ZAUPNO Delovno gradivo VIZIJA POSLOVANJA IN RAZVOJA vizija... · 4.9 Analiza prihodkov ... Preglednica 30: Dolžine vodovodnih cevi po materialu, delež okvar po materialu, število

ZAUPNO

Delovno gradivo

VIZIJA POSLOVANJA IN RAZVOJA

KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE, d. o. o.

v obdobju 2012 - 2022

Velenje, 14. marec 2012

Vizija poslovanja in razvoja KPV 2012 – 2022 2/196

SEZNAM SODELUJOČIH Koordinacija vseh aktivnosti: Direktor KPV Marijan Jedovnicki, univ.dipl.inž.kem. Naloge s področja PE EN: Vodja PE EN Miran Zager, inž.str. Naloge s področja PE VO-KA: Vodja PE VO-KA Primož Rošer, dipl.inž.grad. Naloge s področja SKS: Vodja SKS Milka Benčič, pravnica Naloge s področja SII: Vodja SII mag. Branko Naveršnik Koordinacija izdelave: Vodja FRS Dominika Drev, univ.dipl.ekon. in preizkušena računovodkinja Pomočnica koordinacije in pripravljavka posameznega izdelka: Andreja Mešter, univ.dipl.prav. Pomočnica koordinacije in pripravljavka posameznega izdelka: Martina Lampret, univ.dipl.ekon. Pripravljavka posameznega izdelka: Vodja PKS Mateja Knez, univ.dipl.ekon. Pripravljavec posameznega izdelka: mag. Gašper Škarja Pripravljavec posameznega izdelka: Zlatko Benčič Končno oblikovanje izdelka: Maja Naveršnik, mag.inž.log. Pripravljavka posameznega izdelka: Jasmina Šalamon, prof. Pripravljavka posameznega izdelka: Vodja KBT Nataša Uranjek Ževart, univ.dipl.inž.kem. Pripravljavka posameznega izdelka: Mojca Pungartnik, univ.dipl.ekon. Pripravljavka posameznega izdelka: Vodja NSO Darija Cvikl, univ.dipl.ekon.

AVTORSKE PRAVICE Avtorska pravice so pridržane in jih ima Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.. Kopiranje, razmnoževanje ali uporaba materiala ali dela le-tega brez pisnega dovoljenja avtorja ni dovoljeno.


KAZALO 1 UVOD ...............................................................................................................................................................9

1.1 Namen in cilj vizije ....................................................................................................................................9 1.2 Analiza obstoječega stanja .................................................................................................................... 10 1.3 Usmeritve lastnikov in vizija delovanja podjetja..................................................................................... 11

2 UPRAVLJANJE IN LASTNIŠTVO PODJETJA ............................................................................................. 15 2.1 Obstoječa zakonodaja RS ..................................................................................................................... 15 2.2 Lokalni predpisi – odloki ........................................................................................................................ 16 2.3 Lastništvo podjetja ................................................................................................................................. 16 2.4 Obstoječi organi upravljanja podjetja ..................................................................................................... 16

3 NALOGE PODJETJA IN ORGANIZACIJA ................................................................................................... 18 3.1 Cilji podjetja............................................................................................................................................ 18 3.2 Poslovne funkcije potrebne za doseganje ciljev .................................................................................... 19

4 ANALIZA STANJA V KPV OD 2001 DO 2011 .............................................................................................. 20 4.1 Analiza širših in ožjih gospodarskih razmer ........................................................................................... 20 4.2 Kadrovska in organizacijska analiza podjetja ........................................................................................ 20 4.3 Analiza prodajnega in nabavnega trga .................................................................................................. 27 4.4 Analiza prodanih komunalnih dobrin in storitev ..................................................................................... 28

4.4.1 Analiza gostote odjema ................................................................................................................. 28 4.4.2 Analiza oskrbe uporabnikov ........................................................................................................... 29 4.4.3 Analiza prodanih količin komunalnih dobrin in storitev .................................................................. 37 4.4.4 Analiza reklamacij .......................................................................................................................... 40 4.4.5 Analiza okvar ................................................................................................................................. 42

4.5 Analiza infrastrukture v najemu po dejavnostih ..................................................................................... 46 4.5.1 Splošno stanje infrastrukture ......................................................................................................... 46 4.5.2 Obseg naložb v obstoječo in novo infrastrukturo........................................................................... 52 4.5.3 Prihodki od dotacij in subvencij...................................................................................................... 56 4.5.4 Najeti krediti ................................................................................................................................... 58 4.5.5 Nabavna, sedanja in odpisana vrednost infrastrukture ................................................................. 59

4.6 Analiza osnovnih sredstev KPV ............................................................................................................. 63 4.7 Analiza cen v KPV in RS ....................................................................................................................... 65

4.7.1 Analiza cen v KPV ......................................................................................................................... 66 4.7.2 Analiza cen v Republiki Sloveniji ................................................................................................... 68

4.8 Analiza stroškov v KPV za 5 let ............................................................................................................. 76 4.9 Analiza prihodkov .................................................................................................................................. 77

4.9.1 Prihodki iz cene.............................................................................................................................. 79 4.9.2 Prihodki od storitev na trgu – z uporabo infrastrukture .................................................................. 80 4.9.3 Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu ........................................................................................ 81 4.9.4 Ostali prihodki ................................................................................................................................ 83

4.10 Finančna analiza ................................................................................................................................ 84 4.10.1 Rezultati poslovanja 2001 - 2011 .............................................................................................. 84 4.10.2 Negativni prenosi preteklih let .................................................................................................... 86 4.10.3 Prevzem kreditnih obveznosti iz RR .......................................................................................... 87 4.10.4 Efekti varčevalnih ukrepov ......................................................................................................... 87

4.11 Finance in likvidnost KPV .................................................................................................................. 89 5 IZVAJANJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI OD 2012 DO 2022 ................................................................... 92

5.1 Projekcija prodanih količin po dejavnostih ............................................................................................. 92 5.2 Redno vzdrževanje ................................................................................................................................ 93 5.3 Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture po dejavnostih ............................................ 97 5.4 Naložbe v novo infrastrukturo po dejavnostih...................................................................................... 103

6 PRIHODKI IN CENE OD 2012 DO 2022 .................................................................................................... 108 6.1 Projekcija prihodkov 2012 - 2022 ........................................................................................................ 108

6.1.1 Prihodki od storitev izvajanja GJS ............................................................................................... 110 6.1.2 Prihodki od storitev na trgu – z uporabo infrastrukture ................................................................ 113 6.1.3 Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu ...................................................................................... 114 6.1.4 Ostali prihodki .............................................................................................................................. 115

6.2 Cenovna politika za izvajanje GJS ...................................................................................................... 116


7 PREDLOG FINANČNE KONSOLIDACIJE OD 2012 DO 2022 .................................................................. 123 7.1 Ukrepi za povečanje prihodkov ........................................................................................................... 123 7.2 Pokrivanje negativnih prenosov preteklih let ....................................................................................... 123 7.3 Dodatna dela za lastnike (in-house) .................................................................................................... 125 7.4 Aktivnosti za izterjavo neplačanih terjatev ........................................................................................... 126 7.5 Obvladovanje stroškov ........................................................................................................................ 130 7.6 Pregled zniževanja kreditnih obveznosti ............................................................................................. 130 7.7 Efekt varčevalnih ukrepov (kratkoročni, dolgoročni) ............................................................................ 132 7.8 Preglednost in sledljivost poslovanja ................................................................................................... 134 7.9 Optimizacija poslovanja KPV ............................................................................................................... 135

8 VIZIJA POSLOVANJA IN ORGANIZIRANOSTI KPV OD 2012 DO 2022 .................................................. 136 8.1 Pravno organizacijska oblika KPV ....................................................................................................... 136 8.2 Prednosti predlagane pravno organizacijske oblike ............................................................................ 136 8.3 Organizacijska shema in potrebno število zaposlenih ......................................................................... 138 8.4 Organi upravljanja in nadzora .............................................................................................................. 139 8.5 Notranji racionalizacijski ukrepi............................................................................................................ 139 8.6 Načrtovanje in obvladovanje strateškega razvoja podjetja ................................................................. 139 8.7 Zniževanje stroškov izvajanja dejavnosti ............................................................................................. 141 8.8 Realno potrebna vlaganja v infrastrukturo ........................................................................................... 142 8.9 Zagotavljanje ustreznega standarda oskrbe ........................................................................................ 146 8.10 Zagotavljanje dodatnih investicijskih sredstev ................................................................................. 146 8.11 Projekcija prihodkov in stroškov do leta 2022 ................................................................................. 149

9 UGOTOVITVE, ZAKLJUČKI IN SMERNICE ZA DELO KPV OD 2012 DO 2022 ...................................... 151 PRILOGE ............................................................................................................................................................. 158


KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljic in lastnic .............................................................. 16 Preglednica 2: Poslovne funkcije KPV .................................................................................................................. 19 Preglednica 3: Zaposleni in stopnja izobrazbe v podjetju v letu 2001 ................................................................... 22 Preglednica 4: Primerjava izobrazbene strukture 31.12.2001 – 31.12.2005 ........................................................ 23 Preglednica 5: Starostna struktura zaposlenih – december 2003 ......................................................................... 23 Preglednica 6: Gibanje zaposlenih v obdobju 2001 - 2012 ................................................................................... 23 Preglednica 7: Število zaposlenih po organizacijskih enotah in službah na dan 3. 1. 2012 (204 zaposlenih) ..... 26 Preglednica 8: Primerjava izobrazbene strukture 31. 12. 2005 – 31. 12. 2011 .................................................... 26 Preglednica 9: Starostna struktura zaposlenih januar 2012 .................................................................................. 27 Preglednica 10: Osnovni fizični kazalci vodooskrbnega sistema .......................................................................... 28 Preglednica 11: Primerjava gostote odjema - vodooskrba .................................................................................... 28 Preglednica 12: Osnovni fizični kazalci kanalizacijskega sistema ........................................................................ 29 Preglednica 13: Primerjava gostote odjema - kanalizacija .................................................................................... 29 Preglednica 14: Pregled kakovosti oskrbe komunalnih storitev ............................................................................ 30 Preglednica 15: Pregled zadovoljstva uporabnikov po dejavnostih ...................................................................... 30 Preglednica 16: Koliko so uporabniki pripravljeni plačati za kakovost ? ............................................................... 31 Preglednica 17: Tehnična struktura vodooskrbnega sistema................................................................................ 32 Preglednica 18: Stanje priključenosti prebivalstva ................................................................................................ 32 Preglednica 19: Padec prodaje pitne vode ............................................................................................................ 33 Preglednica 20: Tehnična struktura kanalizacijskega sistema .............................................................................. 34 Preglednica 21: Stanje priključenosti prebivalstva - odvajanje odplak .................................................................. 34 Preglednica 22: Tabela ČN v upravljanju KPV ...................................................................................................... 35 Preglednica 23: Obratovalna razpoložljivost sistema po obdobjih in dejavnostih ................................................. 36 Preglednica 24: Število aktivnih grobov na pokopališču Podkraj in Škale na dan 31. 12. 2011 ........................... 36 Preglednica 25: Letne potrebe in prosta grobna mesta ........................................................................................ 36 Preglednica 26: Pregled prodanih količin po dejavnostih po letih ......................................................................... 38 Preglednica 27: Pregled reklamacij glede na način zajema podatkov .................................................................. 41 Preglednica 28: Število in deleži upravičenih eksternih reklamacij ....................................................................... 42 Preglednica 29: Število okvar za obdobje 2007 do 2011 ...................................................................................... 42 Preglednica 30: Dolžine vodovodnih cevi po materialu, delež okvar po materialu, število okvar na km vodovodnega omrežja in delež okvar na km vodovodnih cevi po materialu ......................................................... 44 Preglednica 31: Analiza povprečnih starosti energetske infrastrukture ................................................................ 46 Preglednica 32: Analiza vrste vgrajenih cevovodov – energetskih vodov in njihovih povprečnih starosti ............ 46 Preglednica 33: Analiza stanja energetskega omrežja po kriteriju tehnološke funkcije ........................................ 46 Preglednica 34: Obseg VO cevi s pretečeno projektirano življenjsko dobo .......................................................... 48 Preglednica 35: Pregled vlaganj v osnovna sredstva infrastrukture od leta 1997 do leta 2011 ............................ 52 Preglednica 36: Zbirna tabela pridobljenih dotacij in subvencij v letih 2001 - 2011 .............................................. 57 Preglednica 37: Pridobljena kreditna sredstva za novogradnjo komunalne infrastrukture v letih 2001-2011 ....... 58 Preglednica 38: Vrednost infrastrukture (vključno s CČN in magistralnim vodovodom) ....................................... 59 Preglednica 39: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe s toplotno energijo .................................................... 59 Preglednica 40: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe s hladom ................................................................... 60 Preglednica 41: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom.................................................. 60 Preglednica 42: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe z vodo (vključno z magistralnim vodovodom) ........... 61 Preglednica 43: Vrednost infrastrukture dejavnosti odvajanja odplak ................................................................... 61 Preglednica 44: Vrednost infrastrukture dejavnosti čiščenja odplak (vključno s CČN) ......................................... 62 Preglednica 45: Vrednost infrastrukture pokopališko-pogrebne dejavnosti .......................................................... 62 Preglednica 46: Vrednost osnovnih sredstev podjetja .......................................................................................... 63 Preglednica 47: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Oskrba z vodo – povprečne cene . 66 Preglednica 48: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Odvajanje odplak - povprečne cene ............................................................................................................................................................................... 67 Preglednica 49: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Čiščenje odplak - povprečne cene 67 Preglednica 50: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Oskrba s toploto - povprečne cene 68 Preglednica 51: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Oskrba z zemeljskim plinom - povprečne cene ..................................................................................................................................................... 68 Preglednica 52: Primerjava cen toplote v sistemih daljinskega ogrevanja v Sloveniji .......................................... 69 Preglednica 53: Oskrba z vodo ............................................................................................................................. 70


Preglednica 54: Odvajanje odplak ......................................................................................................................... 72 Preglednica 55: Čiščenje odplak ........................................................................................................................... 74 Preglednica 56: Analiza stroškov v KPV med leti 2007 in 2011 ............................................................................ 76 Preglednica 57: Prihodki od storitev ...................................................................................................................... 78 Preglednica 58: Prihodki od storitev izvajanja GJS ............................................................................................... 80 Preglednica 59: Prihodki od storitev na trgu – z uporabo infrastrukture ............................................................... 80 Preglednica 60: Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu ...................................................................................... 81 Preglednica 61: Ostali prihodki po dejavnostih ..................................................................................................... 83 Preglednica 62: Pregled rezultatov poslovanja 2001-2011 ................................................................................... 84 Preglednica 63: Pregled poslovnih izidov 2001 - 2011 ter prikaz korekcij poslovnih izidov (povečanje drugih prihodkov 2001 - 2009 oz. znižanje stroška najemnine 2010 in 2011) ................................................................. 85 Preglednica 64: Razporeditev terjatve do občin iz naslova uporabe sredstev javnega podjetja za financiranje sredstev v upravljanju ............................................................................................................................................ 86 Preglednica 65: Poraba najemnine v primerjavi z najemnino v ceni ..................................................................... 86 Preglednica 66: Terjatve za negativne prenose iz preteklih let ............................................................................. 87 Preglednica 67: Odplačila kreditov, za katere so bili kot vir odplačila predvideni prispevki za razširjeno reprodukcijo ........................................................................................................................................................... 87 Preglednica 68: Odprte terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ............................................................ 90 Preglednica 69: Pregled terjatev do proračunskih uporabnikov na presečiščni datum ......................................... 91 Preglednica 70: Prodane količine po dejavnostih .................................................................................................. 92 Preglednica 71: Tabela povprečnega letnega najema novih grobnih mest .......................................................... 92 Preglednica 72: Plan stroškov rednega vzdrževanja - toplota za obdobje 2012 do 2022 .................................... 95 Preglednica 73: Plan stroškov rednega vzdrževanja DOP - PLIN za obdobje 2012 do 2022 .............................. 95 Preglednica 74: Stroški rednega vzdrževanja infrastrukture v obdobju 2012 do 2022 ......................................... 96 Preglednica 75: Stroški rednega vzdrževanja v obdobju 2012 do 2022 ............................................................... 97 Preglednica 76: Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture - Energetika ...................................... 98 Preglednica 77: Obnove vodovodnih cevi v letih 2013 - 2022 .............................................................................. 99 Preglednica 78: Obnove objektov in naprav v letih 2013 - 2022 ........................................................................... 99 Preglednica 79: Potrebne obnove kanalizacijskega sistema v obdobju 2013 - 2022 ......................................... 100 Preglednica 80: Potrebne obnove objektov in naprav v obdobju 2013 - 2022 .................................................... 100 Preglednica 81: Potrebne obnove na sistemih čistilnih naprav v obdobju 2012-2022 ........................................ 101 Preglednica 82: Potrebne naložbe na pokopališko pogrebni dejavnosti v obdobju 2012 - 2022 ........................ 102 Preglednica 83: Predlagani razvojni projekti na dejavnosti oskrbe s hladilno energijo ....................................... 103 Preglednica 84: Predvidena vlaganja v vodooskrbo v letih 2012 – 2022 po sprejetem programu (občinski sveti 2008) .................................................................................................................................................................... 105 Preglednica 85: Predvidena vlaganja v odvajanje in čiščenje odplak v letih 2012 – 2022 po sprejetem programu (občinski sveti 2008) ............................................................................................................................................ 106 Preglednica 86: Analiza prihodkov KPV od leta 2012 do 2022 ........................................................................... 109 Preglednica 87: Prihodki od storitev izvajanja GJS ............................................................................................. 111 Preglednica 88: Prihodki od storitev na trgu – z uporabo infrastrukture ............................................................. 113 Preglednica 89: Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu .................................................................................... 114 Preglednica 90: Ostali prihodki ............................................................................................................................ 115 Preglednica 91: Kalkulacija za cene storitev ....................................................................................................... 116 Preglednica 92: Projekcija dviga cen oskrbe s toplotno energijo od 2012 do 2022 ............................................ 118 Preglednica 93: Projekcija dviga cen oskrbe s hladom od 2012 do 2022 ........................................................... 119 Preglednica 94: Projekcija dviga cen oskrbe z zemeljskim plinom od 2012 do 2022 ......................................... 120 Preglednica 95: Projekcija dviga cen oskrbe z vodo, odvajanjem in čiščenjem odplak od 2012 do 2022 .......... 121 Preglednica 96: Projekcija dviga cen omrežnine na vodnih dejavnostih od 2012 do 2022 ................................ 122 Preglednica 97: Terjatve za negativne prenose iz preteklih let, vključno s preveč porabljeno najemnino ......... 123 Preglednica 98: In-house storitve - Energetika ................................................................................................... 125 Preglednica 99: In-house storitve – VO - KA ....................................................................................................... 126 Preglednica 100: In-house storitve - SII .............................................................................................................. 126 Preglednica 101: Preglednica indeksa obračunanih obresti glede na strošek izvršitelja .................................... 128 Preglednica 102: Preglednica odpisanih terjatev po letih .................................................................................... 129 Preglednica 103: Preglednica koeficientov poplačljivosti po letih ....................................................................... 129 Preglednica 104: Dejanska odplačila kreditov od 2010 do 2011 (glavnic, obresti in stroškov) in ocenjena odplačila kreditov (glavnic, obresti in stroškov) od leta 2012 do 2023 ................................................................ 131 Preglednica 105: Neposredni stroški dela ........................................................................................................... 132 Preglednica 106: Neproizvodni stroški ................................................................................................................ 132


Preglednica 107: Električna energija ................................................................................................................... 133 Preglednica 108: Strošek toplotne energije ......................................................................................................... 133 Preglednica 109: Finančni odhodki ..................................................................................................................... 133 Preglednica 110: Prevrednotovalni odhodki Terjatve .......................................................................................... 134 Preglednica 111: Enkratni in letni stroški ob ustanovitvi novega javnega podjetja Energetika ........................... 137 Preglednica 112: Predvideno upokojevanje od leta 2012 - 2022 ........................................................................ 138 Preglednica 113: Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture - Energetika .................................. 142 Preglednica 114: Zbirna tabela načrtovanega oblikovanja in porabe omrežnine infrastrukture ......................... 144 Preglednica 115: Predvidena višina kredita za kohezijska projekta .................................................................... 144 Preglednica 116: Pregled realnih virov iz sredstev omrežnine infrastrukture za odplačilo kreditnih obveznosti za kohezijske projekte od 2012 do 2022 .................................................................................................................. 145 Preglednica 117: Projekcija prihodkov in stroškov do leta 2022 ......................................................................... 149

KAZALO SLIK Slika 1: Organi upravljanja in nadzora ................................................................................................................... 17 Slika 2: Organizacijska shema KPV v letu 2001 ................................................................................................... 21 Slika 3: Organizacijska shema KPV v letu 2002 ................................................................................................... 22 Slika 4: Organizacijska shema podjetja na dan 31. 12. 2011............................................................................... 25 Slika 5: Razmerje cene in kakovosti po letih ......................................................................................................... 31 Slika 6: Pregled razmerja prodaje in nabave količin toplotne energije .................................................................. 39 Slika 7: Pregled prodanih količin vodnih dejavnostih po letih ................................................................................ 40 Slika 8: Pregled upravičenih reklamacij po letih .................................................................................................... 41 Slika 9: Število okvar od leta 2007 do leta 2011 ................................................................................................... 43 Slika 10: Situacija okvar na celotnem sistemu DOT v letu 2011 ........................................................................... 43 Slika 11: Delež vodovodnih cevi po materialu ....................................................................................................... 44 Slika 12: Delež okvar na cevovodih po materialih ................................................................................................. 44 Slika 13: Število okvar na km cevovoda po materialu ........................................................................................... 45 Slika 14: Delež okvar na km cevovoda po materialu ............................................................................................. 45 Slika 15: Diagram deleža pretečene projekt. življenjske dobe cevovodov v % ..................................................... 48 Slika 16: Situacija vgrajenih AC vodovodnih cevi .................................................................................................. 49 Slika 17: Situacija netesnega kanalizacijskega omrežja ....................................................................................... 51 Slika 18: Vrednost infrastrukture ........................................................................................................................... 59 Slika 19: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe s toplotno energijo ................................................................ 59 Slika 20: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe s hladom............................................................................... 60 Slika 21: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom ............................................................. 60 Slika 22: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe z vodo................................................................................... 61 Slika 23: Vrednost infrastrukture dejavnosti odvajanja odplak .............................................................................. 61 Slika 24: Vrednost infrastrukture dejavnosti čiščenja odplak ................................................................................ 62 Slika 25: Vrednost infrastrukture pokopališko-pogrebne dejavnosti ..................................................................... 62 Slika 26: Vrednost osnovnih sredstev podjetja ...................................................................................................... 63 Slika 27: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Oskrba z vodo – povprečne cene ............ 66 Slika 31: Energija po merilniku .............................................................................................................................. 69 Slika 32: Priključna moč......................................................................................................................................... 69 Slika 33: Primerjava cen omrežnine (DN 20) – Oskrba z vodo ............................................................................. 71 Slika 34: Primerjava osnovne cene storitve – Oskrba z vodo ............................................................................... 71 Slika 35: Primerjava omrežnine (DN 20) – Odvajanje odplak ............................................................................... 73 Slika 36: Primerjava osnovne cene storitve – Odvajanje odplak .......................................................................... 73 Slika 39: Pregled prihodkov v deležih v letu 2011 ................................................................................................. 79 Slika 40: Pregled poslovnih izidov 2001 - 2011 s korekcijami (povečanje drugih prihodkov 2001 - 2009 oz. znižanje stroška najemnine 2010 in 2011) in brez korekcij ................................................................................... 85 Slika 41: Strošek porabe električne energije ......................................................................................................... 87 Slika 42: Stroški, vezani na storitve ....................................................................................................................... 88 Slika 43: Stroški zavarovanja, varovanje ............................................................................................................... 88 Slika 44: Stroški ekološke rente ............................................................................................................................ 88 Slika 45: Neproizvodni stroški ............................................................................................................................... 88 Slika 46: Stroški dela ............................................................................................................................................. 89 Slika 47: Odprte terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ....................................................................... 90


Slika 48: Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture - Energetika ................................................. 98 Slika 49: Razmere obnov in obnove cevovodnih cevi za obdobje 2013 – 2022 ................................................... 99 Slika 50: Razmere obnov in obnove objektov in naprav za obdobje 2013 – 2022................................................ 99 Slika 51: Obnove in razmerje obnov kanalizacijskih cevi za obdobje 2013 - 2022 ............................................. 100 Slika 52: Obnove in razmerje obnov objektov in naprav za obdobje 2013 - 2022 .............................................. 100 Slika 53: Potrebne obnove na sistemih čistilnih naprav v obdobju 2012 - 2022 ................................................. 101 Slika 54: Razmerje obnov na sistemih čistilnih naprav v obdobju 2012 - 2022 ................................................. 102 Slika 55: Projekcija prihodkov skupaj od leta 2012 - 2022 .................................................................................. 109 Slika 56: Projekcija prihodkov od prodaje iz cen od leta 2012 do 2022 ............................................................ 112 Slika 57: Oskrba z vodo ....................................................................................................................................... 116 Slika 58: Odvajanje odplak .................................................................................................................................. 117 Slika 59: Čiščenje odplak..................................................................................................................................... 117 Slika 60: Vodne dejavnosti skupaj ....................................................................................................................... 117 Slika 61 : Razmerje vloženih izvršilnih predlogov glede na plačano realizacijo po letih ..................................... 127 Slika 62 : Pregled odprtih terjatev v tožbah po letih ............................................................................................ 128 Slika 63 : Prikaz učinkovitosti stroškov izvršitelja z dodatno obračunanimi zamudnimi obrestmi ....................... 128 Slika 64: Dejanska odplačila kreditov od 2010 do 2011 (glavnic, obresti in stroškov) in ocenjena odplačila kreditov (glavnic, obresti in stroškov) od leta 2012 do 2023 ............................................................................... 131 Slika 65: Organizacijska shema KPV – vizija 2012 – 2022 ................................................................................. 138 Slika 66: Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture - Energetika ............................................... 142 Slika 67: Razpoložljiva najemnina za obdobje 2012 - 2022 ................................................................................ 150


1 UVOD

1.1 Namen in cilj vizije V življenju in delu podjetja je potrebno periodično pregledati in preveriti realizacijo strateških ciljev in projektov. Ugotoviti je potrebno skladnost ciljev z možnostmi, stopnjo realizacije in skladnost z razpoložljivimi sredstvi za realizacijo le-teh. Ta dokument je zato sestavljen iz dela, ki predstavlja analizo poslovanja za obdobje od 2001 do 2011 in vizije poslovanja, za obdobje od 2012 do leta 2022. V analizi obravnavamo razmere poslovanja in dosežene rezultate, v viziji pa predvsem potrebne aktivnosti, potrebna sredstva in vire za realizacijo v predvidenem obdobju. Podjetje potrebuje stališče lastnikov o predlogih aktivnosti in smereh razvoja infrastrukture in podjetja. Pri odločitvah je potrebno poudariti, da morajo biti le-te celovite, to pomeni, da če se odločamo o projektnih aktivnostih, ki jih bomo izvajali skupaj, se odločamo tudi o materialnih, finančnih in človeških virih za realizacijo teh programov. V preteklosti te odločitve niso bile usklajene, kar je privedlo do manjše realizacije projektov in nekaterih drugih aktivnosti ter do težav v poslovanju podjetja. Podjetje razpolaga z večino materialnih, človeških in deloma finančnih virov za realizacijo programov iz vizije; za slednje nam primanjkuje finančnih virov, zato so potrebne takšne odločitve in usmeritve lastnikov, ki bodo določile smeri razvoja in omogočile zagotavljanje manjkajočih virov.


1.2 Analiza obstoječega stanja Podjetje v prvi vrsti zasleduje cilj dobre oskrbe uporabnikov. Ugotovimo lahko, da oskrba na vseh dejavnostih poteka zelo dobro. Navedena ugotovitev o dobri oskrbi je podkrepljena z naslednjimi dejstvi:

- prekinitve dobave storitev so kratke; - trend reklamacij uporabnikov je v zniževanju števila reklamacij (razvidno iz dokumenta Analiza

reklamacij uporabnikov storitev in analiza kakovosti pomembnih procesov, ki se pripravlja v okviru presoje ISO standardov);

- dobavljene dobrine so kvalitetne: - oskrba s toplotno energijo, oskrba s plinom – ogrevanje na ustrezno temperaturo

(razvidno iz poročil o delu PE Energetika), - oskrba z vodo – dosledno izvajanje standarda HACCP (razvidno iz Letnega poročila

sistema HACCP), - odvajanje odpadnih voda – nemoteno odvajanje (razvidno iz poročil o delu PE

Vodovod-kanalizacija), - čiščenje odpadnih voda – dobri rezultati čistilnih naprav (razvidno iz poročil o delu

Službe za kemijsko-biološke tehnologije), - pogrebno-pokopališka dejavnost – urejenost pokopališča, kvalitetno opravljene

pogrebne storitve (razvidno iz poročil o delu PE Vodovod-kanalizacija). Poleg izvajanja gospodarskih javnih služb podjetje opravlja tudi storitve na trgu. Na centralni čistilni napravi se predeluje blato iz drugih čistilnih naprav ter jamska voda, pomije in drugi substrati. Služba za investicijski inženiring na trgu ponuja storitve inženiringa. Služba za kemijsko-biološke tehnologije opravlja laboratorijske storitve, tehnološko svetovanje, storitve dezinfekcij. Oddelki vzdrževanj PE Vodovod-kanalizacija in PE Energetika opravljajo vzdrževalna dela na komunalni infrastrukturi in tudi drugje na trgu. Podjetje za občine opravlja storitve na podlagi javnih pooblastil, in sicer izdajo soglasij in vodenje katastra. V podjetju se pripravljajo tudi občinski programi opremljanja s komunalno infrastrukturo. V obravnavanem obdobju od leta 2001 do leta 2011 stroškovne cene na dejavnostih vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda niso bile dosežene. Pred letom 2000 so bila vlaganja v osnovna sredstva komunalne infrastrukture majhna, zato je bilo nujno intenzivirati investicije v obnove ter posodobitve in v novogradnje, z namenom da se omogoči dostopnost do javne infrastrukture in da se zadovolji zakonskim zahtevam. Vir financiranja za investicije v obnove in posodobitve je bila amortizacija infrastrukture, za investicije v novogradnje pa okoljske dajatve in prispevki za razširjeno reprodukcijo. Glede na dejstvo, da je navedenih virov primanjkovalo, so bili od leta 2001 do leta 2011 najeti zelo ugodni krediti v skupni višini 13.436.799 € (najvišja obrestna mera pri najetih kreditih Euribor+1,75 odstotne točke). V letu 2007 se je zaradi začetka obratovanja nove centralne čistilne naprave znižala taksa za obremenjevanje voda, z 31. 12. 2008 so bili ukinjeni še prispevki za razširjeno reprodukcijo, kar je ob dejstvu, da cene niso omogočale oblikovanja polno obračunane amortizacije, povzročilo upad investicijskih aktivnosti. Iz virov, ki so bili na voljo, je bilo potrebno odplačevati kreditne obveznosti. Poleg tega je opazen trend zniževanja prodanih količin, kar pomeni nižje prihodke podjetja. Likvidnostne težave, s katerimi se spopada podjetje, so splet navedenih dejstev in okoliščin. Potrebno je poudariti, da podjetje izvaja aktivnosti, v zvezi z ukrepi za izboljšanje finančnega stanja podjetja. Poleg tega se iz leta v leto znižujejo obveznosti za odplačilo kreditov. Predlog finančne konsolidacije je podrobno predstavljen v posebnem poglavju.


1.3 Usmeritve lastnikov in vizija delovanja podjetja Skupščina je v letu 2006 potrdila dokument Strateški cilji in usmeritve za delo Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.

STRATEŠKI CILJI IN USMERITVE ZA DELO

Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., za obdobje od jan. 2001 do jan. 2010

(dopolnjeni na 21. redni seji skupščine 10. 8. 2006) 1 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., bo izvajalo GJS kot enovito podjetje na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. Infrastrukturni sistemi za distribucijo komunalnih dobrin in storitev ostanejo nedeljivi. 2 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., bo v prihodnosti izvajalo GJS:

- oskrba s toploto, - oskrba s plinom, - oskrba z vodo – zbiranje, čiščenje in distribucija vode, - odvajanje odplak, - čiščenje odplak ter predelava tekočin in trdnih odpadkov, - odlaganje komunalnih in nenevarnih industrijskih odpadkov do 31. 12. 2008, - upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter izvajanje pogrebnih in pokopaliških storitev, - storitve inženiring poslov ter v manjšem obsegu administrativne storitve in storitve s področja

računalniških aplikacij, - plasma tehnoloških znanj in laboratorijskih storitev.

Za upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter izvajanje pogrebnih in pokopaliških storitev se pripravi analiza in ocena smiselnosti koncesije za to GJS. 3 Razvoj dejavnosti je predviden v naslednjih smereh: 3.1 Oskrba z energijo 3.1.1 Oskrba s toploto

- Ekonomsko in tehnično-tehnološko je nesmiselno širjenje v redko poseljena območja. - Širjenje daljinskega ogrevanja samo v strnjenih naseljih, kjer je gostota odjema visoka, in sicer

> 20 MW/km2. - Dejavnosti kogeneracije, - dejavnost hlajenja s toploto.

3.1.2 Oskrba s plinom

- V redko poseljenih območjih je ekonomsko in tehnično-tehnološko smiselna energetska oskrba prebivalcev z zemeljskim plinom.

- Pripravi se predinvesticijska študija za izgradnjo plinovodov v naseljih MO Velenje, občine Šoštanj, občine Šmartno ob Paki in občine Dobrna ter ostalih občinah regije SAŠA.

- Na temelju izsledkov predinvesticijske študije se pristopi k izgradnji plinovodov. 3.2 Dejavnost zbiranja, čiščenja in distribucije vode

- Prevzem vseh lokalnih vodovodov v upravljanje, uporabo in vzdrževanje. - Izgradnja vodovodov v naseljih, kjer jih še ni, po programu RR. - Širjenje in povezovanje vodovodnega omrežja v sosednje občine. - Zagotavljanje še enega večjega vodnega vira.


- Povezovanje vodovoda Šmartno ob Paki s centralnim vodovodnim sistemom Velenje – Šoštanj.

- Intenzivno obnavljanje in posodabljanje obstoječih objektov in naprav in zaščita vodnih virov.

- Rekonstrukcija in posodobitev ČN Grmov vrh in izgradnja ČN na viru Toplica. 3.3 Dejavnost odvajanja in čiščenja odplak – izgradnja kanalizacije in ČN bo potekala skladno s programom naložb, definiranim v odlokih o PRR in lokalnem programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po naslednjem vrstnem redu:

- izgradnja kanalizacije v naseljih, ki ležijo na območju pojezerja Šaleških jezer zaradi zaščite le-teh, in povezave na CČN;

- dokončanje izgradnje centralne ČN v Šoštanju; - izgradnja II faze ČN za sistem Šmartno ob Paki (po potrebi); - izgradnja kanalizacije in malih ČN v ostalih naseljih treh občin – po lokalnem programu in

strategiji; - male čistilne naprave.

3.4 Na področju dejavnosti odlaganja odpadkov se predvideva:

- zapiranje obstoječega odlagališča po letu 2008; - pridobitev nove lokacije ali odločitev o drugem načinu ravnanja z odpadki; - izgradnja zbirnega centra in sortirnice s pripadajočimi objekti ter izgradnja kompostarne.

3.5 Pokopališče:

- realizacija strategije, sprejete maja 2006; - priprava prostorske in projektne dokumentacije za rekonstrukcijo obstoječe mrliške vežice in za

širitev pokopališča Podkraj po letu 2004; - pripravijo se investicijski programi za posamezne projekte, ki naj definirajo vire finančnih

sredstev za izvedbo projektov. 4 Nove dejavnosti:

- Oblikovati in izvesti I. fazo projekta maloprodaje električne energije na območju treh občin. - Ravnanje z odpadki:

- zgraditi področni center za ravnanje z odpadki in kompostarno za biorazgradljive odpadke;

- sortiranje komunalnih in industrijskih nenevarnih odpadkov; - prevzem in začasno skladiščenje nekaterih vrst nevarnih odpadkov.

- Predelava biološkega blata iz ČN in njim podobnih tekočih in trdnih odpadkov; - preizkus termofilne stabilizacije biološkega blata in preizkus kompostiranja stabiliziranega

blata; - plasma tehničnega in tehnološkega znanja ter laboratorijskih storitev; - varčevanje z energijo; - vodenje katastra porabe toplotne energije in porabe plina; - proizvodnja elektrike – fotovoltaika; - proizvodnja energije z obnovljivimi viri energije; - hlajenje s plinom; - hlajenje s toploto; - kogeneracija;

proizvodnja električne energije; - proizvodnja toplotne energije.

5 Obstoječa infrastruktura:

- Obnove in posodobitve se bodo izvajale skladno z dolgoročnimi razvojnimi strategijami in programi za obdobje 2000 – 2015.


6 Organizacija podjetja:

- Projekt preverjanja organiziranosti poslovnih enot in služb naj preveri smiselnost in racionalnost sedanje organizacije, in sicer:

- smiselnost ter tehnično in ekonomsko racionalnost povezovanja vzdrževanj PE Vodovod in PE Kanalizacija v eno PE vzdrževanje;

- Strokovne službe se organizirajo tako, da so uspešen servis PE znotraj podjetja ter da nudijo tudi ustrezne storitve na trgu (občine, druga posebna podjetja). Za realizacijo te usmeritve je potrebno zagotoviti optimalno kakovostno strukturo;

- analizirati in določiti obliko vodstva podjetja; - razvoj ISO standardov, standarda HACCP, akreditacija laboratorija…; - povezava z drugimi komunalnimi podjetji; - javno in zasebno partnerstvo.

7 Zagotavljanje sredstev in cenovna politika 7.1 Sredstva za razširjeno reprodukcijo za GJS (vodooskrba, odvajanje in čiščenje) se zagotavljajo z zbiranjem:

- PRR vodovod na temelju odlokov; - PRR kanalizacija na temelju odlokov; - takse za obremenjevanje voda (uredba); - dotacij iz proračuna RS; - nepovratnih sredstev Evropskih strukturnih skladov; - krediovi Ekološkega sklada RS in bank; - iz proračunov občin; - samoprispevkov občanov; - iz komunalnih prispevkov za priključitev; - iz drugih virov.

7.2 Sredstva za obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture daljinskega ogrevanja, plinovodov, vodovodov, kanalizacije in ČN, odlaganja odpadkov ter pogrebne in pokopališke dejavnosti se bodo zbirala iz naslednjih virov:

- cene komunalnih dobrin in storitev; - kreditov Ekološkega sklada in bank; - za obnove in posodobitve magistralnih vodovodov in primarne kanalizacije je lahko vir tudi

taksa in PRR, skladno z uredbo in odloki.


7.3 Dinamika porasta cen 7.3.1 V letu 2008 bodo dosežene potrebne cene (projekcija porasta cen Izhodišča za PP KPV 2007 2008), ki zagotavljajo oblikovanje ravni amortizacije skladno s potrebami (in ugotovitvami gradiva »Gospodarski položaj Komunalnega podjetja Velenje« junij 2000 in projekcija cen GN-2001, 2002). 7.3.2 Po doseganju potrebnih cen v letu 2008, bi se cene v prihodnjih letih povečale s stopnjo inflacije. Izjemoma hitreje, če bi prišlo do izrednega porasta cen toplotne energije, električne energije in goriva ali drugih vhodnih stroškov. 7.3.3 Dopušča se možnost diferenciranih cen (po lokaciji vse dejavnosti in temperaturnem režimu pri toploti). 7.3.4 KP Velenje naj zasleduje cilj, da je strošek komunalne oskrbe (toplota, voda, kanalizacija, ČN in odlaganje odpadkov) pri KP Velenje, nižji od stroška primerljivih podjetij v RS. 8 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., se zadolži, da izdela – operacionalizira s konkretnimi projekti in podatki te usmeritve do 30. 6. 2007. 9 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., se zadolži, da izdela operativni terminski plan izvedbe usmeritev do 30. 6. 2007.

Direktor: Marijan Jedovnicki, univ. dipl. inž. kem.


2 UPRAVLJANJE IN LASTNIŠTVO PODJETJA

2.1 Obstoječa zakonodaja RS Pred prikazom veljavne zakonodaje RS, ki je zavezujoča za Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., pri njegovem poslovanju, je potrebno poudariti, da je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., za izvajanje gospodarskih javnih služb, dne 26. 8. 2010, z občinami ustanoviteljicami sklenilo Pogodbo o najemu komunalne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb. Prikazana je veljavna zakonodaja RS, ki je zavezujoča za Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., pri njegovem poslovanju. Pri tem je potrebno opozoriti, da so našteti samo najpomembnejši zakonski in podzakonski predpisi, širši seznam zakonodaje pa je priložen kot priloga 1 k temu gradivu. Seznam veljavne zakonodaje:

- Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 39/06 -urad. preč. besedilo, 70/08, 108/2009), - Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/1993, 57/2011), - Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 65/2009 - uradno prečiščeno besedilo, 33/2011,

91/2011), - Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,

51/2010), - Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Ur.l. RS, št. 70/04, 8/2005, 15/2005, 71/2005,

71/2005, 120/2005, 14/2006, 66/2007, 18/2008, 10/2010, 95/2010, 62/2011, 74/2011), - Energetski zakon (Ur.l. RS, št. 27/07 - urad. preč. besedilo, 70/08, 22/10, 37/2011, 10/2012), - Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002, 57/2008), - Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur.l. SRS, št. 34/1984,

Ur.l. SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 2/2004). Seznam zakonskih podlag za izvedbo programov vodooskrbe ter sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode:

- krovna vodna direktiva Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES (+direktive, ki so združene v njen okvir);

- direktiva Sveta ES 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode; - Drinking water directive; - Nacionalni program varstva okolja; - Zakon o vodah; - Zakon o varstvu okolja; - Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda; - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; - Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe

odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; - Operativni program oskrbe s pitno vodo; - Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode; - Regionalni razvojni program Savinjske regije; - Območni razvojni program Savinjsko-Šaleške regije; - Lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje MO

Velenje; - Lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine

Šoštanj; - Lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine

Šmartno ob Paki; - Dolgoročni program naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje

odpadnih voda za obdobje 2009 – 2020 (Uradni vestnik MOV 18/2008; Uradni list Občine Šoštanj 13/2008; Uradni vestnik MOV 23/2008).

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2009108&stevilka=4888

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO5718.html













2.2 Lokalni predpisi – odloki V nadaljevanju so prikazani veljavni predpisi lokalnih skupnosti, ki so zavezujoči za Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., pri njegovem poslovanju. Pri tem je potrebno opozoriti, da so našteti samo najpomembnejši predpisi, širši seznam pa je priložen kot priloga 2 k temu gradivu. Seznam predpisov lokalnih skupnosti:

- Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, izvajanje komunalnih dejavnosti, p.o. (Uradni Vestnik MOV, št. 16/96, 24/07, 01/08, 07/11 in 07a/11 in Uradni list Občine Šoštanj 11/2007, 11/07 in 03/11);

- Odlok o ustanovitvi skupnega organa Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o. (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 4/07, 27/10, 28/10 in Uradni list Občine Šoštanj, št. 15/10);

- Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 18/2008);

- Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 3/01), - Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Šmartno ob Paki (Uradni Vestnik MOV, št.

10/98, 12/07). 2.3 Lastništvo podjetja Ustanoviteljice in lastnice Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., so:

- Občina Šmartno ob Paki; - Občina Šoštanj in - Mestna občina Velenje.

Osnovni kapital javnega podjetja po revidirani bilanci stanja per 31. 12. 1995 znaša 1.126.932,00 EUR. Ustanoviteljice in lastnice imajo naslednje osnovne vložke in poslovne deleže:

Preglednica 1: Osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljic in lastnic

Občina Šmartno ob Paki 29.300,24 EUR 2,60%

Občina Šoštanj 161.151,32 EUR 14,30%

Mestna občina Velenje 936.480,74 EUR 83,10%

OSNOVNI VLOŽEKPOSLOVNI

DELEŽ

2.4 Obstoječi organi upravljanja podjetja V skladu z Odlokom o preoblikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, izvajanje komunalnih dejavnosti, p. o. (Uradni Vestnik MOV, št. 16/96, 24/07, 01/08, 07/11 in 07a/11 in Uradni list Občine Šoštanj 11/2007, 11/07 in 03/11), Odlokom o ustanovitvi skupnega organa Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 4/07, 27/10, 28/10 in Uradni list Občine Šoštanj, št. 15/10) in Statutom Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., so organi upravljanja in nadzora podjetja:

- Svet ustanoviteljev; - Skupščina; - Nadzorni svet;

direktor.


Poleg navedenih organov opravlja nadzor nad poslovanjem podjetja tudi Revizijska družba Remona. Upravljanje in nadzor nad poslovanjem podjetja je prikazan na spodnji shemi.

družba REN

Slika 1: Organi upravljanja in nadzora

SVET USTANOVITELJEV

SKUPŠČINA

NADZORNI SVET

Revizijska družba

RENOMA

KPV


3 NALOGE PODJETJA IN ORGANIZACIJA

3.1 Cilji podjetja Zagotavljanje oskrbe prebivalcev Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki s komunalnimi dobrinami:

- oskrba s pitno vodo; - oskrba s toplotno energijo; - oskrba s hladom; - oskrba s plinom; - odvajanje odplak; - čiščenje odplak; - upravljanje, urejanje, vzdrževanje pokopališč ter izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti.

Racionalizacija poslovanja in stroškov. Enotna finančna politika na nivoju podjetja. Pregledno in sledljivo poslovanje z zagotovljenim vplivom lastnika podjetja. Izvajanje dejavnosti in poslovanja skladno z ISO, HACCP in drugimi sprejetimi standardi v podjetju. Zagotavljanje kontinuitete in razvoja komunalne infrastrukture ter podjetja:

- izvajanje projektov obnove, posodobitve in izgradnje novih kapacitet, skladno s potrjenimi strategijami, dolgoročnimi, srednjeročnimi in letnimi plani podjetja;

- izvajanje organizacijskih in razvojnih projektov na kadrovskem in ostalih poslovnih segmentih, skladno s strategijami, dolgoročnim, srednjeročnimi in letnimi plani podjetja;

- urejanje pravno formalnih temeljev za poslovanje podjetja. Priprava manjkajočih in posodobitev obstoječih aktov oziroma usklajevanje le-teh z novo zakonodajo. Priprava in usklajevanje organizacijskih predpisov, navodil in ostale potrebne delovne dokumentacije s potrebami in novo zakonodajo; razvoj ISO in drugih standardov ter osvajanje Sistema dobre prakse.

Členitev ciljev na operativne cilje in projekte – priprava elementov dolgoročnega plana JKP. V nadaljevanju povzemamo glavne operativne cilje iz Programa dela kandidata za direktorja Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., za obdobje od 15. 1. 2009 do 15. 1. 2013, september 2008 (priloga 3), in po razvojnih usmeritvah iz gradiva Strateški cilji in usmeritve za delo podjetja, 14. redne Programske konference Skupščine Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., ki je bila dne 8. 1. 2001, Strateške konference z dne 12. 9. 2007 (prilogi 4 in 5), na kateri so bili prisotni člani Skupščine KPV, Nadzornega sveta KPV in nekateri člani občinskih svetov občin lastnic KPV, dolgoročnih razvojnih strategij dejavnosti za obdobje od leta 2007 do 2020, Strategije razvoja energetike na področju občin lastnic in regije SAŠA, Nacionalnega in lokalnih programov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, Programa vodooskrbe in Strategije razvoja PP dejavnosti. Operativni cilji (projekti) so prvine dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planov. Osnutke planov bodo pripravile projektne skupine in strokovne službe podjetja. Dokončno oblikovanje planov bo potekalo v soglasju in po sugestijah lastnikov, upoštevane bodo potrebe lokalnih skupnosti in zagotovljen vpliv lastnikov na izvajanje osnovnih dejavnosti, na tekoče poslovanje, razvoj komunalne infrastrukture ter razvoj KP Velenje. Pri definiranju operativnih ciljev in planiranju bo doseženo soglasje z lastniki o naslednjih kategorijah:

- standard oskrbe (kakovost, zanesljivost); - prioritetnih projektih; - časovni dinamiki izvajanja; - načinih financiranja.


3.2 Poslovne funkcije potrebne za doseganje ciljev

Preglednica 2: Poslovne funkcije KPV

PE Energetika 101

Distribucija toplotne energije in hladu 1010

Vodenje, razvoj, investicije, tehnologija in priprava dela 101000

Distribucija toplotne energije, obratovanje 101001

Daljinsko hlajenje 101002

Oskrba z zemeljskim plinom 1011

Sistemski operater distr. omrežja ZP 101101

Dobava ZP tarifnim odjemalcem 101102

Vzdrževanje sistema daljinskega ogrevanja

Šaleške doline 1012

Distribucija toplotne energije, strojno vzdrževanje 101201

Distribucija toplorne energije, elektro vzdrževanje 101202

Distribucija toplotne energije, gradbeno vzdrževanje 101203

Distribucija toplotne energije, metrologija 101204

PE Vodovod - Kanalizacija 102

Oskrba z vodo 1022

Vodenje, razvoj, investicije, tehnologija in priprava dela 102200

Distribucija vode, obratovanje 102201

Priprava vode, obratovanje 102202

Odvajanje odplak 1023

Odvajanje odplak, obratovanje 102301

Čiščenje odplak 1024

Čiščenje odplak, obratovanje 102401

Odlaganje odpadkov 1025

Odlaganje odpadkov 102501

VO - KA Vzdrževanje 1026

VO - KA Vzdrževanje 102601

Distribucija vode - metrologije 102602

Čiščenje in predelava bioloških substratov 1027

Čiščenje in predelava bioloških substratov 102701

Pokopališko pogrebna dejavnost 1047

Obratovanje Škale 104701

Obratovanje Podkraj 104703

Strokovne službe 105

Strokovne službe 1058

Splošno kadrovski sektor 105805

Finančno računovodska služba 105806

Prodajno komercialna služba 105807

Služba informatike 105808

Služba varstva pri delu 105809

Služba za investicijski inženiring 105810

Služba za kemijsko biološke tehnologije 105812

Nabavno skladiščni oddelek 105814


4 ANALIZA STANJA V KPV OD 2001 DO 2011

4.1 Analiza širših in ožjih gospodarskih razmer Cilj gospodarske politike je stalna gospodarska rast in večje število delovnih mest - manjša brezposelnost. Vlade neposredno prispevajo k rasti in zaposlovanju tako, da spodbujajo naložbe v fizični kapital (infrastruktura), človeški kapital (izobraževanje in usposabljanje), kapital znanja (raziskave in razvoj ter inovacije) in (v manjšem obsegu) porabo na socialnem področju. V preteklih letih zasledimo pri večini držav negativne vplive gospodarske in finančne krize. Posledice teh vplivov so negativna gospodarska rast, kljub pričakovanemu pozitivnemu trendu gospodarske rasti v letu 2011, povečanje števila brezposelnih, padec BDP, zadolženost podjetij ipd. V državah jugovzhodne Evrope je bila sicer zabeležena manjša pozitivna rast gospodarske aktivnosti v letu 2011, vendar je le-ta še vedno nižja kot v letih pred krizo, saj je bilo še vedno moč zaznati nizko kreditno aktivnost bank. Tudi v Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o., smo čutili prisotnost gospodarske in finančne krize, na kateri smo se odzvali z varčevalnimi ukrepi na področju investiranja in pri ostalih stroških, ter dolžniške krize, ki se je odražala pri vseh uporabnikih komunalnih storitev, posledično s primanjkljajem likvidnostnega denarja za poplačevanje obveznosti. V zadnjem obdobju se v Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o., srečujemo s stalnim upadanjem prodanih količin in storitev in posledično zmanjševanjem prihodka iz cene. Recesiji se v prihodnje še ne bomo uspeli izogniti brez upoštevanja nadaljnjih varčevalnih ukrepov, zaradi posojilnega krča, velike zadolženosti podjetij in uporabnikov, zato se je v tem času potrebno obnašati stroškovno racionalno na vseh dejavnostih. 4.2 Kadrovska in organizacijska analiza podjetja

Podjetje je v obdobju od 2001 do 2011 opravljalo dejavnosti s področja energetike, vodooskrbe, odvajanja in čiščenja ter pogrebno-pokopališke dejavnosti. S področja energetike je podjetje izvajalo naslednje dejavnosti:

- oskrba s toploto in daljinskim hlajenjem; - oskrba z zemeljskim plinom.

S področja vodooskrbe je podjetje izvajalo naslednje dejavnosti:

- oskrba z vodo; - odvajanje odplak; - čiščenje odplak in delovanje čistilnih naprav; - upravljanje deponije za odpadke; - upravljanje s pokopališči.

Strokovne službe – za opravljanje administrativnih in drugih strokovnih nalog.


Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., je v letu 2000 prevzelo dejavnost Pogrebno pokopališke službe od podjetja PUP Velenje, d. d. Podjetje je bilo organizirano v treh poslovnih enotah in strokovnih službah, in sicer:

- Poslovna enota Energetika; - Poslovna enota Vodovod; - Poslovna enota Kanalizacija; - Strokovne službe.

Slika 2: Organizacijska shema KPV v letu 2001


Ob koncu leta 2001 je prišlo v podjetju do reorganizacije. V eno enoto sta se združili poslovna enota Vodovod in poslovna enota Kanalizacija, v sklopu strokovnih služb pa se je oblikovala nova služba - služba Kemijsko-biološka tehnologija. Po združitvi enot v letu 2001 je organizacija podjetja v letu 2002 navedena v spodnji shemi. V obdobju 1997 – 2001 je podjetje zaposlovalo manjkajoči strokovni kader.

Slika 3: Organizacijska shema KPV v letu 2002

Za opravljanje navedenih dejavnosti je bilo v letu 2001 v podjetju zaposlenih 193 delavcev z naslednjo izobrazbeno strukturo:

Preglednica 3: Zaposleni in stopnja izobrazbe v podjetju v letu 2001

Stopnja izobrazbe moški ženske SKUPAJ

I. 21 0 21

II. 3 2 5

III. 8 0 8

IV. 47 5 52

V. 49 21 70

VI. 11 5 16

VII. 13 8 21

SKUPAJ 152 41 193


Preglednica 4: Primerjava izobrazbene strukture 31.12.2001 – 31.12.2005

moški ženske SKUPAJ moški ženske SKUPAJ

I. 21 0 21 19 0 19

II. 3 2 5 2 2 4

III. 8 0 8 5 0 5

IV. 48 5 53 54 4 58

V. 49 22 71 52 28 80

VI. 11 5 16 18 7 25

VII. 13 8 21 11 12 23

SKUPAJ 153 42 195 161 53 214

Stopnja

izobrazbe

31.12.2001 31.12.2005

Starostna struktura zaposlenih december 2003 Na podlagi analize starostne strukture zaposlenih smo v podjetju pripravili projekcijo upokojevanja in posledično združevanja posameznih delovnih mest na nivoju podjetja.

Preglednica 5: Starostna struktura zaposlenih – december 2003

Organ. enota Moški (št./povp.st) Ženske (št./povp.st.) Skupaj (št./povp.st.)

Energetika 66 / 42 let 4 / 43 let 70 / 42 let

VO-KA 57/ 40 let 6 / 40 let 63 / 40 let

PPD 4 / 45 let - 4 / 45 let

Strokovne službe 29 /45 let 39 /38 let 68 / 41 let Gibanje zaposlenih

Preglednica 6: Gibanje zaposlenih v obdobju 2001 - 2012

LETO ZAČETEK DRPRENEHANJE

DR

STANJE KONEC

LETA

2001 10 5 193

2002 14 8 199

2003 14 9 204

2004 7 6 205

2005 11 2 214

2006 15 5 224

2007 13 9 228

2008 6 16 218

2009 4 9 213

2010 8 20 201

2011 12 4 209

29.2.2012 0 5 204 Od skupaj 57 delavcev, ki so lahko uveljavljali starostno upokojitev odpade na posamezne organizacijske enote naslednje število: - PE Energetika 23 delavcev; - PE VO-KA 14 delavcev; - Strokovne službe 20 delavcev.


Na podlagi projekcije upokojevanja smo v podjetju pridobili podatke, za katera delovna mesta so potrebne nove zaposlitve, katera delovna mesta pa bomo združevali. Kolegij direktorja KPV je zavzel stališče, da se združujejo vodilna delovna mesta v podjetju, v izogib dodatnega zaposlovanja vodilnega kadra in povečanja stroška plač. Po odhodu vodje službe kemijsko-biološka tehnologija (KBT), ki je bil v podjetju zaposlen z individualno pogodbo, je zadolžitve tega delovnega mesta prevzela delavka brez individualne pogodbe. Omenjena delavka je obenem prevzela tudi zadolžitve delovnega mesta vodenja dejavnosti čiščenja odplak; delavec s tega delovnega mesta se je upokojil. S to združitvijo dveh delovnih mest smo dosegli manjši strošek plač. Prav tako je ob odhodu vodje pogrebno pokopališke dejavnosti (PPD), ki je bil v podjetju zaposlen z individualno pogodbo, zadolžitve tega delovnega mesta prevzela delavka brez individualne pogodbe, poleg vodenja sektorja za odvajanje odplak. Tudi tako smo dosegli manjši strošek plač. Delovna mesta so se združevala tudi na poslovni enoti Energetika, in sicer štiri delovna mesta zaradi upokojitev. S tem smo zmanjšali število zaposlenih in strošek plač v PE Energetika. Na poslovni enoti VO-KA smo poleg omenjenih združitev dveh vodilnih delovnih mest združevali tudi delovna mesta na področju sektorja obratovanja in na področju vodenja razvoja investicij in tehnologij. V strokovnih službah smo združevali dela na področju ISO standardov, arhive in soglasij, kot delovna presežka pa sta z odpravnino zapustila podjetje dva delavca s službe informatika. Z vsemi navedenimi združitvami delovnih mest smo zniževali število zaposlenih in s tem strošek plač.


Na dan 31. 12. 2011 je v podjetju zaposlenih 209 delavcev. Organizirani smo v dveh poslovnih enotah in strokovnih službah. Poslovna enota Energetika izvaja naslednje dejavnosti:

- oskrba s toploto, - oskrba s plinom; - oskrba s hladom.

Poslovna enota Vodovod - kanalizacija izvaja naslednje dejavnosti:

- oskrba z vodo; - odvajanje odplak; - čiščenje odplak in delovanje čistilnih naprav; - upravljanje s pokopališči; - sektor zaprto odlagališče in kompostarna.

Strokovne službe – za opravljanje administrativnih in drugih strokovnih nalog. Organizacijska shema KPV - december 2011

Strokovne službe

PE Energetika

PE Vodovod Kanalizacija

Štabne službe

Služba VZPDSektor strojnega

vzdrževanja - Šoštanj

Služba KBT

Sektor EŠV - MRK

Sektor gradbenega

vzdrževanja Sektor vzdrževanja

Služba za investicijski

inženiring

Sektor distribucije

toplote Sektor EJV

Sektor čiščenja

odplak Sektor PPD

Sektor strojnega

vzdrževanja - Velenje

Sektor metrologije

Sektor distribucije

zemeljskega plina

DIREKTOR

Notranja kontrola

PE ENERGETIKA

Splošno kadrovski

sektor

STROKOVNE

SLUŽBE

Služba informatike

Plan in analize

Sektor zajema in

priprave vode

Sektor odvajanja

odplak

Prodajno

komercialna služba

PE VODOVOD -

KANALIZACIJA

Vodenje Tehnične službe

Finančno

računovodska služba

Pomočnik direktorja

Sektor distribucije

vode

Slika 4: Organizacijska shema podjetja na dan 31. 12. 2011


Preglednica 7: Število zaposlenih po organizacijskih enotah in službah na dan 3. 1. 2012 (204 zaposlenih)

101 PE EN 57 102 PE VO-KA 66 105 STROK. SLUŽBE 81

1010 OSKRBA S TOPLOTO 17 1022 OSKRBA Z VODO 22 105805 Splošno kadrovski sektor 24

101000 vodenje, razvoj 4 102200 vodenje, razvoj 8 105806 Finančno računovodska služba 10

101001 distr. topl., obratov. 13 102201 distr. vode, obrat. 5 105807 Prodajno komercialna služba 15

1011 OSKRBA S PLINOM 0 102202 priprava vode, obrat. 9 105808 Služba informatike 10

101101 distr. plina, obratov. 0 1023 ODVAJANJE ODPLAK 8 105809 Služba varnosti in zdravja pri delu 1

1012 VZDRŽEVANJE 40 102301 odvaj.odpl., obrat. 8 105810 Služba za investicijski inženiring 14

101201 distr.topl., stroj. vzdr. 21 1024 ČIŠČENJE ODPLAK 10 105812 Služba kemijsko biološke tehnologije 7

101202 distr.topl, elektro vzd. 12 102401 čišč. odpl., obrat. 10

101203 distr.topl, gradb. vzdr. 2 1025 ODLAGANJE ODPAD. 0

101204 distr.topl, metrologija 5 102501 odlag. odpad., obrat. 0

1026 VO-KA VZDRŽEV. 19

102601 vzdrževanje 17

102602 distr.vode, metrologija 2

1027 ČIŠČENJE IN PREDELAVA BIOLOŠKIH SUBSTRATOV 3

102701 čiščenje in predelava bioloških substratov 3

1047 4

104703 Obratovanje Podkraj 4

Preglednica 8: Primerjava izobrazbene strukture 31. 12. 2005 – 31. 12. 2011

moški ženske SKUPAJ moški ženske SKUPAJ

I. 19 0 19 10 0 10

II. 2 2 4 3 1 4

III. 5 0 5 7 0 7

IV. 54 4 58 41 1 42

V. 52 28 80 42 23 65

VI. 18 7 25 24 13 37

VII. 11 12 23 15 25 40

VIII. 0 0 0 3 1 4

SKUPAJ 161 53 214 145 64 209

Stopnja izobrazbe

31.12.2005 31.12.2011

V tem obdobju se je podjetje strateško odločilo za investicijski ciklus. Zato je bilo potrebno zagotoviti finančna sredstva in človeške vire. V obdobju od leta 2000 do 2011 je podjetje zaposlenim omogočalo izobraževanje ob delu. Tako smo pridobili višji nivo izobrazbene strukture in s tem višjo strokovnost zaposlenih. Strokovni izpiti in licence v podjetju na dan 31. 12. 2011 V podjetju imajo zaposleni naslednje opravljene strokovne izpite:

- gradbena stroka 15 delavcev; - strojna stroka 10 delavcev; - elektro stroka 3 delavci; - upravna stroka 8 delavcev; - varstvo in zdravje pri delu 2 delavca; - tehnično tehnološka stroka 2 delavca;

geodetska stroka 1 delavec; - strokovni naziv preizkušeni računovodja 1 delavec.


- Ostale licence: - varilci 10 delavcev; - vozniki tovornih vozil 7 delavcev.

V podjetju imajo zaposleni skupaj 42 strokovnih izpitov in 17 licenc. To kaže na visoko strokovnost zaposlenih v podjetju.

Preglednica 9: Starostna struktura zaposlenih januar 2012

Organ. enota

Moški

(št./povp.st) Ženske (št./povp.st.) Skupaj (št./povp.st.)

Energetika 56 / 45 let 4 / 51 let 60 / 45 let

VO-KA 59 / 44 let 7 / 43 let 66 / 43 let

Strokovne službe 30 / 43 let 52 / 40 let 82 / 41 let 4.3 Analiza prodajnega in nabavnega trga Učinkovita, zanesljiva in k uporabnikom usmerjena javna služba je pomemben dejavnik vsake ekonomije. Pogosta oblika zagotavljanja gospodarskih javnih služb je javno podjetje, ki ga država ali lokalna skupnost ustanovi, da bi uresničevala družbene cilje. Delovanje javnega podjetja je usmerjeno predvsem v redno in kakovostno zagotavljanje javnih dobrin, ki morajo biti pod enakimi pogoji dostopne vsem uporabnikom. Kakovost storitev je povezana z osredotočenjem na uporabnika in z njegovega vidika temelji na razmerju med tem, kaj in na kakšen način mu je bilo posredovano in kaj je pričakoval. O kakovosti storitev lahko govorimo le, ko uporabniku glede na njegova pričakovanja posredujemo izvrstno storitev. Za uspešno poslovanje podjetja ima zadovoljstvo uporabnika pomembno vlogo, saj odločilno prispeva k njegovi pripravljenosti za nadaljnje sodelovanje s podjetjem. Vsako uporabnikovo soočenje s storitvijo prispeva v procesu njenega izvajanja k splošnemu zadovoljstvu uporabnika in verjetna posledica dolgotrajnega zadovoljstva je zvestoba uporabnika. Zadovoljstvo in zvestoba sta med seboj tesno povezana predstavnika ter skupaj predstavljata pomemben kapital, ki omogoča podjetju stabilno in uspešno poslovanje. Nabavni trg se spreminja, tako da bo potrebno v prihodnje vkalkulirati v planske postavke dobav materiala in storitev večji nabavni strošek za oskrbovanje vzdrževanja komunalne infrastrukture, saj se bo v nasprotnem primeru zmanjšala kvaliteta vgrajenih materialov in storitev, kar posledično privede do slabše kvalitete in večjega števila okvar. Najvišje kotirajo pogodbeni dobavitelji, ki poleg osnovnih zahtev izpolnjujejo tudi vse posebne zahteve, ki se vežejo na kvaliteto oskrbe odjemalcev Šaleške doline. Z namenom izvajanja nenehne in nemotene oskrbe imamo pri dveh dobaviteljih, ki sta ključna za zagotavljanje vzdrževanja komunalne infrastrukture in za dobavo blaga, zagotovljeno 24 urno pripravljenost in polurno dosegljivost. Vsi pogodbeni dobavitelji blaga, ki vrednostno v letu 2011 pokrivajo preko 85 % nabave blaga, zagotavljajo izdobave v skladu s tehnično tehnološkimi karakteristikami, ki jih zahteva sistem kakovosti ISO 9001. Vse omenjene zahteve v zvezi z osnovno usposobljenostjo, ki jih pokriva 42. člen ZJN, kakor tudi vse posebne zahteve, ki so posledica specifike vzdrževanja komunalne infrastrukture, so zajeta v vsakem razpisanem in evidentiranem javnem naročilu. Opažamo, da so pridobljene nabavne cene za material in storitve, ki jih pridobimo na podlagi javnih naročil (ob pogojevanju kvalitete), v večini primerov ugodne, kljub temu, da imamo razpisan visok delež kompenzacij v načinu poravnavanja obveznosti (tudi do 70 %)


4.4 Analiza prodanih komunalnih dobrin in storitev 4.4.1 Analiza gostote odjema PE Energetika Z analizami gostote odjema toplotne moči se želi predstaviti eden od možnih kriterijev ekonomičnosti izvedbe energetskih sistemov daljinskih ogrevanj. Na osnovah referenčne strokovne literature iz področja DOT je že več desetletij poznan tehnični in ekonomski kriterij gostote odjema toplotne moči na enoto km2 oskrbovanega bivalnega območja. Za ustrezno gostoto odjema moči je določena vrednost 20 MW/km2. Iz priložene grafične in analitične preglednice je razvidno, da se ta ekonomski kriterij dosega le na obarvanih območjih Šaleške doline, vse kar pa je obarvano sivo pa ta ekonomski kriterij ni dosežen (prilogi 6 in 7). PE Vodovod - kanalizacija Temeljna značilnost upravljanja vodovodnega in kanalizacijskega sistema v zadnjih dvajsetih letih je zmanjševanje prodanih količin pitne vode, ki je tudi osnova za obračun odvajanja in čiščenja odplak, ter povečevanje obsega obeh komunalnih sistemov tudi na območja redkejše poselitve.

Preglednica 10: Osnovni fizični kazalci vodooskrbnega sistema

Kazalec 1990 2011 Indeks 11/90

Skupna dolžina cevovodov v m 1 445.000 639.151 1,44

Št. oskrbovanih prebivalcev 38.000 43.147 1,14

Št. vodovodnih priključkov 4.811 7.268 1,51

Prodana količina pitne vode v m3 5.728.133 3.111.077 0,54 Posledica intenzivnega širjenja komunalnih omrežij na manj poseljena območja je manjša gostota odjema, ki je trenutno že pod empirično določeno mejo racionalne rabe prostora ( 6,5 m3/leto/m1).

Preglednica 11: Primerjava gostote odjema - vodooskrba

LetoProdane

količine

Dolžina

vod.omrežja

Gostota

odjema

Padec gostote

odjema

m3/leto m 1 m3/m1 %

1987 6.559.841 445.000 14,7

2010 3.249.688 637.301 5,1 65,4

2011 3.111.077 639.151 4,9 67,0

MOV 2.464.790 369.594 6,70

ŠOŠ 530.607 199.419 2,70

ŠMP 115.680 70.138 1,65

Gostota odjema na vodooskrbnem sistemu KPV

Majhna gostota odjema povečuje fiksne stroške obratovanja in vzdrževanja vodooskrbnega sistema na prodan m3, saj moramo zagotavljati nemoteno oskrbo na vedno večjem omrežju ob manjših prihodkih (zaradi upadanja prodanih količin). Podobno je stanje tudi na dejavnosti odvajanja odplak, saj se je v zadnjih 10 letih kanalizacijsko omrežje močno razširilo predvsem na redkeje poseljena območja okolice šaleških jezer, s čimer so se dolgoročno zaščitila že močno ogrožena jezera.


Preglednica 12: Osnovni fizični kazalci kanalizacijskega sistema

Kazalec 1996 2011 Indeks 11/96

Skupna dolžina kan. omrežja v m 1 121.300 192.481 1,59

Število oskrbovanih prebivalcev 24.393 34.130 1,40

Število priključkov 4.120 7.262 1,76

Obračunane količine v m3 4.410.934 2.550.592 0,58 Zaradi hkratnega padca obračunanih odvedenih količin se je močno zmanjšala gostota odjema, kar pomeni, da na meter omrežja odvedemo bistveno manj odpadne vode na leto kot v preteklosti.

Preglednica 13: Primerjava gostote odjema - kanalizacija

Leto Prodane

količine

Dolžina

vod.omrežj

a

Gostota

odjema

Padec

gostote

odjema

m3/leto m 1 m3/m1 %

1996 4.410.934 121.300 36,4

2010 2.670.127 187.571 14,2 60,9

2011 2.550.592 192.481 13,3 63,6

MOV 2.120.688 132.167 16,00

ŠOŠ 387.514 50.624 7,70

ŠMP 42.390 9.690 4,40

Gostota odjema na kanalizacijskem sistemu KPV

4.4.2 Analiza oskrbe uporabnikov Danes imajo uporabniki javnih storitev, ne glede na to, kako zadovoljni so, le malo možnosti pri izbiri ponudnikov storitev, kar nikakor ni utemeljen argument za nezadostno vlaganje v večje zadovoljstvo uporabnikov. Cilj podjetja je, da s kakovostno oskrbo pri veliki večini uporabnikov dosežemo zadovoljstvo z našimi storitvami. Pri ugotavljanju kakovosti oskrbe za dejavnost oskrbe s pitno vodo je razvidno, da kar 59,0 % anketiranih uporabnikov meni, da je kakovostna oskrba, oskrba brez prekinitev dobav, 38,5 % uporabnikov je mnenja, da prekinitve 1 – 3 krat letno še predstavljajo kakovost oskrbe. Za dejavnost oskrbe s toplotno energijo 59,1 % anketiranih uporabnikov meni, da prekinitve 1 – 3 krat letno predstavljajo kakovostno oskrbo, kar predstavlja spremembo v primerjavi s preteklim letom, ko je bilo 53,2 % uporabnikov mnenja, da najvišjo kakovost predstavlja oskrba brez prekinitev dobav. Za dejavnost oskrbe z zemeljskim plinom je 61,5 % uporabnikov mnenja, da je dobava zemeljskega plina brez prekinitev dobav najbolj kakovostna oskrba.


Preglednica 14: Pregled kakovosti oskrbe komunalnih storitev

2009 2010 2011

BREZ PREKINITEV 61,9 61,2 59,0

PREKINITEV 1-3X LETNO 34,9 38,8 38,5

VEČ KOT 3X LETNO 3,2 0,0 2,6

2009 2010 2011




2009 2010 2011




KAKOVOST OSKRBE PO

PREKINITVAH DOBAV

KAKOVOST OSKRBE PO

PREKINITVAH DOBAV

OSKRBA S PITNO VODO V DELEŽU

OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO V DELEŽU

KAKOVOST OSKRBE PO

PREKINITVAH DOBAV

OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM V DELEŽU

Iz analize zadovoljstva uporabnikov po dejavnostih je razvidno, da je večina uporabnikov zelo zadovoljnih s posameznimi storitvami, in sicer je 40,8 % zelo zadovoljnih z oskrbo s pitno vodo, 36,1 % z oskrbo z daljinsko toploto, 36,3 % z zemeljskim plinom in 28,1 % z odvajanjem in čiščenjem odplak. V primerjavi s preteklo analizo se je izboljšal delež zelo zadovoljnih uporabnikov na vseh dejavnostih.

Preglednica 15: Pregled zadovoljstva uporabnikov po dejavnostih

DEJAVNOST

JAVNEGA PODJETJA % % %

1 OSKRBA S PITNO VODO 40,83 59,17 0,00

2 OGREVANJE PROSTOROV 36,11 60,19 3,70

3

OGREVANJE Z ZEMELJSKIM

PLINOM 36,36 54,55 9,09

4

OSKRBA ODVAJANJA IN

ČIŠČENJA ODPLAK 28,13 67,71 4,17

DEJAVNOST

JAVNEGA PODJETJA % % %

1 OSKRBA S PITNO VODO 57,80 42,20 0,00

2 OGREVANJE PROSTOROV 53,09 46,91 0,00

3

OGREVANJE Z ZEMELJSKIM

PLINOM 60,00 40,00 0,00

4

OSKRBA ODVAJANJA IN

ČIŠČENJA ODPLAK 45,88 49,41 4,71

ZELO ZADOVOLJEN 2011 ZADOVOLJEN 2011 NEZADOVOLJEN 2011

ZELO ZADOVOLJEN 2010 ZADOVOLJEN 2010 NEZADOVOLJEN 2010

Pri spremljanju cen v primerjavi s kakovostjo oskrbe je razvidno, da so uporabniki zadovoljni z razmerjem cene za kakovost, ki jo nudimo; je pa zanimiv podatek, da so uporabniki pripravljeni plačati več za večjo kakovost, po drugi strani pa glede na splošno prepričanje o dragih javnih dobrinah relativno majhen delež uporabnikov meni, da bi za isto kakovost morali plačati nižjo ceno, kot tudi tistih, ki bi bili pripravljeni za nižjo ceno sprejeti nižjo kakovost.


Preglednica 16: Koliko so uporabniki pripravljeni plačati za kakovost ? Leto 2006 2008 2009 2010 2011

RAZMERJE CENE/KAKOVOST % % % % %

A višja cena za večjo kakovost 53,8 53,9 58,0 54,6 52,8

B srednja cena za srednjo kakovost 30,8 27,7 35,8 37,0 40,8

C nižja cena za nižjo kakovost 15,4 18,4 6,2 8,4 6,3

13

0

10

20

30

40

50

60

višja cena za večjo kakovost srednja cena za srednjo kakovost

nižja cena za nižjo kakovost

2006 2008 2009 2010 2011

Slika 5: Razmerje cene in kakovosti po letih

PE Energetika Uporabnikom toplotne energije zagotavljamo energetsko oskrbo, ki je v primerjavi s povprečno specifično porabo toplotne energije (KWh/m2/leto) za 100 % višja od povprečja v RS. Uporabnikom toplote zagotavljamo več kot 97 % časa obratovalno razpoložljivost in zanesljivost energetskega sistema daljinskega ogrevanja. Do prekinitev dobave toplotne energije na celotnem sistemu lahko pride zaradi izpada naprav za proizvodnjo v TEŠ in v času trajanja rednih letnih remontnih del na sistemu DOT. Dogajajo se tudi prekinitve dobave toplotne energije za manjše dele sistema ali posamezno oskrbovalno območje zaradi okvar na distribucijskem omrežju. Okvare odpravimo v najkrajšem možnem času, skladno z določili Splošnih pogojev za dobavo. Zagotavljamo racionalno in nadzorovano nabavo toplotne energije na pragu TEŠ, na najnižjem možnem temperaturnem režimu obratovanja. Dejanske distribucijske izgube toplotne energije smo bistveno racionalizirali tako z rekonstrukcijami izolacijskih obodov kot z rekonstrukcijami podpornih konstrukcij. Z rekonstrukcijo CEP – 70 MW in črpališča 110 MW z vgradnjo sodobne opreme (frekvenčna regulacija) smo dosegli več kot 40 % prihranek pri porabi električne energije. Prav tako smo z vgradnjo sodobne kvalitetne opreme znižali stroške vzdrževanja. Uporabnikom zemeljskega plina zagotavljamo skoraj 100 % časa obratovalno razpoložljivost in zanesljivost energetskega sistema zemeljskega plina. Do prekinitev dobave zemeljskega plina na celotnem sistemu prihaja zaradi težav pri dobavitelju Geoplin, d. d. Okvare odpravimo v najkrajšem možnem času, skladno z določili Splošnih pogojev za dobavo. Oskrbo s hladilno energijo izvajamo v obdobju od aprila do sredine septembra. Hladilni sistem tako obratuje v naprej dogovorjenih dnevnih terminih, in sicer okoli 1500 ur letno.


Z lastnimi vzdrževalci uspevamo servisirati (obnoviti) veliko dotrajane energetske in regulacijske opreme (armatur, črpalk in izmenjevalnikov toplote, regulatorjev), kar bistveno vpliva na zniževanje stroškov nabave nove opreme. PE Vodovod - kanalizacija V poslovni enoti Vodovod - kanalizacija izvajamo dejavnosti oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter pogrebno-pokopališko dejavnost na območju MO Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. V manjšem obsegu opravljamo javno vodooskrbo prebivalstva tudi v sosednjih občinah Mozirje, Žalec, Polzela, Dobrna in Mislinja. Temeljna naloga PE VO-KA je zagotavljanje nemotene, kvalitetne in varne komunalne oskrbe, poleg te osnovne naloge pa je naša naloga tudi ustrezno gospodarjenje z najeto komunalno infrastrukturo. To pomeni predvsem zagotavljanje dolgoročne zanesljivosti komunalnih sistemov in ohranjanje oz. povrnitev vrednosti premoženja komunalne infrastrukture. Te cilje je mogoče dosegati le z rednimi obnovami, posodobitvami ter razvojem in varovanjem javne infrastrukture. Posebej velja poudariti, da v skladu z delitveno bilanco, sklenjeno med lastniki infrastrukture, le-to upravljamo po načelu enotnosti in nedeljivosti sistemov. To pomeni, da veljajo na območju vseh treh občin enake cene komunalnih storitev, kakor tudi da vsa vzdrževalna in obnovitvena dela izvajamo izključno po kriterijih tehničnih prioritet in zagotavljanja nemotene oskrbe. Oskrba z vodo

Preglednica 17: Tehnična struktura vodooskrbnega sistema

1990 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011Indeks

11/10

Indeks

11/05

Indeks

11/90

Skupna dolžina cevovodov v m 445.000 501.697 601.638 609.008 619.274 626.715 631.989 637.301 639.151 1,00 1,06 1,44

Št. vodohranov 29 62 70 70 70 70 70 70 69 0,99 0,99 2,38

skupni volumen v m3 10.180 12437 13.078 13.159 13.423 13.423 13.423 13.423 13.423 1,00 1,03 1,32

Št. črpališč 21 45 54 54 53 54 54 52 52 1,00 0,96 2,48

skupna moč črpalk v kW 470 820 819 930 955 760 760 741,3 712 0,96 0,87 1,51

skupna črpalna zmogljivost v l/s 357 490 421 419 461 470 470 472,7 468,5 0,99 1,11 1,31

Št. zajetij in vrtin 23 29 33 33 34 33 33 33 33 1,00 1,00 1,43

min.izdatnost v l/s 268 216 272 315 270 279 275 249 240 0,96 0,88 0,90

max.izdatnost v l/s 604 632 565 536 595 647 713 580 534 0,92 0,95 0,88

sre.izdatnost v l/s 367 398 419 400 417 418 410 390 339 0,87 0,81 0,92

Št. hidrantov 427 644 707 711 751 766 773 787 787 1,00 1,11 1,84

Št. razbremenilnikov 10 13 16 16 16 16 16 16 16 1,00 1,00 1,60

Št. reducirnih ventilov 47 61 121 126 128 131 140 142 142 1,00 1,17 3,02

Velikost varstvenih pasov v ha 2.354 2354 2.153 2.153 2.153 2.153 2.153 2.153 2.153 1,00 1,00 0,91

Št. oskrbovanih prebivalcev 38.000 41500 42360 42.520 43.178 43.277 43.312 43.380 43.147 0,99 1,02 1,14

Št. vodovodnih priključkov 4.811 5890 6613 6790 6857 6956 7034 7191 7268 1,01 1,10 1,51

Na vodooskrbni sistem je trenutno priključenih 96 % vseh prebivalcev treh občin Šaleške doline.

Preglednica 18: Stanje priključenosti prebivalstva

Št. oskrbovanih prebivalcev-vodooskrba 2011

Občina št. vseh.preb. Stalno št. priklj.preb. št. nepriklj.preb. % priklj.

MO Velenje 33.114 32.448 666 98,0

Šoštanj 8.612 7.625 987 88,5

Šmartno ob Paki 3.239 3.074 165 94,9

Skupaj 44.965 43.147 1.818 96,0


Obseg in zahtevnost oskrbovanja prebivalstva se odraža tudi v dejstvu, da se najnižji uporabnik nahaja na nadmorski višini 305 m, najvišji uporabnik pa na koti 1065 metrov nadmorske višine. Skoraj 50 % vse zajete pitne vode, gre za skoraj 1.500.000 m3 pitne vode, moramo zato prečrpati, ponekod tudi štirikrat. Hitri širitvi vsega komunalnega omrežja (v zadnjih dvajsetih letih se je fizični obseg sistema vodooskrbe povečal za skoraj 50 %), žal niso sledile prodane količine pitne vode.

Preglednica 19: Padec prodaje pitne vode

Leto IP ŠP Skupaj

1987 - 2011 79,20% 21,00% 52,60%

2000 - 2011 57,90% 17,20% 30,20%

Padec prodaje pitne vode

Zaradi stalnega upadanja prodanih količin pitne vode, še posebej na segmentu industrijske potrošnje z višjo ceno, ter zmanjševanja gostote odjema se zmanjšuje prihodek, fiksni stroški ostajajo enaki, specifični stroški na m3 prodane vode pa naraščajo. Kvaliteta oskrbe uporabnikov je na visokem nivoju. Evropska zakonodaja je prinesla strožje kriterije kakovosti pitne vode ter uvedbo novih obveznih delovnih aktivnosti v proces oskrbe s pitno vodo (uvedba in izvajanje sistema HACCP in drugih aktivnosti). Z vzpostavitvijo notranjih kontrol in enotnega sistema spremljanja reklamacij in okvar, danes že 80 % vseh reklamacij odkrijemo znotraj procesa vodooskrbe, preden se le-te kot motnja v oskrbi manifestirajo pri uporabnikih. Z odgovornim izvajanjem vseh aktivnosti procesa vodooskrbe, še posebej spremljajočih higienskih programov sistema HACCP, na področju kvalitete dobavljene pitne vode že nekaj let dosegamo pod 1 % neustreznih vzorcev vode (slovensko povprečje za velike sisteme je okoli 8 %). Prav tako je zelo visoka obratovalna razpoložljivost vodooskrbnega sistema, ki presega 95 % časa obratovanja sistema.


Odvajanje odplak

Preglednica 20: Tehnična struktura kanalizacijskega sistema Dolžina kanalizacijskega omrežja v m 1995 2010 2011 Indeks 11/95 Indeks 11/10 Upravljavec

V našem upravljanju

Magistralno omrežje [m] 6.629 6.605 6.605 1,00 1,00 KP Velenje

Primarno omrežje [m] 10.419 23.012 23.013 2,21 1,00 KP Velenje

Sekundarno omrežje [m] 84.452 127.541 131.607 1,56 1,03 KP Velenje

Skupaj v upravljanju KPV [m] 101.500 157.158 161.225 1,59 1,03

Meteorna kanalizacija [m] 27.349 30.413 31.256 1,14 1,03 Občine

Skupaj: uprav. KPV in meteor.kanal(m] 128.849 187.571 192.481 1,49 1,03

V upravljanju KP in občin [m] Indeks 11/05 Indeks 11/10

Hišni priključki [m] 115.844 114.663 1,75 0,99 Lastniki prikl.

Cestna kanalizacija [m] 7.494 7.444 1,05 0,99 Upravljavci cest

Opuščena kanalizacija [m] 9.783 10.605 2,40 1,08 KP Velenje

Skupaj [m]: 133.121 132.712 1,72 1,00

Ostali podatki Indeks 11/95 Indeks 11/10

Število razbremenilnikov [št. objektov] 23 32 34 1,48 1,06

Število prečrpališč [št. objektov] 3 8 8 2,67 1,00

Inštalirana moč vseh črpalk v [kW] 90 219 219 2,43 1,00

Skupna zmogljivost črpalk [l/s] 196 428 428 2,18 1,00

Letna količina prečrpane vode [m3] 1.354.590 995.937 0,74

Priključki in oskrbovani prebivalci Indeks 11/95 Indeks 11/10

Število oskrbovanih prebivalcev 24.393 33.037 34.130 1,40 1,03

Število priključkov 4.120 7.029 7.262 1,76 1,03 Na sistem javne kanalizacije s čistilno napravo je trenutno priključenih 76,0 % vseh prebivalcev treh občin Šaleške doline, pri čemer znaša procent opremljenosti za MOV celo 86,5 %, kar predstavlja eno izmed najvišjih stopenj opremljenosti lokalnih skupnosti v državi.

Preglednica 21: Stanje priključenosti prebivalstva - odvajanje odplak

Število priključenih prebivalcev-odvajanje in čiščenje 2011

Občina št. vseh.preb. št. priklj.preb. št. nepriklj.preb. % priklj.

MO Velenje 33.114 28.628 4.486 86,5

Šoštanj 8.612 4.643 3.969 53,9

Šmartno ob Paki 3.239 812 2.427 25,1

Skupaj 44.965 34.083 10.882 75,8 Obratovalno stanje kanalizacijskega sistema je v tem trenutku takšno, da z obstoječimi vzdrževalnimi ekipami ter sistemskim rednim vzdrževanjem zagotavljamo v pretežni meri nemoteno odvajanje komunalne odpadne vode. Operativne aktivnosti so, ob pomanjkanju sredstev za potrebne obnove, usmerjene v redne preventivne preglede objektov in naprav ter predvsem znanih kritičnih točk kanalizacijskega omrežja, čiščenje in snemanje kanalov s TV kamero, deratizacijo ter na najnujnejša vzdrževalna dela, kar se odraža v visoki obratovalni sposobnosti in malemu številu reklamacij. Občasne težave pri odvajanju komunalne odpadne vode uporabnikom predstavljata preobremenjeno mešano kanalizacijsko omrežje Velenje-Šoštanj in manjkajoče zadrževanje in razbremenjevanje odpadne vode ob padavinah. To je posledica pretiranega, stihijskega priključevanja meteornih in zalednih voda v kanalizacijski sistem v preteklosti ter velikega obsega netesnega kanalizacijskega sistema v mestih Velenje in Šoštanj (48,5 %).


Pri tem je potrebno poudariti, da v nasprotju z vodooskrbo netesnost kanalizacijskega sistema nima posebnega vpliva na motnje oskrbe prebivalstva, ima pa velik vpliv na onesnaževanje okolja, saj gre za najbolj urbanizirano območje mest Velenja in Šoštanja, kjer je tudi največja produkcija komunalnih odplak. To povzroča konstantno onesnaževanje bivalnega okolja obeh mest z iztokom odpadne vode iz netesnega kanalizacijskega sistema v zemljo, po drugi strani pa prihaja do povečanega dotoka zalednih voda v taisti netesen kanalizacijski sistem, s čimer se nepotrebno hidravlično obremenjuje omrežje in CČN. Čiščenje odplak V sektorju čiščenja odplak trenutno upravljamo pet čistilnih naprav za odpadno vodo. Na čistilne naprave je priključeno enako število prebivalcev kot na kanalizacijski sistem.

Preglednica 22: Tabela ČN v upravljanju KPV

Ime Št. enot (PE)

CČN Šoštanj 50.000

MČN Šmartno ob Paki 1.500

MČN Kavče 500

MČN Andraž 100

MČN Slatine 45

ČISTILNE NAPRAVE:

V kratkem bomo v upravljanje prevzeli še tri MKČN (Lokovica 1 in 2 ter Rečica-ŠMP). Zadolženi smo tudi za praznjenje, sprejem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in obstoječih greznic. Poleg osnovne dejavnosti na ločenem stroškovnem mestu izvajamo tudi tržne storitve čiščenja bioloških substratov. Na področju čiščenja komunalne odpadne vode po izgradnji CČN izpolnjujemo vse zakonodajne zahteve glede stopnje čiščenja, še posebej je pomembno poudariti, da je čistilna naprava zgrajena in kot ena redkih v Sloveniji izvaja primarno sekundarno in terciarno čiščenje odplak, kar je bila tudi zahteva zaradi varovanja edinega odvodnika - reke Pake. Pri doseganju zahtevanih mejnih iztočnih parametrov prihaja na CČN v zimskem obdobju do občasnega preseganja parametra skupnega dušika, za reševanje tega problema pa že pripravljamo aktivnosti za celovito rešitev. Poleg zagotavljanja nemotenega obratovanja in doseganja zahtevanih iztočnih parametrov so aktivnosti sektorja usmerjene v zmanjševanje stroškov obratovanja in vzdrževanja. Kljub temu pa z zbranimi prihodki te storitve poleg obratovanja in rednega vzdrževanja ne uspevamo zagotavljati zadosti sredstev za potrebe investicijskega vzdrževanja CČN, tako da smo morali preiti iz preventivnega sistema na kurativni sistem investicijskega vzdrževanja. Po uveljavitvi nove Uredbe o odvajanju in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode bomo v letu 2012 dolžni pričeti s sistemskim prevzemom in obdelavo grezničnih gošč in blata iz MKČN, kar bo za uporabnike, nepriključene na javno kanalizacijsko omrežje, predstavljalo novo komunalno storitev.


Preglednica 23: Obratovalna razpoložljivost sistema po obdobjih in dejavnostih

Obdobje DOT DOP VODOVOD

ODVAJANJE

ODPLAK

ČIŠČENJE

ODPLAK

I-XII. 2011 95,19 100,00 95,19 98,37 99,89

I-XII. 2010 97,10 83,30 97,37 99,67 95,82

I-XII. 2009 95,90 94,10 96,88 99,73 98,93

OBRATOVALNA RAZPOLOŽLJIVOST SISTEMA PO LETIH

Pokopališko - pogrebna dejavnost V okviru dejavnosti izvajamo pokopališke storitve, pogrebne storitve, upravljanje pokopališč ter vzdrževanje pokopališč in urejanje pokopališč Podkraj in Škale. Stroškovno je ta dejavnost že vseskozi deficitarna, saj s prihodki od najemnine ter čistimi prihodki od opravljanja pogrebne dejavnosti ne uspevamo pokriti niti stroškov obratovanja in vzdrževanja.

Preglednica 24: Število aktivnih grobov na pokopališču Podkraj in Škale na dan 31. 12. 2011

Vrsta grobov enota Podkraj Škale

Družinski grobovi kom 2.898 259

Enojni grobovi kom 84 27

Grobnice kom 17

Otroški grobovi kom 29

Žarni grobovi kom 1.061 34

Žarne niše v betonskem zidu kom 95

Skupaj kom 4.184 320 V skladu z zakonodajo mora biti zagotovljenih površin za pokope (pokopnih površin za pripravo grobov) za obdobje najmanj 5 let. Poleg tega bo potrebno v letu 2012 zagotoviti prostor za raztros pepela in prostor za druge oblike ureditve grobnih mest.

Preglednica 25: Letne potrebe in prosta grobna mesta

Pokopališče Podkraj

Povprečno

število

oddanih

Prosta grobna

mesta in

razpoložljive

Obdobje

zagotavljanja

grobnih mest

Klasični grobovi (družinski, enojni, otroški) 20 kom 99 kom 5 let

Žarni grobovi 46 kom 138 kom 3 let

Žarne niše v betonskem zidu 24 kom 353 kom 15 let

Klasični grobovi (družinski, enojni, otroški) 2 kom 19 kom 10 let

Žarni grobovi 2 kom 10 kom 5 let

Pokopališče Škale

Pokopališče Podkraj

Iz podatkov je razvidno, da je za nemoteno izvajanje dejavnosti nujno takoj intenzivno nadaljevati projekt širitve pokopališča.


4.4.3 Analiza prodanih količin komunalnih dobrin in storitev Iz analize prodanih količin komunalnih dobrin iz cene po letih je razviden drastičen upad količin na vseh dejavnostih. Na vodnih dejavnostih so v desetletju količine padle za cca 26,9 % oziroma za 1,1 mio m3 na oskrbi z vodo ter za 25,2 % oziroma 0,8 mio m3 na odvajanju in čiščenju odplak. Količine so nižje tako na industrijski kot široki potrošnji, vendar je iz preglednice razvidno, da je padec večji na industrijski potrošnji (skoraj za 50 % tako na oskrbi z vodo kot odvajanju odplak). Nekoliko nižji je padec na oskrbi s toplotno energijo - za 9,0 %, vendar je treba omeniti dejstvo, da smo v letu 2011 prodali prvič pod 300.000 MWh (preglednica spodaj). Edina dejavnost, ki je prodajo v zadnjem desetletju povečala, je oskrba z zemeljskim plinom, in sicer za 7 % oz. 44.349 Sm3 več. V primerjavi s preteklim letom beležimo padec prodanih količin za 10,1 %.


Preglednica 26: Pregled prodanih količin po dejavnostih po letih

Prodane količine I-XII 2001 I-XII 2002 I-XII 2003 I-XII 2004 I-XII 2005 I-XII 2006 I-XII 2007 I-XII 2008 I-XII 2009 I-XII 2010 I-XII 2011 Indeks Indeks

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 = 12 / 11 14 = 12 / 2

1. Oskrba s pitno vodo v m3

Široka potrošnja 2.831.396 2.747.978 2.703.287 2.627.468 2.605.630 2.571.274 2.555.595 2.544.259 2.486.497 2.453.703 2.369.373 96,6 83,7

Industrijska potrošnja 1.422.831 1.332.821 1.442.121 1.358.644 1.345.967 1.368.993 973.931 1.014.444 820.318 791.162 741.704 93,7 52,1

SKUPAJ: 4.254.227 4.080.799 4.145.408 3.986.112 3.951.597 3.940.267 3.529.526 3.558.703 3.306.815 3.244.865 3.111.077 95,9 73,1

Indeks prodanih količin tekočega

leta/ preteklo leto 100,0 95,9 101,6 96,2 99,1 99,7 89,6 100,8 92,9 98,1 95,9

2. Odvajanje odplak v m3

Široka potrošnja 2.292.371 2.220.699 2.187.350 2.135.864 2.150.406 2.120.294 2.110.584 2.106.969 2.043.217 2.003.909 1.946.859 97,2 84,9

Industrijska potrošnja 1.115.706 1.090.753 1.156.069 980.719 893.609 960.485 812.541 925.467 689.504 671.677 603.733 89,9 54,1

SKUPAJ: 3.408.077 3.311.452 3.343.419 3.116.583 3.044.015 3.080.779 2.923.125 3.032.436 2.732.721 2.675.586 2.550.592 95,3 74,8



3. Čiščenje odplak v m3

SKUPAJ ŠP+IP: 3.366.216 3.268.610 3.306.739 3.078.965 2.993.704 3.040.487 2.881.833 2.983.928 2.733.657 2.675.645 2.550.579 95,3 75,8



4. Oskrba s toplotno energijo v MWh

Široka potrošnja 208.297 203.186 211.220 215.020 233.300 220.590 203.266 217.502 205.768 220.015 192.521 87,5 92,4

Industrijska potrošnja 112.830 106.552 116.649 123.736 123.511 113.995 110.415 111.635 102.038 107.960 99.568 92,2 88,2

SKUPAJ: 321.127 309.738 327.869 338.756 356.811 334.585 313.681 329.137 307.806 327.975 292.090 89,1 91,0



* Nakup toplotne energije v MWh

417.321 373.950 403.670 425.532 449.915 425.319 399.320 408.798 388.624 407.101 367.450 90,3 88,0

Razmerje med nabavo in prodajo

toplote 76,95 82,83 81,22 79,61 79,31 78,67 78,55 80,51 79,20 80,56 79,49

5. Oskrba s plinom v Sm3

Široka potrošnja 480.395 451.079 493.291 498.826 514.130 484.711 440.869 503.408 485.659 518.067 442.980 85,5 92,2

Industrijska potrošnja 126.720 130.946 128.907 114.608 100.948 92.378 89.582 87.639 133.830 206.964 208.484 100,7 164,5

SKUPAJ: 607.115 582.025 622.198 613.434 615.078 577.089 530.451 591.047 619.489 725.031 651.464 89,9 107,3



5. Oskrba s hlajenjem

SKUPAJ: 18 67 70 104,3 401,7

385,1 104,3


Oskrba s toplotno energijo Iz trenda prodanih količin dejavnosti oskrbe s toplotno energijo med leti 2001 in 2011 je viden padec količin iz 321.127 MWh v letu 2001 na 292.090 MWh, kar predstavlja upad količin za 9,0 %. Največji padec prodanih količin je razviden pri uporabnikih industrijske potrošnje, kjer v obravnavanem obdobju zasledimo kar 11,8 % znižanje. Vzrok znižanja so slabe gospodarske in finančne razmere na tržišču, kjer se večina podjetij bori za izognitev uvajanju insolvenčnih postopkov. Najslabše razmere se pojavljajo na področju gradbeništva, katerega udarec je čutilo tudi naše podjetje z uvedbo stečajnega postopka enega izmed večjih kupcev teh storitev. Pri uporabnikih široke potrošnje je zaslediti 7,6 % znižanje v primerjavi z letom 2001. Največji padec količin je zaslediti v letošnjem letu, to je 12,5 %, kar je povezano z upoštevanjem evropske direktive pri omejevanju porabe toplotne energije po posameznih objektih. Posledica te direktive je bila uvedba možnosti merjenja toplotne energije po posameznih enotah v večstanovanjskih objektih, kar je privedlo do varčevalnih ukrepov naših uporabnikov. Iz slike je razvidno razmerje med prodanimi nabavljenimi količinami toplotne energije. Izkoristek prodaje v primerjavi z nabavo v letu 2011 je znašal 79,49 %, medtem ko je le-ta skozi leta znašal tudi do 76,95 %.

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Oskrba s toplotno energijo - prodaja Oskrba s toplotno energijo - nabava

Slika 6: Pregled razmerja prodaje in nabave količin toplotne energije

Oskrba z zemeljskim plinom Iz analize prodanih količin je v primerjavi z letom 2001 viden porast količin za 7,3 %. V primerjavi s preteklim letom je viden padec prodanih količin za 10,1 %. V vseh ostalih letih so bile prodane količine približno enake, razen leta 2007, ki smo se mu v letošnjem letu tudi najbolj približali. Vzroki za nižje prodane količine so iskanje alternativnih virov ogrevanja, višje zunanje temperature in varčevalni ukrepi naših uporabnikov, ki so povezani s slabšimi gospodarskimi razmerami v državi. Oskrba s hladom Iz preglednice je razvidno, da smo prvič pričeli z obračunavanjem oskrbe hlajenja prostorov industrijskim uporabnikom v letu 2009. Indeks prodanih količin je iz leta v leto večji, kar je povezano tudi s precej večjimi zunanjimi temperaturami v poletnih mesecih. Oskrba z vodo, odvajanje odplak in čiščenje odplak

Pri oskrbi s pitno vodo je zaslediti padec prodanih količin v primerjavi z letom 2001 za 26,9 % in v primerjavi z letom 2011 za 4,1 %. Padec prodanih količin je zaslediti tako pri industrijski kot široki potrošnji. Industrijski uporabniki so v tem letu izvedli vse ukrepe, ki so doprinesli k znižanju prodanih


količin. Prav tako je viden drastičen padec prodanih količin za 47,9 % v primerjavi z letom 2001. Pri uporabnikih široke potrošnje je omogočena vgradnja individualnih vodomerov v posamezno etažno enoto v večstanovanjskih objektih, ki bo v tekočem in prihodnjih letih še prispevala k večjemu znižanju prodanih količin. Pri oskrbi odvajanja in čiščenja odplak lahko vidimo padec prodanih količin do leta 2011, in sicer je pri oskrbi odvajanja odplak zaslediti 25,2 % padec v primerjavi z letom 2001, pri oskrbi čiščenja odplak pa je zaslediti 24,2 % padec prodanih količin.

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

4.000.000

4.500.000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Oskrba s pitno vodo Odvajanje odplak Čiščenje odplak

Slika 7: Pregled prodanih količin vodnih dejavnostih po letih 4.4.4 Analiza reklamacij Pri poslovanju, kjer na trgu nastopajo tako prodajalci kot uporabniki blaga ali storitev, prihaja tudi do reklamacij. Reklamacije uporabnikov se običajno nanašajo na njihove neizpolnjene želje in pričakovanja glede dobave, cene, kvalitete, odnosa in zajemajo reklamacije zaradi prekinitve dobave, reklamacije zaradi nekvalitetne dobave in reklamacije obračuna. Naš cilj je, da z analizo upravičenih reklamacij ugotovimo šibke točke in jih v najkrajšem možnem času odpravimo s ciljem, da izboljšamo oskrbo uporabnikov, kakovost poslovanja in odnos do strank. Reklamacije evidentiramo od leta 2004, z vzpostavitvijo ISO standardov v podjetju. Iz izkušenj je razvidno, da se je v novo investiranih območjih zmanjšalo število okvar, zato je smiselno nadaljevati vlaganja z zadostnim obsegom sredstev, da zmanjšamo število okvar in prekinitev dobav komunalnih dobrin in storitev. Pregled reklamacij po vrsti reklamacije Iz analize preteklih let je viden trend upadanja vseh prejetih reklamacij in okvar od leta 2005 do leta 2010, kar je posledica kakovostnejšega spremljanja in odpravljanja okvar. V letu 2011 je razvidno za 2,42 % povečano število prejetih reklamacij, kar je povezano z varčevalnimi ukrepi na področju vzdrževanja, ki se bodo v naslednjih letih odrazili v še večjem številu reklamacij.


Preglednica 27: Pregled reklamacij glede na način zajema podatkov

VRSTE Indeks

REKLAMACIJ 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2011/2010

EKSTERNE 6.906 6.788 6.328 6.502 3.902 4.085 3.621 3.536 97,65

INTERNE 1.128 1.629 1.288 1.140 870 985 1.123 1.323 117,81

SKUPAJ 8.034 8.417 7.616 7.642 4.772 5.070 4.744 4.859 102,42

SKUPAJ REKLAMACIJE

Interne reklamacije predstavljajo reklamacije in okvare, ki jih ugotovijo zaposleni KPV še preden so jih zaznali uporabniki. Eksterne reklamacije predstavljajo reklamacije in okvare, ki so javljene s strani uporabnikov komunalnih storitev. V letu 2008 smo spremenili način zajemanja podatkov z natančnim definiranjem kriterijev za spremljanje reklamacij. Tako smo iz analize reklamacij izločili informacije, ki v naslednjih letih niso predmet zajema. Pregled reklamacij po upravičenosti Reklamacije delimo na upravičene in neupravičene reklamacije. Iz analize je razviden trend naraščanja upravičenih reklamacij, tako eksternih kot internih. Delež eksternih reklamacij glede na število vseh prejetih reklamacij znaša 52,32 %, in predstavlja 3,46 % povečanje glede na preteklo leto. Trend upravičenih reklamacij glede na vse prejete reklamacije po letih se je gibal različno, kar je razvidno iz spodaj prikazane slike.

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

6.906 6.7886.328 6.502

3.902 4.0853.621 3.536

1.128

1.6291.288 1.140

870 985 1.123 1.323

EKSTERNE INTERNE

Slika 8: Pregled upravičenih reklamacij po letih

V spodnji preglednici je prikazano število in delež upravičenih reklamacij po posameznih dejavnostih v obdobju od 2005 do 2011. Delež predstavlja odstotek reklamacij od skupnega števila izdanih položnic za posamezno dejavnost v posameznem letu.


Preglednica 28: Število in deleži upravičenih eksternih reklamacij

DOP DOT VODOVOD ODV.ODPL. ČIŠČ.ODPL. ODL.ODP. OBRAČUN

število izdanih položnic/mesec 212 11.269 13.379 10.626 10.626 13.477 15.295

št. upravičenih reklamacij 39 1.704 403 11 2 2 253

delež (%) upravičenih eksternih reklamacij 2005 18,40 15,12 3,01 0,10 0,02 0,01 1,65


št. upravičenih reklamacij 49 1.341 550 6 2 1 233



št. upravičenih reklamacij 35 956 169 69 188 9 524














Leto

PROCESI

Iz analize je razvidno, da se je v obdobju spremljanja reklamacij od leta 2005 do leta 2011 število reklamacij zmanjšalo. Trend zmanjševanja števila reklamacij se v zadnjih letih ustavlja, kar je lahko za podjetje v naslednjih letih signal za povečanje števila reklamacij ob obstoječih vlaganjih. Porast reklamacij in okvar se pojavlja zaradi prenizkih vlaganj v obnove in posodobitve. Za zagotavljanje kakovostne in neprekinjene oskrbe uporabnikov je nujno potrebno redno vlagati v obnove in posodobitve. *Širša analiza o reklamacijah se nahaja v poročilih ISO standardov. 4.4.5 Analiza okvar Oskrba s toplotno energijo

Preglednica 29: Število okvar za obdobje 2007 do 2011 Leta:

PODROČJE OKVAR:

MO Velenje 55 45 47 73 67 59 42 31 38 47 32

KS ŠOŠTANJ 10 11 5 9 7 7 10 9 10

KS TOPLOŠICA 16 12 18 10 22 13 18 22 19

2007 2008 2009 2010 20112001 2003 2004 2005 20062002


0

20

40

60

80

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

MO Velenje KS ŠOŠTANJ KS TOPLOŠICA

Slika 9: Število okvar od leta 2007 do leta 2011

Iz zgornje preglednice in slike je razviden trend števila okvar na omrežju DOT. V spodnji sliki pa prikazujemo lokacije okvar na celotnem sistemu DOT v letu 2011.

Slika 10: Situacija okvar na celotnem sistemu DOT v letu 2011

Iz predstavljene analize okvar, ki povzročajo manjše ali tudi večje prekinitve energetske oskrbe, lahko ugotovimo, da se letno število teh okvar giblje med 61 do 71 okvar, kar predstavlja letno povprečje 66 okvar na leto oziroma v povprečju 5,5 prekinitev energetske oskrbe na mesec. Vodovod Na področju vodooskrbe je največje število okvar na vodovodnem omrežju ter objektih vodooskrbe. Na objektih vodooskrbe so najpogostejše okvare sistema telemetrije in krmiljenja objektov, okvare črpalnih agregatov, okvare hidravličnih in zapornih elementov, kar je posledica dotrajanosti opreme, ki v sistemih obratuje preko svoje deklarirane življenjske dobe. Posredni vpliv dotrajanosti črpalnih agregatov se kaže tudi v njihovi energetski neučinkovitosti.


Na področju vodovodnega omrežja analiza okvar pokaže, da je le-teh največ na cevovodih iz polietilena, vgrajenih pred letom 1990. To je logično, saj je teh cevovodov tudi največ vgrajenih v sistemu. Preglednica 30: Dolžine vodovodnih cevi po materialu, delež okvar po materialu, število okvar na km

vodovodnega omrežja in delež okvar na km vodovodnih cevi po materialu

Material Dolžine v m1Delež okvar po

materialuŠt. okvar / km

Delež okvar na

km

AC 21.336 10,4% 0,48 33,00%

DUKTIL 72.790 1,0% 0,01 1,00%

JEKLO 17.385 1,0% 0,06 4,00%

LTZ 5.066 1,0% 0,20 14,00%

PE 433.605 77,1% 0,18 13,00%

POCINKANA 3.442 1,0% 0,41 28,00%

PVC 85.527 8,3% 0,10 7,00%

Skupaj 639.151 100,0% 100,00%

3%

11% 3%1%

68%

1%13%

AC - B DUKTIL JEKLO LTZ PE POCINKANA PVC

Slika 11: Delež vodovodnih cevi po materialu

11%1% 1%

1%

77%

1%8%

AC - B DUKTIL JEKLO LTZ PE POCINKANA PVC

Slika 12: Delež okvar na cevovodih po materialih

Ob upoštevanju števila okvar na km posamezne vrste cevovoda, se pokaže, da je največ okvar na cevovodih tipa AC, pocinkanih, LTZ in PE. Gre za najstarejše cevovode v vodooskrbnem sistemu, ki


so zaradi starosti, pa tudi slabše kvalitete teh materialov v preteklosti, dotrajani in na meji obratovalne sposobnosti.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

0,35

0,4

0,45

Št.

Okavr

/ km

Material

Slika 13: Število okvar na km cevovoda po materialu

33%

1%

4%

14%13%

28%

7%

AC DUKTIL JEKLO LTŽ PE POCINKANA PVC

Slika 14: Delež okvar na km cevovoda po materialu

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Na kanalizacijskem sistemu največ okvar nastaja na črpališčih odpadnih voda, in sicer okvare sistema telemetrije in krmiljenja črpališč ter okvare črpalnih agregatov. Na omrežju je največ okvar na področju kanalizacijskih jaškov v prometnih površinah, kar je glede na stalne dinamične obremenitve tudi logično. Na področju čistilnih naprav je nepredvidenih okvar manj kot na obeh ostalih vodnih dejavnostih. To gre pripisati dejstvu, da so vse čistilne naprave relativno nove in da so se z rešitvijo začetnih problemov po zagonu CČN (težave z zamašitvijo črpalnih agregatov vodne linije in linije stabilizacije blata, zaradi neustreznega delovanja vhodnih grabelj) nepredvidene okvare drastično zmanjšale.


4.5 Analiza infrastrukture v najemu po dejavnostih 4.5.1 Splošno stanje infrastrukture Oskrba s toplotno energijo

Preglednica 31: Analiza povprečnih starosti energetske infrastrukture

FunkcijaNazivPovp_Premer NO

v (mm)Povp_LETO

Povp_STAROST v

(letih)

Dolzina cevi v

(m)

Topla sanitarna voda 39 1979 33 36.069

Cirkulacijski vodi 26 1981 31 18.176

Povratni vodi 60 1984 28 168.702

Dovodni cevovodi 60 1984 28 163.471

386.418

Preglednica 32: Analiza vrste vgrajenih cevovodov – energetskih vodov in njihovih povprečnih starosti

Material_NazivPovp_premer NO

v (mm)Povp_LETO

Povprečna

STAROST v (letih)

Dolzina cevi v

(m)

JEKLENE-Č1212 50 do 600 1982 30 313.530

WATTS MICROFLEX 25 2009 3 228

PAN ISOVIT 50 1996 16 23.787

LOGSTOR 200 1999 13 9.302

IZOPUR 80 2007 5 119

ISOFLEX 25 2011 1 35

ISOFIX 40 2008 4 177

FERWAG, BRUGG 150 2003 9 8.784

CASAFLEX 50 2004 8 28.952

CALPEX 50 2003 9 1.504

386.418

Preglednica 33: Analiza stanja energetskega omrežja po kriteriju tehnološke funkcije

Vrsta_Omrezja_Naziv Povp_premer Povp_LETO Povp_STAROST NajstarejsaDolzina cevi v

(m)

Sekundarno omrežje 41 1982 30 0 233.513

Primarno omrežje 96 1990 22 1972 126.697

Magistralno omrežje 382 1990 22 1988 26.208

386.418 Iz preglednice 32 je razvidno, da je povprečna starost cevovodov 28 in več let, kar pomeni, da so na koncu življenjske dobe (predvidena življenjska doba 25 let).


Infrastruktura sistema DOT - šibke točke Področje Topolšica V zadnjih letih se zaradi povečanega števila priključitev v Topolšici pojavljajo težave z oskrbo odjemalcev. Prvotno predvidena rešitev s črpališčem TRP–TUŠ ni več ustrezna (ni več visoko temperaturnega povratka iz TUŠ, ker je le-ta že davno odstranjen). Prav tako je prvotna rešitev predvidevala še eno črpališče na povratni cevi v področju Topolšice in le-to je bilo v letu 2010 zgrajeno kot nujen ukrep za ustrezno hidravlično uravnoteženje sistema v zimskem obdobju. Črpališče je v obratovanju od novembra 2010 in ne beležimo težav pri oskrbi do Tz je -6°C. Nekje pri tej Tz se začnejo pojavljati problemi z oskrbo (premalo pretoka) na vejah v centru Topolšice _CONA 2. Tako sedanji vzdrževalni posegi ne predstavljajo končne rešitve, zato je potrebno nadaljevati s pripravami za preureditev sistema Topolšica v indirektni sistem. Področje Lokovica Pri delovanju sistema Lokovica se po razširitvi toplifikacije, 1. faza, 2. del, opaža težava pri oskrbi najvišje ležečega objekta. Tako je glede na dolgoročno predvideno nadaljnjo širitev še na 2. del 2. faze nujno potrebno izvesti povečavo in posodobitev obstoječe TPP. Distribucijsko omrežje sistema DOT na področju MO Velenje V skladu s Pogodbo o najemu komunalne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb (člen 7.22.) smo MO Velenje kot najemodajalca z dopisom v januarju 2011 obvestili o kritičnih odsekih distribucijskega omrežja sistema DOT na področju MOV. V priloženem dokumentu »distribucijsko omrežje DOT v MOV_kritični odseki.doc« smo za potrebe MOV pripravili izbor posameznih predlogov vlaganj v obnovitvene investicije samo po kriteriju kritičnih odsekov. Poudariti je potrebno, da so v tem izboru prikazani samo tisti odseki 2C in 3C distribucijskega omrežja na področju MOV, za katere je že pripravljena projektne dokumentacija, oziroma so pri odpravi okvar že določene potrebne dolžine sanacij.

Oskrba z zemeljskim plinom Energetska infrastruktura zemeljskega plina na geografskih območjih MO Velenje je bila v pretežnem obsegu zgrajena leta 1996 in je v povprečju stara 15 let. Plinovodno infrastrukturo tvorijo plinovodi, plinovodne omarice, protipožarne plinske armature, regulatorji tlaka plina iz 3 bar na 25 mbar in plinomerji pri vsakem priključenem odjemalcu zemeljskega plina. Na geografskih območjih občine Šoštanj je bila zgrajena plinovodna infrastruktura v KS Gaberke letih 2006 in 2007 in je stara 5 do 6 let. Na splošno lahko ugotovimo, da je tehnično stanje plinovodnega razvodnega omrežja v tehnično primernem stanju in da se pojavljajo v KS Gaberke le problemi zaradi prisotnosti manjših količin vode v omrežju, zaostale od izvedbe plinovodnega omrežja, zaradi česar se pri nizkih temperaturah posamično pojavljajo zamrznitve regulatorjev plina, ki povzročijo prekinitve oskrbe zemeljskim plinom pri posameznih uporabnikih. V slabem stanju - korodiranih je večje število plinskih omaric, ki jih ne moremo zamenjati zaradi vsakoletnega pomanjkanja finančnih sredstev dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom. Na tej dejavnosti uspevamo iz sedanje cene omrežnine financirati zgolj prejete kreditne obveznosti iz naslova ukinjenega RR. Na splošno pa lahko ugotovimo, da je zgrajena plinovodna infrastruktura premalo tržno izkoriščena tako na območjih MO Velenje kot občine Šoštanj.


Oskrba z vodo Zaradi dolgoletnih premajhnih vlaganj v obnove in posodobitve javnega vodooskrbnega sistema je danes stanje infrastrukture vodooskrbe v najemu takšno, da precejšen obseg sistema obratuje preko načrtovane življenjske dobe. Kljub temu imamo v obratovanju brez pogostih okvar še vedno odseke cevovoda iz leta 1931, kar dokazuje, da lahko kvalitetno vgrajen cevovod iz kvalitetnega materiala obratuje tudi krepko čez projektirano življenjsko dobo. Problem obstoječega sistema se kaže v dejstvu, da je bil pretežni del omrežja zgrajen v obdobju po osvoboditvi in pred osamosvojitvijo, v zaprtem gospodarskem trgu, s takratnimi materiali, ki so bili na razpolago, brez možnosti dobave kvalitetnega materiala iz tujine. Posledice se kažejo v dejstvu, da ti deli omrežja zelo težko dosegajo projektirano življenjsko dobo oziroma da je njihova obratovalna sposobnost enaka ali manjša projektirani življenjski dobi. Zaradi tega je danes večji del sistema vodooskrbe dotrajan in zato na meji obratovalne sposobnosti. Ker se ti dotrajani deli omrežja in objektov zaradi pomanjkanja sredstev ne obnavljajo, se zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe povečujejo stroški obratovanja in vzdrževanja.

Preglednica 34: Obseg VO cevi s pretečeno projektirano življenjsko dobo

Material Naziv Dolžine v m Pret. proj. živ. doba (m) Odstotek

AC 21.336 16.300 76,4

DUKTIL 72.790 0 0,00

JEKLO 17.385 4.756 27,36

LTZ 5.066 1.707 33,70

PE 433.605 55.479 12,79

POCINKANA 3.442 1.840 53,45

PVC 85.527 5.601 6,55

Skupaj 639.151 85.683 13,41 Iz tabele je razvidno, da imajo največji delež pretečene projektirane življenjske dobe ravno cevovodi, ki imajo po naših izkušnjah obratovalno dobo nižjo od projektirane življenjske dobe (AC in pocinkani cevovodi), kar je posledica samih lastnosti materialov cevi ter njihove nekvalitetne izdelave.

0102030405060708090

Pretečena projektirana življenska doba

Slika 15: Diagram deleža pretečene projekt. življenjske dobe cevovodov v %


Problematika vodooskrbnega sistema Šaleške doline je na področju distribucije pitne vode predvsem naslednja: Dotrajano vodovodno omrežje s preko 35 % vodnih izgub, s trendom izrazitega povečevanja v zadnjih letih. Dotrajana glavna transportna cevovoda, ki v Šaleško dolino dovajata potrebne količine surove pitne vode. Gre za vodovod Ljubija ter vodovod Huda luknja - Velenje. Oba cevovoda, zgrajena pred 30 oz. 48 leti iz takrat razpoložljivih materialov, že od vsega začetka ne dosegata potrebnih hidravličnih in statičnih zahtev, zato sta vedno bolj podvržena pogostim okvaram, kar povečuje stopnjo tveganja motenj oskrbe. Število okvar sistema se povečuje. Danes imamo v povprečju 3,1 okvare/dan oziroma 1,79 okvare /km omrežja/leto. Še leta 2004 je znašal ta faktor 1,24 okvare/km omrežja. V omrežju imamo vgrajenih dobrih 20.7 km azbestno cementih cevi, na katerih zaradi krhkosti nastajajo številne okvare.

Slika 16: Situacija vgrajenih AC vodovodnih cevi

Vodovodno omrežje je bilo zgrajeno za distribucijo tudi 7.000.000 m3 pitne vode - predvsem zaradi nekoč velikih potreb industrije. Danes so se potrebe industrije močno zmanjšale, distribucija za polovico manjše količine vode v primarnem in sekundarnem predimenzioniranem omrežju pa nam povzroča številne težave in stroške pri zagotavljanju zdravstveno ustrezne pitne vode primernih hidravličnih karakteristik. Za potrebe tehnološke priprave vode ter zagotavljanja varne oskrbe porabimo na leto kar 200.000 m3 pitne vode. Vodohrani in razbremenilniki so zaradi nezadostnih vlaganj v slabem stanju. Zato in zaradi zahtev zdravstvenih inšpektorjev smo nenehno prisiljeni v omejene interventne sanacijske ukrepe za zagotavljanje minimalnih sanitarno tehničnih standardov. Črpališča pitne vode so zaradi dotrajanosti črpalnih agregatov manj zanesljiva in energetsko potratna, kar nam povečuje stroške interventnega vzdrževanja ter stroške električne energije. Nadzorni telemetrijski sistem, ki zagotavlja sprotno spremljanje stanja sistema ter hitro ukrepanje ob okvarah sistema, s čimer skrajšujemo ali preprečujemo občasne prekinitve dobave, je v povprečju star slabih 20 let, kar za tovrstno opremo pomeni 100 % prekoračenje normalne življenjske dobe.


Na področju zagotavljanja ustrezne količine in kakovosti pitne vode v Šaleški dolini so pomembne naslednje ugotovitve: Šaleška dolina ne razpolaga z zadostnimi količinami ustrezne pitne vode - 80 % potrebnih količin pitne vode dobavljamo iz sosednjih območij (Ljubija, Toplice in Dolič). Edina pomembna vodna vira v Šaleški dolini sta vodni vir Mazej, ki pa je manjši kraški vodni vir, podvržen pogostim poslabšanjem kvalitete ob padavinah, ter rezervni vodni vir Topolšica, pri katerem pa lahko koristimo le presežke vode, ki je ne uporabi Termoelektrarna Šoštanj. Tudi ta vodni vir je podvržen nihanju kvalitete - uporaben le pogojno. V občini Šmartno ob Paki kljub obsežnim raziskavam nismo uspeli pridobiti potrebnih količin ustrezne pitne vode, obstoječi vodni viri iz plitvih peščenih vodonosnikov pa so količinsko nezadostni ter dolgoročno neprimerni zaradi velike občutljivosti na onesnaženje zaradi uporabe kmetijskih zemljišč v vodozbirnem območju (pesticid, nitrati). V zadnjih 20 letih je zaradi človekovega poseganja v naravo opazno postopno poslabšanje kvalitete vodnih virov. Praktično vsi vodni viri so podvrženi občasni motnosti ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmerah; vodni vir Ljubija - zajem odprtega vodotoka, zelo pogosto in močno, vodni viri na vzhodu (Toplice, Dolič, Paški vodni viri) pa pogosto in manj intenzivno. Vodni viri na vzhodu – paški in topliški, praktično brez posebne priprave oskrbujejo pretežni del občine Velenje. Obstoječa dezinfekcija pitne vode s plinskim klorom na glavnem vodohranu Velenje postaja ob vse večji onesnaženosti vodnih virov nezadostna, saj ne zagotavlja uničenja parazitov, virusov in spor. V enem najpomembnejših vodnih virov Ljubija, ki je po izvoru odprt kraški vodotok, je bila v okviru državnega monitoringa že večkrat ugotovljena prisotnost sicer mrtvih parazitov (giardia in criptosporidium). V primeru odkritja prisotnosti živih parazitov je brez ustrezne priprave vode, za kar je v tem trenutku ekonomsko tehnično primerna le tehnologija ultrafiltracije, potrebno vodni vir izključiti iz uporabe. To se je v Šaleški dolini pred 4 leti že zgodilo s sicer manjšim vodnim virom Škale - Gaberke, ki je zaradi tega še danes izključen iz vodooskrbnega sistema. Potencialni izpad tako velikega in pomembnega vodnega vira kot je vodni vir Ljubija, bi brez dvoma ogrozilo nemoteno in zadostno vodooskrbo vse Šaleške doline. Drugi zelo pomemben vodni vir Toplica v Hudi luknji, ki je bil še pred 15 leti bakteriološko neoporečen, je sedaj konstantno bakteriološko onesnažen. Poleg tega ga ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih ujmah ogroža reka Paka v neposredni bližini. Tako sta v bližnji preteklosti že dvakrat le golo naključje ali sreča vodni vir obvarovala pred poplavljanjem. Edina naprava za pripravo pitne vode Grmov vrh je stara 30 let, dotrajana in tehnološko zastarela ter onemogoča pripravo pitne vode v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje. Odvajanje in čiščenje odplak Širitev kanalizacijskega sistema in izgradnja čistilnih naprav se je izvajala v letih 1998 - 2010, ko so bila zagotovljena sredstva iz taks in PRR ter prispevkov občanov in nekaj nepovratnih sredstev RS. Zgrajeno je bilo kanalizacijsko omrežje na celotnem gravitacijskem območju šaleških jezer. V tem obdobju se je obseg omrežja brez hišnih kanalizacijskih priključkov povečal iz 96 km na 185 km.


Najpomembnejša investicija je bila izgradnja nove centralne čistilne naprave v Šoštanju, leta 2007, kapacitete 50.000 PE. Z izgradnjo le-te so izpolnjeni pogoji dolgoročnega zagotavljanja ustreznega čiščenja komunalne odpade vode v Šaleški dolini, v skladu z nacionalnim operativnim programom. V Šmartnem ob Paki je bila leta 2003 zgrajena tri stopenjska biološka čistilna naprava, kapacitete 1.500 PE. Del kanalizacijskega sistema, zgrajenega v zadnjih 20 letih, je v dobrem obratovalnem stanju, saj je bil zgrajen iz kvalitetnih materialov, hkrati pa se je ob izgradnji vršil tudi potrebni nadzor s preizkusom tesnosti ter izvedbo televizijskega pregleda kanalov. Opravljena analiza ustreznosti kanalizacijskega omrežja, ki smo jo izdelali v KPV, je namreč pokazala, da imamo v vseh treh občinah 78,3 km netesne kanalizacije (MOV 62,5 km, ŠOŠ 13,8 km in ŠMP 2,0 km), kar predstavlja 42,4 % obstoječega omrežja v upravljanju KPV. To povzroča konstantno onesnaževanje bivalnega okolja obeh mest z iztokom odpadne vode iz netesnega kanalizacijskega sistema v podtalje. Po drugi strani pa zaradi netesnosti prihaja do vdorov zalednih voda v kanalizacijski sistem, s čimer se nepotrebno hidravlično obremenjuje CČN ter povečujejo stroški obratovanja le-te. Takšno stanje je posledica dotrajanosti omrežja, saj je staro toliko kot obe mesti, torej 50 let in več. Gre za najstarejše kanalizacijske cevovode, zgrajene iz nearmiranih betonskih cevi dolžine 1,0 m, brez vodotesnih stikov. Kritično je stanje omrežja na območju KS Pesje (Špeglova in Toledova cesta), kjer je poleg zgoraj navedenega stanja kanalizacijsko omrežje podvrženo tudi strižnim obremenitvam zaradi nestabilnega terena.

Slika 17: Situacija netesnega kanalizacijskega omrežja

Javno kanalizacijsko omrežje v upravljanju KP Velenje je v pretežni meri mešanega značaja, zaradi česar prihaja na CČN Šaleške doline, pri cca. 2,6 milijona m3 odvedenih in obračunanih sanitarnih odplak, kar 5,2 milijona m3 komunalne in meteorne odpadne vode. Preveč razredčene komunalne odplake hidravlično preobremenjujejo CČN in otežujejo učinkovitost njenega delovanja. Razbremenjevanje mešanega kanalizacijskega sistema je trenutno izvedeno z 32 razbremenilnimi objekti. Le-ti so zgrajeni na osnovi veljavnih predpisov v preteklosti, tako da ne zadoščajo sodobnim zahtevam EU glede varovanja odvodnikov, glede prelivanja vode iz kanalizacijskih sistemov (ATV-A


128). Posledično prihaja ob prelivanju vode do prekomernega zelo visokega onesnaževanja edinega odvodnika v dolini s tako imenovanim prvim čistilnim valom, kasneje pa se na CČN odvaja razredčena odpadna voda, ki zmanjšuje učinke čiščenja. Ustrezne zadrževalno - razbremenilne objekte na mešanem kanalizacijskem sistemu zahteva tudi veljavna zakonodaja, in sicer Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS št. 45/2007), ki v 8. členu izrecno zahteva izgradnjo objektov zadrževanja prvega naliva padavinske vode (čistilni val). Neustrezna je zasnova in poddimenzioniranost omrežja na relaciji Črpališče Ribiška koča - Črpališče Stari jašek, zato prihaja do občasnih prelivanj mešane odpadne in padavinske vode v občutljiva velenjska jezera, kar ni v skladu s principi okoljsko usmerjene stroke. Ne glede na to, da gre za interno omrežje, ki ni v upravljanju KP Velenje, je potrebno omeniti tudi enak problem kanalizacijskega sistema vrtičkarskega naselja Kunta Kinte, ki se je pred nekaj leti opremilo z vodovodnim sistemom, temu pa ni prilagojeno kanalizacijsko omrežje. Zaradi povečanih količin odpadne vode ter neustrezno dimenzioniranih in delujočih črpališč prihaja do konstantnega onesnaženja jezera. Na področju čiščenja komunalne odpadne vode po izgradnji CČN izpolnjujemo vse zakonodajne zahteve glede stopnje čiščenja (primarno, sekundarno in terciarno čiščenje) komunalne odpadne vode iz kanalizacijskega sistema Velenje - Šoštanj. Enako velja tudi za Občino Šmartno ob Paki, kjer trenutna zmogljivost ČN zadošča za čiščenje odpadne vode iz območij obveznega opremljanja celotne občine. Vse čistilne naprave so relativno nove, tako da so v dobrem tehnično - tehnološkem stanju. Kljub temu pa imamo na obeh največjih čistilnih napravah, CČN in MKČN Šmartno ob Paki, evidentirani dve težavi, ki vplivata na zanesljivost delovanja MKČN ŠmP oziroma na konstantno stabilnost iztočnih parametrov prečiščene vode - CČN. Pogoste so zamašitve vstopnega črpališča MKČN Šmartno ob Paki – rešitev z izgradnjo predčiščenja. Prihaja do občasnega preseganja skupnega dušika na izhodu iz CČN - rešitev z izgradnjo sistema za doziranje ogljika ali sistema za eliminacijo dušika iz centrata dehidracije CČN. Pokopališko - pogrebna dejavnost Infrastruktura obeh pokopališč Podkraj in Škale trenutno zadovoljuje vse zakonodajne zahteve ter zahteve v zvezi z nivojem uslug. To se še posebej odraža po izgradnji nove pokopališke poslovilne stavbe pokopališča Podkraj, ki omogoča visok nivo uslug in dostojanstveno slovo od pokojnih občanov. Z investicijskim vzdrževanjem ter manjšimi obnovami se v ustreznem stanju ohranja tudi poslovilni objekt pokopališča Škale. Obe pokopališči sta urejeni ter se vsako leto investicijsko vzdržujeta glede na razpoložljiva sredstva ter potrebe. 4.5.2 Obseg naložb v obstoječo in novo infrastrukturo

Preglednica 35: Pregled vlaganj v osnovna sredstva infrastrukture od leta 1997 do leta 2011

Dejavnost Enota

Oskrba s toplotno energijo EUR 2.642.579 2.642.579 21.214.882 903.805 22.118.687 24.761.266

Oskrba z zemeljskim plinom EUR 702.879 702.879 702.879

Oskrba z vodo EUR 535.037,00 897.353 1.432.390 711.635 11.649.232 12.360.867 13.793.257

Odvajanje odplak EUR 91.844,00 1.750.928 1.842.772 1.475.387 12.174.978 13.650.365 15.493.137

Čiščenje odplak EUR 26.446,00 10.037 36.483 182.152 12.360.960 12.543.112 12.579.595

Odlaganje odpadkov EUR 156.626,00 156.626 2.798.911 2.798.911 2.955.537

Pogrebno-pokopališka dejavnost EUR 28.339,00 28.339 1.925.933 1.925.933 1.954.272

Skupaj EUR 3.480.871 2.658.318 6.139.189 28.308.900 37.791.854 66.100.754 72.239.943

Skupaj 2001-

2011

1997-2000 2001-2011 Skupaj vlaganja

v infrastrukturo

1997-2011

Obstoječa

infrastruktura

Nova

infrastruktura

Skupaj 1997-

2000

Obstoječa

infrastruktura

Nova

infrastruktura

V obdobju 1997 – 2011 je bilo različno po dejavnostih skupaj vlaganj v infrastrukturo za kar 72 mio €. Največ je vloženo v širitev vodovodne in kanalizacijske infrastrukture (cca. 40 mio EUR), še posebej v redko poseljena območja, kar predstavlja majhen prihodek in visok strošek obratovanja, vzdrževanja


in amortizacije. V čistilne naprave smo vložili za kar 12,6 mio €, v oskrbo s toplotno energijo pa 25 mio €. V primerjavi z nabavno vrednostjo infrastrukture, ki znaša 169 mio € za vse dejavnosti, predstavlja vložek 43 % oz. 72 mio €. Oskrba s toplotno energijo (sistem DOT) KPV – PE Energetika je 1998 skupaj z IBE, d. d., Ljubljana, izdelalo »Strategijo razvoja in aktivnosti za obdobje 1998 - 2015 (projekt št.: JVRS, objekt št.: D495/06, mapa št.: MX01)« za dejavnost daljinskega ogrevanja. V dokumentu so opredeljeni globalno strateški poslovni cilji, ki naj bi jim podjetje sledilo na področju oskrbe z daljinsko toploto, prav tako pa so bile opredeljene aktivnosti in konkretni programi za dosego naslednjih strateških ciljev:

racionalizacije obratovanja sistema DOT, od nabave do prodaje toplotne energije;

določitev potrebnih investicij za vzdrževanje visoke obratovalne razpoložljivosti DOT, kar je prvi pogoj za kakovostno in nemoteno oskrbo odjemalcev;

oblikovanje tehničnih in ekonomskih elementov za realno cenovno politiko. V KP Velenje se je v zadnjih letih pomembno vlagalo v obnovitvene investicije obstoječe infrastrukture za oskrbo s toplotno energijo. Pri tem so uporabljena razpoložljiva sredstva amortizacije, sedaj najemnina. Anuitete in obresti za prevzeti kredit od občin (Toplifikacija Topolšica) so se do ukinitve PRR odplačevale iz tega vira, kasneje pa, kot vsi ostali krediti, iz amortizacije. Poleg ostalih ukrepov za varčnejše poslovanje so izvedeni ukrepi za usklajevanje nabave in porabe toplotne energije in ukrepi za znižanje toplotnih izgub na prenosnem in distribucijskem omrežju, kar daje pozitivne finančne učinke. Strateški dokumenti so narekovali zaporedje investicij, pri čemer so bili upoštevani tehnično – tehnološki kriteriji, ki so zagotavljali zanesljivost oskrbe, in ekonomski kriteriji, ki so zagotavljali racionalno vlaganje sredstev – zmanjšanje izgub pri transportu in distribuciji toplote in zmanjšanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov. Skladno s temi kriteriji so rekonstruirane izolacije na magistralnih toplovodih TEŠ - CEP in TEŠ – Pohrastnik, prenovljena je centralna energetska postaja, posodobljen je sistem daljinskega nadzora in vodenja, izvedena je vrsta obnov in posodobitev na toplotnih podpostajah, urejene so meritve prodanih količin toplote in tople sanitarne vode in obnovljen del primarnega in sekundarnega omrežja. Ker se je pred letom 2000 zelo malo vlagalo, imamo na distribucijskem omrežju kar nekaj območij (trocevni sistem, toplovodi proti Gorici in Vemontu) v slabem stanju in jih je potrebno čim prej obnoviti; to prav tako velja še za nekaj toplotnih podpostaj. Projektno smo obdelali in zagotovili tehnično tehnološki pogoj za realizacijo rekonstrukcije obstoječe centralne energetske postaje (CEP) 70 MW in črpališča 110 MW. S tem posegom smo poleg tehnološke prenove uspeli tudi drastično znižati porabo električne energije in ukiniti lastno pripravo sistemske vode za potrebe 3C omrežja, saj smo prešli na uporabo sistemske vode iz TEŠ. V okviru razpoložljivih sredstev izvajamo obnove tehnično dotrajanih elementov sistema. Investiranje v obnove primarnega in sekundarnega omrežja bi bilo potrebno pospešiti in nadoknaditi zaostanke iz obdobja pred letom 2000. To pomeni, da bo potrebno zagotoviti sredstva za oblikovanje polne amortizacije - najemnine. Tako imamo pripravljen natančen program obnovitvenih investicij v infrastrukturo sistema DOT, s termini izvajanja aktivnosti in potrebnimi sredstvi v posameznih terminih.

Vse naštete aktivnosti so že bile prikazane v dokumentih, ki jih je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., pripravilo v letu 2008, in sicer »Gospodarski položaj za obdobje 2000 - 2008«, »Projekcija poslovanja


2009 - 2013« in »Projekcija poslovanja 2014 - 2022«. V zadnjih dveh dokumentih smo predvideli obnove in posodobitve sistema DOT po tehnoloških potrebah in ne samo po kriteriju kritičnih potreb zaznanih šibkih točk sistema. Kljub znatnim sredstvom, ki smo jih vložili v obnove in posodobitve v obdobju 2000 – 2011, ostaja velik del omrežja in del toplotnih podpostaj v relativno slabi obratovalni pripravljenosti zaradi dotrajanosti in zastarelosti opreme. Zgoraj omenjene investicije zagotavljajo dovod toplotne energije do naselij Velenja, Šoštanja, Pohrastnika, distribucijsko omrežje znotraj naselij pa je potrebno intenzivno obnavljati, da bi zagotovili varno in zanesljivo oskrbo. Ocenjujemo, da bi s povečanimi sredstvi (večjimi od obračunane amortizacije) ta cilj dosegli v predvidenem obdobju do leta 2022. Oskrba s hladilno energijo (sistem DH) Naprave za oskrbo s hladilno energijo so bile financirane s sredstvi kredita Eko sklada, anuitete in obresti pa se sedaj odplačujejo iz sredstev amortizacije - najemnina. Naprave za oskrbo s hladilno energijo so nove, zato obnovitvene investicije niso potrebne. Oskrba z zemeljskim plinom (sistem DOP) V zadnjem desetletju so lokalne skupnosti vlagale v novo infrastrukturo oskrbe z zemeljskim plinom velika sredstva, kar se odraža v visokem deležu komunalne opremljenosti na področju Škal, Hrastovca, Šenbrica in Gaberk. Za izvedbo te infrastrukture so se porabljala sredstva proračunov občin oziroma najetih kreditov. Anuitete in obresti za prevzeti kredit od občin (Plinovod Škale - Hrastovec) so se do ukinitve PRR odplačevale iz tega vira, kasneje pa, kot vsi ostali krediti, iz amortizacije. Izkoriščenost infrastrukture na tem področju je zelo slaba, saj je priključeno le 307 objektov od 1.100 možnih priključkov. Naprave za oskrbo z zemeljskim plinom so relativno nove, zato obnovitvene investicije v zadnjih letih niso bile potrebne, razen obnove merilnikov. Oskrba z vodo V KP Velenje zaradi pomanjkanja sredstev v zadnjih letih ni bilo pomembnih vlaganj v novo infrastrukturo obstoječega vodooskrbnega sistema. Že več let imamo za razreševanje problemov obstoječe infrastrukture pripravljene načrte dolgoročnega zagotavljanja nemotene in varne vodooskrbe. V letu 2000 smo izdelali strategijo upravljanja vodooskrbnih sistemov do leta 2015, kjer smo na osnovi hidravličnega preračuna izdelali strategijo nujnih obnov sistema. Žal se načrti zaradi zamrznjenih cen in zato premajhnih prihodkov niso realizirali. V letu 2008 smo izdelali novelacijo potrebnih obnov obstoječega vodooskrbnega sistema do leta 2022, kjer so vse potrebne obnove cevovodov in vodooskrbnih objektov (brez projektov kohezije) okvirno ovrednotene ter rangirane po prioritetah. Na tej osnovi, ob upoštevanju analize obstoječega stanja v letu 2012, pa so sestavni del predmetne Vizije poslovanja in razvoja KP Velenje tudi na novo novelirani načrti potrebnih obnov prikazani v nadaljevanju. Za potrebe zagotavljanja javne vodooskrbe na območjih, kjer le-te še ni, ter za realizacijo najpomembnejših in nujnih projektov za zagotavljanje dolgoročne zadostne in varne vodooskrbe na celotnem območju vseh treh obči smo v letu 2008 izdelali »Dolgoročni program naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložbe v sistem odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode za obdobje 2009 - 2020«. Načrtovane vsebine tega programa so zajemale izgradnjo vodooskrbnih sistemov na območjih, kjer le-teh še ni ali so neustrezna, ter sofinanciranje projekta kohezije, ki je najpomembnejši projekt v obdobju 2012 - 2015.


Program t.i. razširjene reprodukcije za vodooskrbo, vreden dobrih 46 mio €, je bil sprejet s strani vseh treh občinskih svetov, s kasnejšim ukinjanjem prispevka za razširjeno reprodukcijo pa je usahnil vir za realizacijo tega programa. Posledica ukinitve prispevka RR so veliki problemi pri zaključevanju finančne konstrukcije kohezijskih projektov ter izredno velike likvidnostne težave KP Velenje, ki mora iz prihodka, poleg stroškov osnovne storitve, iz že tako majhnih sredstev vira najemnine poplačevati še precejšnje kreditne obveznosti tega programa. Pri tem je potrebno opozoriti, da se s tem iz vira najemnine, ki je v skladu z veljavno zakonodajo namenjena obnovi obstoječe infrastrukture, financirajo projekti novogradenj, ki se običajno financirajo iz drugih virov. Odvajanje odplak V zadnjem desetletju so lokalne skupnosti v novo infrastrukturo odvajanja odplak vlagale zelo velika sredstva, kar se odraža v visokem deležu komunalne opremljenosti. Skoraj v celoti se je z javno kanalizacijo opremilo območje velenjskih jezer, kar je pomembno vplivalo na izboljšanje kvalitete stanja jezerske vode. Za vse tri občine smo v KPV izdelali lokalne operativne programe opremljanja z javno kanalizacijo, usklajene z nacionalnim operativnim programom, kakor tudi programe dolgoročnih obnov netesne kanalizacije. Vse potrebne investicije so bile v letu 2008 vključene v sprejet »Dolgoročni program naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložbe v sistem odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode za obdobje 2009 - 2020« v skupni vrednosti načrtovanih investicij skoraj 30,0 mio €. Z ukinitvijo prispevka za razširjeno reprodukcijo je usahnil vir za realizacijo tega programa, kar je povzročilo bistveno zmanjšanje programov izgradnje nove kanalizacije ter preložitev programov obnov v prihodnost. Posledica ukinitve prispevka RR so tudi pri tej dejavnosti problemi pri zaključevanju finančne konstrukcije kohezijskih projektov ter izredno velike likvidnostne težave KP Velenje. Čiščenje odplak Vse čistilne naprave so relativno nove, zato obnovitvene investicije v zadnjih letih niso bile potrebne. Zaradi zamude pri uveljavitvi nove cene čiščenja v letu 2008, nedoseganju stroškovne cene storitve v zadnjih treh letih in zmanjšanju obračunanih količin se tudi na tej dejavnosti oblikuje premalo sredstev najemnine. Najemnina je v pretežni meri namenjena odplačevanju najetih kreditov. Za izgradnjo CČN je bilo ob pomanjkanju sredstev potrebno pri investicijskem vzdrževanju čistilnih naprav preiti iz preventivnega sistema na kurativni sistem investicijskega vzdrževanja. To ni dobro, saj s tem prihajamo v podobno stanje kot na področju ostalih dveh dejavnosti obveznih GJS. Zmanjšan obseg investicijskega vzdrževanja bo posledično zahtevalo večja vlaganja v obnove teh naprav pred potekom projektirane življenjske dobe. Iz vidika dobrega gospodarjenja je zato nujno potrebno v prihodnjih letih zagotoviti zadostna sredstva najemnine za odplačila kreditov, izvajanje rednih investicijsko vzdrževalnih del ter obnov posameznih sklopov na CČN ter ČN Šmartno ob Paki in malih komunalnih čistilnih napravah. Tako bi lahko obstoječe stanje, ob zagotavljanju sredstev investicijskega vzdrževanja nekoliko nad pogodbeno dogovorjeno višino 160.000 € letno, sanirali v naslednjih nekaj letih. V zadnjih letih je bil na področju čiščenja odplak realiziran zelo velik obseg naložb v novo infrastrukturo. Leta 2003 je bila zgrajena ČN Šmartno ob Paki, velikosti 1.500 PE. V letu 2007 je bila zaključena rekonstrukcija in razširitev CČN Šaleške doline, velikosti 50.000 PE, z izvedbo primarnega, sekundarnega in terciarnega čiščenja komunalne odpadne vode. Konec leta 2010 je bila rekonstruirana in povečana MKČN Kavče, velikosti 500 PE. V letu 2011 je bila zgrajena MKČN Lokovica 1, velikosti 250 PE, ki je trenutno v fazi poskusnega obratovanja. Trenutno je v fazi izgradnje kanalizacijski sistem in MKČN Lokovica 2, velikosti 500 PE.


Pokopališko - pogrebna dejavnost

Sedanji prihodki ter visoki stroški obratovanja in vzdrževanja pokopališč zaradi izredno visokega standarda ne omogočajo oblikovanja najemnine, niti pozitivnega poslovnega izida. Obseg teh del je vsako leto omejen na najnujnejšega, saj iz obstoječih prihodkov ne moremo zagotoviti nobenih sredstev najemnine. Stroški najnujnejšega investicijskega vzdrževanja in obnov , ki znašajo vsako leto do 20.000 € (potrebno 30.000 €), so povzročili negativen prenos preveč porabljene najemnine v leto 2012. Ker iz prihodkov dejavnosti ni mogoče oblikovati polno obračunano amortizacijo obeh pokopališč, ki znaša 71.801 €, so se nujne obnove v preteklih letih financirale iz občinskih proračunov obeh občin. Tako je bil rekonstruiran in dograjen poslovilni objekt na pokopališču Podkraj, na pokopališču Škale pa se je izvedla tudi delna obnova nekaterih elementov mrliške veže (obnova strehe, izvedba ogrevanja na plin). Zaradi omejenih proračunskih sredstev niso realizirane naslednje investicije:

- ureditev drenaž in sanacija nekaterih slabo temeljenih in zato nestabilnih obstoječih opornih zidov;

- delna obnova nekaterih odsekov kanalizacije zalednih in padavinskih voda na pokopališču Podkraj;

- obnova in dograditev ograje pokopališča Podkraj; - obnova vhodov na pokopališče Podkraj; - izgradnja zaprtega prostora za odlaganje ločeno zbranih odpadkov iz pokopališča.

V preteklih letih se je pripravljala tudi projektna dokumentacija za širitev pokopališča, ki pa je zastala zaradi umestitve tretje razvojne osi v bližino načrtovane širitve. Aktivnosti za razširitev pokopališča Podkraj je nujno nadaljevati tako, da bo zagotovljeno izvajanje te dejavnosti tudi po letu 2015. 4.5.3 Prihodki od dotacij in subvencij V obdobju po letu 2000 so bile dane možnosti v intenzivnejše vlaganje v komunalno infrastrukturo. Le redke lokalne skupnosti so izkoristile te možnosti za vlaganja v takem obsegu in tako dobro kot občine v Šaleški dolini. V spodnji tabeli prikazujemo dotacije in subvencije v komunalno infrastrukturo v letih 2001 - 2011 iz proračuna RS, iz sredstev sklada EU ISPA in sredstev EBRD (subvencije v višini 10 % oz. 12 % po zaključku projekta). Pogoj za pridobitev teh doniranih in nepovratnih sredstev je bil predvsem v dobro pripravljeni investicijsko-tehnični dokumentaciji. KPV je s Službo za investicijski inženiring zagotovilo izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije in izvedlo upravne postopke ter uspešno strokovno vodilo izvedbo naložb do končnega poročanja in upravičenja doniranih sredstev. Pogoj za to je vsekakor dobra in strokovna kadrovska zasedba. Eden od pogojev za pridobitev teh sredstev je bil tudi lasten delež lokalnih skupnosti, ki je bil zagotovljen z zbiranjem PRR ob ceni komunalnih storitev. Žal je s koncem leta 2008 ta vir usahnil.


Preglednica 36: Zbirna tabela pridobljenih dotacij in subvencij v letih 2001 - 2011

ZAP. ŠT. OBJEKT SUBVENCIJA SKUPAJ VLOŽENO V OBČINO

1. Kanalizacija Šenbric RS MOP 55.913 MOV

2. Kanalizacija Hrastovec I. del RS MOP 45.833 MOV

3. Kanalizacija v KS Gorici RS MOP 94.458 MOV

4. Vodovod v KG Gorica RS MOP 116.296 MOV

5. Kanalizacija Škale zahod III. faza RS MOP 143.750 MOV

6. Kanalizacija črpališče Škale - Ribiška koča RS MOP 83.333 MOV

7. Kanalizacija Gaberke I. faza RS MOP 175.000 Šoštanj

8. Kanalizacija Aškerčeva v Šoštanju RS MOP 14.583 Šoštanj

9. Kanalizacija Hrastovec II. del RS MOP 78.421 MOV

10. Kanalizacija Hrastovec II. del RS MOP 166.667 MOV

11. Kanalizacija Gaberke II. del RS MOP 250.000 Šoštanj

12. ČN Šmartno ob Paki RS MOP 255.679 Šmartno ob Paki

13. Magistralni vodovod Velenje - Šoštanj RS MOP 416.667 MOV

14. Magistralni vodovod Velenje - Šoštanj EU ISPA 525.000 MOV

15. CČN II. faza MOP RS MOP 2.533.333 MOV

16. CČN II. faza ISPA EU ISPA 3.875.000 MOV

17. Kanalizacija Bevče EU EBRD 68.400 MOV

18. Kanalizacija Podkraj - Tajna V. faza in črp. EU EBRD 23.700 MOV

19. Kanalizacija Gaberke EU EBRD 57.900 Šoštanj

20. Kanalizacija Lajše sekundarni del EU EBRD 5.000 Šoštanj

21. Kanalizacija Šmartno ob Paki EU EBRD 10.000 Šmartno ob Paki

22. Vodovod VG II. faza EU EBRD 35.000 MOV

23. Kanalizacija Uriskova RS MOP 14.033 MOV

24. Kanalizacija Gubčeva RS MOP 10.896 MOV

25. Kanalizacija RS MOP 17.500 MOV

SKUPAJ 9.072.362


4.5.4 Najeti krediti

Podobno kot pri zagotavljanju subvencijskih sredstev, je bilo tudi na področju najemanja kreditov, ki so bili vsi najeti pod izredno ugodnimi kreditnimi pogoji. Krediti so bili najeti predvsem iz sredstev Eko sklada RS, namenskih okoljskih sredstev evropskih bank kot EBRD in EIB ter podobnih namenskih in ugodnih virov. Krediti so se najemali zaradi večjih potreb po nujnih vlaganjih v komunalno infrastrukturo, kot pa so bili na voljo razpoložljivi viri (CČN, magistralni vodovodi, vodovod VG), zaradi sočasnosti gradnje več komunalnih infrastruktur na določenem področju (sočasnost z občinskimi cestami…) in zaradi racionalizacijskih ukrepov in zmanjšanja izgub (izolacije vročevodov daljinskega ogrevanja, črpališče in CEP) ter novih naložb (daljinsko hlajenje). Tudi za najemanja kreditov je bilo potrebno zagotavljati vso ustrezno investicijsko-tehnično dokumentacijo, vključno z izvedbo upravnih postopkov, celotno izvedbo investicije in končno poročanje kreditodajalcem. Vsa dela so bila strokovno izvedena v Službi za investicijski inženiring KPV tudi zaradi ustrezne kadrovske zasedbe, viri za odplačevanje kreditov pa so bili v prispevkih za razširjeno reprodukcijo ob ceni komunalnih storitev. Po ukinitvi teh virov so se krediti odplačevali iz amortizacije oz. najemnine. Večji del teh kreditov je že odplačanih, ostala pa je zgrajena komunalna infrastruktura, ki služi namenu. Preglednica 37: Pridobljena kreditna sredstva za novogradnjo komunalne infrastrukture v letih 2001-

2011

Eko sklad RS - Izolacije vročevoda TEŠ Šoštanj I.faza 2002 2007 104.323

Eko sklad RS - Izolacije vročevoda TEŠ Šoštanj I.faza 2002 2007 208.646

Eko sklad RS - Vodovod Vinska gora I.faza 2003 2009 362.022

Eko sklad RS - Magistralni vodovod Velenje-Šoštanj 2004 2009 250.376

Eko sklad RS - Rekonstr. izolacij na magistralnem vročevodu Šoštanj-Pohrastnik 2005 2010 333.834

Eko sklad RS - Rekonstr. izolacij na magistralnem vročevodu CEP TEŠ V.faza 2005 2010 292.105

Eko sklad RS - Obnova magistralnega vodovoda Paka III.faza in kanal.Paka I.faza 2005 2010 375.563

Eko sklad RS - Vodovod Turnšek 2005 2011 139.246

Eko sklad RS - CČN Šaleške doline II.faza 2005 2022 1.957.813

Eko sklad RS - Vodovod Šmartno Selo 2006 2012 251.168

Eko sklad RS - CEP Velenje 2007 2023 2.000.000

Eko sklad RS - Daljinsko hlajenje v MOV 2008 2017 729.142

Eko sklad RS - Kanalizacija Gaberke II.faza 2003 2009 342.180

Eko sklad RS - Vodovod Velunja 2005 2011 184.602

Eko sklad RS - Krajevni plinovod v KS Gaberke 2006 2022 500.770

Eko sklad RS - Fekalno kanalizacijsko omrežje območja Gaberk IV. A in B faza 2007 2020 350.000

Eko sklad RS - ČN Šmartno ob Paki I.faza 2003 2008 229.511

NLB - Vodovod Vinska gora II.faza 2007 2022 1.260.000

NLB - Vodovod Skalca-Selo, Kanalizacija Uriskova, Gubčeva 2007 2011 1.003.000

NLB - Obnova Primorske ceste v Šoštanju 2007 2017 499.999

Probanka - CČN Šaleške doline 2006 2013 687.500

Probanka - Kanalizacija Bevče, Podkraj-Tajna, Gaberke II.faza 2006 2013 1.250.000

Probanka - Kanalizacija Lajše, Šmartno ob Paki 2006 2013 125.000

Skupaj 13.436.799

Dokončno

odplačiloLeto najetja

Znesek

kreditaKreditodajalec in investicija


4.5.5 Nabavna, sedanja in odpisana vrednost infrastrukture Z vidika analize vrednosti sredstev je pomemben kazalec odpisanost vrednosti osnovnih sredstev. Odpisana vrednost je vsa vrednost, ki je bila odpisana v toku delovanja osnovnega sredstva in prenašanja njegove vrednosti na poslovne učinke. Osnovni namen amortiziranja je zagotoviti denarna sredstva za obnovo dotrajanih oz. nabavo novih sredstev.

Preglednica 38: Vrednost infrastrukture (vključno s CČN in magistralnim vodovodom) v 000 EUR 2000 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Nabavna vrednost 101.775 123.297 129.816 133.381 141.013 146.016 164.227 164.165 162.174 169.031

Odpisana vrednost 65.340 85.227 88.346 90.546 94.174 93.995 98.767 99.458 101.904 106.722

Sedanja vrednost 36.435 38.069 41.470 42.835 46.839 52.021 65.460 64.707 60.270 62.309

Koeficient odpisanosti 0,64 0,69 0,68 0,68 0,67 0,64 0,60 0,61 0,63 0,63

Koeficient neodpisanosti 0,36 0,31 0,32 0,32 0,33 0,36 0,40 0,39 0,37 0,37

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

180000

Nabavna vrednost Odpisana vrednost Sedanja vrednost

2000 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slika 18: Vrednost infrastrukture

Oskrba s toplotno energijo

Preglednica 39: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe s toplotno energijo

v 000 EUR 1999 2000 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Nabavna vrednost 52.434 57.687 68.915 70.036 71.521 73.742 76.221 80.414 80.210 80.113 83.066

Odpisana vrednost 36.561 40.935 52.427 54.007 54.995 56.118 57.640 59.680 59.679 61.921 64.083

Sedanja vrednost 15.873 16.752 16.488 16.029 16.526 17.624 18.581 20.734 20.531 18.191 18.983

Koeficient odpisanosti 0,70 0,71 0,76 0,77 0,77 0,76 0,76 0,74 0,74 0,77 0,77

Koeficient neodpisanosti 0,30 0,29 0,24 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,26 0,23 0,23

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

Nabavna vrednost Odpisana vrednost Sedanja vrednost2000 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slika 19: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe s toplotno energijo


Oskrba s hladom

Preglednica 40: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe s hladom

v 000 EUR 2008 2009 2010 2011

Nabavna vrednost 642 847 904 904

Odpisana vrednost 3 4 53 155

Sedanja vrednost 639 843 851 749

Koeficient odpisanosti 0,00 0,00 0,06 0,17

Koeficient neodpisanosti 1,00 1,00 0,94 0,83

0

200

400

600

800

1000

Nabavna vrednost Odpisana vrednost Sedanja vrednost2008 2009 2010 2011

Slika 20: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe s hladom

Oskrba z zemeljskim plinom

Preglednica 41: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom

v 000 EUR 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Nabavna vrednost 703 752 752 752 754 754 754 1.534 1.534 1.534 1.555 1.461

Odpisana vrednost 29 62 93 124 155 187 218 251 303 303 355 348

Sedanja vrednost 673 690 659 628 599 568 537 1.282 1.231 1.231 1.200 1.113

Koeficient odpisanosti 0,04 0,08 0,12 0,17 0,21 0,25 0,29 0,16 0,20 0,20 0,23 0,24

Koeficient neodpisanosti 0,96 0,92 0,88 0,83 0,79 0,75 0,71 0,84 0,80 0,80 0,77 0,76

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600


2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slika 21: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom


Oskrba z vodo

Preglednica 42: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe z vodo (vključno z magistralnim

vodovodom) v 000 EUR 2000 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Nabavna vrednost 26.223 31.327 32.831 33.035 36.139 39.253 39.995 39.995 40.592 42.649

Odpisana vrednost 17.709 23.268 24.000 24.513 25.558 25.163 26.011 26.036 28.002 28.937

Sedanja vrednost 8.514 8.058 8.831 8.522 10.581 14.090 13.984 13.959 12.590 13.712

Koeficient odpisanosti 0,68 0,74 0,73 0,74 0,71 0,64 0,65 0,65 0,69 0,68

Koeficient neodpisanosti 0,32 0,26 0,27 0,26 0,29 0,36 0,35 0,35 0,31 0,32

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

40000

45000


2000 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slika 22: Vrednost infrastrukture dejavnosti oskrbe z vodo

Odvajanje odplak

Preglednica 43: Vrednost infrastrukture dejavnosti odvajanja odplak

v 000 EUR 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Nabavna vrednost 14.073 16.342 17.708 18.918 21.629 22.941 22.881 24.699 26.465

Odpisana vrednost 5.711 6.019 6.358 6.725 6.795 7.303 7.303 8.405 9.294

Sedanja vrednost 8.362 10.322 11.350 12.194 14.833 15.638 15.578 16.294 17.171

Koeficient odpisanosti 0,41 0,37 0,36 0,36 0,31 0,32 0,32 0,34 0,35

Koeficient neodpisanosti 0,59 0,63 0,64 0,64 0,69 0,68 0,68 0,66 0,65

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000


2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slika 23: Vrednost infrastrukture dejavnosti odvajanja odplak


Čiščenje odplak

Preglednica 44: Vrednost infrastrukture dejavnosti čiščenja odplak (vključno s CČN)

v 000 EUR 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011


Odpisana vrednost 1.913 2.095 2.284 2.521 454 1.161 1.827 2.590 3.347

Sedanja vrednost 3.041 4.648 4.482 4.515 881 9.904 9.236 9.384 8.734



0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000


2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slika 24: Vrednost infrastrukture dejavnosti čiščenja odplak

Pokopališko-pogrebna dejavnost

Preglednica 45: Vrednost infrastrukture pokopališko-pogrebne dejavnosti

v 000 EUR 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Nabavna vrednost 431 468 469 503 509 769 779 957 2.225 2.225 2.284 2.374

Odpisana vrednost 105 120 106 110 117 124 136 151 167 167 225 538

Sedanja vrednost 327 348 362 394 392 645 643 806 2.058 2.058 2.059 1.836

Koeficient odpisanosti 0,24 0,26 0,23 0,22 0,23 0,16 0,17 0,16 0,08 0,08 0,10 0,23

Koeficient neodpisanosti 0,76 0,74 0,77 0,78 0,77 0,84 0,83 0,84 0,92 0,92 0,90 0,77

0

500

1000

1500

2000

2500


2000 2008 2009 2010 2011

Slika 25: Vrednost infrastrukture pokopališko-pogrebne dejavnosti


4.6 Analiza osnovnih sredstev KPV

Preglednica 46: Vrednost osnovnih sredstev podjetja

v 000 EUR 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011


Odpisana vrednost 2.801 3.096 3.393 3.673 3.337 3.514 3.768 3.869 3.890

Sedanja vrednost 1.695 1.896 2.003 2.088 1.779 1.803 1.628 1.561 1.532



0

1000

2000

3000

4000

5000

6000


2003 2004 2005 2006 2007

Slika 26: Vrednost osnovnih sredstev podjetja

Poleg ustreznih vlaganj v obnovo infrastrukture in dobro izurjenega kadra je za doseganje funkcionalne sposobnosti in zanesljivosti delovanja komunalnih sistemov nujno potrebna tudi ustrezna in zadostna oprema, ki se financira iz vira amortizacije podjetja. PE Energetika Oprema, v lasti KPV, je dobro vzdrževana in varna za uporabo. Seveda je pri tem potrebno posebej poudariti, da je za vzdrževanje takšnega stanja, glede na starost opreme in dnevno uporabo, potrebno vedno več sredstev nameniti iz naslova rednega vzdrževanja. Če pogledamo poročila o realizaciji izvedbe del plana naložb, obnov in posodobitev sredstev podjetja v zadnjih letih ugotovimo, da ima PE EN že nekaj let težave pri zamenjavi obstoječih osnovnih sredstev (predvsem servisna vozila). Tako z zamenjavami zamujamo in se vozni park stara. Posledično rastejo stroški vzdrževanja in stroški goriva, saj imajo starejši motorji večjo specifično porabo. Na lokaciji Koroška 3 a delujeta v celoti PE Energetika in delno PE VO-KA, ki ima poslovne objekte še na lokaciji centralne čistilne naprave in Grmovem Vrhu v Šoštanju. Poslovni objekt Koroška 3 a je bil zgrajen pred 35 leti in je tako gradbeno kot energetsko že vrsto let neustrezen. Problematično je stanje izolacije celotnega ostrešja, zunanjega ovoja zgradbe in komplet strojnih inštalicij ogrevanja ter elektro inštalacij. Pri elektro inštalacijah moramo opozoriti na nekontrolirane povečave elektro priključnih moči v PE VO-KA z vgradnjami split klimatskih naprav, kar lahko povzroči tudi nevarne dogodke. Na površine sedanjega arhiva KPV v 2. nadstropju smo že večkrat opozorili zaradi problematike neustrezne statične nosilnosti tal, ker so bile te površine pred 35 leti dimenzionirane le za potrebe obremenitev ostrešja prejšnje zgradbe DO Toplovod. V 2. nadstropju je že vrsto let neustrezno urejena površina bivše jedilnice PE Energetika, ki smo jo leta 2005 želeli urediti v


večnamenski prostor učilnice in velike sejne sobe za skupne potrebe PE Energetika, PE VO-KA in KP Velenje. PE Vodovod - kanalizacija Zaradi že opisanega izredno težkega gospodarskega položaja podjetja se je tudi na tem področju v zadnjih letih realiziralo bistveno manj obnov in posodobitev opreme PE VO-KA, kot bi bilo to potrebno. Takšno stanje je zaskrbljujoče. Dejstvo je namreč, da se nekaj let izpad nabave potrebnih osnovnih sredstev še lahko kompenzira, jasno pa je, da se nato vseh potrebnih osnovnih sredstev ne da nabaviti v enem letu. Manjša delovna oprema ter manjši delovni stroji se zaradi manjše investicijske vrednosti tekom let še lahko postopoma obnavljajo oziroma nadomeščajo, največje težave v PE VO-KA pa nastopajo pri obnovah voznega parka enote. Vozila in stroji so namreč eden pomembnejših elementov delovne opreme, ki omogočajo nemoteno izvajanje dejavnosti. Zgovoren je podatek, da letno v PE VO-KA prevozimo skoraj 400.000 km. To je posledica obsežnosti komunalnih sistemov VO-KA, ki jih imamo v upravljanju (831 km omrežja med 305 in 1075 m nadmorske višine). V PE imamo trenutno v uporabi 41 vozil in delovnih strojev, ki so povprečno stari 9,5 let. Najstarejše vozilo v voznem parku je 25 let staro vozilo za čiščenje kanalizacijskih cevi Woma. Problem tako starega voznega parka, poleg manjše zanesljivosti in varnosti, so veliki stroški vzdrževanja vozil, ki se iz leta v leto samo povečujejo. Najbolj nujne so nabave oz. zamenjave naslednjih osnovnih sredstev:

- nabava specialnega vozila za prevzem grezničnih gošč in blata iz MKČN – zamenjava 25 let starega vozila;

- nabava mini električnega ali plinskega smetarskega vozila za nakladanje in prevoz odpadkov po poteh pokopališča Podkraj do zaklenjenih kesonov izven pokopališča;

- menjava tovornega vozila Mercedes benz, letnik 1998; - menjava delovnega stroja CASE, letnik 2001; - nujne menjave nekaterih najstarejših in dotrajanih osebnih in poltovornih vozil za potrebe

posluževanja in vzdrževanja komunalnih omrežij in objektov. Pri tem bi posebej poudaril, da naši izračuni stroškov lastnih delovnih strojev in tovornih vozil (cenik strojnih storitev KPV) ter primerjave s cenami strojnih storitev na trgu kažejo, da so lastni delovni stroji in tovorna vozila še vedno najoptimalnejša rešitev. Poleg navedenega je problematika področja osnovnih sredstev podjetja še:

- dolgoročno nerešeno vprašanje garažnega prostora za specialna delovna vozila, ki morajo biti pozimi v zaprtih ogrevanih prostorih (vozila za čiščenje kanalizacije ter vozilo za snemanje kanalizacije;

- neurejeno ustrezno parkirišče tovornih vozil s periščem, peskolovom in oljnim lovilcem na lokaciji Koroška 3 a;

- nujna obnova pisarniških prostorov PE VO-KA na Koroški 3 a (obnova oken, izolacija stropa in sten, dokončanje obnove elektroinštalacij); stavba je izredno energetsko potratna, saj je praktično brez toplotne izolacije in zahteva pozimi močno ogrevanje, poleti pa veliko porabo električne energije za nujno hlajenje prostorov.

Strokovne službe Objekt na Koroški cesti 37/b je dotrajan, s slabo izolacijo (energetska neučinkovitost) in potreben prenove. Potrebne so zamenjave oken na prvem nadstropju in delu pritličja, prenoviti je potrebno izolacijo stavbe in elektro inštalacij ter urediti zaklonišče (vdor vode). V zvezi z opremljenostjo in urejenostjo zaklonišča ima podjetje zakonske obveznosti.


V zelo kratkem času bo potrebno rešiti prostor za arhiv in zagotoviti sredstva za sodobnejši način arhiviranja dokumentacije. Teh sredstev ni možno zagotoviti iz amortizacije podjetja, zato je potrebno predvideti druge vire. Več kot polovica vozil, v uporabi strokovnih služb, je starejših od 10 let. Nekatera vozila so v uporabi celo od leta 1994 (kombi VW v skladišču je star 17 let). Menjava dotrajane strojne in programske opreme se izvaja postopoma, licence se obnavljajo redno. Dodatna namestitev klimatskih naprav je onemogočena zaradi preobremenjenosti in zastarelosti elektro inštalacij. Pisarniška oprema je v zadovoljivem stanju. Kljub ponekod že odpisanim vrednostim, je še vedno funkcionalna. V zadnjih 20 letih ali še daljšem obdobju se je zelo malo vlagalo v sredstva podjetja, zato večina objektov potrebuje temeljite obnove in posodobitve. Posebno težavo predstavlja razdrobljenost in dislociranost posameznih objektov, saj podjetje deluje na 5 lokacijah. Zaposleni smo že zdavnaj izrazili željo in potrebo po združevanju večine funkcij na eni lokaciji, saj seveda zaradi narave dela ni možno združiti vseh funkcij. V preteklosti so že bile predstavljene ideje za preselitev strokovnih služb, ki delujejo na lokaciji Koroška 37/b, na Koroško 3/a. Za to bi bila potrebna dograditev objektov na Koroški 3/a in prodaja upravne stavbe na Koroški 37/b. 4.7 Analiza cen v KPV in RS V razpravah o cenah komunalnih storitev je potrebno upoštevati dejstvo, da komunalni sistemi niso povsod enaki zaradi naravnih danosti, gostote poselitve, tehničnih zahtevnosti, kar ima za posledico različne stroške izvajanja dejavnosti. Zato tudi cene za dva različna sistema niso primerljive. Pri primerjavi cen izvajalcev glede na dosežene vrednosti kazalnikov je potrebno upoštevati vrednotenje delovanja izvajalca z vidika učinkovitosti, kakovost in zanesljivosti izvajanja dejavnosti, ob upoštevanju doseganja trajnostnega razvoja. Pri oblikovanju cen je ključno poznavanje in upoštevanje specifičnih pogojev izvajanja dejavnosti, ki jih pogojujejo značilnosti prostorske urejenosti sistemov v upravljanju. V nasprotnem primeru se namreč lahko izvajalcu, ki ne dosega priporočljivih vrednosti, pripiše neučinkovito izvajanje in temu primerno nižje priznane stroške, razlog nedoseganja zahtevanih vrednosti pa je dejansko v različnih oziroma zahtevnejših pogojih izvajanja dejavnosti. Za cenovno politiko na komunalnem področju je značilno dolgoletno omejevanje cen. Na podlagi različnih oblik regulacije, ki jih je omogočal Zakon o kontroli cen, so se cene komunalnih storitev določale povsem administrativno. Ob uvedbi limitiranja cen so bile izhodiščne osnove izvajalcev različne. Zaradi linearnega indeksiranja cen in neupoštevanja pogojev in učinkovitosti izvajanja dejavnosti so se pojavile med podjetji velike cenovne disparitete. Posledično so se izvajalci znašli v neenakih pogojih izvajanja dejavnosti in imajo danes zelo različne izhodiščne položaje. Povzamemo lahko, da državna regulacija ni uspela vzpostaviti mehanizma za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju gospodarskih javnih služb in posledice nesistemske politike se kažejo v neustreznih izhodiščnih cenah posameznih izvajalcev in pomanjkanju prihodka, ki bi omogočal oblikovanje polno obračunane amortizacije in s tem potreben obseg investiranja v obnove in posodobitve infrastrukture (vir: IREET).


4.7.1 Analiza cen v KPV Značilnost opazovanega obdobja 2001 – 2011 je, da so osnovne cene komunalnih dobrin in storitev prenizke - predvsem na vodnih dejavnostih. Vzroke za to je administrativno zadrževanje cen s strani države skozi leta. Osnovne cene ne pokrivajo stroškov polno obračunane amortizacije in posledično ima podjetje premalo sredstev za obnove in posodobitve infrastrukture. Zadnji dvigi cen komunalnih dobrin in storitev na dejavnosti:

- oskrba z vodo → 1. 8. 2007; - odvajanje odplak → 1. 8. 2007; - čiščenje odplak → 1. 12. 2008; - najemnin grobov → 1. 4. 2011; - oskrbe s toploto → 1. 10. 2011.

Vlada je 28. 10. 2010 izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev. Uredba je veljala skozi vse leto 2011 in se z 28. 2. 2012 podaljšala še za šest mesecev. V nadaljevanju so prikazane povprečne cene posameznih dejavnosti v obdobju 2001 - 2011.

Preglednica 47: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Oskrba z vodo – povprečne cene

v EUR

Oskrba z vodo 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Indeks 2011 / 2001

Gospodinjstva 0,2573 0,2893 0,2989 0,3280 0,3280 0,3446 0,3983 0,4651 0,4651 0,4661 0,4652 180,8

Gospodarstvo 0,6026 0,6026 0,6026 0,6180 0,6180 0,6506 0,7224 0,8564 0,7842 0,7843 0,7842 130,1

Skupaj 0,3728 0,3916 0,4046 0,4268 0,4268 0,4509 0,4874 0,5767 0,5443 0,5436 0,5412 145,2

0,0000

0,1000

0,2000

0,3000

0,4000

0,5000

0,6000

0,7000

0,8000

0,9000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Gospodinjstva Gospodarstvo Skupaj

Slika 27: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Oskrba z vodo – povprečne cene


Preglednica 48: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Odvajanje odplak - povprečne cene

v EUR

Odvajanje odplak 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Indeks 2011 / 2001

Gospodinjstva 0,1246 0,1246 0,1246 0,1338 0,1358 0,1419 0,1720 0,2106 0,2106 0,2106 0,2106 169,0

Gospodarstvo 0,1988 0,1988 0,1988 0,2333 0,2138 0,2233 0,2571 0,2941 0,2941 0,2923 0,2941 148,0

Povprečna cena odvajanja 0,1489 0,1490 0,1502 0,1630 0,1587 0,1673 0,1957 0,2361 0,2317 0,2311 0,2304 154,7

0,0000

0,0500

0,1000

0,1500

0,2000

0,2500

0,3000

0,3500

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Gospodinjstva Gospodarstvo Povprečna cena odvajanja

Slika 28: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Odvajanje odplak - povprečne

cene Preglednica 49: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Čiščenje odplak -

povprečne cene v EUR

Odvajanje odplak 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Indeks 2011 / 2001

Povprečna cena čiščenja 0,1029 0,1302 0,1417 0,1457 0,1417 0,1619 0,1978 0,2581 0,6611 0,6635 0,6635 644,8

0,0000

0,1000

0,2000

0,3000

0,4000

0,5000

0,6000

0,7000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Povprečna cena čiščenja

Slika 29: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Čiščenje odplak - povprečne cene


Preglednica 50: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Oskrba s toploto - povprečne cene

v EUR

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Indeks 2011 / 2001

Gospodinjstva A 19,46 23,46 23,04 24,29 24,55 25,67 26,58 28,36 31,75 31,75 33,12 170,2

Gospodarstvo B 31,63 32,66 31,39 32,62 33,61 35,19 36,41 36,99 39,85 39,85 41,35 130,7

Povpreč. cena 23,73 26,62 26,01 27,33 27,69 28,92 30,04 31,29 34,35 34,35 35,92 151,4

Razmerje B : A 1,6253 1,392 1,363 1,3430 1,369 1,3707 1,370 1,305 1,2552 1,255 1,249

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

40,00

45,00

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Gospodinjstva A Gospodarstvo B Povpreč. cena

Slika 30: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Oskrba s toploto - povprečne

cene

Preglednica 51: Dinamika gibanja povprečnih cen za obdobje 2001 - 2011: Oskrba z zemeljskim plinom - povprečne cene

v EUR

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Indeks 2011 / 2001

Gospodinjstva 0,2740 0,2740 0,2740 0,2843 0,3141 0,0016 0,4568 0,5077 0,5750 0,5757 0,6417 234,2

Gospodarstvo 0,2740 0,2740 0,2740 0,3374 0,3145 0,0016 0,4522 0,5016 0,5027 0,4996 0,5515 201,3

Skupaj 0,2740 0,2740 0,2740 0,2931 0,3142 0,0016 0,4560 0,5068 0,5594 0,5540 0,6128 223,7 4.7.2 Analiza cen v Republiki Sloveniji Primerjava cen dejavnosti oskrbe s toplotno energijo v RS (vir: Energetska zbornica Slovenije – november 2011). V preglednici sta prikazani dve vrsti uporabnikov – stanovanjski odjem in poslovni prostori. V KPV ločimo uporabnike široke in industrijske potrošnje, kar pomeni, da je stanovanjski odjem široka potrošnja in poslovni prostori industrijska potrošnja. Široka potrošnja: Iz preglednice je razvidno, da je na segmentu široke potrošnje energija po merilniku (števcu) v KPV najnižja v Sloveniji. Medtem ko je povprečna cena v RS 66,00 €/MWh, je v KPV le–ta 22,35 €/MWh. Enako je s priključno močjo. Povprečna cena v RS je 17.570 €/MWh/l, v KPV je cena priključne moči 14,70 €/MWh/l in tako je najnižja v RS. Industrijska potrošnja: Na segmentu industrijske potrošnje je energija po merilniku (števcu) v KPV prav tako najnižja v Sloveniji. Medtem ko je povprečna cena v RS 71,58 €/MWh, je v KPV le–ta 22,35 €/MWh. Povprečna cena priključne moči v RS je 17.853 €/MWh/l, v KPV je priključna moč 21,32 €/MWh/l.


Preglednica 52: Primerjava cen toplote v sistemih daljinskega ogrevanja v Sloveniji Opomba

Podjetje po

števcu pavšal

topla

voda

priključna

moč

po

števcu pavšal

topla

voda

priključna

moč

€/MWh €/m2 €/m3 €/MW/l €/MWh €/m2 €/m3 €/MW/l

JP Energetika Ljubljana DRUGO 43,19 2,88 7.524,01 48,08 3,21 8.709,35 mes.ob.

Komunalno podjetje Velenje,

d.o.o.DRUGO 22,35 2,56 14,7 22,35 2,56 21,32 mes.ob.

Energetika Maribor ZP 70,31 18.882,00 76,7 18.882,00 mes.ob.

Petrol Energetika PE Hrastnik ZP 74,8 7,52 97,1 12,25 mes.ob.

Petrol Energetika, Ravne ZP 85,27 0,13 7.131,60 85,27 0,13 7.131,60 mes.ob.

Domplan d.d. Kranj ZP 69,68 6,27 14.582,00 69,68 6,27 14.582,00 mes.ob.

Spitt Zreče ZP 68,08 17.411,14 68,08 17.411,14 mes.ob.

Komunala Zagorje BIOMASA 46,79 4,2 18.576,99 47,42 22.809,55 mes.ob.

Energetika Nazarje BIOMASA 47,89 24.994,40 mes.ob.

JP Dom Nazarje DRUGO 52,98 17.526,00 52,98 17.526,00 mes.ob.

Komunala Kočevje BIOMASA 55,44 26.909,18 68,65 26.909,18 mes.ob.

JKP Grosuplje ELKO 90,25 1,24 14.165,56 108,3 1,49 16.998,67 mes.ob.

JPK Trbovlje ZP 77,69 109,68 10,11 16.683,39 97,57 183,35 12,72 17.577,53 mes.ob.

Komunala Murska Sobota ZP 58,84 5,3 18.120,00 58,84 5,3 18.120,00 mes.ob.

Energetika Črnomelj DRUGO 55,08 40.477,20 mes.ob.

JP KENOG, Nova Gorica ZP 81,14

0,0847

€/M3/m 12X

LETNO

10,48 90,290,2138 €/M3/m

12X LETNO 10,48 mes.ob.

Ogrevanje Piran ELKO 82,94 34.172,85 99,53 41.007,42 mes.ob.

JEKO-IN ZP 86,64 86,64 13.546,80 mes.ob.

Energetika Celje ZP 68,1 5,22 20.367,93 68,12 20.367,93 mes.ob.

Eko Les Energetika d.o.o. BIOMASA 76,18 mes.ob.

SVILANIT DRUGO 76,89 12.600,00 76,89 12.600,00 mes.ob. Povprečne cene 66,00 17.570,00 71,58 17.853,0022

20

21

16

17

18

19

Stanovanjski odjem Poslovni prostori -industrija

6

1

2

3

14

15

10

11

12

7

13

8

9

Primarni

energent Zap.št.

4

5

0

20

40

60

80

100

120

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22


Slika 31: Energija po merilniku

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22


Slika 32: Priključna moč

Primerjava cen na dejavnosti oskrbe s pitno vodo v RS (vir: Raziskava trga – december 2011). V preglednici so prikazane cene storitev omrežnine, vodomer premera dN20, po podjetjih, ki že imajo obračun izveden skladno z uveljavljenim pravilnikom, ter cene storitev oskrbe s pitno vodo. Cena vode je odvisna od pogojev pri zajemu, potrebe po čiščenju in gostote odjema.


Preglednica 53: Oskrba z vodo

Zap. št. Podjetje Omrežnina za dN20 v EUR

Cena storitve oskrbe s pitno

vodo

0 Veljavna cena KPV d.o.o. 0,0000 0,4651

1 Predlog KPV d.o.o. 4,3600 0,5412

2 VO - KA Celje (Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur, Vitanje) 3,4900 0,2865

3 Mariborski Vodovod - Selnica ob Dravi 5,4400 0,5404

4 Mariborski Vodovod - občina Sveta Trojica 6,3300 0,6168

5 Mariboriski Vodovod - Občina Gornja Radgona 1,8500 0,6507

6 KOVOD Postojna, Pivka 2,0751 0,9141

7 JKP Vrhnika (Vrhnika) 2,0458 0,6258

8 JKP Vrhnika - Log Dragomer 2,4215 0,8200

9 Komunala Kranj - Kranj 4,7700 0,3065

10 Komunala Kranj - Šenčur 3,3900 0,3516

11 Komunala Kranj - občina Medvode 2,4400 0,4165

12 Komunala Kranj - občina Cerklje na Gorenjskem 1,5440 0,3190

13 Komunala Tržič 4,7060 0,3227

14

VO - KA Ljubljana (Brezovica, Škofljica, Ljubljana, Dol pri

Ljubljani,Dobrova) 7,5615 0,4574

15 Komunala Tolmin - Občina Bovec 2,3980 0,4778

16 Komunala Tolmin - Občina Tolmin 2,7370 0,4864

17 Komunala Tolmin - Občina Kobarid 1,9337 0,4214

18 JKP Brezovica 4,9098 0,8067

19 Komunala Ormož 2,3658 0,7610

20 KP Zagorje ob Savi 3,6725 0,4630

21 Komunala Slovenj Gradec 2,2215 0,4185

22 Komunala Radovljica 3,1662 0,3836

23 Kraški vodovod Sežana, Kozina, Hrpelje 3,3400 0,9100

24 Kraški vodovod Komen 11,7879 0,9100

25 Kraški vodovod Miren Kostanjevica 3,3313 0,9100

26 Kraški vodovod Divača 3,1730 0,9100

27

Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. (Braslovče, Polzela, Prebold,

Tabor, Vransko, Žalec) 2,0407 0,4206

28 JEKO-IN Jesenice (Jesenice, Žirovnica) 2,6398 0,3624

29 JKP Šentjur, d.o.o. 3,3211 0,5499

30 JP Komunala Trbovlje d.o.o. 8,3144 0,5238

31 Komunala Trebnje 2,8056 0,9000

32 JKP Log - Občina Ravne na Koroškem 3,7062 0,2950

33 JKP Log - Občina Mežica 1,7920 0,2730

34 JKP Log - Občina Prevalje 3,2276 0,2622

35

Vodovod in kanalizacija Nova gorica - Nova Gorica, Brda, Šempeter

Vrtojba, Renče Vogrsko 3,3313 0,8141

36 JP Komunala Cerknica - občina Cerknica 5,0448 0,6787

37 JP Komunala Cerknica - Loška dolina 4,1735 0,8379

38 KP Logatec 5,9053 0,3290

39 JP Komunala Radeče ( - 50% subvencija občine) 2,7052 0,5700

40

OKP Rogaška Slatina - Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri

Jelšah, Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, 3,0170 0,4354

41 Prodnik Domžale (DN 25mm) 7,3629 0,4948

42 Infrastruktura Bled 2,5165 0,3580

43 KP Kamnik 2,6333 0,5028

44 JKP Grosuplje 1,1320 0,4995

45 JKP Grosuplje - Ivančna Gorica 1,1320 0,5748

46 Komunala Laško (subvencija v višini 80,0%) 3,6320 0,3162

47 Komunala Kranjska gora 2,4576 0,4138

48 Komunala Novo Mesto - Občina Žužemberk 1,6879 0,8498

49 Komunala Novo Mesto - Mirna 2,3313 0,5494

50 Komunala Novo Mesto - Straža 2,8361 0,6145

51 Komunala Novo Mesto - Šentjernej 4,7310 0,4774

52 Komunala Novo Mesto - Škocjan 2,9180 0,5820

53 Komunala Novo Mesto - Dolenjske toplice 1,0654 0,6018

54 Komunala Novo Mesto - Novo mesto 4,1518 0,3866

55 Komunala Novo Mesto - Šmarješke Toplice 2,9451 0,4556

56 KSP Litija 5,5200 0,5834

57 Javno podjetje Prlekija d.o.o. - Občina Veržej 2,4300 0,4358

58 Javno podjetje Prlekija d.o.o., Križevci 2,6300 0,4358

59 Javno podjetje Prlekija d.o.o., Ljutomer 4,4088 0,4358

60 Javno podjetje Prlekija d.o.o., Razkrižje 4,7100 0,4358

61 Občina Vipava 3,4361 0,5560

62 Občina Ajdovščina 2,2548 0,3776

63 Komunala Idrija 4,5154 0,8532

64 Komunala Črnomelj - Semič 8,8840 0,6512

65 Komunala Črnomelj 6,0790 0,6512

66 Eko-park Lendava (subvencija 25%) 0,9352 0,4858

67 Kostak Krško 3,2703 0,6203

68 Komunala Metlika 2,0360 0,7170

69 KP Ilirska Bistrica 2,7350 1,4000

OSKRBA Z VODO - Cene so v EUR brez 8,5 % DDV


0,0000

2,0000

4,0000

6,0000

8,0000

10,0000

12,0000

14,0000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69

Slika 33: Primerjava cen omrežnine (DN 20) – Oskrba z vodo

0,0000

0,2000

0,4000

0,6000

0,8000

1,0000

1,2000

1,4000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69

Slika 34: Primerjava osnovne cene storitve – Oskrba z vodo

Oskrba odvajanja odplak Primerjava cen na dejavnosti oskrbe odvajanja odplak v RS (vir: Raziskava trga – december 2011). V preglednici so prikazane cene storitev omrežnine odvajanja odplak, vodomer premera dN20, po podjetjih, ki že imajo obračun izveden skladno z uveljavljenim pravilnikom, ter cene storitev oskrbe odvajanja odplak.


Preglednica 54: Odvajanje odplak


Cena storitve

odvajanja odplak


1 Predlog KPV d.o.o. 5,0500 0,2596

2 VO - KA Celje 2,9700 0,1835

3 Kovod - Postojna, Pivka 0,3724 0,2095

4 JKP Vrhnika 3,1563 0,3402

5 Komunala Kranj - Kranj 11,8400 0,0782


7 Tolmin 3,2380 0,2458

8 Kobarid 4,0675 0,3734

9 Bovec 4,0611 0,3167

10 Komunala Radgona 2,0400 0,1640

11 Ormož 3,5488 0,1215

12 Komunala Slovenj gradec 4,5500 0,1134

13 JKP Grosuplje 3,0845 0,1181

14 JKP Grosuplje - Ivančna Gorica 1,7358 0,1315

15

Vodovod in kanalizacija Nova Gorica - Nova

Gorica, Brda, Šempeter Vrtojba, Miren

Kostanjevica, Renče, Vogrsko 3,4345 0,4063

16 JKP Šentjur, d.o.o. 5,2944 0,3370

17 Občina Log Dragomer 1,1690 0,4085

18 KP Kamnik 5,3355 0,3923

19 Jeko in Jesenice, Jesenice, Žirovnica 3,6551 0,1927

20 Občina - Bevke 3,1563 1,2648

21 Komunala Trbovlje 2,8956 0,2341

22 Občina Izola 7,3899 0,8605

23 JKP Log Ravne na Koroškem 3,6330 0,2128

24

OKP Rogaška Slatina - Rogaška Slatina,

Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Bistrica ob

Sotli, Podčetrtek, 0,9681 0,0562

25 Prodnik Domžale 2,0865 0,1332

26 Občina Žužemberk 1,5475 0,4509




30 Komunala Črnomelj - Semič 2,0840 0,2108


32 Občina Sežana 1,6700 0,1256

33 Občina Divača 0,8350 0,1196

34 Občina Prevalje 2,9375 0,2128

ODVAJANJE ODPLAK - Cene so v EUR brez 8,5 % DDV


0,0000

2,0000

4,0000

6,0000

8,0000

10,0000

12,0000

14,0000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Slika 35: Primerjava omrežnine (DN 20) – Odvajanje odplak

0,0000

0,2000

0,4000

0,6000

0,8000

1,0000

1,2000

1,4000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34

v E

UR

Slika 36: Primerjava osnovne cene storitve – Odvajanje odplak

Čiščenje odplak

Primerjava cen na dejavnosti oskrbe čiščenja odplak v RS (vir: Raziskava trga – december 2011). V preglednici so prikazane cene storitev omrežnine čiščenja odplak, vodomer premera dN20, po posameznih komunalnih podjetjih, ki že imajo obračun izveden skladno z uveljavljenim pravilnikom, ter cene osnovne storitve čiščenja odplak. Stopnje čiščenja odpadne vode so različne, ponekod imajo ČN samo primarno in sekundarno stopnjo čiščenja, CČN Šaleške doline pa je ena redkih tudi s terciarnim čiščenjem, s čimer dolgoročno izpolnjuje vse zakonodajne zahteve. Zaradi različne stopnje čiščenja so različni tudi stroški, ki pogojujejo različne cene po območjih.


Preglednica 55: Čiščenje odplak


Cena storitve čiščenja

odplak


1 Predlog KPV d.o.o. 7,9700 0,5906

2 Postojna, Pivka 1,1956 0,4400

3 Komunala Kranj 2,5600 0,1900


5 Komunala Tolmin - občina Tolmin 2,3300 0,4514

6 Komunala Tolmin - občina Bovec 5,3801 0,7543

7 Komunala Tolmin - občina Kobarid 8,6470 0,9849

8 JP Komunala Trbovlje 8,4101 0,8042

9 Slovenj Gradec 3,8026 0,5791

10

OKP Rogaška Slatina - Rogaška Slatina, Rogatec,

Šmarje pri Jelšah, Kozje, Bistrica ob Sotli,

Podčetrtek, 5,5658 0,3728

11

Vodovod in kanalizacija Nova Gorica - Nova Gorica,

Brda, Šempeter Vrtojba, Miren Kostanjevica,

Renče, Vogrsko 6,7929 0,9600

12 Vrhnika 3,1563 1,2648

13 Jeko in Jesenice 1,9512 0,1328

14 Rižanski vodovod Koper - Izola 5,6859 0,5175

15 KP Kamnik 3,1210 0,3200

16 Občina Žužemberk 3,7245 0,3331




20 Komunala - Semič 4,7440 0,4496

21 Kraški Vodovod Sežana - občina Divača 0,8350 0,4477


ČIŠČENJE ODPLAK - Cene so v EUR brez 8,5 % DDV

0,0000

1,0000

2,0000

3,0000

4,0000

5,0000

6,0000

7,0000

8,0000

9,0000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22

v E

UR

Slika 37: Primerjava cene omrežnine (DN 20) – Čiščenje odplak


0,0000

0,2000

0,4000

0,6000

0,8000

1,0000

1,2000

1,4000

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22

v E

UR

Slika 38: Primerjava osnovne cene storitve – Čiščenje odplak


4.8 Analiza stroškov v KPV za 5 let

Preglednica 56: Analiza stroškov v KPV med leti 2007 in 2011

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 12 = 2 / 10 13 = 2 - 10

Toplotna energija 4.041.945 21,7 4.478.110 22,3 4.274.878 21,3 4.372.898 23,1 4.144.944 24,8 21.312.774 22,6 97,5 -102.999

Električna energija 579.636 3,1 618.016 3,1 663.046 3,3 656.552 3,5 720.577 4,3 3.237.828 3,4 80,4 -140.940

Zemeljski plin 268.296 1,4 248.117 1,2 214.217 1,1 222.972 1,2 157.246 0,9 1.110.848 1,2 170,6 111.050

Stroški dostopa do prenosnega omrežja ZP 42.402 0,2 33.269 0,2 26.933 0,1 22.096 0,1 21.996 0,1 146.696 0,2 192,8 20.406

Energija ostala 192.357 1,0 185.224 0,9 161.779 0,8 171.331 0,9 187.807 1,1 898.497 1,0 102,4 4.550

Amortizacija infrastrukture in najemnina za uporabo infrastrukture 2.984.248 16,0 3.277.949 16,4 4.243.818 21,1 2.546.991 13,4 1.885.352 11,3 14.938.357 15,8 158,3 1.098.896

Amortizacija podjetja 215.146 1,2 230.677 1,2 269.234 1,3 281.896 1,5 304.217 1,8 1.301.170 1,4 70,7 -89.071

Obnove merilnikov in priključkov 166.227 0,9 175.847 0,9 158.615 0,8 235.264 1,2 222.832 1,3 958.784 1,0 74,6 -56.605

Material za vzdrževanje 634.053 3,4 654.747 3,3 665.848 3,3 605.730 3,2 648.940 3,9 3.209.317 3,4 97,7 -14.888

Storitve za vzdrževanje 1.216.226 6,5 1.569.193 7,8 1.256.466 6,3 835.323 4,4 562.859 3,4 5.440.068 5,8 216,1 653.367

Vzdrževanje merilnikov in priključkov 128.913 0,7 180.056 0,9 133.896 0,7 132.930 0,7 92.418 0,6 668.213 0,7 139,5 36.495

Neproizvodni stroški 1.512.141 8,1 1.612.455 8,0 1.483.457 7,4 1.413.861 7,5 1.399.188 8,4 7.421.102 7,9 108,1 112.954

Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga 14.726 0,1 16.965 0,1 17.894 0,1 14.644 0,1 12.653 0,1 76.882 0,1 116,4 2.073

Odpravnine 11.414 0,1 251.054 1,3 0 0,0 0 0,0 0 0,0 262.467 0,3 11.414

Rezervacije za jubilejne nagrade in nagrade ob upokoj. 49.894 0,3 85.676 0,4 135.836 0,7 222.560 1,2 129.488 0,8 623.455 0,7 38,5 -79.594

Stroški vezani na storitve 545.796 2,9 546.309 2,7 404.537 2,0 594.689 3,1 614.045 3,7 2.705.376 2,9 88,9 -68.249

Stroški - razvojna sredstva 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0

Komunalne igre - stroški 0 0,0 0 0,0 0 0,0 223.085 1,2 0 0,0 223.085 0,2 0

DELNA VSOTA 1 12.603.420 67,7 14.163.665 70,7 14.110.453 70,3 12.552.822 66,2 11.105.747 66,4 64.536.106 68,4 113,5 1.497.674

Plače, regres 4.607.963 24,8 4.534.015 22,6 4.504.947 22,4 4.564.455 24,1 4.292.123 25,7 22.503.503 23,8 107,4 315.840

Prispevki in davki delodajalca 713.165 3,8 703.763 3,5 699.699 3,5 784.885 4,1 810.905 4,8 3.712.417 3,9 87,9 -97.740

Zavarovanje, varovanje 101.982 0,5 129.870 0,6 140.808 0,7 142.628 0,8 142.223 0,9 657.512 0,7 71,7 -40.241

Prevrednatovalni odhodki OS 608 0,0 5.884 0,0 2.218 0,0 25.527 0,1 1.032 0,0 35.269 0,0 58,9 -424

Prevrednatovalni odhodki Terjatve 410.334 2,2 369.765 1,8 252.467 1,3 365.546 1,9 273.655 1,6 1.671.766 1,8 149,9 136.679

Finančni odhodki 125.745 0,7 93.417 0,5 168.230 0,8 390.034 2,1 22.268 0,1 799.693 0,8 564,7 103.478

Odškodnine 2.165 0,0 9.190 0,0 113.219 0,6 80.899 0,4 13.558 0,1 219.031 0,2 16,0 -11.393

Ekološka renta 36.726 0,2 36.281 0,2 55.338 0,3 57.383 0,3 58.183 0,3 243.911 0,3 63,1 -21.458

Drugi finančni in ostali odhodki 897 0,0 374 0,0 22.175 0,1 401 0,0 1.433 0,0 25.279 0,0 62,6 -536

DELNA VSOTA 2 5.999.584 32,3 5.882.559 29,3 5.959.101 29,7 6.411.757 33,8 5.615.380 33,6 29.868.381 31,6 106,8 384.204

SKUPAJ STROŠKI 18.603.004 100,0 20.046.223 100,0 20.069.555 100,0 18.964.579 100,0 16.721.127 100,0 94.404.488 100,0 111,3 1.881.878

Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. Doseg 2009 I - XII Str.Str.Doseg 2011 I - XII Doseg 2010 I - XII Str.

Skupaj stroški za

obdobje 2007 -

2011

Str.Doseg 2008 I - XII Str. Doseg 2007 I - XII Str. Indeks Razlika 2011- 2007


Stroški v opazovanem obdobju v višini 15,6 mio € (brez vkalkulirane amortizacije infrastrukture oz. najemnine za uporabo infrastrukture) so narastli za 5,3 % oz. za 0,8 mio €. Sama razpoložljiva - vkalkulirana amortizacija infrastrukture oz. najemnina za uporabo infrastrukture se je gibala od 1,9 mio € v letu 2007 do 3 mio € v letu 2011. Stroški z vkalkulirano amortizacijo infrastrukture oz. najemnino za uporabo infrastrukture v višini 18,6 mio € v letu 2011 so višji za 11,3 % oz. za 1,9 mio €. Najbolj so se dvignili stroški storitev za vzdrževanje, in sicer iz 0,6 mio € v letu 2007 na 1,2 mio € v letu 2011, kar je višje za 116 % oz. za 0,65 mio €. Sledijo jim plače in regres v primerjavi z letom 2007, vendar če seštejemo plače, regres ter prispevke in davke delodajalca v letu 2011 ter jih primerjamo z letom 2008, vidimo da so stroški dela v letu 2011 celo nižji za 28 tisoč €, kar pomeni da KPV ohranja nivo stroškov dela iz leta 2008, kljub vsakoletnimu dvigu plač po kolektivni pogodbi. Prevrednotovalni poslovni odhodki so se v letu 2011 dvignili za 137 tisoč € oz. za 50 % v primerjavi z letom 2007. Zvišali so se tudi neproizvodni stroški za 112 tisoč € oz. za 8,1 % v opazovanem obdobju, vendar je potrebno omeniti, da so se le-ti ob restriktivnih varčevalnih ukrepih v letu 2011 znižali v primerjavi z letom 2010 za 100 tisoč €. Med višjimi dvigi stroškov za petletno obdobje so še: strošek nakupa zemeljskega plina (dvig za 71 % oz. 111 tisoč €), ki je višji zaradi novih priključitev uporabnikov, kar na drugi strani prinaša prihodek, ter finančni odhodki, ki so višji za 465 % oz. 103 tisoč €. Potrebno je omeniti tudi nekatere stroške, ki so se znižali v petletnem obdobju. Stroški električne energije so se znižali za 20 % oz. za 140 tisoč €, kar je predvsem rezultat investiranja v posodobitev centralne energetske postaje (CEP). Nižji je tudi strošek nakupa toplotne energije za 2,5 % oz. 102 tisoč € zaradi mile zime. Seveda pa je na drugi strani nižji tudi prihodek iz cene. Znižali so se tudi stroški, vezani na storitve, amortizacija podjetja, rezervacije za jubilejne nagrade ter stroški za zavarovanje in varovanje objektov in naprav. 4.9 Analiza prihodkov

Prihodki od storitev so sestavljeni iz prihodkov od storitev izvajanja GJS, prihodkov od storitev na trgu z uporabo infrastrukture, prihodkov od ostalih storitev KPV na trgu ter ostalih prihodkov. Prihodki od storitev izvajanja GJS iz cen v obdobju 2007 – 2011 so se povišali za 15,1 %. Znižali so se prihodki od ostalih storitev KPV na trgu za 51,3 % ter povišali ostali prihodki za 30,5 %. Če primerjamo prihodke med leti 2010 in 2011, vidimo da so se znižali prihodki od storitev izvajanja GJS na ravni podjetja za 0,9 mio €. Znižanje prihodka je posledica trenda zniževanja prodanih komunalnih dobrin in storitev v letu 2011. Prav tako so se znižali prihodki od storitev na trgu z uporabo infrastrukture ter ostali prihodki v višini 251.098,80 €. Vse skupaj so se prihodki znižali za 1.339.530 €.


Preglednica 57: Prihodki od storitev

Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. 2007 % 2008 % 2009 % 2010 % 2011 %

Skupaj

prihodki od

2007 do

2011 %

Indeks 2011 /

2007

Razlika 2011 -

2007

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 = 10 / 2 * 100 15 = 10 - 2

I.+II.+III.

+IV. PRIHODKI SKUPAJ 16.721.127 100,0 19.040.867 100,0 20.276.882 100,0 20.035.999 100,0 18.696.469 100,0 94.771.345 100,0 111,8 1.975.342,3

I. Prihodki od storitev izvajanja GJS 13.425.762 80,3 15.061.330 79,1 15.991.782 78,9 16.394.948 81,8 15.448.686 82,6 76.322.509 80,5 115,1 2.022.924,2

1 Prihodki od prodaje - iz cen 12.862.617 76,9 14.474.346 76,0 15.502.684 76,5 15.723.959 78,5 14.924.639 79,8 73.488.245 77,5 116,0 2.062.021,5

2 Prihodki od prodaje - števnina 563.145 3,4 586.985 3,1 489.098 2,4 670.989 3,3 524.048 2,8 2.834.264 3,0 93,1 -39.097,3

II.

Prihodki od storitev na trgu - z uporabo

infrastrukture 0 0,0 0 0,0 1.354.478 6,7 1.313.495 6,6 1.290.668 6,9 3.958.642 4,2 0,0 1.290.667,8

1 Prihodki od prodaje - ostale storitve 0 0,0 0 0,0 1.354.478 6,7 1.313.495 6,6 1.290.668 6,9 3.958.642 4,2 0,0 1.290.667,8

III. Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu 2.864.509 17,1 3.499.806 18,4 2.377.669 11,7 1.514.030 7,6 1.394.688 7,5 11.650.702 12,3 48,7 -1.469.820,2

1 Prihodki od prodaje okvirjev za grobna mesta 13.780 0,1 10.827 0,1 14.341 0,1 20.307 0,1 15.983 0,1 75.239 0,1 116,0 2.203,1

2 Prihodki od prodaje - ostale storitve 1.922.054 11,5 2.939.528 15,4 1.920.372 9,5 1.493.723 7,5 1.378.705 7,4 9.654.381 10,2 71,7 -543.348,5

3 Prihodki od prodaje - lastne potrebe 928.675 5,6 549.451 2,9 442.956 2,2 0 0,0 0 0,0 1.921.082 2,0 0,0 -928.674,8

IV. Ostali prihodki 430.856 2,6 479.730 2,5 552.954 2,7 813.526 4,1 562.427 3,0 2.839.493 3,0 130,5 131.570,5

1 Prihodki od prodaje - soglasja 30.103 0,2 7.934 0,0 1.106 0,0 1.243 0,0 1.186 0,0 41.571 0,0 3,9 -28.916,6

2 Prihodki - zavarovanja 1.412 0,0 972 0,0 969 0,0 593 0,0 730 0,0 4.676 0,0 51,7 -681,6

3 Prihodki od prodaje blaga na domačem trgu 22.168 0,1 27.721 0,1 33.019 0,2 30.608 0,2 27.882 0,1 141.398 0,1 125,8 5.714,5

4 Prihodki od najema poslovnih prostorov 20.934 0,1 11.872 0,1 13.821 0,1 13.743 0,1 8.865 0,0 69.235 0,1 42,3 -12.068,9

5 Prihodki od najema počitniških kapacitet 14.466 0,1 16.222 0,1 15.814 0,1 18.294 0,1 22.578 0,1 87.373 0,1 156,1 8.111,4

6 Prihodki od stanarin 2.807 0,0 2.668 0,0 2.205 0,0 1.686 0,0 657 0,0 10.022 0,0 23,4 -2.149,5

7 Prihodki od odprave rezervacij 11.021 0,1 54.488 0,3 58.531 0,3 266.673 1,3 37.662 0,2 428.375 0,5 341,7 26.640,7

8 Drugi prihodki od taks za izvršbe, opomine 62.396 0,4 16.285 0,1 45.680 0,2 73.113 0,4 59.499 0,3 256.973 0,3 95,4 -2.896,4

9 Prevrednotovalni poslovni prihodki 113.447 0,7 245.662 1,3 263.552 1,3 308.249 1,5 273.685 1,5 1.204.595 1,3 241,2 160.238,1

10 Finančni prihodki 136.335 0,8 92.587 0,5 109.016 0,5 83.471 0,4 104.830 0,6 526.239 0,6 76,9 -31.505,1

11 Ostali prihodki 15.769 0,1 3.320 0,0 9.241 0,0 15.852 0,1 24.853 0,1 69.035 0,1 157,6 9.083,9


82,63

6,90

7,5

3,01

Prihodki od storitev izvajanja GJS Prihodki od storitev na trgu - z uporabo infrastrukture

Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu Ostali prihodki

Slika 39: Pregled prihodkov v deležih v letu 2011

4.9.1 Prihodki iz cene Iz prihodkov od prodaje iz cen za obdobje 2007 – 2011 je na dejavnosti oskrbe s toplotno energijo razvidno povišanje za 11,3 % oz. za 1,1 mio €, na dejavnosti čiščenja odplak je razvidno povišanje za 196,9 % oz. za1,1 mio €, na dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom povišanje za 30,1 % oz. 72 tisoč €. Povišanje prihodka na dejavnostih oskrbe s toplotno energijo in čiščenja odplak je posledica dvigov cen, na dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom pa posledica novih priključitev (Veleja park). Prihodki iz cene na nivoju podjetja so se s v primerjavi s preteklim letom znižali za 5,1 %, kar je posledica manjših prodanih količin na vseh dejavnostih. Dejavnost oskrbe s toplotno energijo beleži 4,8 % nižjo realizacijo kot leta 2010, kljub uveljavljenemu dvigu cen toplotne energije v oktobru 2010; oskrba z daljinskim hlajenjem 2,2 % povišanje prihodkov; oskrba z zemeljskim plinom 21,7 % znižanje prihodkov. Na vodnih dejavnostih je pri oskrbi s pitno vodo zaslediti 4,55 % znižanje; oskrbi odvajanja odplak 4,99 % znižanje in oskrbi čiščenja odplak 4,67 % znižanje prihodka. V letu 2011 ni prihodkov iz naslova odlaganja odpadkov zaradi zaprtja odlagališča v letu 2009. Na pogrebno pokopališki dejavnosti je zaslediti 6,03 % povišanje prihodka, kar je posledica 5,0 %povišanja cen v mesecu aprilu, leta 2011. Iz naslova prihodkov iz števnin in omrežnin po posameznih dejavnostih je razvidno povišanje prihodkov v višini 22,0 % v primerjavi z letom 2007 in 21,1 % znižanje v primerjavi s preteklim letom. Najvišji dvig je zaslediti po dejavnostih, kot je razvidno iz preglednice.


Preglednica 58: Prihodki od storitev izvajanja GJS

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 = 10 / 2 *100 15 = 10 - 2

I. Prihodki od storitev izvajanja GJS 13.425.762 100,0 15.061.330 100,0 15.991.782 100,0 16.394.948 100,0 15.448.686 100,0 76.322.509 100,0 115,1 2.022.924

1 Prihodki od prodaje - iz cen 12.862.617 95,8 14.474.346 96,1 15.502.684 96,9 15.723.959 95,9 14.924.639 96,6 73.488.245 96,3 116,0 2.062.022

Oskrba s toplotno energijo 9.423.223 70,2 10.297.441 68,4 10.572.148 66,1 11.021.880 67,2 10.492.103 67,9 51.806.795 67,9 111,3 1.068.879

Oskrba s toplotno energijo - daljinsko

hlajenje 0 0,0 0 0,0 488 0,0 7.106 0,0 7.261 0,0 14.855 0,0 0,0 7.261

Oskrba s plinom 241.888 1,8 299.517 2,0 344.285 2,2 398.931 2,4 314.725 2,0 1.599.346 2,1 130,1 72.837

Oskrba z vodo 1.721.777 12,8 2.052.143 13,6 1.799.769 11,3 1.763.845 10,8 1.683.817 10,9 9.021.351 11,8 97,8 -37.960

Odvajanje odplak 572.202 4,3 715.949 4,8 633.137 4,0 618.413 3,8 587.544 3,8 3.127.245 4,1 102,7 15.342

Čiščenje odplak 569.949 4,2 770.079 5,1 1.807.143 11,3 1.775.259 10,8 1.692.305 11,0 6.614.735 8,7 296,9 1.122.356

Odlaganje odpadkov 218.204 1,6 216.847 1,4 214.924 1,3 0 0,0 0 0,0 649.975 0,9 0,0 -218.204

Pokopališče 115.373 0,9 122.370 0,8 130.791 0,8 138.526 0,8 146.884 1,0 653.943 0,9 127,3 31.511

2 Prihodki od od prodaje - števnina 563.145 4,2 586.985 3,9 489.098 3,1 670.989 4,1 524.048 3,4 2.834.264 3,7 93,1 -39.097

Števnina toplotna energija, topla voda 169.245 1,3 190.159 1,3 199.019 1,2 202.502 1,2 211.307 1,4 972.231 1,3 124,9 42.062

Števnina vodomer 391.526 2,9 394.261 2,6 287.367 1,8 465.749 2,8 309.954 2,0 1.848.857 2,4 79,2 -81.572

Omrežnina meritve - zemeljski plin 2.374 0,0 2.564 0,0 2.711 0,0 2.738 0,0 2.787 0,0 13.175 0,0 101,2 10.801

Indeks prihodka tekočega leta /

preteklo leto 100,0 112,2 106,2 102,5 94,2

Indeks 2011 /

2007

Razlika 2011 -

2007

2008 2009 2010 %%

Skupaj

prihodki od

2007 do

2011

Leto 20112007 %% % %

4.9.2 Prihodki od storitev na trgu – z uporabo infrastrukture Iz naslova prihodkov od prodaje storitev na trgu z uporabo infrastrukture je razvidno, da smo pričeli z obračunavanjem te storitve v letu 2009. Iz primerjave med leti 2011 in 2009 je razvidno 4,7 % znižanje realizacije, v primerjavi z letom 2010 je razvidno 1,7 % znižanje realizacije.

Preglednica 59: Prihodki od storitev na trgu – z uporabo infrastrukture

1 2 3 4 5 = 4 / 2 6 = 4 / 3 7 = 4 - 3

II. Prihodki od storitev na trgu - z uporabo infrastrukture 1.354.478 1.313.495 1.290.668 95,3 98,3 -22.827

Čiščenje in predelava bioloških substratov 1.354.478 1.313.495 1.290.668 95,3 98,3 -22.827

Indeks prihodka tekoče leto / preteklo leto 100,0 97,0 98,3

2011 Indeks IndeksRazlika 2011 -

20102010Leto 2009

V PE VO-KA, poleg izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb, z uporabo infrastrukture izvajamo tudi storitve za trg. Gre za storitve obdelave bioloških substratov na CČN Šaleške doline, za katere obstaja na trgu precejšnje povpraševanje (predelave blata iz ostalih čistilnih naprav, obdelava primernih bioloških substratov iz proizvodnje hrane, obdelava jamske vode iz Premogovnika Velenje). Tehnologija in zmogljivost nove čistilne naprave ter še posebej linije stabilizacije blata nam namreč omogoča, da poleg izvajanja osnovne dejavnosti čiščenja komunalne odpadne vode izvajamo tudi te storitve. Pri tem je izhodišče, da tržne dejavnosti nimajo negativnega vpliva na izvajanje osnovne dejavnosti ter doseganje projektiranih učinkov čiščenja na iztoku iz CČN. Namen in cilj izvajanja tržnih storitev je pridobivanje dodatnega prihodka, s katerim zmanjšujemo stroške obratovanja osnovne dejavnosti, zagotavljamo sredstva za potrebne razvojne projekte ter povečujemo letno višino razpoložljivih sredstev najemnine za uporabo infrastrukture, ki je prihodek lokalnih skupnosti. Za to nimamo sistemiziranih posebnih delovnih mest, pač pa tržne storitve izvajamo v omejenem obsegu, z optimalnim izkoriščanjem razpoložljive delovne sile sektorja čiščenje odplak in službe KBT ter infrastrukture CČN. Zaradi preglednosti spremljamo poslovanje tržnih storitev na ločenem stroškovnem mestu 102701. Kalkulacija stroškov tržnih storitev je bila določena na osnovi tehničnih in tehnoloških podatkov tako, da so celotni skupni stroški CČN ustrezno porazdeljeni na osnovno dejavnost SM102401 ter tržne storitve SM102701. Stroški tržnih dejavnosti so znatno nižji od prihodkov izvajanja tržnih storitev, kar dopušča oblikovanje dodatne najemnine (v povprečju 445 tisoč € letno). Proizvodnja bioplina iz odvečnega blata CČN, predelava blat iz drugih ČN in predelava ostalih biosubstratov nam omogoča proizvodnjo dela potrebne električne energije in proizvodnjo vse potrebne


toplotne energije za funkcioniranje procesov predelave blata in ogrevanja prostorov. Proizvedena električna energija (cca 35 % porabe CČN) in toplotna energija predstavljajo prihranek pri obratovanju CČN. 4.9.3 Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu Iz prihodkov od ostalih storitev KPV na trgu po dejavnostih, ki jih sestavljajo prihodki od prodaje okvirjev za grobna mesta in prihodki od prodaje ostalih storitev, je razvidno 7,9 % znižanje, kar je posledica znižanja prihodkov po vseh storitvah.

Preglednica 60: Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 = 10 / 2 *100 15 = 10 - 2

III. Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu 2.864.509 100,0 3.499.806 100,0 2.377.669 100,0 1.514.030 100,0 1.394.688 100,0 11.650.702 48,7 -1.469.820

1

Prihodki od prodaje okvirjev za grobna

mesta 13.780 0,5 10.827 0,3 14.341 0,6 20.307 1,3 15.983 1,1 75.239 116,0 2.203

2 Prihodki od prodaje - ostale storitve 1.791.077 62,5 2.831.211 80,9 1.920.372 80,8 1.493.723 98,7 1.378.705 98,9 9.415.088 77,0 -412.372

Oskrba s toplotno energijo - distribucija 3.916 0,1 5.734 0,2 8.863 0,4 8.471 0,6 7.169 0,5 34.152 183,1 3.253

Oskrba s toplotno energijo - vzdrževanje 14.926 0,5 15.916 0,5 9.629 0,4 344.816 22,8 335.419 24,0 720.705 2.247,2 320.493

Oskrba s plinom 1.795 13,0 184 1,7 16 0,1 0 0,0 0 0,0 1.995 0,0 -1.795

Oskrba z vodo 30.193 1,7 4.264 0,2 6.870 0,4 11.077 0,7 98.788 7,2 151.191 327,2 68.595

Odvajanje odplak 103.643 3,6 140.841 4,0 81.564 3,4 90.471 6,0 122.235 8,8 538.754 117,9 18.592

Čiščenje odplak 248.041 8,7 485.460 13,9 0 0,0 5.923 0,4 34.189 2,5 773.613 13,8 -213.852

Vodovod Kanalizacija - vzdrževanje 322.884 11,3 355.241 10,2 499.817 21,0 275.781 18,2 199.690 14,3 1.653.413 61,8 -123.194

Odlaganje odpadkov 658.476 23,0 872.202 24,9 968.527 40,7 68.568 4,5 48.860 3,5 2.616.632 7,4 -609.616

Pokopališče 121.857 4,3 139.823 4,0 156.368 6,6 169.990 11,2 184.207 13,2 772.245 151,2 62.351

Strokovne službe - Storitve SII 161.084 5,6 430.707 12,3 91.239 3,8 472.182 31,2 227.503 16,3 1.382.714 141,2 66.419

Strokovne službe - ostalo 124.264 4,3 90.113 2,6 97.479 4,1 46.444 3,1 120.646 8,7 478.946 97,1 -3.618

Komunalne igre 0 0,0 290.726 8,3 0 0,0 0 0,0 0 0,0 290.726 0,0

3 Prihodki od prodaje - lastni viri 1.059.652 37,0 657.768 18,8 442.956 18,6 0 0,0 0 0,0 2.160.375 0,0 -1.059.652

Prihodki od prodaje - lastne potrebe VIR AM 608.579 21,2 377.232 10,8 348.509 14,7 0 0,0 0 0,0 1.334.320 0,0 -608.579

Prihodki od prodaje - lastne potrebe VIR RR 451.073 15,7 280.536 8,0 94.446 4,0 0 0,0 0 0,0 826.055 0,0 -451.073

Indeks prihodka tekoče leto / preteklo

leto 100,0 122,2 67,9 63,7 92,1

Razlika

2011 - 2007

2010Leto 2007 2008 2009 %%%% 2011 %

Skupaj

prihodki od

2007 do

2011

Indeks 2011

/ 2007

V KPV poleg izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb izvajamo tudi storitve za trg. Za to nimamo sistemiziranih posebnih delovnih mest, pač pa tržne storitve izvajamo v omejenem obsegu z optimalnim izkoriščanjem razpoložljive delovne sile in opreme podjetja v obdobjih manjše intenzitete del na komunalnih sistemih. Prihodke, ki jih ustvarimo z izvajanjem tržnih storitev, v celoti vračamo nazaj v komunalno infrastrukturo, saj z njimi stroškovno razbremenjujemo izvajanje osnovnih komunalnih storitev osnovne dejavnosti. PE Energetika V okviru PE Energetika stroškovna mesta vzdrževanja opravljajo investicijsko vzdrževanje ter obnove in posodobitve ob večjih okvarah na infrastrukturi, financirana iz najemnine. V zadnjih letih se je povečal prihodek od storitev na eksternem trgu, ki jih naročajo upravniki večstanovanjskih objektov; gre predvsem za izpuste in polnjenja internih sistemov ogrevanja, vgradnje merilnikov toplotne energije in storitev za priključitve novih odjemalcev na distribucijska omrežja. PE Vodovod - kanalizacija

V PE VO-KA opravljamo naslednje storitve za trg: - iskanje vodovodnih okvar, - čiščenje in dezinfekcija internih vodovodnih inštalacij, - tesnostni preizkusi kanalizacijskih sistemov, - pregled kanalizacij s televizijsko kamero, - čiščenje kanalizacijskega omrežja, - montažna dela pri obnovah in novogradnjah vodovodnega omrežja, - izvajanje vodovodnih priključkov.


Višina ustvarjenih letnih prihodkov storitev na trgu je povezana s splošno investicijsko aktivnostjo v okolju ter z našimi razpoložljivimi kapacitetami. V zadnjih letih smo z optimalnim izkoriščanjem občasnih prostih kapacitet delovne sile in strojev ter brez dodatnega stimuliranja zaposlenih pridobili dobrih 2,3 mio € prihodka, ki smo ga v celoti vrnili nazaj v komunalne sisteme. KBT Služba kemijsko biološke tehnologije izvaja nadzor nad tehnologijo v posameznih procesih znotraj podjetja, izdeluje predloge za izboljšanje stanja na področju kemijsko biološke tehnologije na posameznih področjih, aktivno sodeluje pri razvojnih projektih in vzpostavlja stike s potencialnimi naročniki storitev, tako na področju stabilizacije biološkega blata in sprejemu odpadnih vod kot tudi na področjih priprave in oskrbe s pitno vodo ter delovanja laboratorija. Področja dela na trgu, ki jih služba KBT izvaja:

- izvajanje dezinfekcij vodovodnih naprav in objektov, - analize pitne vode, - analize odpadne vode, biološkega blata in zemljin, - izdelava ocen obratovanja za male čistilne naprave, - notranji nadzor nad izvajanjem SHP in sistemom kakovosti HACCP za pitno in toplo sanitarno

vodo, - pridobivanje novih poslovnih partnerjev na področju obdelave biološko razgradljivih snovi, - svetovanje pri optimizaciji delovanja čistilnih naprav, - svetovanje pri vzpostavitvi sistemov kakovosti ISO 14001 in sistema HACCP.

Trenutno služba KBT na trgu izvaja predvsem dela s področja dezinfekcij vodovodnih naprav in objektov, ki prinaša letni prihodek okoli 3.000 €, in izvajanje analiz pitne in odpadne vode ter biološkega blata in zemljin, ki prinaša letni prihodek okoli 1.500 €. V službi KBT vidimo potencial za dodaten prihodek na trgu še na ostalih področjih, ki so omenjena zgoraj (poleg dejavnosti laboratorija in izvajanja dezinfekcij) in bi jih lahko ponudili manjšim komunalnim podjetjem ali ostalim zainteresiranim posameznikom in podjetjem. Možen prihodek pa je seveda omejen, saj ima služba KBT kapacitete dela zapolnjene. Število zaposlenih v KBT se je namreč od leta 2008 zmanjšalo iz 9 na 7, ob tem se obseg dela ni spremenil. Služba za investicijski inženiring Prihodki SII precej nihajo in so močno odvisni od zunanjih dejavnikov in ne le od izvedbe del v službi. Služba deluje kot zaokrožena celota, ki opravlja vsa dela, ki se nanašajo na vodenje investicijskih poslov lokalnih skupnosti in podjetja:

- izdelavo projektne dokumentacije za nizke gradnje (vodovod, kanalizacija, ceste, zunanje ureditve), ki zajema pripravo tehničnih rešitev, usklajevanje tras s prostorskimi akti, pridobivanje projektnih pogojev in soglasij, izdelavo idejnih zasnov (IDZ), izdelavo idejnih projektov (IDP), izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), izdelavo projektov za izvedbo (PZI), izdelavo projektov izvedenih del (PID);

- izdelavo študij poplavne varnosti; - izdelavo investicijske dokumentacije, kot so investicijski programi (IP), dokumenti identifikacije

investicijskih projektov (DIIP) ter ostale ekonomske študije; - izvedbo upravnih postopkov za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj, vključno s

pridobivanjem služnostnih pogodb; - izvedbo javnih naročil; - vodenje gradnje in inženiring;


- strokovni in finančni nadzor nad gradnjo; - pripravo dokumentacije za potrebe pridobitev dodatnih finančnih virov; - izdelavo programov opremljanja s komunalno infrastrukturo; - izdelavo varnostnih načrtov in koordinatorstvo VZPD; - izdelavo zazidalnih načrtov.

4.9.4 Ostali prihodki

Prihodki od ostalih storitev so sestavljeni iz prihodkov od prodaje okvirjev za grobna mesta, najemnin poslovnih in počitniških kapacitet, stanarin, odprave rezervacij, finančnih prihodkov, prevrednotovalnih poslovnih prihodkov, sodnih taks za izvršbe in opomine. Iz preglednice je razvidno, da se je delež ostalih prihodkov v primerjavi z letom 2007 povečal za 30,5 %. Iz primerjave z letom 2010 je razvidno, da se je znižal delež ostalih prihodkov za 30,9 %.

Preglednica 61: Ostali prihodki po dejavnostih

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 = 10 / 2 *100 15 = 10 - 2

IV. Ostali prihodki 430.855 100,0 479.730 100,0 552.954 100,0 813.526 100,0 562.427 100,0 2.839.492 130,5 131.571

Oskrba s toplotno energijo - distribucija 14.154 3,3 170.383 35,5 159.882 28,9 193.749 23,8 193.543 34,4 731.711 1.367,4 179.389

Oskrba s toplotno energijo - vzdrževanje 9.651 2,2 7.017 1,5 10.102 1,8 6.554 0,8 7.348 1,3 40.672 421,4 -2.303

Oskrba s plinom 1.682 0,4 196 0,0 0 0,0 12.307 1,5 13 0,0 14.199 844,0 -1.670

Oskrba z vodo 4.397 1,0 39.815 8,3 38.014 6,9 52.465 6,4 49.830 8,9 184.522 4.196,4 45.433

Odvajanje odplak 952 0,2 12.017 2,5 38.233 6,9 23.089 2,8 19.193 3,4 93.484 9.814,7 18.240

Čiščenje odplak 4.270 1,0 10.651 2,2 9.797 1,8 21.857 2,7 21.382 3,8 67.956 1.591,5 17.112

Vodovod Kanalizacija - vzdrževanje 0 0,0 0 0,0 40.064 7,2 173.793 21,4 4.399 0,8 218.256 0,0 4.399

Odlaganje odpadkov 6.928 1,6 19.025 4,0 19.977 3,6 5.992 0,7 4.253 0,8 56.176 810,8 -2.675

Pokopališče 29.052 6,7 36.152 7,5 44.691 8,1 58.287 7,2 39.960 7,1 208.142 716,4 10.908

Strokovne službe - Storitve SII 0 0,0 2.291 0,5 238 0,0 913 0,1 3.898 0,7 7.339 0,0 3.898

Strokovne službe - ostalo 359.768 83,5 182.183 38,0 191.957 34,7 264.519 32,5 218.609 38,9 1.217.036 60,8 -141.159


leto 100,0 111,3 115,3 147,1 69,1

Razlika 2011

- 2007

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 %

Skupaj

prihodki od

2007 do 2011

Indeks 2011 /

2007%%%%


4.10 Finančna analiza 4.10.1 Rezultati poslovanja 2001 - 2011 V spodnji preglednici prikazujemo poslovni izid, vpliv davka od dohodka pravnih oseb na čisti poslovni izid (obveznost za plačilo davka in oblikovanje odloženih davkov) ter čisti poslovni izid podjetja, kot je prikazan v revidiranih računovodskih izkazih podjetja (razen za leto 2011; revizija letnega poročila bo potekala v mesecu marcu 2012).

Preglednica 62: Pregled rezultatov poslovanja 2001-2011

Obdobje Enota Poslovni izid Vpliv DDPO Čisti poslovni izid

2001 EUR 0 0 0

2002 EUR 0 0 0

2003 EUR 0 0 0

2004 EUR 0 0 0

2005 EUR -5.882 35.977 30.095

2006 EUR 0 -109.665 -109.665

2007 EUR 0 -84.671 -84.671

2008 EUR 76.288 -76.288 0

2009 EUR 41.665 -41.665 0

2010 EUR -10.224 -47.356 -57.580

2011 EUR 93.465 -14.152 79.312 Potrebno je poudariti, da so navedeni poslovni izidi rezultat določenih korekcij stroškov oz. prihodkov, ki so seveda v skladu s predpisi, vendar pa zameglijo dejanske razmere v podjetju. Podjetje je tako, skladno s Slovenskim računovodskim standardom 35 – Računovodske rešitve v javnih podjetjih, za razliko med obračunano amortizacijo infrastrukture in amortizacijo infrastrukture, ki je bila vračunana v ceni komunalnih storitev, prikazalo druge prihodke ter hkrati znižalo dolgoročno obveznost do občin za sredstva v upravljanju. Rešitev je bila priročna iz dveh razlogov. Poslovni izid podjetja je bil pozitiven, kar je olajšalo pridobivanje sredstev na finančnih trgih ter tudi krepilo zaupanje do podjetja na blagovnih trgih. Poleg tega ni bilo potrebe po pokrivanju izgube podjetja s strani občin lastnic. Vendar pa so se posledice navedenih evidentiranj kopičile in rezultirale v podbilanci sredstev in obveznosti do virov sredstev v upravljanju na dan 31. 12. 2009, ob ukinitvi sredstev v upravljanju in prehodu na poslovni najem. S 1. 1. 2010 je podjetje s strani občin lastnic osnovna sredstva komunalne infrastrukture prejelo v poslovni najem. Ker cene komunalnih storitev ne pokrivajo celotnega stroška najemnine, občine pa nimajo proračunskih sredstev, da bi primanjkljaje pokrile s subvencijami, smo se v letih 2010 in 2011 z občinami dogovorili o znižanju zaračunane najemnine, kar izboljša poslovni izid podjetja. V spodnji preglednici tako prikazujemo poslovne izide, ki bi jih podjetje dosegalo, če v letih 2001 do 2009 ne bi evidentirali drugih prihodkov za nepokrito amortizacijo infrastrukture in če bi v letih 2010 in 2011 občine zaračunale najemnino v višini polnoobračunane amortizacije.


Preglednica 63: Pregled poslovnih izidov 2001 - 2011 ter prikaz korekcij poslovnih izidov (povečanje drugih prihodkov 2001 - 2009 oz. znižanje stroška najemnine 2010 in 2011)

2001 EUR 0 2.396.862 -2.396.862

2002 EUR 0 1.368.284 -1.368.284

2003 EUR 0 1.539.398 -1.539.398

2004 EUR 0 1.563.314 -1.563.314

2005 EUR -5.882 1.660.735 -1.666.617

2006 EUR 0 1.987.761 -1.987.761

2007 EUR 0 2.637.606 -2.637.606

2008 EUR 76.288 2.155.383 -2.079.094

2009 EUR 41.665 1.547.307 -1.505.641

2010 EUR -10.224 1.595.514 -1.605.738

2011 EUR 93.465 1.681.596 -1.588.132

Obdobje Drugi prihodki

Znižanje stroška

najemnine

Poslovni izid

brez korekcij

Poslovni izid v

rač. izkazihEnota

-3.000.000

-2.500.000

-2.000.000

-1.500.000

-1.000.000

-500.000

0

500.000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Poslovni izid s korekcijami Poslovni izid brez korekcij

Slika 40: Pregled poslovnih izidov 2001 - 2011 s korekcijami (povečanje drugih prihodkov 2001 - 2009

oz. znižanje stroška najemnine 2010 in 2011) in brez korekcij

Glede na dejstvo, da ima podjetje za 1.126.932 € osnovnega kapitala, bi seveda dosežena izguba, ki ne bi bila pokrita s strani lastnikov, povzročila negativno vrednost kapitala in zahtevala izpeljavo postopkov za primere insolventnosti (prisilna poravnava).


4.10.2 Negativni prenosi preteklih let Prikazana izguba sama po sebi sicer še ne pomeni negativnega vpliva na finančni položaj podjetja, v kolikor bi podjetje oz. občine lastnice infrastrukture za investicije v osnovna sredstva infrastrukture in drugo porabo porabilo amortizacijo oz. najemnino, ki je na voljo (v ceni). Vendar pa so obveznosti za kredite ter potrebe po obnovah in investicijskem vzdrževanju komunalne infrastrukture bistveno večje kot amortizacija oz. najemnina v ceni, kar je v veliki meri povzročilo slab finančni položaj podjetja. Poraba amortizacije, ki je presegla znesek amortizacije v ceni, za celotno obdobje sredstev v upravljanju od leta 1994 do 2009 se kaže v terjatvi KPV do občin lastnic komunalne infrastrukture, ki izhaja iz podbilance sredstev in obveznosti do virov sredstev v upravljanju na dan 31. 12. 2009, in znaša 2.282.775 €.

Preglednica 64: Razporeditev terjatve do občin iz naslova uporabe sredstev javnega podjetja za financiranje sredstev v upravljanju

Občina Enota Obveznost/terjatev občine

Mestna občina Velenje EUR 1.833.569

Občina Šoštanj EUR 567.913

Občina Šmartno ob Paki EUR -73.203

Občina Polzela EUR -44.958

Občina Mozirje EUR -546

Skupaj EUR 2.282.775

Preglednica 65: Poraba najemnine v primerjavi z najemnino v ceni

2010 EUR 3.277.949 4.193.456 -915.507

2011 EUR 2.984.248 4.009.028 -1.024.780

Skupaj EUR 6.262.197 8.202.483 -1.940.287

Obdobje Enota

Najemnina v

stroških

Poraba

najemnine Razlika

Do večje porabe vira najemnine, kot je razpoložljiv, prihaja zaradi odplačila velikih kreditnih obveznosti, za katere je eden od predvidenih virov, to je PRR, usahnil z 31. 12. 2008. Drugi razlog je v porabi sredstev najemnine za izvedbo naložb, nujnih za izvajanje redne oskrbe uporabnikov s komunalnimi dobrinami. Najpomembnejši razlog je, da v letu 2010, ko je bila možnost povišanja cen vodnih dejavnosti, le-te po sklepu skupščine nismo realizirali in smo s tem zavrli porast nujno potrebnega prihodka. Poleg negativnih prenosov iz preteklih let iz naslova preveč porabljene amortizacije infrastrukture (podbilanca) in preveč porabljene najemnine za osnovna sredstva komunalne infrastrukture beležimo tudi nepokrite negativne salde iz naslova prispevkov za razširjeno reprodukcijo (razlika med kasiranimi prispevki RR in porabo) ter terjatev, ki je nastala zaradi manjka virov financiranja pri določeni investiciji.


Preglednica 66: Terjatve za negativne prenose iz preteklih let

Postavka Enota Vrednost terjatve

Podbilanca - Mestna občina Velenje EUR 1.833.569

Podbilanca - Občina Šoštanj EUR 567.913

Podbilanca - Občina Šoštanj (popravek napake) EUR 64.076

Negativen saldo prispevkov RR - Mestna občina Velenje EUR 790.037

Negativen saldo prispevkov RR - Občina Šoštanj EUR 85.184

Manjko vira pri financiranju investicije - Občina Šmartno ob Paki EUR 24.026

Skupaj EUR 3.364.804 4.10.3 Prevzem kreditnih obveznosti iz RR Podjetje je za financiranje osnovnih sredstev infrastrukture v dogovoru z občinami lastnicami najemalo kredite, za katere so bili med drugimi predvideni kot vir odplačila tudi prispevki za razširjeno reprodukcijo, ki pa so bili 31. 12. 2008 ukinjeni. Odplačila kreditov v letu 2009 so vključena delno v salde RR (300.765 €), delno pa v terjatve iz Podbilance 31. 12. 2009 (244.149 €). Od leta 2010 dalje se krediti odplačujejo iz najemnine infrastrukture in s tem povečujejo negativni prenos najemnine. Preglednica 67: Odplačila kreditov, za katere so bili kot vir odplačila predvideni prispevki za razširjeno

reprodukcijo

Mestna občina Velenje 2.169.981 491.297 424.818 423.396 1.339.511

Občina Šoštanj 210.056 49.805 49.250 21.084 120.139

Občina Šmartno ob Paki 14.679 3.812 1.986 1.986 7.783

Skupaj 2.394.717 544.914 476.054 446.466 1.467.434

Občina

Odplačilo

glavnice, obresti

in stroškov 2009

Odplačilo

glavnice, obresti

in stroškov 2010

Saldo glavnice

31.12.2008

Odplačilo

glavnice, obresti

in stroškov 2011

Skupaj odplačilo

v 2009, 2010 in

2011

4.10.4 Efekti varčevalnih ukrepov Zaradi naštetih okoliščin se je finančno stanje podjetja, kljub dobrim rezultatom poslovanja, vidno slabšalo. Vodstvo podjetja je reagiralo in sprejelo varčevalne ukrepe, ki so, poleg odločitve občin lastnic o znižanju zaračunane najemnine komunalne infrastrukture, v veliki meri zaslužni za to, da se finančno stanje podjetja počasi izboljšuje. Na spodnjih slikah prikazujemo efekte varčevalnih ukrepov, ki so bili doseženi v letih 2007 do 2011 pri stroških porabe električne energije, stroških, vezanih na storitve, stroških zavarovanja in varovanja, stroških ekološke rente, neproizvodnih stroških in stroških dela.

0

200.000

400.000

600.000

800.000

I - XII 2007 I - XII 2008 I - XII 2009 I - XII 2010 I - XII 2011

720.577656.552 663.046

618.016579.636

Slika 41: Strošek porabe električne energije


500.000

520.000

540.000

560.000

580.000

600.000

620.000


614.045

594.689

576.403

546.309 545.796

Slika 42: Stroški, vezani na storitve

0

50.000

100.000

150.000


142.240 142.628 140.808129.870

101.982

Slika 43: Stroški zavarovanja, varovanje

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000


58.153 57.383 55.338

36.281 38.200

Slika 44: Stroški ekološke rente

1.200.000

1.300.000

1.400.000

1.500.000

1.600.000

1.700.000


1.400.884 1.413.861

1.483.457

1.612.455

1.512.141

Slika 45: Neproizvodni stroški


5.300.000

5.400.000

5.500.000

5.600.000

5.700.000

5.800.000

5.900.000


5.516.081

5.802.392

5.659.575 5.683.523

5.765.615

Slika 46: Stroški dela

4.11 Finance in likvidnost KPV V zadnjih petih letih smo se soočali s stalnimi primanjkljaji denarnih sredstev. Brez zamud smo izplačevali plače in obveznosti za prispevke in davke od plač, druge davčne obveznosti, kreditne obveznosti ter obveznosti iz pogodb o lizingih. Ob zapadlosti smo plačevali tudi obveznosti do določenih dobaviteljev. Vzroki sedanjih likvidnostnih težav so predvsem v velikem obsegu investicij v infrastrukturo v preteklih letih, ukinitvi prispevkov za razširjeno reprodukcijo z dnem 31. 12. 2008, zmanjšanju okoljske dajatve, zaradi začetka obratovanja nove centralne čistilne naprave v letu 2007, ter izgubi, ki jo po zaprtju odlagališča dosega stroškovno mesto odlagališča (premalo sredstev, namenjenih s strani občin). Na likvidnost pomembno vplivajo tudi zamude pri potrjevanju povišanih cen komunalnih storitev, likvidnostno situacijo pa je dodatno zaostrila še splošna recesija v slovenskem gospodarstvu, ki se kaže v slabši plačilni disciplini. V prvi polovici leta 2011 je bil uveljavljen še Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je plačilne težave podjetja še zaostril; predpisan je namreč najdaljši plačilni rok 30 dni. Glede na resnost likvidnostnih težav, v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) redno preverjamo morebitno izpolnjevanje pogojev za razglasitev insolventnosti. V spodnji preglednici prikazujemo odprte terjatve do kupcev in odprte obveznosti do dobaviteljev na presečne datume.


Preglednica 68: Odprte terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev Postavka Enota Zapadlo Nezapadlo Skupaj

Terjatve do kupcev (vključno z zamudnimi obrestmi) EUR 3.347.285 2.136.088 5.483.372

Obveznosti do dobaviteljev (vključno z zamudnimi obrestmi) EUR 1.353.743 3.999.668 5.353.411

Razlika EUR 1.993.542 -1.863.580 129.961



Razlika EUR 1.273.898 -2.101.926 -828.028



Razlika EUR 2.629.263 -1.108.625 1.520.639



Razlika EUR 2.346.881 -604.710 1.742.171



Razlika EUR 1.428.475 -1.417.734 10.741

31.12.2011

31.12.2007

31.12.2008

31.12.2009

31.12.2010

0

1.000.000

2.000.000

3.000.000

4.000.000

5.000.000

6.000.000

7.000.000

8.000.000

1.1.2007 1.1.2008 1.1.2009 1.1.2010 1.1.2011

Zapadle terjatve do kupcev (vključno z zamudnimi obrestmi)

Zapadle obveznosti do dobaviteljev (vključno z zamudnimi obrestmi)

Skupaj terjatve do kupcev (vključno z zamudnimi obrestmi)

Skupaj obveznosti do dobaviteljev (vključno z zamudnimi obrestmi)

Slika 47: Odprte terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev Iz preglednice in slike je razvidno, da so zapadle terjatve do kupcev na vse presečne datume presegale zapadle obveznosti do dobaviteljev, iz česar lahko sklepamo, da bi bilo v primeru boljše plačilne discipline pri kupcih podjetje sposobno tekoče poravnavati svoje obveznosti.


Naslednja preglednica daje pregled terjatev do proračunskih uporabnikov na presečiščni datum 31. 12. 2011.

Preglednica 69: Pregled terjatev do proračunskih uporabnikov na presečiščni datum

Šifra PPTerjatve proračunskih porabnikov -

LETO 2011

Terjatve do

kupcev - brez

popravka

vrednosti

Nezapadle terjatve Zapadle terjatve

Terjatve do

kupcev - s

popravkom

vrednosti

2476 + 15516

+16585 MESTNA OBČINA VELENJE 99.659 94.906 4.753 99.659

3369 OBČINA ŠMARTNO OB PAKI 162.658 33.061 129.597 162.658

5397 + 15809 OBČINA ŠOŠTANJ 115.534 27.533 88.001 115.534

1148 OBČINA POLZELA 9 9 9

1776 VRTEC VELENJE 9.943 9.943 9.943

4725 OŠ ŠALEK 5.631 5.631 5.631

2248 OŠ LIVADA 9.020 5.021 3.999 9.020

1857 OŠ MIHA PINTARJA TOLEDA 5.008 5.008 5.008

4833 OŠ ŠOLA GUSTAV ŠILIH 3.778 3.778 3.778

2857 OŠ GORICA 5.079 5.079 5.079

999 OŠ ANTON AŠKERC 6.367 6.367 6.367

4359 GLASBENA ŠOLA VELENJE 4.042 4.042 4.042

3706 ŠRZ RDEČA DVORANA 12.013 12.013 12.013

3926 CENTER ZA VZGOJO IZOBRAŽEVANJE 2.755 1.508 1.247 2.755

4444 LEKARNA VELENJE 542 542 542

264 ZDRAVSTVENI DOM VELENJE 13.990 13.990 13.990

4814 MLADINSKI CENTER VELENJE 855 855 855

484 KNJIŽNICA VELENJE 0 0 0

1819 MUZEJ VELENJE 32 32 32

24271 FESTIVAL VELENJE 2.404 2.404 2.404

25661 GALERIJA VELENJE 2.388 1.146 1.242 2.388

3845 VETERINA ŠOŠTANJ 125 125 125

4218 VRTEC ŠOŠTANJ 3.536 1.917 1.619 3.536

1926 ZAVOD ZA KULTURO ŠOŠTANJ 2.478 1.132 1.346 2.478

5377 OŠ ŠOŠTANJ 5.608 5.608 5.608

1958 OŠ BRATOV LETONJA ŠMARTNO OB PAKI 432 432 432

4483 MLADINSKI CENTER ŠMARTNO OB PAKI 39 39 39

SKUPAJ 473.927 242.124 231.803 473.927


5 IZVAJANJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI OD 2012 DO 2022 5.1 Projekcija prodanih količin po dejavnostih V preglednici smo izhajali iz prodanih količin leta 2011 po posameznih dejavnostih, z upoštevanjem trendov prodaje posameznih dejavnosti v preteklih letih. Na oskrbi s toplotno energijo smo upoštevali prodane količine preteklih let in na podlagi le-teh ocenili prodajo. Glede na trend upadanja prodanih količin in ob upoštevanju vseh varčevalnih ukrepov pri uporabnikih, smo upoštevali trend nadaljnjega upadanja prodanih količin. Na oskrbi z zemeljskim plinom smo upoštevali znižanje količin zaradi odjave enega izmed večjih uporabnikov v letu 2011. Kljub aktivnostim pridobitve novih uporabnikov, smo upoštevali prodane količine leta 2011. Na vodnih dejavnostih smo upoštevali trend upadanja količin iz preteklih let in jih umestili v obdobje do leta 2022.

Preglednica 70: Prodane količine po dejavnostih

Oskrba s toplotno energijo -

prodaja 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Indeks

2022/2012

Široka potrošnja 204.926 190.521 188.521 186.521 184.521 182.521 180.521 178.521 176.521 174.521 172.521 84,2

Industrijska potrošnja 101.342 97.731 96.848 95.994 95.169 94.372 93.603 92.862 92.148 91.462 90.802 89,6

SKUPAJ v MWh 306.268 288.252 285.369 282.515 279.690 276.893 274.124 271.383 268.669 265.983 263.323 86,0

Indeks prodanih količin

tekočega leta/ preteklo leto 100,0 94,1 101,0 99,0 102,0 99,0 103,0 99,0 104,0 99,0 105,0

* Nakup toplotne energije v

MWh

Količine v MWh 363.775 360.137 356.536 352.971 349.441 345.946 342.487 339.062 335.671 332.315 328.992 90,4

Razmerje med nabavo in

prodajo toplote 84,2 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0

Oskrba z zemeljskim plinom 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Količine v Sm3 688.934 651.464 651.464 651.464 651.464 651.464 651.464 651.464 651.464 651.464 651.464 94,6

Oskrba s hlajenjem 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Količine v MWh 67 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 104,3

Oskrba z vodo 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Količine v m3 3.050.000 3.030.000 3.010.000 2.997.559 2.991.489 2.986.286 2.981.083 2.975.880 2.970.677 2.965.474 2.961.138 97,1

Odvajanje odplak 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Količine v m3 2.591.502 2.537.712 2.483.922 2.430.132 2.437.171 2.444.211 2.451.250 2.458.289 2.465.328 2.472.368 2.479.407 95,7

Čiščenje odplak 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Količine v m3 2.591.502 2.537.712 2.483.922 2.430.132 2.437.171 2.444.211 2.451.250 2.458.289 2.465.328 2.472.368 2.479.407 95,7 Glede na statistične podatke zadnjih enajstih let, znaša povprečni letni najem novih grobnih mest na pokopališčih Podkraj in Škale:

Preglednica 71: Tabela povprečnega letnega najema novih grobnih mest

Tip grobnega mestaPovprečni

letni najem

Klasični grobovi ( družinski, enojni, otroški ) 22

Žarni grobovi 48

Žarne niše v betonskem zidu 15

SKUPAJ 85 Ocenjujemo nadaljevanje trenda porasta tudi v obdobju 2012 - 2022.


5.2 Redno vzdrževanje Redno vzdrževanje obsega vsa vzdrževalna dela, s katerimi se zagotavlja nemoteno obratovanje, brez povečanja vrednosti osnovnih sredstev in povečanja zmogljivosti naprav. PE Energetika Dejavnost vzdrževanja se vedno bolj razvija in pridobiva višji strokovni nivo zaradi vse zahtevnejše opreme. V začetku leta 2011 je po nekaj mesečnem testiranju vpeljan v PE Energetika računalniško podprt sistem vzdrževanja (SOVA). Sistem je zasnovan v smeri stalnega in ažurnega pregleda stanja opreme, dogajanja na opremi, analiziranja in izboljševanja vzdrževalnih postopkov z vpogledom v zgodovino posegov, porabo materialov, spremljanje stroškov in načrtovanja vzdrževanja. S tem želimo vplivati na povečanje kakovosti vzdrževalnih storitev za vzdrževanje naprav, razvoj lastnih kadrov in zagotavljanje optimalno potrebnih vzdrževalnih storitev in vzdrževalnih stroškov na sistemih DOT in DOP. Trdimo lahko, da je trenutno vpeljan sistem rednega in investicijskega vzdrževanja uspešen, saj beležimo v zadnjih letih trend upada reklamacij po posameznih sektorji vzdrževanja. Oskrba s toplotno energijo Priprava dela, nadzor in izvedba obsegajo:

- pripravo predlogov in strokovnih podlag letnih planov za vzdrževalna opravila na sistemu DOT, - nadzor nad realizacijo letnih planov vzdrževanja na sistemu DOT, - prijavo izvedbe del pristojnim službam, - strokovno sodelovanje na koordinacijah z zunanjimi izvajalci, - razpisovanje in obračun delovnih nalogov za posamezni sektor v PE, - pripravo internih naročil za nabavo materiala, opreme in storitev za potrebe PE, - obračun delovnih nalogov za posamezni sektor v PE, - izvajanje kalkulacij in pokalkulacij stroškov vzdrževanja, - zajemanje, obdelavo in obračun storitev in realizacije sektorjev z rekapitulacijo za PE, - pripravo konceptov eksternih in internih računov ter situacij PE, - izdelavo mesečnih, kvartalnih in letnih poročil o realizaciji planiranih del sektorjev, - vodenje stroškov in realizacije po delovnih nalogih za posamezne sektorje PE, - reševanje in analizo reklamacij na sistemu DOT, - odkrivanje napak na cevovodih in obveščanje o prekinitvah redne oskrbe uporabnikov, - nadzor obratovalne sposobnosti energetskih naprav sistema DOT, - ugotavljanje in ocenjevanje dejavnikov tveganja, skladno z navodili HACCP, - kontrola sistemov za pripravo TSV in jemanje kontrolnih vzorcev (izvajanje HACCP).

Skupna vzdrževalna dela:

- operativno in strokovno vodenje vzdrževanja, - revizija toplotnih podpostaj in omrežja, - osnovno čiščenje objektov in naprav, - izvedba deratizacije, - izvajanje sistema HACCP pri vzdrževalnih posegih na napravah v TPP ali omrežju TSV.

Vzdrževanje toplotnih postaj:

- redna remontna vzdrževalna dela v TPP, - popravilo bojlerjev, akumulatorjev in razteznih posod, - popravilo in zamenjave izmenjevalcev ogrevanja in priprave tople sanitarne vode, - popravila in zamenjave zapornih in regulacijskih armatur, - posodobitve in zamenjave regulacijskih naprav,


- popravilo in zamenjava obtočnih in cirkulacijskih črpalk, - popravilo in redne zakonske menjave varnostnih ventilov, - programiranje krmilnikov v jaških in TPP, - elektro vzdrževanje TPP, - elektro remonti v TPP (vzdrževanje razsvetljave, elektro razdelilnikov, kablov, elektro

instalacije, meritev), - revidiranje elektro naprav v TPP, - vzdrževanje motorjev v TPP, - vzdrževanje krmiljenja in regulacij v TPP, - meritve elektro naprav v TPP, - vzdrževanje nadzornega sistema v TPP, - vzdrževanje telekomunikacijskih vodov, - vzdrževanje signalnih kablov.

Vzdrževanje centralne energetske naprave in črpališča ter hladilne postaje:

- popravilo in zamenjave izmenjevalcev ogrevanja, - vzdrževanje motorjev in agregatov, - vzdrževanje avtomatike in regulacije, - meritve ozemljitev elementov, - vzdrževanje elektro inštalacij - vzdrževanje telekomunikacijskih naprav, - vzdrževanje nadzornega sistema, - elektro dela (vzdrževanje razsvetljave, elektro razdelilnikov, kablov, elektro instalacije,

meritev), - vzdrževanje kompenzacijskih naprav in NN stikališč.

Vzdrževanje energetskega omrežja:

- popravilo defektov in sanacije omrežja toplovodnega ogrevanja, - vzdrževanje elektro motornih pogonov v jaških na omrežju DOT, - vzdrževanje tehničnih meritev na sistemu DOT, - redna remontna vzdrževalna dela v jaških na omrežju DOT.

Vzdrževanja metrološke opreme:

- nadzor nad zagotavljanjem obratovalne sposobnosti metroloških naprav (merilnikov), - nadzor nad vgradnjo metroloških naprav, - odpravljanje okvar in redne menjave merilnikov, - izdelava analiz metrološkega stanja, - sodelovanje z izvajalci servisa in overjanja merilnikov, - izvedba montaže merilnikov, - izvajanje polnjenja, zapiranja in izpustov sistemske vode na internih instalacijah

večstanovanjskih objektov, - izvajanje zagona in izklopa sistema ogrevanja v večstanovanjskih objektih po naročilu

upravnika, - izvajanje zaustavitev in ponovno vzpostavljanje obratovalnih pogojev ob izvedbi priključkov na

sistemu DOT, - nastavitve spremembe obračunskih toplotnih moči pri uporabnikih, - nastavitve spremembe temperaturnega režima v TPP za večstanovanjske objekte ob naročilu

upravnika, - izvedba montažnih del na omrežju ali obnovi TPP, - izvedba obnov in posodobitev (manjšega značaja), - izvedba večjih obnov in posodobitev, kjer je potrebna investicijsko tehnična dokumentacija, - fizični posegi pri odklopih ali priklopih uporabnikov na sistemu DOT.


Preglednica 72: Plan stroškov rednega vzdrževanja - toplota za obdobje 2012 do 2022

Stroški rednega vzdrževanja

DOT - toplota2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Material za S + E vzdrževanje 432.770 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000

Storitve za S + E vzdrževanje 266.633 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000

Skupaj 699.403 650.000 650.000 650.000 650.000 650.000 650.000 650.000 650.000 650.000 650.000 Oskrba z zemeljskim plinom Priprava dela, nadzor in izvedba obsegajo:

- pripravo predlogov letnih planov za vzdrževalna opravila na sistemu DOP, - nadzor nad realizacijo letnih planov vzdrževanja na sistemu DOP, - prijavo izvedbe del pristojnim službam, - strokovno sodelovanje na koordinacijah z zunanjimi izvajalci, - razpisovanje in obračun delovnih nalogov za posamezni sektor v PE, - pripravo internih naročil za nabavo materiala, opreme in storitev za potrebe PE, - obračun delovnih nalogov za posamezni sektor v PE, - izvajanje kalkulacij in pokalkulacij stroškov vzdrževanja, - zajemanje, obdelavo in obračun storitev in realizacije sektorjev z rekapitulacijo za PE, - pripravo konceptov eksternih in internih računov ter situacij PE, - izdelavo mesečnih, kvartalih in letnih poročil o realizaciji planiranih del sektorjev, - vodenje stroškov in realizacije po delovnih nalogah za posamezne sektorje PE, - reševanje in analizo reklamacij na sistemu DOP, - odkrivanje napak na cevovodih in obveščanje o prekinitvah redne oskrbe uporabnikov, - nadzor obratovalne sposobnosti energetskih naprav sistema DOP.

Vzdrževalna dela na plinovodnem omrežju:

- operativno in strokovno vodenje vzdrževanja ZP, - revizije na plinovodnem omrežju in plinskih omaricah, - osnovno čiščenje objektov in naprav, - popravilo defektov in sanacije omrežja, - vzdrževanje in kontrola zapornih armatur in smernih tabel na omrežju DOP, - kontrola tesnosti in vzdrževanje priključnih omaric ZP (čistilni kosi, regulatorji tlaka, plinomeri), - kontrola, servisiranje in vzdrževanje odorirnih naprav na sistemu DOP, - zamenjava plinovodov in plinskih zapornih armatur zaradi dotrajanosti na sistemu DOP, - periodične overitve in zamenjava plinomerov in korektorjev (iz števnine), - zamenjava dotrajanih kovinskih priključnih omaric z nerjavečimi omaricami, - zamenjava jeklenk za odorant (THT), - izvajanje zaustavitev in ponovno vzpostavljanje obratovalnih pogojev ob izvedbi priključkov na

sistemu DOP.

Preglednica 73: Plan stroškov rednega vzdrževanja DOP - PLIN za obdobje 2012 do 2022

Stroški rednega vzdrževanja

DOP - plin2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Material za vzdrževanje 2.030 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000

Storitve za vzdrževanje 2.240 2.100 2.100 2.100 2.100 2.100 2.100 2.100 2.100 2.100 2.100

Skupaj 4.270 4.100 4.100 4.100 4.100 4.100 4.100 4.100 4.100 4.100 4.100 Druga dela na DOP in DOT:

- priprava tehničnih in obratovalnih navodil za delovanje sistema DOT, - nadzor pri izvedbi vzdrževanj omrežja in TPP na sistemu DOT, - priprava dokumentacije za izvedbo JN za izbiro dobaviteljev opreme, - priprava dokumentacije za izvedbo JN izbire izvajalca za izvajanje tujih storitev,


- tehnični nadzor nad izvajanjem del na obnovah in posodobitvah sistema DOT, - količinska in finančna kontrola gradbenih dnevnikov ter mesečnih začasnih in končnih situacij

tujih izvajalcev, - ažuriranje tehnične dokumentacije po zaključku obnov in posodobitev sistema DOT in DOP, - vodenje stroškov in realizacije plana obnov in posodobitev sistemov DOT,

PE Vodovod – kanalizacija

Podatki v naslednji preglednici so sestavljeni iz stroškov storitev in materiala za vzdrževanje.

Preglednica 74: Stroški rednega vzdrževanja infrastrukture v obdobju 2012 do 2022

Dejavnost / leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Vodooskrba 290.000 320.000 350.000 375.000 390.000 380.000 360.000 330.000 310.000 310.000 310.000 3.725.000

Odvajanje odplak 45.000 48.150 51.521 55.127 58.986 63.115 65.008 66.959 68.967 71.036 73.167 667.036

Čiščenje odplak 160.000 164.800 169.744 174.836 180.081 185.484 191.048 196.780 202.683 208.764 215.027 2.049.247

Pogrebno pokopališka služba 37.000 38.110 39.253 40.431 41.644 42.893 44.180 45.505 48.277 48.277 49.725 475.295

Skupaj 532.000 571.060 610.518 645.394 670.711 671.492 660.237 639.244 629.927 638.077 647.919 6.916.579 Vodooskrba Zaradi premajhnih vlaganj v obnovo infrastrukture v preteklih desetletjih je do leta 2016 pričakovati nadaljnje povečevanje stroškov rednega in investicijskega vzdrževanja. Statistika zadnjih 5 let kaže, da znaša povprečni letni dvig stroškov materiala in storitev vzdrževanja infrastrukture dobrih 10 % letno. V pretežni meri zaradi nadaljnjega večanja števila okvar sistema, delno tudi zaradi povečevanja stroškov materiala in storitev. Zaradi varnosti obratovanja in zahtev zakonodaje bo potrebno v prihodnje vzdrževanje zahtevnejše opreme predati za to pooblaščenim in usposobljenim podjetjem, kar bo povzročalo redne letne stroške storitev za vzdrževanje (klorne naprave, krmilna in merilna oprema). Po vključitvi novozgrajenih objektov – čistilnih naprav v obratovanje in izvedbi načrtovanih najnujnejših kritičnih obnov vodooskrbnega sistema lahko po letu 2016 pričakujemo najprej manjše, a izrazito zmanjšanje stroškov vzdrževanja, nato pa nadaljnje postopno zmanjševanje teh stroškov, seveda ob predpostavki nadaljevanja izvedbe načrtovanih obnov primarnega in sekundarnega omrežja in objektov. Odvajanje odplak Tudi na dejavnosti odvajanja odplak pričakujemo v naslednjih letih postopen porast stroškov vzdrževanja, saj ni realno pričakovati izvedbo vseh potrebnih nujnih obnov v obdobju do leta 2015, ko se načrtuje dokončanje obnov kritičnih segmentov kanalizacijskega sistema. Analiza stroškov vzdrževanja zadnjih 5 let pokaže, da se strošek materiala in storitev za vzdrževanje povečuje za cca. 7 % letno iz enakih razlogov kot na vodooskrbi. Stanje sicer ni tako kritično kot na vodooskrbi, kjer se vsaka okvara takoj odrazi v motnji oskrbe uporabnikov. V obdobju 2015 - 2022 pričakujemo postopno ustalitev stroškov rednega in investicijskega vzdrževanja, ne pa tudi zmanjšanje, saj odprava netesnosti omrežja nima posebnega vpliva na zmanjšanje stroškov vzdrževanja. Čiščenje odplak Z zagotavljanjem sredstev investicijskega vzdrževanja čistilnih naprav v višini vsaj 160.000 € letno ter z obnovo dotrajanih in amortiziranih elementov čistilnih naprav bodo letni stroški rednega vzdrževanja uokvirjeni v sedanji obseg, kjer znaša delež stroškov vzdrževanja (strošek materiala in storitve) cca. 7 % vseh stroškov dejavnosti. Zahtevnost elektro-strojnih sklopov čistilnih naprav bo v obdobju po poteku vseh garancijskih dob v prihodnje zahtevala naročanje servisnih storitev pri pooblaščenih in usposobljenih podjetjih, kar se bo neposredno odražalo tudi pri stroških. Na tej dejavnosti prognoziramo povečevanje stroškov materiala in storitev za vzdrževanje v višini 3 % letno, delno zaradi inflacije, delno pa zaradi povečevanja obsega vzdrževanja.


Pogrebno pokopališka dejavnost Ob rednem izvajanju investicijskega vzdrževanja in manjših obnov na tej dejavnosti ocenjujemo, da bodo redni stroški vzdrževanja pokopališke infrastrukture naraščali v povprečju za 3 % letno, nekaj zaradi inflacije, nekaj pa zaradi postopnega staranja vgrajene opreme. Strokovne službe

Preglednica 75: Stroški rednega vzdrževanja v obdobju 2012 do 2022

Vrsta stroška 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Material za vzdrževanje 31.000 31.930 32.888 33.875 34.891 35.937 37.016 38.126 39.270 40.448 41.661 397.042

Storitve za vzdrževanje 166.161 171.146 176.280 181.569 187.016 192.626 198.405 204.357 210.488 216.802 223.306 2.128.156 Stroški materiala za vzdrževanje v okviru strokovnih služb vključujejo sanitarni material, material za laboratorij ter ostali material za vzdrževanje, kot so baterije, žarnice ipd. Stroški storitev za vzdrževanje zajemajo servise opreme (vozil, računalniške opreme, tiskalnikov, fotokopirnih strojev, klimatskih naprav itd.), tehnične preglede vozil, mesečno vzdrževanje strojne in programske opreme ter komunikacijskih povezav, mikrobiološke in kemijske preiskave vode ter deratizacije. 5.3 Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture po dejavnostih Obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture v tem podpoglavju so prikazane v obsegu, ki zagotavlja zanesljivo in kakovostno obratovanje, nižje stroške vzdrževanja in obratovanja, ohranja ali celo povečuje vrednost premoženja. Potrebna sredstva za to, prekoračujejo sredstva polno obračunane amortizacije, omogočajo pa nadomeščanje zamujenih naložb iz preteklega obdobja. V obravnavanem obdobju in tudi prej, nikoli naložbe v obnove in posodobitve niso dosegale potrebne ravni, zato je infrastruktura zaradi dotrajanosti v relativno slabem stanju in ta trenutek ne zagotavlja popolnoma zanesljive in varne oskrbe. To velja predvsem za vodne dejavnosti, ker je bilo na energetskih dejavnostih v zadnjih desetih letih več vlaganj, približno v obsegu polno obračunane amortizacije, vendar je bilo pred letom 2011 tudi na energetskih dejavnostih premalo vlaganj. Brez obsežnejših naložb bi bili v prihodnosti dejavnosti vodooskrbe in odvajanja odplak iz leta v leto vse manj zanesljivi in verjetno že v kratkem času ne bi več mogli zagotoviti varne vodooskrbe in s predpisi usklajenega odvajanja odplak, kar sta naši osnovni nalogi. PE Energetika Če pogledamo poročila o realizaciji izvedbe del plana naložb, obnov in posodobitev infrastrukturnih objektov na sistemu DOT v preteklih letih, ugotovimo da je PE EN v celoti izvedla predvideni obseg del. Pripravljena je dokumentacija za tehnološko zahteven in z vidika obratovanja nujen projekt preureditve sistema Topolšica na indirektni sistem. Financiranje tega projekta je predvideno delno iz najemnine in večji del s kreditom. Med nujne naložbe sodi tudi razširitev TPP Lokovica in prestavitev TPP 414 (Venišnik). V naslednjih letih se bodo nadaljevale fazne izvedbe del posodobitve nadzornega sistema in implementacija programskega paketa za načrtovanje in vodenje obratovanja sistema DOT. Za doberšen del potrebnih projektov je že pripravljena tehnična dokumentacija. V okviru najemnine je potrebno zagotoviti sredstva, ker je realizacija predvidenih projektov nujna za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe s toploto tudi v prihodnjem obdobju. Predstavitev predloga plana naložb iz najemnine DOT + DH ter DOP je prikazana v prilogah 8, 9, 10.


Preglednica 76: Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture - Energetika Leto 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2013-2022

Skupaj obnove toplota 3.698.245 3.303.245 3.971.128 1.938.128 1.348.128 1.246.986 1.176.986 1.616.986 1.696.353 1.696.353 21.692.538

Skupaj obnove toplota z razvojem 3.698.245 3.303.245 3.971.128 3.138.128 2.948.128 2.846.986 3.776.986 4.216.986 3.696.353 3.196.353 34.792.538

Skupaj obnove plin 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 561.310

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

4.000.000

4.500.000

2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Skupaj obnove toplota Skupaj obnove toplota z razvojem Skupaj obnove plin

Slika 48: Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture - Energetika Vodooskrba Novelirana in racionalizirana strategija dolgoročnega zagotavljanja nemotene in varne vodooskrbe v obdobju 2012 - 2022 je v osnovi razdeljena v dve prioritetni skupini: 1. Zagotovitev dolgoročno zadostnih količin surove pitne vode ter njen transport v Šaleško dolino, zagotovitev dolgoročno ustrezne priprave pitne vode ter zagotovitev zdravstveno ustrezne vodooskrbe na območjih, kjer le-te še ni. V to skupino so vključeni projekti, s katerimi kandidiramo na pridobitvi nepovratnih sredstev kohezije. Obdobje realizacije je 2012 - 2015 in ni predmet tega načrta naložb 2012 - 2022. 2. Izvedba potrebnih obnov obstoječega transportnega, primarnega in sekundarnega omrežja in objektov za dolgoročno zagotavljanje varne vodooskrbe pri vseh uporabnikih. Obdobje realizacije 2015 - 2022, pri čemer je v obdobju 2012 - 2015 načrtovana izvedba samo kritičnih in nepredvidenih obnov z vidika zagotavljanja nemotene oskrbe vseh uporabnikov. Po letu 2015 pa načrtujemo na temelju rezultatov hidravlične analize (kohezijski projekt) postopoma obnavljali in rekonstruirati omrežje za obstoječe in racionalno načrtovane prihodnje potrebe. Načrtovane potrebne obnove in posodobitve vodooskrbnega sistema niso izdelane z upoštevanjem kriterija dokončane življenjske dobe, pač pa so evidentirane in prioritetno razvrščene z upoštevanjem kriterijev števila in pogostosti evidentiranih okvar, nezanesljivosti obratovanja (prekinitve oskrbe, hidravlične motnje) in obsega oskrbe obravnavanega odseka omrežja ali objekta. Rekapitulacija potrebnih obnov v obdobju 2012 - 2022, s katerimi bi usposobili vodooskrbni sistem na tehnični nivo racionalnega obratovanja in sprejemljivih vodnih izgub ter motenj oskrbe, zajema obnove transportnih cevovodov, primarnega in sekundarnega omrežja ter vodooskrbnih objektov. Z realizacijo načrtovanih obnov bi z vidika dobrega gospodarja postopoma povečevali tudi vrednost infrastrukture, ki se je vsa leta zaradi premajhnih vlaganj v obnove zmanjševala. Obnove in posodobitve so načrtovane z letom 2013, saj v letu 2012 zaradi zamrznitve cen komunalnih storitev ne bo mogoče realizirati nobene investicije. Predpogoj za vsaj delno realizacijo potrebnih obnov po letu 2012 pa je uvedba tarifnega sistema obračuna ter uveljavitev 100 % omrežnine infrastrukture, ki je edini vir za financiranje potrebnih obnov.


Preglednica 77: Obnove vodovodnih cevi v letih 2013 - 2022 Leto 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Transportni in primarni vodovod 511.400 524.445 544.425 651.545 1.804.000 1.781.000 1.903.900 1.867.000 1.619.000 1.787.000 12.993.715 €

Sekundarni vodovod 284.275 280.930 340.970 414.642 1.126.788 1.169.193 1.088.333 1.205.369 1.349.951 1.481.714 8.742.165 €

Skupaj obnove 795.675 805.375 885.395 1.066.187 2.930.788 2.950.193 2.992.233 3.072.369 2.968.951 3.268.714 21.735.880 €

60%

40%

Razmerje obnov

Transportni in primarni vodovod

Sekundarni vodovod

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Obnove vodovodnih cevi za obdobje 2013-2022

Transportni in primarni vodovod Sekundarni vodovod Skupaj obnove

Slika 49: Razmere obnov in obnove cevovodnih cevi za obdobje 2013 – 2022

Preglednica 78: Obnove objektov in naprav v letih 2013 - 2022

Leto 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Gradbena in zunanja ureditev 98.500 139.000 120.000 85.000 65.500 32.000 55.000 50.000 52.000 42.000 739.000,00 €

Strojne obnove 65.200 29.000 23.000 47.000 24.000 24.000 22.000 30.000 24.000 23.000 311.200,00 €

Elektro obnove 89.892 24.000 17.000 39.000 10.000 11.000 16.000 16.000 20.000 20.000 262.892,00 €

Skupaj obnove 253.592 192.000 160.000 171.000 99.500 67.000 93.000 96.000 96.000 85.000 1.313.092,00 €

- €

20.000 €

40.000 €

60.000 €

80.000 €

100.000 €

120.000 €

140.000 €

160.000 €

2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023

Obnove objektov in naprav za obdobje 2013-2022

Gradbena in zunanja ureditev Strojne obnove Elektro obnove

56%24%

20%

Razmerje obnov


Slika 50: Razmere obnov in obnove objektov in naprav za obdobje 2013 – 2022


Odvajanje odplak Na področju odvajanja odplak bo v obravnavanem obdobju pretežni del načrtovanih obnov vrednostno usmerjen na netesno kanalizacijsko omrežje, manj pa na objekte kanalizacijskega sistema, ker so po obsegu in vrednostih ti investicijsko manj zahtevni. Načrtovane obnove kanalizacijskega omrežja smo razdelili na prioritete nujnih, potrebnih in predlaganih obnov, tako da bi do leta 2022 obnovili cca. 80 % vsega netesnega omrežja. V obdobju 2013 - 2015 je načrtovana obnova nujnih kritičnih odsekov omrežja, v naslednjih letih pa po prioriteti ostalo netesno omrežje. Po letu 2015, ko se zaključijo projekti kohezije kanalizacije 2. finančne perspektive, je v načrte obnov vključena tudi izgradnja zadrževalno-razbremenilnih objektov, ki jih zahteva veljavna zakonodaja. Ker načrtujemo za izgradnjo tega tehnično zahtevnega projekta pridobiti tudi nepovratna sredstva 3. finančne perspektive, je v planu naložb ocenjena samo vrednost sofinanciranja v višini 30 %. Tudi na tej dejavnosti je pogoj realizacije načrta obnov uveljavitev tarifnega obračuna ter uveljavitev 100 % omrežnine infrastrukture, ki je edini vir za financiranje potrebnih obnov.

Preglednica 79: Potrebne obnove kanalizacijskega sistema v obdobju 2013 - 2022

LETO 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 SKUPAJ:

Sekundarni vod 279.820 184.200 173.300 1.818.567 1.215.876 1.562.422 2.022.538 1.749.365 471.612 337.963 9.815.664

Primarni vod 10.000 25.000 61.000 422.453 300.846 1.129.979 69.501 2.018.779

Magistralni 11.000 750.600 761.600

Zadrževalni bazeni-

razbremenilni objekti2.000.000 700.000 2.700.000

SKUPAJ: 300.820 209.200 2.234.300 1.818.567 1.638.329 1.562.422 2.722.538 2.050.211 1.601.591 1.158.064 15.296.042

NUJNE POTREBNE PREDLAGANE

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Obnove kanalizacijskih cevi za obdobje 2013-2022

Sekundarni vod Primarni vod Magistralni

64%13%

5% 18%

Razmerje obnov

Sekundarni vod Primarni vod

Magistralni Zadrževalni bazeni-razbremenilni objekti

Slika 51: Obnove in razmerje obnov kanalizacijskih cevi za obdobje 2013 - 2022

Preglednica 80: Potrebne obnove objektov in naprav v obdobju 2013 - 2022

Leto 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Gradbena in zunanja

ureditev 1.500 5.000 3.500 4.500 5.000 4.500 2.500 26.500 €

Strojne obnove 6.500 10.000 60.000 11.000 18.000 10.000 10.000 125.500 €

Elektro obnove 15.000 10.000 10.500 10.000 15.000 10.000 11.000 8.000 89.500 €

Skupaj obnove 6.500 15.000 21.500 65.000 25.000 32.500 20.000 10.000 25.500 20.500 241.500 €

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Obnove objektov in naprav


11%

52%

37%

Razmerje obnov


Slika 52: Obnove in razmerje obnov objektov in naprav za obdobje 2013 - 2022


Čiščenje odplak Na dejavnosti čiščenja odplak v obravnavanem obdobju 2012 - 2022 niso načrtovane večje naložbe v obnove posameznih sklopov, saj gre za nove naprave. V pretežni meri so v navedenem obdobju načrtovane manjše obnove dela CČN (plinohram), odplačevanje anuitet kreditov ter zavarovanje komunalne infrastrukture - predvsem za primer strojeloma in elektro napak. Zelo pomembno je, da se bodo v obravnavanem obdobju v celoti zagotovila potrebna sredstva za investicijsko vzdrževanje, s čimer bomo zagotavljali projektirano življenjsko dobo posameznim sklopom čistilnih naprav. Zelo pomembno, mogoče v letu 2013 in 2014 tudi nekoliko iznad pogodbeno dogovorjene višine 160.000 €, saj moramo zaradi premajhnega investicijskega vzdrževanja v začetnih letih delovanja CČN ponovno vzpostaviti preventivni sistem investicijskega vzdrževanja, ki na dolgi rok zagotavlja bistveno manjše stroške kompletnih obnov posameznih segmentov CČN.

Preglednica 81: Potrebne obnove na sistemih čistilnih naprav v obdobju 2012-2022 Investicija / leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Investicijsko vzdrževanje CČN 150.000 180.000 180.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 1.710.000

Investicijsko vzdrževanje ostalih

čistilnih naprav10.000 10.000 10.000 10.000 13.000 13.000 13.000 15.000 15.000 15.000 15.000 139.000

Zavarovanje infrastrukture 27.000 27.000 27.000 27.000 27.000 27.000 27.000 27.000 27.000 27.000 27.000 297.000

Dobava dodatne kogeneracijske

naprave 150 kW150.000 150.000

Dograditev predčiščenja na

MKČN ŠMP - dograditev grabelj

na vhodnem črpališču (35.000 €)

36.000 36.000

Izgradnja naprave za eliminacijo

dušika iz centrata centrifuge CČN25.000 250.000 200.000 475.000

Dobava in montaža kemično

biološkega filtra v prostoru

dehidracije CČN

25.000 25.000

Zamenjava plinohrama linije

stabilizacije blata 30.000 30.000

SKUPAJ po letih 212.000 528.000 417.000 337.000 220.000 190.000 190.000 192.000 192.000 192.000 192.000 2.862.000

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Investicijsko vzdrževanje CČN Investicijsko vzdrževanje ostalih čistilnih naprav

Zavarovanje infrastrukture Dobava dodatne kogeneracijske naprave 150 kW

Dograditev predčiščenja na MKČN ŠMP - dograditev grabelj na vhodnem črpališču (35.000 €) Izgradnja naprave za eliminacijo dušika iz centrata centrifuge CČN

Dobava in montaža kemično biološkega filtra v prostoru dehidracije CČN Zamenjava plinohrama linije stabilizacije blata Slika 53: Potrebne obnove na sistemih čistilnih naprav v obdobju 2012 - 2022


60%

5%

10%

5%

1% 17%1% 1%

Investicijsko vzdrževanje CČN Investicijsko vzdrževanje ostalih čistilnih naprav

Zavarovanje infrastrukture Dobava dodatne kogeneracijske naprave 150 kW

Dograditev predčiščenja na MKČN ŠMP - dograditev grabelj na vhodnem črpališču (35.000 €) Izgradnja naprave za eliminacijo dušika iz centrata centrifuge CČN

Dobava in montaža kemično biološkega filtra v prostoru dehidracije CČN Zamenjava plinohrama linije stabilizacije blata

Slika 54: Razmerje obnov na sistemih čistilnih naprav v obdobju 2012 - 2022

Pokopališko pogrebna dejavnost Na pokopališko pogrebni dejavnosti tudi v prihodnjih letih ne pričakujemo višjega prihodka, ki bi omogočal oblikovanje 100 % amortizacije. Le-ta v začetku leta 2012 znaša 71.801 € in je do sedaj iz cen najemnin grobnih mest ter čistega prihodka pokopaliških in pogrebnih storitev nikoli nismo uspeli oblikovati. Vse nujne investicije v obnove, posodobitve in razširitve se tako financirajo neposredno iz občinskih proračunov. V višini 30.000 € so načrtovana sredstva investicijskega vzdrževanja v obravnavanem obdobju 2012 - 2022. Vse ostale načrtovane nujne investicije v obnovo in razširitev se bodo tako morale financirati iz proračunov občin Velenje in Šoštanj. Investicije so pretežno načrtovane v obdobju do leta 2016, ko bo morala biti realizirana razširitev pokopališča Podkraj, saj bo v nasprotnem primeru prostora za nova grobna mesta zmanjkalo. Po izgradnji razširitve pokopališča in izvedbi načrtovanih obnov obstoječih pokopališč Podkraj in Škale je v obdobju 2016 - 2022 načrtovano samo investicijsko vzdrževanje ter v letu 2020 razširitev pokopališča Škale na že pridobljene površine.

Preglednica 82: Potrebne naložbe na pokopališko pogrebni dejavnosti v obdobju 2012 - 2022

Naložbe v obstoječe pokopališče Podkraj (vir

proračun)245.000 148.000 22.000 40.000 35.000

Razširitev pokopališča Podkraj (vir proračun) 544.200 0 140.000 244.200 120.000 40.000

Naložbe v pokopališče Škale (vir proračun) 217.000 10.000 7.000 20.000 20.000 160.000

Investicijsko vzdrževanje na pokopališčih

Podkraj in Škale (vir najemnina)315.000 15.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000

Skupaj (proračun občin in najemnina) 1.321.200 173.000 199.000 334.200 205.000 30.000 30.000 30.000 30.000 230.000 30.000 30.000

20222016 2017 2018 2019 2020 2021Vrsta opravila Vrednost 2012 2013 2014 2015

*razširjena preglednica je predstavljena v prilogi 11.


5.4 Naložbe v novo infrastrukturo po dejavnostih PE Energetika Oskrba s toplotno energijo:

- povečanja učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu (Eko sklad) z zamenjavami črpalnih agregatov v TPP s frekvenčno reguliranimi elektro motorji. Ukrep je potreben zaradi težav pri delovanju internih sistemov ogrevanja v večstanovanjskih objektih po vgradnji delilnikov ter posledično izvedbe reguliranja dvižnih vodov ogrevanja;

- izgradnje sistema daljinskega odčitavanja merilnikov porabe toplote in tople sanitarne vode s povezavo v procesno vodenje za nadzor nad delovanjem sistema DOT;

- proučevanje možnosti in ekonomske upravičenosti izvedbe hranilnika toplote v sodelovanju z HSE in TEŠ;

- proučevanje možnosti in ekonomske upravičenosti izvedbe plinske kogeneracije 2 x 3 MW na lokaciji Koroška 3 a.

Oskrba s hladilno energijo:

- glede na tehnološko nezadostno izkoriščenost obstoječega sistema DH je tako potrebno nameniti v naslednjih letih sredstva za izvedbo dograditve distribucijskega omrežja in s tem možnosti priključitve predvidenih objektov v 2. fazi;

- proučevanje možnosti in ekonomske upravičenosti izvedbe hladilnih otokov v MOV in občini Šoštanj.

Oskrba z zemeljskim plinom:

- proučevanje možnosti in ekonomske upravičenosti izvedbe širitve plinskega omrežja v MOV (Plešivec, Cirkovce, Šentilj, Vinska Gora) in občini Šoštanj (Ravne, Lajše);

- izgradnje sistema daljinskega odčitavanja merilnikov porabe zemeljskega plina s povezavo v procesno vodenje za nadzor nad delovanjem sistema DOP;

- proučevanje možnosti in ekonomske upravičenosti izvedbe plinskega omrežja v občini Šmartno ob Paki.

Preglednica 83: Predlagani razvojni projekti na dejavnosti oskrbe s hladilno energijo

PREDLAGANE VSEBINE

RAZVOJNIH PROJEKTOV

PREDLAGANI

PE ENERGETIKA RR-PROJEKTI

EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR

Izvedba RRP -oskrbe s hladilno

energijo v občini Šoštanj

700.000 700.000

Izvedba RRP - oskrbe s hladilno

energijo v MO Velenje

700.000 700.000

Izvedba RRP - HIDROTOPLARNE

v MO Velenje

900.000 900.000

Izdelava RR projekta HRANILNIKA

TOPLOTE

4.200.000 600.000 600.000 600.000 600.000 600.000 600.000 600.000

Izvedba RRP in KOGENERACIJE

2x 3 MW na lokaciji Koroška 3a 2,0

mio EUR

2.300.000 300.000 1.000.000 1.000.000

Izvedba RRP in KOGENERACIJE

2x 8 MW na lokaciji VEMONT-Selo

5,0 mio EUR

4.300.000 300.000 2.000.000 2.000.000

SKUPAJ 13.100.000 1.200.000 1.600.000 1.600.000 2.600.000 2.600.000 2.000.000 1.500.000

2020 2021 20222016 2017 2018 2019

Financiranja predlaganih razvojnih projektov bi lahko izvedli iz sledečih finančnih virov:

- financiranje z nepovratnimi in kreditnimi sredstvi EKO sklada Republike Slovenije;


- financiranje iz kohezijskih sredstev EU in RS; - delno financiranje iz sredstev najemnine oskrbe s toploto.

Vodooskrba Novelirana in racionalizirana strategija dolgoročnega zagotavljanja nemotene in varne vodooskrbe je v osnovi razdeljena v dve prioritetni skupini:

1. Zagotovitev dolgoročno zadostnih količin surove pitne vode ter njen transport v Šaleško dolino, zagotovitev dolgoročno ustrezne priprave pitne vode ter zagotoviti zdravstveno ustrezno vodooskrbo na območjih, kjer le-te še ni. V to skupino so vključeni projekti, s katerimi kandidiramo na pridobitvi nepovratnih sredstev kohezije. Obdobje realizacije je 2012 - 2015.

2. Izvedba potrebnih obnov obstoječega transportnega, primarnega in sekundarnega omrežja in

objektov za dolgoročno zagotavljanje varne vodooskrbe pri vseh uporabnikih. Obdobje realizacije 2015 - 2022, pri čemer je v obdobju 2012 - 2015 načrtovana izvedba samo kritičnih in nepredvidenih obnov z vidika zagotavljanja nemotene oskrbe vseh uporabnikov. Po letu 2015 pa načrtujemo na temelju rezultatov hidravlične analize (kohezijski projekt) postopoma obnavljati in rekonstruirati omrežje za obstoječe in racionalno načrtovane prihodnje potrebe.

Po realizaciji kohezijskih projektov po letu 2015 na obstoječi infrastrukturi ne načrtujemo novih naložb v novo infrastrukturo obstoječega sistema. Zgrajeni bodo glavni transportni cevovodi do novih naprav za pripravo pitne vode ter transportni in primarni cevovodi za zagotavljanje oskrbe občine Šmartno ob Paki in še nekaterih območij občin Velenja in Šoštanja. Plan obnov v obstoječo infrastrukturo bo v obdobju 2016 - 2022 usmerjen v obnove ostalega vodooskrbnega sistema, kot je bilo že omenjeno v točki 5.3. Kljub temu bo tudi po letu 2015, skladno z veljavno zakonodajo, potrebno v razvojne načrte postopoma vključiti še nekatere investicije s področja vodooskrbe, ki niso dosegale pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev, vendar pa jih bo potrebno realizirati. Te investicije v izgradnjo vodovodnega sistema so naslednje: Mestna občina Velenje:

- dokončanje izgradnje vodovoda Vinska gora;

- dokončanje izgradnje sekundarnega vodovoda Hrastovec – Cirkovce;

- izgradnja novega sekundarnega vodovoda Trebeliško;

- izgradnja manjšega odseka vodovoda Ljubljanska pod Kožljem;

- izgradnja vodovoda Vodončnik – Paka;

- izgradnja vodovoda Črnova;

- izvedba sanacijskega programa obstoječega vodovoda Loke;

- izgradnja manjkajočega vodovoda Loke – Jurk. Občina Šoštanj:

- povečanje zmogljivosti primarnega vodovoda Topolšica;

- izgradnja izravnalnega vodohrana Bele vode – Florjan;

- izgradnja sekundarnega vodovoda Ravne;

- izvedba sanacijskega programa vodovoda Zavodnje;

- izgradnja filtrirne naprave in akumulacijskega vodohrana Bele vode. Občina Šmartno ob Paki:

- izgradnja vodovoda Vrtače;

- vzporedno z izgradnjo primarnega cevovoda Šmartno ob Paki, odsek črpališče Šmartno ob Paki - Rečica, rekonstrukcija sekundarnega omrežja centra Šmartnega ob Paki;

- izgradnja sekundarnega napajalnega cevovoda za priključitev območja Slatin na novozgrajeni transportni cevovod Velenje - Šmartno ob Paki;


- dograditev druge celice protiležnega vodohrana Rečica (V = 250m3). Za večino navedenih investicij (razen za vodovode Vinska Gora, Hrastovec - Cirkovce, Topolšica in Vodončnik - Paka) projektne dokumentacije in GD še niso izdelana oziroma pridobljena, prav tako niso zagotovljeni finančni viri.

Preglednica 84: Predvidena vlaganja v vodooskrbo v letih 2012 – 2022 po sprejetem programu (občinski sveti 2008)

Dolgoročni program

naložb - vodooskrba 2012-

2022

Projekt kohezije

skupaj

Pridobljena sredstva

kohezije (RS,EU)

Lastni del sredstev

kohezije

Potrebni drugi viri za

realizacijo programa

1 = 2 + 5 2 = 3 + 4 3 4 5

MOV 28.365.458 23.587.458 18.262.206 5.325.252 4.778.000

Šoštanj 10.181.101 7.195.101 4.938.684 2.256.417 2.986.000

Šmartno ob Paki 6.647.760 6.077.160 4.900.506 1.176.654 570.600

45.194.319 36.859.719 28.101.396 8.758.323 8.334.600 Program naložb v novo infrastrukturo v letih 2012 - 2022 zajema, skladno s sprejetim programom naložb v vodooskrbni sistem v letu 2008, za obdobje 2009 - 2020 potrjene in sprejete naložbe. V preglednici 84 prikazujemo obseg naložb v novo infrastrukturo po občinah. Razčlenitev po posameznih naložbah je razvidna iz prilog 12 in 13, podrobnejši opis pa iz sprejetega Dolgoročnega programa naložb. Dolgoročni program naložb vodooskrbe vsebuje naložbe, ki so nujne, saj so skladne z zakonskimi zahtevami, pravilnikom in uredbo o oskrbi s pitno vodo oziroma so obstoječa omrežja takšna, da jih je potrebno nujno nadomestiti. Tabela nam kaže potrebna vlaganja v infrastrukturo po dolgoročnem programu in znižanje potrebnih virov zaradi izvedbe kohezijskih projektov iz sredstev RS in EZ. Še vedno ta sredstva ne zadostujejo za realizacijo programa, zato bo potrebno iz istih virov pridobiti del sredstev iz naslednje finančne perspektive 2014 - 2020. Odvajanje odplak Na obstoječem mešanem kanalizacijskem sistemu Velenje - Šoštanj bo potrebno v obravnavanem obdobju zgraditi potrebne zadrževalno - razbremenilne objekte. Gre za zahteven tehnični projekt, poleg tehničnega dela tudi zaradi umeščanja objektov v urbano območje obeh mest. Ocena vrednosti investicije znaša okoli 8.000.000 €, zanjo pa v KP Velenje že pripravljamo potrebno projektno dokumentacijo, s katero nameravamo kandidirati za pridobitev nepovratnih sredstev v finančni perspektivi EU za obdobje 2014 – 2020. Na področju odvajanja odplak so v obravnavanem obdobju 2012 do 2015 lokalne skupnosti dolžne v okviru nacionalnega operativnega programa realizirati program obveznega opremljanja območij poselitve (osnovni program). Nekaj manjših območij mest Velenja in Šoštanja iz tega programa je vključenih v projekt kohezije, vzporedno pa bo potrebno v obdobju 2012 - 2015 zgraditi še manjkajočo kanalizacijo v naseljih: MO Velenje:

- Vinska Gora - center (aglomeracija 20700); - Vinska Gora - podvine (aglomeracija 20663); - Prelska - center (aglomeracija 20685); - dograditi javno kanalizacijo v naselju Kavče (aglomeracija 20712).

Občina Šoštanj:

- Ravne - center (aglomeracija 20737); - Topolšica - Jesenjekov vrh (aglomeracija 20749).


Občina Šmartno ob Paki:

- dokončanje izgradnje kanalizacije Šmartno ob Paki (aglomeracija 20831); - dokončanje izgradnje kanalizacije naselja Rečica (aglomeracija 20834); - izgradnja kanalizacije Rečica - spodnja vas (aglomeracija 20801); - izgradnja kanalizacije Paška vas (aglomeracije 20813); - izgradnja kanalizacije Gavce (20837, 20838, 20820).

Po realizaciji programa obveznega opremljanja do leta 2016 bodo lahko lokalne skupnosti z javno kanalizacijo opremljale tudi območja poselitev iz dodatnih stopenj nacionalnega programa, seveda gre za območja, kjer je izgradnja tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičena. Prav tako ni nujno opremiti celotno aglomeracijo ampak samo del, kjer se z analizo dokaže tehnično-ekonomska upravičenost. Pretirana širitev kanalizacijskega omrežja izven aglomeracij gostejše poselitve povzroča povečanje vrednosti infrastrukture in zmanjšanje že tako nizke gostote odjema, kar povečuje fiksni del cene – omrežnine. Financiranje izgradnje navedenih investicij bo možno iz virov okoljske takse, občinskih proračunov ter komunalnih prispevkov bodočih uporabnikov. Ker predstavljajo navedeni projekti za vse tri lokalne skupnosti veliko finančno obremenitev, je nujno da se s temi in drugimi potrebnimi investicijami (obnova netesne kanalizacije, projekti izločevanja zalednih voda, rekonstrukcija kanalizacije Stari jašek itd.) vključimo tudi v iskanje možnosti za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev, predvsem iz pričakovane tretje finančne perspektive kohezije ter iz strukturnih skladov.

Preglednica 85: Predvidena vlaganja v odvajanje in čiščenje odplak v letih 2012 – 2022 po sprejetem

programu (občinski sveti 2008) Dolgoročni program

naložb - odvajanje in

čiščenje odplak 2012-2022

Projekt kohezije

skupaj

Pridobljena sredstva

kohezije (RS,EU)

Lastni del sredstev

kohezije

Potrebni drugi viri za

realizacijo programa

1 = 2 + 5 2 = 3 + 4 3 4 5

MOV 15.257.720 1.396.428 1.121.611 274.817 13.861.292

Šoštanj 5.821.785 1.074.075 862.697 211.378 4.747.710

Šmartno ob Paki 5.727.400 5.727.400

26.806.905 2.470.503 1.984.308 486.195 24.336.402 Program naložb v novo infrastrukturo v letih 2012 - 2022 zajema, skladno z leta 2008 sprejetim Dolgoročnim programom naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih voda za obdobje 2009 – 2020, potrjene in sprejete naložbe. V tabeli 85 prikazujemo obseg naložb v novo infrastrukturo po občinah. Razčlenitev po posameznih naložbah je razvidna iz prilog 14 in 15, podrobnejši opis pa iz sprejetega Dolgoročnega programa naložb. Dolgoročni program naložb vsebuje naložbe, ki so bile sprejete na vseh treh občinskih svetih v lokalnem operativnem programu odvajanje in čiščenje odpadnih vod, ki je narejen na osnovi zakonskih zahtev in usmeritev RS in EU. Tabela nam kaže potrebna vlaganja v infrastrukturo po dolgoročnem programu in znižanje zaradi izvedbe kohezijskih projektov iz sredstev RS in EZ. Še vedno ta sredstva ne zadostujejo za realizacijo programa, zato bo potrebno iz istih virov pridobiti del sredstev iz naslednje finančne perspektive 2014 - 2020. Čiščenje odplak V obravnavanem obdobju ne načrtujemo vlaganja v novo infrastrukturo obstoječih čistilnih naprav. Vzporedno z izgradnjo načrtovane kanalizacije, bo v obravnavanem obdobju potrebno na območjih,


kjer le-ta ne bo priključena na obstoječe čistilne naprave, zgraditi nove MKČN. Projekti izgradnje potrebnih novih MKČN bodo sestavni deli projektov izgradnje javne kanalizacije. Pokopališko pogrebna dejavnost Aktivnosti za zagotavljanje kontinuitete pokopališko – pogrebne dejavnosti so usmerjene predvsem v pripravo novega dela pokopališča (priprave so zastale zaradi projektiranja 3. razvojne osi), potrebnih novih grobnih mest za vsakoletne potrebe, pridobivanje dodatnih grobnih mest s ciljem maksimalnega izkoriščanja obstoječih površin pokopališča Podkraj, investicijsko vzdrževanje poslovilnih objektov, dobavo in vgradnjo elementov, s katerimi izboljšujemo nivo uslug (info portal, namestitev klopi, ureditve fontan itd). Najpomembnejša naložba v novo infrastrukturo na področju te dejavnosti je projekt širitve pokopališča Podkraj za zagotavljanje izvajanja dejavnosti tudi po letu 2016, ker bo na obstoječih površinah zmanjkalo prostora za nova grobna mesta. Obstoječi načrti širitve preko potoka Veriželj so že eno leto zaustavljeni zaradi predlagane trase 3. razvojne osi. Ne glede na to je nujno takojšnje nadaljevanje aktivnosti za morebitno nadaljevanje te variante širitve oziroma iskanje alternativne rešitve. Prav tako je nujno v proračunih občin Velenja in Šoštanja načrtovati potrebna finančna sredstva, saj vrednost tega projekta ne bo majhna in znaša po trenutni varianti 410.000 €.


6 PRIHODKI IN CENE OD 2012 DO 2022

6.1 Projekcija prihodkov 2012 - 2022 Pri načrtovanju prihodkov od storitev, ki so sestavljeni iz prihodkov od storitev izvajanja GJS, iz prihodkov od storitev na trgu z in brez uporabe infrastrukture in ostalih prihodkov, smo upoštevali spremembe cen po dejavnostih. Na oskrbi s toplotno energijo je predvideno povečanje prihodka na storitvah dejanske porabe za 2,5% letno na vseh storitvah, tako na dejanski porabi kot na obračunski moči široke potrošnje, obračunska moč industrijske potrošnje je ostala nespremenjena. Na oskrbi z zemeljskim plinom je izračunan prihodek na osnovi povprečka dviga cen dobave zemeljskega plina v letu 2011. Prihodek iz naslova omrežnine je nespremenjen, vendar letno predvidevamo dvig cen glede na sprejet akt o določitvi omrežnine, in sicer v povprečju do 5,0 %. Na vodnih dejavnostih predvidevamo, da se bo v letu 2013, po uveljavitvi pravilnika oz. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, spremenil način obračunavanja komunalnih dobrin in storitev. Cena se loči na omrežnino in ceno storitve. Izhodiščne cene storitev za vse tri dejavnosti so izračunane po dejanskih stroških v letu 2011, omrežnina pa je sestavljena iz predračuna amortizacije infrastrukture za leto 2012, iz stroškov financiranja, zavarovanj in odškodnin po PP 2012. Iz projekcije sledi, da se prihodek iz cene na oskrbi z vodo v obdobju 2013 – 2022 giblje od 2,47 mio € do 3,73 mio €. Na dejavnosti odvajanja odplak je predviden prihodek v višini do 1,54 mio €. Na dejavnosti čiščenja odplak je predviden prihodek v višini do 2,98 mio €. Najpomembnejša je razlika med letoma 2012 in 2013, kjer se prihodek ob novem načinu obračuna cen na vodnih dejavnostih poviša, omrežnina pa pripomore k reševanju perečega problema do sedaj prenizkih cen in posledično prenizkih sredstev za vlaganja v obnove in posodobitve infrastrukture. Na pogrebno pokopališki dejavnosti je upoštevano povišanje cen v letih 2013 in 2014, v naslednjih letih je predvideno 2,0 % povišanje do leta 2022. Vsa zgoraj opisana povečanja prihodkov predstavljajo skupaj 32,8 % povečanje do leta 2022 oziroma povečanje za 6,5 mio €. Največje povečanje je na prihodkih od storitev na trgu z uporabo infrastrukture s predvidenim povečanjem 64,8 %, nato sledijo prihodki od storitev izvajanja GJS s 13,5 % povečanjem, nekaj malega od ostalih storitev KPV na trgu v skupni višini 10,0 %.


Preglednica 86: Analiza prihodkov KPV od leta 2012 do 2022

Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 %

Indeks

2022 /

2012

Razlika 2022 -

2012

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 = 12 / 2 15 = 12 - 2

I.+II.+III.

+IV. PRIHODKI SKUPAJ 19.867.161 22.257.399 23.169.703 24.484.935 24.525.152 24.720.922 25.110.183 25.400.836 25.710.776 26.042.639 26.388.673 100,0 132,8 6.521.513

I. Prihodki od storitev izvajanja GJS 16.739.613 18.874.412 19.020.450 20.270.349 20.435.728 20.706.151 21.050.369 21.265.577 21.575.150 21.856.638 22.181.602 84,1 132,5 5.441.989

1 Prihodki od prodaje - iz cen 16.058.263 18.190.786 18.336.823 19.586.722 19.752.101 20.022.524 20.366.742 20.581.950 20.891.523 21.173.012 21.497.976 81,5 133,9 5.439.713

2 Prihodki od prodaje - števnina 681.351 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 2,6 100,3 2.276

II.


infrastrukture 1.321.283 1.350.000 1.375.000 1.375.000 1.400.000 1.400.000 1.400.000 1.450.000 1.450.000 1.500.000 1.500.000 5,7 113,5 178.717

1 Prihodki od prodaje - ostale storitve 1.321.283 1.350.000 1.375.000 1.375.000 1.400.000 1.400.000 1.400.000 1.450.000 1.450.000 1.500.000 1.500.000 5,7 113,5 178.717

III. Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu 1.390.809 1.617.532 2.358.798 2.424.130 2.273.969 2.199.315 2.244.359 2.269.804 2.270.171 2.270.545 2.291.615 8,7 164,8 900.806

1 Prihodki od prodaje okvirjev za grobna mesta 15.983 16.303 16.629 16.961 17.301 17.647 17.999 18.359 18.727 19.101 19.483 0,1 121,9 3.500


IV. Ostali prihodki 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 1,6 100,0 0

1 Prihodki od prodaje - soglasja 1.186 1.186 1.186 1.186 1.186 1.186 1.186 1.186 1.186 1.186 1.186 0,0 100,0 0

2 Prihodki - zavarovanja 730 730 730 730 730 730 730 730 730 730 730 0,0 100,0 0

3 Prihodki od prodaje blaga na domačem trgu 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 28.440 0,1 100,0 0

4 Prihodki od najema poslovnih prostorov 8.865 8.865 8.865 8.865 8.865 8.865 8.865 8.865 8.865 8.865 8.865 0,0 100,0 0

5 Prihodki od najema počitniških kapacitet 22.578 22.578 22.578 22.578 22.578 22.578 22.578 22.578 22.578 22.578 22.578 0,1 100,0 0

6 Prihodki od stanarin 657 657 657 657 657 657 657 657 657 657 657 0,0 100,0 0

7 Prihodki od odprave rezervacij 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 0,2 100,0 0

8 Drugi prihodki od taks za izvršbe, opomine 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 0,2 100,0 0

9 Prevrednotovalni poslovni prihodki 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 0,6 100,0 0

10 Finančni prihodki 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 0,4 100,0 0

11 Ostali prihodki 13.000 13.000 13.000 13.000 13.000 13.000 13.000 13.000 13.000 13.000 13.000 0,0 100,0 0

Indeks povečanje tekočega leta / preteklo

leto 100,0 112,3 104,1 105,7 100,2 100,8 101,6 101,2 101,2 101,3 101,3

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

30.000.000

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

PRIHODKI SKUPAJ

Slika 55: Projekcija prihodkov skupaj od leta 2012 - 2022


6.1.1 Prihodki od storitev izvajanja GJS Iz naslova prihodkov od storitev izvajanja GJS, ki predstavljajo 84,1 % (leta 2022) vseh prihodkov, je predvideno v 10 letih 10,1 % povečanje oziroma povečanje za 5,4 mio €. Na dejavnosti oskrbe s toplotno energijo je predvideno 12,1 % povečanje oziroma povečanje za 1,4 mio €, na dejavnosti daljinskega hlajenja 30,9 % povišanje, na dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom 1,6 % povišanje, na oskrbi s pitno vodo je predvideno 56,1 % oziroma 1,0 mio € povišanje, na oskrbi odvajanja odplak je predvideno 40,2 % povišanje oziroma povišanje za 0,2 mio € in čiščenju odplak 2,3 % povišanje. Na pogrebno pokopališki dejavnosti je predvideno 29,2 % povišanje. V nadaljevanju je predvideno povečanje prihodkov iz naslova omrežnine vodarine, omrežnine odvajanja in čiščenja odplak v skupni vrednosti 2,7 mio € v letu 2022 v primerjavi z letom 2012. Iz naslova prihodkov iz števnin in omrežnin meritev – zemeljski plin po posameznih dejavnostih ni predvideno povečanje prihodkov, razen v letu 2013 na dejavnosti omrežnina meritve – zemeljski plin, kar bo nastalo kot posledica uveljavljene višje cene števnine - omrežnine v letu 2012.

Na pogrebno pokopališki dejavnosti je upoštevano povišanje cen v letih 2013 in 2014, v naslednjih letih je predvideno 2,0 % povišanje do leta 2022, kar poveča prihodek do višine 200.000 €. Iz pregleda indeksov povečanja po letih, z upoštevanjem dvigov cen, predstavljajo največji dvig v letu 2013 za 12,8 %, v letu 2015 s 6,6 %, vsi nadaljnji dvigi po letih pa predstavljajo skupaj za 1,1 % povišanja prihodkov na leto.


Preglednica 87: Prihodki od storitev izvajanja GJS

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 = 12 / 2 15 = 3 / 2

I. Prihodki od storitev izvajanja GJS 16.739.613 18.874.412 19.020.450 20.270.349 20.435.728 20.706.151 21.050.369 21.265.577 21.575.150 21.856.638 22.181.602 100,0 109,7 5.441.989

1 Prihodki od prodaje - iz cen 16.058.263 18.190.786 18.336.823 19.586.722 19.752.101 20.022.524 20.366.742 20.581.950 20.891.523 21.173.012 21.497.976 96,9 110,1 5.439.713

Oskrba s toplotno energijo 11.255.822 11.177.749 11.326.720 11.478.421 11.632.912 11.790.232 11.950.442 12.113.606 12.279.765 12.449.011 12.621.358 56,9 112,1 1.365.536

Oskrba s toplotno energijo - daljinsko

hlajenje 7.816 8.196 8.401 8.611 8.826 9.047 9.273 9.505 9.742 9.986 10.235 0,0 130,9 2.419

Oskrba s plinom 423.534 430.514 430.514 430.514 430.514 430.514 430.514 430.514 430.514 430.514 430.514 1,9 101,6 6.980

Oskrba z vodo - iz cene storitve 1.689.421 1.639.836 1.677.882 2.170.640 2.231.232 2.294.172 2.358.880 2.425.406 2.493.800 2.564.116 2.637.177 11,9 156,1 947.756

Oskrba z vodo - omrežnina 0 805.414 753.973 1.324.802 1.213.469 1.184.069 1.222.291 1.123.286 1.114.165 1.098.579 1.093.105 4,9 0,0 1.093.105

Odvajanje odplak - iz cene storitve 599.868 658.790 664.171 670.444 692.558 715.395 738.979 763.334 788.486 814.459 841.281 3,8 140,2 241.413

Odvajanje odplak - omrežnina 0 680.363 677.948 731.531 711.943 717.377 717.079 716.989 714.667 700.236 694.879 3,1 0,0 694.879

Čiščenje odplak - iz cene storitve 1.931.397 1.549.527 1.562.183 1.574.204 1.626.127 1.679.749 1.735.124 1.792.310 1.851.365 1.912.351 1.975.330 8,9 102,3 43.933

Čiščenje odplak - omrežnina 0 1.082.473 1.069.211 1.028.419 1.032.000 1.026.000 1.024.671 1.023.921 1.022.278 1.003.284 999.811 4,5 0,0 999.811

Pokopališče 150.404 157.925 165.821 169.137 172.520 175.971 179.490 183.080 186.741 190.476 194.286 0,9 129,2 43.881

2 Prihodki od od prodaje - števnina 681.351 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 3,1 100,3 2.276

Števnina toplotna energija, topla voda 210.593 211.307 211.307 211.307 211.307 211.307 211.307 211.307 211.307 211.307 211.307 1,0 100,3 714

Števnina vodomer 467.962 469.187 469.187 469.187 469.187 469.187 469.187 469.187 469.187 469.187 469.187 2,1 100,3 1.226

Omrežnina meritve - zemeljski plin 2.796 3.132 3.132 3.132 3.132 3.132 3.132 3.132 3.132 3.132 3.132 0,0 112,0 336

Indeks prihodka tekoče leto /

preteklo leto 100,0 112,8 100,8 106,6 100,8 101,3 101,7 101,0 101,5 101,3 101,5

2014 2015 20222016 2017Leto 2012 2013

Indeks

2022 /

2012

Razlika 2022 -

20122018 2019 2020 2021 %


0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Prihodki od prodaje - iz cen

Slika 56: Projekcija prihodkov od prodaje iz cen od leta 2012 do 2022


6.1.2 Prihodki od storitev na trgu – z uporabo infrastrukture Prihodki od ostalih storitev na trgu z uporabo infrastrukture predstavljajo 8,7 % vseh prihodkov podjetja. Predviden je trend porasta storitev čiščenja predelave bioloških substratov, in sicer v obdobju od leta 2012 do 2022 v višini 13,5 % oz. 178.717 €.

Preglednica 88: Prihodki od storitev na trgu – z uporabo infrastrukture

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 = 12 / 2 14 =12 - 2

II.


infrastrukture 1.321.283 1.350.000 1.375.000 1.375.000 1.400.000 1.400.000 1.400.000 1.450.000 1.450.000 1.500.000 1.500.000 113,5 178.717

Čiščenje in predelava bioloških substratov 1.321.283 1.350.000 1.375.000 1.375.000 1.400.000 1.400.000 1.400.000 1.450.000 1.450.000 1.500.000 1.500.000 113,5 178.717


leto 100,0 102,2 101,9 100,0 101,8 100,0 100,0 103,6 100,0 103,4 100,0

Leto 2012 2013 2014 2015 2022

Indeks

2022 /

2012

Razlika 2022 -

20122016 2017 2018 2019 2020 2021

V obdobju 2012 - 2022 se dejavnosti čiščenja odplak obetajo poslovne priložnosti v obliki izvajanja tržnih dejavnosti z uporabo javne infrastrukture CČN Šaleške doline. Izvajanje tržnih storitev, s katerimi bomo optimalno izkoriščali razpoložljive proste kapacitete CČN, načrtujemo v smeri povečevanja obdelave preostankov hrane, biološkega čiščenja kemijsko očiščenih industrijskih voda ter obdelavo blata iz ostalih ČN. Omeniti je treba, da v prihodnosti iz čistega prihodka tržnih dejavnosti ne bo več mogoče neposredno povečevati letne vrednosti najemnine infrastrukture, pač pa bo v skladu z veljavno zakonodajo potrebno pozitivno razliko med prihodki in stroški izvajanja teh dejavnosti upoštevati v obliki znižanja stroškov opravljanja javne službe čiščenja odplak in s tem znižanja obremenitve uporabnikov. Trenutno višino razpoložljivega prihodka 1,3 mio € nameravamo postopoma povečevati do ocenjene višine cca. 1,5 mio €.


6.1.3 Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu

Iz naslova prihodkov od ostalih storitev KPV na trgu po dejavnostih, ki so sestavljeni iz prihodkov prodaje okvirjev za grobna mesta ter ostalih prihodkov od prodaje, je v desetletnem obdobju viden porast prihodkov iz naslova prodaje okvirjev za grobna mesta za 2,0 % letno, v desetih letih je skupaj 21,9 % povišanje. Pri ostalih storitvah, ki so predstavljene po dejavnostih, smo izhajali iz prihodkov leta 2011, z upoštevanjem tržnih sprememb do leta 2022, kar predstavlja 42,0 % povišanje oziroma povišanje za 0,6 mio €.

Preglednica 89: Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 = 12 / 2 15 = 12 - 2

III. Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu 1.617.532 2.358.798 2.424.130 2.273.969 2.199.315 2.244.359 2.269.804 2.270.171 2.270.545 2.291.615 2.293.515 100,0 141,8 675.983

1

Prihodki od prodaje okvirjev za grobna

mesta 16.303 16.629 16.961 17.301 17.647 17.999 18.359 18.727 19.101 19.483 19.873 0,9 121,9 3.570


Oskrba s toplotno energijo - distribucija 7.169 7.169 7.169 7.169 7.169 7.169 7.169 7.169 7.169 7.169 7.169 0,3 100,0 0

Oskrba s toplotno energijo - vzdrževanje 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 255.000 255.000 255.000 255.000 255.000 11,1 102,0 5.000

Oskrba s plinom 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0

Oskrba z vodo 53.560 360.000 360.000 360.000 360.000 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000 17,4 746,8 346.440

Odvajanje odplak 127.000 280.000 280.000 250.000 220.000 220.000 220.000 220.000 220.000 220.000 220.000 9,6 173,2 93.000

Čiščenje odplak 78.500 190.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 8,7 254,8 121.500

Vodovod Kanalizacija - vzdrževanje 200.000 350.000 400.000 250.000 200.000 199.690 199.690 199.690 199.690 199.690 200.000 8,7 100,0 0

Odlaganje odpadkov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0

Pokopališče 195.000 215.000 220.000 230.000 235.000 240.000 240.000 240.000 240.000 240.000 240.000 10,5 123,1 45.000

Strokovne službe - Storitve SII 650.000 650.000 650.000 669.500 669.500 669.500 689.585 689.585 689.585 710.273 710.273 31,0 109,3 60.273

Strokovne službe - ostalo 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 41.200 1,8 103,0 1.200


leto 100,0 145,8 102,8 93,8 96,7 102,0 101,1 100,0 100,0 100,9 100,1

Leto 2014

Indeks

2022 /

2012

Razlika 2022 -

20122012 2013 2015 2016 %2019 2020 2021 20222017 2018


6.1.4 Ostali prihodki

Ostale prihodke predstavljajo ostali prihodki od prodaje, prihodki od prodaje na domačem trgu, prihodki od najema poslovnih prostorov, počitniških kapacitet, stanarin, prihodki od odprave rezervacij, prihodki od taks, izvršb, prevrednotovalnih poslovnih prihodkov, finančnih ter ostalih prihodkov. V preglednici so ti prihodki predstavljeni po dejavnostih. Pri prihodkih od prodaje blaga smo upoštevali povišanje za odstotek inflacije, pri prihodkih od najemnin so upoštevani prihodki leta 2011, pri finančnih prihodkih je upoštevano povprečje prihodkov zadnjih petih let, pri prevrednotovalnih prihodkih je upoštevana ocena izterljivosti že oblikovanega popravka vrednosti terjatev.

Preglednica 90: Ostali prihodki

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 = 12 / 2 15 = 12 - 2

IV. Ostali prihodki 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 100 100,0 0

Oskrba s toplotno energijo - distribucija 142.967 142.967 142.967 142.967 142.967 142.967 142.967 142.967 142.967 142.967 142.967 34,4 100,0 0

Oskrba s toplotno energijo - vzdrževanje 5.428 5.428 5.428 5.428 5.428 5.428 5.428 5.428 5.428 5.428 5.428 1,3 100,0 0

Oskrba s plinom 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0,0 100,0 0

Oskrba z vodo 36.809 36.809 36.809 36.809 36.809 36.809 36.809 36.809 36.809 36.809 36.809 8,9 100,0 0

Odvajanje odplak 14.177 14.177 14.177 14.177 14.177 14.177 14.177 14.177 14.177 14.177 14.177 3,4 100,0 0

Čiščenje odplak 15.794 15.794 15.794 15.794 15.794 15.794 15.794 15.794 15.794 15.794 15.794 3,8 100,0 0

Vodovod Kanalizacija - vzdrževanje 6.392 6.392 6.392 6.392 6.392 6.392 6.392 6.392 6.392 6.392 6.392 1,5 100,0 0

Odlaganje odpadkov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0

Pokopališče 29.518 29.518 29.518 29.518 29.518 29.518 29.518 29.518 29.518 29.518 29.518 7,1 100,0 0

Strokovne službe - Storitve SII 2.879 2.879 2.879 2.879 2.879 2.879 2.879 2.879 2.879 2.879 2.879 0,7 100,0 0

Strokovne službe - ostalo 161.483 161.483 161.483 161.483 161.483 161.483 161.483 161.483 161.483 161.483 161.483 38,9 100,0 0

Indeks prihodka tekoče leto /

preteklo leto 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

2012Leto Indeks

2022 /

Razlika 2022-

20122013 2014 2015 2017 %2019 2020 2021 20222016 2018


6.2 Cenovna politika za izvajanje GJS Vlada je 28. 10. 2010 izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev (vodooskrba, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki). Uredba velja od 26. 8. 2010 in se je z 28. 2. 2012 še enkrat podaljšala za šest mesecev. Ob prvi sprostitvi cen s strani države bi bilo potrebno zvišati cene na raven, ki bi pokrila vse stroške (cena storitve) in omogočila (omrežnina) oblikovanje zadostnega obsega najemnine za izvedbo nujnih investicij, odplačilo kreditov in sofinanciranje kohezijskih projektov. Pričakujemo, da bo konec leta 2012 ali v začetku leta 2013 pričela veljati nova »Metodologija za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb« in bomo lahko oblikovali potrebne stroškovne cene, ki bodo zagotovile dovolj sredstev za izvajanje dejavnosti in potrebne naložbe. Cena bo v prihodnje sestavljena iz treh delov:

- omrežnine (vključujejo najemnino infrastrukture, stroške zavarovanja infrastrukture, stroške odškodnin, finančne odhodke v okviru stroškov omrežnine);

- cene storitve javne službe, ki pokriva neposredne stroške (materiala, storitev, stroške dela), splošne proizvajalne stroške, splošne nabavno prodajne stroške ter splošne upravne stroške;

- okoljske dajatve. Prav tako cena ne bo več diferencirana po vrstah uporabnikov (enotna cena tako za industrijsko kot za široko potrošnjo). Izdelali smo kalkulacijo za cene storitev (vodooskrba, odvajanje in čiščenje odpadnih voda) ter omrežnine za vodne dejavnosti in izračunali povečanje prihodka.

Preglednica 91: Kalkulacija za cene storitev

1 2 3 = 2 - 1 4 = 2 / 1

Oskrba z vodo 1.683.817 2.477.941 794.124 147,2

Odvajanje odplak 587.544 1.280.024 692.480 217,9

Čiščenje odplak 1.692.305 2.489.766 797.461 147,1

Skupaj 3.963.666 6.247.731 2.284.065 157,6

IndeksDejavnostRealizacija

2011

Prihodek ob povišanju cen - cena

storitve+omrežnina (enoletno obdobje)

Razlika oz. povečanje

prihodka

0

1.000.000

2.000.000

3.000.000

Realizacija 2011 Prihodek ob povišanjucen - cena

storitve+omrežnina(enoletno obdobje)

Razlika oz. povečanjeprihodka

1.683.817

2.477.941

794.124

Slika 57: Oskrba z vodo


0

500.000

1.000.000

1.500.000




587.544

1.280.024

692.480

Slika 58: Odvajanje odplak

0

1.000.000

2.000.000

3.000.000




1.692.305

2.489.766

797.461

Slika 59: Čiščenje odplak

0

1.000.000

2.000.000

3.000.000

4.000.000

5.000.000

6.000.000

7.000.000

Realizacija 2011 Prihodek ob povišanju cen- cena storitve+omrežnina

(enoletno obdobje)


3.963.666

6.247.731

2.284.065

Slika 60: Vodne dejavnosti skupaj


Na oskrbi s toplotno energijo je predvideno povečanje prihodka na storitvah dejanske porabe za 2,5 % letno na vseh storitvah, tako na dejanski porabi kot na obračunski moči široke potrošnje; obračunska moč industrijske potrošnje je ostala nespremenjena. Oskrba s toplotno energijo

Preglednica 92: Projekcija dviga cen oskrbe s toplotno energijo od 2012 do 2022

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022Indeks

dviga

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 = 12 / 2

PRODANA DOBRINA ALI STORITEV ENOTA Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € %

Oskrba s toplotno energijo ŠP

Toplotna energija po merilnikih MWh 22,3507 22,9095 23,4822 24,0693 24,6710 25,2878 25,9200 26,5680 27,2322 27,9130 28,6108 128,0

Obračunska, priključna moč kW 14,7040 15,0716 15,4484 15,8346 16,2305 16,6362 17,0521 17,4784 17,9154 18,3633 18,8224 128,0

Stanovanja m2 0,9110 0,9338 0,9571 0,9810 1,0056 1,0307 1,0565 1,0829 1,1100 1,1377 1,1662 128,0

Ogrevanje vode - vodomeri m3 2,5551 2,6190 2,6845 2,7516 2,8204 2,8909 2,9631 3,0372 3,1131 3,1910 3,2707 128,0

Indeks cen oskrbe s toplotno energijo ŠP

tekoče leto / preteklo leto100,0 102,5 102,5 102,5 102,5 102,5 102,5 102,5 102,5 102,5 102,5

Oskrba s toplotno energijo IP

Toplotna enerija po merilnikih MWh 22,3479 22,9066 23,4793 24,0662 24,6679 25,2846 25,9167 26,5646 27,2287 27,9095 28,6072 128,0

Gradbeno ogrevanje MWh 22,3479 22,9066 23,4793 24,0662 24,6679 25,2846 25,9167 26,5646 27,2287 27,9095 28,6072 128,0

Obračunska, priključna moč kW 21,3190 21,3190 21,3190 21,3190 21,3190 21,3190 21,3190 21,3190 21,3190 21,3190 21,3190 100,0

Faktor diferencirane cene MWh 22,3479 22,9066 23,4793 24,0662 24,6679 25,2846 25,9167 26,5646 27,2287 27,9095 28,6072 128,0

Ogrevanje vode - vodomeri m3 2,5599 2,6239 2,6895 2,7567 2,8257 2,8963 2,9687 3,0429 3,1190 3,1970 3,2769 128,0

Indeks cen oskrbe s toplotno energijo IP


CENE PO DEJAVNOSTIH

1


Oskrba s hlajenjem Na oskrbi s hladom je predvideno 2,5 % povečanje po letih, kot je predviden strošek inflacije.

Preglednica 93: Projekcija dviga cen oskrbe s hladom od 2012 do 2022

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022Indeks

dviga

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 = 12 / 2


Oskrba s hladom

Hlajenje prostorov MWh 33,8800 34,9050 35,7776 36,6721 37,5889 38,5286 39,4918 40,4791 41,4911 42,5284 43,5916 128,7

Obračunska hladilna moč kW 10,4170 10,6774 10,9444 11,2180 11,4984 11,7859 12,0805 12,3825 12,6921 13,0094 13,3346 128,0

Hlajenje prostorov - povprečna cena MWh 217,6900 223,1323 228,7106 234,4283 240,2890 246,2963 252,4537 258,7650 265,2341 271,8650 278,6616 128,0

Indeks povečanja cen oskrbe s hladom


CENE PO DEJAVNOSTIH

1


Oskrba z zemeljskim plinom Za dejavnost oskrbe z zemeljskim plinom ni predviden dvig cen, osnova je povprečno povečanje cene dobave zemeljskega plina v letu 2011. Osnova cena dobave zemeljskega plina je odvisna od vhodne cene energenta na svetovnem trgu.

Preglednica 94: Projekcija dviga cen oskrbe z zemeljskim plinom od 2012 do 2022

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022Indeks

dviga

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 = 12 / 2


Oskrba z zemeljskim plinom

Dobava ZP - Široka potrošnja Sm3 0,3900 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 104,2

Dobava ZP - Industrijska potrošnja Sm3 0,3900 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 0,4062 104,2

Trošarina Sm3 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 100,0

Trošarina Sm3 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 0,0180 100,0

Taksa za obr.zraka CO2 Sm3 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 100,0

Taksa za obr.zraka CO2 Sm3 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 0,0238 100,0

Indeks dviga cen dobave zemeljskega

plina tekočega leta / preteklo leto100,0 104,2 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

CENE PO DEJAVNOSTIH

1

Oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odplak

Na vodnih dejavnostih predvidevamo, da se bo v letu 2013, po uveljavitvi pravilnika oz. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, spremenil način obračunavanja komunalnih dobrin in storitev. Cena se loči na omrežnino in ceno storitve. Izhodiščne cene storitev za vse tri dejavnosti so izračunane po dejanskih stroških v letu 2011, omrežnina pa je sestavljena iz predračuna amortizacije infrastrukture za leto 2012, iz stroškov financiranja, zavarovanj in odškodnin po PP 2012. Dvigi osnovnih cen storitev oskrbe s pitno vodo so planirani v letu 2013 na nivoju stroškovnih cen, v letu 2014 povečano za 3,0 % inflacijo, v letu 2015 povečanje za 29,9 % in v naslednjih letih 3,0 %. Na dejavnosti odvajanja in čiščenja odplak je predvideno 3,0 % povečanje cen, skladno s predvideno inflacijo. Na vodnih dejavnostih je upoštevana 3,0 % inflacija, kar je nekoliko več, kot je upoštevana inflacija na dejavnostih oskrbe s toplotno energijo. Razlog upoštevanja večjega % je zaradi dolgov vodnih dejavnosti iz preteklosti.


Preglednica 95: Projekcija dviga cen oskrbe z vodo, odvajanjem in čiščenjem odplak od 2012 do 2022

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022Indeks

dviga

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 = 12 / 3


Oskrba z vodo

Široka potrošnja m3 0,4651 0,0

Industrijska potrošnja m3 0,7842 0,0

Vodarina - cena storitve m3 0,5412 0,5574 0,7241 0,7459 0,7682 0,7913 0,8150 0,8395 0,8647 0,8906 164,6

Indeks dviga cen vodarine - cene storitve

tekočega leta / preteklo leto100,00 100,00 103,00 129,90 103,00 103,00 103,00 103,00 103,00 103,00 103,00

Oskrba odvajanja in čiščenja odplak

Odvajanje odplak ŠP m3 0,2106 0,0

Odvajanje odplak IP m3 0,2941 0,0

Odvajanje odplak - cena storitve m3 0,2596 0,2674 0,2759 0,2842 0,2927 0,3015 0,3105 0,3198 0,3294 0,3393 130,7

Indeks dviga cen odvajanja odplak -

cene storitve tekočega leta / preteklo

leto

100,0 100,0 103,0 103,2 103,0 103,0 103,0 103,0 103,0 103,0 103,0

Čiščenje odplak m3 0,6635 0,0

Čiščenje odplak - cena storitve m3 0,6106 0,6289 0,6478 0,6672 0,6872 0,7078 0,7291 0,7509 0,7735 0,7967 130,5

Indeks dviga cen čiščenja odplak - cene

storitve tekočega leta / preteklo leto100,0 100,0 103,0 103,0 103,0 103,0 103,0 103,0 103,0 103,0 103,0

CENE PO DEJAVNOSTIH

1


Cene omrežnin za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odplak za dN 13<=20 V nadaljevanju je prikazana cena omrežnine storitve po posameznih dejavnostih, ki je izračunana skladno s pravilnikom oz. Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Omrežnina je izračunana na posamezne dimenzije vodomerov po letih in je prikazana kot povprečna cena omrežnine po dejavnostih za dN 13<=20, ki je v samem izračunu vgrajenih vodomerov najštevilčnejši.

Preglednica 96: Projekcija dviga cen omrežnine na vodnih dejavnostih od 2012 do 2022

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022Indeks

dviga

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 = 12 / 3

PRODANA DOBRINA ALI STORITEVENO

TACena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € Cena v € %

Oskrba z vodo EM

Oskrba z vodo - omrežnina dN 13<-20 m3 0,0000 4,2500 4,2500 6,1750 6,1750 6,1750 6,1750 6,1750 6,1750 6,1750 6,1750 145,3

Indeks dviga cen vodarine - cene storitve

tekočega leta / preteklo leto100,00 100,00 145,29 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00

Oskrba odvajanja in čiščenja odplak EM

Odvajanje odplak - omrežnina dN 13<-20 m3 0,0000 5,6500 6,6500 6,0800 5,9200 5,9200 5,9200 5,9200 5,9200 5,9200 5,9200 104,8

Indeks dviga cen odvajanja odplak - cene

storitve tekočega leta / preteklo leto100,0 117,7 91,4 97,4 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Čiščenje odplak - omrežnina dN 13<-20 m3 0,0000 8,5700 8,5700 8,5700 8,5700 8,5700 8,5700 8,5700 8,5700 8,5700 8,5700 100,0

Indeks dviga cen čiščenja odplak - cene storitve

tekočega leta / preteklo leto100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

CENE PO DEJAVNOSTIH

1

Pogrebno pokopališka dejavnost Na pogrebno pokopališki dejavnosti je upoštevano 5,0 % povišanje cen v letih 2013 in 2014, v naslednjih letih je predvideno 2,0 % povišanje do leta 2022.


7 PREDLOG FINANČNE KONSOLIDACIJE OD 2012 DO 2022

7.1 Ukrepi za povečanje prihodkov

Iz analize prihodkov preteklih let in prihodkov za obdobje do leta 2022 predvidevamo povečanje prihodkov iz naslova:

- dviga cen osnovnih storitev izvajanja GJS (prihodki so predstavljeni v poglavju 6.1.1, cenovna politika v poglavju 6.2);

- povečanja prihodkov od storitev na trgu z uporabo infrastrukture - CČN (storitev je podrobno opisana v poglavju 4.9.2, projekcija prihodkov v poglavju 6.1.2);

- uvedbe dejavnosti zbiranja in čiščenja grezničnih gošč in blata MKČN (projekcija prihodkov v poglavju 6.1.2);

- povečanega obsega izvajanja inženiring in projektantskih storitev na trgu (storitve so podrobno opisane v poglavju 4.9.3, projekcija prihodkov v poglavju 6.1.3, in-house razmerja v poglavju 7.3);

- izvajanja vzdrževalnih del za trg (storitve so podrobno opisane v poglavju 4.9.3, projekcija prihodkov v poglavju 6.1.3, in-house razmerja v poglavju 7.3);

- izvajanja laboratorijskih storitev ter tehnološkega in tehničnega svetovanja (storitve so podrobno opisane v poglavju 4.9.3, projekcija prihodkov v poglavju 6.1.3);

- uvedbe tržne dejavnosti pakiranja vode. Nujen ukrep za povečanje prihodkov je dvig cene storitev izvajanja GJS na nivo stroškovne cene. Dodatne prihodke bomo poskušali pridobivati na trgu z obstoječim kadrovskim in tehničnim potencialom, tudi storitev z uporabo osnovnih sredstev infrastrukture. Na področju vodooskrbe bi se lahko prihodek dolgoročno povečal s širitvijo vodooskrbnega sistema izven Šaleške doline, predvsem v smeri Savinjske doline, kamor bi lahko plasirali potencialne viške vode, ki nastajajo z zmanjševanjem porabe, predvsem v industriji. Ena izmed možnosti povečevanja prodaje vode in s tem pridobivanje rednega prihodka bi bila dobava sistemske vode za potrebe Termoelektrarne Šoštanj. Obstaja tudi možnost uvedbe nove tržne dejavnosti pakiranja vode. Po uveljavitvi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, bomo v letu 2012 dolžni pričeti s sistemskim prevzemom in obdelavo grezničnih gošč in blata iz MKČN, kar bo za uporabnike, nepriključene na javno kanalizacijsko omrežje, predstavljalo novo komunalno storitev, za podjetje pa nov vir prihodka. Na pogrebno pokopališki dejavnosti bi lahko prihodke povečali na področju tržne pogrebne dejavnosti, kjer vidimo priložnost doseganja viškov prihodkov nad stroški. Proučiti bi bilo potrebno možnost podelitve ekskluzivne pravice podjetju za izvajanje pogrebnih storitev na pokopališčih Podkraj in Škale. 7.2 Pokrivanje negativnih prenosov preteklih let

Preglednica 97: Terjatve za negativne prenose iz preteklih let, vključno s preveč porabljeno

najemnino

Postavka Enota Vrednost terjatve

Podbilanca - Mestna občina Velenje EUR 1.833.569

Podbilanca - Občina Šoštanj EUR 567.913

Podbilanca - Občina Šoštanj (popravek napake) EUR 64.076

Negativen saldo prispevkov RR - Mestna občina Velenje EUR 790.037

Negativen saldo prispevkov RR - Občina Šoštanj EUR 85.184

Manjko vira - Občina Šmartno ob Paki EUR 24.026

Prenos preveč porabljene najemnine iz 2011 v 2012 EUR 1.940.287

Skupaj EUR 5.305.091


V letu 2010 smo pripravili dogovora o poplačilu obveznosti Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj do Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., iz naslova podbilance sredstev in obveznosti do virov sredstev v upravljanju na dan 31. 12. 2009. V dogovorih je določeno, da občini obveznosti poplačata iz vira najemnine komunalne infrastrukture, in sicer Mestna občina Velenje terjatev v višini 1.833.569 € v letih 2012 do 2025 in Občina Šoštanj terjatev v višini 567.913 € v letih 2012 do 2025. Dogovora sta bila podpisana 26. 8. 2010. Pri evidentiranju obveznosti do sredstev v upravljanju Občine Šoštanj je v letu 2000 prišlo do napake, ki je povzročila napako v podbilanci sredstev in obveznosti do virov sredstev v upravljanju na dan 31. 12. 2009. Terjatev do Občine Šoštanj bi tako znašala 64.076 € več. Predlog KPV je, da se sklene dodatek k dogovoru o poplačilu obveznosti iz podbilance in da Občina Šoštanj obveznost poplača iz vira najemnine infrastrukture v naslednjih 15 letih. KPV tudi za terjatve za negativne salde iz naslova prispevkov za razširjeno reprodukcijo (razlika med kasiranimi prispevki RR in porabo), ki do Mestne občine Velenje znaša 790.037 € in do Občine Šoštanj 85.184 €, predlaga sklenitev dogovora in poplačilo iz vira najemnine v naslednjih letih. KPV izkazuje tudi terjatev do Občine Šmartno ob Paki v višini 24.026 €, ki je nastala zaradi manjka virov financiranja pri določeni investiciji v letu 2000. KPV predlaga sklenitev dogovora in poplačilo iz vira najemnine v naslednjih nekaj letih. Potrebno je poudariti, da imajo občine osnovna sredstva, za katere izkazujemo terjatve iz naslova podbilance, iz naslova negativnih saldov RR in iz naslova manjka vira pri investiciji, evidentirana v svojih poslovnih knjigah in jih dajejo v najem KPV. V primeru, da občine obveznosti ne priznajo in ne poravnajo, menimo, da so dotična osnovna sredstva komunalne infrastrukture last KPV. V KPV izkazujemo prenos preveč porabljene najemnine infrastrukture iz leta 2011 v letu 2012 (razlika med najemnino v stroških 2010, 2011 in porabo najemnine 2010, 2011) v višini 1.940 tisoč €.

Po zaključnem računu leta 2011 smo povečali najemnino za 539 tisoč € in s tem znižali negativni prenos iz leta 2011 v 2012 na 1.940 tisoč €. Z ozirom, da je PP 2012 razširjen za dodatnih 348 tisoč €, ostane za pokrivanje razlik za nazaj samo 520 tisoč €. Zato bo prenos v 2013 namesto prej predvidenih 1.024 tisoč € znašal 1.372 tisoč €. V skladu s projekcijami KPV smo predvidevali, da se bo negativen prenos najemnine pokril delno z najemnino 2012 in dokončno z najemnino 2013. Z ozirom na nova dejstva bo verjetno 300 tisoč do 400 tisoč € potrebno pokriti v 2014. Tu je potrebno dodati, da po sedanjih razpoložljivih podatkih ocenjujemo, da bo Energetika za pokrivanje manjkajočih sredstev na vodnih dejavnostih namenila v letih 2012 in 2013 okoli 3 mio €. Ta sredstva morajo po letu 2013 vodne dejavnosti postopoma vračati dejavnosti daljinskega ogrevanja. Ocenjujemo, da je to možno izvesti do leta 2025.


7.3 Dodatna dela za lastnike (in-house) Bistveno za izjemo notranjih razmerij (in-house razmerij) je, da ob izpolnjenih, v nadaljevanju prikazanih pogojih, izvedba javnega razpisa za sklenitev pravnega posla ni obvezna. Gre za primere, v katerih javni organi sklepajo pogodbe s pravnimi subjekti, ki jih nadzirajo, imajo pa lastno pravno subjektiviteto. V zvezi z oddajo in-house naročila moramo upoštevati predvsem dva zakona: ZJN-2 in ZJNVETPS. Pri vsakem naročilu je potrebno preveriti, po katerem zakonu je potrebno voditi postopek. Kumulativni pogoji za in-house naročilo so:

- nad poslovanjem gospodarskih subjektov morajo imeti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika; pri čemer je praksa sodišča ES izoblikovala stališče, da mora biti nadzor naročnika tak, da mu omogoča vpliv na odločitve gospodarskega subjekta: odločilen vpliv na strateške cilje in na pomembne odločitve, kot na primer imenovanje zakonitega zastopnika gospodarskega subjekta, ki ga imenuje zakoniti zastopnik naročnika;

- gospodarski subjekt mora izvajati pretežni del svojih dejavnosti za naročnika; - gospodarski subjekt mora za javno naročilo, ki se odda, kot predmet izjema, naročati blago

ali storitve ali gradnje, upoštevaje določbe zakona, tudi če sam ni naročnik; - vrednost javnega naročila mora biti enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.

Sodna praksa sodišča ES je dodatno izoblikovala še pogoj:

- v gospodarskem se ne sme pojavljati zasebni kapital. Če ti pogoji niso izpolnjeni, javno podjetje ne sme dobiti neposredno javnega naročila. Občinam lastnicam lahko KPV ponudi vse spodaj navedene storitve v sklopu in-house-a po nižjih cenah od konkurenčnih cen na trgu in pod neposredno kontrolo lastnikov skozi ustrezne organe upravljanja. Predlagamo čim hitrejšo ureditev pravnih in tehničnih podlag za izvedbo vseh postopkov, da lahko lokalne skupnosti oddajo naročila KPV. PE Energetika

Prihodki od »in-house« storitev predstavljajo lastne strojne, elektro in gradbene storitve investicijskega vzdrževanja ter obnovitvene investicije na komunalni infrastrukturi v poslovnem najemu iz vira najemnine in drugih proračunskih virov, na podlagi pogodbe za izvajanje obnovitvenih investicij. Vsebinski in vrednostni obsegi teh del so odvisni od letno potrjenih programov naložb iz najemnine dejavnosti.

Preglednica 98: In-house storitve - Energetika Dejavnot / Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Oskrba s toplotno energijo - in-house 295.766 150.000 150.000 290.000 290.000 290.000 290.000 290.000 290.000 290.000 290.000 2.915.766 PE Vodovod - kanalizacija Poleg izvajanja osnovne komunalne dejavnosti načrtujemo optimalno koriščenje prostih kapacitet delovne sile in opreme. Poleg izvajanja tržnih storitev za fizične in pravne osebe, ki jih izvajamo že sedaj, načrtujemo v obravnavanem obdobju v obliki »in-house« naročil izvajati investicijsko vzdrževanje in obnovitvene investicije na komunalni infrastrukturi iz vira najemnine in drugih proračunskih virov za občine. Na področju vodooskrbe načrtujemo, da bomo v obdobju 2012 - 2016 v obliki »in-house« naročil izvajali vse načrtovane obnovitvene investicije, po letu 2016 pa 50 % načrtovanih obnovitvenih investicij. Na odvajanju odplak bomo izvajali približno 1/3 vseh obnovitvenih investicij zaradi premajhnih kapacitet, na dejavnosti čiščenja odplak pa načrtujemo prevzeti vso investicijsko vzdrževanje ter nujne obnove manjšega obsega. Na pokopališko pogrebni dejavnosti predvidevamo izvajati investicijsko vzdrževanje pokopališč v celoti.


V sektorju vzdrževanje VO-KA načrtujemo v obdobju izvajanja kohezijskih projektov nekoliko večji obseg storitev na trgu, ker bomo kot podizvajalec morali izvesti nekatera dela, ki so neposredno vezana na nemoteno zagotavljanje oskrbe.

Preglednica 99: In-house storitve – VO - KA

Dejavnot / Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Vodooskrba 44.060 350.000 350.000 350.000 350.000 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000 400.000 3.844.060

Odvajanje odplak 17.000 80.000 80.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 977.000

Čiščenje odplak 78.500 190.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 200.000 2.068.500

Pogrebno pokopališka služba 15.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 315.000

Skupaj 154.560 650.000 660.000 680.000 680.000 730.000 730.000 730.000 730.000 730.000 730.000 7.204.560 Služba za investicijski inženiring SII nudi inženiring in projektantske storitve za izvedbo naložb v komunalno infrastrukturo. Delo zajema vse od planiranja naložb, projektiranja, vodenja, inženiringa, izdelave ekonomskih študij in vsega ostalega, potrebnega za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadalje se izvajajo postopki strokovnega in finančnega nadzora, priprava dokumentacije za potrebe pridobitve dodatnih finančnih virov, izvedba javnih naročil, izdelava programov opremljanja, varnostnih načrtov, koordinatorstvo VZPD in drugo.

Preglednica 100: In-house storitve - SII Dejavnot / Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Strokovne službe - SII 200.000 200.000 200.000 238.200 200.000 252.500 259.000 260.000 267.000 270.000 270.000 2.616.700

MOV 165.920 165.920 165.920 197.000 165.920 210.000 215.000 215.690 220.000 222.470 222.470 2.166.310

ŠOŠ 28.700 28.700 28.700 35.000 28.700 36.000 37.000 37.310 40.000 40.450 40.450 381.010

ŠMP 5.380 5.380 5.380 6.200 5.380 6.500 7.000 7.000 7.000 7.080 7.080 69.380 7.4 Aktivnosti za izterjavo neplačanih terjatev Posredovanje opominov Uporabnikom posredujemo opomine redno mesečno, z upoštevanjem odprte zadnje mesečne zapadle terjatve. Opomini so opredeljeni z nivoji, in sicer:

- Uporabniki široke potrošnje – individualne hiše: - nivo 1 - redni opomin (prejmejo za terjatve, ki zapadejo v opominjanje); - nivo 2 - opomin pred tožbo (prejmejo za terjatve, ki so že bile predmet rednih

opominov); - nivo 3 - opomin pred fizično prekinitvijo oskrbe (prejmejo za terjatve, ki so že bile

predmet opominov pred tožbo).

- Uporabniki široke potrošnje – večstanovanjskih objekti: - nivo 1 - redni opomin (prejmejo za terjatve, ki zapadejo v opominjanje); - nivo 2 – drugi opomin (prejmejo za terjatve, ki so že bile predmet rednih opominov); - nivo 3 - opomin pred tožbo (prejmejo za terjatve, ki so že bile predmet predhodnih

opominov).

- Uporabniki industrijske potrošnje: - nivo 1 - redni opomin (prejmejo za terjatve, ki zapadejo v opominjanje); - nivo 2 – drugi opomin (prejmejo za terjatve, ki so že bile predmet rednih opominov); - nivo 3 - opomin pred tožbo (prejmejo za terjatve, ki so že bile predmet predhodnih

opominov); - nivo 4 – zadnji opomin pred tožbo (prejmejo za terjatve, ki so že bile predmet

predhodnih opominov pred tožbo); - nivo 5 – opomin pred prekinitvijo oskrbe.

Pri industrijskih uporabnikih izvajamo dnevne in tedenske analize uporabnikov, ki imajo odprte terjatve v višini nad 5.000,00 do 10.000,00 € in odprte terjatve uporabnikov nad 10.000,00 €. Z vsemi večjimi dolžniki tedensko izvajamo izterjavo za poplačilo terjatev.


Telefonska izterjava Na podlagi posredovanih opominov se izvaja telefonska izterjava kot zadnja faza pred vložitvijo izvršilnih predlogov. Sledijo pošiljanje manjkajočih plačilnih nalogov in povabila na sedež podjetja, kjer se z vsakim uporabnikom posebej dogovorimo za ustrezno rešitev poravnave dolga. Izterjava s sklepanjem dogovorov o obročnem odplačevanju Z uporabniki, ki imajo status socialno ogroženih uporabnikov v Šaleški dolini, ki živijo v najemniških stanovanjih in prejemajo socialno denarno pomoč, iščemo dogovore o poplačilu s sklepanjem izjav o obročnem odplačevanju. V primeru odprtih terjatev uporabnikov, ki živijo kot najemniki v lastniških stanovanjih podjetij ali drugih fizičnih oseb, se povežemo z lastnikom, od katerega nadalje izterjujemo odprte terjatve. Tako so lastniki seznanjeni s saldom komunalnih storitev njihovih stanovanj. Terjatve, ki so zajete v izjavah, se nanašajo na redne terjatve in na terjatve v izvršilnih predlogih. Izterjava z vlaganjem izvršilnih predlogov Po izvedbi aktivnosti pošiljanja opominov se prične z vlaganjem izvršilnih predlogov, in sicer:

- vložitev izvršbe pri uporabnikih široke potrošnje na plačo, dolžnikovega dolžnika in izvršitelja;

- vložitev izvršbe pri uporabnikih industrijske potrošnje na TRR in izvršitelja; - vložitev izvršbe pri vseh uporabnikih na nepremičnine.

Iz analize po letih je razvidno,

- da znašajo odprte terjatve v izvršilnih predlogih 1.950.562,49 €; - da je v obdobju od leta 2002 do leta 2011 od skupaj vloženih 4.993.187,84 € terjatev

plačanih 3.042.625,35 € oz. skupaj 60,94 % vseh terjatev v izvršilnih predlogih; - indeks plačanih terjatev v primerjavi z vloženimi predlogi v letu 2002 znaša 84,28 %, v letu

2003 znaša 81,01 %, v letu 2004 70,55 %, v letu 2005 82,71 %, v letu 2006 72,17 %, v letu 2007 74,85 %, v letu 2009 69,75 %, v letu 2010 31,55 % in v letu 2011 29,48 %;

- da je, od skupaj 1.950.562,49 € odprtih terjatev v tožbah po stanju na dan 31. 12. 2011, 16,51 % oz. 322.101,98 € odprtih terjatev pravnih oseb in 83,49 % oz. 1.628.460,51 € odprtih terjatev fizičnih oseb.

0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2009 2010 2011

Vloženo po stanju 31.12.2011 Plačano po stanju 31.12.2011

Slika 61 : Razmerje vloženih izvršilnih predlogov glede na plačano realizacijo po letih


3% 4%

7%

6%

8%

5%

6%34%

27%

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2009 2010 2011

Slika 62 : Pregled odprtih terjatev v tožbah po letih Izterjava z izvršiteljem Delo izvršitelja je opredeljeno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju, Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja (UL RS, št. 18/2003 z dne 21. 2. 2003) in Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (UL RS, št. 18/2003 z dne 21. 2. 2003). Izvršitelj z upniki ne more in ne sme sklepati pogodb. Račun za opravljeno delo se izstavi na podlagi stroškovnika izvršitelja, ki ga izvršitelj v vednost in potrditev pošlje upniku in sodišču. V kolikor upnik ne zahteva sodne presoje izstavljenega stroškovnika, za katerega je podlaga Pravilnik o tarifi izvršitelja, postane stroškovnik "dokončen". Na podlagi dokončnega stroškovnika izvršitelj upniku izstavi račun za delo in stroške izvršitelja. Upnik nato na podlagi računa izvršitelju plača račun. Stroške izvršitelja na podlagi plačanega računa upnik predloži sodišču kot nadaljnje izvršilne stroške v izvršilnem postopku. Pri izterjavi na podlagi izvršilnih predlogov merimo učinkovitost sodnega izvršitelja z dodatno obračunanimi zamudnimi obrestmi po izvršilnih predlogih.

Preglednica 101: Preglednica indeksa obračunanih obresti glede na strošek izvršitelja

LETO 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Indeks obresti /

strošek izvršitelja 1,64 1,68 1,57 3,73 1,19 2,55

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

2006 2007 2008 2009 2010 2011

Indeks obresti / strošek izvršitelja

Slika 63 : Prikaz učinkovitosti stroškov izvršitelja z dodatno obračunanimi zamudnimi obrestmi


Fizična prekinitev oskrbe Na podlagi posredovanih opominov se v primeru naplačila uporabnikov široke potrošnje – individualne hiše in industrijske potrošnje, po preteku zakonodajnih rokov (15 dnevni rok po prejemu obvestila pri uporabniku, skladno z zakonom o varstvu potrošnikov) izvede prekinitev oskrbe s komunalnimi dobrini. Odpis terjatev Na podlagi analize odprtih terjatev ugotovimo, da nekaterih terjatev za dobavljene komunalne storitve ni možno izterjati, kljub temu da smo uporabili vse možnosti za izterjavo. Temu primerno te terjatve predlagamo v odpis. Deleži odpisanih terjatev v primerjavi z obračunano realizacijo po letih se gibljejo od 0,39 % do 0,58 %, v letu 2011 smo odpisali za 0,51 % terjatev obračunane realizacije.

Preglednica 102: Preglednica odpisanih terjatev po letih

2007 2008 2009 2010 2011

I

Sklep sodišča, da se izvršba ustavi zaradi smrti

dolžnika 79.728,41 13,9 25.701,04 17.865,79 8.932,81 12.711,29 14.517,48

II Neznan dolžnikov naslov 7.774,11 1,4 2.245,60 243,95 303,54 237,74 4.743,28

III

Ostali vzroki - prošnje, težke socialne razmere,

prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, kjer ne

prejemajo nobenih prejemkov, duševni bolniki,

potrdila sociale, … 155.716,10 27,2 42.597,48 31.360,22 25.206,39 47.593,02 8.958,99

IV

Vložitev izvršilnega predloga bi prinesla večje

stroške, kot je vrednost glavnice, zastaranje

terjatev 108.340,17 18,9 8.707,91 1.724,57 35.844,27 15.502,15 46.561,27

V

Napačno izveden obračun zaradi najrazličnejših

sprememb 1.419,37 0,2 952,84 417,75 16,99 31,79 0,00

VI Ustavitev izvršilnih predlogov na denarna sredstva 37.036,93 6,5 0,00 18.208,34 397,55 7.910,81 10.520,23

VII Stečaji, postopki prisilne poravnave, … 133.199,39 23,3 3.541,11 46.313,68 17.708,73 47.119,68 18.516,19

VIII Zbiranje in odvoz odpadkov 48.824,89 8,5 3.748,30 13.006,21 12.816,75 10.940,42 8.313,21

SKUPAJ 572.039,37 100,0 87.494,28 129.140,51 101.227,03 142.046,90 112.130,65

REALIZACIJA V LETU 22.551.654,76 25.567.788,53 26.245.692,06 24.544.087,65 21.839.308,35

DELEŽ ODPISOV / REALIZACIJA V % 0,39 0,51 0,39 0,58 0,51

Zap.št. Opis storitve odpisa SKUPAJ %

LETO

Koeficient poplačljivosti Iz analize je razvidno, da smo v obdobju januar - december 2011 vrednostno obračunali za 11,02 % manj komunalnih dobrin oz. storitev kot v letu 2010. Istočasno je bilo v obravnavanem letu za 4,02 % manj plačil kot v enakem obdobju leta 2010. Iz preglednice koeficientov poplačljivosti je razvidno, da se le-ta giblje nad vrednostjo 100,0 %; konkretno v obravnavanem obdobju znaša le-ta 104,75 % in je v primerjavi s preteklimi obdobji največji, kar je posledica intenzivne izterjave, vlaganja izvršilnih predlogov, telefonskih izterjav,…. .

Preglednica 103: Preglednica koeficientov poplačljivosti po letih

120…+150…

v EUR 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2004/2003 2004/2000

OBRAČUNANO 13.037.036,97 16.239.471,62 17.943.780,03 19.685.325,94 20.906.260,04 22.176.509,50 106,20 160,36

PLAČANO 12.465.312,25 14.900.819,63 17.862.756,69 19.231.911,44 20.811.925,30 21.817.765,95 108,22 166,96

I-XII 95,61 91,76 99,55 97,70 99,55 98,38

120…+150…

v EUR 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2011/2010 2011/2009

OBRAČUNANO 22.285.640,00 22.551.654,76 24.903.533,73 25.714.145,29 24.544.087,65 21.839.308,35 88,98 84,93

PLAČANO 22.940.869,87 21.406.872,21 23.860.646,56 26.135.258,05 23.832.897,47 22.875.798,75 95,98 87,53

I-XII 102,94 94,92 95,81 101,64 97,10 104,75

Indeks

Indeks LETO

KOEFICIENT POPLAČLJIVOSTI

LETO

KOEFICIENT POPLAČLJIVOSTI


7.5 Obvladovanje stroškov Za zniževanje stroškov izvajanja dejavnosti predlagamo dolgoročne in kratkoročne ukrepe. Dolgoročni ukrepi so tisti, ki bodo nosili učinke skozi daljše časovno obdobje, so globalne narave in bodo imeli tudi nekoliko kasnejše učinke (politika strateškega obvladovanja vseh stroškov, vezanih na izvajanje dejavnosti, strateška kadrovska in izobraževalna politika, izvajanje finančnega planiranja, združevanje delovnih mest, racionalizacija vzdrževalnih del in obnov in podobno). Kratkoročni ukrepi lahko dajo učinke na krajši rok, vendar ti učinki niso tako drastični. Sem sodijo predvsem učinki ustrezne višine neproizvodnih stroškov, racionalna izraba energije (pogonsko gorivo, elektrika, toplota) in vseh vrst materialov, poostritev nadzorov nad osebnimi prejemki, delovno disciplino in podobno. Za pristop k zniževanju stroškov izvajanja dejavnosti pa je prav gotovo prvenstveno potrebno:

- izdelati strokovno oceno o nujnosti posameznih stroškov, - izdelati oceno stroškov vzdrževanja v primerjavi s stroški obnov in ugotoviti presečišče

krivulj in točko preloma, kdaj je racionalnejše izvesti obnovo kot pa vzdrževanje, - pri racionalni postavitvi stroškov obratovanja zaradi bogate zasnove sistema (novogradnja

po vseh EU standardih) se morajo zniževati stroški upravljanja sistema, - pri stroških kadra je potrebno upoštevati povečanje stopnje avtomatizacije in kakovosti

opreme, saj bomo za to potrebovali manj operativnih izvajalcev (sicer z višjo in specialistično izobrazbo). Pogoj za to pa je, da je oprema in so tehnološki sistemi logično postavljeni.

- Težnja k pravočasnim investicijam in posodobitvam bodo omogočale manjšo zaposlenost na vodenju in upravljanju sistema ter manjše stroške vzdrževanja. Pri tem pa je potrebno upoštevati združevanje centrov vodenja, daljinski nadzor ter zaradi tega manj operativnega fizičnega nadzora (kvalitetna oprema in racionalni sistem nadzora zahteva tudi manj vzdrževalni posegov).

- Za povečevanje učinkovitosti dela obdržati isti nivo zaposlenih oziroma preučiti možnosti po zmanjšanju, kljub nenehnemu povečevanju obsegov omrežja.

- Za dolgoročno dobrobit komunalne infrastrukture je potrebno zagotoviti vso vzdrževanje v okviru podjetja (vsak kratkoročen nižji strošek oddaje dela na trg lahko ima strahotne dolgoročne negativne posledice na komunalni infrastrukturi saj bo vsak »vzdrževalec« prvenstveno gledal na svoj zaslužek). Vendar je potrebno formirati skupne vzdrževalne ekipe z enotnim vodenjem, enotno opremo in podobno kjer je to mogoče.

- Z unificiranjem novogradnje sistemov komunalne infrastrukture lahko zmanjšamo tudi zaloge in s tem znižamo stroške vezane v obrtna sredstva.

7.6 Pregled zniževanja kreditnih obveznosti V preglednici in na sliki prikazujemo zneske dejanskih odplačil kreditov v letih 2010 in 2011 ter zneske ocenjenih odplačil kreditov od leta 2012 do 2023. Razvidno je, da se obremenitev za plačevanje kreditnih obveznosti od leta 2010 dalje iz leta v leto znižuje. V preglednici in grafu so zajeti samo podatki za obstoječe kredite (brez kreditov Razvojnega centra energija d.o.o. in podjetja PV invest d.o.o.), čeprav seveda obstaja možnost, da bo prišlo do najetja novih kreditov.


Preglednica 104: Dejanska odplačila kreditov od 2010 do 2011 (glavnic, obresti in stroškov) in ocenjena odplačila kreditov (glavnic, obresti in stroškov) od leta 2012 do 2023

Obdobje Enota Vir najemnina Ostali viri Skupaj

Dejansko odplačilo v letu 2010 EUR 1.932.477 1.317.627 3.250.103

Dejansko odplačilo v letu 2011 EUR 1.705.614 921.551 2.627.165

Ocenjeno odplačilo v letu 2012 EUR 1.089.758 627.453 1.717.211

Ocenjeno odplačilo v letu 2013 EUR 995.704 109.648 1.105.352

Ocenjeno odplačilo v letu 2014 EUR 694.261 694.261










Skupaj EUR 10.603.370 2.976.278 13.579.648

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023

Vir najemnina Ostali viri

Slika 64: Dejanska odplačila kreditov od 2010 do 2011 (glavnic, obresti in stroškov) in ocenjena

odplačila kreditov (glavnic, obresti in stroškov) od leta 2012 do 2023


7.7 Efekt varčevalnih ukrepov (kratkoročni, dolgoročni)

Varčevalni ukrepi se v podjetju izvajajo od začetka leta 2008. V nadaljevanju so prikazani planirani efekti varčevalnih ukrepov v primerjavi z doseženimi najvišjimi stroški v preteklih letih. Varčevalni efekti so posledica aktivne politike obvladovanja stroškov na vseh področjih. Vsi prihranki, ki se bodo v obdobju 2012 – 2022 realizirali na stroških, se bodo neposredno usmerjali v najemnino za uporabo infrastrukture. Stroški dela (neposredni + posredni) V letih 2012 – 2022 se bodo stroški dela višali skladno s kolektivno pogodbo, masa le – teh v letu 2015 bo dosegla maso iz leta 2008 (5,8 mio € ), ko je bila ta največja. Šele z letom 2016 ( 5,9 mio € ) bodo stroški dela višji kot so bili v letu 2008.

Preglednica 105: Neposredni stroški dela

Neproizvodni stroški Z nadaljevanjem racionalizacije stroškov oz. poslovanja bi neproizvodni stroški dosegli nivo leta 2011 (1,5 mio €) v letu 2016. Šele v letu 2017 (1,6 mio €) bi bili višji od dosega leta 2011.

Preglednica 106: Neproizvodni stroški

Električna energija Ne glede na to, da se v planiranem obdobju strošek električne energije viša, je treba omeniti, da se je količinski nakup električne energije v preteklih letih zniževal. Tako smo v letu 2007 nakupili 8,035 mio kWh v letu 2011 pa 7,1 mio kWh. Nakup je nižji zaradi posodobitve Centralne energetske postaje (CEP) ter lastne proizvodnje električne energije na Centralni čistilni napravi. Ob planirani projekciji bi stroški električne energije dosegli raven leta 2007 v letu 2015 in se nekoliko zvišali šele v letu 2016.


Preglednica 107: Električna energija

Strošek toplotne energije V naslednjem desetletju zniževal iz 4,2 mio € do planiranih 3,7 mio € v letu 2022. Seveda je tu potrebno omeniti, da se bo posledično zniževala tudi prodaja toplotne energije.

Preglednica 108: Strošek toplotne energije

Finančni odhodki Glede na to, da planiramo v letu 2013 realizirati dvige cen na vodnih dejavnostih, se bo posledično izboljšala tudi likvidnostna situacija v podjetju. Zato se bodo tudi finančni odhodki znižali v obdobju 2012 – 2022 v primerjavi z dosegom 2011.

Preglednica 109: Finančni odhodki


Prevrednatovalni odhodki Terjatve – iz dosega 411 tisoč € znižati terjatve na 357 tisoč € aktivno nadaljevati z zastavljenimi izterjave.

Preglednica 110: Prevrednotovalni odhodki Terjatve

7.8 Preglednost in sledljivost poslovanja Preglednost poslovanja v podjetju smo v prvi vrsti zagotovili z vzpostavitvijo razvejane računovodske organizacijske sheme. Poslovna področja smo razdelili na manjše, bolj obvladljive zaokrožene celote in s tem pridobili boljšo preglednost ter jasno določili odgovorne nosilce za stroške in prihodke posameznega stroškovnega mesta. Šifrant stroškovnih mest je sestavljen iz štirih nivojev. Stroškovna mesta se združujejo v poslovno-izidna mesta, poslovno-izidna mesta v poslovne enote, poslovne enote sestavljajo nivo podjetja. Vsi poslovni dogodki se planirajo in evidentirajo po stroškovnih mestih. Prihodke in odhodke je mogoče ločiti na neposredne in posredne (splošne). Večina prihodkov in odhodkov je neposrednih, kar pomeni, da je izvirno mogoče ugotavljati, na katero dejavnost se nanašajo. Taki prihodki in odhodki se že na podlagi knjigovodskih listin knjižijo neposredno na posamezno dejavnost , kjer so tudi planirani. Prihodki in odhodki, ki jih na podlagi razpoložljive dokumentacije ni mogoče ob planiranju oziroma ob knjiženju razporediti na dejavnosti, imajo značaj splošnih odhodkov oziroma prihodkov, in se najprej planirajo oziroma evidentirajo na splošna stroškovna mesta. S pomočjo ključev delitve, ki so določeni v poslovnem planu podjetja, se razporedijo po dejavnostih. Na nivoju stroškovnih mest se spremlja tudi interna realizacija. Obračunavanje opravljenih storitev med stroškovnimi mesti znotraj podjetja zagotavlja poštene poslovne izide na nivoju dejavnosti. Obračunani interni prihodki in stroški nimajo vpliva na poslovni izid na nivoju podjetja. Drugo dimenzijo preglednosti zagotavlja obsežen kontni plan, katerega osnova je predpisan kontni okvir, ki ga določi Slovenski inštitut za revizijo. Kontni okvir grobo (dvomestne številke) določa skupine računovodskih postavk. S kontnim planom podjetja, ki se razčleni tudi na raven sedemmestnih številk, podrobno razčlenjujemo postavke, predvsem skupine stroškov in prihodkov. Upoštevanje celotnega obsega kontov prihodkov in odhodkov se upošteva tako pri planiranju kot tudi pri evidentiranju dejanskih poslovnih dogodkov. Sledljivost poslovanja je odvisna od kvalitetnega delovanja sistema dokumentacije. V podjetju velike napore vlagamo v pripravo poslovnih planov, programov dela, evidentiranja uresničenih poslovnih dogodkov in izdelavo poročil. Dosledno se zahteva uporaba delovnih nalogov za izvedene storitve. Pri vsem tem je ključnega pomena kvaliteten in zanesljiv informacijski sistem IS 21. Zagotavljanje optimalne in neprekinjene informacijske podpore poslovnim procesom je bistvenega pomena za uspešno poslovanje. Povezovanje virov podatkov, kvaliteta informacij, prenos in hitrost pri pridobivanju podatkov ter preglednost in sledljivost sooblikujejo učinkovit informacijski sistem.


Prav tako se sledljivost poslovanja in tudi konkurenčnost na strani ponudnikov blaga, storitev in izvajalcev del zagotavlja z izvajanjem javnih naročil v skladu z veljavno zakonodajo na področju javnega naročanja. 7.9 Optimizacija poslovanja KPV Optimizacija poslovanja je zelo aktualno področje, še posebno v času gospodarske krize, ki ni najbolj ugoden čas za dvigovanje uspešnosti podjetja. Je pristop za izboljšanje delovanja organizacije, pomeni analiziranje, proučevanje in spreminjanje obstoječih poslovnih procesov. Z optimizacijo odpravljamo različne administrativne in tehnološke ovire in poenostavljamo procese. V okviru optimizacije poslovnih procesov govorimo o izboljšanju pretoka informacij, sinergiji posameznih nalog in delovanja kadrov, zmanjševanju podvajanja delovnih postopkov v podjetju, poenostavitvi nekaterih postopkov, pravilni razdelitvi odgovornosti, optimalni izbiri opreme, povečanju preglednosti in dostopnosti podatkov s pomočjo informacijskega sistema ter posledično zmanjšanju stroškov poslovanja. Obstoječ informacijski sistem IS 21 v podjetju je baza pomembnih poslovnih informacij, je orodje za evidentiranje in obdelavo poslovnih dogodkov ter možnost za sprotno informiranje in pomoč pri poslovnih odločitvah. V KPV bomo tudi v prihodnje izvajali aktivnosti v zvezi z izboljšanjem in nadgradnjo obstoječega programa, saj pridobljeni čas na podlagi učinkovitega informacijskega sistema predstavlja bistveno prednost pri izvajanju aktivnosti. Velik pomen pripisujemo obvladovanju stroškov in možnosti varčevanja na vseh področjih poslovanja. Tudi v prihodnje se bodo izvajali ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na zmanjševanje stroškov in s tem na izboljšanje likvidnostnega položaja podjetja. Prav tako se bodo izvajali ukrepi za povečanje prihodkov z izvajanjem storitev na trgu. Za optimalno učinkovitost poslovanja neprestano izvajamo aktivnosti tudi na področju izterjave terjatev, ki je v času zaostrene gospodarske situacije in velike plačilne nediscipline izrednega pomena. Aktivnosti KPV so usmerjene tudi v optimizacijo opreme podjetja in infrastrukture. Največji pripomoček optimizacije na področju opreme je razvoj, ki na začetku sicer zahteva dodaten vložek finančnih sredstev, vendar izboljša kakovost, zniža stroške obratovanja in vzdrževanja ter poenostavi procese. Velik pomen v KPV pripisujemo Standardom vodenja kakovosti, ki so krovni standardi podjetja ter ostalim standardom, ki učinkovito sooblikujejo podjetje. V podjetju imamo pridobljene tri certifikate ISO standardov: Sistem vodenja kakovosti (ISO 9001:2008), Sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001:2004) in Sistem varnosti in zdravja pri delu (ISO OHSAS 18001:2007), standard HACCP za kakovost pitne in tople sanitarne vode ter laboratorijski standard (ISO 17025:2005). Standardi so model za zagotavljanje nenehnega izboljševanja kakovosti, ravnanja z okoljem ter zdravja in varnosti pri izvajanju procesov v podjetju. Zelo pomembno je, da se standardi nenehno razvijajo in dopolnjujejo, posledično pa dvigujejo poslovanje na višjo raven. Proces optimizacije poslovanja ni enostaven proces in pomembno je, da to ni le želja posameznika, temveč je to odraz skupnih odločitev vseh, ki sooblikujejo rezultat poslovanja podjetja. Pomembno zagotovilo za uspeh je prispevek vsakega posameznika, kar pomeni, da morajo biti s procesom optimizacije poslovanja seznanjeni vsi zaposleni. Pri tem ni rešitev le v iskanju presežnih delavcev, temveč je potrebno razmišljati tudi v smeri stimuliranja zaposlenih k iskanju racionalnejšega ravnanja.

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Standard_kakovosti&action=edit&redlink=1


8 VIZIJA POSLOVANJA IN ORGANIZIRANOSTI KPV OD 2012 DO 2022

8.1 Pravno organizacijska oblika KPV Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. ima status javnega podjetja skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah. Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah je Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. v sodni register vpisano v pravno organizacijski obliki d.o.o.. Na organih upravljanja in nadzora podjetja se pojavljajo vprašanja o morebitni spremembi pravno organizacijske oblike z namenom reševanja težkega gospodarskega položaja. Zato smo pri pripravi te vizije poslovanja, obravnavali različne možne pravno organizacijske oblike in posledice le-teh na kakovost in učinek izvajanja oskrbe s komunalnimi dobrinami, ter s tem povezane stroške izvedbe preoblikovanja. Od možnih pravno organizacijskih oblik smo tako obravnavali režijski obrat, reorganizacijo obstoječega javnega podjetja z ustanovitvijo novega javnega podjetja Energetika, javni holding, koncesijo, stvarni vložek in ohranitev obstoječe ureditve z nadaljnjo racionalizacijo. Glede na opravljeno analizo, ki bo predstavljena v nadaljevanju, smo prišli do zaključka, da je sedanji organizacijski model podjetja najbolj primeren in racionalen. Vsakršna sprememba organizacijskega modela bi v tem trenutku prinesla več negativnih kot pozitivnih učinkov. 8.2 Prednosti predlagane pravno organizacijske oblike Pri obravnavani možnih oblik statusnega in organizacijskega preoblikovanja Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o. smo upoštevali, katere aktivnosti je potrebno izvesti za realizacijo postopka preoblikovanja, ocenili prednosti in slabosti posameznih organizacijskih modelov in izdelali oceno stroškov, ki bi nastali v postopku preoblikovanja. V zvezi z aktivnostmi, ki bi jih bilo potrebno izvesti pri postopku preoblikovanja je potrebno zapisati, da posebni postopki v primeru ohranitve sedanje organizacijske oblike niso potrebni. Pri vseh možnostih preoblikovanja bi bilo potrebno sprejeti ustrezne sklepe na organih upravljanja in nadzora podjetja, spremeniti in sprejeti številne nove odloke v občinah lastnicah, skleniti sporazume o razdelitvi premoženja in kadra ter izvesti registracijo novih pravnih subjektov. V primeru ohranitve sedanje organizacijske oblike ne bo potrebno dodatno zaposlovanje, ampak se bo zaposlovanje zmanjševalo, manjše bo tudi število organov upravljanja in nadzora podjetja, saj druge oblike reorganizacije prinašajo več nivojev upravljanja in s tem več organov. Reorganizacija bi povzročila tudi visoke stroške ustanavljanja novih pravnih subjektov, kot so stroški odvetnikov in notarjev, stroški sodne registracije, stroški dela strokovnih služb KPV in občin. Reorganizacija bi prav tako imela negativen vpliv na medsebojne odnose zaposlenih in na uporabnike komunalnih storitev. V nadaljevanju bo prikazana ocena enkratnih in letnih stroškov in ocena stroškov dela, ki bi jih prinesla ustanovitev novega javnega podjetja Energetika v primerjavi z ohranitvijo sedanje organizacijske strukture. Ti stroški bi bili po prvih skromnih ocenah za 1.400.000 EUR letno višji kot pri obstoječi organiziranosti. Prav tako pa bi nastali enkratni ustanovitveni stroški oz. stroški preoblikovanja v višini 163.000 EUR (priloga 16).


Preglednica 111: Enkratni in letni stroški ob ustanovitvi novega javnega podjetja Energetika

POSTOPEK OPISEnkratni

strošek

Vsakoletni

strošek

SKS - 8

FRS - 3

PKS - 9

SII - 3

SI - 1

KBT - 0

NSO -1

SKUPAJ 0 1.064.000

Računalniška oprema (20 novih računalnikov, nakup licenc, kataster) 20.000 10.000

Stroški energije (elektrika, gorivo, telefoni) 30.000

Pohištvo (stoli, mize) 5.000

Avtomobili - 6 60.000

Predvideni poslovni prostori (pisarne, najem skladišča, najem arhive) 70.000

SKUPAJ 85.000 110.000

Komunikacije z mediji, objave oglasov 5.000 20.000

Stroški poštnine 35.000

Izobraževanje 5.000

Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev 25.000

Stroški zdravstvenih storitev 2.000

Stroški materiala - položnice 12.000

Pogodbe o delu - raznos položnic 18.000

Taksa za izvršbe - prodaja 30.000

Revizija 18.000

ISO storitve 6.000

Odvetniki 9.000

Stroški pisarniškega materiala 10.000

SKUPAJ 5.000 190.000

Stroški postopka preoblikovanja ( odvetniki, notar, cenilci) 50.000

Stroški strokovnih sodelavcev (KPV, občina) 20.000

Stroški materiala za postopek preoblikovanja 3.000

SKUPAJ 73.000 0

Skupščina 10.000

Svet ustanoviteljev 17.000

Stroški materiala 4.000

SKUPAJ 0 31.000

SKUPNA OCENA 163.000 1.395.000

1. KADRI

2. OPREMA

5. ORGANI

UPRAVLJANJA

4. VODENJE POSTOPKA

PREOBLIKOVANJA IN

RAZDELITVE

PREMOŽENJA

3. OSTALI STROŠKI

Glede na zgoraj navedeno so prednosti ohranitve sedanje pravno organizacijske oblike naslednje:

- posebni postopki preoblikovanja niso potrebni; - ni dodatnih stroškov s postopki preoblikovanja; - ni potrebna razdelitev premoženja in kadrov; - ni potrebno novo zaposlovanje; - ohranja se manjše število organov upravljanja in nadzora, - ni negativnih vplivov na medsebojne odnose zaposlenih; - ni negativnih vplivov na uporabnike komunalnih storitev; - ohranjajo se sinergijski učinki združenega podjetja; - nadaljnje izvajanje podpornih dejavnosti za občine lastnice (inženiring posli, …).

V Komunalnem podjetju Velenje, d.o.o. predlagamo občinam lastnicam ohranitev obstoječe statusne in organizacijske oblike, ki bi pomenila velik prihranek pri stroških preoblikovanja. Poleg


tega se bodo nadaljevali procesi racionalizacije poslovanja z zniževanjem stroškov dela, materialnih in neproizvodnih stroškov. Z ohranitvijo obstoječe organizacijske oblike ne posegamo v dobre medsebojne odnose zaposlenih, ohranjamo visoko delovno motiviranost in pozitivno vzdušje v podjetju, prav tako pa s preoblikovanjem ne ogrožamo nadaljnje kvalitetne in zanesljive oskrbe s komunalnimi dobrinami in storitvami. 8.3 Organizacijska shema in potrebno število zaposlenih Ob ohranitvi obstoječe pravno organizacijske oblike bi v PE Vodovod – kanalizacija uvedli dve novi storitvi, in sicer prevzem in obdelava grezničnih gošč iz malih čistilnih naprav ter odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, pri čemer pa se ne predvidevajo nove zaposlitve. Ob uvedbi nove dejavnosti pakiranje vode planiramo odpiranje novih delovnih mest.

Slika 65: Organizacijska shema KPV – vizija 2012 – 2022

Predvidene upokojitve v obdobju 2012 – 2022 Preglednica 112: Predvideno upokojevanje od leta 2012 - 2022

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 SKUPAJ

PE EN 0 2 3 4 1 4 3 4 5 1 1 28

PE VO-KA 0 0 3 0 2 3 4 3 2 4 1 22

SS 0 4 0 1 4 2 1 0 3 3 1 19

SKUPAJ 0 6 6 5 7 9 8 7 10 8 3 69 Glede na opravljene analize ter potrebe po delavcih za opravljanje naštetih novih in obstoječih dejavnosti, menimo, da bi KPV vse dejavnosti lahko opravljalo z zaposlenimi v skupnem številu od 196 do 200.


Potrebno je poudariti, da je organiziranost Strokovnih služb specifična (zaposlenih 81 delavcev), saj vključujejo tudi Službo za investicijski inženiring (zaposlenih 14 delavcev) in Službo za kemijsko-biološko tehnologijo (zaposlenih 7 delavcev), ki med Strokovnimi službami ustvarjajo prihodek tako na notranjem in zunanjem trgu. 8.4 Organi upravljanja in nadzora KPV ima 3 organe upravljanja in nadzora, kar ima za posledico veliko število sej, za katere je potrebno pripraviti materiale, kar povečuje materialne stroške in ostale stroške. Prav tako je zelo zahtevna koordinacija med organi upravljanja, ker se pristojnosti podvajajo. Zato je potrebno premisliti o enostavnejšem modelu upravljanja in nadzora. Ena izmed možnosti racionalizacije bi bila ukinitev nadzornega sveta. V skladu s 514. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v družbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) nadzorni svet ni obvezen. S tem bi prihranili pri stroških sejnin in pripravi gradiva. Nadzor nad poslovanjem KPV bi bil še vedno dovolj učinkovit preko Sveta ustanoviteljev KPV, Skupščine KPV in pooblaščenih revizorjev. V primeru ukinitve Nadzornega sveta bi bilo potrebno spremeniti Odlok o preoblikovanju Javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, izvajanje komunalnih dejavnosti, p.o. in Statut KPV. 8.5 Notranji racionalizacijski ukrepi Pri racionalizaciji je poudarek na finančnem prihranku, česar pa ne dosežemo samo z zniževanjem zaposlenosti, ampak tudi z racionalizacijo materiala in storitev, prihrankom časa dela, preusmerjanjem zaposlenih v nove dejavnosti in z drugimi aktivnostmi zniževanja stroškov podjetja. Racionalizacija je še posebej pomembna v času gospodarske krize in je, ne samo dopolnitev, temveč rezultat optimizacije. Cilj KPV na področju racionalizacije poslovanja je v zmanjševanju stroškov podjetja, ki pa niso odvisni le od podjetja samega, temveč so neposredno odvisni tudi od trga (stroški elektrike, transporta, komunikacijskih storitev ipd.). Aktivnosti za zniževanje stroškov v podjetju temeljijo predvsem na aktivnostih, ki se izvajajo znotraj podjetja. S tem mislimo predvsem na iskanje sinergije delovnih postopkov, saj združevanje nalog omogoča učinkovitejše in preglednejše poslovanje ter natančno definiranje poslovnega procesa in njegovo poenostavitev, ki pa obenem ne zanemarja vpliva ostalih pomembnih dejavnikov v podjetju (zaposlenih, vloge znanja, organizacijske strukture in kulture podjetja ter novih tehnoloških zmožnosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija). Koristi racionalizacije in optimizacije poslovanja so nedvomne, še zlasti takrat, ko so možnosti na prihodkovni strani omejene. Ključnega pomena za uspešno delovanje podjetja je v natančni opredelitvi postopkov dela z racionalnejšo rabo materiala ter poenostavitvijo delovnih nalog, kar prispeva k učinkovitejši rabi časa in zniževanju stroškov. Za optimalno, racionalno in stroškovno učinkovito poslovanje je potrebna ustrezna metodologija, organiziranost, izkušnje in pristop do zaposlenih. 8.6 Načrtovanje in obvladovanje strateškega razvoja podjetja Pod strateškim razvojem podjetja razumemo skupek ciljev in aktivnosti, ki zagotavljajo dolgoročno, racionalno, kakovostno in uspešno poslovanje. Racionalno, kakovostno in uspešno poslovanje v našem primeru pomeni kakovostno oskrbo, zagotavljanje kontinuitete dejavnosti za najnižjo možno ceno, vendar ne nižjo od stroškovne, to je, da so vsi stroški dejavnosti pokriti iz cene te dejavnosti. Pri strateškemu razvoju v našem primeru razumemo dve smeri, to je razvoj infrastrukture in razvoj podjetja. Razvoj infrastrukture pomeni pravočasno in zadostno investiranje v obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture in izgradnjo manjkajoče, to je zagotavljanje dostopnosti do javne infrastrukture za prebivalce, ki te možnosti trenutno nimajo. Pri zagotavljanju dostopnosti za

http://www.sirius.si/storitve/upravljanje-in-vodenje/obvladovanje-casa/


posamezne javne službe je potrebno upoštevati načelo ekonomske upravičenosti in se skladno s tem odločati o vrsti in obsegu naložbe. Razvoj podjetja razumemo kot zagotavljanje vseh pogojev – kadrovskih, materialnih in finančnih za uspešno izvajanje dejavnosti GJS in aktivnosti za trg, ki so podobne rednim aktivnostim podjetja. Za to je potrebno postaviti ustrezno organizacijo, zagotoviti kadre z ustreznimi znanji in se uveljaviti na trgu. Na ta način podjetje pridobi del prihodka na trgu in stroškovno razbremeni dejavnosti GJS, ki jih izvaja. Prav tako doseže boljšo izkoriščenost delovnega časa zaposlenih, poveča kritično maso strokovnih znanj in izkušenj, ki so garancija za visoko kakovostno izvajanje osnovnih dejavnosti. Pri tem se v podjetju pojavlja dilema, ali je stališče lastnikov pozitivno do takšne vizije, kar lahko razrešimo v sodelovanju z njimi. Če lastniki sprejemajo takšno vizijo podjetja, jo lahko dejavno podprejo z »in house« naročili. Za prihodnost, v roku 5 let, pričakujemo, da pri inženiring poslih za ustrezno službo zagotovimo prihodek 1/3 za potrebe podjetja, 1/3 od »in house« naročil lastnikov in 1/3 na trgu. Prav tako podjetje namerava obdržati in še naprej razvijati razne storitve, kot so čiščenje industrijske odpadne vode, predelava bioloških substratov, tehnično in tehnološko svetovanje, nadzorne in laboratorijske storitve, izvedbo projekta pakiranja vode, storitve dezinfekcije, specialistična vzdrževalna dela in storitve. Naša ocena je, da se z izvedbo teh dejavnosti lahko doseže prihodek do 4 mio € letno. Pričakujemo, da bi se z dobičkom pokrilo 40 % stroška dela celotnega podjetja. Pri takšni viziji podjetja, ki se delno že dogaja, je po našem prepričanju smiselno vztrajati, ker obogati življenje podjetja z novimi nalogami in novimi strokovnimi izzivi. Predpostavka je združevanje kadrovskih in materialnih virov ter racionalnejše koriščenje le-teh. Pozitivna posledica je pridobivanje dela prihodka in s tem razbremenitev osnovne cene GJS, ki jih podjetje izvaja. Za obvladovanje strateškega razvoja infrastrukture in podjetja je odločilnega pomena zagotavljanje materialnih, finančnih, človeških virov in ustrezna »živa organizacija« podjetja. Trenutno v podjetju razpolagamo z delom opreme, potrebne za izvedbo predvidenih aktivnosti, in človeškimi viri v obliki strokovnih sodelavcev. Za del predvidenih projektov bo potrebno nabaviti še nekaj opreme, vendar potrebna sredstva niso posebej velika. Za nekatere projekte, kot npr. pakiranje vode, bo potrebno zagotoviti zagonska sredstva izven rednega prihodka podjetja. Organiziranost podjetja se prilagaja potrebam; v preteklem obdobju nismo govorili o generalnih reorganizacijah, namesto tega smo izvajali reorganizacije manjšega obsega po principu »per partes« z jasnim končnim ciljem, usklajenim s trenutnimi potrebami. Tako smo združili poslovni enoti kanalizacija in vodovod, strokovne službe organizirali po področjih in ukinili posebno raven vodenja strokovnih služb (sedaj so direktno podrejene direktorju), organizirali službo za investicijski inženiring, združili službi poslovne informatike in prostorske informatike v enotno službo informatike, združili vodilna mesta čiščenja odplak in vodenje službe kemijsko biološke tehnologije, združili vodilna mesta sektorja kanalizacija in vodenje pogrebno pokopališke dejavnosti, združili vodenje strojnega vzdrževanja PE Energetika in izvedli vrsto manjših organizacijskih sprememb v posameznih skupinah. Da smo te združitve lahko izvedli in s tem prihranili nekaj visokih plač za vodilna mesta, je bilo potrebno pripraviti strokovne kadre, ki so zmožni odgovoriti strokovnim izzivom teh nalog. Pomemben prihranek pri izvedenih organizacijskih spremembah je bil dosežen tudi z ukinitvijo dveh delovnih mest, za katere so bile predvidene individualne pogodbe. Za izvajanje nalog v KPV uporabljamo grobo rečeno dve vrsti organizacije. Za stalne naloge s fiksnimi delovnimi mesti – s standardiziranimi opravili, uporabljamo linijsko organizacijo. Za naloge, ki jih lahko označimo kot projektne, te so enkratnega značaja, uporabljamo projektno organizacijo. V praksi za takšne naloge imenujemo projektno skupino različnih strok z jasno zastavljeno nalogo, zagotovljenimi sredstvi in določenimi termini, v katerih je nalogo potrebno opraviti. Skupine so sestavljene iz različnih področij v podjetju, odvisno od potrebnih strokovnih znanj za izvedbo naloge. To pomeni, da so v skupine pogosto vključeni sodelavci, ki sicer imajo osnovno nalogo v linijski organizaciji, to je delovno mesto na obratovanju ali vzdrževanju ali tehnični pripravi dela in sodelavci iz strokovnih služb. Običajno je za vodjo imenovan nekdo, ki profesionalno dela na inženiringu ali je član ožjega ali širšega vodstva KPV. S takšnim načinom dosežemo združevanje znanja in izkušenj iz različnih strok in področij podjetja, kar je nepogrešljivo za uspešno izvedbo projekta.


Da bi člani projektnih skupin iz različnih področij podjetja uspešno izvajali posamezne naloge, morajo imeti dodatna strokovna specialistična znanja in znanja s področja upravnih in drugih potrebnih postopkov. Zato smo v preteklosti omogočili večjemu številu strokovnih sodelavcev izobraževanje za strokovne izpite po ZGD, izobraževanje iz projektnega vodenja in terminskega in finančnega planiranja, izobraževanje za pridobitev licenc in drugih potrebnih funkcionalnih in strokovnih znanj. Po tej poti nameravamo nadaljevati, če se s tem lastniki strinjajo. S takšnim pristopom bi podjetje bilo usposobljeno za kakovostno izvajanje dejavnosti GJS in konkurenčen nastop na trgu. S tem bi nadaljevali z boljšo izkoriščenostjo človeških in materialnih virov in pridobili znaten prihodek, kar bi imelo pozitiven učinek na ceno in kakovost izvajanja dejavnosti. Lastnikom predlagamo, da pod konkurenčnimi pogoji v sodelovanju z njimi podjetje še nadalje pripravlja razvojne strategije, programe, dolgoročne in srednjeročne plane, izvaja vse potrebne inženiring aktivnosti na obnovah in posodobitvah ter razširitvah infrastrukture, katero ima v najemu, in druge infrastrukture v lasti in upravljanju lokalnih skupnosti. Prav tako predlagamo, da podjetje nadaljuje z izvajanjem trenutnih storitev za trg in razvija nove storitve ter nadaljuje z razvojem človeških in materialnih virov podjetja, ki so pogoj za izvedbo prej navedenih tržnih dejavnosti. 8.7 Zniževanje stroškov izvajanja dejavnosti V KPV izvajamo konkretne poslovne ukrepe zniževanj oziroma racionalizacij vseh vrst stroškov. Zmanjševanje stroškov lahko v največji meri dosegamo z nadaljnjim izboljševanjem učinkovitosti dela in zmanjševanjem števila zaposlenih. PE Energetika Poslovni učinki, ki nastajajo zaradi sodobne zasnove sistema (novogradnja z vključevanjem sodobne opreme in tehnologije), so vidni v zniževanju števila zaposlenih v PE. Dosegli smo minimalno število 57 zaposlenih delavcev (v januarju 2012). Nadaljnje zniževanje števila zaposlenih bi lahko povzročili slabše obvladovanje energetskih sistemov. V PE Energetika izvajamo uspešen model skupnega vzdrževanja za vse energetske sisteme. Potrebno je zagotoviti uspešen in učinkovit sistem preventivnega vzdrževanja z optimalnim številom lastnih vzdrževalnih kadrov v PE Energetika in z vzdrževalnimi storitvami zunanjih izvajalcev, saj bi bilo neracionalno vse kapacitete zagotavljati znotraj podjetja (visoki stroški dela). V PE Energetika imamo zgrajen sodoben dispečerski center za vodenje energetskih procesov oskrbe s toploto, hladom in zemeljskim plinom, v okviru katerega smo zasnovali tudi poročilni sistem »SOVA« za potrebe celotne energetske infrastrukture. V PE Energetika imamo na osnovi določil Sistemskih obratovalnih navodil unificirano energetsko opremo, tako za potrebe rednih kakor tudi investicijskih vzdrževanj in posodobitev sistemov energetske infrastrukture. S tem ukrepom smo dosegli zmanjšanje zalog in s tem stroške vezane v obratna sredstva. PE Vodovod-kanalizacija V PE VO-KA se trudimo čim bolj racionalizirati stroške dela, bodisi z naravnim odlivom delavcev v pokoj ali pa s koriščenjem manj kvalificirane delovne sile kooperanta po potrebi. V zadnjih 5 letih smo tako na nivoju PE zmanjšali število zaposlenih, kar nam je uspelo kljub povečevanju komunalnih sistemov v povprečju za več kot za 10 % ter uveljavitvi zakonodaje s področja vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odplak, ki nalaga nove obveznosti. Tudi v prihodnosti načrtujemo, ob ohranjanju sedanjega obsega aktivnosti, nadaljnjo zmanjševanje števila zaposlenih. V letu 2012 tako načrtujemo zmanjšanje zaposlenosti za 2 delavca, v PE bo tako zaposlenih 64 delavcev, kar pa predstavlja spodnjo mejo števila zaposlenih za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za zanesljivo oskrbo.


Z realizacijo kohezijskih projektov vodooskrbe ter vlaganji v sistem procesnega vodenja čistilnih naprav v upravljanju PE VO-KA bo mogoče v prihodnosti še zmanjševati število zaposlenih na področju delovnih mest dispečerjev vodooskrbnega sistema in čistilnih naprav (24-urna zasedenost delovnega mesta). V letih 2016 in 2017 tako načrtujemo zmanjšanje števila delavcev za 6. Skupaj bi v obravnavanem obdobju 2012 - 2022, ob večjem obsegu komunalnih sistemov, zmanjšali število zaposlenih za 8 delavcev. S tem se bomo po podatkih benchmarking analiz v učinkovitosti upravljanja komunalnih sistemov povsem približali razvitim državam. V zvezi z razpravami o oddaji čim večjega obsega vzdrževalnih in obratovalnih del na trg zunanjim izvajalcem je potrebno opozoriti, da mora vsak tak poizkus temeljiti na celoviti analizi dolgoročne ekonomske upravičenosti in kvalitete opravljenih storitev.

8.8 Realno potrebna vlaganja v infrastrukturo

PE Energetika

Preglednica 113: Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture - Energetika Leto 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2013-2022

Skupaj obnove toplota 3.698.245 3.303.245 3.971.128 1.938.128 1.348.128 1.246.986 1.176.986 1.616.986 1.696.353 1.696.353 21.692.538

Skupaj obnove toplota z razvojem 3.698.245 3.303.245 3.971.128 3.138.128 2.948.128 2.846.986 3.776.986 4.216.986 3.696.353 3.196.353 34.792.538

Skupaj obnove plin 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 561.310

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

4.000.000

4.500.000

2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Skupaj obnove toplota Skupaj obnove toplota z razvojem Skupaj obnove plin

Slika 66: Potrebne obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture - Energetika

Podrobneje so po posameznih letih predstavljena potrebna vlaganja v prilogah 8, 9, 10. PE Vodovod-kanalizacija Ob predpostavki uveljavitve tarifnega sistema in stroškovnih cen osnovnih komunalnih storitev najkasneje s 1.1.2013 bo mogoče v obdobju 2012 - 2015 oblikovati 100 % amortizacijo, oziroma celotno, z veljavno zakonodajo, določene omrežnine na vseh treh vodnih dejavnostih. Polno obračunana omrežnina infrastrukture iz PP 2012 za posamezno dejavnost znaša:

- Vodooskrba 827.291 € - Odvajanje odplak 607.369 € - Čiščenje odplak 959.151 €

Pri porabi zbrane vsakoletno oblikovane omrežnine je potrebno upoštevati, da bo potrebno v obravnavanem obdobju iz tega vira poleg predlaganih načrtovanih naložb v obnovo infrastrukture pokrivati tudi stroške anuitet kreditov bivšega RR-a, stroške sofinaciranja kohezijskih projektov, stroške financiranja negativnih razlik podbilance ter pokrivanja negativnih prenosov po 1.1.2010. To pa pomeni da bomo lahko v obdobju 2012-2022 realizirali le del načrtovanih potrebnih obnov infrastrukturnih objektov po posamezni dejavnosti. Vodoskrba Na dejavnosti vodooskrbe bi bilo mogoče v obdobju 2012-2015 oblikovano najemnino porabiti v razmerju 30 % za pokrivanje projekta kohezije (odplačevanje najetih kreditov brez moratorija), 60 % pa za plačevanje anuitet obstoječih kreditov bivšega RR-a, pokrivanja negativnih razlik


podbilance in negativnih prenosov nastalih po 1.1.2010 ter izvedbo prioritetnih obnov vodovodnega sistema v skupni vrednosti cca.1.038.000. €. Po vključitvi novozgrajenih objektov kohezije v obratovanje in izvedbi načrtovanih najnujnejših kritičnih obnov vodooskrbnega sistema bomo v letu 2015 oblikovali novo ceno storitve vodooskrbe, v pretežni meri s povečanjem višine omrežnine (ocena višine najemnine v letu 2015 cca. 1.1325.000 € letno). Navedena omrežnina bo v nadaljnih letih omogočala servisiranje kreditov kohezije ter realizacijo nadaljnih obnov vodooskrbnega sistema do leta 2022. Na tak način bi uspeli v obravnavanem obdobju realizirati načrt v višini 20% potrebnih obnov oz. 5,0 mil.€, ob tem pa zagotovili sredtsva za pokrivanje stroškov kohezije v višini 3,5 mil.€. Odvajanje odplak Na dejavnosti odvajanja komunalne odpadne vode v splošnem v naslednjem srednjeročnem obdobju večjih težav pri zagotavljanju nemotenega izvajanja osnovne dejavnosti ne pričakujemo, tudi na tem področju pa lahko obravnavano obdobje razdelimo na dva dela. Obdobje 2012-2015 v katerem moramo obnoviti kritične dele kanalizacijskega sistema, odplačevati anuitete kreditov bivšega RR-a, pokrivati stroške negativnih razlik podbilance in negativnih prenosov nastalih po 1.1.2010, odplačevati kredite kohezije 2. finančne perspektive ter priprave projektne in investicijske dokumentacije kohezije 3.finančne perspektive. Tudi na tej dejavnosti bi lahko na ta način realizirali cca. 30% potrebnih obnov v višini cca. 4,5 mil.€. Zmanjšanje potrebnih obnov v obravnavanem obdobju ne bo posebej vplivalo na obratovanje kanalizacijskega sistema, saj so netesni kanalizacijski sistemu ob dobrem vzdrževanju še vedno sposobni odvajati pretežni del nastale komunalne odpadne vode. Za pokrivanje naložb v novo infrastrukturo-sedanji projekti kohezije. in finančne perspektive 2014-2020 bi lahko oblikovali cca. 2,6 mil.€. Čiščenje odplak Na področju čiščenja odplak so vse čistilne naprave v upravljanju relativno nove, tako da v splošnem glede zanesljivosti delovanja večjih težav trenutno ni in jih tudi ni za pričakovati. Seveda ob pogoju da se bo uspelo letno oblikovati potrebna sredstva za investicijsko vzdrževanje. Na tej dejavnosti v obdobju 2012-2022 ne načrtujemo večjih obnov, polno oblikovana omrežnina pa bi pokrivala stroške kreditov, investicijskega vzdrževanja, stroške negativnih razlik podbilance in negativnih prenosov nastalih po 1.1.2010 ter novih naložb v obstoječe čistilne naprave v skupni višini 2,7 mil.€. Poleg tega bi lahko na tej dejavnosti oblikovali cca. 3,1 mil.€ sredstev za potrebe pokrivanja naložb v novo infrastrukturo-projekti trenutne kohezije in finančne perspektive 2014-2020. Skupaj bi lahko v obdobju 2012-2022 iz polno oblikovane omrežnine vseh treh vodnih dejavnosti oblikovali cca. 7,9 mil. € razpoložljivih sredstev za sofinanciranje načrtovanih naložb v novo infrastrukturo, predvsem za pokrivanje financiranja kohezijskih projektov. Pokopališko pogrebna dejavnost Na področju pokopališko pogrebne dejavnosti bo nujno v obravnavanem obdobju v KPV zagotoviti sredstva za pokrivanje negativnega rezultata iz tekočega vsakoletnega poslovanja, ter potrebnih sredstev investicijskega vzdrževanja. Prav tako bo potrebno pokriti tudi vse negativne prenose tako iz podbilance kot tudi negativnih prenosov po 1.1.2010. Ker na tej dejavnosti povečanje prihodka iz najemnin ni realno, prihodki na trgu pa so zaradi konkurence na trgu zaenkrat omejeni, se načrtuje pokrivanje teh stroškov v višini cca. 230.000 € iz prihodkov tržnih storitev z uporabo javne infrastrukture. Stanje bi bilo mogoče sanirati izključno s podelitvijo eksluzivne pravice izvajanja pogrebnih dejavnosti na pkopališčih Podkraj in Škale s čimer bi pridobili zadostne prihodke za pokrivanje vseh stroškov dejavnosti. Obnovitvene in razširitvene investicije pa se bodo tudi v prihodnjem obdobju financirati iz občinskih proračunov. Natančneje je aproksimativen izračun predstavljen v spodnji preglednici.


Preglednica 114: Zbirna tabela načrtovanega oblikovanja in porabe omrežnine infrastrukture postavke \ leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Krediti-RR VO+KA 762.184 673.346 377.119 370.521 360.789 354.058 287.444 282.224 269.817 243.112 157.640 4.138.254

Pokriv.neg.prenos-podbilanca 83.993 251.977 251.977 251.977 251.977 251.977 251.977 251.977 251.977 251.977 251.977 2.603.763

Vlaganja v obnovo obstoječe infrastrukture 139.560 1.439.946 1.067.085 1.188.606 1.083.878 1.220.000 1.220.000 1.220.000 1.220.000 1.220.000 1.220.000 12.239.075

Pokriv.neg.prenosov od 1.1.2010 0 243.001 243.001 243.001 243.001 243.001 243.001 243.001 243.001 243.001 243.001 2.430.010

Skupaj poraba 985.737 2.608.270 1.939.182 2.054.105 1.939.645 2.069.036 2.002.422 1.997.202 1.984.795 1.958.090 1.872.618 21.411.102

Razpoložljiva omrežnina 239.487 2.568.251 2.501.132 3.084.751 2.957.412 2.927.445 2.964.041 2.864.196 2.851.110 2.802.099 2.787.795 28.547.718

Pozitivne razlike iz podbilance 46.840 140.522 140.522 140.522 140.522 140.522 140.522 140.522 140.522 140.522 140.522 1.452.057

Skupaj viri 286.327 2.708.772 2.641.653 3.225.272 3.097.933 3.067.967 3.104.563 3.004.718 2.991.631 2.942.621 2.928.316 5.199.717

Razlika-možni vir fin.kohezije -699.410 100.502 702.471 1.171.167 1.158.289 998.931 1.102.141 1.007.515 1.006.837 984.531 1.055.699 9.288.082

*Celotna tabela po dejavnostih pa je v prilogi 17. S predlaganim načrtom realnih obnov na vodnih dejavnostih (zgornja preglednica), bi lahko v obravnavanem obdobju zagotovili:

- vzdržno izvajanje osnovnih komunalnih dejavnosti z izvedbo nujnih obnov in investicij za zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje in pričakovanega standarda uslug uporabnikov;

- zagotavljanje potrebnih sredstev za realizacijo kohezijskih projektov sedanje in prihodnje finančne perspektive s katerimi bomo realizirali potrebne in zakonodajno zahtevane investicije v infrastrukturo;

- postopno likvidnostno in bilančno sanacijo vodnih dejavnosti ter podjetja. Osnovni predpogoj predlaganega načrta je uveljavitev tarifnega sistema obračuna komunalnih storitev ter uveljavitev stroškovnih cen osnovnih komunalnih dejavnosti.

Preglednica 115: Predvidena višina kredita za kohezijska projekta Glavnica Realne obresti Stroški Skupaj

Kohezija vodovod 8.900.000 1.671.383 1.648 10.573.031

Kohezija kanalizacija 900.000 169.016 1.648 1.070.664

Skupaj 9.800.000 1.840.399 3.296 11.643.695 Kreditodajalec je Eko sklad, j.s.. Obrestna mera je 3-mesečni EURIBOR+ 1,5 odstotne točke letno, doba odplačevanja je 15 let.


Preglednica 116: Pregled realnih virov iz sredstev omrežnine infrastrukture za odplačilo kreditnih obveznosti za kohezijske projekte od 2012 do 2022 Skupaj možni viri pokrivanja naložb v novo infrastrukturo-

KOHEZIJA 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Vodooskrba 0 0 44.862 617.978 462.060 435.024 475.534 378.941 372.141 358.890 399.027 3.544.457

Odvajanje odplak 0 0 347.828 400.437 399.125 238.985 239.235 239.693 245.199 252.878 247.521 2.610.901

Čiščenje odplak 0 100.502 309.781 152.752 297.103 324.921 387.372 388.882 389.497 372.763 409.151 3.132.725

SKUPAJ 0 100.502 702.471 1.171.167 1.158.289 998.931 1.102.141 1.007.515 1.006.837 984.531 1.055.699 9.288.082

Odplačilo kredita Kohezija Vodooskrba 0 0 455.747 791.109 779.414 765.241 751.067 736.893 722.719 708.545 694.370 6.405.105

Odplačilo kredita Kohezija Odvajanje odplak 0 0 46.724 80.058 78.875 77.442 76.009 74.576 73.142 71.109 70.276 648.211

Pokritje stroškov finančne perspektive 2014-2020 100.502 200.000 300.000 300.000 156.248 275.065 196.046 210.976 204.877 291.053 2.234.767

Skupaj poraba za kohezijo 0 100.502 702.471 1.171.167 1.158.289 998.931 1.102.141 1.007.515 1.006.837 984.531 1.055.699 9.288.083

Razlika-možni viri - odplačila kredita KOH 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Pri odplačilu kohezijskih kreditov je upoštevana polna vrednost najetja kredita za manjkajoči del sredstev lokalnih skupnosti. Po letu 2022 ostane še neodplačanega dela kredita v vrednosti 4,6 mio € (glavnica, obresti in stroški).


8.9 Zagotavljanje ustreznega standarda oskrbe PE Energetika Za zagotavljanje ustreznega standarda energetske oskrbe je potrebno zagotoviti naslednje pogoje:

- trajno energetsko oskrbo porabnikov, - kakovostno energetsko oskrbo, - gospodarnejšo energetsko oskrbo, - učinkovit nadzor in monitoring pri izvajanju energetske oskrbe, - učinkovito rabo energije in proizvedene energetske moči, - transparentne in nediskriminatorne pogoje energetske oskrbe, - dolgoročno verificirano energetsko bilanco, - dolgoročen in verificiran energetski razvojni program, - dolgoročno in verificirano strategijo trženja energetske oskrbe, - dolgoročne nabavne in prodajne pogodbe energetske oskrbe, - dolgoročne zasnove oskrbe za posamezna bivalna območja in posamezna podjetja, - dolgoročno gospodarjenje z lokalnimi energetskimi sistemi vsaj z minimalnim tržnim donosom.

Aktivnosti za dosego ciljev v zvezi z zagotavljanjem ustreznega standarda oskrbe morajo temeljiti na racionalizaciji obratovanja sistema od nabave do prodaje ter kakovostnemu vzdrževanju distribucijskih sistemov, kar je osnovni pogoj za kakovostno in nemoteno oskrbo odjemalcev. PE Vodovod-kanalizacija Izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda je močno uokvirjeno v zahteve veljavne zakonodaje, ki za vsako dejavnost določa tehnične in kakovostne standarde oskrbe. Pričakujemo, da se bo v obravnavanem obdobju obseg teh zakonodajnih zahtev še dodatno povečal in zaostril. To je razumljivo, saj te dejavnosti spadajo na področje varstva okolja, kjer se kriteriji konstantno dvigujejo, to pa bo posledično prinašalo višje stroške tako upravljavcem kot tudi uporabnikom. Da bomo te kriterije lahko dosegali, je nujna zagotovitev ustrezne stroškovne cene komunalnih storitev ter realizacija predlaganih načrtov obnov in posodobitev obstoječe infrastrukture, kar bo dolgoročno znižalo stroške vzdrževanja sistemov. Neizogibno je torej, da se bodo v prihodnosti, ob navidezno nespremenjeni sedanji visoki kakovosti storitev, stroški komunalnih storitev za uporabnike povečali na nivo držav z enakimi tehničnimi in kakovostnimi zahtevami. Na področju pokopališko-pogrebne dejavnosti bo potrebno za zagotavljanje sedanjega standarda uslug in izgleda pokopališč povečati prihodek, ki bo pokrival vsaj stroške tekočega obratovanja in vzdrževanja. Ker so možnosti dviga cene najema grobnih mest omejene, predlagamo, da lastnik infrastrukture poskuša podjetju zagotoviti priviligiran položaj na področju tržnih pogrebnih dejavnosti in s tem dodatne prihodke. 8.10 Zagotavljanje dodatnih investicijskih sredstev Lastniki in upravljavci komunalnih sistemov se vsakodnevno srečujejo z novimi potrebami, ki jih postavljajo zakonodaja, vremenske ujme, ekološka onesnaženja, novi porabniki, okvare, tlačne spremembe in globalna rast stroškov. Preudaren gospodar se za sanacije in naložbe v omrežja komunalne infrastrukture odloča predvsem na podlagi potreb, zakonskih določil in obstoječih podatkov ter idejnih rešitev. Velikokrat pa je treba odločitve sprejemati v zelo kratkem roku, zato za


pridobivanje kakovostnih informacij zmanjka časa, odločitve pa slonijo predvsem na izkušnjah upravljavcev in kontrolorjev omrežja ali distribucije. Globalna rast vseh proizvodnih stroškov, stroškov delovne sile in omejene možnosti za zvišanje cen komunalnih storitev ter vse višji fiksni stroški silijo komunalna podjetja, da poiščejo notranje rezerve. Največji prihranek lahko dobimo z zmanjšanjem izgub pri distribuciji komunalnih dobrin, optimizacijo upravljanja in s sprejemanjem pametnih odločitev o naložbah v novogradnje komunalnih sistemov.

Na področju opravljanja gospodarskih javnih služb (zlasti pri komunalnih dejavnostih) so precej različne organizacijske rešitve pri financiranju enostavne in razširjene reprodukcije teh dejavnosti, predvsem v pogledu, kako zagotavljati ustrezne vire financiranja novogradnje. S prenosom lastništva infrastrukture na lokalne skupnosti morajo le-te zagotoviti tudi ustrezne vire sredstev za financiranje in se tudi primerno strokovno organizirati za vodenje investicij. V praksi pa se je pokazalo, da je mnogo bolje te aktivnosti prepustiti upravljavcem komunalne infrastrukture, saj imajo ustrezna znanja predvsem pa za to usposobljene kadre. Zakonodaja je lokalnim skupnostim naložila polno odgovornost za oskrbo svojih občanov s pitno vodo, tako zagotavljanjem neoporečne pitne vode, vzdrževanjem in zavarovanjem objektov, zagotavljanjem sistematskega nadzora nad kvaliteto pitne vode, kakor pravnim statusom objektov in izvajalcev. V Zakonu o varstvu okolja je oskrba s pitno vodo opredeljena kot obvezna lokalna javna služba. Področje novogradnje je še posebej specifično, saj zahteva poleg investicijsko tehnične dokumentacije tudi zagotavljanje ustreznih finančnih virov za izvedbo. Teh virov je teoretično veliko (kombiniran način financiranja kot najbolj primeren in najbolj pogost):

- amortizacija kot vir sredstev za enostavno reprodukcijo, - dobiček kot vir sredstev za razširjeno reprodukcijo, - sredstva, zbrana ob ceni komunalnih storitev za razširjeno reprodukcijo, - okoljska dajatev za obremenjevanje okolja, - namenske lokalne okoljske takse, - lastna sredstva kot soudeležba uporabnikov, - nepovratna sredstva iz državnega proračuna Republike Slovenije, - nepovratna sredstva EU kot pomembni vir financiranja gradnje, - kreditna sredstva bank, skladov in drugih, - proračunska sredstva občin, - vključevanje zasebnega sektorja (pod posebnimi pogoji).

Trenutno veljavne cene komunalnih storitev ne zagotavljajo vira za novogradnje, prav tako tudi občinski proračuni, ki so zaradi gospodarske situacije precej prazni. Preprosto se je potrebno usmeriti na ostale možne vire, predvsem na vire iz proračuna RS in vire iz EU, ter jih kombinirati s kreditnimi sredstvi in sredstvi bodočih uporabnikov. Temu služijo tako imenovani modeli financiranja, ki so od primera do primera drugačni. Ne smemo prezreti, da se za obdobje 2014 – 2020 pripravlja nova finančna perspektiva, ki je za Slovenijo ključnega pomena, saj predstavljajo sredstva EU znaten delež razvojnih spodbud predvsem na področju novogradnje komunalne infrastrukture. Evropska komisija je vizijo naslednje kohezijske politike predstavila 6. oktobra 2011 in jo razume kot finančni instrument EU, ki državam in regijam pomaga odpravljati ovire za hitrejši razvoj ter tako prispeva k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Kohezijska politika naj bi bila po novem bolj strateško naravnana, bolj osredotočena na ključne prioritete in teme, bolj prepletena z ustreznim javnofinančnim, poslovnim in institucionalnim okvirom, prav tako pa naj bi bil večji poudarek namenjen doseganju rezultatov. Bistveni spremembi, ki se obetata Sloveniji v prihodnjem programskem obdobju, sta nekoliko nižja intenzivnost pomoči, ki izhaja iz višje stopnje razvitosti kot v prejšnjem obdobju, ter


delitev na dve in ne več eno tako imenovano kohezijsko regijo. Navedena delitev nima vpliva na sredstva Kohezijskega sklada, kot tudi ne na sredstva Evropskega teritorialnega sodelovanja, predstavlja pa ključno okoliščino za finančno intenzivnost in tudi pogoje financiranja iz strukturnih skladov. Ravno ta v tem trenutku že znana dejstva omogočajo tudi občinam Šaleške doline znatno prednost pri kandidaturi na finančna sredstva, ki jih omenjena finančna perspektiva ponuja. Za izpolnjevanje potreb uporabnikom in za zagotavljanje komunalnih dobrin vsem uporabnikom, za katere tako predpisuje zakonodaja, je bil pripravljen »Dolgoročni program naložb v vodooskrbovalni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda za obdobje 2009-2020«.

Žal pa je program temeljil tudi na prispevku za razširjeno reprodukcijo, ki se zbira ob ceni komunalnih storitev in je bil kasneje ukinjen. Program pa še vedno predstavlja dobro osnovo za kandidiranje na kohezijskih in strukturnih skladih za obdobje 2014 do 2020 pri EU in RS. V KPV že potekajo aktivnosti za možnost pridobitve kohezijskih sredstev v novi perspektivi v obdobju 2014-2020. Poleg tega spremljamo tudi možnosti za najem ugodnih kreditnih sredstev za širitev komunalne infrastrukture na območju občin lastnic. Pri tem pa je potrebno vedeti, da se:

- z načrtnim pristopom, - dobro pripravljeno tehnično dokumentacijo, - s konkretnimi, izvedljivimi in utemeljenimi rešitvami, - z dobro ekipo strokovnega in usposobljenega ter prilagodljivega kadra, - z dobro organizacijo dela; - izvedenim celotnim postopkom kandidature z upoštevanjem vseh zelo zahtevnih kriterijev in

pogojev za pridobitev kohezijskih sredstev EU lahko pridobijo tudi znatna nepovratna kohezijska sredstva EU ter sredstva državnega proračuna ob soudeležbi lokalne skupnosti. S tem smo bližje cilju kontinuitetnega zagotavljanja prepotrebnih vlaganj v obnovo, posodobitve ter novogradnjo komunalnih sistemov. Le tako bomo lahko zagotavljali kvalitetno neprekinjeno oskrbo uporabnikov ob sprejemljivi ceni komunalnih storitev.


8.11 Projekcija prihodkov in stroškov do leta 2022

Preglednica 117: Projekcija prihodkov in stroškov do leta 2022

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 = 22 / 2 16 = 13-2

Toplotna energija 4.211.350 21,3 4.020.933 3.980.723 3.940.916 3.901.507 3.862.492 3.823.867 3.785.628 3.747.772 3.710.294 3.673.192 13,9 87,2 -538.158

Električna energija 648.392 3,3 661.360 674.587 688.079 860.518 1.036.407 1.215.813 1.398.807 1.585.461 1.775.849 1.970.044 7,5 303,8 1.321.651

Zemeljski plin 280.662 1,4 286.275 292.001 297.841 303.798 309.874 316.071 322.392 328.840 335.417 342.125 1,3 121,9 61.463

Stroški dostopa do prenosnega omrežja ZP 46.025 0,2 46.946 47.884 48.842 49.819 50.815 51.832 52.868 53.926 55.004 56.104 0,2 121,9 10.079

Energija ostala 190.813 1,0 194.629 198.522 202.492 206.542 210.673 214.886 219.184 223.568 228.039 232.600 0,9 121,9 41.787

Najemnina za uporabo infrastrukture 3.446.220 17,4 5.980.395 6.752.551 7.924.017 7.034.664 6.932.766 7.017.654 6.997.116 6.988.924 6.995.594 7.009.252 26,6 203,4 3.563.032

Amortizacija podjetja 187.457 0,9 191.206 195.030 198.931 202.910 206.968 211.107 215.329 219.636 224.029 228.509 0,9 121,9 41.052

Obnove merilnikov in priključkov 269.533 1,4 274.924 280.422 286.030 291.751 297.586 303.538 309.609 315.801 322.117 328.559 1,2 121,9 59.026

Material za vzdrževanje 786.393 4,0 802.121 818.163 834.526 1.147.744 1.147.744 1.147.744 1.147.744 1.147.744 1.147.744 1.147.744 4,3 146,0 361.352

Storitve za vzdrževanje 1.373.254 6,9 1.373.254 1.373.254 1.373.254 1.588.262 1.588.262 1.588.262 1.588.262 1.588.262 1.588.262 1.588.262 6,0 115,7 215.008

Vzdrževanje merilnikov in priključkov 117.500 0,6 119.850 122.247 124.692 127.186 129.729 132.324 134.971 137.670 140.423 143.232 0,5 121,9 25.732

Neproizvodni stroški 1.412.404 7,1 1.440.652 1.469.465 1.498.854 1.528.832 1.559.408 1.590.596 1.622.408 1.654.856 1.687.954 1.721.713 6,5 121,9 309.309

Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga 16.000 0,1 16.320 16.646 16.979 17.319 17.665 18.019 18.379 18.747 19.121 19.504 0,1 121,9 3.504

Odpravnine 31.933 0,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 -31.933

Rezervacije za jubilejne nagrade in nagrade ob upokoj. 94.246 0,5 94.246 94.246 94.246 94.246 94.246 94.246 94.246 94.246 94.246 94.246 0,4 100,0 0

Tehnične izboljšave 26.192 0,1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 -26.192

Stroški vezani na storitve 835.650 4,2 852.363 869.410 886.798 904.534 922.625 941.078 959.899 979.097 998.679 1.018.653 3,9 121,9 183.003

Stroški - razvojna sredstva 100.000 0,5 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 0,4 100,0 0

DELNA VSOTA 1 14.074.024 71,0 16.455.473 17.285.153 18.516.499 18.359.632 18.467.261 18.767.038 18.966.844 19.184.550 19.422.772 19.673.739 74,6 139,8 5.599.715

Plače, regres 4.467.042 22,5 4.534.048 4.602.058 4.671.089 4.853.077 4.925.874 4.999.762 5.074.758 5.150.880 5.228.143 5.306.565 20,1 118,8 839.523

Prispevki in davki delodajalca 692.505 3,5 702.892 713.436 724.137 734.999 746.024 757.215 768.573 780.102 791.803 803.680 3,0 116,1 111.175

Zavarovanje, varovanje 128.273 0,6 130.839 133.455 136.125 138.847 141.624 144.456 147.346 150.292 153.298 156.364 0,6 121,9 28.091

Prevrednatovalni odhodki OS 500 0,0 500 500 500 500 500 500 500 500 500 500 0,0 100,0 0

Prevrednatovalni odhodki Terjatve 377.844 1,9 357.000 357.000 357.000 357.000 357.000 357.000 357.000 357.000 357.000 357.000 1,4 94,5 -20.844

Finančni odhodki 71.026 0,4 72.447 73.896 75.374 76.881 78.419 79.987 81.587 83.218 84.883 86.580 0,3 121,9 15.554

Odškodnine 4.000 0,0 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 0,0 100,0 0

Ekološka renta 0 0,0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0

Drugi finančni in ostali odhodki 190 0,0 200 205 210 215 220 225 230 235 240 245 0,0 128,9 55

DELNA VSOTA 2 5.741.380 29,0 5.801.925 5.884.550 5.968.434 6.165.520 6.253.661 6.343.145 6.433.993 6.526.227 6.619.867 6.714.935 25,4 117,0 973.555

SKUPAJ STROŠKI 19.815.404 100,0 22.257.399 23.169.703 24.484.934 24.525.152 24.720.922 25.110.182 25.400.837 25.710.777 26.042.639 26.388.673 100,0 133,2 6.573.269

SKUPAJ PRIHODKI 19.815.404 100,0 22.257.399 23.169.703 24.484.934 24.525.153 24.720.922 25.110.183 25.400.836 25.710.776 26.042.640 26.388.674 100,0 133,2 6.573.270

Prihodki od storitev izvajanja GJS 16.496.988 83,3 18.874.412 19.020.450 20.270.349 20.435.728 20.706.151 21.050.369 21.265.577 21.575.150 21.856.639 22.181.603 99,7 134,5 5.684.615

Prihodki od prodaje - iz cen 15.810.099 79,8 18.190.786 18.336.823 19.586.722 19.752.101 20.022.524 20.366.742 20.581.950 20.891.523 21.173.012 21.497.976 96,6 136,0 5.687.877

Prihodki od prodaje - števnina 686.889 3,5 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 683.627 3,1 99,5 -3.262

Prihodki od storitev na trgu - z uporabo infrastrukture 1.320.000 6,7 1.350.000 1.375.000 1.375.000 1.400.000 1.400.000 1.400.000 1.450.000 1.450.000 1.500.000 1.500.000 6,7 113,6 180.000

Prihodki od prodaje - ostale storitve 1.320.000 6,7 1.350.000 1.375.000 1.375.000 1.400.000 1.400.000 1.400.000 1.450.000 1.450.000 1.500.000 1.500.000 6,7 113,6 180.000

Prihodki od ostalih storitev KPV na trgu 1.646.834 8,3 1.617.532 2.358.798 2.424.130 2.273.969 2.199.315 2.244.359 2.269.804 2.270.171 2.270.545 2.291.615 10,3 139,2 644.781

Prihodki od prodaje okvirjev za grobna mesta 20.200 0,1 16.303 16.629 16.961 17.301 17.647 17.999 18.359 18.727 19.101 19.483 0,1 96,5 -717

Prihodki od prodaje - ostale storitve 1.626.634 8,2 1.601.229 2.342.169 2.407.169 2.256.669 2.181.669 2.226.359 2.251.444 2.251.444 2.251.444 2.272.132 10,2 139,7 645.498

Prihodki od prodaje - lastne potrebe 0,0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0

Ostali prihodki 351.582 1,8 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 415.455 1,9 118,2 63.873

POSLOVNI IZID 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Str. Indeks Razlika2020 2021 20222017 2018 20192014 2015 2016Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. PP 2012 Str. 2013


Ocena je, da se bodo stroški v obdobju 2022 – 2022 dvignili za 6,6 mio € oz. za 33 %. Najvišji dvig bo predstavljala najemnina za uporabo infrastrukture, ki se iz 3,4 mio € v letu 2012 dvigne do 7,9 mio € v letu 2015, nato pa se trend zviševanja ustavi in se strošek najemnine prične nekoliko zniževati. Tako planiramo, da bo znašala najemnina v letu 2022 7,0 mio €. Razlog za padec razpoložljive najemnine po letu 2015 je v povišanju stroškov električne energije ter stroškov vzdrževanja in obratovanja (materiala in storitev), ki bodo nastajali na novo zgrajenih čistilnih napravah. V strukturi stroškov najemnina v letu 2012 predstavlja 17 %, v letu 2022 pa 27 %. Vsekakor pa bi višina najemnine od leta 2013 zadostovala za obnove in posodobitve infrastrukture, servisiranje kreditnih obveznosti (tudi kreditov za kohezijo), plačilo odškodnin ter stroškov zavarovanja infrastrukture.

Slika 67: Razpoložljiva najemnina za obdobje 2012 - 2022

Drugo največje povečanje stroška nastane na postavki električne energije. V obdobju 2012 – 2022 bi se zvišal za 1,3 mio €. Iz preglednice je razvidno, da po letu 2015 intenzivneje narašča. Razlog je v planiranem povečanem odjemu zaradi že prej omenjenih novih ČN. Povečajo se tudi plače in regres ter prispevki in davki. Izhodiščna rast stroškov dela je odvisna od panožne kolektivne pogodbe. Omeniti je potrebno, da se skozi opazovano obdobje plače, regres ter prispevki in davki v strukturi stroškov iz 26 % v 2012 znižajo na 23 % v letu 2022. Stroški materiala in storitev se bodo skozi obravnavano desetletje zvišali od cca. 200 tisoč € do 360 tisoč €, zaradi že prej omenjenih novo nastajajočih stroškov vzdrževanja in obratovanja novih ČN. Strošek, ki se najbolj zniža v opazovanem obdobju, je strošek nakupa toplotne energije; in sicer iz 4,2 mio € v 2012 na 3,7 mio € v 2022. Le – ta je povezan z varčevalnimi ukrepi uporabnikov, ki se v končni meri odražajo na znižanju prodanih količin.


9 UGOTOVITVE, ZAKLJUČKI IN SMERNICE ZA DELO KPV OD 2012 DO 2022

1. Oskrba s komunalnimi dobrinami je potekala kakovostno in zanesljivo. Sledili smo potrebam in željam uporabnikov in zakonskim zahtevam. Z obsežnim investiranjem v novogradnje je večjemu številu uporabnikov omogočen dostop do javne infrastrukture. Uveden je standard HACCP, ki zagotavlja kontrolo kakovosti pitne in tople sanitarne vode. Uvedeni so tudi ISO standardi (ISO 14001:2004 in BS OHSAS 18001:2007, ISO 9001: 2008 ter ISO 17025), ki iz leta v leto prispevajo k dvigu kakovosti oskrbe. Vzdrževanje je organizirano in izvajano skrajno učinkovito in je »konditio sine qua nom« - pogoj, brez katerega ne gre pri dobri oskrbi. Zahvala za dobro oskrbo gre v velikem obsegu dobremu vzdrževanju ter strokovnemu upravljanju naprav. Prodane količine so se v obravnavanem obdobju na vodnih dejavnostih zmanjšale za cca. 30 %. Prav tako je opazno upadanje prodanih količin toplotne energije in zemeljskega plina, čeprav smo pri plinu dobili velikega kupca – Veleja park. V tem obdobju so se zelo zaostrili predpisi v zvezi s kakovostjo pitne vode, kakovostjo odvajanja in čiščenja komunalnih odplak, kar pomeni povišanje stroškov in zahtevnejše upravljanje z infrastrukturo.

2. V poslovanje so bile uvedene bistvene prvine glede preglednosti in sledljivosti. Uvedena je nova informacijska podpora – sistem IS21. Programi potekajo na sodobni bazi SQL, ki omogoča hitro in natančno dostopnost do vseh poslovnih podatkov. Z uvedbo »RAČUNOVODSKE ORGANIZACIJSKE SHEME« in uvedbo večjega števila stroškovnih mest (STM), ki se združujejo v poslovno izzidne enote (PIM), smo dobili podroben pregled in nadzor nad stroški in prihodki posameznih dejavnosti ter posameznimi deli teh dejavnosti. To omogoča natančne kalkulacije in polkalkulacije za vsako dejavnost, s čimer izpolnjujemo usmeritve in zahteve direktiv EU in RS. Na ta način smo dosegli razmejitev med stroški in prihodki posameznih dejavnosti in onemogočili nekontrolirano in nepregledno prelivanje prihodkov in stroškov. V zvezi s porabo sredstev posameznih dejavnosti se vodi evidenca, ki kaže koliko in če sploh ima ena dejavnost obveznosti do druge dejavnosti. Na nivoju podjetja izvajamo enotno finančno politiko, kar prispeva k lažji in boljši likvidnosti in manjšim stroškom financiranja, še posebej v obdobjih pomanjkanja sredstev, kar je primer v zadnjih štirih letih. Kratkotrajno prelivanje med dejavnostmi je jasno evidentirano in terja povračilo.

3. Večina stroškov je v celem obdobju dobro obvladovana. Značilnosti poslovanja KPV so nizke cene in odlična oskrba. Ti dve dejstvi sta si v nasprotju in ne brez posledic v daljšem časovnem obdobju. Slaba stran politike nizke cene in maksimalno dobra oskrba se kažeta v pomanjkanju sredstev za obnove in posodobitve infrastrukture in posledično v vse slabšem funkcionalnem stanju le-te. To se je na dejavnostih vodooskrbe in odvajanja odplak dogajalo v celem obdobju, zato sedaj infrastruktura ni v najboljšem stanju. Na ostalih dejavnostih se je več investiralo; daljinsko ogrevanje – zaključeni so glavni kapitalni objekti; čiščenje odplak – zgrajene so največje čistilne naprave; pogrebno pokopališka dejavnost – obnovljeni so objekti in kanalizacija; plinovodi so relativno novi. Na vodooskrbi in odvajanju odplak je veliko investirano, vendar v širitev infrastrukture, zelo malo pa v obnove. Z obnovami infrastrukture upadajo stroški obratovanja in vzdrževanja, nasprotno s širitvijo infrastrukture stroški rastejo. Še posebej visok porast stroškov v primerjavi s prihodki je posledica širitve infrastrukture v redko poseljena območja; stroški investicij so bili visoki, prihodki od prodanih dobrin in storitev pa nizki in ne bodo pokrili vloženih sredstev v predvideni življenjski dobi. Naj še omenimo pogoje izvajanja dejavnosti, npr. vodooskrbe; saj moramo zajeto pitno vodo pred distribucijo prečistiti, kar je dodaten strošek materiala, energije, dela in amortizacije za naprave. Drugi vir stroškov je zelo razširjeno omrežje in visoka pokritost naselij in prebivalstva z javnim omrežjem; npr. pokritost z vodooskrbo je povprečno 96 % za tri občine, pokritost z odvajanjem in čiščenjem odplak je povprečno 76 % občanov.

4. Cenovna politika ni bila ustrezna, saj cene niso pokrivale stroške visokega standarda oskrbe. Primanjkljaj prihodka zaradi prenizkih cen je imel za posledico premalo oblikovanih sredstev amortizacije in posledično premajhen obseg vlaganj v obstoječo infrastrukturo. To velja za vse dejavnosti – izjema je samo oskrba s toploto.


Od leta 2009, po ukinitvi prispevkov za razširjeno reprodukcijo, je presahnil vir za vračanje kreditov, najetih za novogradnje infrastrukture. Obveznosti so po sklepih skupščine prenesene na vir amortizacije, ki ni bil zadosten za pokrivanje vseh potreb, to je odplačilo kreditov in nujne obnove infrastrukture. Podjetje od leta 2008 izvaja varčevalne ukrepe pri vseh vrstah stroškov. Ukrepi so pokazali dobre rezultate, manj dobro je dejstvo, da so se zmanjšale naložbe v obnove in posodobitve infrastrukture.

5. Finančno poslovanje podjetja je od leta 2008 potekalo s težavami. Podjetje ima trenutno nekaj neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev, vendar je kljub tem težavam redno poravnavalo stroške odplačila kreditov, plače, davke, prispevke in takse, ki jih mora obračunavati ob ceni, in večino obveznosti do dobaviteljev materialov in storitev. Nekaj obveznosti do dobaviteljev je poravnavalo z zamudo, zato so nekateri obračunali zamudne obresti.

Zakaj prihaja do minusa? Pred letom 2000 se je vrsto let zelo malo vlagalo v obnovo infrastrukture. Zato so bile potrebe po obnovah zelo velike. Na posameznih delih dotrajane infrastrukture je bila ogrožena oskrba. Poleg tega so nacionalni programi in plani predvidevali širitev oziroma povečanje možnosti dostopa do infrastrukture oziroma možnosti priključevanja čim širšemu krogu prebivalcev na javno omrežje. Cilji so bili dvig ravni standarda in ohranjanje čistega okolja. Zato je KPV v sodelovanju z občinami začelo investicijski ciklus obnov in posodobitev obstoječe infrastrukture in izgradnjo manjkajoče. Na energetskih dejavnostih so bila zagotovljena sredstva amortizacije, na vodnih dejavnostih pa so bila le-ta nezadostna zaradi konstanto prenizkih cen, ki so bile v celotnem obdobju administrativno omejevane. Za gradnjo nove infrastrukture na vodnih dejavnostih so bili zagotovljeni viri iz taks za obremenjevanje voda, PRR (prispevek za razširjeno reprodukcijo), prispevkov občanov, nepovratnih sredstev EU in RS, sredstev iz proračunov občin. Ker vsa ta sredstva niso zadostovala za nujne investicije, so bili najeti tudi krediti, velika večina pod zelo ugodnimi pogoji. V obdobju od leta 2000 do leta 2008 je investiranih preko 60 mio €, od tega okoli 13 mio € iz kreditov. V celotnem obdobju so upadale prodane količine, s tem pa tudi prihodek ter amortizacija, kot vir za odplačilo. Drugi vir za odplačilo najetih kreditov so bila sredstva PRR, ki so z 31. 12. 2008 usahnila na podlagi sklepov občinskih svetov. Tako je podjetje ostalo z obveznostmi in z zelo omejenimi viri, praktično samo s sredstvi amortizacije, ki so iz leta v leto upadala zaradi neustreznih cen. Zato je podjetje že v letu 2008 začelo izvajati varčevalni program, ki ga izvaja še danes. Žal se z razpoložljivimi sredstvi amortizacije in od 1. 1. 2010 najemnine ni dalo pokriti vseh stroškov odplačil in nekaterih nujnih naložb, potrebnih za zagotavljanje oskrbe. Tako je v letih 2009, 2010 in 2011 nastal likvidnostni primanjkljaj sredstev v višini 1.940.287 €. Ker so bile nekatere nujne investicije zaključene (CEP – centralna energetska postaja), primanjkljaj pa otežuje in ogroža normalno poslovanje, je bila sprejeta odločitev, da se naložbe iz vira najemnine-amortizacije omejijo na najnujnejše in se s preostankom najemnine servisirajo odplačila kreditov in pokrivanje primanjkljaja iz prejšnjih let. Izračuni kažejo, da bo primanjkljaj pokrit v letih 2012 in 2013. Primanjkljaj je možno pokriti tudi prej, če pride do povišanja cen. Varčevalni ukrepi v podjetju so dali rezultate, ki se kažejo v rahlem izboljšanju likvidnosti in zmanjšanju stroškov. S tržnimi dejavnostmi smo pridobili lep prihodek, ki je olajšal pomanjkanje prihodka zaradi prenizkih cen na posameznih dejavnostih. Z ozirom na težke pogoje poslovanja, dobro oskrbo, obseg naložb, obseg opravljenega dela z manj sodelavci, lahko ugotovimo, da smo izpolnili zastavljene cilje in poslanstvo podjetja Podjetje je v zadnjih letih izvedlo večino možnih varčevalnih ukrepov, tako je skoraj do konca izčrpalo možnosti zmanjševanja stroškov. Zato je edini možni ukrep, ki bo zagotovil zadosti sredstev, povišanje cen na potrebno stroškovno raven ali subvencije občine.

6. Prihodki niso rasli skladno s potrebami, kljub temu da so stroški v tem obdobju zelo porasli. Edino na dejavnosti oskrbe s toploto in delno pri pogrebno pokopališki dejavnosti so prihodki


sledili stroškom dejavnosti, to je cene so zagotavljale potrebno rast. Podjetje se je v tem času trudilo in razvilo določene tržne storitve, kar je dalo dobre rezultate, saj smo v letu 2011 ustvarili več kot 2,5 mio € prihodkov na trgu, z ocenjenimi stroški 0,5 mio €. Ta prihodek je znatno omilil težko finančno situacijo, v kateri je podjetje poslovalo.

7. V obdobju 1997 – 2011 je podjetje v sodelovanju z občinami lastnicami, MOP in RS izvedlo za okoli 72 mio € investicij, od tega v obdobju 2001 - 2011 66 mio €. Za primerjavo povemo, da je trenutna nabavna vrednost infrastrukture cca. 169 mio €. Večina naložb je bila v novo infrastrukturo vodooskrbe, odvajanja in čiščenja v znesku 36 mio € in 1,7 mio € v daljinsko ogrevanje in zemeljski plin. V obnove in posodobitve infrastrukture je vloženo 21,2 mio € in v vodooskrbo, odvajanje in čiščenje 5,2 mio €, v obnovo pokopališča Podkraj 1,9 mio €. Iz teh podatkov je razvidno, da je veliko večji del sredstev vložen v novogradnje kot v obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture. Viri za naložbe v novogradnje so bili taksa za obremenjevanje voda, prispevki za razširjeno reprodukcijo ob ceni vodooskrbe in kanalizacije, prispevki krajanov ter kreditna sredstva bank, nepovratna sredstva RS in EU, proračuni občin ter krediti EKO sklada. Iz teh podatkov (stran 51, preglednica 35) lahko sklepamo, da je na vodnih dejavnostih bistveno premalo vlagano v obstoječo infrastrukturo. Naložbe v novogradnje so, z izjemo gradnje čistilnih naprav, vse izvedene v redko poseljenih območjih in so prinesle malo priključenih uporabnikov, to je še znižalo gostoto odjema, ali z drugimi besedami – zvišalo stroške izvajanja dejavnosti. Izgradnja kanalizacijskega omrežja je potekala v gravitacijskemu območju šaleških jezer in je zagotovila zaščito le-teh. Vodovodi so grajeni prav tako v redko poseljenih območjih in prav tako zvišujejo stroške in ne prinašajo sorazmernega prihodka. V obravnavanem obdobju bi bilo potrebno v obstoječo infrastrukturo vseh dejavnosti vložiti cca. 47 mio €. Kot je iz zgoraj opisanega razvidno, je vloženo samo 28 mio €. Pred letom 2001 pa so naložbe v obstoječo infrastrukturo bile med 25 in 30 % potreb, infrastruktura se je starala in postajala vse manj funkcionalna. To pomeni, da je pred nami obdobje, ko bo nujno zelo veliko vlagati v obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture, zaradi nacionalnih programov vodooskrbe, odvajanja in čiščenja pa tudi graditi predvideno novo. Na oskrbi s toploto pa je prav tako potrebno nadaljevati intenzivno vlaganje v obstoječo infrastrukturo, da zagotovimo zanesljivo in kakovostno oskrbo. Kljub temu, da se je v zadnjih 10 letih relativno dosti vlagalo, se ni uspelo nadoknaditi zamude izpred leta 2001. V preteklem obdobju je narejen znaten napredek glede obnov in novogradenj infrastrukture, s tem pa znatno izboljšan standard prebivalstva. Realizirano je nekaj kapitalnih objektov, za katere so potrebna večja sredstva. Naj omenimo rekonstrukcijo izolacije na magistralnih toplovodih, rekonstrukcijo centralne energetske postaje, izgradnjo centralne čistilne naprave Šaleške doline in čistilne naprave Šmartno ob Paki, prekritje poslovilnega prostora in temeljita rekonstrukcija mrliške vežice Podkraj.

8. Obdobje 1997-2011 je zaznamovano s prilagajanjem organizacije in kadrovsko obnovo podjetja. Med največje reorganizacijske posege štejemo ukinitev finančno računovodskega sektorja in organizacijo strokovnih služb s tega področja, ukinitev tehničnega sektorja in organizacijo službe informatike in službe za investicijski inženiring. Z ukinitvijo sektorjev smo znižali eno raven vodenja in s tem prihranili dve visoki plači. Z reorganizacijo so službe namreč postale direktno podrejene direktorju. Na željo lastnikov smo prevzeli pogrebno službo in dejavnost upravljanja s pokopališči. Nadalje smo združili poslovno enoto vodovod in poslovno enoto kanalizacija v novo poslovno enoto Vodovod – kanalizacija, za strokovne naloge s področja kemijske tehnologije in biologije pa organizirali službo kemijsko biološke tehnologije. Kasneje smo reorganizirali dejavnost in jo priključili poslovni enoti vodovod-kanalizacija. S temi posegi smo združili sodelavce podobnih strok v skupine, ki so z enega mesta pokrivale strokovno področje za celo podjetje. S tem smo ustvarili kritično maso strokovnih kadrov iz podobnih strok in dosegli enoten pristop in sistematično obvladovanje posameznih poslovnih področij. Analiza stanja v podjetju je pokazala, da je potrebno začeti obsežen in zahteven investicijski ciklus, izboljšati upravljanje in vzdrževanje naprav in zagotoviti pregledno in sledljivo


poslovanje. Ti cilji so narekovali kadrovsko obnovo in dvig izobrazbene strukture. V obravnavanem obdobju smo bistveno izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih z dodatnim izobraževanjem redno zaposlenih v KPV in zaposlovanjem pretežno visoko strokovnega kadra. Prav tako smo zaposlenim omogočili opravljanje strokovnih izpitov in pridobivanje raznih drugih potrebnih licenc.

Analiza kaže, da je podjetje opravilo veliko delo in doseglo dobre rezultate pri oskrbi, poslovanju in naložbah v infrastrukturo. Organizacija in kadri so se prilagajali delovnim potrebam, v tem obdobju je zgrajena močna in dobro organizirana strokovna ekipa, ki je zmožna opraviti večino del s svojega področja. Posamezne službe in oddelki poleg storitev za podjetje, izvajajo storitve tudi za zunanje naročnike in s tem ustvarjajo prihodek. Te dejavnosti želimo nadaljevati in jih še razširiti. Finančne težave, v katerih je podjetje, imajo večji del vzrokov izven podjetja (izvedbo nujnih naložb za zagotavljanje oskrbe, usihanje vira PRR, omejevanje cen, višanje zakonskih zahtev pri izvajanju dejavnosti, ...). Ugotovitve ob poglavju vizija za obdobje 2001- 2011: Prodaja komunalnih dobrin in storitev je vir finančnih sredstev za izvajanje dejavnosti in naložbe v obnove in posodobitve. Drugi vir je izvajanje storitev za trg. V viziji ocenjujemo, da bo prodaja na vodnih dejavnostih še nekoliko upadla, bodo pa na javno omrežje priključeni novi uporabniki, predvsem gospodinjstva, tako da ne pričakujemo več drastičnega upada prodanih količin vodnih dejavnosti. Pri prodaji toplotne energije predvidevamo upadanje prodanih količin za več kot 10 % do leta 2022. Tu predvidevamo povečanje cene toplotne energije in s tem povečan prihodek za 12,1 %. Cene in prihodki. Vizija predvideva povečanje prihodkov od prodaje od 19,8 mio EUR v letu 2012 na 26,3 mio EUR v letu 2022. Predpostavka povečanja prihodkov je doseganje stroškovne cene na vodnih dejavnostih. Redno povišanje cen za 2,5 % letno za toplotno energijo in 3,0 % na vodnih dejavnostih. Cene zemeljskega plina, ki se bodo gibale skladno s cenami pri dobavitelju z 8 % maržo. Prihodek od prodaje storitev na trgu bi v naslednjih treh do štirih letih povečali na 4 mio EUR na leto. V ta znesek ni vštet prihodek od polnjenja vode, ker o tem projektu še ni končne odločitve. Stroški bodo v prihodnjem obdobju narastli iz več razlogov:

- izgradnja novih naprav bo povečala nabavno vrednost infrastrukture in s tem strošek amortizacije – najemnine;

- največji skok sledi v letih 2014 – 2015, ko bodo aktivirane naprave infrastrukture, zgrajene iz sredstev kohezije;

- predvidevamo porast stroškov dela, vendar manj kot rast prihodkov in drugih stroškov; - porastli bodo tudi stroški električne energije, materiala in storitev; - zaradi upadanj prodanih količin toplotne energije bodo stroški nabave, kljub 1,5 % rasti cen

letno pri dobavitelju, nižji kot v letu 2012. V obravnavanem obdobju bo zelo živahna naložbena aktivnost v obnove in posodobitve infrastrukture in tudi v manjšem obsegu v nove gradnje. Predvideva se skupna naložba v višini 91,5 mio EUR. Največji projekt je kohezijski projekt: »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini«, v znesku 34,5 mio EUR brez DDV. V dejavnost oskrbe s toploto je potrebno vložiti 21,6 mio EUR brez razvojnih projektov (predvideva se kogeneracija 2x3 MW na lokaciji Koroška 3/a in izvedba kogeneracije 2x8 MW na lokaciji Vemont). Za projekte kogeneracije je potrebno pripraviti predinvesticijske študije in investicijske programe ter se na osnovi le teh odločiti o izvedbi.


Ostane še potreba po obnovi kanalizacije, izgradnja zadrževalnikov in razbremenilnikov ter realizacija lokalnih programov opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem in vodovodom, sprejetem na svetih vseh treh občin, konec leta 2008. Za končno odločitev je te programe potrebno novelirati in predložiti svetom v odločanje. Za naložbe v infrastrukturo daljinskega ogrevanja, projekte kohezije in nujne obnove infrastrukture, ter za odplačilo že najetih kreditov ter predvidenih za kohezijo in energetiko, so zagotovljena sredstva v najemnini do leta 2022, če se realizirajo predpostavke o povišanju cen, predvidene v viziji. Če do realizacije cen ne pride, teh sredstev z najemnino ni mogoče zagotoviti. Za preostale naložbe in lokalnih programov opremljanja sredstva najemnine ne zadostujejo. Realizacija tega investicijskega ciklusa zagotavlja kakovostno in zanesljivo oskrbo na vseh dejavnostih za daljše časovno obdobje (cca. 30 – 40 let), ob dejstvu da bo tudi po zaključku tega naložbenega ciklusa potrebno redno vlagati v obnove in posodobitve infrastrukture, vendar veliko manj v novogradnje. Za večji del potrebnih naložb so sredstva zagotovljena v predvideni najemnini. Prav tako so v najemnini pri vodnih dejavnostih zagotovljena sredstva, ki jih le-te morajo vrniti dejavnosti oskrbe s toploto, porabljenih v letih 2010 – 2013. Primanjkuje sredstev za realizacijo dela lokalnih programov, ki niso zajeti v koheziji, zato je potrebno pripraviti dokumentacijo za kandidaturo za pridobitev sredstev v naslednji finančni perspektivi EU 2014 – 2020. Sedanje kreditne obveznosti bodo do leta 2023 odplačane v celoti. V letu 2012 bodo občine najele nove kredite v višini 9,8 mio EUR za realizacijo kohezijskih projektov. Odplačilo teh kreditov je predvideno v predlagani najemnini. Po temeljiti analizi možnih organizacijskih oblik podjetja smo prišli do zaključka, da je za realizacijo predvidenih nalog primerna sedanja organizacijska oblika z določenimi racionalizacijami in varčevalnimi ukrepi. Končno število zaposlenih se bo gibalo med 196 in 200 zaposlenimi. V celotnem obdobju bo potrebno izvajati manjše organizacijske spremembe na mezo in mikro ravni, to je prilagajati se potrebam pri izvedbi nalog. V posameznih sredinah so se pojavile ideje o delitvi podjetja na dve dejavnosti, in sicer ločeno energetske dejavnosti in vodne dejavnosti. V podjetju je sprejeta končna odločitev, da bi bil za izvedbo zastavljenih nalog, tako velik organizacijski poseg ovira. Poleg tega grobi izračuni kažejo, da bi stroški poslovanja z delitvijo znatno porastli. Podjetje v sedanji organizaciji premore potreben strokovni kader, z ustrezno izobrazbo na vseh izobrazbenih ravneh in po vseh strokah, del teh kadrov ima opravljene potrebne strokovne izpite in pridobljene licence; skupaj 42 strokovnih izpitov in 17 licenc. To je potencial, ki v enem podjetju lahko opravi veliko zahtevnih nalog. Z delitvijo podjetja in drobljenjem kadrov zmanjšujemo kritično maso potrebnih znanj za izvedbo nalog. Prav tako z delitvijo pride do drobljenja materialnih resursov z vsemi negativnimi vplivi tega početja. Podjetje bo v prihodnosti še izvajalo in inteziviralo iskanje dodatnih finančnih nepovratnih sredstev pri različnih skladih RS in EU. Objekti in oprema podjetja so v slabem stanju, zato je nujno nekaj več sredstev vložiti v objekte in opremo podjetja.


Predlog usmeritev Podjetje ostane v sedanji organizacijski obliki. Preuči in odloči se o načinu nadzora in upravljanja. Natančno se določijo in razmejijo obveznosti in pristojnosti organov upravljanja. Sprejmejo se novi odloki in statut podjetja. Infrastruktura ostane v najemu KPV. Najemna pogodba se dopolni s praktičnimi izkušnjami pri izvajanju v preteklih dveh letih in podaljša do leta 2022. Podjetje obdrži večino potrebnega kadra. Pod konkurenčnimi pogoji KPV izvaja »in-house« naročila za lastnike. Podjetje naj izvaja in širi tržne dejavnosti in s tem povečuje prihodek. Tržne dejavnosti morajo ustvarjati dobiček, ki se v večjem delu koristi za povečevanje najemnine in naložb v infrastrukturo. Potrdijo se predlagane cene dejavnosti, ki zagotavljajo finančno konsolidacijo podjetja, omogočajo normalno poslovanje in zadosten obseg sredstev za amortizacijo – najemnino. Podjetje se zadolži, da izvede vse potrebne aktivnosti za izvedbo s to vizijo predvidenih naložb. Podjetje pripravi – novelira lokalne programe opremljanja iz leta 2008 in jih predloži v pregled in potrditev organom upravljanja in občinskim svetom. Svet ustanoviteljev, Skupščina in Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o. sprejmejo to vizijo s pripombami. Vizija se predstavi na občinskih svetih občin lastnic. Vizija predvideva normalno poslovanje KPV in racionalizacijo izvajanja dejavnosti ob tem, da se bodo poravnale vse zaostale obveznosti, sprejemale in odplačevale nove kreditne obveznosti (kohezija), izvede obsežen investicijski ciklus in obdrži visok standard kakovostne in zanesljive oskrbe. Za lastnike je tudi zelo pomembno, da do konca leta 2022 ne bo potrebno iz proračunov lokalnih skupnosti zagotavljati nobenih sredstev za izvajanje komunalne dejavnosti. Nasprotno izvajalec dejavnosti bo poleg redne in zanesljive oskrbe skrbel tudi za prepotrebno novo gradnjo komunalne infrastrukture.


Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje.

Direktor KPV: Marijan Jedovnicki, univ. dipl. inž. kem.


PRILOGE

Priloga 1: VELJAVNA ZAKONODAJA RS ZA POSLOVANJE PODJETJA VARSTVO OKOLJA

- Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 39/06 -urad. preč. besedilo, 70/08, 108/2009), - Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS št. 2/2006), - Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11), - Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih plinskih turbin z vhodno toplotno močjo manj kot

50 MW in nepremičnih motorjev z notranjim zgorevanjem (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07, 38/10),

- Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08 in 61/09).

GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

- Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/1993, 57/2011), - Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 65/2009 - uradno prečiščeno besedilo, 33/2011,

91/2011), - Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,

51/2010). DELOVNA RAZMERJA

- Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002, 103/2007), - Zakon o urejanju trga dela (Ur.l. RS, št. 80/2010), - Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur.l. RS, št. 40/2006), - Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (Ur.l. RS, št.

87/1997, 09/1998, 67/2008), - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno

besedilo, 45/2008), - Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (Ur.l. RS, št. 25/2008), - Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo), - Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja (Ur.l. RS, št. 65/2007).

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/2011), - Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 3/2007-uradno prečiščeno besedilo, 9/2011), - Navodilo o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu (Ur.l. RS, št. 9/78, 56/2011), - Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS,

št. 89/1999, 43/2011), - Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur.l. RS, št. 89/1999,

43/2011), - Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja (Ur.l. RS, št. 30/2000,

43/2011), - Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur.l. RS, št. 30/2000, 43/2011), - Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002 (29/2003 -

popr.), 43/2011), - Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu (Ur.l. RS, št. 35/2004,

43/2011), - Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.l. RS, št. 101/2004), - Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur.l. RS, št.

17/2006 (18/2006 - popr.), 43/2011), - Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju in izpopolnjevanju strokovnih delavcev, ki

opravljajo naloge varnosti pri delu (Ur.l. RS, št. 112/2006, 43/2011),






















http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_PRAV418.html


http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_DRUG310.html








http://www.uradni-list.si/1/kazalo.cp2?urlid=200329







http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2006738





- Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur.l. RS, št. 136/2006),

- Pravilnik o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07 in 34/11), - Pravilnik o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list

RS, št. 32/11). POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 109/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 61/2010 od 1.1.2012, 40/2011).

KOLEKTIVNA POGODBA

- Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Ur.l. RS, št. 70/04, 8/2005, 15/2005, 71/2005, 71/2005, 120/2005, 14/2006, 66/2007, 18/2008, 10/2010, 95/2010, 62/2011, 74/2011).

ENERGETIKA

- Energetski zakon (Ur.l. RS, št. 27/07 - urad. preč. besedilo, 70/08, 22/10, 37/2011, 10/2012), - Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/2004), - Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz

distribucijskega omrežja (Ur.l. RS, št. 74/2005, 42/2011), - Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za dobavo in odjem toplote iz

distribucijskega omrežja (Ur.l. RS, št. 74/2005), - Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje

zemeljskega plina (Ur.l. RS, št. 87/2005,102/2005 popr.), - Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega

plina iz distribucijskega omrežja (Ur.l. RS, št. 87/2005, 102/2005 popr.), - Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za distribucijsko omrežje zemeljskega

plina(Ur.l. RS, št. 87/2005, 102/2005 popr.), - Uredba o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske

dejavnosti (Ur.l. RS, št. 21/2001, 31/2001, 66/2005), - Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur.l. RS, št. 114/2009,

57/2011). MEROSLOVJE

- Zakon o meroslovju (Ur.l. RS, št. 26/2005-uradno prečiščeno besedilo). VODA

- Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002, 57/2008), - Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih

služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 63/2009), - Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), - Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS, št. 35/06, 41/08, 28/2011), - Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe

odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 109/2007, 33/2008, 28/2011),

- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 104/2009, 14/2010),

- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11).

ODPADKI

- Uredba o odpadkih (Ur.l. RS, št. 103/2011), - Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur.l. RS, št. 61/2011), - Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih














http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_NACP45.html


http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_AKT_375.html


















http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_URED1037.html









http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200419&dhid=67749












(Uradni list RS, št. 70/2010). POGREBNA DEJAVNOST

- Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur.l. SRS, št. 34/1984, Ur.l. SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 2/2004).

PRODAJA

- Zakon o varstvu potrošnikov (Ur.l. RS, št. 98/2004-uradno prečiščeno besedilo, 126/2007, 86/2009, 78/2011),

- Zakon o kontroli cen (Ur.l. RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo), - Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev (Ur.l. RS, št. 67/2011) - Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega

ogrevanja za tarifne odjemalce (Ur.l. RS, št. 28/2011), - Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z

več posameznimi deli (Ur.l. RS, št. 07/2010), - Odredba o pošiljanju obvestil o spremembi cen (Ur.l. RS, št. 36/2011).

FINANCE

- Zakon o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 13/2011 - uradno prečiščeno besedilo, 18/2011, 78/2011),

- Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011),

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l. RS, št. 117/2006, 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011)

- Zakon o davku na promet nepremičnin (Ur.l. RS, št. 117/2006), - Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. RS, št. 11/2007-uradno prečiščeno

besedilo, 54/2011), - Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011 - uradno prečiščeno besedilo, 110/2011), - Zakon o dohodnini (Ur.l. RS, št. 13/2011 - uradno prečiščeno besedilo), - Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l.

RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010, 26/2011, 47/2011, 87/2011), - Zakon o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 47/04, 68/06, 81/06 - uradno prečiščeno

besedilo, 33/11). GRADITEV OBJEKTOV, STAVBNA ZEMLJIŠČA

- Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 102/2004-uradno prečiščeno besedilo, 126/2007, 108/2009, 20/2011),

- Zakon o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/2002 (8/2003 - popr.), 58/2003-ZZK-1, 33/2007-ZPNačrt, 108/2009, 80/2010),

- Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 43/2011), - Pravilnik o gradbiščih (Ur.l. RS, št. 55/2008, 54/2009-popr.), - Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 55/2008).

GEODETSKA DEJAVNOST

- Zakon o geodetski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 8/00, 45/08, 77/2010), - Zakon o temeljni geodetski izmeri (Ur. l. SRS, št. 16/74, 42/86, 66/1993), - Pravilnik o geodetskem načrtu (Ur. l. RS, št. 40/04, 33/2007), - Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Ur. l. RS, št.

9/04, 33/2007). JAVNA NAROČILA IN JZP

- Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur.l. RS, št. 72/2011 – uradno prečiščeno besedilo),








http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ODRE2018.html





































- Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11), - Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Ur.l. RS, št. 127/06), - Uredba o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev,

obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Ur.l. RS, št. 18/2007),

- Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur.l. RS, št. 58/2007),

- Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 66/2007, 19/2010),

- Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev in načinu njihovega zbiranja (Ur.l. RS, št. 8/2009).

CESTNI PROMET

- Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l. RS, št. 56/2008-uradno prečiščeno besedilo, 58/09, 39/2011),

- Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur.l. RS, št. 109/2010), - Zakon o prekrških (Ur.l. RS, št. 29/2011- uradno prečiščeno besedilo), - Pravilnik o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu (Ur.l. RS, št. 67/2007).

POGODBENA RAZMERJA

- Obligacijski zakonik (Ur.l. RS, št. 97/2007- uradno prečiščeno besedilo). STVARNOPRAVNA RAZMERJA

- Stvarnopravni zakonik /(Ur.l. RS, št. 87/2002), - Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 58/2003, 45/08, 28/09, 25/2011), - Pravilnik o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 30/11 in 55/11).

IZVRŠBA

- Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 93/2007, 28/2009, 26/2011),

- Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Ur.l. RS, št. 121/2007, 35/2011),

- Zakon o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 37/2008, 86/2009, 97/2010). STANOVANJA

- Stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 69/2003, 18/2004, 57/2008, 87/2011). RAČUNSKO SODIŠČE

- Zakon o računskem sodišču (Ur.l. RS, št. 11/2001, 20/2006). UPRAVNI POSTOPEK

- Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 126/2007, 65/2008, 8/2010).

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo), - Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno

besedilo, 117/2006). PREPREČEVANJE KORUPCIJE

- Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur.l. RS, št. 69/2011 - uradno prečiščeno










































besedilo). NOTRANJE POSLOVANJE

- Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Velenje (Ur.l. RS, št. 68/07),

- Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Šoštanj (Ur l. RS, št. 119/07),

- Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj (Ur. l. RS, št. 35/08),

- Akt o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na geografskem območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj (Ur.l. RS, št. 52/2010),

- Licenca za opravljanje energetske dejavnosti – dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina z dne 24.01.2008,

- Licenca za opravljanje energetske dejavnosti – dobava zemeljskega plina odjemalcem, ki niso upravičeni odjemalci z dne 24.01.2008,

- Licenca za opravljanje energetske dejavnosti – distribucija toplote za daljinsko ogrevanje z dne 24.01.2008,

- Licenca za opravljanje energetske dejavnosti – dobava, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z zemeljskim plinom z dne 30.01.2008.

DRUGE ZAKONSKE PODLAGE ZA IZVEDBO PROGRAMOV VODOOSKRBE TER SISTEMOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE:

- Krovna vodna direktiva Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES (+direktive, ki so združene v njen okvir),

- Direktiva Sveta ES 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode, - Drinking water directive, - Nacionalni program varstva okolja, - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, - Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe

odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, - Operativni program oskrbe s pitno vodo, - Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, - Regionalni razvojni program Savinjske regije, - Območni razvojni program Savinjsko-Šaleške regije, - Lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje MO

Velenje, - Lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine

Šoštanj, - Lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine

Šmartno ob Paki.




Priloga 2: PREDPISI LOKALNIH SKUPNOSTI

PREDPISI MESTNE OBČINE VELENJE:

- Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, izvajanje komunalnih dejavnosti, p.o. (Uradni Vestnik MOV, št. 16/96, 24/07, 01/08, 07/11 in 07a/11),

- Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 18/2008) ,

- Odlok o ustanovitvi skupnega organa Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje d.o.o. (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 4/07, 27/10, 28/10),

- Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode v Mestni občini Velenje (Uradni Vestnik MOV, št. 8/09),

- Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema v Mestni občini Velenje (Uradni Vestnik MOV, št. 12/09),

- Odlok o javnozasebnem partnerstvu na področju ravnanja z odpadki (Uradni vestnik MOV, št. 11/08, 21/09),

- Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni Vestnik MOV, št. 6/01), - Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Mestne občine Velenje (Uradni Vestnik MOV, št.

6/01), - Odlok o pokopališkem redu (Uradni Vestnik MOV, št. 3/00), - Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in

distribuciji toplote v Mestni občini Velenje (Uradni Vestnik MOV, št. 15/07), - Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja za geografsko območje

Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 41/08), - Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja toplotne energije v Mestni

občini Velenje in Občini Šoštanj (Uradni list RS, št. 41/08), - Splošni pogoji za dobavo in odjem hladu iz distribucijskega omrežja toplotne energije za

geografsko območje Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 08/08), - Tarifni sistem za dobavo in odjem hladu iz distribucijskega omrežja toplotne energije v Mestni

občini Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 08/08), - Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko

območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj (Ur.l. RS, št. 68/2009). PREDPISI OBČINE ŠOŠTANJ:

- Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, izvajanje komunalne dejavnosti, p.o. (Uradni list Občine Šoštanj 11/2007, 11/07 in 03/11 ),

- Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 3/01), - Odlok o ustanovitvi skupnega organa Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje d.o.o.

(Uradni list Občine Šoštanj, št. 15/10), - Odlok o javnozasebnem partnerstvu na področju ravnanja z odpadki (Uradni list Občine

Šoštanj, št. 12/08), - Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list Občine Šoštanj, št. 8/01), - Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju občine

Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 8/07), - Odlok o pokopališkem redu (Uradni list Občine Šoštanj, št. 8/01), - Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in

distribuciji toplote v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 10/07), - Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja za geografsko območje

Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 41/08), - Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja toplotne energije v Mestni

občini Velenje in Občini Šoštanj (Uradni list RS, št. 41/08), - Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko

območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj (Ur.l. RS, št. 68/2009).




PREDPISI OBČINE ŠMARTNO OB PAKI:

- Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, izvajanje komunalnih dejavnosti, p.o. (Uradni Vestnik MOV, št. 16/96, 24/07, 01/08, 07/11 in 07a/11),

- Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Šmartno ob Paki (Uradni Vestnik MOV, št. 10/98, 12/07),

- Odlok o ustanovitvi skupnega organa Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje d.o.o. (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 4/07, 27/10, 28/10),

- Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmartno ob Paki (Uradni Vestnik MOV, št. 03/05),

- Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Šmartno ob Paki (Uradni Vestnik MOV, št. 4/07),

- Odlok o javnozasebnem partnerstvu na področju ravnanja z odpadki (Uradni vestnik MOV, št. 12/08, 21/09).


Priloga 3: Program dela kandidata za direktorja KPV

PROGRAM DELA

kandidata za

DIREKTORJA

KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE d.o.o.

za obdobje od 15. 01. 2009 do 15. 01. 2013 Velenje, sep. 2008 Marijan Jedovnicki, univ. dipl. inž. kem.


1. UVOD Predloženi program je sestavljen iz najpomembnejših področij, ki tvorijo ogrodje poslovanja podjetja. Program vsebuje naslednja področja: 1. Uvod 2. Izhodišča in shematski prikaz programa 3. Glavni cilji dejavnosti 4. Planiranje 5. Organiziranost podjetja 6. Informiranje 7. Sodelovanje s sindikatom 8. Zaključek Poglavji 1 in 2 dajeta zelo strnjen prikaz vseh potrebnih prvin poslovanja. Poglavje 3 definira glavne cilje podjetja in jih do določene stopnje razčleni. Za program, ki ga predlagam komisiji so izdelani in večinoma že potrjeni strateški dokumenti in drugi izvedbeni dokumenti. Omenjeni dokumenti so na voljo komisiji, v primeru, da se odloči, da jih pregleda. Poglavje 4 govori o načinu planiranja, vrstah poslovnih planov in načinu kako je zagotovljen vpliv lastnikov na poslovanje podjetja. Peto poglavje govori o organiziranosti, ki bo dala najboljše efekte pri izvajanju dejavnosti, racionalni rabi sredstev in zagotovila jasno linijo odgovornosti posameznika. Informiranje lastnikov, javnosti in zaposlenih je zajeto v 6 poglavju. V 7 poglavju je omenjen odnos s sindikati kot predstavniki delojemalcev. 8 poglavje so kratki zaključki.


2. IZHODIŠČA IN SHEMATSKI PRIKAZ PROGRAMA V obdobju od 2009 do 2013, bo Komunalno podjetje Velenje d.o.o., imelo naslednja izhodišča za poslovanje in izvajanje dejavnosti:

VVIISSOOKKOO KKAAKKOOVVOOSSTTNNAA,, RREEDDNNAA IINN ZZAANNEESSLLJJIIVVAA OOSSKKRRBBAA PPRREEBBIIVVAALLCCEEVV,, UUSSTTAANNOOVV IINN

IINNDDUUSSTTRRIIJJEE SS KKOOMMUUNNAALLNNIIMMII DDOOBBRRIINNAAMMII IINN SSTTOORRIITTVVAAMMII..

ZZAA NNAAJJMMAANNJJŠŠEE MMOOŽŽNNEE SSTTRROOŠŠKKEE NNAAJJVVIIŠŠJJII MMOOŽŽEENN SSTTAANNDDAARRDD KKOOMMUUNNAALLNNEE OOSSKKRRBBEE..

ZZAAGGOOTTAAVVLLJJAANNJJEE KKOONNTTIINNUUIITTEETTEE DDEEJJAAVVNNOOSSTTII ZZ RREEDDNNIIMM IINNVVEESSTTIIRRAANNJJEEMM VV OOBBNNOOVVEE

IINN PPOOSSOODDOOBBIITTVVEE OOBBSSTTOOJJEEČČEE IINNFFRRAASSTTRRUUKKTTUURREE IINN IIZZGGRRAADDNNJJOO NNOOVVEE..

VVIISSOOKKAA RRAAVVEENN SSTTRROOKKOOVVNNEEGGAA ZZNNAANNJJAA,, RRAACCIIOONNAALLNNAA IINN UUČČIINNKKOOVVIITTAA

OORRGGAANNIIZZIIRRAANNOOSSTT PPOODDJJEETTJJAA TTEERR SSKKRRBB ZZAA ZZAAPPOOSSLLEENNEE VV PPOODDJJEETTJJUU..

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE UPORABNIKOM, OKOLJU IN zaposlenim PRIJAZNO PODJETJE. Predloženi program dela je dokument, ki predstavlja osnovo za vodenje in razvoj podjetja. Pri sestavljanju programa sem ob svojih predstavah o vodenju in razvoju podjetja upošteval zahteve veljavne zakonodaje, razvojne dokumente s področja GJS v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Občini Šmartno ob Paki, napotke in zahteve skupščine podjetja in nadzornega sveta ter rezultate in ugotovitve iz dolgoročnih razvojnih strategij dejavnosti ter nacionalnih in lokalnih programov. Program je podan v kratki obliki, ker želim razpisni komisiji in skupščini ponuditi pregleden in konkreten dokument. Osnovna shema vodenja podjetja :

ANALIZA

UVAJANJE, IZVAJANJE

DEJAVNOSTI

KONTROLA NAČRTOVANJEPRILAGAJANJE

ORGANIZACIJE

V primeru, da bom izbran za direktorja, bom razpisni komisiji, skupščini podjetja in sodelavcem hvaležen za sugestije in predloge, ki bodo dopolnile ta program.


2.1. SHEMATSKI PRIKAZ PROGRAMA

1. POSLANSTVO PODJETJA

2. VIZIJA PODJETJA

3. GLAVNI CILJI

4.

STRATEGIJA

5. ČLENITEV CILJEV NA PODCILJE IN

PROJEKTE

6. PLANIRANJE, DOLGOROČNI, SRENJEROČNI IN LETNI PLANI

7, ORGANIZIRANOST PRILAGODITI CILJEM IN PLANSKIM DOKUMENTOM PODJETJA

8. IZVAJANJE DEJAVNOSTI KOMUNALNE OSKRBE, KOREKCIJA PLANOV

9. KONTROLA

IZVAJANJA

Dosegali bomo visok standard oskrbe in visoko stopnjo kakovosti storitev po standardih razvitih držav za najnižjo možno ceno komunalnih dobrin in storitev. Zagotovili bomo trajno, zanesljivo in redno oskrbo naših uporabnikov. Zagotovili bomo naložbe v obnovo in posodobitev obstoječe infrastrukture, naložbe v novo infrastrukturo in s tem pogoje za kontinuiteto dejavnosti. Zagotovili bomo ukrepe za varstvo okolja skladno z zakonodajo, specifič nimi potrebami lokalnega okolja, standardi, možnostmi znanosti, tehnologije in tehnike. Posebna skrb bo posvečena visokemu nivoju osnovnih in specifičnih znanj pri vseh posebnih strokah. Zagotavljali bomo pozitivno vzdušje in dobre delovne pogoje vsem zaposlenim. Posamezniki bodo pridobili, licence in pooblastila za izvajanje posameznih strokovnih opravil in dejavnosti. Postali bomo strokovno jedro in nudili visoko strokovne storitve drugim podjetjem. Lastnikom in uporabnikom bomo nudili redne, pregledne in sledljive informacije o izvajanju dejavnosti in poslovanju podjetja.

Oskrba PREBIVALCEV, INDUSTRIJE IN USTANOV s komunalnimi dobrinami (oskrba s toploto, hladom, plinom, pitno vodo) in storitvami (odvajanjem in čiščenjem odplak, odlaganjem odpadkov) v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj, Občini Šmartno ob Paki in delih sosednjih obč i

n

Zagotavljanje oskrbe prebivalcev. Racionalizacija poslovanja in stroškov ter enotna finančna politika na nivoju podjetja. Transparentno in sledljivo poslovanje z zagotovljenim vplivom lastnika podjetja. Zagotavljanje kontinuitete razvoja infrastrukture in podjetja.

Prilagajanje organizacije potrebam. Združevanje podobnih poslovnih funkcij Optimizacija zaposlenosti. Razvoj integralnega informacijskega sistema in posodabljanje poslovanja. Gospodarno ravnanje s finančnimi in

materialnimi sredstvi. Usklajevanje porabe finančnih sredstev s prilivom. Gospodarno koriščenje materialnih in kadrovskih resursov. Analiza stanja komunalne infrastrukture, opreme podjetja, kadrov in ostalih virov za obdobje 2009 do 2020. Priprava strateških dokumentov obnov in posodobitev infrastrukture, izgradnje nove infrastrukture, razvoja materialnih in kadrovskih virov podjetja za obdobje 2009 do 2020. .

Oblikovanje podciljev, projektov ter določitev projektnih skupin za izvedbo projektov.

Priprava strategij in dolgoročnega plana podjetja za obdobje 2009 do 2020. Priprava poslovnega plana za 5 letno obdobje. Priprava letnih planov.

Stalna analiza in prilagajanje organiziranosti podjetja potrebam. Dopolnitev in/ali nova organiziranost na makro, mezzo in mikro nivoju. Predvidena organiziranost v dveh oblikah: - »Fiksna - linijska organiziranost«, za dejavnosti s stalnimi nalogami (distribucija, vzdrževanje, varnost pri delu, računovodstvo…). - »Projektna organiziranost«, za razvojne in investicijske naloge.

Poslovanje podjetja - izvedba distribucije komunalnih dobrin, finanč no-računovodske, prodajno-nabavne in ostalih poslovnih funkcij, izvedba razvojnih nalog, projektov obnov, posodobitev in izgradnje nove infra-strukture. Razvoj kadrovskih in materialnih virov podjetja.


3. 0. GLAVNI CILJI 3.0.1. Zagotavljanje oskrbe prebivalcev Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine

Šmartno ob Paki s komunalnimi dobrinami: - oskrba s pitno vodo, - oskrba s toplotno energijo, - oskrba s hladom, - oskrba s plinom, - odvajanje odplak, - čiščenje odplak, - odlaganje komunalnih odpadkov (do julija 2009), - upravljanje, urejanje, vzdrževanje pokopališč ter izvajanje pogrebne in pokopališke

dejavnosti. 3.0.2. Racionalizacija poslovanja in stroškov. Enotna finančna politika na nivoju podjetja. 3.0.3. Pregledno in sledljivo poslovanje z zagotovljenim vplivom lastnika podjetja. Izvajanje

dejavnosti in poslovanja skladno z ISO, HACCP in drugimi sprejetimi standardi v podjetju.

3.0.4. Zagotavljanje kontinuitete in razvoja komunalne infrastrukture ter podjetja: - Izvajanje projektov obnove, posodobitve in izgradnje novih kapacitet skladno s

potrjenimi strategijami, dolgoročnimi, srednjeročnimi in letnimi plani podjetja; - Izvajanje organizacijskih in razvojnih projektov na kadrovskem in ostalih poslovnih

segmentih skladno s strategijami, dolgoročnim, srednjeročnimi in letnimi plani podjetja;

- Urejanje pravno formalnih temeljev za poslovanje podjetja. Priprava manjkajočih in posodobitev obstoječih aktov oziroma usklajevanje le-teh z novo zakonodajo. Priprava in usklajevanje organizacijskih predpisov, navodil in ostale potrebne delovne dokumentacije s potrebami in novo zakonodajo;

- Razvoj ISO in drugih standardov, ter osvajanje Sistema DOBRE prakse. ČLENITEV CILJEV NA OPERATIVNE CILJE IN PROJEKTE – PRIPRAVA ELEMENTOV DOLGOROČNEGA PLANA JKP V nadaljevanju povzemam glavne operativne cilje po razvojnih usmeritvah iz gradiva Strateški cilji in usmeritve za delo podjetja, 14. redne Programske konference Skupščine Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., ki je bila dne 08. 01. 2001, Strateške konference od 12. 09. 2007, na kateri so bili prisotni člani Skupščine KPV, Nadzornega sveta KPV in nekateri člani občinskih svetov občin lastnic KPV, dolgoročnih razvojnih strategij dejavnosti za obdobje od leta 2007 do 2020, Strategije razvoja energetike na področju občin lastnic in regije SAŠA, Nacionalnega in lokalnih programov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, Programa vodooskrbe in Strategije razvoja PP dejavnosti. Operativni cilji (projekti) so prvine dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planov. Osnutke planov bodo pripravile projektne skupine in strokovne službe podjetja. Dokončno oblikovanje planov bo potekalo v soglasju in po sugestijah lastnikov, upoštevane bodo potrebe lokalnih skupnosti in zagotovljen vpliv lastnikov na izvajanje osnovnih dejavnosti, na tekoče poslovanje, razvoj komunalne infrastrukture ter razvoj KP Velenje. Pri definiranju operativnih ciljev in planiranju bo doseženo soglasje z lastniki o naslednjih kategorijah: - prioritetnih projektih - časovni dinamiki izvajanja - načinih financiranja.


3.0.1. ZAGOTAVLJANJE OSKRBE PREBIVALCEV MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE

ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI S KOMUNALNIMI DOBRINAMI OSKRBA S TOPLOTO, HLADOM IN PLINOM CILJI IN AKTIVNOSTI PRI TEKOČEM IZVAJANJU DEJAVNOSTI OSKRBE PREBIVALSTVA IN INDUSTRIJE S TOPLOTO, HLADOM IN PLINOM - Zagotavljanje redne, varne in zanesljive oskrbe s toplotno energijo, toplo sanitarno vodo in

plinom; - Kakovostno investicijsko vzdrževanje naprav in omrežja; - Kontrola kakovosti in zagotavljanje dobave kakovostne toplotne energije ter tople sanitarne

vode (temperaturni nivo in količina) za vse odjemalce; - Obratovanje z drsnim temperaturnim programom, zmanjšanje transportnih izgub toplotne

energije (zagotavljanje dobave topl. energije na čim nižjem temperaturnem nivoju) s ciljem zmanjševanja stroškov;

- Zmanjševanje transportnih izgub pri transportu in distribuciji toplotne energije za 1,5 do 2 % v 4 letnem obdobju.

- Zagotavljanje visoke ravni funkcionalnosti vseh delov infrastrukture za distribucijo toplote, hladu in plina s kakovostnim rednim vzdrževanjem naprav in omrežja;

- Obnavljanje in posodabljanje objektov in naprav infrastrukture daljinskega ogrevanja ter plinovoda;

- Izgradnja novih plinovodov v naseljih, kjer ni racionalna uvedba daljinskega ogrevanja, je pa racionalna oskrba s plinom.

- Stalna skrb za optimizacijo vseh stroškov. OSKRBA S PITNO VODO CILJI IN AKTIVNOSTI PRI TEKOČEM IZVAJANJU DEJAVNOSTI OSKRBE PREBIVALSTVA IN INDUSTRIJE S PITNO VODO - Zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s kakovostno zdravo pitno vodo vseh prebivalcev

Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki; - Zagotavljanje visoke ravni funkcionalnosti vseh delov vodooskrbnega sistema s kakovostnim

rednim in investicijskim vzdrževanjem vodovarstvenih pasov, zajetij, naprav za pripravo vode, vodovodnega transportnega in distribucijskega omrežja;

- Zagotovljanje obratovanja in vzdrževanja z minimalnimi stroški dela, materialov in storitev; - Racionalizacije tehnoloških postopkov in opreme s ciljem zmanjševanja stroškov; - Kontrola in zagotovljanje kakovosti pitne vode skladno s sistemom HACCP in ISO standardi. - Doseganje takšne distribuirane kakovosti pitne vode, da bomo med podjetji z najmanj

neskladnih vzorcev v RS (3 do 4 % neskladnih vzorcev letno). - Povezovanje lokalnih vodovodov na centralni vodooskrbni sistem. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPLAK CILJI PRI TEKOČEM IZVAJANJU DEJAVNOSTI ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPLAK - Odvajanje in čiščenje odplak na sistemu kanalizacije in čistilnih naprav; - Redno in investicijsko vzdrževanje omrežja in obstoječih čistilnih naprav; - Prevzem blata iz lokalnih čistilnih naprav in dokončna obdelava na centralni čistilni napravi; - Prevzem odplak iz neprepustnih greznic in čiščenje na centralni čistilni napravi, - Stalna optimizacija stroškov pri izvajanju dejavnosti.


ODLAGANJE ODPADKOV CILJI PRI TEKOČEM IZVAJANJU DEJAVNOSTI ODLAGANJA ODPADKOV - Zagotoviti nemoteno obratovanje in vzdrževanje obstoječega komunalnega odlagališča

skladno s pravilnikom o odlaganju odpadkov in ostalo zakonodajo do zapiranja odlagališča (julij 2009);

- Zagotoviti obveznosti po pogodbah o odškodnini za zmanjšano kakovost bivalnega okolja; - Zagotoviti izvajanje monitoringa in obveščanje javnosti; - Zmanjšati moteče vplive na okolje s tehnično tehnološkimi ukrepi; - Po zaprtju odlagališča izvajati monitoring in potreben obseg investicijskega in rednega

vzdrževanja. POKOPALIŠKA DEJAVNOST CILJI IN AKTIVNOSTI PRI TEKOČEM IZVAJANJU UPRAVLJANJA, UREJANJA, IN VZDRŽEVANJA POKOPALIŠČ - Izvajanje pogrebnih in pokopaliških storitev; - Upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč Podkraj in Škale, - Optimizacija stroškov izvajanja dejavnosti. 3.0.2. RACIONALIZACIJA POSLOVANJA IN STROŠKOV, ENOTNA FINANČNA POLITIKA NA

NIVOJU PODJETJA Pri vseh dejavnostih se bo izvajalo kontinuirano zasledovanje in optimizacija porabe materialov in stroškov dela pri obratovanju in vzdrževanju. Prav tako se bo izvajala optimizacija zaposlenosti, ter nabava storitev in materialov pod konkurenčnimi pogoji. Nadaljevalo se bo intenziviranje notranjega trga storitev in zmanjšanje stroška tujih storitev kjer je to mogoče in racionalno. Posebna skrb bo posvečena planiranju in izvajanju rednih letnih remontov naprav v obsegu, ki zagotavlja minimalno redno vzdrževanje in zanesljivo obratovanje za minimalne možne stroške. DISTRIBUCIJI TOPLOTNE ENERGIJE, HLADU IN ZEMELJSKEGA PLINA - Izvajanje obratovanja na tehnično in ekonomsko racionalen način s kontinuiranim

zasledovanjem porabe električne energije, izgub vode z obratovanjem pri najnižjih možnih temperaturah na način, ki bo prispeval zmanjšanju toplotnih izgub (do 2%), ne bo pa zmanjševal kakovost oskrbe;

OSKRBA S PITNO VODO

- Koriščenje vodnih virov, ki omogočajo težnostno oskrbo uporabnikov, kadarkoli je to mogoče, kar pomeni prihranek na el. energiji.

- Kontrola in zmanjševanje izgub pitne vode na transportnem in distribucijskem omrežju s stalno

analizo izgub, odkrivanjem in odpravo netesnosti. ČIŠČENJE ODPADNE VODE Nadaljevali bomo z izkoriščanjem bioplina iz odvečnega biološkega blata in drugih razpoložljivih bio-substratov dosegljivih v podjetju in izven podjetja (proizvodnja toplotne in električne energije). Stalni nadzor in optimizacija porabe potrošnih materialov v procesu čiščenja. ENOTNA FINANČNA POLITIKA Enotna finančna politika se bo izvajala na nivoju podjetja. Operativno izvedbo z najožjim sodelovanjem direktorja vodi vodja službe Finance in računovodstvo oddelek financ. Računovodsko


evidentiranje stroškov in prihodkov se bo izvajalo na stroškovnih mestih, ki se združujejo v poslovno-izidno mesto, kar predstavlja posamezno dejavnost. Vsaka dejavnost ima svojo podbilanco s katero dokazujemo, da so stroški pokriti s prihodki na nivoju dejavnosti, tj. vsaka dejavnost je skladno z računovodskimi standardi in ostalo zakonodajo ekonomska celota. Z drugimi besedami, prihodek dejavnosti mora kriti stroške le te, ni prelivanja sredstev med dejavnostmi. Strokovne službe se financirajo iz dejavnosti po ključih, ki so sorazmerni obsegu opravljenih storitev za posamezno dejavnost. Izjema sta strokovni službi SII in KBT ki se financirata iz prihodka na notranjem trgu in prihodka iz storitev za zunanje naročnike. Ta cilj vsebuje tri osnovne podcilje: - zagotavljanje zadostnega obsega prihodkov pri vseh dejavnostih za pokrivanje vseh stroškov

poslovanja z doseganjem potrebnih stroškovnih cen komunalnih dobrin in storitev in prodajo nekaterih drugih storitev na trgu,

- usklajevanje porabe finančnih sredstev z prilivi, - zagotavljanje zadostnega obsega finančnih sredstev za izvajanje naložb v obnove in

posodobitve objektov in naprav obstoječe infrastrukture, izgradnjo nove infrastrukture ter obnove in posodobitve sredstev podjetja.

Najpomembnejši vir prihodka so cene. Podjetje je zelo aktivno pri izvedbi projekta METODOLOGIJA ZA OBLIKOVANJE CEN KOMUNALNIH DOBRIN IN STORITEV, ki ga vodi Zbornica komunalnega gospodarstva RS (pri GZS), ob sodelovanju ministerstev, MOP, MGD, MF in UMAR . Na ta način želimo doseči, da se cene komunalnih dobrin in storitev kontinuirano prilagajajo razmeram na trgu, predvsem pa, da dosežemo vsaj stroškovno ceno, ki sedaj pri večini komunalnih podjetij ni dosežena. Z ozirom na stanje projekta pričakujemo, da bi metodologija bila uzakonjena v drugi polovici leta 2009. Pomemben del pri zmanjševanju potreb po finančnih sredstvih ima program varčevanja pri vseh vrstah stroškov (racionalno obratovanje, zmanjšanje izgub toplotne energije, manjše porabe električne energije, porabe materialov za vzdrževanje in obratovanje, izkoriščanje plinov…). Usklajevanje porabe s prilivi se bo izvajalo skladno z letnim poslovnim planom in likvidnostnim planom podjetja. Predvsem je potrebno usklajevanje stroškov naložb. Tako bodo stroški financiranja minimalizirani. Pomemben segment pri zagotavljanju finančnih sredstev je tudi pravočasna izterjava terjatev od neplačnikov. Skupna finančna politika na nivoju podjetja omogoča nižje stroške financiranja, in pravočasno izvedbo vseh aktivnosti potrebnih za normalno izvajanje posamezne dejavnosti. 3.0.3. TRANSPARENTNO POSLOVANJE Z ZAGOTOVLJENIM VPLIVOM LASTNIKA PODJETJA. Razvoj in prilagajanje projekta »Integralni informacijski sistem«, zakonskim potrebam in potrebam poslovanja. Projekt omogoča vse potrebne obdelave poslovnih podatkov potrebne za pravočasne in kakovostne poslovne odločitve. Zasledovanje stroškov se bo izvajalo na osnovnem nivoju STROŠKOVNO MESTO (STM). Osnovni analitični nivo STM se združujejo v nivo Poslovno izidnih mest (PIM) in dalje do nivoja podjetja. Delitev poslovno izidnih mest na večje število STM omogoča boljši pregled in lažje obvladovanje stroškov ter definira odgovorne osebe. Organizacijsko je in bo za vsako STM določena oseba, ki bo odgovorna za porabo sredstev in prihodek na stroškovnem mestu. Za kvalitetno in učinkovito delovanje sistema STM je potrebno natančno in kvalitetno planiranje stroškov in prihodkov ter informacijska podpora.


Oblikovana bodo standardna poslovna poročila, katera bodo sestavni del računovodskih programov, to pomeni, da bodo večinoma izdelana avtomatsko brez dodatnega oblikovanja. Za nestandardna občasna poročila in analize Integralni informacijski sistem že nudi in bo nudil, zelo dobro podporo. Dokončan Integrirani informacijski sistem bo omogočal pravočasne in kakovostne poslovne odločitve, kakovostno, pregledno in pravočasno informacijo za vodstvo podjetja nadzorni svet, skupščino in občinske svete. Integralni informacijski sistem omogoča tudi sledljivost podatkov in postopkov ter s tem lažjo kontrolo poslovanja podjetja. V prihodnjem obdobju bodo dokončani poročilni sistem, podpora planiranju in vodenju projektov. Ostali deli sistema so dokončani in v redni uporabi. Vpliv lastnikov na poslovanje bo zagotovljen s sodelovanjem pri pripravi in sprejemu poslovnih planov, pravočasnim informiranjem lastnikov o poslovanju ter izvajanjem sklepov nadzornega sveta, skupščine in občinskih svetov občin lastnic podjetja. 3.0.4. ZAGOTAVLJANJE KONTINUITETE IN RAZVOJA PODJETJA. IZVAJANJE PROJEKTOV OBNOVE, POSODOBITVE IN PROJEKTOV IZGRADNJE NOVE INFRASTRUKTURE Razvojne naloge za zagotavljanje kontinuitete infrastrukture in podjetja se bodo izvajale večinoma na nivoju podjetja. Med skupne projekte sodi projekt daljinskega odčitavanja merilnikov porabe toplote, pitne in tople sanitarne vode. Projekt bo začet v tem obdobju. Za dokončanje projekta bo potrebno cca 8 let, odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Projekt vzdrževanja – pripravljena bo študija združitve vzdrževanja na nivoju KPV. Če študija pokaže možnost racionalizacije stroškov vzdrževanja se bo pristopilo oblikovanju PIM vzdrževanje. PROJEKTI OBNOV IN POSODOBITEV NA PODROČJU DALJINSKEGA OGREVANJA, KI BODO IZVEDENI V OBDOBJU 2009 - 2013 - V prihodnjem obdobju bo večina naložb usmerjena na obnove primarnega in sekundarnega

omrežja in objektov. Izvajala se bo obnova cevovodov in predvsem rekonstrukcija izolacije s ciljem zmanjšanja trasportnih izgub toplotne energije.

- Prav tako bo potekala rekonstrukcija in posodobitev toplotnih predajnih postaj (predvidena je rekonstrukcija večjega števila toplotnih podpostaj skladno s strategijo).

- S srednjeročnimi in letnimi plani se bomo prilagajali investicijam, ki jih izvajajo občine (rekostrukcije cest…).

- Začeli bomo projekt daljinskega odčitavanja merilnikov porabe toplote, pitne in tople sanitarne vode.

- Izvedlo se bo hladnovodno omrežje za dobavo hladu do javnih stavb v centru Velenja. - Dokončan bo projekt rekonstrukcija izolacij na magistralnem cevovodu TE Šoštanj – Velenje

in TE Šoštanj – Šoštanj Pohrasnik (v preteklem obdobju je izvedeno cca 90%); - Nadaljeval se bo projekt dograditve sistema daljinskega vodenja in nadzora nad dislociranimi

napravami (izveden je večji del – ostane še povezava manjšega dela TPP in jaškov na center vodenja);

Omenjeni so samo najpomembnejši projekti iz dolgoročne strategije. Izvedli bomo več projektov skladno z noveliranimi strategijami obnov in posodobitev RAZVOJNI PROJEKTI NA PODROČJU OSKRBE S PLINOM

- Širitev omrežja v naselja kjer bo to tehnično tehnološko in ekonomsko opravičeno. - Izgradnja kogeneracije (proizvodnja toplote in el. energije iz z. plina) na področju Koroške 3a.


PROJEKTI OBNOV IN POSODOBITEV VODOVODNEGA OMREŽJA KI BODO IZVEDENI V OBDOBJU 2009 – 2013 - Izvedeni bodo projekti iz programa Vodooskrbe, ki je prijavljen na nepovratna sredstva EU.

Med večje projekte sodijo; - Obnova druge faze magistralnega vodovoda Huda luknja – Velenje; - Rekonstrukcija ČN Grmov vrh, izgradnja ČN Dolič, Mazej, Čujež, - obnova mag. Vodovoda Ljubija, - Izgradnja povezovalnega vodovoda za Šmartno ob Paki, - Povezovalni vodovod Cirkovce, in še drugi objekti po programu. Razen tega predvidevamo še naslednje projekte: - Obnova primarnih in sekundarnih razvodov, objektov in naprav ter priključkov na območjih

Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki skladno s programom in posl. plani;

- Dokončna ureditev vodovarstvenih pasov za zaščito vodnih virov; - Konzervirati oziroma opustiti manjše neracionalne vodne vire; PROJEKTI PREVZEMA LOKALNIH VODOVODOV IN IZGRADNJA NOVIH VODOVODOV NA OBMOČJIH KJER VODOVODA ŠE NI OZIROMA OSKRBA IZ LOKALNEGA VODOVODA NI VARNA V OBDOBJU 2009 - 2014 - Prevzem lokalnih vodovodov v upravljanje; - Projekt izgradnja vodovoda Vinska Gora, III. in IV. faza; - Projekt dopolnitve informacijskega sistema vodooskrbe treh občin. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPLAK PROJEKTI OBNOV IN POSODOBITEV OBSTOJEČEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA IN ČISTILNIH NAPRAV - Projekt izgradnje II. faze Centralne čistilne naprave Šaleške doline v Šoštanju (ISPA) je

dokončan; - Projekt obnove in posodobitve obstoječega kanalizacijskega omrežja na področju MO Velenje,

Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, skladno z dolgoročno strategijo obnov in posodobitev, lokalnim programom odvajanja in čiščenja ter vlogo za nepovratna sredstva iz kohezijskega sklada EU.

- Dokončanje programa zaščite Škalskega, Velenjskega, Družmirskega jezera in reke Pake z izgradnjo in priključitvijo lokalnih kanalizacij v naseljih, ki ležijo v pojezerju šaleških jezer na CČN Šaleške doline.

- Izgradnja lokalnih kanalizacij, malih in individualni čistilnih naprav v drugih manjših naseljih vseh treh občin lastnic;

- Izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja na območju naselja Šmartno ob Paki ODLAGANJE ODPADKOV RAZVOJNI CILJI - Sodelovanje pri projektu ločeno zbiranje odpadkov in reciklaža uporabnih odpadkov, plastika,

papir, steklo, kovine, projektu Kompostarna; - Projekt zapiranja odlagališča - začetek zapiranja odlagališča (leto 2008). POKOPALIŠČI RAZVOJNI CILJI IN PROJEKTI PRI POKOPALIŠČIH - Na pokopališču Podkraj slediti potrebam po grobnih mestih s pripravo projektne

dokumentacije, izvedbo upravnih postopkov in izgradnjo novih grobnih mest ter infrastrukture (širitev se predvideva po letu 2009);


- Urediti del pokopališča za raztros pepela; Dokončati projekt obnove kanalizacije in drenaž na pokopališču Podkraj;

- Dokončati projekt obnove podpornih zidov na zgornjem delu pokopališča. IZVAJANJE ORGANIZACIJSKIH IN RAZVOJNIH PROJEKTOV NA KADROVSKEM IN OSTALIH POSLOVNIH SEGMENTIH V SKLADU Z DOLGOROČNIM IN SREDNJEROČNIMI TER LETNIMI PLANI PODJETJA. STRATEGIJA ALI KAKO REALIZIRATI CILJE ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE - Združevati sorodne poslovne funkcije in tehnično-tehnološko sorodna področja na nivoju

podjetja, izogniti se razdrobljenosti in podvajanju poslovnih funkcij ter tehnično tehnološko sorodnih področij;

- Opravljati analizo stroškov posameznih poslovnih funkcij v podjetju in stroškov enakih poslovnih funkcij na trgu dela in storitev; neekonomične funkcije izločiti iz podjetja;

- Uporaba projektne organizacije za razvojne naloge, izvedbo projektov in izdelavo zahtevnejših dokumentov;

- Plasma znanja in sodelovanje z drugimi podjetji; - Razvoj ISO, HACCP in drugih ustreznih standardov; POSLOVNA IN TEHNIČNA INFORMATIKA - Razvijati in dopolnjevati integrirani informacijski sistem poslovne informatike, ki že zdaj

zagotavlja preglednost poslovanja, možnost hitrega ugotavljanja finančnega stanja terjatve/obveznosti, ....;

- Posodabljanje poslovanja z rednim obnavljanjem in posodabljanjem strojne in programske opreme;

- Vzdrževati, dograjevati in posodabljati programsko in strojno opremo tehnične baze podatkov (kataster in tehnična baza atributov);

- Dograditi in posodobiti sisteme daljinskega vodenja ter nadzora dislociranih objektov in naprav komunalne infrastrukture;

PLANIRANJE, USKLAJEVANJE IN KONTROLA PORABE MATERIALNIH IN FINANČNIH SREDSTEV - Natančno planiranje ter usklajevanje finančnih in materialnih tokov v osnovnih dejavnostih

distribucije komunalnih dobrin in storitev, rednega vzdrževanja ter izvedbe projektov obnov, posodobitev in projektov izgradnje novih kapacitet;

INVENTIVNA DEJAVNOST - Spodbujati in stimulirati inventivno dejavnost, negovati inovativno vzdušje v podjetju; KADRI, ZNANJE IN STIMULACIJA - Vzdrževanje in izboljševanje kadrovske strukture; - Izobraževanje kadrov - šolanje zaključijo kadri s katerimi so sklenjene pogodbe. Novih pogodb

za izobraževanje ob delu ne predvidevamo. - Dvig ravni funkcionalnih znanj s strokovnimi in energetskimi izpiti, učenjem jezikov, varstvom

pri delu in požarnim varstvom, obvladovanjem računalniških aplikacij; - Pridobitev licenc in pooblastil za posameznike in dejavnosti; - Stimulacija za dobre delovne rezultate; - Načrtovati oblikovanje plačilnega sistema z večjim deležem stimulacije, določene na podlagi

več merljivih parametrov za ugotavljanje uspešnosti podjetja, poslovne enote, STM in osebne uspešnosti;


- Ustvarjati dobro delovno klimo in dobre medsebojne odnose, popularizirati postavke poslanstva, vizije in vrednot podjetja.

- Pripraviti in uveljaviti kodeks obnašanja v podjetju. - Optimiranje zaposlenosti.

Ureditev pravno formalnih temeljev za poslovanje podjetja; priprava manjkajočih in posodobitev obstoječih aktov oziroma usklajevanje le - teh z novo zakonodajo, (sodelovanje pri izvedbi postopkov sprejema) odlokov, pravilnikov, organizacijskih predpisov, poslovnikov in ostale potrebne delovne dokumentacije; Urejanje lastnine ter prevzem infrastrukturnih objektov in naprav pri vseh dejavnostih, skladno s pogodbo o prenosu infrastrukturnih objektov in naprav v uporabo in upravljanje KPV.

4.0. PLANIRANJE DEJAVNOSTI Za uspešno izvajanje dejavnosti distribucije, rednega vzdrževanja, razvojnih dejavnosti, zagotavljanja kadrovskih kapacitet in smoterne porabe finančnih sredstev, je odločilnega pomena planiranje. Plane je treba oblikovati v treh nivojih, in sicer: - letni plan - srednjeročni plan - 5 letna obdobja - dolgoročni plan za 15 letno obdobje. Letni in srednjeročni plan sta operativna dokumenta za izvajanje nalog distribucije, rednega vzdrževanja in realizacijo obnov, posodobitev in izgradnje novih kapacitet. Srednjeročni plani so predvsem naravnani in pomembni za operativno načrtovanje fizične priprave in izvedbe investicij, planiranje in zagotavljanje investicijskih sredstev ter izvedbe investicijskih postopkov. Dolgoročni plan je dokument razvojno strateške narave in ima funkcijo načrtovanja razvoja in s tem zagotavlja kontinuiteto komunalne oskrbe treh občin. KP je s svojimi strokovnimi službami in projektnimi skupinami za posamezne projekte nosilec aktivnosti za pripravo sestavin planov, npr. analiz poslovanja, analiz dotrajanosti distribucijskih sistemov, analiz kadrovskega segmenta ... Lastnik sodeluje pri odločanju o obsegu planiranih dejavnosti, o dinamiki izvajanja posameznih dejavnosti, o načinih financiranja in z njimi oblikuje plane. Odločanje pri oblikovanju planov in kontrola izvajanja planov, lastniku zagotavlja vpliv na poslovanje in razvoj KP Velenje. 5.0. ORGANIZIRANOST KOMUNALNEGA PODJETJA Organiziranost podjetja bomo prilagajali ciljem in potrebam izvajanja dejavnosti iz letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov podjetja. Cilje in plane podjetja je možno realizirati v dveh osnovnih organizacijskih oblikah: - fiksna - linijska organiziranost - projektna organiziranost Za izvajanje dejavnosti distribucije, rednega vzdrževanja, poslovnih funkcij, računovodstva, kadrovske, komercialne in ostalih dejavnosti je primerna fiksna - linijska organiziranost s klasičnim delovnim časom in stalnimi delovnimi mesti. Pri kadrih bomo dosegli in vzdrževali takšno stopnjo izobrazbe in funkcionalnih znanj, da bodo razen svojega področja pokrivali še eno sorodno delovno področje. S tem in drugimi organizacijskimi ukrepi (delovna disciplina, tehnološka disciplina, stimulativno nagrajevanje..) bomo dosegli pravočasno realizacijo nalog, boljšo izrabo delovnega časa in višjo kakovost opravljenih nalog. Glede na stalne spremembe v pravnem in gospodarskem sistemu Evropske Unije predvidevamo, da bo potrebno stalno prilagajanje organizacije podjetja novim pogojem pravnega in gospodarskega reda. Za izvajanje razvojnih nalog, ki jih v grobo lahko razdelimo na: - analize stanja in idejne študije - izdelavo in pripravo investicijske in projektne dokumentacije - pridobivanje gradbenih dovoljenj


- razpise in oddajo del - vodenje in nadzor pri gradnji je primerna projektna organizacija. To pomeni, da bomo za izvedbo posamezne razvojne naloge ali projekta imenovali projektno skupino, ki bo nalogo realizirala. Projektne skupine morajo biti setavljene multidisciplinarno, in sicer tako, da lahko izvajajo vse aktivnosti, potrebne za izvedbo projekta, npr. tennične, komercialno finančne, pravne... Projektne skupine bodo sestavljene iz strokovnjakov matične firme KPV. V pomanjkanju lastnih kadrov bomo angažirali tudi zunajne sodelavce, katerih status bomo uredili z ustreznimi pogodbami. V projektne skupine bomo imenovali tudi strokovnjake KP iz poslovnih enot s tako imenovano fiksno organizacijo v okviru razpoložljivega časa in ustreznih znanj. Konkretno to pomeni, da bo posamezni strkovni sodelavec lahko angažiran na več nalogah ali projektih. S takšno organizacijo bomo dosegli kakovostno in pravočasno izvedbo zastavljenih nalog, boljšo izrabo delovnega časa in kadrovskih resursov. Projektna organizacija pri izvajanju razvojnih nalog, ki bodo skozi čas zahtevale različen obseg dela kadrov različnih strok, ne bo zahtevala povečanja redno zaposlenih. 6.0. INFORMIRANJE Informiranje lastnikov Skupščini in Nadzornemu svetu Komunalnega podjetja Velenje bomo redno najmanj vsake 3 mesece, predstavili podrobno pisno poročilo o tekočem poslovanju podjetja, naložbah iz sklada amortizacije in naložbah iz sklada RR, taks in dotacij. Njmanj enkrat letno bomo občinskim svetom predstavili poročilo o poslovanju podjetja. Poročila o porabi sredstev iz skladov RR in taks bomo posredovali najmanj vsake tri mesece. O večjih investicijah bomo pripravili posebna informativna poročila za Skupščino in Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje ter občinske svete in javnost. Informiranje javnosti Javnost bomo skozi sredstva javnega obveščanja, individualnih obvestil, spletnih strani in informatorja redno obvešćali o pomembnejših spremembah o pogojih oskrbe, prekinitvah oskrbe ter ostalih pomembnih dogodkih, npr. investicijah, spremembah na področju cen itd… Informiranje zaposlenih Najmanj enkrat letno bomo na zborih delavcev informirali zaposlene o gospodarskem položaju podjetja. Po potrebi bomo zaposlene informirali o posebno pomembnih dogodkih. Pomembnejše informacije bomo posredovali preko intraneta in informatorja ter potem oglasnih desk.


7.0. SODELOVANJE S SINDIKATOM Zagotovili bomo plače zaposlenim v skladu kolektivno pogodbo in veljavno zakonodajo. Redno, najmanj vsake tri mesece bomo pregledali sporna vprašanja in poiskali rešitve. Zagotovili bomo pogoje za nemoteno sindikalno delo poverjenikov in drugih funkcionarjev sindikata, skladno s pogodbo med sindikatom in podjetjem. 8.0. ZAKLJUČEK Izvedba predloženega programa po mojem prepričanju zagotavlja uspešno, transparentno in sledljivo poslovanje z zagotovljenim vplivom lastnikov. V preteklih mandatih so postavljeni temelji za uspešno in pregledno gospodarjenje predvsem na segmentu obvladovanja stroškov. Ta trditev le delno drži za osebne dohodke, ki so rasli skladno s kolektivno pogodbo in zakonom. Del dejavnosti ima prenizke cene, zato se investira premalo. Pričakujemo, da bomo v enem letu dobili novo metodologijo za določitev cen in bomo dosegli potrebne stroškovne cene, ki bodo zagotovile zadosti sredstev za izvajanje dejavnosti in potrebne naložbe. Obdobje do leta 2013, je po ocenah zadnje v katerem bo RS še lahko dobila znatna sredstva iz skladov EU. Zato bomo nadaljevali z začetimi aktivnostmi za pridobivanje teh sredstev. Konfliktov in spornih vprašanj na liniji zaposleni-vodstvo praktično ni, prav tako tudi ni večjih sporov na liniji podjetje-uporabniki. Podjetje kot celota in zaposleni posamezniki se ukvarjajo s svojim delom. V podjetju je mirno delovno vzdušje ter pripravljenost zaposlenih za dodatne napore. Program je nadaljevanje teh aktivnosti. Izvedba programa zagotavlja redno, kakovostno in zanesljivo oskrbo s komunalnimi dobrinami in storitvami, izvajanje obnov in posodobitev ter izgradnjo manjkajoče infrastrukture. Na področju vlaganj smo se uspeli uvrstiti v nacionalni program varstva okolja in iz tega naslova bomo pridobili znatna sredstva iz proračuna RS in Kohezijskega sklada EU. V preteklih štirih letih smo pridobili več kot 7 MIO EUR nepovratnih sredstev iz proračuna RS in EU. Z uvrstitvijo v nacionalni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter nacionalni program vodooskrbe smo postavili temelje za nadaljnje koriščenje taks in drugih sredstev iz proračuna RS in skladov EU. Glede na dosežene rezultate v prejšnjem mandatnem obdobju in predloženi program pričakujem, da mi boste s ponovnim imenovanjem za direktorja Komunalnega podjetja Velenje, dali priložnost, da nadaljuem zastavljen program, za kar se Vam zahvaljujem! Dovolite, da zaključim z geslom podjetja:

KKOOMMUUNNAALLNNOO PPOODDJJEETTJJEE VVEELLEENNJJEE,,

UUPPOORRAABBNNIIKKOOMM,, OOKKOOLLJJUU IINN ZZAAPPOOSSLLEENNIIMM PPRRIIJJAAZZNNOO PPOODDJJEETTJJEE..

MMaarriijjaann JJeeddoovvnniicckkii,, uunniivv.. ddiippll.. iinnžž.. kkeemm..


Priloga 4: Predlog zapisnika 14. redne seje Skupščine Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., z dne 8.1.2001





Priloga 5: Zapisnik 3. korespondenčne seje Skupščine Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., z dne 12.9.2007



Priloga 6: ANALIZA GOSTOTE ODJEMA TOPLOTNE MOČI po MESTNIH ČETRTIH in KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V Šaleški dolini


Priloga 7: ANALIZA RABE TOPLOTNE ENERGIJE po MESTNIH ČETRTIH in KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V Šaleški dolini


Priloga 8: PREDLOG PLANA NALOŽB IZ SREDSTEV NAJEMNINE za dolgoročno obdobje 10 let od 2012 DO 2022 PE Energetika - dejavnost TOPLOTA in HLAD (z razvojem)

SKUPAJ

ZNANE Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan POTREBE

POTREBE 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2012-2022

EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR

1 Anuitete za kredit rekonstrukcije CEP v MO Velenje 1.466.663 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 1.466.663

2 Anuitete za kredit TOPLIFIKACIJA TOPOLŠICA 95.697 10.633 10.633 10.633 10.633 10.633 10.633 10.633 10.633 95.697

3 Anuitete za kredit daljinskega HLAJENJA v MO Velenje 546.852 91.142 91.142 91.142 91.142 91.142 546.852

4

Financiranje dolgoletnih ODPISOV TERJATEV do OBČIN iz podbilance

infrastrukture po Pogodbi-2011 med KPV in Občinami 130.174 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 130.174

5 Financiranje ZAVAROVANJ 59.928 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 59.928

6 Financiranje FINANČNIH ODHODKOV 283.118 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 283.118

7

Izgradnja NOVE CEP Pohrastnik 13 MW za potrebe zanesljive oskrbe KS-

Topolšica na Inderektni sistem ogrevanja 920.000 920.000

8 Prestavilo toplovodov na lokaciji bivšega letnega bazena 85.000 85.000

9

Sanacija vročevodov IZOLACIJ in PODPORJA 2 x NO 450 in 2 x NO 350

od jaška Jezero do jaška Gorenje zaradi izvedbe krožišča 590.000 590.000

10

Sanacija vročevodov 2 x NO 450 in 2 x NO 350 od jaška Jezero do jaška

Gorenje faza B 430.000 430.000

11 Sanacija vročevoda Podkraj - Gorica zaradi KRIŽIŠČA pod bazenom 100.000 100.000 100.000

12 Obnova zaključnega premaza na cevovodu CEP-TEŠ-1 faza 50.000 50.000 50.000

13 Obnova zaključnega premaza na cevovodu CEP-TEŠ-2 faza 60.000 60.000



16 Obnova zaključnega premaza na cevovodu CEP-TEŠ-5 faza 50.000 50.000 50.000

17 Obnova zaključnega premaza na cevovodu CRTP-Pohrastnik 1- FAZA 80.000 80.000

18 Obnova zaključnega premaza na cevovodu CRTP-Pohrastnik 2- FAZA 80.000 80.000

19 Sanacija IZOLACIJ in podporja na vročevodu Šalek - Vemont 900.000 300.000 300.000 300.000 900.000

20 Sanacija IZOLACIJ in podporja na vročevodu Podkraj - Gorica 900.000 300.000 300.000 300.000 900.000

21

Sanacije dotrajanega omrežja v Občini Šoštanj (po prioritetnem programu

obnove cest) 100.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 100.000

22

Sanacije dotrajanega omrežja v MO Velenje (po prioritetnem programu

obnove cest) 200.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 200.000

23 Obnova vročevodnega omrežja OS 3817 od jaška pri Paki do TPP 340 150.000 150.000 150.000

24

Sanacija 3C omrežja ob Kidričevi cesti I faza 3C omrežja ob J 5149 do

J5151 100.000 100.000 100.000

25 Sanacija 3C omrežja ob Kidričevi cesti II faza 60.000 60.000 60.000

26

Sanacija 3C omrežja od J5109 do J5108 (Dom za varstvo odraslih in OŠ

Miha Pintar Toledo) 80.000 80.000 80.000

27

Sanacija 3C omrežja od J5118 do J5486 (Zavod za urbanizem in Šolski

center Velenje) 110.000 110.000 110.000

28

Sanacija 3C omrežja od J5486 do J5478 (Šolski center Velenje, Farmin,

poslovna stavba Fori) 120.000 120.000 120.000

29

Sanacija 3C omrežja od J5487 do J5123 in priklop za TPP 092, TPP 048

(Poslovna stavba Fori, sodišče, Prešernova 8) 50.000 50.000 50.000

30

Sanacija 3C omrežja od J5123 do TPP 049 in do TPP 050 (Prešernova 8,

Prešernova 4, Cankarjeva 2b) 84.000 84.000 84.000

31

Sanacija 3C omrežja od J5116 do TPP 031 in TPP 148 (Bračičeva 1,

Bračičeva 2) 30.000 30.000 30.000

32 Sanacija 3C omrežja od J5418 do profila P10a (Stanetova cesta) 85.000 85.000 85.000

33

Sanacija 3C omrežja od profila P10a do TPP 131 (od Stanetove do

Jerihove) 63.000 63.000 63.000

34

Sanacija 3C omrežja od J5118 do TPP 082 (med Stanetovo in Levstikovo -

Jezero spodnje) 70.000 70.000 70.000

35

Sanacija 3C omrežja od J5236 do TPP 083 (med Cesta na jezero - Jezero

zgornje) 90.000 90.000 90.000

36

Sanacija sekundarnega toplovodnega omrežja TPP 450 do Prešernova 12

in 16 40.000 40.000 40.000

37 Sanacija sekundarnega omrežja iz TPP 418-Zagrad 63.000 63.000 63.000

38 Sanacija sekundarnega omrežja iz TPP 410-Konovo 13.000 13.000 13.000

39

Sanacija sekundarnega omrežja iz TPP 307-od J5059 do hiše IX/29

(Gorica) 120.000 120.000 120.000

40 Prestavilo sekundarnega razvoda iz TPP 068 do objekta Koroška 37b 15.000 15.000

41

Obnova sekundarnega razvoda iz TPP 018 ob Tomšičevi cesti za objekte

33-49 24.000 24.000 24.000

42

Nepredvidene sanacije omrežja -odprave večjih okvar na področju MO

Velenja 3.220.000 150.000 150.000 150.000 250.000 300.000 300.000 300.000 500.000 500.000 500.000 3.220.000

43

Nepredvidene sanacije omrežja -odprave večjih okvar na področju Občine

Šoštanj 2.030.000 100.000 100.000 100.000 150.000 200.000 200.000 200.000 300.000 300.000 300.000 2.030.000

44

Nepredvidene sanacije omrežja -odprave večjih okvar na področju

Topolšica 480.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 480.000

45

Zamenjave dotrajanih armatur na sistemu DOT (vgradnja v času LETNEGA

REMONTA) 570.000 40.000 40.000 40.000 40.000 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 570.000

46

Obnove in posodobitve (G+S+E) energetske opreme v razdelilnih jaških in

objektov v sistemu DOT Šaleške doline 300.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 300.000

47

Prestavilo TPP 414 (Venišnik) na novo lokacijo (primarni dovod, TPP,

sekundarni razvod ) 255.000 255.000 255.000

48 Sanacija (S+E+G) TPP 068 Modni salon Koroška 70.000 70.000 70.000

49 Sanacija (S+E+G) TPP 076 Jenkova 15-17 70.000 70.000 70.000

50 Sanacija (S+E+G) TPP 070 Jenkova 9-11 70.000 70.000 70.000

51 Sanacija (S+E+G) TPP 074 20 vrtec Vrtiljak 70.000 70.000 70.000

52 Sanacija (S+E+G) TPP 098 Jenkova 19 70.000 70.000 70.000

53 Sanacija (S+E+G) TPP 061 Šaleška 18 70.000 70.000 70.000

54 Sanacija (S+E+G) TPP 417 Žarova 40.000 40.000 40.000

55 Sanacija (S+E+G) TPP 021 Prešernova 9 70.000 55.000 55.000

56 Sanacija (S+E+G) TPP-097-Kidričeva 55 70.000 70.000 70.000

57 Sanacija (S+E+G) TPP-068-Koroška (Krajgerjeva 8 TPP 26-BTSV) 70.000 70.000 70.000

58 Sanacija (S+E+G) TPP-101-Kidričeva 53-57 70.000 50.000 50.000

59 Sanacija (S+E+G) TPP 450 Prešernova 12-14-16 70.000 70.000 70.000

60 Sanacija (S+E+G) TPP 031 Bračičeva 1-2 70.000 70.000 70.000

61 Sanacija (S+E+G) TPP 050 Cankarjeva 2 70.000 70.000 70.000

62 Sanacija (S+E+G) TPP 051 Cankarjeva 1 70.000 70.000 70.000

63 Sanacija (S+E+G) TPP 330 Goriška 38-40 70.000 70.000 70.000

64 Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 084 Šercerjeva 13, 15, 17 45.000 45000 45.000

65 Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 085 Šercerjeva 7, 9, 11 45.000 35.000 35.000

66

Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 020 Prešernova 7 in Prešernova

20 45.000 45.000 45.000

67

Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 018 Tomšičeva 39-41-43

inTomšičeva 33-35-37 45.000 45.000 45.000

68

Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 012 Tomšičeva 53, Tomšičeva 51

in Tomšičeva 55 45.000 45.000 45.000

69 Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 026 Krajgerjeva 8 45.000 45.000 45.000

70 Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 430 45.000 45.000 45.000

71 Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 128 (Tomšičeva 17-23) 45.000 30.000 45.000 75.000

72 Sanacija (S+E) TPP-019-OŠ Anton Aškerc 50.000 50.000 50.000

73 Sanacija (S+E) TPP-446 Rudarska 3 50.000 50.000 50.000

74 Sanacija (S+E) TPP-009-OŠ Miha Pintar Toledo 120.000 110.000 110.000

75 Sanacija (S+E) TPP-045-OŠ Gustav Šilih 30.000 30.000 30.000

76 Sanacije toplovodnega sistema na Cankarjevi cesti v Šoštanju 700.000 350.000 350.000 700.000

77 Sanacije toplovodnega sistema na Prešernovem trgu v Šoštanju 500.000 250.000 250.000 500.000

78

Sanacija sekundarnega toplovodnega omrežja in cirkulacije TSV iz TPP

MERX Šoštanj 90.000 45.000 90.000

79 Sanacije toplovodnega sistema na Kajuhovi cesti v Velenju TPP 114 400.000 200.000 200.000 400.000

80 Sanacije toplovodnega sistema na Ćufarjevi cesti v Velenju TPP 115 400.000 200.000 200.000 400.000

81 Sanacije toplovodnega sistema na Stritarejevi cesti v Velenju TPP 116 400.000 200.000 200.000 400.000

82 Nepredvidene (S+G+E) sanacije TPP v MO Velenje 800.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 160.000 200.000 200.000 1.200.000

83 Nepredvidene (S+G+E) sanacije TPP v Občini Šoštanj 400.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 100.000 150.000 150.000 720.000

84 Gradbena sanacija TPP 329 (Prisojna cesta -TPP Šmartno 2) 10.000 10.000

85 Gradbena sanacija TPP 108 (Kajuhova) 10.000 10.000 10.000

86 Gradbena sanacija TPP 109 (Gubčeva) 10.000 10.000 10.000

87 Gradbena sanacija TPP 018 (Tomšičeva 39-43) 10.000 10.000 10.000

88 Gradbena sanacija TPP 082 (jezero spodnje) 10.000 10.000 10.000

89 Gradbena sanacija TPP 083 (jezero zgornje) 10.000 10.000 10.000

90 Gradbena sanacija TPP 436 (Pohrastnik) 10.000 10.000 10.000



93 Gradbena sanacija TPP 107 (Šlandrova - Vutkovičeva) 10.000 10000 10.000

94 Gradbena sanacija TPP 367 (Gorica) 10.000 10000 10.000

95 Gradbena sanacija TPP 384 (Lipa) 10.000 10000 10.000

96 Gradbena sanacija TPP 397 (Gorica vzhod) 10.000 10000 10.000

97 Gradbena sanacija TPP 131 (Jerihova) 10.000 10000 10.000

98 Gradbena sanacija TPP 433 (Podkraj 19 10.000 10000 10.000

99 Gradbena sanacija TPP 435 (Podkraj 3) 10.000 10000 10.000

100

40% Sofinanciranje operacije za povečanja učinkovitosti rabe električne

energije v gospodarstvu (Kohezijski sklad) z zamenjavami črpalnih

agregatov v TPP z frekvenčno reguliranimi elektro motorji 243.351 81.117 81.117 243.351

101 Rekonstrukcija zaščitnih objektov _Stari jašek 9.000 9000 9.000

102 Povečava TPP 469 Lokovica (S+G+E) zaradi izvedbe 2. faze toplifikacije 150.000 150.000

103 Obnove in dograjevanje sistema procesnega vodenja sistema DOT 480.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 800.000

104

Izgradnje sistema daljinskega odčitavnaja in optičnih komunikacijskih

povezav za procesno vodenje in daljinsko odčitavanje merilnikov toplote in

števcev TSV iz vira ŠTEVNINE 565.101 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 565.101

105

Inplementacija in posodobitev TERMIS termo-hidrauličnega PIS in GIS

sistema DOT 440.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 800.000

106 Izvedba 2. Faze pilotnega projekta daljinsekga hlajenja v MO Velenje 370.000 270.000 100.000 370.000

107 Prestavilo vročevoda no 250 zaradi ureditve podhoda MASTODONT 50.000 50.000 50.000

108 Sanacija dotrajanega vročevoda 2 x NO 250 ob Koroški 3a in železnici 70.000 70.000 70.000

109 Izvedba RRP - HLAJENJA s toploto v občini Šoštanj 700.000 700.000 700.000

110 Izvedba RRP - HLAJENJA s toploto v MO Velenje 700.000 700.000 700.000

111 Izvedba RRP - HIDROTOPLARNE v MO Velenje 900.000 900.000 900.000

112 Izdelava RR projekta HRANILNIKA TOPLOTE 4.200.000 600.000 600.000 600.000 600.000 600.000 600.000 600.000 4.200.000

113

Izvedba RRP in KOGENERACIJE 2x 3 MW na lokaciji Koroška 3a 2,0 mio

EUR 2.300.000 300.000 1.000.000 1.000.000 2.300.000

114

Izvedba RRP in KOGENERACIJE 2x 8 MW na lokaciji VEMONT-Selo 5,0

mio EUR 4.300.000 300.000 2.000.000 2.000.000 4.300.000

36.536.884 3.698.245 3.303.245 3.971.128 3.138.128 2.948.128 2.846.986 3.776.986 4.216.986 3.696.353 3.196.353 37.911.884

POTREBNI PLAN NALOŽB V OBNOVE IN POSODOBITVE iz VIRA NAJEMNINE za dolgoročno obdobje 2012 do 2022

Zap. Št.

ZNANE PROBLEMATIKE in REALNE POTREBE "DOT"

na dan 1.1.2012


Priloga 9: PREDLOG PLANA NALOŽB IZ SREDSTEV NAJEMNINE za dolgoročno obdobje 10 let od 2012 DO 2022 PE Energetika - dejavnost TOPLOTA in HLAD (brez razvoja)

SKUPAJ

TIP LOKALNA ZNANE Plan

Najem izvajalskih

KREDITOV za Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan POTREBE

NALOŽBE: SKUPNOST POTREBE 2012 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2012-2022

OBČINA EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR

1 Anuitete za kredit rekonstrukcije CEP v MO Velenje ANUITETE MO VELENJE 1.466.663 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 133.333 1.466.663

2 Anuitete za kredit TOPLIFIKACIJA TOPOLŠICA ANUITETE ŠOŠTANJ 95.697 10.633 10.633 10.633 10.633 10.633 10.633 10.633 10.633 10.633 95.697

3 Anuitete za kredit daljinskega HLAJENJA v MO Velenje ANUITETE MO VELENJE 546.852 91.142 91.142 91.142 91.142 91.142 91.142 546.852

4

Financiranje dolgoletnih ODPISOV TERJATEV do OBČIN iz

podbilance infrastrukture po Pogodbi-2011 med KPV in Občinami FINANCIRANJE Velenje, Šoštanj 130.174 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 11.834 130.174

5 Financiranje ZAVAROVANJ FINANCIRANJE Velenje, Šoštanj 59.928 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 5.448 59.928

6 Financiranje FINANČNIH ODHODKOV FINANCIRANJE Velenje, Šoštanj 283.118 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 25.738 283.118

7

Izgradnja NOVE CEP Pohrastnik 13 MW za potrebe zanesljive

oskrbe KS-Topolšica na Inderektni sistem ogrevanja TPP ŠOŠTANJ 920.000 700.000 220.000 920.000

8 Prestavilo toplovodov na lokaciji bivšega letnega bazena OMR MO VELENJE 85.000 85.000 85.000

9

Sanacija vročevodov IZOLACIJ in PODPORJA 2 x NO 450 in 2 x

NO 350 od jaška Jezero do jaška Gorenje zaradi izvedbe

krožišča OMR MO VELENJE 590.000 590.000 590.000

10

Sanacija vročevodov 2 x NO 450 in 2 x NO 350 od jaška Jezero

do jaška Gorenje faza B OMR MO VELENJE 430.000 430.000 430.000

11

Sanacija vročevoda Podkraj - Gorica zaradi KRIŽIŠČA pod

bazenom OMR MO VELENJE 100.000 100.000 100.000

12 Obnova zaključnega premaza na cevovodu CEP-TEŠ-1 faza OMR MO VELENJE 50.000 50.000 50.000

13 Obnova zaključnega premaza na cevovodu CEP-TEŠ-2 faza OMR MO VELENJE 60.000 60.000



16 Obnova zaključnega premaza na cevovodu CEP-TEŠ-5 faza OMR MO VELENJE 50.000 50.000 50.000

17

Obnova zaključnega premaza na cevovodu CRTP-Pohrastnik 1-

FAZA OMR ŠOŠTANJ 80.000 80.000

18

Obnova zaključnega premaza na cevovodu CRTP-Pohrastnik 2-

FAZA OMR ŠOŠTANJ 80.000 80.000

19

Sanacija IZOLACIJ in podporja na vročevodu Šalek - Vemont

OMR MO VELENJE 900.000 300.000 300.000 300.000 900.000

20 Sanacija IZOLACIJ in podporja na vročevodu Podkraj - Gorica OMR MO VELENJE 900.000 300.000 300.000 300.000 900.000

21

Sanacije dotrajanega omrežja v Občini Šoštanj (po prioritetnem

programu obnove cest) OMR ŠOŠTANJ 100.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 100.000

22

Sanacije dotrajanega omrežja v MO Velenje (po prioritetnem

programu obnove cest) OMR MO VELENJE 200.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 200.000

23

Obnova vročevodnega omrežja OS 3817 od jaška pri Paki do

TPP 340 OMR ŠOŠTANJ 150.000 150.000 150.000

24

Sanacija 3C omrežja ob Kidričevi cesti I faza 3C omrežja ob J

5149 do J5151 OMR MO VELENJE 100.000 100.000 100.000

25 Sanacija 3C omrežja ob Kidričevi cesti II faza OMR MO VELENJE 60.000 60.000 60.000

26

Sanacija 3C omrežja od J5109 do J5108 (Dom za varstvo

odraslih in OŠ Miha Pintar Toledo) OMR MO VELENJE 80.000 80.000 80.000

27

Sanacija 3C omrežja od J5118 do J5486 (Zavod za urbanizem in

Šolski center Velenje) OMR MO VELENJE 110.000 110.000 110.000

28

Sanacija 3C omrežja od J5486 do J5478 (Šolski center Velenje,

Farmin, poslovna stavba Fori) OMR MO VELENJE 120.000 120.000 120.000

29

Sanacija 3C omrežja od J5487 do J5123 in priklop za TPP 092,

TPP 048 (Poslovna stavba Fori, sodišče, Prešernova 8) OMR MO VELENJE 50.000 50.000 50.000

30

Sanacija 3C omrežja od J5123 do TPP 049 in do TPP 050

(Prešernova 8, Prešernova 4, Cankarjeva 2b) OMR MO VELENJE 84.000 84.000 84.000

31

Sanacija 3C omrežja od J5116 do TPP 031 in TPP 148

(Bračičeva 1, Bračičeva 2) OMR MO VELENJE 30.000 30.000 30.000

32

Sanacija 3C omrežja od J5418 do profila P10a (Stanetova cesta)

OMR MO VELENJE 85.000 85.000 85.000

33

Sanacija 3C omrežja od profila P10a do TPP 131 (od Stanetove

do Jerihove) OMR MO VELENJE 63.000 63.000 63.000

34

Sanacija 3C omrežja od J5118 do TPP 082 (med Stanetovo in

Levstikovo - Jezero spodnje) OMR MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

35

Sanacija 3C omrežja od J5236 do TPP 083 (med Cesta na jezero

- Jezero zgornje) OMR MO VELENJE 90.000 90.000 90.000

36

Sanacija sekundarnega toplovodnega omrežja TPP 450 do

Prešernova 12 in 16 OMR MO VELENJE 40.000 40.000 40.000

37 Sanacija sekundarnega omrežja iz TPP 418-Zagrad OMR MO VELENJE 63.000 63.000 63.000

38 Sanacija sekundarnega omrežja iz TPP 410-Konovo OMR MO VELENJE 13.000 13.000 13.000

39

Sanacija sekundarnega omrežja iz TPP 307-od J5059 do hiše

IX/29 (Gorica) OMR MO VELENJE 120.000 120.000 120.000

40

Prestavilo sekundarnega razvoda iz TPP 068 do objekta Koroška

37b OMR MO VELENJE 15.000 15.000 15.000

41

Obnova sekundarnega razvoda iz TPP 018 ob Tomšičevi cesti za

objekte 33-49 OMR MO VELENJE 24.000 24.000 24.000

42


MO Velenja OMR MO VELENJE 3.220.000 120.000 150.000 150.000 150.000 250.000 300.000 300.000 300.000 500.000 500.000 500.000 3.220.000

43


Občine Šoštanj OMR ŠOŠTANJ 2.030.000 80.000 100.000 100.000 100.000 150.000 200.000 200.000 200.000 300.000 300.000 300.000 2.030.000

44


Topolšica OMR ŠOŠTANJ 480.000 80.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 480.000

45

Zamenjave dotrajanih armatur na sistemu DOT (vgradnja v času

LETNEGA REMONTA) OMR Velenje, Šoštanj 570.000 50.000 40.000 40.000 40.000 40.000 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 570.000

46

Obnove in posodobitve (G+S+E) energetske opreme v razdelilnih

jaških in objektov v sistemu DOT Šaleške doline OMR Velenje, Šoštanj 300.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 300.000

47

Prestavilo TPP 414 (Venišnik) na novo lokacijo (primarni dovod,

TPP, sekundarni razvod ) OMR+TPP MO VELENJE 255.000 255.000 255.000

48 Sanacija (S+E+G) TPP 068 Modni salon Koroška TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

49 Sanacija (S+E+G) TPP 076 Jenkova 15-17 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

50 Sanacija (S+E+G) TPP 070 Jenkova 9-11 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

51 Sanacija (S+E+G) TPP 074 20 vrtec Vrtiljak TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

52 Sanacija (S+E+G) TPP 098 Jenkova 19 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

53 Sanacija (S+E+G) TPP 061 Šaleška 18 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

54 Sanacija (S+E+G) TPP 417 Žarova TPP MO VELENJE 40.000 40.000 40.000

55 Sanacija (S+E+G) TPP 021 Prešernova 9 TPP MO VELENJE 70.000 55.000 55.000

56 Sanacija (S+E+G) TPP-097-Kidričeva 55 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

57

Sanacija (S+E+G) TPP-068-Koroška (Krajgerjeva 8 TPP 26-

BTSV) TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

58 Sanacija (S+E+G) TPP-101-Kidričeva 53-57 TPP MO VELENJE 70.000 50.000 50.000

59 Sanacija (S+E+G) TPP 450 Prešernova 12-14-16 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

60 Sanacija (S+E+G) TPP 031 Bračičeva 1-2 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

61 Sanacija (S+E+G) TPP 050 Cankarjeva 2 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

62 Sanacija (S+E+G) TPP 051 Cankarjeva 1 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

63 Sanacija (S+E+G) TPP 330 Goriška 38-40 TPP MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

64

Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 084 Šercerjeva 13, 15,

17 TPP MO VELENJE 45.000 45000 45.000

65

Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 085 Šercerjeva 7, 9, 11

TPP MO VELENJE 45.000 35.000 35.000

66

Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 020 Prešernova 7 in

Prešernova 20 TPP MO VELENJE 45.000 45.000 45.000

67

Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 018 Tomšičeva 39-41-43

inTomšičeva 33-35-37 TPP MO VELENJE 45.000 45.000 45.000

68

Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 012 Tomšičeva 53,

Tomšičeva 51 in Tomšičeva 55 TPP MO VELENJE 45.000 45.000 45.000

69 Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 026 Krajgerjeva 8 TPP MO VELENJE 45.000 45.000 45.000

70 Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 430 TPP MO VELENJE 45.000 45.000 45.000

71

Sanacija (S+E+G) sistema PTSV v TPP 128 (Tomšičeva 17-23)

TPP MO VELENJE 45.000 30.000 45.000 75.000

72 Sanacija (S+E) TPP-019-OŠ Anton Aškerc TPP MO VELENJE 50.000 50.000 50.000

73 Sanacija (S+E) TPP-446 Rudarska 3 TPP MO VELENJE 50.000 50.000 50.000

74 Sanacija (S+E) TPP-009-OŠ Miha Pintar Toledo TPP MO VELENJE 120.000 110.000 110.000

75 Sanacija (S+E) TPP-045-OŠ Gustav Šilih TPP MO VELENJE 30.000 30.000 30.000

76

Sanacije toplovodnega sistema na Cankarjevi cesti v Šoštanju

TPP ŠOŠTANJ 700.000 350.000 350.000 700.000

77

Sanacije toplovodnega sistema na Prešernovem trgu v Šoštanju

TPP ŠOŠTANJ 500.000 250.000 250.000 500.000

78

Sanacija sekundarnega toplovodnega omrežja in cirkulacije TSV

iz TPP MERX Šoštanj TPP ŠOŠTANJ 90.000 45.000 45.000 90.000

79

Sanacije toplovodnega sistema na Kajuhovi cesti v Velenju TPP

114 TPP MO VELENJE 400.000 200.000 200.000 400.000

80

Sanacije toplovodnega sistema na Ćufarjevi cesti v Velenju TPP

115 TPP MO VELENJE 400.000 200.000 200.000 400.000

81

Sanacije toplovodnega sistema na Stritarejevi cesti v Velenju TPP

116 TPP MO VELENJE 400.000 200.000 200.000 400.000

82 Nepredvidene (S+G+E) sanacije TPP v MO Velenje TPP MO VELENJE 800.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 160.000 200.000 200.000 1.200.000

83 Nepredvidene (S+G+E) sanacije TPP v Občini Šoštanj TPP ŠOŠTANJ 400.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 100.000 150.000 150.000 720.000

84 Gradbena sanacija TPP 329 (Prisojna cesta -TPP Šmartno 2) TPP MO VELENJE 10.000 10.000 10.000

85 Gradbena sanacija TPP 108 (Kajuhova) TPP MO VELENJE 10.000 10.000 10.000

86 Gradbena sanacija TPP 109 (Gubčeva) TPP MO VELENJE 10.000 10.000 10.000

87 Gradbena sanacija TPP 018 (Tomšičeva 39-43) TPP MO VELENJE 10.000 10.000 10.000

88 Gradbena sanacija TPP 082 (jezero spodnje) TPP MO VELENJE 10.000 10.000 10.000

89 Gradbena sanacija TPP 083 (jezero zgornje) TPP MO VELENJE 10.000 10.000 10.000

90 Gradbena sanacija TPP 436 (Pohrastnik) TPP ŠOŠTANJ 10.000 10.000 10.000



93 Gradbena sanacija TPP 107 (Šlandrova - Vutkovičeva) TPP MO VELENJE 10.000 10000 10.000

94 Gradbena sanacija TPP 367 (Gorica) TPP MO VELENJE 10.000 10000 10.000

95 Gradbena sanacija TPP 384 (Lipa) TPP MO VELENJE 10.000 10000 10.000

96 Gradbena sanacija TPP 397 (Gorica vzhod) TPP MO VELENJE 10.000 10000 10.000

97 Gradbena sanacija TPP 131 (Jerihova) TPP MO VELENJE 10.000 10000 10.000

98 Gradbena sanacija TPP 433 (Podkraj 19 TPP MO VELENJE 10.000 10000 10.000

99 Gradbena sanacija TPP 435 (Podkraj 3) TPP MO VELENJE 10.000 10000 10.000

100

40% Sofinanciranje operacije za povečanja učinkovitosti rabe

električne energije v gospodarstvu (Kohezijski sklad) z

zamenjavami črpalnih agregatov v TPP z frekvenčno reguliranimi

elektro motorji TPP Velenje, Šoštanj 243.351 81.117 81.117 81.117 243.351

101 Rekonstrukcija zaščitnih objektov _Stari jašek TPP MO VELENJE 9.000 9000 9.000

102

Povečava TPP 469 Lokovica (S+G+E) zaradi izvedbe 2. faze

toplifikacije TPP ŠOŠTANJ 150.000 150.000 150.000

103

Obnove in dograjevanje sistema procesnega vodenja sistema

DOT TIS Velenje, Šoštanj 480.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 800.000

104

Izgradnje sistema daljinskega odčitavnaja in optičnih

komunikacijskih povezav za procesno vodenje in daljinsko

odčitavanje merilnikov toplote in števcev TSV iz vira ŠTEVNINE TIS Velenje, Šoštanj 565.101 65.101 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 565.101

105

Inplementacija in posodobitev TERMIS termo-hidrauličnega PIS in

GIS sistema DOT TIS Velenje, Šoštanj 440.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 80.000 800.000

106

Izvedba 2. Faze pilotnega projekta daljinsekga hlajenja v MO

Velenje ADH MO VELENJE 370.000 270.000 100.000 370.000

107

Prestavilo vročevoda no 250 zaradi ureditve podhoda

MASTODONT OMR MO VELENJE 50.000 50.000 50.000

108

Sanacija dotrajanega vročevoda 2 x NO 250 ob Koroški 3a in

železnici OMR MO VELENJE 70.000 70.000 70.000

109 Izvedba RRP - HLAJENJA s toploto v občini Šoštanj TPP+OMR ŠOŠTANJ 0 0

110 Izvedba RRP - HLAJENJA s toploto v MO Velenje TPP+OMR MO VELENJE 0 0

111 Izvedba RRP - HIDROTOPLARNE v MO Velenje TPP+OMR MO VELENJE 0 0

112 Izdelava RR projekta HRANILNIKA TOPLOTE OMR Velenje, Šoštanj 0 0

113

Izvedba RRP in KOGENERACIJE 2x 3 MW na lokaciji Koroška 3a

2,0 mio EUR RR-KOG MO VELENJE 0 0

114

Izvedba RRP in KOGENERACIJE 2x 8 MW na lokaciji VEMONT-

Selo 5,0 mio EUR RR-KOG MO VELENJE 0 0

23.436.884 1.879.346 1.240.000 3.698.245 3.303.245 3.971.128 1.938.128 1.348.128 1.246.986 1.176.986 1.616.986 1.696.353 1.696.353 24.811.884

POTREBNI PLAN NALOŽB V OBNOVE IN POSODOBITVE iz VIRA NAJEMNINE za dolgoročno obdobje 2012 do 2022

Zap. Št.

ZNANE PROBLEMATIKE in REALNE POTREBE "DOT" na dan

1.1.2012


Priloga 10: PLAN NALOŽB IZ SREDSTEV NAJEMNINE za dolgoročno obdobje 10 let od 2012 DO 2022 PE Energetika - dejavnost PLIN SKUPAJ

TIP LOKALNA ZNANE Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan Plan POTREBE

NALOŽBE: SKUPNOST POTREBE 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2012-2022

OBČINA EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR

1 Anuitete za RR kredit PLINIFIKACIJE-GABERKE ANUITETE ŠOŠTANJ 423.731 38.521 38.521 38.521 38.521 38.521 38.521 38.521 38.521 38.521 38.521 38.521 423.731

2 Anuitete za RR kredit PLINIFIKACIJE-ŠKALE- HRASTOVEC ANUITETE MO VELENJE 73.722 6.702 6.702 6.702 6.702 6.702 6.702 6.702 6.702 6.702 6.702 6.702 73.722

4

Financiranje dolgoletnih ODPISOV TERJATEV do OBČIN iz podbilance

infrastrukture po Pogodbi-2011 med KPV in Občinami FINANCIRANJE Velenje, Šoštanj 0 0

5 Financiranje ZAVAROVANJ FINANCIRANJE Velenje, Šoštanj 0 0

6 Financiranje FINANČNIH ODHODKOV FINANCIRANJE Velenje, Šoštanj 119.988 10.908 10.908 10.908 10.908 10.908 10.908 10.908 10.908 10.908 10.908 10.908 119.988

617.441 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 56.131 617.441

PLAN NALOŽB V OBNOVE IN POSODOBITVE iz VIRA NAJEMNINE ZEMELJSKEGA PLINA za 2012 do 2022

Zap. Št.

ZNANE PROBLEMATIKE in REALNE POTREBE

"PLINA" na dan 1.1.2012


Priloga 11: Investicijska dokumentacija in vlaganja na pokopališču Podkraj in Škale

I. OBSTOJEČE POKOPALIŠČE

1. Ureditev ekoloških otokov 12.000 12.000

2.Zamenjava obstoječih vhodnih vrat na

pokopališče15.000 15.000

3.Izvedba zračnikov v nosilcih prekritja

poslovilnega prostora 39.000 39.000

4.

Nadgradnja programske in strojne opreme

informacijskega sistema pokopališča

Podkraj

12.000 12.000

5. Izvedba razširitve garaže 50.000 25.000 25.000

6. Izvajanje obnove kanalizacije 17.000 7.000 10.000

7. Video nadzor 5.000 5.000

8.Priprava dokumentacije in rušitev objekta

nad pokopališčem20.000 10.000 10.000

II. SANACIJA ZALEDJA IN PODPORNIH ZIDOV

1. Sanacija poškodovanih podpornih zidov 20.000 20.000

2.Sanacija nestabilnega območja nad

pokopališčem Podkraj - drenaže55.000 55.000

III. RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA

1.

Izvajanje pakirišča in razširitev pokopališča (

v primeru, da projekt širitve ne bo realiziran,

priorava pokopnih mest v okviru obstoječega

pokopališča in iskanje nadomestnih površin

širitve pokopališča - ocena 150.000 €)

410.000 100.000 190.000 120.000

2.Izdelava dokumentacije za Most čez potok

Veriželj24.200 24.200

3. Izdelava Mostu čez potok Veriželj 30.000 30.000

4.Pridobitev dokumentacije in Ureditev

prostora za raztros pepela

5. Izdelava inv. teh. dok. razš. proti severu 80.000 40.000 40.000

789.200 148.000 162.000 284.200 155.000 0 0 0 0 40.000 0 0

MOV 140.600 153.900 269.990 147.250

Obč.Šoštanj 7.400 8.100 14.210 7.750

Investicijska dokumentacija in vlaganja na pokopališču Škale (vir proračun občin)

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

1. Izdelava tehn. dokum. za ureditev parkirišča 10.000 10.000

2. Izvedba parkirišč 20.000 5.000 15.000

3.

Razširitev pokopališča - priprava

dokumentacije10.000 5.000 5.000 160.000

4.

Zamenjava obstoječih steklenih površin na

objektu mrliška vežica10.000 10.000

5. Obnovitev kuhinje 2.000 2.000

6.

Oprema pokopališča: ureditev fontan,

vodovoda in postavitev klopi5.000 5.000

217.000 10.000 7.000 20.000 20.000 160.000

Investicijsko vzdrževanje in obnove obstoječe infrastrukture na pokopališčih Podkraj in Škale (vir najemnina)

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

1.

Stroški investicijskega vzdrževanja in obnov

obstoječe infrastrukture na pokopališčih

Podkraj in Škale)

315.000 15.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000

315.000 15.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000

SKUPAJ (Proračun občin in najemnina) 1.321.200 173.000 199.000 334.200 205.000 30.000 30.000 30.000 30.000 230.000 30.000 30.000

Zap.

št.

Zap.

št.Vrsta opravila Vrednost

SKUPAJ

Zap.

št.Vrsta opravila Vrednost

2020 2021

Vrsta opravila Vrednost

2012 2013 2014 2015 20222016 2017 2018 2019

SKUPAJ

SKUPAJ


Priloga 12: Obseg naložb v novo infrastrukturo vodooskrbe 2001-2011 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 SKUPAJ

Dokončanje magistralnega vodovoda Šoštanj - Velenje 6.121 56.413 1.054.075 653.213 454.391 78.652 383.910 192.048 773.000 210.000 360.000 4.221.823

Sofinanciranje vodovoda - KS Paka 83.076 74.211 82.945 95.204 436.028 80.401 37.797 82.815 972.477

Sofinanciranje vodovoda - KS Bevče, Vinska Gora 281.647 121.714 921.399 401.512 248.833 404.474 1.764.706 431.246 909.000 911.000 920.000 7.315.531

Sofinanciranje vodovoda - KS Cirkovce, Podlubela 19.647 60.387 40.951 3.700 11.656 21.739 49.877 99.406 307.363

Sofinanciranje vodovoda - KS Ravne, Gaberke, Topolšica (Lajše) 28.707 36.558 0 16.147 70.185 10.042 35.704 5.707 736.500 1.194.000 647.000 2.780.550

Sofinanciranje vodovoda - KS Bele vode, Skorno - Florjan 1.267 1.264 43.313 45.346 46.778 1.220 1.107 1.114 141.409

Sofinanciranje vodovoda - KS Zavodnje, Šentvid,Topolšica 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Sofinaciranje vodovoda Šmartno ob Paki 4.385 4.415 5.500 4.425 4.893 3.911 3.875 4.699 13.600 12.700 12.000 74.403

Primarni vodovod Severna veja Topolšica - Škale 19.441 59.651 51.162 39.537 459.952 57.451 142.090 149.926 979.210

Primarni vodovod Topolšica - Metleče - Pohrastnik 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Povezava sistema Velenje - Šoštanj in Šmartno ob Paki 1.558 0 0 11.109 1.927 41.167 65.529 0 121.290

Sanitarna zaščita vodnih virov 2.880 68.430 53.942 19.007 41.564 36.391 29.966 28.978 42.000 42.000 42.000 407.158

Razširitev čistilne naprave pitne vode Grmov vrh 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Hidrogeološke raziskave vodnih virov 7.889 4.126 2.890 0 689 0 0 0 15.594

Kohezijski projekti 0 20.000 93.235 113.235

Komunalna ureditev Gaberke 0 0 0 11.619 0 0 500.751 0 512.370

Komunalna uireditev Škale-Hrastovec (kredit) 3.562 3.560 3.552 3.539 3.495 3.496 3.496 3.540 28.240

Komunalna ureditev Topolšica (kredit) 5.417 5.395 5.382 5.363 5.316 5.317 5.316 5.364 42.870

Dokumentacija za EU projekte 0 0 0 0 0 0 41.927 113.997 596.385 538.448 1.290.757

MOV 396.934 384.714 2.174.006 1.210.591 1.459.482 601.327 2.357.918 985.960 1.724.000 1.766.257 1.867.894 14.929.083

ŠOŠTANJ 54.832 102.869 84.865 83.596 318.716 97.857 638.728 123.361 736.500 1.207.128 701.124 4.149.576

ŠMARTNO 13.831 8.541 6.240 15.534 7.509 45.077 69.403 9.519 13.600 12.700 43.665 245.619

Vodooskrbni objekti skupaj 465.597 496.124 2.265.111 1.309.721 1.785.707 744.261 3.066.051 1.118.840 2.474.100 2.986.085 2.612.683 19.324.280


Priloga 13: Obseg naložb v novo infrastrukturo vodooskrbe 2012-2022 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 SKUPAJ

VIRI

Subvencije 8.312.164 9.300.117 9.521.374 967.741 28.101.396

Krediti 2.885.655 2.835.575 2.685.965 351.128 8.758.323

Potrebni drugi viri 1.263.900 1.057.900 339.900 560.900 279.000 698.000 694.000 263.000 258.000 2.920.000 8.334.600

12.461.719 13.193.592 12.547.239 1.879.769 279.000 698.000 694.000 263.000 258.000 0 2.920.000 45.194.319

PORABA

Krediti (iz 1998-2008) 159.900 141.900 137.900 132.900 123.000 116.000 112.000 107.000 102.000 1.132.600

Dokončanje vodovoda Vinska Gora 550.000 550.000 426.000 426.000 1.952.000

Vodovod Loke Jurk 155.000 156.000 311.000

Sanacijski program vodovoda Loke 390.000 390.000

Vodovod Vrtače 250.000 250.000

Vodohran Rz Rečica 240.000 240.000

Cevovod Topolšica Šoštanj 237.000 237.000

Izravnalni vodohran Bele Vode Florjan 48.000 40.000 200.000 288.000

Vodovod Andrejev dom na Slemenu 66.000 66.000

Cevovod Ravne II, III faza 1.260.000 1.260.000

Sanacijski program vodovoda Zavodnje 180.000 180.000

Vodovod Bele Vode - Center - Smrekovec 600.000 600.000

ČN Grmov vrh 1.292.218 4.181.309 2.588.514 376.911 8.438.952

ČN Čujež 133.369 1.454.037 1.631.578 157.904 3.376.888

ČN Mazej 421.171 905.801 652.553 93.114 2.072.639

Rekonstrukcija zajetja Ljubija 590.664 58.467 33.840 682.971

Izgradnja magistralnega vodovoda Ljubija 3.299.839 1.034.933 219.952 4.554.724

Izgradnja magistralnega vodovoda Paka odsek Vodončnik - Toplice 973.931 1.378.171 119.668 2.471.770

Izgradnja magistralnega vodovoda Paka odsek Čujež - Lampret 275.000 313.810 28.165 616.975

Izgradnja magistralnega vodovoda Paka odsek Čujež - Ločan 51.000 85.387 6.805 143.192

Izgradnja povezovalnega cevovoda Velenje - Hrastovec – Cirkovce 596.100 1.568.371 105.932 2.270.403

Izgradnja sistema za daljinski nadzor stanja v omrežju 1.735.000 375.167 205.188 119.946 2.435.301

Hidravlična analiza vodovodnega omrežja Velenje - Šoštanj - Šmartno ob Paki 111.362 32.096 14.489 8.315 166.262

Izgradnja primarnega vodovoda Konovo 652.171 33.748 685.919

Izgradnja primarnega cevovoda - Sevena veja 476.976 851.138 68.660 1.396.774

Primarni cevovod Ravne s črpališčem 894.908 103.724 50.310 1.048.942

Izgradnja povezovalnega cevovoda Velenje - Šmartno ob Paki odsek Lokovica -

Gorenje1.412.374 412.795 93.820

1.918.989

Izgradnja povezovalnega cevovoda Velenje - Šmartno ob Paki odsek Gorenje -

Šmartno ob Paki255.000 454.856 36.075

745.931

Izgradnja primarnega cevovoda Velenje - Šmartno ob Paki odsek Črpališče -

ŠMP - Rečica1.282.472 67.128

1.349.600

Stiki z javnostjo 53.000 32.000 32.000 1.845 118.845

Rapisna dokumentacija 6.330 6.330

Sekundarno ŠOŠ 500.000 300.000 200.000 1.000.000

Sekundarno MOV 322.500 222.500 100.000 645.000

Ostali stroški 492.584 95.000 95.000 30.728 713.312

Odkupi zemljišč 25.000 25.000 25.000 25.000 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 195.000

Izgradnja in pomoč na drugih področjih 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 675.000

Inženiring, zbiranje, vodenje 62.000 62.000 62.000 62.000 62.000 62.000 62.000 62.000 62.000 558.000

MOV 6.914.684 9.193.602 8.677.573 1.229.599 231.000 652.000 648.000 217.000 212.000 0 390.000 28.365.458

ŠOŠTANJ 3.200.091 2.377.463 1.873.379 499.167 39.000 38.000 38.000 38.000 38.000 2.040.000 10.181.101

ŠMARTNO 2.346.944 1.622.527 1.996.287 151.003 9.000 8.000 8.000 8.000 8.000 490.000 6.647.760

Vodooskrbni objekti skupaj 12.461.719 13.193.592 12.547.239 1.879.769 279.000 698.000 694.000 263.000 258.000 0 2.920.000 45.194.319


Priloga 14: Obseg naložb v novo infrastrukturo odvajanja in čiščenja odpadne vode 2001-2011 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 SKUPAJ

Izgradnja II.faze CČN Šaleške doline v Šoštanju 76.596 187.423 170.127 274.009 5.848.562 3.854.377 1.035.739 0 11.446.833

Priključitev naselij na kolektor in CČN v MO Velenje 1.300.090 1.103.819 958.669 867.755 524.440 573.713 824.759 749.777 911.833 1.324.233 1.106.734 10.245.822

Priključitev naselij na kolektor in CČN v občini Šoštanj 170.783 647.653 538.936 382.246 281.096 185.999 1.009.568 1.441.220 774.500 501.000 799.700 6.732.701

Kanalizacijsko omrežje čistilna naprava v občini Šmartno ob Paki 19.271 125.818 568.368 88.334 86.014 85.203 129.848 60.195 349.400 518.000 534.000 2.564.451

Priključitev Lokovice na kolektor in ČN Šmartno ob Paki 48 0 0 0 0 0 0 0 48

Izgradnja lokalnih zbirnih kanalov in LČN v MO Velenje 13.449 207.906 53.554 2.440 9.480 26.435 456.347 20.792 790.403

Izgradnja lokalnih zbirnih kanalov in LČN v občini Šoštanj 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Kohezijski projekti 0

Prodobivanje dovoljenj, inženiring, ostalo 0

Dokumentacija za EU projekte 0 0 0 0 0 0 28.724 108.583 35.000 172.307

Komunalna ureditev Topolšica 5.535 2.730 5.382 5.363 5.316 5.317 5.316 5.364 40.323

Komunalna ureditev Škale - Hrastovec 3.562 3.560 3.570 3.539 3.495 3.496 3.496 3.540 28.258

MOV 1.389.769 1.470.459 1.159.363 1.141.003 6.349.422 4.438.787 2.348.884 862.388 911.833 1.324.233 1.141.734 22.537.875

ŠOŠ 180.294 682.631 570.875 394.352 322.967 210.549 1.015.065 1.463.088 774.500 501.000 799.700 6.915.021

ŠMARTNO 19.271 125.819 568.368 88.331 86.014 85.204 129.849 63.995 349.400 518.000 534.000 2.568.251

1.589.334 2.278.909 2.298.606 1.623.686 6.758.403 4.734.540 3.493.797 2.389.471 2.035.733 2.343.233 2.475.434 32.021.146


Priloga 15: Obseg naložb v novo infrastrukturo odvajanja in čiščenja odpadne vode 2012-2022 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 SKUPAJ

VIRI

Subvencije 1.123.561 825.300 42.118 1.990.979

Krediti 687.690 267.773 20.288 975.751

TOV 365.000 372.300 379.746 387.340 395.087 402.989 411.049 419.270 427.655 436.208 444.932 4.441.576

Proračun občine 417.082 69.000 17.219 503.301

Ostali viri 2.503.018 3.235.400 1.992.810 2.341.760 2.215.313 1.481.611 1.205.451 981.730 794.345 0 2.143.860 18.895.298

5.096.351 4.769.773 2.452.181 2.729.100 2.610.400 1.884.600 1.616.500 1.401.000 1.222.000 436.208 2.588.792 26.806.904

PORABA

Krediti (prenos) 8.700 8.600 8.500 8.500 5.100 5.100 5.000 5.000 5.000 59.500

Novogradnja kanalizacije Šalek - Paka levi breg 384.509 384.509

Novogradnja kanalizacije Gorica - Zg. Šalek 60.080 586.401 30.851 677.332

Novogradnja kanalizacije Straža 122.137 122.137

Novogradnja kanalizacije Podkraj - območje Ring 167.198 167.198

Izgradnja manjkajoče kanalizacije Metleče - 2. del 166.011 166.011

Novogradnja kanalizacije Koroška cesta v Šoštanju 59.290 59.290

Izgradnja kanalizacije Florjan (Mlakar) 406.798 21.411 428.209

Novogradnja kanalizacije Skorno - Florjan 385.710 385.710

Stiki z javnostjo 49.234 30.873 80.107

Ostali stroški 417.082 69.000 17.219 503.301

Zadrževalni bazeni 623.200 623.200 623.200 623.200 623.200 3.116.000

Kanalizacija Kavče 136.000 627.000 763.000

Kanalizacija Bevče 308.000 230.000 230.000 230.000 998.000

Kanalizacija Plešivec 239.000 239.000 478.000

Kanalizacija Vinska Gora 313.000 663.000 350.000 1.326.000

Kanalizacija Prelska 195.000 195.000 390.000

Kanalizacija Kozjak-Blažič 150.000 150.000

Kanalizacija Laze 649.000 649.000 1.298.000

Kanalizacija Lipje 155.000 155.000 363.000 270.000 943.000

Kanalizacija Hrastovec Turn 159.500 159.500

Kanalizacija Šentilj 682.000 682.000

Kanalizacija Cirkovce 550.000 550.000

Kanalizacija Paški Kozjak 297.000 297.000

Kanalizacija Trebeliško 319.000 319.000

Subvencioniranje hišnih ČN in MKČN do 50 PE 305.000 305.000 305.000 305.000 305.000 305.000 305.000 255.000 255.000 2.645.000

Kanalizacija Spodnji Lom Topolšica 316.500 316.500 633.000

Kanalizacija Topolšica center 126.400 126.300 252.700

Kanalizacija Lom Topolšica 359.500 359.500 719.000

Kanalizacija Lokovica 372.000 372.000 744.000

Kanalizacija Skorno Florjan 100.000 100.000

Kanalizacija Gavce 110.800 110.600 730.000 951.400

ČN Šmartno ob Paki 229.000 230.000 229.000 688.000

Kanalizacija Paška vas 71.400 148.100 137.500 357.000

Kanalizacija Rečica ob Paki 43.000 172.000 215.000

KanalizacijaŠmartno ob Paki nad šolo 69.000 220.000 289.000

Kanalizacija Podgora 112.000 260.000 372.000

Kanalizacija Mali vrh 436.208 421.792 858.000

Kanalizacija Gorenje 358.000 358.000

Kanalizacija Rečica spodnja vas 429.000 429.000

Kanalizacija Roje Letuš 650.000 650.000

Odkup zemljišč 25.000 25.000 25.000 25.000 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000 195.000

Izgradnja in pomoč na ostalih področjih 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 675.000

Dokumentacija za EU projekte 86.000 86.000 86.000 86.000 344.000

Inženiring, zbiranje, vodenje 101.000 101.000 101.000 101.000 101.000 101.000 101.000 101.000 21.000 829.000

MOV 2.319.332 2.310.910 1.717.478 1.788.900 1.854.600 1.542.000 1.411.500 1.246.000 1.067.000 15.257.720

ŠOŠ 2.351.619 2.032.663 308.103 279.200 266.100 146.100 146.000 146.000 146.000 5.821.785

ŠMARTNO 425.400 426.200 426.600 661.000 489.700 196.500 59.000 9.000 9.000 436.208 2.588.792 5.727.400

5.096.351 4.769.773 2.452.181 2.729.100 2.610.400 1.884.600 1.616.500 1.401.000 1.222.000 436.208 2.588.792 26.806.904


Priloga 16: Stroški dela ob reorganizaciji strokovnih služb KPV

OBSTOJEČE ST.

Stanje KPV

31.12.2011

Racionalizacij

a KPVVO-KA EN

1 2 3 4 5 6 = 2 - 3 7 = 2 - 4 - 5 8 9 = 7* št. zap 10 = 2*št. zap. 11 = 3*št.zap. 12 = 5*št. zap. 13 = 4*št. zap. 14 = 12 + 13

SKS + VZPD 20 19 14 12 -1 6 6 188.000 496.000 474.000 320.000 364.000 684.000

Direktor 1 1 1 1 0 1 1 70.000 70.000 70.000 70.000 70.000 140.000

Vodja SKS 1 1 1 1 0 1 1 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 60.000

Pravnik 2 2 1 1 0 0 0 44.000 44.000 22.000 22.000 44.000

Tajnica 1 1 1 0 0 0 0 22.000 22.000 0 22.000 22.000

Kurir 1 1 1 0 0 0 0 22.000 22.000 0 22.000 22.000

VZPD 1 1 1 1 0 1 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

Plan in analize 2 2 1 1 0 0 0 44.000 44.000 22.000 22.000 44.000

Soglasja 2 2 1 1 0 0 0 44.000 44.000 22.000 22.000 44.000

Obračun dela 2 2 1 1 0 0 0 44.000 44.000 22.000 22.000 44.000

Arhiva 2 1 1 1 -1 0 0 44.000 22.000 22.000 22.000 44.000

Komunikacije z javnostjo 1 1 1 1 0 1 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

Administracija + kurirska dela 3 3 2 2 0 1 1 22.000 66.000 66.000 44.000 44.000 88.000

Premožensko pravne zadeve 1 1 1 1 0 1 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

FRS 11 8 6 6 -3 1 3 30.000 250.000 184.000 140.000 140.000 280.000

Vodja FRS 1 1 1 1 0 1 1 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 60.000

Blagajna 2 1 0 0 -1 -2 -1 -44.000 44.000 22.000 0 0 0

Finančno knjigovodstvo 1 1 1 1 0 1 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

Plačilni promet 1 1 1 1 0 1 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

Likvidatura 4 2 1 1 -2 -2 -1 -44.000 88.000 44.000 22.000 22.000 44.000

Materialno poslovanje 1 1 1 1 0 1 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

Planiranje finančnih tokov 1 1 1 1 0 1 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

PKS 16 15 15 12 -1 11 9 250.000 360.000 316.000 250.000 316.000 566.000

Vodja PKS 1 1 1 1 0 1 1 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 60.000

Popisovalci 5 4 4 3 -1 2 2 44.000 110.000 88.000 66.000 88.000 154.000

Obračun BG, IH, Industrija 6 6 6 4 0 4 4 88.000 132.000 132.000 88.000 132.000 220.000

Vodja popisa in kontrola odjema 1 1 1 1 0 1 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

Kontorla odjema 1 1 1 1 0 1 22.000 22.000

Vodja saldakontov 1 1 1 1 0 1 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

Terjatve 1 1 1 1 0 1 22.000 22.000 22.000 22.000 22.000 44.000

SII 14 14 11 6 0 3 3 74.000 316.000 316.000 140.000 250.000 390.000

Vodja SII 1 1 1 1 0 1 1 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 60.000

Inženiring 5 5 4 2 0 1 1 22.000 110.000 110.000 44.000 88.000 132.000

Projektiva 6 6 5 2 0 1 1 22.000 132.000 132.000 44.000 110.000 154.000

Ekonomske študije 2 2 1 1 0 0 0 44.000 44.000 22.000 22.000 44.000

NSO 5 4 3 3 -1 1 1 30.000 118.000 96.000 74.000 74.000 148.000

Vodja NSO 1 1 1 1 0 1 1 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 60.000

Nabava 2 2 1 1 0 0 0 44.000 44.000 22.000 22.000 44.000

Skladišče 2 1 1 1 -1 0 0 44.000 22.000 22.000 22.000 44.000

SI 10 9 6 5 -1 1 1 30.000 228.000 206.000 118.000 140.000 258.000

Vodja SI 1 1 1 1 0 1 1 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 60.000

Informatiki 9 8 5 4 -1 0 0 198.000 176.000 88.000 110.000 198.000

KBT 7 7 6 1 0 0 0 0 162.000 162.000 22.000 140.000 162.000

Vodja KBT 1 1 1 0 0 0 0 30.000 30.000 0 30.000 30.000

Laboratorij, tehnologija, analitika 6 6 5 1 0 0 0 132.000 132.000 22.000 110.000 132.000

SKUPAJ 83 76 61 45 -7 23 23 602.000 1.930.000 1.754.000 1.064.000 1.424.000 2.488.000

Strošek dela

nova VO-KASkupaj Strošek

dela nova VO-KA

+ EN

Strošek dela

za dodatne

zaposlene

Strošek dela

nova ENStrošek dela

stanje KPV

Strošek dela

Racionalizacija

KPV

Dodatni

zaposleni

EN

DELOVNO MESTO

PREDVIDENO STANJERazlika med sedanjim

stanjem KPV in novo

nastalima dvema

podjetjema

Razlika med sedanjim

stanjem KPV in

racionalizacijo KPV


Priloga 17: Tabela načrtovanega oblikovanja in porabe omrežnine infrastrukture PIM 1022-vodooskrba

postavke \ leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

Krediti-RR vodooskrba 126.477 111.274 108.947 106.660 101.245 98.880 96.593 94.181 91.860 89.525 43.914 1.069.557

Pokriv.neg.prenos-podbilanca 12.517 37.551 37.551 37.551 37.551 37.551 37.551 37.551 37.551 37.551 37.551 388.027

Vlaganja v obnovo obstoječe infrastrukture 44.060 543.976 450.000 450.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 4.988.036


Skupaj poraba 183.054 805.414 709.111 706.824 751.409 749.044 746.757 744.345 742.024 739.689 694.078 7.571.750

Razpoložljiva omrežnina 27.552 805.414 753.973 1.324.802 1.213.469 1.184.069 1.222.291 1.123.286 1.114.165 1.098.579 1.093.105 10.960.706

Razlika-možni vir fin.kohezije -155.502 0 44.862 617.978 462.060 435.024 475.534 378.941 372.141 358.890 399.027 3.388.955

PIM 1023-odvajanje


Krediti-RR kanalizacija 273.861 265.036 32.678 32.130 31.582 31.034 30.486 29.939 22.111 0 0 748.856

Pokriv.neg.prenos-podbilanca 1.260 3.781 3.781 3.781 3.781 3.781 3.781 3.781 3.781 3.781 3.781 39.070

Vlaganja v obnovo obstoječe infrastrukture 17.000 467.970 350.085 351.606 333.878 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 4.520.539

Pokriv.neg.prenosov od 1.1.2010 0 71.707 71.707 71.707 71.707 71.707 71.707 71.707 71.707 71.707 71.707 717.070

Skupaj poraba 292.121 808.494 458.251 459.224 440.948 606.522 605.974 605.427 597.599 575.488 575.488 6.025.535

Razpoložljiva najemnina 0 680.363 677.948 731.531 711.943 717.377 717.079 716.989 714.667 700.236 694.879 7.063.011


Razlika-možni vir fin.kohezije -249.411 0 347.828 400.437 399.125 238.985 239.235 239.693 245.199 252.878 247.521 2.361.490

PIM 1024-čiščenje


Krediti 361.847 297.037 235.495 231.732 227.962 224.144 160.364 158.105 155.846 153.587 113.725 2.319.841


Vlaganja v invest.vzdrž in obnovo obstoječe infrastrukture 78.500 428.000 267.000 387.000 250.000 220.000 220.000 220.000 220.000 220.000 220.000 2.730.500

Pokriv.neg.prenosov od 1.1.2010 0 58.681 58.681 58.681 58.681 58.681 58.681 58.681 58.681 58.681 58.681 586.810

Skupaj poraba 510.563 994.363 771.821 888.058 747.288 713.470 649.690 647.431 645.172 642.913 603.051 7.813.817

Razpoložljiva najemnina 211.935 1.082.473 1.069.211 1.028.419 1.032.000 1.026.000 1.024.671 1.023.921 1.022.278 1.003.284 999.811 10.524.001

Pozitivne razlike iz podbilance 4.130 12.391 12.391 12.391 12.391 12.391 12.391 12.391 12.391 12.391 12.391 128.043

Razlika-možni vir fin.kohezije -294.498 100.502 309.781 152.752 297.103 324.921 387.372 388.882 389.497 372.763 409.151 2.838.227

PIM 1027-tržne storitve čiščenje bioloških substratov


Rezervacija sredstev za nujne naložbe 33.249 10.000 44.711 60.000 70.000 75.000 85.000 85.000 85.000 85.000 85.000 717.960

Pokriv.neg. prenosov PPD od 1.1.2010 20.000 20.000 5.289 0 0 0 0 0 0 0 0 45.289

Pokrivanje izvajanja in inv.vzdr. PPD 52.751 45.000 35.000 25.000 15.000 10.000 0 0 0 0 0 182.751

Rezervacija sredstev za proračun MOV in Šoštanj535.000 415.000 415.000 415.000 415.000 415.000 415.000 415.000 415.000 415.000 415.000 4.685.000

Skupaj poraba 641.000 490.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 5.631.000

Razpoložljiv prihodek 641.000 490.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 500.000 5.631.000

Razlika-možni vir fin.kohezije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj dejavnost vodooskrbe, odvajanja odplak in čiščenja odplak


Krediti-RR VO+KA 762.184 673.346 377.119 370.521 360.789 354.058 287.444 282.224 269.817 243.112 157.640 4.138.254


Vlaganja v obnovo obstoječe infrastrukture 139.560 1.439.946 1.067.085 1.188.606 1.083.878 1.220.000 1.220.000 1.220.000 1.220.000 1.220.000 1.220.000 12.239.075


Skupaj poraba 985.737 2.608.270 1.939.182 2.054.105 1.939.645 2.069.036 2.002.422 1.997.202 1.984.795 1.958.090 1.872.618 21.411.102

Razpoložljiva omrežnina 239.487 2.568.251 2.501.132 3.084.751 2.957.412 2.927.445 2.964.041 2.864.196 2.851.110 2.802.099 2.787.795 28.547.718


Skupaj viri 286.327 2.708.772 2.641.653 3.225.272 3.097.933 3.067.967 3.104.563 3.004.718 2.991.631 2.942.621 2.928.316 5.199.717

Razlika-možni vir fin.kohezije -699.410 100.502 702.471 1.171.167 1.158.289 998.931 1.102.141 1.007.515 1.006.837 984.531 1.055.699 9.288.082

Documents

ZAUPNO Delovno gradivo VIZIJA POSLOVANJA IN RAZVOJA vizija... · 4.9 Analiza prihodkov ... Preglednica 30: Dolžine vodovodnih cevi po materialu, delež okvar po materialu, število