4.2 Gesla F-H Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev

4.2 Gesla F-H

Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev, Sonja Kermat

www.kontiranje.si

Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.Dunajska cesta 21

1000 Ljubljana

Brezplačna modra številka: 080 80 92

Urednik: Mihael Sket, [email protected]

mailto:[email protected]

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.

Konti, knjižbe, protiknjižbe

4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov

2

1. Kazalo

4.3.1 Garancija F-H/1

4.3.2 Globe F-H/2

4.3.3 Gradbena situacija F-H/5

4.3.4 Gradnja F-H/6

4.3.5 Hardvare F-H/3

4.3.6 Honorar F-H/4




3

4.3.1 Garancija F-H/1

Če je prodajalec kakega stroja, motorja, aparata ali drugih podobnih stvari, ki sodijo med tako imenovano

tehnično blago, izročil kupcu garancijski list, s katerim proizvajalec jamči za brezhibno delovanje stvari v

določenem času, šteto od njene izročitve kupcu, stvar pa ne deluje brezhibno, lahko kupec zahteva tako od

prodajalca kot od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, če tega ne stori, mu namesto nje izroči stvar,

ki deluje brezhibno (481. člen Obligacijskega zakonika).

Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to,

ali mu je bilo to znano ali ne. Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled,

takoj ko je to mogoče, in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v 8. dneh, pri gospodarskih pogodbah pa

nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova (458. in 461. člen Obligacijskega zakonika).

Garancijo za brezhibno delovanje stvari obravnavajo še 15.b – 21. člen Zakona o varstvu potrošnikov.

Davčni vidik

Pri popravilu v garancijskem roku se za potrebe pravilnosti obračunavanja davka na dodano vrednost najprej

ugotovi, komu se opravi storitev, kadar lastnik prinese oziroma pripelje nabavljeno stvar v popravilo še v

reklamacijskem ali garancijskem roku. Ker je popravilo dolžan zagotoviti prodajalec, se storitev opravi

(zaračuna) njemu, ne pa lastniku. Popravilo lahko bremeni prodajalca, če je ta hkrati tudi serviser ali drugo osebo

- garanta, s katero je sklenjena pogodba o popravilih v reklamacijskem ali garancijskem roku.

Davek na dodano vrednost

Če je serviser tudi prodajalec:

od vrednosti popravila (interno opravljene storitve) ne obračuna davka na dodano vrednost in je tudi ne

evidentira v davčnih evidencah, ker gre za neobdavčljiv promet,

od vrednosti pri tem zamenjanih delov ne obračuna davka na dodano vrednost po 13. členu Pravilnika o

izvajanju zakona o davku na dodano vrednost in tega prometa tudi ne evidentira v davčnih evidencah,

ker gre za neobdavčljiv promet.

Knjiženje nadomestnih delov

V svojih poslovnih knjigah prodajalec porabo nadomestnih delov evidentira kot stroške nadomestnih delov

(breme konta 403 – prenese iz zalog trgovskega blaga, če je to zanj hkrati trgovsko blago ali direktno v breme

konta 403 po dobaviteljevem računu) ali v breme poprej oblikovanih rezervacij za dana jamstva na kontu 964, če

je takšne rezervacije oblikoval.




4

Če ima serviser pogodbo o servisiranju v reklamacijskem ali garancijskem roku z nosilcem garancije (ta je

lahko proizvajalec, uvoznik, drugi), storitev popravila zaračuna njemu ter od zaračunanih nadomestnih delov in

od storitve obračuna davek na dodano vrednost po splošni stopnji (od vrednosti nadomestnega dela ne bi

obračunal DDV le, če bi mu nosilec garancije izročal svoje nadomestne dele v skladiščenje in mu dovolil

njihovo uporabo, kar bi serviser moral poročati z odjavami, da bi se zagotavljali točni podatki o vrsti in količini

skladiščenih nadomestnih delov). Če pooblaščeni serviser naroči popravilo pri komu drugemu, mu ta tudi

obračuna davek na dodano vrednost po splošni stopnji.

Pri zamenjavi blaga v garancijskem roku z vidika obdavčitve z davkom na dodano vrednost ne gre za promet

blaga, ki bi se štel za obdavčljivega. To določa 14. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano

vrednost.

Če dobavitelj v reklamacijskem roku ali v drugem roku, ki je določen v pogodbi, vrne plačilo kupcu, ta šteje,

da ni bil opravljen obdavčljiv promet (storno v davčnih evidencah in poslovnih knjigah, kar se dokazuje z

reklamacijskim zapisnikom).

Če pa dobavitelj:

- v reklamacijskem roku zamenja eno blago z drugim enakovrednim, se šteje, da je bil oprvljen prvotno

nameravani promet blaga, ki je obdavčljiv,

- v garancijskem roku zamenja blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih

lastnosti, ta promet ni obdavčljiv,

- v reklamacijskem ali garancijskem roku da v zamenjavo drugo blago manjše ali večje vrednosti,

razlike povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.

Računovodski vidik

V svojih poslovnih knjigah dobavitelj zamenjano blago v prvem in drugem primeru evidentira, odvisno od

tega kaj naredi z zamenjanim blagom (uporabno, neuporabno, se lahko popravi), popravi zalogo blaga, v tretjem

primeru popravi prihodke, obveznost za davek na dodano vrednost in zaloge blaga.

Primeri poslovnih dogodkov:




5

Podjetje A d.o.o. je pričelo v letu 20X1 s prodajo tehničnih proizvodov z jamstvom, da kupcem krije

stroške popravil v obdobju treh let. Prihodki od prodaje so priznani v celoti v letu prodaje. Na podlagi izkušenj

iz drugih držav podjetje ocenjuje, da za pokrivanje stroškov popravil zadostuje 2% od prihodkov od prodaje

blaga. Popravila izvaja zunanji servis. Stroški popravil so praviloma največji v prvem letu po prodaji. Po izteku

triletnega jamstvenega obdobja se neizkoriščene oblikovane rezervacije za posamezno leto odpravijo.

Podjetje vodi evidenco nastalih stroškov odprave napak po letih prodaje (analitični konti rezervacij), tako, da ob

izteku jamstvenega roka natančno ve koliko rezervacij je potrebno odpraviti. V primeru večjega števila popravil

izdelkov, ki so bili prodani v posameznem poslovnem letu (ob večji serijski napaki na izdelkih), ta popravila

obravnava kot stroške obdobja in jih ne poračunava z oblikovanimi rezervacijami.

Podatki po posameznih letih so naslednji:

Uporabljeni konti:




6

964 - Rezervacije za dana jamstva

766 – Prihodki od odprave rezervacij

441 – Rezervacije za dana jamstva

4.3.2 Globe F-H/2

Definicija

Globa, uporablja se tudi izraz kazen, je znesek, ki se naloži podjetju ali fizični osebi

(odgovorni osebi pravne osebe), ker ne izpolnjuje določenih zakonov ali predpisov. Globo ali

kazen naloži v plačilo pravni osebi ali odgovorni osebi pravne osebe inšpekcijski, upravni ali

kak drug organ, če pravna oseba ne izpolnjuje z zakonom ali drugimi predpisi določenih

pogojev (inšpekcijski nadzor, tržni nadzor, izpolnjevanje pogojev glede varovanja okolja,

varstva pri delu, delavnopravne zakonodaje ...). Globe niso predmet obdavčitve z davkom na

dodano vrednost in so prihodek proračuna Republike Slovenije.

Davčni vidik

Skladno s 30. členom ZDDPO-2 so kazni (globe), ki jih izreče pristojni organ, davčno

nepriznan odhodek. Če kazen, ki jo pristojni organ naloži odgovorni osebi pravne osebe, plača

podjetje namesto te odgovorne osebe, je to boniteta te fizične osebe, ki se všteva v osnovo za

obdavčitev z dohodnino in socialnimi prispevki, odvisno od razmerja fizične osebe s pravno

osebo (zaposleni ali direktor na podlagi pogodbe o poslovodenju). Celotni strošek oziroma

odhodek skupaj z obračunanimi dajatvami je davčno nepriznan odhodek v davčnem obračunu

podjetja.


Podjetje je obiskal tržni inšpektor. Pri preverjanju usklajenosti poslovanja podjetja s predpisi

na področju trgovinskega poslovanja je ugotovil nekaj nepravilnosti. Podjetju je naložil, da

mora nepravilnosti v roku 15 dni odpraviti in izrekel globo podjetju pravni osebi v višini

2.000 EUR in odgovorni osebi pravne osebe v višini 100 EUR. Podjetje plača globo v




7

predpisanem roku za podjetje in za odgovorno osebo iz bančnega računa. Zaposleni delavec

vrne globo na račun podjetja pri prvem naslednjem izplačilu plače.

Različica 1:

Različica 2:

Podjetje plača globo samo za pravno osebo. Odgovorna oseba plača globo direktno na

vplačilni račun za globe v proračun Republike Slovenije.

Uporabljeni konti:

752 – Denarne kazni

285 – Druge kratkoročne obveznosti

165 – Ostale kratkoročne terjatve

4.3.3 Gradbena situacija F-H/5

Pravni vidik

Gradbena situacija je pojem, ki se pojavlja pri gradnji objektov na določenem zemljišču ali pri

izvajanju gradbenih del na že obstoječih objektih. Osnovna pravila za obračun in plačilo

gradbenih del urejata Obligacijski zakonik in Posebne gradbene uzance.

Gradbena pogodba

Gradbena pogodba je skladno s 649. členom Obligacijskega zakonika podjemna pogodba, s

katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil




8

določeno zgradbo na določenem zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna

druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno. Gradbena

pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.

Izstavitev gradbene situacije podrobneje določajo Posebne gradbene uzance v členih od 61 do

65. Začasne gradbene situacije in končna gradbena situacija se izstavijo na podlagi izvedenih

količin pogodbenih del in pogodbenih cen na podlagi sklenjene gradbene pogodbe. Z

gradbenimi situacijami se prikažejo opravljena gradbena dela na način in po specifikaciji, ki

je podana v tehnični dokumentaciji. Z začasnimi situacijami se obračunava vrednost del,

izvedenih med gradnjo.

Začasne situacije izstavlja izvajalec praviloma za dobo enega meseca. Začasna situacija se

pošlje naročniku v primernem roku po izteku dobe, na katero se nanaša. Končno situacijo

sestavi izvajalec in jo predloži v izplačilo po opravljenem sprejemu in izročitvi izvedenih del.

Začasna situacija in končna situacija vsebujeta podatke o količinah in cenah izvedenih del,

skupni vrednosti izvedenih del, prej izplačanih zneskih in znesku, ki ga je treba plačati na

podlagi izstavljene situacije.

Na podlagi začasne situacije se opravi izplačilo v osmih dneh od dneva njenega prejema, na

podlagi končne situacije pa v 15 dneh od dneva njenega prejema. Če naročnik izpodbija del

prejete situacije, plača nesporni znesek v predpisanem roku. Naročnik lahko izpodbija začasne

situacije glede cene, količine in vrste izvedenih del. O spornem znesku in razlogih

izpodbijanja mora naročnik obvestiti izvajalca v roku, ki je določen za plačilo na podlagi

situacije.

Računovodski vidik

Podlago za računovodsko obravnavo gradbene situacije najdemo v SRS 18. Skladno s SRS

18.16 se prihodki in odhodki pri pogodbah o gradbenih delih pripoznajo na podlagi stopnje

dokončanosti pogodbenih dejavnosti na dan bilance stanja, če je mogoče izid pogodbe

zanesljivo oceniti.

Izid pogodbe po stalnih cenah je mogoče zanesljivo oceniti, če:

je mogoče zanesljivo izmeriti vse pogodbene prihodke,

je mogoče zanesljivo izmeriti stroške izpolnitve pogodbe na dan bilance stanja,

je mogoče zanesljivo izmeriti stopnjo izpolnjenosti pogodbe na dan bilance stanja,

je mogoče jasno opredeliti stroške pogodbe, tako da se dejansko stanje lahko primerja

s prejšnjimi ocenami in

da je verjetno, da bodo v podjetju pritekale gospodarske koristi, povezane s to

pogodbo.




9

Izid pogodbe o gradbenih delih s stroški in dodatkom je mogoče zanesljivo oceniti, če:

je mogoče nedvoumno ugotoviti stroške po pogodbi, in

je verjetno, da bodo gospodarske koristi pritekale v podjetje.

Stroški, zajeti v pogodbeni znesek, morajo vsebovati stroške, ki se nanašajo na pogodbo

neposredno, ter stroške, ki se nanašajo na pogodbo posredno in se lahko razporedijo na več

pogodb. Izvajalec del mora take stroške razporejati na posamezne pogodbe, sklenjene na

podlagi enakih sodil, po isti metodi razporejanja. Pogodbeni stroški obsegajo tudi takšne

druge stroške, s katerimi je mogoče posebej bremeniti naročnika pod pogoji dogovorjenimi v

gradbeni pogodbi.

Davčni vidik

DDV

Za gradnjo objektov in gradnjo delov že obstoječih gradbenih objektov ZDDV-1 določa, da se

davek na dodano vrednost obračunava po splošni stopnji, razen za dobave blaga in storitve, ki

so naštete v prilogi 1, za katere se DDV obračunava po nižji stopnji. (41. člen ZDDV-1).

Priloga 1 v 11. točki določa, da se nižja davčna stopnja uporablja za stanovanja, stanovanjske

in druge objekte, namenjene za trajno bivanje, ter za dele teh objektov, če so del socialne

politike. Del socialne politike so stanovanja v večstanovanjski stavbi, če ne presegajo 120

kvadratnih metrov, ali v enostanovanjski stavbi, če ne presegajo 250 kvadratnih metrov

uporabne površine.

Znižana stopnja velja tudi za popravilo in obnovo takšnih objektov , če je zaračunano

neposredno investitorju. Prav tako pa so po znižani stopnji obdavčeni obnova in popravila

stanovanjskih objektov, ki niso del socialne politike, če pri obnovi in popravilih vrednost

dobavljenih materialov ne presega 50% celotne vrednosti opravljene gradbene storitve brez

DDV.

Obračun po nižji stopnji

Da se DDV po nižji stopnji obračunava tudi od gradnje, obnove in prodaje stanovanj, ki niso

del socialne politike, je časovno omejeno s prehodnimi določbami ZDDV-1 (147. člen).

Omejitev uporabe nižje stopnje izhaja iz pogodbe o pristopu Republike Slovenije k EU in se

je smela uporabljati do 31. decembra 2010.




10

S spremembami Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1B) objavljenimi v Ur.l RS št.

85/09 je Slovenija na področju gradbeništva in nekaterih drugih dejavnosti uvedla sistem

obrnjene davčne obveznosti za nekatere dobave med zavezanci s slovensko identifikacijsko

številko.

Po 76. a členu ZDDV-1B od 1. januarja 2010 velja obrnjena davčna obveznost za dobave med

zavezanci s slovensko identifikacijsko številko na področju gradbene dejavnosti in področju

prometa z odpadki, ostanki in rabljenim materialom. Davek na dodano vrednost mora plačati

zavezanec, identificiran za namene davka na dodano vrednost v Sloveniji, ki se mu opravijo

naslednje dobave:

gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in

rušenjem v zvezi z nepremičninami,

posredovanje osebja v gradbeništvu, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke,

dobave nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena ZDDV-1, če se je dobavitelj odločil za

obdavčenje s 45. členom ZDDV-1, ter

dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz priloge III.a ZDDV-

1.

Obveznost za obračun in plačilo davka na dodano vrednost se prenaša na zavezance s

slovensko identifikacijsko številko in pri tem ni pomembno ali opravljajo oproščeno ali

obdavčeno dejavnost in tudi ne kolikšen delež odbitnega davka si lahko v obračunu odbijajo.

Obveznost za obračun davka na dodano vrednost po sistemu samoobdavčitve se ne prenaša

na:

male zavezance brez identifikacijske številke,

male zavezance z identifikacijsko številko za potrebe samoobdavčitve od pridobitev

blaga in storitev od tujcev,

zavezance s tujo identifikacijsko številko (brez slovenske identifikacijske številke) in

zavezance s slovensko identifikacijsko številko, če jim storitev opravi tujec.

Kako vemo, da smo opravili storitev oziroma dobavo, pri kateri je potrebno davčno

obremenitev obračuna davka na dodano vrednost prevaliti na naročnika?

Odgovor najdemo v 127. b členu Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost,

kjer je zapisano, da se med gradbena dela, kamor sodijo tudi popravila, čiščenje, vzdrževanje,

rekonstrukcija in rušenje v zvezi z nepremičninami, štejejo storitve s šifro standardne

klasifikacije dejavnosti F/Gradbeništvo.

V skupino gradbeništvo spadajo naslednja poglavja:




11

F41 Gradnja stavb,

F42 Gradnja inženirskih objektov ter

F43 Specializirana gradbena dela

V skupini F43 specializirana gradbena dela najdemo naslednje storitve:

pripravljalna dela na gradbišču,

inštaliranje pri gradnjah,

zaključna gradbena dela ter

krovna in druga specializirana gradbena dela.

Obveznost za obračun preide na prejemnika dobave ne glede na to, ali gre za dobavo znotraj

gradbenega sektorja ali zavezancem zunaj gradbenega sektorja (dobava končnemu

naročniku).

Dobavitelj je dolžan prevaliti obveznost za davek na dodano vrednost vedno, ko zaračunava

storitve iz poglavja F/Gradbeništvo zavezancu s slovensko identifikacijsko številko. Pri

tem za potrebe obračuna davka na dodano vrednost ni pomembno ali je dejansko registriran

za opravljanje te dejavnosti ali ne.

Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec, ki izda račun za dobave iz

76. a člena ZDDV-1, na računu prikazati:

posebej dobave, od katerih zavezanec DDV obračuna sam in

posebej dobave, od katerih po 76. a členu ZDDV-1 prevaljuje obračun DDV na

prejemnika, če se take dobave zaračunavajo skupaj na enem računu.

Enake podatke mora vsebovati tudi račun za predplačilo.

Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 določa tudi, da se davek na dodano vrednost obračuna:

od danih predplačil za dobave, pri katerih se obveznost za obračun DDV po 76. a

členu ZDDV-1 prevaljuje na prejemnika predplačil (DDV obračuna davčni zavezanec,

ki predplačilo plača in ne zavezanec, ki ga prejme),

na dan izvršitve predplačila,

od zneskov danih predplačil po predpisani stopnji (ne po preračunani stopnji).




12

Ali prinaša sistem obrnjene davčne obveznosti za nekatere dobave med zavezanci s slovensko

davčno številko davčnim zavezancem poenostavitev davčnih evidenc?

Ne, ZDDV-1 namreč nalaga davčnim zavezancem, ki opravljajo dobave blaga in storitve, za

katere je plačnik DDV v skladu s 76. a členom ZDDV-1 prejemnik blaga oziroma storitve,

dodatno poročanje.

Tako mora davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga in storitve iz 76. a člena davčnemu

organu predložiti o takšnih dobavah do zadnjega dne v mesecu po poteku koledarskega

meseca, poročilo PD-O, ki vsebuje naslednje podatke:

številko pod katero je identificiran za namene DDV in pod katero je opravil dobavo

blaga ali storitve, za katero je v skladu s 76. a členom ZDDV-1 plačnik DDV

prejemnik,

številko pod katero je identificiran prejemnik teh dobav, ter

za vsakega prejemnika, kateremu je bila opravljena taka dobava, skupno vrednsot teh

dobav brez DDV.

Zavezanec, ki opravlja dobave blaga ali storitve, za katere je prejemnik plačnik DDV v skladu

s 76. a členom ZDDV-1, mora v 30 dneh od prve dobave obvestiti davčni organ o začetku

opravljanja takih dobav. Prav tako mora zavezanec, ki preneha opravljati dobave blaga in

storitev, za katere je prejemnik plačnik DDV, o tem obvestiti davčni organ. Prijava, odjava in

mesečno poročilo PD-O se oddaja preko sistema e-davki.


PRIMER 1: Gradnja objekta

Gradbeno podjetje je z investitorjem komunalnim podjetjem sklenilo pogodbo o izvajanju

gradbenih del za izgradnjo kompostarne ter postavitev kompletne opreme za obratovanje

objekta v vrednosti 1.200.000,00 EUR. Pogodbeno je dogovorjeno, da se investicija v višini

70% pogodbene cene plača z avansnim plačilom pred začetkom gradnje. V teku gradnje se

izstavljajo gradbene situacije glede na izvršena dela vsake tri mesece. Gradnja je potekala po

planu in je bila izvršena v pogodbenem roku 9 mesecev. Gradbeno podjetje je izstavilo dve

gradbeni situaciji in končno situacijo po zaključku gradnje. Gradbeno podjetje je

komunalnemu podjetju izstavilo naslednje listine:

avansni račun v višini 840.000,00 EUR *

1. gradbena situacija v višini 400.000,00 EUR *

2. gradbena situacija v višini 600.000,00 EUR *

končna gradbena situacija v višini 200.000,00 EUR *




13

*zneski so brez davka na dodano vrednost, obračunanega po splošni stopnji, saj gre za storitve

za katere mora skladno s 76. a členom ZDDV-1 davek na dodano vrednost obračunati

prejemnik blaga oziroma storitev.

Knjiženje pri gradbenem podjetju:




14

Knjiženje pri investitorju:




15

PRIMER 2: Gradnja objekta po dolgoročni gradbeni pogodbi

Gradbeno podjetje je z investitorjem sklenilo dolgoročno pogodbo o izgradnji čistilne

naprave. Gradnja bo po pogodbi trajala 5 let. Skladno s pogoji določenimi v pogodbi

gradbeno podjetje investitorju izstavlja trimesečne gradbene situacije. Vrednost celotne

investicije je 60.000.000 EUR. Prva faza izgradnje traja tri leta, vrednost prve faze je

40.000.000 EUR. Investitor je pred pričetkom gradnje gradbenemu podjetju nakazal

predplačilo v vrednosti 20% pogodbene vrednosti prve faze v višini 8.000.000 EUR od

prejetega predplačila in obračunal davek na dodano vrednost po splošni stopnji. Gradbeno

podjetje je za prejeto predplačilo izstavilo avansni račun in davka na dodano vrednost ni

obračunalo skladno s 76. a členom ZDDV-1. Predplačilo se poračunava v višini 20% ob vsaki




16

izstavljeni gradbeni situaciji. Gradbeno podjetje je v prvem letu gradnje investitorju izstavilo

tri gradbene situacije v naslednjih vrednostih:

Ob izstavitvi IV. gradbene situacije nadzorni organ ugotovi, da stopnja dokončanosti del ne

ustreza podatkom iz situacije oziroma, da dela na določenem delu objekta niso dovolj

kvalitetno izvedena, zato situacijo prizna le v višini 4.000.000 EUR.


1. leto gradnje – knjiženja v prvem poslovnem letu

* Potrjevanje in usklajevanje gradbenih situacij pri velikih in zahtevnih gradbenih projektih je

običajno dolgotrajen postopek, zato je pri izdelave zaključnega računa potrebno oceniti

prihodke in jih vračunati. Kasneje, ko so takšne gradbene situacije potrjene, se v

knjigovodskih evidencah naredijo ustrezne knjižbe in morebitni popravki.

1. leto gradnje – knjiženja v naslednjem poslovnem letu




17

Knjiženje pri investitorju:

1. leto gradnje – knjiženja v prvem poslovnem letu




18

1. ** Podjetje mora za potrebe lastnikov v času gradnje natančno spremljati vrednost

investicije, roki za oddajo trimesečnih poročil in letnega poročila so praviloma takšni,

da gradbene situacije še niso potrjene s strani nadzornega organa oziroma komisije ob

času sestavljanja poročila za določeno trimesečje. Zato podjetje tako med letom, kot

ob koncu leta vrednost investicije v teku spremlja s pomočjo vračunanih vrednosti po

planu in uporabo konta pasivnih časovnih razmejitev.

1. leto gradnje – knjiženja v naslednjem poslovnem letu




19

PRIMER 3: Gradnja poslovnega objekta, zaračunavanje kupcu z gradbenimi situacijami in

končni obračun stroškov

Gradbeno podjetje je z investitorjem sklenilo pogodbo po kateri bo zgradilo poslovno stavbo

po pogodbeni vrednosti 12.000.000 EUR na zemljišču investitorja. Investitor je ob podpisu

pogodbe gradbenemu podjetju nakazal predplačilo v višini 50% pogodbene vrednosti.

Gradbeno podjetje je investitorju skladno s pogodbo izstavilo eno začasno gradbeno

situacijo, ko je bila stopnja dokončanosti dela 75% vrednosti pogodbe. Po izstavitvi začasne

gradbene situacije investitor plača gradbenemu podjetju razliko, vendar si zadrži 10%

vrednosti kot garancijo za dobro izvedbo del. Po končanju gradnje in prevzemu poslovnega

objekta s strani investitorja, gradbeno podjetje izstavi končno situacijo. Investitor plača

razliko in si tudi od zneska končne situacije skladno s pogodbo zadrži 10% vrednosti. Razliko

bo investitor plačal skladno s pogodbo v roku enega leta po prevzemu poslovnega objekta pod

s pogodbo določenimi pogoji (uspešno odpravljene napake, morebitne sanacije... ipd). Ob

dokončanju objekta in izstavitvi končne situacije gradbeno podjetje naredi v svojem

knjigovodstvu obračun stroškov.




20

Knjiženje prihodkov




21

Knjiženje stroškov in obračuna

Uporabljeni konti:

027 – Nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi

047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sred. v gradnji oziroma izdelavi

086 – Druge dolgoročne poslovne terjatve

110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih

120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi

130 – Kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna sredstva

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV

191 – Kratkoročno nezaračunani prihodki

195 – DDV od prejetih predujmov

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi

230 – Prejeti kratkoročni predujmi

260 – Obveznost za obračunani DDV

295 – DDV od danih predujmov

290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki




22

310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču

400 – Stroški materiala

491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke

600 – Nedokončana proizvodnja

700 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov

760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu

4.3.4 Gradnja F-H/6

Definicija

Gradnja je gospodarska panoga s katero se neposredno ali posredno ukvarjajo številna

podjetja. Gradijo se lahko hiše, stanovanja, poslovne zgradbe, industrijski objekti, ceste,

mostovi, vodovodi, komunikacijska in komunalna omrežja, železnice. Z gradnjo se podjetje

lahko ukvarja za lastne potrebe ali za potrebe trga. Podjetja s področja gradbeništva za

gradnjo s svojimi naročniki in svojimi podizvajalci sklepajo gradbene pogodbe, ki so skladno

s 469. členom Obligacijskega zakonika podjemne pogodbe. Pravila za obračun in plačilo

gradbenih del urejata Obligacijski zakoniK in Gradbene uzance. V procesu gradnje se

običajno srečujemo z gradbenimi situacijami, s katerimi izvajalec naročniku zaračunava

opravljena gradbena dela. Več o gradbeni situaciji najdete v geslu F-H/5 Gradbena situacija.

Računovodski vidik

Gradbena podjetja v praksi pogosto kupujejo zazidljiva gradbena zemljišča in potem sama ali

s pomočjo različnih podizvajalcev gradijo objekte (poslovne, stanovanjske in druge) za še

neznane kupce. V takšnih primerih podjetja financirajo gradnjo sama ali s sposojenimi

finančnimi sredstvi. Gradnjo takšnih objektov računovodsko obravnavamo kot proizvodnjo

gotovih proizvodov. V vrednost takšnih gradbenih objektov se vračunavajo vsi izdatki

povezani z gradnjo takšnega objekta kot so: vrednost kupljenega gradbenega zemljišča,

izdatki povezani s pridobitvijo najrazličnejše dokumentacije povezane z gradnjo kot so

soglasja, gradbeno dovoljenje, odškodnine za uporabo sosednjih zemljišč v času gradnje ipd.

Stroške povezane z gradnjo takšnih objektov podjetje knjiži v razredu 4 kontnega načrta za

gospodarske družbe in jih izkazuje v vrednosti nedokončane proizvodnje oziroma v vrednosti

"proizvoda" – objekta v zalogi, ko je objekt končan.




23

Ko podjetje takšen objekt prodaja, nastajajo prihodki, kot pri običajnih proizvodih in se

prihodki izkazujejo v skupini 760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem

trgu, "zaloga" objektov se zmanjšuje v breme poslovnih odhodkov v skupini 70 ali 71 odvisno

od različice izkaza poslovnega izida, ki ga podjetje uporablja. Gradbeno podjetje lahko objekt

proda v celoti drugim kupcem (pravnim ali fizičnim osebam), lahko pa ga del obdrži za svoje

poslovne potrebe kot opredmeteno osnovno sredstvo ali kot naložbeno nepremičnino.

Pri prodaji objekta drugim nastanejo za prodajno vrednost z zaračunanimi davki terjatve do

kupcev, poslovni prihodki od prodaje proizvodov in obveznost do države za obračunani davek

na dodano vrednost. Če podjetje obdrži del zgradbe za svoje potrebe, na eni strani zmanjša

vrednost ustreznega dela "zalog" objekta, na drugi strani poveča konto zgradb ali konto

naložbenih nepremičnin (odvisno od namena uporabe zgradbe). Kadar podjetje obdrži

gradbeni objekt ali del gradbenega objekta, ki ga je izdelalo v lastni režiji in ga evidentira

bodisi med opredmetenimi osnovnimi sredstvi bodisi med naložbenimi nepremičninami, je

računovodska obravnava različna glede na izbrano različico izkaza poslovnega izida:

če podjetje uporablja I. različico izkaza poslovnega izida, usredstveni del zgradbe,

zgrajene v lastni režiji, knjiži v skupini kontov 79 – Usredstveni lastni proizvodi in

lastne storitve po lastni vrednosti takšne zgradbe brez vračunanega dobička.

če podjetje uporablja II. različico izkaza poslovnega izida se usredstveni del zgradbe

knjiži z obremenitvijo opredmetenega osnovnega sredstva (zgradbe) oziroma z

obremenitvijo naložbene nepremičnine in na drugi strani z zmanjšanjem zalog takšnih

delov zgradb po lastni vrednosti takšne zgradbe brez vračunanega dobička.

Davčni vidik

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da se DDV za gradbene objekte

(nepremičnine) obračunava po splošni stopnji, razen, za dobave blaga in storitev, ki so naštete

v prilogi I, za katere se DDV obračunava po nižji stopnji. Priloga I v točki 11 določa, da se

nižja davčna stopnja uporablja za stanovanja in druge objekte, namenjene za trajno bivanje,

ter dele teh objektov, če so del socialne politike (tudi za gradnjo, obnovo in popravilo le teh).

Obdavčitev stanovanj

Skladno s 54. členom Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost se med

objekte iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 uvrščajo stanovanjski objekti (v nadaljnjem besedilu

stanovanja), če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike ter stanovanjske

stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem,

da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju.

Za pripadajoče dele objektov se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni

elementi ali inštalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi




24

trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj oziroma stanovanjskih

stavb za posebne namene v tem objektu.

Stanovanje je del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 oziroma v

enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta.

Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.

Natančnejša razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb, vključno z opredelitvijo

uporabne površine, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja, da se objekt šteje za

del socialne politike, je določena z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena

na podlagi predpisov o graditvi objektov.

Med stanovanjske stavbe za posebne namene spadajo:

stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih,

stavbe za bivanje starejših, študentov in otrok, kot so dijaški in študentski domovi,

delavski domovi, domovi za starejše,

domovi za terapevtske skupine,

zavetišča za brezdomce,

vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter

druge stavbe, namenjene za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo

nastanitev.

Po pojasnilu DURS, št. 4230-430/2010 z dne 25.11.2010 so stanovanjski objekti, ki ne

izpolnjujejo kriterijev za obravnavo kot stanovanjskega objekta, ki je del socialne politike in v

zvezi s katerimi je nastala obveznost za obračun DDV v skladu z ZDDV-1 po 1.1.2011,

obdavčeni po splošni stopnji. Uporaba različnih stopenj DDV v primeru stanovanja v

večstanovanjski hiši, ki presega 120 m2 (za kvadraturo do 120 m2 obračun DDV po nižji

stopnji, za presežek po splošni stopnji) zakonsko ni predvidena.

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti

Gradbena dejavnost je ena izmed dejavnosti, kjer so se pojavljale številne davčne utaje, zato

je s 1.1.2010 Slovenija uvedla možnost, ki jo dopušča Direktiva 2006/112/ES v 199. členu, da

za nekatere vrste dobav blaga oziroma storitev država določi kot plačnika DDV prejemnika

dobave blaga oziroma storitve.

Tako so spremembe ZDDV-1 z veljavnostjo od 1.1.2010 prinesle 76. a člen po katerem se

obveznost za obračun in plačilo DDV prevali na redne zavezance s slovensko ID-številko. Pri

tem ni pomembno, ali zavezanec z ID-številko opravlja oproščeno ali obdavčeno dejavnost

oziroma kolikšen delež DDV si sme odbiti.

Obveznost za obračun DDV po 76. a členu ZDDV-1 se ne prevali na:

fizične osebe,

male zavezance brez ID-številke,

male zavezance z ID-številko, pridobljeno samo za potrebe samoobdavčitve pridobitev

blaga in storitev od tujcev,




25

zavezance, ki naročajo blago in storitve iz 76. a člena ZDDV-1 prek posrednika

(osebe, ki naroča blago oziroma storitve v njegovem imenu in za njegov račun po

točki c šestega odstavka 36. člena ZDDV-1; – to določa tretji odstavek 127. a člena

pravilnika o izvajanju ZDDV-1, odslej P-ZDDV-1),

zavezance, ki naročajo blago oziroma storitve za potrebe dejavnosti, ki po petem

odstavku 5. člena ZDDV-1 ni obdavčljiva (to so državni organi in organizacije, organi

lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava; – to določa četrti odstavek 127. a

člena P-ZDDV-1),

zavezance s tujo ID-številko (brez slovenske ID-številke),

zavezance s slovensko ID-številko, če jim storitev opravi tujec, ter

zavezance s slovensko ID-številko, če jim storitev opravi drug slovenski zavezanec na

nepremičnini v tujini.

Zgoraj naštetim ni naložena samoobdavčitev, čeprav so jim opravljene storitve naštete v 76. a

členu. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se uporablja le pri dobavah blaga in

storitev, ki jih opravi davčni zavezanec identificiran za DDV v Sloveniji, drugemu

davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v Sloveniji.

Skladno s 76. a členom mora tako od 1.1.2010 dalje plačati zavezanec, identificiran za

namene DDV v Sloveniji, ki se mu opravijo naslednje dobave:

gradbena dela, tudi popravila, čiščenje, vzdrževanje, rekonstrukcija in rušenje v zvezi

z nepremičninami,

posredovanje osebja v gradbeništvu in

dobave nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena ZDDV-1, če se je dobavitelj odločil za

obdavčenje v skladu s 45. členom ZDDV-1 .

Pri gradbenih delih se obveznost za obračun DDV prevali na prejemnika storitve. V 76. a

členu so našteta gradbena dela, ki pa jih P-ZDDV-1 podrobneje določa v 127. b členu, kjer je

zapisano, da se med gradbena dela uvrščajo storitve s šifro standardne klasifikacije dejavnosti

F/Gradbeništvo, in sicer za naslednja poglavja:

F41 Gradnja stavb,

F42 Gradnja inženirskih objektov in

F43 Specializirana gradbena dela

Pripravljalna dela na gradbišču

Inštaliranje pri gradnjah

Zaključna gradbena dela

Krovstvo in druga specializirana dela

Obveznost za obračun DDV preide na prejemnika storitve, kadar gre za storitve, ki se po SKD

uvrščajo v poglavje F/Gradbeništvo, za razvrščanje dejavnosti oziroma storitev v skladu s

standardno klasifikacijo dejavnosti je pristojen statistični urad Republike Slovenije, pri tem pa

je zelo pomembno, da naročnik storitve in izvajalec natančno opredelita, kakšne vrste storitve

je naročena in opravljena.

V poglavje F/Gradbeništvo se po uvodni razlagi uvrščajo:

nove gradnje,




26

obnovitvena dela,

popravila in

vzdrževanje.

Obveznost za obračun DDV preide na prejemnika dobave ne glede na to, ali gre za dobave

znotraj gradbenega sektorja ali zavezancem zunaj gradbenega sektorja. Dobavitelj je dolžan

prevaliti obveznost za obračun DDV vedno, ko zaračuna storitve iz poglavja F/Gradbeništvo

zavezancu s slovensko ID-številko, pri tem pa ni pomembno, ali je za opravljanje takšne

dejavnosti registriran ali ne.

V gradbeništvu se pogosto v okviru ene pogodbe zaračunava več različnih dobav, od katerih

se nekatere uvrščajo v gradbeništvu in druge ne. Za pravilno davčno obravnavo takšnih

storitev je pomembno, kako je bilo opravljanje takšnih storitve dogovorjeno

z osnovno gradbeno pogodbo in se bo opravilo v okviru gradbene storitve ali

s posebno pogodbo o opravljanju te storitve.

Velja namreč pravilo, da če so dobave med seboj tesno povezane, naročene z eno pogodbo in

zaračunane z enim računom kot gradbena storitev, posameznih postavk ni potrebno ločevati.

Če tudi jih na računu prikažemo ločeno, to še ne pomeni, da jih je potrebno davčno

obravnavati ločeno, saj se lahko obravnavajo kot enotna gradbena storitev, za katero velja 76.

a člen, in se obveznost za obračun DDV prevali na naročnika (seveda, če je naročnik storitve

zavezanec s slovensko ID-številko).

ZDDV-1 sicer sestavljenih storitev ne ureja posebej, vendar takšna davčna obravnava izhaja

tako iz pojasnil DURS kot iz sodne prakse EU.


PRIMER 1: Gradnja poslovnega objekta za neznanega kupca

Gradbeno podjetje je zgradilo poslovni objekt, za katerega bo kupce iskalo, ko bo objekt na

voljo za uporabo. Pri gradnji poslovnega objekta so nastali naslednji stroški:

pridobitev gradbenega zemljišča 250.000,00 EUR*

gradbeno dovoljenje in druga potrebna soglasja 12.000,00 EUR*

stroški porabljenega materiala 12.000.000,00 EUR*

stroški storitev podizvajalcev 3.000.000,00 EUR*

stroški kosmatih plač zaposlenih 5.000.000,00 EUR

stroški amortizacije opreme, ki je sodelovala pri gradnji 650.000,00 EUR

skupaj vrednost objekta 20.912.000,00 EUR

*ob navedenih stroškov je bil po računih dobaviteljev zaračunan DDV po splošni stopnji




27

Po dokončanju objekta je podjetje prodalo 6/10 vrednosti objekta po prodajni ceni

16.500.000,00 EUR podjetju s slovensko ID-številko. Ker gre za storitve iz 76. a člena ZDDV-

1, ob prodaji ni obračunalo davka na dodano vrednost po stopnji po splošni stopnji, ampak je

prevalilo davčno breme na kupca. Preostali delež poslovnega objekta je podjetje sklenilo

usredstviti za svoje potrebe kot opredmeteno osnovno sredstvo. Podjetje uporablja 1.

različico izkaza poslovnega izida.


Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Nakup zemljišča: nedokončana proizvodnja

250.000,00

600

odbitni DDV

55.000,00

160

obveznosti do dobaviteljev

305.000,00

220

2.

PRAČ

Gradbeno dovoljenje in druga potrebna soglasja

stroški storitev

12.000,00

419

odbitni DDV

2.640,00

160


14.640,00

220

3.

PRAČ

Nakup gradbenega materiala - zaloga gradbenega

materiala

12.000.000,00

310

odbitni DDV

2.640.000,00

160

obveznost do dobaviteljev

14.640.000,00

220

4. TEM Obračun stroškov materiala na objektu - stroški

porabljenega materiala, zaloga gradbenega

12.000.000,00 400 310




28

materiala

5.

PRAČ

Storitve podizvajalcev na gradbenem objektu-

stroški storitev

3.000.000,00

410

odbitni DDV

660.000,00

160


3.660.000,00

220

6.

TEM

Obračun amortizacije opreme, ki je sodelovala pri

gradnji

650.000,00

430

050

7.

TEM

Obračun stroškov plač zaposlenih

5.000.000,00

470

250

8.

TEM

Obračun stroškov: nedokončana proizvodnja,

prenos stroškov v zalogo

20.912.000,00

600

490

9.

TEM

Dokončanje objekta: zaloga proizvodov (objekt),

nedokončana proizvodnja

20.912.000,00

630

600

10.

IRAČ

Prodaja 6/10 vrednosti objekta

16.500.000,00

120

760

11.

TEM

Zmanjšanje zaloge proizvodov (objekta) za del

prodanega objekta: vrednost prodanih poslovnih

učinkov (objekta), zaloga proizvodov (objekt)

12.547.200,00

700

630

12.

TEM

Usredstvenje 4/10 vrednosti objekta: zemljišče

100.000,00

020

objekt (po modelu nabavne vrednosti) – zgradba

8.264.800,00

021

usredstveni lastni proizvodi (del objekta) 8.364.800.00

790




29

13.

TEM

Zmanjšanje zaloge (objekta) za usredstveni del:

lastna vrednost usredstvenega dela objekta, zaloga

proizvodov (objekta)

8.364.800,00

700

630

Knjiženje pri kupcu, ki ima pravico do 100% odbitka DDV:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun (pogodba) o nakupu objekta s

pripadajočim delom zemljišča - zemljišče po

modelu nabavne vrednosti

150.000,00

020

objekt po modelu nabavne vrednosti

16.350.000,00

021

obveznost do dobavitelja

16.500.000,00

220

obračun DDV po 76. a členu ZDDV-1

samoobdavčitev

3.300.000,00

260

odbitni DDV

3.630.000,00

160

PRIMER 2: Nakup zemljišča in gradnja poslovne zgradbe

Podjetje je kupilo zemljišče od fizične osebe za 100.000,00 EUR. Davek na promet

nepremičnin je plačal prodajalec. Podjetje je od svojih dobaviteljev za gradnjo zgradbe

prejelo naslednje račune:

za stroške pridobitve gradbene dokumentacije v znesku 2.440,00 EUR z obračunanim

DDV po splošni stopnji v znesku 440,00 EUR,




30

za stroške pripravljalnih del v znesku 15.000,00 EUR, brez obračunanega DDV po

splošni stopnji, saj gre za gradbene storitve skladno s 76. a členom, kjer se davčno

breme prenese na prejemnika računa,

za stroške gradnje poslovne zgradbe v znesku 250.000,00 EUR, brez obračunanega

DDV po splošni stopnji, saj gre za gradbene storitve skladno s 76. a členom, kjer se

davčno breme prenese na prejemnika računa,

za stroške inštalacij in zaključna gradbena dela v vrednosti 50.000,00 EUR, brez

obračunanega DDV po splošni stopnji, saj gre za gradbene storitve skladno s 76. a

členom, kjer se davčno breme prenese na prejemnika računa,

za stroške ureditve okolice v vrednosti 30.000,00 EUR, brez obračunanega DDV po

splošni stopnji, saj gre za gradbene storitve skladno s 76. a členom, kjer se davčno

breme prenese na prejemnika računa,

stroške nadzora v vrednosti 9.760,00 EUR z vračunanim DDV po splošni stopnji v

znesku 1.760,00 EUR.

Nabavno vrednost zgradbe, pridobljene z graditvijo ali dograditvijo, skladno s SRS

sestavljajo stroški nakupa in vsi stroški, ki so potrebni za njeno usposobitev za uporabo. Če je

potrebno zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del osnovnih sredstev podjetja, obstoječo, ki je

tudi del njegovih osnovnih sredstev, odstraniti, je njena knjigovodska vrednost strošek

priprave gradbišča, ki se lahko všteva v nabavno vrednost nove zgradbe.

Knjiženje pri podjetju, ki ima pravico do odbitka celotnega davka:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Nabava gradbenega zemljišča: zemljišče

100.000,00

020

ostale kratkoročne poslovne obveznosti (obveznost

do fizične osebe)

100.000,00

285

2.

PRAČ

Stroški pridobitve gradbene dokumentacije:

nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi

2.000,00

027

odbitni DDV

440,00

160


2.440,00

220

3. PRAČ Stroški pripravljalnih del: nepremičnine v gradnji

15.000,00 027 220




31

S

oziroma izdelavi - obveznosti do dobaviteljev

4.

TEM

DDV obračuna investitor – samoobdavčitev:

obračunani DDV skladno s 76. a členom ZDDV-1 -

odbitni DDV

3.000,00

160

260

5.

PRAČ

Stroški gradnje: nepremičnine v gradnji ali izdelavi,


250.000,00

027

220

6.

TEM


obračunani DDV skladno s 76. a členom ZDDV-1;

odbitni DDV

55.000,00

160

260

7.

PRAČ

Stroški inštalacij in zaključna gradbena dela:

nepremičnine v gradnji ali izdelavi;


50.000,00

027

220

8.

TEM



odbitni DDV

11.000,00

160

260

9.

PRAČ

Stroški ureditve okolice: nepremičnine v gradnji ali

izdelavi; obveznosti do dobaviteljev

30.000,00

027

220

10.

TEM



odbitni DDV

6.600,00

160

260

11.

PRAČ

Stroški nadzora: nepremičnine v gradnji oziroma

izdelavi

8.000,00

027

odbitni DDV 1.760,00 160




32


9.760,00

220

12.

TEM

Prenos med usposobljena sredstva: zgradbe

(vrednotene po modelu nabavne vrednosti)

nepremičnine v gradnji ali izdelavi

355.000,00

021

027

Knjiženje pri podjetju, ki opravlja obdavčljivo in oproščeno dejavnost ter izračunava odbitni

delež in ima pravico do odbitka 5% davka:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Nabava gradbenega zemljišča: zemljišče - ostale

kratkoročne poslovne obveznosti (obveznost do

fizične osebe)

100.000,00

020

285

2.

PRAČ

Stroški pridobitve gradbene dokumentacije:

nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi

2.378,00

027

odbitni DDV

22,00

160


2.400,00

220

3.

PRAČ

Stroški pripravljalnih del: nepremičnine v gradnji

oziroma izdelavi; obveznosti do dobaviteljev

15.000,00

027

220

4.

TEM

DDV obračuna investitor –

samoobdavčitev:obračunani DDV skladno s 76. a

členom ZDDV-1

3.300,00

260

odbitni DDV

165,00

160




33

nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi (neodbitni

del DDV)

3.135,00

027

5.

PRAČ

Stroški gradnje: nepremičnine v gradnji ali izdelavi -


250.000,00

027

220

6.

TEM


obračunani DDV skladno s 76. a členom ZDDV-1

55.000,00

260

odbitni DDV

2.750,00

160


del DDV)

52.250,00

027

7.

PRAČ

Stroški inštalacij in zaključna gradbena dela:

nepremičnine v gradnji ali izdelavi; obveznosti do

dobaviteljev

50.000,00

027

220

8.

TEM



11.000,00

260

odbitni DDV

550,00

160


del DDV)

10.450

027

9.

PRAČ

Stroški ureditve okolice: nepremičnine v gradnji ali

izdelavi; obveznosti do dobaviteljev

30.000,00

027

220

10.

TEM



6.600,00

260




34

odbitni DDV

330,00

160


del DDV)

6.270,00

027

11.

PRAČ

Stroški nadzora: nepremičnine v gradnji oziroma

izdelavi

9.513,44

027

odbitni DDV

86,56

160


9.600,00

220

12.

TEM

Prenos med usposobljena sredstva: zgradbe

(vrednotene po modelu nabavne vrednosti);

nepremičnine v gradnji ali izdelavi

422.450,00

021

027

PRIMER 3: Gradnja stanovanjske hiše fizični osebi

Gradbeno podjetje je s fizično osebo sklenilo gradbeno pogodbo, skladno s katero bo

naročniku na njegovem zemljišču in na osnovi že izdelanega gradbenega projekta in

gradbenega dovoljenja zgradilo individualno stanovanjsko hišo, vključno z inštalacijami.

Pogodbena vrednost del skladno z izdelano ponudbo znaša 200.000,00 EUR. S pogodbo sta

pogodbeni stranki dogovorili, da pred pričetkom gradnje naročnik izvajalcu plača 40%

avansa, kar znaša 80.000,00 EUR. Ob prejemu avansa gradbeno podjetje izda avansni račun

in od prejetega avansa obračuna DDV po nižji stopnji v višini 6.940,64 EUR. Ob končanju

del in predaji objekta naročniku podjetje izda račun v višini 219.000,00 EUR in poračuna

avans v višini 80.000,00 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1. TRR Prejem avansnega plačila po gradbeni pogodbi od

80.000,00 110 230




35

fizične osebe

2.

IRAČ

Izdaja avansnega računa in obračun DDV po nižji

stopnji od osnove 80.000,00 EUR

6940,64

195

260

3.

IRAČ

Izdaja računa za opravljeno storitev gradnje po

dokončanju del - terjatve do kupcev

219.000,00

120

prihodki od storitev

200.000,00

760

obveznost za obračunani DDV

12.059,36

260

poračun DDV v avansnem računu

6.940,64

195

4.

TEM

Zmanjšanje terjatev za plačilo z avansom

80.000,00

230

120

5.

TRR

Plačilo preostalega zneska na transakcijski račun

podjetja

137.000,00

110

120

PRIMER 4: Gradbeno storitev pri gradbenem podjetju naroči posrednik

Upravnik stanovanjsko-poslovnega objekta naroči popravilo strehe pri gradbenem podjetju.

Gradbeno storitev naroči in plača izvajalcu gradbenih del v imenu in za račun lastnikov

oziroma najemnikov prostorov v objektu. Naročniki gradbene storitve – popravila strehe so

lastniki oziroma najemniki stanovanjskih in poslovnih prostorov v objektu. Ker lastniki

oziroma najemniki naročajo gradbeno storitev preko upravnika, ki deluje v njihovem imenu in

za njihov račun, od gradbene storitve, ki jim je opravljena, po 76. a členu ZDDV-1 niso dolžni

obračunati DDV. To posebej določa 127. a člen P-ZDDV-1.

Gradbeno podjetje na osnovi izjave, ki jo je prejel od upravnika, da dela naroča kot

posrednik, v imenu in za račun svojih naročnikov po točki c šestega odstavka 36. člena

ZDDV-1 obračuna vrednost gradbenih del po splošnih pravilih in sicer v vrednosti 12.200,00




36

EUR za poslovni del objekta z vračunanim DDV po splošni davčni stopnji in 54.750,00 EUR

za stanovanjski del objekta z vračunanim DDV po nižji davčni stopnji.


Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Izdaja računa za opravljeno gradbeno storitev -

terjatve do kupcev

66.950,00

120


60.000,00

760


6.950,00

260

Knjiženje pri upravniku:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejem računa za storitve naročene v imenu in za račun

lastnikov in najemnikov; obveznosti do dobaviteljev,

kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun

69.250,00

145

220

2.

IRAČ

Izdaja računa (prefakturiranje) lastnikom in

najemnikom; poslovnega in stanovanjskega objekta,

terjatev do kupcev, zmanjšanje terjatev iz poslovanja

za tuj račun

69.250,00

120

145

Upravnik od gradbene storitve, ki mu jo zaračuna izvajalec ne opravi samoobdavčitev, ker

deluje kot posrednik. Računa, ki ga prejme od izvajalca del, ne evidentira za namene DDV in

ne izkazuje stroškov, pač pa izkaže na njihovi osnovi terjatve iz poslovanja za tuj račun. Ko

upravnik izda račun (obračun) prefakturiranih stroškov popravila strehe lastnikom in

najemnikom, takšnega računa ne evidentira za namene DDV in iz tega naslova ne izkaže

prihodkov (zapira terjatve iz poslovanja za tuj račun).




37

Knjiženje pri lastniku poslovnega dela zgradbe:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejem računa (obračuna) od upravnika s priloženim

računom izvajalca;


12.200,00

220

stroški vzdrževanja zgradbe

10.000,00

412

odbitni DDV

2.200.00

160

Prejemnik gradbene storitve, čeprav je zavezanec s slovensko ID-številko, ne opravi

samoobdavčitev, saj je dela naročil preko upravnika in ta mu je zaračunal (prefakturiral)

stroške gradbenega dela in pripadajoči DDV.

PRIMER 5: Gradbena storitev opravljena občini za namene neobdavčljive dejavnosti

Občina pri gradbenem podjetju naroči gradbeno storitev obnovo občinske ceste za namene

svoje neobdavčljive dejavnosti. Ker občina naroča gradbena dela pri gradbenem podjetju kot

organ oblasti za svojo neobdavčljivo dejavnost iz petega odstavka 5. člena ZDDV-1, se nanjo

obveznost za obračun DDV ne prevali in ni dolžna opraviti samoobdavčitev. Občina

gradbenemu podjetju poda izjavo, da naroča gradbena dela kot organ oblasti in se nanjo po

četrtem odstavku 127. a člena P-ZDDV-1 obveznost za obračun DDV ne prevali. Gradbeno

podjetje ob dokončanju del izstavi račun v višini 97.600,00 EUR z vračunim DDV po splošni

stopnji.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1. IRAČ Izdaja računa za opravljeno gradbeno storitev –




38

obnovo občinske ceste

terjatve do kupcev

97.600,00

120


80.000,00

760


17.600,00

260

PRIMER 6: Gradbena storitev opravljena zavezancu z ID-številko, ki opravlja

oproščeno dejavnost

Zasebna šola, ki opravlja oproščene storitve skladno z 42. členom ZDDV-1 ima ID-številko,

saj poleg oproščenih storitev izobraževanja opravlja tudi obdavčljivo dejavnost in za namene

obračuna in odbitka DDV izračunava odbitni delež. Ker je naročnik gradbene storitve

identificiran za namene DDV, zanj velja 76. a člen ZDDV-1 in se nanj prevali obveznost za

obračun DDV. Gradbeno podjetje zasebni šoli skladno s sklenjeno pogodbo prepleska

notranjost poslovne zgradbe v vrednosti 60.000,00 EUR in od zneska ne obračuna DDV, saj

se pri izdaji računa sklicuje na 76. a člen. Zasebna šola na osnovi prejetega računa za

opravljene gradbene storitve naredi samoobdavčitev. Od zneska računa obračuna DDV po

splošni stopnji v znesku 12.200,00 EUR. Ker delež obdavčljive dejavnosti znaša 30%, ima

pravico le do 4.400,00 EUR odbitka obračunanega DDV.


Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Izdaja računa za opravljeno gradbeno storitev –

pleskanje šole; terjatve do kupcev, prihodki od storitev

60.000,00

120

760

Knjiženje pri prejemniku računa (zasebni šoli):




39

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejem računa za opravljeno gradbeno storitev –

pleskanje šole; obveznosti do dobaviteljev

60.000,00

220

stroški vzdrževanja zgradbe

68.400,00

412

obračunani DDV skladno s 76. a členom

13.200.00

260

odbitni DDV

3.960,00

160

PRIMER 7: Gradbena storitev opravljena tujcu brez slovenske ID-številke na nepremičnini

v Sloveniji

Hrvaško podjetje lastnik poslovne zgradbe v Ljubljani pri gradbenem podjetju naroči obnovo

ogrevalnega sistema poslovne zgradbe (posodobitev kotlovnice in z ogrevanjem povezanih

inštalacij). Gradbena storitev je storitev na nepremičnini, ki se skladno s 27. členom ZDDV-1

obdavči glede na kraj, kjer nepremičnina leži. Zato gradbeno podjetje obračuna slovenski

DDV po splošnih pravilih, saj tuji naročnik nima slovenske ID-številke in zanj ne velja

določba 76. a člena ZDDV-1 o prevalitvi davčne obveznosti na naročnika storitve. Gradbeno

podjetje zaračuna dela v vrednosti 40.000,00 EUR in obračuna DDV po splošni stopnji v

znesku 8.800,00 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ


obnovo ogrevalnega sistema; terjatve do kupcev

48.800,00

121


40.000,00

761




40


8.800,00

260

PRIMER 8: Dobava stavbnega pohištva z montažo naročniku s slovensko ID-številko

Podjetje je pri proizvajalcu stavbnega pohištva naročilo stavbno pohištvo v vrednosti

20.000,00 EUR, ki ga bo podjetje tudi montiralo. Vrednost montaže je 5.000,00 EUR. Čeprav

bo izvajalec podjetju dobavil blago in storitve, se dobava obravnava kot enotna dobava –

vgradnja stavbnega pohištva. Razmerje med vrednostjo dobave blaga in storitve ni

pomembno za davčno obravnavo za namene obdavčitve z davkom na dodano vrednost.

Celotna dobava se obravnava kot gradbena storitev, od katere se obveznost za obračun DDV

prevali na naročnika storitve.

Knjiženje pri izvajalcu:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ


montažo stavbnega pohištva; terjatve do kupcev,


25.000,00

120

760

Knjiženje pri prejemniku računa:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ


montažo stavbnega pohištva; obveznosti do

dobaviteljev

25.000,00

220

investicija v teku

25.000,00

047




41

obračunani DDV skladno s 76. a členom

5.500.00

260

odbitni DDV

5.500,00

160

PRIMER 9: Dobava stavbnega pohištva naročniku zavezancu brez ID-številke, ki

opravlja oproščeno dejavnost

Zobozdravnik zasebnik pri gradbenem podjetju naroči demontažo starih vrat, ter nakup in

vgradnjo novih vhodnih vrat ambulante. Ker je zobozdravnik – naročnik storitve mali davčni

zavezanec, zanj ne velja določba 76. a člena ZDDV-1 o prevalitvi davčne obveznosti. V

nobenem primeru ni dolžan opraviti samoobdavčitev. Izvajalec gradbenih del mu tako od

celotnega zneska gradbenih del in dobave vrat obračuna DDV po splošni stopnji. Vrednost po

računu znaša 4.392 EUR z vračunanim davkom.

Knjiženje pri izvajalcu:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ;


demontažo in montažo novih vrat terjatve do kupcev

4.392

120


3.600,00

760


792,00

260

Knjiženje pri prejemniku računa:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro




42

1.

PRAČ


demontažo in montažo novih vrat; obveznosti do

dobaviteljev, vzdrževanje zgradbe

4.320,00

412

220

Uporabljeni konti.

020 – Zemljišča, vrednotena po modelu nabavne vrednosti

021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti

027 – Nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi

047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi

110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih

120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi

121 – Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini

145 – Druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun

160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV

195 – DDV od prejetih predujmov

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi

230 – Prejeti kratkoročni predujmi

260 – Obveznost za obračunani DDV

285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti

310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču

410 – Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev

412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem

419 – Stroški drugih storitev

430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev

470 – Plače zaposlencev

490 – Prenos stroškov v zaloge




43

600 – Nedokončana proizvodnja

630 – Proizvodi v lastnem skladišču

700 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov

760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu

761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu

790 – Usredstveni lastni proizvodi in storitve

4.3.5 Hardvare F-H/3

Definicija

Hardware je tujka za računalniško strojno opremo, ki predstavlja opredmetene dele

računalnika brez računalniških programov oziroma softwara.

Opredmeteno osnovno sredstvo

V poslovnih knjigah hardware običajno knjižimo na kontih opredmetenih osnovnih sredstev, s

tem povezano pa stroške na kontih amortizacije, vzdrževanja opredmetenih osnovnih

sredstev, nadomestnih delov, itd.

Ali moramo programsko opremo knjižiti ločeno od strojne opreme?

Kadar nakup računalniške opreme vključuje tudi določene osnovne programske pakete, ki

zagotavljajo osnovno uporabo kupljene opreme – torej software, vse skupaj knjižimo na

kontih opredmetenih osnovnih sredstev (npr. Windows XP). Ločeno na kontih

neopredmetenih dolgoročnih sredstev pa vodimo kupljeno programsko opremo za posebne

namene (npr. za računovodstvo, za grafično oblikovanje, izdelavo arhitekturnih načrtov,

celovit informacijski sistem poslovanja, itd.).

Davčni vidik




44

Davčno priznana amortizacija

V skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb je za računalnike in računalniško

opremo davčno priznana amortizacijska stopnja 50%, kar pomeni, da lahko takšna sredstva

prenesemo v stroške v obdobju dveh let.


Podjetje kupi prenosni računalnik v vrednosti 1.220 EUR in oceni njegovo življenjsko dobo

na dve leti.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Nabava računalniške opreme

1.220

220

– nabavna vrednost opreme

1.000

040

– terjatve za DDV

220

160

2.

TEM

Amortizacija za 1. mesec

41,67

432

050

Podjetje kupi računalniško opremo – hardware in sicer računalnik z Windows XP, LCD

monitor in laserski tiskalnik v vrednosti 1.800 EUR (neto vrednost je 1.500 EUR, DDV

obračunan po splošni stopnji je 300 EUR) in jo takoj da v uporabo. Dobo koristnosti za

računalniško opremo ima v računovodskih usmeritvah določeno na dve leti. Serviser

zaračuna podjetju popravilo računalnika v vrednosti 244 EUR (neto vrednost popravila je

200 EUR, DDV je 44 EUR). Po enem letu zamenja tipkovnico (predpostavljamo, da jo vodimo

v registru osnovnih sredstev skupaj z računalnikom) z novo, ki jo kupi z gotovino za 12,2 EUR

(neto vrednost je 10 EUR, DDV obračunan po splošni stopnji je 2,2 EUR). Po 18 mesecih

zamenja stari monitor z novim in starega odpiše. Monitor ima še 50 EUR knjigovodske

vrednosti.




45

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za hardware

1.830

220

– neto vrednost

1.500

040

– obračunan DDV po splošni stopnji

330

160

2.

TEM

Obračun amortizacije za 1. mesec

62,50

432

050

3.

PRAČ

Prejeti račun za popravilo

244

220

– neto vrednost

200

412


44

160

4.

BLI

Nakup nove tipkovnice

12,20

100

– neto vrednost

10

403


2,20

160

5.

TEM

Odpis starega monitorja

50

720

050

Izločitev starega monitorja

250

050

040

Register osnovnih sredstev




46

V registru osnovnih sredstev vodimo računalniško opremo ločeno po posameznih delih (v

našem primeru ločeno računalnik z Windows XP in tipkovnico, monitor ter tiskalnik). To je

pomembno pri delnih zamenjavah ali pri uničenju posameznih komponent računalniške

opreme.

Uporabljeni konti:

040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti

050 – Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja

403 – Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in material za vzdrževanje osnovnih

sredstev

412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov

720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in

opredmetenimi osnovnimi sredstvi

4.3.6 Honorar F-H/4

Definicija

Izraz honorar se v praksi zelo pogosto uporablja za različna plačila v širokem smislu pomena

besede honorar. Mnogokrat z besedo honorar označujemo plačilo za delo po podjemni

pogodbi oziroma pogodbi o delu, plačilo članom uprave ali nadzornega sveta gospodarskih

družb za sejnine, plačilo za delo stečajnih upraviteljev in upraviteljev prisilnih poravnav,

sodnih tolmačev, sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ipd. Celo plačilo za delo študentov

preko študentskega servisa ali plačilo za obvezno prakso študentov in dijakov pogosto

imenujemo honorar. Takšna široka uporaba besede honorar ni najbolj pravilna, saj gre v vseh

navedenih primerih za plačilo za dejansko opravljene storitve.

PRAVNI VIDIK

Honorar v ožjem smislu pomeni honorar iz naslova avtorskega dela oziroma avtorskih pravic.

Kaj je avtorsko delo določa Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Skladno z Zakonom o

avtorskih in sorodnih pravicah poznamo naslednje vrste avtorskih del:

govorjena dela, na primer govori, predavanja;




47

pisana dela, na primer leposlovna dela, članki, priročniki, študije, računalniški

programi;

glasbena dela z besedilom ali brez njega;

gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;

koreografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;

avdio-vizualna dela;

likovna dela, na primer slike, grafike, kipi:

arhitekturna dela, na primer skice, načrti ter izvedbeni objekti s področij arhitekture,

urbanizma in krajinske arhitekture;

dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;

kartografska dela;

predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti,

skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ne našteva vseh del, ki so avtorska. Pri opredelitvi ali

gre za avtorsko delo je pomembno, da so izpolnjene splošne predpostavke za obstoj

avtorskega dela. To pa je stvaritev kot plod človekove ustvarjalne dejavnosti, ustvarjalnost na

področju znanosti, književnosti ali umetnosti, duhovnost, s katero se izražajo misli, čustva in

občutki, individualnost (ni nujno novost, vsekakor pa izvirnost) in izraznost, ne glede na

vrsto, način in obliko. Avtorsko delo je pravni standard, ki ga lahko končno ugotovi le sodišče

in ne izvedenec.

Sodna praksa

Tako lahko iz naše sodne prakse povzamemo, da je priznala kot avtorska dela naslednja dela,

kjer sicer ne gre za kakšne posebne dosežke človeškega uma, pa vendar je zanje potrebna

neka stopnja ustvarjalnosti, ki je po mnenju sodišča zadoščala za uvrstitev med avtorska dela:

članki (tudi v podjetniških glasilih),

priročniki (tudi razna navodila),

računalniški programi,

izobraževalni programi,

cenitveni elaborati in študije (če le izpolnjujejo pogoje stvaritve).

RAČUNOVODSKI VIDIK

Računovodsko obravnavamo stroške nastale na podlagi avtorskih pogodb v skupini stroški

storitev, in sicer v skupini kontov 418 – stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo

dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje.




48

DAVČNI VIDIK

Dohodnina

Honorarji po avtorskih pogodbah so zavezani plačilu dohodnine. Podjetje izplačevalec je tako

ob izplačilu avtorskega honorarja fizični osebi dolžno obračunati davčni odtegljaj –

akontacijo dohodnine in o plačilu po avtorski pogodbi obvestiti davčni organ z oddajo

davčnega obračuna na obrazcu REK-2. Avtorjem po avtorskih pogodbah se pri obračunu

oziroma izplačilu avtorskega honorarja priznavajo normirani stroški v višini 10 % od bruto

zneska honorarja, od 90 % osnove se obračuna davčni odtegljaj po stopnji 25 %. Prejemnik

dohodka ima možnost, da v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine namesto 10%

normiranih stroškov uveljavlja dejanske stroške prevoza in prenočevanja do zneskov po

uredbi vlade.

Skladno z Zakonom o dohodnini ločimo dve vrsti avtorskih honorarjev, in sicer:

po 2. točki 38. člena se za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja šteje dohodek,

prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega

dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za takšno izplačilo,

po 78. členu so avtorski honorarji dohodki iz prenosa premoženjskih pravic

(materialnih avtorskih pravic, patentov, izumov, znakov razlikovanja, načrtov, formul,

osebnega imena, psevdonima in podobnih pravic).

Kako ločimo obdavčitev avtorskega honorarja po 38. členu od materialnih avtorskih pravic in

materialnih pravic izvajalca po 78. členu ZDoh-2? Katera dela so avtorska, smo navedli že v

začetku gesla pri pravnem vidiku, kjer smo opredelili avtorsko delo po Zakonu o avtorskih in

sorodnih pravicah. Nek govor, članek, leposlovno delo in podobno bo torej nagrajen z

avtorskim honorarjem po 38. členu ZDoh-2. Kot dohodek iz prenosa premoženjskih pravic pa

bomo obdavčili:

materialne avtorske pravice: pravice reproduciranja, distribuiranja, dajanja v najem,

javnega izvajanja, javnega prenašanja, javnega predvajanja s fonogrami in videogrami,

javnega prikazovanja, radiodifuznega oddajanja predelave, dajanja na voljo javnosti in

avdiovizualne priredbe;

materialen pravice izvajalca: pravice radiodifuznega oddajanja in druge oblike javne

priobčitve svoje izvedbe, razen če je izvedba sama po sebi radiodifuzna ali če gre za

oddajanje posnetka, pravica snemanja svoje žive izvedbe, pravica reproduciranja

posnetkov svoje izvedbe na fonograme in videograme, pravica distribuiranja

fonogramov in videogramov s svojo izvedbo, pravica dajanja fonogramov in

videogramov s svojo izvedbo v najem ter pravica dajanja posnetkov svoje izvedbe na

voljo javnosti.

DDV




49

Prejemniki avtorskih honorarjev – fizične osebe so lahko skladno z Zakonom o davku na

dodano vrednost (ZDDV-1), če presegajo mejni znesek iz 94. člena (50.000 EUR)

obdavčljivega prometa zavezanci za davek na dodano vrednost. V takšnem primeru so

podjetju naročniku storitve po avtorski pogodbi dolžni izstaviti račun skladno z ZDDV-1 in

obračunati davek na dodano vrednost.

Prejemniki avtorskih honorarjev pri določanju mejnega zneska za obdavčitev z davkom na

dodano vrednost upoštevajo določbo prvega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki pravi, da je

zavezanec za obračun davka na dodano vrednost vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja

katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

Odvisnost oziroma neodvisnost razmerja za namene izvajanja ZDDV-1 je v skladu s

pojasnilom DURS, št. 4230-73/2009, z dne 13.3.2009 potrebno presojati glede na vsebino

opravljene storitve v vsakem konkretnem primeru posebej. Za to presojo se lahko smiselno

uporabijo kriteriji, ki jih določa druga točka tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2, in na podlagi

katerih se določi, ali posamezna fizična oseba nastopa v odvisnem ali neodvisnem razmerju

pri opravljanju dela ali storitev.

Prispevki

ZPIZ-2 je prinesel na področju avtorskih honorarjev nekatere novosti in dodatne davčne

obremenitve za delojemalce in delodajalce, ki sklepajo avtorske pogodbe.

18. člen ZPIZ-2 z veljavnostjo od 1.1.2014 dalje namreč osebam, ki v okviru kakšnega

drugega pravnega razmerja (med druga pravna razmerja spadajo avtorske in podjemne

pogodbe) opravljajo delo, nalaga, da se morajo obvezno pokojninsko zavarovati, razen, če so

uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu

s predpisi, ki urejajo to delo. Oseba se mora pokojninsko zavarovati skladno z 18. členom

ZPIZ-2, če ni zavarovana po naslednjih določbah:

14. člena ZPIZ-2 – delavci v delovnem razmerju,

15. člena ZPIZ-2 – samozaposlene osebe,

16. člena ZPIZ-2 – družbeniki,

17. člena ZPIZ-2 – kmetje,

19. člena ZPIZ-2 – podlage po drugih predpisih (npr. brezposelni, ki prejemajo

denarno nadomestilo) ali

25. člena ZPIZ-2 – prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje.

Skladno s tretjim odstavkom 13. člena ZPIZ-2 se mora zavarovanec, ki je po prednostni

zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, do polnega delovnega oziroma

zavarovalnega časa zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih zavarovalnih

podlag. To pomeni, da se morajo v obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 vključiti osebe,

ki opravljajo delo v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja in na drugi podlagi niso

zavarovane za polni delovni čas. To velja ne glede na višino plačila.

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena ZPIZ 2 je vsako posamezno plačilo

za opravljeno delo oziroma storitve, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po

dohodninskem zakonu šteje za dohodek. Skladno s 130. členom ZPIZ-2 se obdobje,

ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij




50

teh zavarovancev šteje v zavarovalno dobo. Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev po

stopnji 15,50 % od bruto zneska so zavarovanci (152. člen ZPIZ-2), za plačilo prispevkov

delodajalcev po stopnji 8,85 % od bruto zneska pa izplačevalci (153. člen ZPIZ-2).

Določbe 18. člena ZPIZ-2 se skladno s 7. točko 430. člena začnejo uporabljati 1.1.2014.

Od 1. februarja 2014 so skladno z zadnjimi spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in

zdravstvenem zavarovanju prejemniki dohodkov iz naslova avtorskega dela zavezani plačilu

prispevka za zdravstvo po stopnji 6,36 % od bruto dohodka.

Novela ZZVZZ-M namreč širi krog oseb, ki so obvezno zavarovani za primer poškodbe pri

delu in poklicne bolezni. Obveznost zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

nastopi z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za delo oziroma storitve, na

podlagi katerega oseba prejema plačilo, in preneha z dnem prenehanja tega pravnega

razmerja. Prijava za zavarovanje se vloži pri pristojnem ZZZS na obrazcu M12, ki jo mora

vložiti delodajalec, pri katerem oseba dela po avtorski pogodbi.

Skladno z 20. členom ZPIZ-2, ki ureja posebne primere zavarovanje, se morajo za invalidnost

in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni, zavarovati osebe, ki v okviru

kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in ne prejemajo pokojnine ter niso

zavarovani na podlagi 16. člena (družbeniki) ali na podlagi 18. člena (drugo pravno razmerje).

Takšne osebe so osebe, ki so zaposlene za polni delovni čas in opravijo delo po avtorski

pogodbi. Plačilo prispevka za pokojninsko zavarovanje po stopnji 8,85 %, določa 148. člen, ki

pravi, da je osnova za plačilo prispevka vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma

storitve, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino

šteje za dohodek. Zavezanci za plačilo tega prispevka so skladno s 154. členom ZPIZ-2

izplačevalci takšnih dohodkov.

Plačan prispevek skladno z 20. členom ZPIZ-2 pa se zavarovancem ne šteje v zavarovalno

dobo, saj prispevek krije le obvezno zavarovanje za invalidnost in smrt, ki je posledica

poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Dohodek iz prenosa premoženjske pravice (tudi materialne avtorske pravice)

Zakon o dohodnini v 78. členu določa dohodke iz prenosa premoženjske pravice. Dohodki iz

naslova prenosa premoženjske pravice ne spadajo med dohodke iz drugega pogodbenega

razmerja in se od njih ne obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje.

Med tovrstne dohodke se skladno z 78. členom ZDoh-2 štejejo dohodki, doseženi z odstopom

uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopom pravice do uporabe oziroma pravice do

izkoriščanja:




51

materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca,

izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnične izboljšave, načrta, formule,

postopka, podobne pravice oziroma podobnega premoženja in informacij glede

industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušenj, ne glede na to, ali so zavarovani

po zakonu,

osebnega imena, psevdonima ali podobe,

na podlagi pogodbe ali drugi pravni podlagi, po kateri imetnik premoženjske pravice za njen

prenos prejme določeno nadomestilo.

Kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice se tako z dohodnino obdavčuje vsak dohodek,

prejet kot nadomestilo za prenos premoženjske pravice, ki vključuje zlasti nadomestilo za

uporabo, izkoriščanje ali odstop pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja

premoženjske pravice.


PRIMER 1: Obračun avtorskega honorarja predavatelju, ki je zaposlen za polni delovni čas

Podjetje, ki se ukvarja z izobraževanjem, je s predavateljem sklenilo pogodbo o izvedbi

predavanja in pripravi gradiva v okviru izobraževalne programa za računovodje. Dogovorjen

je avtorski honorar v višini 2.000,00 EUR. Naročnik storitve je avtorju povrnil tudi potne

stroške v višini 200,00 EUR. Podjetje plača avtorju honorar in potne stroške iz bančnega

računa.

Obračun honorarja:

Avtorski honorar 2.000,00

Povračilo potnih stroškov 200,00

Bruto honorar 2.200,00

Prisp. za zdravstvo (6,36% od 2.200,00) 139,92

Normirani stroški (10 % od 2.200,00) 220,00

Davčna osnova 1.940,08

Akontacija dohodnine (25 % od 1.980,00) 460,02

Izplačilo avtorju 1.600,06


Prispevki za PIZ (8,85 % od 2.200,00) 194,70

Prispevki za poškodbe pri delu (0,53 % od 2.200,00) 11,66




52

Strošek podjetja 2.406,36

Ob izplačilu predložimo obrazec REK-2 z oznako dohodka 1504 in v individualnem obrazcu

izberemo vrsto dohodka 1230.

Povračila stroškov v zvezi z delom se vštevajo v davčno osnovo, avtor pa lahko v ugovoru

zoper informativni izračun dohodnine uveljavlja dejanske dokumentirane stroške prevoza in

nočitev pod pogoji in v zneskih, določenih z Uredbo o davčni obravnavi stroškov in drugih

dohodkov iz delovnega razmerja.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1a. TEM Obračun avtorskega honorarja in potnih

stroškov

2.200,00 418

1b. TEM - neto obveznost do avtorja 1.600,06 285

1c. TEM - obveznost za zdravstvene prispevke

avtorja

139,92 262

1d. TEM - akontacija dohodnine 460,02 265

2. TEM Obračun PIZ (8,85% od 2.200,00 EUR) 194,70 418 262

3. TEM Obračun prispevkov izplačevalca za

poškodbe pri delu in poklicne bolezni

(0,53% od 2.200,00 EUR)

11,66 418 262

4. TRR Izplačilo neto honorarja avtorju 1.600,06 285 110

5. TRR Plačilo zdravstvenih prispevkov avtorja 139,92 262 110

6. TRR Plačilo akontacije dohodnine 460,02 265 110

7. TRR Plačilo prispevkov izplačevalca 206,36 262 110

PRIMER 2: Obračun avtorskega honorarja predavatelju, ki je zaposlen za delni delovni čas


predavanja in pripravi gradiva v okviru izobraževalne programa za računovodje. Dogovorjen


stroške v višini 200,00 EUR. Podjetje obračuna vse predpisane dajatve po pogodbi o

avtorskem delu in plača avtorju neto honorar in potne stroške iz bančnega računa. Ker je

predavatelj v delovnem razmerju samo za del delovnega časa in za preostanek delovnega

časa nima na drugačen način urejenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je

skladno z ZPIZ-2 dolžan od prejemka iz naslova avtorskega honorarja plačati tudi prispevke

za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % od bruto zneska.

Obračun honorarja





Prispevki PIZ (15,50% od 2.200,00) 341,00

Normirani stroški (10% od 2.200,00) 220,00




53


Akontacija dohodnine (25% od 1.499,08) 374,77


Strošek podjetja:


Prispevki za PIZ (8,85% od 2.200,00) 194,70

Prisp.za pošk.pri delu(0,53% od 2.200,00) 11,66

Skupaj 2.406,36



Povračila stroškov v zvezi z delom se vštevajo v davčno osnovo, avtor pa lahko v ugovoru

zoper informativni izračun dohodnine uveljavlja dejanske dokumentirane stroške prevoza in

nočitev pod pogoji in v zneskih, določenih z Uredbo o davčni obravnavi stroškov in drugih

dohodkov iz delovnega razmerja.



stroškov

2.200,00 418


1c. TEM - obveznost za zdravstvene prispevke

avtorja

139,92 262

1d. TEM - obveznost za PIZ avtorja 341,00 262

1e. TEM - akontacija dohodnine 374,77 265


3. TEM Obračun prispevkov izplačevalca za

poškodbe pri delu in poklicne bolezni

(0,53% od 2.200,00 EUR)

11,66 418 262


5. TRR Plačilo prispevkov za zdravstvo in PIZ

avtorja

480,92 262 110


7. TRR Plačilo prispevkov izplačevalca 206,36 262 110

PRIMER 3: Obračun avtorskega honorarja zaposlenemu za študijo, izven nalog po pogodbi

o zaposlitvi

Delavec zaposlen v podjetju je za podjetje izven svojih nalog po pogodbi o zaposlitvi pripravil

študijo, ki se skladno z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah šteje za avtorsko delo.

Podjetje je zaposlenemu izplačalo bruto honorar v višini 4.000,00 EUR. Podjetje je

obračunalo vse predpisane dajatve po pogodbi o avtorskem delu in plačalo avtorju neto




54

honorar iz bančnega računa. Akontacijo dohodnine je podjetje obračunalo po povprečni

stopnji akontacije dohodnine, ki jo delavcu obračuna pri izplačilu plače po stopnji 36 %.

Obračun honorarja



Normirani stroški (10% od 4.000,00) 400,00


Akontacija dohodnine (36% od 3.345,60) 1.204,42


Strošek podjetja:


Prispevki za PIZ (8,85% od 4.000,00) 354,00

Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53% od 4.000,00) 21,20

Skupaj 4.375,20



Št. Dok. Besedilo Znesek V

breme

V dobro

1a. TEM Obračun avtorskega honorarja 4.000,00 418


1c. TEM - obveznost za zdravstvene prispevke avtorja 254,40 262

1d. TEM - akontacija dohodnine 1.204,42 265


3. TEM Obračun prispevkov za poškodbe pri delu in

poklicne bolezni (0,53% od 4.000,00 EUR)

21,20 418 262


5. TRR Plačilo zdravstvenih prispevkov avtorja 254,40 262 110

6. TRR Plačilo akontacije dohodnine 1.204,42 265 110

7. TRR Plačilo prispevkov izplačevalca od avtorskega

honorarja

375,20 262 110

PRIMER 4: Obračun avtorskega honorarja tujemu predavatelju iz EU


predavanja in pripravi gradiva v okviru izobraževalne programa za managerje. Dogovorjen




55



računa.

Obveznost zavarovanja tujcev za posebne primere zavarovanja se po ZPIZ-2 presoja glede

na splošna pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Tujci, ki so državljani držav

članic EU in drugih držav, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 883/04, niso zavarovanci za

posebne primere po ZPIZ-2, kadar skladno z določbami navedene uredbe v Sloveniji niso

dolžni plačevati prispevkov za socialno varnost. Od izplačanih prejemkov tem tujcem

zavezanci ne obračunajo in ne plačajo prispevka za posebne primere zavarovanja, pod

pogojem da tujec predloži obrazec A1 Potrdilo o predpisih o socialni varnosti, ki se

uporabljajo za imetnika.

Obračun honorarja











1a TEM Obračun avtorskega honorarja in potnih

stroškov

3.000,00 418

1b TEM - neto obveznost do avtorja 2.325,00 285

1c

TEM - akontacija dohodnine 675,00 265

2 TRR Izplačilo neto honorarja avtorju 2.325,00 285 110

3 TRR Plačilo akontacije dohodnine 675,00 265 110

PRIMER 5: Obračun avtorskega honorarja tujemu predavatelju iz Srbije




56


predavanja in pripravi gradiva v okviru izobraževalne programa za managerje. Dogovorjen



računa.

Obveznost zavarovanja tujcev za posebne primere zavarovanja se po ZPIZ-2 presoja glede

na splošna pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Za tujce – državljane tretjih

držav, za katere ne veljajo pravila koordinacije sistemov socialne varnosti po Uredbi (ES)

883/04, je zavarovanje za posebne primere po ZPIZ-2 obvezno. Od izplačanih prejemkov

tem tujcem morajo zavezanci obračunati in plačati prispevek za posebne primere

zavarovanja.

Obračun honorarja








Strošek podjetja:


Prispevki za PIZ (8,85 % od 3.000,00) 265,50

Skupaj 3.265,50



Št. Dok. Besedilo Znesek V

breme

V dobro


stroškov

3.000,00 418




57


1c. TEM - akontacija dohodnine 675,00 265




5. TRR Plačilo prispevkov PIZ 265,50 262 110

PRIMER 6: Obračun honorarja za prenos premoženjske pravice

Podjetje je z avtorjem tehnične izboljšave pri izdelavi elektromotorjev sklenilo pogodbo o

prenosu premoženjske pravice v višini 10.000,00 EUR. Avtorju se pri obračunu honorarja

priznavajo 10 % normirani stroški in ob izplačilu obračuna in plača 25 % akontacija

dohodnine. Podjetje ob izplačilu davčnemu uradu poroča na predpisanem obrazcu REK-2.

Obračun honorarja o prenosu premoženjske pravice


Normirani stroški (10 % od 10.000,00) 1.000,00


Akontacija dohodnine (25 % od 9.000,00) 2.250,00


Uporabljeni konti

262 – Obveznosti za prispevke

265 – Obveznosti za davčni odtegljaj

266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij

285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti




58

418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki

bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine zaposlencem in

drugim osebam …)

Documents

4.2 Gesla F-H Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev