View
238
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 1/45
UVOD V GEOGRAFIJO
SPLOŠNAKARTOGRAFIJA
Ljubljana, 2014
asist. Tomaţ Gorenc
tomaz.gorenc@ff.uni-lj.si
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 2/45
gradbeni inţenirji,
arhitekti,
agronomi,
pedologi,
KARTE
so nepogrešljiv pripomoček številnih strokin brez njih si ne moremo predstavljati
vrste dejavnosti:
gozdarji,
prostorski planerji,
vojska,
promet itd.
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 3/45
geologija,
meteorologija,ekonomika,
sociologija,
zgodovina itd.
Karte uporabljajo tudi druge stroke
in znanstvene discipline:
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 4/45
pri njegovem delu,
pri spoznavanjuZemljinega površja, pri tolmačenju pojavov nanjem.
Geografi ne moremo shajati brez kart !!
Karte so geografu osnovno orodje in
pripomoček
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 5/45
z enim pogledom zaobjamemo velik del
Zemljinega površja (velike ali majhne regije);
ugotavljamo zakonitosti prostorske
razporeditve pojavov;
spoznavamo soodvisnost in kompleksnost
pojavov v pokrajini;
je izredno koristna delovna metoda za prikazovanje spoznanj in ugotovitev;
karta veliko boljše prikaţe zakonitosti
prostorske razporeditve od dobrega opisa.
S karto lahko:
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 6/45
KAJ JE KARTA?
Karta je pomanjšana podoba (dela) Zemljinega površja.
Karta je ravna ploskev, na katero prenesemo
ukrivljeno Zemljino površje deformacijeza prikazovanje pojavov moramo uporabljati
dogovorjene znake ali simbole shematičnost
TODA!
Ni vsak prikaz površja karta: npr. fotografije,razgledi, vedute…
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 7/45
Karta je risba v določenem razmerju
pomanjšanega Zemljinega površja,
ponavadi gledanega iz zenita,
prenešenega na ravno ploskev na podlagimatematično zasnovane projekcije in za
boljše razumevanje pojavov opremljena z
določenimi dogovorjenimi simboli in
napisi.
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 8/45
KARTE po vsebini
SPLOŠNE POSEBNE
poglavitni elementi
Zemljinega površja
prikazujejo le en,
izjemoma več pojavov
relief
vode
vegetacija
doseţki
človeka
naravni
pojavi- padavine
- temperature …
druţbeni pojavi
- gostota poselitve
- plovne poti …
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 9/45
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 10/45
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 11/45
KARTE po merilu
Z VELIKIM
MERILOM
S SREDNJIM
MERILOM
Z MAJHNIM
MERILOM
načrti (TTN) splošne drţavne
karte
katastrske mapedo 1:10.000
topografske karte
od 1:10.000
do 1:100.000
horografske
karte
(obseţne regije) od 1:200.000 do
1:1.000.000
prikazovanje
kontinentov in
delov ali celegaZemljinega
površjanad 1:1.000.000
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 12/45
zemljiški kataster
podatki o legi, površini, kmetijski kategoriji
in razredu ter lastniku parcel;
načrti + pisni del;
stari: 1 : 2.880 in 1 : 1.440,
novi: 1 : 500, 1 : 1.000 in 1 : 2.500; digitalni;
temeljni topografski načrt 1 : 5.000 in 1 : 10.000 (danes se ne vzdrţujejo več)
temeljna topografska karta
1 : 25.000, 1 : 50.000, 1 : 75.000, 1 : 100.000
Karte velikega merila
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 13/45
Kataster TTN, TPK
Franciscejski kataster iz prve pol. 19. stol.
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 14/45
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 15/45
atlasi (splošni, posebni, nacionalni itd.) -knjiţnica,
drţavne karte, pregledni zemljevidi (šolski),
občinske karte, mestni zemljevidi,
turistične, planinske, avtokarte,
globusi,reliefne karte – hodnik Oddelka
H kartografskim prikazom sodijo tudi
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 16/45
podatki o obliki in dimenzijah Zemlje,
koordinate trigonometričnih točk,
fotogrametrija,
aerofotogrametrija,
satelitski posnetki...
Izdelovanje je v domeni GEODETOV !
Geografi prispevajo podatke o druţbenih innaravnih pojavih in njihovi medsebojni
povezanosti.
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 17/45
SPLOŠNA KARTOGRAFIJA
Dokončna oblika, vsebina in način prikazovanja se ustali šele v 19. stoletju
(geodetske izmere, kartiranja
vojnogeografskih zavodov, izdajanje
topografskih kart).
izpopolnjevanje tehničnih postopkov,osnovni elementi karte ostajajo !
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 18/45
Elementi splošne karte
matematični fizično-
geografski
druţbeno-
geografskiostali
merilo,
koordinatno
omreţje,
osnovnegeodetske
točke, okvir
hidrografska
mreţa,
Relief, Vegetacija,
prsti
naselja,
komunikacijska
sredstva,
gospodarske
in druţbene
dejavnosti,
politična inupravna delitev
imena,
številke, skice,
avtor, izdajatelj,
tiskarna,
št. izvodov
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 19/45
pove stopnjo pomanjšanosti slike na karti
glede na njeno velikost v naravi:
razmerje med določeno razdaljo na karti in isto
razdaljo v naravi.
od merila je odvisna natančnost prikazovanja:
večje je merilo, večja je natančnost, bolj je karta
podrobna;manjše je merilo, bolj se posplošuje in izpušča
znake ali pa so upodobljeni pretirano netočnost:sferična ukrivljenost Zemljinega površja, reliefna
izoblikovanost.
1. MERILO
MATEMATIČNI ELEMENTI KARTE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 20/45
KARTE
Z VELIKIM
MERILOM
S SREDNJIM
MERILOM
Z MAJHNIM
MERILOM
do 1 : 100.000od 1 : 200.000 do
1 : 1.000.000nad 1 : 1.000.000
DELITEV KART
GLEDE NA MERILO
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 21/45
najpogostejše,
razmerje med kartno sliko in naravnimi
razmerami,
v obliki razmerja (relacije)
1 : 10.000 ali v obliki ulomka.
A. Numerično merilo
000.10
1
B. Opisno merilo
koliko metrov ali kilometrov v naravi
ustreza enemu milimetru ali centimetru
na karti – npr. 1 cm = 1 km.
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 22/45
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
500400
AB = 425 mAB
3 00 2 00 1 00
0 500 1000 1500
lahko merimo razdalje na karti,
s povečevanjem ali zmanjševanjem karte
se merilo ohranja (pri prejšnjih dveh ne).
0 5 10km 0 5 10km
C. Grafično merilo
transportno merilo
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 23/45
Ustaljena in konstantna merila, ki se
najpogosteje uporabljajo (metrski sistem)
1 : 1.000.000 ali 1 mm = 1.000 m 1 : 25.000 ali 1 mm = 25 m
1 : 500.000 ali 1 mm = 500 m 1 : 10.000 ali 1 mm = 10 m
1 : 300.000 ali 1 mm = 300 m 1 : 5.000 ali 1 mm = 5 m
1 : 100.000 ali 1 mm = 100 m 1 : 1.000 ali 1 mm = 1 m
1 : 75.000 ali 1 mm = 75 m 1 : 500 ali 1 mm = 0,5 m
1 : 50.000 ali 1 mm = 50 m 1 : 1 ali 1 mm = 1 mm
SKRAJNA TOČNOST KARTE !
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 24/45
točnost kotov (konformne),
točnost površin (ekvivalentne),
točnost razdalj (ekvidistantne).
cilindrične ali valjne,konične ali stoţčne,
azimutne ali horizontalne (ravna ploskev).
projekcijska ploskev
MATEMATIČNI ELEMENTI KARTE
2. KARTNE PROJEKCIJE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 25/45
prave (geometrični prenos meridianov in paralel na projekcijsko ploskev),
neprave ali konvencionalne (dogovorjene,
matematična konstrukcija).
normalne ali polarne,
prečne ali ekvatorske, poševne.
ortografske (neskončnost),
stereografske (na površini Zemlje),
gnomonske (v središču Zemlje),
zunanje (v končni oddaljenosti od Zemlje).
os projekcije in os zemlje
lega izhodišča projekcije
Č
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 26/45
astronomske-geodetske točke (triangulacija),nivelacijske točke (nadmorska višina),
oporne točke z natančno lego in višino (za
natančnejše določanje objektov in reliefa).
MATEMATIČNI ELEMENTI KARTE
3. GEODETSKE TOČKE
4. KARTNI OKVIR
oblike pravokotnika ali trapeza; osnovnici staravni ali ukrivljeni,
notranji okvir (geografsko koordinatno
omreţje, stopinjska mreţa) in zunanji okvir.
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 27/45
HIDROGRAFSKO OMREŢJE
osnovna predstava o razporeditvi kopnega in
morja;
na hidrografsko omreţje se naslanjajo vsi ostalielementi kart;
vse vodne ploskve, omreţje tekočih voda,ledeniki, močvirja, barja ... + hidrografski
objekti (kanali, cisterne, vodnjaki, izviri, vodnejame ...);
modra barva;
FIZIČNOGEOGRAFSKI ELEMENTI KARTE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 28/45
podmorski relief (izobate – črte enakeglobine pomorske ali navtične karte);
jezera (obalna črta, nadmorska višina gladine
in globina);tekoče vode (ena, dve vzporedni črti; običajno pretirano prikazovanje s posplošenim tokom
in debelitvijo črt od izvira proti ustju).
HIDROGRAFSKO OMREŢJE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 29/45
prikazovanje višine na dvodimenzionalni
podlagi;
do 18. stoletja rišejo gore v perspektivi
(večinoma precenjene višine);
sodobnejše metode konec 18. stoletja – iznajdba črtk in izohips, uporaba senčenja ter
iznajdba litografije v 19. stoletju – večbarvni tisk + kombinacija metod;
FIZIČNOGEOGRAFSKI ELEMENTI KARTE
RELIEF
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 30/45
Lehmann (18. stoletje) večina topografskih
kart 19. stoletja;
paralelne črtice, izrisane v smeri pobočja
(debelina črtic narašča s strmino – 10 stopenj);
prednosti: zelo plastične, vsaka podrobnost vreliefu in sprememba naklona;
slabosti: neuporabne na kartah malega merila, za
podmorski relief, teţko je določiti naklon inabsolutno višino, veliki nakloni so črni, zelo
drago in zamudno;
danes so jih popolnoma izpodrinile izohipse.
A. ČRTKE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 31/45
A. ČRTKE
Vir: Vrišer, 2002, str. 240.
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 32/45
Primer črtkane karte
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 33/45
B. WENSCHOV POSTOPEK fotografski posnetek modela reliefa;
C. FIZIOGRAFIČNA METODA relief gledan iz perspektive;
D. KANTOGRAFIJA podčrtani drobnejši geomorfološki pojavi;
E. SENČENJE
strmejša pobočja so temnejša, poloţnejšasvetlejša – odvisno od smeri Sonca; slika
reliefa je nejasna in medla, dobro v
kombinaciji z ostalimi tehnikami;
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 34/45
azimut 360°,
naklon ţarkov 0°
azimut 270°,
naklon ţarkov 80°
SENČENJE
SENČENJE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 35/45
F. HIPSOMETRIČNO BARVANJEbarvanje pasov med plastnicami: niţine-
zeleno, višine-rjavo, globine-odtenki modre;slabosti – barvna lestvica ne ustreza
geomorfologiji, niţine v puščavi, groba
podoba pokrajine;
G. STEREOGRAFSKA METODA kombinacija senčenja in hipsometričnegabarvanja;
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 36/45
H. IZOHIPSEali PLASTNICE ali VIŠINSKE ČRTE so
črte, ki povezujejo točke z isto nadmorsko višino
Vir: Vrišer, 2002, str. 238.
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 37/45
1728 – nizozemski inţenir Cruquius;
1791 – prva večja karta (Dupain in Triel) – karta Francije;
EKVIDISTANCA – navpična razdalja meddvema izohipsama. Odvisna je od terena in
merila. Glavne so na 10, 20, 40 m, pomoţne so
½ in ¼, na 100 m so odebeljene);
rjavo-rdečkasti toni;
prikazujemo tudi podmorski relief – izobate
ali globinske črte (modre);
H. IZOHIPSE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 38/45
lahko delamo profile, računamo relativne
nadmorske višine, naklone.
slabosti: nepreglednost hribovja in gričevja, ne vemo, kaj je med plastnicami, problem z
upodabljanjem drobnih morfoloških pojavov
(npr. kraške oblike površja);
bolje v kombinaciji
z ostalimi metodami.
H. IZOHIPSE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 39/45
Izohipse
Č
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 40/45
gozd, travnik, pašnik, log, poseka, gmajna
itd. – odtenki zelene z dodatnimi črnimiznaki;
pedološka podlaga je označena redko
(le puščave, ţivi pesek,slane prsti ...).
FIZIČNOGEOGRAFSKI ELEMENTI KARTE
VEGETACIJA IN PEDOLOŠKA
SESTAVA
Ţ
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 41/45
DOGOVORJENI ZNAKI
DRUŢBENOGEOGRAFSKIELEMENTI KARTE
Ţ
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 42/45
A. NASELJA
B. PROMETNO OMREŢJE
C. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
D. OSTALI ZNAKI
kulturni objekti, šole, turističniobjekti, upravne in politične
meje ...
DRUŢBENOGEOGRAFSKIELEMENTI KARTE
OSTALI ELEMENTI KARTE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 43/45
IMENA – nujna, a vzamejo veliko prostora
morja, oceani, zalivi, prelivi, jezera, reke, kanali itd., otoki, polotoki, oţine itd.,
drţave in administrativne enote,
naselja,
pristanišča, prometne postaje in pomembna kriţišča itd.,
reliefni elementi (vzpetine, hrbti, ravnine, doline, prevali
itd.),
gospodarski in druţbeni objekti,
ledinska imena,
višinske kote.
LEGENDE, SKICE ipd.
OSTALI ELEMENTI KARTE
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 44/45
PRAKTIČNO DELO
elementi karte, absolutna in
relativna višina,
računanjerazdalj in
površin,
poznavanjetopografskih
znakov in
branje kart …
8/17/2019 Splošna kartografija
http://slidepdf.com/reader/full/splosna-kartografija 45/45
Vrišer, I., 2002. Uvod v geografijo. Ljubljana,Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo,414 str.
Orientacija in topografija. 1999. Petrovič, D.
(ur.). Ljubljana, Zveza tabornikov Slovenije,241 str.
Banovec, T., 1983. Topografski priročnik .Ljubljana, Mladinska knjiga, 242 str.
Topografski znaci. Priručnik za korisniketopografskih karata. 1981. Beograd, Vojnogeografski institut, 80 str.
VIRI IN LITERATURA
Recommended