ZAPOSLOVANJE STAREJŠIH 1. del: Analiza stanja in analiza SWOT

Naročnik: evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS), Ljubljana / Bruselj, maj 2015

Študijo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

Povzetek

V študiji bomo preučevali zaposlovanje starejših v različnih pogledih oz. preko

različnih delov študije. V prvem delu študije bomo opravili analizo stanja in

analizo SWOT (analiza prednosti, slabosti, priložnosti in groženj) področja

zaposlovanja starejših.

V analizi stanja bomo naprej preučili vpliv krize na zaposlovanje starejših

predvsem z vidika brezposelnosti in zaposlenosti starejših v starostni skupini od

55 do 64 let. Analiza se bo osredotočila na države, ki jih je ekonomska kriza

najbolj prizadela, in druge izbrane primere glede na povprečje Evropske unije.

Predvsem bomo pregledali trende posameznih kazalnikov skozi izbrana časovna

obdobja (od začetka krize do danes).

V okviru analize stanja bomo naredili tudi primerjavo glede na starostne skupine

in tako poskusili poiskati morebitne specifike na področju zaposlovanja in

zaposlenosti starejših ter posebej preučili vpliv pogojev upokojevanja

(upokojitvena starost) na področju zaposlovanja starejših.

Po opravljeni analizi stanja bomo glede na dostopne podatke naredili t. i. analizo

SWOT, s katero bomo identificirali različne zgoraj navedene dejavnike na

področju zaposlovanja starejših, iz katerih bomo v naslednjih delih študije lahko

črpali tudi pomembne podatke za morebitne javnopolitične ukrepe na področju

zaposlovanja starejših na ravni EU.

Analiza stanja

Pri analizi stanja zaposlovanja oz. zaposlenosti starejših (osebe, stare med 55 in

64 let) so ključni naslednji podatki: stopnja brezposelnosti oseb (delež

nezaposlenih v primerjavi s celotnim številom delovne sile) v tej starostni

kategoriji, delež zaposlenosti (delež zaposlenih glede na celotno populacijo) v tej

starostni kategoriji in relevantna primerjava z drugimi kazalniki in podatki.

Tabela 1: Stopnja brezposelnosti oseb, starih 55–64 let

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Država Avstralija 2,6 3,3 3,3 3,3 3,5 3,8 Avstrija 2,1 2,4 2,2 3,2 3,1 3,5 Belgija 4,3 5,1 4,6 4,1 4,5 5,4 Kanada 5,4 7 6,6 6,6 6,2 6,3 Čile 3,7 5,3 4,3 3,9 3,5 2,9 Češka 3,9 5,7 6,5 5,8 5,8 5,8 Danska 2,6 4,1 5,5 5,8 5,5 5,2 Estonija .. 9,3 16,3 11,5 7,2 6,1 Finska 5,4 6,2 6,5 6,4 6,6 7 Francija 4,6 6,2 6,6 6,5 7,1 7 Nemčija 8,5 8 7,7 6,4 5,9 5,7 Grčija 3,2 4,6 6,2 8,4 13,5 16,2 Madžarska 5 6,3 7,8 8,7 7,9 7,7 Islandija .. .. 4,4 5,5 .. 3,2 Irska 3,3 6,5 8,8 9,6 10,5 10,6 Izrael 4,5 5,4 4,8 4,2 4,8 4,4 Italija 3,1 3,4 3,6 3,9 5,3 5,7 Japonska 3,6 4,7 5 4,5 4,1 3,7 J. Koreja 2 2,4 2,9 2,5 2,5 2,2 Luksemburg 2,9 2,9 2,3 2,8 2,2 4,6 Mehika 2,1 3 3,1 2,9 2,8 2,7 Nizozemska 3,2 3,1 4,1 4,2 4,7 6,3 Nova Zelandija 2 3,2 3,4 3,3 4 4 Norveška 1 1,1 1,4 1,2 1,3 1,3 Poljska 5,3 6,3 7,2 6,9 7,5 7,8 Portugalska 6,6 7,6 8,9 10,8 12,8 13,7 Slovaška 6,5 7,7 10,1 10,1 11,2 11,1 Slovenija 4 3,6 4 6,2 6,2 7 Španija 7,3 12,1 14,2 15,1 18 20 Švedska 3,8 5,3 5,8 5,2 5,2 5,1 Švica 2,6 2,7 3,5 3,3 3,1 3 Turčija 4,4 5,7 5 4,4 3,9 4,7

Združeno kraljestvo 3,1 4,6 4,8 5 4,9 4,8 ZDA 3,7 6,6 7,1 6,6 6 5,3 EU (19) 5,9 6,9 7,5 7,3 8,1 8,5 EU (28) 5,1 6,2 6,9 6,8 7,4 7,7 OECD 4,1 5,7 6,1 5,8 5,7 5,6 Vir: OECD.

Za primerjalni grafični prikaz bodo uporabljene države, ki jih je ekonomska in

gospodarska kriza najbolj prizadela (t. i. države PIGS: Portugalska, Irska, Grčija

in Španija), ter Slovenija in povprečje EU 28.

Graf 1: Stopnja brezposelnosti oseb, starih 55–64 let, v izbranih državah

Vir: OECD.

Iz grafa in podatkov lahko jasno razberemo, da je ekonomska in gospodarska

kriza močno udarila tudi po starejših (kategorija 55–64 let), saj je stopnja

brezposelnosti v državah, ki so bile pred začetkom krize leta 2008 še pod

povprečjem EU (Grčija, Irska), močno poskočila, v drugih državah (z izjemo

Slovenije, ki je ostala v okviru povprečja EU) pa se je relativno glede na

spremembe v povprečju EU 28 še dodatno povečala.

0

5

10

15

20

25

2008 2009 2010 2011 2012 2013

Grčija

Portugalska

Irska

Španija

Slovenija

EU (28)

Pri ugotavljanju socialnega položaja starejših v kategoriji od 55 do 64 let je poleg

stopnje brezposelnosti pomembna tudi stopnja zaposlenosti, saj se le-ta prepleta

tudi s strukturo upokojevanja1.

Tabela 2: Stopnja zaposlenosti oseb, starih 55–64 let

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Država Avstralija 57,3 59 60,6 61,2 61,5 61,5 Avstrija 41 41,1 42,4 41,5 43,1 44,9 Belgija 34,5 35,2 37,4 38,7 39,5 41,7 Kanada 57,2 57,3 58,1 58,4 59,4 60,3 Čile 55,7 55,4 58 59,7 62,7 63,9 Češka 47,6 46,9 46,5 47,7 49,3 51,6 Danska 58,4 58,3 58,5 59,6 60,9 61,6 Estonija 62,4 60,3 53,8 57,5 60,5 62,6 Finska 56,5 55,5 56,3 57 58,2 58,6 Francija 38,2 39 39,8 41,5 44,5 45,6 Nemčija 53,8 56,1 57,7 60 61,6 63,6 Grčija 43 42,4 42,4 39,5 36,5 35,6 Madžarska 31,5 32,8 34,4 35,8 36,9 38,5 Islandija 82,9 80,2 79,8 79,2 79,1 81,2 Irska 53,7 51,3 50,2 50 49,3 51,3 Izrael 58,4 58,8 59,8 61,3 63,1 64,6 Italija 34,4 35,7 36,6 38 40,4 42,7 Japonska 66,7 66,1 66 66,2 65,4 66,9 J. Koreja 60,6 60,4 60,9 62,1 63,1 64,2 Luksemburg 34,1 38,2 39,7 39,3 41 40,5 Mehika 53,7 53,4 53,5 53,8 55 55 Nizozemska 53 55,1 53,7 56,1 58,6 60,1 Nova Zelandija 71,7 72,1 73,3 73,7 73,9 74,4 Norveška 69,2 68,8 68,6 69,6 70,9 71,1 Poljska 31,6 32,3 34,1 36,9 38,7 40,6 Portugalska 50,7 49,7 49,5 47,8 46,5 46,9 Slovaška 39,2 39,5 40,6 41,4 43,1 44,1 Slovenija 32,8 35,6 35,1 31,2 32,9 33,5 Španija 45,5 44 43,6 44,5 43,9 43,3 Švedska 70,1 70 70,5 72 73 73,6 Švica 68,4 68,3 68 69,5 70,5 71,7 Turčija 27,5 28,2 29,6 31,3 31,9 31,5 Združeno kraljestvo 58 57,5 57,1 56,8 58,1 59,8 ZDA 62,1 60,6 60,3 60 60,6 60,9

1 V Sloveniji je leta 2011 po podatkih ZPIZ povprečna starost prejemnikov pokojnin, ki jim je bila prvič priznana pravica do pokojnine, znašala 60,1 let (vir: SURS).

EU (19) 44,4 45,2 45,8 47,1 48,6 50 EU (28) 45,5 46 46,2 47,3 48,7 50,2 OECD 54 53,8 54 54,7 55,5 56,4 Vir: OECD.

Za primerjalni grafični prikaz bodo ponovno uporabljene države, ki jih je

ekonomska in gospodarska kriza najbolj prizadela (t. i. države PIGS:

Portugalska, Irska, Grčija in Španija), ter Slovenija in povprečje EU 28. Podatki o

zaposlenosti bodo kombinirani s podatki o brezposelnosti iste kategorije v istih

državah.

Graf 2: Stopnja brezposelnosti in zaposlenosti oseb, starih 55–64 let, v izbranih državah

Vir: OECD.

Primerjalni podatki izbranih držav o stopnji zaposlenosti in deležu brezposelnih

pokažejo zanimive podatke:

1) Z naraščanjem deleža brezposelnih starejših v vseh državah PIGS (Grčija,

Španija, Portugalska, Irska) je padel delež zaposlenih starejših.

2008 2009 2010 2011 2012 2013

EU (28) - brezposelnost

EU (28) - zaposlenost

Slovenija - brezposelnost

Slovenija - zaposlenost

Španija - brezposelnost

Španija - zaposlenost

Irska - brezposelnost

Irska - zaposlenost

Portugalska - brezposelnost

Portugalska - zaposlenost

Grčija - brezposelnost

Grčija - zaposlenost

2) Delež zaposlenih na ravni EU 28 in Slovenije se je kljub povečanju deleža

brezposelnih v tej starostni kategoriji povečal.

Ob tem neujemanju se odpira novo vprašanje: ali je takšno gibanje odnosa med

stopnjo brezposelnosti in stopnjo zaposlenih specifično za to starostno

kategorijo?

Za odgovor na to vprašanje je treba pregledati podatke o stopnji zaposlenosti in

deležu brezposelnosti vseh oseb na trgu v kategoriji od 15 do 64 let.

Tabela 3: Stopnja zaposlenosti oseb, starih 15–64 let

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Država Avstralija 73,2 72,1 72,4 72,7 72,4 72 Avstrija 72,1 71,6 71,7 72,1 72,5 72,3 Belgija 62,4 61,6 62 61,9 61,8 61,8 Kanada 73,5 71,4 71,5 71,8 72,1 72,4 Čile 57,3 56,1 59,3 61,3 61,8 62,3 Češka 66,6 65,4 65 65,7 66,6 67,7 Danska 77,9 75,4 73,4 73,2 72,6 72,6 Estonija 70,1 63,8 61,3 65,3 67,2 68,5 Finska 71,1 68,7 68,2 69 69,4 68,9 Francija 64,8 64 63,9 63,9 63,9 64,1 Nemčija 70,1 70,3 71,1 72,7 73 73,5 Grčija 61,4 60,9 59,1 55,1 50,8 48,8 Madžarska 56,7 55,4 55,4 55,8 57,2 58,5 Islandija 83,6 78,3 78,2 78,5 79,7 81,1 Irska 67,6 61,9 59,7 58,9 58,9 60,5 Izrael 59,8 59,2 60,2 60,9 66,5 67,1 Italija 58,8 57,5 56,9 57 56,8 55,6 Japonska 71,1 70,5 70,6 71,1 70,6 71,7 J. Koreja 63,8 62,9 63,3 63,8 64,2 64,4 Luksemburg 63,4 65,2 65,2 64,6 65,9 65,7 Mehika 60,7 59,8 59,7 60 60,9 60,8 Nizozemska 77,2 77 74,7 74,9 75,1 74,3 Nova Zelandija 74,7 72,9 72,3 72,6 72,2 73,1 Norveška 78 76,4 75,3 75,3 75,8 75,4 Poljska 59,2 59,4 59 59,3 59,7 60 Portugalska 68 66,1 65,3 63,8 61,4 60,6 Slovaška 62,3 60,2 58,8 59,3 59,7 59,9 Slovenija 68,6 67,5 66,2 64,4 64,1 63,3

Španija 64,5 60 58,9 58 55,8 54,8 Švedska 74,3 72,2 72,2 73,6 73,8 74,4 Švica 79,5 79 78,6 79,4 79,4 79,6 Turčija 44,9 44,2 46,3 48,4 48,9 49,5 Združeno kraljestvo 71,5 69,9 69,5 69,5 70,1 70,5 ZDA 70,9 67,6 66,7 66,6 67,1 67,4 EU (19) 65,9 64,5 64,1 64,3 63,8 63,5 EU (28) 65,7 64,5 64 64,2 64,1 64,1 OECD 66,4 64,7 64,5 64,8 65 65,2 Vir: OECD.

Tabela 4: Stopnja brezposelnosti oseb, starih 15–64 let

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Država Avstralija 4,3 5,7 5,3 5,2 5,3 5,8 Avstrija 3,9 4,9 4,5 4,2 4,4 5 Belgija 7 8 8,4 7,2 7,6 8,5 Kanada 6,2 8,5 8,2 7,6 7,4 7,2 Čile 8 10 8,4 7,4 6,7 6,2 Češka 4,4 6,7 7,4 6,8 7,1 7 Danska 3,5 6,1 7,6 7,7 7,7 7,2 Estonija 5,6 13,9 17,1 12,6 10,3 8,9 Finska 6,4 8,3 8,5 7,9 7,8 8,3 Francija 7,4 9,1 9,3 9,2 9,9 9,9 Nemčija 7,6 7,9 7,2 5,9 5,5 5,3 Grčija 7,9 9,8 12,9 18,1 24,7 27,7 Madžarska 7,9 10,1 11,2 11 11 10,3 Islandija 3 7,4 7,8 7,1 6,1 5,5 Irska 6,2 12,2 14,1 14,9 15 13,3 Izrael 6,2 7,7 6,8 5,7 7 6,3 Italija 6,8 7,9 8,6 8,5 10,8 12,4 Japonska 4,2 5,3 5,3 4,8 4,6 4,2 J. Koreja 3,3 3,8 3,8 3,5 3,3 3,3 Luksemburg 5,1 5,2 4,4 5 5,2 5,9 Mehika 4,1 5,6 5,5 5,4 5,1 5,1 Nizozemska 2,7 3,4 4,5 4,5 5,3 6,7 Nova Zelandija 4,3 6,3 6,7 6,7 7,2 6,4 Norveška 2,6 3,2 3,6 3,3 3,2 3,5 Poljska 7,2 8,3 9,7 9,8 10,2 10,5 Portugalska 8 10 11,4 13,4 16,3 17 Slovaška 9,6 12,1 14,4 13,7 14 14,3 Slovenija 4,5 6 7,4 8,4 9 10,3 Španija 11,3 18 20 21,5 24,9 26,2 Švedska 6,3 8,5 8,8 8 8,2 8,2

Švica 3,4 4,2 4,7 4,2 4,3 4,5 Turčija 10 12,9 10,9 9 8,4 8,9 Združeno kraljestvo 5,7 7,7 7,9 8,2 8,1 7,8 ZDA 5,8 9,4 9,8 9,1 8,2 7,5 EU (19) 7,6 9,6 10,2 10,2 11,5 12,1 EU (28) 7,1 9,1 9,7 9,8 10,6 10,9 OECD 6,1 8,3 8,5 8,1 8,1 8,1 Vir: OECD.

Primerjavo gibanja stopnje zaposlenosti in deleža brezposelnih (oseb ob 15 do 64

let) bomo ponovno izvedli na izbranih državah, in sicer: Nemčiji, Franciji,

Združenem kraljestvu, ZDA in Sloveniji ter EU 28 in državah OECD.

Graf 3: Stopnja brezposelnosti in zaposlenosti oseb, starih 15–64 let v izbranih državah

Vir: OECD.

Iz podatkov lahko razberemo, da se na ravni 15–64 let podatki o deležu

brezposelnih in stopnji zaposlenosti pri vseh državah gibajo enakomerno:

povečana brezposelnost pomeni zmanjšano stopnjo zaposlenosti in obratno.

2008 2009 2010 2011 2012 2013

Slovenija - brezposelnost

Slovenija - zaposlenost

Francija - brezposelnost

Francija - zaposlenost

Nemčija - brezposelnost

Nemčija - zaposlenost

Združeno Kraljestvo -brezposelnostZdruženo Kraljestvo -zaposlenostZDA - brezposelnost

ZDA - zaposlenost

OECD - brezposelnost

OECD - zaposlenost

EU (28) - brezposelnost

EU (28) - zaposlenost

Omenjeno pa ne velja, kot smo opazili zgoraj, za vse države v primeru starejših

oseb. Za boljše razumevanje tega pojava pri tej starostni kategoriji moramo

preučiti podatke o upokojevanju.

Tabela 5: Povprečna upokojitvena starost (podatki za moške)

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 Država Avstralija 64,3 64,8 65,1 65,1 64,9 Avstrija 58,3 58,9 59,9 60,4 61,9 Belgija 59,8 59,1 60,6 59,6 59,6 Kanada 63,7 63,5 63,4 63,8 63,8 Čile 68,4 68,4 67,8 68,1 69,4 Češka 62,6 62,1 62,3 62,6 63,1 Danska 64,0 64,6 64,0 63,5 63,4 Estonija 65,2 66,2 65,0 64,5 63,6 Finska 61,3 61,7 61,8 61,8 61,8 Francija 59,2 59,2 59,4 59,3 59,7 Nemčija 61,1 61,8 62,0 61,9 62,1 Grčija 62,1 61,9 61,9 61,8 61,9 Madžarska 59,5 60,0 60,3 60,4 60,9 Islandija 69,1 69,7 68,4 68,2 68,2 Irska 65,0 63,7 63,4 63,3 64,6 Izrael 66,1 66,7 67,6 66,9 66,9 Italija 60,8 61,0 60,5 60,8 61,1 Japonska 69,6 69,7 70,1 69,4 69,1 J. Koreja 70,5 70,3 71,2 71,4 71,1 Luksemburg 59,5 57,3 57,8 58,0 57,6 Mehika 72,9 72,2 72,5 71,5 72,3 Nizozemska 62,9 63,1 62,9 63,6 63,6 Nova Zelandija 66,8 67,1 65,9 65,9 66,7 Norveška 65,3 64,7 64,2 64,2 64,8 Poljska 61,3 61,7 61,6 61,5 62,3 Portugalska 66,6 67,0 66,5 66,2 68,4 Slovaška 59,3 59,9 59,9 60,4 60,9 Slovenija 61,2 62,0 61,4 61,7 62,9 Španija 61,7 61,8 62,3 62,3 62,3 Švedska 65,7 66,1 65,7 66,3 66,1 Švica 66,6 65,6 65,3 65,5 66,1 Turčija 62,0 62,5 62,9 63,5 62,8 Združeno kraljestvo 63,9 64,4 64,1 63,6 63,7

ZDA 65,4 65,5 65,5 65,2 65,0 OECD 63,9 63,9 63,9 63,9 64,2 Vir: OECD.

Iz podatkov lahko razberemo, da se v navedenih državah povprečna

upokojitvena starost večinoma viša, zato lahko razumemo, da se v nekaterih

državah kljub višanju deleža brezposelnosti med starejšimi (med 55. in 64. leti

starosti) glede na število vseh povečuje delež zaposlenih, saj se viša

upokojitvena starost in s tem povečuje število delovno aktivnih.

Analiza SWOT

Analiza SWOT (prednosti /angl. strengths/, slabosti /angl. weaknesses/,

priložnosti /angl. opportunities/, grožnje /angl. threats/) zaposlovanja starejših

nam nudi izhodišče za nadgrajevanje prednosti, odpravljanje

pomanjkljivosti, izkoriščanje priložnosti in izogibanje nevarnostim. V

osnovi imamo na podlagi analize na voljo štiri strategije:

1) Uporabimo prednosti in izkoristimo priložnosti.

2) Premagamo oz. odpravimo slabosti, da izkoristimo priložnosti.

3) Prepoznamo prednosti, ki lahko pomagajo pri premagovanju nevarnosti.

4) Preprečimo, da bi se zaradi slabosti realizirajo nevarnosti.

Analiza SWOT zaposlovanja starejših

PREDNOSTI SLABOSTI

• Relativno nižja stopnja brezposelnosti

• Intenzivno uvajanje koncepta vseživljenjskega učenja

• Usposabljanje v podjetjih

• Večja predanost delu (ni posebne želje po menjavi delovnega mesta)

• Natančnost in delovne izkušnje

• Večja iskrenost (dolgoletne

izkušnje)

• Osredotočenost na detajle in na natančna navodila

• Predanost opravljenemu delu

• Organizacijske navade

• Učinkovitost starejših delavcev

• Gospodarska rast, ki temelji na

stroškovnem menedžmentu in delovni intenzivnosti

• Strukturna neskladja na trgu dela (izobrazbena, poklicna, regionalna)

• Slabi demografski kazalci

• Visok delež dolgotrajno brezposelnih

• Nizka stopnja (delovne) aktivnosti mladih

• Nizka izobrazbena struktura brezposelnih

• Slabše znanje tujih jezikov

• Naraščajoč delež visoko izobraženih med brezposelnimi

• Slabše znanje rokovanja z

internetom in računalnikom

• Zrelost, ki se posebej pokaže pri

konfliktnih situacijah • Vzorniki sodelavcev • Možnosti za davčne olajšave pri

zaposlovanju starejših

• Intenzivno vlaganje v vseživljenjsko učenje in kompetence starejših

• Ustrezna aktivna politika zaposlovanja

• Prilagajanje delovnih mest

• Razvoj socialnega podjetništva in osebnih storitev

• Razvijanje priznavanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij

• Promocija vloge starejših v družbi

• Slaba absorpcijska sposobnost

gospodarstva

• Naraščajoč delež zaposlenih za določen čas

• Visoka izraba neprijaznih, fleksibilnih oblik dela (delo ob vikendih, delo v izmenah)

• Nemotiviranost delodajalcev in delavcev za zaposlovanje

• Dolgotrajna brezposelnost starejših ob pomanjkanju vzpodbud

• Socialna izključenost

• Družbeno neodgovorno prestrukturiranje

• Delo na črno

PRILOŽNOSTI GROŽNJE

• Ukrepi aktivne (ciljno usmerjene) politike zaposlovanja za povečevanje zaposljivosti

• Rast delovnih mest v storitvenem sektorju

• Rast delovnih mest v sektorju malih in srednjih podjetij

• Subvencije delodajalcem za zaposlovanje

• Socialna ekonomija

• Nove oblike zaposlovanja: izmenjavanje zaposlenih na podobnih delovnih mestih (angl. job rotation)

• Zmanjševanje potrebe po delovni

sili v delovno intenzivnem sektorju

• Zmanjševanje potrebe po delovni sili v srednjih in velikih podjetjih

• Rastoča brezposelnost nekvalificiranih delavcev

• Naraščanje deleža visoko izobraženih med brezposelnimi

• Izboljševanje izobrazbene strukture delovno aktivnega prebivalstva

• Zanemarjanje socialne varnosti na račun ekonomske prožnosti

• Neregulirana privatizacija javnih

• Finančna sredstva iz EU

• Sprememba davčne politike v smeri

razbremenitve stroškov

• Promocija družbene odgovornosti med delodajalci in družbeno odgovorno prestrukturiranje

• Večanje poklicne in geografske

mobilnosti

• Vseživljenjsko učenje

storitev

• Pomanjkanje inovativnih pobud za odkrivanje zaposlitvenih priložnosti

• Izključevanje akterjev iz politik zaposlovanja

• Naraščajoča zaposlitvena substitucija zaposlenih

• Nizka izobrazbena struktura

starejših

• Pomanjkanje funkcionalne pismenosti

• Neugodna davčna politika

• Obstoječa kultura upokojevanja

• Negativen odnos javnosti do starejših

ZAPOSLOVANJE STAREJŠIH 2. del: Primerjalna analiza in primeri dobre prakse

Naročnik: evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS), Ljubljana / Bruselj, maj 2015

Študijo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

Povzetek

Kot nadaljevanje analize stanja bomo glede na javno dostopne podatke opravili

še krajšo primerjalno analizo stanja zaposlenosti starejših.

Ključni poudarek tega dela študije bo pregled primerov dobrih praks javnih politik

za izboljševanje zaposlenosti in nižanje brezposelnosti starejših v izbranih

evropskih državah.

Poleg pregleda primerov dobre prakse javnih politik na področju zaposlovanja

starejših v določenih državah EU bomo hkrati dobili tudi pregled možnih javnih

ukrepov in načinov izvajanja javnih politik za izboljšanje zaposlovanja starejših.

Istočasno bomo prišli do določenih rešitev (skupaj z že opravljeno analizo SWOT)

za možen nabor ukrepov za izboljšanje zaposlovanja starejših v EU.

Primerjalna analiza

Delež zaposlenih starejših (med 60. in 64. letom starosti) se v zadnjih letih veča

(kakor smo ugotavljali že v analizi stanja, kar je povezano tudi s spreminjanjem –

višanjem – upokojitvene starosti). Kljub temu razlike med posameznimi državami

ostajajo (ne prihaja do izravnave).

Graf 1: Delež zaposlenih (60–64 let starosti) kot delež populacije

Vir: OECD.

Prakse javnih politik (policy) različnih držav so seveda različne. Za potrebe

primerjave zaposlovanja starejših so zato v nadaljevanju predstavljeni konkretni

podatki primerov dobrih praks s področja zaposlovanja starejših po izbranih

državah.

Primeri dobrih praks

V nadaljevanju so predstavljeni določeni ukrepi za spodbujanje aktivnega staranja

v izbranih državah Evropske unije. Po podatkih slovenskega ministrstva za delo,

družino in socialne zadeve so določene države članice EU s pravočasnimi in

pravilno načrtovanimi ukrepi, programi ter promocijami aktivnega staranja

dosegle znaten dvig zaposlovanja starejših oseb, njihove reintegracije na trg dela,

dvig njihovega znanja in kompetenc, spremembo splošno zakoreninjenega mnenja

o starejših ter zmanjšanje diskriminacije starejših oseb na trgu dela.

Primeri dobrih praks po izbranih državah

Velika Britanija

• Organizirana je bila ministrska skupina za starejše ljudi (angl. Ministerial Group for Older People) za koordinacijsko delo ministrstev, ki je uvedla t. i. Code on Practice on Age Diversity kot kodeks postavljenih okvirov zaposlovalnih praks ne glede na starost.

• Kampanja Age Positive nudi široko promocijo zaposlovanja starejših oseb

na podlagi njihovih izkušenj in prednosti na trgu dela. • Kampanja New Deal 50+ nudi starejšim osebam osebno svetovanje

(usposabljanje, povrnitev stroškov za intervjuje, preizkusi dela), pomaga pa tudi osebam s posebnimi potrebami.

• Zakon o nediskriminatornosti pokriva direktno/indirektno diskriminacijo

na področjih zaposlovanja, usposabljanja, upokojevanja, pripravništva in izbora, promocije, plačila in drugih ugodnosti ter problematiki nepravičnega odpuščanja in presežnih delavcev.

Finska

• V svetu je zelo cenjen in še zmeraj aktualen finski program Programme on Ageing Workers (FINPAW), ki je osredotočen tudi na dvigovanje e-pismenosti. Predstavlja 40 ukrepov za večjo zaposljivost in sposobnost dela, saj ti lastnosti vzajemno vodita do zaposlitve. Gre torej za vseobsežen dokument, ki vsebuje zakonodajne spremembe, raziskovalne in razvojne projekte, usposabljanje in obširno komunikacijo, akcije varnosti pri delu ter problematiko poklicnih bolezni.

Francija

• Francija omogoča osebam z 20 leti delovne dobe in osebam, starejšim od 45 let, preizkus znanja oz. angl. skills audit za priznavanje njihovih kvalifikacij. Dodatno je vsaka oseba upravičena do 20 ur letno za izobraževanje, oseba, ki delo izgubi, pa kredit 20 letnih ur obdrži.

• Ukrepi za starejše od 50 let poenostavljajo kombiniranje med prihodkom iz zaposlitve in socialnimi nadomestili, starejše se dodatno vzpodbuja k ustanavljanju malih podjetij s pomočjo svetovanj.

• Francija dodatno vzpodbuja podjetja k vključevanju starejših strokovnjakov v razvoj in izobraževanje (kreiranje mreže izmenjave izkušenj in dobrih praks).

Nemčija

• Izredno pozornost je Nemčija namenila t. i. iniciativi INQUA (nem. Initiative Neue Qualitaet der Arbeit), ki vsebuje ukrepe, kot so: fleksibilni delovni pogoji, vseživljenjsko učenje, zaščita zdravja, izboljšave delovnih mest in omogočanje zaposljivosti starejših delavcev. INQUA omogoča vrsto aktivnosti za podjetja/posameznike ter svetuje malim in srednjim podjetjem pri upravljanju s starejšimi delavci.

• Dodaten ukrep predstavlja subvencija za plače starejših od 50 let, v kolikor so plače nižje kot v predhodni zaposlitvi (50 % neto razlike v predhodni plači), za starejše od 55 let delodajalci ne plačajo svojega dela stroškov strokovnega razvoja delavca (izobraževanja).

• Redno se uvajajo revizije delovnih pogojev starejših delavcev, program 50+ pa omogoča integracijo starejših oseb s pomočjo regionalnih zaposlovalnih agencij. Zanimiv je tudi projekt Demographic change – public relations and marketing strategy, ki vključuje distribucijo znanja med delodajalci.

Madžarska

• Madžarska delodajalcem, ki zaposlujejo starejše od 50 let, krije prispevke zdravstvenega zavarovanja.

Italija

• Italija promovira t. i. social solidarity services v obliki lokalnih zaposlitvenih programov za starejše.

Švedska

• Švedska poudarja pomen mobilnosti delovnih mest kot možnost za razvoj novih znanj in izboljšanje zaposljivosti, predvsem kar se tiče zdravja na delovnem mestu in zaposljivosti, ki je pogojena z aktivnostmi, vezanimi na spremenjene zahteve starejših oseb.

• Pomembna iniciativa je Career transition agreement kot aktivna pomoč presežnim delavcem pri iskanju novega dela.

• Zanimiv je tudi pristop active Guarantee kot aktivnost za polni delovni

čas, ki zagotavlja aktivnost, dokler oseba ne najde dela – usposabljanje, rehabilitacija, pridobivanje delovnih izkušenj.

Španija

• V Španiji ob zaposlitvi starejših obstaja možnost pridobivanja (zmanjšanega) denarnega nadomestila za čas brezposelnosti tudi v času zaposlenosti oziroma možnost pridobivanja pokojnine (ob zadostitvi pogojev) kljub zaposlitvi za skrajšani delovni čas.

• Dodatni ukrepi so usmerjeni v zmanjšanje prispevkov delodajalca za socialno varnost že po 45. letu delavca, progresivno glede na starost.

• Vlada nudi finančno pomoč za starejše osebe, ki želijo sodelovati v poklicnem usposabljanju.

Češka

• Češka je v letu 2000 predložila Nacionalni program aktivnega staranja (obdobje 2003–2007), ki med drugim zajema možnosti individualnega obravnavanja strokovnega razvoja in možnosti mentorstva starejših oseb mlajšim ter opredeljuje zmanjšanje možnosti odpuščanja starejših

delavcev, zagotavljanje socialne integracije starejših in posebna usposabljanja, namenjena starejšim osebam.

Vir: MDDSZ.

ZAPOSLOVANJE STAREJŠIH 3. del: Priporočila za izboljšanje zaposlovanja starejših na ravni EU

Naročnik: evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS), Ljubljana / Bruselj, maj 2015

Študijo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu.

Priporočila

Analiza stanja, analiza SWOT, primerjalna analiza in študija primerov dobrih praks

na področju zaposlovanja starejših so pokazali, da so nujno potrebni ukrepi

Evropske unije za izboljšanje socialnega položaja in ravni zaposlenosti starejših v

Evropski uniji.

Zgoraj navedeno opravljeno delo v okviru te študije kaže tudi možne policy

(javnopolitične) ukrepe na ravni EU, ki jih lahko črpamo iz posameznih primerov

dobrih praks nekaterih navedenih držav ob upoštevanju rezultatov opravljene

analize SWOT.

Prva možnost, kako sistemsko začeti reševati probleme zaposlovanja starejših na

ravni EU in na ravni držav članic, se kaže preko mehanizma, ki je bil na ravni EU

vzpostavljen za drugo starostno skupino – za mlade.

V ta namen bi lahko delno po zgledu jamstva za mlade sprejeli tudi jamstvo za

starejše, saj gre v obeh primerih za izboljšanje socialnega in ekonomskega

položaja določene starostne skupine, ki velja za še posebej ogroženo na trgu dela.

Časovnica sprejetih relevantnih dokumentov, ki so privedli do sprejetja

sheme Jamstvo za mlade

• November 1997: OECD izda analizo jamstva za mlade v nordijskih državah (Švedska, Danska, Finska, Norveška).

• 2012: Eurofound (strokovnjak Massimiliano Mascherini) izda dokument o

predstavitvi delovanja jamstva za mlade na Švedskem in Finskem z naslovom Jamstvo za mlade: Izkušnje Finske in Švedske (angl. Youth Guarantee: Experiences from Finland and Sweden).

• Oktober 2012: Evropski mladinski forum pripravi publikacijo Jamstvo za

mlade v Evropi (angl. Youth guarantee for Europe), v kateri so navedeni primeri dobrih praks uvedbe jamstva za mlade in »navodila« za mladinske organizacije, kako naj lobirajo za implementacijo jamstva za mlade.

• Oktober 2012: Evropski mladinski forum pripravi infografiko (plakat), s

katero opozarja na brezposelnost mladih in poziva k rešitvi – k uvedbi jamstva za mlade.

• Oktober 2012: Evropska komisija razpiše pripravljalno akcijo jamstva za

mlade, kjer podeli denar za nacionalne sheme jamstva za mlade. • 8. 1. 2013: Pervenche Berès v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne

zadeve v Evropskem parlamentu predlaga Resolucijo o jamstvu za mlade. • 16. 1. 2013: Evropski poslanci sprejmejo Resolucijo o jamstvu za mlade. • 28. 2. 2013: Ministri Evropske unije, pristojni za zaposlovanje, sprejmejo

odločitev za jamstvo za mlade – Svet EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov doseže politični dogovor o predlaganem priporočilu o jamstvih za mlade.

• 4. 4. 2013: Mednarodna organizacija dela (ILO) izda dokument Jamstva za

mlade: Odziv na krizo zaposlovanja mladih? (angl. Youth guarantees: a response to the youth employment crisis?).

Vir: MSS.

V primeru, da se evropski poslanec odloči, da na ravni EU po zgledu jamstva za

mlade poskusi doseči, da se uvede jamstvo za starejše, ima med formalnimi

možnostmi v skladu s Poslovnikom Evropskega parlamenta na voljo različne

možnosti, med katerimi so najbolj izvedljive naslednje aktivnosti:

1) Vprašanja za pisni odgovor v skladu s 130. členom poslovnika

1. Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.

2. Vprašanja se predložijo predsedniku. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.

3. Vprašanja se predložijo v elektronski obliki. Vsak poslanec lahko vloži največ pet vprašanj na mesec.

2) Pisna izjava v skladu s 136. členom poslovnika

1. Najmanj deset poslancev iz najmanj treh političnih skupin lahko predloži največ 200 besed obsegajočo pisno izjavo izključno v zvezi z zadevo, ki spada v okvir prisojnosti Evropske unije. Vsebina pisne izjave ne sme presegati oblike izjave. Zlasti ne sme pozivati k zakonodajnim ukrepom, vsebovati odločitev o zadevah, za katere so v tem poslovniku določeni posebni postopki in pristojnosti, ali obravnavati vprašanja, o katerem v Parlamentu poteka kak postopek. Vsebina izjave ne sme presegati oblike izjave. Zlasti ne sme pozivati k zakonodajnemu delovanju, vsebovati odločitev o zadevah, za sprejem katerih obstajajo v poslovniku posebni postopki in pristojnosti, ali obravnavati postopke v teku v Parlamentu. 2. Nadaljnji postopek se odobri z obrazloženo odločitvijo predsednika v skladu z odstavkom 1 in za vsak primer posebej. Pisne izjave se objavijo v uradnih jezikih na spletišču Parlamenta in se elektronsko razdelijo vsem poslancem. Skupaj z imeni podpisnikov se zabeležijo v elektronski register. Ta je javen in dostopen prek spletišča Parlamenta. Pisne izjave v fizični obliki s podpisi hrani tudi predsednik. 3. Vsak poslanec lahko podpiše izjavo, zabeleženo v registru. Podpis se lahko umakne kadar koli pred pretekom treh mesecev od vpisa izjave v register. V primeru umika zadevni poslanec izjave ne sme ponovno podpisati. 4. Kadar izjavo po preteku treh mesecev od njenega vpisa v register podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament. Izjava se z imeni podpisnikov objavi v zapisniku in Parlamenta ne zavezuje. 5. Kadar izjavo podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament in objavi imena podpisnikov v zapisniku, izjavo pa objavi kot sprejeto besedilo. 6. Kadar institucije, na katere je naslovljena sprejeta izjava, v treh mesecih od prejema izjave ne obvestijo Parlamenta o načrtovanih nadaljnjih ukrepih, se zadeva na zahtevo enega od avtorjev izjave uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja pristojnega odbora. 7. Pisna izjava, ki je bila v registru več kot tri mesece in je ni podpisala najmanj polovica poslancev, se šteje za brezpredmetno brez možnosti za podaljšanje trimesečnega obdobja.

3) Predlog resolucije v skladu s 133. členom poslovnika

1. Predlog resolucije v zvezi z zadevo v okviru dejavnosti Evropske unije lahko vloži vsak poslanec.

Predlog lahko vsebuje največ 200 besed.

2. Pristojni odbor odloči, po katerem postopku bo predlog obravnavan.

Predlog resolucije lahko združi z drugimi predlogi resolucij ali poročili.

Sprejme lahko mnenje, ki je lahko v obliki pisma.

Lahko se odloči, da sestavi poročilo v skladu s členom 52.

3. Predlagatelji resolucije se seznanijo s sklepi odbora in konference predsednikov.

4. Poročilo vsebuje besedilo predloga resolucije.

5. Mnenje v obliki pisma, naslovljenega na druge institucije Evropske unije, pošlje predsednik.

6. Predlagatelj oziroma predlagatelji resolucije, predložene v skladu s členom 123(2), 128(5) ali 135(2), lahko predlog pred končnim glasovanjem umaknejo.

7. Predlagatelj oziroma predlagatelji ali prvi podpisnik lahko predlog resolucije, predložen na podlagi odstavka 1, umakne, dokler pristojni odbor ne sklene, da bo v skladu z odstavkom 2 o njem pripravil poročilo.

Po prevzemu predloga s strani odbora ga ima pred začetkom končnega glasovanja pravico umakniti le odbor sam.

8. Umaknjeni predlog resolucije lahko nemudoma prevzame in ponovno vloži skupina, odbor ali toliko poslancev, kolikor jih ima pravico predlog vložiti.

Odbori morajo zagotoviti, da se predlogi resolucij, ki so vloženi v skladu s tem členom in ustrezajo predpisanim zahtevam, nadalje obravnavajo in so ustrezno navedeni v dokumentih, ki iz tega izhajajo.

Glede na zgoraj navedeno je za evropskega poslanca smiselno, da ob ustreznem

upoštevanju analize stanja in primerjalne analize te študije ter opravljene analize

SWOT in konkretnih študij primerov dobre prakse iz posameznih držav v skladu

možnim spodnjim predlogom časovnice aktivnosti izvede potrebne korake, ki bi

lahko tako kot v primeru jamstva za mlade pripeljali do sprejetja Resolucije o

jamstvu za starejše v Evropskem parlamentu.

Spodaj predlagana časovnica aktivnosti je smiselno prilagojena tudi za potrebe

pridobitve informacij s strani Evropske komisije ter drugih članic in članov

Evropskega parlamenta, ki se lahko smiselno upoštevajo pri sprejetju Resolucije o

jamstvu za starejše v Evropskem parlamentu in pri dopolnitvi vsakega od

korakov, ki sledijo prvemu (tj. vprašanju za pisni odgovor).

3 - Predlog resolucije

Evropski poslanec po zgledu Resolucije o jamstvu za mlade predlaga Evropskemu parlamentu, da sprejme Resolucijo o jamstvu za starejše.

V resoluciji se pozvame predhodno opravljeno delo ter predlaga nabor aktivnosti in ukrepov (glede na to študijo, podatke Evropske komisije itd.) za izboljšanje zaposlovanja starejših preko jamstvene sheme.

2 - Pisna izjava

V Evropskem parlamentu se zbere ustrezna podpora (deset poslancev iz najmanj treh političnih skupin) in vloži pisna izjava v podpis vsem poslancem.

Pisna izjava je glede na svojo naravo predvsem seznanitvene narave (glede na podatke in odgovor na vprašanje evropskega poslanca) in je namenjena izražanju skrbi in opozarjanju na potrebe po izboljšanju zaposlovanja starejših.

1 - Vprašanje za pisni odgovor

Evropski poslanec predsedniku Evropskega sveta, Svetu in Komisiji postavi vprašanje, vezano na zaposlovanje starejših.

V vprašanju se izpostavi socialne in ekonomske probleme, s katerimi se soočajo starejši, ter podatke o brezposelnosti in zaposlenosti; nato se povpraša o aktivnostih in predvidenih ukrepih za izboljšanje položaja starejših.