METULJČEK 14. do 16. številka december 2009

Destigmatizacijske misli ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja Štorje 2009

METULJČEK METULJČEK 14. do 19. številka december 2009

Destigmatizacijske misli ob Svetovnem dnevu duševnega zdravjaŠtorje, 2009

KAZALO

Mojca Mahnič in Stanovalci SS Brestovica: NAKUPOVANJE IN IZLET V TRSTU - 48 Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: VELIKA NOČ, VELIKONOČNI PIRHI - 51 Mojca Mahnič: VELIKONOČNA RAZSTAVA V DC ŠTANJEL - 54 Mateja Rutar: DAN ODPRTIH VRAT IN PREDAVANJE V ILIRSKI BISTRICI - 56 Mateja Rutar: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V DOMU STAREJŠIH V ILIRSKI BISTRICI - 58 Patricija Metljak: SKUPINA ZA SAMOPOMOČ »HRAST« NA OGLEDU HODNIKOVEGA MLINA V ILIRSKI BISTRICI - 60 David Ukmar: POTOPISNO PREDAVANJE SVET, KI IZGINJA POT PO INDIJI IN INDONEZIJI - 61 Mateja Rutar: PROMOCIJA DRUŠTVA »VEZI« V IL. BISTRICI OB DNEVU ODPRTIH VRAT RDEČEGA KRIŽA - 63 Mojca Mahnič in stanovalci SS Brestovica: TRADICIONALNI IZLET V BELO KRAJINO - 65 Valerijo Jurca: POLETNI IZLET V BELO KRAJINO - 73 Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje: OGLED KRAJINSKEGA PARKA LAHINJA : - 80 Tamara Gerželj: IZVIR REKE KRUPE - 85 Katja Mrzlič in stanovalci ss Divača: SKUPNO SREČANJE S PROSTOVOLJCI DRUŠTVA »VEZI« - 88 Zdenka Furlan: SKUPINA ZA SAMOPOMOČ »HRAST« NA PIKNIKU OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA SEŽANA - 90 Agata Dujc: DAN ODPRTIH VRAT SS VAL V KOPRU - 92 Mateja Rutar: FOTOGRAFSKI EX TEMPORE NA MILANJI - 96 Valerijo Jurca: MEDENI DAN V ILIRSKI BISTRICI - 98 Daira Balta: IZOBRAŽEVANJE ZA SVOJCE - 99 Katja Mrzlič: JUNIJSKO LETOVANJE V SAVUDRIJI - 104

Karmen Margarit: PREDSTAVILI SMO SE NA 2. KONGRESU SLOVENSKIH HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V SLOVENJ GRADCU - 106 Slika: Lampioni - 107 Sergio Popovič: Mesta in vasi - 108 Slika: Likovna kolonija Štanjel 2009 Sergio Popovič: Jesensko listje - 110 PODATKI O GLASILU - 112 POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE

Karmen Margarit: RAZVIJANJE ALTERNATIVNIH OBLIK BIVANJA - 4

Valerijo Jurca: SONCE - 5

Anna Trobec: TIMSKO DELO MOŽNOST ZA PREMIK MOČI - 9

Sergio Popović: OČI - 10

Nevenka Doles: OBISK CSD IN PREDSTAVNIC OBČIN V ZAVETIŠČU ZA BREZDOMCE -11

Emil Kovačič: POLETJE - 12

Dajana Čok: OBVESTILO CSD Sežana -13

Ksenija Balantič in Dajana Čok: ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU IN KOORDINATOR OBRAVNAVE V SKUPNOSTI -16

Nataša Milharčič: KAKO S POMOČJO NLP-ja PREPOZNATI KAJ MOTIVARA ČLOVEKA, DA STOPI V AKCIJO - 21 IZVLEČKI AKTIVNOSTI DRUŠTVA »VEZI« - 22 Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: VALENTINOVO IN VALENTINOVI SRČKI DRUŠTVA »VEZI« - 24

Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje: PUSTNO PRAZNOVANJE - OBIČAJI NA SLOVENSKEM, PRIPRAVA PUSTNIH MASK IN PUSTOVANJE - 31

Valerijo Jurca: MOJI VTISI IZ PUSTOVANJA - 32 Valerijo Jurca in David Ukmar: PRAZNOVANJE 8. MARCA - 36 Andrej Popelar: GREGORJEVO - 37 Marica Bevčič: POTOPISNO PREDAVANJE - 38 Valerijo Jurca: OBČNI ZBOR DRUŠTVA »VEZI« - 40 Karmen Margarit: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA IN PREDSTAVITEV DRUŠTVA »VEZI« NA KONGRESU LEO KLUBA V LIPICI - 43 Ester Ržen in Stanovalci SS Postojna:OGLEDALI SMO SI POSTOJNSKO JAMO in palentološko razstavo krednih fosilov in kopij okostij dinozavrov - 46

Uvodna beseda…..1

Uvodna beseda

Prijetno branje.

Spoštovani bralci.

Veliko je bilo napisanega, veliko je bilo rečenega.

Zgodbe se pišejo, besede bledijo, a spomini ostanejo. Spomini vseh nas, ki soustvarajmo vsebine in

sooblikujemo življenja ljudi in hkrati vedno znova sooblikjemo tudi sebe. Ozirajoč se nazaj, me spremlja občutek, ki ga zelo težko opišem.

Občutek, ki zajema minute, trenutke in drobne pozornosti, ki odražajo celoto preteklosti.

Razmišljam še malo dlje, zaidem tja, kamor le redko, globoko vase , kjer najdem odgovor na tisto,

kar sicer zelo dobro vem, pa me kljub temu vedno znova spreletijo tisti posebni občutki. Zaprem oči in, čutim, vonjam, gledam in vidim.

Da bi videli ni potrebno imeti oči, potrebno je imeti srce. Potrebno je brezpogojno sprejemati in imeti rad.

Vesela sem, da sem del zgodbe, ki temlji na ljubezni do ljudi, ne glede na njihovo izkušnjo ali kakršno koli drugo pripradnost.

Biti srečen in zadovoljiti se z majhnimi stvarmi je največje bogadstvo, ki ga lahko nasledimo in največje bogadstvo, ki ga lahko podarimo.

Hvala vsem, ki ste nas videli v temi, nas brezpogojno sprejemali,

nas podpirali in v nas verjeli.

Zato dragi bralci, Vam želim, da na naslednjih straneh, vsak od Vas najde tisto kar želi.

Prijetno branje. Katarina Tomažič

1

Spoštovane bralke in bralci

Sreča je kot metulj.

Če ga hočeš ujeti, ti zbeži. Če pa pozornost usmeriš drugam,

ti tiho sede na ramo. (Španski pregovor)

Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv in vsi člani Društva »VEZI«.

2

Avtor fotografije: Erik Zonta

Karmen Margarit, dipl. soc. del.

RAZVIJANJE ALTERNATIVNIH OBLIK BIVANJA

Modeli stanovanjskih skupin Obstaja več različnih modelov stanovanjskih skupin. Flaker (1992: 264–265) govori o osmih modelih. Prvi trije izhajajo iz definicije statusa stanovalcev, preostali pa izhajajo iz definicije, kaj je življenje samo v stanovanjski skupini. Modeli, ki izhajajo iz definicije statusa stanovalcev

a) Model azila

Gre za prostorsko in telesno zajemanje neke populacije, ki je spoznana za deviantno, patološko in je izključena iz civilnega sveta in izpostavljena korektivnim postopkom. Stanovanjske skupine so povezane s tem modelom vsaj kot delna negacija institucije v smislu manjše izločenosti, stigmatizacije in manjšega nadzora. Stanovanjske skupine pomenijo dezinstitucionalizacijo in odmiranje tega modela. Kljub vsemu temu pa je v nekaterih stanovanjskih skupinah še vedno prisotna logika azila, ki se izraža v volji po nadzoru in želji osebja, da čim več ve o tem, kaj uporabniki čutijo, mislijo, delajo, saj obstaja bojazen, da bi stiki s svojci, prijatelji in okoljem kontaminirali stanovanjsko skupino. Logika azila se kaže tudi v izoliranosti in izključenosti večine stanovalcev stanovanjskih skupin iz osrednjih družbenih tokov.

b) Psihoterapevtski model

Ta model je soroden azilskemu po predpostavki, da je z nekom nekaj hudo narobe in je to treba spremeniti. Značilnost tega modela je, da je to, kar se dogaja sedaj, determinirano s preteklostjo. V tem smislu je terapevtski odnos tisti, v katerem se zrcali preteklost, in je zaradi nevpletenosti v realni kontekst lahko poligon spremembe. Ta model temelji na individualnem pristopu, pomenu posameznika in s tem avtomatično prehaja na področje posameznikove krivde in napačnosti. Stanovanjska skupina je v nekem smislu terapevtska skupina, ki uporabniku nudi priložnosti za ponovno učenje vedenja, razumevanja odnosov ter dialoga z nezavednim.

c) Model handicapa oziroam prizadetosti

Značilnost tega modela je, da predpostavlja, da so stanovalci na neki način prizadeti v svojih sposobnostih, ter da za življenje potrebujejo podporo. V središču modela sta kompetentnost in kompatibilnost nekoga za »normalno« življenje. Poudarek je na tem, kaj mu manjka, da bi dosegel neko povprečno raven funkcioniranja, ki bi mu omogočala vključevanje v dejavnosti, ki so dostopne drugim.

3

Modeli, ki izhajajo iz definicije, kaj je življenje v stanovanjski skupini

a) Model družine z voljo po domačnosti

Življenje v stanovanjski skupini naj bi bilo kar se da podobno življenju v navadni družini. Družina predstavlja ideal, ki naj bi se mu stanovanjska skupina približala. Stanovanjska skupina pa nikoli ne more biti družina, in to vsaj zaradi dveh strukturnih vzrokov:

med člani stanovanjske skupine ni nikoli tako usodnih (krvnih) povezav, kot med družinskimi člani;

vloge so institucionalno porazdeljene in osebje ne more biti starševsko v pravem pomenu besede.

b) Model življenja po vzorcu vsakdanjosti

V stanovanjskih skupinah težijo k temu, da bi dosegli čim bolj vsakdanji način življenja. To omogoča večjo razumljivost dogajanja in večjo neproblematičnost situacije. Paradoks te tendence pa je v tem, da se zgleduje po običajnih odnosih v neobičajnih situacijah.

c) Model prostega časa

Bivanje v stanovanjski skupini je povezano tudi z vprašanjem prostega časa. Stanovanjska skupina namreč ni delovna skupina v ozkem pomenu te besede. Ko se sprašujemo po delu nalog, ki naj bi jih opravljale, je velik del nalog posvečen vprašanju, kako preživeti prosti čas. In to je verjetno najbolj produktiven del dela v stanovanjski skupini.

d) Model gospodinjstva

Tu ne bi mogli govoriti ravno o modelu je pa res, da se veliko pomembnega dogaja prav v gospodinjstvu stanovanjske skupine. Vloge pa so tu razporejene popolnoma drugače, kot v družini, kjer gospodinjska dela ponavadi prevzame ženska.

e) Samopomočni-samoorganizacijski model

Gre za skupino s svojo identiteto, zgodovino, svojo paleto želja, s polno pogodbeno močjo, ko lahko sami sklepajo pogodbe z drugimi, jih zaposlijo, prosijo za pomoč. Tu ne gre za usodnost družine, ampak za skupno usodo, v katero jih povezuje njihov projekt. VIRI: Flaker, Vito. (1995): K navadnosti izjemnega, Možnosti paradigmatskega premika. Socialno delo 34, 6: 361-371. Flaker, Vito. (1995): Vizija služb za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi stiskami. Socialno delo 34, 6: 419-426. Jerman, Diana. (1991). Dezinstitucionalizacija in nova psihiatrija o stanovanjskih skupinah. Časopis za kritiko znanosti., 19, 138-139: 103-112.

4

SONCE

Toplo greje nas, veseli smo, toplo je

v dnevnih sobah hladimo se veselimo se.

Sonce sij nam vsak dan,

da topli bomo mi sonce bolano si že,

žalostni smo mi vsi.

Vse bolano od izpuhov si. Sonce nam ti sij še naprej ti,

tako veselo sij.

Valerijo Jurca

5

Na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani je diplomirala v aprilu 2004, hkrati pa je bila do konec septembra 2008 zaposlena v Socialno varstvenem zavodu Dutovlje (v nadaljevanju Zavod). Od oktobra 2008 je zaposlena na Društvu »VEZI«, kot srokovna vodja Programa Mreža stanovanjskih skupin. Znanje, ki ga je pridobila s študijem, uporablja v praksi, kar je pripomoglo k obojestranski rasti, tako uporabnikov, kot nje same. V diplomskih nalogah, ki sta skupno delo Anne Trobec in Urške Sorta Kovač, sta avtorici ugotavljali, da je premik moči od strokovnega delavca do uporabnika možen le, če so delavci okrepljeni tudi sami, se svoje moči zavedajo in jo nesebično podeljujejo. Zavedajoč se, da se s podelitvijo moči ta ista krepi in raste ter ne pelje, kot je napačno mišljeno v žrtvovovanje in izgorelost. Zato tudi deavci morajao biti upoštevani ter jim v delovnem procesu mora biti zagotovljena zadovoljitev vseh osnovnih potreb. Te se vsekakor zadovoljujejo skozi timsko vodenje in delovanje. Ugotovitve so razvidne iz diplom z naslovom »Pozicija nemoči stanovalcev in delavcev Socialno varstvenega zavoda Dutovlje – potreba po krepitvi moči« ter » Timsko delo- možnost za premik moči«. KRITIKA INSTITUCIJE IN DEINSTITUCIONALIZACIJA Velike zaprte ustanove ali institucije so se uveljavile predvsem v 19. stoletju, kot temelj pomoči raznim depreviligiranim družbenim skupinam. Bile so odgovor meščanske družbe na naraščajočo industrializacijo, hkrati pa onemogočale tradicionalne oblike skrbi pomoči in varstva. Institucije so se razcvetele po drugi svetovni vojni, v tem času pa je začel tudi proces deinstitucionalizacije, kot proces zapiranja in odpravljanja teh istih. Izkušnje koncentracijskih taborišč in vojnih ujetnikov so opozorile, da tudi civilne različice zapiranja niso prav etične. (Goffman, 1961; Flaker, 1988; Foucault, 1961; 1998) Dolgoletne posledice institucionalizma se dotikajo moralnih, strokovnih in političnih vprašanj. Oseba, ki je uporabnik socialno varstvenih institucionalnih storitev je deležna kršenja ustavnih pravic, ki jih ostali del družbe ima za samoumevne. Bivanje v institucijah je osebno škodljivo, stigma se povečuje in celo onemogoča učinkovito strokovno pomoč, zaradi velikega števila uporabnikov, ki so v instituciji razosebljeni, kar onemogoča holistični pristop.

Kritika totalnih ustanov zgodovinsko in dinamično gledano, vodi k spremembam, vendar v trenutni realnosti še vedno obstajajo razlogi za polemiko. Take ustanove obstajajo kot naša realnost že 200 let in so samoumevne in naravne. Strokovna javnost v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva težko dojema, da je njihovo početje za katerim so strokovno in človeško stali celo življenje, skoraj škodljivo. Na drugi strani so totalne ustanove pomemben del družbene strukture in je njihova družbena moč ogromna, kot bojazen pred tem kaj se bo zgodilo, ko teh ne bo več, ter na konkretni ravni tudi za parcialne interese ljudi, ki iz takega sistema črpajo svojo moč. Skozi socialno politični okvir države blaginje, se je odnos do totalnih ustanov spremenil. Na globalni ravni obstaja družbeno soglasje o zapiranju zavodov in nadomeščanju zavodskih kapacitet s skupnostnimi (predvsem v deželah srednje in vzhodne Evrope). Politične odločitve za reformo na nacionalni ravni pa so za enkrat še nemogoče, saj ni dovolj močne politične volje. (Trobec, Sorta, Diplomska naloga 2004) Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 (v nadaljevanju NPSV) je od vseh javnih zavodov zahteval pripravo Akcijskih načrtov (v nadaljevanju AN), ki so morali slediti novostim in spremembam narekovanih v NPSV. Rdeča nit NPSV, kot zakonska podlaga Ministrstva za delo družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ), je zahtevala in nakazovala proces deinstitucionalizacije velikih ustanov, ki bodo odgovorile na potrebe uporabnikov.

6

Anna Trobec, univ.dipl.soc.del.

Raziskovalna naloga

TIMSKO DELO MOŽNOST ZA PREMIK MOČI

Z drugimi besedami to pomeni, odpiranje velikih ustanov, vključevanje v lokalno skupnost, širjenje socialne mreže, preoblikovanje storitev z odgovorom na model skupnostne skrbi. Skupnostni model ima bistveno načelo, da posameznika ne izključuje iz vsakdanjega okolja, temveč mu poskuša omogočiti še več družabnih stikov. Deinstitucionalizacija je hkrati ideologoja in družbeno gibanje, ki ne pomeni samo zapiranje velikih ustanov, ampak uskladitev strokovnih terminologij, ki omogočajo multidisciplinarno sodelovanje, s ciljem celostne obravnave uporabnika. NORMALIZACIJA Pri prehodu iz institucionalne v skupnostno obravnavo se pojavlja pojem normalizacije, ki se je prvič pojavil v ZDA (Wolfensberger ) v šestdesetih letih v zvezi z duševno prizadetimi otroki, kasneje pa se je razširil na vse stigmatizirane skupine. Osnova normalizacije je načrtovanje, izvajanje in vrednotenje tega, kar v imenu družbe delamo z depreviligiranimi skupinami. Normalizacija, kot pozitiven odgovor na vprašanje izhaja iz kritike specifike obravnavanja, ki je podlaga institucionalnega stigmatiziranja in nas spominja, da bi pa mogli za vse ljudi uporabiti enaka etična merila. Normalizacija in integracija ljudi v družbo stopata skupaj, ne samo pri tistih, ki se lahko vključijo, ampak tudi za tiste, ki jih je nemogoče integrirati. Za oboje je treba poskrbeti s čim manj škode,torej gre za normalizacijo okolja ne pa posameznika. Poudarek normalizacije po Brandonu (Brandon in Brandon 1994:5-6), je praktično načrtovanje skrbi v skupnosti z vsemi elementi povezave med službami, uporabnikom in lokalno družbo. Službe pomoči, bi morale z uporabniki razvijati intenziven odnos, kjer osebje podpira in daje moč, hkrati pa pusti pomembne odločitve v uporabnikovih rokah. Brandon našteva pet principov normalizacije, kot pet prvin, ki so načela običajnega življenja:

večanje izbire (vera v izbiro: trening asertivnosti in samo – zagovorništvo), razvijanje udeležbe (informacije, posvetovanje, odločanje, prenos moči), poglabljanje odnosov (bližina, toplina, enakost), individualizacija razvoja (pomembnost, zasebnost, individualnost) in stopnjevanje druženja (zmanjševanje distance, razvijanje integriranih služb),

navaja pa še, da jih je v teoriji lahko razumeti, v praksi pa težko upoštevati. KREPITEV MOČI »Opolnomočenje je metoda socialnega dela. Ko jo izvajamo, oseba pridobiva občutek, da je vse bolj sposobna odločati o svojem življenju in te odločitve uresničevati v praksi. Z opolnomočenjem krepimo tisto pot in odločitve, ki jih je naredila oseba sama zase in ji pomagamo spoznavati in razumeti družbene in osebne ovire v njenem življenju. Z opolnomočenjem pomagamo človeku, da spozna družbeno ustvarjene, strukturne neenakosti in diskriminacije, in ga vzpodbujamo, da razvije tiste sposobnosti, s katerimi lahko razširi svoj vpliv in sposobnost za uporabo moči. Z opolnomočenjem krepimo občutke samozavesti, vzpodbujamo osebo, da uporablja vzvode moči in delujemo tako, da pride do premika moči. Moč ni le na strani strokovnjaka temveč tudi na strani uporabnika in uporabnice. Pridobljeno moč lahko oseba uporablja zase, za podporo drugim uporabnikom in za socialno akcijo.« (Zaviršek, Zorn, Videmšek, 2002: 60) Bistvo krepitve moči je sodelovanje med uporabniki ter uporabniki in strokovnjaki. Tako svojo moč in nemoč delimo, skupaj načrtujemo, se podpiramo, raziskujemo, izvajamo akcije in vsak prispeva po svojih močeh. V tem procesu uporabimo znanje, informacije, spretnosti, razumevanje, ljubezen na poti v partnerskem sodelovanju k skupnim ciljem. S tem se moč ne izgublja, temveč podeli, posledično pa se zveča, ker so vsi soudeleženi, na ta način dosežemo premik moči.

7

8

STANOVANJSKE SKUPINE Vzporedno s procesom dezinstitucionalizacije in vračanjem »drugačnih« v skupnost je izredno pomembno tudi razvijanje alternativnih oblik bivanja, ki jih imenujemo vmesne strukture. Vmesne strukture so manjše bivalne enote, ki se po številu sostanovalcev, stopnji izolacije, po tem, da želijo v njih vpeljati atmosfero domačnosti, razlikujejo od bolnišničnih oblik. Stanovalci imajo ponavadi večji vpliv nad svojim življenjem in možnost sodelovanja pri skupinskih dogovorih glede gospodinjskih opravil, v primerjavi z življenjem v totalni instituciji – zavodu. Omogočena jim je tudi višja stopnja zasebnosti. Skratka – vmesne strukture so alternativa družbeni izolaciji, represiji in »smrti« v totalnih ustanovah. Prednosti vmesnih struktur se kažejo predvsem v lastnosti, da v večji meri upoštevajo uporabnikovo individualnost, avtonomnost in neodvisnost. Manjša je nevarnost regresije, prav tako pa se zmanjšuje dolžina hospitalizacije in število ponovnih hospitalizacij. Ena izmed pozitivnih stvari vmesnih struktur pa je tudi postavitev le-teh v skupnost, kjer so uporabniki manj izolirani in imajo možnost ponovnega vzpostavljanja sosedskih odnosov, gre za zmanjšanje stigmatiziranosti in izboljšanje kvalitete življenja. Z ekonomskega vidika so relativno cenejše oblike dela. Stanovanjske skupine so manjše bivalne skupine za ljudi, ki potrebujejo občasno ali stalno družbeno skrb. Organizirane so v mestih, v stanovanjih ali v stanovanjskih hišah. Optimalno število stanovalcev se giblje med 3 do 7, vendar praviloma ne več kot 9. So dokaj fleksibilne in raznolike. Zaradi svoje majhnosti se lahko prilagajajo stanovalcem, kar je tudi eno izmed osnovnih načel organiziranosti. Po svojih načelih organiziranosti in strokovnih pristopih k delu v njih ta oblika varstva posameznikov ne izolira in stigmatizira. Predvsem pa daje možnost živeti oziroma poskus zaživeti drugačen odnos s samim seboj in drugimi. V osnovi pa njenim stanovalcem v nasprotju z zavodom ali bolnico daje možnost neposredne interakcije s širšo in ožjo okolico, vzdrževanje stikov z znanci, prijatelji, sorodniki, kar praviloma dviguje prag samospoštovanja in dostojanstva ter vrednotenje sebe nasploh. Majhnost in preglednost stanovanjskih skupin omogoča tudi boljše delo zaposlenega osebja ali v najslabšem primeru isto raven uslug v primerjavi s totalnimi institucijami. Povsem upravičeno pa lahko podpiramo ustanavljanje stanovanjskih skupin z dejstvom, da to obliko varstva kot postavljeno alternativo zavodskemu življenju sprejema večina uporabnikov, tako v svetu kot tudi pri nas. Socialnopsihološko so torej posebej zanimive male skupine, v katerih se lahko razvije vsa psihološka dinamika: odnos vsakega z vsakim, oseben pregled nad dogajanjem v skupini, emocionalni stiki in odnosi, ki se razvijajo med stanovalci in zaposlenimi, neposreden oseben nadzor in sankcioniranje, medoseben dogovor o aktivnostih in ciljih skupine. Obstaja več različnih modelov stanovanjskih skupin. Flaker (1992: 264–265) govori o osmih modelih. Prvi trije model azila, psihoterapevtski in model handicapa izhajajo iz definicije statusa stanovalcev, preostali model družine z voljo po domačnosti, model življenja po vzorcu vsakdanjosti, model prostega časa, model gospodinjstva in samopomočni – samoorganizacijski model, pa izhajajo iz definicije, kaj je življenje samo v stanovanjski skupini.

TIMSKO DELO Glavno orodje pri timskem delu je komunikacija, ki je proces prenašanja informacij z medsebojnim sporazumevanjem. S komunikacijo izmenjujemo znanje, informacije in izkušnje, se sporazumevamo, prepričujemo, spreobračamo ali nadzorujemo ljudi, s katerimi sodelujemo. Vsak tim v organizaciji mora sam rešiti svoj način komunikacije, kakšen vzorec bo upošteval, kakšne informacije bo prenašal od vira do sprejema in nazaj in kako jih bo presojal z vidika učinkovitosti in zadovoljstva članov. Delovanje tima je odvisno od vodenja. Različne metode vodenja imajo različne uspehe. Uspešno vodenje se vrednoti z doseganjem cilja organizacije. Metode, način vodenja, izhaja iz ideje kako je mogoče iz ljudi izvabiti čim boljše delo. Robert B. Maddux (1992: 11) je poskušal prikazati značilnosti učinkovitega tima:

Timsko razpoloženje je nebirokratsko, napetosti so redke. Delovno vzdušje povečuje človekovo prizadevanje in zanimanje, ni znamenj dolgočasja.

Naloge in cilji so jasni vsem udeležencem in z njimi soglašajo. O spornih točkah se odkrito pogovorijo, iščejo rešitve.

Komunikacija je spontana, odprta in teče v vseh smereh. Člani se med seboj poslušajo. Nihče se ne boji izraziti svojega mišljenja, ker bo tim vsako misel razvijal.

Razlike v mišljenjih se sprejemajo, konfliktov se ne izogibajo ampak jih jemljejo kot pobudo za nadaljnje razpravljanje in posvetovanje.

Sklepi se sprejemajo z usklajevanjem, rešitve so sprejemljive za vse. Navodila za delo so vsem članom že na začetku jasna in jih sprejemajo. Razpravljajo sproščeno in brez strahu, kritika ne velja za osebni napad, je konstruktivna. Tajnih navodil ni, problemi in cilji tima so za vse enaki. Vodja s skupino ne gospodari, ni boja za moč in prevlado. Ne razpravljajo o tem kdo ima

prav, temveč kako bodo optimalno rešili problem. Tim je kritičen in nenehno spremlja svoje delo, razpravlja odkrito in išče rešitve.

VIRI:

Flaker,V., Urek, M. (1988). Hrastovški Anali za leto 1987. Ljubljana. RK ZSMS.

Foucault, M. (1998). Zgodovina norosti v dobi klasicizma. Ljubljana: *Cf.

Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005. Uradni list RS, let. 2000, št. 31.

Načrt za izvajanje usmeritev in nalog iz nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005.

Uradni list RS, let. 2002, št. 45.

Brandon, D. in A. (1994). Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skrbi. Ljubljana.VŠSD.

Zaviršek, D., Zorn, J., Videmšek, P. (2002). Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenje ljudi,

ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Študentska založba, Ljubljana.

Flaker, V. (1992). Duševno zdravje in socialno delo. IB 27/92, 1 – 2.

Flaker, V. (1993). Gospodinjstva brez gospodinj. Socialno delo, 32, 1 – 2.

Maddux, B. R. (1992). Oblikovanje teama, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.

Sorta, U., Trobec, A.. (2004). Pozicija nemoči stanovalcev in delavcev Socialno varstvenega zavoda

Dutovlje potreba po krepitvi moči. Ljubljana. FSD.

9

O Č I

Z očmi vidiš vse okrog sebe, ves svet materialni obkroža tebe.

Vse kar obkroža te zaznaš skoz čutila, kar so ti tvoja očesa vidla.

Prizore in scene ti oči zaznavajo, al tekst al slike one registrirajo.

Potem obdelava informacij v možganih sledi, kar so uspele zaznat ti oči.

Tisto pa kar ni videt, da pa je vemo,

si lahko v mislih le predstavimo, ne vemo morda če to slabo je al dobro,

zato omejimo se na to kar zaznava oko.

Sergio Popovič

10

Avtor slike: Andrej Volk

11

Cenjene občane obveščamo, da je CSD Sežana v letošnjem letu pričel z novim programom in sicer Pomoč posebej ranljivim skupinam prebivalstva (t.i. brezdomcem in dolgotrajno brezposelnim osebam, ki prejemajo denarno socialno pomoč), v okviru javnih del. Že nekaj let strokovni delavci CSD opažamo, da narašča število težje zaposljivih oseb, ki dolga leta prejemajo denarno pomoč, pa tudi t. i. brezdomcev, kar pa ne pomeni, da trenutno nimajo strehe nad glavo, vendar pa nimajo lastnega stanovanja ali vsaj sobe. Program deluje na območju vseh štirih občin: Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina, in je namenjen prav tej skupini prebivalstva. Glede na poznavanje problematike, lahko sklepamo, da bo takih primerov še več. Pa kljub temu, da te osebe resnično živijo na robu družbe, smo skozi leta spoznavali, da ima vsak od njih svojo življenjsko zgodbo. Nekje se jim je zalomilo in morda zaradi pomanjkanja podpore svojcev in celotne družbe sami niso bili dovolj močni, da bi si uredili življenje in da bi funkcionirali v družbi, tako, kot javnost od vsakega pričakuje. Ta dejstva so bila povod, da smo skupaj s strokovnimi delavkami vseh štirih občin po predhodnem dogovoru obiskali Zavetišče za brezdomce v Kranju z namenom informiranja o vzpostavitvi, organizaciji in delovanju le-tega. V okviru strokovnega obiska v Zavetišču smo pridobili koristne informacije in praktične izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri reševanju tovrstne problematike na območju delovanja CSD Sežana.

Nevenka Doles, direktorica Centra za socialno delo Sežana

OBISK CSD IN PREDSTAVNIC OBČIN V ZAVETIŠČU ZA BREZDOMCE

POLETJE

Pomlad proti koncu gre bliža vroče poletje se,

na vročem soncu sončimo se, morja in vode precej tople so

kopalce vase zvabijo!

Poleti žita dozore, z njimi žitne skrinje napolnijo se vse,

seno se posuši kozolci so polni vsi, čez poletje vse se razcveti

čebele veselo satje polnijo si! Čez poletje nam mrzlo ni,

saj poletno sonce nas greješ ti!

Emil Kovačič

12

11

13

OBVESTILO! S 1. 1. 2009 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki sedaj omogoča, da zavarovanec oz. po njem zavarovani družinski član izpolnjuje pogoje do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna, če je upravičen do denarne socialne pomoči (DSP) iz naslova Zakona o socialnem varstvu. Upravičenec naj se v tem primeru osebno z odločbo centra za socialno delo zglasi na svoji zavarovalnici, kjer bo uredil potrebno dokumentacijo. Kdor ni prejemnik DSP, vendar bi izpolnjeval pogoje za DSP, vloge za DSP pa pri centru za socialno delo ni vložil, lahko na center za socialno delo poda vlogo za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Vlogo imamo na centru za socialno delo, nahaja se tudi na spletni strani MDDSZ. Na podlagi danih podatkov bomo ugotovili, ali izpolnjujete pogoje za pridobitev DSP in tako tudi pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Za vse informacije lahko pokličete na Center za socialno delo Sežana

(tel. 05/707-42-00) ali pišete na e-pošto gpcsd.sezan@gov.si.

Dajana Čok, univ. dipl. soc. del.

CENTER ZA SOCIALNO DELO SEŽANA

Ksenija Balantič, univ.dipl.soc.del. in

Dajana Čok, univ.dipl.soc.del.

ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU IN KOORDINATOR OBRAVNAVE V SKUPNOSTI

V drugi polovici lanskega leta je končno ugledal luč sveta dolgo pričakovani Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju: zakon). Zakon določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi ter postopke sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, v nadzorovano obravnavo ter v obravnavo v skupnosti. Bistvene novosti, ki jih prinaša zakon so:

obveznost odvetniške podpore uporabnikom v postopkih pred sodiščem, lik zastopnika, nadzorovana obravnava v skupnosti in lik koordinatorja nadzorovane obravnave, obravnava v skupnosti in lik koordinatorja obravnave v skupnosti, Nacionalni program duševnega zdravja, jasno določi pravice, način omejevanja in ohranjanja pravic med bivanjem v ustanovi, opredeli in regulira posebne metode zdravljenja, opredeli uporabo posebnih (prisilnih) sredstev med bivanjem v zdravstveni in socialni

ustanovi in, vzpostavi razliko med namestitvijo v bolnišnico in socialno varstveni zavod.

Na področju socialnega varstva sta pomembna predvsem dva lika in sicer: koordinator obravnave v skupnosti, ki bo zaposlen na centru za socialno delo ter zastopnik; medtem ko lik koordinatorja nadzorovane obravnave ostaja v domeni zdravstvenega varstva in bo zaposlen v psihiatrični bolnici. Do koordinatorja obravnave v skupnosti (v nadaljevanju: koordinator) so upravičene osebe, ki ne potrebujejo več zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovani obravnavi, vendar potrebujejo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave v skupnosti (v nadaljevanju: načrt) ter vanjo prostovoljno privolijo. Načrt sooblikujeta uporabnik in koordinator. V njemu pripravita predloge ciljev in ukrepov, ki se nanašajo predvsem na naslednja področja:

urejanje stanovanjskih oziroma bivalnih razmer, urejanje zaposlitve in dela, urejanje podpore pri zagotavljanju temeljnih in podpornih dnevnih opravil, urejanje podpore pri zagotavljanju socialnih stikov in družabnosti, glede na ugotovljene potrebe in oblike pomoči se lahko opredelijo tudi druga področja, ki

so pomembna za vključevanje osebe v skupnost.

14

Predlog načrta predstavita uporabnik in koordinator na multidisciplinarnem timu, ki ga poleg njiju sestavljajo tudi psihiater, predstavnik centra za socialno delo in nevladnih organizacij, najbližja oseba in drugi, ki lahko vplivajo na oblikovanje in nadaljnje izvajanje načrta. Ko se oseba in multidisciplinarni tim dogovorita o vsebini načrta, ga oseba in koordinator potrdita s podpisom. Ta načrt na predlog koordinatorja sprejme CSD in načrt se začne izvajati. Koordinator je oseba, ki pomaga uporabniku soustvarjati kontekst, ki bo omogočil posamezniku, da si organizira kakovostno življenje v skupnosti. Pri tem je pomembno, da ima znanja za raziskovanje življenjskega sveta uporabnika, da mu pomaga poiskati sredstva in razviti rešitve, ki bodo omogočili uresničiti njegove želje in vizije ob sposobnostih, na katere se lahko opre (L. Šugman Bohinc, P. Rapoša Tajnšek, J. Škerjanc, Življenjski svet uporabnika; 2007:126). Bistveno je, da sledi uporabniku, da ima spretnosti in znanja, povezati različne subjekte v skupnosti na način, da uporabnik doseže svoje zastavljene cilje. Pomembno je, da koordinator upošteva in zaupa željam uporabnika, da izhaja iz potreb, ki jih sam uporabnik opredeli kot zanj bistvene in na podlagi katerih skupaj opredelita in zastavita cilje ter da zgolj je ob uporabniku in dela korake ob njemu, sledi njegovemu ritmu. Kajti šele ko uporabnik začuti, da je nekaj zanj pomembno in sam verjame v možno rešitev se lahko premakne iz začaranega kroga in naredi korak naprej k želeni spremembi. Nato pa mora znati koordinator ohraniti pokončno, suvereno držo ob uporabniku ter tako tudi zastopati, predstaviti te cilje njemu pomembnim drugim na multidisciplinarnem timu (npr. strokovnim delavcem drugih služb), da tudi oni uvidijo pomembnost zastavljenih ciljev, četudi mogoče vanje kot strokovnjaki ne verjamejo. Naloge koordinatorja obravnave v skupnosti so torej sledeče:

pripravi, koordinira in nadzira izvajanje načrta obravnave v skupnosti, organizira in vodi multidisciplinarni tim, nudi strokovno podporo in podporo glede namestitve izvajalcem obravnave v skupnosti, skrbi za evidenco obravnav v skupnosti, po šestih mesecih oceni izvajanje in pripravi morebitne dopolnitve načrta obravnave v

skupnosti. Najpomembnejši cilji uvedbe profila koordinatorja po Zakonu o duševnem zdravju so:

omogočiti upravičencem po Zakonu kakovostno podporo za življenje v skupnosti; povezovati obstoječe programe in storitve, izvajalce; prispevati k večji usklajenosti postopkov in sodelovanja med različnimi institucijami in

nevladnimi organizacijami na lokalni in regijski ravni; vključevati v sodelovanje neformalni in prostovoljni sektor; nuditi podporo strokovnim delavcem, ki sodelujejo pri izvajanju načrta obravnave v

skupnosti; v sodelovanju z zastopniki z elementi akcijskega socialnega dela povzročiti

občutljivost strokovne in laične javnost; povezovati delo na regijske interventne službe s posameznimi lokalnimi centri za

socialno delo; zbirati podatke o začetku in zaključku izvajanja obravnave v skupnosti ter o številu oseb, ki jih je koordinator v določenem obdobju obravnaval.

15

V praksi bo delo koordinatorja potekalo nekako takole. Strokovna delavka v psihiatrični bolnici obvesti koordinatorja na CSD-ju, da bo uporabnik odpuščen. To stori praviloma tri tedene pred odpustom iz bolnice. Koordinator uporabnika obišče v bolnici ter ga povabi k sodelovanju in mu predlaga, da v kolikor želi lahko skupaj naredita t.i. načrt obravnave. Če se uporabnik odloči, da bo imel koordinatorja v to tudi pisno privoli. Nato uporabnik pove koordinatorju svoje želje, potrebe, pričakovanja, pove, kaj zna, zmore, s kom se druži, kam zahaja nakar vse to zapišeta v načrt. V načrtu tudi skupaj opredelita in napišeta cilje uporabnika ter način kako jih doseči ter navedeta kdo lahko pri tem pomaga. Nato koordinator skliče multidisciplinarni tim, na katerem uporabnik predstavi svoj načrt; skupaj z vsemi prisotnimi pregledajo načrt in določijo izvajalce.

Prvi koordinatorji obravnave v skupnosti se bodo zaposlili in začeli izpolnjevati svoje delovne obveznosti s 01.11. 2009. V prvem planu se bo zaposlilo 19 koordinatorjev za področje celotne Slovenije. Koordinator na našem področju bo zaposlen na Centru za socialno delo Koper in bo pokrival CSD Koper, CSD Izolo, CSD Piran in CSD Sežana.

16

Avtor fotografij: Dajana Čok

Kljub temu, da vsi živimo v istem svetu in se lahko soočamo z zelo podobnimi dogodki, pa svetu in tem dogodkom pripisujemo različen pomen in se nanje različno odzivamo. Vse skozi svojih izkušenj,

prepričanj, spominov, …..

W. Shakespeare: »Nič ni dobro ali slabo, le misel dela ga tako!«

Prepoznati in sprejeti drugačnost druge osebe pomeni, spoštovati jo kot vredno človeško bitje s svojim lastnim prav v svoji lastni neodvisnosti.

Kaj je NLP? NLP je znanost o osebni odličnosti, ki temelji na preučevanju uspešne komunikacije in izjemnih uspehov, ki so jih dosegli ljudje na različnih področjih. NLP je raziskovanje, kaj točno je tisto, kar nekoga naredi najboljšega v tistem, kar dela in išče optimalne načine, kako lahko ljudje nasploh dosežemo odlične ali celo vrhunske rezultate. NLP je nastal v 70-tih letih na podlagi opazovanj treh zelo uspešnih terapevtov in sicer:

Virginia Satir (družinska terapevtka), Fritz Pearls (geštalt terapevt) in Milton Erickson (hipno terapevt).

NLP se še dandanes dopolnjuje z na novo pridobljenimi znanji in izkušnjami ustanovitelja Richard-a Bandlerja. Ustanovitelja NLP-ja sta Richar Bandler(matematik) ter John Grinder (lingvist). Postavila sta si naslednje vprašanje: Katera je tista najbolj pomembna razlika med ljudmi, ki so v nečem dobri in tistimi, ki so na določenem področju ODLIČNI? NLP je usmerjen k cilju in rezultatom ter k njihovi čimprejšnji uresničitvi. Kaj pomeni kratica NLP? NEVRO=zadeva živčni sistem in možgane LINGVISTIČNO=jezik (notranji in zunanji), ki odseva strukturo našega mišljenja PROGRAMIRANJE= tu je mišljeno načrtno, zavestno s ciljem usklajeno delovanje NLP se torej ukvarja z jezikom in možganskimi strukturami ter strukturami miselnih procesov in s tem, kako je krmiljeno naše mišljenje, delovanje in doživljanje. S tem, ko spoznamo, kako te strukture delujejo in se jih naučimo zavestno krmiliti in uporabljati, postane naša komunikacija učinkovitejša. 17

Nataša Milharčič

KAKO S POMOČJO NLP-ja PREPOZNATI

KAJ MOTIVARA ČLOVEKA, DA STOPI V AKCIJO

Za doseganje in prepoznavanje odličnosti in uspeha, NLP izpostavlja štiri temeljne pogoje (4 stebri) CILJNA NARAVNANOST, da bi bili uspešni in bi dobili to, kar si želimo ČUTNA OSTRINA , da bi vedeli, kje smo in kaj se nam dogaja ter da spremenimo pot če vidimo, da smo skrenili iz naše načrtovane poti PROŽNOST V VEDENJU, da bi se znali prilagajati drugačnim in nepredvidljivim življenjskim razmeram DOBRI STIK, da vzpostavimo in vzdržujemo odnos z medsebojnim zaupanjem, podporo in razumevanjem. Namen NLP-ja: NLP ponuja elegantno možnost za naš pozitiven vpliv na sogovornika. Ta vpliv omogoči vzpostavitev obojestransko zadovoljujoč odnos. Sogovornika spodbudimo na način, ki je sprejemljiv za njegov model sveta. Z NLP-jem hitreje pridemo do učinkovite komunikacije, kar pa pomeni, da imamo sposobnost poslati sporočilo v taki obliki, da je našemu sogovorniku razumsko dosegljiva. Vsak človek namreč drugače procesira informacije, ki jih sprejema iz sveta okoli sebe, to pa zaradi: posploševanj, izbrisa, popačenja, naših vrednost, prepričanj, spominov, jezika, kraj,čas itd… Kako komunicirati z ljudmi, ki jih smatramo kot nedostopne ter težavne in nam komunikacija nikakor ni stekla. Drugače se začnimo vesti, saj tisto, kar smo poskušali sedaj ni delovalo. Vprašajmo se: Kakšen je lahko pozitiven namen, ki ga hoče nekdo doseči s takšnim vedenjem? Pri učinkoviti komunikaciji so zelo pomembna vprašanja (izogibajmo se vprašanj na katera so možni odgovori z da/ne), ki jih postavljamo sogovorniku in nas tako pripeljejo do boljšega razumevanja, kaj se s to osebo dejansko dogaja in ta oseba dejansko potrebuje, da sama sebe motivira za vstop v akcijo. Z natančnim opazovanjem lahko prepoznamo in ugotovimo, ali nekdo razmišlja v slikah, zvokih ali občutjih. Naše razmišljanje se torej kaže v očesnih gibih. Za učinkovito komunikacijo je pomembno, da se prilagajamo zaznavnemu tipu sogovornika. Če imamo sogovornikov več in jih želimo nagovoriti hkrati, potem prepletamo vizualne, avditivne in kinestetične elemente. To pa nam pomaga, da posredujemo sporočilo v taki obliki, ki ga bo naš sogovornik razumel.

Kaj lahko od uporabe NLP-ja pričakujemo in pridobimo?

izboljšano sposobnost komunikacije, več osebne moči-več uspeha, učinkovitejše upravljanje s seboj, pogajalsko spretnost, boljšo motivacijo in motivacijo drugih,

18

Kdo vse se na področju NLP-ja usposablja?

vodje, zaposleni v kadrovskih službah, predavatelji, prodajalci, učitelji, zdravniki, psihoterapevti, posamezniki.

Komunikacija je kot ples- najprej moramo svojega soplesalca (sogovornika) dobro spremljati, da bi ga lahko v nadaljevanju uspešno vodili. Pri tem je spremljanje in ujemanje potrebno na besedni in nebesedni ravni. Ne vodimo projekte, time, ljudi le zaradi tega, ker je to naše delo…. Vodimo projekte time, ljudi, ker se

na ta način razvijamo in rastemo kot strokovnjaki in kot osebnosti.

Zaznavni sistem ali kanal, ki ga uporabljamo, vpliva na to, kako se pogovarjamo z ljudmi, kako se gibljemo, se učimo, izražamo mnenje in dajemo navodila, hvalimo in grajamo ter celo na besede, ki jih izbiramo, Spodaj se nahajajo opisi nekaterih značilnosti ljudi, ki pretežno uporabljajo zaznavni sistem.

VIZUALNI TIP Približno 45% ljudi zahodnega sveta je vizualcev. To so ljudje, ki jim je videz zelo pomemben (videz sogovornika, nebesedna govorica, videz okolja, npr. pisarne, gradiva), zanje pa so značilne še nekatere druge posebnosti in sicer:

rad ima kontrastne in žive barve, ki padejo v oči, govori in bere zelo hitro, z višjim glasom, diha plitko z zgornjim delom prsnega koša, njegov obraz je ogledalo njegovih čustev in občutkov, uporablja tipične besede vizualščine (videti, očitno, jasno), stvari si hitro zapomni- in zato včasih drugim da premalo časa, zapomni si obraze, pozabi pa imena, dobro vizualizira, vedno išče slikice (značilni očesni premiki so levo-ko se nečesa

spominja in desno navzgor-ko si zamišlja kako bi bilo), med sestanki, debatami, prezentacijami, pogovori, ki ga ne zaposlijo na polno, riše ali

opazuje ljudi, prostor ….. dela krasne zapiske, pisava je berljiva, urejena, lepa, rad ima umetnost in vsa področja, povezana z videzom.. ne zapomni si govornih navodil, prosi, da mu ponovite že povedano, odgovarja

predvsem z da in ne, velikokrat ne najde pravih besed, čeprav točno ve, kaj želi povedati. Ljubša so mu pisna navodila,

običajno si stvari zapisuje, beleži, piše sezname nalog … je preudaren in načrtuje vnaprej. Pri vsakem projektu, poslovno in zasebno, potrebuje

pregled nad celoto „big picture“, da sploh lahko začne delati, zahteva popolno jasnost, jedrnatost in natančnost-ker je tudi sam tak.

19

AVDITIVNI TIP Človek, ki za procesiranje uporablja pretežno avditivni kanal (sluh) in pri govorjenju avditivne izraze. Teh je približno 15 %. Njegove značilnosti so še:

govori in bere srednje hitro, zelo melodično, diha pravilno s prepono in prsnim košem, glas izraža njegova čustva in občutke (jakost, tempo, barva..) kar je slišal, si lahko zapomni dobesedno, dobro se spomni pogovorov iz preteklosti. dejansko se spomni zvokov (značilni očesni premiki so levo-ko se spominja in desno-so

si izmišljuje, v višini oči), zapomni si imena, pozabi obraze, ljubša so mu ustna navodila, hrup ga moti, rad posluša in pripoveduje šale, uživa v branju na glas in poslušanju, uporablja tipične besede avditivščine (poslušaj, povej po pravici, uglašen,...) ima izredno bogat besedni zaklad, nosi bolj umirjene barve, odtenke iste barve, je izredno komunikativen, rad se pogovarja, uživa v diskusijah in debatah, problem

obravnava z vseh strani in se o njem pogovori sam s seboj (notranji dialog) ali z drugimi,

je vzor poslušalca, zna pa v pogovoru tudi prevladovati, saj uživa, ko sliši svoj glas-včasih kakšno stvar pove večkrat,

kadar se dolgočasi, si brunda, govori sam s seboj ali drugimi. KINESTETIČNI TIP Človek, ki uporablja večinoma kinestetični kanal (čustva, gibanje, dotikanje) in uporablja kinestetične izraze. Takšnih je 35 % ljudi. Njegove značilnosti so še:

govori počasi in s premori, vendar s celim telesom (izredno razgibana nebesedna govorica),

diha počasi in globoko v predelu trebuha ali prepone, glas je globok, njegova čustva in občutke izraža celo njegovo telo (drža, mimika, dihanje, kretnje...) z ljudmi išče telesni stik, npr. stoji blizu sogovornika ali se ga morda dotika, govori in bere počasi, pri slednjem s prstom vleče po besedilu, spomina se občutkov in čustev (značilni so očesni premiki navzdol, levo-notranji dialog

ter desno-priklic čustev, občutka), uporablja bese aktivnim pomenom (gremo, naredimo, slediti,...), rad ima temne barve in udobna oblačila. Rad ima gibanje, akcijo (šport), uči se skozi izkušnje (zapomni si tisti, kar naredi), problemov se loti fizično. Impulziven je in se pogosto odloči za rešitve, ki terjajo večjo

aktivnost, njegovi nastopi so dinamični, polni gibanja in akcije, iger in demonstracij. Težko je dolgo

pri miru. Če se dolgočasi, premika okončine, gestikulira, najde razlog za gibanje, sposoben je podoživeti izkušnje drugih. Ponavadi vam da dovolj časa, da poveste, kaj

hočete in lahko se zanesete, da se bo potrudil razumeti vaše stališče.

20

Za učinkovito komunikacijo je pomembno, da se prilagajamo zaznavnemu tipu sogovornika. Če imamo sogovornikov več in jih želimo nagovoriti hkrati, potem prepletemo vizualne, avditivne in kinestetične elemente.

BESEDE ZAZNAVNIH TIPOV

21

Vizualni Avditivni Kinestetični videti slišati toplo, mrzlo ciljati poslušati blago perspektiva govoriti grobo gledati harmonija mehko poševno glasba vroče,mrzlo oko glasno, tiho suho kazati mirno mokro, vlažno pogled razložiti težko slika klicati usmerjati predstavljati si vpiti ozko očitno vreščati ohlapno zorni kot cviliti čvrsto poglejmo si valovna dolžina prijeti megleno hrupno delati jasno ropot srečno veliko topotanje gremo razgled šelestenje pikajoče

Izvlečki iz naših programov V nadaljevanju si lahko preberete zanimive članke, osebne

zgodbe ter utrinke ujete v fotografijah,…

VALENTINO V DRUŠTVU »VEZI«

TRADICIONALNO PUSTOVANJE

8.MAREC DAN ŽENA, GREGORJEVO

POTOPISNO PREDAVANJE V DC ŠTORJE

OBČNI ZBOR DRUŠTVA »VEZI«

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA in

PREDSTAVITEV IZDELKOV Društva »VEZI« na kongresu Leo kluba v Lipici

PALENTOLOŠKA RAZSTAVA KREDNIH

FOSILOV IN KOPIJ OKOSTIJ DINOZAVROV

NAKUPOVANJE IN IZLET V TRST

VELIKA NOČ

VELIKONOČNA RAZSTAVA V DNEVNEM CENTRU ŠTANJEL

DAN ODPRTIH VRAT V DNEVNEM CENTRU

in STANOVANJSKI SKUPINI DRUŠTVA »VEZI« V IL.BISTRICI

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA DRUŠTVA »VEZI«

V DOMU STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA

SKUPINA ZA SAMOPOMOČ »HRAST« NA

OGLEDU HODNIKOVEGA MLINA

POTOPISNO PREDAVANJE V SS POSTOJNA

PROMOCIJA DRUŠTVAOB DNEVU ODPRTIH

VRAT RDEČEGA KRIŽA ILI.BIST.

TRADICIONALNI IZLET – BELA KRAJINA

SKUPNO SREČANJE S PROSTOVOLJCI V SS

DIVAČA

PIKNIK Z RDEČIM KRIŽOM SEŽANA

BILI SMO NA DNEVU ODPRTIH VRAT SS VAL

V KOPRU

FOTOGRAFSKI EX TEMPORE NA MILANJI

MEDENI DAN V ILIRSKI BISTRICI

IZOBRAŽEVANJE ZA SVOJCE V DC ŠTORJE

JUNIJSKO LETOVANJE V SAVUDRIJI

2. KONGRES HUMANITARNIH ORGANIZACIJ

V SLOVENJ GARDCU

22

»MOZAIK KULTURE«

»LETOVANJE V SAVUDRIJI«

»BALINARSKI KLUB«

»NA KRILIH ŠPORTA«

»SONČNI TOBOGAN«

VALENTINOVO ZGODOVINA PRAZNIKA

Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč. V vsakdanjem življenju smo vse manj pozorni in iznajdljivi. 14. februarja, na valentinovo, pa je čas, da se prebudimo. Ob tem prazniku si ljujde, ki se imajo radi, podarjajo zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila.

»Valentinovo je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi«.

Valentinovo na Slovenskem Sv. Valentina poznamo pri nas že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev. Sveti Valentin goduje 14. februarja. Takrat – po starem kmečkem koledarju - prinese ključe do korenin. Na ta dan se tudi ženijo ptički. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo. Pri nas Valentinovo ni klasičen praznik, lahko bi rekli da je vrinjen, vendar se pri nas vse bolj uveljavlja. Valentinova srca so prišla k nam iz Holandije skupaj s samo zamislijo o prazniku. Sv. Valentina že dolgo poznamo tudi v Sloveniji, vendar je imel pri nas drugačen pomen.

Po starem kmečkem koledarju je Valentin prinesel ključe do korenin in so mu zato pravili prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Predvsem pa je marsikomu znano, da je ta dan poleg gregorjevega (12.marec) in vincencijevega (22. januar) značilen po tem, da se ptički ženijo. Zanimivo je, da v Beli krajini pravijo, da je valentinovo prvi spomladanski dan.

LEGENDA O KUPIDU (najbolj znan simbol valentinovega)

Legenda govori o ljubezni med Kupidom in prelepo smrtnico Psiho. Venera je bila nanjo ljubosumna in je ukazala Kupidu, naj jo kaznuje. On se je namesto tega vanjo noro zaljubil in jo vzel za ženo. Ker pa je bila le navadna smrtnica, ga nikoli ni smela pogledati. Njun zakon je bil srečen, dokler je njene sestre niso prepričale, naj ga le pogleda. Kupid jo je kaznoval s svojim odhodom, za njim je izginil tudi njun prelepi grad in vrtovi. Psiha se je znašla sama sredi polja. Ko je tavala, da bi našla svojo ljubezen, je prišla do Venerinega prebivališča. Ker jo je Venera hotela uničiti, ji je naložila vrsto nalog, vsako težjo in nevarnejšo od prejšnje. Kot zadnjo nalogo je Psihi izročila skrinjico, ki jo je morala odnesti v podzemlje. Tam je morala Persefoni, Hadovi ženi (Had je grški bog podzemlja in Zevsov brat) ukrasti nekaj lepote in jo zapreti v skrinjico. Dobila je napotke, kako se izogniti nevarnostim, ki prežijo nanjo v kraljestvu smrti, naročeno pa ji je bilo tudi, da skrinjice v nobenem primeru ne sme odpreti. Vendar je bila skušnjava prevelika in Psiha je pokukala vanjo - a namesto lepote je našla večni spanec. Spečo jo je našel Kupid, iz njenega telesa vzel spanec in ga položil nazaj v skrinjico. Bogovi so bili zaradi take ljubezni tako ganjeni, da so Psiho povzdignili v boginjo.

Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje

23

VALENTINOVI SRČKI DRUŠTVA »VEZI«

Valentinove čestitke

Valentinovi venčki

24

PUSTNO PRAZNOVANJE OBIČAJI NA SLOVENSKEM

Čas, ko mrzla zima prepušča mesto prijaznejši pomladi, je bil na Slovenskem že od nekdaj dober razlog za številna praznovanja. Začetek novega naravnega in kmetovalnega cikla je najbolj veselo obeležil pust. Vendar pa pustovanje ni pomenilo samo vedno dobrodošlega obdobja razbrzdanega veseljačenja, temveč je v svojih izvornih oblikah temeljilo na vrsti poganskih magičnih prvin, s katerimi so ljudje skušali vplivati na naravo. Pustno praznovanje je povezano z maskiranjem ter številnimi spremljajočimi šegami in navadami, ki družbeni red za nekaj časa obrnejo na glavo, zato pravimo, da v času pusta vlada »narobe svet«. Če je bilo pustovanje v preteklosti povezano predvsem z vaškimi običaji, ima v sodobnosti najpogosteje obliko mestnih karnevalskih sprevodov in plesov v maskah. Vendar pa v zadnjem času številni kraji oživljajo tudi svoja tradicionalna praznovanja pusta. Pust je kot čas pred krščanskim postom v Sloveniji tudi obdobje izobilja jedače in pijače, zato pravimo, da je »mastnih ust«. Pustovanje ne mine brez sladkanja s pustnimi krofi, med priljubljene dobrote pa spadajo še domače klobase, suha rebrca in zelje. O kurentih, cerkljanskih laufarjih, drežniških pustovih, prekmurskem pozvačinu, kostanjeviških šelmah, škoromatih iz Brkinov, dobrepoljskih mačkarah in drugih tradicionalnih maškarah govorimo v času pusta. Vsaka slovenska pokrajina ima svoje maske; ene imajo stare in tradicionalne, druge bolj sodobne maškare. Pravijo celo, da smo ena najbogatejših dežel z maskami in če boste obiskali kurente, laufarje in drežniške puste, ne boste storilinapak. KURENT Najznamenitejša slovenska pustna maska je kurent ali korant, kot mu pravijo na domačem Ptujskem polju. Magični preganjalec zime in dionizični bog razbrzdanega veselja je oblečen v bel ali črn ovčji kožuh ter prepasan z verigo, na kateri visijo težki kravji zvonci in robci, ki jih maskiranemu fantu podarijo naklonjena dekleta. Na glavi ima strašno masko, okrašeno s perjem, rogovi in trakovi iz pisanega svilenega papirja, v roki pa strah vzbujajočo ježevko – palico, ovito v ježevo kožo. Od leta 1960 na Ptuju vsako leto prirejajo priljubljeno kurentovanje. Več dni trajajoča prireditev temelji na tradicionalnih pustnih likih in prastarih slovanskih običajih, ki so se ohranili v okolici Ptuja. Iz Markovcev, Podlehnika in Lancove vasi pridejo orači, ki so nekoč z oranjem prve brazde prinesli dobro letino, med šemami pa moramo omeniti vsaj še ruso, medveda, piceke, hudiča, deda in babo, cigane, vile in ploharje.

25

KARNEVAL V CERKNICI Drugi zelo priljubljen slovenski karneval poteka vsako leto v Cerknici. Oblast v mestu v času pusta po običaju prevzamejo smešni Butalci v koaliciji s čarovnicami, ki posebej za to priložnost priletijo z bližnje gore Slivnice, in drugimi maskami. Poleg gostujočih skupin v povorki vsako leto nastopijo tradicionalne skupine polhov, žab, netopirjev, praljudi, hudičev in čarovnic, posebej priljubljena lika cerkniškega pusta pa sta velikanska čarovniška pramati Uršula in povodni mož Jezerko. Izmed slovenskih krajev z najzanimivejšim pustnim dogajanjem moramo omeniti vsaj še Cerkno, kjer poteka tradicionalna laufarija. Laufarska družina šteje 25 likov, ki (razen enega) na glavah nosijo lesena naličja, imenovana larfe. Osrednji lik, pust, pooseblja zimo in je kriv za vse napake in nerodnosti, ki so se v preteklem letu zgodile v kraju, zato ga po točno določenem scenariju obsodijo na smrt. Podobno kot druge šeme so tudi laufarji zadolženi tudi za to, da s plesom poskrbijo za dobro letino oziroma »debelo repo«. Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje

»Da bo debela repa in korenje, mora biti na pustni večer norenje«

(gorenjski pregovor)

26

Maske izdelane v dnevnem centru Štorje

27

PRIPRAVA PUSTNIH MASK PISANIH METULJEV V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

Smo rezali, barvali, sušili,...

20

TRADICIONALNO PUSTOVANJE Pust, pust, krivih ust!

Nasmejan, norčav in masten okrog ust!

28

Pisani metulji od spredaj,.... in zadaj so poleteli,...

Metulji so pripravljeni - razprli so svoja pisana krila

Povorka gre najprej na Občino Sežana

29

30

Tako kot vsako leto smo tudi letos obiskali Občino Sežana, psihiatrični dispanzer - Dr. Natašo Sedmak, Center za socialno delo Sežana, Zavod za zaposlovanje Sežana, lekarno svojo pot pa smo

zaključili na skupnem kosilu v dnevnem centru Štorje, bilo je veselo in norčavo.

Ob tej priložnosti se vsem najlepše zahvaljujemo in obljubljamo, da se naslednje leto zoped vidimo.

Pred Občino Sežana

Na Občini Sežana smo se nekateri metulji posladkali s krofi

Obiskali smo psihiatrični dispanzer v Sežani

31

Na Zavodu za Zaposlovanje Sežana smo se posladkali s pustnimi krofi, katere nam je postregla Ga.Ljuba

Zapeli smo na Centru za socialno delo Sežana

32

Dne 24.2.2009 smo se zjutraj ob 8.30 odpeljali iz SS Ilirska Bistrica s Katjo Mrzlić v Štorje na pustovanje. Z mano je bil Emil Kovačič, šli smo s puntotom. Tam smo se zadržali eno uro in se kasneje odpeljali v Sežano na Občino. Obiskali smo tudi dr. Natašo Sedmak in šli kasneje na CSD Sežana, k Kseniji Balantič. Od tam smo se odpravili še na ZZZRS v Sežani, v lekarno ter h Katarini Tomažič. Kasneje smo šli na pijačo in v Štorje na klobase in zelje. Bilo mi je lepo. Valerijo Jurca

Pisani metulji pred Centrom za socialno delo Sežana

MOJI VTISI IZ PUSTOVANJA

Skrit za pustno masko Priprave v Sežani

SKUPAJ SMO PRAZNOVALI 8.marec DAN ŽENA

Gre za dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Predlog in pobudo za tovrsten praznik je dala nemška feministka Clara Zetkin, ki se je dolga leta borila za pravice in enakopravnost žensk. Že leto po tem, ko je svoj predlog predstavila na Konferenci socialističnih žensk, daljnega leta 1910, so ta dan (takrat sicer na 19. marec) praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. Od leta1917 pa vse do danes pa Mednarodni dan žena vsako leto praznujemo na 8. marec. Praznik je postavljen tudi v spomin na požar v Tovarni Triangle, kjer je leta 1911 v New Yorku izgubilo življenje prek 140 žensk.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

Na ta dan se vsako leto spomnimo naših boljših polovic, mam, sester in drugih žensk ter deklet, ki v naših življenjih igrajo pomembne vloge in jih razveselimo z majhnimi

pozornostmi. Na dan žena se odvijajo tudi številne prireditve in dogodki, ki tako ali drugače obeležijo ta velik in pomemben dan. Tudi v Društvu »VEZI« smo obleželi ta praznik s kratkim kulturnim programom, pogostitvijo in obdarovanjem predstavnic ženskega spola.

PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA V DRUŠTVU »VEZI« V stanovanjski skupini Ilirska Bistrica je bilo dne 10.3. 2009 vzdušje prijetno. Odpravljali smo se na praznovanje v Postojno v GŠC. Jaz sem fotografiral Trobec Anno in Katarino Tomažič v pisarni SS Postojna na kavču. V Postojno nas je peljala Katja Mrzlić. Tam je bilo vzdušje prijetno, mene in Stubelj Roberta je Emil fotografiral tako, da imam od Roberta sliko za spomin. Valerijo Jurca

33

Iz Štorij smo se odpravili ob 9.30 proti Postojni bili smo polni pričakovanj. Tam smo praznovali dan žena. Peljala nas je socialna delavka Karmen Margarit. Program se je začel ob deseti uri; povezovala ga je strokovna sodelavka Magda. Najprej nam je Valter Cerkvenik predstavil kratko zgodovino dneva žena, v nadaljevanju so se predstavili nekateri izmed članov RECITATORSKE skupine Društva »VEZI«. Emil Kovačič je recitiral svoje pesmi, Terezija se nam je predstavila in zapela dve pesmi, in Linda Uranjek, ki je prav tako recitirala eno izmed svojih pesmi. Po zaključku programa so moški predstavniki obdarili vse ženske s šopki zvončkov in tulipani. Okrepčali smo se z obloženimi kruhki in domačim pecivom, ki so ga pripravili stanovalci stanovanjskih skupin in obiskovalci dnevnih centrov. Praznovanje smo zaključili s kratkim sprehodom po Postojni. Imel sem se izredno lepo in upam, da bo tudi v prihodnosti čim več takih praznovanj in srečanj katerih se bom z veseljem udeležil.

David Ukmar

MOJI VTISI IZ PRAZNOVANJA DNEVA ŽENA V DRUŠTVU »VEZI«

34

VSEM

ŽENSKAM ISKRENE

ČESTITKE OB PRAZNOVANJU

8. MARCA

Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv in vsi člani Društva

»VEZI«.

Ob nežnih zvokih nam je zapela Terezija

S čudovito pesmijo se nam je predstavila Linda

Valter nam je predstavil zgodovino praznika 8. marca

PREDSTAVILI SO SE ČLANI RECITATORSKE SKUPINE DRUŠTVA »VEZI«

Svojo pesem nam je predstavil tudi Emil

35

Vsaka predstavnica nežnejšega spola je dobila tudi šopek zvončkov, ki so ga pripravili obiskovalci dc

Štorje

Avtor fotografij: Valerijo Jurca

Skupno druženje, zabava, pesem in smeh,...

36

Nasmeški na obrazih ob prejetem cvetju

GREGORJEVO PRVI POMLADNI DAN

Gregorjevo (12. marec) še danes velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema z koledarskim začetkom pomladi. Koledar se je v zgodovini spreminjal in prvotno sta se praznik in začetek pomladi ujemala. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je namreč Gregor, sicer znan kot prinašalec luči, godoval na prvi spomladanski dan, ko je navadno res že toplo. Ta svetnik je bil v resnici papež Gregor Veliki, ki je vpeljal nov koledar - uporabljamo ga še danes in se po njem imenuje gregorjanski. Gregorjevo se je z novim koledarjem premaknilo nazaj. Zaradi žvrgolenja ptičkov po vrtovih in grmovju rečemo, da se na gregorjevo PTIČKI ŽENIJO.

Ljudstvo pravi, da se med ptiči najbolj mudi kosu, zato na Dolenskem velja pregovor: Če je ob svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju. V ljubljanski okolici so mnenja, da imajo ptički ta dan gostijo in da na vsakem grmu visi pogačica. V Beli krajini iščejo otroci pod grmovjem “berliček” in “povitico”. Gregorjevo velja tudi za dan, ko spustimo luči v vodo, kar pomeni, da se takrat dan začne daljšati in ne delamo več ob razsvetljavi. Spuščene luči v vodo imajo, zlasti v nekaterih krajih na Gorenjskem, točno določeno obliko. Tu mladi spuščajo splave po potoku ali reki v domačem kraju. Ta navada je bila precej razširjena in jo še danes pogosto uvrstijo med šolske dajavnosti. Na Slovenskem imamo še en tak dan; pravimo mu dan ptičje snubitve. To je valentinovo (14. februar). Andrej Popelar

37

So dnevi, so leta, so pomladi, ko se imamo preprosto radi!

so trenutki, ko je treba preprosto na novo

začeti, in so ljudje, ki jih je treba

objeti!

Andrej Popelar

POTOPISNO PREDAVANJE SEVEROZAHODNI DEL ZDA

in HAVAJI

z ga. Marico Bevčič

38

Z velikim zanimanjem smo si ogledali diapozitive in fotografije s

potovanja

Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo Ga. Marici Bevčič iz Štorij za slikovito in poučno predstavitev krajev kjer je potovala.

Gospa Marica nam je na zemljevidu prikazala kje je

potovala

OBČNI ZBOR DRUŠTVA »VEZI«

Dne 30.3.2009 je bil Občni zbor Društva »VEZI«, ki sem se ga udeležil jaz iz Ilirske Bistrice, drugi so ostali v stanovanjski skupini. Jaz sem fotografiral občni zbor s svojim fotoaparatom. Ga. Vido Mesar – predsednico društva in Katarino Tomažič – sekretarko društva v dnevnem prostoru DC Štorje. Na Občni zbor me je peljala Rutar Mateja, začel se je ob 14h uri, vzdušje je bilo prijetno izvedel sem kako je društvo poslovalo in kakšne načrte ima za prihajajoče obdobje. Po končanem zboru je sledila pogostitev s pecivom in kavo.

Valerijo Jurca Avtor fotografij: Valerijo Jurca

39

Prisotni na Občnem zboru v dc Štorje

26

40

Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI«, v okviru programa Mreža dnevnih centrov ponuja pestro izbiro aktivnosti, ki so tako kreativne, prostočasne, kakor tudi poučne. Vsebine se načrtujejo v sodelovanju med strokovno službo in uporabniki, laičnimi delavci in prostovoljci, saj je ravno tovrstno sodelovanje pogoj za zadovoljitev potreb in pričakovanj uporabnikov programa. Poleg kreativnih, kulinaričnih, literarnih ter športnih aktivnosti, ki so v dnevnih centrih že stalnica, se Društvo predstavlja tudi širši skupnosti z razstavami izdelkov, ki nastajajo v okviru kreativnih delavnic. Z velikim veseljem smo se v prvih aprilskih dneh odzvali povabilu in se predstavili v hotelu Klub v Lipici, kjer je potekal kongres Leo kluba iz cele Slovenije. Leo klubi so svetovna, dobrodelna, nepolitična in nereligiozna organizacija. Leo klubi so podmladek Lions klubov in združujejo mlade ljudi med 16 in 30 letom starosti, ki so pripravljeni pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Klubi pomagajo socialno ogroženim posameznikom in skupinam ljudi, sodelujejo z drugimi organizacijami in zavodi. Predvsem pa poskušajo izboljšati prihodnost mladim. Klub za same člane pomeni pridobivanje izkušenj iz vodenja in organiziranja na osnovi ponujenih možnosti. Smoter gibanja je utrjevati in spodbujati razumevanje med narodi sveta, zavzemati se za načela dobre vlade in dobrega državljanstva, prispevati k družbenemu, kulturnemu, socialnemu in moralnemu blagostanju družbene skupnosti, združevati klube v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja ter spodbujati ljudi da stalno, učinkovito in nesebično pomagajo pri napredku družbene skupnosti, pri dvigu moralne zavesti v poklicnem, javnem in tudi zasebnem življenjem. Vsak Leo klub deluje v svojem ožjem in širšem domačem okolju tako, da organizira različne akcije, kot so delavnice, tečaji, koncerti, plesi, dražbe, razstave in podobno, vse z namenom zbiranja denarnih ali materialnih sredstev za pomoči potrebnim posameznikom, družinam, in različnim skupinam. Klubi se tudi vključujejo v vzgojno izobraževalne programe zavodov in pomagajo njihovim varovancem. Klubi se med seboj srečujejo vsako leto na nacionalni konvenciji, mednarodno pa se klubi srečujejo na »Leo Evropa Forum« (LEF), ki se organizira vsako leto v drugi državi. Leta 2005 je bila Slovenija prvič gostiteljica tega evropskega srečanja. Na vsakem takem srečanju se člani izobražujejo na različnih tematskih delavnicah, obiskujejo zanimive kraje države gostiteljice, spoznavajo delovanja drugih klubov, spoznavajo nove prijatelje, predvsem pa gre za druženje mladih in nabiranje izkušenj. Izkupiček družabno – izbobraževalnih srečanj se nameni v praviloma vnaprej izbran humanitarni namen. Društvo »VEZI« se je predstavilo z razstavo ročno izdelanih izdelkov, ki nastajajo v programu SONČNI TOBOGAN - MREŽA KREATIVNIH DELAVNIC. Poudarek predvsem na lončenih cvetličnih loncih ter skledah, s filigranskimi dekoracijami iz das mase, marsikomu pa se je pogled ustavil tudi na steklenih krožnikih ter slikah z afriškimi motivi na osnovi servietne tehnike, prihajajočo pomlad pa smo nakazali tudi z velikonočnimi aranžmaji. Naši predstaviti smo dodali tudi spremljajočo razstavo fotografij, ki nastajajo v okviru fotografskih delavnic. Avtorja čudovitih fotografij sta člana Društva »VEZI« Erik Zonta in Emil Kovačič.

Karmen Margarit, dipl soc.del.

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA in PREDSTAVITEV IZDELKOV Društva »VEZI«

na kongresu Leo kluba v Lipici

Avtorja čudovitih fotografij - Erik Zonta in Emil Kovačič sta se predstavila

41

Lončeni cvetlični lonci in sklede, s filigranskimi dekoracijami iz das mase

42

Emil Kovačič in njegove fotografije rož

Erik Zonta pred svojimi fotografijami

43

Izdelki, ki nastajajo v kreativnih delavnicah dnevnih centrov

.

OGLEDALI SMO SI POSTOJNSKO JAMO in palentološko razstavo krednih fosilov in kopij okostij dinozavrov

44

V torek, 7. aprila je Društvo »VEZI«, stanovanjska skupina Postojna organizirala ogled Postojnske jame in palentološko razstavo krednih fosilov in kopij okostij dinozavrov. Ogleda so se udeležili stanovalci z vseh enot in obiskovalci dnevni centrov.

»Bil je prekrasen, sončen dan ravnopravšnji za raziskovanje »globin« in ogled čudovite

stvaritve narave – Postojnske jame«.

Sistem Postojnskih jam je največji znani jamski sistem v Sloveniji. Na svetu je veliko daljših jam, vendar Postojnska, nudi prav posebno raznolikost kapniških oblik in vodnih značilnosti.

Skupinska slika pred vhodom v Postojnsko jamo

Notanjost jame, ki fascinira vsakega obiskovalca – tudi nas je!

Posebej je pomembno, da lahko večino teh različnih oblik in pojavov vidi vsak obiskovalec – turist in ne le jamar s posebno jamarsko opremo. Postojnska jama ima v večjem delu urejene turistične poti je namreč horizontalna jama, zato hoja ni predstavljala večjih težav nikomur.

Obisk je bil prav posebno doživetje, saj smo se v notranjost jame peljali z električnim vlakom in potem nadaljevali pot peš ob spremstvu prijazne vodičke. Ogled je trajal uro in pol in lahko smo občudovali naravne lepote, ki jemljejo dih vsakemu ljubitelju narave.

Čudoviti kapniki

45

Skupinska slika v jami v ozadju okostje dinozavra

Postojnska jama 20 km

46

Zgodovina jame v geološkem smislu je dolga nekaj milijonov let. Prve sledove poselitve Pivške kotline v ledeni dobi (pleistocenu) so našli prav v Postojnski jami. Ves Notranjsko - Primorski kras in z njim svet ob Pivki je bil v ledeni dobi ozemlje, kjer se je ledenodobni človek zatekal pod skalne previse in v podzemeljske jame, ki so tako postale njegova bivališča. Postojnska jama je že dolgo znana tudi kot najdišče več vrst ledenodobnih živali (pleistocenske favne). Pravi »posladek« ogleda pa je bila na koncu »poti« tudi paleontološka razstava krednih fosilov in kopij okostij dinozavrov. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in se na koncu ob kavici še posladkali s potico v stanovanjski skupini Postojna.

Ester Eržen in stanovalci

stanovanjske skupine Postojna

Zahvaljujemo se podjetju Turizem KRAS d.d.,da nam je omogočila ogled po znižani ceni.

Gnezdo dinozavrovih jajc

Okostje dinozavra

NAKUPOVANJE IN IZLET V TRST

Stanovalci stanovanjskih skupin in obiskovalci dnevnih centrov se običajno dvakrat letno odpravimo v Trst na izlet in po nakupih. Tako smo se tudi to pomlad namenili na potep po zanimivih in vedno polnih ulicah velemesta Trst. Z avtomobili smo se pripeljali do Opčin, nato pa s tramvajem nadaljevali pot do namenjenega kraja. Ker je bila skupina velika, smo se morali usklajevati in biti strpni drug do drugega. Tega se tudi učimo vsak dan, saj ljudje zaradi preobremenjenosti in vedno hitrejšega tempa življenja velikokrat pozabljamo na to vrlino. Naši pogledi so se ustavili na lepo aranžiranih izložbah, ki so nas kar vabile v trgovine. Tudi čas za počitek in okrepčilo smo si vzeli, saj so naše noge postajale utrujene. Zaustavili smo se tudi na Ponterossu, Slovencem zelo znani tržaški tržnici. Naši nakupi niso bili ravno veliki, ampak dovolj, da smo občutili zadovoljstvo, smo pač taki, da smo zadovoljni že z majhnimi stvarmi. Utrujeni, vendar polni lepih vtisov smo se vračali proti domu.

Mojca Mahnič in stanovalci SS Brestovica

Čakanje na tranvaj na Občinah smo izkuristili za

slikanje

Znameniti tranvaj

47

48

Skupina pri nakupovanju

Skupna spominska slika – prijatelja Valter in Segio

Počitek po nakupih in ogledih

48

VELIKA NOČ

Veliki teden se začne s cvetno nedeljo

Praznovanje velike noči se začne s cvetno ali oljčno nedeljo, ki je neke vrste uvod v t.i. veliki teden. Na cvetno nedeljo verniki v cerkev prinašajo zelenje in butare. S tem žegnanim lesom, ki ga duhovnik blagoslovi, verniki obujajo spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem. Ko je Kristus na osliču prijahal v Jeruzalem, ga je tam pričakala množica ljudi, ki so mu na pot polagali zelenje. Zato je še danes v navadi, da verniki na cvetno nedeljo v cerkev prinesejo oljčne vejice in butare. Butara so veje in razno zelenje, povezano v posebno obliko. Po raznih krajih nanje navežejo tudi jabolka, pomaranče, limone, razne rakove in še marsikaj. Praznik pomladi ter največji in najstarejši krščanski praznik - Jagnjetina, šunka, prata, pirhi, potice, pletenice in druge dobrote. Datum tega praznika se spreminja iz leta v leto. Razlog tiči v dejstvu, da se velika noč ravna po lunarnem koledarju. Tako se velikonočno praznovanje, ki sledi 40-dnevnemu postu, vedno odvija prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Vedno pa datum pride na dan med 22. marcem (21. marca se namreč začne koledarska pomlad) in 25. aprilom. S strogim postom na pepelnično sredo, ki sledi pustu, se začne uvod v pričakovanje velikonočnega zajtrka. V tem času slavijo slovo od zime, turobnega razpoloženja, temnih in debelih oblačil ter dolgočasne (pre)hrane. Istočasno se veselijo pomladi, prebujajoče narave ter na sploh obdobja, ko se življenje raja in raste

Velika sobota je čas za blagoslov jedil in velikonočno vigilijo

Dogajanje velike sobote se ponavadi začne že zgodaj zjutraj z blagoslovom ognja in vode, ki ju otroci (to velja predvsem za podeželje) raznosijo po domovih. Temu sledi barvanje pirhov, pisanic, ali remenic, ki se skupaj s potico, hrenom in mesom odnesejo k blagoslovu. Vsa ta živila imajo simbolni pomen. Pobarvana jajca, predvsem rdeči pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi. Potica predstavlja Jezusovo krono, hren nas spominja na žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, meso pa je simbol Kristusovega telesa.

Velika noč

V zgodnjem nedeljskem jutru so verniki spet zbrani pri cerkvah in v sprevodu oz. procesiji počastijo Kristusovo vstajenje od mrtvih. Božji grob je ostal prazen, zato skupaj pojejo t.i. vstajensko alelujo, s katero izražajo veselje nad tem, da je Božji sin premagal smrt in vstal od mrtvih. Kristjani namreč verujejo, da tudi njih po smrti čaka vstajenje. Po maši sledi bogat velikonočni zajtrk, ki se pripravi iz jedi, ki so bile blagoslovljene v soboto. Nedelja je dan, ko ljudje ostajajo doma in praznujejo praznik. Čas za obiske sledi naslednji dan.

Na velikonočni ponedeljek se gre v Emavs igrat s pirhi

Na velikonočni ponedeljek, ki kot eden izmed državnih praznikov velja za dela prost dan, ljudje hodijo na obiske k sorodnikom in znancem. Temu pravimo, da gredo ljudje »v Emavs«. Ta dan se namreč pri bogoslužjih bere evangelij, ki govori o tem, da se je vstali Kristus pridružil dvema učencema, ki sta romala v Emavs. Za velikonočni ponedeljek je značilno tudi, da si ljudje izmenjujejo pirhe (ponekod delajo to že na velikonočno soboto) in se igrajo razne družabne igre, kot je na primer sekanje pirhov. Pri tej igri mora tekmovalec s kovancem zadeti pirh tako, da se kovanec zarije v jajce.

Velika noč je najstarejši in hkrati največji krščanski praznik. Je čas, ko se kristjani s praznovanjem spominjajo Kristusovega

trpljenja in vstajenja od mrtvih.

49

Pirh ali velikonočno jajce, ponekod imenovano tudi pisanica ali pisanka, je tradicionalno jedilo, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo; lahko pa se že kuhajo v barvilu. Barvilo je lahko umetno ali pa naravno, recimo listje rdeče čebule. Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, praskanke.

Materiali s katerimi so v preteklosti barvali pirhe so se razlikovali od tistih, ki jih uporabljamo danes. Velikonočna jajca barvamo pretežno z industrijskimi barvami. V preteklosti pa so za barvanje pirhov uporabljali materiale, ki so jih imeli v svojem okolju. Tudi v Društvu »VEZI« smo se letos preizkusili v barvanju pirhov z naravnimi materjali. Takšno barvanje je lahko zanimivo tudi za otroke, saj spoznavajo nove možnosti uporabe materialov, začimb in zelenjave. Najpogosteje uporabljeni materiali so: čebulni olupki, rdeča pesa, rdeče zelje, rdeči koren, špinača, rdeča paprika, začimba kurkuma, žafranika, šipkov čaj, zeleni čaj, kava, borovnice,...

Rumena Kurkuma in rdeči koren obarvajo jajce na rumeno. Jakost barve stopnjujemo s hkratno uporabo obeh materialov. Vzamemo 3 jedilne žlice kurkume v prahu in 3 jedilne žlice naribanega rdečega korenja. Kuhamo ju 30 minut in ohladimo, zatem precedimo. V ohlajeno tekočino damo še vroča kuhana jajca in jih pustimo namakati od 30 minut do 1 ure. Namesto kurkume lahko uporabimo tudi žafraniko. Žafraniko in nariban koren pustimo stati 4 ure, šele nato ju kuhamo pol ure.

Oker - rdeče - rjava

2-3 pesti čebulnih olupkov na 1l vode. Pri barvanju s čebulnimi olupki lahko dosežemo različne odtenke barv. Jajca, ki smo jih dali v hladno vodo skupaj z olupki in ki so bili po kuhanju v tekočini kratek čas, nam dajo bolj zlato - rumeni podobno barvo. V kolikor jajca po kuhanju ostanejo v tekočini dalj časa, dobimo rdeče - rjavo barvo. Pri barvanju pirhov s čebulnimi olupki, večkrat uporabimo za okrasitev pirhov razne liste in cvetove.

PIRHI ali VELIKONOČNA JAJCA

50

Vijolična Borovnice: skuhajmo močen borovničev čaj. V njem 15 minut na majhnem plamenu kuhamo jajca. Jajca pustimo v tekočini - čas namakanja je odvisen od željene bave. Škrlatno rdeča

Malinov sok ali rdeče vino (domače), da pirhu škrlatno rdečo barvo. Jajca kuhamo v tekočini 15 minut in jih ohladimo v tekočini v kateri so se kuhali. Pri uporabi vina se na površini jajca naredijo drobni kristalčki. Modra Rdeče zelje narežemo na drobno in nanj nalijemo toliko vode, da ga pokrije in kuhamo 30 minut. Zatem pustimo stati 1 dan, precedimo. V ohlajenem barvilu jajca namakamo 30 minut. Barvilo iz zelja je temno rdeče barve, a jajca obarva na modro.

Zelena Špinačo narežemo na drobno (lahko jo vzamemo tudi iz skrinje) in nanjo nalijemo toliko vode, da jo pokrije. Pustimo stati 4 ure, zatem špinačo kuhamo 30 minut in pustimo, da se ohladi. V ohlajenem barvilu jajca namakamo 30 minut. Namesto špinače lahko uporabimo tudi koprive.

Rjavo - zelena 30-50 g poprove mete ali pravega čaja pomešamo z 1 l vode, 2 žlicama kisa in kuhamo 30 minut. Lahko dodamo tudi kakšen orehov list. Tako dobljeno barvilo ohladimo in v njej barvamo jajca - čas barvanja je odvisen od želene barve. Dalj časa so jajca v barvi, močnejše barve so.

Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje

51

Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« je dne 9.4. 2009 v Dnevnem centru Štanjel organiziralo velikonočno razstavo. Razstava je bila na ogled do 10.4. 2009. Razstava je bila namenjena velikonočnim izdelkom - pirhom, obenem pa tudi drugim izdelkom, ki nastajajo v progamu SONČNI TOBOGAN – MREŽA KREATIVNIH DELAVNIC. Raznolike delavnice, v katerih uporabniki, ob ustrezni podpori izdelujejo izvirne izdelke, se izvajajo v Dnevnih centrih Štanjel, Štorje in Ilirska Bistrica.

Sodelovanje v Programu kreativnih delavnic omogočajo ljudem s težavami v duševnem zdravju enake možnostih in socialno vključenost v skupnost. Skupnost jih tako sprejema in prepoznava po njihovih notranjih virih moči in talentih, oz. po tistem v čemer so dobri, in ne zgolj po posebnih potrebah, ki jih zaradi bolezni imajo.

Z obiskom razstave velikonočnih izdelkov smo bili zadovoljni. Obiskali so nas otroci iz Vrtca Štanjel, uporabniki iz DDTC „Barčica“ s spremstvom, vaščani ter mimoidoči turisti kateri so si prišli ogledati zanimivosti vasi Štanjel.

V prihodnje bomo organizirali še več družabnih aktivnosti, pri katerih si želimo še več sodelovanja z širšo skupnostjo.

Mojca Mahnič in obiskovalci DC Štanjel

VELIKONOČNA RAZSTAVA V DNEVNEM CENTRU ŠTANJEL

52

Pisani velikonočni pirhi

53

Velikonočni pirhi z afriškim motivom

Marmorirani pirhi Pisani pirhi

Velikonočni zajec

Velikonočna razstava v DC Štanjel

54

Naši najmlajši obiskovalci - otroci iz vrtca Štanjel

Obiskovalci razstave Razigrani otroci v dc Štanjel

Obiskali so nas prijatelji iz DDTC »Barčica«

DAN ODPRTIH VRAT V DNEVNEM CENTRU in

STANOVANJSKI SKUPINI DRUŠTVA »VEZI« V ILIRSKI BISTRICI

55

V mesecu aprilu smo pripravili dan odprtih vrat in sicer v dnevnem centru in stanovanjski skupini Društva »VEZI«. S tem smo želeli širši javnosti približati naše poslanstvo, delovanje in aktivnosti, ki jih izvajamo. Področje duševnega zdravja je številnim nepoznano in tuje, kar pri nekaterih ljudeh vzbuja strah in odpor, ki sta temeljna za razvoj predsodkov. S tovrstnimi predstavitvami želimo širši skupnosti, na razumljiv način, predstaviti duševno bolezen kot vsako drugo, katero je mogoče zdraviti, z njo živeti in delati. Duševna bolezen ne izbira in lahko doleti čisto vsakega izmed nas, člana ožje in širše skupnosti, zato je pomembno ozaveščanje posameznikov in celotne skupnosti v smeri sprejemanja duševne bolezni in ljudi s težavami v duševnem zdravju. Ob dnevu odprtih vrat so se vsi člani društva zelo potrudili. V kulinaričnih delavnicah smo pripravli raznovrstno pecivo, v kreativnih delavnicah pa smo ustvarili manjše spominke za vse obiskovalce. Povabili smo širšo lokalno skupnost ter sorodne organizacije. Našemu vabilu se je odzvalo veliko ljudi, najštevilčnejši pa so bili obiskovalci iz Barčice Koper, kateri so nam pripravili tudi manjše presenečenje – družno smo zapeli nekaj poskočnih pesmi.

V popoldanskem času smo v OŠ Dragotin Kette organizirali predavanje z dr. Jeleno de Miranda na temo anoreksija in bulimija.

Za sodelovanje pri izvedbi predavanja se iskreno zahvaljujemo ravnateljici Osnovne šole

Dragotin Kette.

56

Zvesti obiskovalec dc Segio Popovič

Obiskali so nas prijatelji iz DDTC »Barčica«

Predavanje z dr. Jeleno de Miranda na temo anoreksija in bulimija.

Odlično pecivo, ki nastaja v kulinaričnih

delavnicah dc

Skupinska slika

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA DRUŠTVA »VEZI« V DOMU STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA

V Društvu »VEZI« želimo v okviru programa »Mozaik kulture« opozoriti na socialno kulturno delo, ki je v psihosocialni rehabilitaciji pomembno in potrebno.

Včasih je vsaka beseda odveč, včasih je preprosto potreben čas in prostor, da uporabnik lahko izrazi tisto kar misli in čuti.

Pomemben del programa so fotografske delavnice, ki so odraz želja in potreb uporabnikov. Fotografije na razstavi, ki je bila v mesecu maju, v prostorih Doma starejših občanov Il. Bistrica, so nastale v programu Mreže dnevnih centrov. Razstavljalci Emil Kovačič, Erik Zonta in Valerijo Jurca so v objektive fotoaparatov ujeli trenutke narave, kot jo sami vidijo in katero so želeli približati tudi ostalim. Mozaik kulture zajema, poleg fotografskih delavnic, tudi recitatorsko skupino, katere člani so, s vsojimi recitali, zaokrožili otvoritev razstave. Predstavili so avtorska ter besedila drugih avtorjev. Uporabniki največkrat nimajo dovolj moči, da bi se učlanili v kulturno življenje, zato je pomembno, da svoje cilje in želje uresničujejo skozi prilagojene programe, ki jih zmorejo ter tako pokažejo svoje talente. Kultura je del nas in del naših življenj, zato je kulturno življenje potrebno ohranjati ter k temu dodati nekaj svojega, tisto v kar verjamemo in v čemer smo dobri. Uporabniki tako izražajo tisto kar čutijo, na način, ki jim je blizu, obenem pa razvijajo ljubezen do kulture.

Mateja Rutar, univ.dipl.soc.del.

Obiskovalci razstave fotografij so z velikim zanimanjem

prisluhnili recitatorski skupini Društva »VEZI«

57

58

Prijazno nas je pozdravila direktorica Doma starejših občanov Ilirska Bistrica

Člani RECITATORSKE skupine Društva »VEZI«

Segio David

Terezija Emil Valerijo

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vodstvu Doma starejših občanov Il. Bistrica, ki nas je prijazno sprejelo in nam omogočilo razstavo.

SKUPINA ZA SAMOPOMOČ »HRAST« NA OGLEDU HODNIKOVEGA MLINA V ILIRSKI BISTRICI

Dne 12.05.2009 smo si s skupino za samopomoč »HRAST«, ki deluje v dnevnem centru Društva »VEZI« v Štorjah ogledali otvoritev fotografske razstave v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici, nato pa smo si šli ogledati še Hodnikov Mlin v Ilirski Bistrici, kjer so nam predstavili zgodovino mlina. Pod Gradino, kjer so ostanki starega gradu, izvira potok Bistrica. Že samo ime pove, da ima potok izdatne količine bistre vode, ki so jo naši predniki s pridom izkoriščali v gospodarske namene. Znano je, da od 17. stoletja dalje voda Bistrice poganjala 19 mlinov in 25 žagarskih jarmov. Potok Bistrica je bil zajezen neposredno pri izviru. Pred zapornico so bile postavljene grablje, ki so zadrževale vejevje in drugo navlako, da je ne bi naplavilo na vodna kolesa. Ko je bilo vode več kot jo je bilo potrebno za pogon dveh mlinskih kamnov in dveh pil (žag), so vodo spustili v posebno strugo. Ta stranska struga se je končala na koncu trga, to je pri zadnjem mlinarju. Za prvim jezom je bilo zgrajenih še trinajst jezov z mlini in pilami. Posamezni jezi so bili last enega ali dveh, v enem primeru celo treh gospodarjev. Dokler je bilo vode dovolj so lahko obratovali vsi mlini in vse pile; ko pa je bilo vode malo so se pričeli »črediti«. To je pomenilo, da vsak lastnik uporabljal vodo za pogon svojega mlina ali pile le po en teden, naizmenično. V bližini vsakega jeza je bil v zemljo zakopan debel hrastov čok. Le – tega je postavila oblast zato, da je nadzorovala višino posameznih zglavnic – jezilnih gred. Podatki o tem so zabeleženi tudi v uradnem arhivu. Mlini so mleli dan in noč. Ustavili so se le tedaj, ko je bilo potrebno naostriti (sklepati) kamne, montirati nove, popravljati mlin ali mlinska kolesa. Žito za mletje so vozili v mline kmetje iz bližnje in daljne okolice. Vsak mlinar je imel stalne stranke, ki so jih imenovali mlaji in občasne stranke. Zaslužek mlinarjev je bila ena šesnajstina opravljenega mletja (do 3 litre od vsakega mernika to je merilne posode za žito, ki drži okrog 25 kg). To so bile stalne cene, veljavne v času vladanja Marije Terezije, do leta 1915. Po tem letu so bile uvedene enotne merske enote. Tehtnice; uteži in votle mire so bile žigosane in stalno nadzorovane. Za vsak polovnik (25 kg), ki ga je mlinar zmlel, je stranka dobila hlebček črnega kruha. Mlinarji so pekli tri vrste kruha: belega iz fine pšenične moke zase, soršnega (iz mešanice slabše pšenične in ržene moke) za služinčad in črnega (iz mešanice koruzne in ržene moke) za mlaje. Prvi, stari Hodnikov mlin je bil zgrajen v 17. stoletju, novejši pa v 19. stoletju. Gosposko stanovanjsko poslopje nad novejšim mlimom je iz leta 1855. Mlin in žago sta poganjali vodni kolesi na lopatice. Koesi sta premera treh metrov, s spodnjim dotokom vode. Mlin ima štiri pare kamnov: enega belega, dva črna in enega za pretrganje ovsa za svinjsko oblodvo. V mlinu je bila tudi phalnica na boben, za ješprenj. Mlinski kamni so grškega izvora in iz Istre. Leta 1935 je Hodnik za pogon mlina in pile montriral dve manjši vodni turbini. Pripravljal se je za namestitev valjčnega mlina, a mu je bila po drugi svetovni vojni vsa oprema za valjčni mlin odvzeta. V mlin so hodili mlet kmetje iz sosednjih vasi ob dolini Reke pa tudi iz Pivške kotline. Mlin s cilindričnimi siti je namreč mlel zelo kvalitetno belo moko. Mlinarska dela je opravljala Hodnikova družina, v mlinu pa sta bila stalno zaposlena tudi dva mlinarska delavca.

Patricija Metljak, članica skupine za samopomoč »HRAST« Povzeto po zloženki HODNIKOV MLIN

VIR: REKA – TIMAV Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke, Mladinska knjiga 1990

59

Prvi, stari Hodnikov mlin je bil zgrajen v 17. stoletju, novejši pa v 19. stoletju. Gosposko stanovanjsko poslopje nad novejšim mlinom je iz leta 1855.

60

Člani skupine na ogledu Hodnikovega mlina v Ilirski Bistrici

Avtor fotografij: Karmen M.

POTOPISNO PREDAVANJE SVET, KI IZGINJA

POT PO INDIJI IN INDONEZIJI

Dne 13.05. 2009 je Stanovanjska skupina Postojna v prostorih doma SGLŠ v učilnici št. 17, organizirala potopisno predavanje o Indiji in Indoneziji. Vsi prisotni smo z veseljem prisluhnili mladima svetovnima popotnikoma geografoma Janezu Matosu in Petri Holc, ki sta svojo desetmesečno avanturo pričela 6. januarja 2008, končala pa 4. novembra 2008. Predstavitev je bila slikovita, spoznali smo različne kraje, ljudi in posebne običaje, ki jih imajo; prav tako smo se seznanili s hrano, ki jo uživajo v Indiji in Indoneziji; na diapozitivih pa smo si ogledali kako rastejo nekatera zelišča (klinčki, vanilja),... Med predstavitvijo smo poslušali prijetno glasbo, ki nas je spremljala in marsikoga tudi dejansko popeljala v svet, ki izginja. David Ukmar, obiskovalec DC Štorje

61

Janez Matos in Petra Holc – avantura

po Indiji in Indoneziji

Predstavitev njune destmesečne avanture

Udeleženci potopisnega predavanja

PROMOCIJA DRUŠTVA »VEZI« V ILIRSKI BISTRICI OB DNEVU ODPRTIH VRAT RDEČEGA KRIŽA

Z RDEČIM KRIŽOM Ilirska Bistrica že vrsto let dobro sodelujemo in se pri aktivnostih tudi povezujemo. Tako so nas v mesecu maju povabili k sodelovanju pri njihovem dnevu odprtih vrat in povabilu smo se z velikim veseljem odzvali. Ob dnevu odprtih vrat je območno združenje pripravilo slikovno razstavo razvoja Rdečega križa skozi čas ter načela, ki jih RK spoštuje. Učenci OŠ Antona Žnideršiča so na regijskem tekmovanju v Idriji v nudenju prve pomoči osvojili tretje mesto, zato jim je ta dan pripadla čast prikazati oživljanje na lutki. Vsem zainteresiranim obiskovalcem sta medicinski sestri preventivno izmerili krvni tlak ter sladkor. V prostorih RK pa smo tako Društvo »VEZI«, kot tudi VDC Koper enota Il. Bistrica, postavili promocijsko stojnico naših izdelkov. Pri kulturnem programu pa so se predstavili tudi člani recitatorske skupine Društva »VEZI« - stanovalci stanovanjske skupine Il. Bistrica – Terezija, Emil in Valerijo, ki je dogajanje tudi fotografiral. Na koncu pa smo se tudi mi preizkusili pri srčni masaži in umetnem dihanju na lutki, kar nam je tudi uspelo.

Mateja Rutar, univ.dipl.soc.del

Za uspešno sodelovanje se iskreno zahvaljujemo Območnemu združenju RK Ilirska Bistrica.

62

Predstavitev izdelkov kreativnih delavnivic dnevnih centrov Društva »VEZI«

63

Sergio pri branju svoje pesmi

Terezija je zapela Fotograf Valerijo

Merjenje krvnega tlaka in sladkorja Pozdrav Ga. Jožice Vidmar, vodje RK Ilirska Bistrica

Promocijska stojnica Društva »VEZI«

DRUŠTVO »VEZI« JE SKUPAJ Z CENTROM ZA SOCIALNO DELO SEŽANA IN PSIHIATRIČNIM DISPANZERJEM

SEŽANA ORGANIZIRALO ŽE TRADICONALNI IZLET DOBRE VOLJE

Skupaj smo si izbrali Belo Krajino

Področje duševnega zdravja je številnim še vedno nepoznano in tuje, kar vzbuja strah,

ki je temelj za razvoj predsodkov. V okviru Projekta »Na krilih športa« - s športno rekreativnimi aktivnostmi želimo širši skupnosti, na razumljiv način, predstaviti duševno bolezen kot vsako drugo bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in z njo kvalitetno živeti in delati. Duševna bolezen ne izbira in lahko doleti čisto vsakega človeka, zato je tako zelo pomembno ozaveščanje celotne javnosti v smeri sprejemanja duševne bolezni in ljudi s težavami v duševnem zdravju. Leto je naokrog, zato smo se uporabniki, člani in zaposleni v Društvu »VEZI«, v sodelovanju z Psihiatričnim dispanzerjem Sežana in Centrom za socialno delo Sežana, ponovno odpravili na poučno potepanje po Sloveniji.

Odpeljali smo se v Belo krajino, skrivnostno pokrajino na skrajnem jugovzhodu Slovenije,

ki se ponaša s starodavno zgodovino, neokrnjeno naravo in izjemno kulturno dediščino.

Na izlet smo krenili 21.2.2009 ob 7.00 izpred stare avtobusne postaje v Sežani. Pot nas je vodila po avtocesti do Ljubljane od tu dalje pa po dolenjski avtocesti skozi Črnomelj do vasi Veliki Nerajec, kjer smo si ogledali Informacijski center parka, hišo staro okoli 200 let, črno kuhinjo ter galerijo domače obrti Vere Vardijan. Pot smo nadaljevali v Pusti Gradec, tu je našo pozornost pritegnil še delujoči mlin na vodo, žaga venecijanka ter nekaj naključno najdenih arheoloških predmetov. Izlet smo sklenili v vasici Krupa, kjer smo si ogledali izvir reke Krupa, ter napolnili naše že lačne želodčke z obilnim kosilom na turistični kmetiji. Sledil je še ogled nedavno obnovljene baročne cerkvice v bližnji vasici. Na poti proti domu smo naredili kratek postanek v Kočevju, kjer smo si ogledali mini živalski vrt, večine naše pozornosti sta pritegnila dva rjava kosmatinca – prepoznavni znak Kočevja, medveda. Povratek je bil v poznih večernih urah. Ljudjem s težavami v duševnem zdravju, zaradi številnih hospitalizacij in uživanja medikamentozne terapije, občasno zmanjkuje notranjih moči za vključevanje v športne in druge aktivnosti. Ravno zato jim v Društvu »VEZI« nudimo ustrezno strokovno podporo za vključevanje tako v športno – rekreativne, kakor tudi številne druge aktivnosti, ki dokazano dvigujejo nivo notranjih virov moči za socialno vključevanje in višji nivo vsakdanjega žviljenja v skupnosti.

64

Društvo je nevladna humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu. Za svoje delovanje in izvedbo aktivnosti, zato pridobivamo sredstva na številnih javnih razpis.

Ob tej priložnosti se zato zahvaljujemo dvem glavnim sofinancerjem izleta in sicer: Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO ter Centeru za socialno delo Sežana (op. iz programa dela za leto 2009), ki sta omogočila, da je bil izlet

za vseh 54 udeležencev brezplačen.

Čeprav je bil izlet, predvsem zaradi dolge vožnje, malo naporen, so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. To potrjuje tudi dejstvo, saj je udeležba, na tem že tradicionalnem izletu, iz leta v leto večja. Zato vljudno vabljeni v našo družbo tudi Vi.

Mojca Mahnič in stanovalci SS Brestovica

POLETNI IZLET V BELO KRAJINO Dne 21.05.2009 smo se odpeljali na poletni izlet v Belo Krajino. Zjutraj nas je izpred Stanovanjske skupine odpeljala Ga. Mimica Primc do Postojne tam smo na avtobusni postaji počakali avtobus iz Sežane. Nato smo se odpeljali doživetjem naproti. Na poti smo se ustavili na ljubljanskem barju kjer smo pojedli vsak svoj rogljiček, pokadili smo vsak svojo cigareto in se odpeljali po poti naprej. Z nami je bila Mojca Mahnič in Ester Umek. Kasneje smo prispeli v vas Veliki Nerajec tu nas je čakala Ga VARDJAN, pokazala nam je kmečko obrt lončarstvo in dve stari hiši. Jaz sem eno fotografiral. Nato smo se odpeljali v Pusti Gradec ogledat Krajinski park Lahinja z nami je bila Dr. Nataša Sedmak tam je imel govor neki moški ogledali smo si Krajinski park Lahinja in odpeljali ogledat izvir reke Krupe v tej vasi smo tudi imeli na kmečki domačiji kosilo in se odpeljali ogledat še bližnjo cerkev in se kasneje odpeljali vsak na svoj dom.

Valerijo Jurca, stanovalec SS Ilirska Bistrica

Avtor fotografije : Valerijo Jurca

65

66

Georgi nam je predstavil Novo Mesto

Valerijo pri predstavitvi Izvira reke Krupe

Valter Zorica Morvai in Dr. Nataša

Sedmak

Vesela družba na avtobusu

VAS VELIKI NERAJEC Je dobitnik posebnega priznanja na tekmovanju za Evropsko nagrado – razvoj podeželja

in obnovo vasi leta 2000

67

Ga. Vera nam je predstavila vas Veliki Nerajec

Z velikim zanimanjem smo prisluhnili predstavitvi

68

Poskusili smo domačo ajdovo potico - ajdova moka, voda, sol, skuta in malo dobre volje, pa dobimo vstopnico v Velikem Nerajcu

Ogledovali smo si okolico in čudovito naravo

69

Poskusili smo tudi zaigrati na gudalo – lončeni bas, ki je uradno imenovan kot drgalni boben, v resnici je to glinast lonec preko katerega je napeta opna iz živalskega mehurja z vgrajeno palico. Ob to palico drgnemo z vlažno dlanjo in prsti in tako dobimo poseben

zvok.

OGLEDALI SMO SI GALERIJO DOMAČE OBRTI VERE VARDIJAN

Gudalo

Rozeta ali sončno kolo je znak, ki so ga v preteklosti ljudje veliko risali po cerkvah, hišah, skednjih, na preslicah, zibkah. Ponekod v Sloveniji so sončna

kolesa ohranjena še danes. Ljudje so verjeli, da jim ščitijo stavbe, bivalne prostore in prinašajo pozitivno energijo.

Čudoviti glineni izdelki

70

Vodomec - piščalka

OGLED 200 LET STARE HIŠE

71

Notranjost hiše – soba s posteljo

Pred vhodom v hišo Vsak si je ogledal notranjost hiše

Hiša pokrita s slamo In še ena malo drugačna

72

Ga. Vera nam je opisala notranjost hiše

Z zanimanjem smo prisluhnili,... in si tudi pobližje pogledali znamenite hiše

Info center – nekdanja

stanovanjska hiša, ki danes nudi vpogled v življenje Nerajčanov ter osnovne podatke o

Krajinskem parku Lahinja

Vsi smo poslušali...

OGLED INFO CENTRA IN ČRNE KUHINJE, TER DRUGIH ZA MNOGE ŽE POZABLJENIH GOSPODINJSKIH PREDMETOV

73

OGLED KRAJINSKEGA PARKA LAHINJA

Krajinski park Lahinja leži v osrčju Bele krajine, dobre tri kilometre od Dragatuša. Velik del parka, okoli 120 ha, zavzemajo skrbno obdelane njive, ostale površine (80 ha) pa so naravno ohranjene kot gozd, močvirja in vlažni travniki. Krajinski park je najmanj omejujoča varstvena skupina, v okviru katere namenjamo večjo pozornost naravi in krajini, prostor sam pa še vedno ostane namenjen kmetijstvu. V Krajinskem parku Lahinje so bile leta 1988 kot naravna rezervata razglašene Nerajske in Lahinjske Luge, kot naravni spomeniki pa reka Lahinja od izvira do vasi Pusti Gradec, potok Nerajčica z izviri Okno, Stjepanec in Krnica, izvir Topličica, izvirna jama Pečina, vodna jama Djud in udorna vrtača Glušenka. Za kulturne spomenike so bili razglašeni v okljuku reke Lahinje pri Pustem Gradcu arheološko območje, cerkev Vseh svetnikov ter Klepčev mlin in žaga, antično grobišče pri vasi Šipek in gomilno grobišče pri vasi Veliki Nerajec. Lahinja in njeni pritoki se odlikujejo po naravnem toku, čisti vodi in bogati vodni favni, Nerajske in Lahinjske Luge sta večji močvirji, pomembni kot življenjski prostor ogroženih in redkih rastlinskih in živalskih vrst, prostor pa je pomemben tudi v kulturnozgodovinskem pogledu. Na tem območju najdemo tudi posebno obliko kraškega reliefa, imenovano belokranjski plitvi kras, ki je nekaj posebnega in svojevrstnega. Tu lahko občudujemo drage, zdence, zajme, zjote, školje in pečine, kot pravijo domačini različnim kraškim pojavom, prisotne pa so tudi vrtače in karaški izviri.

Kulturna dediščina Krajinskega parka Lahinja Polotok v okljuku Lahinje pri Pustem Gradcu je eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Prostor, ki je bil nepretrgoma poseljen od mlajše kamene dobe naprej, ni bil izbran naključno. Naravna zavarovanost, tekoča voda in rodovitna zemlja so ponujali ugodne življenjske razmere. Tu je stalo prazgodovinsko naselje. O življenju takratnih prebivalcev govorijo številni predmeti: sekire in orodja iz kremena, uteži za statve, črepinje, cele posode in zajemalke. V železni dobi se je pojavil nov način pokopavanja - velike družinskorodovne halštatske gomile. Teh so med vasema Pusti Gradac in Veliki Nerajec nasuli vsaj sedem. Imele so okrogel ali ovalen tloris in so v premeru merile do 20 m, v višino pa do 3m. Večina je bila na začetku 20. stoletja prekopan, najdene predmete (lončene posode, nakit, železno orožje) pa so prodali Naravoslovnemu muzeju na Dunaju. Pusti Gradac je prvič omenjen v pisnih virih konec 16. stoletja, ko je na okljuku Lahinje stal grad, ki je od takrat večkrat menjala lastnike. Grajsko poslopje samo je propadlo že pred stoletji, ohranila se je le upodobitev v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in pa podružnična cerkev. Na glavnem portalu cerkve sta v kamen vklesana letnica 1638 in napis, ki pove, da jo je dal zgraditi Matej Plasman, eden izmed bivših lastnikov gradu. Prvotna notranja oprema te Cerkve Vseh Svetnikov je danes popolnoma uničena, o njej govori le nekaj skromnih podatkov v Kroniki župnije Dragatuš. Notranjost cerkve je poslikana z v krog vrisanimi zvezdami in križi, kvadrati, ki poudarjajo polkrožni lok, v prezbiteriju pa najdemo shematično narisano cerkvico in ob njej moško figuro.V pustem Gradcu stoji tudi Klepčev mlin in žaga. Zanimivo pri mlinu je, da nikjer ne vidimo mlinskih koles, saj so skrita za leseno steno. Ta je preprečevala, da bi voda pozimi zmrznila in je omogočala, da je mlin, ki še danes deluje, lahko stalno mlel. Zraven mlina je v odprtem delno zakritem prostoru nameščena žaga venecijanka z enim listom. Ta žaga je bila tako kot poslopje mlina postavljena v letih tik po 1. svetovni vojni.

Karmen Margarit dipl.soc.del. in obiskovalci DC Štorje

74

75

Predstavitev KRAJINSKEGA PARKA

LAHINJA

V bližini je veliko vode in predvsem zelo mirni kotički, kjer

smo si spočili oči, ušesa in se naužili svežega zraka.

Vegetacijo predstavljajo nižinski gozd gradna in belega gabra, travnate površine, vlažni travniki, trstišča šašje, na izpranih tleh pa se naseljuje breza, ki oblikuje značilne

gozdičke.

76

Ogled Cerkve Vseh Svetnikov okrašene z rozetami

Izletniki so se tudi posončili

Ogledali smo si

arheološko zbirko

77

Zbrana družba je prisluhnila in si tudi pobližje ogledala arheološko zbirko

Bilo je zanimivo in poučno

OGLED ŽAGE VENECIANKE IN ŠE DELUJOČEGA KLEPČEVEGA MLINA

78

Zraven mlina je v odprtem delno zakritem prostoru nameščena žaga venecijanka z enim listom. Ta žaga je bila tako kot poslopje mlina postavljena v letih tik po 1.

svetovni vojni.

Mlinska kolesa so skrita v prizidku mlina.

V notranjosti so še trije mlinski kamni, prvotno pa jih je bilo pet. Večinoma jih zaženejo samo občasno, ko prinesejo bližnji kmetje vrečo ali dve pšeničnega, koruznega ali

kakšnega drugega zrnja. V mlinu meljejo tudi takrat, ko dobijo organizirane obiske.

79

KLEPČEV MLIN

Zanimivo pri mlinu je, da nikjer ne vidimo mlinskih koles, saj so skrita za leseno steno. Ta je preprečevala, da bi voda pozimi zmrznila in je omogočala, da je mlin, ki še danes deluje, lahko stalno mlel.

SKUPAJ SMO TUDI ZAPELI IN ZAIGRALI

80

Igranje na GUDALO ali LONČENI BAS

Igranje na vodomec - piščalka

Zanimivi zvoki »GUDALA«

OB IZVIRU REKE KRUPE

Izvir reke Krupe

Predstavlja največji izvir v Beli krajini v katerega se stekajo podzemeljske vode iz hribovitega dela Bele krajine. Reka prihaja na površje sredi severnega dela belokranjskega ravnika v vasi Krupa, približno 3 km od Semiča, kjer izvira izpod 30 m visoke skalne stene. Izvir je življenjski prostor človeške ribice in v Sloveniji edino znano nahajališče jamske školjke Congeria kusceri.

Reka Krupa z okoliškimi znamenitostmi predstavlja del kraške učne poti Od Lebice do Krupe. Voda se steka v jezero z otočkom na sredini in se nato spusti preko slapu, kasneje se pri Gradacu izlije v reko Lahinjo. Vodnatost izvira in njegov biološki pomen uvrščajo Krupo med najlepše in najpomembnejše slovenske kraške izvire. Ob reki so bili včasih štirje mlini in tri žage.

Reka Krupa je zaradi prisotnosti evropsko ogroženih in redkih živalskih vrst jamska školjka, kuščerjeva kongerija, potočni piškur, črtasti medvedek in človeška ribica uvrščena v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

Reka Krupa je od leta 1997 z občinskim odlokom zavarovana kot naravni spomenik, kraška jama Judovska hiša pa kot kulturni spomenik.

Tamara Gerželj, obiskovalka DC Štorje

Pogled na največji izvir v Beli krajini

81

82

Emil ob izviru Dobra družba in čudovita narava

Izvir Krupe sredi kraškega ravnika je edini tovrstni izvir v Sloveniji in največji

kraški izvir v Beli krajini.

83

Fotograf Erik

Skupna gasilska

TURISTIČNA KMETIJA

84

Turistična kmetija Ob izviru Krupe leži v

neposredni bližini izvira Krupe, ki priteče na dan v

istoimenski vasi tri kilometre južno od

Semiča.

Smo se tudi pogugali...

Valerijo si je ogledal ter fotografiral okolico

Oslički na kmetiji

Sergio

ZA KONEC SMO SI OGLEDALI CERKEV IN MINI ŽIVALSKI VRT V KOČEVJU

85

Ogled baročne cerkve

Rijavi kosmatinec v Kočevju

SKUPNO SREČANJE S PROSTOVOLJCI DRUŠTVA »VEZI«

Prostovoljno delo na področju duševnega zdravja in skupnostnih služb, je tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini priznano in koristno. Ljudje s težavmi v duševnem zdravju so potisnjeni na socialni in družbeni rob. Člani širše skupnosti, si želijo sodelovati v programih in tako dvigovati nivo kvalitete življenja in socialne vključenosti ter pridobivati na občutku lastne vrednosti. Prosotovoljstvo doprinese tudi k vsesplošni dobrodelnosti in blagostanju širše skupnosti. Skupnostni programi, ki jih Društvo "VEZI" izvaja za ljudi s težavami v duševnem zdravju in njihove svojce sooblikujemo v sodelovanju z uporabniki, s strokovnimi delavci in sodelavci ter laičnimi delavci. Da bi zadovoljili kriterijem kvalitete storitev in vsebin, vključujemo številne zunanje sodelavce in prostovoljce. V Stanovanjski skupini Divača smo s pomočjo stanovalcev 26. maja 2009 organizirali skupno srečanje vseh naših stanovalcev, obiskovalcev dnevnih centrov in prostovoljcev. Zaposleni v društvu se trudimo v naše programe vključevati čimveč prostovoljcev, ki s svojo prisotnostjo prispevajo k bolj kvalitetnemu življenju in preživljanju prostega časa ter večji socialni vključenosti naših uporabnikov. Trend v socialnem delu je povezovanje s skupnostjo in prostovoljstvo je ena od oblik takega povezovanja, katerega rezultati so tudi ozaveščanje in zmanjševanje predsodkov do duševne bolezni. Namen srečanja je bilo medsebojno druženje, pa tudi izraz zahvale našim prostovoljcem za dragoceno delo v našem društvu. Prostovoljci se namreč vključujejo v razne pogovorne skupine, vodijo skupine za samopomoč in druge delavnice (kreativne delavnice, športne aktivnosti, kulinarične delavnice,…). Po jutranji kavi in pecivu, ki je nastalo v naših kulinaričnih delavnicah ter izrečeni dobrodošlici, smo se najprej odpravili na ogled rojstne hiše Ide Kravanje, ki je znana pod umetniškim imenom Ita Rina. Ita je prva slovenska igralka, ki je uspela v evropskem in svetovnem filmskem svetu v 30. letih 20. stoletja. V Divači so ji uredili spominsko hišo z muzejsko predstavitvijo v Škrateljnovi hiši. Kasneje smo se skupaj z vodičem Jamarskega društva Divača počasi in previdno spustili v Divaško jamo, ki je bila v tistem junijskem dnevu prijetna osvežitev. Divaška jama je dolga 700 m, 300 m pa je urejena za turistični ogled. V jami smo si ogledali izredno kapniško bogastvo Divaškega Krasa, in sicer stalagmite, sigaste kope, sveče ter številne belo – rdeče zavese z velikimi kristali. Po končanem ogledu smo se vrnili na dvorišče stanovanjske skupine, kjer smo se do sitega najedli dobrot z žara.

Katja Mrzlič univ.dipl.soc.del in stanovalci SS Divača

86

87

Škrateljnova hiša v Divači Ogled razstave Viktorja Franka – kiparja samouka

Skupina na ogledu

Jama je eden najtarejših ohranjenih rovov reke Reke, ki danes nedaleč stran

ponika v znamenite Škocjanske jame

88

Pred vstopom v jamo Priprave pred odhodom v

jamo

Vili pri pripravi dobrot iz žara

Piknik na dvorišču stanovanjske skupine Divača

Poslovili smo se z mislijo, da se naslednje leto zagotovo zopet srečamo

Prijetno druženje, zabava,...

SKUPINA ZA SAMOPOMOČ »HRAST« SE JE UDELEŽILA DRUŽENJA V NARAVI, KI GA JE

ORGANIZIRALO OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA SEŽANA

V devetih skupinah starih ljudi za samopomoč, ki delujejo v okviru Območnega združenja Rdečega križa Sežana se srečuje 61 oseb. V delo skupin je vključenih 16 voditeljev – prostovoljcev. V zadnjem obdobju pa sta nastali še dve novi skupini in sicer v Povirju in v Lokvi. Ob koncu letošnje sezone - (v juliju in avgustu se namreč skupine ne sestajajo na rednih tedenskih srečanjih) so se skupine, ki delujejo v domačem okolju med temi je tudi skupina za samopomoč »HRAST«, katera se srečuje v torkih v dnevnem centru Društva »VEZI« v Štorjah in dve skupini iz Doma upokojencev Sežana, zbrale v nekdanji smodnišnici pri Sežani, ob koči, ki je last upokojenih policistov iz Sežane. Lepo urejen prostor so nam brezplačno odstopili, za kar se jim prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala pa velja gospodu Lovru Razpetu. To je bilo naše drugo srečanje v naravi. Ni naključje, da smo se zbrali v spomladanskem času, saj je za marsikoga ravno pomlad najlepše obdobje leta. Po visokimi drevesi, skozi katerih veje so prav lepo posijali topli sončni žarki, smo se počutili dobro. Malo smo poklepetali, zapeli, pa tudi zaplesali. Vsaka skupina se je predstavila na svoj način. Tudi smeha ob pripovedovanju dobrih vicev ni manjkalo. K dobremu vzdušju je veliko pripomogel harmonikaš, g. Marino Železnik, ki je stanovalcem Doma upokojencev že star znanec. Tudi mi smo mu hvaležni, da si je vzel čas in nekaj uric preživel z nami. Po slastnem kosilu smo se veseli in zadovoljni odpeljali vsak na svojo stran.

Zdenka Furlan, voditeljica skupine »HRAST«

89

Uvodni pozdrav organizatorjev RK Sežana, Ga. Zdenka Furlan

90

Skupno druženje vseh članov skupin starih ljudi za samopomoč

Marino na harmoniki; spremljava Erik na »GUDALO«

Skupaj smo tudi zaplesali in zapeli

BILI SMO NA DNEVU ODPRTIH VRAT STANOVANJSKE SKUPINE VAL

Centra za socialno delo Koper

V Levji ulici 7 v Kopru ima svoje prostore Stanovanjska Skupina (SS) Centra za socialno delo Koper. Hiša nudi topel dom desetim stanovalcem in stanovalkam. Ob dnevu odprtih vrat smo odstrli delček svojega življenja. Našo SS, ki je namenjena ljudem s težavami v duševnem zdravju, smo odprli leta 2003 v Truškah. Kasneje smo se preselili v Semedelo, že tretje leto pa smo v Kopru. Bivamo v mestu, ki nam je omogoča veliko bolj samostojno vključevanje v dogajanje, v vsakdanje življenje. Lahko neovirano obiskujemo knjižnico, trgovino, cerkev in opravljamo druge opravke v mestu, se srečujemo s prijatelji in znanci, učimo se biti obiskovalci, gostitelji,… Med pripravami na dan odprtih vrat, smo izbirali tudi ime za našo SS. Po zbiranju predlogov, izboru najboljših predlogov in glasovanju, smo izbrali ime. Tako smo z 28.05.2009 dobili ime Stanovanjska Skupina VAL, ki smo ga prvič predstavili na dnevu odprtih vrat. Skupaj s stanovalci in stanovalkami ter našimi prijatelji smo pripravili pogostitev za naše goste in tudi kratek kulturni program, kjer smo predstavili našo ustvarjalnost in nadarjenost. Pri kulturnem programu so sodelovali tudi uporabniki DDTC Barčica s pevskim zborom pod vodstvom ga. Mirjane Bonin, mala Maja nas je razveselila z igranjem na violino, spremljala pa jo je njena mentorica Martina Števanja, stanovalci in stanovalke pa so se predstavili z recitacijami različnih pesmi, s katerimi so predstavili sebe, svoja občutja, želje, hrepenenja. Vsi nastopajoči so nam in našim gostom polepšali dan. Ob dogodku nas je obiskalo veliko prijateljev, sorodnikov, predstavniki CSD Koper, MO Koper, seveda so se nam pridružili tudi prostovoljci, člani društev s katerimi se družimo in sodelujemo, naši sosedje s katerimi imamo zelo dobre odnose. Medsebojno si pomagamo, včasih se tudi skupaj poveselimo. Ne dolgo tega sta naša soseda praznovala 50 obletnico poroke in seveda smo bili tudi mi deležni njunega slavja in dobrot, ki so običajni del takega dogodka. V hiši živi deset stanovalcev in stanovalk s težavami v duševnem zdravju, ki jim družine ne morejo nuditi ustrezne podpore. Stari so med 28 in 60 let. Dopoldneve preživljamo v DDTC Barčica, popoldan pa se s pomočjo terapevtov posvečamo vsakdanjim aktivnostim, kot so pranje, kuhanje, pospravljanje… enkrat na teden imamo različne delavnice, v katerih se nam pridružijo tudi drugi, ki so uporabniki DDTC Barčica in stanujejo v neposredni bližini SS. Ob sobotah se posvečamo hišnim opravilom, ob nedeljah pa si privoščimo daljše sprehode ali krajše izlete.

Agata Dujc vodja stanovanjske skupine

91

92

Prisotne je pozdravila direktorica Centra za socialno delo Koper

Ga. Marija Perkovič

Člani Društva »VEZI«

V družbi naših prijateljev je vedno lepo,...

FOTOGRAFSKI EX TEMPORE NA MILANJI

V Društvu "VEZI" želimo s programom Mozaik kulture opozoriti na socialno kulturno delo, ki je v psihosocialni rehabilitaciji pomembno in potrebno.

Raziskave kažejo, da je včasih vsaka beseda odveč in, da je preprosto potreben čas in prostor, da uporabnik lahko izrazi tisto kar misli in čuti. Opažali smo, da naši uporabniki zelo radi in veliko fotografirajo. Zato smo se odločili, da organiziramo fotografski ex tempore. Skupaj smo odšli na Milanje nad Ilirsko Bistrico, ker smo želeli ujeti fotografije narave. Vsak je imel svoj fotoaparat, s katerim je skozi lečo aparata ujel želeno sliko. Ker pa smo želeli izziv še malo popestriti, smo se odpravili še v Park Nade Žagar, kjer smo se poigrali še z ribnikom in lokvanji. Vsak je nato izbral 10 svojih najlepših posnetkov, katere smo poslali v obdelavo strokovni komisiji. Sestavljala sta jo Andrej Bergoč in Andraž Žnidaršič, člana Fotokluba Sušec.

Mateja Rutar, univ. dipl.soc.del.

Predstavljamo vam najlepše fotografije

1. MESTO ERIK ZONTA

93

2. MESTO EMIL KOVAČIČ

3. MESTO MANJA ISKRA

94

50

95

Sergio Popovič

Valter Cerkvenik

Valerijo Jurca

Diplome za svoje fotografije so dobili:

Valter Cerkvenik

Erik Zonta

Erik Zonta

Kultura je del nas in del naših življenj,

zato je nujno potrebno ohraniti kulturno dediščino ter k temu dodati nekaj svojega, tisto v kar verjamemo in v čemer smo dobri.

Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi projekta se iskreno zahvaljujemo članoma

Fotokluba Sušec Andreju Bergoču in Andražu Žnidaršiču.

96

Emil Kovačič

Denja Križman

David Ukmar

97

Stanovanjska skupina in dnevni center Društva »VEZI« Ilirska Bistrica sta v mesecu juniju pripravila medeni dan. Odpravili smo se peš proti čebelnjaku gospoda Čeligoja v Il. Bistrici. Ta nam je prijazno razkazal njegov čebelnjak, nam povedal kako se čebelari ter nam pokazal način pridelave medu. Pri tem nas je tudi pogostil z medom in medenimi izdelki. Sami pa smo ga pridno spraševali, poslušali ter pripravili nekaj recitalov. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni, veliko novega pa smo se tudi naučili.

Valerijo Jurca, stanovalec SS Ilirska Bistrica

MEDENI DAN V ILIRSKI BISTRICI

Sprehod po skrivnostnem Mašunskem gozdu, skupno druženje, balinanje,…

54

STANOVALCI SS DIVAČA NA OBISKU VOJAŠKEGA MUZEJA

98

G. Čeligoju se zahvaljujemo za izredno zanimivo in poučno predstavitev ter pogostitev; naučili smo se veliko novega.

Čebeljnjak in predelava medu pri G. Čeligoju v Ilirski Bistrici

DRUŠTVO »VEZI« ORGANIZIRALO IZOBRAŽEVANJE ZA SVOJCE V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

Izobraževanje in usposabljanje podporne skupine svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju, predstavlja enega izmed pomembnejših dejavnikov za vzpostavljanje in vzdrževanje družinske dinamike. Slednja naj zagotovi čim manj konfliktno sobivanje člana s težavami v duševnem zdravju z ostalimi člani družine.Svojci potrebujejo v domačem okolju veliko pomoči in podpore, tako strokovne, kakor tudi podpore nevladnih organizacij. Zato smo v prostorih Dnevnega centra Društva »VEZI« v Štorjah v mesecu juniju organizirali izobraževanje za SVOJCE ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju. Izvajalka izobraževanja je bila gospa DAIRA BALTA – samostojna svetovalka I - rehabilitacijska svetovalka na Zavodu za zaposlovanje Koper. Rehabilitacijska svetovalka na Zavodu RS za zaposlovanje OS Koper vodi postopke ocene delazmožnosti po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, hkrati pa tudi opravlja delo svetovalke zaposlitve za brezposelne osebe, ki imajo status invalida po: Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (ZUZIO), Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) in Zakonu o razvrščanju otrok in mladostnikov s težavami v duševnem in telesnem razvoju. Po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, invalid je oseba, ki pridobi status invalida po tem zakonu ali po drugih predpisih, in oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje. Zaposlitvena rehabilitacija se izvaja s pomočjo 15 storitev, in sicer:

svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi, priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih

interesov, pomoči pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v

usposabljanje in delo, pomoči pri izboru ustreznih poklicnih ciljev, razvijanja socialnih spretnosti in veščin, pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve, analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida, izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida, izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo, usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu, spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju, spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi, sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa, ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov in opravljanje drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije.

Zaposlitvena rehabilitacija je pravica invalida do posameznih storitev. Storitve se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero. Storitve izvajajo izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, ki jim je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo koncesije. Pri izbiri izvajalcev se upošteva število in potrebe invalidov glede na vrsto invalidnosti in regionalno pokritost z izvajalci storitev. Območna služba Koper ima dva izvajalca, in sicer: PAPILOT ZAVOD in ŠENTPRIMA. Slednji je izbran izključno za obravnavo oseb/invalidov s težavami v duševnem zdravju. Brezposelna oseba, ki ima težave v duševnem zdravju in je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje, se lahko pogovori z rehabilitacijsko svetovalko, ki bo osebo podrobnejše seznanila s postopkom pridobitve statusa invalidne osebe in pravice do zaposlitvene rehabilitacije.

Daira Balta,rehabilitacijska svetovalka na Zavodu za zaposlovanje Koper

99

JUNIJSKO LETOVANJE V SAVUDRIJI 2009

Letovanje organiziramo vsako leto v junijskem ali septembrskem času; spreminjamo pa tudi lokacijo letovanja. Do sedaj smo bili že na letovanju ob Kolpi, na pohodniško obarvanem letovanju v vasici Soča pri Bovcu, v Maredi in Barbarigi, na Debelem rtiču in letos v Savudriji. Letovanja so vedno dobro obiskana; zainteresirani jih težko pričakujejo. Namen letovanja je, da se udeleženci odpravijo na dopust in tako za nekaj dni menjajo kraj bivanja, kar lahko pozitivno vpliva na počutje posameznika. Na letovanju skušamo čim bolj kvalitetno preživeti prosti čas, se medsebojno družiti ter si nuditi oporo pri skrbi za svoje telesno in nenazadnje tudi duševno zdravje. Konec junija, natančneje od 20. do 24. junija 2009 je Društvo »VEZI« organiziralo letovanje v Savudriji. Počitniški dom Savudrija leži na Savudrijskem polotoku in je le 15 km oddaljen od slovensko – hrvaške meje. Skupaj s spremljevalci je dopustovalo 24 ljudi; predvsem stanovalci stanovanjskih skupin pridružili pa so se tudi obiskovalci dnevnih centrov. Že ob odhodu z avtobusom je lilo kot iz škafa in tudi vse preostale dni nismo imeli sreče z vremenom. Le najbolj zagreti so se kopali v sicer čisti vodi. Udeleženci kolonije so bili zadovoljni z namestitvijo v dvo ali več posteljnih sobah, pohvalili pa so tudi hrano. Okoli doma so prostorne zelene površine z veliko igrišči, zato smo veliko časa posvetili telesni aktivnosti. Organizirali smo tudi izlet z barko z ogledom morskega dna, kar je bila za večino prva izkušnja. Večere smo si krajšali z raznimi družabnimi igrami ter s tombolo, kjer je zmagovalce čakala simbolična nagrada.

Katja Mrzlič, univ.dipl.soc.del

Udeleženci letošnjega letovanja v Savudriji

100

Kopanje na bližnji plaži

Jutranji klepet pred telovadbo ob morju

101

Milan in Vinko ob morju

Malo smo se tudi posončili

Galeb ujet v fotoaparat Emila Čoln ob morju in žarki, ki prihajajo

skozi oblake

102

Valerijo in David na izletu z ladijo Vožnja z ladijo je bila zanimiva...

Ogled morskega dna in življenja v njem

Najpogumnejši so se tudi dotaknili morskih rastlin in živali

Popoldansko skupno druženje

103

Obiskali so nas naši prijatelji iz Barčice, skupaj smo se

poveselili

Dobra volja je najbolja... kljub

slabemu vremenu smo se

imeli lepo

Kopanje v bazenu Sprehodi v naravi

Igranje tombole Podelitev nagrad zmagovalcem

104

PREDSTAVILI SMO SE NA 2. KONGRESU SLOVENSKIH HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V SLOVENJ GRADCU

V soboto, 4. julija 2009 je potekal v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu 2. kongres slovenskih humanitarnih ganizacij z naslovom Vloga humanitarnih organizacij v času globalne finančne krize. Glavna organizatorja kongresa sta bila Nacionlani forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS) in Mestna občina Slovenj Gradec, častno pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Turk. Kot humanitarna organizacija smo se predstavili tudi Društvo »VEZI« in sicer na predstavitveni stojnici z izdelki, ki nastajajo v okviru Programa »SONČNI TOBOGAN« Mreža kreativnih delavnic v dnevnih centrih. Rdeča nit kongresa so bile razprave na temo revščina in socialna izključenost ter vloga različnih akterjev pri njunem preprečevanju in opravljanju. Poleg plenarnega dela smo udeleženci sodelovali v dveh delavnicah, kjer smo govorili o tem, kako in kdo lahko prispeva pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti ter lajšanju njunih posledic.Delovni dan se je zaokrožili z okroglo mizo, ki so se je udeležili: državni sekretar ministrstva za upravo Republike Slovnije dr. Branko Lobnikar, generalni direktor direktorata za socialne zadeve ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš, član upravnega odbora Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije mag. Janez Pezelj, moderatorja dopoldanskih delavnic Alojzij Štefan in dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica NFHOS Tereza Novak in drugi. Moderatorja dopoldanskih delavnic sta najprej predstavila zaključke in sklepe, ki smo jih sprejeli, nato pa smo skupaj poskušali definirati vlogo humanitarnih organizcij in vlade v času globalne finančne krize.

Karmen Margarit, dipl.soc.del.

105

Predstavitvena stojnica Društva »VEZI«

Okrogla miza o revščini in socialni izklučenosti

106

Lampion, Štorje 2009

107

108

MESTA IN VASI

V mestih živijo mestni ljudje, pa tud se reče meščani, mestne so hiše velike,

dokler po vaseh živijo vaščani, imajo njive, pašnike, travnike.

V mestih je bolj ležeren folk in industrija povsod,

robotika in avtomatizacija, kar na podeželju al vaseh je le ponekod,

v mestih je tud administracija.

Toda v resnici velja povsod eno pravilo, staro in preizkušeno dostikrat,

vas, da brez mesta in obratno ne more, in bo moglo to tako tud ostat.

Sergio Popovič

109

Slika Likovna kolonija Štanjel 2009

JESENSKO LISTJE

Listja jeseni v jeseni je videt povsod, povsod kjer listavci so, povsod naokrog.

Od rumene do rdeče, v odtenkih so raznih, povsod ga je polno, po cestah in parkih.

Res je jesen obilna z darovi,

toda tud z barvami obarva bogato. Celo naravo popiše z živimi odtenki,

od rdeče barve se preliva v zlato.

Ko sprehajaš se po parku v jeseni, si živa priča tem morju listja. Pod nogami ti listi šušljajo,

kot da so majhna, lahcena bitja.

A jih bo kmalu razvejal veter, ali mašina ki neizprosno brni,

in sneg bo potem pobelil naravo, in naselja majhna bodo v tišini.

Komaj tu pa tam bo kakšen list,

ki spominjal bo, ko bilo jih je na kupe, v jeseni, ki predhodila je snegu, in zimi, ki nosijo se šali in kape.

In kapoti so se včasih nosili,

dolgi in temni nevtralnih barv, zdaj pa so vetrovke, bunde v vseh živih barvah,

in ne veš kdo nosi jih, a je mlad al´ star.

Sergio Popovič

110

111

Slika ustvarjena na slikarskih delavnicah v DC Štorje Avtor: A.V.

Naslednja številka Metuljčka bo izšla predvidoma v mesecu

FEBRUARJU 2010. Vabljeni k soustvarjanju vsebine!!!

Društvo za duševno zdravje in kreativno

preživljanje prostega časa »VEZI« Štorje 26, 6210 Sežana TRR: 05100-8000031614

Davčna št.: 14906627 Matična št.: 1137794

tel. 031-649-288

Predsednica: Gospa Vida Mesar Sekretar: mag. Katarina Tomažič

Odgovorna urednica: mag. Katarina Tomažič

Vsebino pripravljali: Karmen Margarit

Mateja Baša

Uredniški odbor: Tea Smonker Mirjana Stopar Ksenija Balantič

Zorica Morvai Mateja Baša

Naslov za pošiljanje člankov:

vezi.storje@siol.net info@drustvovezi.org

kontaktna oseba: Katarina Tomažič, tel. 031-649-288

Izdajo glasila so nam omogočile:

OBČINA POSTOJNA

OBČINA ILIRSKA BISTRICA in

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih

organizacij Tisk: Č u k G r a f

tiskarna in trgovina d.o.o. Kolodvorska 21

6230 POSTOJNA Tel.: 05/701-34-00

Faks: 05/701-34-13

112

LampionIlirska Bistrica

2009

■ DRUŠTVO »VEZI« GSM 031649-288 DNEVNI CENTRI ●Dnevni center Štorje tel 05 768 52 00 ●Dnevni center Štanjel tel 05 769 01 89 ●Dnevni center IL. Bistrica tel 05 714 16 20 STANOVANJSKE SKUPINE ●Stanovanjska skupina Brestovica tel. 05 766 43 60 ●Stanovanjska skupina Postojna tel. 05 726 48 00 ●Stanovanjska skupina Il. Bistrica tel. 05 714 51 60 ●Stanovanjska skupina Divača tel. 05 996 69 23

■ CENTRI ZA SOCIALNO DELO ●Center za socialno delo Sežana tel. 05 707 42 00 ●Center za socialno delo Postojna tel. 05 700 12 00 ●Center za socialno delo IL. Bistrica tel. 05 711 01 40 ●Center za socialno delo Nova Gorica tel. 05 330 29 20

■ PSIHIATRIČNI DISPANZERJI ●Psihiatrični dispanzer Sežana Dr. Nataša Sedmak tel. 05 731 14 16 ●Psihiatrični dispanzer Postojna Dr. Mirjana Damej tel. 05 726 10 08 ●Psihiatrični dispanzer Il. Bistrica Dr. Dragomira Ahlin tel. 05 711 21 36

■ PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE ●Psihiatrična bolnišnica Idrija tel. 05 373 44 00 ●Psihiatrična bolnišnica Polje tel.01 587 21 00 ●Psihiatrična bolnišnica Begunje tel. 04 533 33 15

POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE

■ Društvo SOS telefon, vsak delavnik od 12-22 ure sobote, nedelje in prazniki 18-22 ure,tel. 080 11 55

DRUGE NEVLADNE ORGANIZACIJE ●Društvo Novi paradoks Vrhovci cesta XVII/40 tel. 01 422 85 61 ●Altra ●ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje Vilharjeva 22, 1000 Ljubljana tel. 01 230 73 38 ●OZARA – Nacionalno združenje za kakovost življenja Ljubljanska ul. 9, 2000 Maribor tel. 02 33 00 444 ●Humana, Oldhamska cesta 14 4000 Kranj tel 04 20 11 720

■ DOMOVI STAREJŠIH OBČANOV ●Dom upokojencev Sežana tel 05 734 40 11 ●Dom upokojencev Postojna tel. 05 700 11 00 ●Dom starejših občanov IL. Bistrica tel . 05 714 12 44

■SOCIALNO VARSTVENI ZAVODI SVZ Dutovlje, tel. 05 708 41 00 SVZ Hrastovec, tel. 02 729 35 10

•Stanovanjska skupina Podgrad tel. 05 783 52 01