A. CAROTIS COMMUNIS

izvira na desni strani iz truncus brachiocephalicus, na levi strani pa je direktna veja aorte in je zato daljša. Poteka v vratu ob sapniku poševno navzgor in se v trigonum caroticum v višini zgornjega roba ščitastega hrustanca oziroma v višini 4. vratnega vretenca

Tu so v steni

deli v a. carotis ext. in a. carotis int. Ob razcepišču je a. carotis int. nekoliko razširjena, sinus caroticus.

baroreceptorji, ki so občutljivi za spremembe krvnega pritiska. Iz receptorjev vodijo aferentna vlakna, ramus sinus carotici, ki se priključijo nervusu glosofaringeusu. V razcepišču, nekoliko zadaj pa leži glomus caroticum. Epiteloidne celice v steni so občutljive za spremembe koncentracije kisika in ogljikovega dioksida v krvi (kemoreceptorji). Iz teh receptorjev potekajo aferentni nevroni prav tako z devetim možganskim živcem (n. glossopharyngeus). Lateralno ob arteriji poteka

v. jugularis interna, med arterijo in veno in nekoliko bolj zadaj pa n. vagus. Ta žilno-živčni kompleks ovija skupna vagina vasorum, nad katero poteka spredaj r. descendens n. hypoglossi. Ob a. carotis communis, ki poteka pred prevertebralnimi mišicami, poteka zadaj še truncus sympathicus. Arterijo prekrivajo spredaj infrahioidne mišice in m. sternocleidomastoideus, zadaj jo križa a. thyroidea inferior, medialno pa jo delno prekriva glandula thyreoidea. A. carotis comm. običajno ne odda do razcepišča nobene veje, le redko se odcepi od nje a. thyroidea superior.

A. CAROTIS EXTERNA se prične v trigonum caroticum v višini zgornjega roba cartilago thyroidea. Poteka navzgor pred in medialno od arterije karotis interne, nato pa se upogne postopoma navzad in poteka lateralno od nje. A. carotis ext. poteka pod venter posterior m. digastrikusa in pod m. stylohyoideus in jo spredaj križajo v. facialis in n. hypoglossus. Za mandibulo, v fosi retromandibularis, poteka v tkivu glandule parotis in se ob collum mandibulae

A. lingualis

deli v a. temporalis superficialis in v a. maxillaris. A. carotis externa prehranjuje večino vratu in glave, razen možgan in zrkla.

se odcepi v višini os hyoideum med arterijo tiroideo superior in arterijo facialis, s katero ima včasih skupno deblo. Iz trigonum caroticum poteka medialno navzgor in napravi zanko ter zavije za m. hyoglossus v globino, kjer poteka ob zgornjem robu podjezičnice. Njena terminalna veja a. profunda linguae ascendira nad m. genioglossus po spodnji površini jezika do apeksa

arcus palatoglossus, mehko nebo, epiglottis in tonzilo.

. Iz arterije lingualis se odcepijo rami dorsales linguae, majhne vejice, ki potekajo proti dorsum linguae in prehranjujejo sluznico jezika,

A. sublingualis poteka med m. genioglossus in m. mylohyoideus in prehranjuje slinavko, mišice ustnega dna, sluznico ustne votline in

gingivo. A. pharyngea ascendens je drobna veja in poteka navzgor med arterijo karotis interno in steno žrela proti lobanjski bazi

. Rami pharyngei prehranjujejo konstriktorje žrela in mehko nebo. Z drobnimi vejicami prehranjuje tudi cavum tympani in duro mater (a. tympanica inferior in a. meningea posterior).

A. thyroidea superior se odcepi od arterije karotis eksterne v višini os hyoideum. Poteka navzdol in naprej v trigonum caroticum in zavije pod infrahioidnimi mišicami k zgornjemu polu ščitnice, kjer oddaja glandularne veje in anastomozira ob zgornjem robu istmusa z arterijo nasprotne strani. Njena važnejša veja je a. laryngea superior, ki po teka skupaj z n. laryngeus sup. skozi membrano tirohioideo

m. sternocleidomastoideus in infrahioidne mišice.

v grlo in prehranjuje mišice in sluznico do glasilk. Poleg tega oddaja veje, ki prehranjujejo

A. temporalis superficialis je manjša terminalna veja a. carotis ext. Poteka najprej v tkivu gl. parotis navzgor in preko processus zygomaticus na sence. Arterijo spremlja n. auriculotemporalis. Oddaja vejo, a. transversa faciei, ki poteka pod gl. parotis preko m. masseter

ramus frontalis, ki

in prehranja žlezo, mišice in kožo lica. Drobne rami auriculares anteriores, prehranjujejo del uhlja in meatus acusticus externus. Arterija se nato razcepi v dve veji,

poteka naprej v frontalni predel in ramus parietalis, ta pa poteka nekoliko navzad v parietalni predel skalpa

A. auricularis posterior .

se odcepi nekoliko višje od prejšnje in poteka za uhljem in processus mastoideuscavuro tympani (a. tympanica posterior) in cellulae mastoideae. Ramus auricularis pa prehranjuje kožno področje za uhljem.

. Njene vejice prehranjujejo

A. occipitalis se odcepi iz a. carotis ext. zadaj v višini odcepišča a. facialis. Poteka navzad in navzgor pod venter posterior m. digastrikusa in križa spredaj veno jugularis interno in zadnje tri možganske živce. Nato poteka v žlebu medialno od mastoidnega procesusa, predre m. trapezius, kjer jo spremlja n. occipitalis major in

prehranjujekožo zatilja in perikraniurna. Ramus descendens je važna kolateralna pot arterije karotis eksterne, ker anastomczira z a. transverze koli in z vejo truncus costocervicalis. Oddaja mišične veje za m. sternocleidomastoideus, digastricus in stylohyoideus. Ramus mastoideus prehranjuje cellulae mestoideae, ramus auricularis pa deloma uhelj.

A. facialis se odcepi iz arterije karotis eksterne nekoliko višje kot a. lingualis. Sprva jo prekrivata m. digastricus in m. stylohyoideus in poteka navzgor in mediaino do gl. submandibularis. Leži sprva ob žrelu, nato zavije naprej med gl. submandibularis in m. pterygoideus medialis in preko roba mandibule pred m. masseter. Nato se vijuga proti medialnemu očesnemu kotu. Med vejami desne in leve strani so številne anastomoze. Njena veja a. palatina ascendens poteka ob steni žrela proti lobanjski bazi in prehranjuje steno žrela, tubo auditivo, mehko nebo in tonzilo, ramus tonsillaris. Rami glandulares prehranjujejo gl. submandibularis. A. submentalis poteka naprej pod m. mylohyoideus in prehranjuje mišičje ustnega dna in podčeljustno slinavko. A. labialis inferior se odcepi v višini ustnega kota

A. angularis poteka

in prehranja žleze, sluznico in mišičje spodnje ustnice, a. labialis superior pa je nekoliko daljša in prehranjuje zgornjo ustnico in spodnji sprednji del nosnega septuma.

do medialnega očesnega kota

in anastomczira z arterijo dorzalis nazi, vejo arterije oftalmike (a. carotis interna).

je daljša končna veja a. carotis ext. Sprva poteka A. maxillaris

v tkivu gl. parotis, nato pa zavije medialno ob collum mandibulae med m. teroporalis in m.pterygoideus lateralis in poteka ob tej mišici v foso pterigopalatino

. Prehranjuje zgornjo in spodnjo čeljust, žvekalne mišice, nebo in nosno votlino.

Pars mandibularis Potek arterije v tem delu je vodoraven. Poteka za vratom mandibule in nato ob spodnjem robu m. pterygoideus lateralis

vejo, ki prehranjuje m. mylohyoideus, v kanalu pa oddaja rami dentalis za zobe v spodnji čeljusti. Kot a. mentalis izstopi skozi foramen mentale in prehranjuje brado in spodnjo ustnico. Manjše veje iz tega dela arterije prehranjujejo bobnič, del zunanjega sluhovoda in art. temporomandibularis ter bobnično votlino

. Večina vej, ki se odcepijo iz tega dela, spremlja veje nervus mandibularisa. Iz tega dela izhaja a. alveolaris inferior, ki poteka skupaj z n. alveolaris inf. v mandibularnem kanalu. Oddaja

(a. auricularis profunda in a. tympanica anterior). Druga važna veja je a. meningica media, ki poteka navzgor skozi foramen spinosum v lobanjo (fossa cranii media)

(a. tympanica superior) in m. tensor tympani.

, kjer poteka med listama dure. Njeneveje prehranjujejo ganglion semilunare, cavum tympani

A. meningica media se nato deli v ramus frontalis, ki poteka navzgor po sprednjem delu parietalne kostiramus parietalis, ki poteka

in v poševno navzad

.

Pars pterygoidea. Arterija poteka v tem delu poševno navzgor med m. temporalis in spodnjo glavo m. pterygoideus lateralis

. Iz tega dela izhajajo veje, ki prehranjujejo žvekalne mišice in m. buccinator: a. masseterica, rr. pterygoidei, aa. temporales profundae, a. buccalis.

Pars sphenomaxillaris Ta del arterije poteka med spodnjo in zgornjo glavo m. pterygoideus lateralis v pterigopalatino kotanjo. Njene veje prehranjujejo del orbite, lica, zobe v zgornji čeljustnici, nebo, nosno votlino, paranazalne sinuse in nazofarinks. Veje arterije spremljajo veje nervus maksilarisa. Važnejša veja je a. infraorbitalis, ki poteka skupaj z n. infraorbitalis skozi fisura orbitalis inferior v sulcus in canalis infraorbitalis in izstopa skozi foramen infraorbitale ter prehranja spodnjo veko,

saccus lacri malis, zgornjo ustnico. Drobne vejice, ki se odcepi jo v infraorbitalnem žlebu, prehranjajo deloma mišice v orbiti in gl. lacrimalis, aa. alveolares superiores ant. in med. pa oddajajo vejice za sekalce in podočnike. A. alveolaris superior posterior se odcepi že v infratemporalni kotanji na posteriorni površini maksileVečja veja je tudi a. palatina descendens, ki

in prehranja molare in premolare. descendira skozi foso

pterigopalatino in canalis palatinus major skupaj z n. palatinus major. Oddaja aa. palatinae minores. Nadaljuje se kot a. palatina major, ki prehranjuje trdo nebo in poteka naprej in skozi canalis incisivus v nosni pretin, kjer anastomozira z vejo arterije sfenopalatine. Aa. palatinae minores pa prehranjajo mehko nebo, golt in tonzile. A. canalis pterygoidei poteka v istoimenskem kanalu in prehranja zgornji del žrela in tubo avditivo. A. sphenopalatina je končni del arterije maxillaris. Poteka skozi foramen sphenopalatinum v nosno votlino in prehranja nosne školjke, hodnike in obnosne votline, aa. nasales posteriores laterales. Končuje se na nosnem septumu kot številne aa. nasales posteriores septi.

Večji del venozne krvi iz glave in vratu le

odteka po veni jugularis interni, manjša količina krvi odteka po podkožni veni

v veno subklavio oz. po nekaterih venah direktno v veno brahiocefaliko. , v. jugularis externa,

V. JUGULARIS INTERNA

se začne v foramen jugulare na spodnji površini lobanjske baze kot nadaljevanje sinusa sigmoideusa. V začetku je v. jugularis int. nekoliko razširjena v bulbus venae jugularis superior. Vena nato descendira v parafaringealnem prostoru lateralno in za arterija karotis interno in pod mišicami m. stylohyoideus in venter posterior m. digastrici v trigonum caroticum. Tu poteka lateralno ob arteriji karotis komunis v skupnem vezivnem tulcu, vagina carotica, prekrita z m. sternocleidomastoideus. Za sternoklavikularnim sklepom se združi z veno subklavio. V končnem delu vene sta navadno dve venozni valvuli, pod katerima je vena dilatirana v

bulbus venae jugularis inferior.

Vena jugularis interna odvaja kri iz področja, ki ga prehranjuje a. carotis communis. Iz področja, ki ga prehranjuje a. carotis interna, odteka venozna kri po sinusih trde možganske opne, v katere se vlivajo možganske vene in vene iz očesne votline in notranjega ušesa. Iz področja, ki pa ga prehranjuje a. carotis externa, odteka venozna kri po veni facialis oz. skupnem deblu, truncus thyrolinguofacialis

. Po nekaterih manjših venah pa odteka venoznakri direktno v veno jugularis interno.

To so Vv. diploicae

vene v kostnih kanalčkih ploščatih kosti kalvarije, canales diploici

. Vv. diploicae imajo tanke stene, grajene le iz endotelija in so navadno brez zaklopk. Razvijejo se po rojstvu. Intrakranialno se vlivajo v venozne sinuse in meningealne vene, ekstrakranialno pa v vene skalpa.

V. diploica frontalis zbira kri iz kanalčkov čelnice in se vliva v sinus sagittalis superior in v veno frontalis. V. diploica temporalis anterior iz sprednjega dela senčnice se vliva v sinus sphenoparietalis, na površini lobanje pa v veno temporalis superficialis. V. diploica occipitalis se vliva v začetni del transverzalnega sinusa in v vene okcipitalis. V. diploica temporalis posterior se vliva v sinus transversus ali sigmoideus in v vene okcipitalis v skalpu. Vv. emissariae Vene emisarie povezujejo sinuse dure z venami perikranija ali z venani pod lobanjsko bazo. To so

zelo kratke vene, ki potekajo skozi manjše kanalčke, foramina, ali tudi skozi večje odprtine npr.: foramen ovale in lacerum ter canalis hypoglossi in caroticus. Smer toka krvi je navadno proti zunanji površini lobanje

.

V. emissaria parietalis prehaja skozi foramen parietalepovezuje sinus sagittalis superior z veno temporalis superficialis.

in

V. emissaria mastoidea prehaja skozi foramen mastoideumpovezuje sinus sigmoideus z veno auricularis posterior ali z veno occipitalis.

in

V. emissaria condylaris poteka iz sinus sigmoideus skozi v subokcipitalni venozni preplet (v. cervicalis profunda).

canalis condylaris

V. emissaria occipitalis povezuje skozi droben kanalček ob protuberanciji okcipitalis

confluens sinuum z veno okcipitalis.

Vv. pharyngeae V steni žrela je razsežen preplet, plexus pharyngeus, iz katerega izhajajo posamezne vene pharyneae. Venozna kri odteka po njih v zgornji in srednji del vene jugularis interne, mestoma pa se vlivajo tudi v skupni truncus thyrolinguofacialis.

V. lingualis Vena zbira kri iz jezika in dela ustne votline. Njene veje ustrezajo področju, ki ga prehranjujejo veje istoimenske arterije, vendar nimajo povsem istega poteka. V. profunda linguae potek iz konice jezika in spremlja arterijo. Vv. dorsales linguae potekajo iz venoznih prepletov v hrbtišču jezika in iz nebnice. V. sublingualis je močnejša veja in poteka lateralno od nervus hipoglosusaV. comitans n. hypoglossi spremlja n. hypoglossus in se včasih samostojno vliva v veno facialis.

.

V. lingualis se vliva v v. jugularis interno ali pa oblikuje z v. facialis skupno deblo.

V. thyroidea superior spremlja istoimensko arterijo in zbira kri iz zgornjega dela ščitnice in deloma iz grla, sapnika in požiralnika. Vliva se v veno jugularis interno ali pa oblikujez veno facialis skupno deblo. Vanjo se največkrat izliva tudi v. laryngea superior. Vv. thyreoideae mediae zbirajo kri iz lateralnih delov ščitniceNavadno so dve ali tri in se vlivajo v veno jugularis interno.

.

V. facialis zbira kri iz področja, ki ga prehranjuje istoimenska arterija. Prične se ob medialnem očesnem kotu kot v. angularis, v katero se združita v. supratrochlearis in v. supraorbitalis iz čela. Tu anastomozira z vejo vene oftalmike superior. V. facialis nima zaklopk. Na licu poteka z a. facialis. Zavije nato preko roba mandibule in lateralno od submandibularne žleze ter se nekoliko pred vtočiščem v veno jugularis interno združi z veno retromandibularis. To skupno deblo je kratko in leži pod platizmo. Vanjo se včasih vlivajo tudi v. lingualis in thyroidea superior. Veni facialis se v licu pridruži veja pterigoidnega prepleta, v. faciei profunda. Drugi pritoki pa se skladajo z vejami arterije

: vena zbira kri iz zgornje in spodnje veke, iz kože čela, nosu, zgornje in spodnje ustnice, iz brade ter iz gl. parotis in tonzile palatine.

V. retromandibularis zbira kri iz področja, ki ga prehranjujeta a. temporalis superficialis in a. maxillaris. Vena se začne kot vv. temporales superficiales, ki zbirajo kri iz lateralnih delov skalpa in imajo številne anastomoze z ostalimi venami skalpa. Vena poteka nato pred uhljemv. temporalis media in v . transversa faciei, in nato

, kjer se vanjo vlivata manjši veni, v tkivu glandule parotis

Plexus pterygoideus leži

. Tu se vanjo vliva kratka in močna veja, v. maxiliaris, ki zbira kri iz prepleta, plexus pterygoideus.

med mišicama temporalis in pterygoideus lateralis, deloma pa med obema pterigoidnima mišicama. Vanj se vlivajo vene žvekalk, glandule parotis, srednjega ušesa ter vene zgornje čeljustnice in nosne votline. Skozi foramen spinosum

Predno se v. facialis in v. retromandibularis spojita v skupno deblo, odda v. retromandibularis anastomozo k veni jugularis eksterni.

se vanj vliva tudi v. meningea media, ki zbira kri iz največjega dela trde možganske opne. Plexus pterygoideus povezuje sinus cavernosus z v. retromandibularis (emisarne vene in prepleti) in preko vene faciei profunde tudi z veno facialis.

V. SUBCLAVIA

Venozna kri iz zgornjega uda odteka po veni subklavii, ki pa zbira tudi del krvi iz glave in vratu ter predela hrbta nad lopatico (v. jugularis externa) in iz lateralne stene trupa (v. thoracica lateralis in v. thoracoacromialis).

V. subclavia zbira kri iz področja, ki ga prehranjuje a. subclavia. Poteka pred arterijo v žlebu prvega rebra, sulcus v. subclaviae, pred m. scalenus anterior

Za sternoklavikularnim sklepom se združi z veno jugularis interno v veno brahiocefaliko. .

Vanjo se vlivajo v. jugularis externa, v. thoracoacromialis in vene zgornjega uda. V. jugularis externa zbira kri iz zadnjega dela skalpa, iz podkožja vratu in predela nad lopatico, pa tudi del krvi iz možgan in njihovih ovojnic. Največkrat se vanjo združita v. occipitalis in v. auricularis posterior ter anastomoza iz v. retromandibulalis. Nato poteka navzdol in navzad pod platizmo, poševno preko m. sternocleidomastoideus. V supraklavikulami kotanji (trigonum omoclaviculare) predre fascijo

in se vliva v vene subklavio ali tudi v angulus venosus.

V. jugularis anterior se začne pod mandibulo ob mediani črti. Vena descendira po sprednji strani vratu in zavije nato lateralno in pod m. sternocleidomastoideus v veno jugularis externo.

Nad prsnico povezuje

desno in levo veno arcus venosus juguli.

V. suprascapularis in vv. trsnsversae colli zbirajo kri iz predela nad lopatico in iz zatilja.

V. BRACHIOCEPHALICAE

V. jugularis interna in v. subclavia se za sternoklavikularnim sklepom združita v veno brachiocephalico. To stočišče imenujemo angulus venosus. Desna v. brachiocephalica je

kratka in poteka skoraj vertikalno navzdol, leva pa je daljša in poteka bolj vodoravno za manubrijem proti desni. Obe veni potekata v zgornjem delu sprednjega mediastinuma in

zadaj ju križjo veje aortnega loka. V višini hrustanca prvega rebra

V vv. brachiocephalicae se vliva venozna kri iz organov v vratu in mediastinumu, iz zatilja in hrbteničnega kanala, ter iz prsne in deloma tudi iz trebušne stene.

se veni spojita na desni strani v veno cavo superior.

V. thyroidea inferior Nad spodnjim delom ščitnice

je splet ven, plexus thyroideus impar, v katerega se vliva tudi v. laryngea inferior. Iz tega prepleta se oblikuje kratka v. thyroidea inf., ki se navadno vliva v levo veno brahiocefaliko.

V. vertebralis se prične v višini atlantookcipitalnega sklepa in poteka ob istoimenski arteriji. Vanjo se izliva v. vertebralis anterior, ki poteka ob korpusih vretenc

in spremlja a. cervicalis ascendens.

V. cervicalis profunda se začne v zatilju pod m. semispinalis. Med zatilnico in atlasom je obsežen preplet, plexus venosus suboccipitalis (je del venoznega prepleta ob vretencih, plexus venosi vertebrales externi), v katerega se vliva del krvi iz skalpa (v. occipitalis) in emisarne vene iz sigmoidnega sinusa. Del krvi iz tega prepleta odteka po veni cervikalis profundi, ki descendira do prečnega odrastka sedmega vretenca in zavije nato naprej ter se izliva v

vene brahioceliko ali pa v angulus venosus.

NODI LYMPHATICI - BEZGAVKE GLAVE IN VRATU Povrhnje mezgovnice iz kože in podkožja in globoke mezgovnice iz sluznic in organov v glavi in vratu se vlivajo v nodi lymphatici cervicales profundi direktno, pretežno pa indirektno tako,da se stelkajo najprej v manjše grupe vmesnih bezgavk. Te vmesne grupe bezgavk so razmeščene kot nekak ovratnik na meji med glavo in vratom, od zatilja pa do brade. Imenujemo jih po njihovi legi: nodi lymphatici occipitales, retroauriculares, parotidei, submandibulares in submentales. Iz sprednjega dela obraza spremljajo mezgovnice arterijo facialis, ob kateri ležijo majhne bezgavke, nodi lymphatici buccales, in se vlivajo v submandibularne, submentalne in globoke vratne bezgavke. Iz frontalnega dela skalpa in iz lateralnega dela obraza potekajo mezgovnice navzad in navzdol v parotidne bezgavke in iz teh bezgavk ob veni retronandibularis v povrhnje in globoke vratne bezgavke. Iz parietalnega in temporalnega dela skalpa potekajo mezgovnice v parotidne in retroavrikularne bezgavke in iz okcipitalnega dela skalpa v nodi lymphatici occipitalales ob protuberancii eksterni

ali pa direktno v povrhnje in globoke vratne bezgavke.

Nodi lymphatici retroauriculares ležijo za uhljem ob procesus mastoideus

in so pri otroku često tipljivi. Vanje se vlivajo mezgovnice iz uhlja, zunanjega sluhovoda, bobniča, dela srednjega ušesa in iz votlinic v mastoidu. Eferentne mezgovnice se vlivajo v globoke vratne bezgavke.

Nodi lymphatici parotidei ležijo na glanduli parotis in v njej

. Vanje se vlivajo mezgovnice iz čela in nosnega korena, iz zgornje in deloma iz spodnje veke, veznice in iz solzne žleze, iz lica, iz uhlja, zunanjega sluhovoda, deloma iz srednjega ušesa in bobniča ter iz gl. parotis. Nekatere mezgovnice obidejo te bezgavke in se vlivajo v povrhnje vratne bezgavke.

Nodi lymphatici submentales ležijo med sprednjima glavama m. digastrikusaVanje se vlivajo mezgovnice iz sprednje tretjine jezika, spodnje ustnice in kože na bradi.

.

Nodi lymphatici submandibulares ležijo ob angulusu in korpusu mandibule iz kože nosu in lica, iz sprednjega dela nosne votline in iz obnosnih votlin, iz zgornje ustnice in lateralnega dela

. Vanje priteka limfa iz notranjega dela vek, veznice in solzne vrečice,

spodnje ustnice, iz srednje tretjine jezika, iz zob in gingive in iz diafragme oris. Nodi lymphatici cervicales superficialis ležijo v regio colli anterior ob veni jugularis anterior in v regio colli lateralis ob poteku vene jugularis eksterne

. Mezgovnice iz kože in podkožja glave se vedno ne vlivajo v prej naštete bezgavke, temveč jih obidejo in se vlivajo direktno v povrhnje ali pa tudi v globoke vratne bezgavke. V povrhnje vratne bezgavke se vlivajo še mezgovnice iz kože in podkožja vratu.

Nekaj manjših bezgavk leži tudi ob grlu in vratnem delu sapnika ter za žrelom, nodi . lymphatici retropharyngei, v vezivu retrofaringealnega prostora

. V te bezgavke se vlivajo mezgovnice iz zadnjega dela nosne votline in iz obnosnih votlin, iz žrela in tonzil, deloma iz srednjega ušesa in iz tube auditive ter iz gl. parotis.

Vasa efferentia vseh naštetih bezgav se vlivajo v nodi lymphatici cervicales profundi. Te bezgavke so razmeščene ob celi dolžini vene jugularis interne in jih prekriva m. sternocleidomastoideus. Delimo jih v zgornjo in spodnjo grupo. V zgornji grupi je največji nodus lymphaticus jugulodigastricus, ki leži med veno jugularis interno in veno facialis pod venter posterior m. digastrici. Vanje se vlivajo neposredno številne aferentne mezgovnice iz zadnjih dveh tretjin jezika, iz neba in tonzil, iz zadnjega dela nosne votline in sinusov, iz srednjega ušesa in tube auditive. Nodus lymphaticus juguloomohyoideus pa je največja bezgavka spodnje grupe in leži na veni jugularis interni tik nad srednjo kito m. omohyoideu

sa. V to grupo bezgavk se vlivajo mezgovnice neposredno iz sprednje tretjine jezika, iz grla, žrela in ščitnice.

Eferentne mezgovnice globokih vratnih bezgavk formirajo parni truncus jugularis.

NERVI CERVICALES

Cervikalnih živcev je 8 parov, en par več kot je vratnih vretenc, ker prvi par izstopa že med zatilnico in atlasom. Od tu navzdol izvira pod vsakin vretencem en par živcev, 8. cervikalni živec torej izvira med 7.

cervikalnim in 1. torakalnim vretencem.

Rami dorsales - oživcujejo mišice vratnega dela hrbtenice in kožo na zadnji strani vratu in glave. R. dorsalis prvega cervikalnega živca je n. suboccipitalis, ki je pretežne motoričen, namenjen za subokcipitalne mišice; mm. recti in obliqui capitis. R. dorsalis drugega cervikalnega živca je n. occipitalis major, ki izstopa med prvim in drugim vratnim vretencem, je pretežno senzoričen in je namenjen za kožo zatilja vse do temena. Rami ventrales - cervikalnih živcev so

mnogo močnejši in sestavljajo dva prepleta: plexus cervicalis in plexus brachialis.

Plexus cervicalis Rr. ventrales 1. do 4. cervikalnega živca sestavljajo plexus cervicalis, ki je namenjen koži in mišicam vratu. Kožno področje

n. transversus colli in nn. supraclaviculares,

tega prepleta obsega sprednji del vratu, sega pa za uhljem še na glavo, spodaj pa na ramo in preko ključnice. Kožni živci cervikalnega prepleta prihajajo na površino izza sredine mišice stemocleidomastoideus. Kožne veje so

n. auricularis magnus, n. occipitalis minor, Mišične veje

Infrahioidne mišice oskrbuje ansa cervicalis. En koren te zanke izvira iz l. cervikalnega živca in nato nekaj časa spremlja n. hypoglossus, potem pa ga zapusti in se združi s spodnjim korenom, ki ga prispevata 2. in 3. cervikalni živec. Motorične veje cervikalnega prepleta oskrbujejo deloma še m. sternocleidomastoideus in m. trapezius, ki ju v glavnem inervira 11. možganski živec.

vratnega pleteža so namenjene za globoke prevertebralne mišice v vratu (mm. longi, mm. scaleni, m. levator scapulae) in za infrahioidne mišice.

MOŽGANSKI ŽIVCI Nervi craniales, možganski živci, so motorični, senzorični ali mešani in jih je 12 parov. Razen prvih dveh (vohalni in vidni živec) vsi izvirajo iz možganskega debla. Medtem ko so vsi spinalni živci mešani, sestavljeni iz aferentnih in eferentnih nevronov, so od možganskih živcev mešani le trije (5.,9., l0.). Šest jih je sestavljenih samo iz eferentnih (motoričnih) nevronov (3.,4., 6.,7., 11., 12.), trije pa samo iz aferentnih (senzornih) nevronov (1.,2.,8.). Nekateri možganski živci (3.,7.,9.,10.) vsebujejo tudi vegetativno nitje, ki pripada kranialnemu parasimpatiku

.

Jedra možganskih živcev so razporejena vzdolž možganskega debla

5. in 8. pa deloma v ponsu, deloma v oblongati. Jedra 9., 10., 11., 12. živca so v meduli oblongati. Jedra možganskih živcev

. Jedra 3. in 4. živca so v mezencefalonu, 6. in 7. v ponsu,

ležijo v dnu rombaste jame in ob možganskem akveduktuUstrezna jedrom so tudi izstopišča živcev iz možganskega debla: 3. in 4. izvirata iz mezencefalona,

.

5. iz ponsa, 6., 7., 8. na meji med ponsom in oblongato

, 9. - 12. pa iz medule oblongate.

V - NERVUS TRIGEMINUS - TROVEJNI ŽIVEC

je mešan živec in je po sestavi podoben spinalnemu živcu.

Njegov senzorični del, portio major, je močnejši od motoričnega, porto minor

.

Telesa senzoričnih nevronov so zbrana v trigeminalnem gangliju (ganglion semilunare, Gasserjev ganglij), ki leži na apeksu piramide, v impresiji trigeminusa. Ganglij leži torej intrakranialno, senzorični gangliji drugih možganskih živcev pa so ob prestopišču živcev skozi lobanjsko bazo. Periferni nevriti psevdounipolarnih celic tega ganglija segajo v kožo obraza, v sluznico nosne in ustne votline in v očesna veznico. Centralni nevriti

se končujejo v treh senzoričnih jedrih trigeminusa, ki se raztezajo po vsej dolžini možganskega debla.

Motorični del trigeminusa ima jedro v ponsuJedro pošilja

: nucl. motorius n. trigemini. nevrite predvsem v žvečne mišice.

Motorična in senzorična korenina izstopata iz možganskega debla na mestu, kjer pons prehaja v pedunculus cerebellaris medius. Že v intrakranialnem poteku,

periferno od ganglija, se živec razcepi v tri glavne veje: nervus ophthalmicus, maxillaris in mandibularis

Prvi dve veji sta senzorični, tretjo pa spremlja tudi motorično nitje. Vsaka veja se še naprej deli v tri veje. Nekatere veje trigeminusa imajo tudi vegetativno nitje, ki pa

izvira iz drugih možganskih živcev.

N. ophthalmicus poteka v stranski steni kavernoznega sinusa, vstopa v orbito skozi zgornjo orbitalno fisuro

n. lacrimalis, frontalis in nasociliaris. Še v lobanji oddaja senzorično vejo za duro, r. tentorii. in se deli v

N. frontalis poteka pod zgornjo steno orbite, kjer oddaja senzorične vejice za frontalni sinus in prihaja skozi foramen supraorbitale (in incisuro frontalis)kožo in veznico zgornje veke in kožo nosnega korena.

kot n. frontalis in n. supraorbitalis v čelo. Oskrbuje kožo čela navzgor do temena,

N. lacrimalis poteka ob stranski steni orbite, skozi solzno žlezooskrbuje kožo in veznico ob lateralnem očesnem kotu.

in

Pridružuje se mu vegetativno sekretorično nitje intemediusa za solzno žlezo

.

N. nasociliaris poteka bliže medialni steni orbite in oskrbuje del sluznice nosne votline in dele zrkla.

senzorično

Njegovi veji n. ethmoidalis anterior in posterior oskrbujeta sluznico sprednjega dela nosne votline (rr. nasales anteriores), sluznico etmoidalnega in sfenoidalnega sinusa ter kožo na vrhu nosu. Druge veje, nn. ciliares longi, senzorično dele beločnico, roženico, žilnico in šarenico.

oskrbujejo

N. maxillaris poteka v steni kavernoznega sinusa in izstopa iz lobanje skozi foramen rotundum

Še pred izstopom oddaja ramus meningeus za duro. .

V pterigopalatini fosi se razdeli v tri glavne veje, ki oskrbujejo področje zgornje čeljusti: n. infraorbitalis, zygomaticus in nn. pterygopalatini.

N. zygomaticus prihaja z dvema vejama skozi ličnico v kožo

lica in sprednjega temporalnega predela v okolici lateralnega očesnega kota.

N. infraorbitalis prihaja v orbito skozi spodnjo orbitalno fisuro. Še pred vstopom v orbito in na poti po spodnji steni orbite oddaja veje za zgornje zobe in gingivo (rr. alveolares superiores) in za sluznico maksilarnega sinusa. Skozi infraorbitalni kanal in foramen

prihaja živec v lice in oskrbuje kožo na licu, kožo in sluznico spodnje veke, zgornje ustnice in nosnega krila.

N. nasales in nn. palatini so veje za sluznico nosne votline in neba. Sprva potekajo skozi pterigopalatini ganglijon, s katerim pa niso v funkcionalni zvezi. Veje za nosno votlino (rr. nasales posteriores) prestopajo skozi sfenopalatini foramen in se vejijo v sluznici zadajšnjega dela nosne votline. Ena teh vej je n. nasopalatinus, ki poteka v sluznici nosnega pretina in skozi canalis incisivus doseže sluznico za zgornjimi sekalci. Veje za nebo potekajo iz pterigopalatine kotanje. N. palatinus major izstopa skozi foramen palatinum majus

in oskrbuje sluznico trdega neba. N. palatini minores oskrbujejo sluznico mehkega neba in tonzilarne regije.

Ganglion pterygopalatinum je parasimpatični ganglij v dnu istoimenske kotanje. Vegetativno nitje

prihaja vanj od nervusa intermediusa, postganglijsko pa poteka v solzno žlezo (tako da prestopi na zigomatični in lakrimalni živec) ter za žleze v nosni sluznici.

N. mandibularis izstopa iz lobanje skozi foramen ovale. V infratemporalni kotanji se deli v sprednjo in zadnjo vejo. Sprednja veja je motorična,

ima pa tudi senzorični n. buccalis. Zadnja veja je močnejša in oddaja tri velike senzorične živce

N. mandibularis še

, ki oskrbujejo področje mandibule in ustne votline; n. auriculotemporalis, alveolaris inferior in lingualis.

pred razcepiščem oddaja r. meningeus, senzorično vejo

za duro v srednji lobanjski kotanji.

N. lingualis poteka proti jeziku med medialno in lateralno pterigoidno mišico in je senzorična veja za sluznico sprednjega dela jezika, ustnega dna in goltne ožine.Pred vstopom v jezik se mu pridruži chorda tympani, ki prihaja od facialnega živca. Po tej zvezi poteka tudi parasimpatično nitje

, ki po chordi tympani prihaja v submandibularni ganglij. Postganglijsko nitje oskrbuje submandibularno in sublingvalno žlezo (glej n. intermedius).

N. alveolaris interior poteka sprva med pterigoidnima mišicama, nato vstopa v canalis mandibularis, poteka po njem do mediane ravnine in oskrbuje s senzoričnim nitjem vse spodnje zobe in gingivo spodnje čeljusti. Njegova veja je n. mentalis, ki izstopa iz čeljusti skozi foramen mentale ter oskrbuje kožo brade in spodnje ustnice. N. alveolaris interior oddaja pred vstopom v mandibularni kanal še motorični

n. mylohyoideus, ki inervira istoimensko mišico in deloma m. digastricus (venter anterior).

N. auriculotemporalis je kožna veja, ki prihaja na površino izza čeljustnega sklepa. Tu ga zakriva glandula paratis. Nato poteka pred zunanjim sluhovodom navzgor, oskrbuje kožo zunanjega sluhovoda in bobniča, sprednji del uhlja in kožo temporalnega predela glave. Vsebuje tudi sekretorično nitje za parotidno žlezo. Preganglijsko nitje prihaja od 9. možganskega živca (n. glossopbaryngeus) v otični ganglij, ki leži ob mandibulamem živcu tik pod lobanjskim dnom. Postganglijsko nitje

se pridruži avrikulotemporalnemu živcu.

N. masticatorius pretežno motorična sprednja veja mandibulamega živca. Motorični del živca pošilja veje v žvečne mišice (m. masseter, temporalis, pterygoideus medialis in lateralis) ter razen tega v m. tensor tympani (mišica v srednjem ušesu) in m. tensor veli palatini (mišica mehkega neba). Iz sicer motoričnega dela mandibularnega živca izhaja še senzorični n. buccalis, ki predira m. buccinator

in oskrbuje sluznico lica v ustnem preddvoru.

Kožno področje trigeminusa obsega torej ves obraz, medtem ko zadnjo polovico glave oskrbujejo cervikalni živci. Meja med področjem trigeminusa in cervikalnih živcev poteka od temena preko uhlja na brado. Meja med prvo in drugo vejo trigeminusa sta očesni reži, med drugo in tretjo vejo pa ustna reža

.

Praktično pomembna so izstopišča

trigeminusovih vej v obrazu. Izstopišče prve veje je foramen supraorbitale, druge veje foramen infraorbitale, tretje veje foramen mentale

. Izstopišča lahko na živem otipljemo in ocenjujemo občutljivost trovejnega živca.

VII - N.FACIALIS - OBRAZNI ŽIVEC

Obrazni živec je motoričen in oskrbuje predvsem obrazne, mimične mišice. Živec izstopa iz možganskega debla med ponsom in medulo oblongato, lateralno od olive. Nato vstopa skozi porus in meatus acusticus internus v dolg facialov kanal. Živec poteka skozi piramido senčnice najprej navzpred, nato pa v ostrem

zavoju (geniculun) zavije navzdol in izstopa skozi stilomastoidni foramen. Na poteku skozi kanal oddaja n. facialis drobno vejico za m. stapedius, mišico srednjega ušesa. Po izstopu iz kanala oddaja živec v

retromandibularni jami drobne veje za kožni m. occipitalis, za m. stylohyoideus in m. digastricus (venter posterior). Glavni del obraznega živca poteka navzpred in skozi parotidno žlezo prihaja v obraz, kjer

oživčuje vse kožne mišice. Na poteku skozi žlezo se njegove veje spletajo v plexus parotideus, iz katerega izžarevajo živci navzgor proti čelu, medialno k mišicam okrog očesa, nosu in ust, ter navzdol proti vratu,

kjer oskrbujejo platizmo (r. colli

).

Nervus intermedius N. facialis je sam po sebi motoričen živec, spremlja pa ga n. intermedius, ki sicer nima lastne številčne oznake, je pa samostojen mešan živec. Če štejemo intermedius k facialisu, je facialis mešan živec (n. intermediofacialis). N. intermedius vsebuje aferentno in eferentno nitje. Aferentno nitje vodi iz okušalnih receptorjev v jeziku in ima svoj ganglij v kolenu facialisovega kanala, ganglion geniculi. Centralni nevriti tega ganglija se končujejo v jedru 9. možganskega živca, ki je glavni okušalni (gustatorni) živec. Eferentno nitje intermediusa je vegetativno in poteka v dve smeri

: chorda tympani ga vodi v submandibularni ganglij (za inervacijo submandibularne in sublingualne žleze), n. petrosus major pa v pterigopalatini ganglij (za solzno žlezo in žleze v nosni sluznici)

Chorda tympani se odcepi od facialnega živca v senčnici, poteka skozi bobnično votlino in se po izstopu iz senčnice pridruži lingvalnemu živcu. Chorda tympani ima razen vegetativnega nitja še aferentno gustatorno nitje

iz jezika.

IX - N. GLOSSOPHARYNGEUS

Živec je mešan in v glavnem oskrbuje sluznico jezika in mišičje žrela. Aferentni nevroni tega živca so zbrani v dveb ganglijih, ki sta ob prestopišču živca skozi lobanjsko bazo: manjši ggl. superius in večji ggl. inferius.Aferentno nitje prihaja iz različnih področij in različnih receptorjev ter se končuje v različnih jedrih. Največ aferentnega nitja je iz okušalnih receptorjev v korenu jezika in je zato 9. živec glavni gustatorni živec

.

Somatsko senzorično nitje je iz kože zunanjega sluhovoda, iz sluznice srednjega ušesa in ušesne troblje, iz sluznice žrela in goltnih lokov ter iz sluznice jezika. Aferentni nevroni vodijo tudi iz visceralnih receptorjev v sluznici žrela in začetnega dela požiralnika ter iz receptorjev karotidnega glomusa in sinusa (r. sinus carotici). Motorični nevroni

9. živca inervirajo skeletno muskulaturo žrela.

Razen somatskih nevronov pa ima 9. živec še vegetativno eferentno nitje za inervacijo parotidne žleze. Preganglijsko nitje zapušča n. glossopharyngeus kot n. petrosus minor, ki poteka skozi lobanjsko dno in vstopa v ggl. oticum. Postganglijsko nitje

je za parotidno žlezo.

N. glossopharyngeus izstopa iz oblongate tik za olivo, skupno z 10. in 11. živcem. Lobanjsko votlino zapušča skozi jugulami foramen in takoj oddaja n. tympanicus, ki vstopa v bobnično votlino in vodi iz srednjega ušesa senzorično nitje. N. glossopharyngeus poteka nato med mišicama styloglossus in stylopharyngeus proti korenu jezika, kjer se cepi v rr. pharyngei (pretežno motorične veje za mišičje žrela), rr. linguales (senzorične veje za koren jezika) in rr. tonsillares (senzorične veje za sluznico goltne ožine).

X. - N. VAGUS Živec je mešan, sestavljajo ga aferentni in eferentni nevroni, ki so somatski in vegetativni

.

Somatski del vagusa oskrbuje z aferentnimi in eferentnimi nevroni sluznico in skeletno mišičje žrela in grla. Vegetativni del živca

oskrbuje sluznico in gladko mišičje dihal in večjega dela prebavil ter srčno mišico. V sestavi živca prevladuje vegetativni del, ki ga posebej opisujemo pri vegetativnem živčevju.

Aferenrni nevroni so zbrani v ggl. superius in ggl. inferius, ki sta ob prestopišču živca skozi foramen jugulare. Aferentno nitje vagusa prihaja iz številnih perifernih področij. Največ nitja izvira iz interoceptorjev v sluznici dihal in prebavil v vratu, v prsni in trebušni votlini ter v aortnem loku, nekaj pa tudi iz gustatomih receptorjev. Somatsko senzorično nitje

je iz kože zunanjega sluhovoda.

Eferentni nevroni vagusa so somatski in vegetativni. Somatski motorični del vagusa je namenjen skeletnemu mišičju grla in žrela. Vegetativni eferentni nevroni

vagusa oskrbujejo vso gladko muskulaturo in žleze prebavil in dihal ter srčno mišico.

N. vagus izstopa iz oblongate tik za olivo, skupaj 9. in 11. živcem. Lobanjo zapušča skozi jugularni foramen, kjer sta tudi njegova ganglija. N. vagus je najdaljši možganski živec. Poteka skozi vrat v prsno votlino in naprej v trebušno votlino

Deblo vagusa poteka v vratu med arterijo carotis communis in veno jugularis interno in vstopa v prsni koš.

. Po tem, da sega s svojimi vejami tako daleč, je tudi dobil ime klatež.

R. meningeus se odcepi še v jugulamem foramnu in senzorično

R. auricularis

oskrbuje duro v zadajšnji lobanjski kotanji.

je drobna in edina kožna veja vagusa, ki skupaj z drugimi živci oskrbuje kožo zunanjega sluhovoda. Rr. pharyngei imajo senzoričuo nitje za sluznice žrela in motorično nitje za mišičje žrela. Z 9. živcem se te veje spletajo v plexus phatyngeus. Motorične vejice oskrbujejo tudi mišice mehkega neba: m. levator veli palatini, m. palatoglossus in m. palatopharyngeus. N. laryngeus superior se odcepi od vagusa v vratu, je mešan in se deli v dve veji. Šibkejši r. externus ima motorično nitje za m. uznico grla navzdol do glasilk.

XI. - N. ACCESSORIUS

Živec je motoričen in nastane iz dveh delov. En del izvira iz hrbtenjače kot radices spinales, ki ascendirajo med zadnjimi in sprednjimi koreninami zgornjih cervikalnih živcev. Združeni v enotno deblo pridejo skozi foramen magnum v lobanjsko votlino. Ta del živca zapušča lobanjo kot ramus externus skozi jugularni foramen in tvori glavni del akcesoriusa. N. accessorius motorično inervira m. sternocleidomastoideus in m. trapezius. Živec izvira z enim delom (radices craniales) tudi iz oblongate, skupaj z vagusom. To nilje sprva spremlja n. accessorius kot njegov r. internus, se pa zunaj lobanje pridruži vagusu

.

XII. - N. HYPOGLOSSUS

Živec je motoričen in izstopa z več nitkami iz oblongate med piramido in olivo, lobanjo pa zapušča skozi canalis hypoglossi

karotidne arterije, se od njega odcepi radix superior ansae cervicalis. To je nitje 1. in 2. cervilcalnega živca, ki nekaj časa spremlja n. hypoglossus, poteka navzdol med arterijo karotis komunis in veno jugularis interno in se združuje s spodnjo vejo - radix interior (iz 3. cervikalnega živca) v anso cervicalis. Ta pentlja oddaja motorične veje za infrahioidne mišice.

. V perifemem poteku spremlja najprej n. vagus, nato križa arterijo karotis interno in ekstemo in v loku zavije navzpred med mišicama mylohyoideus in byoglossus proti jeziku. Inervira vse njegove zunanje in notranje mišice ter še m. geniohyoideus. Ko poteka preko zunanje

SIMPATIČNI GANGLIJI IN PLETEŽI Cervikalni del simpatičnega trunkusa obsega tri ganglije. Največji je ggl. cervicale superius. Ggl. cervicale medium je najmanjši in ni konstanten. Ggl. cervicale interius je povezan s prvim torakalnim ganglijem v ggl. cervicothoracicum, imenovan tudi ggl. stellatum. Cervikalni gangliji trunkusa dobivajo preganglijsko nitje

Postganglijsko nitje sega iz cervikalnih ganglijev v vegetativne organe glave, vratu, zgornjega uda in prsnega koša.

iz torakalnih segmentov hrbtenjače (Th 1 do VI).

Ggl. cervicale superius se razteza od 2. do 4. vratnega vretenca. Leži na mišici longus capitis, pod prevertebralno lamino vratne fascije. Postganglijsko nitje pošilja predvsem v področje glave in vratu. Nitje spremlja skupno, zunanjo in notranjo karotidno arterijo in njihove veje ter tvori okrog njih pleksuse. Nekaj nit ja se pridruži v perifernem poteku tudi nekaterim možganskim živcem (nervus IX, XII) in vejam cervikalnega pleksusa

. Nitje iz zgornjega cervikalnega ganglija oživčuje kožo glave in vratu (lasne mišice, kožne arteriole, žleze znojnice), vodi vazomotorično nitje za vse arterije glave, sekretorično nitje za žleze slinavke, za žleze v nosni votlini, žrelu in grlu, za solzno žlezo in za m. dilatator pupillae. Razen tega izhaja iz zgornjega cervikalnega ganglija veja za srce, n. cardiacus superior.

Ggl. cervicale medium je v višini 6. vratnega vretenca

, preko njega poteka a. thyroidea inferior ali pa leži ganglij ob vertebralni arteriji. Oddaja predvsem nitje za srce, n. cardiacus medius, in pa vejice za ščitnico in obščitnico.

Ggl. cervicale inferius / ggl. stellatum leži med 7. vratnim vretencem in prvim rebrom

torakalne organe (srce, pljuča). Nitje za zgornji ud se pridružuje brahialnemu pleksusu in vejam arterije subklavije (plexus subclavius). Nitje, ki se pridruži vertebralni arteriji kot plexus vertebralis, sega v vertebralni kanal in v glavo. Nekaj nit ja je tudi za ščitnico in obščitnice. Nitje za srce, n. cardiacus

. Oddaja postganglijsko nitje v zgornji ud, v glavo in v

inferior, se skupno z drugimi vegetativnirni živci za srce spleta okrog aortnega loka v obsežen plexus cardiacus. Nitje za bronhe in pljuča se spleta okrog pljučnega korena v plexus pulmonalis.

PARASIMPATIČNI (KRANIOSAKRALNI) ŽIVCI Parasimpatični živa niso samostojni, ampak so pridruženi nekaterim kranialnim in spinalnim živcem. Parasimpatično preganglijsko nitje izvira iz možganskega debla (kranialni parasimpatikus) in sakralnega dela hrbtenjače (sakralni parasimpatikus). Preganglijski nevroni so dolgi in so sinapse s postganglijskimi nevroni v neposredni bližini ali celo v steni efektornih organov. Kranialni parasimpatikus Parasimpatično preganglijsko nitje izstopa iz možganskega debla skupno s 3.,9. in 10. možganskim živcem. Proti periferiji se parasimpatično nitje pridruži drugim možganskim živcem, predvsem vejam trigeminusa. Sinapse s postganglijskimi nevroni so v parasimpatičnih ganglijih, ki večinoma ležijo ob vejah trigeminusa in v neposredni bližini oživčenih organov. Kranialni parasimpatikus oživčuje predvsem gladko mišičje in žleze prebavil in dihal (v glavi, prsni in trebušni votlini), solzno žlezo in pa notranje očesne mišice. Parasimpatično nitje v n. III - n. oculomotorius Preganglijsko nitje sprva spremlja n. oculomotorius, nato pa se v orbiti loči od njega in vstopa v ggl. ciliare, ki leži lateralno ob vidnem živcu. Postganglijsko nitje iz ciliarnega ganglija vodijo nn. ciliares breves v m. sphincter pupillae, ki oži zenico, in v m. ciliaris, ki služi akomodaciji leče. Parasimpatično nitje v n. VII - n. intermediofacialis Preganglijsko nitje nekaj časa spremlja n. facialis oziroma je sestavni del intermediusa in se končuje v pterigopalatinem in submandibularnem gangliju. Postganglijsko nitje pterigopalatinega ganglija oživčuje solzno žlezo in žleze v sluznici nosne votline, neba in nazofarinksa. Postganglijsko nitje submandibularnega ganglija oživčuje sublingvalno in submandibularno žlezo. Parasimpatično nitje v n. IX - n. glossopharyngeus Preganglijsko nitje poteka v ggl. oticum. Postganglijsko nitje se pridruži tretji veji trigeminusa (n. auriculotemporalis) in oživčuje obušesno slinavko. Parasimpatično nitje v n. X - n. vagus Vagus ima toliko parasimpatičnega nitja za notranje organe, da je tudi sinonim za parasimpatikus. Ko vagus odda v prsnem košu pretežno somatski n. laryngeus reccurens, mu preostane samo še vegetativno nitje, ki poteka samostojno v prsne in trebušne organe. V trebušni votlini se nitje vagusa pomeša z nitjem simpatikusa in mu anatomsko ni več mogoče slediti. Vagus oskrbuje s parasimpatičnim nitjem srčno mišico in se njegovo nitje priključuje na sinusni in atrioventrikularni vozel. Vagus tudi oskrbuje gladko mišičje in sluznico dihal (sapnik., bronhiji) in pa skoraj ves prebavni trakt od začetka požiralnika do sredine debelega črevesa. Oživčuje gladko mišičje in žleze prebavil, tudi jetra in trebušno slinavko. V steni prebavne cevi se preganglijsko nitje priključuje na postganglijske nevrone, ki sestavljajo v črevesni steni tri preplete: plexus subserosus, myentericus in submucosus. Nitje vagusa sega tudi v vranico, ledvico in nadledvično žlezo. Veje vagusa v prsni in trebušni votlini vsebujejo tudi številne aferentne nevrone, ki vodijo iz visceralnih receptoljev.