Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 19. aprila 2011
vseb
ina
31
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Politika vplivala na inšpekcijo?Jeseniški župan Tomaž Tom Mencin-ger je včeraj predstavil celotno krono-logijo zapletov okrog športne halePodmežakla. V ozadju zapletov naj bibila določena politična stranka, aimena stranke župan ni želel razkriti.
3
AKTUALNO VREME
jutri: sončno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
V Šenčurju gradijo BaumaxNa zemljišču pri uvozu na avtocestoob glavni cesti Kranj-Moste podjetjeStrabag že izvaja pripravljalna dela zazačetek gradnje trgovskega centraBaumax. Uvoz do centra bo začasnourejen podobno kot v šenčursko po-slovno cono.
3
AKTUALNO
Leti 1511 in 1911, potresin smrtDanašnja Snovanja so po snovi škof-jeloška. V njih odmevata dve velikiobletnici: petsto let od potresa, ki je26. marca 1511 razdejal tudi Loko, instota obletnica smrti umetnika IvanaGroharja, ki je zadnja leta živel v Loki,umrl pa 19. aprila 1911.
13
Šmikle začarale žirijo in publiko Grudnove Šmikle so se prejšnji te-den udeležile 12. mednarodnegazborovskega tekmovanja v eston-skem Talinu in zmagale. Na tekmo-vanju so sodelovali zbori in vokalneskupine iz najbolj "zborovskih" dr-žav Evrope in sveta.
Danes, v sredo in četrtek boprevladovalo sončno vreme.Vsak dan bo za kakšnostopinjo topleje.
23
KULTURA
64 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. SNOVANJA
2/19°C
Leto LXIV, št. 31, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Po treh mesecihodstopa zaradi pritiskov, me-tanja polen pod noge z različ-nih strani in medijskega bla-tenja. "Vedno sem želela de-lati zakonito in učinkovito intudi sem, vendar sedaj ugo-tavljam, da svojega dela nemorem več opravljati, ker ni-mam podpore," je sporočilana včerajšnji novinarski kon-ferenci, na katero pa so bilipovabljeni le novinarji izbra-nih medijev. Marina Rojko izkabineta vladne službe namje pojasnila, da je bila takšnapač ministričina odločitev.Ministrica je v zadnjem času
v vladni službi opravila večkadrovskih zamenjav. Zaradisuma več kaznivih dejanj jevložila kazensko ovadbo zo-per direktorico urada za ko-hezijsko politiko Matejo Če-pin, je še povedala, vendar po-drobnosti ni želela predstavi-ti. Zamenjala je še nekaj dru-gih sodelavcev, z mesta direk-torja enega od direktoratov paje že prej odšel Jure Meglič.Zaradi domnevnih nepravil-nosti in suma korupcije pripodeljevanju razvojnih sred-stev za Pomurje je ministricaodvzela pooblastila vodji tam-kajšnje projektne pisarne An-dreju Horvatu, nepravilnostinaj bi bile tudi pri črpanju ev-
ropskega denarja za Stožice.Ministrica Trobec Bučanovaje na tem mestu nasledilaHenrika Gjerkeša, kmalu ponastopu svoje funkcije nasrečanju županov na Brdupredstavila nov model regio-nalizacije Slovenije, po kate-rem naj bi imela Slovenija povzoru škofij šest pokrajin,med njimi pa ne bi bilo Go-renjske. Stranka DeSUS, kije Trobec Bučanovo po Gjer-keševem odhodu predlagalaza ministrico, jo še naprejpodpira, predsednik Karl Er-javec pa je ob tem dejal, da bona današnjem izvršnemodboru stranke celo predlagalizstop stranke iz koalicije.
Odstopila ministrica Duša Trobec BučanMinistrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan, ki je pred državnimzborom prisegla januarja, je včeraj odstopila z ministrskega mesta.
Marjana Ahačič
Gorje - V Gorjah so na noveprostore občine čakali večkot dvajset let, saj je bila stav-ba, v kateri je delovala še ne-kdanja krajevna skupnost,premajhna in zelo nefunkci-onalna. Občina Gorje je zatoskupaj s Pošto Slovenije ku-pila stavbo nekdanje trgovi-ne Mercator. Zanjo sta inve-stitorja odštela 130 tisoč ev-rov, dodatna gradnja in opre-ma novega objekta pa je stalaše nekaj manj kot štiristo tisočakov, od tega je občinazagotovila 250 tisoč evrov.
V novo stavbo, prilagojenotudi invalidom, se bo poštapreselila ta teden, občinskauprava pa na začetku maja.Načrte pa imajo v Gorjahtudi s starim občinskim po-
slopjem. V njem bi namrečna 130 kvadratnih metrihradi uredili sodobno in do-stopno knjižnico - v sedanjo,
do katere vodijo strme stop-nice, namreč invalidi ne mo-rejo. Že v začetku prihodnje-ga meseca bo tako občina
oddala projekt za pridobitevgradbenega dovoljenja.Gradnja nove knjižnice bostala 250 tisoč evrov, od teganaj bi osemdeset odstotkovdenarja pridobili prek razpi-
sa kulturnega ministrstva;odprli naj bi jo že jeseni. Obtem se Občina Gorje dogo-varja tudi z Upravno enotoRadovljica, da bi v Gorjahodprla pisarno krajevnegaurada.
Novi prostori za občino in poštoV nov večnamenski objekt se selita občinska uprava in pošta, v starih prostorih bo knjižnica.
Duša Trobec Bučan je bila ministrica za lokalno samoupravo samo tri mesece.
Direktor Cestnega podjetja Kranj Branko Žiberna, županobčine Gorje Peter Torkar in Miran Čehovin, direktor kranjske poslovne enote Pošte Slovenije, so v petek odprlinove prostore. / Foto: Gorazd Kavčič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Simon Šubic
Kranj - Na kranjskem okrož-nem sodišču se je v petekkončala obravnava zahtevka
princa Aleksandra PavlovaKaradjordjevića za vračilopolovice posestva Brdo priKranju.
Bitka za posestvo BrdoPrinc Aleksander II. Karadjordjević si prizadevaza ugotovitev lastninske pravice na poloviciposestva Brdo pri Kranju.
Občinska uprava se bo ssedanjih petdeset kvadrat-nih metrov velikih prosto-rov v novo stavbo selila vzačetku maja, pošta pa žev tem tednu.
Zastopniki Aleksandra Karadjordjevića po obravnavi nakranjskem sodišču (z leve): Dejan Nedić, Peter Kos in Milomir Bošković.
�3. stran
2GORENJSKI GLAS
torek, 19. aprila 2011POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Železniki, Tržič - Predsedni-co so spremljali vodja po-slanske skupine LDS BorutSajovic, evropski poslanecJelko Kacin, vodja sveta LDSAleš Gulič in generalni se-kretar Uroš Petohleb. "VLDS se držimo načela, daželimo ohranjati stik z real-nostjo, tako da gremo v po-samezna okolja in ljudi pov-prašamo, kaj se dogaja. Tre-nutno je najbolj aktualnogospodarstvo in s tem semora vlada v največji meriukvarjati v tem mandatu.Tokrat smo obiskali uspešnipodjetji, ki sta znali prebro-diti krizo," je o namenu obis-ka povedala Katarina Kresal.Takšna podjetja so za zgled,dodaja Kresalova, od njih paželijo tudi izvedeti, kaj jih jeizvleklo iz krize in kakšnenapotke lahko dajo drugim,da bodo uspešni in da sebodo odpirala nova delovnamesta. V Železnikih so se srečali tudi z županom
Mihaelom Prevcem in siogledali, kako je občina pokatastrofalni poplavi leta2007 obnovila najbolj priza-dete objekte in kje še lahko
pomagajo tisti, ki sedijo vvladi.
Borut Sajovic pa je o nada-ljevanju obiska v Tržiču po-vedal: "Današnji obisk je na-
menjen uspešnim podjetjemin Cablex je eno tistih, ki lah-ko drugim kot svetilnik kaže,kako delovati. Zlasti to veljaza nekatera okorela podjetja,ki se borijo s težavami. Obis-kano podjetje je eno tistih, kise širi in razvija in ima svojapodjetja tudi v tujini, ob či-mer se ne bojijo povedati, dače ne bi imelo podjetij v tuji-ni, bi moralo zapreti tudi to vSloveniji. Pri nas bi moralistroške dela zmanjšati, da bipovečali konkurenčnost." Obobisku Domela pa je dejal,da si je to podjetje zelo dobroopomoglo po poplavi 2007,prav tako pa je zanimivo nji-hovo lastninjenje, ki je dru-gačno od "tajkunskihzgodb", saj ima podjetje v la-sti več drobnih lastnikov,tudi zaposlenih, zaradi česarje njihova odgovornost dopodjetja še večja. Dodal je še,da so jih ob obisku zanimaletudi izkušnje Železnikov ssanacijo po neurju, ki je prednekaj leti prizadelo tudi Ra-dovljico s Kropo in Tržič.
Uspešni kažejo pot iz krizeDelegacija LDS pod vodstvom predsednice Katarine Kresal je obiskala dvoje uspešnih podjetij v Železnikih in Tržiču, Domel in Cablex.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme FRANC GROS iz Dupelj.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Na rekreacijo z Gorenjskim glasom
Zdaj pa res noben izgovor ne zdrži več. Zunaj ni niti prevečmraz niti preveč toplo, še dežja ni, zato se na vreme ne greveč izgovarjati. Zdaj je idealen čas za šport. Ker pa večinapotrebuje spodbudo za odhod na rekreacijo, vam ponujamonekaj možnosti, da se pridružite Glasovim ekipam. Če radikolesarite, se dobivamo vsak torek ob 17. uri pred stavboGorenjskega glasa v Kranju. Vsakič se določi trasa, po kate-ri se udeleženci odpeljejo v skupinah. Vodja kolesarjev jeBraco, ki vam bo razložil vse podrobnosti.Novost, ki smo jo začeli ta mesec, pa je šola teka, zato vabi-mo vse tekače, da se nam pridružite vsak četrtek ob 18. urina Športnem stadionu v Kranju. Vaditelj Marko Prezelj bo za-četnikom svetoval na vseh področjih, ki so pomembna zadober tek: od opreme, prehrane do tehnike teka. Prav pravil-na tehnika teka je pomembna tudi za že izkušene tekače, kibodo z Markom svoje tekaško znanje le osvežili. Povedativam moramo, da se kar precej tekačev treningov že udeležu-je, še 14 dni pa bodo treningi brezplačni, zato izkoristite pri-ložnost. Za vse dodatne informacije pokličite Marka na tel.št.: 041/342 663 ali mu pišite na: [email protected].Že šesto leto pa teče tudi tekmovalna skupina Gorenjskegaglasa pod vodstvom Janeza Ferlica, ki se dobiva vsak torekin petek ob 18. uri. Če se želite pridružiti njim, pokličite Ja-neza na tel. št.: 031/561 663. Veseli bomo, če boste postali član Športnega društva Go-renjski glas, ki ima od petka novega predsednika. To je po-stal Grega Flajnik, zagret rekreativec, sicer pa tehnični ured-nik na Gorenjskem glasu.
�������������������� ����������� ���
���
������������������� ������ �������
����������� ����
�������������������������
��� �
!�����������������""�
!�#��$
%�����&����������'���������������� ������������ �������� �������� ����(
���������������������������)������������������
�� �����**�
+���� ��������� ��������
���*��
!������ �� ��������
����������������� ��������
� �������,����������
"$�
!������ � ��*�
!�#��$
+���������� ������������ ���������� ����-�.���� �)��������������������������� ����������������(
Matevž Pintar
Tokrat objavljamo nekajzanimivih rezultatov ankete,ki smo jo izvajali v Kropi. Okroparski odbojki letos lahkogovorimo le s superlativi.Dosegli so zares veliko, že koso se uvrstili v finale PokalaSlovenije. Prebivalce Kropesmo zato vprašali, ali odboj-karji lahko pridejo v polfina-le ali celo finale državnegaprvenstva. Zanimalo nas jetudi, kakšno je mnenje sode-
lujočih o stanju cest v Kropiin ali so potrebne obnove.Poplave pred nekaj leti so na-redile ogromno škode. Sode-lujoče smo vprašali, ali je sa-nacija uspela in ali je treba šekaj popraviti.
Več kot polovica sodelujo-čih meni, da so odbojkarjisposobni priti do finala, 16odstotkov vprašanih je odgo-vorilo, da jim za finale manj-ka še nekaj izkušenj, 4 od-stotki so mnenja, da so žezdaj dosegli dovolj. Dobra
petina anketiranih ne sprem-lja tekem in zato na vpraša-nje ni znala odgovoriti.
Da so ceste več kot potreb-ne obnove, menita skoraj dvetretjini sodelujočih, dobra če-trtina anketirancev meni, dabi bilo ceste nujno treba po-praviti še pred naslednjozimo, 8 odstotkov vprašanihje odgovorilo, da bi bilo predcestami treba popraviti še kajdrugega.
Tretjina anketiranih meni,da so skoraj vse posledice po-
plav že sanirali, dobra tretji-na je odgovorila, da bi bilotreba obnoviti še kaj, slabatretjina pa meni, da bi bilonajbolj nujno poskrbeti zapreventivo pred ponovitvijočesa takega.
Sodelujočim smo v zahva-lo ponudili brezplačne izvo-de Gorenjskega glasa. Če stenašo ponudbo sprejeli, vasznova pokličemo, da nam za-upate tudi svoje mnenje o ča-sopisu. Če bi ga želeli prebi-rati še naprej, nas pokličite vKlicni studio slepih na števil-ko 04/51 16 440 in se nanjnaročite. Novi naročniki siizberejo tudi lepo darilo.
Odbojkarji Krope v polfinale?
Katarina Kresal je od župana Mihaela Prevca v dar dobilatradicionalno čipko. Na sliki skupaj z evropskim poslancemJelkom Kacinom / Foto: Tina Dokl
Danica Zavrl Žlebir
Okroglo - Pri spomeniku priokrogelski jami, kjer so v haj-ki 21. aprila 1942 padli parti-zani Kranjske čete, je bila vnedeljo slovesnost s slavnost-nim govornikom, evropskimposlancem Jelkom Kacinom(na sliki). Zakaj se oziramo vpreteklost? Ker ni prihodno-sti brez sedanjosti in te nebrez preteklosti, dogodek izdruge svetovne vojne pa jespomin in nauk za nas in zaprihodnje rodove, je dejal go-vornik. Zaradi upora in žrtevborcev iz NOB smo leta 1945izšli kot zmagovalci. S tem vzvezi je Jelko Kacin obsežnospregovoril o partizanskemkomandantu Francu Rozma-nu Stanetu in o spomin-skem kovancu za dva evra, kiso ga letos izdali v njegovspomin. Slednjemu sedaj ev-
ropski poslanec Milan Zver vpismu evropskim poslan-cem očita odgovornost zasmrt civilistov in ga blati. Ka-cin je na proslavi poudaril,da je narodni heroj FrancRozman Stane umrl leta1944, še pred koncem vojnev Evropi, za posledicami ne-sreče ob preizkusu novegaorožja, torej nikakor ni vple-ten v usmrtitve v času povoj-nega komunističnega reži-ma. Prispevek komandantaStaneta k zmagi nad fašiz-mom in nacizmom, ki je bilvojaško premagan v Evropiin Sloveniji, je s skupno za-vezniško zmago vgrajen v te-melje povojne Evrope in da-našnje Evropske unije, jemed drugim na Okroglemdejal Jelko Kacin in navzo-čim čestital ob bližnjih praz-nikih, tudi ob 9. maju, dne-vu zmage in Evrope.
Okroglo, spomin in nauk
Železniki
Nova predsednica SDS v Železnikih
Iz izvršilnega odbora SDS v Železnikih sporočajo, da so navolilni konferenci v petek za predsednico odbora izvolilBranko Petrina Krek, po izobrazbi doktorico medicine. Novapredsednica je tudi članica občinskega sveta v Železnikih inpodpredsednica odbora za družbene dejavnosti. D. Ž.
Škofja Loka
Koncert Partizanskega pevskega zbora
Združenje borcev za vrednote NOB in Občina Škofja Lokavabita ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, na slav-nostni koncert Partizanskega pevskega zbora pod vodstvomFranca Gornika. Koncert bo v petek, 22. aprila, ob 18. uri vKristalni dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki. D. Ž.
Urša Peternel
Jesenice - Jeseniški županTomaž Tom Mencinger jena včerajšnji novinarski kon-ferenci na Občini Jesenicepredstavil celotno kronologi-jo zapletov okrog športnehale Podmežakla. Po njego-vih besedah je bila v zadnjihtednih to ena bolj problema-tičnih tem v državi, ima papolitično ozadje. Kot je na-mreč dejal Mencinger, je vozadju odločitve inšpekcije,da v trenutku zapre halo (obtem, da je brez uporabnegadovoljenja še cela vrsta ob-jektov v državi), pritisk dolo-čene politične stranke. Kate-re, Mencinger ni želel pove-dati, prav tako ni izdal imenapolicista, ki naj bi na inšpek-cijo vložil prijavo, da sovzhodno tribuno za tekmomed Jesenicami in Olimpijoodprli brez uporabnega do-voljenja. Mencinger, ki je kotžupan sprejel odločitev o od-prtju vzhodne tribune brezpotrebnih dovoljenj, je navprašanje, kakšna je njegovaodgovornost za zaplet, odgo-
voril: "Župan je zmeraj kriv!Prevzeti mora odgovornostza vse, kar se zgodi v občini... Račune pa polagam svo-jim volivcem in njim tudi od-govarjam." A bistveno je, jepoudaril Mencinger, da staridel dvorane zdaj uporabno
dovoljenje ima, prav tako najbi ga v kratkem dobili tudi zavzhodno tribuno. Občina Je-senice bo letos nadaljevalaobnovo hale, uredili bodo do-datno stopnišče in garderobeza hokejiste, prihodnje letopa bo na vrsti obnova strehe.
Dvorana mora biti v celotiobnovljena do leta 2013, kobodo v njej potekala predtek-movanja evropskega prven-stva v košarki, kjer bo soorga-nizator tudi Občina Jesenice.Po Mencingerjevih besedahbo nadaljnja obnova hale sta-la še okrog tri milijone evrov.Vsem dosedanjim zapletomnavkljub pa bodo Jesenice nakoncu imele večnamenskodvorano s 4500 sedeži, ka-kršne ni vse od Rateč doLjubljane, je še dejal župan.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman,Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik,
Danica Zavrl Žlebir;stalni sodelavci:
Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče /Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta;v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa dopisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: poceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLAStorek, 19. aprila 2011 AKTUALNO [email protected]
Politika vplivala na inšpekcijo?V ozadju zapletov okoli športne hale Podmežakla naj bi po županovih besedah stala določena politična stranka, a imena stranke Tomaž Tom Mencinger ni želel razkriti.
Zaradi zaprtja dvorane je nastalo za okrog osemdesettisoč evrov škode, saj so morali drsalno tekmovanjepreseliti na Bled, prav tako niso mogli gostiti dveh ho-kejskih tekem državnega prvenstva.
Župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnjevalokoliščine zaprtja hale Podmežakla. / Foto: Anka Bulovec
Njegov oče, knez Pavle Ka-radjordjević je namreč posa-mezne parcele kupil med le-toma 1935 in 1939 in je bilkot lastnik tudi vpisan v zem-ljiško knjigo, po drugi svetov-ni vojni pa je bilo posestvonacionalizirano in je sedaj vlasti države, ki ga uporablja vprotokolarne namene. Sodiš-če naj bi o zahtevku odločilonajkasneje v dveh mesecihin o tem izdalo pisno sodbo.
Aleksander Karadjordje-vić je v prizadevanju, da koteden od knezovih dedičevpridobi lastninsko praviconad približno polovico poses-tva, lani vložil dva lastninsko-pravna zahtevka za ugotovi-tev lastninske pravice. Drugidedič naj bi bila njegova se-stra Jelisaveta Karadjordje-vić, ki po dostopnih informa-cijah podobnega zahtevka šeni vložila, saj menda čaka na(ne)uspeh bratove tožbe. "Negre za denacionalizacijski za-
htevek, saj so bili Karadjord-jevići po zakonu o denacio-nalizaciji iz denacionalizacij-skega postopka izvzeti. Tožbise nanašata na ugotovitevlastninske pravice za zem-ljišče, ki ga je pred drugo sve-tovno vojno kupil knez PavelKaradjordjević, za kar obsta-jajo tudi kupoprodajne po-godbe," je pojasnil koprskiodvetnik Peter Kos, ki Karad-jordjevića zastopa predkranjskim sodiščem.
Prinčeva pravna zastopni-ka iz Beograda Dejan Nedićin Milomir Bošković, ki statudi spremljala obravnavo nakranjskem sodišču, sta po-jasnila, da si prizadevajo zavrnitev lastnine v naravi, karpa je malo verjetno, zato po-dredno zahtevajo primernoodškodnino. Vrednost za-htevka še ni znana, saj naj bijo sodni cenilec po besedahsrbskih zastopnikov določil,če bo kranjsko sodišče last-ninsko-pravnemu zahtevkuugodilo.
Bitka za posestvo Brdo�1. stran
Simon Šubic
Šenčur - Na zemljišču priuvozu na avtocesto ob glavnicesti Kranj-Moste, ki ga jeobčina Šenčur prodala koneclanskega leta, podjetje Stra-bag že izvaja pripravljalnadela za začetek gradnje tr-govskega centra Baumax, zakaterega naj bi temeljni ka-men položili po prvomajskihpraznikih. Ob tem se mnogiŠenčurjani sprašujejo, kakobo urejen uvoz do bodočegatrgovskega centra, saj že se-daj vsak popoldan nastajaveč kilometrov dolga kolonaod Šenčurja do Kranja.
Šenčurski župan MiroKozelj je pojasnil, da je na-
čin prometnega priključkausklajen z dovoljenji in iz-danimi mnenji in soglasjiDirekcije RS za ceste: "Kotsem seznanjen, bo za zdajs šenčurske strani levi za-vijalni pas, s strani Kranjabo možno zavijanje samodesno, tudi na izvozu iz tr-govskega centra bo možnozavijati le desno z mož-nostjo obračanja v krožiš-ču, torej podobno kot je se-danji režim za križišče vposlovno cono. Izdaja ta-kih dovoljenj sicer niso vpristojnosti občine, ampakDirekcije RS za ceste, kjerpa so najbrž upoštevali vsekriterije za primerno pro-metno varnost."
Kozelj ob tem dodaja, dadirekcija za ceste načrtujeureditev štiripasovne pove-zave najprej od Šenčurja doKranja, nato pa vse do brni-škega letališča. "S to grad-njo se bo spremenil promet-ni režim na tem območju.Investitor je pri tem pokazalposluh za reševanje promet-nih zahtev, saj je prevzeldolžnost soinvestiranja v iz-delavo idejne zasnove grad-nje štiripasovne ceste odkrožišča za avtocesto doMercatorja v Kranju," je po-jasnil šenčurski župan, kidodaja, da bo nov trgovskicenter prinesel od sedemde-set do osemdeset novih de-lovnih mest.
V Šenčurju gradijo BaumaxUvoz do novega trgovskega centra Baumax bo začasno urejen podobno,kot je urejen uvoz v šenčursko poslovno cono.
Ljubljana
Nagrada za Sfingo
Na 5. mednarodnem festiva-lu gorniških filmov Domžale,ki je potekal minuli teden, sosi obiskovalci lahko ogledalikar petdeset filmskih projek-cij iz kategorij alpinizem, ple-zanje, gore, šport in avantu-ra ter gorska narava in kultu-ra, mednarodna žirija pa jezadnji dan podelila tudi na-grade. Glavno nagrado sopodelili francoskemu filmuPotovanje na konec zime,nagrado občinstva in poseb-no pohvalo žirije pa je prejelslovenski film Sfinga avtorjevVojka Anzeljca in GregorjaKresala. J. P.
Domžale
Načrtujejo dva vrtca
Občina Domžale bo s 1. sep-tembrom uvedla subvencijeza starše, ki so svoje otrokeželeli vpisati v vrtec, pa tamprostega mesta niso dobili.Višina subvencij še ni določe-na, občinska uprava predlagaznesek okoli sto evrov. Točnoštevilo zavrnjenih otrok ševedno ni znano, bo pa zago-tovo večje kot lani. Kot je po-vedal župan Toni Dragar, ob-čina rešuje problematiko po-manjkanja prostih mest vpredšolski vzgoji, zato načr-tujejo prizidka k vrtcu Palčekna Viru in vrtcu Krtek v Ihanuin gradnjo dveh novih vrtcevv Dobu in v Krtini, a zemljiščza to še nimajo. J. P.
Železniki
Polovični komunalni prispevek tudi na Češnjici
Potem ko so železnikarski občinski svetniki januarja kraja-nom Selc in Dolenje vasi za polovico znižali komunalni pri-spevek za priklop na kanalizacijo, so na četrtkovi seji enakosklenili še za stanovalce desetih stanovanjskih objektov, kise bodo priključili na kanalizacijo v naselju Žabnica na Češ-njici, ki jo bo podjetje Tigrad iz Rovt začelo graditi v začetkumaja. Znižanje komunalnega prispevka za petdeset odstot-kov bo pripadlo vsem, v celoti ga bodo zaračunali le tistim,ki ne plačujejo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja za-radi odvajanja odpadnih voda, in novograditeljem. Poleg ka-nalizacije bodo na tem območju položili še druge komunal-ne vode: toplovod, električni, optični in telefonski kabel, ob-novili pa bodo tudi vodovod. A. H.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
4GORENJSKI GLAS
torek, 19. aprila [email protected]
Kamna Gorica
Nov most in ureditev križišča
Direkcija za ceste je pred dnevi začela popravilo mostu inureditev novega križišča pri kamnolomu Vrčica. Zgradilibodo tudi enostranski pločnik: s tem bodo povezali KamnoGorico in lipniško šolo, tako da bodo otroci varni na poti všolo. Promet začasno poteka izmenično enosmerno po ob-vozu, gradnja pa bo predvidoma končana do konca prihod-njega meseca. Vrednost del ocenjujejo na dobrih 48 tisoč ev-rov. V okviru rednega vzdrževanja predvidevajo na cestiLesce-Kamna Gorica-Lipnica tudi delno krpanje v vrednosti6500 evrov ter zalivanje rež v višini tri tisoč evrov. Direkcijanačrtuje tudi odpravo poškodb po zmrzali ter izvedbo kam-nito-betonskega zidu na cesti Lipnica-Kropa-Rudno. Izdelanaje tudi projektna dokumentacija za sanacijo zidov na regio-nalni cesti Lesce-Kamna Gorica-Lipnica. Investicija bo obse-gala popravilo podpornih in opornih zidov ter rekonstrukcijoceste. Delati naj bi predvidoma začeli v prihodnjem letu. T. K.
Vilma Stanovnik
Kranj - "Ko smo pred dvemaletoma ustanovili Gasilskozvezo Gorenjske, smo imeliv mislih in načrtih pred-vsem boljšo organiziranost,danes pa se že kažejo rezul-tati na različnih področjih:od usposabljanja, opremlja-nja, do vzgoje, pa tudi priureditvi zdravstvenih pre-gledov," je na petkovem ob-čnem zboru Gasilske zvezeGorenjske poudaril pred-sednik Jože Smole in opisalvse skupne aktivnosti dese-tih Občinskih zvez Gorenj-ske, ki so združene v Go-renjsko občinsko zvezo.Predstavniki prav vseh ob-činskih zvez so se udeležili
petkovega občnega zbora, kista ga med drugimi pozdra-vila tudi predsednik Gasil-ske zveze Slovenije AntonKoren in koroški deželni ga-silski poveljnik Josef Mes-chik. Medtem ko je Korenpoudaril veliko vlogo gasil-stva in dejstvo, da Slovencipo eni od opravljenih raz-iskav najbolj zaupajo pravgasilcem oziroma Gasilskizvezi Slovenije, pa je Mesc-hik poudaril tudi vlogo po-vezovanja in pomoči medsosedi. Prav čezmejno sode-lovanje, zlasti sodelovanje ssosednjo Koroško, je po be-sedah Jožeta Smoleta enaod pomembnih točk pro-grama dela Gasilske zvezeGorenjske, gorenjski gasilci
pa si želijo znova oživititudi tekmovanje treh dežel.
Skupno delo je pomemb-no tudi, ko gre za poklicne inprostovoljne gasilce, na kar jeopozoril direktor Gasilsko re-ševalne službe Kranj VojkoArtač. Gorenjski gasilci, ki soedini v Sloveniji formalnopovezani v svojo gasilsko zve-zo, so se na občnem zborutudi dogovorili, da se bodo zaleto 2013 prijavili za 16. kon-gres Gasilske zveze Sloveni-je, ki naj bi ga pripravili naBrdu. Prav tako so podpisalidogovor o operativnem sode-lovanju gasilcev na območjuGasilske zveze Gorenjske, kiga bodo v naslednjih dneh vpodpis ponudili tudi vsemgorenjskim županom.
Združeni so učinkovitejšiEdino gorenjski gasilci so v Sloveniji formalno povezani v skupno zvezo, žepo dveh letih pa ugotavljajo prednosti takšne povezave.
Člane gasilske zveze Gorenjske je na petkovem občnem zboru v prostorih kranjske občinepozdravil tudi koroški deželni gasilski poveljnik Josef Meschik.
Marjana Ahačič
Radovljica - Število upravi-čencev do denarne socialnepomoči narašča. Lani jih jebilo tako na območju, ki gapokriva upravna enota Ra-dovljica, to so občine Radov-ljica, Bled, Bohinj in Gorje,5818, od tega 996 v prvihtreh mesecih leta. Letos ještevilka že v prvih dveh me-secih presegla tisoč. "Najpo-gostejši razlogi za material-no stisko so izguba zaposlit-ve, nizki dohodki oziromapreživljanje izključno z de-narno socialno pomočjo,dolgotrajna brezposelnostali kratkotrajne zaposlitveter s krediti obremenjenidohodki in neredna nakazi-la osebnega dohodka," je nanedavni novinarski konfe-renci pojasnila direktoricaCSD Miloša Kos Ovsenik."Eden od razlogov za takoveliko povečanje števila pro-
silcev za denarno socialnopomoč v zadnjem času pa jeverjetno dejstvo, da so ljud-je v času od začetka gospo-darske in finančne krize po-rabili prihranke, se zadolže-vali in nato niso več zmogliveč plačevati položnic - sle-dili so rubeži, deložacije."
Med negativnimi posledi-cami materialnih stisk pravgotovo izstopa povečanje na-silja v družini; v lanskemletu so beležili kar 146 pri-merov, kar je več kot še en-krat toliko kot leta 2008."Revščina in brezposelnostzvišujeta število socialnihstisk, ki si jih marsikdo lajšaz uživanjem alkohola, to papovečuje možnosti za nasil-ne reakcije pa tudi za nasiljedo samega sebe," pojasnjujepsihologinja s Centra za so-cialno delo Barbara Otoni-čar. Kot pravi, v času krizeopažajo tudi vse več takoimenovanega ekonomskega
nasilja nad starejšimi, če-prav je, kot pravi, meja medsolidarnostjo in ekonom-skim nasiljem nad starejši-mi pogosto zelo tanka.
Center za socialno delo zaljudi, ki se znajdejo v hudimaterialni stiski, zagotavljarazlične oblike pomoči. Delsredstev za to namenjajotudi občine, a kot pravi di-rektorica Kos Ovsenikova,čeprav občinskih sredstev nimalo, ta do sredine leta po-navadi že poidejo.
Več revščine, več nasiljaNa radovljiškem Centru za socialno delo še vedno beležijo povečevanještevila upravičencev do denarne socialne pomoči.
Tržič
Društva dobro delajo
Občina Tržič letos sofinan-cira redno dejavnost, obra-tovalne stroške ter izvedboprojektov in izobraževanjdvanajstim kulturnim druš-tvom in Zvezi kulturnihorganizacij, ki so uspešnokandidirali na občinskemrazpisu za sofinanciranjeprogramov. Namenili so jimskupaj dobrih 50 tisoč ev-rov, kot je povedal županBorut Sajovic: "Tržiška kul-turna društva delujejo do-bro, njihove prireditve sokvalitetne in dobro obiska-ne. Letos smo sredstva zaljubiteljsko kulturo in rednodejavnost društev poveča-li za dvajset odstotkov.Upam, da bo to dalo dodat-nega zagona tržiškim kul-turnikom, in da med občanine bo ostalo neopaženo."Društvom, ki so bila s pro-jekti uspešna pri kandidira-nju na občinskem razpisu,bodo za en prijavljen projektali prireditev krili tudi stro-ške najema dvorane Kultur-nega centra Tržič. S. K.
Med negativnimi posledicami materialnihstisk prav gotovo izstopapovečanje nasilja v družini; v lanskem letuso beležili kar 146 primerov, kar je več kot še enkrat tolikokot leta 2008.
5GORENJSKI GLAStorek, 19. aprila 2011 [email protected]
Spodbujanje inovativne in podjetniške miselnosti je v teh časih še kako pomembno za razvoj podjetništva in slovenskega gospodarstva. Javni razpis države P12011, Garancije Podjetniškega sklada za bančne kredites subvencijo obrestne mere, z dne 25. marca 2011, ponuja ravno to: spodbujanje mikro, malih ter srednjevelikih podjetij k izvedbi naložb, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnegapoložaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranjaobratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah. Za lažjo odločitev pa v Hypo banki strankam ob prijavi na razpis ponujamo še posebne ugodnosti: brezplačnosvetovanje, odobritev kreditov brez stroškov odobritve,možnosti zapiranja finančne konstrukcije naložbe z lizing storitvami prek Hypo Leasing, d. o. o. Posebneugodnosti pa so namenjene tudi tistim, ki še niste
S Hypom še lažje na javni razpis P1 2011naše stranke, saj želimo postati VAŠI partnerji, delovati Z VAMI, in ustvarjati ZA VAS. Ne zamudite ugodne ponudbe v Hypu!
Kranj
Tekmovali iz znanja španščine
V soboto je Gimnazija Kranj gostila srednješolsko državnotekmovanje iz znanja španščine. Udeležilo se ga je 76 sred-nješolcev iz kar osemnajstih slovenskih srednjih šol in gim-nazij. "Tekmovali so dijaki tretjega letnika pa morda tudi kak-šen, ki se špansko uči tretje leto, vendar se je začel učiti v dru-gem letniku, tako da je sedaj dijak četrtega letnika," je razlo-žila profesorica španščine Bernarda Kovač iz GimnazijeKranj, ki je skupaj s stanovsko kolegico Katarino Škufca pre-vzela vlogo organizacije oziroma koordinacije tekmovanja.Državno tekmovanje se je začelo v dopoldanskih urah, tek-movalni del je bil sestavljen iz bralnega in slovničnega delater pisanja eseja. Prvi del pisnega dela je zajemal tudi vpraša-nja o civilizaciji ene izmed špansko govorečih držav - Peruja.Pred popoldansko razglasitvijo najboljših, ki so se je udeleži-li tudi ugledni predstavniki Španije, ki trenutno delujejo v Slo-veniji, so si tekmovalci organizirano ogledali Kranj (na sliki)in znamenite rove. Med petnajstimi najboljšimi, ki so prejelizlata, srebrna in bronasta priznanja, je srebrno priznanje pre-jela tudi kranjska gimnazijka Zala Peternel. Večina priznanj ješla v roke dijakom ljubljanske Gimnazije Poljane. A. B.
Jasna Paladin
Komenda - Delavci Primor-ja so po večmesečnih grad-benih delih na 75 hektarihposlovne cone pred dneviže ugasnili svoje stroje. Vtem tednu bosta občina inizvajalec predvidoma že iz-vedla primopredajo, v sklo-pu tehničnega pregleda sibodo objekt ogledali tudi iz-vedenci gradbene, elektroin strojne stroke. Slavnost-no odprtje in s tem eneganajvečjih gorenjskih praz-nikov na ta dan so na obči-ni že napovedali za 14. maj.
Z realizacijo druge fazecone je občina dosegla tudikriterije za ustanovitev no-vega naselja Poslovna conaKomenda in uvedbo ulične-ga sistema. "Občina je vzvezi s tem že pridobila vsapotrebna mnenja, potrdilain elaborat, tako da bomoodlok konec aprila dali na
javno razgrnitev. Pravilnikdoloča, da se ulični sistemlahko uvede, če ima naseljevsaj sto stavb in se lahko ob-likujejo vsaj tri ulice. Te po-goje izpolnjujejo, saj je vconi predvidenih 184 stavbin 14 ulic. Podjetja v prvifazi cone smo že konec lan-skega poletja obvestili, dabodo tudi njim spremenje-ni naslovi, zato naj tiskovi-ne pripravijo le do letošnjepomladi. Naleteli smo narazumevanje in odobrava-nje, le v enem podjetju sonekoliko negodovali," je po-vedal Marjan Potočnik zObčine Komenda in dodal,da bodo ulice poimenovanepo drevesnih vrstah - Pod lipami, Pod javorji, Podbrezami ... O predlogu bodona naslednji seji razpravljalitudi občinski svetniki.
Prav svetniki - trije so bilina nedavni izredni seji odelovanju družbe Poslovna
cona Komenda, d. o. o.,imenovani v posebno ko-misijo, ki si je na sedežudružbe ogledala nekatereposvetovalne pogodbe - paso na zadnji seji s svojimporočilom precej preseneti-li vse prisotne. "Ogledalismo si podatke za leta od2007 do 2010 in spornihzneskov je za kar nekaj mi-lijonov evrov! Pomanjkljivadokumentacija, ki ne doka-zuje upravičenosti nekate-rih nakazil, zbuja sum ofiktivnih situacijah in ne-pravilnostih v poslovanju,"je povedal Aleš Marinko, ki si je pogodbe ogledalskupaj s Klaro Berlec in Zo-ranom Sodnikom, in pred-lagal, da zadevo predajo us-treznim institucijam. Pred-sednica nadzornega svetaObčine Komenda MilenaBremšak je v petek poveda-la, da se bodo o nadzoru od-ločili v teh dneh.
Poslovna cona z ulicamiGradnja komunalne infrastrukture v Poslovni coni Komenda je končana.Bodo poslovanje družbe pregledale ustrezne institucije?
Živahno je bilo tudi na stojnici rezbarja Petra Gučka iz Križev.
Vrba
Markov smn’ z največ razstavljavci doslej
Minuli konec tedna je v Vrbi potekal tradicionalni Markovsmn', ki ga je ob godu vaškega zavetnika sv. Marka prirediloKulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica(KD) v sodelovanju z zavodom za turizem in kulturo ter občino Žirovnica. "Na nedeljskem, sejemskem delu prireditvese je predstavilo 27 razstavljavcev domače in umetnostneobrti ter ročnih spretnosti, kar je največ doslej. Podobno kot v preteklih letih so bili razstavljeni glineni, rezbarski, čevljarski, lectarski in pekovski izdelki, loški kruhki, izdelki izsoli, ribniška suha roba, zelišča ... Obiskovalci so prihajali izcele Gorenjske, v Vrbi pa je bilo živahno ves dan," je bil zadovoljen predsednik KD Jože Resman. Pestro pa je bilotudi na sobotnem koncertu pevskih skupin, ki je kljub hlad-nemu večeru privabil lepo število obiskovalcev. Pred cerkvicosv. Marka so nastopili mešana pevska skupina Dr. FrancePrešeren Žirovnica, moški Kvintet za 5 z Blejske Dobrave,ženski pevski zbor Bohinj ter citrarka Cita Galič in njen možJože, ki se je predstavil s petjem in igranjem na orglice. A. H.
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Foto
: Tin
a D
okl
Domžale
Praznik občine Domžale
Devetnajsti april kot občin-ski praznik v domžalski obči-ni praznujejo na dan, ko sobile Domžale razglašene zamesto. Prireditve ob prazni-ku potekajo že nekaj dni, vr-hunec pa bo nocoj s slav-nostno sejo, ki se bo ob 20.uri začela v Kulturnemdomu Franca Bernika. Žu-pan Toni Dragar bo na slo-vesnosti podpisal sporazummed pobratenima občinamaDomžale in hrvaško Kopriv-nico, podelil pa bo tudi pri-znanja. Zlato plaketo bo pre-jel dolgoletni predsednikuprave Heliosa Uroš Slavi-nec, srebrno Simfonični or-kester Domžale - Kamnik, kiletos praznuje 40-letnico, inPGD Dob ob 120-letnici de-lovanja, bronasto plaketo paObmočno združenje vetera-nov vojne za Slovenijo Dom-žale, Draga Jeretina Anžin inMilan Skočaj. Župan bo na-grade Občine Domžale po-delil Moškemu pevskemuzboru Radomlje, Društvumladi gasilec OŠ Rodica,Frančiški Rožič, Kulturnemudruštvu Domžalski rogisti inŠportnemu društvu Vir. J. P.
Šenčur
Potrdili zaključni račun
Občinski svetniki v Šenčurju so na aprilski seji potrdili zaključni račun za leto 2010. Kot je pojasnila občinska finančnica Anica Brezar, se je v lanskem letu v proračun nateklo 8,94 milijona evrov, kar je slabe tri odstotke več odpričakovanj. Porabili so 6,28 milijona evrov oz. dobra dvaodstotka manj, kot je bilo predvideno v proračunu. S. Š.
6GORENJSKI GLAS
torek, 19. aprila [email protected]
Simon Šubic
Šenčur - V razpravi o šport-nih objektih v občini Šen-čur na aprilski seji tamkajš-njega občinskega sveta se jerazkrilo, da trenutno naj-večji problem predstavljašportni park na Miljah, sajso balinišče, igrišče za od-bojko na mivki in spremlje-valni objekti na zemljišču,ki je v zasebni lasti. "Pogo-vori med predstavnikiŠportnega društva MiljeTela in novim lastnikom, kije zemljišče od prejšnje last-nice prejel z darilno pogod-bo, zato občina ni moglapravočasno ukrepati inzemljišča sama kupiti, po-govori že potekajo. Gre zazelo občutljivo temo. Pro-blem je že star, in ko bi sega še dalo lepo rešiti, so biliv športnem društvu ali pre-več naivni ali pa premaloaktivni, sedaj pa so v teža-
vah," je pojasnil županMiro Kozelj.
Športni park v Šenčurju jedelno v lasti občine, delno pašportnega društva, vendar sepo županovih besedah že do-govarjajo, da bi tudi večinoobjektov, ki so trenutno v la-sti društva, prenesli na obči-no. "Sicer občina ne moreinvestirati v te objekte, ki sonekateri že potrebni obnove.S tem se bodo končala tudiugibanja za šankom, kateritrgovec bo kaj kupil," pravižupan. Na zahodni stranišenčurskega športnega par-ka je občina v zadnjih štirihletih pridobila tri zemljiščain jih dala v petleten brez-plačni najem društvu. To jena novem zemljišču postavi-lo igrišči za odbojko na miv-ki in pokrito malonogomet-no igrišče, za kar so v ŠDnajeli posojilo.
"Če bo prišlo do krize od-plačevanja za šotor, nas skr-
bi, da lahko ta preide v tujolastnino, zato od občine pri-čakujemo, da bedi nad last-nino. Razmerja znotraj druš-tva pa nas ne zanimajo, tonaj uredijo v društvu sa-mem," je dejal Janez Sušnikiz liste BOR, ki je poleg svet-niških skupin SD in LDSsprožila razpravo o lastništvušportnih objektov. Župan jezavrnil vse pogostejše govori-ce, da bi ŠD Šenčur kadarko-li prejel nepovratna občinskasredstva za javno infrastruk-turo in da je občina dala jam-stvo za najem posojila ŠD."Občina ni dala nobenegajamstva za kredit, sicer bi onjem moral odločiti občinskisvet, ker zakon jamstva treti-ra enako kot najem posojila.V pogodbi za petleten brez-plačni najem zemljišča pa jetudi določilo, da se ta takojprekine, če bi prišlo do pre-nosa lastništva v ŠD Šen-čur," dodaja župan.
Razprava iz gostiln na občinski svetGostilniške govorice o možni privatizaciji Športnega društva Šenčur so naseji občinskega sveta spodbudile razpravo o lastništvu športnih objektov.
Ana Hartman
Tržič - Pred kratkim so na tr-žiških vodotokih stekla sana-cijska dela tako v sklopu red-nega vzdrževanja kot tudinadaljnje odprave posledicneurij v letih 2007 in 2010.Dela, ki potekajo pod vod-stvom agencije za okolje,bodo predvidoma končanado poletja.
Letos so na sotočju TržiškeBistrice in Mošenika že sani-rali poškodovane obrežne zi-dove in obnovili prečne pra-gove. Prav tako so saniralibrežino, ki jo je Tržiška Bis-trica spodkopala v Jelendoluin je na nekaterih mestihogrožala lokalno cesto, v dol-žini 150 metrov pa ta čas iz-vajajo obrežno zavarovanjein prečni prag za stabilizacijorečne struge. V Jelendolu sov dolžini sedemdesetih me-trov stabilizirali strugo Dov-žanke, ki je bila tako poško-dovana, da je hudournik žeogrožal bližnje objekte. VDolini je nad objektom Doli-
na 31 struga Tržiške Bistricemočno zasuta, poškodovanaje desna brežina, v dolžini250 metrov pa ta čas vzpo-stavljajo ustrezen pretočniprofil in obnavljajo obrežnozavarovanje. Na hudourni-ku, ki pod Ljubeljem pritekav Mošenik, sta predvideni sa-nacija in stabilizacija sistemaobstoječih pregrad, pod na-seljem Ravne pa načrtujejosanacijo obrežnih zavarovanjin prečnih objektov na Moše-niku.
Po besedah Urbana Ilca izagencije za okolje so bila vzadnjih treh letih na TržiškiBistrici in Mošeniku, pred-vsem skozi naselje Tržič patudi gorvodno do Podljube-lja, izvedena obsežna sana-cijska dela, ki bistveno pripo-morejo k zmanjšani erozij-ski in poplavni ogroženostiposeljenih območij v občiniTržič. Tržiški župan BorutSajovic je vesel, da se stanjena vodotokih izboljšuje in dadržava namenja več pozor-nosti njihovemu urejanju.
Sanacija vodotokovV tržiški občini nadaljujejo z rednim vzdrževanjem vodotokov, odpravljajo pa tudiposledice neurij.
Planet Tuš KRANJ
��������������� �������������������� ������������ ���������������������������� ����� ������ ��/delavnica/����� ������������������ ������ � �������/predstava/����� �������������������� ����� ������ ��/rajanje/Razstava � Foto koticek � Prireditve
Vabljeni na praznicna dozivetja!
����
����
�����
����
����
����
����
!���
"��
� "
""
���
!�
Železniki
Evropski denar za davško cesto?
Regionalni cesti v Davčo, kije bila uničena v katastrofal-ni poplavi septembra 2007,se očitno vendarle obetajoboljši časi. Na Direkciji RSza ceste so pojasnili, da jeobnova te ceste na prioritet-ni listi projektov, ki naj bi jihsofinancirali iz Evropskegasklada za regionalni razvoj vsklopu sprememb Operativ-nega programa razvojaokoljske in prometne infra-strukture, ki ga je vlada po-trdila novembra lani. "Pred-vidoma bo vloga za pridobi-tev evropskih sredstev pri-pravljena še letos, prav takopa izveden razpis za obnovoceste v celoti. Podrobnejše-ga terminskega plana izved-be še nimamo, predvidomapa bo gradnja trajala dveleti," so dodali na direkciji.Obnova celotne, dobrih šestkilometrov dolge regionalneceste po projektantskempredračunu stane kar osem-najst milijonov evrov. Do-slej so sicer obnovili le do-ber kilometer spodnjegadela ceste, letos pa bododokončali še nekaj sto me-trov, s čimer bi zaključiliprvo fazo obnove 1,5-kilo-metrskega odseka. A. H.
7GORENJSKI GLAStorek, 19. aprila 2011 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Boštjan Bogataj
Kranj - O opeharjenem de-lavcu Jovici Cvijiću smo pisa-li že pred letom, ko je prote-stiral pred domom nekdanje-ga delodajalca, samostojnegapodjetnika Vitomirja Čelićaoziroma Bagat, s. p. Spomni-mo: leta 2007 je Čelić zapo-slil Cvijića in mu ves ta časobračunal in izplačeval nižjoplačo od dogovorjene, za po-trebe davčne uprave pa prire-jal še plačne liste. Ko ga jeCvijić na to opozoril, ga jesredi lanskega januarja od-pustil z razlogom, da je iz-ostajal z dela.
"Tožil sem ga, prijavil de-lovnemu inšpektoratu indavčni upravi ter protestiralpred njegovim domom,"svoj križev pot opisuje JovicaCvijić, ki je medtem našeldrugo zaposlitev. Sodišče jeodločilo, da ga mora v 15dneh zaposliti nazaj, vendarse je Čelić oziroma njegovopodjetje Bagat na sodbo po-žvižgal, konec letošnjega fe-bruarja pa je sodišče odločilo
še, da mu mora plačati do-brih 17 tisoč evrov za neizpla-čane plače in obresti.
Znova se ne zgodi nič, vtem času pa so Čelića tožili šenekdanji delavci Dragan Du-kić, Dragan Djurić in ZoranBarak. Vsem naj bi bil dolžanod dobrih tisoč do več tisočevrov, večino pa je z izmišlje-nimi razlogi po dveh letih
dela odpustil. Razlogi so ved-no enaki: izostajanje z dela alimalomarnost pri delu. Če-prav so že prej vedeli, da bodoplače nižje od dogovorjenih,pa tuji delavci prvi dve leti po-trpijo, saj je njihovo dovolje-nje za delo v tem času vezanona delodajalca.
"Spretno se izogiba takosodnim pozivom kot tudi
sodnemu izvršitelju. Najprejse je z ulice Tuga Vidmarjapreselil na Trg Prešernovebrigade, sedaj pa na Staro ce-sto v Kranju. Poleg menjavenaslova pa menja tudi part-nerice in svoj posel skriva zanjimi," pojasnjuje opeharje-ni Cvijić. Tako tudi sodni iz-vršitelj ni našel premoženja,on pa trdi, da ga ima shranje-nega v prostorih Save na Sta-ri Savi v Kranju.
"Zame ta dolg ne obstaja,"je najprej na obtožbe odgovo-ril Vitomir Čelić, ko gaopomnimo, da je sodišče od-ločilo o dolgu do protestnikapa: "In kaj, če je sodišče takoodločilo? Že njim sem pove-dal, da ga bom izplačal, kobom imel denar." Nato Čelićz nami ni več želel govoriti.Po lanskem protestu je Cvijićsicer našel novo delo, vendarv nekaj mesecih zapravil sko-raj vse skromno premoženje,ki ga je imel. Sedaj že letodela v, tako pravi sam, pošte-nem podjetju, s poštenimvodstvom in je zelo zadovo-ljen, ker je lastnik Slovenec.
Na odločitev sodišča se požvižgaKljub odločitvi sodišča Vitomir Čelić nekdanjemu delavcu Jovici Cvijiću ne izplača ugotovljene razlikev plači in obresti. Pravi, da nima denarja.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Doslej so na skupšči-nah Vzajemne zdravstvenezavarovalnice lahko sodelo-vali vsi člani - bodisi tako, daso se je sami udeležili, alitako, da so za to nekoga po-oblastili. Spremenjeni zakono zavarovalništvu, ki je začelveljati oktobra lani, določa,da mora biti skupščina zava-rovalnic z več kot 1500 članiorganizirana kot skupščinazastopnikov članov in ne večkot skupščina vseh članov. VVzajemni bodo zastopnikevolili na vsakih šest let, skup-ščina bo štela 45 članov, vnjej pa bodo enakopravnozastopane vse starostne sku-pine članov. Tako kandidacij-ski postopki kot volitve bodopotekale v petih starostnihskupinah: od 15 do 34 let, od34 do 46 let, od 46 do 56 let,od 56 do 69 let in nad 69 let.
Prve volitve bodo letos, vVzajemni so jih že razpisali,pred dnevi so pozvali svoječlane k sodelovanju. Dovključno 5. maja bodo poteka-li kandidacijski postopki zvlaganjem kandidatur oz. vo-lilnih predlogov. Za zastopni-ka lahko kandidirajo vsi, ki sočlani Vzajemne najmanj letodni, kandidaturo pa lahko
podprejo in kasneje glasujejovsi, ki so člani tudi krajši čas.Kandidata lahko predlagaeden ali več članov Vzajem-ne. Na glasovnico za posame-zen starostni razred bo uvr-ščenih največ 54 kandidatovza zastopnika; v primeru, dajih bo več, bodo upoštevalikandidate z največ podpore.
In kako bo potekalo glaso-vanje? Vsi člani bodo na domprejeli glasovnico z navodiliza glasovanje. Vsak član bolahko izmed 54 kandidatovsvojega starostnega razredaizbral in označil največ 27kandidatov. Prvih devet z naj-več prejetimi glasovi v posa-meznem razredu se bo uvr-stilo v skupščino, drugi pabodo nadomestni zastopniki.Predčasno glasovanje se bopredvidoma začelo 23. maja,trajalo bo deset dni, glasovatibo možno prek spleta, popošti in v primeru vsaj petstočlanov tudi na mobilnem vo-lišču. Redno glasovanje najbi potekalo 8. junija na 49 lo-kacijah v Sloveniji - na cen-trali družbe, na sedežu po-slovnih enot ter v poslovalni-cah, pri tem pa bodo članilahko oddali glas na katerem-koli volišču. Zastopniškaskupščina naj bi se prvič se-stala do konca avgusta.
Volitve v skupščinoVzajemneDo 5. maja bodo potekali kandidacijski postopki,predčasno glasovanje se bo predvidoma začelo23. maja, redno glasovanje pa 8. junija.
Jovica Cvijić se sprašuje o pravni državi, saj bivši delodajalecne spoštuje niti odločb sodišča. Vse do izpolnitve odločbebo ob nedeljah pod Jelenovim klancem v Kranju stal njegovavto, na njem pa: Vitomir Čelić, daj mi mojo plačo!
Jasna Paladin
Kamnik - Družinsko podjetjeMetal-Profil je lani praznova-lo 20-letnico svojega delova-nja, ker je razvoj zahteval ne-nehno širitev proizvodnje, paso se na domači lokaciji v Jar-šah kmalu znašli v prostor-ski stiski.
"Širitev sredi vasi ni bilamogoča, proizvodnja je po-stajala moteča. Tako smopred petimi leti zgradili nove
prostore na Jesenicah, a smose zaradi razdalje odločili zanovo selitev. V domači občiniDomžale nismo našli pri-mernega prostora, smo pazato zgradili sodoben objektv poslovni coni ob Korenovicesti v Kamniku, kjer imamona 1800 kvadratnih metrihvse, kar potrebujemo za po-slovanje," pravi Aleš Juhant,ki podjetje vodi skupaj zženo Marijo, pri delu pa jimapomagajo vsi trije otroci.
Skupaj je v podjetju zapo-slenih šestnajst delavcev. Pod-jetje je najbolj znano po proiz-vodnji drsnih vrat, ograj, za-pornic, uličnega pohištva indrugih konstrukcijah. "Dela-mo pretežno unikatne izdel-ke, ki jih odlikujeta varnost inzanesljivost. Naše izdelkeimajo tako tudi v nuklearkiKrško, v zaporih na Dobu, vprostorih Vlade RS, na Aero-dromu Ljubljana in drugje,"še pove Juhant in doda, davečinoma prodajajo na slo-venskem trgu, in čeprav sinajbolj želijo na avstrijski trg,bodo s povečanim obsegomproizvodnje v novih prostorihsvoje priložnosti iskali pred-vsem pri kupcih na območjunekdanje Jugoslavije.
Metal-Profil v novih prostorihDružinsko podjetje se je iz Jarš pri Domžalah najprej preselilo na Jesenice,zdaj pa so svoje poslovne prostore našli ob Korenovi cesti v Kamniku.
Kranj
Generali povečali tržni delež in dobiček
Generali Zavarovalnica je lani zbrala 77,3 milijona evrov brutopremije ali 10,9 milijona evrov več kot leto prej. S tem je tržnidelež povišala s 3,65 na 4,2 odstotka, kar jo uvršča na petomesto med slovenskimi zavarovalnicami in na vodilno medtujimi. 62 milijonov evrov bruto premije je zbrala s premo-ženjskimi zavarovanji in 15,3 milijona evrov z življenjskimi. Priavtomobilskih zavarovanjih je dosegla 23-odstotno poveča-nje, tržni delež pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti jezvišala s 6,5 na 7,9 odstotka. "Samo v lanski spomladanskipromocijski akciji smo pridobili deset tisoč novih avtomobil-skih zavarovancev, trend rasti pa se je nadaljeval vse leto," jepovedal Gregor Pilgram, predsednik uprave zavarovalnice Ge-nerali, v kateri tudi letos načrtujejo povečanje števila zavaro-vancev. Ohranili bodo obstoječe ugodnosti, med drugimmožnost vračila deset odstotkov premije kasko zavarovanj,ter dodali nove promocijske akcije in popuste. Lani so ustva-rili 1,6 milijona evrov čistega dobička, kar je osemkrat več kotleto prej. C. Z.
Kranj
V Krki predlagajo 1,4 evra dividende na delnico
Družba Krka iz Novega mesta je ob koncu lanskega letaimela nekaj manj kot 169 milijonov evrov bilančnega dobič-ka. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga 47,1 milijo-na evrov namenili za izplačilo dividend, 60,9 milijona naj biga dali za rezerve, enak znesek pa naj bi prenesli v nasled-nje leto. Če bodo na skupščini družbe 7. julija soglašali stakšnim predlogom, bodo delničarji prejeli 1,4 evra (bruto)dividende na delnico, kar je 27 odstotkov več kot lani. Postari strategiji razvoja družbe delež dividend praviloma nipresegal četrtine čistega dobička, ustvarjenega v predhod-nem letu, po novi strategiji pa bo družba namenjala za divi-dende do ene tretjine dobička. C. Z.
Boštjan Bogataj
Bled - "V teh dneh so nas pre-senetili množični telefonskiklici in obiski delavk podjetjaLaser Bled, ki prosijo za izčla-nitev iz sindikata. Razlog jenavodilo direktorja, da bodoostale brez službe, če bodočlanice sindikata," je v pismumedijem zapisal Ferid Šu-puk, predsednik sindikataStoritvenih dejavnosti priSvetu gorenjskih sindikatov.
Tako naj bi direktor MarkKavčič 13. aprila opravil se-stanek na brniškem letališ-ču (zaposlene opravljajodelo čistilke), ki so šokiraneizvedele, da jim ne bo podalj-šal pogodb o zaposlitvi zadoločen čas, ki se iztečejo30. junija letos, če se ne iz-ključijo iz sindikata. S sindi-katom naj bi imel preveč te-žav, pravi Šupuk: "Podjetjemoramo stalno opozarjatina spoštovanje zakonodaje.
Ne borimo se za višji nivopravic ali višje plače, ampakle za pravilno izplačilo zni-žane minimalne plače (540evrov bruto), za pravilno inpravočasno izplačilo regre-sa, za pravilno odmero let-nega dopusta ..."
Direktor Mark Kavčič pra-vi, da trditve sindikalista nedržijo: "Šupuk mi zameri,ker se nisem želel vpletati vnjegove igre. Lani je želel, davse zaposlene prisilim v včla-
nitev v njegov sindikat, patudi, da zaposlim njegovo se-strično." Dodaja, da podjetjedeluje že dvajset let in nikoliniso omejevali članstva v sin-dikatih, kar dokazuje tudiraznoliko članstvo zaposle-nih po številnih sindikatih."To so podle igrice, ki se jihne želim igrati," še pravi Kav-čič in tudi, da so tokratne pla-če namesto dogovorjenega18. v mesecu izplačali že vpetek, 15. aprila.
Sindikat tako, delodajalec drugače"Iz sindikata ali vas odpustim," naj bi delavkam Laser Bled grozil direktor Mark Kavčič, ta pa pravi,da gre za osebno maščevanje sindikalista Ferida Šupuka.
Aleš Juhant
8GORENJSKI GLAS
torek, 19. aprila 2011KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Zapuže - "Pred sedmimi letismo v Zapužah kupili po-slovno stanovanjsko stavboin po končanih obnovitvenihdelih smo letos v začetkuaprila v njej odprli novo po-slovno enoto. Za to smo seodločili, da bi veterinarskestoritve, ki smo jih že doslejopravljali na tem območju,še bolj približali uporabni-kom," je dejal Tomaž Bene-dik, direktor Veterinarskeprakse Tenetiše, in dodal, daje v poslovni enoti posveto-valnica z izdajo veterinarskomedicinskih sredstev, veteri-narska ambulanta za hišneživali, služba za identifikaci-jo in registracijo živali in la-
boratorij za ugotavljanje jaj-čec parazitov v blatu konj,govedi in drobnice. V veteri-narski ambulanti opravljajoobvezna in priporočena cep-ljenja psov in mačk, odprav-ljajo zajedavce, zdravijo bo-lezni, svetujejo glede prehra-ne in opravljajo rutinske ki-rurške posege. V posvetoval-nici izdajajo tudi različna ve-terinarsko medicinska sred-stva: vitaminsko mineralnedodatke, sredstva za zatira-nje zajedavcev, insektov inglodavcev, zdravljenje driske,izboljševanje prebave in zapomoč pri porodih, zaščitnamazila, mlečne nadomestke,silirne dodatke, pasjo inmačjo hrano ... V službi zaidentifikacijo in registracijo
živali med drugim registrira-jo novorojena teleta in gove-da iz uvoza ter vnašajo pre-mike živali v centralni regi-ster. "Še letos bi radi uredilitudi distribucijski center zabikovo in žrebčevo seme terregistrirali opravljanje derati-zacije, dezinfekcije in dezin-sekcije za kmetijske in živil-ske obrate," je dejal Benedikin poudaril: "Še naprej bomoširili malo veterinarsko prak-so. Število kmetij na Gorenj-skem se namreč zmanjšuje,s tem pa se zmanjšuje tudiobseg terenskega veterinar-skega dela. Doslej je bilo naterenu dela za deset do dva-najst veterinarjev, eden alidva sta delala v ambulanti, vprihodnje se bo to razmerje
povečevalo v korist maleprakse in dela v ambulanti.Število malih živali narašča,krepi se skrb lastnikov za ži-vali, s tem pa narašča tudipotreba po tovrstnih veteri-narskih storitvah."
Veterinarska praksa Te-netiše deluje štirinajsto letoin zaposluje skupno sedem-najst delavcev, od tega tri-najst veterinarjev in dva ve-terinarska tehnika. Na pod-lagi koncesije opravlja od dr-žave predpisane veterinar-ske storitve na območjuupravnih enot Škofja Loka,Tržič, Radovljica in v deluupravne enote Kranj, drugeveterinarske storitve pa naprostem trgu tudi zunaj tegaobmočja.
Odprli novo poslovno enotoVeterinarska praksa Tenetiše je v začetku meseca odprla novo poslovno enoto v Zapužah.
Nova poslovna enota v Zapužah
Kranj
Podpisali naravovarstveni sporazum
Lovska zveza Slovenije in Kinološka zveza Slovenije sta vpetek ob odprtju sedmega mednarodnega sejma lovstva, ri-bištva, aktivnosti in oddiha v naravi v Gornji Radgoni podpi-sali naravovarstveni sporazum. Zvezi si bosta na podlagisporazuma prizadevali oblikovati sorodna stališča do zako-nov in drugih predpisov, sodelovali pa bosta tudi pri lov-skem usposabljanju psov in vodnikov, pri ozaveščanju last-nikov psov, pri preprečevanju škodljivega delovanja psov vgozdovih, pri odkrivanju nedovoljenih posegov v prostor,pri publicistični dejavnosti in še na nekaterih področjih. Lov-ska zveza je podoben sporazum podpisala že z ribiško zve-zo, dogovarja pa se tudi s planinsko zvezo. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Hrastje - Podjetje Agrome-hanika je minuli konec ted-na pripravilo na tovarni-škem dvorišču tradicionalni,že deseti spomladanski go-renjski kmetijski sejem, nakaterem se je predstavilo storazstavljavcev, od tega osem-deset s ponudbo kmetijskein gozdarske mehanizacije,opreme, orodja ter drugegakmetijskega "blaga". Tri-dnevni sejem je v petek od-prl starosta slovenskegakmečkega stanu, kmet IvanOman iz Zminca pri ŠkofjiLoki. Kot je dejal, smo biliSlovenci še do nedavnegakmečki narod, ki je ohranjalslovensko deželo in vredno-te, kot so trdna družina, de-lavnost in poštenje. Takratsta veljala beseda in stiskroke, danes je vprašanje, čeže podpisane pogodbe tolikoveljajo. "Kmečki stan je sko-zi zgodovino marsikaj doži-
vel in preživel, preživeti bomoral tudi sedanji kapitali-zem, ki je v povezavi z globa-lizacijo kruta stvar. Preživelga bo le z dobro organizira-nim, močnim zadružni-štvom, ki bo v kmečkih ro-kah, ne pa v rokah nomen-
klature in lobijev, kot se zdajdogaja. Tako se dogaja, daizključijo člana, ki se drznebiti kritičen, ali od vodenjazadruge izganjajo tiste, ki ni-majo žegna nomenklature,"je dejal Oman in dodal: "šeletakrat, ko bodo kmetje spo-
znali, kaj morajo napraviti,se obeta nov, boljši čas. Po-trebno je več kmečke samo-zavesti in povrhu vsega šepogum za nov zalet, podo-ben tistemu, ki smo ga na-pravili 12. maja 1988, ampaktokrat ne v politiko, ampak vorganizirano zadružništvo."
Na slovesnosti ob odprtjusejma je navzoče pozdraviltudi Jan Šinkovec, direktorAgromehanike, ki je ugotav-ljal, da so v Sloveniji še ved-no dobra podjetja, ki se bori-jo po svojih močeh in se pre-skušajo na tujih trgih; enotakih je tudi Agromehanika.Mitja Kadoič, direktor Kme-tijsko gozdarskega zavodaKranj, je poudaril, da bostahrana in voda strateški suro-vini prihodnosti, kar je do-bro za kmetijstvo. Gostje,med katerimi je bil tudikranjski podžupan JanezFrelih, so si po odprtju sej-ma ogledali še proizvodneprostore Agromehanike.
Več samozavesti in pogumaKmet Ivan Oman ob odprtju sejma v Hrastju: "Kmečko kmetijstvo bo v brutalnem kapitalizmu težkopreživelo brez zadružništva v kmečkih rokah."
Jan Šinkovec, direktor Agromehanike, in kmet Ivan Omanmed ogledom sejma / Foto: Gorazd Kavčič
Cveto Zaplotnik
Jesenice - V soboto je bilo vDobravi pri Škocjanu na Do-lenjskem državno tekmova-nje Mladi in kmetijstvo, nakaterem je med enajstimi eki-pami zmagala ekipa Društvapodeželske mladine Zgornje-savske doline - Janez in JercaZaverl ter Jošt Černe (na sli-ki), ki je bila najboljša že nagorenjskem tekmovanju vPreddvoru. Ekipe so odgovar-jale na vprašanja o varnemdelu pri sečnji lesa, trženju nakmetiji, značilnostih sloven-skega medu in o odnosih zjavnostjo. Za uvod v kviz je bil
pogovor o tržnih poteh vkmetijstvu, vodil ga je RokRoblek, predsednik Zvezeslovenske podeželske mladi-ne, ki je poudaril, da mladimne manjka idej, vendar pa oddržave pričakujejo takšne po-goje, da se bodo lažje odločaliza kmetovanje in da bodo vtem videli svojo priložnost.Direktor kmetijsko gozdarskezbornice Igor Hrovatič je kotvelik problem uspešnega trže-nja izpostavil prešibko organi-ziranost kmetov pri prodaji,po mnenju Matjaža Grkma-na s kmetijskega ministrstvapa je velika priložnost za kme-tije prodaja na domu.
Gorenjci najboljši tudi na državnem kvizu
mesarija KEPICPREDELAVA MESA IN PRODAJA
Kepic Aleš, s.p., Krvavška 14, 4207 Cerklje,CERKLJE: 04/25 26 900, 0590 24 979
PRIMSKOVO: 04/2042 659PLANINA: 04/23 31 223
Nudimo Vam vse vrste suhih mesnih velikonočnih dobrot(šunke, suhi vrat, krače,...) po ugodnih cenah.
Meso je pripravljeno domače, soljeno in prekajeno. Obenem Vam želimo vesele velikonočne praznike.
Hvala za zaupanje.
Tomaž Benedik
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Intenzivni tečaj nemščine na Gorenjskem glasu s Heleno (3. stopnja)
Na ta tečaj vabimo vse odrasle in upokojence, ki si želijo obnovitiznanje nemščine in ga še dodatno pridobiti. Tečaj bo potekal enkratna teden, ob torkih, od 8. do 10.15 v sejni sobi na Gorenjskem glasu.Obsega osem srečanj, če bo skupina želela, se lahko izvaja tudi dvakratna teden. Redna cena tečaja (vključuje gradivo) je 180 evrov, za
naročnike Gorenjskega glasa pa je cena 160 evrov.
Začnemo v torek, 3. maja!Učenje poteka na sproščen način, v majhnih skupinahpri naravni govorki nemščine, na koncu tečaja bomo
šli vsi skupaj na izlet v Celovec, da bomo znanje preverili "v živo".
Za rezervacijo udeležbe pokličite učiteljico Helenona tel. št.: 031/750 763.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
[email protected] GLAStorek, 19. aprila 2011 9
Maja Bertoncelj
Šenčur - "Šenčurjani so mipripravili res lepo slovo. Ni-sem si predstavljal, da bomzaključil na takšen način.Lani se je vse tako hitro odvi-jalo, da sploh nisem mogelrazmišljati, kdaj je bila zad-nja dirka, saj sem se šele ponjej odločil, da ne bom večtekmoval. Še enkrat se jimlepo zahvaljujem," je bil nasobotnem trinajstem kole-sarskem kriteriju v Šenčur-ju, ki ga je organiziralo tam-kajšnje kolesarsko društvo,čustven Matej Stare, novitrener članov Save, kjer je šelani tudi sam vrtel pedala.Pred startom najboljših se jeza slovo še enkrat zapeljal poprogi.
Stare, domačin iz Luž, jeVN Šenčurja kot tekmovalecdobil enkrat, še nekajkrat jebil na stopničkah. "Zrimšeksprinta, če se to ne izide, po-skušamo s pobegi," je razkriltaktiko za tokratni krožnikriterij po šenčurskih ulicah.Izšla se je po prvem planu inSava se je veselila drugezmage v sezoni, Jure Zrim-šek pa prve. "Že prvi sprintje pokazal, da sem danes
najmočnejši, ekipa pa mi jepotem pomagala, da smo vsprintih pobirali točke. Kosem dobil tri sprinte, semimel že veliko prednosti, takoda sem že petnajst krogovpred koncem vedel, da semzmagal. Nato sem na stopnič-ke skušal pomagati še Kerke-zu, a se žal ni izšlo. Vidi se, dasmo zelo homogeni, in če bošlo tako naprej, bo letos še ve-liko dobrih rezultatov. Sam
trenutno še nisem v top for-mi. Največ pričakujem od ju-nija in julija," je pojasnjevalNovomeščan Jure Zrimšek.V sprintih je zbral šest točkveč kot Mitja Mahorič (AdriaMobil) in dvanajst več od tret-jega Mateja Marina (Perutni-na Ptuj). Kriterij v Šenčurjuso sicer odprli mlajši mladin-ci. Zmagal je Matic ŠafaričKolar (Radenska KD Življen-je), Savčan Gašper Katrašnik
je bil drugi. Pri starejših mla-dincih je bil najboljši MartinOtoničar (HIT), Matej Moho-rič (Sava) je bil drugi. Tekmo-vale so tudi ženske. Slavila jeAlenka Novak, KranjčankaUrša Pintar (obe Garmin) jebila tretja.
Kolesarji so dirke nadalje-vali že dan kasneje v Vrsarju.Tretjo zmago v sezoni je za Savo osvojil Vladimir Kerkez.
Savčanom uspel prvi planTrinajsti kriterij Šenčurja, uvodno dirko letošnje slovenske kolesarske sezone, je dobil Savčan Jure Zrimšek.
Maja Bertoncelj
Kranj - "Za nami je težkatekma. Nasprotnik je želelzmagati z zaprto postavitvijoin nas ogroziti iz protinapa-dov. Tekme proti Triglavu sozanimive. Imam občutek, dasmo zanje poseben magnet.Od prve do zadnje minute soigrali zelo motivirano in ime-li ogromno energije. Imeli biogromno točk, če bi namtakšno predstavo uspelo več-krat ponoviti," je nogometašeTriglava Gorenjske po nedelj-ski tekmi v Kranju hvalil Dar-ko Milanič, trener Maribora.Dobra igra pa Gorenjcempred okrog petsto gledalci niprinesla želenega rezultata.Mariborčani, vodilni na lestvici, so zmagali z 1 : 2. Po-vedli so v 23. minuti po avto-golu Petra Stojnića, v 28. mi-nuti je izenačil Anže Jelar, od-ločilni zadetek za zmago go-stov pa je padel v 73. minuti,ko je zadel Robert Berič.
"Že po porazu z Olimpijosem povedal, da nam Mari-bor bolj leži. Olimpija imaboljše individualne igralce,igrajo tudi drugačen sistem,
ki nam ne ustreza. Z Mari-borom nam je nekako lažjeigrati. Danes smo prikazaliodlično tekmo. Zaslužili bi sivsaj točko. Žal mi je mojihfantov, ker so res dali vse odsebe," po tekmi ni skrival re-zultatskega razočaranja Sini-ša Brkič, trener Triglava Go-renjske. Po visokem porazuz Olimpijo v prejšnjem kro-gu so za dvig samozavesti od-igrali tudi prijateljsko tekmoz Lescami. "Fantje morajopridobiti samozavest. Nisopozabili igrati nogometa.Malce smo se oddaljili od
naše filozofije, od borbeneigre. Tekme v aprilu namniso šle na roko. Res je tudi,da je manjkalo pet standard-nih igralcev, kar se pozna,sploh Triglavu. Še vedno niKrcića in vratarja Gracarja,"je pojasnjeval Brkič.
Do konca prvenstva je šeosem krogov. Triglav Gorenj-ska je na lestvici še naprej napredzadnjem mestu. Pred-nost pred zadnjim Primor-jem je šest točk, zaostanek zaNafto in Celjem pa točka. Vnaslednjem krogu bodo vpetek gostovali prav pri Celja-
nih. "Celje je naš neposrednikonkurent v boju za obsta-nek. Ne bom pa zato s to tek-mo vršil pritiska na igralce.Skušali se bomo čim boljepripraviti. Če bomo ponoviliigro, kot smo jo pokazali zMariborom, me za rezultatni strah. Upam, da bomoimeli tudi več sreče kot to-krat," je dejal Brkič in dodal,da še vedno verjame v obsta-nek v ligi. Mariborčani so zzmago obdržali prednostsedmih točk pred Domžala-mi. Slednji so z 2 : 0 prema-gali Celje.
Brkič: ”Zaslužili bi si vsaj točko”Nogometaši Triglava Gorenjske so kljub dobri igri doma izgubili z Mariborom in osem krogov predkoncem prvenstva na lestvici ostajajo na predzadnjem mestu.
Kamničanke podprvakinje, moški gorenjski finale
V petek se je v Kamniku končalo državno odbojkarsko pr-venstvo za ženske. Naslov so branile odbojkarice domačegaCalcita Volleyballa, ki pa tokrat niso uspele ponoviti lanske-ga velikega uspeha. Tudi v tretji tekmi finala so bile boljšeMariborčanke in osvojile deseti naslov državnih prvakinj. Fi-nale pa se šele začenja pri moških. Bo povsem gorenjski, sajse bosta za naslov državnega prvaka pomerila ACH Volley inUKO Kropa. Kroparji so največje pozitivno presenečenje le-tošnje sezone in že uvrstitev v finale je zanje izjemen dose-žek. Vse finalne tekme bodo odigrane v dvorani v Radovlji-ci. Prva bo jutri, 20. aprila, ob 17.30, druga v soboto, 23. apri-la, ob 17. uri, tretja 27. aprila ob 20. uri, morebitna četrta 30.aprila ob 16. uri, peta pa 4. maja ob 20. uri. Ekipi igrata natri zmage. M. B.
Jerman petič zapored športnik Tržiča
Športna zveza Tržič je v petek na prireditvi Najboljši in naj-bolj obetavni športniki Tržiča za leto 2010 podelila priznanjatistim, ki so po športnih dosežkih najbolj izstopali. Za naj-boljšega športnika je bil petič zapored razglašen alpski smu-čar Andrej Jerman. Na drugo mesto se je prav tako uvrstilalpski smučar: Rok Perko, na tretje pa smučarski skakalecMitja Mežnar. Za najobetavnejšega športnika je bil izbransmučarski skakalec Urban Sušnik, ki je zbral več točk odklubskega kolega pri NSK Tržič Trifix Luka Lebana in keglja-ča Anžeta Bajžlja. Plaketo so podelili Splošnemu športnemudruštvu, ki je praznovalo sto let delovanja. Na prireditvi sose posebej zahvalili še Davidu Primožiču, ki se je poslovil odtelemark smučanja. M. B.
Jeseničani državni prvaki v curlingu
Pretekli konec tedna je bilo v Ledeni dvorani v Zalogu drugodržavno prvenstvo Slovenije v curlingu. Udeležilo se ga jepetnajst ekip iz štirih slovenskih klubov, naslov državnih pr-vakov pa so po razburljivi tekmi osvojili člani ekipe Modeliiz Curling kluba Jesenice na čelu s skipperjem Zvonetom Se-verjem. Jeseničani so z ekipo Svizci pod vodstvom skipper-ja Mitje Resmana osvojili še bronasto medaljo. Na tretjostopničko so stopila tudi njihova dekleta, Babe, s skipperkoEvo Sever. M. B.
Slaba bera točk za nogometaše z Gorenjskega
V drugi slovenski nogometni ligi sta oba predstavnika Go-renjske v 21. krogu gostovala in oba izgubila z 0 : 1. RoltekDob je premagala Dravinja, Garmin Šenčur pa Šmartno1928. Dob je na sedmem mestu, Šenčur pa ostaja na pred-zadnjem, devetem mestu. V tretji nogometni ligi je bil odig-ran 18. krog. Od petih predstavnikov Gorenjske sta se zma-ge veselila le dva, oba iz kamniškega konca. Kalcer Radom-lje so na svojem igrišču premagali Krko z 2 : 1, Calcit Foot-ball iz Kamnika pa je slavil na domačem igrišču proti Ljub-ljani s 3 : 2. Kranj je doma doživel visok poraz proti Deka-nom, saj je bilo kar 0 : 3, Sava pa je morala na gostovanju vAnkaranu priznati premoč AS MS Tech, ki je slavil z 2 : 0. Šehujši poraz so doživeli nogometaši Nakla, ki so z 0 : 5 izgu-bili na gostovanju v Tolminu. 15. krog je bil odigran v prviGorenjski ligi. Rezultati: Visoko : Niko Železniki 0 : 1, Hrastje: Kondor 0 : 2, Alpina Žiri : Kranjska Gora 0 : 1, Bohinj : Mi-movrste Jesenice 1 : 1, Britof : Šobec Lesce 0 : 5 in Bitnje Eks-pert : Velesovo 4 : 1. V drugi Gorenjski ligi pa je bil odigran14. krog. Rezultati: Bled Hirter : Ločan Škofja Loka 1 : 0, Pred-dvor : FC Podbrezje 1 : 2 in Trboje : Thorex DLN 1 : 0. J. M.
ŽUPANOV TEKKRANJ 201111.
w w w . O m a m l j e n . s ina Brdu pri Kranju, sobota, 28. maj 2011
Jure Zrimšek (v ospredju) je za Savo osvojil drugo zmago v sezoni. / Foto: Matic Zorman
Triglav Gorenjska je zadnjo priložnost za izenačenje imel v sodnikovem dodatku, ko je gostujoči vratar takole ubranil močan prosti strel Bernarda Stjepanovića.
Kamničanke (v modrih dresih) so tudi v tretji finalni tekmi izgubile z Mariborčankami in niso ubranile naslovadržavnih prvakinj. / Foto: Matic Zorman
Miroslav Braco Cvjetičanin
V preteklosti je bil odličenatlet, slovenski rekorder vskoku v višino z 215 cm, tro-skoku, večkratni slovenskiprvak, jugoslovanski rekor-der v peteroboju in prvak vdeseteroboju. Trener, funk-cionar, predsednik AKKranj, član IO OKS, UOAZS, prej dva mandata člansveta Fundacije za šport.Večkratni veteranski svetov-ni in evropski prvak v skokuv višino. Letos je v Belgiji zo-pet postal najboljši v Evropiv svoji kategoriji. Skupaj jeosvojil dvanajst medalj nasvetovnih in evropskih pr-venstvih, in to sedem zlatih,štiri srebrne in eno bronasto.Kadar je tekmoval, je osvojilmedaljo.
Ste si kot vrhunski tekmova-lec predstavljali, da boste ne-koč najboljši veteran na sve-tu?
”Ne, veteranska atletika jebila takrat na začetku. Spom-nim se, da se je leta 1977 poevropskem pokalu v Göte-borgu kot še aktiven atletIvan Ivančič udeležil evrop-skega veteranskega prvenstvain zmagal z več kot 20 metriv suvanju krogle. Sedaj se ev-ropskih in svetovnih prven-stev udeleži od pet do šest ti-soč tekmovalcev. Na tekmo-vanju, ki sem se ga udeležil,jih je največ tekmovalo v Mi-jazakiju na Japonskem: dva-najst tisoč. Na evropskemdvoranskem prvenstvu letosv Gentu je bilo 1700 tekmo-valcev iz vseh evropskih dr-žav, od tega 21 Slovencev, insmo osvojili osem medalj.”
Vrhunski tekmovalci se ma-lokrat odločajo za športno re-kreacijo, kaj šele za tekmova-nja. Zakaj?
”Mislim, da se vrhunskitekmovalci malo odločajo zanastope na veteranskih pr-venstvih predvsem zato, kerimajo zdravstvene težave, ne-kateri nimajo denarja, saj simoramo vse plačati sami, pavendar se spomnim, da so vskoku v višino tekmovali sve-tovni rekorderji, olimpijskiprvaki in evropski prvaki.Tako sem imel priložnosttekmovati z olimpijskim pr-vakom iz leta 1972 JurijemTarmakom, evropskim prva-kom iz leta 1974 Teringom,Stonesom in še bi lahko na-števal. Posebna čast mi jebila, se srečati z legendarnimValerijem Brumlom.”
V čem je čar veteranskih tek-movanj?
”Da se preizkusiš, kolikozmoreš.”
V čem je sploh čar športnerekreacije?
”Športna rekreacija ališport za vse oziroma šport zavsako življenjsko obdobjedobiva vse večjo veljavo. Stem ne mislim na tekmova-nja na evropskih in svetovnihprvenstvih, temveč trening zadobro počutje. Mislim, da soljudje predvsem v razvitemsvetu to že spoznali, pa tudipri nas se vedno več ljudiukvarja s športom.”
Je po vašem mnenju za člove-ka nujna športna rekreacija?
”Da, nujna, zaradi zdravja.Danes je vse bolj potrebna inpomembna t. i. zdravstvenarekreacija. Marsikdo ima te-žave s krvnim tlakom, oži-ljem, skeletom in zato je cilj-na rekreacija alternativa.”
Ste kdaj koga prepričevali,da je življenje v športnih co-patih boljše kot pa sedenje,ležanje na kavču pred televi-zijo?
”Ne, se ne spomnim. No-čem biti nasilen in nekogaprepričevati, če tega sam nečuti. Sem pa spoznal, da jetreba ljudi povabiti in jim po-magati, da se vključijo v sku-pine, kjer jim nekdo poma-ga, da se s športom ukvarja-jo zdravi in pravilno.”
Je res, da je poglavitni pro-blem ne ukvarjanja z rekrea-cijo pomanjkanje časa, voljeali gre zgolj za slabo organi-ziranost prostega časa?
”Vsega po malo. Pred-vsem potrebuješ na začetkuveliko volje in spodbude.Kasneje ko so uspehi in zlahkoto pretečeš nekaj kilo-metrov, te šport pritegne inpostane tvoj užitek. Mislimpa, da si lahko še tako zapo-slen poslovnež ali zaposlenamama privošči trikrat na te-den po eno uro športa. Kas-neje vsakdo ugotovi, da gre
vse lažje, saj imamo kondici-jo za dnevne napore.”
Kako motivirati za rekreacijočloveka, ki dela osem ur zastrojem ali kako drugo težkofizično delo? Ali obstaja zatakega človeka kakšna drugašportna rekreacija?
”Ravno tako kot tisti, ki vesdan presedijo, tudi tisti, kidelajo težko fizično delo, po-trebujejo športno rekreacijo.Morajo nadomestiti manko.Rekreacija ne pomeni samoteka ali dviganja uteži, temvečtudi gimnastiko, dihalne vaje,vaje za krepitev celega orga-nizma.”
Kako je v Sloveniji z rekreaci-jo? Ima Gorenjska kako pred-nost; ali je na Gorenjskem re-kreacija bolj priljubljena kotpa drugje?
”Mislim, da gre na bolje.Vse te aktivnosti, ki jih imaOlimpijski komite Slovenije:Migajte z nami, in občine, kifinancirajo vse več progra-mov za rekreacijo, je prispe-valo, da smo že med narodi,ki so športno aktivni. Nacio-nalni program športa 2010do 2020 pa športni rekreacijinamenja še večjo pozornostin materialno podlago. NaGorenjskem smo po mojioceni nadpovprečno športnoaktivni, in to je dobro. Je pa toposledica športne aktivnostiGorenjcev že iz nekdanje dr-žave, saj je bil Kranj najboljšportno mesto.”
Kakšno je vaše mnenje ošportu in denarju, ki ga je, kotkaže, vse manj?
”V slovenskem športu jepremalo denarja, saj je javnihsredstev za šport v Slovenijimanj, kot je povprečje v drža-vah EU; po Nacionalnemprogramu športa 2000 kljubnadpovprečnim tekmoval-nim rezultatom ni bilo zago-tovljenih predvidenih sred-
stev. Mislim, da če bi bilo večdenarja, bi bili še boljši rezul-tati. Tako pa v športu niso iz-koriščeni vsi potenciali, kerjih danes brez denarja nimožno izkoristiti.”
Kaj in kako se da spremenitina bolje, če je treba?
”Z zelo racionalno rabovseh resursov. Predvsem napodročju investicij bomo mo-rali več investirati v razmereza vadbo tako za mlade, vr-hunske tekmovalce kot za re-kreacijo. Zelo si želim, dakončno dobimo v Kranju at-letsko večnamensko dvorano.Kranjski atleti in športniki sito res zaslužijo. To pa bo tudiprvi korak k uresničevanjustrategije razvoja mesta Kra-nja, da postane športno me-sto kot nekdaj.”
Dušan Prezelj je v tekmo-valni karieri in kot funkcionarprejel številne nagrade in pri-znanja. Vsekakor mu največpomeni to, da mu uspe nare-diti nekaj, kar je dobro za ve-liko ljudi. V veliko zadovolj-stvo mu je, da so v času, ko jebil predsednik Atletskega klu-ba Triglav, obnovili atletskostezo in jo tartanizirali, da sov času njegovega službovanjana Bledu zgradili športnipark, telovadnico v Gorjah,na Atletski zvezi pa na njego-vo pobudo kupili, obnovili inopremili poslovne prostore.In še bi lahko naštevali. Du-šan Prezelj ni tip človeka, kibi se postavljal z opravljenimdelom. On postori, kar lah-ko, pravzaprav zato, ker takočuti in to rad naredi. Zmerajje delo v športu opravljal kotprostovoljec. Zato mu velikopomeni priznanje Medna-rodnega olimpijskega komi-teja za volontersko delo, Bloudkovo priznanje in na-grada za življenjsko deloMestne občine Kranj, ki jo jedobil lani.”
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
10 torek, 19. aprila 2011GORENJSKI GLAS
Gosti skladi zraka. V grlu sedviga pljunek. V glavi je tihota.Pred očmi je megleno. Potemse ustavi in se vpraša: Zakaj?Odgovor težko dobiš, če si v glu-hi tihoti. S svojim neznanskopočasnim gibom je premaknilsvojo hrbtenico. Skušal jo je po-ravnati. Zaskelelo ga je povsod,kjer je lahko čutil ...
Potem se je usedel na robnikin čakal, da ga poberejo. Čakal jepribližno uro in potem se je brezpozdrava in besed usedel v avto.Prvo, kar je naredil, je snel teka-ške copate. Potem je segel v žeppo telefon in poklical prijatelja.Dejal mu je, da odstopa od šport-ne rekreacije. Telefon je odgovo-ril, naj počaka na ponedeljek.Pritisnil je rdeči gumb telefona inse zleknil v avto sedež. Žena jepočasi in brez besed peljala na-ravnost v garažo. Ponedeljek jebil že naslednji dan in njegovaodločitev je bila še trdna. Ob ka-pučinu točno ob sedmih na is-tem mestu kot vsako jutro je de-jal, da se je lotil zadeve, ki ji nikos. Prijatelj ga je poslušal in mukimal vse do minute, ko je bilo
treba v službo. Ob pol enih mu jeprijatelj poslal e-sporočilo, v kate-rem je pisalo, da ima zanj odlo-čilen predlog. Bral je. Premišlje-val je. Odpisal mu je. Pristal je,zopet. Pristal je, da se bo pridru-žil organizirani tekaški skupini,ki jo vodi strokovnjak s tega po-dročja. Vodi jo možak, ki se spo-zna na tek v celoti. Spoznal je,
da so prebrana poglavja iz knjigin članki z interneta dovolj le zateoretično znanje. Prakse pa temora nekdo naučiti. Prvič v živ-ljenju, odkar je zapustil taborni-ke, se bo pridružil organiziraniskupini, s pomočjo katere bo sku-šal postati tekač, boljši tekač. Ne-kaj novega v njegovem življenju.
Prišel je zopet ponedeljek inspet sta se dobila ob kapučinutočno ob sedmih na istem mestukot vsako jutro. Prvič je priznal,da je zares vesel prijateljevega e-sporočila. Že po prvi organizira-ni vadbi je začutil, da mu nekdolahko pomaga. Občutil je, da ganekdo lahko nauči teči. Bil jeprepričan, da vsaj teči zna, a jepo eni uri spoznal, da se bo tudito moral še naučiti. Bil je vesel.
S svežim vetrom
Novemu predsedniku ŠD Gorenjskega glasa Gregu Flajniku bomo sledili tudi v vodo, če bo treba. / Foto: M.B.
Ljudem je treba pomagatiČe se pogovarjate o športni rekreaciji, potem težko najdete boljšega sogovornika, kot je Dušan Prezelj.
Glasovi tekači se dobivamoob četrtkih ob 18. uri
v Športnem parku v Kranju.Informacije na 041 342 663
Glasovi kolesarji se dobivamo ob torkih ob 17.uri pred Gorenjskim glasomv Kranju. Informacije dobitena: [email protected] Vabljeni!
Športno društvo Gorenjskega glasa se je odločilo na-daljevati organizirane tekaške in kolesarske vadbe. Na letnem občnem zboru smo izvolili novega predsednika (o katerem bomo še pisali) in se zmeni-li, da nič več ne bo tako, kot je bilo, temveč še boljše.Kolesarske skupine se dobijo pred Glasom, kjer jihdanes čaka Tišlerjev izziv. Tekači se dobijo v kranj-skem športnem parku v četrtek, 21. aprila, ob 18. uri.Vodil jih bo Marko Prezelj.
Foto
: Tin
a D
okl
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
torek, 19. aprila 2011 NASVETI [email protected] GLAS
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
Pavla Kliner
Pelin
Pelin roža oz. pelin (Arte-misia absinthium) je ena naj-bolj čislanih zdravilnih ras-tlin v našem ljudskem zdra-vilstvu. Naši predniki so nanjprisegali zlasti kot na prvo-vrstno zdravilo za želodec. Stem z grenčinami bogato ob-darjenim zeliščem so pospe-ševali prebavo in delovanježolča, odpravljali napihnje-nost, vetrove in zgago, spod-bujali tek in še bi se kaj našlo.Zelo dobro se izkaže pri po-manjkanju prebavnih sokovin lenosti želodca, zato nanjne pozabimo, kadar uživamomastno in težko prebavljivohrano. No, nanj pa naj karlepo pozabijo nosečnice indoječe matere. Pripravimoga v obliki poparka: pol doene žličke posušenega zeliš-ča poparimo s skodelico vre-le vode, pustimo stati tri mi-nute in precedimo. Pijemo le
po eno skodelico čaja na dan.Količino si razdelimo poobrokih in čaj pijemo pol urepred jedjo ali pa čez dan požličkah. Pri uporabi pelina jepotrebna previdnost, saj vse-buje živčni strup tujon. Uži-vamo ga lahko le krajši čas -ne več kot štiri tedne.
Kolmež
Že Kitajci in Indijci so kol-meževo korenino (Acoruscalamus) uporabljali zaspodbujanje prebave, priprebavnih motnjah in slabo-sti. Kolmež vsebuje izjemnoveliko grenčin, zaradi česarvelja za najboljši tonik zaprebavni trakt. Ta močvirskarastlina učinkovito spodbujaprebavo, poživlja delovanježelodca, uravnava količinoželodčne kisline, preprečujezgago, napihnjenost in že-lodčne razjede. V pomoč jetudi pri črevesnih krčih. Čajlahko pripravimo v oblikipreliva - žličko posušene ko-renike za šest do osem urnamočimo v hladno vodo,nato pa jo segrejemo do tem-perature, primerne za pitje -ali poparka - žličko korenikeprelijemo z vrelo vodo, pusti-mo stati pet minut in prece-dimo. Pijemo trikrat na danpo eno skodelico čaja. Na-vadno ga uživamo v oblikikure, ki jo po štirih do šestihtednih prekinemo vsaj zadva tedna. Kolmeža ne sme-jo uporabljati nosečnice.
Artičoka
Artičoka (Cynara scoly-mus) je sredozemska rastli-na, ki je prava odrešiteljicapri prebavnih motnjah, ki jihlahko izzove uživanje hrane.Listi in korenine artičokevsebujejo grenčine, ki v na-ših ustih povečajo delovanježlez slinavk, v želodcu pa po-zitivno vplivajo na sprošča-nje prebavnih sokov ter na tanačin spodbudijo delovanjeprebavil ter samo prebavozaužite hrane. Podpirajotudi normalno delovanje je-ter in žolča. Cinarin in drugeučinkovine, ki jih artičokavsebuje, spodbujajo nastaja-nje redkejšega žolča, kar po-veča njegovo izločanje, terolajša z jetri povezane pre-bavne motnje in bolečine vtrebuhu. Njeno uživanje najbi vplivalo tudi na zmanjša-nje koncentracije holesterolav krvi. Strokovnjaki svetujejouživanje artičoke zlasti pozelo mastnem obroku. Arti-čoka uspešno odpravlja na-
pihnjenost, občutek sitostioziroma polnosti, spahova-nje, bolečine v zgornjemdelu trebuha, slabost in silje-nje na bruhanje. Pri pripravičaja se odločimo za poparekali prevretek: žlico naseklja-nih listov artičoke prelijemos skodelico vrele vode, pokri-jemo, pustimo stati petnajstminut, nato precedimo. Alipa enako količino listov pre-vremo v čaši vode. Pijemotrikrat na dan po eno skode-lico pol ure pred jedjo.
Mrzličnik
Kljub temu da o navad-nem mrzličniku (Menyant-hes trifoliata) dandanes neslišimo ravno pogosto, so gamočno čislali že naši predni-ki, o čemer priča cela paletaimen, ki so mu jih nadeli -grenka detelja, ščavnica, cu-palica, stremen, mrzlični ko-ren - če omenimo le nekate-ra. Dobro znano je delovanjenjegove grenke substance.Mrzličnik se pogosto skrivav čajnih mešanicah in čajihzoper želodčne in težave sprebavo, ki jih dobimo v le-karni. Čaj pripravimo kotzavretek: žličko posušenih li-stov prelijemo s skodelicomrzle vode in zavremo. Pa-metno storimo, če mrzlični-ku dodamo še poprovo meto(Mentha piperita), saj na tanačin dobimo še boljši po-mirjevalni čaj za želodec inčrevesje.
Nekaj grenkegaDa bi nam velikonočni zajtrk in obilje velikonočne jedače čim manj obremenilo prebavni trakt, pol urepred pojedino zaužijmo skodelico spodobnega grenkega čaja ali čajne mešanice. Zelišča, ki so bogataz grenčinami, so nasploh zelo priporočljiva pred obilnejšimi obroki in po njih. Obnesejo se zlastirman, mrzličnik, tavžentroža, rumeni svišč, kolmež, pelin, hmelj, bršljanasta grenkuljica, artičoka ...
11
Marija Cvetek
O B 9 0 - L E T N I C I V I L M E M L A K A R ,Z N A M E N I T E S O B A R I C E N A G R A D US T R M O L
Znamenite z zelenjem za-raščene pergole se spominjatudi njihova nekdanja sobaricaAnica Slavič iz Črešnjevcev, kije deset let službovala pri Kune-jevih. "Enim sem servirala napergolo, drugim pa v obednico,da sem komaj vse znosila," po-doživlja zadrege ob obiskih šte-vilnih gostov. Za serviranje jeimela seveda posebno obleko,črno z belimi pikami, za v tr-govino pa spet drugo. Ljudje šedandanašnji pripovedujejo onjej, tako tudi gospod FranciKlemenčič, ki živi v bližinigraščine: "Moj oče mi je pripo-vedoval, kako je bila gospa Ani-ca lepa deklica in kako je lepooblečena hodila po opravkih."
Na posestvu so Kunejeviimeli tudi sadovnjak in vino-grad. Tam so delali viničarji.Nekoč je šla Vilma z dekleti vgorico in je pokukala v eno iz-med revnih viničarskih "hi-
šic". Takrat so jo na vso močopikale bolhe, Kunejevi pa sojo potem še kregali, zakaj"hodi tja".
V graščinskem hlevu je biloveč krav. Slavičeva se spomi-nja, da jih je bilo devet. Imeliso tudi štiri konje, dva lipican-ca in dva "šekasta". Konjskioskrbnik je imel "svojo" unifor-mo. Imeli so tri kočije in ob po-sebnih priložnostih so se "zeloslovesno vozili". Pa saj so biliimenitni ljudje in "edinstveno"bogati. Za gospoda KunejaAnica še posebej poudarja:"Čula sem, da je bil imeniten,fini gospod in jako dober člo-vek. Bil je bančni direktor." Kopa sem jo vprašala, do kdaj jepri Kunejevih živel Rus, je od-vrnila: "Ne vem, kam je totidedec izginil." Večkrat se je žeob štirih zjutraj "drl", zakajslužkinje še niso vstale, češ daje ura že sedem. Ob štirih so
morale imeti že vse perilo obe-šeno na "štriki" (na vrvi). Celegore perila so morale oprati naroke; povrhu vsega pa so mora-le biti vse sobe temeljito po-spravljene. Anica se spominja,da je gospa vrgla kako "šibico"(vžigalico) v pajčevino ali naomaro, da bi kasneje preverila,ali so res vse pospravile.
Nekoč so se delavci uprli za-radi plač in so kar nekaj dnistavkali. Vilma je zvedela šelepotem, ko jo je gospodičnaLončarjeva vprašala, če zna"pomolzt" kravo. Seveda jeznala, saj so imeli doma vednopo dve kravi in tudi konje. Pro-sila jo je, če lahko pomolze, sajso krave neusmiljeno mukale.Vilmi so se kar smilile: "Provhudo je blo. Taka vimena soimele, da je kar narazen štrle-lo. Pa kakšn derenje je bil!"Delavci pa so bili hudi nanjo,ker jim je vse "podrla". Rekla
jim je: "Jest nisem vedla. Bi blipa povedal."
Tudi Rusa delavci "nisosmel videt". Nekoč so mu z jaj-ci "obmetaval" avto. Jezilo jihje, ker je bil tako domišljav.Gospo in njene otroke je slu-žinčad spoštovala, knjaza paniso trpeli. V Radgoni je zalo-til hlapce, ki so se ponoči umi-vali in kopali v njihovem baze-nu. Nagnal jih je in zahteval,
da morajo naslednji dan ba-zen izprazniti in razkužiti,češ da se ukvarjajo z živino inso umazali ves bazen. Ti so izjeze obljubljali, da ko bo knjazodnesel pete, bodo šli takoj na-zaj v bazen. "Pa ne samo to, šeuscal se bomo vanj," so vpili.In res se je tako zgodilo. Na-slednji dan pa so se na vso močsmejali, ko so v bazenu zagle-dali knjaza.
Strmolska Vilma
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: goveja juha z domačimi rezanci, kuhanogoveje meso, pražen krompir, hrenova omaka, zelena sola-ta z jajcem, orehova potica; Večerja: narezek s suhim vra-tom, smetanov hren, zrnat kruh, čaj z limonoPonedeljek - Kosilo: močnik na suhi juhi, pečen krompir skumino, kuhana gnjat, zeljnata solata s fižolom, potica; Ve-čerja: pekljan goveji jezik, francoska solata, fr. štrucaTorek - Kosilo: čemaževa juha s smetano, telečja rižota,glavnata solata z jajci in majonezno omako, drobno pecivo;Večerja: široki rezanci z lososom, motovilec v solatiSreda - Kosilo: gobova juha, ribji ocvrtki, pečen krompir speteršiljem, zelena solata s paradižnikom, vanilin puding zmalinovim sirupom; Večerja: rižev narastek z jabolki, sok. Četrtek - Kosilo: piščančja obara, ajdovi žganci, jabolčna če-žana s cimetom; Večerja: jajčne omlete s pomladnimi zeliš-či, fižolova solata s čemažem, ržen kruh, bela kavaPetek - Kosilo: pečene postrvi z nalistanimi mandlji, pirekrompir, kuhana cvetača z drobtinicami, motovilec v solati;Večerja: rozinov šarkelj, sadni čajSobota - Kosilo: goveja juha z vlivanci, budel, pečen krom-pir, zelena solata z jajci in jogurtovim prelivom, makova po-tica; Večerja: obloženi kruhki s šunko in zeliščno skuto, čaj
Čemaževa juha s smetano
Potrebujemo: kosem masla, 1 malo čebulo, 1 žlico moke, 2krompirja, velik šop čemaža, 1 dl sladke smetane, sol, poper.
Maslo segrejemo, dodamo drobno zrezano čebulo in kmaluše eno žlico moke, pražimo, da malce porumeni, dodamoolupljen in na kocke narezan krompir, zalijemo z vodo(lahko tudi z juho), solimo in popramo ter skuhamo domehkega. Ko je krompir kuhan, mu dodamo smetano, natopa še opran in drobno zrezan čemaž, vremo še 5 minut,nato pa s paličnim mešalcem naredimo kremno juho. Poželji jo še malce začinimo. Če je preredka, jo lahko zgostimoz bešamelom, dodamo še malo smetane in po okusu nekajkapljic kisa, premešamo in ponudimo. Ne zamudite tega čudovitega gozdnega zelenja! Vsak dannaj bo te dni na mizi, če ne v juhi pa v solati.
Hrenova omaka malo drugače
V 2,5 dl vrelega mleka zdrobimo 4 rezine toasta, dodamočajno žličko ekstrakta za juho (vegeta, začinka), čajno žličkosladkorja in sol. Z metlico za stepanje dobro premešamo.Dodamo 3 žlice hrena in sok polovice limone. Postrežemo kprekajeni ali kuhani ribi. Pelin Artičoka spodbuja prebavo.
13
Vilma Mlakar si z grajske terase ogleduje Cerklje.
Foto
: Ang
elik
a H
riba
r
GORENJSKI GLAStorek, 19. aprila 201112 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Na kranjskem okrož-nem sodišču so v petek zara-di preprodaje heroina na za-porne kazni obsodili 37-let-nega Kranjčana Dejana Ger-ma (štiri leta zapora) ter so-obtožena Ljuba Bremca (trileta in pet mesecev) in Dra-gana Stojanova (tri leta),vsem trem pa so zaradi po-novitvene nevarnosti tudipodaljšali pripor. ObtoženiStanislav Rahne je prejel po-gojno kazen devet mesecevzapora, ki mu je ne bo trebaprestati, če v prihodnjih trehletih ne bo storil novega kaz-nivega dejanja. Bremcu jesodni senat preklical tudi po-gojno kazen iz leta 2006 inmu zato zaporno kazen povi-šal za dodatna dva meseca.Sodba ni pravnomočna,obramba pa je že napovedalapritožbo.
Četverica je bila obsojenazaradi sodelovanja v prepro-dajalski mreži, ki jo je pougotovitvah sodišča najkas-neje januarja 2010 osnovalprvoobtoženi Germ, ki jeheroin skrival po gozdovih vširši okolici Kranja. Kot jerazložila sodnica Metka Ra-
djenović, je tožilki MarijiMarinki Jeraj uspelo senatprepričati, da je prvoobtože-ni Bremcu štirinajstkratprodal po najmanj 25 gra-mov heroina, Stojanovu papetkrat po petdeset gramovheroina, oba pa sta drogakupila za nadaljnjo prodajoodvisnikom, med njimi sobili tudi taki, ki so bili naprogramu odvajanja od dro-ge. "Germu je bilo dokaza-
no, da je prodal najmanj740 gramov heroina, kar za-došča za približno 1400 od-merkov, ki v ulični prodajistanejo po 25 evrov," je po-jasnila Radjenovićeva. Od-merjene kazni so nekolikonižje, kot je predlagalo tožil-stvo, pri Germu in Rahnetupa je sodišče upoštevalo tudiomilitvene okoliščine.
Germov zagovornik Ed-vard Bavcon, ki si je prizade-
val sodni senat prepričati, daje Germ kot odvisnik drogokupoval zgolj za lastne potre-be in ne zaradi preprodaje, jepo razglasitvi sodbe dejal, daje dosojena kazen, glede natežo obtožbe, za njegovegaklienta razmeroma ugodna."Vseeno menim, da je sodiš-če preveč sledilo obtožbi,zato je vprašljivo, ali bo sod-ba vzdržala v pritožbenempostopku," je dejal.
V zapor zaradi heroinaPetčlanski sodni senat kranjskega sodišča ne dvomi, da so Dejan Germ, Ljubo Bremec, Dragan Stojanov in Stanislav Rahne lani delovali v mreži preprodajalcev heroina.
Simon Šubic
Domžale - Ljubljanski kri-minalisti so pred dnevi od-vzeli prostost trem dvajset-letnim moškim, ki naj bi vokviru kriminalne združbestorili najmanj 22 kaznivihdejanj neupravičene proiz-vodnje in prometa s prepo-vedanimi drogami, saj naj bina območju Domžal in Ljub-ljane preprodajali kokain,heroin, amfetamin-speed,skunk in indijsko konopljo.Preiskovalni sodnik je za vsetri odredil pripor.
V sodno odrejenih hišnihpreiskavah so osumljeni tro-jici zasegli okoli 15.600 ev-rov, ki naj bi jih zaslužili s
kriminalnimi posli, 61 pake-tov kokaina za ulično prepro-dajo, manjšo količino prime-si za redčenje droge, okolipol kilograma konoplje in še35 paketov konoplje, priprav-ljene za ulično preprodajo.Odkrili so tudi pištolo Crve-na zastava kalibra 6,35 mili-metra, tri manjše škatle ana-boličnih steroidov, enemuosumljencu pa so zaseglitudi bokser.
V času izvajanja operativ-nih aktivnosti, ki so potekaleod avgusta lani, so mrežipreprodajalcev zasegli oziro-ma dokazali preprodajo zaokoli trinajst kilogramov he-roina, 104 kilograme heroi-na in 3,1 kilograma konoplje.
Preprodajalce priprli
Pokljuka
Padel z motorjem
V nedeljo dopoldne je na Pokljuki 53-letni državljan Avstrali-je zaradi neprilagojene hitrosti padel z motornim kolesomin se huje ranil. Leto dni mlajša sopotnica, prav tako državljanka Avstralije, v nesreči ni bila ranjena. Voznika soreševalci odpeljali v Bolnišnico Jesenice.
Visoko pri Poljanah
S kolesom v potok
Na Visokem pri Poljanah se je v nedeljo popoldne huje ranil46-letni kolesar, ki je kolesaril po lokalni cesti iz smeri Pasje Ravni proti Visokemu. V levem preglednem ovinku poklancu navzdol je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblastnad kolesom in zapeljal s ceste v potok Krniška grapa, kjer je nezavesten obležal. S helikopterjem so ga odpeljali vKlinični center v Ljubljani.
Kranj
Vinjen povzročil prometno nesrečo
V četrtek okoli 7.30 so policisti v Kranju obravnavali promet-no nesrečo z materialno škodo, katero je zaradi nepravilne-ga premika povzročil 66-letni voznik osebnega avtomobilaiz Kranja. Policisti so v postopku ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola (0,41 mg/l), zato so mu prepovedalinadaljnjo vožnjo. Kljub prepovedi je voznik z vožnjo nada-ljeval, zato so ga pridržali, vozilo pa zasegli. S. Š.
Spodnje Bitnje
Iz drvarnice odpeljali kolo
Neznani storilci so v petek iz odklenjene drvarnice v Spod-njih Bitnjah odtujili kolo Giant, črne barve. Lastnika sooškodovali za okoli dva tisoč evrov.
Kranj
Našli ukraden avtomobil
V petek popoldne so policisti na parkirnem prostoru v Kran-ju opazili osebni avtomobil Audi A4 črne barve, na kateremsta bili avstrijski registrski tablici. Prek evidenc so ugotovili,da je bilo vozilo ukradeno v Avstriji. Avtomobil so zasegli, onjegovi najdbi pa obvestili lastnika.
Zgornji Brnik
Prijet po tiralici
Na Letališče Jožeta Pučnika je v petek zvečer iz Prištinepriletel 30-letni državljan Belgije. Policisti so pri mejni kon-troli ugotovili, da je Belgija zanj izdala evropski priporni na-log, zato so ga odpeljali k dežurni preiskovalni sodnici, ki jezanj odredila sodni pripor.
Simon Šubic
Kranj - Preiskovalna sodnicav Kranju je v petek za 38-let-nega Andreja Hartmana izSpodnjih Bitenj in trideset-letnega Miho Koselja izSmlednika, ki so ju kranjskikriminalisti kazensko ovadilikaznivih dejanj izsiljevanjain povzročitve hude telesnepoškodbe, odredila sodnipripor. Kot je po zaslišanjuna kranjskem sodišču pove-dal Hartmanov odvetnik Ja-
nez Koščak iz odvetniške pi-sarne Čeferin, se je sodnicaza pripor odločila zaradi po-novitvene nevarnosti.
Hartman, pred enajstimileti že obsojen zaradi organi-zacije prevoza heroina izBolgarije v Slovenijo, in ne-kdanji policist Koselj naj bipred tednom dni grdo prete-pla 41-letnega Igorja Žemljo,lastnika picerije Gala v Les-cah. Najprej sta se nad njimznesla že na njegovemdomu v Lescah, nato sta ga v
nadaljnjo "obdelavo" odpe-ljala še v Hartmanovo hišo vSpodnjih Bitnjah, v bližinikatere je imel Žemlja včasihpicerijo. Ko sta ga izpustilaiz rok, je moral gostinec po-iskati zdravniško pomoč za-radi zlomljenega nosu in lič-nice ter počenega bobniča.
Kot nam je uspelo izvede-ti, je razlog za pretep in izsi-ljevanje star že več let. Še včasih, ko sta bila Hartman inŽemlja soseda, naj bi oče pr-vega gostinca prosil, naj mupomaga zamenjati večjo ko-ličino bankovcev tedanjihnemških mark, ki so že dlječasa ležali nekje na Hartma-novem posestvu. Ker so biliprecej uničeni, je mendaŽemlji uspelo za nove ban-kovce zamenjati dvanajst ti-soč mark, ki naj bi jih skupajs preostankom neuporabnihbankovcev vrnil Hartmano-vem očetu. Žemlja mendatrdi, da je šlo skupaj za dvaj-set tisoč mark, medtem konaj bi bil Hartman prepri-čan, da je šlo za petdeset ti-soč mark, zato ga je, vse od-kar se je iz zapora vrnil napogojno prostost, zanimalo,kje je preostanek denarja.
Čigava resnica je prava, bomorda odgovorila sodna pre-iskava.
Kranjski policisti so prejš-nji teden Hartmanove vSpodnjih Bitnjah obiskalitudi v četrtek popoldne, sajso jih sosedje obvestili, da jetam prišlo do streljanja. Kerniso takoj vedeli, za kaj gre,so policisti pohiteli in okoliBitenj postavili blokade terpreverjali vsa vozila. Nazad-nje so ugotovili, da se je tri-najstletni otrok (menda sinAndreja Hartmana) na oknustanovanjske hiše igral splinsko (air soft) pištolo. Pritem je eden od odbitih iz-strelkov priletel v steklo par-kiranega osebnega avtomo-bila BMW X3.
Policija poroča še o enemprimeru izsiljevanja. V četr-tek zjutraj je 58-letni Tržičanprijavil, da ga neznanec vimenu enega izmed pod-izvajalcev izsiljuje za namiš-ljen dolg. Policisti so ugoto-vili, da ga neznanec terja zaneobstoječi dolg v višini oko-li 25 tisoč evrov in mu groziz nasiljem, zato bodo tudizoper omenjenega storilcaustrezno ukrepali.
Domnevna izsiljevalca priprtaAndrej Hartman in Miha Koselj, domnevna izsiljevalca leškega gostinca Igorja Žemlje, sta v priporu.
Andreja Hartmana so po zaslišanju pred preiskovalno sodnico odpeljali v pripor. / Foto: Tina Dokl
Če bo sodbo kranjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče, bodo Ljubo Bremec, Dejan Germin Dragan Stojanov (z leve proti desni) za zapahi od tri do štiri leta. / Foto: Tina Dokl
69 Priloga Gorenjskega glasaurednik: Miha.Naglič@siol.net
Miha Naglič
tem, kako jebilo v ŠkofjiLoki 26. marca1511 v zgodnjihpopoldanskih
urah, ko se je zgodil velikipotres, vemo pravzapravzelo malo izvirno gotovega.Iz loških virov nič, nekaj ma-lega pa iz poročila kranjske-ga deželnega vicedoma Juri-ja plemenitega Egkha, ki gaje imenovani napisal v Ljub-ljani že v dneh po potresu. Vnjem našteva, kaj vse se jepodrlo v posameznih krajihin zapiše tudi tale dva stavka:"Prav tako grad Škofja Lokain hiša Gašperja Lamberga,v kateri je umrl njegov sin.Tudi hiša sodnika in drugehiše in stolpi so se usuli." Dasta bila grad in mesto močnopoškodovana, pričata tudispominski plošči, vzidani nagradu in na Kašči po obnoviobeh. Grad Divja Loka (Wil-denlak) in utrdba Kranceljpa obnove sploh nista doča-kala in še danes samevata vostankih ruševin.
Na naslednjih straneh lah-ko preberete več o teh rečeh,na tem mestu ugotovimosamo še dvoje. Prvo in glav-no je to, da veliki potres zaLoko ni bil le tragedija, tem-več tudi nova razvojna spod-buda. Škof Filip je leta 1513začel s temeljito obnovo gra-du, ki je trajala do 1516, leta1513 pa je bila obnovljenatudi Kašča - torej stavbi, kista bili potrebni za učinkovi-to delovanje gospostva, zanadzor nad podložniki in zashranjevanje dajatev, ki sobile od njih pobrane v nara-vi. Sledila je obnova mesta inlahko rečemo, da je stari delloškega mesta, strnjen podgradom okoli zgornjega inspodnjega trga, v desetletjihpo potresu dobil podobo, kijo hrani še danes, ko je polegPirana in Ptuja najlepše
ohranjeno staro mestno je-dro na Slovenskem.
Druga od ugotovitev je ta,da je v potresu zagotovoumrl Ločan, ki je bil sinmeščana Gašperja Lamber-ga. Skoraj gotovo pa še kdo,morda jih je bilo celo več aliveliko. Kakorkoli že, v tehSnovanjih nas bolj zanimaštiristo let mlajša smrt eneganajvečjih umetnikov s škof-jeloškega konca Slovenije -Ivana Groharja. "Nekegadne, ko se je jel sneg tajati,pride Grohar k meni, izmu-čen do smrti, noge so se mušibile in osušeni čeljusti stamu šklepetali od notranjegamraza. In ko sem mu pogle-dal v njegove oči, spoznalsem, da je svoje delo že do-končal. 'Ivan, zdaj pojdeš vItalijo; uredi svoje posle inpripravi se hitro na pot, kerpomlad se že bliža.' Z nera-zumnimi očmi me pogledain s slabotnim glasom me
začudeno vpraša: 'Kaj pra-viš? V Italijo pojdem? Saj ni-mam denarja in nikdo mi gane bo dal. To ni mogoče, toni res!' - 'Prav gotovo boš šel!Deželni odbor ti da podporoin pojdeš, kamor ti drago. Paslab si - pojdi najprej kzdravniku, da ti on kaj na-svetuje; potem pa stori le hi-tro druga potrebna pota.' -Solze upanja so se mu leske-tale v očeh, ko se je poslovil.Jaz pa sem žalostno gledalza njim. Kakor dozorel klasse je zibal, noge so se muopotekale. In slišal sem šu-meti temne peroti Azraela."
Tako se je Rihard Jakopičspominjal obiska prijateljaIvana Groharja v začetku fe-bruarja 1911. In kak tedenpozneje je deželni odbor resodobril izčrpanemu Grohar-ju podporo v višini 2000kron in vse potrebne listineza potovanje v Italijo. Ko jeumetnik to izvedel, je bil sre-
čen kot otrok. Pripravil se jeza dolgo pot in se z vlakomodpeljal iz Škofje Loke, kjerje tedaj živel, v Ljubljano. Tuje že zamenjal krone v lire, abil je tako slab, da ga je Jako-pič pregovoril, naj gre naj-prej v bolnišnico na okreva-nje. "V bolnici so Groharjaodvedli v ozko sobico št. 30 vII. nadstropju medicinskegaoddelka s pogledom na šent-petrsko cerkev. V tej sobici, vkatero je stopil z opotekajoči-mi se koraki v Jakopičevemspremstvu 27. februarja1911, mu je bilo usojeno, dasklene svoje bridko življenje... Dnevi in tedni so potekaliin napočil je usodni 19. april.Kakor bi vedel, da se ne bo-sta več videla, se je poslovilJakopič od prijatelja. Da,kmalu bo ozdravel! je priki-maval Groharju. V deželi ježe pomlad in v solnčni Italijimu bo še posebno lepo. Po-noči se je Grohar onesvestil
in ob pol polnoči je izdihnil."(Anton Podbevšek)
Tako se je sklenilo življe-nje Ivan Groharja, eneganajvečjih slovenskih slikar-jev vseh časov. Rodil se je 15.junija 1867 v Spodnji Sorici,umrl 19. aprila 1911 v Ljub-ljani. Za življenja je bil ve-čini v nadlego, po smrti soga kovali v zvezde. Groharje-ve "velike slike" so že dolgodel slovenske ikonografije.Saj si te brez Macesna in Se-jalca, brez njegovih vizij Po-mladi, Ajde, Jesenskega son-ca in Snežnega meteža vŠkofji Loki še predstavljatine moremo - kot si ne more-mo slovenske literature brezCankarjevih Podob iz sanj,slovenske arhitekture brezPlečnikovih stvaritev po sve-tu in doma, slovenske glasbebrez Kogojevih Črnih mask... Je moral za življenja tolikoprestati prav zato, da bi živelvečno?
Ta Snovanja so po snovi v celoti škofjeloška. V njih po svoje odmevata dve veliki obletnici: petstoletnica največjega potresa v slovenskih deželah, ki je 26. marca 1511 razdejal tudi Škofjo Loko, in stoletnica smrti umetnika Ivana Groharja, ki je zadnja leta živel v Škofji Loki, umrl pa 19. aprila 1911.
Leti 1511 in 1911, potres in smrt
Veliki potres zaŠkofjo Loko nibil le tragedija,
bil je nova razvojna
spodbuda. ŠkofFilip je naročil
temeljito obnovogradu in Kašče -stavb, ki sta bili
potrebni zaučinkovito delovanje
gospostva, zanadzor nad
podložniki inza shranjevanje
dajatev, ki sobile od njih
pobrane v naravi.
O
Staro mestno jedro Škofje Loke je svojo današnjo podobo dobilo po potresu 1511. / Foto: Tina Dokl
14GORENJSKI GLAS
torek, 19. aprila 2011
POGOVOR
Igor Kavčič
aj "potresnega"ali "slikovitega" jetrenutno na vašidelovni mizi?
"Program do-godkov ob obeleževanju pet-stoletnice potresa na Loškemin stoletnice smrti slikarjaIvana Groharja, ki jih organi-zira oziroma v njih sodelujeobčina Škofja Loka, je pri-pravljen in tudi že v polnemrazmahu. V zadnjih dneh jev središču pozornosti sloves-nost ob Groharjevem doprs-nem kipu v Škofji Loki in po-laganje venca na Groharjevgrob na ljubljanskem Navju.Ravnokar pripravljam pro-gram za srednjeveški festi-val, Historial 2011, pa zadnjopredstavo v okviru otroškegaabonmaja v Sokolcu. Polegtega se ukvarjam z organiza-cijo mednarodnih izmenjav,Škofja Loka je npr. slovenskapredstavnica v mednarodniorganizaciji Douzelage na po-dročju šolskih izmenjav, le-tos bo v italijanskem Assisijugeneralna skupščina Euro-passion, v začetku maja prinas v dvorani na Trati gosti-mo kampanijo Ne-odvisen.si,v okviru akcije Loško je eko-loško, kjer sodelujejo vseosnovne šole, pa Gimnazijain Šolski center. Gre za opo-zarjanje mladih na nevarno-sti različnih odvisnosti. Delares ne manjka."
Enkrat Škofjeloški pasijon,drugič Historial in prikazobiska freisinškega škofa vŠkofji Loki, tretjič obletnicapotresa. Vsako leto poiščeterazlog za večjo prireditev,okrog katere se običajnosplete več dogodkov ...
"Zelo pomembno je ustva-riti in potem tudi negovatidobre odnose med različni-mi ustvarjalci. Delo jeusmerjeno v povezovanjeljudi in njihovih idej v mre-ženje nekih odnosov na vsehravneh. Tu gre za številnaneformalna srečanja medposamezniki, različnimiorganizacijami ter društvi spodročja kulture, kjer se ob-likujejo mnenja in ideje patudi želje in konec koncevmožnosti za prihodnje kul-turne prireditve in dogodke.Obletnice so običajno vednotudi priložnosti. Jaz ob vsem
tem razmišljam, na kakšennačin dobre ideje umestiti vobčinske okvire, v letni pro-gram in v nadaljevanju, kakopridobiti dodatna finančnasredstva prek sponzorjev alirazpisov. To so razmišljanja,ki te spremljajo cel dan, to nidelo "od sedmih do treh"."
Rekli ste umestiti v občin-ske okvire, torej prepričatiobčinsko politiko, da gre zadobro stvar ...
"Občina je vendarle avtori-teta v prostoru in ima prora-čun, za katerim stoji in lahkospodbuja kulturno ustvarjal-nost. Mora biti prepoznavnakot kulturna mreža, kjer seustvarja kulturna politika.To pa pomeni dobro pozna-vanje kulture, ki jo opravlja.Če hoče biti verodostojna vsvojih odločitvah, se moraopirati na stroke, ki poznajokulturo, kakovost ustvarjal-cev in razvojne težnje. Ne-dvomno imajo prednost pro-jekti, ki zaznamujejo Loko.Z dogodki postanemo pre-poznavni tudi navzven. Le-tošnji obletnici sta res prilož-nosti za tematsko poznava-nje vsebine, sodelovanje inpromocijo. Sledimo 100. ob-letnici smrti Ivana Groharja,pa potres izpred petsto let, kije zanimiv iz zgodovinskega,seizmološkega, geološkega,mitološkega, filatelističnegavidika ..., in je kot tak prilož-nost za različne ustvarjalce,ki se s tem profesionalno aliljubiteljsko ukvarjajo."
K sodelovanju vam po pra-vilu uspe pritegniti številneinstitucije, društva, posa-meznike. Kako v nadaljeva-nju usklajujete mnenja, tu-ristična organizacija bi trži-la spominke in nočitvenekapacitete, muzej bi želelpokazati svoje zbirke, druš-tva in posamezniki svojoustvarjalnost, gostinci biprodajali sladoled ...
"Pomembno je vedeti,kako diha okolje, kdo so tistiljudje, ki se na določeneteme spoznajo in so hkratitudi zelo dejavni pri ustvar-janju škofjeloške kulturnekrajine. S tem lahko spod-bujamo pestro kulturnoprodukcijo. Poznati morašdelo kulturnih ustanov, druš-tva, posameznike, ki jih do-ločena tema zanima. Z izzi-
vi se veliko lažje spopadaš,če imaš prepleteno socialnomrežo, kar je nemogočevzpostaviti na kratek rok. Toje zelo mehko področje, ne-merljivo. Tu gre za kulturnikapital, ki zajema zelo širokspekter, kot so npr. splošnakulturna ozaveščenost,estetska nagnjenja, informi-ranost ... Bistveno je, da kdoločenemu projektu obpravem trenutku povabišpravo osebo. Običajno vsi zveseljem sodelujejo, še po-sebej društva. Lahko bi re-kla, da so celo užaljeni, čejih v kakšnem projektu nevidimo kot sodelujočih. Sopa seveda tudi drugačne iz-kušnje, posledično drugačnipristopi."
Občina Škofja Loka vlagakar precejšnja sredstva tudiv organizacijo prireditev, kiniso zgolj komercialnegaznačaja, mislim na številnekoncerte klasične glasbe, vzadnjih letih ste uvedli karnekaj glasbenih abonmajevza različne generacije po-slušalcev ...
"Škofja Loka kot taka imaštevilne možnosti in strokov-njake, ki prinašajo vsebino zdodano vrednostjo. Vednosem se zavedala, da je po-trebno vse te ustvarjalce medseboj povezati in ustvariti takpaket, da bo ena plus ena tri.Le tako bomo lahko med da-našnjo široko kulturno po-nudbo prepoznavni v sloven-skem prostoru, to je lahkonaš kulturni kapital. Kultura
je vse preveč odločilna prioblikovanju potreb in oku-sov potrošnikov, določa tudipotrebe človeka.
Vsekakor je kultura po-membna za ekonomijo, ven-dar pa to ne pomeni, da jolahko vzpostavlja ali ukinjakot nekakšen nedonosenluksuz. Seveda je proračunvsako leto znan, znane sopostavke in prioritetni pro-jekti občine. Vsi poznamo fi-nančno podhranjenost ljubi-teljske kulture, ki je značilnaza ves slovenski prostor.Ampak, če znamo napetisvoje sile in male kupčkespraviti v skupen žakelj, po-tem lahko naredimo prepo-znavne zgodovinsko-kul-turne dogodke."
Pa vendar tako rekoč iz nič sov Sokolskem domu, pa tudina drugih koncertnih lokaci-jah, zrasli Mednarodni kon-certni cikel, Kristalni abon-ma, Abonma mladih glasbe-nikov, Otroški abonma ...
"Sokolski dom je vsekakorvelika pridobitev za mesto,hkrati velik izziv, ki bi brezvsebine kaj hitro izgubil svojpomen. V vseh večjih "ev-ropskih razpisih" za kultur-ne projekte so pogoji za do-deljevanje sredstev zelo za-htevni, celo prezahtevni zakulturno produkcijo, ki jotrenutno premore ŠkofjaLoka. Gre za pogoje kot npr.toliko in toliko ciklov, festiva-lov, abonmajev z vsaj petimiali več koncerti v posamez-nem sklopu s tradicijo vsaj
petih let ... S sedanjim pro-gramom Sokolskega domase počasi le ustvarjajo pogojiza te kandidature. Navezuje-mo stike z veleposlaništvi.Letos je v teku že tretji Med-narodni koncertni cikel, kiima tri sklope, zborovskopetje, kitarsko in orgelskoglasbo, jeseni pa glasbenedogodke povezujemo z do-ločnimi obletnicami. Letos zGroharjem."
Ko gre za mednarodno so-delovanje, imate v mislih šeprecej načrtov ...
"V zadnjih letih sem spo-znala kar nekaj ustvarjalcev,s katerimi sodelujemo pripripravi vseh teh dogodkov.Zavedam se tudi, kako po-membni so stiki s pobrateni-mi občinami, njihovo kul-turno produkcijo, saj se ne-nehno vključuje v vse našeprograme, npr. Mednarodniglasbeni cikli, Mednarodnifestival pihalnih orkestrov,festival folklornih skupin ...Velik izziv pa je zame v Škof-jo Loko pripeljati tudi različ-ne konference in simpozijez mednarodno udeležbo. Vnačrtu imam organizacijokvalitetnega glasbenega fe-stivala oz. tekmovanja obkompetentni mednarodnistrokovni žiriji, recimo vnaše mesto privabiti vrhun-ske zbore, razmišljam o tek-movanju mladih godalcev.Na obeh področjih smo vŠkofji Loki zelo močni, zakajbi se samo naši ustvarjalcidokazovali zunaj."
Škofja Loka je v zadnjih letih izjemno bogata s kulturnimi dogodki z različnih umetniških in ustvarjalnih področij. Voblikovanje kulturne podobe mesta izdatno vlaga občina, vizijo, kako v okolje, v katerem živi, umestiti še dodanovrednost, pa ima tudi Andreja Ravnihar Megušar, v občinski upravi odgovorna za kulturne in mednarodne dejavnosti.
Če imaš vizijo, je mogočeAndreja Ravnihar Megušar koordinatorka za kulturne in mednarodne dejavnosti
"Vsi poznamofinančno
podhranjenostljubiteljske
kulture, ki jeznačilna za ves
slovenski prostor.Ampak, če
znamo napetisvoje sile in male
kupčke spraviti v skupen žakelj,
potem lahko naredimo
prepoznavnezgodovinsko-
kulturne dogodke."
K
Andreja Ravnihar Megušar se zaveda kulturnega potenciala v Škofji Loki. / Foto: Tina Dokl
Igor Kavčič
zadnjem časuzagotovo ne mi-ne delovni danbrez misli na Iva-na Groharja in
razstavo njegovih portretov,ki jo ob zaznamovanju 100-letnice njegove smrti priprav-ljate v Loškem muzeju?
"Prav imate. Grohar jezadnje čase prava obsesija,tako moja kot kustosinjeBarbare Sterle Vurnik intudi drugih sodelavcev, kipri pripravi razstave sevedapomagajo vsak po svojihnajboljših močeh. Smo navrhuncu priprav tako raz-stave kot kataloga, ki obtako pomembnih dogodkihseveda sodi zraven."
Zakaj odločitev prav zapredstavitev njegovih por-tretov, ki sodijo v širšemuobčinstvu manj znan delGroharjevega slikarskegaopusa?
"Kot ste dejali, njegov kra-jinski opus slovenska javnostkar dobro pozna, Ivan Gro-har pa je kot eden štirih vodilnih slovenskih impre-sionistov tudi trdno zasidranv naši zavesti, v Škofji Lokiimamo več ustanov, ki nosijonjegovo ime, od galerije, šoledo naselja. Manj znan pa jenjegov portretni opus, ki do-slej še ni bil celovito prikazanna enem mestu. Še eno vodi-lo, da razstavimo prav ta nje-gova dela, pa je dejstvo, da vnaših muzejskih zbirkahhranimo kar sedem njegovihportretov. Prav slednji so bilina neki način izhodišče celo-tnega projekta, v kateregasmo toliko lažje ugriznili poposvetovanju s poznavalcemGroharjevega dela, dr. An-drejem Smrekarjem iz Na-rodne galerije. Hkrati pasmo ob stoletnici želeli nare-diti tudi nekaj za stroko, torejdodatno, mogoče tudi nanovo obdelati in analiziratiGroharjeve portrete."
Sedmim muzejskim portre-tom boste na razstavi dodališe nekaj "kosov" iz Narodnegalerije in najbrž še od kod,mar ne?
"Preden smo začeli pri-pravljati izbor portretov zarazstavo, smo opravili pre-gled celotnega znanega Gro-
harjevega portretnega opusa.Ta je relativno obsežen, sajga je ustvarjal vseskozi sočas-no s krajinami. Če smoiskreni, so bili prav portretitisti, ki so slikarja reševali izeksistenčne stiske. Za razsta-vo smo tako pripravili izbordvaintridesetih del, kar bo zanas kar precejšen finančni inorganizacijski zalogaj. Ostaleportrete so nam posodili vNarodni galeriji, Mestnemmuzeju Ljubljana, NUK-u,Slovenski matici, nekaj delpa so nam za razstavo odsto-pili tudi zasebniki."
Ste imeli pripravljena tudisredstva za morebiten odkupkakšnega portreta?
"Že v preteklem letu smonačrtovali odkup enega odportretov, za katerega smoizvedeli, da je naprodaj, ven-dar pa je bila cena sorazmer-no visoka in žal nam ni uspe-lo zagotoviti dovolj denarjaza to. Kasneje se je tudi izka-zalo, da ta portret niti ni večnaprodaj. Lahko pa potrdim,da ga bodo lastniki vseenoposodili za razstavo."
Je še veliko, uradno doku-mentiranih del v lasti zaseb-nikov?
"Težko bi rekli, da je pose-bej na Škofjeloškem še veli-ko Groharjevih del v zasebnilasti. To so še največkrat sli-ke, ki jih je slikar naslikal zaznane naročnike in so se po-tem prenašale iz roda v rod,pa se je kasneje izgubila sledza njimi. Nekaj takih "navi-dezno izgubljenih" portretovsmo našli, kar je zelo po-membno. Lahko potrdim, daso bili zasebniki večinomazelo ljubeznivi in so namdela posodili za razstavo. Ko-nec koncev z razstavljanjemin njeno objavo v kataloguslika dobi dodatno težo.
Groharjeva dela so sicerposebej v Sloveniji zelo ce-njena, ker gre za enega štirihznanih slovenskih impresio-nistov, ker gre za dela avtor-ja, ki je za zgodovino sloven-ske likovne umetnosti zelopomemben, hkrati pa soGroharjeve slike tudi po vse-bini pisane na dušo sloven-skim ljudem. V sebi imajoneko simbolno moč sloven-stva. Seveda pa imajo poleglikovne in simbolne tudi na-ložbeno vrednost. Kar nekaj
Groharjevih del je tudi v tuji-ni, Beogradu, v Münchnu ..."
Ste našli kaj nepodpisanega,a velja za Groharjevo delo?
"Imamo portret, ki ni pod-pisan in je prepoznan za Gro-harjevega. Portret je iz zaseb-ne zbirke in je Loškemu mu-zeju zaupan v varstvo."
Kako ste konceptualno za-snovali razstavo?
"Na razstavi želimo prika-zati predvsem razvoj Grohar-jevega portretiranja od zgod-njih del, lahko bi rekli še štu-dijskih portretov, preko nje-govega obdobja realističnegaslikanja, do zadnjih portretov,naslikanih v impresionistič-nem duhu. Na razstavo smozajeli portrete, ki so nastalimed leti 1892 in 1908. Zani-mivo, da se je avtor prilagajalnaročnikovi želji in pogostoslikal realistične portrete,hkrati pa ni odstopal od svo-je slikarske pisave. V svojemdelu nikoli ni popuščal v kva-liteti, nasprotno, vedno zno-va lahko na čudovitih portre-tih opažamo njegov talent,njegovo roko za risbo ... Naj-več predstavljenih del bo oljna platnu oziroma les, nekajpa bo tudi risb. Formati sorazlični, od manjših, zelo in-timnih, do monumentalnih.
Pripravljamo pa tudi izčr-pen katalog vseh razstavlje-nih portretov z osnovnimipodatki, opisi in analizaminaših strokovnih sodelavcev.Poseben tekst o Škofji Loki vGroharjevem času in nekate-rih Groharjevih portretiran-
cih piše dr. France Štukl. Ob-likovalec postavitve in katalo-ga je Ranko Novak."
Ja kakšen portret na vas na-redil poseben vtis?
"Poseben naboj čutim vportretih ljudi iz Sorice. Vteh slikah lahko začutiš nje-gov odnos do domačih ljudiin skozi tega spoštovanje inlojalnost krajem, kamor se jevedno znova vračal iz zanjtako neprizanesljivega tujegasveta."
Skrb za likovno dediščino sŠkofjeloškega je sicer le deldejavnosti Loškega muzeja,ki pa jih posvečate kar pre-cejšnjo pozornost. Fond del,ki jih hranite v muzeju, jezelo bogat ...
"Škofja Loka z obema doli-nama in okolico je zibelkaštevilnih likovnih ustvarjal-cev, v naše kraje pa so priha-jali tudi priznani slikarji, ki-parji in fotografi od drugod,zato je naše zanimanje za li-kovno dediščino še tolikobolj razumljivo. V naših in-ventarnih knjigah v likovnifond sodi kar okrog 1200različnih enot. Nekaj del jevključenih v naše stalne zbir-ke, v depojih pa pogosto po-iščemo tudi dela, ki jih vklju-čujemo v posamezne razsta-ve in jih povezujemo z drugoslovensko likovno sceno do-ločenega obdobja. Taka raz-stava je bila recimo Sledi slo-venske grafične umetnosti,na kateri smo škofjeloškeustvarjalce umestili medostale. Smo matični muzej
za slikarje iz rodbine Šubic,imamo obsežno zbirko delFranceta Miheliča, tu so delaFranceta Pavlovca, GojmiraAntona Kosa, akvareli Avgu-sta Černigoja, dela GvidonaBirolle, zastopanih imamokar nekaj avtorjev iz ljubljan-ske grafične šole, kot so To-maž Kržišnik, Lojze Logar,Boris Jesih ... Bogat je tudinaš fotografski opus nestor-jev slovenske fotografije."
Hkrati pa skupaj z obemakustosoma Barbaro SterleVurnik in Boštjanom Sokli-čem z razstavami v galeri-ji, ki nosi Groharjevo ime,zelo dobro sledite sodobnimumetniškim tokovom ...
"Veseli me, da to opažatetudi sami. Kot umetnostnazgodovinarka po strokiimam veliko afiniteto do li-kovne umetnosti in lahkorečem, da se je v zadnjih šti-rih letih v naših galerijahzvrstilo nekaj izjemnih raz-stav, pomembnih tudi v slo-venskem merilu. Predstav-ljamo tako aktualno umet-nost, naj dodam, da tu naneki način izkoriščamo tudi"ozkost" eminentnih ljub-ljanskih galerij, znamo pase odzvati tudi na posamez-ne obletnice ustvarjalcev,avtorskih skupin in podo-bno. Zdi se mi pomembno,da k sodelovanju povabimotudi druge slovenske pozna-valce posameznih področijumetnosti. Lahko rečem, dasmo si z našo dejavnostjo vvseh teh letih pridobili tudizvesto publiko."
Groharjeva delaso sicer posebej v Sloveniji zelocenjena, ker greza enega štirih
znanih slovenskih
impresionistov,ker gre za dela
avtorja, ki je zazgodovino
slovenske likovneumetnosti zelo
pomemben,hkrati pa so
Groharjeve sliketudi po vsebinipisane na dušo
slovenskim ljudem. V sebi
imajo neko simbolno moč
slovenstva.
V
15GORENJSKI GLAS
POGOVOR
V Galeriji Loškega muzeja bodo 17. maja odprli razstavo izbora del portretnega opusa slikarja Ivana Groharja. To bohkrati tudi osrednji slovenski dogodek ob zaznamovanju 100-letnice slikarjeve smrti. Tako kot mnogi ljubiteljilikovne umetnosti tudi direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar verjame v njegovo ...
Moč pogledovJana Mlakar, direktorica Loškega muzeja
torek, 19. aprila 2011
Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja: "Poleg umetniške imajo Groharjevi portreti tudisimbolno moč."
16GORENJSKI GLAS
torek, 19. aprila 2011
STOLETNICA
Miha Naglič
Loškem muzejuv Škofji Loki bo-do maja 2011 od-prli razstavo por-tretov, ki jih je
naslikal Ivan Grohar, ob sto-letnici avtorjeve smrti. V temčlanku pa navajamo besede,s katerimi so slikarja portre-tirali njegovi sodobniki, mednjimi Ivan in Izidor Cankar.Pa nekaj (ne)zgod, ki jih jedoživel s svojimi znameniti-mi rojaki, od katerih je priča-koval pomoči, dobil pa hla-den ali celo napadalni odziv.In nekaj dogodivščin, ki sonastale kot posledica pivskihpodvigov v Loki ...
Pisateljev portret slikarja
"Zunaj so se oglasili škor-njasti, počasni koraki, potr-kalo je na duri in koj je vsto-pil v mojo izbo prijatelj, kiga nisem videl že dolgo dni.Neroden in plečat, zelo vi-sok človek je bil, upognil ješiroki tilnik, ko je stopil čezprag. Obleko je imel hudoobnošeno, vso preozko inprekratko; iz rokavov so mudaleč štrlele močne in lopa-taste roke. Lica so bila koš-čena in kozava, sivopolta,globoko splahnela, neredkoporaščena s kocinami nepo-česane, rjavorumenkastebrade. Oči so bile v izgloda-ne jame udrte, nekam mot-ne, vodene, nedoločno si-nje; ali malo je takih oči nasvetu, kakor so bile njegove.Kdor bi se površno srečal znjimi, bi se mu zdelo, da jevidel oči otroka ter vso njihtoplo, veselo nedolžnost; pače bi se ustavil ter pogledalna dno, bi ga bilo strah,strah bolečine, ki se je brezmiru in spanja prelivalatam, sama vase v večnih va-lovih, ker ni imel, kamor bise utolažena izlila; iz njenihmračnih valov je nemo invisoko strmel ranjeni po-nos, je z belimi očmi buljilapenastousta, neumrljivaskrb; in vendar je nad vsoneizmerno bridkostjo mir-no plaval sijaj verne udano-sti, ta ljubeznivi, komaj raz-ločni, še v najtemnejšo noč
trepetajoči sijaj, ki nikoli neugasne."
Pogosto se zgodi, da doberslikar portretira dobrega pi-satelja. Manj pogosti, a neprav redki so primeri, da pi-satelj oriše slikarja. Zelo red-ki pa taki, ko velik pisateljopiše velikega slikarja. To seje zgodilo, ko je Ivan Cankarv črtici Jutranji gost (1916)"portretiral" Ivana Groharja,takšnega, kakršnega je doži-vel ob njunih srečanjih naDunaju v letih 1903-1904.Dve leti pred tem, v črticiMenice (1914), je bil še boljnadroben. "Prikazal se ječlovek tako visok in posta-ven, da je moral na praguupogniti hrbet. Nekoliko sta-rejši in sila močnejši je bil odmene, ali v pogledu svojihzvestih oči je bil mlajši, boljotroški in bolj zaupljiv. In vvsej tej otroški zaupljivosti jebila tiha, brezdanja resnoba,kakor da bi pogledal človekiz čolna v jezero ter se pre-strašil sam svoje podobe, vglobočino izgubljene. Kozavje bil v lica, nosil je tenkobrado, ki je bila takrat kuštra-va in kocinasta, ter dolge, po-vešene brke ... Vstal je poča-si, kakor je bil velik in silen.Takrat sem zapazil, da je biloblečen kakor otrok, ki rasteprehitro iz svojih obnošenihcunj. Suknjič mu je bil pre-ozek in prekratek, močna za-pestja so mu štrlela daleč izrokavov, hlače so mu segalekomaj do gležnjev ... Ko se jenerodno in tiho nasmehnil,sem zapazil še nekaj poseb-nega. Imel je čudno ploščateustnice, brezkrvne in počezrazpokane. Take ustnice soverno znamenje, da človekže dalj časa ni jedel, tri dnimorda, kakor je pač naturain humor ... Mučenec naj-večji med vsemi, kar jih jekdaj trpelo in umrlo zaradilepote svojega srca, IvanGrohar, ti spiš dolgo spanje.Dal bi skrinjo cekinov, ko biti mogel reči le še eno samozvesto besedo!"
Slikarja je z besedamiupodobil tudi Ivanov bratra-nec Izidor Cankar, znameni-ti umetnostni zgodovinar."Grohar je bil nadpovprečnovisoke rasti, suh, po obrazu
kozav, kodrastih rjavih las,kratke špičaste brade, dobro-dušen, zaupljiv, zvest in ra-dodaren, opore potreben,večinoma molčeč, neroden vizražanju, zgovoren in veselle v svoji družbi, pevec, tipi-čen kmečki fant, ki je tudikot slikar doma rad prijel zakmetsko delo in se dobro po-čutil le na deželi, z vsem sr-cem navezan na slovenskozemljo."
O Ivanu Groharju so seve-da pisali tudi drugi umetni-ki. Monumentalno mono-grafijo z naslovom Ivan Gro-har in podnaslovom Trage-dija slovenskega umetnika ježe leta 1937 spisal pesnik inpublicist Anton Podbevšek.Njegovo biografijo v oblikiromana je napisal pisatelj Ja-nez Kajzer (Macesen 1978,1988). Ob veliki Groharjeviretrospektivi z naslovom Bo-dočnost mora bit lepša sta jeseni 1997 Narodna galerijain Mestni muzej Ljubljanaizdala imeniten katalog. Po-dobo slikarja samega pozna-mo s fotografij, med avtorjista tudi priznana fotografa,slikarjeva sodobnika AvgustBerthold in Fran Vesel.
"Za Kranjskolahko opravi en
sam slikar vsaumetniška dela.Bridka resnica,
ki se ne da prikrivati, je, dadomovina vseh
Vas, ljubi umetniki, ne
more uporabljati,najsi ste še tako
dovršeni." (Ivan Franke)
Prav na dan izida teh Snovanj mineva sto let od smrti slovenskega slikarja Ivana Groharja; umrl je 19. aprila 1911 vDeželni bolnišnici v Ljubljani. Jetika. V tem zapisu skušamo zarisati njegov portret v besedah in obuditi nekajspominov na njegove izkušnje s Škofjo Loko in škofjeloškimi rojaki.
Umetnik, velik in osamljen
V
Ivan Grohar, Sejalec, 1907
Letak za Podbevškovo monografijo, na njem Grohar, fotografiral dr. Karel Mikuš, Kranj
17GORENJSKI GLAStorek, 19. aprila 2011
STOLETNICA
Ohranjena je njegova po-smrtna maska. Njegov avto-portret ni vrhunsko delo.Njegov resnični avtoportretnajdemo na sliki Macesen,1904. Saj jo vsi poznamo: po-gled na soriško gorsko pokra-jino nad Heblarji, pred njopa v prvem planu in ravno nasredi osrednji del debla innekaj vej velikega in osamlje-nega macesna. S tem, da seje podpisal ravno na deblo, jedal avtor sam kar naravnostvedeti, kdo je ta veliki osame-lec? To je on sam. Bil je resvelika in osamljena figura,tragična v svoji enkratni, srč-ni in lačni slovenski usodi;takega ga je ubesedil Cankar,takšnega se je v podobi ma-cesna videl sam.
Z rojaki ni imel sreče
Na gorenjskem jugu (ingotovo še marsikje) velja sta-ra in žlahtna navada - da sirojaki, kadar gremo po sve-tu, pomagamo. Doma si več-krat nagajamo, na "tujem"(t. j. od Loke naprej, začenšiz Ljubljano) pozabimo naprepirljivost in nevoščljivostter na vprašanje, čigav jekdo. Nekoč sem sam potre-boval pomoč rojaka, ki je bilminister. Ko sem ga obiskal,mi je najprej razložil, naj vseskupaj napišem in oddamna pristojni naslov, potembo pa še on "po plemenski li-niji" naredil kak korak. In gaje res. Znano je, kako stasvoj čas dr. Ivan Tavčar insoproga Franja podpirala di-jake in študente iz Poljanskedoline, posebno če so bili izbolj svobodomiselnih dru-žin. France Koblar se je shvaležnostjo spominjal po-moči, ki jo je njemu in dru-gim nudil "Gospod prelat",duhovnik Andrej Kalan, porodu Staroločan, vodja ljub-ljanskega Marijanišča (po-znejši DIC). Znan dobrotnikje bil Luka Jeran ali poznejeAnton Koblar, ki je kotkranjski dekan podpiral mla-de Žumre in druge dijake sSelškega ...
Mladi Grohar ni imel tesreče. Hotel je biti umetnik,med temi pa je še več zavistikot med drugimi ljudmi. Koje očitno nadarjeni mladeničživotaril v domači Sorici inbil za hlapca in pastirja priokoliških kmetih, mu je sori-ški župnik Anton Jamniksvetoval, naj se obrne na sli-karja Jurija Šubica, ki je bilravno tedaj v Ljubljani. Nju-na "računica" je bila taka: Ju-rijev oče Štefan in njegovibratje so se učili v delavnicisoriškega podobarja JanezaGroharja, Ivanovega predni-ka. "Kaj ko bi poskusil, da gasprejme za učenca, pri JurijuŠubicu? Ravno sedaj je vLjubljani, kjer ima izgotovitiveč cerkvenih podob, mu jesvetoval župnik Jamnik. Mo-
goče me res sprejme za svo-jega učenca si je mislil Gro-har in se je napotil peš vLjubljano. Oblečen v doma-čo pobarvano prtenino in vhribovski okorni obutvi ter sculico kruha ter najpotreb-nejših jedil jo je primahal vmesto in je zvedel, da slikaJurij Šubic v hotelu Slon,kjer je tudi stanoval. Stopil jev hotel, predstavil se Jurijuin ga poprosil, naj bi ga vzelk sebi, da ga izuči za slikarja.Jurij ga je začudeno pogledalčez ščipalnik in mu je kratkoodgovoril, da se on ne bavi zvzgojo mladih talentov, pačpa njegov oče v Poljanah. Koje na Groharjevo prošnjo, čebi smel malo gledati pri sli-kanju, Jurij z nejevoljnokretnjo odložil paleto, je tudipreprosti Grohar razumel,kaj to pomeni in je razoča-ran in užaljen nad tem ne-prijaznim sprejemom odšelzopet domov."
Veliko hujši, usoden in nameji podlosti je bil udarec, kiga je Groharju pozneje zadeldrug rojak, Ivan Franke, ce-sarski svetnik, ribič in samslikar, rojen v Dobju pri Pol-janah - ko ga je državnemupravdništvu ovadil, da je kra-del iz blagajne Slovenskegaumetniškega društva. O tembi morali pisati posebej. Topot le odlomek iz slikarjevekritike slikarja. "Grohar? Alije tudi 'secesijonist'? Iskatisem moral, s čim bi zagrešilsebi ta naslov ... Da je delal zumetniškim uspehom, do-kler je slikal po prirodi, sve-doči njegov 'motiv s Ko-privnika'. Videl sem to sliko,kakoršno je prinesel z Go-renjskega: dovršeno je biloozadje z gorskimi senožeti,gozdiči in njivami, raztrese-nimi med trdimi robovi ne-rodovitnih tal, tudi vas na rav-nici v vznožju hriba z njiva-mi, s cerkvico, vse postavlje-no resnično in značilno, jas-no in razumljivo; sprednji te-ren in figuralno je pa označilsamo s širokimi lisami barv.Pozneje je skušal to ospredjedovršiti, toda ne v korist po-dobi ..." To je še najbolj priza-nesljivi odlomek iz kritike, kijo Franke zaključi z nasled-njo splošno pripombo o mla-dih slovenskih umetnikihimpresionistih: "Gotovo, vdomovini ni 'nade', Slovenijajim ne nudi primernega dela,ne eksistence. Taka nada - nečustva, ampak dejstva nampravijo to - je prazna. ZaKranjsko lahko opravi ensam slikar vsa umetniškadela. Bridka resnica, ki se neda prikrivati, je, da domovinavseh Vas, ljubi umetniki, nemore uporabljati, najsi ste šetako dovršeni." Tako razmiš-ljajo še danes mnogi "kranj-ski" tehnokrati, žalostno je,da je tako razmišljal tudi Gro-harjev rojak, ki je bil samumetnik.
Ivan Grohar in Škofja Loka
"Slavnemu mestnemu žu-panstvu v Škofjiloki. / Dne24. junija t.l. proti 3. uri zju-traj gre Ivan Grohar stanu-joč v Škofjiloki štv. 41 poglavnem trgu, ter začne naves glas uriskati, tako da sose v obližji ljudje iz spanjazbudili ker je stem uriska-njem nočni mir kalil. / Gro-har je bil že poprej zaradiuriskanja od patrole opomi-njan in on pa nalašč ponočipatroli iz uriskanjem na-sprotuje. Priča nadstražnikAnton Kermc. Mestno straž-ništvo v Škofjiloki dne 24.junija 1905." Tako je vrlistražmojster županu zatožilumetnika. Dve listini na totemo je v občinskem arhivunašel loški arhivar FranceŠtukl in ju objavil v Loškihrazgledih XV (1968). "Kersta zanimivi za poznavanjetakratne presoje spodobno-sti in slikarjevega osebnegaživljenja, ju objavljamo, insicer v nespremenjeni obli-ki." Navedimo tedaj še dru-go, spisano dne 5. septembra1905 od istega "avtorja".
"Dne 5. septembra t.l. kose je poročil gospod IvanKarlin iz gospodično MarijoPajer v Škofjiloki. / Po kon-čani poroki in sveti maši ča-kajo pred velikimi vrati farnecerkve sv. Jakoba v Škofjilokisledeči gospodi in sicer: /Ivan Grohar hštv. 40, AntonGaber hštv. 14, Ludvik Mi-kuš in Viktor Deizinger hštv.31 vsi iz Škofjeloke in AntonMarguč iz Studenca hštv. 4,slekli so vsi vsak svoj rekelciz sebe in so rokave od edendruziga skupaj zvezali. / Koprideta gori imenovana po-ročenca iz cerkve vun, za sa-čijo jih gori navedeni g. iz za-vezanimi rokavi in zahtevajood gospoda Ivana Karlina, damora za nevesto 20 K plača-ti in potem jih pustijo na-prej. / Kakor se je pozvediloje Karlin dal zahtevanih 20K. / Ker se je to nespodobnodejanje na javni ulici predfarno cerkvijo godilo insploh v pohujšanje ljudemin posebno mladini, - ker sobili tako rekoč brez rekelcovin v pijanem stanju ker so seljudje nad tem fantinamzelo zgledovali. / Priča Ivan,Franjo in Jakop Kalan kapu-cinsko predmestje štv. 6 inLeopold Hafner štv. 100 obaiz Škofjeloke kateri dokažejoda so na unstran imenovanifantje se pregrešili iz siljeva-nje proti poročencam IvanuKarlin ..."
Razmerja med Groharjemin Škofjo Loko seveda nesmemo presojati le po tehdveh virih. Večina takratnihmeščanov je umetnika najbržres doživljala kot sirotnika,vedno lačnega in žejnega. Ne-kateri od loških meščanov so
v zapuščinski razpravi naokrajnem sodišču v ŠkofjiLoki po slikarjevi smrti prija-vili svoje terjatve: gostilničar-ka Elizabeta Dolinar 879 K 77h, odvetnik dr. Karel Triller zamenico 124 K 99h, Minka Ja-marjeva zase 112 K, za brataAntona 132 K; njegov največjiupnik pa je bil industrijalecFranc Dolenc: 1117 K 93 h!Vsi so bili poplačani iz vsote,ki se je zbrala s prodajo nje-govih slik. Umetnik torej niostal mestu pod Lubnikomničesar dolžan, v obratnemrazmerju pa velja ravno na-sprotno: Škofja Loka je Gro-harjeva velika dolžnica, saj joje ovekovečil v svojih delih.Oljna slika Škofja Loka v sne-gu, 1905, ki jo hrani Narodnagalerija v Ljubljani, je gotovonajlepša upodobitev tega me-sta. Po avtorju je mesto po-imenovalo Groharjevo nase-lje, eno od osnovnih šol, gale-rijo na Mestnem trgu ter sli-karsko kolonijo.
Grohar je v Škofji Loki pre-živel več daljših obdobij v le-tih 1896-1902 in 1904-11.Znane so barbizonske epizo-
de, skupna slikanja z Jakopi-čem in Sternenom. Iz tehustvarjalnih druženj v mestuin okolici so nastala nekateranajboljša dela slovenskegaimpresionizma. Najbolj zna-ne Groharjeve slike iz loškihobdobij so: Kamnitnik, Vrbeob potoku, Pogled z mojegaokna, Snežni metež v ŠkofjiLoki in Škofja Loka v snegu,vse iz leta 1905. Pozneje tunastanejo še Štemarski vrt,Cvetoča jablana in Sejalec(vse 1907), pa prizori kmeč-kih del (Snopi, Krompir, obe1909, Mož z vozom, Hrib-ček, obe 1910) ... To so velikain trajna dela. Ob njih pa nesmemo pozabiti, v kakšnihrazmerah so nastajala. Gro-harjeva prebivanja v Lokiniso bila samo občasna vese-ljačenja, veliko je bilo tudi sa-mote in lakote. Slednja je bilagotovo med glavnimi povzro-čitelji bolezni - jetike - zaradikatere je umetnik pred stoleti umrl. Tisto, kar je ostaloin kar velja še danes, pa sonjegova dela, na katerih jeovekovečena loška kulturnakrajina.
Groharjeva prebivanja v Loki niso bilasamo občasnaveseljačenja, veliko je bilo tudisamote in lakote.Slednja je bilagotovo med povzročitelji bolezni - jetike -zaradi katere jeumetnik umrl.Tisto, kar jeostalo, pa so njegova dela, nakaterih je ovekovečena loška kulturnakrajina.
Groharjev "avtoportret": Macesen, 1904
Ivan Grohar, Grabljice, 1902
18GORENJSKI GLAS
torek, 19. aprila 2011
PETSTOLETNICA
Miha Naglič
Bavarski držav-ni biblioteki vMünchnu jeshranjeno naroko napisano
pismo, v katerem beremo:"28. dne marca leta gospodo-vega 1511 je Jurij plemenitiEgkh vicedom na Kranjskemiz Ljubljane pričal in zapisalPavlu plemenitemu Liech-tensteinu o groznem potre-su, ki je bil v sredo po dnevuMarijinega oznanjenja, 26.dne zgoraj omenjenega me-seca, med tretjo in četrto uropopoldne, tukaj na Kranj-skem in povsod tukaj tudi podrugih mestih. Tako v sa-mem mestu Ljubljana kotdrugod na deželi je bil stra-šen grozen potres. Zaradinjega so se podrle hiša (pala-ča) nemškega viteškega redaskupaj s cerkvijo, vicedomo-va hiša in številne druge do-bro grajene hiše tukaj v Ljub-ljani. Številne druge hiše paso bile tako razmajane in raz-pokane, da ljudje niso mogliveč bivati v njih, ampak sovsi ljudje zapustili mesto, inmorajo ostati v predmestjihin pristavah, tako dolgo, do-kler taki potresi in božja jezane prenehajo ..."
V nadaljevanju plemenitivicedom (vladarjev namest-nik za Kranjsko) natančnonašteje, kaj se je kje podrlo vobeh najmočnejših potres-
nih sunkih; prvemu z dne26. je sledil še eden 28. mar-ca; prvi je bil močnejši, a nje-govo delo je marsikje dokon-čal šele drugi. Vicedomovenavedbe povzemamo okraj-šano in v njegovem vrstnemredu. V Ljubljani se je podrloveč stavb in ena cerkev (tistav današnjih Križankah), večstolpov in mestno obzidje. VGorici se je podrl grad in ob-zidje, v Krminu (Cormons)obzidje in stolp, v Tolminuoba gradova in tabor. Grad seje podrl tudi v PolhovemGradcu in pri tem pobil graj-sko oskrbnico. V Škofji Lokije potres podrl grad in večhiš. Gradovi so se podrli še vSmledniku, Kamniku, Trži-ču, Postojni in Turjaku. Po-drl se je Hošperk pri Planini.V Gradiški (Gradisca d'Ison-zo) se je podrlo obzidje. VHuminu (Gemona) se je po-rušil grad in pol mesta. NaDunaju je s cerkve sv. Štefa-na odpadel omet ...
Tu nas še posebej zanima,kako je bilo v Loki? Egkh:"Prav tako grad Škofja Lokain hiša Gašperja Lamberga,v kateri je umrl njegov sin.Tudi hiša sodnika in drugehiše in stolpi so se usuli." Toje vse, kar vemo iz "sodo-bnih" virov, iz dni takoj popotresu. Na spominski ploš-či, vzidani po obnovi gradu,pa beremo: "Grad gospodafreisinške cerkve, ki je bil natem mestu dne 26. marca
1511 po Kr. r. porušen po po-tresu, je prečastiti gospodarin presvetli knez. gospod Fi-lip, škof freisinški, volilnikrensko palatinski in vojvodabavarski, začel leta 1513 od te-meljev popravljati ter leta1516 po istem štetju dvignilstavbo iz ruševin in poskrbel,da je bil še v naslednjih letihv njegovo korist in v koristnjegovim naslednikom istecerkve tudi popolnoma ob-novljen." Takole je besedilona plošči iz latinščine v slo-venščino prevedel PrimožSimonič (Loški razgledi XI-1964, 208-210). Latinskaplošča je bila vzidana namarkantnem osrednjemstolpu; ko se je porušil ta (nev potresu, rušenje so naroči-le uršulinke, 1892), so jo vzi-dali v notranjem hodniku.Druga plošča, vzidana nadenim od vhodom v grad, je vnemščini, po vsebini pa ena-ka latinski. V članku Simo-nič med drugim ugotovi, karsledi. "V Škofji Loki so se po-leg gradu porušile številnehiše v mestu, med njimi hišaGašperja Lambergarja, biv-šega oskrbnika freisinškihposestev, dalje hiša mestne-ga sodnika, današnja Homa-nova hiša, ki je bila potem nanovo pozidana leta 1529.Manj je trpela hiša BolfenkaSchwartza, ki je v zahvalo zato leta 1513 postavil na to me-sto, kjer je bilo pozneje pozi-dano župnišče, kapelo Sv.Trojice. Poškodovana sta bilatudi kašča in samostan kla-ris, skratka cela vrsta javnihzgradb in zasebnih hiš. Ni
torej čudno, če rabi koncipi-ent potresne plošče takokrepke izraze, kakor 'a fun-damentis ceptam' in 'posuitmunicipium a solo'" in če topoudari dvakrat."
Kot kaže, se bo naša ved-nost o največjem slovenskempotresu vseh časov ob njego-vi petstoletnici močno pove-čala. Po drugi strani pa selahko vprašamo, kdaj in kjenatančno se je zgodil? V iska-nju odgovora na to elemen-tarno vprašanje sta prišla naj-dlje zgodovinar Matevž Koširin seizmologinja Ina Cecić insvoje izsledke objavila tudi včlanku Potres 26. marca 1511v luči novih raziskav (v po-tresnem zvezku Idrijskihrazgledov, LVI, 1/2011). Poprimerjalni analizi več virovskleneta: "Glede datuma jetako nesporno, da je bil prvi -verjetno najmočnejši potres-ni sunek 26. marca 1511 vzgodnjih popoldanskih urahistočasno tako na Kranjskemkot v Furlaniji. Poročila otem sunku so ohranjena vštevilnih krajih na območjuod Humina, Trsta, Ljubljanedo Benetk. Podobno, samoda je poročil nekoliko manj,velja za sunek 28. marca 1511,prav tako ob zgodnji popol-danski uri ..." Prvi in najmoč-nejši sunek je bil torej eden,dne 26. marca 1511 "v zgod-njih popoldanskih urah"; to-rej ni bilo dveh, popoldan-skega na Kranjskem in večer-nega v Furlaniji.
In kje je bilo žarišče? "Otem, kje je bilo žarišče potre-sa, obstaja več teorij. Največ
škode je naredil v furlanskihkrajih. Čutili so ga daleč na-okrog, vse do severa današ-nje Nemčije in Češke. Pripi-sovali so mu poškodbe objek-tov v Benetkah, Zagrebu inna Dunaju. Kaj vse od tegadrži in kaj je sad napačnegasklepanja ali prepisovanja,seizmologi in zgodovinarji šeugotavljamo ... Za seizmolo-ga zaključek dela pri nekemzgodovinskem potresu po-meni njegovo parametrizaci-jo oziroma definiranje, kdajin kje se je potres zgodil inkakšna je bila njegova moč."Zaenkrat torej vemo, kdaj seje zgodil. Bomo po več kotpetsto letih izvedeli tudi, kjeje bilo žarišče potresa inkakšna je bila njegova moč?Pustimo se presenetiti. Vletu 2011 vemo o teh rečeh žebistveno več kot v prejšnjihletih. Za to so posebej zasluž-ni v Idriji in Škofji Loki. VIdriji so prav na dan 500. ob-letnice priredili znanstvenisimpozij, izdali zbornik inodprli čudovito razstavo, vsepod naslovom Anno Domini1511. Ta razstava bo junija naogled tudi v Škofji Loki, kjersmo med drugim že posluša-li več zanimivih predavanj ...Tudi ta Snovanja naj bodospodbuda, da se s tistim, karse je zgodilo pred petsto leti,soočimo mi vsi in se tako du-hovno pripravimo na potres,ki nas, žal, kmalu spet doleti.Prebivamo pač na močno po-tresnem območju. Živimotedaj, kot da potresa še dolgone bo, pripravljamo se, kotda bo streslo že jutri.
Kaj veste o potresu v letu 1511? Kdaj in kje se je potres zgodil in kakšna je bila njegova moč? Doslej o njem tudipoznavalci niso vedeli prav veliko. In neverjetno je, kako se je znanje o potresu in zanimanje zanj pomnožilo obnjegovi petstoletnici!
Dne 26. marca 1511
Ta Snovanjanaj bodo
spodbuda, da ses tistim, kar se je
zgodilo pred petsto leti,
soočimo in setako duhovno
pripravimo napotres, ki nas,
žal, kmalu spetdoleti.
Prebivamo pačna močnopotresnem območju.
Živimo tedaj,kot da potresa še
dolgo ne bo, pripravljamo se,kot da bo streslo
že jutri.
V
Potresna spominska plošča na Škofjeloškem gradu / Foto: Tina Dokl
Freisinški škof Filip, pobudnik obnove Škofje Loke po potresu 1511
Igor Kavčič
te že kdaj občutilipotres?
"Dobro se spom-nim močnega po-tresa z epicentrom v
Posočju leta 1998. Na veliko-nočno nedeljo smo po kosilusedeli v kuhinji in sem ravnona glas razmišljal, češ le koli-ko ljudi bo tokrat prišlo na tra-dicionalno protipotresno po-božnost ob 15. uri v cerkev naHribcu, ko se je pet pred 13.uro zatreslo. Pobožnost je bilato leto proti pričakovanjem iz-jemno dobro obiskana."
Ampak ta ni bil tako mo-čan, kot je bil potres leta1511, ki še vedno velja zanajmočnejši potres na Slo-venskem ...
"Drži. Potres pred petstoleti velja za najmočnejšega naobmočju naše države. Prvipotresni sunek je bil v sredo,26. marca, med 15. in 16. uro,drugi potres pa je bil dva dnikasneje, v petek, 28. marca,okrog 15.30, in sicer magnitu-de 6,8 - 7,2 (za primerjavo ti-sti leta 1998 je imel magnitu-do 5,6). Tako namreč poroča-jo primarni viri o potresu,zgolj o dnevih in o urah potre-sa seveda, da ne bo pomote, opotresni energiji - magnituditakrat še ni bilo govora, saj jenjen koncept vpeljal leta 1935Charles Francis Richter. Dapovem še kot zanimivost, Slo-venci smo prvi v tedanjiavstro-ogrski monarhiji dobilipotresno opazovalnico v Ljub-ljani ob koncu 19. stoletja."
Primarni viri? Je takrat kdoporočal o potresu z območ-ja Škofje Loke "na višjo in-stanco"?
"V Egkhovih pismih naj-demo tudi poročila o potresuiz Škofje Loke. Kot primarnevire o potresu pa bi omeniltri. Prvi vir so štiri že ome-njena pisma kranjskega dežel-nega vicedoma Jurija pl. Egk-ha cesarskemu dvornemuupravniku Pavlu pl. Liech-tensteinu. Pisma, ki so sicerohranjena v prepisu, je med28. marcem in 2. aprilomnapisal v Ljubljani in veljajo
za najbolj verodostojno poro-čilo o potresu. Najprej je opi-sal vse dogodke v Ljubljani inokolici, kasneje govori še oporočilih, ki jih je dobil izdrugih delov Kranjske, Gori-ške, Gradiške in Furlanije. Vtretjem pismu med drugimpiše, da je bil prav tako moč-no poškodovan grad ŠkofjaLoka in hiša Gašperja Lam-berga, v kateri je umrl njegovsin. Da so se usuli tudi hišasodnika in druge hiše in stol-pi v mestu. V četrtem pismuje moč prebrati tudi, da jecelo na Dunaju z zvonikacerkve sv. Štefana odpadlonekaj ometa."
Drugi vir so poročila kranj-skih deželnih stanov, ki so na-stala med 7. in 14. aprilom inso v povezavi z zasedanjemkranjskega deželnega zbora,lahko bi rekli neke vrste ta-kratni parlament. Dokumen-ti so nastali kot koresponden-ca s cesarjem Maksimilija-nom I. oziroma njegovimideželnozborskimi komisarji.Zapis je kratek, med drugimpa omenja, da so sledili šeštevilni popotresni sunki, daje potres povzročil precej ško-de na zgradbah, gradovih,cerkvah in drugih nepremič-ninah, govora pa je tudi oškodi 100 tisoč goldinarjev.
Popotresne sunke pa naj-bolje opisuje zapis na inku-nabuli Sacra Biblija, zapisanv latinščini, delo neznanegaavtorja. Od tod se poleg časain ure glavnega potresa danajlepše razbrati podatke odnevih in včasih celo urahmočnejših popotresnih sun-kov. No, natančna določitevčasa je bila takrat nekolikoproblematična, saj so časmerili večinoma ob pomočisončnih ur, mehanske sobile zelo redke in je zato kajhitro prišlo do pol ure razli-ke. Dejstvo pa je, da je biloleto 1511 leto verižnih katas-trof, poleg potresa so Kranj-sko pretresale huda zima,kuga, mišja nadloga, lakota,pa vojna z Benečani ..."
Kakšne so bile posledice po-tresa v Škofji Loki, pred-vsem na takrat še treh gra-dovih in seveda tudi v me-
stu? Najbrž so jo najboljskupile premožnejše zida-ne hiše ...
"Kaj o tem vemo danes? Obpotresu so bili seveda najboljprizadeti vsi trije gradovi, cer-kve, kašča, ter hiše premož-nih meščanov. Te zgradbe sobile visoke, impozantne, v ce-loti kamnite in kot take dov-zetne za potresne učinke.Hiše manj premožnih meš-čanov so imele zidan le spod-nji del, ostala zgradba pa jebila lesena, zato tu potres niimel hudih rušilnih učinkov.
Zgornji stolp in Wilden-lack sta bila v potresu tolikopoškodovana, da ju kasnejeniso več obnavljali, ampak soju opustili. Zgornji stolp so vceloti podrli, kamenje pauporabili pri obnovi Škofje-loškega gradu, z Wildenlackapa so odpeljali le najvrednej-šo in še uporabno opremo,grad pa so prepustili zobučasa. Sicer bi oba gradovaslej ko prej opustili, saj se jev 16. stoletju začelo vse boljuveljavljati strelno orožje intak zastarel obrambni si-stem, kot je bil v veljavi do-tlej, ni bil več smiseln.
Poročila o škodi v Loki sobila bolj skromna kot ne. Po-rušena je bila hiša mestnegasodnika, bivšega loškegaoskrbnika Gašperja Lamber-ga, prizadeta je bila hišaWolfganga Schwarza, ki jebila leta 1513 obnovljena in vnjej zgrajena kapela sv. Troji-ce, pa Homanova hiša, ki je
današnjo podobo dobila popopotresni obnovi do leta1529, prav tako je bila priza-deta gospočinska kašča, pacerkev sv. Jakoba ..."
Gospoda in meščani so seočitno hitro po potresu loti-li obnove, od kod podatki otem?
"Po potresu so škofu Fili-pu v Freising poslali poročiloo škodi in avgusta istega letaje ta v Loko poslal odgovor,da bo poslal dobrega stavbe-nika in zidarja, ki bo pripra-vil vse potrebno za obnovo.O škofovih gradbenih podvi-gih po potresu pričajo trikamnite napisne plošče,prva latinska nekdaj naosrednjem stolpu, danes vpritličju gradu, druga nadvhodom v SV stolp in tretjana stolpu s kapelo, slednjidve v nemščini. Tako na prviplošči piše, da je freisinškiškof Filip začel grad od teme-ljev popravljati leta 1513 in gav letu 1516 "dvignil iz ruše-vin". Zanimiv je tudi napisna steni kapele v Schwarzovihiši. Gre za 51 heksametrovdolgo pesnitev v latinščini,kjer so opisane mnoge nad-loge, ki so v začetku 16. sto-letja prizadele Loko ... Zaen-krat sem prevedel le tisti delnapisa, ki govori o potresu, vprihodnje bom skušal pesni-tev prevesti v celoti. Kar seobnove mesta tiče, je bilozelo podobno kot danes,kdor je imel denar, je zgrad-
bo obnovil hitreje, kot tisti, kiga ni imel."
Mesto je po potresu tudi si-cer najbrž začelo spremi-njati svojo podobo ...
"Vsekakor. Obnova je bilana neki način tudi prilož-nost, da mesto dobi novo po-dobo (podobno kot Ljubljanapo potresu 1895), kar se je vdesetletjih po potresu tudizgodilo. Potres je na neki na-čin tudi pospešil spremembev mestu."
Dediščino potresa izpredpetsto let ste tako marcapredstavili na predavanjuna to temo, maja pa bo sle-dila še ena predstavitev takoimenovanih 3D modelovgradu ...
"Predavanje sem razširilna splošno predstavitev, kajpotresi sploh so, kako in za-kaj nastanejo, kaj je magni-tuda in kaj intenziteta potre-sa, katere potresne lestvicepoznamo in podobno, v na-daljevanju pa sem predstavilzgodovinski vidik na potres zdanašnje pozicije. V majubova skupaj z arhitektom To-mažem Križnarjem pripravi-la predstavitev treh gradov,kakršni so bili pred potre-som. Križnar bo predstavil3D modele gradov, jaz pabom zbrane popeljal po zgo-dovinski poti treh gradov.Verjemite mi, precej prijetnain poučna zadeva tudi za da-našnji čas."
"Po potresu soškofu Filipu v
Freising poslaliporočilo o škodi
in avgusta istegaleta je ta v Lokoposlal odgovor,
da bo poslal dobrega
stavbenika in zidarja, ki bopripravil vse potrebno za
obnovo."
S
19GORENJSKI GLAS
POGOVOR
Potres, ki je pred petsto leti do temeljev pretresel tudi Škofjo Loko, je bil doslej najmočnejši potres na slovenskemozemlju sploh. Z Jožetom Štuklom, sicer arheologom po stroki, iz Loškega muzeja sva se pogovarjala o tem, kar bibilo dobro vedeti tudi vsakemu Škofjeločanu v 21. stoletju.
In Loka se je začelaspreminjatiJože Štukl, mag. arheologije, višji kustos
torek, 19. aprila 2011
Višji kustos Jože Štukl ob latinskem napisu, ki govori o Filipovi obnovi gradu. / Foto: Tina Dokl
20GORENJSKI GLAS
torek, 19. aprila 2011
GALERIJA
Igor Kavčič
ot soavtorica raz-stavo pripravlja tu-di višja kustosinjaLoškega muzejaBarbara Sterle Vur-
nik, prav tako avtorica enegaod strokovnih zapisov v ob-sežnem katalogu, ki bo izšelob razstavi. Za tokratnopredstavitev v Galeriji Sno-vanj je izbrala dva portreta,ki jih hranijo v zbirki Loške-ga muzeja. Obe deli namopisuje v natančni analizi.
Slika Dekle iz Sorice, ki jenastala leta 1893, je verjetnoGrohar naslikal poleti, ko seje vrnil v Sorico in ko je žeimel za sabo prvi letnik gra-ške slikarske šole. Le ugiba-mo lahko, če bi bila to lahkosimpatija Neža Pintar, todapodobnosti z obrazom, kot vsliki Sv. Neža, ni, pa tudi pofotografiji je precej drugač-na. Na portretu nosi značil-no kmečko oblačilo s kratki-mi rokavci in t. i. kiklo z mo-drcem, verjetno s predpasni-kom, na glavi pa značilnonaglavno ruto. V desni rokidrži cvetlico. Kako rad se jeGrohar takrat, ko je bil
doma, v Sorici, družil s tam-kajšnjimi ljudmi, preden seje jeseni spet vrnil v šolo, vdrugo študijsko leto, piše Ar-mič: "... rad je šel s kosci vplanino na veselo košnjo, daje tako zaslužil za prehranoin obnovil vesele proste dninekdanjega domačega živ-ljenja."
Dekle iz Sorice
Dekle iz Sorice (1893) je šeposebej avtentično podanapodoba kmečkega dekleta.Njeno preprostost je Gro-har nakazal z mehko barvozdrave rdečice na obrazu, kiizdaja dekličin podeželskimilje. Posebej se je posvetilslikanju oblačila in njegovihgub, ki prav tako izkazujenjeno preproščino. Topležive barve in cvetlica v rokidajejo portretu neko poetič-nost in radost, poudarjenosenčenje pa mu dodaja eks-presivnost. Predvsem se jeavtor tu vidno poukvarjal ssvetlobnim odsevom belineoblačila. Ta se razliva v ko-maj zaznavnem in kot dihmehkobnem obrisu obrobu obraza in teče vzdolž
njegove desne strani, vsedokler komaj vidno ne izgi-ne med temnine. Slednjeslikovito poudarjajo plastič-nost dekličinih ličnic in nje-ne obrazne fiziognomije.Temnejši, osenčeni deli da-jejo obrazu trden značaj.Vse to je naslikano prese-netljivo bolje v primerjavi znevešče naslikano levoroko, ki nakazuje Groharjevproblem s figuro. Desnaroka je naslikana bolje intudi lasje so podani dovoljmehkobno, tu in tam s sve-tlobnimi odsevi. Mladostnalepota se meša z otožnostjodekličinega ekspresivnegapogleda.
Kmet iz Sorice
V naslednjem letu 1894 jenastal portret Kmet iz Sorice.Ker gre za šolsko leto1893/94, je slika morda na-stala v šolskih počitnicah, kose je Grohar spet vrnil v So-rico na počitnice. Starec jenaslikan v suknji s kravato.Njegov urejen videz in lasje,skrbno počesani na stran,kažejo, da se je za portret po-sebej uredil. V smislu slika-nja in risbe je v podobi nasli-kanega starega moža najboljočitna kvaliteta, bolj se spro-sti v barvi, ki je že bolj eks-presivna, in opredeli tako po-gled kot plastičnost obraza.Te tri portretirance vidimoresda kot anonimne osebe,toda zato je morda procesidentifikacije z njimi tolikovečji, saj portret tako preidena raven kolektivnega.
V primerjavi z dekletom jeKmet iz Sorice v vseh ome-njenih vidikih še ekspresiv-nejši. Rdečica nosu in lic ješe bolj jasno poudarjena, žecelo skoraj karikirana, utru-jenost je zaznavna v podaja-nju barve kože, gube so po-dane zelo izrazito. Tudi bra-da in lasje kažejo pretanjenobčutek za detajl. Poudarje-ni so odsev svetlobe na koni-ci nosu in svetlobni valovi vlaseh. Oba portreta sta dalečod idealiziranih podob, zlastistarec je podan zelo naturali-stično.
Obe sliki sta primera sli-karjevega poskusa prodira-
nja preko zunanje podobe vportretirančevo notranjost.Že od nekdaj veljajo oči zatisto najneposrednejšeokno človeške duše, a šebolj je pomemben njihovpogled. Pri slikanju obra-zov so se umetniki tega šeposebej zavedali in se zatotako veliko ukvarjali prav stem. Ko govorimo torej opomenu obraza pri Grohar-jevih portretih, tako ne mo-
remo mimo pojmov per-cepcije in reprezentacijepogleda, torej ključnih se-stavin, od katerih je odvi-sen učinek slike na gledal-ca. V pogledu se ne nazad-nje odvija vsa tista čarobnascenografija, zaradi katereje podoba portreta lahkoveč kot le veristični doku-ment in s katero portretinajbolj "privežejo" gledalcana sliko.
”V desni rokidrži cvetlico.
Kako rad se jeGrohar takrat,ko je bil doma, v Sorici, družil s tamkajšnjimiljudmi, predense je jeseni spet
vrnil v šolo, v drugo
študijsko leto.”
K
Na razstavi izbranih portretov Ivana Groharja bo na ogled 32 njegovih del v različnih tehnikah in formatih, med nji-mi dve izmed njegovih zgodnejših del, ki jih je ustvaril v študijskih letih: Dekle iz Sorice in Kmet iz Sorice.
Dekle in kmet iz domače vasiIvan Grohar, slikar
DEKLE IZ SORICE, 1893, olje, papir, 74 x 48 cm, arhiv Loškega muzeja Škofja Loka / Foto: Tihomir Pinter
KMET IZ SORICE, 1894, olje, platno, 36 x 28 cm, arhiv Loškega muzeja Škofja Loka / Foto: Tihomir Pinter
Obe sliki sta primera slikarjevega poskusa prodiranja preko zunanje podobe v portretiran-čevo notranjost. Že od nekdaj veljajo oči za tistonajneposrednejše okno človeške duše, a še boljje pomemben njihov pogled. Pri slikanju obra-zov so se umetniki tega še posebej zavedali in sezato tako veliko ukvarjali prav s tem. Ko govorimotorej o pomenu obraza pri Groharjevih portretih,tako ne moremo mimo pojmov percepcije in reprezentacije pogleda, torej ključnih sestavin, odkaterih je odvisen učinek slike na gledalca.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
28 TORE
K_19
. 04.
2011GLASOV ODER
PRIJATELJI S PESMIJO
Pevci Moškega komornega zboraMengeški zvon so pred dnevi praz-novali 35-letnico delovanja.
22
LJUDJE
LECT IN MISS
Konec tedna je Radovljica gostilamednarodni lectarski festival, missšporta Slovenije 2011 pa je postalaViktorija Turk iz Ribnice. / Foto: Anka
Bulovec
KULTURA
PET PROFESORJEV Z AKADEMIJE
V treh osrednjih kranjskih galerijahje na ogled skupinska slikarska razs-tava z naslovom V čast sliki.
23
Na
Mis
s šp
orta
Slo
veni
je 2
011
je s
odel
oval
o pe
t Gor
enjk
: Alis
a, Š
pela
, Alja
, Kat
ja in
Kaj
a. /
Fot
o: T
ina
Dok
l
22 TOREK_19. 04. 2011
GLASOV ODER
evci Moškega ko-mornega zboraMengeški zvon sosi za svoja pone-deljkova srečanja in
vaje že v samem začetku iz-brali mengeško župnišče,zato so tudi svoj jubilejnikoncert pripravili v svojemdomačem okolju, tokrat vnovem Župnijskem domusv. Mihaela v Mengšu, ki jebil ob praznovanju skorajpremajhen za vse, ki so žele-li deliti spomine na 35 letdolgo pevsko pot.
"Mengeški zvon se je rodilv zanosu naših mladih let, kosmo potrebovali nekaj, kar biše bolj povezalo naše prija-teljstvo. V pesmi in petju člo-vek spozna lepoto, ljubezen,zanos, dobroto, bolečino,skratka vse pridihe, ki jihustvarja življenje. Največsmo peli za življenje v podok-nicah in ob zadnjem slovesu,
v dveh skrajnostih, ki sta nasnapolnjevali dolga leta," seminulih let spominja JožeVahtar, eden od petih pevcev,ki v zboru vztrajajo že vseh 35let. Kar 27 let je zbor vodil Ja-nez Nastran, zadnja leta pa jenjihov umetniški vodja An-drej Prosen. V zboru je vvseh 35 letih sodelovalo 17pevcev, v sedanji sestavi pa seštevilnih kulturnih prireditev
udeležujejo: Tone Hribar,Andrej Levec, Milan Kralj,Vinko Vahtar, Jože Vahtar,Viktor Hribar, Lado Kosec,Feliks Škrlep in Miro Mušič.
Na jubilejnem koncertu sose mengeškim pevcem pri-družili avstrijski prijatelji,pevci moškega zbora iz St.Egydna, kvartet MI, pevkeženskega noneta Vigred, or-gličar Marjan Urbanija, ci-
trar Tomaž Plahutnik in an-sambel Kosci. Tako pevci kotposlušalci, ki so nastopajočenagradili z dolgim aplav-zom, so se po koncertu stri-njali, da je šlo za enega bolj-ših nastopov mengeškegazbora, pevci pa so še posebejveseli, da jim je - kot so po-nosno zatrdili - svojo prija-teljsko energijo uspelo pre-nesti na celo dvorano.
PRIJATELJI S PESMIJOPevci Moškega komornega zbora Mengeški zvon so pred dnevi praznovali 35-letnico delovanja.
Torek in sreda, 19. in 20. 4.21.30 CIRKUS COLUMBIA16.15, 18.45, 21.15 GOLA ZABAVA15.00, 17.10, 19.20 HOP sinhro18.50 JUSTIN BIEBER 3D21.10 ODKLENJEN16.50, 19.00 RIO sinhro
15.50, 16.40, 18.00, 20.10RIO 3D sinhro21.10 TEDEN BREZ PRAVIL
Torek, 19. 4.16.50, 19.10, 21.30 GOLA ZABAVA19.30 USODNI
17.10, 21.50 TEDEN BREZ PRAVIL16.20, 18.20, 20.20 RIO sinhro
Sreda, 20. 4.16.50, 19.10, 21.30GOLA ZABAVA21.20 USODNI16.40, 19.00 TEDEN BREZ PRAVIL16.20, 18.20, 20.20 RIO sinhro
Petek, 22. 4.18.00 RANGO
Sobota, 23. 4.19.00 RANGO
Nedelja, 24. 4.11.00 RANGO
KINO ŽELEZAR, JESENICE
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
PLANET TUŠ, KRANJ
Jasna Paladin
P
Pevci Mengeškega zvona so ob jubileju obljubili, da jih bo petje spremljajo tudi v prihodnosti.
Eng
rotu
{, d
.d.
28. 4. 2011V Planetu Tu{ od
Nepremi�ljena dejanja mo~nega toda aro-gantnega bojevnika Thora prikli~ejo staro-davno vojno. Thor je za kazen odposlan na Zemljo, kjer je prisiljen živeti med ljudmi. In med tem, ko se Thor u~i, kaj je potrebno, da postane� junak, najbolj nevaren zlobnež njegovega sveta po�lje najtemnej�e sile Asgarda, da napadejo Zemljo.
28. 4. 2011V Planetu Tu{ od
Dominic Torretto in njegova ekipa se ponovno znajdejo na napa~ni strani zakona, ko Domu omogo~ijo beg iz zapora in se skupaj odpravijo v Rio de Janeiro, kjer naj bi bili varni pred organi pregona. Vendar se tukaj znajdejo v ognju med brazilskim preprodajal-cem drog in neusmiljenim FBI agentom.
Vabljeni na predpremiero filma v torek, 26. 4. 2011, ob 19. uri v Planet Tu� Kranj!
Foto
: arh
iv z
bora
eta 1991 so Ženskipevski zbor Josipi-ne TurnograjskeDruštva upokojen-cev Preddvor osno-
vali na pobudo upokojen-cev. Prva predsednica jebila Tončka Šenk, pevovod-kinja pa Polonca Jekovec.Danes je predsednica zboraz enajstimi pevkami AnicaCelar Gorza, pevovodkinjapa Mimi Roblek, ki jih jenaučila peti po notah, skrbiza vsebino programa inharmonijo zapetega. Na ju-bilejnem koncertu so se
pevke predstavile z deveti-mi pesmimi, zapel pa jetudi gostujoči Mešani pev-ski zbor DU Železna KaplaReberca pod vodstvom Jo-
žefa Stariča. Zbora se tudisicer pogosto izmenjujetana koncertih. Program kon-certa je povezovala dr. MiraDelavec z odlomki iz dela in
življenja ter v preoblekiprve slovenske pisateljiceJosipine Turnograjske, pokateri je zbor pred desetimileti dobil ime.
Koncert je navdušil občin-stvo v preddvorskem kultur-nem domu. Udeležila se gaje tudi pobudnica, danes 95-letna Tončka Šenk, ki jespregovorila o njegovih za-četkih. Med poslušalci je biltudi župan občine PreddvorMiran Zadnikar, ki je meddrugim dejal, da so pevkedobitnice častnega grba Josi-pine Turnograjske, ki ga zaposeben prispevek podeljuježupan. Vesel je dobrega so-delovanja z zborom, ki muje zapel podoknico tudi obštiridesetletnici. Poudaril paje tudi pomen pisateljice Jo-sipine Turnograjske, po ka-teri so pred tremi desetletji vPreddvoru poimenovali uli-co, pred desetletjem je njenoime dobil zbor, lani pa sonjej v čast razglasili občinskipraznik.
PESEM JE IZLIV SRCATako je zapisala pokojna Jožica Likar v pesmi Me smo preddvorske pevke,ki jo je na koncertu ob dvajsetletnici zapel Ženski pevski zbor Josipine Turnograjske DU Preddvor.
Danica Zavrl Žlebir
L
Foto
: Tin
a D
okl
KINO SPORED
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.
TOREK_19. 04. 2011 23
KULTURA
borovsko tekmova-nje v Talinu, nasporedu je vsakidve leti, sodi v kate-
gorijo prestižnih zborovskihtekmovanj, o čemer govoriizbor nastopajočih zborov invokalnih skupin, ki po pravi-lu prihajajo iz najbolj "zbo-rovskih" držav Evrope in le-tos tudi sveta. GrudnoveŠmikle, od vsega začetka jihvodi Marjeta Naglič, so tek-movale v dveh kategorijah,med ženskimi zbori in v ka-tegoriji sodobne zborovskeglasbe. V obeh kategorijah sonastopile vrhunsko, prepri-čale so tako strokovno žirijokot občinstvo, s svojimi na-stopi v Talinu pa so, čepravponavadi samokritične in dosamih sebe zahtevne, tokratlahko še kako zadovoljne.Namreč v kategoriji sodobneglasbe so s 94,4 točke meddvanajstimi zbori osvojileprvo mesto, med ženskimi
zbori pa so z 90 osvojenimitočkami zasedle drugo me-sto. S točko, ki jim jo je žirijaodbila, ker so zaradi dolžineskladbe pele nekoliko čez do-voljen čas nastopa, bi zmaga-le tudi v tej kategoriji. "Ko sopunce zapele Ave Maria Am-broža Čopija, so bile samenad seboj presenečene, kakodobro jim je skladba tokratuspela," je zadovoljna z uspe-hom povedala zborovodkinjaNagličeva in dodala, da se se-veda niso nadejale takegauspeha, sploh ne v konku-renci zborov z dolgoletno tra-dicijo, vrhunskimi pevci, pazbori z akademij za glasbo ...
Da bi bil njihov uspeh ševečji, se punce in Železnikovin Škofje Loke lahko pohvali-jo z absolutno zmago, saj sodosegle največje število točkizmed vseh nastopajočihzborov v Talinu. Seveda sonastopile tudi na zaključ-nem Grand prix nastopu inše enkrat znova navdušiletako strokovno javnost kotljubitelje zborovskega petja.
ŠMIKLE ZAČARALEŽIRIJO IN PUBLIKOGrudnove Šmikle so se prejšnji teden udeležile12. mednarodnega zborovskega tekmovanja v estonskem Talinu in ... zapisano z eno besedo:ZMAGALE.
Kranj
Foto ”Reševanje soške postrvi”
Jutri, v sredo, 20. aprila, ob 18. uri bo v galeriji Kranjskehiše odprtje fotografske razstave Luke Dakskoblerja. Odli-čen fotograf mlajše generacije se tokrat predstavlja s foto-reportažo "Reševanje soške postrvi". Z njo prikazuje večkot enoletni cikel terenskih raziskav in repopulacije soškepostrvi. I. K.
Kranj
Predstavitev kataloga Jože Tisnikar
V četrtek, 21. aprila, ob 18. uri bo v Galeriji Prešernovih na-grajencev za likovno umetnost, ki deluje pod okriljem Go-renjskega muzeja, predstavitev kataloga Jože Tisnikar(1928-1998). Zbornik bosta predstavila urednika MarkoKošan in Milena Zlatar iz Koroške galerije likovnih umet-nosti. I. K.
Tržič
Fotografije Karla Pesjaka
Danes ob 19. uri bo v Galeriji Atrij Občine Tržič odprtje foto-grafske razstave Karla Pesjaka z naslovom Švedska. KarloPesjak, po rodu iz Kovorja pri Tržiču, živi že štiri desetletja naŠvedskem, kjer večino svojega prostega časa nameni foto-grafiranju flore in favne. S fotografijo se ukvarja od leta 1976.Je eden tridesetih članov švedskega kluba Photonatura, v ka-terem se družijo fotografi narave. Naslednji dan, v sredo, 20aprila, ob 19. uri bo v Knjižnici Dr. Toneta Pretnarja v Tržičuše potopisno predavanje Karla Pesjaka o Švedski. I. K.
Škofja Loka
Slaparjevi ”Odzveni in odzivi”
V četrtek, 21. aprila, ob 19. uri bo v Galeriji Ivana Groharjav Škofji Loki odprtje razstave umetniških del Nejča Slapar-ja z naslovom Odzveni in odzivi. I. K.
Kranj
Sv. Avguštin in njegov čas
Jutri, v sredo, ob 13. uri bo v predavalnici Tehniškegašolskega centra v Kranju predavanje z naslovom Sv.Avguštin in njegov čas. O njem bo spregovoril GregorLavrinec. I. K.
četrtek so vMestni galeriji od-prli razstavo z na-slovom V čast sliki,
na kateri se predstavljajoakademski slikarji in resniprofesorji na Akademiji zalikovno umetnost in obliko-vanje v Ljubljani EmerikBernard, Herman Gvardi-jančič, Jožef Muhovič, FrancNovinc in Branko Suhy.Razstava je nastala v sodelo-vanju med Gorenjskim mu-zejem in Ljubljanskim gra-dom, dela vseh petih avtor-jev pa so poleg Mestne gale-rije na ogled tudi v Stebrišč-ni dvorani in v Galeriji Pre-šernove hiše. Gre za pet av-torjev v najboljših ustvarjal-nih letih, ki so vseskozi pri-sotni na razstavah doma in vtujini. "Avtorji so si med se-boj zelo različni, poleg njiho-ve ustvarjalne moči pa jihpovezuje predvsem zaupa-nje v izpovednost podobe,"je na odprtju razstave dejaldr. Damir Globočnik.
"Smo kolegi na akademijiin mislim, da je že mnogaleta med nami veljalo eno po-sebno spoštovanje. Deluje-mo v korektnem odnosu dolikovne umetnosti v našemprostoru, še posebej če govo-rim o nadaljevanju poti pro-fesorjev, kot so bili Stupica,Pregl, Bernika, Jemec in dru-gi, ki so za seboj pustili sijaj-no sled. Gre za vrednote, kiso bile na akademij prepo-znavne in jih mi še posebejcenimo," je povedal slikar inprofesor Branko Suhy, po-
budnik akcije skupnega raz-stavljanja, in dodal: "V deluspoštljivega odnosa do tradi-cije in spoštovanja do lastnein kolegove ustvarjalnosti,smo se zelo dobro ujeli medseboj. Rezultat je ta velikarazstava." Njegov profesorskiin likovni kolega Jože Muho-vič dodaja: "Formalno nasdruži delovno mesto, nefor-malno ali pa vsebinsko panas pa druži naša pripadnost,lahko bi rekli, mediju slike."
Vsak od avtorjev ima svojopoetiko, svoja razmišljanja,
hkrati pa je med sorazstav-ljavci zaznati tudi dovolj tole-rantnosti in znanja, da tudipri kolegu znajo videti tistekvalitete, ki jim tudi samisledijo.
Ob tej priložnosti je izšeltrijezični katalog razstave zbesedili umetnostnih zgodo-vinarjev akademika dr. TonkaMaroevića, prof. dr. MilčkaKomelja, dr. Damira Globoč-nika in drugih. Razstava bona ogled do srede maja, čezpoletje pa se bo selila naLjubljanski grad.
PET PROFESORJEV Z AKADEMIJEV treh osrednjih kranjskih galerijah je na ogled skupinska slikarska razstava z naslovom V čast sliki.Predstavljajo se profesorji z ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje: EmerikBernard, Herman Gvardjančič, Jožef Muhovič, Franc Novinc in Branko Suhy.
Igor Kavčič
V Igor Kavčič
Z
Vabljeni na velikonočno-spomladansko razstavov avlo Gorenjskega glasa. Na tradicionalni razstavi se predstavljajo naročniki s svojimiizdelki. Razstava je na ogled vsak dan od 7. do15. ure, ob sredah do 16. ure. Prijazno vabljeni!
VELIKONOČNO-SPOMLADANSKA RAZSTAVA V AVLI GORENJSKEGA GLASA
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
Svojo likovno moč v Kranju predstavlja pet profesorjev Akademije za likovno umetnost vLjubljani (z leve): Jožef Muhovič, Branko Suhy, Herman Gvardjančič, Franc Novinc inEmerik Bernard. / Foto: Igor Kavčič
24 TOREK_19. 04. 2011
VREME IN POČUTJE
torek
3/19°C ....
....
....
....
....
19.4.sreda
4/19°C ....
....
....
....
....
20.4.četrtek
4/21°C ....
....
....
....
....
21.4.petek
6/22°C ....
....
....
....
....
22.4.sobota
6/21°C ....
....
....
....
....
23.4.nedelja
9/21°C ....
....
....
....
....
24.4.
....
....
....
....
....
25.4.torek
4/19°C ....
....
....
....
....
26.4.sreda
7/17°C ....
....
....
....
....
27.4.četrtek
6/19°C
28.4.
desetdnevna napoved
setveni koledar obremenitev vzhod zahod
a Japonskem jebil potres dovoljoddaljen od oba-le, da ni povzročil
največje škode zaradi tresenjatal. Razdejanje, o kateremlahko slišimo na vsakem ko-raku, je povzročil cunami, kije nastal zaradi potresa. Jedr-ska elektrarna se je samodej-no ustavila, v njej pa so še na-prej potekali jedrski procesi,ki morajo biti strogo kontroli-rani. Ta nadzor je na Japon-skem odpovedal in sledila jevrsta poškodb, ki so omogoči-le izpuščanje radioaktivnostiv okolje.
Danes, več kot mesec dnipo potresu na Japonskem, jestanje zelo resno. Oblasti sostopnjo nevarnosti dvignilena najvišjo, sedmo. Velikanesreča s širšimi posledica-mi je danes že primerljiva sčernobilsko katastrofo in levprašamo se lahko, kakšneposledice bomo občutililjudje in kakšne bodo posle-dice te nesreče za okolje. Pobesedah direktorja UpraveRS za jedrsko varnost An-dreja Stritarja smo Slovencilahko mirni, saj je radioak-tivni jod v ozračju v tako mi-nimalnih količinah neškod-ljiv za človeka.
Pred to naravno katastrofopa se ne moremo zavarovati.Po besedah Dejana Savića,zastopnika Greenpeace Slo-
venija, se jedrska katastrofalahko zgodi prav kjerkoli, topa lahko preprečimo le zustavitvijo teh elektrarn. "Ja-ponci so kot visokotehnolo-ška družba svoje jedrske elek-trarne gradili z najvišjimiprotipotresnimi standardi,njihove elektrarne pa soustrezale vsem mednarod-nim normativom glede jedr-ske varnosti. Nesreča pa se jekljub temu zgodila. Tako naJaponskem kot pri nas se lah-ko pred tovrstno katastrofozavarujemo z ustavitvijo jedr-ske elektrarne in s preusme-ritvijo na varne in obnovljiveenergetske vire. Usmeriti seje treba v ukrepe, ki nambodo pomagali učinkovitejevarčevati z že proizvedenoenergijo, kot so npr. izolacijastavb, pasivna gradnja, kako-vosten javni prevoz ipd."
O posledicah morebitnenesreče na naših tleh pa smopovprašali tudi Nuklearnoelektrarno Krško (NEK). Izznanih razlogov pa namniso podali konkretnih od-govorov. "NEK razpolaga zomejenim obsegom infor-macij iz primarnih virov odogajanju v japonskih elek-trarnah in ne more podajatistrokovnih komentarjev," sozapisali za javnost.
Sam potres pa je japonskatla stresel z magnitudo 9,0 inje imel po podatkih japonskemeteorološke agencije naj-večje učinke VII. stopnje. Včasu našega pogovora nam je
dežurni seizmolog Jurij Pa-hor zatrdil, da Slovenija lenekaj stopenj višjega potresane bi "preživela". In kaj to po-meni? "Če s tem mislimo, dase večina stavb ne poruši, po-tem govorimo o potresu zučinki VIII. stopnje po dva-najststopenjski evropski po-tresni lestvici, kar pa je odvis-no od lokacije in magnitudepotresa." Pahor se strinja, dabi bile posledice take naravnekatastrofe pri nas zelo hude,dodaja pa, da zaradi drugač-nih geotektonskih razmerpri nas tako močnega potresane pričakujemo.
In kaj storiti, če se začne-jo tresti tla? Najbolj po-membno je, da med potre-som ohranimo mirno kri.Če nas preseneti v poslop-ju, ostanemo v njem, poiš-čemo zaščito pod masivni-mi mizami ali klopmi, tudimed podboji vrat ali ob notranjih stenah. Izogibaj-mo se steklenih površin inzunanjih zidov. Dvigal instopnišč ter odprtega ognjamed tresenjem ne uporab-ljamo. Če smo na prostem,pa se čim hitreje oddaljimood stavb in napeljav, je zakonec dodal Jurij Pahor.
ponedeljek
7/18°C
Tjaša Kržišnik
N
19 tor. Leon cvet ob 14h 6.09 19.54
20 sre. Neža list 6.08 19.55
21 čet. Simeon list 6.06 19.56
22 pet. Leonida 6.04 19.58
23 sob. Vojko 6.03 19.59
24 ned. Jurij velika noč, plod do 16h, korenina od 17h 6.01 20.00
25 pon. Marko velikonočni ponedeljek, korenina 5.59 20.02
tedenska vremenska napoved
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, dase ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enemizmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: Petra F.
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
� � �� � � � �
� � � � �� � � � �
� � � �� � � ���� �����
�� ������������� ������ ��� ���������������� ������ ��� ����������� ����
LAŽJI SUDOKU
Rešitev:Fo
to. T
. K.
JAPONSKA ŠE RAZBURJA DUHOVEUstavimo jedrske elektrarne in se usmerimo v varno, zeleno tehnologijo, se je glasil odgovor zastopnika za podnebno in energetsko politiko na vprašanje, kako v Sloveniji preprečiti podoben črniscenarij, kot ga je pred kratkim doživela Japonska.
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
TOREK_19. 04. 2011 25
snovna šolaŽiri je minulitorek gostilazaključno pri-reditev 15. li-
kovnega in literarnega nate-čaja 'Naravne in druge ne-sreče - Kdo in kako nam po-maga ob različnih nesrečah',ki ga prireja kranjska izpo-stava Uprave RS za zaščitoin reševanje (URSZR). Orga-nizatorji z njim želijo oza-veščati otroke ter posrednotudi njihove starše, vzgojite-lje in učitelje, da se nesrečedogajajo vsakodnevno, da semoramo nanje ustrezno pri-pravljati in tako v največjimeri ublažiti njihove posle-dice. Na natečaj se je odzvalotrinajst osnovnih šol (od tegadve s prilagojenim progra-mom), enajst vrtcev in enoprostovoljno gasilsko druš-tvo, sodelovalo pa je 415 avto-rjev s skupno 338 izdelki, odtega je bila večina - 305 - li-kovnih.
Pri likovnem ustvarjanjuso se po mnenju komisije vkategoriji predšolskih otroknajbolj izkazali Ema Jerala izvrtca Kokrica, Tea Grims iz
kranjskega vrtca Janina,Maša Mahkovec in skupinaPikapolonice iz Vrtca pri OŠŽirovnica ter skupina Peteli-ni iz Vrtca Koroška Bela. Na-grad za likovna dela so serazveselili tudi Tajda Možeks podružnične šole Trstenik,Teja Kopar z OŠ Staneta Ža-garja Kranj, Jakob Praznik zOŠ Žiri, Tilen Blaž in RokČrtalič z OŠ Helene Puhar,skupina prvošolcev OŠ IvanaGroharja Škofja Loka, AnaKrižnar Lucič s podružničnešole Reteče, Iza Grošelj z OŠCvetka Golarja Škofja Loka,Tilen Lumpert z OŠ Prežiho-vega Voranca Jesenice, Endi
Pašič z OŠ Poldeta Stražišar-ja Jesenice ter Mya PrešernMcCann, Mohor Kozmus,Lenart Dolar, Ema Zupan inskupina četrtošolcev z OŠ Ži-rovnica. Pri literarnih delihje komisija nagradila učenceOŠ Žirovnica (Tilen Toma-žič, Helena Tolar, GašperPanjtar, Nejc Vrečko, NadjaKrajnc, Anže Toman), OŠŠkofja Loka - Mesto (PetraŠtibelj), OŠ Cvetka Golarja(Lucija Triler, Samo Delalut,Jaka Križaj), OŠ Žiri (NikaGantar, Anja Pirih, KrištofTreven, Tim Šubic) in OŠ Si-mona Jenka Kranj (DorotejaKragl).
Za najaktivnejšo šolo napodročju informiranja inizobraževanja otrok za oseb-no in vzajemno zaščito jebila izbrana OŠ Žiri, ki je zanagrado prejela dvajset knjigza šolsko knjižnico, najaktiv-nejši vrtec pa je bil Vrtec Ko-krica, ki je za nagrado prejeldeset kock iz pene, potiska-nih z različnimi ježki - reše-valci.
Žirovski učenci so si lahkov času prireditve ogledalienote in službe, ki pomagajoob različnih nesrečah. Pred-stavili so se jim vodniki reše-valnih psov, gasilci, gorskireševalci, policija ...
PRIPRAVLJENI NA NESREČENa regijskem natečaju Naravne in druge nesreče je sodelovalo 415 avtorjev. Nagrado za najbolj aktivno šolo je dobila OŠ Žiri, najbolj aktiven vrtec pa je bil kokriški.
Ana Hartman
O
soboto so imeliučenci Osnovnešole Naklo inpodružničnih šoliz Dupelj in Pod-
brezij ekološki dan. Ker jeletos mednarodno leto goz-dov, so ga naslovili Na potepv skrivnostni gozd. Učen-cem in učiteljem je šlo naroko tudi vreme, saj so pre-živeli sončno sobotno dopol-
dne, v tem času pa so skupajuredili okolico šole in vre-mensko postajo. Sodelovaliso v različnih delavnicah,naučili so se, kako gojitizdravilna zelišča, zasajanja,izdelave papirja in drugihokolju prijaznih izdelkov.Učenci prve triade so siogledali igrico z naslovomDo tiste stezice. Ena osred-njih točk je bilo tudi odprtjeučilnice na prostem, ki so jofinančno podprli starši inštevilna podjetja ter obrtniki
z vplačili v šolski sklad. Kotje poudaril v. d. ravnateljaMilan Bohinec, gre za po-membno pridobitev, v pri-hodnje pa imajo v načrtu šestreho. Odprtje učilnice sopospremili s podelitvijo na-grad za zmagovalce likovne-ga, fotografskega in literar-nega natečaja, in s pestrimglasbenim programom. Kotgostja je zapela tudi zmago-valka lanskega finala Slove-nija ima talent Lina Kudu-zovič.
EKO DAN IN UČILNICA NA PROSTEM
Matjaž Gregorič
V
Nika Vereš, Urška Baloh, Anja Dolar, Ana Čop, Vida Leskovar, 4. b, OŠ Žirovnica
Večna bitka
Pretežke so te bitke zame,brez orožja, brez navdiha, brez moči telo sopiha.Duša prazna, razdvojena, od tebe bitk je omejena.Sami koščki mene cele, ko bi vsaj se pesmi pele,ko bi vsaj bilo tako, a mi up poda roko.
Žalostno si vežem rane, vse globoke, vse poznane,solze lijejo v kri, srce izgublja vse sledi.
Ko bi vsaj se pesmi pele, rane bi me manj bolele,ko bi znal me razumeti, vsaj mi eno pesem peti.
Vojske so se zdaj tu zbrale, močne, šibke, polne pare,ta poveljstva so mi tuja, le spomin na rane obuja.Vsi ukazi me bolijo, tebi pa srce slepijo.In ko meč pokaže name, nočem več ob tvoje rame.
Kaj ne vidiš, da ljubezen nikdar ne najde, kdor je jezen,nikdar brezsrčnež ne razume, kako igrati solz je strune.
Nena Novak
Ob taki pesmi se človek zamisli nad življenjem. Življen-je, ki je sestavljeno iz različnih bitk, ki vsakemu posebejpusti globoke rane, pa naj bodo to sledi ljubezni ali pakakšen drug kamenček iz mozaika življenja. In res je, kotpravi Nena v pesmi, kdor je v duši jezen, ne vidi in nepozna ljubezni. Vsem prav lep pozdrav, Metka
Pesmi pošljite na elektronski naslov [email protected] alipisno na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj.
PESMI MLADIH
Učenci so z zanimanjem spremljali predstavitev vodnikov reševalnih psov. / Foto: Polona M. Baldasin
AM
C S
tudi
o d.
o.o.
, Dun
ajsk
a c.
158
, Lju
blja
na
www.gorenjskiglas.si
ed avtomobilski-mi proizvajalciskoraj ni več ta-kega, ki bi se ne
trudil zmanjšati porabe gori-va in izpustov toplogrednihplinov, ki jih proizvajajo mo-torji z notranjim zgoreva-njem. Pri češki Škodi so linijosvojih "zelenih" vozil poime-novali greenline in jo ponuja-jo v vseh modelih od naj-manjše Fabie do največjegaSuperba.
Usmerjena v zeleno je tudisrednjerazredna Octavia, kise kljub letom še vedno dobrodrži na prodajnih lestvicah. Inkaj se skriva pod oznako greenline? Najprej skorajnovi 1,6-litrski turbodizelskištirivaljnik, pri katerem zapreskrbo s plinskim oljemskrbi visokotlačna vbrizgoval-na naprava, za nižjo porabo inizpuste pa je bilo treba spreje-ti še nekaj drugih ukrepov.Motor se vrti precej uglajeno,tudi pri višjih vrtljajih je nje-gov hrup dobro zadušen, vse-kakor pa ne bi bilo odveč, čebi bil povezan s šest- namestos petstopenjskim ročnim me-njalnikom. Z zmerno težko
nogo lahko poraba plinskegaolja za nekaj časa zdrkne tudipod 5 litrov na 100 prevoženihkilometrov, a ta magični mej-nik je le težko dosegljiv.
Vse druge vrline Škodinegasrednjerazrednega družinske-ga kombija so znane že odprej. Zunanjost je še vednodokaj mladostna, notranjaprostornost solidna, a vsaj nazadnjih sedežih zaradi krajšemedosne razdalje nekolikookrnjena; voznikovo delovnomesto je urejeno priročno inlogično, nedvomno pa je edennajvečjih adutov tega avtomo-bila velik prtljažnik. Vanj jemogoče spraviti 580 litrov, spodiranjem zadnje sedežneklopi pa še precej več. Opazni
so kakovostni materiali sedež-nih prevlek in oblog, tudikončna obdelava notranjostije na precej visoki ravni.
Žal pa to ne velja za serij-sko opremo v tem avtomobi-lu, saj se je treba zadovoljiti spolsamodejno klimatsko na-pravo, manjka pa nekaj vsebolj vsakdanjih dodatkov,kot na primer priključek za
zunanje podatkovne napra-ve, vmesnik za brezžično po-vezanje s telefonom, tempo-mat in podobno.
In čeprav je Octavia Com-bi Greeline zaradi ugodnejšerazvrstitve v davčni razreddavka na motorna vozila ce-novno dokaj dostopna, se obskromni opremi privlačnostmalce razblini.
ržni strategi avto-mobilskih tovarnimajo ob prenovimodelov včasih še
težjo nalogo kot takrat, kopride na cesto povsem novštirikolesnik. Kupce je na-mreč treba prepričati, da jeosveženi avtomobil res bolj-ši, kot je bil pred prenovo, inda je novosti več, kot se jihvidi na prvi pogled. To mora-jo početi tudi pri Mercedes-Benzu, saj je letošnja po-mlad v znamenju osveženelimuzine in kombija razredaC, ki sta doživela nekaj lepot-nih in tehničnih popravkov,s katerimi jima bo lažje medagresivnimi tekmeci. Zuna-nja podoba je spremenjenapredvsem na sprednjemdelu, kjer izstopata preobli-kovana žarometa v družbi zrahlo spremenjenim pokro-vom motorja, medtem ko jezadaj od novosti mogočeopaziti le malenkostno dode-lane luči. Nekoliko več delaso si dali notranji arhitekti,
ki so poskrbeli za kakovost-nejše materiale sedežnihprevlek in oblog, nekaj po-pravkov pa so namenili tudiarmaturni plošči, kjer jespremenjena grafika meril-nikov, in osrednjemu zaslo-nu, ki lahko deluje tudi nadotik.
V motorni paleti ni večjihsprememb, so pa pogonskistroji v povprečju varčnejšiin temu primerno tudi čistej-ši. Dizelskih motornih iz-vedb je pet, ostajajo tako šti-rivaljniki kot tudi šestvaljni-ki, razpon zmogljivosti segiblje od 100 kilovatov (136
KM) do 195 kilovatov (265KM). Enako je tudi številobencinskih motorjev, katerihzmogljivost se začenja pri 115kilovatih (157 KM) in se vzpne vse do 336 kilovatov(457 KM), kolikor razviješportno nastrojeni C 63AMG. Razen pri slednjem zaekologijo pri vseh pogonskihstrojih skrbi sistem za samo-dejno zaustavitev pri ustav-ljenem avtomobilu in ponov-ni zagon, pri vseh je na voljotudi sedemstopenjski samo-dejni menjalnik. Najcenejšalimuzina razreda C je pri nasnaprodaj za 33.910 evrov.
26 TOREK_19. 04. 2011
AVTOMOBILIZEM
ZELENO JE MODNO IN ZAŽELENOTest: Škoda Octavia Combi Greenline 1.6 TDI CR
Matjaž Gregorič
M
LOŠČENJE ZA NOVO MLADOSTPrenovljeni Mercedes-Benz C se dobrika tudi mlajšim kupcem.
Matjaž Gregorič
T
OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI
Gibna prostornina: 1598 ccm Največja moč pri v/min: 77 kW/105 KM pri 4400 Najvišja hitrost: 191 km/hPoraba goriva po EU norm.: 5,1/ 3,6/ 4,2 l/100 km Maloprodajna cena: 17.777 EUR Uvoznik: Porsche Slovenija, Ljubljana
NA KRATKO
FORD: Na ameriškem trgubodo vpoklicali večje številopick-upov F-150, pri katerihso ugotovili, da lahko pridedo kratkega stika, to pa po-sledično lahko nenadejanosproži varnostne vreče.
OPEL: Opel nadaljuje z rast-jo prodaje vozil na avtomo-bilskem trgu, saj je njegovevropski tržni delež marcaznova zrasel in dosegel 6,9odstotka (marec 2010: 6,7odstotka), kar pomeni žepeti zaporedni mesec rasti.Marčevska prodaja Opla je vprimerjavi z enakim mese-cem lani zrasla v kar 22 od 27evropskih držav, vključujočtudi velike trge, kot so Nem-čija, Velika Britanija, Italija,Španija, Rusija in Turčija.
VOLKSWAGEN: Oddelekgospodarskih vozil je pri-pravil izboljšave za največjidostavni model Crafter.Ključni del prenove so novi,varčnejši in čistejši turbodi-zelski štirivaljni motorji z2,0 litra gibne prostornine,ki bodo zamenjali doseda-nje petvaljnike. Ob tem jebil Crafter deležen še mini-malnih oblikovnih spre-memb. M. G.
TOREK_19. 04. 2011 27
NAGRADNA KRIŽANKA
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
1.- 3. nagrada: majica Gorenjski glas
Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih poljin vpisano v kupon) pošljite na dopisnicah do srede, 4. maja2011, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskegaglasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4.
www.gorenjskiglas.si
Vesela velika noč, Veselaaleluja, Vesele velikonočnepraznike so napisi narazglednicah MaksimaGasparija, na katerih sozgovorno in starožitno ujetiprizori praznovanja vvelikonočnem času. Na njihnajdemo najrazličnejševelikonočne motive, odKristusa, ki vstaja iz groba,do bogato obložene mize, zakatero sedi gospodar s pipov ustih, ob njem zvedavfantič, mati pa stoji za mizoin reže potico. Tu je vse, karso nosili in nosijo Slovenci kžegnu. Tudi to pot je narazglednici ovekovečil slikar,ki nam je v podobah ohraniltoliko ljudskih običajev.
Dekleta in žene s košaramičez roke ali z jerbasi naglavah, v židanih,plapolajočih krilih, v daljavipa zvonik vaške cerkvice.Jerbasi in košare so polni,prekriti z velikonočnimizvezenim prtom. In kaj seskriva pod vezenino?Najprej pet rdečih pirhov, kijim pravijo tudi pisanice,remenke ali praskanke, inpredstavljajo pet kapelj krviali pet Kristusovih ran.Šunka pomeni Kristusovotelo, hren žeblje, s katerimiso ga pribili na križ, inpotica trnovo krono. Velikonočno jajce je simboltudi za plodnost in novoživljenje. Zaljubljenci so si
že v srednjem veku darovaliokrašena jajca. Okraševanjejajc pa se je predvsem vslovanskem svetu razvilo vpravo ljudsko umetnost. Prinas najbolj slovijobelokranjske pisanice, sicerpa se pojavlja vse več novihtehnik. Bogato okrašena soukrajinska, češka, slovaškain madžarska velikonočnajajca. V deželi paprike inciganske muzike lahko(drago) kupite jajca,okrašena z micenimiostrogami. Sicer pa je bilonajdražje velikonočno jajcena dražbi prodano za 12,5milijona dolarjev. Jajce je vobdobju 1885 - 1917 izdelaldraguljar Faberge iz St.Peterburga, ki je za izdelavovelikonočnih dragocenosti,skritih v razkošnem jajcu,dobival naročila ruskecarske dinastije Romanovih. V trgovinah dandanesponujajo vse mogoče, odsvetlečih se jajc z zlatimiodtenki do plastičnih belih,s katerimi lahko okrasimo
nizko in visoko grmovje,seveda pa jih moramo prejobarvati. Če imamo otroke,pustimo prosto pot njihovidomišljiji, ki jo lahkoizrazijo z nestrupenimibarvicami. Skoraj žepozabljena naravna barvila
bodo obarvala cela gnezda,če jih boste položili vkošarico iz protja. Seveda jev tekmovanju za naravnobarvo še vedno na prvemmestu rdeča čebula. Najmanjpol ure kuhamo čebulneolupke, nato pa tekočinoprecedimo in dodamo dvežlici svetlega kisa, kar lahkovelja za vse zeliščne inzačimbne zavretke, ki dajozanimivo barvo. Na jajca zbeljakom previdnoprilepimo drobne cvetove ali
lističe, jajce denemo v kosnajlonke in zavežemo terdamo kuhat. Ohlajene pirhenamažemo s slanino, da selepo svetijo. Za šunko je včasih veljalo,da mora biti s kostjo; danestemu ni več tako. Seveda pa
ni vsaka šunka resničnodobra šunka. Preslana inizsušena kot žagovina res niužitek. A ženske se znamozmeniti, kako je z okusom,sočnostjo in maščobo.Seveda šunke ni brez hrena.Najboljši je sveže nariban invčasih tako hud, da ga čutišdo zadnjega lasu. Ublažiti gaje mogoče z jabolkom,dobrim kisom in dodanosmetano. Potice so slovenskaposebnost, seveda je najbolj
značilna orehova, receptovpa je gotovo za celo knjigo. K žegnu vsaka slovenskapokrajina doda nekajsvojega, posebnega, zatotudi ne manjka izvrstnihkruhov.Ni treba veliko. Zdaj vsebrsti, spomladansko cvetjepa prinaša moč barvitosti.Če bi radi otrokom napraviliveselje, da poiščejo sladkedobrote v obliki zajčkov,piščančkov in drugihvelikonočnih pozornosti, jimpripravite presenečenjedoma ali na popoldanskemsprehodu. V oratoriju Mesija GeorgaFriedricha Händla prepevazbor ... vriskaj velika noč,aleluja! ... Naj bo res velikaza tiste, ki verujejo, ali tiste,ki v njej utrjujejo družinskevezi. Praznik ljubezni insloge, ki ga na velikonočniponedeljek podaljšamo še naprisrčno druženje ssorodniki in prijatelji. To jemiza obilja, brez kateretežko shajamo.
Vesela aleluja!KULINARIČNA DOŽIVETJA
BESEDILO_ALENKA BOLE VRABEC
Največji krščanski praznik, velika noč,ki je spomin na Kristusovo trpljenje,smrt in vstajenje, pomeni tudi simbolikoza bogato obloženo mizo.
KO SE DRUŽINA PO NEDELJSKEMBOGOSLUŽJU ZBERE K VELIKONOČNEMU ZAJTRKU, NAJ BOTUDI MIZA LEPO IN PISANOOKRAŠENA.
Danica Zavrl Žlebir
olikšna naj
bo podraži-
tev, na pod-
lagi standar-
dov za obli-
kovanje cen priporoča Mi-
nistrstvo za delo, družino in
socialne zadeve, o konkret-
nem dvigu cen pa se odloči-
jo v organu upravljanja po-
samezne ustanove in potem
o tem obvestijo ustanovite-
lja. Kot smo slišali v prete-
klem tednu, so domovi za
starostnike cene dvignili
zato, da so kos stroškom po-
slovanja, ob tem pa so iz
Skupnosti socialnih zavo-
Slovenije opozorili na
domov skoraj v
i uporab-v
15,69 do 26,96 evra. Kako
je s ceno oskrbe denimo v
Centru slepih, slabovidnih
in starejših v Škofji Loki,
kjer prebiva 215 stanoval-
cev?
"V Centru slepih, slabovid-
nih in starejših v Škofji Loki
smo cene dvignili za štiri
odstotke, kar pri osnovni
oskrbi pomeni 0,64 evra na
dan. Pred podražitvijo je
bila cena osnovne oskrbe
15,88 evra, po njej je 16,52
evra. Po Pravilniku o meto-
dologiji za oblikovanje cen
socialnovarstvenih storitev
bi bila oskrba za osem od-
stotkov višja in bi znašala
17,18 evra, vendar smo se
odločili, da cene ne poveča-
mo v celoti. Za zagotovitev
pozitivnega poslovanja pa je
bilo vendarle treba podražiti
štiri odstotke. Torej se je
skrba, ki je izho-
ostale tipe
žila
evra na dan. To velja za eno-
to v Preddvoru, medtem ko
za enoto v Naklem, kjer so
najemniki, velja 2,24-odstot-
na podražitev. Dnevna oskr-
ba, ki je prej znašala 24,52
evra, se je podražila za 55
centov in bo sedaj 25,07
evra. V Domu upokojencev
v Kranju so podražili za pol-
drugi odstotek, prejšnja
cena je bila 16,99, nova je
17,25 evra. V Domu sv. Mar-
tina v Bohinju, kjer je cena
osnovne oskrbe 21,61 evra
na dan, pa so se tokrat odlo-
čili, da storitev ne bodo po-
dražili.
V škofjeloškem centru je
oskrba razdeljena na pet ka-
tegorij, dve med njimi sta
vezani na dodatek za nego
in pomoč za ljudi na nego-
valnih in pol negovalnih od-
delkih, najdražja je tako
imenovana oskrba štiri za
stanovalce, ki so zaradi de-
mence na oddelkih s pove-
čano pozornostjo. Poseb-
kofjeloškega doma, ki
ebni socialno
lepe in
stanovalci terja povečano
pozornost osebja. Osnovno
oskrbo plačuje 43 stanoval-
cev, 48 jih potrebuje oskrbo
dve, 73 stanovalcev oskrbo
tri-a in osem stanovalcev
oskrbo tri-b na negovalnem
oddelku, kjer imajo poleg
pokojnine še dodatni preje-
mek za nego in pomoč, cena
oskrbe pa je zaradi večjega
obsega storitev tudi višja.
Najdražjo oskrbo (na oddel-
ku za dementne) plačuje 23
uporabnikov. Slepih ali sla-
bovidnih je 20. Silva Koš-
njek ob tem dodaja, da se
delež teh stanovalcev zmanj-
šuje, čeprav prihajajo iz vse
Slovenije.
Skupnost socialnih zavodov
Slovenije je ob podražitvi
opozarjala, da v naših domo-
vih okoli 70 odstotkov stano-
valcev plačuje celotne stro-
ške oskrbe izključno iz last-
nih virov, oziroma ob pomo-
či svojcev ali lokalne skup-
nosti. Kako je v Škofji L
oki?
"Od 215 stanovalcev jih
osebno pokojnino prejema
108, 55 jih ima družinsko,
41 invalidsko pokojnino, tri-
domestilo za invalid-
druge vire. Oskr-
plačujejoli
www.gorenjskiglas.si
Domove plačujejo
pretežno iz pokojnin
V zadnjem valu podražitev so bili višjih cen deležni tudi tisti, ki prebivajo v socialno
varstvenih zavodih. Plačevali bodo od dva do 4,9 odstotka več kot prej.
K V letu 2009 je bila povprečna starostna
pokojnina 687,96 evra, povprečna cena
osnovne oskrbe pa 489,22 evra v javni
domovih za starostnike, v zasebnih
s koncesijo pa 625,09 evra, navajajo
v Skupnosti socialnih zavodov Slov
Iz tega bi lahko sklepali, da povpr
starostna pokojnina zadošča za po
stroškov osnovne oskrbe, za pok
ečne cene oskrbe, zaradi
a zadostuje, če i
di doho
Silva Košnjek, direktorica Centra slepih, slabovidnih
in starejših Škofja Loka I Foto: Tina Dokl
Zdravje ● Kakovost bivanja ● Zdrava prehrana ● Napredek v zdravstvu ● Zdravila ● Kozmetika ● Nasveti za dolgo življenje
Suzana P. Kovačič
ežave v smislusenenega naho-da ali intermi-tentnega alergij-skega rinoko-
njunktivitisa so se zaradi to-plih dni že začele, letos prejkot lani," je povedala Nisse-ra Bajrović, dr. med., iz Bol-nišnice Golnik in opisalaprve znake, ki opozarjajo naalergijo na spomladanskocvetenje: "Simptomi alergij-skega rinokonjunktivitisa sosrbež in solzenje oči, kiha-nje, serozen - voden izcedekiz nosu. To so po videzu lah-ko simptomi navadnega na-hoda, le da trajajo dlje in se
ponavljajo več sezon zapore-doma ob enakem času." Zdravnika je potrebno obis-kati, če so težave zelo moteče,če so v času cvetenja prisotnetudi težave s strani spodnjihdihal, na primer težko diha-nje, kašelj, piskanje v prsih."Navadno pa ljudje poiščejozdravniško pomoč, ko se te-žave ponavljajo nekaj sezonzaporedoma v istih mesecih,"je dejala zdravnica."V veliki meri k postavitvidiagnoze pripomore bolni-kova zgodba. Povprašujemopo znakih in simptomih,značilen je vzorec ponavlja-nja, bolniki običajno že samiugotovijo, kaj poslabša oziro-ma izzove njihove težave.
Potem opravimo še kožne te-ste, izjemoma laboratorijsketeste. Alergijski rinitis je kro-nična bolezen, zaenkrat gane znamo pozdraviti, lahkopa ga dobro zdravimo. Prviukrep je izogibati se vzročne-mu alergenu; v času cvete-nja, ko je lepo vreme, ne zra-čimo stanovanja kar cel danin celo noč, ne zadržujemose veliko na prostem, ne su-šimo perila zunaj. Bolnikupredpišemo nosni glukokor-tikoid - pršilo. Tabletko anti-histaminika svetujemo obvečjih težavah. Priporočamotudi izpiranje nosu s fiziolo-ško raztopino večkrat nadan," je poudarila zdravnicain dodala: "Na voljo imamoučinkovito metodo zdravlje-nja ki je vzročno usmerjena
Alergijski rinokonjunktivitis ali seneni nahod je zelo pogosta bolezen, prizadene do dvajset odstotkov ljudi, še najbolj aktivni del populacije. V prvipolovici februarja so imeli že nekaj težav tisti, ki so preobčutljivi za pelod leske, marca začenja cveteti breza, še več njenega peloda bo aprila.
T
Začela se je "sezona" senenega nahoda
Nissera Bajrović, dr. med. I Foto: Tina Dokl
Maja Bertoncelj
V dvorani Poden v ŠkofjiLoki so od četrtka do nedeljepotekali obračuni zaključne-ga turnirja letošnjega pokalaSpar v košarki. Gledalci sonajboljšo tekmo videli v pe-tek, ko sta se že v četrtfinalupomerili trenutno najboljšislovenski ekipi: Union
Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.siŠportni glas je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Maja Bertoncelj
Sedemnajstič dvignili pokalŠkofja Loka je tretjič v zgodovini gostila finalni turnir pokalnega tekmovanja v košarki. Že sedemnajstičga je osvojila Union Olimpija.
Planica nima več rekorda
Minuli konec tedna so smučarski skakalci tekmovali na pole-tih v Vikersundu na Norveškem. To je bilo prvo tekmovanjena prenovljeni letalnici, ki sedaj velja za največjo na svetu. Pla-nica se tako ne more več pohvaliti s tem nazivom, tako kottudi ne s svetovnim rekordom. 239 metrov Norvežana BjörnaEinarja Römörna iz leta 2005 je zgodovina. Novi rekorder jeprav tako Norvežan Johan Remen Evensen, ki je kar dvakrat vsobotnem popoldnevu zrušil svetovni rekord. Najprej je pristalpri 243 metrih, nato pa pri kar 246,5 metra. Padel je tudi novslovenski rekord. Z 232 metri ga je postavil Robert Kranjec.
Kranjski glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak
kranjski glasČasopis Mestne občine Kranj Marec 2011, številka 3
Spomladi je časza cepljenje
Začenja se sezona klopov inbolh, zato je prav, da pred njimizaščitimo tako sebe kot svoještirinožne prijatelje.
stran 8
Hitrost preprečujele nadzor
Kranjski redarji opažajo, da se je obpovečanem nadzoru hitrost voznikovzmanjšala zlasti v naseljih, kjer je v zadnjih mesecih prekrškov bistvenomanj.
stran 5
V Stražišču tudi za pomoč motoristuKulturno društvo Kranjčani materam bo danes
Športnih junakov ne manjka Ob 50-letnici uspešnega delovanja je športno plaketo Kranja dobil Odbojkarski klub Triglav, ob 20-letnici Baseball klub Kranjski Lisjaki, za 40 let uspešnega dela je bil nagrajen Rado Čermelj, prav
Marjana Ahačič
Po izjemnem uspehu lanskek ij Oči i Sl ij
Tisoč tristo prostovoljcevčistilo občinoMinula sobota je v tudi občini Radovljica minila v znamenju prostovoljstva. Prireditev je bilo veliko,največ, kar tisoč tristo prostovoljcev, pa se je zbralo na tradicionalni spomladanski očiščevalni akciji.
Odkrili doprsjeJosipine Hočevar
Ob stoletnici smrti Radovljičanke,ki je večino svojega življenjapreživela v Krškem, so ji tudiKrčani postavili spomenik.
stran 2
Marjana Ahačič
Organizatorji so na oder
Rdečem križu, se je v dvehletih z 32 povzpelo na sto,število ljudi, ki prosijo za so-
Dobrodelni koncertza otrokeRadovljiški gasilci so v sredo skupaj z Društvomvitezov templarjev in Kavarno kino ter v sodelovanju z waldorfskim vrtcem pripravili dobrodelni koncert z naslovom Otroci so našisončki.
deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 15, 29. marca 2011, številka 4
stran 6
Modna revija Generation X-over
Udeleženci mednarodnega projekta so pripravili modno revijo, na kateri so predstavili nove kreacije iz starih oblačil.
Časopis izhaja
Urša Peternel
Jesenice dobile prvenstvo!Košarkarska zveza Slovenije je izbrala Jesenice za eno od štirih mest, kjer bodo potekala predtekmovanja Evropskega prvenstva v košarki leta 2013.
Jeseniške novice so redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak
jeseniške novČasopis občine Jesenice, 8. aprila 2011, številka 7
Jutro na Golici"Končno mi je uspelo odtrgatise iz doline. Da bi doživel ševeč takih priložosti!" je zapisalnavdušeni planinec Branko Jensterle ob fotografijah, ki jihje posnel v poznomarčevskemjutru na Golici.
stran 16
Jubilejnna blejsZa jubilejno tekštevilo prijav iziz Japonske, KaEstonije.
28 TOREK_19. 04. 2011
a Linhartovemtrgu v Radovljicije bil v soboto ži-vahen zaključekprvega medna-
rodnega lectarskega festivala,ki so se ga udeležili izdeloval-ci lecta in lastniki lectarskihmuzejev iz Slovenije, Češke,Nemčije in Poljske ter stro-kovnjakinja za evropski lectiz Hamburga. V Radovljicoso prišli na povabilo Lectar-skega muzeja in Društva zaohranjanje lectarije. Pestrodogajanje je v staro mestnojedro številne obiskovalce pri-vabilo že dopoldne, ko so se
tako najmlajši kot tudi starej-ši na različnih delavnicah lah-ko preizkusili v izdelavi lecta:izdelali so testo, mesili, odti-skovali, pekli, barvali, krasili,pisali svoja imena ... Dogaja-nje sta popestrili tudi gledali-ški predstavi. Prvo Iz življe-nja lectarije so pod vodstvommentorice Lili Andrejaš izDruštva za ohranjanje in raz-voj lectarije pripravili uporab-niki društva Šent in Varstve-no delovnega centra iz Kra-nja: obiskovalci so bili nadpredstavo tako navdušeni, daso igralci v popoldanskihurah igro ponovili. Drugapredstava Eševa šola pa je rav-no tako požela aplavz. Pripra-vili so jo mladi igralci pod
vodstvom Alenke Bole Vra-bec. Organizatorji festivala sopriložnost izrabili še za pod-pis memoranduma o ustano-vitvi skupnega projekta štirihdržav Evropska lectarska potter predstavitev nove otroškeslikanice z naslovom Lect av-torice Biljane Škoberne inilustratorke Nataše Vertelj.
Ljubljanska festivalna dvo-rana pa je spet gostila izborMiss športa Slovenije, kjer seje v treh izhodih prisotnim vdvorani predstavilo kar devet-najst kandidatk, med njimipet Gorenjk: 21-letna AlisaBečić iz Škofje Loke, 20-letnaŠpela Pogačnik z Blejske Do-brave, 22-letna KamničankaAlja Bavčar, 17-letna Katja
Mekiš iz Kranja in 16-letnaKaja Ajdnik iz Domžal. Izborje trajal dve debeli uri, pove-zovala sta ga visokorasla atle-tinja, slovenska rekorderka vskoku v višino Britta Bilač innovinar Ervin Čurlič, medposameznimi izhodi pa smoslišali kar nekaj glasbenihtočk. Čeprav je imela v dvora-ni najbolj glasne navijačeLjubljančanka Tijana Popo-vić, je šla lenta najlepše v roke22-letni Živi Viktoriji Turk izRibnice, druga najlepša je po-stala 18-letna Lara Amršek izŠmartna pri Litiji, tretja pa19-letna Kristina Ilič iz Logat-ca. Za najbolj fotogenično paso tokrat izbrali 24-letno Ade-lo Dobrijević iz Ljubljane.
DRUŽABNA KRONIKA
House bo po novem gospod Pip
Britanec Hugh Laurie, ki ga poznamopredvsem kot nevrotičnega in sarkastič-nega, a vseeno briljantnega dr. Housa,bomo lahko v prihodnosti gledali kot Go-spoda Pipa. Posneli bodo namreč filmpo slavni knjigi Lloyda Jonesa, film pa borežiral Andrew Adamson, ki je režiral
Shreka. Hugh bo upodobil učitelja, ki je navdušen nadknjigami Charlesa Dickensa in skuša na južnopacifi-škem otoku z imenom Bougainville odpreti šolo.
Jeff Bridges bo daroval umetnino
Znanega igralca in oskarjevca Jeffa Bri-dgesa, ki ga ljudje poznajo tudi kotumetnika in fotografa, je vloga v znan-stveno fantastičnem filmu Tron navdih-nila, da se je odločil, da ustvari umetni-no. Uporabil je pleksi steklo, ker pa se jetakoj našel oboževalec - pa za nameček
še bogat, se je Jeff odločil, da gre umetnina na avkcijo,denar pa v dobrodelne namene.
Je ali ni prava hiša?
Velikokrat se zadnje čase tudi v Slovenijizgodi, da se ljudje ponoči znajdejo v tu-jih spalnicah, čemur največkrat botrujealkohol. Nekaj podobnega se je zgodilovinjenemu igralcu Nicolasu Cagu, ki seje pred hišo v četrti New Orleansa glas-no prepiral s soprogo, ali sta ali nista
pred svojo hišo. Morala je posredovati policija. Cage jenamreč vztrajal, da imata hišo v najemu, vendar se so-proga ni strinjala, kar ga je zelo razjezilo. Vendar tudipolicija ni imela lahkega dela, saj se je odločno upiral,tolkel po avtomobilu in se v nadaljevanju poskušal od-peljati s kraja dogodka kar s taksijem.
Kradel, potem pa se skril v kopalnicoV petek so v New Jerseyju aretirali vlo-
milca, ki je obtožen, da je ukradel zaokoli petsto tisoč dolarjev nakita. Medoškodovanci se je znašel tudi znani ro-ker Jon Bon Jovi s svojimi najbližjimi so-sedi, saj naj bi tat pustošil po njihovihpraznih hišah, ko so bili na počitnicah.21-letni Nicholas Tracy je ropal, dokler se
je dalo, potem pa se je v eni od hiš sprožil alarm in nje-govega roparskega pohoda je bilo konec. Fant se je obalarmu skril v kopalnico, vendar mu to ni bilo ravno vpomoč. Obtožili so ga vlomov in kraj.
LECTARSKI FESTIVAL IN MISS ŠPORTAKonec tedna je Radovljica gostila mednarodni lectarski festival, miss športa Slovenije 2011 pa jepostala Viktorija Turk iz Ribnice.
VRTIMO GLOBUS
A. Brun, M. Ahačič
N
Sobotno dogajanje v starem mestnem jedru Radovljice jebilo tokrat v znamenju izdelovanja lecta. / Foto: Anka Bulovec
Obiskovalci so mesili, valjali, barvali, krasili in pekli dobroteiz sladkega medenega testa. / Foto: Anka Bulovec
Lea je nasmejano dvajsetletno dekle, ki prihaja izPodljubelja. Zadnje čase svoj prosti čas posveča predvsem modnim pistam. Trenutno je v polfinalnemizboru za Miss Universe Slovenije, najdemo pa jo tudi vtržiški Casi Latini, kjer vam postreže. / Foto: Tina Dokl
Mojstri izdelovanja lecta so pokazali, kako so izdelke iz lecta pripravljali nekoč in danes. / Foto: Anka Bulovec
Tekmovalke tik pred pričetkom izbora za miss športa
Foto
: Tin
a D
okl
Najlepše: Lara Amršek, Živa Viktorija Turk, Kristina Ilič
Izbor za miss je gostil tudi gorenjske pevce. David in Tanjaz Bleda ter talentka Maja Triler in Korošica Sara Kobalt.
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
[email protected], 19. aprila 2011GORENJSKI GLAS ZANIMIVOSTI
Ne glede na nestabilne čase in trendebančnih storitev še danes velja stara zakonitost: varčevanje je najboljši način za varno prihodnost! Bolj kot vprašanje"varčevati ali ne varčevati" je torej pomemb-no vprašanje, na kakšen način in kako kvarčevanju pristopiti. V zadnjem času so šeposebej atraktivni depoziti, ki postajajo vsebolj priljubljena oblika varčevanja. Katerovrsto izbrati in kako se odločiti?
Varno in dinamično v enem!Čeprav nimate izkušenj in niste strokovnjak zadelnice, še ne pomeni, da nimate možnosti viso-kih donosov. V Novi KBM so s produktom Nalož-beni duet združili tako donos kot varno naložbo.Naložbeni duet ponuja kombinacijo dolgoroč-nega depozita in vzajemnega sklada, prihrankiso naloženi varno in z možnostjo, da svoje pri-hranke zares dobro oplemenitite.
Varčevanje z namenom Razmislek o tem, kakšen je namen varčevanja, jepomembno, še posebej če gre za večje investici-je. Recimo, da se želite v prihodnosti osamosvo-jiti ali pomagati svojim najbližjim pri obnovi alinakupu stanovanja, vam stanovanjski varčevalniračun omogoča pridobitev tudi ugodnejšegastanovanjskega kredita. Po končani dobi varče-vanja boste v primeru najetja stanovanjskegakredita deležni še 0,5 odstotka nižje obrestnemere od veljavne ponudbe.
Posebna oblika namenskega varčevanja je ZA-TO! varčevanje, pri katerem varčujemo za krajšeobdobje, za vnaprej določene cilje. Idealno za ti-ste, ki bi želeli odpotovati na krajši oddih, si pri-
voščiti nakup računalnika ali nekaj denarja pri-makniti k nakupu novega avtomobila.
Zagotovljen donos - zagotovljeno plačani dopust!Vsak, ki je pameten, ima prihranke, toda pamet-nejši jih še plemenitijo. V razburkanih časih jedenar dobro vezati. Tudi podatki kažejo, da smoSlovenci precej naklonjeni depozitom s fiksnoobrestno mero, saj to varčevanje prinaša kon-stantno zagotovljeni donos. Nova KBM ponujaugodno ponudbo depozitov s fiksnimi obrestni-mi merami in različnimi dobami vezave. Še ved-no velja, da daljši kot je čas vezave, višje so obre-sti, zato so tudi donosi občutno višji. Vzemimoprimer: ob vezavi 10.000 evrov za eno leto je vašzagotovljeni donos kar 376,84 evra, kar je precejdober razlog, da svojih prihrankov več ne hrani-te doma.
Evro na evro ... Brezskrbna in neodvisna prihodnost je želja vsa-kega izmed nas. Nepredvidljive čase lahko obr-nete sebi v prid tako, da že danes zanesljivo na-lagate sredstva. Ob sklenitvi rentnega varčeva-nja lahko na primer varčujete že z minimalnimimesečnimi pologi 25 evrov, prilagodljiva pa jetudi doba varčevanja, ki lahko traja od 3 do celo30 let. Tako je varna rezerva zagotovljena.
Za informativni izračun skočite na spletnostran www.nkbm.si/depoziti ali se oglasite v poslovalnici Nove KBM.
Naj iz majhnega zraste veliko!
Cerklje
Velikonočni aranžmaji v Petrovčevi hiši
V galeriji Petrovčeve hiše so še do četrtka, 21. aprila, naogled velikonočni aranžmaji, različni prtički, voščilnice,kvačkani pirhi in drugi ročno narejeni izdelki z velikonočni-mi motivi, ki so jih izdelali in razstavili cerkljanske klekljari-ce iz društva Lastovka, Alfonz Kern iz Zgornjega Brnika inmojstrica rišeljejev Majda Vavpetič iz Kamnika. J. P.
Ribno
Premierno uprizorili komedijo Jeppe s planin
Člani dramske skupine Kulturnega društva Rudi Jedretič izRibnega so prvo aprilsko soboto v domači dvorani premier-no uprizorili komedijo Jeppe s planin danskega avtorja Lud-viga Holberga. Predstavo so ponovili v nedeljo, dvorana pa jebila obakrat nabito polna. Režija, scena in izbor glasbe sodelo Rada Mužana, igrajo Janez Kristan, Tatjana Smukavc,Marko Plemelj, Borut Pangerc, Matjaž Poljanec, Mihaela Pre-srl, Rado Mužan in Mojca Koretič, drugi sodelavci so FranciArh, Milka Prem, Franci Kristan, Vladka Poljanec in VandaKlemenc. Besedilo sta prevedla Dragica Orešnik in Stane Sta-rešinič. Društvo je zelo dejavno, ob letošnjem občinskemprazniku bosta priznanje prejeli predsednica društva Mihae-la Presrl in Vladka Poljanec. Prihodnje leto, ob 110-letnici društva, bodo pripravili tri premierne uprizoritve. J. Ku.
Razstava v velikonočnih aranžmajev v Petrovčevi hiši
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Člani društvaSotočje iz Škofje Loke soves teden nabirali zelenje,nato pa na Mestnem trgu vsoboto postavili stojnico inna njej prikazali izdelovanjevelikonočnih butaric. Na-ravne so najlepše, je pove-dal podpredsednik društvaValentin Jesenovec in pojas-nil, da imajo butarice se-dem simbolnih sestavin,povezanih s sedmimi zakra-menti. V njih mora biti lesvrbe, leske, drena, čmeža,hudalesa, bršljana in brinja,za okras je lahko češnjevocvetje ali resje. Butarice sona cvetno nedeljo odnesli vcerkev k blagoslovu, nato pajih hranili doma do poletja,
kjer so jih ob hudi uri za-žgali in s tem odgnali nevar-nost strele, je še pojasnil Je-senovec. Butarice so lahkoizdelovali tudi obiskovalcistojnice. Na Cankarjevemtrgu pa so se izdelovanjabutarice velikanke lotili lo-
ški skavti. Njihov vodja Jer-nej Vernik je napovedal, dabo dolga deset metrov in to-likšna na cvetno nedeljo se-veda ne gre v cerkev. Kljubvsemu pa jo naslonjeno obcerkvenih vratih doseže bla-goslov.
Prikazali izdelovanje butaric
Vilma Stanovnik
Zgornja Besnica - Minulipetek so v besniški osnovnišoli odprli velikonočno raz-stavo. Člani Turističnegadruštva Besnica so jo v sode-lovanju z domačo krajevnoskupnostjo in pod strokov-nim vodstvom Minke Be-šter Rogač pripravili že tret-jič po vrsti. Množica obisko-valcev, ki je napolnila skorajvse prostore šole, se je naj-prej zbrala v telovadnici,kjer so nastopili otroci pod-ružnične šole in vrtca izBesnice in Podblice, pred-stavile pa so se tudi ljudskepevke Trstenke. Obiskovalciso si nato še ves konec ted-na lahko ogledovali številnepraznične posebnosti, odprtov in pirhov, do jerbasov,
butaric pa tudi slike, kipe,medene izdelke in sevedavelikonočne dobrote. Kot jepovedal predsednik TD Bes-nica Miha Sušnik, v Besnici
že komaj čakajo odprtjenove telovadnice ob šoli,kjer bodo lahko na večjemprostoru skupaj pripravljalinove prireditve.
Poskrbeli so za praznično vzdušje
Maja Bertoncelj
Naklo, Duplje - V Biotehni-škem centru Naklo je bil v če-trtek dan odprtih vrat. Za obis-kovalce so pripravili brezplač-na predavanja in strokovnenasvete s področja vrtnarje-nja, različne predstavitve, patudi popust na vse rastline, kiso jih vzgojili dijaki programavrtnar in hortikulturni teh-nik. Obiskali so jih tudi za-mejski Slovenci iz avstrijskeKoroške. V centru namrečdobro sodelujejo s Kmetijskoizobraževalno skupnostjo izTinj in tokrat so jim predsta-vili svoje programe, ki jih iz-vajajo na srednješolski in viš-ješolski ravni, ter možnostiizobraževanja odraslih. V
sklopu dneva odprtih vrat jebilo tudi odprtje Velikonočnerazstave v graščini Duplje in
Festivala pirhov in Naši ko-zolci 2011 v Vogvarjevi hiši."Na Velikonočni razstavi so
na ogled izdelki, ki so nastaliv okviru pouka kot projektnodelo. Dijaki so naredili moder-ne dekoracije na temo velikenoči, spekli so tudi velikonoč-ne dobrote. Vse skupaj pa je vpovezavi z novimi floristični-mi trendi. V graščini je torejmoderno zasnovana razstava,medtem ko sta v Vogvarjevihiši predstavljena dva projek-ta: Festival pirhov, za kateregaso pirhe izdelovali v štirih dr-žavah, in projekt Kozolci. Vobeh projektih so sodelovalitako vrtci kot osnovne in sred-nje šole. Ločili smo torej mo-derne trende od tradicije," jepovedala Sabina Šegula, koor-dinatorka razstave, pri katerisodeluje tudi KTD Pod krivojelko.
Novi trendi za veliko nočNa Biotehniškem centru Naklo so ob dnevu odprtih vrat pripravili številne dogodke, tudi Velikonočno razstavo v znamenju novih trendov.
Foto
: Tin
a D
okl
Ob petkovem odprtju razstave v besniški osnovni šoli so pripravili tudi zanimiv program, v katerem so prikazali zanimive običaje. / Foto: Tina Dokl
V graščini v Dupljah so na Velikonočni razstavi, ki si jo vse do 2. maja lahko ogledate po predhodnem dogovoru,razstavljeni moderni trendi na temo velike noči. / Foto: Tina Dokl
Češnjica
Od odpadka do hrane
Društvo podeželskih ženaSelške doline bo v sodelova-nju s Kmetijsko gozdarskimzavodom Kranj pripravilo ju-tri, v sredo, ob 15. uri v pros-torih škofjeloške kmetijskezadruge na Češnjici delavni-co z naslovom Kratka pot odvčasih ničvrednega organ-skega odpadka do zdravopridelane hrane. Delavnicobo vodil Iztok Šajtegel. C. Z.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Jazz jam sessionBled - V Cocktail baru A propos Bled bo v soboto, 23. aprila,ob 21. uri Jazz jam session (Jernej Bervar - kitara, MarkoČrnec - klavir, Gašper Peršl - bobni).
KresovanjeBohinj - V soboto, 30. aprila, bo z začetkom ob 18. uri tradi-cionalno Kresovanje na Senožetih v Srednji vasi.
Za otroke v knjižnicahJesenice - Jutri, v sredo, bo ustvarjalna delavnica Grška vazaob 17. uri, v četrtek, 21. aprila, bo ura pravljic ob 17. uri, v pe-tek, 22. aprila, Brihtina pravljična dežela odpade.
Slovenski Javornik - Danes, v torek, 19. aprila, bo računal-niška pomoč v knjižnici ob 16. uri.
Hrušica - V četrtek, 21. aprila, bo ustvarjalna delavnica ob16. uri.
Železniki - V knjižnici bo zaključek ur pravljic jutri, v sredo,20. aprila, ob 17. uri. Otroci si bodo lahko ogledali predsta-vo Gledališča iz desnega žepka Motovilčica.
Žiri - Jutri, v sredo, 20. aprila, bodo igralne urice z anglešči-no na najmlajše ob 17. uri, za malo starejše pa ob 18. uri.
PRIREDITVE
30 KAŽIPOT, OGLASI [email protected] GLAS
torek, 19. aprila 2011
Prodajalec v kiosku m/ž (delo prek s.p.-ja) (Kranj) Na lokaciji v Kranju odpiramo nova prodajna mesta, zato vas vabimo k oddaji vlo-ge za delo prodajalca v kiosku (m/ž). Delo poteka preko pogodbe o franšizingu - zanedoločen čas. Plačilo glede na dosežen obseg prodaje blaga in storitev v kioskuter kritje vseh stroškov poslovanja kioska. Zaželene delovne izkušnje v prodaji, la-sten s.p. ali želja po odprtju le-tega. Delo prodaja, d. d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljub-ljana, prijave zbiramo do 06. 05. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Programer / tehnolog m/ž (Kamnik) V svoj kolektiv vabimo kandidate s primerno izobrazbo: strojni tehnik, ing. strojniš-tva. Zaželeno določeno znanje in izkušnje na področju programiranja, saj bo vašedelo zajemalo programiranje s CAM programsko opremo in tehnologijo obdelaverezkanja. Nudimo kreativno delo v perspektivnem kolektivu, možnost izpopolnje-vanja znanja s področja dela, stimulativno nagrajevanje. Plamtex, d. o. o., Šubičeva1, 1234 Mengeš, prijave zbiramo do 30. 04. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Prodajno-nabavnega referenta m/ž (Ljubljana) zaradi razvojne usmeritve družbe iščemo odgovornega in ambicioznega sodelav-ca/sodelavko v komerciali. V naš zmagovalni tim vabimo prodajno-nabavnega re-ferenta (m/ž), ki bo zadolžen/zadolžena za izdelavo ponudb asortimana izdelkov instoritev podjetja, pripravo kalkulacij, sodelovanje pri oblikovanju letnega planaprodaje in nabave, servisiranje obstoječih kupcev in dobaviteljev, iskanje novih ...Kovinc ključavničarstvo, d. o. o., Lahovče 87, 4207 Cerklje pri Gorenjskem, prijavezbiramo do 27. 04. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Upravljavec CNC-stružnih avtomatov m/ž (Železniki) Podjetje hitro raste, kar naprej se dogaja nekaj novega, smo mlad kolektiv. Iščemoupravljavca CNC-stružnih avtomatov m/ž, dela se dve izmeni. Pričakujemo V. stop-njo izobrazbe strojne smeri, vsaj 1 leto delovnih izkušenj, vsaj nekaj znanja angleš-čine, pridnost in vestnost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 3mesecev. Urejene delovne razmere in redno plačilo. Kemperle, d. o. o., Otoki 3,4228 Železniki, prijave zbiramo do 27. 04. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Tehnolog m/ž (Jesenice) Vaše naloge bodo vodenje tehnologije luščenja, vlečenja, brušenja, ravnanja in to-plotne obdelave jekla, izdelava tehnoloških navodil, predpisovanje tehnološkihpoti, uvajanje novih in racionaliziranje starih tehnoloških postopkov, uvajanje no-vih dosežkov s področja obdelave paličnih jekel in inovativnosti v proizvodni pro-gram.. Pričakujemo univer. ali visoko strokovno izobrazbo metalurške smeri ... SUZ,d. o. o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice, prijave zbiramo do 24. 04. 2011. Večna www.mojedelo.com.
Vodja financ m/ž (Jesenice) Pričakujemo univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, aktiv-no znanje angleškega jezika, poznavanje programskih orodij MS Office, zaželenedelovne izkušnje na podobnih delovnih mestih, vodstvene sposobnosti, komuni-kativnost, samoiniciativnost, sposobnost dela v timu. Zanimivo in dinamično delo,prijetno delovno okolje ... SUZ, d. o. o., Cesta Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice, prija-ve zbiramo do 24. 04. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Prodajni manager za tuje trge m/ž (Križe na Gorenjskem) Opis delovnih nalog novega sodelavca: priprava prodajne strategije in plana pro-daje, oblikovanje prodajne politike za doseganje načrtovanega obsega prodaje,analiza trga in iskanje novih prodajnih tržišč, aktivno iskanje novih partnerjev in raz-vijanje poslovnih priložnosti, vodenje, spremljanje in nadzor celotnega prodajnegaprocesa, komunikacija s strankami ... Sax Konstrukcije, d. o. o., Retnje 1a, 4294 Križe,prijave zbiramo do 24. 04. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Samostojni komercialist na terenu m/ž (Ljubljana, Primorska, Gorenjska) Iščemo zanesljivega, delovnega sodelavca preko s.p., z lastnim prevozom, za po-speševanje prodaje izdelkov blagovne znamke Arabesca. Nudimo vam: delo v ure-jenem okolju, izobraževanje in podporo pri prodaji, širok izbor izdelkov za prodajo,stimulativno plačilo. Kamareta commerce, d. o. o., Kot pri Damlju 8, 8344 Vinica, pri-jave zbiramo do 14. 05. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Prosti delovni mesti fasader in gradbeni delavec m/ž (Kranj in okolica, Gorenjska) V svoj kolektiv sprejmemo dva nova sodelavca za delovni mesti fasader in gradbenidelavec m/ž. Dela se opravljajo v okolici Kranja. Pričakujemo stalno prebivališče v Slo-veniji, tekoče znanje slovenščine, znanje s področja dela, odgovornost in delavnost.Izpit kategorije B in lasten prevoz. Redno plačilo. GA-NI, d. o. o., Poslovna cona A 22,4208 Šenčur, prijave zbiramo do 12. 05. 2011. Več na www.mojedelo.com.
Veterinar (govedo in večje živali) m/ž (Kranj) Opis dela: organiziranje zdravstvenega varstva živali na enotah, dajanje navodil za iz-vajanje preventivnih ukrepov in nege obolelih živali, zdravljenje, osemenjevanje, vo-denje evidenc, izvajanje veterinarskih storitev na terenu. Pričakujemo: najmanj VII.stopnjo izobrazbe - dr. vet. med.. Veterinarska ambulanta KŽK, d.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj, prijave do 09.04.2011. Veterinarska ambulanta KŽK, d. o. o., Šuceva ulica27, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 09. 05. 2011. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
LOTO
Rezultati 31. kroga - 17. aprila 20111, 6, 8, 15, 33, 34, 38 in 39
Lotko: 8 2 7 8 4 7Loto PLUS: 2, 5, 17, 21, 26, 32, 38 in 39
Sklad 32. kroga za Sedmico: 900.000 EURSklad 32. kroga za Lotka: 500.000 EURSklad 32. kroga za PLUS: 50.000 EUR
Škofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu bo danes, v torek,ob 17.30 zaključek ur pravljic s predstavo Gledališča izdesnega žepka Motovilčica. V četrtek, 21. aprila, bo ob 17.30v knjižnici delavnica za spretne prste Velikonočni pirhi, ki jeprimerna za otroke, stare od štiri do deset let.
Zgornje Gorje - V Gorjanskem domu si lahko otroci danes,v torek, 19. aprila, ob 17. uri ogledajo lutkovno predstavoDebela repa.
Radovljica - Medved išče pestunjo je naslov ruske pravljice,ki ji otroci lahko v knjižnici prisluhnejo jutri, v sredo, 20.aprila, ob 18. uri.
Bohinjska Bistrica - Ustvarjalne velikonočne delavnice seotroci lahko udeležijo jutri, v sredo, 20. aprila, ob 17. uri.
V Avstrijske KoralpeTržič - Vodniški odsek PD Tržič vabi v soboto 30. aprila, naGrosser Speikkogel (2140 m) in Seespitz (2000 m) v Avstrij-ske Koralpe. Skupne lahke hoje bo okoli 4 ure. Prijave in in-formacije po tel. 5971 536 do zasedbe mest (30).
3. pohod k slapu SavicaBohinj - V soboto, 30. aprila, TD Bohinj vabi na 3. pohod kslapu Savica. Daljša pot bo iz Ribčevega Laza, ob obali jezera, krajša pa iz Ukanca do najbolj obiskanega slapu Slovenije. Predprijave zbirajo na naslovu: [email protected].
O Savi Dolinki, Brju in BrejahBled - Dr. Jože Štirn, zaslužni prof. oceanografije in ak-vatične ekologije na univerzi v Franciji, prebivalec Piškovice,bo predaval o Savi Dolinki, Brju in Brejah, hkrati pa tudipomenu varstva narave, voda in okolja na Bledu in širše.Predavanje bo v četrtek, 21. aprila, v Knjižnici Bled z za-četkom ob 18. uri.
Prebudi najboljše v sebiPreddvor - Osnovna šola Matije Valjavca v okviru projektaZdrave šole vabi na predavanje Prebudi najboljše v sebi (Biradi imeli več energije, bili bolj zbrani in sproščeni?) dr.Neje Zupan s sopredavateljico Majo Benedičič iz ZavodaBisernica. Predavanje s predstavitvijo knjige in prikazomuporabnih vaj bo jutri, v sredo, 20. aprila, ob 18.30 v glas-beni učilnici OŠ Matije Valjavca v Preddvoru.
Riba Faronika kot utelešenje duše ZemljeŠkofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu bo jutri, v sredo, 20.aprila, ob 19. uri Sredin večer - predavanje ob 500. obletnicinajvečjega potresa na ozemlju današnje Slovenije znaslovom Riba Faronika kot utelešenje duše Zemlje. Pre-daval bo Marko Pogačnik.
PREDAVANJA
IZLETI
Okolje spoštujem, odpadke ločujemŠkofja Loka - Predavanje o odgovornem okoljevarstvenemravnanju in ustreznem ločevanju odpadkov, ki ga pripravljaLoška komunala, bo potekalo v četrtek, 21. aprila, ob 20. uriv Sokolskem domu v Škofji Loki, Mestni trg 16-17. Predavalbo Janez Štalec, vodja ravnanja z odpadki pri Loški komu-nali. Ob zaključku predavanja bo Vanja Gačnik iz Šolskegacentra Škofja Loka predstavila tudi poklicni program okolje-varstvenega tehnika, ki ga v okviru Šolskega centra edini naGorenjskem izvajajo v Srednji šoli za lesarstvo Škofja Loka.
Planinske postojankeJesenice - Društvo Jesenice obvešča, da bo koča na Goliciodprta od 30. aprila naprej neprekinjeno, koča pri izviruSoče v Trenti bo odprta od 22. aprila naprej neprekinjeno,Tičarjev dom na Vršiču bo odprt od 13. maja naprej neprek-injeno, Erjavčeva koča na Vršiču je do 14. maja odprta obsobotah, nedeljah in praznikih, od 15. maja naprej pa boodprta neprekinjeno, zavetišče pod Špičkom bo odprlo svo-ja vrata v začetku meseca julija. Več formacij lahko dobitepo tel.: 04/586 60 70 ali 041/733 036.
Slovenski Javornik - Planinsko društvo Javornik KoroškaBela obvešča, da bo Kovinarska koča v Krmi odprta 27., 30.aprila, 1. in 2. maja in vse vikende v maju, neprekinjeno pabo odprta od 1. junija do 2. oktobra. Informacije na telefon051/345 806 (društvo) ali 051/631 989 (koča).
Bralni krožekRadovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo v četrtek, 21. aprila,ob 10.30 tekla beseda o knjigi Kradljivka knjig pisateljaMarkusa Zusaka.
Vezeni prti in pletenjeZasip - KUD Zasip, krožek vezenja, vabi na razstavo vezenihprtov in pletenja v Domu krajanov Zasip. Razstava bo odpr-ta od srede, 27., do petka 29. aprila, od 10. do 19. ure.
RAZSTAVE
OBVESTILA
Kamnik
Eko tržnica ob torkih in sobotah
Kamniška eko tržnica, ki je v okviru mednarodnega projektaDynalp2 - Ekokmetije z zdravo prehrano v vsak dom in vsa-ko šolo začela delovati leta 2007, ni več odprta ob petkih,pač pa ob torkih in sobotah od 7. ure zjutraj, ko v Kamnikudeluje tudi običajna tržnica. "Na petkovi eko tržnici je bilona začetku več ponudnikov, saj so bila na razpolago tudi na-menska sredstva projekta, s katerimi je občina povrnila stro-ške eko pridelovalcem, ki so prihajali od drugje. Ponudnikiso imeli ves čas brezplačne stojnice, občina pa v ta namenzagotavlja proračunska sredstva tudi od leta 2009 naprej,ko se je projekt že zaključil. Ker pa je število obiskovalcevvečje ob sobotah in torkih, smo se odločili, da petkovo ekotržnico prestavimo na običajna tržna dneva," je povedala Ja-nja Zorman Macura z Občine Kamnik. Ekološki pridelovalcibodo označeni s posebnimi tablami, v želji po čim večjemodzivu pa bodo k sodelovanju povabili vse kmetije v občini,ki so vključene v eko-kontrolo. J. P.
31torek, 19. aprila 2011GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Šuštaršiča iz Radovljice
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena zahvala osebju bolnišnice Jesenice, Domu dr. Janka Benedika Radovljica,
gospodu župniku Andreju Županu, pogrebni službi Novak, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: žena Jerca, hči Marinka z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta
Alojza Benedikase zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, pri-jateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti,darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje.
Žalujoči: hčerka Ida z družinoStražišče, 8. aprila 2011
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
ENOSOBNO stanovanje v Izoli, 33m2, popolnoma adaptirano 2006, 3nadstropje, opremljeno po meri, ☎064/113-641
11002022
ODDAM
STANOVANJE na Primskovem, veliko-sti 90 m2, cena 450 EUR/mesec, ☎04/23-31-661, 041/776-784
11002040
HIŠEODDAM
HIŠO in stanovanje, 5 minut od letališ-ča Brnik, ☎ 041/707-636
11002024
VIKENDI, APARTMAJIODDAM
APARTMA, v Vrboski pri Jelsi na Hva-ru. Ob borovcih, tuš in žar zunaj, ☎00385/91-780-5414
11002043
POSESTIPRODAM
2 ZAZIDLJIVI parceli na Golniku,1049 m2 in 665 m2, ☎ 040/204-184
11002027
ZG. BITNJE - 568 m2 veliko sončnoparcelo, s pogledom na Šmarjetnogoro, cena 170 EUR/m2, ☎070/812-500 11002002
POSLOVNI PROSTORIPRODAM
DOBRO vpeljan sončni studio, ☎041/738-050
11001701
ODDAM
ALI PRODAM poslovni prostor v cen-tru Kranja, ☎ 051/470-839
11002047
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju (bivša Trenča),velikosti od 260 do 1.200 m2, cena2,95 EUR/m2, ☎ 041/426-898
11001484
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
OPEL Vectra 1.8 i, let. 1991, 105.000km, registriran do 30. 4., blokada mo-torja, alarm, ☎ 041/971-508
11002025
VW Golf V., prevoženi 157.000 km,cena 8.500 EUR, ☎ 041/857-106
11002049
ZASTAVA Yugo koral 55, reg. celoleto, letnik 1988, prevoženih 43.000km, 1. lastnik, ☎ 041/564-774
11002026
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
4 LETNE gume 185/65-14, fulda, vo-žene 2000 km, cena 75 EUR, ☎041/776-684 11002030
4 LETNE gume, 195-65/15, conti-nental, nove, cena 170 EUR, ☎051/687-135 11001755
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
GAŠENO apno za beljenje in zidavopeči, ☎ 040/209-367 11001898
SUHE macesnove plohe - 4 m3 in de-ske žagano ”tišlarske” mere - 2 m3, ☎041/450-680 11002036
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
11001665
BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešanadrva, cena 40 EUR, možnost razrezain dostave, ☎ 040/338-719
11001666
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPODARIM
LEPO ohranjena masivni kavč in fotelj,sive barve, ☎ 040/303-405 11001946
UMETNINE,NAKITPRODAM
TAPISERIJE, tematika Križev pot, 14postaj + 2 x vstajenje, velikost 130 x100 cm, cena 48.000 EUR, ☎040/567-544 11001846
STARINEKUPIM
STAR denar, srebrne, zlate značke,odlikovanja, srebrnino, zlato, ☎030/670-770 11002053
OTROŠKAOPREMAPRODAM
OTROŠKO vrtno garnituro iz javorja,☎ 041/980-371
11002051
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,kontaktne leče, popusti za upokojencein zavarovance Vzajemne. Optika Alek-sandra, Qlandia Kranj, C. 1. maja 77,04/234-234-2, www.optika.si
11001669
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
MLADIČI, gladkodlaki prinašalci, črni,z rodovnikom in cepljeni, ☎ 04/59-57-714, 031/389-181
11002056
PASJO hišico, večjo, izolirano, ☎040/244-758 11002045
PODARIM
KUŽKA, starega 8 tednov, mešanček -nemški ovčar, ☎ 04/51-41-266
11002018
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
NAKLADALNO prikolico za seno,Mengele, 19 m3 in tračno žago za tra-me, ☎ 04/25-01-171 11002035
PREVOZNI molzni stroj Royal in trak-torja Tomo Vinkovič in Kormick, ☎040/310-943 11002034
PREVOZNI puhalnik Tajfun, 10 cevi, 3kolena, z motorjem ali brez in loputo,☎ 041/830-560 11002042
SEKULAR za žaganje drv z mizo in ko-ritom, ☎ 031/812-210 11001919
TRAČNI obračalnik, priključek na 4 vi-jake, dolžine 2 m, ☎ 041/857-106
11002048
KUPIM
TRAKTOR IMT, Ursus ali Zetor, ☎041/678-130 11001877
TRAKTOR IMT ali Ursus, ☎ 070/521-564 11001963
TRAKTOR Zetor in kiper prikolico Teh-nostroj, ☎ 041/235-349 11001964
PRIDELKIPRODAM
JEDILNI krompir, ugodno, Zg. Gorje67, ☎ 04/57-25-060 11002055
KOZJE mleko, ☎ 051/363-34211002019
VINO - kraški teran, odličen, ugodnacena, možna dostava, ☎ 041/614-862 11001487
VINO - cviček, srebrn, predprazničnaakcija, tudi dostavimo, ☎ 041/216-921 11002015
VINO - cviček, integrirana pridelava, vrinfuzi ali ustekleničen, z dokumentaci-jo, ☎ 031/206-874 11001928
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BREJO kravo, lisaste pasme, primer-no za dojiljo, je tudi pašna, ☎040/811-681 11002031
ČB BIKCA, tri tedne starega, ☎04/53-31-580, 031/863-490
11002032
ČB BIKCA, starega 2 tedna, ☎040/355-865 11002044
ČB BIKCA, starega 14 dni, ☎041/851-096 11002058
KUNCE za pleme ter 2 odrasla samcain mladice – križance, Naklo, ☎051/304-012 11002060
JAGNETA in ovce za zakol, lahko tudipolovice, ☎ 040/605-948 11002059
JAGNJETA za zakol, ugodno, ☎041/910-234 11002046
MLADO zajkljo z mladiči in rože trajni-ce, več vrst, ☎ 04/59-56-890
11002037
RJAVE jarkice v začetku nesnosti, Sta-nonik, Log 9, Šk. Loka, ☎ 041/694-285 11001420
TEDEN dni starega bikca lisaste pas-me, ☎ 04/58-83-120, 041/515-609
11002050
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev,☎ 051/230-083
11002057
TELIČKO simentalko, staro 3 mese-ce, ☎ 041/980-371 11002052
KUPIM
2 BIKCA mesne pasme, stare od 10do 30 dni, ☎ 041/606-998 11002038
2 TELIČKI simentalki, ☎ 041/316-617 11002021
BIKCA simentalca, težkega do 350 kgin traktor, lahko v slabšem stanju, ☎031/604-918 11002014
BIKCA simentalca ali mesne pasme,starega do 10 dni, ☎ 04/53-33-041
11002028
BIKCA simentalca, starega en teden,☎ 041/873-541 11002029
BIKCA simentalca, starega do 10 dni,☎ 031/687-062 11002054
KRAVO po 3. teletu, s teletom ali brez,☎ 031/237-312 11002033
ODKUPUJEMO krave, telice, bike - zaizvoz, plačilo takoj, Smrekca center,d.o.o., Žabnica, ☎ 04/25-51-313
11001720
OSTALOPRODAM
PRESEJANO zemljo, ☎ 031/505-151 11001953
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
BAR MONIKA išče dekleta za delo vstrežbi. Možnost zaposlitve, ostalo podogovoru, Šipec Monika s.p., Veleso-va 56 a, Cerklje, ☎ 040/330-060
11001634
ZAPOSLIMO voznika za mednarodniprevoz, kategorije C in E. Stare d.o.o.,Luže 60, Visoko, ☎ 041/755-266
11002023
OPTIKA ali finomehanika v optični pro-izvodnji zaposlimo. Pisne ponudbe naOptika Alcom, Aljančič Ivan s.p., Parti-zanska 26, Kranj 11002020
ZAPOSLIM frizerko z izkušnjami. Cil-ka Satler s.p., Oldhamska c. 14,Kranj, ☎ 041/386-909 11002016
IŠČEM
IŠČEM DELO - inštruktorice iz. preva-jalke ruščine/angleščine, ☎ 040/522-051 11002039
STORITVEODDAM
RENT- A - KOMBI : potniški 8+1 in to-vorni, Rondo trade, d.o.o., Kidričeva51, Šk. Loka, ☎ 040/942-912
11001587
NUDIM
ASTERIKS SENČILA, Rozman Peter,s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, ☎59-55-170, 041/733-709; žaluzije,roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, markize, www.asteriks.net 11001667
ADAPTACIJE, notranji ometi, vse vrstefasad, škarpe ter tlakovanje dvorišč,kvalitetno, hitro in poceni. Arbaj,d.o.o., Zg. Bela 24, Preddvor, ☎041/241-149, 070/327-487 11001498
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8,Kranj, ☎ 041/222-741 11001616
ADAPTACIJE, novogradnje, notranjiometi, fasade, betonske in kamniteškarpe, tlakovanje dvorišč, z našim alivašim materialom, Babič Miloš s.p.,Hraše 24, Lesce, ☎ 041/622-946
11001649
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 11001520
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 11001722
ASFALTIRANJE, tlakovanje, prevzemvseh gradbenih del, novogradnje inadaptacije, vse vrste fasad in keramičnadela, izdelava betonskih in kamnitihškarp. AES, d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4,Kamnik, ☎ 01/83-17-285, 051/794-127 11001930
BELJENJE in kitanje sten, barvanje fa-sad in napuščev, barvanje oken in vrat,sanacija vlažnih prostorov vam nudi Pa-vec Ivan s.p., Podbrezje 179, Naklo,☎ 031/392-909 11001894
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete,omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871 11001668
IZVAJAMO vsa gradbena dela in fasadeter notranje omete, adaptacije in urejanjedvorišč, Čendrimi, d.o.o., Žabnica 47,Žabnica, ☎ 041/878-386 11001663
NUDIMO VAM zaščito sadnega drevjain frezanje vrtov, Branko Gašperšič,s.p., Šorlijeva ul. 19, Kranj, ☎040/993-406 11001562
PLESKANJE stanovanj, fasad, napuš-čev vrat in ograj, Zupan Primož s.p.,Golniška c. 99, Kranj, ☎ 031/868-393 11001754
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229 11001664
IŠČEM
NA KMETIJI iz okolice Tržiča iščemomoškega ali žensko za pomoč pri delu.Zaželen je izpit kategorije B, ☎040/803-066 11001768
POSLOVNI STIKI
ZASEBNI STIKIMLAJŠI moški si želi iskrene, trajneljubezni. Odgovorite, ne bo vam žal, ☎041/959-192 11000077
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje,brezplačno za mlajše ženske, ugodnoostale, ☎ 031/836-378 11000076
RAZNOPODARIM
OVČJO volno, približno 10 kg, ☎04/59-49-041 11001947
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 14.00 in za objavo v torek do petka do14.00! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek, petek neprekinjenood 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., sobote, nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FMS Skupina d.o.o., Kotnikova ulica 5, Ljubljana
Ograje, okenske mreže/gavtre/ izdelujemo
po naročilu.
Tel.: 041/550 180
Gol
di d
.o.o
., Fr
anca
rija
8, 4
205
Pred
dvor
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
V trgovini KOROTAN v Struževem 20 vam ponujamoSLADKOR v vrečah po50 kg po ugodni ceni. Vljudno vabljeni, pokličite namobi 031/277 804.
Kor
otan
, d.
o.o.
, K
ranj
, S
truže
vo 2
0,
Kra
nj
SREDA
2/19°C
ČETRTEK
4/20°C
32 GORENJSKI GLAStorek, 19. aprila 2011
Anketa
vremenska napoved
TOREK
1/18°C
....
....
....
....
....
....
...
Valentin Jesenovec:
"Begunci, ki so pribežali izseverne Afrike na Malto, sebodo zagotovo porazdelilipo državah Evropske unije.Nekateri med njimi so res re-veži, številne pa za svoje ciljeizkoriščajo razni zaslužkarji."
....
....
....
....
....
....
...
Andrej Megušar:
"Ko se pojavijo begunci, jetreba pomisliti na to, kakobi bilo, ko bi bil jaz v takš-nem položaju. Tudi drugedržave v Evropi vzamejosvoj delež beguncev in naj-brž jih bo tudi Slovenija."
Jožica Žnidaršič:
"Prepričana sem, da je trebaljudem v stiski dati zatočiš-če, vendar menim, da azilidolgoročno niso prava reši-tev. Evropa se vala begun-cev boji predvsem zaradistrahu pred muslimani."
Jernej Vernik:
"Bolj kot to, da begunci pri-dejo v Slovenijo, me skrbidejstvo, kako je zanje po-skrbljeno. Poglejmo le ljudi,ki pridejo k nam na delo, po-tem pa tu životarijo in osta-nejo brez vseh pravic!"
Milena Birk:
"Že za naše ljudi je kriza intežko živijo. Kako bi šelebilo, če bi sprejeli še begun-ce. Mislim, da to ne bi bilopametno."
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Urša Peternel
Jesenice - "Ko znaš spečires dober burek, potem prinas radi rečejo, da si godnaza možitev," je dejala mla-da članica KŠD BošnjakovBiser z Jesenic Edisa Jusu-fagić minulo nedeljo ob pokušini bosanskih dobrot,ki so jih napekle ženske izjeseniškega bošnjaškegadruštva. "Bistvo dobrega bu-reka je v testu, ki ga vednopripravljamo same; zame-simo ga iz moke, soli, oljain mlačne vode. Razdelimoga na hlebčke, ki morajopočivati, nato testo naolji-mo in razvaljamo ter raz-vlečemo, pri tem si lahkopomagamo z oklagijo, to jedolgim valjarjem. Nadev jelahko mesni ali sirov, testozvijemo v kačo in naredimomanjše bureke. Ko so peče-ni, jih pomažemo še z mar-garino ...," je bistvo dobre-ga bureka razložila Edisa.Poleg dveh vrst bureka so
bosanske ženske spekle šehurmašice, v obliki datljevoblikovano pecivo, napoje-no s sladkorno vodo. Vsebosanske dobrote so nasta-le v sklopu projekta Mla-dinskega centra Jesenice,imenovanega Mladi v akciji- Dobrote iz kuhinje našihbabic, za katerega so dobilidenar Evropske komisije."Projekt je zrasel iz kultur-ne mavrice, ki jo vsako letopripravljamo na Jesenicah,na njej pa se kulturna druš-tva predstavijo tudi s kuli-nariko. Obiskovalce vednozanimajo recepti, zato smose odločili, da bomo v sode-lovanju s štirimi društvipripravili medgeneracijskedelavnice, recepte izdali vknjižici in pripravili tudiDVD," je povedala vodjaMladinskega centra Jeseni-ce Lili Tkalec. Poleg KŠDBošnjakov Biser Jesenice vprojektu sodeluje še KPŠDVuk Karadžič Radovljica(članice so v soboto pekle
srbske dobrote), KUD Ilin-den Jesenice bo jutri pri-pravljalo dobrote makedon-
ske kuhinje, KUD TriglavJavornik-Jesenice pa v četr-tek značilne slovenske jedi.
Kuhamo medkulturnoNa Jesenicah ta teden kuhajo medkulturno: v soboto so dišale srbske in v nedeljo bosanske jedi, jutri bodo na pokušino makedonske, v četrtek pa slovenske dobrote.
Begunci tudi v Sloveniji?Danica Zavrl Žlebir
V Evropo prihaja val be-guncev iz nemirne severneAfrike. Bi jih bili v Slovenijipripravljeni sprejeti?
Foto: Tina Dokl
Glinje
Nabrala več kot tisoč pločevink
Mimi in Franci Teran iz Glinj sta svoje pogoste sprehode pocestah, gozdnih poteh in gozdovih po vsej cerkljanski obči-ni nadgradila na poseben in vsekakor zelo pohvalen način.V zadnjih nekaj mesecih sta namreč nabrala več kot tisočpraznih pločevink, večinoma alkoholnih pijač, ki so v naravikončale kot odpadek. "Vedno so naju odpadki, odvrženi vnaravi, zelo motili, nato pa sva začela pobirati pločevinke.Na sprehod sva se preprosto odpravila z vrečko za odpadkein najprej sva si bolj za šalo rekla, da jih bova nabrala tisoč,no, do danes so se nabrale že 1103," sta svoj v resnici zeložalosten izkupiček predstavila zakonca Teran. Čeprav, kotpravita, se odpadki ob določenih cestah pojavljajo vednoznova, upata, da jih bo po sobotni čistilni akciji, ki bo pote-kala po vsej občini Cerklje, manj in da jima vendarle ne botreba še naprej pobirati pločevink in drugih smeti. Zbranepločevinke bosta oddala tja, kamor sodijo - v reciklažo. J. P.
19/6oC
20/8oC
18/-1oC
20/5oC
19/5oC
19/4oC
19/2oC
16/-1oC
21/4oC
19/3oC
18/1oC
19/5oC
19/3oC
19/4oC
Ena od članic jeseniškega bošnjaškega društva SelvedinaBegić z značilno bosansko dobroto, mesnim burekom
Zbilje
Zbiljke znova na gasilski olimpijadi
V soboto je bilo v Kočevju zadnje izbirno tekmovanje za Ga-silsko mladinsko olimpijado, ki bo julija prav v Kočevju. Mla-dinke PDG Zbilje so zmagale in si s tem zagotovile ponovninastop na olimpijadi. S tem so postali prvo društvo v Slove-niji, ki se je dvakrat zapored uvrstilo na olimpijado in tudiprvo, ki bo lahko branilo naslov olimpijskih prvakinj. M. B.
Napoved za Gorenjsko
Danes, v sredo in četrtek bo prevladovalo sončno vreme.Vsak dan bo za kakšno stopinjo topleje.
Kranj
Volilna skupščina kranjskega Rdečega križa
Predsednik Območnega združenja Rdečega križa Kranj Marjan Gantar sklicuje za danes, 19. april, ob 17. uri v sejnisobi Mestne občine Kranj redno volilno skupščino. Po poro-čilih o delu in finančnem poročilu bodo na vrsti volitve inpredstavitev dela v letošnjem letu. Podelili bodo tudi nazivčastni član OZ RK Kranj. V. S.
Foto
: Ank
a B
ulov
ec
Škofja Loka
Venec h Groharjevemu spomeniku
Ravno danes je minilo sto let od smrti slovenskega impresi-onista Ivana Groharja. Ob 11. uri bo v spomin umetniku, kije precejšen del svoje zrele dobe preživel v Škofji Loki in setam srečeval z drugimi slovenskimi impresionisti, županobčine Škofja Loka položil venec h Groharjevemu spomeni-ku, ki stoji v naselju s slikarjevim imenom. Kulturni programbodo oblikovali učenci in učenke OŠ Ivana Groharja ŠkofjaLoka. Venec bo položil škofjeloški župan Miha Ješe. Jutri,20. aprila, pa bodo Zoran Jankovič, Mihael Prevc in MihaJeše, župani Ljubljane, Železnikov in Škofje Loke, položilivenec še na umetnikov grob na ljubljanskem Navju. D. Ž.
![BILTEN pregled člankov iz časopisja [14. dec. - 20. dec. 2018] [189] Bilten INV 14 12_20 12... · 2019-02-26 · lutkarstvo, ob petkih se srečavajo klubaši in klubašinje na prireditvi](https://img.pdfslide.tips/doc/110x75/5f219a9d217d2721f242b505/bilten-pregled-lankov-iz-asopisja-14-dec-20-dec-2018-189-bilten-inv.jpg)
