ZN KIRURŠKEGA PACIENTA UVOD V KV

1

ZN KIRURŠKEGA PACIENTA

KLINIČNE VAJE

2

UVOD V KV

• Beseda KIRURGIJA je grškega izvora-

pomeni pa delati z roko

• Kirurgija je vedno timsko delo

• Zelo obširna dejavnost, zato so tudi v ZN

potrebna dodatna znanja.

• Določena znanja se pridobi med študijem,

zahtevane spretnosti pa šele med delom,

ko strokovno usposobljene MS poučujejo

mlajše MS

• Specializacije: operacijska, anesteziološka,

urgentna, intenzivna MS.

KLINIČNA PRAKSA

• ŠTEVILO UR:115

• Kirurški oddelki Splošne bolnišnice

Novo mesto, Brežice, Trbovlje

• Urgentna ambulanta

• Urološki oddelek-proktološki odsek

• Visceralni oddelek

• Žilni oddelek- odsek za estetsko krg

• Travmatološki oddelek

3

KLINIČNA PRAKSA

• Ortopedski oddelek

• Enodnevna bolnišnica

• Enota intenzivne nege EIN

• Enota intenzivne terapije EIT

• COB- centralni operacijski blok

• prebujevalnica

4

Študent na klinični praksi

• Prihod na oddelek, predstavitev

• Delavna obleka čista, zlikana, urejeni lasje

• Spoštljiv odnos do zaposlenih

• Mentor vam dodeli pacienta

• Pacientu se predstavite,ste zelo uvidevni

do njegovih potreb

• ZN opravljajte po 14 aktivnostih V. H.

• Med izvajanjem ZN se pogovarjajte z

pacientom, prisluhnite njegovim besedam.

5

Študent na klinični praksi

• Prisluhnite tudi, če mu ni do pogovora

• Čim bolj se vključite v delo na oddelku

• MS na oddelku naj začutijo, da lahko

računajo na vas, da ste tam, da bi se

skozi delo naučili in naredili čimveč

• Med KP se posvetite delu, ne postopajte

po hodniku v skupinah, ker motite ostale

na oddelku in jim postanete odveč

• Ne uporabljajte mobitela, ne glejte na uro

• Na malico takrat, ko je primeren trenutek

6

2

Lili ŠILER, DIPL.FIZIOT.

ERGONOMSKE ZAKONITOSTI PRI DELU S PACIENTOM

Uvod

Zdravstveno osebje v zdravstvenih in socialnih

ustanovah večino delovnega časa preživi s

pacienti oz. stanovalci. Ena izmed pomembnih

nalog je pomoč pacientu pri gibanju in

nameščanju v ustrezno lego. Zelo pomembno je

dobro usklajeno skupinsko delo. Negovanje

zajema delovne naloge, ki se opravljajo pretežno

stoje in vsebujejo veliko hoje, prisiljene drže,

ponavljajočih se gibov ter sklanjanja.

DOVOLJENE OBREMENITVE

Preglednica 1: Skupna dovoljena masa bremena glede na

spol in starost

Starost Moški Ženske

15 do 19

let

35 kg 13 kg

nad 19 do

45 let

55 kg 30 kg

nad 45

let

45 kg 25 kg

Nosečnice 5 kg

Vir: Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem

premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 73/05 )

TEŽAVE Z HRBTENICO - STATISTIKA

Bolečine v hrbtenici so eden od pogostih vzrokov odsotnosti

zdravstvenega osebja z dela. V Sloveniji je zelo veliko odsotnosti z

dela prav zaradi težav s hrbtenico.

Raziskave po svetu so pokazale, da medicinske sestre in bolničarji

pogosteje trpijo zaradi bolečin in poškodb hrbtenice kot zaposleni v

drugih poklicih.

V eni od raziskav, ki so jo naredili na Finskem, so ugotovili, da:

• ima 74 odstotkov medicinskih sester, zaposlenih 15 do 24 let,

bolečine v hrbtenici;

• je bolečine že imelo 85 odstotkov bolničarjev in 79 odstotkov

medicinskih sester;

• je v zadnjih treh mesecih neprekinjenega dela imelo bolečine 14

odstotkov bolničarjev in 9 odstotkov medicinskih sester;

• Raziskave pri nas so pokazale, da je imelo kar 40 odstotkov

medicinskih sester bolečine ali poškodbe hrbtenice (Ramšak,

2000).

• Zdravstveni tehniki so 95,5-odstotno prepričani, da so težave s

hrbtenico povezane z naravo njihovega dela. Enako je odgovorilo

70 odstotkov bolničarjev negovalcev in 50 % DMS (Markovič in

sod., 2007).

ZAKAJ TEŽAVE S HRBTENICO?

• Premajhno znanje o metodah in tehnikah varnega

dvigovanja in premeščanja bremen

• Pomanjkljivo urejeno delovno okolje

• Teža stanovalcev oz. pacientov

• Drugi razlogi –slabša telesna pripravljenost

FINSKI SISTEM DVIGANJA IN POMOČI PACIENTU

NA FINSKEM SO OBLIKOVALI SISTEM METOD IN TEHNIK

VARNEGA DVIGOVANJA IN PREMIKANJA BOLNIKOV, KI SE

IMENUJE ERGONOMIJA V ZDRAVSTVENI NEGI.

• S tehnikami, ki jih uporabljajo, želijo doseči najboljši

učinek z uporabo čim manjše sile, ne da bi se pri tem

poškodovala pacient ali negovalno osebje.

• Pri delu nikoli ne uporabljajo več sile, kot je potrebno.

• Tehnike so gladke, tekoče in so zasnovane na

pridobivanju telesne zdržljivosti negovalnega osebja.

• Tehnike temeljijo na premagovanju sile trenja in so

zasnovane predvsem na drsenju, vlečenju, potiskanju,

izogibajo pa se dvigovanju.

• Metoda je prijazna, humana, nežna, varna, zanesljiva in

sproščena.

• Poleg tega vključuje pozitiven odnos zdravstvenih

delavcev do ergonomskih načel.

http://www.zdravstvena-nega.mddsz.gov.si/index2.php?option=com_content&task=view&id=2&pop=1&page=0&Itemid=2

http://www.uradni-list.si/1/content?id=57464&part=&highlight=Pravilnik+o+zagotavljanju+varnosti+in+zdravja+pri+ro%C4%8Dnem+preme%C5%A1%C4%8Danju+bremen


3

POMEMBNO

Za pravilno dvigovanje in premeščanje pacientov

moramo:

• poznati zakonitosti kinestetike (mase in vmesni

prostor);

• upoštevati sestavine gibanja (čas, prostor, napor);

• biti pozorni:

• na dotik in pravilne prijeme z rokami;

• na pravilno držo hrbtenice;

• na gibanje svojih nog;

• do pacienta;

• uporabljati pripomočke, ki nam pomagajo pri

dvigovanju in nam olajšajo delo;

• naučiti ravnati s pripomočki, ki jih imamo na

razpolago.

PACIENT

• Pacientu vedno povemo, kaj bomo naredili in kako.

• Sproti ga seznanjamo o korakih, ki jih nameravamo storiti.

• Pustimo mu, da nam po svojih močeh pomaga.

• Spodbudimo ga, naj sodeluje (če je dovolil zdravnik).

• Spoštujmo njegovo voljo.

• Naučimo ga novih tehnik.

PRAVILNI PRIJEMI

• Pacienta vedno primemo s celo dlanjo. Prsti naj bodo

skupaj.

• Pozorni smo na to, da pacienta primemo nežno.

• Uporabljamo drseči prijem – z dlanjo drsimo po pacientu.

• Pacientovo okončino primemo nad sklepi in pod njimi (za

mase), ne pa na upogibni strani sklepov (vmesni prostori),

ker mu s tem povzročamo bolečine.

• Uporabljamo Rautkov prijem.

• Imamo zravnano zapestje in sproščena ramena.

• Pacienta ne vlečemo, ampak ga zazibamo (zibni prijem).

• Upoštevamo načelo kratke ročice.

DRŽA

• Vzpostavimo dobro ravnotežje in preverimo, ali imamo

dovolj prostora za gibanje.

• Med premeščanjem spreminjamo delovno držo in naredimo

veliko odmorov, da hrbtne mišice lahko počivajo.

• Stojimo blizu pacienta in smo v stiku z njim.

• Uporabimo mišice na nogah. Noge upogibamo v kolkih in

kolenih.

• Naša drža naj bo ravna. Imamo zravnano hrbtenico.

• Pri delu ne križamo rok in nog. Upoštevamo pravilo

»vodilna leva noga, vodilna leva roka ali obratno«.

• Ne nagibamo se čez posteljo ali pacienta.

PRISTOP

• Preučimo pacientovo stanje, prostor in razmislimo, katera

tehnika premikanja bi bila najprimernejša.

• Da bi se izognili bolečini, uporabimo pripomočke, ki jih imamo

pri roki (rjuhe, odeje, blazine, plastične vreče itd.).

• Če pacientu pomagata dve osebi, vedno ena prevzame naloge

vodje, ki daje navodila.

• Pri izvajanju postopka uporabljamo besede, ki opisujejo samo

gibanje, kot so »pripravljeni, premakni, vstani, obrni«.

• Bolje je, če premaknemo, potisnemo, vlečemo, kot dvigujemo.

• Delamo korak za korakom (posebno pri težkih pacientih).

• Delamo z umirjenimi in usklajenimi gibi.

• Bodimo obrnjeni k pacientu.

• Ko pomagamo pacientu, upoštevamo fiziološke zakonitosti

gibanja.

• Uporabljamo tehnične pripomočke, npr. električno posteljo.

• Vedno uporabljamo opremo, ki je udobna za pacienta in s

katero si pomagamo pri dvigovanju. Na ta način si bistveno

olajšamo delo.

ENOSTAVNI PRIPOMOČKI

• pacientova blazina, rjuhe, podloge (npr. sidro, ki ga

naredimo iz rjuhe ali podloge, da se prepreči drsenje

pacienta po postelji navzdol),

• 10 do 15 cm širok trak, narejen iz brisače ali rjuhe,

4

Tehnični pripomočki in oprema:

• posteljni mehanizmi (električni ali hidravlični),

• rolo blazine različnih velikosti,

• posebni trakovi in pasovi z ročaji,

• trixi ali ambu lift,

• vrtljivi krožniki,

• rolo deske, drseče deske, drseče podloge itd.

19

PRIPRAVA POSTELJE IN PACIENTA

• Psihična pripravap pacienta

• Priprava postelje

• Fizična priprava pacienta

PRIPRAVA NOG PRIPRAVA ROK

NAMEŠČANJE BLAZINE POD LOPATICE

OBRAČANJE NA BOK (ENA OSEBA) Pri obračanju pacienta na bok stojimo na nasprotni strani od

tiste, kamor nameravamo obrniti pacienta.

• Najprej prekrižamo pacientove noge v smer, v katero ga

bomo obrnili. Pacientove noge potegnemo k sebi na rob

postelje (slika 1). Pazi na TEP kolka!!!

• Z drsečim prijemom ga primemo za kolke.

• Nagnemo ga in njegovo težo prenesemo na notranjo roko

ter ga spodnesemo (zibni prijem) (slika 2).

• Glavo prestavimo tako, da primemo za blazino v višini

lopatic.

OBRAČANJE NA BOK (DVE OSEBI)

MS stojita na isti strani postelje.

Tehnika obračanja na bok z uporabo drseče vreče in

podloge (težji pacient)

1. S pomočjo podloge pacienta obrnemo v smer, v katero ga

imamo namen obrniti.

2. Z zibnim prijemom pacienta prestavimo na rob postelje,

nato ga s podlogo obrnemo na bok.

3. MS stojita na isti strani ali na nasprotnih straneh (sliki 1 in

2).

OBRAČANJE NA BOK (HEMIPLEGIK)

Vedno stojimo na pacientovi zdravi strani.

1. Z našo pomočjo in natančnimi navodili se pacient sam

prestavi na rob postelje, pri čemer uporabi moč zdravih

okončin.

2. Poravnamo njegov položaj na robu postelje in ga

pripravimo za obračanje.

3. S pomočjo naših navodil se pacient sam obrne na bok.

4. Z našo pomočjo in z drsečim prijemom uredimo

pacientov položaj (sliki 1 in 2).

POSEDANJE PACIENTA V POSTELJI IN NA ROB POSTELJE

(ENA OSEBA)

Tehnika posedanja pacienta v postelji s pomočjo blazine

Tehnika posedanja pacienta v postelji s pomočjo blazine. Je

primerna za paciente, ki nimajo dovolj moči v rokah.

1. Pacientu namestimo pod lopatice blazino.

2. Pacient se sam obrne na bok.

3. Z zgornjo roko se opre na ležišče postelje, noge pri tem

premakne čez rob postelje.

4. Pomagamo mu tako, da zavzamemo stabilno stojo ob robu

postelje, blazino primemo z rokami na vsaki stani in na znak

dvignemo.


5


(ENA OSEBA)

Tehnika posedanja pacienta v postelji s pomočjo prijema

za roko negovalca

1. Pacient leži na hrbtu.

2. Pomagamo mu premakniti noge preko roba postelje.

3. Stopimo k vznožju roba postelje na strani, na kateri se bo

posedel.

4. Z vodilno roko ga primemo za dlan roke na nasprotni strani,

z drugo roko se opremo ob ležišče postelje (slika 1).

5. Ob znaku se pacient posede s pomočjo naše roke.


(ENA OSEBA)

Tehnika posedanja pacienta v postelji s pomočjo pasu

z držali in blazino

1. Pas z držali namestimo na vznožno posteljno stranico.

Pacientu pomagamo, da se posede s pomočjo blazine,

pri čemer se preprijema za držala proti vznožju.

2. Pacient pri posedanju uporabi moč svojih rok.


(DVE OSEBI)

1. Pacient leži na postelji.

2. Pod lopatice mu namestimo

blazino.

3. MS zavzameta stabilno držo ob

postelji in ga s pomočjo blazine na

znak posedeta.

4. Prvi pomočnik ga na nasprotni

strani pridrži za ramena, drugi pa

mu premakne noge čez rob

postelje.

VSTAJANJE S POSTELJE (SAM)

Pacient vstane s postelje sam, upoštevaje naša navodila

(več možnosti)

1. Pacient se uleže na trebuh in se opre na ležišče z dlanmi.

2. Nogo na robu postelje pomakne čez rob postelje, da se

dotakne tal.

3. Opre se na dlani in se postopoma dvigne. Nato prestavi na

tla še drugo nogo.

4. Postopoma se ob robu ležišča postavi na noge.

VSTAJANJE S POSTELJE (ENA OSEBA)

1. Pacient sede na rob postelje, pri čemer s stopali ne

doseže tal.

2. Da se z nogami dotakne tal, ga nagnemo, na primer, na

njegovo levo stran in potegnemo desni kolk naprej (lahko

pa mu damo stimulus preko kolen L/D).

3. Nato težo prenesemo na desno stran in levi kolk

potegnemo naprej (slika 1).

4. Ponavljamo tako dolgo, da s stopali doseže tla.

5. Pri vstajanju se pacient nagne naprej, pri čemer se lahko

opre na našo roko ali hoduljo.

6. Nazaj na posteljo pacientu pomagamo tako, da ga

nagnemo na desno stran in potisnemo levo koleno na

posteljo, nato ga nagnemo na levo stran in potisnemo

desno koleno.

7. Ponavljamo, dokler se ne usede na posteljo (slika 2).

30



6

S POSTELJE NA INVALIDSKI VOZIČEK (ENA OSEBA)

Tehnika premeščanja delno pokretnega pacienta s postelje na

invalidski voziček, pri kateri pomoč nudi ena oseba

1. Pacientu namestimo blazino pod lopatice in ga prosimo, da se

obrne na bok.

2. Pomagamo mu, da da noge čez rob postelje. Pacient se

odrine, mi mu s pomočjo blazine pomagamo, da se dvigne v

sedeči položaj.

32

3. Nato se premakne tako, da s stopali doseže tla.

4. Invalidski voziček namestimo k njegovim nogam tako, da s

posteljo oklepa kot 45 stopinj.

5. Pod zadnjico mu namestimo narejen trak iz rjuhe ali drsečo

desko, pod noge pa mu lahko damo vrtljivi krožnik in ga z

ustreznim prijemom (kratka ročica ali s pomočjo pasu)

nagnemo naprej in prestavimo na invalidski voziček (sliki 1

in 2).

S POSTELJE NA TRANSPORTNI VOZIČEK ALI DRUGO

POSTELJO Tehnika premeščanja nepokretnega pacienta na

transportni voziček ali drugo posteljo z uporabo podloge

in rolo deske

1. Pripravimo pacienta (mu namestimo blazino pod lopatice,

prekrižamo roke na prsnem košu, prekrižamo noge).

2. Sprostimo podlogo, s pomočjo katere ga bomo obrnili na bok.

3. Vodja podloži pacientu pod ramena, hrbet, zadnjico in noge

rolo desko, in sicer na tisti strani postelje, na kateri ga bomo

premestili na transportni voziček ali posteljo.

4. S pomočjo podloge z zibnim prijemom pacienta podrsamo

na rob postelje, na katerega bomo namestili transportni

voziček ali posteljo (sliki 2a in 2b).

5. Negovalec poskrbi za varnost, vodja pa ob posteljo namesti

transportni voziček, naravna višino in blokira kolesa (slika

3).

6. Vodja prime za podlogo v višini kolkov in ramen in potegne

pacienta na transportni voziček ali drugo posteljo.

Pomočnik mu lahko pomaga tako, da odrine pacienta od

sebe.

34


POSTELJO

Lažji pacient

1. MS vsak na svoji strani zvijeta podlogo do pacienta, da

lahko upoštevata načelo kratke ročice. Podlogo primeta z

eno roko v višini ramen z drugo pa v višini bokov in

prestavita pacienta na rob postelje. Primakneta drugo

posteljo.

2. Z iztegnjenimi rokami, vzravnano hrbtenico in pokrčenimi

nogami na znak pacienta potegneta na drugo ležišče (slika

4).

3. Negovalca nato ob vznožni posteljni stranici prestavita

pacientove noge na drugo ležišče.


POSTELJO

Tehnika premeščanja nepokretnega pacienta

1. Pacienta pripravimo tako, da mu namestimo blazino pod

lopatice, prekrižamo roke na prsnem košu in prekrižamo

noge.

2. Pomočnik ga po že opisanem postopku obrne na bok, vodja

mu za hrbet na ležišče namesti rolo blazino ali drsečo

podlogo in nato rjuho, zloženo po dolžini.

7

UPORABA PASU

PRIKAZ UPORABE PASU Z DRŽALI PRI POSEDANJU NA

POSTELJO IN PRI PREMEŠČANJU PACIENTA S POSTELJE NA

INVALIDSKI VOZIČEK

VSTAJANJE POSEDANJE

PRIPOMOČKI

Enostavni pripomočki:

• bolnikova blazina, rjuhe, podloge (npr. sidro, ki ga naredimo

iz rjuhe ali podloge, da se prepreči drsenje bolnika po

postelji navzdol),

• 10 do 15 cm širok trak, narejen iz brisače ali rjuhe,

Bolnikova blazina je

najenostavnejši pripomoček

Trak za premeščanje po postelji

navzgor, pri posedanju na

invalidski voziček

39

Različne drseče deske za

premeščanje pacienta s postelje na

invalidski voziček ali stol

Pas z ročaji za prestavljanje

pacienta na invalidski voziček,

pomoč pri hoji, pobiranje pacienta s

tal in oporo pacientu, da ne zdrsne z

invalidskega vozička

40

Rolo blazine različnih velikosti

za prestavljanje pacienta po

postelji navzgor in obračanje

na bok

Vrteča blazina ali vrtljivi krožnik

za pomoč pri posedanju pacienta

čez rob postelje ali paraplegikov

na avtomobilski sedež.

41

Trixi ali ambu lift za

posedanje nepokretnega

pacienta na invalidski

voziček, nameščanje na

kopalni voziček ter za

nameščanje v kopalno kad

Rolo deska za premeščanje

pacienta s postelje na posteljo in

transportni voziček

LITERATURA

1. Bašič, D., in Hlebš, S.: Dejavniki tveganja bolečine v križu:

Zbornik referatov (elektronski vir) z Mednarodnega posvetovanja

Ergonomija 2006, Ljubljana, 21. in 22. september 2006.

Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo Ljubljana.

2. Bilban, M.: Medicina dela. Ljubljana: ZVD, 1999.

3. Bilban, M.: Proučevanje obremenitev gibal v smislu načrtovanja

ergonomskih ukrepov: Zbornik referatov (elektronski vir) z

Mednarodnega posvetovanja Ergonomija 2006, Ljubljana, 21. in

22. september 2006. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo

Ljubljana.

4. Brečko, N., Gril, H., Zager, T.: Prisotnost bolečin v hrbtenici

zaradi obremenjenosti negovalnega osebja na delovnem mestu

v domovih za starejše občane, Srednja zdravstvena šola Celje,

Celje 2007.

5. Fink, A., Černelč, M. E.: Pomoč in oskrba 2; 2005: 26–36.

6. Tatjana, M. Gazvoda, in Jožef Horvat: Utrujenost in moteči

dejavniki pri delu zdravstvenega tehnika v bolnišnici – oddelek

urologija: Zbornik referatov (elektronski vir) z Mednarodnega

posvetovanja Ergonomija 2006, Ljubljana, 21. in 22. september

2006. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo Ljubljana.

7. Hatch, F., Maietta, L., Schmidt, S.: Kinästhetik. 4. izdaja.

Frankfurt: DBfK – Verlag, 1996.

8

8. Ivanc, B.: Ergonomija in njeno pravno normiranje med »mehkim«

pravom in »trdim« pravom: Zbornik referatov (elektronski vir) z

Mednarodnega posvetovanja Ergonomija 2006, Ljubljana, 21. in

22. september 2006. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo Ljubljana.

9. Markovič, A., Radić, D., Slemenšek, A.: Ergonomija in fizične

obremenitve zdravstvenih delavcev v domovih starejših občanov,

Srednja zdravstvena šola Celje, Celje 2007.

10. Meglič, M., in Bohinec, P.: Ergonomija v reševalni službi: Zbornik

referatov (elektronski vir) z Mednarodnega posvetovanja

Ergonomija 2006, Ljubljana, 21. in 22. september 2006. Ljubljana:

Visoka šola za zdravstvo Ljubljana.

11. Stričević, J., Balantič, Z., Turk, Z., in Čelan, D.: Negativni

pokazatelji zdravja kot posledica ergonomskih obremenitev na

delovnem mestu medicinske sestre: Zbornik referatov (elektronski

vir) z Mednarodnega posvetovanja Ergonomija 2006, Ljubljana, 21.

in 22. september 2006. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo

Ljubljana.

12. Työterveyslaitos: Potilassiirrot – Taitava avustajaaktivoi ja auttaa –

Finska.

43

Preprečevanje bolnišničnih okužb

• Velik zdravstveni problem, zlasti v enotah

intenzivne terapije .

• Je nepotrebna komplikacija zdravljenja,

zaradi nje se podaljša in podraži

zdravljenje pacienta, lahko privede do

poslabšanja zdravstvenega stanja ali celo

smrti.

• Posebna pozornost posegom in

postopkom, ki jih izvajamo MS pri svojem

delu.

44

• Preprečevanje in nadzor nad okužbami sta

osnovna pogoja za ustvarjanje varnega

pacientovega okolja

• Za preprečevanje so potrebne pravilne

odločitve in ukrepi, najpomembnejši ukrep

je HIGIENA ROK.

• Okužba je lahko kot lokalno vnetje,

bakteriemija, sepsa.

• Kateterska okužba je najpogostejši zaplet

pri CVK.

45

UKREPI

• Higiena rok –dober zgled je

najpomembnejši.

• Dodatno izobraževanje in motivacija MS.

• Izboljševanje negovalnih tehnik.

• Racionalna uporaba antibiotikov.

• Smiselno, ciljano razkuževanje.

• Izolacija koloniziranih pacientov.

• Ciljane mikrobiološke preiskave.

• Reden nadzor osebja.

• Ustrezna kadrovska zasedba.

• Evidenca bolnišničnih okužb. 46

VLOGA MS

• Izobraževanje, poučenost

• Izobraževanje sodelavcev

• Nadzor in navodila:

• Sprejema pacientov

• Čiščenja ali razkuževanja pacientove okolice

• Zaščita osebja z uporabo zaščitnih sredstev

• Higiena rok in smiselna uporaba rokavic

• Odvzem in prenašanje kužnega materiala

• Ravnanje z inštrumenti in aparati

• Prevoz in delitev hrane,perila

• Izvajanje čiščenja,razkuževanja,sterilizacije

47

RAZKUŽEVANJE ROK

• Higiena rok je najpomembnejši, najcenejši,

najenostavnejši ukrep s katerim

preprečimo bolnišnične okužbe.

• Roke so najpogostejši izvor vseh okužb.

• Na rokah imamo zelo veliko bakterij,ki si jih

zanesemo pri delu z pacientom

• Higieno rok izvajamo na več načinov

– Umivanje- uporabljamo nevtralna mila

– Razkuževanje-učinkovito,hitro, prijazno koži

– Smiselna uporaba rokavic

– Kreme za roke na vodoobstojni osnovi

48

9

Kdaj ?

• Pred aseptičnimi in invazivnimi posegi

• Pred neposrednim stikom z pacientom

• Pred prehodom na drugega pacienta

• Pri delu s pacientom v izolaciji

• Po rokovanju s kužninami, telesnimi

tekočinami in izločki

• Pred in po uporabi rokavic

• Po dotiku s predmeti iz pacientove okolice

• pri prehodu s nečistih predelov pacienta na čiste

• Po namestitvi maske, dotikanju las ter obraza.

49

TEHNIKA

• Odstranimo nakit - pravilneje je, da ga

sploh nimamo na rokah

• Z dvakratnim pravilnim pritiskom na ročico

dozatorja aktiviramo razkužilo

• V dlani nanesemo 3 ml razkužila

• Lahko tudi več ( 3x pritisnemo)

• Razkužilo pravilno vtiramo v kožo rok

• Vsak gib ponovimo 3x

• Čas razkuževanja - 30 sec oziroma, da so

roke popolnoma suhe.

50

KIRURŠKO UMIVANJE ROK

• Postopek izvajajo:

• ZT

• MS

• Kirurgi

• Kaj želimo doseči?

• Odstranitev vidne umazanije

• Prehodno floro rok

• Delno stalno floro rok

• Kdaj izvajamo postopek?

• Pred operacijami in večjimi invazivnimi posegi.

51

KIRURŠKO UMIVANJE ROK

• Pripomočki

– Umivalno korito s toplo tekočo vodo z armaturo

na komolčno odpiranje ali foto celico

– Krtačke z mikrobicidnim milom za 1x uporabo

– PVC predpasnik za 1x uporabo

– Kapa, maska za 1x uporabo z trakovi

– Sterilne papirnate brisače

– Koš za odmetavanje uporabljenih brisač

– Razkužilo, različno po bolnišnicah.

52

Izvedba postopka

• Nadenemo si masko in kapo

• Z rok odstranimo ves nakit

• Nohti so kratko pristriženi

• Kožo rok pregledamo in ugotovimo možne

poškodbe

• Stojimo pred umivalnim koritom in pazimo,

da se z rokami ne dotikamo pipe, korita

• S komolcem odpremo pipo

• Vzamemo krtačko z milom in jo sterilno

odpremo,roke in krtačko zmočimo z vodo

53

Izvedba postopka

• Postopek traja 4-5 min, umivamo do

komolca

• Za umivanje rok uporabljamo gobico, za

umivanje nohtov pa krtačko

• Vrstni red krg umivanja rok

– Čiščenje in krtačenje nohtov-1 min

– Z gobico na hrbtišču roke, nato umivamo vsak

prst posebej od palca do mezinca in nazaj

– Tudi med prsti

– Sledi umivanje dlani z gobico

– Nadaljujemo z prsti od mezinca proti palcu in

nazaj 54

10

Potek postopka

• Sledi umivanje z gobico od zapestja do

komolca z vzdolžnimi potegi

• Postopek ponovimo na drugi roki

• Po končanem miljenju druge roke, prvo

roko speremo in nadaljujemo s postopkom

umivanja

• Med miljenjem krtačke ne spiramo

• Roke speremo od konic prstov proti

komolcu, dlani so obrnjene navzgor

• Asistenca odstrani PVC predpasnik

55

Brisanje rok

• S sterilno papirnato brisačo obe roki

obrišemo od prstov proti zapestju

– Z isto brisačo v enem potegu obrišemo od

zapestja proti komolcu

– Nato jo prepognemo in

– V enem potegu obrišemo še drugo roko od

zapestja proti komolcu

• Asistenca nalije 3-5 ml razkužila v dlani

– Roki rahlo upognjeni dvignemo v višino

prsnega koša

• Razkužilo vtiramo po istem vrstnem redu,

• Postopek razkuževanja še 1x ponovimo

56

MRSA

• MRSA- meticilin rezistentni

Staphylococcus aureus je pomemben

povzročitelj bolnišničnih okužb

• Jedro prenosa je od pacieta do pacienta

• Z kontaminiranimi rokami zdravstvenih

delavcev.

• Pogosto povzroča okužbe kirurških ran,

bolnišnično pridobljene pljučnice in druge

težke okužbe( npr vstavljene proteze,

okužba by pasa.

57

Zmanjšanje okužb

• Pisna navodila bolnišnic- (KOBO)

• So obvezni protokol za vse zaposlene

• Ukrepi vsebujejo

– Pomen MRSA

– Spremljanje MRSA in nadzor nad pacienti, ki

so MRSA pozitivni

– Higiena rok in razkuževanje

– Kontaktna izolacija

– Informacije za svojce pacientov z MRSA

– Dekolonizacija nosilcev MRSA-tudi osebja

– Dekontaminacija pripomočkov za nego 58

Rizične skupine

• Dolgotrajne in pogoste hospitalizacije

• Zdravljenje na intenzivnih oddelkih

• Starost nad 65 let

• Številni invazivni posegi (operacije, CVK)

• Težka osnovna bolezen

• Zloraba širokospektralnih antibiotikov,

• Že MRSA pozitiven pacient v preteklosti

59

Namestitev pacienta

• Enoposteljna soba ali kohortna namestitev

• Novosprejeti pacient iz rizične skupine

– Enoposteljna soba ali več kot 1.5 m razdalje

med posteljami

– Vsi negovalni pripomočki samo za enega

pacienta, tudi termometer

• Ambulantni pacienti

– Prostorsko ali časovno ločeni

Rentgen, CT, MR – obvezna predhodna najava

pacienta.

60

11

Zaščita MS

• Zaščitna obleka

• Kapa

• Maska

• Rokavice

• RAZKUŽEVANJE ROK

61

KONTROLA KONTAKTOV

• En primer

– Pozanimati se je potrebno s kom je bil v

kontaktu – nadzorni brisi

• En prenos

– Poiskati potencialni vir prenosa

• Pojav epidemije MRSA

• Posvet z KOBO in drugimi eksperti

• Trajanje izolacije

• Ves čas hospitalizacije

62

NADZORNI BRISI

• Priporoča se 15-20% testiranje vseh

pacientov, samo tako so podatki o

pojavnosti MRSA, VRE, ESBL realni.

• Nadzorni brisi vedno: – ob sprejemu v enote intenzivne terapije,

– ob premeščanju pacientov iz intenzive,

– ob sprejemu večkrat hospitaliziranega pacienta,

– ob sprejemu iz institucionalnega varstva,

– ob sprejemu imunsko oslabljenih pacientov,

– ob sprejemu onkoloških pacientov z nevtropenijo,

– pred načrtovano ortopedsko, srčno operacijo

– ob premestitvi med bolnišnicami

– upoštevati predpise KOBO in standardov ustanove.

63

Premestitev pacienta

• Pravočasno informirati oddelek o

premestitvi

• Pisna in ustna navodila

• Pazljivost med samo premestitvijo pacienta

• V OP - če je možno zadnji na programu

• Kadar stanje pacienta to ne dovoljuje, se

op program po operaciji ustavi in izvede

natančno razkuževanje vsega v op sobi

• Obvestiti tudi MS v zbujevalnici.

64

NEGOVALNA INTERVENCIJA

• Aplikacija zdravila v veno- i.v. injekcija

• CILJI: pacient dobi zdravilo direktno v žilo:

• tako zahteva način aplikacije,

• odredi zdravnik način aplikacije,

• hočemo doseči hitrejši učinek,

• če pacient ne more zaužiti zdravil per os,

• se hočemo izogniti draženju želodčne sluznice.

65

STRUKTURA

• Aplikacija zdravila v rano

• znanje terapevtskega postopka,

• postopek odredi zdravnik,

• postopek izvaja DMS,

• izvaja se v bolniški sobi, urgentni

ambulanti,v EIN, EIT, OIIM,

• opremljen reanimacijski voziček.

66

12

PROCES

• Upošteva se pravilo 10 - P-ev.

• Postopek se izvaja sterilno,

• Pacientu se razloži, da bo dobil zdravilo v

žilo,prosi se za sodelovanje,

• Roke se razkuži,

• Prava ampula,viala zdravila,

• Zdravilo se aspirira v sterilno brizgalko,

• Igla se zavrže in nadomesti z sterilno iglo

za i.v. aplikacijo ( G 0.7 mm).

67

PROCES

• Zdravilo se pripravi na taso:

– sterilni tamponi- 2 seta

– dodatne injekcijske igle

– Esmarch, micropor, ledvička, alkoholno

razkužilo, rokavice.

• Pacientova roka se namesti v primeren

položaj.

• Zaveže se esmarch,izbere in otipa veno.

• Kožo se očisti s tremi sterilnimi tamponi-z

vsakim se čisti samo1x.

68

PROCES

• Koža se prebode pod kotom 45°.

• Prepriča se, da je igla v veni( aspirira se kri).

• I. v zdravila se vedno aplicira počasi,(antiaritmike,

Ca glukonat, CaCl2= 1ml/min), pacienta se

opazuje, vpraša po počutju.

• Ko se zdravilo aplicira, se vbodno mesto sterilno

pokrije s suhim tamponom,fiksira z mikroporom,

eno minuto pa nežno pritiska vbodno mesto.

69

PROCES

• Razvrstitev porabljenega materiala:

– igle med ostre predmete,

– ostali material med odpadni material,

– roke se razkuži,

– aplikacijo zdravila se zabeleži na temperaturni

list.

• REZULTAT

• S pravilnim postopkom bo zdravilo pravilno

aplicirano, preprečena bo krvavitev na mestu

vboda,preprečen prenos infektov(razkuž.

rok),poseg bo dokumentiran.

70

SPREJEM PACIENTA V COB

• Predvideni operativni poseg predstavlja za

pacienta resno psihofizično in socialno

obremenitev.

• Strah ga je posega, anestezije,smrti,

bolečin.

• MS s strokovnim pristopom zmanjšuje

stres in strah, s tem pripomore k

zmanjševanju pooperativnih zapletov.

• MS ne sme pozabiti na topel,razumevajoč

odnos, na individualni odnos,celostno

obravnavo njej zaupanega pacienta.

71

STRUKTURA

• COB s pripadajočimi funkcionalnimi

prostori in opremo

• Operacijska miza, toplo, zaščitno OP perilo

• MS,transportna ekipa,anestezijska MS

• Znanje terapevtskih postopkov,poznavanje

pacientovih pravic,poznavanje kodeksa

etike,

• Pacientova zdravstvena in negovalna

dokumentacija, oz. klinična pot.

72

13

PROCES

• Delo oddelčne MS

– Spremlja pacienta v COB. Če je pacient že

dobil premedikacijo, je transport leže. Sodeluje

pri preoblačenju pacienta,se še 1x prepriča, da

ima pacient identifikacijsko zapestnico,vso

dokumentacijo.

• Delo anestezijske MS

– Pacientu se predstavi, preveri ime in priimek

pacienta,se prepriča da je tešč,pacientu

zagotovi primerno namestitev na OP

mizi(pokrije, )

– V pripravljalnici pacient ne sme biti sam

73

PROCES

• MS preveri, če so odstranjeni vsi

ortopedski pripomočki,ličila,lak na nohtih

• Slušni aparat pusti, da je možna

komunikacija z pacientom

• Preveri pacientovo dokumentacijo- če so

vsi zahtevani izvidi, pisna soglasja

• Preveri količino krvnih komponent

• Kontrolira vitalne znake

• Pri pogovoru s pacientom oceni

pripravljenost na poseg,prepozna

potencialne neg. probleme.

74

PRIČAKOVANI REZULTAT- IZID

• Pacient bo imel občutek varnosti

• Pacientu bo zagotovljena intimnost

• Pacient ne bo občutil dodatne tesnobe

• Ortopedski pripomočki bodo varno

spravljeni

• Pacient je seznanjen z operativnim

posegom

• Dokumentacija urejena

• Pacientovim ostalim potrebam bo

zadoščeno.

75

Prevez kirurške rane

• Delitev ran:

– aseptične –večina ran po operativnem posegu,

vendar ne vse –

– septične –zagnojene rane, katerih je sedaj

veliko manj (paronihija, panaricij,po

perforacijah votlih organov –peritonitis, RZP)

• Razlika je pri pripravi materiala, času,

prostoru, pri načinu izvedbe. Prevez

nekaterih septičnih ran zahteva pripravo

pacienta (NPO),poseg se izvede v splošni

anesteziji –bolečina pri izpiranju ran.

76

Preveza operativne rane

• Praviloma drugi dan po OP, prisoten

operater, ki zahtevnejši prevez izvede, MS

v vlogi asistence.

• V primeru krvavitve iz OP rane, obvestimo

kirurga, prevez pa je takoj!

• Prevez operativne rane izvedemo po

standardu, po aseptični metodi.

• Strokovno izvedeni prevez

• pospešuje celjenje rane,

• preprečujemo ali odpravimo bolečino,

77

Izvedba preveza

• Prevez izvede: MS, ZT( ambulantni

prevez,urgentni prevez)

• Število izvajalcev –odvisno od vrste rane.

• Čas -15-30 min, odvisen tudi od pacienta

• Način – aseptična metoda

• Priprava materiala:

• ustrezni seti za prevez z peanom ali pinceto,

• sterilne raztopine za toaleto rane( 0.9 % NaCl,

Prontosan, Jod Povidon,

• sterilni adhezivni material za prekrivanje rane

(Cosmopore).

78

14

Prevez

• Prostor-različno.

• Pokreten pacient v sobi za posege,

nepokreten v bolniški sobi.

• med prevezom so okna in vrata zaprta, ne

izvajamo drugih aktivnosti.

• Priprava pacienta

• Psihična –vedno jasno razložimo namen.

• Fizična- ustrezen položaj, zagotovimo

zasebnost.

• Priprava MS

• Umivanje ali razkuževanje rok, maska, kapa.

79

Izvedba posega

• Uporaba sterilne komprese (velike rane

poškodovancev, torakalne rane, opekline,

krvavitev iz rane,septične rane –izpiranje,

• Z rokavicami odstranimo obvezo, zadnjo

plast pustimo,

• Obvezo in rokavice odvržemo v odpadni

material, kužne in močno krvave obveze

pa med infektivne odpadke

• Razkužimo roke, počakamo, da se

razkužilo posuši.

80

Set za preveze

• sterilno odpremo set, material po potrebi

razmestimo,

• s inštrumentom previdno odstranimo zadnji

zloženec z rane,

• rano čistimo 3x (najmanj, odvisno od rane),

z enkratnim potegom tampona,

• tampon dobro polijemo z antiseptikom,

• očistimo tudi okolico rane,

• rano osušimo po istem vrstnem redu,

• inštrument odložimo v namensko banjico.

81

Prekrivanje rane

• čiste in suhe rane prekrijemo z sterilnim

adhezivnim materialom,

• po naročilu zdravnika na okužene rane

namestimo obkladek

• pri okuženih ranah –odvzem brisa za MB

• odvzem brisa po toaleti rane, da dobimo

realni izvid

• bris operativne rane- med šivi, v globino

• obvestimo zdravnika, po naročilu

odstranimo določene šive,

82

Oskrba pacienta

• obvezo ustrezno fiksiramo.

• po naročilu ( rane na nogah) namestimo

elastični povoj,

• pacienta namestimo v ustrezen položaj,

uredimo bolniško posteljo,

• pravilna razvrstitev porabljenega materiala,

• ureditev izvajalca-odstranimo masko

,kapo, razkužimo roke

• dokumentacija:

– prevez rane zabeležimo na temperaturni list in

negovalno dokumentacijo.

83

opozorila

• obveza prilagojena velikosti rane,

• nameščene tako, da ne zdrsnejo iz rane,

• ne smejo biti pretesne,da ne ovirajo

cirkulacije krvi in da ne povzročajo bolečin

• upoštevamo načelo:

– suho na suho

– mokro na mokro

– če med prevezom onesterilimo set, ga

zamenjamo s sterilnim.

84

15

PREVEZ DRENAŽ

• Kadar je dren v bližini rane, se prevez

izvede istočasno.

• Dreni ( torakalni, abdominalni..)

• pozorni smo na okolico drena (rdečina,

flegmona, večja sekrecija,)

• okolico drena očistimo s 0.9 NaCl oz,

Prontosanom-3x,

• okolico drena osušimo,

• pod dren namestimo zloženec- jezdec,

• šele nato dren prekrijemo z sterilnim

adhezivnim materialom.

85

BOLNIŠNIČNE OKUŽBE

KIRURŠKE RANE

• Operativni posegi so povezani z

nastankom okužbe kirurške rane takrat, ko

MO kontaminirajo rano med operacijo ali

po operativnem posegu.

• Delež okužb kirurških ran je med

bolnišničnimi okužbami 20%.

• Ležalno dobo podaljšujejo za približno 7

dni.

86

DEJAVNIKI TVEGANJA

• Okužba je odvisna od treh dejavnikov:

• Kontaminacije

– Patogenosti

– Število in odpornosti bakterij

• Splošne odpornosti organizma

– Starost, prehranjenost,spremljevalne bolezni

• Lokalnih razmer v rani

– Poškodovanost tkiva,prekrvavljenost, tujki

87

VZROKI ZA OKUŽBO

ASEPTIČNE KRG RANE

• Pacientova koža (higiena, priprava op polja

• Pri op skupini prav tako koža, predvsem

roke

• Usta in nos sodelujočih

• Operacijsko perilo

• Instrumenti in ostali operacijski materiali

• Zrak v op sobi

88

POSEBNOSTI ZN KIRURŠKE

RANE

• NAČELA IN METODE PREVEZE

• Rane, ki se celijo primarno, potrebujejo

manj prevezov, kot tiste, ki se celijo

sekundarno.

• Menjava prevez je potrebna le, če je

prisotna okužba in če rana krvavi.

• Prevezi morajo biti strogo aseptični s

fiziološko raztopina ali Prontosan.

• Rane nikoli ne drgnemo,da je ne bi

poškodovali.vse manj se uporabljajo

instrumenti. 89

• Rane , ki se primarno celijo,naj bodo

pokrite s polprepustnimi filmi.

• Če ni nobenih zapletov, pustimo tako

pokrito rano do odvzema šivov.

• Rane, ki se celijo sekundarno,

prevezujemo vsak dan.

• Vsaka rana zahteva individualno nego,zato

izberemo oblogo, ki omogoča čim

idealnejše pogoje za celjenje.

90

16

OBVEZE ALI OBLOGE

• Čista površinska rana z malo izločka:

– Polprepustni filmi ali hidrokoloidi

• Čista globoka rana z malo izločka

– Silikonska pena

• Rana z veliko izločka

– Obloge iz poliuretanske pene

– Alginatne obloge

– Hidrogeli

– Hidrogel s poliuretansko peno

91

• OKUŽENE RANE

• Površinske

– Obloge prepojene z antimikrobno snovjo

– Alginatna obloga

– Obloge, ki vsebujejo aktivno oglje

• Globoke:

– Encimski odstranjevalec

– Obloge, ki vsebujejo povidonjodid

– Obloge, ki vsebujejo aktivno oglje

– Gel, ki vsebuje metronidazol

• Krvaveče rane-alginatna obloga. 92

EKG

• Pravilna namestitev elektrod

– V 1 elektroda je v 4. medrebrnem prostoru ob

desnem robu prsnice.

– V2 elektroda je v 4. medrebrnem prostoru ob

levem robu prsnice.

– V3 elektroda je na 5. rebru med V2 in V4.

– V4 elektroda je v 5. medrebrnem prostoru v levi

medioklavikularni črti.

– V5 elektroda je v višini V4 v sprednji aksilarni

črti.

– V6 elektroda je v višini V4 in V5 v srednji

aksilarni liniji.

93

EKG

• Desna podlaket – rdeča

• Desna golen - črna

• Leva podlaket - rumena

• Leva golen -zelena barva objemk.

• Napake pri snemanju:

• Zamenjava elektrod, objemk, med

elektrodo in kožo ni kontakta ( stare ali

suhe elektrode).

• Mišični tremor – spremenjena krivulja

EKG, --temperatura prostora 20 * C.

94

Centralni venski katetri

• Invazivni posegi za pacienta

• Zaradi nevarnosti okužb naj bodo

vstavljeni samo toliko časa, kot ga pacient

zares potrebuje

• Ni enotnih priporočil o pogostosti

zamenjave katetra-CDC Atlanta

• Katetrska okužba je najpogostejši zaplet

pri uporabi CVK

– Lokalni znaki vnetja-rdečina, bolečina,oteklina

– Bakteriemija—vročina, mrzlica,levkocitoza

– Katetrska okužba –več znakov, pozitivna

kultura. 95

CENTRALNI VENSKI KATETRI

centralni venski dostop

periferni venski dostop

17

CVK

• Z CVK vzpostavimo venski pristop za

– Dovajanje infuzijskih tekočin, parenteralne

prehrane, zdravil, krvnih komponent,

– Odvzem krvnih vzorcev za preiskave ( prvi

vzorec ni primeren za preiskave)

– Merjenje centralnega venskega pritiska, za

pacienta je varneje monitoriran način,

– Hemodinamski nadzor vitalnih znakov

97

CVK

odporen proti prepogibu

viden na rentgenskem posnetku

označena globina katetra

CVK - dolžina

odvisno od mesta nastavitve

krajši (20 cm) – v. subclavija, v. jugularis

daljši (70 cm) – v. basilica, v. cephalica

flebokateter z enim lumnom,

CVK z dvema (femoralni kateter),

CVK z tremi tremi ali štirimi lumni.

KONTRAINDIKACIJE VSTAVITVE

CVK

vnetne spremembe kože

motnje strjevanja krvi (antikoagulantna th)

anatomske anomalije (poveča golša,

tumorji v predelu vratu)

pljučni emfizem

postoperativne spremembe,…

ZGODNJI ZAPLETI

nastanejo ob uvajanju/neposredno po

uvajanju

nezmožnost vstavitve katetra

vstavitev v arterijo

pnevmotoraks

hematotoraks

zračna embolija

POZNI ZAPLETI

premik konice katetra

flebitis

zamašitev venskega katetra

oborine

18

POZNI ZAPLETI

fibrinska obloga okrog venskega katetra

POZNI ZAPLETI

strdek v svetlini venskega katetra

POZNI ZAPLETI

strdek v žili okrog venskega katetra

OKUŽBE CVK

UVAJANJE CVK

dg – th poseg

DMS (pisno in ustno naročilo

zdravnika)

ZDRAVNIK

DOKUMENTIRANJE

na temperaturni list (mesto vstavitve,

globina CVK, dan vstavitve CVK; npr.:

CVK, leva roka, 55 cm v žili, 1.dan)

v program Birpis 21 (datum in ura

vstavitve CVK, DMS/DR., ki je vstavil(a)

CVK, datum in ura odstranitve CVK,

zaplet)

19

PREVEZA VBODNEGA MESTA CVK -

namen

nadzor vbodnega mesta

preprečevanje izpada katetra

preprečitev okužb

PREVEZA VBODNEGA MESTA CVK

aseptičen postopek

odstranitev stare preveze – ob tem se

dotikamo samo robov preveze, smer

odstranitve poteka proti vbodnem mestu

PREVEZA VBODNEGA MESTA CVK

najmanj trikrat krožno razkužimo kožo od

vbodnega mesta navzven (razkuženo

področje večje od sterilne preveze)

enkrat ali p.p. večkrat prebrišemo kateter

od vbodnega mesta proti zunanjem delu,

vsakič z novim tamponom

počakamo, da se razkužilo posuši

PREVEZA VBODNEGA

MESTA CVK odstranimo obloge (kri) in zmanjšamo

možnost okužbe

kateter pričvrstimo s sterilnim lepilnim

trakom

PREVEZA VBODNEGA

MESTA CVK

datum preveze zabeležimo v medicinsko in

negovalno dokumentacijo

preveza CVK na 7 dni (uporaba

BIOPATCH-a) oziroma po potrebi prej

preveza CVK na 48 ur (brez BIOPATCH-

a) oziroma po potrebi prej

20

BIOPATCH* Zaščitna penasta

blazinica s klorheksidin

glukonatom

BIOPATCH* Zaščitna penasta

blazinica s klorheksidin

glukonatom penast material ima sposobnost vpijanja

tekočine, ki je enaka njegovi osemkratni

teži, medtem ko klorheksidin glukonat v

peni zavira rast bakterij pod blazinico.

BREZIGELNI KONEKTOR

MicroClave zapiranje venskih ali arterijskih

dostopov

kontinuirano dovajanje tekočine in intermitentno

povprečni pretok = 165 ml/min

uporablja se pri aplikaciji krvi, lipidov in citostatikov

uporablja se lahko s črpalkami in perfuzorji

21

MICRO CLAVE konekt za

dostop brez igle

BREZIGELNI KONEKTOR

MicroClave pred vsako uporabo razkužite silikonski del

konekta MicroClave

trdno primite konekt MicroClave, potisnite

sistem ali brizgalko do konca silikonskega

vhoda konekta in zavrtite (za 5-8°). Sistem

ali brizgalko odstranite tako, da ga od

MicroClave konekta zavrtite v nasprotno

smer

konektor MicroClave je neprepusten za

bakterije

ne uporabljajte zamaškov (konekt zelene

barve ima zamašek – nepovratni konekt)

BREZIGELNI KONEKTOR

MicroClave

po vsaki uporabi prebrizgajte konekt

MicroClave s fiziološko raztopino

konekt je na dostopu nastavljen do 7 dni

deluje v obe smeri, injiciramo in aspiriramo

preko konekta

pri uporabi petelinčka, najprej namestimo

na venski dostop petelinček, nanj pa

konekt

T – podaljšek s CLAVE

konektom

T – podaljšek s CLAVE

konektom

Trokanalni podaljšek s 3x

CLAVE konekti

22

Štirikanalni podaljšek s

3x CLAVE in Micro Clave

konekti

Podaljšek s tremi Micro

CLAVE konekti

Podaljšek s tremi Micro

CLAVE konekti

Opazite napako oz.

pomanjkljivost?

ODSTRANITEV CVK

Možnost zračne embolije izključimo z upoštevanjem

preventivnih ukrepov:

bolnik vdihne, zadrži dih in se napne (ukrep po

Valsalvi) – s tem se poviša tlak v osrednih venah

bolnika poležemo v Trendelenburgov položaj – tlak v

osrednjih venah se poviša in možnost aspiracije zraka

je manjša

23

CVK

• Vena kubitalis-flebokateter

• Vena jugularis –pri urgentnih primerih

• Vena subklavija-pri daljši potrebi poCVK

• Vena femoralis- ni drugega pristopa

• Tveganje za okužbo se povečuje z

trajanjem vstavitve.

• Izkušnje MS v praksi- flebokateter 30 dni

13

3

CVK

• Vena kubitalis – najenostavnejši pristop

– Žile otipljive, dobro vidne

– V bližini ni vitalnih organov

– Tveganje za nenadne življenske zaplete

minimalno

– Največja komplikacija na tem mestu uvajanja je

razvoj tromboflebitisa, tromboza

– Pacientu dovajamo manj različnih infuzijskih

tekočin, zdravil ( edemid, KCl, KPo4,antibiotiki)

– Aplikacija nekompatibilnih zdravil privede do

koagulacije učinkovin (zamašitev svetline katetra)

13

4

Proces dela

• Aseptična metoda, poseg izvaja- 1- 2 MS

ali MS z asistenco ZT ali študenta.

• Namen posega:

– pacient bo imel zagotovljen venski pristop,

– preprečeno bo vnetje perifernih žil, ki nastane

zaradi aplikacije nekaterih zdravil, parenteralne

prehrane, veliko infuzije.

• čas izvajanja- 30-60 min

• Prostor- bolniška soba, op soba, v enotah

intenzivne nege ali terapije

13

5

Proces dela

• Priprava materiala

• SET za nastavljanje ( CV set)

– Vsebuje tampone, komprese, pean, zložence)

• Masko, kapo, esmarchovo prevezo

• Razkužilo za čiščenje kože

• Sterilne rokavice

• Ustrezen CV kateter

• Sterilna brizgalka s fiziološko raztopino za

prebrizgavanje katetra,trotirni razdelilec -

petelinček, infuzijska tekočina in sistem) 13

6

Proces dela

• Priprava prostora-zaprta soba

• Priprava pacienta-psihična, fizična

• Priprava MS-psihična, fizična

– Kapa, maska, umivanje in razkuževanje rok,

• Izvedba posega:

– pacientu podložimo komolec,

– Zaveže esmarch, pogleda in otipa žilo, kamor

bo uvajala CVK-kubitalna vena, vena basilika,

vena mediana, nato odveže esmarch,

– Razkuži roke, odpre CV set in kateter

– Nadene sterilne rokavice.

13

7

Proces dela

• S peanom in sterilnimi tamponi z

razkužilom za kožo, očisti mesto vboda,

– Čisti cirkulatorno od sredine navzven

– Čisti 6x, vsakič počaka, da razkužilo učinkuje,

– Asistenca zaveže esmarch

– Očiščeno mesto prekrije s sterilno preklano

kompreso, prav tako esmarch

– Vzame iglo z mandrenom in izvede

venopunkcijo

– Prepriča se, da je res v veni, previdno še malo

uvede iglo, asistenca odveže (ali sama MS

preko komprese) esmarch.

13

8

24

cvk – izvleče iglo, nato skozi uvajalo z občutkom

prične uvajati kateter v veno,

– ko je kateter dovolj globoko v veni, izvleče

uvajalo in ga skupaj z iglo odstrani,

– kateter naj bo 45 do 50 cm v veni, odvisno od

velikosti pacienta,

– namesti tripotni petelinček na konec katetra,

– kateter prebrizga s fiziološko raztopino,ker je v

katetru kri, ki jo je aspirirala med uvajanjem,

– očisti vbodno mesto,kateter in okolico

vbodnega mesta z razkužilom,

– sterilno pritrdi kateter,vbodno mesto sterilno

prekrije.

13

9

cvk

• Zaščiti kateter s sterilno, prozorno

samolepilno zaščito,

• Včasih je potrebno roko poviti s povojem,

• MS odstrani rokavice in razkuži roke.

• Oskrba pacienta-odstranimo komprese,

pacienta uredimo.

• Oskrba materiala-poskrbimo, da so ostri

predmeti pravilno odvženi, ostali material

pa v neinfektivne odpadke.

• Dokumentacija- v negovalno, računalnik,

pisni protokol.

14

0

cvk

• Na temperaturni list vpiše mesto in dolžino

katetra.

• Pripravi set za ponovno sterilizacijo.

• Položaj katetra kontroliramo z RTG sliko.

• Kadar je kateter v venah glave, ga je

potrebno izvleči ,da je samo v področju

roke in je tako prekratek za merjenje

centralnega venskega pritiska.

14

1

Opazovanje vbodnega mesta

• Pozorni smo na prisotnost znakov:

• Infekcije( rdečina,

bolečina,toplota,oteklina).

• Tromboflebitisa-rdečina, bolečina po

poteku katetra.

• Ekstravazacije.

• Koagulacije apliciranih komponent.

14

2

Sledenje CVK

• Obvezno dokumentirati:

– Mesto pristopa,

– Datum vstavitve,

– Ime in priimek tistega, ki je kateter vstavil,

– Možne posebnosti (komplikacije) ob nastavitvi.

– Elektronsko sledenje CVK katetrom (pri

premestitvi na drugi oddelek).

14

3

Merjenje CVP

Merjenje centralnega venskega pritiska

(CVP):

način izvajanja hemodinamskega nadzora,

pritisk krvi v centralnih venah prsnega koša,

odraža desni prekatni polnitveni pritisk,

polnitev desnega prekata,

krvni tlak ob vtočišču vene cave v desni preddvor,

odvisen od volumna cirkulirajoče krvi, žilnega

tonusa in srčne funkcije

25

Merjenje centralnega venskega pritiska:

podatek o tekočinski bilanci pacienta,

merjenje preko centralnega venskega katetra (v.

subklavija, v. jugularis, v. femoralis, v v kubitalne

področju),

merimo na distalnem kraku centralnega venskega

katetra (konica leži v desnem atriju ali v centralni

veliki veni).

klasična – tekočinska manometrija,

hemodinamska meritev


Klasična – tekočinska manometrija

manometrska cev z merilno skalo,

infuzijski sistem z FR,

nivo tekočine se v infuzijskem sistemu počasi niža do višine,

ki je odvisna od tlaka v osrednji veni, nato se ustavi in niha z

dihanjem,

na merilni skali odčitamo višino tekočine v cm vodnega

stolpca (cm H2O)


Hemodinamska meritev

neprekinjeno merjenje CVP-ja,

je zaneslivejši kazalec dejanske vrednosti CVP-ja,

izmerjene vrednosti so izražene v mm Hg (1 mm Hg je enak

0,73 cm H2O),

Primer: CVP – 10 cm H2O; 10 pomnožimo z 0,73 =7,3 mm

Hg

Primer; CVP - 7,3 mm Hg; 7,3 delimo z 0,73 = 10 cm H2O

Primer: CVP – 7,3 mm Hg; pomnožimo z 1,36 = 10 cm H2O


Hemodinamska meritev

sistem za invazivno merjenje tlaka,

500 ml FR v PVC vreči (z dodanim Heparinom ali brez),

manšeto z manometrom,

med merjenjem ni potrebno prekinjati dajanja preostalih

infuzijskih raztopin,

sistem za invazivno merjenje tlaka pred odčitavanjem

vrednosti prebrizgamo (dva do trije kratki stiski pretočne

zaklopke na pretvorniku), počakamo, da se krivulja

normalizira, odčitamo vrednost CVP-ja

Krivulja CVP-ja

invazivno merjenje – grafično in numerično prikazan CVP v

obliki krivulje na monitorju,

valovi a, c in v so pozitivni valovi,

valova x in y sta negativna valova,

valovi so posledica vtekanja in iztekanja krvi iz desnega

preddvora,

ujamejo se z različnimi fazami srčne akcije in EKG krivulje

Krivulja CVP-ja

val a (+) – nastane zaradi povečanega pritiska v preddvoru

med krčenjem desnega preddvora; trikuspidalna zaklopka je

odprta, na EKG zapisu ga povežemo s P valom,

val C val (+) - nastane zaradi rahlega dviga trikuspidalne

zaklopke v desni preddvor v zgodnjem obdobju krčenja

prekata; trikuspidalna zaklopka je zaprta, na EKG zapisu ga

povežemo s koncem QRS segmenta,

val X (-) - nastane kot posledica gibanja prekata med

sistoličnem krčenjem, na EKG zapisu se pojavi pred valom

T,

26


Krivulja CVP-ja

val V (+) - nastane zaradi pritiska, ki se tvori zaradi

polnjenja desnega preddvora s krvjo, pri tem je trikuspidalna

zaklopka zaprta. Na EKG zapisu se pojavi na koncu T vala,

val Y (-) - nastane, ko se trikuspidalna zaklopka odpre med

diastolo in kri teče v dsni prekat, na EKG zapisu se pojavi

pred valom P,

pri pacientih z AF izpade A val CVP krivulje,

pri tamponadi srca, kjer je pritisk povišan pa bo vidna

odsotnost Y vala

Določitev ničelne točke (višina

desnega atrija)


Določitev ničelne točke (višina desnega

atrija)

pacient leži na hrbtu,

na sredino prsnice, v 4. medrebrnem prostoru, položimo

vodno tehtnico (zračni mehurček ujamemo v sredino

okvirčka, le-ta pa je na sredini prsnice),

navpično ob prsni koš postavimo ravnilo (dotika se ležalne

površine),

ob spodnjem robu vodne tehtnice, ki se dotika ravnila,

odčitamo višino prsnega koša (v cm),


Določitev ničelne točke (višina desnega

atrija)

odčitano vrednost delimo z 2 (razpolovimo),

dobljeno vrednost s pomočjo ravnila in vodne tehtnice

prenesemo na prsni koš ter označimo (uporabimo

vodoodporno pisalo)


CVP

Normalne vrednosti CVP-ja so: +4 do +8

cm H2O (oziroma 3-6 mm Hg) pri

spontanem dihanju, medtem ko je pri

mehanskem predihavanju (mehanska

ventilacija) štiri do deset enot večji

(odvisno od načina predihavanja).


CVP

Pritiski od 12 do 20 cm H20 kažejo na

povečane vrednosti. Nad 20 cm H2O pa

kaže na bolezensko stanje.


CVP

Zvišan CVP je znak prenapolnjenosti

ven, zastoja v venah, ki nastane zaradi

popuščanja desnega srca, povečanega

priliva krvi v srce in povečanja

zunajsrčnega tlaka (tamponada

osrčnika, pnevmotoraks, KOPB in

umetna ventilacija)

27


CVP

Znižana vrednost CVP-ja kaže na

hipovolemijo (izguba krvi in plazme),

septični ali hemoragični šok in

prekomerno dilatacijo venskega

sistema zaradi predoziranja z barbiturati


CVP

MS/ZT morajo poznati normalne

vrednosti in se zavedati pomena

pravočasnega obveščanja zdravnika ob

odklonih od normale!

Menjava sistemov in linij

• Sistemi in linije iz sodobnih materialov so

primerni za uporabo največ 72 ur.

• V primeru nesterilnega rokovanja takoj.

• Kadar je sistemov in linij veliko, pri menjavi

sodelujeta MS in ZT.

• Dokumentirano spremljati čas menjave.

• Pri aplikaciji maščobnih raztopin-24 ur.

• Aplikacijo čistih lipidov je potrebno končati

v 12 urah.

• Aplikacija krvnih komponent -6 ur.

15

9

Vzpostavitev periferne venske poti

• CILJI

– Zagotovljeno nadomeščanje tekočin in

elektrolitov

– Aplikacija zdravil

– Aplikacija krvi in krvnih derivatov

– Odvzem vzorcev krvi- takoj ob vzpostavitvi

– Zagotovljen permanentni dostop do venskega

krvnega obtoka, posebno ob zapletih, ki bi

lahko ogrozili življenje pacienta

16

0

STRUKTURA

• Standard oblikovan po avtorju

Donabedianu za interno uporabo- l.2000

• Struktura

– Bolniške sobe

– OP blok

– Enote intenzivne nege in terapije

– Urgentne ambulante

• KADRI

– DMS

16

1

STRUKTURA

• MATERIALI

• razkužilo za roke

• tasa ali voziček za uvajanje i. v. kanil

• i.v. kanile različnih velikosti

• sterilni tamponi -2X

• razkužilo za čiščenje kože

• esmarchova preveza

• zaščitne rokavice

• zaščitna kompresa

• sterilni obliž za pritrditev i.v. kanile,mikropor,

• kontejner za igle, koš za odpadni material.

16

2

28

PROCES

• Priprava prostora

– Sočasno naj ne potekajo druge neg. aktivnosti

• Priprava MS

– V mislih ponovi poseg, pripravi material,

razkuži si roke,

• Priprava pacienta

– Psihična- seznanitev z posegom- z namenom,

načinom in časom

– fizična – namestimo v udoben položaj, slečemo

rokav oblačila, odstranimo nakit, uro, z

kompreso zaščitimo pacienta, izberemo mesto

vstavitve i.v. kanile

16

3

Priprava vbodnega mesta

• Vbodno mesto se natančno pregleda,

• Na mestu bradavic, vnetja ali drugih

poškodb se i.v. kanile ne uvaja.

• Koža na vbodnem mestu mora biti čista,

brez barvil, mazil .

• i.v. kanilo se uvaja čim bolj periferno:

– Na hrbtišču roke

– Na vene podlahti

– V urgentnem primeru naj ima i.v. kanila večji

premer.

16

4

Nastavitev i.v. kanile

• Proces

• Roke se razkuži, zaščiti z rokavicami.

• Izbere se ustrezno velikost i.v. kanile

(manjši premer kanile v žili omogoča večji

pretok krvi in s tem hitrejši prenos infuzije

in terapije).

• Ves material naj bo na dosegu rok,

• Pripravi se infuzijsko tekočino, sistem ,

• Namesti se Esmarchovo prevezo -10-20

cm nad vbodom,

16

5

proces

• Vbodno mesto se razkuži –

• 3x,vsakič počakamo 15 sec,

• Razkuži se cirkulatorno,

• Kadar je mesto vboda vidno umazano,se

ga pred razkuževanjem umije z milom in

posuši – v primeru urgence pa samo

razkuži ( i.v. kanilo se odstrani v 24 urah)

• i.v. kanilo se uvaja po aseptičnem

postopku, pacienta se opozori na

bolečino.

16

6

proces

• Pacientovo kožo na mestu vboda se

učvrsti

• i.v.kanilo se uvaja pod kotom30-40°, ker je

tako manjša možnost za ukrivitev konice

vodila,

• Ko je konica v žili( rezervoarček vodila se

napolni z krvjo) se kot uvajanja zmanjša in

kanilo brez odpora uvede v žilo še za prib

1 cm

• Popusti se Esmarchovo prevezo.

16

7

proces

• Kovinsko vodilo se izvleče za 1-2 cm

• Plastični del kanile pa previdno uvede v

žilo

• Nad konico i.v. kanile se pritisne na žilo in

odstrani kovinsko vodilo

• i.v. kanilo se zapre z obturatorjem ali se

priključi infuzijo.

• i.v.kanilo se pritrdi in zaščiti s sterilnim

obližem, lahko se dodatno uporabi

mikropor, opornica.

16

8

29

proces

• Pacienta se namesti v udoben položaj,dobi

navodila glede omejitve gibanja.

• Material se razvrsti in odstrani.

• Taso ali voziček se razkuži in pripravi za

naslednjič.

• Negovalno intervencijo se vpiše v

dokumentacijo,(potrebno je vpisati tudi

mesto nastavitve -!!)

16

9

Opazovanje in prevez i.v. kanile

• CILJ

– Pravočasno odkrivanje komplikacij, ki so

povezane z vstavljeno i.v.kanilo

• STRUKTURA

• Bolniške sobe, op blok, enote intenzivne

nege ali terapije,urgentna ambulanta

• KADRI

– DMS, ZT

• MATERIAL : sterilni tamponi, alkoholno

razkužilo,rokavice,sterilni obliž za i.v.

kanilo,ledvička,zdravstvena in negov, dok.

17

0

Proces

• Psihična priprava pacienta

• Fizična priprava pacienta

• Priprava MS

• Proces dela

• Roke se razkuži, zaščiti z rokavicami,

• Previdno se odstrani star obliž, odvrže v

ledvičko,

• Natančno se pregleda mesto vboda ter okolico

• Pozorni na prisotnost znakov

infekcije,tromboflebitisa, ekstravazacije-

i.v.kanilo se odstrani.

- 17

1

Izvedba

• Vbodno mesto se razkuži s sterilnimi

tamponi ter alkoholnim razkužilom 3x

• Počaka se, da se razkužilo posuši

• Preveri se prehodnost i.v.kanile- kadar je za

občasno aplikacijo učinkovin,

• Namesti se sterilni obliž,lahko se še dodatno

pritrdi z mikroporom

• Odpadni material se odstrani,tudi rokavice,

roke se razkuži,

• Poseg se dokumentira.

• prevez: na 24ur, oz. po potrebi –nadzor na 6-8

ur. 17

2

PREHRANA KRITIČNO BOLNIH

PACIENTOV Prehrana kritično bolnih pacientov

• Podhranjenost je velik problem pri

mnogih bolnikih v času zdravljenja v

intenzivni enoti (IE).

• Hudo izčrpanje telesnih zalog vpliva na

obolevnost in smrtnost ter podaljša

zdravljenje.

30

Prehrana kritično bolnih pacientov

• prehrana kritično bolnih ni le podporna,

ampak prednostna oblika zdravljenja,

• čim prej po sprejemu v IE,

• prednost ima enteralni pristop.

Ocena prehranjenosti

• idealnega označevalca prehranjenosti ni,

Ocenimo jo

• iz anamneze,

• meritve sestave telesa in

• fizikalnega pregleda.

• Bolj merodajno je razmerje med težo in višino: indeks telesne teže – body mass index BMI = telesna teža / (višina v m)2.

• BMI pod 18,5 kg/m2 je kazalec podhranjenosti.

• Spremembe telesne teže so v pogojih intenzivnega zdravljenja zaradi premikov tekočin relativne in neuporabne, telesna teža je bolj merilo tekočinske bilance kot prehranjenosti.

Uvajanje nazogastrične

sonde • umijemo in razkužimo roke,

• pacienta namestimov polsedeč, sedeč položaj,

• nataknemo si rokavice in namažemo sondo v dolžini 15 cm z anestetikom (Xylocain),

• pacientu povemo, da bomo začeli uvajati sondo,

• sondo primemo z vodilno roko (15 cm od konice), z drugo roko pa primemo pacienta za čelo in uvedemo sondo skozi nos proti žrelu v smeri nazaj in navzdol,

• pacient naj diha skozi usta,

• pacientu glavo upognemo na prsni koš in potisnemo sondo naprej tako, da preide nazofarings,

• počakamo, da si pacient za trenutek odpočije,

• s tem se zaprejo glasilke, pacient zadrži dihanje za trenutek, nato pa diha in se sprosti,


sonde • pacienta spodbujamo, da požira slino,

• požiranje olajša prehod sonde čez orofarings, prepreči

bruhanje, obračanje sonde zmanjša trenje,

• pacienta spodbujamo, da diha skozi usta in požira sondo

med uvajanjem,

• z vsakim pacientovim požirkom potisnemo sondo naprej,

• sonde ne potiskamo s silo,

• če čutimo upor, če pacienta duši ali postane cianotičen,

moramo prenehati z uvajanjem sonde in jo izvlečemo do ust,

• sonda je lahko zvita v ustih, grlu ali pa je zašla v sapnik,

• z loparčkom in svetilko pogledamo položaj sonde,


sonde

Preverimo položaj sonde (brez vodila):

• aspiriramo vsebino z brizgalko,

• izmerimo ph prebavnega soka (vrednosti želodčnega soka

so od 1 do 4, črevesnega od 6 do 7),

• s slušalkami poslušamo v zgornjem levem kvadrantu

trebuha in istočasno vbrizgamo 10 do 20 ml zraka po sondi,

• zrak povzroči poseben zvok v želodcu, ki se sliši s

služalkami,

• ta način preverjanja ni zanesljiv, saj se lahko prenaša zvok

tudi iz pljuč in požiralnika,

• RTG kontrola sonde,

• fiksacija sonde na nos.

Posebnosti

• če je zastoj hrane več kot 100 ml, počakamo s

hranjenjem, obvestimo zdravnika,

• pacienta namestimo v polsedeč položaj ali dvignemo

vzglavje za 30 stopinj,

• čez 2 uri ponovno kontroliramo zastoj hrane,

• če ima pacient driske, obvestimo zdravnika,

• če ima pacient navzejo alu bruha, prenehamo hraniti,

obvestimo zdravnika,

31

Posebnosti

• na sobni temperaturi je lahko hrana pri odprtem sistemu 8

ur, pri zaprtem sistemu pa 12 ur,

• manša nevarnost za aspiracijo je, če ima pacient med

hranjenjem dvignjeno vzglavje za 30 do 45 stopinj in ostane

tako še 1 uro po hranjenju,

• pred in po hranjenju moramo sondo splakniti s 30 ml tople

vode ali čaja,

• pacientu kontroliramo sprejeto in izločeno tekočino.

Hranjenje po sondi

• umijemo in razkužimo si roke,

• nataknemo si rokavice,

• aspiriramo vsebino iz želodca, ocenimo količino in barvo,

• barva lahko pokaže, ali je sonda v želodcu ali v črevesju

(žolč daje rumeno barvo),

• sondo speremo s 30 ml vode,

Hranjenje po sondi

• stisnemo sondo s prijemalko – preprečimo vdor zraka v

sondo,

• odstranimo zamašek iz sonde, spojimo brizgalko s sondo in

jo dvignemo 45 cm nad pacientovo glavo,

• pustimo, da hrana prosto steče – dajanje hrane s pomočjo

prostega pada zmanša nevarnost drisk,

• če dajemo hrano iz vrečke, obesimo vrečko na stojalo – 45

cm nad pacientovo hrano,

• sondo spojimo aseptično z vrečko

Hranjenje po sondi

Dajanje hrane neprekinjeno v obliki infuzije s pomočjo infuzijske črpalke:

• vrečko obesimo na stojalo,

• priklopimo infuzijski sistem na vrečko in ga napolniko s hrano,

• neprekinjeno dajanje hrane z infuzijsko črpalko zmanjša nevarnost drisk,

• priklopimo infuzijsko šrpalko in sistem speljemo skozi črpalko,

• spojimo sistem aseptično s sondo in nastavimo ustrezno hitrost pretoka,

• ko odrejena količina hrane steče, sondo zapremo,

• po vsakem hranjenju sondo splaknemo z 30 ml vode, čaja,

• prebrizgavanje sonde preprečuje razvoj bakterij in zamašitev sonde.

Nutricomp Hepa

• Tekoča dieta z modificirano vsebnostjo

hranilnih snovi za popolno prehrano pri

jetrni insuficienci.

Nutricomp Intensiv

• Tekoča dieta z modificirano vsebnostjo

hranilnih snovi za popolno prehrano pri

stresni presnovi in respiratorni insuficienci.

32

Infuzijske raztopine

Infuzijske raztopine, ki vsebujejo vse

sestavine (razen maščob), potrebne za

parenteralno hranjenje:

• AMONIMOX 1,2,3,

• KABIVEN,

• NUTRIFLEX


Infuzijske raztopine, s katerimi nadomestimo potrebe po beljakovinah (vsebujejo esencialne aminske kisline):

• AMONOPLASMAL,

• AMINOSTERIL,

• AMINOPLASMAL HEPA (dodatek varovalnih snovi za jetra – jetrne bolezni),

• AMINO-MEL NEFRO (nima dodatnih elektrolitov, predvsem kalija – ledvično popuščanje).


Infuzijske raztopine, s katerimi nadomestimo

potrebe po maščobah (vsebujejo

esencialne maščobne kisline):

• LIPOFUNDIN 10%, 20%,

• OMEGAVEN,

• SMOFLIPID.


• VIT.B1, B6,C,

• Vitalipid (v maščobah topni vit A, D, E in K),

• Tracutil (elementi v sledovih).

MS in različne meritve

• Neinvazivno, indirektno merjenje RR -

nikoli na isti roki, kjer je „fistula“ za HD, ali

limfedem.

• Invazivno – ARTERIJSKO (ali direktno,

krvavo) merjenje RR.

• IAP – intra –abdominalni pritisk.

• ICP – intra – cerebralni pritisk.

• očesni pritisk – pomemben pri glavkomu.

19

1

Invazivno merjenje RR

• Arterijski krvni tlak – sistemski krvni tlak, invazivno

merjenje krvnega tlaka.

• Je invazivna metoda , izvajamo jo preko arterijskega

katetra in monitorja, ki ima modul za invazivne meritve.

• Normalne vrednosti:

– sistolni arterijski tlak: 100 – 140 mmHg.

– diastolni : 60 -90 mmHg,

– MAP - srednji arterijski: monitor sam preračuna in

pokaže vrednost v oklepaju, normalno je 70 -90

mmHg.

– za zdravnika je pomembna srednja vrednost –kot

kazalec dobre tkivne prekrvavitve. Sistolni. tlak + 2x

diastolni tlak/3.

19

2

33

• invazivni RR je praviloma večji od posrednega RR in

sicer za 2 -8 mmHg, pri kritično bolnih tudi 10-30

mmHg.

• Če pa je posredno izmerjeni tlak večji od

neposrednega, je potrebno preveriti sistem za

invazivno merjenje RR – možne tehnične napake.

• Določanje ničelne točke in kalibracija:

– po standardu,

– ob nastavitvi meritve,

– ob menjavi sistema,

– vsakokrat, ko se sistem odključi( preiskave),

– pri nenormalnem pulznem valu.

19

4

• Najpogostejša mesta uvajanja arterijskega

katetra:

– a. radialis –Allenov test, če arterija ulnaris ni

prehodna se kateter ne vstavi; -prikaz testa.

– a. dorsalis pedis,

– a. femoralis.

• PREVEZA A. KATETRA

– na 72 ur, po potrebi ob vidni kontaminaciji,

potenju

– smiselna je uporaba specifičnih opornic(

manjše draženje arterije v okolici katetra).

19

5

PRIPOMOČKI – arterijska kanila,

– manšeta za invazivno merjenje,

– 1000 ml FR + 5000 I.E. Heparina,

– infuzijski sistem za invazivni tlak,

– nastavek za transduser,

– opornica za roko,

– monitor z ustreznim modulom in kablom,

– stojalo.

• Primer: (standard oddelka ).

– RR - neinvazivni , meritve Co2 – P1 -

– RR invazivni – P2,

– IAP - P3.

19

6

Meritve intra – abdominalnega

pritiska =IAP

• Merjenje IAP ima:

– prognostično,

– diagnostično,

– terapevtsko vrednost.

• IAP je pritisk, ki ga tvorijo trebušni organi v

prosti trebušni votlini.

– pri zdravem, ležečem človeku je 3-5 cm H2o

– nepatološko povečan pri debelih ljudem,

– spreminja se z dihanjem.

19

7

• patološko povišanje IAP

• IAP> 12 mmHg

• APP (abdominalni perfuzijski pritisk) < 60

mmHg

• IAH (intraabdominalna hipertenzija) -

patološko povišanje IAP.

• ACS (abdominalni utesnitveni sindrom)

– ponavljajoč se IAP > 20 mmHg,

– APP < 60 mmHg

– 1 mmHg = 1.36 cm H20.

– stopnja smrtnosti na oddelkih IT je 25 – 100%.

19

8

34

PRIPOMOČKI • Preko stalnega katetra,

• 1. sistem za merjenje IAP, pretvornik, ki je

povezan z monitorjem –sodobnejši način, bolj

varen,

• 2. priključek za merjenje IAP (klasični način),

• manometer skala za merjenje IAP (enak CVP),

• sistem za merjenje (enak kot za CVP)

• sterilni zloženci, fiziološka raztopina,

• sterilni konekti za infuzijo,

• rokavice, zaščitna podloga,

• stojalo.

19

9

IZVEDBA

• V kabinetu se lahko prikaže:

– sistem – klasični način,

– sistem za IAP meritve preko monitorja,

– sam princip meritve, samo meritev pa ne.

20

0

USTNA NEGA INTUBIRANEGA

PACIENTA • PRIPOMOČKI:

– set za ustno nego ali gobice za ustno nego,

– ustna voda, različno po bolnišnicah,

– mazilo za ustnice,

– loparček,

– medzobni tampon,

– trak oz, povoj za fiksacijo,

– aspirator in aspiracijske cevke,

– zloženci,

– zaščitne in sterilne rokavice za aspiracijo,

– brizgalka (20ml),

– koš za odpadni material.

20

1

Izvajanje aspiracije

• pripravimo vse pripomočke,

• razkužimo roke in si nadenemo zaščitni plašč, masko za aspiracijo ter rokavice,

• pacientu povemo kaj mu bomo delali, ne glede na njegovo stanje,

• prvi korak dobre ustne nege intubiranega bolnika je aspiracija,

• s tem preprečimo aspiracijske pljučnice in zmanjšamo možnost, da bi se tubus zamašil, za kar bi bila potrebna reintubacija, kar bi lahko še poslabšali stanje že tako prizadetega bolnika,


• aspiracijo izvedemo v treh delih: najprej

aspiriramo skozi tubus, za katerega moramo upoštevati sterilno rokovanje, aspiracija naj ne traja več kot 10 sekund,

• previdni smo, da ne premikamo tubusa, ker lahko s tem poškodujemo sluznico,

• nato nadaljujemo z aspiracijo skozi nos ter nazadnje skozi usta, ker pacient nima močnega požiralnega refleksa, zaradi same bolezni oziroma tubusa,

• za vsako aspiracijo skozi nos ali usta menjamo aspiracijske cevke


• preden odvežemo fiksacijski trak in odstranimo ustni tampon, na katerega je fiksiran tubus, preverimo, če je tesnilni balonček dovolj napihnjen ter ga po potrebi dopihnemo, saj s tem preprečimo izpad tubusa iz traheje in/ali poškodbo sluznice,

• tesnilni balonček preverimo večkrat na dan, ker lahko bolnik zaradi tega aspirira tekočino ali slino in s tem povzročimo hudo aspiracijsko pljučnico,

• prekomerno tesnjenje tesnilnega balončka pa lahko povzroči vnetje glasilk, žrela in stenozo traheje.

35


• Ko smo pri pacientu končali z aspiracijo in preverili tesnilni balonček, odstranimo fiksacijski trak in ustni tampon.

• Z nevodilno roko držimo za tubus na globini, ki jo je določil zdravnik ob intubaciji in je zapisana na temperaturnem listu.

• V vodilni roki držimo tampone, namočene z ustno vodo in očistimo ustno votlino ter sproti opazujemo, če so kje na novo nastale razjede na sluznici, vnetja, poškodbe dlesni in zob.

• Ker je nevarnost razjede zaradi pritiska pri intubiranem pacientu zelo pogosta, še posebej v ustnem kotu in ustnicah, moramo pri vsaki ustni negi spremeniti lego tubusa iz levega ustnega kota v desni ustni kot oziroma obratno.


• tubus fiksiramo z ustnim tamponom in fiksacijskem trakom,

• ustni tampon dajemo pacientom, ki imajo zobe, ker lahko pregriznejo tubus, še posebno, če so zbujeni,

• v primeru, da pacient nima zob in je zbujen, tubus fiksiramo samo s trakom,

• sicer bi lahko z med zobnim tamponom povzročili dodatne poškodbe ustne sluznice, saj bi pacient lahko z jezikom porival ustni tampon in s časoma bi lahko prišlo do spremembe globine tubusa in v najslabšem primeru tudi do ekstubacije,

Nepričakovani zapleti, ki se lahko pojavijo pri ustni negi intubiranega bolnika:

• tubus ni dobro fiksiran in se premika, zaradi tega lahko poškodujemo sluznico,

• tubus lahko porinemo pregloboko ali pa nam celo izpade in s tem onemogočimo kvaliteto pacientovega dihanja,

• v ustnem kotu lahko pride do razjed zaradi pritiska,

• pri aspiraciji lahko pride do padca kisika v krvi, tahikardije, povišanega krvnega pritiska,

• ekstubacije,

• pojavijo se lahko razjede zaradi pritiska na ustnicah in na zatilju.

Kontrola tesnilke pri endotrahealnem tubusu

• merjenje tlaka v v tesnilki z manometrom,

• tlak ne sme presegati 20 do 25 cm vode,

• vzdrževanje ustreznega kapilarnega pretoka,

• minimalno puščanje zraka dopušča drenažo sekrecije med epiglotisom in tesnilko,

• popolno tesnenje tesnilnega balončka pa zadržuje sekrecijo v področju pod glotisom, kar lahko povzroči vnetje glasilk, žrela in stenozo traheje.

Kontrola tesnilke pri endotrahealnem tubusu

• sprostitev napihnjenega balončka,

• balonček počasi in previdno napihujemo,

• dovajamo 0,5 do 1 ml zraka in hkrati poslušamo,

• v trenutku, ko ne slišimo več uhajanja zraka pri vdihu, prenehamo z napihovanjem in potegnemo 0,5 ml zraka iz balončka,

• preverjanje pravilnosti napihnjenega „cuffa“ - na 8 ur.

Documents

ZN KIRURŠKEGA PACIENTA UVOD V KV