Семинарска работа по предметот:

На тема:

Основи на кинезиологијата

KONATIVNI OSOBINI

Konativnite osobini na ~ovekot se onie koi se

odgovorni za na~inot na odnesuvawe. Najbrojni se onie

istra`uvawa koi{to konativnite osobini gi istra`uvale

oddelno od nivnata povrzanost so ostanatite sposobnosti i

osobini na li~nosta. Ovie istra`uvawa bile izvr{uvani na

mal broj ispitanici. Vo kineziolo{kata nauka od poseben

interes se istra`uvawata kade se bara povrzanost me|u

antropometriskite, motornite i funkcionalnite sposobnosti

so konativnite sposobnosti. Od dosega{nite ispituvawa

najmnogu kaj nas se koristat rezultatite od svetski

poznatite nau~nici Ajzenk i Katel. Dodeka od balkanskite

nau~nici bi gi spomnale Momirovi}, Markovi},

Radovanovi}, Horga i Ho{ek. Istra`uvawata gi poka`ale

pozitivnite vlijanija na telesnite ve`bi vrz konativnite

karakteristiki. U{temperatura vo 1950 godina, nekoi

istra`uva~i doka`ale deka lu|eto {to se zanimavaat so

kineziolo{ki aktivnosti se razlikuvat vo svoeto odnesuvawe

od onie {to se pasivni vo odnos na aktivnosti. Vo 1932

godina, Kasmer gi testiral vrvnite amerikanski sportisti i

vrz osnova na dobienite rezultati doka`al deka tie se

emocionalno posmeli, postabilni, imaat pogolema

samodoverba i podobro se vklopuvaat vo op{testvoto.

Drugi dvajca avtori vo 1964 godina ispituvaj}i gi

u~esnicite na Olimpiskite igri i lica koi ne se zanimavaat

so sport, do{le do zaklu~ok deka sportistite poka`uvaat

pogolema ambicioznost, pogolema samostojnost,

emocionalna zrelost, socijalna adaptacija i zbolemena

potreba za afirmacija.

Sli~ni rezultati dobile Kejn i Peterson, koi doka`ale

deka nastavnicite po fizi~ko vospitanie iako ne se

zanimavaat so sport se mnogu otvoreni, postabilni i

samodominacija (ekstraverzija). Markovi} doka`al deka

kineziolo{kite aktivnosti vlijaat pozitivno vrz

resocijalizacijata na mladite delikventi i deka so telesni

aktivnosti motiv`e da se kanalizira agresivnosta, da se

namali anksioznosta i da se zgolemi stepenot na

samodominacijata. Nekoi avtori so pomo{ na faktorska

analiza do{le do slednive zaklu~oci:

1. Li~nostite koi ne se zanimavale so sport imaat

pomali vrednost vo emocionalnata stabilnost, vo

prakti~nosta i se posrame`livi.

2. Licata {to ne se zanimavale so sport se neuroti~ni,

polabilni vo odnos na onie koi{to sportuvaat.

A. Ha{ek ispituvaj}i gi mladite delikventi od 14 do 18

godini do{la do zaklu~ok deka stepenot na kineziolo{kite

aktivnosti motiv`e da deluva i na podobruvawe na

konativnite osobini na maloletnicite delikventi, {to zna~i

deka dokolku pove}e se anga`iraat vo ovie aktivnosti

podobro }e se resocijaliziraat. Konativnite faktori, motiv`e

da deluvaat pozitivno ili negativno na razni aktivnosti kaj

~ovekot. Nivnoto dejstvo e prisutno i zabele`livo na onie

dejnosti koi doa|aat vo izraz vo me|u~ove~kite odnosi,

kako i vo onie vo koi se bara imobilizacija na energijata.

Bez poznavawe na konativnite karakteristiki osobeno

na sportistite i bez da se znae kako tie deluvaat na niv,

temperatura{ko motiv`e da se postigne uspeh vo bilo koj

sport.

Kineziolo{kite aktivnosti }e imaat najgolemo vlijanie

vo naso~uvaweto i menuvaweto na ovie karakteristiki vo

periodot do pubertetot. Od istra`uvawata doznavame deka

dejstvoto na kineziolo{kata aktivnost e pogolemo koga tie

se primenuvaat vo pomladata vozrast.

Normalni konativni karakteristiki

Karakternite osobini na li~nosta mo`at da se dvi`at

vo normalni granici ili da izleguvaat od niv. Prvite se

nare~eni normalni konativni karakteristiki, a drugite

patolo{ki. Od istra`uva~temperatura na normalnite

konativni osobini bi go izdvoile Katel. Toj primenil

faktorska analiza i utvrdil deka normalnite konativni

sposobnosti mo`e da se podelat na {esnaeset specifi~ni

samostojni faktori. Site ovie {esnaeset vida na povedenie

gi odbele`al so posebni imiwa:

1.Afektotomija – lica skloni na emocionalno

anga`irawe, kon sorabotka okean qubeznost.

2. Ego (snaga) – lica kaj koi doa|a do izraz

koordinacijata me|u biolo{kite i emocionalnite osobini.

3. Dominacija – lica sigurni vo sebe, nezavisni.

4. Ratimija – lekomisleni lica, bezgri`nbi (entuzijasti).

5. Super ego – stabilni lica, smireni i gi po~ituvaat

moralnite i eti~kite osobini.

6. Parmija – posmeli lica, poprirodni, go sakaat

nepoznatoto i se interesiraat za sprotivniot pol.

7. Premsija – lica koi se preosetlivi, zavisni i baraat

za{tita.

8. Protenzija – se somnevaat vo se, nedoverlivi se i

zatvoreni.

9. Autija – lica koi imaat visoki vrednosti, zatvoreni vo

sebe i povle~eni.

10. Fitmija – lica koi se skloni na {egi, intrigi, itri se i

snaodlivi.

11. Psihastenija – so lo{i pret~uvstva, deprimirani.

12. Radikalizam – so kriti~ki odnos, slobodni,

intelektualno dobri.

13. Individualizam – lica koi se nezavisni, stapuvaat

samo vo akcija.

14. Samodominacija – lica koi imaat kontrola nad

emocionalnite reakcii i povedenie.

15. Ergi~na tenzija – lica koi se aktivni kako rezultat

na neostvareni biolo{ki nagoni, nestrplivi.

16. CB faktor – lica so silna intelektualna mo}.

Licata kaj koi se visoko razvieni normalnite konativni

osobini Katel gi narekol dobro konstruirani li~nosti. Nekoi

istra`uva~i gi doobrabotile rezultatite i dobile nekolku

grupi faktori koi licata gi podelile na:

1. Dobro struktuirani:

- ekstravertni (otvoreni lica) i

- intravertni (zatvoreni lica).

Vo dobro struktuirani li~nosti bi gi smestile onie {to

imaat visoki vrednosti vo samodominacijata, imaat

kontrola nad emocionalnite reakcii.

Ekstravertnite li~nosti se li~nosti koi se sigurni,

nezavisni, vredni i skloni kon istaknuvawe na ambicii.

Naj~esto se dru`equbivi, veseli aktivni i optimisti. Vo

sportot ovie li~nosti naj~esto se opredeluvaat za

kolektivnite sportovi.

Intravertnite li~nosti se samostojni i zatvoreni, sami

gi re{avaat svoite problemi. Sportistite so izrazena

intraverzija se obi~no povle~eni, osameni i se

opredeluvaat za individualnite sportovi.

Patolo{ki konativni karakteristiki

Pri istra`uvawata na patolo{kiot del od konativnite

karakteristiki izoliran e generalen patolo{ki faktor. Toj se

deli na dva dela: prviot e nare~en generalen neurotizam,

a drugiot psihotizam.

Generalniot neurotizam se deli na tri faktori:

1. nare~en asteni~en sindrom

2. steni~en sindrom

3. konverziven sindrom.

Asteni~niot sindrom go karakteriziraat procesite na

inhibicijata vo centralniot nerven sistem odnosno, toj

sistem funkcionira na sni`eno nivo na tenzija, t.e.

napnatost.

Steni~niot sindrom se karakterizira so zgolemena

tenzija kade preovladuva agresivnosta.

Konverzivniot sindrom se karakterizira so razni

psihomatski pre~ki preku koi doa|a do namalena funkcija

na vegetativniot nerven sistem.

Licata so asteni~en i steni~en sindrom se agresivni. Ako e

silno izrazena ovaa karakteristika, lu|eto se smetaat za

asocijalni slu~ai i destruktivni li~nosti, koi mo{ne

nepovolno vlijaat na lu|eto vo sredinata vo koja `iveat i

rabotat ili na sportskite kolektivi. So vakvi sportisti

potrebna e dopolnitelna rabota i pogolema anga`iranost

na site, za da ja potro{at agresivnosta na pozitivni celi.

Li~nostite so poniski vrednosti vo agresivnosta gi

imaat site uslovi da postignat pogolemi vrednosti vo

`ivotot, a isto taka i podobri rezultati vo sportot..

Anksioznosta e va`na karakteristika za sportistite

koja varira so niski i visoki vrednosti. Lu|eto so visoki

vrednosti na anksioznosta ne se pogodni za sport, pla{livi

se, povle~eni, neambiciozni, brzo se predavaat,

izbegavaat sportska borba. Ovie patolo{ki konativni

karakteristiki kako neurozi se mo{ne ra{ireni. Motiv`at da

se izle~at so aktivnosti vo koi }e preovladuvaat lesni

opteretuvawa za potro{uvawe na negativna energija.

Poznavaweto na konativnite karakteristiki mu ovozmo`uva

na sportskiot pedagog pravilno da go naso~i mladiot

sportist vo koja sportska disciplina bi postignal najdobar

rezultat.

Psihozite se sre}avaat poretko i pretstavuvaat

pote{ki rastrojstva na centralniot nerven sistem i baraat

lekarska konsultacija. Tie lica vo `ivotot i sportot pote{ko

se snao|aat i ~esto treba da se izoliraat od sredinata.

Deluvawe na kineziolo{kite programirani stimulsi

vrz konativnite dimenzii

Postoi motiv`nost da se deluva so pomo{ na razli~ni

fizi~ki programi vrz reguliraweto na razli~ni karakterni

osobini na li~nosta. Dosega{nite istra`uvawa posebno go

istaknuvaat zna~eweto na kineziolo{kite stimulsi za

regulirawe na anksioznosta i agresivnosta. Od niv zavisi

kolku ~ovek treba da bide uspe{en ili neuspe{en vo

`ivotot. Sekoe preteruvawe mo`e da bide {tetno za

op{testvoto, dokolku li~nosta ne e vo sostojba da go dr`i

svoeto odnesuvawe pod kontrola. Ovie karakteristiki

mo`at da se stavat pod kontrola dokolku ~ovekot se

zanimava so redoven trening i porano da po~ne so nego,

za toj da ima pozitivno vlijanie na konativniot prostor. So

stavawe pod kontrola na agresivcite, nivnata destruktivna

uloga vo op{testvoto se namaluva. A, pak kaj anksioznite

se zgolemuva stepenot na borbenost i se namaluva

stravot.

So zgolemuvawe na motori~kite sposobnosti,

deluvame na smaluvawe na patolo{kite faktori kaj

li~nosta, a deluvame na zgolemuvawe na integritetot na

li~nosta.