Alternativni izvori Alternativni izvori na energija koi ne na energija koi ne

zagaduvaatzagaduvaat

VovedVoved

Spisokot na negativnite efekti od klimatskite promeni ne ostava nitu edna oblast od planetata. Promenata na odnosot na celoto ~ove{tvo kon ovoj raste~ki problem mora da se odviva vo nekolku etapi. Sekako deka e najva`na strategijata koja se nosi na nivo na najrazvienite nacii koi voedno se i najgolemi zagaduva~i.

Vo javnosta e poznato imeto na Protokolot Kjoto koj ka`uva deka najrazvienite zemji voedno i drugite treba da gi namalat godi{nite emisii gasovi od staklena gradina na nivo 5% ponisko od ona vo 1990 i toa pome|u 2008 i 2012 godina.

Postojat mnogu primeri na razni zagaduvawa od zemji koi na svoja ko`a ja osetile opasnosta koja se zakanuva od se posilnoto industrisko i avtomobilsko zagaduvawe.

Site podatoci upatuvaat na razmisluvawe za t.n. alternativni, ~isti izvori na energija koi se vo ovoj moment dostapni ili onie koi seu{te se vo eksperimentalna faza.

Porano ili podocna civilizacijata ke mora da se svrti kon zadovoluvawe na energetskite potrebi od izvori koi ne se zasnovani na sogoruvawe na fosilni goriva.

I koga problemot so klimatskite promeni ne bi postoel, svetskite zalihi na fosilni goriva ne se neiscrpni, pa so sega{noto tempo se predviduva nivno iscrpuvawe najdocna do krajot 21 vek.

Alternativnite izvori na energija pretstavuvaat razli~ni na~ini za dobivawe na energija.

Stepenot na razvojot na naukata vo ovoj moment ovozmo`uva komercijalno koristewe na energijata na veterot, sonceto, vodata, nuklearnata energija...

VeterVeter

Energijata od vetert se koristi dosta dolgo. Najstarite veternici postoele vo Persija.

Denes so koristeweto na ovoj priroden potencijal se proizveduva mnogu mal procent na elektri~na energija, no sepak ohrabruva pozitivniot trend na usovr{uvawe na specifi~nata tehnologija i pad na cenite na proizvodstvo.

Denes vo Kalifornija se nao|aat najgolemite moderni veternici t.n. wind farms.

Eden takov sistem proizveduva koli~ina na elektri~na energija prose~no kolku nuklearna elektrana (1200 MW) dodeka cenite na instalacija se isti.

Ne postoeweto na negativni posledici od okolinite e glavna preporaka za iskoristuvawe na silata na veterot.

Kriti~arite kaj ovoj tip na proizveduvawe na energija pronajdoa golema mana. Tie tvrdat deka povr{inite pokrieni so veternici ja uni{tuvaat prirodnata ubavina vo predelite vo koi se nao|aat.

o Izgradbata na vakvi elektrani ne e vozmo`na vo site kraevi na svetot bidej}i ima potreba od minimalen broj na vetroviti denovi vo godinata me|utoa vo sorabotkata so drugite alternativni izvori veterot pretstavuva va`en del vo borbata za smaluvawe na globalnata emisija od {tetni gasovi.

Sostojbata na vetroenergetikata vo Sostojbata na vetroenergetikata vo svetot i Evropasvetot i Evropa

Vetroenergetski kapaciteti vo EvropaVetroenergetski kapaciteti vo Evropa

Modeli za procena na Modeli za procena na vetroenergetskite resursivetroenergetskite resursi

Tehni~ki mo`nosti na integracija na Tehni~ki mo`nosti na integracija na vetrogeneratorite vo elektroenergerskite vetrogeneratorite vo elektroenergerskite

sistemisistemi Tipi~na mese~na varijacija na srednata brzina na veterot

Mese~no proizvodstvo na elektri~na energija

Dnevni varijacii na srednata brzina na Dnevni varijacii na srednata brzina na veterotveterot

Solarna energijaSolarna energija

Solarnata energija e interesna zaradi svojata op{ta prisutnost kako i svojata sovr{ena ~istota.

So~evata energija mo`eme direkno da ja koristime na dva na~ina:

1) Foto }eliite koi direkno ja pretvoraat son~eva svetlina vo elektri~na energija kako na nekoi mali elektronski uredi.

2) Ednostavnoto farbawe na tajnite mre`i na vodovodnite cevki vo crno i nivnoto postavuvawe vo mali “stakleni gradini”.

So ovoj na~in zna~itelno se smaluvaat tro{ocite, koli~inata energija za greewe voda, pa i vo ladnite meseci .

! Sedumdesetite godini od prethodniot vek solarnata energija pretstavuvala nekoja vrsta na moda koja podocna e zaboravena.

! Cenite na toga{nite solarni }elii bile mnogu visoki i so toa ne tolku pristapni.

! So najnovite tehnolo{ki procesi izgradbata na ovie sistemi i zgolemuvawe na stepenot na koristewe na poedine~ni foto }elii se stignuva do povolna cena.

Mnogu popristapna metoda na iskoristuvawe na energija e nabavka ili pravewe kolektori za so~eva energija za greewe.

Za izgradba na vakov ednostaven sistem potrebni se najosnovni znaewa za rakuvawe so alatite za izrabotka na metal i drvo, 30 metri tanki ne’r|suva~ki cevki, stara prozorska ramka koja se farba so temna boja, potoa instalacija za dovod na ladna i topla voda kon sanitarnite prostorii.

Geotermalna energijaGeotermalna energija

Mnogu interesen i osobeno zna~aen izvor pretstavuva geotermalnata energija.

Ovoj izraz se odnesuva na toplinata vi Zemjinata vnatre{nost koja vo samata sredina iznesuva pome|u 4000 i 7000 stepeni Celziusovi {to e otprilika ednakvo na temperaturata na povr{inata na Sonceto.

Najprakti~ni za eksplotacija na geotermalnata energija se podra~ajata kade {to vrelata masa se nao|a blisku do povr{inata na na{ata planeta.

Izrabotile:Izrabotile:

Marija RistevskaElena Ristevska Emilija Petkovska II5 januari, 2010godina