Upload
vantuong
View
217
Download
3
Embed Size (px)
Citation preview
2
Vsebina
1. UVOD ............................................................................................................................................... 4
2. ZAKONODAJNA OSNOVA ................................................................................................................. 4
2.1 Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2014 – 2023 ...................................................... 4
2.2. Akti, ki urejajo področje športa .................................................................................................... 6
3. NAMEN SPREJEMANJA LOKALNEGA PROGRAMA ZA ŠPORT .............................................................. 6
4. ANALIZA STANJA, IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO RAZVOJA ŠPORTA V OBČINI CERKNO ............................ 6
4.1. Športne panoge v lokalni skupnosti ............................................................................................. 7
Individualne športne panoge:.......................................................................................................... 7
Kolektivne športne panoge: ............................................................................................................ 7
4.2. Akterji na področju športa v občini .............................................................................................. 7
4.3. Stanje na področju športa v Občini Cerkno ................................................................................ 10
4.3.1. Seznam kategoriziranih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih
zvez: ............................................................................................................................................... 10
4.4. Šport v občini Cerkno v številkah ............................................................................................... 11
4.5. Financiranje športa v Občini Cerkno .......................................................................................... 12
4.6. Registrirana športna infrastruktura v občini .............................................................................. 14
4.6.1. Športni objekti po letih izgradnje – posodobitve ................................................................ 15
4.6.2. Infrastruktura v zasebni lasti (neregistrirana) ..................................................................... 15
4.7. Športne prireditve v občini ......................................................................................................... 16
5. SWOT analiza ..................................................................................................................................... 17
6. Ključni cilji za izboljšanje stanja ......................................................................................................... 18
7. Cilji ..................................................................................................................................................... 19
7.1. Krepitev vloge civilne športne sfere ........................................................................................... 20
7.2. Financiranje športa ..................................................................................................................... 21
7.3. Šport otrok in mladine ................................................................................................................ 21
7.4. Športna rekreacija - šport za vse ................................................................................................ 22
7.5. Šport invalidov ............................................................................................................................ 23
7.6. Kakovostni (tekmovalni) šport ................................................................................................... 24
7.7. Športne prireditve ...................................................................................................................... 24
7.8. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu ........................ 25
7.9. Športni objekti - novogradnje, obnove, vzdrževanje in upravljanje športne infrastrukture ...... 25
7.10. Športni turizem ......................................................................................................................... 26
8. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE PO JAVNI OBJAVI PPROGRAMA……………………………………………………………27
9. ODGOVORNI ZA IZVAJANJE STRATEGIJE ........................................................................................... 27
3
9.1. Posameznik ................................................................................................................................. 27
9.2. Družina ....................................................................................................................................... 27
9.3. Vrtci in šole ................................................................................................................................. 27
9.4. Društva ....................................................................................................................................... 27
9.5. Upravljavci športnih kapacitet .................................................................................................... 27
9.6. Občina Cerkno ............................................................................................................................ 27
10. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE URESNIČEVANJA STRATEGIJE ................................................... 28
4
1. UVOD
Lokalna strategija za šport je dokument, ki opredeljuje desetletno obdobje razvoja športa v občini
Cerkno. V skladu z Evropsko listino o športu, ki jo je izdal Svet Evrope, se bomo držali enake definicije
športa, ki so vse oblike telesne aktivnosti, ki so s priložnostnim ali organiziranim ukvarjanjem usmerjene
k izražanju ali izboljševanju telesne vzdržljivosti, k duševnemu blagostanju in k oblikovanju družbenih
odnosov ter pridobivanju rezultatov na tekmovanjih na vseh ravneh.
Glavni značilnosti športa so različni motivi za ukvarjanje s športom in želja doseganja dobrih rezultatov.
Obstaja veliko vrst športov, skupno vsem pa je, da zahtevajo za udejstvovanje relativno veliko časa in
denarja, če že ne kot udeležencu pa kot gledalcu.
Šport je vsekakor dejavnost, s katero se ukvarja veliko število ljudi v organiziranih in neorganiziranih
oblikah, zato zahteva precejšnjo mero pozornosti lokalne skupnosti. Šport je dejavnost, ki se pojavlja
tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti, kot so gibalna vadba v vrtcih, športna vzgoja v šolskem
sistemu, šport za zdravje. Obenem športni programi in infrastruktura pomenijo pomemben del
turistične ponudbe v našem kraju.
Program bo usmerjen v prvi vrsti populaciji, ki se s športom še ne ukvarja, in veliko pozornosti tistim, ki
se s športom ukvarjajo redno, v smislu širjenja dejavnosti, pridobivanja novih članov, bogatenja
vsebinske ponudbe izvajalskih programov, tako za občane kot za turiste, in zagotavljanja osnovnih
pogojev za diapazon športov, ki jih ponujajo športna društva v lokalni skupnosti.
Nova strategija je dolgoročnega pomena, saj bo veljala za obdobje 10 let. Naša želja je, da dejavnost
razširimo na področje zdravja, turizma in gospodarstva. Tukaj vidimo še veliko priložnosti za šport, ki bo
bistveno vključen v nove razvojne programe, ki bodo pomembna vzpodbuda in gibalo za čim številčnejše
vključevanje občanov vseh starosti v športno dejavnost, tako profesionalno kot rekreativno.
V tem obdobju bomo z upoštevanjem strateških ciljev izvajali ukrepe, s katerimi bomo poskušali
zagotoviti izvajanje in razvoj poslanstva, vizije in vrednot, športa mladih, tekmovalnega rezultata,
športne rekreacije in poslovne odličnosti. Jasno je, da se brez podpore lokalne skupnosti šport ne bo
mogel razviti tako, kot bi se sicer lahko.
2. ZAKONODAJNA OSNOVA
2.1 Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2014 – 2023
Nacionalni program športa v RS 2014 – 2023 določa okvire celostnega razvoja športa v Republiki
Sloveniji. Lokalnim skupnostim predlaga sprejem ustreznih razvojnih usmeritev in ukrepe v športu,
določa vsebine športa, ki so v javnem interesu ter finančne okvirje za financiranje športnih programov.
Lokalna skupnost v skladu z Zakonom o športu uresničuje javni interes v športu tako, da:
- zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa, ki se nanaša na lokalne skupnosti
in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega programa športa,
- spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti in
- načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne javne športne objekte.
5
Sredstva za uresničevanje javnega interesa na ravni lokalnih skupnosti se zagotavljajo iz proračuna
lokalnih skupnosti.
Občinski svet v skladu z Nacionalnim programom športa uvrsti v letni program športa na predlog
pristojnih organov lokalnih skupnosti za šport tiste vsebine nacionalnega programa, ki so pomembne za
lokalno skupnost in upoštevajo tradicijo in posebnosti športa v lokalni skupnosti.
2.1.1. Prednostne naloge Nacionalnega programa športa 2014-2023
Nacionalni program športa 2014–2023 v celoti bo mogoče uveljaviti postopoma, skladno z uspešnostjo
rasti javnih sredstev, ki se namenjajo za šport na državni in lokalni ravni, ter uspešnostjo uveljavljanja
drugih ukrepov. V kolikor razpoložljiva sredstva v posameznem letu ne bodo zadoščala za udejanjanje
nacionalnega programa športa 2014–2023 v celoti, se upošteva prednostni red izvajanja ukrepov, ki se
sofinancirajo skozi letne programe športa, razvrščenih v dve skupini.
Prva skupina:
- Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine
- Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
- Športni objekti in površine za šport v naravi
- Športna rekreacija
- Šport starejših
- Vrhunski šport
- Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
- Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov
- Delovanje športnih organizacij
- Prostovoljno delo v športu
- Preprečevanje dopinga v športu
- Šport invalidov
- Javno obveščanje o športu
- Trajnostni vidiki v športu
Druga skupina:
- Obštudijske športne dejavnosti
- Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami
- Športne prireditve
- Založništvo v športu
6
- Varuh športnikovih pravic
- Znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu
- Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa
- Kakovostni šport
- Muzejska dejavnost v športu
- Športno obnašanje
- Športni turizem
2.2. Akti, ki urejajo področje športa
Resolucija o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji 2014-2023, julij 2014 (ReNPŠ14-23)
Uradni list RS, št. 26/2014
Zakon o športu (Ur. list RS, št. 22/1998 in spremembe)
Zakon o društvih (Ur. list RS, št. 61/2006 in spremembe)
Zakon o zavodih (Ur. list RS, št. 12/1991 in spremembe)
Zakon o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 73/1993 s spremembami)
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 14/07 s
spremembami)
Letni program športa Občine Cerkno za leto 2015
3. NAMEN SPREJEMANJA LOKALNEGA PROGRAMA ZA ŠPORT
Z lokalnim programom za šport želimo postaviti trdne temelje za nadaljnji razvoj športa v občini Cerkno
za obdobje prihodnjih 10-ih let. Dokument hkrati izraža tudi lokalni javni interes za področje športa, ki
ga bodo udejanjali izvajalci letnega programa športa in sicer športna društva, mladinska in upokojenska
društva v okviru športnih dejavnosti, ki jih ponujajo članom, vrtec, šola, lokalna skupnost in ostali
zainteresirani, z jasnim ciljem - s športom soustvariti optimalne pogoje za zdrav življenjski slog
prebivalcev.
4. ANALIZA STANJA, IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO RAZVOJA ŠPORTA V
OBČINI CERKNO
Podlaga za analizo stanja so poročila društev in javnih zavodov, ki se prijavljajo na razpisana sredstva v
sklopu Letnega programa za šport, baze podatkov AJPES in Centralni register društev (dostopen na
http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/dr/index.faces) in sestanki z akterji na področju športa v občini Cerkno.
Analiza stanja omogoča vpogled v vse obstoječe dejavnosti na področju športa v občini Cerkno.
7
4.1. Športne panoge v lokalni skupnosti
Žal nimamo podatka, koliko občanov se ukvarja s športom. Iz poročil društev pa je razvidno, da so aktivni
v 20 individualnih in 6 kolektivnih športnih panogah, skupaj 26 športnih panog v občini.
Individualne športne panoge: Cestno kolesarjenje
Gorsko kolesarjenje
Jahanje
Nordijsko smučanje (tek na smučeh)
Plavanje
Alpsko smučanje (smučanje, snowboard, …)
Tenis
Tek, gorski tek
Planinarjenje
Lokostrelstvo
Orientacijski tek
Karate
Plezanje, alpinizem
Streljanje
Motociklizem
Avtomobilizem
Deskanje
Atletika
Triatlon
Jadralno padalstvo
Kolektivne športne panoge: Košarka
Mali nogomet, nogomet
Odbojka
Aerobika, zumba, ples
Balinanje
Rokomet
4.2. Akterji na področju športa v občini
V spodnji tabeli so navedeni akterji na področju športa v občini Cerkno po pravnoorganizacijski obliki,
izvajanju programa, upravljanju infrastrukture in prireditvah.
V občini Cerkno dva javna zavoda upravljata s športno infrastrukturo. Osnovna šola Cerkno hkrati ponuja
tudi programe v sklopu osnovnošolskega izobraževanje in upravlja z dvema telovadnicama in enim
zunanjim malonogometnim igriščem, ki so namenjeni športnim aktivnostim. LTO Laufar upravlja s
kolesarskimi potmi.
V registru društev je registriranih 20 društev, ki deluje na področju športa. V tej številki so zajeta tudi
taborniška društva, ki pa delujejo na področju vzgoje in izobraževanja (VIZ), zato jih v tabeli samo
navajamo.
V občini delujejo tudi druge zasebne organizacije, ki so profitnega ali neprofitnega značaja, ki ponujajo
storitve prebivalstvu ali upravljajo s športno infrastrukturo na območju občine.
8
Hotel Cerkno je med upravljalci športne infrastrukture, ki pa ne ponuja lastnih programov. Samostojni
podjetnik Simon Miklavčič (Moj gib, s.p.) ponuja programe zumbe in pilatesa v kapacitetah Hotela
Cerkno.
Kolesarsko društvo Rog ter Turistično društvo Podbrdo prirejata tradicionalni prireditvi Maraton Franja
in Gorski maraton štirih občin. Zveza Masters smučarjev Slovenije prireja tradicionalno tekmo
svetovnega pokala FIS Masters Cup Cerkno v alpskem smučanju.
Ostalih 5 navedenih društev pa ni registriranih kot športna društva, kljub temu pa ponujajo program
športnih dejavnosti za svoje člane (DU Cerkno, C.M.A.K., Plesni klub Idrija) ali pa prirejajo športne
prireditve (DOP Jazne Gorski tek na Bevkov vrh) ali upravljajo z infrastrukturo v občinski lasti (Društvo
Stari meh Lazec, DOP Jazne).
9
Naziv Pravnoorg.
oblika
Program Upravitelj javne
infrastrukture
Prireditve
Osnovna šola Cerkno Javni zavod Da Da Da
Lokalna turistična organizacija
Laufar
Javni zavod Ne Da Ne
Planinsko društvo Cerkno Društvo Da Da Da
Športno društvo Otalež Društvo Da Da Da
Športno društvo Cerkno Društvo Da Da Da
Orientacijski klub Azimut Društvo Da Da Da
Društvo za prosto letenje
Viharnik Cerkno
Društvo NP NP NP
Društvo za praktično streljanje
Cerkno
Društvo Da Ne NP
Društvo tabornikov RAJ Cerkno Društvo Da (VIZ) Ne Da (VIZ)
Športno društvo Texas Šebrelje Društvo Da Da Da
Društvo bratovščina odraslih
katoliških skavtinj in skavtov
Cerkno
Društvo NP (VIZ) NP NP (VIZ)
Klub malega nogometa Bar
kavarna Cerkno
Društvo NP Ne NP
Avto klub Cerkno Racing Društvo Da Ne NP
Kulturno - športno društvo
Šeškarji
Društvo Da Ne Da
Športno društvo Pedal Društvo Da Da Da
Karate klub Cerkno Društvo Da Ne Ne
Konjeniško društvo Cerkno Društvo NP Ne Ne
Moto klub Cerkno Društvo Da Ne Ne
Kolesarski klub Čebela Društvo Da Ne Ne
Kulturno-športni klub Mlekarna Društvo NP NP NP
Plezalni klub Drin Društvo Da Da Da
Športno društvo Neptun Društvo Da Ne Ne
Hotel Cerkno d.o.o. Ne Da Ne
10
Moj gib, Simon Miklavčič, s.p. s.p. Da Ne Ne
Kolesarsko društvo ROG Društvo Ne Ne Franja
Turistično društvo PODBRDO Društvo Da Ne GM4O
Društvo za oživitev podeželja
Jazne
Društvo Da Ne Gorski tek
C.M.A.K. Društvo Ne Ne Da
Društvo ljudskih godcev Stari
meh Lazec
Društvo Ne Da Ne
Društvo upokojencev Cerkno Društvo Da Ne Ne
Plesni klub Idrija Društvo Da Ne Ne
Zveza Masters Smučarjev
Slovenije
Društvo Ne Ne Da
4.3. Stanje na področju športa v Občini Cerkno
Javni izdatki Občine Cerkno za šport so v letu 2014 znašali 77.164 €. NPŠ navaja, da je povprečna letna
poraba gospodinjstva za šport 308,4 €. Skupni prihodki vseh športnih društev znašajo 119.582 €. Podatki
Zavoda RS za šport Planica za leto 2014 navajajo, da je v občini Cerkno 147 m2 pokritih športnih površin
na 1000 prebivalcev, nepokritih pa 169 m2 na 1000 prebivalcev.
V občini imamo kar 103,8 km planinskih poti, 2 planinski koči ter 2 bivaka.
Število otrok, ki sodelujejo v programih Zdrav življenjski slog, je 161, v športnih programih Zlati sonček
in Krpan pa 109. Število podeljenih priznanj v programih Ciciban planinec je 23, za Mladi planinec pa
nismo pridobili podatka. Delež plavalcev med 12-letnimi otroki je 100 %.
V občini je 81 kategoriziranih športnikov, 135 usposobljenih športnikov (po vzgojnoizobraževalnih
programih, usposabljanjih ali strokovno organizacijskih programih usposabljanja). Panogi s
kategoriziranimi športniki sta dve. V Občini se organizirajo: večdnevno mednarodno orientacijsko
tekmovanje s športniki prve kategorije Cerkno CUP, tekmovanja za Slovensko orientacijsko ligo in državna
prvenstva v orientacijskem teku ter državno prvenstvo v enduru SLO Enduro.
4.3.1. Seznam kategoriziranih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih
zvez:
Po podatkih OKS je bilo na dan, 1. junij 2015, 8 kategoriziranih športnikov v občini Cerkno. Kategorizacija
velja za občino, v kateri je sedež društva, tako da kategorizirani športniki niso nujno občani občine
Cerkno.
1 Seznam kategoriziranih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije.
11
GORSKO KOLESARSTVO - MLADINSKI RAZRED
- Jan Štucin, 1996 1.m 4-kros Obd. kat.: od 01.10.2014 do 30.09.2015 iz Športnega društva Pedal
- Matjaž Istenič, 1998 2.m 4-kros Obd. kat.: od 01.10.2014 do 30.09.2015 iz Športnega društva
Pedal
ORIENTACIJSKI TEK - DRŽAVNI RAZRED
- Nuša Jeram, 1996 1.m dolga proga Obd. kat.: od 01.02.2015 do 31.01.2016 iz OK AZIMUT
ORIENTACIJSKI TEK - MLADINSKI RAZRED
- Peter Tušar, 1996 1.m dolga proga Obd. kat.: od 01.02.2015 do 31.01.2016 iz OK AZIMUT
- Simon Stanonik, 1997 2.m dolga proga Obd. kat.: od 01.02.2015 do 31.01.2016 iz OK AZIMUT
- Lara Gantar, 1998 3.m srednja proga Obd. kat.: od 01.02.2015 do 31.01.2016 iz OK AZIMUT
PRECIZNA ORIENTACIJA - DRŽAVNI RAZRED
- Emil Kacin, 1970 1.m open Obd. kat.: od 01.02.2015 do 31.01.2016 iz OK AZIMUT
- Klemen Kenda, 1978 3.m open Obd. kat.: od 01.02.2015 do 31.01.2016 iz OK AZIMUT
4.4. Šport v občini Cerkno v številkah
Vsi javni izdatki lokalne skupnosti za šport 77.164 €
Povprečna letna poraba gospodinjstva za šport 308,4*
Število delujočih športnih društev in njihovih združenj 20
Skupni prihodki športnih društev in njihovih združenj 119.582 €
Javna sredstva na prebivalca v občini 2014 16.00 €
Pokrite športne površine (m2 na 1000 prebivalcev) 147
Nepokrite športne površine (m2 na 1000 prebivalcev) 169
Planinske poti in planinske koče 103,8 km planinskih poti, 2 planinski koči
ter 2 bivaka
Število ur obvezne športne vzgoje na teden v vzgojno-
izobraževalnem sistemu
2-3 šolske ure (po 45 minut) na teden v OŠ,
1 do 3 v SŠ in 0 na univerzi *
Število minut izbirne športne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem
sistemu 45-90 minut v zadnjih treh razredih OŠ *
Delež odraslih prebivalcev, ki se ukvarjajo s športom (2008) 64 % *
Število otrok v programih Zdrav življenjski slog 161 *
12
Število otrok v športnih programih Zlati sonček in Krpan 109 *
Število podeljenih priznanj v programih Ciciban planinec in
Mladi planinec CP 23, MP np
Delež plavalcev med 12-letnimi otroki 100,00 %
Število kategoriziranih športnikov 13 *
Število usposobljenih športnikov (VIZ - Vzgojno-izobraževalni
programi usposabljanja; SOR Strokovno-organizacijski programi
usposabljanja)
135 *
Število športnih panog s kategoriziranimi športniki Np
Število organiziranih svetovnih in evropskih prvenstev 1 (Cerkno CUP)
Število organiziranih državnih prvenstev 1 (SLO Enduro)
*podatki iz NPŠ in Zavoda RS za šport Planica
4.5. Financiranje športa v Občini Cerkno
131831 Šport (SKUPAJ) 66.364,45 €
131864 Obnova športnega igrišča (Odbojkarsko igrišče pri OŠ) 29.055,70 €
131875 Maraton Franja 1.200,00 €
412000 Tekoči transferi NPO in ustanovam (Letni program športa) 33.870,82 €
413302 OŠ Cerkno (Letni program športa) 2.237,93 €
132304 Splošna proračunska postavka 7.200,00 €
ŠD Cerkno (delo z mladimi košarkarji) 500,00 €
CMAK (malonogometni turnir) 300,00 €
TRIM-AS - ORG. Športnih prireditev (prijavnina) 300,00 €
ŠD Cerkno (Obletnica 40. letnice KK kluba) 600,00 €
MOTO KLUB CERKNO (moto zbor) 350,00 €
Turistično društvo Podbrdo (maraton 4ih občin) 300,00 €
13
ŠD Texas (prireditev) 400,00 €
ŠD Cerkno (moped rally) 400,00 €
ŠD Cerkno (balinarski turnir) 150,00 €
OK Azimut (obnova kart) 800,00 €
Konjeniško društvo (PIKNIK) 300,00 €
CMAK (malonogometni turnir) 400,00 €
Planinsko društvo (Zbornik) 400,00 €
DOP Jazne (kolesarski krog) 1.000,00 €
ŠD Cerkno (trim liga, mali nogomet, KK otroška/mladina) 1.000,00 €
132036 Sklad za najmlajše 3.600,00 €
Trim liga - mali nogomet 800,00 €
dotacija mladi KK 800,00 €
dotacija Košarkarski klub mladi 2.000,00 €
Iz preglednice sofinanciranja športa v občini je razvidno, da se športu namenja sredstva iz proračunske
postavke za šport, dodatna sredstva iz splošne proračunske postavke, s katerimi se financirajo
dejavnosti, ki jih letni program športa ne zajema ali ne financira v zadostni meri, ter sklada za najmlajše,
kar dodatno kaže, da je treba to področje urediti.
14
4.6. Registrirana športna infrastruktura v občini
Naziv športnega objekta Občina Upravitelj
TELOVADNICA OŠ CERKNO CERKNO OŠ CERKNO
VEČNAMENSKO IGRIŠČE (TENIS IGRIŠČE,
KOŠARKARSKO IGRIŠČE) CERKNO HOTEL CERKNO Gostinsko turistično
podjetje d.o.o.
BAZEN HOTEL CERKNO (BAZEN IN FITNES) CERKNO HOTEL CERKNO Gostinsko turistično
podjetje d.o.o.
PLEZALIŠČE LUTNE SKALE CERKNO ALPINISTIČNI ODSEK CERKNO
VEČNAMENSKO ZUNANJE IGRIŠČE LAZEC CERKNO DRUŠTVO STARI MEH LAZEC
PO CERKLJANSKEM HRIBOVJU CERKNO LTO LAUFAR
ŠPORTNA IGRIŠČA ŠD TEXAS ŠEBRELJE CERKNO ŠD TEXAS ŠEBRELJE
ŠPORTNO IGRIŠČE OŠ CERKNO CERKNO OŠ CERKNO
VEČNAMENSKO ŠPORTNO IGRIŠČE CERKNO ŠPORTNO DRUŠTVO CERKNO
KOLESARSKI KROG BEVKOV VRH CERKNO DRUŠTVO ZA OŽIVLJANJE PODEŽELJA
JAZNE
KOLESARSKE POTI ADRIABIKE PO
CERKLJANSKEM CERKNO OBČINA CERKNO
TRIM STEZA LAMK CERKNO ŠPORTNO DRUŠTVO PEDAL
PO SLEDEH PIŠČALI IN TAVERN CERKNO LTO LAUFAR
Športni objekti v aplikaciji e-šport Zavoda RS za šport Planica.
15
V letnem programu športa je treba nujno opredeliti postavko za investicije v športno infrastrukturo v
lasti občine, obenem pa tudi zagotoviti sredstva za vzdrževanje vsem upravljavcem športne
infrastrukture v občinski lasti.
4.6.1. Športni objekti po letih izgradnje – posodobitve
Leto izgradnje
Občina Šifra - Naziv športnega objekta Leto zadnje posodobitve
1972 CERKNO 0140020101 - TELOVADNICA OŠ CERKNO
CERKNO 0140050001 - VEČNAMENSKO IGRIŠČE 2010
CERKNO 0140020001 - ŠPORTNO IGRIŠČE OŠ CERKNO
1980 CERKNO 0140030100 - BAZEN HOTEL CERKNO
1997 CERKNO - PLEZALIŠČE LUTNE SKALE
2004 CERKNO - TRIM STEZA LAMK
2004 CERKNO - PO SLEDEH PIŠČALI IN TAVERN
2004 CERKNO - PO CERKLJANSKEM HRIBOVJU
2007 CERKNO - ŠPORTNA IGRIŠČA ŠD TEXAS ŠEBRELJE
2011 CERKNO - KOLESARSKI KROG BEVKOV VRH
2014 CERKNO - VEČNAMENSKO ZUNANJE IGRIŠČE LAZEC
2014 CERKNO - VEČNAMENSKO ŠPORTNO IGRIŠČE
2014 CERKNO - KOLESARSKE POTI ADRIABIKE PO CERKLJANSKEM
Izpis iz aplikacije Zavoda RS Planica
4.6.2. Infrastruktura v zasebni lasti (neregistrirana)
Smučišče Igrišče za odbojko na mivki (Gačnk)
Kolesarski park Naravna kopališča
Fitnes Plezalne stene (PK Drin)
Igrišče – košarkarsko Proge za tek na smučeh
16
Igrišče – teniško Strelišče – Lajše
Rekreativni-zabaviščni objekt (Bike&fun park) Enduro proga Črni vrh
Igrišče Jazne Maneže
Lokostrelski poligon Balinišče
4.7. Športne prireditve v občini
▪ Maraton Franja
▪ Orientacijski tek (Cerkno CUP, Pokal
Porezna)
▪ Partizanske smučine
▪ Gorski maraton štirih občin
▪ FIS Master CUP Cerkno
▪ Tek po ulicah Cerknega
▪ Plavalni turnir
▪ Gorski tek na Kojco
▪ Gorski tek na Bevkov vrh
▪ Slo Enduro Cerkno
▪ Športne prireditve na SC Cerkno
▪ Balinarski turnir
▪ Nogometni turnir U-10
▪ OKI – Kolesarsko tekmovanje
V Letnem programu športa je opredeljeno financiranje samo ene prireditve, in sicer Maraton Franja. Iz
občinskega proračuna se financira tudi večina ostalih, čeprav športne prireditve nimajo svoje postavke
in sredstva zanje niso razpisana. Organizacije bi morale imeti možnost, da se s svojimi prireditvami, ki
vplivajo tudi na turistično ponudbo kraja, prijavijo za sredstva iz občinskega proračuna.
17
5. SWOT analiza
PREDNOSTI ▪ Razvita infrastruktura za outdoor športe
(lepa narava, hribi) ▪ Bazen ▪ Prepoznane prireditve ▪ Prepoznavni po smučišču ▪ Razvita mreža objektov ▪ Širok spekter športnih panog ▪ Motivirani športni delavci ▪ CŠOD kot nov odjemalec ponudbe
športnih društev ▪ Spremembe v miselnosti ljudi (gibanje je
pomembno za naše zdravje) ▪ Bogati programi športnih društev za vse
generacije ▪ Samoiniciativna gradnja infrastrukture
(plezalne stene PK Drin, Bike & Fun park)
▪ Športna društva želijo ponuditi še več
SLABOSTI ▪ Padanje nivoja gibalnih sposobnosti pri
osnovnošolcih ▪ Zastarela šolska telovadnica, ki ni
večnamenska (zaenkrat neprimerne prostorske rešitve)
▪ Obstoječi športni objekti: problem lastništva (najemnine) in zastarelosti
▪ Slaba športna in podporna (nastanitve) infrastruktura za vrhunske športne dogodke
▪ Ni zagotovljene lokacije za gradnjo večnamenske dvorane, ni projektov
▪ Neurejene naravne površine za rekreativne dejavnosti (npr. tek)
▪ Pomanjkanje skupne vizije in strategije – povezovanje aktivnosti društev med sabo (koordinator)
▪ Pomanjkanje trenerjev ▪ Prenizko sofinanciranje športa (tako iz
javnih kot tudi iz zasebnih sredstev) ▪ Visoke najemnine športnih objektov ▪ Visoki obratovalni stroški športnih
objektov ▪ Le povprečna stopnja športne kulture in
interesa občanov ▪ Premalo splošne podpore različnim
športom ▪ Premalo izkoriščena obstoječa
infrastruktura (teniška igrišča) ▪ Premalo izkoriščene odmevne prireditve
za promocijo kraja ▪ Omejitve pri določenih športih (plezanje
– 18 let) ▪ Preveč razdrobljeno obveščanje
občanov o ponudbi ▪ Drage licence, ki edine omogočajo
razvoj dejavnosti ▪ Lastniška razpršenost infrastrukture
PRILOŽNOSTI / IZZIVI ▪ Trend večanja potreb po rekreaciji in
športu ▪ Uspešno povezovanje športa z zdravjem
in turizmom
NEVARNOSTI ▪ Izguba motivacije pri prostovoljcih ▪ Poškodbe najboljših športnikov, ki so
vzor mladim
18
▪ Večji kadrovski potencial (športniki, trenerji)
▪ Javno zasebno partnerstvo ▪ Organizacija večjih športnih tekmovanj,
prireditev, ki temeljijo na prepoznavnosti
▪ Licenciranje zainteresiranih mladih, da so aktivni mentorji mladim in razvijajo dejavnost
▪ Določena infrastruktura bi z dograditvijo omogočala pomembnejše dogodke (balinišče – 4 steze, košarka – premajhno igrišče, bazen – 6 prog)
▪ Bolj usklajeno obveščanje o rednih programih društev
▪ Prepričati turistična podjetja, občinski svet in šolstvo, da je nova dvorana nujno potrebna
▪ Več poudarka na koristih ukvarjanja s športom med občani
▪ Tesnejša povezava z učitelji v OŠ in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z otroki
▪ Vlaganje v programe za otroke in mladino, da zagotovimo obstoj društev
▪ Več povezovanja med aktivnimi društvi – npr. Družinski športni dan Občine Cerkno (kjer z dejavnostjo spoznamo tudi starše)
▪ Medobčinsko sodelovanje
▪ Strah pred pravnimi posledicami pri delu z mladimi (padci)
▪ Kazni zaradi stroge zakonodaje za varstvo narave
▪ Odseljevanje sposobnih mladih ▪ Premalo znanja za vodenje športnih
društev ▪ Tožbe v primeru nezgod pri opravljanju
športnih dejavnosti
6. Ključni cilji za izboljšanje stanja
Delovna skupina za pripravo strateškega dokumenta »Lokalni program za šport« občinskemu odboru
za družbene dejavnosti predlaga naslednje ukrepe:
Ukrep 1: V redni proračun Občine Cerkno se doda postavka za vzdrževanje in obnovo
obstoječe športne infrastrukture v občinski ali zasebni lasti.
Obrazložitev: Vzdrževanje športne infrastrukture sedaj ni financirano, razen v izrednih primerih. V
kolikor bi imeli upravljalci zagotovljena sredstva na letni ravni, bi bila infrastruktura
bolje vzdrževana, kar je pomembno tudi z vidika varnosti in trajnosti objektov.
Nacionalni program športa tudi predvideva sofinanciranje energetskih in športno-
tehnoloških posodobitev športnih objektov, kot tudi sprejetje normativov in
priporočil za načrtovanje, graditev, opremljanje in vzdrževanje športnih objektov.
Ukrep 2: V redni proračun Občine Cerkno se doda postavka za športne prireditve v Občini
Cerkno.
19
Obrazložitev: Večina športnih prireditev se je v preteklosti financirala iz splošne proračunske
postavke. Teh sredstev je bilo v letu 2014 7.200 EUR. Želimo, da se ta sredstva dodajo
v proračun za šport, zanje pa se zaproša na podlagi razpisa za šport v Občini Cerkno.
Ukrep 2: Razpis za šport v Občini Cerkno se razširi s posebno postavko za najemnine športnih
objektov.
Obrazložitev: Daleč največji strošek najemnin športnih objektov v Cerknem predstavlja najemnina
bazena v Hotelu Cerkno. Pozivamo, da se s Hotelom Cerkno opravijo pogovori na to
temo, s katerimi se poskusi pridobiti ugodnejše pogoje uporabe bazena tako za
Plavalni klub Cerkno, kakor tudi za druga društva v občini, ki bi lahko bazen izkoristila
za dopolnitev treninga svojih članov.
Ukrep 3: Upravljalci infrastrukture pripravijo in objavijo Pravilnik uporabe športnih objektov.
Obrazložitev: Stanje na tem področju je neurejeno. Najemnik se ne mora odločati o zanj primernejši
(velikost prostora, termin) varianti, niti niso predloženi ceniki najema infrastrukture v
javni ali zasebni lasti.
Ukrep 4: V razvojni program občine se vključi nadgradnje in novogradnje športnih objektov.
Obrazložitev: Pri odločanju o novih projektih v Občini Cerkno naj se upošteva tudi potrebe športa v
občini. Tako za uporabo občanov kot turističnih ponudnikov.
Ukrep 5: Ustanovi se Komisija za šport, ki poroča Odboru za družbene dejavnosti Občine
Cerkno.
Obrazložitev: Predstavniki športnih organizacij v občini naj bodo aktivno vključeni v pripravo razpisa
Letnega programa športa v Občini Cerkno in pri odločanju o delitvi sredstev z naslova
tega razpisa. Prav tako želimo, da Komisija spremlja poročila društev in klubov o
izvajanju LPŠ.
7. Cilji
Predpogoj uspešnosti katere koli dejavnosti je v načrtovanju njene strategije oz. definiranje njenih ciljev
in posledično spremljanje njenega uresničevanja. Na področju športa je treba upoštevati razvejanosti
oblik športa, tekmovanja, prireditve, vadbe, in spodbujati uspešne športnike k dobrim rezultatom.
TEMELJNI CILJI:
1. skladen razvoj športa in športnih panog v lokalnem okolju,
2. vzdrževanje doseženega nivoja financiranja športa v lokalni skupnosti,
3. povečati delež športno aktivnih v lokalni skupnosti,
4. povečati število športnih društev oziroma izvajalcev LPŠ na področjih, ki niso ali so slabo
zastopana,
5. povečati število strokovnih delavcev v športu,
6. obdržati število ekip in športnikov v tekmovalnih sistemih,
20
7. nadgrajevati nivo vzdrževanja in upravljanja športnih objektov,
8. povečati prepoznavnost športa v lokalnem in širšem okolju,
9. umestiti športno dediščino v lokalnem okolju in
10. podpiranje vseh aktivnosti, ki doprinesejo k trajnostnim vidikom razvoja športa.
7.1. Krepitev vloge civilne športne sfere
S strategijo razvoja športa na lokalni ravni želimo doseči krepitev vloge civilne športne sfere v lokalni
skupnosti, saj so športna društva tiste organizacije, ki dajejo športu vsebino in brez njih športa ne bi bilo.
Ukrepi:
• vodenje civilnega dialoga med športnimi organizacijami,
• zavzemanje za skladen razvoj športa in športnih panog,
• povečevanje števila aktivnih članov športnih društev. Posledično to pomeni večjo ponudbo
športnih programov oziroma večje število športno aktivnih prebivalcev, njihovo športno
ozaveščenost ter pripadnost posameznika športu.
• krepitev vloge civilne športne sfere v lokalni skupnosti,
• sodelovanje športne stroke pri oblikovanju vseh, za šport pomembnih dokumentov in odločitev,
• razvoj športne stroke in sistema organiziranosti športa v lokalni skupnosti,
• spoštovanje športne dediščine lokalnega okolja - umestitev in ohranitev zgodovine
cerkljanskega športa oziroma največjih dosežkov posameznikov, povezanih s športom,
• sodelovanje s krovnimi športnimi organizacijami v državi (civilno združenje: OKS-ZŠZ; upravno-
državno: MIZŠ - strokovni svet za šport in/ali komisije, Fundacija za šport in druge organizacije
povezane s športom),
• promocija prostovoljnega dela v športu in
• izmenjava primerov dobrih praks športnih društev iz različnih okolij.
Kazalniki:
- število novih članov športnih društev,
- število sodelovanj posameznikov in civilnih organizacij iz področja športa v procesih odločanja v
Komisiji za Letni program športa (izven občinske uprave), na občinskem svetu, na odboru za
družbene in društvene dejavnosti …),
- število srečanj z nosilci javnih funkcij,
- število aktivnih vključitev v civilni dialog pri postopku usklajevanja in sprejemanja pravnih aktov in
drugih predpisov povezanih s športom,
- število uspešnih sodelovanj s krovnimi športnimi organizacijami v državi,
- število prostovoljskih pobud športnih društev v občini,
- število izmenjav in prenesenih dobrih praks v lokalno okolje.
21
7.2. Financiranje športa
Pri vsakoletnem odločanju o dodeljevanju sredstev za izvajanje vsebin letnega programa športa je
potrebno najprej slediti vsebini, ki se bo izvajala, šele nato pa finančnim navodilom načrtovanja javnih
sredstev za izvajanje letnega programa športa.
Ukrepi:
• vzdrževanje doseženega nivoja financiranja športa v lokalni skupnosti,
• sodelovanje pri zagotavljanju sredstev iz javnih in drugih virov,
• zagotavljanje javnih finančnih sredstev za naloge, ki jih športna društva in javna zavoda izvajata
v javnem interesu in
• prilagajanje oziroma dograjevanje sistema sofinanciranja letnih programov športa.
Kazalniki:
- višina sredstev za sofinanciranje programov športa športnih društev,
- število društev, ki delujejo v javnem interesu,
- število sprememb in dopolnitev Pravilnika o vrednotenju športnih dejavnosti v Občini Cerkno,
- število evropskih projektov društev in upravljavcev infrastrukture, v katere skupaj z društvi vstopa
Občina Cerkno,
- delež sredstev, ki jih društva prejmejo iz drugih virov (državni in EU skladi, donacije, …),
- višina sredstev za infrastrukturo (novo in obstoječo), za najemnine objektov ter vzdrževanje
objektov.
7.3. Šport otrok in mladine
Prostočasna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok ter mladine zajema otroke in mladino, ki
niso vključeni v tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez. Sofinanciranje dejavnosti na področju
prostočasne športne vzgoje otrok in mladine od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja sodi
v letni program športa na državni in lokalni ravni, v osnovni šoli pa je kot del razširjenega programa šole
(interesne dejavnosti) financiran tudi iz sredstev šolstva.
Sofinanciranje športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, sodi v letne
programe športa na državni in lokalni ravni.
Prostočasna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok ter mladine
Ukrepi:
• uvajanje programa Zdrav življenjski slog v osnovne šole,
• izvajanje programov Mali in Zlati sonček ter Krpan v vrtcih in osnovnih šolah ter
• organiziranje in izvajanje šolskih športnih tekmovanj, plavalnih tečajev ipd..
22
Kazalniki:
- število programov za predšolske otroke (kot npr. plavalni tečaji, tek, Ciciban Planinec, Mali sonček,
Krpan, smučarski tečaji …),
- število pripravljenih in izvedenih šolskih športnih tekmovanj na območju občine v izbranih
moštvenih in posamičnih športnih panogah,
- uvrstitev vsaj ene šolske ekipe ali posameznika v državni polfinale ali finale šolskih športnih
tekmovanj,
- število sodelovanj pri izvajanju športnih aktivnosti za otroke in mladino s posebnimi potrebami,
- število pripravljenih in izvedenih programov med pouka prostimi dnevi,
- število društev, ki ponuja športne programe za predšolske in šoloobvezne otroke med pouka
prostimi dnevi.
Šport otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (U-6 do U18/21):
Ukrepi:
• sodelovanje in dogovarjanje z lokalnim zdravstvenim domom o izvajanju zdravstvenih
programov,
• spodbujanje k uveljavljanju pozitivnih vrednot in fair-playa v športu,
• ozaveščanje o škodljivih učinkih uporabe nedovoljenih poživil v športu (anti doping),
• ozaveščanje o nesprejemljivosti zlorab pri športnih stavah.
Kazalniki:
- število osvojenih medalj na državnih tekmovanjih,
- število osvojenih medalj na mednarodnih tekmovanjih,
- vsaj dva kategorizirana športnika mladinskega razreda v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za
registriranje in kategoriziranje športnikov v RS Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih
zvez,
- delež sofinanciranja uradnih tekmovanj.
7.4. Športna rekreacija - šport za vse
Nadgrajevanje vpeljanih in že tradicionalnih športnih rekreativnih programov s poudarkom na
medgeneracijskem sodelovanju skozi šport (družine, šport starostnikov/veterani).
Ukrepi:
• razvoj programov za različne ciljne skupine (predšolski, šoloobvezni, mladi, člani, veterani in
starostniki),
• spodbujanje k medgeneracijskemu sodelovanju skozi šport,
• spodbujanje družin k športnim aktivnostim s cenovno ugodnim koriščenjem javnih športnih
objektov (ceniki),
• spodbujanje oživitve gibalnih aktivnosti v delovnem okolju (podjetjih),
• uporaba narave kot največjega vadbenega prostora ali športne površine,
23
• razvoj novih storitev (športne prireditve, srečanja, obletnice, seminarji ipd.) v notranjem in
zunanjem okolju,
• povezovanje športnih in zdravstvenih organizacij pri izvajanju programov športne rekreacije ne
glede na spol in starost,
• ozaveščanje ljudi o pomenu prostovoljnega dela v športu,
• spodbujanje k usposabljanju prostovoljcev za kakovostno izvajanje nalog in promocija
prostovoljnega dela v športu in
• ustrezno vrednotenje prostovoljnega dela.
Kazalniki:
- število športnih organizacij, ki izvajajo športno rekreativne programe športa,
- število akcij ozaveščanja pomena športa za zdrav življenjski slog (ozaveščanje posameznika in
družin, da tudi s športno dejavnostjo skrbijo za svoje zdravje),
- število aktivnosti (programov, prireditev, akcij) za starostnike/veterane,
- število prireditev in akcij za oživitev gibalnih aktivnosti v delovnem okolju (podjetjih),
- število udeležencev v programih športne rekreacije,
- število športno-rekreativnih dogodkov, ki vključujejo občane,
- število sodelovanj društev z zdravstvenimi organizacijami oz. organizacijami, ki delujejo na
področju zdravja (npr. Športno društvo in društvo diabetikov),
- število novih storitev za občane in turiste.
7.5. Šport invalidov
Na področju športa invalidov je nujno vzdrževati obstoječe stanje in podpirati njihove aktivnosti, ki so
vezane na člane iz naše občine, s spodbujanjem integracije invalidov v redne športne programe in
aktivnosti.
Ukrepi:
• spodbujanje integracije športa invalidov, ki so vključeni v različnih društvih,
• integracija invalidov na množične športne dogodke in prireditve ter
• razvoj novih storitev (športne prireditve, srečanja, obletnice, seminarji ipd.) v notranjem in
zunanjem okolju.
Kazalnik:
- število nadgrajenih in že tradicionalnih športnih aktivnosti s sofinanciranjem športnih programov,
- število društev, ki se ukvarjajo s športom invalidov, v lokalni skupnosti in
- višina sofinanciranja športa invalidov.
24
7.6. Kakovostni (tekmovalni) šport
Ukrepi:
• ugotavljanje tekmovalne uspešnosti,
• spodbujanje k uveljavljanju pozitivnih vrednot in fair-playa v športu,
• ozaveščanje o škodljivih učinkih uporabe nedovoljenih poživil v športu (anti doping),
• ozaveščanje o nesprejemljivosti zlorab pri športnih stavah.
Kazalniki (člani/članice):
- število osvojenih medalj na državnih tekmovanjih,
- število osvojenih medalj na mednarodnih tekmovanjih,
- število trenerjev, zaposlenih v panožnih športnih šolah na nacionalni in/ali lokalni ravni,
- vsaj eden kategoriziran športnik državnega razreda v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za
registriranje in kategoriziranje športnikov v RS Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja
športnih Zvez.
7.7. Športne prireditve
Spodbujanje k organiziranju in izvajanju športnih prireditev v obliki lig, enkratnih tekmovanj,
propagandnih akcij za popularizacijo športa ter ostalih športnih prireditev na občinski, medobčinski,
regijski, državni in mednarodni ravni.
Organizacija športnih prireditev je pomembna za športne organizacije, ki prireditve organizirajo, ter tudi
za lokalno okolje, v katerem športne prireditve potekajo. Številne športne organizacije uporabljajo zlasti
velika športna tekmovanja kot sredstvo za ustvarjanje in krepitev odnosov s ciljnimi trgi in uporabniki.
Športne prireditve imajo večinoma pozitivne učinke na človeka in družbo, nekateri njihovi vplivi pa so
lahko tudi negativni. Koristi organizacije športnih prireditev lahko na splošno delimo na ekonomske in
neekonomske koristi. Ekonomsko korist predstavlja dodatna potrošnja v gospodarstvu zaradi
organizacije športne prireditve, neekonomske koristi pa predstavljajo družbeno-socialne, promocijske,
športne, kulturne in infrastrukturne (prostorske) koristi, ki lahko nastanejo zaradi prireditve (NPŠ 2014-
2023).
Ukrepi:
• spodbujanje k ohranjanju in razvoju obstoječih športnih prireditev,
• proračunska postavka za športne prireditve z večletno tradicijo.
Kazalniki:
- število športnih organizacij, ki izvajajo športne prireditve,
- višina sofinanciranja že tradicionalnih in novih športnih prireditev v izvedbi izvajalcev LPŠ,
- vsakoletna razglasitev športnice, športnika, mladih športnikov, športnih društev leta ob
občinskem prazniku.
25
7.8. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu
Vzpodbujanje strokovnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja volonterskih (amaterskih)
strokovnih delavcev v športnih društvih tako med strokovnjaki (vaditelji, trenerji), kakor tudi med
aktivnimi člani (igralci).
Ukrepi:
• povečati delež javnih sredstev za pridobitev usposobljenih delavcev v športu,
• spodbujanje športnih društev, da z licenciranjem strokovnih delavcev dvignejo raven
strokovnega znanja delavcev v športu.
Kazalniki:
- višina sofinanciranja izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja (obnavljanje licenc)
strokovnih delavcev v športu, ki delujejo v športnih društvih in organizacijah, ki so izvajalci LPŠ,
- število pridobljenih licenc,
- število kadra z ustrezno usposobljenostjo na področju športa, ki delujejo v lokalnih športnih
društvih,
- letno izobraziti oziroma usposobiti vsaj po enega strokovnega delavca 1. 2. in/ali 3. stopnje ter
sprotno izvajanje pridobivanja licenc (izpopolnjevanje).
7.9. Športni objekti - novogradnje, obnove, vzdrževanje in upravljanje športne
infrastrukture
Pri novogradnjah športnih objektov je nujno upoštevanje dejstva, da ti morajo biti dostopni vsem
kategorijam občanov in občank.
Spoštovanje Okoljevarstvenega in naravovarstvenega kodeksa OKS-ZŠZ, z zavezo, da bomo izvajalci
športnih programov odgovorno skrbeli za varovanje okolja in prispevali k trajnostnemu razvoju.
V skladu z Nacionalnim programom športa 2014-2023 sofinanciranje dejavnosti na področju športnih
objektov in površin za šport v naravi sodi v letne programe športa na državni in lokalni ravni.
Ukrepi:
• sodelovanje pri prostorskem načrtovanju z umeščanjem športnih objektov in naravnih površin,
namenjenih športu,
• vzpostavitev infrastrukturnih pogojev za programe vseh segmentov športa,
• vzdrževanje obstoječih objektov za šport in rekreacijo v lasti občine,
• skrb za tehnološko posodabljanje obstoječih športnih objektov,
• delovanje regijskih panožnih športnih centrov različnih nivojev (občinski, regijski ali nacionalni)
licenciranih s strani OKS-ZŠZ na našem območju (Smučarski center Cerkno),
26
• vpeljevanje standardov in normativov za upravljanje z javnimi športnimi objekti (vsak
upravljavec mora imeti javno objavljen pravilnik uporabe prostorov),
• uporaba narave kot največjega vadbenega prostora ali športne površine in
• ugotavljanje zadovoljstva koristnikov javnih športnih objektov.
Kazalniki:
- površina pokritih in nepokritih javnih športnih objektov,
- površina šolskih športnih dvoran in zunanjih šolskih športnih površin na učenca,
- število površin z ustreznimi rešitvami za gibalno ovirane,
- zasedenost (v %) športnih objektov,
- višina sredstev za financiranje vzdrževanja in obratovanja javnih športnih objektov,
- višina sredstev za financiranje vzdrževanja in obratovanja športnih objektov, ki so v upravljanju
ali lasti športnih društev in drugih pravnih subjektov,
- število športnih objektov, zgrajenih ali obnovljenih in vzdrževanih skladno z načeli trajnostnega
razvoja,
- višina sredstev predvidenih za izgradnjo nove športne dvorane (idejna zasnova, projektna
dokumentacija, …), ki bi odgovarjala na potrebe kolektivnih športnih panog, rekreativnih
dejavnosti in kulture,
- spretnostni kolesarski poligon v centru Cerknega,
- višina sredstev za celovito obnova športne dvorane Osnovne šole Cerkno,
- višina sredstev za ureditev atletske steze pri OŠ Cerkno (asfaltacija proge za šolo),
- količina nabavljene manjkajoče ali dotrajane specifične športne opreme za različne športne
panoge in različne starostne skupine.
7.10. Športni turizem
Ustvarjanje pogojev za pospeševanje športnega turizma pri nas s poudarkom na skupnem pristopu k
zagotavljanju namestitvenih kapacitet za obiskovalce.
Ukrepi:
• usklajevanje interesov športa s turizmom,
• celovita promocija športa in turizma doma in v tujini,
• število novih turističnih programov, ki vključujejo ponudbo športnih društev,
• število novih turističnih programov, ki vključujejo ponudbo s športom povezanih objektov in
naravnih površin kot turističnih znamenitosti.
Kazalniki:
- vzpostavitev informacijske točke za športni turizem (LTO/TIC),
- število aktivnosti za promocijo razpoložljivih športnih destinacij v lokalni skupnosti (javni športni
objekti, infrastruktura v zasebni lasti ipd.) za organizacijo priprav domačih in/ali tujih športnikov
ter aktivnega preživljanja dopusta,
- delež športno-dejavnih turistov med domačimi in tujimi turisti,
- višina sofinanciranja posodabljanja športno-turistične infrastrukture.
27
8. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE PO JAVNI OBJAVI PROGRAMA
Občinska uprava je 12. novembra na spletni strani objavila Osnutek Lokalnega programa športa v občini
Cerkno 2015 – 2024 in pozvala splošno javnost k predlogom in pripombam. Rok za oddajo je bil 30.
november 2015.
30. novembra 2015 smo prejeli pripombo s strani predsednika OK Azimut ter predlog člana OK Azimut
in člana Izvršnega odbora OZS. Predsednik OK Azimut, g. Poljanšek, opozarja na dejstvo, da brez
orientacijskih kart izvajanje dejavnosti ni mogoče in predlaga, da se najde rešitev za sofinanciranje le-
teh.
Prav tako g. Sedej predlaga, da se v okviru LPŠ doreče usklajen način sofinanciranja orientacijskih kart v
prihodnje.
Člani delovne skupine so bili enotnega mnenja, da se rešitev za sofinanciranje orientacijskih kart išče v
okviru priprave novega pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa v občini.
9. ODGOVORNI ZA IZVAJANJE STRATEGIJE
9.1. Posameznik Vsak občan se mora zavedati koristnosti ukvarjanja s športom in stremeti k zdravemu življenjskemu
slogu ne glede na spol, starost, letni čas, socialni status in obliko športa.
9.2. Družina Ključno odgovornost za razvoj otrok in mladine nosi družina. Vse bolj prevzema tudi finančno breme za udeležence v športu tako pri organiziranih športnih dejavnostih kot pri preživljanju prostega časa vseh v družini.
9.3. Vrtci in šole Vrtci in šole s športno izobraževalnimi programi neposredno spodbujajo gibalno dejavnost otrok in mladine, zagotavljajo strokovno vodenje in izvedbo programov ter pogoje za vadbo in udeležbo na šolskih športnih tekmovanjih v svojih telovadnicah in na zunanjih športnih objektih.
9.4. Društva Društva so osnovni nosilci športne dejavnosti na področju športne rekreacije, kakovostnega in vrhunskega - tekmovalnega športa. Povezujejo se z vsemi dejavniki, ki imajo interes delovanja na področju športa, spodbujajo vključevanje občanov v društva in nastajanje novih športnih produktov v lokalni skupnosti.
9.5. Upravljavci športnih kapacitet Organizacije, ki upravljajo s športno strukturo v občinski ali zasebni lasti, omogočajo dostop do infrastrukture za občane, obenem pa skrbijo za upravljanje in urejenost prostorov, zemljišč.
9.6. Občina Cerkno Lokalna skupnost nosi odgovornost za pripravo in ustvarjanje pogojev za izvajanje športnih programov
v občini. Z letnimi programi športa zagotavlja sofinanciranje osnovnih materialnih pogojev za izvedbo
28
športnih vsebin - programov športnih društev in osnovne šole, za vzdrževanje športnih objektov in
investira v gradnjo in obnovo javnih športnih objektov, ki so v lasti občine.
10. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE URESNIČEVANJA STRATEGIJE
Lokalni program športa v občini Cerkno 2015–2024 sprejme Občinski svet Občine Cerkno za obdobje
desetih let. Predlog Lokalnega programa športa v občini Cerkno je pripravila delovna skupina
predstavnikov športnih organizacij oz. upravljavcev športne infrastrukture v sodelovanju s sodelavko
občinske uprave Livijo Rojc Štremfelj.
Za uresničevanje Lokalnega programa športa v občini Cerkno 2015–2024 je odgovorna Občina Cerkno.
Na podlagi Lokalnega programa za športa v občini Cerkno 2015–2024 občinski svet sprejme Letni
program športa v skladu s predlogi v strategiji in sprejetim občinskim proračunom. Občinski svet v skladu
z Nacionalnim programom športa uvrsti v letni program športa na predlog pristojnih organov lokalnih
skupnosti za šport tiste vsebine nacionalnega programa, ki so pomembne za lokalno skupnost in
upoštevajo tradicijo in posebnosti športa v lokalni skupnosti.
Občinska uprava vsako leto občinskemu svetu Občine Cerkno, hkrati z zaključnim računom, predloži
poročilo o izvajanju Lokalnega programa športa v občini Cerkno 2015–2024 z ovrednotenimi rezultati,
po izteku obdobja veljavnosti pa tudi zaključno poročilo. Občinski svet zaključno poročilo obravnava in
se do njega opredeli.
Občinska uprava se za spremljanje rezultatov in vrednotenje izvajanja strategije ter pripravo letnih
programov športa, izvedbenih načrtov in poročil posvetuje s posamezniki iz športnih organizacij oz.
upravljavcev športne infrastrukture ter člani Odbora za družbene in društvene dejavnosti, ki lahko v
strategijo smiselno uvedejo spremembe, ki bi pomenile koristi za več vključenih deležnikov in omogočale
razvoj športnih dejavnosti v občini Cerkno.
Člani delovne skupine za pripravo Lokalnega programa športa:
- Nejc Bevk - ŠD Texas Šebrelje
- Grega Eržen - ŠD Otalež
- Franci Ferjančič - ŠD Cerkno
- Ana Hadalin - OŠ Cerkno, PK Cerkno
- Klemen Kenda - OK Azimut Cerkno
- Janja Kravos – rekreativni programi
- Radovan Lapanja - PD – Alpinistični odsek Cerkno
- Martin Rupnik - ŠD Pedal Cerkno
- Borut Pirih - Hotel Cerkno