ZUP - Ustavna Pobuda Zoper ZRLI-UPB2 in Ustavna Pritozba

7/31/2019 ZUP - Ustavna Pobuda Zoper ZRLI-UPB2 in Ustavna Pritozba

1/18

Zdruenje umetnikov PaviljonSveto 53

6223 Komen

Vlonik

Ustavno sodie Republike Slovenijep. p. 1713SI-1001 LJUBLJANA

1. POBUDA ZA ZAETEK POSTOPKA ZAOCENO USTAVNOSTIZRLI-UPB2

2. USTAVNE PRITOBE ZOPER:2.a POSAMINI AKT PREDSEDNIKA DZ

2.b OBVESTILA MNZ, namenjena vsem zavodom,vsem upravnim enotam in tirim ministrstvom

3. ZAHTEVA ZA NUJNO PREDNOSTNO OBRAVNAVOin PREDLOG ZA ODLOANJE NA JAVNI SEJI

4. ZAHTEVA ZA TAKOJNJO PREKINITEV ZBIRANJAPODPISOV V PODPORO TIRIM ZAKONSKIM

PREDLOGOM

5. ZAHTEVA ZA TAKOJNJO ODPRAVOVNAPREJNJEGA OVERJANJA PODPISOV

6. ZAHTEVA ZA VZPOSTAVITEV MONOSTI ZAPONOVNO ZBIRANJE PODPISOV V PODPOROZAKONSKIM PREDLOGOM NA NAIN, KI JE

USKLAJEN Z USTAVO RS

7. ZAHTEVA ZA VRNITEV PRAVICE DOPREDHODNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA


2/18

V okviru pobude za oceno ustavnosti spodbijamo:

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (uradno preieno besedilo) ZRLI-UPB 2.

Predlagamo oceno ustavnosti ZRLI-UPB2 v celoti,

e posebej v tistem delu, kjer je izpadla in bila rtana ter nikoli nadomeenapravica do predhodnega referenduma,e posebej pa njegov 16b len, kjer je doloen protiustaven nain zbiranjapodpisov volilk in volilcev.

Uradni list RS, t. 26/2007, z dne 23.3.2007,

ki ga je izdal Dravni zbor Republike Slovenije.

V okviru ustavnih pritob kot neustavne in zato neveljavne spodbijamo

naslednje posamine akte:

1. Dopis predsednika DZ Viranta, v katerem obvea pobudnika in MNZ o roku zarazpis zbiranja podpisov, z dne 7.9.2012, ob 12:26, (priloga 1)

2. Dopis vodje Kabineta preds. DZ, vabilo na sestanek, 7.9.2012, 13:13, (priloga2)

3. Dopis vodje Kabineta preds. DZ, prestavitev sestanka, 7.9.2012, 14:30,(priloga 3)

4. Dopis MNZ tirim ministrstvom, z dne 10.9.2012, (priloga 4)

5. Dopis MNZ Upravnim enotam, z dne 10.9.2012, (priloga 5)

6. Dopis MNZ vsem zavodom, z dne 10.9.2012, (priloga 6)

7. MNZ kakor odgovarja na vpraanja ZUP, prejeto dne 19.9.2012, (priloga 7)


3/18

1.1 POBUDNIK

a) Osebno ime / naziv ali firma:Zdruenje umetnikov Paviljon

b) Naslov stalnega ali zaasnega prebivalia / naslov sedea:

Sveto 53, 6223 Komen

c) Zastopnik pravne osebe:(navedite osebno ime ali firmo in pravni naslov za zastopanje:npr. pooblastilo v statutu, sklep pristojnega organa, )

Kristofer Bogdan Meko, tajnik in zastopnik Zdruenja umetnikov Paviljon, posklepu obnega zbora Zdruenja umetnikov Paviljon v skladu s statutom

2. PRAVNI INTERES

2. 1. Navedite razloge, ki utemeljujejo pravni interes za vloitev pobude s podatki, iz katerih jerazvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni

poloaj pobudnika:

Zdruenje umetnikov Paviljon (v nadaljevanju: ZUP) je dne 3.9.2012 priDravnem zboru RS sproilo ljudsko iniciativo za sprejem tirih zakonov, tako da

je v skladu z dolobami ZRLI-UPB2 in Poslovnikom DZ pripravilo predloge zakonov(priloga 10).

Dne 7.9.2012 so vsi tirje zakoni dobili svoje opravilne tevilke in o tem je biloZUP obveeno z elektronsko poto, dne 7.9.2012.

Dne 7.9.2012 je predsednik DZ RS, g. Gregor Virant razpisal rok za zbiranje 5.000podpisov volilk in volilcev (priloga 1), po postopku, kot ga v skladu s 59./III.

lenom ZRLI-UPB2 doloa njegov 16.b len. (potrebno je vedeti, da je prilo priredakciji ZRLI-UPB2 do pomote, saj se je vsebina 13. lena prenesla v 16.b len)

Rok, ki ga je predsednik DZ RS doloil za zbiranje podpisov v podporo zakonskiljudski iniciativi, je priel tei dne 12.9.2012 in se bo po 60-ih dneh iztekel dne10.11.2012.

V tem asu je bil pobudnik ZUP prisiljen zbirati podpise na protiustaven, pravnonepredvidljiv nain, s katerim je tako njemu, kot volilkam in volilcem monoomejena pravica do zbiranja in oddajanja podpisov zbiranje vnaprej overjenihpodpisov na Upravnih enotah. Dejstvo je, da je mogoe podpise zbirati tudi e na

tiri dodatne naine, ki so doloeni v III. do IX. odstavku 16.b lena ( (a)prekoelektronskega overjenega podpisa, (b) preko zavodov, (c) preko predstavnitev vtujini in () s pomojo leteih volilnih komisij), vendar so ti naini tako globokopodnormirani, da v praksi ne omogoajo resne monosti za nadomestitev izpada,ki nastane ob glavnem, e veljavnem nainu, torej z vnaprejnjo overitvijopodpisov na Upravnih enotah.

V nadaljevanju pobude za oceno ustavnosti bo pobudnik dokazal, da je trenutnostanje e ve let proti-ustavno in zato Ustavnemu sodiu predlaga NUJNO,PREDNOSTNO obravnavo na JAVNI SEJI, saj je to tako pomembno vpraanje, damorajo biti tako zainteresirana javnost, kot mediji in posredno celotno volilno telopravoasno in nemudoma obveeni o ustrezni celoviti uskladitvi ZRLI-UPB2 z

Ustavo RS, predvsem njenimi 1., 3., 44. in 90. lenom.


4/18

3. NESKLADNOST Z USTAVO ALI ZAKONOM

Navedite neskladje z Ustavo oziroma z zakonom in razloge za to neskladje:

Zbiranje podpisov s predhodnim overjanjem in preverjanjem volilk in volilcev naUpravnih enotah posega v tevilne ustavne dolobe in dejansko rui

(a) ravnoteje tako med dvema vejama oblasti (zakonodajno in izvrilno),kot tudi (b) razmerje med ljudstvom in posrednimi izvrevalci oblastiljudstva zakonodajalcem Dravnim Zborom in izvrilno oblastjo v kar petihvladnih ministrstvih: notranjem, pravosodnem, zunanjem, za delo in olskem.

Zaradi tako globokih posegov v strukturo same Ustave RS je vrsta krenihustavnih dolob izredno dolga:

Krena je e preambula: Izhajajo iz temeljne in trajne praviceslovenskega naroda do samoodlobe.

Razlogi: V kolikor je zbirateljem podpisov neustavno onemogoeno in groboovirano zbiranje podpisov, je to v nasprotju s temeljno in trajno pravico naroda,da se odloa sam, da si zakone pie sam!

Kren je 1. len: Slovenija je demokratina republika.

Razlogi: Demokracija pomeni vladavino ljudstva, ljudovlado. V kolikor ljudstvosvoje temeljne pozicije oblasti ne more izvajati v praksi, dejansko ni mo govoritio ljudovladi, niti o res-publiki, kjer ima o zadevah javnega pomena ljudstvoprvovrstno pravico upravljanja.

ZRLI se je v svoji veletni zgodovini do danes izkazal za nedodelan, nesprejemljivzakon, ki zaradi izvorne protiustavnosti, zaradi pravne podnormiranosti innepredvidljivosti povprenemu volilcu/volilki ali skupini volilk in volilcev neomogoa korektne izpeljave celotnega referendumskega procesa.Dokaz za to je e samo tevilo referendumskih predlogov v zadnjih 15-ih letih. Od20 izpeljanih referendumov jih je le najve 3 predlagala skupina volilk in volilcevs podpisi v podporo zahtevi, pa e v teh primerih so zbiranje podpisovorganizirale in podpirale najveje drubene skupine ali najveje politine stranke(sindikati, RKC, SDS, SD, tudenti).Enako je s tevilom uspenih ljudskih iniciativ! Doslej sta bila s 5.000 podpisi vDravni zbor vloena le najve 2 zakonska predloga o brezplanih vrtcih(stranka SMS) in o osebni asistenci (drutvo YHD).

Kren je 2. len: Slovenija je pravna in socialna drava.

Razlogi: Temelj pravne drave je v njeni zakonodaji. Zakonodaja mora bitipregledna, razumljiva in v praksi uporabna.ZRLI-UPB2 in e posebej njegov 16.b len to nista.Dokaz za to so vsi dopisi v prilogah, kjer je jasno, da razmerje med pobudnikomin zakonodajno vejo posredne oblasti (Dravnim zborom) ni natanno definirano.Pravtako je nedopustno pravtako jasno razvidno iz dopisov v prilogah da jevloga izvrilne veje posredne oblasti na vsakokratni razpis zbiranja 40.000

referendumskih ali 5.000 zakonskih podpisov enako nepripravljena, torej niti


5/18

ministrstva sama ne razpolagajo z bistvenimi podatki, ki bi jih moral pobudnikzbiranja vse poznati e dolgo pred zaetkom zbiranja, saj bi se lahko le takopravilno pripravil na tako zahteven projekt.

Kren je 3. len: Slovenija je drava vseh svojih dravljank indravljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskeganaroda do samoodlobe.V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dravljanke in dravljani jo izvrujejoneposredno in z volitvami, po naelu delitve oblasti na zakonodajno,izvrilno in sodno.

Razlogi: Kot e navedeno v praksi smo v Republiki Sloveniji imeli le najve trireferendume, ki jih je zahtevalo ljudstvo.Ustavno sodie naj pregleda vse argumente pritonikov iz prejnjih pobud zaoceno ustavnosti (U-I-47/94, U-I-266/96, U-I-261/02, U-I-63/99, U-I-217/02, U-I-54/09-13) in pridobi podatke o vseh neuspenih referendumskih pobudah ter

zahtevah, da bo dobilo pravo razmerje med tevilom referendumov, ki jih jeljudstvo elelo razpisati in tevilko 3.

Tudi zaradi prej omenjenih sodb je Ustavno sodie doslej naredilo referendumskidemokraciji in monosti ljudske iniviative veliko kodo, zato je zdaj skrajni as, dase taka praksa spremeni in da Ustavno sodie ta len in pravico ljudstva dodejanske oblasti tudi obrani nasproti vsem manjinam, ki si preko posredneoblasti elijo primarno oblast ljudstva prisvojiti v lastno korist.

Kren je 5. len: Drava na svojem ozemlju varuje lovekove pravice intemeljne svoboine.

Razlogi: Pravica do sodelovanja pri upravljanju drave, do soodloanja o zadevahjavnega znaaja je temeljna politina pravica. ZRLI-UPB2 onemogoa izvajanje tepravice v praksi in jo tako mono ogroa.

Kren je 14. len (enakost pred zakonom): V Sloveniji so vsakomurzagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne gledena narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje,gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj, invalidnost alikaterokoli drugo osebno okoliino.Vsi so pred zakonom enaki.

Razlogi: Nain zbiranja podpisov na Upravnih enotah je dokazano protiustaven into je potrdilo tudi samo Ustavno sodie v svojem sklepu U-I-217/02:

Ustavno sodie ni nalo ustavno dopustnega, tj. stvarno upravienega cilja, kibi narekoval zakonsko ureditev, po kateri ne morejo dati podpore zahtevi zarazpis tisti volivci, ki osebno ne morejo priti na upravno enoto zaradi bolezni,

zdravljenja ali invalidnosti. Nain sprejemanja podpore volivcev zahtevi za razpisreferenduma bi moral biti natanneje doloen, in ne bi smel biti v vsakem

primeru posebej odvisen od navodil in usmeritev pristojnega organa ali ministra.

Kljub vsem tevilnim pritobam doslej, je poloaj e vedno enak veina

podpisov se e vedno zbira na samih Upravnih enotah, pri emer je potrebno


6/18

upotevati, da ZRLI-UPB2 sedaj paradoksalno celo povzroa nove vrsteneenakosti, saj glede na monost oddaje podpisa louje ljudi na zdrave,nezdrave, zaposlene, nezaposlene, zaprte, svobodne, ivee v tujini...

Poasi se je sicer dravni aparat pri zbiranju podpisov na Upravnih enotah navadil

na vse posebnosti, vendar je to trajalo celotnih zadnjih 15 let in ves ta as je biloljudstvo dejansko prikrajano in okodovano.

Sedaj so vsaki drugana in v praksi nepreverljiva navodila za izvajanje tirih nanovo dodanih nainov. To je razvidno iz samih dopisov, kjer je ve kot oitno, daministrstva ali zavajajo pobudnike zbiranja, ali pa dejansko niso sposobna imetipregleda nad poloajem v vsakem trenutku, saj na primer niso sposobna nitidoloiti, katere osebe v zavodih pridobijo status javnih pooblaencev, ki izvajajofunkcijo javnih notarjev, torej overjajo podpise volilk in volilcev, ki bivajo vzavodih.

Kren je 15. len (uresnievanje in omejevanje pravic): lovekovepravice in temeljne svoboine se uresniujejo neposredno na podlagiustave.Z zakonom je mogoe predpisati nain uresnievanja lovekovih pravicin temeljnih svoboin, kadar tako doloa ustava, ali e je to nujnozaradi same narave posamezne pravice ali svoboine.

Razlogi: Za referendumsko ureditev bi bilo tako bistvenega pomena, da je vzakonu opredeljena nesporno, precizno, dolono, da tega ni mogoe prevepoudariti.Poslovnik Dravnega zbora ima za primer doloene vse podrobnosti gledeminutae pri nastopih poslancev, med tem ko je pobudnik pred zaetkomzbiranja referendumskih ali zakonskih podpisov postavljen pred prazen zastor innikoli ne ve, kaj se bo skrivalo za njim.Zakaj je vsakokrat potreben ustni sestanek med zbiratelji podpisov inpredstavniki DZ ter MNZ? Mar ta pravila niso jasna vnaprej? Seveda niso! Zakajse pobudnikom podpisa vedno pojavljajo enaka vpraanja, kot so se porajalanam? (priloga 8)Mar se bo Ustavno sodie tudi tokrat sprenevedalo, da je e vedno vse v redu,kot se je e tolikokrat, ko je zavraalo eno pobudo za drugo, da bi se ZRLIpretresel v celoti?Ali se bo Ustavno sodie tudi tokrat poskusilo izogniti razreitvi tega vpraanja,kot je tak manever izvedlo lansko leto, v odlobi U-I-54/09-13, kjer je ponovno

zavrglo pobudo za zaetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjegaodstavka 16. lena, 16.b lena ter drugega oddelka II. poglavja Zakona oreferendumu in o ljudski iniciativi?

Boste tudi Ustavni sodniki dokonno stopili na stran ekipe, ki je zadnjih 20 letsistematino razgradila slovensko ljudovlado, slovensko ustavno ureditev,slovensko neposredno demokracijo in v konni fazi slovensko dravo?


7/18

Kren je 16. len (zaasna razveljavitev in omejitev pravic): S to ustavodoloene lovekove pravice in temeljne svoboine je izjemomadopustno zaasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju.lovekove pravice in temeljne svoboine se smejo razveljaviti aliomejiti le za as trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu,

ki ga tako stanje zahtevaRazlogi: Kateri razlog je ob sprejetem Kazenskem zakoniku, ki prepovedujeponarejanje podpisa oziroma uradne listine, e potreben za to, da se prenehaomejevati zbiranje podpisov?Mar zakonodajlcu ne zadoa, da je za ponarejanje podpisa v KZ1-UPB2, 252.len zagroena kazen zapora do 2 let? Mar zakonodajalec predvideva, da je takazagroena kazen prenizka in da bodo pobudniki zbiranja podpisov masovnoponarejali podpise volilk in volilcev?Ali pa ivimo v udejanjeni politini diktaturi, kjer je prepreevanje in omejevanjesvobode zbiranja podpisov postala legitimna praksa in prevladujoa drubenalogika?

Kren je 21. len (varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva):Zagotovljeno je spotovanje lovekove osebnosti in njegovegadostojanstva v vseh pravnih postopkih.

Razlogi: Vsaki, ko mora volilka ali volilec pred dravnim organom preventivnoizraati svoje politino preprianje, se vea nagnjenost drube k faizmu oziromadiktaturi, posameznika, loveka pa se poniuje in degradira v njegovemdrubenem in politinem dostojanstvu.Vnaprejnje overjanje izraza pripadnosti politini ideji, podpore predlaganemuzakonu in podobno je anahronistino, retrogradno in protiustavno.

Kren je 22. len(enako varstvo pravic): Vsakomur je zagotovljeno enako varstvonjegovih pravic v postopku pred dravnimi organi, organi lokalnihskupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odloajo o njegovih pravicah,dolnostih ali pravnih interesih.

Razlogi: V 16.b lenu so poleg osnovnega protiustavnega, e veljavnega nainazbiranja podpisov doloeni e tirje naini, ki se med seboj neverjetno razlikujejo.Kaj Ustavnemu sodiu pomeni ENAKO VARSTVO, ko pa 16.b len vsebuje

naslednjo ureditev:Zahteva za izdajo obrazca iz petega in estega odstavka tega lena ter zahtevaza obisk uradne osebe iz prejnjega odstavka se lahko vloi najpoznejepetnajst dnipred potekom roka za predloitev zahteve volivcev.

Torej ene vrste volilk in volilcev lahko o oddaji podpisa razmiljajo vseh 35 dni,bolniki, zaporniki, negibni in podobne skupine pa imajo za razmislek in aktivnostdejansko le 20 dni? Kje je tu enaka obravnava, enako varstvo?Ni ga in te protiustavne anomalije ni mogoe odpraviti drugae, kot s popolnoodpravo vnaprejnjega nadzora nad podpisi, ter nadomestitvijo tega kvejemu znaknadnim pregledom podpisov, ki se morajo zbirati svobodno, na ulici ali kjerkolidrugje na planetu Zemlja, kjer ivi in politino razmilja katerikoli slovenski volilec

ali volilka.


8/18

Kren je 23. len (pravica do sodnega varstva): Vsakdo ima pravico, da onjegovih pravicah in dolnostih ter o obtobah proti njemu breznepotrebnega odlaanja odloa neodvisno, nepristransko in z zakonomustanovljeno sodie.

Razlogi: V kolikor o tej pobudi za oceno ustavnosti in o ustavnih pritobah, ter ododatnih treh zahtevah Ustavno sodile ne bo odloilo brez nepotrebnegaodlaanja, se mora teti, da je ZRLI-UPB2 zakon, zoper katerega ni pravegapostopka in sodnega varstva, ampak je vzpostavljen zaaran ustavni krog.Ustavno sodie je namre vzpostavilo sistem pravnega interesa na izrednoomejujo nain in le pobudnik zbiranja podpisov je tisti, ki lahko ta neustavnizakon sploh pripelje pred samo Ustavno sodie.V kolikor eli in zmore Ustavno sodie to dejstvo razumeti v celoti, potem bo tudisprejelo argument, da se prilonost za opozarjanje na neustavnost ZRLI ponuja letakrat, ko je pobudnik zbiranja podpisov pod strahovitim organizacijskimpritiskom e zaradi same operacije zbiranja, ki sedaj dejansko terja ogromnasredstva in veliko tevilo izvajalcev.

Kren je 25. len (pravica do pravnega sredstva): Vsakomur jezagotovljena pravica do pritobe ali drugega pravnega sredstva protiodlobam sodi in drugih dravnih organov, organov lokalnih skupnostiin nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah,dolnostih ali pravnih interesih.

Razlogi: Kot je razvidno iz prilog, se je dejansko nemogoe pritoiti nanepopolnost seznamov, na odsotnost adrem, na nevednost ministrstev.Vse to so podatki javnega znaaja, kateri poznavanje je v splonem javneminteresu, e posebej pa v interesu zbiratelja podpisov in vseh volilk in volilcev, kielijo na ta ali oni nain oddati svoj glas podpore ali referendumu ali zakonskemupredlogu.V kolikor Ustavno sodie ne bo obravnavalo spornih prilog, ki jih zajema taustavna pritoba potem je ve kot oitno, da v ZRLI-UPB2 ni urejene pravice douinkovitega in pravoasnega pravnega sredstva.Kot zbiratelji podpisov in predlagatelji zakonov namre ostro protestiramo protivsakemu dopisu posebej in vsem skupaj kot celoti, saj nam niti z enim od njihniso odgovorili na vsa potrebna vpraanja, ki bi jih morali kot pobudniki dejanskoimeti popolnoma raziena e pred samim prietkom zbiranja podpisov.

Kren je 26. len (pravica do povraila kode): Vsakdo ima pravico dopovraila kode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem slube ali kakne drugedejavnosti dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnihpooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki takoslubo ali dejavnost opravlja.Okodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povrailo tudineposredno od tistega, ki mu je kodo povzroil.

Razlogi: Kdo bo dravljankam in dravljanom, ki elijo oddati podpis, pa jim je tozaradi neustavnosti onemogoeno ali mono prepreeno, povrnil vso kodo? Kje

je naslov, kamor lahko mi kot pobudniki vloimo tobo zoper vso materialno innematerialno kodo, ki nam je nastala zaradi tega, ker ta na postopek in tudi

tevilni pred nami ni bil izveden v skladu z Ustavo Republike Slovenije?


9/18

Glede na to, da gre pri referendumu za strogo zakonodajni postopek in bi moralacelotna organizacija le-tega ostati znotraj zakonodajne veje oblasti, naj nastalokodo pripiemo razlinim ministrstvom, torej izvrilni veji oblasti, ki s tempostopkom dejansko ne bi smela imeti praktino niesar?Kako Ustavno sodie sploh e dopua stanje, kjer je od dopisa neke sekretarke

ali neke direktorice urada na nekem ministrstvu odvisno, ali bo pobudnik zbiranjapodpisov dobil dovolj informacij za uspeno zbiranje podpisov?

Kren je 32. len (svoboda gibanja): Vsakdo ima pravico, da se prostogiblje in si izbira prebivalie, da zapusti dravo in se vanjo kadarkolivrne.Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, e je to potrebno,da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se prepreiloirjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali e to zahtevajointeresi obrambe drave.Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v dravo in as bivanja v

njej.

Razlogi: V trenutku, ko predsednik DZ razpie zbiranje podpisov za ljudskoiniciativo ali referendum so tisti ljudje v tujini, ki ne uivajo luksuza elektronskooverjenega podpisa primorani, da se v kolikor seveda elijo podpreti zakonskiali referendumski predlog odpravijo na tono doloen najbliji kraj na planetuZemlja, kjer je slovenski konzulat, saj lahko le tam in nikakor ne samostojno! oddajo svoj podpis.Reitev je seveda enostavna. Vsakdo bo moral imeti pravico in monost podpisatise in poslati tako podporo pobudniku zbiranja podpisov in le od slednjega bi biloodvisno, ali lahko takemu podpisu verjame dovolj, da ga vkljui med ostale, kibodo naknadno preverjeni.

Kren je 34. len (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti):Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

Razlogi: Kot reeno v drubi, kjer je politina diktatura e okoli vogala, nimogoe govoriti hkrati o pravici do varnosti in osebnega dostojanstva, ter ob temljudi prisiliti, da e so politino angairani, to javno in nediskretno razglasijo prednajblijim dravnim uradnikom ali pa nekim pooblaencem v zavodu, kjerdolgotrajno biva.

Kren je 35. len (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic):Zagotovljena je nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti,njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

Razlogi: Ni mogoe govoriti o zasebnosti podatkov, saj v tej dravi podatkicurljajo od vsepovsod, nenazadnje do tajnih slub, ki imajo praktino on-linenadzor nad posamezniki.Kako so varovane pravice volilk in volilcev, predvsem pa pobudnika, ko lahkokljub IV. odstavku 16.b lena v medijih http://www.delo.si/novice/varcevalni-ukrepi/policisti-vztrajajo-pri-zbiranju-podpisov-za-referendum.htmlpreberemo, da Do 3. junija morajo zbrati 40.000 podpisov, doslej so jih malo ve

kot 1600.?
http://www.delo.si/novice/varcevalni-ukrepi/policisti-vztrajajo-pri-zbiranju-podpisov-za-referendum.htmlhttp://www.delo.si/novice/varcevalni-ukrepi/policisti-vztrajajo-pri-zbiranju-podpisov-za-referendum.htmlhttp://www.delo.si/novice/varcevalni-ukrepi/policisti-vztrajajo-pri-zbiranju-podpisov-za-referendum.htmlhttp://www.delo.si/novice/varcevalni-ukrepi/policisti-vztrajajo-pri-zbiranju-podpisov-za-referendum.html


10/18

Kren je 37. len (varstvo tajnosti pisem in drugih obil): Zagotovljenaje tajnost pisem in drugih obil.Samo zakon lahko predpie, da se na podlagi odlobe sodia za doloenas ne upoteva varstvo tajnosti pisem in drugih obil in nedotakljivostlovekove zasebnosti, e je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega

postopka ali za varnost drave.Razlogi: Ponavljamo argumente iz prejnjega sklopa. Ali je res mogoe trditi, daTa evidenca je uradna tajnost in pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samosodie., ko pa pobudnika vsakodnevno o tevilu zbranih podpisov obveaizvrilna veja oblasti.Hkrati to tevilo na koncu ni tudi tisto, ki bi omogoalo e samo vloitev predloga,ampak mora kljub vsej kalvariji pobudnik e celo fizino prinesti vse te vestnooverjene podpise v Dravni zbor?Skratka zaradi katerega elementa varnosti drave je potrebnen ves ta nadzorniaparat, pri emer informacije sproti teejo k taistim varnostnim organom drave?

Kren je 38. len (varstvo osebnih podatkov): Zagotovljeno je varstvoosebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov vnasprotju z namenom njihovega zbiranja.Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnostiosebnih podatkov doloa zakon.Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki senanaajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

Razlogi: Veljajo enaki argumenti kot pri prejnjih dveh obrazloitvah. Monosti zazlorabe s strani izvrilne veje oblasti in pritisk na pobudnike, pa tudi prevezagrete podpornike, so v tej dravi preprosto prevelike.Kako je zagotovljeno varstvo podatkov, ko pa na eni strani:

Organi iz drugega odstavka tega lena vodijo posebno evidenco potrjenihobrazcev, oddanih osebno in v elektronski obliki. Ta evidenca je uradna tajnostin pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samo sodie.

isto drugae pa:Osebe, ki so med potekom roka za zbiranje podpisov v bolninicah, domovih zastareje obane, zavodih za invalidne osebe in podobnih institucijah, in osebe na

prestajanju zaporne kazni lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpisna obrazcu potrdi posebej za to pooblaena oseba te institucije.

Kako te posebej pooblaene osebe varujejo osebne podatke? Kako jim bomoprepreili, da svojim sodelavcem ne bodo razlagale, kateri pacienti, oskrbovanciali zaporniki so bolj politino aktivni od drugih in za katere zakonske predlogenavijajo?

Pa e:podpise potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavnitvaRepublike Slovenije

Kako je ta oseba vezana na uradno tajnost in ali to pomeni raziritev pravicevpogleda, ki naj bi jo imelo le sodie?


11/18

Kren je 39. len (svoboda izraanja): Zagotovljena je svoboda izraanjamisli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnegaobveanja in izraanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in irivesti in mnenja.Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega znaaja, za katero ima v

zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih doloa zakon.

Razlogi: Kot smo e vekrat navedli, ZRLI-UPB2 ni varoval nae pravice doinformacij javnega znaaja, vezanih na 16.b len, do katerih smo imeli jasnoizraen in v zakonu utemeljen pravni interes.Menimo, da je popolnoma dovolj navesti le kak citat iz enega od dopisov, ki bodev oi:

Prav tako ste nas zaprosili za adremo vseh institucij vkljuno z naslovi intelefonskimi tevilkami ter imeni uradno pooblaenih oseb na teh institucijah,kjer se lahko poda podpora.

Sporoamo vam, da Ministrstvo za notranje zadeve tudi s temi podatkine razpolaga, zato smo nao usmeritev t. 001-100/2012/3 (1322-01), z dne10.9.2012 (z zaprosilom za nadaljnje posredovanje informacije o nainu zbiranja

podpor v institucijah, ki sodijo v okvir razlinih resorjev) posredovali Ministrstvuza delo, druino in socialne zadeve, Ministrstvu za pravosodje in javnoupravo, Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za izobraevanje, znanost,kulturo in port.

In ali ni ljubko, da so nas bili pri MNZ celo sposobni zavajati in to v istem dopisu:

Na vae vpraanje, ki se nanaa na izvajanje devetega odstavka 16.b lena ZRLIin sicer kje in kdaj mora pobudnik za zahteve volivcev iz petega in estegaodstavka 16.b lena izvesti vpis podpore v evidenco potrjenih obrazcev pa

pojasnjujemo, da ima volivec pravico dati podporo do konca roka, ki ga jeza zbiranje podpisov doloil predsednik Dravnega zbora - to je dosobote, 10. 11. 2012.Pobudnik lahko upravni enoti predloi te obrazce za vpis v evidenco volilne

pravice e prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek, 12. 11. 2012 (enako, kotto velja za evidentiranje podpor, ki so podane preko portala e-uprava e vsoboto, 10.11.2012 do polnoi).

To je seveda napano in hkrati zavajajoe, saj smo e prej ugotovili, da:Zahteva za izdajo obrazca iz petega in estega odstavka tega lena ter zahteva

za obisk uradne osebe iz prejnjega odstavka se lahko vloi najpoznejepetnajst dni pred potekom roka za predloitev zahteve volivcev.

Torej e volilcu pade na pamet, da bi podpisal tako pobudo ele en teden predkoncem zbiranja podpisov, on dejansko ne more niti vloiti zahteve, kaj ele, dabi pobudnik nato karkoli poel z njegovim podpisom. Ga e enkrat overjal... in eenkrat... in e enkrat...

Vekratno nam je torej bila krena pravica do informacije javnega znaaja in takipraksi ni videti konca, edinole e ji Ustavno sodie stopi na prste enkrat zavselej.


12/18

Kren je 41. len (svoboda vesti): Izpovedovanje drugih (politinih)opredelitev v javnem ivljenju je svobodno.

Razlogi: V kolikor si delavec, v rednem delovnem razmerju od 08:00 do 16:00,potem nisi svoboden v aktivnem izpovedovanju svoje politine opredelitve, saj bi

za tako aktivistino izpovedovanje moral oditi na posebno mesto, ki se mu reeUpravna enota. To pa ti je onemogoeno oziroma mono prepreevano, sajuradne ure Upravnih enot pa niso prilagojene tej populaciji, ki sestavlja polovicovolilnega telesa.

Kren je 43. len (volilna pravica): Volilna pravica je splona in enaka.

Razlogi: Kot smo e navedli ZRLI-UPB2 e vedno vzpostavlja neenakost medrazlinimi tipi volilk in volilcev, iz tega izhajajo je tudi njihova volilna pravica,oziroma pravica do referenduma in predloga zakona neenaka, drugana oddrugih. Najbolj aktivno volilno telo zaposleni v srednjih letih je dejansko e

vedno najbolj ovirano pri sodelovanju pri tovrstnih politinih dejanjih,referendumih in ljudskih iniciativah.

Kren je 44. len (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev): Vsakdravljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno sodeluje priupravljanju javnih zadev.

Razlogi: Zaradi vsega e navedenega naj le poudarimo, da je poleg 1., 3. in 90.lena Ustave RS ta len tisti, ki ga ZRLI-UPB2 najbolj spodjeda v praksi.Sedanja praksa preprosto kae, da NIMA vsak dravljan te pravice in monosti, zavsa podrobneja pojasnila seveda Ustavnemu sodiu ostajamo na razpolago,najraje ob javnem zaslianju pri in strank v postopku na javni seji.

Kren je 63. len (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti innestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni): Protiustavno jevsakrno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugineenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega alidrugega sovratva in nestrpnosti.Protiustavno je vsakrno spodbujanje k nasilju in vojni.

Razlogi: Naravnost paradoksalno je, kako ta sporni zakon ZRLI-UPB2, ki bi

dejansko moral izenaevati in povezovati vse volilke in volilce v njihovi pravici dopodpore zakonskim in referendumskim predlogom, pravzaprav povzroaneverjetno razdelitev volilk in volilcev na podlagi razlinih vrst razlikovanj. Kotsmo e navedli, se volilke in volilce deli na to, ali se nahajajo v zavodih, ali soobiajno zaposleni/nezaposleni, ali se nahajajo v tujini, ali imajo monostelektronske oddaje podpisa ali pa so tako nemobilni, da morajo ostati doma.Prav vsaka od teh podskupin volilnega telesa namre podpise podpore oddaja naprav poseben nain. Volilno telo torej ni izenaeno, ampak popolnoma razdeljeno,kar ne more voditi nikamor drugam, kot k e veji ne-enakopravnosti, saj ravnorazlini naini oddaje podpisa povzroajo izvorno ne-enakost med skupinami.


13/18

Kren je 66. len (varstvo dela): Drava ustvarja monosti zazaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.

Razlogi: Kot smo e vekrat navedli, ZRLI-UPB2 onemogoa normalno opravljanjedela vsem tistim, katerih delovni as se pokriva z uradnimi urami Upravnih enot.

Zakon torej ne varuje delovnega razmerja, saj mora vsak tak zaposleni tvegatispore z delodajalcem, v kolikor eli izraziti svoje politino preprianje s podpororeferendumski ali zakonski iniciativi.

Kren je 87. len (zakonska pristojnost dravnega zbora): Pravice inobveznosti dravljanov ter drugih oseb lahko dravni zbor doloa samo zzakonom.

Razlogi: Zaradi pravne praznine, pravne nedololjivosti in nedoloenosti je ZRLI-UPB2 v nasprotju tudi s tem lenom Ustave, saj ta len zapoveduje, da bi moralabiti vsa procesna pravila in vsi pogoji za zbiranje/oddajo podpisov znani vnaprej

celotnemu volilnemu telesu.Tako pa lahko v prilogah Ustavno sodie ponovno vidi, kako so kljuni elementipostopka zbiranja/oddaje podpisa preneseni na nivo dopisovanja med DZ in MNZ,ter e kar tirimi ministrstvi, ki so zaradi neustavne in neustrezne ureditvevpletena v isti zakonodajni postopek.

Kren je 88. len (zakonska iniciativa): Zakone lahko predlaga vlada alivsak poslanec. Zakon lahko predloi tudi najmanj pet tiso volilcev.

Razlogi: e je neka ustavna doloba sicer urejena v zakonu, to e nikakor tudi nezagotavlja, da je urejena pravilno in ustrezno. Tak je tudi primer spornegazakona, saj je kot vekrat poudarjeno monost predloga zakona volilkam involilcem v praksi onemogoena oziroma tako mono omejena, da je to monostvolilno telo do danes uporabilo le dvakrat, vse preostale zakone, ki jih moramoteti v stotinah, pa je predlagala Vlada, torej izvrilna veja posredne oblasti.

Kren je 90. len (zakonodajni referendum): Dravni zbor lahko ovpraanjih, ki se urejajo z zakonom, razpie referendum. Dravni zbor jevezan na izid referenduma. Dravni zbor lahko razpie referendum izprejnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, e tozahteva najmanj tretjina poslancev, dravni svet ali tirideset tiso

volilcev.Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi dravljani, ki imajo volilnopravico.Predlog je na referendumu sprejet, e zanj glasuje veina volilcev, ki soglasovali.Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme dravni zbor zdvotretjinsko veino glasov navzoih poslancev.

Razlogi: Ustavno sodie pozivamo, naj pretrese ZRLI-UPB2 v celoti. Prvi stavektega lena doloa, da se referendumi razpiejo o zakonih, ki se urejajo z zakonomin je neustavno vsako omejevanje te dolobe, ki omejuje referendumskavpraanja le na tiste zakone, ki so bili ravnokar izglasovani v Dravnem zakonu.

Tudi e bi mi kot pobudniki uspeli na ustavni nain zbrati podpise in bi nae tiri


14/18

predloge vloili v Dravni zbor, lahko mirno ugotovimo, da je zaradi neustavneredukcije referendumskih vpraanj v ZRLI-UPB2 pravzaprav le od dobre volje inpolitinega interesa v Dravnem zboru odvisno, ali bodo nai predlogi sprejeti.Ljudstvo torej v njegovem imenu vsakokratni pobudnik zbiranja podpisov dejansko torej ne more izvajati pravice do referenduma, saj jo je ravno Ustavno

sodie onemogoilo z odlobo U-I-217/02, ko je hote ali namerno povzroilopravno praznino:

toka 27.V skladu s staliem, da mora zakonska ureditev referenduma zagotavljatiuinkovito izvrevanje pravice do referenduma, Ustavno sodie ugotavlja, da jeureditev, vsebovana v 18. lenu ZRLI, nepopolna in zato v neskladju z naelomdolonosti pravnih norm kot enim od nael pravne drave iz 2. lena Ustave.Ustavno sodie je e v tevilnih odlobah poudarilo, da mora zakonodajalecsprejeti jasne norme in doloiti njihovo vsebino ter da nepopolne normeomogoajo monost razline uporabe in s tem monost za arbitrarnost dravnihorganov (odloba t. U-I-302/98 z dne 14. 10. 1998, Uradni list RS, t. 72/98 in

OdlUS VII, 187; 21. toka obrazloitve). Pomen tega naela je Ustavno sodie eposebej poudarilo za tiste norme, ki neposredno urejajo pravice ali pravni poloajirokega kroga dravljanov (odloba t. U-I-64/97 z dne 7. 5. 1998, Uradni list RS,t. 39/98 in OdlUS VII, 78; 10. toka obrazloitve).

toka 29.Ugotovitve o neustavnosti ZRLI, navedene v tokah B. II. in B. III. teobrazloitve, kaejo, da je presojana ureditev delno neskladna z Ustavo, kervsebuje z njo neskladne dolobe, delno pa je neskladna z Ustavo zato, kervsebuje protiustavne pravne praznine. Oboje povzroa takno nekonsistentnostcelotne ureditve predhodnega postopka, da ni mogoa razveljavitev zgoljposameznih dolob ali zgolj ugotovitev neustavnih pravnih praznin, temve jenujna razveljavitev celotnega oddelka Zakona, ki ureja predhodni referendum (1.toka izreka). Ustavno sodie je odloilo, da zane razveljavitev uinkovati popoteku enega leta od dneva objave te odlobe v Uradnem listu (2. toka izreka).V tem asu lahko zakonodajalec na novo uredi predhodni referendum.

In sedaj spraujemo Ustavno sodie, kaj se je v zvezi s tem zgodilo? Ni! Dravnizbor ni na novo uredil predhodnega referenduma in Ustavno sodie je zapadlo vsostorilstvo pri ustavno-pravnem dravnem udaru, saj so ljudstvu odzveli celotnipredhodni zakonodajni referendum.

Danes tee e sedmo leto popolnoma neustavnega stanja v Republiki Sloveniji,

saj je vsa sprejeta zakonodaja od takrat do danes obremenjena z jasnimargumentom neustavnosti saj ljudstvo glede nobenega zakonskega predloga odtakrat dalje ni moglo zahtevati razpisa referenduma in na ta nain omejitisamovoljne posredne oblasti izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki e dalj asa nedelujejo in odloajo v interesu volilk in volilcev.


15/18

Kren je 114. len (organizacija vlade): Predsednik vlade skrbi zaenotnost politine in upravne usmeritve vlade ter usklajuje deloministrov. Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister paza delo svojega ministrstva.Sestavo in delovanje vlade, tevilo, pristojnosti in organizacijo

ministrstev ureja zakon.Razlogi: Pristojnosti ministrstev ureja zakon? Kje v ZRLI-UPB2 je jasno razmejeno,kje se zane in kje kona pristojnost petih (!) razlinih ministrstev? Katero odministrstev ima pri neustavnem vnaprejnjem preverjanju podpisovpomembnejo vlogo? Je to mar Ministrstvo za notranje zadeve? ivimo v policijskidravi, kjer na0m policija oziroma organi za notranje zadeve krojijo politino svobodo?Ustavne sodnike in sodnice pozivamo, naj si ogledajo vse ustavne pobude inpritobe za nazaj, ki so jih podali razlini akterji (Nova stranka, delavciprostocarinskih prodajaln, Zveza Domoljubnih Drutev Hervardi, StrankaSlovenskega Naroda, drutvo YHD in tevilni drugi) poglejte koliko krivic je

prizadejalo Ministrstvo za notranje zadeve preko Upravnih enot! Preglejte tudinao izjavo za javnost (priloga 9), v kateri smo navedli ponovitev nekaterihnepravilnosti, ki se vrstijo e vsa ta leta.

Kren je 120. len (organizacija in delo uprave): Organizacijo uprave,njene pristojnosti in nain imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon.Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagiustave in zakonov.Proti odloitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnihpooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesovdravljanov in organizacij.

Razlogi: Kot smo e vekrat navedli, je sedanje stanje nevzdrno. Uprava, torejUpravne enote dobivajo vsaki malo drugana navodila s strani MNZ-ja.Pobudniki zbiranja nimajo pravoasne in uinkovite poti za reevanje vsehvzpostavljenih nepravilnosti.Posledica vsega tega je nemogoe uinkovito zbiranje na upravnih enotah, patudi drugi tirje naini zbiranja podpisov ne omogoajo dejanskega uinkovitegasodnega varstva.

Kren je153. len (usklajenost pravnih aktov): Zakoni, podzakonski

predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo.Zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnegaprava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiraldravni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi zdrugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.Podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavoin z zakoni.Posamini akti in dejanja dravnih organov, organov lokalnih skupnostiin nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitempredpisu.

Razlogi: ZRLI-UPB2 e dalj asa ni usklajen z Ustavo. Menimo, da smo to e

dodobra dokazali. Pravtako tudi dejanja dravnih organov (razni dopisi) ne


16/18

temeljijo na ustrezni zakonski podlagi, ampak na vsakokratni samovoljipredstavnikov DZ in ministrstev.Ali morda sestanek s predstavniki DZ-ja temelji na kakni zakonski podlagi? Kajpa samovoljna prestavitev le-tega?Smo zakonsko upravieni do neposredne komunikacije z ministrom, ali se

moramo zadovoljiti s sekretarji in direktorji Uradov?Po katerem zakonu so torej dravni uradniki dolni vnaprej pripraviti seznamevseh zavodov in drugih dravnih intitucij, ter sezname vseh oseb tam, ki overjajopodpise?

Kren je 161. len (razveljavitev zakona): e ustavno sodie ugotovi,da je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi.Razveljavitev uinkuje takoj ali v roku, ki ga doloi ustavno sodie. Tarok ne sme biti dalji od enega leta. Druge protiustavne ali nezakonitepredpise ali splone akte ustavno sodie odpravi ali razveljavi. Ustavnosodie lahko pod pogoji, ki jih doloa zakon, do konne odloitve v

celoti ali delno zadri izvrevanje akta, katerega ustavnost alizakonitost presoja. e ustavno sodie pri odloanju o ustavni pritobiugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splonega akta, ga lahko, vskladu z dolobami prvega odstavka, odpravi ali razveljavi. Pravneposledice odloitev ustavnega sodia ureja zakon.

Razlogi: Pozivamo Ustavno sodie, da ZRLI-UPB2 tokrat razveljavi le v tistemdelu, ki protiustavno, protipravno in protiljudovladno vzpostavlja zahtevo povnaprejnji overitvi podpisa v podporo zahtevi za razpis referenduma oziroma vpodporo zakonski ljudski iniciativi.Hkrati pozivamo Ustavno sodie, da tokrat izrecno in odlono naloi Dravnemuzboru, da se sprejme taka referendumska zakonodaja, ki bo upotevala vseizbrisane elemente neposredne ljudovlade (predhodni referendum), ki jih je dodanes uspela izloiti vladajoa elita.

4. DRUGE NAVEDBE

Spotovane ustavne sodnice in sodniki,

celoten referendumski postopek, danes urejen v ZRLI-UPB2 je protiustaven,pravno nepredvidljiv in aljiv tako za pobudnika zbiranja podpisov, kot za volilkein volilce.

Pravoasno v roku 60 dni smo poleg ustavne pobude zoper ZRLI-UPB2sproili tudi ustavno pritobo zoper vse dokumente, ki smo jih prejeli odpredstavnikov Dravnega zbora in ministrstva za notranje zadeve, priloeni pa sokot priloge.

Menimo, da smo podali na prejnjih straneh dovolj argumentov predvsem panaj Ustavno sodie upoteva nujnost delitve oblasti na zakonodajno, sodno inizvrilno oblast da lahko Ustavno sodie vse te dopise razglasi za neustavne.

Nadalje od Ustavnega sodia priakujemo, da bo e pred koncem roka za


17/18

zbiranje podpisov sprejel sklep o takojnji prekinitvi neustavnegazbiranja podpisov v podporo naim tirim zakonskim predlogom in na ta nain

javnost in odgovorne nedvoumno seznanil z dejstvom, da je takega nainapreprosto dovolj.

Zato od Ustavnega sodia zahtevamo in priakujemo nujno, prednostnoobravnavo nae ustavne pobude in pritobe, glede najpomembnejega delaodloanja pa predlagamo, da se odloanje in argumentacija opravi najavni seji,kjer bodo lahko prisotni tako zainteresirana javnost, kot mediji. Le na ta nain bolahko javnost uinkovito seznanjena z vso razsenostjo tega vpraanja.

Pravtako od Ustavnega sodia zahtevamo, da odloi v korist naih argumentovin da nemudoma odpravi vsakrno vnaprejnje overjanje podpisov naUpravnih enotah ali na tiri dodatne naine, navedene v 16.b lenu ZRLI-UPB2.

Nadalje od Ustavnega sodia zahtevamo, da nam kot prizadetim pobudnikom ssvojo odredbo ali sklepom samo, ali pa to naroi predsedniku Dravnega zbora,

doloi nov 60-dnevni rok za zbiranje podpisov, tokrat na nain, ki bousklajen z Ustavo RS in smo ga na prejnjih straneh e opisali kot vicarskinain, torej s svobodnimi podpisi in le naknadnim preverjanjem podpisom dejansko tako, kot je sedaj doloeno za referendumsko pobudo.

Nenazadnje od Ustavnega sodia zahtevamo, da povrne pravico dopredhodnega zakondajnega referenduma, torej da se po sedmih letihpostavi nasproti Zakonodajalcu, ki v vsem tem asu ljudstvu ni zagotovil ustavnepravice do predhodnega zakonodajnega referenduma in da s sklepom razveljavilasten sklep e ne gre drugae ki je leta 2005 izbrisal vse tiste volilke involilce, ki so eleli v tem asu podpreti katerikoli predhodni referendum.

e nekaj o aktualnih dogajanjih.

V zadnjih tednih je v medijih mo zaznati velik pritisk vladajoe elite, da bi sereferendumske pravice e dodatno omejilo. Videti je tudi, da Dravni zbornadaljuje z zlorabo svoje oblasti in pobudnikom zbiranj v sostorilstvu z MNZ-jembrie in uniuje zbrane podpise.

Naj omenimo le e sramotno dogajanje okoli domnevno ponarejenih poslanskihpodpisov, ki razgaljajo ne-le razlikovanje med podpisi poslancev in podpisivolilcev, ampak tudi na malomarni odnos poslancev do temelja neposredneljudovlade in oblasti ljudstva.

Vsem tem poskusom nasproti postavljamo vse moneji odpor civilne drube, kise je organiziral tudi okoli javne razprave v Dravnem zboru in vsem ustavnimsodnicam in sodnikom svetujemo ogled te razprave ter upotevanje pravihargumentov:

http://tvslo.si/predvajaj/ustavna-komisija-javna-predstavitev-mnenj/ava2.148186277/

http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=magdt&uid=9F9E8812EBC86034C1257A9A0041097A
http://tvslo.si/predvajaj/ustavna-komisija-javna-predstavitev-mnenj/ava2.148186277/http://tvslo.si/predvajaj/ustavna-komisija-javna-predstavitev-mnenj/ava2.148186277/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=magdt&uid=9F9E8812EBC86034C1257A9A0041097Ahttp://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=magdt&uid=9F9E8812EBC86034C1257A9A0041097Ahttp://tvslo.si/predvajaj/ustavna-komisija-javna-predstavitev-mnenj/ava2.148186277/http://tvslo.si/predvajaj/ustavna-komisija-javna-predstavitev-mnenj/ava2.148186277/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=magdt&uid=9F9E8812EBC86034C1257A9A0041097Ahttp://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=magdt&uid=9F9E8812EBC86034C1257A9A0041097A


18/18

http://www.youtube.com/channel/UCAD8Zv4d6QtVFQxpQASSCUQ

Tudi v prihodnje nameravamo budno spremljati vse, kar se bo pripravljalo inspreminjalo na podroju referendumske zakonodaje, zato Ustavnemu sodiupolagamo na srce, naj s svojimi odloitvami povrne zaupanje v Ustavni red, v

Pravno dravo in v slovensko Ljudovlado.

5. PRILOENI DOKUMENTI- Pobudnik mora predloiti listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega

pravnega interesa.- Pobudnik, ki ni fizina oseba, mora predloiti dokazilo o svojem pravnem

statusu.

Zap.t. Dokument

1. Dopis predsednika DZ Viranta, v katerem obvea pobudnika in MNZ oroku za razpiszbiranja podpisov, z dne 7.9.2012, ob 12:26,2. Dopis vodje Kabineta preds. DZ, vabilo na sestanek, 7.9.2012, 13:13,

3. Dopis vodje Kabineta preds. DZ, prestavitev sestanka, 7.9.2012, 14:30

4. Dopis MNZ tirim ministrstvom, z dne 10.9.2012

5. Dopis MNZ Upravnim enotam, z dne 10.9.2012

6. Dopis MNZ vsem zavodom, z dne 10.9.2012

7. MNZ kakor odgovarja na vpraanja ZUP, prejeto dne 19.9.2012

8. Vpraanja ZUP, naslovljenja na DZ in ministrstva glede adrem, 17.9.2012

9. ZUP Izjava za medije in javnost, z dne 10.10.2012

10. ZUP vlaga tiri predloge zakonov v DZ RS, z dne 3.9.2012

11. Izpis iz poslovnega registra, z dne 6.11.2012

Kraj in datum:Sveto, 6.11.2012

Podpis vlonika:

za Zdruenje umetnikov Paviljon

tajnik Kristofer Bogdan Meko
http://www.youtube.com/channel/UCAD8Zv4d6QtVFQxpQASSCUQhttp://www.youtube.com/channel/UCAD8Zv4d6QtVFQxpQASSCUQ

Documents

ZUP - Ustavna Pobuda Zoper ZRLI-UPB2 in Ustavna Pritozba