Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Diplomsko delo
8-DNEVNO POTOVANJE PRIMORSKIH
PRIDELOVALCEV OLJČNEGA OLJA IN
VINA S PARTNERJI PO TOSKANI
Junij, 2016 Danica Vegi
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Diplomsko delo
8-DNEVNO POTOVANJE PRIMORSKIH
PRIDELOVALCEV OLJČNEGA OLJA IN VINA S
PARTNERJI PO TOSKANI
8-DayTravel to Tuscany for Olive Oil and Wine Producers
and Their Partners from Primorska
Kandidatka: Danica Vegi
Študijski program: Poslovna ekonomija
Študijska usmeritev: Turizem
Mentorica: doc. dr. Sonja Sibila Lebe
Jezikovno pregledala: Karmen Strmšek, prof. slov.
Študijsko leto: 2015/2016
Maribor, junij 2016
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Sonji Sibili Lebe za vso podporo, pomoč in
vzpodbudo, še posebej takrat, ko sem s pisanjem zastala.
Hvala vsemu medicinskemu osebju, zdravnikom nevrologom, še posebej dr. Igorju
Riglerju v Splošni bolnišnici Izola, ki ste mi verjeli, čeprav je bilo skorajda nemogoče.
Nenazadnje hvala vsem dragim prijateljicam, prijateljem, sorodnikom in ostalim za vso
vašo pomoč in vzpodbudo!
Največja hvala pa dragi hčerki Manci. Čeprav te ni bilo ob meni, vedi, da to nalogo
posvečam tebi, ker si mi s svojo dobrosrčnostjo, otroško radoţivostjo in ljubeznijo dala
navdih, da to izpeljem do konca.
i
POVZETEK
V diplomskem delu obravnavamo 8-dnevno potovanje pridelovalcev olivnega olja in
vina ter njihovih partnerjev po Toskani, eni najlepših italijanskih pokrajin, z namenom,
da si naši pridelovalci obeh kultur ogledajo primere dobrih praks v načinu pridelave,
predelave in trţenja v naši sosednji drţavi, ki je glede uspešnosti prodaje,
prepoznavnosti in učinkovitosti promocije toliko pred nami.
Teoretični del naloge je namenjen segmentiranju, saj smo zdruţili dva delno različna
segmenta interesov – v 2. poglavju razloţimo razloge za tako odločitev.
Tretje poglavje je empirično: predstavljamo načrtovani potek potovanja in vse
strokovne in turistične poudarke v potovanju, saj smo izhajali iz predpostavke, da se
bodo partnerji vinarjev in oljkarjev odločali za potovanje predvsem zaradi privlačnega
prostočasnega programa.
Ključne besede: Toskana, olivno olje, vino, itinerar
ABSTRACT:
The work is presenting an 8-day excursion for olive oil and wine producers and their
partners to Tuscany, one of the most beautiful Italian provinces. The purpose of the
excursion is to be aquatinted with best practices in the field of production, processing
and marketing of these products in the nearby country, which is considerably more
effective in sales and more efficient in promotion than our country.
The theoretical part of the diploma theses is about segmentation: our aim is to merge
two segments with partly different interests into one travel group – in chapter 2, we list
our arguments for this decision.
The third chapter is empirical: we present the entire travel plan (itinerary) and explain in
detail all expert- and tourism- related highlights in it. We rooted this decision on the
assumption that spouses/partners would only be interested to participate in this
excursion in case it also offers an interesting leisure programme.
Keywords: Tuscany, olive oil, wine, itinerary
ii
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ___________________________________________________________________________ 1
1.1 Opredelitev problema _______________________________________________________ 1
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ________________________________________________ 1
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ____________________________________________ 2
1.4 Uporabljene raziskovalne metode _____________________________________________ 2
2 PARAMETRI PRI NAČRTOVANJU TURISTIČNEGA ARANŢMAJA ____________________ 3
2.1 Segmentacija trţišča ____________________________________________________________ 4
2.1.1 Geografska segmentacija ____________________________________________________ 5
2.1.2 Demografska segmentacija ___________________________________________________ 6
2.1.3 Vedenjska segmentacija _____________________________________________________ 6
2.1.4 Psihografska segmentacija ___________________________________________________ 6
2.2 Elementi načrtovanja potovanja __________________________________________________ 8
3 PRIPRAVA ITINERARJA _________________________________________________________ 10
3.1 Daljša varianta itinerarja _______________________________________________________ 10
3.1.1 1. dan – ponedeljek, 22. februar 2016 _______________________________________ 11
3.1.2 2. dan – torek, 23. februar 2016 ____________________________________________ 11
3.1.3 3. dan – sreda, 24. februar 2016 ____________________________________________ 13
3.1.4 4. dan – četrtek, 25. februar 2016 __________________________________________ 14
3.1.5 5. dan – petek, 26. februar 2016 ____________________________________________ 16
3.1.6 6. dan –sobota, 27. februar 2016 ___________________________________________ 17
3.1.7 7. dan – nedelja, 28. februar 2016 __________________________________________ 17
3.1.8 8. dan – ponedeljek, 29. februar 2016 _______________________________________ 18
3.2 Tehnični dokumenti pri sestavi potovanja _________________________________________ 18
3.2.1 Imena nastanitvenih in gostinskih objektov z vključenimi obroki __________________ 18
3.2.2 Dopis udeleţencem, vremenske razmere _______________________________________ 21
3.2.3Prikaz tehničnih podrobnosti ________________________________________________ 22
3.3 Krajša varianta itinerarja ______________________________________________________ 24
3.4 Kalkulacije __________________________________________________________________ 25
4 SKLEP _________________________________________________________________________ 29
LITERATURA IN VIRI _____________________________________________________________ 30
KAZALO TABEL
Tabela 1: Meni v Agriturismo Le Valli ....................................................................................... 18
Tabela 2: Meni v Agriturismo La Ferrozzola .............................................................................. 19
Tabela 3: Meni v Trattoria Da Ginone ........................................................................................ 20
iii
Tabela 4: Meni v TrattoriaChiribiri ............................................................................................. 20
Tabela 5: Izračun dnevno prevoţenih kilometrov ....................................................................... 22
Tabela 6: Krajša varianta itinerarja z izračunom dnevno prevoţenih kilometrov....................... 24
Tabela 7: Celotni stroški vstopnin ............................................................................................... 27
Tabela 8: Stroški dodatnih plačanih obrokov .............................................................................. 27
Tabela 9: Stroški ogleda La Castelline ........................................................................................ 27
Tabela 10: Stroški udeleţbe na Mercantoliu 2016 ...................................................................... 28
Tabela 11: Skupni stroški potovanja ........................................................................................... 28
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
Diplomska naloga obsega 8-dnevno potovanje pridelovalcev vina in olivnega olja ter
njihovih partnerjev (v nadaljevanju potniki) iz juţne Primorske v enega izmed najbolj
znanih vinorodnih okolišev Italije, v vinorodni okoliš Toskane – Chianti.
Problem, ki ga ţelimo v nalogi rešiti, je zdruţitev dveh različnih vrst proizvajalcev
kmetijskih pridelkov v istem potovanju tako, da bodo imeli oboji strokovno zanimiv
program in prinesli domov novo znanje in spoznanja o tem, kako se prilagoditi stopnji
razvoja ene najbolj uspešnih pridelovalnih regij v Evropi.
Problem, ki ga moramo v sklopu naloge rešiti, je razen prirejanja programa za dve
skupini, ki smo ju zdruţili iz finančnih razlogov (niţja cena na udeleţenca), tudi
priprava turistično zanimivega spremljevalnega programa, saj je znano, da si človek
zapomni več, kadar poteka učenje v prijetnem in motivacijskem okolju. Oljkarje in
vinogradnike smo zdruţili zato, ker so cikli dela v oljčnikih in vinogradih primerljivi,
oboji pa svoje končne izdelke – vino in olivno olje – vse pogosteje ponujajo na trgu
skupaj in s ponudbo drugi druge dopolnjujejo.
Tretji izziv pri organizaciji potovanja je bil v izbiri ustreznega termina. Izbrali smo
konec februarja, ko so se dela na trtah ţe začela in je mogoče teoretično razlago
pokazati tudi v praksi.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Namen priprave načrta potovanja je potnikom iz juţne Primorske prikazati oţji oljčni in
vinorodni okoliš Toskane ter njihove pridelovalne in predelovalske postopke, hkrati pa
poskrbeti za prijetno vzdušje in motivacijsko okolje tako, da vključimo v delovni
program veliko elementov turistične ponudbe tega dela Italije.
Izhodišče našega potovanja je temeljilo na tem, da večina potnikov še ni bila v tistem
koncu Italije ter da poznajo predvsem imena vin in olivnih olj, ne pa tudi načina
pridelave in trţenja teh dveh kmetijskih pridelkov. Zaradi tega naše potovanje ne obsega
zgolj obiskov vinskih kleti in torkelj – stiskalnic oliv – ampak tudi spoznavanje okolice,
kulturnih ter zgodovinskih spomenikov Toskane, ki ima slednjega v izobilju.
Poleg tega Društvo oljkarjev Slovenske Istre, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 kot
civilnodruţbena organizacija ter zdruţuje pridelovalce in ljubitelje oljk iz treh drţav,
Slovenije, Hrvaške in Italije (v nadaljevanju DOSI), podpira izobraţevanje svojih
članov (povzeto po: http://www.dosi.si/). Program je sestavljen tako, da smo upoštevali
nizek proračun udeleţencev – temu smo prilagodili izbiro prenočevanja. Program
ogledov in pokušin pa je bogat, saj predpostavljamo, da je udeleţencem uspelo pridobiti
sponzorstvo podjetja Vinakoper, d.o.o. in Mestne občine Koper (v nadaljevanju MOK).
Potovanje zato poleg strokovnega dela obsega tudi kulinarično-enološke in kulturno-
zgodovinske vsebine.
2
Naše hipoteze temeljijo na sledečih dejstvih:
Toskanski okoliš nudi ugodne razmere za rast prvovrstnih kulturnih rastlin:
vinska trta, oljke, fige. Italija je namreč največja svetovna pridelovalka grozdja
in tretja največja pridelovalka vina (Natek, 2006, str. 80);
marketinško so bolj uspešni od naših pridelovalcev;
imajo sodobnejše naprave za pridelavo in predelavo določenih produktov.
Teza naše naloge je, da lahko na osnovi potovanja po itinerarju, ki je predmet te
diplomske naloge, udeleţenci spoznajo nove načine ter pripomočke za pridelavo in
predelavo oliv in grozdja, ki bodo pripomogli k večji konkurenčnosti ponudbe
slovenskih ponudnikov.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Predpostavljamo, da sta segmenta oljkarjev in vinarjev kot potnikov na istem potovanju
med sabo zdruţljiva, saj ju druţijo podobni interesi in podoben poklic, pogosto gre celo
za prepletanje gojenja obeh kultur.
Strokovno se omejujemo na pripravo strokovnega potovanja za natančno določen
segment potnikov.
Geografsko se omejujemo na eno samo drţavo, Italijo, in znotraj nje na Toskano.
Organizacijsko omejitev predstavljajo omejena finančna sredstva, ki bodo na voljo po
potniku, kar pomeni omejevanje pri izbiri kakovosti prenočišč in restavracij, v katerih
se bo skupina po poti prehranjevala. Izjeme bodo kulinarična doţivetja, ki sluţijo kot
primeri dobre prakse lokalno obarvane, a ekskluzivne kuhinje, za katero upamo, da jo
bodo udeleţenci znali vnesti v svojo ponudbo po vrnitvi s potovanja.
1.4 Uporabljene raziskovalne metode
Diplomsko delo je statična poslovna raziskava, saj je namenjena spoznavanju
podjetniških praks v danem trenutku.
Uvodni, teoretični del temelji na deskripciji – opisu tematike, ki jo obravnavamo
(segmentacija gostov) v praksi.
Jedrni del naloge je analiza ciljne destinacije ter njene kmetijske in turistične ponudbe.
Izvajamo jo s pomočjo potovalnih priročnikov (vodičev) ter podatkov, ki jih pridobimo
na spletu.
3
2 PARAMETRI PRI NAČRTOVANJU TURISTIČNEGA
ARANŢMAJA
Pri načrtovanju turističnega aranţmaja je tako kot pri vsaki poslovni ideji, zamisli in
udejanjenju: čeprav zveni morda malce nenavadno, je za izdelavo potreben (poslovni)
načrt. Dober potovalni načrt in pravilno izbrani segmenti, ki jih zdruţimo zaradi
doseganja učinkov ekonomije obsega, sta namreč bistvenega pomena za gladko izvedbo
in harmoničen potek načrtovanega potovanja.
Priprava turističnega potovanja kot poslovnega načrta
Levstek (2000, povzeto po Geršak 2000, str. 144) je zapisal: »Poslovni načrt je
največkrat neke vrste komunikacijsko orodje, ki poveţe podjetnika z njegovimi
bodočimi poslovnimi partnerji, obenem pa mu verodostojno prikaţe, kako bi njegovo
podjetje izpolnilo vsa, tudi finančna pričakovanja. Ni pa nujno, da nam bo posel zaradi
dobro narejenega in dobro predstavljenega poslovnega načrta uspel, saj nanj vplivajo
tudi dejavniki, na katere nimamo vpliva, prav gotovo pa bo uspel bolj, kot če ga ne bi
naredili.« Prav tam je zapisano tudi, da veljajo »tri zanimive misli, ob katerih se lahko
za hipec ustavimo in premislimo o njihovem pomenu:
- dobro opredeljen problem je pol rešitve;
- če ne načrtujemo, načrtujemo neuspeh;
- načrtuj, kaj se bo zgodilo, in potem to naredi.«
Nadaljeval je (ibidem, str. 147–148) z opozorilom na pomisleke, ki prav posebej veljajo
za področje organiziranja in vodenja potovanj, kjer je dogajanje pogosto bolj
nepredvidljivo kot predvidljivo: »Preden se zapletemo v dejavnosti, ki ne dopuščajo
nebolečega umika, preverimo, če imamo dovolj debelo koţo za vse nevšečnosti in
izzive:
● ali imamo močno ţeljo po tem, da se dokaţemo,
● ali smo čustveno dovolj pripravljeni na napore,
● ali smo pripravljeni na večkratne neuspehe – običajne spremljevalce podjetnikov,
● ali imamo razvit prefinjen občutek za tveganje,
● ali radi nosimo odgovornost,
● kakšen odnos imamo do nenehnih sprememb,
● ali znamo prepoznati priloţnosti in jih spremeniti v denar,
● ali nas razveseljuje moţnost, da damo ţivljenje novi ideji,
● ali znamo poslušati,
● ali znamo voditi team?«
Da pa do slabo izpeljanega oz. narejenega poslovnega načrta ne bi prišlo, je navedel še
sledeče nujne napotke, za dolgoročen uspeh (ibidem, str. 147–148):
● »zaupaj ljudem,
● govori resnico,
● bodi pošten,
● spoštuj vsakega posameznika,
● vzpodbujaj radovednost,
● neprestano se uči,
● ne bodi površen,
4
● ne podcenjuj nasprotnikov (konkurence)!«
Opozoril je še na sledeče:
» Glavne napake pri izdelavi poslovnega načrta:
● vstopanje v posel s premalo denarja, zaradi slabo narejenega finančnega dela
poslovnega načrta,
● slabo poznavanje trţnih zakonitosti,
● slabo izbrana lokacija,
● nerazumevanje potreb in ţelja kupcev,
● podcenjevanje konkurence,
● precenjevanje velikosti trga – slabo narejena trţna raziskava.« (ibidem, str. 154).
2.1 Segmentacija trţišča
Ključni del dobrega poslovnega načrta opredeljuje še pravilna segmentacija. Le-ta je
odvisna od tega, kaj, kako, zakaj in s čim se mislimo ukvarjati ter izpeljati oz. zaključiti
zadani cilj. Pri segmentaciji je zelo pomembno, kakšen bo končen vtis odjemalca,
kupca, turista, gosta ...
Pri segmentaciji gre za to, da določimo bistvene značilnosti naših sedanjih in tudi
prihodnjih potnikov. Obstaja več različnih dejavnikov, na podlagi katerih lahko
izvedemo segmentacijo.
Lebe je v svojem delu Marketing za turizem in gostinstvo. Preliminarno študijsko
gradivo za predmet v študijskem letu 2010/2011, str. 1) zapisala sledeče: »Na poti do
storitve, ki naj čim bolj ustreza kupcem poznamo 3 stopnje: izvedemo raziskavo trga, na
osnovi njenih rezultatov pa segmentiranje – to pomeni da določimo ciljne skupine in
oblikujemo v skladu z njihovimi ţeljami in potrebami ustrezno ponudbo in zanjo
izvedemo pozicioniranje.«
SEGMENTACIJA ZA TURISTIČNI ARANŢMA
Turistični aranţma je produkt, ki ga ponudimo na trgu. Da bi izvedli potovanje, na
katerem se bodo udeleţenci kot skupina ujeli in se med sabo povezali, moramo
poskrbeti za vsebine in način potovanja, ki bo nagovorilo pribliţno enako misleče in
enako delujoče turiste.
Trţna segmentacija obsega razdelitev trga v homogene skupine kupcev, ki se odzovejo
na drugačen način na promocijo, komunikacijo, cene in druge spremenljivke
marketinškega spleta. Trţni segmenti so oblikovani tako, da so razlike med vsemi člani
segmenta čim manjše. To omogoča, da lahko vsak segment obravnavamo bolj
poglobljeno (Recklies Management Project GmbH, 2007). Isti vir navaja, da to lahko
primerjamo z osvajanjem klinov, ko se kdo vzpenja po lestvi: z vsakim klinom se bolj
pribliţujemo cilju, to pa so zadovoljne stranke, kar je pogoj, da postanejo naše stalne
(lojalne) stranke. Začne se s stranko, ki še omahuje, nato se njen odnos do naše ponudbe
začne spreminjati v interes. Ta preraste, če smo pripravili pravo ponudbo, v stranko, ki
je doslej kupila naše storitve samo enkrat, morda naključno. Klin višje je ţe odjemalec,
ki kupuje naše storitve večkrat. Še stopnjo višje je ţe »naš podpornik«, nato ta preraste
ţe v prepričanca, ki nas priporoča drugim; na zadnjem klinu pa imamo, bi lahko rekli,
zvestega partnerja. K navedbam v viru bi lahko dodali, da so klini na lestvi simbol za
5
naše sistematično in trajno delo predvsem na dveh področjih, ki pa sta med sabo tesno
povezani: a) na striktni segmentaciji, ki sistematično spremlja razvoj trga in spremembe
v modi in trendih, ter b) vnašanje sprememb, ki temu razvoju na trgu sledijo, v naše
storitve. To je sočasno neke vrste pomlajevanje produkta, saj z dodajanjem novih vsebin
oziroma z modifikacijo obstoječih preprečujemo, da bi v ţivljenjskem ciklu produkta
prešli v fazo odmiranja (povzeto po Recklies Management Project GmbH, 2007).
Segmentacija trga
Segmentacijo trga bi najlaţje opredelili tako, da poskusimo razčleniti potencialne
odjemalce po določenih značilnostih z namenom, da bi dosegli neki cilj, bodisi povečali
prodajo, ustvarili bolj kakovosten izdelek – vse to pa z namenom, da udejanimo skupno
ţeljo določene skupine ljudi, ki razmišlja, ravna ali si ţeli pribliţno podobno: taki
skupini rečemo segment.
Čemu je torej segmentiranje sploh potrebno? Najprej nekaj oz. nekoga razčlenjujemo,
potem pa v drugem koraku poskušamo oz. te razčlenjene segmente ponovno
zdruţujemo (sestavljamo)?
Odgovor je dokaj preprost. Vsakdo ima svoje značilnosti, ki so različne in so ali niso
kompatibilne z drugimi. Preprosteje povedano, volk recimo ni kompatibilen (četudi si
nadane ovčjo koţo) s čredo ovac. Preprosto zato ne, ker so one del njegove
prehranjevalne verige. Kako oz. na podlagi česa izvesti segmentacijo, ko gre za ljudi, ki
se denimo nekam odpravljajo ali nameravajo dlje časa ostati skupaj. Uvodoma smo
omenili, da je za to najprimernejši dober poslovni načrt. Da pa vemo, da je res dober,
moramo upoštevati različne segmente, po katerih lahko razčlenjujemo.
Ti segmenti so sledeči, če jih naštejemo samo nekaj:
geografska segmentacija
demografska segmentacija
vedenjska segmentacija
psihografska segmentacija
občasna segmentacija
segmentacija, ki koristi
kulturna segmentacija
segmentacija Multi-spremenljivka račun
Za našo nalogo so najpomembnejše prve štiri segmentacije, zato jih bomo tudi malo
podrobneje opisali. Za laţje razumevanje smo se lotevali tudi metafor in pregovorov.
2.1.1 Geografska segmentacija
Recimo, da smo prodajalci in ţelimo prodati nek izdelek, segmentiramo pa po
geografski segmentaciji. To pomeni, da bomo dotični izdelek ponudili tistim, ki imajo
nekaj skupnega, npr. samo določenim drţavam, samo določenim regijam, mestom ali
soseskam, ker bi v nasprotnem primeru prišlo »do našega propada, če bi bili
prodajalci.« Vedeti moramo, kaj demografsko zdruţuje in kaj ločuje potencialne kupce.
Fantastično je prodajati hladilnike v krajih s tropskim podnebjem, kako se bo pa to isto
dejanje obneslo tam, kjer je polarno podnebje? Nikakor. Geografska segmentacija je
zelo pomembna oz. ena izmed najpomembnejših, celo sedaj, ko se globalni trg širi in je
na eni strani več prodajalcev, prav tako pa na drugi strani več kupcev. Lahko bi rekli, da
6
predstavlja velik korak k mednarodnemu prometu in s tem povezani trgovini (povzeto
po: Kotler, Philip, Keller in Lane, 2006).
2.1.2 Demografska segmentacija
Demografska segmentacija temelji na različnih spremenljivkah, kot so spol, starost,
veroizpoved, poklic, stopnja izobrazbe … Demografska segmentacija opredeljuje ljudi
na ta način, da ne zdruţujemo denimo verskih skrajneţev različnih veroizpovedi, da bi
skupaj kam potovali. Prej ali slej bi iz tega »milo rečeno nastal cirkus« in samo kakšnim
srečnim naključjem, bi se lahko zahvalili, če ne bi bilo ţrtev. Enako velja za
medgeneracijsko soţitje oz. nesoţitje. Ţelje starejših so drugačne kot ţelje mlajših
(hrana, znamenitosti, glasba, če naštejemo samo nekaj izmed njih). Če je geografska
segmentacija pomembna za globalni trg, lahko rečemo, da je demografska segmentacija
pomembna za oţje okolje, v katerem ţivimo oz. bolje rečeno tudi za širše okolje, če
prihaja do potovanj (poslovnih, druţinskih …). Vsekakor pa tudi ta segmentacija ni
zanemarljiva, celo v sedanjih nemirnih okoliščinah, ko divjajo vojne in se odvijajo
genocidi (povzeto po: Reid, Bojanic, David, 2009 ; Riley 2012).
2.1.3 Vedenjska segmentacija
Vedenjska segmentacija opredeljuje posameznika po tem, kakšno je njegovo obnašanje,
kultura, skratka bi lahko dejali: »Povej mi oz. pokaţi, kako se obnašaš, in povem ti, kdo
si«. Pri tej segmentaciji bi lahko rekli, da je najhitreje in najlaţje prepoznavna. Kulturen
človek bo uporabljen ţvečilni gumi zavil v papir in vrgel v koš, medtem ko ga bo nekdo
drug vrgel na tla ali prilepil na mizo, stol. Vedenjska segmentacija je na nek način odraz
demografske segmentacije. Po obnašanju, govorjenju, gestikuliranju in drugi neverbalni
komunikaciji lahko sklepamo, s kom imamo opravka oz. ali je to človek, ki je »vreden«
naše druţbe in časa. Najhitreje se opazi to, ko je sočlovek potreben pomoči. Je bo
deleţen od dotične osebe ali ne? Tu ne gre samo za vedenje ljudi, ampak za odnos do
vseh stvari nasploh. Po tem nas ocenjujejo tudi drugi: »Povej mi, s kom se druţiš, in
povem ti, kdo si.« (povzeto po Kotler in Armstrong, 2014).
2.1.4 Psihografska segmentacija
Psihografske segmentacije opredeljujejo ljudi kot posameznika, »spremljajo« njegov
slog in način ţivljenja na podlagi preučevanja, s čim se ukvarja, kakšne interese in
mnenja ima, kako preţivlja svoj prosti čas, kakšni so njegovi odzivi na nepričakovane
situacije, čemu oz. katerim vplivom je podvrţen. Čeprav bi tovrstna segmentacija naj
praktično ostala »človeška« oz. naj bi branila njegovo dostojanstvo, ga pravzaprav
razgali. Pokaţe njegovo notranjo stran, strahove, ki jih pred drugimi ţeli skriti. To znajo
temeljito izkoristiti dobri prodajalci, ki na podlagi njegovih značilnosti vedo, »če bodo
dobro prišli skozi ali ne«. Na primer trgovec, ki obišče starejšo ţensko, ki rada klepeta
in zasluti moţnost prodaje, se bo z njo spustil v pogovor, ker je velika verjetnost, da bo
zadani cilj dosegel, ker je ţenska starejša, osamljena in se morda ţeli komu potoţiti.
Praktično je psihografska segmentacija tista, ki opredeli osebne dejavnosti in ciljno plat
ţivljenja. To pa je vsekakor dobrodošla plat informacij tistim, ki se s tem ţelijo in znajo
okoristiti. (povzeto po: Market Segmentation and Targeting, 2011).
Razdelitev trga na segmente se izvaja z uporabo različnih podlag ali segmentacijskih
spremenljivk. Če na kratko povzamemo tisto, kar smo napisali v prejšnjih odstavkih,
zajemajo posamezne segmentacije različne spremenljivke.
7
Geografska segmentacija (ibidem):
geografsko območje,
prebivalstvo in
podnebje.
Sociodemografska segmentacija:
starost,
spol,
dohodek,
poklic,
kvalifikacije,
stopnja izobrazbe,
število druţinskih članov ter
religija oz. veroizpoved.
Psihografska segmentacija:
druţbeni razred,
način ţivljenja in
osebnost.
Vedenjska segmentacija:
odnos (pozitiven, negativen ...);
zavest (kulturno ali nekulturno vzgojen oz. ozaveščen ...);
lojalnost oz. nelojalnost ...
Kot smo videli pri opisovanju segmentacij, obstajajo še druge vrste segmentacij, ki so
narejene bodisi za potrebe določene organizacije in so lahko večletne oz. večkratne ali
pa enkratne, odvisno od potreb stranke oz. organizacije, ki jo potrebuje. V nadaljevanju
so našteti nekateri povzetki dr. Lebe izvzeti iz spodaj citiranega dela.
Pri demografski segmentaciji smo omenili, da predstavlja trg za marketinške
strokovnjake poleg dejanskih tudi vse potencialne kupce sveta (globalno širjenje
trţišča – več kupcev oz. ponudnikov, več odjemalcev). Za vsako svojo storitev moramo
torej čim natančneje določiti, kdo so njeni sedanji in kdo potencialni kupci ter obojim
prilagoditi vse svoje marketinške aktivnosti.
Poznamo trg masovnih storitev – ENO SAMO storitev ponujamo kar povprek vsem
kupcem; edino sredstvo pridobivanja njihove naklonjenosti je ugodna cena.
Če ponudbo variiramo in ponudimo več velikosti (kvantiteta), več različnih kakovosti,
smo pokrili potrebe več različnih slojev kupcev, čeprav še vedno ostajamo na
homogenem masovnem trgu. Za našo dobrobit pa je primerno in ugodno, da uporabimo
čim manj napora.
Ciljno obravnavanje trţišča pomeni, da prodajalec natančno pozna segmente trga, se
osredotoči na enega ali na omejeno število segmentov ter razvije ponudbo, ki je ciljno
prilagojena zahtevam trţišča.
»Razvojne teţnje kaţejo, da klasičnega masovnega trga na področju turizma in
gostinstva skorajda več ni, saj se mora vsak ponudnik najkasneje takrat, ko se pojavi
8
konkurenca, začeti ukvarjati z mislijo na specializacijo, na oţjo usmerjenost in na izbor
ciljnih segmentov« je zapisala dr. Lebe v svojem delu Marketing za turizem in
gostinstvo. Preliminarno študijsko gradivo za predmet v študijskem letu 2010/2011, str.
1).
2.2 Elementi načrtovanja potovanja
a. Trţni obseg
Načrtovano število potnikov tega potovanja je 25 oseb, 13 moških in 12 ţensk.
Omejeno število udeleţencev smo morali določiti zaradi zakupa avtobusa in omejene
kapacitete prenočitvenih zmogljivosti v nekaterih gostiščih, ki se jim zaradi
edinstvenosti ponudbe v programu nismo ţeleli odpovedati. Zelo dobra pristna lokalna
hrana tekne še bolj, če je vzdušje prijetno in »domače«. To smo dosegli s tem, da smo
zdruţili med sabo potnike, ki se ţe poznajo in imajo bolj ali manj prave pristne odnose.
Znane ali neznane oz. nepričakovane situacije jih med sabo še bolj zdruţijo, ker je
mentaliteta naših potnikov zgolj iz ene regije.
b. Določitev turistične poti (sub-destinacije)
Cilje v destinaciji navajamo po abecednem redu, v itinerarju se bodo pojavljala
razkropljeno po programu:
1. Castellina in Chianti (Kmetijska zadruga La Castellina);
2. Firence (Du
3. omo, Palazzo Pitti, Ufizzi, Ponte Vechio …);
4. Mercantolio (predstavitev in seminar o olivnem olju);
5. Pisa (Piazza dei Miracoli);
6. Siena (Katedrala Santa Maria, Piazza del Campo);
7. Vinci (Leonardov rojstni kraj z muzejem) ter San Gimignano – mesto stolpov.
Kot lahko vidimo, je nekaj krajev, ki so svetovno znani in pod UNESCOVO zaščito,
medtem ko so nekateri neznani in jih je tudi na zemljevidu teţko najti, so pa zato
pristnejši in predstavljajo lokalno identiteto tistega kraja. Najprej zato, ker niso cilj
mnoţičnih obiskovalcev iz vsega sveta, drugič in prav iz istega razloga, ţelijo dokazati
svojo pristnost v pravi obliki, ki sega ţe stoletja nazaj.
c. Prevozne storitve
Prevozne storitve smo najeli pri podjetju Haloze prevozi d. o. o., Videm pri Ptuju, ki
ponuja manjši avtobus s 25 potniškimi sedeţi. Avtobus je opremljen z napravo GPS, ki
z določanjem poloţaja in shranjenimi zemljevidi pomaga vozniku najti najbolj smotrno
izmed ţelenih poti. Tako voznik kot sovoznik, ki je hkrati vodnik, tekoče govorita
italijanski jezik in se ne vozita prvič v te kraje. Seznanjena sta z lokalnimi pravili
okolišev, kamor smo namenjeni in obenem, kljub začrtani poti – poslovnemu načrtu,
pripravljena skreniti oz. spremeniti pot, cilj, če je takšna ţelja potnikov oz. vsaj večine
izmed njih.
9
d. Gostinske storitve
Potniki bodo prenočevali in zajtrkovali na turistični kmetiji. Vse dodatne obroke, razen
tistih, ki so vključeni v ceno, morajo potniki plačevati sami, imajo pa tudi moţnost, da
si večerni obrok skuhajo sami, kar dodatno poceni stroške potovanja na osebo.
Nočitveni objekt ustreza ţivljenjskemu slogu udeleţencev. Potnike pa predhodno
obvestimo o višjih cenah turističnih storitev v Italiji v primerjavi s Slovenijo.
Kulinarične storitve so prav tako ena izmed značilnosti naše zahodne sosede.
Vsepovsod po svetu, v večjih mestih imajo italijanske restavracije. Razlog za to je
preprost. Hrana je nasitna in bolj ali malo manj zdrava – odvisno od regije, iz katere
izhaja. Testenine (ravioli, tortelini, špageti), omake, npr. bolonjska, dišavnice in
začimbe, ki jih uporabljajo na veliko, in nenazadnje sladice, ki pritegnejo še tako
velikega izbirčneţa. Naj omenimo samo dejstvo, da je prvotna domovina sladoleda
Italija. Ţe samo to dejstvo pove dovolj, da vemo, kje bomo jedli najboljšega in najbolj
raznolikega. Omenili nismo še »slavne« italijanske kave – kapučino, stotine vrst vina in
olivnega olja. Dovolj, da si vsak gurman zaţeli še tovrstne hrane.
e. Organizacijske storitve
Poskrbeli bomo, da bodo vsi, ki nam bodo nudili turistične storitve, vnaprej obveščeni o
času nudenja slednjih, količini, trajanju in ostalih faktorjih, ki so potrebni za uspešno
opravljeno turistično storitev. Potnike bomo ustrezno pripravili na pot in jim
svetovali glede opreme, kaj bodo najverjetneje potrebovali in na koga naj se obrnejo v
primeru teţav. Potnike, voznika in vodnika bomo dodatno zdravstveno zavarovali.
Organizacija pa ne bo vsebovala samo prej naštetega, temveč tudi nenadejane situacije,
ki bi se utegnile pripetiti komu od potnikov. V primeru, da bi prišlo do zapletov ali
prepirov, tatvin, bomo poskrbeli, da se najprej razrešijo te teţave in šele nato nadaljevali
s predvidenim aranţmajem. Zadovoljstvo potnika oz. razrešitev njegove teţave bo imela
prednost pred vsem ostalim.
f.) Trajanje
Trajanje potovanja je osem koledarskih dni. Termin za potovanje je bil usklajen s
sejmom Mercantolio – njegov obisk tvori bistveni del programa. Večina potnikov se je
za potovanje odločila prav zaradi obiska sejma, vse ostalo, kar bodo videli in doţiveli,
pa jim predstavlja zgolj t.i. dodatno vrednost. Sejem je tisti, ki bo večini pridelovalcev
dal jasen vpogled v bistvo uspešnega marketinga, izboljšav in prodaje olivnega olja.
Novosti, ki bodo tam predstavljene, niso samo za domačine, ampak so namenjene
obiskovalcem vseh drţav, kjer se oljke gojijo, in tudi tistim obiskovalcem, kjer oljke ne
rastejo, so pa zainteresirani, da to vidijo in se s tem seznanijo.
4
10
3 PRIPRAVA ITINERARJA
Glede nato, da je Toskanski vinorodni okoliš razdeljen na več podokolišev, smo se
omejili na najbolj znani predel Toskane – pokrajino Chianti, ki je hkrati svetovno znana,
tako po istoimenskem vinu kot tudi po kuhinji, olivnem olju in bogati kulturno-
zgodovinski preteklosti.
Zaradi cene in dejavnikov, kot so mobilnost, zanesljivost in prilagodljivost ter relativna
bliţina obiskanega teritorija, smo izbrali avtobusni prevoz oziroma smo vzeli v najem
manjši avtobus od podjetja Haloze prevozi d.o.o., Videm pri Ptuju, ki nam je ponudilo
manjši avtobus z voznikom in sovoznikom – vodnikom ter s 25 potniškimi sedeţi (vir:
telefonski pogovor z g. Kristjanom dne 10. 01. 2016). Izbor manjšega avtobusa se je
izkazal za smotrnega tudi zaradi tega, ker je vozilo zaradi svojih omejenih mer najboljša
kompromisna rešitev za oţje in strme ceste pokrajine Chianti in laţje premaguje mestno
gnečo npr. Firenc, Siene in Pise od klasičnega avtobusa. Zanemariti pa ne smemo tudi
parkirišč, saj je to vozilo ravno še na meji ustrezne velikosti, tako da lahko uporablja
manjša parkirišča v bliţini mestnih jeder, s čimer se izognemo parkiranju na obrobju
mest in iskanju ustreznega prevoza za dosego središč mest.
Orientacijskih ogledov mest z avtobusom se bomo izogibali v večjih mestih, npr.
Firencah, zaradi gostote prometa; v manjših mestih, npr. San Gimignanu, pa to
preprosto ni mogoče, saj je to srednjeveško utrjeno mestece, kamor še malo širši avto ne
more. V obeh primerih je v strogem centru promet dovoljen vozilom s posebnimi
dovoljenji, pa še ta morajo večkrat obstati, saj občinske uprave večkrat prepovedo ves
motorni promet, ko se raven smoga ali ozona dvigne nad dovoljeno mejo. Prav tako
nismo mogli predvideti drugih vrst prevoznih sredstev, saj so potniki zahtevali določeno
udobje, npr. odhod iz izhodiščnega kraja pred 12.00 uro, krajše postanke za počitek in
fiziološke potrebe ter neposreden prevoz brez prestopanja do ciljnega mesta.
Proti uporabi ţelezniškega prevoza je govorilo dejstvo, da iz Kopra ni direktnega vlaka
do Firenc in da bi bilo potrebno večkrat prestopati, kot tudi dejstvo, da bi voţnja trajala
več kot 8 ur. Ladijski in letalski prevoz prav tako nista prišla v poštev, saj bi se prvi
časovno zelo zavlekel, drugi pa bi znatno povišal stroške poti.
Datum je bil fiksno določen, teţave pa so se pojavile pri cenah turističnih storitev
italijanskih ponudnikov. Ker je Toskana cilj mnoţičnega turizma, so cene ustrezno
visoke in predstavljajo eno od ključnih teţav. Temu smo se poskušali izogniti s tem, da
smo prenočišče izbrali izven velikih centrov, kot so Firence ali Siena, na manjši zasebni
turistični kmetiji, ki je glede cen elastičnejša od velikih ponudnikov, vendar je locirana
v središču Toskane, s čimer smo zmanjšali stroške prenočitve in prevoza. Nadalje smo v
povezavi z društvom pridelovalcev olja Chianti Classico del turističnih storitev
rezervirali pri njihovih članih in poslovnih partnerjih, s katerimi sodelujejo.
3.1 Daljša varianta itinerarja
Daljša varianta potovanja obsega podrobne opise poti za vsak dan posebej, vključno s
podrobnimi opisi ogledov krajev, kulturno-zgodovinskih znamenitosti in prireditev.
11
3.1.1 1. dan – ponedeljek, 22. februar 2016
Ob 11.00 uri je odhod iz glavne avtobusne postaje v Kopru (avtobus bo stal pred
kolesarnico). Sledi potovanje mimo Škocjana. Zavijemo na cesto, rezervirano za
motorna vozila A1, do mejnega prehoda Škofije. Sledi voţnja mimo Trsta–Benetk–
Padove–Ferrare-Bologne do Toskane (povzeto
po:http://www.viamichelin.com/web/Routes). Med voţnjo si bomo vzeli čas za dva
polurna postanka na avtocestnih Autogrilih, ki slovijo po dobri kavi in ekonomsko
ugodni »hitri« prehrani. Ker avtobus nima lastnega kemičnega stranišča in si
počivališča sledijo na vsaj 30 kilometrov, ne bo teţav s hitrimi postanki.
Ob prihodu na turistično kmetijo »Le Valli« nas bo pričakala prijazna lastnica, ga.
Andrea (vir: Agriturismo Le Valli, ga. Andrea. Telefonski pogovor z dne 01. 02. 2016),
ki je z moţem lastnica turistične kmetije. V štirih dvoetaţnih hišicah nudi turistična
kmetija »Le Valli« 32 leţišč. Najeli smo 12dvoposteljnih sob in 3 enoposteljne. Vsaka
hišica ima pribliţno 80 kvadratnih metrov na etaţo, vsaka spalnica pa ima lastno
kopalnico. Hišice so ogrevane in klimatizirane, imajo telefon, dostop do medmreţja in
televizijo ter večjo opremljeno kuhinjo, ki hkrati sluţi kot dnevni prostor. V ceno so
vračunani turistična taksa s kontinentalnim zajtrkom, 2 brisači dnevno, posteljnina in
uporaba kuhinje, dostop do medmreţja in končno čiščenje. Dodatno se zaračuna vsak
obrok, ki ga je potrebno naročiti dan prej, razen zajtrka.
Sama turistična kmetija je locirana v geometrični sredini Toskane, pod hribčkom vasi
Castelnuovo d’Élsa, od katerega je oddaljena 400 metrov (vir: Agrilandia.com.0201).
Ob prihodu bomo lastnici predali osebni dokument, da nas bo registrirala pri oblasteh,
odnesli prtljago v sobe in se zbrali v skupnem prostoru v njeni hiši, ki sluţi kot jedilnica
in prostor za druţenje. Tam bo sledila tradicionalna toskanska dobrodošlica s kozarcem
»Vin Santo« (svetega vina in Cantuccinov – trdo pecivo z mandeljni, ki se jih namaka v
vinu). Sledil bo ogled domače vinske kleti in prostora za shranjevanje olivnega olja, kjer
nam bo gospodar predstavil ter dal na pokušino merjaščev pršut in vino Chianti. Po
ogledu se bomo pripravili na skupno večerjo, ki nas bo ob 19.00 uri popeljala v domačo
kulinariko. Po večerji sledi spanje.
3.1.2 2. dan – torek, 23. februar 2016
Ob 7.30 uri bo zajtrk in ob 8.00 se odpeljemo v Castellino in Chianti. V slabo uro
trajajoči voţnji se bomo podali v srce gričevja Chianti mimo Castelfiorentina, Certalda
in Poggibonsija. Jutranje sonce nam bo pričaralo pravljični pogled na bistvo Toskane,
saj se nam bo ob poti odpiral pogled na gričevnato pokrajino, ki je kar do 1/5 poraščena
z gozdovi. Razlog za to gre iskati v zavesti tukajšnjih ljudi, ki visoko cenijo neokrnjeno
naravo, ter tudi zaradi dejstva, da je prisotnost divjačine in lov nanjo sestavni del
Toskane in je skoraj v vsaki druţini prisoten lovec.
Preostanek zemlje je izkoriščen za vinograde, oljčnike, sadovnjake in druge
gospodarske kulture, ki tvorijo hrbtenico toskanskega poljedelstva. Ker morski
mediteranski podnebni vpliv iz zahodne obale prodre vse do gričevja Chianti, je tukaj
podnebje izredno milo in primerno za vzgajanje vinske trte, oljk, fig ter drugih kulturnih
in gospodarskih rastlin. Če primerjamo na splošno Toskansko podnebje in specifično
podnebje toskanskega gričevja Chianti, lahko potegnemo vzporednico s podnebjem
slovenske obale, kar je tudi eden izmed razlogov, da smo se odločili za potovanje v te
12
kraje, saj je zelo podobno krajem, iz katerih prihajajo naši gostje, ki lahko tako vidijo
napredek Toskane v primerjavi z lastnimi kraji in na osnovi izkušenj, ki jih imajo
pridelovalci iz te regije, oplemenitijo lastno pridelavo in nastop na trgu.
Vas Castellina in Chianti je zelo stara. Antično etruščansko jedro, iz katerega se je
razvila Castellina in Chianti, je zraslo na griču nad vasjo, imenovanem Salivolpi, kjer je
še danes viden ostanek vodnjaka in obrambnega zidu. Grobovi, najdeni na vrhu Monte
Calvario, pričajo o pomembnosti kraja v VII. in VI. stoletju pred našim štetjem,
hipotezo pa podpira tudi najdba bliţnje nekropole Necropoli del Poggino. Castellina je
zrasla v času rimskega imperija in je kasneje, v XII. Stoletju, postala pomembna
strateško-vojaška utrdba na meji srednjeveških Firenc in Siene. Ravno slednja je večkrat
vdrla in oplenila Castellino, zato so jo bile Firence primorane v XV. stoletju večkrat
obnoviti in utrditi. Ko je nad Toskano končno trdno zavladal Cosimo I, je Castelllina
izgubila strateško pomembnost, tako da se je prebivalstvo posvetilo poljedelstvu. V času
II. svetovne vojne je bila Castellina bombardirana, kar je uničilo antična florentinska
vrata in cerkev, ki je bila po vojni ponovno zgrajena v duhu takratne arhitekture.
Po prihodu v Castellino in Chianti bo avtobus parkiral na parkirišču pred zadrugo »La
Castellina«. Zadrugo je ustanovila druţina Squarcialupi, ki je ţe v srednjem veku
obdelovala vinograde, ki so danes last kmetije La Castellina. Od 140 hektarjev lastne
zemlje je 30 hektarjev vinogradov vpisanih v seznam klasičnega Chiantija, 10 hektarjev
paje namenjenih oljčnikom.
Ob 9.30 uri se bomo odpravili peš preko same vasi, kjer si bomo ogledali samo vas in
zavili na vrh Monte Calvaria, kjer bomo videli etruščansko grobnico. Po 5 minutah hoje
(300 metrov) bomo dosegli samo grobnico, ki je vrh hriba, pod zemljo pa se nahajajo
štirje prostori, ki so sluţili kot grobovi. Kot dober poznavalec okoliša nas bo spremljal
agronom La Castelline, ki nas bo po 15 minutah hoje privedel na Ferrozzolo, kjer se
nahajajo vinogradi zadruge. Pokazal nam bo različne vrste trt in oljčnih dreves, opisal,
kako jih vzgajajo, obdelujejo in varujejo, skratka vse, kar se tiče same pridelave grozdja
in oljk ter njihovega (p)obiranja. Odgovarjal bo tudi na vprašanja in dajal nasvete. Na
koncu nas bo pripeljal ob 11.30 uri na turistično kmetijo La Ferrezzola, ki je v lasti
zadruge in nudi poleg odlične kuhinje tudi tri udobne apartmaje, obnovljene v
kmečkem slogu. Ogledali si bomo leta 1996 obnovljeno stavbo, ki je kljub prenovi
obdrţala slog 19. stoletja in daje pridih domačnosti, nudi pa udobje današnjega časa. Ob
12.30 uri bomo kosili. Kosilo je zajeto v ceno aranţmaja (povzeto po:
https://it.wikipedia.org/wiki/Castellina_in_Chianti).
Ob 14.00 uri nas bo pred turistično kmetijo prišel iskat avtobus, ki nas bo zapeljal nazaj
v zadrugo »La Castellina«. Tam nas bo sprejel g. Fabio, enolog zadruge, ki nas bo
popeljal po kleti. Ogledali si bomo prostore, namenjene mletju grozdja in vrenju
mošta,ter samo vinsko klet, kjer hranijo vina, predvsem vino Chianti. Slednji se deli na
Chianti Nuovo (mlado vino), Chianti Classico (starano vsaj 2 leti v lesenih sodih in
potem ustekleničeno) ter Chianti Riserva (starano več kot 3 leta v lesenih sodih in
potem ustekleničeno). Sledilo bo dvourno predavanje, kako so z nadzorom kakovosti in
s pomočjo strukturnih skladov Italije in EU uspeli zaščititi ter ustrezno promovirati
Chianti, ki je danes eno izmed najbolj prepoznavnih in uspešnih vin, ne samo v Italiji,
temveč v globalnem pomenu. Prav tako bomo vina lahko tudi preizkušali in po ţelji tudi
kakšnega kupili (povzeto po: Fattoria La Castellina,
13
https://www.google.si/search?q=agriturismo+la+ferrozzola&hl=sl&gbv=2&prmd=ivns
&ei=gfwbV_z9LYiCgAabwoSgBw&start=0&sa=N
Sledi ogled stiskalnice olja, kjer olje pridobivajo s centrifugiranjem zdrobljenih oljk, s
tako imenovanim hladnim stiskom, ki ohrani zdravilne sestavine in polnost okusa olja.
Ogledali si bomo tudi polnilnico in prodajalno olja ter zaključili ogled in se odpeljali
nazaj v »Le Valli«. Za večerjo gostje poskrbijo sami. Svetujemo krajši sprehod do
bliţnje vasice Castelnuovo d'Elsa, ki premore picerijo in gostilno s tipičnimi
toskanskimi jedmi.
3.1.3 3. dan – sreda, 24. februar 2016
Po zajtrku ob 7.30 uri se bomo ob 8.00 uri odpravili v bliţnje Firence, mesto kulture,
Leonarda, prelepe arhitekture in bogate zgodovine. Po poti mimo gostilne Osteria
Bianco in mesta Empoli bomo iz avtobusa ob pribliţno 9.00 uri izstopili na avtobusni
postaji Porta Romana. Avtobus bo parkiral na plačljivem parkirišču, ki je oddaljen le
200 metrov od kraja izstopa potnikov. V malem središču mest ob reki Arno so nekoč
najslavnejši in najbolj vneti umetniki tekmovali (ob podpori rodbine Medičejčev), kdo
bo ustvaril najlepšo sliko, kip, najveličastnejšo stavbo… Staro mestno jedro je zgrajeno
v gotskem in renesančnem slogu in je pravi ţivi muzej. Po ulici Via Romana se bomo
peš podali proti reki Arno.
Prevozu z javnimi sredstvi se bomo odpovedali ravno zato, da bi si lahko v miru
ogledali »muzej na prostem«. Ob pribliţno 9.30 uri bomo prišli pred staro zasebno
rezidenco Medičejcev, Palazzo Pitti. V njej je kar sedem muzejev, ogledali pa si bomo
galerijo Pitti s slikami iz obdobja med 15. in 18. stoletjem, galerijo moderne umetnosti
in zbirko umetnin iz srebra. Za staro rezidenco se razprostirajo vrtovi Boboli, ki so jih
uredili leta 1560.
Po ogledu bomo krenili po ulici Giucciardini proti staremu mostu (Ponte Vecchio).
Zgrajen je bil leta 1345 in je najstarejši most na reki Arno. Nadvojvoda Ferdinand I. je
leta 1593 iz hišk na mostu pregnal mesarje, kovače in predstavnike drugih starih cehov,
ki so tam stanovali in delali. Odtlej je bil most namenjen le še zlatarjem in draguljarjem.
Tako je v Firencah, kjer so ţe pred tem cenili modo in nakit, nastalo novo središče za
obdelavo dragih kovin (povzeto po Lotz in Veser, 1998, 254–267). Tudi danes je stari
most vreden ogleda, saj kar kipi od radovedneţev, ki naslajajo poglede ob zlatarskih in
draguljarskih izdelkih v vitrinah.
Še nekaj o Medičejcih (Bruschke in ostali, 2008, str. 268): z vplivom na politiko in
kulturo si je firenška bančna rodbina Medici pridobila velik ugled. Pod vplivom Cosima
sta se v Firence preselila genija Brunelleschi in Donatello. Ţal pa je leta 1737 rod
Medičejcev propadel in toskanska nadvojvodina je prešla pod oblast Habsburţanov.
Ob pribliţno 12.30 uri se bomo za eno uro in pol poslovili drug od drugega, saj je
trgovin in restavracij v bliţini za vsak okus dovolj. Kdor bo ţelel, se bo z vodnikom
prisedel v eno izmed kavarn/paninotek, ki jih je na tem koncu v izobilju (Lungarno
Acciaioli), in počakal na tiste, ki so bolj avanturističnega duha in bodo 90 minut
izkoristili za odkrivanje Firenc ali nakupovanje v lastni reţiji. Tu je tudi idealen kotiček
za nakup priloţnostnih spominkov in razglednic, ki jih lahko ob odlični kavi pošljemo v
14
domovino. Ob 14.00 uri se bomo zbrali na koncu starega mostu in nadaljevali sprehod
proti Duomu (v ravni liniji od starega mostu proti kupoli).
Ogled katedrale s kupolo Santa Maria del Fiore je obvezen del obiska v Firencah.
Katedralo so začeli graditi leta 1296, končali pa so jo šele več kot 150 let kasneje.
Največji čudeţ je kupola, plod genija Brunelleschija. Predstavlja neverjetni tehnični
doseţek, saj se 36 metrov visoka samonosna konstrukcija boči čez 40 metrov širok
prostor (Mega Review S.r.l., 2006). Čeprav vstopnina ni ravno poceni in zahteva vzpon
po ozkih notranjih hodnikih nekaj vztrajnosti, se napor izplača, najprej s sijajnimi
freskami v notranjosti kupole, potem pa s čudovitim pogledom na vrhu.
V primeru, da si nekateri ne bi upali ali si ne bi ţeleli ogledati Firenc »od zgoraj«, je na
voljo brezplačna moţnost ogleda notranjosti katedrale v umirjenem gotskem stilu brez
vzpona na kupolo. Tudi na Duomu pred katedralo se vedno kaj dogaja (potujoči
glasbeniki, stojnice s spominki, udobni sedeţi lokalov), tako da dolgčasa ne bo.
Ob 15.30 uri se zberemo pred katedralo in odpravimo po čevljarski ulici (Via dei
Cazaiuoli) do palače Ufizzi. To je bilo upravno poslopje za Medičejce in je danes (v
zgornjem nadstropju) ena največjih zbirk slik in kipov na svetu, ki obsega dela od
gotike do baroka. Ob 18.30 uri se odpravimo ob reki Arno (Lungarno Acciaioli) do
Goldonijevega trga, kjer prečkamo Arno po mostu »alla Carrara« in pridemo na ulico
dei Serragli. Na desni strani stoji gostilna »Da Ginone«, kjer streţejo vsako sredo sveţo
morsko hrano v skladu z domačo kuhinjo. Ker pa je lastnik hkrati tudi lastnik
mladinskega hotela v bliţini (Via Santa Monaca), je hrana primerna za študentske ţepe.
Povprečno stane celotna večerja od 7,00 EUR do 30,00 EUR, prostora pa je za 50 ljudi.
Po večerji se bomo odpravili po ulici dei Serragli, ki se po 300 metrih priključi na ulico
Via Romana, na koncu katere nas čaka avtobus, ki nas bo odpeljal nazaj na turistično
kmetijo »Le Valli«. Predviden prihod je ob 23.00 uri in nato sledi spanje.
3.1.4 4. dan – četrtek, 25. februar 2016
Zajtrk ob 9.30 uri. Ob 10.00 uri se odpravimo v Piso. Pot nas bo peljala mimo Empolija
ob reki Arno do Pise. Ob 10.55 uri nas bo avtobus pustil na parkirišču Piazza dei
Miracoli. Voznik bo avtobus parkiral na parkirišču Porta a Mare, ki je brezplačno.
Odpravili se bomo po vstopnice za ogled poševnega stolpa in katedrale, saj smo
najavljeni za ogled stolpa ob 12.15 uri, naenkrat pa gre lahko zaradi varnosti na zvonik
le 30 obiskovalcev z obveznim lokalnim vodnikom in policistom, ki ga spremlja. Vse
osebne predmete (torbice, fotoaparate, daljnoglede, mobilne telefone…) je potrebno
pred vzponom na stolp pustiti v osebnih sefih, ki se nahajajo zraven prodajalne
vstopnic, cena zanje pa je vračunana v ceno vstopnice. Cena za ogled stolpa je 13,00
EUR, z dodatkom 3,00 EUR pa si bomo zagotovili tudi ogled katedrale in krstilnice.
Medtem ko bo vodnik čakal na vstopnice in ključe za sefe, bo imela skupina čas za
kapučino v eni od številnih kavarn ob trgu.
Točno ob 12.00 uri se bomo zbrali pred prodajalno vstopnic, vsak bo dobil svoj ključ
sefa ter pustil svoje osebne predmete, razen denarnic, v sefu. Ob 12.15 uri nas bodo
popeljali proti vrhu stolpa, nam tam dovolili uţivanje ob prekrasnem pogledu na trg
čudes in Piso celih 5 minut ter nas potem odgnali navzdol. Vzpon, ogled in sestop bo
tako trajal 20 minut, kar je posledica mnoţičnega turizma.
15
Najlepša stvar, ki je prisotna v Pisi in je zares vredna ogleda, je Campo dei Miracoli (trg
čudes). Čeprav ves svet pozna Piso le po poševnem stolpu, je trg čudes po pravici dobil
svoje ime, saj so poleg stolpa na trgu prisotni velikanska katedrala iz bleščečega belega
marmorja z dekorativnim romanskim okrasjem, ki je določal smeri nadaljnjega razvoja,
krstilnica, pokrita s kupolo, in pokopališče pravokotnega tlorisa Camposanto, obdano s
stebrišči, ki skupaj sestavljajo arhitekturno kompozicijo, ki je enkratna na svetu.
Marsikdo bo prvič izvedel, da je stolp v svojem bistvu samostojni zvonik (Campanile),
ki tehta 14.000 ton. Začeli so ga graditi leta 1173, po prvotnem načrtu pa naj bi bil visok
100 metrov, toda ţe po zgrajenih 11 metrih, torej na sredi tretjega nadstropja, so
ugotovili, da se rahlo nagiba proti jugu. Stavbenik Bonanno Pisano, ki ga je gradil, je
zato takoj povišal stebre na juţni strani. Ko so leta 1185 končali tretjo galerijo, stolp pa
se je še naprej nagibal, se je Bonanno vdal. Minilo je še 90 let, preden se je Giovanni di
Simone ponovno lotil dela in leta 1284 dokončal glavni del stolpa. Leta 1350 je Tomaso
Pisano zgradil še nadstropje z zvonovi. Naklon je medtem znašal ţe 1,43 metra, zato je
tla na juţni strani dvignil za 45 centimetrov in jih zravnal, tako da je bil stolp visok
54,73 metra. Galileo Galilei (1564–1642) naj bi medtem s pridihom izkoristil nagib
stolpa in na osnovi poskusov ovrgel Aristotelovo teorijo o pospešku pri prostem padu
ter tako ustvaril temelj za zakone o prostem padu. Oziroma, kot je zapisano v knjigi
Eyewitness Travel Guide: Italy, se je leta 1274 stolp po zgrajenem tretjem nadstropju
začel nagibati (Wild, 1996, str. 326).
Leta 1838 so odkopali talni zidec in naredili betonske temelje ter tako zmanjšali
nevarnost, da bi se ob povodnji stolp porušil. Leta 1956 je naklon znašal ţe več kot pet
metrov, zato so leta 1993 pod okriljem UNESCA začeli večjo prenovo. Temelje so
okrepili s 600 tonami svinca, spodnje nadstropje pa obdali z osemnajstimi močnimi
jeklenimi kabli, kar pa še vedno ni končna rešitev. Strokovnjaki še razmišljajo o končni
rešitvi, najbolj pa se nagibajo k temu, da bi stolp razstavili in ga ponovno sestavili,
medtem pa posmehljivci pravijo, da je največji čudeţ na trgu čudes ta, da se zvonik ni
zrušil in še danes kljubuje pravilom teţnosti.
Po prevzemu svojih osebnih stvari si bomo ogledali še stolnico, ki je zgrajena v obliki
latinskega kriţa in je z elegantnim pročeljem mojstrovina italijanske romantike. Pred
krstilnico bomo videli, zakaj ta pušča mešane okuse o slogu, ki je bil uporabljen za
njeno graditev, saj so jo gradili kar 250 let in je največja krstilnica v krščanskem svetu,
ki slovi po izjemni akustiki. Na severnem robu trga čudes so leta 1278 uredili
Camposanto, monumentalno pokopališče, za katerega je papeţev legat iz tretje
kriţarske vojne prinesel tovor zemlje iz Jeruzalema (povzeto po: Lotz in Veser, 1998,
246–253).
Sledi počasen obhod celotnega trga, kjer je ob lepem vremenu pravi uţitek leţati na
skrbno urejeni trati. Ob straneh trga je mnoštvo stojnic, kjer lahko najdemo priloţnostne
spominke in razglednice, poulični glasbeniki pa s svojo glasbo poskušajo izvabiti denar
mimoidočim.
Velja omeniti, da naj turisti, ki morajo na stranišče, raje gredo na kozarec vode ali kavo
v eno od bliţnjih kavarn in gredo na stranišče tam, raje kot na tistega, ki je urejen na
severnem robu trga, saj kozarec vode v kavarni stane 1,50 EUR, medtem ko vas bo
obisk na »urejenem WC-ju« olajšal za 3,00 EUR. Ob 15.00 uri se bomo vkrcali na
avtobus, ki nas bo prišel iskat, kjer nas je odloţil in se bomo odpravili do morja (11
16
kilometrov), kjer si bomo privoščili kratek sprehod ob morju in se ob 16.30 uri odpravili
nazaj v Le Valli, kamor bomo prišli ob 17.25 uri. Preostanek dneva prosto za počitek,
razne nakupe v bliţnji vasici Castelnuovo d'Elsa ali pa za kratek izlet v Castelfiorentino
z javnim prevozom, ki vozi ob vsaki polni uri do 22.00 ure (cena 1,00 EUR), postaja pa
je v Castelnuovo d'Elsa.
3.1.5 5. dan – petek, 26. februar 2016
Po zajtrku se ob 8.00 uri odpeljemo v Vinci, rojstno mesto Leonarda da Vincija. Spet
nas bo pot peljala mimo Osterie Biance in Empolija do Vincija, kamor bomo prispeli
ob pribliţno 8.22 uri, avtobus pa nas bo pustil ob vzhodnem delu obzidja, kjer se cesta
dviga v notranjost. Od tu pa do muzeja Leonarda da Vincija se bomo v 10 minutah
sprehodili po tesnih uličicah, hodnikih in stopniščih odlično obnovljenega Vincija. V
mestu sta sicer dva muzeja, posvečena Leonardu, vendar si bomo ogledali le Museo
Ideale Leonardo da Vinci, ki hrani poleg nekaj njegovih originalnih skic, risb in kipov
tudi nekaj, kar je širši javnosti manj znano: »stroje«, ki jih je Leonardo izdelal ali
projektiral v pomoč navadnim ljudem. Videli bomo dvobrazdni plug, ki ga je orač lahko
obračal, da mu ni bilo potrebno vračanje na začetek njive, kjer je začel orati; kamin, ki
si ga napolnil z drvmi in je lahko gorel brez ponovnega dolaganja dva dni; vodno
črpalko s pogonom na veter; stiskalnico grozdja, s katero je en človek stisnil toliko kot
prej štirje ljudje skupaj.
Svoja dela je ustvarjal povsod, kjer je ţivel (Milano, Firence, Rim…) in je bil za tiste
čase »čuden«, saj je poznal človeško anatomijo, znal je slikati, kipariti, konstruirati
stroje, bil je homoseksualec, kar je bilo za tiste čase kaznivo, a vsi so utihnili, ko je
prijel v roke čopič, dleto ali pisalo (povzeto po: Lotz in Veser, 1998, 215). Še danes
človeka obide veliko spoštovanje, ko mu stalna zbirka v muzeju predstavi njegovo
ţivljenje.
Ob 11.00 uri se bomo odpravili proti San Giminianu, mimo Castelfiorentina in
Poggibonsija, kjer nas bo avtobus odloţil na plačljivem parkirišču ob policijski postaji,
200 metrov pred mestnim vhodom. Glede stolpov je bilo napisano (citirano po: Lotz in
Veser, 1998, 276): »Če mestna vlada v 13. stoletju ne bi odločno ukrepala, bi
častihlepne patricijske druţine v San Giminianu tekmovanja med seboj gnala tako
daleč, da bi se njihovi stolpi zavrtali v nebo nad Toskano.« Skupščinski odlok je namreč
leta 1255 predpisal, da nobeden od druţinskih stolpov ne sme biti višji od 54 metrov,
kolikor meri Torre Grossa – stolp mestne palače. Danes je ohranjenih še 13 druţinskih
stolpov.
Cerkve in palače, zaščitene z mogočnim mestnim obzidjem, so priča o ponosni in bogati
skupnosti, ki je svoj gospodarski in kulturni razcvet doţivljala v visokem srednjem
veku. Samo mesto je utrjeno na vrhu hriba, bogastvo v srednjem veku pa je pridobilo pri
trgovini z vinom, oljem, volno in ţafranom – rastlino, ki se je uporabljala za izdelavo
barvila za svilo. Ker je ob robu ceste, ki se je imenovala Via Francigena, je bila to
naravnost idealna lega. Ker imamo v aranţmaju vključeno kosilo, bomo najprej odšli v
gostišče (Trattoria Chiribiri), kjer nam bodo postregli z imenitnim kosilom. Notranjost
je opremljena v slogu 14. stoletja, zato je atmosfera popolna. Je pa res, da hrana ni
poceni.
17
Po kosilu se bomo odpravili na ogled San Giminiana. Obhod mestnega obzidja, ki je
dolgo 2 kilometra, bo trajal 45 minut, kjer bomo uţivali ob prekrasnem pogledu na
okoliško naravo. Potem se bomo skozi okoliške ulice prebili na vrh griča na trg z
vodnjakom (Piazzadella Cisterna). Od tu se bomo odpravili po ulici Matteo, ki vodi do
romansko-gotske cerkve Sant'Agostino, ki je poslikana s prefinjenimi freskami (povzeto
po Lotz in Veser, 1998, 276–281). Po ogledu mesta se bomo odpravili proti izhodu, kjer
se bomo ob 17.00 uri odpeljali »domov«. Po prihodu nazaj ob 17.40 uri je prosto.
3.1.6 6. dan –sobota, 27. februar 2016
Zajtrk ob 7.30 uri, ob 8.00 uri odhod v Sieno (Castelfiorentino–Poggibonsi – izhod
Siena nord), kamor se bomo pripeljali malce pred 9.00 uro. Avtobus bo parkiral pred
Porta Cammollia, kjer je plačljivo parkirišče za avtobuse. Siena je sestavljena iz treh
delov, imenovanih terzieri. Tloris mesta se je prilagodil trem gričem, na katerih stoji, in
ima obliko črke Y. V preteklosti je bila Siena glavni tekmec Firenc, njeno bogastvo pa
je izviralo iz trgovine (via Fracigena) in rudnikov srebra pri Montieri. Najprej bomo
obiskali katedralo Santa Maria, ki ima najbogatejšo kiparsko okrasje iz belega, zelenega
in črnega marmorja od vseh gotskih cerkva v Italiji. Pomešali se bomo v mestni vrveţ in
se po slikovitih ulicah odpravili do mestnega središča, ki se imenuje Piazza del Campo.
Zaradi topografske značilnosti je ta trg v središču mesta školjkasto vbočen in ima
upognjene robove. Še najbolj spominja na starogrško gledališče. Na trgu priredijo vsako
leto 16. avgusta pisan spektakel, imenovan Palio. Začne se s sprevodom po četrti v
pisanih oblekah, nadaljuje pa s konjskimi dirkami.
Med lagodnim potovanjem po Sieni si bomo ogledali stavbo univerze, mestno hišo in
mestni vodnjak – Fonte Gaia, ki je bogato okrašen s skulpturami Jacopadella Quercie.
Ob 13.00 uri se bomo razšli in si bo vsak po svoje ogledal različne kraje v Sieni.
Moţnosti so mnogotere – ogled prirodoslovnega muzeja, nakupovanje po trgovinicah,
ogled enotek in nakup raznih spominkov so samo nekatere izmed moţnosti, ki jih nudi
Siena, vendar ima pomembno prednost pred denimo Firencami. Sama struktura mesta
skoraj povsem onemogoča promet po starem jedru, zato imajo tukaj pešci prevlado. Ob
16.00 uri se bomo spet dobili na Piazza del Campo, od koder se bomo odpravili počasi
do avtobusa in se ob 18.00 uri vrnili v »Le Valli«. Večer je prost, načeloma pa se lahko
z lastnico in lastnikom nastanitvenega objekta dan prej zmenimo za skupno večerjo.
3.1.7 7. dan – nedelja, 28. februar 2016
Zajtrk ob 7.30 uri, ob 8.00 uri odhod v Marcatale in Val di Pesa (Osteria Bianca–
Empoli–Montelupo Fiorentino – izhod Ginestra F. NA), prihod tja ob 8.45 uri. Avtobus
bo parkiral na parkirišču pred sejmiščem. Sejem Mercantolio 2016 je razdeljen na več
prostorov, vsi pa so namenjeni olivnemu olju na splošno in specifično ekstra deviškemu
olivnemu olju klasičnega Chiantija z zaščitenim poreklom (olioextrad'oliva del Chianti
Classico; denominazione d'origine protetta – DOP). Srce sejma bo na trgu Vittorio
Veneto v Mercatalu, ki je eden od najbolj ohranjenih tipičnih »sejmov« v Chiantiju,
obkroţen s stavbami 15. in 16. stoletja. Na sejmu bo mogoče spoznati najnovejše
doseţke v industriji olivnega olja, njegovi promociji, zaščiti pred škodljivci… Spoznali
bomo najmodernejšo mehanizacijo, okusili razna olivna olja, poskusili kulinarične
specialitete, pripravljene z olivnim oljem, ter navezali stike in izmenjavali izkušnje z
drugimi oljkarji.
18
Udeleţili se bomo tudi treh predavanj, in sicer:
11.00: Olje DOP klasični Chianti: točka več za ohranjanje zdravja (prof. Publio
Viola, primarij bolnišnice San Giovanni iz Rima).
13.00: Olje DOP klasični Chianti pri obnavljanju (dr. Nereo Pederzolli,
publicist).
14.00: Novosti pri zatiranju škodljivcev oljčnih dreves s feromonskimi vabami
in integrirano varstvo oljčnih dreves.
V programu sejma je organiziran ogled bliţnje oljarne, gostje pa si bodo lahko lakoto
potešili v jedilnici, ki jo bodo organizatorji sejma postavili za to priloţnost. Kosilo ob
15.00 uri, ki je vključeno v kotizacijo sejma, je zaenkrat še skrivnost, organizatorji pa
obljubljajo, da ne bomo razočarani. Ob 18.30 uri se bomo poslovili in odpeljali na
turistična kmetijo »Le Valli«. Prihod bo ob 19.15. uri, potem prosto za počitek oz. ţe
morebitno pakiranje prtljage.
3.1.8 8. dan – ponedeljek, 29. februar 2016
Zajtrk ob 7.30 uri; sobe bomo izpraznili do 9.00 ure in se ob 10.00 odpravili proti
Kopru. Vmesno uro po izpraznitvi sob do predvidenega odhoda lahko gostje izkoristijo
za krajši sprehod po bliţnji okolici ali pa počakajo v skupnem prostoru, ki sluţi kot
jedilnica in sprejemnica. Z dvema daljšima postankoma na avtocesti bomo mimo
Firenc, Bologne, Padove, Benetk in Trsta predvidoma prišli v Koper na avtobusno
postajo (enako mesto kot ob vkrcanju) ob 15.15 uri.
3.2 Tehnični dokumenti pri sestavi potovanja
3.2.1 Imena nastanitvenih in gostinskih objektov z vključenimi obroki
1.) Agriturismo Le Valli
Via di Broccolino n 4
50051 Castelflorentino (Firence)
Tel.: +39 0571 673213 - 673907
E-pošta: [email protected]
http://www.agrilandia.com/agriturismo-le-valli/
Tabela 1: Meni v Agriturismo Le Valli
Antipasto/
hladna predjed
Prosciutto nostrano con pane Toscano/domači pršut
z (neslanim) Toskanskim kruhom
2,00 EUR
Minestrone/juha Zupa di verdure/zelenjavna juha 2.00 EUR
Primopiatto/
topla predjed
Tortelloni di Ricotta al Tartufo/torteloni, polnjeni s
skuto in tartufi
3,00 EUR
Secondopiatto/gla-
vna jed
Bisteccaalla Fiorentina/Florentinski zrezek 4,00 EUR
Dolce/sladica Cantuccini di Prato/cantucinni (piškoti) iz Prata 2,00 EUR
Bevande/pijača Caffe/kava
Acqua minerale frizzante o non gassata 0,5 litro/
1,50 EUR
19
mineralna voda z ali brez CO2 0,5 litra
SKUPAJ 14,50 EUR
Dodatno –
Bevande/pijača
Chianti 1 litro 6,00 EUR
Grappa/ţganje 2,50 EUR
Navedeni meni je samo eden izmed mnogih, ki pa je pri ostalih gostih te turistične
kmetije najbolj zaţelen, ker vključuje okuse Toskane: neslani kruh, prašičje meso, vino
in tradicionalne Cantuccine.
2.) La Castellina
Wine tasting vendita
Via Ferruccio, 26
53011 Castellina in Chianti (SIENA)
Tel.: +39 0577 740459
Faks: +39 0577 741882
E-pošta: [email protected]
http//www.lacastellina.it/
3.) Fattoria La Castellina
Agriturismo »La Ferrozzola«
LocalitaFerrozzola 1
53011 Castellina in Chianti (SIENA)
Tel.: +39 0577 741186
https://www.google.si/search?q=agriturismo+la+ferrozzola&hl=sl&gbv=2&prm
d=ivns&ei=gfwbV_z9LYiCgAabwoSgBw&start=0&sa=N
Tabela 2: Meni v Agriturismo La Ferrozzola
Antipasto/predjed SalumiMisti/raznovrstne salame 1,50 EUR
Minestrone/juha Minestrone con Pasta/juha s testeninami 1,00 EUR
Primopiatto/
topla predjed
Risotto ai Funghi/riţota z gobami 2,50 EUR
Secondopiatto/
glavna jed
Scaloppine di Vitella ai Funghi/telečje meso z
gobami
5,00 EUR
Formaggio/sir Mozzarella/Mocarela 1,00 EUR
Dolce/sladica Affogato di Cremaal Caffe/kavin kremni sladoled 1,50 EUR
Skupaj 12,50 EUR
Dodatno –
Bevande/pijača
Chianti La Castelina 0,75l 10,00 EUR
Caffe/kava 1,00 EUR
Acqua minerale frizzante o non gassata 0,5 litro/
mineralna voda z ali brez CO2 0,5 litra
1,00 EUR
Grappadistilato di Chianti Classico/ţganje, destilat
klasičnega Chiantija
2,50 EUR
Tudi ta meni izpričuje bogastvo toskanske kuhinje. Obvezne mesnine (salame in telečje
meso) se odlično ujemajo z ambientom samega prostora in vinom, ki ima obseţno
zgodovino.
20
4.) Trattoria »da Ginone«
Via de' Serragli 35/r
50124 Firence
Tel.: +39 055 218758
https://www.google.si/search?q=via+de+serragli+35&hl=sl&gbv=2&oq=via+de+serrag
li+35&gs_l=heirloom-
serp.3..0i22i10i30.45297.66687.0.67281.45.27.3.5.0.2.188.3371.0j23.23.0....0...1ac.1.34
.heirloom-serp..23.22.2996.pz446ovEUXk
Tabela 3: Meni v Trattoria Da Ginone
Primopiatto/
predjed
Zuppa di verdura o pasta al pomodoro o pasta al
ragu/zelenjavna juha ali testenine s paradiţnikom ali
mesnim ragujem
5,00 EUR
Secondopiatto/
glavna jed
Roastbeef o arosto di maiale o vitellaarrosto o petto di
pollo allagriglia con contorno di stagione o piatto
vegetariano/roastbeef ali svinjska pečenka ali piščančje
prsi na ţaru s sezonskim dodatkom ali vegetarijanski
kroţnik
7,50 EUR
V ceno vseh jedi je vključena neomejena količina kruha 3,00 EUR
Skupaj 15,50 EUR
Dodatno –
bevande/pijača
Chianti 1 l 8,00 EUR
Caffe/kava 0,80 EUR
Acqua minerale frizzante o non gassata 0,5 litro/
mineralna voda z ali brez CO2 0,5 litra
0,80 EUR
Sladica ni vključena v ceno menija, ker je obrok količinsko in kakovostno zelo bogat.
Imajo pa veliko izbiro dnevno sveţih sladic v vitrini (cene od pribliţno 1,50 EUR
naprej).
5.) Trattoria Chiribiri
Piazzadella Madonna. 1
53037 San Gimignano (SIENA)
Tel.: +39 0577 941 948
https://www.tripadvisor.com/Restaurant_Review-g187901-d896750-Reviews-
Trattoria_Chiribiri-San_Gimignano_Tuscany.html
Tabela 4: Meni v Trattoria Chiribiri
Antipasto/
prva predjed
Bruscette con Vin Santo/bruskete s svetim vinom 2,00EUR
Primopiatto/
topla predjed
Fagioli con cinghiale/fiţol z divjim prašičem (podobno
pasulju)
5,00 EUR
Secondopiatto/
glavna jed
Cinghialeallespezie con patate/divji prašič z
začimbami in krompirjem
8,50 EUR
Dolce/sladica Mandorle ala miele/mandeljni z medom 1,80 EUR
21
Skupaj 17,30 EUR
Dodatno –
Bevande/pijača
Chianti Ruffino 0,75l 15,00 EUR
Vernaccia di San Giminiano 0,75 l 10,00 EUR
Acqua minerale frizzante o non gassata 0,5 litro/
mineralna voda z ali brez CO2 0,5 litra
1,50 EUR
Caffe/kava 1,50 EUR
Grappa/ţganje 3,00 EUR
Mesto San Giminiano je ţe samo po sebi tako rekoč edinstveno mesto, kakršnega ni
nikjer drugje. Deloma je k temu pripomogla njegova zgodovina nastanka, deloma pa
večji modni ustvarjalci, ki so v omenjenem mestu postavili svoje butike in s tem
posredno vplivali na dvig cen vseh storitev in artiklov, tudi hrane.
3.2.2 Dopis udeleţencem, vremenske razmere
Spoštovani!
Pred vami je osemdnevno potovanje v Toskano, deţelo bogate zgodovinske in kulturne
dediščine, dobre hrane in pijače. V šestih dneh bomo obiskali najbolj znane turistične
privlačnosti, ogledali si bomo oljčnike in vinograde Chiantija in poskusili tipične
toskanske jedi.
Podnebje je milo zaradi močnega sredozemskega vpliva, zato pričakujemo temperature
od 10 do 20 ˚C. Moţne so kratkotrajne padavine, vendar prevladuje v tem času suho
vreme.
Priporočamo vam, da se oblečete v srednje topla in udobna oblačila, predvsem vzemite
s seboj udobne čevlje, s katerimi se boste lahko sprehajali po Firencah, Sieni in Pisi.
Ker bomo obiskali tudi oljčnike in vinograde, temu prilagodite tudi čevlje in oblačila.
Na turistični kmetiji »Le Valli«, kjer bomo prenočevali, imajo vtičnice euro, zato ne bo
teţav s priklopom raznih aparatov na električno omreţje; posteljnino in brisače dobite v
sami nastanitvi.
Nadalje vas opozarjamo na značilnost v Toskani, ki je sicer prisotna tudi drugod po
Italiji. Gostišča (tudi picerije), ki nudijo kosila in večerje, le-te streţejo po točno
določenem urniku. S kosilom vam bodo postregli od 11.00 ure pa do najdlje 14.00 ure,
potem pa vse do 17.00 ure (raje 18.00 ure) nič, ko spet začnejo streči z večerjo vse tja
do 22.00 ure. Vmes si lahko privoščite kakšen sendvič, kaj drugega pa boste teţko
dobili. Trgovine so odprte od 8.30 do 12.30 ure in od 15.30 ure pa do 19.00 ure. Banke
so dopoldne večinoma odprte od 8.30 do 12.30 ure, popoldne pa od 14.30 ure do 17.00
ure. Pošte odprejo svoja vrata ob 8.00 uri zjutraj, zaprejo pa ob 17.00 uri.
Seznam stvari, ki jih nikakor ne smete pozabiti:
osebna izkaznica in/ali potni list,
zdravstvena izkaznica,
izkaznica dodanega zavarovanja (dobite jo pri vodniku na dan odhoda) in
članska izkaznica DOSI.
Seznam priporočene osebne opreme:
22
udobni čevlji za hojo po mestih,
udobni čevlji za hojo po gričevnatem terenu,
sobni copati,
srednje topla oblačila (in bunda oz. vetrovka za vsak primer),
deţni plašč oz. deţnik,
spalna srajca oz. piţama in
stvari za osebno higieno in zdravila, če jih jemljete.
Priporočamo cca. 450,00 EUR gotovine za obroke, ki niso vključeni v aranţma,
spominke, vstopnice za individualne oglede določenih znamenitosti po lasti
izbiri. Pri plačevanju s karticami (Maestro, Visa, Activa) ni teţav, saj jih
sprejemajo povsod, moţen pa je tudi dvig gotovine na bankomatu.
Vse ostale stvari, brez katerih ne morete oz. jih potrebujete (GSM aparati,
polnilci, fotoaparati).
Prosimo, opozorite vodnika na svoje bolezni, če menite, da bi vam določene aktivnosti
lahko škodovale, in na kakšen način naj ukrepa v primeru, da pride do naslednjega:
alergije na določeno vrsto hrane oz. njihove sestavine, strah pred višino itd.
Pomembne številke:
POLICIJA/CARABINIERI, tel.: 112
PRVA POMOČ / PRONTO INTERVENTO, tel.: 113
POMOČ NA CESTI/SOCCORSO STRADALE, tel.: +39 803116
GASILCI/VIGILI DEL FUOCO, tel.: 115
Naslov objekta, kjer bomo nastanjeni, za dosegljivost vašim domačim:
6.) Agriturismo Le Valli
Via di Broccolino n 4
50051 Castelflorentino (Firence)
Tel.: +39 0571 673213 - 673907
E-pošta: [email protected]
http://www.agrilandia.com/agriturismo-le-valli/
Ravnajte se po načelu: »Če lahko s spraševanjem kaj pridobite in hkrati ne morete
ničesar izgubiti, vsekakor vprašajte!«, ki ga je izrekel W. Clement Stone (povzeto po
Canfield in Hansen, 2001, str. 7).
3.2.3 Prikaz tehničnih podrobnosti
V povprečju bomo na dan prevozili pribliţno 190,5 kilometrov, kar znaša pribliţno dve
uri voţnje. Voznim šokom gostje – potniki ne bodo izpostavljeni, kar nenazadnje
izpričuje tudi dejstvo, da imamo samo enega voznika (po potrebi oz. po preveč
prevoţenih kilometrih bo mesto voznika prevzel vodnik) in ţe prvi dan pridemo do
ciljne destinacije.
Tabela 5: Izračun dnevno prevoţenih kilometrov
Dnevi Prevoţeni km
1. dan 453
23
2. dan 66
3. dan 94
4. dan 144
5. dan 106
6. dan 140
7. dan 68
8. dan 453
Skupaj: 1524
V dveh dneh (1. dan in 8. dan) bomo naredili 906 km, kar znaša 59,45 % vseh
prevoţenih kilometrov, preostanek 618 km oz. 40,55% prevoţene poti pa je porazdeljen
skorajda enakomerno na šest dni.
Seznam ogledov in poslovnih srečanj
Ogledali si bomo:
dan, 22.02.2016: Kmetija Le Valli
dan, 23.02.2016: Castellina in Chianti in zadruga La Castellina
dan, 24.02.2016: Firence (Duomo, katedrala Santa Maria del Fiore, Palazzo
Pitti, Ufizzi, Ponte Vecchio…)
dan, 25.02.2016: Pisa – Campo dei miracoli
dan, 26.02.2016: Vinci (muzej Leonarda da Vincija in njegov rojstni kraj), San
Giminiano (mesto stolpov)
dan, 27.02.2016: Siena (Duomo, katedrala Santa Maria, Piazza del Campo …)
dan, 28.02.2016: Mercatale in Val di Pesa – razstavni sejem s tremi predavanji
in ogledom torklje)
dan, 29.02.2016: Pokrajino, po kateri se bomo vozili na poti proti domu
Večerni program
Zavedati se moramo, da odhajamo v Toskano na deloma strokovno ekskurzijo, kjer je
za naše goste primarnega pomena ogled sejma in kmetijske zadruge, ne pa nočno
veseljačenje. Razlogi proti pretiranemu veseljačenju so tudi: zgodnje jutranje vstajanje,
dnevi, polni različnih aktivnosti, npr. ogledi večjih mest, kar pomeni tudi precej
pešačenja, zato razen dveh skupnih večerij v programu ni ogledov nočnega ţivljenja
Toskane. Razen tega pa je v času našega obiska tudi nizka sezona, zato večernih
prireditev in veselic ni na pretek.
Alokacija prostega časa
Gostje zaradi natrpanega urnika med dnevom resda nimajo prostega časa, vendar je
vsak dan med ogledi pribliţno ena do dve uri namenjenih počitku, ko lahko vsak
posameznik počne, kar ţeli. Je pa prosti čas razporejen tako, da ga je več v
»napornejših« dnevih. Teţili smo tudi k temu, da smo se na turistično kmetijo vrnili do
20.00 ure zvečer, tako da so imeli gostje dovolj časa za počitek in morebitno lastno
pripravo večernega obroka.
Časovna rezerva
Časovna rezerva je prisotna v vseh časih voţenj, in razen v enem primeru (ogled stolpa
v Pisi, časovna rezerva dobro uro), je pribliţno pol ure. Če bi zaradi okoliščin prišlo do
zamude (nesreča, okvara…) pa preko mobilnega telefona sporočimo našo zamudo. Ker
bodo vsi gostje imeli mobilne telefone, je moţnost, da bi se kdo izgubil, manjša, v
24
vsakem primeru pa gostje vedo, kje je naše zbirno mesto v določenem kraju, tako da se
lahko tam najdemo.
Kulturne razlike
Kulturnih razlik v širšem pojmu gostje ne bodo občutili, saj se podajamo v teritorij, ki je
zelo podoben domačemu, ni jezikovne pregrade, saj vsi gostje – udeleţenci obvladajo
italijanski jezik, ni časovnega zamika, pa tudi oddaljenost od doma ni prevelika. Kot
smo omenili zgoraj (Milič in drugi, 1996, str. 108–109), je teritorij zelo podoben
domačemu; zelo so razviti ţivinoreja, ribe, ki so za primorsko področje značilne, in
vinarstvo, k kateremu vsaka pokrajina prispeva s svojim pridelkom k skupni količini
pribliţno od 4000 do 5000 različnih vrst vina.
Moţen dodatni program
Kar zahteva alternative v programu, smo vezani le na ogled sejma in stolpa v Pisi, ostali
dnevi pa nam puščajo nekaj fleksibilnosti, saj lahko v primeru slabega vremena ogled
zadruge prestavimo recimo na kakšen drug dan, ko bo vreme ugodnejše, torej so dnevi z
izjemo četrtka, 25.02.2016 in nedelje, 29.02.2016, med seboj zamenljivi. Kar pa zadeva
alternative v Toskani, ni teţav, saj bo strokovno usposobljen strokovni vodnik imel
rezervne oglede muzejev v Pisi, Firencah, Sieni, Vinciju, San Giminianu,
Castelfiorentinu in Greve in Chiantiju. V glavnem so to muzeji, vendar obisk npr.
(dragih) term naših gostov ne zanima.
3.3 Krajša varianta itinerarja
Program poteka od ponedeljka, 22. 2. 2016, do ponedeljka, 29. 2. 2016, prikazujemo
tudi strnjeno v eni sami tabeli – ta program je orientacijski, da ga lahko vtaknete v ţep
in ga imate pri roki predvsem zato, da ne bi zamujali pri odhodih, saj to slabo vpliva na
vzdušje v skupini.
Tabela 6: Krajša varianta itinerarja z izračunom dnevno prevoţenih kilometrov
Dan Kraj Odhod/
prihod
Voţnja
do cilja
v km
Št. km
do
nasta-
nitve
Število
km
skupaj
na dan
PROGRAM
Po
ned
elje
k Koper 11.00 Odhod z avtobusne postaje Koper.
Castelnuovo
d' Elsa
16.15 0 0 453 Prihod in nastanitev na turistični kmetiji
Le Valli, ogled njihove vinske kleti in
dobrodošlica z vključeno večerjo.
To
rek
Castelnuovo
d' Elsa
8.00
Zajtrk ob 7.30 uri, ogled La Castelline ob
9.00 uri, kosilo ob 12.30 uri.
Castellina in
Chianti
18.30 33 33 66 Odhod ob 17.00, vrnitev po isti poti ob
18.30 uri v Le Valli.
Sre
da
Castelnuovo
d' Elsa
8.00 Zajtrk ob 7.30 uri, ogled Firenc ob 9.00
uri, vključena večerja ob 20. 00 uri.
Firence 23.15 47 47 94 Odhod ob 22.30, vrnitev po isti poti ob
23.15 v Le Valli.
Čet
rtek
Castelnuovo
d' Elsa
10.00
Zajtrk ob 9.30 uri, Pisa ob 11 uri, sprehod
ob morski obali, popoldne prosto.
25
Pisa
17.25 72 72 144 Odhod ob 16.30, vrnitev po isti poti ob
17.25 uri v Le Valli.
Pet
ek
Castelnuovo
d' Elsa
8.00
Zajtrk ob 7.30 uri, ogled Vincija in
Leonardovega muzeja ob 8.30.
Vinci
8.30 -
11.00
21
Odhod v San Giminiano ob 11.00 uri.
San
Giminiano
11.00 -
17.00
53 Prihod in kosilo ob 12.30 uri, ogled San
Giminiana, odhod ob 17.00 uri, vrnitev v
Le Valli.
Castelnuovo
d' Elsa
32 106
So
bo
ta Castelnuovo
d' Elsa
8.00 Zajtrk ob 7.30 uri, ogled Siene ob 9.30 uri.
Siena 18.30
70 70 140 Odhod ob 17.00, vrnitev po isti poti ob
18.30 uri v Le Valli.
Ned
elja
Castelnuovo
d' Elsa
7.30 Zajtrk ob 7.00, ogled sejma Mercantolio
2016 ob 8.30, z vključenim kosilom.
Mercatale in
val di Pesa
19.30 34 34
68 Odhod ob 18.30 uri, vrnitev po isti poti v
Le Valli ob 19.30 uri.
Po
ned
elje
k Castelnuovo
d' Elsa
10.00 Zajtrk ob 8.30 uri, odhod v Koper ob 10.00
uri.
Koper
15.15 453 Prihod na koprsko avtobusno postajo ob
15.15 uri.
Vir za izračun kilometrov: http://www.viamichelin.com/web/Routes
Kot je razvidno iz tabele, potniki ne bodo doţivljali voznih šokov, saj je povprečno
število prevoţenih kilometrov na dan 190,5 km (vsi prevoţeni kilometri skupaj deljeno
s številom dni). Prav tako ne bodo imeli teţav z zgodnjim bujenjem in poznimi nočnimi
prihodi.
3.4 Kalkulacije
Celotni stroški prevoza
V telefonskem pogovoru s prevozništvom Haloze prevozi d. o. o. smo se dogovorili, da
nas bo 8-dnevni najem njihovega avtobusa stal 2.000,00 EUR. V tej ceni so vključene
vse pristojbine, najemnine, takse in parkirnine, ki niso omenjene v predhodnem delu te
naloge. Prav tako bodo dali na razpolago voznika in vodnika. Cena za vse dni skupaj za
vsakega izmed njiju znaša 400,00 EUR. Po tem izračunu nas bodo prevozniške storitve
stale natančno 2.800,00 EUR. DDV je ţe vključen v ceno.
Celotni stroški dodatnega zavarovanja
Celotni stroški dodatnega zavarovanja bremenijo vsakega udeleţenca posebej, po
dogovoru s prevoznikom pa smo se dogovorili, da bodo udeleţenci stroške za voznika
in vodnika sorazmerno porazdelili med sabo.
Sklenili smo Turistično zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav d., d., Miklošičeva 19,
1000 Ljubljana.
Pri načinu zavarovanja smo izbrali paket A, ki za 8 dni znaša 12,59 EUR na udeleţenca.
26
Torej glede na to, da vodniku in vozniku plačajo stroške dodatnega zavarovanja
udeleţenci potovanja, je izračun naveden v nadaljevanju:
Prištet strošek dodatnega zavarovanja vsakemu udeleţencu:
2*12,95 EUR je 25,9 EUR,
Število udeleţencev je 25, iz česar sledi: 25,9 deljeno s 25 je 1,036 EUR.
Skupni strošek dodatnega zavarovanja znaša za vsakega udeleţenca posebej 25,9 EUR
+ 1,036 EUR = 26,936 EUR oz. 26,94 EUR.
Citirano:http://www.triglav.si/zavarovanja/posamezniki/zavarovanja_na_potovanjih/turi
sticno_zavarovanje:«
Paket A vključuje:
Zavarovanje Paket A
Višina
zavarovalnega
kritja v EUR
Zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco
• stroški potrebne zdravniške oskrbe do 25.000
– od tega za stroške prevoza do 5.000
Zavarovanje bolnišničnega dne v tujini 50 na dan,
skupaj največ do
1.000
Zavarovanje za primer nezgodne smrti /
Zavarovanje povrnitve stroškov za pravno pomoč v tujini /
Zavarovanje odgovornosti do 25.000
Zavarovanje prtljage in osebnih stvari , razen za: /
• denar, vrednostne papirje, dragocenosti ipd. /
– če pa so v zaklenjenem hranišču /
• prtljago in osebne stvari proti nevarnosti tatvine /
Zavarovanje prekinitve potovanja ali poznejše vrnitve z njega /
Zavarovanje zlorabe plačilnih in kreditnih kartic do 150
Zavarovanje stroškov izdelave novih dokumentov do 50
Zavarovanje stroškov zaradi zamude oz. odpovedi letalskega leta /
Zavarovanje velja na območju celega sveta, razen na ozemlju Slovenije in drţave, kjer
ima zavarovanec stalno ali začasno prebivališče.«
Celotni stroški nastanitve
Na turistični kmetiji »Le Valli« so bili tako prijazni, da so nam nastanitev z vsem
ostalim, česar so bili deleţni ostali obiskovalci, za voznika in vodnika ponudili
brezplačno. Dvomimo, da bi imeli takšne moţnosti, če bi tja prišli v času največje gneče
oz. sezonskem obdobju.
Nočitev z zajtrkom za 1 dan za eno osebo je znašala 35,20 EUR, kar pomeni, da smo za
vse stroške (7 nočitev) za vseh 25 oseb, upoštevaje 2 brezplačni nastanitvi, skupaj
plačali 880,00 EUR.
27
Celotni stroški vstopnin
Tabela 7: Celotni stroški vstopnin
Cena vstopnice
(v EUR)
Cena 25 vstopnic s 15 %
skupinskim popustom (v EUR)
Galerija Pitti 12,00 EUR 45,00 EUR
Vrtovi Boboli 10,00 EUR 37,50 EUR
Kupola S. Maria del fiore 8,00 EUR 30,00 EUR
Ufizzi 8,00 EUR 30,00 EUR
CampodeiMiracoli Pisa 16,00 EUR 60,00 EUR
Museo L. Da Vinci 4,00 EUR 15,00 EUR
Skupaj 58,00 EUR 217,50 EUR
Voznik in vodnik se navedenih ogledov nista udeleţila, ker to ni bila njuna prva voţnja
v Toskanski okoliš in sta si tovrstne znamenitosti ţe ogledala. Zmeraj sta nas počakala v
bliţini avtobusa, v kavarni ali slaščičarni.
Stroški, povezani s turističnim vodnikom
Stroški turističnega vodnika so konstantni, ne glede na obseg njegovih nalog v
posameznem dnevu.
Stroški dodatnih plačanih obrokov
Tabela 8: Stroški dodatnih plačanih obrokov
Za 1 osebo
(v EUR)
Cena za 27 oseb s 5 %
skupinskim popustom (EUR)
Večerja na turistični kmetiji Le Vali 14,50 EUR 371,92 EUR
Večerja v Bar Trattoria »da Ginone« 15,50 EUR 397,57 EUR
Kosilo Trattoria Chiribiri 17,30 EUR 443,50 EUR
Skupaj 47,30 EUR 1.212,99 EUR
Spet lahko razberemo prednost potovanja v skupinah pred individualnim potovanjem.
Namreč, skupine z določenim številom oseb dobijo popuste, če je skupina še večja, kot
naša, npr. čez 50 oseb, pa se običajno vodniku omogoči brezplačen obrok, česar se
najpogosteje posluţujejo gostinci, ki si hočejo s to gesto zagotoviti goste tudi v
prihodnje.
Stroški ogleda La Castelline
Tabela 9: Stroški ogleda La Castelline
Za 1 osebo (v EUR) Cena za 27 vstopnic (v
EUR)
Ogled La Castelline 5,00 EUR 135,00 EUR
Ogled Ferozzole 4,50 EUR 121,50 EUR
Kosilo 20,00 EUR 540,00 EUR
Skupaj 29,50 EUR 796,50 EUR
28
Stroški ogleda La Castelline ne bremenijo udeleţencev potovanja, ampak jih pokriva
podjetje Vinakoper, d.d., zato so specificirani posebej in se od celotnih stroškov, ki
bremenijo posameznega udeleţenca, odštejejo.
Stroški udeleţbe na Mercantoliu 2016
Tabela 10: Stroški udeleţbe na Mercantoliu 2016
Za 1 osebo (v EUR) Cena za 25 vstopnic (v EUR)
Ogled Marcentolia 10,00 EUR 250,00 EUR
Udeleţba na predavanjih 15,00 EUR 375,00 EUR
Kosilo 15,60 EUR 390,00 EUR
Skupaj 40,60 EUR 1.015,00 EUR
Tudi ti stroški ne bremenijo udeleţencev, ker jih plača DOSI. Voznik in vodnik se
tovrstne izkušnje ne bosta udeleţila. Prosti čas bosta izkoristila po svoje.
Skupni stroški potovanja
Tabela 11: Skupni stroški potovanja
1. Celotni stroški prevoza 2.400,00 EUR
2. Celotni stroški dodatnega zavarovanja 673,50 EUR
3. Celotni stroški nastanitve 880,00 EUR
4. Celotni stroški vstopnin 217,50 EUR
5. Stroški za turističnega vodnika 400,00 EUR
6. Stroški dodatnih plačanih obrokov 1.212,99 EUR
7. Stroški ogleda La Castelline 796,50 EUR
8. Stroški udeleţbe na Mercantoliu 2016 1.015,00 EUR
9. Reţijski stroški in stroški priprave programa 975,00 EUR
10. Cena celotnega izleta (neupoštevaje sponzorstvo) 8.570,49 EUR
11. Cena izleta za gosta (neupoštevaje sponzorstvo) 342,82 EUR
12. Sponzorstvo Vinakoper d.d. – ogled La Castellne –796,50 EUR
13. Sponzorstvo DOSI – ogled Mercantolia –1.015,00 EUR
14. Sponzorstvo Mestne občine Koper – kritje stroškov
prevoza v Toskano in nazaj
–2.800,00 EUR
15. Cena Celotnega izleta (upoštevaje sponzorstvo)
Cena izleta za gosta upoštevaje sponzorstvo)
4.268,68 EUR
170,74 EUR
V ceni je všteto: avtobusni prevoz, gostinske storitve z nastanitvijo v sobah, 7
zajtrkov in 1 večerja na turistični kmetiji Le Valli, kosilo na turistični kmetiji La
Ferrozola, večerja v gostišču »da Ginone«, kosilo v gostišču Chiribiri, dodatno
nezgodno zavarovanje – turistično zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav, vse
vstopnice, strokovno vodstvo ter organizacija potovanja. Ob prijavi najkasneje 30
dni pred odhodom je potrebno izpolniti prijavnico in plačati varščino, 30 % cene
potovanja, preostali del pa najkasneje 8 dni pred odhodom. Plačilo varščine
zagotavlja in potrjuje sprejem rezervacije.
Program je pripravljen po pogojih, veljavnih 10.2.2016.
29
4 SKLEP
Ţe pred dobrim desetletjem, v razvitih drţavah pa ţe pred več desetletji, so minili časi,
ko je lahko potovalna agencija obvladovala turistično trţišče in »vsiljevala« svojo
ponudbo, ne upoštevaje ţelja povpraševalcev. Konkurenca ter višja izobrazbena raven
povpraševalcev ter mnogi drugi dejavniki, kot denimo višji ţivljenjski standard, so
odločilno vplivali na obnašanje turističnih agencij in organizatorjev potovanj.
Če so prej ravnali po načelu »ponudimo kar nekaj, saj bomo vse zagotovo prodali«, ker
druge ponudbe na trţišču ni bilo, je dandanes slika popolnoma drugačna. Trţišče
organizatorjev potovanj je v Sloveniji zasičeno, zato je potrebna pri izdelavi itinerarjev
velika skrbnost in servisiranje odjemalcev predvsem pri malenkostih, v katerih se lahko
ločimo od številne konkurence. Ena takih malenkosti je izdelava preglednic in napotkov
za goste. To pomeni, da moramo poskusiti pri prav vsakem načrtu potovanja izstopati v
pozitivnem pomenu besede in upoštevati, da bodo odjemalci zadovoljni, če bodo
njihove ţelje in pričakovanja v celoti izpolnjena in morda celo malenkost preseţena.
Ključna za izdelavo odličnih itinerarjev, narejenih po meri, je zato dobra segmentacija
kot podlaga vsake odločitve o točkah programa, ki jih nameravamo vključiti med obiske
in oglede. Profil potencialnega odjemalca, njegove ţelje, pričakovanja in nenazadnje
tudi njegove finančne zmoţnosti moramo upoštevati pri vsaki odločitvi, kaj vključiti v
program, kako dolgo naj točka traja in koliko sme stati.
Najenostavnejši način, da ugotovimo njihove ţelje, potrebe in pričakovanja, je ta, da se
jim čim bolj posvetimo. Za to pa potrebujemo strokovno usposobljeno osebje, ki ve, na
kakšen način pristopiti k potencialnemu gostu – potniku, da bo iz potencialnega postal
dejanski gost – in seveda tudi, da se bo po uspešno izvedeni storitvi k nam rad vračal.
Bistveni del zadovoljstva, ki ga brez uspešne segmentacije ne moremo pričakovati, pa je
tudi vedenje osebja v času izvajanja storitev: na vodniku je izjemna odgovornost, saj z
njim potovanje »stoji ali pade«, vzporedno s tem pa tudi priloţnost, da smo si pridobili
ali navdušenega in posledično zvestega odjemalca, ali pa smo osebo razočarali in bo
širila o nas negativno ustno propagando.
Vodnik je za organizatorja izjemno pomemben vir informacij o tem, kako je potovanje
potekalo in s čim so bili goste izjemno, s čim pa manj zadovoljni – a ob skrbnem
načrtovanju slednjega ne bi smelo biti. Da pa damo gostom priloţnost, da svoj vtise zelo
natančno podajo, je primerno ob sklepu potovanja (v avtobusu na poti nazaj domov)
izvesti med njimi še anketo. Pridobljeni podatki so ključni za potovalne agencije, ki se
zavedajo pomena spremembe trţišča s trga ponudnika v trg kupca, saj jim povedo, kam
naj usmerijo svoje sile, da bodo dosegali in celo presegali pričakovanja gostov
potnikov, kajti le-to nenazadnje pogojuje njihov dolgoročni obstoj.
V nalogi smo dosegli vse zadane cilje, prav tako pa smo potrdili trditev, da lahko
udeleţenci na osnovi študija dobrih praks, ki poteka v sproščenem in delno počitniškem
vzdušju (spremljevalni turistični program) spoznajo pomembne nove načine poslovanja,
ki lahko pripomorejo k njihovi večji konkurenčnosti v prihodnje.
30
LITERATURA IN VIRI
1. Agriturismo Le Valli, http://www.agrilandia.com/agriturismo-le-valli/.
Pridobljeno dne 10. februarja 2016
2. Bruschke, G., Egghard, H., Gsanger, C., Horbas, W., Ites, R., Maier, D.,
Moczynski, R., Schomann, M., Vasold, M., Vestner, H. & Weiss, V. M. (2008).
Sanjske poti po Evropi. Ljubljana: Mladinska knjiga Zaloţba d.d.
3. Canfield, J. & Hansen, M. V. (2001). Zgodba o Aladinu. Kako vprašati, da bi
dobili, kar hočemo? Ljubljana: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti.
4. Drustvo oljkarjev slovenske Istre (1992). http://www.dosi.si/. Pridobljeno dne
25. januarja 2016.
5. Kotler, Philip in Keller, Kevin Lane (2006). What is geographic segmentation.
Marketing Management. Prentice Hall. ISBN 978-0-13-145757
6. Kotler, Philip in Armstrong, Gary (2014). Principles of Marketing. Pearson
Education Limited.
7. Lebe, Sonja Sibila: Marketing za turizem in gostinstvo. Preliminarno študijsko
gradivo za predmet v študijskem letu 2010/2011.
8. Levstek, M. (2000). Poslovni načrt. V M. Geršak (Ured.), Podjetništvo (str. 143-
198). Ljubljana: Zveza lesarjev Slovenije, Lesarska zaloţba.
9. Lotz, J. & Veser, T. (1998). Naravna in kulturna dediščina. Jugozahodna
Evropa. Ljubljana: DZS.
10. Market Segmentation and Targeting. Academic.brooklyn.cuny.edu. 2011.
Pridobljeno Retrieved 15 July 2014
11. Milić, S. & Natek, K. (1995). Dežele in ljudje. Jugozahodna in južna Evropa.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
12. Natek, K. & Natek, M. (2006) Države sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga
Zaloţba d.d.
13. Recklies Management Project GmbH (2007). Dostopno na:
http://www.managementportal.de/Ressources/Marktsegmentierung.htm
14. Reid, Robert D., Bojanic, David C. (2009). Hospitality Marketing
Management (5 ed.). John Wiley and Sons, str. 139. ISBN 9780470088586.
Pridobljeno dne 8. junija 2013.
31
15. Riley, Jim (2012). Market Segmentation - Demographics. Tutor2u.net.
Pridobljeno dne 15. junija 2014.
16. Telefonski pogovor z g. Kristjanom. Št. tel: 031 434
966).http://www.najdiprevoz.si/si/ponudniki/prikaz/prevozi-z-mini-busi-in-
avtobusi-od-9-do-36-sedezev/2614/ .Pridobljeno 10. januarja 2016.
17. Wild, F. (1996, 2006) EyewitnessTravel. Italy. London: Dorling Kindersley
Limited. A Penguin Company.
18. Dostopno na: http://www.viamichelin.com/web/Routes
19. Dostopno na: https://it.wikipedia.org/wiki/Castellina_in_Chianti
20. Zavarovalnica Triglav d.d. (2016).
http://www.triglav.si/zavarovanja/posamezniki/zavarovanja_na_potovanjih/turis
ticno_zavarovanje. Pridobljeno dne 10. februarja 2016.
21. La Castellina, http//www.lacastellina.it/ . Pridobljeno dne 01. februarja 2016.
22. Agriturismo La Ferrozzola,
https://www.google.si/search?q=agriturismo+la+ferrozzola&hl=sl&gbv=2&prm
d=ivns&ei=gfwbV_z9LYiCgAabwoSgBw&start=0&sa=N. Pridobljeno dne 13.
februarja 2016.
23. Trattoria »da Ginone«,
https://www.google.si/search?q=via+de+serragli+35&hl=sl&gbv=2&oq=via+de
+serragli+35&gs_l=heirloom-
serp.3..0i22i10i30.45297.66687.0.67281.45.27.3.5.0.2.188.3371.0j23.23.0....0...
1ac.1.34.heirloom-serp..23.22.2996.pz446ovEUXk .Pridobljeno 30. januarja
2016.
24. Trattoria Chiribiri, https://www.tripadvisor.com/Restaurant_Review-g187901-
d896750-Reviews-Trattoria_Chiribiri-San_Gimignano_Tuscany.html
Pridobljeno 30. januarja 2016.