Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 14. septembra 2010
vseb
ina
73
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Hotelir je izdal dva računaNa okrajnem sodišču se je včeraj na-daljevalo sojenju Pavlu Ruparju, kinaj bi še kot župan zlorabil uradnipoložaj in pravice, natančneje naj bileta 2003 na račun občine neupravi-čeno obračunal dobrih 2600 evrovpotnih stroškov.
8
KRONIKA VREME
jutri: sončno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Medicinska sestra zbolela za tuberkulozoMedicinska sestra, ki je zbolela za ak-tivno obliko tuberkuloze, se zdravi vBolnišnici Golnik. Pregledali bodotudi vse novorojenčke, mamice,zdravstveno osebje in družinske čla-ne, ki so bili z njo v stiku.
11
ZDRAVJE & LEPOTA
Banke so zahtevale poplačilo "Banke so terjale poplačilo kreditov,vendar ne Merkurjevih, ampak Merfi-nove, zato je takratna uprava Merkur-ja zagotovila ta sredstva iz Merkur-ja," je v pogovoru potrdil Bine Kor-dež, nekdanji prvi mož Merkurja.
17
Medved in volk napadata ovceMedved in volk sta v zadnjem mese-cu na Zgornjem Gorenjskem pobila42 ovc in eno mlajše govedo. Največškode je povzročil manjši medved, kise že vsaj tri mesece zadržuje na ob-močju Karavank od Dovjega doKranjske Gore.
Danes in jutri bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla.V četrtek bo spremenljivo dopretežno oblačno. Pojavljale sebodo krajevne padavine.
18
KMETIJSTVO
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. EKONOMIJA
10/21°C
Leto LXIII, št. 73, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Maja Bertoncelj
Tacen - V Tacnu se je v nede-ljo končalo svetovno prven-stvo v kajak kanu slalomu nadivjih vodah. Uspešno je bilotudi za slovenske tekmoval-ce. V soboto so kajakašice vpostavi Urša Kragelj, NinaMozetič in Eva Terčelj v ekip-nih vožnjah osvojile brona-sto medaljo, v nedeljo pa jebron med posamezniki vkonkurenci kajakašev osvojilše Gorenjec Jure Meglič.
Za še ne 26-letnega tekmo-valca iz Zg. Dupelj, ki se jepred kratkim veselil naslovaevropskega podprvaka, je to
prva medalja s svetovnih pr-venstev. Boljša od njega stabila le novi svetovni prvak Ita-lijan Daniele Molmenti inČeh Vavrinec Hradilec. "Vož-nja ni bila ravno odlična. Na-redil sem eno večjo napako,ko sem že mislil, da je vsegakonec. Še bolj sem pritisnil,tvegal in bil na koncu dovoljhiter. Proga ni lahka, a je zavse enaka. Za mano je feno-menalen dan, na kateregasem dolgo čakal. Res semzelo vesel," je po finalni vož-nji povedal Jure Meglič. Ta-censke brzice, na katerih tuditrenira, so zanj očitno srečenkraj. Leta 2007 je namreč v
Tacnu dosegel svojo prvo inza zdaj edino zmago v svetov-nem pokalu. Vzdušje pa jebilo tokrat še precej boljšekot takrat. "Danes je bilovzdušje v primerjavi s Tac-nom 2007 še vsaj na kvadrat,če ne še kaj več. Res fenome-nalno. Hvala vsem, ki so pri-šli navijat za nas. Dali smovse od sebe. Seveda je bilotudi nekaj nervoze. Ne nazad-nje je bila to tekma življenja,"se je v družbi številnih navija-čev uspeha veselil član KKKLjubljana, ki ga sedaj čakanekaj zasluženega dopusta.Več o Megličevem uspehuna 6. strani.
Megliču bron na svetovnem prvenstvuKajakaš Jure Meglič je naslovu evropskega podprvaka dodal še bron s svetovnega prvenstva, ki se je v nedeljo končalo na savskih brzicah v Tacnu.
Marjana Ahačič
Kranjska Gora - V petek so vKranjski Gori položili temelj-ni kamen za novi dom starej-ših občanov. Dom, ki ga bozgradil koncesionar Comettdomovi, bo sprejel 130 stano-valcev, dokončan pa naj bi bilže do konca prihodnjega leta.Vrednost investicije znaša6,2 milijona evrov, zemljiščeza dom je prispevala občinaKranjska Gora.
Kot je povedal MatjažČampa, prokurist družbe Co-mett domovi, ki je pred štiri-mi leti že odprla podobendom v Rogaški Slatini, bodostrukturo bivanja v domu za-snovali v obliki manjših bival-nih enot po zgledu stanovanj-skih skupin, v katerih bo bi-
valo po 15 stanovalcev. Sobe vdomu bodo eno- do dvopo-steljne, v okviru doma pa bo-sta delovali še dve hišni skup-
nosti za osebe z demenco.Nadstandardne razmere bi-vanja bodo zagotavljali v gar-sonjerah. V sklopu doma bo
deloval še dnevni center,organizirali pa bodo tudi po-moč na domu ter možnostkratkotrajnega bivanja.
Kot je zagotovil župan ob-čine Kranjska Gora Jure Žer-jav, koncesija, ki jo je državapodelila družbi Comett do-movi, pomeni stroge pogojeglede kvalitete in tudi cen, kinaj ne bi v ničemer odstopa-le od cen primerljivih domovdrugod po Sloveniji, to je od22 do 25 evrov na dan. V no-vem domu, ki bo po zagoto-vilih investitorja zgrajen dokonca prihodnjega leta, seodpira tudi okoli šestdesetnovih delovnih mest. Prveinformativne vloge za nasta-nitev, tako iz Kranjske Gorekot iz drugih krajev Sloveni-je, pa tudi že prihajajo.
Začeli gradnjo doma starejšihV Kranjski Gori položili temeljni kamen za dom starejših občanov. Prvi stanovalci že prihodnjo zimo.
Župan Jure Žerjav, direktor podjetja Kovinar Gradnje STMirko Krašovec ter direktor podjetja Comett domovi FranjoKolenc so položili temeljni kamen za novi dom za starejše.
Jure Meglič je sedmi slovenski kajakaš s posamično medaljo na svetovnih prvenstvih. V Tacnu je osvojil bronasto. / Foto: Maja Bertoncelj
Propadajoča Jelovica bo penzionNekdanji Penzion Jelovica in kasnejši Dom Matevža Langusa naj bi spet postal turistični objekt. Ciljna skupina so mladi in družine iz vseEvrope.
Stavba nekdanjega Doma Matevža Langusa je dvajset letpropadala. Po načrtih naj bi v nekaj letih spet postala penzion, tokrat za domače in tuje goste, ki cenijo bogatonaravno in kulturno dediščino.
�5. stran
2GORENJSKI GLAS
torek, 14. septembra 2010POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Državni zbor je sprejel no-velo zakona, ki se nanašana zamrznitev plač v jav-nem sektorju. Iz kakšnihrazlogov ji nasprotujete?
"Vlada je predložila za-kon, s katerim je spremenilaformulo doseganja večinske-ga soglasja sindikatov zaspreminjanje kolektivnih po-godb v javnem sektorju. Ponovem je večina že štiridesetodstotkov zaposlenih v jav-nem sektorju. To je po na-šem mnenju sporno iz dvehrazlogov: ker je nepoštenospreminjati pravila med sa-mimi pogajanji, tak pristoppa je tudi nepotreben in kon-traproduktiven. Sindikati jav-nega sektorja so po naših iz-kušnjah sicer zelo trdi poga-jalci, a so tudi pragmatični.Dokazali so že, da so priprav-ljeni upoštevati širši interes,saj so se več let namerno od-povedovali usklajevanju plačs produktivnostjo, da je Slo-venija izpolnila pogoj zavstop na evrsko območje, če-sar ji brez pristanka sindika-tov, da bodo plače v javnemsektorju za odstotek zaostaja-le za produktivnostjo, ne bipravočasno uspelo. Vlada bipo našem mnenju lahko spogajanji v okviru obstoječeformule dosegla enak uči-nek, ne da bi razburila 150 ti-soč ljudi. SDS je bila priprav-ljena, čeprav nas vlada ni ob-veščala ali se z nami usklaje-vala, tudi podpreti začasenintervencijski zakon, s kate-rim bi omejili plače v javnemsektorju, če sindikati ne bipristali na razumno rešitev.Toda do tega ni prišlo, zakonje sprejet z glasovalnim va-ljarjem vladne koalicije, sin-dikati pa lahko z zbiranjempodpisov izvajanje zakonazadržijo. Tudi če ne pride doreferenduma, bo zakon ostalneuveljavljen do tedaj, ko bo
morala vlada izplačati ob na-slednjem roku plačna neso-razmerja in proračun bo na-mesto, da bi kaj privarčeval,izgubil. Vlada je tu ravnalaenako nespametno kot priposkusu, da za nekaj milijo-nov evrov, ki bi jih privarče-vala pri zdravniških dežur-stvih, praktično razsujezdravstveni sistem. Vsi, ra-zen vlade, vemo, da v Slove-niji manjka petsto zdravni-kov; ta sistem ne more delo-vati, če razpoložljivi zdravni-ki ne delajo več, kot je z zako-nom določeno."
Kako sicer prihraniti vzdravstvu?
"Nekaj milijonov evrov bilahko privarčevali v nekaj me-secih samo v Kliničnem cen-tru z drugačno organizacijoali pa pri sedaj močno preti-ranih cenah, ki jih plačujemoza zdravila farmacevtski in-dustriji. Ta beleži silne dobič-ke tudi v času krize."
Kako gledate na vladnipredlog pokojninske refor-me?
"Vlada ne predlaga novegapokojninskega sistema, zatopravzaprav ne gre za refor-
mo, ampak samo za zaostri-tev pogojev upokojevanja.Podpiramo tisti del zakona,ki predvideva, da se pokoj-ninski sistem očisti vseh ne-pokojninskih izdatkov. Priključni spremembi pa vladapredlaga, da naj bi v prihod-nje delali bistveno dlje, plače-vali več in na koncu dobiliznatno nižjo pokojnino.Tako pa ne bo šlo. V vsakemprimeru je treba to tematikoreševati z nacionalnim so-glasjem. Ne gre samo za ne-posreden interes vseh zapo-slenih in upokojencev, kerimamo medgeneracijski so-lidarnostni sistem pokojnin-skega zavarovanja, pač patudi za interes prihodnjih ge-neracij. Nesporno je, da seživljenjska doba podaljšuje,da se dlje časa prejema po-kojnine iz pokojninske bla-gajne, da se ti viri še posebejkrčijo v času, ko gospodar-stvu ne gre dobro in je števi-lo brezposelnih večje, komanj ljudi vplačuje v pokoj-ninsko blagajno. Če bi bilapovprečna upokojitvena de-lovna doba res takšna, kakrš-na velja v sedanjem zakonu(realno pa je v povprečjuokrog 33 let), Slovenija še
vrsto let ne bi potrebovalapokojninske reforme. Kljubtemu je nesporno, da spre-memba pokojninske zako-nodaje ni tako urgentna, dane bi imeli dovolj časa za re-sen dialog. Dejstvo je, da botreba zaradi demografije innaravnih zakonitosti delatidlje in da bo treba več vpla-čati v pokojninsko blagajno,vendar pa bi zato morali nakoncu dobiti višjo in ne niž-je pokojnine. Vladni obetipo eni strani povečujejo šte-vilo tistih, ki se želijo čimprej upokojiti še po staremsistemu, hkrati pa demotivi-rajo mlade, ki raje delajoprek študentskega servisa inpogodb in se jim nič nemudi v delovno razmerje inz vplačili v pokojninski si-stem, ker pravijo, da pokoj-nine tako ali tako ne bododočakali. To ustvarja vse več-jo izgubo pokojninski bla-gajni, saj jih vanjo vplačujevse manj, iz nje pa odhajavse več pokojnin. V SDSsmo zaradi teh krutih dej-stev še posebej razočarani,ker je vlada iz pokojninske-ga sistema umaknila osebniračun. Vlada bi morala po-nuditi drugačno formulo:delali bomo dlje (ob daljšiživljenjski dobi in boljših de-lovnih razmerah, kot so jihimeli naši starši), plačevalibomo več (plače so boljšekot nekdaj), ampak na kon-cu bo vsak dobil toliko, kot jevplačal. Tako je npr. v neka-terih skandinavskih deželah.Kar vplačaš, ostaja evidenti-rano na tvojem pokojnin-skem računu, in vedno veš,kakšna bo tvoja pokojnina,če boš plačeval določeno šte-vilo let. Evidenca vplačil naosebnem računu v današnjiinformacijski tehnologiji niproblem, vendar vlada tegani predlagala zato, ker si neželi preglednosti pokojnin-skega sistema."
Vlada nima prave formulePrvak opozicije, predsednik SDS Janez Janša, ki je v soboto v Kranju podprl županskega kandidataBojana Homana, je za Gorenjski glas komentiral nekatere aktualne politične probleme.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme SILVESTER FRČEJ iz Zgornjih Gorij.
Janez Janša v Kranju / Foto: Matic Zorman
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Jose Carreras!Naročniki, pozor, za vas imamo super presenečenje: poda-rili bomo nekaj parov vstopnic za ogled koncerta Jose Carre-rasa s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki bo v četrtek,7. oktobra, ob 20. uri v Športnem centru Stožice v Ljubljani.Prosimo vas, da se za vstopnice potegujete samo tisti, ki sikoncert res želite ogledati. Najprej pa odgovorite na tri vpra-šanja: Kdo bo nastopil kot posebni gost na koncertu? Na-štejte preostala dva člana Treh tenorjev! Za katero boleznijoje zbolel, ki je imela velik vpliv na njegovo življenje? Odgo-vore z vašimi podatki (ime, priimek, naslov, tel. št.) nam dosrede, 22. septembra, pošljite na naslov: Gorenjski glas, Blei-weisova 4, Kranj ali na: [email protected]. Žreb pa bo dolo-čil, kateri srečneži na koncert odidejo brezplačno.
Teden odprtih vrat
Iz fitnes centra Prošport naročnike Gorenjskega glasa ob-veščajo, da jim pri nakupu mesečne karte dajo desetodstot-ni popust (popust lahko uveljavljate z izrezkom naročniko-vega naslova). Hkrati vas vabijo, da jih v tednu od 20. do 26.septembra obiščete na dnevih odprtih vrat, ko se boste lah-ko brezplačno udeležili skupinske vadbe ali vadbe z oseb-nim trenerjem. Vabljeni na Jernejevo 12 v Kranju, kjer bostenaročniki deležni posebnega popusta.
Kranj
Homanovo kandidaturo podprl Janez Janša
V Kranju se je množici somišljenikov in drugim obiskoval-cem v soboto predstavil kandidat za kranjskega župana Bo-jan Homan (SDS). V njegovo podporo so na odru na Glav-nem trgu spregovorili predsednik stranke Janez Janša, ev-ropski poslanec Milan Zver, predsednik mestnega odboraSDS Branko Grims in predsednik kranjske SLS Franci Roz-man, ki prav tako podpira Homanovo kandidaturo (na sliki,v sredini Homanova soproga Saša). Janez Janša je ob tempovedal, da SDS vlaga kandidature za župane in svetnike vvseh slovenskih občinah in da bodo letos prelomili tradicijozmage vladajočih koalicijskih strank na lokalnih volitvah. Tone bo le lokalna zmaga, pač pa tudi priložnost za razmislekob "polčasu", saj se bo videlo, kakšna je politična slika v dr-žavi, in bo to napoved za parlamentarne volitve čez dve leti.Za Kranj pa bo zmaga njihovega kandidata pomenila, da sebo mesto razvijalo hitreje, je dejal Janša in ob tem omeniltudi neuspel poskus ustanovitve pokrajin, za kar je sedanjakoalicija zagotavljala, da zna to bolje narediti od vlade, ki joje prejšnji mandat vodil Janša. Njegovo podporo imajo tudikandidati SDS za župane nekaterih okoliških občin, med nji-mi Pavel Rupar iz Tržiča. D. Ž.
Strahinj
Spominska slovesnost za padle v Udin borštu
Združenje borcev za vrednote NOB Naklo je v nedeljo prispomeniku padlim v Strahinju pripravilo spominsko sloves-nost, na kateri so se spomnili 26 padlih borcev Kokrškegaodreda septembra 1942. Slavnostni govornik je bil predsed-nik stranke DeSUS Karl Erjavec (na sliki), nastopili so učen-ci osnovne šole iz Naklega in moški pevski zbor iz Dupelj,zatem so udeležencem pripravili še "partizanski čaj". D. Ž.
Kranj
Kranjski poklon bazoviškim žrtvam
Pri najstarejšem protifašističnem spomeniku na svetu,spomeniku bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju v Kra-nju, je bila v petek spominska slovesnost ob 80. obletnicismrti bazoviških junakov Valenčiča, Marušiča, Miloša in Bi-dovca. Mladi fantje so bili leta 1930 usmrčeni v Bazovici,ker so se kot člani narodno obrambne organizacije v sklo-pu TIGR uprli raznarodovalnemu delovanju fašizma na Pri-morskem. Slavnostna govornica je bila v imenu odbora zaproslavo bazoviških žrtev pri Narodni in študijski knjižniciv Trstu županja občine Števerjan v Brdih Franca Padovan,ki je obletnico bazoviških žrtev povezala še z dvema za Slo-vence letos pomembnima obletnicama, 90. obletnico poži-ga narodnega doma v Trstu in 80. obletnico koroškega ple-biscita. Zbrane je nagovoril tudi kranjski župan DamijanPerne, v kulturnem programu so nastopili Lovski pevskizbor iz Doberdoba, Pihalni orkester mestne občine Kranj,dijakinji Gimnazije Kranj, v častni straži pa taborniki roduModri val in kranjski taborniki. D. Ž.
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Kranj
Jutri je zadnji dan
Petnajsti september je zadnji dan, ko se pri pristojnemupravnem organu lahko podpiše obrazec podpore kandida-turi županov na lokalnih volitvah oziroma listam kandida-tov. Kandidati pa morajo svoje kandidature pri občinskih volilnih komisijah vložiti jutri do 19. ure. D. Ž.
Mateja Rant
Bled - "Upam, da bom na vo-litvah zmagal, da bomo lah-ko nadaljevali, kar smo zasta-vili. Sicer takoj spet izgubi-mo vsaj eno leto," je ob pred-stavitvi večjih projektov, ki sozaznamovali njegov mandat,dejal župan Janez Fajfar.Njegovo vnovično kandida-turo za župana je že podprlastranka DeSUS, je potrdil,dogovarja pa se še z nekateri-mi drugimi strankami, meddrugim računa tudi na pod-poro SNS.
V zadnjih štirih letih, se jepohvalil župan, so med dru-gim izpeljali tri projekte, zakatere so uspeli pridobiti
tudi evropska sredstva vskupni vrednosti šest milijo-nov evrov. Na Bohinjski Beli
so s pomočjo evropskih sred-stev zgradili kanalizacijo inobnovili vodovod, v Zaki souredili sodoben veslaški cen-ter, novo podobo pa je dobilatudi vila Zora, v kateri domu-je občinska uprava. Za ev-ropska sredstva, je še dodalžupan, so uspešno kandidi-rali tudi s projektom obnovestarega jedra gradu in obno-vo čolnarne pri Grajskemkopališču. Bolj počasi pa sepremika pri načrtovani grad-nji južne razbremenilne ce-ste. Po županovih besedahnaj bi se konec meseca sesta-li z direktorjem direktorataza ceste Gregorjem Fickom,da bodo skupaj poskušalinajti rešitev za nadaljevanje
postopkov. Napovedal je, dabo občina začela postopeksprejetja občinskega podro-bnega prostorskega načrta,ki naj bi ga končali najkasne-je v letu dni. "Ob sočasnemodkupu zemljišč bi bila izva-jalska pogodba lahko podpi-sana do leta 2013, kar zago-tavlja pridobitev evropskihsredstev," je pojasnil Fajfarin dodal, da bi bila evropskasredstva lahko ogrožena le vprimeru, če bi morali spre-meniti projekt za pridobitevgradbenega dovoljenja. Pravobe razbremenilni cesti, po-leg južne tudi severno, jeoznačil za največji občinskiproblem, za katerega je bilen mandat premalo.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG,St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Želi nadaljevati začeto deloTako je ob predstavitvi večjih naložb in drugih projektov v iztekajočem se mandatu poudaril županJanez Fajfar.
Marjana Ahačič
Kranjska Gora - MojstrančanBogdan Janša, ki je bil v letih2002 - 2006 predsednik kra-jevne skupnosti Dovje-Mojs-trana, širino pa je, kot pravi,pridobival kot teniški trener,ki je desetletje potoval po sve-tu z odprtimi očmi. Tudi Jan-ša vidi turizem kot osnovnogospodarsko panogo v obči-ni. "Zanima me prihodnostte občine; prihajam iz športa,kjer si uspešni zastavljamocilje in vztrajamo toliko časa,da jih dosežemo," je optimi-stičen Janša, ki si bo prizade-val za večje investiranje v in-frastrukturo za razvoj turiz-ma. Med pomembnimi izzi-vi na tem področju vidi tudiurejanje mirujočega prome-ta; kot pravi, vidi rešitev seda-njih problemov z vzpostavit-vijo parkirnih con in organi-zacijo nadomestnega javne-ga prometa ter v končni fazi
z gradnjo parkirne hiše, ki jopotrebujejo predvsem v samiKranjski Gori.
Na področju turizma si bo,kot pravi, prizadeval za to, dase več pristojnosti vrne turi-stičnim društvom, ki so ponjegovem mnenju zdaj v po-drejenem položaju v odnosudo lokalne turistične organi-zacije. Ob tem poudarja, daso ob nespornih naravnih inkulturnih vrednotah največjebogastvo občine ljudje, na-ložba v mlade, ki bi jih s šti-pendijami in subvencionira-nimi prevozi spodbujal, dase šolajo, a po šolanju vrača-jo nazaj v Kranjsko Goro.Bogdan Janša je zaposlen kotstrojevodja. Ima dva sinova;eden je dijak, drugi še osnov-nošolec, ki sta prav tako koton navdušena športnika. Zženo Natašo sta velika ljubi-telja doline Vrat, kamor seodpravita vsaj dvakrat na te-den.
Poudarek turizmu in prometuKandidaturo za župana občine Kranjska Gora je v ponedeljek napovedal tudi Bogdan Janša, kandidat SDS.
"Navajen sem voziti na čelu," je na uvodni predstavitvi, kijo je pripravil kar pri spomeniku Jakoba Aljaža na Dovjem,dejal Bogdan Janša.
3GORENJSKI GLAStorek, 14. septembra 2010 LOKALNE VOLITVE 2010 [email protected]
Janez Fajfar
Jelena Aleksić je kandidatkastranke Zares za županjoMedvod.
Ana Hartman
Žirovnica - Če je predvolilnodogajanje pred lokalnimi vo-litvami v večini gorenjskihobčin te dni že zelo živahno,pa za Žirovnico tega ne bimogli trditi. Vnovično kandi-daturo je že pred meseci na-povedal aktualni župan Leo-pold Pogačar, ki bo kandidi-ral kot neodvisni kandidat(podpise volivcev ima žezbrane) s podporo Neodvis-ne liste za Žirovnico, vse doprejšnjega tedna pa je biltudi edini znani kandidat zažupana. V večini strank, za-stopanih v občinskem svetu -SDS, SD, SLS in N.Si, svojihkandidatov ne bodo imeli,pred dnevi pa so se v občin-skem odboru LDS le odločili,da bodo v boj za najbolj čisla-no funkcijo v lokalni politikiposlali Bernardo Resman zBreznice.
"Moje prioritete bodo var-stvo okolja ter turizem v po-vezavi s kulturo in športom,pa tudi uveljavljanje do vsehenakopravne politične inpravne kulture pri vodenjuobčine," pravi 55-letna kan-didatka za županjo, ki je bilaskoraj deset let direktoricažirovniške občinske uprave,vse do pomladi leta 2008, kojo je župan Pogačar razrešils položaja. Pred tem je bilasedemnajst let v jeseniški
občinski upravi, nazadnjekot vodja oddelka za finance,novembra 2008 je postaladirektorica občinske upravev Bohinju, septembra lanipa je dala odpoved. Po izob-razbi je univerzitetna diplo-mirana ekonomistka, ta časje zaposlena v družinskempodjetju. In česa bi se naj-prej lotila v primeru izvolitveza županjo? "Želela bi revi-dirati dolgoročni razvojninačrt občine tako, da bi raz-vojno vizijo občine odražaltudi izvedbeni del tega doku-menta. Preverila bi tudimožnosti čimprejšnje vklju-čitve ključnih razvojnih pro-jektov v prostorski plan, kerse bodo sicer iz občine zavedno odpeljala dragocenaevropska sredstva," je odvr-nila Resmanova.
V Žirovnici za zdaj dva kandidataZa županski stolček se bo poleg sedanjega županaLeopolda Pogačarja potegovala tudi nekdanja direktorica občinske uprave Bernarda Resman.
Maja Bertoncelj
Medvode - V Zares Medvo-de bodo na lokalnih volitvahnastopili s svojo kandidatkoza županjo Medvod. To jemag. Jelena Aleksić, pred-sednica občinskega odboraZares - nova politika Medvo-de in občinska svetnica, ki jezaposlena kot vodja kabinetapredsednika državnega zbo-ra. "Zares si je zelo prizade-vala, da bi v Medvodah našli
močnega nadstrankarskegakandidata, ki bi ga lahkopodprlo več strank in list,vendar nam to ni uspelo.Glede na to in na prepričeva-nja, pozive, ne le strankar-skih kolegov, temveč tudiobčank in občanov, naj kan-didiram za županjo, semocenila, da moram sprejetita izziv," je svojo odločitevpojasnila Jelena Aleksić. Čebo izvoljena, pravi, da bodoMedvode mnogo bolj prijaz-
ne, ekološke, sodobne, pri-vlačne za turiste, spodbudneza nove podjetnike in udo-bne za nove stanovalce.Njen slogan je "Skupaj zmo-remo bolje". "V Zares verja-memo, da je moč v sodelova-nju in spodbujanju ustvar-jalnosti," je še povedala.Aleksićeva bo tudi nosilka li-ste Zares-nova politika v 3.volilni enoti. V prvi bo toCvetka Židan, v drugi pa Ta-dej Kalan.
Za županjo Medvod tudi Aleksićeva
Bernarda Resman
4GORENJSKI GLAS
torek, 14. septembra 2010
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Predstavitevkandidata in njegove listePrijatelji Loke v Sokolskemdomu je bil tudi družabnidogodek z glasbo, saj jeMiha Ješe tudi nadarjen pe-vec skupine Patina. Kandi-dat, ki je sicer že dve deset-letji direktor Gorenjske pre-dilnice in vodi tudi invalid-sko podjetje Lokateks, se obpoklicni karieri že od mlado-sti ukvarja s številnimi dejav-nostmi in pobudami, ki bo-gatijo Škofjo Loko. Med pri-jatelji in somišljeniki, s kate-rimi se že veliko let druži priteh aktivnostih, je poiskaltudi člane svoje liste iz vsehvolilnih okrožij v občini in jihob petkovem druženju v So-kolskem domu tudi predsta-vil Ločanom. Med njimi soljudje vseh generacij, števil-
nih poklicev, strok in zani-manj. Predstavil je tudi svojprogram, v katerem je pou-darjenih štirinajst konkret-nih nalog: izboljšati delova-nje industrijske cone in pri-peljati v Loko tisoč novih de-lovnih mest, aktivno ukrepa-ti za ohranitev vsakega delov-nega mesta in spodbude zanova z višjo dodano vred-nostjo, vzpostaviti podjetni-ški inkubator, mestni hotelin kamp v Škofji Loki, v naj-krajšem času dokončati se-verno in južno obvoznico,okolju in uporabnikom prija-zen mestni promet, parkirnahiša v središču Škofje Loke,zgraditi kakovosten vrtec zzadostnimi zmogljivostmi vnajkrajšem času, ohraniti inrazvijati mladinski kulturnicenter in odpreti hišo mla-dinskih dejavnosti, zgraditidom za ostarele in zagotoviti
prostore za izobraževanje indejavnosti starejšega prebi-valstva, zgraditi vsaj štiride-set občinskih stanovanj zamlade, združitev občinskihkulturnih ustanov pod eno
streho, oživitev letnega gleda-lišča na grajskem vrtu, obno-vitev nogometnih igrišč vGorajtah in Puštalu, ureditevvarnih kolesarskih poti inmestnega kopališča.
Predstavil sebe in ekipoV petek zvečer se je someščanom predstavil županski kandidat Miha Ješe s svojo listo Prijatelji Loke.
Stojan Saje
Naklo - Ob ustanovitvi sa-mostojne občine Naklo jepostal njen prvi župan. Vodijo od leta 1995, v vsakemmandatu pa si je zadal viso-ke cilje. Povečana osnovnašola, nov zdravstveni dom indom za starejše občane sonaložbe, na katere je najboljponosen. Prometne težave jerešila nova obvozna cesta vindustrijsko cono. Zgradiliso velik del kanalizacije inobnovili vodovode.
"Uspešno sem izpolnjevalnaloge iz predvolilnega pro-
grama. Manjka še nekajstvari, da bo imela občinaosnovne pogoje za delovanjein urejeno življenje prebival-cev. Zaradi starosti sicer ni-sem mislil znova kandidiratiza župana. Ker imam še do-volj moči, bom to vseeno sto-ril. V stranki SLS smo se do-govorili, da bom njen kandi-dat. Moja prednost so zlastiizkušnje. Dobro poznam ob-čino in ljudi. Z leti je tudipresoja konfliktov bolj umir-jena. Župan si nabere na-sprotnike, saj ne more upoš-tevati vseh želja posamezni-kov, ampak dela v dobro ob-
čine. Imam vizijo, kaj potre-buje občina v prihodnosti.Prednost bom dal gradnjinovega vrtca v Naklem. Gra-diti naj bi ga začeli začetekleta 2011, do konca leta pa bovseljiv. Po obnovi stavbe sta-rega vrtca se bo tja preselilaobčinska uprava. Nadaljeva-la se bo gradnja kanalizacijeod Strahinja prek Žej dokonca Podbrezij. Končanabo v štirih letih, če bo denarza projekt Gorki. Radi bikončali kanalizacijo na Poli-ci. V vasi Gobovce načrtuje-mo gradnjo avtobusnih po-staj in zaščito obrežja Save
pred poplavami. Pomembnanaloga bo gradnja nogomet-nega igrišča v Strahinju. Obtem želimo obdržati financi-ranje društev in dejavnostivsaj na sedanji ravni," je de-jal Janez Štular, ki je z 69leti najstarejši kandidat zažupana v občini Naklo.
Kandidiral bo kljub starostiŽupan Občine Naklo Janez Štular se je odločil, da se bo še enkrat potegoval za to funkcijo.
Suzana P. Kovačič
Kranj - Kandidat za županaMestne občine Kranj Ma-tevž Kleč je odprl volilno pi-sarno v prostorih nekdanjeslaščičarne Šink nasprotižupne cerkve v Kranju. Žu-panski kandidat se bo medvolilno kampanjo v temprostoru srečeval s Kranjča-ni in prisluhnil njihovimpredlogom, problemom,idejam ... Pisarna je odprtaob petkih od 17. do 19. ure,ob sobotah od 9. do 12. urein ob nedeljah od 8.45 do11.30. Matevž Kleč je pouda-ril, da je kandidat z izdela-
nim programom. "Občinamora poskrbeti za pogoje,da se bo razcvetelo drobnogospodarstvo na obstoječihopuščenih zemljiščih, na tanačin bomo zagotovili delotudi mladim. Podprl bom ši-ritev ponudbe pri skrbi zastarejše in občane spodbujalk večgeneracijskim druži-nam. Glasbena šola moradobiti nove prostore, za kon-certno dvorano je primernalokacija na Savskem otoku.Zavzel sem bom za gradnjovečnamenske dvorane z at-letsko stezo. Kranj potrebu-je dežurnega zobozdravnikatudi na dela proste dni,
zdravstveni dom pa več kon-cesijskih ambulant. Ustano-vili bomo Javni sklad StariKranj. Občina potrebuje večturističnih postelj, tudi s ši-ritvijo ponudbe na podeže-lju ...," je predstavil program
Matevž Kleč in poudaril, daza programom stoji: "Vsegase seveda ne da narediti venem mandatu, bomo papripeljali projekte do točke,da bomo naslednikom pu-stili dobro doto."
Odprl volilno pisarno
Miha Ješe s pevsko skupino Patina / Foto: Gorazd Kavčič
Od leve: predsednica Mestnega odbora NSi Kranj VlastaSagadin, Matevž Kleč in nosilka liste NSi Irena Ahčin
Mateja Rant
Škofja Loka - "Verjamem, dabo naša stranka v prihodnjihštirih letih pomemben dejav-nik v delovanju občine. Ssvojimi listami bomo nasto-pili v vseh štirih volilnih eno-tah, pri čemer je povprečnastarost kandidatov na listah45 let," optimistično napove-duje 34-letni univerzitetni di-plomirani ekonomist Kle-men Štibelj, kandidat NSi zažupana Škofje Loke.
Svoj volilni program so str-nili v štiri glavne točke. Napodročju komunalne infra-strukture si bodo po besedahKlemena Štiblja med dru-gim prizadevali za subvenci-oniranje gradnje biološkihčistilnih naprav na podeže-lju. Na področju cest je pred-nostna naloga poljanska ob-voznica, zavzemali pa sebodo tudi za asfaltiranje cestdo vseh vasi v občini. Nadružbenem področju je Kle-men Štibelj izpostavil grad-njo nove knjižnice, ki morabiti po njegovih besedahkončana v prihodnjih štirihletih. "Že v prihodnjemmandatu pa je treba začetitudi priprave na uprizoritev
Škofjeloškega pasijona."Obenem, je dodal KlemenŠtibelj, si bodo prizadevali iz-boljšati učinkovitost občin-ske uprave oziroma pospeši-ti aktivnosti za pridobitev ev-ropskih sredstev. Na njegoveizkušnje, ki jih je v iztekajo-čem mandatu pridobil kotobčinski svetnik in podžu-pan, računa tudi predsednicaNSi Ljudmila Novak: "Dobropozna družbeno življenje vobčini, kot družinski mož inoče pa bo, verjamem, poskr-bel tudi za ukrepe, prijaznedružinam."
Pozornost družinamPrvič v desetih letih ima svojega kandidata zažupana v Škofji Loki tudi Nova Slovenija.
Klemen Štibelj
Janez Štular
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
LOKALNE VOLITVE 2010 [email protected]
5GORENJSKI GLAStorek, 14. septembra 2010
Urša Peternel
Jesenice - V četrtek zvečer sose članice in člani LDS Jese-nice zbrali na volilnem zbo-ru, na katerem so potrdilikandidata za župana ter kan-didate za občinski svet insvete krajevnih skupnosti.Na volitvah se bo za mandatžupana potegoval predsed-nik strankinega občinskegaodbora Janko Pirc, ki je nazboru tudi predstavil svojprogram. Povedal je, da si bo- če bo izvoljen - prizadevalpredvsem za oživitev Jese-nic, med glavnimi projekti jeomenil gradnjo nove knjiž-nice, velikega otroškegaigrišča in atletskega stadio-
na, posodobitev infrastruk-ture daljinskega ogrevanja,ureditev več brezplačnih par-kirišč v mestu ... Za mesta vobčinskem svetu se bo v šti-rih volilnih enotah potegova-lo 28 članov LDS, nosilci listpo volilnih enotah so RobertPesjak, Peter Mirc, MatjažPeskar in Janko Pirc. V LDSso prepričani, da se razvojobčine Jesenice ne sme usta-viti, a prevetriti je treba za-stavljene projekte in dobredokončati. "Pri načrtovanjunovih moramo biti pozorni,da pridejo v ospredje potrebeljudi. Le tako bomo zagotovi-li, da bodo Jesenice postaleše prijaznejše za prebivalcein obiskovalce," so poudarili.
Za prijaznejše Jesenice
Nosilci list LDS po volilnih enotah Peter Mirc, Robert Pesjak, Janko Pirc (tudi kandidat za župana), tajnica odborastranke Branka Doberšek in Matjaž Peskar, ki je tudi vodjavolilnega štaba.
Popravek
V 71. številki Gorenjskegaglasa, ki je izšla v torek, 7.septembra, je bila v anketiobjavljena izjava dekleta izKamne Gorice, pri kateri jeprišlo do napake pri imenu,pravilno ime je Neža Kavčič.Za napako se opravičujemo.Uredništvo
Marjana Ahačič
Kamna Gorica - Radovljiškižupan Janko S. Stušek in di-rektor podjetja Alpdom Si-mon Zore sta konec prete-klega tedna podpisala pismoo nameri za nakup, obnovoin vsebinsko oživitev propa-dajoče stavbe nekdanjegadoma Matevža Langusa vKamni Gorici. Stavba, iz ka-tere so se leta 1991 izseliliuporabniki današnjega Cen-tra za usposabljanje, delo invarstvo Matevža Langusa, v
središču Kamne Gorice žedve desetletji nezadržno pro-pada. Lastnica objekta je vnekaj več kot 51 odstotkih ob-čina Radovljica, preostali de-lež je v državni lasti. Občinasi je že dalj časa prizadevalaza pridobitev lastništva nadcelotnim objektom, interesza odkup in nujno obnovopa je zdaj izkazala tudi druž-ba Alpdom. "Nekdanji Pen-zion Jelovica želimo oživiti sstoritvami in produkti, kibodo temeljili na principih vsvetu aktualnega zdravegaživljenjskega sloga, sožitja znaravo in trajnostnega razvo-ja," je povedal Simon Zore.
"Tako naravna kot kulturnadediščina območja sta v tehkrajih zares bogati in prepri-čani smo, da bomo z dobrozastavljeno ponudbo lahkoprivabili tako domače turistekot goste z vsega sveta."
Kot je še povedal Zore, na-meravajo v prihodnjih štirihletih izpeljati vse postopke vzvezi z odkupom objekta terpripraviti projektno nalogo,ki bo temelj za vsebinsko,pravno in finančno izvedboprojekta. Kakšni bodo stro-ški obnove in realizacije po-tencialnim investitorjem, šeni znano, vsekakor pa, kot jedejal Zore, ne bodo majhni.
Propadajoča Jelovica bo penzion�1. stran
Bašelj
Kandidati pri partizanski bolnišnici Košuta
Občinska organizacija SD Preddvor je pripravila spominskipohod do partizanske bolnišnice Košuta nad Bašljem, kjerso se udeleženci poklonili spominu šestih borcev, ki so umrli v bolnišnici. Pohodniki so nato v osrčju Bašlja spoz-nali kandidate za župane občin Cerklje, Kranj, Naklo, Pred-dvor, Šenčur. Slavnostni govorec na prireditvi je bilposlanec SD in podpredsednik državnega zbora MiranPotrč, zapeli so pevci mešanega pevskega zbora Kokrškiodred iz Preddvora. Kandidati Ciril Repnik, Stanislav Koselj,Ivan Grginič, Franc Kržan in Darjan Petrič pa so na srečanjupredstavili tudi del svojih volilnih programov. D. Ž. Fo
to: M
atic
Zor
man
Kranj
Hermina Krt predstavila listo
Kakovost življenja, rast in razvoj, ureditev prostora in čistookolje so štirje programski cilji županske kandidatke HermineKrt, ki je v petek predstavila tudi sestavo svoje liste za kranj-ski mestni svet, jutri pa volilni komisiji oddaja svojo kandida-turo, zahvaljujoč podpisom 735 volivk in volivcev. HerminaKrt je ob predstavitvi dejala, da je ponosna, da je h kandidatu-ri za svojo listo nagovorila toliko uspešnih in pomembnih lju-di z vseh področij, od gospodarstva in kulture do nevladnihorganizacij in znanosti. Nosilka liste je ona sama, na drugemin tretjem mestu sta Janez Bohorič in Smiljana Vončina Sla-vec, za njima pa še vrsta znanih kranjskih imen. Za listo jebilo več kandidatov, kot je bilo prostora, je še dejala kandidat-ka. Njeno nestrankarsko kandidaturo podpira stranka DeSUS,dogovarja pa se še z nekaterimi. Tudi DeSUS je ravno v petekv navzočnosti predsednika Karla Erjavca objavil svojo listo,njen nosilec je Drago Štefe (na drugem in tretjem mestu staAndreja Majhen in Alojzij Gorjanc). D. Ž.
Radovljica
Spominska slovesnost ob grobnici borcev
Krajevni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ra-dovljica je v četrtek pripravil slovesnost ob obletnici smrtinarodnega heroja Jožeta Gregorčiča in soborcev iz Cankar-jevega bataljona leta 1942. Osrednji govornik je bil podpred-sednik Državnega zbora Miran Potrč, ki se je organizator-jem zahvalil za skrb pri ohranjanju vrednot NOB in v svojemgovoru poudaril, da smo Slovenci samo z odporom ubrani-li in utrdili nacionalno identiteto ter začeli uveljavljati svojodržavnost. "Naš narodno osvobodilni boj nas je že v časudruge svetovne vojne postavil ob bok demokratičnim drža-vam v svetu, ki so se uprle nacifašizmu in ga skupaj, ne gle-de na politične razlike, tudi premagale," je še dejal Potrč."Borci NOB so zato upravičeno prizadeti, kadar se pozabljana dejanske okoliščine vojne in se poskušata odpor in parti-zanski boj vrednotiti kot boj za prevzem oblasti in uvedbototalitarnega komunizma, sodelovanje z okupatorjem pakot upravičeno protirevolucionarno dejavnost.." M. A.
Kranj
Evropski teden mobilnosti tudi na Gorenjskem
V četrtek, 16. septembra, se pričenja letošnji Evropski tedenmobilnosti, ki bo potekal v 31 slovenskih občinah, med njimitudi v šestih gorenjskih - Jesenice, Gorje, Radovljica, Kranj,Kamnik in Lukovica. Letošnja nosilna tema je Potuj pametne-je, živi bolje, glavni namen akcije pa je, da bi čim več ljudi za-menjalo avto za hojo, kolo ali druge oblike prevozov "na last-ni pogon". S tem bi poskrbeli tako za svoje zdravje kot tudi zamanjšo obremenitev okolja s hrupom in škodljivimi izpusti. Vtednu mobilnosti bodo številna mesta zaprla mestna središ-ča ali dele ulic za avtomobile, teden pa se bo zaključil 22. sep-tembra z dnevom brez avtomobila. Tudi v šestih gorenjskihobčinah, ki sodelujejo v akciji, pripravljajo vrsto zanimivihbrezplačnih prireditev, od kolesarskih izletov, pešbusov,spodbujali pa bodo tudi vožnjo z mestnimi avtobusi. U. P.
[email protected] GLAS
torek, 14. septembra 20106
Maja Bertoncelj
Ljubljana - Ljubljana je sTacnom tretjič gostila svetov-no prvenstvo v kajak kanuslalomu. Prvič je bilo to leta1955, drugič so se najboljšikajakaši in kanuisti na svetuna reki Savi pomerili leta1991, tretjič pa letos. Prven-stvo je uspelo, tako po orga-nizacijski kot tudi po rezul-tatski plati. Samo v nedeljo,zadnji dan prvenstva, je biloob tacenski progi po ocenahokrog pet tisoč gledalcev.Vzdušje je bilo res neverjet-no, še posebej med finalnimnastopom najboljših desetihkajakašev, kjer smo imeliSlovenci v boju za medaljoJureta Megliča (KKK Tacen),ki je v polfinalu dosegel tretjičas, in Petra Kauzerja (BDSteklarna Hrastnik), ki je na-padal s četrtega mesta. A v fi-nalu gre vse od začetka. Časiod prej ne štejejo.
Ob tacenski progi je bilHrastnik v malem. SokrajaniPetra Kauzerja so prišli spod-bujat branilca naslova svetov-nega prvaka in letošnjega ev-ropskega prvaka. Kauzer jeprogo preveslal najhitreje, a zdodatnimi 52 kazenskimitočkami ostal brez medaljein prvenstvo končal na 9.mestu. Slovenski junak dne-va je bil Jure Meglič iz Zg.Dupelj. Ko je prišel v cilj, jebil na 3. mestu, na vrhu pasta bila še dva. Oba sta za-ostala za Gorenjcem, kljubtemu pa je Jure na končnouvrstitev nekaj časa še moralpočakati. Slovenska repre-zentanca je vložila protest na50 kazenskih točk pri Kau-zerju, ki pa ni bil upoštevan.Pred Megličem sta bila takole dva: novi svetovni prvakItalijan Daniele Molmenti, inČeh Vavrinec Hradilek."Tole čakanje je res težko.
Upam, da bo ostalo pri tem.Upam tudi, da bomo na moštveni tekmi pokazali vse,kar znamo. Ciljamo na zelovisoka mesta," je po prihoduiz vode predstavnikom sed-me sile nasmejan, tako kotvedno, povedal Jure Meglič.Z mislimi je bil že pri ekipnitekmi kajakašev, s katero seje tudi končalo prvenstvo.Slovenska trojica se je na pro-go spustila kot predzadnja.Prvi je veslal Kauzer, kot dru-gi Dejan Kralj (KKK Ljublja-na) in kot tretji Meglič. Vesla-li so odlično in po prihodu vcilj je bila na semaforju zapi-sana številka 1. Fantje so seveselili nove medalje, gledal-ci ob progi pa so že vedeli, daod tega ne bo nič. Sodniki soSloveniji pripisali 50 kazen-skih točk in medalja je žalsplavala po Savi. "Škoda zaekipno vožnjo. Dali smo vseod sebe. Na semaforju smovideli, da smo prvi, in mislili,da je vse v redu. Kakor kaže,ni. Če bi osvojili še ekipnomedaljo, bi bilo še bolj veselo.Sem pa že tako zelo zadovo-ljen. To je bil zame fenome-nalen dan. Osvojil sem posa-mično medaljo na svetovnemprvenstvu," je bil, ne glede navse, zadovoljen Meglič.
Nolimal: "Želel bi si, da bi bil Jure svetovni prvak."
Še ne 26-letni Meglič, rojst-ni dan bo praznoval 18. okto-bra, je imel ob progi prav takoveliko navijačev. Najbolj zve-sti so bili seveda domači. Pe-sti zanj je držala tudi njegovodekle Špela Vošnjak: "Zelotežko mi je bilo spremljati fi-nalno vožnjo. Tresem se vsa-ko tekmo, sploh ko vozi Jure.V njem zagotovo vre in to jenjegov, pa tudi moj najsreč-nejši dan v življenju." Kot je
dodala, zjutraj nervoze ni po-kazal: "Je zelo dobro psihičnopripravljen. Dela z res vrhun-skim psihologom in napre-dek na tem področju je v tejsezoni očiten." Med tistimi,ki so mu čestitali med prvimi,je bil tudi njegov trener An-drej Nolimal, ki je takole oce-nil Juretovi nedeljski vožnji:"Pokazal je dva izvrstna na-stopa pred domačo publiko.V petek je bila prva kvalifika-cijska vožnja čisti polom, a semu je uspelo pobrati in natoodveslati tako, kot je treba. Fi-nalno vožnjo sem videl kotzelo sproščeno, v resno anali-zo pa se še nismo podali. Tre-nutno smo še polni vtisov.
Želel pa bi si, da bi bil Juresvetovni prvak, ravno tako zaPetra Kauzerja, a realnost jetaka, kot je. Slovenija ima ve-lik potencial in uspehov nika-kor še ni konec."
Slovenske kanuiste in kaja-kaše sedaj čaka nekaj dopu-sta, sezono pa bodo končali zdržavnim prvenstvom. Ponjem bo sledilo nekaj premo-ra, nato pa se bodo znova za-čeli treningi za novo sezono.Zimske mesece Jure Megličizkoristi tudi za druge šport-ne aktivnosti. V lanski zimije tekmoval na rekreativnihprireditvah v smučarskemteku. Podobne načrte imatudi za letos.
Po Tacnu na dopustPo svetovnem prvenstvu bodo slovenski kajakaši in kanuisti imeli nekaj dopusta, sezono pa bodo zaključili z državnim prvenstvom.
Jure Meglič je na domači progi priveslal do bronaste posamične medalje. / Foto: Gorazd Kavčič
Uspeha se je veselil tudi v družbi trenerja Andreja Nolimala in dekleta Špele Vošnjak. / Foto: Maja Bertoncelj
Maja Bertoncelj
Godešič - Člani Kinološkegadruštva Ovčar iz Škofje Lokeso bili organizatorji šeste, fi-nalne pokalne tekme v agili-tiyu, ki je v soboto potekalana nogometnem igrišču naGodešiču. Nastopilo je 178tekmovalnih parov, tudi iztujine, gledalci pa so občudo-vali, kaj vse se s treningi na-učijo psi.
Tekmovali so na dveh par-kurjih in v treh nivojih. Vvsakem so psi razdeljeni šepo velikosti. "Obiskovalci soimeli danes veliko za videti.Poleg pokalne tekme smo nakoncu za popestritev organi-
zirali še slalomsko tekmo našestdeset kolov, prvič v Slo-veniji. Bil je tudi prikaz pas-jega frizbija z Amadejo Coljain našim članom TomažemŠubicem, ki 21. septembrapotujeta na svetovno prven-stvo v Združene državeAmerike. Kvalificirala sta semed redkimi iz Evrope," jepovedal Iztok Hiršenfelder,vodja agilityja pri KD Ovčar.Članom domačega društvase ni uspelo uvrstiti med naj-boljše tri. Najvišje je bilaBlažka Šubic iz Zminca, kije s Casperjem, kužkom pas-me Parson Russell terrier,osvojila 4. mesto v kategorijiA1 Medium. "Nastopava v
kategoriji psov začetnikovsrednje velikosti. Za uspehje treba parkur opraviti čimhitreje in brez napak. Vadiva
dvakrat tedensko," je pove-dala Blažka, ki s Casperjemnastopa v agilitiyu, oče To-maž pa v pasjem frizbiju.
Tekma v agilitiyu
Gledalci so se lahko prepričali, kako spretni so psi. Na sliki je s svojim psom Rafael Rakovec iz KD ŠkofjaLoka-Železniki.
Jeseničani s polovičnim izkupičkom
V petek so hokejisti začeli s tekmovanjem v Ligi EBEL. Jese-ničani so v prvem krogu v Szekesfehervarju pripravili prijet-no presenečenje in madžarsko Sapo Fehervar premagali s5:4 (3:0, 2:2, 0:2). Brez točk pa so ostali v drugem krogu nadomačem ledu. Z avstrijskim moštvom VSV Beljak so izgu-bili s 4:6 (2:3, 1:3, 1:0). "Če tekmec zadane šestkrat, težkozmagaš. Naša obramba ni opravila svojega dela, a vse nibilo tako slabo. V ekipi potrebujemo še kakšnega igralca, sajdve peterki ne moreta biti na ledu toliko, kot sta bili danes,"je po tekmi povedal trener Acroni Jesenic Heikki Mälkiä.Tretjo tekmo bodo Jeseničani odigrali v petek, 17. septem-bra, z začetkom ob 19.15, ko na Jesenice prihaja ekipa LiwestLinz. M. B.
Poraza Triglava Gorenjske in Garmina Šenčurja
V prvi slovenski nogometni ligi sta oba predstavnika Gorenj-ske v osmem krogu gostovala. Domžale so že v petek prema-gale ljubljansko Olimpijo v Stožicah z 1 : 0 in so na prvemmestu na tekmovalni lestvici. V soboto je Triglav Gorenjskagostoval pri HIT Gorici. Začeli so zelo dobro in že v šesti mi-nuti z zadetkom Krciča povedli, a so domačini v zadnji minu-ti prvega dela izenačili, v nadaljevanju pa dosegli še en zade-tek. Triglav Gorenjska je doživel poraz z 2 : 1, ki jih je na les-tvici iz sedmega prestavil na osmo mesto. Kranjske nogome-taše čaka zelo napornih deset dni. Že jutri bodo v pokaluHervis na domačem igrišču gostili velenjski Rudar, v nedeljopa jih prav tako doma čaka srečanje z Olimpijo. S to tekmose bo končal prvi del prvenstva, drugi se bo začel že v sredo,22. septembra, ko bodo Kranjčani doma igrali z Mariborom.V drugi slovenski ligi je bil konec tedna odigran šesti krog.Najbolj zanimivo je bilo v Šenčurju, kjer je vodilni GarminŠenčur gostil drugo uvrščeno Dravinjo Kostroj. Po izenačeniigri, ki je potekala v glavnem med obema kazenskima pros-toroma, je do odločitve prišlo štiri minute pred koncem sre-čanja, ko domača obramba ni reagirala na podano žogo vsredino, in sledila je kazen. Garmin Šenčur je izgubil z 1 : 0in se iz prvega mesta preselil na drugo. Roltek Dob je na do-mačem igrišču igral s Krškim in zmagal z 1 : 0. J. M.
Na Lovemanu več kot tristo triatloncev
Na Bledu je v soboto v organizaciji TK Trisport potekal Lo-veman, prva slovenska iron-polovička. Nastopilo je več kottristo tekmovalcev iz devetih držav. Tekma je štela tudi zadržavno prvenstvo v dolgem triatlonu. Tekmovalci so naj-prej morali preplavati 1,9 km, sledilo je 90 km kolesarjenja,za konec pa še tek v dolžini malega maratona, torej 21 km.Svoj drugi letošnji naslov in absolutno zmago je osvojil Da-vid Pleše (TK Ljubljana), ki je za progo potreboval 3 ure in56 minut. Sledila sta Hrvata Dejan Patrčevič in Andrej Višti-ca. Drugi v državnem prvenstvu je bil Damijan Kromar (TKInles Riko Ribnica), tretji pa Mitja Mori (TK Ljubljana). Medženskami je bila najhitrejša Nataša Nakrst (TK Ljubljana).Direktor tekmovanja Miro Kregar je ob koncu napovedaldrugo izvedbo Lovemana, ki bo prihodnje leto. M. B.
Jeseničani (v rdečih dresih) so se v nedeljo proti Beljaku veselili štirikrat, a kaj, ko so Avstrijci dali še dvagola več. / Foto: Gorazd Kavčič
No
go
met
ni k
lub
Nak
lo, S
tara
ces
ta 1
8, N
aklo
Miroslav Braco Cvjetičanin
Rožle Prezelj je eden odnaših najuspešnejših atletov.Dvakratni olimpijec, abso-lutni državni rekorder v sko-ku v višino. V želji, da bi karnajbolj pomagal otrokom, dabi se bolje razvili, je ustanovilatletsko šolo.
Ideja o ustanovitvi atletskešole je vzklila ob spoznanju,da se otroci ne znajo gibati,nimajo razvite koordinacije,motorike. Žal je vedno večotrok nerodnih, brez energi-je, vztrajnosti, slabo se orien-tirajo v prostoru in posledič-no se slabše znajdejo v druž-bi z vrstniki. Tisti otroci, ki ra-dostno tekajo naokoli, pa sopravo nasprotje. To je spod-budilo Rožleta Prezlja skupajz Niko in Stanko, da so usta-novili "osnovno" atletsko šoloza najmlajše.
Namen šole je, da se otrocispoznajo s športom. Športnaj bo del življenja, naj bo ti-sto, kar imajo radi. In kajotroci navadno radi počnejo?Tisto, kar znajo (naj)bolje.Zato naj bo otroštvo čas, ko senaučijo gibati. Skozi vadbootroci razvijajo motoričnesposobnosti, vid, sluh in ob-čutke. Nagovarjajo levo indesno možgansko polovicoin tako razvijajo sposobnosti,ki jih potrebujejo v vsako-dnevnem življenju. Šola ni iz-jema! Želimo si zdravih, sreč-nih in sproščenih otrok, je de-jala vaditeljica Nika Brežnik.Vadba poteka od začetka ok-tobra pa do konca maja. Nato
sledi gratis teden v juniju, na-menjen izključno zabavi insprostitivi, saj so otroci takratže tako ali tako preobreme-njeni s šolskimi obveznostmiin jim koncentracija občutnopade. Potrebujejo prostor inmožnost, da sprostijo nape-tost. Vadba poteka v telovad-nici, saj je za otroke po-membno, da prostor obvlada-jo. Le tako se namreč počuti-jo varne. Spomladi pa vseenoobujejo tekaške copate in sstarši razmigajo telo na son-cu na krajšem teku.
"Zdrav razvoj je naložba zavse življenje. Otrok do petegaleta kot spužva srka informa-cije iz okolja. To je čas, komora priti v stik z ljudmi, ži-valmi, naravo, glasbo, špor-tom, virusi in bacili .... Vse tomora biti! Kasneje je telomanj prilagodljivo. Kar nare-
diš v otroštvu, se ti vrača vseživljenje. Tega se starši pre-malo zavedajo. Človeško teloje kot neke vrste računalnik.Več kot ima informacij, spo-sobnejše je. Otrok, ki osvojigibe in obvlada svoje telo, sepočuti bolj varnega, je samo-zavestnejši, sproščen inumirjen. Ni potrebe po umi-kanju v preživetveni del mož-ganov. Tak otrok bolje funkci-onira v življenju, v družbi, všoli. Prvo brez drugega negre," pravi Rožle Prezelj.
Tudi v odrasli dobi namšportna mladost pride prav.Ne samo, da je gibanje nujnoza ohranjanje zdravja, je tudidružabnega značaja. Škodaje, da se nekateri ljudje izmi-kajo športnim aktivnostimsamo zato, ker jim le-te ne le-žijo oz. niso ravno mojstri te-kanja, skakanja, kolesarjenja,brcanja in podajanja žoge ...V Rožletovo šolo sprejemajootroke od 3. do 11. leta starosti.Seveda se od začetka ne učijošole teka in drugih zahtevnihprvin, se pa skozi igro učijopravilnega gibanja. Vseskozise trudijo, da se otroci kar naj-več naučijo skozi igro. Takratso sproščeni in odprti za no-vosti. Spontano izberejo naj-bolj racionalen gib, ki je na-vadno tudi najpravilnejši.Vadba je sestavljena tako, daotrok razvija tako aerobne kotanaerobne sposobnosti. Uči-jo se tudi izrazov in vrednot,
kot so higiena rok, telesa,spoštovanje vadečih in vadi-telja, pomen spanja in počit-ka, spoštovanje pravil igre intimskega dela. Vse skupaj papopestrijo še z učenjem rit-ma in melodike, saj je glasbadober stimulator možganov.Pred počitnicami jih je obis-kala tudi legendarna atletinjaMarlene Ottey, kateri so po-kazali vse, kar so se naučili,ona pa jim je pripovedovala osvojih atletskih začetkih vrodni Jamajki, kar je bilo zaotroke še posebaj zabavno.Vsak od njih se je z njo tudislikal in dobil sliko z njenimpodpisom.
"V Atletski šoli Rožle Pre-zelj želimo otroke naučiti, dašteje trud, ne prvo mesto. Že-limo, da otroci vedo, da so po-membni ne glede na to, kakodaleč skočijo ter kako hitro te-čejo. Važno je, da daš vse odsebe in da aktivno premagu-ješ ovire v življenu. Nič nepride samo od sebe in vse jemogoče. Tekem tako ni v na-šem programu in se nanjetudi ne pripravljamo," je za-ključila Nika, ki je bila odlič-na plavalka in je tudi vodilaplavalno šolo za najmlajše.Pomaga ji še Stanka, ki je uči-teljica razrednega pouka zmnogo športnih izkušenj, sajje še danes uspešna atletinja,ki v veteranskih kategorijahosvaja medalje na evropskihin svetovnih prvenstvih.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
7torek, 14. septembra 2010GORENJSKI GLAS
Videti je bila taka, da bi zlahkoto prislonil kolo na njo.Nekatere pa so take, da ji nitikolesa ne bi dal držat ... To sošovinistični opisi žensk, kakorjih izrekajo nekateri kolesarji, kiimajo času navkljub kolesarstvoše vedno za moški in samo mo-ški šport. Čeprav ...
Se časi spreminjajo in še takotrde moške glave mehčajo svojamnenja. Razlog je seveda tistazadnja plat nežnejšega spola, kije na sedežu kolesa, ki ga samapoganja, vsaj tako dobra kot nazadnjem sedežu kakega frajer-skega motorja. Vsaj tako dobrazato, ker je kolo pač samo kolo intežko je biti eleganten in še hkra-ti poganjati pedala, sploh pa čezklance. Težko je obdržati dosto-janstven obraz brez grimas, kiodsevajo trpljenje, in težko jeimeti napudran nos, če ti potkaplja izpod čelade. Ustniceostanejo brez šminke ob prvempožirku iz bidona in lasje se sku-štrajo v vetru že po prvem ovin-ku ... Pa vseeno so ženske še ved-no videti na kolesu elegantnejše
kot pa mi. Kolesarska industrijavse več poudarka daje na ženskokolesarsko modo, zato že skorajvsak proizvajalec ponuja stvari,posebej narejene samo za ne-žnejši spol. Še ne dolgo nazaj nibilo mogoče kupiti ženske čeladeali ženskega, teliranega dresa,kaj šele ženskega kolesa, ki ne bibil rezerviran samo za mestnovožnjo. Danes lahko dame kupi-jo pregrešno drage specialke, ki sože od daleč videti ženski modeli,ali kakšno drugo kolo, ki je na-menjeno zgolj za rekreacijo ozi-roma šport. Danes imajo proiz-
vajalci kolesarskih hlač v prodaj-ni paleti posebej hlače za ženskein posebej za moške. Tudi sedežise razlikujejo, krmila ...
Pred kratkim smo imeli naGlasovi kolesarski rundi "v zo-beh" damo, ki z nami kolesarina moški specialki. Lepa je nanjej, ni kaj, a bi bila še lepša naženskem modelu. Zakaj? Zato,ker so ženske specialke drugačneod moških. Razlika je v samigeometriji okvirja. Razlika je vopremi, sedeži so prilagojeni žen-skim medenicami krmila sogloblja, da so krajši ženski prstibližje zavorno prestavnim roči-cam, prestavna razmerja so pri-lagojena ženskam in na koncu,kar sploh ni zanemarljivo, vseženske specialke so bolj po žen-skem okusu tako po barvi okvirjakot drugi opremi, ki je sestavnidel kolesa. Ženska torej težjevozi moški bicikel kot pa žen-skega. Dokaz je ta naša glasov-ka, ki je že tako hitra, a semprepričan, da bi bila s primer-nejšo specialko še hitrejša in bi,kar je še bolj pomembno, njena
vožnja bila varnejša. Zdaj sekomaj drži spodnjega dela kr-mila, kar je pri višjih hitrostih šekako nevarno. Seveda se da topopraviti tudi z nekaj kozmetič-nimi popravki, a naj se ve, daobstaja ženska kolesarska opre-ma in da je veliko primernejšaza ženski svet kot pa moška.
V sredo, 15. septembra jeGlasov kronometer! Name-njen je vsem članom društva.Zberemo se ob 17. uri na Raz-pokah nad Besnico!! Vozi selegendarna trasa Razpoke-Čepulje!
Ko moški obmolknejo
Napovednik rekreativnih dogodkov
Pridite na tek okoli jezera!Društvo Šport ob jezeru želi s svojo dejavnostjo poživiti dogajanja objezerski obali ter povabiti obiskovalce, da se rekreirajo v čudoviti naraviBlejskega jezera. Naše sporočilo je, da je skrb za svoje telo in rekreaci-ja predvsem užitek! Nekaj, kar ljudi napolni s pozitivno energijo. Obtem moramo ohraniti pravo mero, da se ne izčrpavamo, marveč gradi-mo zdravje in samozavest ter boljše fizično kot tudi psihično počutje.Pridite v soboto, 18. septembra, ob 9. uri in skupaj bomo tekli okoli jez-era! Pridite in uživajte, brez stroškov, v dobri družbi!
Pokrovitelji:
Rodeo trade, Škofja Loka, d.o.o., Mestni trg 2, Škofja Loka
Turnir v tenisu za rekreativce Organizator: ŠPORTNA ZVEZA TRŽIČ, 18. september Dodatne informacije: ŠZ Tržič, 05/90 10 313, 051/354 064, www.sztrzic.si, e-naslov: [email protected]
2. na kolo po Bohinju Organizator: TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ, 18. septembraDodatne informacije: Jure Sodja, 04/574 60 10, www.bohinj-info.com, e-naslov: [email protected]
Rožletova atletska šola
Spoznavanje atletike skozi igro
Radosten otroški tek v Rožletovi atletski šoli
Najmlajše atlete je letos obiskala legendarna Marlene Ottey.
GORENJSKI GLAStorek, 14. septembra 20108 [email protected]
Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) kot štipenditor je 10. septembra 2010 objavila
JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNE REGIJSKE ŠTIPENDIJSKE SHEME (RŠS)GORENJSKE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2010/2011
Predmet razpisa je posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij dijakom in študentom, ki se izobražuje-jo doma ali v tujini, in se bodo po zaključenem izobraževanju, za katerega so prejemali štipendijo,zaposlili pri delodajalcu na območju gorenjske razvojne regije vsaj za toliko časa, kot so prejemalištipendijo. Izbrani kandidati bodo upravičeni do prejemanja kadrovske štipendije od šolskega/študij-skega leta 2010/2011 dalje do zaključka izobraževanja po vpisanem programu, vendar najdlje do30. septembra 2015. Rok za prijavo na javni razpis je do vključno petka, 8. oktobra 2010. Celotnarazpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani štipenditorja www.bsc-kranj.si.
Dodatne informacije:Franja Gabrovšek Schmidt in Janja Erjavec (BSC Kranj): 04/28 17 230, e-naslov: [email protected] BS
C P
OSL
OVN
O P
OD
PORN
I CEN
TER
D.O
.O.,
KRAN
J
Kranj
Gorski reševalci imeli polne roke dela
Minuli konec tedna so imeli planinci v gorah veliko nesreč,pogosto so klicali reševalce. Najhuje je bilo na Mangartu,kjer se je planinka v soboto smrtno ponesrečila. Dežurnaekipa jo je s helikopterjem prepeljala v dolino. Helikopterjapa v soboto niso mogli uporabiti pri reševanju planinca, kije poškodovan obvisel na vrvi na Dolgem hrbtu (smer Tritkot). Tudi reševalci GRS Jezersko zaradi krušljivosti tere-na in poškodb enega od reševalcev niso mogli sestopiti dopoškodovanega plezalca; poškodovanega reševalca je oskr-bela zdravnica. Plezalca, ki je obvisel, je iz previsa izvlekelsoplezalec. Čez noč sta bivakirala v steni, v nedeljo zjutrajpa je na pomoč poletel helikopter Slovenske vojske.Na vrhu Storžiča je planinec izgubil zavest, zato so ga s he-likopterjem Slovenske vojske prepeljali v Tržič, nato so gaprepeljali v nadaljnjo oskrbo. V soboto zvečer pa sta se v bo-hinjskih planinah izgubila italijanska planinca. ReševalciGRS Bohinj so ju našli nepoškodovana na Planini Blato in jupospremili v dolino. Pod planinskim domom Goška ravan sije planinka v nedeljo zlomila gleženj, gorski reševalci iz Ra-dovljice pa so jo na klasični način prenesli v dolino, reševal-no vozilo pa odpeljalo v jeseniško bolnišnico. V isto bolniš-nico so s helikopterjem prepeljali tudi planinca s poškodo-vano nogo z Doma Planika pod Triglavom. B. B.
Kranjska Gora
Policija prosi za pomoč
Minuli petek se je ob 13. uri na Koroški ulici v Kranjski Gorizgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prečkanjapeške, pri tem pa je ena oseba utrpela hude poškodbe. 79-letnica iz Ljubljane je nenadoma stopila s pločnika naKoroški cesti na vozišče, neposredno pred 24-letnega voznika osebnega vozila iz Rateč. Trčenja ni mogel prepre-čiti, zato jo je zbil, z glavo je udarila ob vetrobransko steklo, nato je obležala na vozišču. Čeprav so jo takoj odpeljali v jeseniško bolnišnico, je še vedno v smrtni nevar-nosti. "Zaradi razjasnitve vseh okoliščin nesreče pozivamomorebitne priče, da na število 113 ali na telefonsko številkoPolicijske postaje Kranjska Gora (582 07 00) sporočijo podatke, ki bi pripomogli k objektivni razjasnitvi potekaprometne nesreče," poziva Andrej Zakrajšek, tiskovni pred-stavnik Policijske uprave Kranj. B. B.
Škofja Loka
Policija in redarstvo bosta sodelovala
Škofjeloški občina in policijska postaja sta sklenili protokolo sodelovanju medobčinskega redarstva in policijske posta-je. Protokol, ki ureja medsebojno sodelovanje skupnega medobčinskega redarstva občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri) in Policijske postaje Škofja Loka glede skup-nega izvajanja nalog redarstva in policije na območju obči-ne Škofja Loka, sta podpisala župan Igor Draksler in koman-dir policijske postaje Janez Šuštar. Tako bosta policija in re-darstvo izvajala skupne akcije in nadzor nad cestnopromet-nimi predpisi in predpisi, ki urejajo javni red in mir na ob-močju občine, vsaka dva meseca ocenila varnostne razmerein se dogovorila o skupni akciji oz. nadzoru na področju var-nosti cestnega prometa. D. Ž.
Boštjan Bogataj
Kranj - Na okrajnem sodiščuse je včeraj nadaljevalo soje-nju Pavlu Ruparju, ki naj bikot župan zlorabil uradnipoložaj in pravice, natančne-je naj bi leta 2003 na računobčine neupravičeno obra-čunal dobrih 2600 evrov po-tnih stroškov. Podlaga zanjenaj bi bil račun nočitev se-demnajstčlanske tržiške de-legacije ob obisku v s Trži-čem pobratenem franco-skem mestu Saint Marie auxMines. Gre za pritisk namene pred županskimi vo-litvami in za farso pravne države, je pred sojenjem po-vedal Rupar in nadaljeval:"Prosili smo, da bi sojenjepremaknili, vendar to ni biloodobreno." Ne ve, kolikokratin za koliko je bil do sedajobsojen, le da so bila sojenjavedno pred volitvami in da jeimel do sedaj že okoli 110 ti-soč evrov stroškov.
Na včerajšnji obravnavinaj bi opravili videokonfe-renčno zaslišanje francoskihprič, vendar se je predsedni-ca tričlanskega senata Marje-ta Dvornik odločila drugače.Zaslišala je zakonca Martoin Darka Jarc, ki sta bila tudina obisku. "Ker nas je biloveč kot običajno in ker najFrancozi tisto leto ne bi pri-šli v Tržič, smo se kmalu za-čeli pogovarjati, da bi večinostroškov plačali sami," je po-vedala Marta Jarc. Povedalaje, da je račun plačal županRupar sam, njegova ženaMarija pa je njenega možavečer pred odhodom prosilaza denar. "Mož je posodil šti-risto evrov," je še povedala,medtem ko je njen mož Dar-ko Jarc povedal podobno, leda: "Ruparjevi ženi Marijisem zjutraj, tik pred odho-dom posodil skoraj štiristoevrov."
Predsednica senata Marje-ta Dvornik je prebrala še za-pisnik policijskega zaslišanjapodžupana francoskega go-stitelja Hugueosa Bellota, kitrdi drugače: "Račun za ho-telske storitve za slovenskodelegacijo sta plačala občinain združenje za pobratenjemest, vsako po dobrih tisočevrov. Tako je bilo vedno, go-stitelji so plačali stroške go-stov." Policistom je izročil
tudi kopije plačanih računov.Potrdil je, da so prvi račun vvišini 2600 evrov stornirali,saj je bil naslovljen le na ob-čino, nato pa je hotelir izdaldva nova računa.
Po izpovedih prič in bra-nju zapisnika zaslišanega jeRupar povedal, da je hoteliročitno dvakrat računal istostoritev: "Sam imam njegovračun in sem ga tudi plačal.Pričanju podžupana pa ne
oporekam." Zato pa je nje-gov zagovornik iz Odvetni-ške pisarne Matoz predlagal,da obremenilno pričo vsajenkrat soočijo z obtoženim,sodnica je temu ugodila indodala tudi zaslišanje zakon-cev, ki vodita hotel v franco-skem mestu Saint Marie auxMines. Sojenje se bo nada-ljevalo 8. novembra z video-konferenčnim zaslišanjemfrancoskih prič.
Hotelir je izdal dva računaTako trdi nekdanji tržiški župan Pavel Rupar na nadaljevanju sojenja, kjer mu očitajo zlorabo uradnega položaja. Naslednjič videokonferenčno zaslišanje Francozov.
Pavel Rupar meni, da so sojenja pred volitvami del političnega napada nanj. / Foto: Tina Dokl
Simon Šubic
Kranj - Na okrajnem sodiščuv Kranju so v petek znova za-čeli soditi sedmerici Kranjča-nov, obtoženih storitve kaz-nivega dejanja nasilništva,ker naj bi 27. maja 2006 vlokalu Antic Cafe v Šenčurjunekaj dni po njegovem od-prtju povzročili pretep, kar jezelo prestrašilo druge goste,v javnosti pa so obdolženci ssvojim dejanjem vzbudilisplošno zgražanje. V prete-pu je nastalo tudi za približ-no 1250 evrov škode. Prvosojenje se je v letu 2006ustavilo, ker je sodišče mora-lo poiskati ustrezne ustano-ve v tujini, ki bi znale iz po-snetkov varnostnih kameridentificirati posnete osebe.Vmes so zaradi odhoda sod-nice Polone Herman naljubljansko sodišče zadevododelili novi sodnici MileniTuruk, zato se je moralo so-jenje začeti znova.
Že uvodoma je sodnicaTurukova sporočila, da soposnetke nadzornih kamer
iz Antic Cafeja poslali v ana-lizo italijanskim in avstrij-skim izvedencem antropo-metrične stroke, oboji pa soodgovorili, da so posnetki za-radi slabe ločljivosti in slabeosvetljenosti lokala preslabekakovosti, da bi kljub vsej so-dobni tehnologiji, s katerorazpolagajo, lahko prepozna-li obraze posnetih nasilne-žev. Ker se torej ne da ugoto-viti, kdo je na posnetku, je
obramba predlagala, naj po-snetek in vse dokaze, ki so znjim povezani, izločijo iz do-kaznega gradiva. Sodnica jezahtevo obrambe zavrgla kotprepozno in napovedala, dasi bodo posnetek ogledali,nato pa bo ocenila, kakšnedokazne vrednosti ima. Soje-nje se bo nadaljevalo okto-bra, ko bodo znova zaslišalinekatere goste, ki so bili pri-če obravnavanega pretepa.
Posnetek kamere je preslab Sojenje zaradi nasilja v šenčurskem Antik Cafeju konec maja 2006 se jepričelo znova.
Sojenje zaradi nasilništva v šenčurskem Antic Cafe se je začelo znova. / Foto: Gorazd Kavčič
Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.si
PREHRANAZANIMIVOSTI
Tudi nekuhano je lahko odličnoObstajajo recepti, kako ne-kuhano hrano pripraviti nasto in en način in s tem vhrani ohraniti vse dobre se-stavine, ki jih s kuhanjemlahko celo uničimo.
Dober dan, življenjePetintrideset pohodnic se jev spremstvu vodnikov ingorskih reševalcev udeležilotrinajstega pohoda žensk zrakom dojke na Triglav.
Zdravje & lepota je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Suzana P. Kovačič
Zdravje ● Kakovost bivanja ● Zdrava prehrana ● Napredek v zdravstvu ● Zdravila ● Kozmetika ● Nasveti za dolgo življenje
Suzana P. Kovačič
Sloveniji na letoodkrijejo okoli1400 novih pri-merov raka nadebelem črevesu
in danki, ki je drugi najpo-gostejši vzrok smrti med ra-kavimi obolenji, približnosedemsto ljudi na leto zara-di te zahrbtne bolezni umre.V zgodnji fazi je bolezni od-krite zelo malo, le okoli tri-najst odstotkov. Da bizmanjšali obolevnost insmrtnost v Sloveniji, na na-cionalni ravni od leta 2009poteka program presejanjain zgodnjega odkrivanjaraka debelega črevesa indanke Svit. Ta omogoča od-krivanje prikritih krvavitev vblatu. "Namenjen je mo-
škim in ženskam od 50. do69. leta starosti, ki so v pro-gram povabljeni s pisnimpovabilom. Ko s podpisomposameznik potrdi sodelo-vanje, po pošti prejme navo-dila in komplet za odvzemdveh vzorcev blata. Vzorcevrne po pošti in v nekajdneh dobi izvid. Če je ta ne-gativen, udeleženec prejmevabilo znova čez dve leti. Čeje izvid pozitiven (kar še nepomeni, da ima oseba raka),se udeleženec zglasi priosebnem zdravniku, kjer sepo oceni zdravstvenega sta-nja dogovorita za natančnej-šo preiskavo črevesa - kolo-noskopijo. Pri zdravnikutudi dobi navodila o pripravina preiskavo, prejme napo-tnico in recept za pripravekza čiščenje črevesja in seve-
da, zdravnik je na razpolagoza pogovor in pojasnila. Pa-cient sam, lahko pa tudizdravnik ali medicinska se-stra, pokliče v klicni centerSvit, kjer uredijo preiskavo venem od pooblaščenih kolo-noskopskih centrov v Slove-nji, ki so na Gorenjskem vSplošni bolnišnici Jesenice,Diagnostičnem centru Bled,Kliniki za pljučne bolezni inalergijo Golnik ter Diagno-stika (dr. Stane Benedik) vZD Kranj. Če ni bilo odkri-tih polipov ali raka, bo paci-ent v program povabljen čezpet let, če gre za povečanotveganje (odkrite polipe), bopacient spremljan po smer-nicah, v primeru odkritegaraka pa sledi konziliarni pre-gled in zdravljenje," je pove-dala Erika Povšnar, vodjaZdravstveno-vzgojnega cen-tra v ZD Kranj.
V občini Žiri več kot 70-odstoten odzivOdzivnost na povabilo v pro-gram se precej izboljšuje, sajje bila v prvi polovici letošnje-ga leta 54-odstotna, kar jeprecej več kot lani, ko je zna-šala približno 37 odstotkov.Med občinami so velike razli-ke - najvišja odzivnost je vkranjski regiji (57,84-odstot-na), najnižja v murskosobo-ški (47,44-odstotna). Gorenj-ci so se nasploh dobro odzi-vali, še večje razlike, kot poregijah, so po občinah (kar
nad 70 odstotkov povablje-nih se je v program vključilov občini Žiri!).Leta 2009 je bilo v programpovabljenih več kot 171 tisočoseb, izjavo o sodelovanjupa je vrnilo dobrih 36 od-stotkov (61 tisoč) povablje-nih. Analizirali so blato pri-bližno 44 tisoč oseb, od tegaje bilo skoraj šest odstotkovpozitivnih. Do konca leta2009 je bilo tako izvedenih1616 kolonoskopij, od tegaje bil rak odkrit pri dobrihsedmih odstotkih oseb (118),pri tretjini (538) pa so biliodkriti napredovalni adeno-mi (polipi), ki predstavljajopredrakave spremembe. Vzgodnjem stadiju bolezni,ko dodatno onkološkozdravljenje ni potrebno in
so tako preživetje kot pogojiza nadaljnjo kakovost življe-nja odlični, je bil rak odkrit vdobrih 71 odstotkih. "Ti izidiso zelo obetavni in predstav-ljajo veliko razliko od stanjapred začetkom izvajanjapresejalnega programa, koje bilo nad 80 odstotkovraka na debelem črevesu indanki odkritih v napredoval-ni fazi bolezni," je dejala Jo-žica Maučec Zakotnik z IVZin poudarila: "Že lani je Svitštevilnim rešil zdravje inživljenje."
Na voljo je veliko informacijProgram koordinira in v so-delovanju s partnerji izvajaIVZ. V kranjski Zdravstvenovzgojni center v ZD Kranj
pa se lahko oglasi, kdorkolibi želel dodatna pojasnila,informacije, svetovanje alipogovor o dilemah in vpra-šanjih, ki se porajajo bodisiv zvezi s sodelovanjem vprogramu ali samo bolezni-jo; Svitova informacijskatočka je odprta vsak delovnidan od 10. do 12. ure."Da je vključenost 70 odstot-kov ciljne populacije v Pro-gram Svit realen cilj, ki si gamoramo prizadevati čimprej doseči na ravni vse drža-ve, dokazujejo občine, ki sota cilj že dosegle ali celo pre-segle. Njihov dosežek je vre-den občudovanja! Za ta ciljse moramo truditi vsi - druž-ba v celoti in vsak posamez-nik," je zaključila Jožica Ma-učec Zakotnik z IVZ.
V program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, se najbolje odzivajo v zdravstveni regiji Kranj.
stran 14 stran 16
Suha koža zahtevanegoSuha koža ni samo estetski,temveč tudi zdravstveni pro-blem, saj takšna ne ščitipred zunanjimi vplivi, kar jev hladnem času še bolj izra-zito.
V
stran 12
Medicinska sestra v ljubljanski porodnišnicizbolela za tuberkulozo
Medicinska sestra, ki je zbolela za aktivno oblikotuberkuloze, se zdravi v Bolnišnici Golnik. Pre-gledali bodo tudi vse novorojenčke, mamice,zdravstveno osebje in družinske člane, ki so bili znjo v stiku na Kliničnem oddelku za perinatologijoljubljanske ginekološke klinike.
Svita se ne odkloni
stran 15
NASVET
Program je za udeležence brezplačen in lahko reši veliko življenj. I Foto: Matic Zorman
stran 10
Sezona prehladovse je že začela
Nižje temperature olajšajopreživetje nekaterih virusov,zaradi česar se je v minulihdneh povečalo število pre-hladnih obolenj.
Svitova informacijska točka tudi v Kranju
"Svitova informacijska točka je odprta vsak delov-ni dan od 10. do 12. ure v Zdravstvenem vzgoj-nem centru v ZD domu Kranj. Oglasite se lahkoosebno, po e-pošti na naslov erika.povsnar@ zd-kranj.si ali pokličite po telefonu na številko04/2082 286. Vsebino smo vključili tudi v našezdravstveno vzgojne programe, ki jih izvajamo zaodraslo populacijo. Na lokalni ravni pa imamopredavanja, posvete v društvih, podjetjih, zavo-dih, ...," je pojasnila Erika Povšnar.
Dobro je vedeti ...
10 Zdravje&lepota, torek, 14. septembra 2010
Aktualno
Mateja Rant
porastu številaprehladnih obo-lenj zagotovo pri-speva tudi to, daseptembra otroci
spet začnejo hoditi v vrtec inšolo, kar pomeni, da se zno-va intenzivneje družijo v za-prtih prostorih. To pripomo-re k hitrejšemu širjenju vi-rusov, zato so tudi na otro-škem oddelku Splošne bol-nišnice Jesenice v zadnjihdneh že sprejeli več otrok zokužbami dihal. "Ta čas je veliko prehladov,ki jih povzročajo različni vi-rusi. Pri tistih, ki nimajokroničnih obolenj, je posle-dica predvsem izcedek iznosu. Zato priporočamoredno čiščenje nosu, lahkotudi s fiziološko raztopino.Staršem pa tudi svetujemo,naj otroke čim prej navadijoizpihati nos," je razložilaspecialistka pediatrije izSplošne bolnišnice JeseniceTina Ahačič. Če je namreč
nos dolgo zamašen, je opo-zorila, lahko to privede dovnetja ušes. Pri nekaterihlahko pride tudi do laringiti-sa oziroma vnetja grla, ki galahko prepoznamo po lajajo-čem kašlju, zlasti ponoči."Če gre samo za suh kašelj,lahko pomaga že vlažileczraka, če otrok obenem tuditežko diha, pa je treba takojk zdravniku, tudi ponoči.Ob virusnih vnetjih spod-njih dihal lahko pride tudido bronhitisa ali do bronhio-litisa pri manjših otrocih,"je pojasnila Tina Ahačič. Dotega lahko pride predvsempri otrocih, ki so bolj na-gnjeni k tem boleznim. Priblažjih oblikah bronhitisazadostuje zdravljenje z inha-lacijami v zdravstvenemdomu ali vpihih zdraviladoma, pri hujših oblikah paotroke napotijo v bolnišnico.Ta čas, pravi Tina Ahačič,imajo na oddelku precejotrok z bronhitisom. Če sepri otroku bronhitis pojavljapogosto, ga obravnavajo, kot
da ima astmo. Starši, svetu-je Tina Ahačič, naj bodo po-zorni na frekvenco dihanjapri otroku. "Če se številovdihov na minuto v spanjupoveča za več kot 50 odstot-kov, potem je to verjetno žeznak za alarm. Težko diha-nje pri otrocih lahko opazi-mo tudi po tem, da dihajo strebuhom, obenem pa se pridihanju ugrezajo medrebrniprostori." Ob običajnem kašlju TinaAhačič priporoča, da otrokudamo kaj za lažje izkašljeva-nje. "Sirupov proti kašlju papri majhnih otrocih ne pri-poročamo, saj želimo, da seizkašljajo." Svetuje tudi, daupoštevamo higieno kašlja,o kateri se je veliko govorilopredvsem ob lanskem izbru-hu gripe, čeprav to velja tuditakrat, ko ni epidemije. Pazi-ti je treba še na higieno rok."V času, ko je veliko prehlad-nih obolenj, tudi ne odsvetu-jemo gibanja na prostem,sploh če otrok nima poviša-ne temperature. Bolje se je
izogibati zaprtim prostorom,v katerih je veliko ljudi nakupu, kot so recimo igralni-ce v velikih nakupovalnihsrediščih," opozarja TinaAhačič. Po njenem je tudismiselno, da starši otroke,pri katerih se bronhitis po-
navlja večkrat, če je le mogo-če za nekaj časa raje izpišejoiz vrtca. "Tudi v primeru, daimajo v družini novorojen-čka, je bolje, da pozimi staršistarejšega otroka, ki sicer obiskuje vrtec, za nekaj časaobdržijo doma," svetuje.
Prave preventive, kot bibilo, recimo, cepljenje predvirozami, namreč ta čas ni,opozarja Tina Ahačič. "Za-pletom pred vnetjem ušespa se je mogoče izogniti scepljenjem proti pnevno-koknim okužbam, ki pa jesamoplačniško." V nekate-rih državah, pravi Tina Aha-čič, svetujejo omenjeno cep-ljenje pri vseh otrocih, ki sevključijo v vrtec. "Vendar topomeni predvsem zaščitopred hudimi okužbami, kipa jih ni prav veliko." Lahkopa poskrbimo vsaj za pove-čanje odpornosti pri otro-cih, in sicer z uživanjemprobiotikov. Obenem, šedodaja Tina Ahačič, morajostarši upoštevati, da je šestdo osem infekcij na leto priotrocih povsem normalno."Pomembno je predvsem,da jim ob prehladu rednočistijo nos, če ima otrok po-višano temperaturo, pa najmu dajo tudi kakšno sred-stvo za zniževanje tempera-ture. Če vročina v dveh dotreh dneh kljub temu nepade, pa je potrebno obiska-ti zdravnika," je končalaTina Ahačič.
Nižje temperature olajšajo preživetje nekaterih virusov, zaradi česar se je vminulih dneh povečalo število prehladnih obolenj.
Sezona prehladov se je že začela
Diagnoza rak, ena izmed zelo pogostihin najtežjih zahrbtnih bolezni današnje-ga časa, je vsekakor šok za človeka,vendar ni enosmerna ulica, na koncukatere ga čaka smrt, ampak vmesnostanje v dinamičnem obrambnem pro-cesu med celicami tumorja, ki se iz-muznejo imunski obrambi, in tistimi, kijih imunski sistem uniči. Zato je imunskisistem prvi in najbolj pomemben člen,ki je odločilen, ali se bo neka bolezensploh pojavila in kako bo potekala.
NAJNOVEJŠE METODEZato smo na našem inštitutu s pomoč-jo tujih ustanov in znanstvenikov razvilinaravno dopolnilno metodo, ki spadamed edinstvene in najbolj učinkovitenaravne dopolnilne metode, ki potrju-jejo velike univerzitetne študije, še po-sebej na Japonskem in v Ameriki.Kombinacija imunskega programa sterapijo 24-karatnega zlata - ultraz-vočna - Nano Mist tehnologija prine-se takojšnje in trajne rezultate. Zatoje dandanes zlato vse pomembnejšev sodobni medicini in pri najtežjihobolenjih, kot so rak, aids, vse oblikeartritisa, collitis, cronova bolezen.
Že leta 1890 je nemški bakteriolog Ro-bert Koch za svoje odkritje prejel Nobe-lovo nagrado. Zelo je pomembno, davsako zdravljenje raka - tako kot na klini-kah v tujini, vsebuje imunološki del.Naše imunske terapije so naravne do-polnilne metode - lahko kot samostojneali kot metode skupaj s konvencionalno,ortodoksno medicino.
RAZISKAVE POTRJUJEJO, DA: - izboljšajo imunski sistem na
najvišjo raven, - čistijo organizem najtežjih
strupov, - izboljšajo krvno sliko, - krepijo telesno odpornost na
različne virusne in bakterijske okužbe,
- v kombinaciji s kemoterapijo in obsevanjem zmanjšajo ali eliminirajo negativne učinke terapij,
- in kar je najpomembnejše - VPLIVAJO NA RAKASTE CELICE, KI ODMIRAJO V SKLADU Z DELOVANJEM IMUNSKIH MEHANIZMOV. TAKO SE BOLEZEN V MNOGIH PRIMERIH USTAVI, PRIDE DO ZMANJŠANJA ALI PA CELO DO IZGINOTJA TUMORJEV.
NAVAJAMO ENEGA IZMEDNAŠTETIH PRIMEROV:RAK NA PLJUČIH
Gospodu Stavku, staremu 56 let, sopred tremi meseci diagnosticirali mi-
krocelularni karcinom levega pljučnegakrila z napredovanjem bolezni na bron-hije in desno stran, prav tako pa tudištevilne metastaze na jetrih.Onkologi mu niso dali veliko upanja zaozdravitev in so ga poslali domov. Nje-gova žena, ki je zdravnica in dela v bol-nišnici, je bila nad tako odločitvijo kole-gov zelo ogorčena, saj ni pričakovalatakšnega odgovora. V bolnišnici, kjerdela, je dobila našo številko, saj je samaspoznala paciente, ki so ozdraveli z na-šimi imunskimi terapijami. Poklicala nasje in takoj smo naredili celotni imunskiprogram in terapije. Odšli so tudi v Avia-no na kliniko po drugo mnenje in tudipokazali naš program. Zdravniki so mudejali, naj nadaljuje z imuno terapijami.Po mesecu in pol naših terapij je go-spod Slavko odšel na kontrolo. Pokaza-lo se je, da metastaze na jetrih niso večvidne in tudi na pljučih je prišlo dozmanjšanja, nekje pa celo do izginotjatumorjev. Gospod se tudi izredno dobropočuti, zdravniki pa ne morejo verjeti,da je v tako dobrem stanju, saj bi po nji-hovem mnenju moral kmalu umreti.
Pomoč in svetovanje: Inštitut za zdravje in lepoto, d. o. o., Rogaška Slatina
Tel.: 03/5804 317 Mob.: 041/319 243
RAK imunske terapije Diagnoza rak ni enosmerna ulica, kjer nas na koncučaka smrt. Chron in collitis sta ozdravljivi bolezni.
INŠ
TITU
T ZA
ZD
RAV
JE IN
LE
PO
TO D
.O.O
., C
ELJ
SK
A C
ES
TA 7
, R
OG
AŠK
A S
LATI
NA
K
Tina Ahačič
Suzana P. Kovačič
beležitev letoš-njega svetovnegadneva za prepre-čevanje samo-mora, 10. sep-
tembra, je potekala pod ges-lom "Mnogo obrazov, mno-go krajev: Preprečevanje sa-momora po vsem svetu", skaterim so želeli poudariti,da je samomor izrazito oseb-no dejanje in da se okolišči-ne, ki do njega vodijo, medposamezniki na različnihkoncih sveta razlikujejo. Leta 2008 je v Sloveniji sto-rilo samomor 29 moških na100 tisoč moških in sedemžensk na 100 tisoč žensk,kar je bilo v državah člani-cah EU-27 za Litvo, Latvijoin Madžarsko. Leta 2009 seje število samomorov še ne-koliko povišalo, lani se je navsak samomor ženske zgo-dilo 3,6 samomora moških.Po podatkih Inštituta za va-rovanje zdravja se samomo-rilnost med moškimi v Slo-veniji s starostjo povečuje.Pri starejših moških je sa-momorilnost pogostejša kotpri starejših ženskah. Hkra-ti s staranjem se pojavljatudi vse več dejavnikov tve-ganja za samomorilno vede-nje, kot so kronične telesnebolezni, slabši socialno-
ekonomski status, partner-jeva smrt, osamljenost ...Strokovnjaki ugotavljajo, damladi med 14. in 19. letomstarosti pogosto trpijo za de-presijo; ta je lahko posledicarazličnih dejavnikov, na pri-mer težav v družini, v šoli,med vrstniki, pogostokrattudi zlorab. V Sloveniji je sa-momor med mladimi do 25.leta eden izmed treh glavnihvzrokov smrti, najpogostejev starostni skupini od 14 do19 let (20 primerov na leto)."Preprečevanje samomorovje naloga celotne družbe, kise je moramo zavedati skozivse leto. Pomembno je, dapoiščemo ustrezno strokov-no pomoč, če pri sebi ali prikom od svojih bližnjih opa-zimo znake stiske ali ima-mo občutek, da iz situacijene najdemo izhoda. V časustiske ne bodimo sami, obr-nimo se na svojce ali prijate-lje, svoje težave nekomu za-upajmo," je poudarila doc.dr. Saška Roškar z Inštitutaza varovanje zdravja. Osrednja nacionalna prire-ditev ob svetovnem dnevupreprečevanja samomora"Podoba samomora v javno-sti" je bila posvečena odgo-vornemu poročanju o tema-tiki samomora in vlogi, ki jopri tem nosijo ustvarjalcijavnega mnenja.
V stiski se nekomu zaupajteV Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 448oseb ali povprečno vsakih dvajset ur ena.
O
Zdravje&lepota, torek, 14. septembra 2010
Aktualno
11
Suzana P. Kovačič
a Kliničnem od-delku za peri-natologijo Gi-nekološke klini-ke UKC Ljub-
ljana je ena od zaposlenihzbolela za aktivno obliko tu-berkuloze, kar je v današ-njem času redkost, so v pe-tek sporočili iz UKC Ljub-ljana. Po prvih podatkih jebilo v kontaktu z medicin-sko sestro 173 ljudi, od tegaokoli 90 novorojenčkov."Postopek je vedno enak. Čeimamo osebo, ki ima kužnotuberkulozo, pregledamo ševse, ki so bile s to osebo vstiku. V tem konkretnemprimeru imamo že sezna-me dojenčkov, mamic,zdravstvenega osebja, dru-žinskih članov, ki so bili zmedicinsko sestro v stiku inbodo v prihodnjih dneh popošti dobili vabilo na pre-
gled. Naj pa se nikar ne izo-lirajo, ker oni niso bolni -osebe, ki so bile v stiku, pre-gledamo zato, da ugotovi-mo, ali so se okužile. Okuž-ba pa še ne pomeni bolezni.Bolezen prenaša samo tisti,ki zboli, in ne tisti, ki je oku-žen. Zelo majhna je verjet-nost, da so se okužili in pa-nika ni potrebna," je pouda-rila Petra Svetina Šorli, dr.med., vodja nacionalnegaprograma za tuberkulozo v Sloveniji, ki deluje v Bol-nišnici Golnik. Za več infor-macij v zvezi s tuberkulo-zo so zdravniki v bolniš-nici Golnik na voljo v dopol-danskem času na številki04/25 69 287. "Predlani je za tuberkulozo vSloveniji zbolelo 220 oseb,lani 188, kar pomeni pod de-set primerov na 100 tisočprebivalcev in kar nas uvrščav države z nizko incidenco tebolezni. V to številko so zaje-
te vse oblike tuberkuloze;tretjina je nepljučnih tuber-kuloz, kot sta na primer kost-na, bezgavčna, druge pa sopljučne. Med pljučnimi jemanj kot petdeset odstotkovkužnih, to je tistih, s katerimibolnik izkašljuje bakterije.Za to aktivno obliko je zbole-la medicinska sestra. Njenozdravstveno stanje je stabil-no, uvedli smo terapijo inzdravila dobro prenaša," jepovedala Petra Svetina Šorli.V državah z nizko incidencotuberkuloze so bolj pozornina rizične skupine, kot sobrezdomci, osebe v negoval-nih ustanovah, osebe zimunsko pomanjkljivostjo(na primer zaradi virusaHIV), alkoholiki, zaporniki,priseljenci in tudi zdravstve-ni delavci. "Praviloma je bo-lezen ozdravljiva, če se joodkrije dovolj zgodaj, če jo povzročajo bacili, ki soobčutljivi na protituberku-
lozna zdravila, in če jo zdra-vimo s pravilnimi zdraviliin dovolj dolgo (vsaj 6 me-
secev). Bolezen se prenašaaerogeno; kužen bolniki izkašljuje v okolico kužen
aerosol, v katerem so priso-tni bacili tuberkuloze," je šepojasnila zdravnica.
Medicinska sestra v ljubljanski porodnišnicizbolela za tuberkulozoMedicinska sestra, ki je zbolela za aktivno obliko tuberkuloze, se zdravi v Bolnišnici Golnik. Pregledali bodo tudi vse novorojenčke, mamice, zdravstveno osebje in družinske člane, ki so bili z njo v stiku na Kliničnem oddelku za perinatologijo ljubljanske ginekološke klinike.
N
Povečano število in delež prebivalcev, starejših od65 let, sta značilna za pretežni del svetovnih držav.Za starostnike so značilne številne spremembe, kipomembno vplivajo tudi na razvoj bolezni, nazdravljenje z zdravili in povečujejo tveganje za na-stanek problemov, povezanih z uporabo zdravil. Čeželimo doseči varno, učinkovito in kakovostnozdravljenje, moramo zdravljenje z zdravili prilagodi-ti nastalim spremembam telesa. Prav tako je zelopomembno, da starostniki zdravila uporabljajoskladno z navodili, saj s tem prispevajo k učinkovi-tosti in varnosti zdravila.
Zdravljenje z zdravili prinaša koristi in tudi tveganjaStaranje je normalen proces, ki nosi s seboj velikokroničnih bolezni in povečano potrebo po zdravstve-nih storitvah in zdravljenju z zdravili. Zdravljenje zzdravili, opirajoč se na varno in pravilno uporabozdravil, je zagotovo prednost. Prispeva k boljšemuzdravstvenemu stanju, k izboljšanju kakovosti življe-nja in podaljševanju življenja, vendar prinaša tuditveganja. Najpogostejša tveganja, povezana z upo-rabo zdravil pri starostnikih, so: nezdravljene zdrav-stvene težave; neželeni učinki zdravila; medsebojnodelovanje med več zdravili, med zdravili in hrano,med zdravili in prehranskimi dopolnili, med zdraviliin alkoholom ali sestavinami cigarete; podvajanjeuporabe zdravil; zapletenost odmerjanja in uporabaneprimernih farmacevtskih oblik; uporaba zdravila,ki ni skladna z navodilom zdravnika in farmacevta;neredna uporaba zdravil pri kroničnih boleznih; sta-rostnik predpisanega zdravila sploh ne uporabi; pre-občutljivostne reakcije; neprimerna izbira zdravila;prevelik oziroma premajhen odmerek zdravila; upo-raba zdravila, ki ni namenjeno za to težavo; neučin-kovitost zdravila; starostnikove težave s sluhom in vi-dom ... Tveganja lahko torej izhajajo iz zdravila same-ga ali nastanejo zaradi nepravilne uporabe zdravila.
Nasveti za pravilnejšo uporabo zdravil pri starostnikih Pravilno in varno uporabo zdravil je mogoče dosečile z medsebojnim sodelovanjem in dogovarjanjemter s spoštovanjem med starostnikom (družino,
svojci in skrbniki), zdravnikom in farmacevtom. Sta-rostniki morajo dobro poznati svoje bolezni in zdra-vila, ki jih uporabljajo. O svojem zdravilu naj se do-bro informirajo že pred začetkom uporabe zdravila,pa tudi kasneje naj se o dvomih in težavah vednoposvetujejo z zdravnikom in farmacevtom. V velikopomoč je tudi priloženo navodilo za uporabo zdra-vila, zato naj ga natančno preberejo in nikar ne za-vržejo. Priporočljivo je, da imajo starostniki tudi iz-brano lekarno. Tako ima farmacevt pri svetovanjustarostniku za pravilno in varno uporabo zdravil navoljo več informacij o njegovih boleznih ter tudi otem, katera zdravila in druge izdelke bolnik uporab-lja za ohranjanje in varovanje zdravja. Večja je tudistopnja zaupanja. K varni, pravilni in učinkoviti upo-rabi zdravil lahko veliko pripomorejo tudi svojci.Starostnikom lahko pomagajo pripraviti seznamzdravil (osebna kartica zdravil) ali vnaprej pripravijozdravila, ki jih morajo vzeti v enem dnevu ali tednu.Pri tem se lahko uporabi tudi posebne razdelilnikeza zdravila. Pri izdelavi seznama zdravil je dobro, dasodeluje tudi farmacevt, ki bo tudi svetoval o pravil-ni in varni uporabi zdravil in opazil morebitno med-sebojno delovanje med zdravili, prehranskimi do-polnili in drugimi izdelki za ohranjanje zdravja.Upoštevati je potrebno navodila za shranjevanjezdravil. Zdravila hranite izven dosega otrok!Lekarniški farmacevti lahko veliko pripomoremo hkakovosti poznejših let: z aktivnostmi za prepreče-vanje in obvladovanje bolezni, s svetovanjem zapravilno, varno in učinkovito zdravljenje ter s sveto-vanjem za zdrav življenjski slog. Prav zato s temoZdravila in starostniki obeležujemo tudi letošnjiDan slovenskih lekarn. Več informacij in nasve-tov o pravilni ter varni uporabi zdravil pri starost-nikih je zbranih v knjižici Zdravila in starostniki,ki bo v času od 24. septembra brezplačno na vo-ljo v vseh naših lekarnah. Ob tej priložnosti bodov lekarnah Gorenjskih lekarn na voljo tudi razde-lilniki za zdravila. Več informacij o pravilni in varni uporabi zdravil pristarostnikih ter aktivnostih ob 6. Dnevu slovenskihlekarn si lahko preberete tudi na naši spletni straniwww.gorenjske-lekarne.si.
Mag. Nina Pisk, mag. farm.
Zdravila in starostniki
GO
REN
JSKE
LEK
ARN
E, G
OSP
OSV
ETSK
A 1
2, K
RAN
J
www.gorenjske-lekarne.si, [email protected]
Lekarniške enote: Bled Zlatorog, Bohinjska Bistrica, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Kropa,
Lesce, Planina, Planina II, Podlubnik, Preddvor, Primskovo, Radovljica, Stražišče, Šenčur, Škofja Loka,Tržič,
Železniki, Žiri, Žirovnica
■ Farmakoinformativna služba ■ Galenski laboratorij ■ Kontrolno analizni laboratorij
Petra Svetina Šorli, dr. med. je vodja nacionalnega programa za tuberkulozo v Sloveniji, kideluje v Bolnišnici Golnik. / Foto: Tina Dokl
CENJENA ŽE PRI STARIH GRKIHBeseda talaso, ki je v imenutega zdraviliškega in sprostit-venega paradiža, je grškabeseda za morje, val. Upora-bo morskih dejavnikov vzdravilne namene so v 19.stoletju poimenovali talasote-rapija, čeprav je zdravilnamoč morja znana že vse odantičnih časov - pozitivneučinke morskih kopeli so na-mreč proučevali že Evripid,Hipokrat in Platon.
ZDRAVILNA MOČ MORJAV zdravstvu se talasoterapijauporablja pri odpravljanjuštevilnih težav. Zaradi ugod-nega učinka morske vode vkombinaciji s soncem lahkopride do izboljšanja pri kož-nih boleznih in težavah z dihali. Namreč z izhlapeva-njem morja prehajajo v zrakaerosoli, ki skupaj z aroma-tičnim aerosolom borovihdreves blagodejno vplivajona dihalne poti in na splošnopočutje. Terapije v morskivodi in s fangom pa so učin-kovite pri zdravljenju kronič-nih revmatskih obolenj.Poleg čistega morskega zra-ka se Strunjan ponaša tudi zveč kot 2300 sončnimi ura-mi na leto, kar za več kot po-lovico presega kriterije zazdravilišča z zdravilno klimo.
OD ZDRAVJA K MORSKI SPROSTITVIBlagodejne učinke morja seučinkovito uporablja tudi vsprostitvene in kozmetičnenamene za nego obraza intelesa. Morske kopeli, oblo-ge, solni piling in masaže, odsprostitvenih do terapevt-skih. Še posebej zanimiva jesolinarska masaža, ki so jorazvili sami. To je masaža zlanenimi mošnjički, namoče-nimi v olivno olje ter napol-njenimi s kristali soli in medi-teranskimi eteričnimi olji.
RAJ ZA POHODNIKE
Čudovita okolica Strunjana zveč kot tisočletnimi solinami,romantičnim Mesečevim zali-vom, edinstvenim strunjan-skim klifom in energetskimitočkami v bližini kar vabi, dase odpravite na potep. Pešali s kolesi.Izpred Talasa Strunjana na-mreč vodi osem označenihsprehajalnih poti v skupni
dolžini več kot 80 kilometrov.Poti vas lahko popeljejo pre-ko najlepših razglednih točkslovenske obale do Portoro-ža, Izole, Pirana ali do slikovi-tih vasic Slovenske Istre. Po sprehajalnih poteh se lah-ko odpravite sami, opremljenis karto pešpoti ali v sprem-stvu strunjanskih rekreatorjev.Eden najbolj priljubljenih jeprav gotovo Janez Kolarič, kiv Talasu Strunjanu skrbi, dana počitnicah nikomur ni dolg-čas. Pred leti je Janez na po-budo gostov, ki so povpraše-vali po pohodniških in kolesar-skih poteh v okolici, začrtal,pripravil in s čopičem ter kan-glico v rokah označil osempoti, ki so primerne za hojo inkolesarjenje. Poti so razvršče-ne v tri težavnostne kategorije,a nobena ni tako težka, da jene bi zmogel človek z običaj-no telesno kondicijo.V Strunjanu pa se zaključitudi evropska pešpot E6, kipoteka vse od severa Evro-pe. Zato vsi ljubitelji hoje,vabljeni to jesen v Strunjan.
12 Zdravje&lepota, torek, 14. septembra 2010
Zdravilišča
Fango obloga je do 45 stopinj Celzija segreta obloga iz morskega blata, ki očisti in poživi kožo, lajša napetost v mišicah in bolečine v sklepih. / Foto: arhiv Talaso Strunjan
Seznam pohodov 1. dan: do letališča v Sečovljah, 2. dan: Krog-Medoši (malica z domačimi dobrotami)-Korte-Cetore-Šared,3. dan: Sared-Baredi-bolnišnica Izola,4. dan: Šmarje-Padna-Nova vas (kosilo v tipični istrski gostilni),5. dan: Nova vas-Krkavče-Dragonja (pokušnja istrskega vina ob pršutu in siru).
Janez Kolarič s pohodniškimi palicami v rokah
V objemu sonca in zelenega MediteranaNa enem najlepših koščkov slovenske obale, kjer so najmanjše soline, najbolj romantičen zaliv, edinstveni klif v celotni jadranski obali, stičišče močnih energetskih točk, je priznani zdraviliški in talasoterapevtski center Talaso Strunjan.
Foto
: ar
hiv
Tala
so S
trun
jan
TER
ME
KR
KA,
D.O
.O.,
NO
VO M
ES
TO,
LJU
BLJ
ANS
KA
C.
26
, N
OVO
ME
STO
Zdravje&lepota, torek, 14. septembra 2010
Zdravilišča
13
Jesen prinaša na Zreško Po-horje bogastvo prijetne sve-žine, toplih barv in obilomožnosti za krajši ali daljšipobeg od vsakdanjosti. Obprijetni termalni vodi, bla-godejni klimi in zdravilnemzraku bodo počitniški dnevinepozabni, ne glede na to,ali jih preživljate športno ak-tivno ali pa se raje predajatepočitku in razvajanju.Prijetni jesenski dnevi prina-šajo obilico darov narave.Med njimi najpomembnej-še mesto pripada jabolku.
Niz dogodkov v TermahZreče, posvečenih temueliksirju zdravja, bo podimenom Festival podpohor-skega jabolka tokrat prvič.Ob zavedanju, da je v slogimoč, so se združile ideje inmoči, tako je nastal pro-gram, ki bo navdušil še takozahtevnega gosta ali mimo-idočega.Festival, ki bo z različnimiaktivnostmi potekal konecseptembra in v prvi polovicioktobra, se bo začel v sobo-to, 18. septembra 2010, z
razstavo Jesen z jabolkom,na kateri se bodo predstavi-li cvetličarji, sadjarji in aran-žerji, ki bodo jabolka, polj-ske pridelke in cvetje preple-tli s svojo domišljijo in takoustvarili edinstvene podobejeseni.Obiskovalci se bodo podro-bno seznanili z bogatim kul-turnim in ljudskim izročilom,ki ga skrbno ohranjajo števil-na kulturna in turistična druš-tva izpod Pohorja. Takobodo nastopile številne fol-klorne skupine in ljudski
pevci. Prireditev pa bo obis-kala tudi varuška Nana izGradu Slovenska Bistrica, kibo v jabolčni hišici pripove-dovala o ljudskem izročilu insimboliki jabolka od antičnihčasov, pa vse do današnjihdni. Varuška Nana bo vustvarjalni delavnici bogatilaustvarjalnost otrok in odra-slih.V sklopu festivala se bodozgodile že tradicionalne Tu-ristične igre, ki postrežejo zrazličnimi bolj ali manj šalji-vimi tekmovanji. Med njimi
pa prednjači tekmovanje vkuhanju "gobjače" - pravepohorske gobove juhe. Le-tos se bo tekmovanju v ku-hanju "gobjače" pridružilo šetekmovanje za najboljši"štrudl".Vrhunec bodo prireditve včasu Festivala podpohorske-ga jabolka dosegle z izbo-rom Kraljice podpohorske-ga jabolka, ki bo s svojimznanjem, neposrednostjo inljubeznijo do krajev pod Po-horjem v prihodnjem letupromovirala podpohorsko
jabolko kot vir zdravja in le-pote ter kvalitetno pripomo-gla k prepoznavanju doma-čih krajev v Sloveniji in tujini.Ob tradicionalni gostoljub-nosti in srčnosti domačinov,sodelovanju turističnih inkulturnih društev ter ob po-moči številnih sadjarjev in vi-nogradnikov z Zreškega Po-horja in Dravinjske doline seobeta festival, ki se bo zapi-sal v spomin in kmalu postalnepogrešljiv element jesen-skega dogajanja na Rogli inna Pohorju.
Festival podpohorskega jabolka v Termah Zreče
Un
ior
d.d
., K
ova
ška
c. 1
0, Z
reče
14 Zdravje&lepota, torek, 14. septembra 2010
Zanimivosti
Suzana P. Kovačič
ruštvo onkolo-ških bolnikovSlovenije je v če-trtek, drugega,in petek, tretjega
septembra organiziralo tri-najsti pohod žensk z rakomdojke na Triglav pod geslomDober dan, življenje. "Najviš-jo goro Slovenije nas je vspremstvu dvaindvajsetihspremljevalcev (vodnikov,gorskih reševalcev) osvojilo35 pohodnic, med katerimiso štiri na vrh Triglava stopi-le prvič. Nekatere dolge poti
ne bi zmogle, zato jim je s pre-vozom do Kredarice pomagalhelikopter Slovenske vojske,"je povedala Lojzka Gerhold, kije zadnja tri leta organizacij-ska vodja pohoda, ter dodala:"Vedno krenemo z Rudnegapolja na Vodnikov dom, naKredarico in na Triglav. Pre-spimo na Kredarici in se na-slednji dan vrnemo po istipoti. Zaključek dvodnevnegapohoda imamo na Bledu, kjerje krajša slovesnost s podelit-vijo diplom in priznanj." Na Kredarici je tudi maša. De-set let jo je daroval župnikFranc Urbanija, zadnja leta se
mu je pridružil bolnišniškiduhovnik Miro Šlibar.
Neprekinjeno trinajst let"Pred trinajstimi leti semvidela dokumentarni film oodpravi ameriških žensk, kiso bile operirane za rakomdojke, na Aconcaguo. Pa jena enem kongresu padlaideja, kaj če bi tudi me po-skusile kaj podobnega," jepovedala Ana Perše, pobud-nica pohodov na Triglav, kini operiranka, je pa po po-klicu medicinska sestra instrokovna vodja skupine zasamopomoč v Slovenj Grad-cu. Kot je še razložila: "K so-delovanju sem tedaj povabi-la mojega predstojnika ternekatere druge vodnike izkoroških planinskih dru-štev, ki so nam radi prisko-čili na pomoč za vodenje invarno hojo. Pohodi potekajoneprekinjeno trinajst let,vedno v prvem tednu sep-tembra in z rezervnim ter-minom, če bi bilo slabo vre-me. Smo druščina iz celeSlovenije." Med njimi jebila tudi Gorenjka Danica
Štajer. "Vreme je bilo naro-čeno za nas, razgled je bilčudovit, same smo si nare-dile lepo," je bila navdušenaŠtajerjeva, ki je koordinator-ka skupine za samopomoč vKranju, na Triglavu pa jebila že petkrat.
Vse so zmagovalke Tudi asis. dr. Jurij Gorjancse je pohodnicam pridružilže večkrat. "Osebno sem an-gažiran na dva načina; kotgorski reševalec in kot delspremljevalne ekipe, po dru-gi strani pa kot kirurg, keroperiram tudi bolnice z ra-kom dojke in jih srečujemvsak dan. Kljub temu damorda zgleda, kot da jih mi
peljemo na Triglav, pa namone nezavedno dajo več kotmi njim. Dokler smo zdravi,se nam trud in boj za zdravnačin življenja ne zdita takopomembna. Ko pa človekima izkušnjo z boleznijo, jeuspeh glede fizičnega zdravjain kondicije še toliko bolj po-memben in vsem nam dajezavest, da se splača potrudititer kvalitetno in zdravo živeti.Del zdravega življenja je tudita pohod, poleg tega je to naj-višja gora in upravičeno pri-naša občutek zmage. Zmago-valke so te naše ženske," jepovedal zdravnik.Rak je vse pogostejša bolezendanašnjega časa. "Ta hip vsa-ka deseta Slovenka tekom
življenja zboli za rakom doj-ke. Rak postaja kronična bo-lezen, številni načini zdrav-ljenja pa omogočajo kvalitet-no in dolgo življenje. "Žen-skam bi svetoval redno sa-mopregledovanje dojk oziro-ma pregledovanje v okviruginekoloških pregledov. Koso pa enkrat stare petdesetlet, naj ne odlašajo z vključit-vijo v presejalni programDORA. Žal je v Sloveniji od-zivnost žensk v ta program ševedno le okrog 60 odstotkov.Če pa ženska sodi v bolj ogro-ženo skupino, da je mati,hčerka ali sestra zbolela zarakom dojke ali jajčnikov, najgre na pregled že pred 50.letom," svetuje dr. Gorjanc.
D
TEDEN ODPRTIH VRATV času odprtih vrat od 20. do 26. septembra 2010bomo vsem našim strankam nudili● brezplačen vstop na skupinsko vadbo oziroma v fitnes● brezplačno uro vadbe z osebnim trenerjem● darilo ob nakupu vztopnice● promocijske popuste in akcijske cene
● FITNES CENTER: Sodobno opremljen z trenažerji vrhunskega proizvajalca technogym,. Urejen je tudiprostor za funkcionalni trening, vključno z medicinkami ter kettlebeli.
● SKUPINSKE VADBE: V novi sezoni čaka stranke še več skupinskih vadb: vadba za mamice z dojenčkiin nosečnice, TNZ, seniorji, fit-step, salsa, aerobika, body pump, pilates, power mix ... licenca Les mills
● WELNES CENTER ... v prostornem savna centru so infra, finska ter aroma savna, masažni bazen in počivališče ... Svoje telo lahko prepustite izkušenim rokam maserke. Nudimo pa tudi depilacijo inpedikuro.
● ZA NAJMLAJŠE ... dvakrat na teden ob 16.30 je v telovadnici organizirana telovadba za najmlajše, kjer se malčki od 2. do 6. letaspoznavajo s prvimi koraki v svetu športa ...
Ob vikendih organiziramo rojstnodnevne zabave za najmlajše, vceni 110 EUR je vključena triurna animacija, pica in krompirček terpijača za deset otrok ...
PROŠPORT CENTER SVOJIMSTRANKAM NUDI
Fit
Tim
d.o
.o.,
Jern
ejev
a ul
ica
12
, Kra
nj
Dober dan, življenjePetintrideset pohodnic se je v spremstvu vodnikov in gorskih reševalcevudeležilo trinajstega pohoda žensk z rakom dojke na Triglav.
Skupinski posnetek s Kredarice I Foto: Jože Hribar
Skupina za samopomoč v Kranju Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke vKranju se srečuje vsak drugi petek ob 17. uri vknjižnici Zdravstvenega doma Kranj. Če se jimželite pridružiti, lahko pokličete Danico Štajerna številko 031/668 464 ali ji pišete na [email protected].
Dobro je vedeti ...
Vodja mlekarne v Škofji Loki mag. Cecilija Lukančič
Valič pravi, da sta na slovenskem trgu potrošnikom
na voljo termično obdelano pasterizirano in trajno
mleko iz predelovalnih obratov, iz mlekomatov pa
surovo mleko.
Termično obdelano mleko je lahko homogenizira-
no ali nehomogenizirano.
Kaj pravzaprav ti izrazi pomenijo?
Pasterizacija je postopek toplotne obdelave mleka,
pri katerem surovo mleko na temperaturi 75 stopinj
Celzija zadržujemo 15 sekund in ga nato ohladimo
na 4 stopinje Celzija. S tem se uničijo zdravju škodlji-
vi in kvarljivi mikroorganizmi, mleko pa še vedno
ohranja kar največ hranljivih snovi. Trajno mleko
pridobimo z UVT postopkom, kar pomeni segreva-
nje mleka na ultra visoko temperaturo (142 stopinj
Celzija) za nekaj sekund. "Homogenizacija," razlaga
Cecilija Lukančič Valič dalje, "je fizikalni postopek, s
katerim zmanjšamo velikost maščobnih kroglic v
mleku in tako preprečimo njihovo izločanje na povr-
šini." V surovem mleku (iz mlekomatov) so ohranje-
ne prvotne sestavine, ostajajo pa prisotni patogeni
mikroorganizmi in kvarljivi mikroorganizmi. Oznaka
Ekološko (bio) je potrošnikom še najbližje, saj se o
tem zadnje čase precej piše in govori. Ekološko mle-
ko je pridobljeno po strogih ekoloških merilih, kar
dokazujejo logotipi na embalaži. Vse postopke pri-
delave in predelave nadzira certifikacijski organ.
Iz mlekarne v Škofji Loki, ki ima že več kot stoen-
ajstletno tradicijo predelave mleka, nudimo kupcem
pasterizirano, nehomogenizirano polno mleko in
nehomogenizirano, pasterizirano polno ekolo-
ško mleko. Polnimo ga v litrske plastenke, najdete
pa ga v poslovalnicah Mercatorja, Nami, trgovinah
Kmetijske gozdarske zadruge.
Poleg pasteriziranega mleka vam nudijo še poltrde
sire (edamec, trapist, agata, freising), navadno in
ekološko skuto, albuminsko skuto, topljene sire
za rezanje in mazanje, maskarpone, kajmak, eko-
loški sir in ekološko sirotko, mladi sir v sirotki,
smetano. Skoraj vse izdelke najdete v že zgoraj na-
štetih poslovalnicah.
"Vsekakor so mleko in mlečni izdelki del zdrave in
uravnotežene prehrane. Poleg energije dajejo orga-
nizmu pomembne hranilne snovi. Ugodno vplivajo
na stabilnost zdrave črevesne mikroflore, saj so
mlečnokislinske bakterije njen sestavni del," še doda
Lukančič Valičeva.
Zdravo mleko iz škofjeloškemlekarne
Kmetijsko gozdarska zadruga z. o. o.,
Škofja Loka, Kidričeva cesta 63A,
4220 Škofja Loka
Zdravje&lepota, torek, 14. septembra 2010
Prehrana, recepti
15
Suzana P. Kovačič
nja Horvat Jero-mel se je prvičsrečala s presnoprehrano predpribližno dvemaletoma. "Ko se
je v družini rodil dojenček zalergijo na kravje mleko,sem se začela poglabljati vknjige in dobila kup infor-macij tudi o tem, kako in za-kaj se je hrana spremenila.Ne samo, da sem se začelapoglabljati v to, kaj pripravi-ti malčku, ampak sem setudi sama začela spraševati,kaj dam sebi in drugim čla-nom družine na krožnik. Jeto zdravo? Tako je v našidružini pšenico počasi na-domestila pira, bele testeni-
ne polnozrnate, piščanca ingovedino pa konjsko in zajč-je meso. To je bila kar težka"domača naloga", saj smosčasoma družinski člani, ra-zen otrok, začeli opuščatitudi meso. Nismo pa vedeli,kaj vse dati na mizo, da bohrana tako okusna in razno-lika kot prej. Začeli smo po-stopoma, s hrano, ki smo jože poznali, s sezonskim sad-jem, s stisnjenim sokom izsvežega sadja in zelenjave,oreščki, pa velikimi skleda-mi zelene solate z domačimjabolčnim kisom in hladnostisnjenim oljem. Obiskova-ti smo začeli ekološke trgo-vine, začeli smo pozornobrati deklaracije (sestavine)na prehrambenih živilih.Zanimivo, dokler ješ klasič-
no pripravljeno kuhano hra-no, se nikdar ne vprašaš, alisi s tem dobil tudi dovoljnpr. železa. Ko spremenišnačin prehranjevanja, tovprašanje postane pomemb-no," je povedala Anja in po-udarila: "Ugotoviš, da setako kot prej tudi z novimnačinom prehranjevanjalahko razvajaš, če imaš radsladko. Super sladoled sozmrznjene maline, banana,malo kosovega mleka, maloagavinega sirupa, pa vanilijav prahu."Presna prehrana po večinipomeni uživanje sadja inzelenjave, ki se ne kuha, jev izvorni obliki in čim boljsveže. "Sadje in zelenjavotudi sušimo, a največ do 42stopinj Celzija, ker je to kri-
tična meja, na kateri se žeuničijo encimi. Če zelenja-vo sušimo, na primer para-dižnik, se ta po okusu zelopribliža kuhani hrani. Prisušenju zelenjavo lahkokombiniramo z oreščki, za-čimbami, semeni. To so po-tem podloge za pice, torti-lje, burgerje, krekerje. Veli-ko je tudi receptov za na-maze," je povedala Anja,njena mama Marina Hor-vat pa je dodala, da tudi do-
ločene vrste rib lahko suši-mo in ponudimo k obroku,predvsem sardelice, sardo-ne, skuše ... "Velika spre-memba, ki jo občutim, od-kar sem presnojedka, je, dase mi je izostril okus," jedejala Marina, obe pa sta šepoudarili, da zdaj razmiš-ljajo o tem, kaj pojedo, inda po jedi niso utrujeni,ampak polni energije."Namesto sladkorja upo-rabljamo med, agavin sirup
in Stevio. Ker sem samazelo sladkosneda, me jezelo skrbelo, kako bom na-domestila pečeno pecivo.Ampak če danes prinesempecivo na mizo, ne bosteverjeli, da ni pečeno. Na za-četku je bilo res več dela spripravo hrane, ko pa se na-vadiš, je to samo še vese-lje," je zaključila Anja. Veli-ko receptov je objavljenihna družinski spletni straniwww.ekologicen.si.
A Marina Horvat in Anja Horvat Jeromel
... in dekoracija burgerja na drug način.Veganski presni tiramisu
Tudi nekuhano je lahko odličnoPri presni prehrani nepoučen človek pomisli na jabolko in surovo korenje, paše kakšno solato za zraven. Obstajajo recepti, kako nekuhano hrano pripraviti na sto in en način in s tem v hrani ohraniti vse dobre sestavine, kijih s kuhanjem lahko celo uničimo.
Recepta sta prispevali Mari-na Horvat in Anja HorvatJeromel. Kot sta poudarili,se vse sestavine dobi v Slo-veniji.
Veganski presni tiramisu
Osnova v vlogi piškotov100 g indijskih oreščkov100 g orehov
Krema7 banan200 g mletih indijskih oreš-čkov100 g kokosovega olja110 g agavinega sirupa1 čajna žlička vanilije v prahu
Mleta "kava"24 g mletih indijskih oreščkov27 g mletih kakavovih zrn
Posip10 g kakava v prahu4 g cimeta
Indijske oreščke in orehevsake posebej zmeljemo vmočnem mešalniku. Natojih združimo in dobro pre-mešamo. Zrnato zmes natopoložimo na dno manjšegamodela za tiramisu. V močan mešalnik damovse sestavine za kremo indobro premešamo, da dobi-mo gladko kremo, ki jo pre-vidno prelijemo na oreščke.Mleta kakavova zrna in in-
dijske oreščke premešamoin potresemo po kremi.V posodici zmešamo še ka-kav v prahu in cimet in s si-tom potresemo po vrhu kav-nega posipa. Sladico pred serviranjempostavimo čez noč ali vsaj za3 ure v hladilnik, da se dodo-bra strdi.
Vegi burger
Sestavine: 1 paprika, 1 čebula,četrt kg korenja (lahko pulpa),1 skodelica orehov, namočeno, 1skodelico sončničnih semen,namočeno, 1 skodelico man-deljnov, namočeno, 1 žlička su-šeni paradižniki, mleti, 2 žlici
hamburgerskih začimb (timi-jan, majaron, rožmarin), 1čajna žlička morske soli ali ze-liščne soli, žličke črnega popra,1 steblo zelene, (neobvezno) 1skodelica gob (lisičke), 2 strokačesna, 3 žlice svežega peteršilja.
Vse sestavine sesekljamo zmultipraktikom. Začnite zorehi, ki jih sesekljajte dogladkega, pretresite jih v ve-liko skledo, nato sesekljajtezelenjavo in začimbe, stresi-te jih v skledo k orehom, na-zadnje pa dodajte gobe, kijih sesekljajte z nožem in jihstresite k preostalim sestavi-nam. Vse sestavine dobrozmešamo in jih oblikujemokot hamburgerje. Damo jih
v sušilec za 6 ur na eno stranin 4 ure na drugo stran.
Načo sir za burgerjeSestavine: tri četrt skodeliceakažu (indijskih) orehov, na-močenih, 2 žlici vode, 1 in polžlice svežega limonovega soka,1 žlica tamarija (sojine oma-ke), 3 velike stroke česna, četrtskodelice prehranskega kvasa,kanček morske soli, pol svežerdeče paprike.
Vse sestavine damo v mo-čan mešalnik in mešamo dogladkega.
Pasta iz črnih olivSestavine: 2 žlici na soncu su-šenih paradižnikov, mletih, 1
žlico olivnega olja, 1 žlica raz-koščičenih črnih oliv, 1 žličkakaper, 2 žlički svežega peterši-lja, četrt žličke origana, 3 listesveže bazilike, 2 stroka česna,kanček morske soli kanček sve-že paprike.
Vse sestavine damo v mo-čan mešalnik in mešamo dogladkega.
Dekoriramo po vrstnemredu En velik list sveže solate,velika paradižnikova rezi-na, 3 rezine avokada, pešči-ca rukole, vegi burger, načosirni namaz, pasta iz črniholiv, rdeča čebula, nareza-na.
Recepta, začinjena z veliko dobre volje do priprave hrane
Vegi burger na en način ...
16 Zdravje&lepota, torek, 14. septembra 2010
Gorenjci in zdravje
Foto
: Tin
a D
okl
"Zase res lahko rečem, da za zdravje dobro skrbim, od zdrave redne prehrane do ogromnorekreacije; od rolanja do hoje v hribe in teka, ne glede na letni čas. Zaužijem veliko vitaminov in sadja. Še vedno mi je prioriteta zdrav duh v zdravem telesu."
Mag. Zvonka Hočevar Šajatovič, direktorica Doma upokojencev Kranj
V grobem človeško kožo razde-limo v tri velike skupine: nor-malna, mastna in suha koža.Suha koža zahteva največnege. Če ni pretirano suha, jeprimerno negovana suha kožav mladosti zelo lepa, saj nakoži ni širokih por in mastnegaleska, nadležnih aken in mozo-ljev. Z leti (približno po petin-dvajsetemu letu), zlasti ob po-manjkanju ustrezne nege pa sehitro pojavijo gubice in srbečilišaji. Na pogled je bledikasta,na otip pa tanka, vendar izsu-šena in hrapava, luščeča. Naj-bolj moteč je občutek zategova-nja, skelenje in srbenje kože.Suha koža tako ni samo estet-ski, temveč tudi zdravstveniproblem, saj takšna ne ščitipred zunanjimi vplivi, kar je vzimskem času še bolj izrazito.Stanje še dodatno poslabšajo
mrzlo in vetrovno vreme tersuh zrak kot posledica central-nega ogrevanja. Ker je pojavtako pogost, ljudje večkratsimptome suhe kože ne jemljejopreveč resno in ukrepajo prepo-zno. Koža postaja razpokana,luskava, srbeča, pekoča, dajeobčutek trajnega neugodja in jekot takšna močneje podvrženavnetju in infekcijam. Srbenjena primer je lahko tako hudo,da moti spanec in druge vsako-dnevne dejavnosti. Ponavljajo-če drgnjenje in praskanje lahkoproizvaja na posameznih po-dročjih grobo kožo, kar povzro-či boleče razpoke v koži.Boljšo preventivo za suho kožosi morajo zagotoviti predvsemstarejši ljudje, ker s staranjemvsaka koža postaja suha. Mno-go srbenja in vnetnih odzivovna koži starejših se da prepros-to preprečiti s primernim, ne-agresivnim umivanjem in vsa-kodnevnim mazanjem kože zmastnimi kremami. Savnamin pilingu obraza se je boljeodreči, saj suha koža odstranje-vanja odmrlih celic bistveno nepotrebuje. V nasprotju s sploš-nim prepričanjem, da je trebasuhi koži dovajati ogromnovlage, je treba suhi koži dovaja-ti predvsem dovolj maščobe. Bis-tvo pri suhi koži je pomanjka-nje maščob, ki tvorijo zaščitnizunanji plašč kože, poleg tegapa zaradi pomanjkanja maš-čob takšna koža tudi vlage nemore dobro zadrževati v sebi,temveč jo kontinuirano izgub-lja - skratka, začaran krog. Izo-gibajte se škodljivim zunanjimdejavnikom in agresivnim sno-vem, gibajte se v prostorih z za-
dostno vlažnostjo, ob tem seustrezno hidrirajte (spijte za-dostne količine tekočin). Od-svetujemo pogosto umivanje ce-lega telesa - enkrat na dan tuši-ranje popolnoma zadošča.Umivajte se z mlačno vodo, do35 stopinj Celzija, za umiva-nje in tuširanje (kopelim se izo-gnite, če se le da) uporabljajtenežne izdelke, npr. blagamila, oljne gele za tuširanjeali oljne kopeli, ki temeljijo naposebej nežnih čistilnih sub-stancah. Za nego uporabljajteprimerno dermatološko koz-metiko, ki je namenjena takoza preventivo kot za zdravlje-nje suhe kože. Taki izdelkivsebujejo dovolj maščob, anti-oksidantov in uree, pri odraslikoži tudi alfa hidroksi kislin,saj so vse to sestavine, ki bodopripomogle k izboljšanju sta-nja suhe kože. Dermatološkakozmetika je najbolj naravnakozmetika in vsebuje najmanjagresivnih sestavin za negokože; sicer jo uvrščamo v višjicenovni razred, vendar je nje-na kakovost temu primerna.Po umivanju kožno površinonežno osušite s pivnanjem pre-ostale vode z mehko vpojnobrisačo. Po tuširanju, ko jekoža še topla, si nanesite pri-merne vlažilne emulzije alilosjone. Nosite bombažna ob-lačila. Za lep in zdrav videzkože je potrebna tudi uravno-težena prehrana z dovolj vita-minov in mineralov, dovolj po-čitka in spanja, saj se medspanjem koža čisti, odpravljačez dan nastale nepravilnostiin se obnavlja, tvori nove celi-ce in proizvaja kolagen.
Nova specialistična dermatološka ambulanta na Bledu
V prvem nadstropju Zdravstvenega
doma na Bledu so odprli specialistično
dermatološko ambulanto Cutis Nostra
(v prevodu Naša koža), ki jo vodi MihecPogačnik, dr. med., spec.
dermatovenerolog z dolgoletnimi
izkušnjami. Za pregled boste hitro na
vrsti. ”Se bomo že tako dogovorili, da ne
boste čakali,” poudarja zdravnik.
Samoplačniška ambulanta je odprta vsak
petek od 15. do 19. ure, zunaj
ordinacijskega časa pa po dogovoru. Na
pregled se lahko naročite na telefonsko
številko 031/885 889 vsak dan, razen
nedelje in praznikov, med 12. in 15. uro.
Lahko se naročite tudi osebno v času
ordinacijskih ur, po e-pošti na naslov
[email protected] ali pa pismeno
na naslov OZG ZD Bled, Mladinska cesta
1, 4260 Bled.
Na pregled se lahko naročite tako odrasli
kot mladi. Specialist dermatovenerolog
vam bo strokovno svetoval pri
kakršnihkoli težavah s kožo, izrastkih,
še posebej pa je poudaril, da bodite
pozorni na pojav oziroma spremembe
kožnih znamenj. Zelo pomembno je
zgodnje odkrivanje malignega
melanoma. Čim bolj zgodaj se ga odkrije,
uspešnejše je zdravljenje. Prvi znaki
melanoma so običajno sprememba
velikosti, oblike in barve kožnega
pigmentnega znamenja. Naslednji
simptomi so lahko dvig nad nivo kože,
srbenje, pojav ranice ali celo krvavitev.
Melanom se na telesu lahko pojavi tudi
kot novo znamenje.
Če opazite kako od navedenih sprememb znamenja na koži, ne odlašajte z obiskom zdravnika!
Cu
tis
no
stra
, Mih
ec p
og
ačn
ik s
. p.,
jan
ševa
ulic
a 1,
100
0 Lj
ub
ljan
Posebna akcija za zgodnje odkrivanjesumljivih sprememb za melanom. Septembra stane pregled kožnih sprememb z dermatoskopom samo 35 evrov.
Dermatologinja TamaraHeraković, dr. med., SB Jesenice
nasvet
”
Suzana P. Kovačič
S šolskimi torbami ste svoješolarje že opremili, za neka-tera priporočila Zveze po-trošnikov Slovenije pa še niprepozno. Če otroci nosijotežje torbe oziroma nahrb-tnike, je ameriška raziskavapokazala, da se pojavijo tuditežave. Otroci čutijo močnebolečine v ramenih, v hrbte-nici, lahko se pojavijo tudideformacije. Strokovnjakipriporočajo ukvarjanje sšportom, ker so poškodbezaradi nošenja preveliketeže pri telesno aktivnejšihotrocih nekoliko manjše, avsi pač niso ljubitelji športa.V višjih razredih šole se težaknjig in drugih potrebščinpovečuje, dodatne težave
povzroča, če otroci nosijonahrbtnik nizko na hrbtu aliobešenega le prek ene rame.Po informacijah ameriškeorganizacije za varstvo po-trošnikov zaradi posledicnepravilnega nošenja na-hrbtnika in njegove preveli-ke teže vsako leto zdravni-ško pomoč poišče okoli7500 šolarjev. Pretežke šol-ske torbe so delno posledicatega, da otroci nosijo s sebojveč, kot potrebujejo, delnoje za to kriv šolski sistem.Zdravniki opozarjajo, datudi torbice na kolesih neprinašajo želenih izboljšav.Drža telesa, ko otroci vlečejotorbe za seboj, je nenaravnozvita in lahko povzroči po-škodbe hrbtenice. Polegtega morajo tako torbo na
poti do šole večkrat dvignitipri vstopanju v avtobus, privzpenjanju po stopnicah ...Vse to hrbtenico obremenibolj kot torbice, ki jih pravil-no nosijo na hrbtu. V prepri-čanju, da teža zdaj ni večtako pomembna, torbice nakolesih verjetno še nekolikobolj napolnijo.Pomembna vloga dobre tor-be je tudi, da zagotovi šolar-ju na cesti večjo varnost. Tavidik je posebej pomembenv prvih letih šolanja, še opo-zarjajo na Zvezi potrošnikovSlovenije. Odbojne površi-ne, odsevni trakovi in fluo-rescenčne barve omogočajo,da vozniki otroka s takooznačeno torbico na ramihitreje opazijo in lahko prejreagirajo.
Šolske torbe naj ne bodo pretežke
Otrok, ki tehta30 kilogramov,bi smel nositinajveč 4,5 kilograma težko torbico.
Pretežke šolske torbe so delno posledica tega, da otroci nosijo s seboj več, kot potrebujejo, delno je za to kriv šolski sistem.
Foto
: Tin
a D
okl
Suha koža zahteva nego
17GORENJSKI GLAStorek, 14. septembra 2010 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Boštjan Bogataj
Kranj - Izredna revizija o lan-skem poslovanju (ta sicer šeni javna) kaže, da je imelMerkur Group lani 180 mili-jonov evrov izgube, redna re-vizija, ki je bila opravljena šepod prejšnjim vodstvom, paje izkazovala 1,9 milijona ev-rov dobička. O razlogih za se-danje klavrno stanje Merkur-ja pa tudi o možnostih za re-šitev smo vprašali BinetaKordeža.
Kako sta lahko revizija in iz-redna revizija tako različni?
"V zadnjih mesecih ni pri-šlo do novih razkritij ali do-kumentov večjega obsega,gre za drugačno tolmačenjedoločenih postavk zaradispremenjenih okoliščin.Merkur je v tem času zašel vlikvidnostne težave, zato jerevizor te postavke ocenil bistveno slabše kot aprila."
Gre za vpliv nove uprave?"Gre za rezultat dejansko
spremenjenih okoliščin.Ključno je, da sedanja izgubani rezultat ne prikrivanja do-kumentov ne odtujevanjasredstev, ampak samo nižjevrednotenih naložb ali terja-tev v Merkurjevih bilancah."
Kako ocenjujete, sicer ševedno neuradne, napovediodškodninskih, morda tudikazenskih tožb proti nekda-nji upravi?
"Če bo prišlo do postopkovpred sodiščem, bom pojas-nil, zakaj smo izpeljevali do-ločene poteze. Ključni ele-ment izgube je nastal zaradipritiska ali pričakovanjabank, da bi bile terjatve Mer-fina poplačane. Mogoče jebila pri tem storjena napaka,ker je sredstva zagotavljalMerkur, vendar ne zato, dabi jih pospravili v žep, ampakzaradi pričakovanja bank.Njihove želje smo moraliupoštevati, sicer bi lahkoimeli velike težave v tekočemposlovanju."
Zakaj so banke želele ta-kojšnje plačilo obveznostiMerfina?
"Gre za rezultat slovenske-ga odnosa do menedžerskihprevzemov. To, kar je bilopred tremi leti sprejemljivoza vse, je postalo popolnomanesprejemljivo. V Merkurjusmo šli v menedžerski prev-zem, ker smo dobili takšnesignale. Šli smo do bank injim ga predstavili, te pa so gapotrdile. Ko so imele sameomejena sredstva zaradi kri-ze, sledil pa je še splošen pri-tisk na banke, da prevzemovne smejo več financirati, so
prišle do nas in želele popla-čilo posojil. Upam, da sebodo sedanje aktivnosti raz-reševale v korist Merkurja,torej, da bodo banke Merkur-ju posodile vsaj polovico de-narja, ki so ga dobile lani odMerfina. Na ta način bi lahkonormalno posloval. Samsem bankam že maja pove-dal, da se lahko takoj umak-nem, če bo to pomagalo prirazreševanju situacije. Sedajje tu september, rešitev pa šeni. Upam, da bo ta mesecsklenjen dogovor o tem."
Se strinjate s Savino upra-vo, ki se je vključila v reše-vanje, da Merkur potrebujele nekaj denarja za zapolni-tev polic?
"Merkur je imel vedno do-biček, čeprav se sedaj pogledispreminjajo. Kar sem bil jazpredsednik uprave, smo za-poslili od tri do štiri tisoč so-delavcev, promet povečali zaštiri- do petkrat. Za tak obsegpotrebuješ finančne vire.Vsekakor so dobrodošle raci-onalizacije in izboljšanje po-slovanja, vendar so ključnadodatna sredstva. S temi lah-ko Merkur uspešno dela, sajima trg, kupce in potrošnjo.Ponavadi so to težave podje-tij, v Merkurju jih ni. Če ban-ke ne zagotovijo denarja, boto za Merkur slaba situacija,enako tudi za banke."
Ali drži, da ste od oktobrado maja delali posle, za ka-tere ni vedel nihče? Tak je,na primer, Merkurjevo po-sojilo HTC2, ki je denar na-kazal Merfinu.
"V tem času je bilo ključnopoplačilo Merfinovega kredi-ta. To je lahko sporno, pro-blematično. Moja obrambaje: banke so preprosto želeleto realizirati. Z današnjegavidika bi morda moral rečine, se upreti. Vprašanje je,kakšna bi bila njihova reakci-
ja glede financiranja tekoče-ga poslovanja."
Zakaj ste v Merfinu spo-mladi 12 milijonov evrovnamenili za dividende, nepa poplačilo bank?
"Merfin je imel dobiček inje v skladu z zakonodajo iz-plačal dividende. To ni pro-blematično. Tako kot je Mer-fin dobil denar za poplačilobank, ga je dobil tudi za iz-plačilo dividend. Vsebinskogre za enako zadevo."
Menite, da bi Merkur 1. ju-lija propadel brez sodelova-nja bank?
"Banke so le zamrznileplačilo obresti. Torej Merkurne bi propadel, drži pa, da bibanke lahko blokirale poslo-vanje. Za podjetje je ključno,ali imajo financerji zaupanjevanj in verjamejo v opleme-nitenje sredstev. V Merkurniso več zaupale, denar binajraje pobrale takoj. Na tanačin lahko vsako podjetjezapre vrata."
Merkur naj bi bil skupaj dol-žan 650 milijonov evrov?
"Ne. Dejanske finančneobveznosti Merkurja znašajo550 milijonov evrov, polegima pa za 150 milijonov evrovfinančnih naložb (Gorenjskabanka in podobno). Tako imaMerkur približno za štiristomilijonov evrov obveznostiza tekoče poslovanje."
Kaj pravite na (neuradno)zahtevo bank po razlastitviMerfina (in Save)?
"Merkur lahko posluje zdodatnimi sredstvi, pogojeva-nje le-tega pa naj bi bilo, daobstoječi lastniki izgubijovse. Tako Sava kot Merfin. Tobi pri Merfinu pomenilo, dabi izgubili predvsem upniki,ne lastniki. Upam, da bosprejet drug scenarij, in sicer,da bi imeli tisti, ki bi dokapi-
talizirali Merkur, prednost.Upniki in lastniki pa bodopridobili le, če se bo vrednostMerkurja povečala."
Kako kaže s poplačilom va-šega kredita?
"V večji meri ostaja nepo-plačan."
Kako ga boste plačali?"Ne vem. To je stvar dogo-
vora z banko."
Kako ste ga imeli zavarova-nega?
"Tudi z lastnim premože-njem."
Kako odgovarjate na napo-vedi, da bo prek tisoč zapo-slenih ostalo brez dela?
"To je v rokah nove uprave.Za veliko zaposlenih Merkurpotrebuje tudi veliko denarja,vse je odvisno od bank. Obmojem prevzemu vodenjaMerkurja smo imeli angaži-ranih približno sto milijonovevrov sredstev, 1300 zaposle-nih in tristo milijonov evrovprometa. Pri pet tisoč zapo-slenih smo delali s štiristomilijoni angažiranih sred-stev. Če bodo banke zagotovi-le denar, bo Merkur še velik.Vse danosti ima, dela je zaveč kot pet tisoč zaposlenih."
V vseh treh divizijah?"Največji razvoj je v diviziji
Merkur in bo tudi najhitrejemožno vzpostaviti normalnoposlovanje, večje težave sopri Mersteelu, saj so cenemetalurškega materiala pa-dle. Zaradi slabe likvidnostiže več kot eno leto ne poslu-je normalno."
Bojan Knuplež vas je zame-njal pred tremi meseci, viste ostali v Merkurju. Kakš-no je vaše delo?
"Moja aktivnost je usmer-jena v reševanje finančne si-tuacije v Merfinu, predvsemzagotavljanje interesov upni-kov, ne lastnikov. Torej, da bibili upniki v čim večji meripoplačani."
Od prejšnjega ponedeljkaste na prisilnem dopustu.
"Še naprej se enakoukvarjam s problematikoMerfina, kjer sem tudi ve-činski lastnik."
Javna skrivnost je, da ste žedlje časa bolni.
"Drži, da sem v marcuzbolel za zlatenico, kot selahko zgodi vsakomur. Ver-jetno je bila bolezen tudi po-sledica raznih pritiskov v zad-njem obdobju in padca od-pornosti, a sedaj sem zdravin aktiven kot običajno. Naj-brž bom pa še kdaj bolan."
Banke so zahtevale poplačiloVendar ne Merkurjevih, ampak Merfinova posojila. Zato je takratna merkurjeva uprava iz Merkurjazagotovila ta sredstva. To je v pogovoru potrdil Bine Kordež, njegov nekdanji prvi mož.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - V Obrtni zborniciSlovenije so prepričani, da binekatere rešitve predlagane-ga zakona o davku na nepre-mičnine lahko negativnovplivale na konkurenčnostobrti ter mikro in malegapodjetništva. V zbornici sene strinjajo, da bi občineimele povsem proste rokepri določanju davčne stop-nje, zato predlagajo, da bi dr-žava poleg najnižje določilaše najvišjo stopnjo in tudinajvišjo stopnjo za posamez-ne vrste nepremičnin. Pred-log zakona je po mnenjuzbornice v tem delu proti-ustaven, saj prisilne dajatve,kot je tudi davek, lahko dolo-ča le zakon, pri tem pa morabiti višina obvezne dajatve
določljiva in predvidljiva. Čene bo omejitve navzgor, sebo lahko zgodilo, da bo last-nik za nepremičnino, ki imazaradi slabše lokacije sicernižjo davčno osnovo, plačalzaradi bistveno višje stopnjecelo več davka kot lastnik ne-premičnine na boljši lokaciji,vendar v občini z nižjo davč-no stopnjo. Zbornica tudipredlaga ureditev, po kateribo lastnik nepremičnine lah-ko prenesel davek na upo-rabnika. Če te možnosti nebo, se bo obdavčitev lastnikaizrazila v zvišani najemnini,ki pa je obdavčena z dohod-nino. Obrtniki so kritični šedo določbe, ki omogoča iz-vršbo na nepremičnino tudiv primerih, ko je njena vred-nost dokaj visoka, glede navišino neplačanega davka.
Omejitev tudi navzgor
Bine Kordež / Foto: Matic Zorman
GLA
SB
EN
OD
RU
ŠTV
OAT
ALE
A, G
OM
ILE
10
, B
RU
SN
ICE
Oddaja Polka in majolka bo gostovala v Kranju. Pripravili bomo zares velik glasbeni spektakel. Iz vsehgorenjskih občin smo povabili najboljše ansamble!
Z nami bodo: Harmonikarski orkester Martina Vodlana,Nagelj, Viharnik, Veseli Gorenjci, Fantje z vasi, Gorenjskikvintet, Slovenski pozdravi, Veseli Begunjčani, Azalea,Boh pomagej, Pušeljc, Suha špaga, Folk idoli, Beerbely,trio Šubic, Podvig, Grintovci, ans. Žibert in ostali, plesalibosta folklorni skupini Preddvor in Sava.
V primeru slabega vremena bo prireditev v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori. Vstop prost!
Vabljeni v petek, 17. septembra, pred gostilno STARI MAYR v Kranju.
Od 15. do 17. ure bo veselica z ansamblom Jamniški odmev, ob 17. uri predizbor
za Polkino zvezdo harmonikarjev, ob 18. uri pa snemanje TV oddaje.
Škofja Loka
Prenovili poslovalnico na Kapucinskem trgu
Gorenjska banka je prenovila poslovalnico na Kapucinskemtrgu v Škofji Loki. V soboto je bila zaradi selitve izjemomazaprta, včeraj pa je bila, v prenovljeni podobi, spet odprta zaobiskovalce. Kot je povedal Jurij Krvina, vodja škofjeloškeposlovne enote Gorenjske banke, so poslovalnico prenoviličez poletje, pri tem pa je zaradi obzirnosti izvajalcev del inrazumevanja strank lahko dokaj normalno poslovala. V ok-viru prenove so poslovalnico prilagodili dejanskim potre-bam strank in sodobnim bančnim merilom. Storitve, ki sojih prej opravljali kar v treh nadstropjih, bodo stranke odslejlahko opravile v osrednjem prostoru v pritličju, prvo nad-stropje pa bo banka prodala ali oddala v najem. Klasičnabančna okenca so dopolnili s svetovalnimi mesti, ki stran-kam omogočajo večjo zaupnost; zagotovili pa so tudi višjostopnjo varnosti. C. Z.
18GORENJSKI GLAS
torek, 14. septembra 2010KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Mekinje - "Vsi župani mesovražijo, ker ne pustim večzidati na najboljši kmetijskizemlji. S spremembami za-kona o kmetijskih zemljiš-čih, ki so v javni razpravi,bomo zaščitili od 150 do dve-sto tisoč hektarjev kmetijskihzemljišč, na katerih posegine bodo dovoljeni, in še pri-bližno petsto tisoč hektarjev,na katere bo sicer možno po-seči, a bo sprememba na-membnosti tako draga, dainvestitorji tudi pomislili nebodo, da bi gradili na takšnilokaciji. Kmetije pa se bodolahko širile na kmetijskazemljišča, ne da bi moralepred tem spreminjati na-membnost zemljišča," je de-jal minister za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano De-jan Židan na poslanskemvečeru, ki ga je pripravilakamniška poslanka JulijanaBizjak Mlakar v sodelovanjus predsednikom odborakamniške izpostave kmetij-sko gozdarske zbornice Jože-fom Romšakom.
Kot smo slišali na večeru,ima Slovenija nizko samoos-krbo s hrano in tudi vsemanj živilsko predelovalneindustrije, ki pa je v primežutrgovine. "Že v Evropi jehudo, pri nas pa je še hujše,"je dejal minister Židan in kotprimere navedel, da vrednost
pšenice v ceni kruha pred-stavlja le od pet do devet od-stotkov in da si trgovci primlečnih izdelkih vzamejo odkončne cene tudi dve petini.Na ministrstvu si bodo priza-devali urediti cenovna raz-merja med pridelavo, prede-lavo in trgovino, pri tem panaj bi upoštevali tudi izkuš-nje drugih evropskih držav.
Kmetijsko ministrstvo boše naprej zagotavljalo denarza kmetijsko svetovalno služ-bo, vendar bo bolj preverjalo
njeno učinkovitost. "Za nasni pomembno, koliko preda-vanj je pripravila o kmečkemturizmu, ampak to, kolikokmetij se je na novo odločiloza to dejavnost," je dejal mi-nister Židan in bil kritičentudi do ekološkega kmetij-stva, ki ga država in Evropskaunija podpirata, na trgu pa ješe skromna ponudba tovrst-ne hrane.
Kmetje in drugi udeležen-ci, med njimi je bil tudipredsednik kmetijsko goz-
darske zbornice Ciril Smr-kolj, so ministru zastavili večvprašanj o aktualnih kmetij-skih temah in ga opozorilina nekatere probleme. Takosmo slišali, da lastniki goz-dov sekajo manj, kot bi lah-ko, in da je lubadar po vetro-lomu pred dvema letoma le-tos napadel dvanajst tisočkubičnih metrov smreke."Minister, kaj boste konkret-no naredili, da bo kmet zasvoje pridelke dobil normal-no ceno," je vprašal rejeckoz. Kmete je tudi strah, kajbo prinesel novi zakon odavku na nepremičnine, jav-ne razpise pa bi bilo treba ponjihovem mnenju prilagodi-ti tako, da bi na njih lahkokandidirali tudi mali in sred-nje veliki kmetje.
Kako iz cenovnega primeža?!Na kmetijskem ministrstvu si bodo prizadevali, da bi uredili cenovna razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino.
Udeleženci pogovora o aktualnih kmetijskih temah v Mekinjah
Cveto Zaplotnik
Bled - Medved in volk sta po-stala že stalna prebivalca goz-dov na Pokljuki in na Jelovicipa tudi na širšem območju.V blejski območni enoti za-voda za gozdove na podlagistalnega spremljanja navzoč-nosti velikih zveri ugotavlja-jo, da so na njihovem ob-močju prisotni vsaj trijemedvedi in en volk. Posa-mične škode niso nič poseb-nega, proti koncu pašne se-zone pa so se občutno pove-čale. Samo v zadnjem mese-cu so medvedje in volk po-končali 42 ovc in eno mlajšegovedo, tako da ocenjenaškoda že presega 6500 ev-rov. Škodnih primerov jebilo sicer manj kot pred dve-ma letoma, vendar pa je šte-vilo pokončanih ovc že večje.
Kot navaja Blaž Černe,vodja odseka za gozdne živa-
li in lovstvo v blejskem zavo-du za gozdove, je letos največškode povzročil manjši,manj kot sto kilogramov tež-ki medved, ki se že vsaj trimesece zadržuje na območ-ju Karavank od Dovjega doKranjske Gore. V začetku av-gusta je na več planinah nad
Srednjim Vrhom v loviščuKranjska Gora napadel vsajtrikrat in pokončal 15 ovc.Ker so se napadi na drobnicoponavljali, obstajala pa jetudi nevarnost za ljudi, jeblejski zavod zaprosil minis-trstvo za okolje in prostor zaizdajo odločbe za izredni od-strel. Ministrstvo je odločboizdalo upravljavcu lovišča
Kranjska Gora za čas od 10.do 24. avgusta, vendar se jemedved v tem času pretežnozadrževal na avstrijski strani,tako da ga lovci niso mogliodstreliti. Po nekaj tednihmirovanja je 31. avgusta po-novno "udaril", tokrat napašniku nad vasjo Dovje,kjer je pokončal pet ovc inkjer se je čez dva dni precejna blizu srečal tudi s člove-kom. Ministrstvo je predkratkim na podlagi vlogeblejskega zavoda izdalo lov-skim družinam KranjskaGora, Dovje in Jesenice novoodločbo, na podlagi katereimajo lovci dva tedna časa zaodstrel problematičnegamedveda. Medved pa ne pov-zroča škode le v Karavankah,ampak napada domače živalitudi na Dednem polju, Vi-trancu, Voglu in na Zatrni-ku, vendar je obseg škodemanjši.
Medved in volk napadata ovceMedved in volk sta v zadnjem mesecu na Zgornjem Gorenjskem pobila 42 ovc in eno mlajše govedo.Škoda že presega 6500 evrov.
Ljubljana
Pod slovensko zastavo brez slovenskih surovin
V tržnem inšpektoratu so pritrdili kmetijsko gozdarski zbor-nici, ki je že julija opozorila na neprimerno uporabo sloven-ske zastave pri oglaševanju izdelkov Activia francoskegapodjetja Danone. V zbornici se jim je zdelo oglaševanje spo-rno predvsem zaradi tega, ker izdelki Activia ne vsebujejoslovenskih surovin in je uporaba slovenske zastave zavaja-joča in tudi zakonsko sporna. V tržnem inšpektoratu so po-tlej ugotovili, da je uporaba zastave v oglaševalski akciji zamlečne izdelke dejansko v nasprotju z zakonom, ki določa,da se grba in zastave ter njunih sestavnih delov ne sme upo-rabljati kot znamko, model ali vzorec ter za označevanje bla-ga in storitev, in so proti Danoneju že ukrepali. C. Z.
Brezje
Gremo v planino po živino
Pašna sezona na planinah se končuje, Agrarna skupnost Pun-grat bo živino odgnala v dolino v soboto. S planine bodo kreni-li ob sedmih zjutraj, ob devetih bo počitek z malico v Jelendo-lu, med 13. in 14. uro pa bodo živino prignali na Brezje (v radov-ljiški občini), kjer bo potlej kmečki praznik, ki ga bosta pripra-vila agrarna skupnost in Združenje ekoloških kmetov Gorenj-ske. Pa še to: živina bo šla v dolino v vsakem vremenu, pravtako bo ne glede na vreme na Brezjah tudi prireditev. C. Z.
Kmalu bodo minila trileta, odkar je na širšemobmočju pokljuških goz-dov navzoč tudi volk. Kerse na tem območju pros-to pase prek petsto ovc inkoz, so škode ”logična po-sledica”. Letos je pokon-čal že 22 ovc, od tega 18 vzadnjih desetih dneh - 12nad smučiščem Viševnikin šest na Zatrniku.
Blaž Černe
Cveto Zaplotnik
Log v Trenti - Zveza društevrejcev drobnice Slovenije inrevija Drobnica sta v sodelo-vanju s Kmetijsko gozdar-skim zavodom Nova Gorica,Triglavskim narodnim par-kom, Društvom rejcev drob-nice Bovške in Kmetijskogozdarsko zbornico Sloveni-je pripravili v soboto v Trentipetnajsto državno tekmova-nje v striženju ovc, hkrati pasta bili tudi osma državnarazstava ovc in koz ter prvadržavna razstava ovc bovškepasme. V striženju z električ-nimi škarjami je med deveti-mi tekmovalci zmagal AlojzNovak iz Šentjerneja, v stri-ženju z ročnimi škarjami,kjer so se pomerili trije rejci,pa je bil najboljši Andrej Ški-bin iz Lokve na Krasu. Drugaje bila lanska zmagovalka
Mojca Noč iz JavorniškegaRovta, ki je tri ovce ostrigla vosemnajstih minutah in pe-tih sekundah. Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo inprehrano je devetim rejcempodelilo priznanja za doseže-ne rezultate pri reji plemen-skih koz in ovc ter za splošnourejenost kmetije. Z Gorenj-skega sta ga prejela StaneMartinjak iz Zabreznice zarejo ovc jezersko solčavskepasme in Andreja Burnik zDolenje Dobrave za rejo kozslovenske srnaste pasme.
Obiskovalci, vseh se je vTrenti zbralo okoli dva tisoč,so se lahko udeležili tudi de-lavnic polstenja (filcanja),kupili volnene izdelke, poku-sili dobrote iz jagnjetine tersire iz ovčjega in kozjegamleka in si ogledali, kako pa-stirski psi pomagajo rejcempri delu z ovcami.
Mojca Noč druga
Na trgovskih policah se ob pristni hrani pojavljajo tudiponaredki, ki sicer niso škodljivi za zdravje, a pomenijozavajanje potrošnikov. Inšpekcija je že odkrila ponared-ke medu, v kratkem bo začela preverjati mlečne izdelke,potlej še mesne in krušne, je napovedal minister Židan.
torek, 14. septembra 2010 NASVETI [email protected] GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
NEPOZABEN DOPUST V POSOČJU
Maja Šušteršič
Slap Boka, planina Kuhinja Prvi postanek sva naredila
ob cesti, kjer sva zagledala turi-stično tablico za ogled arheolo-škega najdišča Tonovcov grad.Pot se je začela z zelo strmimistopnicami, vsekanimi v skalo.S pomočjo žic sva prispela vgozd, od koder je bilo do vrhasamo še 15 minut. Tu je stala vpozni antiki od 4. do 6. stolet-ja n. št. vas, ki jo je na eni stra-ni varovala prepadna stena,na drugih pa strma pobočja inkamnito obzidje. Na ličnih pa-nojih so predstavljeni izsledkiizkopavanj, ki jih je na najdiš-ču opravil Inštitut za arheolo-gijo ZRC SAZU v Ljubljani.Odkrili so velik zbiralnik zavodo, ki je zdaj prekrit z lepoleseno streho, in kar tri zgod-njekrščanske cerkve. Notranjo-sti dveh cerkva, ki se skrivataznotraj zaščitnih stavb, si nis-
va mogla ogledati, ker sva si vkobariškem muzeju pozabilaizposoditi ključ.
Spustila sva se nazaj do cestein se odpeljala naprej proti Bov-cu. Kmalu za vasjo Žaga je obcesti na obeh strani mostu ure-jeno parkirišče. Ker je bilo prvopolno, sva avto pustila na levembregu Soče. Takoj čez cesto svazagledala markacijo in tablico,na kateri je pisalo "izvir Boka".Če hočeš videti sam slap, pamoraš iti po desni strani. Mid-va nisva bila dovolj pozorna insva ubrala pot proti izviru. Dveuri težke, delno z žicami varo-vane poti sva le s težavo prema-gala. A na vrhu je bil trud po-plačan. Najprej sva se napila inosvežila s kristalno čisto in mrz-lo vodo, potem pa uživala v po-gledu na izvir in vodo, ki je pa-dala v globino 104 m pod nami.
Utrujena in rahlo razočarana,ker nisva videla slapa, sva se vr-nila domov, ogled slapa pa pri-hranila za naslednji dopust.
Na prvi julijski dan sva sespet oblekla športno in se z av-tom odpeljala do planine Ku-hinja (991 m) pod Krnom. Na
vrhu Krna sva bila že dvakratpred leti, zato sva tokrat izbra-la lahko, eno uro dolgo pot doPlanice (1376 m). Nekaj časahodiš po makadamski poti, po-tem pa te oznaka (pot miru -Italijanska kapelica) pri odce-pu vodi levo po sicer označeni,a slabo shojeni poti do vrha.Očitno le malokateri planincizaidejo sem. Čisto na robu pre-pada je postavljena kapelica izbelega kamna v spomin itali-janskim vojakom prve svetovnevojne. Nad vhodom je napis"zavetišče trpečih". Na poti na-zaj naju je zmotil konj, ki jeočitno ušel gospodarju. Kar lepdel poti je hodil za nama, tikpred planinsko kočo na Kuhi-nji pa se je obrnil in odpeketal.Midva sva se tu osvežila s kis-lim mlekom in se odpeljala doMosta na Soči.
8
Pavla Kliner
Sladki koren (Glycyrrhizaglabra) je njega dni sodil vnapoj, ki je moral biti vednoob bolniški postelji, saj naj bizdravil prav vse bolezni. Kjeso že tisti časi ... Dandanespo pripravkih iz te koreninesladkobnega okusa in moč-nega vonja posega le malo-kdo, čeravno je znanstvenoprecej dobro raziskana. Rabapo ljudskem izročilu je zve-čine podkrepljena s farma-kološkimi izsledki. Poglej-mo najprej v zakladnicoljudskega znanja.
Pri vnetju bronhijev
Korenina sladkega korenaže od nekdaj velja za izvrst-no zdravilo proti kašlju, po-spešuje izločanje sluzi, zdra-vi hripavost in celo začetnotuberkulozo. Pomaga privnetju bronhijev in grla, olaj-šuje izkašljevanje in zdraviprehladna obolenja. V ljud-skem zdravilstvu jo uporab-ljajo tudi za zdravljenje ast-me in razjed v ustih. Polegtega se obnese kot sredstvoza osvežitev, lahno odvaja inžene na vodo, koristi pri bo-leznih ledvic in mehurja terdeluje na nadledvično žlezo.Največje uspehe v ljudskemzdravilstvu pa naj bi z njodosegali pri vnetju želodčnesluznice in želodčni razjedi,
pri prebavnih krčih in zaprt-ju. Pri kroničnem zaprtju senajbolj obnese v kombinacijis korenino regrata in kislice.
Deluje proti glivicam inbakterijam
S poskusi, ki so jih opraviliv zadnjih letih, so nespornopotrdili antioksidativni inprotivnetni učinek sladkegakorena. Gliciretinska kislina,ki velja za njegovo najboljprepoznavno sestavino in kimu daje sladkost, deluje protiglivicam, ki povzročajo soorin proti nekaterim bakteri-jam. Zavira razne vrste viru-sov, kužne na sluznicah, tudiherpes. V pomoč je celo prizdravljenju hepatitisa B. Zavi-ra razpad steroidov v jetrih inledvicah. Raziskave so tudipokazale, da gliciretinska kis-lina spodbuja nastanek sluzi,
pospešuje sluznični krvni ob-tok in ji daje moč, da se upreprebavnim sokovom, ki jorazjedajo, zato je ta rastlinicaoz. njen sok v veliko pomočpri zdravljenju razjede na že-lodcu, dvanajstniku in poži-ralniku. Ker deluje protivnet-no, pomaga tudi pri vnetihsklepih in artritisu. Olajšujetudi izkašljevanje, saj utekoči-nja gosto sluz in preprečujevnetja pri katarjih zgornjih di-hal.
Prevretek, sok in paličice
Kot pri večini korenin,tudi pri sladkem korenu ve-lja, da ga pripravimo v oblikiprevretka: pol žličke oziromanajveč eno žličko posušenekorenine prelijemo s skode-lico vrele vode in kuhamopet do deset minut. Pijemonajveč po tri skodelice čaja
na dan po obroku. Zgoščensok z imenom lakrica ali črnisladkor kupimo v lekarni.Dobi se v obliki močno slad-kih črno rjavih paličastih ko-sov, ki se v vroči vodi popol-noma raztopijo. Zelo se izka-že pri gastritisu, čiru na že-lodcu ali dvanajstniku in prikrčih v želodcu. Paličice po-sušenega soka, ki so zelo za-nimivega videza, lahko tudižvečimo.
Čajna mešanica pri gastritisu
Pri gastritisu se obnese, čekorenini sladkega korenaprimešamo še korenino sle-za in cvet kamilice. Dve žlič-ki mešanice, v katerem najprednjači sladki koren, po-parimo s skodelico vrelevode in pustimo stati pet-najst minut. Na dan pijemopo dve skodelici čaja.
Opozorilo
Sladki koren smemo uži-vati samo v predpisani koli-čini v obliki kure (ne dlje kotštiri do šest tednov). Pri dol-gotrajni uporabi in visokihodmerkih lahko pride do po-višanega krvnega tlaka, ede-mov in pomanjkanja kalijaoz. prekomernega vnosa na-trija. Ni primeren za bolnikes srčno-žilnimi motnjami,nosečnice in otroke.
Sladki koren pri razjedi naželodcuNovejše raziskave so pokazale, da učinkovine v sladkem korenu spodbujajo nastanek sluzi, pospešujejo sluznični krvni obtok in ji dajejo moč, da se upre prebavnim sokovom, ki jo razjedajo,zato je ta rastlinica oz. njen sok v veliko pomoč pri zdravljenju razjede na želodcu ali dvanajstniku.
19
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: grahova kremna juha z jogurtom, svinjskezarebrnice v omaki, zeliščni riž, radič s fižolom v solati, hru-škova pita; Večerja: pršut, melona, ajdov kruh.Ponedeljek - Kosilo: krompirjeva enolončnica z gobami,ocvrti kaneloni s piščančjimi jetrci, endivija z lečo; Večerja:široki rezanci s skuto in orehi, kompot.Torek - Kosilo: korenčkova juha z zdrobom, mesne kroglice(čufte) v paradižnikovi omaki, makaroni z drobtinicami, ze-lena solata. Večerja: pečene paprike, beli slani sir, zrnatkruh, jogurt. Sreda - Kosilo: kremna juha iz bučk, pečene škarpine z rož-marinovim krompirjem v kosih iz pečice, paradižnikova so-lata; Večerja: cesarski praženec, kompot.Četrtek - Kosilo: piščančja obara, ajdovi žganci, kislo mleko;Večerja: rižota z morskimi sadeži, rdeča pesa v solati, bre-skve.Petek - Kosilo: zelenjavni ješprenj v goveji juhi, mlinci s sku-to in maslenimi drobtinicami, zelena solata; Večerja: v zele-njavi in belem vinu kuhana postrv, majonezna omaka, para-dižnikova solata, toast.Sobota - Kosilo: mešano meso na žaru, kajmak, ajvar, lepi-nje, okisan krompir; Večerja: stročji fižol z jajci, kislo mleko,koruzni kruh, breskve.
Hruškova pita s peno
Testo: 15 dag moke, 8 dag sladkorja, 8 dag masla ali margari-ne, 1 rumenjak, 1 žlica vode; Nadev: 4 hruške, 20 dag suhih sliv,po malo sladkorja, cimeta, vanilina in limonine lupinice, 2 be-ljaka za peno in 5 do 10 dag sladkorja.
Maščobo nadrobimo v moko, premešamo s sladkorjem,rumenjakom in vodo ter na hitro zgnetemo v krhko testo,ki naj počiva na hladnem. Hruške olupimo, narežemo narezine in jih skupaj z dišavami podušimo v treh žlicahvode. Dobro odcejene premešamo s slivami, ki jih prej na-močimo v vodi in malo pokuhamo, če je potrebno. Odstra-nimo jim koščice in jih dobro odcedimo. S testom enako-merno obložimo dno pekača, ga postavimo v pečico, dabledo zarumeni, nato ga malo ohladimo, obložimo s sad-jem, po vrhu pa nabrizgamo trd sneg iz beljakov in sladkor-ja. Pri 125 stopinjah Celzija sladico pečemo še približno 20minut, da sneg rahlo porjavi. Ohlajeno razrežemo na lepekose in ponudimo.
V severni zgodnjekrščanski cerkvi na Tonovcovem gradupri Kobaridu se je dobro ohranila zidana duhovniška klop sškofovskim sedežem. / Foto: Slavko Ciglenečki
Sladki koren lajša izkašljevanje.
www.gorenjskiglas.si
20 torek, 14. septembra 2010GORENJSKI GLAS
[email protected], OGLASI
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
Komercialist m/ž (Ljubljana, teren Slovenija) Zaradi povečanega obsega dela pri novem prehranskem projektu iščemo ambi-ciozne, komunikativne in vztrajne honorarne ali stalne nove sodelavce. Od vaspričakujemo: pripravljenost za učenje, zanesljivost, samostojnost, odgovornost, ko-munikativnost, ambicioznost, urejenost. TDA, d. o. o., Resljeva cesta 10, 1000 Ljub-ljana, prijave zbiramo do 08. 10. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Pomočnik rezalca NC (Jesenice) Zahteve: ključavničar, oblikovalec kovin, orodjar ali druga ustrezna izobrazbakovinske stroke. Urnik: večizmensko delo v sistemu 6+2. Zahteva se: oster vid, ročnespretnosti, fizična moč. KOVINTRADE METAL, d. o. o., C. železarjev 8, 4270 Jesenice,prijave zbiramo do 30. 09. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Natakar m/ž (Lahovče) Smo družinsko vodena domača gostilna s tradicijo od leta 1960. Vaše delo bo: pripra-va in postrežba pijač, postrežba jedi, skrb za čistočo, druga dela po nalogu nadrejene-ga. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Gostilna ZAJC, Lahovče 9, 4207Cerklje na Gor., prijave zbiramo do 26. 09. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Svetovalec na terenu m/ž (Kranj, Novo mesto, Maribor, Koper, Ljubljana) Uspešna zasebna šola www.sola2f.si (ki posluje po celotni Sloveniji), zaposli sveto-valce na terenu v Kranju, Novem mestu, Ljubljani, Kopru in Mariboru. Sodelovanje jemogoče s pogodbo ali preko lastnega s.p. Šola 2f, d. o. o., Strma ulica 8, 2000 Maribor,prijave zbiramo do 09. 10. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Poslovodja za območje Kranja in Škofje Loke m/ž (Kranj in Škofja Loka) Od vas pričakujemo: končano poklicno izobrazbo IV. stopnje, občutek za odgo-vornost in nadpovprečno zavzetost za delo, veselje in smisel za delo s strankami in
v timu, komunikativnost, urejenost, fleksibilnost, samoiniciativnost. Deichmann, d.o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 07. 10. 2010. Več nawww.mojedelo.com.
Zavarovalni zastopnik m/ž (Kranj) Pogoji za zasedbo: opravljena najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja), pozna-vanje dela z računalnikom, komunikativnost in izkušnje v prodaji, vozniški izpit kate-gorije B, aktivno znanje slovenskega jezika. Zavarovalnica Maribor, d. d., Cankarjeva 3,2000 Maribor, prijave zbiramo do 18. 09. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Voznik avtočrpalke m/ž (Škofja Loka) Delo bo obsegalo: upravljanje, prevažanje in manipuliranje z motornim tovornimvozilom za prevoz materiala (avtočrpalka, avtodvigalo), dnevno pregledovanjetovornega vozila z vso pripadajočo opremo za nemoteno delo in varnost v cest-nem prometu, pravilno in pravočasno izpolnjevanje potnih nalogov za tehničnopodročje, dnevno vzdrževanje in čiščenje tovornega vozila, vodenje evidenc ovozilu ... SGP Tehnik, d. d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 07.10. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Gradbeni delovodja m/ž (Škofja Loka) Delo bo obsegalo: organiziranje, vodenje in nadziranje delovnih skupin, vodenje grad-benega dnevnika, vodenje in obvladovanje zalog materiala, sodelovanje s podizvajal-ci, planiranje, naročanje materiala in nadzor nad porabo materiala, aktivno sodelovan-je pri pripravi predračunov in mesečnih situacij, pregled načrtov objekta, pregled inkontrola gradbišč, skrb za vzdrževanje delovnih sredstev ... SGP Tehnik, d. d., Stara ces-ta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 07. 10. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Vodja regijske prodaje m/ž (Kranj) Osnovne naloge bodo raziskave trga, prodajne napovedi, ustvarjati tržno povpraše-vanje, priprava dokumentacije, priprava prodajnih ponudb, prodajnih načrtov,spremljanje razvoja in trendov na področju merjenja električne energije ter drugepodobne naloge v skladu z opisom delovnega mesta. Iskraemeco, d. d., Savska Loka4, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 06. 10. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Diplomirani inženir ali inženir elektronike m/ž (Kranj) K sodelovanju vabimo diplomiranega inženirja ali inženirja elektronike m/ž zatehnično podporo in servisiranje visoko zahtevne elektronske opreme. Od vaspričakujemo: najmanj VI. stopnjo izobrazbe, zaželena smer elektronik / elektrotehnikali mehatronik, aktivno znanje enega tujega jezika. Zaposlimo tudi začetnika. Nudimovam dinamično delo ... SCAN, d. o. o., Preddvor, Breg 7, 4205 Preddvor, prijave zbi-ramo do 26. 09. 2010. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
Vodenje
gospodinjstva, pa naj gre
za hišo ali stanovanje, je
sestavljeno iz številnih
opravil: vse od prehranje-
vanja, čiščenja, higiene, do
skrbi za prijetno bivalno
okolje. Ni dovolj, da le
redno nakupujemo,
kuhamo, čistimo, peremo,
zalivamo cvetlice in sem
ter tja prišijemo nesrečno
odpadli gumb. Za uspešno
izvedbo teh opravil
obstajajo nasveti, ki nam
prihranijo veliko truda,
denarja in časa, pri
čemer ostanemo
prijazni do okolja.
Broširana vezava, 14 x 20 cm, 287 strani
Redna cena: 24,95 evra Če knjigo kupite ali naročite
na Gorenjskem glasu, je cena le 20 evrov. Če knji-
go pošljemo po pošti, vam zaračunamo še poštnino.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po
tel.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
Nasveti v knjigi vam bodo pri ekološkem podvigu v
vašem gospodinjstvu v veliko pomoč.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Komenda
V Komendi za župana tudi Stane Zarnik
Politolog, magister javne uprave in sekretar po poklicu Sta-nislav Zarnik se bo za mesto komendskega župana potego-val kot kandidat LDS. "Imam izobrazbo, imam znanje inpredvsem imam reference v izvedenih projektih v Komendi.Moje življenje, moja poklicna in politična pot naj se nadalju-je v vodenju občine Komenda, kjer sem se rodil in kjer živimvse svoje življenje," pravi Stane Zarnik, tudi eden od pobud-nikov samostojne občine Komenda. In kakšna je njegova vi-zija? "Komenda, biser osrednjeslovenske regije, bo postalavodilno in bogato naselje z razvitim poslovnim okoljem inkulturno raznolikostjo. Postali bomo vzor za druge občine."Zavzel se bo za ureditev družabnih središč, otroških igrišč,gradnjo trgovine v Komendi, povečanje komendske šole,varstvo za vse predšolske otroke, obnovo kulturnega doma,gradnjo kanalizacije, ureditev suhadolske jame in usmeritevželezniške proge Ljubljana-Brnik skozi Komendo. J. P.
Kamnik
Tonin odprl mobilno volilno pisarno
Matej Tonin je ob podpori svoje stranke NSi ter SLS in SNSv petek že vložil uradno kandidaturo za župana občineKamnik. "Glavno vodilo naše skupne kandidature je pove-zovanje vseh ljudi, ki si želijo pozitivnih sprememb v Kam-niku. V kampanji ne bom obljubljal vsega povprek, ampaksem pripravil seznam konkretnih projektov, ki jih je možnorealizirati v naslednjem mandatu. Mi gremo na volitve zato,da zmagamo," je povedal Matej Tonin, ki je konec minule-ga tedna na Glavnem trgu odprl svojo mobilno volilno pi-sarno. Poleg tega pa bo z volilnim kombijem do volitev obiskal vsa naselja v občini in se na terenu seznanil s teža-vami ljudi. J. P.
Trzin
Trzinci sprejeli občinski prostorski načrt
Občinski svetniki občine Trzin so na svoji zadnji seji 8. sep-tembra sprejeli Občinski prostorski načrt - izvedbeni del zacelotno območje Občine Trzin, s tem pa je Trzin po dostop-nih podatkih osemnajsta občina pri nas, ki ji je celoviti dol-goročni prostorski akt uspelo sprejeti še v tem mandatu. Kotje zapisal župan Tone Peršak, je prostorski načrt usmerjen vrazvoj z izrazito zavezanostjo ohranjanju narave in razen ne-kaj površin za pozidavo znotraj naselij ne predvideva novihvelikih stanovanjskih stavb in množičnega priseljevanja v Tr-zin. Eden glavnih ciljev pri sprejemanju strateških odločitevje bila kakovost življenja, je še poudaril župan. J. P.
Alenka Brun
Spodnji Brnik - V Dvoru Je-zeršek na Spodnjem Brnikuso v torek pripravili debatnivečer s pomenljivim naslo-vom Klubi Lions in Rotary -tkalci elite, zarote ali človeko-ljubja?. Po okrogli mizi jebila dražba dvajsetih otro-ških del, s katero so obisko-valci zbrali tri tisoč evrov.Polovico so namenili Zveziprijateljev mladine Moste-Polje, polovico pa kamniške-
mu CIRIUS-u. Dogodek soorganizirali Zavod Ypsilon,Lions klub Brnik in Rotaryklub Zgornji Brnik. Sodelujo-či so se zvečine strinjali z od-govorom Janeza Bohoriča, kije na zastavljeno uvodnovprašanje, ki je napovedalotemo tokratnega srečanja, od-govoril: "Verjamem, da smovse troje - elita v dobrih delih,zarotniki proti vsem, kar jeslabega na tem svetu, in člo-vekoljubi, kar kažejo naša de-janja."
Tkalci elite, zarote aličlovekoljublja?
Na tokratnem debatnem večeru v Dvoru Jezeršek na Spodnjem Brniku se je zbralo kar lepo število lionistov inrotariancev. / Foto: Gorazd Kavčič
[email protected], 14. septembra 2010GORENJSKI GLAS GORENJSKA
Think bigwww.dacia.si
Zanesljiva. Na takšnih in drugačnih cestah.
Sandero vas ne bo navdušil le s svojo zanesljivostjo, temveč tudi razvajal s klimo, centralnim daljinskim zaklepanjem, meglenkami in sprednjim električnim pomikom stekel. Sandero Stepway pa vas pri vašem prodajalcu čaka s klimo, CD MP3 predvajalnikom, metalik barvo, s platišči iz lahke litine 16” in meglenkami.
že od 9.290 €*Sandero Stepway + PACK
žeSander
Sandeero Ambiance Pack plusže od 7.400 €*
Sand
ero:
Pora
ba pr
i meš
aci
nem
klu
4,5 -
7,2 l
/100
km.
misi
jEm
OCOa C2
5 5: 1
1:
65
61- g/
km. S
ande
ro S
tepo
Pwa
y: Po
raba
: 4,6
-7,2
l 7
/100
km.
Emisi
ja CO
2: 140
- 18
0 g/km
. Slik
i S
sta si
mbo
lni. R
enau
lt Ni
Sss
an S
eni
ove
lod.
a, d
jajo.o
., oo
Duna
jska 2
2,15
11
Lju
bljan
a.a
* Cena velja s pogoji preko Dacia financiranja. ** Velja s pogoji preko Dacia financiranja in do izpolnitve prvega od dveh pogojev: 5 let ali 100.000 km. 5-letna garancija ne velja za osnovno verzijo.
Ljubelj
Stavbe na Ljubelju rušijo
Poročali smo že, da bo Direkcija RS za ceste letos preuredi-la štiri nekdanje mejne prehode. Prvi je na vrsti mejni pre-hod Ljubelj v občini Tržič. Tam je podjetje Slemenšek zače-lo 9. septembra odstranjevati objekte carine in policije, nad-strešnice, otoke in kontrolne kabine. Kot je povedal Jože To-minc, bodo za to delo potrebovali dva do tri tedne. Natobodo začeli urejati ploščad, kjer je predvidena nova promet-na ureditev, obnova dotrajanega vozišča, ureditev odvajanjapadavinskih voda in postavitev javne razsvetljave. Dodatenvozni pas bo omogočil povezavo novega parkirišča s staroljubeljsko cesto. Projekt je vreden več kot 366 tisoč evrov, jepojasnila Nina Rangus iz DRSC v Ljubljani. S. S.
Vodice
Kokalj znova za župana občine Vodice
Anton Kokalj, ki je občino Vodice pred leti že vodil, bo spetkandidiral za župana. Pri tem ga podpira njegova stranka NSi,a odločil se je za kandidaturo s podporo volivcev, zato v tehdneh zbira podpise. Na novinarski konferenci, ki se je je ude-ležil tudi Lojze Peterle, je Kokalj poudaril, da občina v zadnjihosmih letih ni izvajala začrtanega razvoja občine, zato bo sam,če bo izvoljen, nadaljeval tam, kjer je pred osmimi leti kot žu-pan tudi zaključil. "Pred enim letom nisem imel namena kan-didirati, zdaj pa mi več časa in bogate izkušnje to omogočajo,predvsem pa si želim boljše in pravičnejše občine za vse obča-ne," je poudaril Anton Kokalj (na sliki) in predstavil listo za ob-činski svet ter svoj program, s katerim med drugim obljubljaponovitev postopka za sprejemanje občinskega prostorskeganačrta, center za starejše občane, izboljšanje zdravstvene oskr-be in širokopasovni internet za vse občane. J. P.
Maja Bertoncelj
Dragočajna - Po Zbiljskemjezeru se po novem lahko pe-ljete s panoramsko ladjo.Gre za dodatno ponudboHotela Kanu. "Ladja St. Luciaje panoramska ladja, ki lahkonaenkrat pelje petdeset ljudi.Dolga je 17 metrov, široka pa4,5 metra. Je nova, narejenapo načrtih izkušenih moj-strov. Material je kupljen prilokalnih dobaviteljih, dokon-čali pa smo jo v doku pod ho-telom Kanu. Je naša dodatnaponudba, ki je rasla skoraj trileta," je povedala Meta Hlu-pič, vodja Hotela Kanu.
V soboto so vse prebivalceokoliških vasi povabili nabrezplačno panoramsko vož-njo, ki je trajala dve uri."Vožnja se začne pri HoteluKanu. Najprej se peljemo dokampa Dragočajna, kjer seobrnemo, plujemo pod mo-stom do čolnarne v Zbiljah,
kjer se znova obrnemo in na-zaj do spodnjega doka podhotelom, kjer je ladja tudiprivezana. Ob sobotah in ne-deljah je predvidena redna li-nijska vožnja, med tednompa bomo vozili zaključene
družbe ter šole in vrtce za izo-braževalno namensko vož-njo," pojasnjuje Hlupičeva.Ladja pluje s potovalno hi-trostjo 2,5 km na uro. Imamotorje na dizelsko gorivoYanmar kapacitete 17 ko-
njev. Za vožnjo bodo odrasliodšteli šest evrov, otroci do13 let pa štiri evre. "Se nebojim, da zadeva ne bi zaži-vela," dodaja Hlupičeva, ki ovrednosti naložbe ni želelagovoriti.
Po Zbiljskem jezeru vozi ladjaHotel Kanu je splavil panoramsko ladjo St. Lucia, ki bo vozila po Zbiljskem jezeru.
V soboto so na brezplačno panoramsko vožnjo povabili okoliške prebivalce.
Križe
Odprli obnovljeno dvorano
Kulturno društvo Kruh Križe je začelo 4. Vikend smeha z od-prtjem obnovljene dvorane. Predsednik društva in KS KrižeSlavko Bohinc je spomnil, da so leta 1939 zgradili prosvetnidom, kjer so imeli prve igre. Po vojni so bili dejavni igralci inpevci. Po letu 1958 je dvorana služila športu, druženju mla-dih in Kmetijski zadrugi. Kulturna dejavnost se je vanjo vr-nila po ustanovitvi KD Kruh Križe leta 2002. Igralci so dela-li v nemogočih razmerah. Ko je leta 2005 prevzela upravlja-nje doma KS Križe, so ga sklenili obnoviti. Ob pomoči Ob-čine Tržič in JSKD RS jim je uspelo odkupiti prostore za gar-derobe, obnoviti dvorano in kupiti opremo. Domačinom stačestitala predsednica ZKO Tržič Metka Knific in tržiški žu-pan Borut Sajovic, dvorano pa je blagoslovil župnik Ivo Ko-žuh. Kulturni program so pripravili Mladinski cerkveni zborKriže, baritonist Miha Plajbes, citrarka Tanja Kozjek, violi-nistka Tina Bohinc in ansambel Rising Sky. Tri večere so na-menili smehu. KUD Ivan Cankar Sv. Duh je gostoval z igroTa veseli dan ali Matiček se ženi, gledališče Balansko z Bo-hinjske Bele pa s komedijo Oprostite, napačna soba. Doma-čini so uprizorili komedijo Prvi žganjekuh ali kako je vrageczaslužil krajec kruha. S. S.
Stojan Saje
Podljubelj - Prebivalci Pod-ljubelja znajo stopiti skupaj,ko gre za delo ali zabavo. Tu-ristično društvo, Krajevnaskupnost in Podružničnaosnovna šola Podljubelj sotudi letos ob pomoči ObčineTržič pripravili Šentanski vi-kend. Že v petek so v avto-kampu Tominčev slap nasto-pile mlade glasbene skupine.Sobotni Pastirski dan je pri-vabil številne domačine inobiskovalce od drugod.Učenci podljubeljske šole sojih pričakali s kulturnim pro-gramom. Mladina se je zbra-la na ustvarjalnih delavnicah.Prikazali so česanje domačeovčje volne in ročno obdelavolesa. Stojnice so postavili Ma-rija Japelj iz Podljubelja, Druš-tvo podeželskih žena Svit,Čebelarsko društvo Tržič,Čebelarstvo Kokalj in Konje-niško društvo iz Naklega, Ta-lesen Kropa in Turističnopromocijski informacijski
center Tržič. Del popoldnevaje minil ob zabavnih igrah, kiso bile v znamenju legende otržiškem zmaju. Silvo Japeljje prilagodil pet iger in rdečonit s tržiškega kopališča do-gajanju na travniku. Tekmo-vanje je komentirala Roma-na Turk, kateri so sporočalirezultate šestih ekip. Zmaga-li so navijači jeseniških hoke-jistov Red steelers. Za njimiso se zvrstile ekipe KulturaPodljubelj, Veverice iz vrststrelcev, Dratarji iz vrst glas-benikov, Gasilci iz Bistrice indomači Rotarji. Medalje sojim podelili pastir Joža, pred-sednik KS Podljubelj DraganNjegovan in tržiški županBorut Sajovic. Publiki so na-menili pastirske igre, keglja-nje za jarca in srečelov. Zazabavo so skrbeli domačiharmonikar Jože Švab in čla-na ansambla Obersband. Vnedeljo so igrali nogometstari in mladi, po streljanju zzračno puško pa so imeli za-bavo.
Glasba, igre, šport Šentanski vikend v Podljubelju je bil spet veder.
Pastirski dan so popestrile igre; zmagali so navijači jeseniških hokejistov (levo).
22 ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT [email protected] GLAS
torek, 14. septembra 2010
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
MADŽARSKE TOPLICE: 2. 10 - 5. 10, 2. 11. - 5. 11.; BANJA VRUČICA: 6. 10. -13. 10., 25 .10. - 28. 10.; BIOTERME: 11. 10., 11. 10 . - 13. 10; TOPOLŠČICA:27. 9.; MEDŽUGORJE: 15. 10. - 17. 10.; TRST: 6. 10.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Predstavitev razpisov EKO skladaKokrica - V četrtek, 16. septembra, bo ob 18. uri v Kulturnemdomu na Kokrici potekala brezplačna predstavitev razpisaEKO sklada v organizaciji LEAG. Po predstavitvi vam bo zavaša vprašanja na voljo predstavnik Lokalne energetskeagencije Gorenjske.
PotepanjaJesenice - Odprtje razstave fotografij Potepanja avtorice AneŠišak, KMF FZS, AFIAP, članice Društva fotografov SVIT Ce-lje, s projekcijo bo v sredo, 22. septembra, ob 18. uri v Foto-galeriji Jesenice.
Stol - mogočni sosedSlovenski Javornik - Planinsko društvo Javornik Koroška Belavabi na ogled razstave ob 100-letnici postavitve Prešernovekoče na Stolu in izdaji monografije Stol - mogočni sosed.Razstava bo odprta do 24. septembra vsak dan od 16. uredalje, v razstavnem prostoru Kulturnega doma na Sloven-skem Javorniku (restavracija Turist).
RAZSTAVE
Sezo
na 2
010/
2011
, upr
izor
itev
1
ŠE JE ČAS ZA VPIS ABONMAJA - POHITITE! www.pgk.si
LOVSKE SCENEIZ SPODNJE BAVARSKE
Martin Sperr REŽIJA IVICA BULJAN
PREMIERA: 17. 9. 2010 ob 21.00NA SPOREDU V SEPTEMBRU: 15., 16., 24., 28., 30. 9. ob 20.00
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Kranjci v BegunjahBegunje - Pri Avseniku v Begunjah so srede namenjene glas-bi in plesu. Jutri, 15. septembra, ob 19. uri bo nastopil prizna-ni ansambel Kranjci, ki ima za seboj vrsto uspešnih nasto-pov doma in po Evropi. Svoj sedež na koncertu lahko rezer-virate po telefonu 04/533 34 02.
Družabna srečanja v Gamsovem rajuBašelj - Upokojenci oz. starejši občani Bašlja vabijo ne samoBašljane, ampak tudi vse upokojence sosednjih vasi in oko-lice na družabna srečanja za starejše, ki se septembra zače-njajo v Gamsovem raju oz. bivšem Radetu Končarju nadBašljem. Srečanja in veselo druženje bodo vsako prvo intretjo nedeljo v mesecu.
Po pobočjih KrvavcaKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi malčke in njihovestarše ali skrbnike v soboto, 25. septembra, na družinski pla-ninski izlet po pobočjih Krvavca. Prijave in informacije privodnikih: Tatjana, 051/603 475 oz. [email protected],Stanko, 040/206 164 oz. [email protected].
Jezersko-Virnikova planina-Bolnišnica KrtinaKranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 23.septembra, na pohod Jezersko-Virnikova planina-BolnišnicaKrtina. Hoje bo za 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v pisar-ni društva do ponedeljka, 20. septembra.
Kolesarski izletKranj - Iz kolesarske sekcije društva upokojencev Kranj vabi-jo v torek, 21. septembra, na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Tupaliče-Kanonir-Jezersko. Predviden čas vožnje je 10 ur.Odhod bo ob 8. uri izpred društva.
Pohod v Dovžanovo soteskoKranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane na pohod po raz-gledni poti Dovžanove soteske v soboto, 18. septembra, kiga pripravlja Društvo diabetikov Tržič. Prijave v društvenihprostorih do srede, 15. septembra, ali po telefonu 202 83 -10, informacije lahko po tel. 031/485 490 - Ivan. Prijave zaDD Tržič - Daša Stritih, tel.: 040/674 559.
IZLETI
PRIREDITVE
Izleta Planinskega društva TržičTržič - Planinsko društvo Tržič vabi v soboto, 18. septembra,na izlet za mlade planince: Po poti Triglavske Bistrice inogled Slovenskega planinskega muzeja, v nedeljo, 19. sep-tembra, pa odrasle na zelo zahtevni turi na Cjajnik (1967 m)ali Košutnikov turn (2133 m) s severne strani. Prijave in in-formacije po tel. 5971 536 do zasedbe mest.
Na SkutoKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, 2. oktobra,na zanimiv planinski izlet na Skuto, enega od najvišjih vrhovv Kamniško-Savinjskih Alpah. Prijave in informacije pri vodni-kih ali v pisarni: e-pošta [email protected] ali SMS po tel.031/643 467, e-poša [email protected] ali SMS potel. 051/603 475; pisarna društva, Iskratel, vhod na škofjeloškistrani pri ambulanti, ob sredah med 17. in 18. uro.
Podnebne spremembe so tu - kako naprej?Bled - Društvo za varstvo okolja Bled vabi na predavanje dr.Lučke Kajfež Bogataj Podnebne spremembe so tu - kako na-prej?, ki bo v sredo, 22. septembra, z začetkom ob 18. uri vblejski knjižnici.
EFT-tehnika doseganja čustvene svobode-tapkanjeRadovljica - Društvo za zdrav osebnostni razvoj Radovljica vokviru študijskega krožka Duhovna stran našega zdravje,vabi na predavanje Pike Rainer, ki bo jutri, v sredo, 15. sep-tembra, ob 19. uri v osnovni šoli A. T. Linharta Radovljica.Predavanje bo v 1. nadstropju. Vstop je prost.
Izobraževanje mentorjev-prostovoljcevSlovenska filantropija 24. in 25. septembra pripravlja izobra-ževanje mentorjev-prostovoljcev za pomoč otrokom mi-grantov. V okviru projekta Mentorji-prostovoljci - Most doboljše socialne vključenosti otrok migrantov (financiran je sstrani Urada vlade RS za komuniciranje) bodo udeleženci pometodi "korak za korakom" prejeli potrebna znanja in infor-macije za pričetek ali nadgradnjo organiziranega prostovolj-skega dela. Več informacij na: www.prostovoljstvo.org,www.filantropija.org, na e-naslovu: [email protected] ali na telefonski številki: 01/430-12-88 (Neja Šmid).
Rekreativni kolesarski maratonBohinj - Letošnji rekreativni kolesarski maraton bo 18. sep-tembra v Bohinju v sklopu akcije Slovenija kolesari. Start incilj bo v Ukancu v Bohinju, prijavite se lahko preko internet-ne strani: www.bohinj-info.com/kravjibal ali na dan priredit-ve na info točki od 7. do 9.30.
Tudi zgodovina klasične glasbeKranj - Iz Društva upokojencev Kranj obveščajo, da se upoko-jenci poleg že razpisanih tečajev angleščine, italijanščine, nem-ščine, ruščine, španščine, umetnostne zgodovine, zgodovinein etnologije ter likovnega ustvarjanja lahko udeležijo tudiustvarjalnega programa zgodovina klasične glasbe. Začetek te-čajev bo 4. oktobra, prijave pa zbirajo do 27. septembra v pisar-ni društva.
OBVESTILA
PREDAVANJA
Žabnica
Pomagali bodo trem ogroženim družinam
Društvo upokojencev Žabnica je minuli teden organiziralohumanitarno literarni večer, kjer so zbirali sredstva za tri so-cialno ogrožene družine v Škofji Loki. Družine bodo prejelepomoč v obliki živil, ki so jih upokojenci s seboj prinesli kotvstopnino za prireditev. K. D.
Bled
Namesto na golf v družbo ptic
Tam, kjer ptički pojo, so poimenovali ornitološko pot, ki so jov četrtek javno predstavili na blejskem igrišču za golf. Krožnopot ob igrišču, ki je namenjena opazovanju ptic, je družbaSava hoteli Bled v sodelovanju z Višjo strokovno šolo zagostinstvo in turizem Bled uredila v začetku leta. Ob tri kilo-metre dolgi poti so postavili različne tipe gnezdilnic, v katerihso se že naselile ptice. Za projekt jim je uspelo pridobiti tudievropska sredstva. "Ornitologi so že leta 2003 izvedli posebnoraziskavo, v kateri so na območju golfskega igrišča ugotoviliprisotnost 64 različnih vrst ptic. Zato smo se odločili za ob-likovanje produkta, s katerim bomo to izjemno naravno bo-gastvo našega igrišča ohranili ter obenem na zanimiv inpoučen način predstavili obiskovalcem," je ob predstavitvipoti poudaril Fedja Pobegajlo, predsednik uprave SavaHotelov Bled. Izhodišče in zaključek poti je pri Kraljevi klubskihiši. Obiskovalci se na ogled poti lahko podajo samostojno, čepa želijo izvedeti več o življenju in posameznih vrstah ptic, paso na voljo tudi vodeni ogledi z ornitologom. M. R.
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Živ
alsk
i vrt
Lju
blja
na,V
ečna
pot
70
, Lju
blja
na
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
STANOVANJE, 48 m2, cena po do-govoru, ☎ 031/490-742 10004885
DVOSOBNO stanovanje, Jesenice, Ti-tova ul., 56 m2, obnovljeno, urejenaZK, 67.000 EUR, ☎ 041/375-318
10004641
ODDAM
SOBO ženskam, možnost kuhanja, vkopalnici pralni stroj, prostor za avto,cena nižja, Smledniška 35, Kranj
10004803
GARSONJERO, Bled, 20 m2, oprem-ljeno, CK, KTV, balkon, klet, 330 EURz vključenimi stroški, ☎ 041/681-058
10004890
GARSONJERO, opremljeno, na Parti-zanski cesti v Šk. Loki, resni osebi, za ne-določen čas, ☎ 041/208-746 10004892
DVOSOBNO stanovanje v Šorlijevemnaselju v Kranju, eni ali dvema študent-kama - študentoma, ☎ 041/369-085
10004921
V ŠKOFJI LOKI oddam v najem po-polnoma opremljeno dvosobno sta-novanje, lastna CK, ☎ 041/613-856
10004882
POSLOVNI PROSTORIODDAM
ALI PRODAMO pisarno 34 m2 na Pla-nini v Kranju, ☎ 041/633-195
10004780
POSLOVNE PROSTORE POSLOVNEPROSTORE v IOC na Savski cesti vKranju (bivša Trenča), velikosti od 155do 1.200 m2, cena 2,95 eur/m2, ☎041/426-898
10004442
GARAŽEODDAM
GARAŽO v Šorlijevem naselju. ☎040/190-600 10004744
MOTORNAVOZILAAVTODELI IN OPREMAPRODAM
PLATIŠČA Land Rover Freelander ori-ginal 15 col in Fiat platišča 14 col terRenault 13 col, ☎ 070/875-918
10004894
PNEVMATIKE letne Fulda 185/65/14, 4 kom in platišča 5.5 x 14 col,3 kom, primerna za Opel ali Daewoo,☎ 041/776-684
10004899
STROJIIN ORODJAPRODAM
ELEKTROMOTOR Elektrokovina, 7.5KW, 1460 1/min, ☎ 040/354-085
10004893
MIZARSKO kombinirko SCM 6.OP.410 in žago - rezkar ST3, ☎ 031/638-753
10004889
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
RABLJENE strešne letve dimenzije 4x 5 cm po 0.5 EUR/kos in 50 kosovnerabljenega Eternita, ☎ 040/364-721
10004923
KUPIM
ODKUPUJEMO hlodovino hrasta, je-sena, bukve ter smreke, ☎ 041/639-348 10004746
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 10004707
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719 10004705
BUKOVA drva tudi razžagam in dosta-vim, ☎ 031/888-689 10004888
DRVA brezova, 55 EUR, bukova, 60EUR, mešana, 45 EUR, možnost raz-reza in dostave, ☎ 070/323-033
10004706
SUHA bukova drva, 5 m3, ☎ 040/485-307 10004903
KUPIM
BUKOVE okrogle goli, 20 m3, ☎031/486-933 10004887
STANOVANJSKAOPREMA
GOSPODINJSKI APARATIIŠČEM
MI KDO podari zamrzovalno omaro aliskrinjo, ☎ 030/348-890 10004910
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
PEČ za centralno z gorilcem na k.o.,zelo ugodno, ☎ 031/457-71710004881
OSTALOPRODAM
NOV kombiniran parni čistilec, likalnik,sesalec prodam za 3/4 cene, ☎04/51-20-747 10004908
STARINEPRODAM
STARINSKO poslikano skrinjo, ☎ 031/246-435 10004913
OTROŠKAOPREMAPRODAM
OTROŠKO leseno posteljico z jogijemza 40 EUR, ☎ 031/770-458 10004877
ŽIVALIIN RASTLINEPODARIM
DVA mlada črna mucka, navajena čis-toče, ☎ 041/234-692 10004905
MLADE muce, stare 3 mesece, ☎041/823-369 10004902
MUCKE, stare 2 meseca, ☎ 041/585-320 10004779
MUCO, tigrasto, sterilizirano, zdravo,podarimo skrbnemu lastniku, ☎04/58-74-059, 041/704-851 10004878
KUŽKA mešančka med bernskimplanšarskim psom, starega 8 tednov,☎ 041/608-639 10004876
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
TRAČNI obračalnik, priklop na 4 vija-ke, primeren za Tomo Vinkoviča, cena350 EUR, ☎ 041/857-106 10004784
PRIDELKIPRODAM
KROMPIR za krmo, cena 0.09 EUR,☎ 041/534-695 10004896
KROMPIR jedilni in krmni beli in rdeči,☎ 04/25-22-006 10004914
MESO mladega bika (5 EUR), mesobo 16. 9. 2010 popoldan, ☎041/706-526 10004886
RDEČE in rumeno korenje ter krmnikrompir, ☎ 04/23-12-355 10004900
SLIVE, Zabukovje 2, Kranj, ☎041/223-797 10004919
VINO laški rizling, savignon in merlot,iste vrste grozdja, Zg. vipavski okoliš,☎ 031/448-654 10004916
KUPIM
JEČMEN, ☎ 040/833-818 10004897
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
2 TELIČKI simentalki, stari 3 tedne inbikca starega 14 dni, ☎ 031/897-096
10004915
BIKCA LS/RJ, rojen 16. 8. 2010, ☎051/354-563 10004820
BIKCA simentalca, ☎041/582-58110004917
ČB BIKCA, ☎ 041/347-475 10004879
DAMJAKE ali samo trofejo, ☎041/357-974 10004895
KOKOŠI nesnice, stare eno leto, cena1 EUR za kokoš, Spodnje Gorje 12, ☎04/57-69-160 10004880
KOZLIČKA, starega 4 mesece za za-kol ali rejo, ☎ 031/210-320 10004911
KRAVE in teličke po izbiri, ☎031/653-175 10004884
NESNICE rjave, grahaste, črne tikpred nesnostjo. Brezplačna dostavana dom. Vzreja nesnic Tibaot, ☎02/58-21-401 10004772
PAVA, starega tri leta, ☎ 04/51-41-266 10004883
TELIČKA čb, starega 12 dni, ☎040/862-925 10004918
OSTALOPRODAM
PLASTIČNE sode, 120 l, primerne zanamakanje sadja, cena 7 EUR, ☎031/686-889 10004901
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
ZAPOSLIMO voznika kategorije C, za-želena kategorija E, Agro mobil,d.o.o., Letališka ul. 37, Šenčur, ☎041/698-385 10004775
HONORARNO zaposlimo mladegaupokojenca za razna vzdrževalna dela,Mesarija Gregorc, Franc Gregorc, s.p., Golniška c. 102, Kranj. Razgovorod ponedeljka do petka od 9. do 14.ure.
10004920
ZAPOSLIMO slaščičarja/-ko in peka zizkušnjami po možnosti s svojim s.p. izokolice Bleda, Pekarna Planika,d.o.o., Triglavska c. 43, Bled, ☎031/395-545 10004778
IŠČEM
DELO za igranje narodnozabavnih vižna zabavah in praznovanjih ”One manBand”, ☎ 041/608-789 10004912
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, ☎ 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete,lamelne zavese, plise zavese, komarni-ki, markize, www.asteriks.net
10004708
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 10004620
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 10004734
BELJENJE in glajenje notranjih pros-torov, beljenje fasad, barvanje napuš-čev, oken, vrat in ograje, hitro, kvalitet-no in ugodno, Pavec Ivan, s. p., Pod-brezje 179, Naklo, ☎ 031/392-909
10004390
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
10004733
KOMBI PREVOZI TOVORA IN SELIT-VE, Avtoprevoznik Jankovič Bojans.p., Begunjska ul. 6, Kranj, ☎041/631-776, www.kombi-prevozi.si
10004782
NAPELJAVA elektroinstalacij, novo-gradnje in adaptacije, Lemaks, d.o.o.,Potoče 3, Preddvor, ☎ 031/280-377,Novak 10004612
NUDIMO VAM obrezovanje živih mej,Branko Gašperšič, s. p., Šorlijeva ul.19, Kranj, ☎ 040/993-406
10004690
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229
10004756
IŠČEM
IŠČEM vitalno upokojenko za pomočstarejši ženski, osebi nudim stanova-nje, ☎ 070/868-617 10004898
IZOBRAŽEVANJENUDIM
PLES, KITARA - Vabimo vas v PLES-NE TEČAJE za vse generacije in v po-samezne tečaje ali celoletno šolo KI-TARE! Studio Tango, Britof 316, Kranj,☎ 041/820-485 10004568
ZASEBNI STIKIFANT išče razočarano dekle, ki ni ime-la sreče v ljubezni, oziroma je bila za-postavljena, ☎ 041/959-192
10004389
ŽENITNA posredovalnica za vseosamljene, ☎ 031/505-495
10004388
RAZNOPRODAM
MIZARSKO delovno mizo (ponk) in 70l kromasti sodček, ☎ 04/57-43-956
10004922
MOTOKULTIVATOR, koso, plug, voz,sedež, gorilec za olje rabljen, ☎041/893-257
10004906
PLASTIČNO cisterno, 1000 l za zbira-nje deževnice, ☎ 04/23-31-564
10004891
SOBNO kolo, neškropljena jabolka(voščenke in še druge sorte) ter go-renjske slive - češplje, ☎ 04/20-42-397 10004907
ŽENSKO in moško kolo, 80 snegolov-cev, več smuči, sanke, betonski meša-lec, mirno kobilo, ☎ 041/583-870
10004904
IŠČEM
MI KDO podari šivalni stroj, ☎040/393-000
10004909
23torek, 14. septembra 2010GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
Ob boleči izgubi drage žene in mamice
Milice Kalanse iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom,bivšim sodelavcem, Društvu upokojencev Škofja Loka za izreče-na sožalja, cvetje in sveče, g. župniku Alojzu Snoju za poslovil-ni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču, pogrebni službiAkris ter vsem vam, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njenizadnji poti, jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mož Tone, hčerka Bojana z Rokom ter hčerka Natašaz družinoŠkofja Loka, september 2010
Kogar imaš rad,nikoli ne umre,le daleč, daleč je ...
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Vabimo vas, da se vpišete v programe:
PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT)
EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI, PT)
ADMINISTRATOR (SPI)
TRGOVEC (SPI)
BOLNIČAR - NEGOVALEC (SPI)
MATURITETNI TEČAJ (MT)
PRIPRAVA NA MATURO
Programi srednjega strokovnega izobraževanja(SSI) trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve leti, programi srednjega poklicnegaizobraževanja (SPI) eno do dve leti, poklicni in maturitetni tečaj (PT in MT) eno leto.
Informacije: 04/506 13 60 in na www.lu-skofjaloka.si
LOTORezultati 73. kroga - 12. septembra 2010
4, 10, 13, 20, 25, 32, 36 in 23Lotko: 9 9 7 6 9 3
Loto PLUS: 14, 19, 20, 25, 27, 32, 35 in 28
Predvideni sklad 74. kroga za Sedmico: 410.000 EURPredvideni sklad 74. kroga za Lotka: 80.000 EURRekordni sklad 74. kroga za PLUS: 910.000 EUR
OSMRTNICA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava Tires - konfekcija
Franc Kalanrojen 1931
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 14. septembra 2010, ob 15. uri na pokopališčuv Bitnjah. Žara bo v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču na dan pogreba od
9. ure dalje. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv Sava Tires
Svet javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Žirovnica objavlja prosto delovno mesto
DIREKTORJA (m/ž)
Besedilo razpisa je objavljeno na internetni strani zavoda www.zirovnica.eu.
Rok prijave je do vključno 12. oktobra 2010.
Prijatelji Škofje Loke,v dobrem tednu smo zbralivse podpise, ki jih potrebuje-mo za vlogo kandidature zažupana in svetnike v občin-skem svetu Občine ŠkofjaLoka. Hvala vsem, ki ste ka-korkoli sodelovali! Zdaj reslahko začnemo z delom.
Mih
a Je
še in
prij
atel
ji Lo
ke, P
od P
levn
o 30
, Ško
fja L
oka
ZAHVALA
SREDA
10/21°C
24 GORENJSKI GLAStorek, 14. septembra 2010
Anketa
vremenska napoved
Jasna Paladin
Kamnik - Dnevi narodnihnoš in oblačilne dediščineostajajo največji etnološkifestival v Sloveniji in velikpraznih vseh ljubiteljev t. i.narodnih noš, ki so ulicekamniškega mestnega sre-dišča minuli konec tednanapolnili v največjem števi-lu doslej. Praznik narodnihnoš je bil letos še posebejslovesen, saj je prireditevpotekala že štiridesetič.
Organizatorji - ObčinaKamnik in Agencija za raz-voj turizma in podjetništvaKamnik, so v štirih dnehdogajanja pripravili več pri-reditev. Obiskovalci so sitako od četrtka ogledali večrazstav, tekmovanje harmo-nikarjev, nastope ljudskihpevcev in tujih folklornihskupin, godb in narodnoza-bavnih ansamblov. Tradici-onalnega nedeljskega spre-voda se je letos udeležiloveč kot dva tisoč narodnihnoš iz vse Slovenije in Por-tugalske, Srbije in Makedo-nije. Organizatorji že nekajlet uspešno sodelujejo z et-nologom dr. Bojanom Kni-ficem, ki mu je letos uspelozbrati zares kakovostnodruščino tistih, ki na prime-ren način prenašajo podobeoblačenja iz preteklosti.Sprevod je bil razdeljen naveč sklopov, osrednje mesto
pa je zasedlo štirideset pa-rov, ki so predstavili sloven-sko oblačilno dediščino porazličnih zgodovinskih ob-dobjih, pokrajinah, stanov-skih skupinah in posebnihpriložnostih, manjkale paseveda niso niti tipične na-rodne noše.
Nedeljski dogodek si jeogledalo več kot 35 tisoč lju-di. Organizatorje je s svojimobiskom počastil tudi pred-sednik države Danilo Türk ssoprogo, ki se je Kamniča-nom zahvalil za ohranjanjetovrstne kulturne dediščine."Vesel sem, da so danes šte-vilni obiskovalci in gostjespoznali, kaj vse nam pokla-nja zgodovina in kaj mora-mo ohraniti. Narodne nošeso slovenske in v Kamniku
bomo to dediščino ohranja-li še naprej," pa je oblečen vmeščansko nošo iz 19. sto-letja ponosno povedal žu-pan Anton Tone Smolni-
kar, nato pa Andreji Eržen,ki za organizacijo priredit-ve skrbi že petnajst let, po-delil spominsko priznanjeObčine Kamnik.
ČETRTEK
11/20°C
TOREK
10/21°C
....
....
....
....
....
....
...
....
....
....
....
....
....
...
Ana Prešeren, Ptuj:
"Sodelovala sem v prvi ptuj-ski brigadi, ki je gradila že-lezniško progo Šamac-Sara-jevo. Stara sem bila 15 let,na tisti čas pa me vežejozelo lepi spomini. Vzdušjeje bilo izjemno."
Darinka Šušteršič, Piran:
"V brigadah smo trdo delali,a smo se tudi veliko družiliin prepevali. Povojna leta so bila izredno skromna, asmo bili bolj povezani medsabo in pripravljeni poma-gati."
Jožica Vrhovnik, Portorož:
"Gradili smo progo Doboj-Banja Luka. Kljub delu smouživali, niti za trenutek mi ni bilo žal. Bili smo mladi inveseli, da smo skupaj in dapomagamo graditi prihod-nost."
Metka Mirnik, Mengeš:
"Bilo je izredno lepo. Zdajto manjka mladini, iščejovse mogočo zabavo, nampa je to veliko pomenilo. Vbrigadi sem spoznala tudisvojega moža, s katerim svaporočena že 46 let."
Stanko Lepej, Ptuj:
"Takrat so bili bolj prijetni,bolj tovariški časi. Takrat jeres veljalo pravilo vsi za ene-ga, eden za vse. Roke smoimeli polne žuljev, pa smose kljub temu odpravili nadelo."
Spomin na tovariške časeMateja Rant
Ob 65. obletnici prvih mla-dinskih delovnih brigad vSloveniji so minulo nedeljov Bohinju pripravili vseslo-vensko srečanje vseh gene-racij brigadirjev in organiza-torjev mladinskih delovnihbrigad. Udeležence vežejona čas brigad lepi spomini.Foto: Anka Bulovec
Napoved za Gorenjsko
Danes in jutri, v sredo, bo sončno, zjutraj bo po nižinahmegla. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma kot plohe.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Ljubljana, Strasbourg
Žirovske čipke v Evropi
Klekljarsko društvo Cvetke iz Žirov pri življenju ohranja slovensko tradicijo klekljanja, poznano pa je postalo po zanimivem projektu, ki se konec meseca septembra selicelo v Evropski parlament v Strasbourg. V čipki so klekljari-ce iz Žirov izdelale vseh 27 zastav držav članic EU, zastavoEU, grbe glavnih mest in celo zemljevid Evrope. Vse zasta-ve so izdelane po izvirnih predlogah in v barvah, ki so sko-raj identične originalnim. Razstava njihovih del bo ta teden(od 13. do 17. septembra od 9. do 18. ure) na ogled v CentruEvropa na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, v sredo bodo klekljari-ce tam priredile tudi delavnico. Akcijo so poimenovali Evropa v čipki. D. Ž.
Rateče
Deset tisoč pohodnikov na Tromeji
Več kot deset tisoč pohodnikov se je v nedeljo zbralo na Pečinad Ratečami, na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo, kiže tri desetletja velja za simbol prijateljstva med tremi sosed-njimi narodi. Tudi tokrat so pohodnike pozdravili županiPodkloštra, Trbiža in Kranjske Gore, planinci pa so zgodnje-jesenski dan izkoristili za srečanje in obujanje spominov načase, ko si Evrope brez meja skorajda nismo znali predstav-ljati. Tudi letos, že enaintrideseto leto po vrsti, je vsaka odstrani pripravila svoj program, pohodniki pa so imeli na vrhu1509 metrov visoke Peči priložnost, da so si s tremi nacional-nimi kulinaričnimi specialitetami potešili lakoto. Med njimiso, po sili razmer, pravi Jože Brudar, predsednik Turistične-ga društva Rateče, tudi čevapčiči, nad katerimi so posebejnavdušeni pohodniki iz Italije in Avstrije. M. A.
Organizatorji so največ pozornosti namenili predstavitvi oblačilne dediščine na Slovenskem.
Prireditev si je skupaj z županom Tonetom Smolnikarjem sčastne tribune ogledal tudi predsednik države s soprogo.
Noše praznovale že štiridesetičTradicionalna prireditev Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine je bila letos rekordna, saj je v sprevodusodelovalo več kot dva tisoč noš. Prireditev si je ogledal tudi predsednik države Danilo Türk.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
32 TORE
K_14
. 09.
2010VREME IN POČUTJE
POSPRAVITE KALORIFERJE, SPET JE TOPLO
Kakšna jesen nas čaka, pa v pogovo-ru z meteorologom Janezom Marko-škom z Agencije RS za okolje. / Foto:
osebni arhiv
26
LJUDJE
NENASPAN NAPRAZNOVANJE
Minulo soboto je Radio Sora prazno-val 31. rojstni dan. Na praznovanju stanastopila tudi prva violina šovaSlovenija ima talent Maja Triler inneprespani gorenjski Joe Cocker,Daniel Rampre.
KULTURA
SREČANJA, ALIKRANJČANI V BELJAKU
V četrtek so v galeriji Freihausgassev Beljaku odprli likovno razstavoSrečanja, na kateri se predstavljaosem kranjskih umetnikov. / Foto:
Mirko Kunšič 27
Dan
iel R
ampr
e in
Maj
a Tr
iler.
Rad
io S
ora
je p
razn
oval
. Več
na
stra
ni 3
2. /
Fot
o: M
atic
Zor
man
26 TOREK_14. 09. 2010
VREME IN POČUTJE
tedenska vremenska napoved
torek
12/21°C ....
....
....
....
....
14.9.sreda
12/22°C ....
....
....
....
....
15.9.četrtek
12/21°C ....
....
....
....
....
16.9.petek
12/19°C ....
....
....
....
....
17.9.sobota
12/19°C ....
....
....
....
....
18.9.nedelja
12/19°C ....
....
....
....
....
19.9.ponedeljek
11/19°C ....
....
....
....
....
20.9.torek
12/20°C ....
....
....
....
....
21.9.sreda
12/22°C ....
....
....
....
....
22.9.četrtek
11/21°C
23.9.
destdnevna napoved
14 tor. Rasto list 6.38 19.15
15 sre. Nikodem list do 18h ob 2h 6.39 19.13
16 čet. Ljudmila obiranje 6.40 19.11
17 pet. Frančiška plod 6.42 19.09
18 sob. Irena korenina 6.43 19.07
19 ned. Suzana korenina 6.44 19.06
20 pon. Svetlana cvet od 15h 6.45 19.04
setveni koledar obremenitev vzhod zahod...................................................................................................................................................................................................................
VREMENSKE ZANIMIVOSTI......................................................................................................
Biovremenski podatki
Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, pri občutljivih lju-deh se bodo pojavljale vremensko pogojene težave.
Napoved za gorski svet
Zjutraj bo še pretežno jasno, čez dan pa se bo oblačnost po-večala. Pihal bo šibak severni veter. Temperatura na 1500 mbo okoli 13, na 2500 m 5 °C.
Vremenske zanimivosti v tem tednu
18. september 2007 - Slovenijo so po izjemno obilnih padavinah prizadele katastrofalne poplave. V nekaj urah je vobliki močnih nalivov predvsem v pasu od Bohinja in Cerkljanskega hribovja do Celjske kotline padlo več padavin,kot jih običajno v celem septembru. V mnogih krajih so bili podrti dosedanji padavinski rekordi, marsikje je bila presežena stoletna povratna doba.
Vremenske novice
Globalno segrevanje se bo nadaljevalo: povprečna tempe-ratura v Evropi se je v zadnjih sto letih povečala za skoraj 1 °C in znanstveniki napovedujejo, da se bo do leta 2100 povečala še za 2 do 6 °C, kar pa bo imelo posledice. Pri nas je to že zdaj očitno na primeru Triglavskega ledenika, kije že skoraj izginil.
PREGOVOR......................................................................................................
September - kimavec
Kakršno vreme o kimavcu mlaji, takšno vso jesen je najraji.
Nikar ne pozabite na sprehod
Čudovito, že skoraj jesensko sonce kar vabi, da odidemoven, na prosto. Hoja je odlična izbira za rekreacijo, za do-bro počutje. Zato se ne gre čuditi, da je bil sobotni Pohodpo mamutovi deželi, ki ga organizira Turistično društvoKokrica, dobro obiskan. Tretji je bil po vrsti, na letošnjempohodu so imeli tudi največ udeležencev, kar 155 (pa semnismo prišteli nekaterih šol, ki so se jim pridružile). S. K.
ekaj čez desetstopinj je verjet-no res kar hlad-no za prve sep-
tembrske dni, kajne? "Seveda. Temperature v
prvem tednu septembra sobile prenizke. Nekateri dneviso bili tako hladni oziroma je bila povprečna dnevnatemperatura taka, kot je obi-čajna za konec oktobra. Zaprvo dekado septembra sonormalne najvišje dnevnetemperature za Gorenjskood 19 do 24 stopinj. Letos,predvsem prejšnji teden, paje bilo nekaj dni, ko je bilanajvišja temperatura celopod 15 stopinj. No, v zadnjihdneh se je vreme pokazalo vlepši luči in tudi temperatu-re so in bodo spet letnemučasu primerne."
Kaj pa količina padavin, jeobičajna za ta čas?
"Lahko rečemo, da je v ok-viru običajnih vrednosti.Tudi zadnje deževje srediminulega tedna je za sep-tember nekaj običajnega. Sovremenske motnje, ki hitropotujejo prek Slovenije inprinesejo le prehodno malodežja, spet druge pa se prekSlovenije pomikajo počasne-je in deževje lahko traja tudinekaj dni. Ob določenih vre-menskih situacijah pri nas(tudi na Gorenjskem) dežuježe dan ali dva pred preho-dom vremenske fronte odzahoda. Zaradi razgibanegareliefa nastanejo ob gorskihpregradah ob jugozahod-nem vetru tako imenovaneorografske padavine. Dežuje
pogosto, v primeru nestabil-nega ozračja se lahko pojav-ljajo dolgotrajnejši nalivi.Včasih ob samem prehoduvremenske fronte v sever-nem Jadranu in v severniItaliji nastane še tako imeno-vano sekundarno ciklonskoobmočje, ki upočasni pomikvremenske fronte prek Slo-venije. V takih primerih de-ževje res traja kar nekaj dni.Nekaj podobnega se je doga-jalo prejšnji teden."
Sneg je pred kratkim prese-netil vse do nadmorske vi-šine okoli 1500 metrov. Šepoletja ni konec, pa je bil žena pašnikih sneg.
"Dejstvo je, da v naših go-rah lahko sneži vsak dan vletu, tudi poleti. Seveda sepoletni sneg ne obdrži, v ve-čini primerov tudi septembr-ski sneg v visokogorju šeskopni. Letos je v visokogor-ju snežilo konec julija in naKredarici je zapadlo četrtmetra snega. Zaradi toplihtal (snežilo je po vročem ob-dobju) in otoplitve, ki je sle-dila, se je sneg hitro stalil.Spomnimo se kolesarskedirke po Sloveniji, ko so prednekaj leti morali skrajša-ti etapo čez Vršič. V prvi polovici julija je na Vršičusnežilo. Torej sneg na paš-nikih konec avgusta ali v začetku septembra ni nič nenavadnega."
Kakšno jesen lahko pričaku-jemo?
"Sezonske napovedi izra-čunavajo svetovni meteoro-loški centri za trimesečja.Nas tokrat zanima jesenskotrimesečje (september, okto-ber, november). Po zadnjih,avgustovskih izračunih lah-ko na območju Slovenije pri-čakujemo povprečne jesen-ske temperature nekako vokviru povprečja zadnjih de-setih let. Ob tem moramovedeti, da govorimo o pov-prečnih temperaturah cele-ga trimesečja, znotraj same-ga trimesečnega obdobja palahko pričakujemo takohladna kot topla obdobja.Torej, če bi bil septemberhladnejši od povprečja (vsajzačetek meseca je bil tak), bi
morala biti oktober in no-vember toplejša, da bi bilotoplejše od povprečja tudi ce-lotno trimesečje. Kdaj pabodo topla in kdaj hladna ob-dobja znotraj trimesečja - to-vrstne informacije nam se-zonske napovedi ne dajo. Čemalce karikiramo - če naspol meseca zebe in nam jepotem drugo polovico vroče,nam je bilo v povprečju rav-no prav toplo. Količina pada-vin v jesenskem trimesečjunaj bi bila v okviru pričako-vanih vrednosti. Vseeno jetreba še dodati, da so sezon-ske napovedi za zmerne geo-grafske širine (kjer smo tudimi) manj zanesljive. Majskonapoved za letošnje polet-je lahko ocenimo za dokajdobro."
KAKŠNA JESEN NAS ČAKAZa prvo dekado septembra so normalne najvišje dnevne temperature za Gorenjsko od 19 do 24 stopinj. Prejšnji teden pa je bilo nekaj dni, ko je bila najvišja temperatura celo pod 15 stopinj. Več pa v pogovoru z meteorologom Janezom Markoškom z Agencije RS za okolje.
Suzana P. Kovačič
N
GORENJCI IN VREME......................................................................................................
Dr. Nataša Zrim Martinjak, ravnateljica Osnovne šole Helene Puhar Kranj: "Mene vreme ne iztiri. Mi je pa všeč, če vreme sovpada z letnimi časi, da se odvije naravni cikel. Zima je za počitek. Če aprila dežuje, se mi zdi prav - že mora biti tako." / Foto: Gorazd Kavčič
Z Janezom Markoškom se sicer nismo pogovarjali na 2332metrov visoki Mojstrovki, je pa ta posnetek nastal na lep jesenski dan, ki naj jih tudi letos ne bi manjkalo. / Foto: osebni arhiv
”Če nas pol meseca zebe in nam je potemdrugo polovico vroče,nam je bilo v povprečjuravno prav toplo.”
odelovanje med li-kovnimi ustvarjalciz Gorenjskega insosednje avstrijske
Koroške je v zadnjih nekajletih postalo uveljavljenapraksa. Avstrijski umetnikigostujejo v okviru različnihrazstavnih projektov pri nas,naši likovniki pa so pogostovabljeni k predstavitvi svojihdel v galerijah pri naših sose-dih. Sad medsosedskega po-vezovanja je tudi razstava, kiso jo v četrtek odprli v galeri-ji Freihausgasse v Beljaku.Na povabilo kustodinje gale-rije Dolores Hibler se v tejugledni galeriji sodobneumetnosti tokrat predstavljakar osem likovnih ustvarjal-cev, ki delujejo v Kranju, ve-činoma tudi članov Likovne-ga društva Kranj. Razstava jehkrati tudi generacijski pre-rez kranjskih umetnikov odmlajših avtorjev, ki so šelena začetku svoje poti, prekože uveljavljenih avtorjevsrednje generacije, do umet-nikov z dolgoletnim ustvar-jalnim stažem.
Domišljen izbor razstav-ljavcev dokazuje tudi zasto-panost različnih likovnihpraks posameznikov, saj so v
galeriji na ogled klasičnadela večjega formata na plat-nu (Klementina Golija, Ma-ruša Šuštar, Boni Čeh), ki-parska dela v prostoru in sli-ke na platnu (Klavdij Tuttain Nejč Slapar), dela v klasič-ni grafični tehniki (MihaPerčič), pa tudi artefakti (Pet-er Marolt) in dela v manirisodobnih medijev, kot so di-gitalna fotografija in video(Nika Oblak, Primož No-vak).
”Gre za renomirano gale-rijo, ki vzdržuje visok nivorazstavljavcev in ima precej-
šen ugled med tamkajšnjimiustvarjalci in galeristi. Gale-rija sicer obsega tri večjeprostore, ki kar kličejo po ve-likem formatu. Vsak od avtor-jev je pripravil osem del,med katerimi smo narediliizbor za razstavo,” je poveda-la ena od avtoric KlementinaGolija. Kranjski umetniki sopredstavili predvsem novej-ša dela, odprtja pa so se po-leg ljubiteljev likovne umet-nosti udeležili tudi številnipredstavniki javnega življe-nja v Beljaku. Razstava boodprta do 16. oktobra, vmes
pa bo v soboto, 2. oktobra,na Noč muzejev (Langenacht der Museen) ob 21. uriše koncert kranjske glasbe-ne skupine Slutnja Poletja.
”Za nas, likovne ustvarjal-ce, je sodelovanje z galerija-mi v drugih državah po-membno, saj tako razširja-mo likovna obzorja. Hkratipa je prav povezovanje s so-sedi na oni strani Karavankže tradicija, ki jo zdaj spetželimo obuditi. Zgodovin-sko gledano namreč živimov skupnem kulturnem pros-toru,” je še dodala Golijeva.
TOREK_14. 09. 2010 27
KULTURA
Igor Kavčič
S
Polica pri Naklem
Prva likovna kolonija
Od lani deluje pri Kulturnem društvu Dobrava Nakloskupina likovnikov, ki jih vodi Ronka Kozjek iz Podbre-zij. V njej je deset članic in članov. Večina se jih ukvarjas slikarstvom, med njimi pa je tudi oblikovalka keramikeTilka Purgar iz Podbrezij. Prvo samostojno razstavo jeimela skupina lani v Domu starejših občanov v Naklem.Letos spomladi je pripravila razstavo na temo drevesa vGraščini Duplje, kjer ji zakonca Mauser dajeta prostortudi za izobraževanja in sestanke. Za svojo prvo likovnokolonijo, ki je bila 11. septembra, si je skupina izbrala za-nimivo lokacijo na vzhodu občine Naklo. Na povabiloŠtefke Pavlin so likovniki ustvarjali pri muzeju mlinskihkamnov v naravi. Kolonije so se udeležili Ronka Kozjek,Mija Kramarič, Franci Markovec, Meta in Matjaž Mau-ser, Alojzija Murn, Barbara Pogačnik, Tilka Purgar,Zdravko Purgar in Dana Šemrov. Nekaj risb je ustvarilatudi petletna Ajda, vnukinja gostiteljice. Dela s kolonijebodo od 19. septembra na ogled v novem kozolcu na Po-ličarjevi kmetiji na Polici. S. S.
Škofja Loka
Duh v času, umetniki z gimnazije
V četrtek, 16. septembra, ob 19. uri bo v vhodni dvoraniSokolskega doma odprtje razstave likovnih del nekdanjihprofesorjev in dijakov Gimnazije Škofja Loka. Na razstavibodo na ogled slike, kipi in fotografije dvanajstih umetni-kov, med njimi so: Berko, Pavel Bozovičar, Tina Dobrajc,Tone Logonder, Tomaž Lunder, Agata Pavlovec, MirnaPavlovec, Janez Plestenjak, Matej Plestenjak, Petra Pleste-njak Podlogar, Peter Pokorn in Maja Šubic. V glasbenemprogramu bosta na odprtju nastopila saksofonistka IrenaŠmid in tolkalist Jaka Strajnar. I. K.
Škofja Loka
Razstava slik Janeza Ranta
Danes, v torek, 14. septembra, ob 19. uri bo v Mali razstav-ni galeriji Občine Škofja Loka odprtje razstave likovnih delJaneza Ranta. Njegova priljubljena tema so cvetlična tihožit-ja, nato različne krajine, v katerih je kozolec, potok ali reka,pa tudi motivika mestnih vedut. "V slikoviti Škofji Loki innjeni okolici je nešteto motivov, ki me znajo prevzeti in ki sov štirih letnih časih vsakič drugače vabljivi," pravi avtor Ja-nez Rant. V glasbenem programu k razstavi bo nastopil ki-tarist Denis Kokalj. Razstava bo odprta do 5. oktobra, vsakdan v času uradnih ur Občine Škofja Loka. I. K.
KRANJČANI V BELJAKUV četrtek so v galeriji Freihausgasse v Beljaku odprli likovno razstavo Srečanja, na kateri se predstavlja osem kranjskih umetnikov.
Kranjski likovni ustvarjalci razstavljajo v Beljaku: (z leve) Maruša Šuštar, Miha Perčič, Klementina Golija, Nejč Slapar, Klavdij Tutta in Peter Marolt. / Foto: Mirko Kunšič
laibach revisited
Medijski pokrovitelji:
grad khislsteinsobota, 18. september ob 21.00 vstopnice: 20 eur / 25 eur na dan dogodka
naro
čnik
ogl
asa:
Art
Cen
ter,
des
ign:
Alja
ž Pr
imož
ič, i
Lab
d.o
.o.
Predprodaja vstopnic:na vseh prodajnih mestih Eventim-a, Petrol, Big Bang, Kompas, e-Študentski Servisi,
3DVA trafike, kiosk Delo prodaja, Alpetour, Technomarket poslovalnice ter ostala pooblaščena prodajna mesta po Sloveniji.
ART
CE
NTE
R,
GLA
VNIT
RG
20
, 4
00
0 K
RAN
J
28 TOREK_14. 09. 2010
FILM, KINO
ežiser Robert Rodri-guez, teksaški Despe-rado mehiškegarodu, je imigriral v
Hollywood v sredini 90-ih,ko mu je vrata odprl kultnifilm El Mariachi. Rodriguez vsvojih filmih vedno poskrbiza cinefilski užitek gledalca,ko se sprehaja po neštetih fil-mih, od epskih klasik do zamnoge pozabljenih, mikro-budžetnih B-filmov - v vsehpa je vedno mogoče začutitimagično aromo Mehike.
Skupaj s prijateljem, reži-serjem Quentinom Taranti-nom, še enim velikim cinefi-lom, sta se pred leti s filmomGrindhouse poklonila kinu se-demdesetih. Ta je poleg nju-
nih združenih 'glavnih pred-stav' vseboval tudi kratke,'lažne', povezovalne napoved-ne filme. Vsi so bili tako fasci-nantni, da bi si zaslužili razši-ritev na celovečerni film.Eden izmed njih, ki mu je tosedaj uspelo, je bil tudi Mače-ta. Kratki film je Rodriguezrazširil s pisano igralsko za-sedbo, ob glavnem junakuMačeti (igra ga karizmatičniDanny Trejo, mehiški Char-les Bronson) nastopijo znaniigralski obrazi z vseh vetrov(Robert De Niro, Steven Sea-gal, Jessica Alba), ki navkljubeklektičnosti izbire odličnoodigrajo svoje vloge. Polegtega Rodriguez, prototip so-dobnega avtorskega režiserja,poskrbi tudi za ustrezno glas-beno podlago (Chingon), šte-vilne duhovite dovtipe ter
brzostrelno montažo akcij-skih sekvenc, s katero ustvar-ja specifično atmosfero terrazgiban ritem, ob kateremgledalcu ne more biti dolgčas.
Zgodba je aktualizirana,saj se ukvarja z nasiljem me-hiških narkotolp ter militant-no, rasistično protiimigrant-sko ameriško politiko. Mače-ta, sicer bivši mehiški policaj,je simbol mehiške družbe,njenega brezizhodnega sta-nja ujetnice v kaotični, ne-prestani vojni med narkokar-teli. Že podatek, da je v zad-njih letih v spopadih med tol-pami, ki se borijo za trg pre-prodaje mamil, v Mehikiumrlo več kot 28 tisoč ljudi,pove veliko. Ko je Mačeta pri-siljen emigrirati v Ameriko,
pa spozna skorumpiranosttamkajšnje politike: desni-čarski tajkuni in pohlepni se-natorji, ki v priseljencih vidi-jo le parazite, živijo v simbio-zi z mehiškimi narkobaroni.Mehiški karteli podpirajoameriške senatorje, ti pa po-tem poskrbijo za skupnonadziranje in obvladovanjemejnih prehodov.
Mačeta se tovrstnemu reži-mu upre na svoj način, še po-sebej ko kot žrtev pade tudinjegova žena. Rodriguez natonaredi vse, da se njegova'vendetta' zdi kot ultranasil-na, krvava, brezkompromis-na vrnitev v Mesto greha, v sta-re kultne filme in čase, ko jebila revolucija še možna.Ocena: ★★★★★
MAČETABilo je nekoč v Mehiki: filmska ekstravagancaMačeta je odsev realnih spopadov v mehiškidružbi, ki jo lahko rešijo le še stari filmi.
Samo Lesjak
R
KINO SPORED
Torek, 14. 9.15.40, 17.50, 20.00, 21.10 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET19.30, 21.30 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D17.30 NOWHERE BOY - ZGODBA O JOHNU LENNONU15.30, 18.20 KARATE KID21.00 PLAČANCI15.50 MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJE GOSPE MUCE 3D
Sreda, 15. 9.15.40, 17.50, 20.00, 21.10 NEVIDNO ZLO:DRUGI SVET19.30, 21.30 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D17.30 NOWHERE BOY - ZGODBA O JOHNULENNONU15.30, 18.20 KARATE KID21.00 PLAČANCI15.50 MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJE GOSPE MUCE 3D
Četrtek, 16. 9.16.20, 18.40, 21.00 ČAROVNIKOV VAJENEC19.10, 21.20 CARJA MIKONOSA 17.00 NOWHERE BOY - ZGODBA O JOHNULENNONU
15.40 MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJE GOSPE MUCE 3D17.30 HIBRID19.40, 21.40 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D
Petek, 17.9 .16.20, 18.40, 21.00, 23.20 ČAROVNIKOV VAJENEC19.10, 21.20, 23.30 CARJA MIKONOSA17.00 NOWHERE BOY - ZGODBA O JOHNULENNONU15.40 MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJE GOSPE MUCE3D17.30 HIBRID19.40, 21.40, 23.40NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D
Sobota, 18. 9.14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20ČAROVNIKOV VAJENEC14.40, 19.10, 21.20, 23.30 CARJA MIKONOSA17.00 NOWHERE BOY - ZGODBA O JOHNULENNONU13.30, 15.40 MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJEGOSPE MUCE 3D17.30 HIBRID19.40, 21.40, 23.40 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D
Nedelja, 19. 9.14.00, 16.20, 18.40, 21.00 ČAROVNIKOV VAJENEC14.40, 19.10, 21.20 CARJA MIKONOSA17.00 NOWHERE BOY - ZGODBA O JOHNULENNONU13.30, 15.40 MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJEGOSPE MUCE 3D17.30 HIBRID19.40, 21.40 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D
Ponedeljek, 20. 9.16.20, 18.40, 21.00 ČAROVNIKOV VAJENEC19.10, 21.20 CARJA MIKONOSA 17.00 NOWHERE BOY - ZGODBA O JOHNULENNONU15.40 MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJE GOSPE MUCE 3D17.30 HIBRID19.40, 21.40 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D
Torek, 14. 9.16.20, 20.40 CHARLIE15.30, 20.30 KARATE KID16.30, 18.50, 21.15 LJUBEZEN NA DALJAVO
15.10, 19.10 MAČKE IN PSI 3D17.10 MARMADUKE18.30 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET19.50, 21.50 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D18.20 PLAČANCI21.10 SALT15.15, 17.30 SVET IGRAČ 3- 3D (sinhro)
Sreda, 15. 9.16.20, 20.40 CHARLIE15.30, 20.30 KARATE KID16.30, 18.50, 21.15 LJUBEZEN NA DALJAVO15.10, 19.10 MAČKE IN PSI 3D17.10 MARMADUKE18.30 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET19.50, 21.50 NEVIDNO ZLO: DRUGI SVET 3D18.20 PLAČANCI21.10 SALT15.15, 17.30 SVET IGRAČ 3- 3D (sinhro)
Četrtek, 16. 9.20.00 KUHUNJA ZA DUŠO
Petek, 17. 9.Ni kino sporeda.
Sobota, 18. 9.16.00, 18.30 KARATE KID21.00 KUHINJA ZA DUŠO
Nedelja, 19. 9.16.00, 18.30 KARATE KID21.00 KUHINJA ZA DUŠO
Četrtek, 16. 9.19.00 SALT
Petek, 17. 9. 18.00 SVET IGRAČ 320.00 SALT
Sobota, 18. 9.18.00 SVET IGRAČ 320.00 SALT
Nedelja, 19. 9.18.00 SVET IGRAČ 3
Petek, 17. 9.19.00 SPOPAD TITANOV
Sobota, 18. 9.19.00 SPOPAD TITANOV
KINO ŽELEZAR, JESENICE
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA
KINO RADOVLJICA, LINHARTOVA DVORANAPLANET TUŠ, KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: Petra F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:
Foto
: arh
iv d
istr
ibut
erja
Orga
niza
torji
film
skih
pred
stav s
i prid
ržujej
o pra
vico d
o spr
emem
be pr
ogra
ma.
AMC Studio d.o.o., Dunajska cesta 158, Ljubljana
Medijski pokrovitelj:
TOREK_14. 09. 2010 29
a Osnovni šoliStaneta ŽagarjaKranj je pred pe-timi leti začel de-lovati krožek
Prostovoljstvo, zanj pa je izleta v leto več zanimanja. "Po-dobno kot v lanskem ga botudi v letošnjem šolskem letuobiskovalo več kot tridesetučencev predmetne stopnje.Več jih niti ne bi mogli spreje-ti, saj bi jih bilo zelo težko raz-porediti v aktivnosti in jihnadzirati. Da naval ne bi bil ševečji, za krožek povem samov razredih, ki jih učim," je po-vedala mentorica Lejla Sirk.
Učenci v sklopu krožka nacentru Karitas redno poma-gajo pripravljati in razdelje-vati prehranske pakete, po-magajo pa tudi pri zlaganjuin razdeljevanju oblačil soci-alno šibkejšim. Poleg tegamladi prostovoljci lepšajodneve starejšim. "Že petoleto na domu obiskujemo89-letno Faniko Baraga, radipa bi pomagali tudi drugimstarostnikom, zato vabimo ti-ste, ki si želijo družbe našihučencev, da jim ti prinesejokaj iz trgovine ali kako druga-če pomagajo, naj se obrnejona nas," vabi Sirkova. Enkratna teden pa obiskujejo Domupokojencev Kranj, kjer so sstarostniki v dnevnem var-stvu spletli posebna prijatelj-stva, z njimi igrajo družabneigre, se pogovarjajo, ustvarja-jo ... "Iz druženja s starejšimiučenci zelo veliko pridobijo,
občutek imajo, da so korist-ni, da naredijo nekaj dobre-ga," je dodala Sirkova.
V kranjskem domu upo-kojencev se trudijo, da stano-valcem omogočijo čim večstika z mlajšimi generacija-mi, pravi direktorica ZvonkaHočevar Šajatovič: "Mladijim predstavljajo vnuke inpravnuke, na drugi straniučenci v njih vidijo babice indedke. Druženje skozi igroza starostnike pomeni tuditrening spomina, krajšanječasa, mladi pa se učijo spre-jemati starost, drugačnost,bolezen, učijo se tudi strpno-sti, potrpežljivosti, drugačnekomunikacije, saj so starejšinaglušni, slabovidni ... Obojise srečanj izjemno veselijo."
Osmošolec Ervin Smajićse je v Prostovoljstvo vključil,ker je začutil, da je na svetupremalo dobrih ljudi, ki bipomagali starejšim nareditidneve prijaznejše. Vsak dru-gi četrtek je obiskoval gospo
Fani, namerava jo tudi v temšolskem letu: "Izmenjala svasi poglede na svet, pripovedo-vala mi je o grozljivih preiz-kušnjah, ki jih je doživela. Akljub temu ni obupala, ostalaje vedra in optimistična invedno nasmejana. Prijatelj-stvo, ki sem ga sklenil z njo,mi pomeni veliko." Tudi de-vetošolka Tina Brezar ima naobiske pri gospe Fani lepespomine: "Zelo je prijazna,vedno me toplo sprejme, je
sproščena in neobremenje-na. Medtem ko klepetava, čashitro mineva." DevetošolecMatic Hudovernik je medprostovoljci, ki obiskujejodom upokojencev: "S staromamo sem vedno igral razneigre, odkar je v domu upoko-jencev, pa to pogrešam, zatosem se pridružil prostovolj-cem. S starejšimi igramo raz-lične igre in se pogovarjamo.Ob druženju z njimi semspoznal marsikaj novega."
STAREJŠIM LEPŠAJO DNEVENa OŠ Staneta Žagarja Kranj bo tudi v tem šolskem letu deloval krožek Prostovoljstvo, v sklopukaterega učenci obiskujejo starostnike ter pomagajo pri razdeljevanju hrane in oblačil na Karitas.
Ana Hartman
N
TISOČ UGANK ZA MALČKEFranc Ankerst vam zastavlja naslednjo uganko:
Kdo s poljubčkom te prebuja, nos umije ti, te napravlja in počeše, kuha dobre ti reči?
Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug+rešitev+ime,priimek in naslov na številko 031/691 111. Nekdo bo pre-jel knjižno nagrado. Ime nagrajenca bomo objavili pri-hodnji torek. Rešitev zadnje objavljene uganke se glasisova. Tokrat nismo prejeli pravilnega odgovora.
V 8. a razredu je več kot polovica učencev prostovoljcev.
Prostovoljci vsak teden obiščejo Dom upokojencev Kranj,kjer s starostniki igrajo družabne igre, ustvarjajo ...
Napet turnir v knjižnici
V pravljični sobi pionirskega oddelka Osrednje knjižniceKranj so julija in avgusta potekale ustvarjalne delavnice inturnir v igri Človek, ne jezi se. Počitniške aktivnosti, ki jihje izvajala Špela Košir, so sklenili minuli torek s finalomturnirja priljubljene igre, v kateri se je pomerilo osemdnevnih zmagovalcev. Razdelili so se v dve skupini s poštirimi igralci. V hlevček je vse štiri figure najprej uspelospraviti Ognjenu Tufegdžiću in Ramosu Noshaju, ki ju jenato čakala nova igra, zmagovalec napetega dvoboja pa jepostal enajstletni Ognjen. Šestošolec doma igro Človek,ne jezi večkrat igra z mamo in očetom, njegova velika lju-bezen pa je nogomet. "Turnirje prirejamo predvsem zara-di druženja mladih, saj so družabne igre pravo nasprotjeračunalniškim igram," pravi vodja pionirskega oddelkaNeli Tomšič. Oktobra bodo v kranjski knjižnici in njenihenotah nadaljevali s pravljičnimi uricami; v Kranju bodopotekale ob sredah, v podružnicah pa tako kot v lanskemšolskem letu. "Glede na veliko zanimanje otrok upamo, dabomo z delavnicami lahko nadaljevali še to jesen, prav go-tovo pa jih bomo izvajali v novi knjižnici, kjer bodo pogojibistveno boljši," je še dejala Tomšičeva. A. H.
OTROŠKA PERESA
Viteška vremenska napoved
V ponedeljek bo zelo huda nevihta. Vitezi, skrijte se v hlevsvojega konja. A ne bojte se, v torek bo oblačno in lahko od-dirjate k svojim lepotičkam. A raje ostanite tam, ker bo v sre-do pripekalo sonce in bo nevarnost, da postanete pečenke.Če boste pri princesi, ostanite tam še en dan, ker bo v četr-tek padal dež in vaši šlemi lahko zarjavijo. Če pa ste že od-šli, se rajši takoj vrnite nazaj. Ta teden bo res slab teden za vas.
Štefan Terziev, OŠ Križe
Pesem je lahna meglica
Pesem je lahna meglica,ki prikaže se izza hriba,
kjer vse se rima. Tam je svet kot iz nebes,verjemi, to je čisto res.
Pesem je kot lahna meglica,ki odpelje te do raja.
Ves svet je kot iz sanj,zdaj pa stopi vanj!
Ana Maja Kralj, OŠ Koroška Bela
Priročnik obširno
obravnava 150
zdravilnih in užitnih gob,
rastočih pri nas. Avtor
Branko Vrhovec je
slovenski strokovnjak,
ki v knjigi postreže z
marsikatero
zanimivostjo ali
presenetljivo
zdravilno učinkovino
gob. Z gobami se
resneje ukvarja od
leta 1990 in ima
najvišji naziv, ki je v
veljavi v Sloveniji -
determinator
mentor.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju,
jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Mehka vezava, 152 strani, vrhunske fotografije
Redna cena: 14,90 EUR
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,
je cena le 12 EUR + poštnina.
184 strani, vezano s špiralo; redna cena je 12,50 EUR
Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu je
cena le 10,50 EUR. Če vam jo pošljemo po pošti,
prištejemo še poštnino.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
V priročni knjigi
boste našli več kot 150
domačih receptov za
slastne sladice. Recepti
so enostavni, vsaka
sladica je tudi na sliki
(kokosove rezine, pecivo
iz kremnih banan,
lešnikove rezine,
čokoladna rulada,
pomarančne kocke,
rafaelo kocke,
kocke iz piškotov,
išlerji, bele trobente,
orehovi panji,
breskvice, pijane
kocke, žele rezine,...).
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.:
04/201 42 41 ali na [email protected].
30 TOREK_14. 09. 2010
NAGRADNA KRIŽANKA
od 14. 9. do 30. 9. 2010 oz. do odprodaje zalog
1. LAMINAT HARO AC3/31 LOCK (češnja, hrast, bukev, javor) redna cena: 7,99 EUR/m2
nora cena: 6,99 EUR /m2
2. LAMINAT HARO AC4/32 LOCK (bukev, hrast, oreh) redna cena: 12,99 EUR /m2
nora cena: 10,99 EUR /m2
3. PLUTA KLIK LAKIRANA MONO nora cena: 14,99 EUR /m2
4. GOTOVI PARKETI • PARKET GOTOVI PANELNI TOP PRIMA HAVEA TC
LAK 1220 x 190 x 14,5 nora cena: 21,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI TOP PRIMA HAVEA BELJENA TC LAK 1220 x 190 x 14,5 nora cena: 22,99 EUR /m2
• PARKET GOT. PANELNI TOP PRIMA HAVEA lak 1220 x 190 x 14,5 barvana na OREH ali ČEŠNJO nora cena: 22,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI MOLAND HRAST STRUCTUR LOCK LAK 2200 x 189 x 14 nora cena: 23,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI HARO BUKEV TUNDRA TC LAK 2200 x 180 x 13,5 redna cena: 36,54 EUR /m2
nora cena: 23,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI TOP PRIMA IROKO TC LAK 1220 x 190 x 14,5 nora cena: 29,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI HARO HRAST TREND TC LAK 2200 x 180 x 13,5 redna cena: 35,64 EUR /m2
nora cena: 29,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI TOP PRIMA DOUSSIE TC LAK 1220 x 190 x 14,5 nora cena: 32,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI TOP PRIMA JAVOR TC LAK 1220 x 190 x 14,5 nora cena: 35,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI LIVA HRAST DESKA OLJEN 1860 x 189 x 15 nora cena: 33,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI LIVA HRAST BELJEN DESKA LAK 1860 x 189 x 15 nora cena: 35,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI PANELNI LIVA HRAST DIMLJEN DESKA OLJEN, KRTAEN 1860 x 189 x 15 nora cena: 39,99 EUR /m2
5. GOTOVI PARKET DVOSLOJNI (za talno gretje) • PARKET GOTOVI DVOSLOJNI HRAST OBJEKT LAK
490x70x10 nora cena: 23,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI DVOSLOJNI HARO HRAST TUNDRA LAK 500x70x10 nora cena: 23,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI DVOSLOJNI EVROPSKI JAVOR LAK 500x70x11 nora cena: 29,99 EUR /m2
• PARKET GOTOVI DVOSLOJNI HARO AM. OREHTREND LAK 500x70x10 redna cena: 68,30 EUR /m2
nora cena: 49,99 EUR /m2
6. AKCIJA NOTRANJIH VRAT LINEA R in LIKO -15 %
* Cene veljajo do odprodaje zalog. * Vse cene veljajo za gotovinsko plačilo. * Vse cene so v evrih in vključujejo 20% DDV.
KAR SE V LES3 DOGOVORI, TO ZAGOTOVO DRŽI !
AKCIJA LES3
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
PONUJAMO STROKOVNO IZMERO, SVETOVANJE IN MONTAŽO.
Za reševalce križanke smo pripravili šest nagrad: 1. nagrada -bon za nakup v vrednosti 40 EUR; 2. nagrada - bon za nakupv vrednosti 30 EUR; 3. nagrada - bon za nakup v vrednosti 20EUR; 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo vpisano v kupon iz križanke)pošljite na dopisnicah do srede, 29. septembra 2010, na Gorenjs-ki glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddatetudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
LES
3 T
RG
OVI
NA,
PO
SR
ED
NIŠ
TVO
, P
RO
IZVO
DN
JAd.
o.o.
, U
l. pa
dlih
bor
cev
34
, P
rest
rane
k
aponski Nissan je in boočitno še nekaj časaeden najmočnejših po-nudnikov avtomobilov sštirikolesnim pogonom.Na čelu kolone že nekaj
let vozi Pathfinder, eden šeredkih skoraj čistokrvnih te-rencev, ki ga še niso pomeh-kužili in ga podredili mod-nim muham, ki vladajo medtovrstnimi štirikolesniki.
A tudi Pathfinder ni pov-sem imun na čas in spre-membe, ki jih prinaša, zatoso ga Nissanovi oblikovalciin inženirji vzeli na manjšooperacijo. Spremembe vsajna prvi pogled niso izrazitein orjak z visokim nosom, iz-bočenimi blatniki in ravnoprisekanim zadkom ostajasamozavesten v vseh pogle-dih. Tudi v notranjosti izjem-nih novosti ni, če odštejemonekoliko več estetike pri me-rilnikih in stikalih, boljše ob-lazinjenje in tako naprej.Taka kot doslej ostaja prosto-rna potniška kabina, ki obpetih potnikih, s sedežema,
zloženima v prtljažno dno,nudi nekaj manj udobja šedvema dodatnima.
Resnično omembe vredenje poseg v 2,5-litrski turbodi-zelski štirivaljnik. Motor ševedno zarohni, kot bi moralgnati še kaj več kot dobri dvetoni težkega Pathfinderja,svoje delo pa opravlja z večmoči kot v predhodniku in znižjo porabo, ki je še vednonad tovarniškimi obljubamiter z manjšimi izpusti škod-ljivih emisij. Moči in navoraje dovolj za skoraj limuzin-sko urno vožnjo po avtoce-stah in za premagovanjebrezpotij. Štirikolesni po-gonski sklop je ključni delterenskih zmogljivosti in tuje Pathfinder samozavestnosuveren. Glede na voznopodlago voznik lahko izberesamodejno porazdelitev po-gona, prenos navora samona zadnji par, "zaklenjeno"polovično razmerje na obeosi in še dodatno pomočmotornega reduktorja. Šest-stopenjski menjalnik je ne-koliko pregrob, a mu je trebaodpustiti, na vse komunika-cijske sisteme se je treba pri-
vajati, kamera za vzvratnovožnjo je lahko v precejšnjopomoč in kdor se vidi v pra-vem terencu, bi mu Pathfin-der skoraj moral ugajati.
Ampak treba je vedeti, data avtomobil ni samo zašminkiranje po mestu in
vožnjo po asfaltu, ampaktudi ali predvsem za odkriva-nja in premagovanje brezpo-tij. Za vse drugo imajo priNissanu na izbiro še kajmanj robustnega in boljeprilagojenega modnim smer-nicam.
TOREK_14. 09. 2010 31
AVTOMOBILIZEM
Matjaž Gregorič
J
GROBIJAN ŠE UBIRA SVOJE POTITest: Nissan Pathfinder 2,5 dCi 4x4 SE IT Pack
OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI
Gibna prostornina: 2448 ccm Največja moč pri v/min: 140 kW/190 KM Najvišja hitrost: 186 km/hPoraba goriva po EU norm.: 10,8/ 7,2/ 8,5 l/100 km Maloprodajna cena: 37.990 EUR Uvoznik: Renault Nissan Slovenija, Ljubljana
emški Audi tikpred koncem le-tošnjega poletjaodpira novo po-
glavje v svoji modelni knjigi.Po nekaj letih odsotnosti, koso si polomili zobe z alumini-jastim A2, namreč prihaja naceste mladostno razigrani insamozavestni A1, ki se bo ko-sal z nekaterimi že uveljavlje-nimi tekmeci med prestižni-mi malčki. Novinec se v tejdruščini želi izkazovati tako zgovorico oblike kot s preverje-no in kajpak časom primernonapredno tehniko. Ker oblekanaredi človeka, zunanja obli-ka pa avtomobil, so se Audije-vi karoserijski krojači potrudi-li in na dolžini 3,95 metra ob-likovali dinamično karoserijo,ki jo spredaj krasi značilnahišna maska hladilnika, sledi-
jo pa ji boki z ravno zapognje-nim robom, ki se konča s prt-ljažnimi vrati. V notranjostini večjih presenečenj, na ar-maturni plošči so redoljubnorazmeščeni pregledni meril-niki in stikala, štiri okrogleprezračevalne šobe in drugidodatki. Kot se spodobi, je A1oborožen tudi s sodobnimikomunikacijskimi sistemi, ti-ste, ki se bodo z njim vozili,pa naj bi zanimali dizajn,glasba, moda in šport. Po pri-
čakovanjih bo za volanom se-delo tudi veliko žensk. Prosto-rnost je v okviru pričakovanj,enako velja za 270-litrski prt-ljažnik. Pogonu je namenje-na nova serija štirivaljnih mo-torjev, dva sta bencinska indva dizelska, vsem pri delupomagajo turbinski polnilni-ki. Osnovni bencinski motorje 1,2-litrski z močjo od 63 ki-lovatov (86 KM), 1,4-litrski, kije hkrati tudi najmočnejši, iz-tisne iz sebe 90 kilovatov (122KM). Močnejši od obeh tur-bodizelskih strojev razvije 77kilovatov (105 KM), njegovšibkejši sorodnik s 66 kilova-ti (90 KM) je v prihodu. Mednovostmi v tem razredu je se-demstopenjski samodejnimenjalnik z dvojno sklopko.Cene se začenjajo pri 16.500evrih.
NEKATERI HOČEJO MED VELIKENa slovenski trg vstopa samozavestni malček Audi A1.
Matjaž Gregorič
N
NA KRATKO
RENAULT: Skupina Renaultje predčasno vrnila milijar-do evrov od skupaj treh mi-lijard, ki ji jih je aprila 2009v obliki posojila namenilafrancoska država. Gre zapredčasno vračilo glede naprvotni koledar, predviden vsporazumu, ki bo skupiniRenault omogočilo zmanj-šanje bruto zadolženosti infinančnih stroškov.
MAZDA: Japonski avtomo-bilski proizvajalec je konecavgusta obeležil mejnik priproizvodnji Mazde6. Odleta 2002 so jih namreč iz-delali že dva milijona. Us-peh tega avtomobila je bilkronan tudi z več kot 130mednarodnimi priznanji.Enak proizvodni dosežek jeMazdi uspel že z modelomMazda3.
FORD: Med tistimi, ki si obe-tajo precejšnji porast proda-je avtomobilov na azijskih tr-gih, je tudi Ford. Samo na Ki-tajskem so do konca avgustaprodali 363 tisoč avtomobi-lov. Do leta 2020 naj bi Fordna azijskih in afriških trgihustvaril 70 odstotkov svojeprodaje. M. G.
www.gorenjskiglas.si
32 TOREK_14. 09. 2010
inulo soboto jeminilo natan-ko 31 let, odkarse je prvičoglasil Radio
Žiri, zdaj že vrsto let znan kotRadio Sora. Praznovanje jepotekalo pred Mercatorjevimcentrom v Škofji Loki. V to-plem dopoldnevu so obisko-valce naprej zabavali FoxyTeens, pevec David Grom zBleda, ki ima med najstnica-mi veliko oboževalk, in hiphop plesalke iz Kranja, natopa sta zbrane navdušila MajaTriler in Daniel Rampre, kismo ju spoznali v šovu Slove-nija ima talent. Marsikoga je
na radijsko praznovanje pri-vabila tudi napovedana TinaDrole, finalistka šova talentov;ker pa jo je viroza položila v po-steljo, so bili obiskovalci tokratprikrajšani za njeno jodlanje.
Maja Triler si je za nastopizbrala skladbi iz muzikalov,z eno se je predstavila tudi vtalent šovu, in pesem Is ittrue, s katero je islandska iz-vajalka Johanna lani osvojiladrugo mesto na Eurosongu."Nastopov imam kar precej,posneti nameravam še kakš-no svojo pesem, vendar pa semoram zdaj bolj posvetiti šoli.Obiskovati sem namreč zače-la prvi letnik umetniške gim-nazije v Ljubljani, dramsko-gledališko smer," nam je za-upala mlada pevka in violi-
nistka iz Dolenje vasi. DanielRampre se je znova vživel vJoea Cockerja, zapel pa je tudisvojo pesem Dan, ki jo je po-snel pred tremi leti ob sreča-nju z Abrahamom. Na radij-sko praznovanje je Žirovecprišel skorajda brez spanca, vVelenju je namreč nastopal zLucienne Lončina, s kateropripravljata tudi skupno pe-sem, domov pa se je vrnil nav-sezgodaj zjutraj. Iz ŠkofjeLoke se je odpravil na dobro-delni nastop za slovenskodruštvo za celiakijo v Ljublja-ni, nato pa še na večerni na-stop v Dragomer. A kot preka-ljen glasbeni maček je takšne-ga tempa vajen. "Vabilu zanastop na praznovanju RadiaSora sem se rad odzval, saj so
zelo dovzetni za lokalne intudi druge glasbenike. Sicerpa kot Žirovec poznam večino ustanoviteljev radia,"je dejal Daniel. Prireditev, kista jo povezovali Jana Jenkoin Monika Tavčar, je z nasto-pom sklenila Tanja Žagar.
"Največja želja ob rojstnemdnevu je, da bi tudi v prihod-nje razveseljevali svoje poslu-šalce," pravi direktor radiaMarjan Potočnik. Še naprejse bodo, tako urednica TanjaBarašin, držali ustaljenegaprograma: "Spremljali bomodogajanje v naših krajih, osta-jamo pa ljudski radio, ki vsa-kemu poslušalcu lahko ponu-di kaj zanimivega. Ne nazad-nje smo se prav zaradi tegaobdržali 31 let."
DRUŽABNA KRONIKA
V Benetkah podelili zlate leve
V soboto se je v Benetkah s podelitvijonagrad: zlatih levov zaključil 67. filmskifestival. Glavno nagrado je prejel filmSomewhere režiserke Sofie Coppole (39),hčerke slavnega režiserja Francisa FordaCoppole. "Film nas je takoj očaral," jedejal predsednik žirije Quentin Taranti-
no. Srebrnega leva je prejel španski film The Last Circus,med igralci pa sta slavila Američan Vincent Gallo in gr-ška igralka Ariane Labed. Posebnega leva za svoje celo-tno delo je prejel režiser Monte Hellman.
Slavne osebnosti proti raku
Več kot sto slavnih osebnosti iz sveta fil-ma, glasbe in športa je sodelovalo na do-brodelni prireditvi zbiranja finančnihsredstev za boj proti raku. Tako imeno-vani tele-maraton, ki so ga v živo predva-jale številne televizijske postaje, je pote-kal v Los Angelesu. Med gosti so bili Neil
Diamond, George Clooney, Christina Applegate in mno-gi drugi. Na prvi tovrstni prireditvi pred dvema letomaso zbrali več kot sto milijonov dolarjev.
Arnijeva hči napisala knjigo
Hči kalifornijskega guvernerja ArnoldaSchwarzeneggerja Katherine bo izdalasvojo prvo knjigo. Dvajsetletna študent-ka novinarstva želi s knjigo z naslovomSkrivnosti ljubiti svojo notranjo in zunanjolepoto pomagati mladim dekletom, kiimajo težave s samozavestjo ter odno-
som do lastnega telesa. Navdih je dobila pri svojih se-stričnah, podobne težave pa je imela tudi sama. Kathe-rine gre očitno po poti matere Marie Shriver, nagrajenenovinarke in pisateljice, avtorice šestih bestsellerjev.
Lažje za Spidermana kot za U2
Pevec slavne irske skupine U2 Bono (50)je skomponiral glasbo za najdražji muzi-kal v zgodovini Broadwaya. Nova prede-lava zgodbe o stripovskem junaku Spi-dermanu, ki bo stala šestdeset milijonovdolarjev, Bonu ni delala večjih preglavic."Izkazalo se je, da je mnogo lažje pisati
skladbe o drugih kot o sebi. Glasba bo raznovrstna, odrocka do melodramskih orkestralnih melodij," je dejalBono. Premiera bo decembra.
Devetnajstletno Tanjo Petrušič iz Škofje Loke veseli deloz otroki, zato ne preseneča, da bo oktobra začela obisko-vati pedagoško fakulteto. Njena velika ljubezen je tudiples, je članica navijaške skupine Smart. / Foto: Matic Zorman
NENASPAN NA PRAZNOVANJEMinulo soboto je Radio Sora praznoval 31. rojstni dan. Na praznovanju sta nastopila tudi prva violinašova Slovenija ima talent Maja Triler in neprespani gorenjski Joe Cocker, Daniel Rampre.
Ana Hartman
M
Rojstnodnevni utrip, med drugim tudi nastop mične Tanje Žagar, je v objektiv lovil direktorjev sin Blaž Potočnik. / Foto: Matic Zorman
VRTIMO GLOBUS
Vodja tehnike Matjaž Novak je skrbel za tehnične podrobnosti,ob njem urednica radia Tanja Barašin. / Foto: Matic Zorman
Na radijskem praznovanju so podelili številne nagrade. Prislužiti si jih je bilo mogoče tudi z meti na koš. / Foto: Matic Zorman
Direktor Radia Sora Marjan Potočnik (levo) v družbi družine Triler. Starša Danica in Janez sta poleg Maje na radijsko praznovanje pripeljala tudi sedemletna dvojčkaNino in Jana. / Foto: Ana Hartman
Voditeljici prireditve Jana Jenko (levo) in Monika Tavčar sta z veseljem vzeli medse tehnika in glasbenega urednika Rudija Krvino, ki je bil tudi eden od začetnikov radia. / Foto: Matic Zorman
Daniela Rampreta sta prišla poslušat tudi sokrajana iz Žirov - Stojan in Majda Gliha. / Foto: Matic Zorman
![BILTEN pregled člankov iz časopisja [14. dec. - 20. dec. 2018] [189] Bilten INV 14 12_20 12... · 2019-02-26 · lutkarstvo, ob petkih se srečavajo klubaši in klubašinje na prireditvi](https://img.pdfslide.tips/doc/110x75/5f219a9d217d2721f242b505/bilten-pregled-lankov-iz-asopisja-14-dec-20-dec-2018-189-bilten-inv.jpg)
