41. številka | 2014

METULJČEK METULJČEK

»KE

RA

MIČ

NE

SO

VIC

E«

Mre

ža k

reat

ivni

h de

lavn

ic »S

ončn

i tob

ogan

«

KAZALO - 2 UVODNA BESEDA – 5

Simon Knez: ČAS - 6

Staš Štrukelj: IZ-HOD (dokumentarni film) - 7

Marica Ikanović: POLOŽAJ LJUDI Z AVTIZMOM V DRUŽBI - 12

Stanovalec: OBVLADOVANJE JEZE - 15

Alenka Šmidt: MOJA ZGODBA- 16

Jure Jaklič: URŠKA, URŠKA, URŠKICA - 16

Aleksander Krstić: ŠAOLINSKI KUNG FU - 17

Jure Jaklič: ŽIVLJENJE V SS DIVAČA- 18

Jadranka Ivačič in člani DC Štanjel: BUČNICA IN

VLEČENO TESTO - 19

Jure Jaklič: MOJA MAMA METKA – 20

AKTIVNOSTI V DRUŠTVU »VEZI« - 21

Petra Može: ZADNJI PRAZNIČNO OBARVAN SPREHOD PO ŠTANJELU – 22

Valentina Benčan, Lejla Pajić: ČAROBNE GIBLJIVE JASLICE V VELIKEM OTOKU – 23

Mara Borac: OBISK UPORABNIKOV DRUŠTVA ŠENT IZ ŠEMPETRA – 25

Tatjana Skok: MOJA ZGODBA – 25

Ana Prosen: ŠTANJELSKI TURNIR V »ENKI« - 26

Ana Prosen: POTOPISNO DOPOLDNE O AFRIKI - 27

Sabina Polh: PREDSTAVITEV VZHODNOAZIJSKIH HORTIKULTURNIH VEŠČIN V DC ŠTANJEL – 28

Ana Prosen: KULTURNO ZGODOVINSKA DELAVNICA Z OŠ ŠTANJEL – 29

Barbara Uljan: VALENTINOVO V SS ILIRSKA BISTRICA – 30

Marina Primc: SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« IN DNEVNEGA CENTRA »SONČEK« NA VALENTINOVI DELAVNICI – 31

Marina Primc: VALENTINOVA PEKARSKA DELAVNICA V DNEVNEM CENTRU ILIRSKA BISTRICA – 32

Sabina Polh: KREATIVNO DOGAJANJE OB VALENTINOVEM V STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA – 33

Sabina Polh: VALENTINOVO V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE – 34

Emil Kovačič: VALENTINOVO-LJUBEZNI DAN – 34

Petra Grlj: IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA V DNEVNEM CENTRU ILIRSKA BISTRICA – 35

Marina P.: »VEZI« NA PROJEKCIJI PUSTNIH LIKOV V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA – 36

Sabina Polh: PUSTNE VONJAVE V DC ILIRSKA BISTRICA – 37

Tamara Kovačevič: IZDELOVANJE PUSTNIH MASK V DC IL. BISTRICA – 38

Nina Gorjan: PUSTNO RAJANJE V ŠTORJAH – 39

Valentina Benčan: PUSTNO RAJANJE V STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA – 41

Petra Može: ČAS ZA…SMEH! – 42

Alenka Šmidt: NARAVA – 42

3

Marina P., Valentina B.: OB DNEVU ŽENA – 43

Valentina Benčan: SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« IN DRUŠTVA »POT« - 44

Sabina P.: ŠPARGLJEV DAN V DRUŠTVU VEZI – 45

Maja Bohar: LOV NA ŠPARGLJE V ŠTANJELU IN ZGODOVINSKI ORIS GRADU – 46

Sabina Polh, Ana Prosen: V SEŽANI TEČEMO NA KRAŠKEM MARATONU – 47

Nataša M.: PEKA MUFFINOV V SS PODGRAD – 48

Nina Gorjan: POTOPISNA INDIJA – 49

Staš Štrukelj: TURNIR V NAMIZNEM TENISU – 50

Zaposleni in člani: DAN ZA SPREMEMBE – 51

Nina Gorjan: USTVARJALNE URICE V VRTCU PODGRAD – 54

Nina Gorjan: GLEDALIŠKA PREDSTAVA »ČEŠPE NA FIGI« - 55

Valentina Benčan: KOPANJE NA DEBELEM RTIČU IN POTEP PO KOPRU – 56

Katja M.:NOVA FASADA BLOKA V PODGRADU– 57

Marina Primc, Emil Kovačič: DRUŽENJE ČLANOV DRUŠTVA »VEZI«, DSO IL. BISTRICA IN VDC IL.BISTRICA – 58

Valentina Benčan: VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICA V SS POSTOJNA – 59

Marina Primc: VELIKONOČNA DELAVNICA V DC ILIRSKA BISTRICA – 60

Valentina Benčan in sodelavke: DAN ODPRTIH VRAT V DRUŠTVU ZA DUŠEVNO ZDRAVJE IN KREATIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA »VEZI« – 62

Barbara Uljan: »ŠKREBANJE« V STANOV. SKUPINI ILIRSKA BISTRICA – 65

Barbara Uljan: DRUŠTVO »VEZI« SE PREDSTAVI NA DNEVU ODPRTIH VRAT RDEČEGA KRIŽA ILIR.BISTRICA – 66

Mara B.:OBNOVA SUHOZIDNIH KRAŠKIH HIŠ – 67

Marica Ikanović: DRUŠTVO »VEZI« NA PARADI UČENJA V POSTOJNI – 68

Marina P.: TURNIR V BALINANJU V ZABIČAH – 69

Ana Prosen: SVOBODNI KOT METULJI – 70

Marina Primc: VRTIČKARSTVO V DNEVNEM CENTRU ILIR.BISTRICA – 71

Valentina Benčan, Nataša Seražin Grmek: ŠPORTNI DAN S SVZ DUTOVLJE – 72

Marina Primc: RIBJA DELAVNICA V DC ILIRSKA BISTRICA – 73

Valentina Benčan: DRUŠTVENI PIKNIK NA NOVAKOVI DOMAČIJI – 74

Staš Š.: POLETNE STOJNICE NA SEŽANSKEM – 75

Marina Primc: DRUŠTVO »VEZI« NA OBISKU V ČEBELARSKEM DOMU V ILIRSKI BISTRICI – 76

Marjan Uljančič: ZANIMIVOSTI O ČEBELARJENJU – 77

Valentina Benčan, David Ukmar: DRUŽENJE SKUPIN ZA SAMOPOMOČ V LIPICI – 78

Jadranka Ivačič in člani DC Štanjel: ŽBRINCA – 78

Staš Štrukelj, Barbara Uljan, David Ukmar: LETOVANJE DRUŠTVA »VEZI« V FIESI – 79

Marjan Uljančič, Miroslav Kirn, Marina Primc: ENODNEVNA KOPANJA – 82

Nina Gorjan: PREDAVANJE O SIVKI – 84

Andreja Colja: AVGUSTOVSKO DOGAJANJE V ŠTANJELU – 85

Sabina Polh: POLETNE AKTIVNOSTI V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE – 86

Marina Primc: DRUŠTVO »VEZI« S PROMOCIJSKO STOJNICO V NABREŽINI PRI TRSTU – 87

4

Sabina Polh: SEPTEMBRSKO DOGAJANJE V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE – 88

Andreja Colja, Nina Gorjan: PRIPRAVA OZIMNICE V DNEVNEM CENTRU ŠTANJEL – 89

Barbara Uljan, Alenka Šmidt, Jože Hozjan: TRADICIONALNA LIKOVNA KOLONIJA ŠTANJEL 2014 – 90

Simon Knez: ŠE TE LJUBIM – 93

Marina Primc: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUŠTVA »VEZI« NA KMETIJSKI TRŽNICI – 94

Marina Primc, Marjan Uljančič: NAKUPOVANJE V TRSTU – 95

Marina Primc: SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« IN RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA TUDI V LETU 2014 – 96

Marica Ikanović: 10.OKTOBER – SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA V DRUŠTVU »VEZI« - 97

Ana Curk: DUŠEVNE MOTNJE - 98

Marina Primc: KAKO SMO OBELEŽILI 10.OKTOBER – SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA V OKVIRU SOCIALNOVARSTVENIH PROGRAMOV V ILIRSKI BISTRICI – 99

Marina Primc: NOGOMETNI TURNIR OB DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA – PREVALJE 2014 – 100

Alenka Šmidt, Agata Štruc, Jože Hozjan: ŠPORTNE IGRE SMEHA NA GORJANSKEM – 101

Marina P.: DRUŠTVO »VEZI« NA BALINARSKEM TURNIRJU »BARČICA« V KOPRU – 102

Katja Mrzlić: DRUŠTVO »VEZI« NA OSNOVNI ŠOLI DIVAČA – 103

Danijela Jerković: ČIČERIKIN NAMAZ S TOPLIMI KRUHKI – 104

Agata Štruc, Tatjana Skok: OGLED FILMA »BO BEN TAKU, DA BO PROU« - 105

SIMON KNEZ SE PREDSTAVI – 105

Danijela J.: »PRIJATELJI SO KOT DOBER KRUH, ČLOVEK SE GA NIKOLI NE NAVELIČA« – 106

Marina Primc: PREDNOVOLETNE DELAVNICE V DNEVNEM CENTRU DRUŠTVA »VEZI« SKUPAJ S »SONČKI« - 108

Marina Primc: DELAVNICA IZDELOVANJA ADVENTNIH VENČKOV – 108

Andreja Colja: DELAVNICA IZDELOVANJA ADVENTNIH VENČKOV V DC ŠTANJEL – 109

Marica Ikanović: »MAČKOVEC POD STREHO« - 110

Ester Ržen: PRAZNIČNI DECEMBER V SS POSTOJNA – 111

Marica I.: »VESELI TURNIR« V POSTOJNI – 112

Katja Mrzlić: PREDNOVOLETNI PLES DRUŠTVA »VEZI« V DIVAČI – 113

Marina Primc: IZOBRAŽEVANJE ZA SVOJCE »PROSPEKT« - 115

Andreja Colja: POSTAVITEV JASLIC V STAREM DELU ŠTANJELA – 116

DRUGI DOGODKI IN AKTIVNOSTI V DECEMBRU - 117

ZAHVALE PODATKI O GLASILU POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE

5

Uvodna beseda

Drage bralke in bralci!

Poslovili smo se od leta 2014, ki se ga bomo spominjali po težkih trenutkih

in slabih možnostih za razvoj področja duševnega zdravja in stroke socialnega dela.

Kljub temu pa smo se ves čas trudili

in dobro opravljali delo v programih društva, v socialnem podjetju Brinjevka in podjetju Vezi Vizija.

Velika mera optimizma in vera v boljše čase so nas pripeljali do petnajste obletnice delovanja društva.

Še naprej se bomo trudili,

da v nas ne ugasne lučka upanja in optimizma. Stremeli bomo k uresničevanju zastavljenih ciljev

in še naprej delovali v skladu s poslanstvom in vizijo društva.

Prijetno branje želiva Vida Mesar in Katarina Tomažič

6

ČAS

Čakam, čakam, čas stoji. V postelji sem vkopan, nikamor ne beži.

Čakam, čakam v novi dan.

Letijo minute, letijo ure v neskončnost, nič se ne zgodi,

dokler ne pride dan in jutro se prebudi.

Zopet je padel mrak in vem, da nihče ni več moj sovrag.

Dobro je, da smo skupaj vsi, tako sem boljši za vse večne dni.

Letijo dnevi, letijo tedni

v neskončnost, nič se ne zgodi, dokler ne pride dan in jutro se prebudi.

Padla je noč

in sosed mi zaželi lahko noč. V sobi sam ležim, z glasbo v družbi

nekako skušam, da zaspim.

Letijo meseci, letijo leta v neskončnost, nič se ne zgodi,

dokler ne pride dan in jutro se prebudi.

Tako v novi dan petelin zapoje na ves glas

in novo jutro zopet je zraven nas.

Simon Knez, SS Gorjansko

7

Staš Štrukelj, univ.dipl.soc.delavec

IZ-HOD (Dokumentarni film)

Staš Štrukelj je diplomiral na Fakulteti za socialno delo leta 2012. V diplomski nalogi je skupaj z sošolcem Nejcem skozi oči kamere raziskoval duševno zdravje in

institucije ter samo gibanje IZ-HOD

DOKUMENTARNI FILM IZ-HOD

Dokumentarni film Izhod je večplastna naloga s spremnim tekstom, v katerem dopolnjujeva, raziskujeva in reflektirava dogajanje ter okoliščine projekta. Sam film je neke vrste kronološki zapis dogajanja in najinega odzivanja, ki naju v prvem delu vodi od učenja o odprtih vprašanjih psihiatrije, duševnega zdravja, institucionalne represije itd. (prvi del), do akcijskega raziskovanja in aktivnega sodelovanja (drugi del). V drugem delu se tako lotiva raziskovanja samega gibanja, Izhoda kot družbene akcije, poleg tega pa ves čas raziskujeva ter reflektirava tudi najino lastno vlogo. To je prvi poskus približevanja socialnega dela v svet neodvisne multimedijske komunikacije preko lastnega vključevanja tako v aktivistični akciji, kot v produkcijski vlogi. Zaradi specifičnosti naloge naj tekst, ki je pred vami, služi kot vodilo, srce pa naj ostane v zgodbi, ki jo poskušava povedati skozi film.

CILJI GIBANJA IZ-HOD

Temeljni cilj iz-hoda je bila namera o razvijanju skupnostne oskrbe ljudi tam, kjer ljudje živijo. Pa tudi kot protest zoper institucionalizaciji. Projekt je bil zastavljen kot socialna akcija, ki naj bi, v najboljšem primeru, zajela vso skupnost. V njej smo uporabljali razne pristope. Iz-hod, ki je v končni oceni opravičil termin »socialne akcije« in je istočasno tudi osrednja tema najinega dokumentarnega filma, je bil 700 km dolg pohod. Na pohodu smo obiskali mnogo institucij, vse z namenom pospešitve dezinstitucionalizacije in širitve ideje o zagovorništvu stanovalcev zavodov. Tanja Lamovec (1998: 142) pojasnjuje, da je »...bistvo zagovorniškega načela v tem, da omogočimo ljudem, da se aktivno vključijo v reševanje svojih problemov na način, ki so si ga sami začrtali, oz. izbrali.« Tega pa jih moramo - žal - ponovno naučiti. Neposredno pomoč zato delimo na: • ozaveščanje, • učenje spretnosti in • posredovanje v okolju.

8

REZULTATI

Končnih rezultatov našega gibanja je veliko. Preseljeni ljudje, okrogle mize, povzetki razgovorov, zgodbe ljudi, podpisi in deklaracije, medijske objave in odzivi na spletu, sestanki z mestnimi in državnimi oblastmi, protesti in javni shodi, vse to so koščki, ki kot mozaik sestavljajo v zgodbo o iz-hodu. Osrednji rezultat za naju in najino nalogo pa je dokumentarni film in najina refleksija.

IZ-HOD KOT AKCIJA Med pohodom avtorja nisva bila samo snemalca dogajanja. Pravzaprav je bilo ob vsem dogajanju snemanje večkrat odrinjeno na stranski tir. Logistika je bila zahtevna, prostovoljcev pa premalo. Potrebno je bilo veliko improvizacije, saj nas je bilo številčno preprosto premalo, da bi lahko obveznosti potekale gladko in po načrtu. Kot sva omenila, smo hodili skoraj vsak dan. Na cilju vsake etape pa skoraj ni bilo časa za počitek. Običajno smo imeli kaj kmalu po prihodu pogovor z osebjem ali priprave na okroglo mizo. Poskrbeti je bilo potrebno tudi za hrano, pripraviti ležišča in poskrbeti za vse žulje, odrgnine... Vsak večer smo se zbrali in pred počitkom evalvirali dogajanja tistega dne, ter okvirno zastavili načrt za naslednji dan. Večerno-nočni sestanki so včasih trajali tudi po uro ali dve. Tako smo z bolj malo spanca nadaljevali v naslednji dan. Včasih smo bili med okroglimi mizami tako utrujeni, da smo drug drugega budili in spodbujali. Vsak se je trudil čim bolj prilagoditi, saj drugače ne bi šlo. Ljudje, ki so se nam na pohodu sproti priključevali, so z nami hodili, kolikor so uspeli in zmogli. Nekateri so prehodili celo pot, drugi manj. Vedno pa smo imeli dovolj časa za pogovore in spoznavanje njihovih zgodb, ki so bile hkrati žalostne in navdihujoče: zgodbe o nehumanem ravnanju in krutem načinu »zdravljenja«. Vsi smo bili veseli priložnosti, da se stanovalci zavodov vsaj za nekaj časa rešijo zidov institucij. Pridruženi pohodniki so bili aktivni udeleženci in nikakor ne pasivni opazovalci, kar je imelo učinek dodajanja moči in je delovalo spodbudno, motivacijsko. Nekatere institucije so zavrnile druženje z nami, druge so popustile, ko smo s pomočjo medijev pritisnili na njih. Kljub vsemu smo izpeljali več kot 30 okroglih miz, podpisali Ormoško in Ptujsko deklaracijo, ter na vsakem postanku govorili z osebjem in ljudmi, ki smo jih srečali. Skupaj smo posneli več kot 30 ur gradiva.

9

SAMOREFLEKSIJA

Ena od skupnih ugotovitev je vsekakor bila problematika logistike. Za tako obsežen projekt bi potrebovali mnogo več ljudi, več prostovoljcev. Tudi medijska pokritost ni bila dovolj dobra. Izhodovci - uporabniki imajo sicer začasno namestitev izven zavoda, vendar do zdaj še nihče nima primerne namestitve. Tako uporabniki kot prostovoljci smo razočarani nad praznimi obljubami tistih, ki imajo moč in s tem možnost reševanja težav. Prehodili smo 700 km, izpeljali več kot 30 okroglih miz, uspešno smo izvedli skoraj vse, kar smo si zadali in to z minimalnimi sredstvi. Podpisali smo Ormoško in Ptujsko deklaracijo. Obiskali smo vse psihiatrične bolnišnice in posebne socialnovarstvene zavode, zapor, vzgojne zavode za mlade, zavod za usposabljanje, domove za stare, center za tujce, azilni dom in nekaj stanovanjskih skupin. V vsaki od naštetih ustanov smo organizirali okroglo mizo ali posvet in kulturni dogodek. Pogovarjali smo se z osebjem in uporabniki o dezinstitucionalizaciji ter načrtih, kako jo uresničiti. Zagotovo bi za realizacijo naših preteklih dogajanj in prihodnjih načrtov potrebovali več prostovoljcev, večjo medijsko podporo in večjo angažiranost lokalnih oblasti. Rezultati bi bili ob tem najbrž pozitivnejši. A upava si verjeti, da izveden projekt, ob sodelovanju istega števila udeležencev in ob podobnih okoliščinah, tudi ob ponovitvi ne bi mogel biti bistveno boljši.

10

SKLEPI

»Dokler bodo ljudje zaprti v ustanovah, pod oblastjo strokovnjakov ali pa osamljeni doma, bomo

zaprti, zatrti in osamljeni tudi mi.« (Vito Flaker) Po izpeljani akciji in ob koncu filma bi lahko potegnila več iztočnic. Iz-hodovci smo jih veliko že objavili, predlagali in zahtevali njihovo uresničitev. V letih od začetka govora o dezinstitucionalizaciji se je spremenilo veliko. Ustanovile so se skupnostne službe in stanovanjske skupine. Obstoj totalnih ustanov je bil opredeljen kot družbeni problem. A zadnja faza, dejansko preseljevanje stanovalcev iz ustanov, se je zaustavilo nekje na sredini poti. V glavnem so se vsi naši sogovorniki strinjali z idejo dezinstitucionalizacije. Vsaj v teoretičnem smislu. A vsakič, ko smo prišli do faze oblikovanja konkretnih predlogov, se je pojavilo kup ovir in težav, ki same po sebi ne bi smele biti problem. A so se kot takšne izkazale. Na neki načelni ravni se vsi odgovorni strinjajo, da so spremembe nujne in pomembne, kljub temu pa vsi prispevajo k ohranjanju statusa quo. Preselitev štirih bivših stanovalcev ustanov v skupnost je podprlo ministrstvo, profesorji na fakulteti za socialno delo, mednarodna javnost, nekateri domači psihiatri, večina koordinatorjev na centrih za socialno delo, številni delavci na področju duševnega zdravja in mnogi drugi. Kljub temu smo ugotovili, da je v praksi preselitev iz zavoda v skupnost skoraj nemogoča, če človek nima dovolj denarja in velikega števila prijateljev. Obstaja pa še veliko število drugih ovir. Ena od teh je rigidnost odgovornih, zato smo prepričani, da je potrebno reorganizirati, oz. korenito spremeniti delo v socialnem in zdravstvenem varstvu. Prazne obljube župana, direktorja direktorata na MDDSZ in drugih, odgovornih za sedanjo situacijo, so nesprejemljive. Dezinstitucionalizacija je zapisana v novem programu socialnega varstva. Deloma ja to tudi dosežek Iz-hoda. Naj film še enkrat zaključiva s sklepom: Z dokončanjem dokumentarnega filma se zgodba, o kateri sva pripovedovala, ni končala. Ideja iz-hod živi dalje! Dalje živi v prizadevanjih tistih, ki se zavedamo soodgovornosti za ustvarjanje naše skupnosti. Trenutno se borba v okviru gibanja 15o nadaljuje pred borzo, na fakultetah in ostalih projektih podobne narave. Vsak dober film potrebuje epilog. Epilog so tisti ljudje, ki so skupaj z nami zbrali toliko poguma in volje, da so dokazali, kako se lahko po dolgih letih bivanja v institucijah na novo zaživi v skupnosti. Epilog je tudi spoznanje, da je lažje prehoditi 700 km, kot nekomu omogočiti, da zaživi zunaj zidov ustanov. Pa vendar vse povedano, izkušeno in videno nima epiloga brez vas. Kajti vsak od nas je odgovoren, da ustvari boljše možnosti za življenje vseh. Vsi ustvarjamo skupno zgodbo.

11

Celoten posnetek filma si lahko ogledate na spletni strani: https://www.youtube.com/watch?v=w9xxL0INAwY

LITERATURA: Flaker, V. (1998): Odpiranje norosti : vzpon in padec totalnih ustanov, Ljubljana : Založba /*cf., 1998 (Ljubljana : Dan) Flaker, V. (1991): Hrastovec v Ljubljani - Mladinski delovni tabor Hrastovec '89 Tematska številka Časopisa za kritiko znanosti, 138/139: 97-102 97 Foucault, M. (1998): Zgodovina norosti v času klasicizma / prevod Zdenka Erbežnik ; spremna beseda Bogdan Lešnik ], Ljubljana, Založba /* cf., 1998 – (Rdeča zbirka) Foucault, M. (1998), Zgodovina norosti v časi klasicizma. Ljubljana: Založba /* cf., 1998 .-(rdeča zbirka) Goffman, E. (1992-1982): Asylums : essay on the social situation of mental patients and other inmates: London [etc.] : Penguin Books. Lamovec, T. (1998), Psihosocialna pomoč v duševni stiski. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo Lamovec, T. (1999), Kako misliti drugačnost. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo Lamovec, T. (2006), Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup: Nove oblike skrbi za osebe v duševni krizi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Marsili, M. in Toresini, L. (1991), San Vito -Trst: dezinstitucionalizacija se nadaljuje. Subpsihiatrične študije (Hrastovški anali za leto 89); Tematska številka Časopisa za kritiko znanosti, 138-139: 33-46. Mesec, B. (1997): Metodologija raziskovanja v socialnem delu I, Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Mesec, B. (1998): Uvod v kvalititativno raziskovanje v socialnem delu, Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. Mesec, B. (2007): Metodologija raziskovanja v socialnem delu II, Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. Mesec, B. (2009): Načrtovanje raziskave, Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Pahović, M. (2010). Duševno zdravje in film. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.Reichenberg, M. (2003): Film o hendikepu:pripovedi o filmski glasbi, Ljubljana: UMco, (Zbirka Modra Premiera ; 27) Rosenhahn, L.D. (1973/1991), Zdravi v bolnem okolju. Subpsihiatrične študije. Časopis za kritiko znanosti, 19, 138/139. Zaviršek, D. (1996), Socialne inovacije v socialnem delu: vizija ali iluzija devetdesetih? Socialno delo, 35, 1: 31-40

12

Marica Ikanović, univ.dipl.soc.delavka

POLOŽAJ LJUDI Z AVTIZMOM V DRUŽBI

Marica Ikanović je v diferencialni nalogi nadaljevala raziskovanje položaja ljudi z avtizmom, ki ga je obravnavala že v diplomski nalogi.

Položaj ljudi z avtizmom v družbi je slab. Že otrok z avtizmom ni primerno vključen v sistem izobraževanja, nima se možnosti izobraževati po programu, ki bi ustrezal potrebam otroka z avtizmom. Tako ljudem z avtizmom, že kot otrokom omejijo vse poti do znanja, so nerazumljeni v družbi in na tak način izgubijo veliko življenjskih priložnosti za kvalitetno vključevanje . Pri svojem delu sem se takrat srečevala z različnimi težavami odrasle osebe z avtizmom, ki je vključena v storitve Varstveno delovnega centra. Osnovna dejavnost Varstveno delovnega centra (v nadaljevanju VDC) je socialno varstvena storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za odrasle osebe, ki imajo status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. V svoji raziskovalni nalogi sem želela prikazati metode in tehnike dela z odraslo osebo z avtizmom, ki je vključena v skupino uporabnikov storitev VDC-ja, na primeru iz prakse. Predstavila sem primer odrasle osebe z avtizmom in njenega vključevanja v skupino, primarne podatke sem zbirala s pomočjo opazovanja z udeležbo. V teoretičnem delu sem opisala raznolikost definicij avtizma in položaj ljudi z avtizmom v družbi. Osebe z avtizmom so slabo vključene v socialno okolje. Srečujejo se s številnimi težavami in ovirami pri vključevanju v družbo. V Sloveniji se z avtizmom srečujemo šele zadnjih nekaj let in še vedno ni nobenega statističnega podatka o tem, koliko je otrok in odraslih z avtizmom in na kakšen način delajo z njimi. Tudi posebnih specializiranih programov za otroke in odrasle z avtizmom ni. Otroke z avtizmom različno razporejajo po rednih in razvojnih vrtcih, po šolah s prilagojenim programom, odrasle pa kasneje vključijo v različne zavode, društva. Veliko odraslih z avtizmom je vključenih tudi v Varstveno delovne centre. Osnovna dejavnost VDC je namenjena ohranjanju pridobljenih znanj in delovnih spretnosti, razvoju novih sposobnosti, pridobivanju socialnih in delovnih navad, razvijanju samostojnosti, vključevanju v skupnost in okolje. Raznolikost definicij avtizma V Sloveniji je strokovno mnenje o avtizmu neenotno, nekateri strokovnjaki niti ne poznajo širokega razpona avtističnih motenj. Skozi vso zgodovino avtizma obstaja nesoglasje glede klasifikacij in definicij avtizma, ki vse do danes ni rešeno, ker jih strokovnjaki ves čas spreminjajo. Do danes so strokovnjaki oblikovali različne podvrste avtizma in postavili ter ovrgli različne hipoteze o etiologiji - vzrokih avtizma, o načinih zdravljenja ter o načinih podpore pri poučevanju ter delu z osebami, ki imajo avtizem. Rendle–Short (1971) navaja štirinajst točk, ki jih je kasneje (1978) povzela in dopolnila NSAC (National Society for Autistic Children). Avtizem definira kot behavioralni sindrom, osnovni simptomi se pokažejo pred 30. mesecem otrokovega življenja in vključujejo naslednje motnje:

motnje v razvojnih stopnjah in njihovem vrstnem redu, motnje reagiranja na senzorne dražljaje,

13

motnje v govoru, jeziku in kognitivnih zmogljivostih, motnje v sposobnosti kontaktiranja z drugimi ljudmi in predmeti.

Kontrolna lista štirinajstih simptomov:

težave pri druženju z vrstniki, deluje kot gluh otrok, motorično se zdi normalen, s hitrimi in spretnimi gibi, odklanja učenje, ne boji se realnih nevarnosti, svoje potrebe izraža s kretnjami, neprimerno se smeji ali hihita, ne mara nežnosti, značilna fizična hiperaktivnost, ne kontaktira s pogledom, neprikladno drži predmete, vztraja v nesmiselni in brezciljni igri, podira predmete, zamaknjen je v svoj svet.

Navedena klasifikacija, kriteriji in opisovanje različnih značilnosti motnje avtizma ter njenih različnih simptomov govorijo o tem, česa posameznik ne zmore in v čem so njegove ˝pomankljivosti˝. Gre za medicinski model pogleda na motnjo avtizma. Odnos do otrok z različnimi ovirami (fizičnimi, senzornimi, intelektualnimi) temelji pretežno na medicinskem modelu, kar pomeni, da dobijo otroci najprej diagnozo ovire, potem pa so usmerjeni v določene programe ali ustanove (programe osnovnih šol, zavode, bolnice ipd.). Vsebina in obseg podpore znotraj medicinskega modela temeljita na pridobljeni diagnozi in ne na otrokovih specifičnih potrebah in sposobnostih. (Zaviršek, 2005: 221) Poleg medicinskega modela ki označuje vse značilnosti razvojne motnje avtizma, njene simptome in primanjkljaje na različnih področjih, ne smemo pozabiti na socialni model in opisati avtizem z vidika socialne perspektive. Le-tej niso pomembne le slabosti posameznika, to česar posameznik ne zmore oziroma kako ga njegov hendikep ovira pri tem, da bi živel »normalno življenje«. Položaj ljudi z avtizmom v družbi Ljudje z avtizmom so slabo vključeni v družbo. Pri osebah z avtizmom ni pomembna le postavitev diagnoze, čeprav jo strokovnjaki velikokrat prepozno postavijo. Prav tako niso pomembne le medicinske značilnosti, ki pri osebi kažejo različne primanjkljaje. Pomembno je, da prepoznamo ovire v družbi, ki osebam z avtizmom ne nudijo možnosti ustreznega izobraževanja in usposabljanja, ustreznih pristopov in polne participacije v družbi, kot jo imajo običajni ljudje. Zaviršek in Škerjanc (1998: 48) v svoji analizi položaja izključenih družbenih skupin v Sloveniji ugotovita, da ljudi s telesno ali intelektualno poškodovanostjo obseg obstoječih zakonskih pravic ne podpira pri uresničevanju pravice do izobraževanja, pravice do izbire poklica, pravice do dela in pravice otrok do življenja v svoji družini. Še več, razvrsti jih v kategorije, postavi na paralelni tir vzgoje, izobraževanja, zaposlitve in izloči iz glavnih tokov življenja v družbi.

14

Pri delu z osebami, ki imajo motnjo avtizma, je treba upoštevati individualiziran pristop. Le-ta omogoča razvijanje relevantnih znanj in izkušenj za čim večjo samostojnost. Osebi z avtizmom večamo občutke lastne vrednosti, dobi izkušnjo, da so njene individualne potrebe in želje pomembne, s tem tudi zagotovimo večjo osebnostno rast in razvoj. Zelo pomembno je tudi, da osebam z avtizmom omogočimo možnosti izbire, da lahko tudi same izbirajo, kaj bi rade počele, da spoštujemo in upoštevamo njihove želje. V Sloveniji nimamo socialno varstvenih storitev, ki bi bile namenjene izključno osebam z avtizmom. Pri spreminjanju zakonodaje in opredeljevanju socialnih storitev bi morali upoštevati: - pravico do kakovostnega življenja posameznika, - participacijo posameznika z izkušnjo družbene izključenosti zaradi motnje avtizma pri zagotavljanju socialnih storitev, - pomen uporabnikovega vpliva na oblikovanje storitev v socialnem varstvu in - individualizacijo socialno varstvenih storitev. Škerjanc (2004: 65) navaja, da koncept kakovost življenja izhaja iz nadzora nad viri, s katerimi posamezniki zadovoljujejo svoje potrebe na različnih področjih, da individualizacijo socialno varstvenih storitev razumemo kot usmeritev, izbor načel, metod in postopkov za ohranitev ali večanje obsega vpliva uporabnika na načrtovanje, izvedbo, plačilo in ocenitev storitve. Tu so še načela, ki uporabniku omogočajo ohraniti vpliv, človekove in ustavne pravice, individualiziran pristop, participacijo, izbire, sinergičen pristop, učinkovito porabo razpoložljivih sredstev in transparentnost vlog ter financiranja.

SKLEPI Motnja avtizma se pri vsakem posamezniku izraža na drugačen način, njenih značilnosti ne moremo posploševati in nenazadnje niti niso pomembne v tolikšni meri, saj moramo posameznika sprejeti takšnega, kot je. Pomembna je individualizacija, individualno načrtovano in usmerjeno delo. Pri izvajanju dejavnosti, v katerih sodeluje odrasla oseba z avtizmom je pomembna metoda krepitve moči, krepitve moči na njenih močnih področjih, dovoliti možnost izbire, kjer je to mogoče in pustiti osebi njen odzivni čas, toliko kolikor ga posameznik potrebuje. Zaposleni morajo biti pozorni na njene talente, sposobnosti, jih znati videti, sprejeti in nadgrajevati. Pomembno je vztrajati in zagotoviti dobro sodelovanje s svojci oziroma skrbniki, saj so svojci/skrbniki največji strokovnjaki in najbolj poznajo svojega otroka. Svojci lahko zaposlenim zelo pomagajo, če jim ti znajo prisluhniti in razumeti težave, s katerimi se srečujejo. Pri izvajanju dejavnosti v katerih sodeluje odrasla oseba z avtizmom , je pomembno da skušajo zaposleni senzibilizirati ostale uporabnike v skupini in izven nje. Pri delu z odraslo osebo z avtizmom je pomembno, da skušamo razumeti njena ravnanja, da je ne obsojamo, saj oseba trpi zaradi motenj v procesiranju podatkov in se zato ne more naučiti socialnega in čustvenega odzivanja. Potrebno je vsak dan znova iskati nove rešitve, metode in tehnike za krepitev moči in nudenje ustrezne podpore odrasli osebi z avtizmom, da se počuti varno in sprejeto. Usmeriti se k perspektivi usmerjeni na osebo z avtizmom. Nujna so tudi stalna usposabljanja strokovnih delavcev, ki delajo z osebami z motnjo avtizma.

15

LITERATURA IN VIRI: Banjac, M., 2006. Avtizem- prikaz primera z vidika osebne asistence, diplomska naloga, Fakulteta za

socialno delo Jurišić, B. 1991. Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Jurišić. B. 2005. Avtizem. Svet drugačnih pravil. Šolski razgledi, Letnik LVI. Mesec, B., Ciguj – Kuzma, N. 2001. Navodila za pisanje diplomske naloge in opravljanje

diplomskega izpita. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. Mesec, B. 1998. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za

socialno delo. Schopler, E. 1989. Lestvica za oceno otroškega avtizma (CARS). Ljubljana: Društvo defektologov

Slovenije/ Skupina za avtizem. Škerjanc, J. 2004. Individualizacija socialno varstvenih storitev in njen vpliv na kakovost življenja

uporabnikov. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Zaviršek, D., Škerjanc, J. 1998. Analiza položaja izključenih družbenih skupin v Sloveniji in predlogi

za zmanjšanje njihove izključenosti v sistemu socialnega varstva. Raziskovalna naloga. Ljubljana: Inštitut za socialno varstvo.

Zaviršek, D. 2005. Položaj otrok z ovirami: od formalne enakosti do resnične vključenosti, 221-238. V: Črnak – Meglič, A. (ur.) 2005. Otroci in mladina v prehodni družbi: Analiza položaja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino; Maribor: Založba Aristej. (Zbirka Juventa).

www.avtizem.org, spletna stran obiskana 15.01.2011 www.autcom.org, spletna stran obiskana 18.01.2011 Zakon o socialnem varstvu, Ur. l. RS, št. 54/1992

OBVLADOVANJE JEZE

Vsak človek je včasih jezen. Odvisno je, kako ali na kakšen način pokaže svojo jezno stran. Jaz sem bil prevečkrat jezen na dosti stvari in sem si rekel, da moram to jezo nekako umiriti. Človek mora dobro poznati samega sebe v smislu, da ve, kdaj je čas, da jezo ustavi. V določenem trenutku se moraš vprašati, kaj se lahko zgodi, če ne ustaviš svoje slabe volje, ki jo kažeš ljudem okoli sebe. Vse je odvisno od tega, koliko energije posameznik vloži v to, da se umiri in da jeza izgine. Ni vse odvisno od zdravil, ker zdravila ne morejo, vedno narediti »čudeža«. Če ima človek jezo v sebi in jo čuti, mora preusmerit misli, na kaj boljšega od jeze. Če ima človek močno voljo in vztrajnost, da zna krotiti svojo jezo, je to ogromno.

stanovalec stanovanjske skupine v Društvu »VEZI«

16

ALENKA ŠMIDT

MOJA ZGODBA

Leta 2002 sem se poročila, vendar ta korak ni bil pravi. Zaradi preveč raznolikih značajev in nerazumevanja sva se sporazumno ločila. Ločitev je bila zame hud stres. Moža sem imela rada. Zaradi hude bolečine sem morala v bolnišnico v Begunje, kjer sem se zdravila 14 dni, nato sem na lastno odločitev šla domov. Doma je bilo hudo. Nisem imela moči. Ležala sem večino dneva. Dolgo je trajalo, da so me starši pripravili do tega, da sem odšla na sprehod. Bila sem prestrašena, kajti vsega sem se bala. Najbolj sem se bala srečati ljudi. Bala sem se zvonca, kadar je pozvonilo pri nas doma. To stanje prestrašenosti se je stopnjevalo. Iz dneva v dan je bilo hujše. Potem sem nekega dne pristala, da bom ostala na zdravljenju v bolnici Begunje. Potrebno je bilo veliko časa, da sem zapustila bolnišnico. Od leta 2007 se zdravim ambulantno, na vsake 3 mesece grem na pregled in po recepte za zdravila. Imam pravo terapijo, zato se počutim v redu.

Zahvaljujem se vsem,ki so mi pomagali na moji poti k lepšemu življenju.

URŠKA, URŠKA, URŠKICA

URŠKA, URŠKA URŠKICA, LEPA SI TI DEKLICA.

LEPA SI KOT MAJSKA ROŽICA.

KO SEM PRVIČ VIDEL TE, SE V MENI STRLO KAMENJE.

IN KAJ IZ TEGA NASTALO JE,

V MENI VEČNA LJUBEZEN DO TEBE JE.

Jure Jaklič, SS Divača

17

ŠAOLINSKI KUNG FU

Kung Fu treniram že leto in pol. Vrsta mojega Kung Fuja je šaolinski kung fu, ki izhaja iz Šaolinskega templja v Kitajski. Ta oblika je veliki Kung Fu, torej je poleg Taijiquana eden najpopularnejših Kung Fu na svetu. Zakaj trenirati Kung Fu? Razlogov je veliko: obramba pred uličnimi spopadi, boljše zdravje in koncentracija, popolna mirnost uma (ki je predpogoj za trening), razvoj modrosti in inteligence in kar je najpomembnejše, duhovni mir in srečnost. Mogoče vas zanima, kaj torej pridobimo, če treniramo Kung Fu: samoobramba, zdravje, trening oblikovanja karakterja. V velikih Kung Fujih kot sta Šaolinski in Taijiiquan, sta dodana tudi razvijanje uma in duha. Osebno sem se navdušil za Kung Fu iz najnovejšega Karate Kida, v katerem nastopata Jaden Smith (sin Willa Smitha) in Jackie Chan. Poleg tega treniram tudi z zelo zanimivo knjigo, ki jo srčno priporočam: The Art of Shaolin Kung Fu. Šaolinski Kung Fu se je razvijal že iz kamene dobe. Navedel bom nekaj kitajskih dinastij, ki so razvijale Kung Fu: Zhou, Hsia, Shang, Han, Tang, Song, Yuan, Ming, Qing. V preteklosti se je Kung Fu imenoval s 40 različnimi imeni, najnovejša in najpopularnejša sta wushu in wuyi. V Šaolinskem Kung Fuju je zelo pomembno, da si naredimo določene cilje, ki jih hočemo doseči in to v najkrajšem možnem času. Temelji Šaolinskega Kung Fuja so oblike rok (vseh skupaj jih je 18), pravilno ogrevanje in raztezanje in pravilni položaji (5 jih je osnovnih, ki naj bi jih moral znati vsak Kung Fu mojster).

Aleksander Krstić, SS Postojna

18

ŽIVLJENJE V SS DIVAČA

ŽIVLJENJE V STANOVANJSKI V DIVAČI, JE KAKOR V NAJLEPŠI PALAČI.

VALTER NAŠ RAD KOLESARI

IN SVOJEGA MAČKA VEDNO NAHRANI.

MAKS POTIČKE PEČE IN NOBENE NE PREPEČE.

VLADO KAMEN BRUSI CELI DAN

IN POTEM JE VES ZASPAN.

NAŠ PRIJATELJ NERI, JE DOBRE VOLJE ZMERI.

JURE RIME NAM SESTAVI,

ZATO ŽELIMO GA NA NOVOLETNI ZABAVI .

Jure Jaklič

19

BUČNICA IN VLEČENO TESTO (ZAVITEK S SKUTNO-BUČNIM NADEVOM)

Eden od izzivov oktobrskih kulinaričnih delavnic v DC Štanjel je bila priprava VLEČENEGA TESTA ZA ZAVITKE. Po starem dunajskem receptu za jabolčni zavitek naj bi bilo testo pripravljeno tako na tanko, da bi bilo skozenj mogoče brati ljubezensko pismo. Sestavine za 4 osebe 500 g moke 1 jajce 1 žlica olja 1 žlička kisa 1 žlička soli 350 ml mlačne vode Priprava 1.Moko damo v skledo, v sredini naredimo jamico, v katero damo sol, jajce, olje, kis in vodo. Vse sestavine s prsti premešamo in začnemo mesiti tako, da je na sredini vedno gladko testo. Mesimo tako dolgo časa, da dobimo mehko in voljno testo, ki se ne oprijema rok. Dobro pregneteno testo oblikujemo v kepo, namažemo z oljem in pokritega pustimo počivati vsaj pol ure. 2. Spočito testo čim bolj razvaljamo na pomokanem prtu, nato pa ga razvlečemo še z rokami. Biti mora čim bolj tanko, vendar moramo paziti, da se nam ne bi začelo trgati.

Jadranka Ivačič in člani DC Štanjel Foto: Jadranka Ivačič

Glavna mojstra Norbert in Vili

20

MOJA MAMA METKA

Moja mama Metka je najlepša cvetka.

Moja mama me ima rada.

Moja mama mi vedno pomaga.

Moja sestra Nana me ima tudi rada.

Jaz in mami na klopci sediva in se smejiva in cigarete kadiva.

Vsaka mama ima svojega otroka rada.

Ko mama pride, sonce ne zaide.

Jaz zaradi moje mame ne bom ponovil stare drame.

Mami, ti si moje vse življenje, vedi da bi propadel brez tebe.

Mami, srček mi gori, ker tebe si želi.

Mami, najraje na svetu te imam ,zato nobenemu te ne dam.

Zato, ker mama ima me rada,

sem se spremenil v super junaka.

Mami, če se z mano zgodi karkoli,

vedi ,da ne bom pozabil te nikoli.

Jure Jaklič, stanovalec SS Divača

21

V Društvu »VEZI« čez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke, praznovanja, izlete, delavnice... Na te dogodke povabimo naše uporabnike, njihove

svojce, čprostovoljce, lane in članice lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki družijo med seboj, spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji člani lokalne skupnosti pa

spoznavajo naše delo in poslanstvo.

22

ZADNJI PRAZNIČNO OBARVAN SPREHOD PO ŠTANJELU

V torek, 7. januarja 2014, smo se z uporabniki stanovanjske skupine ter dnevnega centra Štanjel odpravili na skupni popoldanski sprehod. Na svež zrak nas je privabilo toplo, že skoraj spomladansko sonce, ki je bilo še kako dobrodošlo v teh prvih januarskih dneh. Pot nas je vodila po uličicah Štanjela, kjer smo si še zadnjič pričarali praznično vzdušje, ki je sicer precej hitro minilo. V stari vasi je namreč skorajda vsaka hiša postavila svoje unikatne, posebne jaslice - nekatere na oknih, druge na »borjačih«, vozovih, mizah pred hišami, v samokolnicah, … Ponekod preproste, spet drugje pa z vsemi podrobnosti dodelane jaslice so bile ustvarjene iz različnih materialov: kamna, lesa, plastike, celo iz blaga in drugih naravnih ter umetnih materialov. Z velikim zanimanjem in radovednostjo smo raziskovali to čarobno kraško vasico ter se čudili trudu ljudi, ki so jaslice izdelovali in postavili. Pokramljali smo tudi z vaščani, ki so nam z veseljem in hkrati ponosom predstavili svoje izdelke. Skupaj smo preživeli čudovito popoldne.

Besedilo in fotografije: Petra Može, strok.delavka

JASLICE IZ RAZLIČNIH MATERIALOV

23

ČAROBNE GIBLJIVE JASLICE V VELIKEM OTOKU

V petek, 10.1.2014 je bilo vreme turobno in megleno, vendar smo se tega dneva veselili, saj smo se dogovorili za ogled čarobnih gibljivih jaslic v Velikem otoku pri Postojni. Po predhodnem dogovoru smo se stanovalci stanovanjskih skupin Podgrad, Ilir. Bistrica; Postojna, Divača ter obiskovalci dnevnih centrov Štorje, Ilir. Bistrica in Štanjel dogovorili, da se dobimo pred hišo, kjer domuje g. Polde Nagode, da bi si ogledali njegovo enkratno mojstrovino. Ob prihodu je bilo čutiti še nekaj prazničnega vzdušja, saj smo si voščili in zaželeli veliko lepih trenutkov v novem letu. G. Polde nas je vljudno povabil v svojo garažo, kjer nam je z iskrico v očeh ponosno pokazal svoj »čudež«. Pove nam, da je za izdelavo gibljivih jaslic potreboval več kot 20 let in da še vedno niso dokončane. Na začetku so to bile le majhne jaslice v dnevni sobi, kasneje pa je celoten projekt zaradi velikosti in kompleksnosti prenesel v garažo. Med nami je bilo čutiti pozitivno napetost, saj nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. G. Polde je zatemnil prostor in s pomočjo avdio posnetkov ter dramatičnim načinom pripovedovanja pričaral 45 minut dolgo popotovanje nazaj v daljno preteklost. Skozi dramatičnost gibljiv jaslic nas je vse skupaj popeljal daleč, daleč nazaj v čas Kristusovega rojstva. Pripovedovanje je bilo toliko bolj zanimivo zaradi hudomušnih pripomb g. Poldeta, s katerimi nam je vsem dokazal, da premore veliko mero smisla za humor, čeprav mu v življenju ni bilo vedno postlano z rožicami; nekaj časa nazaj je namreč izgubil soprogo in prav izdelovanje jaslic je bilo tisto, ki mu je pomagalo v najtežjih trenutkih.

24

Lastnik nam je povedal, da je zanj največja nagrada, ko uzre zadovoljne in presenečene obraze obiskovalcev, pa tudi kakšna iskrena solza se včasih prikaže. Ob koncu zanimive predstavitve smo mu srčno zaploskali in se mu globoko poklonili, saj je njegov trud zares spoštovanja vreden. Ogled jaslic je možen tudi na you tube-u, v iskalnik je potrebno vnesti »gibljive jaslice«, za ogled v živo pa lahko pokličete na 040-972-021.

Gospodu Poldetu Nagode se vsi skupaj še enkrat zahvaljujemo, ker smo bili deležni srčne dobrodošlice in smo se za trenutek lahko vsi skupaj vrnili skrivnostno preteklost.

Besedilo in fotografije:

Valentina Benčan, strok.delavka JASLICE Ko smo prispeli, sem bila presenečena, da so jaslice postavljene v garaži. Potem pa smo vstopili v tak majhen prostor. Še dobro, da so bile klopice tam, da smo lahko stopili nanje in tako smo lahko vsi videli nek izdelek. Prvo sem zagledala bele hribčke in cerkev-narejeno ročno. Domačin oz. izdelovalec teh jaslic se nam je predstavil in začel opisovati svojo stvaritev, ki je v lučkah zasijala pred nami. Pozorno sem poslušala, saj sem hotela, da bi nekaj odnesla s tega izleta. Govoril je približno eno uro in nam pokazal, kako vse to deluje. Figurice so se premikale, zvezda Repatica je svetila ter lučke so izgledale kot zvezdice. Čudovito! Pozneje sem se približala spodnjemu delu te vasice. Zagledala sem mlin in potoček, ki je žuborel. Vse to je delalo kot pravi mlin. Premikali so se tudi Jezušček, Marija in Jožef. Zlobneži niso mogli do njih. Domačini jih niso izdali. Zahvalila bi se, da ste nas peljali na ogled. Zame je bilo nepozabno!

Lejla Pajić, SS Podgrad

25

OBISK UPORABNIKOV DRUŠTVA ŠENT IZ ŠEMPETRA

Stanovanjska skupnost v Gorjanskem je dne, 17.01.2014 sprejela na obisk skupino uporabnikov Društva Šent iz Šempetra. Obiska so se veselili tako naši stanovalci kot tudi njihovi uporabniki. Sicer majhna dnevna soba je prijazno sprejela kar sedem gostov, ki smo jih pogostili z jabolčnim pecivom in kavico. Stekel je prijeten pogovor o bivanju v stanovanjski skupnosti ter aktivnostih v dnevnem centru. Uporabniki so obujali spomine na svoje znance in prijatelje, ki so jih spoznali tekom zdravljenja.

Dež ni spral nasmehov z naših obrazov; naši gostje so kljub slabemu vremenu destinacijo dopolnili z ogledom Dnevnega centra v Štanjelu.

Besedilo in fotografije:

Mara Borac, strok.delavka

Moja zgodba

V Društvo »Vezi« sem začela prihajati, ker sem imela rada družbo. Najprej sem hodila v Dnevni center Štorje. Potem sem se odločila, da bi rada šla v stanovanjsko, tudi zaradi družbe. Sem v

Stanovanjski skupini Podgrad, tu se imam lepo, kuham, pospravljam, se razumem s sostanovalkami, štikam in berem.

Tatjana Skok, SS Podgrad

26

ŠTANJELSKI TURNIR V »ENKI«

V četrtek, 23. januarja 2014, se je v Dnevnem centru Štanjel dogajalo. DC in SS Štanjel sta namreč organizirala prvi letošnji turnir v sicer enostavni, a zelo zabavni in simpatični igri s kartami – Enki. Za zares pestro vzdušje in živahnost so poskrbeli uporabniki iz skoraj vseh enot Društva »Vezi« - Dnevnega centa Štanjel in Štorje ter stanovanjskih skupin iz Štanjela, Gorjanskega, Divače, Postojne, Ilir.Bistrice in Podgrada. Kar 12 tekmovalcev se je razdelilo v dve večji skupini, v katerih se je odvilo kar nekaj etap igre. Dogajanje so nam posladkale slastne dobrote, od katerih so nam šle posebno v tek tiste s kmetije Brinjevka – bučkin kompot, pa zdrobovo pecivo z nadevom iz zelenih paradižnikov. Rezultati igre v obeh skupinah so bili presenetljivo izenačeni, pa tudi sicer smo turnir zaključili z mislijo, da so zmagovalci prav vsi, ki so sodelovali in pomagali pri soustvarjanju zabavnega skupnega dogodka. Ob koncu turnirja so vsi udeleženci prejeli posebno zahvalo za udeležbo, dogovorili pa smo se tudi za naslednji turnir. Kateri bo, pa naj ostane skrivnost do naslednjič!

Besedilo in fotografije: Ana Prosen, strok.delavka

27

POTOPISNO DOPOLDNE »AFRIKA«

Zadnji januarski torek smo odpotovali v toplejše kraje – ne dobesedno, pač pa smo v Dnevnem centru Štanjel poslušali potopisno predavanje Marka Mohorčiča iz Sežane, sicer policista, ki je prekolesaril Afriko. Predstavil nam je svoje potovanje po Malaviju, državi v južni Afriki. Po začetni predaji pošiljke zdravil misijonom je košček za koščkom spoznaval deželo, katero večina od nas lahko obišče zgolj s prstom na zemljevidu. Kilometer za kilometrom je s kolesom, kateremu je bila priključena tudi manjša »prikolica«, premagoval široke razdalje. Prenočeval je bodisi v svojem šotoru bodisi pri prijaznih domačinih, za katere je pomenil pravo atrakcijo in življenjsko doživetje. Pripovedoval je o sprva zabavnih, kasneje pa tudi nekoliko utrujajočih jutrih, ko je zaspano pokukal iz svojega šotora – ter pred »vrati« zagledal na desetine zvedavih otroških obrazov širokih nasmehov. Morda so prvič v življenju sploh videli šotor, v njem pa »belega človeka«. Spoznaval je floro in favno eksotične dežele; sloni, žirafe in nosorogi tokrat niso nastopali zgolj na televizijskem ekranu. Z domačini in drugimi mimoidočimi sopotniki, ki jih je srečal ob poti, je spletal nove prijateljske vezi. Povedal je, da v vsem času potovanja ni doživel niti ene negativne izkušnje, kot bi morda pričakovali ob našem stereotipnem dojemanju afriškega sveta, kjer je »beli človek« še vedno nekaj neznanega, vznemirljivega. Svoje zanimivo in doživeto pripovedovanje je popestril s številnimi fotografijami, ob katerih nam je skupno druženje minilo kot v hipu. Tako uporabniki iz skoraj vseh enot Društva »Vezi« kot tudi zaposleni smo podoživeli košček potovanja ter se zasanjali o daljnih skrivnostnih deželah …

Besedilo in fotografije: Ana Prosen, strok. delavka

Z zanimanjem smo sledili pripovedi popotovanja s kolesom po Afriki

28

PREDSTAVITEV VZHODNOAZIJSKIH HORTIKULTURNIH VEŠČIN V DC ŠTANJEL

Turoben in deževen februarski dan smo v Dnevnem centru Štanjel popestrili s posebno zanimivim predavanjem s področja vzhodnoazijskih hortikulturnih veščin. O bonsajih in vsem, kar spada zraven nam je spregovoril Valter Škabar, ki se z vzgojo teh malih dreves v posodah ljubiteljsko ukvarja že več kot dvajset let. Poudaril je, da tovrsten konjiček zahteva obilo potrpežljivosti in znanja ter nenazadnje tudi časa in veselja, kar smo kasneje skozi predavanje tudi sami dognali. Valter nam je ob uvodu predstavil kratko zgodovino bonsajev in širšega ozadja, iz katerega ta veščina oblikovanja dreves izhaja, kasneje pa je prešel na praktično predstavitev drevesa v posodi ter njegovo nego, ki je zares posebna in zato zahteva vrsto specifičnih pripomočkov. Drevesc si nismo ogledali zgolj v okviru projektorske predstavitve, temveč tudi v živo, saj je Valter s seboj na ogled prinesel tudi nekaj njegovih drevesnih stvaritev (beli gaber, azaleja, beli japonski bor in klek), ki smo jih lahko pobliže občudovali. Dobra urica in pol je minila kot bi mignil in ker je bilo med udeleženci mogoče zaznati kar nekaj zanimanja za tovrstno dejavnost, smo se domislili, da bi Društvo Vezi v pomladanskem času v sodelovanju s predavateljem izvedlo še nekaj predavanj in delavnic o ostalih hortikulturnih praksah (npr. kokedama, ikebana, suiseki, mini japonski vrtovi), ki so z vidika zahodnih civilizacij nekoliko bolj enostavne. Le-to bi bil vsekakor dobrodošel doprinos k soustvarjanju vsebin kreativnih delavnic dnevnih centrov.

Besedilo in fotografije: Sabina Polh, strok.sodelavka

PREDSTAVITEV UMETNOSTI BONSAJA PREKO PROJEKTORJA IN V ŽIVO

29

KULTURNO ZGODOVINSKA DELAVNICA Z OŠ ŠTANJEL

Četrtek, 6. februar 2014 Da sta kultura in zgodovinski spomin res tista povezovalna člena družbe, smo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, potrdili tudi v Štanjelu. V dneh pred praznično soboto, 8. februarjem, je Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »Vezi« sodelovalo na kreativnih delavnicah Osnovne šole Antona Šibelja-Stjenka Komen. V avli podružnične šole v Štanjelu smo se v dopoldanskih urah zbrali uporabniki in zaposleni Dnevnega centra Štanjel ter učenci in učenke 4. in 5. razreda skupaj s svojimi učiteljicami. Naše druženje smo pričeli s pogovorom o tem, kaj vemo o življenju in delu našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pa tudi o najbolj prepoznavnemu kraškemu pesniškemu ustvarjalcu Srečku Kosovelu. Ob dveh manjših spominskih razstavah omenjenima pesnikoma smo nadaljevali z ustvarjanjem njunih portretov; vsak udeleženec je z ogljem ustvaril svojega in nastal je čudovit kolaž del, ki so dobila svoje posebno razstavno mesto v šoli. Naše sodelovanje ni pomenilo zgolj pomembnega skupnostnega oz. lokalnega povezovanja, pač pa

kaže tudi na pomembnost medgeneracijskega učenja ter predajanja znanja in veščin med različnimi populacijskimi skupinami.

Naj zaključim z mislijo Božidarja Eržena: »Kaj bi mladost brez dejanj in norosti, in kaj bi starost brez spominov in modrosti.«

Besedilo in fotografije: Ana Prosen, strok.delavka

30

VALENTINOVO V SS ILIRSKA BISTRICA

God svetega Valentina se v Sloveniji že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po

starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Na Valentinov dan se v stanovanjski skupini Ilirska Bistrica nismo kaj preveč pripravljali, sploh ne s srčki in podobno. Smo pa želeli vseeno malo drugače preživeti Valentinov petek, zato smo v goste povabili člane Dnevnega centra Ilir.Bistrica na posladek in čaj. Že v četrtek smo spekli pecivo – Hladno pito. Bila je tako dobra, da jo je Valentin že v noči iz četrtka na petek nekaj pojedel. Namesto vanilijevega pudinga, kot je v originalnem receptu, smo uporabili jagodovega, da smo pecivo obarvali rdeče. Zelo okusno, osvežilno in čisto preprosto smo pripravili pecivo po naslednjem receptu: Približno kilogram jabolk olupimo in narežemo na rezine. Skuhamo v sladkani vodi, kateri smo dodali cimet. Ko so jabolka kuhana, jih odcedimo, vodo od kuhanja prihranimo. V litru jabolčne vode skuhamo dva pudinga. Pripravimo pekač (pb. 20x30cm) in začnemo zlagati: 1.plast: Albert keksi (potrebujemo jih približno 40 dag) 2.plast: kuhana jabolka 3.plast: puding in ponovimo (keksi, jabolka, na vrhu je puding) Pustimo čez noč, da se shladi in poveže. Pecivo narežemo na kocke in okrasimo s stepeno sladko smetano.

Besedilo: Barbara Uljan, strok.delavka

31

SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« IN DNEVNEGA CENTRA »SONČEK« NA VALENTINOVI DELAVNICI

Valentinovo je praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi. Ob tem prazniku si ljudje, ki se imajo radi podarjajo zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila. Ob tem prazniku smo se ponovno zbrali v Dnevnem centru Ilirska Bistrica, kjer je potekala ljubezensko obarvana delavnica. Skupaj z zaposlenimi in uporabniki Dnevnega centra Ilirska Bistrica ter zaposlenimi in otroci iz Dnevnega centra »Sonček« smo izdelovali čudovite pisane valentinove metuljčke iz lepenke, katere smo okrasili z rdečimi srčki. Za trup metuljčka pa smo uporabili sladke lizike. Male »Valentine« in »Valentini« so nadvse uživali v delavnici in bili ponosni na svoj končni sladko ljubezenski izdelek, katerega si je vsak lahko odnesel domov. Delavnica nam je poleg kreativnega ustvarjanja ponudila tudi pozitivno druženje in sprostitev. Zahvaljujemo se zaposlenim in otrokom iz Dnevnega centra »Sonček«, ker so se odzvali našemu povabilu in nam popestrili četrtkovo popoldne.

Avtorica članka in fotografij: Marina Primc, strok. delavka

32

VALENTINOVA PEKARSKA DELAVNICA V DNEVNEM CENTRU IL.BISTRICA

Letošnje valentinovo smo v Dnevnem centru Ilirska Bistrica praznovali nekoliko drugače. Pripravili smo pekarsko delavnico, na kateri smo pekli valentinovo torto. Delavnice so se poleg uporabnikov in zaposlenih DC Ilirska Bistrica udeležili tudi uporabniki in zaposleni SS Ilirska Bistrica in SS Podgrad. S skupnimi močmi, preprostimi sestavinami in malo domišljije je nastala odlična torta za naše Valentine. Vsak izmed prisotnih je prispeval nekaj malega…….eni so pekli, drugi mešali, tretji mazali, vsi pa smo na kraju torto s smetano okrasili s čokoladnimi srčki. Vrhunec dogodka pa je bil nedvomno košček torte s čokoladnim nadevom, ki je šla vsem v slast. Ob pripravi torte smo se vsi skupaj zelo zabavali, vzdušje je bilo prijetno in sproščeno, predvsem pa je bil letošnji praznik zaljubljencev za uporabnike Društva »Vezi« pravo sladko doživetje.

Avtorica članka in fotografij: Marina Primc, strok.delavka

33

KREATIVNO DOGAJANJE OB VALENTINOVEM V STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA

Čeravno je dinamika v stanovanjskih skupinah Društva Vezi nekoliko drugačna kot v dnevnih centrih, se trudimo, da bi tamkajšnji program tem bolj popestrili tudi z raznolikimi kreativnimi delavnicami. Kanček ustvarjalnosti smo si v četrtek, 16.01. privoščili tudi v Stanovanjski skupini Postojna. Tematiko za ustvarjanje nam je tokrat narekovalo bližajoče se Valentinovo. In čeprav je omenjen praznik pravzaprav malce »izposojen«, nas le-to ni oviralo pri samem delu. Odločili smo se, da bomo srčke izrezovali iz tršega papirja oz. šeleshamerja. Vsi smo soglašali s tem, da si ne želimo srčkov le v klasični rdeči, ampak tudi v drugih barvah. Zbrana ekipa se je tako že v zgodnjih jutranjih urah lotila izrezovanja srčkov, pri čemer smo si pomagali s šablonami ter drugimi pripomočki. V papirnate srčke smo nato vdelali luknjice ter jih medsebojno povezovali s tanko, srebrnkasto žičko, dodali pa smo jim tudi nekaj perlic. In tako so nastali preprosti, a lični okraski, s katerimi smo nato tekom dneva ozaljšali prostore naše stanovanjske skupine.

Besedilo in fotografije: Sabina Polh, strok.sodelavka

VZTRAJNO SMO IZREZOVALI SRČKE...

... S KATERIMI SMO OKRASILI PROSTORE

34

VALENTINOVO V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

Tudi v Dnevnem centru Štorje si v petek, 14. februarja nismo mogli kaj, da se vsaj za trohico ne bi spomnili Valentinovega. Čeprav nekaterim ta dan nič ne pomeni, smo s kreativnimi in kulinaričnimi delavnicami uspeli zanetiti nekoliko Valentinovega ozračja, kot se za ta dan tudi spodobi. Po uvodnem skupinskem pogovoru o izvoru in pomenu tega praznika za različne kulture smo pričeli s peko piškotov, seveda v obliki srčkov, kasneje pa še z izdelovanjem voščilnic. Le-te smo oblikovali s pomočjo raznobarvnega, a predvsem rdečega papirja, iz katerega smo izrezovali srčke, ki smo jih lepili na razne kartonaste podlage. Nekatere voščilnice smo polepšali s svilenimi trakovi in svetlečimi dodatki. Za nas pa to ni bil le dan zaljubljencev, veliko se nas je na ta dan spomnilo tudi ostalih najbližjih in zatorej smo vsakemu, ki nam je še posebej pri srcu, v ta namen tudi odposlali lastnoročno izdelano voščilnico.

Sabina Polh, strokovna sodelavka

VALENTINOVO - LJUBEZNI DAN!

Sveti Valentin, ljubezni sin, naj ljubezen bila bo sveta od srca in sonca ogreta.

Valentinovo ni vsak dan

lepo bi bilo, da Valentinovo vsak dan bi bilo!

Emil Kovačič, DC Ilir.Bistrica

35

IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA V DNEVNEM CENTRU ILIRSKA BISTRICA

V DC »VEZI« smo 20. 2. 14 z gospo Darjo imeli predavanje o kožnih boleznih ter skrbi in negi

kože. Predavanja so se udeležili uporabniki iz stanovanjske skupine Ilirska Bistrica, Podgrad ter uporabniki dnevnega centra. Gospa Darja nam je najprej povedala nekaj splošnih informacij o koži, povedala je veliko o higieni ter o pravilni skrbi kože, nato nam je predstavila nekaj pogostih bolezni kože. Podrobneje smo se seznanili z alergijami, luskavico ter glivicami. Vse te tri bolezni so zelo pogoste in pomembno je to, da jih znamo prepoznati ter se pravilno soočiti z njimi v primeru okužbe ali pojavu le teh. Alergije so zelo pogoste. Alergije izzove neka snov na katero naš organizem ni odporen, tej reakciji pravimo alergična reakcija. Najpogostejši simptomi alergije so srbečica in rdečica. Poznamo več vrst alergij -najpogostejše so na cvetni in hišni prah, pa tudi na nekatera živila kot so na primer: mleko in mlečni izdelki, jajca, jagode itd. Luskavica je kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. Luskavica se kaže kot izpuščaj z ostro omejenim pordelim in luskastim žariščem, ki včasih tudi srbi. Luskavica ne boli in ni nalezljiva, je pa zelo opazna in izrazita, zato se ljudje, ki imajo to obliko kožne bolezni sramujejo in bolezen prekrivajo, da je drugi ne opazijo. Glivice so zelo nalezljive, največkrat se jih okužimo na javnih kopališčih, bazenih, savnah ipd. Simptomi se kažejo kot belkasta in suha koža, ki se lušči, na nohtih se kaže kot porumeneli noht, ki se lušči. Pojavljajo se lahko tudi razjede in srbečica. Predavanje je bilo zelo zanimivo, predvsem pa poučno. Menim, da smo vsi veliko naučili.

Pripravila: Petra Grlj, prostovoljka

Fotografija:

Marina Primc

36

»VEZI« NA PROJEKCIJI PUSTNIH LIKOV V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA

V četrtek, 27.2.2014 smo uporabniki in zaposleni Društva »Vezi« obiskali knjižnico Makse Samsa v Ilirska Bistrici. Ob samem prihodu nam je prijazna knjižničarka Vlasta povedala nekaj besed o delovanju knjižnice in nam predstavila prostore v njej. Odpeljala nas je zgornje nadstropje knjižnice, kjer nam je ob projekciji predavala o pustnih maskah in običajih. Ob izčrpnem predavanju in prikazanih slikah na platnu, smo zelo veliko izvedeli o tradicionalnih pustnih maskah in običajih na slovenskem. Predvsem so bile za nas zanimive etnološke in novodobne pustne »šjme« iz bistriške občine, katere si vsako leto v pustnem času, lahko ogledamo v že tradicionalni pustni povorki v Ilirski Bistrici. Vsi skupaj smo v knjižnici preživeli zelo zanimivo in poučno urico in upamo, da bomo kmalu ponovili še kakšno podobno druženje. Direktorici in zaposlenim v Knjižnici Makse Samsa se zahvaljujemo za povabilo in sodelovanje.

Besedilo in fotografije: Marina Primc, strok.del.

Sprehod skozi knjižnico

Predstavitev pustnih »šjm«

37

PUSTNE VONJAVE V DC ILIRSKA BISTRICA

Petkovo (28.02.14) dogajanje v Dnevnem centru Ilirska Bistrica smo pred bližajočim se pustom zapečatili s peko krofov. Ker se z preostalimi enotami Društva Vezi vedno znova radi povezujemo, smo tokratno kulinarično delavnico izpeljali družno s stanovanjsko skupino v Ilirski Bistrici. Po predhodnem dogovoru glede nabave sestavin smo se zbrali, si razporedili delo ter pričeli s kulinaričnim izzivom. Recept smo si izposodili na eni izmed spletnih strani in tekom dela smo se prepričali, da je sila preprost in primeren tudi za tiste, ki se tovrstnim preizkušnjam izogibajo. Delavnica je potekala ob sproščenem smehu in zabavnih komentarjih ter ob zaključku seveda ob polnih želodčkih in vidnem zadovoljstvu na naših obrazih, ker so nam krofi izvrstno uspeli. Ni potrebno posebej poudarjati, da so tudi dokaj hitro pošli. Če si želite preizkusiti recept, na osnovi katerega smo pripravili krofe, ga v spodnjih vrsticah rade volje podelimo tudi z vami. Sestavine: 1 kg moke (namenska moka za krofe) 8 dag masla 7 dag sladkorja v prahu 0,5 l mleka 8 dag kvasa 7 rumenjakov 5 žlic ruma 2x vanilin sladkor limonina lupinica sol Nadev: marelična marmelada Postopek: Ob pričetku najprej vzhajamo kvas z malce moke, soli in mlačnega mleka, nato pa primešamo še vse ostale sestavine. Slednje storimo kar z mešalnikom, nakar brez predhodnega vzhajanja iz testa oblikujemo kroglice, ki jih polagamo na prt, pokrijemo in vzhajamo na toplem cca. 1 uro. Vzhajane krofe nato ocvremo (s kvašeno stranjo navzdol) v ne preveč vročem olju približno 3 do 4 minute. V še tople nabrizgamo marelično marmelado.

Besedilo: Sabina Polh, strok.sodelavka Fotografije: Barbara Uljan

38

IZDELOVANJE PUSTNIH MASK V DC IL. BISTRICA

V ponedeljek 3. Marca se je v prostorih dnevnega centra društva Vezi v Ilirski Bistrici izvajala delavnica Izdelovanje pustnih mask. Kot prostovoljka sem bila tja povabljena tudi sama in delavnice sem se z veseljem udeležila. Delavnice so se poleg uporabnikov dnevnega centra udeležili tudi uporabniki iz stanovanjske skupine v Podgradu. Poleg socialne delavke Marine Primc, pa je bila na delavnici prisotna tudi prostovoljka Petra Grlj, ki tam opravlja prakso. Vzdušje je bilo sproščeno in ob prijetnem pogovoru smo vsi skupaj izdelovali pustne maske. Vsak je izdelal obrazno masko v svojem stilu, po svojih željah in prav vsaka je bila zanimiva. Delavnica je trajala približno uro in pol. Ko so bile vse maske izdelane in dokončani vsi detajli, smo naredili tudi dve spominski fotografiji. To je bila moja prva izkušnja sodelovanja z društvom Vezi. Uporabnike sem doživela, kot prijetne, nasmejane in ustvarjale osebe. Dobila sem občutek, da sem bila tako s strani uporabnikov, kot tudi s strani osebja dobrodošla in lepo sprejeta. Med nami se je hitro razvila komunikacija. Že v naprej se veselim morebitnega vnovičnega sodelovanja z društvom Vezi.

Besedilo: Tamara Kovačevič, prostovoljka

Fotografija: Marina Primc

VESELI UDELEŽENCI DELAVNICE

39

PUSTNO RAJANJE V ŠTORJAH

»Živel pust!« je na pustni torek, 4.3.2014, odmevalo po ulicah Sežane. Pust debelih ust je čas norčij, smeha in slastnih krofov. In ker smo tudi v Društvu Vezi vsi malo norčavi ter se radi nasmejimo in posladkamo s slastnimi krofi, smo se tudi mi »namaškarali« in šli pustovat. Letos smo ta zabavni dan pričakovali toliko bolj, saj je pustovanje lansko leto odpadlo zaradi slabega vremena. Ker se vsak dan trudimo za lepši in prijaznejši jutri, smo skupinsko pustno masko izbrali na temo »Sreča«. Pustne maske smo si pripravili sami, in sicer smo iz koprene naredili pregrinjala, čez katera smo obesili deteljice iz pene, za dimnikarje pa smo uporabili kar črne vreče za odpadke in nanje prišili lestev, metlo ter dva velika gumba za srečo. Že tradicionalno so se nam že četrto leto v skupinski maski pridružili tudi uporabniki bivalnih enot Socialno varstvenega zavoda Dutovlje iz Sežane, ki so že tako veselo in zabavno dogajanje dodatno popestrili s harmoniko in petjem. Dobili smo se pred kulturnim domom v Sežani, nato pa skupaj obiskali Center za socialno delo Sežana, lekarno, Zdravstveni dom Sežana, Zavod za zaposlovanje Sežana in povsod zapeli nekaj pesmi. Kot vsako leto smo tudi letos obiskali župana in zaposlene na Upravni enoti Sežana, kjer so nas pričakali s slastnimi pustnimi krofi. Našega obiska so se povsod zelo razveselili in nas pogostili s sladkimi in slanimi dobrotami. Veselo in norčavo dopoldne smo zaključili ob druženju in kavici v eni od bivalnih enot SVZ Dutovlje, v dnevnem centru v Štorjah pa so nam naši spretni kuharji pripravili še pravo pustno kosilo – pečenice z zeljem.

Besedilo in fotografije:

Nina Gorjan, pripravnica-soc.del.

PRIPRAVE V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

40

DETELJICE IN DIMNIKARJI, člani Društva »VEZI« in stanovanjske skupine SVZ Dutovlje

Na obisku na CSD SEŽANA V LEKARNI

NA OBČINI PRI ŽUPANU NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE

41

PUSTNO RAJANJE V STANOV. SKUPINI POSTOJNA

V Društvu za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »Vezi« spodbujamo in krepimo medgeneracijsko sodelovanje. Zato smo se v Stanovanjski skupini Postojna dogovorili, da si popestrimo pustno vzdušje in skupaj z otroci iz Vrtca Postojna ustvarimo preproste, a zabavne maske. K sodelovanju smo povabili tudi prostovoljko Fakultete za socialno delo. Nekoliko na trnih smo pričakovali skupno druženje, ki je kmalu postalo nadvse sproščeno. Izdelovali smo klobučke iz barvnega kartona, jim pripeli pisane trakove iz krep papirja, otroci pa so nanje risali motive in jih okrasili z bleščicami. Kraljične in kralji so si lahko izdelali tudi krone. Za popolno neprepoznavnost je vsak lahko izdelal še unikatna očala. Vse skupaj je bilo potrebno opremiti z elastikami, da so maske sploh lahko služile svojemu namenu. Za piko na i so nas presenetili še z okusnimi piškoti in čajem ter nam podarili ljubko darilce.

Vrtcu Postojna, otrokom skupine Polžki ter vzgojiteljicama Tanji in Andreji se za sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Zabavnih skupnih uric si želimo tudi v prihodnje.

In ker pust ne bi bil pust brez pustnih dobrot in pustne povorke, smo na pustni torek v kulinarični delavnici ocvrli »flancate« in na obisk povabili šeme iz Dnevnega centra Šent v Postojni in Stanovanjske skupine SVZ Dutovlje, ki so nas prav tako razveselili s pustnimi dobrotami - okusnimi miškami. Izkoristili smo priložnost in jim razkazali tudi naše prostore. Popoldne smo si za zaključek pustnega dogajanja ogledali še pustno povorko, ki se tradicionalno odvije po osrednjih ulicah Postojne in se šemam od srca nasmejali.

Avtorica članka in fotografij: Valentina Benčan, strok.delavka

Delavnica z vrtcem

Obisk DC Šent Postojna

Pustna povorka v Postojni

42

ČAS ZA … SMEH! Pust debelih in širokih ust, pravijo,…. pa slastnih krofov tudi. In ker si v času pustovanja vsaj enkrat na leto dovolimo, da smo malo bolj norčavi in šaljivi kot običajno, se je temu primerno tudi Stanovanjska skupina Divača odločila, da pripravi posebno urico smeha z namenom sprostitve in razbremenitve od vsakodnevne rutine. Prostor smo našli v Dnevnem centru v Štanjelu, kjer smo se skupaj s tamkajšnjimi uporabniki in sosednjo Stanovanjsko skupino Štanjel ter stanovanjsko skupino Gorjansko srečali v četrtek, 6.3.2014. Ob skodelici kave in slastnemu jogurtovemu pecivu smo pričeli s prebiranjem vicev – takšnih malo manj, pa tudi takšnih malo bolj »kosmatih«. Pomagali smo si s knjigo Ivana Sivca, ki je poleg šal v knjigi zbral tudi krajše humorne zgodbe. Na trenutke smo se nasmejali do solz; nekateri izmed uporabnikov so vice stresali kot za šalo. Ob prebiranju ugank smo malce potelovadili z možgani. Kako zanimivo, da smo se najhitreje dokopali do tistih rešitev, ki so nas asociirale na hrano! Da pa se ne bi preveč utrudili, smo se na koncu našega druženja še enkrat vrnili k humoreskam in šaljivim oglasom. Bilo nam je lepo; res je, ko pravijo, da je smeh pol zdravja. Neverjetno, kako zgolj ura dobre volje in smeha pozitivno vplivata na naše počutje, optimizem in voljo do življenja!

Besedilo: Petra Može, strok.delavka

NARAVA

SNEŽINKE PADAJO, PADAJO, TIHO,TIHO NA ZEMLJO.

PREKRILE JO BODO, NARAVA ZASPALA BO.

SPALA BO DO POMLADI, KO SE SPET ZBUDILA BO.

Alenka Šmidt, SS Podgrad

43

OB DNEVU ŽENA

Ob letošnjem dnevu žena, je v DC Ilirska Bistrica potekala delavnica, na kateri smo izdelovali pisane rožice iz papirja. Na delavnici so poleg članov DC Ilirska Bistrica, SS Ilirska Bistrica in SS Podgrad, sodelovali tudi člani Društva »Pot« iz Ilirske Bistrice. Delavnico je vodila prostovoljka Petra, ki nam je pokazala postopek izdelave rožice iz papirja. Spretni prsti prostovoljke so nam vlivali upanje, da bomo vsaj pol tako spretni kot ona. Čeprav smo potrebovali njeno pomoč, nam je šlo kar dobro od rok. Korak za korakom in košček za

koščkom smo prepogibali, oblikovali in lepili papirnate lističe in naenkrat je v naših rokah zacvetela čudovita roža. Vsak je ustvaril svojo rožico s posvetilom, ki bo krasila njegov dom ali pa jo bo ob tem prazniku podaril nekomu, ki ga ima rad. Ob prijetnem delu in klepetu nam je čas kar prehitro minil. Na koncu so nam obrazi zasijali od sreče, da smo se naučili nekaj novega in obogatili našo zakladnico idej in spretnosti.

Marina Primc, strokovna delavka Ustvarjali smo tudi v Postojni. Na internetu smo poiskali navdih in se najprej lotili izrezovanja rožic, krogov različnih velikosti, barv in vzorcev. Sestavili smo usklajene barvne kombinacije, palčko ovili v zelen papir, da smo dobili steblo ter vse skupaj "posadili" v lonček, ki smo ga dodatno obtežili s kamenčki. Cvetlične lončke smo opremili še z lepo mislijo in se z njimi odpravili do žensk v naši okolici, ki nam lepšajo, bogatijo, tudi lajšajo naš vsak dan in nam s svojo pripravljenostjo in sodelovanjem omogočajo dosegati zadane cilje. Svoje mesto so našle pri ravnateljici, receptorki šole, frizerki, v pisarni našega društva in pri psihiatrinjah. Ni šlo tudi brez pisanih voščilnih, ki so nastajale izpod spretnih prstov naše stanovalke Maje.

Valentina Benčan, strokovna delavka

44

Za sodelovanje se ob tej priložnosti zahvaljujemo prostovoljki Petri, Društvu »Pot« in knjižnici Makse Samsa za popestritev začetka pomladi. Veselimo se že prihodnjih skupnih dogodkov.

Besedilo in fotografije:

Valentina Benčan, strok. delavka

SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« IN DRUŠTVA »POT«

Z ilirskobistriškim Društvom »Pot« - pomoč zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim bližnjim, smo v marcu vzpostavili prav zabavno sodelovanje. Prvič smo se dobili pred 8. marcem, za dan žena, kjer smo izdelovali »origami« rožice. Naslednjič smo se odzvali povabilu Društva »Pot«, kjer smo skupaj z našimi in njihovimi uporabniki ter zaposlenimi odigrali turnir v pink ponku. Tekmovalne dvojice smo določili z žrebom, nato pa igrali na izpadanje vse do zasedbe prvih treh mest. Ob lovljenju žogice, ki je velikokrat namesto po mizi, letela na vse strani, smo se pošteno razgibali in nasmejali. Prvi dve mesti sta pripadali uporabnikoma Društva »Pot«, naše Društvo »Vezi« pa si je priborilo tretje mesto. Brez nagrad seveda ni šlo, zmagovalci so si razdelili sladke dobrote in jih velikodušno delili tudi z ostalimi udeleženci. V tretje gre še rajši pravijo. Skupaj smo se odpravili v knjižnico Makse Samsa, kjer nam je prijazna knjižničarka pripravila ogled slovenskega filma Hit poletja, v kateri je zaigrala mlada igralka Ula Furlan. Veliko platno in dober zvok sta nam pričarala vzdušje, kot bi bili v kinu. V poletni, romantični in zelo poučni zgodbi se je v nas prebudilo prav nestrpno pričakovanje toplejšega dela leta.

... priprava strategije in ogrevanje… Alenka v elementu

45

ŠPARGLJEV DAN V DRUŠTVU »VEZI«

Topli, marčevski dnevi so že naznanjali prihajajočo pomlad. Le stežka smo se tudi sami uprli temu, da jih ne bi izkoristili za druženje v naravi, ampak tokrat na nekoliko drugačen način in sicer za nabiranje divjih špargljev, ki slovijo kot kulinarična specialiteta z izrazito samosvojim okusom in tudi zdravilnimi učinki. V četrtek, 20.03.14 smo se za tovrstno aktivnost že v zgodnjih juranjih urah na Gorjanskem zbrali udeleženci iz Dnevnega centra Štorje, Štanjel in Stanovanjske skupine Gorjansko. Večina od nas se je na lov za divjimi šparglji podala prvič, zato so bili napotki nekaterih bolj izkušenih glede njihovega rastišča zelo dobrodošli. Tako smo se zapeljali nedaleč proč od Gorjanskega ter se zaustavili na obronku bližnjega gozda. Izbran teren ni bil tako zelo težko dostopen, pri iskanju špargljev smo potrebovali le ostro oko in malce sreče. Nekateri so se ob zaključku ponašali s pravcatimi šopi špargljevih vršičkov, spet drugi smo bili zadovoljni, če smo jih ugledali le peščico. Kakorkoli že, skupno smo jih nabrali dovolj, da smo jih kasneje pripravili s testeninami in v jajčni frtalji. Ponovno je bilo lepo združiti sončen dan, dobro družbo, zanimivo aktivnost in darove, s katerimi nam je postregla mati narava, v učinkovito celoto.

Besedilo in fotografije: Sabina Polh, strok.sodelavka

Dan nabiranja špargljev je opisala stanovalka SS Postojna Maja, opis je popestrila z zgodovinskim opisom Štanjela.

ŠOPEK DIVJIH ŠPARGLJEV ZADOVOLJNI NABIRALCI

46

LOV NA ŠPARGLJE V ŠTANJELU IN ZGODOVINSKI ORIS GRADU

Najprej smo prispeli v stanovansko skupnost Vezi v Štanjelu. Socialni delavec Staš, Maja, Matej, Branko, Jordan, Zvonko, Ivan, Denis in Aleksander smo se odpravili po cesti navzgor. Od tam se vidi pogled na Štanjelski Grad. Ta je iz obdobja Križarskih vojn. Ivan nas je podučil, kako so ga v drugi sv. vojni partizani minirali pred sovražniki (Nemci, Italjani, Madžari, Bolgari). Tam naj bi se snemal film: Ne joči Peter. Štanjelski grad stoji na južni strani, obdaja ga hribovje, planote, gozdovi, dolinice, ter potok Branica (Ponikva). Beseda Branik izhaja iz Turškega jezika. Pokrajina je zgodovinsko zaznamovana v krog in krog. Leta 1886 je arhitekt Fabijan gradil to pot za grad ter okolico. Lepo jo je opisal Ivan Cankar v svoji noveli Jara gospoda. Grad je danes lepo ohranjen, ob steni se vijejo različne gredne cvetlice, kot tudi grmi pušpan, različna drevesa, rože, lilije, tulipani, regrat, spominčice, marijine stopice, libanonka, glicinje, magnolije, češnja,... Na jugu oz. za gradom je Ferrarijev vrt, tam so v križarskih vojnah pokristjanjevali. Na tem območju so kasneje v času Marije Terezije gospoda prirejali zabave. Za Ferrarijevem vrtom smo iskali šparglje, nabrala sta jih le Ivan in Vili iz SS Štanjel, vendar sta jih našla samo ducat. Sezono smo žal malenkost zamudili. Štanjelski grad ima en zasilni vhod in en zasilni izhod (se ne prepletata). Štiri do pet kilometrov se vijejo stopnice in prehodi do Rihemberškega gradu, danes Branik. Ostala so še nekatera turška naselja v okolici Štanjelskega gradu. Odpravili smo se na pot do Kobdiljske kapelice. Pot se je nadaljevala po Fabijanovi poti do izvira v Kobdilju. Po isti poti smo se odpravili nazaj v grad, kjer je vodnjak iz 1694, vrnemo se do kapelice in tam je ena zanimiva zgodba ki sledi tako: dva mladoporočenca sta se šla poročit. Zadela ju je strela in na tistem mestu še danes stoji kapelica. Odpravili smo se v stanovanjsko skupnost Štanjel, pojedli kosilo in popili kavo ter se odpravili nazaj v Postojno. Dan je bil lep in zanimiv.

Maja Bohar, SS Postojna

GRAD ŠTANJEL (vir: www.bing.com)

47

V SEŽANI TEČEMO NA KRAŠKEM MARATONU

V nedeljo, 23. marca 2014, se je v Sežani odvijal 14. Mali kraški maraton.

Kljub deževnemu in precej vetrovnemu vremenu so se že v zgodnjih jutranjih urah na prizorišču dogodka pričeli zbirati tekači, stojničarji in drugi obiskovalci dogodka. Vsi športni navdušenci, vse od tistih najmlajših pa do tistih v zrelejših letih, so lahko izbirali med več možnostmi za rekreacijo – polmaratonom (21km), rekreativnih tekom (9,5km), otroškim tekom na 200 in 400 metrov ter hitro hojo (3km). Že pred samim pričetkom teka ob 11. uri se je v sežanskem športnem parku razvnelo pravo tekaško navdušenje – po prevzemu maratonskih številk so se vsi udeleženci vneto ogrevali in pripravljali na nov osebni podvig. Gotovo so bile najbolj ljubke nekatere »maratonske družinice«, ko so se teka udeležili kar vsi člani družine. Najdaljši polmaraton je potekal po ulicah Sežane in naprej do Lipice, nato prestop državne meje, Bazovica, Padriče, Trebče in prek Orleka nazaj do Sežane; krajši rekreativni tek pa je potekal od Sežane, nato skozi Živi muzej Krasa in nazaj do Sežane. Ob tej priložnosti so se predstavili tudi ponudniki najrazličnejših domačih proizvodov – vinarji, sirarji, izdelovalci domače kozmetike, ustvarjalci nakita in drugih izdelkov za osebno rabo, med njimi pa smo se predstavili tudi zaposleni in uporabniki Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »Vezi« s svojimi izdelki ter promocijskih gradivom. Če je izčrpane tekače po preizkušnji pričakal krožnik slastne jote, smo se nekateri čoko-navdušenci raje stisnili v objem velikanskega Lino medveda, ki je razveseljeval male – in malo manj male otroke.

Besedilo in fotografije: Sabina Polh, strok.sodelavka in

Ana Prosen, strok.delavka

Udeleženci stojnice Ana, David in Sabina

48

Življenje je praznik, hrana potreba, sladkarije pa pika na i. V Stanovanjski skupini Podgrad stanuje 10 stanovalk in čisto vsaka rada kuha in ustvarja takšne in drugačne dobrote. Ustvarjanje v kuhinji in priprave dnevnih obrokov zasedejo dobršen del dneva, zato je kuhinja prostor, kjer naj bi se vsi počutili dobro. Naše stanovalke so se odločile, da svoje ustvarjalne sposobnosti in ljubezen do kulinarike podelijo

z uporabniki iz Dnevnega centra Ilirska Bistrica ter stanovalci Stanovanjske skupine Ilirska Bistrica.

Povabili smo jih 26. marca 2014, točno ob 10-tih, naj se nam pridružijo pri peki muffinov, kjer smo ustvarjali, se zabavali, razvajali brbončice in dokazali, da znamo pri peki uporabljati domišljijo. Prizadevali smo si, da zadovoljimo okuse čisto vseh prisotnih, zato smo spekli limonine, čokoladne in jabolčne muffine. Eni so nastrgali limonino lupinico, drugi so sekljali čokolado, spet drugi strgali jabolka..., skoraj vsi pa so hoteli »počistiti« sklede, v katerih smo zamešali mase. Vsi skupaj smo pokazali, da smo pravi umetniki v kuhinji, saj so čisto vsi muffini uspeli in nikakor se nismo znali odločiti, kateri so bili najboljši. Ves čas druženja smo bili nasmejani in živahni, pri dodajanju sestavin in mešanju smo se medsebojno izmenjevali, saj je bil smisel druženja, da se vsak preizkusi v peki sladkih dobrot. V kuhinji je prijetno dišalo po kavi, cimetu in čokoladi. Medsebojno druženje vedno dobro dene, če pa zraven dodamo kakšno skodelico čaja in kave ter v prostoru prijetno zadiši po čokoladi in cimetu..., ostanejo lepi trenutki, ki se zaradi čudovitih okusov toliko bolj vtisnejo v naš spomin.

Besedilo in fotografija:

Nataša Milačak, laična delavka in stanovalke SS Podgrad

PEKA MUFFINOV V

SS PODGRAD

49

Zadnje četrtkovo dopoldne v marcu smo skupaj z mlado slavistko in hispanistko Greti Ličen za urico odpotovali v mavrično in eksotično Indijo. Greti je Indijo obiskala dvakrat, zato smo jo prosili, da delček svojega potovanja in nepozabnih doživetij podeli tudi z nami. V Dnevnem centru v Štanjelu se nas je zbralo zavidljivo število z vseh enot društva. Greti je v Indijo prvič odpotovala pred dvema letoma kot turistka, iz radovednosti, da bi spoznala Indijo in njeno kulturo. Indija, njena raznolika pokrajina ter srčna kultura ljudi so jo tako navdušili, da se je letos februarja ponovno odpravila na azijsko celino. Obiskala je južnejši del Indije, kjer se turizem še ni razvil v polnem zamahu, več je naravnih narodnih parkov. Ogledala si je pridelovanje čajevcev in evkaliptusa, hranila opice v divjini z bananami, ki, zanimivo, rastejo skoraj na vsakem vrtu, se naužila kulturnih znamenitosti, se tudi duhovno odpočila v tako imenovanih »ašramih«, prav posebnih stavbah za meditacijo, in se prav »po turistično« naužila toplega sonca na prelepih neokrnjenih plažah. Prijazno je odgovorila na vsako naše vprašanje in dodala še kakšno zanimivost o tamkajšnjih ljudeh, običajih, kulturi ... Kljub stereotipnem mišljenju, da je Indija nevarna dežela, je Greti povedala, da se je skozi celotno potovanje počutila precej varno, saj v južnem delu Indije ni prisotno toliko turizma kot na severu in je posledično tudi manj nasilja in izgredov. Ljudje so bili zelo prijazni, ustrežljivi in nadvse radovedni o naši kulturi. Zanimivo in pestro pripovedovanje je popestrila še s številnimi fotografijami in potopisno druženje je minilo, kot bi mignil.

Besedilo in fotografije:

Nina Gorjan, pripravnica-soc.del.

POTOPISNA INDIJA

Greti je svoje potovanje predstavila z diaprojekcijo

Veliko število poslušalcev v DC Štanjel

50

TURNIR V NAMIZNEM TENISU V okviru programov Društva »Vezi« organiziramo različne športne in rekreativne dejavnosti, saj

se vsi zavedamo, da je gibanje zelo pomembno tako za fizično kot duševno zdravje. Športne aktivnosti pa vedno spremlja tudi medsebojno druženje in vzpostavljanje prijateljskih vezi, kar

prav tako blagodejno vpliva na dobro počutje.

S tem namenom se je v sredo, 2.4.14, v Stanovanjski skupini Divača, odvil turnir v namiznem tenisu. Domači ekipi so se pridružili stanovalci in uporabniki enot v Postojni, Podgradu in Ilirski Bistrici, skupaj štirinajst tekmovalcev. Žreb je določil prve tekmovalce, Agata in Miro sta se prva podala v boj za 11 točk. Žogice so švigale in videli smo veliko napetih tekem. Oba tekmovalca iz Divače sta se prebila v polfinale, Daniel iz Ilirske Bistrice je z dobro igro premagal Frana in dosegel tretjo mesto. Branko, aktiven igralec in mojster hitrih žog iz Postojne, pa je v finalu prepričljivo premagal Jureta iz domače ekipe in osvojil turnir. V sobi med igranjem turnirja ni bilo prostora za vse, zato smo se preostali zunaj okrepčali s pecivom in kavo ter uživali ob druženju in super vremenu. Posebna zahvala gre Sergiu Popoviču, saj je Društvu »Vezi« podaril novo mizo za namizni tenis,

brez katere ta turnir ne bi bil mogoč.

Čestitamo vsem za udeležbo na turnirju in borbeno igro. Veselimo se novih turnirjev in ponovnega druženja.

Besedilo in fotografije: Staš Štrukelj, pripravnik-soc.del. in

stanovalci SS Divača

Prvi trije: Daniel, Branko in Jure Igralci in navijači

51

DAN ZA SPREMEMBE

Dan za spremembe smo v petek, 4.4.14, obeležili v različnih krajih, kjer imamo stanovanjske skupine in dnevne centre. Posamezne vtise smo zbrali na enem mestu.

Dan za spremembe je bil dan, ko smo prostovoljci dobre volje stopili skupaj in pokazali, da nam ni vseeno. Koncept letošnje akcije ni bil strogo začrtan: rdeča nit je bila prostovoljstvo, in sicer s skupnimi močmi pomagati posamezniku v stiski ali pa poskrbeti za urejanje okolice z namenom, da nam bo življenje v skupnosti bolj prijetno. Vseslovenska prostovoljska akcija je dobila prostor tudi v Štanjelu. Uporabniki in zaposleni Dnevnega centra Štanjel in Stanovanjske skupine Štanjel smo z izdelovanjem in razstavo ličnih izdelkov ter rumenih ribic, ki so zaščitni znak akcije, zbirali prostovoljne prispevke ter jih podarili tistim, ki so trenutno v stiski. Zbrali smo vse potrebno ter si rezervirali prostor na grajskem dvorišču Štanjela, kjer smo mimoidočim pokazali naše izdelke. S svojo stojnico smo želeli opozoriti na naše društvo in na vlogo, ki jo igra duševno zdravje tako pri posamezniku kot v skupnosti. Istočasno se je v Štanjelu odvijalo glasbeno tekmovanje Svirel, katerega so se udeležili mladi glasbeniki iz Slovenije in drugih držav, zato je bilo dogajanje v osrčju vasi toliko bolj živahno in pisano.

V Divači smo prav tako postavili promocijsko stojnico. Razstavili smo izdelke, nastale na naših pestrih kreativnih delavnicah in ostalo promocijsko gradivo. Skupaj smo mimoidičim povedali o temi letošnjega Dneva za spremembe ter jim za simbolični prispevek ponudili rumeno ribico. Prispevek je letos namenjen posameznikom v stiski. Tako smo se tudi mi priključili skupnostni akciji in se na poti k spremembam nismo prepustili toku.

52

Tudi v Podgradu je bilo pestro. Postavili smo promocijsko stojnico z izdelki iz dnevnih centrov, promocijskim materialom društva in tudi z rumenimi ribicami, ki so zaščitni znak te akcije. Mimoidočim smo predstavljali namen naše akcije in jim razdeljevali promocijske zgibanke in koledarje. Stanovanjska skupina Gorjansko je mednarodni dan za spremembe obeležila s postavitvijo stojnice v Komnu. Poleg izobešenih rumenih ribic, so stojnico krasili še različni ročni izdelki iz gline in blaga ter promocijsko gradivo. Stanovalci so bili veseli vsakega obiskovalca stojnice. Nekateri so nas razveselili s prostovoljnim prispevkom. Lastno veselje so podajali naprej tako, da so mimoidočemu fantku podarili koledar z otroškimi risbicami. Zahvaljujemo se Občini Komen in trgovini TUŠ, ki sta nam omogočili postavitev stojnice. Zaposleni in uporabniki enot v Ilirski Bistrici smo v nakupovalnem centru »Mikoza« postavili promocijsko stojnico, kjer smo mimoidočim delili rumene ribice iz das mase, prilepljene na palčko in s simbolnim sporočilom, s katerimi smo želeli dati poudarek na reševanje skupnostnih problemov ali pomoč posamezniku, ki se je znašel v stiski. Na stojnici so poleg uporabnikov in zaposlenih sodelovali tudi aktivni prostovoljci našega društva.

53

V Postojni pa smo stojnico postavili v Hipermarketu Mercator, kjer so se mimoidoči radovedno ustavljali in radi pokramljali o namenu naše stojnice. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo poslovalnici, ki nam je postavitev promocijske stojnice omogočila ter trgovini Mrava iz Cerknice, ki nam je z donacijo rumenega blaga omogočila izdelavo prikupnih in mehkih ribic. V Sežani je bilo dogajanje najbolj pestro. V soboto, 5. aprila, smo se pridružili akciji Oživimo park. Akcija je bila zaradi slabega vremena iz parka pri Starem gradu žal prestavljena pod streho kulturnega doma, zato je bilo obiskovalcev manj kot običajno. Na promocijski stojnici smo predstavili najnovejše kreativne izdelke, rožice iz slanega testa. Sodelujoči smo se obiskovali tudi med seboj, si delili piškote, podarili malenkost ali se preizkusili v kreativnosti. Izdelovali smo barvne žige iz radirk, pletli rože iz blaga, barvali kozarčke,... med tem pa so najmlajši s svojimi mojstrovinami prerisali veliko platno. Kljub vremenu nam je bilo lepo, prijetno in domače.

Članke s fotografijami so pripravili zaposleni in člani Društva »Vezi«

»Na Dan za spremembe smo se spremenili in se iz tega nekaj naučili.«

(Jure Jaklič, stanovalec SS Divača)

54

USTVARJALNE URICE V VRTCU PODGRAD

V začetku aprila smo za nekaj trenutkov pozabili na vsakdanje skrbi in se vrnili v brezskrbne otroške dni. Stanovalke in zaposlene Stanovanjske skupine Podgrad, smo skupaj z vzgojiteljicami in otroci skupine »Pikapolonice« v vrtcu Podgrad, pripravili ustvarjalne urice pred bližajočimi se velikonočnimi prazniki. S spretnimi rokami in skupnimi močmi smo ustvarjali simpatične, pisane velikonočne zajčke. Za trup smo uporabili prazne tulce toaletnega papirja, ter tako poskrbeli še za našo naravo, ki smo jih oblepili z barvnim papirjem. Nato smo na trup prilepili še dolga ušesa, smrček, brke, oči, zobke in na koncu še repek. Med ustvarjanjem smo se zelo zabavali, malo poklepetali, otroci pa so nam zapeli tudi nekaj čudovitih otroških pesmic. Razigrano in ustvarjalno dopoldne smo zaključili še s skupno fotografijo, zajčke pa smo postavili na hodnik, vsem v občudovanje.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vzgojiteljicam skupine »Pikapolonice« vrtca Podgrad za gostoljubje in pomoč pri izvedbi ustvarjalne delavnice ter ravnatelju OŠ Rudolfa Ukoviča

Podgrad, ki nam je omogočil sodelovanje.

Nina Gorjan, pripravnica- soc.del. in stanovalke SS Podgrad

55

GLEDALIŠKA PREDSTAVA »ČEŠPE NA FIGI« Program stanovanjskih skupin v Društvu »Vezi« je namenjen odraslim osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju in zaradi različnih razlogov in okoliščin ne morejo več bivati v domačem okolju. Posameznikom je v programu poleg strokovne in laične pomoči in podpore za vsakodnevno življenje, nudeno tudi skupnostno socialno delo, ki v skupnosti odkriva socialne probleme ter njihove učinke na posameznika. Uporabnikom daje možnost in podporo za vključevanje v razne aktivnosti, ki so del vsakdanjega življenja in se izvajajo v skupnosti in lahko prispevajo k boljši kvaliteti življenja uporabnikov v skupnosti, večjo notranjo moč za reševanje socialnih problemov in razvoj medosebnih odnosov. Zato smo se v ta namen povezali z lokalno skupnostjo in v Kulturnem domu v Štorjah organizirali brezplačno gledališko predstavo za naše uporabnike in krajane krajevne skupnosti Štorje. Ogledali smo si komedijo Marjana Tomšiča »Češpe na figi« gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. V uri in pol so nas amaterski igralci s profesionalnimi igralskimi veščinami skozi komične situacije, narečne kraške izraze in preprosto kmečko zgodbo o tem, »kako se narod znajde v času, ko gre vse k vragu … v času takoj po drugi svetovni vojni, kot tudi za sedanji čas, ko nas spet vodijo žejne preko reke, lačne mimo pravkar pečenega kruha. Z zgodbo o zvitosti, umnosti in neverjetni iznajdljivosti ljudstva, torej o nenehnem boju za preživetje in s tem za ohranitev zakladnice in duše naroda1« iskreno nasmejali in nam polepšali aprilsko popoldne. Ob tej priliki bi se radi zahvalili predsednici krajevne skupnosti Štorje Ivici Podgoršek, ki nam je

omogočila uporabo dvorane kulturnega doma Štorje ter celotni zasedbi gledališke skupine KD Brce z režiserjem Sergejem Verčem, ki so se velikodušno odzvali našemu povabilu in nam z obilico

smeha polepšali dan.

Besedilo in fotografije: Nina Gorjan, pripravnica-soc.del.

1 http://www.brce.si/nova-premiera.html

56

KOPANJE NA DEBELEM RTIČU IN POTEP PO KOPRU

V sklopu skupine za samopomoč, ki jo imamo v Postojni, smo si v četrtek, 10.4.14 privoščili kopanje v bazenu, na idiličnem Debelem rtiču in potep po obalnem mestu Koper. »Imel sem se čudovito. Staš me je naučil plavati kravla. Užival sem v družbi številnih plavalcev.« »Bil je lep dan in jaz sem bil ves zaspan. Ko smo prišli v Koper, sem se zbudil in se nadihal svežega zraka. Bil je lep dan, ki ga bomo morali ponoviti.« »V četrtek smo šli na morje na Debeli rtič. Najprej smo šli na kavo v Kopru ob pristanišču, potem pa še na sladoled. Nato smo šli nazaj na Debeli rtič, kjer smo imeli kosilo. Spili smo še eno kavico in se počasi odpravili proti domu.« »Na morju je bilo lepo, dopadlo se mi je, saj je bilo veliko smeha. Hrana je bila odlična. Poleg tega je bilo vreme krasno.« »V četrtek smo šli na Debeli rtič. Eni smo šli plavat v bazen in se namakat v masažni bazen. Bilo je super. Domov smo prišli zrelaksirani, vreme pa nam je dalo svež zrak. Užival sem v pogledu na tovorne ladje.«

»Na izletu je bilo super. Nekateri so šli v bazen. Mi, ki se nismo kopali, smo šli v Koper. S partnerko sva si ogledala mesto in stojnice. Ko sva stala na pomolu, sva videla, da je morje zelo čisto, saj je bilo polno morskih ježkov. Celo slikal sem jih. Bili smo tudi na sladoledu. Skratka, bilo nam je lepo.« »Bil je izlet na Debeli rtič. Nekateri so se kopali, drugi pa smo pohajali v mestu. Bilo je lepo, saj je bilo sončno in toplo.«

»Zgodaj zjutraj smo se odpravili na kopanje na Debeli rtič. Malo sem se kopal in zaspal za nekaj časa. Otroci so poskrbeli, da je bilo polno smeha in igrivo vzdušje. Nato smo šli na pojedino, kjer smo se v samopostrežni restavraciji najedli izvrstne hrane. Bil je prijeten izlet in upam, da čimprej ponovimo.«

57

»Precej dobre volje smo se odpravili na Debeli rtič na kopanje v bazen, ki je tik ob morju in ima morsko vodo. Polovica odprave je pohajkovala po mestu, druga polovica pa se je namakala, plavala in masirala v vodi in masažnem bazenu ter nabirala nove moči. Približno 4 ure kopanja ni bilo naporno. S Stašem sva plavala delfina, hrbtno, kravla, žabico... Opazovali in potihem sodelovali smo z mladimi plavalci, ki so nadebudno čofotali in se učili različnih tehnik plavanja. Dan se je zaključil s kosilom.« »Voda v bazenu je bila prijetna, ravno prav topla. Otroški živžav je popestril vzdušje. Občudoval sem čudoviti stil plavanja socialnega delavca Staša. Upam, da bomo takšen kopalni izlet kmalu ponovili.« »Na kopanju sem se imel lepo. Užival sem v vodi in klepetal z ljudmi. Všeč mi je bilo, da sem zamenjal okolje za nekaj časa in se odmaknil od vsakdanjega prostora. Bilo mi je vredu.«

Valentina Benčan, strokovna delavka

in stanovalci SS Postojna in SS Divača

NOVA FASADA BLOKA V PODGRADU Poleti so se začela obnovitvena dela v Podgradu, kjer imamo program stanovanjske skupine. Ker je večstanovanjska stavba stara in brez primerne izolacije, se je najprej naredilo novo izolacijo. Počasi (dela so potekala do konca septembra) je stavba dobivala novo podobo, tako da sedaj naše stanovalke bivajo v lepo urejenem domu marelične barve. Za društvo je investicija predstavljala kar velik finančni zalogaj, saj smo plačali fasado za tri stanovanja. Z novo podobo stavbe smo zadovoljni, saj se zavedamo, da je za kvaliteto bivanja naših stanovalcev pomembno tudi to, da bivajo v lepih prostorih.

Besedilo in fotografija:

Katja Mrzlić, strok.delavka

Zvonko pri krajšem počitku

58

DRUŽENJE ČLANOV DRUŠTVA »VEZI«, DSO IL.BISTRICA IN VDC IL.BISTRICA

Začetek pomladi omenjene organizacije obeležimo z balinanjem. Z željo po druženju s športno aktivnostjo in vključevanjem v širše socialno okolje nadaljujemo s treningi balinanja in turnirjem do jeseni oziroma, dokler nam vreme dopušča. Letos smo balinarsko sezono odprli v ponedeljek, 14.4.2014, na balinišču Balinarskega kluba Ilirska Bistrica v Parku Nade Žagar. Zbrali smo se člani Društva »VEZI« (dnevni center, stanov.skupina Ilir.Bistrica in stanov.skupina Podgrad), stanovalci Doma starejših občanov Ilir.Bistrica in varovanci Varstveno-delovnega centra Koper- enota Ilir.Bistrica. Druženje smo zaključili s pecivom in simboličnimi darilci- priponke v obliki balinarskih »kugel«, katere smo izdelali v okviru programa Mreža dnevnih centrov.

Besedilo in fotografije:

Marina Primc, strok. delavka Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Balinarskemu društvu Ilirska Bistrica za brezplačno uporabo

balinišča. Dne 14.4.14 smo se v parku Nade Žagar zbrali člani Društva »Vezi«, Varstveno delovnega centra, enota Ilirska Bistrica, in Doma starejših občanov na skupnem druženju in treningu balinanja. Razdelili smo se v 4 ekipe in se med seboj pomerili. Trening je potekal približno 2 uri. Po njem smo se pogostili s pecivom in sokom. Bilo nam je lepo, zato smo se dogovorili, da se bomo kmalu ponovno zbrali in se med seboj pomerili v tekmovanju. Pa lep pozdrav!

Emil Kovačič, SS Ilirska Bistrica

59

VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICA V SS POSTOJNA

V stanovanjsko skupino smo povabili gospo Mirko Konig, izkušeno mentorico v Društvu za višjo kakovost življenja Prestop. Pod njenim mentorstvom smo izdelovali pirhe »praskanice« in spoznali smo tehniko okraševanja pirhov z voskom. Pred začetkom ustvarjalne delavnice smo skupaj s stanovalci pobarvali pirhe v čebulnih olupkih, katerim smo po nasvetu našega stanovalca Tadeja dodali še malo kave. Tako smo dobili rjavo pobarvane pirhe. Izdelali smo tudi prekrasne petelinčke iz škatel za jajca, v katere smo na koncu postavili svoje umetniške pirhe. Ustvarjalna delavnica je bila priložnost za skupno druženje, medsebojno spoznavanje in pridobivanje za večino povsem novih veščin in izkušenj. Imeli smo se praznično lepo. VTISI UDELEŽENIH: » Imel sem se dobro. Naučil sem se nekaj novega. Tehnika okraševanja pirhov se mi je zdela fantastična.« Matej » Bilo je zelo lepo. Gospa je bila prijazna. Pokazala nam je kako krasimo pirhe« Zvonko »Tehnika je zelo zanimiva. Na pirh smo narisali vzorec in potem smo ga z olfa nožem spraskali. Bilo je zanimivo.« Tadej » Bilo mi je všeč. Naučil sem se nekaj novega.« Branko » Sodelovali smo vsi. Gospa je opisala tehniko, kako se pirhe struže. Jaz sem ustvarjala po svoje, z akvarelnimi barvami in sem jajce pobarvala v obliki srčka.« Maja » Bilo je uredu, zabavno. Nekaj smo se naučili.« Ivan »Bilo je odlično. Zabaval sem se. Tehnika je bila zanimiva, odlična, fascinantna.« Aleksander

Valentina Benčan in stanovalci SS Postojna Foto: Valentina Benčan

POSTOPEK IZDELAVE

KONČNI IZDELKI

60

VELIKONOČNA DELAVNICA V DC ILIRSKA BISTRICA

Naj bo za nas velikonočno praznovanje veselo, zadovoljno, polno sonca, smeha!

Z njim naj utrjuje se naše verovanje v dobroto Božjo, ki naj nikdar se ne konča!

Velika noč je za vernike največji krščanski praznik, saj Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. V znak bližajočih se velikonočnih praznikov, smo dne 17.4.2014, v DC Ilirska Bistrica organizirali velikonočno delavnico, na kateri so poleg zaposlenih in uporabnikov DC Ilirska Bistrica, sodelovali še zaposleni in uporabniki iz SS Podgrad ter SS Ilirska Bistrica. Na delavnici, ki je potekala pod vodstvom prostovoljke Dragice Primc, smo pripravili dve simbolični velikonočni jedi. Izdelovali smo pirhe iz čebulnih olupkov, kateri so nepogrešljiv del velike noči, saj simbolizirajo kaplje Kristusove krvi ter vstajenje, predstavljajo pa tudi začetek pomladi. Uporabniki so bili zelo ustvarjalni, saj si je vsak izdelal svoj pirh po lastni želji. Poleg pirhov pa smo pekli tudi velikonočno potico, ki v tem času simbolizira trnovo krono Kristusa. Naša prijazna prostovoljka Dragica nam je pokazala postopek peke velikonočne potice, pri katerem so uporabniki z velikim veseljem sodelovali in pomagali. Eni so gnetli, drugi mešali, tretji mazali, nekateri pa samo radovedno opazovali. Na delavnici smo vsi skupaj zelo uživali in se imeli zelo lepo. Poleg naše ustvarjalnosti, ročnih spretnosti in skupnega sodelovanja, je bila delavnica tudi zelo zanimiva in poučna, saj smo med pogovorom spoznali pomen in simboliko tudi drugih velikonočnih jedi. Predvsem uporabniki so bili zelo zadovoljni, da smo si pričarali malo velikonočnega vzdušja. Na koncu pa smo že vsi nestrpno čakali, kdaj bo potica pečena. In seveda smo tudi dočakali vsak svoj košček, še »mlačne« potice………….in lahko vam povemo samo to, da je bila odlična!

61

RECEPT ZA OREHOVO POTICO Sestavine: 500 g bele moke (tip 500 ali 400) 40 g kvasa 100 g surovega masla 80 g sladkorja 3 rumenjaki okoli 2,5 dl mleka rum limonina ali pomarančna lupinica vaniljev sladkor ali aroma sol Nadev: 40 dag orehov 2 dl mleka, še bolje sladke smetane 25 dag sladkorja 2 žlici ruma 2-3 beljaki Postopek: Moko stresemo v posodo, dodamo ji sol. Posebno v manjši posodici v mlačnem mleku ali vodi raztopimo kvas, v drugi posodi pa zmešamo jajca, sladkor, rum, vaniljo, limonino ali pomarančno lupinico, svežo ali posušeno. Segrejemo mleko, raztopimo maščobo. Moki dodamo toplo mleko, premešamo in dodamo zmes z jajci, sladkorjem, rumom in aromami. Znova premešamo, dodamo raztopljen kvas in maščobo, vse zmešamo v srednje gosto testo, ga zgnetemo le toliko, da postane prožno v notranjosti in gladko na površini. Pazimo, da se ne prijema posode in da ne zmešamo pretrdega testa. Testo pokrijemo s PVC-folijo in pustimo vzhajati. Ko se količina podvoji, ga še enkrat premesimo. Priprava nadeva Orehe in sladkor prelijemo z mlekom ali sladko smetano, dodamo rum. Na koncu dodamo sneg iz beljakov-dokler nadev ni primerno mazav, ne sme biti preredek. Testo razvaljamo in namažemo z nadevom, zvijemo in damo v pomaščen pekač. Pokrijemo in pustimo še nekaj časa vzhajati. Potico pečemo na 180 stopinjah celzijah eno uro do uro in pol. Pečeno potico pustimo še nekaj časa v pekaču, nato pa jo zvrnemo na tkanino in jo prekrijemo. Veliko veselja pri peki!

Besedilo in fotografije:

Marina Primc

62

DAN ODPRTIH VRAT V DRUŠTVU ZA DUŠEVNO ZDRAVJE IN KREATIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA

ČASA »VEZI« V četrtek, 24.4.14, smo v Društvu »Vezi« v enotah stanovanjskih skupin, organizirali Dan odprtih vrat. Vabljene so bile različne organizacije, društva, zavodi, s katerimi se povezujemo na najrazličnejše načine. Na enotah smo se v ta namen še posebej pripravili; prostore smo lepo uredili, okrasili, na ogled postavili izdelke, ki nastajajo v naših kreativnih delavnicah in promocijski material. Obiskovalcem smo ponudili pecivo, kavo ali sok. Dan je bil odlična priložnost, da podrobneje predstavimo naš program, način dela, razkažemo prostore in si obenem podelimo izkušnje ter se bolje spoznamo. Najštevilčnejši je bil obisk s strani centrov za socialno delo, drugi obiskovalci pa so bili predvsem tisti predstavniki organizacij, društev, prostovoljci, s katerimi že sicer vrsto let zelo dobro sodelujemo. Glede na lociranost naših enot in vpletenost v lokalno mrežo organizacij z različnih področij, smo pričakovali večji obisk, predvsem tistih organizacij, s katerimi še nismo vzpostavili sodelovanja oz. za nas slišijo redkeje. Zbrali smo nekaj vtisov iz stanovanjskih skupin.

Valentina Benčan, strok.delavka

DAN ODPRTIH VRAT V SS DIVAČA »Dober in drugačen občutek je, ko spoznaš nove ljudi.« Jure

Danes smo v stanovanjskih skupinah imeli Dan odprtih vrat. V Divači smo spekli pecivo, zmešali domači bezgov sok, razstavili naše izdelke ter promocijski material. Najprej nas je obiskala naša zvesta Tatjana, s katero smo poklepetali in se posladkali. Kasneje so nas obiskale socialne delavke Centra za socialno delo Koper ter koordinatorica za obravnavo oseb v skupnosti s težavami v duševnem zdravju ga. Gigliola Kovač. Obiskovalkam smo razkazali naše prostore in predstavili naš program. Vlado jim je v delavnici povedal, kako poteka njegovo ustvarjalno delo in jim razkazal svoje unikatne izdelke. Ob soku in pecivu smo se pogovarjali, spoznavali in skratka imeli lepo.

Marica Ikanović, strok.delavka

DAN ODPRTIH VRAT V SS ŠTANJEL V četrtek 24. aprila smo v mreži stanovanjskih skupin Društva Vezi organizirali Dan odprtih vrat. Na Dan odprtih vrat smo povabili osebe iz lokalne skupnosti, s katerimi sodelujemo (trgovine, pošte, šole, vrtce, banke idr.), centre za socialno delo, psihiatre in druga društva s področja duševnega zdravja. Pred dnevom odprtih vrat smo se v Štanjelu pripravili tako, da smo spekli pecivo za pogostitev in pripravili nekaj izdelkov iz Mreže dnevnih centrov za simbolično darilo obiskovalcem. Ko smo že mislili, da na ogled ne bo nikogar, so nas z obiskom počastile

63

strokovne delavke s CSD Sežana in CSD Nova Gorica. Povabili smo jih v stanovanjsko skupino, kjer smo jim razkazali dnevne prostore in jim predstavili, kako poteka običajen dan v stanovanjski skupini. V Štanjelu so si nato ogledale še dnevni center in izdelke, ki jih uporabniki izdelujejo. Ob kavi in pecivu smo še malo poklepetali o še vedno stereotipnem razmišljanju o duševnem zdravju in kako lahko k razbijanju predsodkov veliko prispevamo s tem, ko so uporabniki, ki bivajo v stanovanjskih skupinah vključeni v lokalno skupnost.

Nina Gorjan, pripravnica-soc.del.

DAN ODPRTIH VRAT SS GORJANSKO Uporabniki SS Gorjansko so radovedno čakali na dan odprtih vrat, kajti slednje je za marsikaterega stanovalca bil nov izziv. Malce zaskrbljeno jih je zanimalo, kaj lahko postorijo. Dan pred dogodkom smo spekli dve pecivi (kokosovo in jabolčno) in smo se še bolj potrudili za urejenost bivalnih prostorov. Poleg peciva smo našim obiskovalcem ponudili sok in kavico. SS Gorjansko sta ob dnevu odprtih vrat obiskali dve strokovni delavki iz CSD Sežana. Predstavili smo jim program in aktivnosti.

Mara Borac, strok.delavka

DAN ODPRTIH VRAT SS ILIRSKA BISTRICA V stanovanjski skupini v Ilirski Bistrici smo se na Dan odprtih vrat pripravili bolj skromno. Ker nimamo veliko prostora, smo obiske sprejeli v dnevni sobi, ki je hkrati jedilnica in pisarna. Obiskovalcem smo postregli s pecivom, ki smo ga spekli prejšnji dan. Vsakemu smo podarili darilce, ki smo jih izdelali v kreativnih delavnicah v programu dnevnih centrov. Za obisk in druženje se zahvaljujemo VDC Ilir.Bistrica, sosedi, prostovoljkam Jerneji in Andreji ter bivšim stanovalcem naše stanovanjske skupine, ki sedaj živijo v DSO Ilirska Bistrica.

Barbara Uljan, strok.delavka

DAN ODPRTIH VRAT SS POSTOJNA V Postojni smo za dan odprtih vrat za obiskovalce pripravili origami delavnico, saj imamo v tej zvrsti umetnosti zelo spretnega stanovalca, ki je delavnico vodil. Za okrasitev prostora smo iz papirja v origami tehniki izdelali različne živali – zajčke, labode, kokoške, metuljčke... Za pogostitev smo uredili predprostor, spekli pecivo in skuhali kavo. Našemu povabilu so se odzvali s Karitasa, s katerim že vrsto let dobro sodelujemo, prišli so nas obiskat iz stanovanjske skupine SVZ Dutovlje, s katerimi smo se dogovorili že kar za naslednje druženje, prav lepo pa nas je presenetila tudi mama enega izmed naših stanovalcev. Obisk so zaradi svoje aktivnosti opravičili s Šenta, ki pa so nas prišli pogledat v naslednjih dneh. Obiskov smo bili izjemno veseli, saj je to priložnost, da smo več pozornosti namenili spoznavanju vsebin našega programa. Kljub temu pa smo glede na to, da je naša enota v mestu, kjer delujejo številne organizacije socialnega varstva, ki so prejele naše vabilo, pričakovali večji odziv.

Valentina Benčan, strok.delavka

64

DAN ODPRTIH VRAT V SS PODGRAD V četrtek, 24.4.2014 smo v stanovanjski skupini Podgrad imeli prav zanimiv dan, in sicer dan odprtih vrat. Na ta dan smo se pripravljali že nekaj dni prej. Skupaj z našo prostovoljko ter uporabnicami smo spekle pecivo in tako tudi dokazale naše kulinarične sposobnosti. Nekaj dni pred dogodkom smo poslali vabila na različne naslove: svojcem, zdravstvenim ustanovam, lekarnam, trgovinam…, skratka vsem, ki sodelujejo z nami in so na nek način del stanovanjske skupine. Dan odprtih vrat je potekal od 10-14h in pri nas je bilo kar nekaj obiskovalcev. S svojo prisotnostjo so nas razveselili svojci, otroci iz bližnjega vrtca, uslužbenci iz poštnega urada, uporabniki iz Dnevnega centra Ilirska Bistrica ter prostovoljci, ki so se včasih ali pa se še družijo družijo z nami. Skupaj smo preživeli nadvse prijeten popoldan, ki smo ga popestrili s kavo in priboljški. Veliko smo klepetali in vsem obiskovalcem skušali pokazati način življenja znotraj stanovanjske skupine. Otroci iz bližnjega vrtca so za piko na i odpeli nekaj pesmic ter se od nas poslovili z veliko dobre volje.

Nataša Milačak, laična delavka

UTRINKI IZ DNEVA ODPRTIH VRAT V STANOVANJSKIH SKUPINAH

65

»ŠKREBANJE« V STANOVANJSKI SKUPINI ILIRSKA BISTRICA

Prvomajski prazniki so ponavadi začetek sezone piknikov. Tako smo se odločili, da v sredo 7.5.2014, v stanovanjski skupini Ilirska Bistrica pripravimo mini piknik za člane DC in SS Ilir.Bistrica ter SS Podgrad. Razmišljali smo, s čim bi si popestrili dopoldne in smo se spomnili na škrebe, saj je dvorišče pred našim blokom neasfaltirano. Za to igro ne potrebujemo ravnega terena. Ob igri pa smo se tudi zelo zabavali, saj je bil izid igre rezultat naključne sreče in ne znanj ali »natreniranosti«. Da nam ni zmanjkalo energije, smo se okrepčali z obloženimi kruhki in pecivom, ki smo ga pripravili na enotah. »Prstomèt je igra z gumijastimi ploščki, podobna balinanju. Cilj igre je vreči čim več ploščkov čim bliže balinčku. Igra lahko poteka praktično na kakršnikoli podlagi in načeloma ni prostorsko omejena. Igrišče je predpisano le za prstometna tekmovanja. Igro praviloma medsebojno odigrata dva igralca ali dva para igralcev, do dosežene 13. točke. Igra se z 8 ploščki in manjšim balinčkom. Vsak igralec igra s po 4 ploščki, v dvojicah vsak z dvema, iste barve. Pravico do prvega meta, oz. do meta balinčka, igralca določita z žrebom. Pravico do naslednjega meta balinčka, dobi igralec, ki je osvojil vsaj eno točko, po tem, ko sta oba vrgla vse ploščke. Vsak igralec vrže po en plošček naenkrat in meče dokler ni njegov plošček najbližje balinčku, nato vrže nasprotnik po istem pravilu. Kadar enemu od igralcev zmanjka ploščkov, drugi vrže še ostale, razen v slučaju, da je že dosegel 13 točk. Po eno točko za vsak plošček osvoji igralec, ki je z enim ali več ploščkov bližje balinčku od najbližjega nasprotnikovega ploščka.«

Besedilo in fotografije:

Barbara Uljan, strok.delavka

TEKMOVALNI DEL

…IN OKREPČILO

66

DRUŠTVO »VEZI« SE PREDSTAVI NA DNEVU ODPRTIH VRAT RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA

V sklopu Tedna Rdečega križa Slovenije so v RKS-OZ Ilirska Bistrica, v petek 09.05.2014, organizirali Dan odprtih vrat. K sodelovanju so povabili tudi člane Društva »VEZI«, da se predstavimo s promocijsko stojnico. Aktivnosti so se odvijale v prostorih RK in Društva upokojencev (meritve krvnega tlaka in sladkorja v krvi, meritve kostne mase, projekcija in razstava o aktivnostih Rdečega križa) ter na prostem (prikaz oživljanja in uporaba defibrilatorja- ekipa PP OŠ Antona Žnideršiča, degustacija zdrave hrane in lokalna ponudba, predstavitev izdelkov Društva VEZI in Rdečega križa). Na promocijski stojnici smo predstavljali izdelke, ki nastajajo v programu Mreža dnevnih centrov: voščilnice, magnetki, nakit, izdelki iz gline,… in promocijski material: informativne zgibanke, Koledar 2014 in glasilo Metuljček.

Besedilo in fotografije: Barbara Uljan, strok.delavka

PRIKAZ OŽIVLJANJA

ČLANI DRUŠTVA »VEZI« ZAHVALA KRVODAJALCEM

67

OBNOVA SUHOZIDNIH KRAŠKIH HIŠ

Na pobudo društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras so stanovalci SS Gorjansko sodelovali pri projektu obnove kraških suhozidnih hišic. Ena izmed njih se nahaja cca 400m od glavne ceste v smeri proti Nadrožici, kamor nas je popeljala predsednica društva ga. Nadja Mislej Božič. Začetek aktivnosti je bil dokaj zahteven, kajti hiška je bila zaraščena z grmovjem in robido. V roke je bilo treba poprijeti različna orodja (škarje, grablje, motiko, manjšo sekiro…) Po dobri uri napora in vztrajnosti se je prikazal iskani zaklad – hišica iz naravnih kamnov, ki je služila zaščiti pastirjev in shranjevanju delovnega orodja. Del njenih sten je bil v dokaj slabemu stanju in je bilo potrebno poiskati še kakšen kamen. Zbranega materiala se je lotil izkušeni kamnosek g. Boris Čok, ki je previdno ter z občutkom zlagal kamen na kamen, tako da je hiška bila naravno lepa in urejena. Akciji so se pridružili tudi vaščani Gorjanskega in je bilo prav prijetno vzdušje. Za sodelovanje v tovrstni akciji so Drago, Klemen in Stanislav prejeli pisno potrdilo o delu v študijski skupini Suhi zid.

Besedilo in fotografije: Mara Borac, strok.delavka

SKUPNA AKCIJA DRUŠTVA »VEZI« IN VAŠČANOV GORJANSKEGA

68

DRUŠTVO »VEZI« NA PARADI UČENJA V POSTOJNI

V petek 16.05.2014 smo se v SS Postojna pridružili pri soustvarjanju projekta Parada učenja s sloganom »ZNANJE RASTE«, ki se je odvijala na prizorišču mestnega parka v Postojni pod koordinacijskim vodstvom Ljudske univerze Postojna in pokroviteljstvom Občine Postojna.

Prireditev je združila preko 30 izobraževalnih, ustvarjalnih, promocijskih, informativno-svetovalnih, kulturnih in družabnih doživetij za vse generacije. Skozi pestro dogajanje na odru in stojnicah znanja, so se obiskovalci seznanjali z možnostmi in priložnostmi vseživljenjskega učenja. Društvo »VEZI« smo predstavili z promocijsko-informativno stojnico, na kateri smo razstavili izdelke naših stanovalcev/k, ki nastajajo v Dnevnih centrih ter naš promocijski material. V okviru festivalskega dogajanja na stojnicah znanja smo izvedli tri delavnice in sicer: naš Branko je pridno prepogibal papir in skupaj z obiskovalci ustvarjal metulje na delavnici ORIGAMI, Tadej je pokazal izdelovanje SLIK IZ FURNIRJA z motivom goriške vrtnice, ostali stanovalci so pa ustvarjali IZDELEKE IZ SLANEGA TESTA. Bilo je poučno in zabavno, spoznali smo nove ljudi in tako je tudi naše znanje rastlo.

Marica Ikanović in stanovalci SS Postojna

69

TURNIR V BALINANJU V ZABIČAH

Balinanje je v Društvu »Vezi« postalo že tradicionalna panoga, katera nam poleg športne tekmovalnosti nudi tudi obliko medsebojnega druženja. Balinanje je rekreativni in sprostitveni šport, ki je primeren tako za ženske kot za moške. S to aktivnostjo želimo predvsem izboljšati naše zdravje z gibanjem, pozitivnim mišljenjem ter povečanjem energijske in imunske sposobnosti, čemur v Društvu »Vezi« namenjamo veliko pozornosti. Tudi to leto je balinarski turnir organizirala enota Dnevnega centra iz Ilirske Bistrice, ki je potekal v Zabičah, ki je potekal v sodelovanju skupaj z Domom starejših občanov Ilirska Bistrica, Varstveno delovnim centrom Koper-enota Ilirska Bistrica, Balinarskim klubom Zabiče, Društvom upokojencev, Društvom invalidom in Društvom Diabetikov iz Ilirske Bistrice. Tekmovanje so sestavljale štiri ekipe s po enim predstavnikom iz vsakega društva. Tekmovalci so poslušali nasvete in napotke vodij vsake ekipe, kam in na kakšen način izvesti met, ter kako balinarsko »kuglo« čim bliže približati balinčku. V družabnem in tekmovalnem duhu se je turnir odvil do konca in dobili smo najboljšo zmagovalno ekipo. Seveda pa turnir ne bil to kar je, če ga ne bi spremljali naši zvesti navijači, kateri so z glasnim navijanjem spodbujali naše tekmovalce ter se ob tem odlično zabavali. Po končanem turnirju smo zmagovalnim ekipam podelili medalje ter nadaljevali druženje, ob katerem smo se vsi odlično zabavali in med seboj delili smeh in dobro voljo. Vsem udeleženim ekipam iskreno čestitamo!

Zahvaljujemo se vsem udeležencem letošnjega tekmovanja, še posebno pa članom Balinarskega kluba Zabiče za prostovoljno pomoč pri vodenju balinarskega turnirja ter za uporabo njihovega

balinišča v dvorani v Zabičah.

Besedilo in fotografija: Marina Primc, strok.delavka

70

SVOBODNI KOT METULJI

Še eno šolsko leto se bliža koncu. Zadnje ure v razredu, zadnje domače naloge in sedenje pred knjigami doma. Vedno bolj nas na svež, že skorajda poletni zrak, vabijo toplo sonce, petje ptic in prebujena narava. Tako tudi šolarji Osnovne šole Antona Šibelja – Stjenka v Komnu, podružnice Štanjel, vedno bolj nemirno kukajo skozi okna ter se veselijo prostih, počitniških dni na prostem, daleč stran od šolskih zvezkov, obveznosti in skrbi. Da bi začutili ta svobodni utrip poletja pred zadnjimi šolskimi preizkušnjami, so se odločili, da bodo pred vhodom v šolo in vrtec v Štanjelu uredili skalnjak. Izbrali so obliko metulja, ki spominja na svobodo in lahkotnost. K svojemu vrtnarskemu ustvarjanju so povabili tudi zaposlene in uporabnike Dnevnega centra Štanjel. Tako smo se v petek, 23. maja, srečali na šolskem dvorišču, športno oblečeni in pripravljeni zavihati rokave. Učenci 1. in 5. razreda so ob spremstvu učiteljic obiskovalcem razdelili delovne naloge; nekateri so okolico urejali s pletjem, čiščenjem, pometanjem in odnašanjem odpadkov, drugi so oblikovali izbrano obliko metulja z večjimi kamni, tretji nasipali zemljo in okrasno lubje, četrti zasadili nizko rastje - vsak je ponudil svojo roko ter pomagal po svojih zmožnostih. Po končanem delu smo se skupaj odžejali na šolskem dvorišču ter poklepetali. Da stik z zemljo in naravo človeku koristi in dene dobro, je lepo in kratko ubesedil učenec 5. razreda, ko je med najinim skupnim delom dejal: »Rad delam zunaj, z zemljo. To mi je všeč.« In prav zares paše odložiti svoje običajno delo in skrbi ter začutiti pod svojimi prsti moč in dobrodejno energijo našega lepega planeta, ki ga prepogosto uničujemo, zaničujemo ter pozabljamo na to, da je večji in močnejši od nas.

Besedilo in fotografije:

Ana Prosen, strokovna delavka

71

VRTIČKARSTVO V DNEVNEM CENTRU ILIRSKA BISTRICA

Prebujajoča se narava, prijetne temperature in segreta zemlja, je pregnala zaposlene in uporabnike Dnevnega centra Društva »Vezi« Ilirska Bistrica, da smo se lotili načrtovanja letošnje sezone dela na vrtu. In tako je že drugo leto zapored v neposredni bližini Dnevnega centra ponovno zaživel zelenjavni vrtiček. Tudi letos smo zagnani in polni pričakovanj v roke vzeli lopate, grablje in motike ter z veseljem pričeli z delom. Zemljo smo prekopali, pognojili in zrahljali, ter jo tako pripravili za oblikovanje gredic, na katere smo posejali oziroma posadili različne vrste zelenjave. Čeprav smo bili na koncu utrujeni, smo bili ponosni na dobro opravljeno delo. Zelo se veselimo, da bomo lahko čez en mesec pobirali in uživali domače pridelke, saj ni lepšega in bolj slastnega od zelenjave, ki jo sami pridelamo na domačem vrtu. Vrtnarjenje je zelo dobra oblika rekreacije ter do okolja prijazen hobi, ki je tudi odličen način za vzdrževanje zdravega načina življenja. Stik z zemljo je prvinski način sproščanja duševne napetosti, saj so ljudje ki obdelujejo svoj vrtiček, srečnejši in bolj zdravi. To pa ni edina prednost vrtnarjenja. Sveža, domača zelenjava, ki jo pridelamo na vrtu ima tudi največ vitaminov, mineralov in hranljivih snovI ter je boljšega okusa, ker je vzgojena na bolj naraven način, brez sodobnih industrijskih prijemov.

Zahvaljujemo se podjetju Primorje d.o.o., ki nam je prijazno odstopilo kos zemlje v obdelavo.

Besedilo: Marina Primc

Fotografija: Petar Nikolić

Najprej smo vrt dobro prekopali in jo očistili, saj ni bil obdelan več let

72

ŠPORTNI DAN S SVZ DUTOVLJE

Narava in poletne temperature kar kličejo po zunanjih aktivnostih in druženju. Temu se v Društvu »Vezi« in SVZ Dutovlje, stanovanjskih skupinah, ki jih imamo oboji v Postojni, nismo mogli upreti, zato smo skupaj organizirali pohod na kočo Mladiko. Da to ne bi bila zgolj telovadba za naša telesa, smo na cilju poskrbeli še za okusen prigrizek in zabavne igre. Z improvizacijo smo označili ozemlje Slovenije in se s predstavitvijo kraja, iz katerega smo doma ter naših osebnih lastnosti še pobliže spoznali. Ne glede na leta je prav, da negujemo otroka v sebi, zato smo s pisanimi balinčki poskrbeli za ravno pravšnjo mero zabave, tekmovalnosti in smeha. Vrhunec našega druženja je bil skriti zaklad, ki smo ga iskali v treh ekipah, najditelji pa so si ga med seboj razdelili. Vsekakor smo se strinjali, da je bilo iskanja konec, ravno ko je postalo zabavno in čisto prelahko ga je bilo najti. Naslednjič se bomo pri skrivanju morali zagotovo bolj potruditi. Udeleženci pohoda smo bili navdušeni. Roman iz SVZ Dutovlje je povedal: »Nisem si mislil, da bom prišel tako visoko in še v tej vročini. Ponosen sem nase. Krasno smo se imeli.« Vika je nadaljevala, da je utrujena, a je bilo vredno. Doda, da so ji bile najbolj všeč družabne igre. Jože in Bojan: »Balinčki so najboljše igra. Še kdaj bi se morali dobiti in ponoviti tekmo. Super je bilo.« Branko, Tadej, Matej in Zvonko iz »Vezi« so povedali, da je bilo super: »Iskali smo zaklad, a ga nismo našli. Sprehod je dober za našo rekreacijo. Lepo smo se razumeli in ujeli s stanovalci iz SVZ Dutovlje.«

Besedilo in fotografije: Valentina Benčan, »VEZI« in

Nataša Seražin Grmek »SVZ«

NEKAJ UTRINKOV IZ DRUŽENJA NA MLADIKI

73

RIBJA DELAVNICA V DC ILIRSKA BISTRICA

Ribe so ena izmed najbolj zdravih vrst hrane, ki jo lahko človek zaužije. Kljub vsemu pa v povprečju pojemo premalo rib. Ribje meso je izjemno zdravo in lahko prebavljivo beljakovinsko živilo. Bogato je predvsem zaradi omega-3 nenasičenih maščobnih kislin, maščobotopnima vitaminoma A in D ter nizko vsebnost holesterola. Prehrana z ribami ugodno učinkuje na popoln razvoj človeškega organizma, predvsem možganov, višanje psihofizičnih sposobnosti odraslega in zaviranje procese staranja. Delavnica v Dnevnem centru Ilirska Bistrica je bilo tokrat morsko obarvana. Na ribji kulinarični delavnici smo pripravili ocvrte sardelice s krompirjevo prilogo. Na delavnici so sodelovali vsi uporabniki po malem, najbolj pogumen pa je bil naš Izidor, ki se je prostovoljno lotil čiščenja sardelic. Ribam je odstranil glave in drobovje ter jih opral in posušil. Na pomoč so mu priskočili tudi drugi uporabniki, kateri so ribe povaljali v moki ter jih ocvrli v vročem olju. Poleg rib smo skuhali tudi krompir, katerega smo narezali na rezne, ga okisali in ponudili zraven rib kot prilogo. Vzdušje na tem enkratnem kulinaričnem doživetju je bilo ves čas zelo prijetno in sproščeno. Uporabniki so se ob pripravi jedi zelo zabavali in spoznali, da se ribje jedi lahko hitro pripravi na zelo enostaven način. V kulinaričnih delavnicah poskušamo pri uporabnikih razvijati domišljijo, delovne navade ter delo v skupini, predvsem pa poskušamo s skupinskim delom vzpostaviti pristne medsebojne odnose, saj se med kuhanjem veliko pogovarjamo, načrtujemo, predvsem pa družimo. OCVRTE SARDELE S KROMPIRJEVO PRILOGO Potrebujemo: 1 kg očiščenih sardel 1 žlička soli 150 g bele moke 0,5 dl olja 1 limona Priprava: Sardele očistimo, jih speremo pod vodo in jih osušimo s papirnatimi brisačama. Ribe solimo in povaljamo v moki. Olje zlijemo v ponev in ga segrejemo. Sardele položimo v ponev, ter jih z obeh strani ocvremo, da pozlatijo. Pečene ribe odcedimo na papirnati brisači in pokapamo z limoninim sokom. Potrebujemo: Krompir kuhan v olupkih Sol Poper Olje Kis Šalotka Priprava: Ohlajen krompir olupimo, narežemo na rezine, dodamo na tenke rezine narezano šalotko, solimo, popramo in dodamo kis in olje. Zmešamo.

Dober tek!

Marina Primc in člani DC Ilir.Bistrica

Izidor pri čiščenju rib

74

DRUŠTVENI PIKNIK NA NOVAKOVI DOMAČIJI

V četrtek, 12. junija 2014, smo v Društvu »Vezi« organizirali piknik, na katerega so bili povabljeni vsi uporabniki , zaposleni in prostovoljci Društva »Vezi«. Povabili smo tudi zaposlene iz Psihiatričnega dispanzerja Sežana ter Centra za socialno delo Sežana, Postojna in Il. Bistrica.

Zbrali smo se na Novakovi domačiji v Smrjah ob reki Reki blizu Ilirske Bistrice, ki je zaradi lege odlična lokacija za druženja in druge dogodke na prostem. Postavljena je na ravnini, na kateri se razprostira velika negovana zelenica, kjer smo se lahko igrali igre z žogo in badminton. Ob neposrednem toku reke Reke je v sklopu domačije postavljen stari mlin, po katerem slovi domačija in katerega smo si z zanimanjem ogledali, pa tudi črno kuhinjo z lepo ohranjenim ognjiščem. Posestvo je obdano z zelenim gozdom, zaradi česar smo imeli občutek, da smo daleč od mestnega vrveža in vsakdanjega stresa. Kot se za piknik spodobi, smo se razvajali z dobrotami z žara, različnimi solatami in z doma pripravljenim pecivom. Dan je bil prežet s pozitivno energijo, kar je bilo videti na obrazih vseh prisotnih. Gregor in Đulijo sta ob spremljavi Danijela iz CSD Sežana z nami podelila svojo strast do petja in glasbe. Skupaj so nam priredili čisto pravi koncert, ob katerem smo resnično uživali.

Zaposleni in uporabniki smo se na skupnem srečanju zahvalili našim prostovoljcem, ki nam s svojo

prisotnostjo, dobro voljo in ustvarjalnostjo popestrijo naše programe in pripomorejo k širjenju socialne mreže naših uporabnikov.

Pripravila in zbrala fotografije:

Valentina Benčan, strok.delavka

75

POLETNE STOJNICE NA SEŽANSKEM

V juniju smo se v Društvu »Vezi« s promocijsko stojnico udeležili dogodkov, ki so bili organizirani na območju Sežane.

V sredo, 18.6., je TIC Sežana na otvoritev novih prostorov povabil več društev. Na naši stojnici smo predstavili naše najnovejše izdelke in promocijsko gradivo z čisto svežim glasilom Metuljček. Čudovit prostor pred botaničnim vrtom se je zapolnil z obiskovalci, znotraj novih prostorov pa so ponudili številne dobrote, značilne za kraško pokrajino. Po zaključku otvoritve so predstavniki kulturnih društev, skupaj z županom, prišli še v Štorje. V parku pri placu, praktično pred vrati našega društva, smo skupaj še z domačini in drugimi zainteresiranimi posadili nešpljo ter zraven uživali v kratkem kulturnem programu. V soboto, 21.6., pa so jamo Vilenico in čudovito okolico obiskali mladi kulturniki v okviru prireditve Mlada Vilenica. Dogodka se je udeležilo preko 300 ljudi iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske, ki so bili zelo zadovoljni s programom, saj je ta ponujal veliko zanimivega tako za mlade kot starejše. Kot zanimivost naj povemo, da je jama Vilenica ena najstarejših turističnih jam na svetu. Leži ob cesti Sežana-Lokev. Naše društvo se je predstavilo s promocijsko stojnico, ki je pritegnila pozornost tudi najmlajših. Najbolj zainteresiranim smo podarili naš najnovejši Metuljček. Glasbeno-plesni program je poskrbel, da nam ni bilo dolgčas, vile in dekoracije pa so poskrbele za prijetno in čarobno vzdušje. Z vami delimo tudi nekaj fotografskih vtisov z obeh dogodkov.

Besedilo in fotografije: Staš Štrukelj, pripravnik-soc.del.

76

DRUŠTVO »VEZI« NA OBISKU V ČEBELARSKEM DOMU V ILIRSKI BISTRICI

Člani Dnevnega centra Društva »Vezi« Ilirska Bistrica in Stanovanjske skupine Podgrad, smo 23.6.2014 obiskali na novo urejen čebelarski dom v Starem delu mesta Ilirska Bistrica. Prijazni čebelar Branko Skrt, ki je tudi član Čebelarskega društva Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, nam je na samem začetku predstavil delo čebelarja, razvoj čebele in njene naloge v čebelji družini, ter najpomembnejše čebelje proizvode, kot so med, propolis, matični mleček, cvetni prah in vosek. Nato smo se sprehodili skozi čebelarsko muzejsko zbirko, kjer smo si ogledali čebelarsko opremo od prvih začetkov pa vse do danes. Navdušeni smo bili nad različnimi panji in pripomočki za čebelarjenje, ki so jih uporabljali čebelarji v preteklosti. Ogled in predstavitev Čebelarskega doma je bilo enkratno in poučno doživetje.

Zahvaljujemo se čebelarju Branku Skrtu za njegovo prijaznost in čas, ki si ga je vzel za nas.

Besedilo in fotografije: Marina Primc, strok. delavka

Gospod Branko pri predstavitvi

Kot vedno, še skupinska fotografija

77

ZANIMIVOSTI O ČEBELARJENJU

Od cveta do cveta, pridna delavka leta.

Kdo je to? 23. junija 2014 smo uporabniki DC Ilirska Bistrica in SS Podgrad obiskali pred kratkim odprt čebelarski muzej v Ilirski Bistrici. Sladoled je doma iz Kitajske, tortilje iz Španije, segedin golaž iz mesta Szeged na madžarskem, med, ki tudi velja za razkošno živilo, pa nima svoje domovine. Vzrok, da se je odkrilo to sladilo (ki se ga je v Evropi poznalo dosti prej, preden je bila odkrita Amerika, ki je domovina sladkorja), je bil v tem, da je pračlovek stalno iskal hrano. Nekoč so čebele živele v luknjah debel v gozdu. Človek je že takrat odkril, da te živalce pridelujejo nekaj sladkega, zato je bilo treba do te hrane priti. Ker pa je bilo samo iskanje čebel in s tem medu po gozdovih precej nepraktično, je bilo potrebno čebele pripeljati iz gozda. To opravilo se je na začetku opravljalo s slamnatimi koši, v katere se je zvabilo čebele in jih prineslo izven gozda. Kmalu je te slamnate koše nadomestila lesena škatla, ki se ji je reklo kranjič, delo čebelarjev pa sta poenostavila še iznajdba satja in preše za stiskanje medu. Ampak, da se je tudi izven gozda prišlo do medu, je bilo treba vse čebele ubiti. To »ubijanje« ni bilo več potrebno, ko je Nemec Adolf Alberti izumil premično satje, katerega je svetovno znani čebelar Bistričan Anton Žnideršič, še izpopolnil in s tem čebelarjenje poenostavil. Žnideršič je tudi izdelal AŽ panj, kateri se uporablja še danes, in pitalnik s pomočjo katerega se je pozimi, ko ni bilo paše za čebele, hranilo s sladkano vodo (50% vode + 50% sladkorja). Panje se izdeluje iz smrekovega lesa in jih danes poznamo dve vrsti: AŽ panj: odpira se »odzadaj«, pridelava medu poteka več časa, ampak je med boljši, nakladni panj: odpira se »odzgoraj«, pridelava medu poteka manj časa, ampak je med slabši. Sicer samo čebelarjenje zahteva kar nekaj znanja in veščin, sam postopek obsega veliko dela, kar potrdi slovenski pregovor: »Brez potu ni medu.« V Sloveniji je sicer okrog 8000 čebelarjev, ki imajo kranjske čebele in letno pridelajo okrog 50 ton medu. Slovenski med sicer velja za zelo kvaliteten in gost, saj ima delež vode manj kot 18,6% (v Evropi okrog 20%). Kljub tolikšnemu številu čebelarjev v Sloveniji ne pridelamo toliko medu kot ga potrebujemo in ga moramo še uvažati. Čebela je edina žival ki ne pogine, ampak umre. Poleg čebel nabirajo med tudi čmrlji, ampak med ni edini pridelek teh brnečih živalic, saj poleg medu pridelujejo še čebelji vosek, propolis, matični mleček, čebelji strup in cvetni prah.

Marjan Uljančič, DC Ilir.Bistrica

78

DRUŽENJE SKUPIN ZA SAMOPOMOČ V LIPICI Člani Društva »VEZI« smo se tudi letos v juniju udeležili medgeneracijskega srečanja skupin za samopomoč v Lipici. Srečanje poteka že nekaj let s tradicionalno mašo pri kapeliciLurške Matere Božje v Dolini. Druženje je na kratko opisal David Ukmar, član DC Štorje: Včeraj smo se odpravili v Lipico. Ob devetih in pol nas je peljala Valentina s službenim vozilom. Ko smo prišli v Lipico so nas čakali drugi udeleženci Društva Vezi. Ob 10h se je začela maša. Po maši so nas postregli z piškoti in kavo, bila je tudi prijetna glasba. Za konec smo se ob 12h odpeljali v Štorje. Veseli smo bili takšnega srečanja.

Valentina Benčan in David Ukmar, DC Štorje

ŽBRINCA

žbrínca - nizkemu valju podobna košara za prenašanje listja, sena na glavi, ki se uporablja na

Krasu: natlačiti listje v žbrinco; nestipolno žbrinco po strmini (iz Ssjk - spletna idaja)

Vili Samec nam je v DC Štanjel pokazal, kako izdelamo žbrinco - tradicionalni kraški koš za seno. Ta tipični element etnografske dediščine Krasa je bil pogost likovni motiv slikarja Lojzeta Spacala.

Jadranka Ivačič in člani DC Štanjel

Z avtobusom do Lipice in potem peš v Dolino

Vili pri izdelovanju žbrince

79

LETOVANJE DRUŠTVA »VEZI« V FIESI V Društvu »Vezi« skušamo uporabnikom omogočiti čim več različnih aktivnosti, ki pa niso nujno vezane na delovni čas. Smisel vidimo v destigmatizaciji, resocializaciji in aktivnem vključevanju uporabnikov v vse razsežnosti vsakdanjega življenja, med katere spadajo tudi počitnice. Pod tem pojmom marsikdo najprej pomisli na počitek in brezskrbno preživljanje dni na plaži. Naša letovanja vedno vključujejo različne aktivnosti: družabne igre, večerni sprehodi do Pirana, udeležbe na prireditvah, aktivnosti na plaži in v vodi. Za organizacijo in izvedbo poskrbimo spremljevalci, ki vzpodbujamo uporabnike, da se preizkusijo tudi v kakšni novi stvari. Kljub »dnevnemu redu« pa gre na letovanju za bolj sproščeno, nestrukturirano in neformalno druženje med zaposlenimi, prostovoljci in uporabniki. Tovrstno druženje ogromno prispeva k izboljšanju odnosov med vsemi udeleženimi, obenem pa je to odlična priložnost za boljše medsebojno spoznavanje in sklepanje novih prijateljstev. Prednost takega druženja je tudi v tem, da smo veliko bolj enakovredni v odnosu in je vzdušje zelo sproščeno. V društvu smo po lanskem premoru ponovno, na veliko željo uporabnikov, organizirali letovanje. CŠOD Breženka nas je sprejel in gostil od 14. do 17. julija. Z nami so bili obiskovalci dnevnih centrov in stanovalci stanovanjskih skupin, skupaj kar 33 uporabnikov in 4 spremljevalci. Prvi dan nas je nevihta sicer pregnala iz plaže, smo pa zato izkoristili čas za družabne igre in nabiranje moči za naprej. Že drugi dan pa nas je sonce segrelo in vročina se je stopnjevala do zadnjega dne, ko nas je le še morje nekoliko ohladilo. Kljub vročini pa smo bili zelo aktivni. Leteči krožnik je letel iz ene strani na drugo tako na kopnem kot v morju, preizkusili smo se v hoji po vrvi, vmes pa vadili različne žonglerske veščine (žogice, keglji, poi). Tudi stoje, hoja po rokah in podobne vragolije niso manjkali. Nekateri smo res veliko plavali in preživeli veliko časa v vodi, manj vešči plavalci pa so si hladili in namakali noge. Vsem pa je morska voda prijala in pozdravila takšne in drugačne tegobe. Vsak večer smo šli na sprehod do Pirana pa kamniti poti ob morju. Včasih smo si privoščili sladoled, drugič kavo, med tem pa si ogledali staro mestno jedro ali pa pogledali kakšno izložbo. V sredo smo vsi prišli na glavni trg na gledališko predstavo, ki je žal odpadla, vendar smo dobili odlično idejo in smo večer preživeli na plaži, nekateri so si privoščili nočno kopanje pod zvezdami. Zadnji dan, v četrtek smo odhod proti domu preložili na popoldan, saj je bilo vsem zelo prijetno in lepo. Seveda bi si želeli, da bi lahko ostali še dan ali dva, vendar smo veseli, da smo lahko vsaj nekaj dni preživeli ob morju.

Zahvaljujemo se osebju CŠOD Breženka za gostoljubje in okusne obroke, s katerimi smo se okrepčali za aktivnosti na plaži.

Besedilo in fotografije: Staš Štrukelj in Barbara Uljan

80

DAVID UKMAR, DC ŠTORJE: 14.7. smo se odpravili na morje v Fieso za štiri dni. Peljala nas je Sabina s kombijem. Vreme je bilo deževno. Ko smo prišli v Fieso v dom Breženka, nam je Barbara razdelila ključe od sob. Jaz in Rasim sva imela sobo v prvem nadstropju, z balkonom in pogledom na morje. Vsako jutro sem se zbudil prvi, tako da nisem hitel na zajtrk. Zajtrk je bil ob 8-ih zjutraj, po zajtrku smo šli na plažo. Morje je bilo toplo za plavanje in igranje z žogico v njem. S Stašom sva šla plavat daleč od obale na globoko vodo. V Fiesi smo se imeli zelo lepo. Hodili smo tudi na sprehod v Piran, skoraj vsak dan. Neki večer nas je prišla obiskati Sabina in njena prijateljica. Prinesle sta s seboj tudi angurio (lubenico). Zadnji dan našega dopustovanja smo se šli kopati. Ob štirih popoldne nas je prišla iskat Vesna in nas odpeljala v Sežano.

81

V FIESI SMO SE IMELI LEPO

82

ENODNEVNA KOPANJA

Si lahko zamislite kaj bolj sproščujočega kot ležanje v senci, prepuščanje nežnemu vetriču in poslušanje morskih valov? Vse to nam nudi popolno sprostitev in poletja brez morja si težko predstavljamo. Čeprav je bilo letošnje poletje bolj mokro kot sončno, smo si kljub »muhastemu« vremenu, zaposleni in uporabniki Dnevnega centra in Stanovanjske skupine iz Ilirske Bistrice privoščili enodnevno kopanje na morju. Letos smo se odločili, da dan preživimo na hrvaškem morju in sicer v kraju Preluk. Že zgodaj zjutraj smo se z avtomobilom odpeljali čez mejni prehod Jelšane, od koder smo po krajši vožnji že zagledali razprostrano hrvaško morje. Zavili smo proti plaži in komaj čakali, da zaplavamo v nič kaj toplem morju. Kopalcev ni bilo dosti, večina ljudi se je sprehajala in poležavala na plaži. Ves dopoldan nas je spremljalo oblačno vreme in ko se je kasneje vendarle prikazalo sonce izza oblakov smo končno dobili občutek, da smo na morju. Še z večjo vnemo smo plavali in se potapljali v morju ter skakali s pomola. Ure so nam hitro minile in težko smo se poslovili od morja in plaže. Zaradi letošnjega nestanovitnega vremena smo šli samo dvakrat na celodnevno kopanje, zato si želimo in komaj čakamo naslednje leto, ko bomo lahko spet uživali ob morskih dogodivščinah. Skupaj smo preživeli dva prekrasna dneva, ob katerih smo se zabavali, nasmejali, uživali, predvsem pa medsebojno družili na prostem in ta dva dneva preživeli na malo drugačen način. Včasih se ljudje premalo zavedamo kako velikega pomene je kopanje v morju za naše zdravje. Morje ima namreč veliko zdravilno moč. Že stari Grki so poznali zdravilne učinke morja ter morsko vodo uporabljali za odpravljanje ekcemov, artritisa, astme, raznih bolečin v hrbtenici. Hipokrat je odkril, da morska voda pozitivno vpliva na celjenje ran, preprečuje infekcije in omiljuje bolečino. Morska voda vsebuje vse pomembne elemente za naše življenje, kot so natrij, magnezij, kalcij, kalij, silicij, celo srebro in zlato. Prav tako pa morje vsebuje alge, ki so izvir zdravja in lepote. Tudi zrak ob morju je poln zdravilnih lastnosti, saj pomaga lajšati dihalne bolezni ter ugodno deluje na astmo. Morje preprečuje stres in blaži težave s hrbtenico. Poleg vsega tega pa je morje idealno za športne dejavnosti, kot so plavanje, potapljanje, deskanje, ki so koristne tako za dušo kot telo. Morje resnično zdravi, zato nikar ne oklevajte, izkoristite poletje in čim več prostih dni preživite

na obali ter plavajte!

Besedilo in fotografija: Marina Primc, strok.delavka

83

MARJAN ULJANČIČ, DC Ilir. Bistrica: Morje in plaže so sestavni del poletja. Čeprav je bilo letošnje poletje zelo mokro, nam je bilo vseeno namenjenih nekaj sončnih in toplih dni, kar smo uporabniki dnevnega centra Il. Bistrica izkoristili za namakanje v morju. Enkrat smo šli v Fieso in dvakrat na plažo Preluk na Hrvaškem. Ko smo šli v Fieso smo se kopali v Slovenskem morju, v Preluki pa v Slovenski vodi. Čeprav je Preluk na Hrvaškem, morje tam pije podtalne vode, ki pritečejo iz Bistriškega. Dokaz, da je temu tako, je v tem, da je Preluk nam Bistričanom najbližja plaža, saj pridemo tja, kot bi mignil z očesom. Fiesa je kraj, ki ga na severu omejuje Strunjan, na jugu pa Piran. Iz Fiese se lepo vidi na Tržaško. V kolikor izkoristimo vse možnosti v Fiesi, gremo lahko v Piran. Ko pridemo po bližnjici v to mesto, nas najprej pozdravi mogočna cerkev zgoraj pečin, in ima zvonik ločen od cerkve. Tak način gradnje cerkva, je bil značilen za beneško republiko, kamor je

nekoč spadal tudi Piran. Vsekakor treba na Tartinijev trgu v Piranu kupiti kavo ali čaj. Ko sem v Fiesi zaplaval v morje, sem se zavedel, da sem zapustil celino in to me je še dodatno opomnilo, da je čas za »zapuščanje celine«. V morju smo vsi enaki, saj je morje enako za vse, vsakogar sprejme, nikogar ne zavrne. Prednost med Fieso in Preluko je v tem, da je razdalja med Preluko in Ilirsko Bistrico na pol krajša od razdalje med Fieso in Ilir. Bistrico. Sama Preluka leži na skrajni levi polovici reškega zaliva in predstavlja stičišče mesto Opatija in Reka ter Hrvaškega primorja in Istre, katera je največji polotok v Jadranskem morju, ki nas vedno znova namaka. Čeprav grem vsako leto v isto morje, je vsak skok vanj novo doživetje. Vedel, sem, da morje ne bo nikamor ušlo, ampak vseeno sem se vedno težko ločil od njega. Vsem želim, da bi se tudi v novem prihajajočem poletju veselili in naužili morja.

MIROSLAV KIRN, DC Ilir. Bistrica: Mama mi je zjutraj pripravila sendvič in mi dala denar za sok in kapučin. Evre sem na mejnem prehodu Jelšane zamenjal v hrvaške kune. Na morje smo šli v Preluk na Hrvaškem. Za prečkanje mejnega prehoda smo morali pokazati osebno izkaznico. Vreme je bilo lepo in sončno. Občutki na morju so bili božanski. Plaval sem v toplem morju. Tam sem srečal tudi enega znanca iz Ilirske Bistrice, s katerim sem lepo poklepetal. Plaža je bila prodnata. Ko sem šel bos v morje, so me kamenčki zbodli v noge, zato sem se naslednjič za v morje obul v sandale. Pojedel sem sendvič in užival. Pihal je lahek vetrc. Socialna delavka Marina me je po hrbtu namazala s kremo za sončenje. Popoldan smo se vrnili v Ilirsko Bistrico. Preživel sem lep dan na morju.

84

PREDAVANJE O SIVKI Sredino dopoldne smo v dnevnem centru v Štorjah z uporabniki dnevnega centra Štorje in Štanjel ter stanovanjskih skupin Divača, Gorjansko in Štanjel preživeli poučno. Obiskal nas je namreč mlad pridelovalec sivke Gregor Renčelj, ki se s vzgojo in predelavo te opojno dišeče rastline ukvarja zadnja štiri leta. Predstavil nam je rastlino sivke, nam razložil bistvene razlike med pravo sivko, ki je uporabna predvsem v kulinariki in »križanci«, katerih suhi cvet odlično odganja molje, kako se sivko sadi, predeluje in vzgaja. S seboj je prinesel tudi majhen destilator in nam opisal proces destilacije ter nam predstavil glavna proizvoda pri destilaciji – eterično olje in hidrolat ali rožno vodo. Pokazal nam je tudi nekaj lastnih kozmetičnih proizvodov in mil, v katerih uporablja eterično olje sivke, katere smo lahko preizkusili na lastni koži in se z njimi odišavili. Celotno predavanje je popestril še z nekaj zanimivostmi, kot na primer, da potrebujemo za en liter eteričnega olja križanca 80 kilogramov cvetov, za en liter eteričnega olja prave sivke pa kar 180 kilogramov cvetov sivke. Predavanje smo zaključili še z obiskom njive v Štorjah, kjer se ponašamo s približno stotimi sadikami sivke, kjer nam je Gregor praktično prikazal kako se sivko razmnožuje s podtaknjenci in kako se jo pravilno obreže, da nas čim dlje časa razveseljuje s svojimi čudovitimi vijoličnimi cvetovi in opojnimi dišavami. Glede na to, da imamo poleg sadik v Štorjah, nekaj grmičkov tudi pred stanovanjsko skupino v Divači in na Gorjanskem, nam bo dodatno znanje o pravilni negi in vzgoji sivke še kako prav prišlo.

Besedilo in fotografije: Nina Gorjan, pripravnica-soc.del.

PREDSTAVITEV V DC ŠTORJE

PRAKTIČNA PONAZORITEV NA VRTU DNEVNEGA CENTRA

85

AVGUSTOVSKO DOGAJANJE V ŠTANJELU Kljub nič kaj ugodnemu poletju za pohajkovanje, nam je v DC Štanjel, SS Štanjel ter SS Gorjansko vendarle uspelo izkoristiti enega od redkih sončnih dni tudi za izlet v Sesljan. Dan na italijanski plaži smo izkoristili za kopanje, sončenje, družabne igre, pogovor ter za sprehod po plaži.

Potem, ko je odpadel piknik na Mačkovcu, se v DC Štanjel, SS Gorjansko in SS Štanjel nismo prepustili žalovanju, ampak smo stvari vzeli v svoje roke in se odločili za pripravo tiramisuja. Da pa bi bil naš tiramisu nekoliko bolj zanimiv in drugačen, smo ga pripravili na poseben način - kremo smo pripravili iz vaniljevega pudinga in mascarponeja.

Da nam sladkarije ne bi dvigovale kilaže in da bi želja po pikniku bila čim manjša, smo zaigrali še igro balinanja, ki je to poletje postalo v DC Štanjel prava atrakcija in skupnih dni v DC Štanjel si brez balinanja ne predstavljamo.

Besedilo in fotografije: Andreja Colja, strok. delavka

86

POLETNE AKTIVNOSTI V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

Čeravno nam letošnje poletje ni omogočilo intenzivnega udejstvovanja na promocijskih stojnicah, s katerimi skušamo vedno znova opozarjati na pomen duševnega zdravja, je bil naš vsakdan na enotah Društva Vezi zelo pester. Še posebej živahno je bilo v Dnevnem centru Štorje, kjer smo skušali z raznimi dogodki obogatiti vsakodnevni program. Le-tu velja še posebej omeniti program Sončni tobogan-mreža kreativnih delavnic, ki ga v dnevnih centrih uspešno izvajamo že vrsto let. Skozi ustvarjanje uporabnikom nudimo različne možnosti za samo izražanja v procesu nastajanja nečesa čisto novega. Sodelovanje v kreativnih delavnicah uporabnikom omogoča sprostitev, razvijanje osebnostnih veščin ter krepitev občutka povezanosti s samim s seboj in drugimi. Avgustovsko dogajanje se je v Dnevnem centru Štorje v večini prepletalo z preživljanjem prostega časa na svežem zraku – z delom na njivi ter kreiranjem izdelkov iz sivke. Da bi o tej dehteči rastlinici čim več izvedeli, smo medse povabili Gregorja Renčlja iz Povirja, ki se s pridelavo sivke v kozmetične namene ukvarja že nekaj časa. V okviru svojega predavanja nam je predstavil svoje začetke pri ustanavljanju družinskega podjetja, izvedeli smo pa tudi marsikatero podrobnost o sivki, njenih sortah, učinkovinah ter postopkih pridelave. Stalnico torkovih srečanj v Dnevnem centru Štorje predstavlja tudi Skupina za samopomoč »Hrast«. Vodi jo naša dolgoletna prostovoljka Zdenka Furlan, v zadnjem času pa se ji pridružuje tudi sovoditeljica Vlasta Weber. Z njima smo se v poletnem času posvečali predvsem sprehodom v naravi, v času nestanovitnega vremena pa smo dobro uro namenili skupinskim pogovorom obarvanih z zanimivimi tematikami iz vsakdanjega življenja.

Ker prostovoljno delo predstavlja za delovanje nevladne organizacije Društva »Vezi« precejšen doprinos, iskrena hvala vsem prostovoljcem, ki pripomorete k nadgradnji kakovosti programov in

na ta način prispevate k destigmatizaciji duševne bolezni.

Besedilo: Sabina Polh, strok.sodelavka

87

DRUŠTVO »VEZI« S PROMOCIJSKO STOJNICO V NABREŽINI PRI TRSTU

Vsako leto v avgustu postane trg v Nabrežini center tradicionalnega okoliškega dogajanja.

Krajevna in občinska uprava se zberejo ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Roka in priredijo velik kulturni praznik.

Povabilu tamkajšnjih organizatorjev smo se odzvali tudi člani Društva »Vezi« in s promocijsko stojnico popestrili dogajanje na trgu pred cerkvijo. Čeprav se nam je obetal pester in zanimiv program, je bilo dogajanje zaradi slabega vremena zelo ohromljeno. To se je najbolj poznalo pri obiskovalcih. Kljub temu pa se je nekaj mimoidočih vendarle ustavilo ob naši stojnici, kjer so si z navdušenjem ogledovali izdelke naših uporabnikov. Nekateri so darovali prostovoljne prispevke, druge pa je samo zanimalo kdo in iz kje smo, zato smo jim z veseljem podelili tudi promocijsko gradivo ter našo revijo »Metuljček«, iz katerih so lahko izvedeli še več o nas. Čeprav smo zaradi slabega vremena mesto dogajanja zapustili prej kot je bilo predvideno, smo kljub temu zelo zadovoljni, da smo se udeležili tega praznovanja in se na ta način predstavili tudi v sosednji državi. Premraženi, vendar s pozitivnimi občutki smo se odpeljali nazaj proti Sloveniji in si zaželeli, da bi drugo leto lahko spet sodelovali na tem tradicionalnem Nabrežinskem praznovanju, vendar v lepšem vremenu in prijetnejšem vzdušju.

Besedilo in fotografija: Marina Primc, strok.delavka

Člani Društva »VEZI« se vsako leto udeležimo praznika sv. Roka v Italiji

88

SEPTEMBRSKO DOGAJANJE V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

Z željo, da bi v Dnevnem centru Štorje ponovno vzpostavili nekaj novega in zanimivega v okviru dnevnega programa, smo v septembru pričeli z izvajanjem nekoliko drugačnih kreativnih delavnic. Poleg izdelave mil in izdelkov, ki vključujejo dišečo sivko, smo se tokrat posvetili še oblikovanju nakita iz naravnih materialov. Za slednje je zaslužna predvsem naša nova prostovoljka Lucija Ticha, ki nas je s svežimi idejami, žilico za ustvarjanje in navsezadnje tudi s svojo pozitivno naravnanostjo zelo pritegnila. Lucija namreč ogromno idej črpa iz narave, saj zanjo ključen navdih predstavljajo predvsem naravni materiali, ki jih najdemo praktično vsepovsod. S pomočjo Lucije smo skušali nekaj takšnega navdiha poiskati tudi sami. V okviru prvotne delavnice smo uvodoma spoznali nekaj najzanimivejših in ključnih naravnih elementov (hrastove šiške ter trtne vitice), ki pa jih je mogoče le z malce domišljije preoblikovati v izviren nakit. Bili smo vedoželjni, kako le-to izpeljati, zato smo se nemudoma lotili dela. Po predhodnem izboru smo najprej omenjen material nekoliko pobrusili, v šiške smo zavrtali luknjice za vrvico, nato pa je sledilo še barvanje. Da bi dosegli čim večji kontrast z naravno rjavo barvo, smo se odločili za modrozelene odtenke akrila. Drobce smo dodobra posušili ter nato vse skupaj povezali v prelepo ogrlico. Ampak nismo se zaustavili zgolj pri ogrlici, oblikovali smo tudi nekaj prstanov in zapestnic iz trtnih vitic; vsak od nas je namreč sledil svojim željam in trenutnemu navdihu. Ob zaključku delavnice smo bili sodelujoči nadvse zadovoljni in presenečeni nad nastalimi izdelki, predvsem pa nad dejstvom, da kreativnost pravzaprav ne pozna meja. Iskrena hvala Luciji za svežino v našem kreativnem programu ter za prispevek pri nadgrajevanju

prostovoljnega dela v Društvu Vezi! V kolikor se želite pridružiti ustvarjalnim delavnicam z Lucijo Ticha, vabljeni v Dnevni center Štorje vsak ponedeljek ob 10. uri.

Zapisala: Sabina Polh, strok.sodelavka

Avtorici fotografij: Sabina Polh in Jadranka Ivačič

89

PRIPRAVA OZIMNICE V DNEVNEM CENTRU ŠTANJEL

V Dnevnem centru Štanjel smo bili, kljub deževnemu vremenu, tudi v poletnih dneh precej aktivni. Zaradi obilnega deževja in ugodnih temperatur nas je zemlja s sadovi narave, bogato obdarila. V manj deževnih dneh smo se odločili, da bomo v dnevnem centru Štanjel v sodelovanju uporabnikov iz stanovanjskih skupin Štanjel in Gorjansko pripravili ozimnico. Iz Ekološke kmetije Brinjevka, katere ustanovitelj je naše društvo, smo prejeli nekaj zabojčkov česnovih poganjkov ali »pskov«, ki smo jih s skupnimi močmi najprej očistili in jih narezali na manjše koščke. Nato smo jih skuhali v mešanici kisa za vlaganje, vode, soli in sladkorja ter jih vložili v kozarčke. Na enak način smo vložili tudi bučke, ki so bogato obrodile na štorski njivi (op. Dnevni center Štorje) in so nam jih tamkajšnji uporabniki, ki njivo obdelujejo, z veseljem odstopili. Iz preostalih bučk, paradižnika in čebule pa smo pripravili okusno zelenjavno omako, primerno za testenine, riž ali zelenjavne mineštre. V našem dnevnem centru smo kar »sladkosnedi«, zato smo pridno poskrbeli tudi za mrzle zimske dni. Iz domačih breskev, ki smo jih dobili kot donacijo iz Tabora, smo skuhali okusno breskovo marmelado. Ker pa želimo popaziti na svojo težo in dobro telesno kondicijo ter okusiti pristen okus sadja, smo pri kuhi uporabili le nekaj dodatnega sladkorja. Seveda pa je to terjalo večurno kuho. V naši okolici smo opazili kar nekaj zdravilnih rastlin, ki se ne uporabljajo le za zdravljenje telesa, ampak nam lahko tudi posladkajo življenje. Ena izmed takšnih zelišč je tudi meta. Verjamemo, da jo vsi poznamo kot izjemno aromatično rastlino, ki se uporablja pri kuhi, njeni pripravki pa so zdravilni za želodec npr. pomaga pri želodčnih krčih, po jedi za prebavo, inhaliranje metinega olja pa odpravlja prehlad. Mi smo se odločili za metin sirup, ki smo ga pripravili iz listov mete. Kljub različnim okusom, smo bili na koncu vsi več kot navdušeni. V Štanjelu nas ne skrbi, da bo zima dolga in mrzla, saj smo nanjo več kot odlično pripravljeni. Vabimo vas, da nas obiščete v prostorih dnevnega centra na naslovu Štanjel 59a.

Besedilo: Andreja Colja in Nina Gorjan

Fotografije: Andreja Colja

Člani DC Štanjel in SS Gorjansko

90

TRADICIONALNA LIKOVNA KOLONIJA ŠTANJEL 2014

V Društvu »VEZI« smo letos organizirali že 15. Likovno kolonijo Štanjel, ki je potekala med

29.9.2014 in 3.10.2014. Za razliko od prejšnjih let, ko smo ustvarjali v juniju, so nas letos spremljale jesenske barve.

Projekt likovne kolonije je namenjen ljudem s težavami v duševnem zdravju, da v varnem in spodbudnem okolju izražajo svoje misli, občutke, razmišljanja preko likovnega ustvarjanja,ki poteka pod strokovnim vodenjem in mentorstvom. Likovna kolonija spodbuja sodelovanje med skupnostnimi programi in skupnostjo. Letošnjim mentorjem Janu Milkoviču, Jani Pilpach in Jeleni Šardi se je pridružila še mentorica Mateja Čerk. K aktivnem vključevanju udeležencev so prispevali tudi prostovoljci z likovnimi in kulturnimi vsebinami. Slikar Marjan Miklavec nam je predstavil tehniko slikanja z zemljo, slikar Norbert K. Grčar je pripravil delavnico slikanja na steklo. V sredo so nas obiskali in z nami ustvarjali uporabniki in zaposleni iz DDTC Barčica iz Kopra, v petek pa članice Likovne sekcije Zlati Žarek pri FK Sežana in učenci 4. in 5. Razreda OŠ Štanjel z učiteljicama Dunjo Peric in Alenko Grmek. Popoldneve so nam popestrili Dejan Štemberger z igranjem na »hang drum«, Staš Štrukelj z igranjem na »digiridu« in Elvis Mali trio v sestavi Gregor Mali (vokal), Đulijo Počkaj (tolkala) in Danijel Černe (kitara). Trio je nastal v sodelovanju Dnevnega centra Štorje in Centra za socialno delo Sežana. Likovno kolonijo smo zaključili v petek dne 03.10.2014 s kulturnim programom, podelitvijo potrdil o udeležbi in daril, ter z otvoritvijo razstave nastalih likovnih del. Na violino nam je zaigral Bruno Čibej. Za realizacijo Likovne kolonije Štanjel 2014 se zahvaljujemo sofinancerjem FIHO, MDDSZEM,

prostovoljcem in zaposlenim Društva »VEZI«, Občini Komen, OŠ Komen in OŠ Štanjel, lastnikom prenočišč Fratnik in krajanom Štanjela.

Besedilo in fotografije: Barbara Uljan, strok.delavka

Tudi letos sem se udeležila likovne kolonije v Štanjelu. Tam se vsako leto zbiramo umetniki iz različnih društev. Imamo mentorje, ki nam svetujejo, kakšne materiale in barve naj uporabimo. Nastale so lepe slike in različni drugi predmeti. Naredila sem 3 slike na platno z akrilnimi barvami in 3 risbe. Na slike sem ponosna. Kolonija je potekala od 29.9. do 3.10 2014. Bila je že petnajsta po vrsti. Zelo rada se je udeležim. Zahvaljujem se vsem, ki ste jo organizirali. Upam, da se nasljednje leto spet srečamo.

ALENKA ŠMIDT, SS Podgrad

91

92

V Štanjelu je bila zelo lepo izpeljana likovna kolonija. Čeprav iz naše skupnosti ni sodeloval nihče v enotedenskem ustvarjanju likovnih umetnosti, smo se udeležili zaključne slovestnosti. Že sama vožnja v Štanjel je bila zelo prijetna, saj smo se sproščeno pogovarjali in občudovali naravo v čudovitih jesenskih barvah. V Štorjah so se nam pridružili tudi tamkajšnji člani dnevnega centra. Po prihodu smo si ogledali izdelke udeležencev enotedenske kolonije. Nekateri so bili res lepi. Pogostili so nas tudi z raznimi sladicami in drugimi dobrotami. Meni osebno je bila najbolj všeč glasbena predstava z glasbili, ki jih do sedaj nisem poznal. Posebno tolkala so bila res nenavadna. Bilo je neponovljivo. Nato smo se malce družili in odšli zadovoljni in polni prijetnih vtisov domov.

JOŽE HOZJAN, SS Postojna

ŠE NEKAJ USTVARJALNIH TRENUTKOV V ŠTANJELU

93

ŠE TE LJUBIM

Še te ljubim, Miša moja draga, to so moje besede, ne od vraga.

Vedno te bom ljubil do konca svojih dni. Tudi, ko sonce zaide – za naju vedi, da ljubezen samo spi.

Zopet se je prebudil nov dan,

a jaz sem še vedno sam. Še vedno mislim samo na tebe, sleherni utrip srca zate bije še.

Pozno popoldne je,

jaz še vedno mislim nate. A ti, v kraljestvu svojih sanj, mene ljubiš vse manj in manj.

Simon Knez, SS Gorjansko

94

PROMOCIJSKA STOJNICA DRUŠTVA »VEZI« NA KMETIJSKI TRŽNICI

Kmetijska tržnica je največja vsakoletna kmetijska sejemska prireditev, ki poteka v Ilirski Bistrici

in jo organizira Občina Ilirska Bistrica v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom skupaj z drugimi različnimi izvajalci s področja

kmetijstva.

Tudi letos smo se člani Društva »Vezi« odzvali njihovemu povabilu in se jim pridružili na sejemski prireditvi. Obiskovalcem in drugim udeležencem, smo se na tržnici predstavili s promocijsko stojnico, na kateri smo predstavljali izdelke naših uporabnikom. Poleg tega smo delili tudi promocijsko gradivo, s katerim smo želeli širši javnosti še podrobneje prikazati program in delo, ki se vsakodnevno odvija v našem Društvu. Mimoidoči so nas opazili in se v velikem številu ustavljali ob stojnici. Nekateri so občudovali naše izdelke ter zanje donirali prostovoljne prispevke, druge pa je zgolj informativno zanimalo samo, kdo smo in kako delujemo, kar smo jim z veseljem pojasnili. S promocijsko stojnico smo dosegli svoj namen. Pomembno pa je, da smo ob tem tudi uživali in dan preživeli v dobri družbi in še boljšem vzdušju, saj nas je tekom celega dneva zabaval bogat in zanimiv spremljevalni program z veliko mero kulturno zabavnega dogajanja.

Besedilo in fotografija: Marina Primc, strok.delavka

Udeleženci letošnje promocijske stojnice v Ilir. Bistrici

95

NAKUPOVANJE V TRSTU

Tudi v letošnjem letu smo se kar dvakrat odpravili na že tradicionalni »Shopping« v Trstu, ki ga je organiziral Dnevni center Društva »Vezi« Ilirska Bistrica. Nakupovanje v Trstu je za naše uporabnike eno veliko doživetje, katerega se vsako leto vedno znova zelo veselijo. Nekateri si prav s tem namenom »prišparajo« nekaj denarja, da si lahko v Trstu kupijo tisto, kar jim je pri nas mogoče nedosegljivo. Nakupovanje v Trstu je dogodek, ki uporabnikom poleg osebnega zadovoljstva nudi tudi razbremenitev in medsebojno druženje na malo bolj drugačen način. V nadaljevanju je član DC Ilir.Bistrica opisal svoje doživljanje nakupovanja v Italiji.

Besedilo in fotografija:

Marina Primc, strok.del. Marjan Uljančič, DC Ilir.Bistrica: Ko sem se zbudil v prijetno jutro, se mi je zdelo, kot da Trst ve, da prihajam. Zelo malo Slovencev nas ve, da je Trst pomemben za Slovenijo tudi zato, ker je na pomolu Sartorio izhodiščna točka za določitev nadmorskih višin vseh krajev v Sloveniji. V Trst smo šli vsekakor nakupovat. Čeprav je že kar nekaj časa, odkar ni več mej in ima Slovenija za nacionalno valuto eure, nam še vedno ni jasno, zakaj se ni treba na mejnem prehodu ustavljati in v iti v menjalnico menjati denar za nakupovanje v Trstu. Ko smo prešli mejo, ki jo ni več, so nas najprej pozdravile Opčine, ki ležijo 300 m nad Trstom in so najbolj slovensko mesto v Italiji. Kmalu smo tudi prešli kraški rob in pod nami se je prikazal Trst, kar je pomenilo, da se bomo zdaj vozili navzdol. Čeprav je bil Trst v preteklosti stičišče Slovencev, Italijanov, Nemcev in Furlanov, deluje danes zelo italijansko.Vedno, ko pridemo v Trst je nakupovanje lažje, ker ni potrebno preračunavati valut. Še vedno v Trstu velja stara tržaška oz. italijanska navada »Več vzameš, manj plačaš.« Že na pragu velike trgovine s tekstilom, lahko človek vedno znova ugotovi, da ogromno ljudi ve, da se v Trstu splača nakupovat tekstil. Tisti, ki smo bili že večkrat v Trstu smo se že naučili tri najbolj uporabljene besede: prego, permesso, grazie. Ko smo zapluli med tekstil, ki se je ponujal, smo ugotovili, da obleka res naredi človeka in da treba obvezno nekaj kupiti: hlače, puloverje, spodnje perilo, dežnike, jakne…..sam točno vem, kaj potrebujem zase, zato takoj vem, h kateri prodajalki oz. v kateri del trgovine moram iti. Vedno sta me zelo veseli Bosa in Kamila, ki me poleg postrežbe vedno vprašajo, kako sem in kdaj bom spet prišel. Čeprav je tam vse cenejše kot v Sloveniji, imajo nizke cene tudi svojo past. Tisto samo toliko eurov, ono samo toliko eurov… in takoj se nabere kar velik račun. Čeprav je zaradi hrupa po Trstu zelo napornno, smo vedno veseli, da smo si nakupili, kar potrebujemo za majhne denarje. Ob tem me vedno prešine, da dokler bom živ, bom hodil v Trst nakupovat.

Počitek za fotografiranje v Trstu

96

SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« IN RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA TUDI V LETU 2014

Med Društvom »Vezi« in Rdečim križem iz Ilirske Bistrice se vsako leto razvije prav prijetno sodelovanje. Tudi v letu 2014 ni bilo nič drugače. Dne 16.10.2014 smo se člani Društva »Vezi« odzvali povabilu Rdečega križa in se jim s promocijsko stojnico pridružili na »Placu« na dan humanitarne akcije »Drobtinica«, katere namen je bil, da se s prodajo domačega kruha in prostovoljnimi prispevki spodbuja solidarnost do osnovnošolskih otrok iz socialno šibkejših družin. Prav tako smo v letošnjem letu skupaj z Rdečim križem organizirali kreativne delavnice, na katerih smo izdelovali voščilnice s servietno tehniko ter vrečke polnjene s sivko. Poleg uporabnikov Društva »Vezi« in zaposlenih na Rdečem križu, na delavnicah vedno sodelujejo tudi kreativne in dobrosrčne prostovoljke Rdečega križa. Na skupnih delavnicah nam je vedno lepo, saj poleg kreativnega izražanja in lepih izdelkov, ki jih naredimo s skupnimi močmi, na tak način spodbujamo druženje, predvsem pa naredimo nekaj koristnega za našo dušo in druge ljudi. Upamo, da bo tudi v naslednjem letu tako.

Besedilo in fotografije: Marina Primc, strok.delavka

Humanitarna akcija »DROBTINICA«

SKUPNE DELAVNICE

97

10. OKTOBER-SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA V DRUŠTVU »VEZI«

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo v Društvu »VEZI« še posebej aktivni. Dan

obeležimo z izvedbo različnih skupnostnih aktivnosti in postavitvijo promocijskih stojnic v vseh krajih, kjer izvajamo socialno varstvene programe.

Letos smo v stanovanjski skupini Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« v Postojni poleg promocijske stojnice v avli dijaškega doma Srednje gozdarske in lesarske šole organizirali dve aktivnosti OKROGLO MIZO NA TEMO DUŠEVNEGA ZDRAVJA ter predsodkov povezanih z njo in predstavitev projekta »VEZI PO MAJLONTU«. Okrogle mize so se prostovoljno udeležili vsi stanovalci stanovanjske skupine Društva »VEZI« Postojna pod mentorstvom strokovne delavke Marice Ikanović ter dijakinje 4. in 3. letnika Srednje gozdarske in lesarske šole-program zdravstvena nega, pod mentorstvom učiteljice ge. Aleksandre Hari. Na okrogli mizi smo imeli priložnost slišati, kako nekateri mladi razmišljajo o duševnem zdravju, predsodkih, katere predsodke imajo sami in s katerimi se srečujejo. Ustvarili smo si prostor za nova spoznanja, medgeneracijsko sodelovanje, razbijanje predsodkov in promocijo duševnega zdravja nasploh. Okrogla miza je letos poskusno potekala v »ožjem« krogu, glede na njene pozitivne učinke pa bomo krog razširili in naslednje leto k sodelovanju povabili še ostale šole, zavode, društva, različne organizacije…. V sklopu PROJEKTA »VEZI« PO MAJLONTU, nosilke Mateje Lanjšček, študentke Fakultete za socialno delo, ki je naša prostovoljka, smo postavili na ogled »zemljevid« zanimivih stavb in zgodovinskih mejnikov Majlonta. Stanovalci so skupaj s prostovoljko spoznavali staro mestno jedro Majlont. V podporo jim je bil odličen mentor, prav tako naš dolgoletni in zvesti prostovoljec gospod Marjan Geržina, ki je dober poznavalec zgodovine mesta in zanimiv vodič. Nastal je pričujoč zemljevid zanimivih stavb in zgodovinskih mejnikov, ki je na ogled v avli dijaškega doma SGLŠ Postojna ter na spletni strani Občine Postojna www.postojna.si.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki nam omogočate, da smo tako dobro sprejeti, da smo vidni in slišani. Hvala ravnateljici SGLŠ ge. Cvetki Kernel, učiteljicama ge. Aleksandri Hari ter

Anici Emili Podboj, receptorki Alenki Melink, našima prostovoljcema Mateji Lanjšček ter Marjanu Geržina. Hvala tudi vam stanovalci stanovanjske skupine Postojna za zbran pogum.

Besedilo in fotografija:

Marica Ikanović, strok.delavka

98

Duševna

Umetnost

Še tako

Elegantna

Vedno

Nasmejana

Energična

Modrost

Onega sveta

Tamkaj

Nekje

Je skrita

Emocija.

Avtorica pesmi: Ana Curk, 4.l. Srednja gozdarska in lesarska šola-program zdravstvena nega

99

Kako smo obeležili 10. oktober – SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA v okviru socialnovarstvenih programov

v Ilirski Bistrici

10. oktobra se vsako leto obeležuje Svetovni dan duševnega zdravja, kateri glavni namen je predvsem ozaveščati ljudi o duševnem zdravju in spodbujati pozornost na duševne bolezni. Letošnja osrednja tema je bila »Živeti s shizofrenijo«, s katero smo predvsem želeli poudariti skrb za ljudi z duševnimi motnjami. Namreč vsakdo lahko zboli za duševno motnjo, zato je skrb za duševno zdravje ključna tako za posameznike kot za celotno družbo. Tudi v Ilirski Bistrici so na dan Duševnega zdravja potekale razne aktivnosti. V ta namen smo zaposleni in uporabniki Dnevnega centra ter Stanovanjske skupine Društva »Vezi« iz Ilirske Bistrice v sodelovanju z Zavodom za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov ŠENTPRIMA iz Postojne ter Zavetiščem za brezdomce iz Ilirske Bistrice pripravili promocijske stojnice, na katerih smo razstavljali izdelke naših uporabnikov ter delili promocijsko gradivo. Nadeli smo si tudi zelene pentlje, ki simbolizirajo duševno zdravje in skrb za preventivo. Kasneje smo se skupaj z uporabniki udeležili še okrogle mize z naslovom »Vključevanje invalidov na trg dela, ki jo je organiziral zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Šentprima, kjer smo izvedeli nekaj koristnih informacij glede vključevanja invalidov na trg dela v naši občini. Poglavitni namen naše akcije je bil zajeti čim širši pojem drugačnosti ter povečati družbeno ozaveščenost in razumevanje o duševnem zdravju. Želeli smo spodbuditi mimoidoče, da bi se znebili predsodkov in se dodobra seznanili s posameznikovo duševno boleznijo, katero si lahko na prvi pogled napačno in po svoje predstavljajo. Želimo si še veliko takšnih in drugačnih skupnih aktivnosti z društvi in zavodi, ki delujejo na področju duševnega zdravja, saj na tak način lahko ljudem prikažemo nova spoznanja, jih informiramo predvsem pa zmanjšamo predsodke in stereotipe, ki se pojavljajo pri posameznikih, ki imajo težave v duševnem zdravju.

Vsak naj najprej sam pri sebi razčisti s predsodki in stereotipi glede lastnih in tujih duševnih stisk, težav ali bolezni, ki so del našega resničnostnega vsakdana.

Vabimo vas, da nas obiščete v prostorih Dnevnega centra in Stanovanjske skupine Društva »Vezi« v Ilirski Bistrici vsak delovni dan od 8.00 do 16.00, kjer vam bomo z veseljem prisluhnili ter predstavili delo in program, ki ga izvajamo v našem Društvu. Za več informacij ali predhodno najavo pa nas lahko pokličete na telefonko številko: Dnevni center – 05 7141620 in Stanovanjska skupina – 05 7145160. Vljudno vabljeni!

Marina Primc, strok.delavka

100

NOGOMETNI TURNIR OB DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA – PREVALJE 2014

Tudi letos se je v Prevaljah na Koroškem odvijal že 3. nogometni turnir, kjer so se zbrale športne ekipe nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja iz cele Slovenije.

Turnir je namenjen obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja in s tem povezanim

ozaveščanjem javnosti s tovrstno problematiko ter s porastom težav na področju duševnega zdravja v Sloveniji. Prav tako je turnir namenjen širitvi informacij o programih , ki jih na tem področju izvajajo nevladne organizacije. To so: VEZI, ŠENT, NOVI PARADOKS, OZARA.

Že navsezgodaj smo se igralci in zaposleni odpeljali proti mestu Prevalje na Koroškem, z željo po rekreaciji, druženju in čim boljši uvrstitvi na nogometnem turnirju. Po tri urni vožnji smo končno prispeli na cilj, na nogometni stadion Nogometnega kluba Korotan. Čeprav smo bili vsi malo utrujeni od dolge poti smo polni športne vneme komaj čakali, da se prične tekma. Ker so bili lanski zmagovalci turnirja člani ekipe društva Altra iz Prevalj, so bili prav oni tudi letošnji organizatorji turnirja v tem kraju. Na turnirju je bilo prijavljenih pet ekip, z žrebom pa se je določilo, katere ekipe se bodo medsebojno pomerile. Naši fantje so se igre lotili polni energije in šlo jim je zelo dobro, celo prvega gola smo se lahko razveselili, kar pa ni bilo dovolj za zmago proti prvi nasprotni ekipi. Zgubili smo še drugi polfinalni turnir in s tem tudi možnosti za finale ter na koncu pristali na zadnjem petem mestu. Čeprav se nismo uvrstili med prve tri, so naši fantje dali vse od sebe in se požrtvovalno trudili do konca. Omeniti je potrebno, da je bila letos naša ekipa maloštevilna, imeli smo samo osem igralcev, tako, da možnosti za menjave skorajda ni bilo. Povrh tega pa se je med prvo igro poškodoval eden naših igralcev, ki zaradi bolečin ni mogel nadaljevati igre. Letošnji zmagovalci turnirja so bili ponovno člani društva Altra iz Prevalj. Po končani tekmi in podelitvi pokalov smo se okrepčali z okusnim golažem, nato pa se odpravili nazaj proti domu. Dogovorili smo se, da se naslednje leto ponovno srečamo na nogometnem turnirju, ki bo, glede na letošnje zmagovalce, po vsej verjetnosti ponovno v Prevaljah

Društvo »Vezi« so zastopali: Emil Kovačič, Izidor Mencinger, Gregor Mali, Jakob Makorič, Matej Klobučar, Aleksander Krstič, Elvis Bešič in Uroš Verdinek.

Besedilo in fotografija:

Marina Primc, strok.del.

ČESTITAMO NAŠI EKIPI TER

SPREMLJEVALCEMA STAŠU IN MARINI

101

ŠPORTNE IGRE SMEHA NA GORJANSKEM 16.10.2014 smo imeli v Gorjanskem igre smeha. Prišli smo iz vseh stanovanjskih skupin. Bile so zelo zabavne igre, ob katerih smo se prešerno nasmejali. Npr., kot je skakanje z baloni in podajanje žogice pod tunelom. Imeli smo tudi glasbo. Bile so pesmi vseh zvrsti. Zelo smo uživali in med odmorom zaplesali. Tam smo jedli kosilo in različna peciva. Na koncu sva jaz Agata in Alenka šli na oder in zapeli nekaj narodno-zabavnih pesmi. Bilo nama je zelo všeč. Z lepimi spomini in s smehom na ustih sva se vrnili v Podgrad.

Alenka Šmidt in Agata Štruc, SS Podgrad

V stanovanjski skupini Gorjansko so člani organizirala igre smeha. Resnično čudovita ideja za poživitev našega vsakdana. Po prihodu tja smo se spoznavali, saj so prišli tudi iz drugih enot. Mnogi se še nismo poznali, nekateri pa že od prej, zato smo bili veseli ponovnega srečanja. Sledilo je sodelovanje v nekaterih nenavadnih tekmovalnih igricah, katerih cilj je bil sodelovati in se prijetno sprostiti. Bilo je resnično zelo zabavno. Zagotovo pa je bil najlepši dogodek skeč igrica, ki so jo uprizorili udeleženci in naša strokovna delavka, ki je bila resnično fantastična. Neponovljivo. Nato smo imeli še dobro kosilo, še malo smo pokramljali med seboj in navdušeno odšli domov. Bil je posebno lep dan za vse udeležence.

Jože Hozjan, SS Postojna

TEKMOVALI SMO V RAZLIČNIH IGRAH IN SE OB TEM ZELO ZABAVALI

102

DRUŠTVO »VEZI« NA BALINARSKEM TURNIRJU »BARČICA« V KOPRU

Dnevni delovno terapevtski center Barčica je v sodelovanju s Športno zvezo Koper organiziral že

5. Mednarodni turnir prijateljstva v balinanju. Sodelovalo je 8 ekip iz Hrvaške, Italije in Slovenije s skoraj 50 nastopajočimi. Tekmovanje se je odvijalo v balinarski dvorani Luke Koper.

Čeprav v manjši zasedbi kot lansko leto smo se letošnjega tekmovanja udeležili tudi člani Društva »Vezi«. Na balinišče smo prišli polni energije in z velikim športnim zagonom, ter komaj čakali začetek turnirja. Pred očmi se nam je za trenutek odvrtel lanski turnir, kjer smo prav na tem mestu premagali vse tekmece in osvojili prvo mesto. Po predtekmovanju v dveh skupinah so se v finalu pomerile ekipa DDTC Barčica ter ekipa Društva »Vezi« ter končni zmagovalci postali DDTC Barčica. Čeprav nam je zmaga za las ušla in smo pristali na 2. mestu, smo se vseeno počutili kot zmagovalci. Zaključno slovesnost sta s podeljevanjem medalj nastopajočim počastila trener nogometnega kluba Cimos Koper gospos Fredi Radojkovič ter igralec Bojan Skoko. Letošnji tekmovalci Društva »Vezi« na balinarskem turnirju so bili: Emil Kovačič, Rasim Majanović, David Ukmar in Alenka Šmidt. Zelo smo ponosni na njih, saj so z osvojenim 2. mestom ponovno dokazali, da zmorejo in hočejo. Vsi skupaj smo preživeli en prijeten balinarski dan ob tekmovanju in medsebojnem druženju.

Besedilo in fotografija: Marina Primc, strok.delavka

Ponosni tekmovalci: Alenka, David, Emil in Rasim

103

DRUŠTVO »VEZI« NA OSNOVNI ŠOLI V DIVAČI

V ponedeljek, 10. novembra 2014 smo zaposleni iz Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »Vezi« skupaj s stanovalcem stanovanjske skupine v Divači, gospodom Vladom, obiskali 3. a razred Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača. Pri predmetu likovna umetnost smo skupaj preživeli dve prijetni šolski uri in izvedli delavnico izdelovanja izdelkov iz

gline. V šolskem letu 2014/15 letu si je OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača v okviru projekta Zdrave šole izbrala temo duševnega zdravja. Tudi sama sem mama dvema osnovnošolcema in tako se je porodila ideja, da v okviru medgeneracijskega sodelovanja, vključevanja v širšo skupnost in predvsem ozaveščanja vzpostavimo sodelovanje s šolo z namenom sprejemanja različnosti in razvijanja strpnosti do drugačnih. Osnovni namen Društva »Vezi« je nudenje psihosocialne rehabilitacije ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Zaposleni v društvu, uporabniki in prostovoljci se z raznimi delavnicami, promocijskimi stojnicami in drugim vključevanjem v lokalno skupnost trudimo zmanjševati predsodke do duševne bolezni in drugačnosti. Želimo si, da bi bili naši uporabniki enakovredno sprejeti v okolje in da bi kljub bolezni in težavam živeli kvalitetno življenje v skupnosti. Stroka socialnega dela namreč narekuje vračanje ljudi nazaj v skupnost, v domače okolje in jim tukaj nuditi ustrezno pomoč, podporo in vodenje za dostojno življenje in doseganje osebnih ciljev. Z učenci smo najprej spregovorili nekaj besed o duševnem zdravju in jih skušali spodbuditi k temu, da si med seboj pomagajo, so pozorni, prijazni in spoštljivi ter da znajo pravočasno poiskati pomoč v šoli, doma, pri prijateljih. Sledila je Vladova predstavitev izdelave velike glinene skodele, za kar je uporabil kombinacijo tehnik oblikovanja iz valjanih glinenih plošč in s pomočjo doma narejenega kalupa iz stiropora. Naša laična delavka Jadranka, likovnica, jim je medtem razložila vse o glini, njeni uporabi v vsakdanjem življenju, pečenju gline. Otroci so bili navdušeni nad nastajajočo skodelo in komaj so čakali, da tudi sami poizkusijo. Najprej so z akrilnim barvami pobarvali sovice, ki so jih predhodno naredili uporabniki v Dnevnem centru Štanjel. Na vrsto je prišlo oblikovanje gline in ob navodilih likovnice so izpod otroških rok nastali prav lepi prašički. Na koncu smo sovicam prilepili še magnetke in otroci so jih z veseljem odnesli domov za spomin na skupno srečanje.

Učencem 3. a razreda in učiteljicama Moniki Rebec in Nives Skuk se za lep sprejem in pozorno spremljanje delavnice lepo zahvaljujemo.

Besedilo in fotografije:

Katja Mrzlić, strok. delavka

Vlado in Jadranka pri predstavitvi

Ustvarjanje in barvanje

104

ČIČERIKIN NAMAZ S TOPLIMI KRUHKI

V stanovanjski skupini v Podgradu se vsak dan iz kuhinje širijo prijetne vonjave, saj stanovalke pripravljajo okusna kosila in večerje. Pri pripravi jedi sodelujejo in si medsebojno pomagajo, tako da priprava obroka postane družabna in smeha polna dejavnost. Kljub poznavanju priprave različnih jedi in bogati knjigi receptov, ki se nahaja na kuhinjski polici, z veseljem sprejmejo ideje za pokušanje česa drugačnega. V drugi polovici novembra smo organizirale delavnico priprave čičerikinega namaza. Da bi bilo delo še bolj zanimivo, smo povabile tudi uporabnike iz stanovanjske skupine Ilirska Bistrica. Čičerika sodi, tako kot fižol, v skupino stročnic. Čas kuhanja je dolg, zato smo jo dan prej pregledale, da se ne bi vmes skrival kakšen kamenček, dobro oprale in namočile v mrzli vodi. Naslednji dan smo jo že dopoldne postavile na štedilnik, posolile in skuhale do mehkega. Strinjale smo se, da je vsak namaz najboljši z domačim kruhom, zato smo med čakanjem, da se čičerika skuha, zamesile in spekle hlebčke različnih oblik. Ko so prispeli obiski, je iz kuhinje že dišalo po domačem, sveže pečenem kruhu, čičerika pa je bila kuhana, ohlajena in s tem pripravljena za nadaljnjo obdelavo. Večino vode od kuhanja smo odlili, nekaj pa smo jo prihranili za pripravo namaza. Najprej je vsak poskusil kakšno zrno in ugotovili smo, da nas okus spominja na lešnike, kostanj in še kaj. S paličnim mešalnikom smo čičeriko spasirali, vmes smo vlivali vodo, v kateri se je kuhala in malo navadnega jogurta. Ker je pri pripravi jedi pomembna tudi naša domišljija, smo maso razdelili v skodelice in v vsako dodali druge začimbe: česen, baziliko, poper, peteršilj, … Po okusni pojedini smo popili kavo, odigrali dve igri pikada in se poslovili z obljubo, da se kmalu spet vidimo.

Tekst in fotografije: Danijela Jerković, laična delavka

Namaz pretlačimo s paličnim mešalnikom Okusen namaz in še topel kruh

105

OGLED FILMA »BO BEN TAKU, DA BO PROU«

V petek 21. 11. 2014 nas je laična delavka Danijela peljala v Kulturni dom Hrpelje, kjer smo si ogledale celovečerni film Folklorne skupine Brkini »Bo ben taku, da bo prou«. Zelo nam je bil všeč, saj je bilo prikazano življenje na kmetih pred mnogimi leti. Videle smo kakšni so bili bivalni prostori, kaj so delali in orodje, ki so ga pri delu uporabljali, kakšno hrano so jedli in to kar vsi iz iste sklede, kako so plesali, se zaljubili in kdo je imel glavno besedo pri sklepanju zakonskih zvez. Čeprav je bil film resen in na trenutke tudi žalosten, smo se zabavale in nasmejale, saj je bilo v njem veliko komičnih prizorov. Najlepše pa je bilo to, da je imel srečen konec. Po zaključku filma smo srečale tudi našo prostovoljko Sandro, ki smo je bile zelo vesele.

Zahvaljujeva se društvu »Vezi«, ker so nam omogočili ogled filma.

Agata Štruc in Tatjana Skok, SS Podgrad

Odlomka iz filma »Bo ben taku, da bo prou«

SIMON KNEZ SE PREDSTAVI Sem Simon Knez, star 37 let, iz Postojne. V stanovanjsko skupnost Gorjansko sem se vključil konec novembra 2014. Zelo lepo so me sprejeli vsi navzoči: Robert, Drago in Kristjan, kakor tudi uslužbenki Mara in Maja. Zelo rad kuham, kar mi je tudi poklic, saj tudi v stanovanjski rad kaj skuham, stanovalci pa imajo najraje doma pečene hlebčke in buhteljne z marmelado. Moj nesojen poklic je, da sem glasbenik. Tako tudi rad kaj zaigram na sintesajzer ali napišem kako pesem.

106

»Prijatelji so kot dober kruh, človek se ga nikoli ne naveliča«

Ob tej misli sva v prvih decembrskih dneh, s strokovno delavko Matejo Rutar, organizirali druženje stanovalcev iz stanovanjskih skupnosti Podgrad in Ilirska Bistrica. Namen našega druženja je bil priprava nekvašenih indijskih kruhkov čapatijev. Ker priprava čapatijev za 10 oseb zahteva kar nekaj časa, smo se dela lotili takoj ob prihodu v Ilirsko Bistrico. Iz moke, soli in vode smo zamesili čvrsto in gladko testo, ga pokrili s čisto kuhinjsko krpo in pustili počivati približno pol ure. Nadaljnje korake smo fotografirali, zato postopek priprave predstavljamo v slikah: 1. Iz testa smo oblikovali kroglice

2. Na pomokani mizi smo jih razvaljali v kroge

Čapati v dravidianskem jeziku pomeni ploščat. Kruhek izvira z juga Indije, prvič pa naj bi se pojavil že v 16. stoletju.(Vir: www.okusno.je)

107

3. S čapatijev smo stresli odvečno moko in jih v ponvi popekli z obeh strani.

4. Ko so se začeli delati mehurčki in vihati robovi, smo jih vzeli iz ponve in za nekaj časa podržali nad odprtim plamenom, da so se napihnili.

Radovednost po rezultatih našega dela in vonj po sveže pečenih kruhkih, sta nas premagala, zato smo krožnik s pečenimi čapatiji na začetku praznili kar sproti, a vseeno jih je ostalo dovolj za obrok z ričetom, ki so ga fantje pripravili za kosilo.

Besedilo in fotografije: Danijela Jerković, laična delavka

108

PREDNOVOLETNE DELAVNICE V DNEVNEM CENTRU DRUŠTVA »VEZI« SKUPAJ S «SONČKI«

Vkorakali smo v mesec december, mesec poln veselja, pričakovanj, obdarovanj ter medsebojnih obiskovanj. S tem namenom je Dnevni center Društva »Vezi« Ilirska Bistrica zaživel v prazničnem vzdušju, kjer smo skupaj z zaposlenimi in otroci iz Dnevnega centra »Sonček« iz Ilirske Bistrice priredili prednovoletno delavnico, na kateri smo izdelovali snežinke iz papirja. Otroci so se z velikim navdušenjem lotili ustvarjanja. Z nasmeški na obrazih so strigli, lepili, oblikovali….. Vsak je želel narediti najlepši izdelek. Nekateri so bili zelo natančni, drugi malo manj, vendar na koncu je bila vsaka snežinka nekaj posebnega. Na delavnici smo skupaj preživeli čudovito ustvarjalno urico, ki je potekala v veselem in sproščenem vzdušju. Glavni namen delavnice je bil ustvarjanje, predvsem pa medsebojno druženje in spoznavanje v drugačnih, bolj sproščenih okoliščinah. Veselimo se nadaljnjega skupnega sodelovanja.

DELAVNICA IZDELOVANJA ADVENTNIH VENČKOV

V petek, 5.12.2014 smo v Dnevnem centru izvedli delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Delavnice so se poleg naših uporabnikov udeležili še uporabniki SS Ilirska Bistrica in SS Podgrad. Na delavnici smo izdelovali adventne venčke iz naravnih materialov. Iz smrekovih vejic smo spletli venček, na katerega smo pritrdili okraske iz divjega kostanja, šipka, storžev, ter posušenih pomaranč. Na venčku pa seveda niso manjkale niti štiri sveče, katere predstavljajo štiri adventne nedelje pred božičem. V sproščenem predprazničnem vzdušju in prijetnem druženju je nastala serija enkratnih adventnih venčkov, kateri nam bodo v prazničnih dneh krasili naše domove in zaradi katerih bodo letošnji prazniki zagotovo še toliko bolj čarobni.

Besedilo in fotografije: Marina Primc, strok.delavka

Delavnica s »SONČKI«

Delavnica adventnih venčkov

109

DELAVNICA IZDELOVANJA ADVENTNIH VENČKOV V DC ŠTANJEL

Vstopili smo v adventni čas, v čas, ko se pričnejo priprave na božično-novoletne praznike. Verniki v tem času izdelujejo adventne venčke. Simbolika adventnega venčka je v štirih svečah, ki ponazarjajo štiri nedelje pred božičem. Tako smo tudi v dnevnem centru Štanjel skupaj s stanovalci stanovanjskih skupin Gorjansko ter Štanjel izvedli delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Ker se ljudje v današnjem času vedno bolj obračamo k naravi, smo se tudi mi odločili za okrasje in barve, ki nam jih ponuja okolje. Material za adventne venčke smo pridno nabirali in zbirali že v dneh pred delavnico v bližnji okolici naših prostorov. Da pa nam je občutek prihajajočih praznikov bil še bližje, seveda ni smel manjkati tudi vonj sveže pečenega peciva. Stanovalec SS Gorjansko, Simon Knez, nam je v to priložnosti spekel marmeladne buhteljne po sledečem receptu: Sestavine: 1kg mehke moke tip 500 0.5 l mleka 15 dag masla 3 jajca 14 g suhega kvasa, 2 kom 0.5 kg marelične marmelade 2 dag sladkorja 1 dag soli Vse sestavine razen marmelade zmešamo skupaj in vzhajamo 20 min. Nato testo razvaljamo in zrežemo na kocke, dodamo marmelado in oblikujemo buhteljne. Nato zopet vzhajamo 20 min in spečemo na 160 stopinj pol ure. 10 min pred zaključkom pečenja sladkor stopimo z vodo in polijemo z žlico po buhteljnih.

Besedilo in fotografije: Andreja Colja, strok.delavka

110

»MAČKOVEC POD STREHO«

Letošnji avgust je s seboj prinesel veliko dežja, tako smo se v stanovanjski skupini v Postojni zaman trudili, da bi skupaj s Karitas Postojna izvedli že tradicionalni piknik v koči na

Mačkovcu. Razmočena pohodniška pot do koče je bila težko prevozna in prehodna zaradi odstranjevanja posledic letošnjega žledoloma.

Tako smo piknik na Mačkovcu izvedli malo drugače. V dogovoru s Karitas Postojna smo organizirali prednovoletno srečanje »Mačkovec pod streho«. Dogodek smo izvedli v sredo, 10.12.2014, v Zeleni dvorani Društva upokojencev v Postojni. Tudi letos smo na srečanje povabili vse naše uporabnike in prostovoljce. Zbrali smo se na parkirišču pred Primorko in skupaj odšli v dvorano. Ob dobri kavici smo se pogostili s pecivom, ki so ga udeleženci pripravili na kulinaričnih delavnicah na svojih enotah. Potem smo odprli že tradicionalni balinarski turnir, ki je na Mačkovcu nepogrešljiv. Sestavili smo štiri ekipe in igra se je začela. Zagrizenosti, prijateljskega in malo tekmovalnega duha nam ni zmanjkalo. Po končanem turnirju je sledila razglasitev mest in podelitev priznanj s skromnimi darilci za vse tekmovalce.

Zgoraj v prireditvenem prostoru se je istočasno odvijala tombola. Zmagal je naš Zvonko, vsi tekmovalci pa so dobili darilce za spomin, ne glede na to, kdaj so dočakali še zadnjo številko iz svojega listka. Po končanih turnirjih smo ob dobri glasbi pojedli kosilo, ki so nam ga skrbno pripravili stanovalci stanovanjske skupine Postojna, ki se vsako leto trudijo sodelovati pri organizaciji dogodka. V dobri družbi smo preživeli lep in sproščen dan.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili izvedbo projekta: sofinancerju Občini Postojna, sodelavcem Karitasa, stanovalcem SS Postojna in Društvu upokojencev Postojna.

Hvala za dobro družbo tudi vsem udeleženim.

Besedilo in fotografije: Marica Ikanović, strok. delavka

111

PRAZNIČNI DECEMBER V SS POSTOJNA

December je prav poseben mesec. Zadnji v letu, ki se izteka. To je tudi praznični čas. Mesto Postojna je lepo okrašeno in zvečer se praznično odene v mnogo lučk. Tudi stanovalci iz stanovanjske skupine v Postojni so prispevali k temu. Na glavnem trgu, pred hotelom Kras je postavljena velika smreka, kateri družbo delajo manjša drevesca. Enega izmed njih smo okrasili mi. Okraske smo naredili iz recikliranega odpadnega materiala. Kar nekaj časa smo zbirali jogurtove lončke, ki smo jih potem razrezali in nastale so snežinke. Te smo še dodatno okrasili in polepšali. Polepšali smo tudi bivalne prostore. Pri tem nam je pomagala prostovoljka Mateja. Postavili in okrasili smo smrekico, izobesili lučke in iz papirja izrezali snežinke. Branko nam je pripravil izvrstno sladico, pred Božičem pa spekel potico. Skratka ustvarili smo si pravo praznično vzdušje. Skupaj smo letos okrasili tudi ordinacijo dr. Mirjane Damej z našimi edinstvenimi novoletnimi kroglami, ki nastajajo v naših dnevnih centrih. Ker je december mesec kratkega dneva, že nekaj let v organizaciji SGLŠ in Vrtca Postojna poteka tradicionalna prireditev Praznik luči, kjer sodeluje tudi Društvo »VEZI«. V dopoldanskem času se je v dijaškem domu SGLŠ odvijal prednovoletni sejem, kjer smo na stojnicah različna društva in posamezniki predstavili svoje izdelke. Naša stojnica je bila dobro obiskana, saj smo imeli res lepe izdelke, ki nastajajo v kreativnih delavnicah v programu Mreža dnevnih centrov Društva »VEZI«. Zvečer so se v parku prižgali gozdarski ognji in lampijoni, najmlajši pa so poslušali pravljico. Nato smo se skupaj, s prižganimi lučkami, odpravili na glavni trg Postojne, kjer je bil kratek program in zaključek prireditve.

V SS smo tudi letos izdelali novoletne voščilnice in skupaj obiskali vse, s katerimi že leta dobro sodelujemo. Ob tej priložnosti se tudi vsakemu posebej zahvaljujemo in želimo si dobrega

sodelovanja tudi v letu, ki prihaja.

Besedilo in fotografije: Ester Ržen, strok.sod.

Promocijska stojnica - "Praznik luči"

Okrašeni prostori SS Postojna

Na glavnem trgu stoji tudi naša smrečica

V ordinaciji dr. Damejeve

112

»VESELI TURNIR« V POSTOJNI

V Postojni so stanovalci pred nekaj meseci ustanovili skupni fond, v katerega so simbolno mesečno prispevali po en euro. Denar je rasel in zrastla je tudi ideja za nakup tarče za pikado. Po nekaj treningih se je porodila ideja o organizaciji turnirja v pikadu in namiznem nogometu. Idejni vodja je bil naš stanovalec Branko in tako je ob ustrezni podpori postal tudi vodja projekta, ki ga je sam poimenoval »Veseli turnir«. Branko je skrbno izdelal vabilo, diplome, sisteme točkovanja in tudi ustvaril logotip, ki je bil simbol turnirja. Na turnir smo povabili uporabnike znotraj naših enot, DC in SS. Vsi tekmovalci so se ob pecivu in kavi dogovorili, kdo bo s kom v paru in kako se bo njuna skupina imenovala. Tekmovanje je potekalo v dobrem vzdušju, prednost pred tekmovalnostjo je dobilo druženje in zabava. Malce nam je ponagajal čas, ki smo ga predvideli za izvedbo turnirja, tako da smo turnir končali pri polfinalistih. Polfinale se je nadaljeval 19.12.2014. Polfinalisti so bili »Volkovi« iz SS Ilirske Bistrice, »Trebušniki« iz SS Postojna ter dve ekipi iz DC Štorje »Ne boj se ga« in »Grin tim«. Po napetih dvobojih sta se na prvo mesto zavihtela David Ukmar in Mujo Nuhanović –»Grin tim«, na drugem sta pristala Rasim Majanović in Đulijo Počkaj-»Ne boj se ga«, zasluženo tretje mesto pa sta si prisvojila »Trebušnika« Zvonko Oblak in Fran Kragelj, ki je nadomeščal Jožeta Hozjana. Po končanem turnirju in podelitvi priznanj smo tekmovalce pogostili s kosilom, kavico in piškoti.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim tekmovalcem za pravi športni duh in sodelovanje na Veselem turnirju. Drugo leto bomo turnir ponovili in krog tekmovalcev razširili še

na druge organizacije, zavode ipd. s katerimi redno sodelujemo.

Besedilo in fotografije:

Marica Ikanović, strok.delavka

Logotip turnirja je oblikoval stanovalec Branko

POLFINALISTI

113

PREDNOVOLETNI PLES DRUŠTVA »VEZI« V DIVAČI

Kot že nekaj let doslej smo se tudi letos srečali in skupaj pričarali veselo in radoživo prednovoletno vzdušje. December je čas, ko si vsi želimo sproščenega vzdušja, srečanja s prijatelji in zabave, zato smo se tudi odločili, da organiziramo prednovoletno zabavo in se tako poslovimo od leta 2014. Zaposleni, obiskovalci dnevnih centrov, stanovalci stanovanjskih skupin in prostovoljci Društva »Vezi« smo se zbrali v petek, 19. decembra v Orient Expressu v Divači.

Ples, glasba, petje so stvari, ki nas povezujejo, ustvarjajo pozitivno in toplo vzdušje ter pripomorejo k dobrim medčloveškim odnosom. V letu 2015 si vsi želimo čim več takih trenutkov.

Besedilo:

Katja Mrzlić, strok.delavka Fotografije:

Sabina P., Karmen M., Barbara U.

114

BILI SMO VESELI IN RAZPLESANI

115

IZOBRAŽEVANJE ZA SVOJCE »PROSPEKT«

V petek 19. 12. in soboto 20. 12. 2014, je v prostorih Dnevnega centra Društva »Vezi« Ilirska

Bistrica potekalo izobraževanje »Prospekt« za svojce, v organizaciji Društva Ozara. Izobraževanje »Prospekt« je nastalo na pobudo Evropskega združenja svojcev oseb s težavami v

duševnem zdravju (EUFAMI), katerega posebnost temelji na principih vrstniškega izobraževanja, kar pomeni, da uporabnik posreduje znanje uporabnikom, svojec pa svojcem.

Izobraževanje je bilo razdeljeno na dva dela in sicer v petek je v Dnevnem centru potekala pogovorna skupina z uporabniki DC in SS Ilirska Bistrica ter SS Podgrad, katero je vodil predavatelj mag. Edo Belak, kateri ima, kot oče družinskega člana s težavami v duševnem zdravju, veliko znanja in izkušenj na tem področju. Pogovor v skupini je potekal v zelo sproščenem pogovornem duhu. Uporabniki so z navdušenjem poslušali predavatelja in skupino je prevzel sproščen pogovor, v katerem so sodelovali prav vsi uporabniki. Spregovorili so o svojih občutkih in doživljanjih, s katerimi se prebijajo skozi življenje, ter z navdušenjem poslušali in sprejemali nasvete predavatelja. V soboto pa je potekalo izobraževanje za svojce uporabnikov Društva »Vezi«, katerega je tudi vodil mag. Edo Belak. Izobraževanje je bilo namenjeno izključno svojcem in prijateljem ljudi, ki trpijo zaradi težav v duševnem zdravju. Svojci so izvedeli veliko novega o težavah v duševnem zdravju ter o prepoznavanju stisk in potreb njihovih bližnjih. Spoznali so pomen pravočasnega zaznavanja lastnega stresa ter metode za ustrezno soočanje z njimi, spregovorili pa so tudi o pomenu sprememb in doseganju ciljev.

Za družino je soočenje z »duševno boleznijo« in spoznanje, da ta prinaša omejitve, zelo boleča. Med sprejemanjem obolelega gre družina skozi prepoznavne faze, kar je neustavljiv in normalen

pojav v procesu sprejemanja težav v duševnem zdravju. Večina svojcev je čustveno preobremenjena in zaskrbljena za prihodnost obolelega. Kljub stresu pa naj bi svojci vseeno zbrali dovolj moči še za sodelovanje na izobraževanjih, kjer bi s pomočjo izčrpnih informacij in nasvetov

lažje sprejeli duševno bolezen in način življenja osebe z duževno boleznijo.

Besedilo in fotografija:

Marina Primc, strok.delavka

116

POSTAVITEV JASLIC V STAREM DELU ŠTANJELA

Jaslice so bile v Štanjelu na prostem prvič postavljene lansko leto, v letu 2013. Odziv obiskovalcev je bil dober, zato so letos krajani Štanjela želeli dogodek ponoviti, z željo, da bi to preraslo v Štanjelsko tradicijo.

Jaslice ustvarijo poseben božični čar. So oznanilo ljubezni, simbol miru, upanja, tolažbe, preprostosti in požrtvovalnosti v družini.

Povabilu k postavitvi jaslic smo se odzvali tudi v dnevnem centru Štanjel. Postavili smo jaslice, ki so ročno delo obiskovalcev dnevnega centra. Iz gline smo naredili figurice, hlevček oz. jama pa je iz lesa.

Besedilo in fotografija: Andreja Colja, strok.delavka

Vili, Gregor in Norbert so pod mentorstvom strok.del. Andreje in

laične delavke Jadranke izdelali lepe jaslice

117

PROMOCIJSKA STOJNICA V ILIR. BISTRICI - »MIKLAVŽ«

S PECIVOM IN HARMONIKO STA NAS V SS PODGRAD ZA MIKLAVŽA PRIJETNO

PRESENETILI PROSTOVOLJKI ANKICA IN MAGDA

MIKLAVŽ V SS GORJANSKO

118

OKRASILI SMO SMREKO V AVLI ZDR.DOMA V ILIR. BISTRICI

PREDNOVOLETNI BAZAR V DC ILIR. BISTRICA

PROMOCIJSKA STOJNICA V ILIRSKI BISTRICI - »BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM«

119

PROMOCIJSKA STOJNICA V SEŽANI - »LAMPIJONI«

PROMOCIJSKA STOJNICA V PODGRADU

OGLEDALI SMO SI PREDSTAVO V PODRUŽNIČNI ŠOLI V ŠTANJELU

120

Kot vsako leto nas je obiskal župan Občine Sežana g.Davorin Terčon s sodelavkami. Sprejem so pripravili predsednica ga. Vida Mesar, sekretarka mag. Katarina Tomažič

in člani DC Štorje, ki so pripravili kratek program.

December je mesec praznovanja, druženja, obiskov…

V ta namen smo kuhali, pekli, okraševali, organizirali predstavitvene promocijske stojnice (poleg zgoraj omenjenih smo imeli stojnico tudi v Komnu) in še marsikaj, kar nam ni

uspelo zabeležiti.

121

ZAHVALE

Za strokovno pomoč in podporo se zahvaljujemo: Predsednici društva: Vidi Mesar.

Članicam in članom organov društva (izvršni odbor, strokovni svet, občni zbor) Socialni zbornici Slovenije,

MDDSZEM, skrbniku pogodb mag. Borutu Grabrijanu, supervizorki Mariji Perkovič.

Za strokovno in drugo sodelovanje se zahvaljujemo tudi:

Socialni Zbornici Slovenije, Centrom za socialno delo, strokovnim službam pristojnih Občin, s katerimi sodelujemo, Fakulteti za socialno delo in Inštitutu RS za socialno varstvo, Psihiatričnim bolnišnicam in njihovim strokovnim službam,

Psihiatričnim bolnišnicam Idrija, Begunje, Ljubljana Polje, Vojnik in Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor – Oddelek za psihiatrijo.

ter psihiatričnim ambulantam

Psihiatrični ambulanti Sežana: dr. Andreji Fabič s sodelavkami. Psihiatrični ambulanti Postojna: dr. Mirjani Damej s sodelavkami. Psihiatrični ambulanti Ilir. Bistrica: dr. Dragomiri Ahlin in dr. Orfeju

Radisavljeviču s sodelavkami. in osebju zdravstvenih domov ter ambulant na lokalnem nivoju: Sežana, Divača, Postojna, Ilir.Bistrica, Podgrad, Komen, Hrpelje-Kozina.

POSEBNA ZAHVALA: VSEM UPORABNIKOM za njihovo soudeleženost in brezpogojno

hvaležnost ter vzajemno učenje,

PROSTOVOLJCEM, ki soustvarjajo vsebine naših programov in nesebično dopolnitev vsebine naših aktivnosti in

VSEM DONATORJEM

122

ZAHVALA za:

Sofinanciranje programa Mreža dnevnih centrov: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacija za sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, Občine: Sežana, Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, Zavod RS za zaposlovanje RS.

Sofinanciranje programa Mreža stanovanjskih skupin: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacija za sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, Zavod RS za zaposlovanje RS, vse občine, ki doplačujejo oskrbnine bivanja za svoje občane.

Sofinanciranje programa Stanovanjska skupina Podgrad: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacija za sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, Zavod RS za zaposlovanje RS, vse občine, ki doplačujejo oskrbnine bivanja za svoje občane.

Naslednja številka

Metuljčka bo izšla v mesecu

JANUARJU 2016.

Vabljeni k soustvarjanju vsebine!!!

Več fotografij si lahko ogledate v Galeriji na naši spletni strani

www.drustvovezi.org

Vir okrasnih slikic: www.office.microsoft.com, www.bing.com

Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI«

Štorje 26, 6210 Sežana TRR: 05100-8000031614

Davčna št.: 14906627 Matična št.: 1137794

Tel. 031 649 288

Predsednica: gospa Vida Mesar Sekretarka: mag. Katarina Tomažič

Odgovorna urednica: mag. Katarina Tomažič

Vsebino pripravljala: Barbara Uljan

Uredniški odbor: Karmen Margarit

Zdenka Furlan Mateja Rutar

Sabina Polh Ester Turk

Naslov za pošiljanje člankov:

vezi.clanki@gmail.com vezi.storje@gmail.com

kontaktna oseba: Karmen Margarit, Tel. 051 623 093

Izdajo glasila so nam omogočili:

Naslednja številka

Metuljčka bo izšla v mesecu

JANUARJU 2016.

Vabljeni k soustvarjanju vsebine!!!

Več fotografij si lahko ogledate v Galeriji na naši spletni strani

www.drustvovezi.org

Vir okrasnih slikic: www.office.microsoft.com, www.bing.com

Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI«

Štorje 26, 6210 Sežana TRR: 05100-8000031614

Davčna št.: 14906627 Matična št.: 1137794

Tel. 031 649 288

Predsednica: gospa Vida Mesar Sekretarka: mag. Katarina Tomažič

Odgovorna urednica: mag. Katarina Tomažič

Vsebino pripravljala: Barbara Uljan

Uredniški odbor: Karmen Margarit

Zdenka Furlan Mateja Rutar

Sabina Polh Ester Turk

Naslov za pošiljanje člankov:

vezi.clanki@gmail.com vezi.storje@gmail.com

kontaktna oseba: Karmen Margarit Tel. 051 623 093

Izdajo glasila so nam omogočili:

Izdajo glasila so nam omogočili:

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij

ObčinaKomen

ObčinaPostojna

POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE

DRUŠTVO ZA DUŠEVNO ZDRAVJE IN KREATIVNO PREŽIVLJANJEPROSTEGA ČASA »VEZI«

Štorje 26, 6210 SEŽANATel. / Fax: 05 768 52 00 • GSM: 031 649 288

E-pošta: info@drustvovezi.org • http://www.drustvovezi.org

Zakonita zastopnica: Vida Mesar

Mreža dnevnih centrov »VEZI«GSM: 051 623 093

Mreža stanovanjskih skupin »VEZI«GSM: 031 649 288

Dnevni center ŠtorjeŠtorje 26

6210SežanaTel. 05 768 52 00

E-pošta: vezi.storje@gmail.com

Dnevni center ŠtanjelŠtanjel 59 A6222 Štanjel

Tel. 05 997 62 19E-pošta: vezi.stanjel@gmail.com

Dnevni center Ilirska BistricaTavčarjevaulica15

6250 Il. BistricaTel. 05 714 16 20

E-pošta: vezi.bistrica@gmail.com

Stanovanjska skupina Ilirska BistricaVojkov drevored 8

6250 Il. BistricaTel. 05 714 51 60

E-pošta: vezi.ilss@gmail.com

Stanovanjska skupina DivačaUlica dr. Bogomira Magajne 8

6215DivačaTel. 05 996 69 23

E-pošta: vezi.divaca@gmail.com

Stanovanjska skupina PodgradPodgrad1076244Podgrad

Tel. 05 783 52 01E-pošta: vezi.podgrad@gmail.com

Stanovanjska skupina ŠtanjelŠtanjel 59 A6222 Štanjel

Tel. 05 769 01 89E-pošta: veziss.stanjel@gmail.com

Stanovanjska skupina ŠtorjeŠtorje 26

6210SežanaGSM: 031 728 502

Stanovanjska skupina GorjanskoGorjansko 71 A6223Komen

Tel. 05 766 43 60E-pošta: vezi.gorjansko@gmail.com

Stanovanjska skupina PostojnaTržaška36

6230PostojnaTel. 05 726 48 00

E-pošta: vezi.postojna@gmail.com