministrstvo za notranje zadeve:Kot izhaja iz opisanega primera je generalna policijska uprava naročila policijski upravi izvedbo dodatnih aktivnosti v smislu ugotovitve dejanskega stanja na terenu, ugotovitve razlogov za nenadno gostitev prijav zgolj enega prijavitelja na območju, kjer gostinski lokal obratuje že vrsto let ter vzpostavitev javnega reda na navedenem območju. Policisti so bili tudi opozorjeni, da morajo ob vsakokratni prijavi dosledno in pravilno ugotoviti dejansko stanje in dosledno ukrepati zoper ugotovljene kršitelje.

Priporočilo št. 55 - Tudi Varuh poudarja, da večkratne prijave hrupa od policistov terjajo dosledno in pravilno ugotavljanje dejanskega stanja in dosledno ukrepanje zoper zaznane kršitve.

Ministrstvo za notranje zadeve:V policiji se zavedajo, da je čim bolj dosledno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje osnova za (dosledno) izvedbo represivnih ukrepov zoper osebo, navedeno pa velja tudi za kršitve, ki so povezane s hrupom.

Priporočilo št. 56 - Varuh priporoča skrben postopek preučitve in preverjanja sprejetih informacij o morebitnem kaznivem dejanju na anonimni telefon.

Ministrstvo za notranje zadeve:V policiji kritično vrednotijo informacije, ki jih o morebitni storitvi kaznivega dejanja sprejmejo na anonimni telefon, saj se zavedajo, da lahko posamezniki tak način prijave tudi zlorabijo.

Priporočilo št. 57 - Policisti morajo pri svojem delu upoštevati zagotovljene pravice in svoboščine in pooblastila izvajati strokovno in korektno ter zagotoviti primerno obravnavo tudi na besedni ravni. Policisti naj si stalno prizadevajo, da so v stikih s posamezniki spoštljivi in da vselej zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic.

Ministrstvo za notranje zadeve:Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je ena izmed temeljnih dolžnosti policije iz 1. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (iz katerega izhajajo vse policijske naloge); načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa predstavlja tudi eno izmed osnovnih načel za opravljanje policijskih nalog (13. člen istega zakona). V policiji si z vrsto različnih aktivnosti stalno prizadevajo za dosledno

62

spoštovanje človekovih pravic v policijskih postopkih, primerno komuniciranje in spoštljiv odnos do posameznikov (glej tudi pojasnilo k priporočilu št. 62 za leto 2013).

2.5.3 Tudi hišne preiskave v soju medijskih luči

Ministrstvo za notranje zadeve:Obveščanje javnosti v primeru predkazenskega postopka je v policiji natančno predpisano. Policija v takih primerih ravna v skladu s 34. členom Zakona o organiziranosti in delu policije, ki ureja obveščanje o delovnem področju policije, če s tem ne škodi opravljanju policijskih nalog ali upravičenim koristim drugih. Pri obveščanju javnosti policija upošteva tudi ustavna določila, predvsem načelo domneve nedolžnosti in vse druge zakone in predpise, ki urejajo to področje.

Pomembno je poudariti, da je tudi policija kot državni organ zavezana k posredovanju zakonsko dopustnih informacij javnosti. Pravica javnosti, da pridobi informacijo javnega značaja, je namreč ustavna kategorija, saj Ustava RS v svojem 39. členu to pravico uvršča v kategorijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaradi velikega zanimanja medijev za kriminalistične preiskave in pregon, zlasti gospodarske kriminalitete, je policija v vseh odmevnejših primerih soočena z velikim pritiskom in interesom predstavnikov javnosti za pridobitev informacij o poteku posamezne preiskave.

Policija tako na podlagi številnih novinarskih zaprosil na dan hišnih preiskav poda sporočilo za javnost z osnovnimi informacijami o sami preiskavi. Zaradi velikega javnega pritiska predstavnik policije kasneje poda tudi izjavo za javnost, kjer pojasni osnovne okoliščine izpostavljene policijske preiskave. Podane informacije nikoli ne škodijo ne izvajanju nalog policije kot tudi ne upravičenim koristim drugih.

V policiji se zavedajo pomena spoštovanja in varovanja temeljnih človekovih pravic pri izvajanju policijskih pooblastil. Policija že sedaj, pri izvajanju policijskih pooblastil med drugim tudi pri hišni preiskavi namenja posebno skrb ranljivim družbenim skupinam, kamor sodijo tudi otroci.

V smeri zaščite otrok pred medijskim izpostavljanjem je predstavnik Oddelka za mladinsko kriminaliteto aktivno sodeloval pri pripravi smernic za poročanje medijev o otrocih - povezava na okroglo mizo ob izdaji smernic za poročanje o otrocih: http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/napovedujemo-okrogla-miza-ob-izdaji-smernic-za-porocanje-o-otrocih/?cHash=24c8339bad8c77f9e9ec38b4552fac5a).

V primerih, ko mediji poročajo o zlorabah otrok na način, ki otroka ali družino identificira ter s tem tudi dodatno viktimizira, kriminalisti ukrepajo v skladu z zakonodajo. Na podlagi 287/II člena Kazenskega zakonika, po zbranih obvestilih, na pristojno državno tožilstvo podajo zaključni dokument v obliki poročila oz. kazenske ovadbe.

V letu 2015 je Društvo novinarjev Slovenije, Središče ZIPOM - Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov, ki delujejo pod okriljem ZPMS in Varuha organiziralo delavnice za novinarje, na temo poročanja o otrocih, v katerih sta aktivno sodelovala tudi predstavnika kriminalistične policije.

Ministrstvo za kulturo: Varuh navaja, da medijsko izpostavljanje osumljence, ki jim je odvzeta prostost, lahko posega v ustavno zagotovljeni človekovi pravici do domneve nedolžnosti in do osebnega dostojanstva.

63

Varuh je ocenil, da bi morali biti novinarji pri objavi osebnih podatkov prič kaznivih dejanj bolj skrbni, ne glede na morebitno njihovo privolitev, še posebej, kadar taka objava nima nobene vrednosti za pravilnost in kredibilnost novinarskega prispevka. Varuh poudarja, da v razmerju do novinarjev in medijev nima pristojnosti. Če posameznik meni, da so bile z objavo podatkov v medijih kršene njegove pravice, ima na voljo različne postopke – od zahteve za objavo popravka ali odgovora na objavljeno informacijo do kazenskega oziroma civilnega postopka. Posameznik se mora sam odločiti, ali bo sprožil postopke oziroma katere od njih bo sprožil. Zoper novinarja, za katerega meni, da je bilo njegovo ravnanje neetično, pa lahko prizadeti posameznik vloži tudi pritožbo na Novinarsko častno razsodišče, ki presoja skladnost ravnanja novinarjev s Kodeksom novinarjev Slovenije.«

Ministrstvo za kulturo se strinja s stališčem Varuha in dodaja, da so pravila glede ravnanja novinarjev v takšnih primerih določena v novinarskih kodeksih.

Prriporočilo št. 58 - Pri izvajanju policijskih pooblastil Varuh poudarja posebno skrb za otroke, ki ne smejo in ne morejo deliti usode svojih staršev, zato morajo organi odkrivanja kaznivih dejanj razmišljati tudi o tem, kako jih v primerih hišnih preiskav še posebej zaščititi.

Ministrstvo za notranje zadeve:V policiji se zavedajo pomena spoštovanja in varovanja temeljnih človekovih pravic pri izvajanju policijskih pooblastil. Policija že sedaj, pri izvajanju policijskih pooblastil med drugim tudi pri hišni preiskavi namenja posebno skrb ranljivim družbenim skupinam, kamor sodijo tudi otroci.

2.5.4 Prijetje in izpustitev tujca

Ministrstvo za notranje zadeve:V primeru romunskega državljana je strokovna služba policije policijski enoti, ki je imela postopek z njim, posredovala ustrezna pojasnila glede pravilnosti postopka.

Pritožbeni postopki

Ministrstvo za notranje zadeve:Ministrstvo si permanentno prizadeva, da bi bilo dejansko stanje pritožbe (zlasti pritožb iz katerih izhajajo očitki hudih posegov policista v človekove pravice posameznika) popolno in celovito ugotovljeno. V primerih pritožb, ki se jih obravnava neposredno pred senatom in iz katerih izhajajo očitki hujših posegov policista v človekove pravice posameznika, naloge poročevalca (tisti, ki ugotavlja dejansko stanje pritožbe) dejansko opravljajo pooblaščenci ministrice (uslužbenci ministrstva in ne policije). Ministrstvo s tem krepi neodvisno, nepristransko in strokovno preverjanje pritožb. Hkrati je ministrstvo, z namenom izboljšanja kvalitete obravnave pritožb v policijskih enotah, ob posredovanju letnega poročila o reševanju pritožb za leto 2014, policiji predlagalo izvedbo usposabljanja vodij policijskih enot oz. njihovih pooblaščencev, ki vodijo pomiritvene postopke s področja komunikacijskih in mediacijskih veščin. Usposabljanja že potekajo, pri čemer aktivno sodelujejo tudi uslužbenci ministrstva.

Strinjamo se z ugotovitvijo Varuha, da roki za rešitev pritožbe, ki so sicer instrukcijske narave, niso bili spoštovani v vseh primerih, vendar ocenjujemo, da je v teh primerih praviloma šlo za objektivne razloge.

64

Priporočilo št. 60 - Varuh spodbuja policijo, da tudi v prihodnje ob ugotovljenih nepravilnostih pri svojem delu o tem seznani vse enote v svoji sestavi, da se prepreči ponovitev podobne ali iste napake.

Ministrstvo za notranje zadeve:V policiji zaradi preprečevanja in ponovitev podobnih ali enakih napak na vseh področjih svojega dela redno spremljajo morebitne nepravilnosti in o ugotovitvah ažurno obveščajo vse policijske enote (glej tudi pojasnilo k priporočilu št. 64 za leto 2013).

2.5.5 Zasebno varovanje in redarstvo

Ministrstvo za notranje zadeve:Policija se zaveda pomembnosti partnerskega odnosa z občinskimi redarstvi, predvsem pa s subjekti zasebnega varovanja. Policiji je z Zakonom o zasebnem varovanju poleg partnerske vloge dodeljena tudi delna nadzorstvena vloga nad subjekti zasebnega varovanja. Policija je pristojna za nadzor nad določbami zakona, ki določajo pogoje uporabe delovne obleke, službene izkaznice, strelnega orožja in presojo ukrepov varnostnikov. Preostale določbe nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, upravne naloge pa izvaja Ministrstvo za notranje zadeve.

Policija tesno sodeluje tudi z občinskimi, medobčinskimi in mestnimi redarstvi, kar se kaže predvsem v sodelovanju pri usklajevanju občinskih programov varnosti, pri skupnem opravljanju nalog in pooblastil in medsebojnem obveščanju in nudenju pomoči (npr. pri neuspešnem ugotavljanju identitete osebe). Predstavnik policije je tudi član komisije za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarstva, ki jo imenuje župan.

2.6. UPRAVNE ZADEVE

Splošno

Ministrstvo za javno upravo:V zvezi z ugotovitvijo varuha v poročilu glede odgovarjanjq na prejete vloge in dopise ter pojasnilno dolžnost organov javnega sektorja v zvezi z Uredbo o upravnem poslovanju Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da so v pripravi priporočila za izvajanja 18. člena omenjene uredbe, ki bodo posredovana na vsa ministrstva in ostale organe.

2.6.1 Državljanstvo in tujci

Ministrstvo za javno upravo:V zvezi s pritožbo pobudnika zaradi dolgotrajnega odločanja v zadevi izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje v Upravni enoti (UE) Maribor podajamo sledeče pojasnilo: UE Maribor je prošnjo državljana Nigerije za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga združitve družine z državljanko Republike Slovenije, pri čemer je bila zakonska zveza sklenjena na Cipru, prejela 9. 10. 2013.

Postopek je trajal dalj časa, ker je bila stranka državljan države, ki po mnenju Ministrstva za notranje zadeve spada med države, pri katerih je potrebna večja previdnost. Na podlagi navodila MNZ, št. 214-7/2012/2 (121-02) z dne 12. 1. 2012, ki govori o navideznih zakonskih zvezah, ki jih v Republiki Ciper sklepajo državljanke držav članic Evropske unije, med katerimi so tudi državljanke Republike Slovenije, z državljani Bangladeša, Pakistana, Nigerije, Gane, Indije in Sirije, se je v postopku ugotavljalo, ali gre v primeru stranke za navidezno sklenitev zakonske zveze zaradi pridobitve dovoljenja za bivanje. Podvomilo pa se je tudi v pristnost

65

potrdila o nekaznovanju, ki ga je predložila stranka. Ali stranka izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja, se je ugotavljalo s pomočjo drugih organov v Sloveniji in tujini (Policijske uprave Maribor, Generalne policijske uprave Republike Slovenije, Veleposlaništva Republike Slovenije v Atenah).

Glede na navedeno je bilo stranki izdano prvo dovoljenje za začasno prebivanje dne 22. 5. 2014, vročeno pa dne 23. 5. 2014.

Priporočilo št. 61 - Varuh Ministrstvu za notranje zadeve priporoča odločanje o prošnjah za mednarodno zaščito brez nepotrebnega odlašanja; še posebej naj zagotovi, da zagotovitev pravice do prevajalcev ne bo razlog za dolgotrajno odločanje.

Ministrstvo za notranje zadeve:Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje, da v postopkih mednarodne zaščite o prošnjah za mednarodno zaščito vedno odloča brez nepotrebnega odlašanja ter spoštuje temeljna postopkovna jamstva. V izjemnih primerih, se zaradi različnih razlogov postopek odločanja lahko podaljša. Če Ministrstvo za notranje zadeve v šestih mesecih ne more odločiti o prošnji, prosilca v skladu z 31. členom Zakona o mednarodni zaščiti pisno obvesti o zamudi in razlogih za zamudo ter tudi napove, v kakšnem roku lahko pričakuje odločitev. O večini prošenj je odločeno pred potekom šestih mesecev. Do izjemnih situacijah največkrat pride zaradi upoštevanja in zagotovitve jamstva, da prosilec spremlja postopek v jeziku, ki ga razume.

Navedeno priporočilo je podano ob primeru iz poročila. V le-tem je bil razlog za daljšo obravnavo, da Ministrstvo za notranje zadeve ni uspelo zagotoviti prevajalca za prosilčev materin jezik, drugega jezika pa prosilec ni razumel. Opisani primer, v katerem je na čas reševanje prošnje vplivalo ne razpolaganje z ustreznim prevajalcem, še ne pomeni sistemske nepravilnosti glede vodenja in odločanja o prošnjah za priznanje mednarodne zaščite.

Ministrstvo za notranje zadeve ima sicer sklenjenih več okvirnih sporazumov in avtorskih pogodb za opravljanje storitev tolmačenja in prevajanja v postopkih mednarodne zaščite, v izjemnih situacijah pa se poslužuje tudi sklepanja pogodb preko naročilnice (zlasti v primerih prihoda prosilca, ki govori in razume jezike, ki v evropskem ali slovenskem prostoru niso pogosti). V enem izmed takšnih primerov Ministrstvo za notranje zadeve ni uspelo skleniti pogodbe s prevajalcem iz tujine (sosednje države), s katerim je v preteklosti že sodelovalo, zato se je poslužilo tudi prevajanja na daljavo preko tretje osebe, s pomočjo video konference. Tolmačenje takšne vrste se je izkazalo kot manj primerno, saj je v intervju vključenih več oseb, kot je priporočljivo za vzpostavitev zaupnosti med prosilcem in osebo, ki vodi intervju, poleg tega pa se iz slovenščine besedilo najprej prevaja v en tuj jezik in potem v jezik, ki ga govori prosilec (gre za t. i. dvojno prevajanje). Ministrstvo za notranje zadeve bo prevajanje na daljavo zaradi vseh naštetih slabosti v prihodnje uporabljalo zgolj kot skrajno možnost, če na drug način ne bo zmoglo zagotoviti ustreznejšega tolmačenje in prevajanja.Dodatno Varuha obveščamo, da je splošno težavo prevajanja v EU jezike v postopkih mednarodne zaščite zaznala tudi EK in je v letu 2015 začela s pilotnim projektom na podlagi katerega bo mogoče vzpostaviti ustrezno mrežo prevajalcev.

2.6.2 Denacionalizacija

Splošno

Ministrstvo za javno upravo:

66

Varuh navaja opozorilo, da je »od sprejetja Zakona o denacionalizaciji je minilo že skoraj 24 let, mi pa še vedno pišemo o nujnosti »zaprtja« poglavja o vračanju premoženja.«

Ministrstvo za javno upravo (MJU) kot koordinator delovanja upravnih enot v Republiki Sloveniji pojasnjuje, da so po informacijah UE ostale v reševanju najtežje in najkompleksnejše zadeve, v letu 2014 pa so bil izvrševani določeni vsebinski in organizacijski ukrepi na ravni UE (pa tudi ministrstev ter Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – SKZG RS).

Na pobudo MJU je Vlada Republike Slovenije na svoji seji dne 9. 1. 2014 sprejela sklep o uvedbi projekta »Pospešitev in zaključek postopkov po Zakonu o denacionalizaciji (ZDEN) ter Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS)« in zanj za leto 2014 namenila 37.000 EUR (izključno prihranki UE). Projekt je potekal v letu 2014, vseh sredstev UE niso porabile, poraba sredstev pa je bila redno spremljana s strani ministrstva, o čemer je le-to na vsake štiri mesece poročalo Vladi RS.

MJU na podlagi prejetih informacij UE ugotavlja, da je v obdobju od 1. 1. 2014 do 1. 1. 2015 število nepravnomočnih zadev po ZDEN padlo od 204 na 171, predmetno število po ZPVAS pa od 20 (1. 1. 2014) na 14 (1. 1. 2015). Število zadev v dejanskem reševanju na UE po ZDEN se je znižalo od 135 (1. 1. 2014) na 103 (1. 1. 2015), število zadev v dejanskem reševanju na UE po ZPVAS pa od 14 (1. 1. 2014) na 13 (1. 1. 2015).

Vlada RS je v svojem sklepu z dne 9. 1. 2014 pozvala resorna ministrstva (takratna MzIP in MKO ter MGRT; od septembra 2014 MOP, MKGP in MGRT), da pri odločanju o pritožbah zoper odločitve UE s področja ZDEN, upoštevaje ZUP, v vseh primerih odločijo meritorno, torej, da same vsebinsko odločijo o pritožbi ter da zadev ne vračajo v ponovni postopek in odločanje na UE. Ko drugostopenjski organ v izjemnih primerih ne odloči meritorno, mora o tem poročati MJU. O izvajanju tega dela vladnega sklepa je MJU na podlagi poročil ministrstev v letu 2014 poročalo prav tako na vsake 4 mesece. Po sklepu Vlade RS z dne 18. 3. 2015 poteka to poročanje od začetka 2015 na vsakih 6 mesecev.

MJU po prejetih informacijah resornih ministrstev ugotavlja, da so le-ta v letu 2014 skupno v zvezi s pritožbenimi postopki zoper odločitve UE po ZDEN izdala 138 upravnih aktov, pri čemer so ministrstva v 42-ih primerih odločila meritorno, v 11-ih primerih pa so zadeve vrnila v ponovno odločanje na UE.

S peto točko sklepa vlade z dne 9. 1. 2014 pa je bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pozvan, da maksimalno intenzivira svoje aktivnosti pri iskanju nadomestnih zemljišč v vseh tistih postopkih, ko je vodenje in nadaljevanje postopkov po ZDEN na UE in ministrstvih vezano na odločitve in aktivnosti sklada. V letu 2014 je MJU o tej materiji prav tako poročalo vladi na vsake 4 mesece, s sklepom z dne 18. 3. 2015 pa je MJU dolžno vladi o tem področju poročati na vsakih 6 mesecev. MJU po informacijah, prejetih s strani SKZG RS, ugotavlja, da je le-ta v letu 2014 sklenil 12 sporazumov z upravičenci, UE pa so na tej podlagi izdale 7 predmetnih odločb.

Tudi v letu 2014 je bila med UE prisotna medsebojna pomoč pri reševanju zadev po ZDEN (začeta po ukinitvi krajevne pristojnosti leta 2006) in ZPVAS. Ta pomoč med UE se nadaljuje v letu 2015 in bo kot doslej deležna podpore MJU.

Splošno in priporočilo 62

Ministrstvo za pravosodje:

67

Ministrstvo za pravosodje je v skladu s smernicami, začrtanimi v sklepih Vlade RS z dne 24. 10. 2002 in 23. 1. 2003, že vse od septembra 2002 vsake tri mesece spremlja realizacijo načrtovanega zaključka procesa denacionalizacije. V skladu s sprejetim načrtom bi morale upravne enote zaključiti s postopki denacionalizacije do 31. 3. 2005, vendar deseto spremljanje realizacije tega ni potrdilo. Tudi zbiranje podatkov na dan 30. 6. 2015, ki predstavlja že enainpetdeseto spremljanje realizacije terminskega načrta, tega ni potrdilo.

Po podatkih, ki so nam jih posredovale načelnice in načelniki upravnih enot, je bilo po stanju na dan 30. 9. 2002 pri upravnih enotah vloženih 37.988 denacionalizacijskih zahtevkov, medtem ko je bilo po podatkih 51. spremljanja zaključka procesa denacionalizacije na dan 30. 6. 2015 pri upravnih enotah vloženih 38.470 denacionalizacijskih zahtevkov. V obdobju od prvega spremljanja realizacije zaključka procesa denacionalizacije (dne 30. 9. 2002) do zadnjega (30. 6. 2015) je bilo na upravnih enotah zabeleženih 482 novih zadev.

Pri prvem spremljanju realizacije zaključka procesa denacionalizacije na dan 30. 09. 2002, je bilo pravnomočno zaključenih zadev 30.166. V 153 mesečnem obdobju oz. v 12 letih in devetih mesecih se je delež pravnomočno zaključenih zadev povečal za 21 odstotkov (iz 78,6 % na 99,6%), številčno pa to predstavlja 8.153 več pravnomočno zaključenih zadev. Skupno število pravnomočno zaključenih zadev sedaj znaša 38.319.

Na nacionalni ravni je delež pravnomočno zaključenih zadev pri upravnih enotah 99,6 odstoten glede na vse vložene zahteve. Na dan 30. 6. 2015 je bilo po podatkih načelnic in načelnikov na upravnih enotah nerešenih še 97 denacionalizacijskih zadev. Največ nerešenih zadev ima UE Ljubljana in sicer 20 zadev (20,61 %). Sledita ji UE Kranj in Škofja Loka z 10 nerešenimi zadevami (10,3 % + 10,3 %) ter UE Ptuj in Sežana, ki imata vsaka po 6 nerešenih zadev (6,18 % + 6,18 %). UE Maribor in UE Jesenice imata vsaka po 5 nerešenih zadev (5,15 % + 5,18 %), vse ostale upravne enote pa imajo 4 ali manj nerešenih zadev.

Ministrstvo za kulturo, ki dokončno odloča na prvi stopnji o denacionalizaciji stvari, ki so zavarovane po predpisih o varstvu kulturne dediščine, bi po načrtu že moralo zaključiti s postopki vračanja premoženja v drugem četrtletju 2005 (30. 6. 2005). Po stanju na dan 30. 6. 2015 ima nerešenih še 33 zadev. Skladno s sklepom vlade z dne 2. 3. 2006 bi moralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o vseh denacionalizacijskih postopkih odločiti najkasneje do 30. 9. 2006. Ugotavljamo, da sklep tudi 30. 6. 2015 še vedno ni realiziran, nerešenih je še 33 zadev. Ministrstvo za okolje in prostor, ki je po zadnji reorganizaciji ministrstev v drugi polovici leta 2014 spet pristojno za reševanje zahtevkov za vrnitev premoženja, ki je zavarovano po predpisih o ohranjanju narave, ima po stanju na dan 30. 6. 2015 nerešene 4 zadeve. Ministrstvo za finance, ki je pristojno, da dokončno odloča na prvi stopnji o denacionalizaciji premoženja bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij, podržavljenih po Zakonu o denacionalizaciji, je ob zadnjem spremljanju sporočilo, da je pravnomočno zaključilo še z zadnjim postopkom denacionalizacije in ima tako rešene vse zadeve.

Pri vseh upravnih organih na prvi stopnji odločanja (upravne enote, MKGP oziroma MOP, MK in MF) je bilo skupaj vloženih 39.710 denacionalizacijskih zadev, pravnomočno zaključenih je 39.510 denacionalizacijskih zadev, kar predstavlja 99,49 odstotno realizacijo glede na vse vložene zadeve (na nacionalni ravni). Nerešenih je ostalo še 200 zadev, od tega je na prvi stopnji nerešenih 134 zadev, v pritožbi na drugi stopnji pa je 66 zadev.

68

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki na drugi stopnji odloča o pritožbah, ki se nanašajo na vračanje kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, bi po posredovani dinamiki reševanja pritožb že moralo zaključiti z reševanjem pritožb. Po stanju na dan 30. 6. 2015 so imeli nerešenih še 25 zadev. Ministrstvo za okolje in prostor, ki na drugi stopnji odloča o pritožbah, ki se nanašajo na vračanje stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, bi po posredovani dinamiki reševanja pritožb že moralo zaključiti z reševanjem pritožb. Po stanju na dan 30. 6. 2015 so imeli nerešenih še 22 zadev. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki na drugi stopnji odloča o pritožbah, ki se nanašajo na vračanje zasebnih gospodarskih podjetij bi po posredovani dinamiki reševanja pritožb že moralo zaključiti z reševanjem pritožb. Po stanju na dan 30. 6. 2015 so imeli nerešenih 6 zadev. Ministrstva, ki na drugi stopnji rešujejo pritožbe, imajo tako skupaj še 53 nerešenih zadev.

Primer dolgotrajnega iskanju izgubljenega spisa na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT):Omenjena problematika je bila obravnavana že v okviru Devetnajstega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2013. V odgovoru na to poročilo je MGRT navedlo, da je izgubljen spis bil uspešno rekonstruiran, MGRT pa je odločilo o pritožbi stranke z odločbo 490-1/2012/33 št. z dne 10.3.2014. Na Ministrstvu za javno upravo v tej zadevi dodatno pojasnjujejo, da je upravna enota Maribor nudila vso potrebno pomoč in aktivno sodelovala pri rekonstrukciji spisa in pošiljanju predmetnih listin.

2.6.3 Premoženjskopravne zadeve

Problematika kategorizacije javnih cest, ki potekajo po zasebnem zemljišču

Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za javno upravo:Resnosti problematike, kakor jo opisuje varuh v svojem letnem poročilu, je treba pritrditi. Takšno je tudi stališče Vlade, kot ga je sprejela dne 23. 7. 2015, zato se aktivno iščejo rešitve za nastali problema. Tako je bila na pobudo Vlade že sprejeta možnost enostavnega postopka razlastitve za primere, ko gre za obstoječe javne ceste, pristojno ministrstvo pa pripravlja tudi zakon, ki bo podelil lastnikom zemljišč pravico do uvedbe takšnega postopka.

Dodajamo še, da je Ministrstvo za infrastrukturo že večkrat pozvalo občine k urejanju problematike, nadalje pa v okviru nadzora nad samoupravnimi lokalnimi skupnostmi predlaga Vladi začetek postopka za presojo ustavnosti občinskih odlokov, ki kategorizirajo javno cesto, ki poteka po zasebnem zemljišču. Novih cest z neurejenimi zemljišči ni več dopustno kategorizirati.

Ministrstvo za javno upravo izpostavlja, da je Upravna enota Novo mesto lokalne skupnosti na svojem območju (8 lokalnih skupnosti) v preteklosti že večkrat opozarjala na problematiko neustavnih odlokov o kategoriziranih občinskih cest, če potekajo po zemljiščih v zasebni lasti in občine z lastniki niso sklenile pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma niso vložile zahtev za razlastitev. Kljub opozorilom lokalnim skupnostim, predvsem glede problema, da zgolj odloki o kategorizacijah občinskih cest v povezavi z izkazovanjem ustrezne pravice graditi po Zakonu o graditvi objektov, po ustaljeni upravnosodni praksi ne omogočajo izkazovanja pravice graditi, lokalne skupnosti omenjeno problematiko rešujejo prepočasi oziroma le selektivno. Zadnji tovrstni dopis lokalnim skupnostim, v katerem jih v zvezi z navedeno problematiko opozarjajo na težave investitorjev pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, so posredovali v decembru 2014.

69

V konkretni upravni zadevi, ko je UE Novo mesto z odločbo zavrnila zahtevo Občine Straža za razlastitev zemljišča, po katerem poteka pot, je odločitev potrdil tudi drugostopenjski organ v pritožbenem postopku. Zoper odločitev v zadevi je bil sprožen upravni spor, o katerem Upravno sodišče Republike Slovenije še ni odločilo.

Davki

Primer: Ustavitev postopka davčne izvršbe šele po Varuhovem posredovanju

Ministrstvo za finance:Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS se zaveda pomembnosti preglednih in ažurnih evidenc davčnih in drugih organov, na kar je Varuh opozoril v zvezi s primerom izdaje sklepa o davčni izvršbi na zastarano nedavčno terjatev, zato prenavlja informacijske sisteme, izboljšuje notranje kontrole in upravlja s tveganji. Finančna uprava RS z novim informacijskim sistemom za izvršbo nedavčnih terjatev računalniško spremlja zastaranje z vgrajenimi notranjimi kontrolami. V informacijskem sistemu se prožijo opomniki v zvezi zastaranjem, in sicer šest, tri, dva in en mesec pred zastaranjem pravice do izterjave posamezne terjatve. Prav tako izdaja novega sklepa o davčni izvršbi po poteku zastaranja ni možna. Vsi tisti primeri izvršb, ki še tečejo tako, da so informacijsko podprti v aplikaciji pred vzpostavitvijo novega sistema za nedavčne izvršbe v letu 2012, bodo zaključeni oziroma preneseni v novo aplikacijo do konca leta 2015.

Druge upravne zadeve

Problematika določil petega odstavka 29. člena Zakona o motornih vozilih (stran 212)

Ministrstvo za infrastrukturo:Konec leta 2011 je ministrstvo začelo s pripravo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju: zakon), ki je med ostalimi spremembami in dopolnitvami vseboval tudi spremenjene določbe 29. člena z olajšavami postopkov za invalidne osebe. Predlog zakona je bil v postopku medresorske obravnave dalj časa in je bil obravnavan v Državnem zboru RS šele marca 2013. Pred obravnavo predloga zakona pa se je zamenjala vlada, predlog zakona pa je bil ocenjen kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo in postopek priprave zakona je bil ustavljen.

Maja 2013 je ministrstvo ponovno pristopilo k pripravi predloga novega zakona in tudi ta predlog je vseboval spremenjene določbe 29. člena zakona. Besedilo 29. člena zakona bi se po novem glasilo:

29. člen(vozilo v lasti več oseb in uporabnik vozila)

(1) Če je vozilo v lasti več oseb, se registrira na osebo, ki jo določijo vsi solastniki s pisnim soglasjem. (2) Vozilo iz pogodbe o lizingu ali pogodbe o zakupu ali prodaje s pridržkom lastninske pravice se lahko registrira na uporabnika vozila, če lastnik vozila da pisno soglasje. V tem primeru se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila.

70

(3) Vozilo, ki je v lasti otroka ali mladoletnika, se registrira na enega od staršev, skrbnikov ali rejnikov, kot imetnika pravice uporabe vozila. V tem primeru se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila. (4) Določba prejšnjega odstavka ne velja za vozila v lasti mladoletnika, ki ima za to kategorijo vozila veljavno vozniško dovoljenje. (5) Za vozilo v lasti polnoletne osebe, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja za to vrsto vozila, določi lastnik vozila uporabnika vozila, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, in sicer z njegovim soglasjem. V tem primeru se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V prometno dovoljenje se poleg lastnika vpiše tudi uporabnik vozila. (6) Določba prejšnjega odstavka ne velja za polnoletne invalidne osebe brez veljavnega vozniškega dovoljenja, ki jim je bila z odločbo priznana oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v skladu s predpisom, ki ureja letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, in za invalidne osebe s posebej zanje prirejenim vozilom za čas do pridobitve vozniškega dovoljenja na tem vozilu.(7) Uporabnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe vozila je lahko samo oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za to kategorijo vozila. Ta določba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike in tudi za polnoletne invalidne osebe iz prejšnjega odstavka, če uporabljajo vozila iz drugega odstavka tega člena. Tudi ta predlog zakona je že bil na dnevnem redu za obravnavo v Državnem zboru aprila 2015, a je bil zaradi razpustitve Državnega zbora sprejema zakona ponovno ustavljen.

V letu 2015 bo Ministrstvo za infrastrukturo ponovno pričelo s pripravo predloga dopolnitev in sprememb Zakona o motornih vozil, njegova vsebina pa bo vključevala tudi spremembo 29. člena.

Urejanje stalnega prebivališča

Priporočilo št. 64 (str. 215) - Varuh zahteva, da Ministrstvo za notranje zadeve takoj pripravi spremembe zakona o prijavi prebivališča ter na novo tudi uredi področje zakonskega prebivališča tako, da se več ne bo dogajalo, da posameznik zaradi izgube stanovanja izgubi tudi prijavo prebivališča in vse ostale pravice, ki se na to vežejo.

Ministrstvo za notranje zadeve:Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja povsem nov Zakon o prijavi prebivališča, besedilo novega zakona pa bo odpravilo pomanjkljivosti veljavne zakonodaje, tudi na področju določitve zakonskega prebivališča.

Nov zakon definira "zakonsko prebivališče" kot stalno prebivališče, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za socialno delo.

Institut zakonskega prebivališča omogoča registracijo stalnega prebivališča in uveljavljanje pravic, ki iz prijave stalnega prebivališča izhajajo, tudi osebam, ki dejansko živijo v nekem naselju, ne izpolnjujejo pa z zakonom določenih pogojev za prijavo stalnega prebivališča (npr. ni dejanske naselitve na naslov). Po določbi veljavnega zakona ni mogoče določiti zakonskega prebivališča vsem posameznikom, ki ne izpolnjujejo z zakonom določenih pogojev za prijavo stalnega prebivališča, pač pa morajo izpolnjevati naslednje pogoje: posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, prejemati mora pomoč v materialni obliki ter živeti na

71

območju organa ali organizacije, ki mu daje pomoč. V praksi navedeni pogoji povzročajo težave za prijavo prebivališča skupinam oseb, ki živijo na enem območju, pomoč pa pridobivajo od organizacije oziroma organa, ki ima sedež na drugem območju. Težave povzroča tudi pridobitev soglasja organa ali organizacije za prijavo zakonskega prebivališča posamezniku na njenem naslovu.

Da bi se omogočila prijava zakonskega prebivališča širši skupini posameznikov (zlasti brezdomcem), se skladno s predlogom novega zakona, zakonsko prebivališče prijavi posamezniku na naslovu občine, na območju katere posameznik stalno prebiva. Pri tem predlog zakona upošteva bistvo vodenja registra prebivalstva, to je registracija posameznika na naslovu, kjer dejansko prebiva, ali vsaj na območju, kjer dejansko prebiva, in tako sledi temeljnemu namenu zakona: posameznik bo namreč imel prijavljeno stalno prebivališče tam kjer živi, torej na območju, kjer dejansko prebiva oziroma kjer so njegove navezne okoliščine (središče življenjskih interesov). S to rešitvijo bodo imeli prijavljeno zakonsko prebivališče tudi posamezniki, ki doslej niso izpolnjevali pogojev za določitev zakonskega prebivališča in so bili zato brez prijavljenega stalnega prebivališča.

S prijavo zakonskega prebivališča na naslov občine bodo tudi pravičneje porazdeljeni prihodki in odhodki, ki so vezani na prijavo stalnega prebivališča. To pomeni, da občine, v katerih so sedeži centrov za socialno delo, s predlagano rešitvijo ne bodo financirale posameznikov, ki niso njeni občani, kakor se je to izvajalo po veljavnem zakonu za posameznike, ki so imeli prijavljeno zakonsko prebivališče na naslovu centra za socialno delo v občini, na območju katere niso dejansko prebivali. Iz tega razloga bo občina poskrbela, da bodo na njenem naslovu imeli prijavljeno zakonsko prebivališče samo tisti posamezniki, ki prebivajo na njenem območju in po zakonu ne morejo prijaviti prebivališča.

Zakonsko prebivališče je fiktivni naslov in bo imel kot tak posebno oznako v registru prebivalstva, ki bo uporabnike podatkov centralnega registra prebivalstva na to opozarjala. Prav tako je v predlogu zakona izrecno zapisano, da zakonsko prebivališče ne more biti naslov za vročanje. Omenjene rešitve jasno nakazujejo, da občina po predlogu novega zakona ne bo prevzemala nalog vročevalca. Občina lahko kadarkoli predlaga uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča za posameznika, ki ima prijavljeno prebivališče na njenem naslovu, ji je pa poznano, da na njenem območju ne prebiva več oziroma že izpolnjuje pogoje za prijavo stalnega prebivališča na naslovu, kjer dejansko stalno prebiva.

Če se v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča ugotovi, da posameznik, ki je nastanjen v socialno varstvenem zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu oziroma njihovih dislociranih oddelkih, na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča stalno ne prebiva in tudi ni pogojev za vrnitev na ta naslov (stanovanje je prodano, v njem že naseljeni drugi, porušena hiša ipd.), prav tako pa ne izpolnjuje pogojev za prijavo stalnega prebivališča na drugem naslovu, se mu s predlogom novega zakona omogoča prijava zakonskega prebivališča na naslov občine, na območju katere ima prijavljeno stalno prebivališče. Če nima prijavljenega stalnega prebivališča, se mu zakonsko prebivališče prijavi na naslovu občine, na območju katere je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče. Z navedenim predlogom se ureja pomanjkljivost veljavnega zakona, saj je bilo v mnogih postopkih ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča ugotovljeno, da posameznik, ki je prebival v zaporu, dejansko ni imel več stalnega prebivališča (hiša je porušena, prodana itd.), po določbah veljavnega zakona pa mu ni bilo mogoče določiti zakonskega prebivališča, saj ni izpolnjeval pogojev za njegovo določitev (npr. ni prejemal pomoči v materialni obliki).

72

Če se v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ugotovi, da posamezniku, ki je nastanjen v zatočišču za žrtve nasilja v družini ali v zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi, naslov prijavljenega stalnega prebivališča ne predstavlja več središča življenjskih interesov ter mu ni mogoče prijaviti drugega stalnega prebivališča, se mu s predlogom novega zakona omogoča prijava zakonskega prebivališča na naslov centra za socialno delo, na območju katerega ima prijavljeno stalno prebivališča. Če nima prijavljenega stalnega prebivališča, se mu zakonsko prebivališče prijavi na naslovu centra za socialno delo, na območju katerega je nazadnje imel prijavljeno stalno prebivališče. S tem se odpravljajo dosedanje težave, ko tej kategoriji oseb ni bilo mogoče določiti zakonskega prebivališča. Predlog tako varuje posameznika, ki je žrtev nasilja v družini ali trgovine z ljudmi, saj onemogoča, da bi naslov oziroma kraj zatočišča postal javno znan. Anonimno bivanje na tajni lokaciji je namreč bistveno za varnost za žrtve in je posebno pomembna okoliščina takrat, ko povzročitelju nasilja ni odrejena prepoved približevanja ali pripor.

Predlog zakona določa obveznost upravne enote, da z obvestilom obvesti občino oziroma center za socialno delo, da je posamezniku na njenem naslovu, z dokončno odločbo, prijavila zakonsko prebivališče. Tako bo organ seznanjen, kdo ima prijavljeno zakonsko prebivališče na njegovem naslovu. Po drugi strani pa predlog zakona obvezuje tudi občino in center za socialno delo, da obvesti upravno enoto o vseh novih dejstvih, ki se nanašajo na posameznikovo prebivanje. Ko bo upravna enota obveščana o novih dejstvih (npr. brezdomec se je vselil v neprofitno stanovanje), bo posameznika pozvala, da si uredi prijavo stalnega prebivališča na naslovu, kjer stalno prebiva. Če prijave stalnega prebivališča ne bo uredil, bo upravna enota uvedla postopek ugotavljanja stalnega prebivališča in mu na podlagi dokončne odločbe prijavila stalno prebivališče na naslovu, kjer prebiva, s tem pa zagotovila uresničevanje temeljnega namena zakona, to je, da ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, ker stalno prebiva.

Posamezniku, ki mu upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča prijavi zakonsko prebivališče, se lahko zaradi hitrejše in lažje seznanitve z uradnimi pisanji v zvezi s postopkom, vročanje opravi z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski upravne enote. Predlog navedeno določa kot možnost, kar pomeni, da se upravna enota lahko odloči, da bo posamezniku vročala uradna pisanja v zvezi s postopkom tudi na druge načine, kot jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku, in sicer je eden od teh na primer dogovor s stranko o osebni vročitvi.

Javne prireditve

Ministrstvo za notranje zadeve:Varuh v poglavju 2.6.5 Druge upravne zadeve v delu, ki se nanaša na javne prireditve, izpostavlja, da so obravnavali več primerov, ko gospodarska družba ni imela soglasja za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem obratovalnem času, prijavila pa je javno prireditev in hkrati zaprosila za izdajo dovoljenja za prireditev. Varuh meni, da takšna ravnanja lahko pomenijo obid veljavne zakonodaje ali celo izigravanje pravne države, zato so na ministra za notranje zadeve naslovili več opozoril in predlogov po spremembi zakonodaje, ki bi preprečevala tovrstna izigravanja. V poročilu tudi izpostavlja, da se v praksi lahko zgodi primer, ko gospodarska družba (gostinec) ne pridobi dovoljenja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, pridobi pa dovoljenje za javno prireditev izven gostinskega obrata, za kar pa obratovalni čas ni določen, ter da bo zaradi povezave dveh področij - javnih prireditev oziroma javnega zbiranja ter izvajanja gostinskih dejavnosti, za rešitev potrebno koordinirano

73

delovanje tako Ministrstva za notranje zadeve kot Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje, da je v letu 2013 in 2014 s strani Varuha prejelo več dopisov, ki so se nanašali na prireditve, ki jih je organizirala gospodarska družba Viro tim d.o.o. (lokal Lipa), in sicer zaprosilo za pojasnilo, kdaj bo odločeno o pritožbah zoper odločbo in delno odločbo upravne enote; pojasnilo glede postopka v zvezi z dovoljenjem za izvedbo javnih prireditev "LIPA CLUBBING – EVENT" ter dvakrat zaprosilo glede njihovega mnenja (in pisanja TIRS), da gre lahko v primerih prireditev, ki jih organizira Viro tim d.o.o., za obid oziroma celo izigravanje veljavne zakonodaje, in da naj zato preuči veljavnost zakonodaje v smeri, ki tovrstnih situacij ne bi omogočala.

Ministrstvo za notranje zadeve je pritožbo zoper odločbo upravne enote v zvezi s prireditvami, ki jih je organiziral Viro tim d.o.o., zavrnilo, pritožnik pa je zoper odločitev sprožil upravni spor, pri čemer so bile tožbene navedbe podobne navedbam Varuha, argumenti Ministrstva za notranje zadeve navedeni v drugostopni odločbi pa identični pojasnilom Varuhu.

V zvezi z drugimi zaprosili Varuha pa je Ministrstvo za notranje zadeve odgovorilo, da se z Zakonom o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZJZ) ureja zgolj ustavno pravico do mirnega zbiranja in da je organizator javne prireditve v primeru, če na prireditvi opravlja dejavnost, ki jo urejajo drugi predpisi (npr. gostinska dejavnost) dolžan izpolniti tudi vse pogoje, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo posebni predpisi (npr. Zakon o gostinstvu glede opravljanja gostinske dejavnosti na prireditvi). Pravica do zbiranja namreč izhaja iz 42. člena Ustave RS in je zagotovljena vsakomur, zato ZJZ, ki ureja zgolj način uresničevanje te pravice, v 1. členu določa, da ima vsakdo pravico organizirati javne shode in prireditve in se jih udeleževati. V nadaljevanju zakon organizatorja obvezuje, da mora na prireditvi zagotoviti zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, varnosti javnega prometa, varstva okolja in da mora v primeru, če se na prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi. Gostinsko dejavnost ureja Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07-UPB2), ki v 4. členu določa, da se gostinska dejavnost opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, ki jih določa zakon in drugi predpisi. Gostinski obrati po tem zakonu so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti. Na podlagi 6. člena se gostinska dejavnost lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno, in sicer med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Zakon posebej določa, da se gostinska dejavnost lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta, če samoupravna lokalna skupnost sprejme akt, s katerim opredeli obdobje dneva, v okviru katerega se sme opravljati gostinsko dejavnost. Za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi. Določitev obratovalnega časa natančneje ureja Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07), pri čemer je določitev obratovalnega časa vezana le na obratovalni čas v gostinskih obratih, ne pa tudi na gostinsko dejavnost, ki jo gostinec izvaja izven poslovnih prostorov.

Zakon o javnih zbiranjih ne določa "obratovalnega časa" ad hoc prireditvenega prostora, niti ne omejuje časa trajanja prireditve. Čas trajanja prireditve določi organizator, oziroma je omejen z

74

obratovalnim časom, če prireditev organizira subjekt v prostoru, kateremu je obratovalni čas določen. Na podlagi 10. člena ZJZ mora namreč organizator, ki organizira javno prireditev v gostinskem obratu, upoštevati tudi Zakon o gostinski dejavnosti in Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa in čas prireditve omejiti na obratovalni (ali podaljšani obratovalni) čas. Kadar je iz prijave prireditve ali iz vloge za izdajo dovoljenja za izvedbo prireditve razvidno, da organizator organizira javno prireditev v gostinskem obratu v času, za katerega nima določenega obratovalnega časa, se zahteva za izvedbo prireditve na podlagi ZJZ, ob upoštevanju posebnih predpisov, zavrne. Če pa gostinec organizira javno prireditev izven gostinskega obrata (na ad hoch prireditvenem prostoru), pa obratovalni čas za gostinca ne velja, saj prireditve ne organizira v gostinskem obratu, kateremu je določen obratovalni čas, zato policija ali upravna enota na podlagi veljavnih predpisov nimata pravne podlage, da bi prepovedali takšno zbiranje. Gostinska dejavnost izven gostinskega obrata pa ni vezana na obratovalni čas.

Glede na to, da ZJZ ureja ustavno pravico do zbiranja, menimo, da bi v izogib morebitnim obidom zakonodaje morali razmisliti o ustrezni spremembi zakonodaje, ki ureja gostinsko dejavnost oz. Pravilnika za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, ne pa ZJZ. Dejstvo namreč je, da ZJZ ne ureja gostinske dejavnosti oziroma da opravljanje gostinske dejavnosti na prireditvi ni predmet odločanja v postopku izdaje dovoljenja za izvedbo javne prireditve. V postopku izdaje dovoljenja za izvedbo javne prireditve se odloča zgolj o dovoljenosti zbiranja ljudi na določenem kraju, zaradi izvajanja določene kulturne, športne, zabavne, izobraževalne ali druge aktivnosti in ne o dovoljenosti opravljanja gostinske dejavnosti na prireditvi. Prav tako menimo, da bi morebitna sprememba predpisov o gostinski dejavnosti oziroma o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko gostinec nudi gostinsko dejavnost na prireditvah (npr. samo v okviru podaljšanega obratovalnega časa) zajela večje število gospodarskih družb (npr. gostince, ki opravljajo gostinsko dejavnost v času prireditev, ki jih organizirajo občine, društva, ....). Poudarjamo, da tudi v tem primeru niti policija niti upravna enota ne bi odločali o dopustnosti opravljanja takšne dejavnosti na prireditvi, temveč bi nadzor nad opravljanjem gostinske dejavnosti na prireditvi, v skladu z 10. členom ZJZ in posebnimi predpisi opravljal Tržni inšpektorat RS, ki bi gostinca (ne pa organizatorja prireditve) kaznoval na podlagi predpisov, ki urejajo gostinsko dejavnost, kar pa potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča RS, ki je tožbo v zvezi s prireditvami v lokalu Lipa zavrnilo in pritrdilo argumentom Ministrstva za notranje zadeve, in sicer, da se v postopku izdaje dovoljenja za izvedbo javne prireditve ne odloča o dovoljenosti opravljanja gostinske dejavnosti na prireditvi in da je za morebitne kršitve opravljanja gostinske dejavnosti na prireditvi pristojen Tržni inšpektorat RS.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT):V zvezi z navedbami varuha glede obratovalnega časa gostinskih obratov na javnih prireditvah MGRT meni, da v tem primeru ni potrebno sodelovanje oziroma koordinacija Ministrstva za notranje zadeve in MGRT. Sicer gre v tem primeru res za prepletanje dveh področij, to je javne prireditve oziroma zbiranja in gostinske dejavnosti, vendar je po našem mnenju to področje že sedaj ustrezno urejeno. Na javnih prireditvah se za opravljanje gostinske dejavnosti ne uporabljajo določbe Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ampak je obratovalni čas v tem primeru vezan na čas trajanja prireditve. Gostinec mora torej upoštevati časovni okvir, v katerem se izvaja javna prireditev, kar velja tudi v primeru, da je gostinec hkrati tudi organizator prireditve. Problem, na katerega opozarja varuh, je v teh primerih, da Zakon o javnih zbiranjih ne določa obratovalnega časa prireditve, saj določa le, da je v prijavi shoda oziroma prireditve in v vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, potrebno navesti čas in trajanje shoda ali prireditve ter da mora izrek dovoljenja za shod oziroma prireditve vsebovati tudi podatek o času in trajanju.

75

Če se prireditev izvaja v gostinskem obratu, se glede časa in trajanja prireditve uporablja Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost in mora gostinec, če želi na javni prireditvi obratovati v podaljšanem obratovalnem času, za ustrezno soglasje zaprositi občino.

Primer o izbrisu stalnega prebivališča osebi z duševno motnjo v varstvu države

Ministrstvo za javno upravo:Glede tega na Ministrstvu za javno upravo (MJU) pojasnjejo, da je UE Maribor je postopala v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča in zadevo ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča vrnila v pristojno reševanje Upravni enoti Sežana, z obrazložitvijo, da stranke ni mogoče prijaviti v skladu z določbo 6. odstavka 8. člena zakona, ker se nahaja v bolnišnični ustanovi. Zdravljenje v bolnišnični ustanovi namreč pomeni, da je narava bivanja na tem naslovu le začasna, torej ne predstavlja strankine dejanske stalne nastanitve, v skladu z določili 3. člena navedenega zakona.

UE Sežana je v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča ugotovila, da je varovanec oseba brez poslovne sposobnosti, ki mi je bil postavljen skrbnik Center za socialno delo Sežana, in da je varovanec nameščen v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, enoti za forenzično psihiatrijo, kamor je bil napoten na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Sežani, s katerim mu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu v trajanju dveh let. Ta rok se bo iztekel 25. 10. 2015.

Vsak posameznik oziroma njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik je dolžan v skladu z določbami 6. člena zakona v primeru, ko spremeni prebivališče, pristojnemu organu v roku 8 dni od spremembe naslova, prijaviti spremembo naslova. Če tega ne stori, podatek o njegovem prebivališču ni ažuren. MNZ in UE vodijo v skladu z 18. členom zakona register stalnega prebivalstva. Naslov, kjer posameznik dejansko stalno prebiva, vpiše pristojni organ na podlagi dokončne odločbe v register stalnega prebivalstva.

Pri ugotavljanju dejanskega prebivališča UE sledi definiciji stalnega prebivališča, ki je določena v 3. členu zakona, ki stalno prebivališče definira kot naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva, ker je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave.

Če posameznik ne izpolnjuje pogojev za določitev stalnega prebivališča v skladu z navedeno zakonsko določbo (npr. brezdomci, osebe nastanjene v domu upokojencev, različnih zavodih, itd.), zakon v 4. odstavku 8. člena definira tudi zakonsko prebivališče. Zakonsko prebivališče se posamezniku z odločbo določi, če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah tega zakona pa ga tudi ni mogoče prijaviti. V tem primeru se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Pristojni organ mora pred prijavo stalnega prebivališča pridobiti pisno soglasje organa ali organizacije, ki posamezniku daje pomoč. Če organ ali organizacija ne poda pisnega soglasja, pristojni organ posameznika stalno prijavi na naslovu tistega organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč. Organi in organizacije, ki posamezniku nudijo pomoč, morajo pri prijavi stalnega prebivališča sodelovati s pristojnim organom. V zvezi s tem pojasnjujemo, da se v skladu z dopisom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 21100-1/2004 z dne 18. 10. 2004 za pomoč v materialni obliki

76

štejejo tudi storitve institucionalnega varstva. Nadalje je bilo ugotovljeno, da oseba ni več varovanec SVZ Dutovlje, vendar UE ni našla drugega naslova, s katerim bi le-ta imel kakšno trajno povezavo.

Ker je bilo v postopku jasno ugotovljeno, kje se oseba nahaja in glede na to, da se bo oseba nahajala v bolnišnični ustanovi sorazmerno dolgo, je UE Sežana zaprosila UKC Maribor za podajo soglasja k stalni prijavi stranke na naslovu bolnišnične ustanove, ki pa soglasja k stalni prijavi imenovane osebe ni podal. Oseba je prejemnik invalidske pokojnine, zato ga tudi ni mogoče prijaviti v skladu z določbo 4. odstavka 8. člena zakona.

V skladu s 7. odstavkom 8. člena zakona se v primeru, ko pristojni organ v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko stalno prebiva, posameznika iz registra stalnega prebivalstva izbriše.

Stranka se tako nahaja na naslovu UKC Maribor do 25. 10. 2015, kjer je bolnišnična ustanova, ki ne soglaša s prijavo stranke na njenem naslovu, hkrati pa ne obstaja zakonska podlaga za prijavo na tem naslovu, v registru stalnega prebivalstva strankinega sedanjega dejanskega prebivališča ni mogoče evidentirati. Ko bo stranka z zdravljenjem zaključila in bo rešeno vprašanje njene nastanitve, bo znan tudi naslov, kjer bo stranka prebivala, ki bo tudi naslov strankinega stalnega prebivališča. Do zaključka zdravljenja ostaja vprašanje strankinega prebivališča nerešeno, posledično pa tudi ni mogoče odločati o tem, kje stranka dejansko stalno prebiva. Iz tega razloga je UE odločila, da se postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča stranke prekine do zaključka zdravljenja in rešitve vprašanja kraja njegove nastanitve po zaključku zdravljenja.

Vsled navedenega je UE postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča stranke na naslovu Dutovlje 128, prekinila, do zaključka zdravljenja in preselitve stranke na nov naslov. Na sklep o prekinitvi postopka se je pritožil CSD Sežana. Organ druge stopnje je pritožbo zavrnil. Sklep o prekinitvi postopka še ni pravnomočen, saj je CSD sprožil upravni spor na sklep UE.

Zavedamo se, da osebe, ki jih takšne in drugačne življenjske okoliščine pripeljejo do tega, da jim naslova stalnega prebivališča ni mogoče določiti, kar ima za posledico izbris iz registra stalnega prebivalstva, pogosto v težkih življenjskih situacijah, vendar UE v vseh primerih sledijo določbam zakona, in osebe, za katere je nesporno ugotovljeno, da ne prebivajo na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča, s tega naslova odjavi. Prav tako neažurni podatki o stalnem prebivališču posameznika onemogočajo sodiščem, državnim organom in drugim pravnim in fizičnim osebam, da nemoteno vodijo postopke in izvršujejo svoje pravice zoper posameznika, saj za njih na naslovu, kjer je prijavljen, ni dosegljiv.

2.7 OKOLJE IN PROSTOR

2.7.1 Javnost in posegi v okolje in prostor

2.7.2 Hrup

Ministrstva za okolje in prostor (MOP):Zaradi ponavljajočih prijav, so inšpektorji Inšpekcije za okolje in naravo, do konca meseca avgusta 2015, v skladu z določili Zakona o varstvu okolja, odredili izvedbo treh kontrolnih monitoringov emisij hrupa v okolju. V primeru meritev hrupa so bile mejne vrednosti presežene

77

v enem primeru, v ostalih dveh primerih pa ne. V mesecu septembru 2015 so bili podani predlogi za izvedbo štirih kontrolnih monitoringov emisij hrupa v okolje.

2.7.3 Problematika voda in vodnih zemljišč

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP):a) Problematika vodnih zemljiščPo spremembi Uredbe o organih v sestavi ministrstev, s katero je bila določena pristojnost upravljanja in ravnanja z vodnimi zemljišči v lasti RS, je ARSO začela z aktivno obravnavo pobud za sklenitev pravnih poslov. Ker ne gre za upravne postopke, pobudnike ARSO obvešča o predvidenem načinu reševanja njihovih pobud, v nekaterih primerih pa jih je obvestila tudi o svoji odločitvi v zvezi s pobudo. V več primerih je, kjer je bilo to mogoče ali smiselno, ARSO že začela z ustreznimi postopki za sklenitev pravnega posla, od katerih je nekaj že zaključenih.

b) Problematika vodnih pravicV poročilu je omenjeno, da je Varuh v prejšnjem letnem poročilu terjal odpravo zaostankov pri odločanju o podelitvi vodnih pravic z vodnim dovoljenjem. V odzivu na prejšnje poročilo je ARSO posredoval preglednico, iz katere je razviden napredek pri odpravi zaostankov. Stanje upravnih zadev na dan 31. 8. 2015 izkazuje, da se trend zmanjševanja zaostankov nadaljuje, s čimer ARSO sledi načrtu odprave zaostankov na tem področju.

preglednica stanja upravnih zadev na področju vodnih dovoljenj

vrsta posebne rabe vode:

v reševanju na dan 31. 12. 2013

v reševanju na dan 31. 7. 2014

v reševanju na dan 31. 8. 2015

Raba vode za proizvodnjo električne energije v mali hidroelektrarni

427

123 (nove vloge in nerešene pobude za sklenitev koncesij, ki se obravnavajo kot vloge za vodna dovoljenja)+ 304 (spremembe koncesij v vodna dovoljenja)= 427

126 (nove vloge/nerešene pobude za sklenitev koncesij, ki se obravnavajo kot vloge za vodna dovoljenja/zahteve za spremembo obstoječe vodne pravice)+ 272 (spremembe koncesij v vodna dovoljenja)= 398

Lastna oskrba s pitno vodo

126 (nove vloge)+ 164 (t.i. hitri zajem)= 290

72 (nove vloge)+ 89 (t.i. hitri zajem)= 161

95 (nove vloge)+ 24 (t.i. hitri zajem)= 119

Oskrba s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba:

103 (nove vloge)+ 6 (t.i. hitri zajem)= 109

77 (nove vloge)+ 4 (t.i. hitri zajem)= 81

71 (nove vloge)+ 4 (t.i. hitri zajem)= 75

Skupaj:656 (nove vloge)+ 200 (t.i. hitri zajem)= 856

576 (nove vloge)+ 93 (t.i. hitri zajem)= 669

564 (nove vloge)+ 28 (t.i. hitri zajem)= 592

V obdobju od 31.7.2014 do 31.8.2015 je bilo zaključenih:- 90 postopkov v zvezi z rabo vode za proizvodnjo električne energije v mali hidroelektrarni;- 252 postopkov v zvezi z rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo (od tega 65 postopkov iz t.i. hitri zajem);- 139 postopkov v zvezi z rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba

78

Ministrstvo se glede na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1C, glej Poročilo, stran 227): strinja, da je omenjen predpis le deloma prispeval k hitrejšemu reševanju zadev na področju odločanja o vodni pravici, zato v nadaljevanju predstavlja aktivnosti MOP na tem področju.

V letošnjem letu je bila s strani ministrice imenovana delovna skupina za pripravo vzorčne uredbe, preveritev ekonomskih učinkov in priprave konkretnih aktov. Vzorčne uredbe so bile pregledane in popravljene s strani določitve okoljskih pogojev (monitoringi, opazovalne vrtine, poročanje) z vidika smiselnosti in določitve minimalnih zahtev, preverjena je bila formula za izračun; vzorčne uredbe so bile lektorirane in pregledane s strani Službe Vlade RS za zakonodajo.

Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 56/15), ki je uredil nadomestila plačil za rabo vode za obdobje 2014 in 2015.

Trenutno poteka intenzivna priprava konkretnih aktov - uredb vlade, s katerimi se podeli koncesija za rabo vode. Vsi osnutki so objavljeni na spletni strani MOP. Najprej so bile v postopek javne obravnavne dane uredbe za rabo termalne vode. Delo se nadaljuje z uporabniki vode za ogrevanje, če se rabi termalna voda, nato pa še s proizvajalci pijač.

V obravnavi pa so tudi predlogi za podelitev vodne pravice, pri katerih dejansko stanje ni povsem jasno ali potrebujejo dodatna preverjanja. Podpis koncesijskih pogodb se predvideva še v letu 2015.

2.7.4 Onesnaženost okolja

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP):Področje Sanacije Mežiške dolineSanacija Mežiške doline poteka po ustaljen postopku skladno z »Odlokom o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št. 119/07), vendar v letu 2015 z nekoliko okrnjenimi finančnimi sredstvi, ki so posledica varčevalnih ukrepov (ZUJF).Delo z občinami poteka nemoteno in bo večina predvidenega dela na različnih sanacijskih ukrepih končana konec meseca novembra. Pri pripravi osnutka proračuna za leto 2016 in 2017 je MOP predvidel za vsako leto posebej 1 MIO EUR za izvajanje sanacijskega programa.

Onesnaženost Celjske kotlineDne 21. 08. 2015 je bila zaključena zadnja faza predelave onesnažene zemljine na območju komunalne ureditve Gaberje jug na odseku JV kanala. V kompozit je bilo predelanih in ponovno vgrajenih 13.605 m3 onesnažene zemljine (21.768 ton). Izvajalec del STONEX je dela izvedel v skladu s določili izdanega okoljevarstvenega dovoljenja.

Na območju potekajo še zaključna dela v zvezi s prekrivanjem kompozita s proti zmrzlinsko plastjo, ki jo je potrebno izvesti v skladu s določili izdanega certifikata STONETECH 2 s strani Zavoda Republike Slovenije za gradbeništvo. Dela bodo predvidoma zaključena do 20. 9. 2015.

Področje Sanacije Celjske kotlineSanacija Celjske kotline predstavlja zelo obširno delo v katerega so vključeni številni strokovnjaki s področja varstva okolja. V letošnjem letu je bila ustanovljena posebna strokovna komisija, ki posebej obravnava področje prostorske problematike Celja in področje

79

onesnaženosti Celjske kotline in s tem povezanimi ukrepi. MOP je aktivno pristopil k sanaciji nezakonitega odlagališča v Bukovžlaku na parcelni številki 115/1 k.o. Teharje. V osnutku proračuna za leto 2016 in 2017 so predvidena finančna sredstva za sanacijo nezakonitega odlagališča v Bukovžlaku.

Onesnaženost Zasavja:Inšpektorat RS za okolje in prostor, je družbi Lafarge Cement d.o.o. Trbovlje, z odločbo z dne 27.02.2015 prepovedal izvajanje dejavnosti proizvodnje cementnega klinkerja. Odločba je bila izdana po proučitvi dejstev, ob ugotovitvi, da ne gre za obstoječo napravo po 172. členu Zakona o varstvu okolja ZVO-1, ampak za novo napravo. Glede na določbe ZVO-1 mora upravljavec nove naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega, za obratovanje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Pred izdajo odločbe je bilo ugotovljeno, da Lafarge Cement d.o.o. nima okoljevarstvenega dovoljenja. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ARSO v skladu z napotili sodbe Upravnega sodišča U 893/2014-15, z dne 21.8.2014, družbo Lafarge Cement d.o.o., pozvala k dopolnitvi vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. V zvezi s to odločbo, ki je bila potrjena na pritožbenem organu je sprožen Upravni spor. MOP je na Upravno sodišče vložil prošnjo za prednostno obravnavo.

Primer (stran 230):Inšpektorat RS za okolje in prostor v družbi Metal Ravne d. o. o. (pravni naslednik Železarne Ravne) izvaja stalni nadzor spremljanja emisij v zrak in tudi drugih pogojev iz okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za IPPC napravo.

Inšpekcija za okolje in naravo je neodvisno od inšpekcijske odločbe Zdravstvenega inšpektorata, glede na veljavne predpise, v avgustu 2013 zavezancu z odločbo odredila, da mora izdelati terminski plan sanacijskih ukrepov za zagotovitev varstva pred hrupom, za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice obratovanja naprav, s končnim rokom 2020. Zavezanec je v roku izdelal in posredoval Sanacijski program, ki ga izvaja. Izdelana je tudi Idejna zasnova protihrupne zaščite preobremenjenih območij v okolici podjetja Metal Ravne d.o.o. V septembru 2014 je bil po naročilu inšpekcije opravljen izredni kontrolni monitoring emisij hrupa pri zavezancu. Meritve so se izvajale zaradi ekonomične porabe denarnih sredstev samo na enem mernem mestu – na naslovu Stražišče 6, Ravne na Koroškem (pri Zavodnik), izvedla jih je pooblaščena institucija Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana. Glede na mejne vrednosti določene v spremembi okoljevarstvenega dovoljenja je iz poročila razvidno, da mejne vrednosti za vir hrupa, mejne vrednosti za vrednost celokupnega hrupa in konične ravni hrupa niso presežene.

Vlada je sprejela vse Odloke o načrtih za kakovost zraka (dalje: načrti kakovosti zraka) za degradirana območja, ki so zahtevali, da Vlada sprejme za vsako območje posebej Podrobnejši program ukrepov iz odlokov o načrtih kakovosti zraka (finančni načrt). Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z vsemi mesti-občinami ter Ministrstvom za infrastrukturo v letu 2014 pripravilo navedene Podrobnejše programe ukrepov, ki so bili najprej sprejeti na mestnih – občinskih svetih, nato pa jih je Vlada po medsektorski uskladitvi sprejela na svojih sejah večinoma v februarju 2015.

Da bi dosegli zastavljene cilje v načrtih kakovosti zraka, država, zagotavlja dodatne finančne spodbude za ključne ukrepe izboljšanja kakovosti zraka, to je dodatna toplotna izolacija stavb in zamenjava zastarelih malih kurilnih naprav s sodobnejšimi ali toplotnimi črpalkami. Finančni viri

80

za uresničevanja ukrepa se zagotavljajo iz sredstev Podnebnega sklada. Iz istega vira je država v letu 2014 zagotovila finančna sredstva – spodbude za nakupe sodobnih avtobusov za mestni potniški promet na območju mest Murska Sobota, Maribor in Ljubljana (ta mesta so bili interesenti za nakup avtobusov) v višini blizu 2.000.000 EUR. Ukrepi se nadaljujejo v letu 2015 in se bodo nadaljevali tudi v letu 2016.

V letu 2014 se je v pripravah Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, na dveh prednostnih naložbah (URE in OVE ter trajnostna mobilnost) izpogajala Republika Slovenija s Komisijo za uresničevanje načrtov kakovosti zraka za dodatne finančne spodbude tudi za kakovost zraka, ki se bodo črpale v naslednjem kohezijskem obdobju.

Poleg tega se bodo na območju mest v okviru kohezijskih sredstev 2014-2020 zagotavljale poleg navedenih še dodatne spodbude. Gre za projekte, ki se bodo financirali iz ESI skladov in bodo izbrani na podlagi izzivov in ciljev izpostavljenih v Trajnostnih urbanih strategijah.Njihov izbor pa bodo opravila mesta, ki bodo lahko imela vlogo posredniških teles. Izbrani projekti bodo morali slediti ciljem in načelom izpostavljenim v OP ter bodo morali izpolnjevati sprejete kriterije in merila za izvajanje operacij. Njihovo izvajane bo omejeno na območje mestnih naselij in naselij mestnih območij znotraj MO. Prednost bodo imeli projekti ki bodo izkazovali celovit pristop k doseganju razvojnih ciljev mesta in bodo vključevali različne vire sofinanciranja.

Pred kurilno sezono 2014-2015 se je izvedlo dodatno izobraževanje dimnikarjev in dimnikarskih podjetij, ki sodelujejo pri vzdrževanju malih kurilnih naprav, Cilj izobraževanja je bil dosežen, to je, tudi preko delovanja dimnikarskih storitev uporabnikom malih kurilnih naprav omogočiti, da zmanjšujejo količino emitiranih prašnih delcev iz teh naprav.

Izdelana je nova zloženka za pravilni pripravo drv in za pravilno kurjenje v malih kurilnih napravah. Zloženka je bila posredovana vsem sedmim območjem preseganj, prav tako pa tudi vsem drugim lokalnim skupnostim v Sloveniji z ustreznimi usmeritvami Ministrstva za okolje in prostor. Lokalne skupnosti so zloženko posredovale vsem gospodinjstvom na svojem območju predvsem na način preko spletnih strani občin ter preko svojih lokalnih časopisov.

V sodelovanju z mesti-občinami območij preseganj se je komuniciralo s ciljem, da se prebivalce seznani s problematiko kakovosti zraka in da se jih ozavesti za ravnanje za izboljšanje kakovosti zraka. Aktivnosti so v tem smislu bile osredotočene k pravilni pripravi drv, k pravilnem kurjenju in vzdrževanju malih kurilnih naprav, k prepovedi kurjenja v naravi, k prepovedi kurjenja odpadkov v malih kurilnih naprav, pa tudi k zmanjševanju ognjemetov in kresov.

Na področju trajnostne mobilnosti se je Ministrstvo za okolje in prostor na ustrezne načine vključevalo v različne dogodke.

Priporočilo 69 in primer: Povečane koncentracije radona v osnovnih šolah in vrtcih:Varuh ugotavlja, da je bilo reševanje problematike povečanih koncentracij radona v prostorih Osnovne šole Črni Vrh z njegovim posredovanjem uspešno, vendar pa ostaja problem na sistemski ravni, saj je Uprava RS za varstvo pred sevanjem v letu 2013 izdala 17 odločb (za 2 vrtca in 15 OŠ) o povečani vsebnosti radona in morebitnih ukrepih za zmanjšanje le-te.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

81

Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (v nadaljevanju URSVS) pri Ministrstvu za zdravje je opravljala meritve vsebnosti radona v letu 2014 na podlagi skrčenega Programa sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja v letu 2014, št. 1863-12/2013-3-B02 (zveza: 1863-1/2013) z dne 22.1.2014. V program je bilo vključenih manj meritev, kot je bilo predhodno predvideno (gl. poročilo Varuha človekovih pravic v letu 2013, str 231: predvidenih je bilo 96 meritev v vrtcih in šolah), medtem ko je v prejetem skrčenem programu navedenih 56 lokacij predvidenih meritev za celotno RS, od tega 47 lokacij vrtcev in šol, kar pomeni manj kot polovica prvotno predvidenih meritev vsebnosti radona v vrtcih in šolah.

Na podlagi prejetih izdanih zapisnikov in odločb URSVS je strokovna služba Sektorja za investicije v predšolsko in šolsko infrastrukturo na ministrstvu (MIZŠ) v novembru 2014 pripravila seznam 40 lokacij vrtcev in šol, v katerih so bile skladno s prejeto dokumentacijo URSVS izmerjene povišane koncentracije radona. Od vseh 40 evidentiranih lokacij je bila v letu 2014 gradbeno delno sanirana ena šolska stavba, to je OŠ Črni vrh v Občini Idrija, za kar je občina v novembru 2014 predložila zahtevek za refundacijo stroškov v višini 31.089,00 EUR. Poleg tega je bila v letu 2014 v pripravi tudi delna protiradonska sanacija v okviru energetske sanacije OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica. Prav v primeru priprav na sanacijo OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica je strokovna služba ministrstva ugotavljala preozko usmerjenost in neusklajenost priprav na energetsko prenovo obstoječe stavbe šole, zato je pisno opozorila Občino Ribnica kot investitorja na nujnost hkratne vključitve načrtovanja protiradonske sanacije v okvir načrtovanja energetske sanacije. Po konzultacijah s strokovnjaki s področja gradbene fizike je namreč zelo verjetno sklepati, da je velik porast evidentiranih povišanih koncentracij radona v vrtcih in šolah v zadnjih letih možno pripisati izvedenim energetskim sanacijam, s katerimi se sicer izboljša zrakotesnost fasadnega plašča stavb ter tako dosežejo prihranki pri porabi energije, vendar se hkrati na področjih, ki so obremenjena s naravnimi sevanji, poviša koncentracija radona. Kaže, da imamo opraviti z škodljivimi učinki nestrokovno in ozkosmerno načrtovanih energetskih sanacij stavb. O ugotovljenih potencialnih škodljivih učinkih energetskih sanacij je bil zato dne 09.06.2014 poslan tudi dopis, št. 061-17/2014/1, na Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MIP), ki pripravlja razpise za sofinanciranje energetskih sanacij iz evropskih skladov. V dopisu je bilo izpostavljenih 10 lokacij vrtcev in šol iz seznama na razpisu MIP izbranih projektov, ki ležijo po podatkih URSVS na področju, izpostavljenem povišanim koncentracijam radona. Ministrstvo je do konca leta 2014 prejelo en zahtevek za povračilo stroškov za delno protiradonsko sanacijo OŠ Črni vrh v Občini Idrija. Z izvedenim posegom ni bila v celoti odpravljena povišana koncentracija sevanja radona, zato se sanacija nadaljuje v drugem delu stavbe. Sredstva v letu 2014 občini niso bila izplačana, saj je zahtevek prispel 5.11.2014, ko v proračunu ministrstva sredstev v ta namen ni bilo, ker jih tudi ni bilo mogoče načrtovati. Glede na specifični proces načrtovanja in poteka izvedbe protiradonske sanacije, katere uspešnost je potrjena šele s ponovnimi meritvami, dokumentiranimi s strani URSVS, je zato smiselno izvajati program refundacije za že izvedene protiradonske sanacije. Skladno z 82. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pripravijo in izvedejo občine kot ustanoviteljice in posledično investitorke potrebne gradbene posege, kot je bilo predlagano v poročilu za leto 2013. Ministrstvo zato pripravlja v letu 2015 Program za refundacijo stroškov izvedenih sanacij zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja v občinskih stavbah, kjer se izvaja javna služba na področju vzgoje in izobraževanja, v katerem bodo zagotovljena namenska sredstva v naslednjih štirih letih.

Strokovna služba ministrstva glede na ugotovljene škodljive učinke pri energetskih sanacijah ter njihov zelo verjetni izvor izpostavlja, da je nujno potrebno pristopiti k pripravi boljših sistemskih rešitev. Dosedanje medresorsko dogovarjanje in dopisovanje namreč ni prineslo zadovoljivih rešitev, ki bi zagotavljale zasuk v strokovno bolj korektno in celostno načrtovanje prenov obstoječih stavb vrtcev in šol. Dodati velja še, da znaša v RS zakonsko veljavna dopustna meja

82

vsebnosti radona 400 Bq/m3, medtem ko poteka po informacijah strokovnjakov v mednarodnih strokovnih krogih razprava za znižanje dopustne meje na 200 Bq/m3, kar naj bi bilo kmalu tudi sprejeto. V primeru sprejetja nižje dopustne meje sevanja radona se bo po doslej dostopnih podatkih URSVS število ogroženih stavb vrtcev in šol še povečalo.

Občinski fond stavb, namenjenih vzgoji in izobraževanju, pomeni glede na obseg 2,37 mio m² površin znaten delež javnega stavbnega fonda v RS, zato še posebej naslavljamo na Varuha človekovih pravic predlog, podan na strokovnem seminarju "Arhitektura in gradnja vrtcev", ki je potekal na ministrstvu dne 18.12.2014, naj se imenuje ter vzpostavi nacionalna skupina za pripravo smernic za načrtovanje in gradnjo vrtcev v Sloveniji. Navedeni seminar je bil kot začetni strokovni seminar sicer namenjen zgolj vrtcem, vendar je potrebno aktualno in mestoma tudi že akutno problematiko načrtovanja in gradenj že v samem začetku razširiti tudi na šolske stavbe, saj gre za vprašanje ugotavljanja ustreznosti gradbenih tehnologij in vgradnih sistemov, uveljavljenih v našem prostoru v zadnjih 20-ih letih, ki jih je potrebno obravnavati interdisciplinarno z vidika primernosti za poseben namen stavb vrtcev in šol, da se dolgoročno sistemsko zagotovi zdravo in varno igralno in učno okolje tudi s pravilnim pristopom h gradnji.

2.7.5 Inšpekcijski postopki

Gradbena inšpekcija

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP):Varuh v svojem letnem poročilu za leto 2014 na str. 232 - 233 navaja, da so se na področju inšpekcijskih postopkov pretežno ukvarjali z dolgotrajnimi postopki in zaostanki in s tem v zvezi z vprašanji, kakšni so kriteriji za prioritetno oziroma prednostno obravnavo inšpekcije. Navedene kriterije je bivši Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor (IRSPEP) opredelil s svojim internim aktom in jih tudi javno objavil na svojih spletnih straneh. Po odzivih pobudnikov in na osnovi lastnih ugotovitev Varuh človekovih pravic RS ponavlja priporočilo iz letnega poročila za 2013, da bi ta merila morala biti javno objavljena v predpisu, saj bi tako bilo zadoščeno preglednosti poslovanja posamezne inšpekcije. Odpadli bi tudi dvomi v objektivnost in nepristranskost delovanja inšpekcijskih služb. Vsekakor pa je nujno, da inšpekcije skladno z Uredbo o upravnem poslovanju prijavitelja obvestijo o prejeti prijavi, o predvidenem roku obravnave in o tem, da mora izrecno zahtevati, da ga inšpekcija seznani s sprejetimi inšpekcijskimi ukrepi. V nasprotnem primeru tega obvestila ne bo prejel; inšpekcijski postopek namreč teče po uradni dolžnosti v javno korist, prijavitelj pa ne šteje za stranko inšpekcijskega postopka.

V zvezi s tem pojasnjujemo, da je Inšpektorat RS za okolje in prostor dne 15. 7. 2015 pristojnemu Ministrstvu za okolje in prostor predlagal, da se v Zakon o graditvi objektov vključijo splošna merila za prednostno obravnavo nekaterih zadev ter izvedbo izvršb, tako, da se v zakon vključi naslednja dikcija:»Gradbeni inšpektorji pri obravnavi zadev upoštevajo predvsem stopnjo javnega interesa, ob upoštevanju naslednjih kriterijev:

- faza gradnje- vrsta kršitve- fizične karakteristike objekta- namen objekta- ostale karakteristike

Gradbeni inšpektorji pri izvedbi izvršb inšpekcijskih odločb po drugi osebi upoštevajo predvsem stopnjo javnega interesa za izvršitev odločb ob upoštevanju naslednjih kriterijev:

- pravno stanje- fizične karakteristike objekta- vpliv objekta na ljudi in okolje - kršitve glede na lego objekta v prostoru - objekti v javni rabi ali objekti, v katerih se opravlja dejavnost

83

- možnost legalizacije objekta

Glavni inšpektor za namen razvrščanja zadev in izvršilnih postopkov gradbene inšpekcije sprejme podrobnejša merila, ki so interni akt.«

Gradbena inšpekcija zaradi prevelikega obsega prijav in že uvedenih postopkov ne zmore obravnavati vseh prijav in postopkov v doglednem roku, hkrati pa takšno stanje zmanjšuje obseg rednega dela inšpekcije. S predlagano ureditvijo – postavitvijo jasnih meril za vodenje postopkov in izvajanje izvršb - bi bilo poslovanje gradbene inšpekcije bolj transparentno, omogočena bi bila enaka obravnava strank v inšpekcijskem postopku ter zagotovljeni objektivni kriteriji za vodenje postopkov in izvajanja izvršb.

Tudi upoštevaje mnenje VČP se trudimo odgovarjati na vse prejete vloge skladno z določili Uredbe o upravnem poslovanju in prijavitelje obveščamo o prejeti prijavi in skladno z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru tudi o tem, da mora izrecno zahtevati, da ga inšpekcija seznani s sprejetimi inšpekcijskimi ukrepi, saj v nasprotnem primeru tega obvestila ne bo prejel; inšpekcijski postopek namreč teče po uradni dolžnosti v javno korist, prijavitelj pa ne šteje za stranko inšpekcijskega postopka. Žal pa ni mogoče zagotoviti napovedovanje predvidenega roka saj se le-ta lahko glede na sprejete prioritete pri delu gradbene inšpekcije spremeni. Tako časovnega okvira bodočih inšpekcijskih dejanj nikakor ne moremo napovedovati.

Priporočili številka 70. in 93. za določitev prednostnih nalog za delo inšpekcijskih služb

Ministrstvo za javno upravo:Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 40/14, ZIN-B) je v 11.a členu določil obveznost ministra, pristojnega za upravo, da do 1. marca tekočega leta seznani vlado s strateškimi usmeritvami in prioritetami, ki izhajajo iz sprejetih letnih programov dela inšpektoratov oziroma inšpekcij. Na tej podlagi so ministrstva posredovala strateške usmeritve in prioritete dela posamezne inšpekcije oziroma inšpektorata iz svoje pristojnosti, ki so vsebovala navedbo področij, ki so upoštevaje oceno tveganja na delovnem področju posameznega inšpektorata oziroma inšpekcije, predmet inšpekcijskih nadzorov, navedbo področij, na katerih so predvideni skupni inšpekcijski nadzorov, in oceno števila oziroma deleža inšpekcijskih nadzorov, izvedenih na podlagi prejetih prijav. Ministrstva so svoje odzive pripravila glede na oceno tveganja, pri čemer je upoštevana vrsta in obseg dejavnosti, ki so predmet inšpekcijskih nadzorov, ugotovitve preteklih nadzorov, prav tako je upoštevana tekoča področna problematika. Namen usmeritev in prioritet dela inšpektoratov oziroma inšpekcij je zagotovitev večje stopnje sodelovanja oziroma vsebinskega povezovanja inšpekcij z ministrstvi in obratno, kar pa ne predstavlja posega v načelo samostojnosti inšpektorjev, kot ga ureja 7. člen Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14). Kljub temu, da so inšpektorati večinoma organizirani kot organi v sestavi ministrstev, kar jim na eni strani zagotavlja višjo stopnjo samostojnosti pri izvajanju nadzorstvenih nalog, pa je treba na drugi strani zagotoviti njihovo usmerjeno delovanje skladno s strategijo, cilji in programom dela ministrstva in tudi vlade. Na ta način se v sodelovanje ministrstva z inšpektoratom vnašajo pozitivne izkušnje vodenja, usmerjanja in delovanja sistema, ki lahko pripomorejo k racionalnejšemu ugotavljanju in presojanju javnega interesa na posameznem področju, s tem pa tudi k večji fleksibilnosti in učinkovitosti inšpekcijskih služb. Na drugi strani pa se ustrezna podpora ministrstev inšpekcijskim službam izraža pri pripravi novih predpisov in s pripravo deregulacije področij, za katera se v postopkih inšpekcijskega nadzora izkaže, da sprememba ne bo posegla v pravice državljanov.

Ker je minister odgovoren za stanje na celotnem področju, za katerega je pristojno določeno ministrstvo, mora imeti ustrezne informacije in orodja za izvajanje predpisov. Zato je treba na

84

podlagi analize tveganj, upoštevaje določbo 11.a člena ZIN, izpostaviti tista področja inšpekcijskega nadzora, ki bodo v naslednjem letu prioritetno obravnavana. Ukrepi, ki jih ministrstva predlagajo, in so rezultat sodelovanja z inšpekcijskimi službami iz njihove pristojnosti, so upoštevaje strokovnost inšpekcij in težnjo po njihovi večji učinkovitosti, večji dostopnosti in prepoznavnosti, usmerjene k zasledovanju varovanja javnega interesa ter interesa pravnih in fizičnih oseb. Ministrstvo za javno upravo ocenjuje, da bo s sprejemom strateških usmeritev in prioritet tudi javnost spodbujena k zavedanju, da mora vsakdo spoštovati predpise in da osnovni namen inšpekcij ni izrekanje sankcij, temveč zagotavljanje zakonitosti in urejenosti področij, ki sodijo v pristojnost posamezne inšpekcije (urejenost trga, socialnih in delovnih pravic zaposlenih, varstva okolja, varnost in zdravje, učinkovito pobiranje davkov, itd).

Gradivo »Strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2015« je Vlada Republike Vlada Republike Slovenije obravnavala na 29. redni seji dne 2. 4. 2015. Ob tem pa je sprejela tudi sklep, da ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, Ministrstvo za javno upravo pa pripravi zbirno poročilo o izvedbi strateških usmeritev in prioritet inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2015 in z njim do 15. 2. 2016 seznani Vlado Republike Slovenije. Gradivo Strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2015 vključno s sklepom vlade je objavljeno na spletni strani Ministrstva za javno upravo http://www.mju.gov.si/si/o_ministrstvu/inspekcijski_svet/aktualno/.

Priporočilo številka 83 - postopki pri vseh nadzornih institucijah naj potekajo v razumnih rokih

Ministrstvo za javno upravo:V zvezi s predlogom za kadrovsko okrepitev organov tako, da bodo postopki pri nadzornih institucijah potekali v razumnih roki, glede inšpekcijskega nadzora Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 40/14, ZIN-B) je v 3. členu dopolnil določbo drugega odstavka 12. člena z možnostjo premestitve javnega uslužbenca na delovno mesto inšpektorja z odložnim pogojem glede oprave strokovnega izpita za inšpektorja ter skrajšal rok za opravo strokovnega izpita iz enega leta na šest mesecev od dneva imenovanja za inšpektorja ali od premestitve javnega uslužbenca na delovno mesto inšpektorja.

Še vedno pa velja tudi sklep vlade RS, št. 10002-12/2013/7 z dne 12. 9. 2013, s katerim vlada med drugim nalaga ministrstvom, da v okviru kvote dovoljenih zaposlitev za ministrstva in organe v sestavi posebno pozornost namenijo ustrezni kadrovski popolnitvi delovnih mest inšpektorjev.

2.8 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

2.8.2 Promet

Kršitve predpisanega roka za opravljanje vozniškega izpita (stran 244)

Ministrstvo za infrastrukturo:Ministrstvo za infrastrukturo (takrat Ministrstvo za infrastrukturo in prostor) je v primeru obvestila varuha o kršitvah predpisanega roka za opravljanje vozniškega izpita, ravnalo skladno z

85

določbo prvega odstavka 20. člena Zakona o voznikih, in opravilo strokovni nadzor nad izvajanjem določb Zakona o voznikih in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na opravljanje vozniških izpitov. Ugotovilo je, da je bilo v primeru opravljanja teoretičnega dela vozniškega izpita pobudnika spoštovana določba glede predpisanega trideset dnevnega roka za opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita (šteto od priglasitve na teoretični del vozniškega izpita), glede spoštovanja predpisanega roka pri opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita, pa Ministrstvo za infrastrukturo, zaradi priglasitve na praktični del vozniškega izpita pri nepristojnem organu, ni moglo preveriti podatkov o prijavi na vozniški izpit, saj slednji ni zabeležil datuma priglasitve na praktični del vozniškega izpita. Ministrstvo za infrastrukturo je tudi že predhodno ugotovilo, da na nekaterih Izpitnih centrih (Postojna, Kočevje, Koper in Sežana) prihaja do prekoračitve predpisanega roka za opravljanje vozniškega izpita v povprečju za 15 do 30 dni, zato je že v mesecu marcu 2014 pristopilo k pripravi novega pravilnika o izpitnih centrih (v smislu reorganizacije izpitnih centrov), ki je nastalo situacijo prekoračitve roka tudi rešil. Pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil je bil objavljen v Uradnem listu št. 64/14 dne 29. 8. 2014.

2.8.3. Koncesije

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP):S sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 92/2013 - ZVO-1F) se sedanja ureditev izvajanja dimnikarskih storitev ohranja zgolj do 31. 12. 2015, ko se bo prenehala izvajati kot obvezna državna gospodarska javna služba. Brez uveljavitve novega sistema bodo tako ne le ukinjene koncesije, temveč bodo dimnikarske storitve v celoti prepuščene trgu, zaradi česar je MOP pripravilo predlog Zakona o dimnikarskih storitvah, ki ureja navedeno materijo in uvaja t.i. licenčni sistem.

Cilj izvajanja storitev ostaja javni interes, ki je izražen v skrbi za varstvo okolja, zdravja in premoženja ljudi, požarni varnosti, kot tudi energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav. S povsem tržno dejavnostjo se na ministrstvu ne strinjamo, saj ocenjujemo, da je za zagotovitev omenjenih temeljnih ciljev tudi v prihodnje potrebna regulacija področja izvajanja dimnikarskih storitev, kar je po našem mnenju mogoče zagotoviti s predlagano uvedbo licenčnega sistema.

Predstavniki ministrstva smo od marca letos na številnih posvetih že predstavili predlagano ureditev dimnikarskih storitev (na Gospodarski zbornici Slovenije, na strokovnem posvetovanju v Moravskih Toplicah, na Svetu za trajnostni razvoj v Gornji Radgoni, v Državnem zboru in Državnem svetu). Ministrstvo je 17. julija 2015 posredovalo predlog Zakona o dimnikarskih storitvah v javno obravnavo, ki se je zaključila 28. avgusta 2015. Znotraj javne obravnave je bilo javnosti omogočeno, da poda na predlog zakona pripombe, do katerih se bo ministrstvo opredelilo.

Splošen pregled pripomb, ki so bili podane v času javne obravnave, potrjuje razdvojenost, ki je bila očitna že v zgoraj omenjenih razpravah. Izražena mnenja namreč najpogosteje predstavljajo različne skrajnosti (ohranitev sedanjega sistema in na drugi strani tržni sistem). Zavedamo se, da noben predlog nikoli ne bo mogel ustrezati vsem, zlasti ne zagovornikom "skrajnih" ureditev, smatramo pa, da je naš predlog, ki predstavlja srednjo pot, uravnotežen.

Prednost za dimnikarje v predlaganem licenčnem sistemu je, da ne bodo več omejeni na območja. Že obstoječi izvajalci bodo lahko nadaljevali z dejavnostjo, če bodo izpolnjevali predpisane pogoje. Prednost je nadalje tudi, da nov sistem predstavlja priložnost za tiste, ki do sedaj niso mogli opravljati dejavnosti, da (ob izpolnjevanju pogojev) lahko vstopijo v dejavnost.

86

Prednosti za uporabnika dimnikarskih storitev so možnost izbire dimnikarske družbe, cenovna konkurenčnost storitev (cene storitev bodo maksimirane) in predvidena višja kakovost storitev. Na ministrstvu izvajamo vse potrebne aktivnosti, da bi bil predlog zakona sprejet do konca tega leta ter hkrati pripravljamo podzakonske akte, ki jih zakon predvideva in bodo podrobneje uredili vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev ter vsebino cenika.

2.9 STANOVANJSKE ZADEVE

2.9.1 Deložacije, pomanjkanje stanovanj in bivalnih enot ter subvencij najemnin

PRIPOROČILO ŠT. 76: Ministrstvo za okolje in prostor naj čim prej pripravi spremembe Stanovanjskega zakona in v njem spremeni zahtevo, da bi prosilec, ki izpolnjuje dohodkovni cenzus za subvencioniranje tržne najemnine, subvencijo pridobil, čeprav se ne bi prijavil na aktualni razpis občine za pridobitev neprofitnega stanovanja.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP):Pobuda, da se prosilcem za subvencijo najemnine ne bi bilo potrebno prijavljati na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja, je bila že zavrnjena v okviru strokovne javne razprave pri pripravi predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

PRIPOROČILO ŠT. 77 - Ministrstvo za okolje in prostor naj čim prej pripravi spremembe Stanovanjskega zakona in v njem jasno opredeli obveznost občin za zagotavljanje določenega števila bivalnih enot (glede na število prebivalcev) ustreznega bivanjskega standarda in da v določenih časovnih intervalih objavlja razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP):Ministrstvo pojasnjuje, da je že v obstoječem Stanovanjskem zakonu uzakonjena obveznost občin, in sicer v 154. členu, da zagotavlja sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb in pogojev za razvijanje različnih oblik gradnje in prenove z ustrezno zemljiško in normativno politiko. Občinski svet sprejme občinski stanovanjski program, s katerim se konkretizira stanovanjska politika občine. Obveznost in odgovornost občin pri zagotavljanju bivalnih enot, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, je torej predpisana. Občine morajo vsaka za svoje območje poskrbeti tudi za tiste občane, ki se znajdejo v najtežji situaciji in zagotoviti ustrezno število bivalnih enot, s katerimi lahko rešujejo najbolj pereče stanovanjske probleme.

Časovno določena zaveza občin o obvezni objavi razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bi bila pretirana zahteva. Zaradi različnih in nezanesljivih intervalnih časovnih obdobij pri zagotavljanju neprofitnih stanovanj (gradnja, nakup, rekonstrukcija…) se z morebitno letno zavezo za objavo razpisov, sama oddaja neprofitnih stanovanj ne bi v ničemer spremenila. Občine sedaj same skrbijo za objavo razpisa takrat, ko predvidevajo, kdaj bodo lahko oddale neprofitna stanovanja. Pri razpisu upoštevajo vso bodočo planirano gradnjo, nakup, rekonstrukcijo, izpraznitev ipd. zato je po opravljenem razpisu veljavna prednostna lista dolgo časa v veljavi, vse z namenom, da se razpoložljiva neprofitna stanovanja kontinuirano oddajajo v najem upravičencem. Izvedba celotnega razpisa traja v poprečju od pet do devet mesecev, zato bi bila časovna obveza za večje občine velik organizacijski zalogaj in vsekakor večje finančno breme. Pri tem se zastavlja vprašanje kriterijev za razpise, saj nekatere, zlasti manjše in ruralne občine, razpisov za neprofitna stanovanja sploh nimajo, ker ni potreb po neprofitnih stanovanjih.

Ne glede na povedano, pa bo ministrstvo, po sprejemu Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu v Državnem zboru RS, pristopilo k spremembi stanovanjskega zakona oziroma pripravi novega stanovanjskega zakona v katerem bo, na podlagi predhodne analize, in v njem naslovilo vse vsebine povezane z izvajanjem Nacionalnega stanovanjskega

87

programa kakor tudi druge vsebine povezane s področjem stanovanj, stanovanjskih stavb, njihove uporabe in upravljanja.

PRIPOROČILO ŠT. 78 - Državni zbor RS naj čim prej sprejme Nacionalni stanovanjski program

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP):Vlada RS je 10.9.2015 določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 -2025, ki je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko in ga poslala v obravnavo v Državni zbor. Pri oblikovanju programa je ključno vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost program posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. Nacionalni stanovanjski program izhaja iz ustavne določbe, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Novi Nacionalni stanovanjski program predstavlja dokument, ki se odziva na dejanske razmere na področju stanovanjske oskrbe. Z njim država ustvarja pogoje za izvajanje ustavno zapisane možnosti izbire pri reševanju stanovanjskega vprašanja za vse prebivalce in določa splošne cilje na področju stanovanjske oskrbe. Posebej se osredotoča na zagotavljanje kakovosti bivanja ranljivejših skupin prebivalstva, mladih in starejših. Dokument je operativne narave in vključuje Akcijski načrt za obdobje 5 let, ki vključuje ključne izvedbene nosilce in projekte, ki jih določa stanovanjski program. V Nacionalno stanovanjskem programu so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja in večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

Prednostna področja delovanja ukrepov, ki so predvideni v Resoluciji o NSP in so podrobno opredeljena v Akcijskem načrtu so: - Varnost najemnih razmerij: Urediti je potrebno področje najemnih razmerij s prenovo stanovanjske zakonodaje. - Stanovanjski sklad RS postane glavni izvajalec stanovanjske politike na nacionalni ravni, ki mora postati ponudnik javnih najemnih stanovanj. - Vzpostavi se služba za najemniško posredovanje v okviru Stanovanjskega sklada RS.- Nova najemninska politika: Preoblikovanje neprofitne najemnine in uvedba stanovanjskega dodatka z namenom, da se zagotovi transparentnost nad uporabo javnih sredstev in pravičnejše urejanje pravic do uporabe javnih najemnih stanovanj za vse prebivalce. - Shema za mlade: Reševanje stanovanjskega vprašanja mladih in mladih družin predstavlja eno ključnih področij, zlasti prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Predvideni ukrepi za mladi so stanovanjske skupnosti za mlade, zagotavljanje ugodnih stanovanj najemnih stanovanj, deljeno lastništvo in najem s kasnejšim odkupom. Pripravi se pilotni projekt za izgradnjo in pilotni projekt za zagotovitev cenovno ugodnih stanovanj. - Primerno bivalno okolje za starejše: Program podpira cilje nacionalne socialne politike na področju oskrbe starejših oseb in išče možnosti dodatnih bivanjskih rešitev. Pripravi se pilotni projekt in sheme za starejše. - Shema za zagotavljanje namenskih stanovanjskih enot: Zagotoviti sredstva za izgradnjo 800 bivalnih enot in stanovanja za prebivalce s posebnimi potrebami. - Shema za zagotavljanje stanovanjskih enot za deložirane posameznike in skupine- Shema za prebivalce s posebnimi potrebami- Gradnja javnih najemnih stanovanj tam, kjer je potreba po njih največja: Skozi prostorsko politiko in z nacionalnimi finančnimi vzpodbudami je potrebno usmerjati gradnjo najemnih stanovanj na prednostnih razvojnih področjih za stanovanjsko oskrbo. Ena izmed oblik bivanja so tudi stanovanjske kooperative. - Aktivna zemljiška politika: Priprava nove zakonodaje ter uvedba davka na nepremičnine.- Spodbujanje energetske prenove sosesk: Posebna pozornost namenjamo energetskemu pogodbeništvu, reševanju energetske revščine in celoviti energetski sanaciji večstanovanjskih stavb. - Celovita prenova stanovanjskih sosesk: Med prednostne naloge se uvršča urbani razvoj in črpanje evropskih sredstev ter vzpostavljanje in vpeljava finančnih inštrumentov.

88

- Funkcionalna prenova stanovanjskih stavb: Predvidna je sprememba prostorske in gradbene zakonodaje, ki bo pripomogla k hitri in učinkoviti prenovi stanovanjskega fonda.

2.9.2 Upravljanje v večstanovanjskih stavbah in stanovanjska inšpekcija

PRIPOROČILO št. 79 - Priporoča se temeljita analiza upravljanja v večstanovanjskih stavbah, predvsem pa poostren nadzor nad delom upravnikov večstanovanjskih stavb.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP):Mnogo pobudnikov, ki se je obračalo na varuha človekovih pravic RS in navajalo težave z upravniki v večstanovanjski stavbi so izvirale iz nalog upravnikov, kaj so njihove pristojnosti, kdo jih nadzira, ali jih je možno zamenjati, kako je izvedena razdelitev obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja v večstanovanjski stavbi, nepreglednost računov upravnikov. Iz vseh prejetih vprašanj ugotavljamo, da so posamezniki velikokrat nezadovoljni z delom upravnikov, da je nadzor pomanjkljiv in da je zamenjava upravnika precej zahtevna. Glavni pogoj je namreč, da se z zamenjavo strinjajo lastniki, ki imajo skupaj več kot 50-odstotni lastniški delež stanovanjskih površin. Določbe stanovanjskega zakona (SZ-1) v 48. členu določajo, če ima stavba več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika. Po mnenju stanovanjske inšpekcije iz določil Stanovanjskega zakona izhaja podlaga za ukrepanje v večstanovanjski stavbi le, če gre za večstanovanjsko stavbo v etažni lastnini z izjemo najemnih razmerij, kjer lahko stanovanjska inšpekcija ukrepa v vseh lastninskih oblikah večstanovanjskih stavb. Tako postopanje stanovanjske inšpekcije izhaja tako iz samega SZ-1, kakor iz odločitev ministrstva v drugostopenjskih odločbah ter iz pravne prakse, ki se je izoblikovala pri odločanju na podlagi inšpekcijskih ukrepov na stanovanjskem področju.

V delu ukrepanja, ki se nanaša na najemna razmerja, je predstojnica Inšpektorata RS za okolje in prostor izdala usmeritve za delo stanovanjskih inšpektorjev. Iz omenjenih navodil za delo izhaja, da je poleg upoštevanja zakonskih določb potrebno pri delu inšpektorata in odločanju v inšpekcijskih postopkih med drugim postopati tudi v skladu z ustavno določeno pravico enakosti pred zakonom. Zaradi takšne obveznosti je naloga glavnega inšpektorja tudi, da zagotovi in v ta namen poda usmeritve in/ali navodila glede postopanja v podobnih primerih, razumevanja predpisov, za upoštevanje predpisov ipd., za namen česar ima tudi pravico nadzirati spoštovanje teh navodil in nadzirati zakonitost dela inšpektorjev. Iz istega načela izhaja tudi dolžnost po usmeritvah in navodilih pri izvrševanju nekaterih določb predpisov, ki omogočajo različno tolmačenje, čemer so dopustne zgolj usmeritve in/ali navodila pri tolmačenju določb predpisov in za izvajanje določb predpisov in ne usmeritve in/ali navodila za odločanje v konkretnem primeru.

Glede na zgoraj navedeno so bile podane omenjene usmeritve za delo v zvezi z najemnimi stanovanji - možnost vodenja inšpekcijskega postopa po 93. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Tako 92. člen SZ-1 določa dolžnosti lastnika stanovanja, saj mora lastnik stanovanja izročiti stanovanje kot predmet najema po najemni pogodbi v stanju, ki najemniku stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja, skladno z veljavnimi normativi in standardi; vzdrževati stanovanje in skupne dele v stanovanjski ali večstanovanjski stavbi v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih delov ves čas trajanja najema v skladu s pravilnikom iz 125. člena tega zakona; odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju. 93. člen SZ-1 jasno določa, da če pride do opustitve dolžnosti lastnika, torej če stanje v stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku stanovanja odredi izvedbo tistih del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanj ali skupnih delov. Če lastnik v roku,

89

določenim z odločbo, ne izvede naloženih del, lahko ta dela na njegove stroške izvede najemnik sam. Stroške izvedbe del, skupaj z obrestmi, lahko najemnik pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine. V primeru, da lastnik ne ravna v skladu z odločbo, lahko najemnik od lastnika zahteva, da mu lastnik preskrbi drugo primerno stanovanje. V 114. členu Stanovanjskega zakona je določeno, da določbe tega poglavja, ki se nanašajo na najemna razmerja, veljajo za vsa stanovanja, ne glede na to, v kakšni stavbi se stanovanje nahaja.

Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj določa standarde vzdrževanja za večstanovanjske stavbe, oskrbovana stanovanja za starejše ter za stanovanjske stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Tako 6. člena Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj opredeljuje obseg vzdrževanja najemnih stanovanj v delu, ki odpade na najemnika, kar je razvidno iz 7. stolpca preglednice št. 1 in 2 priloge k prej omenjenemu Pravilniku.

Stanovanjski inšpektor prijavitelje, po prejemu prijave, da se najemniku ne zagotavlja normalna uporaba stanovanja (ko niso izpolnjeni pogoji za vodenje postopka po 126. čl. SZ-1), opozori na možnost vložitve predloga po 93. členu SZ-1, v kolikor prijavitelj sam že v osnovi ne vloži predloga po 93. členu SZ-1. Pri tem stanovanjski inšpektor vodi postopek na predlog po 93. členu SZ-1. Predlog se vroči lastniku (lastnikom) stavbe kot nasprotnim udeležencem v postopku, ki kot stranke v postopku aktivno sodelujejo (seznanitev s predlogom, podajo izjavo pred izdajo odločbe, sodelujejo pri obravnavi, ogledu…). Če je predlog nepopoln ali nerazumljiv, ga samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Stanovanjski inšpektor pa postopa v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku ter mora spoštovati Uredbo o upravnem poslovanju.

Ker je postopek po 93. členu SZ-1 voden na predlog in ne po uradni dolžnosti, je stanovanjski inšpektor tudi v celoti vezan na predlog. Na podlagi predlaganih dokazov stanovanjski inšpektor presodi ali je predlog najemnika, da mu stanje v stanovanju ne zagotavlja normalne uporabe stanovanja upravičen, ter v kolikor so izpolnjeni pogoji za izdajo inšpekcijske odločbe naj stanovanjski inšpektor lastniku stanovanja z odločbo na podlagi 93. člena SZ-1 odredi izvedbo tistih del (v določenem roku), ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja ali skupnih delov.

Ob prvi spremembi SZ-1 bo ministrstvo podrobno preučilo veljavno ureditev upravljanja večstanovanjskih stavb in jo glede na pomanjkljive določbe zakona poskusilo izboljšati. Pri tem bo pripravilo vsebinske spremembe, ki se nanašajo na uvedbo enega samega, posebnega računa za posamezno večstanovanjsko stavbo, na katerem bi se zbirala sredstva etažnih lastnikov in ki ne bi mogel biti predmet izvršilnih postopkov upnikov upravnika v primeru njegove poslovne insolventnosti, vodenje in upravljanje rezervnega sklada etažnih lastnikov, zavezo dobavitelja blaga in storitev, namenjenih etažnim lastnikom, da so v primeru neplačila o neplačilih v primernem roku dolžni obvestiti etažne lastnike ter na spremembe prekrškovnih določb, katerih cilj bo, da se zagotovi stanovanjskemu inšpektorju kot prekrškovnemu organu, da odloča v razponu predpisane globe, in sicer v jasnejši opredelitvi posameznih prekrškov in izenačenju etažnih lastnikov in najemnikov v prekrškovnem postopku, ko gre za vsebinsko enake kršitve stanovanjskega zakona.

Omenimo naj, da je stanovanjska inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je v letošnjem letu že izvedla poostren nadzora nad delom upravnikov večstanovanjskih objektov. Ugotovitve so, da upravniki, katerih poslovanje se lahko poenostavljeno oceni kot normalno, opravljajo storitve upravljanja v večstanovanjskih stavbah v skladu z zakonom in sklenjeno

90

pogodbo. Težave običajno nastanejo pri upravnikih, ki imajo poslovne težave, predvsem tistih, ki imajo blokirane račune.

PRIPOROČILO ŠT. 80 - Varuh priporoča naj se okrepi stanovanjska inšpekcija, naj se jasno določijo njene pristojnosti.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP):Stanovanjska inšpekcija, ki na Ministrstvu za okolje in prostor deluje v okviru Inšpektorata RS za okolje in prostor, je po Stanovanjskem zakonu in po predpisih izdanih na njegovi podlagi, pristojna za uresničevanje javnega interesa na stanovanjskem področju. Kot prekrškovni organ, ki vodi prekrškovne postopke po uradni dolžnosti ob izpolnjevanju pogojev po Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US), je pooblaščena za izvajanje inšpekcijskega nadzora v skladu z določbami SZ-1, premoženjsko pravne zahtevke na podlagi ZP-1 pa vodijo le pristojna sodišča, in sicer tako, da etažni lastniki lahko medsebojne spore rešujejo z upravnikom sporazumno oz. pred pristojnim sodiščem. Pri tem je treba pojasniti, da so prijave in pobude za ukrepanje pomemben del informacij, ki jih stanovanjski inšpektor uporablja pri svojem delu, v okviru katerega presodi glede na obstoječe dejansko stanje ali je zaradi javne koristi treba začeti inšpekcijski postopek ali uvesti prekrškovni postopek, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev skladno z določili Zakona o prekrških.

Ministrstvo za okolje in prostor redno spremlja izvajanje stanovanjske zakonodaje in dnevno pripravlja odgovore na stanovanjsko problematiko, in sicer že vse od leta 2003, ko je bil sprejet SZ-1 in so se pristojnosti stanovanjske inšpekcije bistveno povečale, leta 2004 ko se je pristojnost stanovanjske inšpekcije razširila še na področje Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 18/04 – ZVKSES) in leta 2011, ko so se vsa izvršilna dejanja iz občin na podlagi odločbe Ustavnega sodišča prenesla v pristojnost stanovanjske inšpekcije. Glede kadrovske okrepitve Inšpektorata RS – stanovanjska inšpekcija, kjer se že več let ugotavlja potreba po njej in je bila tudi s strani Inšpektorata RS tudi predlagana ministrstvu, izhajajo ugotovitve, da obstajajo omejitve s sprejetim kadrovskim načrtom Inšpektorata RS za okolje in prostor.

2.9.3 Hišniška stanovanja

2.9.4 Najemniki v denacionaliziranih stanovanjih

PRIPOROČILO VARUHA ŠT. 81:

Najemniki v denacionaliziranih stanovanjih

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)Glede položaja najemnikov, prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih smo že večkrat pojasnjevali, da se z ugotovitvami varuha v tem delu ne moremo strinjati. Najemniki denacionaliziranih stanovanj so sprožili vrsto sodnih postopkov tudi pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, vendar je sodišče vse njihove zahteve zavrnilo. Ustavno sodišče RS je že v letu 1996 v odločbi št. U-l-119/94 (Uradni list RS, št. 24/96) ugotovilo, da pravnega položaja obeh kategorij nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice (imetnikov stanovanjske pravice na denacionaliziranih stanovanjih in drugih imetnikov stanovanjske pravice) ni mogoče izenačiti, ker je bila privatizacija teh stanovanj že opravljena.

91

Združenje najemnikov stanovanj Slovenije je zoper Republiko Slovenijo sprožilo postopke tudi pred evropskimi institucijami. Tako je združenje, ki ga je zastopala odvetniška pisarna Čeferin, sprožilo kolektivno pritožbo preko FEANTS-e (federacije nacionalnih organizacij, ki delujejo na področju brezdomstva). V pritožbi so zatrjevali, da Slovenija krši Evropsko socialno listino. Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope je sprejel odločitev, da Slovenija krši Evropsko socialno listino.

Združenje najemnikov Slovenije je kasneje sprožilo tožbo zoper Slovenijo tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. V tožbi je kot novo dejstvo, ki naj bi podkrepilo njihova stališča, navedlo tudi obsodbo Slovenije pred Evropsko socialno listino oz. postopek FEANTS-e zoper Slovenijo. Evropsko sodišče za človekove pravice je glede sodbe Berger-Krall in drugi proti Sloveniji 12. junija 2014 sprejelo odločitev, da Republika Slovenija ni kršila pravic najemnikom denacionaliziranih stanovanj. Odločitev je sodišče sprejelo soglasno, le eden od sodnikov je podal ločeno delno odklonilno mnenje. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice pritožbe združenja najemnikov ni dopustil.

Socialna in druga zaščita, ki jo tem osebam daje veljavna zakonodaja (npr. subvencije za osebe v težki finančni situaciji)

Glede položaja najemnikov, prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih, njihove socialne in druge zaščite lahko zagotovimo, da so glede najemna stanovanja v boljšem položaju od vseh ostalih najemnikov neprofitnih stanovanj v Republiki Sloveniji.

Najemniki tako imenovanih denacionaliziranih stanovanj, ki stanovanj niso mogli privatizirati, imajo skladno s Stanovanjskim zakonom (Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04-ZVKSES, 47/06-ZEN, 45/08 ZVEtL, 57/08, 62/2010-ZUPJS) pravico bivati v tem stanovanju za nedoločen čas, torej trajno, zaščiteni pa so z neprofitno najemnino, ki je bistveno nižja od tržne najemnine za primerljivo stanovanje. Pravica nadaljevanja najemnega razmerja za neprofitno najemnino gre po njihovi smrti tudi njihovim zakoncem oz. izven zakonskim partnerjem. Ostali ožji družinski člani pa imajo pravico do nadaljevanja najemnega razmerja za profitno najemnino.

Lastnik stanovanja lahko odpove najemno pogodbo iz krivdnih razlogov, ki jih določa 103. člen Stanovanjskega zakona, kot so na primer: če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, povzročajo večjo škodo na stanovanju ali skupnih delih stavbe, če najemnik uporablja stanovanje v nasprotju z najemno pogodbo ali brez ustreznih (z zakonom zahtevanih) dovoljenj, če ne plača najemnine ali stroškov, povezanih z uporabo stanovanja v rokih, ki jih določa najemna pogodba, ali če krši določila najemne pogodbe.

Najemna pogodba se odpoveduje s tožbo, vendar mora lastnik stanovanja najemnika predhodno pisno opomniti na kršitev in mu dati primeren rok za odpravo kršitve. Opomin mora vsebovati tudi način odprave odpovednega razloga.

Najemniki lahko zahtevajo tudi preveritev višine neprofitne najemnine, če menijo, da jim lastnik stanovanja le-te ne obračunava skladno z republiško Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin. Višino najemnine preveri občinski organ, pristojen za stanovanjske zadeve. Oškodovani najemnik lahko pri sodišču uveljavlja znižanje najemnine in vračilo preveč plačane najemnine.

92

Najemniki v denacionaliziranih stanovanjih kot tudi vsi najemniki neprofitnih stanovanj, ki so sklenili najemno pogodbo pred leto 2003, niso podvrženi preverbi (vsakih pet let) ali izpolnjujejo pogoje neprofitnega najemnika. Tako npr. najemnina za stanovanje v centru Ljubljane v velikosti 113,53 m2 znaša 132,83 EUR kar znaša 1,17EUR na m2. Priznana tržna najemnina za tako stanovanje znaša 10,00 EUR na m2.

Najemniki denacionaliziranih stanovanj so tudi upravičeni do dodelitve občinskega neprofitnega stanovanja v najem, v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09) in že iz tega naslova, da so najemniki denacionaliziranega stanovanja, jim pripada 120 točk. Zakon daje vsem najemnikom, ki so v socialni stiski, oziroma njihovi dohodki ne presegajo z zakonom določene meje, pravico da uveljavljajo subvencijo k najemnini. Ta lahko znaša od 1% pa celo do 80% neprofitne najemnine.

Informacije o zakonodaji in pravicah, ki iz najemnega razmerja izhajajo lahko najemniki pridobijo neposredno na Ministrstvu za okolje in prostor v obliki telefonskega svetovanja in pisnih pojasnil. Prav tako jim te informacije lahko posredujejo tudi občine, kjer se stanovanja nahajajo.

Najemniki, ki menijo, da jim lastnik stanovanja le-to ne vzdržuje primerno oziroma skladno s predpisanimi normativi in se z lastniki ne morejo dogovoriti, lahko podajo prijavo tudi na Inšpekcijo Republike Slovenije za okolje in prostor, Stanovanjsko inšpekcijo, ki v primeru ugotovljene upravičenosti z odločbo naloži lastnikom odpravo nepravilnosti.

V kolikor najemniki denacionaliziranih stanovanj ne želijo ostati najemniki in želijo kupiti drugo stanovanje na trgu ali stanovanje v katerem prebivajo, če se lastnik s tem strinja ali če želijo iti v gradnjo stanovanjske hiše so upravičeni, v skladu s 173. členom SZ-1, do nepovratnih državnih sredstev v višin 74 % od vrednosti stanovanja, ki ga zasedajo.

2.10 DELOVNA RAZMERJA

Priporočilo številka 70 – določitev prednostnih nalog inšpekcijskih služb

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):

Glede priporočila št. 70, da vlada prednostne naloge za delo inšpekcijskih služb določi v predpisu, Inšpektorat republike Slovenije za delo pojasnjuje, da so prednostne naloge Inšpektorata RS za delo že opredeljene v novem Zakonu o inšpekciji dela (ZID-1).

2.10.1 Neplačevanje plač in prispevkov za socialno varnost

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh od vlade terja takojšnje sprejetje ukrepov, ki bodo zagotovili pregleden, učinkovit in hiter sistem nadzora nad plačevanjem plač, tako v neto zneskih plače kot vseh odtegljajev.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarja, da je eden od ciljev novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je tudi zagotavljanje večje finančne oz. socialne varnosti delavcev z uveljavitvijo jasnejših pravnih podlag za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo lahko poda delavec delodajalcu v primerih neizplačila plače oziroma bistveno zmanjšanega izplačila plače, zamudi oziroma nerednem izplačevanju plače kot tudi zaradi neplačevanja prispevkov za socialno varnost s strani delodajalca. V zvezi z izplačilom plače je

93

pomembna tudi določba, po kateri je pisni obračun, ki ga mora delodajalec izdati delavcu ob vsakokratnem izplačilu, verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je upravičen delavec, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan.

Inšpektorat RS za delo (IRSD) ugotavlja, da so bili primeri oziroma tematike, ki jih varuh predstavlja v svojem 20. rednem letnem poročilu in se nanašajo tudi na delo IRSD, uspešno zaključeni, zato glede njih ne dajemo dodatnih pojasnil.

V povezavi s podatkom, da se je število pobud s področja delovnih razmerij, ki jih je v letu 2014 obravnaval varuh (poglavje 2.10, stran 255), pa IRSD pojasnjuje, da se število prijav, ki jih prejme IRSD, ne zmanjšuje, ampak se iz leta v leto povečuje (ne samo na področju delovnih razmerij, ampak tudi na področju varnosti in zdravja pri delu ter na področju socialnih zadev). V letu 2014 je IRSD tako prejel že 7319 novih prijav, od tega s področja delovnih razmerij 6.360 prijav. Ob tem je IRSD v letu 2014 kljub nekoliko nižjemu številu nadzorov (ker so ti bolj zahtevni; 2014: 17.392 pregledov, 2013: 18.745 pregledov) ugotovil več kršitev kot v preteklih letih (2014: 29.685 kršitev, 2013: 27.832 kršitev).

2.10.2 Posvet: kdo je delu ukradel čast

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh znova predlaga vladi, naj zagotovi, da bodo postopki pri vseh nadzornih institucijah (inšpektorati, sodišča in drugi) potekali v razumnih rokih. Predlaga se kadrovska okrepitev, kjer je to potrebno, s prerazporeditvijo javnih uslužbencev.

Inšpektorat RS za delo (IRSD) (poglavje 2.10, stran 255) sodelovanje med organoma ocenjuje kot dobro in uspešno, ter da podpiramo 83. priporočilo varuha (stran 257), da vlada zagotovi kadrovsko okrepitev nadzornih institucij, kjer je to potrebno. Kadrovsko podhranjenost IRSD ugotavljajo številni državni organi, poleg varuha tudi Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, Državni zbor, Državni svet, pa tudi sindikati. Tudi iz Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2014 – 2018 izhaja zaveza po kadrovski krepitvi inšpektorjev za delo.

Zaposleni v javnem sektorju

Ministrstvo za javno upravo:Varuh v poročilu predlaga glede plačane pravne pomoči, da se vsebino 15. člena Zakona o javnih uslužbencih nadomesti z vsebino iz 96. člena zakona o državnem tožilstvu. Ministrstvo za javno upravo (MJU) v zvezi s tem sporoča, da je predlog varuha upoštevan, saj smo na MJU že v začetku leta 2015 uskladili novo besedilo 15. člena ZJU z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za finance in ga vključili v predlog novega ZJU, ki ga pripravljamo.

V tem delu poročila je navedena tudi problematika odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za tiste javne uslužbence, ki so bili med 1.10.2010 in 31. 5. 2012 v bolniškem staležu v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali na porodniškem dopustu. Varuh človekovih pravic opozarja na neenakost med posameznimi kategorijami javnih uslužbencev, pri čemer utemeljevanje (ne)upravičenosti do izplačila razlike s plačilom prispevkov v času izplačila razlike po mnenju Varuha ni zadosten razlog za neenako obravnavo javnih uslužbencev.

94

Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU - Uradni list RS št. 100/13) določa način izplačila razlike v plači in ne posega v določbe področnih predpisov, iz katerih izhaja, da zaposleni, ki v navedenem obdobju niso prejemali plače, ampak starševsko nadomestilo ali nadomestilo v breme ZZZS, za čas prejemanja starševskega nadomestila oziroma nadomestila v breme ZZZS, ne morejo biti upravičeni do izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah.

Ob tem pa velja opozoriti, da izplačana nižja plača iz navedenega obdobja ne vpliva le na nižje porodniško nadomestilo oziroma nadomestilo za nego in varstvo otroka, na kar v poročilu opozarja Varuh, temveč vpliva tudi na pravice do izplačila ali višjega izplačila denarnih prejemkov, subvencij in plačil, ki jih upravičenci uveljavljajo iz javnih sredstev (npr. otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencija najemnine).

Sicer pa, kot izhaja tudi iz samega poročila, je Ministrstvo za javno upravo po uveljavitvi ZNIRPJU Varuhu človekovih pravic pojasnjevalo stališče, usklajeno z resorno pristojnima ministrstvoma za področje urejanja pravic iz naslova socialnega in zdravstvenega zavarovanja, ki ob nespremenjeni zakonodaji ne more biti drugačno. Zadnje pojasnilo ministrstva v tej zvezi je bilo posredovano Varuhu z dopisom številka: 0100-5/2015/2 z dne 3. 2. 2015.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh ugotavlja, da je bilo vsebinsko največ pobud povezanih s trpinčenjem, nadlegovanjem in šikaniranjem na delovnem mestu v različnih državnih organih in institucijah, pa tudi v organih lokalne samouprave in drugje v javnem sektorju. Čeprav ima po ZDR-1 Inšpektorat RS za delo (IRSD) pravico z globo kaznovati delodajalca, ki krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, varuh meni, da sedanja ureditev – ko nadzor nad zasebnimi delodajalci izvaja IRSD, nadzor nad delodajalci v javnem sektorju pa poleg IRSD še Inšpektorat za obrambo in Inšpektorat za javni sektor – ni zadovoljiva. Varuh že od leta 2009 predlaga zakonsko opredelitev enega državnega organa, ki bi izvajal preventivo, svetovanje, nadzor in sankcioniranje v primerih trpinčenja na delovnem mestu in vseh oblik diskriminacije na delovnem mestu, in sicer za zaposlene v zasebnem in javnem sektorju.

IRSD glede navedbe v povezavi s prepovedjo spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu (poglavje 2.10.3, stran 257), da zdajšnja ureditev, ko nadzor na zasebnimi delodajalci izvaja IRSD, nadzor nad delodajalci v javnem sektorju pa poleg IRSD še Inšpektorat za obrambo in Inšpektorat za javni sektor, ni zadovoljiva, pojasnjuje, da to ni edino področje, kjer prihaja do tovrstnega podvajanja (Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih, področje socialnih zadev in zdravja, rudarstvo ter varnost in zdravje pri delu).

Primer: Zaradi nezakonitega ravnanja Ministrstva za notranje zadeve policist ostal brez zaposlitve (str. 259)

Ministrstvo za notranje zadeve:Pod navedenim primerom Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: varuh) natančno in izčrpno opisuje potek predmetne zadeve in primer zaključi z vsebino dopisa Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ), št. 100-776/2010/69 (1501-02) z dne 27. 8. 2014, v katerem je bilo pojasnjeno, da se le-ta strinja z ugotovitvami varuha, da je bilo ravnanje MNZ v primeru naknadne odjave pobudnika iz obveznih zavarovanj nezakonito, vendar pa glede same reintegracije ne vidi možnosti zakonite rešitve (razen odločitve pristojnega sodišča), zato bo s pooblaščencem pobudnika vzpostavil stik glede možnosti

95

pobudnikove ponovne zaposlitve v organu ter tako poskušal zadevo rešiti v obojestransko zadovoljstvo.

MNZ je nato varuhu z dopisom, št. 100-776/2010/76 z dne 10. 2. 2015, v vednost poslal sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 699/2014 z dne 18. 12. 2014, s katerim je to zavrnilo pobudnikovo pritožbo, ki jo je vložil zoper sklep Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 60/2014 z dne 24. 4. 2014 (to je tožbeni zahtevek zavrglo, saj je ugotovilo, da je pobudnik sodno varstvo uveljavljal prepozno). Prav tako je MNZ varuha s tem dopisom obvestil, da se je 28. 10. 2014 sestal s pobudnikovim pooblaščencem, odvetnikom Vladimirjem Slakom iz Maribora ter da je bilo na sestanku dogovorjeno, da bo pooblaščenec pobudniku predstavil možne rešitve, ki smo jih predlagali (ponovna zaposlitev v Policiji, in sicer na delovnem mestu policista na Postaji mejne policije Gruškovje, s tem, da je bilo pooblaščencu pojasnjeno, da obstaja možnost dogovora glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na drugem delovnem mestu, ki bi ga predlagal pobudnik) ter ga o pobudnikovi odločitvi obvestil, vendar odgovora do danes nismo prejeli.

Prav tako je MNZ varuhu z dopisom, št. 100-776/2010/81 z dne 17. 7. 2015, v vednost posredoval še sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 53/2015 z dne 8. 6. 2015, s katerim je bila zavrnjena pobudnikova revizija, ki jo je ta vložil zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 699/2014 z dne 18. 12. 2014.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega menimo, da je v konkretnem primeru pokazal zavedanje svojega nezakonitega ravnanja ter željo po sporazumni (in zakoniti) rešitvi predmetnega spora.

Kršitve pravic šoferjevKršitve pravic varnostnikov in veriženje podjetij

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):V zvezi z navedbami varuha, ki se nanašajo na problematiko veriženja podjetij pojasnjujemo, da je MGRT seznanjeno z omenjenimi poslovnimi praksami pa tudi z nekaterimi drugimi, ki se pojavljajo v slovenskem poslovnem okolju. Z zakonskimi rešitvami, ki so bile uveljavljene s predzadnjo novelo Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 82/13; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1H) in novimi ukrepi v okviru zadnje novele Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1I) želimo nekatere izmed njih, med drugim tudi veriženje podjetij, še bolj omejiti.

Kot že omenjeno, je bila z novelo ZGD-1H vzpostavljena elektronska platforma za preverjanje omejitev ustanavljanja gospodarskih družb in podjetnikov ter pridobivanje poslovnih deležev. Omejitev ustanavljanja družbe ali samostojnega podjetnika in pridobivanja poslovnih deležev velja za osebo:ki je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine,ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov za izplačilo plače in nadomestilo plače ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek,ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov za izplačilo plače in nadomestilo plače ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek.

96

Glavni namen koncepta omejitev ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev je v preprečevanju ustanavljanja družb in samostojnih podjetnikov in pridobivanja poslovnih deležev s strani poslovno nepoštenih fizičnih in pravnih oseb.

Hkrati se je z namenom preprečevanja zlorab vpisa poslovnega naslova ene ali več gospodarskih družb oziroma samostojnih podjetnikov na naslovu brez dovoljenja ali vednosti lastnika objekta subjektu vpisa ob prijavi za vpis v register z novo ureditvijo naložilo, da ob prijavi vpisa priloži overjeno izjavo lastnika objekta, s katero dovoljuje poslovanje samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe na tem naslovu.

Novela ZGD-1I nadgrajuje koncept omejitev ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev, zaostruje pogoje, pod katerimi bo mogoče posegati v minimalni osnovni kapital družbe, uveljavlja dodatne razloge za prenehanje družb, krepi sistem sankcioniranja kršitev in nekatere druge institute.

Novela prinaša tri nove varovalke pri ustanavljanju. Skladno z varovalko v tretjem odstavku 10.a člena ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne bo mogla postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Omejitev ne bo veljala, če bodo družbe z omejeno odgovornostjo izpolnjevale pogoje v zvezi s TRR, davčnimi obveznostmi in zaposlovanjem.

Z varovalko želimo preprečiti veriženje družb in kopičenje družb »na zalogo«.

Naslednjo varovalko pri ustanavljanju in pridobivanju poslovnih deležev se veže na obstoj okoliščin, vezanih na prekrške v zvezi s plačilom za delo in zaposlovanjem na črno. Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne bo mogla postati oseba, ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno. Omejitev bo veljala tri leta od pravnomočnosti sodbe oziroma prekrška. Z ukrepom želimo omejiti zlorabe na področju neizplačevanja plač in zaposlovanja na črno.

Zadnja nova varovalka je vezana na obstoj več kot 50-odstotnega lastništva v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Omejitev bo veljala eno leto od datuma izbrisa družbe iz sodnega registra. Z njo želimo posredno doseči, da bi bilo poslovodstvo bolj odgovorno pri vodenju družb in posledično ne bi prihajalo do izbrisov družb po uradni dolžnosti v tolikšni meri kot do sedaj.

ZGD-1I širi varovalko v zvezi z nepredlagatelji obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Z ZGD-1I bo omejitev veljala za osebe, ki so bile v zadnjih 12 mesecih objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov. Varovalka bo veljala tudi za osebe s posrednim ali neposrednim več kot 25-odstotnim deležem v kapitalu kapitalskih družb.

Na MGRT ocenjujemo, da bodo ukrepi pripomogli k zmanjšanju pojavnosti nepoštenih poslovnih praks pri ustanavljanju, prenašanju poslovnih deležev, poseganju v osnovni kapital gospodarskih družb, pa tudi praks, povezanih z izstopanjem fizičnih oseb iz lastništva gospodarskih družb in navzkrižnim lastniškim povezovanjem gospodarskih družb.

97

Inšpektorat RS za delo glede veriženja podjetij z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile njihove aktivnosti v zadnjih dveh letih, usmerjene v spremembo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z namenom, da bi se delodajalcem, ki pravnomočno ugotovljeno kršijo pravice delavcev, omejilo ustanavljanje novih družb, uspešne.

2.10.6. Postopki pri nadzornih institucijah

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh predlaga, da vlada razmisli o okrepitvi pristojnosti Inšpekcijskega sveta.

Glede novega Zakona o inšpekciji dela (ZID-1) in strokovnih pomočnikov pojasnjujemo, da tudi Inšpektorat RS za delo (IRSD) upa, da bo ta institut kljub omejitvam zaposlovanja v javnem sektorju uresničen in bo IRSD lahko strokovne pomočnike tudi dejansko zaposlil.

2.10.3 Položaj delavcev v primeru izredne odpovedi zaposlitve

Priporočilo 85 - Ponavljamo: spremembe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi nesolventnosti in prisilnem prenehanju, da se bodo kot prednostne terjatve štela tudi neplačila za opravljeno delo, ki ga posameznik mora opraviti, preden poda izredno odpoved delovnega razmerja.

Ministrstvo za pravosodje:Varuh ponovno opozarja na svoja neuresničena priporočila glede nujno potrebnih sprememb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)47. Plačilo za opravljeno delo, preden posameznik poda izredno odpoved delovnega razmerja po 111. členu Zakona o delovnem razmerju (ZDR-1), ker mu delodajalec določeno obdobje ni izplačal plače, mora po mnenju Varuha postati prednostna terjatev zaposlenega v stečajnem postopku, saj naj bi zgolj trimesečno obdobje pred uvedbo stečaja delodajalca zaposlenih ne varovalo dovolj, kar naj bi izhajalo tudi iz primera, ki ga Varuh izpostavlja v svojem poročilu.

Varuh je že v preteklosti v Letnih poročilih opozarjal, da so delavci, ki podajo izredno odpoved, v slabšem položaju kot delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja delodajalca (predvsem glede uveljavljanja terjatev v stečajnem postopku in upravičenosti do pravic iz Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS) in v letošnjem poročilu navaja, da bo opozarjal tudi v prihodnje.

Strinjamo se, da so se delavci iz opisanega primera znašli v nezavidljivi, precej brezizhodni situaciji. Vendar pa mora poudariti, da rešitev, kot je v priporočilu varuha predlagana, ne bi rešila stiske teh delavcev ali delavcev v podobni situaciji. Četudi bi bilo ob oceni, da je to primerno, v ZFPPIPP določeno, da se bodo kot prednostne terjatve štela tudi neplačila za opravljeno delo, ki ga posameznik opravi, preden poda izredno odpoved delovnega razmerja zaradi neplačevanja plač, bi namreč še vedno nekdo moral podati predlog za uvedbo stečajnega postopka.

Poleg tega želimo poudariti, da se v določenih primerih razlogi za izredno odpoved delovnega razmerja48 in razlogi za neizpodbojno domnevo trajne nelikvidnosti, ki je razlog za začetek

47 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.. 48 Zaradi neizplačila plač lahko delavec po 111. členu ZDR-1 izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

98

stečajnega postopka49, prekrivajo. V teh primerih ima delavec na izbiro, ali se odloči za izredno odpoved delovnega razmerja ali za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Če se odloči za drugo možnost, je skladno s šestim odstavkom 233. člena ZFPPIPP oproščen založitve predujma.

Vsekakor drži, da se pravni položaj delavca, ki poda izredno odpoved delovnega razmerja, razlikuje od položaja delavca, ki mu preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka. Vendar pa Vlada meni, da ni nujno, da so v vsakem primeru v slabšem položaju, kot navaja varuh.

Delavec, ki poda izredno odpoved delovnega razmerja zaradi neplačevanja plač, ima možnost, da prisilno zahteva poplačilo svoje terjatve od delodajalca v postopku izvršbe. Z uveljavitvijo ZDR-150 (in prilagoditvijo Zakona o izvršbi in zavarovanju51 novi ureditvi) se je njegov položaj dodatno izboljšal tako, da lahko na podlagi pisnega obračuna plače, ki ima po novem lastnost verodostojne listine, neposredno predlaga postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. Delavec, ki je podal izredno odpoved in je zahteval poplačilo svoje terjatve v postopku izvršbe, bo lahko imel v primeru morebitnega kasnejšega stečaja delodajalca celo boljši pravni položaj in možnosti za poplačilo kot delavec, kateremu bo prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja. Drži, da so terjatve plačila treh minimalnih mesečnih plač prednostne terjatve v stečaju, vendar pa ima delavec, ki je že začel s prisilno izterjavo svojih neizplačanih plač, položaj ločitvenega upnika na premoženju delodajalca, na katerem je predlagal izvršbo. Z začetkom izvršbe je namreč delavec pridobil prisilno zastavno pravico na predmetu izvršbe in s tem pravico do »prednostnega« poplačila iz tega premoženja.

Vlada nadalje pojasnjuje, da Ministrstvo za pravosodje v skladu z Normativnim delovnim programom Vlade za letošnje leto pripravlja novelo Zakona o sodnih taksah, v okviru katere proučuje tudi možne rešitve za olajšanje dostopa do sodišča v primerih, ko mora delavec najprej vložiti tožbo, preden lahko vloži predlog za izvršbo (torej v primeru, ko delavec, ki mu ni bila izplačana plača, ni prejel niti pisnega obračuna plače, na podlagi katerega bi lahko začel postopek izvršbe). Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bosta kljub pomislekom, ki jih tu navaja Vlada, dodatno temeljito proučila izpostavljeno problematiko ter možnosti za dodatno varstvo takšnih delavcev – tako v okviru veljavne zakonodaje (npr. možnosti v okviru inšpekcijskega nadzora nad delodajalcem) kot tudi morebitnih dodatnih normativnih rešitev.

– mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,– mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,– mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,– mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,– delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost.49 Po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja:1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.50Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr. in 47/15 – ZZSDT.51Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 53/14).

99

2.10.4 Volontersko pripravništvo

Priporočilo 86: Vlada naj sprejme ukrepe, ki bodo preprečevali izvedbo pripravništva brez plačila stroškov v zvezi z delom in vsaj minimalne nagrade.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh predlaga vladi naj sprejme ukrepe, ki bodo preprečevali izvedbo pripravništva brez plačila stroškov v zvezi z delom in vsaj minimalne nagrade. Vlada je na svoji 13. redni seji sprejela sklep št. 10010-1/2014/10 z dne 11.12.2014, da ne podpira volonterskega pripravništva v javnem sektorju. S sklepom je naložila pristojnim ministrstvom, da v najkrajšem možnem času pripravijo spremembe področnih zakonov, ki dopuščajo volontersko pripravništvo in hkrati razmislijo o nujnosti obveznega pripravništva za samostojno opravljanje dela.

Ministrstvo za javno upravo:Glede predloga varuha v zvezi z volonterskim pripravništvom Ministrstvo za javno upravo (MJU) pojasnjuje, da bo določba drugega odstavka 108. člena ZJU, ki volontersko pripravništvo omogoča, črtana, torej je predlog novega ZJU ne vsebuje več.

Ministrstvo za pravosodje:V poročilu Varuh omenja pravosodje kot eno izmed področij, kjer je pripravništvo pogoj za opravljanje strokovnega izpita. Glede volonterskega pripravništva varuh meni, da to pripravništvo ne sme pomeniti morebitnega nadomeščanja rednih zaposlitev, saj je njegov namen v tem, da mladi pridobijo praktične izkušnje, razvijejo veščine in se usposobijo za samostojno opravljanje poklica.

V zvezi z navedenim Vlada z vidika pristojnosti Ministrstva za pravosodje uvodoma pripominja, da pripravništvo ni pogoj za pristop k pravniškemu državnemu izpitu (PDI), poleg tega pa se volontersko pripravništvo po Zakonu o pravniškem državnem izpitu (ZPDI)52 tako na normativni ravni kot tudi v praksi bistveno razlikuje od drugih oblik volonterskega pripravništva, kar terja in dovoljuje tudi drugačen pristop k urejanju te problematike.

Opravljanje pripravništva po ZPDI, katerega del je sodniško pripravništvo, za pristop na PDI ni obvezno, saj je mogoče k navedenemu izpitu pristopiti tudi brez pripravništva po nekoliko daljšem obdobju zaposlitve pri državnih organih in drugih subjektih, ki jih taksativno določa ZPDI. Vendar pa ima predhodno opravljanje pripravništva po ZPDI v primerjavi z neposrednim pristopom na PDI za kandidate nekatere prednosti, ki se nanašajo predvsem na čas, potreben za izpolnitev pogojev za pristop na PDI, možnost volonterskega opravljanja pripravništva ter na kvaliteto priprave na PDI. Zaradi tega večina kandidatov na PDI pristopi po opravljenem pripravništvu, kar jim država omogoča z relativno velikim številom mest, predvidenih za sodniške pripravnike (na podlagi podzakonskih predpisov lahko sodniško pripravništvo v dveh letih opravi skoraj 1400 kandidatov). Vendar pa od spomladi leta 2013, ko so bile s spremembami delovnopravne zakonodaje uvedene nekatere nove finančne obveznosti za delodajalce na področju zaposlovanja za določen čas in volonterskega pripravništva, sodišča sprejemajo manj novih sodniških pripravnikov, kot je zanje predvidenih pripravniških mest.

Sicer pa se sodniško pripravništvo na splošno od pripravništva po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) bistveno razlikuje. Razlike so tako v namenu, kot tudi v vsebini, načinu opravljanja in trajanju pripravništva. Pripravništvo po ZDR-1 se opravlja z namenom, da se pripravnik

52 Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 40/12 – ZUJF.

100

usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, sodniško pripravništvo kot del pripravništva po ZPDI pa zaradi usposabljanja za opravljanje pravosodnih funkcij in pravosodnih poklicev ter drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit. To pomeni, da se sodniški pripravnik ne usposablja za samostojno opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu, kar je sicer namen pripravništva po ZDR-1, temveč gre pri sodniškem pripravništvu za usposabljanje kot pripravo za pristop na pravniški državni izpit. Posledično je trajanje pripravništva po ZPDI omejeno na dve leti.

Navedene posebnosti sodniškega pripravništva veljajo tako v primeru, ko se sodniško pripravništvo opravlja v delovnem razmerju na sodišču, kot v primeru, ko se to pripravništvo opravlja v okviru delovnega razmerja pri drugem delodajalcu oziroma volontersko. Pri tem je treba dodati, da sodniški pripravniki, ki opravljajo pripravništvo v okviru delovnega razmerja pri drugem delodajalcu oziroma volontersko, v času obveznega usposabljanja na sodišču izvajajo le tiste dejavnosti, ki so opredeljene v programu obveznega usposabljanja z namenom priprave za pristop na PDI. Na ta način niso vključeni v druge poslovne procese, ki se izvajajo na sodiščih, saj dejansko zasledujejo pretežno le svoj interes, ki je v usposabljanju za opravljanje PDI. Ti sodniški pripravniki opravljajo pripravništvo na način, kot ga dogovorijo s sodnikom mentorjem. Pri tem ne prihajajo na sodišče vsak dan in na sodišču niso prisotni 8 ur ter v okviru časa, ko so na sodišču prisotni, nimajo posebej organiziranega odmora za malico. Nimajo svojega urejenega delovnega mesta, ampak delo opravijo v skupnem prostoru za sodniške pripravnike ali doma. Njihova prisotnost se na sodišču posebej ne evidentira. Sodišča navedenim pripravnikom ne zagotavljajo posebnih delovnih pogojev, saj njihovo delo v okviru pripravništva k storilnosti višjih sodišč ničesar ne prispeva. Za navedene sodniške pripravnike namreč še posebej velja, da z opravljanjem sodniškega pripravništva zasledujejo le svoj interes, ki je v usposabljanju za pristop na PDI. Zaradi navedenih značilnosti se volontersko sodniško pripravništvo še dodatno razlikuje od volonterskega pripravništva po ZDR-1 in kot tako ne predstavlja morebitnega nadomeščanja rednih zaposlitev.

Ne glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje pripravlja širšo analizo področja pravniškega državnega izpita, na podlagi katere bo pristopilo k pripravi večjih sprememb navedenega področja in pri tem upoštevalo tudi zgoraj navedeno priporočilo Varuha.

Priporočilo št. 86 in 87

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:Varuh zahteva, da država zagotovi ustrezne finančne vire in nadzor nad izvajanjem pripravništva ter sprejme ukrepe, nadzore in kaznovanje za preprečevanje zlorab in dela brez plačila stroškov in minimalne nagrade.

Na področju vzgoje in izobraževanja pripravništvo ni obvezno, je le ena od oblik pridobivanja ustreznih delovnih izkušenj za pristop na strokovni izpit. Omogoča, da se strokovni delavci, ki ne dobijo zaposlitve na prostem delovnem mestu, lahko kljub temu usposobijo za samostojno opravljanje dela in pristopijo k opravljanju strokovnega izpita, ter si s tem povečajo možnost zaposlitve v bodoče. Pri volonterskem pripravništvu se je iz sredstev proračuna krilo povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela pripravnika ter pri pripravništvu v šolah tudi dodatek za delo s pripravnikom. Ker je Vlada RS decembra 2014 sprejela sklep, da volonterskega pripravništva v javnem sektorju ne podpira, ministrstvo ne razpisuje več volonterskih pripravniških mest.

101

2.11 POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

2.11.1 Pokojninsko zavarovanje

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Poročilo varuha izpostavlja ugotovitve v zvezi z neuresničitvijo priporočila iz preteklega poročila, ki je priporočil izvedbo analize uresničevanja in učinkov Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 96/12 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) do konca leta 2014, izvedbo javne razprave v zvezi s predmetno temo in morebitno pripravo sprememb pokojninske zakonodaje na podlagi ugotovitev analize.

MDDSZ v odziv na priporočilo oziroma opozorilo o neuresničitvi pojasnjuje, da je bila v letu 2014 opravljena analiza učinkov ZPIZ-2 in izdana publikacija z naslovom Učinki pokojninske reforme in nadaljnji koraki, ki jo je pripravila delovna skupina za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2013. Predmetna publikacije je javno dostopna na spletnih straneh MDDSZ, ureja pa tako učinke pokojninske reforme, ki jih je bilo zaznati do izdaje publikacije, kot tudi priporočila za naprej. Opravljena analiza je bila objavljena v maju 2014. Pojasnjujemo tudi, da je v zvezi z nadaljnjim razvojem pokojninskega sistema imenovana Delovna skupina za pripravo Bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi do konca leta izdelala Belo knjigo, v kateri bo pripravljen strokovni pregled trenutne zakonodaje, učinki pretekle pokojninske reforme, poleg tega pa podani tudi predlogi za morebitne prihodnje spremembe pokojninske zakonodaje ter tudi pokojninskega sistema kot takega. MDDSZ glede na zapisano meni, da očinki o neuresničitvi priporočila Varuhinje tako niso utemeljeni, saj je bila v preteklem letu izvedena analiza učinkov zadnje pokojninske reforme, ravno tako se učinki spremljajo še naprej, predvidene rešitve ter poglede na trenutno ureditev pokojninskega sistema pa bo podala tudi strokovna Delovna skupina za pripravo Bele knjige pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

- opozorilo št. 88 glede izboljšanja informiranosti in komunikacije z zavarovanci (str. 269)

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ob uveljavitvi vsakokratnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma drugih predpisov, ki se nanašajo na delo Zavoda, kot tudi ob spremembah in dopolnitvah le-teh, v sredstvih javnega obveščanja opozarja na posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pogoje za priznanje le-teh in postopek za njihovo uveljavitev. Vse navedeno je objavljeno tudi na spletni strani Zavoda. Informacije so zavarovancem kot tudi drugim osebam dostopne na vseh območnih enotah Zavoda, tako osebno pri informatorjih, kot tudi v obliki informativnih zloženk. Informacije pa so dostopne tudi po telefonu in e- pošti.

Enako velja ob uveljavitvi posameznih sporazumov o socialni varnosti, saj Zavod pripravi številna pojasnila za sredstva javnega obveščanja kot tudi na spletni strani Zavoda. Za posamezni sporazum so dostopne informativne zloženke, ki so na razpolago na območnih enotah Zavoda. Informacije o tem nudijo informatorji Zavoda, in sicer osebno, po telefonu kot tudi po e - pošti. Države pogodbenice oziroma njihovi nosilci pokojninskega zavarovanja pa imajo podrobnejše informacije objavljene na svojih spletnih straneh.

Zavod nudi informativne izračune glede datuma izpolnitve pogojev za upokojitev kot tudi glede višine pokojnine. Od držav oziroma republik bivše SFRJ takšne izračune nudi tudi Republika Hrvaška, in sicer od članstva v EU. Je pa z nosilcem pokojninskega zavarovanja Republike Hrvaške (v nadaljevanju HZMO) enkrat letno na sedežu Zavoda v Ljubljani organiziran govorilni dan, na katerem strokovnjaki HZMO nudijo podrobne informacije glede hrvaške zakonodaje.

102

Pojasnjujemo še, da se nezadovoljstvo posameznikov in pritožbe zavarovancev pojavljajo predvsem zaradi višine pokojnine, ki naj ne bi zadoščala za kritje življenjskih stroškov oziroma dostojno življenje kot tudi ne za kritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi bolezni v starosti. Nezadovoljstvo posameznikov, ki so del svoje delovne dobe dopolnili v eni od držav, bivši republiki SFRJ, pa se pojavlja zaradi različnih pogojev za pridobitev pravic v državah pogodbenicah, zaradi česar ne pridobijo pravic istočasno v vseh državah pogodbenicah. Največ nezadovoljstva pa povzroča dejstvo, da je višina pokojnin v teh državah nižja kot za enako dobo, prebito v zavarovanju v Republiki Sloveniji, na kar pa Zavod ne more vplivati.

- opozorilo št. 89 glede skrajšanja rokov (str. 270)

Zavod redno spremlja čas trajanja postopkov za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pripravlja analize in ukrepe, ki so v njegovi moči ali pristojnosti, da bi bil čas trajanja postopka čimkrajši. Tako so podatki za leto 2014 bistveno ugodnejši kot za leto 2013, saj je bil čas trajanja postopka na prvi stopnji kar za 13 dni krajši in je znašal 62 dni. Tako primeroma znaša povprečni čas za starostno pokojnino 50 dni. V zakonitem roku dveh oziroma štirih mesecev je bilo v letu 2014 na Zavodu skupaj rešenih 83,7 odstotka zahtevkov za uveljavljanje pravic na prvi stopnji. Zavodu je uspelo zvišati delež v roku rešenih zadev skoraj pri vseh zahtevkih za priznanje pravic. Pri tem je potrebno poudariti, da v nekaterih primerih traja postopek dlje časa zaradi pridobivanja manjkajočih podatkov, na primer o plačah, ki jih dajalec podatkov ni pošiljal v določenih rokih. V takih primerih se zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za priznanje pravice, v skladu z določbo 180. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13, v nadaljevanju ZPIZ-2) določi akontacija.

Nadalje Zavod pojasnjuje, da je čas trajanja postopkov, v kolikor je v skladu z določbo 181. člena ZPIZ-2, potrebno izvedensko mnenje (glede invalidnosti, potrebe po stalni pomoči in postrežbi…) odvisen predvsem od dolžine predhodnega postopka za oceno na invalidski komisiji, kamor sodi pridobivanje medicinske in delovne dokumentacije. Le-ta se pridobiva od delodajalcev, zdravnikov specialistov ali osebnega zdravnika zavarovanca. V povprečju je v letu 2014 znašal čas za pridobitev in pripravo dokumentacije 44 dni, kar je 6 dni manj kot v predhodnem letu. Skrajšal se je tudi povprečni čas trajanja postopka za oceno na invalidski komisiji, ki zajema čas od popolne medicinske in delovne dokumentacije do podaje izvedenskega mnenja in sicer iz 61 dni v letu 2013 na 56 dni v letu 2014.

Glede časa trajanja postopkov v primerih, ko je zavarovanec dopolnil del dobe v eni od držav EU ali držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju pa se pojasnjuje, da je ta čas odvisen tudi od pridobitve potrebnih informacij od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja. Zato Zavod tem zavarovancem svetuje, da vsaj pol leta pred nameravano upokojitvijo vložijo zahtevo za ugotovitev delovne dobe v tujini. Z namenom skrajšanja teh postopkov so organizirani sestanki vodstev zavodov, nosilcev pokojninskega zavarovanja držav, nekdanjih republik SFRJ. Zavod je po sporazumih o socialnem zavarovanju organ za zvezo in kot tak z organi za zvezo drugih držav pogodbenic organizira sestanke in se dogovarja za ukrepe, ki skrajšujejo postopke. Se je pa tudi tu povprečni čas trajanja postopka znižal in znaša 124 dni.

- opozorilo št. 90 glede evidenc, ki vplivajo na pravice posameznikov (str. 270)

V zvezi z očitki, da v primeru informativnih izračunov datuma upokojitve in višine pokojnine podatki niso preverjeni do te stopnje, da se izključi možnost izdaje še enega, za posameznika manj ugodnega izračuna in izključi možnost, da zavarovanec pri različnih območnih enotah pridobi različen informativni izračun za enako obdobje, pojasnjujemo, da Zavod v zadnjih nekaj letih vlaga vse napore v pravilnost in popolnost podatkov matične evidence zavarovancev. Z

103

namenom zavarovancem zagotoviti čim bolj popolno informacijo tako o datumu izpolnitve pogojev, kot tudi o okvirni višini pokojnine, se postopek podaje informacije loči v dve fazi. Tako se v prvi fazi zberejo in preverijo vsi podatki potrebni za pravilen izračun, v drugi fazi pa se informativni izračun tudi izdela. V preteklosti so se podatki zbirali in urejali šele ob nastopu zavarovanega primera, informativni izračuni pa so bili izdelani na podlagi razpoložljivih podatkov. Pri tem je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da zavarovanci v svojih večkrat vloženih zahtevah navajajo različne podatke, predvsem kar se tiče osebnih okoliščin, ki vplivajo na datum izpolnitve pogojev, kot so število otrok, ki vpliva na znižanje starostne meje, čas trajanja služenja obveznega vojaškega roka, ki prav tako vpliva na znižanje starostne meje, ipd..

Nadalje pojasnjujemo, da v skladu z določbo šestega odstavka 140. člena ZPIZ-2 Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo, in sicer je Zavod to dolžan prvič storiti v letu 2015, to je za vse tiste zavarovance, ki so rojeni v letu 1957. Pri tovrstnih informativnih izračunih osebne okoliščine, ki vplivajo na datum izpolnitve pogojev za priznanje pravice do starostne ali predčasne pokojnine, niso upoštevane, saj Zavodu niso znane. Lahko pa se zavarovanec po prejemu te informacije obrne na Zavod, kjer mu bo izdelana nova informacija na podlagi podatkov, ki jih zavarovanec navaja v svoji zahtevi.

Varuhinja navaja tudi, da se je nanjo obrnilo več posameznikov, ki se ne strinja z načinom urejanja dokupa pokojninske dobe po novi zakonodaji. Poročilo sicer navaja, da Varuhinja ustavne pobude na to temo ni vložila, temveč je prepustila izpodbijanje odločb posameznikom v vsakem konkretnem primeru, kar pa ne drži. Pojasnjujemo namreč, da pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije teče postopek ugotavljanja ustavnosti ZPIZ-2 z vidika dokupa pokojninske dobe in morebitne povratne veljave njegovih določb v zvezi z dokupom, ki so ga posamezniki opravili po predhodno veljavnih zakonodajah, ravno na pobudo Varuhinje. O ustavnosti reformirane ureditve bo tako odločalo Ustavno sodišče RS.

- združljivost pokojnine in pridobitne dejavnosti (str. 270 – 271)

Nenazadnje pa varuhinja izpostavlja tudi morebitno problematičnost določb, ki nekaterim upokojencev omogočajo ohranjanje statusa samostojnega podjetnika, drugim pa ne. Meni, da bi bilo s predmetno ureditvijo lahko poseženo v ustavno načelo enakosti, zaradi česar predlaga, da pristojne institucije pristopijo k sistemski spremembi zakonodaje na način, ki bo enak za vse upokojence. MDDSZ v zvezi s predmetnim priporočilom pojasnjuje, da so predvidene spremembe zakonodaje, ki bodo spremenile možnosti dela upokojencev ob hkratnem prejemanju pokojnine. Spremembe, ki so zaenkrat pripravljene še na ravni MDDSZ naj bi bile sprejete in stopile v veljavo še v tem letu, s čimer naj bi se med drugim rešila tudi problematika tistih upokojencev, ki bi morali v skladu z zakonodajo do konca letošnjega leta uskladiti svoj statut, torej za tiste upokojence, ki bi se do konca leta morali odločiti, ali bodo zaprli samostojno dejavnost in prejemali pokojnino ali pa se bodo vključili v zavarovanje, pri čemer pa se jim za čas ponovne vključitve pokojnina ne bo izplačevala. Predvidene so tako spremembe, ki bodo na novo uredile možnost dela upokojencev, tako v okviru ohranjanja samostojnega podjetništva, kot tudi v okviru drugih oblik dela. Kot že zapisano, pa so predmetne spremembe zaenkrat oblikovane še v okviru MDDSZ in niso bile predstavljene zainteresirani javnosti, niti niso bile obravnavane na Ekonomsko-socialnem svetu.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zavod) navaja določbo ZPIZ-2, ki v 108. členu določa, da je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja.

ZPIZ-2 predvideva tudi določene kategorije oseb, med njimi tudi upokojence, ki lahko ob prejemanju pokojnine še nadalje opravljajo samostojno pridobitno dejavnost. To so tisti

104

upokojenci, za katere zavarovanje ni bilo obvezno oziroma so uveljavili izvzem iz obveznega zavarovanja po 18. členu prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01, 108/02, 135/03, 72/05, 69/06, v nadaljevanju ZPIZ-1) in tisti upokojenci, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred 1.1.2000 in pri tem obdržali lastništvo družb, v kateri so hkrati poslovodna oseba. Ti upokojenci lahko ob prejemanju pokojnine opravljajo pridobitno dejavnost do 31.12.2015 (sprva je bil rok za uskladitev statusa določen v ZPIZ-2, in sicer do 31.12.2013, nato podaljšan do 31.12.2014 v skladu z določbo 115. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS št. 111/13 in 97/14, v nadaljevanju ZMEPIZ-1), nazadnje pa podaljšan do 31.12.2015 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 97/14, v nadaljevanju ZMEPIZ-1A).

V skladu z ZMEPIZ-1A pa so tisti uživalci pokojnin, ki so na dan 31.12.2012 opravljali samostojno pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost in ne sodijo v kategorijo oseb po 406. členu ZPIZ-2, lahko opravljali svojo dejavnost do 31.1.2015. Do tega datuma so morali upokojenci prenehati z opravljanjem dejavnosti (izbris iz poslovnega registra) ali pa vložiti prijavo v obvezno zavarovanje za najmanj 20 ur na teden in se jim v skladu z določbo tretjega odstavka 116. člena ZPIZ-2 pokojnina izplačuje v sorazmernem delu. Tistim upokojencem, ki svojega statusa niso uskladili do 31.1.2015, je Zavod po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca po določbah 15. člena ZPIZ-2 od 1.2.2015 dalje in s tem dnem tudi ustavil izplačilo pokojnine.

Pojasnjujemo, da je do uveljavitve ZMEPIZ-1A Zavod po uradni dolžnosti odločal o lastnosti zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne pridobitne ali druge dovoljene dejavnosti tistih upokojencev, ki niso zajeti z določbo 406. člena ZPIZ-2. V določenih primerih je prišlo tudi do ustavitve izplačila pokojnine. Z uveljavitvijo ZMEPIZ-1A pa so bile vse odločbe o lastnosti zavarovanca odpravljene v skladu z določbo 115. b člena ZMEPIZ-1, z opozorilom, da morajo upokojencu uskladiti svoj status do 31.1.2015.

Zavod ne more slediti očitkom Varuha, da gre za kršitev enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS, saj ZPIZ-2 jasno določa, da je prejemanje pokojnine in hkrati opravljanje pridobitne dejavnosti nezdružljivo. ZPIZ-2 predvideva prehodno obdobje za tiste upokojence, ki so v skladu z določbo 18. člena ZPIZ-1 lahko hkrati prejemali pokojnino in opravljali dejavnost. Ker pa ZPIZ-2 izvzema iz obveznega zavarovanja ne ureja, imajo ti upokojenci tako možnost uskladiti svoj status do 31.12.2015.

V zvezi s predlogom Varuha, da se izpostavljeno problematiko združljivosti pokojnine in pridobitne dejavnosti uredi na sistemski ravni pojasnjujemo, da je na podlagi obravnave te problematike na Ekonomsko-socialnem svetu dne 3.10.2014 in na podlagi Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016 v pripravi novela ZPIZ-2, ki bo urejala nadaljevanje oziroma ponovno opravljanje dela ali dejavnosti tudi po priznanju pravice do pokojnine.

- pokojnine uslužbencev nekdanjih zveznih organov (str. 267)

Zavod določa, da po uveljavitvi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (v nadaljevanju Sporazum), za obdobje zavarovanja, dopolnjenega pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji, prizna in izplačuje pokojnino srbski nosilec zavarovanja. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje uslužbencev nekdanjih zveznih organov so se namreč plačevali nosilcu v Beogradu, ki je po uveljavitvi Sporazuma dolžan, tako kot za vse ostale zavarovance, izplačevati pokojnino za to obdobje. V večini primerov pa je seštevek slovenske in srbske pokojnine nižji kot bi bila slovenska pokojnina priznana za skupno dobo dopolnjeno v obeh državah pogodbenicah.

105

Zahtevo za oceno ustavnosti Sporazuma glede uporabe Sporazuma za uslužbence nekdanjih zveznih organov je Ustavno sodišče Republike Slovenije zavrglo s sklepom št. U-I-135/13-13 z dne 23.10.2014.

V pripravi pa je predlog Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - ZPFOPIZ-1, ki bo urejal tudi problematiko višine pokojnine uslužbencev nekdanjih zveznih organov.

Na MDDSZ smo seznanjeni s problematiko nekdanjih zveznih uslužbencev, državljanov Slovenije, ki so v času službovanja v zveznih organih nekdanje SFRJ zaradi specifik takratne zakonodaje v tistem času plačevali prispevke v srbski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na tej podlagi tudi pridobili srbsko pokojninsko dobo. V SFRJ namreč (razen za vojaške zavarovance) ni obstajal zvezni sklad pokojnskega zavarovanja, zato so bili vsi delavci zavarovani v republiki, v kateri je imel sedež delodajalec. Seznanjeni smo tudi s stališčem Sindikata slovenskih diplomatov, da naj bi s tem, da se tistim delavcem, ki se upokojujejo po pričetku veljavnosti Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo ne prizna pravica do razlike po 5. odstavku 38. člena Sporazuma, prihajalo do nedopustne diskriminacije in kršitve Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Glede Ustavnega zakona MDDSZ meni, da je bil namen določbe 17. člena Ustavnega zakona, da se zagotovi zveznim uslužbencem, ki so bili v zvezne organe napoteni iz Slovenije, da zaradi osamosvojitve Slovenije ne bo prizadeta njihova pravica do socialne varnosti zaradi varstva dela in da jim bo RS zagotovila to pravico, v kolikor po predpisih SFRJ njihova pravica do socialne varnosti ne bo ustrezno zavarovana. Pravica teh delavcev je bila tako pravno zavarovana najprej z določbo 232. člena ZPIZ-1 in kasneje s sklenitvijo socialnih sporazumov s posameznimi državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ.

MDDSZ je tudi mnenja, da upokojenci, ki so se upokojili pred pričetkom veljavnosti Sporazuma, in upokojenci, ki se upokojujejo po pričetku njegove veljavnosti, niso v neenakopravnem položaju. Mnenje MDDSZ izhaja iz prakse Ustavnega sodišča, ki je že zavzelo stališče v vsebinsko enaki določbi socialnega sporazuma z Republiko Hrvaško, in sicer, da takšna določba ni protiustavna. To pomeni, da gre pri 5. odstavku 38. člena Socialnega sporazuma za standardno določbo v funkciji varovanja že pridobljenih pravic zavarovancev, ki kot taka ne more veljati za tiste zavarovance, ki posamezne pravice še niso pridobili. Ob tem je treba poudariti, da razlika med zveznimi uslužbenci, upokojenimi pred in po sklenitvi sporazuma ni v nobeni smeri drugačna kot ureditev ostalih zavarovancev, saj je izplačilo pokojnin za druge delavce, ki so delali v (SR) Srbiji, in ki se upokojujejo po sklenitvi Socialnega sporazuma, prav tako prevzela Srbija.

Ob tem bi želeli še spomniti, da Ustavno sodišče RS ni pritrdilo mnenju sindikata, ampak je predmetno zadevo zavrglo. Glede na to smo mnenja, da ne obstaja nobena pravna osnova za to, da bi se zavarovancem, bivšim zveznim uslužbencem, ki se upokojujejo po pričetku veljavnosti Sporazuma o socialnem zavarovanju, priznala pravica do razlike po 5. odstavku 38. člena Sporazuma oz. da bi se obravnavali enako, kot zavarovanci ki so se upokojevali pred pričetkom veljavnosti Sporazuma.

- nepriporočeno vložena vloga se šteje za nepravočasno (237)

Zavod v zvezi z uveljavljanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, upoštevajoč določbo 11. člena ZPIZ-2 vodi postopek v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem

106

postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP). Morebitna sprememba določbe drugega odstavka 68. člena ZUP ni v pristojnosti Zavoda.

- nerazpolaganje z računalniškimi aplikacijami (str. 274)

ZPIZ-2 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 96/12 dne 14.12.2012 in je začel veljati s 1.1.2013. Z njegovo uveljavitvijo so bili spremenjeni pogoji za pridobitev pravice do vseh pokojnin iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določen je bil tudi drugačen način odmere le-teh, kar je zahtevalo ustrezne programske aplikacije. Le-te zaradi obsežnosti in zahtevnosti navedenih sprememb kot tudi zaradi kratkega »vacatia legis« niso bile takoj oziroma v krajšem obdobju na razpolago. Zato je Zavod upravičencem v skladu z določbo 180. člena ZPIZ-2 izplačeval akontacije.

Po mnenju Zavoda bi daljši »vacatio legis« vplival na pripravo ustreznih programskih aplikacij oziroma na pripravo Zavoda za izvajanje novega zakona.

- kršitev pravic delavcu s priznano reintegracijo (str. 275)

Za zahtevke ugotavljanja lastnosti zavarovanca, ki so bili vloženi do 31.12.2013 in se je uporabljal ZMEPIZ, je v primerih, ko je zavarovancu glede na pravnomočno sodbo sodišča ali sodno poravnavo priznano delovno razmerje, zavarovanec pa je bil v enakem obdobju obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na kakšni drugi zavarovalni podlagi, potrebno upoštevati, da gre za pravnomočno urejena pravna razmerja, ki so imela za ves čas tudi vse pravne učinke, zato v rednih upravnih postopkih vanje ni dopustno posegati za nazaj, temveč se v teh primerih lahko spreminjajo le za naprej. Zavod je namreč pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca pri spreminjanju zavarovalnih podlag oziroma zavarovalnih razmerij upošteval tudi določbo 158. člena Ustave RS in na njem obstoječo sodno prakso pri spreminjanju zavarovalnih podlag. Pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca na podlagi ZMEPIZ, pomeni status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravno urejen status osebe, v katerega je mogoče posegati le ob izpolnitvi zakonskih pogojev in uživa varstvo v smislu določb 158. člena Ustave RS, ki določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom, ki ne more imeti učinka za nazaj (155. člen Ustave RS).

Po določbi prvega odstavka 83. člena ZMEPIZ-1, ki velja od 1.1.2014 se v primerih, če je bil s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, lastnost zavarovanca na tej podlagi pridobi za obdobja, v katerih zavarovanec ni bil vključen v obvezno zavarovanje. Če pa je bil s pravnomočno in glede plačila prispevkov izvršeno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, se lastnost zavarovanca ugotovi tudi za obdobja, v katerih je bil zavarovanec prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje ali je bil obvezno zavarovan kot oseba, upravičena do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, kar je v skladu z določbo drugega odstavka istega člena.

Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII lps 218/2014 z dne 17.2.2015 pa spreminja dosedanjo prakso v postopku ugotavljanja lastnosti zavarovanca na Zavodu za zahtevke, ki so bili vloženi do 31.12.2013. Iz sodbe namreč izhaja, da ko je za isto obdobje vzpostavljena podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča, se ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati. V kolikor je s pravnomočno sodbo delovnega sodišča priznan obstoj delovnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje

107

po 13. členu ZPIZ-1, ima le ta prednost pred drugimi zavarovalnimi podlagami. Sodba Vrhovnega sodišča je temeljila na določbah ZMEPIZ.

V kolikor pa bo upoštevana sodba Vrhovnega sodišča tudi za tiste primere, ko bi bil zahtevek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca vložen po 1.1.2014, pa je pričakovati, da bo potrebno pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca spremeniti dosedanjo prakso ugotavljanja lastnosti zavarovanca na Zavodu in upoštevati tudi določbo drugega odstavka 13. člena ZPIZ-2, ki določa, če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi. V tem primeru bi bilo potrebno spremeniti tudi določbo 83. člena ZMEPIZ-1.

Pokojnine uslužbencev nekdanjih zveznih organov

Ministrstvo za zunanje zadeve:Varuha je Sindikat slovenskih diplomatov (Sindikat) seznanil s problematiko nekaterih članov, ki so bili v času nekdanje skupne države poslani na delo v Beograd, prispevki za njihovo pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa so bili vplačani v srbski zavod. Do uveljavitve socialnega sporazuma z Republiko Srbijo v letu 2010 ni bilo problemov z izračunom pokojninske osnove za posameznike, ki so se želeli upokojiti, po uveljavitvi sporazuma pa se za čas pokojninskega zavarovanja v Srbiji upoštevajo precej nižje osnove, ki sicer veljajo za vse, ki so bili del zavarovalne dobe zaposleni v Srbiji. Sindikat meni, da je s tem kršen Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz leta 1991, ki je vsem zveznim funkcionarjem in uslužbencem, napotenim iz Republike Slovenije, jamčil enake pravice, kot so veljale za funkcionarje oziroma uslužbence v državnih organih Republike Slovenije (17. člen).

Varuh meni, da je treba določbe ustavnega zakona spoštovati in navedenim prizadetim omogočiti upokojitev pod enakimi pogoji, kot so veljali do uveljavitve socialnega sporazuma z Republiko Srbijo. Kasneje sprejeti nižji pravni akt ne more odvzeti ali omejiti pravic, ki so bile priznane s pravnim aktom najvišjega ranga.

Varuh meni, da je treba določbe ustavnega zakona spoštovati in navedenim prizadetim omogočiti upokojitev pod enakimi pogoji, kot so veljali do uveljavitve socialnega sporazuma z Republiko Srbijo. Kasneje sprejeti nižji pravni akt ne more odvzeti ali omejiti pravic, ki so bile priznane s pravnim aktom najvišjega ranga.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pripravlja predlog novega zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V dogovoru z Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za finance bo v predlog zakona vključena tudi določba, ki bo urejala zagotovitev proračunskih sredstev za izplačilo dela pokojnine osebam iz drugega odstavka 17. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (nekdanji zvezni uslužbenci), za čas ko so bili prispevki plačani v srbski pokojninski sklad.

Ministrstvo za zunanje zadeve soglaša s stališčem Varuha človekovih pravic, da je treba določbe ustavnega zakona spoštovati in navedenim prizadetim omogočiti upokojitev pod enakimi pogoji, kot so veljali do uveljavitve Socialnega sporazuma s Srbijo. Ministrstvo za zunanje zadeve se strinja s priporočilom Varuha vladi, naj z zakonom zagotovi enak položaj vseh, ki so bili po nalogu slovenskih državnih organov napoteni na delo v nekdanje zvezne organe in organizacije. Ministrstvo si bo tudi v bodoče aktivno prizadevalo, da se vprašanje zagotovitve sredstev in odmere pokojnin za omenjeno kategorijo oseb čim prej uredi na ustavno skladen način.

108

2.11.2 Invalidsko zavarovanje

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Inšpektorat RS za delo (IRSD) podpira pobude varuha za ureditev področja verifikacije poklicnih bolezni (poglavje 2.11.2), prav tako za kadrovske okrepitve centrov za socialno delo (poglavje 2.13) ter razširitev zmogljivosti varstveno-delovnih centrov (poglavje 2.13) in izboljšanje dostopnosti do storitev institucionalnega varstva odraslih oseb z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju (poglavje 2.13). Dodajamo še, da je MDDSZ sprejel in objavil Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozil (Uradni list RS, št. 71/14; 3.10.2014).

2.11.3 Pregled aktivnosti

Priporočilo št. 121 iz leta 2013 – posebna pozornost glede finančnih posledic predpisov na vseh področjih (ne le za državni proračun)

Ministrstvo za javno upravo: Varuh je leta 2013 podal tudi priporočilo številka 121, s katerim vladi in vsem državnim organom, ki pripravljajo predpise, priporoča, naj posebno pozornost namenijo finančnim posledicam novih rešitev na vseh področjih, ne le za državni proračun. Vse ne dovolj premišljene rešitve povzročijo poleg neposrednih tudi veliko posrednih stroškov, pri čemer posledic stisk državljank in državljanov nikoli ni mogoče ugotoviti v celotnem obsegu. Državni organi naj zato namenijo več pozornosti primernemu usposabljanju vseh, ki sodelujejo v postopkih priprave predpisov, ki imajo tudi izmerljive finančne posledice.

Za zagotovitev dodatnih kontrol, ki bodo omogočale, da bodo v obravnavo na vladi sprejeti samo predlogi predpisov, ki bodo zadostili določbam Resolucije o normativni dejavnosti, je v izvajanju projekt e-predpisi. Namen projekta e-predpisi je izboljšati proces sprejemanja predpisov (med drugim vključitev presoje izvedbe predpisov, začetek z ustrezno presojo posledic na gospodarstvo – MSP test) z vsemi nujnimi spremljajočimi procesi ter podpreti te procese z ustrezno informacijsko tehnologijo (ustrezna odprto kodna aplikacija). Prva faza omenjenega projekta zajema elektronsko podporo vladnih gradiv z modulom presoje posledic učinkov predpisov na gospodarstvo (MSP test), ki je v fazi izvedbe. Trenutno se pripravlja aplikacija. Nadzor nad izvajanjem omenjenih obveznosti bo zagotavljalo ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Za analizo finančnih učinkov predpisa na poslovne subjekte so bistvenega pomena potencialne obremenitve ali razbremenitve finančnih stroškov, zato je glavni cilj MSP testa kvantitativna ocena spremembe finančnih bremen in koristi, ki so posledica novih, spremenjenih ali ukinjenih obveznosti, ki jih zakonodaja povzroča subjektom. Kljub temu, da je trenutno v fazi izdelave MSP test, ki zajema presojo posledic na gospodarstvo, pa ni ovir, da pripravljavci predpisov že sedaj nebi pri pripravi gradiv vključili ocene finančnih posledic za posamezno področje.

2.12 ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Ministrstvo za zdravje:Varuh v svojem poročilu med drugim ugotavlja, da je bilo Ministrstvo za zdravje večji del leta brez vodstva, da so se menjavali tisti, ki so začasno vodili ministrstvo, kar je privedlo do tega, da se dlje časa niso izvajale nekatere upravne naloge, ki zahtevajo ustrezne politične smernice in navodila ministra.

109

S to zadnjo ugotovitvijo se je z Varuhom mogoče strinjati, saj je zaradi nenehnih menjav ministrov, pristojnih za zdravje, ter posledičnega pomanjkanja političnih usmeritev ter enovitega ter kontinuiranega vodenja zdravstvene politike in sistema, na marsikaterem področju delo zastalo. Slednje se v zadnjih letih še kako pozna tudi v zamikih pri pripravi, kot prav tako pravilno ugotavlja Varuh, ključne sistemske zakonodaje.

Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, je za prvo polovico svojega mandata predvidela pripravo enega ključnih področnih zakonov, in sicer Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Njegova priprava se je znotraj ministrstva že pričela. Obravnava in sprejem pa sta predvideni v prvi polovici naslednjega leta. Prav tako je v prvi polovici mandata, in to že v sklopu tega koledarskega leta uvrščena tudi Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 - 2025, ki predstavlja najvišji in krovni dokument za področje zdravstva. Dodatne spremembe ministrstvo predvideva še na področju zdravstvene dejavnosti, informatizacije zdravstvenega sistema (eZdravje, eRecept, eNapotnica), v zaključni fazi je tudi priprava reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči.

Na tem mestu naj dodamo, da se resnost priprave sprememb kaže tudi v tem, da je Ministrstvo za zdravje do tega trenutka že pripravilo in v obravnavo ter sprejem v Državni zbor RS posredovalo: - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 47/15),- Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (Uradni list RS, št. 56/15) in - Resolucijo o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Uradni list RS, št. 58/15). Tik pred posredovanjem v vladni postopek je Zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.

Glede zaostankov, ki občasno nastajajo pri pripravi odgovorov na vprašanja, lahko pojasnimo, da se varčevalni ukrepi, ki smo jih deležni zadnja leta, ter posledično zmanjševanje števila zaposlenih v državni upravi, žal pozna tudi v odzivnosti Ministrstva za zdravje na področju priprave odgovorov na pobude, vprašanja oziroma pritožbe občanov. Prav tako je potrebno pojasniti, da v zadnjih letih beležimo tudi znatni porast števila vprašanj, pobud, pritožb ipd., ki jih na Ministrstvo za zdravje posredujejo različni deležniki ter se nanašajo na zelo raznolika področja zdravstva, sociale ipd. navedeno seveda posledično pomeni, da pri odgovorih prihaja do določenih časovnih zamikov, ki pa se jih trudimo, kolikor nam to kadrovski resursi pač dopuščajo, karseda skrajšati. Priporočilo št 92 - Varuh predlaga vladi in državnemu zboru, da preučita primernost določb Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki omogočajo začasno vodenje posameznega ministrstva (stran 280).

Vlada se je seznanila s priporočilom in se zaveda, da začasno vodenje posameznega ministrstva lahko povzroči težave pri delu, a hkrati ugotavlja, da je v posameznih primerih začasno vodenje nujno.

2.12.1 Zakon o zdravstveni dejavnosti – nadzori v zdravstvu

Nadzori v zdravstvuMinistrstvo za zdravje:Glede nadzorov v zdravstvu Varuh ugotavlja, da se problematika glede na preteklo leto, ni v ničemer spremenila, s čimer se pa Ministrstvo za zdravje ne more strinjati. Namreč strokovne

110

nadzore od leta 2013 dalje na podlagi Pravilnika o izvajanju strokovnega nadzora s svetovanjem za posamezne poklicne skupine zdravstvenih delavcev, ki niso organizirani v poklicnih zbornicah oziroma strokovnih združenjih z javnim pooblastilom nad poklici, za katere ni zbornice z javnimi pooblastili, izvaja tudi Ministrstvo za zdravje samo. Na podlagi navedenega pravilnika Ministrstvo za zdravje izvaja tako sistemske nadzore kot tudi nadzore nad posameznim zdravstvenim delavcem. V letu 2015 je s spremembo omenjenega pravilnika Ministrstvo za zdravje vzpostavilo tudi temelj za sistemske strokovne nadzore nad zdravstvenimi delavci v socialno varstvenih zavodih, kjer do spremembe pravilnika nadzora nad zdravstvenimi delavci sploh ni bilo. Ministrstvo za zdravje s sistemskimi strokovnimi nadzori tako lahko učinkovito ugotavlja strokovnost dela pri določenem izvajalcu in hkrati svetuje, kako doseči čim večjo kakovost in varnost dela.

Otroški kardiološki program v UKC Ljubljana

Ministrstvo za zdravje:V zvezi z izvajanem otroškega kardiokirurškega programa Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da sta bila v UKC Ljubljana izvedena upravni in strokovni nadzor. Prvega je izvedlo Ministrstvo za zdravje in v poročilu ugotovilo, da gre pri izvajanju programa za dolgoletne težave, ki so povezane s slabim sodelovanjem med zdravniki, na drugi strani pa za izjemno občutljivo in strokovno specifično področje, tako glede vrste posegov, kot tudi samih pacientov. Strokovni nadzor je izvedla Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki je v ta namen imenovala posebno mednarodno komisijo. Poročilo te komisije je sicer končano, vendar MZ uradne verzije še ni prejelo.

Glede na to, da je bilo v okviru upravnega nadzora ugotovljeno, da pri izvajanju otroškega kardiokirurškega programa obstajajo sistemske pomanjkljivosti, ki se nanašajo tako na organizacijo dela, usposabljanje in medsebojne odnose, kot na strokovna vprašanja, ki jih v okviru strokovnega nadzora proučuje Zdravniška zbornica Slovenije, bo UKC Ljubljana, ki je določene ukrepe, izrečene na podlagi ugotovitev upravnega nadzora na področju organizacije dela, usposabljanja in medsebojnih odnosov, že sprejel, za dokončno ureditev razmer, moral zlasti slediti predlogom in ukrepom strokovnega nadzora.

Primer: Izdaja zdravniškega spričevala za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja epileptiku

Ministrstvo za zdravje:Varuh navaja primer, ko se je pobudnica, ki je epileptična bolnica, obrnila na njih zaradi težav pri pridobivanju zdravniškega spričevala za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zaradi prvotno opravljenega zdravstvenega pregleda pri posebni zdravstveni komisiji še po takrat veljavnih predpisih, je morala opraviti zdravstveni pregled ponovno pri omenjeni komisiji, kljub spremembi zakonodaje, ki ureja navedeno področje. Po novem je namreč tovrstne preglede opravljal specialist medicine dela, prometa in športa.

Ministrstvo za zdravje je posebno komisijo opozorilo na njene pristojnosti, ki izhajajo iz 16. člena Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (v nadaljevanju: pravilnik). Ob tem je tudi poudarilo, da je posebna komisija presegla svoja pooblastila iz omenjenega člena ter brez pravne podlage odločila, da se v navedenem primeru vsak ponovni zdravstveni pregled pobudnice za podaljšanje vozniškega dovoljenja po poteku zdravniškega spričevala te iste komisije, opravi le in samo pri njej.

111

Komisija se ni strinjala z mnenjem Ministrstva za zdravje, zato smo jo ponovno opozorili na določila priloge omenjenega pravilnika, pri pripravi katerih je tesno sodelovala stroka, tako s področja medicine dela, prometa in športa kot tudi nevrologije. Iz določil priloge namreč izhaja, da naj bi obravnava osebe z epilepsijo potekala tako, kot tudi sicer poteka obravnava vsakega voznika ali kandidata za voznika, torej pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, če gre za voznika prve skupine oziroma pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, če gre za voznika druge skupine. Vedno pa mora specialist, ki ocenjuje telesno in duševno zmožnost voznika ali kandidata za voznika pri svoji oceni upoštevati usmerjen izvid epileptologa. Šele takrat, ko se voznik ali kandidat za voznika z zdravniškim spričevalom ne strinja, pa se v oceno telesne in duševno zmožnost vključi komisija. Ob tem je Ministrstvo za zdravje komisijo ponovno spomnilo, da je pravilnik s tem sledil duhu Direktive Komisije 2009/113/ES o spremembi Direktive o vozniških dovoljenjih, ki je bila pripravljena na podlagi ugotovitev široke delovne skupine strokovnjakov s področja nevrologije (s poudarkom na epilepsiji) z namenom lažjega vključevanja oseb z dobro vodeno epilepsijo v promet, saj to lahko zelo izboljša kvaliteto njihovega življenja. Posebna komisija je, kljub drugačnemu mnenju, obvestila Ministrstvo za zdravje, da se bo striktno držala navodil ministrstva in predlagala spremembo 16. člena pravilnika. Navedeni predlog glede drugačne ureditve tega področja, bo ministrstvo proučilo ob prvi spremembi pravilnika.

2.12.2 Zakon o pacientovih pravicah

Ministrstvo za zdravje:Varuh v svojem poročilu ugotavlja, da so še vedno nerešena vprašanja, na katera je opozarjal že v prejšnjih poročilih in se nanašajo na opredelitev pravice do drugega mnenja, uporabo posebnih varovalnih ukrepov in na prilagoditev zahtevam čezmejnega zdravljenja.

V zvezi z navedenim Ministrstvo za zdravje odgovarja, da v letu 2014 res ni pristopilo k spremembam in dopolnitvam Zakona o pacientovih pravicah, je pa v letu 2015 zaradi dolgih čakalnih dob za posamezne zdravstvene storitve ponovno pristopilo k pripravi, tako sprememb Zakona o pacientovih pravicah, kot tudi k sprememb Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Oba akta ste v fazi iskanja vsebinskih rešitev znotraj ministrstva.

V zvezi z zamudo objave javnega poziva za imenovanje treh novih zastopnikov, ki jim je sredi septembra potekel mandat, in posledično tudi pri imenovanju zastopnikov, na katero je Varuha opozoril eden od zastopnikov pacientovih pravic, Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da je do zamude prišlo zaradi počasnejšega delovanja ministrstva med njegovim zgolj formalnim vodenjem pa tudi zaradi datuma vložitve predloga javnega poziva na Vlado RS (ravno pred začetkom vladnih počitnic). Do konca leta 2014 so bili imenovani vsi zastopniki pacientovih pravic. Glede na izkušnje iz lanskega leta bomo v prihodnje s postopkom imenovanja novih zastopnikov pričeli že več mesecev pred iztekom mandata sedanjim zastopnikom.

2.12.3 Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa in Zakon o zdravilstvu

Ministrstvo za zdravje:V zvezi z zakonodajo s področja pridobivanja in presaditve delov človeškega telesa Varuh v svojem poročilu za leto 2014 ugotavlja, da na tem področju ni nikakršnega napredka oziroma sprememb v normativni ureditvi, kar je seveda res. Moramo pa pojasniti, da je bil letos po

112

dolgotrajni pripravi in razpravi v Državnem zboru sprejet Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa, ki je objavljen Uradnem listu RS, št. 56/15. Na Ministrstvu za zdravje v sodelovanju s strokovnjaki s področja transplantacijske dejavnosti sedaj še pospešeno pripravljamo podzakonske akte, s katerimi bosta v slovenski pravni dokončno implementirani Direktiva 2010/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev in Izvedbena direktiva Komisije 2012/25/EU o postopkih pošiljanja informacij pri izmenjavi človeških organov za presaditev med državami članicami.

Varuh v svojem poročilu ponovno opozarja na probleme na področju zdravilstva, ki ostajajo nerešeni tudi v letu 2014.

V zvezi s tem Ministrstvo za zdravje poudarja, da se zaveda trenutne neustrezne ureditve na področju zdravilstva, zato je že imenovalo delovno skupino, ki bo pripravila nov zakon o zdravilstvu, ki bo primerljiv z ureditvijo v drugih državah članicah Evropske skupnosti.

2.12.4 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

Ministrstvo za zdravje:V poročilu Varuha je glede izdaje odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) v zvezi z uveljavljanjem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja navedeno, da odločbe pogosto niso izdane pravočasno, kar zavarovancem povzroča velike težave. Zavarovanec, ki je imel odobreno odsotnost z dela zaradi zdravljenja, pogosto, zlasti v primeru pritožbe, do zadnjega dne ne ve, ali mu bo odsotnost podaljšana. Če se v dvomu glede izida pritožbe vrne na delo in je pritožbi ugodeno, se postavi vprašanje, kako naj delodajalec zavarovancu obračuna opravljeno delo, saj ima zaposleni za plačilo istočasno dve pravni podlagi. Če pa se zavarovanec zanese na to, da mu bo odsotnost podaljšana, pa tvega izostanek z dela brez pravne podlage, kar ima lahko za posledico odpoved pogodbe o zaposlitvi. Varuh meni, da bi moral ZZZS vse odločbe, ki zadevajo odsotnost z dela, izdati in vročiti še preden se izteče dovoljena odsotnost.

V zvezi z očitkom Varuha glede nepravočasnosti odločanja ZZZS navaja, da je večina odločb v zvezi s pravicami iz zdravstvenega zavarovanja izdanih znotraj zakonskega roka. Tako je bilo v zakonsko predvidenih rokih v prvem polletju tega leta izdanih 90,1 % vseh odločb (imenovani zdravniki letno izdajo več kot 250.000 odločb). Obravnave prav vseh primerov znotraj zakonskega roka pa zaradi specifičnosti posameznih primerov (npr. zavarovanec zahteva opravo osebnega pregleda, na katerega ga je potrebno v skladu z določili ZUP vabiti, pomanjkljiva dokumentacija, sam predlog imenovanemu zdravniku ni bil poslan pravočasno, ipd.) in kratkega roka za odločanje (le 8 dni), ni mogoče zagotoviti.

ZZZS ocenjuje, da je problem pri odločanju na prvi stopnji, na katerega v poročilu opozarja Varuh (t.j., da zavarovanci pred potekom začasne nezmožnosti za delo še ne razpolagajo z novo odločbo imenovanega zdravnika), v veliki meri posledica dejstva, da se razhajata rok za podajo predloga za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo (vsaj 3 dni pred potekom začasne nezmožnosti za delo) in rok, v katerem mora imenovani zdravnik odločiti o predlogu (8 dni po prejemu predloga), saj izbrani osebni zdravniki pogosto podajajo predloge za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo 3 dni pred potekom začasne nezmožnosti za delo in le redko prej, čeprav 235. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila) to omogoča. To je tudi razumljivo, saj v večini primerov ni mogoče za daljše obdobje vnaprej

113

predvideti, kako se bo spreminjalo zdravstveno stanje zavarovanca (ali bo npr. čez osem dni, kolikor je rok za odločanje, že zmožen za delo).

Za zavarovanca, ki ob poteku začasne nezmožnosti za delo še ne razpolaga z novo odločbo imenovanega zdravnika, je za njegovo ravnanje bistveno, ali je bila začasna nezmožnost za delo s predhodno odločbo imenovanega zdravnika zaključena. Če s predhodno odločbo imenovani zdravnik začasne nezmožnosti za delo ni zaključil, t.j. ni odločil, da je zavarovanec od določenega dne dalje zmožen za delo, se zavarovancu ni potrebno zglasiti na delo, saj še ni bilo odločeno, ali in kdaj je zmožen za delo. Imenovani zdravnik mora zato ob ponovnem prejemu predloga v skladu z 2. odstavkom 238. člena Pravil, ki določa, da se mora zavarovanec ravnati v skladu z odločbo imenovanega zdravnika od dneva prejema odločbe dalje, začasno nezmožnost podaljšati najmanj do prejema odločbe. Morebitna drugačna odločitev imenovanega zdravnika se lahko sanira z vložitvijo pravnih sredstev (vložitev pritožbe). V primeru, ko pa je imenovani zdravnik s predhodno izdano odločbo začasno nezmožnost za delo že zaključil, t.j. odločil, da je zavarovanec z določenim dnem dalje zmožen za delo, se mora zavarovanec tudi ob podaji novega predloga imenovanemu zdravniku za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo ravnati v skladu s predhodno odločbo do prejema nove odločbe, sicer ob morebitni neodobritvi začasne nezmožnosti za delo sam nosi posledice nespoštovanja odločbe. Zavarovanec je bil namreč z nastopom delovne obveznosti že seznanjen s prejemom predhodne odločbe.

Navedeni problem (to je, da zavarovanec pred potekom začasne nezmožnosti za delo odobrene s strani imenovanega zdravnika, še ni seznanjen z odločitvijo o pritožbi glede začasne nezmožnosti za delo) se še pogosteje pojavlja pri odločanju na drugi stopnji, v postopku pritožbe zoper odločitev imenovanega zdravnika, saj se pritožbe nanašajo predvsem na primere, ko imenovani zdravnik zaključi začasno nezmožnost za delo, ker meni, da le-ta ni več utemeljena (odloči, da je zavarovanec od določenega dne dalje zmožen za delo). Pri tem še nadalje odobri nezmožnost za delo, vendar le do prejema odločbe, s katero se zavarovanca seznani z delovno obveznostjo. To posledično pomeni, da zavarovanec praviloma v teh primerih pred potekom začasne nezmožnosti za delo ne more biti seznanjen z odločitvijo zdravstvene komisije. Potrebno pa je dodati, da je že v odločbi imenovanega zdravnika zavarovanec opozorjen, da pritožba ne zadrži izvršitve, zato se je v primeru, ko je z odločbo imenovanega zdravnika odločeno, da je od določenega dne dalje zmožen za delo, dolžan zglasiti na delu.

ZZZS se zaveda, da lahko zaradi nepoznavanja določil Pravil, tako na strani zavarovancev, kot na strani delodajalcev, privede do negotovosti in s tem tudi do nastanka škodljivih posledic (npr. odpoved pogodbe o zaposlitvi). Da bi do navedenih situacij prihajalo v čim manjšem obsegu, bo ZZZS opozoril izvajalce in izbrane osebne zdravnike, da je potrebno v primerih, ko ocenijo, da je pri zavarovancu prisotno zdravstveno stanje, zaradi katerega še dalj časa ne bo zmožen za delo, predlog za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo podati prej kot 3 dni pred potekom že odobrene začasne nezmožnosti za delo, imenovane zdravnike pa, da je potrebno tudi navedene predloge vzeti v obravnavo, čeprav se začasna nezmožnost za delo še ni iztekla. ZZZS bo izbrane osebne zdravnike tudi obvestil, da morajo zavarovance, katerim je bila s predhodno odločbo začasna nezmožnost zaključena (če je bilo odločeno, da je zavarovanec od določenega dne dalje zmožen za delo), posebej opozoriti, da se morajo ravnati v skladu s predhodno odločbo do prejema nove odločbe, ne glede na vloženo pritožbo.

Glede obračuna plače v primeru, ko je zavarovanec delal, naknadno pa je bilo odločeno, da je bil za to obdobje nezmožen za delo, pa ZZZS pojasnjuje, da je v tem primeru zavarovanec upravičen do izplačila plače in ne nadomestila plače. To izhaja tako iz delovne zakonodaje, kot

114

tudi iz socialne zakonodaje. V skladu s 44. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) je namreč delodajalec dolžan delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljano delo. Prav tako je v 137. členu ZDR-1, zapisano, da ima zavarovanec pravico do nadomestilo plače »v primeru odsotnosti z dela«, kar pomeni, da je zavarovanec v primeru, ko je na delu prisoten, upravičen do izplačila plače. Navedeno prav tako izhaja iz določbe 29. člena ZZVZZ, ki določa, da pripada nadomestilo zavarovancu za delovne dneve oziroma delovne ure, »ko je zadržan od dela«, kar pomeni, da v primeru, ko ni zadržan od dela (je prisoten na delu), ni upravičen do nadomestila plače. To pa izhaja tudi iz določbe 35. člena ZZVZZ, ki določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, če v tem času (v času odobrene začasne nezmožnosti za delo) opravlja pridobitno delo. Pod pojem pridobitnega dela namreč spada opravljanje dela na delovnem mestu, saj mora delodajalec za opravljeno delo izplačati plačo.

Glede predloga Varuha, da bi bilo potrebno odločbe, ki zadevajo odsotnost z dela izdati in vročiti še preden se izteče dovoljena odsotnost, pa ZZZS meni, da navedenega ni mogoče zagotoviti v vseh primerih, in sicer zaradi vzrokov, ki so že bili pojasnjeni v zgornjem besedilu. Predvsem pa bi s striktnim zasledovanjem tega cilja lahko povzročili povišanje t.i. »administrativnega staleža« (npr. v primeru pritožbe zoper odločbo imenovanega zdravnika, bi bil zavarovanec avtomatično upravičen do podaljšanja začasne nezmožnosti za delo do prejema odločbe zdravstvene komisije, ne glede na to da je za delo zmožen, oz. ob podaji predloga za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo pa bi bil zavarovanec upravičen do podaljšanja tudi, če je bila s predhodno odločbo imenovanega zdravnika začasna nezmožnost za delo zaključena, in sicer do prejema nove odločbe imenovanega zdravnika) in s tem tudi višje odhodke za nadomestila plače. Da bi bil zavarovanec lahko vseh primerih seznanjen o tem, ali je upravičen do podaljšanja začasne nezmožnosti za delo še pred potekom odobrene začasne nezmožnosti za delo, in ne da bi pri tem lahko prišlo do zlorabe sistema, je mogoče zagotoviti le s prenosom pristojnosti za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo (od prvega do zadnjega dne) na izbranega osebnega zdravnika, ki bi zavarovanca o svoji odločitvi lahko seznanil na kontrolnem pregledu.

Problematika terapevtskih skupin zdravil

Ministrstvo za zdravje:Varuh v svojem poročilu v zvezi s problematiko terapevtskih skupin zdravil posebej izpostavlja problem, o katerem ga je seznanilo Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo zaradi uvrstitve nekaterih zdravil v konkretno terapevtsko skupino zdravil, kar pomeni za te bolnike kršitev njihovih pravic do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki jo zagotavlja Zakon o pacientovih pravic.

Ministrstvo za zdravje v zvezi s problematiko terapevtskih skupin zdravil pojasnjuje sledeče:S sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju: ZUJF) so se uvedli določeni varčevalni ukrepi v zdravstvu, med katerimi je tudi določanje najvišjih priznanih vrednosti za terapevtske skupine zdravil (v nadaljevanju: NPV TRP). Uvedba NPV TRP pomeni nadgradnjo določanju najvišjih priznanih vrednosti za skupine medsebojno zamenljivih zdravil (v nadaljevanju: MZZ) – to je zdravil z enako učinkovino, enako jakostno in primerljivo farmacevtsko obliko. Pri NPV TRP pa se določajo najvišje priznane vrednosti za zdravila z istimi indikacijami – to pomeni, da se v to skupino lahko uvrščajo zdravila različnimi učinkovinami, ki se uporabljajo za zdravljenje določene bolezni na podlagi veljavnih indikacij.

115

Predstavniki pacientov s kronično mieloično levkemijo so Ministrstvo za zdravje seznanili, da so zaskrbljeni glede Sklepa o določitvi terapevtske skupine zdravil z imatinibom, ki ga je sprejel Upravni odbor ZZZS dne 28.1.2014. Po podrobni proučitvi navedenega sklepa, je bilo ugotovljeno, da so v isto terapevtsko skupino vključena zdravila z različnimi indikacijami, kar pomeni odmik od določil, ki urejajo NPV TRP.

Dne 20.3.2014 je ministrstvo naslovilo na Upravni odbor ZZZS (v nadaljevanju: UO ZZZS) obrazloženo pobudo za preklic Sklepa o določitvi terapevtske skupine zdravil z imatinibom, vendar je le-ta predlog ministrstva zavrnil. Kasneje je predstavnica ministrstva, ki je članica UO ZZZS, na seji UO ZZZS ponovno podala pobudo za preklic navedenega sklepa vendar je večina članov UO ZZZS njeno pobudo zavrnilo.

Konec novembra 2014 je potekal na ministrstvu sestanek, na katerem so bili poleg predstavnikov ministrstva prisotni predstavniki ZZZS in Onkološkega inštituta Ljubljana. Namen sestanka je bil, da se omogoči zdravnikom zdravljenje pacientov z ustreznim zdravilom z imatinibom v skladu z veljavnimi indikacijami ter dostop pacientom do ustreznega zdravljenja brez doplačil. Na podlagi zaključkov tega sestanka, je ZZZS sprejel stališče, da zdravniki, ki predpisujejo zdravila z imatinibom uporabijo oznako "ne zamenjuj" pri zdravilih z veljavnimi indikacijami, ki so potrebe za zdravljenje pacientov. S tem stališčem, ki ga je ZZZS posredoval zdravnikom 18. 12. 2014, je bilo zdravnikom omogočeno, da so lahko pacientom predpisovali zdravila z imatinibom v skladu z veljavnimi indikacijami, ne, da bi pacienti za ta zdravila morali doplačevati. Cilj, da se pacientom omogoči ustrezno, varno in učinkovito zdravljenje z zdravili z imatinibom v skladu z veljavnimi indikacijami brez doplačil, je bil s tem dosežen.

Ministrstvo za zdravje spremlja odločitve ZZZS pri določanju NPV TRP v okviru svojih pristojnosti. Tako je UO ZZZS je izrazilo svoje nestrinjanje s sklepom o določitvi terapevtske skupine zdravil z imatinibom, vendar za kakšne večje aktivnosti, kot npr. da bi preklicalo omenjeni sklep UO ZZZS, žal nima pravne podlage.

Zdravstvena letovanja otrok

Ministrstvo za zdravje:Kot izhaja iz poročila je Varuh prejel pritožbe, da so otroci na Goriškem diskriminirani pri vključevanju v programe zdravstvenih letovanj, in da sta s tem kršeni načeli pravičnosti in enake možnosti. Iz poročila je tudi razvidno, da Varuh ni ugotovil različne obravnave otrok glede na njihovo prebivališče. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 52. členu določajo, da otroku, ki je bil večkrat hospitaliziran ali je pogosteje bolan, ZZZS sofinancira letovanje v organizirani in strokovno vodeni zdravstveni koloniji. Določba navedenega člena je nespremenjena že od leta 1994, torej 20 let. V resnici so se zadeve večkrat odvijale drugače kot določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila). V posameznih obdobjih je prihajalo do zlorab, tako da so se otroci udeleževali športnih kolonij s potrdili pediatrov, da so upravičeni do zdravstvenega letovanja. Žal so se dogajale tudi druge zlorabe, zato je ZZZS vse organizatorje zdravstvenih letovanj otrok in šolarjev opozoril na dosledno spoštovanje Pravil. Tudi zato je ZZZS posredoval vsem pediatrom dopis, v katerem jih je pozval k spoštovanju določb Pravil poleg tega pa je tudi jasneje obrazložil pogoja večkratne hospitalizacije in pogostejše obolevnosti. V dopisu je bilo med drugim navedeno:

116

»V primeru, da bodo za zdravstveno letovanje predlagani otroci in šolarji, ki ne bodo izpolnjevali zgoraj navedenih pogojev, bo to pomenilo neopravičeno dodeljevanje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obstaja možnost, da bo ZZZS od izdajateljev potrdil zahteval povrnitev stroškov zdravstvenega letovanja za tiste otroke in šolarje, ki jim bo neopravičeno izdano potrdilo.«

Iz navedenega je razvidno, da ZZZS ni grozil pediatrom, temveč jih je le opozoril na pravilno ravnanje pri izdaji potrdil o upravičenosti do zdravstvenega letovanja.

V zvezi s kršitvami izpostavljamo, da je ZZZS pri enem od organizatorjev zdravstvenih letovanj zaznal tudi sum goljufije, ki jo je prijavil policiji. Konkretno je bilo ugotovljeno, da je organizator kršil pogoje razpisa, med drugim npr. izbira otrok za letovanje ni potekala skladno z namenom letovanja in razpisnimi pogoji (ugotovljeno je bilo torej, da se je zdravstvenega letovanja iz zdravstvenih razlogov udeležila manj kot četrtina otrok) in še druge nepravilnosti.

Priporočilo št 93 - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi moral vse odločbe, ki zadevajo odsotnost z dela, izdati in vročiti, še preden se izteče dovoljena odsotnost (284).

Ministrstvo za zdravjeMinistrstvo za zdravje se načeloma strinja z ugotovitvijo Varuha, da bi ZZZS moral vse odločbe, ki zadevajo odsotnost z dela, izdati in vročiti delavcu še preden se izteče dovoljena odsotnost z dela. Vendar pa se glede na temeljito obrazložitev ZZZS Ministrstvo za zdravje pridružuje ugotovitvam ZZZS, da bi bil zavarovanec lahko v vseh primerih seznanjen o tem, ali je upravičen do podaljšanja začasne nezmožnosti za delo še pred potekom odobrene začasne nezmožnosti za delo, in ne da bi pri tem lahko prišlo do zlorabe sistema, je mogoče zagotoviti le s prenosom pristojnosti za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo (od prvega do zadnjega dne) na izbranega osebnega zdravnika, ki bi zavarovanca o svoji odločitvi lahko seznanil na kontrolnem pregledu. Za tako predlagano ureditev pa bi bila potrebna sprememba veljavne zakonodaje.

Priporočilo št. 94 - Varuh priporoča ZZZS in nevladnim organizacijam, ki na razpisu pridobijo sredstva za sofinanciranje letovanja, naj ob prihodnjem razpisu izboljšajo obveščenost staršev otrok in pediatrov z vsemi zahtevami razpisa, da bodo lahko starši pravočasno prijavili otroke, ki izpolnjuje vse zdravstvene razloge za letovanje (stran 286).

Ministrstvo za zdravje:Ministrstvo za zdravje se strinja s priporočilom Varuha, da naj ZZZS in nevladne organizacije, ki na razpisu pridobijo sredstva za sofinanciranje letovanja, ob prihodnjem razpisu, izboljšajo obveščenost staršev otrok in pediatrov z vsemi zahtevami iz razpisa, da bodo lahko starši pravočasno prijavili otroke, ki izpolnjujejo vse zdravstvene razloge za letovanje. O tem priporočilu Varuha bo Ministrstvo za zdravje obvestilo ZZZS in mu predlagalo, da pravočasno obvesti starše otrok in pediatre na pravico do letovanja otrok, ki jim glede na zdravstveno stanje, pripada.

2.13 SOCIALNE ZADEVE

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):

117

Inšpektorat RS za delo (IRSD) podpira pobude varuha za ureditev področja verifikacije poklicnih bolezni (poglavje 2.11.2), prav tako za kadrovske okrepitve centrov za socialno delo (poglavje 2.13) ter razširitev zmogljivosti varstveno-delovnih centrov (poglavje 2.13) in izboljšanje dostopnosti do storitev institucionalnega varstva odraslih oseb z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju (poglavje 2.13).

Priporočilo št. 95Varuh predlaga, da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev hitre in kakovostne informiranosti prebivalcev o različnih možnostih uveljavljanja socialnih pravic.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Ministrstvo ves čas skrbi za sprotno informiranost prebivalstva o možnostih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. V ta namen je bila tudi izdana brošura, ki je na razumljiv in dostopen način obveščala prebivalcev o pravicah do katerih bi bili upravičeni. Brošura je bila dostopna na vseh centrih za socialno delo, pa tudi na nekaterih drugih točkah, kjer ljudje uveljavljajo te pravice. Poleg tega ministrstvo ves čas sprotno obvešča o vseh novostih in pravicah na svoji spletni strani. Izdelana je bila tudi aplikacija, ki ljudem omogoča vpogled v vse pravice, do katerih so upravičeni in obdobje veljavnosti posamezne pravice, kar jim omogoča, da pravočasno vlagajo nove zahtevke za priznanje pravice. V začetku poletja je MDDSZ izdalo še brošuro z nasveti, kaj storiti, da ne pride do deložacije iz neprofitnega stanovanja. Poleg vsega navedenega, pa lahko prebivalci ves čas dobijo vse ustrezne informacije na centrih za socialno delo.

Priporočilo št. 96 – primerljivost standardov storitev Centrov za socialno delo (CSD)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):S ciljem, da zagotovimo primerljiv standard storitev, prilagodimo organizacijo novim strokovnim izzivom ter zagotovimo kakovostno obravnavo vseh uporabnikov je med prioritetami MDDSZ reorganizacija CSD. V okviru reorganizacije je predvideno manjše število centrov (z izpostavami na obstoječih lokacijah) in ustrezna prerazporeditev kadrov. CSD-ji bodo okrepili tudi naloge na področju aktivacije, razvoj tega področja in dodatni kader pa bo delno financiran iz EU sredstev.

Priporočilo št. 97 – Otroci brez zdravstvenega zavarovanja

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se strinja s priporočilom in oceno varuha, da centri za socialno delo, v primerih, ko otroci ostanejo brez zdravstvenega zavarovanja, nudijo staršem vse potrebne informacije za čimprejšnje zdravstveno zavarovanje otrok prek občine. Poudariti pa je potrebno, da lahko centri za socialno delo stranke strankam zgolj svetujejo ter jih napotijo na pristojne organe.

2. 13.1 Socialni prejemki in pomoči

Samodejno poračunavanje neupravičeno prejetih javnih sredstev

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh je zaskrbljen zaradi samodejnega poračunavanja neupravičeno prejetih javnih sredstev po 44. členu ZUPJS, saj ugotavlja, da centri za socialno delo (CSD) zadržijo izplačevanje javnih sredstev v celoti, dokler dolg iz naslova neupravičeno prejetih sredstev ni poravnan.

44. člena ZUPJS določa, da je neupravičeno prejeta javna sredstva (ker oseba do sredstev ni bila upravičena, je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazovala lažno, ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov oziroma je sporočila

118

neresnične podatke - 43. in 44. člen) oseba dolžna vrniti v 60 dneh od izvršljivosti odločbe. Če je oseba kljub razveljavitvi odločbe še upravičena do kakšne druge pravice iz javnih sredstev, CSD po preteku roka za vračilo to pravico zmanjša glede na višino javnih sredstev in število mesecev do izteka pravice. Res je, da informacijski sistem ne omogoča avtomatično poračunavanje neupravičeno prejetih sredstev glede na višino javnih sredstev in število mesecev do izteka pravice, če pa oseba zahteva sklenitev dogovora o načinu in času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev, pa je osebi omogočeno vračanje javnih sredstev skladno s to določbo. Na takšno možnost je stranka opozorjena že v samem izreku odločbe.

Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh opozarja na povečano število pobud povezanih z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, saj takšna prepoved onemogoča kakršnokoli razpolaganje z nepremičnino. Varuh predlaga, da država svoje terjatve zavaruje na drugačen, ustreznejši način ter da naj pospeši postopke, ko želi oseba vrniti prejeto denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek.

Priporočilo št. 98 in št. 132 (str. 294 in str. 405)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Pravno podlago za vračilo sredstev, predstavlja 128. člen Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list SRS/I, št. 17/91-ZUDE, Uradni list RS, št. 13/94-ZN, 40/94-Odl.US, 82/94-ZN-B, 117/00-Odl.US, 67/01, 83/01-OZ, 73/04-ZN-C in 31/13-Odl.US), ki določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina RS, če se je pomoč financirala iz proračuna RS. Sodišče lahko odloči, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči RS.

V preteklosti je že bila dana Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 128. člena Zakona o dedovanju. Ustavno sodišče RS je presodilo, da je RS kot socialna država (2. člen ustave) na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč, ne sme pa te pravice posameznika ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka, se je pa s to pomočjo ohranjala vrednost premoženja. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje. S to pomočjo se je za časa zapustnikovega življenja ohranjala vrednost premoženja, ki je po njegovi smrti predmet dedovanja. Po presoji Ustavnega sodišča je bistveno, da imajo dediči povsem avtonomno možnost izbire, ali povrnejo prejeto pomoč in dedujejo celotno zapuščino, ali pa dopustijo izločitev dela zapuščine v korist dajalca pomoči (republika ali občina). V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje. Ustavno sodišče je še presodilo, da bi se lahko povračilo dane pomoči doseglo s priznanjem obligacijske pravice dajalcu pomoči in z morebitnimi sredstvi za njeno zavarovanje.

119

Določba 128. člena Zakona o dedovanju je torej skladna z ustavo RS in se uporablja po smrti osebe, ki je bila do denarne socialne pomoči upravičena. Na podlagi presoje Ustavnega sodišča RS, da bi se lahko povračilo dane pomoči doseglo s priznanjem obligacijske pravice dajalcu pomoči in z morebitnimi sredstvi za njeno zavarovanje, pa je bilo z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13) kot sredstvo zavarovanja terjatve uveden institut zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi v korist RS. Institut zaznambe se uporabi takoj, ko oseba, ki je lastnica nepremičnin, postane upravičena do varstvenega dodatka ali do trajne denarne socialne pomoči, tj. z izdajo odločbe. Če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči za določen čas, pa se ta institut uporabi šele po določenem času, tj. ko se ugotovi, da je oseba v zadnjih 3 letih pred vložitvijo vloge denarno socialno pomoč prejela najmanj 24-krat. Poudariti velja, da zgoraj omenjena zakona vsebujeta tudi izjeme. Zakon o dedovanju v 129. členu tako določa izjemo od 128. člena Zakona o dedovanju, in sicer določa, da se lahko RS do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči. Z novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih pa so bile v želji po razbremenitvi dedičev po smrti prejemnika sprejete določene olajšave glede vračanja prejete pomoči in sicer Zakon o socialno varstvenih prejemkih po novem določa, da se dedovanje premoženja zapustnika, ki je za časa življenja prejemal varstveni dodatek, lahko omeji samo do višine 2/3 vrednosti prejete pomoči. Če je oseba prejemala pomoč v obliki denarne socialne pomoči, pa se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev. Če je zapustnik pomoč prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji tako, da se od prejete pomoči najprej odšteje 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa še 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči. Dedovanje zapustnikovega premoženja pa se ne omeji za izplačane izredne denarne socialne pomoči.

Če bi bil podan predlog, ki bi terjatev države ali občine zavaroval na enak vendar za prejemnika manj omejujoč način, bi ga bilo smiselno upoštevati pri spremembi zakonodaje.

Glede ugotovitve o dolgotrajnem reševanju vlog, v katerih prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka želijo le to vrniti, se strinjamo z vašo ugotovitvijo, da so bili v preteklosti veliki zaostanki pri odgovorih na vloge občanov. S 1. junijem letošnjega leta pa je bil informacijski sistem nadgrajen tako, da omogoča lažje in hitrejše izračunavanje in valorizacijo prejete pomoči, kar vse se že odraža v zmanjševanju odzivnega časa strankam. V primerih, ko se upravičenec odloči, da bo vrnil sredstva, ki jih je prejel iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, mu na njegovo vlogo odgovorimo, koliko sredstev je prejel, ter račun kamor lahko ta sredstva vrne. Po vračilu sredstev mu izdamo tudi izbrisno dovoljenje, na podlagi katerega se zaznamba prepovedi omejitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi izbriše. Od leta 2013 je bilo izdanih 225 izbrisnih dovoljenj.

Upravičenci do pogrebnine po socialni zakonodaji

Priporočilo št. 99 (str. 295)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh ugotavlja, da je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih zožil krog upravičencev do pogrebnine. Ministrstvo je že pred časom podalo odgovor, v katerem smo pojasnili, da bomo ob bodoči spremembi zakonodaje proučili možnosti za razširitev kroga upravičencev do pogrebnine.

Primer: Dolgotrajno odločanje CSD o vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

120

Varuh je opozoril na konkreten primer dolgotrajnega reševanja vloge za uveljavljanje pravice do javnih sredstev in posledično zamude roka za ponovno uveljavljanje te pravice.

Ker je primer iz decembra 2012, ko so se centri za socialno delo še borili z nakopičenimi zaostanki zaradi nove zakonodaje, je v tistem času res prihajalo v posameznih primerih do zamude pri odločanju, do česar v zadnjem času več ne prihaja. Poleg tega pa smo občanom omogočili vpogled v vse pravice iz javnih sredstev, do katerih so upravičeni in obdobje upravičenosti, kar vse si lahko pogledajo in preverijo na spletni strani našega ministrstva in kar jim omogoča sprotno spremljanje stanja pravic.

2. 13.2 Institucionalno varstvo

Institucionalno varstvo odraslih z najtežjimi motnjami v duševnem razvoju in več motnjami

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Na MDDSZ smo na podlagi ažurnih podatkov s strani izvajalcev (komisij za sprejeme in odpuste v VDC) na stanje 30.6.2015 naredili pregled čakajočih odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju na vključitev v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Trenutno je na čakalni listi okoli 600 oseb.

Priporočilo št. 100

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):V letu 2015 se izvaja storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki jo v okviru javne mreže izvajajo javni zavodi in zasebni zavodi z ustrezno koncesijo, v večjem obsegu kot v letu 2014, in sicer je bilo v javnih zavodih realizirano 70 vključitev.

Na MDDSZ se strinjamo z Varuhom človekovih pravic RS, da je priprava programa razširitve zmogljivosti varstveno delovnih centrov nujno potrebna ter da je v proračunu RS nujno potrebno zagotoviti finančna sredstva za predlagane vključitve v okviru navedenih predvidenih ukrepov. Na MDDSZ smo na podlagi pregleda čakajočih oseb na vključitev v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji v predlogu proračuna predvideli širitev za 150 mest. Povečanje storitve predstavlja okoli 25 odstotkov od vseh čakajočih na čakalni listi.

Priporočilo št. 101

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):V okviru prenosa storitve institucionalnega varstva odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju iz CIRIUS Vipava na Varstveno delovni center Ajdovščina-Vipava s 1.1.2014 je bilo zagotovljenih 23 (od tega 19 uporabnikov, ki so bili vključeni v program CIRIUS Vipava) vključitev v bivalno enoto ter 6 vključitev v stanovanjsko skupino ob Beli. Z navedenima projektoma so bile pokrite aktualne potrebe po vključitvah v storitev institucionalnega varstva.

Trenutno potekajo tudi postopki za potrebne vključitve uporabnikov storitve institucionalnega varstva v novozgrajeni objekt VDC Nova Gorica, saj je bil v letu 2015 zaključen projekt vzpostavitve bivalne enote s kapaciteto za 22 uporabnikov.

121

V teku je izgradnja enote CUDV Draga na Debelem rtiču s kapaciteto treh stanovanjskih skupin za 24 odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

Glede na realizirane in predvidene ukrepe na MDDSZ menimo, da je dostopnost do storitev institucionalnega varstva odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ustrezna ter regijsko pokrita.

Neustrezen kadrovski normativ na oddelku mlajših invalidov Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad

Priporočilo št. 102Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):

MDDSZ je dne 4.6.2014 izdalo soglasje k Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad (v nadaljevanju: pravilnik). Poleg potreb po reorganizaciji delovnih procesov v zavodu, je bil razlog za sprejem novega pravilnika tudi izvršitev ukrepov Inšpektorata za javni sektor za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v zavodu. V dogovoru z direktorico zavoda, se je z uvedbo novega pravilnika okrepila tudi kadrovska zasedba na oddelku za mlajše invalide zavoda in sicer za dve novi delovni mesti (strežnici). Ocenjujemo, da smo v tem trenutku glede na veljavne predpise zagotovili zadostno število kadra na predmetnem oddelku.2. Predvideni ukrepiMDDSZ je pričelo s postopkom sprememb Pravilnika o standardih in normativih, ki bo priložnost, da se na novo proučijo in določijo normativi in standardi tudi za to navedeno področje.

2. 13.3 Pregled aktivnosti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Iz navedbe, da se Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v praksi ne uresničuje ni jasno, kateri del zakona se ne uresničuje. ZZRZI je uvedel kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki se je začel izvajati 1.1.2006. ZZRZI je uvedel tudi vrsto spodbud za delodajalce, ki zaposlujejo invalide nad predpisano kvoto, npr. oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nagrada za preseganje kvote ter plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest za invalide in plačilo podpornih storitev za vse delodajalce, ki zaposlujejo invalide. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo zaposlovanje invalidov v letu 2014 višje, kot v preteklih letih. V letu 2014 se je na novo zaposlilo nekaj manj kot 3000 invalidov, v zaposlitveno rehabilitacijo po ZZRZI pa je bilo preko Zavoda RS za zaposlovanje letno vključenih cca 1600 invalidov. ZZRZI za najtežje invalide predvideva tudi posebne oblike zaposlovanja, kot je npr. zaščitna zaposlitev, kjer delodajalci s strani Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS dobivajo za te invalide subvencijo plače v višini od 30 do 70% minimalne plače.

2.14 BREZPOSELNOST

Priporočilo št. 103 (str. 306)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Brez dvoma je v interesu MDDSZ, da se vse finančne obveznosti do brezposelnih oseb poravna takoj, saj zavedamo njihove socialne stiske.

122

Na pobudo oziroma priporočilo smo že odgovarjali zato dodatna pojasnila niso potrebna. Tudi poročilo navaja, da je bilo njihovo posredovanje uspešno.

2.14.1 Ukrepi aktivne politike zaposlovanje

Priporočilo št. 104 (str. 307)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):MDDSZ podpira priporočilo Varuha ČP, da se v prihodnje sredstva, namenjena aktivni politiki zaposlovanja, ne krčijo. Kazalci brezposelnosti in zaposlenosti se sicer rahlo izboljšujejo, vendar še ne dosegajo ravni pred gospodarsko krizo. Ukrepi ministrstva bodo v prihodnje usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim na trgu dela, ki so manj konkurenčni na trgu dela - dolgotrajno brezposelni, ki so pogosto tudi starejši in brez ustrezne izobrazbe, iskalci prve zaposlitve. Na MDDSZ si bomo predvsem prizadevali, da bi čim prej začeli črpati sredstva novega nove finančne perspektive za obdobje 2014-2020, saj sredstva Evropskega socialnega sklada zadnja leta predstavljala pomemben delež sredstev za aktivno politiko zaposlovanja.

Javna dela

Varuh ČP navaja, da so zelo zaskrbljeni, da so sredstva za javna dela v 2015 samo v višini 33,6 mio eur. V zvezi s tem je potrebno pojasniti, da sredstva za javna dela še nikoli niso in verjetno tudi nikoli ne bodo zadostovala za vključitev vseh brezposelnih osebe, ki bi si to želeli. Zavedati se moramo, da z sredstvi za aktivno politiko zaposlovanja država ne morem pomagati vsem brezposelnim, ampak se omejuje samo na pomoč tistim, najbolj ranljivim skupinam oseb, ki so manj konkurenčni na trgu dela. V letu 2015 je trenutno v programih javnih del vključenih okoli 5.500 dolgotrajno brezposelnih, v evidenci brezposelnih na zavodu pa je bilo teh oseb na dan 31. 7. 2015 več kot 59.000. Glede na strošek javnih del na osebo je ne mogoče pomagati vsem brezposelnim samo z vključevanjem v programe javnih del, zato obstajajo tudi drugi programi aktivne politike zaposlovanja.

Usposabljanje in izobraževanje

Priporočilo št. 105 (str. 307)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuhinja navaja nesmiselnost določenih delavnic ter način izvajanja le-teh, saj so v delavnicah združene osebe z različnimi znanji, kompetencami in položajem. Od tovrstnih delavnic naj ne bi bilo nobenega učinka, hkrati pa naj bi bile namenjene zgolj ustvarjanju dobička izvajalcem delavnic. Priporočilo je, naj ministrstvo izvede evalvacijo ob koncu programa ter analizo o tem, ali udeležba na delavnicah res povečuje zaposljivost udeležencev.

Ministrstvo je v začetku leta 2012, na podlagi javnega razpisa podelilo koncesije za opravljanje storitev za trg dela, in sicer za opravljanje storitve vseživljenjske karierne orientacije. Koncesije so bile podeljene za obdobje 2012 do 2014, konec leta 2014 pa so bile podaljšane še za eno leto, to je za leto 2015. V okviru omenjene storitve koncesionarji izvajajo tri različne tipe delavnic, vse pa so namenjene izboljšanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih oseb na trgu dela, prepoznavanju njihovih kompetenc, znanj, veščin ter prepoznavanju in tudi odpravljanju morebitnih ovir, ki jim otežujejo ponoven vstop na trg dela. Udeleženci spoznajo, kako nastopati na trgu dela, kaj je skriti trg dela, ustvarjanje socialne mreže, skratka učijo se veščin, ki jim pripomorejo k iskanju zaposlitve.

123

Na ministrstvu, skupaj z zavodom, ves čas trajanja javnega razpisa spremljamo dogajanje na delavnicah, zadovoljstvo udeležencev, sproti rešujemo morebitne težave ter se trudimo z izvajanjem čim bolj približati brezposelnim osebam. V letih 2012 in 2013 smo med udeleženci delavnic izvedli analizo zadovoljstva z delavnicami. Oblikovali smo anketne vprašalnike, ki so jih koncesionarji nato razdelili med udeležence delavnic. Udeleženci so bili v splošnem večinoma zadovoljni z delavnicami, prav tako so bili zadovoljni s predavatelji in s samo izvedbo.

V letu 2014 smo, prav tako v sodelovanju z zavodom, izvedli Evalvacijo izvajanja javnega razpisa, katere namen je bila analiza dotedanjega dela. V okviru evalvacije smo oblikovali Vprašalnik o učinkovitosti izvajanja javnega razpisa in o koristnosti vsebine. Namen vprašalnika je bil pridobiti čim bolj verodostojne in objektivne informacije vseh deležnikov, ki sodelujejo pri izvajanju javnega razpisa tako na strani koncesionarjev, kot na strani zavoda. Pri izpolnjevanju so sodelovali predavatelji, ki delavnice izvajajo, svetovalci zavoda, vodje uradov za delo ter skrbniki programa na posameznih območnih službah zavoda. Tudi navedena vprašalnik in evalvacija sta pokazala, da so udeleženci z delavnicami večinoma zadovoljni in da so slišane vsebine koristne. Z evalvacijo smo pridobili tudi informacije o izvajanju javnega razpisa, ki nam bodo pripomogle k še boljšemu in kvalitetnejšemu oblikovanju delavnic v prihodnje.

Poleg zgoraj naštetih analiz se redno sestajamo s koncesionarji. Nad njihovim delom izvajamo nadzore na kraju samem ter se udeležujemo posameznih delavnic. Ob vsem tem tako od udeležencev kot tudi od samih predavateljev delavnic pridobivamo dragocene odzive o sami izvedbi, ki so največkrat pozitivni. Udeleženci so po prvih, večinoma negativnih odzivih ob napotitvi na delavnico, kasneje z udeležbo zelo zadovoljni. Na delavnicah ne spoznajo le metod in tehnik ponovne vključitve na trg dela, pač pa vidijo tudi, da v svoji situaciji niso sami, da brezposelnost ni tabu, spoznavajo izkušnje drugih, navezujejo stike z drugimi udeleženci, ipd. Dobrih zgodb iz delavnic je veliko, zelo veliko. Veliko je nenapisanih zgodb iz terena, kjer udeleženci povedo, da so z slišane vsebine zelo hvaležni in da so jim le-te pomagale pri ponovni zaposlitvi. V nadaljevanju navajamo povezavo na dve od njih:

http://www.ess.gov.si/za_medije/uspesne_zgodbe

Glede navedbe, da so bile v večini na delavnicah skupaj udeležene osebe z različnimi znanji, kompetencami in položajem želimo povedati, da svetovalci na zavodu velikokrat oblikujejo homogene skupine, v katerih združijo brezposelne ali z enako izobrazbo, izkušnjami, invalide, mlade. Velikokrat pa se je izkazalo, da tudi heterogenost skupin ni nujno slaba, saj se npr. mladi lahko učijo iz izkušenj starejših in obratno. Res pa je, da najverjetneje nikoli ne bo mogoče zadovoljiti prav vseh udeležencev. Vedno bo nekdo, ki bo mnenja, da so delavnice neučinkovite in pokazalo se je že, da prav taka oseba tovrstne vsebine najbolj potrebuje.

2.14.2 Delo zaposlenih na zavodu RS za zaposlovanje

Priporočilo št. 106 (str. 309)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):V okviru priporočila glede delovanja Zavoda RS za zaposlovanje je pomembno vedeti, da se zavodu za zaposlovanje v zadnjih letih znižuje število zaposlenih, financiranih iz republiškega proračuna (do leta 2015 za več kot 7 %), po drugi strani pa je bilo število povprečno brezposelnih v lanskem letu okoli 120.000, kar je največ v zadnjih 15 letih. Kljub temu je bilo število brezposelnih oseb, ki so se zaposlile v lanskem letu skoraj 74.000, kar je bistveno več kot v preteklih nekaj letih (okrog 60.000). Zavod je v zadnjih letih prilagajal svoj način poslovanja omejenim kadrovskim in drugim virom, in sicer preko razvoja raznih e-storitev za brezposelne in delodajalce, krepitve dela z delodajalci, uvajanja elektronskega poslovanja, kar vse je pripomoglo k temu, da je lahko razpoložljive resurse bolj učinkovito usmerjal v delo z bolj

124

ranljivimi skupinami na trgu dela - zadnje leto predvsem z mladimi, saj je bil zavod glavni izvajalec "garancije za mlade", ki je bila pohvaljena (tako program kot izvedba) tudi na ravni Komisije.

Navajate, da so pobudniki, ki so se obrnili na Varuha, menili, da svetovalci zaposlitve niso svetovalci temveč zgolj posredniki med delodajalci in brezposelnimi. Zavod RS za zaposlovanje brezposelnim osebam, ki jih vodi v svojih evidencah ves čas zagotavlja strokovno svetovalno podporo, pri čemer pa je pri svetovalnem procesu vsak svetovalec samostojen. Vse pritožbe oseb nad delom svetovalcem zavod obravnava resno in jih skrbno prouči ter po potrebi opravi temeljit razgovor s svetovalcem zaposlitve. V zvezi s tem priporočilom ponovno pojasnjujemo, da zavod na podlagi predlogov in kritik, prejetih s strani strank in druge zainteresirane javnosti, stalno proučuje možnosti za izboljšanje učinkovitosti njegovega dela izvaja ter v ta namen izvaja različne ukrepe. Zavod je tako zaradi izboljšanja strokovnosti in učinkovitosti dela svetovalcev zaposlitve v letu 2014 nadaljeval z usposabljanjem svetovalcev za delo s strankami. Zaradi učinkovitega strokovnega dela vseh zaposlenih, posebej še svetovalcev zaposlitve, ki delajo neposredno s strankami (tako z brezposelnimi osebami kot delodajalci) je zavod v okviru izobraževalnega centra razvil module z vsebinami svetovalnega dela, v usposabljanje pa so bili vključeni vsi svetovalci.

Nadalje navajate, da je tudi organizacija dela po posameznih OS zavoda neustrezna saj, da posamezniki, ko pridejo na razgovor, čakajo na hodnikih zavoda in so ob tem nepotrebno izpostavljeni srečanju z drugimi ljudmi ter jim je na ta način prizadeto dostojanstvo. Brezposelnost ni tabu in ne sme biti tabu. Tudi za status brezposelnost obstaja nek namen, ki ga lahko gledamo tudi kot priložnost za rast, kljub temu, da to dragocenost spoznamo malce kasneje. Zavedati se moramo, da je za vsakega človeka doživljanje lastnega dostojanstva drugačno. Zato menimo, da je lahko za nekatere srečanje na hodnikih priložnost za nove stike, pogovore, informacije, za druge pa, kot navajate, takšna situacija lahko predstavlja znižanje samopodobe oziroma jim je prizadeto dostojanstvo. Potrebno je vedeti, da omenjeno doživljanje trenutkov oziroma situacij variira od osebe do osebe zato je praktično nemogoče popolnoma zadovoljiti vse potrebe posameznikov. Nikakor pa ni namen zavoda, da bi kakorkoli postavljali brezposelne osebe v situacije, v katerih bi doživljali sram, ali se počutili manjvredne. Kakor koli, menimo, da je za vse brezposelne osebe nadvse koristno, da poskušajo vzdrževati stike ter, da se trudijo biti v družbi, saj je vsako poznanstvo lahko potencialna vstopnica do zaposlitve.

V EU mreži javnih zavodov za zaposlovanje (PES) bo letos prvič izvedena presoja po metodi EFQM v 15 zavodih. Med temi je tudi Zavod RS za zaposlovanje. Na podlagi Decision NO.573/2014/EU of the European parliament and of the Council on enchanced cooperation between Public Employment Services se v javnih službah za zaposlovanje (PES) izvajajo pregledi. Pregled zajema vse ključne dejavnosti, ki jih javni zavodi izvajajo za stranke ter ključne vodstvene in upravljavske procese, ki so pomembni za učinkovitost. Namen pregleda je medsebojna strokovna pomoč pri prepoznavanju izzivov in možnosti za izboljšave. Rezultat pregleda bo poročilo presojevalcev, ki bo vključevalo tudi priporočila za izboljšave. Zavod bo skladno z omenjenim dokumentom dolžan priporočila upoštevati.

2.15 OTROKOVE PRAVICE

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):

str. 314 - Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev

125

Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev je potrdila Generalna skupščina OZN na svoji 66. seji z Resolucijo 66/138 dne 19.12.2011. Protokol je začel veljati 14.4.2014. Do 10.6.2015 je protokol podpisalo 49 držav, ratificiralo pa 17. Republika Slovenija je Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev podpisala 28.2.2012.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zaradi postopka ratifikacije protokola usklajevalo stališča z vsemi resorji. V ta namen sta bili glede vpliva določb protokola na notranje pravno ureditev in glede izvajanja protokola pripravljeni dve analizi. S prvo, avgusta 2012 se je definiralo, na katera vprašanja v zvezi z izvajanjem protokola je potrebno odgovoriti. Z analizo, opravljeno marca 2015, je ugotovljeno, da so določbe protokola usklajene z notranjimi materialnopravnimi predpisi na področju varovanja pravic otrok in sicer z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o splošnem upravnem postopku.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ugotovilo, katera vprašanja so s stališča izvajanja protokola odprta ter je izvedlo več usklajevalnih sestankov. Zadnji usklajevalni sestanek z Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za pravosodje je bil dne 2.4.2015, na katerem so bile obravnavane pripombe Ministrstva za pravosodje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo osnutek Predloga zakona o ratifikaciji Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev ter ga poslalo Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za pravosodje v nadaljnje usklajevanje in morebitno dopolnitev. V obdobju od 17.7. do 7.8.2015 je bil osnutek predloga v medresorskem usklajevanju.

str. 313 in 315 – Prepoved telesnega kaznovanja, nova družinska zakonodaja in priporočilo št. 110

Pravice otrok so v Republiki Sloveniji sistemsko zaščitene v najvišjih pravnih aktih. Ustava RS določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb, človekove pravice in temeljne svoboščine pa uživajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo (56. člen Ustave RS). V istem členu Ustave RS se otrokom zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem, iz česar je razvidno, da Republika Slovenija v celoti prevzema določila Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki v 19. členu nalaga državam pogodbenicam, da z ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi otroka zavarujejo pred različnimi oblikami nasilja. Ti zaščitni ukrepi naj, če je to primerno, vključujejo učinkovite postopke za sprejemanje socialnih programov, kakor tudi druge oblike, ter ugotavljanje, obveščanje, prijavljanje, preiskovanje, obravnavanje in spremljanje trpinčenja otrok in, če je potrebno, poseg sodišča.

Na podlagi navedene zaveze je Republika Slovenija sprejela ustrezne zakonodajne ukrepe, in sicer splošno zavezo za celovito skrb za otrokove koristi v zakonu, ki ureja družinska razmerja, nadalje posebno zakonsko varstvo in zaščito otrok na področju preprečevanja nasilja v družini, določila nasilje v družini ter zanemarjanje otroka in surovo ravnanje kot kaznivi dejanji ter določila tudi različne socialne programe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti meni, da veljavna nacionalna zakonodaja otrokom zagotavlja zaščito pred nasiljem, zanemarjanjem ali izkoriščanjem, kot je določeno v 17. členu Evropske socialne listine in Slovenija ravna s primerno skrbnostjo na tem področju.

126

Z Ustavo RS, Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakonom o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskim zakonikom je ustrezno poskrbljeno za zaščito otrok pred fizičnim nasiljem v domačem okolju. Z Ustavo RS, Zakonom o šolski inšpekciji, Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakonom o osnovni šoli, podzakonskimi akti in Kazenskim zakonikom je ustrezno poskrbljeno za zaščito otrok pred fizičnim nasiljem v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Z Družinskim zakonikom, ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji dne 16.6.2011 po rednem zakonodajnem postopku in ki je bil nato na referendumu dne 25.3.2012 zavrnjen s strani volivcev, je bilo družinsko pravo urejeno celovito. V Družinskem zakoniku je bila tudi izrecno določena prepoved telesnega kaznovanja otrok in izpostavljanja drugim oblikam ponižujočega ravnanja, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb.

Vlada Republike Slovenije je v Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2015 vključila pripravo Zakona o družinah, v katerega je imela namen vključiti tudi določilo o prepovedi telesnega kaznovanja otrok.

Vendar pa je Državni zbor Republike Slovenije na svoji 5. redni seji dne 3.3.2015 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), EPA, 257-VII. Dne 10.3.2015 so Metka Zevnik, sovoditeljica Koalicije "Za otroke gre!" in Aleš Primc, sovoditelj Koalicije "Za otroke gre!" ter skupina volivcev vložili Pobudo za razpis naknadnega referenduma o noveli ZZZDR-D. Državni zbor RS je na seji dne 26.3.2015 sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ker se pobuda za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D) nanaša na zakon, glede katerega skladno s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave RS razpis referenduma ni dopusten. Metka Zevnik in Aleš Primc, sovoditelja Koalicije "Za otroke gre!" sta pri Ustavnem sodišču RS sprožila ustavni spor zoper navedeni sklep Državnega zbora RS.

Zaradi sprejema novele ZZZDR-D ter odločanja o dopustnosti razpisa referenduma je pri Vladi RS prišlo do zamika v zvezi s pripravo Zakona o družinah.

str. 313 - Razmejitev pristojnosti med centri za socialno delo in sodišči

Zakon o družinah, ki je umeščen v Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2015, bo sledil osnovnemu cilju, ki ga je določil tudi Družinski zakonik, to je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. S tem se želi zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. V zvezi s tem bo šlo za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z Zakonom o družinah skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. Pomemben cilj je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka izrednega pomena, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj. Naslednji cilj in hkrati način za dosego ciljev zakona je okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, ki je nujno potrebna za učinkovito in strokovno izvajanje njihovega osnovnega poslanstva. Ta cilj je dosežen z ločitvijo oblastne funkcije centrov za socialno delo od strokovne in svetovalne funkcije, ki naj bi jo centri za socialno delo obdržali.

Veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih podrobneje ureja le nekaj ukrepov, s katerimi država lahko poseže v družino zaradi varstva otrokovih koristi (odvzem otroka staršem

127

in namestitev v rejništvo ali v zavod, namestitev otroka v zavod zaradi vedenjskih ali čustvenih težav), ti ukrepi so v pristojnosti centrov za socialno delo. Zakon o družinah bo zaradi zaščite starševske skrbi ter na drugi strani koristi otroka delil pristojnost za odločanje o ukrepih med centre za socialno delo ter sodišča. Centri za socialno delo bodo odločali o nujnih ukrepih, medtem ko bodo o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja odločala sodišča (razen ukrep nadzora izvrševanja starševske skrbi, o katerem bodo odločali centri za socialno delo). O posvojitvah otrok bodo po Zakonu o družinah odločala sodišča na predlog centra za socialno delo. Po Zakonu o družinah bodo imeli pristojnost odločanja o skrbniških zadevah centri za socialno delo in sodišča. Sodišča bodo stvarno pristojna za odločanje o skrbniških zadevah v primerih, ko bodo odločala o ukrepih za varstvo koristi otrok ter pri postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:Glede navedbe varuha, da Slovenija kljub podpisu Evropske socialne listine še vedno ni prepovedala telesnega kaznovanja otrok, ministrstvo podaja naslednjo obrazložitev: Ministrstvo sicer meni, da je nasilje v šolskem sistemu prepovedano, vendar pa je že pripravljen predlog Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), kjer želimo zapisati, da je v vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje potrebno zagotoviti varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedana vsakršna oblika nasilja in neenake obravnave, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ):Varuh je ponovil lanskoletno kritiko države, ki z neverjetno lahkoto podpiše mednarodno konvencijo, v postopku njene ratifikacije pa začne ugotavljati takšne in drugačne ovire, ki bi zahtevale spremembe zakonodaje (kot da bi to bil zelo velik problem), še pogosteje pa spremembe uveljavljene prakse. Varuh poudarja, da je treba vse predloge mednarodnih dokumentov spremljati ves čas njihove priprave in pravočasno reagirati pri pristojnih mednarodnih organih kakor tudi znotraj države, ne pa podpisovati zavez zgolj zaradi videza urejene demokracije. V letnem poročilu za leto 2013 je varuh na str. 304 opozoril, da je državni zbor ob obravnavi njegovega poročila za leto 2012 »odločil, naj pristojna ministrstva na svojem področju ugotovijo dejanske in pravne ovire za ratifikacijo mednarodnih pogodb s področja otrokovih pravic in pripravijo vse potrebno, da bodo pogodbe čim prej ratificirane«. Odločitev državnega zbora ostaja neuresničena, zato je predlagal Vladi Republike Slovenije, da ugotovi, kdo je za to odgovoren, in ustrezno ukrepa.

Varuh predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve tudi, da analizira potek sodelovanja pri pripravi in podpisovanju Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev in oceni razloge, zakaj že v postopku priprave in podpisovanja protokola niso bile razčiščene vse dileme, ki zadnje leto preprečujejo ratifikacijo protokola.

Na MZZ ocenjujemo, da je predlog podan nepristojnemu organu. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je organ, ki je v Republiki Sloveniji, skladno z aktom o ratifikaciji, pristojen za izvajanje Konvencije o otrokovih pravicah in njenih doslej ratificiranih protokolov. MDDSZ je tudi vsebinski nosilec in predlagatelj postopka ratifikacije Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev. Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15 – ZZZ – 1D) na pobudo vsebinsko pristojnega resorja začne in vodi postopek ratifikacije.

128

MZZ je imelo v pogajanjih za besedilo protokola vodilno vlogo, saj gre pri pogajanjih na mednarodni ravni za takšno naravo dela. Pri tem je sodelovalo z vsemi pristojnimi ministrstvi in Varuhom človekovih pravic RS, jih redno obveščalo o poteku pogajanj, vprašanjih in dilemah, ki so se pojavljala na mednarodni ravni ter usklajevalo uradna pogajalska stališča. O najbolj perečih določbah so se predstavniki Slovenije v Ženevi v zadnji fazi pogajanj posvetovali neposredno s predstavniki pristojnih ministrstev med potekom samih pogajanj. Vse dileme, ki so se v tistem obdobju pojavile, so se razreševale sproti.

MZZ je tesno sodelovalo z MDDSZ tako v času podpisa izbirnega protokola, prav tako pa v postopku priprave predloga akta o ratifikaciji in skupaj z njim razjasnjuje vprašanja glede prenosa izbirnega protokola v slovenski pravni red in druga vprašanja mednarodno pravne narave.

2.15.1. Projekt zagovornik – Glas otroka

Priporočilo št. 109

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Projekt Zagovornik – glas otroka je pomemben projekt, ki je v širši družbi dobro sprejet in prepoznan kot pomemben mehanizem za varstvo koristi otroka, na kar kaže tudi statistika imenovanih zagovornikov v posameznih primerih.

Iz navedenega razloga je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v minulem obdobju financiralo ta projekt, prav tako ima v smislu podaljšanja izvajanja pilotskega projekta zanj rezervirana sredstva za obdobje 2016/2017, čeprav se zavedamo, da to ni dolgoročna rešitev za uzakonitev tovrstnega instituta.

Pravica otroka do zagovornika namreč mora biti zakonsko urejena, zato predvidevamo ustanovitev tega mehanizma v Zakonu o družinah, ki je v časovnici za letošnje leto. Oblikovanje tega instituta, opredelitev nalog in dolžnosti zagovornikov, njihovo usposabljanje in podeljevanje licenc pa bo urejeno v posebnem zakonu o zagovorništvu.

Temeljni namen zagovornika je, da varuje koristi otroka v postopkih in dejavnostih, ki ga zadevajo, če varstva njegovih koristi ni mogoče zagotoviti na drug primernejši način. Otroci, kot najbolj ranljiva družbena skupina, morajo biti deležni posebne skrbi, zato morajo biti tudi naloge in pristojnosti zagovornika jasno definirane v zakonu. Samostojna zakonska rešitev tega instituta je predvidena v letu 2016. S tem bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi upoštevalo priporočilo št. 109.

2.15.2. Pravice otrok v vrtcih in šolah

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:

Dietna prehrana – versko prepričanje in vegetarijanstvoVaruh navaja, da v šolah ostaja problem zagotavljanja želene prehrane zaradi verskega ali drugega prepričanja. Razumevanje staršev, ki želijo, da otrok ne bi jedel svinjskega mesa ali da bi užival zgolj vegetarijansko hrano, je v primerih, ko zdravnik zavrne izdajo zdravniškega potrdila iz navedenih razlogov, preveč odvisno od vodstva posameznega zavoda in organizatorjev šolske prehrane.

Ministrstvo je že 5.9.2014 ob pripravi Odzivnega poročila Vlade Republike Slovenije na Devetnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2013, posredovalo naslednje pojasnilo:

129

»Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13 in 46/14) določa, da šola za vse učence v okviru dejavnosti javne službe obvezno organizira malico, kot dodatno ponudbo lahko organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Za učence pa je prijava na šolsko prehrano prostovoljna.

Šole in vrtci morajo pri organizaciji šolske prehrane upoštevati Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, sprejete na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Smernice navajajo, naj bodo pripravljeni obroki sestavljeni iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma.

Vrtci in šole morajo v primerih bolezni učencev, ki so povezane z motnjami prebave in presnove, deficitom posameznih hranil ali jemanjem določenih zdravil, malico ustrezno prilagoditi. V teh primerih je treba, na podlagi mnenja izbranega lečečega zdravnika, individualno posvetovanje med starši, organizatorjem prehrane in po potrebi kliničnim dietetikom, ki predlaga jedilnike za predpisane diete, in prilagoditev ponujenih obrokov v okviru organizirane prehrane omenjenim zdravstvenim zahtevam. Dietne obroke za zajtrk, kosilo ali popoldansko malico, ki so dodatna ponudba, šola organizira v skladu s svojimi zmožnostmi.

Šola mora pri organizaciji šolske prehrane torej upoštevati zdravstvene omejitve učencev in v ta namen upoštevati mnenje lečečega zdravnika. Menije za alternativne vrste prehranjevanja šola lahko pripravi v skladu s svojimi zmožnostmi in v dogovoru s starši, ni pa to njena dolžnost. V kolikor bi šola poleg prilagoditev šolske prehrane zaradi zdravstvenih razlogov za posamezne učence posebej pripravljala tudi obroke po izbiri učencev, bi to lahko pomenilo občutno zvišanje cene šolske prehrane.«

Navajamo še, da je v zvezi z zagotavljanjem alternativne prehrane Varuh človekovih pravic v publikaciji »Varuh - brezplačni bilten Varuha človekovih pravic RS (št. 13, letnik 2009)« med drugim zapisal: »Pri premisleku vsebine problema in preden smo oblikovali stališče do tega vprašanja, smo skrbno pretehtali vsebino tistih otrokovih pravic, ki bi lahko nalagale vrtcu oziroma šoli obveznost spoštovati želje staršev (in otrok) po določeni vrsti prehrane. Tako Varuh kot institucija varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin nimata posebnega stališča do prehrane, ki bi vsebovala le določeno vrsto mesa, do brezmesne prehrane in raznih oblik vegetarijanstva. Način oziroma vrsta prehrane ni človekova pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati po sodni poti, temveč njegova prosta izbira, ki jo morajo vsi drugi spoštovati tako, da ga ne silijo v nekaj, kar osebno zavrača. Ni pa obveznost javnih zavodov in drugih družbenih subjektov zagotavljati posebne prehrane posameznikom glede na njihove želje, prepričanje in podobne osebne okoliščine. Njihova obveznost je omejena na spoštovanje posameznikovih odločitev in njegove pravice do izbire in drugačnosti. Šele, če bi zaposleni v vrtcu vztrajali in silili otroka, da poje tudi hrano mesnega izvora, če je vegetarijanec, bi takšno ravnanje ocenili za kršitev človekovih pravic. Če se to ne dogaja, pa ni podlage za ugotovitev, da gre za kršenje pravic.«

Pristojnosti in naloge svetovalne službe v šolah

Varuh ocenjuje, da svetovalna služba lahko učence povpraša glede učiteljevega vedenja do otrok in njegovega ravnanja in za to ni potrebno soglasje staršev ali njihova navzočnost pri takem pogovoru. To bi bilo nujno, če bi otroka zaslišali policisti ali kriminalisti, ki bi želeli od njega pridobiti uradno izjavo.

Ministrstvo podpira stališče varuha. Pri tem izhaja iz določil veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov ter opredelitev o delovanju svetovalne službe v okviru Programskih smernicah za delo

130

svetovalne službe v OŠ, v vrtcih, v gimnazijah ter v srednjih in strokovnih šolah, zavodih in dijaških domovih, ki jih je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje leta 1999.

Svetovalni delavec na osnovi prvega informativnega pogovora, ki ga vodi na pobudo učenca, učitelja, na osnovi lastne pobude, na podlagi veljavnih šolskih pravil in drugih zakonskih in podzakonskih določil, odloči ali bo sam začel s posebno svetovalno obravnavo (svetovalna pomoč) oz. bo nadaljevanje predlagal razredniku ali celo ravnatelju. Lahko pa odloči, da nič od omenjenega ni potrebno, če za to ni strokovnih razlogov. Če se svetovalni delavec odloči za posebno individualno ali skupinsko obravnavo učenca, je zanjo vedno potrebno pridobiti pisno soglasje staršev oz. skrbnikov, razen v primeru, ko svetovalni delavec presodi, da je otrok v družini ogrožen. V slednjem primeru svetovalni delavec na predviden način s svojo presojo seznani ustrezne zunanje institucije (CSD, policijo). O potrebni prisotnosti staršev v pogovorih učenca s svetovalnim delavcem v okviru omenjenih obravnav pa presoja svetovalni delavec in jih k pogovoru po potrebi tudi povabi.

Javno izpostavljanje učencev zaradi neplačila prehrane

Varuh opozarja na neprimernost javnega izpostavljanja posameznih učencev (pred razredom ali v šolski jedilnici), ker njihovi starši niso poravnali stroškov prehrane.

V zvezi s preverjanjem uporabnikov šolske prehrane se ministrstvo strinja z opozorilom Varuha, da morajo šole ravnati z osebni podatki učencev v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Iz tega razloga je ministrstvo maja 2014 Informacijskega pooblaščenca zaprosilo, da pripravi navodila oziroma priporočila šolam glede varstva osebnih podatkov pri uporabi informacijskih sistemov za evidentiranje uporabnikov šolske prehrane. Tovrstne načine evidentiranja namreč uporablja vedno več šol v Sloveniji. Navodila bi posredovali šolam in tako bolje zaščitili varstvo osebnih podatkov učencev, obenem pa pomagali šolam, da bodo uspešneje preprečevale napake pri elektronskem evidentiranju prevzemanja obrokov, s katerimi bi morebiti kršile varstvo osebnih podatkov. Ker ministrstvo ni prejelo odgovora, je Informacijskega pooblaščenca še dvakrat (1.9.2014 in 3.2.2015) zaprosilo za pripravo navodil, vendar do danes še vedno ni prejelo nobenega odgovora.

Nasilje v šolahV poročilu je posebej izpostavljen primer nasilnega ukrepanja učencev do vrstnika, ki se je zgodil na Osnovni šoli Deskle.V primeru nasilja v šoli, ki se je zgodil na OŠ Deskle, gre za konkreten primer oz. pobudo, ki jo je IRSŠŠ prejel in obravnaval v izrednem inšpekcijskem nadzoru. V okviru pristojnosti inšpektorata so bili v konkretnem primeru izrečeni ukrepi/predlogi v skladu z Zakonom o šolski inšpekciji in Zakonom o inšpekcijskem nadzoru. Po informacijah IRSŠŠ so bili predlogi tudi upoštevani.

2.15.3. Problematika otrok s posebnimi potrebami

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Starši otrok s posebnimi potrebami opozarjajo na potrebo po izgradnji centra za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami na Obali. V svojem odgovoru se je MDDSZ zavezalo, da se bo gradnja začela skladno z veljavnostjo gradbenega dovoljenja. Ministrstvo je projekt uvrstilo v Načrt razvojnega programa (NRP) za gradnjo Debeli Rtič. Postopek javnega naročila za gradnjo objekta na Debelem Rtiču je v teku. Z gradnjo se bo pričelo takoj, ko bo postopek zaključen in podpisana pogodba za gradnjo.

Priporočilo št. 112

131

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Varuh ugotavlja neenako obravnavo otrok, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja, in sicer so v neenakem položaju otroci, ki obiskujejo vzgojno-izobraževalni program v socialnovarstvenih zavodih v primerjavi z otroci, ki obiskujejo enak vzgojno-izobraževalni program v zavodih, ki so v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) (primer sofinanciranja šole v naravi… ).

MDDSZ si že vrsto let prizadeva za vpis socialnovarstvenih zavodov, ki izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanja, v razvid vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki ga vodi MIZŠ. V skladu z 18. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami socialnovarstveni zavodi namreč izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, torej enak program kot ga izvajajo tudi javne šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene ali organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja ter javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Ker torej socialnovarstveni zavodi izvajajo enak program kot nekateri šolski zavodi, se za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v socialnovarstvenih zavodih uporablja zakonodaja s področja vzgoje in izobraževanja, na uporabo katere napotujeta tako 16. člen kot tudi 131. člen Zakona o socialnem varstvu.

Po informacijah MIZŠ naj bi bila možnost vpisa socialnovarstvenih zavodov, ki izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanja, v razvid vzgojno-izobraževalnih zavodov, urejena ob naslednji spremembi zakonodaje.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:

Spremljevalec gibalno oviranemu otrokuObstoječa zakonodaja ne omogoča dodelitve spremljevalca za otroke s težko telesno in duševno motnjo, ki se jih usmerja v prilagojene programe z nižjim izobrazbenim standardom.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12-ZUJF in 90/12; v nadaljevanju ZUOPP-1) v 3. odstavek 10. člena določa, da se težje in težko gibalno oviranim otrokom ter slepim otrokom, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo lahko za izvajanje fizične pomoči v času izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela dodeli stalni ali začasni spremljevalec.

Pravico do dodelitve stalnega ali začasnega spremljevalca težje ali težko gibalno oviranim otrokom, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, natančneje opredeljuje Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13) v 9. členu, kjer je med drugim določeno, da se takšnim otrokom lahko za izvajanje fizične pomoči pri izvajanju obveznega in razširjenega programa osnovne šole dodeli stalni ali začasni spremljevalec.

Citirana predpisa tako ne predvidevata in ne omogočata, da bi imel pravico do spremljevalca gibalno oviran otrok, ki je z odločbo o usmeritvi usmerjen v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom.

Na to pomanjkljivost zakona je ministrstvo že večkrat opozarjalo in to je bil tudi eden izmed razlogov, da se ZUOPP-1 ni začel uporabljati v predvidenem roku. V vmesnem času od sprejema zakona pa do danes je bilo pripravljenih že nekaj verzij sprememb zakona, ki so vse vključevale tudi spremembo tega določila, vendar žal, do spremembe zakonodaje še ni prišlo. Ministrstvo rešuje problematiko tako, da na podlagi posebne vloge šole otroku zagotovi fizično pomoč v okviru 43. člena Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-

132

izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami. Zagotovo pa je potrebna sprememba zakonodaje.

Predstavniki nevladnih organizacij so na srečanju z Varuhom, ki je potekal v letu 2014, opozorili na naslednje probleme, ki jih je tudi Varuh prepoznal kot utemeljene:

Zgodnja obravnava Na področju zgodnje obravnave ministrstvo intenzivno sodeluje z Ministrstvom za zdravje, ki je nosilec tega področja. K pripravi rešitev se vključuje tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vsebine o otrocih s posebnimi potrebami v večinskih šolahVsak otrok, ki je vključen v programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, lahko pridobi tudi pravico do svetovalne storitve, ki pomeni ravno delo z otrokom, starši, ostalimi učenci ali dijaki v razredu, učitelji in sodelovanje z zunanjimi institucijami.

Delo z dijaki s posebnimi potrebamiMinistrstvo srednjim šolam povrne stroške izvajalcev dodatne strokovne pomoči, ki jih večinoma pridobijo kot zunanje izvajalce. Učno pomoč izvajajo učitelji, zaposleni na šoli. Z naraščanjem števila odločb o usmeritvi, na nekaterih področjih primanjkuje število ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev.

Vključevanje otrok z Downovim sindromomOtrokove posebne potrebe in sposobnosti ter posledično usmeritev v zanj najprimernejši program ugotavlja komisija za usmerjanje, ki je sestavljena iz strokovnjakov s področja medicine, psihologije in specialne pedagogike ustrezne smeri. Če so sposobnosti otroka z Downovim sindromom takšne, da lahko dosega cilje in standarde znanja in je to otroku v največjo korist, lahko komisija predlaga tudi vključitev v večinsko šolo.

Protokol ravnanja ob izrednih razmerahVaruh priporoča pripravo protokola ravnanja v primerih naravnih nesreč v zavodih za vzgojo in izobraževanje, v katerih so vključeni otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami z odločbami centrov za socialno delo ali sodišč.

Priporočilo Varuha št. 111 za leto 2014, stran 407:Priporočilo je nastalo kot posledica izkušnje iz leta 2014, ko so zaradi žleda in njegovih posledic morali začasno preseliti nekaj otrok s čustvenimi in/ali vedenjskimi motnjami iz zavodov Planina in Postojna. Selitev je potekala korektno in brez motenj, vendar je Varuh predlagal, da bi se za morebitne primere v prihodnje pripravil protokol.

Ministrstvo pojasnjuje, da Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12) podrobno ureja načrte zaščite in reševanja, nosilce načrtovanja, vsebino, merila za izdelavo in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob naravnih in drugih nesrečah.

Med drugim omenjena uredba določa načrte zaščite in reševanja, ki jih izdelajo nosilci načrtovanja, in sicer:državni načrti zaščite in reševanja: načrte pripravi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organizacijami;regijski načrti zaščite in reševanja: načrte pripravijo izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje;občinski načrti zaščite in reševanja: načrte pripravijo občine;

133

načrti zaščite in reševanja organizacij: načrte pripravijo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.Glede na to, da so načrti že določeni na državni, regijski in občinski ravni, ministrstvo ocenjuje, da ni potrebe po pripravi posebnih načrtov. Glede morebitne priprave protokola pa je ministrstvo na podlagi pridobitve mnenj ravnateljev obeh vzgojnih zavodov VZ Planina in ZVI Logatec, ocenilo, da poseben protokol za primere izrednih razmer ni potreben.

Sodelovanje z nevladnimi organizacijami Varuh opozarja, da gluhi otroci in mladostniki še vedno ne morejo brez težav uveljavljati pravice do uporabe znakovnega jezika tako v zavodih za gluhe, še posebej pa v večinskih šolah, kadar se gluhi vključijo vanje.V šolskem letu 2014/2015 so v treh osnovnih šolah 4 učenke in učenci, ki potrebujejo tolmača. Dijakov, ki bi potrebovali tolmača, v srednjih šolah izven Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana v letošnjem šolskem letu ni.

Na pobudo ministrstva je le-to skupaj s šolami, starši otrok, tolmači, ki so jih z Liste tolmačev izbrale šole, Združenjem tolmačev za slovenski znakovni jezik ter Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, pretehtalo možne, hitre in racionalne rešitve, da bi otrokom že v letošnjem šolskem letu zagotovili pomoč tolmača. Sprejet je bil dogovor, da ministrstvo zagotovi sredstva za izvedbo ur tolmačenja v tem šolskem letu, pri čemer je bil upoštevan predlog šol glede števila ur na teden, višina urne postavke pa je bila določena v skladu s Tarifo za tolmače slovenskega znakovnega jezika.

Strokovne skupine na šolah v okviru dogovorjenih ur v individualiziranem programu za vsakega posameznega otroka opredelijo, pri katerih predmetih, koliko časa dnevno in ob katerih dnevih bo otrok pri pouku potreboval tolmača. Prisotnosti tolmača tudi učitelj prilagodi podajanje snovi.

Primer: Vrsta zavoda povzroča neenako obravnavanje otrokVaruh priporoča, da ministrstvo pripravi predlog spremembe zakonodaje, ki bo omogočal vpis socialno-varstvenih zavodov v razvid izvajalcev vzgojno-izobraževalnih programov.

Priporočilo št. 112 :Ministrstvo je pripravilo spremembo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je tik pred javno obravnavo, kjer bo petim socialno-varstvenim zavodom, ki izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanje in prilagojeni program predšolske vzgoje, omogočilo vpis v razvid za izvajanje javno-veljavnih programov. S tem bodo morali tudi v teh programih spoštovati isto zakonodajo, kot zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kar bo izenačilo pravice otrok, usmerjenih v te programe.

Ministrstvo za zdravje:Varuh v svojem poročilu navaja, da je v letu 2014 organiziral srečanje s predstavniki nevladnih organizacij ter ocenil za utemeljene nekatere njihove pobude in navedbe, ki ne ustrezajo resničnemu stanju. Tako ni res, kot Varuh navaja med utemeljenimi pobudami na strani 317, da naj bi bile razvojne ambulante ukinjene oziroma naj bi pred časom obstajal koncept 21 razvojnih timov s sedežem po zdravstvenih domovih, za katere denar pa naj bi se porabil za druge namene.

Ministrstvo za zdravje na navedbe Varuha odgovarja, da je v letu 2014 v Sloveniji delovalo 17 razvojnih ambulant z 21,10 timov. Tim sestavljajo: 1 zdravnik specialist, 2 nevrofizioterapevta, 0,50 govornega terapevta, 0,5 dipl. delov. terapevt/višji del. terapevta, 1 dipl.med.sestra/višja

134

med. sestra, 0,76 administrativno tehničnega delavca. Ministrstvo za zdravje je podprlo predlog Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za povečanje standarda za razvojne ambulante za 1 nevrofizioterapevta v letu 2015, kar pomeni dodatnih 582.928,00 eurov na letni ravni.

Stalna strokovna skupina za otroke z motnjami v razvoju pri Razširjenem strokovnem kolegiju za pediatrijo je že pripravila nov predlog širitve programa celostne obravnave otrok z motnjami v razvoju za obravnavo na Zdravstvenem svetu. S širitvijo programa bi obstoječe time dopolnili z drugimi strokovnjaki (psihologi, specialnimi pedagogi in socialnimi delavci) in kadrovsko okrepili tako, da bi lahko otrokom zagotovili dodatne terapevtske obravnave.

Otroci v sodnih postopkih – prislini odvzem otroka v osnovni šoli

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Opisani prisilni odvzem otroka v šoli se nanaša na postopek izvršbe odločbe o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju. Navedeno sicer sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje, vendar ker gre pri tem tudi za vprašanje zaščite koristi otroka, podajamo v zvezi s tem tudi svoj odziv.V primerih izvajanja nalog za zaščito otrok, ki izhajajo iz Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za notranje zadeve sklenilo Dogovor v zvezi z opravljanjem nalog za zaščito otrok, ki izhajajo iz ZPND z dne 5. 12. 2013, v katerem je predvidena tudi možnost izvedbe izvršbe s strani centra za socialno delo v prostorih vzgojno - izobraževalnega zavoda (VIZ). V skladu s tem dogovorom je izvršba odvzema otroka (t.j. v postopkih za zaščito otrokovih koristi) v prostorih VIZ mogoča, center za socialno delo mora o tem predhodno obvestiti vodstvo ali svetovalno službo VIZ, se dogovoriti za potek odvzema in jih seznaniti z izdano izvršljivo odločbo o odvzemu otroka. Posebej pa je poudarjeno, da se odvzem otroka izvede v skladu z najvišjo mero zaščite otrokovih pravic in koristi.Strinjamo se sicer s stališčem varuha, da šola res ni najbolj primeren prostor za izvršbo, vendar pa je obenem tudi prostor, kjer se otrok počuti varnega, kar mu morajo strokovne službe zagotoviti. V postopkih izvršbe zaradi obravnave nasilja je namreč šola velikokrat edini prostor, kjer je izvršbo mogoče opraviti, medtem kot je v postopkih urejanja medsebojnih razmerij med starši in otroki izvršbo verjetno mogoče izpeljati tudi drugje. V vsakem primeru pa na način, ki je za otroka najmanj obremenjujoč.

Pravica do sodelovanja

Priporočilo št. 114 (str. 324)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):V kontekstu oblikovanja možnosti sodelovanja otrok in mladih v javnem življenju, izražanju svoje volje in podajanju potreb, bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2016 naložilo Inštitutu RS za socialno varstvo izdelavo raziskave o znižanju starosti za pridobitev volilne pravice z 18 na 16 let upoštevajoč analizo mednarodne prakse na tem področju. Prvotno je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti načrtovalo izvedbo te raziskave že v letu 2015, vendar je zaradi aktualnih proračunskih omejitev ni bilo možno izvesti, zato jo kot prioriteto načrtujemo v prihodnjem letu. Nekatere evropske države so uvedle nižjo starostno mejo za pravico do udeležbe na volitvah, s tem pa so mlade spodbudile k aktivnemu državljanstvu, prav tako pa so politične stranke s tem jasno nagovorjene, da se v

135

svojih programskih izhodiščih usmerjajo tudi na ciljno skupino mladih, ki so sicer prav zato, ker niso volilna baza, pogosto spregledani in zato prikrajšani.

Glede na mednarodna priporočila Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov se zavedamo, da je participacija otrok in mladih ključni gradnik demokratičnih odnosov v družbi med posameznimi starostnimi skupinami, hkrati pa je potrebno uvesti tudi vse potrebne zaščitne mehanizme, ki bodo otroke varovali pred morebitno zlorabo in negativnimi vplivi.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport:

Varuh priporoča Vladi RS, da obravnava priporočila konference o participaciji otrok in mladostnikov, ki je potekala novembra 2014, ter sprejme potrebne ukrepe za uresničitev tistih priporočil, ki jih bo vlada podprla.Ministrstvo je že v dopisu št. 070-9/2015 z dne 21.8.2015 Varuhu ČP odgovorilo na ugotovitve, priporočila ter sklepe zgoraj omenjene konference, ki je potekala na temo participacije otrok in mladostnikov. V dopisu je ministrstvo med drugim poudarilo predvsem naslednje: na osnovnošolski ravni Zakon o osnovni šoli izrecno določa, da pri pripravi vzgojnega načrta in pravil šolskega reda sodelujejo tudi učenci in starši. Za sodelovanje z učenci je pristojen razrednik, za uresničevanje pravic in obveznosti učencev pa je zadolžen ravnatelj. Vsaka osnovna šola prejme po dve uri tedensko na oddelek za organizacijo interesnih dejavnosti. Šola interesne dejavnosti sama načrtuje in tudi določa obseg ur za posamezno dejavnost. Učenci lahko preko razrednika, oddelčne skupnosti in šolskega parlamenta učencev predlagajo, katere interesne dejavnosti si želijo. Interesna dejavnost lahko poteka vse šolsko leto ali pa samo v določenih mesecih, vodijo pa jo sicer pedagoški delavci. Poleg tega se že vrsto let izvaja projekt Zveze prijateljev mladine Otroški parlament, ki je zagotovo primer dobre prakse tudi v svetu. Na vsebino ministrstvo za izobraževanje nima neposrednega vpliva, bo pa spodbujajo željo in pripravljenost mladih za tovrstno razpravljanje na različnih oblikah participacije;na srednješolski ravni pa Skupnost dijakov opredeljujeta 31. člen Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) in 61. člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00, 86/04 – ZVSI in 79/06 – ZPSI-1) kot skupnost, ki deluje na ravni šoli in v oddelkih. Vodi jo odbor, v katerem so predstavniki vseh oddelčnih skupnosti. Skupnost organizira obšolsko življenje in delo ter obravnava vprašanja, povezana v vzgojno-izobraževalnim delom in upravljanjem ter daje organom šole svoje predloge. Način dela skupnosti in njenih organov pa določajo pravila skupnosti. Skupnost dijakov sodeluje tudi s svetom zavoda, in sicer tako, da se na svet lahko obrača z zadevami, ta pa jih je na podlagi prvega odstavka 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI) dolžan obravnavati. Načina dela sveta zavoda, kot tudi sodelovanja sveta zavoda s skupnostjo dijakov, zakon posebej ne določa. Je pa to sodelovanje po našem mnenju zagotovljeno preko predstavnikov dijakov v svetu zavoda, saj sta po drugem odstavku 46. člena ZOFVI, poleg treh predstavnikov ustanovitelja, petih predstavnikov delavcev in treh predstavnikov staršev, člana sveta javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega tudi dva predstavnika dijakov. Članstvo v svetu javnega zavoda omogoča ravno to, da je interes dijakov jasno izražen in tudi morebitno nespoštovanje predpisov pri demokratičnem odločanju prepoznano ter na svetu izraženo in odpravljeno. H kvalitetnemu delu omenjenih predstavnikov lahko pripomorejo tudi ostali dijaki, ki izkazujejo interes do obravnavanih dokumentov. Obenem se skladno z ZJIMS in sklepom o ustanovitvi Sveta Vlade RS za mladino, kamor je imenovan tudi predstavnik Dijaške organizacije Slovenije, daje možnost, da dijaki svojo problematiko predstavljajo tudi na najvišji državni ravni;

136

poleg tega pa lahko mladi svoja mnenja in poglede delijo na kopici družbenih medijev, ki jih tudi aktivno uporabljajo - npr. skoraj vsi uporabniki družbenih medijev uporabljajo Facebook in poleg njega še tisti družbeni medij, ki je trenutno "in". Na ministrstvu razmišljamo, da bi za komuniciranje z mladimi uporabili obstoječe platforme, ki jih mladi že uporabljajo - npr. Facebook.

Otroci v medijih

Ministrstvo za kulturo:Varuh opozarja, da tudi dobri nameni medijev ne odvezujejo od dolžnosti, da skrbno pretehtajo vse okoliščine posameznega primera in se na tej podlagi odločijo za javno objavo otrokovih osebnih podatkov (seveda v soglasju z njegovimi starši ali skrbniki). V sodelovanju s središčem nevladnih organizacij ZIPOM (Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov), Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Ministrstvom za notranje zadeve so maja 2014 izdali Smernice za poročanje o otrocih, ki naj bi novinarjem in urednikom medijev pomagale pri tovrstnih odločitvah.

Varuh nadalje izraža prepričanje, da ima otrok pravico do varstva zasebnosti, kamor sodi tudi objavljanje njegovih fotografij na spletu, v medijih ali drugje v javnosti. Pravice v imenu mladoletnega otroka praviloma uresničujejo njegovi starši, ki presojajo, kaj je otroku v korist in kaj ne.

Ministrstvo za kulturo se strinja s stališčem Varuha in dodaja, da so otrokove pravice ustrezno zaščitene tudi v medijski zakonodaji. V Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah iz leta 2011, ki ureja televizijske programe in avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, je namreč med splošnimi načeli že določeno, da noben otrok ali mladoletnik ne sme biti prek avdiovizualnih medijskih storitev izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino ali dom, niti nezakonitim napadom zoper njegovo čast in ugled. V okviru priprave celovitih sprememb Zakona o medijih, ki bodo skladno z Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 pripravljene po oblikovanju strategije razvoja medijev v RS, pa imamo namen to vprašanje celovito urediti, da bo tovrstna zaščita otrok veljala za vse vrste medijev.

137

3. INFORMACIJE OD DELU VARUHA

3.2.3. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Srečanje z NVO s področja kulture

Ministrstvo za notranje zadeve:V zvezi s pojmom »nevladna organizacija« na ministrstvu pojasnjujemo, da so v Sloveniji uveljavljene tri pravne oblike nevladnih organizacij. To so društva, (zasebni) zavodi in ustanove. Med več kot 25.000 slovenskimi nevladnimi organizacijami prevladujejo društva, sledijo zavodi in ustanove. Poenotenje termina »nevladna organizacija« bo urejeno z novim Zakonom o nevladnih organizacijah, ki bo uveljavljen sredi naslednjega leta.

3.2.4 Državni organi, organi lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil

Ministrstvo za zunanje zadeve:Vlada Republike Slovenije je julija 2013, na predlog Ministrstva za zunanje zadeve, ponovno ustanovila Medresorsko komisijo za človekove pravice, kakor predlaga tudi Varuh. Le-ta se je že sestala, drugo zasedanje je predvideno 25. septembra 2013. Komisija se bo sestala vsaj trikrat na leto, od tega mora biti eno srečanje s predstavniki nevladnih organizacij. Komisija zaključuje delo na poslovniku in smernicah dela.

Glede intenziviranja postopkov ratifikacij mednarodnih konvencij, h katerim je Republika Slovenija pristopila, a jih še ni ratificirala, na kar je v poročilu opozoril Varuh, Ministrstvo za zunanje zadeve poudarja, da si močno prizadeva za čimprejšnjo ratifikacijo naslednjih aktov:1. Opcijski protokol h Konvenciji OZN o otrokovih pravicah (nosilec Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)2. Konvencijo OZN o prisilnih izginotjih (nosilec Ministrstvo za pravosodje) in 3. Konvencijo Sveta Evrope o nasilju nad ženskami (nosilec Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti).

Glede razpustitve Informacijsko dokumentacijskega centra Sveta Evrope v Ljubljani Ministrstvo za zunanje zadeve pojasnjuje, da je Svet Evrope sprejel odločitev o zapiranju pisarn v več državah, kjer je ocenil, da je dodana vrednost centra manjša, in se osredotočil na države, kjer je obstoj pisarne nujen. Nesporno je bil Center v Ljubljani koristen, vendar je konsistentno slovensko stališče v mednarodnih organizacijah, da morajo s sredstvi razpolagati racionalno. Sicer pa v manj formalizirani obliki redno potekajo koordinacijski medresorski sestanki z namenom medsebojne izmenjave informacij o delu posameznih resorjev v Svetu Evrope. Predstavnik pisarne Varuha je na te sestanke vabljen.

138

4. ZBIR PRIPOROČIL VARUHA (k 19. poročilu, ki se nanašajo na delo v letu 2013)

Ministrstvo za notranje zadeve:V MNZ in policiji se z ugotovitvami Varuha v izpostavljenih primerih ter priporočili za izboljšanje stanja strinjamo, v primerih pa so predstavljena tudi stališča MNZ in policije kot tudi aktivnosti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Policija si pri implementaciji določb Zakon o prekrških (ZP-1) prizadeva, da se določbe izvajajo zakonito in strokovno. Še posebej se zaveda, da morajo biti tudi pred prekrškovnim organom zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka kot to določa 22. člen Ustave RS. V ta namen se na podlagi primerov, kjer so bila ugotovljena odstopanja, izvajajo izobraževanja in usposabljanja policistov, da v bodoče do teh ne bi več prihajalo.

Zavedamo se, da mora policija v vlogi prekrškovnega organa v postopku o prekršku osebam zagotavljati temeljna jamstva poštenega postopka, ki je ustavna kategorija.

USTAVNE PRAVICE

Priporočilo 2 - Varuh ponavlja svoje priporočilo, naj vlada prouči možnost za uvedbo civilne kazni zaradi neupravičenih posegov v čast in dobro ime ter zasebnost z javnimi objavami. (stran 28)

Ministrstvo za pravosodje:Odgovor je podan v tem odzivnem poročilu pri poglavju 2.1.3 Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, v odgovoru k pri priporočilu 6 in primeru na strani 43 poročila varuha.

DISKRIMINACIJA

Priporočilo Varuha št. 19 za leto 2013, stran 390:Podroben odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je v poglavju 2.2.3 tega odzivnega poročila, ob primeru »Diskirimacija študentov invalidov«

Priporočilo št. 44 za leto 2013 (stran 393)Podroben odgovor je podan pri odgovoru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pri Priporočilu 34 za leto 2014 v delu 2.3.4 tega odzivnega poročila.

OMEJITVE OSEBNE SVOBODE

Priporočili št. 24 in 32 iz leta 2013 – pravice zaprtih oseb

Ministrstvo za pravosodje:Odgovor je podan v tem odzivnem poročilu pri poglavju 2.3 Omejitve osebne svobode, splošni del, v odgovoru k pri priporočilu št 17.

Priporočilo št. 39 - državni organi naj po potrebi sprejmejo nadaljnje ukrepe za zagotavljanje varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja

139

Ministrstvo za pravosodje:Varuh v poročilu za leto 2014 korektno navaja, da prihaja do siceršnjega zmanjšanja sodnih zaostankov, o čemer poročata sodstvo in Ministrstvo za pravosodje. Skupno število nerešenih zadev se je namreč v štirih letih zmanjšalo s skoraj 357.000 zadev na manj kot 260.000, torej za skoraj 100.000 zadev in to kljub varčevalnim ukrepom v pravosodju ter konstantnemu krčenju števila sodnikov – konec leta 2014 jih je bilo 940, konec leta 2010 pa jih je bilo še 1024. Tudi Sodna statistika za leto 2014 kaže pozitivne trende pri zmanjševanju števila nerešenih zadev (z določenimi izjemami).

Pri tem se je na primer povprečni dejanski čas reševanja pravdnih zadev od leta 2012 do leta 2014 na okrajnih sodiščih zmanjšal iz 13,2 meseca na 12,6 meseca, na okrožnih sodiščih pa iz 15,2 na 14,2 meseca. Skrajšal se je tudi povprečni čas reševanja kazenskih zadev na okrožnih sodiščih, prekrškovnih zadev oziroma zahtev za sodno varstvo, prav tako se je skrajšal tudi povprečni čas reševanja civilnih oziroma kazenskih zadev na višjih sodiščih ter zadev v upravnem sporu.53

Varuh tudi korektno navaja, da se je v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru W. proti Sloveniji (št. 24125, 23. 1. 2014) določila višja odškodnina za nepremoženjsko škodo (zaradi kršitve konvencijske pravice do sojenja v razumnem roku (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah), kot to omogoča Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) iz leta 2006 (s spremembami iz leta 2012)54. Varuh meni, da je problematična omejitev odškodnine za nepremoženjsko škodo po navedenem zakonu, saj lahko v nekaterih primerih ta omejitev preprečuje odmero ustrezne odškodnine.

Glede tega primera je kritika varuha upravičena, vendar je jasno tudi, da gre za hudo kazensko zadevo iz leta 1990, glede katere je očitno prepočasno odločanje v njej zelo obžalovanja vredno, in gre tudi za zadevo, ki se je končevala okoli leta 2006 in bi torej uporaba navedenega zakona le težko prišla v poštev, saj se je zakon začel uporabljati s 1.1. 2007.

S splošnega vidika glede vprašanja omejitev odškodnine za nepremoženjsko škodo po ZVPSBNO pa je možno oceniti naslednje: Zaradi gospodarskega (finančnega) stanja Republike Slovenije država ne more uvesti (določiti z zakonom) višjih odškodnin, kot so sedaj (omejitveno: limitirano) predpisane v ZVPSBNO. Prav tako bi bilo to neprimerno, da bi država to naredila glede na primerljivost z drugimi podobnimi odškodninami za nepremoženjsko škodo, kot so predpisane z zakoni v Republiki Sloveniji v primerih objektivne odgovornosti države.

Še več - odškodnine (razponi) so v veljavnem ZVPSBNO (drugi odstavek 16. člena) predpisane glede na znatno boljše gospodarsko in javnofinančno stanje iz leta 2006 in so torej morda trenutno celo nad javnofinančno "ravnijo" oziroma zmožnostmi Republike Slovenije.

In dodatno: država mora pred Evropskim sodiščem za človekove pravice uveljavljati stališče, da je treba odškodnine šteti (določati oziroma prisojati) čimbolj prilagojeno finančnemu stanju posamezne države ter glede na sorazmerje z drugimi primerljivimi ali podobnimi nacionalnimi odškodninami (ali nadomestili).

53 Več podatkov je razvidnih iz Sodne statistike za leto 2014: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/Sodna_statistika/150710_BILTEN_SODNA_STATISTIKA_2014.pdf 54 Uradni list RS, št. 67/12 – uradno prečiščeno besedilo; ZVPSBNO.

140

Glede stališča varuha, da bi lahko bile odločitve predsednikov sodišč, ko odločajo o pospešitvenih pravnih sredstvih po ZVPSBNO (str. 127) lahko tudi drugačne - ob širšem pogledu na sodni postopek - se s tem lahko v pretežni meri strinjamo. Hkrati pa poudarjamo, da je odločanje o pospešitvenih pravnih sredstvih v predmetnem okviru lahko zgolj in samo v rokah predstojnikov sodne veje oblasti, pri čemer je v zakonu predvideno večstopenjsko odločanje. Poseg ali celo pristojnost odrejanja hitrejšega reševanja konkretnih sodnih zadev v rokah predstavnikov izvršilne veje oblasti nosi s seboj inherentno tveganje političnega odločanja in bi že iz tega razloga predstavljalo kršitev neodvisnosti in samostojnosti sodne veje oblasti.

Sicer pa bomo glede na novejšo prakso ESČP preučili tudi potrebo po morebitni spremembi obstoječe normativne podlage, in sicer tako z vidika še bolj učinkovitega zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku kot tudi pravice do učinkovitega pravnega sredstva ter vprašanja pravočasne dodelitve pravičnega zadoščenja.

PRAVOSODJE

Priporočilo 53 - Varuh priporoča Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za notranje zadeve proučitev možnosti za dodatno pomoč občinam kot spodbude za vzpostavitev oziroma ohranjanje oblik pravne pomoči, ki jo nekatere občine (že) omogočajo svojim občanom. (stran 138)

Ministrstvo za pravosodje: Pri obliki pravne pomoči, ki jo nudijo občine, ne gre za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, ampak gre za enega od načinov "pro bono" pravne pomoči. Zato bodo tudi občine vključene v sistemsko ureditev "pro bono" pravne pomoči. (Podrobneje glejte odziv v poglavju 2.4.1 Sodni postopki, podnaslov Brezplačna pravna pomoč ).

Priporočilo 56 - Varuh priporoča, da odvetniki ob prevzemu zastopanja posamezne stranke namenijo potreben čas tudi za obrazložitev o tem, katere storitve lahko pričakuje na podlagi danega pooblastila, vključno tudi s pojasnilom o tem, ali bo odvetnik stranko zastopal le v enem postopku, za nadaljevanje z drugim pa bo morala odvetnika pooblastiti z novim pooblastilom Veljavni 44. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike določa, da je odvetnik dolžan stranko vnaprej seznaniti s potekom postopka, kolikor je to mogoče, nato pa stranko redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in pravnih vprašanjih ter ji omogočiti tako vsebinsko odločitev v lastni zadevi kot tudi morebitno menjavo pooblaščenca.

Ministrstvo za pravosodje:Vlada pričakuje, da bo k večjemu uresničevanju navedene določbe v praksi delno pripomogla na novo določena obveznost objave mnenj komisije za etiko na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije (podrobnejše pojasnilo glej v poglavju 2.4.4 Odvetništvo in notariat).

Priporočilo 60 - Varuh predlaga Ministrstvu za pravosodje, da čim prej natančno prouči potrebo po dopolnitvi zakonske ureditve disciplinske odgovornosti notarja, kadar ta deluje kot odvetnik.

Ministrstvo za pravosodje:

141

Kot izhaja iz obrazložitve priporočila Varuha na področju odgovornosti notarja, kadar deluje kot odvetnik se Vlada zaveda, da veljavna ureditev ne daje zadostne pravne varnosti strankam in udeležencem pravnih poslov, zato proučuje možne rešitve, ki bodo predmet širše obravnave ob pripravi naslednje novele Zakona o notariatu (ZN).

UPRAVNE ZADEVE

Priporočilo št. 61 (str. 398) - delno uresničenoVaruh priporoča večjo skrbnost policistov pri pravilnem in popolnem ugotavljanju dejanskega stanja očitanega prekrška ter odpravo ponavljajočih se pomanjkljivosti pri ugotavljanju dejstev in zbiranju dokazov o prekršku.

Ministrstvo za notranje zadeve:V zvezi s priporočilom pod zaporedno številko 61, menimo, da je ugotavljanje dejanskega stanja temeljna predpostavka, da se lahko v nadaljevanju ugotavlja odgovornost za prekrške in uporabi pravilen materialni predpis, ki določa prekršek. V postopkih o prekrških morajo biti odločilna dejstva vedno ugotovljena. Na podlagi 9. člena ZP-1 je za prekršek odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali z naklepom. Pri tem je treba poudariti, da mora biti za odgovornost izpolnjen standard gotovosti in ne zgolj verjetnosti, da je storilec storil prekršek.

Policija ugotavljanju dejanskega stanja namenja veliko pozornost, predvsem pa je navedeno področje predmet različnih vrst usposabljanja in izpopolnjevanja policistov, na katerih se obravnavajo konkretni primeri kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, policistom pa se predstavi pravilno ravnanje. V policiji so vse policijske enote na pomen čim bolj popolne ugotovitve dejanskega stanja večkrat tudi pisno opozorili. Zaradi večje strokovne usposobljenosti prekrškovnih organov v policiji in za sistematično spremljanja dela na tem področju, je bil konec leta 2014 v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave ustanovljen Center za prekrškovne zadeve.

Priporočilo št. 62 (str. 398) - delno uresničenoVaruh poudarja, da morajo policisti pri opravljanju policijskih nalog spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo in še posebno obzirno ravnati z osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost. V razmerju do osebe v postopku (tudi na besedni ravni) morajo biti vselej korektni, njihovi postopki pa strokovni in zakoniti.

Ministrstvo za notranje zadeve:Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je tudi ena izmed temeljnih dolžnosti policije iz 1. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (iz katerih izhajajo vse policijske naloge), načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa je tudi eno izmed osnovnih načel za opravljanje policijskih nalog (13. člen istega zakona). Spoštovanje človekovih pravic v policijskih postopkih (vključno s prepovedjo grdega ravnanja oseb) je tudi tema, ki je permanentno vključena v najrazličnejše oblike strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji.

V letu 2015 je policija vse policiste opozorila tudi na pomembnost etičnosti in komunikacije policistov, ki vsebuje tudi prijaznost in spoštljiv odnos do oseb v policijskih postopkih. Z namenom krepitve osebnostne in poklicne integritete in profesionalnosti policijskega dela, so v policiji vzpostavili spletni naslov integriteta@policija.si, preko katerega lahko zaposleni zaprosijo za mnenje oziroma odgovor v zvezi z različnimi vprašanji in dilemami pri policijskem delu.

142

Odgovor pripravi Odbor za etiko in integriteto. Prav tako so bili za vse komandirje, njihove pomočnike in ostale vodje organiziranI posveti na temo ustrezne komunikacije, varovanja človekovih pravic, odprave homofobije, upravljanja konfliktov v policiji in ustreznega izvajanja strategije policijskega dela v skupnosti.

V policiji se zavedajo, da je spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva še posebej pomembno, ko gre za postopke z osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost. Zaradi zaščite otrok pred medijskih izpostavljanjem je predstavnik Oddelka za mladinsko kriminaliteto aktivno sodeloval pri pripravi smernic za poročanje medijev o otrocih (povezava na okroglo mizo ob izdaji smernic za poročanje o otrocih: http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/napovedujemo-okrogla-miza-ob-izdaji-smernic-za-porocanje-o-otrocih/?cHash=24c8339bad8c77f9e9ec38b4552fac5a).

V letu 2015 je Društvo novinarjev Slovenije, Središče ZIPOM - Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov, ki delujejo pod okriljem ZPMS in Varuha človekovih pravic Republike Slovenije organiziralo delavnice za novinarje, na tematiko poročanja o otrocih, v katerih sta aktivno sodelovala tudi predstavnika kriminalistične policije.

Ministrstvo za notranje zadeve v vsakoletnih usmeritvah in obveznih navodilih za pripravo letnega načrta dela Policije posebno pozornost namenja spoštovanju človekovih pravic v policijskih postopkih, s posebnim poudarkom na prepovedi mučenja.

Priporočilo št. 63 (str. 398) - delno uresničenoVaruh priporoča skrbno evidentiranje vseh postopkov policistov v zvezi s seznanjanjem in (ne) uveljavljanjem pravic pridržane osebe.

Ministrstvo za notranje zadeve:V zvezi s priporočilom številka 63, kjer Varuh priporoča skrbno evidentiranje vseh postopkov policistov v zvezi s seznanjanjem in (ne) uveljavljanjem pravic pridržane osebe izpostavljamo, da je od 1. 1. 2013 v policiji v uporabi nov obrazec »Izvajanje opravil med pridržanjem/zadržanjem – uradni zaznamek«, v katerega policisti evidentirajo vse postopke policistov s pridržano osebo. V naveden obrazec se beležijo vsi postopki ob sprejemu osebe, seznanjanje s pravicami, varnostni pregled, namestitev osebe v prostor za pridržanje, zdravniška oskrba, nadzor nad osebo in ostali postopki vse do prekinitve, oziroma končanja pridržanja.

Priporočilo O št. 64 (str. 398) - uresničenoVaruh spodbuja policijo, naj tudi v prihodnje ob ugotovljenih nepravilnostih pri svojem delu o tem seznani vse enote v svoji sestavi, da se prepreči ponovitev podobne ali enake napake.

Ministrstvo za notranje zadeve:V zvezi s priporočilom pod zaporedno številko 64, kjer Varuh spodbuja policijo, naj tudi v prihodnje ob ugotovljenih nepravilnostih pri svojem delu o tem seznani vse enote v svoji sestavi, da se prepreči ponovitev podobne ali enake napake, menimo, da policija na vseh področjih svojega delo redno spremlja morebitne nepravilnosti in v takem primeru ažurno obvešča vse policijske enote, kar bo počela tudi v prihodnje. Policija sprejema in izvaja ustrezne ukrepe tudi na podlagi ugotovitev v pritožbenih postopkih. Ministrstvo seznanja policijo o vseh utemeljenih pritožbah, hkrati pa tudi o morebitnih sistemskih pomanjkljivostih pri izvajanju policijskih pooblastil, ki izhajajo iz pritožbenih zadev ter predlaga izvedbo potrebnih ukrepov za odpravo

143

pomanjkljivosti in preprečitev odklonskih ravnanj policistov v bodoče. Policija skladno z določili 156. člena ZNPPol ministrstvu sproti poroča o sprejetih in izvedenih ukrepih.

Priporočilo št. 65 (str. 398) - uresničenoVaruh pristojnim organom predlaga ponovni premislek o ustreznosti zakonske ureditve pregona kaznivega dejanja grožnje.

Ministrstvo za notranje zadeve:V zvezi s priporočilom pod zaporedno številko 65, kjer Varuh pristojnim organom predlaga ponovni premislek o ustreznosti zakonske ureditve pregona kaznivega dejanja grožnje, podpiramo prizadevanja Varuha za preučitev ustreznosti ureditve kazenskopravnega varstva v primeru, ko gre za oškodovanca, ki je uradna oseba in je grožnje deležna predvsem zaradi funkcije, ki jo opravlja v imenu in za račun države, ter morebitno spremembo KZ-1. Na ureditev navedene problematike je Ministrstvo za notranje zadeve pisno opozorilo Ministrstvo za pravosodje. Priporočilo št. 66 (str. 398) - delno uresničenoVaruh spodbuja policijo, naj še naprej skrbi za odpravo administrativnih ovir, kar bo omogočalo hitrejše, učinkovitejše in kakovostnejše ukrepanje policistov.

Ministrstvo za notranje zadeve:V policiji si zaradi hitrejšega, učinkovitejšega in kakovostnejšega opravljanja policijskih nalog stalno prizadevajo za ugotavljanje in odpravo administrativnih ovir.

Priporočilo št. 67 (str. 398) - delno uresničenoVaruh priporoča, naj se vloge posameznikov z zatrjevanji, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene pravice ali svoboščine, skrbno obravnavajo. Varuh priporoča, naj vsak vlagatelj prejme vsaj (prvi) odgovor na vsako svoje pisanje.

Ministrstvo za notranje zadeve:Na MNZ in v Policiji si stalno prizadevamo, da se vloge posameznikov z zatrjevanji, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene pravice ali svoboščine, skrbno obravnavajo. V primerih, ko pritožbe niso obravnavane v pritožbenem postopku, ker ne izpolnjujejo pogojev za obravnavo v skladu z določili 7. odstavka 146. člena ZNPPol, ali pa je postopek obravnave pritožbe predhodno končan (npr. pritožnik med obravnavo odstopil od pritožbe), je glede na vsebino pisanja zagotovljena obravnava zadeve v ustreznem postopku (prekrškovni postopek, predkazenski postopek...) v policijski enoti, ali pa posameznik prejme vsebinsko obrazložen odgovor, ki mu ga policijska enota posreduje v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju. V vseh navedenih primerih pritožnik v skladu z določili ZNPPol prejme tudi obvestilo Sektorja za pritožbe zoper policijo (SPZP), da pritožba ne bo obravnavana oz., da je pritožbeni postopek končan. Prav tako SPZP vsakemu pritožniku v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o reševanju pritožb zoper delo policistov takoj po prejemu pritožbe pošlje informacijo o vrsti in nadaljnjem poteku pritožbenega postopka.

Priporočilo št. 68 (str. 399) - uresničenoVaruh priporoča, naj Policija oziroma Ministrstvo za notranje zadeve v primeru utemeljene pritožbe sprejmeta vse potrebne ukrepe, da se podoben primer ne bi ponovil. Poudarjamo tudi, da je v primeru ugotovljene nepravilnosti v ravnanju državnega organa v razmerju do prizadetega posameznika potrebno vsaj opravičilo.

144

Ministrstvo za notranje zadeve:Na podlagi 9. člena Pravilnika o reševanju pritožb zoper delo policistov (Ur. lis RS, številka 54/13) MNZ pošlje odgovor pritožniku in policijski enoti iz katere je policist zoper katerega delo je bila vložena pritožba. Če je pritožba utemeljena, MNZ pošlje odgovor v vednost tudi generalni policijski upravi, ki preveri izvedbo ukrepov, da se podoben primer ne bi ponovil. Poleg tega je bila v drugi polovici leta 2013 poleg ostalih ukrepov uvedena praksa, da ministrstvo v primerih, ko na podlagi ugotovitev pritožbenega senata obstajajo razlogi za sum, da bi policist s svojim ravnanjem utegnil storiti uradno pregonljivo kaznivo dejanje, o tem obvesti Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na Specializiranem državnem tožilstvu RS. Strinjamo se, da je v primeru ugotovljene nepravilnosti v ravnanju državnega organa v razmerju do prizadetega posameznika potrebno vsaj opravičilo.

Priporočilo O št. 69 (str. 399) - delno uresničenoVaruh poudarja, da morajo policisti za zakonito in strokovno izvajanje pridržanja in humano ravnanje s pridržano osebo dosledno upoštevati vse predpise in usmeritve s tega področja, tudi ob pridržanju več ljudi.

Ministrstvo za notranje zadeve:Kot to izhaja iz priporočila pod zaporedno številko 69 se v policiji zavedajo, da morajo policisti v vseh primerih za zakonito in strokovno izvajanje pridržanj in humano ravnanje s pridržano osebo dosledno upoštevati vse predpise in usmeritve s tega področja tudi v primeru pridržanj večjega števila oseb. Upoštevati pa je treba, da zaradi specifičnih okoliščin v tovrstnih primerih lahko prihaja do situacij, ki narekujejo posebno organiziranje, ki pa v nobenem primeru ne sme vplivati na katerokoli od pravic, ki jo ima oseba ob odvzemu prostosti. Izpostavljamo, da se v policiji in MNZ zavedamo, da bi delo policistov v primerih, ko je treba hkrati oziroma v relativno kratkem času pridržati večje število oseb, potekalo bistveno lažje, če bi imeli na razpolago ustrezno število prostorov, ki bi bili primerni za pridržanje večjega števila ljudi, vendar se tudi zavedamo, da ob trenutni gospodarski situaciji in razpoložljivih finančnih sredstvih navedenega vsaj v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati. Kot je bilo že navedeno, pa si bodo v policiji tudi v bodoče prizadevali, da bi policisti pridržanim osebam v tovrstnih primerih kljub izrednim okoliščinam zagotavljali nujne standarde.

Priporočilo št. 70 (str. 399) - delno uresničenoZaradi zagotavljanja pravice do osebnega dostojanstva oseb v policijskih postopkih Varuh priporoča Policiji sprejetje vseh ukrepov, da ob spremstvu oziroma privedbi (vklenjene) osebe na sodišče ta ne da bi bila (če ni za to objektivne in razumne utemeljitve) izpostavljena soju medijskih luči.

Ministrstvo za notranje zadeve:V zvezi s priporočilom pod zaporedno številko 70, kjer Varuh zaradi zagotavljanja pravice do osebnega dostojanstva oseb v policijskih postopkih priporoča policiji sprejetje vseh ukrepov, da ob spremstvu oziroma privedbi (vklenjene) osebe na sodišče, ta ne bi bila (če ni za to objektivne in razumne utemeljitve) izpostavljena soju medijskih luči, je policija na navedeno tematiko opozorila vse policiste že v letu 2013. Policija sme na podlagi 8. odstavka 57. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije za preprečitev prepoznavnosti, če je to nujno zaradi ogroženosti življenja ali zavarovanja dokazov (ključna elementa) osebi med privedbo za nujno potreben čas na glavo nadeti posebno zaščitno pokrivalo. O uporabi zaščitnega pokrivala odloči policijski vodja. Posebno zaščitno pokrivalo smejo policisti nadeti osebi tudi na njeno željo (ključni element je - odločitev osebe).

145

Priporočilo št. 71 (str. 399) - delno uresničenoVaruh spodbuja MNZ in Policijo, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe za izboljšanje neugodnih delovnih razmer policistov, ki so posledica visoke zunanje temperature zraka.

Ministrstvo za notranje zadeve:V zvezi s priporočilom pod zaporedno številko 71 si v MNZ in policiji si stalno prizadevamo za delovno okolje, ki bi omogočalo dobro počutje zaposlenih saj se zavedamo, da ustrezno delovno okolje vpliva tudi na kakovost in učinkovitost dela zaposlenih. Zaradi omejenih finančnih sredstev dolgoročnejše tehnične ukrepe kot so dodatne klimatske naprave ipd. v policijskih enotah izvajajo postopoma, težave kot so opisane v konkretnem primeru pa rešujejo predvsem z različnimi organizacijskimi ukrepi, ki so kot odgovor MNZ predstavljeni v poročilu Varuha.

Priporočilo št. 72 (str. 399) - delno uresničenoVaruh predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, naj zagotovi spoštovanje zakonskih rokov odločanja tako na prvi kot drugi stopnji.

Ministrstvo za notranje zadeve:Priporočilo je bilo podano na podlagi primera izdaje dovoljenja za stalno prebivanje po Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, v katerem je Ministrstvo za notranje zadeve (oziroma takrat Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo) prekoračilo dvomesečni rok za odločitev o pritožbi. K navedenemu priporočilu Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje, da si prizadeva, da je o pritožbah v zadevah izdaje dovoljenj za prebivanje tujcev odločeno čim hitreje oziroma v dvomesečnem roku, ki ga določa 222. člen Zakona o splošnem upravnem postopku. O večini pritožb je odločeno v dvomesečnem roku. Zaradi povečanega števila upravnih zadev, drugih nalog, ki jih je tudi treba opraviti, in kadrovskih zmogljivosti, pa so tudi primeri, ko o pritožbi ni bilo odločeno v dvomesečnem roku.

Priporočilo št. 79 (str. 400) - delno uresničenoVaruh Ministrstvu za notranje zadeve predlaga, naj pripravi spremembe Zakona o prijavi prebivališča tako, da bo mogoča prijava stalnega prebivališča tudi za posameznike, ki so začasno nastanjeni v zavodih za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domovih in drugje ter za brezdomce.

Ministrstvo za notranje zadeve:Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja povsem nov Zakon o prijavi prebivališča, besedilo novega zakona pa bo odpravilo pomanjkljivosti veljavne zakonodaje tudi v navedenem segmentu. Primarno se še vedno ohranja rešitev, da ima posameznik, ki je nastanjen v zavodu za prestajaje kazni zapora, tam prijavljeno začasno prebivališče, ki je obvezno tudi naslov za vročanje, podatki o prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča in določitvi naslova za vročanje na naslovu zavoda za prestajanje kazni, prevzgojnega doma, vzgojnega zavoda, zavoda za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkov pa se hranijo v registru stalnega prebivalstva samo eno leto po prenehanju začasnega prebivališča, nato se uničijo (ostali podatki se bodo hranili 150 let od rojstva posameznika).

Postopanje upravnega organa v primerih, ko so posamezniki nastanjeni v zaporih, mora namreč zagotavljati varstvo pravic in spoštovati institut rehabilitacije po Kazenskem zakoniku. V letu 2007 je bil ravno s tem namenom noveliran Zakon o prijavi prebivališča, ki je v 9. a členu določil, da se posamezniku, ki je v zavodu za prestajanje kazni, dislociranem oddelku zavoda oziroma prevzgojnem domu, prijavi začasno prebivališče, v šestem odstavku 19. člena pa, da

146

se podatki o prijavah v zaporih hranijo v Registru stalnega prebivalstva samo eno leto po prenehanju prestajanja kazni, nato se uničijo.

Če bi posameznikom na naslovih zavodov za prestajanje kazni, prevzgojnih domov, vzgojnih zavodov, ali zavodov za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkov prijavljali stalna prebivališča, rehabilitacije ne bi mogli zagotavljati, v primeru brisanja podatka o naslovih stalnih prebivališč pa bi povzročili, da posamezniki kasneje ne bi mogli dokazovati prebivanja na območju Republike Slovenije, kar bi bila lahko zanje nepopravljiva škoda.

Glede na navedeno nov zakon predvideva ustrezno rešitev na način, da lahko upravna enota določi zakonsko prebivališče tudi posamezniku, ki je nastanjen v socialno varstvenem zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih (ter seveda tudi brezdomcu), če mu po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, in sicer na naslov občine, na območju katere ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče.

Če se bo torej v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ugotovilo, da posamezniku, ki je nastanjen v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, naslov prijavljenega stalnega prebivališča ne predstavlja več središča njegovih življenjskih interesov, ker je v času trajanja njegove namestitve v zavodu, hiša v kateri je prebival prodana, porušena, je brezdomec itd., in mu ni mogoče prijaviti novega stalnega prebivališča, se mu bo s predlogom novega zakona omogočila prijava zakonskega prebivališča na naslov občine, na območju katere ima prijavljeno stalno prebivališče. Če ne bo imel prijavljenega stalnega prebivališča, se mu bo zakonsko prebivališče prijavilo na naslovu občine, na območju katere je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče. Za te posameznike taka rešitev pomeni možnost prijave zakonskega prebivališča, ki doslej ni bila mogoča. Z navedenim predlogom se torej ureja pomanjkljivost veljavnega zakona, hkrati pa opisana rešitev ustreza tudi institutu zakonske rehabilitacije in izbrisu obsodbe iz kazenske evidence, saj z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega, tako pa tudi v registru stalnega prebivalstva ne bo imel prijave prebivališča na naslovu zavoda za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ker se podatki o naslovu izbrišejo.

Priporočilo št. 80 (str. 400) - neuresničenoVaruh predlaga, da se v Zakonu o prijavi prebivališča določi rok, v katerem mora biti končan postopek ugotavljanja stalnega prebivališča po uradni dolžnosti

Ministrstvo za notranje zadeve:V zvezi z že večkrat podanim predlogom Varuha, naj se v Zakonu o prijavi prebivališča določi rok, v katerem mora biti končan postopek ugotavljanja stalnega prebivališča po uradni dolžnosti, Ministrstvo za notranje zadeve ponovno pojasnjuje, da se postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, uveden na podlagi 8. člena Zakona o prijavi prebivališča, vodi skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, zato je v ta namen potrebno zaslišati stranko v postopku, naključno izbrane priče in morebitne priče, ki jih predlaga stranka, po potrebi opraviti poizvedbe na terenu s pomočjo pristojne policijske postaje in si po uradni dolžnosti priskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco kak drug državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku je potrebno postopek voditi skladno s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka - to je hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranko, vendar tako, da

147

se priskrbi vse, kar je potrebno, da se ugotovi dejansko stanje ter izda zakonita in pravilna odločba.

Kljub željam za čimprejšnjo končanje postopkov, le-teh ni možno vedno zaključiti v predpisanem zakonskem roku. Razlogi za to so v neodzivnosti strank in prič, ki ne želijo pričati ali pa se vabilu sploh ne odzovejo, ne da bi opravičile svoj izostanek. Glede na navedeno smo mnenja, da določitev roka, v katerem mora upravni organ izvesti ta postopek, v Zakonu o prijavi prebivališča ne bi bila primerna, zato jo v predlog novega zakona nismo vključili.

Ne glede na navedeno, pa predlog novega zakona odpravlja pomanjkljivosti, trenutno veljavne zakonodaje. Praksa je pokazala, da so številni ugotovitveni postopki uvedeni zaradi opuščanja prijavne obveznosti iz razloga izogibanja vročanju uradnih pisanj, izogibanja rubežnikom ter uveljavljanja posameznih pravic, vezanih na prijavo stalnega prebivališča (npr. pravica do socialnovarstvenih prejemkov, štipendije in drugih denarnih prejemkov ter nadomestil, izobraževanja v šolskem okolišu, subvencije plačila vrtca itd.); pa tudi iz razloga nepoznavanja prijavno-odjavne obveznosti. Zaradi navedenega se v predlog zakona umešča predhodno obveščanje posameznikov o njihovi prijavni obveznosti, pred samo uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Navedeno bo predvidoma učinkovit ukrep za zmanjševanje števila uvedenih postopkov, kar bo lahko posledično vplivalo tudi na hitrejše reševanje postopkov.

Posameznik bo lahko po prejetem obvestilu izpolnil prijavno obveznost, torej prijavil stalno prebivališče, uvedba ugotovitvenega postopka pa v tem primeru ne bo potrebna. Številni postopki so namreč uvedeni zgolj zaradi nepoznavanja zakonske prijavne obveznosti ali pa so uvedeni na predlog, ki je posledica zgolj ene neuspešne vročitve uradnih pisanj. Ugotovitveni postopek se skladno s predlogom zakona tako uvede šele, če posameznik na obvestilo upravne enote v roku osmih dni po prejemu, stalnega prebivališča ne uredi ali ne da izjave, da na prijavljenem naslovu stalno prebiva, oziroma če to obveznost izpolni, pa upravna enota še vedno dvomi, da na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča tudi stalno prebiva. Ugotovitveni postopek se uvede tudi, če pobudo vloži občina, na naslovu katere ima posameznik prijavljeno zakonsko prebivališče ali občina, na območju katere posameznik prebiva. Z uvedbo obveščanja posameznika o prijavni obveznosti se torej omejuje število uvedb postopkov, ki so posledica nepoznavanja prijavne obveznosti ob predpostavki, da si posameznik po obvestilu upravne enote o obveznosti prijave, prijavi stalno prebivališče na naslovu, kjer dejansko stalno prebiva.

Predlog zakona uvaja možnost uporabe slike iz uradnih evidenc, kot so evidenca izdanih osebnih izkaznic, potnih listin, orožnih listin, dovoljenj za prebivanje in vozniških dovoljenj. V stolpnicah oziroma večjih večstanovanjskih stavbah, pa tudi zaradi vse manjšega socialnega stika med sosedi, se pogosto dogaja, da priče ne poznajo stranke postopka ugotavljanja stalnega prebivališča po osebnem imenu, ampak zgolj vizualno. Da bi se čim več prič izjavilo o stalnem prebivanju stranke, predlagani člen pomeni pravno podlago za uporabo slike iz uradnih evidenc, ki bo upravni enoti pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja in hitrejšemu vodenju postopka.

Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja se v predlogu zakona nalaga Pošti Slovenije dolžnost posredovanja podatkov o preusmeritvah poštnih pošiljk posameznika, za katerega je uveden postopek ugotavljanja stalnega prebivališča. Slednje je pomembno predvsem v primerih, kadar upravna enota prejme obvestilo o uspešno vročenem uradnem pisanju, ki je bil stranki poslan na konkreten naslov, čeprav stranka dejansko pošte na tem naslovu zaradi

148

preusmeritve ni prejela, navedeno pa je v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča pomembno dejstvo oziroma indic, ki nakazuje, da stranka na naslovu dejansko ne prebiva.

Priporočilo št. 81 za leto 2013, stran 398:

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport:Vpeljevanje ureditve v obstoječi sistem, za katero se zavzema v tem priporočilu Varuh na način, da bi se širile kapacitete vrtcev, tako da bi »starši svojega predšolskega otroka vključili v javni vrtec, ki ga glede na svojo zaposlitev in možnosti za prevoz otroka izberejo«, bi pomenila zagotavljanje absolutne pravice do izbire, ne glede na občino stalnega prebivališča, kar je z vidika predvidevanja prostih mest v vrtcu neuresničljivo in z vidika javnih sredstev izredno draga rešitev. Za takšno rešitev je ministrstvo že v svojem pojasnilu preteklo leto poudarilo, da bi bilo potrebno občinam zagotoviti v državnem proračunu občutno večja sredstva za delovanje vrtcev.Veljavne pravne podlage, ki določajo javno službo na področju predšolske vzgoje so Zakon o lokalni samoupravi (20., 21. a, 22., 61. člen), Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (11., 40. in 151. člen), Zakon o vrtcih (9., 10., 10. a, 10. b in 12. člen), Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže vrtcev in Odredba o pogojih za ustanavljanje javnih vrtcev. Predvsem slednja določa obveznost občine, da za zagotavljanje zadostnega števila prostih mest v vrtcu, občina spremlja demografska gibanja na svojem območju ter pripravi oceno teh gibanj za obdobje naslednjih pet let. V Zakonu o vrtcih je sicer opredeljena pravica staršev, da izberejo program za predšolske otroke v javnem ali zasebnem vrtcu, hkrati pa 10. člen tega zakona določa obveznost občine, da staršem na svojem območju zagotavlja vključevanje otrok v program javne službe, kadar starši izrazijo interes za vključitev tolikšnega števila otroka, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek. Navedeni sistemski ureditvi sledi tudi sistem financiranja občin, saj kot enega izmed osnovnih kriterijev za izračun sredstev primerne porabe določa tudi število otrok v občini do 15. leta starosti (Zakon o financiranju občin). Zato Varuhov predlog po vsebini pomeni priporočilo, ki zahteva popolno spremembo sedanjega sistema predšolske vzgoje od same definicije te dejavnosti kot eno izmed temeljnih nalog občine oz. zadeve lokalnega pomena, pa vse do korenite spremembe sistema financiranja vrtcev in spremembe sistema financiranja občin.Obstoječa ureditev zagotavlja staršem prosta mesta v vrtcih na območju občine, v kateri ima otrok skupaj s starši stalno prebivališče, z umirjanjem problema pomanjkanja prostih mest, ki se že kaže v prostih kapacitetah vrtcev v številnih občinah, pa že prihaja do večje potencialne izbire staršev do vrtca ne le na območju domicilne občine, temveč tudi na območju občine, ki staršem najbolj ustreza glede na njihov kraj zaposlitve.

Priporočilo št. 82 za leto 2013, stran 398:

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport:Varuh je v tem priporočilu predlagal ministrstvu sprejem dodatnih ukrepov, ki bodo vsem staršem zagotovili enake možnosti pri vključevanju njihovih otrok v javno organizirano mrežo predšolske vzgoje in varstvo, pri čemer je izhajal iz primera, ko je vrtec od staršev zahteval plačilo obogatitvenih dejavnosti za svojega otroka. V zvezi s tem je ministrstvo vsem vrtcem že leta 2007 posredovalo navodila, s katerimi je vrtce opozorilo na pravilno izvajanje obogatitvenih in dodatnih dejavnosti, od faze odločanja vrtca o izvajanju obogatitvenih in dodatnih dejavnosti, pa do pogojev izvajanja in financiranja. V navodilih je bilo izrecno poudarjeno, da kadar posamezna obogatitvena dejavnost poteka v vrtcu v času izvajanja programa, se stroški izvajanja le-te ne smejo vključiti v ceno programa, niti se ne smejo zaračunati staršem.

149

Priporočilo št. 83 za leto 2013, stran 398:

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport:Z novelo Zakona o osnovni šoli iz leta 2007 (Uradni list RS, št. 102/07 – Zosn-F) je bilo na novo dodano poglavje, ki posebej ureja odločanje o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (členi 60.a do 60.c), prav tako pa je bilo dodano poglavje o vzgojnem delovanju šole (členi 60.č do 60.g), ki opredeljujejo vzgojno delovanje šole kot strokovno delo, ki se izvaja v skladu s pravili stroke. Področje ocenjevanja znanja je urejeno posebej, in sicer se poglavje deli na vsebinski del, ki opredeljuje načine in postopke ocenjevanja znanja, v nadaljevanju pa je posebej opredeljen način obravnavanja ugovora na oceno. Podrobnejše določbe s tem v zvezi so vključene v Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13). Za področje osnovnošolskega izobraževanja je torej priporočilo varuha v tem delu v veljavnih predpisih že upoštevano.

Priporočilo št. 84 za leto 2013, stran 398:

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport:V skladu s 6. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12) univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim med drugim zagotavlja tudi sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev in volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Postopek izvolitev v naziv imajo visokošolski zavodi urejen v svojih statutih, h kateremu Vlada RS ne daje soglasja. To pomeni, da ministrstvo v nobeni fazi upravnih postopkov ne sodeluje, niti nanje ne more vplivati. V skladu z 59. členom Zakona o visokem šolstvu pa imajo kandidati za pridobitev habilitacijskega naziva zagotovljeno sodno varstvo pravic, in sicer zakon določa, da »zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva, se lahko sproži upravni spor.«.Opazili smo, da se pripombe varuha na habilitacijske postopke ponavljajo, zato se ministrstvo zavezuje, da bo o tem obvestilo univerze in rektorsko konferenco ter jih prosilo za ponovno preučitev problematike in natančnejša pojasnila. Ministrstvo bo do konca leta 2015 Varuha obvestilo o odzivu univerz.

Priporočilo št. 85 za leto 2013, stran 398

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport:Celostno urejanje položaja invalidov v družbi je v pristojnosti MDDSZ in na sistemski zakonodajni ravni ne spada v področje, ki ga ureja Zakon o visokem šolstvu. V skladu s 70. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo) se iz upravičenih razlogov lahko podaljša status študenta statusa. To področje natančneje ureja Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 7/10, 3/11, 6/12, 7/13, 6/14 in 5/15) v 31. in 37. členu, ki pravita, da se na seznam sprejetih kandidatov naknadno uvrstijo tudi kandidati s posebnimi potrebami, ki izpolnjujejo v teh členih navedene pogoje.Univerze s posebnimi akti urejajo položaj študentov s posebnimi potrebami. Univerza v Ljubljani je v letu 2014 sprejela poseben pravilnik o študentih s posebnimi potrebami. Univerza v Mariboru to področje ureja s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru (2010) ter Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru (2008). Univerza na Primorskem to področje ureja s Pravilnikom o študentih s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem (2013) ter s Pravili za dodelitev statusa kandidata s

150

posebnimi potrebami za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija na Univerzi na Primorskem (2014).Ministrstvo se zaveda omenjene problematike, ki jo navaja že v Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ) kot potrebo prepoznati in spodbujati večjo vključenost manj zastopanih skupin prebivalstva in vzpostavljati enake možnosti. Zato je že z NPVŠ načrtovan ukrep vključevanja manj zastopanih skupin prebivalstva v terciarno izobraževanje. Problematiko smo že zaznali znotraj študije EVROŠTUDENT V. Potekala je tudi javna razprava v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije, kjer je bila izpostavljena tudi omenjena problematika. Rezultati študije bodo vplivali na realizacijo načrtovanih ukrepov NPVŠ. Napovedana študija EUROSTUDENT VI bo vsebovala posamezna vprašanja posvečena tudi študentom s posebnimi potrebami.Status študentov invalidov in njihovih spremljevalcev urejata 12. in 17. člen Pravilnika o subvencioniranem bivanju (Uradni list RS, št. 22/01, 35/06, 75/08, 97/10, 46/12 in 55/13). 12. člen navaja, da se subvencija dodeljuje tudi za spremljevalca študenta invalida, če je do nje upravičen v skladu s posebnimi predpisi in izpolnjuje pogoje določene s pravilnikom. 17. člen pa navaja, da se študentom, ki predložijo ustrezna dokazila pristojnih organov, po individualni obravnavi, k skupnemu številu točk prišteje 50 točk. Za študente s posebnimi potrebami imajo v študentskih domovih zagotovljene posebno prilagojene prostore. Naj omenimo, da je ena od prioritet ministrstva priprava koncepta normativne ureditve bivanja dijakov in študentov v domovih, ki je že v pripravi in bo upoštevala tudi problematiko študentov s posebnimi potrebami.

Priporočilo št. 86 za leto 2013, stran 398Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: V osnutku novega Zakona o športu, smo predvideli 43. člen, ki v prvem odstavku opredeljuje prepoved zaračunavanja nadomestila ob prestopu, in sicer določa, da za prestop športnika mlajšega od 15. let ali športnika do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, se ne sme zaračunavati nadomestila ob prestopu v drugo športno organizacijo.

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Priporočilo varuha ŠT. 123 (STRAN 406) - Varuh priporoča, naj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zagotovi vse potrebno za zagotovitev odločanja o pritožbah v zakonskem roku. V sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve naj ugotovi, kako bi bilo mogoče poenostaviti in skrajšati postopke, v katerih sodelujejo tuji nosilci zavarovanja. (stran 260).

Ministrstvo za zunanje zadeve:Ministrstvu za zunanje zadeve Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) doslej ni poslal zahteve po ugotovitvi, kako bi bilo mogoče poenostaviti in skrajšati postopke, v katerih sodelujejo tuji nosilci zavarovanja, saj ZPIZ s tujimi nosilci zavarovanja komunicira bodisi neposredno, bodisi preko naše diplomatsko konzularne mreže, Republika Slovenija pa ne more vplivati na poenostavljanje in skrajševanje postopkov, ki jih znotraj suverenih držav izvajajo domači nosilci zavarovanja.

SOCIALNE ZADEVE

151

Priporočilo št. 129 - MDDSZ naj zagotovi, da bo o vseh pritožbah s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev odločeno v rokih, ki jih določa zakon.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Število nerešenih pritožb se je zaradi široke akcije in podpore celotnega ministrstva, dodatnih začasnih zaposlitev in povečanega obsega dela bistveno zmanjšalo - od 11.600 nerešenih pritožb še v aprilu 2014 se je število znatno znižalo - letih 2014 in 2015 je približno 2.000 nerešenih zadev (pribl. 800 v letu 2014 in pribl. 1.200 v letu 2015), kjer je instrukcijski rok za odločitev že potekel. Iz navedenega izhaja, da se je število nerešenih zadev v dobrem letu zmanjšalo za približno 9.000 zadev. MDDSZ si bo še naprej prizadevalo za odpravo zaostankov pri reševanju pritožb.

Priporočilo št. 130 - Nasilje nad starejšimi

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Poleg povečanja primerov nasilja zaradi slabšanja socialne situacije posameznih družin, v zadnjem obdobju opažamo porast tveganja nasilja pri osebah z demenco. Demenca je z nasiljem pogosto povezana zaradi nepoznavanja in nerazumevanja bolezni.Zato smo v preteklem obdobju razvijali koncept dela z osebami z demenco na področju institucionalnega varstva starejših, ki bistveno zmanjšuje tveganje za pojav nasilja nad starejšimi v inštitucijah. Največje tveganje za pojav nasilja obstaja, ko starejše osebe, še posebej z demenco, ko živijo v domačem okolju, saj primanjkuje storitev v skupnosti, ki bi svojcem pomagale pri oskrbi starejših svojcev in jim na ta način olajšale usklajevanje med družinskim in poklicnim življenjem. Zato smo v Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 zapisali cilj, ki predvideva bistveno širitev ponudbe v skupnosti in sicer v smislu krepitve že obstoječih storitev v skupnosti (pomoč na domu, dnevni centri, družinski pomočnik, pomoč na daljavo in socialni servis) in razvoj novih storitev prilagojenih starejšim in tudi osebam z demenco.

Vsako leto smo izvedli vsaj eno strokovno izobraževanje za strokovne delavce na področju socialnega varstva, na temo nasilja nad starejšimi. V okviru razpisov na področju financiranja socialnovarstvenih programov pa smo financirali nevladne organizacije, ki nudijo pomoč, svetovanje in izobraževanje, samopomočne skupine, varne točke in druge oblike pomoči za starejše in za osebe z demenco in njihove svojce.

Da bi dali ustrezen poudarek nad preprečevanje nasilja nad starejšimi, smo že predlagali okrep ljene aktivnosti tudi v okviru Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini do leta 2020.

V zvezi s celovito strategijo varstva starejših pred nasiljem in pred vsemi oblikami izkoriščanja pa pojasnjujemo:

V koalicijski pogodbi nove Vlade RS, ki je bila sprejeta jeseni 2014 je v tudi zaveza za sprejem strategije kakovostnega staranja, kot odgovor na pereče demografske spremembe. Na podlagi iste koalicijske pogodbe je bila spomladi leta 2015 v kabinetu predsednika vlade imenovana državna sekretarka, zadolžena za medgeneracijsko sodelovanje. Njena naloga bo tudi koordiniranje priprave strategije kakovostnega staranja. Sestanek na to temo je že organiziran v prvih dneh septembra 2015. Vprašanji nasilja nad starejšimi in pravic starejših bosta v novi strategiji nedvomno imeli pomembno mesto.

152

Ne glede na to, pa so se določene aktivnosti v zvezi s pripravo nove strategije že pričele. MDDSZ in MZ poleg EU sofinancirata projekt AHA (aktivno in zdravo staranje), ki po na treh področjih pomenil pomembno podlago za novo strategijo (spodbujanje zaposljivosti starejših, aktivno in zdravo staranje, preprečevanje padcev, podpora za neodvisno življenje in dolgotrajna oskrba).

Priporočilo št. 131 - ZUPJS naj se spremeni tako, da se preživnina do določene višine ne všteva v dohodek družine.Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Ustavno sodišče Republike Slovenije (Odločba US RS o razveljavitvi 27. člena ZSV (Uradni list RS, št. 21/06)) je sprejelo odločitev, da se ne sme posegati v pravico otroka do preživnine in da upoštevanje otrokove preživnine pri odločanju o denarni socialni pomoči družini ni samo po sebi v neskladju z Ustavo Republike Slovenije ter da je treba oceniti, kolikšen del preživnine je namenjen zadovoljevanju skupnih potreb družine. Primarno so otroke dolžni preživljati starši v okviru svojega gospodinjstva, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. Če starši (družina) nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje otroka, Republika Slovenija z denarno socialno pomočjo zagotovi razliko do sredstev za osnovno preživetje, in ne razliko sredstev do »normalnega« preživetja otroka. Določitev dela preživnine, ki je namenjen zadovoljevanju skupnih potreb družine, je zato vezan na minimalni dohodek, ki otroku pripada po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih, tj. do meje osnovnega preživetja otroka. Predlog Varuha človekovih pravic Republike Slovenije po obratnem načinu upoštevanja preživnine, tj. na način, da se določi znesek preživnine, ki je namenjen izključno potrebam otroka, in se zato ne šteje v dohodek družine, pri čemer se ne strinja s pavšalno rešitvijo oziroma predlaga, da se upošteva individualni položaj otroka, po mnenju Vlade Republike Slovenije ni ustrezen. V praksi namreč prihaja do primerov, ko se, kljub temu, da otrok ne more preživeti s preživnino, del preživnine nameni za druge namene - npr. za obiskovanje nogometa, kar je v škodo javnih financ. Posledično bi bile »družine, ki niso razpadle« na slabšem od »družin, ki so razpadle«, saj se pri njih upošteva celoten dohodek obeh staršev (kar pomeni tudi celotna »preživnina«, torej tudi del, ki je namenjen obiskovanju nogometa).

Priporočilo št. 133 - Vlada naj čim prej pripravi spremembo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo odpravila neustavne zakonske fikcije glede ustvarjenega dohodka.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Iz splošnih določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih je razvidno, da je osnovni namen in cilj tega zakona z denarno socialno pomočjo upravičencu ob upoštevanju prebivališča in državljanstva zagotavljati sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, to je v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom. Nadalje je določeno, da se omenjena sredstva osebi zagotavljajo samo pod pogojem, da si ne more preživetja zagotoviti sama z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so jo dolžni preživljati, ali na drug način, oziroma iz razlogov, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati, in je uveljavljala pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjuje druge pogoje po tem zakonu. Vsakdo je namreč po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Denarna socialna pomoč je torej zadnja pomoč, ki se lahko dodeli posamezniku šele potem, ko je izčrpal vse možnosti za pridobitev sredstev za preživetje. Z drugimi besedami povedano, ker je denarna socialna pomoč namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen Zakona

153

o socialno varstvenih prejemkih), mora posameznik storiti vse, da si zagotovi sredstva za preživetje primarno sam z delom (razen v primeru popolne nezmožnosti za delo) in mora biti zato ves čas aktiven v prizadevanju za izboljšanje svojega materialnega položaja. Če si torej sredstev za preživetje s svojim delom ne more zagotoviti vsaj v višini minimalne plače, se mora, tako kot vsi ostali, pri pristojnem organu za zaposlovanje prijaviti v evidenco brezposelnih oseb in si poiskati drugo zaposlitev, ki bi ji zagotavljala vsaj minimalno plačo, opravljanje dejavnosti pa imela kot dopolnilno zaposlitev. Nadalje je iz splošnih določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih razvidno, da prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Ker so sredstva, ki jih država namenja kot denarno socialno pomoč in varstveni dodatek namenjena preživetju, je toliko bolj utemeljeno, da se dohodek pri uveljavljanju drugih pravic iz javnih sredstev upošteva na enak način kot pri denarni socialni pomoči.

VARSTVO OTROKOVIH PRAVIC (str. 409 – 410)

Priporočilo št. 139 – Družinska sodiščaMinistrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da je Vlada Republike Slovenije v Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2015 vključila pripravo Zakona o družinah, s katerim bi se pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka praktično v celoti prenasla na sodišče, razen odločanje o nujnih ukrepih ter o nadzoru izvajanja starševske skrbi, ki bi bilo v pristojnosti centrov za socialno delo. Vendar pa je zaradi sprejema novele ZZZDR-D ter odločanja o dopustnosti razpisa referenduma pri Vladi RS prišlo do zamika v zvezi s pripravo Zakona o družinah.

Priporočilo št. 140 - Opredelitev in razmejitev pravic in dolžnosti staršev glede skupnih otrok

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):Veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico, roditeljska pravica pa pripada skupaj očetu in materi. Roditeljsko pravico izvršujeta starša sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če je eden od staršev zadržan izvrševati roditeljsko pravico (npr. odsotnost, zdravljenje…), jo izvršuje drugi od staršev sam. Če pa eden od staršev ni več živ ali ni znan ali če mu je odvzeta roditeljska pravica ali če mu je odvzeta poslovna sposobnost, pripada roditeljska pravica drugemu od staršev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti meni, da so v veljavni zakonodaji pravice in dolžnosti staršev do otrok ustrezno razmejene.

Tudi Družinski zakonik je roditeljsko pravico, ki jo poimenuje starševska skrb, opredelil kot celoto obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje, ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja. Starševska skrb pripada skupaj obema staršema. Družinski zakonik je nadalje določil obveznosti staršev, in sicer morajo starši skrbeti za življenje in zdravje svojih otrok, jih varovati, negovati in vzgajati ter nadzorovati. Starši morajo svojim otrokom omogočiti zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in

154

usposobitev za samostojno življenje in delo. Starši morajo preživljati stoje otroke in morajo po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje. Pri pripravi novega Zakona o družini bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri opredelitvi starševske skrbi izhajalo iz določil v Družinskem zakoniku.

Priporočilo št. 142 za leto 2013, stran 408:

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: Strokovni svet je sprejel Prilagojeni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, ki se bo začel izvajati 1.9.2015 s prvim razredom in spremljavo Zavoda RS za šolstvo. Na podlagi ugotovitev se bo preverilo primernost konceptov dela za otroke z avtističnimi motnjami.

Priporočilo št. 143 za leto 2013, stran 408:

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami dopušča možnost, da komisija za usmerjanje strokovno presodi, kateri izmed otrok potrebuje takšno dodatno pomoč, da se ustrezno zniža število otrok v posameznem oddelku. Avtomatično zmanjševanje števila otrok v posameznem oddelku v primerih, ko je otrok z odločbo o usmeritvi v razredu več, se nam ne zdi smiselno.

Priporočilo št. 146 za leto 2013, stran 408:

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: Koncept vzgojno-izobraževalnega dela za učenke in učence ter dijakinje in dijake, ki so na zdravljenju v bolnišnici, je bil sprejet na 160. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, torej dne 24.10.2013.

Priporočilo št. 149 za leto 2013, stran 408:

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: Novi 107.a člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: ZOFVI) je trenutno v pripravi na ministrstvu. Javna obravnava predlagane novele ZOFVI in s tem tudi novega 107.a člena se načrtuje proti koncu letošnjega leta. V navedeni noveli zakona je predvidena sprememba petega odstavka predmetnega člena, ki osebi, zoper katero je uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, prepoveduje sklepanje pogodb o zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja ter opravljanje dela v vzgojno-izobraževalnem sistemu na kakšni drugi pravni podlagi. Predviden začetek veljavnosti omenjene novele je 1.9.2016.

Priporočilo št. 150 za leto 2013, stran 408:

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: Namen izobraževanja na domu, ki je bilo uzakonjeno v letu 1996 je bil, da se starši lahko odločijo za tako obliko izobraževanja, kadar je družina npr. za daljše obdobje odsotna ali pa starši oziroma druge osebe otrokom na ta način nudijo bolj individualiziran način poučevanja. Pogoji za izobraževanje na domu so določeni v Zakonu o osnovni šoli, in sicer v členih od 88. do 92., pri čemer gre za pravico staršev, ki morajo šolo o nameravanem izobraževanju na domu pisno obvestiti najkasneje do začetka šolskega leta. Učenec, ki zaradi objektivnih razlogov med šolskim letom prekine izobraževanje na domu, ima pravico, da se vključi k pouku in obiskuje

155

šolo. Osnovna šola po veljavni zakonodaji ne more učencu zavrniti pravice do izobraževanja na domu. Pravico pa zakon omejuje v primeru, ko učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno. Ministrstvo v zvezi s predlogom varuha, naj analizira učno uspešnost učencev, ki se izobražujejo na domu pojasnjuje, da glede na določbe Zakona o osnovni šoli nima zakonske podlage za spremljanje učne uspešnosti posameznih učencev.

Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo to pravico, morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko leto posebej. Zakon ne predvideva, da bi se izobraževanje na domu izvajalo tako, da bi bil učenec vmes prisoten pri pouku oziroma bi se udeleževal dejavnosti, ki jih v skladu z letnim delovnim načrtom organizira šola. Medletnega preverjanja oziroma ocenjevanja znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, šolska zakonodaja ne predvideva, niti ni predvideno, da bi šola učencu posredovala preizkuse znanja.

Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole. Učenec mora s tem namenom opravljati preverjanje znanja, ki je v funkciji ocenjevanja znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan. Učenec opravlja preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Nabor predmetov je po posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih določen v 90. členu Zakona o osnovni šoli.

Za učence, ki se izobražujejo na domu, poteka ocenjevanje znanja v prvem roku v času od zaključka prvomajskih počitnic do konca drugega ocenjevalnega obdobja, ter v drugem roku v desetih delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta. Roki so določeni s šolskim koledarjem (pravilnik in navodila ministra). Šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca.

Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni šoli. Za učence, ki se izobražujejo na domu, glede napredovanja v naslednji razred veljajo enaka pravila, kot za ostale učence. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne opravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit. Učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljajo tudi nacionalno preverjanje znanja. Za te učence se uporablja 64. člen Zakona o osnovni šoli, ki določa, da je nacionalno preverjanje znanja za učence 6. in 9. razreda obvezno.

Učenci, ki se izobražujejo na domu, imajo pravico do izposoje učbenikov iz učbeniškega sklada. Glede možnosti izposoje učbenikov iz učbeniškega sklada šola do začetka šolskega leta obvesti starše učencev, ki se izobražujejo na domu. Izposoja poteka na enak način kot za ostale učence.V šolskem letu 2014/2015 se je na domu izobraževalo 190 učencev.

Ministrstvo je v mesecu 2013 aprilu šolam, ki imajo izkušnje z izobraževanjem učencev na domu, posredovalo anketo, v kateri smo želeli pridobiti informacije oziroma mnenje šol glede ustreznosti izobraževanja na domu z vidika učne uspešnosti, razporeditve izpitnih rokov, morebitnih omejitev pravice in možnosti, da bi se ti učenci lahko udeleževali določenih dejavnosti, ki jih organizira šola (npr. športni dnevi, tekmovanja, šola v naravi, itd.).

156

Odgovori šol nam bodo služili kot pomoč pri presoji, kako sedanji sistem izobraževanja na domu nadgraditi tako, da bodo upoštevane navedene ugotovitve iz šolske prakse in bodo v zadostni meri zaščitene učenčeve koristi. Pri tem bomo lahko upoštevali tudi konkretne predloge za oblikovanje novih zakonskih rešitev, ki nam bodo v pomoč pri pripravi novosti glede izobraževanja na domu. Zlasti bo potrebno dodelati kriterije za to obliko izobraževanja, potrebno pa bo razmisliti tudi o načinu in obsegu preverjanja znanja za učence, ki se izobražujejo na domu in o možnosti vključevanja v šolsko delo. Morebitne sistemske spremembe v zvezi z izobraževanjem na domu bomo vključili v spremembe in dopolnitve Zakona o osnovni šoli, ki jih bomo pripravili predvidoma do februarja 2016. Na podlagi izkušenj iz prakse menimo, da bi bilo treba predvsem razmisliti o tem, ali je uveljavljanje pravice do izobraževanja na domu potrebno omejiti po namenu oziroma razlogih, torej bo potrebno v zakonu določiti, v katerih primerih se lahko učenec izobražuje na domu. Naslednje vprašanje je, ali dopustiti uveljavljanje pravice le ob začetku šolskega leta ali tudi kasneje. Potrebno se bo tudi odločiti, ali ohraniti zakonsko pravico staršev do izobraževanja na domu ali pa jo morda omejiti s soglasjem oziroma odobritvijo šole in za to predpisati ustrezen postopek za uveljavljanje in priznavanje te pravice. Prav tako je smiselno pretehtati, ali izobraževanje na domu dovoliti v vseh razredih oziroma obdobjih osnovne šole. S tem so povezane tudi spremembe zakonskih določb, ki se nanašajo na ocenjevanje znanja (roki za ocenjevanje, število predmetov, ki se ocenjujejo). Zaradi učinkovitejše zaščite učenčevih koristi bi bilo možno dopustiti različne modele ocenjevanja: ocenjevanje ob koncu pouka, ocenjevanje po krajših obdobjih in oblikovanje zaključne ocene. Z vidika socializacije pa bi bilo učencem smiselno omogočiti sodelovanje pri nekaterih dejavnostih (interesne dejavnosti, dnevi dejavnosti, tekmovanja). S tem v zvezi bo potrebno doreči tudi vprašanje izvedbe pravice do šolske prehrane in do brezplačnega prevoza, saj bi v takem primeru šlo za specifično situacijo.

Priporočilo št. 141 (str. 409) - neuresničenoMinistrstvo za notranje zadeve naj prouči Zakon o matičnem registru in ga dopolni tako, da bo rojstvo otroka zunaj zdravstvenega zavoda mogoče dokazati tudi na druge načine, in ne zgolj s potrdilom o rojstvu otroka, ki ga izda zdravnik, navzoč ob porodu.

Ministrstvo za notranje zadeve:Varuh je podal pobudo za spremembo in dopolnitev 7. člena Zakona o matičnem registru, iz katere izhaja, da bi bila ustreznejša zakonska rešitev možnost, da bi prijavo rojstva lahko izvedla tudi babica, ki je dejansko prisotna pri porodu, z izdajo uradnega dokumenta, za katerega lahko jamči in ki bi nadomestil zahtevano potrdilo zdravnika o rojstvu otroka. Varuh meni, da potrdilo o rojstvu, ki ga izda diplomirana babica, ki je neposredno izvedla porod na domu, zagotavlja največjo stopnjo resničnosti podatkov, zaradi česar ima večjo težo kot potrdilo zdravnika, ki ob porodu ni sodeloval.

Zakon o matičnem registru (Ur. list RS št. 11/2011, ZMatR-UPB2) v 7. členu določa, da mora rojstvo otroka v zdravstvenem zavodu, pristojnemu organu prijaviti zavod. Rojstvo otroka izven zdravstvenega zavoda pa mora pristojnemu organu prijaviti otrokov oče, oziroma oseba s katero mati živi ali mati, ko je za to zmožna. Rojstvo na domu lahko prijavijo tudi druge osebe, ki so prisotne pri porodu ali so za rojstvo izvedele. V primeru rojstva na domu pa mora prijavitelj rojstva, prijavi priložiti tudi potrdilo zdravnika o rojstvu otroka.

Sama vsebina potrdila z Zakonom o matičnem registru in s Pravilnikom o izvrševanju Zakona o matičnem registru ni predpisana, saj to področje sodi v pristojnost medicinske stroke. Edini pogoj je, da iz vsebine izdanega potrdila nesporno izhaja, da je oseba (podatki za identifikacijo

157

matere morajo biti seveda navedeni popolno) pred kratkim res rodila oziroma, da je bila noseča. Potrdilo lahko izda tudi njen osebni zdravnik ali zdravnik specialist ginekolog in pravzaprav služi le identifikaciji matere oziroma potrditvi, da je določena oseba rodila. Ostale podatke o rojstvu otroka (spol, točen datum, uro in kraj rojstva, vitaliteto), ki jih potrebujemo za vpis rojstva otroka v matični register, mora pristojnemu organu sporočiti prijavitelj, torej fizična oseba, lahko tudi babica, ki je sodelovala pri porodu. Iz navedenega torej izhaja, da zdravniku, ki izdaja potrdilo o rojstvu otroka, teh podatkov ni potrebno navajati.

Namen zakonske določbe, da mora biti prijavi rojstva, v primeru rojstva na domu, priloženo potrdilo zdravnika o rojstvu otroka, je zgolj v preprečevanju možnosti trgovanja z otroki oziroma v zagotavljanju, da je oseba, ki jo štejemo za otrokovo mati res rodila.

Glede na osnovni namen zakonske določbe ter predlagane rešitve, da naj bi potrdilo babice, ki je bila prisotna pri porodu, nadomestilo zahtevano zdravniško potrdilo, se nam zastavlja tudi vprašanje ali lahko babice, ki so sicer usposobljene za samostojno vodenje porodov zavežemo tudi k preverjanju identitete otrokove matere ter potrjevanju tega dejstva.

Za pojasnilo ali v primeru rojstva na domu, potrdilo babice lahko nadomesti zdravniško potrdilo o rojstvu otroka oziroma ali babice v Republiki Sloveniji sploh lahko samostojno opravljajo porode in izdajajo potrdila o rojstvu, smo že zaprosili Ministrstvo za zdravje, ki nam je posredovalo sledeče pojasnilo:

"Predpisi s področja zdravstvene dejavnosti ne prepovedujejo porodov na domu. Diplomirane babice med študijem sicer pridobijo vse znanje za samostojno vodenje porodov, ki pa jih v Sloveniji praviloma ne izvajajo na domu, ker se po mnenju sekcije za babištvo, zavedajo odgovornosti tega izvajanja, hkrati pa tudi stroka še ni zavzela dokončnega stališča o vprašanju vodenja porodov na domu. Mnenje zdravnikov specialistov ginekologov in porodničarjev je, da kljub vsem pogojem, ni mogoče zagotoviti ustrezne varnosti ob nastopu nepredvidljivih zapletov, zato so bolj naklonjeni temu, da se nosečnost in porod vodita v zdravstvenih zavodih pod vodstvom zdravnikov specialistov ginekologov in porodničarjev. Za enkrat je v Republiki Sloveniji tako v teoriji kot v praksi, urejen le porod v porodnišnici.

Glede določbe četrtega odstavka 7. člena Zakona o matičnem registru, ki določa, da v primeru, da je prijavitelj otrokov oče, oziroma oseba, s katero mati živi ali mati, ko je za to zmožna, oziroma druga oseba, ki je bila prisotna pri porodu ali je za rojstvo izvedela, mora biti prijavi rojstva priloženo potrdilo zdravnika o rojstvu otroka, pa odgovarjamo, da to potrdilo lahko izda, izbrani osebni zdravnik ali zdravnik specialist ginekolog. V primeru dvoma o materinstvu se le –to lahko dokaže z DNK testi, ki jih opravlja Inštitut za sodno medicino pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. "

Glede na navedeno, sprememba Zakona o matičnem registru trenutno ni predvidena, do morebitne spremembe zakonodaje na izpostavljenem področju pa bi se vsekakor moralo opredeliti tudi Ministrstvo za zdravje.

158

5 DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM

Odziv Ministrstva za notranje zadeve na poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma v letu 2014

1.2 Obiski policijskih postaj

Pomanjkljivosti pri pregledu prostorov za pridržanja na policijskih enotah, ki jih je ugotovil Varuh (str. 60-66), na MNZ in v policiji sproti odpravljamo in o ukrepih obveščamo Varuha. Pri adaptacijah in vzdrževanju prostorov za pridržanje se upoštevajo predpisani normativi. V nekaterih prostorih za pridržanja so manjša odstopanja od normativov (pomanjkljivosti oz. priporočila, ki so vezana na zagotavljanje pitne tekoče vode, zagotavljanje dnevne svetlobe, sprehajališča za pridržane osebe, prostore za odvetnike, dostop za invalide, delovne razmere za zaposlene ipd.), ki jih zaradi omejenih finančnih sredstev v okviru večjih investicijsko vzdrževalnih del na posameznem objektu z gradbeno-tehničnimi adaptacijami odpravljamo postopno. Zelo omejena sredstva za investicije MNZ namenja za rešitev najbolj perečih problemov in investicije lahko financira le po prioritetah. Prostorov za pridržanje, ki niso primerni za pridržanje, pa v policiji ne uporabljajo.

Glede pripomb Varuha glede urejenosti dostopov za invalidne osebe (str. 74) smo mnenja, da je potrebno vsako lokacijo, ki je bila obravnavana, posebej proučiti. Največkrat dosegljivost zagotovimo z zvoncem, ureditev klančine pa je v prvi vrsti odvisna od možnosti ureditve ter od zagotovljenih finančnih sredstev, saj ureditev klančine znaša med 20.000 in 30.000 EUR.

Ureditev na PP Trebnje (str. 76): Priporočilo glede ureditve ločenih garderob ter dodatnih garderobnih omaric je bilo realizirano.

Ureditev na PP Logatec (str. 76): Objekt oz. poslovne prostore MNZ najema, zato je potrebno vse preureditve uskladiti z najemodajalcem. Proučili bomo možnost zagotovitve dodatnih garderobnih omaric.

Zaradi sprejema novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M), je policija dopolnila vsebino brošure »Obvestilo o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost«, poskrbela je za prevod pravic v dvaindvajset tujih jezikov in jih objavila na intranetu policije (policisti obvestilo po potrebi natisnejo v jeziku, ki ga potrebujejo). Prav tako je v skladu s spremembami navedenega zakona dopolnila obrazce, ki jih morajo policisti izpolniti ob pridržanju.

V policiji vse policijske enote stalno opozarjajo na pomen skrbnega evidentiranja podatkov o pridržanju.

1.7 Obisk Centra za tujce (str. 130)

Center za tujce je v zvezi s priporočili in ugotovitvami DPM za leto 2014 sproti skrbel za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, seveda glede na zakonske določbe, kadrovske, finančne in druge možnosti. O izvedenih ukrepih je vodstvo centra Varuha sproti obveščalo.

159

V Centru za tujce je bilo poskrbljeno za sprotno prevajanje jedilnikov in nameščanje na ustrezna mesta, kjer je tujcem omogočen vpogled. Poškodbe inventarja se sproti odpravljajo, ustreznost čiščenja sanitarnih prostorov se preverja sproti, poskrbljeno je za pogostejše zračenje prostorov, upravljavec javne telefonske govorilnice je odpravil piskanje v telefonu na moškem oddelku, tujcem je v skladu z hišnim redom vsakodnevno omogočeno gibanje na prostem, uporaba računalniške sobe jim je omogočena tudi med tednom, kontrola kvalitete hrane, ki jo v center dostavlja pogodbenik, se izvaja vsakodnevno, poskrbljeno je tudi za prevod hišnega reda v številne svetovne jezike. V centru je zagotovljena prisotnost strokovnega osebja in s tem ustrezna oskrba tujcev tudi preko vikenda, vsi zaposleni pa so bili opozorjeni na ustrezen odnos do oseb, ki se odločijo za gladovno stavko, dosledno pa se izvaja določilo 3. člena Pravilnika o postopkih nastanitve v Centru za tujce v zvezi z zdravniškimi pregledi. Za izjemne primere, ko tujci ne soglašajo z zdravniškim pregledom, pa je zdravstvena stroka mnenja, da brez soglasja tujca zdravniškega pregleda ni mogoče izvesti, razen v določenih izjemnih primerih (možnost širjenja nalezljivih bolezni ipd.).

V letu 2014 je bila izdelana projektna dokumentacija za menjavo strehe Centra za tujce, izvedba del pa je potekala v maju in juniju 2015. Zgrajen je bil nov nadstrešek na notranjem dvorišču in nameščena zaščitna mreža nad igriščem. Ob menjavi strehe so se v nekatere prostore namestili novi montažni stropi, izvedeno je bilo tudi beljenje. Z menjavo strehe je bil Center za tujce delno energetsko saniran, kar bo prispevalo k manjši porabi energije. Aktivnosti pri energetski sanaciji objektov se bodo nadaljevale tudi v naslednjih letih, skladno z zagotovljenimi finančnimi sredstvi.

160

161