ZenskaObleka_predogled (1)

8/18/2019 ZenskaObleka_predogled (1)

1/11

P R I R O Č N I K

U Č B E N I Kza predmet praktični pouk - konstrukcija krojev za ženska oblačila

v 3. letniku programov Šivilja - krojač in Šivilja - krojač (ds)

Marta Abram - Zver

ŽENSKA OBLEKA O S N O V E K O N S T R U I R A N J A


2/11

ŽENSKA OBLEKA OSNOVE KONSTRUIRANJA

Avtorica

mag. Marta Abram - Zver

RecenzentkI

dr. Tanja Podbevšek

Miljana Krstič, univ. dipl. inž.

Jezikovni pregled

Magdalena Krašovec

Urednica

Mateja Krašovec Pogorelčnik

Oblikovanje in tehnično uredništvo

Mateja Krašovec Pogorelčnik

Na podlagi 26. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja(Uradni list RS, št. 14/03) je Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno instrokovno izobraževanje na svoji 69. seji , dne 3. 10. 2003, sprejel sklep o potrditviučnega gradiva Ženska obleka - osnove konstruiranja za predmet praktični pouk- konstrukcija krojev za ženska oblačila v 3. letniku programov Šivilja - krojač inŠivilja - krojač (ds).

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

687.016(075.3)

ABRAM-Zver, Marta Ženska obleka : osnove konstruiranja / [[besedilo], tehničneskice] Marta Abram Zver. - Velenje : Modart, 2004

ISBN 961-90648-7-9

216163584

2003, Center za poklicno izobraževanje, Ljubljana; ModART d.o.o., Velenje

Vsakršno razmnoževanje te publikacije, posameznega dela ali celote, je brezvnaprejšnjega soglasja založbe prepovedano in kaznivo po Zakonu o avtorskihpravicah.


3/11

KONSTRUKCIJATEMELJNEGA KROJA

ŽENSKE OBLEKE

Izrazi pri konstrukciji in modeliranju

Konstrukcija sprednjega in zadnjegakrojnega dela obleke

Konstrukcija rokava


4/11

30

Izrazi pri konstrukcijiin modeliranju

SPLOŠNI IZRAZI

Konstrukcijski sistem – katerikoli sistem konstruiranjakrojev oblačil, s pomočjo katerega konstruiramo temeljni(osnovni) kroj ali kroj modela.

Temeljni kroj – zbir krojnih delov temeljnega kroja, kiga pri obleki sestavljajo sprednji in zadnji krojni del terkrojni del rokava. Temeljni kroj odgovarja dimenzijamoz. specifičnostim telesa, za katerega je bil konstruiran.Razvit oz. konstruiran je brez oblikovalske predloge.

Delovni temeljni kroj – katerikoli prerisan temeljni kroj,ki ga uporabljamo kot temelj za preoblikovanje v preob-likovani temeljni kroj ali za izdelavo krojev modela.

Preoblikovani temeljni kroj – temeljni kroj, na kateremsmo preoblikovali posamezne segmente, npr. rokavneizreze. Za potrebe modeliranja je vedno prerisan, ne gle-de na to, katero metodo modeliranja bomo uporabili.

Delovni preoblikovani temeljni kroj – katerikoli prerisanpreoblikovani temeljni kroj, ki ga uporabljamo kot temeljza izdelavo krojev modela.

Modeliranje – metoda spreminjanja oblike krojnih delov zrezanjem in širjenjem ter s premeščanjem všitkov. Temeljina predhodno konstruiranih delovnih temeljnih krojih alidelovnih preoblikovanih temeljnih krojih.

Načrt kroja – katerikoli kroj, v katerem je zasnovanpoložaj linij, ki so v neposredni povezavi z modelom(dizajnom). Zarisane linije so rezne linije, ki jih zahtevamodel oblačila.

Preoblikovanje kroja – dejansko rezanje, širjenje in vrte-nje delov kroja tako, da spremenimo njegovo originalnoobliko, ne da bi pri tem spremenili njegovo velikost alinatančnost prileganja oblačila telesu. Nova oblika krojapredstavlja značilnosti modela oblačila.

Točka vrtenja – fiksna točka na kroju (npr. prsna točka),do katere je krojni del prerezan, zavrten ali odprt.

Prvi kroj – prvi (originalni) razviti kroj za izdelavo proto-tipa modela oblačila, ki zahteva pomerjanje in kontrolo.Običajno ga srečamo pri industrijski izdelavi oblačil.


5/11

31KONSTRUKCIJA TEMELJNEGA KROJA

Osnovna velikost – velikost, v kateri je bil konstruirantemeljni kroj.

Gradirani kroj – kroj, ki je za potrebe industrijske izdela-ve oblačil gradiran (povečan in zmanjšan) po gradirnihpravilih v želene konfekcijske velikosti.

Linija šivanja – linija na krojem delu, po kateri bomo dva

krojna dela sestavili in sešili.Linija krojenja – linija na krojem delu, po kateri bomokrojni del krojili (izrezali iz blaga).

Dodatek za šiv – oddaljenost med linijo šivanja in linijokrojenja.

Industrijski kroj – dokončno izdelan krojni del, kateremuso dodani dodatki za šive in vse potrebne oznake.

Oznake – oznake na liniji krojenja ali v krojnem delu, kioznačujejo dodatke za šiv, všitke, točke našitih delov,položaj osnovne niti itd.

Proizvodni – industrijski kroj – je zbir krojev, ki so bili popotrebi popravljeni in dopolnjeni. Vsebujejo vse krojenedele, ki jih potrebujemo za dejansko izdelavo oblačila.Uporabljamo ga za gradiranje in izdelavo krojne slike.

[Za nekatere izraze v tem poglavju so bili uporabljeni viri 2, 12,13.]

IZRAZI PRI KONSTRUIRANJU TEMELJNEGA KROJAKonstrukcijska mreža – mreža navpičnih, vodoravnih inpoševnih črt, ki skupaj s konstrukcijskimi merami pred-stavlja osnovno mrežo za konstrukcijo temeljnih krojev.

Konstrukcijske mere – mere, ki so potrebne za konstruk-cijo krojev oblačil. Delimo jih na glavne in proporcionalnetelesne mere. Od vrste oblačila je odvisno, ali vsebujejokonstrukcijske dodatke (dodatke za udobnost).


6/11

32

Všitek – klinasto zašita guba, ki omogoča prileganje ob-lačila telesu (SSKJ). Všitek določata njegova dolžina inširina. Na sprednjem delu ženske obleke ločimo prsni inpasni všitek, na zadnjem delu lopatični in pasni všitek,na rokavu komolčni všitek.

Oblika všitka – všitek je lahko izpeljan ravno ali obliko-

vano.Oznake vstavitve rokava – oznake na rokavnem izrezusprednjega dela (M1), zadnjega dela (M2) in rokava (M1R,M2R, VR). Z njihovo pomočjo pravilno vstavimo in všijemorokav v rokavni izrez.


7/11


Konstrukcija sprednjegain zadnjega krojnega delaobleke

HORIZONTALNE LINIJE KONSTRUKCIJSKE MREŽE

Za vsako konstrukcijo temeljnega kroja obleke potrebu-jemo konstrukcijsko mrežo, ki jo dobimo z nanašanjemdolžinskih mer:

globine rokavnega izreza – GRI,hrbtne dolžine – HD,kolčne globine – KoG,dolžine modela – DM

in vodoravnih mer, ki izvirajo iz prsnega obsega:

hrbtne širine – HŠ,širine rokavnega izreza – ŠRI,prsne širine – PrŠ.

Konstruirati pričnemo na navpični pomožnici, kjer do-ločimo začetno točko kot točko 1. Od nje odmerimo:

1–2 GRI – globina rokavnega izreza s

konstrukcijskim dodatkom1–3

HD – hrbtna dolžina

1–4

KoG – kolčna globina

1–5

DM – dolžina modela (narekuje jotrenutna moda)

Iz dobljenih točk zarišemo vodorav-

ne pravokotne pomožnice v levo.Linije poimenujemo:

ramenska linija – s točke 1prsna linija – s točke 2pasna linija – s točke 3kolčna linija – s točke 4linija dolžine modela – s točke 5


8/11

34

9–10

HŠ – hrbtna širina s konstrukcij-

skim dodatkom za HŠ

10–11

2/3 ŠRI – širine rokavnega zrezaz 2/3 konstrukcijskega dodatkaza ŠRI

11–11a

razmak med sprednjim in zadnjimdelom

11a–12

1/3 ŠRI – širine rokavnega izrezaz 1/3 konstrukcijskega dodatkaza ŠRI

OBLIKOVANJE SREDINE ZADNJEGA DELA

Ker imamo ljudje oblikovano hrbtenico v obliki črke »S«,moramo to upoštevati pri konstrukciji temeljnega kroja.To storimo tako, da izmerimo na pasni liniji od točke 3 vlevo cca. 2 cm, odvisno od drže telesa. Enako storimona kolčni liniji in v dolžini.

3–62 cm

4–7

2 cm

5–8

2 cm

Z ravno linijo povežemo točke 1, 6, 7 in 8. Nova linija jelinija sredine zadnjega krojnega dela.

Na sečišču linije sredine zadnjega dela in prsne linije

leži točka 9.

OD SREDINE ZADNJEGA DELAPROTI SREDINI SPREDNJEGA DELA

Po prsni liniji nanašamo vodoravne – širinske – mere,ki izvirajo iz prsnega obsega. Nanašamo jih od točke 9(sredine zadnjega dela) proti sredini sprednjega dela,kjer dobimo zadnjo točko na prsni liniji – točko 13. Primerjenju dodajamo posameznim meram želen konstruk-cijski dodatek.


9/11


VERTIKALNE LINIJE KONSTRUKCIJSKE MREŽE

Iz novih točk na prsni črti zarišemo navpične pravokot-nice, ki nam označujejo:

konec širine hrbta (razdalja med točkama 9 in 10) – pravokotnica s točke 10 stransko linijo sprednjega in zadnjega dela

– pravokotnici s točk 11 in 11akonec širine rokavnega izreza na sprednjem delu (raz-dalja med točkama 11a in 12)

– pravokotnica s točke 12sredino sprednjega dela – pravokotnica s točke 13linijo, okrog katere bomo konstruirali všitke na spre-

dnjem delu – pravokotnica s točke 14

12–13

PrŠ – prsna širina s konstrukcijskimdodatkom za PrŠ

13–14

1/10 prsnega obsega + 0,5 cm

Označimo točki 15 in 16:

Točka 15 leži na sečišču sredinesprednjega dela in pasne linije.Točka 16 leži na sečišču sredinesprednjega dela in kolčne linije.


10/11

198

UVOD

MERE IN OZNAČEVANJE Nekaj o antropometrijiGlavne telesne mereProporcionalne telesne mereKonstrukcijski dodatkiTabele merOznačevanje velikosti oblačil

KONSTRUKCIJA TEMELJNEGA KROJA ŽENSKE OBLEKE

Izrazi pri konstrukciji in modeliranjuKonstrukcija sprednjega in zadnjega krojnega dela oblekeKonstrukcija rokava

SPREMINJANJE TEMELJNEGA KROJA ŽENSKE OBLEKE

Izravnava sredine zadnjega delaPoglobitev in razširitev rokavnega izrezaPovečanje rokavnega izrezaDvig rame za ramenski podložekRokavni izrez in rokavRokavni izrez in rokav deljena na ramiRokavni izrez in rokav deljena izven rame

PREMEŠČANJE VŠITKOV

Premeščanje všitkov na sprednjem deluPremeščanje všitkov na zadnjem deluPremeščanje všitkov na rokavu

3

9 101213222427

29

303348

57

58596164687074

79

808992


11/11

199KAZALO

979899100106

125

126133

145

146154160

169

170

172174184190194

197198

VRATNI IZREZ IN OVRATNIKIOvratniki

Terminologija ovratnikaKonstrukcija ovratnikov

Konstrukcija fazone

ROKAVI

Rokavi vstavljeni v rokavni izrezKimono rokav

MODELI

Dvodelna oblekaSvečana oblekaObleka z zadrgo

GRADIRANJE

Kaj je gradiranje

Kakšne so videti konstrukcijske mreže različnih velikostiPravila za gradiranje zadnjega dela obleke

Pravila za gradiranje sprednjega dela oblekePravila za gradiranje rokava

Gradirna tabela

LITERATURAKAZALO

Documents

ZenskaObleka_predogled (1)