NQMLJDUQD FRP VZLV - knjigarna.com · Kaj je besedna družina? 42 Kako razlagamo pojme? 44 Dopisujemo si in obnavljamo 46 Kako pišemo neuradno pismo? 48 Katera določila pred osebnim

Radovednih petSlovenščina 5

Dragica Kapko, Saša Čadež, Aleksandra Grabner Jonke

RPET 5 SLO UCB notranjost 2015.indd 1 11. 05. 15 09.12

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Dragica Kapko, Saša Čadež, Aleksandra Grabner Jonke

Radovednih petUčbenik za slovenščino v 5. razredu osnovne šole

Urednica: Andreja PonikvarUrednica serije Radovednih pet: Mojca Urankar PočkajUrednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič

Recenzentke: dr. Barbara Baloh, dr. Simona Pulko, Simona JanJezikovni pregled: Katja PaladinIlustracije: Matej de Cecco, Igor ŠinkovecFotografije: Shutterstock, iStock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. in 3. strani ovitka.

Direktor produkcije: Klemen FedranIzdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.Za založbo: Maruša Kmet

Oblikovanje naslovnice: Grega InkretOblikovanje notranjosti: Jasna KarnarPrelom: Boštjan BreceljTisk: Kerschoffset, d. o. o.Prva izdajaNaklada: 1.500 izvodov

Ljubljana 2015

V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Radovednih pet: Slovenščina 5 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 169. seji dne 26. 3. 2015 s sklepom št. 613-2/2015/28 potrdil kot učbenik za slovenščino v 5. razredu osnovnošolskega izobraževanja.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2015). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 513 46 99E-pošta: [email protected]

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.2)

KAPKO, Dragica Radovednih pet. Slovenščina 5. [Učbenik] / Dragica Kapko, Saša Čadež, Aleksandra Grabner Jonke ; [ilustracije Matej de Cecco, Igor Šinkovec ; fotografije Shutterstock, iStock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2015

ISBN 978-961-271-686-81. Čadež, Saša 2. Grabner Jonke, Aleksandra279042560



10/100/90/0

Kazalo

Pogovarjamo se 6 Kako je sestavljen učbenik za jezikovni pouk? 8 Kako si uredimo zvezek in zapiske v njem? 10 Kako se učimo? 12 Kako se pogovarjamo? 14 Kako se pogovarjamo po telefonu? 16 Kdaj uporabljamo knjižni jezik in kdaj neknjižnega? 18 Katere pravopisne priročnike lahko uporabljamo? 20Raziskujemo svoj jezik 22 Kako izpolnjujemo in sestavljamo ankete? 24 Kako prikazujemo rezultate ankete? 26 Kaj je naročilnica in čemu jo izpolnimo? 28 Kaj so glasovi in kaj so črke? 30 Kateri vrsti glasov poznamo? 32 Kako delimo domače besede? 34 Kaj so večpomenke in kaj enopomenke? 36 Kaj so sopomenke in kaj protipomenke? 38 Kaj so nadpomenke in kaj podpomenke? 40 Kaj je besedna družina? 42 Kako razlagamo pojme? 44Dopisujemo si in obnavljamo 46 Kako pišemo neuradno pismo? 48 Katera določila pred osebnim imenom poznamo? 50 Kako izrazimo voščilo in kako čestitko? 52 Kaj je obnova? 54 Kaj je podrobna obnova besedila? 56 Kaj je strnjena obnova besedila? 58 Čemu so namenjeni odstavki? 60 Kako beremo strokovno besedilo? 62 Kaj so števniki in katere vrste števnikov poznamo? 64 Kako pišemo števnike? 66 Kako pišemo večbesedna zemljepisna lastna imena? 68 Kako pišemo večbesedna stvarna lastna imena? 70



10/100/90/0

Pripovedujemo in opisujemo 72 Kaj je pripovedovalno besedilo? 74 Kateri so sestavni deli pripovedovalnega besedila? 76 Kako načrtujemo tvorjenje pripovedovalnega besedila? 78 Kako opišemo rastlino? 80 Kako povzamemo vsebino opisa rastline? 82 Kako tvorimo opis rastline? 84 Kako opišemo predmet? 86 Kako povzamemo vsebino opisa predmeta? 88 Kako opišemo ljudski običaj? 90 Kako povzamemo vsebino opisa ljudskega običaja? 92 Kaj poimenujemo s samostalniki? 94 Katerega spola so samostalniki? 96 V katerem številu so samostalniki? 98 Kateri samostalniki so edninski, kateri so množinski? 100 Kaj poimenujemo s pridevniki? 102 Katere vrste pridevnikov poznamo? 104 V katerem spolu in številu so lahko pridevniki? 106 Kako pišemo svojilne pridevnike iz osebnih lastnih imen? 108 Kako pišemo vrstne pridevnike iz zemljepisnih lastnih imen? 110V moji državi 112 Kaj je državni jezik in kaj uradni jezik? 114 Čemu izdelujejo reklame? 116 Čemu beremo televizijski spored? 118 Kako se znajdemo v vremenski napovedi? 120 Čemu beremo vozni red? 122

Jaz sem Neža. Vsi smo tvoji prijatelji in ti bomo pomagali.



10/100/90/0

Cof. Poskrbel bom za dobro voljo.

Moje ime je Zala. Pomagala ti bom pri

premagovanju jezikovnih zadreg.

Sem Jaka. Pojasnjeval bom

manj znane besede.

Ime mi je Filip. Svetoval ti bom pri delu

z računalnikom.



10/100/90/0

Pogovarjamo se



10/100/90/0

Kaj je skupno vsem fotografijam?

Kako se pogovarjamo?

Od česa je to odvisno?

Kako se najlažje učiš:

v pogovoru ali sam, v tišini?

Sta učenje in pogovor povezana?

Pojasni.



10/100/90/0

1 Naslov poglavja V učbeniku je pet poglavij in

vsako ima svoj naslov. V kazalu lahko prebereš naslove poglavij in naslove enot.

2 Fotografije Ob naslovu poglavja in fotografijah

razmišljaš, kaj novega boš spoznal v enotah.

3 Temeljna vprašanja poglavja Cof te s svojimi vprašanji usmerja

v raziskovanje slovenskega jezika. Pogosto te spomni na to, kar že veš in znaš. Vprašanja začni brati desno zgoraj in nadaljuj v smeri urnega kazalca.

4 Naslov enote Naslov enote je v obliki vprašanja.

Usmeri te v problem, ki ga boš raziskoval med uro.

5 Ključne besede enote Ključne besede so pomembni

pojmi, ki ti pomagajo razjasniti oz. rešiti bistvo učne snovi. Pomembno je, da te besede razumeš in se naučiš pojasniti vsako od njih.

6 Besedilo V 5. razredu spoznavaš

pripovedovalno besedilo, obnovo, opise, anketo, obrazce, pismo, voščilo, čestitko, sezname … Nekatere enote zato vsebujejo tudi besedilo. Ob njem spoznavaš značilnosti dane besedilne vrste, kot so npr. naročilnica, opis predmeta, čestitka, vozni red … Besedilo je vedno na modri podlagi.

npr. – na primeroz. – oziromaitn. – in tako naprejipd. – in podobnotj. – to jet. i. – tako imenovanistr. – stran

Pogovarjamo se

Kaj je

skupno vsem

fotografijam?

Kako se

pogovarjamo?

Od česa je

to odvisno?

Kako se

najlažje učiš:

v pogovoru ali

sam, v tišini?

Sta učenje

in pogovor

povezana?

Pojasni.

Naslovnica poglavja

1

2

3

Kako je sestavljen učbenik za jezikovni pouk?

8 Radovednih pet



10/100/90/0

7 Rubrika Glava, tuhtaj! Tukaj so vprašanja, ki se navezujejo na razloženo

učno snov in besedilo. Namenjena so pogovoru in razmišljanju v razredu – med sošolci, ob pomoči učitelja.

8 Razlaga Tu so opisane in pojasnjene značilnosti

slovenskega jezika in njegove rabe. Napisane so v obliki vprašanj in odgovorov, kar ti bo olajšalo razumevanje in s tem učenje. Razlaga je na rjavkasti podlagi.

9 Rubrika Zmoreš tudi več! Tu so zahtevnejše naloge, v katerih je treba

poglobljeno razmišljati. Nekatere te spodbujajo k dodatnemu raziskovanju ob knjigah, računalniku, ob pomoči knjižničarjev, učiteljev … Namenjene so delu v razredu, nekaj pa je takih, ki jih lahko narediš doma.

Legenda

branje

poslušanje posnetka

gledanje

pisanje

pogovarjanje

govorno nastopanje

delo z računalnikom

Kaj je podrobna obnova besedila?

Ključne besede• podrobna obnova

Prvi škofjeloški zemljiški gospod Abraham se je nekega dne odločil potovati med svoje ljudi. Na poti ga je spremljal zamorec.

Potovala sta po Poljanski dolini. Gozdovi so bili nevarni, saj je bilo v njih veliko medvedov.

Modri zamorec je na pot vzel lok in tul. Na poti sta naletela na medveda. Zamorec ga je zadel s puščico in ubil. Tako je rešil svojega gospodarja velike nevarnosti.

Abraham je bil zamorcu hvaležen, ker mu je rešil življenje. Obljubil mu je bogato nagrado.

Ko sta se vrnila v loški grad, je knez ukazal, naj v loški grb naslikajo glavo njegovega rešitelja, zamorca.

Ana, 5. razred

Prvemu zemljiškemu gospodu v Škofji Loki je bilo ime Abraham. Knez je s trdo roko gospodaril svojim podanikom in tlačanom. V Loko je prišel z Bavarskega in gostoval na loškem gradu, dokler se ni naučil govoriti slovensko. Nekega pomladnega dne pa se je odločil oditi med svoje ljudi, zato se je odpravil proti daljni Idriji. Na poti ga je spremljal služabnik, ki je bil zamorec. Dobil ga je v dar iz kraja Oglej.

Knez in zamorec sta potovala po Poljanski dolini. Tam so bili neobljudeni gozdovi, v njih pa veliko medvedov. Če je potnik potoval skozi te gozdove brez orožja, se mu ni dobro godilo.

Ker je bil zamorec bistre glave, je že pred odhodom na pot vzel lok in tul s puščicami. Ko sta tako hodila, sta sredi temnega gozda srečala velikanskega medveda. Knez Abraham je prestrašen obstal, njegov sluga pa je v trenutku nategnil lok in izstrelil puščico v medvedovo srce. Medved je mrtev obležal na zemlji.

Gospodar je zamorca iz hvaležnosti objel in mu rekel, da mu je zelo hvaležen, ker mu je rešil življenje. Za junaško dejanje ga bo bogato nagradil, tako da bodo tudi poznejši rodovi vedeli, kakšen junak je bil.

Ko sta se živa in zdrava vrnila v loški grad, je knez ukazal, naj v loški grb naslikajo glavo njegovega rešitelja. In od takrat je v škofjeloškem grbu glava črnega zamorca.

Rok, 5. razred

Glava, tuhtaj!

1. Rokovo obnovo primerjaj z besedilom v prejšnji enoti. Za katero trditev bi se odločil?

a) Rokovo besedilo je dobesedna ponovitev besedila.b) Rokovo besedilo je skoraj dobesedna obnova.c) Rokovo besedilo je strnjena, tj. kratka obnova.

2. Katero trditev bi obkrožil, če besedilo v prejšnji enoti primerjaš z Anino obnovo?

a) Anino besedilo je dobesedna ponovitev besedila.b) Anino besedilo je skoraj dobesedna obnova.c) Anino besedilo je strnjena, tj. kratka obnova.

Kaj je podrobna obnova besedila?Prebrano ali poslušano besedilo lahko obnovimo na dva načina: podrobno in strnjeno.

V podrobni obnovi ohranimo bistvene podatke in podrobnosti. Torej obnavljamo podrobno, skoraj dobesedno.

Zmoreš tudi več!

1. Katero vrsto obnove je napisal Rok: podrobno ali strnjeno? Katero vrsto obnove pa je napisala Ana? Pojasni svoj odgovor.

2. Primerjaj svojo obnovo iz 2. naloge v prejšnji enoti z Rokovo in Anino obnovo. Čigavi obnovi je bolj podobna? Pojasni.

3. Zakaj pri obnovi ne povemo vsega? Ali se učno snov pri šolskih predmetih naučiš na pamet ali jo le obnoviš?

V redu.

Kar nekaj. Ven grem,

oči.

Sem pa res zvedel vse bistvene

podatke.

O čem si pa pisal?

Je bilo težko?

Živijo, Bine. Kako si?

Kako ti je šlo danes pri

spisu?

56 Radovednih pet 57Radovednih pet

Strani iz enote v poglavju

4

5

8

7

6

9

9Radovednih pet



10/100/90/0

Kako uredimo zvezek?Zvezek uredimo tako, da ga zavijemo in zaščitimo pred poškodbami in umazanijo.

Podpišemo ga, da je jasno, čigav je. Ob svojem imenu in priimku napišemo tudi razred, oddelek in ime šolskega predmeta. Lahko napišemo tudi šolsko leto.

Ključne besede• urejanje zvezka• oblikovanje

zapiskov

Zakaj pišemo v zvezek, če imamo učbenike in delovne zvezke?Pri pouku za učenje uporabljamo učbenike in delovne zvezke ter druge pripomočke.

V zvezke pišemo pomembne stvari o učni vsebini in rešujemo naloge.

Pisanje je pomemben del učenja. Miselni procesi med pisanjem prispevajo k temu, da si hitreje in bolje zapomnimo, kar smo slišali, prebrali in ugotovili.

Kako pišemo v zvezek in na učne liste?Potrudimo se, da je naša pisava pravilno oblikovana. Še posebej moramo biti pozorni pri zapisu črk, ki so podobne (npr. a – o, u – v, v – r, j – g, n – m). Zamenjava črke lahko besedi spremeni pomen, npr. šala – šola, ustavi – vstavi, novo – noro, nama – mama. Pazimo, da ne izpuščamo črk, pik in strešic. Le tako lahko hitro in brez težav preberemo, kar je napisano.

Pomembne dele besedila, naslove in ključne besede poudarimo tako, da jih napišemo drugače kot ostalo besedilo (lahko jih npr. podčrtamo, napišemo z drugačno barvo). Ko se učimo, uporabljamo še druge načine zapisovanja (npr. miselne vzorce, preglednice).

Kako si uredimo zvezek in zapiske v njem?

SlovenščinaManca Novak

5. b

10 Radovednih pet



10/100/90/0

Documents

NQMLJDUQD FRP VZLV - knjigarna.com · Kaj je besedna družina? 42 Kako razlagamo pojme? 44 Dopisujemo si in obnavljamo 46 Kako pišemo neuradno pismo? 48 Katera določila pred osebnim