Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 18. maja 2010
vseb
ina
39
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Protest zaradi neplačil"Ne bomo plačali vaše krize" in "Štu-dent ne izkorišča, je izkoriščan" stadva napisa na transparentih, ki so jihdijaki in študenti včeraj razprostrli naprotestnem shodu na Slovenskemtrgu v Kranju.
3
AKTUALNO VREME
jutri: delno jasno s plohami
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
V Selcih so obnovili šoloV petek so v Selcih odprli prenovljenopodružnično šolo, petletna obnova jestala nekaj več kot milijon evrov. Vmansardi so pridobili prostore zanovi učilnici, knjižnico in računalni-ško učilnico, nove so tudi sanitarije.
5
GORENJSKA
Inovatorski medalji zapraktičnostErika Drobnič z Zalega Loga je naženskem sejmu inovacij v Seuluosvojila zlato in bronasto medaljo.Zlato je dobila za klasično zibelko skošaro na kolesih, bronasto pa zaotroško posteljico. K inventivnosti joje spodbudila izguba službe.
7
Košarkarski naslov na GorenjskoKošarkarice HiT Kranjska Gora sodrugič osvojile naslov državnih prva-kinj. V soboto so na peti finalni tek-mi v gosteh po pravi drami premaga-le celjski Merkur s 63:61. Slavje vdvorani v Celju je bilo veliko.
Danes bo dopoldne sončno,popoldne pa oblačno. V sredoin četrtek bo delno jasno. Vpopoldanskem času bodomožne posamezne plohe.
8
ŠPORT
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. EKONOMIJA
8/17 °C
Leto LXIII, št. 39, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Danica Zavrl Žlebir
Gorenja vas - Glasova prejaje v Galeriji Krvina v Gornjivasi tokrat gostila BogdanaOsolnika, prvega urednikaGorenjskega glasa, ki je vtreh številkah izšel med voj-no leta 1944. Gorenjski glasje sicer začel izhajati leta1947, predhodnik pokrajin-skega časopisa po imenu Go-renjec pa se je pojavil že leta1900 in je kot liberalen čas-nik izhajal dvanajst let, jeuvodoma povedala direktori-ca in odgovorna urednica Go-renjskega glasa Marija Volč-
jak. Pogovoru, ki ga je z go-stom, novinarjem, diploma-tom, politikom, publicistom,ustanoviteljem novinarskekatedre na današnji fakultetiza družbene vede vodil MihaNaglič, je prisluhnilo številnoobčinstvo. Prišla sta tudipredsednik državnega svetaBlaž Kavčič in predsednikZveze borcev za vrednoteNOB Janez Stanovnik. Kot jepovedal Osolnik, sta se s sled-njim veliko družila leta 1943,ko sta kot poverjenika in in-štruktorja izvršnega odboraOsvobodilne fronte poSloveniji v času Dolomitske
izjave mirila prenapeteže vpartijskih vrstah in med kr-ščanskimi socialisti. Sicer pasmo na Glasovi preji slišaliveliko o medvojnih razme-rah na Gorenjskem, o povoj-nem delovanju BogdanaOsolnika, ko je bil dopisnikTanjuga na Koroškem, o nje-govem poznejšem diplomat-skem delovanju v Sovjetskizvezi, o njegovih knjigah.Bogdan Osolnik je ravno 13.maja, na dan Glasove preje,dopolnil devetdeset let. Ude-leženci preje smo z njim na-zdravili ob visokem jubileju,slavljenec pa je razrezal torto.
Gorenjski glas pozival k enotnostiBogdan Osolnik je med vojno leta 1944 izdal tri številke Gorenjskega glasa.Časopis je pozival k enotnosti, k mobilizaciji v partizansko vojsko in opozarjal, da bo do konca vojne še veliko hudega.
Voditelj Glasove preje Miha Naglič s sogovornikom Bogdanom Osolnikom (na levi)
Stojan Saje
Tržič - S pobočja Kamnekanad nekdanjo Titovo vilo priTržiču, kjer si je uredil domznani slovenski smučar Bo-jan Križaj, je 13. maja popol-dne zgrmelo več skal. Dogo-dek na datum s pregovornonesrečnim številom se jekončal srečno, saj je povzro-čil le materialno škodo. Vsepa bi lahko bilo zelo tragično.
"Nad Križajevo posestjo seje utrgalo več velikih skal.Ena se je ustavila med vratipomožnega objekta in poru-šila zid stavbe. Največja jepreskočila streho, jo poško-dovala in treščila v železnavrata ograje."
Križajevo hišo ogrozile skaleV četrtek se je utrgalo z brega Kamnek nad Tržičem več skal na posest Bojana Križaja. Največjo skaloje ustavila ograja, sicer bi lahko zgrmela na naselje Za jezom.
Ogromna skala (ob njej Samo Bečan, Janez Perko in tržiški gasilec) je podrla vrata ograjein se ustavila ob cesti. Na srečo ni zgrmela na naselje Za jezom.
Foto
: Tin
a D
okl
�10. stran
103.Glasova preja
Gremo v Franjo!
Partizansko bolnišnico Franjo, svetovno znani spomenik humanosti v vojnem času, je 18. septembra 2007 uničila katastrofalna povodenj.Zdaj je obnovljena in spet vabi na oglede. O njeni obnovi in prihodnosti bomo spregovorilitudi na Glasovi preji, naša gosta bosta muzealec in državnozborski poslanec Samo Bevk in Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija.Z njima se bo pogovarjal Miha Naglič.
Preja bo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi v četrtek,27. maja 2010, ob 19. uri.
Prosimo vas, da udeležbo na Glasovi preji sporočite po telefonu na številko 04/201-42-00ali po elektronski poti na naslov [email protected].
Vljudno vabljeni!
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
2GORENJSKI GLAS
torek, 18. maja 2010POLITIKA [email protected]
Mateja Rant
Radovljica - "Slovenija žedvajset let ve, da je njen stra-teški interes ohraniti nepo-sredno povezavo z odprtimmorjem, in v zvezi s tem sene bi smeli razhajati," je najavni tribuni radovljiškega od-bora SDS poudaril DimitrijRupel. Arbitražni sporazumpo njegovem bolj koristi Hr-vaški kot Sloveniji, pri čemerje hrvaški strateški interes, ješe dodal, preprečiti Slovenijidostop do odprtega morja. Pritem ga je podprl tudi Dragu-tin Mate, ki meni, da nas spo-razum v najboljšem primerupušča v negotovosti.
Dimitrij Rupel je najprejpoudaril, da pri arbitražnemsporazumu ne gre zgolj zastališča posameznih strank,ampak gre tu za vprašanjenaše države, zato bi morali vzvezi z njim izoblikovati na-cionalno stališče. "Če bo ar-bitražni sporazum sprejet,
bodo zadeve nepopravljive.Zato je treba sporazum zavr-niti in začeti tam, kjer smokončali pred to neverjetnonaglico, ki jo je pokazala se-danja vlada," je pozval Rupel.Sedanji sporazum je po nje-govem mnenju bistvenoslabši tako od sporazumaDrnovšek-Račan, ki so ga do-segli leta 2001, kot od brion-
ske izjave iz leta 2005 in beleknjige o meji iz leta 2006."V slovenskem interesu je,da ohranimo stik z odprtimmorjem oziroma teritorialniizhod iz slovenskih teritorial-nih voda v mednarodne.Stik, kot je omenjen v arbi-tražnem sporazumu, pa jezelo zamegljen pojem," jeopozoril Rupel in dodal, da
ga pravni strokovnjaki različ-no razlagajo.
Po prepričanju DragutinaMateja pa je ena največjihlaži, da ni pomembno, kajbo z mejo, ker jih po vstopuHrvaške v Evropsko unijotako ali tako ne bo več."Meje ostanejo, odpravljenibodo le mejni prehodi," jepoudaril in dodal, da se mo-tijo tudi tisti, ki menijo, dase bo šengenska meja breztežav prestavila na hrvaškomejo. Ocenjuje namreč, dabi za njeno vzpostavitev po-trebovali vsaj sedem tisočnovih policistov in skorajmilijardo evrov za vzpostavi-tev kontrole. Izpostavil jetudi, da je v Evropi vsaj 15 ali16 mejnih točk, kjer meja šeni določena ali se je spor gle-de meje vlekel tudi več stole-tij. Zato bi po njegovem mo-rali nadaljevati s točke, kjersmo zdaj, pa tudi če bi se otem pogovarjali še nadalj-njih deset ali več let.
Meglen stik z odprtim morjemArgumente proti podpori arbitražnemu sporazumu sta na javni tribuni občinskega odbora SDS Radovljica predstavila nekdanja ministra Dimitrij Rupel in Dragutin Mate.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MILAN FENDE z Golnika.
Matevž Pintar
Ločanom, ki smo jih tokratpoklicali iz Klicnega studiaslepih, smo zopet navedli štiritrditve in zanimalo nas je, vkolikšni meri po njihovemmnenju držijo za ŠkofjoLoko. S trditvijo: "Škofja Lokaje mesto parkirane pločevinein neurejenega prometa," se
popolnoma strinja 27 odstot-kov, 48 odstotkov je mnenja,da ta trditev drži, 22 odstot-kov, da ne drži, in 3 odstotki sesploh ne strinjajo. Po mnenjusedmih odstotkov vprašanihtrditev: "Škofja Loka je mesto,kjer je dobro poskrbljeno zajavni red in mir," popolnomadrži; 63 jih odstotkov meni,da trditev drži, četrtina, da ne
drži, in pet odstotkov, da ta tr-ditev sploh ne drži.
Trditev: "Semaforji v ŠkofjiLoki so edina možna rešitevprometa in so boljša od krož-nih križišč," popolnoma držipo mnenju osmih odstotkovvprašanih, 17 odstotkov jihmeni, da trditev drži, 36 od-stotkov, da ne drži, in 38 od-stotkov, da sploh ne drži. Da
trditev: "Semaforji v ŠkofjiLoki delajo brez potrebe tudiponoči in tudi tam, kjer kri-žišča še niso dokončana," po-polnoma drži, meni 43 od-stotkov sodelujočih, 28 od-stotkov, da drži, 15 odstotkov,da ne drži, in 6 odstotkov, datrditev sploh ne drži.
Vsem, ki ste sodelovali,smo ponudili brezplačne iz-vode Gorenjskega glasa. Čebi ga želeli naročiti, nas pokli-čite na številko 04/51 16 404in si izberite tudi darilo.
Zadovoljni z redom, ne s prometom
Sploh ne drži3%
Popolnoma drži27%
Drži48%
Ne drži22%
N = 273
Škofja Loka je mesto parkirane pločevine in neurejenega prometa...
Ne drži36%
Drži17%
Popolnoma drži8%
Sploh ne drži38%
Ne vem1%
N = 273
Semaforji v Škofji Loki so edina možna rešitev prometa in so boljša od krožnih križišč...
Dimitrij Rupel in Dragutin Mate na javni tribuni v Radovljici
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Viže in razstavaNa Mestnem trgu v Škofji Loki bo 11. junija ob 19.30 10. Večer slovenskih viž v narečju. Če se želite potegovati zazgoščenko s tega festivala, odgovorite na nagradni vpraša-nji: Kdo je organizator Večera slovenskih viž v narečju in ka-teri ansambel, ki letos zastopa Slovenijo na Evroviziji, je od-kritje škofjeloškega festivala? S pomočjo žreba bomo pode-lili šest zgoščenk. Odgovore z vašimi podatki pa nam na:Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj ali na [email protected]šljite najkasneje do konca maja.
Razstava del Maksima Gasparija na Bledu
Ob trideseti obletnici smrti Maksima Gasparija junija naBledu pripravljajo veliko retrospektivno razstavo del tegaslovenskega slikarja. Razstava bo potekala v prostorih Pri-stave na Bledu v organizaciji galerije Deva Puri ob podporiZavoda za turizem Bled. Ob tej priložnosti bi radi povabilivse lastnike Gasparijevih del, ki bi želeli sodelovati na raz-stavi, da pokličejo na telefon št.: 041/743 830 ali se javijo poelektronski pošti [email protected] in se dogovorijo ovseh podrobnostih. D. K.
Crngrob
Spomin na žrtve povojnih pobojev v Crngrobu
V nedeljo je bila v Crngrobu slovesnost s spominsko mašoza žrtve povojnih pobojev. Streljaj od cerkve so namreč od-krita grobišča iz leta 1945, v katerih je zakopanih okoli šest-sto žrtev, ki so jih po vojni usmrtili tedanji oblastniki, mednjimi večina Hrvatov, tudi predstavnikov tedanje vladeNDH. Tudi letos sta romanje, ki ima spominski in spravniznačaj, skupaj pripravili Komisija za evidentiranje in uredi-tev prikritih grobišč iz Škofje Loke in Hrvatsko društvo Ljub-ljana. Opoldne je bila v cerkvi Marijinega oznanjenja maša,ki jo je daroval župnik in dekan iz Stare Loke Alojzij Snoj,nato pa so udeleženci romali k znamenjem, ki sta jih leta2001 postavili slovenski in hrvaški društvi za evidentiranjein ureditev prikritih grobišč. D. Ž.
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Jutri ob enih po-poldne bodo na Prešerno-vem trgu v Ljubljani štu-dentske in dijaške demon-stracije. Mlada generacijaželi z njimi izraziti nasproto-vanje zakonu o malemudelu, ki ga je pripravila vladain bo omejilo študentsko
delo. Predsednica Študent-ske organizacije SlovenijeKatja Šoba pa pravi, da jerazlogov za protest še več.Tako bodo jutri protestiralizoper uvedbo malega dela zadijake in študente, nezados-tno štipendijsko politiko,problematiko bivanja štu-dentov, subvencioniranjeprevozov in plačevanje
zdravstvenega zavarovanja,ukinitev državnih štipendijza mlajše od 18 let in ukini-tev otroških dodatkov za pol-noletne dijake in študente intudi zoper ukinitev stood-stotno subvencionirane dija-ške prehrane. V Ljubljanipričakujejo študente iz vseSlovenije. Kot nam je pove-dal Matej Jemec iz Kluba
škofjeloških študentov, bo-sta iz njihovega mesta pelja-la vsaj dva avtobusa demon-strantov, kar organizira štu-dentski klub in škofjeloškamladinska organizacija. Že vpetek pa so na stojnici na av-tobusni postaji mimoidočimpojasnjevali, za kaj gre prijutrišnjem protestnem sho-du. Andraž Šiler iz Klubaštudentov Kranj pa še ni na-tanko vedel, koliko njihovihprotestnikov bo v Ljubljani,kajti prijave še zbirajo.
Jutri študentske demonstracije
Ljubljana
Ob dvajsetletnici predsedstva in vlade
Predsednik države Danilo Türk je ob 20. obletnici konstitui-ranja prvega demokratično izvoljenega predsedstva Repu-blike Slovenije priredil sprejem za člane prvega predsedstvaMilana Kučana, Matjaža Kmecla, Ivana Omana, DušanaPluta in Cirila Zlobca ter tedanja predsednika parlamentaFranceta Bučarja in vlade Alojza Peterleta. Predsednik se jena kosilu z gosti pogovarjal o dosežkih Slovenije in njeni pri-hodnosti ter o razvojnih tendencah v Evropski uniji. Na po-vabilo in pobudo Lojzeta Peterleta, evropskega poslanca inpredsednika prve demokratične slovenske vlade, pa je obnjeni dvajsetletnici v nedeljo v Ivančni Gorici potekala slav-nostna seja prve vlade. D. Ž.
Pri enem od spominskih znamenj v Crngrobu / Foto: Gorazd Kavčič
3GORENJSKI GLAStorek, 18. maja 2010 AKTUALNO [email protected]
Simon Šubic
Dvorje - Na nekdanji doma-čiji skladatelja Davorina Jen-ka v Dvorjah pri Cerkljah jev nedeljo prvič doslej, odkarjo je slavni cerkljanski rojakuglasbil, uradno zadoneladomoljubna pesem Naprejzastava slave, sedaj himnaSlovenske vojske. Na dan, koje minilo natanko 150 let odJenkove uglasbitve nekdanjenarodne himne, so jo udele-ženci slavnostne prireditvePod Jenkovo lipo slišali dva-krat - v izvedbi trobilnegakvinteta Orkestra Slovenskevojske in Komornega mo-škega pevskega zbora Davo-rina Jenka Cerklje. "To je pe-sem, ki nas povezuje z do-movino in našo preteklost-jo," je poudarila slavnostnagovornica, obrambna minis-trica Ljubica Jelušič, ki se jeodzvala povabilu prirediteljaslovesnosti Unesco kluba
Cerklje. Spomnili so se tudi175. obletnice rojstva Davori-na Jenka in 125. obletnice pr-vega prevoda pesmi v an-gleščino.
Ministrica Jelušičeva je po-vedala, da slovenski vojaki in
vojakinje ne skrbijo samo zapripravljenost na obrambodomovine doma in za po-moč prebivalstvu ob narav-nih in drugih nesrečah, tem-več tudi daleč stran od svojedomovine prispevajo k med-
narodnemu miru in varno-sti. Himna Naprej zastavaslave slovensko vojskospremlja povsod, tudi na pri-reditvah na mednarodnihoperacijah. "Vsebina pesmi,ko gre za glasbo, je tako zelospodbudna in polna čustev,da vselej poveže med sebojvojake in vojakinje in vselejznova spomni na vse tiste, kijih imajo doma. Ko dodamoše besedilo, se stisne srcevsakega še tako razumskegain trdosrčnega vojaka," jerazložila.
Pesem Naprej zastava sla-ve je bila uglasbena 16. maja1860, v javnosti pa prvič za-peta 22. oktobra istega leta.Besedilo je napisal SimonJenko na željo svojega bra-tranca in prijatelja DavorinaJenka, ki jo je uglasbil. Ro-doljubna koračnica je v dru-gi polovici 19. stoletjaspremljala boj Slovencev zanarodne pravice, odmevalaje v čitalnicah in na taborih.V času kraljevine Jugoslavijese ni smela več slišati, tudipo letu 1945 marsikdaj nibila dobrodošla. Aktualna jezopet postala po osamosvo-jitvi Slovenije, ko jo je zasvojo himno izbrala Sloven-ska vojska.
Himna Naprej povezujeV Dvorjah so se spomnili 150-letnice rodoljubne pesmi Naprej zastava slave, danes uradne himne Slovenske vojske.
Marjana Ahačič
Lesce - "Uporabno dovolje-nje se na podlagi Zakona ograditvi objektov lahko izda,če je gradbeno dovoljenjepravnomočno. Gradbeno do-voljenje še ni pravnomočno,ker je zadeva na upravnemsodišču," je bilo kratko pojas-nilo radovljiške upravne eno-te o tem, kdaj je pričakovatiodprtje nove vzletno-prista-jalne steze na letališču v Les-cah. Vse, kar ALC Lesce lah-ko pričakuje na kratki rok, jedovoljenje za poskusno obra-tovanje, a tudi to le za izved-bo prvih meritev obratoval-nega monitoringa po predpi-sih o varstvu okolja.
A četudi bi letališče obrato-valo, bi domača letala ostalana tleh, saj Aeroklub ALCLesce od direktorja letališčaPavla Škofica ni dobil poob-lastil za registracijo 13 letal,ki jih je klub pred petnajsti-mi leti prenesel v last občineRadovljica. Kot pravijo v klu-bu, Škofic podpis pooblastilpogojuje s takšno pogodbo omedsebojnih razmerjih, ki jeza Aeroklub nesprejemljiva.
"Aeroklub ALC je največjiuporabnik letališča Lesce. Vvseh letalskih disciplinah, skaterimi se ukvarjamo, ima-mo v svojih vrstah državne,evropske in svetovne prvaketer svetovne rekorderje. Šolain šport na neprofitni osnovista naše poslanstvo," poudar-jajo in dodajajo, da so letala
sad prostovoljnega dela inprispevkov članov AeroklubaALC. "So redno vzdrževana,plovna in v dobrem stanju.Žal nekateri želijo predstavitinas, člane, kot "zastonjkar-je", ki brezplačno uporablja-jo občinsko lastnino, kar pane bi moglo biti dlje od resni-ce. Samo v zadnjih treh letihsmo za vzdrževanje občin-skih letal ter letališke stezeporabili več kot 112 tisoč ev-rov in opravili več tisoč urprostovoljnega dela."
Pavel Škofic, direktor ALCLesce, pravi, da se z napaka-mi, storjenimi v preteklosti,ne more ukvarjati in da želirazmerja med občino, letališ-čem in aeroklubom le posta-viti na zakonite temelje."Zame je pomembno samo,da so stvari zakonite in daomogočajo preživetje letališ-ča," zatrjuje. To ima že zato,ker ne obratuje, vsak mesecdvajset tisoč evrov škode."Škoda je še bistveno večjana dolgi rok, saj si zapravlja-mo še tisto malo ugleda, karga imamo," še dodaja.
Letala so še na tlehNič ne kaže, da bi leško letališče kmalu odprli;domača letala neregistrirana na tleh.
Boštjan Bogataj
Kranj - Samoiniciativna insamoorganizirana Delovnaskupina proti delu je včeraj vKranju, pred M Servisom naSlovenskem trgu pripravilaprotestno izterjavo plačila zaneplačano delo. Razlog je po-sredovanje dela dijakom inštudentom za 4,5-odstotnomaržo, za katero, tako v sku-pini, ne zagotavljajo garancijza plačilo oziroma jih pre-puščajo v milost in nemilostdelodajalcev. Po njihovih po-datkih je danes v Slovenijikar 1.200 primerov neplača-nega študentskega dela, žejanuarja pa so pripravili po-doben protest pred Prešerno-vo družbo v Ljubljani. Bil jeuspešen, saj je podjetje po-ravnalo svoje obveznosti štu-dentom.
Včeraj je svojo pravico inplačilo zahteval tudi sedem-najstletni dijak Aljoša, ki obposredovanju M Servisa nidobil plačila za delo v kranj-skem Manila Clubu. "Štu-dentski servisi pobirajo za-služek, ko ni plačila, pa nepomagajo. Obstaja sicer nekiobrazec, vendar praksa kaže,da tožb proti neplačnikomni," nam je povedal Aljoša.Poizvedoval je pri svojem de-lodajalcu, kjer so mu poveda-li, da ni denarja, čeprav klub
normalno deluje in ima veli-ko obiskovalcev. "Ni prav, dami na servisu niso povedaliza neplačila, le napotnico somi izdali. Le služijo, varnostipa nobene," dodaja Aljoša.
V skupini menijo, da ještudentsko delo slabo ureje-no, saj servisi za malo delapoberejo preveč denarja,uvedba malega dela pa bibila še slabša, saj takšnih pri-merov spet ne izključuje.Protestniki so želeli opozori-ti, da do takšnih primerov nebi prihajalo več. "Za protestsmo izvedeli po naključju,niti ne vemo, zakaj pri nas
namerno ali nenamerno iz-rabljajo naše ime, v konkret-nem primeru dijaka pa lahkopovemo, da smo vedno zalo-žili plačila Manile Cluba, do-kler zneski neplačil niso po-stali previsoki," so nam pove-dali v M Servisu. Šele takratso dijaki in študenti zaznaliproblem neplačevanja in če-prav v servisu intenzivno de-lajo na izterjavi, opravljenihur ne bodo izplačevali vna-prej. Hkrati priznavajo, daštudentov niso opozarjali naneplačevanje podjetja.
V Manila Clubu so nampovedali, da informacije o
njihovih neizplačilih ne drži-jo: "Po korektno opravlje-nem delu dijaki in študentidobijo plačano tako, kot smose dogovorili. Občasno reslahko prihaja do zamude,vendar trditev, da smo dolžnivelike zneske, ne drži." Pod-jetij, ki ne plačujejo, je v časukrize več kot prej, pravijo v MServisu: "Vedno se skušamosporazumno dogovoriti, čene gre drugače, pa se odloči-mo za sodno izterjavo." Aljo-ši so plačilo obljubili do kon-ca junija. Če ga ne bo, lahkotakrat pričakujemo nove pro-teste.
Na protestnem shodu zaradi neplačanega dela se je zbralo manj kot 30 dijakov in študentov.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG,St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Obrambna ministrica Ljubica Jelušič: "Pesem Naprej naspovezuje z domovino in s preteklostjo." / Foto: Matic Zorman
”ALC je domačemu Ae-roklubu prvič v zgodovi-ni onemogočil izvajanjeosnovne dejavnosti, zara-di česar naši športniki nemorejo trenirati za tek-movanja, na katera soprijavljeni.”
Protest zaradi neplačil"Ne bomo plačali vaše krize" in "Študent ne izkorišča, je izkoriščan" sta dva napisa na transparentih,ki so jih dijaki in študenti včeraj razprostrli na protestnem shodu na Slovenskem trgu v Kranju.
4GORENJSKI GLAS
torek, 18. maja [email protected]
Marjana Ahačič
Kropa - Preteklo sredo sopredstavniki kranjske enoteZavoda za varstvo kulturnedediščine Kroparjem pred-stavili potek del pri obnovitistih stavb v kraju, ki so evi-dentirane kot objekti kul-turne dediščine. "Zavod zavarstvo kulturne dediščineni pozabil na Kropo, kakorse vam je morda zazdelo, koje pred dvema letoma umrlkonservator Vladimir Kni-fic," je dogajanja v zvezi zobnovo spomeniško zašči-tene Krope domačinom vuvodu pojasnil Miloš Ekar,vodja kranjske enote Zavo-da za varstvo kulture, in po-udaril, da tudi pri zaščitikulturne dediščine ne grebrez sodelovanja z lastnikiin uporabniki objektov terzainteresirane javnosti.
Dve leti in pol je že mini-lo od poplave, ki je hudoprizadela predvsem Kropopa tudi sosednje Železnikez okolico. Kot je pojasnilJernej Hudolin, vodja re-stavratorskega centraZVKD, je bila škoda na ob-jektih, ki so evidentirani kot
kulturna dediščina, popisa-na takoj po ujmi; do leta2009 je Zavod pripravilsezname in prizadete ob-jekte, glede na stopnjoogroženosti in pomena,razporedil v kategorije, Mi-nistrstvo za okolje in pros-tor pa je za najpomembnej-še in najbolj ogrožene ob-jekte lani poleti pripravilo
razpise za izvajalce. Jeseniso dva tudi izbrali in uvedliv delo, ki so ga dejansko za-čeli šele to pomlad. V Kropitako zdaj v sklopu popo-plavne sanacije obnavljajofasade in stavbno pohištvo(okna in vrata) na 18 objek-tih s seznama kulturne de-diščine. Še šest objektov sona omenjeni seznam uvr-
stili naknadno in so v po-stopku, na treh, med kateri-mi je tudi cerkev, pa bo tre-ba še pred obnovo fasadopraviti temeljito gradbenosanacijo. Rok za izvedbo jesicer 30. junij, dejansko paje, kot je dejal Hudolin, pri-čakovati, da bodo dela v večini opravljena do koncapoletja.
V Kropi bodo do konca poletja prenovili pročelja v poplavah poškodovanih objektov, ki jimpripada status kulturne dediščine. / Foto: Kaja Beton
Obnavljajo pročelja hišObnova spomeniško zaščitenih objektov, ki jih je pred dvema letoma prizadela vodna ujma, bo končana do jeseni.
Maja Bertoncelj
Rudno polje - Pokljuški tu-ristični delavci so preteklikonec tedna organiziraliZeleni vikend na Pokljuki,v sklopu katerega je poteka-la očiščevalna akcija. Njenipobudniki so bili TurizemBohinj, Športni center Po-kljuka, Šport hotel Pokljukain Turistično društvo Po-kljuka.
Akcija je potekala dva dni,udeleženci pa so imeli mož-nost brezplačnega bivanja venem izmed obeh hotelov.Poleg tega so zanje pripravi-li tudi piknik. Odziv je bilpričakovano dober in kapa-citete so bile hitro polne."Poleg tistih, ki smo že si-
cer vključeni v pokljuški tu-rizem, je v akciji sodelovaloše petdeset drugih prosto-voljcev. Prišli so iz različnihkrajev Slovenije. Do Bohinj-ske Bistrice so se pripeljali zvlakom, na Pokljuko pa po-tem z ekološko bolj prijaz-nim avtobusom Alpetourja.Tudi na ta način želimospodbujati za okolje manjobremenjujoč turizem," jepovedal Tomaž Šušteršič izŠportnega centra Pokljuka.V soboto so čistili širšo oko-lico obeh hotelov, Goreljek,Rudno polje in pot protiUskovnici, v nedeljo pa potiproti planini Lipanci in obcesti Rudno polje-Mrzli stu-denec. "Nabrali smo okrogšestdeset vreč odpadkov.
Največ je bilo plastenk, plo-čevink, steklenic in drugihdrobnih odpadkov," je po-
jasnil Šušteršič in dodal, danaj bi akcija postala tradici-onalna.
Prostovoljci so čistili Pokljuko
Pokljuko so čistili dva dni. Prostovoljci so za trud dobilitudi brezplačno prenočišče. / Foto: Tomaž Šušteršič
Jesenice
Lestev za reševanje že na Jesenicah
Gasilska avto lestev za reševanje iz visokih objektov, dolgakar 42 metrov, je že na Jesenicah. Kot je povedal jeseniškižupan Tomaž Tom Mencinger, čakajo še na homologacijo,nato pa jo bodo tudi uradno predali namenu. Vozilo z lestvi-jo je stalo kar sedemsto tisoč evrov. Šestdeset odstotkov stazagotovili Občina Jesenice iz naslova požarne takse in Gasil-sko reševalna služba Jesenice (GARS), preostalih štiridesetodstotkov pa bodo prispevale občine Kranjska Gora, Žirovni-ca, Bled, Gorje, Bohinj in Radovljica. Z novo avto lestvijo bov primeru požara močno olajšano reševanje iz visokih ob-jektov, večjih industrijskih hal in drugih objektov. U. P.
Jesenice
Občina policiji kupila gorski kolesi
Občina Jesenice bo kupila dve gorski kolesi, ki ju bodouporabljali policisti Policijske postaje Jesenice. Nakup, vre-den dva tisoč evrov, so potrdili jeseniški občinski svetniki naseji prejšnji teden. Kot je dejal župan Tomaž TomMencinger, bi s tem radi povečali prisotnost policistov naterenu, med občani. Komandir Policijske postaje JeseniceGregor Hudrič se je zahvalil za donacijo in dejal, da se bodona ta način njihovi policisti še približali občanom, prisotnipa bodo zlasti v središču mesta. Župan je še napovedal, dabodo še eno gorsko kolo kupili tudi za občinsko redarstvo.U. P.
Bled
Na Bledu odprli pustolovski park
Na vrhu Straže sta pred kratkim podjetji Koren Sports in3glav adventures odprli prvi pustolovski park pri nas. Park,ki ponuja kar 65 različnih dogodivščin, omogoča dve- do tri-urno zabavo za vso družino. Sestavlja ga pet različno za-htevnih avanturističnih poti, njegova ureditev pa je stalaskoraj dvesto tisoč evrov. Plezalne pustolovščine so razvr-ščene po gozdu tako, da se prilagajajo naravni razporeditvidrevesnih debel, vej in krošenj. Najmlajši se bodo lahko za-bavali na plezalnih poteh, ki so le kak meter ali dva nad tle-mi, pogumnejši pa se bodo lahko preskusili na plezalnih na-pravah, ki so tudi do osem metrov nad tlemi. M. R.
Kranjska Gora
Žičničarji začeli s poletnimi aktivnostmi
V petek so žičničarji v Kranjski Gori začeli s poletnimi aktiv-nostmi. Odprli so kolesarski park, poletno sankališče BesnaPehta, tobogan Bedančeva drča, pa izposojevalnico kolesar-ske opreme ter okrepčevalnici na vrhu Vitranca 1 in Vitranca2. Naprave bodo do 25. junija obratovale od petka do nede-lje od 9. do 17. ure, od 26. junija do 12. septembra pa vsakdan od 9. do 17. ure. Ob koncih tedna bodo obratovanje po-daljšali do 19. ure. Novost v letošnji poletni sezoni je otroškikolesarski park poleg vstopne postaje sedežnice Vitranc 1."Park je namenjen otrokom od 4. leta starosti, opremljen bos tridesetmetrskim kolesarskim trakom in ovirami, primerni-mi otrokom, na voljo pa jim bo tudi zaščitna oprema," je po-vedala Klavdija Gomboc z RTC Žičnice Kranjska Gora. M. A.
Tržič
Skrb za tržiške otroke
Občina Tržič četrto leto namenja staršem ob rojstvu otrokadvesto evrov enkratne denarne pomoči. Do te vsote je upra-vičen eden od staršev, ki je državljan RS, ima stalno bivališ-če v občini Tržič in odda popolno vlogo za dodelitev pri-spevka. "Lani smo prejeli 159 vlog. Štirinajst prosilcev je od-dalo vloge decembra 2009, zato smo jim nakazali denar le-tos. Konec lanskega leta smo tudi spremenili Odlok o de-narnem prispevku za novorojence. Staršem, ki se odločijoza nakazilo prispevka na novo odprt račun novorojenca priPoštni banki Slovenije, banka doda trideset evrov. Občinane skrbi zgolj za pomoč najmlajšim občanom, ampak tudiza predšolske otroke. Prizadevamo si, da bo v vrtcih dovoljprostora za tržiške otroke. Letos so na novo vpisali v vrtce166 otrok. Jeseni bo v treh vrtcih skupaj 524 otrok, kar je 39več od zmogljivosti. Zato načrtujemo ob vrtcu Križe gradnjodveh prizidkov, najverjetneje modularnih," je povedal DragoZadnikar, direktor občinske uprave v Tržiču. S. S.
Stranje
Pločnik in drugi ukrepi za prometno varnost
Občina Kamnik je pred dnevi začela graditi pločnik, ki bopovezal Zagorico in Kregarjevo, gradili pa ga bodo v več fa-zah. V prvi fazi, ki bo zaključena do konca junija, se bodo lo-tili 170 metrov dolgega odseka od državne ceste. Letos boObčina za pločnik namenila sto tisoč evrov, za celotno inve-sticijo pa kar 403 tisočake. V tem letu se bo nadaljevala tudigradnja pločnika v Stranjah, s čimer bodo nadaljevali izvaja-nje sporazuma, ki je bil lani podpisan s strani Direkcije RSza ceste in Občine Kamnik. V okviru sporazuma bo poteka-la gradnja pločnika v Spodnjih Stranjah v predvideni dolžini450 metrov, za kar je v proračunu namenjenih 179.500 ev-rov. "Gradnja pločnika je nujna, saj je vezana na izvajanjeukrepa za umirjanje pred naseljem Spodnje Stranje, prek ka-terega bo izveden prehod za pešce. Ob tem bo na novo po-stavljena tudi brv Stolnišnica čez Stranjski potok, kateregarekonstrukcija je nujna zaradi zamika osi vozišča, ki bo izve-den ob gradnji ukrepa za umirjanje in pločnika," je investi-cijo predstavil Matjaž Srša iz oddelka za gospodarske javneslužbe na Občini Kamnik. J. P.
5GORENJSKI GLAStorek, 18. maja 2010
Ana Hartman
Selca - "Vsak vložek v šolo jenaložba v prihodnost," je vpetek na odprtju obnovljenepodružnične šole v Selcihugotavljal ravnatelj Osnovnešole Železniki Franc Rant, znjim pa sta se strinjala tudikasnejša govorca, župan Že-leznikov Mihael Prevc inpredstavnik ministrstva zašolstvo in šport Boris Zu-pančič. K obnovi podružni-ce so zaradi dotrajane strehepristopili že leta 2005, po be-sedah župana pa so se zaradiprostorske stiske raje odloči-li kar za rekonstrukcijo in nele za popravilo strehe.
"V mansardi smo tako pri-dobili prostore za novi učil-nici, knjižnico, računalniškoučilnico, nove so tudi sanita-rije. Zaradi današnjih nor-mativov smo v mansardniprostor speljali tudi dvigalo.V zadnjih petih letih smopoleg tega preuredili telo-vadnico, lani smo se veselilinovega oddelka v vrtcu, ure-dili pa smo tudi okolico. Da-nes tako odpiramo kvalite-ten objekt, ki omogoča tudikvalitetno vzgojo in izobra-ževanje," je dejal Prevc. Vsa
našteta dela so bila vrednanekaj čez milijon evrov, požupanovih besedah pa jihsedaj čaka še mnogo dražjacelovita obnova centralnešole v Železnikih, velikosredstev pa bo treba v pri-hodnosti vložiti tudi v podru-žnični šoli v Dražgošah inDavči. "Obnovo v Selcih jeobčina financirala sama,
upamo pa, da nam bo pri na-slednjih šolskih investicijahpomagalo tudi Ministrstvoza šolstvo in šport," je še pri-stavil.
Boris Zupančič, vodja sek-torja za osnovno šolstvo naministrstvu za šolstvo inšport, je poudaril, da so pod-ružnične šole pomembenelement šolskega sistema:
"Podružnične šole imajo po-membno nalogo: biti v bliži-ni otrok, življenja ter imajopoleg funkcije učenja tudifunkcijo ohranjanja življenj-skega duha in življenjskeenergije." V Sloveniji je sicertrenutno 378 podružničnihšol, med katerimi imajo naj-manjše samo štiri učence,največje pa prek tristo.
V Selcih so obnovili šoloPetletna obnova podružnične šole v Selcih je stala nekaj več kot milijon evrov. V mansardi so nazadnje pridobili še tri dodatne učilnice in knjižnico.
Obnovljeno šolo so z rezanjem traku uradno predali namenu vodja šole Anka Rakovec, župan Mihael Prevc, Boris Zupančič z ministrstva za šolstvo in ravnatelj Franc Rant. / Foto: Gorazd Kavčič
EkskluzivnoPrvič v Škofji Loki, nedelja, 23. maja 2010, od 10.do 20. ure, Športna dvorana Poden Škofja Loka
Dvoglava kača BOAKača velikanka /150 kg, 7 metrov, krokodili
/160 kg, 2,5 metra/pajek velikan, pajki, škorpijoni ... in še veliko več - do 300 živali
Razstava velikih plazilcev na 1200 m2
ANAK
ON
DA
RE
NE
SP
IND
LER
, H
OC
HS
TIFT
ST.
12
, AU
GS
BU
RG
Bašelj
Gradijo kanalizacijo in cesto
V Bašlju so začeli graditi kanalizacijo in obnavljati vodovodpo dolini potoka Belca. Zelo potrebna obnove pa je tudi ce-sta Bašelj-Zgornja Bela, kjer bi bilo najbolje, če bi jo urediliod zamenjave ustroja do asfaltiranja, a stanje občinskih fi-nanc dopušča le krpanje, nam je povedal župan občinePreddvor Miran Zadnikar. Dela na tej cesti so povezana tudiz zamenjavo magistralnega vodovoda za Kranj in Naklo. VPreddvoru bi radi, da bi se ga sosednja občina lotila hkrati zdeli v občini Preddvor, saj del tega vodovoda poteka tako potrasi, kjer sedaj za Bašelj gradijo kanalizacijo, kot tudi po ce-sti Bašelj-Bela-Kokrica-Kranj. "Toda izvedba teh del je pove-zana z evropskimi kohezijskimi sredstvi iz programa GOR-KI, za katere pa še ne vemo, ali jih bomo v gorenjskih obči-nah dobili. Premier Borut Pahor je ob nedavnem obisku vla-de na Gorenjskem obljubil, da se bo sredi maja sestal spredstavniki v projekt vpletenih občin, na kar še čakamo," jedejal Zadnikar. Mestni občini Kranj pa v Preddvoru predla-gajo, naj se obnove magistralnega vodovoda vseeno loti se-daj, čeprav kohezijskih sredstev ne bo. O tem bo nemara šeta mesec odločal kranjski mestni svet. Na sliki: Bašelj je raz-kopan zaradi gradnje kanalizacije. D. Ž.
Kranj
Odprli bodo mediacijsko središče
Kot so pristojni na kranjski občini povedali že pred časom,bo Kranj dobil prvo mediacijsko središče v Slovenije. Svojavrata v poslovnih prostorih v prvem nadstropju poslovnostanovanjske stavbe na Tavčarjevi ulici 22 bo mediacijskapisarna odprla jutri, v sredo, ob 11. uri, ko se bo slovesnos-ti udeležil tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. "Prepričansem, da bomo v mediacijskem središču lahko reševali karnekaj različnih sporov od družinske, šolske, gospodarske,delovne, okoljske in medkulturne mediacije, reševali sebodo tudi družinski in medsosedski spori. Sporov je namrečvsak dan več, sodišča so prepolna, reševanje sporov z me-diacijo pa je tudi bistveno cenejše. Na razpisu smo zbralistrokovnega sodelavca, ki bo bedel nad delom pisarne, to jeinštitut za mediacijo Concordia iz Ljubljane, ki izobražujemediatorje in imajo že več kot desetletne izkušnje," predodprtjem mediacijskega središča pravi kranjski podžupanBojan Homan in dodaja, da so ob odprtju pripravilizgibanko, v kateri bo natančno pojasnjeno, kako hitro in uspešno reševati vsakodnevne zadrege, občutke nemoči in zamere ter ob tem ohraniti osebno dostojanstvo in medsebojno spoštovanje. V. S.
Foto
: Ale
nka
Bru
nVilma Stanovnik
Kranj - "Rad bi poudaril, dasmo se investicij v šole lotilina podlagi analize stanja, po-leg tega pa smo ves čas v do-govorih z ravnatelji, saj si že-limo zagotoviti dobre in čimbolj enakovredne razmere zavse otroke," pravi kranjskipodžupan Igor Velov in do-daja, da že ob koncu letoš-
njega šolskega leta delajo na-črte, kaj bo treba postoriti doseptembrskega začetka šole.
Tako so v Osnovni šoli Sta-neta Žagarja po lanski obno-vi garderob in sanitarij pre-novo nadaljevali z obnovitvi-jo elektroinštalacij, priprav-ljajo pa tudi idejni projekt zacelostno prostorsko rešitevšole, kar pomeni, da si želijopredvsem boljšo rešitev za
prizidek in ureditev primer-ne telovadnice. Tudi v osnov-ni šoli Predoslje, kjer so lanizamenjali del dotrajanihoken in vrat, bodo dela nada-ljevali med šolskimi počitni-cami. Nekaj novosti je našoli Simona Jenka, od pre-novljenega tovornega dviga-la do dvigala za gibalno ovi-rano osebo, prav tako bodopostavili še del ograje. Napodružnični šoli Primskovobodo adaptirali prostore innato uredili novo kuhinjo.Poleg nove rolerske steze priosnovni šoli Franceta Prešer-na so se v prostorih šole loti-li ureditve sanitarij, precej paje bilo tudi manjših investi-cij.
"Zadovoljen sem, da zelodobro kaže glede treh novihtelovadnic pri osnovnih šo-lah. V Žabnici se že gradi,pogodbi pa sta pripravljenitudi za telovadnici v Goričahin Besnici, tako da se bogradnja lahko kmalu začela,"poudarja podžupan Velov inpojasnjuje, da za investicije vkranjske osnovne šole letnoporabijo okoli petsto tisoč ev-rov, pri čemer ni upoštevanstrošek novogradenj.
V šolah bo marsikaj novegaZa prenovo kranjskih osnovnih šol letno porabijo okoli petsto tisoč evrov, tudi letos pa že imajo načrte, kaj vse bo treba postoriti v prihodnjih mesecih.
Telovadnico pri osnovni šoli v Žabnici že gradijo, do jesenipa naj bi podobni postavili tudi v Besnici in Goričah.
Preddvor
Red je vedno pas pripet
V vrtcu Storžek pri OŠ Ma-tije Valjavca Preddvor in naigrišču pred njim bodo ju-tri, 19. maja, od 15. do 17.ure potekale delavnice vokviru projekta Pasovček zgeslom Red je vedno paspripet. Vzgojiteljice v sode-lovanju s Svetom za pre-ventivo in vzgojo v cest-nem prometu pripravljajozanimive delavnice, staršipa lutkovno predstavo. Čebo vreme slabo, bodo de-lavnice v šolski avli. D. Ž.
6GORENJSKI GLAS
torek, 18. maja 2010KMETIJSTVO [email protected]
Stojan Saje
Brdo - Predstavniki Čebelar-ske zveze Slovenije (ČZS) inugledni strokovnjaki so opo-zorili na pereč problem zara-di ponavljajočih zimskih iz-gub čebel. Predsednik ČZSBoštjan Noč je priznal, da biraje govoril o zdravilnostimedu kot o tem, da zadnjetri zime izgubljajo tudi dosto tisoč čebeljih družin. Leta2008 so jih imeli okrog 170tisoč. Po strahotni izgubi sojih obnovili na okrog 150 ti-soč. Ker so se izgube nadalje-vale, jih tudi lani ni bilo veli-ko več. Po letošnji dolgi zimijim je v času cvetenja zago-dlo deževje. Ocenjujejo, dabodo izgubili okrog sedem-sto ton medu. Ker ni paše, nebo mogoče obnoviti čebeljihdružin. Čebelarji težko spre-menijo tehnologijo čebelar-jenja in jo prilagodijo razme-ram. Vedno so bili pripravlje-ni potrpeti in se boriti za pre-živetje, tokrat pa sami nemorejo rešiti resnega proble-ma. Da bi se izognili kata-strofi, so ustanovili svet zaohranitev čebel. Uradno ga
bodo predstavili na čebelar-skem prazniku 22. maja vVelenju. Bolj bi jim moralapomagati tudi država, saj če-belarji opravljajo brezplačenservis za opraševanje rastlin,je med drugim poudarilpredsednik Noč.
O vzrokih za izgube čebelje spregovorila dr. JasnaKralj z Nacionalnega biolo-škega inštituta. Pri nas jenajbolj prizadeta obalno-kraška regija, za njo pa gori-ška in ljubljanska. Raziskave
kažejo, da na to vpliva večelementov. Boljše možnostiza preživetje čebel so v višjihlegah. V okolici intenzivne-ga kmetijstva je več izgub.Čebelje družine manjša tudineprimerno zatiranje varojein drugih bolezni. Prof. dr.Lučka Kajfež Bogataj z Bio-tehniške fakultete je ugoto-vila, da je vse povezano spodnebnimi spremembami.Te vplivajo na razvoj vegeta-cije, način čebelarjenja inrazvoj virusov. Čebelam se
dogaja to, kar čaka človekanekoliko pozneje. Predsed-nik komisije za apiterapijopri ČZS dr. Franc Grošelj jemenil, da se bo morala tudimedicina izreči o pomenuzdravljenja s pomočjo čebe-ljih pridelkov. Aleša KandusBenčina in Jana Potokar stapredstavili dosežke družbeMedex na tem področju inpodporo čebelarskim kon-gresom pri nas. Letos bomojeseni gostili mednarodniforum o apiterapiji.
Čebele so že ogrožena vrstaČebelarji izgubljajo vsako zimo sto tisoč čebeljih družin. Resna opozorila, da bo po izumrtju čebel navrsti človek.
Jasna Kralj, Franc Grošelj, Lučka Kajfež Bogataj, Boštjan Noč, Aleša Kandus Benčina inJana Potokar (od leve) so opozorili na problem izginjanja čebel.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Na Ptuju bo od 21. do24. maja državna razstavaDobrote slovenskih kmetij,na kateri bodo podelili tudipriznanja za najboljše pre-hranske dobrote. Zdaj soznani že tudi rezultati oce-njevanja mlečnih in mesnihizdelkov. Gorenjci so se tuditokrat izkazali z mlečnimi iz-delki, nekoliko slabše pa zmesnimi. Pri mlečnih izdel-kih bo Andreja Bizant iz Žle-bov pri Medvodah dobila zla-ti priznanji za sveži sir inmaslo, Andreja Jagodic s Po-lice pri Naklem zlati za laktič-ni sir in za sadni jogurt (bo-rovnica), Franci Podjed iz Ol-ševka zlati za sadni jogurt (ja-goda) in za navadni jogurt,Mija Cof iz Dorfarjev zlati za
navadni jogurt in za sirni na-maz z drobnjakom ter srebr-no za sadni jogurt, Tilka Bo-gataj iz Gorenje vasi zlata pri-znanja za sir Tilen, sir Pre-tovč, jogurt, sadni jogurt inza kislo kravje mleko, Darin-ka Korošec iz Gorjuš zlato zasladko skuto, Mojca Hleba-nja iz Srednjega Vrha zlatoza poltrdi sir Srjan, DanijelaDolinar iz Stare Oselice zlatipriznanji za domače masloin poltrdi sir, Milan Brence izGorenje vasi zlato za sir Ko-sec, Roman Bogataj z Gore-njega Brda zlato za poltrdi sirTinček, Angelca Hlebanja iz
Loga pri Kranjski Gori srebr-no za domačo skuto, HelenaKropivšek iz Češnjic v Tuhi-nju bronasto priznanje zapoltrdi sir, Meta Zmrzlikar izVoklega bronasto za mladi
sir in Irena Vrhunc iz Podbli-ce bronasto priznanje za sad-ni jogurt (jagoda).
Pri mesnih izdelkih bostaBarbara in Ingo Robič izGozd-Martuljka prejela bro-nasti priznanji za Rjavcovorol šunko in za Rjavcoveklobase v zaseki, Janez Lan-gus z Jesenic bronasto pri-znanje za grobo kmečko sa-lamo, Irena Kejžar iz Robid-nice bronasti priznanji zadomače klobase in za preka-jeno suho meso ter MitjaGantar iz Malenskega Vrhabronasto priznanje za do-mače salame.
Sedem izdelkov z najvišjo ocenoSedem mlečnih izdelkov z gorenjskih kmetij je v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij prejelo najvišjo možno oceno.
Odkupna cena mleka: marca zvišanje
Po podatkih tržno informacijskega sistema, ki deluje pri agen-ciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, je marca letospovprečna odkupna cena za mleko s 3,7 odstotka maščobe in3,15 odstotka beljakovin, dostavljeno v mlekarno, znašala27,01 evra za sto kilogramov in je bila za 33 centov ali za 1,24odstotka višja kot mesec prej. Ker je mleko v povprečju vse-bovalo 4,19 odstotka maščobe in 3,40 odstotka beljakovin, jebila povprečna dejanska odkupna cena višja - 28,30 evra in jebila za 21 centov oz. za 0,75 odstotka višja kot februarja. C. Z.
Povprečna odkupna cena za mleko, dostavljeno v mlekarnoMesec Odkupna cena za Dejanska odkupna
mleko s 3,7 % mašč. cenain 3,15 % belj.
December 2008 33,40 EUR/100 kg 35,69 EUR/100 kgJulij 2009 25,50 EUR/100 kg 26,33 EUR/100 kgAvgust 2009 25,50 EUR/100 kg 26,32 EUR/100 kgSeptember 2009 25,87 EUR/100 kg 26,90 EUR/100 kg Oktober 2009 25,95 EUR/100 kg 27,34 EUR/100 kgNovember 2009 26,09 EUR/100 kg 27,68 EUR/100 kgDecember 2009 26,17 EUR/100 kg 27,79 EUR/100 kgJanuar 2010 26,75 EUR/100 kg 27,96 EUR/100 kgFebruar 2010 26,68 EUR/100 kg 28,09 EUR/100 kgMarec 2010 27,01 EUR/100 kg 28,30 EUR/100 kg
Naročnikom Gorenjskega glasa predstavlja-
mo zanimiv predlog, kako preživeti dopust
po zelo ugodni ceni. Skupaj s turistično
agencijo Intelekta vas od 20. do 27. junija
2010 vabimo na grški otok Samos. Redna
cena aranžmaja je 589 EUR, cena za naročni-
ke pa le 479 EUR (znesek, ki ga prihranite, je
enak letni naročnini na Gorenjski glas)!
Cena počitnic vključuje letalski prevoz,
polpenzion v hotelu Hydrele Beach s 4
zvezdicami, pijačo dobrodošlice,
slovenskega predstavnika na lokaciji, voden
izlet po otoku v slovenskem jeziku, grško
večerjo na plaži, brezplačne ležalnike in
senčnike ob bazenu, letališke in turistične
takse, nezgodno zavarovanje ter dodatno
zdravstveno zavarovanje z medicinsko
asistenco. Če boste s seboj vzeli otroka,
starega od 2 do 12 let, bo ob dveh odraslih
cena zanj 233 EUR. Dodatno si lahko doplača-
te enoposteljno sobo za 82 EUR, se odpravite
na izlet z ladjo v Turčijo za 84 EUR ali na Pat-
mos za 57 EUR, vodeno v slovenskem jeziku.
Ker je Gorenjski glas družinski časopis,
cena velja za celo družino. Če vas ponudba
zanima, se oglasite pri nas na Bleiweisovi
cesti 4 v Kranju, nas pokličite na 04/201 42 41
ali nam pišite na: [email protected]. Prejeli
boste potrdilo, s katerim boste na TA Intelekta
na Prešernovi 1 v Kranju lahko uveljavljali
popust za nepozaben dopust na otoku
Samos.ww
w.g
oren
jski
gla
s.si
Mija Cof iz Dorfarjev je zadva mlečna izdelka prejelanajvišje možno število točk.
Na ocenjevanju mlečnih izdelkov so najvišje možno šte-vilo točk (dvajset) in s tem tudi zlato priznanje dobili An-dreja Bizant za sveži sir, Andreja Jagodic za laktični sir,Franci Podjed za jagodni sadni jogurt, Mija Cof za na-vadni jogurt in za sirni namaz z drobnjakom, Tilka Bo-gataj za sir Tilen in Darinka Korošec za sladko skuto.
Kranj
Spomladansko cepljenje lisic
Veterinarska uprava je pred kratkim začela spomladanskocepljenje lisic, ki bo predvidoma trajalo do konca junija. Posebej prirejena športna letala, ki bodo poletela z letališčPortorož, Murska Sobota, Brnik, Novo mesto in po potrebitudi z letališča v Slovenj Gradcu, bodo v tem času z višine tri-sto metrov odvrgla po celotnem ozemlju države 450 tisočvab s cepivom proti steklini. Cepljenje je pomembno zaradizaščite ljudi pred to nevarno boleznijo. V veterinarski upravisvetujejo ljudem, da naj se ne dotikajo nastavljene vabe za li-sice in da naj jo v primeru, če jo najdejo na svojem dvoriščuali vrtu, primejo z vrečko in jo odvržejo v najbližji grm ali vsmeti. Ker so vabe namenjene lisicam, prosijo lastnike psov,da pse vodijo na sprehode privezane. V letošnjih prvih trehmesecih je bilo v Sloveniji osem primerov stekline pri živalih- v sedmih primerih pri lisici in v enem pri govedu. C. Z.
MEŠETAR
Kranj
Zbornica ne podpira predlaganih sprememb
V kmetijsko gozdarski zbornici ne podpirajo predlaganih spre-memb pokojninskega in invalidskega sistema. Kot ugotavljajo,predlagatelji reforme kmeta izenačujejo s samostojnim pod-jetnikom, s tem pa mu odrekajo njegovo večpomensko vlogona podeželju in pomembno vlogo pri blažitvi socialnih nape-tosti. Ker so tudi v kmetijstvu dela, ki so zdravju škodljiva oz.jih po določeni starosti ni več možno opravljati, se zavzemajoza to, da bi tudi kmetje lahko uveljavljali pravico do poklicnepokojnine. Zbornica znova zahteva, da jo kot organizacijo, kizastopa interese več kot 110 tisoč članov in osemsto zaposle-nih, vključijo v ekonomsko socialni svet. C. Z.
7GORENJSKI GLAStorek, 18. maja 2010 EKONOMIJA, FINANCE boš[email protected]
Boštjan Bogataj
Zali Log - Erika Drobnič je di-plomirana ekonomistka, ki ješe pred letom in pol zasedaladokaj visoko mesto v banki.Po drugem porodniškem do-pustu, kjer je bilo nekaj veččasa tudi za udejanjanje otro-ških ambicij po ustvarjanju,so ji odpovedali pogodbo ozaposlitvi. "Z ustvarjalnostjo,inovatorskim čutom se rodiš.Najprej z idejami za domačorabo," pravi inovatorka iz Za-lega Loga. Le nekaj mesecevpo boleči izkušnji je zaščitiladve inovaciji: večfunkcijskozibelko in otroško posteljico.Z njima je na tretjem svetov-nem ženskem sejmu inovacijosvojila zlato oziroma brona-sto medaljo.
Kako se je finančnica znaš-la med inovatorji?
"Morda bi bilo bolj umest-no vprašanje, kako sem se izustvarjanja prodala v finance(smeh). Kljub moji velikiosnovnošolki želji po obliko-vanju sem se odločila za turi-zem, kasneje za študij eko-nomije. Pristala sem medkrediti in lizingom, kasneje vbanki. Po drugem porodni-škem dopustu sem ostalabrez službe."
Torej so vas v inovatorstvonekako porinili?
"Tako je. Posteljica je na-stala novembra lani in pravlahko bi vse skupaj ostalo vpredalu, če se ne bi zgodilzame še vedno boleč odpust.Po drugi strani sem imelaveč časa in priložnost za po-spešeno delovanje na podro-čju inovacij. Sledila je prijavana sejem."
In zlata medalja."Zlato sem dobila za zi-
belko. Gre za klasično zib-ko s košaro na kolesih.Starši jih uporabljamo dopribližno sedmega mesecastarosti otroka, potem po-stane neuporabna in obležina podstrešju ali pa jo po-darimo. Sama sem jo raz-stavila. Iz spodnjega dela jenastala mizica za otroke, izvelikih koles dva otroškastolčka, košara ostane ne-spremenjena, morda na-menjena igračam. Tako jezibka uporabna vsaj še na-slednjih pet let in ne le ne-kaj mesecev."
Kako je nastala ideja?"Iz povsem osebnih, prak-
tičnih potreb. Zibka je zelouporabna, lepa in draga, ven-dar jo uporabljamo prekra-tek čas."
Tudi otroška posteljica jevečfunkcijska.
"Klasično otroško postelji-co z ograjico ponavadi upo-rabljamo do tretjega, mordačetrtega leta starosti, nato po-stane neuporabna. V mojemprimeru je posteljica le prvafaza, nato jo predelamo v po-grad ali v prostor za igro, izdela posteljice dodatnoustvarimo mali grad. V tretjifazi iz istega pohištva lahkonastanejo pisalna miza inpoličke. In ko gre otrok oddoma in ima svoje otroke,lahko iz mize znova postaviposteljico. Vse je zelo pre-prosto."
Kaj vam pomenita medalji?"Priznanje, da je moje delo
uporabno in zanimivo za šir-šo javnost. Medalji mi bostamorda nekoliko lažje odprlivrata do proizvajalcev. Dose-
danje testiranje morebitnihpotrošnikov je navdušujoče."
Pred kratkim ste se pridru-žili inovatorjem, vendar naj-brž že poznate trnovo pot odideje do realizacije, to je za-četka prodaje izdelka?
"Ni dovolj, da si le inova-tor, ampak tudi tržnik, me-nedžer, tudi znanje tujih je-zikov je pomembno. Zdaj vSloveniji sistem inovacij nedeluje. Računam na lastneizkušnje, odmevnost pri-znanj in nadaljnje predstavit-ve na sejmih. Seulski je bilšele prvi, na katerem sem sepredstavila. Danes se zaklju-čuje sejem v Ljubljani."
Menite, da bi vaši inovacijilažje zaživeli v tujini?
"Upam, da ne, izkušnjeinovatorjev pa kažejo dru-gače."
Veliki priznanji za praktičnostErika Drobnič iz Selške doline je na ženskem sejmu inovacij v Seulu osvojila zlato in bronasto medaljo. K inoviranju jo je, žal, spodbudila izguba službe.
Erika Drobnič v rokah drži skice nagrajenih inovacij. Upa, da bo priložnost za udejanjanjenagrajenih idej dobila doma in ne, tako kot je žal bolj običajno, v tujini.
Boštjan Bogataj
Kranj - Ministrstvo za gospo-darstvo je v obravnavo naVlado poslalo novelo Zakonao potrošniških kreditih, ki jebil leta 2000 sprejet z name-nom zaščite potrošnika kotekonomsko šibkejše stranke,ki kredita ne pridobiva za po-slovne namene. Predlagananovela uvaja spremembe indopolnitve, ki jih mora Slove-nija sprejeti zaradi zahtev direktive EU o potrošniškihkreditnih pogodbah.
"Direktiva uvaja načelo po-polne harmonizacije, ki dr-
žavam članicam načelomane dopušča veliko manevr-skega prostora. S tem se želizagotoviti čimbolj učinkovitoin enotno delovanje notra-njega trga na področju po-trošniškega kreditiranja, po-trošnikom v državah člani-cah pa naj bi se zagotavljalavisoka in primerljiva ravenvarovanja njihovih ekonom-skih in pravnih interesov,"pojasnjuje Igor Knez iz pra-vne službe Gospodarskezbornice Slovenije. Z novelozakona bodo določbe veljaleza vse vrste kreditov, tudi zatiste, ki so manjši od 170 ev-
rov (v preteklosti je bilo večzlorab z oderuško obrestnomero oziroma visokimi stro-ški za odobritev), za nekaterevrste kreditov pa se uvajablažji režim, kar pomeni, dazanje ne bodo veljala vsa do-ločila predlaganega zakona,na primer za prekoračitev naplačilnem računu (limit).
"Bistvena novost novelekreditnega zakona je uvedbaenotnega evropskega obraz-ca o potrošniškem kreditu, kibo potrošniku še pred skle-nitvijo pogodbe zagotavljalvse potrebne informacije inprimerjavo med različnimi
ponudbami dajalcev kredi-tov," pravi Knez. Potrošnikbo na podlagi teh informacijlažje razumel finančne inpravne posledice najemakredita. Na drugi strani boobrazec dajalcu kredita omo-gočil oceno kreditne sposo-bnosti potrošnika.
Podrobno je definiranatudi vsebina kreditne pogod-be. Novela zakona pa naj biuvedla tudi pravico dajalcakredita do nadomestila obpredčasnem odplačilu kredi-ta s strani potrošnika. Cilj di-rektive in s tem tudi novelezakona, ki mora biti do 11. ju-nija potrjen, je torej zagotovi-tev preglednosti in stabilnostikreditnih trgov skozi ustrez-ne ukrepe za urejanje in nad-zor nad dajalci kreditov. Topa so vsi, ki po veljavnem za-konu o potrošniških kreditihpotrebujejo dovoljenje Uradaza varstvo potrošnikov.
Bolj urejeno kreditiranjeKreditojemalci bodo po novem bolje zaščitni, po vsej Evropi pa bodo veljalienotni kreditni obrazci.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Celoten prihodekbanke je znašal 17,6 milijonaevrov, od tega je bilo za 12,1milijona evrov obrestnih pri-hodkov in za 5,5 milijona ev-rov neobrestnih. Prihodek jebil za štiri milijone evrov oz.za 29 odstotkov višji kot v lan-skem prvem četrtletju, pritem so se neobrestni prihodkipovečali za 16 odstotkov, ob-restni pa za 37 odstotkov.Banka je v prvem četrtletjuustvarila 4,6 milijona evrovdobička pred obdavčitvijo(lani v enakem obdobju 0,9milijona evrov), pri tem pa sorezervacije znašale 3,9 milijo-na evrov in so bile na ravnilanskega prvega četrtletja. Po-dobno velja za administrativ-ne stroške, ki so kljub večje-mu obsegu poslovanja in za-poslitvi dodatnih trinajstih de-lavcev ostali na lanski ravni.
In kaj kaže bilanca stanja?Banka je imela ob koncu lan-skega leta 3,26 milijarde ev-rov bilančne vsote, ob konculetošnjega prvega četrtletjapa 2,8 milijarde evrov, s či-
mer se je uvrstila na petomesto med bankami v Slove-niji. Glavni razlog za zmanj-šanje bilančne vsote je bilmanjši obseg medbančnihdepozitov. Krediti prebival-stvu so se v primerjavi s kon-cem lanskega leta povečali za6,5 odstotka, krediti podjet-jem pa so bili na lanski ravni.
Za financiranje nakupa ne-premičnin so v letošnjih pr-vih treh mesecih odobrili za45 milijonov evrov kreditov,kar je za 20 milijonov evrovveč kot v prvem četrtletjulanskega leta. Depozitistrank so se zmanjšali za 159milijonov evrov ali za 19 od-stotkov.
Manjša bilančna vsota, a večji dobičekUniCredit Banka Slovenija je v letošnjem prvemčetrtletju dosegla bistveno boljše rezultate kot venakem lanskem obdobju.
Petek, 28. maja 2010Od 19. ure dalje zabava
z veselimiSVATI, NAVIHANKAMIin MITJA KVINTETOM
Sobota, 29. maja 2010od 9. do 15. ure
SPOZNAVAJMO NARAVO AKTIVNO IN USTVARJALNOdelavnice v izvedbi Centra za trajnostni razvoj
podeželja Kranj
od 15. do 19. ureBELOKRANJSKI DAN V PREDDVORU IN MEDNARODNO
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
ob 21. uriZabava za mlade s skupino MAMBO KINGS
Nedelja, 30. maja 2010ob 16. uri
predstavitev društva STARI TRAKTOR Mostein skupina Suha špaga
ob 17. uriPredizbor za 41. Ptujski festival
V soboto in nedeljo tudi bogata ponudba na stojnicah.VSTOP za ogled vseh dogodkov je PROST.
Dodatne informacije: [email protected] ali 051/697-737 (Boštjan).Organizatorja prireditve:
Občina Preddvor in Agencija Media butik, d. o. o., Preddvor
Obč
ina
Pre
ddvo
r, D
vors
ki t
rg 1
0, P
redd
vor
medijska pokrovitelja:
OBČINAPREDDVOR
Banka bo zaradi financi-ranja načrtovanega pove-čanja obsega poslovanjain izpolnjevanja zahtevkapitalske ustreznosti ce-lotni lanski dobiček zadr-žala in ne bo izplačala di-vidend.
[email protected] GLAS
torek, 18. maja 20108
Kranj
Kranjčani v kvalifikacije za elito
Minuli konec tedna so nogometaši v prvi slovenski ligi odig-rali zadnji krog. Pokal za naslov prvakov so prejeli člani eki-pe Luke Kopra, ekipa Domžal pa je prvenstvo končala na 8.mestu. Iz elitne lige je izpadla ekipa Laboda Drave Ptuj, eki-pa Interblocka, ki je osvojila predzadnje mesto, pa se bo vdodatnih kvalifikacijah za prvoligaški status merila z ekipoTriglava Gorenjske. Kranjčani so namreč v zadnjem rednemnedeljskem krogu gostovali pri Primorju ter z rezultatom 1 :1 osvojili točko ter končno drugo mesto za ekipo Primorja(ta se je neposredno uvrstila v prvo ligo) in pred ekipo Alu-minija. Ekipa Garmina Šenčurja, ki je zabeležila svojevrstenrekord, saj ji na domači tekmi ni uspelo zmagati, a je vseenoostala v ligi, je na zadnji domači tekmi z 0 : 3 izgubila protiekipi Dravinje Kostroja. Šenčurjani so klub temu brez težavostali v 2. ligi, saj so sezono končali na 7. mestu. V. S.
Naklo
Kar šestnajst novih rekordov
Prejšnji konec tedna so člani Športnega društva Atila v pros-torih hotela Marinšek v Naklem pripravili odprto gorenjskoprvenstvo tezno leže brez opreme. Na njem so tekmovalkein tekmovalci postavili kar šestnajst novih državnih rekor-dov, še posebno se je izkazal Kranjčan Gregor Jankovič, ki jeza 10 kilogramov izboljšal absolutni državni rekord, ki zna-ša 225 kilogramov. Gregor je sedaj lastnik obeh slovenskihrekordov, tako tezno leže z opremo (257,5 kg) kot brez opre-me (225 kg). Poleg njega sta se iz kluba Atila izkazala šeNino Pevec, ki je postavil rekord v kategoriji do 90 kilogra-mov (140 kg), in Erni Gregorič, ki je postavil rekord (120 kg)v kategoriji do 75 kilogramov. "Športno društvo Atila bo se-daj imelo prostore v hotelu Marinšek, kjer bo od 1. junija fit-nes odprt tudi za vse druge. Treniral jih bom triatlon moči,samoobrambo in fitnes," je po tekmovanju povedal GregorJankovič in ljubitelje tega športa povabil na novo tekmova-nje za Pokal Kranja, ki bo 17. julija. V. S.
Kranj
Po novi zmagi čas za počitnice
Telovadec Sašo Bertoncelj nadaljuje z odličnimi sestavamina konju z ročaji. Pretekli konec tedna je bil najboljši na tek-mi svetovnega pokala A v Moskvi. Poleg Bertonclja je zma-go na drogu slavil tudi Aljaž Pegan. Za Bertonclja, telovadcaNarodnega doma, je bila to četrta zmaga na tekmah sve-tovnega pokala, tretja letos. Z odličnim rezultatom Sašo za-ključuje spomladanski del sezone in trenutno je v sve-tovnem pokalu vodilni konjenik. Konec tedna odhaja na za-služene počitnice. Z dekletom gresta v Združene državeAmerike. S pripravami na nadaljevanje sezone bo začel sre-di junija. Tako dolgega odmora že kar nekaj časa ni imel.Največja tekma letos ga čaka jeseni, ko bo svetovno prven-stvo v Rotterdamu. M. B.
9. Tek Suša7,5 km, višinska razlika +/- 100 m Tek za Gorenjski pokal mladine
Sobota, 22. maja, ob 17. uri, Zali Log
Info: Janez Habjan 041/570-680, [email protected]
Maja Bertoncelj
Celje - Naslov državnih prva-kinj v košarki se seli na Go-renjsko, za kar so zaslužnekošarkarice kranjskogorske-ga HiT-a. Slednje so na petitekmi finalnega niza po pra-vi drami v gosteh z 61:63 šetretjič ugnale celjski Merkurin osvojile drugi naslov dr-žavnih prvakinj. Prvič so bilenajboljše v sezoni 2006/2007. Slavje v celjski dvoranije bilo veliko. So pa Gorenjkemožnost osvojitve naslovaimele že na četrti finalni tek-mi v domači dvorani, a jim toni uspelo.
S košarkaricami se je na-slova veselil tudi trener Go-ran Jovanovič (njegov po-močnik je Emir Haskič) in sezahvalil strokovnemu vod-stvu, ki je prispeval pomem-ben delež k uspehu: "Poma-gal mi je v najbolj pomemb-nih trenutkih, ko sem minu-lo leto zbolel. Hvala tudimoji soprogi in družini,gospe Sari Memič ter vsemprijateljem, ki so me dvigniliod mrtvih. Pred sezono sem
mislil, da bom moral končatis košarko, sedaj pa smo dr-žavni prvaki. Ni lepšega ob-čutka." Dodal je še nekaj be-sed o odločilni, peti tekmi:"To je bila zelo stresna tek-ma. Zasluženo smo zmagaliin zasluženo osvojili naslovprvakinj. Skozi celo sezonosmo imeli kar nekaj težav, od
poškodb do priključitve no-vih igralk. Kar nekaj tekemsmo izgubili v končnici in se-daj se nam je vse to povrnilo.Tekmo je odločila naša velikasrčnost, volja, motiv, pred-vsem pa naša širina, našadaljša klop. Z enako taktikokot na prejšnjih tekmah smopremagali izkušenejše na-
sprotnice." Slavje se je začelov Celju, nadaljevalo pa vKranjski Gori. Ta teden bodoimeli še skupen piknik, dru-ženja na parketu pa ne boveč. Pred mlado ekipo, kate-re povprečna starost je 23 let,je zaslužen počitek, o sestaviza prihodnjo sezono pa je šeprezgodaj govoriti.
Naslov na GorenjskoKošarkarice HiT Kranjska Gora so drugič osvojile naslov državnih prvakinj. V soboto so na peti finalnitekmi v gosteh premagale celjski Merkur.
Maja Bertoncelj
Godešič - Devetnajsti tek naOsolnik je bil letošnja prvaod sedmih tekem za sloven-ski pokal v gorskih tekih. Nastartu je bilo 186 tekačev, odtega 130 na 4,7 kilometradolgi progi s 525 metri višin-ske razlike od Godešiča dovrha Osolnika. Zmago staslavila favorita Mitja Kosoveljin Kaja Obidič. Oba sta za-ostala za rekordom proge, kije bila blatna kot že dolgo ne.Tekma je štela tudi za držav-no prvenstvo za veterane.
Novogoričan Mitja Koso-velj je pojasnil, da na Gode-šič ni prišel po rekord, tem-več po zmago: "Bilo je blat-no, poleg tega se mi je po-znala utrujenost od prejšnje-ga tedna, ko sem nastopil namaratonu na 42 kilometrov vPragi. Na rekord sploh ni-sem računal. Šel sem nazmago, čeprav tudi z drugimmestom ne bi bil razočaran."V zadnjem času se je ta odli-čen tekač posvečal predvsemmaratonu, v letošnji sezonipa bodo njegove največje tek-me v gorskem teku: "Nasto-piti nameravam na evrop-skem prvenstvu, ki bo v dis-ciplini gor/dol, septembra pa
seveda na domačem svetov-nem prvenstvu v Kamniku.Cilj v maratonu pa je nastopna olimpijskih igrah v Lon-donu. Do izpolnitve normemi ne manjka več veliko,kakšna v redu tekma, v reduvreme in prava skupina." Muje pa v nedeljo kar nekajzmanjkalo do rekorda Osol-nika, katerega lastnik je s ča-som 24 minut in 8 sekundprav on. Rekord je iz leta2007, letos pa je za njim za-
ostal za dobro minuto(25:14). "Za rekord danes ni-sem bil dovolj motiviran. Iz-gubljal sem na vseh delihproge, tudi ravninski začetekje bil malo prepočasen," je šedodal. Za 21 sekund je prehi-tel lanskega zmagovalca Si-mona Aliča iz Vinharij nadPoljanami, tretji pa je bil sčasom 26:20 Kamničan Se-bastjan Zarnik.
Za ženskim rekordom(28:33), ki ga je prav tako leta
2007 postavila Mitjeva sestraMateja Kosovelj, je zaostalatudi letošnja zmagovalka, šemladinka, 19-letna Kaja Obi-dič, ki je bila v cilju s časom29 minut in 44 sekund. Va-lerijo Mrak, na 2. mestu naj-hitrejšo Gorenjko, je prehite-la za dobre tri minute. Na-slednja tekma za slovenskipokal, ki bo štela tudi za dr-žavno prvenstvo v disciplinigor/dol, bo 29. maja na Go-ričkem.
Po zmago, ne po rekordZmagovalec devetnajstega teka na Osolnik je Mitja Kosovelj, ki je konkurenco premagal kljub utrujenosti od maratona v Pragi. Na startu 186 tekačev.
Košarkarice HiT-a Kranjske Gore so se v Celju veselile drugega naslova državnih prvakinj.
Gledalci so v zadnjem, najstrmejšem delu proge, spodbujali tudi lanskega zmagovalca Simona Aliča, ki je bil letos na Osolniku na drugem mestu najhitrejši Gorenjec.
Foto
: Dra
go P
erko
Gregor Jankovič je slovenski rekorder tezno leže z opremo in brez nje.
Miroslav Braco Cvjetičanin
Ste starši otroka, ki ne znabrcniti žoge, ima pa 10.500evrov denarja na Farmwillu?Ste starši otroka, ki ima že vprvem ali drugem razredusvoj profil na Facebooku, a ni-koli še ni igral med dvema og-njema, za gumitvist pa še sli-šal ni? V redu je, da imate ta-kega otroka. Nič ni narobe, lemalce drugače je, kot smostarši vajeni. Skratka časi so sespremenili in naši otroci nisotaki, kot smo bili mi, in verjet-no je bolje tako. Si predstavlja-te, da ste ustvarili enakegasebi? Kakšen faul!
Za vse tiste, ki ste opazili, daotroci niso imuni na šport aligibanje, bi opozoril na skupi-no ljudi, ki so organiziraliMini športno akademijo.Mini zato, ker je ustvarjena zaotroke od četrtega do sedme-ga leta, športna zato, ker sko-raj ni športa, da se ga ne biučili, in akademija, ker je čistopodobna "ta zaresnim" akade-mijam. Po diplomiranju otro-ci postanejo že pri sedmih le-tih "akademsko" športno izo-braženi in verjemite mi: te di-plome ne pozabijo nikoli vživljenju. Lahko da ti isti otro-ci osvajajo tudi računalniškein televizijske "akademije", atam se programi menjajo izmeseca v mesec, kaj šele izleta v leto. Nogomet, atletika,tenis, košarka in podobnišporti pa so "programi", ki soenaki že stoletje in še v pri-hodnjem se bodo silno malospremenili.
Športno društvo z imenomDevet svoje vadbe za najmlaj-še organizira na območju Ble-
da in Bohinja. Izvedel sem, dase vadba pod njihovim vod-stvom izvaja dvakrat tedenskona zunanjih površinah. Vzimskem času se selijo v dvo-rane, torej se igra nikoli nekonča. Za otroke želijo, da sečim več časa gibljejo na pro-stem in ne v zaprtih prostorih,kjer že čez dan preživijo pre-več časa. Pri vadbi otroci spo-znavajo različne športne pa-noge, kot so: mini gimnasti-ka, mini atletika, mini tenis,mini badminton, mini odboj-ka, mini golf, mini nogomet,mini košarka, mini rokomet,mini hokej, mini baseball,mini bowling, mini pohodniš-tvo, mini poligon ... V akade-miji so predstavljene pred-vsem osnove posameznihšportov, kajti otrok v tej starostiše nikakor ne more biti vklju-čen v intenziven proces vadbešporta. Program vadbe slonina mesečnemu prikazu dvehšportov. Po zaključku posa-mičnega športa otroci zadnjidan vadbe izvedejo na šport-nem objektu oz. športni povr-šini, kjer se prikazana športnapanoga tudi izvaja. Na primer:zadnji dan tenisa se tenis izve-de na teniškem igrišču, zadnjidan golfa se izvede na igriščuza golf ... Seveda je izvedbamožna za tiste športne panogena tistih objektih oz. površi-nah, ki so v bližini kraja izvaja-nja mini športne akademije.Pri izvajanju programa minišportne akademije si želijotudi sodelovanja z lokalnimidruštvi in klubi, ki jim predsta-vijo šport, ki ga izvajajo. Na ob-močju Bleda so že stopili z ne-katerimi v stik in je bil odzivna takšno sodelovanje poziti-ven. Hkrati si želijo otrokom
predstaviti tudi športne pano-ge, ki jih v programu ne more-jo izvajati, in s predstavitvijoklubov in društev otroci pride-jo do spoznavanja drugihšportov. V izvedbi programabodo dosegli cilj, če se otrok pozaključku mini športne akade-mije oz. po sedmem letu sta-rosti vključi v šport, za katere-ga se je navdušil v času 'izo-braževanja' na akademiji. Pre-pričani so, da bo to za društvoDevet največje priznanje, dadelajo v pravi smeri.
Osnovni namen ali poslan-stvo akademije oziroma dru-štva Devet je, da otrokom že vnajmlajših letih približajošport in s tem gibanje, ki do-bro vpliva na otrokov razvoj.Otrokom skušajo zgolj skoziigro pričarati zanimiv svet,poln otroške igre, veselja, za-bave, prav tak kot ga najdejona računalniških monitorjih.Naj se računalniki ugasnejovsaj dvakrat na teden in najtake akademije zrastejo povsej Gorenjski.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
9torek, 18. maja 2010GORENJSKI GLAS
Ko računalniki obmolknejo... tam je pot, pravijo. Teh be-
sed se spomnim na primer ta-krat, ko je toplo posteljo trebazamenjati z kolesarjenjem v ve-tru, mrazu in dežju. Mi je tre-ba tega? Ni mi treba, drži pakot zalepljeno, da če je kaj voljev telesu, potem je tudi vstati iznedrja tople postelje lahkota, dane napišem užitek.
Užitek ja.Mercatorjev kolesarski mara-
ton je posvečen Mirku Krakar-ju in je poseben dogodek. Nezato, ker je tovrstnih prireditevpremalo na Gorenjskem, am-pak zato, ker so združeni vsi ti-sti, ki jim je še mar za rekreaci-jo, gibanje ljudi. V teh časih ježe skoraj nemogoče dobiti koga,ki bi finančno podprl dogodek,kaj šele, da bi kdo zastonj po-magal. Skoraj nemogoče pa ševedno ni nemogoče. Najboljšisosed in vsi drugi, ki še vednoverjamejo, da je bolje okoli sebeimeti zadovoljne ljudi kot pazamorjene, je tudi letos na cestospravilo veliko število kolesarkin kolesarjev. Število bi bilo šepodvojeno ali potrojeno, če bibilo še vreme majsko in neaprilsko ali oktobrsko. Pa vse-mu navkljub so se zbrali tisti,ki pravijo, da je slabo vreme se-stavni del kolesarstva. Tisti naj-mlajši, ki so se okoli Mercatorjapodili za prvi Lumpijev pokal,se niti zmenili niso za vreme.Zdi se mi, da jih tudi, če bi de-ževalo in bi jih starši pustili nastart, to ne bi niti malo motilo.Od Kranja do Jezerskega peljecesta, ki je med gorenjskimi ko-lesarji ena najbolj priljubljenih.Četudi gre vseskozi navkreber,je tako. Gorenjci smo pač hri-bovci in bolj ko je strmo, boljuživamo. No, vsaj med kolesar-ji to velja. Kolesarji vseh starostiv pisanih dresih na pisanih ko-lesih so poganjali pedala skozidolino in verjetno se je marsik-
do spomnil na Mirka. Jaz semse, in kadar se spomnim nanj,pomislim, kam bi me gnalo, čebi imel njegovo življenjsko ener-gijo? Kadarkoli sem se pogovar-jal z njim, se mi je zdelo, daprekipeva od energije in od idej.Taki ljudje me fascinirajo, in česo še povezani s športom, me to-liko bolj. Noben moj spominnanj ni slab. No, mogoče eden.Nekoč je na Jezersko prišel de-set sekund pred mano, potempa je dejal, da sem odličen kole-sar, saj me je komaj prehitel.Pa sem mu oprostil to "samo-hvalo", saj takemu človeku nemoreš zameriti ničesar. Nagra-do za najstarejšega udeležencaje dobil kolesar letnik 1935, zanajmlajšega pa 2002, potem ve-ste, kako pisana druščina se jezbrala pri Planšarskem jezeru.Med zbranimi je bilo več olim-pijcev kot pa izboru športnikaleta, se mi zdi. Ženske so tudivzele ta maraton za svojega.Verjetno zato, ker je med kole-sarji dogovorjeno, da tista, kipride do Jezerskega in nazaj,nekaj velja. Seveda, poleg ku-hinjskih atributov.
V soboto imamo spet izziv!Ta je za moj okus najhujši v le-tošnji sezoni. Drugi vzpon naJošta. Da, to je tisti vzpon, ki gaorganizirajo študentje. Nikolinisem rad rinil kolesa na Jošta.Pač nekaterih klancev ne ma-ram, z nekaterimi se ne razu-memo najbolje, zato se izogiba-mo drug drugega, če je le mož-no. A, če gre za izziv, ki ga pri-pravijo študentje, ne morem,da ne bi preizkusil svoje "hribo-lazniške" sposobnosti. Ne bomnapisal, da priporočam tavzpon, ker bi ne rad bil kriv zakakšno srčno kap. Lahko panapišem, da je vsakdo odličnofizično pripravljen, kdor pririnekolo tja gor, tudi če petkratvmes počije.
Kjer je volja ...
Trasa za Glasovo vadbo: Skupina A: GG-Naklo - Podbrezje - Kovor - Tržič - Križe - Senično - Golnik -Goriče - Trstenik - Kranj - Gorenc. Skupini B in C:GG - Stražišče - Jošt - Čepulje - Bukovščica - Škofja Loka - Kranj - Gorenc
Spoznavanje atletike ...
... in nogometa
Najmlajši, ki mu je uspelo prekolesariti iz Kranja na Jezersko, je bil Žiga star osem let.
Stojan Saje
Zgornje Duplje - Jasa priKrivi jelki v Udin borštu jepriljubljen cilj ljudi, ki soželjni gibanja v naravi. Kul-turno turistično društvo PodKrivo jelko in TVD PartizanDuplje sta v nedeljo organi-zirala že trinajsto pomladnosrečanje na tem kraju inenajsti rokovnjaški tek. Pri-reditev je privabila mnogoljudi, vendar je dolgotrajnidež le nekoliko okrnil ude-ležbo tekačev na delno blatniprogi.
Pohod iz Spodnjih oziro-ma Zgornjih Dupelj h Krivijelki je bolj sprehod, saj za-došča zanj dobre pol ure.Prav zato je primeren za sta-rejše in mlajše. Kot je pove-dala 78-letna domačinka
Marija Teran, je redno nazimskem in pomladnem po-hodu. V Udin boršt gre peščim večkrat med letom, saj stem ohranja zdravje. Zvestapohodu je tudi družina izvasi Pševo: Rok in Tanja tersinova Žak in Mark so imeliob sebi več sorodnikov, da sopomagali nositi otroka. HčerNiko je v nahrbtniku prine-sel Ivan Likar; z ženo Mimiživi v Spodnjih Dupljah. Kotpredsednik PD Križe je po-hvalil organizatorje priredit-ve, ki privablja zlasti velikodružin. Ob pohodnikih in te-kačih smo opazili tudi nekajkolesarjev.
V teku na trikilometrskiprogi so slavili zmago ŽigaOvsenek iz Dupelj (dečki),Aleš Rozman iz Loma (mo-ški), Nina Zadravec iz Kra-
nja (deklice) in Marta Fisterz Bistrice pri Podbrezjah(ženske). Na osemkilometr-ski razdalji so zmagali An-drej Špelič s Kokrice (moškido 40 let), Jože Kirm iz Ko-
vorja (moški nad 40 let) inBarbara Zadravec iz Kranja(ženske). Najhitrejša med 31tekači sta bila Andrej Špeličin Barbara Zadravec, slednjaiz ekipe Gorenjski glas.
Pohod in tek v Udin borštPomladni pohod in rokovnjaški tek iz Dupelj sta privabila mnogo ljudi. Najhitrejša sta bila AndrejŠpelič in Barbara Zadravec.
Barbara in Andrej sta si poleg medalje zaslužila tudi dariloorganizatorjev teka.
GORENJSKI GLAStorek, 18. maja 201010 [email protected]
Jesenice
Tobačni odpadki so bili rezan tobak
V drugi polovici marca je voznik tovornjaka iz Bosne inHercegovine na izpostavi Plavški travnik Carinskega uradaJesenice prijavil pošiljko tobaka kot tobačni drobljenec, ki jeuvrščen med tobačne odpadke. Zaradi vrste blaga so secariniki odločili za fizični pregled in ugotovili, da v vrečkahin kartonskih škatlah ni 8,4 tone tobačnih odpadkov, ampakrezan tobak, za katerega je treba plačati trošarino. Njihovougotovitev so potrdili tudi s pregledom v carinskem labora-toriju v Generalnem carinskem uradu. Zato so za prekršekuvedli postopek in blago zasegli. Če bi uvozniku uspelo tobak spraviti v promet, bi se izognil plačilu 350 tisočakov,kolikor bi znašala trošarina. Zaseženi tobak bo prodan najavni dražbi. M. G., foto: Carinska uprava RS
Matjaž Gregorič
Kranj - Neznanci so se vnoči s petka na soboto, koso bile v centru Kranja pri-reditve ob tednu mladih,spravili na kip užaloščenekraljice pri vodnjaku JanezaNepomuka ob kranjski žup-nijski cerkvi svetega Kanci-jana. Razdejanje je v sobotozjutraj opazil župnik StaneZidar in o tem obvestil poli-ciste, ti pa še niso izsledilistorilcev. Kranjski župniksicer že dalj časa opozarja,da bi bilo treba za varnost vstarem mestnem jedru skr-beti tudi po koncu priredi-tev, saj je že bilo nekaj pri-merov vandalizma, meddrugim so v preteklih letihže enkrat poškodovali cer-kvena vrata.
Kip so vandali prevrnili,od njega pa je odpadla glava,ki je bila prilepljena. V sobo-to zjutraj je bil postavljen na-zaj, za glavo in nekaj odpa-dlih delcev pa so poskrbeli v kranjski enoti Zavoda zavarstvo kulturne dediščine.
Kot je povedal Milan Sa-gadin, škoda, ki so jo s svo-jim nespametnim deja-njem povzročili vandali, šeni ocenjena, poročilo papričakujejo tudi na kranjski
mestni občini, da bodo iz-dali nalog za popravilo. Po-pravilo bodo verjetno opra-vili v kranjski enoti, če pabo dela več, ga bodo opravi-li v restavratorskem centru
v Ljubljani. Treba bo tudidoločiti, ali je popravilosploh smiselno, ker je zavodnjak in kip predvidenanova lokacija ob južnemdelu gradu Khislstein.
Vandali nad kip kraljiceNepridipravi so se nad skulpturo spravili v noči iz petka na soboto, popravilo bo dolgotrajno.
Obglavljeni kip užaloščene kraljice po vandalizmu ob koncu tedna / Foto: Gorazd Kavčič
Uspešno podjetje z jasno strategijo delovanja v mednarodnem koncernu
Vabi k sodelovanju
DIREKTORJA NABAVE, LOGISTIKE IN PLANIRANJA (m/ž)
■ z univerzitetno izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri,■ z odličnimi pogajalskimi sposobnostmi in visoko motiviranostjo■ z osvojenimi veščinami strateške nabave in komuniciranja■ z aktivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika
(zaželeno oba) in■ s pripravljenostjo na pogosta službena potovanja, v glavnem
le v države EU.
Nudimo:■ zaposlitev z individualno managersko pogodbo za 3 leta,
z možnostjo podaljšanja in poskusno dobo 6 mesecev ■ stimulativno plačo z bonitetami■ uporabo službenega vozila tudi v zasebne namene in ■ možnost nastopa dela takoj.
Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do 31.maja 2010 na naslov NIKO, d. d., Železniki, Otoki 16, 4228Železniki, s pripisom "za razpis".Za dodatne informacije lahko pokličete vodjo kadrovsko-pravnegapodročja, go. Vanjo Habjan, na tel. št. 04/51 17 725 ali pišete nanaslov: [email protected].
Simon Šubic
Brdo pri Kranju - Od pet-ka do nedelje je na Brdu priKranju potekalo 2. odprtodržavno prvenstvo vodni-kov reševalnih psov. Napreizkusu poslušnosti invodljivosti reševalnih psovter iskanju pogrešanih vnaravi in zasutih v ruševi-nah so bili daleč najuspeš-nejši člani Kluba vodnikovreševalnih psov Kranj, sajso osvojili vsa prva mesta.David Pogačnik z nemškokratkodlako ptičarko Finoje bil tako najboljši v iska-nju pogrešanih v naravi,Jure Pribičevič in njegovzlati prinašalec Lan sta
zmagala v disciplini iskanjezasutih v ruševinah, medekipami pa je bila najboljšadruga kranjska ekipa (JurePribičevič, David Pogačnikin Andrej Žunič), prva eki-pa Kranjčanov (ČedomirJoksimović, Stane Sirc inPrimož Beguš) pa je zase-dla drugo mesto. Na tek-movanju je sodelovalo 72vodnikov reševalnih psov iz Slovenije, Avstrije, Ma-džarske, Hrvaške, Poljskein Španije, osem od njih paje z dobrimi rezultati prido-bilo tudi pravico do prijavena letošnje svetovno prven-stvo na Češkem.
"Tako popolnega uspehanaših članov se nismo na-
dejali, smo pa po tihemupali na zmago ekipe inenega posameznika," je bilna koncu vidno zadovoljen
Matjaž Bolka, predsednikKluba vodnikov reševalnihpsov Kranj, ki je organiziralletošnje državno prvenstvo.Poleg Brda pri Kranju (po-slušnost, vodljivost) sta biliprizorišči državnega prven-stva tudi vojaško strelišče vDražgošah (iskanje v nara-vi) in nekdanja Gorenjskamlekarna v Kranju (iskanjev ruševinah).
Kranjčani daleč najuspešnejšiNa državnem prvenstvu vodnikov reševalnih psov so vse zmage pobraličlani kranjskega kluba.
Na zmagovalni oder sta stopili kar dve ekipi Kluba vodnikovreševalnih psov Kranj (v rumenih jaknah).
"Na srečo se je ustavila obstari cesti Tržič-Podljubelj.Če bi skočila prek ceste, bipadla na naselje Za jezom.Niti pomisliti si ne upamo,kako tragične bi bile posledi-ce," sta dejala namestnik po-veljnika štaba Civilne zaščiteObčine Tržič Samo Bečan inJanez Perko iz kranjske izpo-stave Uprave RS za zaščitoin reševanje. Kraj dogodkasta si ogledala tudi poveljnikCZ Drago Zadnikar in trži-ški župan Borut Sajovic. "Poobvestilu o nesreči smo akti-virali štab CZ. Na pomoč soprihiteli gasilci, gorski reše-valci in policisti. Zavarovaliso območje in zaprli cesto.Hvaležni smo vsem za hitroukrepanje. Predvsem smoveseli, da ni bil nihče ra-njen," sta povedala poveljnikin župan. Slavko Rožič iz
GRS Tržič je opozoril, da jenevarna tudi planinska potprek Kala na Kofce, zato sojo zaprli. V petek je DragoZadnikar pojasnil, da si je te-ren ogledal geolog. Ker jeskalni podor stabilen, so od-prli cesto in preklicali nevar-nost za stanovalce spodnjeganaselja. V petek in včeraj sodelavci Komunale Tržič raz-bijali in odstranjevali skale.Škodo bodo ocenili po širšipreiskavi pobočja in pripraviprojekta sanacije, nato pa sebodo dogovorili z Ministr-stvom za okolje in prostor zanadaljnje ukrepe.
Kolikšna je škoda na Kri-žajevi lastnini, ni znano. Vsoboto je sicer Bojan Križajodgovoril na naš telefonskiklic, a ni želel dati nobene iz-jave za medije. Po pretreslji-vem dogodku, ko je bil sam vnevarnosti, je to povsem ra-zumljivo.
Križajevo hišo ogrozile skale�1. stran
Škofja Loka, Žiri
Izginili cigareti in bela tehnika
Neznanec je v noči na petek vlomil v poslovni prostor vFrankovem naselju v Škofji Loki. Pri tem si je prilastil večještevilo zavojev cigaret, lastnika pa je oškodoval za okoli3.000 evrov. Nepridiprav je v noči na petek vlomil v novogradnjo v Žireh. Iz hiše si je prilastil več gospodinjskih aparatov insicer pečico, indukcijsko ploščo, hladilnik, pomivalni in pralnistroj. Lastnika je oškodoval za okoli 3.500 evrov. M. G.
Vilma Stanovnik
Bled - Bližnje tekmovanje zasvetovni pokal pri nas naBledu ne bo pomembno lezato, ker bo nekakšen preiz-kus pred svetovnim prven-stvom, pač pa bo obenemtudi prva mednarodna vesla-ška prireditev pri nas poenaindvajsetih letih, saj jebil leta 1989 Bled zadnjičprizorišče svetovnega prven-stva. Seveda pa je Bled medveslači znan že vrsto let, sajje že leta 1905 gostil prvoveslaško tekmovanje, še hi-trejši razvoj veslanja pa se jezačel po letu 1955, ko so vMali Zaki zgradili regatnicenter. Prvo svetovno prven-stvo so na Bledu organizira-li leta 1966, drugo leta 1979in zadnje pred enaindvajse-timi leti. Nato večjih tekmo-vanj ni bilo, čeprav so ohra-nili tradicionalno prvomaj-sko regato in junijsko med-narodno regato, pa tudimanjše pregledne tekme indržavna prvenstva.Bled pa slovesa veslaškegakraja ne bi mogel pridobitiin ohraniti, če ne bi bilouspehov veslačev. Začelo seje s srebrno kolajno MilanaJanše in Roberta Kraševcaleta 1983 na mladinskemsvetovnem prvenstvu, nada-ljevalo s prvo olimpijsko ko-lajno Bojana Prešerna in Sa-dika Mujkića leta 1988 terleto kasneje s prvo članskokolajno na svetovnih prven-stvih, ki so jo v dvojcu s kr-marjem osvojili Milan Janša,Robert Krašovec in GorazdSlivnik. V samostojni Slove-
niji so se uspehi veslačev na-daljevali, saj so leta 1992 do-mov prinesli kar dve meda-lji, ki so jih osvojili Iztok Čopin Denis Žvegelj v dvojcu
brez krmarja ter Sadik Muj-kič, Milan Janša, Jani Kle-menčič in Sašo Mirjanič včetvercu brez krmarja. Pre-
lomno je bilo spet leto 1995,ko je Iztok Čop osvojil prvinaslov svetovnega prvaka, vzgodovino blejskega veslanjapa sta se za vedno zapisala
tudi Iztok Čop in Luka Špik,ki sta leta 2000 postala olim-pijska zmagovalca v dvoj-nem dvojcu.
Vsa ta dejstva so Blejce vodi-la, da so leta 2007 pri Med-narodni veslaški zvezi podgeslom "Čas je za Bled"znova kandidirali za izved-bo svetovnega prvenstva inbili izbrani. Ker so jim že zaletos zaupali organizacijosvetovnega pokala, so mora-li začeti s prenovo veslaškihobjektov, ki jo bodo večino-mo končali v teh dneh, lenavijaške tribune bodo za-časne. Tekmovanje se bo za-čelo v četrtek, 27. maja, stekmo invalidov, nadaljeva-lo v petek s predtekmovanjiter nato tekmami v četrtinifinala, polfinalih ter finalihA in B v soboto popoldne inv nedeljo.
S KOPJEM POSTAVLJAREKORDE
Mladi in perspektivni:Jaka Muhar, 17-letnimetalec kopja z Je-senic, ki mu napovedu-jejo blestečo kariero.
LEGENDARNI KIFO
Tako ga kličejo prijateljiin prijateljice. Mamicaga kliče Kristl, za vesvaterpolski svet pa bovedno Krištof Štroma-jer.
IZZVALI SMO NOGOMETAŠICE
Nogometna vročica narašča -tudi pri nas. Popestrili smojo z Glasovim nogometnimizzivom. Izzvali smo nogo-metašice ŽNK Velesovo - Ka-men Jerič, ki igrajo v prvi slo-venski ženski ligi. Tekma ponalivu in v blatu je uspela.
več na 14. straniveč na 13. strani več na 18. strani
Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.siŠportni glas je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Maja Bertoncelj
Naš najboljši veslač Iztok Čop se je zadnji dve leti preizkušal v različnih posadkah, na domači tekmi svetovnega pokala pa si želi nastopiti s prijateljem Olafom Tuftejem z Norveškega, s čimer se pri VZS ne strinjajo. / Foto: Tina Dokl
Na Bledu pričakujejo najboljše veslače svetaS tekmo veslačev invalidov se bo čez natanko deset dni na Bledu začela prva letošnja tekma svetovnega pokala v veslanju, tekmovanje pa bo še toliko pomembnejše, saj se bodo od petka do nedelje prihodnji teden najboljši veslači sveta hkrati pomerili tudi na generalki za svetovno prvenstvo,ki ga bo Bled gostil med 28. avgustom in 4. septembrom prihodnje leto.
Prvo svetovno prvenstvo v veslanju so na Bledu organiziralileta 1966, drugo leta 1979 in zadnje pred enaindvajsetimi leti.
Lanske zmage v Kranju se je veselil Savčan Gašper Švab.
Maja Bertoncelj
Na VN Kranja - MemorialuFilipa Majcna, najstarejši innajvečji enodnevni kolesar-ski dirki v Sloveniji, je lanizmaga ostala doma. Za vese-lje v vrstah organizatorjev KKSava Kranj je poskrbel Ga-šper Švab. Med favoriti botudi letos: "Rad bi ponovillanski rezultat, zavedam pase, da bo zelo težko, saj bokonkurenca močna. Priprav-ljenost je podobna lanski, a okončnem rezultatu odločajotudi še drugi dejavniki."Za VN Kranja je že prijavlje-nih dvajset ekip, med njimitudi Pro Tour ekipa Liqui-gad Doimo, poleg tega pa šetri profesionalne kontinen-talne ekipe (CarmiooroNGC, ISD Neri in Vorarl-berg Corratec). VN Kranjabo v soboto, 29. maja. Doga-janje se bo začelo ob 11. uri zodprtjem kolesarske vasi, ob12. uri bo predstavitev ekip,ob 13. uri start dirke, ob 14.uri bo dirka otrok okoli Slo-
venskega trga in Globusa,ob 15. uri bo na Slovenskemtrgu nastopila glasbena sku-pina, ob 15.15 pa bodo svojedelovanje predstavili kole-sarji Društva onkološkihbolnikov Slovenije. Karava-na kolesarjev, ki se bodo bo-rili za zmago na VN Kranja,bo v mestno središče znovaprišla predvidoma ob 16.15.Prevozili bodo še tri kroge,zmagovalec pa bo znanokrog 17. ure. Cilj bo predGimnazijo Kranj. V nedeljo,30. maja, bo za gledalceatraktivna dirka Po ulicahKranja, na kateri bodo na-stopili kolesarji vseh katego-rij. Start dirke dečkov C boob 8.30, dečkov A in B ob8.50, ob 9.25 bodo startalimlajši mladinci, ob 10.25starejši mladinci, ob 11.35 bodirka žensk, ob 12. uri pa za-četek dirke članov. Predvi-den cilj je malo pred 14. uro.S podelitvijo nagrad najbolj-šim bo padel zastor dvo-dnevnega kolesarskega do-gajanja v Kranju.
Kolesarski KranjKolesarski Klub Sava Kranj bo 29. maja triinštiridesetič zapored organiziral mednarodnokolesarsko dirko za Veliko nagrado Kranja - Memorial Filipa Majcna, 30. maja pa še dirko Po ulicah Kranja.
12 Športni glas, torek, 18. maja 2010
aktivna gorenjska, oglasi
Maja Bertoncelj
Na tekaških prireditvah veli-ko tekmovalcev, ki bi imeliveč kot sto kilogramov, ni.Mednje sodi Stane Pernar izSpodnje Besnice, ki je bil všali pobudnik posebne, ka-mionske kategorije na tekuna Jošt, ki šteje za Gorenjskipokal v rekreativnih tekih."Janezu Ferlicu, koordina-torju pokala, sem namignil,da bi bilo fino, če bi bilakakšna kategorija tudi zanas, da bi vsaj kdaj prišel domedalje. Ideja se mu je zde-la v redu in kamionska kate-gorija na teku na Jošt je bilaletos drugič. Obakrat semupravičil vlogo favorita in vsicer maloštevilni konku-renci zmagal," je pojasnil42-letni Stane Pernar, kipravi, da je biti zmagovaleckamionske kategorije pravtako čast: "Zmaga je zmaga,ni važno v kateri kategoriji." Ob višini 198 cm in 102 kgje tako po ravnini kot tudi vhrib kar hiter. Na 4. teku naJošta 25. aprila je bil v prvipolovici uvrščenih. Šport jedel njegovega življenja in vgibanju je vsak dan. Na te-den preteče okrog 50 kilo-metrov. "Sedemnajst letsem bil rokometaš, sedajsem pet let tekač. Začel sems hribi, nadaljujem z ravni-no. Moji cilji so na dolgih te-kih. V soboto sem nastopil vRadencih in na 21 km posta-vil osebni rekord (1 ura 28
minut). Sedaj je moj cilj tečipod 1:25,00 in preteči mara-ton. V zadnjem času mi grekar dobro. Postavil sem tudiosebni rekord okoli Brda.Ob moralni in 'tempo' pod-pori Janeza Ferlica sem te-kel 39 minut in 49 sekund,"pravi Stane. Ob podpori družine in bes-niške družbe verjamemo, dabo čase še izboljšal. Zagoto-vo bo tudi prvi favorit kami-onske kategorije na Joštaprihodnje leto, saj pravi, dakakšne diete nima v načrtu,niti ni potrebna.
Najboljši kamionarNa teku na Jošt imajo posebno kategorijo za tekače, težke nad sto kilogramov, ki ji pravijo kamionska. Vlogo favorita upravičil Stane Pernar.
Stane Pernar, netipičen tekač rekreativec, ki v višinomeri skoraj dva metra intehta dobrih sto kilogramov.
KO
LES
ARS
KI K
LUB
SAV
A K
RAN
J, Š
KO
FJE
LOŠ
KA
C.
14
, K
RAN
J
PE
LIK
AN,
D.O
.O.,
KR
ANJ,
VO
DO
PIV
ČE
VA U
L. 1
2,
KR
ANJ
Športni glas, torek, 18. maja 2010
v ospredje
13
Maja Bertoncelj
Slovenija je znana po odlič-nih atletih. Kar nekaj jih je vsvetovnem vrhu, kamorkani priti tudi JeseničanJaka Muhar, mladi atlet AKSatler, ki dosega izvrstne re-zultate v metu kopja. V tejdisciplini je s 76,25 metraslovenski rekorder v katego-riji mlajših mladincev. Svojrezultat je od lanskega letaizboljšal kar za sedem me-trov. Uvrstil se je na kvalifi-kacije mladinskih olimpij-skih iger v Moskvo, ki bodood 21. do 23. maja, kjer ne bismel imeti težav z uvrstitvi-jo na prve mladinske olim-pijske igre, ki bodo avgustav Singapurju.Mladega atleta sem obiskalana treningu na kranjskemstadionu. Ob njem je bilJože Satler, ki bdi nad nje-govim napredkom. O svo-jem varovancu kot izkušenitrener pravi: "Jaka treniramšesto leto. Njegov napredekje primeren vloženemudelu. Poleg tega je vrhunski
talent. Če bo šlo vse tako na-prej in če ne bo poškodb,mislim, da ga bomo videlina olimpijskih igrah v Lon-donu." Z dijakom športnegaoddelka Gimnazije Jesenicesem se pogovarjala o šport-ni poti, pa tudi o ciljih.
Od kdaj ste v atletiki?"Z atletiko se ukvarjam oddevetega leta. Začetki so bilina Jesenicah, ko sem treni-ral vse discipline: skoke,mete, tek. Za kopje sem sespecializiral pred šestimileti, ko sem prišel k trenerjuJožetu Satlerju."
Zakaj ravno kopje?"Že kot majhen sem vrgelveliko dlje kot drugi. Takratje bila to še žogica."
Kako trenira metalec kopja?"Samo trdo delo prinaša re-zultate. Pozimi je veliko fit-nesa, veliko se dela na moči.Poleti imamo treninge eks-plozivnosti, sprintov in tehni-ke. Letos bom malo prej za-ključil s šolo, tako da se bom
lahko res dobro pripravil natekme, ki bodo čez poletje."
V svoji kategoriji ste v Slove-niji brez prave konkurence?"V svoji kategoriji res ni-mam konkurence. To jelepo in hkrati škoda. Pri čla-nih pa nekaj konkurenceimam, a upam, da je čez ne-kaj let prav tako ne bom večimel."
Uspehe torej nizate pred-vsem v metu kopja?"Vsako leto sem državni pr-vak v metu kopja. Tudi vmetu krogle sem bil rednona stopničkah, ponavadi naprvi, in v tej disciplini semprav tako izpolnil normo zaMoskvo. Poleg tega semmed prvimi tremi v metudiska, ki ga imam za obču-tek in za veselje. Uspešensem tudi v mnogoboju, kjersi prednost pridobim zmeti, tako da sem tudi v tejdisciplini državni prvak. Naprvem mestu je seveda kop-je, ostale discipline so nastranskem tiru."
Vas napredek preseneča?"Ta napredek sem pričako-val, res pa je, da nisem mislil,da bo tako hiter. Kar je nadpričakovanji, je vse super."
Cilji? "Za letos se preko kvalifika-cij v Moskvi uvrstiti v Sin-gapur, kjer si želim čimvišje. Nekaj izkušenj z veli-kih tekmovanj imam inupam, da veliko treme nebo več. V prihodnje pa jecilj tekmovati na diamant-ni, zlati ligi, na svetovnihprvenstvih in olimpijskihigrah."
Prostega časa verjetno veli-ko nimate. Kako ga preživ-ljate?"Tako kot vsak najstnik.Družim se s prijatelji, gle-dam televizijo, igram raču-nalnik. Prostega časa jemalo in izkoristim ga pred-vsem za počitek med trenin-gi. To je slog življenja, kisem si ga izbral in zaenkratv tem uživam. Upam, dabom tudi še naprej."
S kopjem postavlja rekordeMlad in perspektiven: Jaka Muhar, 17-letni metalec kopja z Jesenic, ki mu napovedujejo blestečo kariero
Maja Bertoncelj
Boruta Malavašiča sem naj-prej spoznala kot tekmoval-ca. Še vedno nastopa na tek-movanjih, v prvi vrsti pa seje posvetil delu trenerja. Jeeden izmed štirih trenerjevv ŠD Tabor Žiri, v katerembodo prihodnji tedenobeležili 50-letnico delo-vanja. Poleg njega so v klu-bu v tej vlogi še Katja Ra-kušček, Jože Stanonik inErika Mlinar. Rezultat moč-ne trenerske zasedbe so
tudi uspehi tekmovalcev, kiso v slovenskem prostorudobro poznani. Trenutnonajboljši je Peter Oblak,ledino je z uspehi oral PeterLamovec, na katerega ševedno računajo. Skupaj je vklubu okrog štirideset teka-čev. Trenirajo v različnihskupinah. V najmlajši soosnovnošolci od 1. do 4. raz-reda, v drugi od 5. do 9. raz-reda, individualno pa pote-ka delo z mladinci in člani.V društvu imajo tudi vetera-ne, ki se srečujejo na skup-
nih treningih. Pridruži sejim tudi Borut. Danes osemintridesetletnišportnik je z atletiko pove-zan že vrsto let. V srednjišoli je nastopal za AK ŽAKLjubljana. Bil je tekač nasrednje proge. Po srednjišoli in odsluženi vojaščini seje posvetil gorskemu teku,petkrat je med posameznikinastopil na triatlonu jekle-nih, se preskusil tudi v dua-tlonu. Pred petnajstimi letije na Fakulteti za šport nare-dil izpit za trenerja, že prejpa je pomagal pri atletskemkrožku na OŠ Žiri. Na svojevarovance je zelo ponosen."Tekmujejo v gorskem teku,krosu, kar nekaj poudarka jetudi na stezi, kjer je konku-renca izredno močna, zatoso ti nastopi za nas dobro-došla primerjava. Na letoš-njem državnem prvenstvu vdolgih tekih v Domžalahsmo osvojili šest posamič-nih medalj," je povedal Bo-rut Malavašič, ki je tudi članIzvršnega odbora Združenjaza gorske teke pri Atletskizvezi Slovenije.
Trener in tekmovalecBorut Malavašič je eden izmed trenerjev ŠD Tabor Žiri, društva, ki bo prihodnji teden obeležilo 50-letnico delovanja.
Del uspešne ekipe ŠD Tabor Žiri: od leve stojijo: trener Borut Malavašič, Urban Jereb, Žiga Čadež, MatijaOblak in Peter Oblak; čepijo: Anže Čadež, vaditeljica KatjaRakušček, Karin Jesenko, Sara Jesenko in Cene Rakušček.
Jaka Muhar se je za kopje specializiral pred šestimi leti.
Jaka skupaj s trenerjem Jožetom Satlerjem in sotekmovalcemv klubu Blažem Marnom
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Rezultat močne trenerske zasedbe sotudi uspehi tekmovalcev, ki so v slovenskem prostorudobro poznani.
LOH
NK
O IN
ŽEN
IRIN
G,
D.O
.O.,
CE
STA
V G
OR
ICE
3,
LJU
BLJ
ANA
14 Športni glas, torek, 18. maja 2010
šport osebno
Miroslav Braco Cvjetičanin
Krištof je bil legenda že začasa aktivne kariere. Pravza-prav je postal prva legendavaterpola v Sloveniji že vmladinskih kategorijah. Ssvojo karizmo je znal prepri-čati soigralce, trenerje in di-rektorje. On je tisti, zaradikaterega je vaterpolo v Kra-nju postal zanimiv šport. Kri-štof in njegova generacija va-terpolistov, kot so Peranovič,Troppan, Hajdinjak, Balder-man, Belofastov, Homan ...,so bili razlog za celo "mod-no" gibanje v mestu. Deklice,punce so hodile na bazengledat te najbolj postavnešportnike, in tam, kjer so biladekleta, so morali biti še dru-gi fantje in tako je bazen po-stal stičišče, podobno takrat-nim disko klubom. Skorajdesetletje je bil bazen glavnamodna točka ob vikendih vKranju. S svojim načinomigranja je bil aboniran kape-tan Triglava in državne re-prezentance. Odkril in "pori-nil" v bazen ga je starostakranjskega vaterpola RadoČermelj, takratni eksperi-mentalni trener v šoli plava-nja in vaterpola, ko je bil Kri-
štof v četrtem razredu osnov-ne šole. Med plavalci je bil ledva meseca, ko je Rado žeodkril njegov talent za igro zžogo v vodi. Ni se zmotil. Šezdaleč ne. Od takrat pa vsedo upokojitve je trajalo štiri-indvajset let. Vse od takratnaprej je bil Radov varovanecmed najboljšimi v tem špor-tu. V pionirskih, kadetskih,mladinskih kategorijah je bilnekajkrat najboljši strelec inigralec v Jugoslovanski prviligi. Bil je stalni reprezentantv vseh jugoslovanskih kate-gorijah. Z mladinsko repre-zentanco bivše skupne drža-ve je bil evropski prvak. Potem uspehu in še v najstni-ških letih so se zanj pulili vsinajboljši vaterpolski klubi ta-kratne Jugoslavije. Po enolet-nem poskusu v zagrebškiMladosti se je raje vrnil v do-mači Triglav. Pravi, da jeenostavno preveč pogrešalklapo iz Kranja. Danes, ko neigra več aktivno, ampak zgoljveteransko - občasno, pa jeresnična vaterpolska legen-da, ki je zapustila zelo močanpečat v tem športu. Igral je,in bil kapetan reprezentance,na dveh evropskih prven-stvih, v Firencah in v Kranju.Kdaj bo spet podobno prven-
stvo v Kranju, ga nisem vpra-šal. Slovenija se ni nikoli uvr-stila na svetovno prvenstvoali olimpijske igre. V njegovigeneraciji je za olimpijskeigre zmanjkal en gol, za sve-tovno tudi en gol. Strokov-njaki se še danes ne morejoodločiti, ali je ali ni najboljšislovenski vaterpolist vseh ča-sov. Odločili se bodo verjet-no, ko bo šlo tej igri v vodibolje in bo več časa za raz-mišljanje o preteklosti, kerzdaj gre oz. bi moralo iti veččasa za razmišljanje o seda-njosti in delu za prihodnost. Z njegovo športno upokojit-vijo leta 2005 je tudi vaterpo-lo v Kranju in Sloveniji za-mrl. Ob bazenih ni več gle-dalcev in mladincev ne hodi-jo več gledati najstnice. Ba-zen je ob večerih pust, osam-ljen. In kaj je ostalo? Ostala jevolja za delom. Vaterpolo vKranju je odvisen od klubaTriglav in če ga bo kdo izvle-kel na stara pota, je to TadejPeranovič, ki je ob Štromajer-ju zdaj že več kot pol življenjaposvetil temu karizmatične-mu klubu.
Krištof, kaj vam je ostalo odštiriindvajsetletne kariere vr-hunskega vaterpolista?
"Ostal mi je občutek po dolo-čeni hierarhiji v življenju. Tomladi danes skoraj ne vedoveč, kaj je. Šport je podobenvsaki službi, vsakem podjet-ju, v katerem se mora vedeti,kaj kdo počne, za kaj je odgo-voren in kakšen je "voznired". Ostale so mi delovnenavade. Porazi ne bolijo, kersem se jih navadil. Zmageznam prenašati realno. Pora-zi in zmage pa so v "pošport-ni" karieri najbolj povezani združino in službo. Ostali somi vrhunski spomini, naj-boljši prijatelji, ki sem jihspoznal v športu, in nekaj ljudi, brez katerih bi ne bil to,kar sem, tako da z navduše-njem lahko rečem: Hvalastaršem in Radu Čermelju.Hvala Igorju Štirnu, TomuBaldermanu, Brunu Siliču,Ozrenu Bonačiču in vsem ti-stim, s katerimi in proti kate-rim sem se v vodi boril zažogo in gol, in tistim, ki semjim povzročal sive lase ali paprešeren smeh. Vsakdo iz-med njih je bil delček, s kate-rim sem se sestavil v osebo,kakršno pač sem se (smeh).To je tisto, kar mi je ostalo in je nepozabno. Če mislitematerialno, mi ni nič. Vater-polo je reven šport."
Legendarni Kifo Tako ga kličejo prijatelji in prijateljice. Mamica ga kliče Kristl, za ves vaterpolski svet pa bo vednoKrištof Štromajer.
Miroslav Braco Cvjetičanin
Lili lahko srečate na kolesu,teku po vsej Gorenjski, vhribih, na teniških igriščih,srečate jo lahko tudi v šport-nih dvoranah na aerobiki.Njen rekreacijski "jedilnik"mora biti raznolik, saj tako
lažje in bolj zdravo preživljavsak dan. Zase pravi, da ješportni tip, saj je že celo živ-ljenje povezana s športom.Aktivno se je ukvarjala z at-letiko in odbojko. Danes jevneta rekreativka in skupajz možem ljubezen do špor-ta prenašata na otroka, kista že predana košarki, gim-nastiki in atletiki.Njena kariera zdravnice se jezačela v vojašnici na Bohinj-ski Beli. Tam je skrbela zamlade zdrave vojake in napodročju medicine ni biloprav veliko dela. Velikokrat jetudi odhajala na teren z gor-sko četo. Kasneje se je zapo-slila v ZD Kranj, kjer je danesdirektorica. Že v začetku si ježelela delati na urgenci, ki jipredstavlja izziv in jo zadovo-ljuje, vendar takrat ni bilo sa-mostojnega dela kot zdravni-ka na dežurni ambulanti.Leta 2003 so ustanovili Pre-hospitalno enoto Kranj, kjeropravlja delo kot urgentnazdravnica. Dela v kolektivu, vkaterem se zelo dobro razu-mejo z zdravniki, reševalci inmedicinskimi sestrami. So-deluje tudi v helikopterskienoti za vso Slovenijo. Nekajčasa je bila tudi v Gorsko re-ševalni službi Slovenije, am-pak je to zaradi pomanjkanjačasa morala opustiti. V letu
2008 je sprejela izziv direk-torice Zdravstvenega domaKranj. Pravi, da je to delopovsem drugačno, saj seukvarja največ s pomanjka-njem financ za normalno de-lovanje zdravstvenega domain predvsem pomanjkanjemzdravnikov, ki je vse bolj vospredju. Nikoli ne bi prene-hala delati kot zdravnica in čebi morala izbirati, bi izbralazdravniški poklic, je še pove-dala, preden sem ji zastavil šenekaj vprašanj na temo špor-ta in rekreacije.
Do katere meje je rekreacijazdrava?"Tudi za samo zdravje je re-kreacija nujna. S tem, ko segibljemo, vzdržujemo tele-sno težo in vzdržujemo to-nus mišic v telesu. Je pa res,da se pri pretiranem ukvar-janju lahko pojavljajo različ-ne poškodbe. V bistvu je po-membno, da skupaj z rekre-acijo kombiniraš prehrano,ki mora biti prav tako razno-lika. Poslušati je potrebnosvoje telo, včasih potrebujeveč časa za počitek, včasihpa lahko 'športaš' vsak dan.Mogoče še nasvet, da tekmas časom ali napredkom nidobra, ukvarjati se moraš zrekreacijo, dokler ti pred-stavlja veselje. Ni nujno, da
vedno napreduješ, včasihtudi zmoreš manj. Jaz sembila zelo dobro pripravljenaza Ljubljanski maraton, am-pak tisti dan nisem bila vformi, uštela sem se v tem-pu, pa sem tekla veliko slab-še, kot bi lahko. Vendar ni-sem bila razočarana, ampakše vedno z veseljem tečem."
Rekreacija vam veliko po-meni?"Da, veliko. Pri tem se spro-stim, naberem novih močiza nadaljnje napore. Veliko-krat po celodnevni službi na-redimo narobe in si misli-mo, da smo tako ali takoutrujeni in ne moremo šešportati. Pa je ravno obratno,ravno takrat se po športu po-čutim veliko bolje. Imam ob-čutek, da se mi vložena ener-gija povrne trojno. Po aktiv-nosti sem kot prerojena,boljše volje in veliko manjutrujena. Potrebno je zbrativeliko volje in se skoraj prisi-liti, da se odpraviš "migat".Kdor to počne, ve, da se ob-čutka po tem ne da opisati zeno besedo in je izjemen.Velikokrat, ko moram nekajpošteno premisliti, grem teč,pa se mi porodijo dobre ide-je. Najbolj pa mi je všeč, davse počneva skupaj z možemMarjanom."
Vložena energija se povrne trojnoTako pravi o rekreaciji Lili Gantar Žura, dr. med., direktorica Zdravstvenega doma Kranj.
Lili se rada udeležuje rekreativnih prireditev.
Krištof Štromajer
GORSKA in TREKING kolesa izdelujemo po merah in željah kolesarjev.
Prodaja CESTNIH DIRKALNIH KOLES italijanskega proizvajalca Basso.
Pri nas lahko kupite KOLESARSKO OBUTEV Diadora, ČELADE Casco, OBLAČILA Keit, tudi po naročilu društev in klubov.
Nudimo servis vseh vrst in tipov koles.
GORSKA in TREKING kolesa izdelujemo po merah in željah kolesarjev.
Prodaja CESTNIH DIRKALNIH KOLES italijanskega proizvajalca Basso.
Pri nas lahko kupite KOLESARSKO OBUTEV Diadora, ČELADE Casco, OBLAČILA Keit, tudi po naročilu društev in klubov.
Nudimo servis vseh vrst in tipov koles.
Prebačevo 51, telefon 04/2352233, www.usistem.comPrebačevo 51, telefon 04/2352233, www.usistem.com
"Slovenski vaterpolo je v krizi. Ne zato, ker se je najboljša generacija poslovila. Problemi tičijo povsoddrugod. Tako kot v večini gospodarskih podjetjih, jetudi v športnih klubih. Vse Slovenija je v krizi in kose bo skobacala iz nje, lahko realno pričakujemo tudi boljše čase za vaterpolo, saj je to šport, ki imazdrave in globoke korenine v slovenskem športnemprostoru," pravi Krištof Štromajer.
ŠPORTNO REKREATIVNI KLUBI IN DRUŠTVA, POZOR!Izdelujemo nogavice z vašim logotipom za:● kolesarstvo ● tek ● tenis ● pohodništvo ● košarka ● smučanje
nogavice za promocijo
POF d.o.o., www.pof.si, [email protected], 041 610 268, 041 664 361
V klubu Uæivajmo zdravo, ki je namenjen imetnikom kartice Mercator Pika, se z zdravjem ukvarjamo z vseh strani, in sicer v πtirih sklopih: Gibanje, Zdravje, Vrtnarjenje in Dober tek. Poleg tega na spletni strani vsak mesec predstavljamo novega blogerja, obveπËamo o ugodnostih pri nakupih, pripravljamo privlaËne nagradne igre, vaπe kuharsko znanje pa bogatimo z recepti. VËlanitev v klub je brezplaËna, prav tako pa ni potrebno plaËevati Ëlanarine. Pristopnico v klub Uæivajmo zdravo lahko dobite na Mercatorjevih prodajnih mestih ali pa se vËlanite v klub na spletnem mestu www.uzivajmozdravo.si. Postanite tudi vi Ëlan kluba Uæivajmo zdravo in izkoristite πtevilne ugodnosti.
Gibanje
Zbirajte lepe trenutkewww.uzivajmozdravo.si
Zdravo življenje z vseh strani.
Zdravje Dober tek
Vrtnarjenje
PO
SLO
VNI S
ISTE
M M
ER
CAT
OR
D.D
., D
UN
AJS
KA
CE
STA
10
7,
LJU
BLJ
ANA
16 Športni glas, torek, 18. maja 2010
rekreacija
Miroslav Braco Cvjetičanin
Kako boste prepoznali tre-king kolo?Treking kolesa boste prepo-znali po velikih 28-colskihobročnikih, na katerih somalce tanjše pnevmatike,kot smo jih vajeni na čistoobičajnih ali gorskih kole-sih, a vseeno širše, kot jihimajo tako imenovane spe-cialke. Prepoznali jih bostepo ravnih krmilih in pre-stavnem razmerju, ki vambo že na prvi pogled ustvari-lo "lahkotnost" za vožnjočez klance. Prestavno raz-merje naj bi bilo idealno zaprav vsako vrsto terena.Spredaj boste videli veriž-nik s tremi zobniki in zadajna obročniku je verižnik zdesetimi zobniki. Vsak zob-nik ima določeno številozobcev, ki vam jih ne bo tre-ba šteti, saj je število opti-malno za vožnjo po rav-nem, po klancu dol in za
strme klance navzgor. Geo-metrija okvirja je naravnanana udobnost, se pravi, da socevi oz. koti cevi zvarjeni alizlepljeni tako, da taki okvirjiponujajo maksimalno udo-bje pri vožnji. Ne obreme-njujte se s tem, ker se že vsiproizvajalci dovolj in zatovam ni treba skrbeti, da do-bite neudobno treking kolo.Precej tovrstnih koles imana sprednjih vilicah blažil-ce, saj se tako kolo dostiuporablja na makadamskih,torej slabših cestah. Raje seposvetite udobnosti sedežain ročajev na krmilu. Sedežina trekingih so spet nekajvmes med specialnimi in ti-stimi navadnimi mestnimikolesi. Zaradi športno-rekreativno nastavljenegapoložaja kolesarja na trekin-gu je sedež na prvi pogleddokaj shujšan, a proizvajalcivedno poskrbijo za udo-bnost. Na večini trekingovboste opazili nastavke zapritrditev prtljažnikov, no-
silcev in seveda strešic, kivas bodo branile umazanije,če se boste vozili po mo-krem.
Zakaj izbrati treking kolo? S takim kolesom se bostevozili v položaju, ki je zeloudoben za daljše in krajšerekreativno kolesarjenje.Torej vaša drža na kolesu bobolj pokončna in s tembodo manj trpeli hrbtenica,roke, vrat, ramena. S takimkolesom boste lahko zga-njali tudi resnejšo rekreaci-jo, to pomeni, da se bostelahko odpravili tudi na dalj-še ture. Nekateri na trekin-ge obesijo nosilce, na nosil-ce nahrbtnike in torbe intako kolo postane potoval-no. S trekingom se bostelahko peljali tudi po slabših,neasfaltiranih cestah. Neka-teri kolesarji se raje vozijopo najbolj stranskih poteh,te pa so ponavadi maka-damske in treking kolo jekot nalašč za take poti. Tre-
king kolesa imajo ravna kr-mila, zato so tudi prestavnozavorne ročice nameščenebolj "priprstno", kar imajostarejši kolesarji za zelo ve-liko prednost. Treking kole-sa so tudi nekoliko cenejšakot specialna. Pod specialnakolesa spadajo cestne "spe-cialke", gorska kolesa vsehvrst in na primer bmx-i.
Komu priporočamo trekingkolesa?Ne drži, da je to kolo za za-četnike. Drži pa, da je tokolo za tiste, ki radi kolesa-rijo po asfaltnih, makadma-skih in boljših gozdnih po-teh. Priporočamo ga za družinska kolesarjenja, po-tovanja s kolesi kot tudi zadaljše, hitrejše športno-rekreativne vožnje. Trekingkolo je za tiste, ki so jimspecializirana kolesa ali pre-hitra, prenevarna ali prepo-časna, preokorna, pretežka,kot so na primer mestna ko-lesa.
Pecena kraca (golen):
2,92 EUR za kgPecen pišcanec:
3,90 EUR za kos
Mercator Center Kranj Primskovo
praznuje rojstni dan!
V soboto, 22.maj 2010 od 10.00 do 13.00 ure:
- Ob 12.00 uri razrez Mercatorjeve rojstnodnevne torte. - Lumpi plesna drušcina z plesno animacijo.
Praznicna ponudba v Hipermarketu!
S porcijo PECENEGA VOLA bomo nagradili
vsak nakup v Hipermarketu za 50,00 EUR ali vec.
Na prireditvenem prostoru boste porcijo pecenega
vola lahko tudi kupili.
Nagrajevanje nakupov v Hipermarketu!
Zakaj izbrati treking kolo?Po dolgoletni evolucijski dobi kolesa se je pokazalo, da je treking kolo še najbolj uporabno izmedvseh različic. Zakaj?
Žensko treking kolo boste prepoznali po izrazito poševniglavni cevi okvirja.
Klasično treking kolo, namenjeno za športno-rekreativnokolesarjenje
Posl
ovni
sis
tem
i Mer
cato
r d.
d., D
unaj
ska
cest
a 10
7, L
jubl
jana
Športni glas, torek, 18. maja 2010
izzivalno
17
Maja Bertoncelj
Ženske in nogomet gredoskupaj. O tem smo se prepri-čali na tokratnem Glasovemšportnem izzivu. Pomerilismo se z nogometašicamiVelesovega, z edino ženskonogometno ekipo na Go-renjskem, ki igra v prvi slo-venski ligi. Glede na vreme vletošnjem maju smo imeliše srečo, da je bila tekma rav-no po nalivu. Pomožno igriš-če v Velesovem je bilo pov-sem razmočeno, kar pa jevse skupaj samo še popestri-lo. V Glasovi ekipi je bil polegmene še Jure Tomažin,okrepili pa smo se z nogo-metašicami in nogometaši,ki brcajo pri NK Kondor Go-dešič: Nejcem Krajnikom inRokom Dolencem (igrata začlansko ekipo) ter MatejoKrajnik in Andrejo Kunstelj,ki sta del ženske ekipe, kiima nekaj treningov le spo-mladi pred junijsko tekmomed ženami in dekleti, tre-nira pa jih Tomaž Krajnik, kise je prav tako udeležil izzi-va. Da je vse potekalo, kot je
treba, je poskrbel PrimožŠtrajhar, trener ženske ekipeVelesovega. Vodil je trening.Na začetku smo se ogreli,potem pa je že sledila tekma.Gostiteljice so dan prej odig-rale težko tekmo v četrtfina-lu pokala Slovenije, ki so jodobile po 120 minutah igrein strelih z bele točke. Slišalismo, da so nekoliko utruje-ne, čeprav se nekaterim to niprav nič poznalo. Vsaj videtini bilo. Razmočeno igrišče jeustavljalo žogo, že po nekajminutah igre smo bili pov-sem blatni. Brez kopačk nebi šlo. Glasova ekipa je bilabrez menjave, nasprotniceso se menjale, saj jih je bilona treningu veliko. Igralismo eno celo uro brez od-mora. Vmes nas je maloosvežil dež, ki pa ni bil mo-teč. Rezultatu nismo sledili.Ekipa Gorenjskega glasa jedala štiri zadetke, Velesove-ga pa kar nekaj več. Igra jebila zanimiva z veliko akcijna obeh straneh. Najpo-membneje pa je, da smo seob tem zabavali. Koga smo pravzaprav izzva-li? Ekipo Velesovega je pred-
stavil trener Primož Štraj-har: "Na treningu so dekletaod kategorije U14 do članic.V klubu jih trenira okrog 40.Večinoma so to zelo mladadekleta. Najstarejše so staredobrih dvajset let. Nekateretrenirajo že več let, kar nekajse nam jih je pridružilo v le-tošnji sezoni, ko smo ekipipostavili na novo. Prihajajoiz cele Gorenjske, pa tudi oddrugod. Naša vrata so še ved-no odprta za vsa dekleta, kibi rade trenirale nogomet."Štrajhar pravi, da je bil zanjeGlasov izziv dober trening,saj kakšne ženske ekipe, kibi jim ga občasno popestrilas prijateljsko tekmo, v bližinini. Tudi zato smo se ob kon-cu dogovarjali, da v kratkempridejo v goste k dekletomNK Kondor. Kapetanka eki-pe je Sara Vidmar iz Šenčur-ja. Nogomet trenira tri leta.Po izzivu je povedala: "Tek-ma z vami je bila za nas do-bra popestritev in dober tre-ning. Smo se kar naigrale.Kar se pogojev tiče, smo nablato in luže vajene, saj ima-mo trening ob vsakem vre-menu. V letošnji sezoni smo
naredile velik napredek.Vedno bolj delujemo kot eki-pa." Ženske in nogomet? 17-letna dijakinja GimnazijeKranj pravi, da to gre skupajin dodaja, da so bili odzivimed vrstniki na začetku resmalce nenavadni, sedaj pajim je to, da je Sara nogome-tašica, nekaj običajnega. Izziv si je ogledal tudi JožeBurgar, novi predsednik NKVelesovo. Oče Dejana Bur-garja, ki mreže kot igralecTriglava Gorenjske trese vdrugi slovenski ligi, je pove-dal nekaj več o gradnji nogo-metnega centra v Veleso-vem. Objekt, katerega inve-stitor je občina, je pod stre-ho, z njim pa bodo nogome-taši enajstih selekcij, kolikorjih imajo v klubu, dobili veli-ko boljše pogoje za delo. Po-govor ob pijači po koncu iz-ziva je seveda tekel pred-vsem o nogometu in ženske-mu delu Glasove zasedbe jebilo kmalu jasno, zakaj mo-ških po treningu ali nogo-metni tekmi še nekaj časa nidomov. Zahvala NK Veleso-vo, ker so nas gostili na izzi-vu.
Izzvali smo nogometašiceNogometna vročica narašča - tudi pri nas. Popestrili smo jo z Glasovim nogometnim izzivom. Izzvalismo nogometašice ŽNK Velesovo - Kamen Jerič, ki igrajo v prvi slovenski ženski ligi. Tekma ponalivu in v blatu je uspela.
Udeleženci nogometnega izziva v Velesovem. Moški so bili tokrat v manjšini. I Foto: Gorazd Kavčič
Andreja Kunstelj rada igra nogomet. I Foto: Gorazd KavčičJure v boju s hitro nogometašico Velesovega I Foto: Gorazd Kavčič
Maja Bertoncelj
Bojan Ambrožič spada medboljše rekreativce. Dvajsetlet-nik iz Ljubnega, ki je včasihigral šah, je zadnjih pet let,kar se športa tiče, v prvi vrstigorski tekač. Ljubezen dotega športa se je pri njem raz-vila iz hoje v hribe in alpiniz-ma. Poleg športu čas name-nja študiju. Je študent 1. letni-
ka Naravoslovno-tehniške fa-kultete, smer geologija.
Za kakšnega rekreativca seimate?"Imam se za dobrega rekrea-tivca, kar potrjujejo tudi rezul-tati."
Kolikokrat na teden trenirate?"Tečem petkrat na teden,poleg tega grem enkrat še vhribe ali pa na kolo. Medtednom več ali manj tečempo ravnini, konec tedna papo okoliških hribih."
Kaj vam pomeni trening?"Trening je zame sprostitev,včasih recept za odpravo sla-be volje ali pa odvečne ener-gije. V tem uživam. Če negrem teč, imam kar slabovest. Menim, da se s fizičnoaktivnostjo spočiješ psihič-no in obratno. Kombinacijaobojega ponavadi deluje."
Naj športni uspeh v karieri?"Nastop na svetovnem prven-stvu v gorskem teku. To je biloleta 2008, ko sem bil še mladi-nec."
Kakšni ste bili kot osnovno-šolec po uspehu in po prid-nosti?"V osnovni šoli sem bil vsehosem let odličen, prav takosem bil odličen tudi vsa štirileta v srednji šoli in sem zla-ti maturant. Moj značaj pamora presoditi kdo drug."
Najbolj ekstremna izkušnjav življenju?"Da bi imel kakšno res eks-tremno izkušnjo, se trenutnone spomnim. Morda, ko semse v hribih nekajkrat zaplezal.Srce mi je takrat bilo kot šenikoli. Kar se tiče ekstremnihnastopov, pa je zame od vsehtekov, na katerih nastopam,najtežji tek na Ratitovec."
Kaj najraje počnete, ko ste vsvoji sobi?"Pišem svoj blog."
Kdo vam kuha in kaj najrajejeste?"Kuha mi mami, najraje pajem pico."
Za vas najboljša zabava?"Zimski vzpon in uživanje vsnežni pravljici."
Kakšno glasbo poslušate?"Poslušam največje hite izpraktično vseh zvrsti, od na-rodnozabavne do roka. Meddaljšimi treningi mi še večjomotivacijo dajejo poskočnikomadi."
Knjiga, ki ste jo nazadnjeprebrali?"Zagotovo kaj v povezavi sštudijem. Mislim, da je bilato Petrologija magmatskihkamnin."
Kakšne filme najraje pogle-date?"Dokumentarne in akcij-ske."
Vaš stil oblačenja?"Strogo športni."
Vaša razvada?"Pravijo, da pojem ogromnočokolade."
Vas je česa strah?"Višine, tako da se mi včasih vhribih kar zvrti. Delam na tem,da ta strah premagam. Včasihraje ne pogledam dol. Če ne bipremagal strahu, ne bi doživelteh številnih užitkov."
Idealna ženska?"Taka, da jo lahko pelještudi v hribe. Všeč so mi dol-golaske, pa seveda mora bitisimpatična."
Idealen dopust in kako gapreživite?"Idealen dopust zame je do-pust v hribih. Če bi imel čas,bi šel po slovenski transver-zali. V hribih je moje srce."
Kakšne so vaše sanje?"Dokončati študij, dobitislužbo s področja moje izob-razbe in uživati v športu."
Življenjski moto?"Vse se da, če se mora."
Rekreativec drugače
Uživa v hribihBojan Ambrožič, rekreativec iz Ljubnega
Bojan Ambrožič uživa v hribih. Začel je s hojo, nadaljeval stekom. Je eden boljših gorskih tekačev pri nas.
18 Športni glas, torek, 18. maja 2010
reportaža, komentar
Tjaša Zupan, odbojkarica na mivki
Na treningu v BrazilijiKonec aprila se mi je kot od-bojkarici na mivki uresničilavelika želja. Odšla sem v Brazi-lijo, kjer sem trenirala pod stro-kovnim vodstvom brazilskih tre-nerjev. Trenirati odbojko namivki v Braziliji je nekaj, kar siželi vsak, ki ima rad ta šport inki si želi biti uspešen v njem, sajso Brazilci znani kot najboljši vodbojki na mivki na svetu.V Braziliji sem bila dva tedna,živeli smo v Fortalezi, ki je petonajvečje mesto in ima 2,5 milijo-na prebivalcev. Mesto je zelolepo, dolge peščene plaže, poseja-ne s palmami, so res čudovite,vendar pa je to samo ena plat,saj tam vlada res velika revšči-na, ki si je pri nas ne znamopredstavljati. Nastanjena sem
bila pri prijatelju, brazilskem ig-ralcu, ki me je tudi ves časspremljal in mi pomagal pri ko-munikaciji. Tam skoraj nihčene govori angleško, prav takoangleško ni govoril nobeden odmojih trenerjev, tako da je bilakomunikacija na začetku karmalce hecna. Na srečo sem se vdveh tednih malo naučila por-tugalsko, tako da smo se na kon-cu že kar dobro sporazumeva-li. Treningi so bili zame sprvaprecej naporni, saj nisem bilanavajena toliko trenirati. Tre-nirala sem od dva- do trikratna dan, en trening je bil vednoz žogo, potem pa še fitnes in fi-zična moč na mivki. Preglavi-ce so mi delale tudi visoke tem-
perature, čez dan je bilo maločez 30 stopinj, ter zelo vročamivka. Tamkajšnji igralci sotega vajeni in tudi jaz sem sehitro prilagodila na te razme-re. V Braziliji je način trenira-nja in igranja odbojke zelodrugačen. Oni živijo z odboj-ko, vse se vrti okrog tega špor-ta, in vse je podrejeno samotreningu. Odbojka je na pr-vem mestu, in če si odbojkar,te vsi gledajo s spoštovanjem.Igralci večji del svojega vsak-dana preživijo na mivki, med-tem ko je pri nas odbojka ševedno na zelo amaterski ravniin večini igralcev predstavljahobi. Tudi treningi so organi-zirani zelo dobro, saj je polegtrenerja še nekaj pomočnikov,
ki pobirajo žoge, ravnajo igriš-če in podobno. Razlika medslovenskimi in brazilskimi ig-ralci je tudi v tem, da oni celoleto trenirajo na mivki, med-tem ko smo v Sloveniji omeje-ni le na štiri mesece. Zato sepoznajo določene razlike, po-sebej v sami tehniki igranja, kijo imamo mi iz dvoranske od-bojke. Naučila sem se kar ne-kaj novih taktičnih in tehnič-nih elementov. Dogodek, ki pami je najbolj ostal v spominuin ga verjetno nikoli ne bompozabila, pa je, da sem spo-znala najboljšega igralca nasvetu in olimpijskega prvakaRicarda, ki je treniral na so-sednjem igrišču. To je bilazame posebna čast, saj ga ob-
čudujem, že odkar igram od-bojko. Zadnji teden je kar ne-kaj odličnih igralcev pripoto-valo na priprave v Fortalezo,kar je bila zame še posebej ve-lika motivacija, trenirati in sedružiti skupaj s tako uspešni-mi športniki, saj si tudi samaželim postati tako dobra. Izkušnja treninga v Brazilijije bila zelo koristna, saj sem senaučila veliko novih stvari,hkrati pa sem se za sodelova-nje dogovorila z brazilsko ig-ralko, s katero sva se že skupajpripravljali na sezono, ki najučaka v Sloveniji in tujini. VSlovenijo bo pripotovala malcekasneje, poleti pa bova skupajvodili tudi šolo odbojke namivki v Žirovnici in Tržiču.
P O G L E D Š P O R T N I K A
Miroslav Braco Cvjetičanin
Kolesarski maraton je bil žešestič posvečen Mirku Kra-kerju, nepozabnemu kolesar-ju Save Kranj in velikemu pri-jatelju športa.Pred hipermarketom Merca-tor na Primskovem se je vnedeljo zbralo lepo številokolesarjev, ki so se slabi vre-menski napovedi navkljub
odpravili na kolesarjenje odKranja do Jezerskega. Predmaratonom so se za prviLumpijev pokal pomerili naj-mlajši kolesarji, ki jih hladnovreme ni niti najmanj motilo.Nadobudni kolesarji sokrožili okoli Mercatorja,starši in drugi navijači pa sosi dodobra ogreli dlani z nav-dušenim ploskanjem. Ob 11. uri so na pot krenilirekreativni kolesarji, ki se
navdušujejo za to vrstorekreacije, in tisti, ki se natak način poklonijo Mirku.Maraton, ki sta ga zopetzgledno organizirala kole-sarski klub Sava Kranj inZavod za turizem Kranj, jepotekal brez težav, brez pad-cev in ostalih nevšečnosti.Cilj je bil pri Planšarskemjezeru, kjer je bila tudi raz-glasitev rezultatov in po-delitev praktičnih nagrad.
Mercatorjev kolesarski maraton
Odlično razpoloženi kolesarki Teja in Iva I Foto: Gorazd Kavčič Mirko Kraker
Skupina kolesarjev v "zaprti" vožnji vse do Spodnjega Jezerskega I Foto: Gorazd Kavčič Tudi hladno majsko jutro ni ustavilo kolesarjev. I Foto: Gorazd Kavčič
Start proti Jezerskemu I Foto: Gorazd Kavčič Najmlajši na štartu prvega Lumpijevega pokala I Foto: Gorazd Kavčič
www.gorenjskiglas.si
Simon Šubic
"Do požara v dimniku pridezaradi vžiga še gorljivih sno-vi oziroma saj v njem. Vzro-ki, da se saje v njem kopičijo,pa so slabo vzdrževanje dim-nika, njegova dotrajanost alipa slaba gradnja. V vsakemprimeru je dimniški požarprecej bolj resna zadeva, kotsi nekateri predstavljajo,"pravi Jože Teran, namestnikvodje izmene v Gasilsko re-ševalni službi Kranj.Po izkušnjah gasilcev dimni-ški požari največkrat nasta-nejo v starejših zgradbah, vkaterih je ogrevanje urejenona trda goriva, dimniki pa soklasično zidani z opeko. Dopožarov v dimnikih s kovin-skimi tuljavami pride redke-je. "Problem je predvsem za-radi uporabe nekvalitetnetrde kurjave oziroma smol-natega lesa. Poskrbeti je tuditreba, da ima peč dober vlek,sicer zaradi nepopolnega iz-gorevanja v cevi ostajajo saje.Ko njihova količina pride dokritične mase, bo zagorelo,"razlaga Teran. Kot pravi, bibilo najbolje, da ima dimnikv vsaki etaži stanovanjskegaobjekta kovinska vratca zapotrebe čiščenja in pregledo-vanja. Dimnik mora potekatičimbolj vertikalno. "Pred-vsem v starih hišah smo že
naleteli na primere, ko je napodstrešju tram potekal karskozi dimnik ali pa je bil tazaradi kakšne podobne ovirespeljan zelo čudno," se spo-minja sogovornik.V dimnikih lahko zagori, paniti vedeli ne boste. Požarsicer najhitreje opazimo pomočnem črnem dimu, ki sevali iz dimnika, iz njega lah-ko letijo iskre ali pa sevedašviga ogenj. V dimniku sezaradi požara sliši prasketa-nje, njegove stene so vroče.Da je nekaj narobe z dimni-kom, lahko posumite tuditakrat, ko je v peči slabše iz-gorevanje, po stanovanju semorda širi smrad po dimu."Ko opazimo dimniški po-žar, moramo takoj poskrbe-ti, da so zaprta vsa vratca nadimniku, nato pa takoj ob-vestiti gasilce oz poklicati na112. Ob požarih temperatu-ra v dimniku preseže tudi ti-soč stopinj, zato dimniške-ga požara nikakor ne posku-šajte pogasiti z vodo, saj sebo ta razbila v paro, torej sebo njen volumen zelo pove-čal, to pa posledično pome-ni eksplozijo v dimniku,"razlaga Teran. Čeprav sedimnik najbolje očisti, ko vnjem zgorijo vse saje (tudidimnikarji včasih očistijodimnik z metodo izžiganja),se gasilci največkrat odločijo
za takojšnje gašenje s pra-hom. Po opravljenem gaše-nju skozi dimnik spustijokroglo, da očisti dimnik,tega je nato treba še temelji-to omesti, žareče saje panato odnesti iz objekta. "Po-magamo si tudi s termovi-zijsko kamero, s kateropredvsem pri zidanih dim-nikih iščemo razpoke, skozikatere uhaja ogenj," še do-daja Teran. Kranjski poklicni gasilci vzadnjem obdobju, ko seuporaba trdih goriv vednobolj zmanjšuje, zaradi dim-niških požarov intervenirajopo dvajsetkrat do trideset-krat na leto, odvisno od tra-janja kurilne sezone. "Naj-večkrat je škoda zaradi dim-niškega požara majhna, šeposebej če je pravočasnoopažen, vseeno pa lahko po-gori tudi celotno ostrešje. Zanas, gasilce, so najtežji dim-niški požari v starem mest-nem jedru, kjer je otežen do-stop, na podstrešjih pa leživelika količina neznanegagorljivega materiala. Tamlahko požar iz dimnika hitropreide na streho in od nje nasosednje stavbe. Gašenje ta-kega požara pa bi bilo zelokomplicirano," je pojasnilMatej Kejžar, poveljnik ope-rative v Gasilsko reševalnislužbi Kranj. Ob tem je zno-va opozoril stanovalce v sta-novanjskih naseljih, naj neparkirajo svojih vozil na in-tervencijskih poteh, saj stem onemogočajo gasilcemdostop na kraj požara, kar jelahko usodno.
Redno čiščenje dimnika je najboljša preventivaČeprav je kurilna sezona že za nami, ne smemo pozabiti na vzdrževanje našega dimnika. Ne samo zakonodaja in dimnikarji, tudi gasilci vam bodoznali povedati, da je treba ob uporabi kurilnih naprav na trda goriva dimnikpregledati in po potrebi očistiti pred kurilno sezono in po njej.
Dimniškega požara ne poskušajtepogasiti z vodo, saj to lahkoprivede do eksplozije v dimniku.
Požarna varnost
Požar nastane v dimniku, če ta ni redno vzdrževan in pregledan.
Še malo pa bi zaradi dimniškega požara ogenj preskočil na ostrešje.
�
�
�������������
���� ��������������������
���� ��������������������������
������������ ��
������� ����� �����������
������������� ��
�������������������������
� �������������������
�� �������� ������
��������������������� � ����
��������������� ���������
�������������� ����������� ��
����������������� �� ������������������ �����
�������� ��!"#�$"�����%"&�'"(��!"��!"�� �&�)"�*"��+�%��,�(���'�-� "����#,�(�.�
///.'!).���
������������ ����� ������ �� ������� �����������������
��� ������� ������������ �� ���������
����"!�)�'"�!"-�(!��+-��)��0�).�).&��1�*$)02�%"�3��("�45&�6478�20��2"*"�9����2�&���:86;�5<5�56�88�
���).).&������+�-&��-��("*�#%"�0��3"�64&�7888���+�-�9��"+�)��(-�"&���:85;�7=8�>8�=5�
���).).&�������2�&����3"�?�.�)�!�'�2��6@&�=888����2�&���85>�8<=�<=8�
20 torek, 18. maja 2010
Gasilci
Požarna varnost,
Poklicna gasilska enota Gasil-sko reševalne službe Kranj(GRS Kranj) je v letu 2009opravila rekordno število in-tervencij - več kot 720 oz. pri-bližno dve na dan. "Vse inter-vencije smo izvedli brez bis-tvenih težav in z nespreme-njenimi kadrovskimi zmož-nostmi. Vse gasilce namrečskušamo čimbolj izšolati,usposabljanje jim omogoča-mo tudi v tujini, preko različ-nih evropskih projektov pa iš-čemo tudi dodatna sredstvaza kritje stroškov izobraževa-nja. Naši operativci sodelujejotudi v republiških enotah zaposredovanje v primeru več-jih elementarnih nesreč, meddrugim imamo v svojih vrstahtudi deset usposobljenih ljudiza reševanje ob večjih potre-sih, ki so bili zelo uspešni tudina preizkusih in usposablja-njih v tujini. Naši gasilci sousposobljeni tudi za reševa-nje z žičnic z vrvno tehniko, zareševanje iz vode ...," pojas-njuje Vojko Artač, poveljnikin direktor Gasilsko reševalneslužbe Kranj (GRS Kranj). In-tervencij je bilo lani precej večpredvsem zaradi porasta šte-vila požarov in prometnih ne-sreč ter tehničnega reševanja,manj kot prejšnja leta pa soimeli intervencij zaradi razlitjaali razsutja nevarnih snovi terreševanj v vodi.V GRS Kranj imajo sicer že odleta 1968 število zaposlenihomejeno na 49, čeprav se nji-hova obremenjenost vse boljpovečuje, hkrati pa tudi priča-kovanja javnosti o njihoviučinkovitosti. Kot napovedujeArtač, se bodo sedaj vendarlekmalu kadrovsko okrepili."Pridobili smo tri nove gasilce,ki bodo sredi leta lahko začelidelati kot pripravniki."Kranjski poklicni gasilci si želi-jo, da se njihov zavod vključiv novi investicijski ciklus, sajnekatera njihova vozila poča-si že presegajo pred leti do-govorjene okvire obrabljeno-
sti. "Nekatera vozila so že sta-ra od 10 do 12 let, zato bi jihbilo primerno zamenjati, tudizaradi racionalnosti," meniArtač in dodaja, da so ostalipogoji dela optimalni. Seve-da pa po 12 letih delovanja vnovem objektu na Zlatempolju že razmišljajo o prvihobnovah. "Garderobe posta-jajo pretesne, razmišljamo oposodobitvi ogrevalnega si-stema. Že letos pa bomo izve-dli obnovo naše učilnice, kjerbomo zamenjali in dopolniliopremo ter jo tako iz klasičneučilnice predelali v multime-dijsko učilnico," napovedujesogovornik.Med zadnjimi pridobitvami jetreba omeniti novo servisnovozilo. V GRS Kranj namreč iz-vajajo tudi servis gasilnikov,svoje storitve pa želijo še boljpribližati uporabnikom, karjim je z novim vozilom tudiuspelo, saj je opremljeno kotmobilna servisna delavnica,kar omogoča možnost servi-sa na terenu. Kot imetniki cer-tifikata mednarodnega stan-darda kakovosti SIST EN ISO17020 so tudi pooblaščenikontrolni organ za preizkustlačnih posod pod visokimtlakom. V to dejavnost so vpreteklosti vložili kar precejsredstev, žal pa trenutna situ-
acija kaže, da je precej tegaposla prevzela nova konku-renca. "Zato se bomo sedajposkušali razširiti tudi na in-dustrijske uporabnike, karpomeni nova vlaganja v do-datno opremo, seveda pamoramo še prej analiziratismotrnost te odločitve. Velikatržna niša je tudi kontrola po-tapljaških jeklenk," razmišljaArtač. Letos so v popolno operativ-no rabo predali tudi novovečnamensko komandno vo-zilo. Uporablja se kot hitro in-tervencijsko vozilo, s katerimzmanjšajo čas prihoda na krajprometne nesreče zaradi bolj-ših voznih karakteristik. Vozilolahko po potrebi uporabijotudi kot mobilni komunikacij-ski center s štirimi neodvisni-mi delovnimi mesti, saj lahkov njem hkrati potekajo štirirazlične komunikacije. Voziloso kranjski gasilci predstaviliže na skupni vaji v predoruKaravanke, le da tedaj še nibilo popolnoma operativno,uporabljali so ga tudi pri lan-skih poplavah, a dokončno soga opremili letos. "Prav lanskebožične poplave in poplave vŽeleznikih, pa tudi nekaterivečji požari v zadnjem obdo-bju so pokazali, v kakšni pred-nosti smo, ker delujemo v ne-
posredni zvezi z regijskimcentrom za obveščanje, v pri-tličju skupne stavbe pa ima-mo možnost vzpostaviti še in-terni štab, ki koordinira deloreševalnih enot v večjih na-ravnih nesrečah. V zadnjih ne-srečah se je pokazalo, da jekoordinacija z enega mestazelo učinkovita. Prav zato raz-mišljamo, da bi novo multi-medijsko učilnico prilagodilitudi štabnim potrebam."JZ GRS Kranj trenutno kandi-dira za evropska sredstva zaskupni projekt Gorenjske inKoroške, ki ima štiri glavne ci-lje, je pojasnil Artač. "Ljubelj-ski predor je bil dolgo izvzetiz vseh državnih programov,po zadnji skupni vaji v njempa je postal zanimiv tudi nadržavnem nivoju, zato se bo vokviru tega projekta posebnakomisija ukvarjala z rešitvijoprimernega varovanja in in-terveniranja v ljubeljskem inkaravanškem predoru. Drugicilj projekta je železniški kori-dor Beljak-Škofja Loka, po ka-terem poteka precej prevozanevarnih snovi. Trenutno jekoridor na obeh straneh Ka-ravank slabo ali celo nedosto-pen, zato sta obe strani zain-teresirani, da pripravimoskupne operativne postopkeposredovanja. Tretje podro-čje skupnega projekta so po-žari v visokogorju, kjer poleggasilcev sodelujejo tudi gor-ska reševalna služba. Ključnipa je četrti cilj. Med Slovenijoin Avstrijo namreč obstajameddržavni sporazum omedsebojnem sodelovanjuin obveščanja, kar pa na ope-rativni ravni vsaj na Gorenj-skem ne funkcionira, zato že-limo vzpostaviti protokol omedsebojnem komunicira-nju in poenotenju informacij,predvsem pa vzpostavitimožnost medsebojnega akti-viranja reševalnih enot. V ok-viru omenjenega projekta biradi za Gorenjsko pridobilitudi zaščitno opremo za po-nesrečence v reševanju iz za-dimljenih objektov in v gozd-nih požarih, priskrbeti pabomo skušali tudi zaščitnasredstva za gasilce za reševa-nje v gozdnih požarih," je Ar-tač predstavil skupen gorenj-sko-koroški projekt. V njemso na avstrijski strani partner-ji Republika Avstrija, deželnavlada Koroške in tamkajšnjacivilna zaščita, na gorenjskistrani pa Uprava za zaščito inreševanje RS in Izpostavauprave za zaščito in reševanjeKranj, kot nosilec projekta, postrokovni plati pa GRS Kranj,ki namerava podizvajalca po-iskati v GARS Jesenice, Gasil-ski zvezi Gorenjske in GRZS.
V skupen projekt s KorošciJavni zavod Gasilsko reševalne službe Kranj, ki je imel lani rekordno število intervencij, kandidira za evropska sredstva za skupen projekt Gorenjske in avstrijske Koroške. Med drugim nameravajo vzpostaviti možnost medsebojnega aktiviranja reševalnih enot.
Danica Zavrl Žlebir
Stara Loka - Prostovoljno ga-silsko društvo Stara Loka le-tos praznuje 110 let delova-nja. Letos so prejeli srebrnopriznanje Civilne zaščite zadelovanje na področju zašči-te in reševanja, ob jubileju papripravljajo več prireditev.Kot nam je povedal poveljnikdruštva Andrej Štremfelj, jeprva že 29. maja, ko bo ob16. uri v Podlubniku najprejreševalna vaja. "Sodelovalabodo tudi druga gasilska druš-tva iz občine, policisti in reše-valci. Iz stolpnice naj bi z
vrvno tehniko "rešili" kakihpetdeset ljudi, ki naj bi jihpotem oskrbelo zdravstvo, vobjekt pa bo vstopila tudi po-licija," scenarij vaje pojasnju-je Andrej Štremfelj. "Po vajibo na območju stare vojašni-ce slovesen postroj operativ-nih gasilcev, predsednik druš-tva pa bo ob tej priložnosti odžupana prevzel novo gasilskovozilo. To bo tudi priložnost
za sprejem in slovesno zapri-sego dvajsetih novih opera-tivcev."Novo gasilsko tovorno vozi-lo (na sliki) je velika pridobi-tev ob letošnjem jubileju,zato bo dogajanje ob njego-vem prevzemu še posebejslovesno. Ostale prireditvepa se bodo zvrstile junija."19. junija bomo v sodelova-nju z Gasilsko zvezo ŠkofjaLoka pripravili gasilski rally,to je tekmovanje v gasilskihdisciplinah, preverjanje ga-silskih enot na terenu," jepovedal predsednik starolo-ških gasilcev Izidor Lavtar.
"Osrednja slovesnost ob110-letnici bo 2. julija, 3. ju-lija pa gasilsko tekmovanje vstari vojašnici pod naslovomFire combat. Nato bo gasil-ska veselica, ob tej priložno-sti pa gasilci že peto leto pri-rejamo tudi šaljive oslovskedirke. 4. julija pa bo na is-tem prizorišču v vojašnici šesrečanje veteranov Gasilskezveze Gorenjske."
Šenturška Gora
Ob jubileju novo gasilsko voziloV sklopu praznovanja 20-letnice bodo v Prostovoljnem gasil-skem društvu Šenturška Gora 3. julija slavnostno prevzeli novogasilsko vozilo GVV-1, ki bo zamenjalo dvaindvajset let staro inodsluženo orodno vozilo Tam. Stalo je dobrih 110 tisoč evrov,70 odstotkov denarja je prispevala občina, preostalo pa so za-gotovili gasilci s pobiranjem prispevkov in sponzorji. "Vozilolahko na intervencijo pripelje sedemčlansko posadko, vodo indrugo tehnično opremo za gašenje in reševanje, ima pa tudivse potrebno za interveniranje na slabše dostopnih terenih," jepoudaril Matej Zamljen iz PGD Šenturška Gora. Društvo jebilo ustanovljeno 28. oktobra 1990. Danes ima 97 članov, odtega je dvajset operativnih članov ter 32 pionirjev in mladincev.V društvu so znani tudi po uspešnem delu z gasilskim pod-mladkom, ki na gasilskih tekmovanjih posega po najvišjih uvr-stitvah. Ekipi pionirjev se je s prvim mestom na tekmovanjuGZ Cerklje za Memorial Matevža Haceta in tretjim mestom naregijskem tekmovanju GZ Gorenjske znova uspelo uvrstiti sena državno mladinsko gasilsko tekmovanje, ki bo v začetku ju-nija v Lipovcih pri Beltincih. "V zadnjih petih letih so se našimladi gasilci kar štirikrat uvrstili na državno tekmovanje. Mednajvečje uspehe sodi tudi tretje mesto na Državnem gasilskemtekmovanju v orientaciji leta 2007," je še dejal Zamljen, ki jetudi vodja mladine v PGD Šenturška Gora. A. H.
Vojko Artač, poveljnik in direktor Gasilsko reševalneslužbe Kranj / Foto: Gorazd Kavčič
Zadnji pridobitvi - servisno in komandno vozilo / Foto: Gorazd Kavčič
V Stari Loki nov avto
Upravni odbor PGD Šenturška Gora ob novem gasilskemvozilu, ki ga bodo slavnostno prevzeli v začetku julija.
GAS
ILS
KA
RE
ŠE
VALN
A S
LUŽB
A K
RAN
J, B
LEIW
EIS
OVA
CE
STA
34
, K
RAN
J
21torek, 18. maja 2010
Civilna zaščita
Požarna varnost,
Lanske božične poplaveso bile najbrž tudi v Kranjuvelik test učinkovitosti de-lovanja enot zaščite in re-ševanja?"Gasilsko reševalno služboKranj in vsa prostovoljna ga-silska društva je treba pohva-liti za vzorno sodelovanje vbožičnih poplavah. Čepravso bili skoraj 72 ur nepretr-goma na terenu, so vse aktiv-nosti potekale zelo dobro,uspešno je bil vzpostavljentudi dodatni center zvez. Do-bro je bilo poskrbljeno tudiza logistiko. Poplave pa soopozorile tudi na nekaj pro-blemov. Odkritje sodov z ne-varno snovjo v Fenolitu jebilo medijsko precej odmev-no, tudi nam pa do poplav nibilo znano, da v Savski lokiobratuje zasebna bencinskačrpalka, ki ima v rezervoarjih200 tisoč litrov nafte. Kot vsaSavska loka je bilo tudi tamvse poplavljeno in če ne bibili rezervoarji dobro izolira-ni, bi nafta predstavljala pre-cejšnjo nevarnost za podtal-nico. Po naši oceni takšnadejavnost v Savsko lokosploh ne sodi. Lastnik sicerzagotavlja, da rezervoarjiustrezajo vsem predpisom, akaj bo čez leta, če rezervoar-ji ne bodo ustrezno vzdrževa-ni. Precejšen problem je tudikanalizacijska cev pod mo-stom pri Planiki, saj je Savanarasla vse do nje in smomorali uvesti tridnevno de-žurstvo. Najbolj smo se baliplavajočih debel. Če bi se te-daj npr. zrušil lesen most vPodvinu, bi po Savi priplava-lo toliko materiala, da bi cevzagotovo odtrgalo. Za kanali-zacijsko cev sta ponujeni dverešitvi: možno jo je vgraditi vtla ali pa dvigniti njen nivo obsanaciji mostu. Kakorkoli se
bodo odločili, bo šlo za pre-cej drago investicijo, ki naj-brž ne bo prav hitro na vrsti,zato razmišljamo, kaj storiti,če cev res poči. Možno bibilo narediti nekakšen 'by-pass', torej potegniti začas-no cev, ali pa vzpostaviti raz-voz fekalij z levega na desnibreg. Ko govorimo o povod-nji, pa ne smemo pozabiti nausade in plazove, predvsemplazovine nad slapom Šum vBesnici, ki ogroža štiri hiše,in usada v Žabnici, ki ogrožaeno hišo."
V kanjonu Kokre je aprilaprišlo do precejšnjega po-dora. Kdaj bo izvedena sa-nacija?"Na skalici, kot se imenuje ti-sto območje, se je v kanjonKokre splazilo 500 kubičnihmetrov materiala. Eden odrazlogov za podor je bila ver-jetno tudi bližnja črna grad-nja, ne pa tudi edini. Z inve-stitorjem smo se že dogovo-rili, da bo rob kanjona saniralskupaj z občino, kar naj bibilo opravljano v mesecu dni.Šele potem bo Elektro Go-
renjska odstranila vse velikeskale, ki so padle na spodnjijez. Občina bo v nadaljeva-nju na mestu podora naroči-la tudi geološko-hidrološko-mehansko raziskavo, pred-vsem zaradi varnosti okoli-ških prebivalcev. Sicer panameravamo zagotoviti de-nar za podobno raziskavocelotnega levega in desnegabrega kanjona Kokre od go-stilne Arvaj do izliva v Savo.To naj bi bilo opravljano v pri-bližno letu dni. V prihodnostibo treba raziskati tla tudi podštadionom in na območjuRupovščice, kjer so poslovniobjekti. Zanima nas pred-vsem, kaj se lahko zgodi obvečjem potresu."
Kot mi je znano, pripravlja-te tudi intervencijski zem-ljevid mesta Kranj z ozna-čenimi nadzemnimi inpodzemnimi hidranti?"Tako je. Zavedamo se, da jekranjsko hidrantno omrežjepodhranjeno z vodo, kar sepokaže ob vsaki večji gasilskiintervenciji, zato bi radi vnjem zmerili pritisk vsaj na
najbolj obremenjenih ob-močjih, kot so spalna nase-lja, javni objekti, zdravstvenidom, šole, industrijski objek-ti. Tako bodo gasilci že vna-prej seznanjeni, kje hidrant-no omrežje normalno deluje,kam pa morajo ob intervenci-ji pripeljati dodatno vodo. Nata projekt je vezana tudioznačitev intervencijskih potiin hidrantov, ki so sedaj mar-sikje povsem zaparkirani. Kobo vse ustrezno označeno,bomo od inšpekcijske služ-be pričakovali, da kaznujejovsakogar, ki bo tam parkiral.Treba je pri ljudeh vzbuditizavest, da s takšnim ravna-njem ogrožajo tudi svojo var-nost."
Načrtov imate kar precej,kako pa v kriznem obdo-bju stojite finančno? "Pojavljajo se težave pred-vsem na področju gasilstva,za kar je v proračunu name-njena enaka višina sredstevkot leta 2008 in nič ne kaže,da bo bolje. Soočamo se to-rej z realnim znižanjem raz-položljivih sredstev, kar se bodolgoročno poznalo pri slab-ši opremljenosti gasilskihenot, v manjšemu obseguusposabljanj, torej v nazado-vanju gasilstva v Kranju.Mestna politika se bo moralakmalu odločiti, ali želi obdrža-ti realno višino sredstev vsaj ssledenjem inflaciji, saj bomole tako obdržali sedanjo kvali-teto življenja v mestu, ki tre-nutno omogoča uspešno, hi-tro in učinkovito posredova-nje vseh služb za zaščito inreševanje v primeru naravnihin drugih nesreč. Med dru-gim ne vemo več, ali bomoše lahko vsako leto kupilikombinirano vozilo za eno odprostovoljnih gasilskih dru-štev, s čimer smo začeli leta2008. Ta vozila so se namrečv dveh letih podražila za dvaj-set odstotkov, mi pa smoostali pri enakem obsegu de-narja. Nakup vozila s 500-litrsko cisterno za PGD Stra-žišče v letu 2011 bomo takole še stežka uresničili. Tudiprofesionalni gasilci na novovečje gasilsko vozilo že dolgočakajo. Nazadnje so leta2008 prejeli sicer zelo vrhun-sko reševalno lestev, sedajpa bi morali zamenjati dva ka-miona, a ju ne morejo. Tudiza naše želje po skupnemcentru zaščite in reševanja naBleiweisovi cesti 34, kjer jesedež profesionalne gasilskebrigade, bo potrebno obusklajevanju naslednjih ob-činskih proračunov velikamera potrpežljivosti in kon-senza za nadgradnjo le-tega.Gre za ekonomično rešitev,ker bi bile na enem mestuzdružene vse službe v siste-mu zaščite in reševanja, ki jihfinancira občina."
Raziskava za ves kanjonV letu dni naj bi opravili geološko raziskavo celotnega kanjona Kokre, napoveduje Sašo Govekar, svetovalec Službe za zaščito in reševanje Mestne občine Kranj in poveljnik štaba Civilne zaščite.Z njim tudi o drugih aktualnih temah na področju zaščite in reševanja.
Zlatko Čoragič, Križe: "Ob nesrečah je resničnozelo pomembno, da so gasilci in tudi druge reševalne službe dobro usposobljene, usklajene in organizirane. Žal imam že izkušnjo s požarom.Zagorela je lesna galanterija ob hiši, bilo jegrozno, bali smo se, da se bo požar razširil še nahišo. Moram pa reči, da so bili takrat prostovoljnigasilci precej slabo organizirani, na drugi stranipa so svojo vlogo pri gašenju zelo dobro odigralikranjski poklicni gasilci."
Stane Kuri, Kranj: "Civilna zaščita ima danesvse večjo vlogo, ob vse pogostejših naravnih nesrečah pa bi lahko pomagalo še več prostovoljcev.Po ujmi v Železnikih so se nedvomno izkazali,zelo veliko jih je pomagalo. Seveda pa upam, dabo v prihodnje treba čim manjkrat pomagati inda bo naravnih nesreč čim manj. Tudi sam sembil do upokojitve pri prostovoljnih gasilcih vStražišču. Na tisto obdobje imam zelo lepespomine, pomagali smo ob nesrečah, znali pasmo se tudi poveseliti." A. H.
Urša Jelovšek, Kranj: "Zdi se mi zelo pomembno,da različne reševalne službe znajo hitro priskočitina pomoč ob hudih nesrečah, zelo dobra akcija jepotekala po katastrofalnih poplavah v Železnikih.Sama k sreči doslej še nisem imela izkušenj scivilno zaščito in nesrečami, je pa moj partnerpred časom pomagal kolegu, ko se je vnel požar."
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Civilna zaščita ima vse večji pomen
Sašo Govekar
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Podor v kanjonu Kokre
Foto
: Go
razd
Kav
čič
ME
STN
A O
BČ
INA
KR
ANJ,
SLO
VEN
SK
I TR
G 1
, K
RAN
J
22
Oglas
Požarna varnost, torek, 18. maja 2010
Običajna dvigala, ki jih uporablja-mo za dostop v različne nivojestavb, niso primerna za uporabo vprimeru požara, ker nimajo vgraje-ne dodatne varnostne opreme, dabi ustrezno omejili tveganja, ki sepojavijo med požarom. Njihova nor-malna uporaba mora biti med poža-rom onemogočena. V trenutku, kokrmilje dvigala preko sistema za jav-ljanje požara zazna požar, se moraobnašati v skladu s standardomSIST EN 81-73:2005 Varnostnapravila za konstruiranje in vgrad-njo dvigal (liftov) - Posebne iz-vedbe osebnih in osebno-tovornih dvigal - 73. del: Obna-šanje dvigal (liftov) v primeru po-žara.Poleg običajnih poznamo tudi dvi-gala za gasilce, ki pa smejo podposebnimi pogoji obratovati tudimed požarom. Osnovni koncept ga-šenja požara v visokih stavbah in vobjektih, kjer gasilcem ni omogočendostop do žarišča požara z vozili inlestvami ter ostalo opremo z zunanjestrani objektov, vključuje namrečustrezno število dvigal za gasilcepredvsem s ciljem, da se omogočičim hitrejši prihod do mesta požarain evakuacijo težje gibljivih oseb obspremstvu gasilcev. Dvigalo za gasil-ce je treba umestiti na najugodnejšemesto, biti mora zanesljivo in izvede-no tako, da je med požarom uporab-no čim dlje. V EU je bil leta 2004sprejet poseben standard za dvigalaza gasilce, ki ga uporabljamo tudi vSloveniji: SIST EN 81-72 Varnost-na pravila za konstruiranje invgradnjo dvigal (liftov) - Posebneaplikacije za osebna in osebno-tovorna dvigala - 72. del: Dvigalaza gasilce.
V pripravi je tudi nov standard zadvigala, namenjena za evakuacijooseb med požarom brez spremstvagasilcev. Tovrstna dvigala bodo morala izpolnjevati vse zahteve zadvigala za gasilce in še nekateredodatne. Pomembna bo tudi ustreznaorganizacija in usposobljenost osebja,ki bo zadolženo za evakuacijo.
SIST EN 81-73 - OBNAŠANJE(OBIČAJNIH) DVIGAL V PRIMERUPOŽARAStandard določa posebne zahtevein varnostna pravila za obnašanjeosebnih in tovorno osebnih dvigal vstavbah v primeru požara, ko morabiti normalna uporaba le-teh one-mogočena. Krmiljenje izvede t. i.požarno vožnjo, ki se izvede naosnovi signalizacije, ki je posredo-vana krmilju dvigala z avtomatskimsistemom za javljanje požara ali ročno z jasno označenim bistabil-nim stikalom, ki je nameščeno v upravno-krmilnem centru stavbe alina glavni (evakuacijski) postaji.Javljanje požara mora biti izvedenoz normalno zaprtim kontaktom(brez napetosti) - kontakt se razkle-ne v primeru detekcije požara. Sig-nalizacijo mora priskrbeti dobaviteljoziroma izvajalec sistema za javlja-nje požara. Prekinitev povezave zajavljanje požara mora sprožiti požar-no vožnjo dvigala. Kjer se zahtevasignal za stanje dvigala, ga morapriskrbeti monter dvigala.
Zahteve standarda ne veljajo za:● dvigala za gasilce (zanje velja
standard EN 81-72),● v primeru požara v jašku,● pri uporabi dvigal za evakuacijo
(v pripravi poseben standard).
Če dvigalo stoji zaradi okvare, signalza požar ne sme inicirati zagona dvi-gala. Tudi servisne in ostale nujne
vožnje ne smejo biti prekrmiljene(prekinjene) zaradi signalizacije poža-ra. Na vseh dostopih do dvigala morabiti jasno viden poseben piktogram spremerom najmanj 5 cm (slika 1).
Slika 1: Piktogram za označitevprepovedi uporabe dvigala med
požarom
Požarna vožnjaOsnovni princip: dvigalo zapelje vevakuacijsko postajo in omogoči iz-stop potnikom, ki so ob nastankupožara v kabini. Odziv dvigala morabiti naslednji:a) Vsi pozivi na dostopih in ukazi vkabini ter komanda za odpiranjevrat postanejo neaktivni.b) Vsi registrirani ukazi se brišejo.c) Sproži se avtomatičen postopek:1) dvigalo z avtomatskimi vrati, kistoji na postaji, zapre vrata in odpe-lje v ciljno postajo,2) dvigalo z ročnimi vrati ali neavto-matskimi vrati, ki je parkirano v po-staji z odprtimi vrati, ostane v tej po-staji in ni operativno,3) če je dvigalo na vožnji v smeri odciljne postaje, se ustavi na prvi po-staji in brez odpiranja vrat obrnesmer ter zapelje v ciljno postajo,4) dvigalo v smeri ciljne postaje seustavi v tej postaji,5) dvigalo, ki je blokirano zaradi var-nostnih naprav, ostane blokirano.a) Naprave za ovire na vratih (foto-celice, fotozavese ...), na katerelahko vplivata dim in vročina, posta-nejo neaktivne - njihovo stanje sene upošteva. V ciljni postaji se avto-matska vrata odprejo in ostanejoodprta, ročna vrata se odklenejo.Dvigala se izključijo iz uporabe.
Dvigalo se lahko vrne v normalnouporabo na naslednja načina:● z električnim signalom preko
sistema za javljanje požara, ko jeta resetiran,
● z ročnim resetiranjem pooblaščene osebe.
Evakuacijska postajaDvigalo ima lahko eno ali več eva-kuacijskih postaj - odvisno od siste-ma za javljanje požara. V večini pri-merov bo evakuacijska postaja vna-prej definirana in znana (običajno jeto pritličje (slika 2 - levo). Pri na-prednejših sistemih za javljanje po-žara se v primeru požara na glavnievakuacijski postaji lahko izbere al-ternativno - nadomestno postajo(slika 2 - desno). Potem ko dvigalosprejme signal za vožnjo v evakua-cijsko postajo, ignorira vse ostalesignale sistema za javljanje požara,dokler ni krmilje resetirano.
Slika 2: Evakuacijska - izhodna postaja pri požarni vožnji dvigala
DVIGALA ZA GASILCE - SIST EN 81- 72
Koncept gašenja požara v višjih nadstropjihGasilci po prihodu v stavbo prevza-mejo nadzor nad dvigalom, ki je po-sebej prirejeno za uporabo tudimed požarom v stavbi. Uporabijoga za transport opreme eno nad-stropje nižje od nivoja požara, dase izognejo nevarnosti neposredneizpostavitve ognju (slika 3). Zajemvode je po možnosti na nivoju poža-ra, da ni oviran prehod po stopni-cah. Zaradi mogočih velikih količinvode mora biti dvigalo načrtovanotudi za obratovanje v primeru vdoravode v jašek dvigala.Standard v svojem normativnemdelu natančno predpisuje zahteve zadvigalo kot napravo in njegovo napa-janje. Gradnja stavb, detekcija dimain požara, alarmni sistemi, gasilnenaprave in ostali ukrepi varstva predpožarom so predmet nacionalnihpredpisov. V informativnih prilogahstandarda so podane nekatere rešit-ve, ki naj bi jih članice EU uveljavile vsvojih nacionalnih predpisih. Prika-zani so nekateri primeri umestitevdvigala za gasilce v stavbo. Po-membna je zlasti načrtovanje pri-mernega položaja dvigala in ustrez-nih požarno - varnostnih območij,celic oziroma požarnih sektorjev.
Normativni (obvezni) del standarda SIST EN 81-72
Po definiciji je dvigalo za gasilcedvigalo, ki je v normalnih pogojih na-menjeno prevozu oseb, ima vgraje-no dodatno zaščito, krmiljenje in sig-nalne naprave, da ga lahko nepo-sredno med gašenjem požara upo-rabljajo tudi gasilci. Standard navajadodatne ali spremenjene zahteve kzahtevam, ki so navedene v osnov-nih harmoniziranih standardih EN81-1, 2 za električna vrvna in hidrav-lična dvigala.
Zahteve za okolje (stavbo):● požarni sektorji na dostopih do dvi-
gala in jašek dvigala so zgrajenitako, da je v največji možni meripreprečen vdor dima v te prostore,
● projektne rešitve stavbe omejuje-jo vdor vode v jašek dvigala,
● dvigalo za gasilce ni del evakua-cijskih poti v zgradbi, kot npr.stopnice,
● dvigalo naj bo nameščeno nanajugodnejši lokaciji gledepožarno-varnostnih zahtev,
● pred jaškovnimi vrati naj bodo navseh nivojih ustrezni požarni sek-torji oziroma celice.
● vir pomožnega napajanja morabiti nameščen v požarno varova-nih sektorjih.
Osnovne zahteve za dvigalo za gasilce:Dvigalo mora biti skladno z osnovnimistandardi EN 81-1,2. Poleg tega moraizpolnjevati dodatne zahteve gledevarnostnih naprav, krmilja in signaliza-cije. V primeru požara mora biti podneposrednim nadzorom gasilcev.Oskrbovati mora vse nivoje stavbe.Kabina dvigala ne sme biti ožja od 1,1m, minimalna globina je 1,4 m - to somere za standardno dvigalo nosilnosti630 kg. Vhod v kabino je najmanj 0,8m. Kjer se načrtuje tudi evakuacijaoseb na posteljah ali ko gre za kabinoz dvema vhodoma, so minimalnemere: 1,1 m širine in 2,1 m globine terminimalna nosilnost 1000 kg. Dvigalomora doseči najbolj oddaljeno posta-jo v času 60 s po zaprtju vrat.Gašenje požara je lahko neuspeš-no, zato je mogoče, da pride zaradiširjenja požara kljub varnostnimukrepom do škodljivega vpliva nadvigalo in do ujetja gasilcev in ostalihoseb v dvigalu. Verjetno je tudi, dane bo mogoča uporaba običajnihsredstev in postopkov za reševanjeoseb iz dvigala. Nujno je, da je dvi-galo opremljeno s posebnimi sred-stvi za dostop do oseb in za samore-ševanje tistih, ki so ujeti v kabini. Dvigalo mora delovati v naslednjihmejnih pogojih:● 65 stopinj Celzija v požarnih sek-
torjih/celicah pred jaškovnimi vrati,
● če so deli krmilja locirani v stikalnihomarah zunaj strojnice, morajo bitinameščeni na požarno varnih me-stih,
● ostale komponente dvigala, ki nisonameščene v celice pred jaškovni-mi vrati, morajo delovati v tempera-turnem območju od 0 do 40 sto-pinj Celzija,
● elektronske komponente in indika-torji pred jaškovnimi vrati morajodelovati pri temperaturi okolice med0 in 65 stopinj Celzija vsaj 2 uri,
● nemoteno delovanje dvigala morabiti omogočeno tudi ob zadimlje-nih jašku in strojnici vsaj 2 uri.
Krmiljenje dvigala Po nastanku požara smejo dvigalouporabljati le ustrezno usposobljenigasilci, ki s posebnim stikalom vklo-pijo gasilski režim delovanja dvigala.Omarica ali plošča s stikalom za vk-lop te funkcije mora biti nameščenana mestu oziroma nivoju stavbe (obi-čajno je to pritličje - slika 4), ki je na-črtovano za dostop gasilcev. Omari-ca oziroma plošča s stikalom za ga-silce in vsa tipkala na postajah in vkabini morajo biti označena s predpi-sanim piktogramom (slika 5). Vklopfunkcije se mora izvesti s posebnimtrikot ključem, ki se sicer uporabljaza prisilno odpiranje jaškovnih vratdvigala.
Z vklopom bistabilnega stikala zagasilce se izvedejo operacije, ki jihrazdelimo v dve fazi:1. faza - kabina pristane v postaji, kije načrtovana za dostop gasilcev (iz-hodiščna postaja) in čaka z odprtimivrati.2. faza - potem ko se kabina parki-ra v izhodiščni postaji z odprtimivrati, izvajajo gasilci nadaljnje krmi-ljenje dvigala izključno iz kabine.Standard natančno opisuje krmilnefunkcije, ki so tedaj na razpolago.
PREDPISI V ZVEZI Z DVIGALI ZA GASILCE V SLOVENIJIOsnovni predpisi na področju var-stva pred požarom so v Sloveniji:Zakon o graditvi objektov, Zakon ovarstvu pred požarom in Pravilnik opožarni varnosti v stavbah. Kdaj,kje in koliko dvigal za gasilce je tre-ba vgraditi v objekt, pa je natančne-je opredeljeno v tehnični smerniciTSG-1-001:2007 Požarna var-nost v stavbah, ki je izdana napodlagi navedenih predpisov.
V trenutno veljavni smernici je gledena prvo izdajo iz leta 2005 izraz za to-vrstna dvigala usklajen s standardomSIST EN 81-72. Nova je tudi definici-ja, ki sedaj izhaja iz tiste, ki je navede-na v standardu, v drugem delu pa boljnatančno opredeljuje tudi okolje, vkaterem se morajo takšna dvigalanahajati. V TSG-1-001:2007 je takov točki 3.2 navedena naslednja definicija dvigala za gasilce:"Dvigalo za gasilce" je dvigalo, ki jev normalnih pogojih namenjenoprevozu oseb in ima vgrajeno do-datno zaščitno opremo, krmilne insignalne naprave, da ga lahko medgašenjem požara uporabljajo gasil-ci. Vgrajeno je v požarno varnem ja-šku, v stavbi ali na fasadi stavbe ins požarno varnimi predprostoripred jaškovnimi vrati, ki so vključe-ni v zaščiten del evakuacijske poti."Nadalje je v točki 3.3.3.9 navede-no (glej odlomek spodaj), kje jevgradnja takšnega dvigala obvezna.V prvem odstavku te točke je po-pravljena groba napaka iz prve iz-daje smernice, kjer so bili navedeninapačni standardi.
Dvigala (3.3.3.9.)(1) Dvigala v stavbah, ki so oprem-ljene s sistemom za požarno javlja-nje in alarmiranje (AJP), morajo bitinarejena v skladu s Pravilnikom o
varnosti dvigal in standardom SISTEN 81-73 ter morajo biti s siste-mom AJP funkcionalno povezana.Ta zahteva ne velja za dvigala za ga-silce, ki mora biti narejena v skladus standardom SIST EN 81-72.(2) Dvigalo za gasilce se uporabljakot del poti za gašenje in reševa-nje v spremstvu gasilcev znotrajstavbe.(3) Dvigalo za gasilce je obvezno vnestanovanjskih visokih stavbah.(4) Dvigalo za gasilce je obveznotudi, če so v višjih ali nižjih etažahod nivoja terena načrtovani prostoriza funkcionalno ovirane osebe in nina drug način poskrbljeno za njiho-vo evakuacijo v primeru požara. Zastavbe do P+3 zadostuje možnostumika funkcionalno ovirane osebena balkon, teraso, mostovž, ki sodosegljivi z gasilsko lestvijo.
PREGLEDI IN PRESKUSI DVIGALZA GASILCEProizvajalec oziroma monter dviga-la naroči končni pregled pri prigla-šenem organu za ugotavljanjeskladnosti dvigal, ki ugotavlja:● skladnost dvigala s Pravilnikom o
varnosti dvigal (izda Poročilo okončnem pregledu - za normalnouporabo),
● skladnost s standardom SIST EN81-72 (izda Poročilo o skladnostis SIST EN 81-72 za uporabo vprimeru požara).
Priglašeni organ na Certifikatu okončnem pregledu navede tudiskladnost s standardom za gasilskadvigala.
Organi za preglede vgrajenih sistemov aktivne požarne zašči-te pred izdajo potrdila o ustreznosti sistema za javljanje požara:● zahtevajo ustrezno poročilo in
certifikat o skladnosti s SIST EN81-72,
● preverijo povezavo in delovanjedvigal v sistemu za avtomatskojavljanje požara (AJP),
● preverijo izpolnjevanje ostalih nacionalnih zahtev za dvigala zagasilce (ki niso zajeti v normativnem delu standarda -okolica).
ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d.,je trenutno v Sloveniji edina inšti-tucija, ki ima vse ustrezne akredi-tacije in pooblastila, da v celoti pokrije vse zahtevane preglede inpreskuse pred prvo uporabo inmed uporabo tovrstnih dvigal.
Mag. Ivan Božič, univ. dipl. inž. el., predstojnik Centra za tehničnovarnost in strokovne nalogeZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d.Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje([email protected])
UPORABA DVIGAL (LIFTOV) V PRIMERU POŽARA
Slika 3: Postopek gašenja požara v višjih nadstropjih
Slika 5: Piktogram za označitev dvigala za gasilce
Slika 4: Namestitev in označitev omarice s stikalom za gasilce in označitev komand na dostopih do dvigala
torek, 18. maja 2010 NASVETI [email protected] GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
V R A K O V I H K L E Š Č A H , 2. DEL
Marjeta Smolnikar
Na robu svetaZdrav človek ima tisoč raz-
ličnih želja, bolan eno samo:ozdraveti. Kdo je to misel prviizrekel, ne vem, vsekakor drži.
Odgovora na vprašanje, za-kaj je Devica Marija za svojeprikazovanje in sporočila medvsemi kraji na Zemlji izbralaprav to - kot rečemo - Bogu zahrbtom trdo in revno herce-govsko dolino ter njene prebi-valce, ostaja skrivnost. Neiz-podbitno dejstvo pa je, da jeMarija v to pozabljeno in za-vrženo neugledno vasico Med-žugorje, ki se zdi, da leži narobu sveta in katere ime priču-je o pokrajini, pogreznjeni vvznožje obrobnih gora, pova-bila milijone vernih Kristija-
nov; z vseh strani neba, vsehbarv, vseh jezikov in vsehdružbenih slojev. Prav o temsem razmišljala, ko sem seutrujena sesedla pod mogočenbel križ. Objemala me je čut-na tišina, blaženi mir in nebe-ška energija.
V svojo notranjost, v svojobožjo bit, sem se trudila shra-niti vtise, čutenje in doživetjevsake postaje križevega pota.Vse to sem skušala strniti vvečen spomin. Je navzočnostBožjega kraljestva na Zemlji,njegovo vsemogočno moč inneskončno energijo sploh mo-goče opisati z navadno člove-kovo besedo in še bolj omejenočlovekovo dojemanje nadna-ravnih čudes? Vsaj na ravni
moje razumne stopnje razvo-ja je to nemogoče. Verjamempa, da je enako nemogoče vsa-kemu povprečnemu Zemlja-nu. Človekova bit je nezdruž-ljiva enost gmotnega in čutne-ga, otipljivega in duhovnega.
Vendar. Naš duhovni vodjaPeter je bil visoko nad vsakda-njostjo. In to je bilo tisto, zakar verjamem, da je bilo en-kratno in neponovljivo. Verja-mem, da ga je ob vsaki postajikriževega pota obsijal svetiDuh. Ali pa je nanj sijal karvso pot. Ne morem dojeti nitiverjeti, da je povedano in sliša-no izviralo iz človekovega sve-ta izkušenega in z razumomdojemljivega. Peter je dobesed-no žarel in nas s tem svojim
žarom osupel. Njegova pripo-ved nas je zalila kot izvir Živevode.
Peter je umetnikovo skulp-turo križevega pota iz prete-klosti prestavil v sedanjost.Marijino in Kristusovo trplje-nje je simbolno poistovetil znašim življenjem. Z našiminovimi in novimi zdrsi terpadci ter z našimi novimi innovimi vstajenji. Pri čemernam je naš edini resnični terpopolni zgled vstajenja lahkole Jezus Kristus. Vstali odmrtvih. Naš Odrešenik. Vsedrugo je laž. Privid, ki nemore biti niti dolgotrajen, šemanj večen.
Začasnost in nepopolnostrodita strah in nezaupanje.
Izmenjava vzponov in pad-cev, dobrega in zlega riše uro-boros, večni krog, nekakšen"perpeto mobile", iz kateregaizhaja, da je konec dobregazačetek slabega in tako v ne-dogled. Izhoda pa brez brez-pogojnega zaupanja in vere vVsemogočnega, ni. Niti ga nemore biti. Tako pač delujesvet, ki ni nastal iz nič, am-pak iz Boga. Ki je, se praviBog, vsaj po mojem omejenemin kot takem primitivnem do-jemanju imaginarne ali, čehočete amorfne resničnosti lo-gika: Vsemogočnosti, Večno-sti, Vztrajnosti, Brezpogojno-sti, Pravičnosti in Ljubezni.
(Se nadaljuje.)
147
Pavla Kliner
Vodna kreša (Nastrutiumofficinale), rastoča v čistihvodnih virih, je od sive davni-ne veljala za čudežno rastli-no. Antičnemu človeku jevračala moč, odločnost, po-gum, celo razum. V sred-njem veku so si z njo čistilikri, sodoben človek pa ponjej sega tudi v želji po lepotiin ohranjanju mladostnosti.
Solata za ravnotežje
Čeravno Angleži iz vodnekreše pogosto pripravljajojuhe in omake, bomo njenezdravilne odlike najbolje iz-koristili, če jo bomo uživali vsurovi obliki. Priporočampripravo krešne solate, ki vasbo očarala z nenavadnimokusom. Lahko bi ga opisalikot sveže pekoč, še najboljspominjajoč na gorčico aliredkev. Francoski mojsterzelišč in zdravilstva MauriceMessegue meni, da je krešapoleg regrata najprimernej-ša zelenjava za solato. Pre-pričan je tudi, da si s to sola-to človek pri hudi vrtoglavicispet pridobi občutek ravno-težja. Uživajo naj jo ljudje, kijim primanjkuje vitamina C,in tisti, ki si želijo očistiti kri.Kako pa jo pripravimo? Ka-kor komu prija, bi lahko re-kli. Če nimate ideje, skro-men namig: potem ko smosvežo krešo dobro oprali, jozabelimo z olivnim oljem,okisamo z limono in doda-mo na drobno narezano če-bulo in česen. Tako priprav-ljeno solato pustimo nekajčasa stati, preden jo uporabi-mo. Spomladi si lahko pri-pravimo tudi mešano solatoiz divjih rastlin: kreši poljub-
no dodamo koprivo, rman,regrat idr. Odlična je tudi so-lata iz vodne kreše, artičok,belušev in paradižnika, ki jozačinimo z olivnim oljem,jabolčnim kisom, kumino,soljo, poprom in gorčico.Kreša se zelo dobro obnesekot dodatek sendvičem. Pri-jetno začini tudi okus siro-vim ali skutnim namazom.Zelo dobro se ujame z za-čimbami močnejšega okusa,kot so česen, čili, soja, ingverin čebula. Vodna kreša ni
primerna za nosečnice, sajprevelika količina vitaminaC lahko sproži prezgodnjiporod ali splav.
Presni sok nas postavina noge
Krešin sok dobimo tako,da krešine liste in steblikemočno pretlačimo in iztisne-mo skozi čisto platnenokrpo. Zjutraj spijemo koza-rec presnega soka, ki odstra-ni strupe iz našega telesa,pospešuje prebavo in izloča-nje vode. Ker je tako priprav-ljen sok zelo intenzivnega inpekočega okusa, ga je boljezmešati s kakšno hladno te-kočino, denimo s paradižni-kovim ali korenčkovim so-kom, mlekom ali medenovodo. Ta sok nas bo v hipupoživil in okrepčal. Nanj najne pozabijo kadilci, saj je od-ličen protistrup za nikotin.Pridno naj ga pijejo, z njimpa naj si izpirajo tudi ustnovotlino. Zunanje ga lahkouporabimo tudi za obkladkepri kožnih boleznih, denimomozoljavosti in aknah.
Čaj za odvajanje vode
Čaja iz kreše ne pripravlja-mo ravno pogosto, saj naj bibila bistveno bolj učinkovitav sveži obliki. Nekateri fitote-rapevti pa to vodno rastlinicokljub temu svetujejo za od-vajanje odvečne vode iz tele-sa. Čaj pripravimo kot popa-rek: s skodelico vrele vodepoparimo žličko sveže na-sekljane kreše ter pustimostati dvajset minut, precedi-mo in pijemo. Spijemo dodve skodelici čaja na dan.
Kopel za utrujene noge
Ženske ali moški, ki bi že-leli imeti kožo voljno in sijo-čo kot lilije, si naj pripravijokrešno kopel. Na liter voderačunajte dobro prgiščedrobno narezane kreše. Ko-pel je blagodejna tudi primozoljavosti in raznih kož-nih boleznih. Pri mišičnihbolečinah, utrujenih nogahin rokah zaležejo delne ko-peli rok in nog. Kopeli pri-pravimo s komaj mlačnovodo.
Losjon proti plešavosti
Že prej omenjeni Maurui-ce Messegue je pri plešavostisvetoval, da zmešamo stogramov krešinega soka insto gramov devetdeset od-stotnega alkohola. Tako do-bimo vodico proti izpadanjulas, s katero si vsak dan nati-ramo lasišče. No, če nas neskrbi, kaj si bodo o našemvonju mislili ljudje okrognas ... Za boljši učinek lahkododamo še dvajset gramovbrezovega soka. Proti izpa-danju las naj bi koristilo tudipogosto uživanje kreše.
Kreša, protistrup za nikotinVodna kreša naj bi bila učinkovit protistrup za nikotin, zatorej naj jo pridno uživajo kadilci. Z njenimsokom naj si izpirajo usta, saj krepi dlesni, ki jih načenja tobak, in tudi osvežuje dah.
23
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: čista goveja juha z zelenjavo, puranji zrez-ki na mladi čebuli, pire krompir, zelena solata, škofov kruh;Večerja: govedina v solati, toast, drobno pecivo.Ponedeljek - Kosilo: enolončnica iz sladkega zelja in koščkisvinjine, krompirjevi hlebčki, berivka v solati; Večerja: blitvapo dalmatinsko, tuna iz konzerve, črn kruh.Torek - Kosilo: porova juha s kruhovimi ocvrtki, pečen pišča-nec, dušen riž, rdeča pesa v solati; Večerja: ajdova kaša z go-bami (suhe ali zamrznjene), bela kava.Sreda - Kosilo: zelenjavna juha z gomoljno zeleno, polpeti izmešanega zmletega mesa in kosmičev, zeljnata solata skrompirjem; Večerja: rižota z grahom in zelišči, zelena sola-ta s paradižnikom.Četrtek - Kosilo: goveji golaž, polenta s parmezanom, radičs fižolom; Večerja: črn kruh, skutni namaz z zelišči, mleko.Petek - Kosilo: fižolova juha z rezanci, ocvrte sardele, krom-pirjeva solata z majonezo in mlado čebulo; Večerja: jajčnaponev z blitvo, toast.Sobota - Kosilo: mešano meso na žaru, kumare s krompir-jem v solati, lutenica, lepinje; Večerja: palačinke s poma-rančno marmelado, sadni sok.
Škofov kruh
Potrebujemo. 250 g masla, 200 g sladkorja, 250 g moke, ščepecsoli, 300 g nasekljanega kandiranega sadja, mandljev, orehov inrozin, 4 jajca, 0,3 dl ruma, 1 zavitek vanilin sladkorja, cimet,sladkorna moka za posip.
Maslo na toplem omehčamo, mu dodamo sladkor, sol,rum, vanilin in cimet ter z električnim mešalnikom stepamotako dolgo, da zmes postane gladka. Počasi drug za drugimprimešamo jajca, nato pa s kuhalnico umešamo moko innazadnje še nasekljano sadje in rozine. Zmes vlijemo v po-dolgovat model, obložen s papirjem za peko, postavimo vogreto pečico in pečemo eno uro pri 150 do 170 stopinjahCelzija. Pečenega in malce ohlajenega stresemo iz modelain posujemo s sladkorno moko.
Krompirjevi hlebčki
Potrebujemo: 4 do 5 večjih krompirjev, sol, 2 žlici kisle smetane,1 jajce, strok česna, 3 žlice drobtin, 10 dag kuhanega prekajene-ga mesa in nekaj žlic olja za pečenje.
Kuhan krompir olupimo in v skledi pretlačimo. Dodamo sol,smetano, jajce, strt česen, drobtine in zelo drobno seseklja-no meso. Dobro zmešamo, da se sestavine sprimejo v te-sto, oblikujemo ploske hlebčke, jih v ponvi na srednje vro-čem olju zlato rumeno zapečemo po obeh straneh in takojponudimo.
Vodna kreša za kulinarične užitke in zdravje
Vodno krešo naj spoznajokadilci.
www.gorenjskiglas.si
24 torek, 18. maja 2010GORENJSKI GLASZANIMIVOSTI [email protected]
GRADBENI DELAVEC; rok do 15.06.2010; MARKO DREVENŠEKS.P., ŠIKOLE 28, PRAGERSKODELAVEC BREZ POKLICAČISTILEC; rok do 19.05.2010; CELOVITE STORITVE, d.o.o., UL. EVELOVŠE 19, MARIBORSESTAVLJALEC SESTAVIN IN SISTEMOV III; rok do 22.05.2010;KLADIVAR, d.o.o., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRITERENSKI PRODAJALEC SLADOLEDA; rok do 10.06.2010;OGREX, d.o.o., PODREČA 5, MAVČIČEPOMOŽNI DELAVEC, SLIKOPLESKAR; rok do 30.05.2010;SANDEX, d.o.o., MLAKARJEVA UL. 14, ŠENČUROSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBASESTAVA CILINDROV - LAŽJA PROIZVODNA DELA; rok do21.05.2010; ADECCO H.R., d.o.o., BRNČIČEVA UL. 15 B, LJUBL-JANA - ČRNUČEČISTILEC; rok do 22.05.2010; ANDREJA PODPEČAN S.P., UL. LO-JZETA HROVATA 9, KRANJDELAVEC LAMINER; rok do 13.06.2010; GRANIM, d.o.o., SELOPRI VODICAH 26 B, VODICEČISTILKA; rok do 19.05.2010; HRIBAR - BLESK, d.o.o., KOROŠKAC. 53 C, KRANJVOZNIK VLAČILCA; rok do 23.05.2010; LTG LUKAS, d.o.o., HUJE2 A, KRANJOBDELOVALEC KOVINrok do 22.05.2010; KLADIVAR, d.o.o., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRIrok do 19.05.2010; MIH gradbeništvo, d.o.o., SKLADIŠČNA UL.4, SEŽANAVOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL; rok do 26.05.2010;SANDI, d.o.o., DOVJE 12 H, MOJSTRANASTROJNI LIVAR; rok do 17.06.2010; LIBER, d.o.o., KOPALIŠKAUL. 15 A, ŠKOFJA LOKAKLJUČAVNIČARrok do 19.05.2010; ETA ŽIVILSKA INDUSTRIJA, D.D., KAJUHOVAPOT 4, KAMNIK rok do 24.05.2010; FORMA MONT, D.O.O., ŽAB-NICA 12, ŽABNICA rok do 22.05.2010; SETMONT, d.o.o., ZA-GREBŠKA C. 20, MARIBOR rok do 15.06.2010; MARKODREVENŠEK S.P., ŠIKOLE 28, PRAGERSKOOBLIKOVALEC KOVINrok do 21.05.2010; ADECCO H.R., d.o.o., BRNČIČEVA UL. 15 B,LJUBLJANA - ČRNUČE rok do 13.06.2010; ISKRA, MERILNI IN-STRUMENTI IN STIKALA, d.d., LJUBLJANSKA C. 24 A, KRANJ rokdo 22.05.2010; KLADIVAR, d.o.o., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRIVARILECrok do 01.06.2010; MIRKO MAHORIČ S.P., GRADENŠAK 5 A,VOLIČINA rok do 15.06.2010; MARKO DREVENŠEK S.P., ŠIKOLE28, PRAGERSKOMONTER KONSTRUKCIJ; rok do 15.06.2010; MARKODREVENŠEK S.P., ŠIKOLE 28, PRAGERSKOMONTER VODOVODNIH NAPRAV; rok do 21.05.2010; HITALPINEA, d.d., BOROVŠKA C. 99, KRANJSKA GORA
STROJNIK; rok do 21.05.2010; ATAMA, d.o.o., SLOVENSKA C. 55C, LJUBLJANAAVTOMEHANIKrok do 22.05.2010; REŠET TRADE, d.o.o., ZG. BRNIK 163, CERKL-JErok do 23.05.2010; BRANKO VRHOVNIK S.P., ŠTEFETOVA UL. 15,KRANJSLIKOPLESKAR; rok do 15.06.2010; MARKO DREVENŠEK S.P.,ŠIKOLE 28, PRAGERSKOFRIZERrok do 10.06.2010; NADJA UREVC S.P., ZG. GORJE 94, ZG. GORJErok do 01.06.2010; MARKO MATJAŽ S.P., RESLJEVA C. 2, LJUBL-JANArok do 20.05.2010; PISNE VLOGE NA: MITJA, D.O.O., PARTIZAN-SKA C. 69 A, 6210 SEŽANArok do 29.05.2010; TABI, d.o.o., ŽORGOVA UL. 93, LJUBLJANA -ČRNUČErok do 24.05.2010; MAUKO ALEKSANDRA S.P., TRG SVOBODE17, TRŽIČKOZMETIK; rok do 28.05.2010; HIT ALPINEA, d.d., BOROVŠKA C.99, KRANJSKA GORAZIDAR; rok do 03.06.2010; GVB, d.o.o., LAHOVČE 125, CERKLJEVOZNIK; rok do 26.05.2010; SIVEC JOŽE S.P., DOLENJSKA C.417, ŠKOFLJICANACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA Voznik v cestnemprometu; rok do 26.05.2010; SODNIKAR NIKO S.P., PREČNA UL.24, KRANJPRODAJALECrok do 22.05.2010; A - PRODAJA, d.o.o., STROJARSKA UL. 2, ŽIRIrok do 22.05.2010; ECLIPTA, d.o.o., ŠIŠENSKA C. 64, LJUBLJANArok do 20.05.2010; NODUS, d.o.o., PREŠERNOVA UL. 11, PTUJrok do 22.05.2010; VENERA SHOP, d.o.o., ZG. JEZERSKO 82, ZG.JEZERSKOKUHARrok do 28.05.2010; HOTEL BELLEVUE, d.o.o., ŠMARJETNA GORA6, KRANJ rok do 21.05.2010; SPENTER, d.o.o., PODBORŠT PRIKOMENDI 27 A, KOMENDANATAKAR; rok do 28.05.2010; HOTEL BELLEVUE, d.o.o., ŠMAR-JETNA GORA 6, KRANJBOLNIČAR-NEGOVALEC; rok do 13.06.2010; ZAVOD ZASPLOŠNO SOCIALNO VARSTVO, VALVASORJEVA UL. 16, BLED;PROŠNJE NA: P.P. 48, BLEDSREDNJA POKLICNA IZOBRAZBAZIDAR-FASADER; rok do 13.06.2010; RAMIZ ZUKIĆ S.P., BUKOVI-CA 18 A, SELCAVOZNIK TOVORNIH VOZIL IN VLAČILCEV; rok do 30.05.2010; BS& CO., d.o.o., GOGALOVA UL. 2, KRANJOBDELOVALEC - KRIVILEC; rok do 22.05.2010; METALFORM,d.o.o., LESKOŠKOVA C. 9 E, LJUBLJANAPICOPEK; rok do 30.05.2010; MATEJ SELAN S.P., PODPEŠKA C.393, NOTRANJE GORICEMIZARSKA DELA; rok do 21.05.2010; NIKOLAJ MARKELJ S.P.,HLAVČE NJIVE 10, GORENJA VASSERVIREC; rok do 29.05.2010; ŠMON HELLER, d.o.o., LJUBLJAN-SKA C. 15, BLED
ŽIVILSKI TEHNIK; rok do 22.05.2010; DON DON, d.o.o., TRDI-NOVA POT 2 A, METLIKASTROJNI TEHNIKrok do 27.05.2010; MANPOWER, D.O.O., GOSPOSVETSKA C. 5,LJUBLJANArok do 19.05.2010; MANPOWER, D.O.O., GOSPOSVETSKA C. 5,LJUBLJANAPROMETNI TEHNIK; rok do 13.06.2010; JURE ZADEL S.P., BRIN-JE C. I 35, GROSUPLJEKOMERCIALNI TEHNIK; rok do 02.06.2010; AVTO LUŠINA,d.o.o., GOSTEČE 8, ŠK. LOKATURISTIČNI TEHNIK; rok do 19.05.2010; HUDODOBR, d.o.o.,TENETIŠE 40, GOLNIKEKONOMSKI TEHNIKrok do 19.05.2010; INTEGRAL AVTO, d.o.o., C. MARŠALA TITA 67,JESENICErok do 20.05.2010; PEKARNA POSTOJNA, d.o.o., KOLODVORSKAC. 5 C, POSTOJNAEKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK; rok do 30.05.2010; IN-DEO, PRODAJA INDUSTRIJSKE OPREME, d.o.o., SP. STARI GRAD52, KRŠKOKOMERCIALIST; rok do 20.05.2010; TRIO, d.d., MLAKA 10,TRŽIČPOSLOVNI TEHNIK; rok do 07.06.2010; EUROALFA, d.o.o.,STEGNE 21 C, LJUBLJANAZDRAVSTVENI TEHNIK; rok do 22.05.2010; TOSAMA, d.d.,ŠARANOVIČEVA C. 35, DOMŽALETEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE; rok do 22.05.2010; ZD IZOLA,UL. OKTOBRSKE REVOLUCIJE 11, IZOLAGIMNAZIJSKI MATURANT; rok do 22.05.2010; IGMA CAR,d.o.o., DELAVSKA C. 24, ŠENČURSREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBAUČITELJ VOŽNJE / VOZNIK INŠTRUKTOR B; rok do 29.06.2010;BS & CO., d.o.o., GOGALOVA UL. 2, KRANJZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE; rok do03.06.2010; GRAWE zavarovalnica, d.d., KOMENSKEGA UL. 4,LJUBLJANAPRODAJALEC TURISTIČNIH ARANŽMAJEV; rok do 29.05.2010;INTELEKTA, d.o.o., PREŽIHOVA UL. 5, MURSKA SOBOTASAMOSTOJNI KOMERCIALIST - POSPEŠEVALEC PRODAJE; rokdo 13.06.2010; MIRO KUZMA S.P., ŠTALCERJI 40, KOČEVSKAREKASOCIALNI DELAVEC; rok do 13.06.2010; ZAVOD ZA SPLOŠNOSOCIALNO VARSTVO, VALVASORJEVA UL. 16, BLED; PROŠNJEPOSLATI: P.P. 48, BLEDVIŠJA STROKOVNA IZOBRAZBAŠPEDITER-DEKLARANT; rok do 29.05.2010; ALFA SP, d.o.o.,LETALIŠKA C. 16, LJUBLJANASTROKOVNI SODELAVEC - SVETOVALEC; rok do 19.05.2010;NEVENKA KOZJEK S.P., C. STANETA ŽAGARJA 9, KRANJMAGISTER FARMACIJE; rok do 24.05.2010; SPLOŠNA BOL-NIŠNICA IZOLA, POLJE 40, IZOLADIPL. INŽ. GEODEZIJE (VS); rok do 19.05.2010; GEODETSKIBIRO APOLONIJ, D.O.O., MEDVEDOVA UL. 25, KAMNIKUNIV. DIPL. PRAVNIK; rok do 13.07.2010; NOTAR GORAZD
ŠIFRER, TRG SVOBODE 3, MARIBORDIPL. VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS); rok do19.05.2010; OŠ SIMONA JENKA, VZGOJNO VARSTVENI ODDEL-KI KRANJ, UL. XXXI. DIVIZIJE 7 A, KRANJPROF. MATEMATIKE; rok do 02.06.2010; EURO ŠOLA LJUBL-JANA, LITOSTROJSKA C. 40, LJUBLJANAPROF. FIZIKE; rok do 02.06.2010; EURO ŠOLA LJUBLJANA,LITOSTROJSKA C. 40, LJUBLJANAPROF. DEFEKTOLOGIJE; rok do 19.05.2010; OŠ JELAJANEŽIČA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKAUNIV. DIPL. PREVAJALEC ZA ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIK;rok do 29.05.2010; CeFormT, d.o.o., BLATNICA 1, 1236 TRZINDR. MEDICINErok do 20.05.2010; OZG, OE ZD BLED, ZD BOHINJ, MLADINSKAC. 1, BLEDrok do 20.05.2010; OZG, ZD JESENICE, C. MARŠALA TITA 78, JE-SENICErok do 20.05.2010; OZG, ZD RADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7,RADOVLJICADR. DENTALNE MEDICINErok do 19.05.2010; OZG, OE ZD BLED, ZD BOHINJ, MLADINSKAC. 1, BLEDrok do 23.05.2010; OZG, ZD ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKArok do 25.05.2010; OZG, ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČDIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS)rok do 16.06.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA, POLJE 40,IZOLArok do 29.05.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE, C.MARŠALA TITA 112, JESENICEDR. MED. SPEC. SPLOŠNE MEDICINErok do 20.05.2010; OZG, OE ZD BLED, ZD BOHINJ, MLADINSKAC. 1, BLEDrok do 03.06.2010; OZG, ZD KRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 10,KRANJrok do 20.05.2010; ZD HRASTNIK, NOVI DOM 11, HRASTNIKDR. MED. SPEC. PEDIATRIJE; rok do 03.06.2010; OZG, ZDRADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7, RADOVLJICADR. MED. SPEC. RENTGENOLOGIJE; rok do 23.05.2010; OZG,ZD ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKADR. MED. SPEC. ANESTEZIOLOGIJE Z REANIMATOLOGIJO;rok do 30.05.2010; UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBL-JANA, ZALOŠKA C. 2, LJUBLJANAProsta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RSza zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavl-jena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamopogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za dol. č., zahte-vane del. izk., posebno znanje in morebitne druge za-hteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:- na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo za-voda;- na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:http://www.ess.gov.si;- pri delodajalcihBralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavimogoče.
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJEPROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž)
Darja Ovsenik
Plesna skupina Maestro seje na oddajo Slovenija ima ta-lent prijavila zato, da se pred-stavi Sloveniji in pokaže, dakvaliteten ples ni odvisen leod talenta, ampak tudi oddela. Seveda pa gredo nazmago.
Maestro ustvarja šele dobridve leti, a so s svojimi nasto-pi osvojili marsikateri naslovprvakov tako v Sloveniji kottujini. S svojo inovativnostjoin energičnimi nastopi so vplesnem svetu poskrbeli zasvež veter in že na samemzačetku svojega obstoja pov-zročili nekaj vroče krvi, ko sona državnem prvenstvu leta2008 poželi največji aplavzobčinstva, a bili diskvalifici-rani, ker so v nastop vključilitudi raperja Klemna Klem-
na. To jih ni ustavilo, ampakjim je dalo nov zagon za deloin ustvarjanje. Anže Škrube,vodja plesne skupine, doda:"Menim, da naš pravi uspehšele prihaja."
Na oddajo Slovenija imatalent so se prijavili zato, kerso znani le v plesnih vodahin ker želijo pokazati, da jeples v Sloveniji na zelo visokiravni. Po besedah Anžeta sosvoj namen dosegli, saj dobi-vajo ogromno odzivov ljudi,ki jim povejo, da niso vedeli,da kaj takega pri nas splohobstaja. Veliko so povedalitudi od začudenja onemeliobrazi žirije in besede Bran-ka Čakarmiša: "To je bilomaestralno." Doslej na tele-viziji nismo bili vajeni, da seplesalci modernih šov plesovpredstavijo na tak način - ve-činoma smo jih lahko vide-
vali kot "dodatek" pevskimnastopom ali največ kotuvodne špice v televizijskihoddajah. Ob vsem, kar smolahko videli pri Maestru, lah-ko rečemo, da so s svojiminatančno izvedenimi točka-mi, usklajenostjo in inovativ-nimi pristopi pokazali, da jeples veliko več kot le talent.
Anže pohvali svoje plesal-ce in plesalke, ki jih je skupaj24 (v oddaji smo zaenkrat vi-deli le sedem fantov) in prikaterih najbolj ceni njihovonadarjenost in pripravljenostza delo. Na dan porabijo odtri do šest ur za treninge inker so plesalci še dijaki inštudentje, to pomeni tudi ve-liko odrekanja in prilagaja-nja. V trenutkih, ko zmanjkakreativnosti, jih veže pravprijateljstvo in želja, da sku-paj "grizejo" naprej. Koreo-
grafije večinoma pripravljaAnže, ogromno insipracijepa črpa prav od soplesalcev,ki za svoje plesno izobraže-vanje skrbijo tudi s seminar-ji - večina se jih v času pole-tnih počitnic odpravi v LosAngeles, kjer pri priznanihkoreografih nabirajo novoznanje.
Skupina Maestro velikonastopa in marsikdaj se jimpripetijo zanimive dogodiv-ščine, ki pa jih bogatijo inskrbijo, da je med njimi ved-no veliko dobre volje. Anžeizpostavi prigodo, ko se je nanekem nastopu enemu odplesalcev sezul čevelj, ki jezaradi hitrih in eksplozivnihgibov priletel v glavo enemuizmed gledalcev. "Nekaterimse je zdelo smešno, nam paprav grozno," v smehu za-ključi Anže.
Plesni kotiček (15)
Maestro: prišel, videl, zmagal?
www.gorenjskiglas.si
Novo!Če boste postavili ptičjo hišico in vanjo nasuli kaj okusnega, vas bodokmalu začeli obiskovati razni ptički. Da jih boste med opazovanjemlahko tudi prepoznali, vam bo pomagala knjiga z barvnimi fotografijami, zemljevidom razširjenosti in opisom ptic, ki ima še enoprednost: priloženo ima zgoščenko z oglašanjem šestdesetih ptic.
Knjiga in zgoščenka vam bosta pokazali nov način prepoznavanja ptic in njihovega vedenja. Zelo uporabno, zanimivo in poučno!
Mehka vezava, 40 strani + CD.
Redna cena: 9,90 EURAkcijska cena: 8,50 EUR + poštnina.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
is
Domžale
Odprli fitnes na prostem
V Domžalah nadaljujejo urejanje kolesarske steze in rekrea-tivne poti ob Kamniški Bistrici. "Po slovesnem odprtju fitne-sa na prostem v Domžalah smo 12. maja pripravili še prijet-no slovesnost, s katero smo odprli fitnes na prostem ob kon-cu Šubičeve ulice, ki je pravzaprav dopolnitev že urejenegamanjšega nogometnega igrišča ter otroškega igrišča, za kate-rega je že načrtovana dopolnitev. Rekreativci in ljubitelji špor-ta in rekreacije, posebej z Vira, kjer je prav pred kratkim zače-lo delati četrto društvo Šola zdravje v naši občini, imajo z no-vim fitnesom še eno priložnost več za rekreacijo in prijetensprehod ob Kamniški Bistrici, s pridom pa bodo nove napra-ve lahko uporabljale tudi bližnje šole in vrtci - seveda pod nad-zorom," je povedala svetovalka župana Vera Vojska in doda-la, da je Občina za investicijo namenila deset tisoč evrov. J. P.
Ob Kamniški Bistrici se rekreira vse več mladih in starihDomžalčanov.
[email protected], 18. maja 2010GORENJSKI GLAS KAŽIPOT, PISMA
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
TRST: 21. 5.; MADŽARSKE TOPLICE: 27. - 30 .5., 1. - 4. 7., 1. - 6. 7.; TOPOLŠČICA:31. 5..; PELJEŠAC: 18. - 25. 6., 13. - 20. 9.; DUGI OTOK: 8. - 11. 6., 28. - 31. 8., 24. - 31. 8.; GOLI OTOK: 21. 6.; NOVO: BANJA VRUČICA: 13 - 16. 6.; NOVO:BIOTERME: 14. 6.; GRADALAND: 28. 6.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Slavkov memorialGozd-Martuljek - Planinsko društvo Gozd-Martuljk vabi na Slav-kov memorial, ki bo v nedeljo, 23. maja, z začetkom ob 10. uri.V spomin na ponesrečenega člana je organizirano tekmo-vanje v veleslalomu na plazu pod Špikom. Prijave spreje-majo na dan tekmovanja ob 9.30 pred bivakom pod Špi-kom.
Življenjske zgodbe Valentina Oitzla - ValijaKranjska Gora - Predstavitev knjige, življenjske zgodbe Va-lentina Oitzla - Valija, ki živi v Kanadi, otroštvo pa je preži-vel v Gozd-Martuljku, bo v nedeljo, 30. maja, ob 15. uri vHotelu Larix. Knjigo je po njegovem pripovedovanju v an-gleškem jeziku zapisala njegova hčerka, prevedla in jo obo-gatila z ledinskimi imeni krajev, poiskala imena oseb inosvetlila korenine številne družine pa Marija Švagelj.
V knjižnicah za otrokeJesenice - Jutri, v sredo, 19. maja, bo ustvarjalna delavnica- priprave na Brihtin dan ob 17. uri, računalniška delavnicaza otroke pa ob 18. uri. V četrtek, 20. maja, bo ura pravljicob 17. uri, v petek, 21. maja, bo Brihtina pravljična dežela -za tiste otroke od 4. do 6. let, ki ta čas niso v vrtcu, ob 10.uri.
Slovenski Javornik - Danes, v torek, 18. maja, bo ob 16. uriračunalniška delavnica za otroke.
Hrušica - V četrtek, 20. maja, bo ob 16. uri ustvarjalna de-lavnica za otroke.
Bohinjska Bistrica - Jutri, v sredo, 19. maja, bo ob 17. uriustvarjalna delavnica Meteorit z Mežakle.
Gorje - Pomladni del prireditev bo s čarovniško animacij-sko predstavo za male in velike otroke Čarobno potovanjes knjižnico zaključen danes, v torek, 18. maja, ob 17. uri vGorjanskem domu.
Bled - Pomladni del prireditev bo s čarovniško animacijskopredstavo za male in velike otroke Čarobno potovanje sknjižnico zaključen v petek, 21. maja, ob 17. uri.
Radovljica - Lutkovna igrica z waldorfskimi lutkami PalčekCvetliček bo jutri, v sredo, 19. maja, ob 18. uri, v četrtek, 20.maja, pa bo na sporedu ustvarjalna delavnica Meteorit zMežakle.
Mednarodni dan muzejev - JeseniceJesenice, Kranjska Gora, Reteče - Tudi letos se bo Poletjena Stari Savi začelo danes, v torek, 18. maja, s prireditvijoob Mednarodnem dnevu muzejev. Ob 9.30 se bo začel na-stop glasbene šole Jesenice, ogledali si boste lahko gledali-ško predstavo Sneguljčica, pohodniki se bodo v organizaci-ji RAGOR odpravili v Planino pod Golico in Savske jame,dopoldanski program pa zaključili z animacijskimi igramiza otroke. V Gornjesavskem muzeju Jesenice je do koncameseca septembra na ogled razstava Meteorit z Mežakle.Ob 18. uri bo v kongresni dvorani Kolperna predavanje dr.Dragana Božiča z naslovom Izpodnebniki ali meteoriti naSlovenskem. V Kosovi graščini bodo svoje spomine na letav izgnanstvu ob 16. uri predstavili gostje iz Kamnika in Ra-dovljice, ogledali pa si boste lahko tudi drugi del dokumen-tarnega filma TV Slovenija izgnani Slovenci 1941 -1945.Skupna razstava muzejev Gorenjske Izgnani z domov bo vKosovi graščini na ogled do 28. maja. V Liznjekovi domači-ji v Kranjski Gori bodo v torek, 18. maja, ob 10. uri otrocilahko prisluhnili pravljicam, pesmim in izštevankam, kot sobile nekoč in kakršne so danes, sledile bodo jezikovne ani-macije in ogled Liznjekove hiše s Franjo Krevzel in njenimiKekci za vrtec in zunanje otroke in obiskovalce. Ob 17. uribo predstavitev turistične zloženke Kekci in Liznjekova hiša.Jutri, v sredo, 19. maja, ob 9.30 in 10.20 bo predstavitev raz-iskovalne naloge Nesreča nikoli ne počiva zgodovinskegakrožka OŠ Toneta Čufarja. V Kajžnkovi hiši v Ratečah bo
PRIREDITVE
danes, v torek, 18. maja, ob 10. uri delavnica Pikapolonice -oblikovanje figuric iz domače nespredene volne (za vrtce).
Literarni večer z Matjažem KmeclomKranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo na literarni večer s prof. dr. Matjažem Kmeclom, ki bo v petek, 21.maja, ob 17. uri v dvoranici društva na Tomšičevi 4.
Kratko, čudovito življenje Oscarja WaaRadovljica - Svoj najnovejši prevod knjige Kratko, čudovitoživljenje Oscarja Waa bo v knjižnici A. T. Linharta danes, vtorek, 18. maja, ob 19.30 predstavila domačinka in prevajal-ka Alenka Bole Vrabec.
Muzej odpira vrataŽelezniki - Ob dnevu muzejev bo danes, v torek, 18. maja,dan odprtih vrat železnikarskega muzeja. Od 9. do 17. ureso boste lahko ogledali nove in prenovljene muzejske zbir-ke in prostore, v galeriji muzeja pa fotografije prenove mu-zejske stavbe. Ob 17. uri bo slavnostno odprtje prenovljenestavbe muzeja.
Pohod Križevci-GolicaKranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane na pohodKriževci-Golica, ki ga organizira Društvo diabetikov Jeseni-ce v soboto, 22. maja. Prijave sprejemajo v društvu ob po-nedeljkih in sredah od 15. do 17. ure ali po tel. 202-83-10, in-formacije tudi po tel. 031/485 490 (Ivan). Prijave in infor-macije za Društvo diabetikov Jesenice po tel. 041/909 961(Babič), do 19. maja.
Piknik škofjeloških upokojencevŠkofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na 3.tradicionalni piknik društva, ki bo v petek, 25. junija, ob 12.uri na balinišču BŠD Trata. Prijave z vplačili sprejemajo v pi-sarni društva v sredo in petek do vključno 18. junija 2010med 9. in 11. uro.
Kopanje v hotelu DelfinŠkofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v sredo,26. maja, na kopanje v hotel Delfin v Izoli. Vpisovanje zvplačili v prostorih društva v času uradnih ur do zasedbeavtobusa.
Po Kostelski planinski potiŠenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 22.maja, pohod po Kostelski planinski poti. Informacije in pri-jave zbira do četrtka, 20. maja, Franci Erzin, tel. 041/875-812.
V dolino ČepeKranj - Odsek za pohodništvo in vodništvo pri Planinskemdruštvu Kranj v soboto, 29. maja, vabi na pohod v dolinoČepe v Avstrijo. Prijave z vplačili zbira Planinsko društvo vKranju, tel.: 04/236 78 50, in Erzetič, tel.: 04/512 05 38.
Po Dovžanovi soteskiGozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabimlade planince in planinke 22. maja na izlet, kjer se bosteob strokovnem vodenju sprehodili po Dovžanovi soteski,spoznavali kamnine in fosile in si ogledali slapove. Prijavedo četrtka, 20. maja: Sara 041/554 014, Mojca 041/821 366,Renata 031/532 963.
V Julijske AlpeKranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo na turistični iz-let v Julijske Alpe, ki bo v torek, 25. maja. Prijave sprejemajov društveni pisarni do ponedeljka, 24. maja, oz. do zasede-nosti avtobusa.
Kolesarska izletaKranj - Kolesarji kranjskih upokojencev vabijo na kolesarskiizlet v Dragočajno in sicer v torek, 25. maja, z odhodom ob8. uri izpred društva. V torek, 1. junija, pa vabijo na kolesar-ski izlet Kranj-Ljubno-Kranj. Odhod bo prav tako ob 8. uriizpred društva.
Vrhnika-Planina-Stara VrhnikaKranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na pohodna relaciji Vrhnika-Planina (733 m)-Stara Vrhnika. Prijave zvplačili sprejemajo do jutri, srede, 19. maja, v društveni pi-sarni.
Planinski izlet na KolpoJesenice - Planinsko društvo Jesenice v sodelovanju z Mla-dinskim odsekom organizira v nedeljo 23. maja, na planin-ski izlet na Kolpo. Prijave z vplačili za člane PD Jesenice inPD Javornik-Koroška Bela sprejemajo na upravi društva dočetrtka, 20. maja.
IZLETI
Odprto pismožupanu in podžupanjiŠkofje Loke
Spoštovana župan IgorDraksler in podžupanja mag.Mirjam Jan Blažič
Svet občine Škofja Loka bona svoji 28. redni seji dne 20.maja 2010 pod točko 14 obravnaval Predlog Sklepa ocenah posebnih storitev v ok-viru gospodarskih javnihslužb v Občini Škofja Loka.Skladno s predlogom naj bi sev štirih letih cene čiščenja od-padne vode v primerjavi z le-tom 2009 povečale na 250odstotkov. Sklep se naslanjana 29. januarja 2009 sprejetiOdlok o odvajanju in čišče-nju komunalne in padavin-ske vode ter izvajanju poseb-nih storitev.
Bistvo sprejetega Odloka jesprememba namembnosticentralne čistilne naprave izjavne v komunalno. To po-meni, da industrijski uporab-niki čistilne naprave, ki smov preteklosti prispevali zna-ten delež pri njenem financi-ranju in obratovanju, napra-ve ne moremo več uporabljatipod enakimi pogoji kot pred-hodno in da je lahko neko-munalnih odplak manj kot30 odstotkov (trenutno jih jeokoli 20 odstotkov). Pri spre-jemanju Odloka industrijskiuporabniki nismo sodelovali,niti nismo bili o njem obveš-čeni. Na sprejeti Odlok jenaša družba 18. februarja2009 naslovila vrsto pri-pomb, ki niso bile upošteva-ne. Župan Občine ŠkofjaLoka je dne 23. februarja2009 sklical sestanek z vsemiindustrijskimi uporabnikijavne čistilne naprave, na ka-terem nas je seznanil z bistvenimi spremembami vOdloku. Na podlagi prvegasestanka smo se 27. marca2009 sestali na sedežu Go-renjske predilnice z delegacijoObčine Škofja Loka in Loškekomunale pod vodstvom pod-županje mag. Mirjam JanBlažič. Na sestanku smo do-bili zagotovilo, da pogoji čiš-čenja odpadne vode ne bodobistveno spremenjeni, zaradimodernizacije čistilne napra-ve in priključitve novih soseskpa moramo čim bolj znižatikoličino izpustov. V zadnjih
letih smo v barvarni izvedlivrsto investicij v vrednostiokoli milijon evrov, s kateri-mi smo bistveno zmanjšalikoličino izpustov, v teku paso aktivnosti za čiščenje od-padne vode za njeno ponovnouporabo.
Povečanje cene čiščenja od-padne vode na 250 odstotkovpomeni za Gorenjsko predil-nico takšno zmanjšanje kon-kurenčnosti, da bo tekstilnadejavnost še pred uveljavitvijocelotnega predvidenega povi-šanja cene čiščenja odpadnevode zamrla. Po taki ceni nemoremo več rentabilno poslo-vati. Ogroženih je vsaj sto de-lovnih mest, saj smo razvojtekstilne dejavnosti zadnjaleta gradili na barvarni prejein pletiva. V družbi se žedvajset let nenehno borimoza ohranitev vsakega delo-vnega mesta, več kot šeststonekdanjim sodelavcem smozagotovili socialno varnost inzavest, da so do upokojitve ssvojim delom sami poskrbeliza pokrivanje življenjskih po-treb brez pomoči Zavoda zazaposlovanje. Edina našastalnica so spremembe in pri-lagajanje novim tržnim raz-meram z razvojem novihproduktov in nenehnim iz-boljševanjem organizacije.Na območju naše tovarne jedobilo delo več kot sto novihdelavcev na 25 tisoč kvadrat-nih metrov poslovnih površinv 16 novih družbah, kiustvarjajo večjo dodano vred-nost od nas.
V času največje recesijenaše generacije od Občine inod države pričakujemo varče-vanje in ohranitev vsakegadelovnega mesta, ki ustvarjadodano vrednost. Zato pred-lagamo, da župan ObčineŠkofja Loka umakne Predlogsklepa o cenah posebnih stori-tev z dnevnega reda četrtkoveseje Občinskega sveta. Sklepje tudi v nasprotju z Odlo-kom, saj ne upošteva njegove-ga 76. člena.
Čas je, da v Loki prekinemoprakso izvršenih dejanj in seo posamezni zadevi, še poseb-no na gospodarskem podro-čju, dogovorimo pred njenouveljavitvijo. Začnemo lahkopri cenah čiščenja industrij-ske odpadne vode.
Direktor Gorenjskepredilnice
mag. Miha Ješe
Besnica
Mednarodno srečanje motoristov
Ta konec tedna bo besniški Moto klub Raubritter organiza-tor sedmega mednarodnega srečanja motoristov. Lastnikijeklenih konjičkov in njihovi prijatelji se bodo začeli zbirativ petek, ko bo zvečer poskrbljeno za zabavo z živo glasbo.V soboto bodo potekale zanimive motoristične igre, orga-nizirali bodo promocijsko vožnjo ter zabavo s striptizom.Nikakor ne bodo manjkale dobrote z žara, poskrbljeno pabo tudi za žejne. Vstop na prireditev bo prost, brezplačnopa bo tudi kampiranje. "Tudi letos pričakujemo motoristeiz vseh koncev Evrope, posebno iz sosednjih držav," predtradicionalnim moto zborom na travniku na koncu Besnicepravi predsednik kluba Robert Knific in na srečanje šeposebno vabi Gorenjce. V. S.
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
TRISOBNO stanovanje z garažo, CK,KTV, 2 km iz Kranja, delno obnovljeno,130.000 EUR, ☎ 040/733-888
10002799
ODDAM
SOBE v Šenčurju, delavcem, ☎ 031/279-121
10002787
STANOVANJE, 54 m2 v centru mesta,nasproti avtobusne postaje, ☎040/477-930
10002789
HIŠEPRODAM
KRANJ izjemna lokacija ob najbolj pro-metni cesti, prodam hišo 270 m2 indelavnico 200 m2, primerno za po-slovno dejavnost, parcela 1150 m2, ☎040/855-439
10002774
POSLOVNI PROSTORIODDAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju (bivša Trenča), ve-likosti od 200 do 1.000 m2, cena2,95 eur/m2, ☎ 041/426-898
10002263
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
RENAULT Twingo, l. 1997 prevoženih138.000 km, ohranjen, cena 750EUR ali po dogovoru, ☎ 040/472-747
10002481
STROJIIN ORODJAPRODAM
VIBRACIJSKO mizo za izdelavo streš-ne opeke špičak, ☎ 040/777-834
10002803
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
HLODOVINO hrasta in hruške, ☎031/585-345
10002814
MODELARNI blok, (zidak) 1000 kom,☎ 051/607-612
10002794
PUNTE za fasadni oder za simboličnoceno, ☎ 031/588-281 10002786
26 KAŽIPOT, MALI OGLASI [email protected] GLAS
torek, 18. maja 2010
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
ITD NEPREMIČNINE, d.o.o.MAISTROV TRG 7,
4000 KRANJTEL.: 04/23-81-120,
04/23-66-670
041/755-296, 040/204-661, 041/900-009
e-pošta: [email protected]
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
Zoisova 1, 4000 Kranjtelefon: 04 2363 388, telefax 04 2363389, gsm 041 860 938, 040 839 118
www.tridanepremicnine-ij.sie-mail: [email protected]
Barbare Kušar in Primoža Kerštajna vabijo na prireditev znaslovom Sanje o svobodi, koncert afriško-ameriške duhov-ne glasbe, ki bo danes, v torek, 18. maja, in jutri, v sredo, 19.maja, ob 20. uri v večnamenskem prostoru Gimnazije Kranj.
Koncert Glasbene šole Škofja LokaŠkofja Loka - Koncert učencev in učiteljev Glasbene šoleŠkofja Loka bo jutri, v sredo, 19. maja, ob 20. uri v kapeli Je-zusovih blagrov v Papirnici. Koncert Orgle& bo potekal v ok-viru Mednarodnega cikla koncertov, ki bodo organiziranimaja in junija v Škofji Loki.
RokodelstvoŠenčur - V muzeju Občine Šenčur bo danes, v torek, 18.maja, ob 19. uri v okviru praznovanja 3. Praznika krompirja- Šenčur 2010 odprtje razstave z naslovom Rokodelstvo, ro-kodelski izdelki v gospodinjstvu, obrti in kmečkem gospo-darstvu.
Razstava klekljanih in kvačkanih izdelkovStražišče - Društvo upokojencev Bitnje Stražišče obvešča,da njihov Klekljarski krožek Stražišče prireja od 28. maja do1. junija razstavo klekljanih in kvačkanih izdelkov v OŠ Stra-žišče. Odprtje razstave bo 28. maja ob 18. uri.
Slike Mateja MetlikovičaKranj - Odprtje razstave slik akademskega slikarja MatejaMetlikoviča bo v četrtek, 20. maja, ob 19. uri v prostorih Za-varovalnice Triglav, d. d., OE Kranj, na Bleiweisovi cesti 20,Kranj.
PepelkaCerklje - Učenci OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj vabijo na ogledglasbene predstave Pepelka, ki bo v Kulturnem hramu Igna-cija Borštnika v sredo, 19. maja, ob 20. uri.
HodnikJesenice - V dvorani Gledališča Toneta Čufarja Jesenice si vpetek in soboto, 21. in 22. maja, v petek ob 20., v soboto paob 19.30, lahko ogledate produkcijo III. semestra dramskeigre na AGRFT, dramo Matjaža Zupančiča Hodnik.
PREDSTAVE
RAZSTAVE
Tehnolog termoplastov m/ž (Škofja Loka) Zaradi širitve proizvodnega programa vabimo k sodelovanju tehnologa termo-plastov (m/ž). Pričakujemo poznavanje tehnologije brizganja plastike. Dodatnaznanja in pogoji: delovne izkušnje na razpisanem področju. Z izbranim kan-didatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. SIBO G., d. o. o.,Kidričeva cesta 99, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 30. 05. 010. Več nawww.mojedelo.com.
Sodelavec za pripravo barv m/ž (Žiri) Delo bo obsegalo mešanje in pripravo barv, zgostil, izdelavo in arhiviranje receptur,usmerjanje merilnih instrumentov, kontrola kvalitete barv,... Od kandidatov pričaku-jemo vsaj V. st. izobrazbe kemijske smeri, zahteva se dober vid, ločevanje barv terneobčutljivost na kemikalije. Pričakujemo vsaj osnovno znanje angleškega in/alinemškega jezika ter osnovno računalniško znanje. Etiketa, d. d., Žiri, Industrijska uli-ca 6, 4226 Žiri, prijave zbiramo do 03. 06. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Strojni ključavničar za delo na CNC-strojih m/ž (Lahovče pri Brniku) V podjetju Kovinc, d. o. o., iščemo odgovornega in ambicioznega sodelavca, zatovabimo v našo sredino strojnega ključavničarja za delo na CNC-strojih m/ž, ki bozadolžen za preoblikovanje kovin na CNC strojih - razrez, upogibanje, prebijanjeter ostala dela skladno dogovoru. Vsaj eno leto primerljivih delovnih izkušenj nadelovnem mestu operaterja CNC strojev (razrez, upogibanje, prebijanje). Kovincključavničarstvo, d. o. o., Lahovče 87, 4207 Cerklje pri Gorenjskem, prijave zbiramodo 03. 06. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Vodja službe računovodstvo m/ž (Škofja Loka) Delo bo obsegalo: organiziranje, vodenje, koordiniranje in nadziranje dela službe,koordiniranje, nadziranje in priprava letnih in medletnih računovodskih izkazov inporočil, koordiniranje, nadziranje, priprava in knjiženje obračuna DDV, reševanjezahtevnejših računovodskih in davčnih vprašanj, implementiranje v praksi,spremljanje relevantnih zakonodaje s področja financ, računovodstva in davkov.SGP Tehnik, d. d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 12. 06. 2010.Več na www.mojedelo.com.
Voznik avtocisterne m/ž (Gorenjska) Medse vabimo voznika/šoferja za razvoz kurilnega olja m/ž, na območju Gorenjskein Ljubljane z okolico. Vaše naloge bodo razvoz kurilnega olja strankam z dostavn-
im vozilom cisterna Mb atego, obvezen izpit kategorije C, zaželeno tudi kategorijeE, ADR izpit je možno narediti tudi naknadno. Nudimo redno zaposlitev. ECO PRIMS.P., Dvorje 55, 4207 Cerklje, prijave zbiramo do 11. 06. 2010. Več na www.mo-jedelo.com.
Mehanik vozil kmetijske mehanizacije m/ž (Šenčur) Servisna dela v mehanični delavnici kmetijske mehanizacije ter na terenu; monti-ranje, prilagajanje, popravljanje delov vozil kmet. meh. Pričakujemo: vsaj IV. stop-njo izobrazbe - avtomehanik/mehatronik, zaželena V. stopnja-mehanik, elektron-ik; vozniški izpit kategorije B, F, pasivno znanje angleškega jezika, delovne izkušn-je zaželene. Zaposl. za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. KGZSLOGA KRANJ, Z.O.O., Šuceva ulica 27, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 26. 05. 2010.Več na www.mojedelo.com.
Vodja delavnic m/ž (Kranj) Iščemo zagnanega in obetavnega strojnega inženirja, z obveznimi izkušnjami v av-tomehanski stroki oziroma pri vodenju podobnih delavnic, ki bo s svojim znanjem,zavzetostjo in sposobnostjo realiziral naše visoko postavljene cilje postati najboljšina področju servisiranja težkih vozil. Alpetour Potovalna agencija, d. d., Mirka Vad-nova 8, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 05. 06. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Svetovalec za osebna zavarovanja (m/ž) vodilne zavarovalno zastopniškedružbe v Sloveniji (Celje, Maribor, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Novomesto, Kranj, Ljubljana, Postojna, Koper, Nova Gorica) Zakaj bi se nam pridružili: vaš zaslužek navzgor je neomejen, vedno prepoznamoin takoj nagradimo presežke, zaposlenim nudimo številne možnosti za dodatnoizobraževanje, prodajne rezultate boste lahko dosegali tudi s pomočjo klicnegacentra, delovni čas si boste organizirali sami, zaposlenim nudimo najsodobnejšotehnologijo, pridružili se boste najuspešnejšim. TRI-PRO, d. o. o., Ljubljanska cesta86, 1230 Domžale, prijave zbiramo do 03. 06. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Natakar/kuhar m/ž (Bohinj) Iščemo več kuharjev in natakarjev za delo v hotelu in kampu. ALPE ADRIA TUR-IZEM, d. o. o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 29. 05. 2010.Več na www.mojedelo.com.
Sodelavci v prodaji m/ž (Kranj, Koper) Za naši poslovalnici v Kopru in Kranju iščemo sodelavce(-ke) v prodaji, z zaključenonajmanj srednjo poklicno izobrazbo. Imate radi modo, veselje do dela na področjuprodaje in dela z ljudmi? Potem ste pravi za nas. Veselimo se Vaših ponudb s pri-loženim življenjepisom. New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana,prijave zbiramo do 26. 05. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Finančni svetovalec za fizične in pravne osebe m/ž (Gorenjska) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe, prodajno naravnanost, ambicioznost,kreativnost, samostojnost, marljivost, lojalnost, strokovnost, samoiniciativnost.Nudimo priložnost za graditev in razvijanje kariere, redno izobraževanje in uspos-abljanje, redno plačilo, navzgor neomejen zaslužek, pridobivanje izkušenj v pro-daji in pri delu s strankami. Merkur zavarovalnica, d. d., Dunajska 58, 1000 Ljubl-jana, prijave zbiramo do 07. 06. 2010. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
LOTORezultati 39. kroga - 16. maja 2010
16, 18, 24, 26, 27, 34, 35 in 25
Lotko: 4 2 3 6 5 6Loto PLUS:
16, 17, 18, 19, 25, 28, 37 in 36
Predvideni sklad 40. kroga za Sedmico: 935.000 EURPredvideni sklad 40. kroga za Lotka: 100.000 EURPredvideni sklad 40. kroga za PLUS: 490.000 EUR
Preverjali bomo sladkor v krvi
Dragi nadebudni rekreativci in rekreativke! Smisel so tekusprva dajala lepa sobotna jutra in pogled na prebujajočo sejezersko okolico, danes pa jih osmišlja še prijetno vzdušjevseh sodelujočih. K sodelovanju želimo privabiti še večšportnih duhov, pa naj bo tistih, ki šele plašno preizkušajosvoje prve tekaške korake, ali tistih, ki jim je tek zlezel podkožo in jim predstavlja že utečen ritual. Starost ni pomem-bna, veseli bomo prav vseh generacij. Pridružite se nam žeto soboto ob 9. uri, ko bomo po teku skupaj stopili v svetjoge, se sprostili in umirili duha. Nikar ne oklevajte, sobotazamujena ne vrne se nobena. V soboto, 22. maja, bomo pre-verjali sladkor v krvi! Ekipa Šport ob jezeru.
Rodeo trade, Škofja Loka, d.o.o., Mestni trg 2, Škofja Loka
Čakre - energijski cvetoviRadovljica - Duhovna univerza vabi na predavanje Čakre -energijski cvetovi, ki bo v četrtek, 20. maja, ob 18.30 v OŠAntona Tomaža Linharta. Vstop je prost, udeleženci pa lah-ko predavanje podprejo s prostovoljnim prispevkom.
DojenjeŠkofja Loka - Skupina za pomoč doječim materam v ŠkofjiLoki(LLLI) vabi na srečanje v petek, 21. maja, ob 16.30 vprostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanjabo Novorojenček prihaja.
Duševne motnje in učinek psihiatričnih zdravilRadovljica - Šent, slovensko združenje za duševno zdravje,Enota Šentgor Radovljica, vabi na predavanje in pogovorPravilno postavljanje diagnoz duševne motnje in učinek psi-hiatričnih zdravil, ki bo v prostorih Šentgora v Radovljici,Kranjska 3, v četrtek, 20. maja, ob 16. uri. Predaval bo prim.Gorazd V. Mrevlje, dr. med., psihiater in psihoterapevt.
Obvestila Društva upokojencev Bitnje StražiščeBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabisvoje člane v petek, 28. maja, na kolesarski izlet na relacijiStražišče-Komenda-Kamnik-Volčji Potok-Stražišče, zbor boob 8.30 na Baragovem trgu, informacije po tel.: 041/253 366.V soboto, 29. maja, vabijo na piknik, ki se bo ob 15. uri začelna nogometnem v Spodnjih Bitnjah. Zadnji dan vplačila jesreda, 26. maja. V četrtek, 3. junija, vabijo na izlet na praznikčešenj v Kostanjevico (za informacije pokličite številko040/696 163), v petek, 4. junija, pa vabijo na koncert Prifar-skih muzikantov in Smrtnikovih fantov iz Avstrije, ki bo v okviru 10. poletnega festivala Studenec. Prijave na sedežudruštva ali po tel.: 031/585 598 ali 040/350 589.
Humanitarni koncertKranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj prireja hu-manitarni koncert, ki bo v petek, 21. maja, ob 20. uri v Šport-ni dvorani Planina v Kranju. Izkupiček koncerta bo name-njen invalidki s cerebralno paralizo. Program bodo oblikova-li priznani slovenski glasbeniki in umetniki.
Sanje o svobodiKranj - Dekliški pevski zbor, Fantovska vokalna skupinaGimnazije Kranj in gimnazijski glasbeniki pod vodstvom
KONCERTI
OBVESTILA
PREDAVANJA
www.gorenjskiglas.si
27torek, 18. maja 2010GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Savatech - Velo
Zofija Tavčarrojena 1927
Od nje smo se poslovili v soboto, 15. maja 2010, ob 15. uri na pokopališču v Predosljah.Ohranili jo bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste nam s stiskom roke, objemom in tolažilnimi besedami vlivali moči ob težkem slovesu od našega dragega moža in očka
Silva Bodlaja (12. 11. 1969 - 6. 5. 2010)
Še posebej hvala za izkazano spoštovanje in iskreno prijateljstvo v poslovilnih besedah.Hvala za darovano cvetje, sveče in vašo nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, ko sta
hrepenenje in bolečina prehuda, da bi ju zmogli nositi sami.
Petra, Jaka in Katka
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame ter sestre
Frančiške Starmanrojene Košir, p. d. Žargarjeve
se iskreno zahvaljujemo vsem. Posebna zahvala vsem, ki sonaši mami pomagali in ji stali ob strani ob njeni bolezni. Zahva-la tudi gospodu župniku Matjažu, ki jo je redno obiskoval in zanjo opravil lepo pogrebno mašo. Zahvala tudi za lep in iskrengovor g. Štefanu Kalamarju. Zahvala vsem, ki ste jo pospremilina njeni zadnji poti.
Marica in TomažSuha, Škofja Loka, Ljubljana
V SPOMIN
Danes, v torek, 18. maja 2010, je minilo petnajst let, odkar jekruta bolezen odtrgala od družine dobro ženo in mamico
Anico Pintariz Podlubnika 349
Ančka, kljub petnajstim letom tvojega odhoda so rane še zeloboleče. Počivaj v miru.
Tvoj mož Jože z otroki
ZAHVALA
V 97. letu nas je zapustila naša najdražja mama, babica,prababica in teta
Katarina Drešarrojena Kette
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom inznancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremst-vo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi dr. Pavlinovi - reševalcem,osebju bolnišnice Golnik - oddelek 300, patronažni sestri Veroni-ki za skrbno nego, vsem sosedom Stošičeve 6, posebej družinamPogačnik, Kerić, Blagojević, Jovanović in Janičijević, ki so mi ne-sebično stali ob strani ob njeni hudi bolezni. Enako hvaladuhovniku in osebju Žal v Ljubljani za lep obred ob slovesu. Mama, ostajaš v naših srcih in mislih.
Žalujoči: sin Aco, hčerka Darinka, vnuki Borut, Primož, Petrain pravnučki
ZIDARSKE bankine, deske, ponte,strešne letve in deske, ☎ 04/25-03-088, 031/343-161, Kranj 10002780
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
NOVA, LESENA okna, zastekljena stermopan steklom, ☎ 051/603-967
10002809
NOVO okno, kompletno s tremi okni,dvojna zapira s polkni, 1,20 x 2,10 m,☎ 040/332-590 10002812
KOPALNIŠKA OPREMAPRODAM
DOBRO ohranjen bide in kitajsko kolo,☎ 04/25-65-820 10002778
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 10002460
DRVA bukova, 50 eur, mešana, 40eur, možnost razreza in dostave, ☎040/338-719 10002462
KVALITETNA hrastova drva, metrskaali razžagana, po ugodni ceni, ☎041/639-348 10002666
STANOVANJSKAOPREMA
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
PRALNI in pomivalni stroj Candy, ☎041/878-494 10002802
TURIZEMTERME Čatež, ugodno oddam počitni-ško hišico, ☎ 041/652-920
10002783
APARTMAJE v Metajni, hiša na plaži,,☎ 00385/989-230-982 10002440
HOBIKUPIM
STAR denar, srebrnino in zlatnino,značke ter ostalo, ☎ 040/388-682
10002811
OBLAČILA IN OBUTEVPRODAM
OBLAČILA in obutev za fantka staregadve leti, zelo lepo ohranjeno, cca 100kom, ☎ 040/873-909 10002808
OTROŠKAOPREMAPODARIM
MREŽASTO stajico, ☎ 04/25-65-820 10002779
ŽIVALIIN RASTLINEPODARIM
MLADE muce, ☎ 041/672-09610002729
MLADE mucke, ☎ 041/754-54710002750
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
HLADILNIK za mleko, 100 l, KosLuka, ☎ 0361/555-588
10002781
KOSILNICO SIP, britev 165 cm, 4 di-ski, hidravlični dvig in tračne grabljeSIP 220 cm, ☎ 051/673-752
10002804
PAJEK SIP 330 cm, samonakladalkoSIP 16 m3 in traktor Štore 402, ☎031/426-245 10002805
SAMONAKLADALKO Mengele 30 cm3 in puhalnik SIP z motorjem in cevmi,☎ 031/387-397
10002807
TRAČNI obračalnik SIP 160, ohra-njen, ☎ 051/391-184 10002765
KUPIM
KOSILNICO BCS duplex, dvojni rez inpajek SIP spider 350, ☎ 041/294-327 10002816
PRIDELKIPRODAM
JABOLKA ajdared, jonagold, zlati deli-šes lahko dobite Pri Markuti, Čadovlje3, Golnik, ☎ 04/25-60-048
10002477
SENO, Poljanska dolina, ☎ 04/51-88-175 10002784
VINO kraški teran in kraški brinjevec izosrčja Krasa, odlične kvalitete, ugodnoprodam in dostavim, ☎ 041/614-862
10002520
VINO cviček, kvaliteten, z oceno 1587, ☎ 041/830-461 10002785
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA simentalca, ☎ 040/607-45110002806
ČB KRAVO, druga telitev v 7 dneh, do-bra molznica, A kontrola, ☎ 031/699-145 10002800
DVA BIKCA simentalca, stara 6 ted-nov, ☎ 041/544-136 10002796
KOBILO fukso brejo v 10 mes. in gozdv bližini letališča Brnik, cena 20 - 30eur/m2, ☎ 041/706-526 10002788
PURANE za nadaljnjo rejo, ☎ 041/203-564 10002813
ŠTIRI ČB bikce, stare od enega tednado 14 dni, ☎ 04/25-61-260 10002815
TELICO brejo 7 mesecev, ☎ 04/25-21-581 10002782
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, ☎04/57-40-030 10002790
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, mes-ne pasme, ☎ 051/387-960 10002798
KUPIM
BIKCA simentalca, starega do 14 dni,☎ 041/503-623 10002753
PODARIM
ENOLETNE kokoši, Sp. Bela 1, Pred-dvor 10002791
OSTALOPRODAM
TOČILO za med na tri sate za 50 EUR,☎ 041/755-786, Šk. Loka 10002801
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
DELO dobi kuhar - picopek, GostilnaLogar, Hotemaže 3a, Preddvor, ☎041/335-979, 041/369-051 10002793
GOSTILNA v Kranju zaposli veščegadelavca/ko za pomoč v kuhinji, MatjažErzan s.p., Jezerska c. 41, Kranj, ☎04/23-43-360 10002760
PIZZERIA PICANTO za takoj zaposliizkušenega picopeka, odlično plačilo,Justr, d.o.o., Sejmišče 1, Kranj, ☎041/505-084 10002659
DELO, ki vam omogoča povprečni za-služek 40 EUR za 6 ur dela dnevno.Prošnje na Posredništvo Zdene Brovč,s. p., Virmaše 170, Škofja Loka 10002710
ZAPOSLIM strojnika na rovokopaču,Ferdinand Vončina s.p., Sp. Bela 1,Preddvor, ☎ 04/25-51-307,041/714-769 10002792
ZAPOSLIM frizerja/ko, Frizerstvo Pol-ona, Smokuč 17E, Žirovnica, ☎04/58-05-544 10002714
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, la-melne zavese, plise zavese, komarniki,markize, www.asteriks.net 10002463
ADAPTACIJA, notranji ometi, vse vrste fa-sad, škarpe ter tlakovanje dvorišč, kvalitet-no, hitro in poceni. Arbaj, d.o.o., Zg. Bela24, Preddvor, ☎ 041/241-149 10002648
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tlako-vanje dvorišča, ograje, kamnite škarpein dimnike, kvalitetno, hitro in poceni.SGP Beni, d. o. o., Struževo 7, Kranj,☎ 041/561-838 10002478
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741 10002480
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 10002439
ASFALTIRANJE in tlakovanje, izkopiterena, prevzem vseh gradbenih delnovogradnje in adaptacije, keramičnadela in fasade, izdelava škarp, AES,d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4, Kamnik, ☎01/83-17-285, 031/803-144 10002464
BELJENJE, glajenje sten, beljenje fa-sad, barvanje oken, vrat, nadstreškovin ograj. Pavec Ivan s.p., Podbrezje179, Naklo, ☎ 031/392-909 10002475
BELJENJE stanovanj, dekorativniopleski, glajenje sten, barvanje oken invrat ter lesenih garažnih nadstreškovter ograj, za upokojence 10 % popust,Zupan Primož, s. p., Golniška c. 99,Kranj, ☎ 031/868-393 10002657
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871 10002525
GRADBENO PODJETJE KRANJ - 1d.o.o., Zupanova 6, Šenčur izvaja vsagradbena dela, notranje omete, vse vr-ste fasad, adaptacije, novogradnje, tla-kovanje dvorišč, kvalitetno, hitro in po-ceni, ☎ 051/354-039 10002187
IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA odtemeljev do strehe, kvalitetno, Loanina2007, Gradbeništvo, d. o. o., Glavni trg14, Kranj, [email protected], ☎041/257-328 10002623
PARKETARSTVO, polaganje vseh vrstparketov, PVC podov, itisonov, bruše-nje in lakiranje parketov, Miha Nagličs.p., Šorlijeva ulica 29, Kranj, ☎040/452-780 10002527
POSEK in spravilo lesa na območju Go-renjske, M-LES, Matej Urh, s. p., Bodeš-če 18, Bled, ☎ 031/561-613 10002726
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229 10002459
TEŽKA gradbena mehanizacija, zidar-ska dela, gradnja na ključ, adaptacije,urejanje okolja, fasaderstvo, izkopi, ru-šitvena dela... TGM, Florent Hegićs.p., Savska c. 56, Kranj, ☎ 041/529-474 10002556
TLAKOVANJE, asfaltiranje, strojni iz-kopi, adaptacije starih hiš, IMG Kranj,d.o o., Savska cesta 34, Kranj, ☎041/776-792 10002668
UREJANJE zelenih površin - obrezova-nje žive meje, košenje trave - čiščenjezaraščenih parcel in brežin, Gregor Le-giša s.p., Glavni trg 17, Kranj, ☎041/718-008 10002772
IŠČEM
ZA POMOČ v gospodinjstvu oddamsobo, ☎ 041/655-163 10002776
ZASEBNI STIKIZANIMIVE punce in gospe vseh staro-sti in z različnih območij vas želijo spo-znati, 031/505-495, 090/62-86,1.99 EUR/min 10002466
ŽENITNA posredovalnica Zaupanjeima tradicijo, več zaposlenih, krepkopreko dva tisoč oglasov, veliko po-nudb, ki so za mlajše dame zastonj, ☎031/836-378 10002465
ZAHVALEZAHVALA za nesebično pomoč pri re-ševanju iz vozila v potoku Kroparica.Poleg radovljiških in kranjskih reševal-cev, so v akciji sodelovali tudi blejskipotapljači ter gasilci iz Kranja, Krope inRadovljice. Sodelovale so tudi dr. Po-točnikova in sestre ZD Radovljica.Vsem še enkrat lepa hvala. HvaležnaJelka in Mirko Kotnik 10002810
M.T. GradbeništvoStrojni ometi,
izposoja gradbenega odra in gradbenega orodja
031/279 121M.T. Gradbeništvo Cane Trajčeski s.p.
Čanžekova ulica 22, 1000 Ljubljana
Avtoprevoznik Jankovič Bojan s.p., Kranjgsm: 041 631 - 776
www.kombi-prevozi.si
KOMBI PREVOZI TOVORA IN SELITVE
Vprašal zvezde sem blesteče,ki od njih nebo žari. Kje si ti?Pa so mi odgovorile:V raju je med angeli!
Je čas, ki da, je čas, ki vzame,pravijo mu čas, ki celi rane,in je čas, ki nikoli ne mine,ko zasanjaš se v spomine.
Mirno in tiho si živela,za dom, družino si skrbela,družina Tebe je ljubila,prehitro si jo zapustila.
28 GORENJSKI GLAStorek, 18. maja 2010
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes bo dopoldne sončno, popoldne pa bo nastajalakopasta oblačnost, možne bodo krajevne plohe. V sredo inčetrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Vpopoldanskem času bodo možne posamezne plohe.
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Duh olimpijcaveleva, da tekmovalec pre-maga samega sebe, a tudivreme, je menila MarjetaŠmit, ravnateljica Osnovnešole Jela Janežiča, ki je bilaob društvu Sožitje iz ŠkofjeLoke prirediteljica tekmo-vanja. Kot je povedal pred-sednik društva Sožitje Mar-ko Mohorič, je bila letosudeležba rekordna, saj je vŠkofjo Loko prišlo tekmo-vat 210 tekmovalcev,spremljalo pa jih je še 150drugih ljudi, od staršev, pe-dagogov, trenerjev do dru-gih prostovoljcev, ki se sku-paj z ljudmi z motnjo v du-ševnem in telesnem razvo-ju veselijo njihovega šport-nega uspeha. "Organizator-ji smo bili nazadnje leta2003, sedaj pa znova. Sode-luje deset ekip društev So-žitje z vse Gorenjske, od Je-senic do Kamnika in Meng-ša, ter šol in drugih usta-nov, v katere so vključeni tiljudje. Domača ekipa, ki josestavljajo člani Sožitja inOsnovne šole Jela Janežiča,je najštevilnejša, šteje karšestdeset tekmovalcev," jepovedal Marko Mohorič.Tekmovanje so začeli s slo-vesnostjo, na kateri se jezvrstilo nekaj govornikov,med drugim predsednica
zveze Sožitje Katja Vadnalin častni predsednik tek-movanja, župan občine Go-renja vas-Poljane Milan Ča-dež, tekmovalec Matija jeizrekel prisego specialneolimpijade, ki pravi: Pustitemi zmagati; če ne moremzmagati, naj bom pogumenv svojem poskusu. Dvigniliso zastavo specialne olim-pijade, zadonela je himna,nato pa so se tekmovalci vdežju in mrazu pomerili vatletskih disciplinah, košar-ki, namiznem tenisu in no-
gometu. Župan Milan Ča-dež je povedal, da se je z ve-seljem odzval povabilu nadogodek: "V vseh štirih ob-činah na Loškem s poseb-nim občutkom gledamo naljudi s posebnimi potreba-mi. Tudi iz moje občine jedanes tu nekaj tekmoval-cev, med njimi tudi DarjaBuh, ki se je lani udeležilasvetovnih zimskih iger spe-cialne olimpijade in dose-gla drugo mesto. Na njendosežek sem zelo ponosenin sem ji zanj podelil tudi
posebno županovo prizna-nje." Na tekmovanjih speci-alne olimpijade so zmago-valci vsi. Vsi dobijo tudimedalje. Letos so jim jihpodeljevali športniki AnjaČarman, Peter Prevc, Nata-ša Bokal in Maja Vidmar. Otem, kako gleda na te šport-nike, pa nam je Anja Čar-man povedala: "Občudu-jem jih, da se ukvarjajo sšportom in s tem krepijotelo in duha. Kadar me po-vabijo, vedno rada pridemmednje!"
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
14/5 oC
18/6 oC
21/7 oC19/8 oC
15/6 oC
20/8 oC
20/10 oC
18/7 oC
18/6 oC
16/5 oC
17/6 oC17/8 oC
18/8 oC
19/8 oC
Lea Pulec iz Cerkelj:
"Mislim, da so parkirišča zzapornicami prazna, ker jihpremalo ve, da je moč dveuri parkirati brezplačno. Jazto vem in se mi tudi zdi, daje dve uri dovolj, da v mestuopraviš vse potrebno."
Mira Žnidar iz Kranja:
"Dve brezplačni uri parki-ranja za obiskovalce sta do-volj, bolj se nad parkirninopritožujejo tisti, ki pridejoza dlje, na primer prodajalcina tržnici. Jaz pa grem vmesto kar peš."
Jurij Zupančič iz Ljubljane:
"Večkrat pridem v Kranj, ane vem natanko, koliko časain kje se lahko parkira brez-plačno, ker se pogosto spre-minja. Vendar pa mislim, dabi že ena ura brezplačnegaparkiranja zadoščala."
Damjan Podjed iz Šenčurja:
"Nov sistem parkiranja mije všeč, saj prej nikjer naparkiriščih v bližini mesta nibilo prostora, ker so jih za-sedli zaposleni v mestu. Se-daj prideš, zlahka parkirašin v dveh urah vse opraviš."
ČETRTEK
6/17°C
SREDA
8/17°C
TOREK
9/19°C
....
....
....
....
....
....
...
....
....
....
....
....
....
...
Marijan Jereb iz Žirov:
"Kadar pridem v Kranj poopravkih, parkiram tu na Hu-jah, danes sem kar prese-nečen, da je toliko prostora.Mislim, da je dve brezplačniuri parkiranja dosti, da lahkoopravimo, kar je treba."
Dve uri dovolj za opravkeVilma Stanovnik
V Kranju od prvega maja na-prej na parkiriščih v bližinicentra mesta velja nov cenikparkiranja, saj je moč dveuri parkirati zastonj. Vpraša-li smo kaj o tem ukrepu in težavah s parkiranjem vmestu menijo obiskovalci.Foto: Gorazd Kavčič
Zmagal je športni duhVeč kot dvesto tekmovalcev na sedemnajstih letnih igrah specialne olimpijade Gorenjske se je na stadionu v Škofji Loki uspešno spopadalo z ducatom športnih disciplin in z dežjem.
Mladoporočenci
V Bohinju sta se 15. maja poročila Andrej Brelih in GordanaGoga Škofic, v Dvorski vasi Nejc Bole in Greta Miškova, v Radovljici Gašper Janša in Urška Štefe ter Matjaž Straus inMojca Istenič, na Bledu Aleš Kolenc in Sara Batur, Igor Omanin Anita Grošelj ter Evgen Rodič in Sara Tatjana Schnabel, v ŠkofjiLoki pa Marko Sojer in Tina Arčon, Elvis Muratović in DijanaŠkrbo ter Marjan Kadivec in Alenka Šmerc. Mladoporočencemčestitamo in podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Novorojenčki
Minuli teden smo na Gorenjskem dobili 50 novih prebivalcev.V Kranju se je rodilo 18 dečkov in 17 deklic. Najlažji je bil deček,ki je tehtal 2650 gramov, najtežji deklici pa je tehtnica pokazalakar 4720 gramov. Na Jesenicah je svoje glasilke prvič preizku-silo 7 dečkov in 8 deklic. Najlažja deklica je tehtala 2670gramov, najtežji deček pa je ob rojstvu tehtal 4060 gramov.
Kranj
Maturantska parada ta petek
Maturantski sprevod in maturantska ulična četvorka za Gui-nnesov rekord bo ta petek ob 12. uri pred Gimnazijo Kranj.Med 10. in 12. uro bo zapora cest na lokacijah križišče Koro-ške in Bleiweisove ceste, Ljubljanska cesta (pred mostom),Križišče Stritarjeve in Gregorčičeve ulice, križišče Ulice IvaSlavca in Ljubljanske ceste ter Maistrov trg. Maturantskisprevodi bodo potekali tudi v drugih gorenjskih mestih. S. K.
Radovljica
Predaval bo psihiater Gorazd V. Mrevlje
Radovljiška enota Šentgor v svojih prostorih na Kranjski 3 včetrtek ob 16. uri organizira predavanje in pogovor s psihia-trom in psihoterapevtom Gorazdom V. Mrevljetom. Preda-vanje z naslovom Pravilno postavljanje diagnoz duševnemotnje in učinek psihiatričnih zdravil poteka v okviru tednavseživljenjskega učenja in je za udeležence brezplačno. M. A.
Kranj
Manjše spremembe cen naftnih derivatov
Danes so se spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. 98-oktanski motorni bencin se je podražil za 0,4centa, na 1,243 evra, in dizelsko gorivo za 0,5 centa, na 1,166evra. Kurilno olje se je pocenilo za 0,3 centa, na 0,743 evra,cena 95-oktanskega bencina pa se ni spremenila. C. Z.
Tekmovalci na regijskih igrah specialne olimpijade so se borili med seboj in z vremenom.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 TORE
K_18
. 05.
2010GLASBA, TV
DŽAFEST IN DOMAČITOP MODEL
Džafestovski žur bo letos razveseljevalaglasbena trilogija: Florence & The Machine (na fotografiji), Gossip inbend presenečenja, TV3 pa za jesenpripravlja Slovenski top model. / Foto:
arhiv organizatorja
02
LJUDJE
ZABAVA Z BIATLONCI
Biatlonski dan na Pokljuki je biltradicionalen zaključek sezone, na-menjen v prvi vrsti druženju. Plesa vdežju in vetru ni bilo, igral pa jeslovenski Joe Cocker. / Foto: Maja
Bertoncelj
KULTURA
PET ZBIRK, PETPISAV
Pri Cankarjevi založbi je v zbirkipoezija izšlo pet pesniških zbirk,med drugim tudi najnovejša JanezaRamoveša z naslovom Čreda.
03
Perz
ijski
prin
c: S
ipin
e ča
sa p
rihaj
a v
kino
20.
maj
a. /
Fot
o: a
rhiv
dis
trib
uter
ja (
Cen
ex)
02 TOREK_18. 05. 2010
GLASBA, TV
ani ste lahko pri-sluhnili skupini TheKillers, letos pa orga-nizatorji razmišljajoo bolj intimnem do-
živetju vrhunskih glasbeni-kov. Svetovno znani bandibodo zato nastopali namanjših prizoriščih.
Prvi del glasbene trilogijebo 26. maja, ko bodo v Slove-niji prvič nastopili britanskizvezdniki Florence & TheMachine, drugi del sledi 25.junija z ameriškim postpunkrockerskim triom Gossip (nafotografiji), tretji band pa za-enkrat ostaja presenečenje zadrugo polovico leta.
Vsem trem aktom glasbe-ne trilogije je skupno, daspadajo v kategorijo svežih,netipičnih žanrskih izvajal-cev urbane glasbene scenein da bodo letos prevetrilikoncertno dogajanje v Slove-niji. Tako bodo pevka Flo-
rence Welch in njenaspremljevalna skupina na-stopili v Kinu Šiška, Gossippa v ljubljanskih Križankah.Gossip lahko opišemo kot
kombinacijo soula in gospe-la, podprt s funky punk zvoč-no podlago. Zasloveli pa so sskladbo Standing in the Wayof Control, njihov prepo-
znavni znak pa je provokativ-na pevka Beth Ditto. V Ljub-ljani bodo prvič za slovenskoobčinstvo predstavili album znaslovom Music For Men.
DŽAFESTOVALI BOSTEKAR TRIKRATDžafestovski žur bo letos razveseljevala glasbena trilogija: Florence & The Machine, Gossip in bendpresenečenja.
Zapel jim je Oto Pestner
S pesmijo Trideset let je Oto Pestner v sredo najbolj nav-dušil udeležence slovesnosti ob odprtju novih prostorovvarstveno delovnega centra v Radovljici. Pa ne le zato, kerdelavnice pod posebnimi pogoji v Radovljici delujejo pravtrideset let ... Nastopil je skupaj z domačim Bid Bangom,na prireditvi pa so ga tokrat spremljale tudi njegovedame: žena in obe hčeri. M. A.
Spektakularni zaključekElitna in prestižna UEFA Liga prvakov se bliža enemu inedinemu velikemu finalu. Nepozabni nogometni dogodekbo 22. maja na stadionu Santiago Bernabeu v Madridu, zaprestižno lovoriko pa se bosta udarila nemški Bayern initalijanski Inter. Finale bo v neposrednem prenosu naKanalu A in na spletni strani 24ur.com/ligaprvakov,potekal pa bo v družbi komentatorske dvojice. Iz središčadogajanja, temperamentne španske prestolnice, bosta tek-mo v živo tako skupaj komentirala Dejan Obrez in GoranObrez.
Nogometni večer se bo na Kanalu A začel že pred sod-nikovim žvižgom, ob 20. uri, s studijsko oddajo Ligeprvakov. Dani Bavec bo v studiu gostil priznane no-gometne strokovnjake, ki bodo pred in med tekmo ter ponjej komentirali vroče dogajanje večera. Studijska oddajabo ponudila tudi javljanja ekipe s terena z novinarjem An-dražem Hočevarjem, živahni utrip s stadiona neposrednopred tekmo ter zanimive pogovore z nogometnimi asi instrategi. Navdušenci pa bodo lahko spremljali tudi spek-takularni zaključek s podelitvijo pokala. Vroči nemško-ita-lijanski obračun pa se bo začel ob 20.45. A. B.
esničnostni šovNext Top Model jeluč sveta prvičugledal pod pere-som svetovno zna-
ne manekenke Tyre Banksleta 2003. Od takrat so od-dajo predvajali v več kot 170državah po vsem svetu, vveč kot 45 državah pa so na-stale mednarodne različice.
V Sloveniji bomo letoslahko izbor slovenskega top
modela spremljali na TV3,izbor kandidatk pa se bo za-čel kmalu.
Slovenski top model bosledil preobrazbi običajnihdeklet v neustrašene poten-cialne top modele. Pouspešno opravljenem po-stopku izbora si bodo kan-didatke delile nastanitev,kamere in fotoaparati bodomed zahtevnimi nalogamipostali njihovi najboljši pri-jatelji. Za uspeh bodo de-kleta poleg vsega moralapokazati še pravo zmes em-
patije, notranje odločnostiter zunanje lepote.
O projektu generalna di-rektorica omenjene televizi-je Manja Grčić pravi: "TV3nadaljuje z uvajanjem novihtelevizijskih formatov naslovenski medijski trg. Po-tem ko so gledalci TV3 večkot dobro sprejeli medna-rodne različice licenčne od-daje, smo se odločili stopitiše korak naprej in trgu po-nuditi slovensko različicooddaje. Slovenski top modelna TV3 prihaja jeseni."
Alenka Brun
R
Foto
: arh
iv o
rgan
izat
orja
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Alenka Brun
L
AMC
Stu
dio
d.o.
o.,
Dun
ajsk
a ce
sta
15
8,
Ljub
ljana
Izbrane skladbe za Slovensko popevko
Komisija za izbor skladb je ugotovila, da je na razpis zaletošnjo Slovensko popevko prispelo pravilno in v rokuprijavljenih 107 skladb. Poleg tega je upoštevala mnenjeizborne komisije EMA in poslušala še dve skladbi, ki jihje za uvrstitev na Slovensko popevko predlagala komisijaEME. Skladbi sta v dogovoru z avtorji in izvajalci upošte-vani kot pravilno in v roku prijavljeni. Tako se bodo po ocenah komisije na Slovenski popevkipredstavili Lea Likar z Mavrico do sanj, Naju s pesmijoMetulj, Gašper Rifelj z Mozaikom, Aynee z Najlepšimdnem, Iva Stanič s pesmijo Nore nežnosti, Katja Fašinkin Rok Ferengja z Novo pomladjo, Darja Švajger zOtokom ljubezni, Vlado Pilja s Poslušaj občutke, KristinaOberžan bo zapela pesem Romantični večer, Eva ČerneSingale, Slavko Ivančić pa Tisto, kar ostane.Rezervne skladbe pa so: Samo Budna s pesmijo Da si obmeni, Jacob & R'N'B Wannabes s Carpe Diem, Igor inZlati zvoki z Le še malo in Martina Feri ter Tomaž Nedohz Riše življenje. A. B.
SLOVENSKI TOP MODELŠe en resničnostni šov: TV3 je pridobila pravice za produkcijo licenčne oddaje Slovenski top model.
ot je na predstavitvipovedal urednik zbir-ke, Zdravko Duša, jeskupna značilnost
tokratnega paketa petih no-vih pesniških zbirk ta, da greza prav toliko različnih pisav,jezikovnih norm, različnihpesniških pristopov. Pesmiza branje, petje in posluša-nje. Pesmi Janeza Ramove-ša, barda Poljanske doline,kot ga imenuje Duša, so zavse to, šest zbirk za branje,številne izmed pesmi zuspehom poje njegova ženaUršula Ramoveš s Fanti izJazbecove grape, vedno zno-va pa jih posluša vsak, ki se jekdajkoli znal "potopiti" v njih.Pesniški svet Janeza Ramove-ša je poseben svet, hkrati paje tak, kot je zdaj in tam, vPoljanski dolini. "Janezovpesniški jezik je jezik njegovePoljanske doline, ki se munoče odpovedati. V "prevodu"bi sporočilna ost zagotovo do-segla svoj cilj, semantična ostin čutnost v njegovih pesmihpa bi zagotovo razvodeneli,"vidno navdušen o Ramovševipoeziji razmišlja Duša. Naj-novejša zbirka ima naslovČreda in na neki način respredstavlja čredo osemdese-tih pesmi, osemdesetih krav.
Kot pesnik gleda na krave, kotkmet gleda na svojo živino,na katero je na neki način ču-stveno navezan. Vsaka pe-sem je metafora za neko člo-veško življenje, nekakšno pri-klenjenost, negibnost, vrtenjev enem in istem krogu ... kotkrave, ki razmišljajo o ljubim-cih, oplojevalcih, najbolj so-čni travi in oh, živijo v več-nem strahu, pred klavnico innožem ... "To je moja najbolj-ša zbirka doslej," je bil kratekJanez Ramoveš.
Kobrowsky je psevdonimmlajšega avtorja, ki se tokratpredstavlja s svojim prven-cem, zbirko Najprej semza sli-šal pr denje. Avtor, čigar pes-mi so se sprva brale pred-vsem na spletu, je v zbirko za-
pisal ciklus človeškega življe-nja od rojstva do smeti. Jezikje nekoliko poseben, saj bese-de med seboj lepi in jih trgana napačnih mestih, tako danastajajo zelo nevsakdanji be-sedni sklopi. Duhovit in obe-taven. Pred dvajset in več letije bil Milan Kleč obetavenpesnik, potem pa se je posve-til prozi, letos je med drugimnjegovo delo nominirano zakresnika, zdaj pa je prednami nova pesniška zbirka znaslovom Končna avtobusnapostaja. "Je to še tisti stariKleč," se sprašuje urednikzbirke, hkrati pa ugotavlja:"To je že tisti stari Kleč." Av-tor pa, da skozi prozo na lažjinačin izpostavlja samegasebe in svoj odnos do sveta.
Četrta avtorica z novo zbirkoje Katarina Hočevar. Že na-slov Nihaji namiguje na pes-mi, ki govorijo o spremem-bah, različnih emocionalnihstanjih, poezija je subtilna,intimistična. Njena četrtapesniška zbirka je zvočna,manj gosta, manj obreme-njena, a intenzivnejša. Tu paje še najnovejša zbirka pesmiMilana Dekleve, vsestranske-ga književnika, dobitnikatako rekoč vseh literarnih na-grad, ki obstajajo v našem je-zikovnem prostoru, leta2006 pa tudi Prešernove na-grade. Sto žalostnih in še enamalo manj vesela. V svojihpesmih se suvereno spreha-ja od filozofskih verzov dokrhkih liričnih podob, od Nietzscheja do budistov inod temnih Grkov do popzvezd. "Kratek vdih večnostiv jedro sveta," je o zbirki kra-tek Dekleva. Ob zbirkah paje izšla tudi nova zgoščenkaNa kožo zapisane zgodbe ig-ralke in pevke Lare Jankovič.Tokrat ob ekipi odličnihglasbenikov Vitalija Osmač-ka, Miloša Simića, Saša Ole-njuka in drugih prepeva po-ezijo Ferija Lainščka. Izjem-na poezija, pisana na kožoneponovljivi pevki, ki vduhu madžarskih in ruskihromanc sežejo globoko vdušo in še dlje.
TOREK_18. 05. 2010 03
KULTURA
Igor Kavčič
KTržič
Jubilej šolskega orkestra
Glasbena šola Tržič že šest desetletij vzgaja mlade glas-benike. Eden od učencev te šole je bil Primož Ahačič, kidvajset let poučuje v njej klavir, leta 2000 pa je sestavilŠolski zabavni orkester. Takrat je v njem igralo petnajstučencev. Danes sestavlja orkester okrog 40 članov. Ime-li so veliko nastopov zlasti doma. Leta 2006 so navduši-li na gostovanju v Franciji. Desetletnico dela so označilis slavnostnim koncertom 15. maja v Dvorani tržiškiholimpijcev. Dirigent Ahačič je zanj pripravil zahtevenprogram s klasičnimi skladbami, tujo zabavno glasbo inslovensko uspešnico. Kot gosta sta nastopila nekdanjaučenca tržiške šole, ki sta postala svetovno priznanaglasbenika. Violinist Volodja Balžalorsky (na sliki) je izra-zil zadovoljstvo, da se je vrnil tja, kjer ga je Fran Staničpred 45 leti navdušil za violino. Pianist Jure Goručan ještudent Akademije za glasbo v Kölnu, za seboj pa ima vr-sto nastopov v tujini. S. S.
Tržič
Pesem učiteljev dvanajstič
Kulturno društvo Zali rovt Tržič je organiziralo ob pomočiJSKD RS in izpostave Tržič 12. mednarodni koncert učitelj-skih pevskih zborov. Prireditev sta zasnovala Mojca Čadežin Stane Grum, ki sta povezovala program s člani Vokalno-instrumentalne skupine Zali rovt OŠ Tržič in gosti. V Dvo-rani tržiških olimpijcev sta Brane Povalej in Goran Peharcpostavila sceno alpske vasi, kjer so 14. maja peli zbori iztreh dežel. Prvi je nastopil ŽePZ Mavrica Jesenice, ki gavodi Mojca Čebulj. Pod vodstvom Staneta Bitežnika je za-pel ŽePZ Bistrica pri Tržiču. Tjaša Lešnik je dirigirala Uči-teljskemu pevskemu zboru OŠ Dob pri Domžalah, Egi Ga-šperšič pa ženski skupini Koledva GŠ Radovljica. Sledilasta nastopa ženske klape Volosko s Hrvaškega in moškeskupine Akord iz Italije. Zapela sta tudi učiteljska ženskapevska zbora OŠ Šenčur in OŠ Naklo; prvega vodi AlenkaKern, drugega pa Marko Kavčič. Največ aplavza sta pože-la klapa Mali grad iz Kamnika z dalmatinskimi napevi indomača skupina iz OŠ Tržič. Na koncu so vsi zbori skupajzapeli pesem Slovenija (na sliki). S. S.
Kamnik
Fotografska razstava v Samčevem prehodu
Sive stene Samčevega prehoda v Kamniku v teh dnehkrasijo dela mladega fotografa Simona Podgorška, ki jerazstavo svojih fotografij, razstavljenih v velikosti 133 x200 cm, poimenoval Data. Gre za pisane abstraktne fo-tografije, ki jih je avtor posnel v ateljeju ob makro sne-manju površine cd plošč. Le-te je sprva s pomočjo ognjadeformiral, novo strukturo pa v studiu osvetlil in dobilizrazito barvne podobe. Šestindvajsetletnik iz Kamnika jesicer diplomiral na Akademiji fotografij v Varšavi, od leta2005 pa je član Foto kluba Kamnik. J. P.
Radovljica
Agata Pavlovec in slike
Danes ob 18. uri bodo v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljiciodprli razstavo slik akademske slikarke Agate Pavlovec. Vglasbenem programu bosta nastopili Eva Mulej in TamaraKreft - duo kljunastih flavt, mentorice prof. Mateje Bajt. A. B.
Škofja Loka
Glasbeni dan odprtih vrat
V četrtek, 20. maja, v Glasbeni šoli v Škofji Loki pripravl-jajo med 16. in 18. uro dan odprtih vrat. A. B.
Pet novih pesniških zbirk, od Črede do Sto žalostnih in enemalo manj vesele / Foto: Igor Kavčič
PET ZBIRK, PET PISAV Pri Cankarjevi založbi je v zbirki poezija izšlo pet pesniških zbirk, med drugim tudi najnovejša Janeza Ramoveša z naslovom Čreda.
SPREJEMNI PREIZKUS ZA VPIS V GLASBENO ŠOLO KRANJ
Petek, 21. maja, med 16. in 18. uro ter sobota, 22. maja, med 9. in 11. uro. Več na
www.gskranj.net
ODPIRAMO PLESNI ODDELEK: vpis v PLESNOPRIPRAVNICO ter PRVI RAZRED BALETA.
04 TOREK_18. 05. 2010
FILM, KINO, MODA
e vam dogaja, da sekljub dobro pres-pani noči nekakone morete zagnati?Se vam dan vleče in
vam vsaka malenkost, ki jomorate postoriti, predstavljavelik napor? Nenavadnobrezvoljnost in utrujenostgre pripisati spomladanskiutrujenosti, ki je povsemnaraven pojav in nikakor nile mit, kot nekateri mislijo.
Kaj se dogaja z našimtelesom
Otoplitev ozračja spomladipovzroči, da se telo začneohlajati, poveča se pretok krviv organe, pospeši pa se tudipresnova, za vse to telo potre-buje več energije in zato padev stanje utrujenosti. Spom-ladanska utrujenost bolj pri-zadene ljudi s slabšo fizično
kondicijo in slabšim imun-skim sistemom. Ponavadi sezmanjša tudi odpornost orga-nizma, zato so tudi raznavirusna obolenja bolj pogosta.
Voda, zelena živila in sonce
Da bi pregnali spomladan-sko utrujenost, si lahko po-magate s povečanim vnosomvitaminov. Na vašem jedil-niku naj bo čim več živil, kiso naravna in ne vsebujejo
kemičnih dodatkov. Vaše telopotrebuje zadostno mero vi-taminov in koencima Q10.Privoščite si sprehod v naraviin naberite regrat, čemaž, tr-potec, rabarbaro ter svojemutelesu priskrbite vitamine, kijih potrebuje. Zadostno pitjevode vam bo pomagalo vsa-kič, ko se boste počutili, kotda vas je povozil vlak. Vodaočisti vaše telo vseh strupovin skrbi za pravilno delovanjemožganov. V sončnih dnehse odpravite v naravo in se
nikar ne skrivajte pred son-cem, saj bo ravno sonceposkrbelo za boljše razpo-loženje zaradi večje količinehormona serotonina ali hor-mona sreče in zmanjšanjehormona melatonina, kipovzroča zaspanost.
Gibanje in manj spanja
Da bi pregnali utrujenost,se nikar ne odpravite vposteljo, na raven utrujenostinamreč lahko vpliva tudi pre-velika količina spanca, rajšise odpravite v naravo in sečim več gibajte na svežemzraku. V pisarni nareditenekaj počepov in se razgibaj-te na vsake toliko časa, na-mesto dvigala uporabljajtestopnice. Fizična aktivnost jevsekakor najboljši recept zapreganjanje spomladanskeutrujenosti. Dobra kondicijapa tista, ki vas bo morda celoobvarovala pred tem nad-ležnim vsakoletnim pojavom.
LEPOTNE SKRIVNOSTI
PREŽENITE SPOMLADANSKOUTRUJENOST
osvojeni princ nepozna ravno prevečvzornega vedenja,saj mu je družba
spretnih malih pouličnihpretepačev ljubša kakoroholost razkošne palače.Toda vdan je svojemu oče-tu, kralju Šaramanu, stricuAzimu in bratoma. Po na-padu na sveto mesto Ala-mut se zgodi nekaj, karusmeri njegovo življenje vnevarne vode, in prisiljen jezdružiti moči s skrivnostno
alamutsko princeso Tami-no, da zaščiti bajeslovno bo-dalo, ki ima posebno moč:lahko zavrti čas nazaj, tiste-mu, ki ga drži v roki, pa do-voli, da spremeni preteklostin zavlada svetu. Ob tem simora oprati čast in povrnitidobro ime, kajti obtožen jeumora svojega krušnegaočeta, perzijskega kralja.Začenja se tekma s časomin osupljiv boj proti temač-nim silam, ki bi, če bi se po-lastile bodala, ki zmoresprostiti bajeslovne sipinečasa, zavladale svetu ...
Alenka Brun
P
Foto
: arh
iv d
istr
ibut
erja
PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASARežiser Mike Newell se je tokrat podal medpuščavske sipine srednjeveške Perzije, kjer seneustrašni mladenič Dastan s pomočjo spretnostiin poguma izkaže v bitki, zato ga kralj posvoji.
Tania Mendillo
S
SUDOKUNavodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilone v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov.
Sestavila: Petra F.
KINO SPORED
Torek, 18. 5.16.10, 19.00, 21.50 ROBIN HOOD17.30, 19.30, 21.30 ROMANCA V RIMU17.00, 19.10, 21.20 SPOPAD TITANOV 3D
Sreda, 19. 5.16.10, 19.00, 21.50 ROBIN HOOD17.30, 19.30, 21.30 ROMANCA V RIMU17.00, 19.10, 21.20 SPOPAD TITANOV 3D
Četrtek, 20. 5.16.10, 19.00, 21.50 ROBIN HOOD18.30 PREROK16.00, 21.30 BOMBNA MISIJA16.40, 19.10, 21.40PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA
Petek, 21. 5.16.10, 19.00, 21.50 ROBIN HOOD18.30 PREROK16.00, 21.30, 0.00 BOMBNA MISIJA16.40, 19.10, 21.40, 0.10 PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA
Sobota, 22. 5.13.20, 16.10, 19.00, 21.50ROBIN HOOD18.30 PREROK13.30, 16.00, 21.30, 0.00 BOMBNA MISIJA14.10, 16.40, 19.10, 21.40, 0.10 PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA
Nedelja, 23. 5.13.20, 16.10, 19.00, 21.50 ROBIN HOOD18.30 PREROK13.30, 16.00, 21.30 BOMBNA MISIJA14.10, 16.40, 19.10, 21.40 PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA
Ponedeljek, 24. 5.16.10, 19.00, 21.50 ROBIN HOOD18.30 PREROK16.00, 21.30 BOMBNA MISIJA15.30, 20.20 PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA
Torek, 18. 5.15.10, 17.20KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D18.40, 21.00 REZERVNI NAČRT15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10ROBIN HOOD17.05, 19.05, 21.05 ROMANCA V RIMU16.20 SPOPAD TITANOV19.30, 21.50 SPOPAD TITANOV 3D
Sreda, 19. 5.15.10, 17.20KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D18.40, 21.00 REZERVNI NAČRT15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10ROBIN HOOD17.05, 19.05, 21.05 ROMANCA V RIMU16.20 SPOPAD TITANOV19.30, 21.50 SPOPAD TITANOV 3D
Petek, 21. 5.19.00 ZLOVEŠČI OTOK
Sobota, 22. 5.Ni kinopredstav.
Petek, 21. 5.18.00 PREDOBRA ZAME20.00 NAJ OSTANE MED NAMI
Sobota, 22. 5.18.00 PREDOBRA ZAME20.00 NAJ OSTANE MED NAMI
Nedelja, 23. 5.18.00 PREDOBRA ZAME20.00 NAJ OSTANE MED NAMI
KINO RADOVLJICA, LINHARTOVA DVORANA
KINO ŽELEZAR, JESENICE
PLANET TUŠ, KRANJKOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Orga
niza
torji
film
skih
pre
dsta
v si p
ridrž
ujejo
pra
vico d
o spr
emem
be sp
ored
a.
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
TOREK_18. 05. 2010 05
prireditvijo ob dne-vu Evrope so minu-li teden na Osnov-ni šoli Šenčur za-ključili Comeniu-
sov projekt Evropska kr-panka, v katerem so sodelo-vale še dve romunski šoli inpo ena šola iz Turčije, Nor-veške, Španije in Nemčije.Osrednja tema dveletnegaprojekta, ki ga je koordini-rala šenčurska šola, je bilmedkulturni dialog ter spo-znavanje in razumevanjerazličnosti evropskih naro-dov in kultur.
Sodelujoče države in nji-hove zanimivosti so učencina izviren in zabaven na-čin približali tudi obisko-valcem na prireditvi. Vsese je vrtelo okoli Kekca inMojce ter njene 'slepote',ki je bila posledica neved-nosti in nerazgledanosti.Mojca je bila zaradi nepo-znavanja do drugih naro-dov precej nestrpna, preso-
jala jih je zgolj po stereoti-pih, zato se je Kekec odpra-vil do pravljičnih bitij poEvropi, da ji je dokazal, dase moti, in s tem ozdravilnjeno 'slepoto'. Na poti jesrečal nemško dekle Lore-lai, ki je, kot pripovedujelegenda, zaradi nesrečneljubezni skočila s pečine, vŠpaniji junaka prvega ev-ropskega romana in obu-božanega plemiča Don Ki-hota, v Romuniji znameni-tega grofa Drakulo, v Tur-čiji pa senčni lutki Ka-ragöza in Hacivata. NaNorveškem se je Kekec raz-veselil bitij iz mitologije, skaterimi Norvežani strašijootroke - Trolov, ki jih je na-učil tudi igrati na harmoni-ko in plesati polko.
Stereotipe o drugih naro-dih so na prireditvi razbija-le tudi učenke, ki so v sklo-pu projekta obiskale vrstni-ke v tujini. Bernarda Roz-man in Meta Ferlan sta ponedavnem zaključnem Co-meniusovem srečanju v
Bursi ugotavljali, da je vTurčiji malo od nog do gla-ve zakritih žensk, večino-ma si z naglavnimi rutamizakrivajo le lase. Obiskalista zasebno šolo, kjer učen-ci nosijo uniforme, ob po-datku, da imajo zaradi veli-ke vročine v Turčiji kar trimesece poletnih počitnic,pa so se v dvorani zaslišalištevilni vzdihi šenčurskihučencev. Sara Zaletelj inMonika Pešič, ki sta seudeležili srečanja v Romu-niji, sta povedali, da je šolabolj skromna, a urejena, inda ne bosta nikoli pozabiliromunskih vrstnikov. Zdajže srednješolka Ajda Liko-zar, ki je lani obiskala Nor-veško, je na razmišljanja'slepe' Mojce, da je sta tamsamo sneg in led, ljudje pazdolgočaseni, zaspani inblond, odgovorila, da soNorvežani prijazni: "Hitrote sprejmejo medse. Poukpri njih poteka drugače,učenci so ves čas v eni učil-nici, menjajo se le učitelji."
Tudi koordinatorica pro-jekta Vilma Nečimer jeugotavljala, da so sodelujo-če šole med seboj zelo raz-lične: "Razlikujemo se poopremljenosti in velikosti.Nemška šola ima okoli 30odstotkov priseljenihučencev, španska in norve-ška skoraj nič. Ena romun-ska šola ima ločene oddel-ke za madžarsko narodnomanjšino, na drugi več kotpolovica učencev živi odsocialne podpore, mnogistarši so na delu v tujini ...Vsem pa nam je skupno,da želimo učencem omo-gočiti najboljšo izobrazboin prijetno delovno vzduš-je." Poudarila je, da so sprojektom veliko doprines-li k poznavanju drugih dr-žav in strpnosti, pripraviliso kviz o evropski različno-sti, izdelali mini slovar vvseh jezikih sodelujočihdržav, v zadnjem letu paso se posvetili raziskova-nju identitete mladostni-kov.
SESTAVILI EVROPSKO KRPANKONa Osnovni šoli Šenčur so minuli teden sklenili dveletni Comeniusov projekt Evropska krpanka, vkaterem je sodelovalo še šest evropskih šol.
Ana Hartman
S
SUDOKU ZA OTROKE
Navodilo za reševanje:V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte:1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat.2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat.3. V vsakem pravokotniku s 3 x 2 polji je vsaka številka vpisana le enkrat.
TISOČ UGANK ZA ŠOLARJEFranc Ankerst vam zastavlja naslednjo uganko:
Glavo ima, človek to ni, noga, srce je brez krvi.
Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug+rešitev+ime,priimek in naslov na številko 031/691 111. Nekdo bo prejel knjižno nagrado. Ime nagrajenca bomo objaviliprihodnji torek. Rešitev prejšnje uganke se glasi stolpnaura. Izžrebali smo Nejca Beneta iz Kranjske Gore.
OMAMLJEN.SI OD TEKA
NA BRDU PRI KRANJUSOBOTA, 29. MAJ 2010, OB 10. URIHUMANITARNOREKREATIVNA PRIREDITEVZA POMOČ FUNDACIJI VINCENCA DRAKSLERJA
ŽUPANOV TEKKRANJ 2010
WWW.OMAMLJEN.SI10. PESTER PROGRAM:
Startnina je 10 EUR, 5 EUR za otroke, učence, dijake, študente, upokojence, organizirane člane društev in skupine ter 15 EUR za družine. Na dan dogodka je startnina za 5 EUR višja.
Predhodne prijave so možne prek spleta na naslovu: www.omamljen.si ali po telefonu: 04 236 13 45, do vključno 27. maja 2010 do 15. ure ali na sami prireditvi 29. maja 2010 od 8.00 do 9.30.Medijski pokrovitelji:
Organizatorji:
Sestavila: Eva in Bine
Rešitev:
Na poti po Evropi je Kekec srečal tudi nemško dekle Lorelai,ki je, kot pripoveduje legenda, zaradi nesrečne ljubezni skočila s pečine. / Foto: Gorazd Kavčič
Navijaška skupina Uporniki pod vodstvom Anje Tegel jezaplesala bavarski ljudski ples Schuhplatter (na fotografiji)in flamenko. / Foto: Gorazd Kavčič
Nakelski učenci o državah EU
Učenci od prvega do petega razreda OŠ Naklo in podružnicDuplje ter Podbrezje so sodelovali v celoletnem projektuSlovenija in drugi evropski narodi, ki sta ga vodili AndrejaGrašič in Lidija Derlink. Sklenili so ga s prireditvijo 10. majav centralni šoli, kjer je vsak razred predstavil po eno članicoEvropske unije. Program so popestrili tudi s pesmimi v tu-jih jezikih. Po nastopu so si obiskovalci lahko ogledali raz-stavljene izdelke, s katerimi so predstavili posamezne drža-ve, postregli so jim tudi s pecivom po receptih iz tujih dežel.Na sliki: učenci prvega razreda, ki so predstavili Švedsko. S. S.
FUN
DAC
IJA
VIN
CE
NC
A D
RAK
SLE
RJA
ZA
OD
VIS
NIK
E,
SLO
VEN
SK
I TR
G 1
, K
RAN
J
eška Škoda je kardolgo napovedovalavstop v razred šport-nih terencev in boljali manj znano je
bilo, da se bo njihov prvi to-vrstni model imenoval Yeti,saj so s tem imenom predsta-vili tudi že nekaj študijskih av-tomobilov.
Yeti ne predstavlja samo od-piranja novega poglavja vŠkodinem življenjepisu, pačpa prinaša tudi drugačen ve-ter v vrste manjših športnihterencev. To nakazuje že ssvojo podobo, ki je na prvi po-gled spredaj smešno čokata,nato pa se nadaljuje z navi-dezno robustnostjo vse dostrmo prisekanega zadnjegadela. Da ne bi bilo vse skupaj
videti preveč dolgočasno, sooblikovalci Yetijev nos začini-li s paroma velikih okroglihžarometov ter z zajetnimiplastičnimi obrobami spod-njega dela spredaj in zadaj.Prav zaradi takšne oblikovnezasnove pa ta avtomobil po-nuja sorazmerno prostorno
notranjost z dobro odmerje-nima sprednjima sedežemain tremi zadnjimi sedeži,združenimi v klop, pri čemerožji sredinski lahko služi tudikot priročna mizica.
Voznika pričaka že znanodelovno okolje, ki je narejenopo načelih urejenosti, pregled-nosti in enostavne uporabe. Ktemu veliko pripomore osred-nji zaslon na sredinski konzo-li s tipkami na dotik; z njimi seupravlja radijski sprejemnikin vsi drugi komunikacijski si-stemi, stikala pa ima vozniktudi na volanskem obroču. VYetijevi notranjosti ne manjkauporabnih odlagalnih mest inpredalov, navdušuje tudi te-meljita obdelava prostornegaprtljažnika, ki presega večinotekmecev.
Matični koncern je tokratŠkodi "posodil" najnovejšotehnologijo, zato se pod Yetije-vim motornim pokrovom vrti-jo pretežno zmogljivi pogon-ski stroji. V bencinskem deluje najmočnejši 1,8-litrski tur-binsko podprti štirivaljnik, kije s svojo zmogljivostjo in na-vorom v kombinaciji z natanč-nim šeststopenjskim menjal-nikom zlahka kos vsem vozni-škim željam, torej hitremu
potovanju po gladko tlakova-nih cestah in premagovanjusrednje zahtevnih brezpotij.Po porabi goriva seveda šezdaleč ne sodi med varčneže,vendar živahnost seveda terjasvoj davek.
V Yetijevem podkožju jenamreč več terenske krvi, kotjo kaže videz. Pogonski sklopz vsemi štirimi gnanimi kole-si je namreč izdatno podprt zelektronskimi pomagali, kidovoljuje vozniku, da se brez-skrbno spušča s pobočja alibrez težav spelje v strmini.Prenos navora na posameznokolo je razporejen glede naoprijem, seveda pa je karose-rija tudi primerno oddaljenaod tal, da vsaka grbina nepredstavlja ovire. Zato si jemogoče privoščiti tudi kakš-no bolj avanturistično vož-njo, v vsakem primeru paYeti suvereno opravlja vlogodružinskega avtomobila zatiste, ki se spogledujejo z ak-tivnim življenjskim slogom.
Snežni človek bi bil s takš-nim avtomobilom najbrž karzadovoljen, v pisani druščinitekmecev pa se bodo pri Ško-di morali precej močno trudi-ti, da bodo prepričali kupce ssvojo filozofijo.
06 TOREK_18. 05. 2010
AVTOMOBILIZEM
Matjaž Gregorič
Č
ri japonskem Suba-ruju so novi gene-raciji kombijevske-ga Legacyja dodali
še limuzinsko različico, kisicer ne uživa tolikšneganavdušenja. Nova podobalimuzine je precej privlač-nejša kot pri predhodnemmodelu, zato so večji tudiprodajni apetiti, sicer panaj bi privabila predvsemtiste kupce, ki jim je več doelegance. V prtljažniku jezgolj povprečnih 486 litrov
prostora, notranjost pa jeenaka kot pri kombijevskiizvedbi. Enako velja tudi
za motorno paleto, ki vse-buje 2,0-litrski bencinskibokserski štirivaljnik (110
kW/150 KM), ki je na voljos šeststopenjskim ročnimali samodejnim menjalni-kom, in 2,0-litrski bokser-ski turbodizelski motor(110 kW/150 KM). Gledena to, da je zdaj pri obehkaroserijskih izvedbah navoljo tudi nekoliko siro-mašnejši paket opreme, ki vsebuje vse varnostne pripomočke, ne pa tudialuminijastih platišč, kse-nonskih žarometov in še ne-kaj malenkosti, je izhodišč-na cena limuzine nekolikonižja in znaša 28.490 evrov.
Matjaž Gregorič
P
AVANTURA S SREČNIM KONCEMTest: Škoda Yeti 1,8 TSI 4x4 Experience
DODATEN ŠČEPEC ELEGANCESubaru Legacy tudi v limuzinski karoserijski podobi
TEHNIČNI PODATKI
Mere: d. 4,223, š. 1,793, v. 1691 m, medosje 2,578 m Prostornina prtljažnika: 405/1760 l Teža (prazno v./ dovoljena): 1420/2065 kg Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski Gibna prostornina: 1798 ccm Največja moč pri v/min: 118 kW/160 KM pri 4500 Največji navor pri v/min: 250 pri 1500 Najvišja hitrost: 200 km/h Pospešek 0-100 km/h: 8,4 s Poraba goriva po EU norm.: /10,1/ 6,9/ 8,0 l/100 km Emisija CO2 g/km: 189 (Euro V)Maloprodajna cena: 24.936 EUR Uvoznik: Porsche Slovenija, Ljubljana
TOREK_18. 05. 2010 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade:1. nagrada: kino kartica joker s šestimi vstopnicami2. nagrada: kino kartica joker s štirimi vstopnicami3. nagrada: kino kartica joker z dvema vstopnicamaTri nagrade podarja tudi Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 1. junija2010, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahkooddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
ww
w.k
olos
ej.s
i
VELIKI FILMSKI HITI ZA VROČE POLETJELetošnje poletje bo potekalo v znamenju velikih filmskih hitov. Čeprav se koledarsko (pa tudi vremensko) poletje sicer šeni začelo, pa je dogajanje na velikih filmskih platnih že zelo vroče. Že ta teden lahko gledalci uživate v pustolovščinahstarega junaka Robina Hooda, ki sta mu režiser Ridley Scott in igralec Russell Crowe namenila nekoliko drugačno vlogo,kot smo je bili vajeni. V temini kino dvoran mu bo sledila še ena pustolovščina, v kateri se režiser fantazijske avanture Harry Potter in ognjeni kelih poda med puščavske sipine srednjeveške Perzije, kjer se neustrašni mladenič Dastan s pomočjo spretnosti in poguma izkaže v bitki, zato ga kralj posvoji. Konec meja pa tudi na naša platna prihaja zadnje dejanje zgodbe o Shreku in njegovih prijateljih, ki bodo tokrat prvič na ogled v 3D tehniki. Teden kasneje pa bo predvsemnežnejši sploh lahko užival v čudovitih kreacijah, ki jih bodo na platno nosile štiri glavne protagonistke kultne nadaljevanke Seks v mestu, oziroma njenem drugem filmskem nadaljevanju. Poletje bo tako (vsaj v kinu) zagotovo vroče!
08 TOREK_18. 05. 2010
soboto je bil bia-tlonski dan. Prvičv novem Šport-nem centru Po-kljuka na Rud-
nem polju. Podelili so prizna-nja najboljšim v končani sezo-ni, poleg tega je bila to prilož-nost za druženje biatloncev,funkcionarjev, strokovne eki-pe, članov klubov, sponzorjevin predstavnikov medijev.
Začelo se je z razglasitvijonajboljših v posameznih kate-gorijah. Ta del je potekal v zu-nanjem šotoru, večina pa jekomaj čakala, da se dogajanjepreseli v Hotel Center. Vremeje bilo kot sredi zime in ne kot
sredi maja. Temperature sobile v dežju le nekaj stopinjnad ničlo, še večji občutekmraza pa je dajal kar močanveter. "Razmere so za dolge"gate"," je bilo slišati. Za naj-boljšega biatlonca sezone jebil razglašen Klemen Bauer,za najboljšo biatlonko TejaGregorin, najboljši mladi bia-tlonec je Simon Kočevar, naj-boljši klub za delo z mladimiSK Ihan in najboljši klubskupno SK Brdo. Vreme jebilo razlog, da so odpadle vsenačrtovane športno-družabneigre, pa tudi za ples ni bilokandidatov. Je pa za glasboskrbel Daniel Rampre iz Ži-rov, slovenski Joe Cocker, pol-finalist šova Slovenija ima ta-lent.
Na prireditvi so bili vsi naj-boljši slovenski biatlonci,tudi tisti, ki so si po sezonivzeli krajši dopust in se od-pravili v tople kraje. Najdlje jebil z doma Peter Dokl, ki je zdekletom štiri tedne potovalpo Združenih državah Ame-rike. Dopust je bil zelo akti-ven. Letela sta v San Francis-co, za tri tedne najela avto insi ogledala večino jugozahodadržave, nacionalne parke, zakonec pa bila en teden na Flo-ridi. Peter je bil nad Amerikonavdušen. Med mesti ga jenajbolj fasciniral San Francis-co, na splošno pa nacionalniparki. V Singapurju in na Taj-skem je bil Vasja Rupnik, vtoplih krajih pa je z dekletomJerco Zajc, TV-voditeljico, uži-
val tudi Tomaž Šušteršič,predstavnik za stike z javnost-jo slovenske biatlonske repre-zentance. Dva tedna sta bilana Šrilanki in na Maldivih,kjer se je Tomaž izkazal tudina nočnem ribolovu. V skupi-ni večinoma azijskih turistovmu je edinemu uspelo ujetibarakudo. Vodstvo reprezen-tance s trenerji pa je bilo v za-četku maja na tradicional-nem nekajdnevnem jadranjupo Dalmaciji.
Teme tokratnega biatlon-skega dne so bile torej karprecej počitniško obarvane,čeprav pred biatlonci donove sezone prav veliko časaza počitek ne bo več. Že ta te-den se dobijo na prvih skup-nih pripravah na Pokljuki.
DRUŽABNA KRONIKA
Nova spolna obtožba
Roman Polanski, ki je zaradi spolnegaodnosa s 13-letnico na podlagi tiralice vhišnem priporu v Švici, se otepa z novoobtožbo. Angleška igralka CharlotteLewis, ki je nastopila v njegovem filmuPirati, trdi, da jo je režiser leta 1982 vParizu spolno zlorabil. "Gospod Polans-
ki je vedel, da sem bila stara šele 16 let, ko sva se spoz-nala, in se je spravil name v svojem stanovanju v Parizu,"je razkrila na tiskovni konferenci. "Izkoristil me je in odtakrat živim s posledicami njegovega obnašanja."
Najbolje plačani modeli
Kljub recesiji najbolje plačani modelisvoje zaslužke še vedno štejejo v mili-jonih. Drugo leto zapored so BrazilkaGisele Bundchen, v zadnjem letu je za-služila 25 milijonov dolarjev, NemkaHeidi Klum s 16 milijoni dolarjev in Bri-tanka Kate Moss, bogatejša za devet
milijonov dolarjev, zasedle prva tri mesta Forbesovelestvice najbolje plačanih modelov. Tveganju nenaklon-jena modna industrija v nestabilnih gospodarskihrazmerah ni iskala novih obrazov.
3-D renesansa
Režiser Avatarja James Cameron je natehnološkem forumu v južnokorejskemSeulu napovedal, da bo 3-D v manj kot 25letih nadomestil 2-D, standardni formatza film, televizijo in internetne vsebine.Meni, da bodo gledalci v 3-D uživali ne lefilme v kinematografih, ampak vse oblike
zabave, tudi šport in glasbene šove na televiziji inprenosnikih. V korak s časom gredo pri moški reviji Play-boy, kjer bodo ameriškim bralcem v junijski številkiponudili prvo duplerico v sredini revije v 3-D tehniki.
Za kazen na Haiti
Seanu Pennu, ki je znan po incidentih sfotografi, je za napad na paparaca lani vLos Angelesu sodišče naložilo tri letapogojne zaporne kazni, 36 ur terapije zaobvladanje jeze in tristo ur družbeno ko-ristnega dela. Slednje za oskarjevca nebo problem, saj bo kazen odslužil v svo-
jem dobrodelnem skladu, ki ga je ustanovil za pomočžrtvam potresa na Haitiju. Že nekaj tednov biva v šotoruv Port-au-Princeu.
Sandra Marinovič, 178 centimetrov visoka Trboveljčan-ka, je postala deseta slovenska miss Universe. Najbolj siželi, da bi prepotovala svet, obiskala vse dežele sveta inspoznala tamkajšnjo kulturo. Po njenem mnenju morabiti miss Universe prijazna, dobrosrčna, splošno razgle-dana, ambiciozna ter karizmatična oseba. / Foto: Črt Slavec
ZABAVA Z BIATLONCIBiatlonski dan na Pokljuki je bil tradicionalen zaključek sezone, namenjen v prvi vrsti druženju. Plesa v dežju in vetru ni bilo, igral pa je slovenski Joe Cocker.
Maja Bertoncelj
V
Mladen Kranjc (Heli Air Center), Franci Strniša (Adriatic-Slovenica), Srečo Barbič (Loka Inženiring) in Gregor Garbajs(Maya Maya) v sproščenem pogovoru
VRTIMO GLOBUS
Klemen Bauer v družbi TV-voditeljice Jerce Zajc in TomažaŠušteršiča, predstavnika slovenske biatlonske reprezen-tance za stike z javnostjo
Prišla sta tudi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, inSamo Gardener, sodelavec Turizma Bohinj.
SK Ihan je bil razglašen za najboljši klub za delo z mladimi.Iz Ihana prihajajo odlični biatlonci, tudi Gregorinova inBauer.
Peter Zupan, predsednik Zbora za biatlon, je podelil priz-nanja najboljšima biatloncema sezone. Pri ženskah je toTeja Gregorin, pri moških pa Klemen Bauer.
Trener Tomaš Kos je prišel z ženo Lido (z njima je bila tudi20-letna hčerka s fantom), Peter Dokl pa je bil brez dekleta.
