VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO

NOVO MESTO

SEMINARSKA NALOGA

pri predmetu Informatika v zdravstveni negi

JUTRANJA NEGA

z prikazom procesa

Mentor: dr. Ljupčo Krstov, viš. pred.

Novo mesto, december 2009 Študent: Primoţ Ţlak

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................. 1

2. HIGIENA ........................................................................................................................... 2

3. POSTOPKI JUTRANJE NEGE ......................................................................................... 2

3.1 Nega ustne votline ...................................................................................................... 3

3.1.1 Izvajanje ustne nege............................................................................................ 3

3.2 Umivanje do pasu ....................................................................................................... 3

3.2.1 Izvajanje umivanja do pasu ................................................................................ 4

3.3 Intimna nega ............................................................................................................... 4

3.3.1 Izvajanje anogenitalne nege................................................................................ 4

3.4 Česanje ....................................................................................................................... 5

3.4.1 Izvajanje.............................................................................................................. 5

4. PROCES JUTRANJE NEGE .............................................................................................. 5

5. ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 8

6. LITERATURA .................................................................................................................... 9

KAZALO SLIK

Slika 1: Vrstni red dela negovalnih intervencij .......................................................................... 3

Slika 2: Postopki umivanja do pasu ............................................................................................ 6

Slika 3: Proces jutranje nege ...................................................................................................... 7

1

1. UVOD

Kot bodoči zdravstveni delavci se moramo zavedat procesa jutranje nege, ki predstavlja

zaporedje aktivnosti zdravstvene nege, s katerimi zagotavljamo optimalno higieno in

urejenost pacienta. Ta nam zagotavlja njegovo veselje in zadovoljstvo, po kateri zvišujemo

kakovost zdravstvene nege. Naučen kader predstavlja največjo dobrino v zdravstvenem

zavodu. Tudi jutranja nega, ki zahteva veliko znanja s področja delovanja človekovega telesa,

poznavanja pripomočkov in uporabo le teh, predstavlja delavno področje v zdravstveni negi,

zato vam bom skušal s seminarsko nalogo predstaviti tako celovit proces, jutranje nege.

2

2. HIGIENA

Osebna higiena in urejenost je definirana kot osma ţivljenjska aktivnost po Virginiji

Henderson (Verčko Pernat et al., 2003). Največkrat odvisna skupina ljudi od naše pomoči za

osebno higieno in urejenost so pacienti, pri katerih s togo bolnišnično rutino predpisanega

umivanja močno posegamo v njihovo osebnost (Verčko Pernat et al., 2003, str. 86).

Starostniki s svojo izgubo motivacije za lastno skrb telesa predstavljajo večji del populacije,

pri katerih moramo zagotovit pomoč in podporo. Pri novorojenčkih je zahteva po osebni

higieni in urejenosti še tako večja, ker so njihove značilnosti drugačne. Ena od njih je tudi

popkovni krn, katerega moramo ob vsakem previjanju temeljito očistiti (Zorec, 2005).

Na telesno nego in higieno telesa vplivajo, razen spola, pri katerih imata drugačne odnose

moški ali ţenska do nege in oblačenja, tudi (Verčko Pernat et al., 2003, str, 86):

delo in poklic,

vloga in poloţaj posameznika v druţbi,

finančne moţnosti,

druţinske navade.

3. POSTOPKI JUTRANJE NEGE

Pod pojmom jutranja nega si predstavljamo izvajanje različnih aktivnosti zdravstvene nege.

Te si sledijo v značilnem in smiselnem zaporedju in obsegajo ustno nego, katero lahko v

določenih situacijah (če ni posebnih negovalnih diagnoz; vnetje ustne sluznice, bolečina, …)

izpustimo in jo naredimo pred zajtrkom. Nato sledi umivanje do pasu, intimna nega oziroma

anogenitalna nega in na koncu česanje (Verčko Pernat et al., 2003).

Negovanje in higiena koţe sta ključna za boljše počutje pacienta in hitrejšo ozdravitev. Koţa

predstavlja organ s številnimi pomembnimi funkcijami, kot so zaščita, izločanje, izhlapevanje,

regulacija temperature, občutki za dotik, bolečino, mraz in vročino (Ivanuša in Ţeleznik,

2008).

Kot sem ţe zgoraj omenil, se jutranja nega izvaja zjutraj, po jutranjem bujenju in pred

zajtrkom. Za postopke, katere bom opisal v nadaljevanju, sta potrebna dva izvajalca, od

katerih je eden zadolţen za opravljanje del (izvajalec), drugi pa mu pomaga (pomočnik)

oziroma si vloge tekom jutranje nege menjavata.

Negovalne intervencije oziroma postopke znotraj jutranje nege izvajamo po vrstnem redu

(Verčko Pernat, 2003): priprava izvajalca (psihična, fizična), priprava materiala, priprava

prostora, priprava pacienta (psihična, fizična), izvedba negovalnega postopka, oskrba

pacienta po končanem postopku, ureditev materiala in izvajalca, dokumentiranje izvedene

negovalne intervencije, ovrednotenje dela (slika 1).

3

Slika 1: Vrstni red dela negovalnih intervencij

Vir: osebni

3.1 Nega ustne votline

Zdrava ustna votlina uspešno pripomore k pacientovem dobrem počutju. Pri tem je funkcija

ustne votline ohranjena, kar omogoča nemoteno prehranjevanje (grizenje, ţvečenje, poţiranje)

ter govor (Ivanuša in Ţeleznik, 2008). Poseben poudarek na ustni higieni moramo posvetiti

pacientom s povišano telesno temperaturo, pacientom v komi ter pri pacientih z bolno ustno

votlino (Verčko Pernat et al., 2003). Paciente, kateri so zmoţni samostojnega negovanja ustne

votline, spodbujamo k rednem, večkrat dnevnem umivanju zobovja. Metode umivanja zob naj

bi po besedah nekaterih avtorjev bile takšne, da (Verčko Pernat et al., 2003); odstranimo vse

zobne obloge in ostanke hrane, očistimo vse zobne površine in pri tem ne poškodujemo

mehkega tkiva. Pripomočki, katere uporabljamo za ustno nego so zobna ščetka, katera mora

biti mehka, zobna pasta, kozarec mlačne vode, ledvička, brisača, staničevina in rokavice za

enkratno uporabo. Pri oslabelih pacientih so dodatno še uporabljajo razna sredstva, kot so

denimo Hidrogen 3%, Tantum Verde raztopina in mazilo za ustnice (Ivanuša in Ţeleznik,

2008). Pri izvajanju ustne nege upoštevamo sprejete klinične standarde znotraj zdravstvene

ustanove.

3.1.1 Izvajanje ustne nege

Za izvajanje moramo upoštevati zaporedje postopkov. Vse zgoraj omenjene pripomočke si

pripravimo na mizico, pacienta dvignemo v sedeč poloţaj. Namestimo brisačo na pacientov

prsni koš, si razkuţimo roke in nataknemo rokavice. Na vlaţno krtačo stisnemo zobno pasto

in jo prelijemo z vodo nad ledvičko. Pacienta spodbujamo pri krtačenju. Pomembno je, da

zajamemo vso površino zob, ne glede na tehniko krtačenja. Na koncu si skrtači tudi jezik in

nebo. Zobno pasto si iz ustne votline splakne z mlačno vodo, katero pljune v ledvičko.

Pacienta uredimo in ga namestimo v ustrezen poloţaj. Na koncu si umijemo in razkuţimo

roke (Ivanuša in Ţeleznik, 2008).

3.2 Umivanje do pasu

Če je pacient zmoţen samostojnega umivanja, se umije sam, pri tem mu samo pomagamo. Pri

nepokretnih pacientih pa umivanje do pasu izvajamo mi. Preden se odločimo za umivanje

4

telesa, upoštevamo pacienta in njegove odločitve (Verčko Pernat et al., 2003, str. 96). Pri tem

spoštujmo pacientovo zasebnost, z namestitvijo španske stene / zaslona.

Umivanje pacienta deluje čistilno in terapevtsko. Ta čisti koţo, zmanjšuje bolečino in blaţi

vnetje (Ivanuša in Ţeleznik, 2008). Z njim doseţemo sprostitev mišic, poţivitev krvnega

obtoka in dihanja ter zniţanje telesne temperature. Za doseganje tega moramo upoštevati smer

umivanja, katera ustreza fiziologiji mišic; zadnji del telesa navzdol (Verčko Pernat et al.,

2003, str. 97). Pri umivanju vedno pazimo, da milo dobro speremo, kajti ta draţi koţo, katera

postane suha in srbi.

3.2.1 Izvajanje umivanja do pasu

Izvajanje zajema pripravo izvajalca in prostora. Prostor naj bo primerno ogret, okna zaprta.

Nastavimo špansko steno. Priprava materiala na vozičku obsega; umivalnik, dva vrča s toplo

vodo, milo, dve manjše umivalne brisače, brisače, zaščito za posteljo, rokavice za enkratno

uporabo, mastno kremo, papirnate robčke, ledvičko, čisto osebno perilo, čisto posteljno perilo,

koš za umazano perilo. Nato pripravimo pacienta, ga povprašamo za sodelovanje. S tem si

pridobimo pacientovo zaupanje, ki nam omogoča laţjo izvedbo dela in boljše sodelovanje

pacienta.

3.3 Intimna nega

Koţo v okolici genitalij je potrebno skrbno negovat, saj se tam zaradi anatomske in fiziološke

funkcije pogosto zadrţuje sekrecija, ki draţi koţo. Ta lahko okuţi koţo, sečila in pri ţenskah,

rodila (Ivanuša in Ţeleznik, 2008, str. 112). Intimno nego izvajamo zjutraj in zvečer, večkrat

dnevno pa (Verčko Pernat et al., 2003):

pri nehotenem uhajanju urina,

pri trajnem katetru,

pri obolenjih in operacijah na sečilih, genitalijah, črevesju in zadnjiku,

pri menstruaciji in porodu,

po defekaciji – izločanju.

Pacientom je pri izvajanju anogenitalne nege nerodno in imajo občutek sramu. Da se temu

izognemo, naj nego izvaja negovalec istega spola, vendar zadrega naj ne bo vzrok, da bi

anogenitalno nego izpustili.

Anogenitalni predel in čiščenje le-tega predstavlja vir okuţbe ne le za pacienta, ampak tudi za

izvajalca. Pri tem moramo dosledno upoštevati postopke umivanja in razkuţevanja rok,

pravilne uporabe rokavic in pravilno rokovanje z izločki (blato, urin). Za zdravstvene delavce

obstaja velika nevarnost okuţbe s HIV-om in virusom herpes iz spolovil (Ivanuša in Ţeleznik,

2008, str. 112).

3.3.1 Izvajanje anogenitalne nege

Pripomočki, katere se posluţujemo za umivanje genitalij so; vrč s toplo vodo, vrč z milom in

vodo, tri umivalne krpice (za enkratno uporabo), brisača, kopalna rjuha, zaščita za posteljo,

posteljna posoda, plenica (če pacient nehoteno izloča blato), toaletni papir, rokavice za

enkratno uporabo, koš za umazano perilo, koš za odpadke. Če obstaja velika nevarnost za

okuţbo sečil, si dodatno še pripravimo pripomočke za aseptično metodo čiščenja; sterilne

5

gobice, sterilna prijemalka, vrč z aseptično raztopino, ogreto na telesno temperaturo,

razkuţena posteljna posoda ter sterilne vloţke.

Izvajanje poteka po korakih. Namestimo zaslon in pridobimo pacientovo dovoljenje za

izvedbo postopka. Nato pacientko poleţemo na hrbet, zaščitimo posteljo. Ginekološki poloţaj

naredimo tako, da pacientka pritegne noge. Vodja obleče rokavice in vzame umivalne krpice.

Pomočnik mu vliva vodo iz vrča na umivalno krpico nad umivalnikom. Negovalec umiva

nadsramje, pregib v koraku in sramne ustnice. Nato pacientko obriše po enakem zaporedju, jo

obrneta na bok in umiva z novo krpico glutealne mišice, perianalni predel in anus. Pacientko

po končanem umivanju obriše in vrţe brisačo v koš za umazano perilo. Pacientko se obleče,

uredi posteljo in pospravi material. Umivanje moškega poteka ne isti način, le da koţico na

spolovilu potegnemo navzdol proti korenu, da temeljito umijemo in odstranimo smegmo –

izloček na zunanjem spolovilu (Verčko Pernat et al., 2003). Plenico namestimo, kadar je

bolnik inkontinenten in ni zmoţen samostojnega izločanja urina ali blata.

3.4 Česanje

Glavna funkcija las je varovalna. Te ščitijo lasišče pred poškodbami in sončnimi ţarki

(Ivanuša in Ţeleznik, 2008). Za ohranjanje te funkcije je potrebna dnevna nega lasišča, katero

zagotovimo z rednim česanjem. Lase češemo dvakrat dnevno, še boljše je, če jih ščetkamo

(Verčko Pernat et al., 2003, str. 113). Pogostost umivanja in česanja las je odvisna od

človekovih navad in stanja las in lasišča, odvisna pa je tudi od spola in rasne posebnosti.

Nepokretni pacienti, ki so priklenjeni na posteljo, se pogosto znojijo. Pri njih moramo

poostriti umivanje glave, kajti le tako temeljito negujemo lasišče (Ivanuša in Ţeleznik, 2008).

3.4.1 Izvajanje

Pri jutranji negi izvajamo le česanje las, umivanje, ni potrebno, če ni lasišče vidno umazano.

Za izvajanje česanja las si pripravimo; brisačo, papirnat robec, razkuţilo za roke, glavnik ali

ščetko za lase, sponke ter koš za smeti. Pacienta posedemo ali ga pustimo v leţečem poloţaju

in z brisačo zaščitimo ramena in vzglavnik. Smer česanja prilagodimo pacientovim ţeljam, če

ne, pa češemo od zadaj naprej, proti čelu. Po končanem česanju izpadle lase iz glavnika z

papirnatim robcem obrišemo in vrţemo v koš za smeti. Lase lahko spletemo v kito ali spnemo

po ţeljah pacienta, vendar tako, da pacienta na tiščijo pri leţanju (Ivanuša in Ţeleznik, 2008).

4. PROCES JUTRANJE NEGE

Proces jutranje nege zajema vse zgoraj navedene postopke, ki si sledijo po enakem vrstnem

zaporedju. Celoten proces poteka po enakem vrstnem redu dela negovalnega postopka (slika

1), le da je faza izvedba negovalnega postopka razširjena na več, zaporednih negovalnih

intervencij, tako, da ustna nega predstavlja 1. fazo tega postopka, umivanje do pasu 2. fazo,

anogenitalna nega 3. fazo ter česanje 4. fazo (slika 3).

Priprava izvajalca zajema psihično in fizično pripravo. Psihična je takšna, da se zdravstveni

delavec pripravi na to, kakšen je pacient, kakšne so njegove ţelje in pričakovanja ter kako bo

izvedel poseg. Fizična priprava zajema umivanje in razkuţevanje rok.

Vsa material, katerega si pripravimo za jutranjo nego, zloţimo na negovalni voziček. Na

zgornjo polico odloţimo vse pripomočke, s katerimi bomo delali pri pacientu (set za ustno

nego, kreme, mila, vrči z vodo,…). Na srednjo polico zloţimo čisto posteljno perilo in osebno

perilo, plenico, zaščito za posteljo. Na spodnjo polico pa odloţimo tiste pripomočke, ki so po

končani jutranji negi manj čisti; npr. posteljna posoda ter umivalnik.

6

Priprava prostora je najboljša, če ustreţemo pacientovim ţeljam. Upoštevamo le, da je

prostor ogret na sobno temperaturo, da so okna zaprta in če je moţno, zavese zagrnjene. Če je

v sobi več pacientov, nastavimo še špansko steno, za zagotavljanje intimnosti.

Priprava pacienta je podobna pripravi izvajalca. Zajema psihično pripravo, da pacientu

obrazloţimo kaj in kako bomo delali. Od pacienta moramo dobiti ustno soglasje za izvedbo

posega. Fizična priprava zgleda tako, da pacienta pripravimo v ustrezen poloţaj (upoštevamo

ţelje pacienta) in mu izmerimo telesno temperaturo ter pulz (Verčko Pernat et al., 2003, str.

97).

Pri izvedbi postopkov upoštevamo zgoraj našteta zaporedja. Začnemo z ustno nego in

končamo z česanjem. Po končani jutranji negi, uredimo pacientovo posteljo, pospravimo

najoţjo okolico, delo dokumentiramo v negovalno dokumentacijo in prezračimo bolniško

sobo (Verčko Pernat et al., 2003). Znotraj posamezne faze negovalnega postopka, natančneje

pri 2. fazi – umivanje do pasu, je postopek razdeljen še na več faz, katere nekateri avtorji

opredeljujejo kot vrstni red umivanja (Verčko Pernat et al., 2003). Začnemo z umivanjem

obraza brez mila, nadaljujemo z umivanjem vratu in sprednjega dela prsnega koša, umivanje

hrbta in končamo z umivanjem rok (Verčko Pernat et al., 2003, str. 98) (slika 2).

Slika 2: Postopki umivanja do pasu

Vir: osebni

Oskrba materiala zajema pospravljanje uporabljenih pripomočkov. V tej fazi je delo z

pacientom končano. Koše za smeti in koše z umazanim perilom odnesem oziroma hranimo na

dogovorjenem mestu na oddelku. Vse pripomočke za večkratno uporabo, kateri so bili v stiku

z pacientom, moramo temeljito oprat pod tekočo vodo z detergentom in razkuţit. Vidno, od

blata, umazano posteljno posodo očistimo pod tekočo vodo in jo odloţimo v termodezinfektor

– Blatex (naprava za termično razkuţevanje pripomočkov). Vrče z vodo le obrišemo do

7

suhega z čisto papirnato brisačko. Pripomočke za enkratno uporabo, zavrţemo v namenske

koše za smeti.

Negovalec se uredi tako, da si po končanem postopku temeljito higiensko opere roke in jih

nato razkuţi.

Dokumentiranje posega se zabeleţi v negovalno dokumentacijo, katero jo ima pacient na

bolniški postelji. Največkrat se uporabljata sestrsko poročilo in temperaturni list z rubriko

sestrsko poročilo. Če so na temperaturnem listu posamezne rubrike posebej zapisane, npr.

urejanje bolniške postelje, ustna nega, anogenitalna nega vsako posebej označimo, da smo

opravili poseg.

Slika 3: Proces jutranje nege

Vir: osebni

Pri vrednotenju dela povprašamo pacienta, kako se počuti. Merjenje telesne temperature po

posegu nam je lahko pokazatelj, ali smo z umivanjem zvišali ali zniţali telesno temperaturo,

če je bilo umivanje usmerjeno v terapevtske namene (npr. zniţevanje telesne temperature).

Posamezne dele telesa lahko ocenimo ţe med samem posegom jutranje nege. Vidno je lahko

vnetje koţe, katero je izraz pregrobega umivanja ali izpostavljenosti vlage (Ivanuša in

Ţeleznik, 2008). Ocenimo tudi stanje zobovja in ustne sluznice. Pri anogenitalni negi smo

pozorni na kakršno koli neobičajno sekrecijo iz spolovila ali spremembo blata (Ivanuša in

Ţeleznik, 2008, str. 115). Končno vrednotenje je najbolj usmerjeno k oceni pacientove

zmoţnosti za samostojno izvajanje jutranje nege.

8

5. ZAKLJUČEK

V času hospitalizacije se moramo potruditi, da zagotovimo pacientu najboljše pogoje za

osebno higieno in urejenost. Z seminarsko nalogo sem vam osveţil dosedanje znanje in ga

tudi, pri nekaterih, nadgradil. Poznavanje procesa jutranje nege zdravstvenih delavcev

izboljšuje delavne pogoje in prispeva veliko v prid pacientu. Če je pacient samostojen, je naša

funkcija le da spodbujamo pacienta in ga tekom jutranje nege vodimo. Pri bolnih in

nepokretnih pa nam znanje ni odveč. V vsakdanji praksi se srečujemo s takšnimi pacienti in

vsakič odkrivamo podrobnosti in pomanjkljivosti v procesu jutranje nege. Včasih nas obdaja

občutek, da pacientu ni vseeno, kakšne je naš pristop do njega, zato dodajam zlato načelo

»delaj tako, kot želiš, da bi drugi ravnali s teboj ali tvojimi najbližjimi v podobnih

okoliščinah«.

9

6. LITERATURA

1. Ivanuša, A., Ţeleznik, D. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Fakulteta za

zdravstvene vede. Maribor

2. Verčko Pernat et al. (2003). Zdravstvena nega 1. Obzorja. Maribor

3. Zorec, J. (2005). Zdravstvena nega zdravega in bolnega otroka. Obzorja. Maribor