GOD. XLVIII - 27 JUNI 2012 GODINABROJ 2456

IZLEGUVA VO SREDA - CENA 20 DENARI

44449999 ggooddiinnii

-Op{tinata Novaci e pri-mer za uspe{en razvoj. Taa e op-{tina koja vodi smetka za is-

koristuvawe na resursite {togi ima. Novaci ima golemi

mo`nosti za iskoristuvawe nasite potencijali {to gi imaPelagonija, kako eksploataci-

ja na CO2, otvorawe novi isko-pi, a voedno postojat mo`nosti

za iskoristuvawe na sonceto iza razvoj na etno-turizmot.

Novaci e op{tina koja imanajmnogu son~evi denovi vo Re-publika Makedonija. Ovoj kraje bogat i so mnogu prirodniubavini, koi ovozmo`uvaat og-romni mo`nosti za razvoj naturizmot, a osobeno na etno-tu-rizmot. Evropskite gra|ani ve-}e se umorni od son~awe napla`a. Tie sakaat turizam,preku koj }e se zapoznaat sotradiciite i ubavinite od ovieprostori. Sakaat da po~uvstvu-vaat avtenti~na hrana, avten-ti~en ambient, da najdat mir ispokoj vo nekoi predeli, koigi ima vo izobilstvo vo ovaaop{tina, istakna za vreme naposetata na Novaci, pretseda-telot na Republika Makedoni-ja, \orge Ivanov.

Za vreme na posetata na No-vaci, pretsedatelot Ivanov goposeti semejstvoto na indivi-dualniot zemjodelec, rekordervo proizvodstvo na p~enica,Nikol~e Veljanovski, potoa giposeti Termoelektranata “Bi-tola” kako i Rudnikot “Suvo-dol” i grobot na \orgi Sugarevvo seloto Paralovo.

(Poop{irno na str. 8-9)

Denovive bitolskiot Zavodi muzej dobi u{te edno isklu-~itelno visoko me|unarodnopriznanie od oblasta na kultu-rata. Imeno, denovive, bitol-skiot muzej vo gradot Auzburg,Jugozapadna Bavarija, e izbranvo prvite pet najdobri muzeivo Evropa.

Po povod dobivaweto naova isklu~itelno visoko priz-nanie, direktorkata na Zavo-dot i muzej Bitola, LiljanaHristova, na pres-konferenci-jata svikana po toj povod, izja-vi:

-Kako {to e poznato niebevme nominirani za nagradata“Luixi Mikeleti” koja sekojagodina se dodeluva od Evrop-skata muzejska asocijacija. Taaasocijacija od 1996 godina se-koja godina dodeluva nagrada naeden muzej koj vostanovuva ne-koi novini vo muzeologijata.Ovaa godina Republika Make-donija za prvpat u~estvuva{eso svoj kandidat na ovaa mani-festacija. Kako del od taa pro-

grama od strana na Ministerst-voto za kultura, koe e del odovaa asocijacija, nie bevme no-

minirani za dobivawe na ovapresti`no priznanie.

(Prodol`uva na str. 7)

Pretsedatelot \orge Ivanov vo poseta na Novaci

NOVACI PRIMER

ZA USPE[EN RAZVOJ

U{te edno golemo priznanie za bitolskiot Zavod i muzej

BITOLSKIOT MUZEJ ME\U PETTE

NAJDOBRI MUZEI VO EVROPA

Nie ne slu[ame nikogo,

nas ne slu[aat site

Ve~erva startuva #Bitfest 2012#

#BITFEST” STARTUVA SO

MJUZIKLOT #EVITA#So mjuziklot “Evita Pe-

ron “koj }e se odr`i ve~erva voDomot na ARM vo izvedba nabitolskata opera “Impresa-rio“ startuva godina{noto Bi-tolsko kulturno leto “Bitfest 2012”.

“Bitfest 2012“ startuva sopremierata “Evita Peron” vore`ija na operskiot peja~ Cve-tan Stojanovski, eden od ini-

cijatorite za bitolskata ope-ra.

Startot na “Bitfest “e za-ka`an za ve~erva vo 21 ~asot, a}e se odr`i vo Domot na ARM.

Inaku, prvata repriza naovoj mjuzikl }e se odr`i utre,na 28 juni, a naredniot den, na29 juni }e se odr`i i vtoratarepriza.

Pretsedatelot \orge Ivanov

i gradona~alnikot na Novaci Lazar Kotevski

GOD. XLVIII - 4 JULI 2012 GODINABROJ 2457

IZLEGUVA VO SREDA - CENA 20 DENARI

44449999 ggooddiinnii

So sve~eno postavuvawe nakamen-temelnikot, vo ponedel-nikot i oficijalno be{e ozna-

~en po~etokot na izgradbata nafabrikata za proizvodstvo nakabli za avtomobilskata in-

dustrija “Kromberg i [ubert”.

-Dene{niot den e isklu~i-telen den za site. Ova e golemden za site nas. Po mnogu godi-ni dojde i toj den. Deneska gole-mata ideja, na{iot golem son zanova industriska zona vo Bito-la, “@abeni“, vistinski za`i-vuva. Deneska na{iot golemson stanuva realnost, re~e, me-|u drugoto, gradona~alnikot naBitola, Vladimir Taleski, kojvo svoeto obra}awe ne ja pro-pu{ti prilikata da se zablago-dari za golemata poddr{ka {toOp{tinata Bitola ja ima{e odstrana na Vladata za realiza-cija na proektot Industriskazona “@abeni“.

Obra}aj}i im se na prisut-nite, premierot na Vladata naRepublika Makedonija, NikolaGruevski, me|u drugoto, nagla-si deka so postavuvaweto na ka-men-temelnikot za izgradba nafabrikata na “Kromberg i [u-bert“, se stavi vsu{nost kamen-temelnikot za posvetla idninana mladite generacii.

Inaku, vo novata fabrikana “Kromberg i [ubert“ se o~e-kuva da najdat rabota nad 2.500rabotnici, prete`no mladi sosredna stru~na podgotovka.

(Poop{irno na str 8-9)

Postaven kamen-temelnikot za izgradba na fabrikata #Kromberg i [ubert# vo IZ #@abeni#

KAMEN-TEMELNIK ZA POSVETLA IDNINA NA MLADITE

Najsodr`ajno i najbogato Bitolsko kulturno leto

"BITFEST 2012# SO NAD 170

KULTURNI NASTANIGodina{noto sedmo po red

izdanie na Bitolskoto kultur-no leto "BITFEST 2012#, koebe{e spektakularno sve~enootvoreno vo avtenti~niotprostor na Domot na ARM somjuziklot "Eva Peron# od En-drju Lojd Veber, vo re`ija naCvetan Stojanovski na publi-kata }e i ponudi isklu~itelnobogata kulturna programa sonad 170 nastani.

Pokrovitel na ova sedmofestivalsko izdanie e grado-na~alnikot na Op{tinata Bi-tola, Vladimir Taleski, a nanego pokraj doma{nite, }e gos-tuvaat i umetnici od Hrvatska,Grcija, Kanada, Italija i oddrugi zemji.

Op{tinata Bitola, kojanekolku godini nanazad sozda-va eden interesen koncept nafestival za site lu|e go najavigodina{noto izdanie na "Bit-fest 2012#, kako najdolgo, naj-ubavo i najsodr`ajno dosega.

-#Bitfest# ve}e gi spoisite drugi manifestacii {to

postoeja, no sekoja zasebno. Gispoivme kulturnite institu-cii so sopstvenite programi,im poddr`avme i drugi progra-mi za koi dosega nemaa finan-siska poddr{ka i, se razbira,vklu~ivme rok-grupi, pop-gru-pi, detska programa itn., se socel da napravime programa ko-ja }e odgovora na site vkusovi ina site vozrasti. Minatata go-dina imavme nad 130 nastani{to be{e navistina vrv i mis-levme deka toa nikoga{ ne mo-`e da se nadmine, no ovaa godi-na imame nad 170 nastani,izjavi gradona~alnikot Vladi-mir Taleski.

Inaku, vistinski spektaklna 8 juli }e se slu~uva na an-ti~kiot lokalitet Herakleja,kade so svojot orkestar kon-cert }e odr`i Goran Bregovi},a Op{tinata Bitola }e u~est-vuva i vo pokrivawe na cenatana vleznicite, taka {to gra|a-nite namesto po 600 denari, }emo`at da gi kupat po 200 dena-ri.

Vo organizacija na Bitolski vesnik i modnoto studio #[anel#

IZBOR NA LETNA

BITOLSKA UBAVICAPo podolga pauza Bitolski

vesnik povtorno ova leto }eorganizira Izbor na letnabitolska ubavica.

Izborot na letnata bitol-ska ubavica, koj }e se odr`i voramkite na bitolskoto kul-turno leto “Bitfest” ovaa go-dina Bitolski vesnik }e goorganizira so modnoto studio“[anel“ i Bitolskata pivar-nica, a pod pokrovitelstvo nagradona~alnikot na Op{tinaBitola.

Site onie koi sebesi sesmetaat za ubavi mo`at da seprijavat za Izborot, koj }e seodr`i vo vtorata polovina namesec avgust.

Prijavuvaweto se vr{i popat na kupon, koj go objavuvamena oglasnata stranica ili poe-mail.

Pravo na u~estvo imaat si-te devojki na vozrast od 16 do25 godini. Rokot za prijavu-vawe za izborot e 31 juli 2012godina, a potoa za najdobriteke bidat organizirani podgo-tovki so cel uspe{no da sepretstavat pred bitolskatapublika. Za site u~esni~ki-finalistki na Izborot }e bi-dat obezbedeni vredni nagra-di.

Devojki na vas e redot, pre-dizvikot e tuka, popolnete japrijavata i ispratete gi ilili~no donesete 2 fotografiivo redakcijata na Bitolskivesnik.

Vo narednite nekolku bro-ja na Vesnikot informirajtese za izborot i o~ekuvajte gogolemiot spektakl na Izbo-rot, koj }e bide nastan {to }ese pameti.

-Na sve~enosta po povod postavuvaweto na ka-men-temelnikot prisustvuvaa premierot na Vla-data, Nikola Gruevski, ministrite Vladimir Pe-{evski, Vele Samak i Ivo Ivanovski, kako i sopst-venicite na #Kromberg i [ubert#,

- Najgolema grin-fild investicija vo RepublikaMakedonija,

-Ostvaren sonot na sega{nite i idnite genera-cii,

-]e se vrabotat nad 2.500 rabotnici.

GOD. XLVIII - 11 JULI 2012 GODINABROJ 2458

IZLEGUVA VO SREDA - CENA 20 DENARI

44449999 ggooddiinnii

Gradona~alnikot na Bito-la, Vladimir Taleski, na sred-bata so zamenikot na pretsead-telot na Vladata, Nikola Gru-evski, zadol`en za stranskiinvesticii, Vladmir Pe{ev-

ski ja obnovi inicijativata zaizgradba na civilen aerodromna mestoto kade {to sega se na-o|a sportskiot aredorom vo se-loto Logovardi.

-Idejata vo prv moment mo-

`ebi e premnogu ambiciozna,no vo nea ima kredibilitet, ase odnesuva na izgradba na ae-rodrom ili pro{iruvawe napostoe~kiot sportski aerod-rom na nivo na komercijalen.

]e prezemam obvrska da stapamvo kontakt so nekoi konsultan-tski ku}i od ovaa oblast, da iz-rabotime fizibiliti studijaza opravdanosta na proektot,da se sogleda mo`nosta za krei-

rawe na biznis, izvoz na proiz-vodi, no i razvoj na turizmotposebno so Turcija, blagodare-nie na vrskite me|u Bitola iKemal Ataturk, {to uka`uvadeka ovoj proekt bi bil so go-

lem potencijal i zatoa }e gorazrabotime, naglasi vo izjava-ta za mediumite zamenikot napretsedatelot na Vladata, Pe-{evski.

(Prodol`uva na str. 3)

Zamenik na premierot vo Vladata, Vladimir Pe{evski vo poseta na Bitola

OBNOVENA INICIJATIVATA ZA IZGRADBA NA AERODROM

KAJ LOGOVARDI

Spektakl na koncertot na Goran Bregovi} vo ramkite na #Bitfest#

BREGA JA #ZAPALI# HERAKLEJA

Amfiteatarot na anti~-kiot lokalitet "Herakleja# voBitola, vo nedelata be{e cen-tarot na slu~uvawata, ne samovo Makedonija, tuku i na Bal-kanot, na spektakularniotkoncert na balkanskata muzi~-ka legenda Goran Bregovi} kojso svojot "Orkestar za ven~av-ki i pogrebi" napravi isklu-~itelna atmosfera koja dolgo}e se pameti.

Nad tri iljadnata publikaglasno gi pee{e golemite hi-tovi, na edna od najgolemitebalkanski muzi~ki yvezdi.

Goran Bregovi}, so svojot"Orkestar za ven~avki i pogre-bi" napravi nezaboravna no}na anti~kiot lokalitet voBitola.

Toplo dobredojde na Bre-govi} mu posaka gradona~al-nikot na Op{tina Bitola iglaven pokrovitel na bitols-koto kulturno leto "Bitfest

2012#, Vladimir Taleski so kojzaedni~ki go najavija golemi-ot koncert.

Razigranata i vesela pub-lika, u`iva{e i igra{e na mu-zikata od noviot album na Bre-govi}, no i na negovite legen-darni hitovi od vremeto kogabe{e frontmen na "Belo dug-me# kako "Ru`ica si bila#,"Mese~ina#, "Kala{wikov# idrugi.

Pokraj publikata, svoetozadovolstvo od publikata ne gokrie{e nitu Bregovi} i nego-viot orkestar, koi bea preza-dovolni i impresionirani odveselata publika.

Goran Bregovi} vo kusa iz-java pred po~etokot na spekta-kularniot koncert izjavi dekaza prvpat nastapuva vo Bito-la, i deka gostuvaweto vo gra-dot na konzulite mu pri~inuvaneopisivo zadovolstvo.

(Prodol`uva na str. 8-9)

Vo organizacija na Bitolski vesnik i modnoto studio #[anel#

izbor na letna bitolska ubavica

PRISTIGNAA PRVITE PRIJAVIPo podolga pauza Bitolski vesnik povtor-

no ova leto }e organizira Izbor na letna bi-tolska ubavica.

Izborot na letnata bitolska ubavica, }e seodr`i vo ramkite na bitolskoto kulturno le-to “Bit Fest 2012”.

Vo na{ata redakcija ve}e po~naa da pri-stignuvaat prvite prijavi na kandidatkite zaletna bitolska ubavica, koj izbor ovaa godi-na Bitolski vesnik }e go organizira zaednoso modnoto studio “[anel“ i Bitolskata pi-varnica, a pod pokrovitelstvo na gradona~al-nikot na Op{tina Bitola, VladimirTaleski.

Site onie koi sebesi se smetaat za ubavimo`at da se prijavat za Izborot, koj }e se odr-`i vo vtorata polovina na mesec avgust.

Prijavuvaweto se vr{i po pat na kupon, kojgo objavuvame na oglasnata stranica ili po emeil. Pravo na u~estvo imaat site devojki navozrast od 16 do 25 godini. Rokot za prijavu-vawe za izborot e 31 juli 2012 godina,a potoaza najdobrite }e bidat organizirani podgotov-ki so cel uspe{no da se pretstavat pred bitol-skata publika.

Za site u~esni~ki-finalistki na Izborot}e bidat obezbedeni vredni nagradi.

Od sredbata kaj bitolskiot gradona~alnik

Sedmoto izdanie na naj-dolgoto i najbogato so sodr`i-ni kulturno leto vo Republi-ka Makedonija, "BITFEST2012# sve~eno be{e otvorenoso mjuziklot #Eva Peron# kakodel od proektot Bitolska ope-ra, raboten spored kompozici-ja na Endrju Lojd Veber, a vore`ija na Cvetan Stojanovski,po scenografija na Zoran Ni-kolovski. Vo Bitola pred Do-mot na ARM mjuziklot pris-tigna od brodvejskata scena iistoimenata holivudska pro-dukcija.

Nad 800 gosti, qubiteli naoperata, kulturata, zabavata,u`ivaa vo premiernoto pri-ka`uvawe na mjuziklot "EvaPeron# vo avtenti~niot pros-tor pred Domot na ARM. Fes-

tivalot sve~eno go otvori,glavniot pokrovitel, gradona-~alnikot na Op{tinata Bi-tola, Vladimir Taleski, kojna mnogubrojnata publika iposaka ispolnet kulturen `i-vot vo tekot na ova izdanie na"BITFEST 2012#.

Ta`nata prikazna do mak-simum go podigna vnimanietona posetitelite, koi so ogro-men interes go sledea mjuzik-lot.

Isklu~itelnata scenogra-fija na Domot na ARM, objektkoj e od neprocenlivo kultur-no-istorisko zna~ewe, dopol-nitelno ja zbogati celokupna-ta izvedba koja izobiluva{eso unikatnost, nesekojdnev-nost, isklu~itelnost. Mjuzik-lot koj vo sebe vklu~uva nad 70u~esnici predizvika silni ap-lauzi i gi nadmina site o~eku-

vawa kaj posetitelite. Eva Peron be{e pretsta-

vena preku ulogata na Maja

Mitrovska, ^e - Niko \orgi-evski, Magaldi - Igor Ilie-vski, qubovnicata - Martina

Avramoska i Liljana Trajkov-ska. Muzi~kata podloga e delona Miodrag Na}ak, koreografOlga Pango, dirigent - Lilja-na Trajkovska, inspicientiAna-Marija Karaxovska i Ve-sna Ristevska.

Vo pretstavata u~estvuva-at horot na Dr`avnoto muzi~-ko u~ili{te od Bitola, u~eni-ci od Gimnazijata #Josip BrozTito# od Bitola, TSK "Step# -Bitola i Detskiot hor #Yvon-~iwa#.

Pretstavata "Evita Pe-ron# e vo koprodukcija naNVO "Impresario# so Centa-rot za kultura od Bitola i Dr-`avnoto muzi~ko u~ili{te.

U~esnicite vo mjuziklotzadovolni od svojot nastap pozavr{uvaweto na mjuziklot vodvorot na Domot na ARM, niztanc, igra i pesna, pred pose-

titelite go prenesoa svoetozadovolstvo i ispolnetost oduspe{niot po~etok na Bitol-skoto kulturno leto.

Mjuziklot #Eva Peron#,koj bez zdiv gi ostavi qubite-lite na operata i kulturata,ima{e dve reprizni izdanijapred platoto na Domot naARM.

Mjuziklot e {esti proekt{to se realizira vo ramkitena proektot Bitolska opera.Prviot proekt be{e realizi-ran vo 2005 godina, so naslov#Don Paskvale# i ozna~uva{epo~etok na Bitolskata opera.

Bitolskoto kulturno letoovaa godina e so rekorden brojna kulturni nastani. Od pris-tignatite 230 aplikacii, pro-gramata na "BITFEST 2012#ja so~inuvaat 130 nastani vo~ii ramki se nao|aat i golembroj poedine~ni nastani, {tovsu{nost pretstavuva broj odnad 170 nastani za period od

dva meseci.-Na{ite analizi i istra-

`uvawa poka`aa deka Bitolaima kapacitet i interes za se.Nie se obidovme da gi izbroi-me prostorite koi gi koristi-me. Ovaa godina imame i dis-perzija nadvor od centralnotogradsko podra~je. Nastanite}e se slu~uvaat na 20-tina pro-

stori, a za site nastani za koipostoi mo`nost }e se disper-ziraat. ]e se slu~uvaat kul-turni nastani vo #Magazata#,na [irok Sokak, na Plo{ta-dot #Magnolija#, Dom na ARM,Zavodot i muzej, Pacioto, He-rakleja, Tumbekafe, Zoolo{-kata gradina, Noviot pazar,site sali na Centarot za kul-tura, Narodniot teatar i nadrugi lokacii. Site nastani}e bidat besplatni za publi-kata, izjavi glavniot pokro-vitel, gradona~alnikot naOp{tinata Bitola, Vladi-mir Taleski.

Na "BITFEST# }e gostu-vaat i golem broj teatarskipretstavi, kako: teatarskatapretstava "Bez senki# od Vie-na, potoa gostuvawe na PiterBruk so pretstavata "Golemi-ot inkvizitor#. Bitolskiotnaroden teatar }e ima dve pre-mieri. Del od programata se ipove}e literaturni proekti,#BITFEST 2012#, rok-kon-certi itn.

Bitolskoto kulturno le-to ovaa godina nudi golem brojsodr`ini koi }e gi ispolnat`e{kite letni denovi vo Bi-tola, so isklu~itelna kultur-na sve`ina.

Spektakularen po~etok na "BITFEST 2012#

MJUZIKLOT "EVA PERON# IM GO

ZAPRE ZDIVOT NA BITOL^ANI

STRANICA* BITOLSKI VESNIK * 4 JULI 2012 * 7

Kultura

Izminatata sedmica vo ram-kite na "BITFEST# se odr`a iz-lo`ba na sliki i grafiti na d-rRobert Mihajlovski, koj raboti vomuzejot i mitropolijata vo Bito-la. Za vreme na negovite patuvawa

vo arapskite i afrikanskite zemjivo potraga po samiot sebe i duhov-nite po~etoci, vo 80 tite i 90- ti-te godini gi razgleduva remek-de-lata na golemite evropski muzei.Mihajlovski neguva klasi~ni gra-fi~ki tehniki, naklonet e kon cr-no-belite odnosi, geometriskitelinii i ednostavnite povr{ini.Ekspresivnite formi na figura-cijata se negov prepoznatliv znakdodeka vo slikarstvoto i dava slo-boda na imaginacijata.

Koncertot na "Kantores ma-ruli# od Hrvatska, se odr`a vokoncertnata sala na Zavod i muzej.Ansamblot neguva specifi~en ob-lik na muzicirawe.

Vo kafe- barot "Fejms# be{eizveden poetsko-muzi~kiot per-formans "Balkonot na Eleni#.Performansot se temeli na pos-lednoto pismo koe{to Eleni Ka-rinte mu go ispratila na nejziniotsakan Mustafa Kemal. Eleni Ka-rinte e devojka koja poteknuva odpoznato bitolsko semejstvo, }erkana bogatiot trgovec Eftim Karin-te.

Muzi~kiot del od Bitolskotokulturno leto be{e zbogaten sorok-koncertot "Balkanska ulica#na plo{tadot "Magnolija#. Nasta-pija tri rok-bendovi od Republi-ka Grcija. Serija koncerti vo juni,juli i avgust na koi }e se pretsta-

vat muzi~kite sceni od balkans-kite dr`avi. Pretstavuvawata voovie dr`avi zna~at i zbli`uvawena muzi~kite sceni od gradoviteod drugite zemji so Bitola.

Romanot "Podarok za bliski

race# od Hristijan Axiovski be{epromoviran vo ramkite na kultur-noto leto. Romanot mu pripa|a na

`anrot psiholo{ki realizam.Stanuva zbor za biografski romanvo koj centralno mesto imaat real-ni li~nosti koi se del od hip-hop

i rap-scenata vo Bitola i drugitegradovi. Romanot zboruva i za nas-tani povrzani so nivnite `ivoti,nastapi, emocii...

Vo koncertnata sala na bitol-skiot Zavod, koncert odr`a Ki-ril Josifov - violon~elo, DinoImeri - klavir. Kiril Josifov ediplomiran violon~elist, pri Fa-kultetot za muzi~ka umetnost -Skopje. Redoven u~esnik e na sitedr`avni natprevari vo solisti~-ki i kamerni disciplini od koi edobitnik na pove}e nagradi ipriznanija: Dino Imeri e eden odnajuspe{nite makedonski pijani-sti od pomladata generacija. DinoImeri e dobitnik na brojni naci-onalni i internacionalni nagradii priznanija.

Etno-koncert "Damarite ~al-gija orkestar# se odr`a vo bitol-skata #Magaza#. Ovoj orkestar esostaven od entuzijasti, vqubeni-ci vo narodniot folklor, so edin-stvena cel za~uvuvawe i prodol`u-vawe na tradicijata na izvornoto~algisko muzicirawe. Repertoa-rot na "Damari# e sostaven od pe-desetina pesni i ora, biseri na ma-kedonskoto izvorno ~algisko tvo-re{tvo.

Teatarska pretstava "Mu{i~-ka# vo re`ija na Nikola Ristov od

Narodniot teatar od Veles, se odr-`a vo BNT. Stanuva zbor za kome-dija na antiheroi.

IZLO@BI, KONCERTI, PROMOCII

I PRETSTAVI NA "BITFEST#

So gala sve~enost, vo dvorotna bitolskata #Magaza#, vo prisus-tvo na ambasadorot na Velika Bri-tanija vo Republika Makedonija,Kristofer Ivon, i po~esniot bri-tanski konzul Liljana Spirovska,pred golem broj visoki gosti odBritanija i Makedonija, be{eproslaven dijamantskiot jubilejna kralicata Elizabeta Vtora. Zacelokupnata besprekorna organi-zacija, na koja se izveduva{e av-tenti~na angliska poezija i muzi-ka, se pogri`i po~esniot konzul,Liljana Spirovska.

So proslavata se ozna~uvaat60 godini od nejzinoto sednuvawena tronot, a odbele`uvawata voMakedonija proizleguvaat od od-li~nite makedonsko - britanskirelacii na op{testven i kulturenplan.

-Vo Bitola go odbele`uvamedijamantskiot jubilej na Kralica-ta. Ova e sekako i zaradi dobritemakedonsko - britanski odnosikoi }e prodol`at i natamu. Zna-~ajno e {to ovaa godina na Kul-turnata olimpijada vo London

u~estvo zede i Bitolskiot narodenteatar. Voedno, bitno e da poten-cirame deka, biznis komorite odMakedonija i Velika Britanijaimaat golema sorabotka, izjaviKristofer Ivon, ambasador naVelika Britanija vo RepublikaMakedonija.

Odbele`uvaweto na dijamant-skiot jubilej vo Bitola sledi ot-kako vo 2002 godina tuka be{e od-bele`an i zlatniot jubilej.

-Sega posle 10 godini go odbe-le`uvame i ovoj dijamantski jubi-lej na Kralicata. Zaslu`uva kakoeden monarh koj{to vladee najdol-go isklu~uvaj}i ja kralicata Vik-torija koja{to be{e 64 godini natronot. Jas se nadevam deka krali-cata Elizabeta }e ja nadmine inea, izjavi Liljana Spirovska, po-~esen konzul na Velika Britanija.

Elizabeta Vtora e krunisanavo 1952 godina, po smrtta na nejzi-niot tatko i e edna od najdolgo-ve~nite monarsi vo sovremeniotsvet, koja u`iva golema popular-nost vo svojata zemja.

Britanskiot ambasador Kristofer Ivon vo Bitola

PROSLAVEN DIJAMANTSKIOT JUBILEJ

NA BRITANSKATA KRALICA

Sovetnicite na Op{tinataBitola na dene{nata sednica }eraspravat za inicijativata za iz-gradba na kinoto “ Manaki” vo cen-tarot na gradot. Na dene{natasednica na Sovetot sovetnicitetreba da donesat odluka za poddr-{ka na inicjativata na gradona-~alnikot na Bitola, VladimirTaleski, za izgradba na kinoto“Manaki “ vo centralnoto gradskopodra~je. So poddr{kata na vakva-ta inicijativa kone~no }e se rea-lizira edna damne{na inicijativaza izgrada na kinoto “Manaki “ koe}e se nao|a nasproti hotelot ”Epi-nal”, poto~no pred barot “Korzo“.

Po usvojuvaweto na inicijati-vata prakti~no }e zapo~ne pos-tapkata za izgradba na kinoto.Spored proektot kinoto “MiltonManaki“ }e go ima istiot nadvore-{en izgled kako pred 72 godini,pred da izgori vo po`arot koj seslu~i. Vo vnatre{nosta na kinoto}e ima sovremena kinosala za fil-mski proekcii, a se planira vo sa-moto kino da bide izgraden muzej ivoso~ni figuri od bra}ata Ma-naki, Milton i Janaki.

Spored izmenite na urbani-sti~kiot plan kinoto }e se rekon-struira na istoto mesto na koe po-

stoelo pred opo`aruvaweto vo1939 godina, odnosno na bitolski[irok Sokak pred barot „Korzo”Dokolku ne se slu~i ne{to nepred-videno se planira rekonstrukcija-ta na kinoto “Manaki“ da zapo~neu{te vo tekot na ovaa 2012 godina.Se o~ekuva kinoto da bide vistin-ska atrakcija za vreme na film-skite proekcii, za{to Op{tinataplanira da go opremi so najsovre-mena digitalna tehnika.

Za realizacijata na ovoj pro-ekt Op{tinata Bitola }e dobiepoddr{ka i od Ministerstvoto zakultura, a se planira da se koris-tat i pari od evropskite fondovi.

-Izgradbata na kinoto e od go-lemo zna~ewe za na{iot grad. Po-kraj so Festivalot “Bra}a Mana-ki” Bitola i na ovoj na~in }e im seoddol`i na bra}ata Manaki, koiso svoeto delo go zadol`ija ovojgrad, smeta gradona~alnikot naBitola, VladimirTaleski.

Inaku, da potsetime, prviotfilm vo kinoto “Manaki“ izgorena 4 maj 1939 godina, za vreme na ve-~ernata pretstava na francuskiotfilm „@enski zatvor”, koga izbuv-nal po`arot. I pokraj site naporida se spasi kinoto, sepak, toa izgo-relo do temel.

Poddr`ana inicijativata za izgradba na kinoto #Manaki#

]E SE GRADI

KINO #MANAKI”

Denovive, detskiot hor "Yvon-~iwa# vo bazilikata #San XovaniBatista del Fiorentini# vo Vati-kan odr`a celove~eren koncertnasloven "Sonce, qubov i pesna odMakedonija#. Na koncertot izve-duvaa pesni so adaptirani aran`-mani - "Zemjo moja#, "Rum, dum,dum#, "Dafino vino crveno#, "Ma-kedonija#, "^ukni vo drvo#, "Tamukaj {to si# i pesni {to gi izvedu-val To{e Proeski.

Detskiot hor "Yvon~iwa# eformiran vo 2006 godina od vo-kalniot pedagog i umetni~ki rako-voditel, prof. Marina Korunov-ska. Vo horot ima okolu 40 ~leno-vi, deca od tri do 16-godi{na voz-rast.

Ovoj detski hor e edinstven vopo{irokiot region na Makedonijai vo tekot na svoeto postoewe be-le`i golemi rezultati. Nastapuvana site pova`ni manifestacii,proslavi i humanitarni koncerti,koi se sekoga{ pozitivno oceneti

od mediumite i publikata.Veruvaj}i vo silata na muzika-

ta, veruvaj}i vo angelskite detskiglasovi, kako i ogromnata `elbana decata {to ~lenuvaat vo horotda peat, se dojde do idejata da senapravi eden vakov koncert koj e

poddr`an od Ministerstvoto zanadvore{ni raboti na Makedonijai makedonskiot ambasador vo Va-tikan, \oko \orgiev. Vo Italijase ~estvuva{e Sv. Petar i Pavle,a koncertot na "Yvon~iwata" be{evo ramki na ~estvuvaweto.

DETSKIOT HOR "YVON^IWA#

NASTAPI VO VATIKAN

Hronika na #Bitfest#Spektakl na koncertot na Goran Bregovi} vo ramkite na #Bitfest#

BREGA JA #ZAPALI# (Prodol`enie od str. 1)

-Prvpat nastapuvam pred bi-tolskata publika. Me fasciniratoa {to koncertot go odr`uvamevo anti~ki lokalitet. Dosega sumsvirel vo Grcija vo mnogu anti~-ki lokaliteti, i toa se sekoga{neobi~ni koncerti- izjavi Bre-govi}.

Na novinarsko pra{awe,dali koga nastapuva vo svetskitemetropoli, publikata ja razbirabalkanskata muzika, Bregovi}istakna:

-Kaj muzikata nema {to da serazbere, toa ne e ne{to {to mu sedopa|a na mozokot, ako vi se do-pa|a vi se dopa|a so temperament,so srce. ^ovekot svirel muzikapred da nau~i da zboruva. Ako gozboruva{ dobro toj jazik {to sevika muzika, toga{ ja razbira{muzikata. Sum svirel vo Island,Avstralija, Meksiko, na Sibir-izjavi vo Bitola, balkanskatarok legenda Goran Bregovi}, kojza vreme na kusiot prestoj voBitola, ne propu{ti da gi za-bele`i i pofali ubavite bitol-~anki, koi osobeno mu se dopad-nale.

Gradona~alnikot na Bitola iglavniot vinovnik za ovoj muzi~-ki spektakl, Vladimir Taleskine mo`e{e da go sokrie ogromno-to zadovolstvo.

-Ova e najdolgoto kulturnoleto vo Republika Makedonija,so nad 170 nastani. Koncertot na

Goran Bregovi} i negoviot or-kestar e eden od tie 170. Ve~erva,

8 mi juli kako {to gledate, He-rakleja e pretesna. Mislam dekae golem nastan zatoa {to vo Bi-tola pristigna edno ime {to zna-~i mnogu vo balkanskata i svet-skata muzika, edno ime koe {tosekoga{ pravelo mostovi, gi so-edinuvalo lu|eto. Kako {to gle-date i ve~erva e taka. Imame qu-biteli na muzikata od site gene-

racii, i od pomladite generaciii od postarite koi nostalgi~nose se}avaat na ubavata muzika na

"Belo dugme#, pa go prepoznavaatGoran kako lider na toj bend, aponovite generacii kako ~ovekkoj gi multiplicira site segmen-ti od balkanskata muzika, a odtoa pravi eden nov kvalitet, kojgo prenesuva na site svetski me-

ridijani- poso~i prviot ~ovek naBitola, i prodol`i:

-Na{iot grad ima isklu~i-telno golemi kulturni vrednos-ti, ima isklu~itelni nastani,ednostavno sakame ovoj konceptkoj go sproveduvame, a toa e da za-dovolime vkusovi na pove}e gen-eracii, na razli~ni vozrasti.Glavnata pri~ina zo{to seto ovago pravime, e bidej}i naviknav-me na kvalitet, go dr`ime nivo-to. Najva`noto od se e {to ova gopravime za publikata. Mnogu na-{i turisti, mnogu pe~albari koi{to vo leto se vra}aat vo Bi-tola, ima od poveke gradovi, imaod sosedna Grcija posetiteli.Goran Bregovi} e svetski pozna-

to i priznato muzi~ko ime, izja-vi gradona~alnikot na Bitola, iglaven pokrovitel na "Bitfest2012#, Vladimir Taleski.

Inaku, vo Bitola, Bregovi}pristigna posle odr`aniot kon-cert vo London. Toj e eden od naj-dobrite muzi~ari i tekstopis-ci, ~len na legendarnata eks- jurok grupa "Belo dugme", edna odnajpopularnite rok grupi vo po-rane{na Jugoslavija. Bregovi}be{e nepobitniot voda~ i edins-tveniot postojan ~len na grupataza celoto vreme na nejzinoto pos-toewe. Po raspa|aweto na grupa-ta, toj isto taka ima snimanomuzika za filmovite na EmirKusturica. Poslednite godini epotpisnik na hitovite na hr-vatskata pop diva Severina.

Promocija na originalni proekti

Bitol~ani i mnogu gosti odnadvor minatata sedmica imaamo`nost da u`ivaat vo bogatatai kvalitetna muzi~ka i teatars-ka ponuda na najdolgoto i naj-bogato so nastani kulturno leto

ne samo vo Makedonija, tuku i po-{iroko "Bit fest 2012".

Vo ~etvrtokot, pred nepov-torliviot ambient, pred Domotna ARM, publikata ima{e pri-lika da go prosledi nastapot nagrupata "Air Strings", sostavotVokali i gostite Vesna GinovskaIlkova i \oko Tanevski se soed-inuvaat vo proektot "SYNTHETICOPERA". Stanuva zbor za orgina-len proekt koj ima za cel prezen-tirawe na najpoznatite i legen-darni rok i pop hitovi. "AirStrings" koristat klasi~niinstrumenti i nevoobi~aeni teh-niki na muzicirawe, prodol`uva

so sostavot #Vokali# koi izvedu-vaat kompozicii od bogatata ma-kedonska vokalna riznica negu-

vaj}i go prvenstveno A-kapelastilot. Vo ramkite na ovoj nastannastapi i operskata diva VesnaGinovska Ilkova, prv sopran nascenata na Makedonskata Opera iBalet, koja ja voodu{evi pub-likata na Bitolskoto kulturnoleto, kako i popularniot peja~\oko Taneski.

Tribina so naslov "Pogled

od strana" i proekcija na filmot"Vreme i mesto", organiziraa ne-vladinite organizacii ZG "Se-mak"- Bitola so specijalen gos-tin Agtis - Prilep. Proekcija nadokumentarna muzejska emisija odproektot "U~ili{tata vo muzei-te ili muzeite vo u~ili{tata" naZavod i Muzej - Prilep

-Filmot e samo {kolska imuzejska metodologija kako deca-ta da gi nau~ime da razmisluvaatpoinaku od nas. Se raboti i zana~inite na koi }e mo`e da serazviva kulturniot turizam , dase iskoristat lokalnite resursi,prikazni, znaewa, istaknaa orga-nizatorite.

Kulturni rabotilnici, koncerti, poezija

Teatarska rabotilnica soSamal Amin i Dr. Niger Hasibod Avstrija, se odr`a vo salatana bitolskiot "Zavod i muzej".

Rabotilnicite bea namenetiza akteri, re`iseri, dramaturzi,peja~i, muzi~ari, tan~eri i diza-jneri na scena i svetlo. Prosto-rot kade {to se odr`uvaa rabo-tilnite be{e prazna akusti~naprostorija, a u~esnicite raboteabosi, vo komotni ali{ta vo ednaboja po mo`nost crni.

Samal Amin i Nigar Hasibsekoga{ se obiduvaat da sozdadatprazen prostor, koj potoa stanuvaispolnet so glas i dvi`ewe. Pro-stor vo koj okolinata se pretvora

vo "Sekade i nikade", vo ritua-len-prostor i vremeto se preo-brazuva vo "Sekoga{ i nikoga{",vo ritualno-vreme.

Potoa, na Rakometnoto igra-li{te se odr`a nastanot "100 go-dini od Crven krst Bitola",elektro koncert "Empire of rhyt-hm".

Hronika na #Bitfest#

HERAKLEJAMinatata sedmica na "Bi-

tfest 2012" se odr`a i promoci-jata na poetskoto delo "Pregra-tka od stihovi" od Elena Kosta-dinovi} ~ij recenzent e eminen-tniot Venko Andonovski. Nej-zinata promocija pred publika-ta, be{e propratena so pijanoizvedbata na Meri Kafkaleva

Stoilkova, {to osobeno gi voo-du{evi posetitelite. Pro{etkaniz ubavinite na pi{aniot zbori prekrasnite zvuci na [open,Betoven, Bah, Mocart. Ve~er is-polneta so klasi~na muzika ipoezija zaedno so Elena \orgiev-ska Kostadinovi} - poet i MeriKafkaleva Stoilkova- pijano.

I izlo`bata na oldtajmeri,na plo{tadot " Goce Del~ev" be-{e del od Bitolskoto kulturnoleto.

Vo ponedelnikot, na letnatascena na "Tumbe kafe" se odr`aliteraturen performans, kojpretstavuva sinteza od kni`e-vnost, muzika i film prilagode-ni za nastapi vo `ivo preku raz-li~ni performansi i interak-cija so publikata. Literaturni-ot performans "Lajv" go so~i-

nuvaat: Igor Trajkovski - Foja,Dejan Petrovi} - Cape, SimsSebastijan - Parket, Slav~o Jo-vev, Pece Nikolovski, MarkPurpose.

Potoa, vo golemata sala naCentarot za kultura, be{e pri-ka`ana teatarskata pretstava"Hasanaginica" od Qubomir Si-movi}, vo Re`ija na Dragana Mi-lo{evska- Popov. Jelena Jova-nova be{e vo naslovnata uloga iEftim Traj~ov - nejzin partner

Vo vtornikot, vo avtenti~-niot ambient pred Domot naARM, koncert odr`a simfonis-kiot orkestaer "West coast Symp-hony" od Vankuver, Kanada. Or-kestarot e osnovan vo po~eto-kot na 1970-tite godini kako gu-da~ki orkestar. So tekot na go-dinite, orkestarot go zgolemisvojot instrumentarium najpr-vin dodavaj}i duva~ki instru-menti i podocna udiralki, za dase kompletira kako simfoniskivo sredinata na 80-tite godini.Orkestarot sega pretstavuva 7programi sekoja sezona, vo Dol-nakontinentalna Kanada, no is-to taka i vo oddale~enite obla-sti kako {to se Bouen Ajlend,Vistler i Vankuver Ostrovot.

"Bitola ~ita" - mini saem naknigata, vo vtornikot be{e or-

ganiziran pred Centarot za kul-tura vo Bitola.

Sino}a vo Magazata se odr`akoncert na grupata "Sheket

band" od Ungarija Bendot eformiran vo januari 2007 godi-na. Bend so refleksija na speci-fi~en muzi~ki stil: tradicio-nalna muzika od razli~ni kul-turi vo edinstven spoj, kombini-rana so drugi dobro poznati mu-zi~ki stilovi. Ovoj bend se pri-lagoduva na ungarskite domo-rodni folk elementi vo svoetomuzi~ko opkru`uvawe, koe {togo nosat bugarski, romanski, ir-ski, srpski ritmi i melodii. Vomal stepen se vklu~eni perku-sii i elektronski instrumenti,so {to muzikata e napravenaprivle~na za site generacii.

Vaska.M.Mladenovska

Foto: S. Ristevski

Hronika na #Bitfest#

#NOKAUT# I XAMBAZOV GIKoncerti, muzika, likovni

izlo`bi, folklor, pesni, lite-raturni ~itawa...

Na nekolku sceni vo Bitola,vo ovie `e{ki letni julski deno-vi, koga temperaturata na vozdu-hot se iska~uva duri do 40-ot ste-pen, bitol~ani sekoja ve~er napove}e sceni i prostori, koi secelosno prilagodeni za godina{-nite kulturni slu~uvawa, se"razladuvaat# od golemite go-re{tini, u`ivaj}i vo deseticite

kulturni nastani koi sekoja ve-~er se odr`uvaat na razni loka-cii vo gradot.

Izvonreden nastap na "Nokaut#

U{te ne go imaa zaboravenoizvonredniot nastap na nedos-ti`niot Goran Bregovi} i nego-viot orkestar za ven~avki i pog-rebi, {to se odr`a na Herakleja,qubitelite na muzikata vo Bi-tola i okolnite gradovi izmina-tata nedela, poto~no na 11 juli,imaa mo`nost da u`ivaat vo u{teeden golem muzi~ki nastan, koj seodr`a vo ramkite na "Bitfest#.Na rakometnoto igrali{te svojnezaboraven koncert ima{egrupata "Nokaut#.

Toa {to go najavija ~lenovi-te na "Nokaut# deka vo Bitola }eodr`at koncert za pametewe na11 juli, toa i se slu~i. Pred pol-noto rakometno igrali{te, koesobira nekolku iljadi gleda~i, seslu~i prekrasen koncert, nastankoj verojatno }e dobie svoe mestovo se}avawata na bitol~ani.

Po odli~nite nastapi vo Ve-les, [tip, na Stara Bawa, Pik-nik Rok-fest, Prilep i nastapotna Skopskoto kale na koncertotna Djuran Djuran, grupata "Noka-ut# vo Bitola isto taka se pret-stavija vo navistina izvonrednoizdanie.

Se slu~i ona {to verojatnogo posakuva sekoj muzi~ar, pre-polni tribini, publika `elna za

dobra muzika i sekako fluidotkoj sekoj od nas }e go pameti u{tedolgo!

-Bitola ni poka`a deka seu{te gi znae starite, ama gi nau-~ila i novite hitovi na "Noka-ut#, pa taa ve~er zaedno ni be{enajubavo. Ima li poubavo od mi-got koga nekolkuiljadna publikapee zaedno so vas, ne se {tedi vodavaweto qubov, toga{ i nie, nascenata go davame maksimumot odsebe, sekako poneseni od ubavata

atmosfera - ni izjavi Nikola Pe-revski - Pere.

Gosti na golemiot koncert na"Nokaut# vo Bitola bea grupata"Pampers#, koja isto taka ostaviizvonreden vpe~atok i gi razgalisrcata na brojnite qubiteli namuzikata koi prisustvuvaa nakoncertot. Vo ramkite na kon-certot na "Nokaut# svoj izvonre-den nastap ima{e i poznatiot{oumen Igor Xambazov, koj sosvoite poznati hitovi i dosetkija razgali bitolskata publika.

Koncertot koj trae{e dodocna do nokta }e i ostane vodolgo se}avawe pred se na mlada-ta publika, koja u`iva{e vo ovojprekrasen muzi~ki spektakl.

Na koncertot na "Nokaut# voBitola, vo bakstejxot dojdoa mno-gu poznati estradni yvezdi kakoKarolina Go~eva, Darko Iliev-ski, Toni Zen, Dimitar Andonov-ski, koi ovojpat ne nastapuvaatuku u`ivaa vo nastapot na svoi-

te kolegi od "Nokaut#.Vo prekrasnite muzi~ki nas-

tani koi se redat ova leto kakona filmska lenta se nadovrza iprekrasniot koncert na grupata

"Sintezis# vo Domot na ARM.Grupata "Sintezis# pove}e od ed-na decenija vo Evropa i svetot ja

ispolnuva svojata odgovorna za-da~a za unapreduvawe na bogatiotmakedonski muzi~ki folklor.Nivnoto ime go izrazuva nivniotkoncept na vnimatelno kombini-rawe na tradicionalnite zvuciso sovremenite aran`manski re-{enija sozdavaj}i edna sintezakoja mu obezbeduva `ivot na mi-natoto i i trasira pat na idnina-ta. Nurnuvaj}i se dlaboko vo ma-kedonskata folklorna riznica,seriozno vodej}i smetka za za~u-vuvawe na tradicionalnite vred-nosti i imaweto poseben oset zasozdavawe na sovremeni visokoe-stetski stilizacii, ovaa grupamo`e slobodno da go ponese epi-tetot na osve`uva~i na makedon-skata folklorna tradicija i nej-zini ~esni prodol`uva~i.

Grupata vo svoeto muzicira-we gi koristi re~isi site make-donski tradicionalni instru-menti: kaval, gajda, zurla, tapan,

tarabuka, tambura, a unikatnatazvu~na slika, pokraj sovremeniteklavijaturni instrumenti, ja na-dopolnuvaat i trite angelskiglasovi na Aneta [ulakovska,

Biljana Ristovska, Mirjana Jo-{evska, koi peat vo duhot na `en-skoto grupno peewe od staratamakedonska tradicija.

Vo muzikata na "Sintezis#ednostavno u`iva celiot svet kojne mo`e da ostane imun na celatataa egzoti~na, unikatna i neso-pirliva neo-tradicionalna, nouniverzalna makedonska muzika,koja dosega nekolkupati ja obi-koli Makedonija, a gi osvoi i mu-

zi~kite vqubenici vo Ungarija,Slovenija, Avstrija, Italija,Germanija, Grcija, Srbija i CrnaGora, Portugalija, [panija, Bel-gija, Polska, Francija, [vedska,SAD, Japonija, Avstralija...

Promocija na albumot na Dejan Markovski

Vo nedelata na 15 juli, na let-nata scena na Tumbekafe, pred

golem broj qubiteli na muzikata,se odr`a promocija na muzi~ki-ot album na mladiot i mo{ne ta-lentiran Dejan Markovski - Ku-li.

Izminatite denovi be{e mo-{ne `ivo i vo vojni~kiot resto-ran vo Kasarnata vo Bitola, kadenastapi Kulturno-umetni~kotodru{tvo #Asocijacija 615# - Bi-tola. Primarna cel na #Asocija-cijata 615# e gradot Bitola dastane centralno mesto za elek-tronska muzika vo Republikata,mesto od kade }e poteknuvaat no-vi trendovi, mesto koe }e bideizvor na najkompetentnite umet-ni~ki dela. #Asocijacija 615# eizvor na idei, kreativnost za toakako mladite najefektivno i naj-efikasno da go koristat slobod-noto vreme i da ostavat traga odsvoeto postoewe. Asocijacijata emesto koe gi ohrabruva mladiteza prika`uvawe na svoite idei iskriena imaginacija. Nivnotomoto e: Ne se pla{i da prezeme{akcija, dojdi i priklu~i se. Ne jakonzumiraj kulturata, kreirajnova. Nastanot pokraj kulturenbeleg ima{e i obrazoven karak-ter. Na nastanot zedoa u~estvopove}e artisti od sferata naelektronskata sovremena muzikakoi imaat nastapuvano vo zemjatai stranstvo i koi se pretstavija

so svoj muzi~ki performans. Voramkite na ovoj kulturen nastanbe{e organizirana ekolo{ka ak-cija pred nastanot za ras~istu-vawe na lokacijata i po zavr{u-vawe na samiot nastan. Ovoj nas-tan }e pridonese za zapoznavawena pogolem del od populacijatavo Bitola so sovremenata muzikai umetnost, budewe na nivnatasvest, kreativnost, idei.

Hronika na #Bitfest#

NOKAUTIRAA BITOL^ANIVo ramkite na muzi~kite

nastapi na "Bitfest# na letnatascena na Tumbekafe se odr`arok-koncer "@ivotot vo {epot#na grupata "Rok banda# za koja na-stapija Zoran Ilievski - ^okan-~e, solo gitara, Dimitar Hris-tov- vokal, Hristo Kostovski -tapani i Tome Pe~enpetelovski,bas gitara.

Svoe debi pred bitol~aniima{e Stefan Gra{e, koj odr`akoncert zaedno so Rafael Kemp-ken od Ninberg, Germanija.

Izlo`ba na Pande Petrovski

Vo ramkite na "Bitfest# seodr`a izlo`bata na poznatiotbitolski likoven umetnik Pan-

de Petrovski. Toa be{e u{te ed-na od nad 30-te samostojni izlo`-bi {to dosega Pande Petrovskigi ima izlo`eno. Pande Petrov-ski od 1959 godina, koga ja otvo-ri prvata samostojna izlo`badosega ima izlo`eno na 30 iz-lo`bi vo Makedonija, Srbija,[vedska i Avstralija. Vo svoetopedesetgodi{no likovno tvore-

{tvo u~estvuval i na stotina li-kovni izlo`bi vo Makedonija,Srbija, Turcija i Bugarija. Voposlednite desetina godini imau~estvuvano na nad 20 me|unarod-ni likovni kolonii vo Makedo-nija, Srbija, Crna Gora, Albani-ja i Romanija.

Nevladinata organizacija"Tugeder Makedonija# vo foaje-

to na Centarot za kultura podnaslovot "Kaleidoskop 3# odr`alikovni rabotilnici i izlo`bana porterti. Taa pretstavuva{eprodol`enie na prethodni dveizlo`bi "Kaleidoskop 1 i 2# ~ij-{to naslov poso~uva kon {are-nilo i raznoobraznost na temi-te, tehnikite na crtawe i izra-botkata na delata koi se izlo`u-vaat i na tehnikite koi se upot-rebuvaat pri prezentacija na iz-rabotkata na delata. Ovaa godi-na "Kaleidoskop# se organizirakako izlo`ba na portreti naumetni~kata Elena \or|ievskainspirirani od impresii na li-kovi. Vo ramkite na izlo`batabea organizirani celodnevni ra-botilnici za crtawe na portre-ti koi imaa mo`nost da gi pose-tat gra|anite.

Inaku, #Tugeder Makedonija#osven na lokalno, dejstvuva i nainternacionalno nivo, so {tomladite imaat mo`nost da u~est-vuvaat na internacionalni nas-tani i da dejstvuvaat nadvor odsvojata zemja, a pritoa imaatmo`nost neposredno da se zapoz-naat so drugi kulturi. Tokmu toae inspiracija za organizirawena vakov nastan na koj posetite-lite imaa mo`nost da vkusathrana i pijaloci od razli~nizemji i preku video prezentaci-ja, kako i razli~en promotivenmaterijal i razgovori so u~esni-cite na nastanot da dobijat po-ve}e informacii za prezentira-nite zemji. Ovoj nastan #Tugeder

Makedonija# go organizanira sopoddr{ka na konzulatite i zd-ru`enijata na drugi zemji koi senao|aat vo Bitola, kako i so pod-dr{ka od stranski volonterikoi svojot evropski volonterskiservis go sproveduvaat vo na{i-ot grad i mladi gra|ani koi bilena EVS vo nekoi od evropskitedr`avi.

Viktor Kowanovski e avto-rot na izlo`bata koja se odr`avo ramkite na #Bitfest# vo pe-tokot vo foajeto na Centarot zakultura. Viktor otsekoga{ im-al qubov kon umetnosta i foto-grafijata, a so fotografirawepo~nal da se zanimava pred ednagodina. Studira na Fakultetotza arhitektura vo Skopje. Zafotografiite ima koristenopoluprofesionalen aparat, afotografiite gi obrabotuva i

kompjuterski. Ova e negova prvaizlo`ba, koja e vo organizacijana #Tugeder Makedonija#.

Detski festival #De~iwa-me~iwa#

Vo organizacija na Centarotza razvoj na Pelagoniskiot plan-ski region i nevladinata organi-zacija “Biosfera”, a vo ramkitena “Bitfest” se odr`a detskiotkreativen festival nasloven ka-ko “Me~iwa- de~iwa“. Vo ramki-te na ovoj kreativen festival,koj trae{e nekolku dena, a zavr-{uva utre, preku edukativni ra-botilnici organizatorite nas-tojuvaa da ja razvijat kreativno-sta kaj najmladata populacija,de~iwata, a od druga strana tiepak da se zapoznaat so `itelitena Zoolo{kata gradina vo gra-dot.