Институт за градежништвоКатедра за градежно инженерство

Вовед во градежништвото

Предавач: Доц. Д-р Андреј Лепавцов д.г.и.

Предавање бр. 3

lepavcov@gmail.com

Poznavawe i ispituvawe na zemjanoto tlo

- Zemji{teto koe e planirano za izgradba na naselbi, za stanbeni, stopanski, infrastrukturni i javni povr{ini, se vika grade`no zemji{te.

- Za da objektot bide stabilen, treba da se poznava tloto pod nego, i negovite osobini, pred da bide izraboten proektot, i toa:-fizi~ko/hemiskite osobini-dlabo~ina na zamrznuvawe-nosivost, poroznost, debelina na sloevite-vla`nost, nivo na podzemni vodi;

- Se bira na~inot na temelewe (fundirawe)- Ispituvaweto se vr{i so bu{ewe na sonda`ni jami na

karakteristi~ni to~ki na terenot, so iskop na sonda`no okno ili so zasek na terenot.

2

- Sondiraweto po pravilo se vr{i na site karakteristi~ni to~ki, no krajniot broj na to~ki se odreduva po izvr{uvaweto na prvata sonda`a, koja ja dava op{tata slika za terenot.

- Dlabo~inata se smeta od dnoto na temelnata jama, a zavisi od dimenziite na objektot, tovarite, sloevite na zemji{teto, predvideniot na~in na temelewe, podatoci od slegnuvawe na okolniot objekt.

- Sonda`nite jami treba da se min. {iroki 1 metar, a dlaboki 2 m., i treba da se obezbedat ako terenot e rastresit ili vla`en.

- Sonda`nite okna imaat kvadratna ili kru`na forma, dovolno golemi za mo`e da se raboti na dnoto.

- Primerocite od sekoj sloj se nosat vo laboratorija na ispituvawe.

- Sondiraweto se vr{i so cevki so najmal dijametar od 150mm. 3

- Se vodat sonda`ni zapisnici, vo koj e vnesuvaat podatoci za sekoja sonda i sekoj sloj na zemji{teto. Se prilo`uva i crtan presek na zemji{teto so visinski polo`bi na sekoj sloj , kako i situaciski plan so site sonda`ni dupki.

- Najva`ni podatoci koi ni trebaat se:-sloevitost na zemji{teto-visina na nose~kiot sloj i negovata debelina-dlabo~ina na podzemnata voda-mo`nosta za lizgawe na zemji{teto

- Dobri zemji{ta za gradba se: kompaktnite steni, ~akalot, pesokot, les, glina bez prisustvo na voda

- Lo{i zemji{ta se: organskiot mil, tresetot, nasipi, klizi{ta, mo~uri{ta, ispukani steni

4

5

6

7

-Nosivosta na zemji{teto se meri vo kg/sm². Granica me|u dobro i slabo nosivo zemji{te e slegnuvaweto od 3 do 4 sm. pod tovar od 1,5-3,0 kg/sm² .-Dopu{teni pribli`ni slegnuvawa se: za stanbeni objekti so stati~ki odreden sistem od 8-12 sm., so masivni temeli do 20 sm, za privremeni objekti od 20-40 sm i za osetlivi industriski objekti od 3-5 sm.-Za da se zavr{i objektot na vreme, kvalitetno i ekonomi~no, potrebno e dobro da se organizira gradili{teto. Se pravi poseben nacrt za organizacija (organizaciona {ema), za pomo{ni objekti, za vnatre{en i nadvore{en transport, so dinami~ki plan za upotreba na mehanizacija, grade`ni materijali i pogonski potrebi, rabotna sila.-Bezbednosta na rabotnicite i rabotni prostorii za in`enerite i tehni~arite.-Vo tekot na gradbata se sporeduva so nacrtot, i se uviduvaat eventualnite nedostatoci

9

10

Neposredni podgotvitelni raboti

-Iskol~uvawe na tloto za idnata zgradaKoga ke se zavr{at site prethodni raboti, se pristapuva kon obele`uvawe na idniot objekt, {to se raboti spored situacioniot plan. Se meri so pantliki i geodetski instrumenti.-Prvo se odbele`uva stranata na objektot koja le`i na grade`nata linija (A i B), a krajnite to~ki se odbele`uvaat so kolci. Potoa, so nanesuvawe na drugite dol`ini i aglite se odreduvaat drugite to~ki na objektot. Nanesenoto mora da se kontrolira so dijagonalno merewe i so sovremen geodetski instrument.

11

12

Nanosno skele

-Pri iskop, za da ne se izgubat to~kite odredeni so iskol~uvaweto, potrebno e da se prenesat na nanosno skele. Na sekoj agol na odale~enost od 0,5-2,0 m.od kol~iwata, se postavuvaat tri novi kolci, i na niv se prikojuvaat dve daski paralelni so dvete strani na objektot. -Na daskite se obele`uvaat rabovite na {irokiot otkop, vnatre{niot del na konstruktivnite nosivi yidovi se rastegnuvaat `ici, so {to se dobiva pravecot na rabovite na iskopot, na temelite i na yidovite.-Nanosnoto skele se postavuva na site agli na konstruktivno nose~kite yidovi. So zategnati `ici so visok mo`e da se odredat i odbele`at site potrebni to~ki.

13

14

15

Zemjani raboti-Po obele`uvaweto na objektot i ras~istuvawe na gradili{teto od rastenijata i humusot, se pristapuva kon zemjanite raboti.-Otkop e kopawe, t.e trgawe na tloto nad proektiranata visina na idniot teren okolu objektot.-Iskop-kopawe na zemja pod visinata na terenot-Nasipuvawe-postavuvawe na zemja nad visinata na terenot zaradi podigawe na visinata.

16

-Iskopot mo`e da bide vo {irok i vo tesen obem. [irokiot se primenuva koga imame objekti so pozemni eta`i(podrumi). Vo zavisnost od kvalitetot na tloto gi za{tituvame i bo~nite strani od ru{ewe na zemjata. Ako cvrstinata na tloto e dobra, iskopot ne se za{tituva. -Ako tloto e so lo{ kvalitet, se potpira so drveni talpi na odredeno rastojanie. So posebno izrabotena oplata, mo`e delumno da se spre~i i prodor na voda, i da go prevzeme natovaruvaweto od zemjata. Mo`e da se od drvo, ~eli~ni profili ili betonski profili.-Iskopot vo tesen obem se raboti za temeli (trakasti ili samci), za instalaciski vodovi i podzemni instalacii

17

18

19

20

Temelewe (fundirawe)

-Temelite se konstruktivni delovi na objektot koi imaat zada~a da celoto natovaruvawe koe go primaat preku nosivite yidovi go prenesat na tloto i trajno da se povrzat so nego.-Temeleweto podrazbira izbor na vrsta na temelot i na~in na vkopuvawe vo terenot, zavisno od objekot, sostavot na zemji{teto, klimatskata zona, polo`bata na nosivoto tlo, nivoto na podzemnata voda i dlabo~inata na zamrznuvawe itn.-Ako nosivoto tlo e na samata povr{ina ili e relativno plitko, se koristi direktno ili plitko temelewe. Ako e preku 8-10m., se koristi indirektno-dlaboko temelewe, pri {to tovarite se prenesuvaat preku posebni konstruktivni elementi

21

-Ako tloto ne e dovolno cvrsto, mo`e da se zajakne so ufluvawe na kamewa, podobro zemji{te pod temelite, so injektirawe, so hemiski preparati.-Za izrabotka na temelite mo`e da se koristi kamen, cigla, beton i armiran beton. Mo`e da se monolitni lieni na lice mesto i monta`ni.

22

Plitko temelewe-Pri plitko temelewe, najmala dlabo~ina na temelot treba da e 1 m., zavisno od konstrukcijata i klimatskite uslovi.-Plitkite temeli se delat na tri grupi: Trakasti temeli-toa se horizontalni gredi koi primaat tovari od nosivite yidovi ili stolbovi. Mo`e da se od razli~ni materijali, so razli~ni vidovi na temelna stopa.

23

-Trakasti temeli pod masivni yidovi- Se rabotat vo oblik na armirani plo~i bez rebra ili so rebra, ako nosivosta na po~vata e poslaba.

24

-Trakasti temeli pod niza na stolboviSe izveduvaat koga stolbovite se blisku eden do drug, a nosat golemo natovaruvawe, ili le`at na slab teren. Temelnite traki se sli~ni na kontinuiranite nosa~i preku pove}e oslonci,a optereteni se odozgora i imaat oblik na prevrten T nosa~.

25

-Plo~ata na temelnata traka mo`e da bide pod presekot ili so kosini ako debelinata e pogolema od 20 do 25 sm, rebrata na temelot mo`e da se ramni po celata dol`ina so zajaknuvawa vo oblik na vuti.-Trakite na temelite mo`at da odat i vo dve nasoki-trakasta re{etka.

26

Temelna stapka-temeli samci-Gi primenuvame koga konstruktivniot sistem na zgradata se sostoi od stolbovi ~ie rastojanie e golemo, i natovaruvaweto e isto taka golemo, pa drug na~in na temelewe e neekonimi~en.-Najdobar oblik na temelnata stapka e kvadraten, a prema oblikot naj~esto e piramidalen ili skalest.

27

-Centralno natovareni temeliPiramidalnite temeli mo`at da imaat razli~en oblik na popre~niot presek. Na toa vlijaat tovarite, potrebata od beton i armatura, ednostavnosta na oplatata i stabilnosta na objektot.-Najpovolen oblik za temel e kvadrat, a ako treba da e pravoagolen, treba maks. odnosot na stranite da e 3:1.-Rebrasti temeli samci-Plo~a so svrteno rebro T -presek, se primenuva samo koga prostorot za temel e mnogu ograni~en

28

-Krstastiot temel se primenuva koga se potrebni golemi povr{ini na nalegnuvawe. Poskapi se od piramidalnite za izvedba , pa se koristat za posebno opravdani sli~ai.

29

-Necentralno natovareni temeliToa se temeli na koi pokraj vertikalnite tovari, dejstvuvat i horizontalni sili i momenti na vkle{tuvawe. Mo`e da se piramidalni ili skalesti.

30

Monta`ni temeli-Monta`nite temeli gi primenuvame pri monta`niot na~in na gradba na skeletnite sistemi.

31

Temelni plo~i pod celata povr{ina na zgradata

-Ako e natovaruvaweto na stolbovite ili nosivite yidovi tolkavo, da poedine~nite prsteni ili trakasti mre`i se nedovolni, se raboti temelna plo~a pod celata povr{ina na objektot. Tovarite ramnomerno se raspredeluvaat, a osobeno se primenuvaat kaj slabonosivi tla.-Ramni plo~iGlavnata armatura e vo gornata zona. Mo`e da se

izvedat kako ramni plo~i ili kako rebrasti (kasetirani). Se primenuvaat kaj visoki objekti.

32

33

-Pe~urkasti plo~iSe primenuvaat koga rasporedot na stolbovite e pribli`no kvadraten, a pro{iruvawata na stolbovite ne smetaat. Pod nizata na stolbovite vo dvata pravca mo`e da se izvedat kontinuirani gredi, pa sredniot del na povr{inata bi se izvel kako kasetiran.

34

-Temeli osloneti na zajaknato zemjano tloPlitko temelewe mo`e da se izvede i na slabo nosiv teren, ako prethodno se zajakne tloto. Toa se pravi so sloj na {qunak ili tol~anik, so zamena na slojot so podobar materijal, so cementirawe ili iwektirawe na tloto so rastvor od cement i so zabivawe na betonski ili drveni {ipovi na mali rastojanija.

35

-Vo slu~ai koga ima potreba od gradewe na objekt do postoen objekt, potrebno e da se izedna~at najniskite koti na temelite

36

-Dlaboko temeleweTovarot se prenesuva na nosivoto tlo, koe se nao|a na pogolema dlabo~ina, so pomo{ na {ipovi (piloti), i so bunari.Temelewe so {ipovi[ipovite mo`e da bidat monta`ni (drveni, betonski, AB), izraboteni na lice mesto i bu{eni {ipovi. Sprema na~inot na prenesuvawe na silite, {ipovite mo`e da se stoe~ki (go dopiraat nose~koto tlo), lebde~ki (koi so triewe so tloto go prenesuvaat tovarot na okolnoto tlo) i {ipovi za nabivawe na tloto i drenirawe.Drvenite {ipovi se koristat kaj podvodni tereni, i se od bor ili smreka. Glavata se zajaknuva so ~eli~en prsten, a vrvot so ~eli~na papu~a. Dijametarot e od 25-35 sm, a dol`inata od 5-15m.

37

38

-[ipovi od armiran betonMo`e da se od kru`en, kvadraten ili pove}eagolen presek, od 25-40 sm., dol`ina od 5-15m.-[ipovi lieni na lice mesto-naj~esto se izveduvaat kako lebde~ki, so zabivawe na cevka na lice mesto i nejzino izvlekuvawe, so popolnuvawe so beton ili AB.

39

40

41

-Temelewe na bunariSe koristat koga cvrstoto tlo e na dlabo~ina do 10m., i se so kru`en ili sandu~est presek, so min. dijametar od 1m.,debelina na yid od 12 sm. pa nagore, so dvojno armiran yid. Naj~esto se pravat od prethodno napraveni prsteni so visina od 1,5-3 m. Bunarite se postavuvaat na odredeno mesto i so potkopuvawe vnatre vo bunarot se spu{taat do odredena kota.Koga bunarot ke se spu{ti do zadadenata dlabo~ina, se zatrupuva so beton, pa na takviot niz od bunari se postavuva AB gredata, t.e. temelite.

42

43

HIDROIZOLACII

-Site elementi na objektot koi se nao|aat vo zemjata ili neposredno na nea izlo`eni se na kapilarnata vlaga na zemjata, atmosverskite vodi ili podzemnite vodi.-Za{titata se postavuva na onaa strana od kade doa|a vlagata. Mnogu e va`no hidroizolaciskite raboti se izvedat kvalitetno, bidej}i posledicite po objektot se te{ki, a sanacijata e skapa i komplicirana.Materijali za hidroizolacija -Mora da se vodonepropustlivi, trajni, postojani na niski temperaturi, elasti~ni, dobro da nalegnuvaat na podlogata i brzo i ednostavno da se vgraduvaat.-Bitumen, se koristi kako namaz vo kombinacija so lepenki ili izolaciski traki.-Asfalt, me{avina na bitumen i mineralen agregat, se koristi vo vrela postapka kako premaz.

44

-Katranot se dobiva so suva destilacija na kameniot jaglen. Poslab kvalitet ima od bitumenot, se upotrebuva zagrean kako namaz.

- Emulzii i rastvori na bitumen i katran se koristat kako ladni premazi, pred `e{kite, ili kako dodatok na betonot za zgolemuvawe na vodonepropustlivosta.

- Izolaciskite traki-gotovi industriski proizvodi za hidroizolacija na objektot. Mo`e da se sirovi lepenki, juta, staklena tkanina, bazaltna tkanina, poliesterski filc, aluminiumski folii itn. Mo`e da se prema~kani dvostrano i ednostrano. Katranot i bitumenot ne treba da se me{aat, bidej}i se razoruvaat eden so drug.-Folii za hidroizolacii-od polimeri (PVC) i se brz i sovremen, ednostaven i ekonomi~en na~in za hidroizolacija.

45

-Pasti i hidroizolaciski premazi-na baza na kau~uk, bitumen, polimeri, vlaknesti materijali. Se nanesuvaat so prskawe, so prema~kuvawe itn. i lesno prodiraat pred da se stvrdnat i vo najsitnite pori.

- Vo hidroizolaciite se koristat i sredstva za prekinuvawe na kapilarnata vlaga vo yidovite, koi se mnogu va`ni pri sanaciite. Vo niv ima hemiski supstanci koi so reakcija vo yidot pravat silicieva kiselina i silikati.-Se vgraduvaat so bu{ewe na kosi dupki vo yidot, se isturaat sredstvata i tie gi za~epuvaat kapilarite i porite vo yidot.

46

Odvodnuvawe(drena`a)

-Eden od na~inite da se za{titi objektot od podzemni i atmosverski vodi e odvodnuvaweto na zemji{teto. -Od konfiguracijata na terenot i polo`bata na zgradata zavisi kako }e se napravi odvodnuvaweto. Odvodniot kanal treba da e 30-50 sm. pod kotata na podrumot.-Vo nego se stavaat perforirani cevki, preku niv se nafrla {qunak ili tol~anik i na krajot se zatrupuva so zemja.-Ovie odvodni kanali treba da zavr{at vo reka ili potok, so nizok vodostoj.

47

48