: : : JI2:JICA CA

J

^tabora nadT_ ,jo oiiroma w

i j a noče postati številnimi

G L a 3 I L 0 S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J M 0 V 0 M E S T L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : Okradnt odbor S2DL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — L E T N A N A B O C J N I N A 480 dim, poMetna 240 din, četa-tletna 120 din; pladljž** Je vmapiraj. Za inoaecratvo POO cf.n oziroma 3 amer. dokurje — T E K . RAČUN piri Mestni hranilnici —

Komunalni banki v Novem meeiJU Stev. 606-70-8-84

Stev. 25 (431) LETO IX.

NOVO MESTO, 26. JUN D a 1958

UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gbšnik — N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — T E L E F O N uredništva in uprave št. 127 — Nenaro&enih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski

poročevalec« v Ljubljani

S S E J E P L E N U M A O K R A J N E G A O D B O R A S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A

Za Število članov okrajnega plenuma povečano s 7 tovariši Iz novo priključenih občin BREŽICE, SENOVO, SEVNICA In VIDEM-KRŠKO, — Vsebina dela osnovnih organizacij Socialistične zveze: nenehno razlaganje zunanje* političnih vprašanj, povezano s tolmačenjem zgodovinskega dela VII. kongresa ZKJ v Ljubljani; nadaljnje razširjanje in utrjevanje delavskega in druibenega samoupravljanja v okraju, na vasi pa predvsem: skrb za uveljavljanje socialističnih odnosov v kmetijstvu. — SZDL In priprave za jesenske volitve zadružnih svetov

V petek, 20. junija, Je bila v Novem mestu seja plenuma okr. odbora SZDL, ki jo je vodil predsednik J o | e Borštnar; udeležili so se je razen članov plenuma tudi predstavniki obč. odborov SZDL iz občin Brežice, Sevnica, Senovo in Videm-Krško. Glavni odbor SZDL Slovenije sta zastopala Branko Babic in tov. Svetina, navzočih pa je bilo tudi več ljudskih poslancev.

Predsednik Ljudske skupščine L R S tovaril Miha Marinko je predzadnji ponedeljek obiskal Giavni štab MDB na Otočcu, «večer pa je govoril brigadirjem naselja »SUTJESKA« v Kar-

teljevem

Na seji so najprej izvoli l i v plenum po bivšem okr. odboru S Z D L Trbovlje predlagane to­variše iz 4 novopriključenih občin. Gani plenuma so po­stali:

Stane Nunčlč, Rezi Pire in Lojze Colarič (Videm-Krško), Franc Sablič (Brežice), Lojze Jazbec in Desanka Koželj (Se­novo) ter Svetozar Srebot (Sev­nica). Za novega člana sekreta­riata okr. odbora S Z D L je bil izvoljen Stane Nuočič.

2e v začetku seje se je raz­vila živahna razprava okrog vprašanja razširi tve 4 komisij pri okr. odboru Socialistične zveze. Odborniki so svetovali, naj bi v komisijo za družbeno

2 F a h n e s t v b r i g a d a h Tovariši Miha Marinko, Vida Tomšič, Janez Vipotnlk, Franc Kimovec-Žiga, Leopold Krese, polkovnik Sitno Livada, France Slmonlč, Tine Remikar In drugI med graditelji avtomobilske ceste. - člani CK Z K H In CK ZKS pomagajo mla­

dini pri spoznavanju najzanimivejših dogodkov doma in po svetu

V <k:opu predavanj za gradi­telje* avto ceste Ljubljana—Za­greb, ki .lih pripravlja za mla­dino glavni štab MDB skupaj s komitejem Z K J na avto cesti, so med najvažnejšim gradivom: poročila o VII. kongresu Z K J in o mednarodnem delavskem gi­banju, borba jugoslovanskih na­rodov v NOB in zunanjepoli­tični dogodki. Skrb za ta pre­davanja so za 10 naselij prevze­l i najodgovornejši politični de­lavci iz Ljubljane, za 6 naselij pa tovariži iz Zagreba. Tako so obiskali brigadirje v preteklem tedntj tovariši Miha Marinko, Vida Tomšič, Janez Vipotnik, Ler,p:H Krese, Franc Kimovec-Zigu, sekretar OK ZKS Celje Franc Simonič, sekretar OK Z K S Goric« Tine Remškar, pol­kovnik Simo Livada iz Novega m»- t i n drugi, te dni pa priha­jajo med brigadirje tudi člani C K 7 K H iz Zagreba.

V liko zanimanje je vzbudilo p: anje, ki ga je imel v na­selju SUTJESKA pretekli pone­deljek tovariš Miha Marinko. V Karteljevem se je zbralo 1100 brigadirjev, ki so predsednika »lovemke Ljudske skupščine top!o in prisrčno pozdravili. V spronvtvu komandanta naselja, komandanta GS MDB in tov. K : . predsednika CK L M S . si je tovariš Marinko ogledal naselje, barake in šoto­re, kuhinjo, ambulanto in dru­ge objekte. B i l je nadvse zado­voljen z rodom in ureditvijo v naselju. Zvečer ga je mladina pred začetkom zborovanja na travniku znova navdušeno po-tdravljala, nato pa napeto pri­sluhnil« zanimivemu pripove­dovanju, ki je pogostokrat pre­šlo že kar v tovariško pogovar­janje. Po zborovanju je mladi­na zaplesala kolo in komajda spustila tovariša predsednika lz •voje srede.

Isti dan popoldne se Je tova­riš Marinko zadržal v glavnem štabu MDB na Otočcu skoraj 3 ure. Zanimal se je za delo in ostalo življenje mladine v bri­gadah, za zdravstveno službo in ostala vprašanja, pri čemer 10 mu pojasnjevali položaj in prcb'cne pri gradnji ceste Ing.

V R E M E ZA CAR <>1> M. .11 M I A

DO «. .1ULIJA V spiošmm nestalno vreme.

16. uli 2T. junija kratkotrajne nevihtne p'ohp. nonrknd T mučnim vrtnim, milo do koma tedna lepo in *|>icee j \ roče vreme

V začetku pr!h:>di>|cica t a i l l l •t. okoli 1, Julija zopet pada­vine, nat«> v gtavttflu Ifipt V I T me, l i okm:i 4 Julija kraji-vm-plohe ali nevihte. V. M

Mravlja, komandant Novkovte, sekretar komiteja Z K J Nlko Belopavlović in drugi člani glavnega štaba. Tovariš Miha Marinko si je nato ogledal tudi del trase nove ceste.

V ponedeljek, 16. junija je go­voril brigadirjem v Šentjurju tudi France Kimovec - Žiga, v Kronovem Tine Remikar, pol­kovnik Livada pa brigadam v Lukovku in Dragi.

V torek, 17. junija, je obiskala glavni štab MDB tovarišica Vida Tomšič v spremstvu se­kretarja CK L M S Staneta Kranjca. Ogledala si je naselji Gmajno in Kronovo, zvečer pa predavala v naselju Koren ttka pred pribl. 1300 brigadirji in delavci gradb. podjetij. Mladina jo je naravnost napeto poslu­šala, natq pa so j i mladinci in mladinke zastavile vrsto vpra­šanj. Tovarišica Vida je oblju­bila, da bo ob priložnosti spet zelo rada prišla med briga­dirje.

Cez dan se je tov. Tomšičeva v brigadah zlasti zanimala "za zdravstveno in higiensko plat življenja v naseljih in pri delu. Pogovarjala se je s posamezniki in t skupinami Drtgadirjev, da bi od njih slišala, kako rešujejo v i.riKidiih ta va/.na vprašanja.

Naj še zapišemo, da so se do­slej vsi gostje, M »o obiskali

brigade, naselja in glavni štab M D B , zelo pohvalno izražali predvsem o skrajni skrbi vod­stva za preventivno službo v zdravstvu in higieni. V brigadah ni epidemij, ne težjih poškodb in le neznaten odstotek bolezni. Z zdravstvenim prosvetljeva-njem mladine bo vodstvo del na avto cesti nadaljevalo zlasti še zdaj, ko pride na cesto več brigad in ko lahko pričakujemo Še hujšo vročino.

V avgustu — srečanje izseljencev v Novem

mestu Slovenska izseljenska matica

pripravlja sredi avgusta veli­ko srečanje vseh slovenskih izseljencev, ki bodo takrat na oddihu v stari domovini. Po­vabila j ih bo v Novo mesto, metropolo Dolenjske, kjer bo­do 16. avgusta večje kulturne prireditve, zabave In srečanja rojakov. Izseljenci si bodo la­hko ogledali tudi delo brigad na novi avto cesti Ljubljana -Zagreb, obiskali bodo naravne In kulturne znamenitosti Do­lenjske, naša zdravilišča, Rog in Belo ^krajino. Več bomo o avgustovskem srečanju še poro­čali, ie zdaj pa vabimo na ve­liko slavje vse rojake, ki bodo takrat v Sloveniji.

upravljanje, v komisijo za vas, v komisijo za 'ženska vpraša­nja in v komisijo za družbene organizacije predlagali pred­vsem tovariše in tovarišice, ki niso obremenjeni že drugod z neštetimi funkcijami. Nekatere teh komisij bo treba pri občin­skih odborih S Z D L oživeti, ne­katere pa na novo vzpostaviti. Od njihove pomoči krajevnim organizacijam S Z D L je v veli­k i meri odvisna dobra vsebina stalnega dela Socialistične zveze.

O odnosih med socialistični­mi državami na svetu ter o vzrokih in namenih sedanje gonje vodstva Sovjetske zveze in Kitajske protj Jugoslaviji je nato poročal Jože Borštnar. Odborniki so sklenili, da je treba o teh vprašanjih, k i za­nimajo vse naše ljudi, v vseh osnovnih organizacijah S Z D L razpravljati in seznanjati član­stvo hkraij z gradivom VII. kongresa Z K J , Prav na osnovi Programa Z K J lahko najbolje opredelimo celotno dogajanje na svetu in n&w> pot v sociali­zem. Odborniki so tudi ugoto­vi l i , da naši ljudje mirno in z dostojanstvom spremljajo naj-

Z A B E L E Ž E N O

Program - naša pot Obiskali smo sekretarja

občinskega komiteja Z K za Novo mesto tovariša Jožeta Ravbarja. Pogovorili smo se / nj;m, kako napreduje stu­dij programa Zveze komu­nistov v novomeški občini.

•O pomenu gradiva ni treba posebej govoriti, saj je bilo že mnogo povedane­ga o tem. V naši občini je .Študij programa že v celoti opravljen. Približno 40 pre­davateljev, k i j ih je izbral komite, je v vseh osnovnih organizacijah Z K predavalo posame/.na poglavja progra­ma. Pričeli smo v aprilu in končali v zadnjih dneh ma­ja. Tako nam je uspelo izounitj se mrtvi sp/oni, ki DBfltOpI v času dopustov.

S tem smo uresničili šele prvo nalogo, pripravljamo pa so /e nn drugo: na študij programa za Mffil krog lju­di, v okviru S Z D L , sindika­

tov in mladine. Komite in občinski odbor S Z D L sta o tem že razpravljala in je študij zdaj pripravljen. Naš namen je prikazati članom S Z D L . sindikatov in mladi­ni osnovne značilnosti pro­grama Z K J , s tem v zvezi pa seveda tudi naše odnose v vzhodom. Razen tega pri­pravljamo tudi temeljit štu­dij programa za komuniste — javne delavce.

Studij smo v osnovnih or­ganizacijah že končali, ven dar pa bomo morali še mar­sikatero poglavje temeljito Študirati tudi kasneje, saj bo delo samo to od nas ter­jalo. Program je pot, po ka­teri bo hodila naša organi­zacija v bodoče. V našem interesu je torej, da to pot č imnatančneje poznamo. Le tako bo delo uspešno in bo hkrati ponoven dokaz, da hočemo samo po tej poti tu­di naprej.*

novejšo hajko, k i jo uprizarja Vzhod. Povsod lahko čujemo od državljanov, da je pot na­šega državnega in političnega vodstva pravilna in da z mirom zremo v bodočnost, k i nam bo tudi tokrat dala prav.

Uspehi in naloge delavske­ga ter družbenega upravlja­

nja v okraju O problemih družbenega

upravljanja je nato v imenu komisije za to področje poro­čal Ludvik Golob. Čeprav ni podal celotnega pregleda, k i ga nima niti komisija sama, k i je

šele v zadnjem poldrugem me­secu spet zaživela, je bilo ven­darle moč ugotoviti, da smo zlasti v delavskem samouprav­ljanju dosegli že lepe uspehe, da pa za njimi zaostaja dejav­nost organov splošnega družbe­nega upravljanja, posebno v trgovini in stanovanjskih skup­nostih. Kaže. da so najlepše uspehe dosegli v Črnomlju, kjer so stiki med podjetji in občino zelo tesni in konkretni, česar za Novo mesto in za ne­katere druge občine ne bi mo­gli trditi.

(Nadaljevanje na 2. strani)

Odlikovani rezervni oficirji Z ukazom predsednika re­

publike je bilo za zasluge v vodenju vojaških enot in usta­nov po vojni, kot za uspešno delo v krepitvi obrambnih sil države odlikovanih 21 rezerv­nih oficirjev iz našega okraja. Desetim odlikovancem je izro­čil odličja v soboto, 21. junija, opoldne podpolkovnik Božo Cirovič, šef vojnega odseka v Novem mestu, ostala odlikova­nja pa so bila podeljena v po­sameznih občinah. Odlikovani so b i l i :

t R E D O M Z A VOJAŠKE Z A S L U G E III. REDA: rez majorja Milan Ravbar in Antfe Bajić, rez. kapetani I. razreda Valentin Hribar, MIlan Ivko-

vič, Alojz Jaklič. Ignac Grand-llč, Miloš Jančič, Janez Mohor, Obrad Nenadić, Simo Pajič, Anton Praznik, Stane Rozman, Leopold Rožič, Tone Vergot in Vinko Vitkovič ter rez. ka­petan Ivan Avbar.

Z M E D A L J O ZA VOJAŠKE Z A S L U G E : rez. kapetani Slav­ko Blatnik, Stane Mah in Ivan Pezelj ter rez. poročnika Jože Golob in Anton Koščak.

JEČMEN ŽANJEJO V prvih dneh minulega ted­

na *o padli v dolini Krke in Mirne, ter v Beli krajini prvi snopi ječmena. Na splošno so ljudje s pridelkom zadovoljni.

Plenum sindikalnega sveta 21. junija je v novomeški sin­

dikalni dvorani zasedal plenum okrajnega sindikalnega sveta. Navzoči «o bili od domačih go­stov tovariši Jože Borštnar, se­kretar OK ZKS, Martin 2ugelj, sekretar OO SZDL ter poslanca republiškega zibora proizvajal­cev Riko Oigoj dn Luka Dolenc, od gostov iz Ljubljane pa Franc Borštnik, tajnik republiškega sveta sindikatov in Jovo GaliČ, predsednik republiškega odbora sindikata tekstilnih in usnjar­skih delavcev. Plenumu so pr i ­sostvovali tudi predstavniki sin­dikatov iz novo priključenih občin Brežice, Videm-Krško, Sevnica In Senovo.

Referat predsednika OSS tov. Jožeta Plavca je široko zajel delo sindikatov ter naloge, ki stojijo pred organizacijo. Raz­prava po poročilu je bila živah­na. Plemjm j« obravnaval v glavnem tarifno in premijsko politiko ter delitev dobička v gospodarskih organizacijah, so­delovanje podjetij g komuno glede komunalne izgradnje in

Plenum mladinske organizacije

V nedeljo je b i l v Novem mestu razširjeni plenum okraj­nega komiteja L M S , na kate­rem so sodelovali tudi že de­legati iz priključenih občin Sevnica, Senovo, Videm-Krško in Brežice. Osnovni referat za delo plenuma je podal pred­sednik O K L M S tovar iš Jože Hartman, razprava po poroči­lih pa je bila zelo plodna in vsestranska. Obširneje bomo o delu plenuma poročali v prih. številki.

negospodarskih investicij, vpra­šanje vzgoje kadrov v industriji in proizvodnji nasploh ter vlo­go zbornic an gospodarskih zdru­ženj v razvoju trgovine in go­stinstva ter obrti.

V plenumu so bili iz novo pri­ključenih občin kooptirani na­slednji tovariši: Rado Barovic in Branko Voglar (Videm-Kr­ško), Bogo Oberč, Vlado Curin in Anka Zorko (lz Brežic),

Franc Fabjan in Viktor Ko-strevc (iz Senovega) ter Dušan Brelih, Anton Klakočar in M i ­lan š terk iz Sevnice. V pred­sedstvo OSS so bili od naštetih izvoljeni Rado Barovič, BOKO Oberč, Dušan Brelih in Frant Fabjan, v nadzorni odbor pa Martin Tomažiin (Videm-Kr­ško).

Več bomo o plenumu poročal v. prihodnji številki.

VEDNO V OSPREDJU

Na sestanku sekretarjev občin* skih odborov SZDL in vodstva okrajnega odbora SZDL v No­vem mestu je bila 19. junija razprava predvsem o številu članstva v posameznih obči­nah in plačevanju članarine. Sestanka so se udeležili tudi sekretarji občinskih odborov SZDL iz občin Brežice, Videm-Krško, Sevnica in Senovo.

Glede števila članstva in plačevanja članarine so v glavnem stari problemi: število članov SZDL je daleč pre­majhno za naš okraj, saj znaša komaj 40 odstotkov vseh volil' nih upravičencev. Zanimivo je, da je v priključenih obči­nah dosedanjega trboveljskega okraja število članov S Z D L znatno nad povprečjem novo­meškega okraja.

Ugotovljeni vzroki za tako majhno število članov so isti kot so bili že poudarjeni: šte­vilo članov je odvisno od dela odbora SZDL. Delovni ljudje hočejo organizacijo akcije, ne pa zgolj organizacije, ki pobira le članarino ali še te ne. Od dela organizacije je odvisno tudi redno ali neredno oziroma sploh nikakršno plačevanje članarine.

Blagajniki odborov SZDL i delajo probe napake s tem, da

enostavno črtajo iz seznama članstva tiste, ki niso plačali članarine. To je proti statutu organizacije, ki pravi, da člane sprejema in izključuje le osnovna organizacija na mno­žičnem sestanku članov in nihče drug. Plačevanje člana­rine je odvisno od aktivnosti blagajnikov. V največ prime­rih ne bi smeli reči, da člana­rina ni plačana, pač pa da čla­narina ni pobrana. V nekaterih organizacijah se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da bi članarino pobirali vsaj vsake tri mesece in ne za pol ali za celo leto skupaj, večkrat celo za nazaj. Za pobiranje člana­rine mora skrbeti cel odbor, ne samo blagajnik.

Volitve, zlasti letos spomladi, so pokazale izredno visoko po­litično zavest naših ljudi. Vo­livci so se množično udeleže­vali raznih sestankov in zboro­vanj pred volitvami. To zavest in razpoloženje bi organizacije SZDL morale videti in imeti stalne stike z množicami s se­stanki, predavanji, razgovori in pd. Vedno pa naj bodo tudi v ospredju pri vseh d»lo<-nih akcijah.

SPOMINU SUTJESKE Predavanja o poteku borb v

IV. in V . sovražnikovi ofenzivi ter o zgodovinskem pomenu največjih bitk na Sutjeski se v okraju približujejo h koncu. Udeleženec bitke na Sutjeski, podpolkovnik Božo Cirovič je predaval v preteklih dneh v Semiču, Mokronogu, Kostanje­vici in Straži, jutri bo tako predavanje v Novem mestu, v soboto v Šentjerneju in v ne­deljo v Metliki. Nocoj bo pre­davanje o Sutjeski tudi v Dol. Toplicah.

V nedeljo 29. junija dopol­dne bodo v Domu JLA v No­vem mestu odprli slikarsko razstavo prof. Vlada Lamuta - P O P O T E H V . O F E N Z I V E * . Na Planini nad Podbočjem se bodo spomnili Sutjeske s pro­slavo, na kateri bo govoril ljudski poslanec Tone Pire, so­delovala pa bo šolska mladina iz Podbočja.

Zveza borcev na Senovem pripravlja skupaj z rez. oficir­j i , s Partizanom, strelci, mla­dino in planinskim druš tvom »Pohod po partizanskih stezah Bohorja«. S V O B O D A bo z dru­gimi organizacijami vred pr i ­

pravila slovesno akademijo, pi­onirji pa bodo obiskali kraje, znane iz NOB.

Številne organizacije Z B pri­pravljajo za 4. julij slavnostne seje, krajevne prireditve, par­tizanske mitinge in obiske spo­minsko pomembnih krajev iz let nnš° revolucije. V Kosta­

njevici bodo 4. juli i ~ na pokopališču spom lim borcem in talcem nejska Zveza borcev imela glavno proslavo 4

-:rili pad-(j sr­

pa bo i julija

pri gradu Prežek, na katerem bodo odkril i spominsko ploščo. Tudi tu bo slavje zaključeno s partizanskim mitingom..

VABILO AMERIŠKIM ROJAKOM Vabimo vse ameriške rojake, k i so na obisku v

Sloveniji, da se zanesljivo udeleže našega piknika ob ameriškem državnem prazniku — Dnevu ne­odvisnosti, ki bo 4. julija v Ribnem pri Bledu.

Odhod iz Ljubljane je 4. julija ob 8. uri zjutraj izpred hotela Union s Putnikovimi avtobusi. Prihod V Ljubljano predvidoma ob 9. uri zvečer.

Vabi odbor ameriških rojakov: V i n c e n c P i n k , Mary Pa tvazich , C i r i l Rant,

F r a n k in M a r y š e r j a k . Vlado Lamut: S L H A S U T J E S K I

Stno a » D O L E N J S K I L I S T * Stev. 25 (431)

S P L E N U M A S Z D L -(Prenos s 1. strani) Med šibkosti v upravljanju

bi zlasti sodile tele ugotovitve: rbori proizvajalcev še niso za­živeli kot bi moral i : ljudje v podjetjih vse premalo poznajo •krb i , težave in načr te občin­skih ljudskih odborov in še vedno lahko govorimo o izrazi­t ih težnjah »mi« in ~vi~ , na­mesto da bi bil i vsi napori v komuni vsklajeni in usmerjeni v en sam c i l j : v skrb za dvig življenjske ravni delovnega človeka. Premalo se še občuti vloga sindikatov v upravlja­nju; ponekod so delavski sveti je vse preveč zaprti sami vase. Preslabo so se doslej uveljav­ljali zbori volivcev-proizvajal­cev v podjetjih, kjer bi ljudem poročali o vseh potrebnih vprašanj ih izvoljeni Člani zbo­rov proizvajalcev pr i O b L O . Občinski zbori proizvajalcev razen tega vse preveč samo po­trjujejo sklepe občinskih uprav oz. aparata, premalo pa skle­pajo o pomembnih vprašanj ih Krajevni odbori, k i so znatno napredovali, dobivajo premalo pomoči od svetov pri občinah. Potrošniški sveti so zamrli , na­mesto da bi še razvil i svojo prizadevnost v vse smeri.

Ob vsem tem je čudna ugo­tovitev, da komisije za družbe­no upravljanje pri občinskih odborih S Z D L ponekod »ne ve­do«, kaj naj bi delale.

Vsklajevati pisano vrsto za­nimivih, pa tudi perečih vpra­šanj s področja delavskega in družbenega samoupravljanja naj bi bila glavna naloga in pomoč • komisij pri občinskih odborih S Z D L . Okrajna komi­sija za družbeno upravljanje bo pomagsla zdaj predvsem % vzgojo kadrov, k i delajo v or­

ganih upravljanja. Kmalu se bo začel tečaj za 36 predsedni­kov delavskih svetov; sledili mu bodo 4-dnevni seminarji v občinskih središčih, kasneje pa podobni seminarji v 'večj ih pod­jetjih (za odbornike organov upravljanja in člane sindika­tov, mladin, org. in 'osnovnih org. ZKS) . Okrajna komisija bo čimprej sestavila prepotre-ben pregled uspehov, načrtov in problemov na celotnem pod­ročju samoupravljanja v okraj a.

Koristna je bila izmenjava dosedanjih izkušenj na področ­ju upravljanja, ki so jo dali na seji odborniki; njihove po­bude za nadaljnje delo S Z D L pri uveljavljanju delavskega in družbenega upravljanja bodo prav tako pomagale organiza­cijam in njihovim komisijam za to delo. V razpravi so sode­lovali tovariši Ivan Videnič (Brežice), Stane Nunčič (Videm-Krško), Lojze Jazbec (Senovo), Kare l Sterban (Senovo), Maks Vale (Novo mesto), Mi lan Rav-

bar (Črnomelj), • Jože Plaveč, Luka Dolenc, Viktor Zupančič in tov. Svetina.

Na naloge, ki j ih imajo or­ganizacije Socialistične zveze na vasi, sta posebno opozorila na seji predsednik Jože Boršt­nar in tov. Zupančič, k i je omenil jesenske volitve zadruž­nih svetov v kmetijskih zadru­gah. Odgovorne dolžnosti pri nadaljnji krepitvi zadružniš tva na Dolenjskem zadevajo pred­vsem organizacije Socialistične zveze in nikakor niso samo stvar zadružnih delavcev in članov K Z . Zato naj bi občin­ske in osnovne organizacije S Z D L v okraju še posebej po­drobno predelale referat tov. Ingoliča na zadnjem plenumu S Z D L Slovenije, ko je govoril o delu Socialistične zveze na vasi. Studij tega gradiva pa naj bo povezan z načrt i o na­daljnjem razvoju kmetijstva v posameznih področjih, ki so sestavni del planov občin m našega okraja.

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I PREGLED

Č e š n j e , č e š n j e . . . Sto osemdeset dinarjev sicer

ni veliko, pa se vseeno pozna v žepu skoraj vsake gospodi­nje. Marsikatera mamica je bila zato v velikih težavah, ko so se pojavile na trgu prve češ­nje. Cena je nato padla na 80 in 70 din. Trgovsko podjetje Sadje pa j ih je kmalu proda­jalo po 60 din. Na trgu se je cena zataknila pr i -70 dinarjih in nikakor ni šla navzdol.

19. junija so se pod kostanji t ržnice pojavili zaboji goriških češenj po 40 din kg. Gospodar­ska poslovna zveza Novo me­

ti T I,

N a š o b i s k i Šolska vrata se zapirajo, Sola je zelo lepa in tudi i

otroci z veselim vriščem zapu- kraj mi ugaja. Težave so le s I ičajo učilnice, saj so pred nji­mi velike počitnice. Obiskali smo šolo v Stopičah. Zadnji dan pouka je, po uči lnicah še doni glas vzgojiteljev. Pred­stavljamo vam učitelja Igna­ca Z a lik a, ki na tej šoli poučuje.'

»Gimnazijo in 3 letnike uči­teljišča sem končal v Mursk i

stanovanjem in prehrano. Ko- • lektiv šole želi, da bi napoll P a r o ali dovršeno gradnjo čimprej do-1 končali. S tem bi bili dam uči- \ teljstvu boljši pogoji, dela, sa] \ bi bilo hkrati rešeno še stano-l vanjsko vprašanje in prehrana. \

Zaradi neurejenih razmer za- \ pušča letos stopiško šolo 5 uči- \ teljev. Kako bomo dobili na- i

sto je intervenirala. Kmetice so tega dne sicer še držale ce­no in grdo pogledovale mlade­ga fanta, ki je prodajal češnje po 40 din, dal stranki papirna­to vrečko in j im tako mešal š treno. No, naslednji dan so se cene zamajale in tudi kmečka dekleta so pričela zgovorno po­nujati češnje po 40 din kg. Otroci se j ih bodo zdaj vendar­le lahko najedli.

Naši parni kotli Tovarna parnih kotlov v Za­

grebu (edina v državi) Izdeluje kotle vseh vrst in velikosti. Lani Je bil bruto proizvod to­varne blizu 2 milijardi din. Razne vrste kotlov izvaža v de­žele Bližnjega in Srednjega vzhoda. Lani je tovarna začela izdelovati, parne kotle za po­morske ladje, k i j'ih gradijo v naših ladjedelnicah. Tt kotli bodo proizvajali 400 do 2000 ton pare na uro, kurjeni pa bodo s

izpušnim plinom.

» , l l . „ . , r . u u i . - . v . j u U . - i t . ,

sta sprejela nenadno novico o tajnem procesu in Izvršitvijo smrtne kazni nad Imre Nagvem z globokim ogorčenjem,« je rečeno v protestni noti jugoslovanske vla­de, k i jo je pravkar izročil v Budimpešti naš veleposlanik Kapičič namestniku mad­žarskega zunanjega ministra.

Novica o usmrtitvi NagVa in tovarišev je prejšnji teden pretresla svetovno jav­nost. Dejstvo, da se niso upali uprizoriti javne razprave, je tem bolj značilno. Zato n| mogoče reči, ali je do tajne razprave sploh prišlo, in če je prišlo, s kakšnimi obtožbami in pravnimi argumenti je na­stopil tožilec. Vse je bilo tajno: tajni pro­ces in tajna ustrelitev.

Da je to dejanje naperjeno močno pro­ti Jugoslaviji, ni nobenega dvoma. To naj bi bilo orožje v arzenalu za protijugoslo-vansko gonjo, ki so jo začelt na Vzhodn proti naši državi. Toda to orožje je dvo­rezno: bolj bo škodilo tistemu, ki ga upo­rablja. Nam ne more škoditi, ker ves svet ve za dejstva.

Nagy In njegovi tovariši so se zatekli v Jugoslovansko veleposlaništvo v začetku novembra 1956. Prosili so zatočišče. Hkrati so dali izjavo, da se ne bodo ukvarjali s politično dejavnostjo, dokler bodo uži­vali azil v jugoslovanskem veleposlaništvu. O tem je bila obveščena revolucionarna delavsko-kmečka vlada, k i jo je s pod­poro Rusov med tem organiziral Janos Kadar. Nagy in tovariši so ostali v jugo­slovanskem veleposlaništvu, dokler nI bil med našo in madžarsko vlado sklenjen sporazum, s katerim je madžarska vlada jamčila skupini nemoten odhod na do-

i ^ U d ku*—^ - Aagv in tovariši zapustili stavbo jugoslovanskega velepo­slaništva, so j ih že aretirali. V poznejši noti v odgovor na naš protest je madžar­ska vlada izjavila, da je hotela Nagya In tovariše zaščititi pred morebitnim aten­tatom političnih nasprotnikov, ki bi uteg­nili svoj zločin potem zvaliti na madžar­sko vlado. Madžarska vlada je sporočila, da se je sporazumela z romunsko vlado, da bo ta nudila »zatočišče« Nagvu in to­

ki je najbolj v skladu z našim socialistič­nim razvojem.

Nekateri sicer pripisujejo najnovejšo gonjo dokončnemu »razočaranju« vzhod­nega tabora nad jugoslovansko samostoj­nostjo oziroma nad dejstvom, da Jugosla­vija noče postati članica tega tabora. Toda med številnimi razlagami bo najbrž še najbolj veljala tista, da se vodilni krogi na Vzhodu bojijo zgleda Jugoslavije, nje­ne neposredne demokracije v gospodar*

MRAČNA NOVICA varišem. Zdaj je postalo popolnoma ja-sno, kakšno zatočišče je bilo to.

Vsakemu razumnemu človeku, ki mu je do ublažitve mednarodne napetosti, se vsiljuje zdaj vprašanje: zakaj so Madžari ali Rusi (kar je po pravici povedano v tej zadevi prav vseeno) storili to dejanje, k i spravlja v laž vse njihove prejšnje trditve o miroljubni koeksistenci, o želji po sporazumevanju med narodi, o enako­pravnosti med narodi in tako dalje. Vzhodni tabor se je vendar moral zave­dati, da ni mogoče v Azij i pridigati o ena­kopravnosti In koeksistenci, hkrati pa iz­vajati na Jugoslavijo politični in gospo­darski pritisk v spremstvu žalitev In psovk, k i močno spominjajo na leta Kom-informa. To je vsakemu človeku jasno, kakor je jasno tudi to, da se Jugoslavija ne bo uklonila nobenemu pritisku, ampak da bo vodila lastno samostojno politiko,

stvu, njene samostojnosti pri reševanju perečih vprašanj, ki jih prinaša vsakda­nji razvoj, predvsem pa njenih načel o dejanski enakopravnosti med državami, ki imajo socialistično družbeno ureditev.

Razumljivo je, da ta gonja nikakor ne koristi socializmu. Vse kaže, da skušajo nekateri na Vzhodu reševati svoje notra­nje težave z zaostrevanjem mednarodnega položaja, ideološko pa z Iskanjem grel­nega kozla »revizionizma«, ki naj bi bil v tem primeru Jugoslavija. To velja po­sebej za Kitajsko, ki je v svojih napadih proti Jugoslaviji Šla najdlje. Vprašanje Je samo, če bodo ti poskusi zastraševanja — ne Jugoslavije, ker se ta ne da zastra­šili — ampak lastnih množic, ki zahte­vajo doma več pravega socializma, na­posled uspeli. Družbeni proces je gibanje velikanske reke, ki drobi ovire pred seboj in si oblikuje svojo strugo v prihodnost.

S t r o j i , s e m e n a i n š e k a j Dolenjski kmet počasi spo­

znava, da bo tudi on moral pri­četi računati, uporabljati svinč­nik in papir. Cas hiti, zaostaja­nje pa je nevarno.

V razvijanju pogodbenega so­delovanja kmečkih prideloval­cev v zadrugo letos sicer še ne beležimo večjih uspehov, ven­dar je pri kmetih že opaziti več zanimanja. Važno je, kako bodo zadruge znale to zanimanje kmetov uporabiti, ga pravilno usmeriti in tako naše kmetij­stvo pravilno razvijati. Marši-

Kilogram krompirja - 80 din! S0 din mora plačati potroš­

nik za I kg krompirja. V Ko­pru je bil pred 14 dnevi po 35 dinarjev. Krompir, ki ga ku­pujemo novomeški potrošniki,

domestilo, ne vemo, gotovo pa j j e baje i z Kopra. Stroški pre-

Snhnti. Ker je bilo nato tam učiteljišče ukinjeno, sem ga nadaljeval v Novem mestu. Za pedagoški poklic sem se odlo-

težko. Kraj je na zemljevidu \ videti odmaknjen in pust, če- \ prav je v Stopičah zelo prijaz-§ no, saj je tu kulturno 4n te- i lesnovzgojno središče Podgor-l ia. Po mojem mišljenju je zelo\ važno, da se učitelj v nekem: kraju ustali, ker bo le tako la-\ hko dajal kar največ šoli in\ okolici.

S šolsko reformo smo zado­voljni, kljub temu, da so pred nami velike težave: kadri in materialne možnosti. Najtežja naloga pa je gotovo preobrazba učiteljstva, saj bo moral uči­telj najprej reformirati sebe, potem šele bo lahko reformiral iolo.

Imamo dober učni uspeh, saj ie lani odšla v poklice in v strokovne šole 30 naših učen­cev. Vse sprejemne in ostale izpite so oprannli s prav do­brim ali odličnim uspehom. Letos se vodstva posameznih strokovnih šol zanimajo za na­

voza in zaslužek pri 1 kilogra­mu krompirja znašajo torej 45 dinarjev* Nesrečne kalkulacije, ki jih mora. hočeš nočeš, no­siti potrošnik! Vedno je potroš­nik tisti, ki mora kriti vse

čil, ker sem pač čutil nagnje- še učence, ker so pokazali do­nje. Rad bi si izpopolnil zna­nje na Višji pedagoški šoli.

Učiti sem začel 1953. leta na nižji gimnaziji v Dolenjskih Toplicah. Bil sem tudi prefekt v internatu, sodeloval v KUD in v Partizanu. Nato sem šel na odslužitev vojaškega roka, po povratku pa sem bil dode­ljen šoli v Stopičah. Takoj sem se vživel v okolico in v delo.

sedanji dober uspeh. Tudi od nos staršev do šole se spremi nja. Prihajajo na roditeljske sestanke in živahno razprav­ljajo o našem delu,

S telesnovzgojnim delom nn šoli smo uspeli seznaniti s šolo v Stopičah ljudi v naši repub-likt. Stopiče so postale znane. To pa nas najbolj vzpodbuja zr nadaljnje delo.*

-c -J.

zgube, vse kalkulacije. Kdaj bo tega konec?

Potrošniki se pri tem spra­šujemo, zakaj na primer Kme­tijska šola Grm, posestvo Gra­ben, Trška gora, Struga, ne sa­dijo ranega krompirja kot je »frtimblle« in »bintje«? Čeprav rani krompir daje le tretjino poznega krompirju, bt ga sedaj ta posestva lahko prodala po 40 din kg, pa bi bil še vedno polovico cenejši kot krompir iz Kopra! Zakaj posestva ne računajo na dinarje, ampak samo na kilograme krompirja? Posestva bi lahko skupaj s Kmetijsko zadrugo Novo me­sto imela svojo stojnico na tr­gu in bi tako konkurirala zdaj brezkonkurenčni trgovini, ki drži monopol in baje celo od­klanja odkup krompirja in ze­lenjave iz bližnje okolice.

Mnenja smo, da bo nekaj

V TEM TEDNU NABIRAMO:

Cvet Upe (220 din), bezga (200 din), bele deteljice (100 din), ka­milice, samo cele glavica brez pecljev (600 do 700 din).

Ust breze (20 din), vijolice brez pecljev (140 din), ajbsa (36 din), sleienovca (180 din), hrA)-ske rese (500 din) gozdne Jagode t^ukrenitV vsa] z7prlho7-(100 din), mela« (liodln), smar- n j e u % J£ j g i e

mce brez pecljev (120 dfti). k a j t i s k r a j n i f a s ^ d a p r e n e . Rastlino ptičje kale - brado- M i z k o r i š č a n i e trenutne situ-

V/ T1^ .«?8S.d«Li.Tbl«<s L acV* n a rač™ POtrošjiika. din), jetičnlka (130 din), njivske rese (250 din), vodne kreSe (HO din), Jetlčnika 105 din), njivske mačehe (110 din), krvavega mleč­

ka brez debel t« i šili srtebel (90 dim), kopitnik s korenino (65 din).

Korenine gozdnega korena (100 hija — »lovi doma m po srvetu dm), regrata (110 din), baldrija- po tem, d a imatta več moških na cm din), haibata — smrdljivi kot ženskih prebivalcev, bezeg (38 din). T t pojav pa se ponavlja v

Lubje čeJminovih korenin (1M malem tudi v glavnem mestu din), krhHk« (34 dtln). Jugoslavije, v treh beograjskih

Plodovi suhe borovnica (440 občinah: Rakovica, Cukarlca m dim), teme Jesenskega podleaka Novi Beograd imajo večino mo-(200 din). Jkl prebivalci

Potrošnik

»Molke« občine v Beogradu

l>voje področij v Jugoslaviji Makedonija in Kosovo-Meto-

Notranjepolitični tedenski pregled

Razširjena družina V mnogih občinah prebivalci v zadnjih

tednih mnogo raspravljaj«* o stanovanj­skih skupnostih. Ponekod so t« Izbrali pripravljalna odbore, ki snujejo progra­ma novih stanovanjskih tkupnoeti, drugje sopet pa •« te la kar lepo uveljavljajo.

Osnovna naloga stanovanjskih skupno­ati ni, kot b| sodili po samem imenu, skrb ia stanovanja oilroma opravljanje • stanov»nJakim skladom. Stanovanjska skupnost naj organizira v prvi vrati Po­moč družini, slasti druilnl, katar« člani so sapoaleni. Zato stanovanjsko skupnost ponekod Imenujejo tudi razširjena dru­žina, ali pa raatirjeno go.podlnJ.tvo. Ime •amo končno n| vaine, i« celo ne zaradi tega, ker so med nami taki ljudje, ki M zaradi imena stanovanjskih skupnoati boje, čel kaklen kolektiv pa je to.

Stanovanjska skupnost ho lahko ure­dila vrsto stvari, ki bodo koristile d ru­ti nj Mnogo Je namreč takih vprašanj, ki Jih niti komuna nltt hišni svet ne mo­rata urediti hitro In poceni. Sem spada shvati družbena prehrana, dalj« ustanove sa varstvo otrok, servisi ta preskrbo, čl-loanje, pranje, nejraallenejia popravila itd, V LJubljani na primer Je stanovanjska skupnost »Stadion« 1« organislrsla pral-adeo. v kateri strokovno osebje u primer­ijo ceno oper« In slika pertlo ter ga polije pa dom. Pralnice se ne poslužujejo samo aaposlene lene, marveč tud] mnoge go­spodinje, saj jim to preoej olajia delo.

Ze sedanji računi kaiejo, da s« veliko bolj Izplača skupna pralnica, kot pa to, da bi vsaka družina kupovala svoj pralni stroj. V isti stanovanjski skupnosti so uredili tudi obrat drulbene prehrane. Tu ie tedaj • kuhajo dnevno okoli dva tisoč obrokov, ki Jih v posebnem avtomobilu rasvalajo naročnikom. Zaenkrat kupujejo hrano predvsem podjetja. Ko bodo obrat pove­čali, se bodo lahko te kuhinje posluževal« tudi druline. V drugih stanovanjskih skupnostih «o uspeino organiiirall varstvo otrok, Kot varuhi in vzgojitelji sodelujejo Ismenoma starti aH pa imajo nastavljene upokojence, ki opravljajo to delo za majh­ne nagrade. Vae to In ie druge oblike sodelovanja pomenijo zviševanje življenj­ske ravni v druilnl, saj je nemogoče In tudi negospodarsko, da hi sl ob sedanjih prejemkih vsaka drulina kupila svoj pral­ni itroj in druge sodobne gospodinjske pripomočke.

Toda pri vsem tem se moramo zave­dati, da stanovanjskih skupnosti ne mo­remo organizirati povsod In od danes do Jutri, Pogoji «a ustanavljanje so dnsorell predvsem tam, kjer Je gospodarski razvoj bistveno spremenil pogoj« družinskega ilvljenja, tam kjar družica le potrebuje pomoč. Prav gotovo ne ho mogla začeti i viemi dejavnostmi hkrati. — Ob usta­navljanju moramo upoštevati predvsem materialno zainteresiranost prebivalcev, kajti ponekod Je bolj vslna preskrba, dru­

god zopet bo sdrufilo prebivalce zanima­nje kako urediti varstvo otrok aH druž­bene prehrane In podobno. Vsekakor lahko ustanavljamo stanovanjske skupno­sti tudi na vasi, saj so marsikje le dozo­reli pogoji ta to. S tem da skrhe ta ure­janje napajaltšč, poriič, za elektrifikaoljo In podobne stvari, opravljalo krajevni odbori ie sedaj naloge, k i naj bi j ih oprav­ljale stanovanjske skupnoati. Ker kot re­čeno nI valno Ime, bi lahko krajevni od hor| to dejavnost zlasti v razvitejših va­seh le bolj razftlrlll. Zakaj ne bi organi­zirali i« skrb za otroke, saj so ponekod, medtem ko Je mati na polju, preveč sa-pulčenl Zakaj ne bi tudi na vasi razmli-[Jal I o popravljalnicah, saj Je le skoraj v vsaki kmečki h i i l električni likalnlk, električna pečica, radio in podobno. V ne­katerih vaseh po Sloveniji «o krajevni odbori postavili majhne pekarne, kjer Jz prinesene moke pečejo kruh. To je raz­bremenilo kmečke žene, saj se Je prene-kat«ra velike tedenske peke kar bala.

Odkod sredstva za vse lo? Povsem na­pačno b| bilo. če bi pričakovali, da bodo vse to finansirale občine. Le-te so dolžne vzdrževati komunalne naprave, skrbeti za prosveto in le za mnoge druge stvari. Ve­liko nalog bo lahko stanovanjska ukupnost resila že z majhnimi prispevki prebival­cev svojega področja. V mestih naj bi podpirale razvoj stanovanjskih skupnosti tudi tovarne, llolj prav Je, če dajo svoja sredstva na razpolago stanovanjski skup­nosti In ne grade pralnic, servisov itd. le sa svoje delavce. Na vasi pa naj bi ta hltrejii rszvoj stanovanjskih skupnosti skrbele tudi kmetijske zadruga.

Zanimanje za pogodbeno sodelovanje v Mirenski dolini narašča — Nove prijave za ureditev novih hmeljišč kje bodo občine morale manj mačehovsko kot doslej odpreti blagajno in se malo bolj poglo­biti v vprašanje kmetijstva.

V Sentrupertu se kmetje zelo zanimajo za pogodbeno pridelo­vanje hmelja, pitanje živine, sadjerejo in prašičerejo. Zadru­ga bo skušala razviti pridelova­nje zdravilnih zelišč ter semen­skega blaga, predvsem semen trave in detelje. Kmetje se, kot smo že rekli, zanimajo za po­

godbeno sodelovanje, vendar zadruga nima zadostnih lastnih sredstev za 40 odstotno udelež­bo. Prosili so za posredovanje okrajno zadružno zvezo.

Da bi razvili strojno obdela­vo zemlje, bodo skušali kupiti traktor Fergusson« z vsemi po­trebnimi priključki: trosilcem in nakladalcem hlevskega gno­ja s krožno brano, sejalnikom, sadilnikom za krompir itd.

Zadruga bo skušala v praznih

Prva košnja je skoraj povsod le končana. Sena Je manj kot je prvotno kazalo, ker ga je stisnila suša v maju

farovških hlevih ter še v enem prostoru urediti pitališča gove­je živine za 40 glav, V mnogo-čem je to odvisno od upravnega odbora, kako bo odločil,

Ze zdaj razmišljajo o skladi­ščih, k i bodo kmalu potrebna zaradi povečanja kmetijske proizvodnje. Za gradnjo bodo potrebovali približno milijon in pol dinarjev.

Kmetijska zadruga Mirna je letos popravila vse stroje. Do­bili so tudi kvalificiranega strojnika, tako da so izpadi v proizvodnji zaradi okvar na strojih v bodoče izključeni.

V Smarjetl se kot povsod na Dolenjskem kmetje zelo zani­majo za hmelj. V Jeseni name­ravajo pripraviti vse potrebno za hmeljeve nasade v letu 1959. Tr i do pet hektarski nasad hmelja bodo uredili v Gorenji vasi, pet hektarski v LuterSkem selu in pet hektarski nasad v Kronovem. Za vse površine bo­do kmetje sklenili pogodbe o sodelovanju s K Z .

In še nekaj za konec: zadru­ge bi morale posvečati veliko več pozornosti traktoristom. Dober in vesten traktorist, ki vsa dela temeljito in v redu opravi, je najboljša propaganda za strojno obdelavo v kmetij­stvu. Naši traktoristi so marsi­kje žal še zelo površni, zadruga pa ima potem zavoljo tega samo težave s kmeti.

S P E T K O L O R A D A R ! K M E T I J S K A Z A D R U G A

RMARJETA ima zadostne zalo­ge škropiva. Zadruga je z mo­torno škropilnico poškropila vse krompirjeve površine, rasen manjših, ki so j ih poikropill kmetje sami.

V SENTRUPERTU imajo dve škropilnici, eno pohorko in eno biserko. Škropijo vse krompir­jeve povrline, Ikroptva Imajo na talogi dovolj In tudi na iz­biro ga je veo vrst.

NA MIRNI imajo novo motor­no škropilnico biserka. Škrop­ljenja so l e v oeloti izvršili, delno zadruga, delno kmetje sami. Zadruga ima 3 škropilni­ce (razen biserka le dve škro­

pilnici pnhorkl). .Škropiva ima­jo na zalogi dovolj.

V T R E B N J E M se Je škroplje­nje zataknilo zaradi okvare na škropilnici. Ko so konec maja poslali škropilnico na servisni pregled, so ugotovili okvaro na glavi črpalko. Takoj so Jo po­slali v Maribor v tovarno, ven­dar pa popravilo še do danes ni koneano. Tako so izgubili polne tri tedne In v tem času škropili samo i eno Ikropllnioo. 4. juni­ja so naročili novo biserko in jo 16. Junija ie prejeli. Škropi­va Imajo na zalogi dovolj, v vsako hribovito vas pa so dali po en boben razpršilec za za-praševanje kromplriič. Kmetje

so precej krompirifte poikropill tudi sami.

Če so na vsem področju na­šega okraja borbo proti kolora-darju sprejeli tako resno kot v omenjenih zadrugah, lahko upa-ni o, da prihodnje leto ne bo po­sebnih težav.

P r v a z a h v a l a Na račun socialnih podpor,

ki so v manjših občinah zara­di velikega števila podpiran-cev sorazmerno nizke, je do­stikrat precej nerganja, Svet za socialno varstvo pri občin­skem ljudskem odboru v Ko­stanjevici je bil nemalo prese­nečen, ko je pred kratkim od

23. junija na novomeškem živilskem

trgu Zelenjava se Je nekoliko poce­

nila, dobiti Je bilo že prve ku­mare. Videti p« Je, da io eelnje lotos zelo dobro obrodile, kajti Ža nekaj let j ih n| bUO toliko napro­daj.

Prodajali «o Jajca po is din. peso po 80 din kg, zelje po Bo din kilogram, č e i n j e po 441- «o din kg. tagode po ion din liter, borovnlrr po fio din liter. Z.i merico flplnače so zahtevali M dtn, za skodelico • mei.ine lio din, /.a liter mleka 3* rlln, za liter sllvovke Mm din. za kilogram kumar 120 din itd.

Drva pa »o že d r a ž j a ; prodajajo uh pa 2200 din.

V mesnici smo Izvedeli, da Je i m , i mosu '-i- vedno isin Gove­dino prodajaln po 300 din, teletino po NI din In svlnino po 40U din.

Promet nn sejmlllu 1« nekoliko popustil. Toki al so prlpeliall na­pi o d « I le «85 praAlčev , prodali pa 4fl«. Za m a n j š e so zahtevali od 2flor) do »oon din. ta vetje pa od 3000 do » 000 din

Neže Drapan dobil pismo take. vsebine:

»Podpisana Dragan Nežka iz Kostanjevice vam sporočam, da sem v četrtek, 24. t.m. prejela odločbo od Zavoda za socialno zavarovanje Nox>o mesto, da sem starostno upokojena. Do zdaj sem prejemala od občine socialno podporo, za kar se ram, še posebno pa članom sveta za socialno varstvo pri ObLO, prav lepo zahvaljujem za vso skrb, ki ste jo imeli z meno),. ,*

Socialna podpora, ki jo je Nežka Dragan dozdaj dobivala, je bila v r«sn!cl majhna, toda tuđi za to pomoč je zda), ko prejema starostno pokojnino, le našla besedo zahvale. Ne gre za to, da bi kadili spefom prt občinah, nikakor ne; toda primer kaže na srčno dobroto in prat'ilen čut preprostega iUfVšha do sredstev naše skup­nosti. 0

»Atomska« učila Zagrebško podjt-t)e za Izde­

lavo plaflfrlčnlh učil In lutk, •afwtt.il«, prKUitfVflJii okrog 500 vrst modelov lz raanlh panog rnanostl. T,eto« bodo začeli Iz­delovat!] tud| modele m pouk Jedrsko fizike.

OBVMBjsVJBagVlPMH Škropimo, »kropimo . . .

Non stop: porcelan, steklenina SpaceTija trgovskega podjet­

ja Prehrana Novo mesto, k i t* odprta ves dan, je izposlovala dovoljonjn ga prodajo porcela­na, dekorativne keramike In tiklenine. Depna polica pro-

(l.-ilitine jo •>.<• bugiiio založena z rtznlmJ vrstami krožnikov, Ickoiailvnega porcelana in ke­

ramike ter stekleninc. Ker de­lu poslovalnica nepretrgano, bo posebno ob sobotah marsiko­mu Uitražanc taj bo lahko ku­pil lepo darilo tudi p/*polđia%

Stev. 25 (431) • D O L E N J S K 1 L I S T * Stran I

Gospodinjstvo ali kmetijstvo? Kakšen naj bo nov učni načrt gospodinjskih šol na Mali Loki in Vino-meru? — Čemu doslej po končani šoli brez vsake prave kvalifikacije?

V sobanah, kjer so se nekoč •prehajale grofice in sko*i ok­na opetovale »ničvredno ljud-itvo«, kako opravlja tlako, so danes sukajo vesela mlada de­kleta. Štirideset jih je in v štirih skupinah, menjaje se, se bodo v enem letu naučile gospodai-stva, gospodinjstva in vsega, kar mora kmečko dekle vedeti. Na teden imajo 30 ur teoretič­nega pouka iz računstva, go­spodarskih predmetov, zdrav­stva in o državni ureditvi F L R J , razen te»ga pa 22 ur praktičnega pouka. Mesečno plačujejo 4.200 din vzdrževalnLne, nekaj pa j ih Stipendira Zveza borca v.

Strokovna učiteljica Marija Prijateljeva mi je razkazal stavbo. Po hodnikih, v sobah, v jedilnici, povsod je cvetje v vazah, vse je čisto in se na pr­vi pogled vidi, da so tu doma dekleta,

Pri delu sem videla šiviljsko skupino. V lepem prostoru, kjer stoji nekaj šivalnih strojev, so dekleta krojila in šivala bluze, p&rilo in krila, se šalila in pre­pevala. Na vso moč so zadovolj­ne tu, to so mi same povedale.

V kun in j i se je skupina de­klet vrtela okoli štedilnika. dru?q pa je v sosednji sobici lupila krompir in čistila solato. To ie kuharska skupina. Vse v belih predpasnikih, zagorelih lic >:n smejočih obrazov, so na­redile name prijeten vtis.

Milena, Mari in Milka so oko­pavale krompir. Dalj časa sem jih or-70vala, kako so rahljal? kromn -ht zemljo vrsto za vr­sto . . . Tudi one so bile pome

življenja in smeha. Pogovarjale so se o izletu. Se nikoli niso bile na morju, zdaj pa se jim obeta štiridnevni izlet na Go­renjsko, Primorsko in morda na Reko. Kakšno doživetje!

preprostejših dedih v kuhinji, ki j ih pozna vsaka že od doma.

Reforma šolstva, ki jo že ure­sničujemo, postavlja pred go­spodinjsko šolo na Mali Loki nove naloge. Kam se bo usme-

K o sem s o n č n e g a junijskega Jutra stopala navkreber med krompirjevim nasadom in lepim sadovnjakom, ml J« prišflo na misel, da sem kot otrok v e č k r a t videla z vlaka po teh stezah hoditi ž e n e v temnih kutah z belimi, velikimi klobuki . K a k o neki je bilo takrat in kdo je bil tu Se pred nj imi?

Listam po stari knjigi In prebiram z okorelo roko pisane zapiske. Berem , . . Malo Loko Je v 18. stoletju kupila od prvotnega lastnik* d r u ž i n a VVUderkeren, ki Je pr i š la iz Š v i ­ce In Je na Kranjskem kupila v e č gradov. G r a š č a k l so mno­go potovali, ž i v e l i udobno ž i v l j e n j e , zemljo pa so Jdm ob­delovali fclačanl. v lasti te d r u ž i n e je ostala g r a š č i n a nad 300 l « t . Zadnja lastnica Justina je prevzela grad v 19. tstioilet-j u ; p o r o č i l a Je majorja T r b u h o v i č a in kmalu umrla. Major-Jeva druga ž e n a je h Ha zadnja fevdalka na Malt Lok) ln. ker nt znala gospodariti. Je posestvo z a č e l o propadati. Pro­dala ga Je Kranjsk i d e ž e l n i vladi. Tud i denar, k i ga je do-bMa, za posestvo. ,1e kmalu splahnel. K o Je popolnoma obu­b o ž a l a , se je vrnila na Malo Loko. kjer Je ž i v e l a do smrti leta 194«. Kranjska d e ž e l n a vlada, k i ie bila lastnik posestva, je nekaj č a s a uporabljala g r a š č i n o kot ž i v i n o r e j s k o postajo, po prapadu Avstrije pa je postala » P o l j o p r i v r e d n o d o b r o « in Je spadaJa direktno pod kmetijsko ministrstvo v Beogradu. Z a pose-stvo ni f i n a n č n o n i h č e skrbel, zato ni bilo z a ž e l e n i h uspehov. K o n č n o je prevzela g r a š č i n o Dravska banovina ln leta 1929 ustanovila gospodinjsko Solo, katere namen je bil šo la t i revna dekleta iz vse banovine. To funkcijo je š o l a opravljala do zadnje vojne.

Res, na Mali Loki kipi živ­ljenje — a vendar, ko je šol* konec, dekleta pravzaprav ni­majo nobene kvalifikacije, no­benega spričevala o pridoblje­ni strokovni izobrazbi. Poznajo primer, da js dekle s 4 razredi gimnazije . dokončalo šolo na Mali Loki , v novomeški menzi pa so jo nato porabili samo za — lupljenje krompirja .".. Se­veda ni nobeno delo sramota, pq vendar — enoletna gospo­dinjska šola je dala dekletu ve­liko več kot le znanje o naj-

rila? Mnenja so deljena: posta­la naj bi morda kmetijsko-go-spodinjska enoletna šola, ki bi. posebej skrbela za vzgojo takih kadrov, ki j ih v nadaljnjem razvoju kmetijskega zadružni­štva najbolj potrebujemo. Tu bi lahko bil i občasni tečaji za posamezne kmetijske panoge Cperutninarstvo, svinjerejo, vrt­narstvo, konzerviranje pridel­kov itd.), usmerjeni predvsem v izrazito dajanje pomoči za­drugam, ženam-zadružnicam in podobno. Lahko bi organizirali

I Z N A S I H S I N D I K A L N I H P O D R U Ž N I C

Delo sindikata v KRKI Kolektiv tovarne zdravil

K R K A v Novem mestu spada med najmlajše kolektive v okraju. Tu so po večini delav­ke, od katerih so mnoge prvič stopile v delovno razmerje. De­lo sindikalne podružnice je v takem mladem kolektivu še to­liko odgovornejše.

S'ndrkahaa podružnica v >m

podjetju je dobro zastavila delo in že dosegla prve uspehe. Ima­jo redne mesečne sestanke, na katerih se pogovore o vsem, kar je potrebno.

Sestanek prejšnji torek je bil izredno dobro obiska«. Uvodo­ma so se člani podružnice se­znanili z najnovejšimi dogodki v svetu in doma, kar je vse

»PKittLIZAJI« — Z nedeljske zabave pri Zajcu ob cesti Gorjance

čes

močno zanimalo, potem pa so ie pogovorili še o drugih stvareh. Štiri tovarisice šle lz kolek­tiva na gradnjo avto ceste. Osta­li člani kolektiva so ponosni nanje, ker so se že prve dni pn delu zelo dobro lizkaoale. Sklep: smdikalna podružnica jim bo poslala skromno darilce in tople tovariške pozdrave. Tudi bolne­ga tovariša, k i je na zdravlje­nju, se je podružnica spomnila t darilom in s pismom. Ostalim bolnim članom kolektiva je po­družnica prav tako dala pomoč.

Plačevanje članarine je zaše-palo zaradi neurejenega naiina plačevanja. To bodo takoj po­pravili z drugačno metodo po­biranja članarine.

Doslej je hodila ena tovari&ica dopoldne po malico za vse osta­le. Nemogoč« je, da bi ena sa­ma v pol ure prinesla malico za vse. Sklep: poslej bosta l»o^ di l i po malico dve ali +T1, seve­da sporazumno t upravo, da ne bo zaradi tega trpela proizvod­nja.

Člani kolektiva se zanimajo za dosego vieje kvalifikacije. Sin­dikalna podružnica bo v jeseni organizirala tečaje za pridobi­tev polkvallflkaeije. Za dosego kvalifikacije bo skušala orga­nizirati tečaje v sodelovanju z ostalimi podjetji odnosno sindi­kalnimi organizacijami iste stro­ke.

Za oddih na morju je podruž­nica nabavila dva šotora ln opremo. Prav tako ima sindikal­na podružnica avojo knjižnico, pri kateri si člani radi fc&poao-jujejo knjiige.. Težave so, ker nima podjetje primernega pro­stora za sestanke in kulturne prireditve. Upajo, d« bodo imeli tudi to v doglednem Času.

posebne tečaje za vzgojo za­družnih deilaivcev (upravnikov K Z , vodij pospeševalnih odse­kov in podobno), k i j ih nam ta­ko manjka!

Skratka, načrtov in mnenj okoli novega učnega načrta šo­le na Mal i Loki — in Vinome-ru — ne manjka. Z reformo šol­stva bo tem šolam v okraju treba določiti smer in naloge. Prav bi bilo, ko bi se oglasili s predlogi in pobudami za učni načrt teh dveh Šol tisti, ki jih šola najbolj zanima: naši za­družniki, prosvetni delavci, Člani ljudskih odborov in dru-«1.

Ce bolničarka pozna svoje delo, potem se ž e potrpi, mazanje in previjanje ni ravno prijetno.. .

čeprav

Pri brigadirjih v Veliki Loki Kar zdelo se mi je, da mora biti

brigada v b l i ž i n i , kajti s r e č a v a l a sem brigadirje in brigadlrke, pred spomenikom padlih je bilo s v e ž e cvetje in okoli Z a d r u ž n e g a doma so bile urejene gredice, na kate­rih so lz drobnih in v e č j i h kam­nov upodobljeni grb in emblemi. Z a h i š o je po vsej d o l ž i n i staVbe vzbujal pozornost velik napis: — Ž i v e l a F L R J !

Nisem se motila. Prav tu, v Z a ­d r u ž n e m domu v vel iki Lok i , Je nastanjena I. M L A D I N S K A D E ­L O V N A B R I G A D A I V A N A S E -N J U G A - U J A K A IZ S L A V O N S K E ­G A B R O D A .

Zagorel fant, ki sem ga po rde­č e m traku spoznala za d e ž u r n e g a , me je nekam nev-aupno ogledoval, nato pa le o d š e l po komandanta.

Mirko M a t o š l č , komandant bri­gade, me Je peljal v š t a b n o pi ­sarno, kjer ie bila miza, nekaj stolov, pisalni stroj in polica z b r o š u r a m i . Prav razveselil se Je obiska ln s ponosom Je pripove­doval:

» N a š a brigada opravlja dela na obvozni cesti. Š t e j e 100 mladincev ln S mladink, vsi so k m e č k e g a In delavskega porekla. Moram Jih pohvaliti, kajti ^ a nas, kt stalno ž i v i m o med l judmi — v tej stavbi Je še v e č strank, sta dve pisarni — so še posebno v a ž n i odnosi z d o m a č i n i in vedenje brigadirjev. Doslej nismo prejeli niti ene pr i ­t o ž b e , vsi ljudje so z nami p r i ­jazni in prav dobro se razume­mo.«

Zagoreli fant, ki se ml je po­zneje predstavil za Ctfmeša Dra­gutina, ga je prekinil: » D a ne b o š pozabil povedati o pohvalah Šta­ba!«

»Saj res ,« nadaljuje komandant, »naša brigada je že trikrat udar­na, razen tega pa Je dobila po­sebno priznanje Glavnega š t a b a za delo na ces t i , « _ pri tem se je nehote nasmehnil. » P a da mi bo­ste verjeli, vam p o k a ž e m doku­m e n t e « . In ž e Je privlekel s po­lice dve veliki mapi in z a č e l je­mati iz njih papirie. ki so pr i ča l i o brigadnih priznanjih.

Vstopilo Je dekle. Bila Je č r n o -lasa in tudi zagorelega obraza.

Prodaja kruha in nova delikatesna trgovina

v Novem mestu S 1. Julijem bo prodajo kruha

v Novem mestu prevzela peka­ri j a. V ta namen že preurejal o enega izmed prostorov pekarijs nn Glavnem trgti, druga proda­jalna pa bo kot doslej pri gim­nazij; v dosedanjih prostorih.

Trgovsko podjetje Prehrana bo prodajalno Kruh na Glav­nem trgu preuredilo v delika­tesno trgovino. Upajo, da bo pričela obratovati najkasneje « 1. Julijem letos.

Sunila je Dragutina v komolec, č e š : kaj pa h o č e tale tukaj? Na­redila sem se kot da n i č ne v i ­dim, dekle je prisedlo ln nadalje­vali smo pogovor v č e t v e r o .

Povedali so mi š e , da so na­povedali vsem brigadam v mla­dinskem naselju Rade K o n č a r tek­movanje v delu. prosvetni dejav­nosti in na fizkulturnem p o d r o č ­ju. Trdno uipaio, da bodo oni naj-boK'ši, saj dosegajo v č a s i h 370 *i* dnevne norme , ,

»E, povej še o p r i r e d i t v a h . « Je spet pomagal brigadir Dragutin.

» V e s t e toliko delamo, da ne vem, kje bi zače l ,« je povzel be­sedo komandant. »Da bi se č i m ­bolj z b l i ž a l i z d o m a č i n i , smo v ne­deljo v š e n t l o v r e n c u priredili v e č e r slavonskih plesov in pesmi-P o s l u š a l s t v a je bilo veliko in ve­seli nas, da so bili zadovoljni. Ob z a k l j u č k u gospodinjska š o l e na Mali L o k i bomo t a m o š n j i m go-Jenkam prlredUi podoben v e č e T . «

Pogovor se je nekako zataknil. Medtem sta vstopila š e dva tova­

r iša in vsi so p r e m i š l j a l i , kaj naj š e povedo, da ne bi č e s a pozabili.

»Kaj pa ob i sk i?« Jih v p r a š a m . » K a k o smo le mogli na to po­

zabi t i !« so kar trije vzkliknil i . »Obiskal nas je ž e predsednik na­š e g a okraja, predsednik okrajne­ga komiteja mladine ter vseh de­vet predsednikov o b č i n s k i h ljud­skih odborov s skupino ljudskih poslancev. T i so nas tudi lepo ob­dari l i« . P H tem p o k a ž e eden pod mizo in res Je bilo nekaj š leate l , iz katerih so gledale p o m a r a n č e . » V č e r a j se je mimogrede ustavil pri nas t o v a r i š Miha Marinko. Takoj smo ga spozna l i !«

» D r a g i t o v a r i š i « , sem jim rekla, »na pot moram, sicer mi še vlak uuđe.«

Nato so se m i hiteli zahvaljeva­ti za obisk in prosili so za nekaj izvodov n a š e g a lista: »Da bomo doma pokazali, kaj lokalni list pi­š e o nas« , so rekli .

Pospremili so me še k o š č e k po­ti , nato pa smo si z n a j b o l j š i m i ž e l j a m i segli v roke. R. B.

Gardisti na avto cesti

$ Med brigadirji v Šentjurja je preživela v začetku tega me­seca 15 dni tudi skupina borcev in oficirjev iz Titove garde. Tovariši so za to porabili polo­vico svojih dopustov in oprav­ljali na cesti najtežja dela; med njimi so bil i tudi podpolkovni­ki in majorji. Stab jim je pri tem zaupal zelo odgovorne na­loge, k i so nastopile, ko se j« naselje povečalo za 800 novih brigadirjev in je bilo treba po­skrbeti hitro za njihovo nasta­nitev. Razen tega so dobili gar­disti na cesti najtežje delo, k i pa so ga opravili z zglednim požrtvovanjem. Med mladino in delavci gradb. podjetij so zapu­stili najlepše vtise, sami pa so prav tako odšli s ceste polni bogatih čustev.

9 Proti koncu tega meseca bo zapustila avto cesto skupina zdravnikov, medicinskih sester

• in sanitarnih tehnikov, k i so delali v brigadah in naseljih ža 3 mesece. Pomagali so vzposta­viti sanitetno službo na avto cesti, k i zdaj brezhibno deluje.

$ Na Sutjesko bo potovalo as avto ceste 20 brigadirjev iz vseh naselij. V delegaciji bodo za­stopniki vseh jugoslovanskih republik, vodil pa jo bo namest­nik komandanta glavnega štaba MDB ing. Ratko Vujnović.

# Prvega julija bo odšlo z avto ceste nekaj tisoč brigadir­jev in brigadirk, ki so prišli na delo prve dni maja, na novo pa pride v mladinske delovne br i­gade približno 8000 fantov in deklet iz vseh jugoslovanskih republik, predvsem srednješol­cev in študentov.

ohod tehnikov po Kočevskem V počastitev D N E V A BORCA

bo priredil krajevni odbor Zve­ze borcev NOV iz Kočevske re­ke 3. in 4. julija pohod bivših partizanov — tehnikov po Ko­čevskem. 3. julija dopoldne bo­do na Kočevski reki sprejeli partizanske patrulje, ki pridejo iz Ljubljane in k i bodo popol­dne obiskali številne vasi po Kočevskem. Prva patrulja bo obiskala vaščane Jelen dola,

Nov uspeh domače industrije

V tovarni »Metalna« v Mari ­boru so zgradil'! m dali v obrat veliko odporno električno peč, prvo take vrste v naši državi. Njena moč je 1300 kilovatov, razvije pa lahko 950 stopinj Celzija temperature. Nova peč je velikega ekonomskega pome­na za »Metalno« Pa tudi za vso državo, kajti »Metalna« je mo­rala doslej drugam pcšiljat-i v dokončno termično izdelavo ce­vovode za hidrocentrale. Ta peč je po kapaciteti in ureditvi med največjimi in najmoder­nejšimi v Evropi, ravnanje z njo pa je povsem avtomatizi­rano. Vsa dela, načrte in grad­njo, so opravila domača pod­jetja — »Rade Končar«, »Jugo-keramika«, »Metalna«, »Braća KavuriČ€ In »Gradiš«.

Grčaric (tu bo partizanski mi­ting 3. julija), Mlake, Primožev in Koč. Druga patrulja bo 3. ju­lija obiskala Lazeč, Podpresko, Drago, Srednjo vas in Travo (tu bo miting), nato pa še Med-vedjek, Bazo 12, Taborsko ja­mo, bolnišnico Smrekovec, Rav­ne in Borovec. Tretja patrulja bo v četrtek, 3. julija, obiskala Nove Laze, Stalcerje, Moravo, Kaptol, Ajbel in Dol. Brigo, kjer bo zvečer partizanski mi­ting, v petek, 4. julija, pa še Gornjo Brigo, Prežo in Sadni hrib.

V Kočevski reki bo 3. julija zvečer kulturni spored z vese­ljem ob kresovih, na Dan bor­ca pa bodo zjutraj budnice po

Prebivalcem Gotenice! Pripravljalni odbor za pohod

partizanov—tehnikov po Kočev­skem obvešča prebivalce Gote­nice, ki so živeli v tej vasi v letih narodnoosvobodilne borbe, da naj se 4. julija zanesljivo udeleže partizanskega slavja 'n srečanja starih borcev ter akti­vistov v Kočevski reki!

vseh vaseh, kjer bodo patrulje; dopoldne bodo razne prireditve, popoldne ob treh pa bo spre­jem vseh patrol v Kočevski re­ki . Po govorih bodo na grobo­ve padlih položili vence. V Ko­čevski reki pa bo slavnost za­ključena z veselim partizan« skim rajanjem. Sodelovala bo godba L M iz Ljubljane. '

Pridite na Kočevskol —o—

Več tisoč let stara sekira

Tovar iš Hribar it Podbocja je na Bocju spomladi našel katnnitno sekiro, za katero menijo strokovnjaki, da je že več tisoč let stara. Sekiro je najprej pokazal komandirju LM Jožetu Fioku, jo nato dal v osnovno Šolo Podbočje. na kar jo je Hribarjeva hčerka prinesla v Koštan jevico v gim­nazijo. Ta dragoceni kos bo eden izmed na jpomembnejš ih predmetov v bodoči krajevni muzejski zbi rki , ki jo poseben odbor že pripravlja in bo v sklopu Dolenjskega muzeja iz Novega mesta.

Srečanje maturantov novomeške gimnazije

Ustanovni občni zbor združenja mojstrov in delovodij v Novem meftu

N a predlog r e p u b l i š k e g a odbo­ra z d r u ž e n j a mojstrskih in rlelo-vod&kih šol v LJubljani Je bil v nedeljo, 22. Junija 195* na vajenski soli v Novem mestu ustanovni o b č n i zbor z d r u ž e n j a absolventov mojstrskih ln delovodskih š o l no­v o m e š k e g a okraja.

Po pozdravnem govoru Je navzo­čim spregovoril č l a n republ. odbo­ra z d r u ž e n j a . Opisal Je t e ž a v n o ln č a s t n o pot absolventov v č a s u po osvoboditvi tako na p o d r o č j u obnove n a š e domovine kakor tudi pri p o l i t i č n e m udejstvovanju. Po­udaril Je. da J c d u ž n o s t novo ustanovljenega z d r u ž e n j a , da se bori za p r a v i c « svojih absolventov

in da j im nudi vsestransko p o m o č pri izpopolnjevanju strokovnega znanja z raznimi seminarji, s te­čaj i ter s strokovno k n j i ž n i c o .

Po k o n č a n e m referatu ln ž i v a h ­ni diskusiji so bile volitve v se­d e m č l a n s k i upravni odbor zdru­ž e n j a . Za predsednika z d r u ž e n j a je bid izvoljen zidarski delovodja Franc Zidanek, zaposlen pri grad­benem podjetju »Pion ir« v No­vem mestu.

Izvoljenemu upravnemu odboru kakor tudi vsem absolventom Že­limo veliko uspehov pri izpolnje­vanju nalog, ki so si Jih postavili v novem z d r u ž e n j u . J , S.

V kroniki Dolenjskega muzeja Je zapisan nov dogodek: 22. junija 1958 so se zbrali v prostorih mu­zeja zastopniki vseh š e ž i v e č i h generacij, ki so k o n č a l e š t u d i j na n o v o m e š k i gimnaziji.

Zbrane goste je pozdravil v Imenu Kluba dolenjskih v l s o k o š o l -cev tov. Skufca, š t u d e n t slavistike, nato pa je tov. Franc P i r k o v i č v klenem govoru poudaril, da je Do­lenjska dala ž e mnogo strokov­njakov na raznih p o d r o č j i h , da pa se v njeno o b m o č j e v r a č a š e vedno premalo rojakov. Genera­cija, ki sedaj d o k o n č u j e š t u d i j e , naj v polni meri da svoje sile na razpolago Dolenjski. Gradnja avto ceste prek dolenjskih g r i č e v ln dolin bo o m o g o č i l a h i t r e j š i gospo­darski vzpon teh krajev. Potre­bujemo pa tudi strokovnjakov na kulturno-prosvetnem p o d r o č j u , saj je tu še vedno o b č u t n a vrzel.

V Dol . Toplicah so se nato na prijetnem d r u ž a b n e m v e č e r u raz-ž i v e l i stari in mladi maturanti n o v o m e š k e gimnazije. Veteran je bil dr. Ivo V a s l č , ki praznuje le­tos 58-letnlco mature. S kratkim govorom Je vzbudil veselo razpolo­ž e n j e , ki se je š e stopnjevalo, ko je otvorll ples z n a j m l a j š o matu­rantko l e t o š n j e g a leta, z Man jo V u k o v i č e v o .

Pozdravne govore sta imela Se univ. prof. dr. i n ž . Zdravko K a v ­č i č , ki praznuje letos 25-letnico mature in ravnateljica novome­š k e gimnazije prof. Palmira K a -sesnikova.

S p r o ž e n a Je bila tudi misel, da bi na ljubljanski univerzi dolenj­ski rojaki , č l an i univerzitetnega zbora s stalnim kontaktom poma­gali mladim š t u d e n t o m ln Jim s svojimi I z k u š n j a m i in nasveti nu­dili oporo pri š t u d i j u . N . K.

Stlrl postav« OOTCniO nre-kakujeio pota. se -puščajo v doline ln plezajo v hrib. Tem­na jesenska noč; dež, spremljan i vetrom, pada v gostih curkih. Stlrl postave, štirje mladeniči, nobeden starejši kot osemnajst let. Njihov eilj je meja, Avstrija. Sanje o motorjih in avtomobilih. Sanje o bogatem zapadnem svetu, ki ti da. karkoli požel i . Deievna jesenska noč 17. novembra 1954, Je začetek te drame. Prisluhnimo korakom mla-[Ifga prehežnika:

»Mejo imo srečno prelil? V Avstriji s m o . . . « Vzdih olajšanja se izvije Is prsi. V Pliberku prvi stik s Avstrijci. Sovražni pogledi, polni nezaupanja. Z lahkoto prebe­rejo Iz njih vprašanje: kaj iičete pri nas? Dovolj imamo svojih brezposelnih...

Nato policija. Zasliševanja, povpraševa­nj;! in spet zasliševanja. Taborišče v Klagcn-rurtu. V nJem ljudje, ki niso ljudje, propadli tipi, igralci kart in dclomrzneži. Čakanje, ubijajoče čakanje, kdaj se bodo vrata tabori­šča odprla, kdaj se bo prikazala svetla pot v svobodo. Ke« In razočaranje se borita z rahlim varljivim upanjem: saj bo boljše!

Nato trije meseci obveznega dela pri kmetu. Odpor proti Jugoslovanom Je očiten. Kmet Je že po naravi nezaupen. slabe Izkuš­nje Ima. Dober sloves nušlh delavcev so po­kvaril i četiilki ln t:sta'.i, ki so le kradli In niso marali delati. Dnevi minevajo kot leta. Čedalje pogosteje vstaja v spominu slika majhne dolenjske vasice, lepe domačije ob gozdičku, poln« U i in mlina.

Trije meseci polečrjo. Končno .!•• pot od prla. Toda kani? Poskuša sc kot spremlje­valec šoferja. Štirje meseci trdega dela za malo denarja v Salzhtirgii.

V belgijskih rttdnlkib N dobro zasluži Poizkusimo v BelliJM Kudnlh, »rilo delo. tež­ko aasluftrni (l<-i ,r \u lpie j motor, nalo še avlo Rili ••«. (»nn'*' 1 ' ' ' pa "f Iz dneva v da" pogo )«• i i' <<1 očmi. Domjitožje.

Z Gomile v Saharo domotožje . . . Dolenjska pokrajina s svojimi hribi, vinogradi, potočki in gozdovi, z leleno Krko, vse to je čedalje močnejše v hrupu velemesta. Kaj bo, če zbollm? Ce se pone­srečim? Kdo me bo negoval? Tukaj ni »so-clale«, ki bi plačevala zdravila. V tadnjih šestih mesecih moraš imeti najmanj 180 delovnih dni, da ti plačajo bolnišnico.

21. julij 1957. Nov žalosten mejnik. Sedem dni dopusta, izlet v Francijo, v Pariz. Ka ­varna, sam sedi mladi ubežnik za mizo in misli na domovino. Prisedeta dva tujca. »Go­vorite francosko?« — »Govorim.« — »Bi radi dobro zaslužili?« — »BI.« — »Javite se v tuj­sko legijo!« Tujca sta zgovorna. »Kje dobim Informacije?« — »Pojdite z nama!« Odidejo. IstaviJo se pred neko stavho. »Izvolite v tretje nadslropje soba 16, tam boste vse iz­vedeli.« Upanje na boljše življenje. Stopnice, hodnik, soba 16. V njej ser/a nI tujske legije. »Informacije? Pojdite z menoj!« Spet stop­im f. Dvorana polna vojaške opreme. Pri­stopita dva legionarja ln v hipu strgata s niega civilno obleko. Že je oblečen v leglo-narsko uniformo. »Zdaj bo* podpisal pogodbo! Obvezal se boš, da ostaneš pet let v legiji!«

»Ne nnm podpisal!« — »Ne boš?« Serien-tove oči so ostre, ciničen posmeh žari v njih. -Pojdi z mano!« Prideta v aobo. V njej ne­človeški kriki , palice padajo in se mešajo z vprašmil : »»oš podpisal kamerad?«

Seršentove oči so še vedno polne po-m i ha: »Kal praviš zdaj?« — »Podpisal bom.»

— »fltirt itn franko* d o b i š za civilno obleko!« - »Toda, saj je vredna 60.000 frankov.* —

»Vsi moramo Ilvetl, pristane!?« — »Prista­nem.« Štiri sto frankov, to sta dva zavojčka najslabših cigaret. Kasarna v Parizu, nato Marseille. Sedem dni čakanja na ladjo, vkrcanje. Afriška obala, pristanišče Oran v Alžiriji. Vojašnica Sidi-Bel-Abessu.

Tujska legija, tolpa zločincev in s pre­varo pridobljenih vojakov. Fizične kazni, mučenja, stroga disciplina. Pet tisoč frankov plače mesečno (v Franciji zasluži delavec 25.000 frankov). Intendanti ti prodajajo redni obrok in cigarete. Molčati in potrpeti je naj­bolje. Domovina, kje si domovina? Tvoj naj­slabši kruh je slajši kot najboljši tuji.

Veibanje za borbo s partizani. Pohodi, na­padi in vroče alžirsko sonce, s prevaro dob­ljeni legionarji bežijo k alžirskim partiza­nom. Marsikaterega dobijo na begu. Ujete dezerterje vodijo patrole v kasarno. Bataljon se postroji. Izčrpani ubežnik dobi na rame 50 kg težko vrečo peska In teka z njo dokler ne omaga. Nato ga polivajo z vodo in prete­pajo. Zopet vreča in zopet tekanje. Polivanje z vodo in pretepanje. Tako dolgo, dokler po­polnoma ne omaga« Nato vzame oficir pištolo in ustreli ubežnika v glavo. Bataljon stoji po­strojen In gleda mučenje\ gleda smrt tovariša. Zakaj? Zato, da legionarji ne bi bežali, da bi v njih vzbudili strah pred pobegom.

Prostovoljci ne bežijo. Bežijo le tisti, ki so Jih dobili s prevaro. Grenka je tako Uvija­nja, Hrepenenje po domu se stopnjuje. Kako priti domov?

»Pobegnil bom! Zato ker so me dobili s prevaro Ln ker se ne morem boriti proti

Alžircem, proti ljudem, ki želijo svobodo!« Odločitev je padla.

Zadnji dnevi decembra 1957. Zaseda, v njej štirje legionarji. Dva se dvigneta in odideta v noč. Vsak ima 1 kg kruha. Kje so alžirski partizani? Bo pobeg uspel? Naju bodo iz­sledili? To so vprašanja, k i vrtajo v glavah. Toda za temi vprašanji je domovina, domači ljudje, dolina Krke in domačija. Jutro, pu­ščavski pesek se vdira pod nogami, sonce pripeka. Za počitek ni časa. Spanec med ne­prestano hojo.

Žeja, usta so razpokana, jezik popolnoma auh. V o d a . . . Kje je voda? Tretji dan bega končno studenec. Žejna usta srkajo vodo. N i ­kjer nobenega človeka. Samo požgane vasi. Sonce pripeka, žeji se pridružuje lakota. Dve izsušeni postavi tavata po Sahari. Napol po­rušena hiša. Upanje . . . Mogoče so tam ljudje. Ne, ljudi nI. V prostoru zaprti trije oslički. Najmanjšega ubijeta, lačna ln žejna srkajo kri in žvečijo napol pečeno meso slednji dan spet studenec. To je peti bega. Upanje, da sta uspela, postaja moč­nejše. Sesti dan zopet žeja. Sedmi dan. V vseh šestih dneh nikjer živega človeka.

Sedmi dan. Puščavska vzpetina, pod postava. »Človek! Stoj!« Neznanec beži poslednjimi močmi tečeta za njim. Končno ga dohitita. »Kje so partizani?« Neznance zmfguje z rameni, ne razume francosko. •Begunca sva iz legije. Jaz sem Jugoslovan!* Topel nasmeh. Neznanec iznenada govori do­bro francosko »Počakajta! Partizani bodo kmalu tu. Jaz sem kurir.« Na obzorju ae

usta Na-dan

njo S

pojavi osem konjenikov. Alžirski par t izani . . . Beguncema dajo kruha in ju vzamejo na konje, nato 16 km ježe. V skalnih pečinah je skrit štab za zvezo. Kava, čaj, pečeno meso. Nihče jima ne vzame orožja. Cez štirinajst dni povedeta partizane na Sidi-Bel-Abess. Francoska postojanka je popolnoma uničena. Ostal ni kamen na kamnu. Osemdeset mrtvih legionarjev.

Naš ubežnik postane alžirski partizan. Dva meseca borb. Nato prehod čez maroško mejo v skupini 150 partizanov. Dvojna žična ovira, mine, t ank i . . . Temna afriška noč. Nekaj kratkih radarskih pobliskov, takoj nato arti­lerijski ogenj. Premiki, vsakovrstne ukane, končno prehod uspe. Rabat. Jugoslovanska ambasada. Domača govorica . . . Se mesec dni čakanja, nato vkrcanje na ladjo »Hrvatska«, potovanje po Sredozemlju in končno obrisi domače obale.

Morda porečete — to je pravljica. Ne, to je zgodba, to so Stlrl leta življenja mladega človeka. 27. X I . 1954 je v temni jesenski noči osemnajstletni Marijan Pleskovič lz Gornje Gomile 15 prešel avstrijsko mejo.

Danes je spet doma. Trije meseci so mi­nil i , kar je zapustil puščavski pesek. Njegove oči- so še vnete in rdeče od saharskega sonca, iz njih pa sije življenje. Odšel je mladenič, poln varljivih upov. Jedel je kruh, k i ga reže tujina, grenak kruh in vsak grižljaj je pre­pojila solza ob misli na domačijo in zeleno Krko. Ta misel ga je spremljala na vsakem koraku. Marsikaj je pretrpel, toda kljub temu je dosegel, da je misel na domovino postala zanj stvarnost. Odšel in vrnil se je praznih rok, toda domovina ga je sprejela brez kazni. Spet živi v njenem naročju. Spet pada zrela trava pod širokimi zamahi njegove kose, spet ga zjutraj budi petje domačega petelina. V njem pa Je skozi trpljenje, težke pohode ln mnoge nevarnosti dozorelo spoznanje: povsod je lepo, doma najlepše!

• D O L E N J S K I L I S T « Stev. 23 (431}

ŽENA IN DOM a SODOBNO GOSPODINJSTVO £ 2ENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO

Uveljavile se bomo z delom Razgovor s Francko Slakovo, predsednico okr. odbora Zveze ženskih društev

Jeseni 1946 je zanesla Slakovo Za volitve v zvezno in repub-Ftauicko pot v Novo mesto. Tu IJžko ljudsko skupščino so bile »o jo žene kot znano delavko za žene dobro pripravljene, saj je narodnoosvobodilno gibanje na statistika pokazala, da je bila Dolenjskem izvolile z^. predsecl- udeležba volivk boljša kot voliv-nJco okr. odbora Zveze ženskih cev-moških. P r i teh volitvah je društev. To funkcijo opravlja še danes z vso vnemo in požrtvo­valnostjo poleg svojega poklica.

Obiskali smo jo v pisarni Go-aj>odinjsikega centra, kjer je biLa gakopana v kupe papirja in ne­kaj napeto premišljevala. Vedno ima polne roke dela, a vendarle f i je utrgala pol urice za pogo­vor.

»Najprej zapišite, da žene ne gremo za tem, da b; se uveljavi­le s pomočjo zakona, temveč s tvojim delom,« je dejala.

»Naše delo v preteklih dveh letih ni bilo lahko, kajti naš no­v i odbor si je zadal številne na­loge. Rešili smo j lih s pomočjo ženskih društev v okraju, k i jih Je šest: v Novem mestu, Šent­jerneju, Črnomlju, Metliki, Treb­njem in v Semiču. Ta društva so bila, ra^en šentjernejskega in novomeškega i ustanovljena lam, prvi dve pa že leta 1954.

V dosedanjem delu so dosegla že prav lepe uspehe: v Šentjer­neju so žene uredile 3 perišča ter organizirale več tečajev, med njisni tudi pletarskega. V No­vem mestu so upelno vodile otro­ško konfekcijo ter zainteresirale stanovanjsko skupnost za proble­me žena. V Trebnjem so prire­dile gospod.ttjoko razstavo in or­ganizirale več tečajev. V Čr­nomlju in Metliki so se žene izkazale zlasti pri zbiranju mate­riala za ženski zbern'lk.«

»Kafco, da je bilo pri zadnjih volitvah kljub toLkšni delavno­sti izvoljeni tako malo žena?«

»Za volitve v občinske m okrajne ljudske odbor? so bile žene premalo prip-avljene. De­loma so bile poraba k r v e same. ker so kandidature odklanjale, deloma pa so MM krivi nekateri Ijudsik; odbori, ki za kandidatu­re žena niso pokazali razumeva­nja. Zgodilo se je celo, da je predsednik znane abčine v na­šem okraju itzjav.l: »Žena ne bo­mo kandidirali, naj ostanejo do­ma, kamor spadajo!« Jasno je, da so take izjave funkcionarjev Izpodbijale tla ženam-kandidat-kam.

kandidirala sicer le ena žena, tolaži nas pa zavest, da so bil i prav v njeni volilni enoti re­zultat^ volitev najbolgši.«

Tu se je malo zamislila, potem pa nadaljevala:

»Za 8. marec je bilo v okraiju prirejenih 58 .proslav, ki se j ih je udeležilo preko 7000 žena. Ob tej priložnost; je bila tudi v No­vem mestu odprta raizstava »Do­lenjska žena v borbi*, ki je bila kasneje prenesena v Metliko in v Kostanjevico. Materam narod­nih herojev smo za 8. marec po­darili spominske plakete.«

»Potemtakem lahko zapišemo, da se žene našega okraja precej

udejstvujejo v javnem življe­nju?«

»Lahko, saj je pokazala anke­ta, k i smo jo imele v podjetjih pri 791 ženah, da je od teh 37 Clan.'c upravnih odborov i n de­lavskih svetov, da j ih ima od vseh le 10 gospodinjsko pomočni­co, ostale pa same skrbe še za dom, oziroma 133 ienaim poma­gajo možje v gospodinjstvu.«

»Kaj pa letos7« »Pripravljamo okrajno žensko

konferenco, pred nami P« je tu­di zelo važna naloga: dostojno proslaviti 15. obletnico ustanovi­tve ženske organizacije.«

Zmotil; sta nas ženi, ki sta pri­šli vprašat, kdaj bo spet tečaj za pripravo jediil jiz mlečnega pra­hu. Dolenjke ?e zanimajo za vse novo in si prizadevajo tudi v svoje gospodinjstvo vnesti napre­dek.

,,Uh, kako je surov . . Večkrat opazujem nadebud­

ne šolarje na njihovi poti v šolo in domov. Prečesto ozmerjajo mirne deklice, se ne izognejo starčku, ki težko ko­raka proti domu, nihče ne po­maga ženi, ki vsa otovorjena mukoma lovi sapo. »So pač njihova nerodna leta,* mislim včasih in jim skušam odpu­stiti. A ne vsem, zlasti pa ne tistim, ki prav uživajo, če ko­mu store kaj hudega.

»Zakaj so takšni?* tuhtam in poskušam najti vzroke za njihovo surovost.

Le poglejmo sosedovega Matica. Mali prvošolček je šel mimo njega. Iztrgal mu je tor­bo, mu jo zalučal v sredino luže in poskočil nanjo. Namla-til je vsakega, ki je poskušal vrniti torbo lastniku. Hip za­tem je pograbil kamenček, ga napel v fračo in že je stri pe­rut vrabcu. Mimo njega je stekel kuža — tudi ta je dobil svoje. Kako glasno se je sme­jal, ko je revše šantaje be­žalo pred njim.

Zamislimo se v vlogo vzgoji­teljev takega otroka, ki žal ni redka izjema. Gotovo ima vsak razred vsaj po enega takega pretepača. In vsak si s svojimi zgledi pridobi v enem letu vsaj nadaljnja dva, ki ga pričneta posnemati.

K a w b o j k e iz starega kri la

Kavbojke ali igralne hlačke nosi otrok pravzaprav od po­mladi do jeseni. Tudi na počit­nice ga ne bomo poslali brez tega pripravnega kosa oblačila.

Namesto da nabavimo zanje novo blago, jih urežimo iz sta­rega krila ali starih, seveda še dovolj trpežnih hlač. Kroj po­nazarja, kako urežemo hlače. Ce je imelo krilo zadaj globo­ko gubo, bomo zlahka dobili lz blaga ie žepe in naramnice.

vrhnji del, razlikamo šive. Na-šijemo naramnice in sponke za­nje ter gumbe, zarobimo hlačke spodaj in znltkamo robove.

Brez Izdatka smo izpopolnili otroško garderobo.

Matičevi materi res ni lahko. Mož je surov z njo in otroki; vzgoja mu je deveta skrb in kadar »vzgaja« — vzgaja s pa­lico. Otrok, ki je doma trepe­tal le. kdaj jih bo skupil od očeta, se je zakrknil, na ce­sti, v šoli, povsod izven doma pa je hotel biti velik junak, ki v mnogočem posnema svo­jega očeta. Tako je po malem spoznal, da se ga sošolci bojijo in da jih s svojo močjo zlahka obvlada. Vprav z naslado je delil udarce levo in desno, ker je čutil v tem zadoščenje za bolečine, ki mu jih je ob »ob­računih*1 povzročal oče.

Ker je bil oče z materjo brezobziren, je kmalu postal takšen z njo tudi Matic. Sprva ga je še lahko krotila, kmalu pa mu ni bila več kos. Postal je surov z njo, a si ni mogla pomagati.

»Vzemi pelerino, saj dežu­je!« mu je on dan zaklicala s stopnic, ko je odhajal v šolo.

»Piši me v uh! Kaj mi bo, saj nisem iz cukra!« je glasno zavpil s ceste in svoje besede podkrepil z glasnim krohotom,

V živo so me zadele osome besede dvanajstletnega Matica.

»S svojo mamo tako govo­riš?« sem ga pokarala.

»Ali sem ji rekel kaj hu­dega?! Kaj vse ji »stari« za­brusi v obraz!« je odvrnil s pikr im nasmehom (morda pa vendarle še s trohico sočustvo­vanja.) Zvižgaje je odcopotal po lužah.

Fant, lepo rasel, zdrav, mo­čan, da bi ga bilo veselje po­gledati. A kaj bo iz njega? Ali ga morejo v šoli prevzgojiti v fanta, katerega značaj bo klen kot njegova rast? Gotovo je njegovega očeta vzgajal prav takšen oče in ta prenaša vzgo­jo z deda na vnuka. Jo more šola zajeziti? Pri tem in onem uspe, ostanejo pa le še Matici, ki kljub naporom nesrečnih mater in potrpežljivih učite­ljev, profesorjev, vodij krož­kov in mladinskih organizacij ostanejo takšni, da ljudje nad njimi ogorčeno negodujejo: »Uh, kako je surov!«

z. g.

Pota Številka »SODOBNEGA GOSPODINJSTVA«

Številke na k r o j u pomenijo: 1 — p r e d n j i del h l a č ; 2 — zad-nlj del h l a č ; 3 — ž e p a ; 4 — na­stavek; 5 — n a r a m n i c i .

S p a r a n e m u , o č i š č e n e m u in z l ikanemu blagu nanesemo po­v e č a n kroj , u r e ž e m o posamezne dele, na&ijemo žepe, za d e š k e h l a č e v š l j e m o razporek, sesije-mo posamezne dele, p r i š i j e m o

DROBNE ZANIMIVOSTI 9 O b l a č i l a ln posteljno perilo lz

papirja so izdelali v Z D A Biro kovnjakorn k e m i č n e inoustrije Je uspelo izdelati posebno vrsto pa-ptrtJ«. ki ae ne mečuta. ne gori :n je podobno blagu Oblekam iz tega materiala se baje sploh ne pozna, da niso iz Masa. Izumitelji Še nieo izdali recepta za -.izdelavo Zato n' verjetno, da bomo kal kmalu nosil, take Izdelke, fte^ro-. je zelo mikavna mtael, da postelj no perilo, prte, robce, telesn perilo in nogavice z a ^ r ž e m o , k so umazani, obleko pa, ko nar. njen krol v e č ne u.saja. Seved. č e ne pomislimo na ceno . . .

# Tefke okvare nog In nvroge ž e n s k e , ki *<) /ar! nt'h pe le* ako raj stalno nosile zeo vtso lat pete. To Je objavila ne** z*

Ifriomifnflki ortopedska klini >• Je hkrati pozvala dekleta lr

naj ne nosijo pretiran" (ih pet.

Nova š t e v i l k a revije » S o d o b n o g o s p o d i n j s t v o « p r i n a š a uvodrtfk o v i l kongresu Z K J . s ledi m u po­r o č i l o o delavnosti na p o d r o č j u gospodlnjsko-p^spesevalne s l u ž b e za Gorenjsko lin porodilo o eks­kurzij i gospodinjskih atrokovruh u č i t e l j i c rta Dunaj.

Zdaj , ko ce n a š a gospodinjstva vedno bolj opremljajo z r a z l i č n i ­mi stroji, bo ftlaneik o gospodarni uporabnostlj gospodinjskih strojev marsikdo z zanuimanjern prebral 1*r bolj temeljito premisli l , kadc-sem sit roj ni bo nabavil

V reviji najdemo tudi opis treh p r a k t i č n i h ptn pornookov za goapo-

i 'Mstvo: v l o ž k a za kuhanje pe­rila, posodice za kuhanje Jajflk ln vilic posebne oblike, porabnih za r a z l i č n e namerne.

V atalnt rubriki , kjer p r i p o r o č a revija sodobne, posamezne kose p o h i š t v a , za katere nudil tudi na­č r t e , najdemo tokrat o p i « omarice i č i s t i l n o p l o š č o .

T u d i č e ž e l i t e ItneU moderno pritrjen* zavsne v » t s n o v s n j u , boste za Do naslj navodilo v tel števUiki revije.

Gospodinje bosta zanimala č l a ­nek o vplivu zelenjave na raat zob m o p o t r o š n j i konjskega me-,-a v svetu in pirt na«. Ravno tako

Jim bodo Jedilniki in recepti, na­

menjeni prehrani n « letovanjih, pomagali k pestrejfti izbiri Jedi za njeno d r u ž i n o .

T u d i č l a n e k o negi nog J« na­menjen ienaim.

Razen tega p r i n a š a revija tudi nasvete za r o č n a dela in š i v a n j e in stalni prispevek strokovnjaka o deKIh na vrtu .

Revijo Izdaja centralni zavod za napredek gospodinijatva v LJub­ljani. M i k l o š i č e v a 4-11. Letna na­r o č n i n a z n a š a 400 dJto,

Nasveti • M B S O O H R A N I M O S V E Z E

tudi poleti, č e ga posujemo s «toJ-č e n l m sladkorjem: a ko se slad­kor zaradi v l a ž n o s t i »brdi in U premeni v strup, ga o b r i š e m o ln •pet posujemo a sladkorjem. Pred uporabo damo meso v vodo, da Izgubi sladki okus. T a k š n o » h r a n j e v a n j e po francoskem na­vodilu se obnese zlasti prt gove­dini in avtntovt.

• M L E K O SE T U D I V P O L E T ­NI v r o č i n a ns sestri, č e kozico, v kateri kuhamo mleko, lzplakne-mo a borakaovo vodo alt p« vr­ž e m o v m.eko za n o ž e v o konico Jedilne sode.

v

Šolstvo v črnomaljski obe 0 delu in problemih občinskega sveta za šolstvo in prosveto

Svet 2a šolstvo in prosveto >bč:ine Črnomelj je pred dnevi na svoji zadnji seji razpravljali q stanju šolstva na območju ob­čine ter sprejel već važnih sk pov. Z novim šolskim letom bo­do organiziirane osemletke v Čr­nomlju, Vinici in Dragatušu ter po možnost; tudi v Starem trgu. Najugodnejši pogoji ^a osemlet­ko so v Črnomlju, kijer bo osta­la tudi višja gimnazija, in na Vinici, Jcjer je na razpolago no. vo poslopje sedanje nižje gim­nazije. V Dragatušu so pogoji nekoMiko težji, gaj sploh nimajo šolskega poslopja, vendar se bo s pomočjo kmetijske zadruge, k i bo odstopila za učilnico pri­meren prostor, lahko prešlo v prvo obdobje osemletke. Usta­novitev osemilertlke v Starem t r ­gu najbolj ovira jo šolski okoli­š i , k i so tod jako razdrobljeni. Ce bo dosežemo soglasje s so-sednjiiim naseljem Predgradom, k* pripada kocevsk11 občini, b i bila dana materialma osnova za ustanovitev osemletke ž e v p r i ­hodnjem šolskem letu. Vpraša­nje prostora b i biDo v Starem

•>,..,>-:| trgu lahko rešljivo, saj bi se s ceneno adaptacijo sedanjega stanovanja v šolskem poslopju pridobilo dodatno še eno učilni­co % l štirje prostori bj povsem zadostovali. Svet je tudi preso­dil , da je potrebno v prihod­nosti računati z ustanovitvijo o^ernfletke š e v Adlesičih.

Na seji so razpravljali tudi o »krajno t e ž a v n e m stanju glede šolstva v oddaljenem naselju M a ­ri ndol ob Kol.pl. Člani sveta so ugotovili, da Je pTobOent Š o l s t v a • tem kraju najbolj pereO v vsej emomaljsflđ o b č i n i . Sola v M a r i n -dolu je enooddelena, z zelo slabi­mi i n pomanjkljivo urejenimi sol-rtkiimi prostori T e ž a v n o Je tudi vTjrasanJe u č i t e l j s k e g a kadra, k i ga Je za ta kraj zelo t e ž t eo dobiti.

T o p o d r o č j e Bele k r a j i n « je gle­de gospodarske in d r u ž b e n o - k u l -turne razgledanosti najbolj zao­stalo in prav zato Je treba z a č e t i s p o j a č a n i m in h i t r e j š i m izobra­ž e v a n j e m mladine. N a j v e č j a ne­v š e č n o s t pri vsem tem pa je, da se n « tei š o l i p o d u č u j e v arbohr-v a š č r n i . Č e p r a v to skrajno neu­godno vpliva na v/.gojo mladine, prebivalstvo Marindola in okolice n o č e popustiti in ne dovoli pre­hoda na pouk v s l o v e n š č i n i . Skup­nost nikakor noč-e kratit] Marin-r l o l č a n o m nacionalnih pra-. vendar prebivalstvu /.aradi tega SVOjega enostranskega s t a l i š č a za­ostaja v vseh ozirih v s p l o š n e m razvoju 1n skoraj nI v e č na ieU ravni • prebivalstvom ostalih po­d r o č j i Brile krajine. Zelo bor­no š o l s k o znanje in neznanje slo­v e n š č i n e o t e ž k o č a t a mladini na­daljnje š o l a n j e na gimnaziji ali obrtni Soli. Prarv redki »o oni, k i lahko slede pouku na ostalih š o ­lah T o stanje so obravnavali in hkrati nakazali tudi m o ž n o s t re­š i t v e ž e zbori volivcev, krajevni odbor S o c i a l i s t i č n e zveze in os­novna organizacija Zveze komuni­stov, vendar prebivalstvo klubu je v s a k r š n e m u ukrepu in se ne stri­nja, da bt p o š i l j a l i svojih 28 otrok deloma v Adfleeiče deloma v Pre-loko. D o l ž i n a poti (pet kilomet­

rov do ene aH druge š o l e ) ne mo­re biti o p r a v i č i l o za to a v o j e g i « -Vo vztrajnost.

Podobno Je bilo pred ietd tudi v Bojanom, toda t a m k a j š n j e pre­bivalstvo Je dokaj hitro doumelo t e ž k o č e prti vzgoji njihovih otrok. S prehodom na pouk v s l o v e n š č i ­n i so dami mladini ugodni pogoj* za razvoj in napredek.

Svet Je raapravljal š e o prora­č u n s k i h sredstvih o b č i n e . Iz teto sredstev je znesek 3 milijone na» menjen za adaptacijo š o l s k i h po­slopij. Z njimi bodo opravil i nu j ­na obnovitvena dela na š o l s k i h poslopjih v Starem trgu, na S i ­njem vrhu in v Gribljah. Vsa de­la pa morajo biti gotova do p r i -č e t k a novega Š o l s k e g a leta.

Sklenjeno Je bilo, da se odobri dvema č l a n o m a profesorskega zbora č r n o m a l j s k e gimnazije fi­n a n č n a p o m o č za š t u d i j s k o prakso v Inozemstvu. Iz sredstev, k i Jih Je o b č i n s k i l judski odbor namer)IT d r u ž b e n i m organizacijam, pa Je svet namenil 130 t i s o č dinarjev o b č i n s k e m u svetu Svobod ln k u » -turn/th d r u š t e v za njegovo wp«i -no delovanje. T a skromna sred-atva bodo š t e v i l n i m karlturno-pro-•vetnlm d r u š t v o m Izdatna pomoft«

Razstavišče se obnese V času Dolenjskega kultur­

nega festivala je Prosvetno društvo Lojze Košak adapti­ralo dotlej sploh neuporabne prostore v starem kos tanj e-viškem gradu na otoku. Rpva razstava, ki je bila aranžira­na v teh šestih prostorih je bila Razstava slovenskega sli­karstva. Ta je bila postavlje­na vso jesen. Potem je nasta­lo zimsko zatišje, ker prosto­rov še ne moremo ogrevati. Spomladi je bila razstava Do-lenjsika žena v borbi, potem smo pa imeli Prometno razsta­vo, Zdaj je v teh prostorih

Razstava ljudske tehnike, ka­teri bo sledila razstava slo­venskih zemljevidov, nato sli­karska razstava in potem Raz« stava slovensiko - hrvaškega kmečkega upora iz leta 1573. Doslej »i je razstave v teh prostorih ogledalo več tisoč ljudi. Samo razstavo o pro­metu je videlo tisoč pet 6to obiskovalcev. Prosvetno dru­štvo je tako ustvarilo nove pogoje za izobraževanje mno­žic, kajti razstave širijo raz­gled človeka. Razstavni pro­stor je že do zime polno za­seden.

Knjige vaščanom in brigadirjem

Poglejte jo, kako je ljubka! Tudi ve ste v primerni kopal­ni obleki lahko take. Močnej­šim priporočamo elastične ko­palne obleJce, drobnim in lepo zalitim pa take iz navadnega blaga, lahko rožastega ali eno­barvnega.

OGLAŠUJTE

I V DOLENJSKEM

• LISTU1

Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto skrbi za pospeševanje kulturno-prosvetnega dela v okraju. Na­loge so zelo velike, ker je ljudskoprosvetna dejavnost zelo široka: gledališke predstave, glasba, predavanja in tečaji, knjižnice in film. Danes si oglejmo, kaj je SSPD naredil za knjižnice.

V načrtu je pregled vseh knjižnic v okraju in ob posa­meznih primerih irištruktaza za vodenje knjižnic, kar bi nado­mestilo knjižničarske tečaje. Razen tega ustanavlja SSPD nove knjižnice ali pa pomnoži

N A Š I POGOVORI

.'.iplna deklet, ki so ob l ikova le gospodinjski t e č a j v Straži, je "*ela in zadovoljna, ker *e je marsikaj naučila. Tečaj Je orgu-

11 11 i mladina, ttrofcke pa tla deloana krila KZ 8trala ta ObLO

Ivan A n d o l j i e k : 2

0 uglednosti staršev Poglejmo seda},, ali bi nam avtoriteta v stroki zado­

stovala za vzgojo v družini? Da in ne. Vzemimo, da je tak strokovnjak mož in oče. Naporno'delo in neprestano izobra­ževanje ga utruja, da išče doma le oddih in sprostitev. Kdo mu tega ne bi privoščil? A on je mož in oče, k i ima do druž ine obveznosti: otrokom je treba pomagati pr i učenju, j i h uvajati v delo, se kdaj pa kdaj poigrati z njimi, j im odkrivati pogled na svet in življenje itd.

2ena bi si najbrž po tihem želela, da bi bi l njen mož malo slabši strokovnjak — pa boljši mož in oče, okolica bi hotela, da se ne bi odtegoval poli t ičnemu življenju, pr i ­jatelji bi ga radi večkra t imeli v družbi itd. Komaj, da bi se raztrgal, a ne gre. Ker je človek družbeno bitje, se težko omeji le na delo v stroki i n družimi — tako je pač življenje. Mnogo terja od človeka, pa četudi dosti daje družbi . Večkrat smo do takih ljudi krivični, ko zahtevamo od njih vse mo­goče, ker ne razumemo, kaj je naporno ustvarjalno delo.

Ob vzporejanju primerov smo najbrž že zaslutili tisto, kar je potrebno za avtoriteto, namreč — osebnost. To Je človek z naprednim pogledom na svet, z ljubeznijo in skrbjo za otroka, človek, ki je pošten, razsoden, samokri t ičen do sebe in drugih, po možnosti veder in družaben, delaven, resnično vljuden in ne priliznjen ter notranje uravnovešen, da vse presoja iz te osebnostne uravnovešenost l in uravnava vse delo po njej. Potemtakem je avtoriteta v stroki sicer pomembna za vgojo v družini, vendar ne zadostuje.

Včasih slišimo, da je komu avtoriteta že prirojena. Trdim, da nI. A k o si ta ali oni hitreje pridobi veljavo v družbi, je bil morda od doma pravilno vzgojen in se je gotovo še sam vzgajal. Vsakemu pa je prirojen živčni sestav, ki je podlaga za bolj ali mnnj posrečeno nrav (temperament). Prav priro­jena nrav pa je pogosto velika ovira za uravnovešeno oseb­nost Kajpak, avtoritativnost tudi ni stalna človeška lastnost, saj vemo, da človek avtoriteto kaj hitro zapravi, če se ne izobražuje, če nazadnje pri delu, Če ne živi zgledno Itd.

V življenju opažamo neprestana trenja med ljudmi, ko preraščajo drug drugega glede avtoritativnostl. Celo v dru­žinah srečujemo nesebično ali sebično tekmo med starši , kdo bo bolj avtoritativen. Včasih se celo zgodi, da komu iz gole nevoščljivosti Ln .sebičnosti spodkopujemo avtoriteto. No, taki poskusi pa se prej ko slej izjalovijo, kajti osebnost tudi v takem primeru ne kloni, ampak nesebično dela dalje in končno le uspe. Naj bo reklama še tolikšna, ustvari le navi-der.em in zača.spn ugled. Zdrnv družbeni čut navadno prej ali slej zruši tak- lost, ker je za družbo brez pomena.

Po loh razmišljanjih pa poglejmo, kako si starši ustva­rijo ali pa rušijo tist<> vplivno moč, ki smo ji rekli avtoriteti Ker je vsak človek posebnost zase, prehodi vsaj do neke meje tudi svojo po ' , preden se dokoplje do nvtoritativnosti. Poleg te«a pa mora sevvd.i i/.polmti tudi še neke splošne pogoje. P rv i je prav gotovo urejen zakon. K e r v tem obsegu ne bo mogoče o njem nadrobneje govoriti, se bomo dotaknili l i n a j n u j n e j š e ^ . Kjer se zakonca r*>s ipoltujat«, dnevno opažata vsak svoje napake in se trudita, da bi jih odpravila zavoljo sožitja in zaradi pravilno vzgOfc, V dobrih družinah zakonca drug drugomu pomagata pri delu in doumevntn težave, ki j ih mor-ita pr.wingovati. Zavoljo tradicije so tudi v sodobnih zakonih še vedno razlike mod »mojim« in »tvo­jim*, kar vzbuja občutek podcenjevanja, zagrenjenosti in negotovosti. Se posebej pa moramo podčrtat i , da so v zgled­nih družinah urejeni tudi odnosi med starimi ln mladimi Ce ti odnosi niso urrjonl, zastrupljajo ozračje. No, prav temu vprašanju pa je sodobna pedagogika p o v e č a l a vse premnlo nnžnje. Zgodi se n. pr., da si mladostnik izbere človeka, s katerim so namerava poročiti. Ce ni izbira po okusu s taršev, se začno trenje. Vsekako je prnv, če starši otroka opoiOffl na morebitne dedne bolezni v družini in na take* karakterne napake bodočega zeta oziroma snahe, ki bi rosno ogrožal" zakon, napačno pa Je. če razdirajo take zveze iz gole anti­patije, zavoljo premoŽenja i si. Ako ^ taka dva človeka kljub temu poročita, je kal razdora med starimi in mladimi tu.

število knjig v obstoječih knjiž­nicah, kjer je potrebno in kjer je upanje, da bodo šle knjige med ljudi in da ne bodo oble­žale v omari. Tako je SSPD le­tos 9. februarja ustanovil no­vo knjižnico v Prevolah z 222 knjigami, 20. aprila je pomnožil ljudsko knjižnico v Smarjeti za 100 knjig in 21. aprila je da­roval knjižnici na Mi rn i 100 knjig.

SSPD pomaga tudi mladin­skim brigadam na avto cesti. Tako je 11. maja 1958 daroval novomeški brigadi v Domaslov-cu 100 slovenskih knjig, 8. ju­nija 1958 pa bratskim brigadam v naselju pri Beli cerkvi 100 s r o o h r vaških in makedonskih knjig. Za slovenske brigadirje v istem naselju je SSPD poklo­ni l ljudski knjižnici v Bell cerkvi 100 dobrih slovenskih knjig. Izročitev knjižnic je ved­no zelo prisrčna, ker je zdru­žena s kulturnim programom.

V nedeljo 8. junija so bili predstavniki SSPD v Beli cer­kvi prijetno presenečeni. Šolska soba je bila kar pretesna za šte­vilne brigadirje in šolske otro­ke. Po pozdravih so šolarji iz­vedli lep spored g petjem, pr i ­zori ln recitacijami. Ta dan j im bo ostal v trajnem spominu. Za lepo prireditev se je ob izro­čitvi obeh knjižnic prisrčno za­hvalil upravnik novomeške Stu­dijske knjižnice.

Ljudske knjižnice v okraju so res potrebne pomoči. Ljudje zelo radi berejo, a knjižnice ne

nabavljajo novih knjig, ker n i ­majo sredstev. Zato morajo vsaj občinske ljudske knjižnice na^ bavljati čimveč knjig in iz svo­jega fonda posojati knjige knjiž­nicam v svojem območju. Upaj­mo, da bo zakon o knjižnicah poživil knjižničarstvo, SSPTJ okraja Novo mesto pa bo še na­prej pomagal knjižnicam, kol i ­kor bodo dopuščala sredstva.

K. B.

»Dejc nejtu plačat . . •«

Uprava našega lista ima precej opravka z netočnimi plačniki in zamudniki, ki od­lašajo plačilo naročnine iz te­dna v teden. Precej dobiva tu­di vplačil, pri katerih ni točno označeno, čemu pošilja stranka denar oz. za koga plačuje, če sama ni naročnik lista. Vse to povzroča veliko dela, pisanje novih pisem in dopisnic, odgo­vori nanje pa so dostikrat zelo duhoviti ali pa izvirni , kot na primer tale, ki ga je uprava lista dobila prejšnji teden:

-Tavar i š Dalenski list! VI-mene uprašujetc zakaj Poši­ljam Denar. Jast sem postlala zato ker Dejc m-jtu plačal sem pa Jast In \aznanje imr- de­l a . . . «

Tako, pa še podpis. Seveda smo se znašli in zdaj je 240 dinarjev pravilno preknjiženih na »Dejca«, k i »nejtu plačat.*

V prvi polovici letošnjega leta je bila dramska sekcija na Dvoru precej delavna. NaStudi-rala je veseloligro »Navadnd člo­vek«, t katero Je gostovala v

ček tedna mladosti. Z obema 10 poželi lep uspeh.

Dramska sekcija al Je nabavi­la tudi nove kulise in zaveso, ki je bita nujno potrebna De-

Ift-ralcl H n e g u l j č l c e «<> n a v d u š i l i staro in mlado

Dobnviču m v Žužemberku, *er veseloigro a petjem »Svojeglav-ček«, ki so jo Igrali za zaklju-

Raj za lene? Vedno je bilo slišaM, da je

Amerika rnj za ženske, Ame-r.čanke pa o torn povsem dru­gače sodijo. Napredno usmer­jena *enn In taka. ki nima mo­ža, se tnm ne bo dobro počutila

Časniki objavljajo vsnk dan nasvete dekletom, knko naj se M i l o zapeljevanja, da bodo ujele moža, ki bo plačeval nji­hov lukaua. Kaj pn naj store tiste, ki moža ne d o b « , nI po­vedal le noben č a s o p t e

nar Je dal na razpolago ObLO Žužemberk, k i se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo!

Na prihodnjo sezono iflralcl že sednj mislijo. Sklenili so, da bodo ie zgodaj v Jeseni začeli z vajami ln da bodo nnStucIiraJl dve drami ln dve veseloigri.

Tudi pionirji dvorske IcJ« .Imajo dramsko sekcijo. NsSIni-dirs.ll so pravljično igro Sne-uuljčiea. Igrali »o Jo za Soli 2u-.Vmherk In Dvor, v nedeljo It maja pa za odrasle Igra je 'i peli in gladaUr.1 so blH zado­voljni. Henar nd predstave bodo portbUi aa Izlet v Zagreb.

Itev. 25 (431 ̂ Ijm *. • D O L E N J S K I L I S T « * Stran •

S s l a v j a v P o d z e m l j u Štirinajstdnevni spored pro­

slav ob stoletnici šole v Pod­zemlju, k i so ga izpolnjevala zdravstvena in kmetijska pre­davanja s filmi, igre, športne prireditve, razstave itd., je zad­nji dan neprijetno zmotilo de­ževno vreme. Kl jub močnemu dežju, ki je padal vse dopol­dne, se je zbrala v Podzemlju lepa množica ljudi, med katero je bilo mnogo bivših učencev in vzgojiteljev na tej šoli. Med gosti je bilo opaziti pokrovite­lja vseh proslav, direktorja Kmečke knjige iz Ljubljane, inž. Jožeta B E R K O P C A , in­špektorja sveta za šolstvo L R S inž. Vero M A R E N T l C E V O in Draga M E H O R O , univ. prof. v pokoju dr. Nika ŽU P A N I ­CA, načelnika tajništva za šol­stvo O L O Novo mesto Slavka K A S T E L I C A , okrajne šolske inšpektorje Nado G O S T l C E V O , Janeza S O L M A J E R J A in Du­šana M U C A , predsednika Ob LO Metl ika Franca J A K L J E -V I C A . predsednika ObLO Čr­nomelj Janeza Z U N l C A in druge.

V skromni, a lepo okrašeni dvorani v Podzemlju se je ob osmih zjutraj začela slavnostna seja šolskega odbora, na kate­ri je prvi spregovoril predsed­nik šolskega odbora Jože SI-M O N l C , nakar je pokrovitelj proslav inž. B E R K O P E C spre­jel š tafetne palice in pozdrave pionirjev iz vseh okoliških va­si. V jedrnatem govoru je, po­tem ko je bi l prebivalcem Podzemlja sporočil česti tke re­publiškega i sveta za šolstvo, prikazal veliko delo, ki ga je bila podzemeljska šola opravi­

la pri prosvetljevanju širokih množic, ko je iz nekdanjih hlapčevskih ljudi v zadnjem času vzgojila zavedne, revolu­cionarno razgledane državlja­ne, pri katerih tudi življenjski uspehi niso izostali.

O zgodovini š o l e v Podzemlju je spregovoril Se Šolski upravitelj Otmar Z O R N , nakar so se ljudje zgrnili pred staro podzemeljsko Solo. T u je Inž. J o ž e Berkopec v izbranih besedah prikazal ž i v l j e n j ­sko podobo in delo pokojnega inž . Janeza M a r e n t i č a , ki je p r e ž i v e l svojo mladost v Boginji vasi in prejemal prve Š o l s k e nauke prav v podzemeljski Soli. Njegovo pre­prosto, pa vendar bogato ž i v l j e ­nje — bil je eden prvih belokranj­skih borcev za socializem ln pra­vice delovnih ljudi ter č l a n Cen­tralnega komiteja K o m u n i s t i č n e partije Slovenije — je ljudstvo navdalo s ponosom, da je iz nj i ­hove sredine Izšel č l o v e k , k i Je

preko r e v š č i n e s Studijem in ž i v ­ljenjskimi I z k u š n j a m i zgradil v sebi tako svetal lik naprednega č l o v e k a in komunista.

Ob igranju m e t l i š k e godbe Je nato Inž. Berkopec na Soli odkril M a r e n t i č e v o spominsko p l o š č o , na­kar so deputacije p o l o ž i l e vence pred M a r e n t i č e v o p l o š č o , na grob padlega partizana in na grob dol­goletnega podzemeljskega u č i t e l j a Riharda M e g u š a r j a .

Mala dvorana v Podzemlju, kjer •O po odkritju spominske p l o š č e u č e n c i podzemeljske, gribeljske in g r a d a š k e š o l e izvedli akademijo. Je bila premajhna, da bi sprejela vso m n o ž i c o . Zato so si mnogi medtem ogledali spominsko raz­stavo Janeza M a r e n t i č a , in osvo­bodilnega boja. ki jo je v novi Soli uredil Belokranjski muzej iz Metlike. V stari Soli pa so bile odprte š o l s k a razstava z deli u č e n ­cev podzemeljske š o l e ter kme­tijske razstave, ki so j ih prire­dile z a l o ž b e K m e č k a knjiga, Se­menarna in Medex lz LJubljane

ter Hmezad lz Ž a l c a . Agrotehnika lz Ljubljane pa je na vrtu pod š o l o razstavila Š t e v i l n e poljedel­ske stroje.

Na ž a l o s t so zaradi slabega vre­mena morale odpastl na njivah p r a k t i č n e demonstracije s kmetij­skimi stroji, za katere je bilo zla­sti med poljedelci veliko zanima­nje. P a č pa se je popoldne uvre-menilo, kar je o m o g o č i l o , da se je na prostem razvilo veselo ljud­sko rajanje.

Tako je širokopotezna pro­slava stoletnice šole v Podzem­lju, katere zamisel in glavno težo je nosil šolski upravitelj Otmar Zorn, minulo nedeljo iz­zvenela v pravo manifestacijo in hvaležnost kmečko-delovnih množic do vseh, k i so skozi dolgih sto let širili prosveto in omiko v tem delu Bele kra­jine, -or

Drobne iz Mirenske doline Sušilnica na Mirn i je še vpra­

šanje. Kmetijska zadruga se je udeležila 18. natečaja za inve­sticij sjca posojila, da bi dobila potrebna sredstva za gradnjo. Posojilo ni bilo odobreno. Za­druga je vložila pritožbo na Sekretariat za finance F L R J v Beogradu.

T Sentrupertu je stekla n<->va mesna predelava zadružne me­sarije. Vsi potrebni stroji so že v obratu. Zmogljivost je 600 kg mesnih izdelkov, salam, klobas in ostalega na dan.

• • Enodnevna iolska razstava je

bila 15. junija na Mirni . Raz­

stava je prikazala delo šolskih otrok v preteklem letu, učitelj-stvo pa je seznanilo obiskoval­ce z učili in raznimi učnimi pripomočki. Mirenčani in oko­ličani so si razstavo ogledali v velikem Številu in pokazali res izredno zanimanje.

* V počastitev Dneva borca in

bitke na Sutjeski bo 26. 6. na Mirni akademija. Program bo

dala šolska mladina. Iz Mirne bo odšla 4. julija partizanska patrola na Debenc.

Prostovoljno gasilsko društv« Mirna bo 6. julija proslavilo 50-letnico ustanovitve z razvit­jem novega društvenega prapo­ra. Gasilcem za lepi jubilej in 50 let plodnega dela naše če­stitke!

Kulturni festival žužemberške občine

V NEDELJO - 6. DOLENJSKA REGATA Pod pokroviteljstvom glavne­

ga štaba mladinskih delovnih brigad bo v nedeljo 23. junija ob devetih dopoldne, 6, Dolenj­ska regata s ciljem na Loki v Novem mestu. Pokrovitelj je pripravil za zmagovalce v vseh skupinah lepe pokale.

Udeležbo so obljubili številni veslaški klubir Najmočnejšo ekipo je prijavila ljubljanska SAVICA v vseh 15 točkah te­kmovanja; mariborski BRANIK bo sodeloval v 11 ekipah, pri­

čakujejo pa tudi udeležibo za­grebških veslačev. Hude borbe bodo zlasti v četvercih, v skiffih in doubel-sculih. V Branikovih vrstah bo nastopilo več mladin­skih državnih prvakov. Med najmočnejšimi moštvi bo četve­rec Savice, ki sodi v zvezni razred.

Nastopili bodo tudi veslači domače K R K E , med katerimi sta najboljša skifista Bele in Dolinšek, ki sta se letos udele­žila Istrske regate v Kopru.

V nedeljo, 29. junija, se bo začel suhokranjski kulturni festival, zaključen pa bo 13. julija.

Odprta bo razstava ročnih del in izdelkov mladih tehni­kov iz raznih šol v občini. Naj­prej si jo bodo ogledali pio­nirji i vseh sol. Ob 10. uri bo tekmovanje pionirskih pevskih zborov na igrišču za domom Partizana, cb 11. uri pa 6C bodo začela športna tekmova­nja med zastopniki odredov. Po tekmovanju bodo pionirji pogoSčenl. Festival se bo na­daljeval v nedeljo, 6. julija, ko bodo nastopile igralske druži­ne. Zaradi boljše udeležbe bodo igralci nastopili takole: Dvorja­

ni v Hinjah. Smihelci na Dvo­ru, Sela • Sumberčani v Srni-helu. Za zaključek festivala bo na večer pred občinskim praz­nikom <13. julijem) nastopila igralska skupina T V D Partizan iz Žužemberka z dramo Mire Pucove »Operacija«. Do občin­skega praznika bo odprta ludi razstava.

Domačine In okoličane vabi mo, da se prireditev udeleže Podrobnejši spored dramskih predstav bo objavljen v krajih gostovanj. M K

Velik praznik v Sisku Zlel - S k u Je z a s e n č i l lanskega

v Bi l . . ikiovltelj Je bil gene­ral iv.u) G o š n j a k , Ob ugodnem vremenu |C vse tri dni na zletu nastoniln preko 12.000 pripadni­kov parti /ana, J L. A. tabornikov In gasilcev. V tekmovanju Športn ih ekip je n a j v e č uspehov p o ž e l a n o v o m e š k a okrajna zveza Parti­zan. N J E N I T E K M O V A L C I SO R A Z E N

D V E H P O K A L O V O S V O J I L I T I H I 19 D I P L O M

Po pravici povedano — letoSnJi V i . zlet v Slsku Je popolnoma za­s e n č i l lanskega v Bihafu . Vzrok ni samo v m o č n e j š i u d e l e ž b i ln bo l j š i organizaciji, ampak pred­vsem v lepem vremenu. Vse tri dni Je bilo v Slsku veliko kvali­tetnih tekmovanj v r a z l i č n i h Š p o r t n i h panogah, tako da smo se v e č k r a t kar t e ž k o o d l o č i l i , kaj bi gledali. N o v o m c f t č a n l smo seveda najraje gledali tista tekmovanja, kjer ) nastopule n a š e ekipe. Mo­ramo r e č i , da so se naš i povsod U s p e š n o borili In zato tudi uspehi niso Izostali. Ž e n s k a ekipa č r n o ­maljskega Partizana Je v roko­metu navzlic oslabljeni postavi osvojila prvo mesto In pokal, enak uspeli m darilo pa so prejeli tudi mladinci NTH l u n v namiz­nem tenisu. Seveda pa tO nI vse. A' atletiki so bili naSI predstav­niki skoraj brez konkurence, v vven ostalih panogah pa so bili Vedno med n a j b o l j š i m i . Dva pp-kaln in tt diplom so n a j l e p š i do­kaz za u s p e š e n nastop novomelke » e k s p e d i c i j e « .

Ze z a d n j i č smo p o r o č a l i , da bo U d e l e ž b a n a š e okrajne zveze na l M o š n l e m /letu precej s k r o m n e j š a k"t lani. Tokrat *mo nastopili le

l*r dvednlk TVD 1'artlzan Hira­la . ( « v . Kostja Virant otvarja nm; doni Partizana v Strazf

s kvalitetnimi Š p o r t n i m i ekipami in povsod so se naš i tekmovalci dobro odrezali. V malem roko­metu smo razen zmage v katego­riji č l a n i c osvojili tretje mesto pri č l a n i h In č e t r t o mesto pri mla­dincih. Na s p l o š n o Je bila odboj­ka, ki Je v n a š e m okraju gotovo med najbolj r a z š i r j e n i m i In naj­k v a l i t e t n e j š i m i Š p o r t n i m i panoga­mi, v Sisku slabo zastopana. Od-bojkarji iz Trebnjega ln odbojka-rice n o v o m e š k e g a Partizana so u d e l e ž b o v zadnjem trenutku od­povedali, tako da so v odbojki re-Sevall č a s t n o v o m e š k e okrajne zveze rokometaSI. v namiznem te­nisu je mladinska ekipa Elana v svoji kategoriji p r e m o č n o osvo­jila prvo mesto, v kategoriji č l a ­nov pa Je bila druga za Siskom. Tudi pionirke ln pionirji , ki so nastopili v drugI mladinski ekipi, so se dobro odrezali. Oboji so za­sedli drugo mesto. N o v o m e š k i alletl so bil! skoraj povsod raz­red zase. Tudi v balkanski Štafet i so osvojili prvo mesto z velikim naskokom pred ostalimi.

Za z a k l j u č e k Se nekaj o masov­nih nastopih, na katerih pa letos nismo sodelovali. Na obeh nasto­pih — v soboto in nedeljo — smo videli vrsto uspelih sestav, ki so liile tudi doltro Izvedene Navdu­š e n j e š t e v i l n i h gledalcev (povemo na| . da Je z a k l j u č n e m u nastopu na novem stadionu » B r a t s t v a ln e d i n s t v a « prisostvovalo okoli 15.000 gledalcev), se v e č k r a t dolgo Časa nI poleglo. Skladno izvedene va­je so z a s l u ž i l e priznanje.

9 prvih mest v atletiki na zletu v Sisku

Z uspehom attr-tov ns zletu v s-lsku uno lahko zadovoljni, saj so nastopili v enajstih panogah, od katerih »o lzSlt kot zmagovalci kar devetkrat. Posebno uc je Izkazala

»LJUDSKI SPORT« N a l i tclesmovzgojnl delavci ima­

jo svojo strokovno revijo » L j u d s k i >port« Njena vsebina Je vedno pe­stra |n zanimiva, polna kvalitetnih č l a n k o v n a j b o l j š i h strokovnjakov na p o d r o č j u t e l e « n e vzgojr.

V zadnji š t e v i l k i Je rasten č l a n k a tovarila Raafcovtea, ki govori o telesni kulturi , le v e č sestavkov s p o d r o č j a » m u c a n j a ln taborje nja. Prof. PedlčeJ* razpravlja o »portu ln gimnazijski mladini v i š ­j ih razredov, ugotavlja, da Je da­nes le Skoraj n u m o g o č č l o v e k , ki bi lahko aanemnrll to VKIOJO.

Za vzgojno prakso je več č l a n ­kov I/ r u n i h Š p o r t n i h panog, ka­kor o vajah na orodju, kegljanju, atletiki nogometu |n plavanju.

Vsak telesnovrgojni delavce bi moral prebirati » L j u d s k i Sport«, ertporocsmn ga vsem naS'm uč i ­teljem ln Šo lam, da *» pri zslotfbl Polet v Ljubljani . Can­karjeva 4 , i .

O , o , a r j a m o na t**!*** 0 * » ™ .1-judikrga Sporta«, ki bo name njena »olskl telesni vzgoji'

Kotnikova, ki Je zmagala v teku na 60 m, v metu krogle, v skoku v v i š i n o pa si delita prvo mesto i Gantarjevo, V teku na 100 m i v obeh Š t a f e t a h je bil dober mla­dinec Zaletel lz Novega mesta. Marjan Spllar je z malim presto­pom s k o č i l preko 6,70 m v daljino

P o d r o b n e j š i rezultati: 10« m mlad. I Tine Zaletel 12,2;

I\100 m I Novo mesto 48,1; dalji­na mlad I. Emil Zurc 6,27; 60 m mlad. I Marjeta Kotnik 8,5; v i ­sina mlad. i . Mari.J;i Gantar 1,41; II. Meta Kotnik 1,41; krogla mlad. I Meta Kotnik 11.50: 1Soo m III. Janez Braler 4:31.3; daljina — Mantl I. Marlan Sp'ler <U8-. kro-cla — č l a n i II. Anton J a m š e k 11,58 krogla — č l a n i c e I Marija Vidmar 9.37

V balkanski Štafet i z bakljamt. ki je bila z v e č e r po mestu, so na­ši atleti vodiilt od starta do cilja ln dosejtll rezultat 3S4.2.

• I U 2 N O I S T R S K I V O D O ­V O D so z a č e l i graditi v zače t ­ku junija, gotov pa bo do le ta 1960 po ig bo 28 km, stal pa bo milijardo in 200 milijonov dinarjev.

• Z A 2 M I L I J A R D I DINAR­J E V Š K O D E so letos pov7.ro-č i l e v naši d r ž a v ; velike po­plave, predvsem v Srbiji . Ma­kedoniji in B i H .

• 30 T O V A R N I M A M O v dr­Žavi za izdelovanje raznih vrst kmetijskih strojev Do leta 1961 bodo o m o e o č i l e , da bomo imeli 41.000 traktorjev, vsak traktor pa pribl. 7 p r i k l j u č k o v Š t e v i l o kombajnov se bo čez 3 leta dvignilo na 4000.

DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC

Č e t r t e k * . junija - Gruda Petek 27. junija — Ema Sobota 28. Junija — Zorana Nedelja 29. Junija — Peter nn

Pavel Ponedeljek 30. Junija — Emil i ja Torek 1. jul i ja — Bogoslav Sreda 2 Julija — Marija S O N C E vzhaja i . Julija ob 4.14

in zahaja ob 19.57. L U N A : i Julija ob 7.04 polna

luna

»Krka* — Novo mest; 26. ti. av­strijski film » ] r e n a v z a d r e g i « Od 27. do 30. 6. francoski film » L j u b i m e c lady c h a t e r l v « .

Dom J L A Novo mesto: od 27 do :iu G. a n g l e š k i film » J u n a k i ger-vudskega £ozd-a«.

Č r n o m e l j ; 27. in 29. 6. amer i ška barvni film »V srcu m l a d i h «

Metlika: 28. in 29. 6. a m e r i š k i barvni ' f i lm » P o s l e d n j a že l ja« .

Kostanjevica: 29. 6. indijslki film » M a n g a l a h č i I n d i j e « .

Trebnje: 28. in 29. 6. a m e r i š k i fHim » N a s i l j e . Predstava v nede-ijo ob 14 in 16. uri .

Dol. Toplice: 28. 6. š v e d s k i film >Velike a v a n t u r e « 29 6. a m e r i š k i bjirvnl film » T o je l j u b e z e n « .

Mokronog; 28. in 29. 6. a m e r i š k i f;lm » T a r z a n ln njegova prijate­ljica*.

S e m i č : 29. 6. a n g l e š k i -barvni film »Vzpon na E v e r e s t « ,

Ž u ž e m b e r k : 29 6. francoski film •Prepovedani sad«.

P R O S T O V O L J N O G A S I L S K O D R U Š T V O Sela-Sumberk proda m o č a n z a p r a v l j i v č e k na peresa, debro ohranjen. Cena po dogo­voru.

P R O D A M 2 NJIVI v M e n i š k l vasi. Poizvedbe vsako nedeljo pri J o ž e t u Serclju.

N A Š E L S E M V E Č J I K L J U Č . Last nlk ga dobi pri Grivcu Ludv iku v Kristanovi 9. Novo mesto

V \ S L I SMO M O S K O volneno Jo­pico. Dobi se pri KJančar , Irca vas 1.

• Z G U B I L A S E M 17 junija zeleno volneno jopico od Ž a b j e vasi do pralnice peska. Najditelja pro sim. da jo izroč i proti nagradi v upravo Usta.

P O Š T E N E G A N A J D I T E L J A izgub­ljene b o l n i š k e tzikaznice na na­slov F ink Marija , Podturen 59, p Dol. Toplice, n a p r o š a m , da mi io proti nagradi vrne v upravo Dol. lista.

O P A Z O V A N A O S E B A , k! Je 15 junija z v e č e r v v e ž i kina Treb­nje ukradla dinamo s kolesa, naj io vrne v upravo Usta.

V A S L A S E M S I V O , š i r o k o ž e n ­sko jopo. Dobi se pri Rosenber-govih, Nad milni , novi blok 2

M L A J Š E G A M O Š K E G A za prevoz s konji sprejmem v s l u ž b o . H r a ­na in stanovanje preskrbljena. Moie . Ljubljana, Smartinska II.

P R O D A M V O Z Z A P R A V L J I V Č E K . S t a n i š a Kare l . Srn i bel 19.

S K O B E L N I K E (miizarMte mize), zelo d o b r 0 ohranjene, prodamo. Odprodamo tudi ra/.no mizarsko orodje Opremales, Novo mesto. Trdinova 45.

Vse kadilce in Š e n t j e r n e j a ln okolice o b v e š č a m o , da smo malo-prodajalno v Š e n t j e r n e j u bili pri siUjeni z a č a s n o zapreti vsled na-silme' Izpraznitve lokala. Novi lo kal bomo odprli prihodnji mesec v stavbi Vlaste T a v č a r j e v e na­proti gostilne Majzell P r i p o r o č a se uprava T O B A K A Novo mesto.

Trgovsko podj i i . e K U R I V O No­vo mesto o b v e š č a vse cenjene od­jemalce, da Franc Turk iz BršJji-na 6 n; v e č n a š voznik. P o t r o š ­nike n a p r o š a m o , naj prijavijo po­trebe za kurjavo naš i poslovalnici aH pa podjetju P r e v o z n i š t v o v Kandlj i , katero je prevzelo od nas vse prevoze premoga in drv.

Za dobavo premoga naj se obr­nejo na nas tudi tisti p o t r o š n i k i , ki so n a r o č i l i premog pri T u r k u (po d o m a č e Koračinu") in j im ga do danes š e ni pripeljal.

P r e v o z n i š t v o je tudi z n i ž a l o cene pievozom, ki se znatno raz,liku jejo od cen. po katerih je vozi! tov. T u r k .

R A Z P I S Osemenjevalni center pri vete­

rinarski bolnici v Novem mestu sprejme v t r o m e s e č m t e č a i m osemenjevalce v e č interesentov, ki imajo vesolje do dela v ž i v i n o reji

Prednost Imajo v o j a š č i n e prosti absolventi srednjih in n i ž j i h ve­terinarskih šol ter kmetijskih SOI. V p o š t e v pridejo tudi intere­senti, k i so do sedaj biili kakor­koli zaposleni v ž i v i n o r e j s k i s l u ž ­bi. Prijave sprejema Veterinarska bolnica Novo mesto. Cesta hero­jev 5«, o p. 78.

R A Z P I S za sprejem vajencev m vajenk v podjetju Ljubljanske mlekarne, Vodovodna c. š t e v . 94 za naslednje stroke: L mlekarsko, 2. trgovinsko. 3. s p l o š n o k l j u č a v n i č a r s k o .

Pogoji: kandidati morajo Imeti d o k o n č a n o osemletko «li 4 razje­

de gimnazije, morajo biti d u š e v ­no in telesno z d r a v i . — P r a v o č a ­sno javljenim m sprejetim kandi­datom, ki nimajo, stanovanja v LJubljani, bo podjetje preskrbelo o s k r b o v v a j e n i š k i h domovih. — P o n u d b e p o š l j i t e na gornji naslov na jka sne j e do 1 j u Ti j a 1058

Zahvaljujem se D r ž a v n e m u za­varovalnemu zavodu in Dolenj­skemu listu za i z p l a č a n o nezgo­dno zavarovalnino v znesku 18.000 din. j a n k o v i č Marija Vinja vas, p. S t o p i č e .

Ob t e ž k i izgui. mojega dragega m o ž a

I V A N A F R A N K A i2 S t r a ž e

se naj topleje zahvaljujem vsem. k: so ga v tako velikem š t e v i l u spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja, godbi, pevcem za ža los t in-ke m govorn koma za pos.ovi.lne besede

zahvalo sem d o l ž n a dr Lampretu. ki mu

_ bolezni nud:l vso po­m o č , zanj skrbel in bil zelo po­ž r t v o v a l e n , kar je n e p o p l a č l j i v o . Iskiena hvala Uidi predsedniku o b č i n e S t r a ž a - T o p l i c e tov. Saliju, ki ga je med boleznijo obiskoval in mu bil v veliko t o l a ž b o , za ves njegov trud in p o m o č v č a s u bo­lezni in za oskrbo pogreba N a j ­l e p š a hvala tud; celotnemu ko­lektivu o b č i n e in odborniikooi ter vsem, ki so ga obiskovali in m u na k a k r š e n k o l i n a č i n pomagali. Vsem sosedom. prijateljem in vsem drugim, ki so mu v bolezni pomagali in mi stali ob strani v n a j t e ž j i h trenutkih, se toplo za­hvaljujem Iskrena hvala tudi m n o ž i č n i m organizacijam in pod­jetjem, ki so mi nudili p o m o č ter Okrajnemu ljudskemu odboru N o « vo mesto. zlasti tainiku tov. Zvonku Percu za t o l i k š n o p o m o č .

Se enkrat vsem p r i s r č n a hvala. J o ž i c a Franko z otroci ia

ostalo sorodstvo

Posebno id ravnik u je v č a s u

N O V O M E S T O V č a s u od 14 do 20. junija Je

bilo rojenih 12 d e č k o v ln 6 de­k l i c

PoročMl so se: Dolenšefk Ignacij, mizar, in Kos Marija, u č i t e l j i c a oba lz B u č k e , strel Janez, pod oficir lz B r e ž i c , ln P e č e k Miro­slava, vzgojiteljica iz Kostanjevi­ce. B r a j d i č Franc, delavec, in B r a j d i č Nada. delavka, oba i? Podgore.

Umrla Je G r e g o r č i č J o ž e f a , po-se=tnica iz Otneca. 53 let

Jelka i/. Jurke vas; -- d e č k a . K a ­min Alojzija lz Gorenje vasi — deklico. Tisov Te rez.; j a s Pristave — d e č k a , Motoh Terezija z V r h -peč i — d e č k a , Skube Terezija iz Ž e l e z n a — deklico, P u ž i n a Marija i V r š n i h sei — deklico. Butala Ana iz Č r n o m l j a — d e č k a

Pretekli teden so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i rodile. Vidmar Ma­rija iz Dol, S t r a ž e — d e č k a , Mir-t i č Marija z Jame — d e č k a , B o b i č J o ž e f a iz Gor . Brezovice — dekli­co. G o r i š e k Ivanka i.z Kranja — d e č k a , Dragan Krist ina iz Brezij -deklico, Skufca Gabrijela s Sei — d e č k a , Sen i ca Marija iz Gor. Stra­že — d e č k a , S u š t a r š l č Verona iz Dol. S t r a ž e — d e č k a . Besednjak

Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i :n Iskali p o m o č v n o v o m e š k i bol­n i š n i c i : Gri l Avgust, posestnik s Poljan, je padel pod voz in si po­š k o d o v a l desno nogo. v ire Ludvik , k l j u č a v n i č a r z Vrhovega. je padel s kolesa in si p o š k o d o v a l obraz ln vrat Pust Franc, sm posestni­ka !z Š r . Giobodola, je padel s č e š n j e ln si p o š k o d o v a l levo nogo.

' Kral j Stanko, sin posestnika iz Segonja, je v Skocjanu padel s kolesa in si p o š k o d o v a l glavo. Gornik Martin« sin posestnika iz B u š i n j e vasi, se je s kolesom za­del v konja in si pri tem p o š k o ­doval glavo. i

l e p a p r i d o b i t e v P l e r f l i k e

NaSi atleti v Cerju Na r e p u b l i š k e m atletskem pr­

venstvu ki Je bilo zadnji ted^n v Celju, so nastopili tudi P o t r č , Rudetova in OoriUnova P o t r č je bil drugI v skoku v vlSino z re­zultatom IROcm, z istim rezulta­tom kot zmagovalec Pucelj iz Ko­č e v j a . Hudetova 1e bila prav tako druga v teku na 800 m z o d l i č n i m č a s o m 2:24.8, za prvakinjo Slamnl-kovo lz Celja, takoj za nlo pa ie Je uvrstila s p o ž r t v o v a l n o In vztrajno borho Se GorSlnova.

To tekmovanje Je bilo izbirno za troboj republik, ki bo Julija

START NI USPEL ( M L A D O S T ( Z A G R E B ) : P A R T I ­

Z A N (NOVO M E S T O ) 3:1) jesenski del zvezne odbojkarske

lige so N o v o m e š t a n i z a č e l i s po­razom. Z a g r e b š k a Mladost Jc bila ta n a š e odbojkarje pretrd oreh, posebno v prv ih dveh nizih, ko Je zmagala s p r e c e j š n j o razliko. Po slabem z a k l j u č k u so se n a š i v tretjem ni*u lc nekako razigrali ln o d l o č i l i niz v svojo korist, na­slednjega pa so spet Izgubili, omenimo naj, da so tokrat neko­liko ra/.ocarall inraJcJ, kt so bili v prvem delu lige med n a j b o l j š i ­mi iS l tn l č ) , n a j b o l j š i v m o š t v u pa Je bil ing. Bernanl. Slab . tar i N o v o n i P š č a n o v , posebno j>a nere-smost pri treningih ln slaba ude­l e ž b a na njih, ne vlivata vetfako upanja, da ne bodo Izmotali it nevarnega p o l o ž a j a ki je postal sedaj Se bolj zamotan zaradi ne­nadna zmage mariborskega Bra­n i k i n ari crveno zvezdo.

V nedeljo, 15. junjja , so v M e ­t l iki odprli novo delikatesno trgovino in bife Splošnega tr­govskega podjetja. Stevilnj obi­skovalci so bili prijetno prese­nečeni nad sodobno ureditvijo obeh lokalov, ki sta bila adap­tirana lz nekdanjih garaž.

Ze lami je namreč Splošno tr­govsko podjetje v Metliki kupilo Kambičeve garaže, ki so bile sezidane že pred vojnu z name­nom, d« se lahko nad njimi iz­vrši tudi nadzidava V poletju in jeseni preteklega leta je po načrtih inž. Antona 2 rjala zra­sla nad temi garažami dvonad­stropna stavba s Poslovnimi lo­kali Splošnega trgovskega pod­jetja in tremi družinskimi sta­novanji. V pritličju sta še nada­lje ostali dve garaži, drugi dve pa sta bili preurejeni v delika­tesno trgovino in bife. Načrte za to adaptacijo je napravil mladi metliški arhitekt inž. Jo­že Koželj, ki je hkrati zraven sedanjega poslopja projektiral tudi novo poslovno in stano­vanjska zgradbo, za katero zdaj že kopljejo temelje in bo stav­ba do jeseni že pod streho

Nova lokala v Metliki sta res sodobno, praktično in higiensko urejena in bo bif« lahko deloma služil tudi za kavarno, ki jo Me»tliČani Se zmerom pogrešajo. Zlasti prav bo prišla gospodi­njam delikatesna trgovina, ki bo odfprta vsak d»m od 7, do 12, in od H . do 22. ure. torej še pozno zvečer, ko bodo že vse druge trgovine zaprte. Gospodinje si bodo mogle nabaviti vse kolo­

nialno blago, pa tudi vedno sve­že izdelke, čajno maslo Ltd. Tr­govina je namreč opremljena s hladilnikom. Ob nedeljah bo­sta oba lokala odprta samo do­poldne.

Tako je Metlika p^ zaslugi Pgilnega upravnika Splošnega trgovskega podjetja Franca Ko-beta prišla do prvih javnih lo­kalov, ki so lahko mestu v po­nos. Za zdaj je le škoda, da se pred lokaloma — ležita namreč ob glavni cesti — kar naprej dvigajo oblaki prahu, ob slabem vremenu pa bo tod izpod avto­mobilskih koles brizgalo blato. Tu pa je spet stara rana Metl i­ke: šele tlakovana cesta, tujske sobe, sodobni lokali in obnov­ljene hiše bodo dvignile Metliko v prikupno letoviščarsko mesto,

k a k r š n o bi ž e zaradi neposred­ne b l i ž i n i tople '<olpe moral i , biti . U p a j m o , da *e bo z leti tu­d i tu obrni lo r oolje.

• Javna produkcija, ki so jo v ne­

deljo, 15. junija priredili mladi m e t l i š k i harmonikarji pod vod­stvom tov. Silva M l h e l č i č a , Je po­kazala veliko prizadevnost mladih gojencev. Vsak od enajstih mu-zikantov je nastopil s svojo t o č k o Zlasti se Je izkazal č e t r t o š n l e c Silvek M l h e l č i č , ki Je odigral do­kaj zahtevno skladbo, razen tega pa tudi dve lastni kompoziciji Na prireditvi je nastopil tudi mladi instrumentalni kvintet.

Na svoSi turneji po Dolenjskem ln Bel l krajini so č l a n i Z d r u ž e ­nja dramskih umetnikov Slovenije tudi v Metl iki pokazali »Vražjo č e t v o r i c o « Loulsa Ducreuxa. K o ­medija je bila dobro z r e ž i r a n « ln odigrana, vendar je bila vsebina in problematika te sicer i r o n i č n i duhovi t i francoske komedije mno­

gim gledalcem tuja. Tudi za mar­sikaterega p r i v l a č e n podnaslov » m l a d i n i n e p r i m e r n o « tokrat n i pritegnil ljudi. Je p a č tu že po­letje, ko so taka gostovanja po d e ž e l i f i n a n č n o vedno tvegana.

Marsikateri tujec se na metli­ških trgih z zanimanjem ozre po oknih, s katerih, ga pozdravljajo c v e t o č i nageljl, pelargonlje, vo-denke in drugo cvetje. V tem p r e d n j a č i j o zlasti h i š e na Mestnem tigu, predvsem Ganglova, Knaf -tjeva, M e ž n a r š t č e v a , T r a m p u š e v a , FlajSmanova pa tudi Majzljeva, Tancikova in druge. Pred zadnjo vojno so M e t l i č a n i v okrasitvi hiS lavno tekmovali in je potem ko­misija Tujsko-prometnega d r u š t v a n a j u s p e š n e j š i m razdelila diplome. M o g o č e tudi danes podobno p r i ­znanje prizadevnim lastnikom hiS ne bi š k o d i l o . -ar

Krožkovno »pomladcmiko prvenstvo v kegljanju

V oc»trt«<k 1» Junija Je bilo kon-toivo s p o n i l » d a n s k o k r o ž k o v n o pr­venstvo v kegljanju Tekmovanje, k itn |r o r g a n i z i r a ! « O K Z Novo l'ii M , po m . vem ' » -kov i o v *1»-biu. je v celoti uspelo

V A ll«*l Je osvojil proti prt*a-fcovnnju prvo mesto PTSC p«»raza Pionir \7. Hnsljlna pu-rt Luknjo to oiiin« 1/ Novega mestu G«ii«-iut. nnurtmo ž a l o s t n o dejstvo, da Je kiožek V\«-h devt-' o m a l o v a ž e v a l to zanimivo Irkmovnnje. k a t e r e * « ** je ud*l«-»ll zmol] zaradi f*w-"utbiosu.

V B 1(4(1 se tekmovati je ni kon {•to; trsnuttio le v vodstvu Mer-fe" ptvd Kmetom Itd. V ž e n s k i mp Je t*knu>vwnj* k o n č a n o . Vrve *m*n Js zsr fh iženo osvojila ekipa

M devet, kt nI " celem tek-m t i v . , , , , , , , io?.ivi'. uplaapagi pfl*a-

I . E U T V I C A - A L I G A : • , . i , M 1 | r 4 4 0 « H l S U U l — * i t u kn i a S s 0 « i * » " « - « , i -ma * * • 2 nazrisa - 4 l artl/an * » • 3 < 1*1:1272 - 2

J Vseh de vel 40 » 4 1 « 7 : I M I - • ZI'-NSK A L H i A :

. , >. i w « i 4 4 0 « »2»i8S» — 8

, N o v o s t 5525_ y in.lifiilka • • • > » . .

N i V , ^ h ' S S 1 MrriKf m l U i h i f Franc IM. J * . p č * P >.e.nsksh: Jermnn 13«. I.utman I K . P<-t>*lj*Ji 1 » .

feniika ,-, pre.entanca'Hrvatske, " v kateri je igral tudi državni prvak

Krrptlc (levo) je premagala Slovenijo * 4 11

ZA OBČINSKI P R A Z N I K — 1. J U L I J — ČESTITAJO V S E M OBČANOM IN D E L O V N I M L J U D E M

OBČINE M O K R O N O G

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOKRONOG

0BČ. KOMITE ZKS 0BČ. ODBOR ZVVI

0BĆ. SIND. SVET 0BČ, ODBOR SZDL

0BČ. ODBOR ZB 0BČ. ODBOR RK

KUD »Emil Adamič« — Kino sekcija

Lovska družina Mokronog

Č e s t i t k a m ae pridružujejo mokrouolka podjetja:

Trg. podjetje TR2AN - RUNO - PLANIKA -REMONT - VRBOPLETARSTVO - MESO IZ­DELKI - PEKARNA - GOZDNI OBRAT MO­KRONOG - KMETIJSKA ZADRUGA MOKRO­NOG - ČEVLJARSKO PODJETJE - Krojaško podjetje OBLAČILA — in gostilne: SANDI MAJCEN, TONČKA ŽLAJPAH, GABRIJELA

BULC In BOŽO ZAJC

Za Marijo Markelj (Parti/.an N. m.) je »most« lahka stvar

Lep zaključek vaje na gredi: Majda Kožuh (Partizan N. m.)

• NAROČAJTE

Mprp H » D O L E N J S K I b I S T * Stev. 25 (431)

O B 15- L E T N I C I V E L I K I H B O J E V N A S U T J E S K I

Pred probojem zadnjega obroča Potisnjeni v ofenzivi iz k r a ­

jev Hrvatske, Bosanske kra­jine, Dalmacije in s področij Crne gore smo se znašli da­leč od vsakega mesta in pro­metne ceste.. Se dobrih poti ni tukaj, čeprav bi j ih tako potrebovali. Povsod divja gor-

te in ranjence iz neposredne nevarnosti ofenziv«.

Gremo naprej, previdno preiskujoč sleherno ped tal. Vzpenjamo se v hrib pri B a -linovcu. Se en greben; tam je Mi l jev ina — Foča . . . Nem­ci so naša poslednja ovira.

Kapetan I. k l . D u š a n B o j a n i ć, upravnik Doma J L A V Novem mestu, eden izmed udeležencev slavnih bojev na Sutjeski, nam je za 15. obletnico naše velike zma­ge v V. sovražni ofenzivi napisal nekaj spominov na tiste hude, težke, a nepozabne dni, ko se je odločila usoda nadaljnjega razvoja oborožene borbe proti okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. Ilustracijo k spomi­nom je izdelal tov. M a r k o F i l i p o v i č , ilustrator uredništva »MLADOSTI« na avto cesti, k i je bil v V. so­vražnikovi ofenzivi kot dvanajstinpoiletni deček borec in kurir NOB.

ska pokrajina, razsekana z mračn imi soteskami in s str­mimi pobočji,, okrašena z gozd­natimi in skalnimi vrhovi — zdi se nam, da smo zablodili na rob sveta. Čut imo osa-melost in divjino narave in spričo tega smo postali nego­tovi, plašimo se slehernega šuma. Pred nami kipijo viso­ke planine: Durmitor, Vučevo, Tjentište^ s svojimi odrasleki Treskavico, Jahorino . . .

Gozdovi tukaj so ostali ne­dotaknjeni, mračn i in komaj prehodni. Ves kraj je podo­ben puščavi , v kateri človek ni gospodar. Po nekaj deset metrov globoki prepadi so raz­trgali našo kolono — kolono izmučenih borcev, k i se vije po stezi pod pečinami, ob­rasl imi z brezovjem. Borc i v koloni zdaj zaidejo za skale, zdaj spet dohitevajo drug 'dru­gega. Spodrsavajo, se spoti­kajo, včasih kateri pade in potiho zakolne. Ob kamen butne puška ali mitraljez. Kadar se kolona razpotegne, vsak hiti , drsa in razmika veje, da ga ne bi katera uda­r i l a po obrazu.

K o se ponovno zbero, vsak pr i s luškuje in opazuje: so­v ražn ik nas ne sme presene­titi. Potem se spet nadaljuje premik in venomer, potiho, gredo besede od enega do drugega: » P r i k l j u č i . . . pohi­t i . . . drži z v e z o . . . « In tako ob vsej koloni.

Po teh neprehodnih stezah gremo že vso noč, trudni, i z ­črpani od napora in lakote; krepi nas neomajna misel, da je pred nami še en obroč, k i ga je treba prebiti, da bo pot Tjentište—Miljevina prosta in da bomo lahko umakni l i eno-

Amerlčani ao aaeell varčevati tudi v avtomobilizmu. Namesto velikih avtomobilov ae pojav­lja na ameriških cestah vsak dan več ekonomičnih manjših vozil. Majhne avtomobile uva-iajo Američani 1« Evrope, kar bo hud udarec za domačo avto­mobilsko Industrijo, ki nt bila na to pripravljena. Na sliki: uvoženi avtomobili v newyorŠkl

luki.

Gotovo imajo močne utrdbe. Previdno, neslišno se pomi­kamo naprej, pr ičakujoč pre­senečenj . . . »Nocoj moramo osvoboditi to pot,« pravi nekdo

čete so že na vrhu grebena. Pripravljajo se za poslednjo obrambo; prepreči t i hočejo umik naših si l iz obkroženja in stisnjenega obroča. Opazili so nas sovražnikovi izvidniki in letalci, k i so nas stalno spremljali. Nemci so se p r i ­bližali bliže od kilometra; ne mislijo se ustaviti, temveč se čedalje hitreje pomikajo v borbeni vrsti proti naš im po­ložajem, ki smo j ih začasno zavzeli. Nekaj p r ip rav l j a jo . . . Nocoj bo borba, si mislimo samo pri sebi. Stanje je k r i ­tično. Naši borci, k i pr iha­jajo na začasni položaj, se komaj premikajo, izmučeni so, lačni in neprespani, po vrhu še pod vtisom bližajoče se borbe . . .

Nemci so prešli v napad. Bijejo nas z letalstvom in topništvom. Toda njihovi j u ­riši so zaman. Padajo pod na tančn im ognjem naših bor­cev . . . *Niti spričo hudih iž-qub se nismo umakni l i ; imeli

vali, toda naši borci so čvrsto branil i svoje položaje. Pred poldnem smo odbili vse j u ­riše. Zavoljo neuspeha razka­čeni Nemci so se znova pre­makni l i . Široka in gosta strel­ska vrsta, ki sta jo podprli artilerija in letalstvo, nas je začela napadati. V zavesti, da položajev ne smemo zapustiti, je bilo treba vzdržat i tudi to. Nemci so jurišal i in jur išal i — besno, noro, toda naše bombe so j ih vsakokrat vrgle nazaj. To se je čez dan ne­kajkrat ponovilo.

Danes je že tretji dan bor­be na istem mestu. Napeti smo, polni odločnosti in po-žr tvovanja . Stanje je težko, preboj se zdi n e m o g o č . . . Za nami je bolnica in več tisoč ranjencev. Vrhovni š tab in tovar iš Tito sta tudi nekje blizu za nami. Moramo se prebiti!

Prispeli so še ostali deli naše brigade z drugih polo­žajev in zavzeli nove zraven

M A R K O F I L 1 P O V I C : S U T J E S K A

ob meni. Moreča negotovost. Še vedno smo na čelu kolone II. bataljona Prve proletar-ske. Naši izvidniki sporočajo da se nemške enote premi­kajo proti nam. Njihove prve

smo le en izhod: naprej, na- nas. Mimo pride kurir glav-prej čez greben, skozi prebiti nega štaba in vpraša za ko-obroč. mandanta brigade. »Naprej,

Zvečer, ko se je zmračilo, tam pr i p e č i n i . . . « mu po-so Nemci nehali napadati, vedo. Cez nekaj časa nekdo Drugo jutro so spet nadalje- v mraku hiti vzdolž kolone.

. . L a Č n a l e t a " v rigali deželah Stari Jugoslovanski letopisci,

opisujoč dogodke, k i sv> se jim zdeli vredni spomina (bitke, ite-mene vladarjev, potresi itd.) so opisali tudtj rodovitna in nero­dovitna leta, zlasti pa lačna le­ta, z vsemi nj'ihovimi strahota­mi.

Kot pričajo najstarejši zapi­ski, je bilo v naših deželah v 13. veku 5 lačnih let in v 15. veku tri. Srbski letopisec, me-rfih Damentijan, živo opisuje strašno lakoto, ki je razsajala po Srbiji leta 1202—1203. »La­kota je bila hujša od sovražni­ka«, pase Dornentfiflan, »streljala je brez strela, probadala brez kopja, seikala brez meča In kla­la brez noža, tako da sploh ni bilo več prostora za pokopava­nje mirličev«.

P o bWiki na Marici 1371. leta, torej po prvem večjem spopadu med Srbi in Turki, v kateri je bula srbska vojska premagana, je tudi zavladala lakota, »ka­kršne Še ni bilo od začetka sve­ta«, kot je zapisal neki letopi­sec. Leta 1539 je izbruhnila hu­da lakota celo v bogatem ln kulturnem Dubrovniku; trajala Je 22 mesecev in pokončala 4500 prebivalcev.

Ko so jugoslovanske pokraji­ne zasedli Tudki. so lačna leta

letju), ko je bilo poskrbljeno za varnost na cestah in ko so

bila vse bolj pogosta. V 16. sto- bile zgrajene še železniške pro-letju j ih je bilo deset, v 17. sto­letju sedemnajst, v 18. stoletju dvajset in 19. stol. tud'i dvajset. Težave nerodovitnih let so bil« povečane s tem, ker ni bilo mogoče dovažati hrane iz bliž­njih in daljnjih krajev, kajti po zapuščen'.h cestah so gospoda-rifle čete samovoljnih vojakov In hajdukov. Sele potem, ko so se nafti kraji postopoma osvo­bodili turškega Jarma (v 19. sto-

Oslovske dirke v Portorožu

Osel je dragocen pomočnik za vsakega istrskega kmeta, ne­mara še večji, kot je konj v ravninskih krajih, zato nd Ču­dno, če mu pravijo »istrski džip«.

V letošnji glavni sezoni bodo turisti v Portorožu lahko gle­dali nenavadne tekme — dirke oslov. Za te dirke že tren'irajo najboljše istrske osle, tekmova­li pa bodo pod istim L pogoji ka­kor konji na konjskih dirkah. Na dirkah bodo organizirane tudi stave.

ge, so nerodovitna leta prene­hala bitj tudi lačna leta.

(Jugopresj

Petindvajset na Lambrettll Na navadno 125-kubJčr*o Lambretto se Je naložilo teh 25 mladih fan­tov, da bi dokazali trpeinont vo­zila in seveda tudi svoje akro­batske sposobnosti. Čeprav so tehtali vsi skupaj nad 19 stotov, Je vozilo ostalo nepoškodovano.

Sele ko spregovori, spoznajo borci svojega komandanta ba­taljona, tov. Savo. Zazdi se nam čudno razburjen in zme­den, glas mu podrhteva, ves je poln nepotrebne naglice Skl ica l je komandirje in po­litične komisarje in j im spo­roča, da smo pred prebojem zadnjega obroča. Naloge so kratke in jasne.

Gremo, " počasi, previdno, brez šuma po neizhojeni stezi. Vztrajno, brez odmora koraka brigada po molčeči nočni pla­nini, nekaj pred polnočjo. »Bog mi odpusti — gremo ka­kor za pogrebom,« se nekomu utrne plašna prispodoba. Nje­gov glas neutegoma pogoltne tišina, slišati je le- tapkanje številnih nog.

Kolona je obstala, se str­nila. Pred nami je z mahom porasla pečina, pred njo pa stoje komandant in komisar Leko našega bataljona, ko­mandir in komisar naše Čete in še dva tovariša, k i smo ju videli davi, gotovo sta iz glav­nega štaba. Nekaj se dogo­varjajo. Do nas prihajajo tihi glasovi, vmes kakšna ra ­zumljivo izgovorjena beseda » . . . bombe . . . p r ebo j . . . pro­stovoljci . . .«

Komisar čete pride k nam in pravi : »Nocoj j i h bomo napadli.« »Napad mora biti nenaden.« Umolkn i l je, za njim spregovori komandir: »Po­vzpeli se bomo do gorskega prelaza. Tu se bo ločila bom­baška skupina, šla proti vrhu Balinovca. Kdo gre v bom­baše?« vpraša .

»Doslej so se j av i l i tile,« pove pomočnik komisarja to­var iš Ćabo, vzame iz svojega bloka listek in začne brati imena: Bokan, Larinović , Jer­man, A b r a m o v i c . , .

(Konec prihodnjič)

Največje letalo Z letališča pri Daytonu v

Amenki je nedavno poletelo na svoj prvi let letalo »Douglas C-133«, največje letalo na sve­tu. 2enejo ga štirje motorji, razpon kr i l znaša 60 metrov, premer trupa pa je 5 metrov. Zgrajeno je kot transportno le­talo in lahko prepelje tovor 50 tisoč kilogramov nad 1500 km daleč. V trup mu lahko nalo­žijo 16 natovorjenih avtomobi­lov tipa »džip« alt dva buldo­žera s skupno težo 40 tisoč kg.

Solidni stavbeniki Nemški časopisi so objavili

bole zanimivost^ »Dijakinjo liceja v Traun-

steinu uživajo posebno ugo­dnost: ko stopi v razred profe­sor, j im ni treba vstati, ampak •amo pok imajo v pozdrav. Za­kaj? Kom'isija je namreč ugo­tovila, da podporni zid šole ne bi prenesel potresa, če bi na­enkrat vstalo vseh trideset d i ­jakinj. R e s solidno zgrajeno.«

Tračnice za Indijo Železarna Zenica je začela

pošiljati svoje železniške trač­nice v Indijo. V pristaniaou ploče so nedavno vkrcali prvo pošiljko, do konca leta P« bodo poslali, okrog 30 tisoč tračnic.

Težak problem Znano je, da je Stalin

kritiziral tudi glasbeno ustvarjanje v Sovjetski zvezi in predpisoval, kakšna mora glasba biti. Ker pa je sedaj dogna­no, da se sploh ni razu­mel na muziko, je nasta­lo resno vprašanje: ali je res treba plesati tako, kot je Stalin muziciral?

D r. N I K O ? U P A N 1 ( 4

Zato je že skrajni čas, da dobijo svoje domove, kot jim j« bilo obljubljeno. Pri tem s ponosom omenjajo svojih tisoč fantov, pripravljen.h da vsak čas nastopijo za čast in slavo kraljevskega veličanstva. Skoraj isto sta pisala kralju 12. 9. 1533 kranjska deželna upravnika Jandre pl. Lamberg in vicedom Volk Lam-berg, in sicer sta zahtevala, da se čimprej reši vprašanje na­selitve Uskokov v Zumberku, kajti uskoški poglavarji so iz­javili, da ne morejo še dalje trpeti takega stanja, v kakršnem so zdaj.

Kakor smo že prej povedali, je bila od rodbine Kobasi-čev odkupljena graščina Zumberk in razdeljena med uskoške družine. Ker pa to graščinsko posestvo ni zadostovalo za na­selitev vseh rodovin, so morali kraljevski komisarji poseči se po posestvih kostanjeviškega in pleterskega samostana na južnem pobočju Gorjancev, kjer je tako nastala precej ob­širna š tokavska narodopisna enklava med kajkavskim osnov­nim prebivalstvom (1534). P rv i trije žumberški kapetani so bili Bartol Ravnach (1540), Ivan Wernek (1545) in Ivan Len-ković (1546), ki so Uskoke (Vlahe) spravili v red in tako ustanovili na južni strani Gorjancev vojno granico za zaščito kranjske dežeie z jugovzhodne strani. Prvi kapetani so bivali v Kostanjevici na K r k i , pozneje so se preselili v grad Zum­berk. Istočasno je Ivan Lenković opravljal dolžnost kapetana v Senju, kjer je obnovil mestne utrdbe in za obrambo sezidal erad Nehaj (1551—1554). V stalnih borbah s Turk i si je pr i ­dobil mnogo časti, v obrambi obmejnih gradov in trdnjav pa obilo izkušenj. Zato mu je bilo poverjeno nadzorstvo in skrb za vse gradove in mesta v Hrvatski krajini. Leta 1567 ga je imenoval cesar Maksimil jan za glavnega zapovednika vseh vojnih s i l na turški meji. Po preteku dveh let je umrl (1569) in ima svoj grob v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Ta vitez je imel pravo slovansko srce; bil je gostoljuben, prija­zen in dober, da ga niso mogli pozabiti niti na Hrvatskem niti na Kranjskem.

Toda dolžni smo odgovoriti, kdaj in pod kakimi okol-nostmi je Ivan Lenković sezidal grad in trdnjavo Pobrežje. O tem nas bo poučilo naslednje poglavje.

I III. Borbe) ki j ih je bi l vodil general Lenković s Turki na

ozemlju med tu rško mejo, Dravo in Sočo, niso po medna­rodnem pravu spadale v vojno stanje med dvema državama, ampak so imele značaj priložnostnih spopadov med sosed­nimi begi na eni ter graničarskimi zapovedniki na drugi strani. Vpad turških Čet izpod 20.000 mož se ni smatral za casus belli. K e r cesar Ferdinand I. in nadvojvoda, Kare l nista želela prave (napovedane) vojne s Turčijo, sta dala grani­čarskim zapovednikom razumeti, naj se izogibljejo izzivanj in" večjih vpadov v Bosno, seveda iz strahu, da ne bi to pr i -

(Lenkovlčev nagrobnik v Novem mestu)

vedlo do prave vojne med obema velikima državama. Len­ković in njegovi oficirji so le bolj zasledovali in podili n manskega sovražnika, če se je vračal o b t e ž e n s plenom in sužnji preko Hrvatskega nazaj v Bosno. Važno Je pribiti, da zapovedniki na Hrvatskem in Kranjskem v glavnem niso imeli pobude pri vpadih v vsem časovnem obdobju 15] in 16. stoletja. Tudi niso mogli imeti vedno pripravljenih dovofl oboroženih čet, ker j im je primanjkovalo denarja in hrane. Razni paše in sandžak-begi pa so ae, seveda sporazumno a sultanom, stalno oboroževali ter iznenada napadali HrVfl Slavonijo, Kranjsko in Primorjo. Z okrutnostjo in ropa njom so hotoli onemogočiti mirno življenje prebivalstvu na Hrvat­skem in v Sloveniji ter slednjič te kraje zas«s.ti. Značilno poje ljudska pesem o tej nevarni situaoiji:

109. Dasi so sloni nesebične živali, se vendar v skrajni stisk« vedejo natanko tako knkor človeška bitja. Naslednji doživljaj vam ho pokadil, kako to mislim. Nekrga dne smo Kari , Kopi In jaz odšli na obrežje reke. da bi pomagali vleči proti toku težko naloženo barko. Vlačilci, ki so sicer na vso moč naponjali vrvi, so bili prešibki, da bi hili kos deroči vodi. Veseli so bili že. Če jih barka nI vlekla nazaj. Z>to so poslali k nam po pomoč In mi trije smo se odpravili tja. Zaprrgel sem Rarlja v vrv. To Je bilo selo sabavno, kajti ie nikdar v življenju

lekel kakega bremens.

110. Najprej Je silovito potegnit. Vrv se J* skoraj utrgala, obloženi čoln se je na vodi zasukal In ne o:'.ione prevrnil. Močni lok mu je drl nasproti, In ljudje, ki so bili v čolnu, so nas preklinjali, ker so se b.t • i i i .-• II.I L u k i potopili Kiir l •«(• /a- io ni prav nič menil. Ko je privlekel barko kakih 200 m daleč, se je nenadoma UHtavil, vrv je postala ohlap­na in prevladal Je lok. Nato se Je vrv spet sunkoma napela In ljudje v Čolnu so zakričali. Zato sem Kuriju zapovedal, naj vleče počasi. V sni uri Je res privlekel čoln do koder Je bilo treba.

111. Potem smo m! trije ostal! le na obrežju In se igrali. Kopi Je skočil slonu s hrbta In tekel oh reki. Kuriju ntm dejal, naj teče za njim ln medlem ko smo tako odhajali zmerom dalje, sem popolnoma zgulili čut sa smer In se začel zanašati na razum svojih ilvatl. Ampak opica naju Je zvabila v past. Prllll smo na močvirno mivko In Kari se Je začel pogrezati. Clm hitreje Je vzdlgoval noje, tem glob­lje je lezel v močvirje. Popadel ga Je tak strah, dn je hotel s trobcem ujeti opico In stopiti nanjo kot na nekaj trdnega. Kopt j« zakričal ln sbefal ns drevs

112. Ksrl Je nato zavihtel trobec proti svojemo hrbtu, strgal s sebe blazino In si jo podložil pod noge. Seved-i mu Io ni nič pomagalo. Zato Je vzdig­nil trobec In ga zakrivil nazaj, da bi zagrabil turne In me uporabil za podlago. Trobec NI« mu Jr up"~ gibal In se vzpenjal proti meni kakor velikanska kača, ki leze nav/gnr po pobočju hriba, da bi na vrhu ovlla svoj plen. Zdaj ni več ne rjul nc trobil, temveč Je grozljivo molčal In s| prizadevni, d« M me prijel. Bil Je pri kraju s svojo iicsehlcnnsU** Da bi reiil sebe, Je bil pripravljen poteptati