Универзитет Св. „Кирил и Методиј“ СкопјеЗемјоделски факултет Скопје

Семинарска работа по предметот:

На тема:

Млечни говеда

Ментор: Изработил:Проф. Др.

Скопје, 2005 година

Вовед.

Prvite poglavja vo ovaa kniga koncetrirani se na nau~ni

principi vo genetsko podobruvawe. Celta na slednite ~etiri

poglavja ni davaat nekoj detal pove}e za kni`ni pari i mo`na

idnina i primena za ovie principi vo prakti~no odgleduvawe

na goveda i ovci. I vo poglavjata 6 do 8 sleduva sli~en

format.Tie po~nuvaat niz ispituvawe i vidovi celi vo op{t pat

do identifikuvawe `ivotinski karakteristiki e va`en vo

geneti~ko podobruva~ki programi. Sledno e nabquduvawe

na odgleduvawe i vkrstuvawe vo {iroka upotreba i metod za

selekcija i dobro odgleduvawe vklu~uvaj}i sistemi za

podobruvawe nekoi rekordi i metod za genetska ocenka.

Najposle sekoe poglavje ima selekcija i dokaz za genetsko

podobruvawe, vrednost i spisok za prakti~no rakovodewe so

selekcijata.

Najpove}e za primer za vid mle~ni goveda koi se

razgleduvani vo ova poglavje se od Velika Britanija, od drugi

mesta od Evropa, Nov Zeland, Kanada i Obedinetite zemji od

Amerika. Me|utoa tie se nameneti za objasnuvawe i

izdavawe na {iroki vrski za vid mle~ni goveda, na najmalo

vo umereno otvoreno mesto. Vo poka`uvawe tekst vnatre

kaj proizvod vo ovie zemji _____________, izgledot 6.1

poka`uva svetska produkcija kravjo mleko po kontinenti vo

1995 godina Evropa ima najvisoka produkcija presmetkata e

okolu 40% od celoto mleko proizvodstvo. Grafikonot 6.2 ni

1

poka`uva postignuvawe za mleko produkcija vo 1995 godina

petnaeset najvisoki produkciski zemji vo svetot. U.S.A ima

vo golema mera najgolema produkcija pred Ruskata

federacija, Indija, severnite evropski zemji, Nov Zeland i

Avstralija figurira vo top petnaeset.

Vid celi

Vo {irok rok vid celi za najpove}e kon___________

proizvoditelniot porast i zarabotuva~ka od nivnite `ivotni.

Mnogu odgleduva~ki proizvoditeli bi sakale ____________ , i

toa treba da bide i ___________________________ postignuva

odnadvor {teta vo `ivotnoto zdravje i blagosostojba. Moment

od tamu mo`e vo {iroka soglasnost se ovaa cel, tamu od

dale~en talog soglasnost se glavni komponenti za korista, a i

kako vo podobruvawe na najpove}e rezultati.

Grafikonot 6.3 poka`uva glaven izvor za dobivka i

glavno varijabilen tro{ok vo relativno visok vlez i relativno

nizok vlez mle~en sistem vo Britanija. Momentalno ottamu

figurira i ni ka`uva vo celost prikazni kako daleku korisno vo

_________________ tie kako nekoja visoka svetlost za nekoja

skala `ivotni karakteristiki na toa vlijanie. Isto taka mo`ebi

neograni~ena cena za razli~en uvoz i izvoz, poka`anite

razliki pome|u zemjite tamu so golema sli~nost vo nivnoto

relativno zna~ewe. Za primer: dvete, mle~nata vrednost i

proizvoden tro{ok so re{enie postojano e vo sni`uvawe vo

2

zemjite, taka e Nov Zeland, prodavaweto po svetskite

pazarni ceni i so prete`no pastoralna produkcija. Rezultatite

od ovie poka`uvawa se:

- Povtorno od mleko produkcija a vo golema mera

najpove}e povtorno zna~ewe i za sli~no relativno

zna~ewe vo dvata, visok i nizok vlez sistem

- Povtorno od proda`ba za telewe odbrani kravi, a

relativno nizok vo dvata sistema, osven po ne{to

najpove}e zna~ajno vo nizok tuku vo visok vlezen

sistem

- Krma, cena a vo golema mera najpove}e zna~ewe

varijabilna cena vo dvata visok i nizok vlezen sistem,

iako ____________ relativno zna~ewe za ____________

sosredoto~uvawe protiv ___________ tro{ok se

razlikuva bitno pome|u sistemite.

- Veterinaren tro{ok poradi relativno nizok odnos za

varijabilen tro{ok, mo`ebi toga{ a drug skrien se

povrzuvaat tro{kovi, takva izgubena produkciska

dava~ka za bolest samo, ili dava~ka vo mleko

_________ povlekuvaweto t.e sledeno so antibioti~ko

postapuvawe.

Za najpove}e za poslednive malku dekadi zdobivawe za

mleko ima glavna cel kriterium za izbor pome|u i dobro

mle~ni odgleduva~i vo najpove}e temperamentni zemji.

Grafikonot 6.4 poka`uva pribli`uvawe promena vo zdobivawe

na kravi vo Britanija preku poslednive 70 godini ili prili~no.

3

Pokraj 1920 i 1930, dobivaweto po krava pokraj stavawe taa

produkcija na krava, doen~e i tele. Mati~nata sredina

dobiva okolu pet do {est visoko tele za toa barawe

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________

_____________________________________

Ovie promeni ima ___________ pokraj i kombinacii za

selekcija, obata pome|u sebe i dobro odgleduvawe i

podobruvawe ishrana, zdravje i menaxment.

Razdvojuvaweto e pridones za vid i menaxment vo

promeni vo produkcijata od te`ok, osobeno nad ova kratko

vreme. Nekoi primeri za nastojuvawe vo pravewe taka preku

pogodni periodi za vreme, a dadeno podocna vo poglavjevo.

Iako dobivaj}i od ~isti i visoki komponenti za korisno,

istaknuvawe toa ima primawe na isto taka dava~ka vo

udobnost za umerenosta, sporeduvawe vo nekoi za razli~en

komponent za koristewe. Preku poslednava dekada ima

prili~o pogodno za prodol`uvawe selekcija za visoko

dobivawe ima pra{awa za najmalku tri zemji. ____________

Prv vo zgolemuvawe i istaknuvawe vo isplatuvawe {emi

vo mnogu zemji se gradi za mleko. Moment od

pretstavuvawe za mle~ni kvoti vo nekoi zemji{ni sredini za

kontrolirano narodno proizvodstvo. Za primer: kvoti sosema

pretstavuva Evropska Unija vo 1984 i toga{ ima podocne`na

redukcija vo odreduvawe kvoti. Tretina od stvaren od

4

zabele`livi izbri{ani efekti za selekcija za dobivawe

__________ se zdravje, plodnos i blagosostojba za kravi. Dokaz

za ovie i nekoi mo`ni izbori i pretstavuvawe podocna vo

poglavjevo. Nasoka za isplatuvawe {emi vo mleko gradewe

po~nalo so {emi _________________________________ premija

vo odzemawe, kaznuvawe za visok ili nisok mast vo vkupno

cvrsto telo sodr`ina. Podocna premijata i kaznuvaweto kade

pridava vo cvrsti masti osporuva i nivno upravuvawe vo

proteinsko poddr`uvawe. Pove}e nov ottamu ima i mesto

zgolemuvawe vo zna~ewe za mle~ni proteini vo odnos na

mle~na mast vo pove}e zemji. Grafikot 6.5 poka`uva kako e

isplatuvaweto vo odnos na toj za mast, ima nejzino

zgolemuvawe vo Anglija i Vels preku sedum godi{en period.

Postepen porast vo istaknuvawe na mle~no cvrsto telo,

posebni proteini, vo mleko isplatuvawe {emi ima masno

pretresuvawe na zasluga za selekcija za odgleduvawe i

individualno so visoko dobivawe na mleko. Mo`ebi

isplatuvawe {emi i ~esto istra`uvan termin i za osnovna

cena za te~no mleko so otstapuvawe od ovaa zavisnost

procentot za mast i proteini, po celiot korisen vo glavna

re{enost dobivawe na mleko i cvrsto mleko (kg) i cvrso

mleko podnesuva (%) vo obi~na za sporedbena va`nost.

Op{to, kupuva~ posebno vo cvrsto mleko proda`bata e

naso~ena vo postavuvawe talo`no istaknuvawe na mleko

sostavuvawe tuku tie posebeni vo ponatamo{no mle~no

proizvodstvo. Vo teorijata, ovoj vid za soglasuvawe vo

5

isplatuvawe {emi mo`no opravduvawe razdeluva vid celi za

proizvoditelna proda`ba vo razli~en pazar. Sepak vo

praktikata jako geneti~ko zdru`enie pome|u vkupno dobieno

mleko i dobieno za proteini, mast proizvodi, oddelni celi

potrebni vo pove}e zemji. Vo Evropskata Unija i nekoi drugi

zemji mle~ni kvoti za taa cel granicata na vkupen izlez na

nea. Ovie ili mnogu farmeri vo nekoi zemji vo problemi i

mudrost za odgleduvawe pome|u _________ i so odgleduvawe

za visoko dobivawe na mleko i cvrsto mleko. Sepak nekolku

prou~uvawa ima poka`uvawa odgleduvaweto za visoko

dobivawe i samostalnost, a obi~no najgolema efikasnost na

pretvarawe hrana za energija vo mleko. Uspeh od edna za

ovie prou~uvawa e poka`uvaweto vo tabelata 6.1.

Odgleduvaweto Xerzej pravi isklu~ok vo ovaa pravilo vo

nekolku prou~uvawa i visokata efikasnost od o~ekuvawata

za toa dobivawe. _______________

Ova mo`ebi pravo i vo visokoto dobivawe ___________ i

ne~epnati poedinki za telo, golemina tuku vo drugi

odgleduvawa. Visokata celokupna efikasnost za visoko

dobivawe ___________ odgleduvawe niz pomo{ vo ___________

prostranuvawe pravo vo rasprostanuvawe tro{ok za za{tita

preku i visok vkupen izlez za mleko so zadovolstvo tuku vo

nekoe zapletkano razlikuvawe vo mre`a efikasnost za hrana

vo upotreba. Isto taka visokata dobivka ___________ po krava

mo`e vodewe vo sni`uvawe produkciski tro{ok po litar

bidej}i za {irewe za nekoi pricvrsteni tro{kovi zdru`en so

6

broj za kravi. Taka selekcijata za visoko dobivawe kako

sli~nost ___________ vo porast na efikasnosta i korisno vo

najgolem del vnimatelen, ednakov ako vkupniot izlez e

ograni~en. Ova zaedno so izborot vo davawe pod naem na

kupuva~ mle~ni kvoti vo nekoi zemji i razgleduvawe tie

kvoti, edinstven i privremen metod za regulirawe,

nabavuvawe ima ova dobivawe na kravi i ima prodol`uvawe

vo nagolemuvawe vo pove}e zemji so kvoti. Zaklu~ok, broj

na mle~ni kravi vo ovie zemji ima deklaracija. Za primer,

brojot na mle~ni kravi vo Velika Britanija ne se sovpa|a za

okolu 3.1 milioni vo 2.6 milioni pome|u 1985 i 1996. Sli~no

pome|u 1987 i 1993 brojot za mle~ni i dvojna namera vo

tuku dvanaesetina ~lenki zemji za ES ne se sovpa|a za okolu

26 milioni vo okolu 21.5 milioni. Tradicionalno proda`bata od

tele na govedsko meso vo produkcijata se va`ni po produkt

za mnogu evropski mle~ni industrii. Vo nekolku evropski

zemji vidot bikovi se zapi{uvaat potomstvoto, ispituvawe za

mleko, produkcija i izveduvawe prv test za karakteristikite na

govedskoto meso. Vo Britanija, Island i pet drugi zemji tamu

i sledno potpolnuvawe za mleko i govedsko meso

industrijata poradi golemo prostirawe i upotreba za

govedsko meso i mle~ni kravi. Za ova ima vodeno vo mnogu

debati na zasluga za odgleduvawe na dvojna namera protiv

pove}e posebni mle~ni kravi. Ovie debati se pridru`no

poja~uvawe, vlijanie za posebno Ju`no Ameri~ki Hol{tajni

vid za crno belo govedo so relativno vo siroma{no govedsko

7

mleko, karakteristi~no vo pove}e evropski zemji vo 1970

godina. Rezultatite vo tabelata 6.1 tie od eksperimentalnite

istra`uvawa sporedeni korisno za dvojna namera protiv

posebni mle~ni vidovi crno beli goveda, toa ni poka`uva vo

pove}e okolnosti i posebni mle~ni vidovi se pove}e

koristeni. Kako i rezultatite vo debatata se pravi i ima

popu{tawe sega, i pove}e evropski i drugi umereni mle~ni

industrii se pove}e se sledeni pateki za porast i

usovr{uvawe. Od ovoj slu~aj povtorno od telewe po `elba

obi~no zgolemuvawe na tie za parewe kravi ne bara vo

odgleduvaweto zamenuvawe vo govedsko meso od bikovi.

Dobra plodnost i kade prisvojuva, i dogovor za zanimawe,

period za dvojna pomo{ vo smaluvawe brojot za kravi na

raspolagawe za parewe vo i govedsko meso od bikovi i

dokolku pomo{ vo smaluvawe povtorno od proda`ba od

govedsko meso od vkrsteno telewe. Sli~no izborot za

govedsko meso odgledano za parewe vo ostatok mle~ni

kravi i izborot za ____________ so niv vo ova odgleduvawe,

obata imaat i zna~ewe, vlijanie vo korisno. Ovie potomstva

zaedno so selekcija za govedsko meso _____________vo mleko

ili odgleduvawe vo dvojna namera i razgleduvawe ponatamu

vo poglavje sedum. Vo idnina ako cenata na deluvanite

metodi za polovo oploduvawe i embrionalno razvivawe

_____________ kravi re{eni po potreba vo odgleduva~ko

zamenuvawe mle~ni junici. Taka tamu re{eni krajni

presmetki vo zgolemuvawe povtorno od proda`ba za

8

govedsko vkrsteno telewe ili ~isto krvno govedsko telewe

ako ovie proizleguvaat od embrion. Grafikot 6.3 (B) poka`uva

va`nost na cenata na hranata ili na najmala cena na hranata

vo odnos na mle~nata vrednost vo korisno re{enie. Bidej}i

od te`inata na mereweto ___________ i dokazot deka visokoto

dobito~no odgleduvawe i individualnite se mnogu

produktivni ___________ od energijata na hranata do

energijata od mlekoto najmnogu mle~ni goveda odgleduvani

po {ema nemaat po~it sprema hranata ____________ na

mereweto direktno kako del od celta za hranewe. Isto taka

filozofski (najva`ni) argumenti

_______________________________ i va`nosta na poddr{kata na

kapacitetot za visokata krma za pre`ivari gi pravi te`ok za

znaewe, gi oddvojuva odgleduva~kite programi treba da se

naso~at kon zgolemuvawe ili namaluvawe kon hranata

____________. Nekoi od ovie izdanija se po~etokot da bidat

adresirani vo odgleduvawe mle~ni goveda i tie se diskutirani

vo pove}e detali podocna vo ovoj del. Direktnata cena na

zdravjeto se pravat da bidat relativno pomali komponenti

nad profitabilnosta od grafikot 6.3 (B). Kako i da e

indirektnite ceni preku izgubenoto proizvodstvo i faktot ima

`ivotni ~ija blagosostojba se vpletkuva vo bolest sugestiraj}i

deka genetski doka`anoto zdravje zaslu`uva pogolemo

naglasuvawe otkolku {to ekonomskite analizi mo`at da

sugeriraat. Sli~no, direktnite ceni asociraat so reprodukcija

blisku do niska no ima i indirektni tro{oci. Ima dokaz na

9

genetska neprifa}a ___________ vo nekoi aspekti na zdravjeto

i reprodukcijata kako rezultat na selekcijata za dobivawe.

Ottuka ima potreba za pogolemo razmisluvawe na

longitudinalnite efekti pri toa ignoriraj}i gi malite najva`ni

promeni vo zdravjeto i reprodukcijata. Dodeka dokazot za

povisoko celokupna efikasnost za povisiko dobivawe i

odgleduvawe i povisoki dobito~ni `ivotni so koi hraneweto e

silno, ima porasti vo soznanieto za potreba da se razviva

pove}e sfatlivi odgleduva~ki celi za mle~ni goveda. Vo

idnina toa e kako mnogu pove}e od `ivotnite karakteristiki

diskusiraat nad karakteristi~no re{enie, eden ili drug,

direktno ili indirektno, za mle~ni goveda odgleduva~ki

programi. Nekoi postepeno so ogled na ova, takov kako

pretstavuvawe za nacionalna geneti~ka otcena za

rasprostranet krug za ___________ i razvivawe na me{ana

___________ selekcija poka`uva~ka za mle~ni goveda ima

diskusii vo pove}e detali podocna vo ova poglavje.

Vidovi odgleduvawa i vkrsteni upotrebuvawa vo Mlekarstvoto

Grafikot 6.6 a – f poka`uva odnos za razli~ni vidovi i

vkrstuvawa {to proizveduvaat nacionalnite mle~ni govedski

populacii vo severnite golemi mlekarski zemji. Vo nekoi

slu~ai odnosot ili za site kravi vo drugi tie se spomnuvaat

samo vo mleko zabele`ani kravi. Delovi na Francija i

10

Germanija vklu~uvaat dvojni nameri za odgleduvawe. Ovie

delovi ilustriraat deka crno beliot vid dominiraat i ima mala

upotreba na sistemsko vkrsteno odgleduvawe vo mnogu

sistemi osven vo Nov Zeland i vo Avstralija. Vo mnogu drugi

slu~ai vkrstuvaweto e edinstveniot ~ekor napred za

odgleduvawe ili zamena na vidot. Sozdadenite sporedbi za

odgleduvawe vo mnogu zemji, zaedno so rezultatite od

sostavnoto ________________ imaat demostrirano najvisoto

dobivawe na mleko i cvrsto mleko od severno amerikanskite

crno beli soevi ili drugi vidovi. Prose~noto dobivawe na

mleko od razli~ni vidovi, snimeni {emi za mleko vo Anglija i

Vels go poka`uvaat istiot trend. Iako tie ne se prilagoduvaat

do nekoi od pravilata nameneti za odredeni komparacii na

vidovi glavi -3-, kako {to se sproveduvaj}i razli~ni vidovi vo

edna ista okolina, rezultatite od ovie snimeni {emi, ja imaat

predsnosta {to vklu~uvaat pove}e vidovi, baziraj}i se na

pove}e `ivotni _____________________

otkolku pove}eto sozdadeni komparacii. Rezultatite vo

tabelata 6.2 isto taka poka`uvaat deka iako Hol{tajn frizis

imaat fkupno pove}e mleko i mleko cvrsto dobieno tie imaat

pomal kvalitet na sostavot otkolku odredeni drugi vidovi.

Nekoi od alatkite razvieni da se stavaat naglasok na

pridavaweto tvrdi ____________ protiv sodr`ina, na proteini

protiv masti, i na drugi sostojki na profitabilnost se

razraboteni podocna. Grafikot 6.7 ja poka`uva zgolemenata

proporcija na krvta vo Hol{tajn vo populacijata na crno beli

11

kravi registrirani od zdru`enieto na Hol{tajn frizis vo Velika

Britanija. Faktot deka odgleduva~kite kompanii,

odgleduva~i i proizveduva~i se __________________________

prodol`uva~i da odgleduvaat testiraat i selektiraat `ivotni so

zgolemuva~ka proporcija na krv vo Hol{tajn najverojatno

snabduvaat dobri dokazi na validnosta na rezultatite na

profitabilnosta na ovoj vid sporeden so drugi na krajot

relativno visoki vlezni sistemi. Pove}eto prisvoeni merila na

fizi~ki i ekonomski performansi na mlekarnicite ___________

zavista od mnogute ograni~uva~ki resursi vo ____________

dodeka proizvodstvoto po krava i glavnata sostojka na

profitabilnosta vo visokite vlezni mle~ni sistemi produkcijata

po hektar e obi~no pove}e va`na vo poniskite vlezni selski

sistemi. Rangiraweto na vidovite proizvodsto po hektar e

pomalku jasno otkolku toa na proizvodstvo po krava. Ima

dokazi deka nekoi vidovi od Xerzej imaat povisoka ili

ednakva dava~ka po hektar na crno belite vidovi, no

izbiraj}i ednakvi klasi na stoki za da se napravi fer sporedba

e te{ko. Tabelata 6.4 poka`uva varirawe na merata za

le~ewe i ekonomskite ispolnuvawa za grlata i vklu~uvaj}i za

Hol{tajn frizis ili Islandskiot kanal za odgleduvawa rekordi vo

vidot, zaednoto odgleduvawe na mle~ni goveda vo

golemata Velika Britanija. Ovie podatoci ne ni dozvoluvaat

nepristrasni sporedbi vo odgleduvaweto, od nekoi vidovi

mo`e pove}e __________ vo nekoi12uspe{ni sistemi, osven

tie vo ilustracijata (prika`uvaweto) kako rangirawe za

12

odgleduva~ka promena zavisno od tipot za finansiskata

mo`nost iskoristena vo taa sporedba. Golemiot izvozen broj

za Xerzej vidot vo zemjite so glavno selska produkcija so

verojatnost i rezultat za golemo istaknuvawe vo

proizvodstvoto po hektar od proizvodstvo po krava. Za

primer vo Nov Zeland iako odnosot za Xerzej kravi ima

neprifatlivo za tie kazani za smetka na okolu pet populacii na

mle~ni goveda. Toga{ vo sli~no objasnuvawe za niska

upotreba za vkrsteno odgleduvawe vo zemjite so visok

vlezen sistem. Vo ovie sistemi toga{ se pravi __________ kako

drugi odgleduva~i (vidovi) {to postojano proizveduva prvo

vkrstuvawe (F1) pravi da ima visoko dobivawe tuku ~isti

crno beli `ivotni. Vo ovaa partija dvojno prvenstvo vo

dopolnitelna genetika zasluga za mleko i tvrdo mleko

dobieno po krava gledano vo crno i beli vidovi i dvojna

partija vo tipi~no nisko nivo za heterozis za proizvodsvo. Vo

sprotivno bidej}i za golema sli~nost pome|u vidovite vo

proizvodstvoto po hektar vkrsteno odgleduvawe mle~ni

kravi se pojavuva vo konkurencija vo selskite sistemi. Ovie

prvenstva mo`ebi se pro{iruva vo fakt toj heterozis za `iva

te`ina se pojavuva sni`uvawe tuku taa za dobivawe. Taka

vkrsteno odgleduvawe kravi korisen od visoko dobivawe,

dvojno vo heterozis, no prika`uvaweto i (usoglasuvaweto),

usoglaseno sni`uvawe na porastot vo `iva te`ina i ottuka vo

izdr`liv tro{ok, dvojno vo heterozis. Odgleduvawe

(zgolemuvawe) so soznanija za va`nost za zdravjeto i

13

plodnosta _____________ vid mle~ni goveda mo`en primerok

vo interesen porast vo vkrsteno odgleduvawe vo idnina. Isto

taka nekoi za novi vidovi tehnologii izlezeni podolu i vo

poglavje devet a mo`no sozdavawe vo zgoden moment za

drugi vidovi vo pove}e konkurentno deluvawe so Hol{tajn

frizis vo rokovi za dopolnitelni zaslugi vo genetikata. Ovoj

mo`en porast na vrednosta za vkrsteno odgleduvawe vo

idnina ako rezultatite od F1 na nadvore{niot izgled od dvata

roditelski vidovi.

Selekcija so VidoviSistem za testirawe

[emi za potomsko testirawe

Eden od fundamentalnite problemi vo vid mle~ni

goveda vo toa pove}e od _________ za interesot a potreba vo

dobito~no odgleduvawe, prostor za geneti~ko razvivawe vo

golem iako selekcijata za ma{ki posebno koga A e vo

upotreba.

Kako izlezni vo poglavje 5 toa ____________________________ za

40 do 50 godini pred koe }e ima dvojna gri`a i pottik za

podobri sredni metodi za geneti~ko podobruvawe za mle~ni

14

goveda. [emite za potomsko testirawe koe e vo razvoj

toga{ postoi centralno vo geneti~koto podobruvawe za

mle~ni goveda vo pove}e zemji.

Kako potomskoto testirawe raboti:

Bazata {emiza za potomsko testirawe e sli~na so mleko

proizvodstvoto za }erki za mladi bikovi so nastanato

testirawe, }erki za drugi bikovi registrirani vo isti nejzini

godini i sezoni ( vidi grafik 6.8 ) Rezultatite od toga{nite

kombinacii preku nivnite godini i sezoni i upotreba vo

prorokuvawe geneti~ki zaslugi za bikovski su{testva

testirani i za drugi `ivotni vo registriran odnos. Procedurata

opfa}a mnogu pretstavuvawa vo poglavje 5 i tie prodol`ile

podocna vo ovaa selekcija. [emite za potomsko testirawe na

mle~ni goveda vo pove}e zemji u~estvuvaat

karakteristi~no pridru`no koe e prika`an vo grafikot 6.9.

Identifikuvaweto na mladi bikovi za visoki prorokuvani

geneti~ki zaslugi za potomsko testirawe po dogovor i

povrzuvawe pome|u vrvni kravi {to se na raspolagawe i

najdobri bikovi {to se na raspolagawe. Ovie povrzuvawa go

ureduvaat po vidovi odgleduva~ki organizacii ili

individualnite odgleduva~ki (vidovi) zafa}aat vo potomskoto

testirawe. Porastot vo globalnata trgovija vo ___________,

embrionot i `ivotnite imaat visoka razlika pome|u zamjite vo

geneti~kite zaslugi za mle~ni goveda. Dodeka i

rezultatite ,se zna~ajni za dogovor ____________ vo doma{no

odgleduvawe kravi ima ____________ vo zemjite {to ne se

15

zboruva pribli`no vrvno za me|unarodna tablena liga za

geneti~ki zaslugi. Vo ovie zemji mnozinstvoto za sodr`no

deluvawe vo potomsko testirawe preovladuvaat mladi bikovi

eden ili drug go ureduvaat dogovorot za povrzuvawe nadvor

i vnesuvawe rezultatni embrioni ili ____________ ili vo

identifikacijata visoko prorokuvawe zaslu`ni mladi bikovi ili

embrioni ve}e {to se na raspolagawe. Me|utoa, principite

baraat neizmeneto poka`uva~ko poteklo i {iroka upotreba

vo identifikacijata mladi bikovi za vnimanie i vo

nagleduvaweto nivni zaslu`eno prorokuvawe i varijalni stazi

potpolno testirawe.

16