8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

1/156

VPRAANJA CIVILNO PRAVO

1. RUDI TRAVS

1. Ravnanja v civilnem pravuAktivna izpolnitvena ravnanja so tista, pri katerih mora dolnik ravnati aktivno, da bi svojo obveznost izpolnil. V toskupino spadajo dajatve in storitve.Pasivna izpolnitvena ravnanja pa so tista, pri katerih mora dolnik ostati pasiven, da bo ravnal v skladu zobveznostjo. V to skupino spadajo opustitve in dopustitve.Za enkratna izpolnitvena ravnanja je znailno, da je obveznost, katere predmet je izpolnitveno ravnanje, izpolnjena,ko je izpolnitveno ravnanje opravljeno (plailo kupnine).Za trajna izpolnitvena ravnanja je znailno, da se obveznost izpolnjuje nepretrgoma ali s ponavljajoimi seizpolnitvenimi ravnanji v doloenem obdobju.Materialna izpolnitvena ravnanja so tista, katerih predmet je doloeno materialno pravno dejanje (na primerienje poslovnih prostorov, popravilo stvari, varovanje objekta).Za pravnoposlovna izpolnitvena ravnanja pa je znailno, da je njihov predmet doloen pravni posel:* razpolagalni pravni posel je predmet obveznosti, pri katerih je dolnik zavezan prenesti lastninsko pravico nastvari na upnika ali nanj prenesti drugo premoenjsko pravico ali v korist upnika ustanoviti drugo stvarno oziromaobligacijsko pravico na svoji stvari oziroma drugi premoenjski pravici;* zavezovalni pravni posel je predmet obveznosti, ki nastane s sklenitvijo predpogodbe* sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih dejanj za raun upnika v obligacijskem razmerju.2. Primer dajatvenega tobenega zahtevkaToenec je dolan izroiti doloen znesek denarja ali individualno doloeno stvarIzrek: Toena stranka je dolna v roku 15 dni plaati toei stranki znesek ___ EUR z zakonskimi zamudnimiod___ dne do plaila, pod izvrbo.3. Primer opustitvenega zahtevkaToenec je dolan prenehati z doloenimi imisijami ali je dolan prenehati z ravnanjem, ki kri doloeno pravicointelektualne lastnine; posebna oblika tobe za opustitev je t.i. prepovedna toba - tedaj, ko je nedopustno ravnanjetoenca e prenehalo, vendar obstaja gronja, da se bo ponovilo.4. Vmesna sodba315 len ZPP - sodie izda vmesno sodbo, e je toena stranka izpodbijala tako podlago kot tudi viino, pa jeglede podlage stvar zrela za razsojo, lahko sodie, e je to smotrno, izda najprej sodbo o podlagi tobenegazahtevka. Sodie poaka z obravnavanjem o viini zahtevka, dokler vmesna sodba ne postane pravnomona. esodie ugotovi, da podlaga med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagisporazuma stranka - ZPP-D). Sodie lahko z obravnavanjem nadaljuje takoj, e ni vloena pritoba. Razlog zaizdajo takne sodbe pa je, da stranka, ki na zaetku ni ugovarjala, kasneje ne bo spremenila svojega stalia. Takosodie temelj zahtevka, ki med strankama ni sporen, s posebno zavezujoo sodbo zacementira.5. Zaasna odredbaZaasna odredba je asovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstojeega aliustvaritev novega zaasnega stanja z namenom:- da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka oziroma uspeh bodoe izvrbe- da se preprei nastanek hujih kodljivih posledic in grozee nasilje.Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, pa tudi do konca postopka,dokler ni opravljena izvrba. e so izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo, je ni mogoe izdati. Poznamo dve vrstizaasnih odredb:- zaasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev

- zaasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev.Znailnosti zaasnih odredb:- hitrost (potrebna je hitra vmesna sodna odloitev)- vezanost na doloen postopek, prepoved odloanja o stvari sami (zaasno odredbo je mogoe predlagati samo vpovezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen)- zaasnost (trajanje je omejeno z rokom, ki ga postavi sodie).Pogoji za izdajo zaasne odredbe so:- verjetnost obstoja terjatve- nastanek neznatne kode za dolnika- subjektivno nevarnost za izvedbo izvrbe (pri denarnih terjatvah)- objektivno nevarnost (pri nedenarnih terjatvah)- uporabo sile ali nastanka teko nadomestljive kode (pri nedenarnih terjatvah)- da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel hujih posledic od tistih, ki

bi jih pretrpel upnik brez izdaje le-te (tehtanje interesov).Postopek se zane na predlog ali po uradni dolnosti (postopek zaradi motenja posesti, zakonski spori in spori izrazmerij med stari in otroki). Sodie izda sklep v katerem navede rok, koliko asa naj odredba traja. Sklep morabiti vedno obrazloen.Zaasne odredbe v drugih postopkih:

1

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

2/156

- zakonski spori in spori iz razmerij med stari in otroki (411. len ZPP)- spori zaradi motenja posesti (427. len ZPP)- nepravdni postopki (114 len (ZNP)- spori zaradi kritve avtorskih pravic (170. len ZASP)- spori zaradi kritve pravi industrijske lastnine (123. len ZIL).6. Prenehanje lastninske pravice na nepremininahRazlikujemo absolutno in relativno prenehanje lastninske pravice. V absolutnem smislu preneha lastninska pravicaz unienjem stvari. lastnik ostane lastnik ostankov stvari. v relativnem smislu pa lastninska pravica preneha, e jopridobi kdo drug. Prav tako preneha lastninska pravica v primeru akcesije, ko samostojna stvar izgubi svojo pravnosamostojnost in postane sestavina druge stvari.7. Oporona sposobnost, kdaj mora biti podana (sestava, sprememba, preklic)Oporona sposobnost je sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporono je sposoben vsakdo,ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let. Razsodnost, ki se zahteva za oporono sposobnost, se ocenjuje zblajimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost. Sodna praksa teje, da je testiranje manjzahteven posel kot sklepanje nekaterih pogodb. Odvzem poslovne sposobnosti sam po sebi ne pomeni, da jezapustnik oporono nesposoben. Odloilno je dejansko stanje njegovega razuma v asu, ko je testiral.8. Domneva oetovstvaNaini doloanja oetovstva se ravnajo po okoliini, ali gre za otroka, rojenega v zakonski zvezi, ali za otroka, ki nirojen v zakonski zvezi. Pri otroku rojenem v zakonski zvezi nastanejo pravice in dolnosti v razmerju otroka dooeta, z rojstvom, pri otroku, ki ni rojen v zakonski zvezi, pa z ugotovitvijo oetovstva. ZZZDR doloa, da se zaotroka, rojenega v zakonski zvezi ali tristo dni po prenehanju zakonske zveze, teje mo otrokove matere(domneva oetovstva).

9. Nepremoenjska kodaPravo priznava pravno sankcijo le za pravno priznano nepremoenjsko kodo. Pravno priznane nepremoenjskekode so:* telesne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine* duevne boleine: pretrpljene in bodoe telesne boleine* strah: primarni (strah ob kodnem dogodku) in sekundarni strah (strah zaradi izida zdravljenja)* okrnitev ugleda pravne osebe: novost v OZ.Duevne boleine:* zaradi zmanjanja ivljenjskih aktivnosti: nezmonost z dalo, povean telesni napor, manja ivljenjskasposobnost, splono osebno neugodje, zmanjanje osebnih prilonosti* zaradi skaenosti: objektivna merila (zunanjost okodovanca, opaznost sprememb, vidnost sprememb, monostzakrivanja sprememb, starost, spol) in subjektivna merila (vpliv na psihino poutje okodovanca)* zaradi razalitve dobrega imena in asti: neupravieno odrekanje spotovanja, jemanje ugleda, sejanje sovratva,prezir, prepir, nekoga skua osmeiti.* zaradi okrnitve svobode:gre za neupravien poseg v prostost, ki je lahko fizien ali dueven (odvzem svobodevolje).* zaradi okrnitve osebnostne pravice: poseg v ime in glas, posegi v duevni mir* zaradi smrti blinjega: duevna boleina mora biti resnina. Upravienci so: zakonec, izvenzakonski partner,stari, otroci, bratje in sestre, e je med njimi obstajala ivljenjska skupnost, stari stari po sodni praksi, e sonadomeali stare* zaradi teje invalidnosti blinjega: gre za duevne boleine zaradi trpljenja druge osebe. Upravienci so enaki kotv prejnji alinei.* zaradi kritve dostojanstva: oseba je bila s prevaro, zlorabo ali silo razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu

spolnemu obevanju; oseba proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti.* zaradi tekih posegov v sorodstvene ustvene vezi* zaradi izgube stvari: cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) se prizna, e je koda nastala z naklepnimkaznivim dejanjem.10. Stvarna slunostStvarna slunost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepreminin tako, da uinkuje v koristvsakokratnega lastnika ene nepreminine proti vsakokratnemu lastniku druge nepreminine. Zato vsaka stvarnaslunost izhaja iz povezanosti dveh nepreminin, od katerih tisto, v korist katere uinkuje, imenujemo gospodujoanepreminina, drugo, ki jo slunost bremeni, pa sluea nepreminina.Stvarna slunost e po sami definiciji ne more nastati na preminini ali pravici. Predmet slunosti je lahko samosluea nepreminina. Stvarna slunost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika slueenepreminine.Pozitivna stvarna slunost je tista, ki slunostnega upravienca upraviuje, da za potrebe gospodujoe

nepreminine izvruje doloena dejanja na sluei nepreminini. Negativne slunosti obvezujejo lastnika slueenepreminine, da se zaradi koristi gospodujoe nepreminine vzdri ravnanj, ki bi jih kot lastnik lahko izvreval.Razliko med pozitivno in negativno slunostjo lepo kae stalie, da pozitivna slunost imetniku zagotavljauporabo, zavezancu pa trpljenje, negativna slunost pa upraviuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi.Tipini primeri negativne slunosti so prepoved vzidanja okna v steno, prepoved dviga objekta, prepoved

2

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

3/156

odvzemanja razgleda in podobno.Tradicionalno se stvarne slunosti delijo na zemljike (poljske) in hine.Hina slunost je tista, katere izvrevanje predpostavlja obstoj stavbe na slueem zemljiu.Druge slunosti so zemljike. Delitev danes nima ve pravega pomena, saj z njo niso povezane pravne posledice.Bila pa je pomembna v rimskem pravu, saj se je razlikoval nain nastanka slunosti. Ta je danes sicer odpravljenaz abstraktnim pojmom slunosti, vendar izoblikovane slunosti rimskega prava e danes sluijo kot vzoren model.Stvarna slunost lahko nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odlobo dravnega organa (214. lenSPZ). Stvarna slunost se ne prenaa z osebe na osebo, ampak z enega lastnika gospodujoe nepreminine nadrugega. Naine nastanka stvarnih slunosti lahko podobno kot naine nastanka lastninske pravice delimo naizvirne in izvedene.e slunost nastane brez soglasja lastnika sluee nepreminine, gre za izviren nain njenega nastanka. Takenprimer je nastanek na podlagi zakona ali odlobe pristojnega organa. O izvedenem nastanku slunosti govorimo,e slunost nastane s soglasjem lastnika sluee nepreminine. Taken primer pa je nastanek stvarne slunosti napodlagi pravnega posla, katerega posledica je nastanek nove pravice. Za izvedeno pridobitev stvarne slunosti seteje tudi pridobitev e nastale stvarne slunosti, s tem da oseba pridobi lastninsko pravico na gospodujoinepreminini.Stvarna slunost je stvarna pravica in za njen nastanek s pravnim poslom veljajo smiselno enaka pravila kot zaprenos lastninske pravice ali nastanek drugih stvarnih pravic. Doloba prvega odstavka 215. lena SPZ jasno inizrecno doloa, da mora biti najprej sklenjen zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanovitveslunosti. Temu mora slediti razpolagalni pravni posel, katerega izraz je zemljikoknjino dovolilo. Konno pa jetreba na podlagi zemljikoknjinega dovolila stvarno slunost vpisati v zemljiko knjigo. Le e so opravljeni vsitrije koraki, stvarna slunost veljavno nastaneNa podlagi zakona stvarna slunost lahko nastane samo s priposestvovanjem. Za to morajo biti izpolnjeni vsipredpisani pogoji. Pri priposestvovanju to pomeni, da mora obstajati doloena kvaliteta posesti oziroma nainizvrevanja pravice in da mora potei doloen as, ki je doloen z zakonom.Pogoji za priposestvovanje so:(1) dobra vera priposestvoval-ca;(2) izvrevanje slunosti;(3) potek desetletne priposestvovalne dobe.Priposestvovalec je v dobri veri, e ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil slunostne pravice, oziroma e slunostizvruje misle, da jo je pridobil na veljaven nain. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov zaizvrevanje slunosti, pa se kasneje pokae, daje naslov pomanjkljiv ali neveljaven.Tipien primer je izvrevanje slunosti, ki je nastala na podlagi pravnega posla in ki je vpisana v zemljiko knjigo,kasneje pa se pokae, da je bil pravni posel nien. Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, e je bila med lastnikomagospodujoe in sluee nepreminine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi slunosti, slunost pa ni bila vpisanav zemljiko knjigo.Podlaga za nepravo priposestvovanje stvarne slunosti je njeno dolgotrajno izvrevanje.Bistvena razlika med pravim in nepravim priposestvovanjem je v tem, da se pri nepravem priposestvovanju nezahteva dobra vera priposestvovalcaNaini prenehanja slunosti so smiselno enaki, kot je njihov nastanek, in tudi prenehanje slunosti lahko temelji napravnem poslu, zakonu ali odlobi pristojnega organa.Do prenehanja stvarne slunosti na podlagi pravnega posla pride smiselno enako kot do nastanka stvarne

slunosti na isti podlagi. Stvarna slunost kot pravica stvarnega prava preneha ele z izbrisom iz zemljike knjigeoziroma z vknjibo njenega prenehanja. Podlaga za izbris stvarne slunosti je najprej zavezovalni pravni posel,iz katerega izhaja volja, da pravica preneha. Izpolnitev tega pravnega posla pa je izdaja zemljikoknjinegadovolila, s katerim lastnik gospodujoe nepreminine dovoljuje izbris stvarne slunosti. Prenehanje pa nastopi elez vpisom prenehanja oziroma izbrisom stvarne slunosti iz zemljike knjige.

Tudi zavezovalni pravni posel, usmerjen v prenehanje slunosti, nima svojega imena in njegova vsebina niurejena z zakonom. Taken pravni posel bi lahko imenovali odpust slunosti, zanj pa je obvezna pisna oblikalastnika gospodujoe nepreminine.Stvarna slunost lahko preneha tudi iz razlogov, ki jih doloa zakon. Veinoma gre za razloge, za katere ezakonodajalec ugotavlja, da stvarna slunost za gospodujoo nepreminino ni ve potrebna in daje monejiinteres lastnika sluee nepreminine, da se omejitev lastninske pravice na njej odpravi. Preneha v trenutku, ko soizpolnjeni pogoji, ki jih doloa zakon. Ti primeri so:*osvoboditev slunosti* zastaranje slunosti* unienje nepreminine* enakost lastninskega stanja (zdruitev)* zdruitev in delitev sluee in gospodujoe nepreminineNeprava stvarna slunost je novost, ki jo je v pravni sistem uvedel SPZ. Kot izhaja e iz samega izraza, gre za

slunost, ki ima elemente stvarne in osebne slunosti. Neprava stvarna slunost je po vsebini podobna stvarnislunosti. Tako lahko neprava stvarna slunost pomeni rabo sluee nepreminine (pozitivna neprava stvarnaslunost) ali opuanje ravnanj na sluei nepreminini, ki bi bila lastniku sluee nepreminine drugae dovoljena(negativna neprava stvarna slunost). Tudi za nepravo stvarno slunost seveda velja, da njena vsebina ne zahtevaaktivnega ravnanja lastnika sluee nepreminine. Stina toka med osebno in nepravo stvarno slunostjo pa je v

3

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

4/156

tem, da se neprava stvarna slunost ustanavlja v korist doloene osebe, in ne v korist vsakokratnega lastnikagospodujoega zemljia. Z nepravo stvarno slunostjo pa je lahko obremenjena samo nepreminina. Prav tako jeosebna slunost rabe lahko samo pozitivna, negativne osebne slunosti pa nae pravo ne pozna.11. SospornikiO sospornitvu govorimo, kadar je na strani toenca ali tonika nastopa ve pravnih ali fizinih oseb. Gre zasubjektivno kumulacijo - za zdruevanje procesnih subjektov na strani pravdnih strank.Vrste sospornitva:- formalno (je vedno navadno): predmet spora so zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo naistovrstno dejansko in pravno podlago; e velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek inza vsakega toenca. Med seboj niso v nobene materialnopravni zvezi.Primer: etani lastniki, naroniki doloene knjine zbirke- materialno (je lahko navadno ali enotno): sosporniki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti; njihovepravice se opirajo na isto dejansko in pravno podlago; e gre za solidarne terjatve in solidarne obveznosti.Primer: zakonca, solastniki.- navadno: za vsakega sospornika se lahko izda razlina sodba. Vsak navadni sospornik je samostojna stranka innjegova procesna dejanja uinkujejo samo zanj.- enotno: o zadevi se odloi enotno. Vsi enotni sposporniki so pravdna stranka. Aktivno in koristno dejanje enegasospornika uinkuje za vse sospornike. e si procesna dejanja nasprotujejo, bo obveljalo tisto, ki je najkoristneje.Primer: ve zakonitih dediev zahteva ugotovitev neveljavnosti oporoke. e je oporoka neveljavna za enegazakonitega dedia, je neveljavna za vse.-nujno: je podvrsta enotnega sospornitva. Vsi sosporniki morajo nastopati na aktivni ali pasivni strani, ker sicer vprocesu ne nastopa aktivni ali pasivno legitimirana stranka.Primer: zakona glede skupnega premoenja, sodedii pred delitvijo zapuine, v pravdni zaradi izpodbijanjaoetovstva mati ali otrok.- zakonito: doloa zakon, in sicer: glavna intervencija in toba proti glavnemu dolniku in poroku.- zaetno in naknadno: e v zaetku na aktivni ali pasivni strani nastopa ve oseb (zaetno). e se do koncaglavne obravnave prikljui toniku nov tonik (privolitev ni potrebna) ali e se toba raziri na novega toenca(zahteva se privolitev novega toenca) (naknadno).- podrejeno (eventualno): tonik lahko zajeme z eno tobo ve toencev tudi tako, da zahteva, naj sodie ugoditobenemu zahtevku proti naslednjemu toencu, e bi bil pravnomono zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tobinaveden pred njim. Uporabi se predvsem takrat, kadar ni povsem jasna pasivna legitimacija toenca. Zopereventualnega sospornika se sme postopek uvesti ele, ko je bil zahtevek prosti primarnemu toencu pravnomonozavrnjen. Dovoljeno je: e uveljavlja tonik proti vsakemu toencu isti zahtevek; e so razlini zahtevki vmedsebojni zvezi in je isto sodie stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek.Primer: ni jasno kdo je zakrivil prometno nesreo; pravno ni jasno, kdo je dolan zavarovati opueno gramoznico)12. Izvrba na podlagi verodostojne litineZa denarne terjatve se dovoli izvrba tudi na podlagi verodostojne listine. ZIZ doloa katera listina se teje zaverodostojno:- faktura- menica ali ek s protestom in povratnim raunom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve- javna listina- izpisek iz overjenih poslovnih knjig- po zakonu overjena zasebna listina- listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listineLastnost verodostojnosti pa lahko pridobi tudi listina, e tako doloa drug zakon (SPZ, ki doloa, da je verodostojnalistina poziv upravnika v zgradbi z ve etanimi lastniki posameznemu izmed njih za plailo strokov upravljanja inv rezervni sklad - 119. len SPZ). Verodostojna listina mora biti predloena predlogu za izvrbo v izvirniku ali

overjenem prepisu. Sodie mora najprej odloiti o dajatvenem zahtevku, da je dolnik dolan izpolniti zahtevanodenarno obveznost, v drugem delu pa odloi o dovolitvi predlagane izvrbe. Dolnik je upravien sklep izpodbijati zugovorom, tako v delu, ki se nanaa na terjatev, kot v delu o dovolitvi izvrbe. e dolnik z ugovorom izpodbijasklep v delu, ki se nanaa na terjatev oziroma v celoti, sodie razveljavi samo sklep o dovolitvi izvrbe in poljezadevo pravdnemu sodiu.13. OporokaDeduje se lahko po oporoki ali po zakonu. Oporoka (testament) je enostranska, preklicna, v predpisani obliki danaizjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoenjem za primer smrti. Oporoka ima naslednjeznailnosti:* je enostranski pravni posel: odvisna je samo od volje oporoitelja. Ni potrebno soglasje osebe, ki naj dobi korist zoporoko;* oporoitelj jo lahko vsak as preklie: gre za izjavo poslednje volje oporoitelja;* gre za pravni posel za primer smrti: razpolaganja doloena v oporoki se realizirajo ele ob smrti oporoitelja;

* gre za strogo osebni akt: oporoitelj ne more prepustiti doloitve dedia tretjemu;* gre za oporoiteljevo razpolaganje s premoenjem* je strogo formalni pravni akt: veljavna je samo oporoka, ki je narejena v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon.Gre za formo ad valorem.Oblike oporoke:

4

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

5/156

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

6/156

Mnenje pridobljeno izven postopka se lahko upoteva le, e ga priznata obe pravdni stranki.20. Pristojnost pri izvrilnem postopku (Obvezna, ne izbirna)Stvarna pristojnost: kateri organ naj reuje doloeno vrsto pravne zadeve. H kateremu sodiu spada zadeva,kadar odloa na prvi stopnji, k okrajnemu ali okronemu. Stvarno pristojnost lahko opredelimo na podlagi naravedoloene zadeve, na podlagi vrednosti predmeta, na podlagi izrecne doloitve v zakonu. Stvarno pristojnost sodiv nepravdnih postopkih doloa ZS, ki za zadeve izvrbe in zavarovanja predvideva pristojnost okrajnega sodia,kadar zakon ne doloa drugae. ZS doloa pristojnost okronega sodia za zadeve zavarovanja z zaasnoodredbo, kadar sodie odloa o predlogih, vloenih pred zaetkom spora, o katerem bo sodie odloalo popravilih v gospodarskem sporih oziroma v zadevah, v katerih je dogovorjena arbitrana pristojnost.Funkcionalna pristojnost: je podvrsta stvarne pristojnosti; katera sodia so pristojna za odloanje v posameznihprocesnih fazah (odloanje o ugovoru - nedevolutivno pravno sredstvo; pritoba, odloa vije sodie).Krajevna pristojnost: katero izmed ve vrst sodi naj reuje konkretno zadevo. Velja naelo, da tisto sodie, ki bonajlaje opravilo izvrbo. To je praviloma sodie, na obmoju katerega so stvari ali pravice, ki so predmet izvrbe(forum rei sitae). Na podlagi tega naela velja, da je pristojnost izkljuna in prorogacija ni dopustna. Situacija pa jedrugana pri izvrbi na podlagi verodostojne listine, kjer lahko upnik v predlogu za izvrbo predlaga, naj se vprimeru dolnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiem, pristojnim po sklenjenem dogovoru o krajevnipristojnosti. Sodie pa se izree za krajevno nepristojno po uradni dolnosti, e je izkljuno krajevno pristojnodrugo sodie. Vendar le do izdaje odlobe na prvi stopnji. Dolnik lahko krajevno nepristojnost uveljavlja vugovoru.21. Pri zakonskih sporih o em mora vedno odloiti sodie glede razmerij med stari in otrokiO vzgoji, varstvu, stikih in preivljanju otrok - naelo oficialnosti22. Stvarne praviceSPZ pozna naslednje stvarne pravice:- lastninska pravica- zastavna pravica- zemljiki dolg- slunosti- stvarno breme- stavbna pravica.Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnimposlom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus).23. Posest (posredna, neposredna), varstvoPosest je dejanska izkljuna oblast nad neko stvarjo. SPZ jo opredeljuje kot neposredno ali posredno dejanskooblast nad stvarjo. Pri tem ni pomembno ali ima tisti, ki ima stvar v posesti, tudi kakrnokoli pravico do posesti.Tipini primeri posestnikov so: lastnik, tat, ropar, najemnik, zakupnik, jemalec leasinga.Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri posredni posesti pa gre za to, da nekdo izvrujedejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega. Primer: A je lastnik kolesa, ki ga posodi B-ju. V tem primeru je Aposredni, B pa neposredni posestnik. Pomembno je, da med posrednim in neposrednim posestnikom obstaja nekoposestnoposredovalno razmerje. Za posredno posest zadostuje, da ima neposredni posestnik posest nad stvarjo izkakrnega koli pravnega naslova.Znailnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to, ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo,pravico do posesti ali ne. Posestnik je varovan proti vsakemu motenju posesti, celo v primeru, da to motenje prihajaod lastnika stvari. namen ureditve varstva posesti je ravno varovanje posestnika pred samovoljnimi posegi, sajpravo ne more tolerirati nasilnih sprememb obstojeega dejanskega stanja. SPZ kot izjemo od naela prepovedisamovoljnega ravnanja dovoljuje samopomo, ter doloa zelo stroge pogoje. Zahteva se, da je nevarnostneposredna, da je samopomo nujna, da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost in daje samopomo takojnja.

Toba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico doposestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je onlastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja,vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, podpogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva,e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati vprekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enemletu od dneva, ko je motenje nastalo.24. Ali je mona posest na delu stvariDa, ker ne gre za stvarno pravico. Naelo specialnosti pomeni, da je lahko samo individualno doloena samostojnastvar predmet stvarnih pravic, ne pa tudi del stvari. SPZ pa dopua izjemo od tega naela, tako da dopuaposest na delu stvari.Za delno posest je znailno, da vsak posestnik izkljuno uporablja del stvari, npr. stanovanje v zgradbi, ki je v

solastnini. Pri skupni posesti pa soposestniki uporabljajo isto stvar ali del iste stvari, hkrati ali izmenino (npr.kolesarnico ali dvigalo v stanovanjskem bloku v etani lastnini).25. Lastninska pravica, varstvo (odvzem, vznemirjanje)Lastninska pravica je najpomembneja in najobseneja stvarna pravica. SPZ jo opredeljuje kot pravico imeti nekostvar v posesti, jo uporabljati in uivati na najobseneji nain ter z njo razpolagati. Lastninska pravica se varuje s

6

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

7/156

stvarnopravnimi tobami:- lastninska toba (vrnitveni zahtevek, rei vindicatio)- publicijanska toba- negatorna toba (prepovedna, opustitvena, negatorna toba)- toba zaradi motenja posesti- popularna toba (133. len OZ).26. Ali lahko zahtevek za varstvo lastninske pravice zastaraLastninska toba je nezastarljiva, kar se razlaga kot posledica nezastarljivosti same lastninske pravice.27. Rei vindikacija (lastninska toba)Na voljo je praviloma zgolj lastniku. Poleg tega imata solastnik in skupni lastnik pravico do tobe za varstvolastninske pravice na celotni stvari, solastnik pa tudi pravico do tobe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Zlastninsko tobo se zahteva vrnitev individualno doloene stvari, najvekrat je toenec neposredni lastnikiposestnik stvari. Lastnik mora dokazati svojo lastninsko pravico na stvari ter dejansko posest toenca. Toenec, kije neposredni posestnik lahko ugovarja, da je on ali posredni posestnik, od katerega izvaja pravico do posesti,upravien do posesti. SPZ doloa pravice glede na to, ali je posestnik v dobri veri ali je nedobroveren.Dobroveren lastniki posestnik ima naslednje pravice:- pripadajo mu plodovi, ki so bili obrani do vrnitve- uporabe stvari ni dolan plaati in ne odgovarja za poslabanje in unienje stvari, nastalo v asu, ko je imel stvarv dobroverni posesti- pravico ima do povraila strokov, potrebnih za vzdrevanje stvari- zahteva lahko vrnitev koristnih strokov v tolikni meri, kolikor se je vrednost stvari poveala- pravico ima pridrati stvar, dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroki, ki jih je imel v zvezi z njenimvzdrevanjem.Nedobroveni lastniki posestnik ima naslednji poloaj:- lastniku stvari je dolan vrniti vse plodove- lastniku stvari je dolan povrniti vrednost obranih plodov, ki jih je porabil, odtujil, kot tudi vrednost plodov, ki jih niobral- dolan je povrniti kodo, nastalo s poslabanjem ali unienjem stvari, razen e bi ta koda nastala tudi tedaj, ko bibila stvar pri lastniku- lahko zahteva povrailo potrebnih strokov, ki bi jih imel tudi lastnik- pravico do povraila koristnih strokov ima samo, e so koristne za lastnika- nima pravice do povraila strokov, ki jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali olepanja stvari, lahko pa odnesestvar, ki jo je vgradil za svoje zadovoljstvo ali olepanje stvari, e se da brez pokodbe loiti od glavne stvari - iustollendi28. Pravno sredstvo dolnika zoper sklep o izvrbi, kdo odloa o ugovoru, kaken mora biti ugovorDolnik lahko zoper sklep o izvrbi vloi ugovor. O ugovoru odloa sodie prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvrbi(nedovolutivno pravno sredstvo). Ugovor mora biti obrazloen, v nasprotnem primeru ga sodie zavrne, dolnik palahko proti njemu vloi pritobo. Za obrazloenega velja ugovor, v katerem je dolnik navedel dejstva, s katerimi gautemeljuje in predloil potrebne dokaze. Ugovor je mogoe vloiti iz vseh razlogov, ki prepreujejo izvrbo,posamezne pa zakon tudi nateva. Na splono lahko dolnik vloi ugovor zaradi bistvene kritve pravil ZIZ in ZPP,napano uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.29. Denarne obveznosti: ali je zamuda pogoj za nastanek zamudnih obresti, delitev zamudnih obresti, vlogazakonskih zamudnih obresti?Zamudne obresti so obresti, ki so doloene kot civilna sankcija za zamudo (kritev obveznosti plaati doloendenarni znesek ob zapadlosti). Zamudne obresti teejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (torej odnastanka zamude) do njenega plaila. Pravni temelj nastanka obveznosti plaati zamudne obresti je tako pravnodejstvo nastanka zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti.

Za nastanek obveznosti plaati zamudne obresti v primeru zamude z izpolnitvijo poslovne obveznosti morata bitiizpolnjeni sploni predpostavki:* zamuda, ki ima objektivne znake protipravnega stanja: dolnik pride v zamudo, e svoje obveznosti ne izpolni obzapadlosti. Vendar doloena objektivna stanja zamude z izpolnitvijo obveznosti nimajo znakov protipravnegastanja. To so stanja, ko ima stranka pravico odkloniti izpolnitev, etudi je njena obveznost dospela:- e uveljavlja ugovor soasnosti izpolnitve oziroma ugovor ogroenosti izpolnitve- e je uresniila pravico odstopiti od pogodbe* vzrok za zamudo z izpolnitvijo (kritev) denarne obveznosti izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opravitiizpolnitev obveznosti. Pri tem velja domneva, da vzrok za kritev izvira iz sfere te stranke, ki pa lahko to domnevoovre, e dokae, da je vzrok za kritev zunaj njene sfere.Zamudne obresti imajo dvojno funkcijo:* funkcijo nadomestila za uporabo denarja (v obdobju zamude)* kaznovalno funkcijo, in sicer enako kot odkodninska odgovornost: dolnika spodbujajo k pravilni (pravoasni)

izpolnitvi obveznosti.Loimo:* zakonske zamudne obresti* pogodbene zamudne obresti.Zamuda je pogoj za nastanek le zakonskih zamudnih obresti. Pri pogodbenih je obrestih je pravni temelj za njihov

7

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

8/156

nastanek pravni posel med dolnikom in upnikom30. Kdaj preide zapuina na dedie, monost preklica izjave o odpovedi dediini, kaj e poda izjavo podvplivom sile ali gronjee so podani pogoji za dedovanje, se s trenutkom zapustnikove smrti uvede dedovanje, dedii so poklicani kdedovanju istoasno pa e pridobijo zapuino. Trenutek uvedbe dedovanja, delacija, sovpada s trenutkompridobitve dediine, z akvizicijo. Zapuina tako ni niti trenutek brez subjekta.Po naem pravu se domneva, da osebe, poklicane k dedovanju, dediino sprejemajo, vendar pa lahko todomnevo spodbijejo s tem, da izjavijo, da dediine ne sprejemajo, se ji odpovedujejo. Izjavo o odpovedi dediinilahko poda dedi do konca zapuinske obravnave, to je do tedaj, ko izda sodie sklep o dedovanju. Odpoveddediini velja tako za odpovedujoega se dedia, kot tudi za njegove morebitne potomce, e dedi izrecno neizjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu. e so potomci mladoletni, za to domnevno odpoved v njihovemimenu ni potrebna odobritev CSD. Pravna posledica odpovedi dediini pomeni, da odpovedujoi dedi sploh nipostal dedi. Dedni dele oporonega dedia gre zakonitim dediem, e ni bila volja oporoitelja drugana. Zdednim deleem zakonitega dedia, se ravna tako, kot da je umrl pred zapustnikom. Njegov dele dedujejo njegovipotomci na podlagi vstopne pravice.Dedna izjava je enostranski pravni posel, zato morajo biti podani predpogoji veljavnosti takega posla: poslovnasposobnost dedia, njegova prava in resnina volja in predpisana oblika izjave. e kateri izmed pogojev manjka,dedna izjava ni veljavna (sila, gronja).Dedna izjava ne more biti delna. Ni je mogoe podati pogojno, niti z rokom ali bremenom. Ni je mogoe preklicatiali spremeniti.31. Zamudna sodba, kaj e je izdana v nasprotju z ZPP, kaj stori pritobeno sodieSodie izda zamudno sodbo:- e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni;- e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavoPod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenosttobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe:- da je pravilno vroena toeni stranki- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati- da je toba sklepna- da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali zdejstvi, ki so na splono znana.e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobeustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno,da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti.e je sodie v nasprotju z ZPP izdalo zamudno sodbo gre za bistveno kritev dolob pravdnega postopka. Gre zarazlog, na katerega pazi sodie po uradni dolnosti. Sodie razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje in zadevovrne istemu sodiu ali pa jo odstopi pristojnemu sodiu prve stopnje v novo sojenje, e kritve postopka glede nanjeno naravo ne more samo odpraviti (ni potrebna nova glavna obravnava, temve lahko sodie samo ozda novosodbo - novost).32. Naini prenehanja zakonske zveze, kaj je potrebno uveljavljati v tobi za razvezo, nevzdrnost ali jemorala biti podana pri obeh zakoncihZakonska zveza preneha:* s smrtjo enega od zakoncev* z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega* z razvezo zakonske zvezePo ZZZDR je nevzdrnost edini razlog za razvezo zakonske zveze. Zakonska zveza se razvee na zahtevokaterega koli zakonca, tudi tistega, ki je nevzdrnost povzroil. Sodie ugotavlja nevzdrnost v konkretnem

primeru, ne pa krivde. Za nevzdrnost se teje, e so odnosi med zakoncema zaradi resnih vzrokov trajno ingloboko omajani in njihov znaaj ni zgolj prehodne narave. Za nevzdrnost zadostuje, e le eden od zakoncev nemore ve prenaati zakonske zveze.Postopek za razvezo zakonske zveze se zane s tobo zaradi razloga nevzdrnosti ali s sporazumno razvezo.Toba mora vsebovati doloen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tonik opirasvoj zahtevek, dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Sodiemora po uradni dolnosti storiti vse, da se zavarujejo koristi in pravice otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbetizase. V zvezi s tem lahko sodie samo ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale. Pri odloanju o varstvu,vzgoji in preivljanju otrok, sodie ni vezano na postavljene zahteve. O teh vpraanjih odloa tudi v primeru, dazahtevek sploh ni bil postavljen.

2. NATAA LOINA

1. Naini nastanka obveznostiObveznosti nastanejo:* s pravnim poslom (poslovne obveznosti: izjava volje, pravni posel, pogodba)* na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja (neposlovne obveznosti: delikt, kvazidelikt, kvazikontrakt)2. Predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla

8

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

9/156

* sposobnost strank (pravna, poslovna sposobnost)* soglasje ali volja (mora biti resnina, svobodna, prosta zavestnih ali nezavestnih napak)* podlaga ali kavza* monost in dopustnost, doloenost oziroma dololjivost predmeta* oblika, e je predpisana3. Napake volje* Nezavestno nesoglasje:- zmota- sila ali gronja (strah)- prevara* Zavestno nesoglasje - neresnina volja:- mentalna rezervacija- izjava v ali, igri ali na gledalikem odru, pri pouku postavljeni primeri (neresne izjave)- simulirani pravni posli (navidezna pogodba).Zmota je napana predstava o doloeni okoliini, ki ne ustreza resninosti.Sila ali gronja: stranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. Strah mora bitiutemeljen.Prevara je dejanje, s katerim ena stranka pri drugi povzroi zmoto ali drugo stranko dri v zmoti z namenom, da bidrugo stranko pripeljala k sklenitvi pogodbe.V vseh treh primerih je pravna posledica izpodbojno upravienje.4. Pogodbena kazenPogodbena kazen je dogovor med upnikom in dolnikom, da bo dolnik plaal upniku doloen denarni znesek alidrugo premoenjsko korist v primeru neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve. Dogovorjena je za zamudo, e nidogovorjeno drugae. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, e je do neizpolnitve prilo zaradi vzroka izvendolnikove odgovornosti.Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Dogovorjena mora biti v enaki obliki, kot tovelja za glavno obveznost. Stranki pa jo lahko doloita v skupnem znesku, odstotku ali za vsak dan zamude.Vrste pogodbene kazni:* za primer neizpolnitve lahko upnik alternativno zahteva izpolnitev pogodbe ali pogodbeno kazen. Upnik izgubipravico zahtevati izpolnitev obveznosti, e je zahteval plailo pogodbene kazni.* za primer nepravilne izpolnitve lahko upnik kumulativno zahteva izpolnitev obveznosti in pogodbeno kazen hkrati.Pogoj za pogodbeno kazen je, da upnik ob izpolnitvi dolnika obvesti, da si pridruje pravico do kazni. Upnik nemore zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, e je sprejel izpolnitev in ni nemudoma sporoil dolniku, da sipridruje pravico do pogodbene kazni.Sodie lahko na dolnikovo zahtevo zmanja pogodbeno kazen, glede na vrednost in pomen predmeta.Posebni primeri pogodbene kazni so: izguba plailnih obrokov, odstopnina, sodni penali.5. Subjektivna in objektivna odkodninska odgovornost. Kdo kaj dokazuje?Subjektivna odgovornost:Krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. Krivda povzroitelja kode se vnaem odkodninskem pravu domneva: povzroitelj kode velja za krivega, e ne dokae, da je koda nastala breznjegove krivde. Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom.Namen je najteja oblika krivde. Poznamo:* direkten naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu elidosei kodljivo posledico;* eventualni ali indirektni naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendarkljub temu privoli v kodljivo posledico.Malomarnost:

* zavestna malomarnost: storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendarlahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil* nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica,vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.* huda malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka* navadna malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja)* zelo lahka malomarnost: upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti- e najmanja nepazljivoststranke lahko izkljui objektivno odgovornost.Objektivna odgovornost:Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna3 vrste objektivne odgovornosti:* odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih zamladoletnike)

* odgovornost za delavce* odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.Za kodo iz nevarne stvari (stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeninevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, neglede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz te

9

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

10/156

stvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo oobstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, edokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari6. Kaken je trend v sodni praksi glede objektivne odgovornosti?Subjektivna odgovornost je pravilo, objektivna odgovornost pa izjema v naem pravnem sistemu. Naelo objektivneodgovornosti se vse bolj razirja, zlasti tudi v sodni praksi, kar se kae v tem, da se vse bolj razirja pojem nevarnestvari oziroma nevarne dejavnosti. Ob tem, ko obstajajo tevilne teorije o temelju objektivne odgovornosti, pa vsodni praksi oitno prevladuje teorija rizika: tisti, ki je imetnik nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti, naj tudinosi riziko, ki izvira iz te stvari, odgovoren naj bo za kode, etudi zanje ni kriv.Pojem nevarna stvar je pravni standard, ki ga izpopolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru. Pravilo je, da v naelu stvar ni nevarna sama po sebi, pa pa je oziroma postane taka ele glede na okoliinekonkretnega primera.7. Katerih dejstev ni potrebno dokazovati (ZPP)Dokazovati ni potrebno dejstev:- ki jih je stranka pred sodiem priznala- dejstev, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se tejejo za priznana, razen e namenzanikanj teh dejstev izhaja iz sicernjih navedb strank (ZPP-D)- dejstev, ki se po zakonu domnevajo (lahko se dokazuje, da ne obstajajo)- splono znanih dejstev

8. Pravna sredstva po ZIZUgovor, pritoba. Rok 8 dni, od vroitve sklepa sodia prve stopnje.9. Dokazovanje izvenzakonske skupnostiZunajzakonska skupnost je dalj asa trajajoa ivljenjska skupnost mokega in enske, ki nista sklenila zakonskezveze. Po zakonu morajo biti izpolnjeni trije pogoji:* da obstaja med partnerjema ivljenjska skupnost* da ta skupnost traja dalj asa* da niso podane okoliine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med partnerjema neveljavna.ivljenjska skupnost mora biti po vsebini enaka kot ivljenjska skupnost, ki naj bi obstajala med zakoncema. Nanjokaejo predvsem zunanje okoliine (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarska soodvisnost),predvsem pa morata hoteti v oeh zunanjega okolja veljati za moa in eno. Imeti morata voljo, da ivita kot mo inena.PO ZZZDR ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot zakonska zveza.Dokazovanje zunajzakonske skupnosti je zaradi neoblinosti teje kot pri zakonski zvezi. Predvsem je tekodokazati as nastanka in razpada. Ugotavljanje obstoja je ugotavljanje pravnega razmerja, ne pa dejanskovpraanje, ki bi se ga reilo samo z dokazovanjem. Kadar je potrebno zunajzakonsko zvezo dokazati, zakondoloa, da odloitev o obstoju uinkuje samo v zadevi, v kateri je bila sprejeta. Zunajzakonska skupnost sedokazuje v pravdnem postopku. Pri dokazovanju se postavlja ve vpraanj: ali lahko stranke razpolagajo zzahtevkom, ali sodie lahko ugotavlja dejstva po uradni dolnosti, ali je javnost izkljuena10. Odgovornost zakoncev za dolgoveZa svoje obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze in za obveznosti, ki jih prevzame posklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoenjem in s svojim deleem na skupnempremoenju.Za obveznosti, ki obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoenjem inobveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoe potrebe druine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako sskupnim kakor s svojim posebnim premoenjem. Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povrailo tega,

kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plaal ve, kot znaa njegov dolg.11. Naini pridobitve lastninske praviceStvarno pravo pozna zaprt sistem nainov pridobitve lastninske pravice. Ti se delijo na izvedene (derivativne) inizvirne (originarne). Pri derivativnih se razlikuje med univerzalnim in singularnim nasledstvom.Originarni naini pridobitve so:- priposestvovanje- prilastitev- najdba- najdba zaklada- prirast- spojitev in pomeanje- izdelava nove stvari- pridobitev lastninske pravice na plodovih

Derivativna naina sta:- prenos lastninske pravice (singularno nasledstvo)- dedovanje (univerzalno nasledstvo)Glede na podlago pridobitve lastninske pravice razlikujemo med pridobitvijo na podlagi:- pravnega posla

10

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

11/156

- zakona- dedovanja- odlobe dravnega organa.12. VknjibaVknjiba je vrsta glavnega vpisa v ZK. Glede na posledice je to najpomembneji vpis v ZK in vpis s katerim sedosee (pri konstitutivnem vpisu) in izkae (pri dekleratornem vpisu) pridobite (vpis pravice) oziroma prenehanje(izbris pravice), ki se vpisuje v ZK.Vknjiba ima lahko oblikovalni ali izkazni (deklaratorni) uinek. Vknjiba ima konstitutivni uinek, e se nanaa napridobitev oziroma prenehanje stvarne pravice, ki uinkuje ele z vpisom v ZK. Imetnik, ki je pravico pridobilzunajknjino, z vpisom izkae obstoj svoje pravice tudi do tretjih oseb. Deklaratorni uinek pa ima pri pridobitvistvarnih pravic na podlagi zakona ali odlobe dravnega organa ter pri obligacijskih pravicah, ki se vpisujejo v ZK.Listine, ki so podlaga za vknjibo so: javna listina:

pravnomona sodne in dokonne ali pravnomone upravne odlobe; listine v obliki notarskega zapisa, ki vsebujejo zk dovolilo glede vknjibe, ki se predlaga.

zasebna listina, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo (intabulacijsko klavzulo) = nepogojno izjavo lastnikanepreminine, da dovoljuje vpis pravic. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen pri notarju.Dovolilo ni potrebno za pogodbe, sklenjene pred 1.1.2003.

pri zasebni listini notar overi podpis stranke na zk dovolilu. Notarski zapis pa je listina, ki jo v celoti sestavi notar, ine takna listina vsebuje zk dovolilo, ni nobene potrebe, da bi se e posebej overil podpis stranke.13. PlombaPlomba je oznaba vpisa tevilke delovnega naloga na zemljikoknjini vloek.Je pomoen vpis v zk s katerim se javno objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet zk postopek, vkaterem zk sodie o vpisu e ni odloilo. Namen plombe je, da se z njenim vpisom objavi dejstvo, da glededoloene nepreminine tee zk postopek.- zk postopek se zane v trenutku, ko zk sodie prejme predlog za vpis zk oz listino, na podlagi katere o vpisu

odloa po uradni dolnosti. Zk sodie vpie plombo po uradni dolnosti potem, ko se je zael zk postopek.- Plomba je odloilna za zagotavljanje vrstnega reda vpisov v zk, na kar kaeta dve pravili. Zk sodie mora

vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka, in mora odloiti o vpisih inopravljati vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka.

- Zakon plombi doloa iro vsebino, ki omogoa seznanitev z bistvenimi znailnostmi postopka, ki je v teku.Vpiejo se podatki; opravilna t, pod katero se vodi zk postopek; trenutek zaetka zk postopka; datum vpisaplombe v zk; vrsta vpisa; oznaka, da gre za plombo

- Plomba se izbrie iz zk skupaj z odloitvijo glede vpisa, ki je predmet zk postopka14. PriposestvovanjePriposestvovanje je originaren nain pridobitve lastninske pravice tako na premininah kot tudi na nepremininah.Institut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoa, da dejansko stanje stvari popreteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoe tudi del stvari, vendar je ta monost omejena samo na nepreminine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa nimogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestniknikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ doloa dve predpostavki za priposestvovanje:* dobra vera pridobitelja* neprekinjena lastnika posest:- 3 leta pri premininah- 10 let pri nepremininahDobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestniknepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2

len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjemmogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjino priposestvovanje).Pri premininah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji naposesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri emer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posestidvomil, da je ta lastnik stvari.Priposestvovalna doba prine tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se ziztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves as v dobri veri. e ni se priposestvovanje prekine.15. Sosedsko pravoSosedsko pravo doloa medsebojne pravice in dolnosti lastnikov sosednjih ali prostorsko povezanih nepremininin ga lahko tejemo za zakonske omejitve lastninske pravice. Temeljno pravilo sosedskega prava je, da je vsakemuod sosedov prepovedano vznemirjanje in povzroanje kode drugim sosedom. SPZ doloa, kaj vse sodi v okvirsosedskega prava:- prepovedane imisije (gradnja prek meje je poseben primer imisije; dim, neprijetni vonji, saje, tresljaji, ropot,

odplake, ki izvirajo iz sosednje nepreminine ali iz dejanj pri uporabi sosednje nepreminine; motee neonskereklame, sevanja, prepreevanje svetlobe, odtegovanje zraka);- druge prepovedi (prepoved poglabljanja nepreminine, prepoved spreminjanja toka, njgove moi ter koliine inkakovosti vode);- ureditev meje

11

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

12/156

- mejna znamenja in drevesa na ali ob meji- zasledovanje ivali- nujna pot16. Mejni sporMejni spor je vrsta nepravdnega postopka, katerega delno ureja ZNP (procesna pravila), delno pa SPZ (materialnedolobe). ZNP doloa, da v postopku za ureditev meje sodie uredi mejo med zemljii, e je ta sporna. Postopekse zane na predlog. Narok je opravi na kraju samem, kjer se napravi tudi skica, ki je sestavni del zapisnika.Sodie izda sklep v katerem natanno opie mejo in navede ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora.Skica je sestavni del sklepa.SPZ pa doloa, da sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice. Pri tem se domneva moneja pravica, ki jedokonno urejena v katastrskem postopku. e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednostza doloitev spora majhne vrednosti, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj inoseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata. e moneja pravica ni dokazana, ali e ni soglasja, sodieuredi mejo po zadnji mirni posesti. V primeru, da se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejotako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni. Tisti, ki se s tako ureditvijo ne strinja, lahko uveljavlja morebitnomonejo pravico v pravdi. Rok za vloitev tobe je tri mesece po pravnomonosti sklepa o ureditvi meje.17. Tobe po SPZVarstvo posesti:* toba zaradi motenja posestiVarstvo lastninske pravice:* lastninska toba* publicijanska toba* prepovedna toba* popularna toba (133. len OZ) - zahteva, da se odstrani kodna nevarnostVarstvo etane lastnine:* izkljuitvena toba (novost v SPZ)Varstvo slunosti:* servitutna toba18. Motenje posestiToba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico doposestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je onlastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja,vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, podpogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva,e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Sodno varstvo pred motenjem je mogoe zahtevati vprekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kot v enemletu od dneva, ko je motenje nastalo.19. Razpolaganje zakonca s skupnim premoenjem, kaj lahko drugi zakonec stori brez njegovega soglasjaKadar eden od zakoncev samostojno razpolaga s stvarjo, gre za razpolaganje razpolagalno nesposobne osebe.Dobroverni tretji se lahko sklicuje na 64. len SPZ in tako pridobi lastninsko pravico. Za upravljanje se uporabljajodolobe, ki urejajo solastnino. Tako je potrebno za posle rednega upravljanja soglasje solastnikov, katerih idealnidelei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti. Glede na to, da pri skupni lastnini deleni niso doloeni, zaredno upravljanje ni potrebno soglasje drugega zakona, za posle, ki so izven rednega upravljanja, pa je potrebnosoglasje drugega zakonca.20. O katerih zadevah odloa sodie v nepravdnem postopkuSodie odloa o:- osebnih stanjih

- druinskih razmerjih- premoenjskih razmerjih- drugih zadevah, za katere je tako doloeno z zakonom.21. Nasprotna tobaToena stranka lahko do konca glavne obravnave vloi nasprotno tobo:- e je njen zahtevek v zvezi s tobenim zahtevkom- ali e se zahtevka lahko pobotata- e se z nasprotno tobo zahteva ugotovitev kakne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstojaje v celoti odvisna odloba o tobenem zahtevku. Nasprotna toba se ne more vloiti, e je pristojno drugo stvarnopristojno sodie ali je predpisana druga vrsta postopka.22. Zamudna sodba (spremembe)Sodie izda zamudno sodbo:- e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni;

- e toenec ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavoPod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenosttobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe:- da je pravilno vroena toeni stranki- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati

12

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

13/156

- da je toba sklepna- da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali zdejstvi, ki so na splono znana.e je toba nesklepna, sodie toniku naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobeustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek zavrne (ZPP-D). Sodie pa je vraa tobe v popravo, e je oitno,da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti.23. Predpravdno izvedeniko mnenjeSe ne upoteva razen, e ga stranki priznata.24. Kaj stori sodie, e v zapuinskem postopku med strankama sporna dejstva, kaj pa e tretji trdi, da jestvar, ki naj bi bila zapustnikova, njegova?e so med strankama sporna dejstva, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo aliupravni postopek. e so sporna samo pravna vpraanja, odloi zapuinsko sodie samo o njih.e tretji trdi, da je stvar njegova in ne zapustnikova, sodie prekine zapuinsko obravnavo in napoti stranki napravdo, da se ugotovi lastninska pravica na stvari. V kolikor pa je bil zapuinski postopek e opravljen ali pa splohni bil (ker je zapustnik zapustil samo premino premoenje), ima oseba, ki misli, da ima dedno pravico, pravicouveljavljati svojo pravico v pravdi z dediinsko tobo. S to tobo tonik kot dedi zahteva zapuino, del zapuineali posamezne predmete zapuine od osebe, ki trdi, da ima to zapuinsko premoenje ali predmete zapuine vposesti na temelju svoje dedne pravice. Z dediinsko tobo se uveljavlja dedna pravica zlasti tedaj, ko je biltoenec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedi, dejansko pa ni dedi. V pravdi mora tonik dokazati, da imadedno pravico oziroma, da ima monejo pravico od tiste, na katero toenec opira svojo posest zapuinskihpredmetov in pa to, da ima toenec zapuinske predmete v posesti, sklicujo se na dedno pravico. Tonikzahteva, naj sodie:* ugotovi, da je on dedi, ali sodedi* naj toencu naloi, naj mu izroi zapuinske predmete, ki jih ima v posesti.Toba mora vsebovati oba zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek. Iz ugotovitvenega namre izhaja, dazahteva tonik stvari kot sestavni del zapuine, da jih torej zahteva na temelju svoje dedne pravice. V nasprotnemprimeru se dediinska toba ne bi razlikovala od lastninske tobe. Ta toba ne zastara. Roki, doloeni v zakonuso zastaralni. Potek roka ima za posledico izgubo tobenega zahtevka, ne pa izgubo dedne pravice.25. Spor majhne vrednostiZPP-D je prinesel veliko novosti. Mejna vrednost se je zviala na 2000 EUR, v gospodarskih sporih na 4000 EUR.Opustitev odgovora na tobo povzroi fikcijo pripoznave zahtevka. Ne pride do zamudne sodbe, pa pa sodieizda sodno na podlagi pripoznave (uinek ne bis in idem). Rok za odgovor na tobo je 8 dni. Vsaka stranka lahkopoda le eno pripravljalno vlogo. irijo se monosti odloanja brez glavne obravnave. e stranka narok predlaga, papotem nanj je pride (fikcija odpovedi za tonika, fikcija pripoznave za toenca, e ne pride nihe fikcija umikatobe). e nihe ne zahteva naroka, ga sodie mora izvesti, e ni mogoa odloitev zgolj na podlagi pisnihdokazov. O pritobi bo odloal sodnik posameznik.26. Ali mora biti darilna pogodba v pisni obliki?OZ glede pogodb kot osnovno naelo sklepanja pogodb ohranja naelo neoblinosti. Za sklenitev pogodb se takone zahteva nikakrna oblika, razen e zakon doloa drugae. Glede darilne pogodbe doloa OZ nekatereposebnosti:* predpisana je stroja oblika, saj darilna pogodba ne nastane e s konsenzom, ampak ele, e je stvar istoasnotudi izroena;* neobveznost pismene oblike velja za darilno pogodbo le, e darovalec podarjeno stvar takoj prenese naobdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga. e prenos ni bil opravljen, mora biti darilna pogodba sklenjenav pisni obliki;* e darilo ni preneseno, ali e darilna pogodba ni v pisni obliki, obdarjenec ne more s tobo zahtevati izpolnitvepogodbe. Posebna oblika je doloena zaradi varstva interesov darovalca, ki mora dobro premisliti ali pa stvar takoj

izroiti;* OZ doloa e izjemo za darilne pogodbe za primer smrti, ki je veljavna le, e je sklenjena v obliki notarskegazapisa in e je listina o sklenjeni pogodbi izroena obdarjencu.27. Kaj je to valutna klavzula?Stranki se lahko dogovorita, da se viina denarne obveznosti doloi glede na spremembe cen za blago ali storitve.Spremembe cen izraa:* indeks cen, ki ga ugotavlja pooblaena organizacija = indeksna klavzula* gibanje teaja tuje valute = valutna klavzula.

3. ANDREJA VIGELJ

1. Kakne vrste kode poznamo?koda je vsako prikrajanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane dobrine.

Vrste kod:* premoenjska (navadna koda - damnum emergens in izgubljeni dobiek - lucrum cessans)) in nepremoenjskakoda* neposredna in posredna koda* pretekla, obstojea in bodoa koda

13

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

14/156

* substituirana koda* koda zaradi posebne priljubljenosti stvari (pretium affectionis)* izguba preivljanja in pomoi zaradi smrti preivljalca2. Nujna potJe vrsta nepravdnega postopka. Procesna pravila so vsebovana v ZNP, materialne dolobe pa v SPZ (posebnaureditev za to vrsto postopka). Gre za prisilen poseg v lastninsko pravico obremenjenega, zato morajo bitiizpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Tako mora obstajati:- ekonomski interes upravienca- ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba slunega zemljia s strani lastnika tegazemljia. Postopek se zane na predlog:- lastnika zemljia- imetnika pravice uporabe na zemljiu ali pravice razpolaganja.Predlog mora vsebovati z zakonom doloene sestavine. Sodie s sklepom doloi nujno pot. Sklep je konstitutivnenarave in mora obsegati:- natanen potek nujne poti- nain uporabe nujne poti- viino denarnega nadomestila.Stroke trpi predlagatelj.SPZ: Namen instituta nujne poti je, da nepreminina pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njenonormalno rabo. Gre za neke vrste slunostno pravico, saj uinkuje v korist vsakokratnega lastnika upravienenepreminine in v breme vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine. Sodie dovoli nujno pot zanepreminino, ki nima povezave z javno cesto, ki je potrebna za njeno redno rabo, ali v primeru, da bi bila ureditevte poti povezana z nesorazmernimi stroki. Upravienec je dolan za uporabo plaati primerno nadomestilo.Sodie doloi nujno pot tako, da je im manj obremenjena nepreminina, prek katere naj bi nujna pot potekala.3. Zastaralni rok pri odkodniniZ zastaranjem odkodninske obveznosti preneha pravica zahtevati odkodnino. Vendar lahko okodovanec pozastaranju pravice zahteva odkodnino od odgovorne osebe po pravilih neupraviene obogatitve (verzijskizahtevek).Zastaralni roki:* subjektivni rok 3 leta odkar je okodovanec izvedel za kodo in okodovalca* objektivni rok 5 let od nastanka kodePosebni roki:* zastaranje odkodninske terjatve zaradi kritve pogodbene obveznosti zastara v enakem asu, kot je doloeno zazastaranje pogodbene obveznosti;* zastaranje odkodninske terjatve zaradi kaznivega dejanja zastara v asu, ki je potreben za zastaranjekazenskega pregona;* zastaranje odkodninske terjatve zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe zastara v 15 letih po polnoletnostiokodovanca;* zastaranje odkodninske terjatve zaradi korupcije: subjektivni rok 5 let odkar je okodovanec izvedel za kodo inkoruptivnega okodovalca in objektivni rok 15 let od nastanka korupcijske kode4. Pogodba o razdelitvi in izroitvi premoenja (izroilna pogodba)Gre za pogodbo, ki je urejena v OZ. Ne gre za pravni posel za primer smrti, temve za obligacijsko pogodbo orazpolaganju med ivimi. Prednik s pogodbo izroi in razdeli svoje premoenje svojim potomcem, posvojencem innjihovim potomcem. Gre za premoenje, ki ga je imel v asu sklenitve pogodbe, ne pa za premoenje, ki bi ga imelob smrti, kajti v tem primeru bi lo za prepovedano dedno pogodbo. Po vsebini gre pri izroilni pogodbi za darilnopogodbo. Veljavna je samo v obliki notarskega zapisa.Posebnosti so predvsem dednopravne narave:

* zahteva se, da so pogodbeniki samo osebe, ki bi lahko dedovale kot dedii prvega dednega reda. Vsi se morajostrinjati z izroitvijo in delitvijo premoenja;* pogodba ima doloene dednopravne posledice, in sicer: gre za dedovanje pred smrtjo zapustnika s posledico, date osebe nimajo po smrti zapustnika nobenih dednopravnih zahtevkov glede premoenja, ki jim je bilo izroeno. Spogodbo se vnaprej uredijo premoenjska razmerja, ki bi se sicer urejala po prednikovi smrti, s tistimi osebami, kibi, e ne bi bilo pogodbe, dedovale po predniku. Premoenje, ki je predmet te pogodbe, ne spada v zapuinoprednika (ker ob smrti sploh ni ve njegovo); Osebe delene izroitve in delitve premoenja, ne odgovarjajo zaizroiteljeve dolgove.Izroitev in delitev premoenja je dokonna. Poseben poloaj ima zakonec izroitelja. e zakonec ni bil udeleenpri izroitvi in razdelitvi premoenja, ima kot dedi slabi poloaj kot tisti potomec, ki se je strinjal s pogodbo. e paje bil udeleen, ima enak dednopravni poloaj. Izroilno pogodbo se lahko preklie in to zaradi hude nehvalenostiprevzemnika ali zato, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti.5. Vrste stvarnih pravic

SPZ pozna naslednje stvarne pravice:- lastninska pravica- zastavna pravica- zemljiki dolg- slunosti

14

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

15/156

- stvarno breme- stavbna pravica.Dopustne so samo tiste stvarne pravice, ki jih kot take doloa zakon, tako da stranki ne moreta sami s pravnimposlom ustvariti novih stvarnih pravic (numerus clausus).6. Naelo zaupanja v ZKTo naelo je kodificirano v 10. lenu SPZ. Tisti, ki v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke opravicah, ki so vpisani v zemljiko knjigo, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic. To pomeni, da se tretji lahkozanesejo na podatke o nepreminini, ki so vpisani v zemljiko knjigo. Pridobitelj pa mora biti v dobri veri. e izdrugih virov ve, da podatki niso resnini, se ne more sklicevati na zemljiko knjigo.

7. Naelo ekvivalence oziroma naelo enake vrednosti dajatevNaelo velja le pri dvostranskih odplanih vzajemnih pogodbah. Najbolj pomemben izraz tega naela je institutezmernega prikrajanja (laesio enormis): okodovana stranka ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, e jebilo med obveznostmi strank oitno nesorazmerje. Pomanjkanje ekvivalence ne pomeni ninosti. Sodie naekvivalenco ne pazi po uradni dolnosti.8. Slunosti, prenehanje, po vloitvi tobe za razvezo umre zakonec, kaj slediZnailnosti stvarnih slunosti: Sluea nepreminina slui drugi nepremi nini, tako imenovani gospodujoi nepreminini. Imetnik stvarne slunosti lahko samo vsakokratni lastnik gospodujoe nepreminine in stvarna slunost prehaja

na njegove pravne naslednike skupaj z lastninsko pravico. S stvarno slunostjo lahko obremenjena samo lastninska pravica na nepremininah. Stvarna slunost ustanavlja v korist vsakokratnega lastnika gospodujoe nepreminine in gre lahko celo za

trajno omejitev lastninske pravice na slue i nepreminini. Stvarna slunost je abstrakten pojem in vsebina pravice imetnika slunosti oziroma omejitve lastnika slue e

stvari iz poimenovanja pravice ni razvidna. Vsaka stvarna slunost potrebuje natanen opis vsebine. Zato je mogoe v okviru splonega pravila vsebino

stvarne slunosti prilagajati potrebam gospodarskega ivljenja in pravnega prometa.Znailnosti osebne slunosti:- Osebne slunosti so ustanovljene v korist doloene osebe in so asovno omejene.- Gre za osebne premoenjske pravice stvarnega prava, ki jih upravienec ne more prenesti s pravnim poslom in

ugasnejo z njegovo smrtjo ali potekom asa, za katerega so bile ustanovljene.- Predmet osebne slunosti so lahko tudi preminine in pravice.- Osebne slunosti pa se ustanavljajo v korist doloene osebe in so nujno asovno omejene.- Vrsta pri osebnih slunosti natanno doloa obseg pravice oziroma vsebino omejitve. Tako lahko povsem jasno

doloimo razliko med uitkom, rabo in slunostjo stanovanja.e je lo za stvarno slunost, lahko ta preide na pravne naslednike, osebna slunost pa ugasne s smrtjo in seustanavljajo le v korist doloene osebe.9. Kako se kona postopek v pravdi - sklep, sodbe, kaknePostopek se kona z izdajo- sodbe, ki so lahko dajatvene, ugotovitvene ali oblikovalne,- s sklepom: zavre tobo, kadar manjkajo procesne predpostavke, odloa o vseh vmesnih vpraanjih; meritornisklepi - odloa o utemeljenosti tobenega zahtevka (motenje posesti, plailni nalogi).10. Motenje posesti, posebnosti v postopkuToba zaradi motenja posesti - znailni so kratki roki in dejstvo, da se ne razpravlja o pravici. Pravico doposestnega varstva ima tudi tisti, ki nima pravice do posesti. Toenec se tako ne more sklicevati na to, da je onlastnik stvari. Varuje se nedobroverna posest, celo, e je ta bila pridobljena s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja,vendar pa lahko toenec ugovarja, da mu je tonik sam odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, podpogojem, da je toenec pridobil posest nazaj v okviru dovoljene samopomoi. Posestnik pa nima pravnega varstva,

e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube) - novost. Sodno varstvo pred motenjem je mogoezahtevati v prekluzivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, vendar ne pozneje kotv enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.11. Revizija po novemNovela ZPP-D je prinesla najve novosti ravno z revizijo. Novela uvaja institut dopuene revizije in kot odloilekriterij (ne)dopustnosti revizije skoraj v celoti opua vrednost spornega predmeta. Revizija se dopusti po kriterijuobjektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti - reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s temprispevek k razvoju prava skozi sodni prakso. O dopustitvi revizije odloa Vrhovno sodie v dvofaznem postopku.Stranka najprej vloi predlog za dopustitev revizije, e jo sodie dopusti, pa ima 15 dni za vloitev revizije. Sklep onedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen. V sklepu o dopustitvi revizije bo sodie odloilo, glede katerihvpraanj se revizija dopusti. Predlog se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu skupaj z izpodbijano sodnoodlobo, v predlogu pa je potrebno podati zgoen in konkreten opis zadeve. Vrhovno sodie bo po novem paziloizkljuno na kritve, ki jih zatrjuje stranka. Obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni

dolnosti odpade. Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega40.000 EUR, v gospodarskih sporih pa 200.000 EUR. Zakon pa postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije -2.000 EUR. Omejitev je dopusta, saj stroki ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora. Revizija je izkljuenana naslednjih podrojih: steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika knjiga in vrsta drugihnepravdnih postopkov. Pri tem izrednem pravnem sredstvu je glavni namen zagotovitev objektivne koristnosti

15

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

16/156

(razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse).12. Kako se zane pravdni, nepravdni, izvrilni in zapuinski postopekPravdni - tobaNepravdni - predlogIzvrilni - predlog o izvrbiZapuinski - postopek se uvede po uradni dolnosti, br ko sodie izve, da je nekdo umrl ali je razglaen zamrtvega.13. Materialno procesno vodstvo285 len ZPP - Materialno procesno vodstvo je pripravljalno procesno dejanje sodia, katerega namen jeprispevati k zgradbi konne sodbe. Sodnik postavlja vpraanja in skrbi, da se navedejo vsa odloila dejstva, terdopolnijo nepopolne navedbe, ter da se dajo vsa pojasnila, da se razjasni sporno dejansko stanje. Nanaa se navsebinsko stran procesnih dejanj, zlasti na zbiranje procesnega gradiva. Sodelovanje sodnika lahko bistvenoprispeva k pravinejemu zakljuku spornega pravnega razmerja, ter k veji sprejemljivosti sodne odlobe. Gre zasplono naelo, ki sodiu nalaga dolnost, da sporni predmet vsestransko razie. Nanaa se na dejanskenavedbe, podroje stvarnih predlogov, na dokazni postopek (dokazni sklep) in pravna vpraanja. Cilj je, da senavedejo vsa dejstva, ter dopolnijo nepopolne navedbe.14. Ali lahko sodie v zgoraj navedenih postopkih odloa preko postavljenega zahtevka in zakaj da oz. neSodie odloa v mejah postavljenih zahtevkov (naelo dispozitivnosti), etudi kaj taknega izhaja iz zbranegaprocesnega gradiva. Izjema: spori o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok, ter spori o stikih otrok s stari in drugimiosebami (408. len ZPP).15. Izredna pravna sredstva v zgoraj navedenih postopkih (ali so kje omejena)?Pravdni postopek:* revizija* zahteva za varstvo zakonitosti* toba na razveljavitev sodne poravnave* obnova postopkaNepravdni postopek:* pritoba kot izredno pravno sredstvo (pritoba, ki je vloena kot izredno pravno sredstvo)* revizija, e zakon tako doloa (proti sklepu o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti; sklepu opodaljanju roditeljske pravice; sklepu o pridranju v psihiatrini ustanovi; postopku za doloitev odkodnine)* zahteva za varstvo zakonitostiIzvrilni postopek:* zahteva za varstvo zakonitosti* obnova postopka je dovoljena, e zakon tako doloaZapuinski postopke:* zahteva za varstvo zakonitosti* revizija (ZD je ne izkljuuje)16. SlunostiSlunost ali slunostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upraviuje, da uporablja tujostvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena. Bistvena znailnostslunosti v tem, da lastnika obremenjene (sluee, slune) stvari zavezuje, da nekaj trpi, in sicer v obliki dopustitve(prepustitev popolne ali omejene rabe) ali opustitve (prepoved postavitve okna v steni) nekega ravnanja. Po nainudoloitve imetnika slunostne pravice oziroma slunostnega upravienca pa loujemo stvarne in osebne slunosti.Skupna obema slunostnima je predvsem vsebina kot nain omejitve lastninske pravice na stvari, ki je predmetslunosti (sluea stvar). Zato ima slunost pravno naravo stvarne pravice na tuji stvari z vsemi pravnimiposledicami, ki iz tega izvirajo.Drugae od ZTLR je SPZ (210. do 248. len) celovito uredil slunost kot pravico stvarnega prava v obeh pojavnih

oblikah stvarnih in osebnih slunosti. Tako kot pri drugih pravicah stvarnega prava prvi oddelek ureja splonapravila, ki veljajo za vse oblike slunosti, v nadaljevanju pa so posebej urejene stvarne in osebne slunosti.Obseg splonih pravil pri slunostih je razmeroma skromen, saj se stvarne in osebne slunosti med sebojpomembno razlikujejo.Vsebina slunosti je lahko pozitivna ali negativna, v vsakem primeru pa to za lastnika sluee stvari pomeni, damora v izvrevanju oblasti nad svojo stvarjo nekaj trpeti.Pri pozitivni slunosti lahko imetnik slunosti tujo stvar uporablja oziroma lahko izkoria tujo pravico. Upravienjeuporabe oziroma izkorianja je lahko v celoti preneseno na imetnika slunosti. Tipien primer takne slunosti jeuitek. Mogoe pa je tudi, da se uporaba sluee stvari deli med njenega lastnika in imetnika slunosti. Takna jevsebina veine stvarnih slunosti, pri katerih prihaja do delitve rabe med obema upraviencema.Za negativne slunosti je znailno, da lastnik ne sme izvrevati vseh oblastvenih dejanj, do katerih bi ga sicerupravievala lastninska pravica. Lastnik sluee stvari se mora delu svoje lastninske oblasti odpovedati v koristimetnika slunosti in opuati doloena ravnanja, ki bi mu bila sicer dopustna. Slunost z vsebino negativne

slunosti je mogoa samo kot stvarna slunost.Poleg abstraktne definicije slunosti sta kot sploni pravili doloeni e nain nastanka in varstvo slunosti. Sicer seureditev obeh vrst slunosti med seboj razlikuje. Most med obema oblikama slunosti pa je posebna oblika stvarneslunosti iz 226. lena SPZ, ki zdruuje elemente stvarnih in osebnih slunosti.eprav slunost imetniku zagotavlja le omejeno oblast nad stvarjo, je poloaj imetnika slunosti v tem prenesenem

16

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

17/156

delu izvrevanja oblasti moneji od lastnikovega pravnega poloaja. Lastnik se mora ustreznemu delu oblastiodpovedati in proti pravilnemu izvrevanju slunosti nima pravnega varstva. Drugane posledice pa ima sevedaprekoraitev pri izvrevanju slunosti, ki se ji lahko lastnik sluee stvari upre z vsemi pravnimi sredstvi.Slunost je stvarna pravica na tuji stvari in uinkuje proti vsem tretjim osebam. Gre za absolutno (izkljuujoo)pravico, ki uinkuje erga omnes. Zato mora ne le vsakokratni lastnik sluee stvari, ampak tudi vsak tretji to pravicospotovati ter se vzdrati vsakrnih posegov v to pravico. Slunosti je treba zagotoviti pravno varstvo v obsegu, kiustreza njeni vsebini. Slunostni upravienec ima za varstvo svojega pravnega poloaja najprej na voljo splonasredstva, namenjena varstvu pravic, SPZ pa v 211. lenu doloa posebno tobo na varstvo slunosti oziromakonfesorno tobo (actio confesoria).Konfesorna toba je oblika varstva slunosti, ki varuje tako osebne kot stvarne slunosti. Za njeno uveljavljanje nipomembno, kdo kri pravico. Konfesorna toba se lahko naperi proti lastniku sluee stvari ali katerikoli drugiosebi, ki posega v slunost.Samopomo je splono sredstvo za varstvo civilnopravnih poloajev. Pravni temelj samopomoi je lahko dvojen.e oseba, ki ie sodno varstvo slunosti, izpolnjuje merila za posestno varstvo, je pravni temelj za izvrevanjesamopomoi lahko doloba 31. lena SPZ.Drugi pravni temelj za samopomo pa lahko izhaja tudi iz dolobe 139. lena OZ, v katerem je samopomodoloena kot splono obrambno sredstvo, s katerim se lahko imetnik pravice upre nedopustnemu posegu vanjo. Neglede na pravni temelj je vsebina samopomoi enaka. Gre za pravico, da se odvrne kritev pravice, ko grozineposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerihnastaja nevarnost.17. Odgovornost za drugega - samo nateti kdaj pride v potevOdgovornost za drugega je vrsta objektivne odgovornosti:* odgovornost za duevno bolne: odgovarja nadzornik, razen e je opravljal dolno nadzorstvo ali bi bila kodanastala tudi pri dolnem nadzorstvu;* odgovornost starev: stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroijo otroci do 7. leta starosti (splona odgovornoststarev), stari odgovarjajo, e je koda nastala zaradi slabe vzgoje, zgledov in grdih navad (posebna odgovornoststarev), odgovornost starev iz pravinosti: e je kodo povzroil razsoden mladoletnik, ki je ne more povrniti,lahko sodie glede na premoenjsko stanje starev in okodovanca naloi povrnitev kode starem, e tako terjapravinost;* odgovornost drugih za mladoletnika: e mladoletnik povzroi kodo pod nadzorstvom skrbnika, ole ali ustanoveodgovarjajo skrbnik, ola ali ustanova, razen e dokaejo, da so nadzorstvo opravljali z dolno skrbnostjo ali bikoda nastala tudi pri dolnem nadzorstvu18. Vrste odgovornostiSubjektivna odgovornost:Krivda je podana, e okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. Krivda povzroitelja kode se vnaem odkodninskem pravu domneva: povzroitelj kode velja za krivega, e ne dokae, da je koda nastala breznjegove krivde. Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom.Namen je najteja oblika krivde. Poznamo:* direkten naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendar kljub temu elidosei kodljivo posledico;* eventualni ali indirektni naklep: storilec ve za kodljivo posledico, ki bo nastala z njegovim ravnanjem, vendarkljub temu privoli v kodljivo posledico.Malomarnost:* zavestna malomarnost: storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica, vendarlahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko prepreil* nezavedna malomarnost: storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati kodljiva posledica,vendar bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.

* huda malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od vsakega obiajnega razumnega loveka* navadna malomarnost: storilec zanemarja pazljivost, ki se priakuje od skrbnega loveka (dobrega gospodarja)* zelo lahka malomarnost: upoteva se le kot ovira za izkljuitev objektivne odgovornosti- e najmanja nepazljivoststranke lahko izkljui objektivno odgovornost.Objektivna odgovornost:Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo, samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna3 vrste objektivne odgovornosti:* odgovornost za drugega (odgovornost za duevno bolne, odgovornost starev, odgovornost drugih zamladoletnike)* odgovornost za delavce* odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.Za kodo iz nevarne stvari ( stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeninevarnost za nastanek kode) ali nevarna dejavnosti (lovekova aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost, ne

glede na to, ali poveana nevarnost izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti) se teje, da izvira iz testvari, e se ne dokae kaj drugega. Okodovanec mora dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo oobstoju vzrone zveze. e vzrona zveza ni bila izpodbita, se lahko odgovorni subjekt oprosti odgovornosti le, edokae okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost (koda ni posledica nevarne stvari19. Odgovornost pri prometnih nesreah

17

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

18/156

e koda izvira iz delovanja enega motornega vozila, se odgovornost presoja po splonih naelih, ki veljajo zaobjektivno odgovornost.e je nesrea povzroena po izkljuni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.e je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za kodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo krivde.e ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen e pravinost ne zahteva kaj drugega.e za kodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornostsolidarna.20. Navajanje novosti v pravdi (paziti je potrebno, da se pove, da so le-te dovoljene v druinskopravnihsporih in zapuinskem postopku)V zakonskih sporih in sporih med stari in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze dokonca glavne obravnave, ter v pritobi. Sicer pa sem pritonik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le,e izkae, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predloiti do prvega naroka za glavno obravnavooziroma do konca glavne obravnave.21. Vmesna sodba (kdaj bi jo izdala)315 len ZPP - sodie izda vmesno sodbo, e je toena stranka izpodbijala tako podlago kot tudi viino, pa jeglede podlage stvar zrela za razsojo, lahko sodie, e je to smotrno, izda najprej sodbo o podlagi tobenegazahtevka. Sodie poaka z obravnavanjem o viini zahtevka, dokler vmesna sodba ne postane pravnomona. esodie ugotovi, da podlaga med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagisporazuma stranka - ZPP-D). Sodie lahko z obravnavanjem nadaljuje takoj, e ni vloena pritoba. Razlog zaizdajo takne sodbe pa je, da stranka, ki na zaetku ni ugovarjala, kasneje ne bo spremenila svojega stalia. Takosodie temelj zahtevka, ki med strankama ni sporen, s posebno zavezujoo sodbo zacementira.22. Kaj e se pojavi novi dedi po zakljuku zapuinskega postopka?Po pravnomonosti odlobe v zapuinske postopku se lahko pravice iz do zapuine uveljavljajo samo v pravdi.Zapuinskega postopka ni mogoe ponovno uvesti niti obnoviti, etudi bi se po pravnomono konanempostopku ugotovilo, da so v asu zapustnikove smrti obstajala dejstva, za katera zapuinsko sodie ni vedelo in jih zato ni moglo upotevati, ali e bi uveljavljala kakno pravico do dediine oseba, ki ni sodelovala vzapuinskem postopku in je zato sklep o dedovanju ne vee. Ta oseba lahko vloi dediinsko tobo v pravdnempostopku.23. Oblika pravnih poslov po OZOblika, e je predpisana, je ena izmed predpostavk za veljavnost pogodbe, in sicer kot:* predpisana oblika - zahteva zakona, da mora biti pogodba v doloeni obliki* dogovorjena oblika - pogodbeni stranki se dogovorita, da naj bo oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe.Razlikujemo:* obliko za veljavnost (forma ad valorem): oblinost se zahteva za samo veljavnost pravnega posla. Posledica jeninost.* oblika za dokazovanje (forma ad probationem): stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pri dogovorjeni obliki zadokazovanje s sklenitvijo pogodbe nastane za stranki obveznost dati pogodbi potrebno obliko. Pogodba jesklenjena, ko je doseeno soglasje o njeni vsebini. Za stranki pa nastane obveznost pogodbi dati primerno obliko.Vrste oblik:* neformalne oblike:- ustna oblika- konkludentna ravnanja- molk* formalne oblike:- pisna oblika- sklenitev pred priami- sklenitev pred dravnim organom (notarski zapis, sodna overitev)

- sveana oblika (sklenitev zakonske zveze)Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nina, razen, e iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega.Osnovna sankcija je ninost, potrebno pa je ugotoviti, iz kaknega namena zakon predpisuje obliko.Neupotevanje dogovorjene oblike je ninost.Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike se nanaa na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajoo oblikoizpolnjena. Pogodba je kljub pomanjkanju oblike, veljavna, e sta stranki v celoti ali preteno izpolnili pogodbeneobveznosti, razen e iz namena predpisane oblike oitno izhaja kaj drugega.Konverzija: pravni posel brez predpisane oblinosti izpolnjuje obline pogoje nekega drugega pravnega posla (ese pri menici ne upoteva oblinost predpisov, e vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico).24. Podala mi je primer kritev pravil ZPP in sem morala povedati za kakno kritev gre

4. MARIJA SOUVENT FERENAK

1. Doloitev nujne potiJe vrsta nepravdnega postopka. Procesna pravila so vsebovana v ZNP, materialne dolobe pa v SPZ (posebnaureditev za to vrsto postopka). Gre za prisilen poseg v lastninsko pravico obremenjenega, zato morajo bitiizpolnjeni v zakonu doloeni pogoji. Tako mora obstajati:

18

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

19/156

- ekonomski interes upravienca- ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba slunega zemljia s strani lastnika tegazemljia. Postopek se zane na predlog:- lastnika zemljia- imetnika pravice uporabe na zemljiu ali pravice razpolaganja.Predlog mora vsebovati z zakonom doloene sestavine. Sodie s sklepom doloi nujno pot. Sklep je konstitutivnenarave in mora obsegati:- natanen potek nujne poti- nain uporabe nujne poti- viino denarnega nadomestila.Stroke trpi predlagatelj.SPZ: Namen instituta nujne poti je, da nepreminina pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njenonormalno rabo. Gre za neke vrste slunostno pravico, saj uinkuje v korist vsakokratnega lastnika upravienenepreminine in v breme vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine. Sodie dovoli nujno pot zanepreminino, ki nima povezave z javno cesto, ki je potrebna za njeno redno rabo, ali v primeru, da bi bila ureditevte poti povezana z nesorazmernimi stroki. Upravienec je dolan za uporabo plaati primerno nadomestilo.Sodie doloi nujno pot tako, da je im manj obremenjena nepreminina, prek katere naj bi nujna pot potekala.2. SlunostiSlunost ali slunostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upraviuje, da uporablja tujostvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena. Bistvena znailnostslunosti v tem, da lastnika obremenjene (sluee, slune) stvari zavezuje, da nekaj trpi, in sicer v obliki dopustitve(prepustitev popolne ali omejene rabe) ali opustitve (prepoved postavitve okna v steni) nekega ravnanja. Po nainudoloitve imetnika slunostne pravice oziroma slunostnega upravienca pa loujemo stvarne in osebne slunosti.Skupna obema slunostnima je predvsem vsebina kot nain omejitve lastninske pravice na stvari, ki je predmetslunosti (sluea stvar). Zato ima slunost pravno naravo stvarne pravice na tuji stvari z vsemi pravnimiposledicami, ki iz tega izvirajo.Drugae od ZTLR je SPZ (210. do 248. len) celovito uredil slunost kot pravico stvarnega prava v obeh pojavnihoblikah stvarnih in osebnih slunosti. Tako kot pri drugih pravicah stvarnega prava prvi oddelek ureja splonapravila, ki veljajo za vse oblike slunosti, v nadaljevanju pa so posebej urejene stvarne in osebne slunosti.Obseg splonih pravil pri slunostih je razmeroma skromen, saj se stvarne in osebne slunosti med sebojpomembno razlikujejo.Vsebina slunosti je lahko pozitivna ali negativna, v vsakem primeru pa to za lastnika sluee stvari pomeni, damora v izvrevanju oblasti nad svojo stvarjo nekaj trpeti.Pri pozitivni slunosti lahko imetnik slunosti tujo stvar uporablja oziroma lahko izkoria tujo pravico. Upravienjeuporabe oziroma izkorianja je lahko v celoti preneseno na imetnika slunosti. Tipien primer takne slunosti jeuitek. Mogoe pa je tudi, da se uporaba sluee stvari deli med njenega lastnika in imetnika slunosti. Takna jevsebina veine stvarnih slunosti, pri katerih prihaja do delitve rabe med obema upraviencema.Za negativne slunosti je znailno, da lastnik ne sme izvrevati vseh oblastvenih dejanj, do katerih bi ga sicerupravievala lastninska pravica. Lastnik sluee stvari se mora delu svoje lastninske oblasti odpovedati v koristimetnika slunosti in opuati doloena ravnanja, ki bi mu bila sicer dopustna. Slunost z vsebino negativneslunosti je mogoa samo kot stvarna slunost.Poleg abstraktne definicije slunosti sta kot sploni pravili doloeni e nain nastanka in varstvo slunosti. Sicer seureditev obeh vrst slunosti med seboj razlikuje. Most med obema oblikama slunosti pa je posebna oblika stvarneslunosti iz 226. lena SPZ, ki zdruuje elemente stvarnih in osebnih slunosti.eprav slunost imetniku zagotavlja le omejeno oblast nad stvarjo, je poloaj imetnika slunosti v tem prenesenemdelu izvrevanja oblasti moneji od lastnikovega pravnega poloaja. Lastnik se mora ustreznemu delu oblastiodpovedati in proti pravilnemu izvrevanju slunosti nima pravnega varstva. Drugane posledice pa ima seveda

prekoraitev pri izvrevanju slunosti, ki se ji lahko lastnik sluee stvari upre z vsemi pravnimi sredstvi.Slunost je stvarna pravica na tuji stvari in uinkuje proti vsem tretjim osebam. Gre za absolutno (izkljuujoo)pravico, ki uinkuje erga omnes. Zato mora ne le vsakokratni lastnik sluee stvari, ampak tudi vsak tretji to pravicospotovati ter se vzdrati vsakrnih posegov v to pravico. Slunosti je treba zagotoviti pravno varstvo v obsegu, kiustreza njeni vsebini. Slunostni upravienec ima za varstvo svojega pravnega poloaja najprej na voljo splonasredstva, namenjena varstvu pravic, SPZ pa v 211. lenu doloa posebno tobo na varstvo slunosti oziromakonfesorno tobo (actio confesoria).Konfesorna toba je oblika varstva slunosti, ki varuje tako osebne kot stvarne slunosti. Za njeno uveljavljanje nipomembno, kdo kri pravico. Konfesorna toba se lahko naperi proti lastniku sluee stvari ali katerikoli drugiosebi, ki posega v slunost.Samopomo je splono sredstvo za varstvo civilnopravnih poloajev. Pravni temelj samopomoi je lahko dvojen.e oseba, ki ie sodno varstvo slunosti, izpolnjuje merila za posestno varstvo, je pravni temelj za izvrevanjesamopomoi lahko doloba 31. lena SPZ.

Drugi pravni temelj za samopomo pa lahko izhaja tudi iz dolobe 139. lena OZ, v katerem je samopomodoloena kot splono obrambno sredstvo, s katerim se lahko imetnik pravice upre nedopustnemu posegu vanjo. Neglede na pravni temelj je vsebina samopomoi enaka. Gre za pravico, da se odvrne kritev pravice, ko grozineposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerihnastaja nevarnost.

19

8/6/2019 487f6d1a0060adf57b836483a6aa7adc

20/156

3. HipotekaHipoteka je zastavna pravica na nepremininah. Je neposestna zastavna pravica. Zastavitelj ohrani posestobremenjene nepreminine in jo lahko e naprej nemoteno uporablja. Je tudi knjina stvarna pravica. Predmethipoteke so nepreminine, lahko pa tudi solastniki dele na napreminini. Solastnik lahko ustanovi hipoteko nasvojem delu brez soglasja drugih solastnikov, za ustanovitev na celotni nepreminini pa je potrebno soglasje vsehsolastnikov. e je ta v skupni lastnini, je mogoe obremeniti samo nepreminino v celoti.Hipoteka obsega nepreminino v celoti, kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler ti niso loeni od glavnestvari.Hipoteka v skladu z naelom nedeljivosti, jami za zavarovano terjatev vse do dokonne