8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

1/59

GOSPODARSKO PRAVOTADEJA ZIMA JENULL - ODGOVORI

SODNI REGISTER.....................................................................................................................................................1DELNIKA DRUBA..................................................................................................................................................6DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO...........................................................................................................13TUJE PODJETE.......................................................................................................................................................20ZAVOD.....................................................................................................................................................................20ZADRUGE ...............................................................................................................................................................21ZFPPIPP...................................................................................................................................................................22OBLIGACIJSKI ZAKONIIK........................................................................................................................................36ZPP - PRAVILA POSTOPKA V GOSPODARSKIH SPORIH....................................................................................42AVTORSKO PRAVO (ZASP)....................................................................................................................................45INDUSTRIJSKA LASTNINA (ZIL).............................................................................................................................50

SODNI REGISTER

11 POZITIVNI IN NEGATIVNI PUBLICITETNI UINEK VPISA V SODNI REGISTER

Publicitetno naelo pomeni, da so vsa dejstva in podatki vpisani v sodni register, izhaja pa iz naela obveznegavpisa.Pozitivni publicitetni uinek pomeni, da se lahko proti tretji osebi uveljavljajo vsa dejstva, ki so vpisana v registruin se nihe ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov vpisa. Javnost podatkov se uveljavlja z internetnoobjavo podatkov ter izstavljanjem izpisov iz sodnega registra.Negativna publiciteta pa pomeni, da doloenega dejstva ni (oziroma velja, da ga ni), e ni vpisano v register, pabi moralo biti.

Primer uinkovanja publicitete registra:e zakoniti zastopnik drube, ki ima z aktom o ustanovitvi omejeno pooblastilo, sklene pogodbo s tretjo osebo, jetakna pogodba spodbojna s strani drube, ker bi tretja oseba mogla in morala vedeti za omejena pooblastila(publiciteta registra).

Izjema od publicitetnega naela sodnega registra:Po ZGD so pravni posli ultra vires veljavni, razen e je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitevdejavnosti, vendar navedba dejavnosti v registru e ne pomeni, da je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti zaprekoraitev.

11 PUBLICITETNI IN KONSTITUTIVNI UINKI VPISA?Vpis v sodni register ima publicitetni uinek takrat, ko se z dnem vpisa teje, da je vpisani podatek javno objavljenin s tem vsakomur znan. Vsak vpis v sodni register mora biti javno objavljen na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), namenjenih javni objavi vpisov v sodni register.Negativni publicitetni uinek pomeni, da e podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register,tretji zanj ni dolan vedeti. Subjekt vpisa lahko nevpisani podatek nasproti tretjim uveljavlja le, e dokae, da je tretji

za podatek vedel.Pozitivni publicitetni uinek pomeni, da se od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen,nihe ne more sklicevati na to, da ni poznal tega podatka. Velja domneva, da je tretji za ta podatek vedel od dneva,ko je bil vpis tega podatka objavljen.

Konstitutivne uinke imajo vpisi, katerih posledica je nastanek pravice ali pravnega razmerja. Med takne vpisesodijo: vpis ustanovitve gospodarske drube vpis prenehanja gospodarske drube vpis spremembe statuta delnike drube ali drubene pogodbe d.o.o. vpisi pri statusnih preoblikovanjih vpisi pri podjetnikih pogodbah (koncerni)

11 KDAJ SE TUDI BREZ VPISA PRIDOBI PRAVNA OSEBNOST?V postopku vpisa v sodni register ima subjekt vpisa, ki pridobi pravno sposobnost ele z vpisom v sodni register,sposobnost biti stranka, zastopajo pa ga osebe, ki so na podlagi akta o ustanovitvi oziroma sklepa ustanoviteljevpooblaene za zastopanje subjekta vpisa

1

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

2/59

V sodni register se ne vpisuje samostojni podjetnik. Podjetnik pridobi status samostojnega podjetnika (s.p.) oziromapravno sposobnost takrat, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register.

PREDDRUBA- druba v obdobju med sprejetjem akta o ustanovitvi in vpisom v register e lahko opravlja doloena dejanja in

je nosilec pravic in dolnosti, eprav e ni pravna oseba: lahko vloi prijavo za vpis v sodni register lahko odpre banni raun lahko pridobi sredstva

- za medsebojna razmerja med drubeniki se uporabljajo pravila o civilnopravni drubeni pogodbi- e kdo nastopa v imenu drube, odgovarja osebno, e je teh oseb ve, odgovarjajo solidarno- koristi, ki jih je drubenik pridobil v tem asu, je dolan prenesti na drubo po vpisu v register

V praksi ni mogoe, da bi se d.o.o. vpisala v register takoj po sklenitvi drubene pogodbe in takoj postala pravnaoseba. Med obema dogodkoma lahko pretee tudi ve kot eno leto. Drubo med sklenitvijo drubene pogodbe innjenim vpisom v register ob doloenih pogojih oznaujemo kot preddrubo.Tuja pravna teorija, zlasti nemka, poudarja, da gre pri preddrubi za pravnoorganizacijsko obliko, ki e ima pravnosposobnost. Stalia o irini te sposobnosti pa se razlikujejo. Vendar so zelo tevilna tista mnenja, ki zagovarjajopopolno pravno sposobnost. ZGD-1 se je v svojem jedru naslonil na nemko pravo. Zato tevilne ugotovitvenemke teorije in sodne prakse kae upotevati tudi pri nas.O preddrubi govorimo v asu po sklenitvi pogodbe o d.o.o. v notarski obliki (torej ne le med drubeniki). Ta e ninastala s sklenitvijo drubene pogodbe, ker je notarska oblika pogodbe predpisana ad valorem .Preddruba, kot smo jo opredelili, je mogoa pri nastajanju vseh gospodarskih drub. Vendar so razlike med temidrubami tako velike, da skoraj ni mogoe doloiti skupnih znailnosti faze med ustanovitveno pogodbo in vpisom vregister. Tako na primer pri d.n.o. in k.d. drubeniki in komplementarji e v asu preddrube nedvomno odgovarjajotako kot po vpisu drube v register.Obe ugotovitvi vzbujata dvom o tem, ali gre pri preddrubi za drubo civilnega prava po 990. lenu OZ.Trstenjakova meni, da je stalie, da gre za uporabo dolob drube civilnega prava, preseeno. Pravila o civilnidrubi bi bila morda redko uporabna le subsidiarno, e dolobe ZGD in drubene pogodbe ne bi mogle odgovoritina kakno vpraanje. Tudi v slovenskem pravu se lahko pridruimo staliu, da gre pri preddrubi za stopnjo vnastajanju drube kot pravne osebe. Zanjo e veljajo tevilne dolobe ZGD-1 o e konstituirani d.o.o. in pogodbenedolobe, razen tistih o izkljuni odgovornosti same drube.Upravljanje preddrube temelji na dejstvu, da je krog drubenikov e natanno doloen in da so z zakonom indrubeno pogodbo e urejena vsa bistvena vpraanja o upravljanju. Drubeniki odloajo v skupini (505. len) zglasovalno pravico, kot je doloena s pogodbo ali z zakonom (506. len). Obstajajo vse monosti, da manjinskidrubeniki uveljavljajo svoje pravice (511. len), vsak drubenik pa pravico do informacij in vpogleda (512. in 513.len).Ni razlogov, da v asu preddrube ne bi bili mogoi vkljuitev novega drubenika ter izstop in izkljuitev drubenikaob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za e vpisano d.o.o.Vrsta dolob ZGD-1 kae, da se mora e v asu preddrube oblikovati premoenje, ki pripada prav njej. Tudi natem podroju se kae pomembna razlika nasproti civilnopravni drubeni pogodbi. V njej je po OZ premoenjesolastnina drubenikov. Pri nastajajoi d.o.o. pa morajo biti osnovni vloki drubi izroeni e pred vpisom v register,tako da lahko poslovodja drube z njimi prosto razpolaga.

11 KATERE PRAVNE OSEBE SE VPISUJEJO V SODNI REGISTER?Subjekti vpisa, subjekti, ki se vpiejo v sodni register, so:

1. druba z neomejeno odgovornostjo2. komanditna druba3. druba z omejeno odgovornostjo4. delnika druba5. komanditna delnika druba6. evropska delnika druba7. gospodarsko interesno zdruenje8. evropsko gospodarsko interesno zdruenje9. podrunica tujega podjetja10. zadruga11. evropska zadruga12. zavod13. skupnost zavodov

14. druge pravne osebe, za katere zakon doloa, da se vpiejo v sodni register Vpisuje se tudi:15. podrunica gospodarske drube16. podrunica tujega podjetja ali njen del

2

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

3/59

Eno najpomembnejih nael registrskega prava je naelo obveznega vpisa v register.

V sodni register se ne vpisuje samostojni podjetnik. Podjetnik pridobi status samostojnega podjetnika (s.p.) oziromapravno sposobnost takrat, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register.

11 SODNI REGISTERSodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem in vsebuje podatke o glavnih statusnih znailnostih vsehvpisanih subjektih in o dejstvih, ki so pomembna za pravni promet, s imer se utrjuje pravna varnost v poslovnemprometu.Vpis v sodni register pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev posameznih oblik gospodarskih subjektov.Gospodarske drube z vpisom v sodni register dobijo status pravne osebe. V register se ne vpisujejo vsigospodarski subjekti - podjetniki posamezniki se vpisujejo v poslovni in ne v sodni register.

Postopek za vpis v sodni register se zane- z vloitvijo predloga- po uradni dolnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa zane sodie postopek samo, kadar tako doloa

zakon

V postopku za vpis v sodni register izdaja sodie odlobe v obliki sklepa ali odredbe. S sklepom odloi o predloguoziroma zahtevku za vpis. Z odredbo odloi o vpraanjih postopka.

11 VRSTA REGISTRSKEGA POSTOPKARegistrski postopek je vrsta nepravdnega postopka; ureja ga Zakon o sodnem registru, smiselno pa se uporabljajodolobe Zakona o nepravdnem postopku.Zane se na predlog ali po uradni dolnosti (ali na zahtevo drugega pristojnega organa zane sodie postopeksamo, kadar tako doloa zakon).

11 KDO ODLOA O VPISU D.O.O. V SODNI REGISTERSodni register vodi pristojno sodie, t.i. registrsko sodie. Vpis se opravi na podlagi zahteve zainteresirane osebein sodie ne more odrei vpisa, e so izpolnjeni pogoji za vpis.

Sodnik posameznik odloa o:1. vseh podatkov, ki se nanaajo na d.d. , k.d.d., evropsko delniko drubo, evropsko giz, zadrugo in evropskozadrugo, podrunico tujega podjetja

2. podatkov v zvezi z odvzemom pooblastila za zastopanje osebno odgovornemu drubeniku in z izstopom aliizkljuitvijo drubenika pri d.n.o. in k.d.

3. podatkov v zvezi s statusnimi preoblikovanji pri vseh subjektih vpisa4. podatkov v zvezi z odloanjem o ugovoru proti sklepu o prenehanju v postopku prenehanja drube po

skrajanem postopku5. podatkov v zvezi z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra zaradi konanja likvidacijskega postopka, ki ga

je izvedel pristojni organ te pravne osebe

O vseh drugih predlogih pa na 1. stopnji odloa sodni referent. Zoper odloitve sodnega referenta je monapritoba v 8 dneh od odloitve, o kateri odloa sodnik posameznik istega sodia. Na drugi stopnji pa odloa senat

treh sodnikov.

11 KAKEN POSTOPEK JE REGISTRACIJSKI POSTOPEK, KAKEN JE PRAVNI POUK, E IZDAODLOBO SODNI REFERENT? KDO ODLOA O PRITOBI?

Registrski postopek je vrsta nepravdnega postopka; ureja ga Zakon o sodnem registru, smiselno pa se uporabljajodolobe Zakona o nepravdnem postopku.Zoper odloitve sodnega referenta je mona pritoba v 8 dneh od odloitve. O pritobi odloa sodnik posameznikistega sodia . To je vpisano v pravni pouk.Zoper sklep, s katerim registrsko sodie odloi o vpisu v sodni register, se lahko pritoi udeleenec ali kdo drug, kimeni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelje interes.

11 PREDHODNO VPRAANJE V REGISTRSKEM POSTOPKU; KDAJ SE PREKINE?(Hinko)Kadar je odloitev registrskega sodia o vpisu v sodni register odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstojikakna pravica ali pravno razmerje, pa o njem e ni odloilo sodie ali drug pristojen organ (predhodnovpraanje), registrsko sodie samo rei to vpraanje , e ni v ZSReg ali drugem zakonu drugae doloeno.

3

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

4/59

Ne glede na zgornjo dolobo sodni register prekine postopek vpisa do pravnomonosti odloitve o predhodnemvpraanju, e je odloitev o predhodnem vpraanju odvisna od dejstva, ki je med udeleenci sporno . V temprimeru registrsko sodie napoti udeleenca postopka, ki se zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziromaugovora proti vpisu sklicuje na predhodno vpraanje, da v roku, ki ne sme biti dalji od 15 dni, zane pravdnioziroma drug ustrezen postopek za odloitev o predhodnem vpraanju. e udeleenec v tem roku ne zanepostopka, registrsko sodie nadaljuje postopek vpisa v sodni register in odloi o predlogu za vpis.

111 UDELEENCI V POSTOPKU ZA VPIS V SODNI REGISTER?Udeleenec v postopku za vpis v Sreg je: predlagatelj postopka subjekt vpisa, e ni hkrati predlagatelj oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odlobo prizadet.

Udeleenci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeleujejo postopka.

111 SESTAVINE SKLEPA PRI ODLOANJU V REGISTRSKEM POSTOPKU IN PRAVNA SREDSTVAV izreku sklepa, s katerim ugodi zahtevku za vpis v sodni register, registrsko sodie dolono navede vsebinovpisa v sodni register. e se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, navede v izrekusklepa tudi te podatke, ki se z novo vpisanimi nadomestijo.

Sklep mora bitiobrazloen , e se z njim zavrne ali zavre predlog ali e se z njim odloi o predlogih udeleencev,ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko obrazloen tudi v drugih primerih.Smiselno se uporablja ZNP.

111 KAJ E JE VLOENA ZAMUJENA PRITOBA ZOPER VPIS V SODNI REGISTER, PA NASTANEJONOVA DEJSTVA. ALI SE LAHKO OBRAVNAVA NA 1. STOPNJI IN VRSTA SKLEPA

e registrsko sodie ugotovi, da je pritoba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko opredlogu za vpis odloi drugae inz novim sklepom nadomesti sklep , ki se izpodbija s pritobo.e so v pritobi navedena nova dejstva in priloene nove listine, se teje taka pritoba tudi kot predlog zanadomestitev sklepa .Registrsko sodie v zvezi s pritobo iz prejnjega odstavka preizkusi predlog za nadomestitev sklepa in lahkoodloi, da nadomesti sklep z novim sklepom, e predlogu v celoti ugodi.

e registrsko sodie ugotovi, da ni podlage za nadomestitev sklepa, odstopi zadevo sodiu 2. stopnje, da odloio pritobi. Odgovor:Prepozno pritobo registrsko sodie zavre.Vendar pa se prepozna pritoba teje kot nov predlog za vpis v sodni register , e so v njej navedena nova dejstvain so ji priloene nove listine. Registrsko sodie v tem primeru ravna kot da je vloen predlog za nadomestitevsklepa in ga preizkusi in lahko odloi, danadomesti sklep z novim sklepom , e predlogu v celoti ugodi.

1 1 1 IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA

Vpraanja:a 1 12 mesecev ni prihodkov na transakcijski raun drube, kaj se zgodi?Gre za situacijo izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga ureja ZFPPIPP.

Pravna oseba se izbrie iz sodnega registra brez likvidacije, e:1. je prenehala poslovati, nima premoenja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali2. obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon doloa kot razlog za izbris pravne osebe brez likvidacije

DOMNEVA O PRENEHANJU POSLOVANJA (izpolnjena 1. t.):- pri gospodarski drubi, e v 2 zaporednih poslovnih letih ni predloila letnega poroila AJPES-u- pri vsaki pravni osebi, e je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov:

na katerem ne sprejema uradnih potnih poiljk ali je na tem naslovu neznana na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu ki ne obstaja

Sodie odloi o zaetku postopka izbrisa po uradni dolnosti na podlagi obvestila ali na predlog upravienega predlagatelja.

4

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

5/59

Upravieni predlagatelj: oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslovpravne osebe.Zaetka postopka izbrisa ne more predlagati niti drubenik niti upnik pravne osebe .Registrsko sodie izda sklep o zaetku postopka izbrisa , e presodi, da obstaja izbrisni razlog.Zaetek postopka izbrisa se vpie v sodni register. Pravna oseba, drubenik ali upnik lahko v 2 mesecih vloijougovor proti sklepu o zaetku postopka izbrisa , e: ne obstaja izbrisni razlog (npr. druba ima premoenje) je bil vloen predlog za zaetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali je bil zaet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije

Odloitve registrskega sodia o ugovoru:1. zavre ugovor (prepozen, neupraviena oseba, nedovoljen)2. izda sklep o ustavitvi postopka izbrisa : e je ugovor utemeljen in izbrisni razlog ne obstaja (mona pritoba v

8 dneh po vroitvi sklepa). Na podlagi pravnomonega sklepa o ustavitvi postopka izbrisa registrsko sodie pouradni dolnosti odloi o izbrisu vpisa zaetka postopka izbrisa iz sodnega registra.

3. izda sklep o obstoju izbrisnega razloga , e: v roku ni vloen ugovor ali je bil zavren presodi, da ugovor ni utemeljen in da izbrisni razlog obstaja

b 1 po izbrisu se pojavi upnik, kakne monosti ima?

Pravna oseba po izbrisu iz registra preneha, vendar pa izbris ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebezahtevati plailo obveznosti od osebno odgovornih drubenikov ali od drugih drubenikov na podlagi pravil o spregledu

pravne osebnosti povrnitev kode od lanov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe

Zahtevki zastarajo v 1 letu po objavi izbrisa.

e je imela pravna oseba neplaane obveznosti, aktivni drubeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajoza izpolnitev teh obveznostiZa obveznosti odgovarjajo aktivni drubeniki , dokazno breme glede tega, kdo je bil aktiven, kdo pa pasiven, jesedaj vedno na toniku.Rok za uveljavljanje zahtevka je 1 leto, sicer pa gre za zastaralni rok (prej je bil rok prekluzivni).

1 1 1 KJE SE S.P. REGISTRIRA?Samostojni podjetnik se registrira (vpie) v poslovnem registru, ki ga vodi AJPES.

Registracija prek spleta oziroma z obiskom katere izmed vstopnih tok VEM (Vse na enem mestu).Podjetnik lahko zane z opravljanjem dejavnosti, ko ga AJPES vpie v poslovni register.

Prijava davnih podatkov.Podjetnik postane po registraciji davni zavezanec iz naslova opravljanja dejavnosti.V 8 dneh po vpisu v poslovni register mora podjetnik zagotoviti naslednje podatke. Podatke lahko bodoipodjetnikposreduje na:o toki VEM;o toki eVEM;o obmoni enoti DURS.

1 1 1 KAKO ODVETNIK NAVEDE KOT TOENO STRANKO S.P., DA JE IME POPOLNOOdvetnik mora navesti firmo samostojnega podjetnika.Firma mora vsebovati ime in priimek podjetnika oznabo dejavnosti oznabo "s.p."

Lahko uporablja tudi skrajano firmo ime in priimek podjetnika, oznabo s.p.

5

http://www.eracunovodstvo.org/blog/tag/podjetnik/http://www.eracunovodstvo.org/blog/tag/podjetnik/http://www.eracunovodstvo.org/blog/tag/podjetnik/http://www.eracunovodstvo.org/blog/tag/podjetnik/http://www.eracunovodstvo.org/blog/tag/podjetnik/http://www.eracunovodstvo.org/blog/tag/podjetnik/http://www.eracunovodstvo.org/blog/tag/podjetnik/http://www.eracunovodstvo.org/blog/tag/podjetnik/http://www.eracunovodstvo.org/blog/tag/podjetnik/

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

6/59

DELNIKA DRUBA

1 1 1 SKRBNOST ORGANOV VODENJA IN NADZORA (ZGD, ZFPPIPP)Vpraanje:- skrbnost po ZGD-1, kaj pa po ZFPPIPP? skrbnost dobrega gospodarja/gospodarstvenika, skrbnost dobrega

strokovnjaka (poslovnofinanne stroke)

I. ZGD

lan organa vodenja ali nadzora mora: ravnati v dobro drube sskrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika varovati poslovno skrivnost drube

Standard skrbnosti (vesten in poten gospodarstvenik) je potrebno razlagati v okviru nael obligacijskega prava. Zalane organov vodenja in nadzora velja torej stroja skrbnost strokovnjaka (profesionalca), poznavalca poslov, ki jihvodi.

Problem je v tem, da se po ZGD-1 za lane uprave ne zahteva neka strokovna izobrazba, vendar pa od njihvseeno zahtevamo ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, profesionalca. To bi bilo treba popraviti.

II. ZFPPIPP

a ) POSLOVODSTVO obligacija prizadevanja storitev, kjer je predmet obveznosti zaveza, da si bo prizadeval dosei interes v skladu z ustrezno strokovno

(profesionalno skrbnostjo) obveznost lanov poslovodstva ni obligacija rezultata, ampak prizadevanja

lan poslovodstva je profesionalna oseba (profesionalno, kot poklic opravlja dejavnost) - strokovnausposobljenost se predpostavlja

prevzame obveznost voditi posle drube v skladu s pravili poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja podjetij standard profesionalne skrbnosti - stroji standard presoje ravnanja

OZ: pri izpolnjevanju poklicnih dejavnosti udeleenci ravnati z vejo skrbnostjo, po pravilih stroke in obiajih(skrbnost dobrega strokovnjaka)

ZGD: skrbnost vestnega in potenega gospodarstvenika (v OZ je skrbnost dobrega gospodarstvenika nijistandard, saj je sinonim za obiajno (neprofesionalno) skrbnost v poslovnem prometu)

ZFPPIPP: lani poslovodstva morajo ravnati s profesionalno skrbnostjo (enak standard kot ZGD)b) NADZORNI SVET obligacija prizadevanja nadzorovati vodenje poslov drube:

redno preverjati kratkorono in dolgorono plailno sposobnost preverjati, ali druba ravna skladno s pravili finannega poslovanja

predvsem s preverjanjem etrtletnih poroil! (poslovodstvo poroa o poslovni politiki, donosnosti, prometu infinannem stanju drube)

lan nadzornega sveta je profesionalna oseba standard profesionalne skrbnosti

111 ODGOVORNOST ORGANOV VODENJA IN NADZORA PO ZGDVpraanja- nek lan uprave je hudo kril pravila - kdo lahko toi? druba - zastopa jo predsednik nadzornega sveta; lahko

pa toi drubenik v svojem imenu za raun drube (actio pro socio )- PRIMER: uprava in nadzorni svet d.d. povzroata kodo drubi, kdo vloi tobeni zahtevek? Proti upravi

(predsednik nadzornega sveta), proti nadzornemu svetu (skupina imenuje KOLIZIJSKEGA skrbnika)- odgovornost lanov vodenja in nadzora po ZGD, ZFPPIPP in OZ? Ali je tako razlikovanje upravieno? Zakaj

tako razlikovanje? Ali je sploh smiselno in potrebno?- kje je podrobneje urejena odkodninska odgovornost lanov uprave? osnova je ZGD-1, podrobneje pa

ZFPPIPP - predvsem e pride do insolventnosti

lani so solidarno odgovorni drubi za kodo, ki je nastala kot posledica kritve njihovih nalog, razen edokaejo, da so poteno in vestno izpolnjevali svoje dolnosti - odkodninska odgovornost se domneva,dokazno breme je obrnjeno (razbremenitev odgovornosti)

odkodninska odgovornost je izkljuena, e dejanje, s katerim je bila drubi povzroena koda, temelji nazakonitem skupinskem sklepu - razbremenitev odgovornosti

odkodninska odgovornost lana poslovodstva ni izkljuena, eprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobrildejanje

6

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

7/59

druba se odkodninskim zahtevkom lahko odree ali jih pobota ele 3 leta po nastanku zahtevka, e s temsoglaa skupina in e temu pisno ne ugovarja manjina, ki ima skupno vsaj 1/10 osnovnega kapitala.

odkodninski zahtevek, ki ga ima druba do lana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upnikidrube, e jih druba ne more poplaati

Za odkodninsko odgovornost lanov vodenja ali nadzora veljajo splone predpostavke odkodninskeodgovornosti: kodljivo dejanje, nastanek kode, vzrona zveza in krivda.Tudi razbremenilni razlogi so enaki kot v obligacijskem pravu: privolitev okodovanca in dejanje tretjega.

kodljivo dejanje stori lan organa vodenja ali nadzora s tem, ko kri svoje z zakonom ali statutom doloeneobveznosti oz. jih ne opravlja s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika.

Okodovanci in upravienci do odkodninskega zahtevka so: druba delniar ali skupina delniarjev upniki (lahko tudi zaposleni)

V primeru odgovornosti proti lanom uprave, bo druba uveljavljala odkodninsko odgovornost prekopredsednikanadzornega sveta (ki zastopa drubo proti upravi; splona doloba).

Odkodninski zahtevek zoper lane nadzornega sveta naj bi postavila uprava kot zakoniti zastopnik drube, vendar

pa v primeru solidarne odgovornosti lanov uprave in nadzornega sveta nastopi kolizija interesov.Delniarji ali skupina delniarjev so upravieni do samostojnega zahtevka v primeru, ko lani uprave alinadzornega sveta solidarno odgovarjajo skupaj z osebo, ki je s svojim vplivom pripravila upravo ali nadzorni svet,da je posloval v kodo drube ali delniarjev. Kadar vpliva take osebe ni, delniarji niso aktivno legitimirani zavloitev tobe zaradi okodovanja drube. Lahko pa delniarji vloijo svoj odkodninski zahtevek (v svojem imenuin na svoj raun).

Vloitev tobe za povrnitev kodeSkupina odloa tudi o vloitvi tobe za povrnitev kode zoper lane organov vodenja ali nadzora za kodo,povzroeno v zvezi z vodenjem poslov.P oslovodstvo mora v 6 mesecih od dneva skupine, ki je izglasovala sklep z navadno veino , vloiti tobo za povrnitev kode, ki so jo drubi v zvezi z ustanovitvijo povzroili ustanovitelji za povrnitev kode v zvezi z vodenjem posameznih poslov drube, ki je drubi nastala kot posledica kritve

dolnosti lanov organov vodenja ali nadzorae je tobo treba vloiti proti osebi, ki med odloanjem skupine e vedno opravlja naloge lana organa vodenjaali nadzora, mora skupina imenovati posebnega zastopnika , ki zastopa drubo v postopku pred sodiem.Posebni zastopnik zastopa drubo v postopku pred sodiem, ki odloa o utemeljenosti odkodninskega zahtevkain postopku v zvezi z izvritvijo sodne odlobe, s katero je bilo odloeno o utemeljenosti takega zahtevka.

Vloitev tobe v imenu drube na zahtevo manjineTobo lahko v svojem imenu in za raun drube vloijo delniarji, katerih skupni delei znaajo najmanj 1/10osnovnega kapitala ali 400.000 EUR, e: predlog za vloitev tobe na skupini ni sprejet skupina ne imenuje posebnega zastopnika ali poslovodstvo ali posebni zastopnik ne ravnata v skladu s sklepom skupine

e lan uprave huje kri obveznosti, ga lahko nadzorni svet odpoklie.

1 1 1 ODGOVORNOST ORGANOV VODENJA IN NADZORA PO ZFPPIPPVpraanja:- odgovornost lanov vodenja in nadzora po ZGD, ZFPPIPP in OZ? Ali je tako razlikovanje upravieno? Zakaj

tako razlikovanje? Ali je sploh smiselno in potrebno?- kje je podrobneje urejena odkodninska odgovornost lanov uprave? osnova je ZGD-1, podrobneje pa

ZFPPIPP - predvsem e pride do insolventnosti- odgovornost organov upravljanja po ZFPPPIP? Kdo, kdaj-v katerih primerih in zakaj?- kaj e poslovodstvo ne ravna v skladu z zakonom; kako odgovarja; kakna je koda in kako se izrauna; kdaj

ne odgovarja- kako odgovarjajo nadzorniki

I. ODKODNINSKA ODGOVORNOST GLEDE FINANNEGA POSLOVANJA

a) POSLOVODSTVO V RAZMERJU DO DRUBE (poslovna!)

7

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

8/59

- pogodbeni odnos na podlagi pogodbe o poslovodenju (managerska pogodba) - mandatno razmerje- lani poslovodstva so solidarno odgovorni!- splone predpostavke poslovne odkodninske odgovornosti

protipravnost ravnanja: ravnanje v nasprotju s pravili poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja prisilnimi (kogentnimi) predpisi

vzrona zveza: med protipravnim ravnanjem in posledico koda: najpogosteje navadna koda

- razbremenitev: ravnali skladno s profesionalno skrbnostjo poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja (ni protipravnosti) splono pravilo OZ: vzrok za nepravilno izpolnitev je izven njegove poslovne sfere ravnanje skladno z

zakonitim sklepom skupine (nezakonitih sklepov ne sme izvriti in za neizvritev tudi ne more odgovarjati)- ni razbremenitve, e je nepravilno izpolnitev odobril nadzorni svet (poslovodstvo vodi posle samostojno)

b) NADZORNI SVET V RAZMERJU DO DRUBE (poslovna!)- poslovni odnos se vzpostavi, ko pristojni organ drube lana nadzornega sveta (z njegovim soglasjem) imenuje

na to funkcijo- ponavadi pogodba ni pisna

c) POSLOVODSTVO V RAZMERJU DO UPNIKOV (neposlovna!)

Predpostavke odkodninske odgovornosti poslovodstva:1. zaet steajni postopek2. protipravnost ravnanja - kritev

dolnosti enakega obravnavanja upnikov dolnosti analizirati vzroke in opraviti ustrezne ukrepe

3. vzrona zveza in 4. koda dokazovanje olajano z izpodbojno domnevo , da je imel upnik zaradiprotipravnih ravnanj poslovodstva kodo, ki je enaka razliki med njegovo celotno terjatvijo in tem, kar bi dobilpoplaano v steajnem postopku steajni upravitelj ali upnik morata dokazati le kritev (2) poslovodstvo lahko izpodbija domnevo!

Razbremenitev poslovodstvo:

v asu dejanja druba e ni bila insolventna v asu dejanja poslovodstvo ni vedelo ali ni moglo vedeti, da je insolventna, eprav ravnalo z ustrezno

skrbnostjo izpodbije domnevo o vzroni zvezi in kodi kljub skrbnostini moglo prepreiti, odvrniti ali omejiti

posamezen lan: dejanja ni mogel opraviti sam IN na seji predlagal sprejem ukrepov ali nekdo drug zadolen za finanno poslovanje

d) NADZORNI SVET V RAZMERJU DO UPNIKOV (neposlovna!)

Predpostavke odkodninske odgovornosti nadzornega sveta:1. zaet steajni postopek2. protipravnost ravnanja - 3 poloaji:

poslovodstvo predlagalo poveanje osnovnega kapitala, nadzorni svet pa je dal mnenje, da ni insolventnostiin poveanje OK ni potrebno, zato je skupina zavrnila sklep o poveanju OK

od poslovodstva niso zahtevali poroil na podlagi poroil bi z ustrezno skrbnostjo lahko ugotovili insolventnost, pa z ukrepi v njihovi pristojnosti niso

zagotovili, da poslovodstvo opravi ali niso prepreili3. vzrona zveza in 4. koda: smiselno kot pri poslovodstvu RazbremenitevSmiselno kot pri poslovodstvu

e) OMEJITEV, IZKLJUITEV IN UVELJAVITEV ODGOVORNOSTI

OMEJITEV odgovornosti lana poslovodstva ali nadzornega sveta- 2x znesek njegovih prejemkov za opravljanje funkcije v letu kritve- ni omejitve, e namenoma ali iz hude malomarnosti

LEGITIMACIJA:

8

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

9/59

- materialnopravni upravienec je DRUBA!!!!- legitimiran za vloitev tobe jesteajni upravitelj in vsak upnik (zahtevek uveljavljata za raun steajnega

dolnika, drube!!)

RAZDELITEV- prisojeni znesek sodi v steajno (razdelitveno) maso- e je plaana odkodnina vija od dejanske kode, jo je treba vrniti lanom; uveljavljajo jo lahko v steajnem

postopku kot posebno vrsto REGRESNE TERJATVE (pogojna terjatev)- ostanek razdelitvene mase

111 NAGRADA LANOV UPRAVEVpraanja:- kako je urejena nagrada lanov uprave?- ali se lahko nagrada lanom uprave znia? kdaj pride do tega v praksi?

UDELEBA PRI DOBIKU se lahko doloi s statutom viina se praviloma doloi vodstotku letnega dobika drube

PREJEMKI LANOV UPRAVE

Nadzorni svet mora pri doloitvi celotnih prejemkov posameznega lana uprave (plaa in povrailo strokov,bonitete, nagrada za poslovno uspenost, udeleba v dobiku, odpravnina) paziti, da so prejemki v sorazmerju znalogami lanov uprave in finannim stanjem drube

Nadzorni svet lahko:11 znia prejemke , e se poslaba poslovanje drube in bi izplailo ogrozilo gospodarsko stanje ali

povzroilo kodo. Znianje prejemkov ne posega v druge dolobe pogodbe; lan uprave ima pravico doodpovedi pogodbe s koncem naslednjega etrtletja z 2 mesenim odpovednim rokom

11 zahteva vrnitev e izplaane nagrade za poslovno uspenost (ali njen sorazmerni del) v 3 letihod izplaila nagrade, e se:- ugotovi ninost letnega poroila in se ninostni razlogi nanaajo na postavke ali dejstva, ki so bile podlaga

za doloanje nagrade ali- v posebnem revizorjevem poroilu revizor ugotovi, da so bili ugotovljeni napani kriteriji za doloitev nagrade

ali da pri tem odloilni raunovodski, finanni in drugi podatki ter kazalci niso bili pravilno ugotovljeni aliupotevani

lani nadzornega sveta, ki ne zahtevajo vrnitve izplaane nagrade, ko bi jo morali, so odkodninsko odgovorni posplonih pravilih odkodninskega prava.Tobo za povrnitev kode, ki je drubi nastala zaradi neupravieno izplaane nagrade lahko v svojem imenu in naraun drube vloijodelniarji, katerih skupni delei znaajo najmanj 1 % osnovnega kapitala.

111 IZKLJUITEV MANJINJSKIH DELNIARJEVVpraanja:- izkljuitve manjinskih delniarjev (postavi primer, da pride k tebi kot odvetniku stranka in kaj ji svetuje - cel

postopek v zvezi s tem, kakne monosti ima manjinski delniar, e se s tem ne strinja - ninost, izpodbojnostin potem e zahtevki v zvezi s tem, kako je v registru v zvezi s temi vpisi)

- Primer: veinski delniar hoe popolnoma obvladati drubo, ali je to mono? Kako?...... Iztisnitev manjinskihdelniarjev. Kaj lahko oni storijo? Kakne monosti imajo? e oni toijo, kaj se zgodi z registrskim postopkom,ki se je e zael?

- izkljuitev manjinskih delniarjev (po zgd, in sodnem registru)

1. Izkljuitev manjinskih delniarjev - iztisnitev (squeez out) pomeni prenos vseh delnic manjinskega delniarja na glavnega delniarja glavni delniar je imetnik delnic, ki predstavljajo vsaj 90% osnovnega kapitala pogoj: plailodenarne odpravnine odloanje o izkljuitvi manjinskih delniarjev:skupina na predlog glavnega delniarja (izda sklep o prenosu

delnic manjinskih delniarjev na glavnega delniarja) skupina: objava dnevnega reda, glavni delniar pripravi pisno poroilo (pojasni predpostavke za prenos in

primernost denarne odpravnine) doloanje viine odpravnine:

predlaga jo glavni delniar

9

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

10/59

preveri jo revizor, ki ga imenuje sodie (razen e se ji vsi manjinski delniarji odpovejo v oblikinotarskega zapisa)

na predlog manjinskega delniarja jo doloi sodie v posebnem nepravdnem postopku, eponujena odpravnina ni primerna, e sploh ni bila ali ni bila pravilno ponujena

prehod delnic na glavnega delniarja: z vpisom sklepa o prenosu delnic v register

Sklepa skupine o soglasju za prenos delnic na glavnega delniarja ni mogoe izpodbijati, e denarnaodpravnina, ki jo ponudi glavni delniar, ni primerna, e ni bila ponujena ali e ni bila pravilno ponujena.Vendar pa lahko vsak manjinski delniar predlaga, da sodie v posebnem nepravdnem postopku doloi primernoodpravnino.

2. pravica manjinskih delniarjev do izstopa iz drube (sell out) prenos delnic na glavnega delniarja na zahtevo manjinskega delniarja primerna denarna odpravnina enak postopek kot pri izkljuitvi

Iztisnitev delniarjev (squeeze out) in odprodaja delnic (sell out)ZGD-1 prinaa dva nova pravna instituta, ki naj bi uinkovito razreila konflikte interesov med glavnim delniarjemin manjinskimi delniarji, ki lahko kodujejo upravljanju in delovanju delnike drube, kar je potem v kodo enih(glavnega delniarja) in drugih (manjinskih delniarjev).Za institut iztisnitve manjinskih delniarjev tako velja, da na glavnega delniarja, ki ima vsaj 90 odstotkov delnic,lahko preidejo e vse druge delnice manjinskih delniarjev tudi proti njihovi volji. Manjinski delniarji so pri temvarovani z ustrezno odkodnino za svoje delnice. V tem primeru torej ne gre za nedopusten odvzem delnice, sajdelniar dobi primerno premoenjsko nadomestilo. Lastnina delnic torej ni absolutna in neodtujljiva, saj lahko vtono doloenih primerih v zakonu (ZGD) delniarji z ustrezno veino (npr. trietrtinsko) odloijo tudi o prenehanjudrube zaradi likvidacije ali statusnega preoblikovanja. Podobno velja v primeru steaja.Prav tako imajo tudi manjinski delniarji pravico zahtevati, da veinski drubenik od njih odkupi njihove delnice popoteni trni ceni (t.i. sell out).Oba sta moderna pravna instituta, ki ju ureja trinajsta direktiva EU o prevzemih in ju poznajo tudi nacionalnezakonodaje drugih drav lanic EU.

T.i. pravna iztisnitev pomeni, da glavni delniar iztisne manjinske delniarje iz drune s postopkom poveanjaosnovnega kapitala z vloki in izdajo novih delnic, pri emer izkljui prednostno pravico delniarjev. Zaradimonega okodovanja manjinskih delniarjev, ZGD-1 doloa pravico manjine doizpodbojne tobe , e gre za

nepravino doloanje cene na novo izdanih delnic. Ekonomska iztisnitev pa pomeni izdajo novih delnic, pri katerihni izkljuena prednostna pravica do nakupa delnic, vendar je emisijska vrednost doloena tako visoko, da jemanjinski delniarji ne morejo dosei.

Monosti manjinskega delniarja in registrski postopekO izkljuitvi manjinskih delniarjev odloi skupina s sklepom o izkljuitvi manjinskih delniarjev, ki je temeljnaprocesna predpostavka za postopek izkljuitve in s katerim odloi o prenosu delnic manjinskih delniarjev naglavnega delniarja. S sklepom skupine pa manjinski delniarji e niso izkljueni iz drube, ampak je izkljuitevopravljena ele s sodno registracijo takega sklepa ( konstitutivni uinek ).Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjinskih delniarjev na glavnega delniarja.Tak sklep se lahko kot ostali sklepi skupine izpodbija oziroma uveljavlja njegova ninost.

Manjinski delniarji imajo na voljo splona pravna sredstva pri izpodbijanju, oziroma pri uveljavljanju ninosti

sklepa skupine o prenosu delnic na glavnega delniarja.Predlog za vpis in listine, ki so priloene predlogu, se vroijo morebitnim udeleencem v postopku le tedaj, e bibile z vpisom, na katerega se nanaa predlog za vpis v sodni register, prizadete pravice tretjih oseb. V konkretnemprimeru pa pojem manjinskega delniarja ne sodi v pojem tretje osebe. Izkljuitev manjinskih delniarjev izdrube je poseben institut, urejen v ZGD-1. V splonem pomenu se nanaa na razmerja med glavnim delniarjemin manjinskimi delniarji. Manjinskih delniarjev ne moremo umestiti v pojem tretjih oseb, saj se nanje nanaasklep o prenosu njihovih delnic na glavnega delniarja za plailo primerne denarne odpravnine. Predlog za vpis inlistine, ki so priloene predlogu, pa mora registrsko sodie vroiti le osebam, katerih pravice, na katere se nanaapredlog za vpis v sodni register, bi bile prizadete kot pravice tretjih oseb (2. odstavek 31. lena ZSReg). Zato, ker registrsko sodie ni samo po sebi vroilo predloga za vpis manjinskim delniarjem, ni ravnalo v nasprotju z 2.odstavkom 31. lena ZSReg. Manjinski delniarji lahko v skladu s 1. odstavkom 20. lena ZNP v zvezi z 19.lenom ZSReg s pisno vlogo prijavijo udelebo.

111 REGISTRSKA ZAPORA, BLOKADARegistrska zapora pri izkljuitvi manjinskih delniarjev

10

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

11/59

Sprejem skupinskega sklepa o izkljuitvi manjinskih delniarjev s strani glavnega delniarja samo po sebi nepomeni, da manjinski delniar ne sme naperiti tobe za ugotovitev ninosti oziroma izpodbojnosti sprejetihsklepov. To bi bilo dopustno storiti v vseh primerih, ki so zakonsko dopustni za uveljavljanje ninosti oziromaizpodbojnosti, pri emer je v skladu s 397. lenom ZGD-1 izpodbojno tobo potrebno na skupini napovedati.Prav tako bi bilo mono zraven predlagati e zaasno odredbo, s katero bi zadrali pravni uinek prenosa delnic inprepovedali vlaganje predloga za vpis sklepa o prenosa delnic v sodni register in v KDD. Uprava bi na podlagisklepa skupine predlagala vpis v sodni register, temu pa bi toea stran ugovarjala, e da je vloena toba naugotovitev ninosti oziroma izpodbojnosti, kar bi zavleklo postopek. Sodie bi se v konni fazi lahko znalo vpoloaju, ko bi bil vpis sklepa skupine praviloma nedopusten zaradi vloene tobe (3. odstavek 590. lena ZGD-1). Izjema, ki je opredeljena v 4. odstavku istega lena ZGD-1 omogoa, da registrsko sodie postopek vseenonadaljuje. Le v izjemnih primerih, e gre za kritev formalnih zakonskih pogojev za izkljuitev, bi bilo opraviljivovpis zaustaviti.To zakonsko doloilo posebej pooblaa registrsko sodie, da opravi vpis pripojitve (izkljuitve), e znatnoprevladuje interes za hitro odloitev o vpisu in e so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Odloitev sodia torejnadomesti izjavo poslovodstva iz 1. toke 590. lena ZGD-1. Pride dopredrtja registrske zapore , saj zakon dajepristojnost presojati registrskemu sodiu, kolikna je verjetnost tonika, da bo tobo uspel, ter kodo, ki ob temnastane kateri izmed strani. Pri tem je splono, e posebej v nemki praksi, uveljavljeno naelo, da se v temprimeru bolj ceni interes glavnega delniarja po vpisu in izvedbi prenosa delnic.e glavni delniar realizira svojo zakonsko pravico s sprejetjem ustreznega sklepa na skupini, manjinskimdelniarjem ne nastane nikakrna koda, saj jih sam zakon varuje z ohranjanjem njihovega ekonomskega interesaiz delnice z omogoanjem sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine. Manjinski delniarji za svoj interesostati v delniki drubi nimajo nikakrnega sredstva.

Iz sodne prakse:Ob smiselni uporabi dolobe 1. toke 2. odstavka 590. lena ZGD-1 mora predlagatelj vpisa sklepa o prenosudelnic predlogu priloiti svojo izjavo, da proti sklepu ni vloena ninostna ali izpodbojna toba ali da je bil taktobeni zahtevek pravnomono zavrnjen ali toba zavrena ali umaknjena ali pa da so se manjinski delniarjipravici do take tobe odpovedali. e predlagatelj izjave ne predloi, ker je bila toba vloena in o tobenemzahtevku e ni pravnomono odloeno, registrsko sodie po dolobi 3. odstavka 590. lena ZGD-1 postopekodloanja o vpisu sklepa o prenosu delnic prekine do pravnomone odloitve o tobenem zahtevku (takoimenovana registrska zapora ). Postopka pa glede na dolobo 4. odstavka 590. lena ZGD-1 kljub vloeni tobi neprekine in opravi vpis sklepa o prenosu delnic, e znatno prevladuje interes za hitro odloitev o vpisu in e soizpolnjeni drugi pogoji za vpis (tako imenovanoprebitje registrske zapore ). Po 5. odstavku 590. lena ZGD-1mora registrsko sodie pri presoji, ali prevladuje tak interes za hitro odloitev, upotevati pomen pravice, katerekritev se s tobo zatrjuje, verjetnost, da bi tonik s tobo uspel in kodo, ki lahko predlagatelju vpisa nastanezaradi poznejega vpisa.Sodie druge stopnje je pri svoji odloitvi zavzelo stalie, da morajo biti pri presoji znatnega interesa za hitroodloitev kumulativno podani vsi trije pogoji iz petega odstavka 590. lena ZGD-1. Posledino to pomeni, da tainteres ni podan e v primeru, da le eden od pogojev ni izpolnjen. Ugotovilo je, da predlagatelj ni izkazal verjetnosti,da bi mu zaradi prekinitve postopka vpisa nastala kakna koda. Zaradi stalia, da morajo biti za presojo interesaza hitro odloitev podani kumulativno vsi trije pogoji, se s preostalima dvema (verjetnostjo uspeha udeleencev stobo in pomenom pravice, katere kritev se s tobo zatrjuje) sploh ni ukvarjalo.V 3. odstavku 590. lena ZGD-1 je naeloma doloena registrska zapora , e poslovodstvo ne predloi izjaveglede sodnih postopkov, ker so sodni postopki v zvezi z izpodbijanjem oziroma ugotavljanjem ninosti sklepov opripojitvi ali prenosu delnic (iztisnitev manjinskega delniarja) e v teku.Izjema od predpisane prekinitve postopka je doloena v 4. odstavku 590. lena ZGD-1, ki omogoa predrtjeregistrske zapore , e znatno prevladuje interes za hitro odloitev o vpisu in e so izpolnjeni drugi pogoji za vpis.

Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odloitev, mora registrsko sodie v skladu s 5. odstavkom 590. lenaZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kritev s tobo zatrjuje tonik, in verjetnost, da bi tonik s tobouspel, ter na drugi strani kodo, ki lahko drubi nastane zaradi poznejega vpisa.

1 1 1 NINOST IN IZPODBOJNOST SKLEPOV SKUPINE- ninost in izpodbojnost sklepov skupine- kdo lahko uveljavlja ninostne razloge, ali ta pravica ugasne? ali je mono uveljavljati ninost sklepa o delitvi

dobika? e je nien sklep e vpisan v sodni register ?- razlogi za izpodbojnost? Katero naelo je pomembno pri odloanju o izpodbojnosti? (naelo zaupanja v

registrsko stanje) Aktivna legitimacija pri izpodbijanju sklepov d.d., monosti d.d., da sklep ne bi bil izpodbit,konvalidacija?

I. NINOSTNINOSTNI RAZLOGI(numerus clausus )1. sprejem sklepa na nepravilno sklicani skupini glede

upraviencev sklica (poslovodstvo, manjina s pooblastilom sodia, nadzorni svet) in

11

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

12/59

objave sklica skupine (firma in sede drube, kraj, as, pogoji za udelebo in uveljavljanje glasovalnepravice)

Izjema velja (sklepi niso nini), e so se skupine udeleili vsi delniarji ali bili veljavno zastopani (t.i.univerzalna skupina) - navadni in prednostni delniarji, ves as skupine. S to izjemo je uveljavljenakonvalidacija ninostnega razloga.isto vse ostale nepravilnosti v zvezi s sklicem skupine ne pomenijo ninostnega razloga, ampak so sklepilahko kvejemu izpodbojni.

2. pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisu sklepa v zapisnik, olistinjenje (sklepi niso vneseni vzapisnik, niso v notarskem zapisu in nekatere druge kritve v zvezi z vsebino notarskega zapisa; bistvenelement je notarjev podpis)

3. nezdruljivost sklepa z bistvom drube , dolobami za zaito upnikov ali javnega interesa (npr.neupotevanje statusnopravne oblike, poseganje v pristojnosti drugega organa, nekatere kritve dolob opoveanju osnovnega kapitala)

4. nasprotovanje sklepa morali ali javnemu redu5. sklep o kombiniranem zmanjanju osnovnega kapitala, e poveanje osnovnega kapitala ni vpisano v register

v roku 6 mesecev

6. nekatere kritve dolob o volitvah (nadzorni svet ali upravni odbor sestavljen v nasprotju z zakonom alistatutom, izvolitev osebe, ki ni bila predlagana, izvolitev ve lanov, kot je predvideno) - dodatni razlogi, poleg 1-5 toke, saj so volitve posebna vrsta skupinskega sklepa

Nain konvalidacije sklepov skupine. Monosti drube, da sklep ne bi bil izpodbit!Sklepa skupine ni ve mogoe razveljaviti, e je skupina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in e protitemu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vloena toba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ninostiali e je bila taka toba umaknjena ali e je bil tobeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa oziroma ugotovitevnjegove ninosti pravnomono zavrnjen.

Ninosti sklepa o delitvi dobika kot samostojnega ninostnega razloga ni mogoe uveljavljati, lahko pa, e je bilsprejet na nepravino sklicani skupini ali so podani drugi ninostni razlogi. Sklep o uporabi bilannega dobikase lahko naeloma le izpodbija.

UVELJAVLJANJE NINOSTIRok za uveljavljanje ninosti- vsi ninostni razlogi (razen t 2): v roku3 let od vpisa sklepa v register - pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisu sklepa v zapisnik: ledo vpisa sklepa v register ; po vpisu ni ve

mono uveljavljati ninostiV nasprotju z obligacijskopravnimi pravili, kjer pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne, je tukaj asovnoomejena. Po poteku prekluzivnega roka pride do konvalidacije skupinskega sklepa; sklep, ki je bil do tedajnezakonit, postane zakonit in veljaven. Kasneje ga ni ve mogoe napasti s tobo, prav tako ni moen kasnejiizbris iz sodnega registra zaradi razloga ninosti.Triletni rok pa se podalja v primeru vloitve tobe za ugotovitev ninosti sklepa (ne pa zaradi izpodbojne tobe), insicer zane tei od dneva vpisa v sodni register (naslednji dan od vpisa)

Aktivna legitimacija na ninost pazi sodie po uradni dolnosti, uveljavlja se lahko tudi z ugovorom ninostna toba je ugotovitvena (ni oblikovalnega uinka) krog upraviencev za uveljavljanje ni omejen - ninost lahko uveljavlja, kdor imapravni interes (ugotovitveni

interes za ninostno tobo, poleg tega pa sploni pravovovarstveni interes) delniarji, lani uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora imajo pravni interes e zaradikorporacijskopravnega razmerja (ni potrebno dokazovati interesa) - pri tobi s strani uprave pride v potevuporaba dolobe, da je za zastopanje drube proti lanom uprave pooblaen predsednik nadzornega sveta

pravni interes se prizna tudi upnikom (razlog iz 3. toke - sklep v nasprotju z interesi upnikov)

Pravne posledice ninostiNini sklep nima nobenih pravnih posledic. Tisti, ki je karkoli prejel na podlagi ninega sklepa (stvar, pravico,dividendo), mora vrniti drubi celotno vrednost skupaj s stroki.

e je nien sklep e vpisan v sodni register:Ninosti skupinskega sklepa zaradi razloga iz 2. toke (2. pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisusklepa v zapisnik) ni ve mogoe uveljavljati po tem, ko je bil sklep vpisan v register.

Ninosti skupinskih sklepov iz drugih razlogov ni ve mogoe uveljavljati po preteku 3 let od vpisa sklepa vregister, e v tem roku ni bila vloena toba za ugotovitev ninosti sklepa. II. IZPODBOJNOST, konvalidacija izpodbojnih sklepov

12

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

13/59

IZPODBOJNI RAZLOGI1. vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom (ne velja za sklep o sprejemu letnega poroila)2. je bil pri sprejetju sklepa kren zakon ali statut in te kritve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer, ker za

sprejetje sklepa ni glasovala zadostna veina) ali e je krena delniarjeva pravica do obveenosti (npr.neobjava predlogov sklepov skupine)

- delitev bilannega dobika v nasprotju z zakonom ali statutom ali delitev v manjem obsegu od 4%osnovnega kapitala, ki po presoji dobrega gospodarstvenika ni bila nujna glede na okoliine, v katerih drubaposluje

Sklepa skupine ni ve mogoe razveljaviti, e je skupina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in e protitemu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vloena toba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ninosti ali e je bila taka toba umaknjena ali e je bil tobeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa ali ugotovitev njegoveninosti pravnomono zavrnjen.

UVELJAVLJANJE IZPODBOJNOSTI- v roku 1 meseca (od konca skupine, odkar je izvedel za sklep ali odkar je bil ta objavljen) - prekluziven

materialnopravni rok- aktivno legitimacijo imajo:

vsak delniar poslovodstvo vsak lan organa vodenja ali nadzora

- tobo je potrebno napovedatiKatero naelo je pomembno pri odloanju o izpodbojnosti?Naelo zaupanja v registrsko stanje.

DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO

1 1 1 KATERA JE NAJPOGOSTEJA OBLIKA GOSPODARSKE DRUBE V RS?Najpogosteja gospodarska druba v RS je druba z omejeno odgovornostjo, saj je potreben nizek ustanovitvenkapital (7.500 ) in ponuja osebno neodgovornost drubenikov.

111 SKUPINA D.O.O.

Vpraanja:- kdo predlaga skupino, kaj e je noe, koliko drubenikov lahko predlaga sodiu- sklic skupine in pravice manjinskih drubenikov, cel postopek sklica in dodajanja tok dnevnega reda

SKUPINA- skupina drubenikov je najviji organ d.o.o.- sestavljena je iz vseh drubenikov- drubeniki niso dolni udeleiti se skupine ali sodelovati pri upravljanju drube-- skupina ima funkcijo odloanja (odloa o finanni politiki drube, o imenovanju poslovodje, prokuristov,

zastopnikov...)- na skupini drubeniki oblikujejo voljo drube in jo izrazijo v obliki sklepa

Skupina se sklie v primerih, doloenih z zakonom ali statutom, ali e je to v korist drube SKLIC SKUPINESkupino sklicuje: poslovodja manjinski drubeniki s pooblastilom sodia*

* PRAVICE MANJINSKIH DRUBENIKOV skupino je treba sklicati, e to pisno zahtevajo delniarji s skupnim deleem 1/20 (5%) osnovnega kapitala

(priloiti morajo dnevni red, predloge sklepov, o katerih se bo odloalo) - statut lahko pravico zahtevati sklicvee na niji odstotek

skupina mora zasedati im prej, vendar najpozneje v 2 mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodie vnepravdnem postopku delniarje, ki so postavili zahtevo pooblasti za sklic skupin

skupino lahko torej skliejo tudi drubeniki, katerih poslovni delei predstavljajo 1/20 osnovnega kapitala v zahtevi morajo navesti zadeve, o katerih naj bi skupina odloala, in vzroke za sklic skupine

13

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

14/59

zahtevajo lahko tudi, da se odloanje o doloeni zadevi uvrsti na dnevni red e sklicane skupine lahko sami skliejo skupino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, e njihova zahteva ni bila sprejetaGLASOVALNA PRAVICA drubenik ima pravico so glasovanja, ki mu omogoa, da sodeluje na skupini, skupaj z drugimi drubeniki

sprejema sklepe in oblikuje voljo drube (je ena izmed lanskih pravic drubenika) izvrevanje glasovalne pravice se lahko prenese na pooblaenca (pisno pooblastilo) koliina glasov drubenika je sorazmerna glede na njegov osnovni vloek vsakih dopolnjenih 50 EUR pomeni 1 glas (izjemoma lahko tudi ve ali manj glasov) druba ne more uresnievati pravic iz lastnih deleev

ODLOANJE V SKUPINI v skupini se odloa po naelu kapitalske veine skupina je sklepna, e je navzoih toliko drubenikov, da imajo glede na kapital veino glasov skupina odloa z navadno veino oddanih glasov (za veino sklepov je potrebna navadna veina) kvalificirana veina je potrebna samo za likvidacijo drube, spremembo drubene pogodbe in pri kaduciranju upotevajo se le oddani glasovi, glasovi odsotnih drubenikov in neoddani glasovi ne tejejo

PRIPRAVE NA SKUPINO sklic skupine z objavo dnevnega reda in predlogi sklepov (sklie se vsaj 30 dni pred skupino; statut lahko

doloi dalji rok) dopolnitev dnevnega reda - delniarji, katerih skupni delei dosegajo 1/20, lahko po objavi sklica skupine

pisno zahtevajo dodatno toko dnevnega reda. Zahtevi morajo v pisni obliki priloiti predlog sklepa, o kateremnaj skupina odloa, ali e skupina pri posamezni toki dnevnega reda ne sprejme sklepa, obrazloitevtoke dnevnega reda. Zadoa, da zahtevo poljejo drubi najpozneje sedem dni po objavi sklica skupine.Statut lahko to pravico vee na niji dele osnovnega kapitala

predlogi delniarjev - k vsaki toki dnevnega reda lahko dajejo predloge sklepov v pisni obliki in z utemeljitvijo;predloge se objavi in sporoi. Predlogi se sporoijo, e je delniar v 7 dneh po objavi sklica skupine poslaldrubi razumno utemeljen predlog in pri tem sporoil, da bo na skupini ugovarjal predlogu uprave ali NS in dabo druge delniarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov nasprotni predlog

sporoilo finannim organizacijam in zdruenjem delniarjev o sklicu skupine, dnevnem redu innasprotnih predlogih delniarjev skupaj s stalii poslovodstva o njih; predlogov delniarjev v doloenih primerihni treba poslati (npr. e bi bilo z njihovo objavo storjeno kaznivo dejanje ali prekrek, e bi bil skupinski sklepo njem nezakonit ali v nasprotju s statutom, e ni razumno utemeljen, e se je o bistveno enakem predlogu eodloalo in je dobil nizko podporo)

sporoilo finannih organizacij in zdruenj delniarjev delniarjem , ki vsebuje predloge za uresnievanjeglasovalne pravice in poziv k dajanju navodil za glasovanje

IZVEDBA SKUPINE na skupini se sestavi seznam prisotnih ali zastopanih delniarjev in njihovih zastopnikov . Seznam, ki ga

podpie predsednik, se pred glasovanjem da na vpogled udeleencem ali pa se jim omogoi vpogled v seznam,prikazan na elektronskem mediju.

vsak skupinski sklep potrdi notar v notarskem zapisniku , kjer se navedejo kraj in dan zasedanja,notarjevo ime in priimek, izid glasovanja in predsednikova ugotovitev o sprejetju sklepov.

v 24 urah po koncu skupine mora poslovodstvo poslati registru notarsko overjen prepis zapisnika inprilog - seznam udeleencev skupine in dokazila o sklicu. Dokazil o sklicu ni treba priloiti, e je njihovavsebina navedena v zapisniku.

druba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora v 2 dneh po skupini delniarjev

objaviti izid glasovanja na svoji spletni strani .

111 KAKO BI ODSTAVILI POSLOVODJO PRI D.O.O. skupina drubenikov lahko odpoklie poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali

je imenovan za doloen ali nedoloen as iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov

v drubeni pogodbi se lahko doloi, da skupina odpoklie poslovodjo samo iz razlogov, doloenih z drubenopogodbo

e ima druba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpoklie nadzorni svet

111 IZSTOP IN IZKLJUITEV DRUBENIKA IZ DRUBE

Vpraanja:- pogodbeni izstop/izkljuitev drubenika iz drube. Primer, kako to napisano v drubeni pogodbi, kaj vse. Sodnapot, vsebina tobenega zahtevka, narava tobenega zahtevka, aktivna in pasivna legitimacija

- izkljuitev drubenika. Kaj mora vsebovati drubena pogodba glede tega? Zakaj je to tako pomembno, da je tov drubeni pogodbi? (e je v drubeni pogodbi, ni treba vloiti tobe na izkljuitev drubenika). Kaj se zgodi z

14

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

15/59

drubenikovim poslovnim deleem? Kaj pa, e pride do tobe na izkljuitev drubenika? Kdo lahko toi in kdo jetoen? Kakno monost pa ima drubenik, ki ne zeli ve delovati v drubi. Kdo pa je v tem primeru aktivno inpasivno legitimiran?

- posledice izkljuitve drubenika- drubena pogodba na primeru: 1. Ste odvetnica. K vam pride stranka, ki zeli, da pomagate sestaviti drubeno

pogodbo za d.o.o., eli pa, da vkljuite doloila o izstopu in izkljuitvi drubenika. Kaj vse morate vkljuiti v topogodbo? (pogoje za izstop, postopek in posledice). Povejte na primeru, kako bi to dejansko izgledalo!

- Kaj pa e bi v drubeni pogodbi napisali pogoje in postopek, posledic pa ne? (sem rekla da to potem nipopolno in zato taka doloila ne veljajo, torej izstop/izkljuitev na podlagi pogodbe ne bi bila mogoa,drubenike bi bilo treba izkljuevati/izstopati s tobo. Rekla je, da je ona tudi bila prepriana v to, da je to tudinjeno stalie in zato naj ne mislim, da sem rekla kaj narobe, da bi me pa rada samo seznanila, da se jevrhovno sodie v zadnjem asu postavilo na drugano stalie in sicer, da so posledice izstopa urejene vsamem zakonu, zato doloitev posledic ni nujna. Torej bi v tekem primeru drubeniki e vedno lahko izstopalipod pogoji in po postopku doloenem v pogodbi, posledice pa bi nastale po zakonu)

- kakne so zakonske posledice izstopa drubenika (njegov dele preneha)- izstop drubenika d.o.o. (kaj e posledice niso doloene v drubeni pogodbi, katero sodie bo odloalo v

sporu, na kaken nain se bo doloala vrednost delea)- kdaj lahko zahteva plailo ocenjene vrednosti poslovnega delea

Drubena pogodba lahko doloi, da sme drubenik iz drube izstopiti ali da je lahko izkljuen iz drube, ter doloipogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izkljuitve.

IZSTOPNe glede na morebitne dolobe drubene pogodbe glede izstopa drubenika, zakon doloa, da sme drubenik stobo od drube zahtevati izstop , e obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti e:- mu drugi drubeniki ali poslovodjapovzroajo kodo- druba oziroma drubenikiovirajo oziroma onemogoajo uresniitev drubenikove pravice do izstopa- je oviran pri izvrevanju pravic , ki jih ima po zakonu ali pogodbi- mu skupina ali poslovodjenalagajo nesorazmerne obveznosti

IZKLJUITEVVsak drubenik sme s tobo zahtevati, da se drugi drubenik iz drube izkljui, e obstajajo za to utemeljenirazlogi, zlasti e:- drugi drubenik povzroa drubi ali drubenikomkodo- ravna v nasprotju s sklepi skupine- ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje drube ali izvrevanje pravic drugih drubenikov in- sicer grobo kri dolobe pogodbe .Drubenik se pravici do tobe za izstop ali izkljuitevne more vnaprej odpovedati .

PRENEHANJE POSLOVNEGA DELEA ZARADI IZSTOPA OZIROMA IZKLJUITVE DRUBENIKAZ izstopom oziroma z izkljuitvijo drubenika poslovni dele tega drubenika preneha in vse s tem deleempovezane pravice in obveznosti.

V3 mesecih po izstopu oziroma izkljuitvi drubenika morajo drugi drubeniki:1. sprejeti sklep o zmanjanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni viini poslovnega delea

drubenika, ki je prenehal, ali2. v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi delei prevzeti nove poslovne delee oziroma poveati svoje

sedanje poslovne delee tako, da je viina osnovnega kapitala enaka viini osnovnega kapitala predprenehanjem poslovnega delea drubenika.

e drubeniki v 3 mesecih po izstopu oziroma izkljuitvi drubenika ne sprejmejo sklepa, seteje, da so sprejelisklep o zmanjanju osnovnega kapitala .

IZPLAILO POSLOVNEGA DELEA - IZSTOPDrubenik, ki jeizstopil iz drube, ima pravico do izplaila ocenjene vrednosti svojega poslovnega delea postanju ob izstopu. Druba mu mora to vrednost izplaati najkasneje v 3 letih od dneva izstopa, z obrestmi poobrestni meri, po kateri se obrestujejo banni denarni depoziti na vpogled. Drubenik, ki je v drubo vloil stvarnivloek, lahko namesto izplaila iz prejnjega stavka zahteva vrnitev stvari in pravic, ki so bile predmet stvarnegavloka, e vrednost teh stvari oziroma pravic ne presega ocenjene vrednosti poslovnega delea, vendar ne prej kotv 3 mesecih po izstopu.

IZPLAILO POSLOVNEGA DELEA - IZKLJUITEVDrubenik, ki je bilizkljuen iz drube, ima pravico do izplaila ocenjene vrednosti svojega poslovnegadelea po stanju ob izkljuitvi. Druba mu mora to vrednostizplaati najkasneje v 6 letih od dneva izkljuitve, zobrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo banni denarni depoziti na vpogled. e druba oziroma

15

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

16/59

drubeniki od izkljuenega drubenika zahtevajo plailo odkodnine , sme druba izplailo ocenjene vrednostiposlovnega delea zadrati do pravnomonosti sodbe, s katero je odloeno o tem odkodninskem zahtevku,oziroma do sklenitve poravnave med drubo in izkljuenim drubenikom.

111 V D.O.O. IMA 2 DRUBENIKA, EN NA VELIKO ZAPRAVLJA PREMOENJE DRUBE - KAJ LAHKOSTORI DRUGI

Lahko vloi tobo na izkljuitev in tudiodkodninsko tobo zaradi kode, ki jo je povzroil drugi drubenik drubi.

111 KAKEN JE TOBENI ZAHTEVEK? NARAVA TOBENEGA ZAHTEVKA. KAKO JE Z IZPLAILOMDELEA? SE LAHKO POBOTA Z DRUBENIMI ZAHTEVKI? ALI IMA IZKLJUENI DRUBENIK KAKEZAHTEVEK NASPROTI DRUBI?

Drubeniku, ki je bil izkljuen mora druba izplaati ocenjeno vrednost njegovega poslovnega delea v roku 6 let,vendar ker ima druba odkodninski zahtevek nasproti njemu se s tem poaka do pravnomonosti sodbe, ker sezahtevka lahko pobotata.

Tobeni zahtevek:Toena stranka, _______(osebni podatki drubenika), se dne _____ izkljui iz drube ______ (podatki drube).Zahtevek je oblikovalni!!

Razlogi, na podlagi katerih je mogoe dosei izkljuitev drubenika iz drube izvirajo iz drubenikove osebne sfere,iz njegovih osebnih kodljivih ravnanj do drugih drubenikov ali v razmerju do drube. To pravico pa lahkouveljavlja prizadeti drubenik le v razmerju do drugega drubenika in le dokler ima ta status drubenika. V trenutku,ko pa oseba, zoper katero se tak zahtevek uveljavlja nima ve statusa drubenika, takemu zahtevku ni ve mogoeugoditi, saj je e pojmovno nemogoe iz drube izkljuiti osebo, ki ni ve drubenik.

Izplailo delea, pobotDruba je dolna v roku 6 let izplaati drubeniku ocenjeno vrednost poslovnega delea po stanju ob izkljuitvi zobrestmi vred. e pa zahteva od drubenika tudi plailo odkodnine, lahko z izplailom poaka do pravnomonostisodbe, s katero bo odloeno o odkodninskem zahtevku. V tem primeru lahko druba pobota svojo terjatev zvrednostjo poslovnega delea, saj so izpolnjeni pogoji za pobot. Pred pravnomonostjo pa manjka pogoj likvidnostiin zapadlosti.

111 VSI NAINI PRENEHANJA D.O.O. Druba z omejeno odgovornostjo lahko preneha: e pretee as, za katerega je ustanovljena e tako sklenejo drubeniki z vsaj 3/4 veino glasov vseh drubenikov; drubena pogodba lahko doloi vijo

veino e sodie ugotovi ninost kapitalske drube s steajem z zdruitvijo v kakno drugo drubo e se osnovni kapital znia pod zakonsko doloen znesek s sodno odlobo vsak drubenik, igar poslovni dele znaa najmanj 1/10 osnovnega kapitala, lahko s tobo

zahteva, da sodie odloi o prenehanju drube, e meni, da ni mogoe v zadostni meri dosei ciljev drube alida obstajajo kakni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje drube

Smiselna uporaba dolob o delniki drubi:- za postopek likvidacije- prenehanja po skrajanem postopku- uveljavljanje ninosti in izpodbojnosti sklepov skupine

111 POVEZANE DRUBE (KONCERNI)Povezane drube so pravno samostojne drube, ki so v medsebojnem razmerju tako, da so: druba v veinski lasti in z veinskim deleem koncernske drube vzajemno kapitalsko udeleene drube ali povezani s podjetnikimi pogodbami

Dandanes je ena izmed monosti za vejo gospodarsko uinkovitost tudi povezovanje drub med seboj, saj lahkona ta nain drube zmanjajo stroke ali specializirajo dejavnost.

16

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

17/59

Povezane drube so pravno samostojne drube, ki so v medsebojnem razmerju koordinacije ali subordinacijezaradi uresnievanja skupnih ciljev . Podlaga za nastanek taktnega razmerja je lahko kapitalska udeleba enedrube v drugi, pogodba ali konkretno podane dejanske okoliine. Ker pride tu ponavadi za nadvlado ene drubenad drugo, zakon posvea posebno pozornost varovanju pravic drubenikov in funkcioniranja podjetja podrejenihdrub ter interesov upnikov.

Za vse vrste povezanih drub je znailno, da gre za: povezavo pravno samostojnih drub zasledovanje gospodarskih ciljev skupno upravljanje in vodstvo odloujoi vpliv obvladujoe drube

Povezane drube se obravnavajo v okviru koncernskega prava; koncern je sploni pojem za vse vrstepovezanih drub.Bistvena lastnost povezanih drub je njihov medsebojni odnos odvisnosti oziroma obvladovanja. Zakon posebejpoudarja, da gre za dejansko neposredno obvladovanje. Odvisna in obvladujoa druba ne ustvarjata pravneskupnosti.Obvladujoa druba lahko odvisno drubo obvladuje na razline naine, pri emer je zlasti znailno, da odvisnadruba ne more svobodno oblikovati svoje volje in da obstaja podlaga za obvladovanje.

Odvisne drubeObvladovanje drube loimo na obvladovanje: od znotraj (obvladujoa druba vkljuuje svoje lane v organeodvisne drube), od zunaj (obvladujoa druba odvisno obvladuje s pogoji podjetnikega poslovanja npr. licencami,krediti, investicijami itn.), s pozitivnimi dejanji (obvladujoa druba sprejema za odvisno odloitve), s pasivnimidejanji (obvladujoa druba daje soglasja pri posameznih odloitvah).

Obvladovanje je lahko tudi: odlono (obvladujoa druba doloa strategijo odvisne drube), posredno (obvladujoa druba vpliva na odvisno drubo prek tretjih oseb), neposredno direktno (obvladujoa druba daje navodila upravi odvisne drube), indirektno (obvladujoa druba vpliva na odloitve uprave odvisne drube prek skupine odvisne drube). institucionalizirano (obvladovanje prek vseh organov odvisne drube), absolutno (obvladujoa druba ima absolutno veino v vseh organih odvisne), omejeno (obvladujoa druba ima relativno veino v vseh organih odvisne), negativno (obvladujoa druba ima kontrolni paket delnic, s katerimi lahko blokira vse pomembne odloitve -

1/4).

KONCERNKOT OBLIKA POVEZANIH DRUB Z ENOTNIM VODSTVOMKoncern je povezovanje ene obvladujoe drube in ene ali ve odvisnih drub pod enotnim vodstvomobvladujoe drube . Zakon ustvarja domnevo, da veinska kapitalska udeleba ustvarja odnos odvisnosti enedrube v drugi. Ni nujno, da obvladujoa druba dejansko izvaja vpliv, dovolj je, da ima monost, da ga izvaja.Loimo tri oblike koncerna: dejanski koncern pogodbeni koncern koncern z razmerjem enakopravnosti

1. Dejanski koncernDejanski koncern je oblika povezanih drub, ki temelji na podlagi kapitalske udelebe ene drube v drugi.Praviloma nastane tako, da ena druba (druba z veinskim deleem) pridobi veino delnic ali deleev v drugi ,pravno samostojni drubi (druba v veinski lasti). Za veinski dele se teje, de ima druba ve kot 50 % glasov vdrugi drubi, kar omogoa veinsko glasovalno pravico. Za dele drube z veinskim deleem veljajo tudi tistidele, ki pripadajo od nje odvisni drubi. Obstoj odvisnosti in enotno vodstvo sta bistveni lastnosti dejanskegakoncerna.Vsaka druba je dolna obvestiti drugo drubo , e je na kakrenkoli nain postala lastnica ve kot 1/4 njenihdelnic v d.d. ali deleev v d.o.o. Sporoilo mora biti pisno in poslano zakonitim predstavnikom drube. Dolnostobveanja nastane tudi, e druba pridobi ve kot 1/2 deleev, ali pa e se dele zmanja pod 1/2 ali 1/4. Dokler se ne obvesti druba v veinski lasti, druba z veinskim deleem na podlagi svojih deleev ne more glasovati aliuveljavljati druge pravice.Zakon omejuje vpliv na odvisno drubo. Vodstvo koncerna je funkcionalno podjetniko vodstvo odvisne drube,

zato doloa podjetnike cilje odvisne drube. Pri tem pa ne sme uporabiti svojega vpliva na nain, da bi odvisnadruba zase napravila kodljiv pravni posel . e to naredi, mora obvladujoa druba odvisninadomestiti kodo ,bodisi neposredno ali pa z zagotavljanjem doloenih koristi. e obvladujoa druba ne povrne kode, ima odvisnadruba odkodninsko pravico. Prav tako imajo pravico do odkodnine delniarji oziroma lani odvisne drube, e jim je nastala neposredna koda, ki ni identina s kodo drube. Za kodo so osebno odgovorni tudi zastopniki, ki

17

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

18/59

so odvisno drubo pripravili do tega, da je sklenila kodljiv pravni posel, ker so krili temeljno naelo vodstva, pokaterem morajo varovati interes podjetja. Zastopniki odgovarjajo po naelu predpostavljene krivde. Ne odgovarjajole za storitev (kodno dejanje), ampak tudi za opustitev (npr. opustitev odkodninskega zahtevka). laniposlovodstva in nadzornega sveta ne odgovarjajo, e je sklep o nezahtevanju povraila prikrajanja sprejelaskupina.Poslovodstvo odvisne drube mora vsako poslovno leto sestaviti poroilo o odvisnosti, v katerem se opiejo pravnarazmerja z obvladujoo drubo, predvsem pa mora vsebovati finanne rezultate takega poslovanja.

2. Pogodbeni koncernTu so koncernske drube med seboj povezane s pogodbo o obvladovanju , ki daje legitimnost obvladujoi drubi,da neposredno ali posredno obvladuje odvisno drubo.Pri pogodbenem koncernu je pogodba o obvladovanju obvezna. e vedno gre za dve pravno samostojni drubi.Pogodbeni koncern se v teoriji imenuje tudi koncern z razmerjem podrejenosti. Za pogodbeni koncern je bistvenaodvisnost, ne pa enotno vodstvo.S pogodbo o obvladovanju se obvladujoi drubi podredi le uprava, medtem ko ostaneta nadzorni svet inskupina neprizadeta. Na podlagi pogodbe o obvladovanju je obvladujoa druba upraviena dajati navodilavodstvu odvisne drube in sama sprejemati odloitve, e odvisna druba ne spotuje navodil.Odvisna druba ima dva organa: lastni organ in organ obvladujoe drube .

Pogodba o obvladovanju je odplana pogodba. Veljati zane takoj, ko z njo soglaa skupina odvisne drube.Soglasje je podano z najmanj 3/4 veino. Sklenitev pogodbe ima za posledico tudi spremembo statuta . Pogodbao obvladovanju mora biti vpisana v sodni register. Vpis je konstitutivnega znaaja.

Obvladujoa druba ima na podlagi pogodbe pravico vodenja odvisne drube in obveznost poravnati izgubo vodvisni drubi, nastalo med trajanjem pogodbe, ter nadomestiti morebitno kodo . Pravica do vodenja se izvrujez dajanjem navodil poslovodstvu odvisne drube. Navodila ne smejo biti v nasprotju z zakonom, moralo, dobrimiposlovnimi obiaji ali naeli prava drub.Obvladujoa druba lahko kodi odvisni le, e s tem koristi sebi ali drugim drubam v koncernu. e nadzorni svetodvisne drube ne da soglasja za doloeno odloitev, ima obvladujoa druba pravico ponoviti svoje navodilo,katerega je poslovodstvo dolno izpeljati ne glede na to, ali nadzorni svet da soglasje. Obveznost do nadomestitveizgube v skladu z naelom "kdor razpolaga z dobikom, naj tudi krije izgubo" zavezuje obvladujoo drubo, damora kriti izgubo odvisne drube, ki je nastala med trajanjem pogodbe. Obvladujoa druba mora poravnati nastaloletno izgubo iz svojih sredstev. Poravnava ni dovoljena iz dobika. Obvladujoa druba mora prav tako varovatipremoenje odvisne drube.S sklenitvijo pogodbe o obvladovanju so praviloma prizadeti zunanji delniarji drube. To so tisti delniarji odvisnedrube, ki hkrati nimajo delnic obvladujoe drube. Ti delniarji imajo pravico doustreznega nadomestila zaizgubljene lanske in premoenjske pravice. Kot ustrezno nadomestilo se teje realno predvidIjiva letna dividenda.Zunanji delniarji lahko zahtevajo, da viino nadomestila doloi sodie.Prav tako pa mora biti zunanjim delniarjem izplaana odpravnina, bodisi v obliki delnic glavne drube, bodisi vdenarju. Doloilo o odpravnini je nujna sestavina pogodbe o obvladovanju. e v pogodbi ni urejena odpravnina,lahko zunanji delniar to zahteva od sodia, ki pa lahko doloi le denarno odpravnino.Upniki odvisne drube lahko za svoje terjatve zahtevajo zavarovanje, zahtevke za morebitno povzroeno kodo pauveljavljajo napram zastopnikom obvladujoe drube.Pogodbo o obvladovanju je mono tudi razvezati. Razveza je mona le ob koncu poslovnega leta. Razveza morabiti pisna. Od razveze moramo loiti odpoved, ki jo lahko iz utemeljenega razloga da odvisna ali obvladujoadruba.

3. Koncern z razmerjem enakostiGlavna znailnost tega koncerna je, da med sodelujoimi drubami ni razmerja podrejenosti ah nadrejenosti,ampak obstaja enotno vodstvo v sistemu povezanih drub . Pri tej obliki koncerna gre za personalno unijo vvodstvu .

VZAJEMNO KAPITALSKO UDELEENE DRUBEMed povezane drube tejemo tudi drube, ki nimajo med seboj razmerja podrejenosti ali enotnega vodstva, so pamed seboj vzajemno kapitalsko udeleene. Vzajemno kapitalsko udeleene drube so povezane tako, da vsakidrubi pripada ve kot 1/4 deleev druge drube . Bistveno je, da na podlagi udelebe nobena druba ne morepridobiti poloaja odvisne drube, ker druga drugo kapitalsko obvladujejo.Pri vzajemno kapitalsko udeleenih drubah velja dolnost medsebojnega obveanja o viini in vsakispremembi delea.Pri enostavno vzajemno povezanih drubah, se lanske pravice omejijo. Druba lahko uresniuje svoje glasovalne

pravice iz delea v drugi drubi najve do 25% vseh deleev druge drube.

18

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

19/59

DRUGE PODJETNIKE POGODBEVse pogodbe, s katerimi se povezujejo drube, se imenujejo podjetnike pogodbe. Poleg zgoraj opisane pogodbe oobvladovanju pozna zakon e pogodbo o prenosu dobika ter pogodbo o oblikovanju profitne skupnosti, pogodbo odelnem prenosu dobika in pogodbo o zakupu oziroma prepustitvi obrata.

Pravno gledano so te pogodbe statusni pravni posli , ker imajo enako pravno naravo kot statut. Sestavljene sonamre iz treh sestavin:1. statusno pravna sestavina se odraa v dejstvu, da se s to pogodbo posega na podroje, ki ga ureja statut,2. organizacijsko pravna sestavina ni sporna, saj se s to pogodbo posega v organizacijo vodenja in upravljanja,3. obligacijsko pravna sestavina se kae v naravi pogodbe, zahtevanemu soglasju volj in obravnavanju po

splonih naelih pogodbenega prava.

Podjetnike pogodbe sklepajo uprave drub s tem, da mora k vsem pogodbam dati soglasje skupina in morabitivpisana v register .

Pogodba o prenosu dobika je lahko samostojna pogodba ali pa je povezana skupaj s pogodbo oobvladovanju. Slednje bo v praksi bolj prisotno, ker je glavni cilj obvladujoe drube prav dobiek odvisnedrube. Za pogodbo o prenosu dobika mora dati soglasje skupina in mora biti vpisana v sodni register.

Kot profitno skupnost opredeljujemo povezane drube, ki se s pogodbo zaveejo, da svoj dobiek delno ali vceloti zdruijo z namenom delitve skupnega dobika. V profitni skupnosti mora biti vet kot dve drubi. Profitnaskupnost se lahko oblikuje med drubami, ki so tudi kako drugae povezane. Lahko se zdrui tudi periodinidobiek. Bistveno je, da se dobiek deli (e drube zdruijo dobiek za financiranje nekega projekta, ne gre zaprofitno skupnost). Pogodba mora dobiti soglasje skupine in mora biti vpisana v sodni register.

Druba lahko sklene tudi pogodbo o delnem prenosu dobika , s katero prenese del dobika na tretjo osebo.Vodstvo drube je odkodninsko odgovorno, te brez nadomestila prenese del dobika. Pogodba mora dobitisoglasje skupine in mora biti vpisana v sodni register.

Druba lahko prepusti svoj obrat drugi drubi v izkorianje . To naredi s pogodbo o zakupu ali prepustitviobrata. To sta obligacijski pogodbi odplane narave. Zakupojemalec vodi obrat in drubi plauje zakupnino.Nobena od pogodbenih strank nima pravice drugi dajati kakrnihkoli navodil pri vodenju obrata. Pogodba moradobiti soglasje skupine in mora biti vpisana v sodni register.

V praksi so se pojavile tudi pogodbe, ki so po svoji naravi zelo blizu podjetnikim pogodbam.Take pogodbe so: pogodba o poslovodstvu obrata, pogodba o prepustitvi obrata, pogodba o vodenju obrata.

VKLJUENE DRUBEVkljuene drube so tiste drube, kjer eni drubi (glavna druba) pripada 95 % vseh delnic druge drube (vkljuenadruba). To sta sicer dve pravno samostojni drubi, vendar pa v ekonomskem smislu predstavljata celoto. To jenajmoneja oblika koncernske povezave.Bistveno pri vkljuenih drubah je, da z vkljuitvijo preide na glavno drubo tudi tistih 5 % delnic, ki jih glavnadruba te nima. Tem preostalim delniarjem se zagotovi odpravnina v obliki delnic glavne drube. Upniki vkljuenedrube imajo prednostno pravico v primeru steaja. Glede vodenja vkljuene drube je poloaj podoben kot pripogodbi o obvladovanju. Vkljuena druba mora spotovati navodila glavne drube, tudi e so kodljiva.

HOLDING DRUBA

Holding druba (podjetje) pravno ni posebna oblika povezanih drub, temve gre za koncern, pri katerem sedruba z veinskim deleem ukvarja predvsem z dejavnostjo ustanavljanja, financiranja ali upravljanja drubv veinski lasti . Od dejanskega koncerna se razlikuje po tem, da nima enotnega vodstva.V pogodbi o obvladovanju je treba podrobno urediti predvsem nain dajanja navodil za vodenje poslov ter razreevanja nesoglasij med obvladujoo in odvisno drubo. Poleg pogodbe o obvladovanju se bodo v holdingusklepale tudi druge oblike podjetnikih pogodb, zlasti pogodba o profitni skupnosti. Pogodbe v okviru holdingamorajo biti sklenjene v notarski obliki in vpisane v sodnem registru.

111 RAZLIKA MED KONCERNOM IN HOLDINGOM!

Za razliko od pojma koncern, ki pomeni povezavo ve drub z enotnim vodstvom, je holding naziv za drubo, ki jodrubeniki ustanovijo zato, da bi druba upravljala z udelebo v drugih pravno samostojnih drubah. Dejavnost

hodinga je ustanavljanje, financiranje in upravljanje drugih drub, v katerih ima veinsko udelebo, kar ni znailnoza koncernsko obvladujoo drubo. Ta ima obiajno svojo lastno gospodarsko dejavnost.

Za holding je odloilno, ali uporablja veinsko kapitalsko udelebo za vodenje drub, v katerih je kapitalskoudeleeno. e je funkcija holdinga le upravljanje drub z uveljavljanjem pravic v skupini, veljajo zanj pravne

19

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

20/59

posledice drube z veinsko udelebo. e pa se funkcija raziri na vodenje drub, je poloaj holdinga enakpoloaju koncernske obvladujoe drube. Ker ta monost pri veinski kapitalski udelebi obstaja, veljata domnevi iz2/462 ZGD (domneva se, da je druba v veinski lasti odvisna od drube, ki ima v njej veinski dele) in 2/463 ZGD(domneva se, da tvori odvisna druba z obvladujoo koncern).

TUJE PODJETE

1 1 1

TUJE PODJETEVpraanja:- tuja podjetja, pravni poloaj podrunice, ali je pravna oseba- kdo lahko ustanovi tuje podjetje, kako tuje podjetje pridobi poslovno sposobnost- kako se formulira toba zoper podrunico v primeru neplaila?- kaj pomeni v imenu in za raun podjetja

tuje podjetje je fizina ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivalie ali sede zunaj RS vdravi lanici ali v dravi, ki ni drava lanica EU

poloaj tujega podjetja se presoja po pravu drave, ki ji podjetje pripada, e zakon ne doloa drugae tuje podjetje v RS opravlja dejanje preko podrunic, ki nastopajo v imenu in za raun tujega podjetja podjetje je za obveznosti iz poslovanja podrunic odgovorno z vsem svojim premoenjem e ima podjetje ve podrunic, mora biti v prijavi za vpis v register in v firmi drube oznaeno, katera je glavna

podrunica mora imeti zastopnika; zastopnik glavne podrunice je po zakonu tudi zastopnik drugih podrunic podrunico lahko ustanovi podjetje, ki je e najmanj 2 leti vpisano v register drave, v kateri ima sede

Podrunica ni samostojna pravna oseba, temve za del tuje pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo sposlovanjem podrunic, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoenjem. Podrunica tujega podjetja ni pravnaoseba, je del tuje pravne osebe, sme pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja druba. Premoenjepodrunice je sestavni del premoenja tuje pravne osebe. Ta tuja druba je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki sesklepajo prek podrunice.Status podrunice po ZGD ni sporen, gre za subjekt, ki ni pravna oseba in kot taken se tudi vpie v sodni register,preko njega tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji, s tem da podrunica nastopa vimenu in za raun tujega podjetja, pri emer mora uporabljati firmo matinega podjetja, njegov sede in svojeime. Sama statusna oblika podrunice po ZGD pa ne vpliva na obdavitev z DDV, ki se plauje od dobav blaga inopravljenih storitev, ki jih davni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na obmoju Republike

Slovenije.Kako se formulira toba zoper podrunico v primeru neplaila?Sklepanje poslov s podrunico ima enake uinke kot neposredna sklenitev posla z matinim podjetjem. Toenastranka je torej matino podjetje.

Druba mora predlagati vpis podrunice v sodni register, eprav podrunica ni pravna oseba. Pred vpisompodrunice v register tuje podjetje ne more zaeti opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji. Vpis v sodni register nima posebnega pomena za pravni promet. Podrunice namre niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle,ki jih sicer opravlja druba. Pri podrunicah tujih podjetij je v zvezi z registracijo natanneje doloeno, kaj moravsebovati prijava za vpis podrunice v sodni register. Med prilogami v zvezi s predvideno dokumentacijo za vpispodrunice v register je potreben tudi prepis pravil oz. pogodbe drubenikov, ki mora biti overjen pri notarju, kot tudiposlovno poroilo zadnjega leta poslovanja tujega podjetja v skrajani obliki. V zvezi z ustanovitvijo podrunic tujih

oseb pa je predviden e poseben pogoj, ki ga je odloil zakon za tuja podjetja. Velja namre, da tuje podjetje lahkoustanovi podrunico, e je vpisano v register drave, v kateri ima sede, najmanj dve leti. V zvezi z registracijopodrunice velja opozoriti tudi na monost, ki jo predvideva zakon v zvezi s prokuristi. Druba namre lahkoimenuje enega ali ve prokuristov tudi samo za podrunico, vendar mora biti to izrecno doloeno v registru in pripodpisu prokurista, sicer se teje, da se prokura nanaa na vso drubo.Pri odloanju za ustrezno pravnoorganizacijsko obliko je vredno upotevati prej navedena splona spoznanja onaravi podrunic, pretehtati prednosti in slabosti uresnievanja "relativne samostojnosti" podrunice v praksi in tudipredvideno razsenost in obseg poslovanja na doloenem obmoju. Seveda ne gre zanemariti tudi bistvene pravneposledice pri izbiri ustrezne pravnoorganizacijske oblike, ki se kae npr. tudi v odgovornosti ustanoviteljev zaobveznosti. Zakon o gospodarskih drubah je za podrunice tujih podjetij pri nas izrecno doloil, da za obveznosti,ki nastanejo s poslovanjem podrunic, odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoenjem.

ZAVOD1 1 1 ZAVODVpraanja:- Zavodi - ustanovitelji, organi namen, kako je to urejeno v sporazumu o zavodu sprva in kasneje

20

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

21/59

- Kdo lahko ustanovi zavod- Za kaken namen se zavodi ustanavljajo- Organi zavoda, kako so urejena pravna razmerja v zavodu sprva in kasneje

Cilj zavoda ni pridobivanje dobika. e se pridobi dobiek, preseek prihodkov nad odhodki, se lahko uporabisamo za nadaljnjo opravljanje in razvoj dejavnosti, e z aktom o ustanovitvi ni doloeno drugae.

Zavodi se ustanovijo za podroja: vzgoje in izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva,otroko, invalidsko varstvo, socialno zavarovanje.

Ustanovitelji so lahko nae ali tuje fizine ali pravne osebe.Javne zavode ustanovi RS ali lokalne skupnosti za zagotavljanje dobrin, ki so potrebne in je zato potrebno njihovostalno zagotavljanje.Zavod se vpie v sodni register in s tem dobi pravno osebnost.Statut in splona pravila sprejema svet zavoda v soglasju z ustanovitelji. Druge akte sprejema svet zavoda alidirektor.

Zavod se financira iz:- sredstev ustanovitelja- z opravljanjem storitev- s prodajo blaga in storitev- z drugimi sredstvi.Preseek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, e z aktom oustanovitvi ni doloeno drugae.

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Ustanovitelj je odgovoren zaobveznosti zavoda.

Prenehanje zavoda:- z izbrisom iz sodnega registra- e nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti- s spojitvijo, pripojitvijo, delitvijo- s steajem samo e ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda- s preoblikovanjem v podjetje-

ustanovitelj sprejme akt o prenehanjuOrgani zavoda:- svet zavoda- direktor - strokovni vodja- strokovni svet

SVET ZAVODASestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, uporabnikov in delavcev zavoda.- sprejme statut in druge splone akte- sprejme program dela in spremlja njihovo izvrevanje- doloa finanni nart- sprejema zakljuni raunDIREKTOR- imenuje in razreuje ga ustanovitelj na podlagi javnega razpisa za 4 leta.- poslovodni organ zavoda, organizira in vodi delo, predstavlja in zastopa zavod

STROKOVNI VODJA- vodi strokovno delo zavoda- imenuje in razreuje ga svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta

STROKOVNI SVET- obravnava vpraanja s podroja strokovnega dela zavoda- odloa o strokovnih vpraanjih v okviru pooblastil- doloa strokovne podlage dela in razvoja zavoda

ZADRUGE

21

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

22/59

111 ZADRUGEZadruga je organizacija vnaprej nedoloenega tevila lanov, katerega namen je pospeevati gospodarske koristisvojih lanov in temelji na prostovoljnem vstopu in prostovoljnem izstopu ter enakopravnem sodelovanju inupravljanju lanov.

Zadrugo lahko ustanovijo najmanj 3 ustanovitelji. Ustanovitelj je lahko fizina ali pravna oseba. Ustanovi se z aktomo ustanovitvi, njegov obvezni sestavni del so zadruna pravila. Z vpisom ustanovitvenega akta v register dobipravno in poslovno sposobnost.

Za sprejem v lanstvo mora kandidat podpisati datirano pristopno izjavo. lanstvo nastane z dnem, ko organzadruge sprejme sklep o sprejemu pristopne izjave ali pa e s samim dnem prejema pristopne izjave.Za svoje obveznosti odgovarja zadruga z vsem svojim premoenjem. e je uveden steaj se primanjkljaj najprejporavna z izterjavo neizplaanih deleev. e to ne zadostuje odgovarjajo lani za primanjkljaj v skladu ZZADRUNIMI PRAVILI (ne enako). Skupaj s lani odgovarjajo tudi bivi lastniki e 1 leto po izteku poslovnega leta,v katerem jim je lanstvo prenehalo.

Delitev preseka:- 5 % v obvezne rezerve- delitev med lane v sorazmerju z njihovim poslovanjem z zadrugo.

Firma zadruge mora imeti:1. oznaba, da gre za zadrugo2. oznabo odgovornosti lanov do obveznosti zadruge

Z.O.O. lani soodgovorni za obveznosti zadruge po zadrunih pravilih do doloene vsoteZ.B.O. odgovornost lanov je povsem izkljuna

ORGANI ZADRUGEObni zbor - odloa o sprejemu zadrunih pravil, sprejemu letnega obrauna, uporabi preseka, izdaji VP,statusnih spremembah in prenehanju zadrugePredsednik zadruge - predstavlja in zastopa zadrugoUpravni odbor - e ima zadruga ve kot 10 lanovNadzorni odbor ali 2 preglednikaDirektor - vodi poslovanje in skrbi za zakonitost

ZFPPIPP

111 KATERE POSTOPKE UREJA ZFPPIPP?

1. finanno poslovanje pravnih oseb2. postopki zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizinimi osebami ter 3. postopki prisilnega prenehanja pravnih oseb

POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI1. postopek prisilne poravnave in2. steajni postopki:

- steajni postopek nad pravno osebo- postopek osebnega steaja- postopek steaja zapuine

POSTOPKI PRISILNEGA PRENEHANJA1. postopek prisilne likvidacije pravne osebe2. postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije

111 LOITVENA IN IZLOITVENA PRAVICAVpraanja:- ima lastninsko pravico na neki stvari, ki je v posesti drugega, ta gre v steaj, kaj zdaj...- izloitvena pravica

IZLOITVENA PRAVICA1. PREMINA STVAR: pravica lastnika premine stvari zahtevati, da mu izroi premino stvar, ki je v posesti

insolventnega dolnika

22

8/6/2019 4b23f7482a6984f9e7d50621ca5f9b0d

23/59

2. NEPREMININA: pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren nain pridobila lastninsko pravicona nepreminini, pri kateri je v zemljiki knjigi kot lastnik vpisan insolventni dolnik, zahtevati, da prizna njegovolastninsko pravico na nepreminini

3. FIDUCIARNA RAZMERJA: pravica osebe, za raun katere insolventni dolnik kot fiduciar na podlagi prenosalastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega razmerja uresniuje lastninsko pravico na stvari alipravice zakonitega imetnika drugega premoenja, od insolventnega dolnika zahtevati, da izvede razpolagalnipravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe.

IZLOITVENI UPNIK - upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izloitveno pravico proti insolventnemu dolniku

LOITVENA PRAVICALoitvena pravica je pravica upnika do plaila njegove terjatve iz doloenega premoenja insolventnega dolnikapred plailom terjatev drugih upnikov (je prednostna pravica do poplaila iz premoenja, ki je predmet loitvenepravice)Loitvene pravice so:1. zastavna pravica2. pridrna (retencijska) pravica3.

pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v