kud cerkno sigacan 21

Siga�čan 21

www.geocities.com/sigacan 1

�tevilka 21, leto V

Siga�čan strejle kazle namiswas!

Siga�čan 21

[email protected]

Wadgawuorn, tehničn, �leht urednik(-ca), panucna za stike z jawnostje � trenutnu Debela Deklica �Ta zalita čeča; Newadgawuorn, na pi�uka pihaun urednik � Tirolski Jodlar; Zmieri bel pli�ast, m pasiu urednik, ka se je ne prou douga nazaj zgubu u dewji mej � @cool@ da Sivi; Zmieri mejn paduobnčlawiku, pa čest newadgauorn urednik � Debeu na Ma�ganih; Kulinarična, zmieri libi, pa zmieri belzmatrana urednika, ta prawa »gurmana«, al kaku bi se �e djalu � �rauf & Padplat. Urednica za lpata,pa usega kar pa�e zrawn - Zvita �nita; Majstrca za pregajnajne akn n pa drugih kuo�nih pajawaw -Prjatlca Mzelcau: Izdelawa grba � �rauf; Izdelawa strani na pajčen � weč al mejn @cool@ da Sivi (lihan ma tud Tirolski Jodlar); Komisije za cenzura � Usi prod anmu, adn prod usem; Komisije zalikwidacije � tejst, ka ta zadn wastane; Lektorierajne: Kia ej ut?; Naslou: Siga�čan d.o.o., Sigade.Cajtnh je tiskan na 110% nereciklieranmu papierju, za ta cajtnh se utai 0% DDV, �e zmieraprspiwama h uničewajnu mej pa ekosistemau, tud če sma ta�ba zgubil. (Siiikaj siiikaj smriiikca!!!Drek u rike!!! Wabcuodene alge u murje!!! Z nafta nad tjulne!!!); Zahwala: kolektiu Siga�čana se izdna srca, pa �e gluobi zahwaluje za pamuč pr tisku cajtnga Janezu Kobalu.

Pred vami je sve�a, nova �tevilka Sigačana, ki smo jo v teh vročihpočiti�kih dneh sestavili in natiskali za Vas. Ta´pridni �olarji in �olarkezdaj verjetno na vso moč u�ivajo v počitnicah in se »spro�čajo« natak�ne in drugačne načine po pestrem �olskem letu. Tisti malo manjpridni pa se �e veselo učite ali pa se �e boste � seveda zaPOPRAVCE!No, pa nekaj besed namenimo tako neprijetni zadevi, kot sopopravci in ki tako neokusno lahko pokvarijo �e tako te�ko

pričakovane počitnice. Iz strani osnovno�olcev in dijakov je to najboljosovra�ena stvar na svetu, kaj pa iz strani profesorjev? Ste se kdaj vpra�alizakaj pr´foksi, nekateri tako velikodu�no, podarjajo popravce?! O tem bibilo prikladno narediti anketo med profesorji, kaj je pravi razlog tehzastra�ujočih dejanj?Ker pa ta zanimiva ideja po znanih podatkih �e ni bila realizirana, vamsvetujem da si odgovore poi�čete kar pri profesorjih samih.Pa zapljujmo v bolj mirne, poletne vode. Kaj nam prina�ajo poletni dnevi?Prepolne ceste rezgrete pločevine, vroče poletne dni pole komarjev, valituristov, ki se polastijo vsega kar jim pade pod podplate, gore natrpane sturističnimi planinci in navsezadnje cene, namakane v soli.Poletje nas vabi v vsem svojem čaru. Kako boste podlegli temu čaru jeodvisno od vas in debeline va�ih denarnic, mi pa vam polagamo na srceSiga�čana, ki vam bo zajamčeno hladil vroče dni.

PRIVO�ČITE SI GA!

Siga�čan 21


Tidn Pijančewajne. � je zgljeda patikaw par tidnaw nazaj. Tidnpijančewajne zatu, ka se je kar n par crkljanskih pasjebne�aw uriedu napilu.Ta prwi je wable�aw tam u un ulic med Gasa pa Kawarna. Ka sma seustra�l, de bi lahka blu z nem ki bel hadu naruobe, sma ga �li bel wad blizupagljedat, pa prewjert, če je z nem use uriedu. No pa nam je dečko rieku,de bi rad le ma spaw, pa sma ga zatu stil na mjeru, pa �li naprej. Patl je pauna, ka ima palčke tam dal u vrtu, začie niki dal čez wakna upit, de nej gapaberema, sama j pa �e buhwi kuk cajta čepi ga na waknu, m pa gljedatistga bujga puba, namis de bi mu �la pamagat. Prow �alostnu, no. No patl,čez ene par dni, sma pa anga drujga crklajnska pasjebne�a mogl sprawletče na stran cista ga pr Jam�eku, ka je zaspaw kar tam na sred. Pa nej �e kdureče, de Siga�čani nisma fajn ldje, se pamagama tut tistm, ka na morje večsami hadit. Tist tidn sma patl srejčel �e ene par uriedu pjanih ldi, sam tel panisa rabil na�e pamači, ka sa �e lahka hadil, pa �li vrjetnu tut damow, al pa sazaspal na kluopc, tam na awtobusn na placu.Suprstar. To na crkajnskm imama, zgljeda tut telewizijske zwizde. Ana zmedneh se j pa dougmu cajtu spet pajawla ga na komercjaln telewizij. Tisti, kaste imil čast tu widet, ste lahka wabčudwal njen stas (bla j skari čest naga)m pa njene igralske spasuobnast. M pa kaku j lpu plesa skop sta drujmdvem dicam, tam med anm kopam dekljet, ka sa wadle aerobika. Na� zwizd�elima, d b njene igralske spasuobnast hma watkril tam na brodwejskih plahih,m pa de ji bo ratalu prit tut not u ke�n holiwudsk film, de bo zaslu�ila ma ngadnarje.Waguon. A se �e spounete ka sma u prej�n �tewilk Siga�čana pisal, de mato u Cjerknam hma dabil �elizn�ka pawezawa s ta drujm switam? No ja,zgljeda, de se tu pačas uresničuje, se sa začiel tist waguon da pr �elinuwabnawlet, tak de bo hma prow lpu zgljedaw. Če pa bo lpu zgljedaw, seboda ldje sigurnu raj� wazil z nem, weč ldi pa pamin weč dnarje, a je tak?Drgač pa je bi �e skrajn cajt, de se ga j začjelu wabnawlet, ka ga j �epa�tenu načiew cajt, do� m pa �e ke�n lubadar mrbit. Sam niki mi pa �e nijasnu: Kaku se bo ta waguon wazu gar u Cjerkna pa nazaj, če pa ni nbenih

Siga�čan 21

[email protected]

tračnc. A bo letu pa zraku? A bo plawaw pa Cjerknc? Tu bo zgljeda, triba�e pagruntat �Posnemovalec. Na� velecenjeni some�čan (oz. sova�čan) z vzdevkomPrerok, je dobil posnemovalca. Zaradi tega so (po na�ih informacijah)Preroku nekateri ljudje �e svetovali, naj svoje plesne gibe in korake avtorskoza�čiti, ter ustanovi plesno �olo, saj bo tako lahko zaslu�il. Toda Prerok najbi jim odvrnil, da so plesni gibi res njegova pogruntav�čina, vendar so skupnalast in da ga lahko opona�a kdorkoli hoče, kadar hoče in to zastonj. Velikosrce, ni kaj.Maraton Franja. 6.7., v nedeljo se je odvijal (in se tudi do konca odvil)kolesarski maraton Franja, če ste slučajno prespali/presli�ali/zamudili. Namse je zgodilo ravno to, tako da o tem nimamo več kaj drugega za reči.Preveč rib?. Do nedavnega je v Cerknici mrgolelo rib in bilo jih jepravzaprav toliko, da so imele premalo prostora v vodi. Prostorska stiska jebila tolik�na, da so močnej�e, večje ribe silile manj�e, da so se metale nakopno (samomor) in tako sku�ale vsaj malo razredčiti to ogromno ribjodru�čino. Na�la se je dobra du�a iz Hotela, ki je hotela tem ubogim ribampomagati, s tem, da je spustila nekaj klora v vodo, z upanjem, da bodopre�ivele le velike, močne in zdrave ribe, ostale pa se bodo spremenile vgnojilo in kompost. A doza je bila malce premočna in kar naenkrat je bilo vCerknici prostora na pretek, tako da bi ribe lahko �e od drugod vozili. No,na napak se pač učimo, pa čeprav pri tem povzročimo tako nev�ečnost, kotje ekolo�ka katastrofa!Siga�čanu posvečen kovanec za 50 SIT. Na novem kovancu za 50 SITlahko najdete na�ega presvetlega Boka, končno so doumeli njegov pomenin kak�no čast si zaslu�i, zdaj mora vsak obvezno nositi za sabo vsaj enkovanec s najsvetej�o �ivaljo!Kozli & osli dirkajo. Brezciljno norenje in hitrica modernega �ivljenja statudi kozla in osla prisilila k temu, da malce pohitrita svoj korak. Nova»�portna« disciplina, ki bi jo lahko s skupnim imenom imenovali dirke domačih�ivali, postaja tako popularna, da lahko v kratkem pričakujete po vasehdirke ovac, krav, petelinov in pra�ičev. �e nasvet: Lahko bi pozimi poizkusili�e z »oslovskim hitrostnim drsanjem«, a pravijo, da �e osel ne gre dvakratna led, tako, da �

Siga�čan 21


Bankomat (končno). Bankomat je tukaj, zdaj in nihče nam ga, vsaj nekajčasa, ne bo posku�al vzeti. Sedaj vam lahko končno izdamo na�o dolgovarovano skrivnost, kako uspe�no vlomiti v bankomat, ne da bi vas dobili.Postopek je naslednji: <cenzura> � nato pobere� denar ter �e �ila in kopita.(Cenzura!? �ivimo pač v nesvobodnem svetu�)

o osličku in �abcu

Močvirje, nekje za devetimi gorami in devetimi vodami, kjer trstje veselopoganja navzgor proti nebu. Metulji se veselo igrajo v jutranji meglici, ki sekakor nevestina tančica počasi razgrinja nad njim. �arki �e ne�no bo�ajolokvanje, ki se ble�čijo v zlati svetlobi.

Ta zlata svetloba pa nasilno vdira skozi �abčeve veke. �abec lenobnopole�ava na obali, njega veke so te�ke �e od prej�njega sne. �abec se jezagledal v sosedovo �abico in odločil se je osvojiti nje srce, ki pa je dalečnaokrog znano kot neosvojljiva trdnjava.

Ampak on je odločen, da ne bo odnehal, dokler ne bo imel v rokahključa, ki odpira vrata do največjega zaklada v močvirju. Zato so vekedana�njega dne kot svinčene kaplje na očeh, ki se nikakor nočejo posu�iti.Noč je bila dolga, pevsko zahtevna.

Dan je �e tu in se bohoti v svoji prelepi modri obleki, da poudari zagorelostnjegove polti. Hoče� noče� oči so se bile prisiljene odpreti in ozreti naokrog,da bi se nau�ile lepote sve�e opranega neba.

Nov začetek, nova �elja po zapolnitvi praznine, ki vlada v njegovemmajcenem srcu. Odpre usta, da bi zapel odo svojemu dekletu, a iz njih sesprosti obupan krik, ki bolj spominja na ro�ljanje tisočerih verig, ki so pravkarpadle iz letala, ki potuje tisoč kilometrov v zraku z nadzvočno hitrostjo.

�abec od začudenja izbulji oči, kar mu daje videz vrtne solate, na kateri

Siga�čan 21

[email protected]

kraljujeta dva velika pol�a. �e nikoli ni njegovo uho sli�alo milej�ega zvoka.Vedro se nasmehne in takoj preide v stanje pripravljenosti naskoka trdnjave.

Usoda pa je hotela, da se je iz gozdička primajal siv in ostarel osliček,katerega vid je �e močno pe�al. Bil je lačen, da ne rečemo sestradan. U�elje od doma, kajti počutil se je �e neuporabnega, saj ga nihče več ni poslu�al,bil je tarča zasmehovanja, v katero vsak �e tako slab strelec z veseljemizstreli svojo pu�čico. Bilo mu je dovolj, da je vsak dan znova prebadan inda njegova samozavest pu�ča kot poln balon zraka. Preprosto je od�el intaval.

Taval je �e nekaj dni in pred očmi se mu je �e pojavljala mavrična tema, kije nastopila zaradi pomanjkanja prihodkov v njegov vedno prazen �elodec.Njegovo mavričnost je prekinil krik, ki ga je privabil na obalo močvirja.

Kjer je krik je �ivljenje in posledično hrana. Imel je prav. Pred njim se jebohotila velika glava zelene solate, resda �e načete od pol�ev, pa vendarledobre. Hitro se je je lotil in zapolnila je praznino v trebuhu. Bila je sočna, kotdodatek pa sta bila dva velika debela pol�a.

Nauk: Dej �e gmah!

Siga�čan 21


PISMO PRELESTNIM OBO�EVALKAM

Drage čitavke in obo�evavke (eno vključuje drugo)!

Zadnje čase je bilo mo�no opaziti, da se čari naju, zgoraj podpisanih,nekontrolirano bohotijo in povzročajo rahle te�avice (s tem ne mislivapodcenjevati ostalih članov kolektiva, imava pač statistično gledano najvi�joraven testosterona med nami, zategadelj sva se tudi sama (brez privolitveostalih) odločila, da napi�eva za nekatere tako �kandalozen a vendarle nadvserealističen članek) � Sva pač res lepa, privlačna, atraktivna, čedna, zala,v�ečna, krasna, seksi, vabljiva, postavna, skladna, zapeljiva, pametna,inteligentna, hrabra, pogumna, vrla, plemenita, očarljiva, simpatična, razumna,uvidevna, pozorna, po�tena, duhovita, bistroumna, obdarjena, drzna, srčna,prikupna, modra, prikladna, vztrajna, neumorna, vzdr�ljiva, �ivahna,poskočna, pro�na, rado�iva, uglajena, močna, krepka, prijateljska, sijajna,ne�nočutna, spretna, dostojna, marljiva, prizadevna, učinkovita, koristna,razposajena, spravljiva, virtuozna, prizemljena, realna, mila, ljubezniva,milostljiva, ugodljiva, �armantna in tudi skromna, kajti tudi ostali v kolektivu,konec koncev, niso tako zelo slabi.

Torej, da nadaljujemo � Zaznana je povečana aktivnost nosilk xxkromosoma (mo�ki smo nosilci xy kromosoma �a veste zakaj? Le poglejtemalce bolj natančno tisti y oziroma Y) do zgoraj podpisanih na praktičnovseh področjih. Naj jih nekaj natrosiva:

Pojavljajo se zalezovanja vseh vrst, vsak dan, ob vseh mo�nih urah (nape�poteh (na nek čuden, sumljiv način se vedno pojavi gruča �ensk, ki namagredo nasproti in naju s pogledi slačijo, ko pa gredo mimo naju, pa se ustavijo,nama zrejo v zadnjice in �vi�gajo), cestah (ne�no grizljanje sočnih jagod inzapeljivi pogledi iz sosednjega avta, ob čakanju na zeleno luč), gozdnihstezicah (tekačiče naju prehitijo in naju pri tem diskretno zagrabijo za zadnjoplat) , pri obedih v restavracijah (�ensko občudovanje s sosednje mize, obnajinem vihtenju vilice in no�a in posledičnem raztezanju (res da precejrazvitih) bicepsov), tu�iranju (vzdihovanju ob naporih pri plezanju po vratihtu�-kabine) , preoblačenju (tistih nekaj sekund, ko ima� majico čez glavo je

Siga�čan 21

[email protected]

res rizičnih), spanju (predstavljajte si, kako je, ko se zbudite in na svojemoknu zapazite, kup �ensk na lojtri, ki �kilijo vate in ob tvojem zdramljenjusku�ajo mrzlično zbe�ati, tako, da z lojtro vred zgrmijo na tla) (Kaj!? Namase to dogaja vsako jutro!), na javnih mestih (Ko v trgovini kdo ob najupreverja sadje, se. ob vrnitvi le tega na stojnico, od nekod vedno prikrade

kaka �enska in ga začne skrivomastrastno bo�ati (naključje!? Precejnevejetno �)), wc-jih (Zakaj je vedno�enska čistilka za pisoarjem, ki ga,katerikoli od naju uporablja!? To splohni sme�no!).

Zadnje časa nama vse več �enskpo�ilja nadvse sumljive SMS-je, kivsebujejo sila veliko sumljivihnamigov� po pravici povedano najuspreleti srh vedno kadar opaziva, daimava nova sporočila, ker nikoli ne veva,kdo spet pi�e in kaj vse se skriva medvrsticami.

Na na�i pajčevinasti strani je prav takoopaziti vse večje zanimanje za naju, čese tako pomisli, pravzaprav dobivavaskrita sporočilca vsepovsod! Če samopustiva kje kak�en vrhnji kos oblačila,je vedno vse polno ljubezenskih listkovpo �epih, na papirnate prtičke namanatakarice izpovedujejo fantazije, da wcpapirja v javnih strani�čih sploh neomenjamo. Zadnjič je, enemu od naju,

trgovka na račun napisala ljubezensko izpovedno pesmico, drugi pa je vzavitku, zraven 20 dag sira, dobil �e �enske spodnje hlačke !

Kaj naj rečeva, pač se nama ne da upreti in v bistvu vas čisto razumeva,drage bralke, kdo pa naju ne bi hotel, vendar včasih je treba pač malcepotrpeti in čisto vsega pa tudi ne moremo imeti, a ne? Tako da, samo mirno

Siga�čan 21


in brez prerivanja, prosim! Bojiva se, da se bo to zaenkrat �e dokaj nedol�no obo�evanje sprevrglo

v kaj norega, fanatičnega. Mogoče bo katerega od naju, neslutečega, kjedo smrti pokopal nepredvidljiv naval obo�evalk, mogoče bo katera, obzavrnitvi, iz ljubosumja, katerega od naju na kak�en stra�en način zadavila, zobrazlo�itvijo »Če ga jaz ne morem imeti, ga tudi nobena druga ne bo!«, alipa si bo hotela od naju vzeti spominček, recimo, kak�en notranji organ � indrugih mo�nosti je �e na stotine.

Zato na koncu �e enkrat prosiva, lepo v vrsto, da ne bo kak�ne nesreče!Brez rivalstva! Bodite solidarne in organizirajte se, kajti nikamor ne mislivauiti! Kam naj se pa vendar skrijeva pred tolikim �tevilom obo�evalk, ki bijim bil, če bi res zbe�ala, edini cilj, naju neprestano in neumorno iskati, kotdva pobegla nevarna kaznjenca!

�okantno, pretresljivo, neverjetno �

AMBASADA ALI BRONX? (to je zdaj vpra�anje)

Ste �e opazili slučajno kdaj, da se stvar iz lepega spremeni v grdo? Mar nibilo v pravljici o grdem račku obratno, mar se ni rodil kot grdoba in sepotem spremenil v nekaj čudovitega, nekaj sijočega? Mar ni tako, da seponavadi v pravljicah �e zlo spremeni v dobro? Kako je potem mogoče, dase pripeti nekaj obratnega? Ste mogoče �e kdaj razmi�ljali (če ste tega splohsposobni :) saj ni bilo mi�ljeno kot �alitev � Saj je namreč jasno, da če sizaprise�en crklan, patl �e mr� imit ma ane logike pa smisla nuot u glaj, al ki biwi djal?)

Kje smo končali na�o debato? No, pa poglejmo � Ammmmmm,ammmmm (pr iskajnu tistga ka �e ni dakančanu je tabuli, de zraun �e ma pameditiera�, tak kot sa panavad prej kot sa kam �li ma pamalil, je zdej pač sprincipa tu kr u nawada pr�lu de se ma skop da� s sajm nuotrajnm duham,čak, de se spar� z nem al kaku bi djal wi?) Ja no, pa spiet mrwa ma pra�etkuot za hudiča swa �e wastale? Aha, ste �e kdaj pomislili, da bi se nekajslovenskega spremenilo v nekaj ameri�kega? Ali bolje rečeno, Sigade

Siga�čan 21

[email protected]

spremenile v Bronx? Verjetno se vam je začelo to �e dozdevati, vendar paniste pomislili, da bi bilo to mo�no. Ja ja, najini dragi, cukrčki, ljubčki,sladkorčki � Tako je to � Vas je kaj strah dragi Sigačani, ko se zvečer,ponoči ali �e samo ko se zmrači odpravljate sami ali v dru�bi domov? Sigadepodnevi blestijo v najlep�i svetlobi, lepoti in z vsem svojim sijajem, ponočipa se prelevijo v strah in trepet vseh stanujočih in tistih, ki morajo mimoslovenskega Bronxa proti domu � Bronx namreč slovi po izjemni temačnostiter mafijah, ki se potikajo po ulicah in zavajajo mlada dekleta (mislewa no,de bi pamislni, joj, kar strah naju je, pa če bo to pr nas glih tak ratalu, ka čebo, jej kam boma bejbe pr�le? Kam hudiča? Nkamr, a imama mrbit �e zejke�ne privilegije? Ne, nimama �)

�e pred časom (rečma tak an pi�kaw tidn nazaj) se nam je prav zanimivozdelo, ker smo pri�li do tega, da nam bodo na Sigadih ustanovili disko naprostem, zaradi tako imenovanih lajt �ouwau obcestnih luči. Potem smo papri�li do dejstva in se zbali, da bodo Sigade postale zabavi�čni park za dekleta,ki skačejo v utrganih cunjicah, ki razkrivajo več kot prekrivajo. Ter fantje vEXTRA kratkih ali oprijetih srebrnih ali zlatih, okra�enih z ble�čicami hlačahin majčkah. Povrh vsega pa se obna�ajo kot dojenčki in vlečejo dude! Noja what ever (sej a swa wam mrbit �e kdaj wabrazla�ile ta besida, wi ka tukradi berete najne dagadiw�čine mpa strahowe, no le pabrskajte pa prej�nmuSigačanu pa boste najdl, pejte se �e wi ma detektiwe, a mislte de bowa sammedwi brskale kot kure to wakul, na kancu naju boje pa za ana bilka wad tabel �wah trawe na �trek wabejsl �) Dajmo kmečki fantje ter va�ke dekline,presedlajmo nazaj na na�e sredi�če Primorske � Sigade �

Uglaunem, kar swa wam tile pawidat čist na kratku, pa swa spiet zabluzileje blu sam tu : NA SIGADAH SA NAM TRI LUČI CRKLNE!!!

Se mi je kar zdiiiilu ...

Siga�čan 21


POVEST O TREH BOLHAH

Nedavno nazaj, so na nekem mo�kem telesu, ki ni bilo dele�no ravnokak�ne posebne nege, �ivele tri bolhe. Ime jim je bilo Trast, Srim in Melit.Skratka, te bolhe so bile najbolj�e prijateljice in so bile vedno skupaj. Skupajso hodile pit kri na druga telesa, kajti po �ilah telesa, na katerem so �ivele, seje pretakala zelo slaba kri, saj se je ta mo�ki zelo čudno in nerednoprehranjeval. Pozabil sem povedati, da imajo bolhe tako navado, da se vednodobijo na kak�nem drugem telesu in skupaj pijejo kri � podobno kot mi,ljudje, ko hodimo na �ure v različna mesta in kraje.

No, te bolhe so hodile na te obrede pitja krvi, kjer so spoznavale vednonove prijatelje in prijateljice, pa tudi srečevale svoje stare znance in znanke.Ti obredi so potekali tudi po več dni, oz. dokler niso bile site in zadovoljne.Če pa so imele sreče, da se je lastnik/lastnica telesa, na katerem so bolheobredovale odločil/a, da bo spil/a kak�en kozarček ali dva rujnega, pa jebilo veselje �e večje � predvsem zaradi alkohola, ki se je pretakal po glavahteh malih �ivalic.

Vse je izgledalo idealno, kajti zdelo se je, da so Trast, Srim in Melitnajsrečnej�e bolhe na celem svetu, ampak sreče je bilo kmalu konec. Trastje spoznal sorodno du�o in se vanjo kakopak tudi zaljubil. Ker je hotel bitičim več časa z njo, se je začel izmikati dol�nostim, ki jih je imel do Srima inMelita. Začel jima je lagati, danih obljub ni izpolnjeval in nasplo�no je začelhinaviti. To pa je Srima in Melita motilo in ga nista več jemala resno, niti ganista več spra�evala, če gre z njima na kak�en obred pitja krvi, ker stavedela, da ne bo �el. Melit se je s tem počasi sprijaznil, Srim pa je bil naTrasta �e dolgo časa jezen, saj mu ni �lo v glavo, kako lahko bolha takohinavi.

Nekega dne pa se je zgodilo, da se je, neki, �e najbolj nekak�ni gobipodoben, ud tega mo�kega telesa, močno povečal. Trasta je ta ud karnaenkrat začel močno zanimati, zato se je odločil, da bo splezal nanj inpogledal, kaj se skriva v njegovi notranjosti. In ko mu je to prav zlahkauspelo, se je odločil, da bo tam tudi ostal. In tako sta Srim in Melit ostala

Siga�čan 21

[email protected]

sama. Kmalu se je tudi Srim sprijaznil s tem, da Trasta ne bo več nazaj,tako, da se zaradi te stvari ni več prito�eval in hudoval.

Na�a dva junaka sta potem sama hodila na te obrede pitja krvi in imelasta se super. Spet je bilo vse po starem in spet se je vse zdelo idealno, le dasta bila sedaj samo dva. Skupaj sta hodila od enega obreda do drugega,videla sta premnogo lepih teles, od mo�kih do �enskih, od otro�kih doodraslih, od pasjih do mačjih. Spoznala sta tudi veliko novih prijateljev inprijateljic, pila sta različne vrste krvi, od slab�ih, toda �e vedno dobrih, doodličnih.

Kmalu je bilo konec tudi te popolne pravljice, saj se je tudi Srim zaljubil.Vedno manj časa je pre�ivljal s prijatelji. Kmalu se je tudi on, ko ni izpolnilneke dane obljube, začel prijateljem izmikati z raznimi izgovori. To pa jevodilo v skrajnost, sam ji je začel lagati. Večina stvari, ki jih je izrekel, so bileprazne la�i. Njegovi prijatelji so te la�i spregledali, saj ima la� kratke noge, inpostali so zaradi tega �alostni. Začeli so verjeti, da bo njegovo �ivljenje kmalupostalo ena sama velika la�. Stvar pa je �e bolj poslab�ala tehnologija, ki joje Srim začel uporabljati. Od takrat se je komaj �e prikazal med prijatelji, pa�e to le takrat, ko je rabil kako uslugo.

Vsi so se strinjali, da je njihov prijatelj Srim postal čuden, predvsem pa,da je postal isti, kot je bil nekoč Trast. To jih je seveda �alostilo, vendar nisomogli prav nič storiti, Kmalu je tudi Srima začel zanimati tisti veliki ud, zatose je tudi odločil, da bo �el pogledat, kako je znotraj njega. Skratka, od�elje točno tja, kamor je nekoč �el njegov prijatelj Trast, drugi pa so upali, dase bo čim prej vrnil.

* Ta zgodba bi se lahko imenovala tudi �alostno, toda resnično, vendar jeta naslov uporabil �e na� »kolega« pisatelj iz Godoviča.

Siga�čan 21


Cuclesta Banda

Ja, tak je tu ajnkrat anga dnewa bluKa sn pafru�tkau m�pa �tabale wabuPa u �tala je blu triba jet paglej�tat

Mpa na Swisu tud �e n�ma sna zape�tat

No, kaj lu waprawlenu taglawnu dilaSn spiu pačas �e n�dwa �tamprla cilaPal prou na hitra ana buor�a pagrabu

N� se kumi na wos pa �pieza wadpraju

Mislm, de mi ni lih triba točnu prajtDe sn se prej �e ma na lip� �ou naprajt

Na wos jet, wiste, tu ni lih kar takKi wi� koga u� trafu, ka ni watrak

Tak na wos sn wsačga lpu pazdrajuČeprou bi an par jih najraj� zadajuZrawn pa prou lpu wliku na nu uhaČe b�se kuod ke�na falauza nakuha

Tak widm da na placu anga dicaU�timanga �tmanu ko jutrajne ptica

Br� se muj widlu, de ni wad kuod toleTuk pačečkane srajce sa nam čest u fole

Wseglih sn stapu h nemu prjazn kot le kiZatu ka tači znaje widet prou kajt stwariČeb se won znega ki pametnga zwličt dalu

Bi lahk zwečer u wa�tari wsem tu praju

Siga�čan 21

[email protected]

»Kaku ste ki, gaspud?« mu rečem, to wonde�b se widlu de maje manire nisa zaluon

Taku uzwi�enu mej ta mistna �ema pa�nuofalaKot deb bi ke�na nawadna usrana drekabrbala

»Kwa pa ti če�, mona?« me tole kar tikaKot de bi kdaj skop lawila ke�na Micka

»Neč, sn te sam pra�au kaku si ki?«Pa si mislm patih, le kdu si misl� de si?

»Jaz te prav nič ne �tekam kmetič, ejga!«N� tu mi reče nazaj ta na usrana merda

»Nisem �e bil v kakem tako zanikrnem kraju!«Ewo, lih tu sn �e nucau, de sn da kanca znaru

Ga primem za srajca pa mu ana prma�emZrju sej tam na tleh, prsie�em, neč na la�emKar na ajnkrat prleti wad nejč �e pet tačihPa jem me rata zgarbat ma čest lih za glih

Wse tu sa dici s�pred wa�tarije lpu gliedalGawaril adn z drujm, pa se mi �e tak re�al

Ne deb ker wad neh ki pamagau, ma kuod!Wsak suj pier je cuzau, pa sedeu tam ko hluod!

Je blu tak de sn bi jest sam falauza ratawKa si je�j zwečer u wa�tari wsak pa saju nakladawJej, ka neb tuk falauze jeskaw, ka bi le dau gmah

Pa�b se zdej tam u wa�tari z drujmi re�au lah!

Siga�čan 21


Sierkauc

Biu je cajt, ka je začielu na�ga prjatla Sierkauca ma dajet � Zrasu je lihan tulk, de je začielu use u nemu cuost. Sam ne ruo�ce, marski drujga. �esam ni widu, ne kadaj ne kaku je začielu nemu use ukop se zdit tak lpu padrgačnu.

�e pasebi sasidawa Francka, ka ni bla weč tak paduobna newabdilanmuhluodu, zmiera bel se je zdi, kot de je bi bi wabdilau an mizar, ka se jespaznau tud ma na lpata, pa na tu, ki bi znalu pr na�mu Sierkaucu take čudnewabčutke u glaj wabudit.

Sam Sierkauc ni widu, ki je tu. Se mu nabedn ni znau tega pawidat, mat pasploh ne, ka je bla �e douga wn s tega bi se reklu.

U glawnem � začielu se je dagajet tu, de je wan zmiera wečkat gliedau unebu, pa se čudu zwizdam, kaku sa lahk tak swetle pa tak lpu sutije, začieuse je čudit ruo�cam, k asa ble tak lpu cuodle, kot �e nkul prit, pa začieu jepaslu�at wada, ka je tekla tak lpu, kot tečeje čikne ga na matuork, če sa fajnnabru�ene pa padmazane.

Sam use tu ukop ni moglu zgliedat tak lpu, kot wad Francke pi�kawizabie, ka se je zasmeja. Take lpate na� Sierkauc �e nkul ni bi widu na switu.Zmiera, ka je waprla suj guobc, de bi začie waprawlet use pa wrst, ka itakje bla sam wana prbli�k tist papounast, ka se �teje, de je ana pa edina taprawa. Waprawlet je zna pa tak lpu pa tak hadabnu, de se je Sierkauc samčudu, kaku se lahk tuk nemu nepaznanih besid skrije sam u anga člawika.

Tu je nemu waprlu wači, pa si je teu, de bi jemu nuo, če �e ne zarad drujgasam zatu, de bi ga lahk naučila, ke�ne nawe beside, ka marskdaj je teukomu ki pametnga pawidat, pa za tu ni najdu besid.

Tak se je latu, prou lpu pačas, pa z u�itkam ne pad kuo�a list. Se ni widu,ki nej bi tu točnu pamnilu, sam sli�au je bi nejč, de je tu tistu, ka mre dic�ejnsk nardit, če če, de bi ga kdaj wana tud ki naučila.

Problem je bi, de wan je bi zmiera usaka rič preweč dobesednu uzieu, pase je latu, tak kot je mislu, de je tu prou.

Ta prej si je wagliedau kuot se Francka ta wečkat zadr�uje pa falauzepregajne. Pa se je wadlaču, de je bo tam pačakau, pa i pruobau zlist pad

Siga�čan 21

[email protected]

kuo�a.No, blu je tu pr anmu gromu in Sierkauc se je skreu pad tist grom, pačakau. Čakau je bi kar douga cajt. Umis ga je wabjeskau an pos, pa ga jema waswe�iu, ka je na nega pustu tekočina, ka je widu, kuk pre�wican jebugi pub not u gromu. S cajtam, pa se je le nardilu, de je pr�la wana, ka jeje čakau. Bla je �e libi kot panawad, se i je wadpadu �e ta zadn gneu zuob,kaga je imi.

Bla je tam pred nem usa lipa u swetlab sunca točnu wab poudne. Sierkaucje gliedau pa mu je začie slina tečt wn z guobca, ka se je kumi wawidu palatu list pad kuo�a. Ta prej je blu triba pa zlist pad čikle, pa se je pa latu. Ja,Francka se je an cajt prou lpu smeja, ka je mislna, de ji ki drujga lize pad»kuo�a«, ka je pa widla, de je Sierkauc, je hitra skačila pa leti. Zrawn se jepa drla, kot de bi je s kuo�e dajal.

Wan je stau tam, wos muokr, pa pre�wican, pa sam gliedau za nuo, ka jeleti stran. Kar naajnkat se mu ni weč zdi tak lipa, sploh ne pa tem, ka jewidu, de sma usi krwawi pad kuo�a, pa �e libi, če se dilama.

�ou je damou, pa se zagliedau u nebu, pa u igra wablakau, ka sa adndrujga lawil ga pa luftu. Bli sa tač kot watrac, ka se med saba ma pregajneje.Takat se je Sierkauc ta prejkat u �ulejnu ma zamislu, pa se zmislu, de kanckancau sma ldie cilu �ulejne watrac, pa de s tem ni neč naruobe �

Ah, lenoben dan �

Nepopisljiv u�itek je, ko si prost raznih neprijetnih opravil (recimo: pranje& likanje rjuh, ter tlačenje njihovih o�ganih ostankov v vreče za smeti) in ti nitreba več niti s prstom migniti. Zemlji najbli�ja zvezda ogreje ozračje naneznosnih 35°C , zato se odločim, da grem v park, z namenom, da se vsajmalce ohladim in osve�im.

Za sabo tovorim 1300 strani debelo knjigo (ABC kvačkanja � raz�irjenaizdaja, z veliko slik in nazornimi skicami, ter prikazi kvačkalnih gibov). �edolgo me muči �elja, da bi to knjigo, po�rl, vsrkal (v prenesenem pomenu),čisto do zadnje črke, v svoj misleno premi�ljevalni organ, ki so mu neke

Siga�čan 21


nebodigatrebe nadele vzdevek mo�gani. Pridem do prve proste klopice,knjigo »bumf!« v naročje ( tem trenutku se seveda zave�, kako je knjigapravzaprav te�ka in trda), odprem na prvi strani in �e se hlastno poglobim vzanimivo branje.

Ne mine dolgo, oziroma �e niti prve strani mi ne uspe prebrati, ko skotičkom očesa opazim, da se nekdo pribli�a in usede na sosednjo klop.Gre za precej postavno (govorim o �irini postave) damo v zrelej�ih letih(najverjetneje jo je Abraham �e obiskal in prav gotovo ji ni svetoval kak�nedobre shuj�evalne kure), v kraj�i ro�nati oblekici, ki bi si jo obotavljala obleči�e kak�na prikupna postavna (govorim o skladnosti postave) dvajsetletnica.Kotiček tvojega očesa, se odloči, da je videl ravno dovolj, da ti �e nima�pokvarjenega dne, zato hoče zopet usmeriti pozornost na knjigo v naročju,vendar locira �e majčekno bitjece v naročju �enske � psička, in to takomajhnega, da bi si ga �e manj�ega te�ko zamislil. Ta psiček je oblečen(oziroma prevlečen) z nekak�no �ametno oblekico, na glavi ima veliko rdečopentljo, na tačkah nekak�ne copatke, privezan pa je na nekak�no tenko(zlato ali pozlačeno) veri�ico.

»Tako Mirkec, sedaj sva tukaj, bodi čisto pri miru, ker greva v nasprotnemprimeru takoj domov«, reče dama svojemu psičku � Glej no, psu je imeMirkec, nekam nenavadno ime za psa, ponavadi so vsi le Fifiji, Flokiji aliRunoti, bujna je tvoja domi�ljija, �enska, si mislim in se potopim nazaj vbranje�

Po kak�nih 15 minutah dama zopet oglasi: »Mirkec, bo� papcal? Si lačen?«.Psiček iz gobčka, v znak pritrjevanja, spusti neka�en čuden zvok, ki ni biloniti najmanj podoben laje�u, ampak prej nekak�nemu tihemu cviljenju.»Taaako, moj dragi Mirkec, tukaj ima�!«, dama iz torbice potegne posrebrenoposodico in vanj da majhen ko�ček nečesa, kar je imela zavito v prtičku.

Posodico postavi na tla in zraven �e psička, ki v prej kot pol minute pogoltnetisto, kar je pač �e bilo v tisti posodici. Dama mu nato dá �e ko�čeknizkokalorične čokolade, a psiček poka�e, da bi rad �e enega. »Mirkecdovolj je, saj ve� da si na dieti«. Kar debelo pogledam njo in �e psa, kosli�im te besede, nato se zatopim nazaj v knjigo.

Ko je psiček bolj ali manj sit, mu v posodico natoči �e vodo iz plastenke(kot da voda iz fontane za njenega psa ni dovolj dobra!), nato ga, ne boste

Siga�čan 21

[email protected]

verjeli, dvigne k ramenu, in ga rahlo, kakih 5 sekund treplja po hrbtu, doklerse ni zasli�al poglasen »bljurb!«. »Ja, priden si Mirkec, podrl si kupček!«.Sedaj mi pa gre �e počasi vse skupaj na �ivce. Ne moti me njeno pretiranoizkazovanje pozornosti �čenetu, moti me pa njena glasnost in pomp, skaterima mora to početi. Jaz hočem samo v miru brati! Nekaj čas je res mir,a ne za dolgo�

»Mirkec, naj ti obri�em �e gobček, da ne bo� hodil naokoli umazan!«

Mirkec to, Mirkec ono, zavij ga v celofan in postavi v vitrino, babura�

»Mirkec, ne lajaj, ker moti� vse naokoli!«

Točno. Natakni mu nagobčnik �

»Mirkec, ne! Tukaj je vse umazano, bo� �e doma lulal!«

Popravek: Natakni ga raje sebi �

»Mirkec, če ne bo� priden in pri miru, greva takoj domov!«

Kaj �e čaka�? Spokajta �e �

»Mirkec, ne cvili, ne greva �e takoj domov, saj sva komaj pri�la!«

Zakaj!? Zakaj!? (obupano)

»Kaj spet hoče� Mirkec? Bo� vseeno �e malce čokoladice, a bo� potempriden?«

Kar je preveč je pa preveč! Bes mi slepi misli in ima me, da bi zamahnil ssvojo kvačkarsko knjigo po njeni glavi. K sreči se obvladam, a ne moremse zadr�ati, da ne bi rekel: »Gospa! Kje ste staknili to �čene!? V kinderjajčku!?«

Siga�čan 21


Gospa me začudeno gleda, a njene obrvi se sr�ijo in pričakovati je izbruhin do njega res pride le nekaj sekund po začetku sr�enja njenih obrvi. Niti jene poslu�am dobro, kaj vse govori in vpije (da sem nesramen, da je mladinadanes nevzgojena, da Mirkec ni �čene ampak čistokrvn pudelj, itd.), kajtimlini domi�ljije meljejo po svoje in predstavljam si, da je ta �enska nekočsvojemu mo�u (ki je, recimo, nasprotoval nakupu psa) nasula strupa v juhoin je potem uradno umrl za srčno kapjo. Nato je kupila psa, ker ni bilo večovir. Mogoče je bilo celo njenemu mo�u ime Mirkec. Da bi dala psu ime popokojnem mo�u, to bi bilo res do kraja izprijeno.

Dama nato konča s svojim, meni namenjenim, govorom in v navalu jezenadere �e psa:

»Fej, Mirkec, pusti cigaretne ogorke na tleh pri miru! Ravno tak si kotmoj pokojni mo�!«

Sli�al sem dovolj. Spomnim se, da moram pravzaprav to prekletokvačkarsko knjigo �e danes vrniti v knji�nico, ker mi grozi �e tretji opomin.Ravno dovolj dober izgovor, da se lahko odstranim od te nore �enske innjenega pudlja, da lahko zbe�im iz tega parka, ki naj bi ljudem nudil mir inspokoj, a imajo tukaj prilo�nost srečevati vseh vrst norce in čudake, ki jimlahko pokvarijo čisto navaden lenoben dan.

Siga�čan 21

[email protected]

Ljubezni iskanja

»Nekako se mi zdi, da glede na to na kak�ne �enske naleti�, da nima�ravno kaj preveč občutka za te stvari.« pomodruje Helga po po�irku soka.»Oh, neverjetno, samo toliko časa si rabila, da si to ugotovila.« se z rahloneuspelim sarkastičnim tonom namrdne Tone. Sekundo kasneje pa se �epotegne skupaj, ko ga prebode ostri Helgin pogled, mo�gani pa po prej�njidrzni napaki veselo prepustijo kontrolo podalj�ani hrbtenjači, če bosta oba�e sploh bila skupaj čez naslednjih par sekund. »Kar sem hotela reči je,« zostrim pogledom a mirnim glasom spregovori Helga » da nima� samo ti takonesrečo, da popolnoma ne zna� prepoznat s kak�no �ensko ima� opravka.Ena moja prijateljica�«.»Ne prepozna �ensk?« blekne Tone, preden kotso to frazo mo�gani uspeli ustrezno obdelati in precediti. Helgin ostri pogledse, čeprav je to te�ko verjeti, �e bolj izostri do točke, ko bi lahko z njimza�gal papir. Tone zleze �e bolj vase, njegova podalj�ana hrbtenjača pa grozimo�ganom, da prilezla malce vi�je in porezala par povezav, če pade ven �ekaka tak�na. »Ne�« odvrne Helga s tistim mirnim, la�no veselim glasom, kiga sli�i zapornik v srednjem veku, ko mu rabelj reče »Dobili smo čudovitonovo napravico, ugani kdo bo imel čast jo prvi preizkusiti.«. »stvari so turahlo obrnjene, ve�, niso vsi mo�ki kot ti.« ob tej izjavi se Tone rahlo zamisliin sku�a ugotoviti, ali je bilo to mi�ljeno pohvalno ali ne a kmalu obupa.»Glej, ne vem koliko smisla ima, da ti to pravim a če bi ljudje samo malcebolje opazovali, bi za tri četrtine �ensk in tipov lahko ogromno prej ugotovili,kak�na oseba je in si s tem prihranili ogromno muk in trpljenja, jokanja pakaj vem kaj �e vse, me razume� Tone?« ga �e rahlo obupano sitna vpra�aHelga. Tone, ki se je nenadoma zavedel, da se od njega nekaj pričakuje a nibil ravno prepričan kaj to je, se samo po svoje rahlo bebavo nasmehne.Helga zavzdihne, zavije z očmi in reče »Najbolje, da ti kar povem zgodbo,mogoče bo� �e kaj odnesel od tega Tone, zato le pozorno poslu�aj, čepravje to bolj jalovega upanja� ej od kje si pa dobil nov kozarec?« »Medtvojim prej�njim monologom.« reče Tone in se presenetljivo zave, da jenajverjetneje zopet bleknil neumnost, a naj bo preklet če se bo odpovedaltemu kozarčku. »Kaj? Saj mi nisi nič rekla da ne smem, sploh pa je to prvi.«

Siga�čan 21


s to izjavo Tone sam sebe preseneti, kajti bila je nenavadno odločna, mo�ganiobupajo, njegova podalj�ana hrbtenjača se �e pripravlja na harakiri, nato pana �e večje presenečenje opazi, da je presenečena tudi Helga. Z nečim, karbi se mogoče dalo interpretirati celo kot kanček občudovanja reče »ZanimivoTone, mogoče je pa �e upanje zate.« nato pa br� spet v svojem normalnemglasu, kot da se prej�nja izjava sploh ni nikoli zgodila, nadaljuje »Glavnem,nazaj k moji zgodbi, �e en čas nazaj, sva se s kolegico odločili, oziroma se jeona, da greva na �ur�«

*Preteklost*

Proti večeru nekje v Helginem stanovanju zazvoni telefon. Po nekajsekundah nadvse nadle�nega zvoka je Helgi vsega zadosti in odkoraka dotelefona, da na tak ali drugačen način ugnobi njegov zven. Od dvigu slu�alkeugotovi, da jo kliče neka �enska, ki se predstavlja za njeno prijateljico in pokratkem premisleku ugotovi, da bi to znalo celo biti res. Zadnje čase niravno bila med najbolj vestnimi storilkami obveznih �enskih kratkih klepetkovin opravljanja vseh, ki bi se drznili biti kakorkoli drugačni od izredno strogihnorm, ki jih postavi vsaka posebej. Helga se namrdne in preleti jo �alostnamisel, da je zaradi tega izgubila �e preveč prijateljic, če jih sploh lahko takoimenuje. Se pravi, da tale �enska, hiter razmislek prinese spomin, da je njenoime Dana, precej presneto obupana, da je poklicala njo. »Ooooj �ivijo,�Helga�« glas je bil vzhičen, pretirano vesel in vsak zlog se je vi�al in ni�alkakor pijana kobilica. Glasilke so morale spominjati na vrv profesionalnegaskakalca z vrvjo, hkrati je glas napovedoval, da bi moral le njegov prejemnikbiti nadvse srečen in zadovoljen, da so njegova u�esa bila poča�čena s takolepo frekvenco kot je ta, ah saj res, pa roza očala nosi.

»Joooj, ve� kak�en dober �ur bo danes v �aperdoliju, absolutno mora� ititja z mano!« nadaljuje glas, ki je bil zadosti pokomentiran �e prejle, preprostosi predstavljajte, policijsko sireno z du�ilcem pa bo. »Glej, Dana, kaj ko biraje povabila kak�no Tadejo ali Majo, Tejo�« malce naveličano odgovoriHelga. »Oh, daj no! Sem jih �e vse poklicala pa trape nimajo časa, mesploh ne zanimajo več, oh Helga daj, pridi!« na nekak�en čuden način jeDani uspelo vsak stavek končati z privzdignjenim glasom in klicajem, ki je

Siga�čan 21

[email protected]

preprosto povedal, da vpra�anja tu sploh ni in da je samo po sebi jasno, daodgovor ne sploh ne pride v po�tev, kaj pa si misli�, da bi zavrnil tako srčkan,proseč glas. »Ne vem, Dana, tam je vedno en kup tepcev, sploh ne vem čese mi da ukvarjat z njimi�.« poreče Helga, ko ji v glas takoj skoči Dana »Ah pa kaj �e! Kak�ni tepci, tam je pa ja toliko srčkanih tipcev!!!« Dana jebila verjetno edina �enska, ki bi uporabila pomanj�evalnico tipec in s temmislila nekaj pozitivnega. Beseda tip je verjetno ena izmed redkih besed, kijih lahko uporabljata oba spola, ne da bi kogarkoli označila za geja ali kravo,brez pridodanih pridevnikov seveda. »Oh bo� videla, da bo zabavno, no!Bova klepetali, opazovali tipce, oh kako super! Daj greva Helga, no!« Sedajje bila Helga pripravljena storiti skoraj karkoli samo, da bi Dano uti�ala.»Prav, prav, prepričala si me, grem, kdaj pa?« se vda Helga. »Iiiiiiii, super!Ohhh bo� videla kako bova u�ivali!!! Se dobiva čez eno uro, ah ne, raje čezuro in pol, saj ve�, hiihihi, čaučiii!!!« Helgi sta skozi glavo �inili dve misli,prva je bila ta, da je dobila razločno sliko, kako Dana ob besedici čaučimaha v slovo v slu�alko, druga pa ta, da se vidi kako s pu�ko na ramikoraka proti mestu snidenja. Ob tem jo spreleti �e tretja misel, namreč, daDana sploh ni povedala kje se dobita, no, verjetno je mislila kar pred�aperdolijem, pomisli Helga, to bom �e ob�alovala, je bila njena četrta inzadnja misel, potem se je namreč �la oblačit in lepotičit. Rabila je uro intričetrt, a bi si raje odgriznila nogo kot pa da bi to priznala. Lahko sisvobodomiselna, moderna, emancipirana �enska, ki ve, da videz ninajpomembnej�i. Vseeno pa nekatere stvari vedno terjajo svoj davek. Lepobi bilo napisati, da je bila njena zadnja misel pred odhodom, dovolj o tem!Sem lepa kakr�na sem, ne padam na stereotipe o �enskah! A je bila vseenota, da bi ji mogoče bolj pristajala zelena bluza.

*se nadaljuje prihodnjič*

21? Jeeeee pounolitn sma!!!Zej pal ahk dilama kar čema!!!

Eh, se prej sma tud ...

Siga�čan 21


INTELEKTUALEC V CERKNEM � SAJ NIMOGOČE � VERJETNO SE JE IZGUBIL

Ja, nikoli se �iv bog ne vpra�a, kaj delajo intelektualci v Cerknem. Pomnenju mnogih se le peljejo skozi, saj �e nobeden ni bi opa�en �e vrsto let.V članku uporabljamo definicijo intelektualca, kot človeka, ki razumno misliin dela.

Ja, takih intelektualcev v Cerknem ni. Jaz pa trdim, da so, samo da se jimreče drugače, ali v eni besedi kot: �kujn�tn�, �maguočn� ali pa opisno �misle,ki de le je� ali �se gre niki�. Torej ti �kuj�nti� ljudje, ki se gredo nekaj, sopravzaprav manj�ina v Cerknem, ki največkrat, ker namreč razumno dela inmisli, ne pride na povr�je, ker se jim ne da ukvarjati z ljudi, to so ljudje, kimislijo, da intelektualcev ni. Ti ljudje so vsak za sebe prav posebni, največkratpa jih označuje grobo ravnanje s soljudmi in ego, ki je bolj napihnjen kotbalon v naravnem merilu slona, ki je na tem, da bo počil. Te ljudje označujetudi govorica, ki je prav posebna, temelji pa na nekaterih značilnih začetkihpovedi á la »Kiu� ti, ka�« »U� ti men praju, de�, ka�« ali »Bej�, kanima� pojma, de �.«, »Ki tačga ni maguoče�«, »Bej�, kas balan�«, itd.S temi ljudmi se pravzaprav splača začeti pogovor, saj �e po treh minutahugotovite, da vse, kar je bilo povedano z njihove strani, pomeni nič. Čistonič (O, zero, nichts, niente) vam niso povedali, kar bi bilo podkrepljeno zargumenti in na kar bi se lahko človek naslonil, da bi nadaljeval pogovor.Ponavadi pogovora sploh ne gre nadaljevati, saj se bo verjetno ta ljud lotildobrosrčnega pripovedovanja kozjih molitvic, ki so največkrat �ivljenjskemodrosti prebrane v zadnjih Slovenskih novicah, ki pa si paradoksirajo in stem v glavi razmi�ljajočega povzročijo zmedo. Tej zmedi se zlahka ognemotako, da sploh ne poslu�amo oz. si v glavi predstavljamo, kako je istopovedano kak�nemu velikemu mi�ičastemu tipu z eno mo�gansko celico, ki�al ne reagira na isti način, kot bi reagiral intelektualec (t.j. da se umakne),temveč tako kot zna (t.j. z boks udarcem v sredino obraza sogovornika, kise mu kri razlije vzdol� celotnega obraza in mu opacka majico Fruit of theLoom, ki je bila v akciji v Palmanovi). Med kozjimi molitvicami, ki sopovedane intelektualcu, se tako slednjemu pojavi na obrazu �irok nasmeh.Reakcija ljuda je potem največkrat sledeča: �Kar smej se, ka tud tuk nima�

Siga�čan 21

[email protected]

ntu glaj, deb zastapu, ki ti dapawedujem�. Intelektualec pokima, se naredineumnega in za trenutek spusti na njegovo raven, �tuj ma� pa prou, take katu dilaje (v resnici misli na sogovorca) blu triba pastrelit, jem ki wodtrgat,�tala zakurit�� In sogovornik vrne pre�eren nasmeh, govoreč. �No, se panis tuk naun, wi�, kakuj triba, kr tak naprej�� In vse je lepo in prav.

Pri�li smo do spoznanja, da intelektualcev v Cerknem res ni in jih tud nemore biti, saj če hočemo mir pred vsemi ljudi se moramo spustiti na nivoljuda in pre�ivimo. Če hočemo biti intelektualci in v Cerknem pre�iveti, pa jenajprej potrebno postati odvisen od alkohola in se s pomočjo tega spustitina nivo ljuda. Intelektualec mora postati ljud, kar pa je v zadnjih letih mnogimna �alost �e uspelo.

Odprto pismo urada za razvoj KraljevineSigade

PadplatPadplatPadplatPadplatPadplat

Najprej an lip pa wesieu pazdrau z Urada za razvoj Republike Sigadempa �ir�e okolice, se praj provinc Cierkna, Labne ,Čieplez , Zakri� mpatak naprej...

Kot ste uerjetnu �e wapazil se u zadnmu cajtu to wakul nas kar precidila za tu sma pa patauejčmu wadgaurni sadilauci Urada za razvojRepublike Sigade.

No kot taprvu kar mam za wamenit je pastawitu tračnc za taprwacrklajnska �eliznca na deleč stran wad centra Sigad, se praj slabe 4 km čese wadprajte z Sigad prot �elinu al pa kukr se pa tenajm �e an cajt rečeStra�. No tam sma dabil prmierna lokacje za �elizn�ka postaja sej sma �ean par lit prej nakladal usa muo�na �ara kar sma je lahka gar pa Sigadahpabral mpa zwazil čedal na kop de sma lahka dabil dast raunine ka je to una�ih kancih tak prmajnkuje. No in zej ka sma pastajl fundacije za taprva�elizn�ka pastaj sma nabawl �e an finu fajn skari nau wagon ka je bipatribn temelite prenaue, kar sma se latil pred ke�nm tidnam, ka sma cilgana nawu pra�trihal mpa zaejnkat prekril, na tadruj materjal pa �e čakamaka ga nam �e nisa da cajta dastajl..Pogonska lokomotiua je pa lih zej na

Siga�čan 21


testierajnih tak de nabo benu douga ka wam je boma prnesl pakazat nana�a postaja. No ka boma z Sv. Lucije pategnil tračnce gar da �elina mpawad tam naprej na Sigade, se bo začie druga faza projekta ka bomapategnil tračnce wad tam naprej pa gar da Tomnga Vrha. Pa ne sam tu debo za prebiwalce Republike Sigade mpa provinc wa�ne z Sigad pa da�elina zastojn, ne sam tu u ta projekt sma pategnil tud use frizerje kar jihje to u tel republik in se bo na tem ulaku umis ka se boste wazil muo�nutud wastri�t.

Kot tadruga rič lahka waminma de sma začiel prenaulet tud cierku dalusred Cierkna ka je bla �e ris prepatribna anga krampa mpa �uble.wamembe uridnu je pa tud tu de sma tud hotelcem uhtil padtaknit na�enačrte kaku bi blu fajn de bi zgliedalu tam wakul nega, čeprou se �e zdejmamrma prou čest zmenit komu je bla u napuota tista lipa tam u sredvrta. No pa upajma de boma tud, če tiste lipe ni u�timal niki takga de bousem lpu pa de si boma lahka hadil kie ma uači wadpačouat. Kot tazadnprojekt ka si ga je Urad za razvoj Republike Sigade latu pa tud ni tekdeleč vn z Sigad in tu je tu kar se je na Sigadah �e douga gauarilu nauapumpa za bencin mpa druge naraj �kadliue rči.

Urad za razvoj pa nabi biu tu kar je če nabi �e za u naprej�ne litagruntau ki bi se lahka nardilu �e to na Sigadah, zatu mama u načrtu naSigadah ka usi wima de je to edin plac se kuodr je �e dast raunine zanardit taka rič, pastajl letali�ka stoza in če nabo �lu drgač boma paglihal �eGradi�če mpa Lamk sam de bo dast placa za tadruge projekte ka jih �eprpraulema za u naprej.

Na� moto je »Kar nisa mogl Francuzi, Italjani , Austici, Nimci pa mrbit�e ke�n, boma zmogl mi Urad za razvoj Republike Sigade pa tud če jetriba prej use padrit«.

No tu bi blu zaejnkat usek a boma začiel spiet kot ki padierat al pamrbot tud ki dilat se pa �e waglasma �e ki.

Urad za razvoj Kraljevine Sigade

Siga�čan 21

[email protected]

Zaljubljenim ...

Anga mr� imit rad,Narprej sebe, ka si �e mlad,

Če ne pa jabka,De te prej nawije srat.

Anga mr� imit rad,Sajga brata al pa bankomat,

Kat soude mječe wn,Ka gre� čje, usake krat.

Anga mr� imit rad,Čeprou taje hi�a �e ni grad,

Bo� pa use narjedu,De bo widet tak.

Anga mr� imit rad,Lah gospodinjski aparat,

De ti zmejle tistu,Kar sploh �e ima� nuot za dat.

Anga mr� imit rad,Suj �pampet al pa padplat,Sam de paskrbi�, de gre�

usak dan u istga spat.

Anga mr� imit rad,Pa tud čej tu Arafat,

�e tisga, ka, ka te wid,Te kot prasca zmlat.

Siga�čan 21


Anga mr� imit radTud, čej �e premlad,

Deb znau temu,ta prawa uridnast dat�.

Siga�čan 21

[email protected]

In vedite ... " opazujemo vas ...

Supercitatpa

mag

a

-A wabrezujete drewiesa?-Ja.

-Mene tud, mene tud!!!

A ni tu, de ima� waddelkza kadiuce u restawracij

istu, kot de bi jemuwaddelk za lulajne u bazenu?

Ne več toliko novost za bralceDOSTAVA NA DOM

Odslej naprej je mogoče priti do Siga�čana tudi drugače. Pi�ite nam na e-mail naslov: [email protected], sporočite va� naslov in obvestili vas bomo,kam lahko pridete iskati najnovej�o �tevilko Siga�čana. Pričakujemo, danam boste ob va�em obisku na taisti naslov dostavili tudi �gance (jemo vse,najraje ajdove), kislo mleko, kefir ali kaj podobnega.

Documents

kud cerkno sigacan 21