ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013 - 2014 MIZŠ, 16 in 17. september 2013

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013-2014ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013-2014

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG2013 - 2014

MIZŠ, 16 in 17. september 2013

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013-2014

• Pozdravni nagovor predstavnika MIZŠ: dr. Edvard Kolar, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za šport.

• Pozdravni nagovor predstavnika ZŠRS Planica: Gabrijel Gros, direktor ZŠRS Planica.

• Primer dobre prakse: Načrtovanje izvajanja programa: Davor Bozovičar, strokovni

delavec ZŽS na OŠ Janka Padežnika Maribor.• Predstavitev analize programa Zdrav življenjski slog 2010 – 2013

dr. Janko Strel.• Predstavitev načina sofinanciranja projekta ZŽS 2013-2014: mag.

Helga Kočevar, skrbnica pogodbe na MIZŠ.• ODMOR• Navodila ZŠRS Planica o izvajanju programa ZŽS 2013-2014:

Boštjan Vintar, skrbnik projekta ZŽS 2013-2014 na ZŠRS Planica.• Vprašanja in pogovor.


Javni razpis financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (85%) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (15%).


Program ZŽS 2013-2014 predstavlja učinkovito sistemsko rešitev za dodatne ure športne dejavnosti v šolskem prostoru, pri čemer sledimo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki opozarja, da je treba vsakemu otroku zagotoviti najmanj eno uro športne aktivnosti dnevno.


Šolsko leto 2013/14

33 programov 47%

5 programov 13%

8 programov 22%3 programi

19%

12 programov 47%

10 programov 53%

18 programov

28%

4 programi 18%

1 program 14%

35 programov 34%

4 programi 22%

17 programov

50%

• Izvaja se na 150 od 450 OŠ (33%).• Na programu je zaposlenih 150

strokovnih delavcev, večina za 50% delovno obveznost.

Število programov oz.zaposlenih strokovnih delavcev.

% OŠ v posameznih regijah, na katerih se izvaja program ZŽS 2013-2014.


Spletni strani• http://www.zsrs-planica.si/• http://www.sportmladih.net/

http://www.sportmladih.net/






Pozdravni nagovor predstavnika MIZŠ: dr. Edvard Kolar, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za šport.


Pozdravni nagovor predstavnika ZŠRS Planica: Gabrijel Gros, direktor ZŠRS Planica.


Umestitev projekta

ZŽS 2013-2014 v sistem športa


Povezava med šolskim programom in klubskim programom v okolišu

ŠOLA "A"

SMUČARSKI KLUB

ROKOMETNI KLUB

NOGOMETNI KLUB

ŠOLA "B"

PLAVALNI KLUBKOŠARKARSKI

KLUB

NOGOMETNI KLUB

GIMNASTIČNI KLUB

ATLETSKI KLUB

KLUBSKI OKOLIŠ

SKUPNI KLUBSKI OKOLIŠ

KLUBSKI OKOLIŠ NA DVEH ŠOLAH

SKUPNI ŠOLSKI OKOLIŠ


Načrtovanje izvajanja programa: Davor Bozovičar, strokovni delavec ZŽS na OŠ Janka Padežnika Maribor.

PRIMER DOBRE PRAKSE

Izvajalec programa ZŽS 2013-2014 - Osnovna šola Janka Padežnika Mariborstrokovni delavec - Davor Bozovičar

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

2013 - 2014

http://www.zsrs-planica.si/

NAČRTOVANJE1. Prijavnice za program ZŽS

Cilj - povratne informacije o številu učencev za ZŽS. Okvirno oblikovanje skupin. Okvirno načrtovanje sobotne in počitniške vadbe.

2. Izbira športnih društev (ŠD)

ŠD čim bližje šoli. Zaželjeno izbrati športne panoge, ki jih ni v učnem načrtu. Športne panoge v društvih se lahko izvajajo skozi celo koledarsko

leto. ŠD, ki so finančno dostopna vsem učencem (staršem). Z izbranimi ŠD zagotoviti široko ponudbo vsebin (športnih panog). ŠD kmalu spoznajo koristnost sodelovanja v ZŽS (kasneje prihajajo

kar sama).


4. Sobotna in počitniška vadba

Za sobotno in počitniško vadbo načrtovati do 6 ur vadbe. Več ur je zelo težko realizirati. Izjema pohodništvo in kolesarski izleti.

Za počitniško vadbo izbrati pet dni v času jesenskih in zimskih počitnic ter prvi in zadnji teden poletnih počitnic.

Načrtovanje najmanj dveh sobotnih vadb na mesec.

Načrtovanje sobotne vadbe ločeno za učence od 1. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda.


Izkoristiti dogodke v lokalnem okolju.

Možnost udeležbe staršev (spremljevalci).

Vadba v naravnem okolju.

Predstavimo učencem športna igrišča v šolskem okolišu in možnosti njihove uporabe.


NAČRTOVANJE URNIKA ZŽS na vrsti takoj za obveznimi predmeti.

Načrtovanje skupaj z učiteljem športa (izbirni predmeti in interesne dejavnosti, ki jih vodi učitelj športa).

Upoštevati načelo športne vadbe vsak dan (dopolnjevanje rednega pouka športa z urami ZŽS).

Izkoristiti prosto prvo uro, če pouk začnejo drugo šolsko uro.

Po koncu pouka dati prednost učencem 9., 8., 7. in 6. razreda. Učenci ostalih razredov so načeloma v šoli do 16 ure.


DAJMO PREDNOST IGRINi omejitev pri izbiri športnih vsebin

Po nekaj urah učenja je čas za igro, nadzorovano športno zabavo, zdravo sprostitev (ZŽS).

V redno vadbo ZŽS vključiti vsebine, ki jih je možno izvajati na šoli.

Ostale vsebine, ki jih ni možno izvajati na šoli, načrtovati za sobotno vadbo (športno plezanje).


Izogibati se monotonosti, ker je nevarna tudi učitelju.

Uporabite metode in vaje iz svojega športnega področja (bivši tekmovalci, trenerji).

Pri starejših učencih je lahko ZŽS kot dodatni ali dopolnilni pouk športa, priprava na tekmovanje.

Izkoristimo ZŽS in naučimo učence, kako se lahko preko športa zabavajo na svojem ali prijateljevem rojstnem dnevu.


UČENEC – UČITELJ - STARŠI

Ali učitelj stanuje v šolskem okolišu?

Spontano srečevanje učencev in učitelja v lokalnem okolju.

Učitelj kot zgled (s kolesom, skirojem ali peš na poti v šolo).

Prepoznavnost med starši.

Zaupanje.

Učiteljeva vpetost v lokalne športne dogodke in lokalna športna društva.


SODELOVANJE Z VODSTVOM IN DELAVCI ŠOLE TER ZUNANJIMI SODELAVCI

Podpora vodstva šole.

Sodelovanje z učitelji športa in drugimi učitelji pri načrtovanju urnika, obvestilih,… .

Vključitev strokovnih delavcev šole v program (pomoč pri sobotni ali počitniški vadbi, primer; športno plezanje, sankanje, smučanje).

Povezovanje z učitelji športa in strokovnimi delavci ZŽS na drugih šolah (načrtovanje tekmovanj med šolami, izmenjava izkušenj in idej).


PREDNOSTI PROGRAMA ZŽS

1. ZA UČENCE

Dodatne ure športnega udejstvovanja na teden. Večurna športna aktivnost na dan med počitnicami in v

sobotah. Vadba na ZŽS je bolj sproščena, učenci imajo več

svobode. Manj je razlage in učenja tehnik in taktik. Več je igre.

Povezovanje, sodelovanje, tekmovanje med učenci različnih starostnih skupin.

Spoznavanje športnih panog, ki jih ni v učnem načrtu za šport.

Spoznavanje športov in pravil športne igre, ki jih učenci lahko uporabijo pri preživljanju prostega časa s prijatelji, sorodniki, starši.

Na vadbi ZŽS učencem predstaviti igre in športe, ki jih lahko uporabijo na praznovanju rojstnega dne, piknikih, na počitnicah,…


2. ZA STARŠE

Program je brezplačen. Program se odvija v šoli (ni dodatnega prevoza otrok). Program je vsebinsko širok in deluje preventivno ter

svetovalno. Vodijo ga strokovni delavci (znanje, zaupanje in

odgovornost).

3. ZA ŠOLO

ZŽS kot dodana vrednost šole. Za šolo ne predstavlja stroškov. ZŽS omogoča sprostitev učencev od učnih obveznosti pri

predmetih obveznega pouka.


IZKUŠNJE Morebitno izgovarjanje učiteljev razrednega pouka, da ZŽS

nadomesti redni pouk športa (od 1. do 4. razreda).

Veliko vadbe zunaj v naravnem okolju in več igre ter raznih oblik spretnostnih vaj (vrhunski šport kot vreča idej; zanimivo, novo, drugačno,…).

Povezovanje aktualnih športnih dogodkov (Slovenija, globalno) in ZŽS; OI-London, Soči, SP, EP, predstavitev disciplin atletike, evropsko prvenstvo v košarki,…).

Na vadbi poudarek na športnih vrednotah; sodelovanje, pomoč, vztrajanje, odločnost, poštenost, učenje premagovanja poraza,… .



Predstavitev analize programa Zdrav življenjski slog 2010 – 2013 dr. Janko Strel.

Ljubljana, 2013

Analiza „ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG”

PosvetZavoda za šport RS Planica in Ministrstva za

izobražavanje , znanost in šport

Prof. dr. Janko Strel

Zavod FITLAB – Center za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine

TEMELJNA RAZVOJNA PODROČJA

• Intelektualni razvoj in akademska znanja (vsi šolski predmeti in skriti kurikulum)

• Osebnostni razvoj in socialne spretnosti

• Telesni razvoj - gibalna zmogljivost (gibanje, športna vzgoja, biologija, gospodinjstvo)

Zdravje - kompetentnost

DEDNOST – OKOLJE – GIBANJE – ŠPORTNA VZGOJA

Dednostni dejavniki in vplivi okolja predstavljajo osnovo za razvoj človekovih sposobnosti in značilnosti.

Vplivi okolja (družina,vrtec,šola, družbeno okolje) na nekatere telesne značilnosti in gibalni sposobnosti so močnejši, kot dednostni dejavniki (debelost, aerobni fitnes, mišični fitnes, ...),

Vplivamo vedno celostno na biopsihosocialno podobo otroka.

Gibanje in Športna vzgoja lahko zmanjšata negativne vplive sodobnega načina življenja ter zagotovita uravnoteženost psihičnega in fizičnega razvoja otroka.

Proces vadbe mora biti dobro načrtovan, realiziran, ovrednoten in podprt z raziskovalnimi spoznanj.

VLOGA ŠPORTNE VZGOJE

Zdravstvena vloga• gibanje v tesni povezavi z

zmanjšanjem možnosti za nastanek številnih bolezni sodobnega življenja, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, stres, debelost ...

Razvojna vloga• skladen razvoj otroka,

oblikovanje gibalnih vzorcev

• zmogljivost• Imunski sistem

Kompenzacijska vloga• kompenzacija sedečemu

načinu življenja• dejavni odnos do življenja

Osmišljevalna vloga• potrjevanje na določenem

področju• vzpostavitev aktivnega

življenjskega sloga• osvojiti praktična in

teoretična znanja

Socializacijska vloga• odnosi v skupini,

medsebojna pomoč, spoštovanje različnost…,

• prevzemanje odgovornosti ...

• sprejemanje vloge zmagovalca in poraženca

• Fair play

ŠPORTNA DEJAVNOST

Cilji športne vzgoje so (med drugimi) usmerjeni v čim več zdravih ljudi, ki so se sposobni ukvarjati s športom

Vsak otrok naj bi se ukvarjal s športom DVE URI DNEVNO z obremenitvijo, ki zagotavlja izboljšanje telesne kondicije.

SPREMEMBE V RAZVOJU PRI 14. LETNIH FANTIH 1925-2009

TELESNA VIŠINA TELESNA TEŽA

1925 149 cm 40 kg

1970 160 cm 48 kg

2012 171,6 cm (15%) 63,5 kg (58%)

GIBALNA ZMOGLJIVOST FANTOV IN DEKLET OD 7. DO 15. LETA PO REGIJAH (XT - ŠVK)

Pomurs

ka

Podra

vska

Koroš

ka

Savin

jska

Zasavsk

a

Sredn

jeposa

vska

JV Slov

enija

Osredn

jeslov

enska

Gorenjs

ka

Notran

jsko-k

raška

Goriška

Obalno

-krašk

aTo

tal47.5

4848.5

4949.5

5050.5

5151.5

M1991-2000 Ž1991-2000 M2000-2010 Ž2000-2010

GIBALNO MANJ KOMPETENTNI FANTJE <XT40

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Povpr.0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

starost (let):

GIBALNI MANJ KOMPETENTNA DEKLETA <XT40

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Povpr.0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

starost (let):

GIBALNO NADARJENI FANTJE >XT60

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Povpr.0%

1%

2%

3%

4%

5%

6%

7%

8%

starost (let):

GIBALNO NADARJENA DEKLETA > XT 60

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Povpr.0%

1%

2%

3%

4%

5%

6%

7%

8%

9%

Delež učencev z XT>60 - dekleta

starost (let):

DEBELA DEKLETA

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 skup.0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

20%

starost (let):

DEBELI FANTJE

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 skup.0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

20%

starost (let):

DEBELI MALČKI POSTANEJO DEBELI MLADOSTNIKI

pri 7. letih pri 11. letih pri 14.letih0

102030405060708090

100

73.3

93.9100

85.793.5 97.1

Debeli osemnajstletni fantje in dekleta v letu 2008, ki so bili prekomerno težki ali debeli v

otroštvu in adolescenci

Fantje

odst

otek

POVPREČNI INDEKS MOTORIKE - FANTJE

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj90

92

94

96

98

100

102

104

106

108

110

1989-1992 1993-1996 1997-2000 2001-2004 2005-2008 2009-2012

Starost (let)

POVPREČNI INDEKS MOTORIKE- DEKLETA

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj90

92

94

96

98

100

102

104

106

108

110

1989-1992 1993-1996 1997-2000 2001-2004 2005-2008 2009-2012

Starost (let)

Kako pa deluje projekt „ Zdrav življenjski slog“?

Cilji: Ugotoviti razlike sprememb v telesnem in

gibalnem razvoju med učenci in učenkami eksperimentalne skupine, ki obiskujejo intervencijski program “Zdrav življenjski slog” in učenci in učenkami kontrolne skupine iz istih šol, ki v program niso bili vključeni

Ugotoviti stanje življenjskega sloga učencev in učenk, ki so bili vključeni v intervencijski program “Zdrav življenjski slog”,

Ugotoviti povezanost telesnega in gibalnega razvoja z nekaterimi dejavniki “zdravja

Vzorec V intervencijski program “Zdrav življenjski slog”

smo v obdelavo analize subjektivnih mnenj vključili 12 709 učencev in učenk, ki so imeli vse potrebne podatke za identifikacijo mnenjskega vprašalnika in razvoja telesnih in gibalnih sposobnosti. 40 % anketiranih učencev in učenk ni imelo popolnih podatkov.

V analizo telesnega in gibalnega razvoja pa smo vključili več kot 10.000 učencev in učenk intervencijskega programa in več kot 25.000 učencev, ki niso bili vključeni v dodatni program

Metode: desktiptivna statistika in kontingenčne tabele Izračunali smo indeks sprememb med kontrolno

in eksperimentalno skupino za telesni in gibalni razvoj

Korelacijske koeficiente smo izračunali med spremenljivkami telesnega in gibalnega razvoja ter med spremenljivkami zdravja

Strukturo zdravja smo ugotavljali s faktorsko analizo

Uporabili smo rezultate testiranj športnovzgojnega kartona

Dejavnike življenjskega sloga in zdravja pa smo ugotavljali z anketiranjem učencev in učenk s posebej prilagojenim vprašalnikom

Obseg vadba v zdravem življenjskem slogu

redno eno uro na teden

redno 2 uri na teden

redno 3 ali več ur na teden

samo občasno med tednom

samo ob vikendih samo počitniška vadba

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

2011 2012 2013

Vadba v drugih športnih programih na šoli

da ne0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%krožek

2011 2012 2013

Vsebina vadbe v drugih športnih programih na šoli

nogom

et

košark

a

odbojk

aple

s

rokom

et

šport z

a zdra

vje/sp

rostite

v

gimna

stika

judo,

teakw

ando,

karat

e,kick

box, ca

poeira

atleti

ka

badmint

on

namizn

i tenis

vsi šp

orti

plezan

je0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

2011 2012 2013

Obseg vadbe v drugih športnih programih na šoli

1 2 3 4 5 6 7 8 9+0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

2011 2012 2013

Športna vadba v društvu ali pri zasebnikih

da ne40%

42%

44%

46%

48%

50%

52%

54%

2011 2012 2013

Vsebina vadbe v društvih ali pri zasebnikih

nogom

et

košark

aple

s

odbojk

a

judo,

teakw

ando,

karat

e,kick

box, ca

poeira

rokom

et

atleti

ka tenis

plezan

je

plava

nje

gimna

stika

jahan

je

namizn

i tenis

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

2011 2012 2013

Obseg vadbe v društvih ali pri zasebnikih

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11+0%

5%

10%

15%

20%

25% ur na tedenA

2011 2012 2013

Ali redno tekmuješ

da ne0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

2011 2012 2013

Za koga tekmuješ?

za šolo za društvo ali klub oboje0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2011 2012 2013

Kako bi ocenil tvojo športno dejavnost?

športno zelo aktiven povprečno premalo0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

2011 2012 2013

Koliko ur na dan presediš za računalnikom

0 1 2 3 4 5+0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

2011 2012 2013

Koliko minut na dan telefoniraš?

nič 1-10 min. 11-30 min. 31+ min.0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

2011 2012 2013

Športna dejavnost skupaj s starši

vsak teden najmanj 1x vsaj 1x na mesec samo med počitnicami nikoli0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35% s starši

2011 2012 2013

Koliko minut si bil športno dejaven v zadnjih dveh dneh

0 1-59 60-119 120-179 180-239 240-299 300+0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

2011 2012 2013

ZŽS obiskujem zaradi zabave

nepomben razlog manj pomemben pomemben zelo pomemben0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

2011 2012 2013

ZŽS – da se kaj novega naučim


5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

2011 2012 2013

ZŽS – koristno za moje zdravje


10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

2011 2012 2013

ZŽS – rad tekmujem


5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%tekmujem

2011 2012 2013

Koliko novega znanja si osvojil

nič malo veliko zelo veliko0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

2011 2012 2013

Kako ocenjuješ svoje zdravje

1-1,5 1,6-2,5 2,6-3,5 3,6-4,5 4,6-50%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45% ocena zdravja

2011 2012 2013

Ali se počutiš žalosten?

10 11 12 13 14 skupaj0.00%

10.00%

20.00%

30.00%

40.00%

50.00%

60.00%

70.00%

odst

otki

Ali si v svojem prostem času počel stvari, ki si jih želel početi?

10 11 12 13 14 skupaj0.00%

10.00%

20.00%

30.00%

40.00%

50.00%

60.00%

70.00%

odst

otki

Ali se počutiš poln energije?

10 11 12 13 14 skupaj0.00%

10.00%

20.00%

30.00%

40.00%

50.00%

60.00%

70.00%

odst

otki

Kako ocenjuješ svoje zdravje?

1-1,5 1,6-2,5 2,6-3,5 3,6-4,5 4,6-50%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%ocena zdravja

2011 2012 2013

XT in T vrednosti - dekleta

xt TDPR TSDM TPON TDT TPRE TVZG TT60 TT6000

10

20

30

40

50

60

XT in

T v

redn

osti

XT in T vrednosti fantje

xt TDPR TSDM TPON TDT TPRE TVZG TT60 TT6000

10

20

30

40

50

60

XT in

T v

redn

soti

Odstotek prekomerno prehranjenih fantov

1 2 3 4 5 6 7 8 90.00%

5.00%

10.00%

15.00%

20.00%

25.00%

Odstotek deklet z XT>60

1 2 3 4 5 6 7 8 90.00%

2.00%

4.00%

6.00%

8.00%

10.00%

12.00%

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport prof. dr. Janko Strel

Graf 5:

Povezanost XT –zdravje

UČENCI UR_NA_T

EDEN

UR_TED

EN

RACUNALNIK

TELEV

IZIJA

TELEF

ON

BOLEZEN

V_ZADNJIH

_2_D

NEH

OCENA_Z

DRAVJA FIT

ENER

GIJA

ZALO

STEN

OSAMLJE

N

CAS_ZA

SE

ZELEL

_POCET

I

S_PRIJA

TELJI

POCUTJE_S

OLA

ZBRANOST

01-.300

-.200

-.100

.000

.100

.200

.300

.400

M 10 M 11 M 12 M 13 M 14

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport prof. dr. Janko Strel

Graf 6:

Povezanost XT –zdravje

UČENKEUR_N

A_TED

EN

UR_TED

EN

RACUNALNIK

TELEV

IZIJA

TELEF

ON

BOLEZEN

V_ZADNJIH

_2_D

NEH

OCENA_Z

DRAVJA FIT

ENER

GIJA

ZALO

STEN

OSAMLJE

N

CAS_ZA

SE

ZELEL

_POCET

I

S_PRIJA

TELJI

POCUTJE_S

OLA

ZBRANOST

01-0.4

-0.3

-0.2

-0.1

0

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5

Ž 10 Ž 11 Ž 12 Ž 13 Ž 14

GIBALNE SPOSOBNOSTI ZLATIH MATURANTOV IZ LETA 2004

ŠPORTotroci in mladina se s športom ukvarja več kot kdajkoli v preteklosti, minimalno 1 uro na dan

KOLIČINA HRANEkoličina zaužite hrane se povečuje KAKOVOSTNA

HRANA je težko dostopna (dnevno 7 EUR zdrava, 3 EUR nezdrava)

SEDENJEkoličina sedenja v prostem času se povečuje, gibalna dejavnost se zmanjšuje

!!!

Ugotovitve Med eksperimentalno in kontrolno skupino ni bistvenih razlik v vključitvi debelih in gibalno manj kompetentnih učencev - Na šolah, ki imajo intervencijski program je

XT vrednost gibalnih zmogljivosti (bistveno pod državnim povprečjem) dosegla pri učenkah vrednost 49, pri učencih 47, še nižji pa je pri tistih učencih na izbranih šolah, ki niso vključeni v intervencijski program.

- - učenke so v gibalnih zmogljivostih bistveno bolj napredovale kot učenci

Ugotovitve

Intervencijski program je bistveno bolj vabljiv za gibalno manj kompetentne učenke kot za učence.

Delež gibalno nadarjenih je bistveno večji v intervencijskem programu kot v kontrolni skupini, saj je intervencijski program zelo pospešil vključevanje otrok v druge krožke na šoli in še zlasti v športna društva. Logično je, da se več kot podvojila športna dejavnost otrok, ki je zagotovila tudi ustrezen rezultat.

Z 47% vključenih učencev in učenk v društveno športno dejavnost je največji uspeh intervencijskega programa, tudi največji optimisti, ga nismo pričakovali

Ugotavljamo, da je od leta 2011 do 2013 prisoten trend zmanjševanja porabe časa za sedenje pri računalniku, televizorji in pri uporabi telefonov.

Ugotavljamo trend, da se od leta 2011 do 2013 povečuje obseg športne dejavnosti učencev in učenk pri intervencijskem programu, v drugih krožkih in še posebej v društvih.

Najpogostejše vsebine so:nogomet, košarka, ples, odbojka, borilni športi, rokomet, gimnastika, atletika…. gibalna zmogljivost staršev je pogoj za partnerstvo z otrokom

Ugotovitve

Doživljanje športa kot korist za zdravje, izboljšanje zmogljivosti, osvajanje novih znanj, koristnost za prosti čas, zabavo in druge vrednote, se postopna povečuje od leta 2011 do 2013. Ugotavljamo pozitiven trend od leta

2011 do 2013 v povečanje zadovoljstva z zdravjem, občutja z razpolaganjem veliko energije, dobrega počutja v šoli, večje zbranosti pri učenju in manj občutja osamljenosti in žalosti

Iz leta v leto se povečuje povečana udeležba na tekmovanjih še posebej v društvih.

Ugotovitve

Intervencijski športni program : Zdrav življenjski slog“ je bistveno pospešil sodelovanje med šolami in društvi, posledica sodelovanja je zelo povečana športna dejavnost, ki bistveno presega enourno vsakodnevno vadbo (športna vzgoja v šoli, interesni športni programi v šoli, vadba v društvih, pri zasebnikih in doma).

Predvidevamo, da je prišlo pri sodelovanju izvajalcev športnih programov do integracijskega učinka, ki je bistveno presegel pričakovanja. Iz raziskav je znano, da vsaka nadaljnja ura vadbe daje večji učinek in da se učinki po tretji uri vadbe na teden vedno bolj stopnjujejo. Po več kot deset ur vadbe na teden pa se lahko že pojavljajo negativni učinki, seveda v odvisnosti od starosti in specifičnosti razvoja posameznega otroka in kakovosti programa (obremenitve, regeneracija, počitek, motivacija, pogoji vadbe).Vključitev v društva, zasebniki, šolska športna društva

Ugotovili smo statistično pomembno srednje visoko povezanost med gibalno zmogljivostjo in kriterijem zdravja.

Ugotavljamo:

SKLEP

Intervencijski športni program „Zdrav življenjski slog“ je omogočil na različnih področjih (telesni razvoj, gibalni razvoj, zdravje, osebno počutje,

socializacija) pomembne rezultate, ki so se stopnjevali od leta 2011 do leta 2013.

Nedvomno je program pospešil sodelovanje med šolo, društvi in starši na ta način, da se je pri vseh dejavnikih povečal obseg vključevanja otrok v

športno dejavnost.

Iz zgoraj omenjenih dejstev izhaja, da je mogoče dosegati visoke učinke pri razvoju otrok, le takrat ko vsi odgovorni sodelujejo, seveda ob predpostavki ustreznih finančnih in materialnih pogojih, slednji pa v Republiki Sloveniji.

Če smo dosegli izjemne učinke v obsegu vadbe, zagotovili primerno kvaliteto vadbenega procesa, pa kljub temu vidim še veliko možnosti za izboljšanje

kvalitete dela, ki ga lahko zagotovimo tudi z bistveno obsežnejšim programom izpopolnjevanje strokovnega kadra.

Hvala za pozornost


Predstavitev načina sofinanciranja projekta ZŽS 2013-2014: mag. Helga Kočevar, skrbnica pogodbe na MIZŠ.


EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA – ESS

• Operativni program RČV• Razvojna prioriteta • Prednostna usmeritev• Instrument• Operacija• Posredniško telo• Upravičenec

Razvoj človeških virov invseživljenjskega učenja

Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov

izobraževanja in usposabljanja

podlaga

kdo

kako


UPRAVIČENEC – ZAVOD ZA ŠPORT

RS PLANICA

IZBRANI PRIJAVITELJIZVAJALEC –

STROKOVNI DELAVEC


STROKOVNI DELAVEC


STROKOVNI DELAVEC

POSREDNIŠKO TELO – MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE,

ZNANOST IN ŠPORT

Shema izvajanja


• spremljanje in poročanje• uveljavljanje stroškov:

• upravičenost stroškov• strošek na enoto

(poenostavitev!)

• shranjevanje dokumentacije• informiranje in obveščanje

javnosti

Najpomembnejša pravila ESS


ZAVOD ZA ŠPORT RS PLANICA

IZVAJALEC – STROKOVNI

DELAVEC


DELAVEC


DELAVEC

MIZŠ

Finančni tok

avans

zahtevek (realizirane

ure)

ZZI

1

2

3

ZZP (85 %)

v proračun

4

MF, EK


Pogled naprej …


ODMOR: 15 min


Navodila ZŠRS Planica o izvajanju programa ZŽS 2013-2014: Boštjan Vintar, skrbnik projekta ZŽS 2013-2014 na ZŠRS Planica.


Cilj programa ZŽS 2013-2014

• Dodatno spodbuditi osnovnošolske otroke k oblikovanju zdravega življenjskega sloga s pomočjo dodatne športne aktivnosti.• Aktivno vključiti od 20 do 30 % osnovnošolske populacije na OŠ vključenih v program.• Zagotoviti zainteresiranim učencem 5 ur športne aktivnosti na teden.


V smislu doseganja ciljev bo program ZŽS 2013-2014 v šolskem letu dosegal:

• število vzgojno-izobraževalnih ustanov vključenih v izvajanje programov: 120 osnovnih šol,

• 27.000 vključenih učencev oz. 65% od vključenih učencev s prisotnostjo na vsaj 50 urah redne vadbe.

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013-2014Računovodstvo:Potrebno je zagotoviti ločeno računovodstvo za program ZŽS 2013- 2014 (če isti izvajalec izvaja dva programa hkrati, se vodita ločeno drug od drugega).

• Ločeno evidentiranje prihodkov in stroškov.• Nobenih prilivov v sredstva operacije. • Upravičeni stroški dela in drugi osebni prejemki (dejanski stroški po pogodbi o zaposlitvi.• Materialni stroški (zdravniški pregledi, varstvo pri delu, vstopnine in stroški prevozov vključenih učencev v ZŽS 2013-2014).• Časovne razmejitve.

Pred izplačilom materialnih stroškov je potrebno preveriti, da je na voljo dovolj preostalih sredstev, s katerimi se primarno lahko pokrije stroške dela na programu zaposlenega strokovnega delavca.


Pogodba o zaposlitvi

• Ne veljajo nobene posebnosti glede vsebine pogodb

• Sklenitev za določen čas do 31.8.2014• Delež zaposlitve oz. število ur tedenske delovne

obveznosti je razviden iz prijavnih obrazcev (obrazec 1)

• Izplačilo dejanskih stroškov dela• Upoštevati je potrebno navodila MIZŠ glede

izvajanja operacij ESS


Izplačila sredstev - sprememba v pogodbi o sofinanciranju !!!

Zavod se zavezuje znesek iz zahtevka za sofinanciranje programa ZŽS 2013-2014 nakazati na račun izvajalca najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec pod pogojem, da bodo pravilno izpolnjeni zahtevki oddani v spletni aplikaciji najkasneje 3 (tretji) delovni dan in bodo v zavod pravilno izpolnjeni, podpisani in žigosani prispeli z redno pošto najkasneje do 10. (desetega) dne v mesecu.


Oblikovanje vadbenih skupin (obrazec 4, 4a, 4b, 4OŠPP)Skupina za redno vadbo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 15 učencev. V skupino za redno vadbo je možno združevati le učence iz največ dveh zaporednih starostnih letnikov, pri šolah z manj kot 90. vpisanimi učenci na OŠ, pa iz treh zaporednih starostnih letnikov.Izjeme potrjuje ZŠRS Planica.

Primer poimenovanja vadbene skupine v aplikaciji: • vadbena skupina z nazivom 1.2 A: tvorijo jo oddelki 1. in 2. razredov;• vadbena skupina z nazivom 2.3 A: tvorijo jo oddelki 2. in 3. razredov.

Normativi za oblikovanje skupin morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo na športnem in vzgojno izobraževalnem področju.


Urnik ZŽS 2013-2014 (obrazec 6) - redna vadbaUčenec mora imeti omogočeno redno vadbo vsaj 2X tedensko, uro redne vadbe po urniku ZŽS 2013-2014, vendar ne več kot 5 ur skupno (ŠVZ in ZŽS 2013-2014).

Blok ura šteje za dve uri realizacije v programu.

Če je več vadbenih skupin, to pomeni več ur realizacije redne vadbe in kakšno soboto manj oz. obratno, če je vadbenih skupin manj, manj ur redne vadbe in kakšno soboto več.

Tedenska realizacija ur redne vadbe je odvisna od števila skupin in vključenih učencev.Spreminjanje termina vadbeni skupin je možno le znotraj tedna.


Vadba ob pouka prostih dneh (sobote, počitnice) - obrazca 7 in 8

VSE SKUPINE - ne velja omejitev glede združevanja starostnih letnikov pri oblikovanju vsakokratne vadbene skupine za sobotno ali počitniško vadbo.

• sodelovanje ŠD, sodelovanje na športnih prireditvah …,

• pospeševanje realizacije ur programa ZŽS 2013-2014.


Čas izvedbe programa ZŽS 2013-2014

Program se mora odvijati v času pouka in v času pouka prostih dni.

Izvajanje programa ne sme posegati v izvajanje rednega vzgojno- izobraževalnega programa OŠ (delovne sobote, ŠŠT).


Vsebine programa ZŽS 2013-2014 (obrazci 5, 7 in 8)

Program je usmerjen v razvoj temeljnih gibalnih sposobnosti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga ter mora biti za otroke brezplačen. Vsebine programa ZŽS 2013-2014:

• vsaj 12 športnih panog na triletje,• predstavitev urbanih športov (rolanje, rolkanje, BMX,

parkour …),• društva predstavijo športne panoge iz klubskega okoliša,• seznanjanje otrok s temelji zdrave prehrane in zdravega

življenjskega sloga,• izvedba aktivnosti v času pouka prostih dni,• organizacija športnega dogodka na lokalnem nivoju

namenjenega učencem (povezovanje OŠ, povezovanje z lokalnim okoljem).


Poročanje o realizaciji programa ZŽS 2013-2014

• Poročanje o realizaciji programa poteka preko spletne aplikacije ZŽS 2013-2014.

• Natančnost pri vnašanju podatkov (kdaj, prisotni učenci, panoga …).

• Na koncu meseca se kreira mesečno poročilo in zahtevek (preveriti vsebino pred podpisovanjem, še posebej št. realiziranih ur …).

• Preveriti pravilnost podatkov na zahtevku september 2013 (novi pavšali, odgovorne osebe).

• Omogočeno vnašanje podatkov po 18. 9. 2013.• Vodenje sprotne dokumentacije (dnevnik dela, evidenca

prisotnosti otrok na vadbi).• Mesečna poročila in zahtevke hranite v arhivu ZŽS 2013-

2014 do 31. 12. 2020.


Vsebinsko poročilo o realizaciji programa ZŽS 2013-2014 - primer

• OGREVANJE: npr. Kdo se boji Črnega moža, Okamnele, Lepljivka v parih …

• GLAVNI DEL: predstavitev športa tenis s pomočjo športnega društva in igra tenisa s prilagojenimi pravili.

• ZAKLJUČNI DEL: sprostitvene igre Korenčki in zajček, spomin in sproščanje obremenjenih mišičnih skupin predvsem zgornjih okončin (roke, zapestja, ramenski obroč in komolci).


Nepravilnosti pri izvajanju ZŽS 2010-2013-ugotovitve Inšpektorata za šolstvo in šport

• Urniki ZŽS (vadba ni omogočena 2x tedensko na učenca). • Oblikovanje vadbenih skupin (obrazec 4): - združevanje zaporednih razredov (2 zaporedna razreda oz. 3), - spodnji normativ. Izjeme potrjuje ZŠRS Planica.• Preseganje zgornjega normativa v dejanski udeležbi. • Čas izvajanja vadbe; delovne sobote, ŠŠT.• Nenatančnost pri vnašanju podatkov v spletno aplikacijo ZŽS

2013-2014 - posredovanje zavajajočih podatkov!!!• Dnevniki dela oz. dokumentacija v pisni obliki, ki zagotavlja

sledljivost učencev (do 31. 12. 2020).• Financiranje stroškov vadbe (računi …).


Navodila ZŠRS Planica:• Uporaba Logotipa ESS in MIZŠ (pogodbe o zaposlitvi,

prijavnice, spletne strani, oglasne deske itd.), glej www.zsrs-planica.si.

• 100% realizacija enot (ur) programa ZŽS 2013-2014 (črpanje sredstev ESS in financiranje stroškov dela).

• Ločeno računovodstvo (ločiti ZŽS 2010-2013 in ZŽS 2013-2014 ter preostale finance).

• Obveščanje ZŠRS Planica o težavah - skupaj težave tudi rešujemo.

• Upoštevajte navodila ZŠRS Planica - namen je preprečiti nepravilnosti, ki jih ugotavlja nadzor.


ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013-2014Organizacija športnih dogodkov v lokalnem

okolju,povezovanje med OŠ


Vključevanje športnih društev - predstavitev športnih panog


Sodelovanje na lokalnih športnih dogodkih,prepoznavnost ZŽS 2013-2014


Posredujte na ZŠRS Planica

• Pogodbe o zaposlitvi strokovnega delavca na ZŽS 2013-2014 do konca meseca septembra 2013.

• Izjavo o varovanju osebnih podatkov (za strokovnega delavca).

• Pooblastilo zakonitega zastopnika - Obrazec 2f.• Vlogo za pridobitev uporabniškega imena in gesla - Obrazec

1.

• Urnik ZŽS 2013-2014 do 20. septembra 2013.• Končna tekstovna slikovna poročila za ZŽS 2012/2013.


Vprašanja…..

051 648 [email protected]


Hvala za vaše sodelovanje in veliko nadaljnjih uspehov pri vodenju vašega

programa

Zdrav življenjski slog 2013-2014

Documents

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2013 - 2014 MIZŠ, 16 in 17. september 2013