Embed Size (px)
Citation preview
TOREK, 28. julija 2009
vseb
ina
59
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Gospodarno z našim denarjemUpokojenci, ki predstavljajo tretjinočlanov zavarovalnice Vzajemna,bodo zahtevali sklic izredne skupšči-ne. Zbrali so že blizu 12 tisoč od 15 ti-soč potrebnih pooblastil. O tempredsednica zveze Mateja KožuhNovak.
3
AKTUALNO VREME
jutri: precej jasno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Dva dni rajanja na KranfestuTa konec tedna se bodo ulice Kranjaže 27. leto zapored spremenile v veli-ko zabavišče, saj ne bo manjkalo raz-ličnih kulturnih in športnih prireditevza vse generacije, potekal bo Kranjskisemenj, uživali pa bodo tudi ljubiteljikulinarike.
5
GORENJSKA
V gore primerno opremljeni V petek so policisti gorske enote v ok-viru preventivne akcije opozarjali pla-nince na previdnost v gorah, kamorse je poleti treba odpraviti zgodaj zju-traj in primerno opremljen. Planin-cem sta svetovala Roman Skumavecin Robert Kralj.
8
Žanjice na LešanskempoljuDomačinke izpod Dobrče so na pri-reditvi, ki sta jo pripravila Krajevnaskupnost Leše in Aktiv vaških žena,pokazale, kako so nekdaj želi pšeni-co. Pridružila sta se tudi učenkaNina in župnik Ciril.
Danes bo spremenljivo oblačnos plohami in nevihtami. Jutribo precej jasno, v četrtek bo sprva pretežno jasno, popoldnepa spremenljivo oblačno.
18
KMETIJSTVO
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. KRONIKA
1 1/28°C
Leto LXII, št. 59, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Marjana Ahačič
Vršič - Tudi letos je na zad-njo nedeljo v juliju DruštvoSlovenija-Rusija v spomin natristo ruskih vojnih ujetni-kov, ki so leta 1916 umrli vsnežnem plazu, pripravilospominsko slovesnost ob Ru-ski kapelici pod Vršičem.Udeležilo se je je nekaj stoobiskovalcev ter številni viso-ki gostje iz Slovenije in Rusi-je. Častni pokrovitelj, pred-sednik Državnega zbora Pa-vel Gantar je slovesnostoznačil za posebej prijaznopriložnost za utrditev sloven-sko-ruskega prijateljstva."Prva svetovna vojna je dvaj-
setemu stoletju vtisnila neiz-brisen in tragičen pečat," je vslavnostnem nagovoru meddrugim dejal Gantar. "Mno-žice vojakov je pahnila v blat-ne strelske jarke in jih za ved-no vklenila v trajen kolektivnispomin na vojno grozoto. Vnečloveških bojih je vojnazdružila vojake različnih na-rodnosti in veroizpovedi. Nate boje nas danes - med dru-gim - spominjajo številna vo-jaška pokopališča, posejanapo ozemlju Slovenije, ki iz-pričujejo človekovo krhkost,pa tudi življenjsko moč. Tuditako so se za vekomaj spletletrajne vezi med slovenskimin ruskim narodom."
Vodja delegacije Ruske fe-deracije Ljubov Konstanti-novna Sliska, namestnicapredsednika ruske Dume,pa se je Slovencem tudi to-krat zahvalila za ohranjanjespomina na tragično premi-nule ruske vojake, ter pouda-rila, da je "ozračje na sloves-nosti neponovljivo, saj zdru-žuje visoko slovesnost ter to-plino neuradnih stikov".Matjaž Kmecl, slavnostni go-vornik iz vrst DruštvaSlovenija-Rusija, je spomnilna žalostno zgodovino našihkrajev. "Slovenci živimo naprelepem, a po svojem ne-srečnem kraju."
Spet slovesno pri Ruski kapeliciNeponovljivo ozračje visoke svečanosti in topline neuradnih odnosov.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Statistični podatki ka-žejo, da je bilo junija letosmanj turističnega obiska kotlani v tem času. V turističnihnastanitvenih objektih je za-beleženih za 11 odstotkovmanj prihodov in štiri od-stotke manj prenočitev turi-stov kot lani.
Junija letos je bilo v turi-stičnih nastanitvenih objek-tih zabeleženih okoli 243 ti-soč prihodov turistov, tujihturistov pa za 15 odstotkovmanj. Prenočitev je bilo 759tisoč, pri čemer je prenočeva-lo za osem odstotkov manjtujih in za štiri odstotkemanj domačih gostov. V polleta pa so zabeležili 1,1 milijo-
na prihodov turistov in sko-raj 3,3 milijona prenočitev,kar je za pet odstotkov manjkot v enakem obdobju lani:56 odstotkov je bilo tujskihprenočitev, najštevilnejši so
turisti iz Nemčije (16 odstot-kov), Italije (14 odstotkov),Avstrije (13 odstotkov), manjpa iz Velike Britanije in Rusi-je. Avstrijskih turistov je zadesetino več kot v preteklem
letu, nekaj odstotkov več paje tudi Nemcev in Italijanov.Medtem ko se je v zdraviliš-čih (9 odstotkov) in ob morju(4 odstotke) turistični obisknekoliko povečal, pa je bilomanj turistov v glavnem me-stu (za 13 odstotkov) in v gor-skih krajih (za 17 odstotkov).V hotelih so zabeležili za petodstotkov manj prenočitevturistov kot junija lani, velikomanj pa je gostov v motelih(28 odstotkov) in prenočiščih(32 odstotkov), pa tudi v pen-zionih in gostiščih, medtemko so bolje kot lani v temčasu obiskani apartmaji,kampi in turistične kmetije,več pa je tudi obiska v otro-ških in mladinskih počitni-ških domovih.
Junija manj turistov kot laniV slovenskih turističnih krajih je bilo junija manj obiska kot v enakem lanskem obdobju, enako veljaza celotno letošnje polletje.
V imenu Društva Slovenija - Rusija sta venec pred spominsko obeležje položila SašoGeržina in Saša Slavec. / Foto: Tina Dokl� 4. stran
Danes priloga:
Stojan Saje
Kranj - V češkem mestuOstrava so se 25. julija kon-čale 14. gasilske olimpijskeigre članic in članov ter 17.igre mladine. Spet se je izka-zala slovenska gasilska re-prezentanca. V njej je nasto-pilo 15 gasilskih enot iz raz-nih krajev Slovenije. Skupajso osvojile sedem medalj inkar štiri naslove olimpijskihprvakov. Dve zmagi sta si
priborili tudi ekipi z Gorenj-ske. Pri članicah B (nad 30let) je zmagala ekipa Prosto-voljnega gasilskega društvaBegunje. Pri mladinkah so sis prvim mestom priborilenaslov olimpijskih prvakinjtekmovalke PGD Zbilje. Pri-hodnje gasilske olimpijskeigre za mladino bo gostilaSlovenija leta 2011 v Kočevju,za članice in člane pa bodogasilske olimpijske igre leta2013 v Italiji.
Uspeh gorenjskih gasilk
Tudi za Bled velja, da je letos slabše obiskan kot minulo leto.
Foto
: Tin
a D
okl
2GORENJSKI GLAS
torek, 28. julija 2009POLITIKA [email protected]
Jože Košnjek
Celovec - Ker je predsednikkoroškega deželnega zboraJosef Lobnig (Zavezništvo zaprihodnost Avstrije) prepre-čil podelitev državljanske na-grade Evropskega parlamen-ta v znameniti Dvorani grbovv Celovcu, so jo v začetku ju-lija podelili v dvorani samo-stanskega gradu v Podkloš-tru/Arnoldstein. Podelil jo jepodpredsednik Evropskegaparlamenta Miguel AngelMartinez iz Španije, znanipolitični zapornik v časuFrancovega režima. Držav-ljansko nagrado je prejela"konsenzna skupina", ki siod leta 2005 naprej prizade-va za sožitje med nemško inslovensko govorečimi ljudmina Koroškem, za medseboj-no spoštovanje in za presega-nje preteklih sporov in deli-tev. Podelitev nagrade koro-ški "konsenzni skupini" jepredlagal socialdemokratskiposlanec v Evropskem parla-mentu Wolfgang Bulfon, kije uspel med nekaj sto pred-logi iz 27 držav. V "konsenz-ni skupini" sodelujejo pred-sednik Zveze slovenskihorganizacij Marjan Šturm,predsednik Skupnosti koro-ških Slovencev Bernard Sa-dovnik, predsednik koroške-ga Heimatdiensta Josef Feld-ner, zgodovinar Stefan Kar-ner in nekdanji glavni ured-nik Kleine Zeitung HeinzStritzl. Del Slovencev na Ko-roškem, še posebej Narodnisvet, je bil proti sprejemu ev-ropske nagrade. Po njego-
vem mnenju gre v primeru"konsenzne skupine" zaškodljivo sodelovanje z orga-nizacijo (Koroški Heimatdi-enst - op. p.) in posamezniki,ki so v zgodovini najbolj pre-ganjali Slovence in slovenšči-no na Koroškem.
Pogovor premaguje predsodke
"Seveda je nenavadno, dasmo se začeli pogovarjati zljudmi, ki so imeli v zgodovi-ni Slovencev na Koroškemizrazito negativno vlogo.Zato smo računali tudi nanasprotovanje in razburje-nje. Vendar je treba po vzorusodobne Evrope tudi na Ko-roškem preseči stare delitvein spore. Naša skupina si zato prizadeva, kar je v obrazlo-žitvi nagrade še posebej po-udaril Evropski parlament.Koroška se je na ta dogodekodzvala različno. Nasledniki
pokojnega deželnega glavar-ja Haiderja so odigrali čudnovlogo, ker niso dovolili, da biv parlamentu dežele opravilito pomembno slavje. S temso se osmešili. Veliko nezna-nih ljudi mi je na ulici česti-talo za nagrado in izreklozgražanje nad ravnanjemdeželnega vodstva. Prepri-čan sem, da bi Haider ravnaldrugače in izkoristil podeli-tev evropske nagrade tudi zasvojo slavo. Ker smo moralislovesno podelitev nagradeorganizirati zunaj deželneprestolnice, smo bili medij-sko bolj zanimivi in je zatoše več ljudi zvedelo za nagra-do. Odmevi so bili fantastič-ni," je povedal član nagraje-ne skupine in predsednikZveze slovenskih organizacijMarjan Šturm. "Nasprotova-nje nagradi v delu slovenskemanjšine in očitki, da sode-lujemo z desnim ekstremiz-mom, je po mojem mnenju
tudi posledica tradicionalneslovenske nevoščljivosti. Kosva se s predsednikom Hei-matdiensta Josefom Feld-nerjem začela pogovarjati osodelovanju, sem mu kot po-goj postavil zavračanje naci-onalsocializma in odobrava-nje partizanskega boja. Onje to sprejel. Pri spomenikuv Beljaku sva se simbolnoskupaj poklonila koroškimžrtvam nacizma, v Logarskidolini pa koroškim žrtvampovojnega komunističneganasilja. Začeli smo zanimivproces. Lahko je biti Slove-nec med Slovenci, veliko tež-je pa tam, kjer so v glavahljudi predsodki o grozeči slo-venski nevarnosti za Koro-ško še živi. Drugega načinaza zagotovitev sožitja ni.Tako delajo v cerkvenihorganizacijah in naših dru-štvih. Tako bomo še naprejravnali tudi mi," je povedalMarjan Šturm.
Evropska nagrada za sožitjeEvropski parlament je podelil državljansko nagrado skupini, ki si prizadeva za sožitje nemško in slovensko govorečih prebivalcev Koroške.
Ne vem13%
Vesel sem, da je struga
Kroparice urejena in
odstranjen stari koruzni most
45%Zdi se mi, da je
bila obnova izpeljana površno in
nestrokovno19%
Nekateri so si s sredstvi,
namenjenimi sanaciji, zelo
opomogli, nekateri so bili
pri pomoči prikrajšani, kar je nepravično
23%
N = 128N = 128
Ste zadovoljni s sanacijo Krope po vodni ujmi pred skoraj dvema letoma?
Kot kraj, ki zaradi
primerne infrastrukture in
možnosti zaposlovanja
privablja nove prebivalce
9%
Kot turističen kraj z večjo
ponudbo gostinskih in
prenočitvenih zmogljivosti in kot pomembna
izhodiščna točka za izlete
v okoliško naravo
54%
Ne vem4%
Kot železarski kraj s
poudarkom na gospodarskem
razvoju33% N = 128
V kateri smeri bi se po vašem mnenju morala
razvijati Kropa?
Matevž Pintar
Poklicali smo naključno iz-brane prebivalce Krope, od-zvalo se jih je 128. Vprašalismo jih, ali so zadovoljni ssanacijo Krope po vodniujmi pred skoraj dvema leto-ma in v kateri smeri bi semorala razvijati Kropa.
Skoraj polovica sodelujo-čih je vesela, da je struga
Kroparice urejena in stari ko-ruzni most odstranjen. Slabačetrtina je mnenja, da je ne-pravično, da so si nekateri ssredstvi, namenjenimi sana-ciji, zelo opomogli, nekateripa so bili pri pomoči prikraj-šani. Petini se zdi, da je bilaobnova izpeljana površno innestrokovno, 13 odstotkovvprašanih pa sanacije Kropeni znalo oceniti. Več kot po-
lovica v prihodnosti vidi Kro-po kot turističen kraj z večjoponudbo gostinskih in pre-nočitvenih zmogljivosti inkot pomembno izhodiščnotočko za izlete v okoliško na-ravo. Tretjina meni, naj serazvija kot železarski kraj spoudarkom na gospodar-skem razvoju in devet odstot-kov kot kraj, ki zaradi pri-merne infrastrukture in
možnosti zaposlovanja pri-vablja nove prebivalce. Triin-štirideset odstotkov se jihstrinja, da bi se Kropa boljerazvijala v novi, manjši obči-ni Lipniška dolina. Naspro-tno meni 52 odstotkov sode-lujočih, saj bi nova občinapomenila samo več stroškov.
Lepa hvala vsem, ki ste so-delovali v anketi. Spet vas po-kličemo, da nam zaupatesvoje mnenje o Gorenjskemglasu. V Klicnem studiu sle-pih smo za vas dosegljivi naštevilki 04/51 16 404.
Kropa - razvoj v smeri turizma
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasuDvainosemdesetletni Stanislav Gaber živi na Rečici pri Ble-du, prihaja pa iz Drage pri Škofji Loki. Pri sedemnajstih ješel v partizane in končal oficirsko in podoficirsko šolo. Kotpodoficir je bil premeščen v podjetje Jelovica, nato je postalkomandir industrijske milice v BPT Tržič. Ko je opravil šemiličniško šolo z odličnim uspehom, si je pridobil modrouniformo in se kot miličnik naselil v nekdanjem hotelu Pet-ran na Bledu. Spominja se, da sta v tistem času samo ko-mandir in njegov namestnik imela kolo Štajer in šele čez časso še štirje miličniki dobili kolesa znamke Partizan. Tukaj jespoznal ženo, ki je bila Blejka. Njen oče jima je podaril grad-beno parcelo, a sta se, še preden sta začela gradnjo, sooča-la z mnogimi problemi. Ko je Stanislav že izpolnjeval pogo-je za upokojitev, je vložil prošnjo, a so ga pregovorili, da ješe za štiri leta prevzel delo komandirja na mejnem prehoduLjubelj. Medtem je začel zidati hišo, in ko je bila zgrajena insta skoraj odplačala kredite, je žena zbolela za rakom inpred 18 leti umrla. Ker je veliko zidal sam, si je nakopal te-žave s koleni, prestal je že več operacij, a se ne da. S sinom,ki z družino živi v isti hiši, se ne razumejo, zato mora vsepostoriti sam: skuhati, pospraviti, oprati in zlikati. Glas radbere, prav tako ga je rada brala žena. D. K.
Stanislav Gaber je svoja odlikovanja shranil v vitrino.
Bistrica pri Naklem
Spomin na bistriške žrtve
Spomenik na klancu nad vasjo Bistrica opominja na tragičnedogodke leta 1942. Nemški okupator je 25. julija ustrelil najprejdevet vaščanov in požgal tri domačije. Tri dni zatem je vzel živ-ljenje še petdesetim talcem iz begunjskih zaporov. Na ta zlo-čin in druga grozodejstvih druge svetovne vojne je spomnilaMaruša Rehberger iz Podbrezij, ki je besedam dodala stihe po-ezije. Pisateljica Berta Golob je svoj govor obarvala domoljub-no. Vprašala je, česa ne bi smeli Slovenci prezreti iz narodovepreteklosti. Odgovorila je, da smo si od Karantanije do samo-stojne države prizadevali biti na svoji zemlji svoj gospodar. Zato smo veliko žrtvovali, kar dokazuje tudi grobišče na Bistrici.Zdaj se ne kaže prepirati, kdo ima največ zaslug za samostoj-nost, je menila govornica. K spomeniku, ob katerem so stalipraporščaki borcev in gasilcev, so položili vence. Na slovesno-sti je zapel Cerkveni pevski zbor iz Podbrezij. S. S.
Koroški nagrajenci Evropskega parlamenta, od leve: Josef Feldner, Wolfgang Bulfon, StefanKarner, Bernard Sadovnik, Miguel Angel Martinez, Heinz Stritzl in Marjan Šturm / Foto: Franc Sadjak
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Avtokarto prejme IVANA TOMAŽEVIČ iz Kamne Gorice.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna na-ročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 %popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče števil-ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLAStorek, 28. julija 2009 AKTUALNO [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
V zvezi društev upokojen-cev ste pred kratkim začelizbirati pooblastila za sklicizredne skupščine zavaro-valnice Vzajemna. Kaj želi-te s tem doseči?
"Civilna družba prevzemainiciativo z namenom, daubrani sredstva, ki jih samazbira za dopolnilno zdrav-stveno zavarovanje. Osnovninamen akcije za sklic izred-ne skupščine je, da zdravstvuohranimo denar, ki ga zbiradevetsto tisoč zavarovancevVzajemne. Letos sprejeti za-kon nam je omogočil, da za-čnemo zbirati pooblastila, daskličemo izredno skupščinoVzajemne in zamenjamonadzorni odbor, ki ni opravilsvoje naloge, ker je dovolil,da je Vzajemna ogromno de-narja trošila za razne sveto-valce, za sponzoriranje špor-ta in kulture, nam, zavaro-vancem, pa so konec minule-ga leta celo povišali mesečniprispevek. Za dopolnilnozdravstveno zavarovanje sezbere ogromno denarja, 420milijonov evrov letno. Tasredstva morajo ostati za na-mene, za katere so zbrana,mi, predstavniki civilne druž-be, lastniki zavarovalniceVzajemna, pa moramo imetivečji vpliv na to, kako se stem denarjem gospodari."
Vam bo to uspelo do sep-tembra ali oktobra, ko biželeli sklic izredne skupšči-ne?
"Že spontano so nam predzačetkom akcije ljudje posla-li čez osem tisoč pooblastil,tako da nas ne skrbi zbrati 15tisoč potrebnih podpisov.Akcijo smo šele dobro začelipo naših društvih. Imamo512 zbirnih mest za poobla-stila. Kolikor ste lahko videlina posvetu s predsedniki go-renjskih društev upokojen-cev, ljudje nimajo pomisle-kov, ali bodo to naredili, pačpa jih zanima, kako bodo tonaredili. V Zvezi društevupokojencev Slovenije smopravilno ocenili, da smo enaredkih skupin prebivalstva,ki smo sposobni v kratkemčasu na strpen in racionalennačin pridobiti toliko poobla-stil, česar nam sicer niso ver-jeli ne v zavarovalnici ne kjedrugje."
Rdeča nit vaših letošnjihsrečanj je tudi sicer zdrav-stvo. Kaj bi želeli spremeni-ti v tem sistemu, kjer sonajpogostejši uporabnikiprav starejši ljudje?
"Ljudje, ki nimajo denarja(in teh je vsak dan več), vsebolj tarnajo, da morajo zelodolgo čakati na zahtevnejšezdravstvene storitve, na spe-cialistične preglede, na ope-
racije. To je povzročil vdornekontrolirane zasebne ini-ciative v zdravstvu. Večinazdravnikov v dopoldanskemčasu dela kot javni zdrav-stveni delavci, mnogi mednjimi kar v javni ustanovi iz-vajajo samoplačniške storit-ve. Paciente, ki ne pridejona vrsto v javnem zdravstvu,vabijo v samoplačniške am-bulante, češ da bodo tam bo-lje postreženi. Ko pa potre-bujejo pacienti zahtevnejšein dražje storitve, jih pošlje-jo nazaj v javni sistem. Kerso neposredno odvisni odnjihovega žepa, jih potemdobesedno vrivajo v čakalnevrste v javnih zavodih indrugim, ki nimajo denarjaza samoplačništvo, podalj-
šujejo čakalno dobo. To jeprotiustavno in protizakoni-to. Od poslancev Državnegazbora zahtevamo samo to,da z novim zakonom uvelja-vijo pravno državo. Nismoproti zasebnemu zdravstvu,pač pa nasprotujemo temu,da se ta dva sistema mešata,kajti s tem nekateri ljudje nemorejo uveljaviti pravice, kijim jo zagotavljata ustava inzakon, da ima do sredstev,zbranih za javno zdravstve-no varstvo, vsak zavarovanecenak dostop. V razviti, prav-ni državi evropskega tipaimajo do skupaj dogovorje-nih storitev vsi prebivalcienak dostop, ne glede na tokako globoko lahko poseže-jo v žep."
Gospodarno z našim denarjemUpokojenci, ki predstavljajo tretjino članov zavarovalnice Vzajemna, bodo zahtevali sklic izredneskupščine. Zbranih že 13.500 pooblastil. O tem predsednica zveze Mateja Kožuh Novak.
Mateja Kožuh Novak / Foto: Tina Dokl
Jasna Paladin, Simon Šubic
Mengeš - Civilna iniciativaMengeš je v javnem pismužupane Cerkelj, Komende,Kranja, Mengša, Šenčurja inVodic opozorila na nezako-nito dopuščanje odvzemavodooskrbnih pravic ObčiniMengeš. Z nedavnim podpi-som pogodbe o posodobitvikrvavškega vodovodnega si-stema naj bi si namreč poprepričanju civilne iniciativeneupravičeno razdelili tride-setodstotni delež ObčineMengeš.
"Uporabili bomo vsa le-galna sredstva, da občanomnaše občine ostane poleglastništva tudi preskrba spitno vodo iz krvavškegavodnega vira. In vztrajali,da smo dolžni pri obnovitviin sanaciji sedanjih razmerustrezno lastniškemu deluprispevati potrebna denar-na sredstva ter biti deležnisofinanciranj. Zaradi dose-
danjega "de facto" začetkavašega nezakonitega pose-ganja v lastnino ObčineMengeš in zaradi nerazum-ljivega dopuščanja odtuje-vanja s strani župana na-še občine brez kakršnihkoli zakonitih pooblastil,seznanjamo s svojim mne-njem in opozorili tudi vla-do in odgovorna ministr-stva kot znak predhodnegaopozorila, da ukrepajo," so med drugim zapisali člani civilne iniciative, mednjimi tudi nekdanji menge-ški župan Tomaž Štebe."V primeru neodzivanjabomo prisiljeni opozoritivse institucije, ki imajo namen prispevati skupnadenarna sredstva za obno-vitev vodovodnega sistema,še posebej Evropsko unijo,"svarijo.
"Tomaž Štebe je osem let,kar je bil mengeški župan,nenehno kritiziral krvavškovodo, s tem pa druge občine
solastnice oviral, da bi pri-stopile k nujni obnovi skup-nega vodovoda. Z njim innjegovo politično motivira-no skupino torej nima smis-la javno polemizirati, saj kotžupan ni naredil popolnomanič dobrega za krvavški vo-dovod. Opozoriti pa je ven-darle treba, da bomo gradilinov vodovod in ne obnavljaliobstoječega, tako da niko-mur nič ne jemljemo. Vese-lim se že morebitnih ovadbpri preiskovalnih organih, kibodo lahko končno ugotovi-li, katero razmišljanje je pra-vilno - moje logično razmiš-ljanje ali Štebetovo t. i. pra-vno razmišljanje," se je najavno pismo odzval FrancČebulj, župan občine Cer-klje, ki je koordinator pro-jekta povečanja zmogljivostikrvavškega vodovoda. Takokot Čebulj tudi šenčurskižupan Miro Kozelj opozarja,da se je občina Mengeš napodlagi sklepa občinskega
sveta sama odločila odstopitiod gradnje novega krvavške-ga vodovoda. "Če si bodo vMengšu pravočasno premis-lili, lahko še vedno pristopijok izvedbi projekta," razmiš-lja Kozelj.
Na pisanje svojih občanovse je odzval tudi mengeškižupan Franc Jerič. "Gre zanavadno politično sprene-vedanje in zavajanje gospo-da Štebeta, ki je v osmih le-tih, ko je bil župan, vso svo-jo energijo usmeril v dolo-mitne vrtine, zdaj pa se jenaenkrat spomnil, da obsta-ja tudi Krvavec. Njegove ob-tožbe s stroko nimajo nobe-ne veze. Dokler bo krvavškisistem obstajal, bomo tudi vMengšu pili krvavško vodo,le h gradnji novega sistemanismo pristopili, ker nam ta ne zagotavlja nič večvode. Solastništvo pri vodo-hranih in vrtinah pa bomoohranili in temu se ne od-povedujemo."
Zadnje opozorilo županomCivilna iniciativa Mengeš je župane občin, ki imajo v lasti Vodooskrbni sistem Krvavec, v javnem pismu posvarila pred nadaljnjimi dejanji. "Gre za politično motivirano skupino, katere član je nekdanjimengeški župan Tomaž Štebe," odgovarja cerkljanski župan Franc Čebulj.
KOMENTARŠtefan Žargi
Vtem mesecu smo lahkoprebrali kar dve novici okaznih za gospodarske
prestopke kartelnega dogovar-janja. Zanimivo pri tem je, dav obeh primerih v panogi elek-trogospodarstva, pa čeprav narazličnih ravneh in iz različ-nih organov. Pred tremi tedniso slovenski elektrodistributerjiprejeli odločbo, s katero je Vr-hovno sodišče zavrnilo njihovopritožbo o plačilu kazni Ura-da za varstvo konkurence(UVK) zaradi usklajenegazviševanja cen električne ener-gije konec leta 2007, pretekli te-den pa je Evropska komisijanaložila Holdingu Slovenskeelektrarne (HSE) kazen zakartelno dogovarjanje o cenahin delitvi trga na področju pro-daje kalcijevega karbida inmagnezijevega granulata, kista pomembna pri proizvodnjijekla. V obeh primerih gre zaznatne denarje: v prvem bomoralo pet slovenskih distribu-cijskih podjetij plačati skupajdeset milijonov evrov (od tegaElektro Gorenjska osemsto ti-soč evrov!), v drugem primerupa naj bi šlo v evropski prora-čun iz sredstev HSE 9,1 milijo-na evrov. Čeprav imajo te kaz-ni kar precej vprašljive uteme-ljitve, gre v obeh primerih zaprotipravno ravnanje. Distri-buterji so namreč ravnali pač vskladu z večdesetletno praksomonopolistov v razmerah, koje država zgolj navidezno spro-stila trg za gospodinjske odje-
malce, hkrati pa jih pozivala k'družbeni odgovornosti' pri do-ločanju cen. Kako zelo razteg-ljiv pojem je ekonomija pri ce-nah električne energije, na ka-tero se stalno izgovarjajo, pri-čajo letošnje razmere ob občut-nem padcu porabe in tudiborznih cen, da o (pre)organi-ziranosti te panoge niti ne go-vorimo. Kazen so sicer zasluži-li tudi zaradi arogance, da sodoločili končne zneske računovza elektriko ob tedanjih zaple-tih z omrežnino in kasnejšemporačunavanju. V primeruHSE je zagotovo vprašljivautemeljitev, da morajo kazenplačati zgolj zato, ker so bililastniki sicer propadlega hče-rinskega podjetja TDR Meta-lurgija, ki je očitno sodelovalo vnedopustnem dogovarjanju vevropskem merilu.
Razmisleka vredno je sevedavprašanje, kdo bo te kazni pla-čal. Skoraj absurdno je, da jeUVK kot državni kontrolni or-gan kaznoval podjetja, ki so vdržavni lasti, torej prek zmanj-šanega dobička in davkov dr-žavo samo. Brez trohice očitkavesti o populizmu ali celo de-magogiji lahko zapišemo, dasmo, ker smo država mi, dav-koplačevalci, kaznovani mi.Druga možnost je v obeh pri-merih, da bomo kazni tako alidrugače plačali potrošniki elek-trične energije. Kaznovani bimorali biti le tisti odgovorni po-samezniki, ki so nezakonitoravnali.
Kdaj kazni le odgovornim?
4GORENJSKI GLAS
torek, 28. julija [email protected]
Renata Globočnik
Bled - Organizatorji so pri-pravili več popoldanskih do-godkov, kot so poulično gle-dališče, vožnja z enajstmetr-skimi beneškimi gondolamiter obisk častnih gard Ruskefederacije in Slovenske voj-ske. "Vse to so dogodki, s ka-terimi želimo ljudi povabiti,da pridejo na Bled prej, nesamo da si ogledajo ognje-met in gredo," je dejala di-rektorica Turizma Bled EvaŠtravs Podlogar. Največ obis-kovalcev je na Bled prišlo vsoboto - po ocenah naj bi jihbilo med dvanajst in petnajsttisoč. Dogajanje so umaknilis promenade, ker ta trenut-no nima oskrbe z vodo inelektriko. Bilo je veliko skrbi,ali bo letos sploh kaj gostin-ske ponudbe, vendar so go-stinci za to poskrbeli ob pro-menadi.
Zadnja leta si v TurizmuBled prizadevajo čim bolj
razporediti obiskovalce.Tako so ti v petek lahko pri-sluhnili koncertu etno sku-pine Strizzy, si ogledaliglasbeni ognjemet in laser-sko projekcijo evropskihznamenitosti na grajskiskali. V soboto so nastopileKatrinas z ansamblom StopThe Band, poleg tega je najezeru zaplavalo deset tisočlučk, ki jih kot vsako letopripravlja domačin AndrejVidic. Nebo je razsvetliltudi ognjemet. Na razsvet-ljeno jezero je bil omo-gočen pogled s Straže, ka-mor je sedežnica vozilatudi v večernih urah. V ne-deljo sta se v prijateljskitekmi pomerili blejska plet-na in beneška gondola.Zmago so slavile pletne.Zvečer pa so z glasbo po-častili 80-letnico Slavka Av-senika. V Zdraviliškem par-ku je bil vseskozi na ogledsejem domače in umet-nostne obrti.
V Turizmu Bled so z letoš-njim obiskom zadovoljni,želijo pa nadgraditi Blejskedneve in povišati raven do-godka. V prihodnje si bodoše bolj prizadevali, da bo pro-menada prostor, kjer se ljud-je v miru sprehodijo, drugi
dogodki pa bodo postavljeniob promenado. "Obstajatudi možnost, da se avtomo-bili umaknejo s promenade,kar bo zopet nova priložnostin izziv, kako pripeljati do-godke na Bled," razmišljaEva Štravs Podlogar.
Bled razsvetlilo na tisoče lučkKonec tedna so na Bledu potekali tradicionalni Blejski dnevi, ki so ob jezero v treh dneh privabili prekdvajset tisoč obiskovalcev.
Po Blejskem jezeru so tokrat poleg domačih pleten zapluletudi beneške gondole.. / Foto: Tina Dokl
Frančišek Slapničar,Višnja Gora:
''Blejski dnevi so poživitevza turizem. Z ženo sem pri-hajava bolj poredko. Z gon-dolo se nisva peljala, zvečerpa si bova ogledala lučke na jezeru.''
Cita Rat, Maribor:
''Že enajst let hodimo nadopust na Bled. S ponudbosmo zadovoljni. Zvečer sibomo ogledali lučke in og-njemet, jutri pa se bomopeljali s pletno.''
Tanaj Milanovič, Maribor:
''Meni je najbolj všeč jeze-ro, ker je lepe barve. Jutri se bom peljal s pletno naotok.''
Engelbert Horvat, Jesenice:
''S ponudbo sem zadovo-ljen, mislim pa, da se nič ne spreminja. Zanimive sotakšne animacije, kot je ta zgondolami. Prav je, da sedogaja več stvari, saj velikoljudi pride tudi čez dan.''
Stojan Saje
Kovor - Prvo etapo projektaKanal Kovor-Graben, s katero se je Občina Tržič lotila gradnje manjkajočefekalne kanalizacije v tejvasi, so uspešno končalisredi julija. S fekalnim ka-nalom so povezali že zgra-jeno kanalizacijsko omrež-je med zgornjim in spod-njim delom vasi. S tem sozagotovili tudi povezavomed deponijo Kovor in bo-dočo centralno čistilno na-pravo na Brezovem, kamorbodo po predhodnem čišče-nju odvajali izcedne vode zdeponije. Za prebivalce Ko-vorja je najbolj pomembno,da bo ekološko najbolj pro-
blematičen del vasi čistejši.Odplake iz hiš v Grabnu senamreč prosto izlivajo vokolje. Obenem so urediliodvajanje meteornih voda,kar bo preprečilo plazenjebrežine ob večjem deževju.Zgradili so približno tride-set metrov kamnito beton-skega zidu ob strugi potokaKovornik, ki bo preprečilogrožanje bližnjih hiš obpoplavah.
"Na novo kanalizacijobodo morali čim prej pri-ključiti hiše, ki nimajo ure-jenega odvajanja odplak. Stem se bodo v Grabnu reši-li motečega smradu. V pri-hodnjih letih načrtujemoureditev struge Kovornika vspodnjem delu vasi. Hkrati
bomo s prebojem pod lo-kalno cesto rešili problemodvajanja meteornih vod v tem delu Kovorja. Prebi-valcem v zaselku Grabenželimo omogočiti tudi bolj-ši dostop do hiš. Zato jepredvidena gradnja novedovozne ceste. Po njej bomožen tudi boljši dostop zagasilska in druga interven-cijska vozila," je povedalžupan Občine Tržič BorutSajovic. Dodal je, da so zaletošnja dela namenili111.600 evrov iz zbrane takse za obremenjevanjeokolja. Vrednost del v pri-hodnjih letih ocenjujejo na176 tisoč evrov, kar bodozagotovili iz občinskegaproračuna.
Kanalizacija tudi v GrabnuZaselek Graben v Kovorju je dobil fekalno kanalizacijo. S tem so zagotovilipovezavo med deponijo Kovor in bodočo čistilno napravo za občino Tržič.
Tržič
Zapore cest
V občini Tržič še poteka grad-nja kanalizacijskega omrežjain obnova vodovoda. V Bis-trici je popolna zapora lokal-ne ceste v naselje Pod gra-dom od križišča z Begunj-sko cesto; obvoz je prek Sv.Jurija. Konec tedna bodo za-čeli z vgradnjo kablov naKovorski cesti; promet bourejen s semaforjem. V Zvir-čah bodo zaprte stranskeceste od hišne številke 95naprej, od Zvirč 1A do Zvirč61A in od Zvirč 60 do Zvirč52. Popolna zapora na ob-činski cesti Pristava-Tržič botrajala en mesec. Zaprta jetudi cesta od avtobusne po-staje v Žiganji vasi do nase-lja Breg. Delno je zaprta ce-sta od Loke do križišča zaRetnje; promet ureja sema-for. V Podljubelju asfaltirajocesto od nadvoza pri šoliproti vodnemu zajetju Črnigozd; posamezni odseki bodozaprti do konca del. S. S.
”Sem hodijo že vso zgodo-vino svoje račune poračuna-vat najrazličnejši nasilneži.Zemlja je dobesedno pogno-jena s človeško bolečino insmrtjo. Zadnji tak poračunse nam je zgodil po koncudruge svetovne vojne in iznjega še danes delamo orod-ja za medsebojna poračuna-vanja, čeprav živ krst ne ve,po kakšni logiki. Namesto dabi pokopali mrtve v spoštlji-vem spominu, si izmišljamonajrazličnejše grozovitosti inse obmetavamo z njimi. Ru-ska kapelica je spomin navse brezimneže, ki so padlina komaj razumljivem žrtve-niku zgodovine in ležijo po-kopani širom po slovenski
zemlji. Njihovo dokončnonebivanje nas zavezuje kmedsebojnemu razumeva-nju in odpuščanju, spoštova-nju in zaupanju."
Nedeljske slovesnosti sose med drugim udeležilitudi minister za zunanjezadeve Samuel Žbogar, mi-nistrica za obrambo LjubicaJelušič, minister za šolstvoin šport Igor Lukšič, mini-ster za finance Franc Križa-nič in predsednik državne-ga sveta Blaž Kavčič, ruskestrani pa poleg Sliske še namestnik predsednika od-bora sveta federacije zamednarodne zadeve Alek-sander Podlesov in nadškofJaroslavski-Rostovski Kiril,ki je vodil delegacijo Ruskepravoslavne cerkve.
Spet slovesno pri Ruski kapelici
�1. stran
Pristava v Javorniškem Rovtu
Nova igrišča in igrala za otroke
Letos v občini Jesenice nadaljujejo gradnjo otroških igrišč indrugih površin za igre in rekreacijo mladih. Novih igrišč sose razveselili v krajevnih skupnostih Slovenski Javornik-Ko-roška Bela in Sava na Jesenicah. Pred dnevi so otrokom vuporabo izročili nova igrala pri Domu Pristava v Javorni-škem Rovtu. Prejšnja so bila dotrajana in nevarna za igro.Nova so kvalitetna in raznovrstna, okolju prijazna in name-njena otrokom različnih starostnih skupin. Občina Jeseniceje zanje namenila 5740 evrov. Naslednje novo igrišče ureja-jo pri Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah. J. R.
Pri žirovniški šoli so začeli graditi večnamensko dvorano.
Žirovnica
Podpisali pogodbo za opremo dvorane
Minuli petek sta žirovniški župan Leopold Pogačar in direk-tor podjetja Elan Inventa Miloš Šter podpisala pogodbo odobavi in montaži poda in opreme za večnamensko šport-no dvorano, ki bo zrasla pri Osnovni šoli Žirovnica v Zabrez-nici. Kot je pojasnil župan, vrednost pogodbe znaša 445 ti-soč evrov, opremo pa naj bi dobavili in montirali do koncaleta. Dotrajano telovadnico pri šoli so že porušili, na njenemmestu pa je podjetje Tehnik iz Škofje Loke tako začelo gra-diti novo dvorano, ki bo stala 1,6 milijona evrov. Celotenprojekt večnamenske dvorane, ki vsebuje tudi ureditev par-kirišč, okolice, športnih površin in aleje slavnih rojakov, jeocenjen na 4,5 milijona evrov. A. H.
5GORENJSKI GLAStorek, 28. julija 2009
Vilma Stanovnik
Kranj - "Kranfest s tradicio-nalno kranjsko nočjo je za-gotovo eden najbolj prepo-znavnih dogodkov v Kranju,pripravlja ga Zavod za turi-zem, občina pa ga vsa leta fi-nančno podpira," je na pri-ložnostni tiskovni konferen-ci povedal kranjski podžu-pan Igor Velov.
Letošnja prireditev bo po-tekala na številnih manjšihprizoriščih od Maistrovegatrga do Pungerta, največjeprizorišče pa ostaja Sloven-ski trg, kjer bodo potekali na-stopi različnih gostov radiaBelvi, vrhunec prireditve pabo nastop Jana Plestenjaka."Tako kot se dviguje tempe-ratura v zraku, tudi mi stop-njujemo ritem naših pripravna letošnji Kranfest. S pro-gramom, ki smo ga pripravi-li, bomo poskrbeli za dobrorazpoloženje vseh generacij.Tako bodo v starem Kranju
za dobro razpoloženje skrbe-li številni ulični umetniki, pihalni orkestri, ob dobri gostinski ponudbi pa se zve-čer obeta akustični koncert.Glavni trg bo tudi letos ne-kakšno stičišče kultur, obar-vano z etno glasbo in medna-rodno udeležbo številnihplesnih in glasbenih skupin.Na naše povabilo so se od-zvale skupine iz Banjaluke,
Novega Sada, Železne Kaplein Rivolija, že v petek pabomo prisluhnili dvema iz-jemnima pevkama: Nuši De-renda in Alenki Godec. V so-boto bodo prevladali škotskiin irski ritmi s skupino BeerBelly, pa tudi ciganski ritmi,za katere bodo poskrbeli čla-ni skupine Cubisimo. Spetbomo oživili prizorišče predPrešernovim spomenikom,kjer se bosta predstavila AdiSmolar in Tinkara Kovač,pred tem pa bosta vzdušjeogreli predstavi stand up ko-medije in pester animacijski
program. V sodelovanju zdruštvom Creinativa bodoPlečnikovo stopnišče oživilirazlični razstavljavci, ki sebodo predstavili na umetni-ški tržnici, na Pungertu bopotekal otroški Kranjfest, kiga pripravljamo skupaj zOKC Krice Krace, dogajanjena koncu mesta pa se bo zaključilo z odlično glasbo,"je povedala direktorica Zavo-da za turizem Kranj NatalijaPolenec in v času prireditveopozorila tudi na zapore cest.
Na prireditvi se bodo pred-stavili tudi Slovenska vojskain gasilci, za športni utripbodo že od četrtka naprej
skrbeli odbojkarji in odboj-karice na mivki, organiziranbo turnir v prstometu, manj-kale ne bodo stojnice s pred-stavitvijo s Kranjem pobrate-nih mest, zagotovo pa bo ži-vahno tudi na sejmu doma-čih in umetnih obrti. V sobo-to dopoldne se bodo predsta-vili ekološki kmetovalci, kibodo organizirali Bio dan.
Kranfest v sodelovanju zGorenjskim muzejem letosnadgrajujejo s Kranjskimsemnjem, kot je povedala di-rektorica Gorenjskega mu-zeja Barbara Ravnik Toman,pa bodo letos predstavili klo-bučarstvo.
Dva dni rajanja na KranfestuTa konec tedna se bodo ulice Kranja že 27. leto zapored spremenile v veliko zabavišče, saj ne bomanjkalo različnih kulturnih in športnih prireditev za vse generacije, potekal bo Kranjski semenj,uživali pa bodo tudi ljubitelji kulinarike.
Boštjan Bogataj
Žiri - Po skoraj desetletjuprošenj, moledovanj in priti-skov so nogometaši Nogo-metnega kluba Alpina konč-no dobili nov prostor podsoncem. Na prejšnji seji ob-činskega sveta svetniki nisopotrdili nobene od dvehpredlaganih variant, po kate-rih bi uredili nogometnoigrišče s potrebno infra-strukturo na Polju (za cer-kvijo). "Tokrat je bil na mizikompromis, s katerim bilahko začeli gradnjo igriš-ča," je povedal župan BojanStarman.
Branka Jesenovca je zani-malo, ali gre pri predvidenigradnji zgolj za začasno no-gometno igrišče: "Na začet-ku smo govorili tudi o manj-šem igrišču z umetno travopa tudi pomožnem igrišču.Vsega tega danes ni več."Franci Mlinar, svetnik inpredsednik komisije, je od-govoril, da je trenutno naj-večji problem glavno igrišče,ostalo bo prišlo na vrsto kas-neje: "Vse drugo smo umak-nili zaradi morebitnih pro-blemov s sosedi." Tudi Mar-ko Mrlak je menil, da mordane gre za idealno rešitev,kljub vsemu pa je pomemb-
no, da se reši vprašanje ži-rovskega nogometa. "Upam,da ne bo prišlo do takšnihzapletov kot pri domu. Predčasom smo se zavezali k na-kupu vseh zemljišč na Polju.Tega nismo storili, zato tevariante ne podpiram," jebilo mnenje Antona Beoviča.
Po sedaj že tretji varianti,ki so jo svetniki potrdili, bopoleg glavnega igrišča ureje-na tudi stometrska steza at-letskega stadiona ob šoli, vrt-čevsko igrišče, na novo jeurejen tudi dostop do nogo-metnega igrišča. Vsa igriščabodo ograjena, v vzhodnemdelu bodo tribune. "Ta vari-anta je locirana na izključnoobčinskih zemljiščih, zaple-tov pri gradnji ne pričakuje-mo (tako kot pri domu zastarostnike, op. p.), od mi-nistrstva za šolstvo in športpa smo za gradnjo prejeliodobrenih skoraj 50.000 ev-rov," je še pojasnil župan."Brez potrditve novega igriš-ča na občinskem svetu ži-rovskega nogometa ne bibilo več. Del zemljišča, kjerje sedaj naše igrišče, bo last-nik prihodnje leto namrečprodal," je povedal TomažVehar, podpredsednik klu-ba, ki je s seje vendarle lahko sporočil vesele novice.
Selili se bodo na PoljeŽirovski nogometaši, ki bodo čez eno leto ostalibrez sedanjega igrišča, so dobili zeleno luč zaselitev.
V svet NVO lahko vstopite s preprostim klikom na www.grozd.eu. Pred vami se bodo pojavile novice, razpisi, koledar dogodkov in še mnogo drugih uporabnih informacij. Predstavniki NVO se boste razveselili informacij o brezplačnih skupinskihusposabljanjih in individualnih svetovanjih. Izpolnite lahko prijavnico zabrezplačno izdelavo spletnih strani, ki jih bomo v okviru projekta GROZDvzpostavili gorenjskim nevladnim organizacijam. Tako se boste pridružilimnožici nevladnih organizacij, ki že ima svoj kotiček v virtualnem svetu.Če že dolgo iščete primerno programsko opremo, ki bi olajšala vaše delo, vam portal www.grozd.eu ponuja nabor brezplačnih alternativprogramskih rešitev v banki programov.Portal je prijazen prav vsem uporabnikom, poskrbeli smo, da bo branjeomogočeno tudi slabovidnim osebam. Vabimo vas, da si ogledate portalgorenjskih NVO in tudi sami prispevate k njegovi podobi.
Tedenska oddaja na Radiu Kranj "5 minut za GROZD"Vsak ponedeljek ob 10.15
V njej se objavljajo novice, razpisi in dogodki s portala www.grozd.eu.Obenem pa se predstavi aktualne dogodke ene od nevladnih organizacijs pomočjo kratkega intervjuja.
Mesečna oddaja na Radiu Kranj "Predstavljamo NVO-je"Vsak prvi torek v mesecu ob 16.15
Želite, da se na Radiu Kranj slišijo tudi novice iz vašega društva, zasebnega zavoda ali ustanove? Organizirate pomemben dogodek in bi ga radi predstavili? Boste v kratkem praznovali obletnico obstoja vaše nevladne organizacije? Imate več kot dober razlog, dase predstavite!
Oddaja Naj prostovoljec
Verjamemo, da je na Gorenjskem veliko ljudi, ki v nevladnih organizacijah delujejo prostovoljno. V ta namen pa se bo potekalaoddaja Naj prostovoljec, v kateri se bodo v obliki intervjuja predstavljali prostovoljci. Vse, kar morate narediti, je, da nas pokličetena 04/23 61 346 ali nam pošljete e-pošto na [email protected] in predlagate nekoga iz vrst vaših članov - prostovoljcev, mi pa bomo poskrbeli, da se bo dober glas, preko radijskih valov, širil v deveto vas.
Za poživitev dogajanja ob Kranfestu so se letos organizatorji odločili organizirati tekmovanje v pripravipraženega krompirja (povabili so znane Kranjčane),pripravljajo pa tudi degustacijo kranjske klobase.
Minulo soboto je Tinkara Kovač navdušila na koncertu vŠkofji Loki, to soboto pa bo nastopila na Kranfestu.
Spletni portal gorenjskih nevladnih organizacijFundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike je v okviru projekta GROZD (Gorenjska regionalna organizacija zavodov, društev in ustanov) vzpostavila spletni portal za nevladne organizacije (NVO) na Gorenjskem, ki je letos v polnosti zaživel. V prenovljeni podobi čaka, da ga obiščete in izveste vse, kar vas zanima o delovanju NVO.
Spletni portal www.grozd.eu
Fund
acija
Vin
cenc
a D
raks
lerja
za
odvi
snik
e, S
love
nski
trg
1,
Kra
nj
[email protected] GLAS
torek, 28. julija 20096
Janko Rabič
Jesenice - Še pred kratkim jebila zaradi velikih finančnihtežav in zaostalih dolgov doigralcev nova hokejska sezo-na na Jesenicah velika ne-znanka, sedaj pa jim je uspe-lo premostiti največje ovire.Načrte so razkrili na četrtkovinovinarski konferenci. Moš-tvo bo močno spremenjeno,predvsem pa pomlajeno. Po-leg peščice znanih obrazov načelu z odličnim TomažemRazingarjem je športni direk-tor Zvone Šuvak pripeljal na-zaj nekaj igralcev, ki so igrali vtujih klubih. To so David Sliv-nik, Rok Tičar in Aleš Remar,moštu se je spet priključil Ga-ber Glavič. Tri tuje okrepitveso iz Rusije in Kazahstana.Preostalo vrzel bodo zapolnilihokejisti iz HD Mladi. Šuvakje izrazil veliko zadovoljstvo zopravljenim delom. "Še niko-li ga nisem imel toliko. Po-hvaliti moram igralce, ki kljubtežkim časom ostajajo v klu-bu. Zaupam novi trenerskiekipi, ob strani mi stoji pred-sednik kluba Slavko Kanalec.Sedaj bomo na pripravah vGozdu Martuljku, potem pačim prej na led. Po planu je to
3. avgust. Vsak zamik od tegadneva bo za vse pomenil velikkorak nazaj," je poudaril Zvo-ne Šuvak.
Trener Ildar Rahmatulin jebil pred leti na Jesenicah vuspešni vlogi igralca, sedaj
želi to nadgraditi na trener-ski klopi. "Moštvo, sestavlje-no iz izkušenih in mladihhokejistov, bo zagotovo kon-kurenčno na vseh tekmah,"je strnil prve vtise, TomažRazingar pa je dodal: "Trdo
treniramo in čutimo utruje-nost. To je najboljša garanci-ja, da bomo dobro pripravlje-ni za doseganje želenih re-zultatov."
Če bo vse po načrtih, bodona Jesenicah že 10. avgustapripravil veliko hokejskopredstavo na ledu. Na njej sebo od aktivnega igranja poslo-vil odlični jeseniški hokejistDejan Varl, ki v novi sezoniprevzema mesto pomočnikatrenerja.
Optimizem hokejistov Acronija Iz hokejskega hrama Podmežakla te dni kljub vročemu poletju kar dežujejo spodbudne vesti o pripravah državnih prvakov na novo sezono. Branko Maček
Malce spremenjen kon-cept prireditev v letošnji se-zoni odbojke na mivki je žeprinesel prvi vrhunec, ki je bilpred dobrim tednom na Ptu-ju. Sicer pa je letošnja sezonaodbojke na mivki morda pre-lomna za slovenske dvojice,ki so se le odločile, da več na-stopajo na turnirjih evropskein svetovne serije. Seveda nibilo pričakovati večjih uspe-hov na svetovni seriji že v prvisezoni, vendar so bile Vode-bova in Jakobova ter sestriFabjan že uspešne na turnir-jih serije Satellite, še posebejpa to velja za Gregorja Perha-ja in Kamnogoričana JernejaPotočnika, ki sta na turnirju vŠvici ugnala celo nekdanjesvetovne prvake iz Brazilije,na koncu pa zasedla 4. mesto.
V Kranju v petek pričakuje-mo vse najboljše slovenskeekipe. Perhaj in Potočnik bo-sta, kljub mednarodnim iz-kušnjam, imela veliko dela,če bosta želela ubraniti lanskinaslov. Brata Jan in DanijelPokeršnik sta točkovno celo vprednosti, Bahč in Cestniksta v vrhu že celo sezono, če-trta nosilca Djordjevič-Ka-menik in Zemljak pa sta na-birala izkušnje že tudi v tuji-ni. Nikakor ne gre pozabititudi drugih ekip, domači na-vijači pa bodo zagotovo z naj-večjim zanimanjem sprem-
ljali nastope Ropa in Štem-berger-Zupana, saj se je sled-nji letos že okitil z naslovomdržavnega prvaka v kategorijido 23 let. Od gorenjskih igral-cev se je na glavni turniruspelo prebiti tudi mladimaKržišniku in Pogačniku.
Pri ženskah sta tudi letosfavoritinji Erika in SimonaFabjan in glede na njun pro-fesionalni pristop k odbojkina mivki bi bilo vse drugo kotnaslov prvakinj veliko prese-nečenje. O tem zagotovo dru-gače razmišljajo predvsemdvojice Vodeb/Jakob, Kri-stan/Dimec in Strel-Kos-mač/Zupan, ki prav tako so-dijo v ožji krog favoritinj. Pravslednja - Tjaša Zupan - je tudiedina gorenjska igralka, ki bonastopila na glavnem turnir-ju. Kot posebno zanimivost jetreba omeniti ponoven na-stop večkratne državne prva-kinje Cingerletove, ki bo podveh sezonah spet tekmovalav družbi najboljših.
Turnir državnega prven-stva se bo začel v petek ob 10.uri na centralnem igrišču vKranju in na treh igriščih vRC Vogu v Besnici. Pri dan sebodo nastopajoči med sebojpomerili vse do polfinala, vsičetrtfinalni dvoboji pa bodopotekali v popoldanskih urahv Kranju. V soboto ob 13.30bo na sporedu prva polfinalnatekma, finale se bo začelo ob20. uri.
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
Konec tedna so pogodbe z direktorjem Zvonetom Šuvakom za nastopanje v rdečem jeseniškem dresupodpisali še Mitja Robar, Gašper Sušanj in Miha Brus.
Na tiskovni konferenci so sodelovali: trener Ildar Rahmatulin, športni direktor Zvone Šuvak in predsednik HK Acroni Jesenice Slavno Kanalec.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - ČlaniKluba gorskih tekačev Papežso minulo nedeljo pripraviliže 12. gorski tek na 2558metrov visoki Grintovec, nakaterega se je ta dan v ču-dovitem vremenu iz dolinepovzpelo rekordno številogorskih tekačev pa tudi pla-nincev iz vse Slovenije in tujine.
Zahtevno progo z 9,6 kilo-metra dolžinskimi in kar1957 višinskimi metri je naj-hitreje premagal 31-letni ČehRobert Krupicka, ki je dovrha potreboval uro in 17minut. "Teka na Grintovecsem se danes udeležil žetretjič in dosegel tudi naj-boljši rezultat do zdaj. Šlo mije zelo dobro, razmere naprogi so bile odlične in žekilometer pred ciljem semzačutil, da bom zmagal," jepovedal češki tekač, ki je na-jbližjega zasledovalca prema-gal za dobri dve minuti. Kotdrugi je v cilj pritekel rekor-der proge in stari znanecGrintovca Jonathan Wyatt zNove Zelandije, tri minute
za njim pa je ciljno črtoprečkal še Američan RickeyGates, lanski zmagovalec.
Nehvaležno četrto mesto,a vseeno odličen rezultat zzaostankom pet minut zazmagovalcem, je dosegelčlan domačega kluba Sebast-jan Zarnik iz Kamnika, ki sije tek na Grintovec po nekaj-mesečni odsotnosti zaradipoškodbe izbral za prvoletošnjo tekmo. "Z uvrstitvijoin rezultatom sem zadovol-jen, čeprav sem na tej tekmitekel tudi že hitreje. Začelismo precej počasi, kar sem situdi želel. S Simonom Ali-čem sva praktično do zadnje-ga kilometra tekla skupaj,nato pa mi ni mogel večslediti, prvi trije pa so bilizame danes premočni," jepovedal Sebastjan.
Med članicami sta prvi dvemesti zasedli Čehinji AnnaPichrtova (1:32:48) in IvaMilesova (1:35:49), tretja paje bila z zaostankom 12 min-ut za zmagovalko SlovenkaValerija Mrak. S potekomtekme in rezultati je bil zelozadovoljen tudi glavni orga-nizator Dušan Papež, saj je
bilo na startu rekordnoštevilo tekačev. "Vse se jeizteklo odlično, vreme je biloidealno, ob progi je bilo včasu teka več kot tisoč pla-nincev, na štartni listi pa je
bilo v vseh kategorijah večkot 330 gorskih tekačev." Or-ganizatorji so letos prvičpripravili tudi doping kon-trolo in neposreden prenos scilja na vrhu Grintovca.
Na Grintovec najhitreje ČehiOd slovenskih tekačev se je s 4. mestom najbolje izkazal član domačega kluba Sebastijan Zarnik, ki se je uspešno vrnil po poškodbi.
Rekorda proge letos sicer ni bilo, a najhitrejši so vseenodosegli odlične rezultate. Na sliki: Jonathan Wyatt, RobertKrupicka in Rickey Gates
V Kranju spet atraktivna odbojka
Škofja Loka
Zanimivi boji v odbojki na mivki
S finalnim ženskim in nato še moškim obračunom se je naigriščih ob športni dvorani Poden v Škofji Loki minulo sobo-to končala serija turnirjev na mivki. Skupaj s podjetjem Rešit-ve ga je pripravil domači odbojkarski klub Lubnik, ob nekate-rih odličnih slovenskih odbojkarskih dvojicah pa so tekmova-li tudi rekreativci. Največ zanimanja je bilo seveda za obraču-ne najboljših, kjer so gledalci prišli na svoj račun. V finalnemdvoboju deklet sta Marija Crnjac in Nina Kontrec premagaliKatjo Rožič in Petro Čepon (na sliki), v zanimivem moškemfinalu pa sta slavila Jernej Potočnik in Nejc Zemljak, ki staugnala Gorana Cestnika in Anžeta Bahača. V. S.
Miroslav Braco Cvjetičanin
Odločiti se za najem avto-doma niti ni tako velik pro-blem, če pozabiš, kako ne-spreten voznik osebnega av-tomobila si. Avtomobile sov-ražim bolj kot mobitele insama misel, da bi moral vo-ziti hišo na kolesih, mi po-stavi kocine pokonci.
Žena je za okroglo obletni-co dobila kupon v obliki vi-kend paketa za dve osebi, nakaterem je pisalo Mobile Ad-venture Biking in Kolesar-ske počitnice z avtodomom.Kupon za dve osebi pomeni,da je povabila mene. Znašelsem se za volanom ogrom-nega avtodoma, ne vedočsploh, v kaj se spuščam.
Z avtodomom naj bi križa-rila po Gorenjski in tam, kjerje lepo, bi to čudo ustavila inpresedlala na kolo in potemtri dni ponavljala vajo. Pusto-lovščine nikakor nisem bilpotreben. Zame je že dovolj,da pridem iz službe, paimam pustolovščino zasabo, ker v teh časih recesijelahko le loviš puščobo - alikarkoli že pomeni pustolov-ščina. Tik pred predajo klju-čev sem ugotovil, da je Mar-ko Perpar tip, ki je ženinimprijateljicami in prijateljemprodal kupon. Za to, kar po-čne danes, je pred dvema le-toma od Mestne občineLjubljana prejel nagrado zanajboljšo turistično idejo!Marko se je vljudno tudi po-nudil za vodiča, kar je tudi
spadalo v ceno kupona, asem, čeprav mi je dal vedeti,da je učitelj gorskega kole-sarjenja, to prijazno odklo-nil. Čeprav sem po duši cest-ni kolesar, ne potrebujemvodiča za gorsko kolesarje-nje, ki bi bil lepši od mene inbi se jaz ob lastni ženi poču-til odvečnega. Potrebovalasva samoto, ker preklinjanja,zakaj se podajam v to, ne birad širil med ljudi. Avtodomsem sprejel, a sem malcekasneje sprejel še dve Scotto-vi gorski kolesi, kar me je šeposebej navdušilo, saj sta biliprecej boljši od najinih škr-pet. No, to je bilo prvo, česarsem bil vesel.
Najina odločitev je bila, dane greva iz Gorenjske, kersva zaradi otrok morala bitina območju ene ure oddalje-nosti od doma. To je bilamoja ideja. Šlo naj bi boljzato, da se prvič spopadeva zavtodomom in si naberevaizkušnje, ki jih bova potrebo-vala za kako bolj oddaljenodestinacijo.
Voziti avtodom je čistopreprosto, samo v vzvratnaogledala ne smeš gledati, kerče pogledaš, se zgroziš zara-di njegove velikosti. Najinprvi postanek je bil v Kranj-ski Gori, drugi na Pokljukain tretji v Bohinju. Razen naPokljuki sva se povsod drža-la reda in kampov. Prekole-sarila sva sto osemdeset kilo-metrov in premagala šest ti-soč višinskih metrov.
Ob večerih sva sedela predavtodomom in ugotavljala,
da v bistvu za naju ni lepšihpočitnic oz. načina rekreaci-je, kot je tale Mobile Adven-ture Biking. Ker je najinaprimarna oblika rekreacijekolesarjenje, ne vem, kaj jelahko lepšega, kot da se z av-todomom odpraviš (potemko si Slovenijo že spoznal dopotankosti) na primer v itali-janske Dolomite ali Toskanoali v Francijo in Španijo naogled kake etape Toura inVuelte? No, najina predhod-
nika sta bila s prav tem avto-domom v Luzernu na ogle-du veslaškega svetovnegapokala in sta namesto kolesv "garažnem" prostoru ssabo imela dva čolna na stre-hi. Cena takega špasa je 550evrov za tri dni za dve osebi.V ceno spada najem avtodo-ma, dveh vrhunskih Scotto-vih gorskih koles in vodič ko-lesar, ki vas bo peljal po naj-lepših gorskokolesarskih po-teh.
Od svetovnega prvenstva zanovinarje kolesarje nas ločita sla-ba dva meseca, zato moramo vGlasu kot nekakšnem medij-skem pokrovitelju dogodka pohi-teti s predstavitvijo nekaterih za-nimivih pisunov iz slovenskih intujih medijev. Skupaj s kolegomz Radia Kranj Robertom Bau-manom jih bova skušala pred-staviti tako, da boste mogoče doseptembra našli svojega favoritain si dirke v Kranju prišli ogle-dat.
Prvi, ki si to zasluži, je selektorslovenske novinarske reprezen-tance in človek, ki se je prvi podalna tovrstna tekmovanja. PrimožKališnik je urednik Delove prilo-ge Polet, vrhunski rekreativec invelik ljubitelj kolesarstva.
Za Kališnikove globine ni-mam škrg, zato sem prosil Bau-mana, ki je bolj razumevajoč, dapoizkusi iztisniti nekaj stavkov,ki bodo opisali človeka, katere-mu zavidam lastništvo širokepalete najboljših, najhitrejših innajdražjih obročnikov. Mi, fov-šljivci, jih imenujemo, kot semjih imenoval v naslovu.
Kranjsko, 10. svetovno prven-stvo tistih, ki se ukvarjamo s ko-lesarstvom in novinarstvom (nenujno, da v tem vrstnem redu),je prireditev, ki se je srčno vese-lim. Ne zgolj zato, ker bom spetvidel svoje stare znance iz tuji-ne, temveč tudi zato, ker boKranj končno dobil pravo sveto-vno prvenstvo pod okriljemmednarodne kolesarske organi-zacije UCI.
Svetovna novinarska prven-stva v cestnem kolesarjenju soresna zadeva in nimajo ničskupnega s svetovnimi novinar-skimi prvenstvi v smučanju alisvetovnimi medijskimi igrami,kjer smo slovenski novinarji po-brali že sto medalj. Ne da bi sedelal norca iz teh prvenstev,vendar je nekaj naslovov sveto-vnega prvaka v smučarskemteku in kombinaciji z veleslalo-mom in v gorskem kolesarstvu,pa še kakšna medalja na velo-dromu in v atletiki v tisti kon-kurenci vredna bistveno manjkot moja prva uvrstitev na sve-tovnem novinarskem kolesar-skem prvenstvu v Švici. Takrat,ko sem na Mondial de la Pressenastopil prvič. Bil sem mendaokoli dvajsetega mesta, za me-noj jih ni bilo dosti, ampak to jeres bilo pravo prvenstvo in resnadirka, ne pa novinarske sindi-kalne igre. Naj mi kolegi ne za-merijo, ampak tako je - za tistodvajseto mesto sem poganjal kotmenda niti na tekaških smučehnikoli. Na svetovnih novinar-skih prvenstvih v kolesarstvu vo-zijo bivši tekmovalci, tudi taki, kiso zmagovali etape na Giru, inpriučenih, ki smo kolo spoznalipo tridesetem, nas ni dosti. In šekar nas je, smo ...
Popolnoma sem prepričan, dabo kranjsko prvenstvo najboljšedoslej, in če sem iskren, nisem ni-koli verjel, da bomo kdaj prven-stvo dobili Slovenci. Če se samospomnim prvega prvenstva v Sainlegierju ... Najprej sploh ni-sem mogel izvedeti, kje prvenstvobo, vrtel sem telefone po vsej Ev-ropi in brskal po medmrežju innekako izvedel, da bo prvenstvona meji med Švico in Francijo.In ko sem prišel tja, so me gleda-li kot Marsovca. Bil sem prvi "zVzhoda", pripeljal sem se osem-sto kilometrov daleč, imel semcelo specialko ... Ja, iskreno pove-dano, nekateri novinarski kolegise niso ravno izkazali s prijaz-nostjo, ko sem iskal pot na prven-stvo ... in tudi tam so me čudnogledali. No, to pač tako je, zanjesem bil Balkanec, a kmalu smoiz reprezentance enega postalireprezentanca treh, nato petih,šestih, zdaj Slovenci veljamo zanajbolje organizirano ekipo inprišle so že tudi prve medalje. Ja,in vedno imamo na prvenstvih sseboj navijače! In svetovni novi-narski prvak, Avstralec, vozi kro-nometer z dresom, na katerempiše Slovenija.
Nekoč, na enem izmed prven-stev, je za mizo po naporni dirkipadlo: "Si lahko mislite, da bienkrat v Sloveniji nekomu obla-čili mavrično majico svetovnegaprvaka? A veste, kaj bi bilo to zaSlovenijo?"
Zdaj se bo to zgodilo: Kranj boodet v mavrico; prepričan sem,da bo kakšna majica ostala tudidoma, v Kranju.
Potrudil se bom, da bom medstarčki prišel med pet, šest v kro-nometru (bo treba imeti povpre-čno čez 40) in na cestni dirkimed prvih deset. Bo pa oboje tež-ko, ampak, ej, ne morem si pri-voščiti, da bi žabar izpadel pun-čka v najbolj kolesarskem mestuv Sloveniji, kajne?
Veselim se Kranja, ker vem,da ko se bom po klančku gor odKokre bil za tisto ubogo desetomesto in trpel, da bodo tisti, kibodo videli to grozo, vedeli, dadajem vse od sebe, pa tudi če grepet na uro.
Primož je večkrat skromnejši,kot bi bilo treba, vendar na kon-cu z optimizmom doda: Ja,zmagali bomo!
Gospod urednik s ”pederskimi feltnami”
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
7torek, 28. julija 2009GORENJSKI GLAS
Pustolovščina z avtodomom in kolesom
Bled - ... boš tekla spet ...Tretji Tek okoli Blejskega je-zera je minil tudi z dobrodel-no noto. Tretjino denarja, kiga je Klub Polet kot pobud-nik in organizator teka dobilod plačanih startnin, so na-meninili slovenskemu zdru-ženju za boj proti raku dojkEuropa Donna. Rekreativnaprireditev, ki je v gorenjskibiser privabila več kot šeststotekačic in tekačev, je kljubslabi napovedi vremenauspela in tako dosegla svojnamen. Starterka šestkilo-metrskega teka okoli Blej-skega jezera je bila znana vr-
hunska športnica, padalkaIrena Avbelj. V spremstvuurednice Kluba Polet ŠpelePretnar so deset minut kas-neje startali tudi najmlajšitekači, ki so se podali na tri-stometrsko pot okoli vesla-škega centra.
Prireditev, ki spada mednajopaznejše na Gorenj-skem, je minila v družab-nem vzdušju kot tudi v tek-movalnem. Med moškimi jev absolutni konkurencizmagal Blaž Grad (ADMass) s časom 18:54. Medženskami pa Nina Fajfar(Gora) 23:50.
Ko boš prišla na Bled ...
GORENJSKI GLAStorek, 28. julija 20098 [email protected]
Renata Globočnik
Vršič - V policijski patrulji, kije z Vršiča proti Mojstrovkikrenila zgodaj zjutraj, staplanincem svetovala vodjagorske policijske enote Ro-bert Kralj in policist RomanSkumavec. Kot sta ugotovila,so se planinci glede na vre-mensko napoved, da bo tadan vroče, odpravljali v goreprepozno. "Pri sestopu zMojstrovke okrog 11. ure jenajveč planincev po južnistrani šele prihajalo. Videlose je, da so utrujeni. Pravičas bi bil zjutraj okrog šesteure," je pojasnil Kralj. Vroči-na namreč ne povzroči le iz-črpanosti, ampak lahko pri-pelje do dehidracije ali celotoplotnega udara. Planincimorajo zato imeti s seboj do-volj tekočine, biti pa morajotudi primerno opremljeni.
Vreme v gorah se lahko hi-tro spremeni, zato policistipriporočajo, da imajo pla-ninci opremo tudi v ta na-men. Da je lahko zelo hlad-no, najhitreje občutijo po-nesrečenci, ko dalj časa čaka-jo reševalce. Ob poslabšanjuvremena nevarnost pred-stavlja tudi strela. Če nas uja-me nevihta, je najbolje čimprej sestopiti v dolino. Če toni mogoče, moramo najti za-vetje, vendar ne na grebenuali v bližini jeklenic, zatrjujeKralj. Gornikom svetujenošnjo visokih čevljev, v iz-postavljenih delih, kjer jemožnost padajočega kame-
nja, tudi čelado, na zavarova-nih poteh plezalni pas, nazelo zahtevnih pa še samova-rovalni komplet.
Po Kraljevih besedah cepi-na in derez ne potrebujemo,če se na Mojstrovko vzpenja-mo po južni strani, če pa seodpravimo na katerikoli vrhčez dva tisoč metrov po se-verni strani, kjer je treba pre-čiti snežišča, so dereze in ce-pin potrebni tudi za samonekaj metrov, saj lahko hitropride do zdrsa. "Predvsemtuji turisti so imeli popolnoopremo - tako varovalnekomplete kot tudi čelade.Zanimiv je bil primer trehmladih planincev, ki so se
odpravili po Hanzovi zavaro-vani poti in niso imeli čelad,misleč, da se nič ne morezgoditi. Nekaterim, ki s svo-jo opremo niso sodili v tasvet, smo svetovali, naj obr-nejo. Naša priporočila soupoštevali," je o petkovi pre-ventivni akciji povedal Ro-bert Kralj. Kot zelo po-membno aktivnost je izpo-stavil vpis gornikov v knjigov bližnji planinski koči.
Vodja gorske policijskeenote ugotavlja, da so prizdrsih, do katerih pridepredvsem zaradi neprimer-ne obutve, najpogostejšepoškodbe spodnjih okon-čin. "Planinstva se ne da
naučiti v nekaj dneh iz pri-ročnika. Zato je pomemb-no, da se tega ljudje loteva-jo postopoma. Da ne gredoiz nič na Triglav," dodajaKralj. Policisti med akcijougotavljajo še morebitnekršitve javnega reda inmiru, kršitve s področjavarstva okolja in obveščanjav primeru gorskih nesreč.Do petka je bilo sicer v slo-venskih gorah že 180 po-sredovanj. V 57 primerih soposredovali tudi helikopter-ji Slovenske vojske in poli-cije. V petek so v dolinoprepeljali enajstega smrtnoponesrečenega planinca le-tos.
V gore primerno opremljeni V petek so policisti gorske enote v okviru preventivne akcije opozarjali planince na previdnost vgorah, kamor se je poleti treba odpraviti zgodaj zjutraj in primerno opremljen.
Robert Kralj in Roman Skumavec sta planince od Vršiča do Mojstrovke seznanjala z nevarnostmi v gorah in jim svetovala o pravilni opremi. / Foto: Gorazd Kavčič
Naklo
Zbil kolesarko
V soboto popoldne je na regionalni cesti Naklo-Bistrica voz-nik osebnega vozila zbil kolesarko. Okoli 15. ure se je 49-let-ni Kranjčan z osebnim vozilom peljal iz Naklega proti Bistri-ci. Ko je izven naselja Naklo prečkal nadvoz lokalne ceste, jedohitel 43-letno državljanko Francije, ki je kolesarila v istismeri. Zaradi vožnje preblizu desnega robu je Kranjčan trčilv kolesarko, ki jo je vrglo na pokrov motorja avtomobila,nato pa v jarek. Hudo ranjeno Francozinjo so reševalci s he-likopterjem odpeljali v Klinični center Ljubljana. S. Š.
Kranj
Skuter našli po dveh dneh
Kranjski policisti so v soboto na območju Kranja izslediliskuter CPI Oliver Sport, ki so ga ukradli dva dni prej. Kot sosporočili policisti, so ukradeni skuter našli s pomočjo medi-jev, ki so objavili novico o kraji. Še vedno pa možje postaveiščejo nekaj mesecev star skuter Peda Cobra črne barve zregistrsko številko KR VC-93, ki je bil ukraden v Kranju.
Godešič
Vlomili v kolesarsko trgovino
Neznani storilci so v noči na soboto vlomili v prodajalno vGodešiču, iz katere so se odpeljali z več kolesi višjeblagovne znamke, s seboj pa so vzeli tudi več rezervnih delov in kolesarske opreme. Tatovi so lastnika oškodovali zapribližno deset tisoč evrov.
Domžale
Torbico vzel iz avta
Tridesetletno voznico je pred dnevi doletelo pravo pre-senečenje, ko je prišla iz prodajalne in sedla v svoje vozilo.Ko je torbico odložila na prednji sopotnikov sedež, je nez-nani storilec odprl sopotnikova vrata. Hitro je pograbil tor-bico in sedel v bližnje vozilo, v katerem je sedel še en moš-ki, nato sta se skupaj odpeljala. Policisti so avtomobil že pri-bližno uro kasneje izsledili v Ljubljani, pri tem pa prijelidomnevnega tatu, 28-letnika iz okolice Žalca. S. Š.
Simon Šubic
Dolič - Gorski reševalci izBovca so včeraj nadaljevaliiskanje izraelskega planinca,ki se je v nedeljo popoldneizgubil na območju Doličapod Triglavom. Celotno ob-močje je posadka letalske po-licijske enote že v nedeljopregledala tudi iz zraka, gor-ski reševalci pa so prek nočipregledali tudi pot do Doličain Velsko dolino, vendar po-grešanega planinca niso na-šli. Kot je pojasnil poveljnikGorske policijske enote Ro-bert Kralj, so zato včeraj s po-licijskim helikopterjem podTriglav prepeljali štirinajstbovških gorskih reševalcev,ki so prečesali vse možneplaninske poti.
Sicer pa so bili gorenjskigorski reševalci ta konec ted-na večkrat poklicani, da sopriskočili na pomoč planin-cem, ki so se ponesrečili aliomagali.
Bohinjski gorski reševalciso v petek popoldne odšli vOrožnovo kočo na pomočplaninki, ki zaradi poškodo-vanega gležnja ni mogla na-daljevati poti. Reševalci so jooskrbeli in prenesli v dolino.Istega popoldneva se je pla-ninka poškodovala tudi priKoči pod Bogatinom, kamorso prav tako poslali gorskereševalce z Bohinja ter de-žurno ekipo reševalcev in po-sadko s helikopterjem Slo-venske vojske, da so pones-rečeno planinko prepeljali vjeseniško bolnišnico. V so-
boto je helikopter Slovenskevojske z dežurno ekipo gor-skih reševalcev z Brnika po-letel k Češki koči nad Jezer-skim, kjer so prevzeli planin-ca, ki se je že v petek zvečerpri vzponu do Češke kočehuje ranil po glavi. Zanj je šeisti večer poskrbel gorski re-ševalec z Jezerskega, ki ga jepospremil do koče, nasled-nje jutro pa ga je pregledalazdravnica in ugotovila, da jepotreben resnejše medicin-ske oskrbe.
Za gorske reševalce je bilaprecej naporna tudi nedelja.Poleg iskanja izgubljenegaIzraelca so imeli še precejdrugega dela. Že zgodaj zju-traj, dvajset minut čez šesto,je na poti iz Podljubelja pro-ti Zelenici nenadoma oma-gal planinec. Zaradi težje do-stopnega terena so ga v doli-no pospremili tržiški gorskireševalci. Tržiški reševalci sose popoldne še enkrat odpra-vili na Zelenico, saj si je tamneki planinec zvil gleženj inni mogel sam sestopiti v do-lino. Malo pred poldnevomje na poti s Hrušanske plani-ne proti sedlu Rožca neke-mu planincu postalo slabo inje izgubljal zavest. Dežurnaposadka z Brnika ga je s he-likopterjem prepeljala v jese-niško bolnišnico. Bovški re-ševalci pa so izpod Doličaokoli 20.35 prejeli klic, da staplaninca izgubila smer. Na-čelnik GRS Bovec jima jesvetoval, naj tam bivakiratain ju bodo naslednji dan re-šili, kar so tudi storili.
Planinci omagali, padli, zašli ...Največ gorskih nesreč se zgodi od četrtka donedelje, kar se je potrdilo tudi zadnji konec tedna.Na Doliču se je izgubil izraelski državljan.
Breznica
Izpraznil rezervoar
Neznani storilec je v noči na soboto iz tovornega avto-mobila, ki je bil parkiran na parkirišču na območju Breznice,iztočil okoli devetsto litrov goriva, pri tem pa je poškodovalše pokrove na rezervoarjih in uničil cevi za gorivo. Lastnikatovornega avtomobila je nepridiprav oškodoval za približnotisoč evrov. S. Š.
Janez Ferlic
Triindvajsetletni Aleš Fab-jan z Mlinega, sicer študentčetrtega letnika Fakultete zaorganizacijske vede v Kra-nju, se je z odbojko prvičsrečal pri enajstih letih. Ponjegovih besedah naj bi gaza ta dinamični ekipni športnavdušil njegov oče, tudi ne-kdanji igralec odbojke. Svojošportno pot je začel v doma-čem blejskem klubu, nada-ljeval v drugi slovenski ligi,ko je nastopal za odbojkarskiklub iz Žirovnice, in nato ig-ral še za kranjski klub, leta2008 pa je podpisal triletnopogodbo z moštvom ACHVolley, ki je tudi aktualni dr-žavni prvak in lastnik kar ne-kaj močnih mednarodnih lo-vorik. "Z vsem sem trenutnopopolnoma zadovoljen inupam, da bo tako tudi v pri-hodnje. V odbojki želim ostatikot profesionalec in nadgraje-vati ter seveda dokazovati svo-jo kakovost. Imam odlične raz-mere za treninge, saj vse tre-ninge opravim na Bledu in vRadovljici, prav tako morampohvaliti strokovni štab v klu-
bu in trenutno ne želim, da bise karkoli menjalo, seveda pani vse odvisno od mene," je nakratko opisal razmere v klu-bu 183 centimetrov visoki ig-ralec, ki igra na mestu pro-stega igralca ali "libera", kottemu pravijo odbojkarji, inmora biti kar se da hiter ineksploziven. Tako kot vsišportniki se tudi odbojkarjisrečujejo s poškodbami, kiso sestavni del športa. Alešvečjih problemov še ni imel."Moram reči, da imam s po-škodbami kar srečo. Pred ča-som sem sicer imel malce natr-gano zadnjo stegensko mišico,a se je vse hitro uredilo. Tre-ningi potekajo redno dvakratna dan, in sicer je prvi treningna sporedu ob desetih dopol-dne, popoldanskega začnemoob šestih, tako da mi prostegačasa ne ostane kaj veliko. Pozi-mi bi zelo rad deskal na snegu,a se bojim poškodb, ki so lahkoposledica padcev, ki jih tam nimalo. Poleti občasno za spro-stitev igram squash, ki se neka-ko dodatno vpleta v programtreninga, vendar ne gre za spe-cifičen trening, poleti včasih ig-ramo tudi odbojko na mivki,"
še dodaja Aleš, ki vedno opti-mistično zre v prihodnost.Zaveda se, da do napredova-nja znotraj ekipe in preboja vreprezentanco pelje zavzetapot. Da bi prestopil v repre-zentanco, pa ni odvisno
zgolj od njega, temveč grepri tem za odločitev selekto-rja. Trenutno je tako kot večina blejskih odbojkarjevna počitnicah, v avgustu seže začnejo priprave na novosezono.
Gorenjski športniki zaznamovali sredozemske igre
Že šestnajste sredozemske igre, ki veljajo za izredno mno-žičen športni spektakel, so minile tudi v znamenju odličnihnastopov gorenjskih športnikov. Za prvo odličje na letošnjihigrah, ki so potekale v italijanski Pescari, je poskrbela plaval-ka Žita Gorenjke Anja Klinar, ki je osvojila bron na 200 me-trov mešano, le tri dni kasneje je osvojila še zlato kolajno na400 metrov mešano. Za odlično bero medalj v plavanju staposkrbela še Nina Cesar, ki je osvojila srebrno medaljo na800 metrov prosto, in Kranjčan Emil Tahirovič, ki je osvojilsrebro v svoji paradni disciplini, 50 metrov prsno. VeslačaLuka in Jan Špik sta osvojila srebro v konkurenci dvojnihdvojcev, za največji uspeh med gorenjskimi športniki pa jeposkrbel golfist Tim Gornik z zlato medaljo. Skupno so slo-venski športniki na letošnjih sredozemskih igrah osvojili 26kolajn, kar je drugi najboljši uspeh po Almerii leta 2005. Zaštevilne športnike sredozemske igre pomenijo odskočno de-sko v nadaljnjo športno pot na višji ravni, spet drugim pačast, da lahko zastopajo barve domovine. J. F.
TRENIRAL HOKEJ NA TRAVI
Škofjeločan Jernej Tozon je vjavnosti najbolj poznan kot pe-vec skupine Čuki, poznan jetudi kot vzgojitelj v vrtcu ŠkofjaLoka, manj znano pa je, da jetudi uspešen športnik. Šport-nik je že od otroških let. Še ved-no je športno aktiven. Največkolesari, teče in rola.
TIPIČNEGA PADALCA NI
Irena Avbelj, 43-letna športnapadalka iz Pirnič, je zagotovonajbolj prepoznavna v slo-venski padalski reprezentan-ci. Pri figurativnih skokih 10do 12 sekund leti na glavo shitrostjo blizu tristo kilome-trov na uro. Je večkratna sve-tovna prvakinja in za izjemnedosežke je prejela tudi Bloud-kovo nagrado.
IZLET V BLEJSKI VINTGAR
Narava svojo moč kaže v bučanju razpenjene vode,številnih brzicah in bistrih tol-munih reke Radovne. Vint-gar, 1,6 kilometra dolga sote-ska, se konča s slikovitim 16 metrov visokim rečnimslapom Šum, pot pa ponujasvojevrstno doživetje za vsodružino.
več na 14. straniveč na 12. strani več na 15. strani
Tim Gornik I Foto: Črt Slavec
Emil Tahirovič I Foto: Tina Dokl
Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.siŠportni glas je priloga časopisa Gorenjski glas Urednik: Robert Guštin
Aleš Fabjan I Foto: Rožle bregar
Edini pravi Gorenjec v ekipiBlejski odbojkarski klub ACH Volley ima v svojih vrstah mladega igralca Aleša Fabjana, ki je pravzaprav edini gorenjski igralec v tej močni ekipi, ki velja za najboljšo v Sloveniji.
"Letos sem na treningih v celemletu manjkal zgolj dvakrat, kosem moral opraviti študijske obveznosti na fakulteti, ki jo zaključujem. Nikdar mi ni odvečoditi na trening, čeprav je vsake toliko časa prisotna utrujenost."
10 Športni glas, torek, 28. julija 2009
športna gorenjska
Janez Ferlic
Če bi pogledali tekmovanjav hitrostnem rolanju predpetimi ali desetimi leti prinas, je bilo opaziti dobroorganiziranost in prav takosolidno množičnost, saj seje na tekmah zbralo po večkot sto tekmovalcev, kar jebilo glede na razvoj te zvrstišporta pri nas dokaj solidnoštevilo. Gorenjski tekmoval-ci so osvajali tekmovanjacelo na največjih tekmova-njih in se uspešno kosali zodličnimi evropskimi tek-movalci. Kje tiči vzrok zatakšen padec s strani tekmo-valne organiziranosti? Pobesedah tistih, ki so v hi-trostnem rolanju aktivno so-delovali, je to predvsem naračun slabega dela nacional-ne panožne zveze. Po drugistrani manjka tudi kakovost-nih trenerjev, še bolj pa bimorali skrbeti za podmla-dek. Kot najmočnejši klub vSloveniji je še vedno Rolar-ski klub Kranj, čigar člani ševedno navkljub majhnostiin nizki finančni podporivztrajajo in odhajajo namočne mednarodne tekme,
predvsem v Italijo, Avstrijoin Nemčijo. Trenersko deloje sedaj prevzel Gašper Ko-privec, ki ima sicer tudi ko-lajno iz evropskega prven-stva v maratonu. Odličentekmovalec Luka Mihelič jeiz hitrostnega rolanja uspeš-no prestopil med gorske te-kače, kjer kaže dobro pri-pravljenost in zavzetost zanačrten trening. Tako letosjedro ekipe sestavljajo NejcMavsar, Klara Gradišar,Nika Ponikvar in Ana Odla-zek, ki sicer prihaja iz Za-gorja. Vsi ti bodo nastopilitudi na evropskem prven-stvu, ki bo potekalo od 27.julija do 7. avgusta v belgij-skem Oostendeju. Naslednjiproblem zagotovo predstav-ljajo tudi dokaj slabi pogojiza trening, saj se še vedno ninič premaknilo pri načrtova-ni izgradnji steze, ki bi omo-gočala kakovostne treninge.Vsekakor pa gre pohvalitivse akterje v Rolarskem klu-bu Kranj, da še vedno vztra-jajo in morda se enkrat leobrne na bolje. Namreč,vredno je vztrajati, saj če člo-vek vztraja, je potem tudisrečen in zadovoljen.
Pravega razvoja ni občutitiŠe lani smo lahko govorili o dokaj dobri organi-ziranosti hitrostnega rolanja pri nas, a je letos slika že malce drugačna. Ni več prave tekmovalnemnožičnosti in klubi se nekako razpuščajo. Še najbolj aktivni so v Rolarskem klubu Kranj.
Miroslav Braco Cvjetičanin
V Kranju se je zbrala zelozanimiva kolesarska drušči-na. Pod nazivom Srečanjekolesarskih generacij se jezbralo sto dvajset bivših ko-lesark in kolesarjev, ki sozaznamovali tekmovalnokolesarstvo vse od šestdese-tih let prejšnjega stoletja dodanes.Po večmesečnih pripravahin iskanja starih prijateljeviz kolesarstva je končno pri-šel tudi dan snidenja. De-vetnajsti julij bo za vednoostal v spominu kot dan, koso se spet srečali stari tek-meci, ki so vsak na svoj na-
čin in s svojimi uspehiustvarili zgodovino tekmo-valnega kolesarstva. Največzaslug za izvedbo srečanjaima bivši odlični kolesarHrvat Zdenko Kahlina, kiživi v Edmontonu v Kanadi.
Ideja je padla med debata-mi na najpopularnejšemslovenskem kolesarskemforumu Bicikel.com. KerZdenko živi v Kanadi, somu priskočili na pomočKranjčani, vsi bivši kolesar-ji na čelu z Bojanom Ropre-tom, Alešem Kalanom, To-mažem Poljancem, Rober-tom Baumanom, DaretomHenigmanom in kolesar-sko društvo Bam.bi. Kljubvsej moderni tehnologiji, kijih dopuščajo sodobne ko-munikacije, ni bilo lahkonajti bivših kolesarjev tek-movalcev iz 60-tih, 70-tih,80-tih in 90-ih let prejšnje-ga stoletja. Vseeno je orga-nizatorjem uspelo najti vsenajpomembnejše "še žive-če" bivše tekmovalce, ki sose z veseljem odzvali pova-bilu.Srečanje nabito z emocija-mi, polito s solzami veselja,ljubečimi objemi, trdimistiski rok tistih, ki se nisovideli tudi štirideset let, seje začelo v Šenčurju, kjersta bila zborno mesto instart skupinske vožnje doJezerskega. Že pred startomso se razvnele debate, kiniso pojenjale niti med ko-lesarjenjem niti na vrhu priPlanšarskem jezeru, kjer seje druženje zavleklo poznov večer. Na enem mestusmo lahko videli in se pogo-varjali z Janezom Žirovni-kom, Radošem Čubričem,Francem Škerljem, Rudi-jem, Pavletom in JožetomValenčičem, Stanetom Bo-žičnikom, Ivanom Čoli-gom, Draganom Dostani-čem, Tonetom Kunavrom,Francem Hvastijem, Iva-nom Bobovčanom, DragomFrelihom, Ivanom Levači-čem, Alojzom Bajcem ... in
številnimi drugimi legenda-mi jugoslovanskega kole-sarstva. Tisoč in eno kolesarskozgodbico je bilo slišati. Vsiso se razgovorili in hiteliopisovat drug drugega, počem se jih najbolj spomi-njajo. Rezultati ter uspehiposameznikov niso bili v
ospredju. Več se je govoriloo dogodkih, pripetljajih nadirkah in treningih, ki se nebodo nikoli pozabili. Zgodo-vina kolesarskega športa seje predebatirala v nekajurah in ni ga bilo udeležen-ca, ki ne bi prikimal odločit-vi, da bo to srečanje postalotradicionalno.
1001 kolesarska zgodbica
Janez Ferlic
Klub Mladinska za razvoj insprostitev je v začetku julijana igrišču pred Osnovnošolo Ivana Tavčarja pripra-vil dan športa in zabave, nakaterem se je zbralo okolisedemsto obiskovalcev vsehstarosti. Pripravili so pesteršportni program, ki je zaje-mal turnirje v nogometu,futsalu, floorbalu, košarkiin tenisu. Kot popestritevcelotnemu programu so po-stavili vrv, kjer so obiskoval-ci preizkusili svoje spretno-sti in predvsem ravnotežje.Ker to ni bil samo dan špor-ta, temveč tudi zabave, sokuharji pripravili pravo gur-mansko mojstrovino, "kr-škopolskega" pujsa, ki jemenda slovenska avtohtonapasma, vsaj po besedahorganizatorja. Če se je nadPoljanami in Blegošem zli-val dež, so imeli v Gorenjivasi po besedah organiza-torjev bojda ves čas lepo
vreme, dan pa so zaključilis plesom in legendarnimDJ-jem Perotom. Člani klu-ba Mladinska so trdno odlo-
čeni tradicijo tovrstne špor-tne prireditve peljati naprej.Ne nazadnje so to priredit-ve, ki nimajo zgolj tekmo-
valnega značaja, marveč vseobrobne dejavnosti dajopravo sliko športno-zabavniprireditvi.
Igrišče pred Osnovno šolo Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, kjer se je odvijal program na dnevu športa in zabave.
Dan športa in zabave v Gorenji vasi
Skupinska fotografija udeležencev Srečanja kolesarskihgeneracij
Brata Jože in Rudi Valenčič, v sredini Nikola Živkovič
Janez Žirovnik je na srečanje generacij prišel voriginalni rumeni majici, ki jo je nosil na dirki po Jugoslaviji leta 1958.
Takšnih prizorov s tekmovanj bi si zagotovo želeli tekmovalci v hitrostnem rolanju na domačih tekmah.Množičnost in mednarodna konkurenca. I Foto: Arhiv RK Kranj
V kolikor bi hitrostno rolanjepostalo olimpijska disciplina, bise zagotovo povečal interesštevilnih institucij, ki bi vlagale vta sicer zelo zanimiv, dinamičenin privlačen šport. Več pa bi bilopotrebno delati tudi narekreativni, množični ravni.
Športni glas, torek, 28. julija 2009
šport za najmlajše
11
Robert Guštin
Šport je gibalo vsakdana.Šport koristi vsem, tako naj-mlajšim kot tudi tistim, kiimajo že veliko življenjskihizkušenj. Pri otrocih je športbistvenega pomena za doberin hiter fizični ter psihičnirazvoj. Ukvarjanje s špor-tom otroku omogoča dobrospoznavanje telesa in pred-vsem obvladovanje le-tega.V skupini z vrstniki se posa-meznik socializira in je pri-pravljen na produktivno so-delovanje v skupini za dose-go zastavljenega cilja. Otrociso v času razvoja in spozna-vanja stvari, ki jih obdajajo,izredno dovzetni za vse vr-ste novosti. Zato je za otrokeprimeren katerikoli šport,vendar je pri izboru športapotrebno upoštevati posa-meznikove zdravstvene last-nosti in sposobnosti. Pro-grame je seveda moč prila-goditi tako, da se otrok včasu aktivnosti dobro počutiin zabava. Poleg številnih programov,ki jih izvajajo pri Športnemizzivu, od raznih športnihtečajev pa vse do Šole špor-ta, so med najbolj obiskani-mi športne počitnice Nazajk naravi. Tabor Nazaj k na-ravi poteka na Gorenjskem,v osrčju neokrnjene narave,na Turistični kmetiji Smuk,v kraju Retnje pri Križah.Nazaj k naravi je poletni ta-bor. Zasnovan je tako, daotroci spoznavajo naravo,življenje in živali v njej, na-učijo pa se tudi pravilnega
pristopa ter spoštovanja doslehernega živega bitja indragocene narave. Inštruk-torji otroke motivirajo z raz-ličnimi ročnimi deli, pohodipo okoliških hribih in različ-nimi dogodivščinami.Bistvotabora je druženje, sklepa-nje novih prijateljstev inpredvsem snovanje čudovi-tih spominov. Poskrbljenoje za skupinski duh, velikosmeha in popolno doživetjenarave.
Poleg dobre družbe sovrst-nikov in izkušenih inštruk-torjev so otroci animiranitako s čudovitim ambien-tom kot tudi z dobro hrano,številnimi športnimi rekvi-ziti, družabnimi igrami inskrivnostnimi dogodivščina-mi. Te obsegajo ogled kova-čije, ogled obore z divjadjoin hranjenje, ogled čebelnja-ka, ulivanje sveč, poslikavona panjske končnice, obiskribiča in ribolov z bambuso-
vimi palicami, jahanje, po-hod na Vetrno in srečanje zlovcem, rolanje, plavanje,iskanje zaklada, taborniškiogenj, tenis, nogomet, loko-strelstvo, izdelavo bivaka, dru-žabne igre ... in še in še. Na taboru je navadno okrogdvajset otrok. Otroci morajobiti stari vsaj 4 do 5 let, starost-na meja pa je zelo različna inje odvisna od posameznikovesamostojnosti in socialne pri-lagojenosti. Zgornja starostnameja je 9. razred osnovnešole. Predšolski in šolski otro-ci so ločeni po skupinah, ima-jo vsak svoje inštruktorje terstarosti prilagojen program. Program Nazaj k naravi polegnaštetega vključuje še tri glav-ne obroke (zajtrk, kosilo invečerjo) ter dve malici, ne-omejeno količino pijače, 24-urno oskrbo inštruktorjev ter bivanje v ličnih počitni-ških hišicah. Trajanje taboraje pet dni, kar vas bo stalo 159 evrov. Več o programu in še drugih aktivnostih izveste na spletni strani www.sportniizziv.com.Otroci se v družbi sovrstnikovin inštruktorjev počutijo od-lično, saj zaradi posebnegaindividualnega pristopa čuti-jo bližino in varnost, kar je primajhnih otrocih izrednegapomena. Gibanje v naravi jeodlična popestritev počitni-ških dni, posebej če otrokskozi tak program duhovnoin osebnostno zori. Poleti, kosonce ogreje našo deželo, jepreživljanje počitnic na pro-stem odličen izbor, saj ponu-ja svojevrstna doživetja.
Nazaj k naraviO športu in otrocih smo se o aktivnem preživljanju prostega časa med počitnicami pogovarjali z direktorico Športnega izziva Anjo Kneževič. Med najbolje obiskanimi so poletni športni taboriNazaj k naravi na Turistični kmetiji Smuk v okolici Tržiča.
Otroci se ob igri in športu predvsem družijo.
Copa America
Copa America oziroma južnoameriško nogometno prvenst-vo je najstarejše reprezentančno nogometno tekmovanje nasvetu. Prvega je leta 1916 pripravila Argentina v počastitevstote obletnice njene neodvisnosti. Argentinsko zabavo naprvem prvenstvu je pokvaril Urugvaj, poleg teh dveh ekip pasta sodelovala še Brazilija in Čile. Na dosedanjih 42 prven-stvih sta bila najuspešnejša Argentina in Urugvaj, ki imatapo 14 naslovov, osemkrat je bila najboljša Brazilija, podvakrat Paragvaj in Peru, po enkrat pa Bolivija in Kolumbija.Na zadnjem prvenstvu leta 2007 v Venezueli so v finaluigrali Brazilci in Argentinci. S 3:0 so bili boljši Brazilci, ki so proti istemu nasprotniku slavili tudi v finalu prejšnjegaprvenstva. Copa America je na sporedu vsaki dve ali tri leta.Od leta 1993 na njej poleg desetih držav Južne Amerikesodelujeta tudi dve povabljenki, ponavadi iz Srednje in Severne Amerike. R. G.
Zlata ligaVsako leto atletsko sezono sestavlja vrsta mitingov, ki sorazdeljeni v tri skupine. Najvišja kategorija so srečanja naj-boljših atletov v Zlati ligi, sledijo mitingi za super veliko na-grado in za veliko nagrado (grand prix). Najboljši atleti sve-ta se srečajo še na svetovnem atletskem finalu. Leta 1998 jemednarodna atletska zveza uvedla Zlato ligo, ki v sedmihmitingih združuje svetovno atletsko smetano. Vsako letopred tekmovanji izberejo šest disciplin pri ženskah in moš-kih, kjer je mogoče tekmovati za prvo nagrado - "jackpot".To je najprej predstavljalo 50 kilogramov zlata, nato pa enmilijon ameriških dolarjev. Razdelijo si ga tekmovalci, ki vsvoji disciplini zmagajo na vseh sedmih mitingih sezone.Pred Zlato ligo so bili najbolj prestižni zlati štirje (GoldenFour) mitingi. Oslu, Zürichu, Bruslju in Berlinu so sepridružili še Pariz, Rim in Monte Carlo, ki sestavljajo pri-zorišča Zlate lige. Prizorišča so seveda skrbno izbrana inzelo tradicionalna. Najprestižnejši je miting v Zürichu, nakaterem je leta 1996 edino slovensko zmago slavila BrigitaBukovec. R. G.
Ricardo Kaka je eden izmed nosilcev igre brazilskereprezentance.
Usain Bolt redno zmaguje na letošnjih mitingih Zlate lige.
Miroslav Braco Cvjetičanin
V iskanju, kam in komupodtakniti petletnega sina,ki ga razganja od energije,sem našel športno društvoMigimal, z akademskimpodnaslovom Akademija zagibanje. Moram priznati, danaprej nisem iskal zgolj za-radi tega, ker me je že ime
društva prepričalo. Spadammed tiste, ki so hitro zado-voljni in niso dlakocepski, patudi med tiste, ki jih priteg-ne nekaj, kar ni ravno obi-čajno. Sinu sem pokazal le-tak z njihovo ponudbo zaaktivne počitnice z razlago,da se bo verjetno imel takolepo, kot se ima v vrtcu. Po-tem je sledilo vprašanje, kajto pomeni: aktivne? Tokrat
sem imel odgovor. To pome-ni, da lahko izbiraš med: in-dijanskim tednom, gusar-skim tednom, tednom vite-zov in princesk, tečajem ro-lanja, trampolina, plavalnošolo, in glede na to, da imašrojstni dan julija, boš lahkopraznoval na bazenu. Male-mu so se zasvetile oči, v ka-terih je bilo takoj opaziti gu-sarje. Če se bo vpisala še pri-jateljica Maša, grem pa rajemed viteze in princeske, jedodal sine in odločitev zavpis je padla. Migimal skrbi, da otrokommed počitnicami in medšolskim letom ni dolgčas.Na izviren način jih animi-rajo in verjetno nekaj tudinaučijo. Mlajšim čas počas-neje mineva, tega se starejšine zavedamo. Nam čas bežihitreje in nisem prepričan,da tistim, ki ponujajo aktiv-ne počitnice za odrasle, rav-no cveti posel. Starejši, kosmo, moramo biti zelo ak-tivni med celim letom, danam sploh uspe preživetičas od plače do plače. Potemnam ne pride na misel, da biše čas tistih nekaj dni, ki jihimamo na voljo za dopust,
porabili, da bi nas kdo ani-miral. No, govorim zase, ki včasu dopusta najraje odklo-pim vse aktivnosti razen po-sedanja v senci in razmišlja-nja, kako fino bi bilo, da bidolgčas postal moj skrbnovzgajani hobi. Akademija zagibanje pač mora upravičitisvoje ime, zato v svojih pro-gramih ponujajo tudi avan-ture za odrasle. Jadranje,plezanje, kolesarjenje, rafta-nje in veslanje se bere odlič-no, vendar vsakič si na kon-cu rečem: ne hvala! Vseganaštetega, razen kolesarje-nja, me je strah, pač nisemadrenalinski odvisnež.Sin je bil nad gusarskim ted-nom navdušen. To se je vi-delo že po tem, da me je navsak način skušal prepričati,da bi ga vpisal še v "nadalje-vanje", se pravi na indijan-ski teden. Očitno so se prigusarjih dobro naučili ropa-nja očetovih denarnic, sempomislil. Njegove želje ni-sem odobril, sem pa prazno-vanje rojstnega dne ob baze-nu oz. v bazenu. Naj mu bo,sem si mislil, ker je v letih,ko so počitnice najzanimi-vejši del njegovega življenja.
Akademija za gibanje
Gusarski teden
12 Športni glas, torek, 28. julija 2009
šport osebno
Janez Ferlic
Že od nekdaj drži, da so Pol-janci pridni in zagnani. Todokazujejo tudi člani Šport-nega društva Poljane, ki vcelotni dolini ob PoljanskiSori skrbijo, da se domačiniv čim večji meri posvečajošportni rekreaciji. Tako ima-jo znotraj društva najboljrazvito kolesarsko in teka-ško sekcijo, kar se tiče orga-nizacije tekmovanj, pa za toskrbi ekipa Timing ŠD Pol-jane. Nedavno so ustanovilirekreativno tekaško sekcijo,znotraj katere treninge vodi-ta odlična mlada tekača Peter in Matija Oblak. Red-no se tekaških treningov, kipotekajo enkrat na teden,udeležuje več kot dvajset te-kačev in tekačic, ki svojo te-kaško pripravljenost preiz-kušajo ter jo ob strokovnemvodstvu izboljšujejo tako naravninskih kot gorskih tra-sah in s tem skrbijo za raz-nolikost treningov. Med boljaktivne v društvu sodijo šenogometaši, igralci floorbal-la ter planinci. Torej širokspekter športa v celotnemdruštvu. Na tekmovanjih, ki jih orga-nizirajo, pa imamo športni-ki vedno do stotinke natanč-no izmerjen rezultat, za karposkrbi časomerilna ekipa,ki je od leta 2005 uradnimerilec tekem Gorenjskegapokala v rekreativnih tekih,od leta 2008 dalje pa so svo-jo dejavnost merjenja rezul-tatov razširili tudi na Pri-
morski tekaški pokal. Polegtega izvajajo meritve še nakolesarskih dirkah in vednozanimivih avtomobilističnihdirkah. Tako denimo v sode-lovanju s še dvema časome-rilnima ekipama izvajajomeritve na našem znanemrallyju Saturnus. V prihod-nje bodo svoje znanje in do-bro tehnično podporo prese-lili še na smučarske tekašketekme, medtem ko so v alp-skem smučanju prisotni ževeč let, predvsem z meritva-mi na smučišču Stari vrh.Ker je v zadnjem času pravapoplava rekreativnih šport-nih tekmovanj in športnadružba postaja vse bolj za-htevna, je njihovo kakovost-no delo zelo hvaležno. V tu-jini tovrstne ekipe delujejona profesionalni ravni, med-tem ko so fantje in dekleta izTiminga Poljane v tem po-slu še vedno zgolj iz veseljain druženja. V prihodnje serazmere lahko obrnejo vdrugo smer, kar bi bilo nenazadnje tudi prav. Delo ča-somerilcev je trenutno tudinajbolj obširna dejavnost vcelotnem društvu, ker pa do-kazujejo pravi nivo kakovo-sti, so njihove storitve že po-znane in cenjene tudi dru-god po Sloveniji. V njihoviorganizacijski domeni stavsakoletni Visoški tek, ki jeletos obeležil že enajsto iz-vedbo in kolesarski vzponna Stari vrh, ki je letos pote-kal v pravem nalivu, a sePoljanci niso predali ter od-lično izpeljali tekmovanje.
Poljanci športnozelo zagnaniŠportno društvo Poljane je eno izmed boljaktivnih na Gorenjskem, saj imajo zasnovaneštevilne projekte, ki temeljijo pretežno narekreaciji, poleg tega pa ekipa časomerilcev skrbi,da imamo na tekmovanjih vedno izmerjen točenčas. Njihovo delo se širi po vsej Sloveniji.
Maja Bertoncelj
Škofjeločan Jernej Tozon jev javnosti v prvi vrsti poznankot pevec skupine Čuki, vdrugi kot vzgojitelj v vrtcuŠkofja Loka, manj znano paje, da je bil tudi uspešenšportnik.
Šport vam je torej blizu?"Po duši sem bil vednošportnik in že od nekdaj seukvarjam s športom. Kototroci smo hodili v naravo, vhribe, kar še danes rad po-čnem. V osnovni šoli so biliv ospredju atletika, rokomet,nogomet. Potem sem večkot pet let treniral in-linehokej in štiri leta hokej natravi, ki sem ga igral za ljub-ljanski klub Svoboda. Bilismo večkratni državni prva-ki. To je bilo v srednješol-skih letih."
Kako dobri pa ste bili pri te-lovadbi v osnovni šoli in natestiranjih?"Imel sem vedno "ZU"(zelo uspešno, op. p.). Bilsem povprečen, nisem iz-stopal. Pri testiranjih pa ni-sem bil nikoli tak, da bi segnal za rezultati, za sekun-dami. V teku nisem bil ni-koli dober, čeprav gremvedno rad na kakšne mara-tone. Letos sem bil z dvemabratoma na teku trojk vLjubljani."
Omenili ste, da ste treniraliin-line hokej?"In-line hokej smo začeli ig-rati takoj, ko se je pri nasdalo kupiti rolerje. Ustano-vili smo klub Loka Tigers inbili med boljšimi klubi naGorenjskem. Igrali smoproti Vnuku, Mlinarcu. Kas-neje smo nastopali kot klubUltrawheels in igrali tudi vmeddržavni ligi."
Kako pa ste prišli do hokejana travi?"Povsem po naključju. Bra-
tranec Andraž iz Ljubljaneme je povabil in zraven tudimoje prijatelje, če bi igraliza njih, za klub Svoboda.Njihova želja je bila pomla-diti ekipo in smo poskusili."
Kakšne spomine imate na taleta?"Spomini na ta leta so zelolepi. Veliko smo se preheca-li, res je bilo luštno. Šport indružba gresta vedno sku-paj."
Kako pogosto ste imeli tre-ninge?"Treninge smo imeli dva-krat na teden. Poleti smo ig-rali na travi, pozimi dvoran-ski hokej. Bilo je kar resno.Poleg tega smo skoraj vsakkonec tedna hodili na liga-ške tekme v Prekmurje, kjerje ta šport bolj razvit."
Ste bili v hokeju na traviuspešni?"Lahko rečem, da sem bilkar uspešen. Bil sem tudi vmladinski reprezentanci."
Resno ste bili torej v športuin resno ste v glasbi. Kaj jebolj naporno?"Ne morem reči, kaj je boljnaporno. Pomembno je, datisto, kar delaš, delaš s sr-cem, da na koncu rečeš, dasi res nekaj naredil, pa najbo to pri športu ali pri glas-bi. Sicer pa je tudi v glasbipotrebno imeti dosti kondi-cije, glede na to, da so našinastopi dolgi tudi sedem ur.Vesel sem, da so tudi ostalitrije člani Čukov športniki,tako da radi skupaj zavije-mo tudi na kakšen hrib, nakolo."
Ste potem kondicijsko naj-bolje pripravljeni v skupini?"Vsi smo kar v kondiciji.
Nihče posebej ne izstopa.Jože kolesari, vozi kajak,Vinko planinari, rad je nakolesu, tudi Matjaž rad ko-lesari."
S katerim športom pa se visedaj najraje ukvarjate -tako za rekreacijo?"Najraje kolesarim, tečemali rolam. Če le čas dopušča,se rekreiram vsak dan."
Kaj kaže števec na kolesu,če ga sploh imate?"Nimam števca. Tudi v avtumi ne dela (smeh), tako da
ne vem niti, koliko na uropeljem na kolesu, niti ne,koliko v avtu."
To pa ni ravno dobro, davam ne dela števec v avtu?"Sem dobil občutek zanogo, tako da kar vem, koli-ko še lahko pritisnem naplin (smeh) ."
Vrniva se k rekreaciji. Se re-kreirate sami ali v družbi?"Kakor kdaj. Včasih grevatudi skupaj s punco ali pagrem s prijatelji."
Kaj pa šport v zimskih me-secih?"Rad smučam, čeprav ni-sem že dve leti. Poskusil sebom tudi v teku na smučeh.Fitnesa, ki je pri nekaterihpopularen, pa ne obisku-jem."
Bili ste na teku trojk. Imateza letos še kakšen športnicilj?"Teka trojk sem se udeležilpovsem za zabavo. Časa inuvrstitve sploh ne vem inme niti ne zanima. Na tekutrojk sem bil tudi pred dve-ma letoma. Za letos imam vnačrtu še nastop na Ljub-ljanskem maratonu, na 21kilometrov. To bo zame zaletos nekakšen športni izziv.Junija sem želel prvič tudina Franjo, pa smo potemimeli nastop, tako da ni šlo."
Pri pevcih je pomembentudi stas. Vi s tem nimate
težav, saj ste že tako drobnepostave. Že od nekdaj?"Imam tako konstitucijo, danisem bil nikoli močan. Nevem pa, kako bi bilo, če nebi športal."
Torej se rekreirate samo izužitka, ne zaradi izgublja-nja kilogramov?"Ne, zaradi izgubljanja kilo-gramov nikoli."
Kako dobro pa sicer poznatešport, športnike? Kaj sprem-ljate šport preko televizije?"Včasih sem ga bolj, splohhokej, pa tudi nogomet. Atudi hokej danes ni več to,kar je bil včasih, ko so bili ti-sti pravi derbiji med Jeseni-cami in Olimpijo."
Kaj pa ogledi tekem v živo?"Rad grem na polete v Pla-nico, šel bi še kdaj na ho-kej."
Kako bi se odrezali na šport-nem kvizu?"Na športnem kvizu bi papogorel."
Je kakšen športnik, ki ga šeposebej občudujete, ki bi gaželeli spoznati?"Ni nobenega. Nikoli nisembil človek, da bi imel kakšnetakšne želje, da bi imelkakšne vzornike. Nikoli nebom razumel ljudi, ki ska-čejo za športniki, glasbeni-ki, kot da so ne vem kaj. Vseto mi je bilo vedno smeš-no."
Treniral hokej na traviPevec skupine Čuki Jernej Tozon je športnik po duši že od otroških let. Bil je celo član slovenskemladinske reprezentance v hokeju na travi. Še vedno je športno aktiven. Največ kolesari, teče in rola.
Predsednik Športnega društva Poljane Gašper Debeljak v vlogi napovedovalca
Jernej Tozon v poletnih mesecih največ kolesari.
Športni glas, torek, 28. julija 2009
strokovnjak svetuje
13
Karmen Klobasa
Ljudje se neprestano ozira-mo proti Soncu. Razlikuje-mo se le v tem, da ga neka-teri raje opazujemo s trdnihtal pod nogami, drugi pa sitrgajo dlani, kolena in srceza dotik neba in bližnji po-mežik njegovemu veličan-stvu. Plezalci so posebniljudje z neprestano željopreplezati še tako težavnosteno in jo pogledati z vrha.Pogled tako postane boljčist, bolj prostran, bolj nji-hov. S športnim plezanjem seukvarjajo ljudje različnihstarosti. Nekateri plezajozato, ker imajo radi gibanje vnaravi, in športno plezanjejim omogoča združiti prijet-no s koristnim na svežemzraku. Drugim pa je športnoplezanje postalo način življe-nja in se želijo potrditi natekmovanjih. Ker je plezanježe nekaj let v vrhu popular-nosti, se je nanj s svetlobnohitrostjo odzvala tudi moda.Znane blagovne znamke'outdoor' mode so nam nazadnjem sejmu v Friedrichs-hafnu pokazale veliko novihoblikovalskih rešitev v ple-zalnih oblačilih. Tokrat semse odločila, da vam predsta-vim novosti v plezalnih hla-čah, ker je njihov napredeknajbolj opazen. Spremenila se je oblika ple-zalnih hlač in spremenil seje dizajn. Iz običajnih, opri-jetih ali ravno krojenih hlač-nic, so nastale voluminozne.A, ne preveč, ker bi zmotile
plezanje! Plezalne hlače, tričetrt dolžine, se končajo ne-koliko pod koleni, kjer se izmanjšega volumna tudi rah-lo zožajo. Obvezno morajoimeti ergonomsko oblikova-na kolena, tiste, ki so funkci-onalno še bolj napredne, paimajo tudi všitek v razkora-ku, kar omogoča neoviranoraztezanje nog. Nova modaplezalnih hlač poudarja udo-bnost in drzne rešitve v de-tajlih. V materialih sta po-nujeni dve različici, na enistrani prožen in izredno tr-pežen material z odličnimpadcem na dolžini, na drugistrani pa kompakten materi-al podoben jeansu, ki zaradisvoje togosti in trdnosti šebolj ščiti pred nepredvideni-mi ovirami v steni. Osnovnebarve materialov so sivkastitoni zelenih, rjavih, modrihin bež odtenkov. Za kontra-
ste poskrbijo sukanci, kiobrobijo prevelike žepe, led-veni del in včasih celo pre-koračijo skrbno načrtovanelinije potrebnih našitkov. Vpasu oziroma, če sem boljnatančna, dobra dva centi-metra pod pasom, je obvez-na elastika ali nastavljivostpasu, ki omogoča optimalenoprijem pasu. Tako namhlače odkrijejo še delček iz-klesanega telesa brez gram-čka maščobe. Vsestranskorazmišljajoči dizajnerji po-stavljajo bistvo zgodbe nazadnjo stran hlač, sprednjidel, seveda, je obrnjen v ste-no. Ker plezalne hlače mora-jo biti nekaj posebnega, jeturška zgodba nadgrajena zodbitimi detajli; največkratso to vintage preslikači, ki sos svojim sporočilom blizuplezalni filozofiji. Navduše-ni boste nad tem, kaj vse bo
odtisnjeno na teh hlačah.Težavnostne stopnje s števil-kami (8a, 5c, 4b,...), mordaprevisi in kotanje, simbolnitrikotnik, ki pove, da ste do-segli vrh. Torej naj se doga-ja zadaj, lahko tudi od stra-ni, spredaj pa je že oprijem ssteno dovolj strasten, da nepotrebujete pripomočkov.Zgornji deli plezalnih obla-čil naj ostanejo preprosti.Pri ženskah so to topi alimajice z naramnicami, ki ssvojimi izrezi pokažejo nazapeljivi ramenski obroč.Pri moških pa majice brezrokavov, da razkrijejo močrok. Celotno zgodbo obvez-no prilagodite vsem rekvizi-tom, ki jih boste vzeli s se-boj, saj tudi v steni moratebiti barvno usklajeni.Pa dober oprijem vam že-lim. Kjerkoli že boste kričaliv nebo.
Plezajmo po turškoUstvarjalni navdih v naravi in v dizajnerskih delavnicah. Najprej sem jih opazila na modnem sejmu.Če se boste zanje odločili, pa jih boste lahko nosili tudi vi. Govorim o novih plezalnih hlačah z individualnim sporočilom. Dotaknite se Sonca v turškem stilu.
Robert Guštin
Narava je pred tremi milijar-dami let in pol izoblikovalaprvo obliko življenja. Ta jesvojo hrano proizvajala obpomoči fotosinteze. Modrozelene alge ali cianobakterijeso razvojni most med bakte-rijami in zelenimi rastlina-mi. Alge so preproste mor-ske rastline, ki vsebujejo večvitaminov in mineralov kotveliko drugih hranil. Zaraditega jih v zadnjih letih čeda-lje bolj pogosto uporabljajokot naravni dodatek k pre-hrani, ki je z medicinskegavidika podoben morski travi.Pomembni vrsti alg staChlorella in Spirulina, sma-ragdno zelene in modro ze-lene alge. Obe vsebujeta hra-nila odlične sestave. V sebinosijo vse, kar je življenjepotrebovalo za razvoj. Spirulino pridobivajo v plit-vih bazenih, kjer svojo maso
podvojijo v dveh do petihdneh. Ta eksplozija produk-tivnosti pomeni dvanajst-krat več beljakovin, kot bi jihdala soja, štiridesetkrat večkot koruza in štiristokrat večkot govedina. Od 40 do 60odstotkov njihove suhe težepredstavljajo majhne mole-kule, ki so zato lahko pre-bavljive. Vsebujejo polno-vredne beljakovine, ki jih jev njih kar 65 odstotkov. Algevsebujejo posebej velikojoda in kalija, zato so korist-ne za bolnike, ki jemljejo di-uretike, ugodno pa vplivajotudi na velikost ščitnice.Vsebujejo tudi železo, zara-di česar so tudi najboljši na-ravni vir za nadomeščanježeleza v telesu, poleg tega patelo to železo zlahka izkori-sti. Železo iz spiruline sevsrka dvakrat bolj kot tisto izmesa in zelenjave. Obe vrsti alg sta bogati s šte-vilnimi vitamini. Vsebujeta
vse vitamine B, vitamin C invitamin E. Sta naravni vir vi-tamina A in linolenske kisli-ne. Vsebujeta tudi veliko nu-kleinskih kislin in klorofila.Slednji je odlično regenera-tivno in deodorantno sred-stvo in učinkuje protibakte-rijsko. Poleg tega so algeprebavljive skoraj v celoti,saj v celični steni ni celulo-ze. Alge pospešujejo uravna-vanje količine holesterola.Modro zelena alga vsebujele 4 do 7 odstotkov maščob,največ v obliki nujno potreb-nih maščobnih kislin. Raziskave so pokazale, daalge ugodno vplivajo prizdravljenju virusnih okužb,na primer pri zdravljenjuokužb z nekaterimi vrstamivirusov herpes in virusominfuence tipa A. Spirulinapomaga tudi potešiti tek.Stoodstotna čista spirulina vprahu je enotno temno zele-ne ali modro zelene barve.
Telo začuti učinek že v ne-kaj minutah, saj je lahkoprebavljiva. Spirulina nahra-ni in hitro da energijo, lahkopa jo jemljemo v tabletah alikapsulah. Spirulina je na vo-ljo v različnih izdelkih. Pro-dajajo jo kot dodatek hraniin kot sestavino številnih iz-delkov, od izdelkov za negokože, šamponih, tonerjih,oblogah za telo, kremah intonikih, do kruha, energij-skih ploščic s sadjem in je-drci, zelenjavnih namazovin testenin.Tisti, ki uživajo spirulinovsak dan, menijo, da jimnadvse koristi, pa naj bo totakrat, ko potrebujejo večenergije, med prečiščeva-njem ali hujšanjem. Sčaso-ma pa boste ob redni upora-bi opazili še nekaj in sicerlepšo polt.
Spirulina - vir energije
Miroslav Braco Cvjetičanin
Razveselil sem se ga kotpolnega bidona hladnevode sredi julijske pripeke,saj ga nisem videl že juhu-hu let. Najprej sem skušalprikriti svoj pulsmeter, po-tem pa sem opazil, da jenjegovo krmilo pusto, brezvseh digitalnih pripomoč-kov, ki so tako priljubljenimed nami rekreativci. Medlahkotnejšim vrtenjem pe-dal mi je sporočal, da so hi-trost, povprečna hitrost,maksimalna hitrost, prevo-ženi kilometri, porabljenekalorije oz. vsa kolesarskastatistika že zdavnaj zunajnjegovega zanimanja. Nadmojo čelado se je prižgalvelik vprašaj, ki ga je Bojanhitro zaznal. Od kolesarje-nja me že nekaj časa zani-ma samo užitek ob kolesar-jenju in nič drugega. Podužitek spada: lepe, slikovitetrase, dobra družba, včasihsamota in lepo, tehničnobrezhibno kolo. Kaj druge-ga ne rabim, da bi bil sre-čen na kolesu. Odkrivanjenovih poti z gorskim kole-som ali lep dolg izlet s spe-cialko z obveznimi postan-ki na najlepših točkah potije moj hobi, ki ga gojim ženekaj let in upam, da botako še naprej. Kje je tistaeksplozivnost, ki mu je pri-pomogla, da je za več kotminuto prehitel Bojana Ro-preta in zmagal na dirki Poulicah Kranja leta 1979? Inkje je ostala vsa bojevitost,napadalnost, hitrost kole-sarja, s katero je prepričaltakratnega zveznega selek-torja Franca Hvastija, da gaje uvrstil med pet najbolj-ših kolesarjev Jugoslavije,ki so tekmovali na olimpij-skih igrah leta 1980 v Mos-kvi? Kje je tista vnema inpotreba po hitrosti, ki jebila njegov zaščitni znak,ko je leta 1983 postal držav-ni prvak SFRJ? Bojan se mi je samo na-smehnil in še enkrat pono-vil, kaj mu je trenutno naj-pomembnejše pri kolesar-jenju. V "dirkalnih" letih jeužival, tako kot je užival, koje po končani karieri postaltrener mladincev v kolesar-skem klubu Sava Kranj.Vzgojil je nekaj zelo kako-vostnih generacij, ki so do-segli odlične rezultate tudiv članski kategoriji. Po od-hodu Franca Hvastija je po-stal trener članske ekipe.Tudi v tej kategoriji je poželsame odmevne uspehe.Njegov način dela je bilmed tekmovalci znan kot"Udovičev sistem". Bil jepristaš in zagovornik naj-
napornejših treningov in tr-dega dela. Kdor je zdržalnjegove treninge, je zagoto-vo uspel tudi na tekmova-njih. Malo je manjkalo, dase ga ni prijelo ime BojanGrozni. In vendar je ustva-ril ekipo, ki je bila pojemmočne in zmagovalne eki-pe v vsej Jugoslaviji. Po končani trenerski karie-ri je postal podjetnik. Nevedoč, da tekmovalci za nje-govim hrbtom njegov načintreniranja imenujejo Udo-vičev sistem, je nadel pod-jetju, ki ga je ustvaril, ime
U Sistem. Kolesarjem, ki sošli čez njegov nabor, to nibilo niti malo čudno, a ven-dar ime podjetju, čigar di-rektor je, ni dal zaradi tega.Njegovo podjetje se ukvarjas sestavljanjem in prodajokoles ter vse druge kolesar-ske opreme. Kolesa U Si-stem so narejena po meri,kar pomeni, da vam podjet-je sestavi kolo, ki se najbolj-še prilagaja vašim željam intelesnimi dimenzijami. Se-veda ponujajo tudi tovarni-ško izdelana kolesa kot tudivso ostalo opremo, ki jo po-trebuje kolesar. Prodajalna in servis se nahajata v Prebačevem. Ka-darkoli se boste ustavili zaradi radovednosti ali na-kupa, boste zagotovo sreča-li Bojana ali oba njegova sinova, ki mu pridno poma-gata v podjetju. Če ga neboste srečali v podjetju, gaboste zagotovo na kaki lepi kolesarski turi. BojanUdovič je še danes predankolesom, kolesarstvu in kolesarjenju in kot sampravi, kolo je tisto, ki mukaže pot. Tej poti bo sledil,vse dokler bo to njegov užitek.
Udovičev sistemMed kolesarjenjem in pogledovanjem na merilecsrčnega utripa, ki ga imam na krmilu, sempremišljeval, kako uspešen mora biti športnik, dase uvrsti v državno reprezentanco, ki potuje naolimpijske igre. Odgovora si nisem znal podati,imel pa sem srečo, da me je na poti dohitel gospod Bojan Udovič, osebno.
Bojan Udovič
14 Športni glas, torek, 28. julija 2009
šport se predstavi
Maja Bertoncelj
Irena Avbelj, 43-letna šport-na padalka iz Pirnič, tudimati 13-letne hčerke, je zago-tovo najbolj prepoznavna vslovenski padalski reprezen-tanci. Udeležuje se tekmo-vanj v klasičnih disciplinahna vojaških in civilnih sveto-vnih prvenstvih, nastopa patudi v paraskiju. Je večkratnasvetovna prvakinja in za vsedosežke je prejela tudi Blou-dkovo nagrado.
Lahko poveste kaj o vašiuspešni karieri?"S padalstvom sem se začelaukvarjati leta 1986 v Lescah.Dve leti kasneje sem bila pr-vič na tekmovanju. To je bilorepubliško prvenstvo, na dr-žavnem istega leta sem prvičzmagala in se uvrstila v repre-zentanco za svetovno prven-stvo, ki pa žal zaradi premoč-nega vetra ni bilo izpeljano.Takrat sem se že kar malospraševala, kaj delam v temšportu. Deset dni smo bilitam in naredili vsega nekajskokov. A sem vztrajala inkmalu začela dosegati dobrerezultate. Leta 1993 sem vdisciplini paraski prvič zma-gala na svetovnem prvenstvu.V vseh teh letih se je naslovovsvetovne prvakinje nabralo žekar veliko in jih niti ne štejemveč. Vem pa, da jih je več kotdeset. Letos mi je uspeloopraviti deset tisoči skok, karje tudi kar velika prelomnica.Sicer pa na leto naredim odpetsto do sedemsto skokov,odvisno od sezone."
Kakšen je tipičen padalec?"Ga ni. (smeh) Smo zelo raz-lični, tako po konstituciji kotkarakterno. Zelo pomembna
je psihična stabilnost, da seznaš v pravem trenutku skon-centrirati. Večja tekmovanjanamreč trajajo pet, šest dni innikoli ne veš, kdaj boš na vr-sti. Se zgodi, da si v letalu, navratih že celo pripravljen, daboš skočil, pa se moraš zaradispremenjenih vremenskihpogojev vrniti na zemljo. Po-tem čakaš na skok, lahko tudidan, dva. Zelo pomembno je,da se v trenutku, ko si na vr-sti, znaš skoncentrirati."
Kako potekajo treningi?"Osnovno kondicijo vzdržujevsak sam. Pomembna jepredvsem zato, da zdržiš samtrening, ki je zelo dolgotrajenin predvsem psihično napo-ren. Če fizično nisi dovolj pri-pravljen, tega ne zdržiš. Gibe,ki jih izvajamo v zraku, treni-ramo tudi v simulatorjih. Si-cer pa skačemo vsak dan, čele vreme dopušča. Na dan na-redimo po osem skokov. VSlovenski vojski nas je trenut-no zaposlenih dvanajst padal-cev, treniramo pa v Lescah."
Vas je pred skokom še kdajstrah?"Vsakega padalca je od začet-ka strah in kar nekaj časa tra-ja, da ga premagaš. Občasnose strah še vedno pojavi, pred-vsem kadar zamenjam pada-lo, ko skačemo na nove tere-ne ali pa če dolgo nisem nare-dila skoka. Je pa to daleč od ti-stega začetnega strahu. Tegaže dolgo ni več."
Koliko sekund ste v zraku in skakšno hitrostjo letite protitlem?"Odvisno od višine in disci-pline. V skokih na cilj je od-visno, kateri po vrsti skačeš.Prvi v prostem padu leti deset
sekund, jaz sem tretja, takoda sem v prostem padu pet,šest sekund. Pri figurativnihskokih je prostega pada več,20 do 25 sekund, skače pa sez višine 2200 metrov. 10 do12 sekund letiš z glavo nav-zdol s hitrostjo blizu tristo ki-lometrov na uro. Imaš orien-tacijsko točko, na katero seosredotočiš."
Gredo te sekunde hitro?"Te sekunde so sedaj pre-
kratke. Čas je pri nas zelo re-lativen. Spominjam se prvihskokov, ko se mi je sekunda
zdela kot pol ure. Ko pa za-čneš v prostem padu uživati,ko te ne skrbi več, kako bošodprl padalo, bi pa še kar le-tel. Predpisane imamo var-nostne višine, na kateri mo-raš odpreti padalo."
Sicer pa v padalstvu rezultat-ska razlika med spoloma nitako velika?"Sploh v skokih na cilj velikihrazlik ni. Včasih ima zmago-valka pri ženskah celo enakrezultat kot zmagovalec primoških. Večje pa so razlikepri figurativnih skokih."
Tipičnega padalca ni"Pri figurativnih skokih 10 do 12 sekund letiš na glavo s hitrostjo blizu tristo kilometrov na uro,"opisuje padalka Irena Avbelj.
Irena Avbelj ima za seboj že več kot deset tisoč skokov.
Maja Bertoncelj
Tandemski skoki so vednobolj popularni. Izvajajo jihtudi na letališču v Lescah,kjer vas v svet adrenalinapopeljejo najizkušenejši slo-venski padalci - oni zadaj, vispredaj. Ste za? Pa skočimo- tokrat le v mislih. Kako vse skupaj poteka? Podogovoru si izberete želenitermin skoka. Po prihoduna letališče vas pod svojeokrilje sprejmejo padalci inpo kratki predstavitvi skokain tehnični pripravi se vkr-cate v letalo, ki vas popeljena višino tri tisoč metrov.Med vzpenjanjem letala, kitraja približno 20 do 25 mi-nut, uživate ob prečudovitipanorami Gorenjske. Sledispust v globino, ko se po do-brih 40 sekundah prostegapada, ko letite tudi s hitrost-jo več kot dvesto kilometrovna uro, nad vami odpre pi-
sana kupola, ki vas varnopripelje na trdna tla. Poopravljenem skoku dobitediplomo kot dokazilo, da stesi upali. Spretni snemalci -padalci pa vam lahko vseskupaj zabeležijo še na dvd-posnetku. Seveda pa v tan-demu ne more skočiti vsak.So omejitve, tudi pri teži."Moji potniki ne smejo bititežji od 95 kilogramov, pravtako ne prav veliko višji odmene. Pomembno pa je se-veda tudi zdravstveno sta-nje," pojasnjuje padalecUroš Ban, ki ima s "potni-ki", ki jih pelje v tandemu,večinoma dobre izkušnje:"V glavnem so res same po-zitivne izkušnje, so pa tudinegativne. Doživel sem, daje potnik, potem ko se je od-prla kupola, tudi že bruhal.A nič zato, to je del našegadela. Ljudje običajno nisovajeni perspektiv, dimenzij,ki jih doživljajo tukaj."
Z letala v tandemu
Za skok v tandemu se je odločila tudi Anita Pokorn sŠutne, za katero je bila to nepozabna izkušnja.
Uroš Ban vodi padalske tečaje. I Foto: Rožle Bregar
Postal bi padalecKdor želi postati padalec, ne more kar takoj skočiti z letala.Najprej mora na tečaj. V Aeroklubu ALC Lesce Bled jih vodiUroš Ban, izkušen in uspešen športni padalec, ki je pojasnil,kako poteka tečaj: "Vsako leto organiziramo padalski tečaj zavse kandidate, stare od 16 do približno 22 let, ki imajo šport-ne ambicije. Padalski tečaj traja 26 pedagoških ur teoretične-ga in praktičnega pouka. Teoretični pouk zajema šest pred-metov, praktični pouk pa je sestavljen iz usposabljanja nazemlji in usposabljanja v zraku. Pogoj za pristop k opravlja-nju praktičnega dela usposabljanja v zraku je uspešno oprav-ljen pisni test iz vseh predmetov, opravljeno psihofizičnopreverjanje, ter opravljen zdravniški pregled pri pristojnemzdravniku. Začetniki skačejo z višine 1200 metrov, padalo pase odpre avtomatsko." Letos imajo štirinajst tečajnikov. VLescah se torej osredotočajo predvsem na mlade, ki bi želeliostati v tem športu, ki sicer ni poceni, sploh ne, če se name-ravate s padalstvom ukvarjati kot rekreativec. M. B.
Foto
: Ro
žle
Bre
gar
Maja Bertoncelj
Kakšna je oprema padalca,je pojasnila KranjčankaMaja Sajovic, članica sloven-ske reprezentance: "Najpo-membnejše je seveda pada-lo. V sistemu padala sta glav-no in rezervno. Med obvez-no opremo spadajo še: oble-ka (toplejši kombinezoni zapozimi in kratki za poleti),rokavice (poleti jih ne upo-rabljajo vsi), čelada (za skokena cilj je usnjena), zaščitnaočala in za skoke na cilj po-sebni športni čevlji, ki so napeti zaobljeni oziroma ušpi-čeni, da lažje zadaneš ničlo."Padala so različne velikosti,
slovenska reprezentancauporablja dva tipa: Avbljevain Sajovčeva imata manjše-ga, moški del ekipe pa večje-ga. Padalo zložijo takoj poskoku, za kar potrebujejonajveč pet minut. "Potrebnoje biti pozoren, da so vse vr-vice v liniji, kar je pomemb-no pri odpiranju. Vedno, kozlagamo padalo, naredimokontrolo glavnih, vodilnihvrvic, po katerih se vidi, alije vse v redu ali ne. Predenskočimo iz letala, preverimoše, ali je "padalček" na pra-vem mestu. Sicer pa padalotehta okrog dvanajst kilo-gramov," je še pojasnila Sa-jovčeva.
Padalo tehta okrog dvanajst kilogramov
Maja Sajovic med zlaganjem padala. I Foto: Rožle Bregar
Športni glas, torek, 28. julija 2009
kam na šport
15
Miroslav Braco Cvjetičanin
Marsikdo bo dejal, da to nitini tak problem, saj do vrhapelje asfaltna cesta, ki se si-cer konča nekaj sto metrovpred smučiščem, in da jeklanec podoben marsikate-remu drugemu po Sloveniji.Pomota. Cesta, sicer je lepain še popravljajo jo, a če siboste hoteli natakniti "kro-no", bodo vaša kolesarskaoblačila precej preznojena.Uradni naziv kralja ali kralji-ce Krvavca si lahko pridobitena rekreativni kolesarski dir-ki, ki jo vsako leto organizi-rata športni društvi Bam.biin RD Strmol, a sam pravim,da si krono zasluži vsakdo,
ki vsaj enkrat pririne kolo tjamed oblake, tja na Krvavec.Če boste štartali pred Go-renjskim glasom, potem bo-ste v obe smeri prekolesarilidobrih petdeset kilometrovin premagali 1100 metrovnadmorske višine, kar je zakolesarje še pomemben po-datek. Izpred Gorenjskegaglasa pojdite čez Kokrico inmimo Valya nadaljujte čezPredoslje in Britof do Šen-čurja, kjer bodite pozorni natablo, ki kaže proti Trati inCerkljam. Pred Cerkljamizavijte v Dvor in na koncuvasi levo proti žičnici Krva-vec. Po nekaj deset metrovboste videli tablo, ki kažeproti Apnu in Ambrožu podKrvavcem. Čeprav je že nazačetku videti grozovitvzpon, zavijte desno. Še prejpritisnite štoparico, ker jevedno dobro vedeti, kolikočasa boste uživali v neskonč-nem klancu. Ne jemljite
tega dobesedno, ker ni ne-skončen, je pa dolg celih 14kilometrov, če boste sevedazaužili še košček makadamain si cilj pripravili pred bist-rojem Sonček, kjer je tudicilj rekreativne dirke. Če vam bo uspelo gledatiokoli sebe, boste lahko opazi-li, da se peljete po panoram-sko zelo slikoviti naravi. Čepogledi ne bodo zamegljeni,boste Ljubljansko kotlinoimeli na krmilu, hočem rečina dlani oziroma pred očmi.Tako lepega pogleda s kolesane doživite na vsakem klan-cu. Ambrož pod Krvavcem jeedina vas, sončni zaselek, kisi je ime sposodilo od cerkvi-ce svetega Ambroža, ki jo bo-ste prečkali na poti navzgor.
Poletnim temperaturam nav-kljub boste iz metra v meterzaznavali hladnejši in prijet-nejši zrak. Če se boste za hipustavili, potem vam priporo-čam gostišče Ambrož podKrvavcem, saj za tiste najboljutrujene ponuja tudi preno-čišča. V nadaljevanju se bo-ste soočili s kilometrskim od-sekom ceste, ki se dobesednopostavi pokonci. Najstrmejšidel doseže več kot 20-odstot-ni naklon! Ko boste prema-gali ta odsek, ste skoraj reše-ni vseh muk. Cesta naprej jepoložnejša in lažje prebavlji-va. Po dobrih treh kilometrihse asfalt konča in tisti, ki vasmakadam ne moti, bostebrez skrbi lahko nadaljevalido smučišča.Spust v dolino je dolg in teh-nično zahteven. Turo pripo-ročam ljubiteljem klancevin vsem tistim, ki ste nekoli-ko bolje pripravljeni oz. ste vdobri kolesarski kondiciji.
Kako postati kralj Krvavca?Krono si lahko nadene vsak, ki mu uspe prikolesariti iz Kranja oz. Cerkelj do Krvavca.
Janez Ferlic
Ponavadi si tekači sezonorazdelimo na dva dela, in si-cer prvi spomladanski del inpotem še jesenski del. Seve-da so tekme na sporedu tudiv poletnih mesecih, a tisti,ki želi vsaj kolikor toliko do-bro nastopati v jesenskemdelu, mora poleti več pozor-nosti posvečati treningu kottekmovanjem. Kdor misli,da bo lahko preko celegaleta ohranjal visok nivo pri-pravljenosti, se moti. Tegaso sposobni le vrhunski at-leti, ki jim rekordne znam-ke in laskavi naslovi nisotuji. Rekreativec pa se morazavedati, da ima poleg špor-ta še vrsto obveznosti, ki jihmora vsakodnevno opravlja-ti in na nobeno od teh se nesme popolnoma navezati,saj potem lahko trpijo drugestvari. Torej, zmernost privsem. Vsi že vemo, kako po-membni so kilometri teka,da dosežemo nivo, ko lahkopritisnemo na intenziteti.Če vas bodo kdaj zasrbelepete in se boste želeli preiz-kusiti na kakšnem daljšemtreningu, se zapeljite v Bes-niško dolino in lahko odte-čete tisto pravo traso, ki po-
nudi vse, kar mora izkusitivzdržljivostni tekač. Štarta-mo v Spodnji Besnici predgasilskim domom in nada-ljujemo po glavni cesti doZgornje Besnice, kjer nakoncu vasi zavijemo desnoin se spustimo do reke Save,od koder nadaljujemo ob že-lezniški progi po makadam-ski cesti proti Podnartu innato levo po glavni cesti pro-
ti Lipnici do odcepa za Češ-njico, kjer pa se začne tistitežji del. V razmahu petihkilometrov moramo "obde-lati" tri dokaj težke klancein prav tako spuste in konč-no še zadnji rahlo razgibandel do izhodiščne točke.Trasa je zanimiva, ker se vesčas menjava ritem teka,prav tako tudi podlaga, "či-ste" ravnine je izredno
malo. To je trening, ki nare-di tekača močnega. Sam natej trasi vedno najbolj trpim,a ko jo hitro odtečem, vem,da sem v dobri formi. Takoprogo imamo lahko tudi zatestno, kjer si npr. rednodvakrat na mesec merimočas in nato lahko ocenjuje-mo, ali napredujemo ali iz-gubljamo v telesni priprav-ljenosti.
Vzdržljivost na treh klancihJesenski del tekaške sezone se bliža in poletni meseci so ključnega pomena pri nabiranju bazičnihkilometrov. Predstavljamo odlično tekaško traso, ki zahteva precej vzdržljivosti, moči in vztrajnosti.
Proga treh klancev: Sp. Besnica-Zg. Besnica-Podnart-Češnjica-Rovte-Njivice-Spodnja Besnica.18,9 kilometra, višinske razlike +/- 380 metrov.
Robert Guštin
Blejski Vintgar je soteskadolga 1,6 kilometra, skozikatero teče reka Radovna.Divja in neukročena Radov-na si je svojo pot vrezalamed pobočja planot Poklju-ka in Mežakla. Nastala jeozka in globoka soteska sstrmimi, ponekod navpični-mi in z gozdom poraščeni-mi bregovi. Leži v neposred-ni bližini Gorij, štiri kilome-tre severozahodno od Bleda.Leta 1891 sta jo odkrila Ja-kob Žumer, gorjanski žu-
pan in kartograf, ter fotografBenedikt Lergetporer. Sote-sko so uredili za oglede,tako da je bila za turističneobiske opremljena z galeri-jami in mostovi že leta 1893. Soteska Vintgar je zarezanamed navpičnimi stenami hri-bov Homa in Boršta, krasi pajo reka Radovna s slapovi, tol-muni in brzicami. Pot vodipreko mostov in Žumrovihgalerij ter se končuje z mo-stom nad mogočnim 16 me-trov visokim rečnim slapomŠum. Zaradi naravnih lepotje bil Vintgar uvrščen med
pomembnejše turistične za-nimivosti Slovenije in vsakoleto ima več obiskovalcev.Z avtom se pripeljete do Ble-da in naprej do Gorij, kjerpeš nadaljujete pot po ozkihstezicah in mostovih. Potreb-na je primerna obutev, saj jena poti lahko tudi spolzko. Veni smeri obiska soteske lah-ko izkoristite možnost "raz-gledne pešpoti" preko Homado zgodovinske cerkvice sv.Katarine s prelepim razgle-dom. Po mostovih in galeri-jah ter ob deroči reki se spre-hodite skozi slikovito sotesko
Vintgar, ki se zaključi s 16-metrskim slapom. Vrniti seje mogoče po isti poti ali pre-ko Sv. Katarine s čudovitimrazgledom na Karavanke,Dolino, Bled z okolico in Tri-glav. Pri vhodu in pri slapuŠum se lahko okrepčate v bi-fejih.Izlet priporočamo vsem lju-biteljem narave. Če imatemajhne otroke, naj vas neskrbi, kajti pot ni nevarna,pa tudi sam ogled in hoja ni-sta preveč naporna. S sred-nje hitro hojo sotesko pre-hodite v okrog 45 minutah.
Izlet v Blejski VintgarNarava svojo moč kaže v bučanju razpenjene vode, številnih brzicah in bistrih tolmunih rekeRadovne. Vintgar, 1,6 kilometra dolga soteska, se konča s slikovitim 16 metrov visokim rečnimslapom Šum, pot pa ponuja svojevrstno doživetje za vso družino.
V zadnjem najlepšem delu poti v vasi Rovte, kjer se ves čas dvigujemo in spuščamo. Konec asfaltne poti
Pot na Krvavec je naporna.Pogled na rečni slap Šum je prečudovit. Pot po soteski je lepo urejena.
Foto
: Ro
žle
Bre
gar
www.janezferlic.si
16 Športni glas, torek, 28. julija 2009
zanimivosti
1. Koga je v 100. finalu Wimbledona premagal Boris Becker?
Ivana Lendla Stefana Edberga Jimmyja Connorsa
2. Kolikokrat so San Antonio Spursi osvojili naslov prvakov v Ligi NBA?
Enkrat Dvakrat Štirikrat
3. Katerega leta je Mima Jaušovec zmagala na OP Francije v Parizu?
1967 1972 1977
4. Katera nogometna reprezentanca je Sloveniji zadala najhujši poraz?
Nemčija Švica Francija
5. V katerem mestu se konča vsakoletni Tour de France?
Pariz Nica Rim
Športni kvizOdgovorite na vprašanja in nam do konca meseca avgusta odgovore pošljite na naslov:Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom: "ZA ŠPORTNIKVIZ", seveda pa zraven pripišite tudi svoje osebne podatke. Med pravilnimi odgovori bomoizžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela darilni bon trgovine Zupan sport, Hermina Zupans.p., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, 04/531-27-00, 04/533-82-24, www.zupansport.com,e-pošta: [email protected].
Pravilni odgovori iz prejšnje številke so bili: Miran Pavlin je v dresu slovenske nogometnereprezentance dosegel 5 zadetkov, 1. zmagovalec kolesarskega Gira d'Italia je bil Luigi Gan-na, 8. naslov svetovnega prvaka je osvojil motociklist Valentino Rossi, Dwyane Wade je znanpod vzdevkom "Flash", prvo dirko letošnjega prvenstva Formule 1 je dobil Jenson Button.Nagrajenca športnega kviza iz prejšnje številke sta Peter Frelih in Nada Zupan.Pripravil: R. G.
Odgriznjen uheljLeta 1997 je v boksarskem dvoboju za naslov svetovnegaprvaka v težki kategoriji po verziji WBA Evander Holyfield podiskvalifikaciji ugnal Mika Tysona. Tyson je nasprotnika vLas Vegasu kar dvakrat ugriznil v uhelj, delček uhlja mu jecelo odgriznil in izpljunil. Približno 40 sekund pred koncem3. runde je Holyfield naenkrat poskočil in jezno stopil pročod Tysona, desni uhelj pa mu je zakrvavel. Dvoboj je bilprekinjen, da bi zdravnik lahko pregledal Holyfieldovo rano.Sodnik Lane je ostale sodnike opozoril, da Tysonu odvzemadve točki, slednjega pa opozoril. Po štirih minutah se jedvoboj nadaljeval, zatem pa je Tyson nasprotnika spetugriznil, tokrat v levi uhelj. Športna komisija države Nevadeje Tysona kaznovala s 3 milijoni dolarjev kazni in enoletnimizgonom iz vseh njihovih boksarskih ringov. R. G.
Glasni tenisKriki mlade portugalske teniške igralke Michelle Larcher deBrito med igro tenisa dosežejo jakost tudi do 110 decibelov,kar je vsega 10 decibelov manj od hrupa, ki ga povzroči leta-lo pri vzletu. Prekaša celo Moniko Seleš, ki je pred leti tudiprecej glasno vzdihovala. Nekateri so mnenja, da bi moralipreglasno udarjanje žogice kaznovati z odvzemom točk alicelo diskvalifikacijo, saj to moti in ovira igro nasprotnic. R. G.
Michelle Larcher de Brito
Rumeni karton za spuščanje vetrovNogomet je lahko tudi zabaven. Nekaj podobnega se je zgodilo v neki amaterski ligi v Manchestru, kjer je igralec prejel rumeni karton zaradi preglasnega spuščanja plinov iztelesa. Nenavaden dogodek se je dogodil, ko so igralci Inter-national Manchestra izvajali enajstmetrovko. Pri tem je edenod nasprotnih igralcev glasno spustil plin iz telesa, kar naj bi zmotilo izvajalca najstrožje kazni, da jo je zapravil. Igralcina zelenici so se začeli krohotati, sodnik pa očitno ni bil tako židane volje, saj je potegnil rumeni karton in kaznovalnogometaša, ki je imel težave z vetrovi. R. G.
Strgane kopalkeItalijanska plavalka Flavia Zoccari je morala na letošnjih sre-dozemskih igrah v Pescari tik pred startom plavalne tekmeodpovedati nastop. Razlog so bile strgane kopalke na zadnjiplati. 22-letnica je bila že pripravljena na start, ko so ne-nadoma popustili šivi na 400 evrov vrednih kopalkah JakedJ01. Nesrečna Italijanka si je z roko pokrila zadnjico in odkorakala nazaj proti svojemu sedežu, kjer je planila v jok.Očitno so bili nad dogodkom presenečeni tudi organiza-torji, saj ji nihče ob bazenu ni ponudil brisače, da bi se Zoccarijeva vsaj ogrnila. Italijanka je morala nastop v finalutekme na 200 metrov prosto odpovedati, saj ni bilo časa, dabi si kopalke zamenjala. R. G.
Mike Tyson Andrej Jelenc
Gol z rokoLeta 1986 je Argentina z izjemnima goloma Maradone, prve-ga je dosegel z roko, v četrtfinalu svetovnega prvenstva pre-magala Anglijo z 2:1. Po nepozabni tekmi na mundialu v Me-hiki se je bilo kar težko odločiti, kateri gol argentinskega vir-tuoza je bil bolj čudežen. Pred 115 tisoč gledalci na razproda-ni Azteci je v 51. minuti Maradona z roko potisnil žogo prekvratarja Petra Shiltona, sodnik Ali Bennaceur iz Tunizije pa jezadetek priznal. Tri minute pozneje je Maradona dosegelnajlepši zadetek v zgodovini prvenstev. Žogo je sprejel nasvoji polovici, osmešil celotno obrambo Angležev, preigralše Shiltona in žogo potisnil v mrežo. 10 minut pred koncemje prvi strelec prvenstva Gary Lineker znižal izid. R. G.
Diego Maradona Cristiano Ronaldo
Krokodil z imenom Cristiano RonaldoV tematskem parku na Gran Canarii, kjer domujejo plazilci, seje v zadnjih dneh močno povečal obisk. Vzrok je albinokrokodil, z imenom Cristiano Ronaldo. Za ime novega Re-alovega nogometnega zvezdnika so se v vodstvu parka SiouxCity na Kanarskih odločili, ker je krokodil tako kot Realov dresbele barve in ker je bilo tako krokodilu kot tudi 24-letnemuPortugalcu v zadnjem času namenjene veliko pozornosti.Park je belega krokodila, teh je na svetu okoli 50, v Evropi pale Cristiano Ronaldo, dobil decembra 2008, prav gotovo pa jebil veliko cenejši kot Ronaldo, ki je iz Manchester Uniteda vMadrid prestopil za rekordnih 94 milijonov evrov. R. G.
Andrej JelencLeta 1963 se je rodil najboljši slovenski kanuist vseh časovAndrej Jelenc. Na največjih tekmovanjih je osvojil devet od-ličij. Po zaključku aktivne športne kariere je prevzel mestoglavnega trenerja članske slalomske reprezentance in direk-torja reprezentanc v kajaku in kanuju. Prvi velik uspeh je do-segel leta 1983, ko je na evropskem prvenstvu v Meranu, kotčlan jugoslovanske reprezentance, v ekipni tekmi osvojil sre-bro. Na naslednjih evropskih in svetovnih prvenstvih je v ka-nuju enosedu osvojil še osem kolajn v spustu, od tega pet vekipnih tekmah in tri posamezno. Leta 1991 je v ameriškemFrostburgu postal svetovni prvak, dve leti kasneje pa je bilnajboljši s slovensko ekipo. Trikrat je bil nepremagljiv tudi vskupnem seštevku svetovnega pokala (1989, 1991 in 1993).Leta 1989 je bil po izboru športnih novinarjev izbran tudi zašportnika leta Slovenije. Po koncu kariere je postal trenerčlanske ekipe K-1 slalom in direktor reprezentanc. R. G.
Flavia Zoccari z odkrito zadnjico
17GORENJSKI GLAStorek, 28. julija 2009 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Štefan Žargi
Bled - V teh vročih dneh sonaše misli predvsem name-njene počitnicam. Iz turistič-nih krajev prihajajo različnenovice o tem, kako je sveto-vna gospodarska recesijavplivala na obisk. Obiskalismo družbo Sava hoteli Bled,največjega gorenjskega turi-stičnega ponudnika, in sepogovarjali s predsednikomuprave Fedjo Pobegajlom.
Čeprav se niste več odločiliza najem Vile Bled, je druž-ba Sava hoteli Bled še ved-no največji ponudnik turi-stičnih storitev na Bledu.Katere so vaše zmogljivosti?
"Sava hoteli Bled s šestimihoteli predstavljajo približno60 odstotkov kapacitet naBledu. En hotel ima pet zvez-dic, dva štiri in trije imajo trizvezdice. Poleg tega imamoigrišče za golf, kamp Bled terdve večji restavraciji ob jeze-ru. V hotelih je 650 sob.
Sava hoteli Bled je ena odpetih družb v okviru dejavno-sti Turizem Poslovne skupi-ne Sava. Druge štiri so v seve-rovzhodnem delu Slovenije,kjer so, kot je znano, družbe stermami: v Moravskih topli-cah, v Radencih in Banovcih,v Lendavi in na Ptuju."
Minila je že polovica kriz-nega leta 2009, turističnasezona je na samem vrhun-cu. Kakšen je pri vas letoš-nji turistični obisk?
"V naši dejavnosti lahkogovorimo o počitniški sezoni,ki traja od junija do septem-bra poleti in od decembra dofebruarja pozimi. V vmesnihobdobjih je predvsem časkongresnega turizma.
Letos v prvem polletju vnaši družbi v primerjavi z is-
tim obdobjem lani beležimoza približno 20 odstotkovmanj nočitev, vendar se pol-ožaj z začetkom glavne počit-niške sezone popravlja. Priobisku se pomembno spre-minja struktura gostov, sajsmo imeli v preteklosti le zaokoli pet odstotkov domačihgostov, letos pa jih je po-membno več. Jasno je, da jeBled geografsko v takem po-ložaju, da ga večina Sloven-cev obišče le za en dan, po-memben premik pa je zago-tovo prispevala lanska popol-na prenova hotela Savica vdružinski hotel. Hotel, ki jetako glede nastanitve, po-nudbe in animacije prilago-jen družinam.
Druga sprememba v struk-turi gostov je, da imamo veli-ko manj gostov iz Velike Bri-tanije in ZDA, kar pripisuje-mo vplivu gospodarske rece-sije in neugodnim tečajemnjihovih valut do evra."
Kdaj ste upad teh gostovopazili in kako ste ukrepali?
"Da bo manj gostov iz an-gleško govorečih držav se jepokazalo že lani jeseni, zatosmo sklenili, da se preorienti-
ramo na trge bližnje tujine -približno petsto do šeststo ki-lometrov okrog Bleda. Takosmo okrepili naše propa-gandne in trženjske aktivno-sti ne samo na Hrvaškem,pač pa tudi širše na Balkanu(npr. v Srbiji), na Madžar-skem, Češkem, v Avstriji inItaliji. Učinki so vidni in našaželja je, da nadomestimo prejomenjeni izpad. To sevedane pomeni, da trge Anglije inZDA sedaj zanemarjamo,pač pa smo zelo aktivni v ok-viru konzorcija Spot, ki si pri-zadeva za obnavljanje in širi-tev letalskih povezav z našodržavo, zlasti Brnikom. Takosmo dosegli, da ima na pri-mer nizkocenovni Easyjet vsezoni deset letov na teden,kar je več kot lani."
Kaj ste napravili za izboljša-nje ponudbe v letošnjemletu?
"Za letošnjo sezono smo zureditvijo parcel preuredilinaš petzvezdični kamp vZaki, kot to zahteva kategori-zacija, in vlaganje se z do-brim obiskom - v teh dnehimamo prek tisoč gostov, ob-restuje. Drugi projekti za zdaj
mirujejo. Eden od njih je tudiprenova kavarne Park, matič-ne lokacije za prodajo zna-menitih kremnih rezin, pričemer se lahko pohvalimo,da smo jih do letos, odkar seod leta 1953 rezine pripravlja-jo, prodali že deset milijonov.V oktobru ob tem pripravlja-mo večjo prireditev."
Kaj pa igrišče za golf, ki jeeno najuglednejših tudi vširšem območju?
"Golfsko igrišče je prav go-tovo del naše družbe, ki čutinajmanj posledic recesije.Rezultat je tam praktičnoenak kot lansko leto. V začet-ku julija smo gostili evrop-sko ekipno prvenstvo za žen-ske do 21. leta, kar je že tret-jič zapored, da je v sezoni nanašem igrišču evropsko pr-venstvo tega ranga. To je z vi-dika promocije izjemno po-membno. Naj poudarim, daigrišče za golf zelo povezuje-mo z našo hotelsko ponudboin ponudbo storitev za well-ness, kot dobra poteza pa seje izkazala tudi skupna po-nudba z golfskim igriščem vMoravcih. Odziv je bil prese-netljiv, saj smo prodali preksto kart."
Kako upad gostov vpliva navaše poslovanje?
"Kot je upadlo število na-ših gostov, so tudi prihodki vprvem polletju manjši kot venakem obdobju lani, ven-dar pa počakajmo na pollet-ne poslovne rezultate, kibodo skladno z borznimipravili za celotno Poslovnoskupino Sava objavljeni 21.avgusta. Težko je tudi oceni-ti, kako se bo zaključilo letoš-nje leto. V turizmu so sezon-ska nihanja zelo izrazita inrekel sem že, da se položajsedaj na vrhuncu sezone iz-boljšuje."
Kaj pa sodelovanje z drugi-mi turističnimi organizaci-jami na Bledu?
"Z veseljem lahko ugoto-vim, da je sodelovanje vednoboljše, zlasti z Lokalno turi-stično organizacijo Bled, skatero imamo vedno večskupnih projektov. Intenziv-no smo sodelovali pri pripra-vi Blejskih dnevov, sodeluje-mo pri skupni promocijeBleda kot destinacije v tujini- trenutno v Angliji, Nemčijiin Italiji. Trdno sem prepri-čan, da bomo morali v tejsmeri v prihodnje še trdo de-lati, uspeh pa bo le v dobremsodelovanju."
Tudi na Bledu več slovenskih gostovV Savinih hotelih na Bledu so v prvem polletju zabeležili za petino manj gostov, na vrhuncu sezonepa se obisk popravlja. Ureditev družinskega hotela je bila dobra naložba.
Ljubljana
Izjemno povpraševanje MPS po kreditih
Iz Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo so spo-ročili, da je povpraševanje po kreditih v okviru garancijskesheme za mikro, mala in srednje velika podjetja (MPS) iz-jemno veliko. Na razpis v marcu, ko so razpisali za 52 milijo-nov evrov garancij in 8,7 milijona evrov za subvencije obre-stne mere, je omenjeni sklad prejel 660 vlog in že odobrilokoli tristo garancij. Shema ponuja 80-odstotno zavarovanjebančnih kreditov, prejemniki pa plačujejo obrestno mero vvišini šestmesečnega EURIBOR + 0,5 odstotka. Ker je že po-rabljenih prek osemdeset odstotkov sredstev, načrtujejo, dabodo garancijski potencial iz evropskih in nacionalnih sred-stev morali povečati še za dvajset milijonov evrov. Š. Ž.
Štefan Žargi
Ljubljana - V četrtek je slo-venska vlada na redni sejisprejela predlog spremembzakona o davku na dodanovrednost, s katerim je pri-sluhnila večletnim predlo-gom in prizadevanjem obrt-nikov in podjetnikov zamanjšo obdavčitev nekaterihmanj donosnih storitev, po-enostavitev obračunov inhkrati več evropskim direkti-vam. Tako predlaga znižano8,5-odstotno stopnjo DDV zafrizersko dejavnost, za čišče-nje oken in zasebnih gospo-dinjstev, domače varstvootrok, manjša popravila ko-les, čevljev, usnjenih izdel-kov, oblačil in pri prodaji knjig ter dobavah biotičnihsredstev za varstvo rastlin.Nižja davčna stopnja naj biveljala tudi za obnovo in po-pravila zasebnih stanovanj,za restavracijske storitve incatering, kjer pa niso vključe-ne pijače. Tovrstna priporo-čila je Evropska unija izdalaz namenom, da se olajša od-piranje novih delovnih mest
in zmanjša siva ekonomija.Predlog zakona spreminjasplošno pravilo o krajuopravljanja storitev davčnimzavezancem tako, da so takš-ne storitve načeloma obdav-čene v državi članici, kjerima sedež naročnik storitev,spremembe pa so predlaga-ne tudi pri vračanju DDV, kise bo poslej lahko zahtevalizključno po elektronski poti.
Druga pomembna predla-gana novost je za podjetnikedvig praga za obračun DDVpo plačani realizaciji, ki sepovišuje z 208 tisoč evrovprometa na leto na štiristo ti-soč evrov. Poleg tega se pove-čuje tudi pavšal pri kmetijskidejavnosti s štirih na osemodstotkov, kar pomeni davč-no razbremenitev manjšihkmetij. Predlog spremembzakona o davku na dodanovrednost pa prinaša tudi karosem ukrepov za preprečeva-nje davčnih goljufij, zaradičesar si na finančnem minis-trstvu kljub omenjenim olaj-šavam obetajo pozitiven fi-nančni učinek predlaganihsprememb.
Vlada pri DDV prisluhnila obrtnikom in direktivam EUPredlog sprememb zakona o davku na dodanovrednost prinaša nižjo stopnjo obdavčitve nekaterih obrtniških storitev in olajšave za podjetnike ter manjše kmetije.
Fedja Pobegajlo
Družinska odprava iz hotela Savica na kopanje
Štefan Žargi
Ljubljana - Slovenska vlada jena četrtkovi seji prisluhnila šeeni dolgoletni zahtevi, da na-mreč cene komunalnih stori-tev poslej določajo občine sa-mostojno. Od sredine avgu-sta namreč ne bo več veljalaUredba o oblikovanju cen ko-munalnih storitev, po kateriso občine morale za spre-membo cen pridobiti soglasjeministrstva za gospodarstvo.Predstavniki Združenja ob-čin Slovenije in Skupnostiobčin Slovenije so predstav-nikom resornih ministrstevpredstavili svoje stališče, in si-cer, da naj občine avtonomno
odločajo o cenah komunal-nih storitev, ker so to obveznegospodarske javne službe nalokalni ravni, s tem da bi secene oblikovale po predpisanimetodologiji in bi imeli jasnodoločena merila in organenadzora. Njihovo mnenje jebilo, da je strah glede nera-zumnega povečanja cen ko-munalnih storitev neuteme-ljen. Strah pred velikimi po-dražitvami je minister za go-spodarstvo Matej Lahovnikkomentiral: "Če bodo ljudjeocenili, da so šli v občini spodražitvami čez rob, bodoznali izstaviti račun na volit-vah. Mislim, da bodo pri temv občinah zelo previdni."
Cene komunalnih storitevbodo občinske
18GORENJSKI GLAS
torek, 28. julija 2009KMETIJSTVO [email protected]
Jasna Paladin
Koreno - Srečo Zalaznik izvasice Koreno v dolini Črne-ga grabna skoraj šeststo me-trov nad morjem se je za če-belarjenje odločil pred pe-timi leti, čeprav je bila to ženjegova želja iz otroštva, koje imel na domačih Prevojahsvoj čebelnjak.
"Pred leti sem imel delo-vno nesrečo in iskal semkakšno duhovno zadovolj-stvo, pa sva z ženo Natašokupila nekaj panjev in tako
se je začelo. Včlanil sem se vČebelarsko društvo Lukovicain se začel izobraževati, preddvema letoma pa sem se po-vezal z Inštitutom za kontro-lo in certifikacijo v kmetij-stvu, saj sem svojemu čebe-larjenju želel dodati nekajveč," pravi Srečo Zalaznik inpriznava, da je odločitev zaekološko pridelavo medu pri-
nesla nekaj korenitih spre-memb in tudi za tretjinomanj medu, a mu za to nika-kor ni žal, čeprav je med si-cer številnimi čebelarji na po-
dročju Lukovice, kakor pravi,prvi, ki se je odločil za ekolo-ški pristop. "Inštitut je pobralvzorce medu in mi dal navo-dila, ki se jih moram držati,če želim prejeti certifikat.Maticam ne smem striči kril,15 dni pred cvetenjem jih nesmem krmiti, sicer pa le strsnim sladkorjem, strožja sotudi pravila, povezana s higi-
eno," pravi Zalaznik, ki imana domačem vrtu čebelnjak s34 družinami, in priznava,da je največjo sprememboprinesel način zdravljenja če-
bel, ki mora biti zdaj povsemnaraven. Svoje čebele, ki mupridelajo približno dvesto ki-logramov cvetličnega, kosta-njevega in smrekovega meduna leto, lahko v primeru če-belje gnilobe in varoje zdravile z oksalno in mravljičnokislino.
V okolici vasi Koreno in-tenzivnega kmetijstva ni,
zato Srečo Zalaznik v svojidejavnosti vidi lepo prilož-nost, ki si jo želi izkoristititudi v sklopu blagovne znam-ke Zakladi Črnega grabna.
Čebelarjenje v skladu z naravoSrečo Zalaznik se je kot prvi med lukovškimi čebelarji odločil za ekološki način čebelarjenja. Medu jemanj, a ima zdaj dodano vrednost, pravi.
Jože Košnjek
Sele na Koroškem - ČlaniSkupnosti južnokoroškihkmetov, v kateri so včlanjenivečinoma slovenski kmetje zjužnega dela Koroške, so biliv nedeljo izjemno zadovolj-ni, da se je okrog tisoč ljudiudeležilo tradicionalne prire-ditve Kmečki praznik, ki jebila že osmič zapored. To-krat je bila v eni od najboljslovenskih vasi na KoroškemSele/Zell Phare pod Košuto,kjer je pri organizaciji sode-lovala tudi Interesna skup-nost selskih kmetov. Letoš-njega praznika so se udeleži-li kmetje iz Slovenije in Fur-lanije Julijske krajine v Italiji,ki tudi na poslovnem in izob-raževalnem področju medseboj že nekaj let uspešnosodelujejo.
Nedeljsko srečanje se jezačelo z mašo v selski farnicerkvi in nadaljevalo z zabav-nim in kulturnim progra-mom v Gospodarskem cen-tru Sele, v katerem so sode-lovali domači ansambel Pav-lič, folklorna skupina iz Že-
lezne Kaple, mladinski zborAngels iz Bilčovsa, tambura-ši iz Železne Kaple in Hodišter harmonikarji iz Železni-kov. Železnikarji so pripravi-li zelo zanimivo razstavo iz-delkov domače obrti. Medgosti iz Slovenije so bili nasrečanju tudi generalni kon-zul v Celovcu Andrej Longar,član vodstva slovenske Kme-
tijske in gozdarske zborniceMiran Naglič, podpredsed-nik njene gorenjske območ-ne enote Janez Šebat inpredsednik komisije za med-narodne odnose državnegasveta Vincenc Otoničar. Kotizvrstni gostitelji pa so se iz-kazali direktor koroške kme-tijske zbornice, koroški Slo-venec Ernest Groeblacher,
predsednik Skupnosti juž-nokoroških kmetov ŠtefanDomej, zbornični svetnik inžupan Železne Kaple FrancJožef Smrtnik, podžupan SelNanti Olip, tajnica skupnostiJustina Hribernik, predstav-nica Kmetijske izobraževal-ne skupnosti na KoroškemOlga Vogelauer in številninjihovi sodelavci.
Kmetje praznovali v SelahNa tradicionalnem Kmečkem prazniku v Selah na Koroškem so bili tudi kmetje iz Slovenije in iz Furlanije in Julijske Krajine.
Stojan Saje
Leše - Krajevna skupnostLeše in Aktiv vaških žena stasklenila obuditi stare kmeč-ke običaje in načine ročnegadela, ki tonejo v pozabo. Laniso kosili pobočje Dobrče invlekli "breme". Tako rečejosenu, ki ga naložijo na vejein zvežejo, nato pa spravijo vdolino. Pri tem opravilu so seizkazali moški, na letošnjižetvi po starem pa so imeleglavno vlogo ženske.
"Pri organizaciji prireditveso nam priskočili na pomočsponzorji in Občina Tržič.Na nekdanji Valjavčevi njivi,kjer je Janez Frantar - Grab-nov posejal pšenico, se jezbralo 25 starejših žanjic innekaj mladine. Pogumnosmo se lotili žetve na star na-čin. Kljub poletni vročinibodo snopi pred večerom vkozolcu," je povedala MetkaKokalj v petek popoldne.Najstarejša med žanjicami jebila 82-letna Angela Krsnik,doma z Rahotove kmetije, kije vajena trdega dela. Spom-nila se je, da so še pred dve-ma desetletjema želi s srpipšenico in jo doma mlatili.Veseli jo, da to delo spozna-vajo mladi. Srp je prvič vihte-la učenka 5. razreda Nina Bo-hinc iz Leš, najmlajša medžanjicami. Zaupala je, da joje tega naučila prababica
Francka Bohinc. Kot je dejala75-letna domačinka s kmetijepr' Frid', je rada delala obmami Francki. Žela ni žešestdeset let, zato se ji zdilepo, da so se tega spet spom-nili. Z Dobrega polja je prišlaDragi Bohinc, ena šestih de-klet z Grabnove kmetije. Obnjej sta želi še sestri Malči inMarija. Eden redkih moških,ki je prijel za srp, je bil ViktorBešter s kmetije pri Brdarju vVadičah. Naložili so mu bru-šenje srpov, a je vseeno požel
nekaj pšenice in jo vezal vsnope. Pri tem je pokazalspretnost tudi Ciril Lazar,župnik v Lešah, ki je doma skmetije v Zasavju.
Vaščane je obiskal tudi tr-žiški župan Borut Sajovic, kije pokazal, da zna brusitikoso in žeti s srpom. Snopežita so nalagali na voz JanezFrantar, Igor Borštnar, JanezStare in Peter Bešter. RomanPotočnik jih je s konjem od-peljal do kozolca, kjer je dajalnavodila 79-letni ValentinPapler iz Leš. V pomoč je biltudi Janez Langus s Peračice.Zbrane so bodrili pri delučlani Vaške godbe, žejo pasta jim s hruškovo vodo inčrno kavo lajšali Ema Bohi-njec in Barbara Potočnik. Pritočilnem pultu so ponujali šekaj močnejšega. Denar bodonamenili za novo brunaricoob nekdanji šoli.
"Zaradi mokrega poletja bo medu letos precej manj."Srečo Zalaznik ima v svojem čebelnjaku 34 čebeljih družin.
Podpredsednik kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Janez Šebat (drugi z leve) je podaril predsedniku Skupnosti južnokoroških kmetov Štefanu Domeju(tretji z leve) kruh v obliki svinjske glave. Domej je namreč znan koroški rejec prašičev. Na fotografiji so še voditeljica prireditve Olga Vogelauer, državni svetnik Vincenc Otoničarin predsednik Kmečke zveze Slovencev v Italiji Franc Habec.
Žanjice na Lešanskem poljuDomačinke izpod Dobrče so pokazale, kako sonekdaj želi pšenico. Pridružila sta se tudi učenkaNina in župnik Ciril.
Žanjice iz Leš (desno Metka Kokalj) je pohvali tudi županBorut Sajovic.
Nina Bohinc (v sredini) je prvič žela, česar jo je naučilaprababica Francka.
19GORENJSKI GLAStorek, 28. julija 2009 NASVETI [email protected]
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
V R A K O V I H K L E Š Č A H , 2. DEL
Marjeta Smolnikar
Hiša iz kart
Ptičja dresen ustavlja krvavitve Kakor je ptičja dresen osovražena kot plevel, tako je bila svoj čas izjemnocenjena kot zdravilna rastlina. Zlasti se obnese pri ustavljanju krvavitev,proti driski in črevesnim vnetjem ter za zdravljenje pljučnih bolezni.
Tedenski jedilnikNedelja - Kosilo: čista goveja juha z jušno zelenjavo, govedi-na iz juhe v gobovi omaki, kruhovi cmoki, zelena solata, sad-na kupa s sladoledom; Večerja: narezek s pršutom, melona.Ponedeljek - Kosilo: kremna juha iz bučk, pečena piščančjabedra z mladim krompirjem, zelena solata; Večerja: stročjifižol s paradižniki in feto v solati, zrnat kruh.Torek - Kosilo: špinačna juha s korenjem, špageti z mesnoomako, radič z lečo v solati; Večerja: pečen krompir s kumi-no, kislo mleko.Sreda - Kosilo: golaževa juha, polenta s parmezanom, meša-na solata; Večerja: tuna iz konzerve, radič s krompirjem inmajonezo v solati, francoska štruca.Četrtek - Kosilo: rižota s telečjimi koščki, paradižniki in bazi-liko, rdeča pesa v solati, nektarine; Večerja: kumarična sola-ta s krompirjem, goveja jetra na žaru, toast. Petek - Kosilo: kumarična hladna juha, skuše na žaru, blitvas krompirjem po dalmatinsko, grozdje; Večerja: krhka poga-ča s paradižniki in feto, zelena solata.Sobota - Kosilo: zelenjavna enolončnica z mleto govedino,skutni cmoki, solata ali kompot; Večerja: postrvi na žaru, jaj-čevci v marinadi, krompirjeva solata s čebulo.
Špinačna juha s korenjemSestavine: 2 korena, 4 dag prekajene slanine, 2 žlici zdroba, 1 liter in četrt vode, 25 dag špinače, poper, sol, 2 žlici kisle smetane, sesekljan peteršilj.Očiščeno korenje naribamo, prepražimo ga na drobno zre-zani prekajeni slanini skupaj z zdrobom, zalijemo z vodo,osolimo in pokritega kuhamo. Očiščeno, oprano in drobnozrezano ali zmleto špinačo zdaj dodamo juhi, a jo samo pre-vremo in začinimo, na koncu, tik preden postrežemo, ji paprimešamo kislo smetano ter jo potresemo s peteršiljem.
Krhka pogača s paradižniki, baziliko in fetoTesto: 200 g moke, 100 g mrzlega masla, 75 g naribanega par-mezana, mrzla voda; Nadev: 1 strok česna, šop bazilike, 1 dl mleka, 3 žlice oljčnegaolja, 200 g sladke smetane, 4 jajca, sol, poper, 6 paradižnikov(pelatov), 200 g mladega slanega sira (fete).Zmešamo moko, naribani parmezan, kosme mrzlega masla,ščepec soli in 50 do 75 ml ledeno mrzle vode. Vse zgnetemo vgladko testo, zavijemo v folijo in damo za pol ure v hladilnik. Česen olupimo, baziliko osmukamo. V ozko visoko posododamo sesekljan česen in drobno zrezane liste bazilike, mle-ko in 2 žlici olja, smetano, jajca, solimo, popramo in razžvrk-ljamo. Paradižnike zrežemo na kocke, feto na tanke rezine.Testo tanko razvaljamo in z njim obložimo 2 okrogli nepre-gorni posodi za peko pogač (premer 30 cm) ali en večji pe-kač. Pekač obložimo s testom tako, da dvignemo rob. Testona dnu prepikamo z vilicami, da se med peko ne dviga. Natesto porazdelimo smetanov preliv z jajci. V nadev potopimokocke paradižnika in fete. Pogačo položimo v ogreto pečicoin pečemo pol ure pri 200 stopinjah Celzija.
Zdrav človek ima tisoč raz-ličnih želja, bolan eno samo:ozdraveti. Kdo je to misel prviizrekel, ne vem, vsekakor drži.
Dokler nam gre v življenjuvse kot po maslu, je pozitivenodnos do sveta in dogodkov vnjem ter okrog nas, zelo pre-prosta in dojemljiva filozofija.Dokler se nam vse obrača vdobro, je samoumevno verjeti,da imamo življenje v svojihrokah, da svoje življenje saminadzorujemo in obvladujemo.V teh življenjskih okoliščinahpravzaprav sploh ne rabimovodnikov in priročnikov otem, kaj naj delamo in kakonaj "dihamo", da bomo dose-gli vse cilje, ki smo si jih zasta-
vili. Človeku, ki resno zboli,človeku, čigar življenje visi nanitki, pa se ta sodobna in doskrajnosti posiljena filozofijaoziroma teorija o pozitivnemmišljenju, v trenutku podrekot hiša iz kart. Je v sodobnidružbi res potrebno zboleti,denimo, za rakom na pljučih,da človek spozna svojo nemoč,svojo šibkost, svojo majhnost,da spozna absurd filozofijepozitivnega mišljenja? Žal jetako, da je resna bolezen zamarsikoga streznitev, rešitevpred zablodami, v katere naspeha do skrajnosti popačenain skomercializirana vzhod-njaška filozofija o vsemogoč-nosti človekove volje in moči,
ki v svojem bistvu temelji nanačelu polne denarnice.
Ja. Lahko je s pozitivnimmišljenjem in odnosom dosveta guncati afne ljudem, kipokajo od zdravja. Ne po-znam pa niti enega človekain prepričana sem, da gasploh nihče ne pozna, ki bitako zelo pozitivno razmiš-ljal, da bi si (izključno) s topozitivno mislijo pozdravilhudo bolno telo. Žal, tega ču-deža ne poznam. Nasprotnopa sem govorila s človekom, kisi je z globoko in iskreno verov Boga, tako rekoč z nadčlove-ško ponižnostjo pred Vsemo-gočnim, z iskrenostjo in z ne-izmerno ljubeznijo do sočlo-
veka pri "višji sili" izposlovalzdravje. Omenjeni gospod jenamreč zbolel za rakom naprostati in zdravniki mu nisodali več kot dva, največ trimesece življenja. Od takrat jeminilo dve leti, gospod pahodi naokrog, kot da mu ninikdar nič manjkalo. In kakogledajo na to njegovo čudežnoozdravitev zdravniki? Kratkomalo so si izmislili, češ da sose zmotili; da je šlo pri njempač za pomoto.
Žal, Teja in Metka te pastiin puhlosti filozofije pozitiv-nega mišljenja nista spregle-dali in sta umrli. Da ne bo,lepo prosim, hude krvi ali celoočitkov. Nikakor in pod nobe-
nim pogojem ne trdim, dasta, še zlasti to velja za Met-ko, umrli, ker sta verjeli v močvirtualne resnice. Res pa je,da sta se tej sodobni kugi pol-nih denarnic prepustili namilost in nemilost. Prepriča-na sem, da tudi ali predvsemzato, ker je to pač najlažjestoriti.
S tem, ko sta se Teja in (šezlasti) Metka pogojno rečenovdali v usodo pozitivnegamišljenja, sta izgubili čas inpriložnost, povezati se z Naj-višjim dobrim in ga ponižnoprositi za zdravje ali vsaj ne-kaj (naknadno) podarjenihlet življenja.
(Se nadaljuje.)
106
Ptičja dresen je za večino le nadležen plevel.
Pavla Kliner
Kurji jezik ali žabja solata
Drdres, kurji jezik, mola-va, muljava, norava, pernica,pogača, rakovica, svinjskakaša, trdina, truškotec, vrb-nica, žabja solata je le nekajimen, ki jih je dal naš človektemu enoletnemu plevelu sštevilnimi zdravilnimi odli-kami. Ptičja dresen (Polygo-num aviculare) je ena izmedredkih rastlin, ki jo dobimona vseh kontinentih. Pri nasraste po poteh, njivah, vrto-vih, na ledinah in na grob-ljah. Od julija do septembranabiramo rastline v cvetjubrez korenin. Sušimo v sen-ci in pazimo, da se zeli čim-manj dotikamo. Rastlinavsebuje precej vitamina C inkremenčeve kisline, v nje-nem eteričnem olju pa jekafri podoben persikariol.
V tradicionalni kitajskimedicini
Na Kitajskem je bila ptič-ja dresen že pred 3700 leti,to je v času cesarja Shin-nonga, ena izmed najboljcenjenih zdravilnih rastlin.Imenovali so jo pien-hsü.Že tedaj so veliko vedeli onjenih zdravilnih učinkih,denimo to, da čisti seč, po-mirja bolečine v trebuhu,in da se posebej obnese zazdravljenje hudih pljučnih
bolezni. Hieronymus Bockje zapisal, da je ptičja dre-sen "najkoristnejša medvsemi navadnimi zelišči",Sebastian Kneipp pa je naj-bolj zaslužen, da je ta rastli-na prišla na dober glas inso jo začeli upoštevati prizdravljenju pljuč in ledvič-nih bolezni, kamnov, proti-na, revmatizma, driske,črevesnih krvavitev in prizdravljenju ran.
Zel za "dobro kri"
Zaradi kremenčeve kislineučinkuje ptičja dresen pose-bej spodbudno na nastajanjevezivnega tkiva in na izbolj-šanje sestave krvi. Nič manjučinkovita ni pri čiščenjukrvi in pri zaustavljanju krvavitev - zelo dobro se obnese pri najrazličnejšihkrvavitvah, tako pri krvavit-vah iz maternice, želodca,hemoroidov in pljuč. SimonAšič pravi, da ptičja dresenzdravi zlasti pljuča, ledvicein mehur.
Čaj poveča odpornostproti gripi
Čaj pripravimo kot zavre-tek: dve do tri žličke suheptičje dresni prelijemo zmrzlo vodo in segrejemodo vretja. Popijemo ga lah-ko tri do štiri skodelice nadan. Dr. Katja Galle-Toplakv Zdravilnih rastlinah na
Slovenskem piše, da je takčaj spomladi in jeseni zelodober v obliki kure. Še zla-sti jesenske kure s čaji, kipospešujejo presnovo, po-večajo pozimi odpornostproti nahodu in gripi. Čajlahko uporabljamo tudi zaizpiranje ran.
Zel zoper pljučne bolezni
Za zdravljenje kašlja inzasluzenosti jo mešamo venakih delih z lapuhom(Tussilago farfara) in trpot-cem (Plantago lanceolata).Na dan popijemo dve do triskodelice čaja v obliki po-parka. Za eno skodelico vza-memo eno zvrhano žličkoposušenega in drobno zre-zanega zelišča. Zelo pa jepriporočljiva tudi čajna me-šanica z enakimi deli ptičje
dresni, ovsene slame (Ave-na sativa) in njivske preslice(Equisetum arvense).
Namočena dresen
Ljudsko zdravilstvo jouporablja na več načinov.Namočena v kislem rde-čem vinu pomaga proti dri-ski, spahovanju in pri men-strualnih težavah. Namoče-na v žganju prežene čreves-ne zajedavce. Sok ali čaj laj-šata boleče mokrenje in od-pravljata pesek in kamne izledvic in mehurja. Celo prisladkorni bolezni naj bi sedobro obnesla. Najbolje jeseveda, da pijemo čaj gre-nak. Zunanje jo lahko upo-rabimo v obliki obkladka zazdravljenje odprtih vnetijnog, ploskih oteklin in ran,ki se slabo celijo.
Ptičja dresen raste po vsej Sloveniji.
20 torek, 28. julija 2009GORENJSKI GLASPISMO, ZANIMIVOSTI [email protected]
GRADBENI DELAVECdo 16.08.2009; GASTRONOMIJA KR-STEV, d.o.o., FERRARSKA UL. 12, 6000KOPERDELAVEC BREZ POKLICAČISTILEC; do 29.07.2009; LASER, Bled,d.o.o., VURNIKOVA UL. 2, LJUBLJANAPOMOŽNI DELAVECTOČAJ; do 30.07.2009; ASIMA HALILO-VIĆ S.P., DELAVSKA C. 10, KRANJOSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBAŽELEZOKRIVEC; do 01.10.2009; DRA-GAN ILIEV, S.P., OBALA 126, 6320 PO-RTOROŽ ČISTILEC; do 29.07.2009; LASER, Bled,d.o.o., VURNIKOVA UL. 2, LJUBLJANAMONTER STROJNIH INŠTALACIJ; do05.08.2009; MANPOWER, D.O.O., KO-ROŠKA C. 14, KRANJVOZNIK; do 31.07.2009; VALENTINPLEVNIK S.P., ŽIROVSKI VRH SV. URBA-NA 29, GORENJA VASVARILEC; do 08.08.2009; SIFLEKS,d.o.o., TRŠKA C. 5, 3254 PODČETRTEKPEKdo 06.08.2009; GRATIS, d.o.o., CERO-VEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRIJELŠAHMIZARdo 08.08.2009; GRADBENO PODJETJEBOHINJ, D.D., TRIGLAVSKA C. 8, BO-HINJSKA BISTRICAdo 05.08.2009; JOŽE MALI S.P., TUPALI-ČE 58, PREDDVORKLJUČAVNIČARdo 01.08.2009; TEHNOMONT, d.o.o.,RAZLAGOVA UL. 11, 2000 MARIBOROBLIKOVALEC KOVINdo 01.08.2009; KOVINC, d.o.o., LAHOV-ČE 87, CERKLJEBRUSILECdo 05.08.2009; BIROM, d.o.o, LJUB-LJANSKA C. 45, 1241 KAMNIKVARILECdo 28.07.2009; REA METAL, d.o.o., RAJ-ŠPOVA UL. 18, 2250 PTUJ
do 08.08.2009; REA METAL, d.o.o., RAJ-ŠPOVA UL. 18, 2250 PTUJdo 05.08.2009; TEHNOMONT, d.o.o.,RAZLAGOVA UL. 11, 2000 MARIBORIZOLATER INŠTALACIJdo 05.08.2009; TEHNOMONT, d.o.o.,RAZLAGOVA UL. 11, 2000 MARIBORSTROJNI MEHANIKdo 01.08.2009; TISA, d.o.o., IŽANSKA C.213, LJUBLJANAAVTOMEHANIKdo 01.08.2009; ANDREJ AMBROŽ S.P.,LAHOVČE 40, CERKLJEELEKTRIKAR ENERGETIKdo 02.08.2009; FERSPED, d.d., PAR-MOVA UL. 37, LJUBLJANAdo 06.08.2009; GASTRONOMIJA KR-STEV, d.o.o., FERRARSKA UL. 12, 6000KOPER ELEKTRIKAR ELEKTRONIKdo 29.07.2009; GNS, d.o.o., SPUHLJA112, 2250 PTUJPOLAGALEC PODOV IN TLAKOVdo 09.08.2009; LITOSTROJ - LITO-STROJSKO INVALIDSKO PODJETJEd.o.o., LITOSTROJSKA C. 50, LJUBLJA-NAVOZNIKdo 08.08.2009; DACAR, d.o.o., BREGOB SAVI 28, MAVČIČEPRODAJALECdo 29.07.2009; DELNICA, d.o.o., TRŽA-ŠKA C. 2, LJUBLJANAdo 01.08.2009; HIBISCO, d.o.o., STEG-NE 25, LJUBLJANAKUHARdo 23.08.2009; KREK, Ribno, d.o.o.,SAVSKA C. 35, BLEDdo 01.08.2009; OŠ DR. J. MENCINGER-JA - VRTEC BOH. BISTRICA, MENCIN-GERJEVA UL. 4, BOHINJSKA BISTRICASREDNJA POKLICNA IZOBRAZBACEVAR; do 01.08.2009; TEHNOMONT,d.o.o., RAZLAGOVA UL. 11, 2000 MARI-BORPOSLOVNI SEKRETAR; do 13.08.2009;VEDA INVEST, d.o.o., ANKARANSKA C. 7B, 6000 KOPER STROJNI TEHNIKdo 29.07.2009; SAVA TIRES, d.o.o.,ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ
do 01.08.2009; TEHNOMONT, d.o.o.,RAZLAGOVA UL. 11, 2000 MARIBORELEKTROTEHNIK ELEKTRONIKdo 16.08.2009; ENERGA SISTEMI,d.o.o., CELOVŠKA C. 228, LJUBLJANALABORATORIJSKI TEHNIKdo 02.08.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKASREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNAIZOBRAZBAINŠTRUKTOR; do 16.08.2009; AVTOŠO-LA STOP, d.o.o., STRITARJEVA UL. 5,KRANJZASTOPNIK II; do 07.09.2009; MERKURzavarovalnica, d.d., DUNAJSKA C. 58,LJUBLJANAVODJA IZMENE IN NASTAVLJALECSTROJEV ZA BRIZGANJE GUMI-TEH-NIČNIH IZDELKOV; do 08.08.2009; SILI-KO, d.o.o., BREZJE PRI DOBROVI 10,1356 DOBROVANATAKAR - DELOVNO MESTO V LENDA-VI; do 20.08.2009; TAJMS - d.o.o., JUŽ-NA C. 97, 6310 IZOLA INŽ. STROJNIŠTVAdo 16.08.2009; ORODJARSTVO KNIFIC,d.o.o., POT NA PILARNO 12, TRŽIČdo 08.08.2009; SILIKO, d.o.o., BREZJEPRI DOBROVI 10, 1356 DOBROVAVZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK(VSŠ)do 01.08.2009; OŠ DR. J. MENCINGER-JA - VRTEC BOH. BISTRICA, MENCIN-GERJEVA UL. 4, BOHINJSKA BISTRICAVIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBAREFERENT; do 23.08.2009; ALFA SP,d.o.o., LETALIŠKA C. 16, LJUBLJANANEPREMIČNINSKI POSREDNIK; do13.08.2009; VEDA INVEST, d.o.o., AN-KARANSKA C. 7 B, 6000 KOPER UNIV. DIPL. INŽ. GOZDARSTVAdo 29.07.2009; ZAVOD ZA GOZDOVESLOVENIJE, LJUBLJANSKA C. 19, BLEDUNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVAdo 13.08.2009; RAZVOJNI CENTERORODJARSTVA SLOVENIJE, KIDRIČEVAUL. 25, 3000 CELJEUNIV. DIPL. INŽ. RAČUNALNIŠTVA ININFORMATIKEdo 11.08.2009; LEA, d.o.o., FINŽGARJE-VA UL. 1 A, LESCE
DIPL. EKONOMIST (VS)do 26.09.2009; ELVEZ, d.o.o., UL. AN-TONA TOMŠIČA 35, 1294 VIŠNJA GORADR. MEDICINEdo 16.08.2009; OZG, ZD BLED, ZDRAV-STVENI DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1,BLEDdo 16.08.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM JESENICE, C. MARŠALA TITA 78,JESENICEdo 06.08.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM RADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7, RA-DOVLJICADR. DENTALNE MEDICINEdo 29.08.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKAdo 20.08.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČDR. MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNEMEDICINEdo 16.08.2009; OZG, ZD BLED, ZDRAV-STVENI DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1,BLEDDR. MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJEdo 27.08.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM RADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7, RA-DOVLJICAdo 29.08.2009; OZG, ZDRAVSTVENIDOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKAUNIVERZITETNA IZOBRAZBALOGOPED; do 29.08.2009; OZG,ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA, STARA C.10, ŠK. LOKA
Prosta delovna mesta objavljamo popodatkih Zavoda RS za zaposlovanje.Zaradi pomanjkanja prostora niso ob-javljena vsa. Prav tako zaradi pregled-nosti objav izpuščamo pogoje, ki jih po-stavljajo delodajalci (delo za določenčas, zahtevane delovne izkušnje, po-sebno znanje in morebitne druge zahte-ve). Vsi navedeni in manjkajoči podatkiso dostopni:- na oglasnih deskah območnih služb inuradov za delo zavoda;- na domači strani Zavoda RS za zapo-slovanje: http://www.ess.gov.si;- pri delodajalcihBralce opozarjamo, da so morebitnenapake pri objavi mogoče.
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJEPROSTA DELOVNA MESTA NAGORENJSKEM (m/ž)
Sedim doma za računal-nikom in mrzlično iščemdatoteke. Ne najdem in ne
najdem jih, končno pa leugotovim, da jih nimam nadomačem računalniku, am-pak so shranjene na službe-nem računalniku. Posku-sim še, če so morda na spo-minskem ključku, a jih nitudi tam. Razočaran sevdam v usodo, da do dato-tek danes pač ne bom pri-šel. Verjetno znana zgodba,ki se je zgodila že tudikomu od vas.
Najboljši način, da lahkovedno pridete do svojih po-trebnih datotek, je internet,kamor lahko shranite svojedatoteke in dokumente, jihdaste na voljo tudi drugimin jih še nadalje obdelujete.Google vam ponuja dvezelo uporabni orodji, kiomogočata, da so vam žele-ne datoteke ves čas na voljoin pri roki.
Prvo tako orodje je Goo-gle Docs ali po slovensko,Google Dokumenti. Omo-gočeno vam je hitro ustvar-janje, urejanje in nalaganjedatotek. Uvozite svoje ob-stoječe dokumente, pre-glednice in predstavitve aliustvarite nove. Tako so vamna voljo kadarkoli in odkjerkoli. Potrebujete samospletni brskalnik. Vaši do-kumenti so varno shranjenina spletu, saj se vsebinastrežnikov redno varnostno
arhivira. Dokument lahkospreminjate v realnem časuin vsi, ki jim to dovolite,lahko dokument tudi spre-minjajo, vi pa lahko sprotispremljate rast in nadgrad-nje dokumenta. Lahko po-vabite osebe k urejanju svo-jih dokumentov in jih sku-paj ter hkrati spreminjajte.Vse to je brezplačno, plačatini treba niti centa.
Drugo orodje, ki pa je boljnamenjeno izmenjavi doku-mentov ter njihovemustrukturiranemu in ureje-nemu shranjevanju, pa jeGoogle Groups ali sloven-sko Googlove Skupine. Lah-ko ustvarite svojo interesnoskupino, vanjo povabite ose-be, za katere želite, da so vnjej, na strežnik odložitesvoje dokumente, ki jih lah-ko strukturirate po straneh,pač glede na vsebino, lahkopa tudi vodite razpravo o do-ločenih temah. Orodje jenamenjeno skupnemu od-laganju dokumentov in da-totek, je brezplačno in zeloenostavno za uporabo. Naj-dete ga na spletnem naslovuhttp://groups.google.si. Po-dobna storitev vam je na vo-ljo tudi na slovenski spletistrani http://www.shrani.si.
Poleg navedenih orodij paGoogle ponuja še tri zelouporabna spletna orodja.
Spletni album Picasa vamomogočata preprosto orga-nizacijo in urejanje digital-nih fotografij ter ustvarjanjespletnih albumov, ki jihimate v skupni rabi s prija-telji, družinskimi člani indrugimi. Tako so vam foto-grafije ves čas na voljo, lo-gično urejene in na voljovsem, za katere to želite injim dovolite. Prav tako lah-ko izdelate projekcije, kjerse vam pred očmi vrtijo sli-ke kot v filmu.
Google Koledar omogočaurejanje vašega časa. Vanjlahko beležite vaše obvezno-sti, obletnice, rojstne dneve,si nastavite opomnike inalarme, pošiljanje obvestilapo elektronski pošti o do-godkih, ki jih imate vnesenev koledarju. Vaš koledar lah-ko delite s prijatelji, ki takovedo, kdaj in koliko časaimate, seveda pa lahko tudivi spremljate koledar drugihoseb, ki so vam to dovolile.
Orodje Google Sites alislovensko Google Spletnamesta ponuja ustvarjanje inskupno rabo skupinskegaspletnega mesta. Svojospletno stran si lahko eno-stavno ustvarite z nekaj kli-ki, prilagajate ozadje in me-nije, določate vsebine intudi vrsto storitev v svetuGoogle.
Robert Guštin
Računalnik in jaz (153)
Google spletna orodjaObčinski atentat na zdravo pamet
Ponedeljek, 13. julija 2009,ob 7.45. Lokacija, Frankovonaselje 175.
Pridrvijo možje v belem inoznačijo dva parkirna prosto-ra z označbo rezervirano zainvalide in s tem zmanjšajo žetako osiromašeno parkirišče začetrtino oziroma tri običajneparkirne površine.
Toda pri nas hvala Bogu ni-mamo nobenega invalida. Pov-sem razumem, da je potrebnoosebam, ki potrebujejo posebnopozornost, to tudi omogočiti.Obstajajo pa seveda zato tudirazlični načini in predvsem ob-jektivni razlogi.
Način je lahko dograditev do-datnega parkirišča, parkiriščaza določeno osebo in ne da obprezasedenosti parkirišč, ploč-nikov in dovoznih poti parkiriš-če za invalide ostaja prazno, saj
Bog ne daj, da bi kdo tam par-kiral, kajti vrli občinski redarjiso nenehno na preži.
Tako so me kaznovali predčasom, ko sem kupoval kruh vtrgovini Mak (kako lahko obra-tuje trgovina brez parkirišč?),položnico pa sem prejel v manjkot 24 urah.
Gospod Bajt, ki je verjetnougledni občinar, mi je skopo po-jasnil, da sicer ne ve, zakaj so"pomalali" z rumeno barvo,vendar pa v celoti zaupa svojimsodelavcem.
Na vprašanje legalnosti par-kiranja na pločnikih mi je od-govoril, da nima namena menirazlagati, kaj je prav in kaj ne,da pa je parkiranje na pločni-kih dovoljeno razen v primeru,če je moten prehod starejši osebi
ali pa mamici z otroškim vozič-kom. Takrat pa naj le pokliče-mo mestno redarstvo, ki bo ženaredilo red. Na zdravje!
Z vso svojo ljubeznivostjo mije tudi svetoval, naj najamemparkirni prostor na javnem par-kirišču, tam, kjer je pred časomgospod Pametnjakovič želelzgraditi sortirnico komunalnihodpadkov.
Ideja sploh ni slaba, vendarpa ima nekatere lepotne napa-ke!
Lastniki stanovanjske hišesmo ob nakupu stanovanj pla-čali tudi gradnjo parkirišč (ne-kateri so se odločili za zelenice).Nam je občina odvzela parki-rišča in jih označila kot javnoparkirno površino, na kateriparkirajo tudi vozniki iz sosed-njih blokov, ki pa jim občina ze-lenic ni odvzela.
Lepo prosim, gospodje obči-narji, dajte mi v najem parki-rišče, ki sem ga že enkrat kupil,tu, kjer sem doma, in ne stotinemetrov daleč. Plačam isto ceno!
Pa še to!
Parkiranje na obeh stranehpločnikov je bilo vzrok za pro-metno nezgodo. Ob vključeva-nju v promet s parkirišča je z ve-liko hitrostjo trčila vame gospaNovakova, ki je veselo pripeljalapovsem po levi strani. Sodiščeme je spoznalo za krivega izrazloga, da bi moral predvide-vati, da bo gospa Novakova pri-peljala po levi strani.
Pomanjkanje parkirnih po-vršin je rak rana, vendar pa bise z malo dobre volje in sodelo-vanja s krajani marsikaj lahkouredilo na način, da bi bila volksit in koza cela.
Le malo več modrosti je po-trebne, mar ne?
Mitja Jager, Frankovo naselje
Če ste že odvzeli parkirišče, odstranite vsaj tablo, ki kažena to, da je bilo nekoč povsem drugače.
Na tej dovozni cesti je brez ustreznega prometnega znakadovoljeno parkiranje na obeh straneh pločnikov, obenempa je tudi dovoljena vožnja po levem voznem pasu!
21torek, 28. julija 2009GORENJSKI GLAS
Ana Hartman
Žirovski vrh - Prizadevni čla-ni Turističnega društva Ži-rovski Vrh so v nedeljo obis-kovalcem dvanajstega Praz-nika žetve na Javorču znovaprikazali opravila, ki so ne-koč spremljala največjikmečki praznik - žetev. Ža-njice so na njivi najprej po-žele oves, iz prvih snopkovso naredile hišico za otroka,žito so tudi mlatili ter očistilina rejti in v pajklu, na letoš-nji prireditvi pa so prvič pri-kazali, kako so včasih na voznakladali seno. "To opraviloje sprva videti precej prepros-to, a seno znajo pravilno nalo-žiti na voz le izkušeni, saj bise sicer hitro lahko zgodilo,da bi se na luknjasti poti raz-tresel. Če smo ga nakladali vstrmem bregu, je bilo včasihtreba zakopati kolesa, da sene bi prevrnil," je spomineobujal Janez Šubic, ki je navozu pridno zlagal in teptalseno. Prikaz je z zanimivim
dolenjskim običajem sprav-ljanja sena popestril Tone Lo-gar, ki je čez kup sena naredilpreval in ga nato kot jež nahrbtu odnesel do voza.
Obiskovalci so se lahkonasmejali tudi skeču Finagospa, ki je parodija isto-imenske angleške televizij-ske serije. V igri avtorice Lu-cije Kavčič, članice turistič-nega društva, so prikazali,
kako se je fina gospa znašla vhribovitem ŽirovskemVrhu, se soočila z ovinki, ko-privami ... Prireditev so obo-gatili Mladi godci in mala Pi-halna godba Alpina Žiri,druženje pa se je nadaljevaloob zvokih Kvinteta Dori.
Na Javorču je bilo živahnože v soboto zvečer na osmiprireditvi Lepo je res na de-želi. Člani turističnega druš-
tva so znova pripravili igro,ki je letos prikazovala, kakoso včasih na kmetih rojevaliotroke. Napisala jo je TončkaOblak, ki se je pri tem opira-la na pripovedi domačinovin na knjigo Folklorne inljudske pripovedi Žirovske-ga Vrha avtorice Lucije Kav-čič. Slednja je pojasnila, daso za nosečnico včasih rekli,da je drugače prštimana oz.da se je preveč najedla frišnedetelje, pred porodom pa, daji bo kmalu obroče dol po-metalo, tako kot sodu, ko seosuši. Rojevale so doma v za-konski postelji ali v kamri,pogosto pa so se 'ta mlade'morale soočiti s taščami, kiniso bile kaj prida dobrosrč-ne do njih. V hladnem veče-ru so obiskovalce pogreli Ja-vorski pevci in člani ansam-bla Roka Žlindre.
"Namen obeh prireditev jeohranjanje starih šeg. Veselismo, da vsako leto na Javorčprivabita več obiskovalcev,"je dodala Lucija Kavčič.
Prvič nakladali seno po staremV Žirovskem Vrhu so s sobotno prireditvijo Lepo je res na deželi prikazali, kako so nekoč rojevali otroke,še več obiskovalcev pa je privabil nedeljski Praznik žetve s prikazom nakladanja sena po starem.
Ana Hartman
Tržič - Minuli teden se je vPodljubelju zaključil devetd-nevni mladinski geografsko-raziskovalni tabor Podljubeljz naslovom Izzivi napredkav objemu Karavank in Kam-niških Alp, ki ga je pripraviloDruštvo mladih geografovSlovenije v sodelovanju z Ob-čino Tržič. Udeležilo se ga je33 študentov geografije, ki sose v sklopu šestih delavnic lo-tili raziskovanja Nature2000, Dovžanove soteske,smučišča Zelenica, planinpod Košuto, poselitvenih zna-čilnosti občine in prestruktu-riranja tržiške industrije.
"Občina Tržič je z vidikanaravnih in družbenih dejav-nikov izjemno pestra in imaveliko razvojnih potencialov.Razvoj bi moral temeljiti namedsebojnem odnosu člove-ka in narave," je po predsta-vitvi izsledkov tabora na obči-ni poudaril študent DraganVučenović, eden od glavnihorganizatorjev. Kar 75 odstot-kov občine spada v območjeNatura 2000, ki sicer pred-stavlja omejitve posegov vprostor, a na drugi straniomogoča pridobivanje evrop-skega denarja. Pri tem je pomnenju študentov ključnopovezovanje lokalnega prebi-valstva in občine, saj je zako-nodaja precej ohlapna, raz-
pisna dokumentacija preob-sežna, ključni podatki pa soza povprečnega uporabnikapremalo konkretni, zatopredlagajo izdelavo brošure ofinanciranju projektov Natu-re 2000.
Prepričani so, da v Tržič so-dijo t. i. mehke oblike turiz-ma, kjer je vpliv turista naokolje majhen. Priložnostsmučišča Zelenica vidijo vrazvoju turnega smučanja."Žičnice so zastarele, smučathodijo le domačini, medtemko je turnih smučarjev veliko.Poleti bi bil smiseln večji po-udarek na planšariji in spu-stih z gorskimi kolesi. Ta de-javnost se vse bolj pojavlja inje nevarna za ostale obisko-valce, zato bi bilo potrebno
urediti progo. Ponudbo bilahko dopolnili z bližnjimadrenalinskim parkom inogledi ostankov nekdanjegakoncentracijskega taboriščaMauthausen. V opuščenizgradbi ob parkirišču predla-gamo zgraditev muzeja zgo-dovine druge svetovne vojnein muzej zgodovine alpskegasmučanja, ki ga v Sloveniji šenimamo. Pri izvozu za Zele-nico bi bilo potrebno odstra-niti nekdanje carinske objek-te in zgraditi poseben zavijal-ni pas," je strnil Vučenović.
Dovžanova soteska je, kotopozarjajo študentje, velik, apremalo izkoriščen potenci-al. Predlagajo ureditev parki-rišč, glavne ceste ter obnovoobstoječih oz. postavitev no-
vih učnih poti (gozdna učnapot ter razgledna, planinskain geološka pot). Ob vstopu vdolino in izstopu iz nje bi po-stavili lesen obok, ki bi obis-kovalce opozarjal na območ-je Dovžanove soteske. Naparkirišču ob vstopu v dolinobi postavili brunarico, ki bislužila še kot informativnatočka. Pod drobnogled sovzeli tudi planine pod Košu-to: Kofce, Šijo, Pungrat, Te-gošče in Dolgo njivo, ki bilahko ponujale turistično-izobraževalne storitve. Takopredlagajo postavitev plan-šarske učne poti, ki bi pohod-nike seznanjala z zgodovin-skimi in geografskimi poseb-nostmi planin ter predstav-ljala njihov kulturni in etno-loški pomen, ogledali pa bi silahko tudi prikaze starihplanšarskih običajev in opra-vil.
In kako je s širjenjem na-selij v občini Tržič? Glavnaomejitvena dejavnika sta str-mo površje in kvalitetnakmetijska zemljišča, zato bise morala naselja širiti zno-traj obstoječih mej, menijoštudentje. "Zaradi prevladu-jočih tržnih razmer bi bilosmiselno prestrukturiranjeindustrije v visokotehnolo-ško ali v storitvene dejavno-sti, a bi podjetja morala bitimajhna in prilagodljiva," ješe dodal Vučenović.
Tržič ima veliko potencialovŠtudenti geografije priložnost smučišča na Zelenici vidijo v turnem smučanju, velik, a premalo izkoriščen potencial predstavlja Dovžanova soteska ...
Na prazniku žetve so letos prvič prikazali, kako so včasihseno nakladali na vozove.
Mladi geografi na terenu. Tabora v Podljubelju se je udeležilo 33 študentov. / Foto: Matej Sluga
Foto
: Pol
ona
Mla
kar
Bal
dasi
n
Zgornje Duplje
Zbor tržiških upokojencev
Okrog 230 tržiških upokojencev se je pred kratkim zbralo naturistični kmetiji Trnovc, kjer so imeli volilni občni zbor.Predsednik Karel Štucin (na sliki s predsedstvom zbora) jeocenil, da je bilo delo društva v minulih štirih letih uspešno.Lani so praznovali 60-letnico ustanovitve. Mnogi od 1666članov so vključeni v razne oblike športa in rekreacije. Zeloobiskani so društveni izleti. Kulturno dejavnost že 33 let bo-gati moški pevski zbor. Člani so se odločili, da bo društvo šenaprej vodil dosedanji predsednik, podpredsednica pa boZvonka Pretnar. Prizadevnim članom so podelili društvenapriznanja. Plakete ZDUS so prejeli Vida Mejač, Alojz Trste-njak in Ciril Markič. S. S.
Kranj
Tlakovce zamenjali z asfaltom
Pred vhodom v lekarno na Bleiweisovi so sicer pred štirimileti položili lične tlakovce, očitno pa je bilo delo slabo oprav-ljeno, saj so jih od takrat že trikrat popravljali. Na pobudoKrajevne skupnosti Vodovodni stolp, pa tudi Gorenjskegaglasa, ki ima prostore nasproti lekarni, so odgovorni na ob-čini vendarle sklenili, da ploščad pred lekarno raje asfaltira-jo, dela pa so se gradbinci lotili včeraj. V. S.
Tržič
Planinski center na Zelenici
Pri obnovi planinskega doma na Zelenici, ki ga je pred letiuničil požar, pomaga domačemu planinskemu društvu tudiObčina Tržič. Konec leta 2007 je s PD Tržič in Planinskozvezo Slovenije podpisala pogodbo o sofinanciranju obno-ve doma in prenosu stavbne pravice. Isto leto je dala za tanamen 20.864 evrov in lani 25 tisoč evrov bruto. Enako vso-to bo nakazala tudi letos do sredine oktobra, prihodnje letopa bo zagotovila nekaj manj kot 30 tisoč evrov. Lani je obči-na kandidirala na javnem razpisu v okviru Operativnegaprograma Slovenija - Avstrija s projektom Planinski učnicenter Zelenica. Zanj je uspela pridobiti 45.900 evrov iz Ev-ropskega sklada za razvoj. Občina bo k temu dodala dobrihtri tisoč evrov. Center morajo dokončati do 31. marca 2011.Še preden ga bodo lahko začeli urejati, mora Planinsko dru-štvo Tržič končati gradnjo doma. Kot so seznanili tržiški ob-činski svet, naj bi to uresničili do prihodnjega poletja. Do ta-krat bodo uredili prenočišča in kuhinjo z jedilnico. S. S.
Škofja Loka
Popravljali povsem nov most
Most pri Šeširju v Škofji Loki je bil lani povsem obnovljen, zatoje bilo nenavadno, da se so se prejšnji teden na njem spet po-javili gradbeni delavci. Na občini so nam povedali, da gre zadržavno cesto in da je bila naložbenica v obnovo mostu drža-va, občinska investicija je bila zgolj javna razsvetljava na njem.Asfalt na mostu pa je moral investitor obnoviti, ker so ga lanipolagali pozno jeseni, zaradi česar je prišlo do poškodb, ki sojih morali sedaj odpraviti. D. Ž.
Foto
: Tin
a D
okl
22 torek, 28. julija 2009HALO-HALO, KAŽIPOT [email protected] GLAS
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Na Roblek bom odšelRadovljica - Planinsko društvo Radovljica 1. avgusta v sode-lovanju v gostiščem Avsenik organizira glasbeno planinskoprireditev Na Roblek bom odšel, ki se bo začela ob 11. uri.Igral bo ansambel Karavanke.
Pokaži, kaj znašKranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo na prireditevPokaži, kaj znaš, ki jo organizira društvo in bo v soboto, 8.avgusta, ob 17. uri v vrtu točilnice društva.
Letovanje v Izoli in kolesarski izletBitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabiod četrtka, 1., do nedelje, 4. oktobra, na letovanje v hotelDelfin v Izoli. Prijave in vplačila sprejemajo v društveni pi-sarni v Spodnjih Bitnjah ter v Šmartinskem domu vStražišču, lahko pa se prijavite tudi po tel.: 041/706 673 ali2310 061 pri Mariji Bogataj. Prijave sprejemajo do zasedbeavtobusa. Zadnji dan vplačila je 17. september. Vabijo tudina kolesarski izlet na relaciji Cerklje-Moste (mlinčki)-Vodice-Voglje-Stražišče in sicer v torek, 11. avgusta, start boob 8.30 na Baragovem trgu pred Šmartinskim domom vStražišču. Kolesarjenje s postanki bo trajalo okoli 4 ure. Po-drobnejše informacije lahko dobite pri Janezu Arhu po tel.:041/253 366.
V Terme Topolšica in IzoloŠenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi člane na kopan-je v Terme Topolšica v četrtek, 6. avgusta, in v Izolo vponedeljek, 17. avgusta. Prijavite se lahko pri poverjenikih, vtorek v pisarni društva ali po tel.: 031/643 677.
IZLETI
PRIREDITVE
Žirovski kolesarski krogŽiri - Turistično društvo Žiri vabi vse ljubitelje kolesarjenja vsoboto, 29. avgusta, na rekreativno kolesarsko prireditev, t.i. žirovski kolesarski krog, ki bo potekal s tremi štarti sparkirišča tovarne Alpina v centru Žirov: ob 9. uri daljša vari-anta kroga, ob 10. uri srednja varianta in ob 11. uri družins-ka varianta. Start in prijave udeležencev bo eno uro pred za-četkom prireditve.
Vršič-Zavetišče pod Špičkom-Koča pri izviru SočeKranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo 6. avgusta napohod na relaciji Vršič-Zavetišče pod Špičkom-Koča pri izviruSoče. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred Creine.Hoje bo za 7 ur, pot pa tehnično ni zahtevna. Prijave z vplačilisprejemajo do ponedeljka, 3. avgusta, v društveni pisarni.
Novigrad - PinetaKranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v Pineto priNovigradu in sicer v torek, 18. avgusta, z odhodom posebne-ga avtobusa ob 9. uri izpred Creine. Prijave z vplačili spreje-majo do zasedbe mest od srede, 29. julija, v društveni pisarni.
Likovne urice in tečaj krokijaKranj - Do jeseni so v ateljeju Puhart z likovnimi uricami navoljo vsak torek od 17. do 18.30 (drugi termini - po dogo-voru; tel.: 041/357 966 - Eva Puhar), avgusta pa vabijo vlikovni tečaj krokija in portreta, kar je novost v okviru žeuveljavljenega Jazz kampa v Kranju.
Oddajte obrazce za skupščino VzajemnePredoslje - Društvo upokojencev Predoslje obvešča, da lahko oddaste izpolnjene obrazce Zahtevek za sklic skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v sredo, 12. avgusta, od 16. do 17. ure v pisarni Društva upokojencevPredoslje. Če obrazcev nimate, jih ta dan lahko dobite tudiv pisarni. Zahtevek podajo lahko vsi zavarovanci, ki sozavarovani v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici.
V Ljubljano jo dajmoStudenec - Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan prireja do-mačo gledališko predstavo, komedijo V Ljubljano jo dajmov poletnem gledališču Studenec, ki bo v petek, 31. julija, vsoboto, 1. avgusta, in v nedeljo, 2. avgusta, ob 21. uri. Pred-stava je avtorja Josipa Ogrinca in v priredbi gledališkegaigralca Romana Končarja.
PREDSTAVE
OBVESTILA
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 04/53 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 27. 8. - 30.8., 31. 8. - 5. 9., 3. 10 - 6. 10; TRST: 17. 9.; PELJEŠAC: 21. 9. - 28. 9.; KOPAL-NI IZLET - IZOLA: 30. 7., 3. 8., 6. 8., .10. 8.; DUGI OTOK: 18. 8. - 22. 8.;MEDŽOGORJE: 9. 10 - 11. 10.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Sodelavec za obračun plač m/ž (Škofja Loka)Od vas pričakujemo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, dobro poz-navanje finančne, računovodske in davčne zakonodaje ter plačne politike, poz-navanje dela z računalnikom. Nudimo vam stimulativno plačilo, prijetno in stabil-no delovno okolje, odlične možnosti za strokovni in osebni razvoj. SGP Tehnik,d. d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 09. 08. 2009. Večna www.mojedelo.com.
Voznik avtočrpalke m/ž (Škofja Loka)Pričakujemo: poklicna šola - strojna, avtomehanik ali druge podobne smeri;zaželene delovne izkušnje; potrdilo o NPK - nacionalni poklicni kvalifikaciji; stal-na pripravljenost za delo na terenu, po potrebi v podaljšanem delovnem času;vozniški izpit kategorije C; licenca za strojnika črpalke. Delo obsega: prevažanjeavtočrpalke, tudi za potrebe betoniranja; delo je pretežno na terenu. SGP Tehnik,d. d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 21. 08. 2009. Večna www.mojedelo.com.
Inštruktor mentor m/ž (v kraju vašega bivanja)Pozor vsi, ki še niste našli službe, v kateri bi res uživali ter bili cenjeni in plačanitoliko, kolikor si resnično zaslužite. Iščemo disciplinirane ljudi, ki se znajo nav-dušiti nad odličnimi zadevami ter svoje navdušenje prenesti na ostale!. Finstart,d. o. o., Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 21. 08. 2009. Več nawww.mojedelo.com.
Elektroinštalater m/ž (Bled)Zaposlimo elektroinštalaterja z najmanj triletno šolo, ki ima najmanj 3 leta de-lovnih izkušenj na področju elektrotehnike. Od vas pričakujemo samostojnost,urejenost, komunikativnost in poznavanje osnovnih računalniških okolij. Vestnodelo bo opaženo in nagrajeno. Ponujamo vam delo v mladem, inovativnemokolju, službeni telefon in avtomobil ter ob uspešnem delu možnost napredovan-ja. PMT KLIMA COMMERCE, BLED, d. o. o., Pot na Lisice 8, 4260 Bled, pri-jave zbiramo do 19. 08. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Reševalec iz vode m/ž (Lesce)Pričakujemo B-licenco - reševanje na naravnih kopališčih, izobrazba ni pomem-bna, pomembno je znanje in usposobljenost, delovne izkušnje so zaželene, niso
pa pogoj, osnovno znanje angleškega jezika. Nudimo pogodbeno delo (podjem-na pogodba), lahko tudi za določen čas 1 meseca, neto urna postavka 6,51/uro,začetek dela takoj do vključno 25. avgusta. Šobec, Turistično in trgovsko pod-jetje, d. o. o., Šobčeva ulica 25, 4248 Lesce, prijave zbiramo do 16. 08. 2009.Več na www.mojedelo.com.
Razvijalec programske opreme m/ž (okolica Gradca/Graza)Vodilni ponudnik logistične programske opreme, ki z novimi tehnologijami,kreativnimi pristopi in številnimi leti izkušenj na projektih zagotavlja svojimstrankam visok nivo strokovnega znanja v iskanju rešitev ter pomembno prispevak razvoju industrije, ob tem pa ne pozablja na odgovornost do družbenega okol-ja, vabi v svoj kolektiv Razvijalca programske opreme m/ž. CATRO ManagementServices, d. o. o., Cankarjeva ulica 9, 3000 Celje, prijave zbiramo do 16. 08.2009. Več na www.mojedelo.com.
Kuhar m/ž (Kranj)Opis: samostojna priprava obrokov (malic) v skladu s količinskimi normativi in a' lacarte; naročanje in prevzem živil iz skladišča, kontrola roka trajanja živil; skrb zatehnično in higiensko stanje v kuhinji, skladno s sprejetimi HACCP načeli. Pričaku-jemo: IV. stopnjo strokovne izobrazbe gostinske smeri - kuhar; 5 let delovnih izkušenjali V. stopnjo strokovne izobrazbe gostinske smeri - kuhar. Reina, d. d., Savska loka1, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 15. 08. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Vodja sektorja splošne, pravne in kadrovske zadeve m/ž (Škofja Loka)Pogoji: VII. stopnja izobrazbe pravne smeri, dobro poznavanje delovne zako-nodaje, zaželen pravosodni izpit, zaželene delovne izkušnje pri vodenju pravne-ga in kadrovskega področja. Nudimo vam prijetno in stabilno delovno okolje v us-pešni in strokovni delovni sredini, kjer se ponujajo mnogi novi izzivi in priložnostiza nove pristope, stimulativno plačilo za uspešno in učinkovito opravljeno delo.SGP Tehnik, d. d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 14. 08.2009. Več na www.mojedelo.com.
Vodja gradbišč m/ž (Škofja Loka)Delo bo obsegalo, organiziranje, vodenje, koordiniranje in nadziranje dela vsehdel na gradbiščih v Sloveniji; celovito vodenje gradbenih projektov s tehnične infinančne plati; skrb za vodenje vseh zakonskih in zahtevanih dokumentov ter ev-idenc na gradbiščih; koordinacija in nadzor pri odpravi pomanjkljivosti na objek-tih. Nudimo vam stimulativno plačilo; prijetno in stabilno delovno okolje. SGPTehnik, d. d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 12. 08.2009. Več na www.mojedelo.com.
Vodja sektorja betonarne in agregati m/ž (Škofja Loka)Delo bo obsegalo; organiziranje, vodenje, koordiniranje in nadziranje dela vsehbetonarn in surovinskih virov družb skupine Tehnik, pripravljanje izhodišč za ob-likovanje in vodenje strategije ter zagotavljanje surovinskih virov, tehnično voden-je kamnolomov in gramoznic, skrb za razvoj in posodabljanje tehnoloških pro-cesov dela, pripravljanje zahtevanih poročil in izvajanje projektnih nalog. SGPTehnik, d. d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 12. 08.2009. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Podutiška 92, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
LOTORezultati 59. kroga, 26. julij 2009
1, 9, 12, 13, 15, 18, 33 in 23Lotko: 0 8 1 3 5 4
Loto PLUS: 4, 20, 21, 23, 24, 31, 39 in 17
Garantirani sklad 60. kroga za Sedmico: 200.000 EURPredvideni sklad 60. kroga za Lotka: 160.000 EUR
Predvideni sklad PLUS: 110.000 EUR
Nagrajenci križanke ZAVODA ZA TURIZEM KRANJ, ki je bila ob-javljena v Gorenjskem glasu 10. julija: 1. nagrada: Janko Potočnik,Poljane; 2. nagrada: Marija Likar, Bohinjska Bela; 3. nagrada: AnaPotočnik, Zgornje Gorje; 4. nagrada: Andrej Eržen, Besnica; 5.nagrada: Tomaž Iglič, Kranj; 6. nagrada: Martina Sedej, Železniki;7. nagrada: Ana Kavčič, Škofja Loka; 8. nagrada: Cvetka Bergant,Tržič; 9. nagrada: Drago Pipan, Kranj.
OSMRTNICA
Dolga, dolga je reka iz plenic do človekapolna lukenj in hrepenenja tolmunov, želja in ihtenja.
(V. Kreslin)
Sporočamo žalostno vest, da je v 65. letu starosti zaspalnaš dragi sin, oče in brat
Janez - Jani Zupan
avtoprevoznik iz Naklega
Pogreb bo v četrtek, 30. julija 2009, ob 13. uri na Mestnem pokopališču v Kranju.
Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči vsi njegovi
NEPREMIČNINEHIŠEPRODAM
HAFNARJEVO NASELJE prodamopolovico stanovanjskega dvojčka, ☎051/388-822 9004304
PREDDVOR pričenjamo z gradnjo sta-novanjskega dvojčka na čudoviti loka-ciji, ☎ 051/388-822 9004308
V PODREČI prodam stanovanjsko no-vogradnjo, ☎ 051/388-822
9004302
V STARI LOKI je v pripravi gradnja sta-novanjskega dvojčka, ☎ 051/388-822 9004306
VIRMAŠE - Šk. Loka prodamo stano-vanjsko hišo ter dvojčka v gradnji,ugodno, ☎ 051/388-822 9004305
POSESTIPRODAM
PRI NAKLEM prodam parcelo z grad-benim dovoljenjem za dvojčka, ☎051/388-822 9004307
PRI ŠKOFJI LOKI prodamo parcelo zgradbenim dovoljenjem za dvojčka inhišo, ☎ 051/388-822 9004314
VIRMAŠE prodam zelo lepo parcelona robu zazidljivih zemljišč s čudovitimrazgledom, ☎ 051/388-822 9004303
GARAŽEODDAM
GARAŽO, 16 m2, v Škofji Loki - Gro-harjevo naselje, ugodna cena, ☎070/828-240 9004391
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
LATE - okrogle, smrekove, obdelane,dolžine 3 do 5 m, možna dostava, ☎04/51-88-063, 041/446-510 9004386
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
PLASTIFICIRANO mrežo zelene bar-ve - dolžina 20 m, višina 1,05 m in 8stebrov, ☎ 031/523-857 9004373
KURIVOPRODAM
DRVA metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 9003928
DRVA mešana: bukev, gaber, javor, je-sen, hrast, možnost razreza in dostave,cena 40 EUR, ☎ 070/323-033 9003926
DRVA, možnost plačila na obroke, me-trska ali razžagana, možnost dostave,☎ 040/338-719 9003927
MOTORNAVOZILAMOTORNA KOLESAKUPIM
MOPED Tomos, starejši ali Ponyex-pres, lahko v nevoznem stanju, ☎041/681-058 9004392
TEHNIKAPRODAM
BARVNI TV Sony Trinitron za 10 EUR,☎ 031/755-694 9004396
MEDICINSKIPRIPOMOČKISONČNA očala, okulistični pregledi zaočala in kontaktne leče. Popust zaupokojence in študente ob nakupuočal. Optika Aleksandra, QlandiaKranj, 04/23-50-123, Optika Saša Tr-žič, 04/59-22-802 9003997
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
ODLIČNO LEGLO nemških ovčarjev zrodovnikom - oče Hoby Dell AlpeAdria, mati Čarlota telovadniška, izokolice Škofje Loke, konec julija, ☎041/735-040
9004378
ŽREBICO haflinger, staro 2 leti, neuja-hana, z vsemi papirji, vajena paše,cena: 1.500 EUR, ☎ 040/874-015
9004379
VSAK DAN sveže rezano cvetje gladi-ol, prodam tudi svežo rdečo peso,Smolej, Luže 22/A, ☎ 04/25-36-565, 041/789-608
9004216
PODARIM
TRI MLADE mucke, vajene čistoče,Kranj, Ljubljanska cesta 36/B, ☎041/429-914 9004343
HIŠNEGA zajca in morskega prašička,☎ 040/874-015 9004377
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
VPREŽNI plug, star obračalnik za BCSkosilnico in Mio Standard, ☎ 04/57-44-802 9004380
ZGRABLJALNIK SIP 280, nakladalnoprikolico SIP 25, otavo - kocke, nož zarezanje silaže, ☎ 031/343-177
9004388
KUPIM
BCS-KOSILNICO, starejšo ali samomotor BCS-kosilnice, ☎ 01/75-40-108 9004394
PRIDELKIPRODAM
BALIRANO seno in otavo ter jedilnikrompir, ☎ 041/857-703 9004384
OVES - zrnje, ☎ 04/25-21-538 9004389
PŠENIČNO slamo z njive, Kranj, ☎031/504-509 9004383
SLAMO v okroglih balah, seno v koc-kah in izkopalnik krompirja - enovrstni,☎ 041/608-702 9004385
VEČJO količino 1-letne trave za setev,☎ 041/378-920 9004376
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA ČB, starega 14 dni, ☎ 041/357-944 9004395
BIKCA ČB in Limuzin, ☎ 031/416-894 9004397
TELIČKI LS - staro 14 dni in ČB - sta-ro 10 dni, ☎ 031/210-494 9004398
KUPIM
BIKCA simentalca, starega 10 dni, ☎031/687-062 9004381
POSLOVNI STIKI
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
BAR MONIKA zaposli dekle za delo vstrežbi, delovni čas po dogovoru, Ši-pec Monika, s. p., Velesovo 56 a, Cer-klje, ☎ 040/330-060 9003918
DELO ob vikendih v planinskem domu naKofcah. Peter Vogelnik, s. p., Podljubelj237, Tržič, ☎ 041/234-638 9004282
REDNO zaposlimo picopeka v PicerijiAon Andro v Bohinju, Prohotel, d. o.o., Prešernova ul. 4, Radovljica, ☎031/396-907 9004277
ZAPOSLIMO voznika na mednarodnišpediciji, Jurčič&Co., d. o. o., Poslov-na cona A 45, Šenčur, ☎ 041/761-400 9004374
IŠČEM
IŠČEM DELO - pomoč pri hišnih opra-vilih (košnja, ‘štihanje’, pospravljanje...), osebno dopolnilno delo, ☎ 041/419-888 9004372
IŠČEM DELO - pospravljanje, likanje,pomoč pri starejših osebah, ☎ 031/348-353 9004387
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi, d. n. o., Struževo 3 a,Kranj, ☎ 041/222-741
9003679
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, la-melne zavese, plise zavese, komarniki,markize, www.asteriks.net
9003929
BELJENJE in glajenje sten, antiglivičnipremazi, barvanje napuščev in fasad,dekorativni ometi in opleski, Pavec Ivo,s. p., Podbrezje 179, Naklo, ☎031/392-909 9004207
BELJENJE, barvanje oken, vrat, na-puščev, ograj, odstranjevanje tapet inplesni, antinikotinski premazi, poslika-va otroških sob, za upokojence 10 %popust, Zupan Primož, s. p., Golniškac. 99, Kranj, ☎ 031/868-393
9004375
DELAMO vsa zidarska dela, notranjeomete in fasade z našim ali vašim ma-terialom, Arjaniti, d. o. o., Žabnica 47,Žabnica, ☎ 041/288-473, 041/878-386 9003931
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871
9004002
IZDELAVA zunanjih in notranjih finskihsavn ter polaganje laminatov in gotovihparketov. M & V Vrtačnik in partner, d.n. o., Šinkov turn 23, Vodice, ☎031/206-724 9004275
IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zi-dava, montaža novih, popravila starih, nu-dimo dimne obloge, dimne kape. Novak& Co, d. n. o., Ljubljanska 89, Domžale,☎ 031/422-800 9003360
KOMPLETNA adaptacija stanovanj inkopalnic, vodovod, centralna, elektri-ka, keramika, knauf, pleskarska dela.Kopalnica samo v 7 dneh! Jani in Met-ka Rep, d. n. o., Godešič 43 a, Šk.Loka, ☎ 041/757-109
9004312
OBREZOVANJE živih mej, okrasnegain sadnega drevja, košnja trave, odvozobrezanega materiala, postavljanje vrt-nih ograj, strojno vrtanje, Vincencij Šu-bic, s. p., Zg. Bitnje 141, Žabnica, ☎051/413-373 9004213
SVETOVANJE iz angelskih kart po te-lefonu ali na domu, Patricija Kolarič, s. p., Za žago 2, Bled, ☎ 051/385-903 9004399
TESNJENJE OKEN IN VRAT uvoženatesnila, do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšanhrup, 10 let garancije. BE & MA, d. o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎ 01/83-15-057, 041/694-229 9003973
ZASEBNI STIKIPODJETNIK išče dekle za skupnodelo in življenje, ☎ 041/240-403
9004281
ŽENITNA posredovalnica Zaupanjednevno poveže veliko ljudi z vse drža-ve, vseh starosti - brezplačno za mlajšeženske, ☎ 031/836-378, 031/505-495
9004278
ŽENITNA posredovalnica Loni, Pol-ona Vidic, s. p., Naselje Heroja Maro-ka 5, Sevnica, po vsej Sloveniji in zavsa starostna obdobja, če ste osamlje-ni in želite najti sebi primerno osebo,☎ 031/680-747 9004382
RAZNOPRODAM
KIPERBUŠ na drva, ohranjen, prime-ren za ogrevanje, kuhanje, ugodno.Podarim prijazne muce, stare 2 mese-ca, ☎ 04/53-36-578
9004393
LESENE A lestve, dol. 1-4 m (3-12 kli-nov), Zbilje 22, Medvode, ☎ 041/981-210 9004310
PLINSKO bombo po simbolični ceni,☎ 031/715-204
9004390
23torek, 28. julija 2009GORENJSKI GLAS
Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranjwww.nepremicnine.gnd.si
e-naslov: [email protected]: +386 4 281 39 04, fax: +386 4 281 39 07gsm: +386 31 536 578
GN
D d
.o.o
.
MALI OGLASI, ZAHVALE
GOTOVINSKI KREDITI DO 10LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NU-MERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, pradeda
Jožefa Planinška iz Kranja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Lepa zahvala gospodu župniku Stanislavu Zidarju za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi Kranj, 28. julija 2009
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, brata, svaka
Franca KreljaAcija
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala pa tudi vsem, ki ste nam
v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegoviKranj, 22. julija 2009
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 13.30 in zaobjavo v torek do petka do 14.00!Delovni čas: od ponedeljka do četrt-ka neprekinjeno od 8. do 19. ure,petek od 8. do 16. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
ITD NEPREMIČNINE, d.o.o.MAISTROV TRG 7,
4000 KRANJTEL.: 04/23-81-120,
04/23-66-670
041/755-296, 040/204-661, 041/900-009
e-pošta: [email protected]
www.jur-tan.si
JUR-TAN, nepremičnine, d. o. o.PE Cankarjeva ulica 03 (staro-mestno jedro),
4000 Kranj, tel.: 04/236-92-14,mobi: 041/451-857
e-pošta: [email protected]
HLADILNA TEHNIKA - SERVIS IN MONTAŽA● hladilnice
● hladilne vitrine ARNEG● industrijski hladilni sistemi
● 24-urni servis hladilne tehnikeE-market d. o. o. - tel. 03/564 44 44, 041/700 861
E-m
arke
t d.
o. o
., C
. 3. j
ulija
13,
hra
stni
k
ZAHVALA
V starosti 96 let nas je zapustila dobra mama in babica
Angela Posegaroj. Kržišnik, Povlinovcova iz Zminca, izseljenka v Chicagu
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za po-darjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo po-spremili na njeni zadnji poti. Neizmerna hvala g. Radu za vsopomoč. Hvala kaplanu g. Tinetu Skoku za lepo opravljen pogreb-ni obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Akris.Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi.
Žalujoči: sin Dare z ženo Metodo, vnuka Katja in GregorChicago, Škofja Loka, 25. julija 2009
OSMRTNICA
V 87. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, ata in stric
Stanislav Bernikiz Hafnerjevega nas. 72
Pogreb pokojnika bo jutri, v sredo, 29. julija 2009, ob 16. uri na pokopališču Lipica v Škofji Loki.
Žara bo na dan pogreba v mrliški vežici od 9. ure dalje.
Žalujoči: žena Viktorija, hči Majda in sin Milan z družinama ter drugo sorodstvoŠkofja Loka, julij 2009
SREDA
11/28°C
24 GORENJSKI GLAStorek, 28. julija 2009
Anketa
vremenska napoved29/13 oC
29/13 oC
31/15 oC30/15 oC
30/10 oC
32/17 oC
33/18 oC
31/15 oC
30/11 oC
29/12 oC
30/13 oC29/12 oC
29/12 oC
32/14 oCTOREK
10/28°C
....
....
....
....
....
....
...
Anita Šuler:
"V šolskem času berem do-mača branja, drugače pa nepogosto. Bolj berem medpočitnicami, ko mi postanedolgčas. Zelo rada imamgrozljivke. Danes si bom iz-posodila štiri knjige."
Stojan Saje
Bohinjska Bela - Poveljstvoza doktrino, razvoj, izobra-ževanje in usposabljanje(PDRIU) Slovenske vojskeje od 13. in 25. julija organi-ziralo deseti študentski vo-jaški tabor na vadišču Mač-kovec. Med njim so štu-dentje trinajstih slovenskihfakultet spoznavali življe-nje vojakov v vojašnicah inna terenu. Študentje prvegaletnika Fakultete za var-nostne vede so tam opraviliobvezno prakso.
"Tabora se je udeležilo 98študentov, med njimi kar 61deklet. Med uvodom v vo-jašnici na Bohinjski Beli sose seznanili z glavnimi na-logami poklicnih vojakov.
Spoznali so oborožitev inopremo, ki jo uporabljamopri usposabljanju. Od pone-deljka do petka bivamo v ta-boru Mačkovec, kjer okusijoživljenje vojaka na terenu.Študentje, ki so bili na tabo-ru vsaj enkrat prej, se preiz-kušajo tudi v poveljevanjuenoti," je povedal vodja ta-bora nadporočnik AntonBuček. Njemu sta se pridru-žila pri ogledu urjenja štu-dentov tudi načelnik šole začastnike polkovnik JožeMurko in novi poveljnikPDRIU brigadir mag. BojanPograjc. Slednji je 15. julijaprevzel to dolžnost, zato je zzanimanjem spremljalpredstavitev dejavnosti enotminuli četrtek. Novinarjismo lahko od blizu videli,
kako se znajdejo študentjepri premagovanju ovir nataktični stezi med napadomin obrambo. Zanimivo jebilo tudi spuščanje po vrv-nem mostu nad Savo Bo-hinjko in delo kriminalistovpri odkrivanju sledi ob mrt-vecu. Študentje z več voja-škimi izkušnjami so pred-stavili proces odločanja innapad na bunker teroristov,ki so želeli izvesti samomo-rilski napad na Bledu.
Med udeleženci tabora jebilo tudi nekaj Gorenjcev inGorenjk. Študent kemijeRok Rudež iz Kranja je izve-del za tabor od prijatelja Do-mna. Trije so se prostovolj-no prijavili za urjenje. Samje pridobil nekaj kondicijein discipline. Zanimalo ga
je zlasti delo kriminalistov,med katerimi so tudi kemi-ki. Na prakso je prišel štu-dent Fakultete za varnostnevede Edis Rujović iz Kamni-ka. Zanj ni bila preveč na-porna, pohvalil pa je pro-gram dela. Anja Novak izKamnika, ki obiskuje istofakulteto, uživa v novih izzi-vih. Tokrat je prvič plezala vsteni. Ženske so moškimpokazale, da so kos tudi vo-jaškim nalogam. Zato siobeta kakšno priporočilo zaslužbo. Pri Slovenski vojskise želi zaposliti tudi Anjinvrstnik Klemen Ferk s Ko-roške Bele. Na drugem ta-boru se je preizkusil kot po-veljnik, kar mu je posebejugajalo. Bil je kar žalosten,da se tabor izteka.
....
....
....
....
....
....
...
ČETRTEK
12/27°C
Mladi na vojaški preizkušnjiNa vadišču Mačkovec pri Bohinjski Beli je potekal deseti študentski vojaški tabor. Med 98 udeležencikar 61 deklet.
Hana Marn:
"Med počitnicami veliko be-rem. Rada imam kriminalnein pustolovske knjige, kjerotroci rešujejo zapleteneprimere. Trenutno doma ni-mam nobene, sem pa enorezervirala."
Radi berejo pustolovkeRenata Globočnik
V pionirskem oddelku kranj-ske knjižnice so letošnje po-letje pripravili aktivno pre-življanje prostega časa zaučence do dvanajstega leta.Mlade obiskovalce knjižnicesmo povprašali o njihovihbralnih navadah.Foto: Tina Dokl
Nastja Bobnar:
"Rada berem zanimive inpustolovske knjige, pa tudiknjige o živalih. Najbolj mije bila všeč Matilda. Knjiga,ki sem jo prebrala nazadnje,pa je bila Bistrica Kalščica."
Luka Čemovič:
"Ne berem preveč rad, edi-no poleti občasno. Nazad-nje sem prebral Petra Panain Heidi. Naslednja knjiga,ki si jo bom izposodil, pa boOstržek."
Dževad Ponjević:
"Rad berem, zato si izposo-dim veliko knjig, posebejpoleti. Zadnja knjiga, ki semjo prebral, je bila Lov na po-šasti. Všeč so mi dogodiv-ščine, rad pa imam tudi pu-stolovske knjige."
Mladoporočenci
Na Bledu so se 27. junija poročili: Boštjan Hrast in Tina Mar-kun, Gregor Kristan in Meta Lah, Simon Šubic In Mateja Ur-banija, Jernej Karničar in Tjaša Bastarda, 1. julija Blaž Šiler inNina Pajić, 4. julija Elvis Alilov in Maida Sivac, Besim Jezerkićin Alma Suljaković, Sedin Hrvačić in Sadina Ljutić, BoštjanPeterca in Tanja Milutinovič, Gašper Slatnar in Ana Likozar,Ripoll Manel Rodriguez in Tina Potočnik, 11. julija Aleš Ravni-har in Iris Krajnc, Elvis Kadić in Alma Pehadžić, Igor Gregoričin Amela Tahirović, v Podvinu pa sta se 11. julija poročila Kle-men Logar in Maja Kozelj. 18. julija so se v Kranju poročiliDarko Milev in Stefanka Mihajlova, Mitja Bokal in Katja Tro-grlič ter Jure Kasunić in Ana Perak, v Preddvoru Matjaž Kržiš-nik in Karmen Laurih ter Matej Špenko in Katja Cerar, v Ra-dovljici Aleš Hrovat in Andreja Gašperin ter Miha Širc in Ma-rija Sušnik, na Bledu pa Boris Ferjan in Nasiha Hadžić, Bra-nislav Orlić in Tanja Beton ter Andrej Kokalj in Maja Bogataj,17. julija pa sta se prav tako na Bledu poročila Damjan Riz-man in Nataša Herga. 22. julija sta se v Škofji Loki poročilaBojan Bogataj in Vesna Bašelj. Mladoporočencem čestitamoin jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Novorojenčki
Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 43 novihprebivalcev. V Kranju se je rodilo 10 dečkov in kar 19 deklic.Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4010 gramov, najlažji deklici pa so natehtali 2660 gramov. Na Jesenicah je prvičzajokalo 9 deklic in 5 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki jetehtala 4150 gramov, najlažja pa prav tako deklica, ki je tehtnica pokazala 2670 gramov.
Napoved za Gorenjsko
Danes bo pretežno jasno, popoldne bo spremenljivooblačno s plohami in nevihtami. Jutri bo precej jasno. Včetrtek bo sprva pretežno jasno, popoldne pa spremenljivooblačno s plohami in nevihtami.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Kokra
Spomin na grozodejstva v Kokri
Domačini in udeleženci iz drugih krajev so se pred tednomdni prišli poklonit vsem nedolžnim žrtvam, ki jih je pred 67leti okupator pobil na kokrški zemlji. Spominsko slovesnostje pripravil občinski odbor Zveze borcev za vrednote NOBPreddvor, in kot je v uvodnih besedah dejal predsednik od-bora Marjan Gorza, ne smemo tragedije, ki so jo doživeliKokra in njeni prebivalci, nikoli pozabiti. Spomini na te dogodke so še živi, žive so še nekatere priče iz tistih časov.Ti boleče občutijo prizadevanja nekaterih, ki narodno osvo-bodilni boj razumejo drugače in poskušajo upor slovenske-ga naroda prikazati kot škodljivo dejanje. Tako po besedahgovornika Ivana Grginiča poskušajo dopovedati mladim ro-dovom, da narodno osvobodilni boj ni bil potreben, da je bilškodljiv za ljudi našega kraja, ker češ, če ne bi bilo upora,okupator ne bi imel razloga za požig Kokre. S. P.
Tudi Rok, Edis in Anja (od leve) so uspešno premagali ovire na bojišču.
Če most ni prehoden, se mora vojak drugače znajti pri prečkanju reke.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 TORE
K_28
. 07.
2009GLASBA
KOZAKI JEMALI SAPO
Ruski kozaki, zasedba petdesetihplesalcev, pevcev in instrumentalis-tov, ki slovijo kot najboljša ruskakozaška skupina, so v Kranjski Goriposkrbeli za vrhunski plesni in glas-beni spektakel. / Foto: Anka Bulovec
02
LJUDJE
TEKMA Z ZMAJEVIMI ČOLNI
Drachenbootcup 2009, najvišjeležeče tekmovanje z zmajevimičolni v Evropi, je bilo za Slovenceuspešno. / Foto: Tina Dokl
KULTURA
POČITNIŠKA GLAVA SE V KNJIŽNICI ZABAVA
Učenci se do 28. avgusta lahko ude-ležijo brezplačnih ustvarjalnih de-lavnic in družabnih iger v pravljičnisobi pionirskega oddelka.
03
Ljub
ljans
ki z
maj
i so
na 2
016
met
rih, n
a je
zeru
Obe
rsee
zas
edli
deve
to m
esto
. / F
oto:
Tin
a D
okl
02 TOREK_28. 07. 2009
GLASBA
dvorani Vitranc,ki je na sobotnivečer dobesednopokala po šivih -prav tako pa je
močno ropotalo tudi po odr-skih deskah, je državni ples-ni ansambel Ruski Kozaki(Russian Cossack State Dan-ce Company), ki se je pred-stavil s plesi in pesmimi sku-pine Kozakov z območja obDonu, z več kot dve uri traja-jočim spektaklom navdušilprav vsakega obiskovalca.Poleg odlične koreografije,skorajda neverjetnih akro-batskih spretnosti plesalcevkozaškega plesa, skrbno iz-brane glasbe in izjemne pev-ske zasedbe so predstavo do-polnjevali tudi številni manj-ši detajli in skrbno oblikova-ni kostumi. V nastopu smočutili močno povezavo s fol-kloro in zgodovinsko temati-ko Kozakov - predvsem voja-ško, saj umetniški vodja Ru-skih Kozakov Leonid Milova-
nov, ki se je občinstvu priklo-nil ob koncu predstave terpoleg nastopajočih prejel bu-čen aplavz, velja za priznanoavtoriteto v poznavanju vse-ga omenjenega. Na odru so vUvodnem plesu presenetilicelo z močnim pokom iz
topa, prikazali mečevanje,manjkali pa niso niti roman-tični prizori, nekateri zači-njeni celo s kančkom hu-morja. Seveda ni šlo breznajbolj poznane Kalinke intudi Katjuša je razveselila ob-činstvo v dvorani.
Predstavo kozakov, ki je vKranjski Gori potekala v ok-viru Festivala Ljubljana2009, ste si lahko vsi za-mudniki ogledali tudi v Ga-llusovi dvorani Cankarjevegadoma.
KOZAKI JEMALI SAPO Ruski kozaki, zasedba petdesetih plesalcev, pevcev in instrumentalistov, ki slovijo kot najboljša ruskakozaška skupina, je v Kranjski Gori poskrbela za vrhunski plesni in glasbeni spektakel.
Anka Bulovec
V
8. – 23. avgust
www.festival-radovljica.si
27. Festival Radovljica 2009 sta podprla Ministrstvo za kulturoRepublike Slovenije in Ob~ina Radovljica.
Ljubljana, Radovljica, Velesovo
Brezplačni festivalski avtobus: ob 19 uri izpred hotela Creina v Kranju
Ruski Kozaki so dvorano Vitranc napolnili do zadnjega kotička. / Foto: Anka Bulovec
S svojimi plesnimi sposobnostmi so občinstvu jemali sapo. Nežnejši del odlične pevske zasedbe
Poskrbeli so za vrhunski spektakel. V nastopu smo čutili ogromno energije.
Trnfest 09
Med 28. julijem in 30. avgustom bo v okviru KUD FrancePrešeren potekal že 18. tradicionalni festival Trnfest 09 intako popestril poletno dogajanje v slovenski prestolnici.Dogajanje bo med 27. in 30. avgustom znova popestrilaEmonska promenada, 31. avgusta pa bo na odru Trnfestapotekala še prireditev Mladi Prešeren. V okviru Trnfestabo letos četrto leto zapored potekal tudi fotografski nate-čaj TrnFoto 09. Trnfest 09 obeta domače in tuje nastopajoče, med kate-rimi lahko izpostavimo QuatroPorTango (1. 8.), Red FivePoint Star (21. 8.), Kvinton (24. 8.), The Stroj Machine(30. 8.), Botanica (9. 8.), The Aggrolites (18. 8.), Noetics(14. 8.), La Scana del Domingo (12. 8.), Amaduo Diarra(3. 8.) in Matatu ter kralja romskega saksofona FerusaMustafova & Džambo Aguševi brass band (10. 8.). A. B.
Prihaja druga polovica Festivala Kanal
Festival Kanal je po mnenju obiskovalcev najbolj inovati-ven dogodek zadnjih desetih let v Bohinju. Je osvežitev po-letnih bohinjskih večerov. Mavrica raznovrstnih glasbenihsredinih večerov, ki jih tudi letos povezuje razstavni del. Vpreteklih letih so na razgretih kamnitih tleh 'grabna' pod
Coffee house Paviljonom navduševali mnogi glasbeniki ssvojimi nastopi in različnimi zvrstmi glasbe. Festival Kanal, kot vsako leto, tudi tokrat predstavlja poletnoponudbo sredi tedna. Nastopali so že Aleksander Mežek,Dej še'n litro, The Sexual band prihaja v goste 29. julija, DaPhenomena - 5. avgusta in za zaključek Tomo Jurak skupajz Janezom Zmazkom - Žanom - 12. avgusta. A. B.
etošnje poletje so vpionirskem oddelkuOsrednje knjižniceKranj prvič organizi-rali aktivno preživ-
ljanje prostega časa zaosnovnošolce, stare od šestdo dvanajst let. Popoldanskeure so namenjene mlajšimotrokom, ki prihajajo vspremstvu staršev, dopoldan-ske pa starejšim učencem. Zaotroke so v knjižnici pripravi-li miselne in družabne igre,ob katerih si lahko krajšajočas v ponedeljkih in torkih,npr. človek, ne jezi se, igre skartami, potapljanje ladjic,spomin, vislice. Dvakrat nateden je termin namenjendelavnicam, kjer izdelujejonajrazličnejše izdelke, kot sookrasne svetilke, lutke, okvirza fotografije, voščilnice, iz-delki iz volne, ipd.
Kot je povedala vodja pio-nirskega oddelka Neli Tom-šič, obisk aktivnosti niha:"Predvsem bi radi privabilimalo starejše učence. Hudakonkurenca je v računalni-kih, ki so pri nas tako rekočredno zasedeni." Sicer pa sodelavnice med udeležencipriljubljene bolj kot družab-
ne igre, več je tudi popoldan-skega obiska, ko prihajajomlajši učenci. "Ponujamotudi zloženke, ki jih starši inučenci lahko vzamejo, da sipodrobneje ogledajo, kakšneaktivnosti so predvidene v po-letnih mesecih. Med letom jesicer vsaka sreda od začetkaoktobra do konca aprila na-menjena pravljičnim uricamza predšolske otroke," pojas-njuje Tomšičeva.
V knjižnici napovedujejo,da bodo aktivnosti za otrokev večjem obsegu organiziralitudi prihodnja leta v novihprostorih, kjer bo več na-mensko opremljenega pros-tora. "V pravljični sobi zdajnimamo vode. To naj bi sepotem spremenilo," je dejalaTomšičeva. Tokratne aktiv-nosti so izvedli poskusnopred selitvijo, financirali sojih s pomočjo lastnih sred-
stev. Kupili so kar nekaj dru-žabnih iger in materiala zadelavnice. Če bodo družab-ne igre v prihodnje dobroobiskane, bodo priredili tuditurnirje z manjšimi knjižni-mi nagradami. Učenci se ak-tivnosti pod vodstvom gra-fične oblikovalke Špele Ko-šir lahko udeležijo do 28. av-gusta. Razpored dejavnostisi je mogoče ogledati tudi naspletni strani knjižnice.
TOREK_28. 07. 2009 03
KULTURA
Otroci so v okviru ustvarjalnih delavnic izdelovali tudi lovilce sanj, ki prinašajo miren spanec in odganjajo slabe sanje. / Foto: Tina Dokl
POČITNIŠKA GLAVA SE V KNJIŽNICI ZABAVAUčenci se do 28. avgusta lahko udeležijo brezplačnih ustvarjalnih delavnic in družabnih iger v pravljični sobi pionirskega oddelka.
Renata Globočnik
L
Begunje
Spet Glasbena šola Avsenik
V naslednjem šolskem letu bo v Begunjah znova delovalaGlasbena šola Avsenik. Začetnikom, ki bodo želeli dobitiosnovno znanje, bo namenjen A-program, tistim, ki imajože nekaj znanja, pa bo namenjen B-program. V Avsenikoviglasbeni šoli bodo igranje na trobento, klarinet, kitaro, dia-tonično in klavirsko harmoniko in na bas poučevali znaniučitelji glasbe in glasbeniki. Sprejemni izpiti bodo v Begu-njah 6. julija in 4. septembra, obakrat od 14. ure dalje. J. K.
Bled
Koncerti na blejski ploščadi
V petek, 31. julija, bo ploščad trgovskega centra Bled gosti-la Gwen Hughos Trio, kjer boste prisluhnili grammy nagra-jenki, glasbenici, ki z glasbo osvaja svet, Gwen Hughes, so-bota, 1. avgusta, pa bo namenjena irskemu folk, bluesu,rock v bluegrass izvedbi, glasbi 70-tih let. Prisluhnili bostelahko Apostolom (Peter Jazbec - vokal, akustična kitara, vi-olina; Marko Berčič - vokal, mandola, kitara; Tomo Zelnik -bas kitara in Janez Mravla - vokal, akustična kitara). A. B.
04 TOREK_28. 07. 2009
FILM, KINO, MODA
epo negovana sto-pala ločijo damo odnavadne ženske.Kaj je treba storiti,da bodo vaša stopa-
la videti lepo urejena in da boste v poletnih sanda-lih stopali lahkotno in ne-obremenjeno? Preprosto: le vsak dan jim namenitenekaj minut pozornosti inrezultat bo kaj hitro opazen.
Enkrat na teden privoščitestopalom kopel in piling
Petnajstminutna kopel en-krat na teden bo poskrbela zato, da se bodo vaša stopala
počutila in delovala izvrstno.V kopel dodajte evkaliptovoolje ali olje rožmarina, če sovaše noge utrujene, če paimate zelo suho kožo, bo ko-pel z oljčnim oljem pravi bal-zam zanje. Kopel vas bosprostila, koža pa se bozmehčala in lahko boste na-daljevali domačo pedikuro.
Recept iz domače kuhinje
Piling, ki sledi po kopeli, silahko pripravite doma, takoda v manjšo posodico zmeša-te tri žlice oljčnega olja in trižlice grobe morske soli, s pri-pravljeno zmesjo z obema ro-kama dobro zmasirajte stopa-la, posebno pozornost posve-tite otrdeli koži. Piling po ma-siranju pustite delovati pri-bližno deset minut, nato pastopala operite s toplo vodo.
Ananasova maska za trdovratno otrdelo kožo
Za tiste, ki imate več trdo-vratno otrdele kože, priporo-čam ananasovo masko zanoge, ki jo ravno tako kot pi-
ling lahko pripravite same.Potrebujete jedilno žlico
ananasovega soka, jedilnožlico pomarančnega soka, je-dilno žlico kreme (najbolje ti-ste za noge, če pa je nimate,lahko uporabite tudi kremoza telo) in četrt zrele banane.Vse skupaj dobro premešaj-te, tako da nastane kremnazmes, ki jo nanesete na sto-pala, nato pa stopala zavijte vprosojno plastično folijo zashranjevanje živil in pustitemasko, da deluje približnotrideset minut. Potem si ma-sko sperite s toplo vodo. Čepa želite do lepih stopal čeznoč, lahko to dosežete pre-prosto tako, da pustite maskodelovati čez noč, zato čez foli-jo obujte bombažne nogavi-ce. Zjutraj boste nad rezulta-tom zagotovo navdušene.
Za odstranjevanje otrdelekože seveda lahko namestopilinga uporabite tudi različ-ne pile ali kamne, ki jih lah-ko kupite v drogerijah in sonamenjeni odstranjevanjuotrdele kože, vendar ne pri-čakujte čudežev: otrdela kožaizgine le z redno nego. Ma-sko in piling si privoščite več-
krat, le tako bodo vaša stopa-la mehka in nežna.
Nega nohtov
Nohte krajšajte s ščipalci zanohte, pozorni bodite, da jihodščipnete naravnost, konicepa lahko s pilico za nohte ne-koliko zaokrožite. Bodite po-zorni, da pilite le v eno smer.
Za mehčanje obnohtnekože lahko zmešate dve jedil-ni žlici ananasovega soka inen jajčni rumenjak, dodatelahko tudi nekaj kapljic olj-čnega olja. Dobro premeša-no zmes namažite na nohtein pustite delovati pet minut,potem pa zmehčano kožopotisnite nazaj s pripomoč-kom, ki je temu namenjen,pomagate pa si lahko tudi zleseno paličico. Striženja ob-nohtne kožice vam ne pripo-ročam, saj je koža okrog noh-tov zaščita proti infekcijam.
LEPOTNE SKRIVNOSTI
DAMA Z LEPIMI STOPALITania Mendillo
L
lasična romantič-na drama Ljubim-ki je zgodba o Leo-nardu, privlačnem,a povsem sesutem
moškem, ki se po poskususamomora zaradi neuspelezveze vrne v rojstno mestoBrooklyn. Zaščitniška staršamu predstavita Sandro, pri-srčno in prijazno hčerkopredmestnega poslovneža,novega družinskega part-nerja. Sprva Leonard ne po-
kaže zanimanja in ne podle-že pritisku družine, posto-poma pa pri Sandri odkrivaglobino, ki ga vse bolj pri-vlači. Hkrati pa spozna tudilepo in skrivnostno sosedoMichelle, ki se tudi sooča zvelikimi osebnimi težava-mi. Leonarda prosi za po-moč pri svojem uničujočemrazmerju s poročenim mo-škim. Vendar se Michellepri tem ogreje za Leonarda,ta pa je pod pritiskom svojedružine, ki ga sili v razmer-je s Sandro.
LJUBIMKIRomantična drama, kjer se karizmatični Leonard znajde v burnem ljubezenskem trikotniku. Odločiti se mora za negotovo strastali predvidljivo ljubezen.
Alenka Brun
K
Foto
: arh
iv d
istr
ibut
erja
SUDOKUNavodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilone v vrstici ne v koloni ne v enem izmed ode-beljenih devetih kvadratov.
Sestavila: Petra F.
5 8 2 79 8 7 1
2 94 8
2 9 5 63 2
4 75 7 3 2
9 6 5 1
584139627639827145721546893196478532273915486458362719342651978815793264967284351
KINO SPORED
Torek, 28. 7.15.30, 18.30, 21.30HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI16.30, 18.20, 20.10, 22.00 BRÜNO16.40, 18.40, 20.40LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 3D(sinhronizirano)
Sreda, 29. 7.15.30, 18.30, 21.30HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI16.30, 18.20, 20.10, 22.00 BRÜNO16.00, 18.00LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 3D(sinhronizirano)20.00 SNUBITEV
Četrtek, 30. 7.16.50, 19.10, 21.30 SNUBITEV17.00, 20.00HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI16.40, 18.40LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 3D(sinhronizirano)20.40 BORBA
Petek, 31. 7.16.50, 19.10, 21.30, 23.50SNUBITEV17.00, 20.00, 23.00HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI16.40, 18.40LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 3D(sinhronizirano)20.40, 22.50 BORBA
Sobota, 1. 8.14.30, 16.50, 19.10, 21.30, 23.50SNUBITEV14.00, 17.00, 20.00, 23.00HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI14.40, 16.40, 18.40LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 3D(sinhronizirano) 20.40, 22.50 BORBA
Nedelja, 2. 8.14.30, 16.50, 19.10, 21.30 SNUBITEV14.00, 17.00, 20.00HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI14.40, 16.40, 18.40LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 3D(sinhronizirano)20.40 BORBA
Ponedeljek, 3. 8.16.50, 19.10, 21.30SNUBITEV17.00, 20.00HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI16.40, 18.40LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 3D(sinhronizirano)20.40BORBA
Torek, 28. 7.15.40, 17.30, 19.20, 21.10 BRÜNO (Priporočljiva starost: 18 let ali več!)15.00, 18.00, 21.00 HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI 19.30, 21.40 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV15.10, 17.20 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV (sinhronizirano)16.00, 18.30, 20.40LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 3D(sinhronizirano)16.40 PREROKBA19.10, 21.30 ZADNJA HIŠA NA LEVI (Priporočljiva starost: 18 let ali več!)
Sreda, 29. 7.15.40, 17.30, 19.20, 21.10 BRÜNO (Priporočljiva starost: 18 let ali več!)15.00, 18.00, 21.00 HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI 20.40 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV15.10, 17.20 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV (sinhronizirano)16.00, 18.30,LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 3D(sinhronizirano)16.40 PREROKBA20.00 SNUBITEV19.10, 21.30 ZADNJA HIŠA NA LEVI (Priporočljiva starost: 18 let ali več!)
Petek, 31. 7.19.00LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV(sinhronizirano)21.00 OČE NAŠ
Sobota, 1. 8.17.00LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV(sinhronizirano)19.00 OČE NAŠ21.00 BORBA
Nedelja, 2. 8.17.00LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV(sinhronizirano)19.00 BORBA21.00 OČE NAŠ
Kino Železar Jesenice je končal predvajan-je filmov za sezono 2008/2009. Vrata sespet odprejo septembra, kjer vas bo čakalasezona 2009/2010 in vsi filmski hiti.
KINO ŽELEZAR, JESENICE
LINHARTOVA DVORANA, RADOVLJICA
PLANET TUŠ, KRANJKOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Rešitev
mali oglasi04/201 42 47, e-pošta: [email protected]
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe sporeda.
TOREK_28. 07. 2009 05
b počitniškihsobotah je vkuhinji hote-la Triglav naBledu še po-
sebej živahno. Pa ne lezato, ker je potrebno poskr-beti za zadovoljne želodčkeštevilnih gostov, ki v tehdneh prihajajo na Bled; ku-harskim mojstrom se na-mreč v kuhinji vsako počit-niško sobotno jutro pridru-
ži še kakih dvanajst parovpridnih otroških rok. Nabrezplačnih kulinaričnihdelavnicah ustvarjajo pravekuharske dobrote. Tokratso se pod budnim očesomkuharskega mojstra JožetaGodca ter ob pomoči kuha-rice Ane in kuharja Jona lo-tili sladic. Tehtali so, meša-li, vreli in hladili, stepalisneg pa umešali rumenjakein polnili modelčke. Vmesje kakšen prstek ušel nadno posode in poskrbel za
ostanke čokoladnega preli-va, pokusil vanilijevo masoin potipal, ali je stepenasmetana dovolj sladka ...
Dogajanje v hotelski ku-hinji je bilo podobno nape-temu filmu, rezultat pa: sla-sten. Čokoladni narastek,vanilijeva krema, jogurtovastrnjenka s sadjem in kara-melna omaka so navdušilitako čakajoče starše kot ti-ste čisto zaresne goste hote-la, pa kuharje tudi. Direkto-rica hotela Marcela Tulipan
pravi, da so se za kulinarič-ne delavnice odločili, da vna novo odprti hotel priva-bijo tudi domače goste, dakaj naredijo za okolje, v ka-terem so, pa tudi da pred-stavijo kuharski poklic.Tako otroci kot njihovi star-ši so navdušeni, pravi, čistonič nejevoljni pa niso nitimojstri v kuhinji, ki jim de-set in več malih kuharskihrok popestri, kdaj pa kdajpa seveda tudi zaplete so-botni kuharski vsakdan.
SLASTNE DOBROTE MALIHKUHARSKIH MOJSTROVPravi predpasniki, kuhalnice in kuharske kape v čisto pravi hotelski kuhinji - le kuharji so manjši kot običajno ...
Marjana Ahačič
O
a domžalskemRadiu Hit so vtem poletjupripravili do-brodelno akci-
jo 'Počitnice z nami so lep-še', s katero proste dnevepolepšajo otrokom, ki jimstarši težko omogočijobrezskrbno uživanje namorju ali v toplicah. Z Zve-zo prijateljev mladine Slo-venije so se dogovorili, dabodo ob četrtkih otroke iz različnih Centrov za soci-alno delo peljali na lepše.
Povabilu za sodelovanje sose z veseljem odzvali tudi vTermah Snovik, kjer so mi-nuli četrtek otrokom izŠkofje Loke pričarali doži-vetje v objemu sonca tervodnih in radijskih valov. Vpreteklih četrtkih so sicerotroci iz različnih koncevSlovenije uživali tudi v ter-mah Olimia in Zreče ter vAtlantisu, kjer se bodo tačetrtek hladili tudi otroci iz Ajdovščine. Poletna po-potovanja bodo zaključili prihodnji teden, ko bodootroke iz Domžal popeljaliv ljubljansko Laguno.
RADIJCI ZA LEPŠEPOČITNICE OTROK
Ana Hartman
N
SUDOKU ZA OTROKE 3 6
1 4 24 6 23 6 4
3 6 44 5243615
615423461352352164536241124536
Rešitev:
Navodilo za reševanje:V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte:1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat.2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat.3. V vsakem pravokotniku s 3 x 2 polji je vsaka številka vpisana le enkrat.
Sestavila: Eva in Bine
TISOČ UGANK ZA ŠOLARJEFranc Ankerst vam zastavlja naslednjo uganko:
Ob meni je avto, nad mano je vlak,na cesti stojim, kaj prostor je tak?
Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug+rešitev+ime,priimek in naslov na številko 031/691 111. Nekdo bo prejel knjižno nagrado. Ime nagrajenca bomo objaviliprihodnji torek. Rešitev prejšnje uganke se glasi hruška.Izžrebali smo Ano Treven.
Založništvo in izobraževanje,Gorenjska cesta 33 c, 4240 Radovljicatel.: 04 5320 200, faks: 04 5320 211e-pošta: [email protected]
Rešitve pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova 4, 4000 Kranj, do srede,19. avgusta 2009.
Trije nagrajenci nagradne križanke DIDAKTA, ki je bila objavljena 30. junija v Razvedrilu, so: ANI TREVEN izZg. Besnice, LEJA PODLIPNIK z Jesenicin ROK ČERNIČ iz Kranja.
SLIKANICI ZAKAJ - KAKO?MORJE IN PRAZGODOVINAIlustrirana leksikona otrokomkratko in jedrnato odgovorita na vsavprašanja o morju in življenju vnjem ter o evoluciji in o izvoručloveštva. Zakladnici presenetljivihpodatkov za male in velike.
Cena: 19,90 EUR, penaste platnice,126 strani
Minuli četrtek so v Termah Snovik uživali otroci iz Škofje Loke. / Foto: arhiv Radia Hit
Živahno dogajanje v čisto pravi hotelski kuhinji je bilo podobno napetemu filmu, rezultat pa: slasten.
Čokoladni narastek, vanilijeva krema, jogurtova strjenka inkaramelna omaka: da bi si obliznil vse prste na rokah ...
restižni športni teren-ci so v tisti skupini av-tomobilov, ki se jimbo pri prodajnih šte-
vilkah precej poznala gospo-darska kriza, dodatno bremepa so tudi visoka poraba gorivain s tem povezana neprijaz-nost do okolja. A kljub temu seše najdejo kupci, ki bi na do-mačem dvorišču imeli na pri-mer lani osveženega Nissano-vega Murana. Predvsem so totisti, ki se le redko odločijo zamakadam, blato in brezpotjain večino voženj opravijo nagladkem asfaltu, a želijo izka-zovati svoj življenjski slog z ob-liko in velikostjo avtomobila.
Murana, ki je bil eden prvihprestižnih primerkov v svojivelikostni skupini, so boljvzljubili na ameriški straniAtlantika, kamor je bil tudi pr-venstveno namenjen, z njimpa se skuša Nissan uveljavititudi v nekoliko bolj prestižnidruščini. Njegova oblikovnorahlo osvežena zunanjost je
nastopaška in na cesti vzbujaveliko pozornosti, predvsem sklinasto prirezanim sprednjimdelom in mišičastimi bočnimilinijami. V potniški kabini za-priseženost prestižu dokazuje-jo v usnje odeti sedeži v pešče-nem barvnem odtenku in sko-raj si ni mogoče predstavljati,da bi sedli za volan z blatnimiškornji na nogah. Murano pačhoče biti predvsem postavlja-ški avtomobil za urbano okoljein udoben potovalnik za daljševožnje.
Ob vsem udobju, ki si ga jemogoče omisliti, vozniku olaj-
šujeta delo navigacijski in par-kirni sistem, vsem potnikompa elektrificirani mehanizemza odpiranje prtljažnih vrat,električno pomični sedeži, od-ličen radijski sistem in tako na-prej. Del armaturne plošče boljspominja na motorne jahtekot na avtomobile in stikala za-htevajo kar nekaj minut priva-janja.
Motorna izbira je omejenale na 3,5-litrski bencinski šest-valjnik, kar je še en dokaz, da jeglavnina kupcev tega avtomo-bila na ameriški celini, kajti vevropskem prostoru zaželene-ga turbodizelska motorja vtem avtomobilu ni in ga še ne-kaj časa tudi ne bo. Bencinskipogonski stroj skupaj z brez-stopenjskim samodejnim me-njalnikom razvija skoraj šport-ne zmogljivosti, športno rezek
je tudi njegov zvok, a davek zadinamično vožnjo je precejhuda bencinska žeja, ki se brezsramu dvigne tudi več kot 14 li-trov na 100 kilometrov. Za te-renske prepreke in vejevje, kibi opraskalo lak, je tega avto-mobila zagotovo škoda, na as-faltnih cestah pa je moteč pre-več posreden volan in skorajpretirano nagibanje v ovinkih.
Kadar imajo glavno besedočustva in je racionalnost potis-njena v kakšen temačen kotmožganske skorje, se Muranolahko uvrsti visoko na seznamželja, zlasti pri tistih, ki jimtakšen avtomobil pomeni uve-ljavitev na družbeni lestvici.Pri Nissanu pa uvrstitev medprestižne znamke očitno razu-mejo tudi tako, da navijejoceno, ki se spogleduje s tek-meci z bolj zvenečimi imeni.
06 TOREK_28. 07. 2009
AVTOMOBILIZEM
TEHNIČNI PODATKI
RAZUM POD VPLIVOM ČUSTEVTest: Nissan Murano 3.5 V6 Premium
Matjaž Gregorič
P
NA KRATKO
PORSCHE: Nadzorni odborproizvajalca luksuznih šport-nih avtomobilov je sprejelodločitev o sporazumnemodhodu prvega moža Vende-lina Wiedekinga in članaupravnega odbora HolgerjaP. Haerterja. Wiedekingu, kibi se mu pogodba iztekla leta2012, so ponudili 50 milijo-nov evrov nadomestila, pre-cejšnji znesek pa bo namenildobrodelnim organizacijam.
FIAT: Po pogodbi med FiatGroup Automobiles in šved-skim podjetjem za poštnestoritve Posten bodo pošilj-ke na Švedskem dostavljalis 3.000 vozili Fiat Fiorino1.3 Multijet s šeststopenj-skim pol-samodejnim me-njalnikom Comfort-matic.Posten je s 30 tisoč zaposle-nimi eno največjih podjetijna Švedskem. M. G.
ed vožnjo s pri-kolico se lahkozgodi, da začneslednja kljub za-
viranju voziti po svoje in ni-hati, kar lahko postane tudinevarno. Glede na ta pojavso pri Volvu razvili sistemTSATM (Trailer Stability As-sistTM), ki uravnava zanaša-nje in stabilizira prikolico, kijo je začelo zanašati naprejin nazaj. Sistem neprestanospremlja potencialno zana-šanje, če je potrebno, zaviraeno od avtomobilskih koles.Če to ni dovolj, sistem zaviraz vsemi štirimi kolesi, motorpa se ustavi, dokler se nad-
zor nad prikolico znova nevzpostavi. Težava z niha-njem se pogosto pojavi, ko jevlečno vozilo napačno nalo-ženo ali pa nosi preveč težena sprednjem delu, v naj-slabšem primeru lahko pri-
kolico celo zanese na napa-čen vozni pas. SistemTSATM deluje pri hitrostih,nižjih od 50 kilometrov nauro, in je v serijsko opremovključen pri modelu XC60 zvlečno kljuko.
VEČ VARNOSTI S PRIKLOPNIKOMPri Volvu imajo tehnologijo, ki zavira "pobegle" prikolice.
Mere: d. 4,770, š. 1,880, v. 1,705 m, medosje 2,825 m Prostornina prtljažnika: 402/838 Teža (prazno v./ dovoljena): 1862/2380 kg Vrsta motorja: šestvaljni, bencinski Gibna prostornina: 3498 ccm Največja moč pri v/min: 188 kW/256 KM pri 6000 Največji navor pri v/min: 334 pri 4400 Najvišja hitrost: 210 km/h Pospešek 0-100 km/h: 8,0 s Poraba goriva po EU norm.: 14,9/ 8,6/ 10,9 l/100 km Emisija CO2 g/km: 261 (Euro IV)Maloprodajna cena: 53.490 EUR Uvoznik: Renault Nissan Slovenija, Ljubljana
Matjaž Gregorič
M
TOREK_28. 07. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kuponiz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 12. avgusta 2009, na Gorenjski glas, Bleiweisovacesta 4, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4.
www.kranfest.com
naro
čnik
: Zav
od z
a tu
rizem
Kra
nj
ob
likov
anje
: iLa
b.s
i
27. tradicionalna
31. julij in 1. avgust v starem Kranju
Petek in sobotaDRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKIDEŽELA ŠKRATA KRANČKAULIČNI PROGRAMOTROŠKI KRANFESTSEJEM DOMAČE IN UMETNOSTI OBRTIPREDSTAVITEV SLOVENSKE VOJSKE
SOBOTAKONTRABANTTINKARA KOVAČBEER BELLYKRANJSKI SMENJSAMUEL LUCASPRAZNIK KRANJSKE KLOBASE
Četrtek, 30. julijREKREATIVNI TURNIR TROJK V ODBOJKI NA MIVKI
PETEKRADIO BELVI V ŽIVO Z GOSTIADI SMOLARJAZZ STATIONDUBLE TRUBLEALENKA GODECMAMBO KINGSJAN PLESTENJAKPREDSTAVITEV POBRATENIH IN PRIJATELJSKIH MEST KRANJA
gorenc-on.net
ZAVO
D Z
A TU
RIZ
EM
KR
ANJ,
GLA
VNI T
RG
2,
KR
ANJ
KOVINSKA GALANTERIJA, GRAVERSTVO,IZDELAVA ZNAČK, KOLAJN, PLAKET, POKALOV ,LASERSKO GRAVIRANJEin TERMIČNA OBDELAVA KOVIN
Kajakaška c. 13, 1211 Ljubljana - Šmartnotel.: 01/511 66 49, fax: 01/511 08 10e-mail: [email protected]
Pozor!
AC Lovše
Obišèiterazstavni prostor
, kjervas èakajobogate nagrade.
AC Lovše
Jarška cesta 11Domžale01 729 9000
AC Lovše
Cesta Staneta Žagarja 65bKranj04 280 9000www.aclovse.si
Za sodelovanje v nagr. igri, izpolnitenagradni kupon in ga odvrzite narazstavnem prostoru AC Lovše.
ime
priimek
naslov
GSMpodpis
1. nagrada: promocijski paket - nagrado podarja Klima Belehar 2. nagrada: promocijski paket - nagrado podarja Klima Belehar 3. nagrada: promocijski paket - nagrado podarja Klima Belehar 4. nagrada: promocijska majica - nagrado podarja graverstvo Čižman Anton s.p. 5. nagrada: promocijska majica - nagrado podarja graverstvo Čižman Anton s.p. 6. nagrada: promocijska majica - nagrado podarja graverstvo Čižman Anton s.p. 7. nagrada: promocijski dežnik - nagrado podarja AC Lovše 8. nagrada: promocijska majica - nagrado podarja AC Lovše 9. nagrada: promocijska kapa - nagrado podarja AC Lovše
08 TOREK_28. 07. 2009
ajbolj znano po-čitniško vasicona VzhodnemTirolskem St. Ja-kob smo novi-
narji obiskali že lansko zimo,mimogrede pa smo prebival-cem obljubili, da se vrnemojulija letos, ko so nad dolinoDefereggental, na Staller Sattel, na jezeru Obersee(na 2016 metrih) že drugičpripravili tekmovanje z zma-jevimi čolni.
Tekmovanje z zmajevimičolni je tisočletja stara kitajskain mitološka tradicija. Danespa ima ekipa največ dvajsetveslačev ter bobnarja, ki s svo-jimi udarci narekuje tempo
veslanja. To velja tudi za tek-movanje zmajevih čolnov naomenjenem, skoraj 650 me-trov dolgem jezeru Obersee.
Na voljo smo imeli 12,5metra dolg čoln, krmarja, kije bil domačin, in vesla. Pre-magovali smo dolžino 250metrov, ekipe pa je moralosestavljati najmanj šestžensk. Slovenska s tem niimela problemov.
Zanimivi so bili predstav-niki nemške ekipe. Če smose Ljubljanski zmaji veselilivsakega pravilnega zavesljaja(sploh), so Nemci dajali vtissmrtne resnosti. Na tekmo-vanje so se pripravljali vseleto. Njihove ženske so bilepodobne dvigovalkam uteži,njihova vesla lastna, lahka, spotiski, imeni in zavita v
mehke varovalne materiale.Kot vsaka tekma ima tudizmajeva svoja pravila. Štartnivrstni red se je dodelil z žre-bom. Ekipe so bile oblečeneenotno, bobnar na začetkučolna pa je bil v našem pri-meru bobnarka, z maskoto(zmajčkom) na glavi. Avstrij-ci so seveda uporabili za ma-skoto značilnega 'kram-pusa', svojega parkeljna.
"Kdor želi zmagati, mo-ra skrbeti za enakomeren ri-tem in enotnost," sta svetova-la Monika Kleinlercher inPeter Leitner, organizatorjatekmovanja.
Ljubljanski zmaji smo seborili do zadnjega in si pri-veslali deveto mesto. Tekmo-valo je okoli petnajst ekip -kakšna več, kakšna manj.
Mimogrede nam je pred-stavnik regije DefereggentalGerald Hauser predstavil šeletno ponudbo St. Jakoba,okušali smo ribji, mesni insirov fondi v gostišču Brug-genwirt v St. Veitu, se ustavi-li na ledeni kavi v novem ho-telu ruske lastnice Zedern-klang, obiskali wellness ho-tela Jeasacherhof in se z žič-nico St. Jakob odpeljali nasmučišče, od koder smo sepotem peš vračali v dolino.Tu smo se ustavili še na nedeljskem kosilu v Lepple-skofel. Žlinkrofi, cesarskipraženec in številne vrstenjihovih 'knedlov' v juhi.
Narava in okusna hranakoče sta nas vrnili v časehranljivih obrokov našihbabic.
DRUŽABNA KRONIKA
LeAnn ima drugega
Štiri mesece po tem, ko so se pojavile govorice, da country pevka LeAnn Rimesljubimka z Eddiejem Cibrianom, soigralcemiz filma Northern Lights, je na dan prišlo,da z možem Deanom Sheremetom ne živita več skupaj. "Le in Dean sta se razšlaže pred časom, a se še vedno trudita, da bi
rešila zvezo," poroča revija People. Novice o ločitvi uradnonista potrdila, je pa Dean na twitterju zapisal, da se zahvaljuje vsem, ki mu v teh težkih časih stojijo ob strani.
Rešila zajčka
Leona Lewis, ki je stroga vegetarijanka, jebrezdomcu plačala sto dolarjev, da ne bipojedel zajca. Nakupovala je v Los Ange-lesu, ko je zagledala moškega z zajčkom.Pristopila je in ga vprašala, kaj bo storil znjim, brezdomec pa je na njeno ogorče-nje odgovoril: "Ne vem, verjetno ga bom
pojedel." Britanska pevka mu je zanj ponudila sto dolar-jev, kar je rade volje sprejel. Zajčka je odnesla na domačivrt in ga poimenovala Melrose, po aveniji, kjer ga je našla.
Dobila ”Viteza” in preživnino
Kelis je v New Yorku rodila zdrave-ga dečka, ki ga je poimenovalaKnight Jones. Na twitterju je polegnavdušenja nad "popolnim" sinompotarnala, da je rojevala tri najdalj-še, najbolj boleče dni svojega življe-nja, zato ne razume, zakaj si ženske
poroda ne zapomnijo, saj si ga bo ona za vedno. Ameri-ški pevki je šel na roko tudi sodnik, ki je odločil, da jimora oče dečka, njen bivši mož Nas, s katerim sta se raz-šla aprila letos, mesečno plačevati 44 tisoč dolarjev.
Ivanka zaročena
Ivanka Trump, hči nepremičninske-ga mogotca Donalda Trumpa, se jezaročila z Jaredom Kushnerjem,lastnikom New York Observerja."Sinoči sem se zaročila ... resničnonajsrečnejši dan mojega življenja!"je oznanila na twitterju. Par sta dve
leti, da mislita resno, pa je kazalo že, ko je zaradi njegaprestopila v judovsko vero. Pravi, da sta srečna zato, kerimata podoben način življenja - oba sta zelo ambicioznain drug drugega pri tem podpirata.
VRTIMO GLOBUSTEKMA Z ZMAJEVIMI ČOLNIDrachenbootcup 2009, najvišje ležeče tekmovanje s zmajevimi čolni v Evropi, je bilo za Slovence uspešno. Imenovali smo se Ljubljanski zmaji, ekipo pa je sestavljala novinarska druščina z vsehslovenskih vetrov. Nismo sicer zmagali, so si nas pa zapomnili.
Ljubljanski zmaji smo na Drachenbootcup 2009 na Oberseedobro zastopali slovenske barve prav po olimpijsko. / Foto: Tina Dokl
Štajerska predstavnika slovenskega dela Andrej in Srečo stabila navdušena tudi nad pohodnim delom izleta. / Foto: Tina Dokl
Pri tekmovanju z zmajevimi čolni je bil enakomeren zavesljajnajbolj pomemben. / Foto: Tina Dokl
Dejan ni mogel, da si ne bi nemških vesel ogledal od blizu.Nemci so se na tekmovanje skrbno pripravljali. / Foto: Tina Dokl
Alenka Brun
N
Tanara Šela, dijakinja splošne gimnazije SlovenskaBistrica, maturantka. Rada pleše, še rajši pa nastopa namodnih revijah in družabnih prireditvah kot hostesa. Zavitko linijo skrbi tudi z obiskovanjem fitnesa. / Foto: Janez Pipan
Odgovoren za turistične dogodke in zaljubljen v narodno zabavno glasbo, Robert Wieser, je našo maskoto skrbno varoval.
Vsaka ekipa je imela svojega bobnarja: Avstrijci 'krampusa',mi zmajčico. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl
