kud cerkno sigacan 15

Preview:

DESCRIPTION

www.geocities.com/sigacan Siga’čan 15 1 sigacan@email.si Siga’čan 15 2 www.geocities.com/sigacan Siga’čan 15 3 sigacan@email.si Siga’čan 15 4 www.geocities.com/sigacan Siga’čan 15 5 sigacan@email.si Siga’čan 15 6 www.geocities.com/sigacan Siga’čan 15 7

Citation preview

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 1

�tevilka 15, leto IV

Siga�čan 15

sigacan@email.si2

Wadgawuorn, tehničn, �leht urednik(-ca), panucna za stike z jawnostje � trenutnu Debela Deklica �Ta zalita čeča; Newadgawuorn, na pi�uka pihaun urednik � Tirolski Jodlar; Zmieri bel pli�ast, m pasiu urednik, ka se je ne prou douga nazaj zgubu u dewji mej � @cool@ da Sivi; Zmieri mejn paduobnčlawiku, pa čest newadgauorn urednik � Debew na Ma�ganih; �e ta mejn kasmat, banane rad �ruočurednik � Majmun; Urednic za ta wnajne rči, za use tistu, ka meji al pa �trli wad kuodr �e, pa kamrje � Dve danski dvojčici; Kulinarična, zmieri libi, pa zmieri bel zmatrana urednika, ta prawa»gurmana«, al kaku bi se �e djalu � �rauf & Padplat. Izdelawa grba � �rauf; Izdelawa strani na pajčen� weč al mejn @cool@ da Sivi (lih an ma tud Tirolski Jodlar); Nemoralna padpuora, pa gliedanje uluft � �kunta �parupk; Komisije za cenzura � Usi prod anmu, adn prod usem; Komisije za likwidacije� tejst, ka ta zadn wastane; Tisk � paglej na ta zadn stran čest spada; Lektorierajne: Kia ej ut?;Naslou: Siga�čan d.o.o., Sigade. Cajtnh je tiskan na 110% nereciklieranmu papierju, za ta cajtnh seutai 0% DDV, �e zmiera prspiwama h uničewajnu mej pa ekosistemau, tud če sma ta�ba zgubil.(Siiikaj siiikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Wabcuodene alge u murje!!! Z nafta nad tjulne!!!)

Pozdravljeni dragi bralci in bralke. Bil je �e čas, da je izza oblakovpokukalo sonce,da smo odlo�ili debele bunde in rokavice, čas dase prepustimo soncu in pole�avamo po travnikih. Seveda k vsemutemu pole�avanju spada tudi Siga�čan, saj skoraj ni lep�ega kotprijetno pole�avanje v travi z Siga�čanom v roki. Kakor viditedr�ite v roki novo �tevilko, ki pa bi morala iziti �e pred časom.Mislim, da bi se vsi v Kolektivu Sigačan strinjali z mano, če kotglavni vzrok za zamudo omenim na�e pole�avanje. Da da, napornoje �ivljenje nas, ustvarjalcev Siga�čana, časopisa, ki ima (menda)mo�nosti za preboj v sam vrh Slovenskega časopisja med �

Na�a internetna stran �e laufa, za dalbutnt so na voljo stare�tevilke, da se pa tudi dobiti najnovej�o novost, ki je plod Sigadskeustvarjalnosti- SIGA�ČAN IGRCA. V njej so predstavljeni vsi

na�i glavni junaki, meni osebno se zdi prow lu�tna. Zahvale gredo avtorjuigrice ... Pozivam vas, da nam po�iljate va�e prispevke, novice � in takosodelujete pri soustvarjanju Sigačana � Do naslednjič vam �elim obilo smehaob branju �

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 3

Sprememba imena. No končno je Puopk, ki občasno kaj napi�e (saj vestetisti, ki je sokriv članka »Projekt: Betule) končno, po letih odla�anja,mencanja, zanikanja ter zakrivanja svoje identitete, odločil za �ivljenjskikorak: Uradno si je spremenil spol. Ob tem se je seveda odločil tudi za novoime, ki je po modi zelo moderno in »unisex« zveneče: �rauf.����������rrrrrrraaaaaaaauuuufffffffff !!!!!Nazaj h kareninam. Tisti na�i zwiesti brauci, pa brauke, ka nas bereje �ewad usega začietka, sa gwi�na wapazil sprememba na ta prej stran. Smamejnal pisawa za imie. Ne lih zamejnal, sma imil �e wad začietka taka, pa seje umis nejč zgubila, zej sma je pa spet dabil, tak de sma je kar na ta prowastran dal. Drgač se pa tud tak wračema h kareninam �Nekaj o pedofilih. Ob besedi »pedofil« se nam ne utrne nič drugega kot to,da pojem »kastracija« kar naenkrat dobi globlji, bolj poduhovljeni pomen.Če pa jo pove�ete �e z mislijo na topi no�e in zarjavele britvice, pa splohdo�ivite razsvetljenje. (!) Kaj naj bi �e dejali ob tem? Grhhhhh, pedofili inpodobna bedna bitja nevredna �ivljenjskega obstoja, ne pribli�ujte seCerknemu, ker tukaj grizemo in bodemo!!!Mački se spet guonje. Sma bli misln, de sa �e waprajl ta saju, pa sa sezglieda spet som na pumlad ma wawidl, pa začiel upit, kot de bi ih won izkuo�e dajeu. Ja, tud to na Sigadah ni weč tačga miru, kot je bi učas. Tu useprpejle modernizacije s saba. Marskier watrak se zej pad nuč na upa bitwon, kia se baji, de mu boda tel stečen mački ki nardil. �e nasdruge je magraza.Računalni�ka igr�ca. Siga�čan je dobil čisto svojo pravo pravcatoračunalni�ko igrico!Sapojemajoča tridimenzionalna grafika, odličen zvok in ultra ubijajočaigralnost !!!!No ja, mogoče MALCE pretiravamo, vendar res ni daleč od tega.Ne spra�ujte, zakaj imamo rdeče in otekle oči, ko nas srečate. To je odcelonočnega igranja.Igrica čisto zares zasvoji, kot najhuj�a droga. Kak�en Unreal ali QuakeArena, dajte no!!! Siga�čan igr�ca je prihodnost igričarstva. Sporočite nam,

Siga�čan 15

sigacan@email.si4

če vam bo uspelo priti do konca in ne, ne bo vam. Doldate jo na naslovuwww.geocities.com/sigacan in to brezplačno!Niki najga. Blezu se je u Cierknam u ta zadnmu cajtu nardilu marski najga.Ja se wiste, de je un wad unga, ka je bi un dan tam na placu z una gawuru,ka je blezu s tistm u �laht, ka je un dan ga na Purznu bi, blezu ma zagliedanu una, ka je blezu z unm ta drujm u �laht, ka se blezu med saba paznaje, pasa u �laht z unm, ka ima blezu �lahta won tam u unmu kraju, ka �e na wimkaku se mu reče. Blezu sa bli pa tel tud un dan to. No, sam tu �e ni use.Blezu ga ta na parajta, ka wana ima raj� unga, ka je bi un dan pr unmu tadrujmu, pa se blezu se na mrta ki preweč, sam mu ni wastalu drujga, ka muje blezu tu pa un ta druj ukazau, ka je un dan �ou čez konfin �pieza nabawlet.Si mrte mislt, ki člauk use na placu zwi.Hej vi, zbudite se! Zelo nam je �al, da se ni �e nihče opogumil in nam vobjavo poslal kak�nega svojega članka. Vsi smo po �olskih zvezkih izdolgočasja med poukom pisali pesmice in zgodbice. Vsi smo morali pisatiproste spise in eseje. Vsi občasno pi�emo razne pro�nje, odgovore, ali kajpodobnega, ZATO RAJE NE GOVORITE, DA NIMATE TALENTA ZAPISANJE, PREKLETO !!! Pričakujemo va�e izdelke. Lahko osebno ali pana email, ki je, glej ga zlomka, kdo bi si mislil, �e vedno sigacan@email.si .Lahko tudi seveda tudi pokomentirate obstoječi cajtng, vendar podite pritem previdni, ker smo občutljive narave, ter nagle jeze in ob enem tudi zeloma�čevalni!Bo! Me je adn na ta prej stran pra�eu: »In drgač?« Pa sm mu wadgawuru,ki pa čem drujga, če te člauk ki pra�e, se spaduob, de se mu tud mawadgawari, se če mu ne, se začne br� wakul gawarit, de si se čest preuzieu,se �e gawarit nejče� z nabenm � se mi zdi, de je cajt, de kamplima s temnaumnastm!

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 5

GLIHNE oz. kako se je obnesel leto�njikinkston tuist

Vsako leto, ob pribli�no istem času se vsa raja, ki med letom ponavaditrpi po tovarnah in �olah zgrne v malo Cerkljansko vasico, ki sli�i na imeGlihne.

Kojci, ko smo tudi mi izvedeli za ta premili dogodek, smo veseloprepevajoči odbrzeli po �elodecnamobračujočih sinusoidah in hiperbolahceste, ki vodi v Ravne. Tam se je namreč odvijal kinkston tuist. �e takoj obna�em blagorodnem prihodu smo do�iveli manj�e moralo spodbijajočerazočaranje. Stopicljati smo morali namreč kar po goli, morbidno sivi inbrezdu�no hladni cesti. Ne, rdeče preproge za nas ni bilo! No to je bil �eprvi minus vendar mi nikoli ne obupamo �e po prvem udarcu za na� ponos,kajti le ta nam narekuje, da zadevo izpeljemo do konca.

Glihne so drugače prav interesantno zanimiva in lu�tkano cotkana vasica.Elektriko in vodo �e imajo napeljano. Vas je občasno celo pokrita s signalommobitela. Sicer si nismo ogledovali hlevov in �teli �ivine, kajti �ele po tem sevidi, koliko vas resnično velja. Bitjeca, ki jo poseljujejo, so drugače �e karprijetna, predvsem zelo gostoljubna. Kojci so v dveh članih presvetlega,velemogočnega in benevolentnega kolektiva prepoznali plemenitost innadmogočnost njune avre in so jima ponudili �rtvene daritve za pomiritevnjunega besa. Po domače rečeno: Dekleta so ju odvlekla na kavo (da, celonajhuj�o nadlogo modernega človeka so v vas �e uvozili). Dekliču, ki jo jeskuhala, sta iz dna srca hvale�na do konca svojih dni. Podajata blagoslov nanjeno �ivino (če jo ima), na njeno vrtnino (če jo goji) in preklinjata mozolje,da ji ne bi nikdar vzklili oziroma zacveteli.

No, vrnimo �e malce k osrednjemu dogodku. Najbolj bolečo rano namje zadala vstopnina: 1300 SIT !!! � če bi bila vstopnina jurja � toda dodatnih300 SIT!!! (300 SIT - Kila kruha ali 1 cd za snemanje ali kila veeeelikih,debelih banan za Majmuna). Zategadelj nam drugič raje ne posku�ajte vzeti300-ih SIT-ov. Jurja �e, toda ne �e dodatnih 300 SIT!!! Smo bili dovoljjasni? Proračun Siga�čana je bil zaradi tega skoraj prazen. Pijača nam je bilak sreči dana po znosnej�i ceni od �e bolj znosno zalih dekličev. Bila so nam

Siga�čan 15

sigacan@email.si6

jako pov�eči. Nabrala se je tudi zanimiva me�anica �ivlja vseh vrst, tako dasmo jim prav vzhičeni izpričevali na�o dobrotljivo nrav �

No, to bi bilo vse, kar smo bili pripravljeni povedati o tem dogodku.Drugega niti z verigami ne boste izvlekli iz nas. Aha, �e nekaj � da nepozabimo omeniti. Bojda je celo nekdo imel nekak�en koncert ali nekajpodobnega. Govorice so, da je to bila skupina Kinkston (govorice!).

Kuglacob

Spet je bla ana srida, ka se je blezu spet �pila una igra, ka i praije kuglacob,pa ka wabdewja use �e tuk pametne ldi, de se začneje tak wabna�et kotprou čest nawadne �wali. Istu se zadne cajte dila tud z mana, pa prou nazastuopm, kaku se mi lahk tuk dapade, de gliedam 22 čest watruočjih dicau,ka se padije za ana taka prou zla �ekasta kugla, pa je pruobaje sprajt nuot ucediunk. Se na wim ,ki bi blu za presjat, se imaje sam an kugla � Kanckanceu pa wasdrujih maji problemi prou na brigaje.

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 7

Takat, ka se je tu nardilu, sa pa �pilal ani planinci, ka sa imil tejst grič gar,ka se ga tud s Purzna wid, ka ima tri glawe, pa se mi je zdilu, de bi mogl tistibit na�i, pa de bi mogla jest za neh nawiwat, pa kanc kanceu se je skazalu,de sm imi prou. Sam mi pa ni jasnu, če sa �e na�i, zaki patl nimaje Purzna gana majcah, se se ja wi, de je Purzn ta wi�i grič deleč wakul, sam ki če�, senisa usi tak razgliedan kot medruj. Ta druj, pa zglieda, nisa lih pr seb, ka�pileje �ah na rdejč �ahounic. Se mi je �e wad usega začietka zdilu, de sa anma čudn.

No, patl se je pa začie tekma. Madona je bla zanimiwa tekma. Adn drujgasa durh an ma cobal. Sam se mi use tak zdi, de sa bli tisti �ahisti le ma bel�wah u nagah, sa se durh walal da pa tleh. Sa pa tud čudn, ki ga pa �uraje andan prej, se bi ja �ihr widl, de ta druj dan �pileje, pa de boda patl čest �wah.Na�i planinci sa se pa boril tak kot je blu triba. Prou neč ih ni moglu premakntz mista, tud če sa se un ta druj durh matawill da pad nagam. Ane parkat jemje ratalu tud če prot tistmu cediunku kugla paslat, sam nuot jem je pa le niratalu sprajt. Zmiera je lih an ma zmajnkalu. No, pa je blu pa hmal le kanc taprejga poucajta, de sma lahk �li ma wadtačit če u skriet, pa ke�na ma�karečt.

Med poucajtama sm sli�a, de na�m majnka ma Cimeta, čeprou prou nawim, ki ima pa cimet s �pilajnem kuglacoba. Sam ta praj strokownaki, ka sa�e uriedu stari boda pa ja widl. Ka sma se ma nagawaril, se je pa �e začieuta druj poucajt.

U ta drujmu poucajtu je bla pa spet čest paduobna pism kot u ta prejmu,s ta razlika, de je trener wad �ahistau zamejneu skari use igrauce. Prou nawim ke�na pamet more imit nehn trener. Misle, de boda nawi dici ki buli�pilal, pa prou usak wi, de je ta buli, de sti� skuz cila tekma iste igrauce, kase ma nawadje adn drujga, pa adn za drujga wije ke�ne naumnast dilaje.Tak gre pa spet use wad znawa. Spet mrje adn drujga spaznawat, pa adnwakul drujga hadit, kot mački wakul wrile ka�e. Na� trener je bi pou belpametn, ka je pustu use iste � sam pamagalu ni pa prou neč ki zla. Sam sečlawk usega pa tud na more imit. Spet sa se an ma spatikwal, pa adn drujgama �latal, cobnt če prot uratam se pa prou bedn ni upau, zglieda, de sa tudna�i, ki preweč spil prej�n dan. Pa je pa kar naajnkrat sadnik wadpiskaukanc tekme. Sma bli pa usi an ma �alastn.

Siga�čan 15

sigacan@email.si8

Pa pa se wiste, takoj pa tekm se na da jet damou, sma �e ma gawaril, pasa usi gawaril, de bi radi �li na swetownu prwenstwa, ka na�i �pileje tam,sam je pa tu ma deleč. Pa na wim, kaku se lahk komu zdi deleč da Koreje.Se je tu le ane petnajst kilometrau wad nas. Ga h Far ma pa �e �li junije, čeris �pileje ga na Korej. Tak de se widma ki, če ne prej pa na swetownmuprwenstwu u kuglacobu ga pr Far!

VEM, ZLOBEN SEM IN V�EČ MI JE, HEHE

Med pohajkovanjem po Cerknem je na�o pozornost pritegnil nov ble�čečplakat. Stopili smo bli�je, da vidimo, zakaj točno gre. Na glas sem prebral:»Uuuu! Jutri je �ur v Počah! To moramo iti pogledat!!« Ostali so nekajmomljali, da nimajo prevoza in podobno, vendar sem se jaz, dobra du�ica,ponudil za prevoz: »Jutri ob 21h peljem jaz! Bodite pripravljeni! Počakajteme pred bazenom, da vas bom pobral!!! Pa ne zamujajte, ker vas ne mislimčakati!!«

Naslednji dan. Ura je 21.30. »Haha, bedaki!!! Gotovo me čakajo �Mobitel mi zvoni kot nor � haha � vendar se ne mislim ogla�ati, �e več,ugasnil ga bom!!! Naivne�i, ne mislim jih voziti naokoli, resda so oni mene �evečkrat peljali, vendar to �e ne pomeni, da jih moram tudi jaz. Raje gremsam, da se ne bom osme�il. Kaj bi pa rekla vsa dekleta, če bi me videla vtaki dru�bi. �e spet bi se me vse izogibale.«

Z vso močjo sem pritisnil na gas in odprl novo pločevinko piva ter sipri�gal �e eno cigareto. Preko ust se mi razlegel velik nasme�ek. �vignil semmimo treh avto�toparjev in jih z natančno vo�njo preko bli�nje velike lu�epo�kropil in jih pustil za sabo - premočene cucke. Vem, zloben sem in v�ečmi je, hehe.

Prispel sem v Poče in ob bli�nji hi�i parkiral zvestega jeklenega konjička.Poln zanosa in pričakovanja na uspe�en večer sem izstopil ter se napotilproti sredi�ču dogajanja. Komaj sem plačal vstopnino in naročil eno pivo,me je nekdo pocukal za rokav. Obrnil sem se in tisto, kar sem zagledal, mi nibilo v�eč. V bistvu je roka, ki me je pocukala pripadala nekomu, ki ga pravzagotovo nisem hotel srečati. Bil je »nekdo«, ki mu po njegovih besedah,

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 9

dolgujem nekaj cvenka, in on iz tega vedno naredi tak�en kraval (Bes gaplentaj!). »Ej, ti imbecil!!! Kje je denar, ki ga mi �e mesece dolguje�!!!Misli� da sem neumen, da me bo� vlekel za nos, tako kot si druge, a!? Takojstresi tiste cekine iz �epa, če ne jih bom jaz stresel iz tebe, baraba!!!«

Dr�al me je za vrat, kot mačka in me stresal kot cunjo. Denarja mu �ezdaleč nisem nameraval dati. Zato sem začel hinavsko klicati na pomoč,kajti vedel sem, da ga bodo varnostniki odstranili. Točno to se je zgodilo.Ko so ga odstranjevali dol z mene, mi je zagrozil, da večera �e ni konec.Bah, po�vi�gam se na njegove gro�nje. Raje sem se posvetil pivcu inlepotičkam, ki so me, kot vedno, obkro�ale. Ena se mi je pribli�ala, zdela semi je sicer znana, vendar zaradi dima in zatemnjenih luči nisem videl, kdotočno to je. »Aha, končno sem te na�la!« Nasmehnil sem se in se postavil vsvojo najbolj seksi pozo (nobena se ji ne more upreti). A iznenada se mi jepred očmi zabliskalo in močna bolečina je presunila moj obraz. Prisolila mije zau�nico. »Prekleti prasec, kako si me lahko tako zafrknil!? Z mojonajbolj�o prijateljico!!! Nizkotne�! Baraba! Pre�u�tne� ! Uhhh, kako tesovra�im!!!« Njeno koleno me je zadelo nekam v spodnji predel, peklenskabolečina me je pre�inila in nato me je zalila tema � minute kasneje pa voda,ki jo je name zlil redar z namenom, da me zbudi. Seveda sem se, korenjak,kot sem takoj spet postavil na noge. Lovski nagon v meni se je prav takozopet obudil. Po kavbojsko sem odkorakal najbli�jim dekletom nasproti.Načel sem pogovor z eno: »Ej bejba, kak�en se ti je zdel zadnji izbruhVezuva? Ve� kdo ga je povzročil a? Jaz z svojo mo�kostjo in seksipilnostjo.Ne!!! ni me treba hvaliti!!! Ponosen sem na svoje delo. Kaj meni� bejbi, binaslednji izbruh ustvarila skupaj?« »Ve� kaj, tvojih mozoljev se pa ne mislimdotikati, zato se spelji, kreten!« me je zvito zavrnila in v posmehu so vseskupaj odkorakale stran. Prekleto kako neumni so ti kmečki �uri in te va�kedekline res niso zame, raje si bom omislil kak�no manekenko. Od�el semven z namenom da zajamem malce sve�ega zraka. Kar naenkrat me je nekajpograbilo, vame je zopet zrl besneči obraz tistega bedaka, ki vztrajno trdi,da sem mu dol�an denar: »Evo me spet! Rekel sem, da se bova �e srečala,konec prijaznosti, sedaj bodo malce pele pesti!« V trenutku obupanosti semse oziral okoli za kak�nim varnostnikom, vendar kot zanala�č ni bilo nobenega.Pod točo udarcev sem se mu komaj zmuznil in začel be�ati proti avtu, sledilomi je vpitje. Kot vkopan sem obstal pred tem, kar je ostalo od mojega

Siga�čan 15

sigacan@email.si10

avtomobila. Človek bi se zjokal: Gume so izginile, luči so bile razbite,karoserijo so krasili grafiti v stilu »Prasec«, »Izkori�čevalec«, »La�nivec«,»Prevarant« in �e nekaj, ki se jih sploh ne upam omeniti. Vpitje se mi je �evedno pribli�evalo, zato se mi je zdelo bolje da zbe�im po cesti navzdol.Vpitje je spodaj postalo ti�je, zato sem zadihan obstal. �e kmalu sem zagledalavtomobilske luči in mimo je zdrvel avtomobil, ter me po�kropil od glave dopete, ker je z levima dvema gumama vozil po obcestnem jarku.

»Idiot, glej kako vozi�! To�il te bom zaradi du�evnih bolečin in uničeneobleke!!« sem zavpil za avtomobilom. Voznik je pritisnil na zavore in avto jeobstal. Vrata so se odprla in ven so pogledali moji kolegi, ki sem jih v Cerknempustil na cedilu. Posmejali so se in rekli »Oho, na� dragi prijateljček, kako sikaj? Vidimo, da si čisto sam, zato smo ti pripeljali nekaj znancev, ki komajčakajo na ponovno snidenje s tabo!« Kar sapo mi je vzelo, ko so iz avtaizstopili trije avto�toparji, ki sem jih po�kropil na začetku moje prigode.Nekaj mi je dejalo, da bi bilo zopet dobro malo teči. Vendar me noge nisopreveč ubogale, preveč sem bil utrujen od prej�njega teka. Padalo je pomeni in zopet me je zagrnila tema.

Odprem oči in pred sabo zagledam modro nebo, zeleno travico in rjavegapsa, ki dviga taco nad mojim obrazom. Rumeno, toplo in predvsem smrdečedejstvo je bilo zadnja stvar, ki me je prepričala v to, da danes pač ni mojdan. Zakaj se vedno le meni, dobri du�ci, dogajajo krivice? Le s čim sem sijih zaslu�il?

Kaj stori�, če si v pu�čavi ti in lev in če v roki dr�i� jabolko in vato?Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa, zato je blizu drevo.Spleza� na drevo in levu vr�e� vato. Misli, da je sneg in zmrzne. Tebi seodvali kamen od srca in ti pade na nogo. Poka�ejo se ti vse zvezde, ti pase po severnici orientira� in pride� domov.

Ki j tu, swit se pa pa luftu lita?A wiste, ne?Itak, de wiste!Muha z zlatm zuobam!

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 11

Siga�čan 15

sigacan@email.si12

Dobesednost v petih korakih!

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 13

Praije, de je pumlad!

Use se budi, budije se tud tice, ka te �e na use zguda zjutre wr�eje pakancwon iz puosle, pa tud če bi ti rad �e an ma pale�eu, za ke�na urca al pa maweč. Tiči pa, brez de bi se ki wazieral na koga drujga, začneje tulit �e wakulpete ure zjutre. Ka bi ih usaj widu, de bi widu kieru drewu mr� pa�agat, debi dal gmah. Sam je pa tud ris, če bo� pa�agau anu drewu se boda hitpreselil na ke�nu drugu, al pa clu na taju wakna. Tak de je ta buli, de sti� usepr gmahu, pa pačaka�, de pride palitje, ka se use ukop ma pameri.

Sam je pa �e ana druga re�itu. Bi blu brihtnu, ka bi se usak wečier wawidu,pa �ou ma prej spat, tak de bi se wabudu ist cajt kot tice. Takat te pa ne bi

Siga�čan 15

sigacan@email.si14

weč tak matilu. Se praije, de se dan zjutre lawi, ne zwečier. Ta buli, de se napumlad nawad� hadit spat wakul dewete ure pad wečier, al pa h wejčmu �edesete, ka bel kosna je pa �e ma prekosna.

Wiste tu jest probujem zadne cajte, pa se kar wabnese. Tice te lpu zbudijewakul pete, ti �e ma pale�i� na saj puosl, pa paslu�a�, kaku lpu pajeje.Wakul �este ure ustane�, ma pafru�ka�, si umije� glawa, pa gre� pačas mana sprehod u ke�na meje. A wiste kuk tu pa�e. Trawa je �e rasna, drewiesatud, pa �e prometa je pa Cierknam čest male, de sploh nima� skrbi, de bi teke�n wabdewjanc pawazu, ka bi te pa nasrejč zamejneu za ke�na kanta zasmeti. Le smejte se, men se je ajnkat tu �e hmal nardilu. Sm bi patl �e ciu tidnwos zelen u glawa, de sa �e u �ul misln, de sm balan, pa sa me pa til kardamou paslat.

No, sam namin tega pisajne ni biu, de wamdrujm pamet salim. Namin jebi, de pawim, ki pumlad prnese s saba. Člawk kar na bi wrjeu.

Na pumlad začneje cuost ruo�ce, pa ne kar ane, tiste ta libi. �e u Cierknam,ka bi člauk mislu, de u tak lukn na more ki lipga rast. Je pa tud ris, de praije,de ta libi rči raseje panawad tam, ka bi člauk ta mejn mislu. U ta gr�ih kancihraseje ta libi ruo�ce. Je pa tud ris, de sa na�i kanci pa an stran lpi, pa ta druj,pa nabedn an mre wrjet, de se je kadu sploh spounu, de bi se preseliu som,pa to začieu �wit. Sam na�i prawačieti sa �e mogl widet ki ih je prgnalu som,pa de sa bli tuk cajt wabstal to. Je �e moglu bit ki wridnga.

Jest čest mislem, de rič, zarad katiere sa ldje sploh wabstal to, je lih pumlad.Mala kuot je tuk zelejne, pa ruo�c, pa usega drujga ka pa�e ukop, kot to utel lukn. Se mre bit use na kopu, kam bi pa �lu ki, se ki zla placa ni, ka je useukop sam ma anga briga. No ja, na dneh daline je lih an ma glihnga, sam lihpreweč namdrujm rawnina na huod. Se weč al mejn sa use bajte ga u brigukapane, če ne zarad drujga, zatu, de dr�ije brig ukrej, de se na zwali useukop som u lukne.

Se stari ldje praije, de je blu to, kuodr je zej Cierkna, use �e bel strmu, pade je bla katlina �e uo�i, sam tu je blu �e zla zla pred cajtam, �e ta starej� ldjena pouneje weč dabru. Se pa an stran je buli, de čest usega pa tud na wima.Se mi zdi, de je pa tud cajt, de jest kamplim s tem nakladajnem, ka je čestbrez pamina, sam ki čema, ldjem se ma mi�a. Na praije zastuojn, de jepumlad.

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 15

Ljubezni iskanja

»Tako, da ti br� povem, da nismo samo me smotane, ampak da ste tudimo�ki lahko!« pove Tonetu Helga: »Eee, ja �« odgovori skozi oblakalkoholiziranosti Tone, ki �e kar nestrpno čaka na Helgino zgodbo: »Sajsem imel tudi sam veliko opravka z njimi.« Ob tej izjavi ga Helga sumničavopogleda, a Tonetovo trenutno stanje tako kompleksnih namigov ne moredojeti, zato Helgi vrne pogled z naivno ignoranco, podkrepljeno z nasme�kom,ki pravi svetu, da je kar se njega tiče, trenutno vse lepo prav in v najlep�emredu, ter da ni ničesar, ki bi karkoli nakazovalo kakorkoli nasprotno. Takotudi Helga obupa nad tem in se raje loti �torije: »No, saj zadeva je bilatak�na, tipo je bil res en kreten, sploh se ne spomnim več razloga, zakaj semmorala iti z njim na zmenek, vem samo, da mi je bilo močno �al ... Ej, Toneposlu�aj, lahko se mogoče celo kaj nauči�.« » Eh? Ja, seveda.« odvrneTone.

*Preteklost*Helga je počasi stopicala proti mestu sestanka in �e je videla v daljavi

mo�ko shilueto ob avtu. Ni je razločno videla, a kmalu jo je in br� ji je bilo�al. Osebek, ki se je predstavljal kot mo�ki, je slonel na avtu (ki je od dalečizgledal kot lep �portni avto, od blizu pa je bil samo poli�pana katrca) inočitno hotel oddajati vtis, da je on edina, in oh in sploh, najpomembnej�astvar v bli�nji okolici, pravzaprav (ne bodimo skromni) kar v celem mestu,če ne sploh v stvarstvu. Lasje so se mu mastno svetili, ne, ble�čali od mno�ičneuporabe �eleja, njihov blesk od bli�nje svetilke je povzročil manj�o prometnonesrečo, ko je voznika zaslepila močna svetloba in je zapeljal v zid. V ustihmu je pre�večeno svetila mentolova �večilka, ki je očitno slu�ila kot krinkaza vonj premnogih cigaret, in za lep�i učinek jo je bilo treba �večiti s čimvečjim odpiranjem in zapiranjem ust, tako da je bil njen �večket sli�ati kotritualno praznjenje strani�čne �koljke. Seveda niso smele manjkati zlate verigeokoli vratu, ki bi drugače delovale kar impresivno, če ne bi mestoma naodrgnjenih mestih ven prisijal kovinski lesk, padale so na obvezno odpetotrenirko, kjer so mestoma na golih prsih tu in tam celo krasile kak�ne dlakice,ki so zgre�ile zborno mesto pod pazduho.

Trenirka je bila več ali manj namenjena �opirjenju, prav tako rumeni jeloukeb

Siga�čan 15

sigacan@email.si16

in bele nogavice. Helgo je ogovoril v načinu, ki se mu je moral zdeti �eposebno kul in mačovski: »Čao bejbi, kam greva zapelat?« Sama sreča daskozi temo ni mogel razločiti Helginega pogleda, kajti sposoben bi bil pregnati�ele iz njegovih las. Tako je Helga samo zavzdihnila in sedla v avto.

Kmalu, ko sta se peljala po mestu in je oni neprestano nekaj govoričil, gaHelga sploh ni poslu�ala, saj je bila br� uvidela, da je pogovor namenjensamopoveličevanju onega in edinega. Na njegovo �alost si je drznil nareditibolečo napako, ko je v svoji obči zaslepljenosti mislil, da je njegovogovoričenje Helgi �e kako pov�eči, in da bo tako vsak čas njegova, saj jestegnil roko in jo sku�al pobo�ati po nogi. Ko je bil samo �e kakih parcentimetrov proč, naenkrat Helgina roka �ine kot blisk, ga zagrabi za roko,ter mu jo zvije, da se zasli�i pok kosti. Zvok, ki ga je oni izustil je bil �enajbolj podoben zvoki triletne deklice, ki ji ukrade� liziko, natančneje visokin cvileč, nekateri mimoidoči pa so imeli priliko videti katrco, kako podivjanovijuga levo in desno.

Ob postanku pred nekim diskom, kjer naj bi pre�ivela večer, oni �e vednone�no dr�i svojo ročico in jo občasno malce popiha. Tudi v disku ni bilovideti, da se bi njegov ego kakorkoli zmanj�al, namreč na�el je �e nekajosebkov, ki so mu bili jako podobni, tako da je bil vtis, da se je njegov ego�e popedeseteril, ja, zdaj bi si upal karkoli. Helga je samo �alostno čemelaob �anku in sku�ala vse skupaj ignorirati, ko je oni začel svoj ego razkazovati�e drugim, na �alost tudi eni obskurno veliki osebi, blizu sedeči. Ta je todejanje br� zamerila in ko se je odvila pred njim, ga je preka�ala po �irini invi�ini vsaj za dvakrat. Toda to onega nikakor ni prestra�ilo, saj jih je imel zasabo �e deset, urno jim pomaha in vsi se vzdignejo in začnejo proti njemumetati besede, ki niso zvenele prav nič slovensko. Tako mu tudi oni zabrusi:»Ejga no, kuga u� pa zdej a?« gorostas, ki je oddajal rahli vonj po gnoju inoddaljenih pa�nikih, mu odvrne: »Tule, ej pubi!!! To mama an par prlekaw!«Zasli�i se zvok, ko se v bli�ini dvignejo �e tri osebe, ki v rasti in �irini nisoprav nič zaostajali za temule. Kar naenkrat vseh enajst ni bilo tako zelo večprepričanih v svojo superiornost, eh, ampak za razmislek niso imeli kaj dostiveč časa, kajti zabava se je pričela. Helga se je ob tej �urki počasi prebijalana plano in zadnja stvar, ki je je videla, je bila kako eden od gorostasovmlati po onih s prvo stvarjo, ki jo je lahko zagrabil, namreč s �e enim onim,drugi gorostas pa je navdu�eno skakal po drugem. Ko je tako mirno čakala

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 17

zunaj, se ven nekako priplazi njen oni, ki se je očitno uspel zmuzniti vvsesplo�ni zmedi. Kmalu jo zagleda in se ji začne pribli�evati, zunaj te�av jenjegov ego ponovno začel nara�čati, kajti nakladati je začel o svojem pogumuin kako se on nobenega ne boji, poizkusil jo je celo poljubiti. Tokrat pa jeHelgi prekipelo, z nenadnim sunkom z vso močjo dvigne koleno in onegazadane naravnost v medno�je. Onemu se oči izbuljijo ter zasolzijo, lasje pamu kljub �eleju skočijo čisto pokonci. Nato pa ga Helga direktno z desnicos polnim �usom naravnost v obraz, da oni pade vznak, se zakotali po stopnicahnazaj v disko naravnost enemu od gorostasov v objem, kateri ga nato ne�no,z nasme�kom, kakor nevesto odnese nazaj v pretep.

*sedanjost*Tone gleda Helgo dolgo in počasi, nato reče: »Uff dobra zgodba.« »Ja, ne

prenesem takih tipov,« mu odvrne Helga. »No ja, samo toliko, da ve�, dajraje mi ti povej �e kak�no, rahlo me je zamoril spomin na tole.« »Eee, niproblema Helga, br�, ej Bobi, dve pijače prosim!«

Siga�čan 15

sigacan@email.si18

Zanzibar v Cerknem

Bil je prijetno topel, sončen sobotni večer, ko smo se nič hudega slutečedu�ice sprehajale po na�em prelepem, �ivljenja polnem MESTECUCerknem. Iz dolgočasne dru�be v »parku«, ki slovi po nenehni obleganosticerkljanskih mladcev in mladenk, ki ne vejo kam bi posedli svoje lene riti obtolik�nem dogajanju v �ivahnem, ljudi polnem MESTECU Cerknem, smose odpravile naprej. Ta tako imenovani »park« je znan po dveh klopcah, kise nahajata v sredi�ču le-tega, pod kotom 60 stopinj (pa ne Celzija). Okrogteh sapo jemajočih, vzdr�nih (ne morete si predstavljati koliko debelih zadnjicso �e dr�ale) klopc je �e lepo oblikovana, zmeraj zanimivo postri�ena(obdelujejo jo največji mojstri te obrti iz �irnega sveta) �iva meja ter dve (alimogoče celo tri?) drevesi, ki razkazujeta svoje pinky liste oz. cvetove v vsehletnih časih. Posebej pa se razcvetijo v zimskem času, saj le tako ptice najdejostezo za varne pristanke. Zraven dreves je �e �op grmičkov rumeno-zeleno-bele barve (ta je najbolj�a definicija, ki opisuje grmičke). Da v na�emprelepem MESTECU skrbijo tudi za čistočo, dokazuje smetnjak v t. i.»parku«, čeprav cel popisan �e vedno slu�i za svoje namene (no ja!). Nesmemo pozabiti tudi na 2 kvadratna metra lepo poko�ene, doma pridelanetravice (pa si ta pojem razlagajte kakor si hočete). Ruo�ce pa skrbijo za to,da je v na�em »parku« mogoče najti celo paleto barv.

Na� pohod se je iz omenjenega »parka« nadaljeval mimo bazena, ki jemimogrede edini v idrijsko-cerkljanjski regiji (hehe imamo ga pa Cerkljani).Nakar je v nas udarila strela s sončnega neba!!! In kaj je to bilo? PALME!!!Bolj natančno palma poleg �e ene palme. Bili sta torej dve palmi. Dvigali stase visoko in �e vi�je in najvi�je � Kam? Odgovor je kratek in jedrnat.

Kaj je črno in prilepljeno na strop? Slab�tromar.

Tole je pa me�anec med pittbulom in zlatim prina�alcem. Je �e res, da vamlahko nogo odgrizne, vem pa, da vam jo bo nazaj prinesel.

�V vsakem veselju je kanček grenkobe�, je rekel zet, ko je dobil račun zata�čin pogreb.

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 19

KROMPIRJEVI �AKLJI � Modni dodatek zadanes in jutri

Kot prvo, vam moram dati na znanje, da sem popolnoma nepismen, karse tiče mode, ne znam se oblačiti, kot pravijo, da se je danes treba, da»za�iga�«, da si »in«, da si »v koraku s sceno«. No, jaz niti ne »za�igam« (noja, ko sem bil �e majhen otročiček sem enkrat protestno za�gal pulover, kermi pač ni bil v�eč, toda to je �e druga zgodba), sem daleč bolj »out« kot»in«, pa tudi scena me je z mamutskimi koraki �e zdavnaj pustila za sabo kotpolulanega psička.

Med sabo ne znam ločiti materialov za oblačila (poznam sicer tisto finto zv�igalnikom, kako prepoznamo razliko med pravim in umetnim usnjem,vendar raje ne preizku�ajte tega, če »poskusni zajček« nosi usnje na sebi,kajti posledice so lahko tragične in odgovarjate sami!), preprosto ne vemkak�na čudesa so semi�, skaj ali �e kaj, kar nosi bolj eksotično ime in si ga(seveda!) nisem zapomnil.

A kljub temu, da sem v modi tako zelo »kmetavzarsko« nerazgledan in ohin spoh »provincialski«, si nisem mogel preprečiti, da mi v glavo ne bi kapnila

Mogoče pa je vendarle malo dalj�i in nerazumljiv. Glasi pa se (pozornoberi): vzpenjata se proti strehi najznamenitej�e fotografske delavnice vCerknem. Ti dve mladi palmici sta ravno v najstni�kih letih, v katerih je polnotegob in te�av. Mogoče pa le ne bi rekli palmici, saj sta morebiti tisti in tistapalma, mogoče celo 2x tisti palma. Kakorkoli �e pa je prav lepo videti maloeksotičnosti v na�em MESTECU Cerknem. V tistem sončnem večeru pa jeob palmicah �e vedno nekaj manjkalo. In sicer le�alnik ter kozarec v roki(seveda soka, da ne bo pomote). Boste vpra�ali: kaj pa morje? Saj tega pa�e imamo � bolj natančno vonj po morju, ki prihaja od kje drugje kot odna�ega prelepega, čistega, 100% pitnega veletoka Cerknice oz.Cerkljan�čice. Si predstavljate �umenje valov, ki butajo ob betonski zid (beripla�a) na�ega »morja«, pripekajoče sonce, udoben le�alnik, kozarec s slamico(soka) ter senco pod novimi prebivalci Cerkna � palmami. Pa recite, da ste�e kdaj do�iveli kaj lep�ega kot bi bilo to? (Bo treba enkrat poskusit!)

Siga�čan 15

sigacan@email.si20

prečudovita zamisel, oziroma predlog, ki bi mogoče lahko pri�el prav na�im(včasih preveč) zagnanim modnim oblikovalkam/oblikovalcem.

Leto�nje poletje in nato vse prihodnje letne čase, naj bi med vsemiprebivalci planetka, ki sli�i na ime zemlja zavladal enoten način oblačenja:Vsi naj bi naokrog hodili oblečeni v Krompirjeve �aklje!!! (pozor: Pi�e sez veliko, ker to niso navadni krompirjevi �aklji ampak Krompirjevi �aklji,da ne bo nesporazuma �). Prav ste prebrali. In kako neverjetno preprostaje izdelava tega oblačila: v �akelj naredimo dve luknji za roke, ter eno zaglavo, nato ga obrnemo okoli, ga hop-nemo čez glavo in �e smo oblečeni ponajnovej�i modi. Sledi hvalnica (oda) Krompirjevim �akljem � Resda odzunaj izgledajo malce čudno, vendar so primerni za hru�kasto okrogle,prekljasto suhe, pritlikavo veličastne, gigantsko drobcene in za vse postavetipa »tam vmes«. Nosite jih lahko v vsakem letnem času, vsakem vremenu,naj bo vroče ali suho, hladno ali vla�no, so nepremočljivi, delujejo kottermovka, saj lahko zadr�ujejo toploto ali hladoto (Topori�ič, tepi me, vemda se reče hlad), odvisno od temperature va�ega telesca. �e posebej pa sopraktični, ker so re�eni tudi kočljivi problemi z raznimi zadrgami in hlačnimigumbi, ko se vam z nadzvočno hitrostjo mudi na WC. Krompirjev �akeljje treba samo malce privzdigniti in �e lahko naravi prepustimo da opravisvoje. Omenim naj �e barvo, ki je okolju in okolici prijazna in ne pade v oči,kot kak�na nagusno fluorescentna. Pa tudi pranje, ah to je �ele praktično,pranje odpade. Krompirjevih �akljev ne bomo prali! Rezultat: Prihranekpri pra�ku, vodi in �e marsičem.

Edina pomanjkljivost oz. napaka, bi bila ta, da vas bo tako prekleto srbelo,ko boste Krompirjeve �aklje oblekli na golo ko�o. Pa kaj!? Ubogemanekenke v nedrčku ali kopalkah na modnih pistah in na odrih �klepetajoz zobmi v imenu mode, zato v imenu mode malce potrpite tudi vi in ne bovam �al!

Vas moj predlog �e vedno ne prepriča? � Da ne? A ko je neka (zelo)znana slovenska skupina na podelitvi viktorjev lani ali predlani (?) nastopilaodeta v nekaj celofanu podobnega, je pa vse lepo in prav, a?

P.S.: In skoraj sem prepričan, da je bil tisto celofan!!!Pa brez zamere»S Krompirjevim �akljem čez glavo na vsako zabavo!«

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 21

Draga dekleta. Spet sem tukaj z vami va�a predvsem najpriljubljenej�a �kakopak Debela Deklica. Danes vas bom poučila, kako poskrbeti za va�olinijo s pomočjo doma vzgojene zelenjave.

Najprej se bomo lotili priprave vrta. �e prej pa moramo zanj najti prav�njolokacijo. Kot veste, ima soseda zmeraj bolj�o zelenjavo kot vi. Zatorej jenajbolj�e, da brez poprej�njega posvetovanja z vam najbli�je �ivečimi, izbereteprostor za svoj vrtiček na njihovem najlep�em delčku trate. Če bodo zaraditega kaj negodovali, jim recite, da ste dobili odlok komunalcev, in da bostečez njihov travnik potegnili nov vodovod. Zagotovo se bodo ustra�ili opravkaz birokracijo in vam dopustili, da se mirne du�e iz�ivljate nad njihovo trato.

Ko boste dobili prostor za svoj novi vrtiček, ga je treba najprej dodobrapognojiti in prekopati. Kje dobiti zadosti gnoja za va�o zelenjavo? Najbolje,da odkupite gnoj od vseh vam bli�njih in daljnih kmetov. Se pravi, da odkupitegnoj na vseh kmetijah v krogu pribli�no 80 km od va�ega domovanja.Zagotavljam vam, da bo to komajda zadostovalo. Kopanje? Vem, imatene�ne ročice, ki se ne smejo umazati, zato morate naročiti kopača, kar se davelikega-stroj mislim. Nato z njim zakopljite pribli�no 20 metrov pod zemljo,

Siga�čan 15

sigacan@email.si22

v to jamo zelo počasi nalagajte gnoj. Ko ste končali, je čas, da začnete zizborom zelenjave zanj.

Najprimernej�a je solata. Zanjo morate rezervirati največji kos vrta, sepravi kos, ki naj bo velik pribli�no 100 krat 25 metrov. Le v primeru, daboste imeli solato na 2500 m2 veliki povr�ini, bo mogoče količina vzdr�alačez celotno zimo. Seveda v primeru, da vam ne bo prej zgnila.

Nova te�ava. Kako re�iti solato pred njenim koncem? Najbolje, danajamete hladilnico, kamor boste spravljale va� pridelek, da vam bo zdr�alprek zime. To je seveda zelo zelo majhen stro�ek, ki je potreben za va�opostavo, da ostane lepo vitka, da vas bodo va�i mo�ički �e naprej lahkouporabljali namesto obe�alnika. Vsaj enkrat, ko se spomnijo na vas � marne.

Naslednja pomembna zelenjava je korenje. Da boste bolje videle, in bostelahko opazovale vse mladeniče, ki hodijo pod va�imi okni. Sedaj namreč nevidite nobenega. Mogoče vam je res ope�al vid, mogoče pa je vzrok nekjedrugje. Ampak to sploh ni va�no. Nadalje imamo tu kumarice, ki jih lahkomočno okisane uporabljate na očesih. Odlične so za skrivanje podočnjakov.Kako se jih znebiti, je pisalo �e v enem prej�njih Siga�čanov. Zatorej, čenimate izvoda, je najbolje, da si ga dalbutnete z na�e straniwww.geocities.com/sigacan. Bodi zadosti ogla�evanja.

Kako gojiti va�o zelenjavo in zanjo skrbeti? Čeprav znanstveniki pravijo,da so razna �kropiva in pesticidi zdravju �kodljivi, se nikar ne ozirajte nanje.Iz lastnih izku�enj vam moram povedati, da so ravno slednji najbolj�i zava�o zelenjavo. Kajti z njihovo uporabo postane va� pridelek �e lep�i inbujnej�i. Če torej ne �koduje zelenjavi, oziroma ravno nasprotno, jo naredi�e lep�o, kako bo torej �kodoval vam. Moram vam zatrditi, da se po zau�itjumoje zelenjave, ki je dodobra po�kropljena in pognojena z vsem mo�nim,sicer počutim nekaj časa malce omotično, vendar ko učinek popusti, sepočutim odlično.

Na koncu pa �e hranjenje va�ega pridelka! Kot sem �e povedala, jenajbolje, da si najamete hladilnico, in vanjo spravite svoj pridelek, ker letako bo zagotovo, skoraj zagotovo, pre�ivel zimo.

To bi bilo za danes tudi vse, do naslednjega snidenja, vedno va�a DebelaDeklica.

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 23

Siga�čan 15

sigacan@email.si24

VRTNI PALČKI

Kak�ne �tiri mesece nazaj, oz. po novem �tetju, 2 �tevilki Siga�čana nazaj,je bilo med novicami omenjeno nekaj o vrtnih palčkih, ki naj bi se premikaličisto sami o sebe. No iz lastne dobre volje sem se odločil, da vam na temmestu posredujem �e nekaj informacij o tem fenomenu.

Na prvi pogled so to vrtni palčki, kot vsaki čisto navadni keramični vrtnipalčki. Na njih ni prav nič nenavadnega ali posebnega. Locirani so na nekemvelikem vrtu v bli�ini sredi�ča Cerknega. Nikoli poprej si ne bi mislil, da telahko taka bitja oz predmeti spravijo ob spanec, dokler �

Dokler nisem opazil dve povsem čudni in srhljivi stvari. Prva je ta, da jepalčkov vedno več. Sklepam, da so odkrili nekak�en nepojasljiv način zarazmno�evanje? Kako jim to torej uspeva, saj nimajo v svoji dru�čini nobene»sneguljčice«? Tega ne bomo izvedeli, saj se vse skupaj dogaja sredi noči vvarnem zavetju zara�čenega vrta v njegovih najtemnej�ih predelih. Ob temsem se spomnil, da mi je pa nekdo nekoč razlagal, da je �el neke noči mimovrta in so z njega prihajali čudni zvoki, kot so praskanje, sopihanje, javkanjein podobni zvoki, ki ponavadi prihajajo iz televizijskega aparata, sredi nočiodprtega, ko znanja �eljni najstniki naskrivaj gledajo satelitske postaje s »ssumljivo in �gečkljivo« vsebino (to so, tiste, veste, pri katerih se programzačne tam okoli polnoči in konča tam okoli 5:36 � hej, samo, ne da bi jaz tovedel, le nekje sem sli�al o tem!), vendar je bil prepričan, da imajo mačke inmačkoni svojo »hop-hop olimpiado«. Saj, kako bi pa lahko vedel, kaj se jev resnici dogajalo?. To je pa tudi vse, kar vam vem povedati o skrivnostnemmultipliciranju dotičnih vrtnih palčkov. Naj vas opozorim, da se razmno�ujejozelo hitro in da lahko v določenem roku prese�ejo �tevilo prebivalcevCerknega. Kaj bo pa potem, pa nihče ne ve.

Druga stvar, ob kateri me najbolj spreletava srh: Kot sem �e omenil, semopazil, da se vrtni palčki gibljejo oz premikajo. Skoraj vsak dan so postavljenidrugače. Sicer bi jih lahko premikal tudi kdo drug, vendar � ZAKAJ bikdo to sploh počel !? Iz kak�nih nagibov !? Ne, ne boste me prepričali.VEM da se premikajo sami in ravno to me skrbi. �ivim namreč ravno dovoljpremalo daleč od tega vrta, da bi čisto lahko, nekoč med tem ko bom spal,

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 25

Kako spraviti ob pamet svojega sostanovalca

Vsakič ko vidi� svojega sostanovalca zavpij: »Kreten!« in ga brcni vtrebuh. Nato mu/ji kupi sladoled.

Popij surovo jajce za zajtrk vsako jutro. Razlo�i, da trenira�. Pojej ducatkrofov vsak večer.

Vsak četrtek vse spakiraj in reci sostanovalcu, da odhaja� domov. Pridinazaj čez eno uro in razlo�i, da ni bilo nobenega doma. Vse odpakiraj inpojdi spat.

Vsakič ko se zbudi�, začni kričati: »Argh, kje sem?!« in nato teči po sobipar minutk, potem pojdi nazaj v posteljo. Če te sostanovalec vpra�a, kajje bilo, odgovori, da nima� pojma o čem govori.

Nari�i si majhno črno pikico na roko. Vsak dan jo malce povečaj. Glejpiko in govori: »�iri se, �iri se �«

Kupi si rastlino. Spi z njo. Govori z njo. Po parih tednih se začni glasno

Ukradel in prevedel:

v stanovanje vdrl palček z okrvavljenim rudarskim krampom, morbidnosvetlobo oddajajočo rudarsko svetilko in krvavosrepečim pogledom in mistoril kaj odvratnega. Poskusite s to mislijo �iveti kak�en teden dni, gotovose vam bo zme�alo. Skozi okno se strahoma oziram na omenjeni vrt, vrtgroze in prekletstva najhuj�e vrste.

Predvsem zaradi lastne varnosti �e nekaj časa vedno ko grem tam mimo,palčke najprej lepo pogledam, se jim posmejem ter jim pome�iknem. Včasihjih celo ogovorim nekaj v stilu »danes je pa prav lepo vreme« ali pa »danespa res drugače izgledate, a imate nove frizure?«. Sicer sem res dele�enzačudenih pogledov s strani mimoidočih, a nič ne de, saj sem v dobrih odnosihz vrtnimi palčki in mi je zato prihranjeno �ivljenje.

Siga�čan 15

sigacan@email.si26

WeselicaUnkat sm wamdrujm �e praju, kaku zglieda weselica to pr teh ldieh. Na ta

glawnmu placu u wos se zbereje usi ldje, kar ih premore usaka waos. Pa paplie�eje da trde tome. Zej bom pa wamdrujm �e ma bel padruobnu wapisau,kaku tu zglieda.

Hmal, ka začne sunce zahajet, se na ta glawnmu placu ta prej zbereje tel tastari dici, kar je zla paduobnu kot to u Cierknam u nedejle dapoudne. No,tel ma�ie ta prej ma pama�ujeje, kaku je �ou dan skuz, kaku ki �ulejne,�wina, zdrawje, pa kanc kanceu tud lbiezn. Prou lih tak kot to pr nam dama.

prepirati z njo. Nato zavpij: »Ne morem �iveti v isti sobi z tabo!« oddrvi izsobe in zaloputni vrata. Znebi se rastline, a shrani lonček. Odklonikakr�nekoli pogovore o rastlini.

Kupi zbirko no�ev. Brusi jih vsako noč. Ko to počne�, glej svojegasostanovalca in momljaj »Kmalu, kmalu �«

Nekje stakni kup las. Raztresi jih okoli sostanovalčeve glave, medtem koon/ona spi. Imej spravljene �karje poleg svojega vzglavja. Zlobno senasmihaj svoji/svojemu sostanovalcu vsako jutro.

Vsakič ko tvoj sostanovalec vstopi, začni vpiti: »Huraaa, pri�el si!« takoglasno, kolikor le more�, in zraven �e ple�i po sobi najmanj pet minut.Potem začni gledati na uro in reci: »Kaj ne bi moral �e iti?«

Ko sostanovalca ni, razsuj in razbij sobo. Nato odidi in počakaj, da sesostanovalec vrne. Ko to stori, vstopi �e ti in zaigraj presenečenje. Reci:»O ne, vse ka�e, da so se ONI vrnili!«

Zakleni vrata, ko je cimer nekje zunaj. Ko pride nazaj in poizku�aodkleniti, zavpij: »Ne vstopi, gol sem!« To počni kak�no urico, in kokončno spusti� svojega sostanovalca notri, se nemudoma sleci in ignorirajsostanovalca.

Začni zbirati na kupe svinčnikov, vse jih imej na eni strani sobe, razenenega, tega daj na drug konec sobe. Smej se temu svinčniku.

Siga�čan 15

www.geocities.com/sigacan 27

Pačas prideje za nemi guodci, sam ne tak kot to pleh banda. Ne, tel guodcipruličeje sam ane trhle hluode, ka na neh patl �pileje kot na bubne, sam awiste kuk fajn �pileje, de prou hmal če� jet sam čie pa zapliesat z nemi ukop.Pa pa prideje deklieta. Ta prej deklieta, prou lpu u�timana, pa se začnejesukat tak, de se člawiku prou toma dila pred wačmi. Na mr� wrjet, kaku tuzglieda, če si le ma dica, bi lahka tu gliedau cile dniewe. Hmal za nemi, pazačneje prhajet �e ta mladi pubi, pa se pasiedeje na kluopce.

Aja, se sm wamdrujm pazabu pawidat, kaku zglieda ta plac. Wakul negasa weč al mejn skara use hi�e u wos, ka ih prou ni kajt. Wabkruo�en je pa skluopcam, ka sa tam pastawlene prou s tem naminam, de na neh sedije tamladi pubi na weselicah. Ka pr neh je čest ana druga nawada, de si deklietaje�eje puba s kierm boda plesale, ne pa pubi dekliet. Se na začietku se mi jezdilu čudnu, sam patl ka se nawad�, je pa čest uriedu. Se kaku bi blu, ka biusi use glih dilal, se na bi pr�l nkamr.

No, tel pubi sedije to na teh kluopcah, pa si ma wagledujeje deklieta, kaplie�eje. Pa tud wane si neh ma wagliedaje, pa pa začneje ana za druga hadith tistmu, ka se jem ta bel dapade. Pa plie�eje naprej. Če se na wabnese, sepa hmal zamejnata, dukr ne adn ne druj na prideta da tiste al pa tisga, ka tabel pa�eta ukop z nem.

Imaje pa tel ldje �e ana pasebnast. Wesiel sa brez ke�ne pjače. Ja, paslu�tetu, wim de na wrjamete, sam jest na wim, če sm �e koga widu, de bi ki spiupred weselica. Se če bi spiu an sam gla�, sploh na bi mogu pliesat. Pa tud niwridnu, ka če bi bi pejen, bi se mu lahka ke�na naruodna dapadla, pa ka bise zjutre zbudu, bi se pa glaj touku, zaki je nuo uzieu. Ka je pa tak, ka anauzame�, mr� bit znuo da kanca. Pa če ti je prou al pa če ne � se tu je tudedinu prou. Ki se bo� mi�au, pa mejneu.

No, take zgliedaje weselice to pr neh. Je prou lpu, ka ni bedn nkul pejen,pa se z benm na garba. Tu bi �ihr tud to pr nam ma wečkrat pruobal. Zakanc se mi zdi prou, de wamdrujm pawim, de te weselice prejeje usakwečier. Začneje se wakul �este, ka je �e sunce, kamplije pa wakul deseteure, ka rata �e toma. Tak, de druj dan ni nabedn zmatran, pa �e zmiera lahkagre dilat. Pa �e �eje ga na daje, kar je pa tud prou, se to lih nimaje wade zastran metat, sam wad tega bom wamdrujm pa raj� kadaj drugič pawidau.Zej pa sam �e tu, fajn se jemte! Pa čim mejn naumnast!

Siga�čan 15

sigacan@email.si28

In vedite ... " opazujemo vas ...

Razmno�wajne Siga�čana je častiu

MLADINSKI CENTER CMAK CERKNO

Supercitat

Če si brez energije,pamagaje ti zmaj batarije!

Suj cajt sta na anmu trawnku rasla an zwončk pa marjetica.Pa čez an cajt pra�e zwončk marjetice: »Oj, marjetica! Aima� ti mene ki rada!« Pa marjetica kar an cajt misle, čez an cajt pa le reče:»Sewide, de te imam rada zwončk!«

Pa raseta naprej. Pa �e ma bel zraseta, pa gliedata adn drujga, tak spadčela. Pa le reče marjetica čez an cajt: »Oj, zwončk! Pa ti, a ti mene ima� kirad?« Zwončk ma pamisle, pa pa le reče: »Ja, ki pa drujga. Sewode teimam rad. Pa �e kaku!«

Pa pa reče marjetica: »Pa pa le hit čwielca pakličwa!«