!"#$%"&'#($)$*+

U!NI LISTI (2.del)

!"#3

POSLU!AMO GOVORIMO PI!EMO BEREMO

!

! b

h"v#

g

$

%

! &'

(d

NA"A DRU#INAUL 1ABC 3/2 ! str. 6

Odgovori.

Koliko !lanov "teje #pelina dru$ina?

Kje $ivijo?

Kaj je po poklicu o!ka?

Kaj je po poklicu njena mama?

Kaj dela Pufi?

Odgovori.

#pelina dru$ina $ivi v stolpnici. DA NE

O!ka si pri puljenju zob obraz zavaruje z masko. DA NE

Njena mama je televizijska napovedovalka. DA NE

Babica Lucija v slu$bi oble!e modro haljo. DA NE

#pela in Jo"t obiskujeta novinarski kro$ek. DA NE

V #pelini dru$ini so vsi zelo zaposleni. DA NE

NA"A DRU#INAUL 2ABC 3/2 ! str. 6

MUCAUL 1ABC 3/2 ! str. 11

Bi znal dopolniti besedilo?

Pove!i.

MUCAUL 2ABC 3/2 ! str. 11

Maja si je $elela (ribice, muco, ku$ka).

Pri so"olki Jerci imajo mlade (ku$ke, ra!ke, muce).

Z mami jih gresta gledat (danes, drug teden, jutri).

Za muco bo Maja (skrbela, gledala, po!istila).

Maja se majhne muce (veseli, ne veseli, boji).

skrbela Maja.

rada imela eno.

imajo mlade muce.

$elela muco.

muce gledat jutri.

Maja si je

Pri so"olki Jerci

Maja bi zelo

Z mami bosta "li

Za muco bo

HVALA ZA ... #IVLJENJEUL 1ABC 3/2 ! str. 12

Pes True je postal resni!no „naj” junak. V bolni"nici so ga hoteli

zbuditi, ker je slep in gluh, a ga je Katie posvojila. Kot bi ne bilo

dovolj, je mucka lani povozil "e traktor. Ostal je brez ene roke.

Nikoli si ni predstavljala, da ji bo prav ta ku$a razveselil $ivljenje.

Nekega ve!era, ko je s svojim dojen!kom spala na kav!u, se je oglasil

True. »To ni bil laje$. Sli"ati je bilo, kot bi se prito$eval oziroma

brundal,« pripoveduje Katie. Ko je sedla, da bi videla, kaj se dogaja

v sosednji kuhinji, jo je pred oknom !akal visok gore! plamen. Brez

oklevanja je vzela svojega sina in s psom zbe$ala na igri"!e. True je

zavohal ogenj, zato je svojo skrbnico opozoril in ji re"il $ivljenje.

Popravi.

Dopolni.

SPO"TOVANA GOSPA NE#A MAURERUL 2ABC 3/2 ! str. 12

SKRB ZA DRUGEUL 1ABC 3/2 ! str. 13

Odgovori.

Kam so se stiskale "tiri majhne muce?

Kdo je bil ves iz sebe od sre!e?

Kak"nega mucka sta izbrali Maja in mama?

Kaj bo Maja zjutraj nalila mucku?

Koga je pobo$ala Maja?

Odgovori.

Maja je prihitela iz trgovine. DA NE

Pri Jerci so bile na senu "tiri majhne muce. DA NE

Muce so se stiskale v kot. DA NE

Tudi o!ka se je razveselil majhnih kepic. DA NE

Mucek bo $ivel na balkonu. DA NE

Maja bo mucku nalila sve$e vode in mleka. DA NE

SKRB ZA DRUGEUL 2ABC 3/2 ! str. 13

!ESTITKEUL 1ABC 3/2 ! str. 18

Maja je dobila sestro Evo. Teta Ne!a, stric Toma! in bratranec Jaka so Majini mami poslali "estitko. Pismono#a ji ga je prinesel v porodni#nico.

Odgovori.

Kako je ime Majini mami?

Ali je Majina mama rodila h!erko ali sina?

Kako je ime Majini sestrici?

Ali je Eva Jakova sestra ali sestri!na?

Pove!i. Ne$a.

Jaka.

Maja.

Toma$.

Eva.

Majina sestra je

Ne$ina ne!akinja je

Majin stric je

Toma$eva $ena je

Ne$in sin je

plavanju.Petra Majdi! je najuspe"nej"a

teku na smu!eh.slovenska tekmovalka v

gimnastiki.

30-krat.Na tekmah za svetovni pokal

10-krat.je zmagala

20-krat.

medalj.

Osvojila je veliko priznanj.

pohval.

PETRA MAJDI! – SLOVENKA LETA 2010

PETRA MAJDI! – SLOVENKA LETA 2010

UL 1ABC 3/2 ! str. 20

Ozna"i pravilno re#itev.

Popravi. Pomagaj si z delovnim zvezkom.

UL 2ABC 3/2 ! str. 20

Kljub slab"im smu!em na za!etku je s trdim delom in trudom

napredovala in postala vrhunska teka!ica.

Ko je na olimpijskih igrah v Avstraliji leta 2010 s "tirimi zlomljenimi rebri

osvojila srebrno medaljo, se je zapisala v srca vseh Zemljanov in bila

izbrana za Slovenko leta 2013. Nepopustljiva teka!ica je pokazala, da ni

va$no, !e spodrsne", va$no je, da se pobere" in te!e" naprej.

LAN, KJE SI BIL V!ERAJ?UL 1ABC 3/2 ! str. 22

Odgovori.

S kom govori Marko po telefonu?

Kje je bil Lan v!eraj popoldne?

Kaj bo Lan po!el danes popoldne?

Kaj bo Lan po!el jutri popoldne?

Kaj bo po!el Nejc jutri popoldne?

Dopolni.

ZDAJ, PREJ, POTEMUL 1ABC 3/2 ! str. 23

UGANI, KAJ DELAM?UL 1ABC 3/2 ! str. 24

Dopolni. Pomagaj si z besedami v okvir"kih.

pomiva umiva sadnestepa maso omlete skupajve!erje

A$be je v sobi, o!ka pa v kuhinji nekaj dela.

Ne posode, pa! pa jabolka.

Danes ne dela kupe in ne smetane.

Danes dela za .

O!ka povabi A$beta, da jo naredita .

A$be se zelo veseli super .

Dopolni pogovor med mamo in Uro#em.

KAJ DELA URO"?UL 2ABC 3/2 ! str. 24

Mama:

Uro!:

Mama:

Uro!:

Mama:

Uro!:

Mama:

Uro!:

BANANINA OMLETAUL 3ABC 3/2 ! str. 24

Popravi sestavine za bananino omleto.

Popravi postopek priprave.

Najprej z roko zme"amo mleko, olivo, poper, pecilni pra"ek, vanilijev

puding, cimet in sol.

Nato dodamo naribana le"nika, narezano banano in rozine.

Skuhamo omlete.

Najprej zme!amo: 2 $li!ki mleka, 1 olivo, 2 lon!ka popra,

1 pecilni pra"ek, 1 vanilijev puding, 1 vejico cimeta, "!epec soli.

Nato dodamo: 2 le"nika, 1 banano, % lon!ka rozin, namo!enih v vodi

Na#tej nekaj vrst omlet. Pomagaj si s kuharsko knjigo.

OMLETEUL 4ABC 3/2 ! str. 24

Dopolni recept za sadno kupo. Pomagaj si z vrstnim redom sli"ic.

Izberemo , , ,

, in . Sadje ,

, in damo v .

Prelijemo s in postavimo v hladilnik. Ohlajeno

sadje stresemo v in okrasimo s .

Obkro!i z DA ali NE.

To je navodilo za pripravo sadnega !aja. DA NE

Potrebujemo tudi grozdje. DA NE

Sadje najprej olupimo in nare$emo, nato pa operemo. DA NE

Sadje damo na kuhalnik. DA NE

Sadje stresemo v skodelice, nato pa mu dodamo smetano. DA NE

SADNA KUPAUL 5ABC 3/2 ! str. 24

Dolo"i zaporedje.

Sadje:

in okrasimo s smetano.

postavimo v hladilnik,

nare$emo,

1. operemo,

damo v skodelice,

prelijemo s kompotom,

damo v skledo,

olupimo,

NE TRGAJ CVETJAUL 1ABC 3/2 ! str. 26

Ana je na poti videla znake. Kaj pomenijo? Kje jih je videla? Pove!i.

Ana je na planinskem izletu opazila napisane zapovedi in prepovedi. Pove!i jih.

Ne trgaj planinskega cvetja.

Pomikajte se proti izhodu.

Ne pogovarjaj se z voznikom.

Odstopi sede$ starej"im.

Smeti odnesi v dolino.

O, SMOLA!UL 1ABC 3/2 ! str. 27

Odgovori.

Kaj je ra!unala Maja?

Kaj si je medtem pripravil Nejc?

Kaj je storila Maja?

Kaj je pobrisala Maja?

Kaj je Nejcu ponudil Gaj?

VLJUDNE POVEDIUL 1ABC 3/2 ! str. 27

Primerjaj spodnje dvojice. Kro!ec pred vljudnej#o povedjo pobarvaj z zeleno barvo, kro!ec pred manj vljudno pa z rde"o.

Odkleni vrata. Prosim, !e odklene" vrata.

Bi si umil roke? Umij si roke.

Ne kri!i. Lahko govori" ti"e?

Ne ciljaj v glavo. Prosim te, da pazi" na glavo.

Hvala, ker ne kadite. Kajenje prepovedano.

V KOPRU SE JE IZGUBIL ...UL 1ABC 3/2 ! str. 29

Dopolni. Pomagaj si z besedami v okvir"kih.

me"an!ekpokli!ite imeovratnico

srednje zaupljivigriv

trebu"!kunajde pokli!evidiprijazen

gostej"oodtaval hrbturadoveden

V okolici Kopra se je to nedeljo izgubil svetlo rjave

barve, rasti, z rde!o , sli"i na

Beni. Je zelo in .

&e ga vidite, na tel. 010/21020.

V soboto zve!er je od doma muc. Po

je bele barve, po pa sive. Ima malce

dlako. Je zelo in .

Sli"i na ime Miki. &e ga kdo ali , naj prosim

ali po"lje sms na tel. 010/31030.

Dopolni pogovor med mamo in Uro#em.

V KRANJU SE JE IZGUBIL ...UL 2ABC 3/2 ! str. 29

PRE"ERNOVA ROJSTNA HI"AUL 1ABC 3/2 ! str. 33

Dopolni.

IZDELOVANJE LUTK UL 1ABC 3/2 ! str. 38

V SLOVENSKEM "OLSKEM MUZEJUUL 2ABC 3/2 ! str. 38

Odgovori.

U!enci so izdelovali marionete iz lesa. DA NE

Izdelovali so mucke, psi!ke in $irafo. DA NE

V kozar!ke so zvrtali luknjo in napeljali vrvice. DA NE

Oblekli so jih s papirjem. DA NE

Nato so naredili "e ro!ne lutke iz nogavic. DA NE

Nastale so polarne $ivali. DA NE

Dopolni.

Otroci so se udele$ili pravega nedeljskega (kosila, po!itka,

pouka). U!itelj je bil zelo (strog, prijazen, dobre volje).

Morali so ga (tikati, vikati, onikati).

Sedeli so v lesenih (naslanja!ih, klopeh, stolih). Pisali

so s kredo na ("olsko tablo, papir, tablice). Roke so

morali imeti na (stolu, hrbtu, mizi). Niso se smeli ozirati

(nazaj, skozi okno, proti vratom). Kdor je nagajal, je moral

sedeti na (konju, kravi, oslu) ali kle!ati v kotu.

lopate, zalivalke, lon!ke, "karje, grablje,

vile, motike ...

sadi, presaja, obrezuje in gnoji rastline.

VRTNAR – LJUBITELJ RASTLINUL 1ABC 3/2 ! str. 44

Pove!i.drevje, zelenjavo,

balkonske in okrasne rastline, rezano cvetje,

di"avnice in zeli"!a ter gobe.

od semena do prodaje.

tri leta.

rastlinjaku ali na prostem v nasadu, na

njivi ali v parku.

kupcem in prisluhniti njihovim $eljam.

Vrtnar vzgaja rastline

Njegovo delo je raznoliko, saj

Goji lahko raznolike rastline:

Za svoj poklic se izobra$uje

Dela lahko v

Pri svojem delu uporablja razli!no

orodje in pripomo!ke:

Rastline in skrb zanje mora dobro poznati,

znati mora tudi svetovati

VRTN

AR

– LJ

UBI

TELJ

RA

STLI

NUL

2AB

C 3/

2 !

str.

44

Pove!i

. Lah

ko z

raz

li"ni

mi b

arva

mi.

Vrtn

ar v

zgaj

a

Nje

govo

del

o je

ra

znol

iko,

Goj

i la

hko

razn

olik

e ra

stlin

e:

Za s

voj

pokl

ic

Del

a la

hko

v

Pri

svoj

em d

elu

upor

ablja

Rast

line

in s

krb

zanj

e m

ora

dobr

o po

znat

i,

saj

sadi

, pre

saja

,

se i

zobr

a$uj

e

rast

linja

ku a

li

na p

rost

em

razl

i!no

oro

dje

in

prip

omo!

ke:

znat

i m

ora

tudi

sv

etov

ati

rast

line

od s

emen

a

drev

je, z

elen

javo

, ba

lkon

ske

in o

kras

ne

rast

line,

lopa

te, z

aliv

alke

, lo

n!ke

, "ka

rje, g

rabl

je,

vile

, mot

ike

...

obre

zuje

in

gnoj

i ra

stlin

e.

reza

no c

vetje

, di

"avn

ice

in z

eli"!

a

ter

gobe

.

tri

leta

.

v na

sadu

, na

njiv

i al

i v

park

u.

kupc

em i

n pr

isluh

niti

njih

ovim

$el

jam

.

do p

roda

je.

SON!NICE – CVETOVI SONCAUL 1ABC 3/2 ! str. 47

Odgovori.

Kam se obra!ajo cvetovi son!nic?

Koga privabljajo son!nice na vrt?

Kaj je poslastica za ptice?

Kdo jih lahko tudi zoba?

Kam jih dodajamo?

SON!NICE – CVETOVI SONCAUL 2ABC 3/2 ! str. 47

Dopolni.

Cvetovi son!nic se obra!ajo proti (vetru, soncu, senci).

Na vrt privabljajo (pol$e, mravlje, !ebele).

Son!ni!na so poslastica za ptice (semena, stebla, polja).

Lahko jih tudi ljudje (pijemo, zobamo, li$emo).

Dodajamo jih solatam, in pecivu (sokovom, kruhu, !aju).

ANA #ELI SPREMENITI SVETUL 1ABC 3/2 ! str. 48

Dopolni.

Rde!i so dru"tvo, ki zdru$uje klovne zdravnike iz razli!nih

, tudi iz Slovenije.

To so umetniki, ki so posebej za delo z bolniki.

Njihova je, da z glasbo, petjem, !aranjem in igro

bolne otroke in starej"e.

Dokazano je, da veselje dobro vpliva na ljudi.

KLOVNI ZDRAVNIKI – RDE!I NOSKIUL 1ABC 3/2 ! str. 49

Odgovori.

Ana prihaja iz dr$ave Bolivije. DA NE

'e kot otrok si je $elela postati klovn. DA NE

Nastopa v vlogi sme"nega klovna Maksa. DA NE

Obiskuje akrobatski te!aj in te!aj $onglerstva. DA NE

Obiskuje tudi te!aj !arovni"kih trikov. DA NE

Ana skrbi za reden po!itek. DA NE

'eli si spremeniti svet in izbrisati $alost v ljudeh. DA NE

usposobljeni razveseljujejo zdravljenjedr$av naloganoski

BESEDNE DRU#INEUL 1ABC 3/2 ! str. 52

Napi#i "im ve" besed. GLED

POTPIS

ZDRAVGLAS

BESEDE POD ISTO STREHOUL 1ABC 3/2 ! str. 53

Poimenuj z eno besedo in besedo vpi#i v krog.

SLADICAPIJA"A

Pove!i.

Poimenuj z eno besedo.

knji$nicacvetli!arna

galerijagledali"!e"ivanka

kle"!e

meter

"karje

BESEDE POD ISTO STREHOUL 2ABC 3/2 ! str. 53

POKLICI

PTICE

PRSTI

Ena beseda je odve". Katera? Pre"rtaj jo. Zakaj je odve"?

Dopolni.

BESEDE POD ISTO STREHOUL 3ABC 3/2 ! str. 53

Na#tej "im ve" praznikov, pozdravov, delov dneva, dnevnih obrokov.

PRAZNIKI:

DNEVNI OBROKI:DELI DNEVA:

POZDRAVI:

"KOTSKA OV!ARKA – FILMSKA ZVEZDAUL 1ABC 3/2 ! str. 54

Odgovori.

Iz kje izvira "kotski ov!ar?

Kak"ne barve ima dlako?

Kak"ni se skotijo mladi!ki?

Pri kom se hranijo?

Koga ima "kotski ov!ar rad?

"KOTSKI OV!ARUL 2ABC 3/2 ! str. 54

Odgovori.

#kotski ov!ar izvira iz #kotske. DA NE

Prvotno je bil lovski pes, ki je branil ovce pred volkovi. DA NE

Danes je priljubljen hi"ni ljubljenec. DA NE

Je pameten in tekmovalen pes. DA NE

Rad ima otroke in je dober !uvaj. DA NE

Lassie se vra!a je pisatelja Erica Knighta.

Knjiga govori o pasme "kotski ov!ar, ki jo mora dru$ina

zaradi rev"!ine . Prodajo jo bogatemu vojvodi, ki jo

odpelje na svojo .

Lassie mu nekajkrat uspe . Zato se vojvoda odlo!i

in jo na svojo po!itni"ko posest dale! stran na #kotsko,

kjer jo $eli !ez nekaj mesecev pripraviti na pomembno

ov!arjev. A psica je tako zvesta svojemu , da

znova pobegne od novega in se odpravi na dolgo

in te$avno nazaj v Anglijo. Med potovanjem

premaga mnoge te$ke in nevarne in se nazadnje le uspe

vrniti k svoji ljubljeni .

LASSIE SE VRA!AUL 3ABC 3/2 ! str. 54

Dopolni.

razstavo gospodarju lastnikaodpelje

pobegniti posest prodatipsici knjiga

dru$ini ovirepotovanje

VIR: Wikipedija

ZAKAJ IMAJO KENGURUJI VRE!E?UL 1ABC 3/2 ! str. 57

Pove!i.

v Avstraliji.

jih po$ene v beg.

komaj 3 cm je velik.

bi jih te$ko ujeli z avtom.

teka naokrog in spet urno smukne nazaj.

Danes $ivijo kenguruji

Zelo so pla"ni, $e najmanj"i nemir

Samica ima le po enega mladi!a,

Ko malo zraste, zleze iz vre!e,

&eprav uporabljajo le zadnji par nog,

ZAKAJ IMAJO KENGURUJI VRE!E?UL 2ABC 3/2 ! str. 57

Dopolni.

Kenguruji $ivijo v (Avstriji, Avstraliji, Afriki).

Zadr$ujejo se v manj"ih (jatah, krdelih, tropih). Njihova

vsakdanja hrana je (meso, suh kruh, trava). Mati nosi

mladi!ka 3 mesece v (vre!i, malhi, nahrbtniku). V mehki

in topli mu je zelo v"e! (sobici, posteljici, hi"ici).

NASPROTJAUL 1ABC 3/2 ! str. 60

Napi#i nasprotne lastnosti Jana in $ana.

svetlolas

miren

po!asen

natan!en

zaspan

klepetav

velik

JAN #AN

NASPROTJAUL 2ABC 3/2 ! str. 60

Vpi#i pravilno re#itev.

NASPROTJAUL 3ABC 3/2 ! str. 60

Dopolni domine.

NASPROTJAUL 4ABC 3/2 ! str. 60

Pove!i.

PO&ASI VISOKO NO&GORBEL LAHEK

&RN TE'EK DOLNIZKO HITRO DAN

LA&EN BLIZU UMAZAN

SPREDAJSIT PRVI

RESNICA DE' KRATEK

MAJHEN SMEH

MLAD TIH ZA&ETEK

'ALOSTEN LEVO

KJE #IVI PANDA?UL 1ABC 3/2 ! str. 66

Odgovori.

Kaj ima panda okrog o!i?

Kak"ne barve je ko$uh?

Koliko tehta orja"ki panda?

S !im se hrani?

Kaj dela panda ve!ji del dneva?

KJE #IVI PANDA?UL 2ABC 3/2 ! str. 66

Odgovori.

'ivi na nizkih kitajskih gri!ih, kjer raste bambusov gozd. DA NE

Je pla"na $ival in pravi samotar. DA NE

Samica skoti vsake 2 ali 3 leta mladi!a, redko dva. DA NE

Z vso ljubeznijo skrbi, da njen mladi! pre$ivi. DA NE

Panda ni ena najbolj ogro$enih $ivali na svetu. DA NE

Polh je no!na $ival. Dan prespi v kak"nem

duplu ali skalni votlini. Podoben je manj"i

veverici, le da ima ko$u"!ek srebrno siv.

Ima tudi dolg ko"at rep, s katerim si

pomaga, ko ska!e po vejah.

Zadr$uje se ve!inoma v kro"njah, kjer obira razno semenje in plodove.

Naj bo $ir, $elod ali le"nik – vsega se loti z enakim tekom. V!asih si

privo"!i $ivalsko hrano, tudi jajca rad pije, posebno pa so mu v"e! rjavi

hro"!i.

&e mu v gozdu zmanjka hrane, jo mahne s trebuhom za kruhom.

Preseli se v sadovnjake in vinograde. Preno!i"!e si poi"!e na podstre"jih;

tam pospravi, kar je u$itnega, za povrh pa ogloda, kar le ni pretrdo za

njegove gloda$e. Pri tako obilni hrani ni !udno, da se po"teno zredi.

Ko se jeseni pripravi za zimsko spanje, tehta kar dvakrat ve! kot po navadi.

Res je debel kot polh, saj mora !ez zimo $iveti zgolj od tol%$e pod ko$o.

Jeseni se polhi odpravijo spat v drevesno duplo ali pod zemljo. Tam se

zvijejo v klob!i! in otrpnejo. Pravijo, da tako zvitega polha lahko vzame"

v roko, ga zakotali" po bregu, pa se "e zmeni ne. Zares spi kot polh.

Spomladi se prika$e ves shuj"an in la$en za dva.

Pol%ica povr$e do deset golih in slepih mladi!ev.

Ko mladi!i malo zrastejo, se z odraslimi polhi

preganjajo po drevju, vmes pa pridno jedo.

(Iz knjige: Marko Aljan!i! 'IVALI 2)

POLHUL 1AABC 3/2 ! str. 70

Preberi.

POLHUL 1BABC 3/2 ! str. 70

mastna hrana.

Tol%$a je podko$na ma"!oba.

najljub"a polhova hrana.

luknja pod zemljo, kjer spijo polhi.

Pol%ica je samica polha.

pol"ji mladi!.

$ivali, ki glodajo z zobmi.

Gloda$i so gozdni plodovi.

podalj"ani sprednji zobje.

jé samo kruh.Polh gre s trebuhom za kruhom.

se preseli tja, kjer je hrana.To pomeni, da

le$i na trebuhu in gloda kruh.

zelo rad jé.Polh se vsega loti z velikim tekom.

jé zelo malo.To pomeni, da

pred hranjenjem hitro te!e.

je zvit v klob!i!. Ale" spi kot polh.

spi pod zemljo. To pomeni, da

spi zelo trdno.

jé "e namesto samice.Polh je spomladi la$en za dva.

je la!en dve uri.To pomeni, da

je zelo la!en.

Ozna"i pravilno re#itev.

ZAJ!EKUL 1AABC 3/2 ! str. 72

Preberi.

O "em pripovedujeta obe besedili? Se med seboj kaj razlikujeta? V "em?

Luka in Primo$ sta se sprehajala po stezi ob robu gozda. Luka je

pripovedoval, kako sta z dedkom oprezala za divjim pra"i!em.

„Stal sem blizu njega. Ni! se nisem bal. Vanj sem vrgel celo majhen

stor$ek,” se je "irokoustil Luka.

V tistem hipu je v grmovju za"umelo. „Primo$! Be$iva!” je prestra"eno

vzkliknil Luka. „Po!akaj! Glej, zaj!ek je,” je Primo$ rekel Luku, „prestra"ila

sva ga.”

Tiho sta se vra!ala domov. Primo$ pa je razmi"ljal: „Le kako je lahko

govoril tako domi"ljavo. #e zaj!ka se boji.”

Luka in Primo$ sta hodila po stezi ob robu gozda. Luka je pripovedoval,

kako sta s starim o!etom oprezala za merjascem. „Stal sem blizu njega.

Ni! se nisem bal. Vanj sem zalu!al

celo majhen stor$ek,” se je bahal

Luka.

V tistem hipu je v grmovju

za"elestelo. „Primo$! Teciva!” je

prestra"eno vzkliknil Luka. „Stoj!

Glej, zaj!ek!” je Primo$ dejal

Luku, „prestra"ila sva ga.”

Mol!e sta se vra!ala domov.

Primo$ pa je tuhtal: „Le kako je

lahko govoril tako napihnjeno.

#e zaj!ka se boji.”

ZAJ!EKUL 1BABC 3/2 ! str. 72

Poi#"i besede, ki imajo enak ali podoben pomen, in jih pove!i.

Sam napi#i besede z enakim ali podobnim pomenom.

muca – bevskati –

pes – hraniti se –

avtomobil – opazovati –

avion – uren –

tiho

je zalu!al

se je bahal

sta se sprehajala

divji pra"i!

stari o!e

je za"elestelo

je dejal

be$iva

napihnjeno

je razmi"ljal

po!akaj

sta hodila

je za"umelo

je vrgel

merjasec

mol!e

teciva

se je "irokoustil

dedek

je tuhtal

stoj

je rekel

domi"ljavo

PIRAN – OBMORSKI BISERUL 1ABC 3/2 ! str. 76

Odgovori.

Piran je staro mesto ob morju. DA NE

Neko! je mesto varovala visoka trnjeva ograja. DA NE

Na Tartinijevem trgu so poleti prireditve z $ivalmi. DA NE

Sredi trga stoji Tartinijev kip. DA NE

Tatovi so mu $e ve!krat izmaknili kapo. DA NE

Po njem se imenuje tudi pristani"!e. DA NE

PIRAN – OBMORSKI BISERUL 2ABC 3/2 ! str. 76

Dopolni.

Piran je staro mesto ob (jezeru, morju, reki).

Ima Pomorski muzej in Muzej dejavnosti

("olskih, "portnih, podvodnih).

V Piranu je veliko lepih in cerkva (gradov, pala!, muzejev).

Mesto je pravi obmorski (biser, diamant, smaragd).

Neko! je mesto varovalo visoko (trnje, drevje, obzidje).

V Piranu je poleti veliko prireditev (otro"kih,

"portnih, kulturnih).

NA "PORTNEM DNEVUUL 1ABC 3/2 ! str. 79

!"#"$ %$ &'()*+#$ ,$ &-"(*.-/0123 4/0 567508 94:4;6

<= >46 ?=@ <AB$ C/A= D4E6 ?=6 <<F$ C/?= ';6 ?=@ <BB$ C/G= D6E6 ?=6 HF$ C/F= (0E6 ?=6 IB$ C/

Oglej si preglednico in dopolni povedi.

1. mesto je dosegla

iz razreda.

Sko!ila je cm.

Zadnje mesto je dosegla

iz razreda.

Sko!ila je 80 cm.

U!enka iz 3. a

je dosegla 4. mesto.

Sko!ila je cm.

3. mesto je dosegla

iz razreda.

Sko!ila je cm.

U!enka Mija iz razreda

je dosegla mesto.

Sko!ila je cm.

U!enka, ki je dosegla 1. mesto, hodi v 3. a razred. DA NE

U!enka Ana iz 3. b je dosegla 3. mesto. DA NE

U!enka Mija iz 3. a je sko!ila najmanj. DA NE

U!enka Pia je sko!ila 120 cm in dosegla 1. mesto. DA NE

U!enka Maja, ki je sko!ila 95 cm, hodi v 3. b razred. DA NE

U!enka Leja iz 3. a je dosegla zadnje mesto. DA NE

Odgovori.

POZDRAV IZ PIRANAUL 1ABC 3/2 ! str. 81

Odgovori.

Kje so letovali Beja in star"i?

Komu je Beja napisala razglednico?

Kje stanujeta babica in dedek?

Popravi. Pomagaj si z delovnim zvezkom.

POZDRAV IZ PIRANAUL 2ABC 3/2 ! str. 23

>456;J$ AF=$ K=$ AB<?

&56L6$ 2026$ 4;$ 8080MN

+6$ /35EO$ E0$ P0Q3J$ R0Q569$ E0$ /57P3=$ $

SP684/3$ 10$ 9$ TP684P;4MO$ 4;$ 1$ 1P683P083/=$ $

+6$ 3@6P4$ ;6@456/3$ Q3PUM0$ 4;$ 790784C0=$

VEO256E$ Q31PO:6/3$ R54RM0J$ 790R05$ Q6$ LP61@3=$

(0Q3$ 96EO$ Q3L50:6/3J$

$ $ $ $ $ 'P0;M6$Luka

$Beja

>378569PE0;6

';6$ 4;$ V93;0$ )056E

':M05R096$ <B

<BBB$ (EO@PE6;6

MOJA DE#ELAUL 1ABC 3/2 ! str. 84

Dopolni.

Slovenija le$i na son!ni Alp (jasi, strani, terasi). Ima obliko

(zmaja, koko"ke, papagaja).

gora je Triglav (najlep"a, najbolj strma, najvi"ja).

Na obali so Se!oveljske (soline, koline, vitrine). Tam morje

izhlapi v (sol, zrak, pesek).

Postojnska je zelo slavna (vrta!a, luknja, jama). V njej $ivi

ribica (ljudska, zlata, !love"ka).

V Mariboru raste najstarej"a (trta, jablana, oljka).

MOJA DE#ELAUL 2ABC 3/2 ! str. 84

Slovenija je majhna in ima obliko koko"ke. DA NE

Le$i na sen!ni strani Alp. DA NE

Slovenija ima morje, zato poleti priplavajo k nam kiti. DA NE

V Sloveniji $ivijo pogumni ljudje. DA NE

Plezajo po najvi"jih stavbah sveta. DA NE

Najvi"ja gora v Sloveniji je Triglav. DA NE

Vsak pravi Slovenec kdaj poleti nanj s helikopterjem. DA NE

Odgovori.