View
286
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
OD RETORIKE DO ARGUMENTACIJE: TEORIJE,
KONCEPTI, DEFINICIJE (zapiski predavanj)
Začetki retorike
- začetki in izvir retorike: Gelon in Hieron (485 pr. n. št.) ali Trasybulos (389 pr. n. št.)?
- retorika kot »umetnost javnega govorjenja« (javne zadeve); ameriški pogled
- retorika kot »umetnost prepričevanja« (Platon: Gorgias)
- »prvotna« retorika in »drugotna« retorika (literarizacija, pedagogizacija)
- retorika kot revolucija v komuniciranju o javnih zadevah (Iliada)
- 5. st. pr. n. št.?
- prvi učitelji nove vede/veščine/umetnosti: sofisti (Empedokles, Koraks, Tisias)
- sofos - sofisti/sofistika – sofizem
- Koraks (prvi vpelje pet glavnih delov oratio: exordium, narratio, confirmatio,
refutatio, peroratio)
- Protagoras (480 – 411 pr. n. št): relativnost, »dilematičnost«
- Gorgias (483 – 375 pr. n. št.): vpelje še hvalni govor -> (dve osi jezika: 1)
sintagmatičnost/paradigmatičnost, 2) izbira: spremenljivost,
dogovorljivost,prilagodljivost), aticizem proti azianizmu (pravilnost, jasnost,
nazornost, primernost, okrašenost
- Izokrat (436 – 338 pr. n. št.): prvi ustanovi šolo (narava, izobraževanje, praksa),
retoriko uveljavi kot književno obliko, verjetnost : gotovost.
- Platon (429 – 347 pr. n. št.): dve vrsti retorike: logografija (retorika verjetnosti ->
iluzije) in psihagogija (dialektika -> erotizirana retorika)
1
- Dialektika: zmožnost odkrivanja razpoložljivih argumentov, s katerimi odgovarjamo
na zastavljena vprašanja (razčlenimo vprašanje, opredelimo zadevne dejavnike,
preverjamo hipoteze)
- Gorgias (sofistična retorika) vs. Fajdros (filozofska retorika)
- Členitev
- Aristotel (384 – 322 pr. n. št.): »retorika je umetnost, da v vsaki snovi poiščemo
prepričevalno moč, ki je v njej«
- Aristotel : Platon = »pozitivizem« : »metafizika«
- »Zemljevid učenosti« in Organon:
Logika: nujno in univerzalno (gotovost) – Prva in Druga analitika
Dialektika: naključno in splošno (sprejemljivost) – Topike, Sofistične zavrnitve
Retorika: možno in verjetno (prepričljivost) – Retorika
- Razlike med dialektiko in retoriko: a) oblika, b) poslušalstvo, c) način prepričevanja
(Zenon)
- a) Teoretično – praktično - proizvajalno
b) znanost – umetnost
c) štirje vzroki: tvarni (materialni), oblikovni (formalni), gibalni, namerni
2
- Osrednji del Aristotelove retorike: pisteis
»zunanji« »notranji« / | \ / | \ / \ / \indic verjetnost znak etos logos patos / \ / \ / \ induktivni deduktivni | | primeri entimemi (prosilogizem, / \ sorit, epiheirem, maksima) zgodovinski izmišljeni / \ parabola basen prosilogizem sorit epiheirem maksima : : : : : : : : (str.5, (str. 5,6 (str. 6, (str. 6, 2) 3) 4) 5)
- Vir entimemov? Koinoi topoi ali loci communes (obča (splošna) mesta, skupna mesta).
Topike so temeljne kategorije odnosov med idejami (pojmi, koncepti, …).
- Splošne in posebne topike:
3
Splošne topike Posebne topike
- Definicija - Sodna (pravne)
Rod/vrsta pravično (prav)
- Razdelitev nepravično (narobe)
Celota/deli - Svetovalna
- Primerjava dobro
Podobnost/razlika nevredno
- Odnos ugodno
Vzrok/učinek neugodno
Antecedens/konsekvens - Hvalna (ceremonialna)
Kontrarnosti krepost (plemenito)
Kontradikcije slabost (nizkotno)
- Okoliščine
Mogoče/nemogoče
Preteklo/prihodnje
- Pričevanje
Avtoritete (izvedenci)
Priče
Prisege
Maksime/rekla
Govorice
Dokumenti
Zakoni
Precedensi
4
SPLOŠNE TOPIKE
DEFINICIJA (stasis)
Primer
»Obtožena, da ni kristjanka, je odgovorila, da verjame v Jezusa in sledi njegovim naukom. In
če to ni krščansko, kaj je?«
»Kaj neki, cev vam je počila, kaj pa drugega!«
ROD IN VRSTA
Primer
»Tako kot drugi zločini zoper družbo bi moralo biti tudi onesnaževanje strogo kaznovano!«
»Če študirate filozofijo, potem vam fenomenologija pač ne more biti neznana.«
5
STASIS (status)
1) Stasis dejstva/domneve (stasis verjetnosti): »Ali je X res storil Y?«
2) Stasis definicije: »Kaj je storil X?«
3) Stasis kvalitete: »Je bilo dejanje X primerno (pravično)?«
↓
MREŽA SEDMIH VPRAŠANJ
1) Kaj (se je zgodilo)?
2) Kdo (je to storil)?
3) Kje (je to storil)?
4) Kdaj (je to storil)?
5) Kako (je to storil)?
6) Zakaj (je to storil)?
7) [S čigavo pomočjo] (je to storil)?
6
7
RAZDELITEV
Celota/deli (bistveno/naključno)
Primer
»Vem, da se bliža pomlad, ker, kot pravi pesnik,
spet zeleni trava in lastovke kukajo iz gnezd.« (T. Wilson)
»Umor sestoji iz vsaj treh delov: načrtovanja, izvedbe in prikritja.«
PRIMERJAVA
Podobnost/razlika
»V svoji trditvi pravite, da morajo biti naša dejanja, četudi miroljubna, obsojena, ker
pospešujejo nasilje. Toda, ali je to logična trditev? Ali to ni ravno tako, kot če bi obsojali
oropanega človeka, ker je s posedovanjem denarja izzval zlo dejanje ropa? … Ali to ni ravno
tako, kot če bi obsojali Jezusa, ker je njegova enkratna vdanost Bogu pripeljala do zlega
dejanja križanja? Spoznati moramo, kar dosledno trdijo zvezna sodišča, da je narobe siliti
posameznika naj preneha s svojimi napori, da si zagotovi temeljne ustavne pravice, zato ker bi
to utegnilo izzvati nasilje. Družba mora zaščititi oropane in kaznovati roparje. (M.L. King:
Pismo iz birminghamske ječe)
8
ODNOS
Vzrok/učinek
Primer
(v odgovor na ironičen predlog, da bi irske otroke prodali za hrano):
»Predvsem bi to izdatno zmanjšalo število papistov, s katerimi smo preplavljeni, in ki so
glavni rejci naroda, kakor tudi naši najnevarnejši sovražniki …« (J. Swift: A Modest
Proposal)
Antecedens/konsekvens
Primer
»Ker Marička ni bila Jožetova zakonita žena, ko je umrl, ni upravičena do njegove zbirke
znamk.«
»Tone je prišel prepozno in ni videl filma.«
9
Kontrarnosti
Primer
»Če je vojna vzrok naše nesreče, potem je mir pot k naši sreči.«
Kontradikcije
Primer
»Nekateri trdijo, da ustava ZDA vsakemu državljanu zagotavlja pravico, da poseduje orožje;
spet drugi trdijo, da ustava ZDA ne zagotavlja takšne pravice.«
10
OKOLIŠČINE
Mogoče/nemogoče
Primer
»Ne glede na to, kako zelo bi si želeli potovati na druge svetove, izven našega osončja, to
zaenkrat ali v bližnji prihodnosti še ni v naših močeh«.
Preteklo/prihodnje
Primer
»Prav kakor je sleherno bitje, ki je živelo na Zemlji , svoje življenje končalo s smrtjo, tako
smo lahko prepričani, da bo to skupna usoda vseh nas , prej ali slej.«
11
PRIČEVANJE
Avtoritete (izvedenci)
Primer
»Mi, ki smo verni, bi morali dvakrat razmisliti preden omalovažujemo znanost, kajti delo
znanstvenikov je na več načinov delo velike vere. Kot je nekoč rekel Albert Einstein, 'resni
znanstveni delavci so edini globoko verni ljudje'.«
Priče
Primer
»O nujnosti novih varnostnih meril bi lahko vprašali Catherine Jensen. Catherine Jensen ni
inženirka ali raketna znanstvenica. Catherine Jensen je bila preprosto ena od mnogih gledalk
iz tistega osnovnošolskega razreda, ki je videl, kako je razneslo shuttle, kakor tudi prazne
izraze na obrazih otrok, ko so spoznali, da njihove učiteljice ni več.«
»Dimitrij Rupel ni le zunanji minister R Slovenije. Dimitrij Rupel je tisti , ki je na TV
Slovenija lagal o svojih izjavah na CNN. Dimitrij Rupel je tudi tisti, ki je podpisal vilniuško
deklaracijo še preden je slišal govor Collina Powella v VS OZN – in o tem spet lagal na TVS.
Res, Dimitrij Rupel ni le zunanji minister R Slovenije, je tudi lažnivec.«
12
Prisege
Primer
»Kako lahko trdite, da se LAPD ni pripravil na možne posledice sojenja Rodneyu Kingu?
Glede na njegovo zapriseženo izjavo z dne 11. junija 1992 je načelnik policije naročil svojim
podrejenim, da se morajo pripraviti na vznemirjenje javnosti.«
Maksime/rekla
Primer
»Skozi trnje do zvezd.« (Per aspera ad astra)
Govorice
Primer
»Že več mesecev ni bila med uslužbenci WordPerfecta nobena skrivnost, da Novell ni nikoli
nameraval ničesar drugega kot razbiti nekoč mogočno družbo.«
13
Dokumenti
Primer
»Poglejte, morda sem res visok le 150 cm in igledam kot pubertetniški povzročevalec težav,
ampak morali mi boste prodati tisti zaboj piva, ker je iz moje osebne izkaznice jasno razvidno,
da jih imam – 45.«
Zakoni
Primer
»Vaša ideja za Coming to America, gospod Murphy, bi bila povsem v redu, če vaš vir zanjo
ne bi kršil XVII. člena ameriškega kodeksa o avtorskih pravicah.«
Precedens
Primer
»Gospod Hribar priznava, da je v preteklosti pretepal svojo ženo. Je res nerazumno
pričakovati, da se bo ta vzorec nasilja nadaljeval, celo stopnjeval?«
14
15
POSEBNE TOPIKE
SODNA
- pravično (prav)
- nepravično (narobe)
↓
formula stasis
Primer 1 (Kvintilijan 7.1.7-8):
»Ubil si človeka!
Sem, res je. Legalno je ubiti prešuštnika z njegovo ljubico.
Saj nista bila prešuštnika!
Sta!«
(stasis …?)
16
Primer 1a (Kvintilijan):
[Če je ugotovljeno oz. dopuščeno, da sta bila res prešuštnika]
»Ampak, nikakršne pravice ju nisi imel ubiti, saj si s tem zapravil svoje državljanske
pravice!«
(stasis …?)
- retorična vprašanja
anacoenosis/communicacio:
Primer:
»In zdaj, o prebivalci Jeruzalema in ljudje vere, rotim vas, razsodite med menoj in mojim
vinogradom. Kaj še bi lahko postoril v svojem vinogradu, česar nisem?« (Izaija 5:3-4)
»In zdaj vas prosim, da razsodite: če pogledate preganjanje, ki ga je bila deležna moja
stranka, kaj si ne zasluži vsaj nekaj upravičene jeze?«
17
epitrope/concessio
Primer:
»Veseli se, o mladenič, v svoji mladosti, in naj te tvoje srce bodri v času tvoje
mladosti; hodi po poteh svojega srca in podobah svojih oči: toda ne pozabi, da
ti bo Bog sodil za vse te stvari.« (Cerkveni očetje 11:9)
»No, le daj! Polepšaj mi dan! (Dirty Harry/Clint Eastwood).
synchoresis/concessio
Primer:
»Veruješ v enega Boga; tako je prav: tudi hudiči verjamejo in se tresejo.«
18
SVETOVALNA
- dobro/nevredno
Primer:
»Četudi se morda zdi, da bi legalizacija prostitucije utegnila
imeti praktične koristi za družbo, ne moremo podpreti nečesa,
kar ima večina za nemoralno.«
- ugodno/neugodno
Primer:
»Ali za družbo pridobimo kako prednost, če dovolimo svoboden splav, ko pa
to s seboj prinaša spolno neodgovornost?«
»Prepovedati splav se nekaterim zdi moralna prednost, lahko pa se izkaže
za družbeno škodljivo: ilegalni splavi in problemi nezakonskega materinstva
s tem ne bodo čarobno izginili.«
19
DOBRE IN UGODNE TEME, KI JIH LAHKO
UPORABIMO V (SVETOVALNIH) GOVORIH
- poreklo
- veliko (dobrih in pridnih) otrok
- bogastvo/premoženje
- ugled
- čast
- zdravje
- lepota
- moč
- lepa postava
- starost (izkušenost)
- številna prijateljstva
- sreča
- veselje
- pravičnost
- pogum
- zmernost
- velikodušnost
- veličastnost
- sposobnost (dobro) govoriti
- naravni talenti
20
- spomin
- lahkota pri učenju
- iznajdljivost
- vednost
- umetnost
21
HVALNA (CEREMONIALNA)
- krepost/plemenitost
Primer:
»Knjiga vrlin Roberta Bennetta je veličasten primer uporabe te topike kot tematske
osnove celotne antologije.«
- slabost/nizkotnost
Primer:
»Ta človek je vzoren primer slabega: laže, krade, pretepa ženo in otroke; kaj bi še
hoteli nizkotnejšega?«
22
KJE, KAKO (IN ČEMU) LAHKO VSE TO
UPORABIMO?
↓
RETORIČNA ANALIZA
↓
PET KANONOV RETORIKE
1. INVENTIO (najti argumente)
2. DISPOSITIO (razvrstiti argumente)
3. ELOCUTIO (vbesediti argumente)
4. MEMORIA (zapomniti si govor/argumente)
5. ACTIO (vdejaniti/odigrati govor)
23
- analitičnost in funkcionalnost take razdelitve (referent,
označenec, označevalec)
- zgodovinske različice (Ramus, Descartes: odvečnost elocutio
(ukrasi, ornamenti))
INVENTIO (najti argumente) – kje, kako, zakaj, čemu
INVENTIO ponavadi poteka v treh korakih:
1. Formula stasis (status causae)
2. Retorična analiza
3. Mreža vprašanj in topike
24
FORMULA STASIS
- Stasis definicije?
RETORIČNA ANALIZA
- Trije ključni momenti retorične analize, ki nam pomagajo pri
orientaciji, kaj inventio sploh je in kaj v inventio sploh početi
(zakaj iskati argumente in za kaj iskati argumente):
1) kairos
2) poslušalci/publika
3) decorum
25
KAIROS
Primer retorične analize v terminih kairos:
»Nemčija je bila v obdobju po II. svetovni vojni demoralizirana in
dezorganizirana. Retorika Adolfa Hitlerja je bila uspešna ne le zaradi
njegove osebne karizme in izvrstnega nastopa, temveč tudi zato, ker je
govoril ob praveč času: nemško ljudstvo je iskalo izhod iz svoje
ekonomske stiske in kulturne sramote in Hitler jim je s svojim
močnim, nacionalističnim govorništvom ponudil prav to. Če bi šlo
Nemčiji ekonomsko bolje bi se njegove besede izgubile v zraku.
26
POSLUŠALCI/PUBLIKA
Primer retorične analize v terminih poslušalcev/publike:
»Luthrov strastni odgovor Erazmu o problemu svobodne volje ni bil
toliko povezan z njegovo željo, da popravi Erazma, kakor z njegovo
željo, da vpliva na publiko, ki bo brala dopisovanja med tema dvema
velikima renesančnima mislecema. Lutrov namen je bil ustvariti etos
zaupanja pred Erazmovo intelektualno protislovnostjo, in tako
vzpodbuditi publiko, da mu sledi. Erazem je bil tako le imenski
naslovnik. Luthrove argumente in njegovo retoriko moramo torej
interpretirati v luči širših množic, na katere se je dejansko naslavljal.«
27
DECORUM
Lastnosti dobrega stila:
1) pravilnost
2) jasnost
3) nazornost
4) okrašenost
28
GOVORNI DOGODEK (dejanje besedne komunikacije)
(Roman Jakobson: Lingvistika in poetika (1958))
Shema komunikacije:
KONTEKST
SPOROČILO
POŠILJALEC …………………………………. NASLOVLJENEC
STIK
KOD
Funkcije jezika:
REFERENCIALNA
POETSKA
EMOTIVNA …………………………………. KONATIVNA
FATIČNA
METAJEZIKOVNA
29
GOVORNA DEJANJA
J. L. Austin (1957)
- Performativi: »samonanašajoča se govorna dejanja, katerih izrek
pomeni že tudi izvršitev dejanja, ki ga opisujejo«
- Pogoji: a) »notranji«
b) »zunanji«
- Od performativov do govornih dejanj (vzroki)
- Klasifikacija
- Struktura:
a) lokucija
b) ilokucija
c) perlokucija
- inventio > dispositio ali inventio > elocutio ?
30
ELOCUTIO
- nerazdružljivost inventio-dispositio-elocutio? (P. Ramus, R.
Descartes)
- »stilistična opravila« (stilistična skrb, stilistični zahtevki):
1) odlike stila
2) ravni stila
3) kvaliteta stila
4) govorne (retorične) figure
31
Primer (analize stila):
Ko je Julij Cezar rekel: »Veni, vidi, vici«, je z malo besedami sporočil
veliko. Pravzaprav se zdi, da učinkovitost te izjave o njegovih
vojaških osvajanjih, zrcali učinkovitost same njegove kampanje. Nič
ne gre v nič pri doseganju načrtovanega cilja. Z uporabo asindetona
kaže, da je neposreden in natančen. Le predpostavljamo lahko, da ta
odločna lastnost govora odseva njegovo vodenje na sploh. Cezarjeva
kratka izjava predstavlja tudi popolno trikolono. V gladki urejenosti
teh paralelnih trditev si lahko kar predstavljamo urejenost falang
vojakov, ki z ramo ob rami korakajo v bitko. Tudi ritem besed v
latinščini: VEni, VEdi, VIci, kot z bobni poudarja marširajoči korak, ki
se zdi neizogiben. Cezar je gotovo odslikal, verjetno pa tudi povečal
svojo kredibilnost ali ethos, s tem, da je izrekel to izjavo, ki se zdi
povsem primerna za poročilo o uspešni vojaški akciji.
- Pomen interpretacije v retoriki (Gorgijev opis lepe Helene –
glasba, slikarstvo)
-
32
- Štiri »kategorije spremembe«:
1) dodajanje
2) odvzemanje
3) premeščanje
4) nadomeščanje
- paradigmatika/sintagmatika
33
DISPOSITIO
1) exordium
- captatio benevolentiae
- propositio
- partitio
2) narratio
3) confirmatio
- egressio
4) refutatio
5) peroratio
34
LOGIKA
- kaj je logično?
- deduktivna in induktivna logika
- formalna resnica in materialna resnica
- logika kot filozofska disciplina o »oblikah veljavne misli«
- mišljenje in misel
- veljavnost sklepanja ali resničnost sklepa:
Kdor laže, ta krade
Kdor krade, ta ubija
Kdor laže, ta ubija
Vsi krokodili so ljudje
Vsi Japonci so krokodili
Vsi Japonci so ljudje
35
Katero sklepanje je pravilno?
Vse Kurokare so Leptitie
Vsi Glokolati so Kurokare
-------------------------------------
Vsi Glokolati so Leptitie
Vse Kurokare so Leptitie
Vsi Glokolati so Kurokare
------------------------------------
Noben Glokolat ni Leptitia
- veljavnost in/ali resničnost (pojma in sklepa)
- (pojmi) »zlata gora« in »okrogli trikotnik«
- (vprašanja) 1) »Koliko je dva in dva?«
»Ali bo prišlo do 3. svetovne vojne?«
2) »Katera stranica enakostraničnega trikotnika je najdaljša?«
»Kateri stoletnik je umrl, ko je dopolnil 80 let?«
36
POJEM
- Kaj je pojem (ljudsko)?
- Pojem je element sodbe (formalizem)
- Pojem je predstava (psihologizem)
- Pojem je beseda (ime), ki označuje eno ali več stvari (realizem)
- Pojem je miselni odraz bistvenih lastnosti materialnih stvari (vulgarni materializem)
- Pojem je misel o bistvu ali biti tistega, o čemer mislimo.
- (pojem/koncept)
- vsebina, obseg in doseg (pojma)
- razmerje (odnos) med vsebino in obsegom pojma
- vrste (razdelitev) pojmov:
- individualni/razredni
- nekvantificirani/kvantificirani: univerzalni/partikularni
- enostavni/kompleksni
- pozitivni/negativni
- konkretni/abstraktni (?)
- jasni/razločni
37
- odnosi med pojmi:
- identični pojmi (kvadrat – enakostranični pravokotni štirikotnik)
- ekvipolentni pojmi (Beograd – mesto na ustju Save)
- superordinirani/subordinirani (živo bitje – rastlina)
- interferirajoči (lovec – politik)
- koordinirani (morski pes – som)
- kontrarni (belo - črno)
- kontradiktorni (belo – nebelo)
- disparatni (?)
kategorije – najsplošnejši pojmi
Aristotel:
1) substanca
2) kvantiteta
3) kvaliteta
4) odnos
5) kraj/mesto
6) čas
7) položaj
8) stanje
9) dejavnost
10) trpnost
38
Najsplošnejše/najpogostejše tri: stvar, lastnost, odnos
F. Brentano: nekaj (tudi bivajoče, stvar, realno)
39
SODBA/TRDITEV
- sodba je povezava pojmov, s katerimi nekaj trdimo ali
zanikamo.
- resničnost/neresničnost (resničnostna vrednost)
- sodba, presojanje/razsojanje in/ali stavek
STRUKTURA SODB
1) Predikacijska teorija
- elementi (subjekt, predikat, kopula)
- vsebina ali obseg, identičnost ali subsumiranost (4 različice)
a) Teorija subsumiranosti (obseg vrstnega pojma del obsega
rodovnega pojma)
- »Kit je sesalec«
- »Nekateri ljudje so književniki«
↓
40
b) Teorija identičnosti po obsegu
c) Teorija imanentnosti (vsebina predikata je imanentna
vsebini subjekta)
- »Tiger je krvoločen«
- »Trikotnik je geometrijsko telo s tremi stranicami«
↓
č) Teorija identičnosti po vsebini
2) Relacijska teorija
3) Eksistencialna teorija
VRSTE SODB
1) Po kvantiteti: a) univerzalne, b) partikularne (c) singularne)
a) »Vse kače so plazilci«
b) »Nekatere ribe živijo v morju«
41
c) »Triglav je najvišja gora v Sloveniji«
2) Po kvaliteti: a) afirmativni, b) negativni,
(c) limitativni/neskončni)
a) »Profesorji so raztreseni«
b) »Želve niso ribe
c) »Duša je nesmrtna«
Kombinirana kvantitativno-kvalitativna delitev:
Univerzalno-afirmativni: Vsi S so P.
Partikularno-afirmativni: Nekateri S so P.
Univerzalno-negativni: Noben S ni P.
Partikularno-negativni: Nekateri S niso P.
42
3) Po modaliteti: a) apodiktični, b) asertorični, c) problematični
a) »Vse, kar je živo, mora umreti«
b) »Profesorji so raztreseni«
c) »Dež je verjetno že ponehal«
4) Po odnosu: a) kategorični, b) hipotetični, c) disjunktivni
a) »Kit je sesalec«
b) »Če dežuje so ceste mokre«
c) »Tone je ali nor ali genialen«
43
PREVAJANJE VSAKDANJE (NARAVNE) V LOGIČNO
(UMETNO) GOVORICO (primer)
1)Primož: Tina je rekla, da bo kupila tuno ali govedino. Ali morda veš,
kaj bomo jedli za večerjo?
2)Lučka: Ne, ampak če je že bila po nakupih, bo vse skupaj verjetno v
hladilniku.
3)Primož: Ja, poklicala me je glede svoje seminarske naloge in mi
povedala, da je že bila po nakupih, ker hoče popoldan nadaljevati s
pisanjem.
4)Lučka: Bom na hitro pogledala v hladilnik ... Nabito poln je. Ampak
ribe nisem zavohala.
5)Primož: O.K. Izgleda, da bomo danes jedli govedino. Možni varianti
sta namreč bili riba ali govedina, in v hladilniku ni ribe. Naj torej kupim
malo gobic za h govedini?
- Sklepanje ≠ argumentiranje
44
I) Prvi korak
- loči študij argumenta(cije) od konkretne situacije, v kateri je
do nje sploh prišlo
- implicitno naredi eksplicitno:
1), 5) Primož: Za večerjo naj bi jedli ali govedino ali tuno. V hladilniku
ni ribe. Če v hladilniku ni ribe, ne bomo jedli tune. Torej bomo jedli
govedino.
2), 4) Lučka: Če je Tina že bila po nakupih, potem je nakupljeno v
hladilniku. Tina je že bila po nakupih. Torej je nakupljeno v hladilniku.
45
II) Drugi korak
- argument loči od udeležencev dogajanja in ga naredi
neodvisnega od konkretnega dogajanja
- na argument gleda kot na neosebno povezavo premis in sklepa
Za večerjo naj bi jedli ali govedino ali tuno. V hladilniku ni ribe. Če v
hladilniku ni ribe, ne bomo jedli tune. Torej bomo jedli govedino.
Če je Tina že bila po nakupih, potem je nakupljeno v hladilniku. Tina je
že bila po nakupih. Torej je nakupljeno v hladilniku.
46
III) Tretji korak
- predstavi argumenta v standardizirani obliki (uniformno)
- doda indikatorja premisa in sklep.
argument 1
premisa: Jedli bomo govedino ali jedli bomo tuno.
premisa: Ni ribe.
premisa: Če ni ribe, ne bomo jedli tune.
sklep: Jedli bomo govedino.
argument 2
premisa: Če je Tina bila po nakupih, potem je nakupljeno v hladilniku.
premisa: Tina je bila po nakupih.
sklep: Nakupljeno je v hladilniku.
47
IV) Četrti korak
- poudari izraze, ki imajo poseben pomen za logiko
- povsem nepomembno postane, v katerem jeziku je (bil)
argument ubeseden
okrajšave
B: Jedli bomo govedino.
C: Jedli bomo tuno.
F: Je riba.
S: Tina je bila po nakupih.
R: Nakupljeno je v hladilniku.
argument 1
premise: B ali C; ne F; če ne F, potem ne C
sklep: B
argument 2
premisi: če S, potem R; S
sklep: R
48
V) Peti korak
- tudi za logiko pomembne izraze iz vsakdanje govorice
nadomesti z logičnimi konstantami:
argument 1
B V C
¬F
¬F ¬C
/.: B
argument 2
S R
S
/.: R
49
VI) Šesti korak
- posamezne argumente interpretira (le) kot instance
argumentativnih oblik
- argumentativne oblike ne poznajo resničnostnih vrednosti
argumentativna oblika argumenta 1
p V q
¬r
¬r ¬q
/.: p
argumentativna oblika argumenta 2
p q
p
/.: q
50
KRITIČNO MIŠLJENJE
- Metoda TRON: - tema
- razred
- opis
- namembnost
ŠTIRI TEMELJNA VPRAŠANJA METODE (STRATEGIJE)
TRON:
1. Katera je téma, ki ga moram razumeti?
2. Kateri je splošni razred kateremu téma pripada?
3. Kateri je opis téme?
4. Kakšna je pomembnost téme?
Primer:
Kladivo je orodje, ki je sestavljeno iz ročaja ter težke kovinske glave,
nameščene na enem delu, ki se uporablja za udarjanje.
51
kladivo téma obravnave
orodje razred, višji razred,
ročaj s težko kovinsko opis lastnosti
glavo na enem delu
se uporablja za udarjanje namembnost ali uporabnost
Preberite spodnji primer in kategorije v stolpcu A in stolpcu B
povežite med seboj.
Stol je kos pohištva, ki ga sestavljajo vodoravna plošča, ki jo podpira
tri ali več nog in se uporablja za sedenje.
A B
téma se uporablja za sedenje
razred stol
opis ga sestavlja vodoravna plošča, tri ali več nog
pomembnost kos pohištva
52
Sledeči primeri vsebujejo tri pare odgovorov za vsako vprašanje.
- Vsak odgovor označite/opredelite kot primeren ali neprimeren;
- Za vsako informacijo povejte, kaj neustreznemu/neprimernemu
odgovoru manjka: téma, razred, opis, pomembnost.
Ribe so živali, ki imajo hrbtenico in živijo v vodi. Dihajo s škrgami in ne s pljuči. Namesto
nog imajo plavuti. Njihovo telo je prevlečeno z luskami. Za ljudi predstavljajo enega od
osnovnih virov hrane.
Vprašanje: Kaj so ribe?
ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno
1. a) Ribe so živali, ki živijo b) Ribe so živali, ki živijo v vodi
v vodi in se jih uporablja in so vir hrane. Imajo hrbtenico, škrge
za prehrano. in plavuti ter so prekrite z luskami.
Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________
ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno
2. a) Ribe so živali, ki živijo b) Ribe so živali, ki živijo v vodi.
v vodi, imajo hrbtenico, škrge in Imajo hrbtenico, škrge in plavuti ter
plavuti ter so prekrite z luskami. so prekrite z luskami
Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________
53
ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno
3. a) Ribe so živali, ki živijo b) Ribe so živali, ki živijo v vodi
v vodi in se jih uporablja in so vir hrane. Imajo hrbtenico, škrge
za prehrano. in plavuti ter so prekrite z luskami.
Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________
Ogorčeni nad napadi na svojo lastnino in dostojanstvo, so Johnovi privrženci leta
1215 vkorakali v London, kjer so jih prebivalci in duhovščina sprejeli z velikim
navdušenjem, saj so tudi oni trpeli zaradi Johnovih zahtev. Baroni so zahtevali, naj
kralj sprejme posebno listino, ki bo omejevala njegovo moč. Kljub negodovanju, je
John podpisal Magno Carto oz. Veliko listino.
Vprašanje: Kaj je bila Magna Carta?
ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno
4. a) Magna Carta je bila dokument, b) Magna Carta je bila dokument,
ki ga je podpisal kralj John in je ki je omejevala kraljevo moč.
omejevala kraljevo moč.
Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________
54
ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno
5. a) Magna Carta je bila dokument, b) Magna Carta je bila dokument,
ki ga je podpisal kralj John in je ki ga je podpisal kralj John.
omejevala kraljevo moč.
Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________
ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno
6. a) Magno Carto je podpisal b) Magna Carta je bila dokument,
kralj John ki ga in je omejevala ki ga je podpisal kralj John in je
kraljevo moč. omejevala kraljevo moč.
Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________
Brom je težka, temno oranžna tekočina, ki se uporablja predvsem pri izdelavi bencina.
Delno se brom uporablja tudi v izdelavi barvil in vrste zdravil, bromidov. Veliki
industrijski obrat, ki pridobiva brom iz morske vode, se nahaja v Freeportu v Teksasu.
Svetovna proizvodnja broma je z vpeljavo pridobivanja broma iz morske vode narasla
za več kakor 100 krat.
Vprašanje: Kaj je brom?
ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno
7. a) Brom je tekočina, ki se b) Brom je težka, temno oranžna
uporablja za izdelavo bencina tekočina, ki se uporablja pri izdelavi
in zdravil. bencina in zdravil.
55
Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________
ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno
8. a) Brom je težka in temno b) Brom je težka, temno oranžna
oranžna tekočina. tekočina, ki se uporablja pri izdelavi
bencina in zdravil.
Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________
ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno
9. a) Brom je težka, temno oranžna b) Brom je težek in temno oranžen.
tekočina, ki se uporablja pri izdelavi Uporablja se pri izdelavi
bencina in zdravil. bencina in zdravil.
Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________
56
Preberite naslednji odstavek in odgovorite na vsako od vprašanj:
10. Obstaja več kakor 30.000 rib, od katerih se jih večina uporablja za hrano. Najbolj
priljubljena morska hrana je losos. Večina lososov živi v morju, toda svoja jajca polagajo
v sladkovodne vodotoke. Da bi dosegli sladkovodne tokove, lososi plavajo proti toku in
premagujejo močne tokove ter strme brzice. Med temi potovanji proti toku, ki jih
imenujejo »vztrajnostni tek«, veliko število lososov ujamejo v mreže in vabe ter
konzervirajo kot hrano.
Kaj je
1. téma? ____________________________________________________________
2. razred? ___________________________________________________________
3. opis, podan v besedilu? ______________________________________________
________________________________________________________________
4. nomembnost, podana v besedilu? ___________________________________
________________________________________________________________
11. Jod je kemijski element, ki ga najdemo v morski vodi in v steblih nekaterih morskih alg.
Alge se posuši in sežge. Nato se jod odstrani iz pepela. Tudi nekatere vrste morske hrane,
npr. školjke in morski raki ter jastogi, vsebujejo jod, potreben za prehrano. »Jod«, ki se
uporablja kot razkužilo v raztopini joda in alkohola, je bolj poznan pod imenom jodova
tinktura. Čisti jod je kosmičast material srebrno sive barve.
57
Vprašanje: Kaj je jod?
Možen odgovor: Jod, ki ga najdemo v morski vodi, nekaterih morskih algah ter školjkah, je
kosmičast material srebrno sive barve. Uporablja se kot razkužilo.
1. Vaša ocena tega odgovora na vprašanje: ustrezen neustrezen
2. Kateri del odgovora morda manjka? _________________________________
3. Sedaj na tablo sami napišite odgovor, ki bo ustrezen (bodite pozorni, da ni nobenega
prednostnega vrstnega reda informacij, razen tega, da je razred skupaj s témo).
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
______________________________________________________
12. Navaden dežni oblak je oblika vlage. Sestavljajo ga miljarde drobnih vodnih kapljic.
Včasih bosta dve manjši kapljici trčili in se tako združili v večjo kapljo. Ko postanejo
kaplje tako težke, da jih atmosfera in vetrovi ne morejo več držati v zraku, jih teža
gravitacije, v obliki dežja, povleče navzdol proti zemlji. Eden od rezultatov tega procesa
je ta, da rastline in živali lahko dalje živijo in rastejo.
Vprašanje: Kaj je dež?
Možen odgovor enega od učencev: Dež je oblika vlage, ki je bistvena za življenje in rast
rastlin in živali.
58
1. Vaša ocena tega odgovora na vprašanje: ustrezen neustrezen
2. Kateri del odgovora morda manjka? _________________________________
3. Sedaj na tablo sami napišite odgovor, ki bo ustrezen (bodite pozorni, da ni nobenega
prednostnega vrstnega reda informacij, razen tega, da je razred skupaj s témo).
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
______________________________________________________
Identifikacija téme in razreda
- Pomembnost? (ribolov)
Navodila
Ena ali več besed v sledečih odlomkih je podčrtana. Zgolj na podlagi vsebine posameznega
odlomka določite, ali podčrtana beseda odgovori na vprašanje, »kaj je téma?« ali na
vprašanje, »kaj je razred?«.
1. Postrv je riba, ki se uporablja v tekmah športnega ribolova. Kljub temu, da večina postrvi
živi v sladkih vodah, sodijo postrvi v družino lososov.
_____ téma?
_____ razred?
2. Postrv je riba, ki se uporablja v tekmah športnega ribolova. Kljub temu, da večina postrvi
živi v sladkih vodah, sodijo postrvi v družino lososov.
_____ téma?
_____ razred?
59
3. Postrv je riba, ki se uporablja v tekmah športnega ribolova. Ena vrsta postrvi, mavričasta
postrv, izvira iz rek v zahodnem delu ZDA, vendar so jih varuhi rib prenesli tudi v reke na
vzhodnem delu ZDA.
_____ téma?
_____ razred?
4. »Srebrnice« so mavričaste postrvi, ki se drstijo v jezerih ali pa živijo v morju.
_____ téma?
_____ razred?
5. Uredite naslednje postavke od najbolj splošne k najbolj specifični; 1 = najbolj splošna, in
4 = najbolj specifična.
Postrv ( ) losos ( )
»srebrnica« ( ) mavrična postrv ( )
6. Koze, kakor druga živina, imajo želodec, ki je skupen vsem živalim, ki se prehranjujejo s
travo in jim omogoča, da hrano shranijo za kasnejše žvečenje.
_____ téma?
_____ razred?
7. Koze, kakor druga živina, so različnih vrst. Švicarske koze imajo koničasta ušesa.
Nubijske koze so temne barve in imajo povešena ušesa ter proizvajajo mleko. Tretji tip, ki
vključuje angore, je cenjen predvsem zaradi njihovega pomena pri proizvajanju volne.
_____ téma?
_____ razred?
60
8. Koze , kakor druga živina, so različnih vrst. Obstajajo tri podvrste koz. Švicarske koze
imajo koničasta ušesa. Nubijske koze so temne barve in imajo povešena ušesa ter
proizvajajo mleko. Tretja podvrsta je cenjena zaradi njihovega pomena pri proizvajanju
volne.
_____ téma?
_____ razred?
61
Razporejanje informacij/podatkov
Navodila
V naslednjih odlomkih (iz učbenikov) je ena ali več besed podčrtanih. Ugotovite, na katero
vprašanje podčrtana beseda ali besede odgovorijo v kontekstu odlomka.
Primer:
1. Eden od instrumentov, ki se jih uporablja za opazovanje vremena, je barometer.
_____ Kakšna je namembnost téme?
_____ Katera je téma?
2. Ta kemijska zmes se uporablja pri izdelavi mila.
_____ Kakšna je namembnost ter uporaba?
_____ Kateri je razred téme?
3. Lokacija katerekoli točke se lahko določi z uporabo natančnih črt, ki križajo načrt od
severa proti jugu ter od vzhoda proti zahodu. Te črte so …
_____ Katera je téma?
_____ Kakšen je opis?
4. Prebivalci te regije z uporabo velikega števila instrumentov izvajajo čudno vrsto glasbe.
Prvi je seveda boben, ki …
_____ Kakšen je opis?
_____ Kateri je razred téme?
5. Peščenjak je po drugi strani nastal iz usedlin, ki so se nakopičile kot rezultat pritiska.
_____ Kakšen je opis?
_____ Katera je téma?
62
6. Obleka je narejena iz materialov, ki so oblikovani tako, da ščitijo ljudi pred sončnimi
žarki.
_____ Katera je namembnost?
_____ Kateri je razred?
7. S takimi skrajnostmi v temperaturi in pomanjkanju zračnega pritiska, na Luni ljudje
potrebujejo za preživetje posebno obleko.
_____ Katera je téma?
_____ Katera je namembnost?
8. Kljub temu, da večina postrvi živi v sladkih vodah, spadajo v družino lososov.
_____ Kateri je razred?
_____ Kakšen je opis?
9. Parkirni števec je naprava, ki kaže, koliko časa je vozilo na posameznem parkirnem
prostoru.
_____ Katera je téma?
_____ Kateri je razred?
10. Poleg njegovih ostalih vlog, se nafta uporablja v proizvodnji brusov.
_____ namembnost?
_____ opis?
11. Pridobivanje takih kemikalij iz njihovih naravnih oblik je pomembno za znanstvene in
medicinske namene.
_____ opis?
_____ namembnost?
_____ namembnost?
63
12. Zeleno barvilo v rastlinah se imenuje klorofil. Najdemo ga tako v listih rastline kakor tudi
v steblu.
_____ razred?
_____ téma?
13. Silikon uporabljamo za imenovanje velike družine zmesi.
_____ opis?
_____ téma?
14. Zaradi tega razloga, se take materiale lahko uporablja kot embalažo za močne kisline.
_____ opis?
_____ namembnost?
15. Najtežja od dragih kovin je platina. Samo zlato in srebro sta lažja za oblikovanje.
_____ téma?
_____ razred?
16. Hipofiza je ena od žlez v našem telesu. Proizvaja številne hormone, ki …
_____ téma?
_____ opis?
64
Navodila
Naslednji odlomki so namenjeni temu, da ocenite vse štiri kategorije informacij iz različnih
perspektiv. Izberite po enega iz vsakega para:
1. Če želite ugotoviti TÉMO, bi lahko vprašali:
_____ Kako izgleda?
_____ Za kaj gre?
2. Če želite ugotoviti RAZRED, bi lahko vprašali:
_____ Za kaj se uporablja?
_____ Katero je njegovo splošno ime?
3. Če želite ugotoviti OPIS, bi lahko vprašali:
_____ Kako izgleda?
_____ Kakšen bi lahko bil dober naslov?
4. Če želite ugotoviti NAMEMBNOST, bi lahko vprašali:
_____ Za kaj gre?
_____ Za kaj se uporablja?
5. V primeru TÉME:
_____ Za kaj gre?
_____ Kateri je njen namen?
6. V primeru OPISA:
_____ Katere so njene lastnosti?
_____ Kakšen bi lahko bil dober naslov?
7. V primeru RAZREDA:
_____ Ali je morda proces ali metoda?
65
_____ Kako izgleda?
8. V primeru NAMEMBNOSTI:
_____ Za kaj gre?
_____ Kaj je njen namen?
9. V primeru OPISA:
_____ Kaj se zgodi najprej? Kaj se zgodi potem?
_____ Za kaj se uporablja?
10. V primeru NAMEMBNOSTI:
_____ Za kaj je pomembna?
_____ Kako izgleda?
Navodila
Naslednji odlomki poimenujejo témo ter podajajo informacije za drugi del. Povejte, kaj je
drugi del.
1. Poiščite kos dobro brušenega, sivega ali belega kamna. Če je precej trden, vendar ga lahko
s konico noža z lahkoto vdolbete, bo ta kamen najverjetneje apnenec.
_____ opis? _____ namembnost?
2. Obstajajo različne vrste vetrometrov. Najpogosteje se uporablja vrsto, ki ima tri ali štiri
čaše, ki so z drogom spete skupaj s paličicami. Ko veter piha v čaše, obrača drog …
_____ opis? _____ namembnost?
3. Vetrometer se uporablja za merjenje hitrosti vetra.
_____ opis? _____ namembnost?
66
4. Samo okoli 3% vse proizvedene soli se uporablja v prehrani. Uporablja se za slanico, ki se
uporablja pri zmrzovanju, v proizvodnji stekla in mila ter v proizvodnji ostalih kemikalij.
_____ opis? _____ namembnost?
5. Glina je material, ki se ga lahko preoblikuje in se ga uporablja za izdelavo strešne kritine
in šolskih tabel.
_____ opis? _____ namembnost?
Navodila
Na primeru iz učbenika ekonomije poiščite in zapišite odgovore na štiri temeljna vprašanja:
»Za katero témo gre?«
»Za kateri razred?«
»Kakšen je opis predmeta?«
»Kakšna je pomembnost predmeta?«
Avtomatični stabilizatorji
Avtomatični stabilizatorji so vladni programi, ki se avtomatično izvajajo ob negativnih
učinkih ekonomskih ciklov. Navedimo primer: ker so davki na dohodek ob večjem
dohodku višji, davek na dohodek avtomatično z odvzemom določenega dela dobička
omejuje potrošniške navade v času blagostanja. V času gospodarske recesije ali
manjših prihodkih pa je davek avtomatično nižji.
- Ocenite vsako od odgovorjenih vprašanj.
67
ARGUMENTACIJA
Nekaj primerov:
Korenike encijana nabiramo jeseni. Takrat je v njih največ zdravju
koristnih snovi.
Ti si šovinist, zato ker si moški.
Umij si roke! Kosilo je na mizi.
Kupi dva hlebca kruha! Danes dobimo goste.
Prižgi radio. Poročila bodo.
Pridi no iz vode! Saj si že vsa modra.
(argument? sklep?)
Poskus definicije:
Argumentacija je razumska, jezikovna in družbena dejavnost, katere
namen je narediti neko stališče za poslušalca ali bralca bolj ali manj
sprejemljivo oz. bolj ali manj nesprejemljivo (razlaga).
68
Osnovna struktura argumenta(cije) v vsakdanjem življenju
Toplo je (argument). > Pojdiva na sprehod (sklep)
(Povezava?)
Vrste argumentacij
Nesporno je, da se Zemlja vrti okrog Sonca. (absolutna)
Verjetno je, da nekateri vrhunski športniki jemljejo nedovoljena
poživila. (relativna)
Takšna žival ( …) ne obstaja (dejstvena)
Ta film je izjemno primitiven (vrednostna)
Vsi politiki so pokvarjeni (univerzalna + ?)
Miha je omejen (partikularna + ?)
Kaj vse ni argumentacija?
Pojasnilo/razlaga (mnenje)
a) Vzrok, da je Janez zamudil v šolo je v tem, da je v
parku nabiral rože.
69
b) Bilo je kristalno jasno septembrsko jutro, toda
toliko problemov je okupiralo njihove misli, da niso
mogli uživati v lepoti dneva.
c) Kar se mi zdi naravnost škandalozno je to, da je
pogosto pomembneje potrditi neko znanstveno
teorijo, kot pa poskrbeti za otroke. Ker verjamejo,
da je vzgoja bolj znanost kot umetnost si številni
raziskovalci zastavljajo le tista vprašanja, ki
potrjujejo njihovo priljubljeno teorijo in jih je
mogoče eksperimentalno preveriti v laboratoriju ali
v razredu. Kar s tem dobijo je brez dvoma potrditev,
ki jo iščejo, koliko ima vse to opraviti z resničnim
svetom otrok pa je že druga zgodba.
Prepričevanje z ethosom ali/in pathosom
70
Kaj je argumentacija (primeri):
Dandanes ne more obstajati nič takega kot pravična vojna, kajti vojne
dandanes uporabljajo orožja in strategije, ki (lahko) pobijejo na
desettisoče nedolžnih ljudi. In nobena vojna, v kateri je lahko pobitih
na desettisoče ljudi ne more biti pravična vojna.
Ker morajo pomen besede razumeti vsi ljudje, ki to besedo
uporabljajo, pomen besed ne more biti mentalna podoba v glavi neke
osebe.
Verjetno je, tako kot na Zemlji, življenje še kje drugje v vesolju, saj bi
bilo povsem neverjetno, da bi v neskončnem kozmosu razmere, ki
omogočajo življenje, obstajale le na enem mestu.
71
Kaj nam pomaga pri odkrivanju/razbiranju argumentov in
sklepov v vsakdanji govorici
Argumentativni vezniki (členki, markerji, uvajalci, …)
Pred argumenti (večinoma):
Ker
Zato (ker)
Kakor kaže
Kakor izhaja iz
Iz razloga (ker)
Pred sklepi (večinoma):
Torej
Potemtakem
Zaradi vseh teh razlogov
Iz tega/česar sledi
Izhajajoč iz tega (lahko sklepamo)
Je jasno (da)
Kar dokazuje (da)
72
Argument in/ali pojasnilo
Okna so bila zaprta vse poletje in vreme je bilo vroče in vlažno. Zato
soba smrdi po trohnobi in plesni.
Je pojasnilo lahko tudi argument? Kdaj?
Angelca je najboljša matematičarka v razredu, zato ker je hodila v
posebno šolo za nadarjene učence.
Argumentativna interpretacija:
Argument: Angelca je hodila v posebno šolo za nadarjene učence.
Zato/Torej/Potemtakem:
Sklep: Angelca je najboljša matematičarka v razredu.
73
Pojasnjevalna interpretacija:
Pojasnjevalno dejstvo: Angelca je hodila v posebno šolo za nadarjene
učence.
To je razlog za
Dejstvo, ki ga je treba pojasniti: Angelca je najboljša matematičarka v
razredu.
Pojasnilo:
Zavožen: Prav škoda, da sva toliko izgubila, pa saj ne moreš ves čas
zmagovati. Le tega ne razumem, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Novak: Stvar je pravzaprav zelo preprosta in razumljiva. Vzrok
najinega uspešnega poslovanja v Spodnjem Kašlju je bila revščina
tamkajšnjih ljudi in slaba zaposlenost. Ker si ljudje niso mogli zares
privoščiti hiš, ki so jih kupili, je bilo povpraševanje po hipotekah
veliko. In vendar je bil prav to znak, kako šibka in ranljiva je
ekonomija v Spodnjem Kašlju. Ko je edina tovarna zaprla svoja vrata
se je situacija takorekoč čez noč poslabšala in ljudje niso mogli več
odplačevati svojih hipotek. Pravzaprav so najine izgube v Sp. Kašlju
povsem razumljive.
74
Argumentacija:
Zavožen: V Spodnjem Kašlju sva dobesedno pogorela. Morda bi
morala posel prenesti v Zgornji Kašelj: tam je zaposlenost velika,
posel z nepremičninami cveti in povpraševanje po hipotekah je veliko.
Novak: Mislim, da bi bila to napaka. Zg. Kašelj se od Spodnjega sicer
v mnogočem razlikuje, skupno pa jima je šibko gospodarstvo. Vsa
ekonomija v Zg. Kašlju je pravzaprav odvisna od tovarne za predelavo
neškropljenih jabolk, ki je trenutno v razcvetu. Toda, če izgubijo
pogodbo s Fructalom bodo vsi delavci na cesti, gospodarstvo Zg.
Kašlja pa takorekoč uničeno. Zg. Kašelj bi tako postal drugi Sp.
Kašelj in spet bi bila na istem.
75
STRUKTURA ARGUMENTACIJE: EKSTRAKCIJA IN
STANDARDIZACIJA
Splošna struktura:
1. argument
2. argument
3. ………...
4. ………...
Torej:
Sklep
1. primer
Vsi nuklearni reaktorji predstavljajo veliko tveganje. Nuklearni
reaktorji so namreč zelo kompleksne tehnološke strukture, vse
kompleksne tehnološke strukture pa so bolj podvržene okvaram kot
preproste tehnološke strukture.
76
1. Nuklearni reaktorji so zelo kompleksne tehnološke strukture.
2. Vse kompleksne tehnološke strukture so bolj podvržene okvaram
kot preproste tehnološke strukture.
Torej:
Vsi nuklearni reaktorji predstavljajo veliko tveganje
(zamolčani argument?)
2. primer
Računalnik ne more v vsem posnemati ustvarjalnih procesov
človeškega razuma. Človeški razum ne ustvarja v skladu s pravili, ki
so potrebna za programiranje računalnika, saj je človeška ustvarjalnost
intuitivna in izvirna.
1. Človeški razum ne ustvarja v skladu s pravili, ki so potrebna za
programiranje računalnika.
2. Človeška ustvarjalnost je intuitivna in izvirna.
Torej:
Računalnik ne more v vsem posnemati ustvarjalnih procesov
človeškega razuma.
77
3. primer
V zvezi s pismom gospoda X o tem, zakaj ženske ne spadajo v
oborožene sile:
Kot ženska nimam nikakršne želje, da bi bila del oboroženih sil. Toda
ženskam, ki želijo oponašati moške in se pridružiti njihovi nasilni
mitologiji, bi morali to omogočiti, četudi imajo, kot pravi g. X,
»fizične probleme, ki jih moški nimajo«.
Domnevam, da g. X govori o menstruaciji, za katero obstaja
učinkovita fizična rešitev, in ki dela ženske – ker morajo biti
fleksibilne in se prilagajati spremembam skozi ves mesec – psihološko
močnejše od večine moških.
In ne nazadnje, strinjam se s priponko, ki sem jo videla pred kratkim:
»Vojna je zavidanje menstruacije«. Spravite jo med svojo prtljago, g.
X!
78
1. Menstrualne probleme je mogoče rešiti zelo učinkovito (na fizičen
način).
2. Zaradi menstruacije morajo biti ženske fleksibilne in se
prilagajati spremembam skozi ves mesec.
Zato: Ženske so psihološko močnejše od moških.
Torej:
Menstruacija ni ovira, da bi ženske ne mogle sodelovati v oboroženih
silah.
4. primer
Ali evolucija lahko pojasni vse globine intelekta Carla Sagana? Niti v
milijon letih!
1. Evolucija ne bi mogla nikoli pojasniti globin intelekta Carla
Sagana.
Torej:
Evolucijska teorija je neustrezna.
79
5. primer
Francelj je majhen, suh, neatletski moški. Verjetno ima
manjvrednostni kompleks.
1. Francelj je majhen, suh, neatletski moški.
(2. Večina majhnih, suhih, neatletskih moških ima
manjvrednostni kompleks.)
Torej:
Francelj ima verjetno manjvrednostni kompleks.
80
OSNOVNA PRAVILA STANDARDIZACIJE
1. Prepričajte se, če besedilo res vsebuje argumentacijo (argumenti,
sklep)
2. Identificirajte sklepe (vezniki)
3. Identificirajte trditve, ki so predstavljene kot argumenti, kot
opora sklepu.
4. Izpustite ves material, ki služi kot ozadje.
5. Izpustite ves material, ki ste ga že vključili (ponovitve).
6. Izpustite vse stilistične okraske.
7. Oštevilčite argumente.
8. Argumenti in sklep(i) naj bodo samozadostne trditve (brez
indeksikalov/šifterjev)
9. Preverite, da noben argument ali sklep že sam ne vsebuje
celotne argumentacije (Miha se je že zlagal, zato je nezanesljiv).
81
DVE TEMELJNI ZAHTEVI DOBRE (VELJAVNE)
ARGUMENTACIJE
1. Argumenti morajo biti SPREJEMLJIVI.
2. Argumenti morajo biti PRIMERNO POVEZANI s sklepom:
biti morajo RELEVANTNI in ZADOSTNI.
Kaj to pomeni?
3 primeri:
1. V Kranjski Gori pozimi pogosto sneži.
2. V Kopru poleti pogosto sije sonce.
Torej:
Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina.
82
1. Vse ženske hočejo biti moški.
2. Vse ženske hočejo najboljše na svetu.
Torej:
Najboljše na svetu je biti moški.
(ČE vse ženske hočejo biti moški in ČE vse ženske hočejo
najboljše na svetu, POTEM je najboljše na svetu biti moški.)
1. Trava je rdeča.
2. Drevesa so sesalci.
Torej:
Orangutani so morski psi.
83
PRIMERI (analitični)
1. primer
1. Če so duševna stanja neodvisna od telesnih stanj, potem
pomanjkanje spanja ne more vplivati na koncentracijo pri
učenju.
2. Pomanjkanje spanja vpliva na koncentracijo pri učenju.
Torej:
Duševna stanja niso neodvisna od telesnih stanj.
84
2. primer
1. Umor predpostavlja, da želimo nekoga ubiti.
2. Številni ljudje, ki sodelujejo pri izdelavi atomskega
orožja verjamejo, da atomsko orožje lahko prepreči vojno.
Zato:
Številni ljudje, ki pomagajo pri izdelavi atomskega orožja,
ne želijo nikogar ubiti niti ne želijo, da bi bilo orožje, ki
ga izdelujejo, uporabljeno za ubijanje.
Torej:
Številni ljudje, ki sodelujejo pri izdelavi atomskega orožja, ne
sodelujejo pri načrtovanju umora.
85
3. primer
1.
Nacizem je imel tudi svoje dobre strani.
Pripomogel je k rešitvi številnih človeških življenj.
2.
Nacizem je imel tudi svoje dobre strani.
Pernkopfov anatomski atlas je najboljši medicinski učbenik te vrste.
Torej:
Nacizem je pripomogel k rešitvi številnih človeških življenj.
3.
Nacizem je imel tudi svoje dobre strani.
Trupla ubitih so služila za izdelavo Pernkopfovega anatomskega
atlasa, najboljšega anatomskega atlasa doslej.
Pernkopfov atlas je številnim povojnim generacijam zdravnikov
pomagal k boljšemu poznavanju človeškega telesa.
Boljše poznavanje človeškega telesa je rešilo številna človeška
življenja.
Torej:
Nacizem je pripomogel k rešitvi številnih človeških življenj.
86
4. primer
1. Moja hčerka je bolj potrpežljiva od mojega sina.
Torej:
Deklice so bolj potrpežljive od dečkov.
PRIMERI (sintetični)
1. primer
Ekonomske sankcije zahodnih držav proti Južni Afriki, s katerimi
želijo pomagati črnskemu prebivalstvu, so povsem neustrezne. Seveda
bodo prizadele gospodarstvo, toda prizadele bodo vse. To je tako, kot
če skušate ubiti zebro. Če jo ustrelite v belo črto bo umrla in če jo
ustrelite v črno črto bo prav tako umrla. Cela žival bo umrla. In prav
tako bo z južnoafriško ekonomijo. Zaradi sankcij bo trpela celotna
dežela – ne le njen beli del.
87
1. Če zebro ustrelite v belo črto umre.
2. Če zebro ustrelite v črno črto umre.
Torej:
Ekonomske sankcije zahodnih držav proti Južni Afriki, s katerimi
želijo pomagati črnskemu prebivalstvu, so povsem neustrezne.
2. primer
Znanost in religija ne bosta nikoli hodili z roko v roki. Njune metode
so namreč diametralno nasprotne. Znanost priznava, da nima končnih
odgovorov, medtem ko religija trdi, da jih ima. Znanost je v
mnogočem osvobajala človeškega duha, cerkev pa ga duši.
1. Znanost priznava, da nima končnih odgovorov, medtem ko
religija trdi, da jih ima.
2. Znanost je pomagala pri osvobajanju ljudi, medtem ko jih je
religija dušila.
Torej:
Metode znanosti in religije so diametralno nasprotne.
88
Torej:
Znanost in religija ne bosta nikoli hodili z roko v roki.
3. primer
Na splošno velja, da so odrasli odgovorna skupina ljudi, ki spoštuje
zakone in Boga. Odgovornost je tu ključna, kajti če človek ne bi bil
odgovoren za svoja fizična in intelektualna dejanja realnost zanj ne bi
imela smisla in potisnjen bi bil v občutke ničnosti.
Na primer, civilizacija je napredovala in napreduje zato, ker je človek
odgovoren samemu sebi, svoji družini in državi; v tem pogledu je torej
prevladujoč etični koncept utilitarnosti. Še več, zaradi tega občutka
osebne odgovornosti (ali zrelosti) država nima pravice (moralne ali
paternalistične), da bi se vmešavala v odločitev odraslih ljudi za
pornografijo. Odrasli ljudje bi torej morali imeti pravico dostopa do
pornografskih materialov.
89
1. Civilizacija je napredovala in (še) napreduje, ker je človek
odgovoren sebi, svoji družini in državi.
2. Država zato nima nikakršne pravice, da bi se vmešavala v
odločitev odraslih ljudi za pornografijo.
Torej:
Odrasli ljudje bi morali imeti pravico dostopa do pornografskih
materialov.
4. primer
V park smo prišli ob 7.25 popoldan in blagajničarka je voljno vzela
naš denar za vstopnino. Ko smo vstopili v živalski vrt in prečkali most
je zvočnik naznanil, da se živalski vrt zapre ob 8.00. Pozanimali smo
se, če bi lahko dobili vstopnico za naslednji dan. Odgovor je bil, ne.
Skratka, očitno je, da je Antwerpen zelo neprijazno mesto, ki mu je le
do tega, da bi turiste čim bolj oskubil.
90
1. Nekaj turistov je bilo deležno neprijaznega ravnanja v
Antwerpenskem živalskem vrtu.
Torej:
Antwerpen je neprijazno mesto, ki le izkorišča turiste.
91
KONVERZACIJSKA LOGIKA IN PRAGMA-DIALEKTIKA
Kooperativno načelo in konverzacijske maksime
Kooperativno načelo:
»Naj bo tvoj prispevek h konverzaciji tak, kakršnega na stopnji,
na kateri se pojavi, zahtevata sprejeti namen in smer govorne
izmenjave, v kateri sodeluješ.«
Maksime:
1. Maksima količine:
(i) Naj bo tvoj prispevek tako informativen, kot zahtevajo
trenutni nameni izmenjave.
(ii) Naj tvoj prispevek ne bo bolj informativen, kot je
potrebno.
2. Maksima kvalitete: Naj bo tvoj prispevek resničen.
(i) Ne reci tega, za kar misliš, da ni resnično.
(ii) Ne reci tega, za kar nimaš zadostnih dokazov.
3. Maksima relacije (pozneje imenovana maksima relevantnosti):
Bodi relevanten.
4. Maksima načina: Bodi jasen.
(i) Izogibaj se nejasnim izrazom.
(ii) Izogibaj se dvoumnosti.
(iii) Bodi kratek.
(iv) Govori urejeno.
92
PRAVILA RACIONALNE DISKUSIJE
Pravilo 1
Udeleženci v razpravi lahko izvršijo le govorna dejanja, ki spadajo v
kategorije asertivov, komisivov, direktivov in deklarativov rabe.
Pravilo 1.1
Asertive in ilokucijske negacije ali ponovitve asertivov lahko izvršijo
le:
a) jezikovni uporabnik 1 v fazi konfrontacije ali v zaključni
fazi, da bi izrazil, ohranil ali umaknil svoje stališče glede v
začetku izraženega mnenja, ali v fazi argumentacije, da bi
izvršil kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije.
b) jezikovna uporabnika 1 in 2 skupaj v zaključni fazi, da bi
ugotovila/dognala, kakšen je rezultat diskusije.
Pravilo 1.2
Komisive in ilokucijske negacije ali ponovitve asertivov lahko izvršijo
le:
93
a) jezikovni uporabnik 2 v fazi konfrontacije ali v
zaključni fazi, da bi postavil pod vprašaj izhodiščno
stališče jezikovnega uporabnika 1, ali da bi
vzdrževal ali umaknil ta dvom, in pa v fazi
argumentacije, da bi sprejel ali zavrnil kompleksno
ilokucijsko dejanje argumentacije jezikovnega
uporabnika 1;
b) jezikovni uporabnik 1 v začetni/otvoritveni fazi, da
bi sprejel izziv jezikovnega uporabnika 2, naj brani
svoje stališče;
c) jezikovna uporabnika 1 in 2 skupaj v
začetni/otvoritveni fazi, ko se odločata, da začneta
diskusijo in dogovarjata o razdelitvi vlog, pravilih
diskusije in njenem zaključku, in v zaključni fazi, da
sprejmeta odločitev o koncu diskusije.
94
Pravilo 1.3
Direktive lahko izvrši le:
a) jezikovni uporabnik 2 v začetni/otvoritveni fazi, da
pozove jezikovnega uporabnika 1, da brani svoje
stališče, in v fazi argumentacije, da od jezikovnega
uporabnika 1 zahteva izvršitev kompleksnega
dejanja argumentacije;
b) jezikovna uporabnika 1 in 2 v vseh fazah diskusije,
da (drug od drugega) zahtevata izvršitev govornega
dejanja deklarativa rabe.
Pravilo 1.4
Deklarative rabe lahko v katerikoli fazi diskusije izvršujeta oba
uporabnika jezika (ne glede na to, ali eden od drugega to zahtevata),
da bi s pomočjo definicij, natančnejših opredelitev, razširitev,
pojasnitev in pojasnjevanj okrepila ilokucijski učinek, da je bilo
posamezno govorno dejanje razumljeno.
95
Pravilo 2
a) Nikakršni posebni pogoji se ne nanašajo na propozicijsko
vsebino asertivov, s katerimi je izraženo stališče glede
izraženega mnenja, ali na propozicijsko vsebino
komisivov, s pomočjo katerih je neko stališče sprejeto ali
postavljeno pod vprašaj;
b) Pri izvrševanju teh asertivov in komisivov se nikakršni
posebni pogoji ne nanašajo na položaj ali status govorca in
poslušalca.
Pravilo 3
a) V vseh fazah diskusije imata sogovorca pravico, da (eden od
drugega) zahtevata izvršitev deklarativa rabe, ali pa ga
(deklarativ rabe) uporabita sama;
b) Jezikovni uporabnik, od katerega je sogovorec zahteval izvršitev
deklarativa rabe, ga je dolžan tudi izvršiti.
96
Pravilo 4
Jezikovni uporabnik, ki je v fazi konfrontacije pod vprašaj postavil
stališče drugega jezikovnega uporabnika, lahko vedno izzove tega
jezikovnega uporabnika, da brani svoje stališče.
Pravilo 5
Jezikovni uporabnik, ki ga je drugi jezikovni uporabnik izzval, da
brani svoje stališče, mora vedno sprejeti ta izziv, razen če drugi
jezikovni uporabnik sam ni pripravljen, da bi spoštoval določena
skupna izhodišča in pravila diskusije; jezikovni uporabnik ohranja
svojo obvezo branilca vse dokler ne umakne svojega stališča ali vse
dokler ga ni uspešno obranil pred drugim jezikovnim uporabnikom, na
osnovi dogovorjenih izhodišč in diskusijskih pravil.
97
Pravilo 6
Jezikovni uporabnik, ki je v otvoritveni/izhodiščni fazi diskusije
sprejel izziv drugega jezikovnega uporabnika, da brani svoje stališče,
bo v fazi argumentacije sprejel vlogo protagonista, drugi jezikovni
uporabnik pa vlogo antagonista, razen če se ne dogovorita drugače;
razdelitev vlog bo veljala do konca diskusije.
Pravilo 7
Pred začetkom argumentativne faze diskusije se jezikovna uporabnika,
ki bosta v argumentativni fazi sprejela vlogi protagonista in
antagonista, dogovorita, katera pravila bodo usmerjala protagonistovo
obrambo njegovega izhodiščnega stališča in antagonistov napad nanj,
katera pravila določajo, ali je protagonist uspešno obranil svoje
stališče in ali ga je antagonist uspešno napadel; ta pravila veljajo v
teku cele diskusije in jih nobena stran ne sme postavljati pod vprašaj.
98
Pravilo 8
a) Protagonist lahko vedno brani stališče, ki ga je sprejel glede
izraženega mnenja, v začetni fazi nestrinjanja ali kasneje, tako
da izvrši kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije, ki s
tem velja kot začasna obramba tega stališča;
b) Antagonist lahko vedno napade neko stališče, tako da postavi
pod vprašaj propozicijsko vsebino ali utemeljitveno oz.
zavrnitveno moč argumenta;
c) Protagonist in antagonist ne smeta braniti ali napadati stališč na
noben drugi način.
Pravilo 9 (Predpostavljene in nove informacije)
a) Protagonist je uspešno obranil kompleksno ilokucijsko dejanje
argumentacije pred napadom antagonista na njegovo
propozicijsko vsebino, če uporaba PII (Postopek
intersubjektivne identifikacije) pripelje do pozitivnega rezultata,
in če ne, če do pozitivnega rezultata pripelje uporaba PIT
(Postopek intersubjektivnega testiranja);
99
b) Antagonist je uspešno napadel propozicijsko vsebino
kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, če niti
uporaba PII niti uporaba PIT ne pripelje do pozitivnega
rezultata.
Pravilo 10 (Utemeljevanje in sklepanje)
a) Protagonist je uspešno obranil kompleksno ilokucijsko dejanje
argumentacije pred napadom antagonista na njegovo
utemeljitveno ali zavrnitveno moč, če uporaba PIP (Postopek
intersubjektivnega pojasnjevanja) pripelje do pozitivnega
rezultata, in če ne, če do pozitivnega rezultata pripelje uporaba
PIS (Postopek intersubjektivnega sklepanja);
b) Antagonist je uspešno napadel propozicijsko vsebino
kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, če niti
uporaba PIP niti uporaba PIS ne pripelje do pozitivnega
rezultata.
100
Pravilo 11
a) Protagonist je s pomočjo kompleksnega ilokucijskega dejanja
argumentacije zadovoljivo ubranil začetno ali (so)odvisno
stališče, če je uspešno ubranil propozicijsko vsebino in
utemeljitveno ali zavrnitveno moč, ki jo je pod vprašaj postavil
antagonist;
b) Antagonist je zadovoljivo napadel protagonistovo stališče, če je
uspešno napadel propozicijsko vsebino ali utemeljitveno ali
zavrnitveno moč kompleksnega ilokucijskega dejanja
argumentacije.
Pravilo 12
a) Protagonist je zadovoljivo ubranil izhodiščno stališče, če je
uspešno ubranil utemeljitveno ali zavrnitveno moč
kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, ki ga je
ponudil v obrambo izhodiščnega stališča in če je zadovoljivo
ubranil vsa (so)odvisna stališča;
101
b) V vseh drugih primerih je antagonist zadovoljivo napadel
izhodiščno stališče.
Pravilo 13
V teku celotne diskusije antagonist ohranja pravico – ki mu jo
podeljuje pravilo 8 – da postavi pod vprašaj tako propozicijsko
vsebino kot utemeljitveno ali zavrnitveno moč kateregakoli
kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, ki ga je izvršil
protagonist, če ga le-ta še ni zadovoljivo ubranil.
Pravilo 14
V teku celotne diskusije protagonist ohranja pravico – ki mu jo
podeljuje pravilo 8 – da pred napadi antagonista lahko brani tako
propozicijsko vsebino kot utemeljitveno ali zavrnitveno moč
kateregakoli kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, ki ga
še ni bil obranil.
102
Pravilo 15
V teku celotne diskusije ima protagonist pravico umakniti katerokoli
kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije, ki ga je izvršil in se
tako izogniti obveznosti, da ga (o)brani.
Pravilo 16
a) Protagonist in antagonist ne sme izvršiti istega (kompleksnega)
ilokucijskega dejanja več kot enkrat v isti vlogi.
b) Protagonist in antagonist se morata pri izvrševanju
(kompleksnih) ilokucijskih dejanj izmenjavati.
c) Protagonist in antagonist lahko v enem posegu izvršita le eno
(kompleksno) ilokucijsko dejanje.
103
Pravilo 17
a) Protagonist je dolžan umakniti izhodiščno stališče, če ga je v fazi
argumentacije antagonist (upoštevajoč druga pravila diskusije)
zadovoljivo napadel (v skladu s pravilom 12);
b) Antagonist je dolžan umakniti svoj dvom glede protagonistovega
izhodiščnega stališča (upoštevajoč druga pravila diskusije), če ga
je v fazi argumentacije le-ta zadovoljivo obranil (v skladu s
pravilom 12);
c) V vseh drugih primerih protagonist ni dolžan umakniti svojega
izhodiščnega stališča, antagonist pa ne svojega dvoma o
izhodiščnem stališču.
104
NAPAČNA SKLEPANJA (FALLACIES)
- sofizmi, paralogizmi, napačna sklepanja
- jezikovno odvisna (in dictione)/jezikovno neodvisna (extra
dictionem)
In dictione
1) Sintaktično dvoumje
Pleasing students can be trying.
They are visiting doctors.
2) Poudarek
Svojih akcij ne smemo usmerjati proti svojim članom.
Svojih akcij ne smemo usmerjati proti svojim članom.
105
Extra dictionem
3) argumentum ad hominem
»Kako lahko rečeš, da bi morali kazine v Las Vegasu zaprti? Vedno si
govoril, da bi se moral vsak sam odločiti, kaj naj počne in kaj ne!«
4) tu quoque
»Moja stranka, svetnik Smith, ni ravnal neprimerno, ko je za pot med
svojim domom in službo uporabljal službeni avto. To, od časa do čas,
počne tudi tožeča stranka, svetnik Jones, kakor tudi župan. Pravzaprav
gre kar za splošno prakso vseh višjih uradnikov v tem mestu.«
5) argumentum ad verecundiam
6) argumentum ad ignorantiam
»Beethoven je to simfonijo seveda diktiral Rosemary Brown: v
Playboyu je slavna avtorica Elisabeth Kuebler-Ross pred kratkim
106
razložila, da je komunikacija z mrtvimi povsem mogoča. Kakor koli
že, do sedaj ni še nihče dokazal, da se mrtvi skladatelji ne prikazujejo
na ta način.«
7) petitio principii (krožno sklepanje)
»Bog obstaja, ker tako pravi Sveto pismo, in Sveto pismo predstavlja
besedo Boga.«
8) ignoratio elenchi (ignoriranje zavrnitve)
A: »Dvomim, da bo državni projekt gradnje stanovanj lahko zmanjšal
manko stanovanj na trgu.«
B: »Ampak stanovanj na trgu primanjkuje!«
9) non sequitur (»ne sledi«)
107
»Hudič je pobarval svet. Ampak, stroškov ni smel odšteti od davkov.
Potem se je l. 1982 pojavil njegov nečak. Njegov nečak je imel afero s
premierom, in zato so drevesa spet ozelenela.«
10) post hoc ergo propter hoc (»po tem, torej zaradi
tega«)
/mesec dni po nastopu nove vlade/
»Porast nezaposlenosti je očitna posledica politike nove vlade.«
11) argumentum ad baculum
»Seveda je povsem na vas, da se odločite, kaj boste storili, toda ne
pozabite, da smo vaš največji oglaševalec /in če boste objavili tisti
članek o naši vlogi v … lahko pozabite na naše oglase/.«
12) argumentum ad misericordiam
»Če mi ne daste višje ocene ne bom upal staršem pred oči!«
108
13) argumentum ad populum
»Vsi vemo, da oboroževalno tekmo skrbno vzdržujejo prav
proizvajalci orožja in da bodo od tega imeli koristi le njihovi
delničarji.«
14) argumentum ad consequentiam
»Sklepamo lahko, da atomska bomba ne bo nikoli zadela Slovenije,
saj je naša država tako majhna, da od nje ne bi ostalo nič.«
15) slippery slope (drseča strmina)
»Če začnemo z legalizacijo evtanazije bomo končali s plinskimi
celicamo, tako kot v nacistični Nemčiji.«
16) več vprašanj
»Kdaj si nehal pretepati svojo ženo?«
109
ARGUMENTACIJA V JEZIKU
- od ene »skrajnosti do druge«: formalna logika > neformalna
logika > argumentacija v jeziku (pomen jezika in njegove rabe);
- pomen jezika kot sistema (ne govora, ne govorice) za
argumentacijo;
Primer 1 (vezniki, operatorji, kvalifikatorji)
Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov (argument). >
Morda ti ne bo mogel svetovati (sklep).
Marko je prebral nekaj Miloševićevih govorov (argument). >
Morda ti bo lahko svetoval (sklep).
- problem informativnosti in argumentativnosti
- problem kvantifikacije in modalnosti
110
Primer 1a:
*Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov (argument). >
Morda ti bo lahko svetoval (sklep).
*Marko je prebral nekaj Miloševićevih govorov (argument). >
Morda ti ne bo mogel svetovati (sklep).
Primer 1b:
Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov (argument). >
Morda ti bo vseeno lahko svetoval (sklep).
Marko je prebral le nekaj Miloševićevih govorov (argument). >
Morda ti ne bo mogel svetovati (sklep).
- medsebojno dopolnjevanje in razveljavljanje kvalifikatorjev.
111
Primer 2 (argumentativna usmerjenost, lestvice)
A: Je večerja že gotova?
B: Ja, skoraj.
- logična analiza
- pragmatična analiza
»Večerja je že skoraj gotova« (rekonstruirani argument) >
»Pohiti!/Prenehaj z delom!/Umij si roke!« (implicitni sklep(i))
/večerjina pripravljenost/
↑
- (že) pripravljena
- skoraj pripravljena
- kmalu pripravljena
112
Primer 3 (informativnost/argumentativnost):
Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita).
Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit).
Analiza v postavko (p) in predpostavko (pp) :
Prešeren je bil velik pesnik.
Postavka (p): Prešernova poezija je izjemna
Predpostavka (pp): Prešeren je bil pesnik
Kriteriji delitve na postavko in predpostavko:
- (zanikanje): Prešeren ni bil velik pesnik
- (vprašanje): Je bil Prešeren velik pesnik?
- (postavitev v odvisnik): Slovenci so prepričani, da je bil
Prešeren velik pesnik.
113
Za neki sklep lahko argumentiramo le iz postavke, ne iz predpostavke!
Prešeren je bil velik pesnik. > Zato smo mu postavili spomenik.
*Prešeren je bil pesnik. > Zato smo mu postavili spomenik.
Jože je prenehal kaditi. > Zdaj mu ni treba vsak dan kupovati cigaret.
*Jože je prenehal kaditi. > Neprestano je hodil kadit na stopnišče.
Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita).
p: kvantiteta Janezovega dela je majhna
pp: Janez je delal
Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit).
p: Janez je delal
pp: kvantiteta Janezovega dela je majhna
114
Zaključek: - informativnost/argumentativnost (podrejenost)
- skalarnost (stopnjevanost) argumentacije
uspeh (+) neuspeh (-)
↑ ↑
veliko nič
│ │
malce malo
Toposi (splošni, skupni, stopnjevani):
Splošna oblika:
- Bolj (ko je kaj) P, bolj (je kaj) Q
- Manj (ko je kaj) P, manj (je kaj) Q
115
Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita).
T1: Manj ko delamo, manjša je možnost za uspeh
Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit).
T2: Več ko delamo, večja je možnost za uspeh
- »Močna« in »šibka« raba toposov (več/manj)
- Lingvistična definicija/kriterij:
1) Argument A je močnejši od argumenta B, če drži: B, in
celo A.
2) Argument A je šibkejši od argumenta B, če drži: B, v
najboljšem/najslabšem primeru A.
Ad 1) To je prehlad, celo gripa. Pazi nase!
Ad 2) To je gripa, v najslabšem primeru prehlad. Ne skrbi!
116
*To je gripa, celo pljučnica. Ne skrbi!
*To je pljučnica, celo gripa. Pazi nase!
To je pljučnica, celo le gripa. Ne skrbi!
To je pljučnica, morda celo le gripa. Ne skrbi!
↓
ARGUMENTATIVNI VEZNIKI, ČLENKI, OPERATORJI
1)
Steklenica je že na pol prazna. Treba bo odpreti novo.
Steklenica je še na pol polna. Ni še treba odpreti nove.
2)
Ura je osem. Pohiti!
Nikamor se (še) ne mudi.
…………………………
117
Ura je že osem. Pohiti!
Ura je šele osem. Nikamor se (še) ne mudi.
Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita).
Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit).
Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita).
Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit).
Janez je delal eno uro. Uspelo mu bo.
Ne bo mu uspelo.
Janez je delal skoraj eno uro. Uspelo mu bo.
Janez je delal le/samo eno uro. Ne bo mu uspelo.
Le/samo tretjina volivcev se ni opredelila za vstop v NATO. > ……
Kar/skoraj tretjina volivcev se ni opredelila za vstop v NATO. > …..
118
Vlada se je odločila za kar 5% zvišanje davka na uporabo stavbnih
zemljišč.> ……
Vlada se je odločila za samo/le 5% zvišanje davka na uporabo
stavbnih zemljišč.> ……
Toplo je. Pojdiva na sprehod.
Res je toplo, ampak/toda sem utrujen. > ?
Utrujen sem, ampak/toda res je toplo. > ?
- od kod/iz česa izhaja sklep?
POLIFONIJA
»Ta ograja ni rdeča.«
I1: Ta ograja je rdeča.
I2: Ta ograja ni rdeča.
119
V vsakem besedilu (lahko) razločimo tri entitete:
- avtorja (producenta)
- govorca
- izjavljalce (izjavljalne pozicije)
»Šola organizira izlet na deželo in da bi se ga lahko udeležili morate
imeti privoljenje staršev. Vaš učitelj vam zato da obrazec, ki ga
morata podpisati mama ali/in oče. Na obrazcu piše nekaj takega kot:
»Svoji hčeri/sinu dovoljujem, da se udeleži izleta«, v spodnjem levem
kotu pa piše 'podpis' in tja se morata podpisati mama in/ali oče.«
Obljubim, da pridem.
A: Ali prideš?
B: Obljubim, da pridem.
120
I II
A: Ali prideš? A: Ali prideš?
B: Pridem. B: Obljubim, da pridem.
A: Jutri zvečer organiziramo zabavo. Ali prideš?
B: Pridem.
C: Kakšno presenečenje! Saj nikoli ne prideš?
B: Obljubim, da pridem!
Analiza:
I1 predstavi dejstvo D (zabavo jutri zvečer) in to predstavitev ubesedi
kot povabilo;
I2 predstavitev I2 prepozna kot povabilo in ga sprejme;
I3 podvomi o iskrenosti I2 in njegovo soglasje (sprejem povabila)
predstavi kot dvomljivo;
I2 zavrne dvom I3 in svoj pristanek potrdi z deklarativom.
121
»Pojdimo v bistro. Bomo vsaj na toplem.«
Analiza:
I1 predstavi dejstvo D, v našem primeru lastnost L (toploto) predmeta
P (bistroja), in to lastnost predstavi kot prednost predmeta P;
I2 to lastnost L uporabi kot argument za sklep S (S = 'Pojdimo v
bistro');
I3 lastnost L predstavi kot le šibko prednost;
I4 to slabost (lastnosti L) predstavi kot slabost, ki lastnosti L jemlje
sleherno argumentativno moč, in s tem zavrača stališče I2;
I5 pa lastnost L, četudi le šibko prednost, predstavi kot še vedno
zadovoljivo za argument v prid sklepu S ('Res je le šibka prednost,
pa še vedno prednost') in s tem zavrne stališče I4.
122
Recommended