Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011

Vodja projekta: Mag. Kir Kuščer

Sodelavci:

Jasmin Bešid Marija Muc

Katja Erjavec Mojca Ogrin

Katarina Golež Rok Peterlin

Alja Hrovatič Mateja Podgornik

Vesna Ilov Barbara Repnik

Kristina Janžovnik Maša Šercer

Nejc Komac Ema Štanta

Katarina Kumar Tina Svete

Marija Lanč Andreja Urukalo

Senja Lovše Živa Vrečko

Nika Miklič Petra Zupančič

Sašo Sever David Černač

ITEF Inštitut za turizem Ekonomske fakultete, Univerza v Ljubljani

December 2011.

__________________________________

Vse pravice pridržane. Noben del gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v kakršni koli obliki: grafično, elektronsko ali mehanično, kar vključuje (ne da bi bilo omejeno na) fotokopiranje, snemanje, skeniranje, tipkanje ali katere koli druge oblike reproduciranja vsebine brez pisnega dovoljenja avtorja ali druge pravne ali fizične osebe, na katero bi avtor prenesel materialne avtorske pravice.

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011 ITEF

i

KAZALO

UVOD .......................................................................................................... 5

1 CILJI IN VSEBINA STATISTIČNEGA RAZISKOVANJA .................................... 6

2 ENOTA OPAZOVANJA .............................................................................. 6

3 VIRI IN NAČIN ZBIRANJA PODATKOV ....................................................... 6

4 VZOREC ................................................................................................... 7

4.1 Načrtovan vzorec ................................................................................ 7

4.2 Realiziran vzorec ................................................................................. 8

5 PROFIL GOSTOV V LJUBLJANI ................................................................... 9

5.1 Spol gostov ......................................................................................... 9

5.2 Starost gostov .................................................................................... 10

5.3 Država izvora gostov .......................................................................... 10

5.4 Zaposlitveni status ............................................................................. 14

6 MOTIV PRIHODA ................................................................................... 15

6.1 Motiv prihoda po mesecih anketiranja .............................................. 15

6.2 Prenočevanje po motivu prihoda ....................................................... 16

6.3 Način potovanja po motivu prihoda ................................................... 16

6.4 Število nočitev po motivu prihoda ..................................................... 17

6.5 Pogostost obiska po motivu prihoda .................................................. 17

7 POTROŠNJA OBISKOVALCEV LJUBLJANE ................................................ 18

7.1 Vrsta turistične potrošnje .................................................................. 18

7.2 Potrošnja po motivu prihoda ............................................................. 20


ii

7.3 Potrošnja po tipih nastanitvenih obratov .......................................... 20

7.4 Potrošnja po mesecih anketiranja ..................................................... 22

7.5 Potrošnja po glavnih državah izvora .................................................. 22

7.6 Pričakovana in dejanska potrošnja .................................................... 23

8 KVALITATIVNA ZAZNAVA LJUBLJANE ..................................................... 26

8.1 Najbolj všečni elementi Ljubljane ...................................................... 27

8.2 Najmanj všečni elementi Ljubljane .................................................... 28

8.3 Priporočila za izboljšanje turistične ponudbe s strani turistov............ 29

9 SKLEP .................................................................................................... 32

VIRI IN LITERATURA................................................................................... 34


iii

KAZALO SLIK

Slika 8.1: Najbolj všečni elementi Ljubljane ......................................................................... 28

Slika 8.2: Najmanj všečni elementi Ljubljane ...................................................................... 29

Slika 8.3: Predlogi turistov za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani ............................ 31

KAZALO TABEL

Tabela 4.1: Sobe, ležišča, prihodi in nočitve turistov v Ljubljani leta 2010 po kategorijah

nastanitvenih obratov ........................................................................................................... 7


nastanitvenih obratov (v odstotkih) ...................................................................................... 8

Tabela 4.3: Vzorec ljubljanskih nastanitvenih obratov za anketiranje .................................. 8

Tabela 4.4: Realiziran vzorec po nastanitvenih obratih in mesecih v Ljubljani, 2011 ........... 9

Tabela 5.1: Namen obiska po spolu (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ..................................... 10

Tabela 5.2: Namen obiska po starosti (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ................................. 10

Tabela 5.3: Namen obiska po državi izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ......................... 11

Tabela 5.4: Država izvora po namenu obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ...................... 12

Tabela 5.5: Čas prihoda po državi izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ............................. 13

Tabela 5.6: Država izvora po času prihoda (v odstotkih), Ljubljana, 2011 .......................... 14

Tabela 5.7: Namen obiska po zaposlitvenem statusu (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ......... 15

Tabela 6.1: Čas prihoda po namenu obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ......................... 15

Tabela 6.2: Namen obiska po tipu nastanitvenega obrata (v odstotkih), Ljubljana, 2011 . 16

Tabela 6.3: Namen obiska po načinu potovanja (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ................. 17

Tabela 6.4: Povprečno število nočitev po motivu prihoda, Ljubljana, 2011 ........................ 17

Tabela 6.5: Namen obiska po pogostosti obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ................. 18

Tabela 7.1: Povprečna dnevna potrošnja na osebo, Ljubljana, 2011 .................................. 19

Tabela 7.2: Povprečna dnevna potrošnja na osebo (idealni turisti), Ljubljana, 2011 ......... 20

Tabela 7.3: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po glavnem motivu prihoda (v Eur),

Ljubljana, 2011 .................................................................................................................... 20


iv

Tabela 7.4: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po tipu nastanitvenega obrata (v Eur),

Ljubljana, 2011 .................................................................................................................... 22

Tabela 7.5: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po mesecih anketiranja (v Eur),

Ljubljana, 2011 .................................................................................................................... 22

Tabela 7.6: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po glavnih državah izvora (v Eur),

Ljubljana, 2011 .................................................................................................................... 23

Tabela 7.7: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo (v odstotkih), Ljubljana,

2011 ..................................................................................................................................... 24

Tabela 7.8: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po državah izvora (v

odstotkih), Ljubljana, 2011 .................................................................................................. 25

Tabela 7.9: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po glavnem motivu

prihoda (v odstotkih), Ljubljana, 2011 ................................................................................ 26

Tabela 7.10: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po pogostosti obiska (v

odstotkih), Ljubljana, 2011 .................................................................................................. 26

Tabela 8.1: Vprašanja o všečnosti Ljubljane in predlogi za izboljšave ................................ 27


5

UVOD

Prebivalci, pa tudi številni obiskovalci, pravijo, da je Ljubljana mesto po meri človeka.

Kljub temu, da se uvršča med srednje velika evropska mesta, ohranja prijaznost manjšega

kraja, hkrati pa premore vse, kar imajo velike prestolnice. Ljubljana je izvirno mesto,

prepredeno s slikovitimi in prijetnimi kotički, kjer lahko doživite številna drobna

presenečenja. Medtem ko pozimi pride na plan njen zasanjan srednjeevropski značaj, jo

poleti odlikuje mediteranska sproščenost. Zaradi svoje geografske lege je Ljubljana tudi

odlično izhodišče za odkrivanje izjemno raznolikih obrazov in lepot Slovenije. Ljubljana

ima vse, kar premorejo sodobne prestolnice, ob tem pa je uspela ohraniti prijazno in

sproščeno vzdušje manjšega kraja. Čeprav najbolj slovi po svoji zgodovinski dediščini in

tradiciji, je namreč razmeroma mlado mesto s sodobnim življenjskim utripom (Turizem

Ljubljana, 2010).

Poleg klasičnega mestnega turizma, danes v Ljubljano zahajajo tudi znanstveniki zaradi

njene univerze ter inštitutov z mednarodnim slovesom, svetovno znani umetniki zaradi

živahnega ustvarjalnega duha, gospodarstveniki zaradi številnih poslovnih srečanj in

sejmov ter mednarodni strokovnjaki zaradi kongresov (Turizem Ljubljana, 2010).

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2010 Ljubljano obiskalo 393.010

domačih in tujih turistov, ki so prenočevali 739.453-krat. Tujih turistov je bilo 94,7%

(372.359 turistov, 704.707 nočitev). Po istih podatkih SURS-a je bilo leta 2010 v Ljubljani

8.186 ležišč – največ, 47 % oz. 3.859, v hotelih (SURS, 2011).

Turizem v Ljubljani se iz leta v leto hitreje razvija. To se kaže v vedno večjem številu

prihodov turistov in vedno bolj raznoliki turistični ponudbi. Poleg fizičnih kazalcev

turističnega prometa, ki jih spremlja SURS, pa je ključnega pomena za ovrednotenje

uspešnosti turizma tudi potrošnja turistov. V ta namen je Inštitut za turizem Ekonomske

fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju ITEF) v oktobru in novembru 2011 opravil

podrobno anketo, s pomočjo katere je bila izmerjena turistična potrošnja in zadovoljstvo

domačih in tujih turistov, ki so prenočevali v hotelih, hostlih in kampu v Ljubljani.


6

1 CILJI IN VSEBINA STATISTIČNEGA RAZISKOVANJA

Cilj projekta je bil oceniti višino in strukturo turistične potrošnje v Ljubljani na osnovi

reprezentativnega vzorca. Zanimalo nas je, kaj je turistom v Ljubljani najbolj všeč in kaj jih

moti ter jih povprašali o morebitnih predlogih oziroma izboljšavah v turistični ponudbi.

2 ENOTA OPAZOVANJA

Enota opazovanja so bili domači in tuji turisti, ki so v Ljubljani prenočili vsaj enkrat. Večina

turistov je bilo anketiranih ob njihovem odhodu iz hotela, kar nam je pokazalo bolj jasen

vzorec o njihovi celotni potrošnji in zadovoljstvu v mestu.

3 VIRI IN NAČIN ZBIRANJA PODATKOV

Anketo je pripravil ITEF v sodelovanju s Turizmom Ljubljana, ki je bila na voljo v angleškem

in slovenskem jeziku. Obsegala je šest strani. Turisti so ankete izpolnjevali sami ali s

pomočjo anketarja. Anketa je bila anonimna. Anketarji so bili študentje 3. letnika

Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer Turizem. Sodelovanje s hoteli je bilo vnaprej

dogovorjeno s strani Turizma Ljubljana. Študentje so se za izvajanje ankete pripravili na

predavanju ge. Viktorije Bole Grašič (višja svetovalka za razvoj in kakovost turistične

ponudbe v Turizmu Ljubljana) pri predmetu Management v turizmu, ki ga izvajata doc. dr.

Ljubica Kneževid Cvelbar in asist. mag. Kir Kuščer. Študentje so imeli tedenski pregled

opravljenih anket in pogovor o morebitnih težavah.

Anketna vprašanja so vključevala podatke o datumu in hotelu opravljanja ankete, namenu

obiska, številu gostov (sam, v paru, z družino, s poslovnimi partnerji, s prijatelji itd.),

pogostosti obiska mesta, potrošnji (prenočišče, hrana in pijača, prevoz do destinacije in v

destinaciji, zabava, kultura, izleti, nakupovanje, poslovne in kongresne storitve itd),

pričakovani potrošnji, mnenju in predlogih za izboljšavo mesta ter osnovne podatke o

turistu (spol, starost, zaposlitveni status in država izvora).

Anketiranje je potekalo v dveh fazah, oktobra in novembra 2011, v 15 izbranih

nastanitvenih obratih (hoteli, hostli, kamp) v Ljubljani: Hotel Lev, Best Western Premier

Hotel Slon, Central Hotel, Grand hotel Union Business, Grand hotel Union Executive, Hotel


7

Mons, City Hotel Ljubljana, Hotel Park, Ljubljana Resort hotel, M Hotel, Hotel Mrak, Hostel

Park, H2O Hostel, Hostel Celica, Ljubljana Resort kamp.

4 VZOREC

4.1 Načrtovan vzorec

Osnova za vzorčni okvir, ki so ga pripravili na Turizmu Ljubljana, je vsebovala 1000 anket.

Iz poročila o Analizi višine in strukture turistične potrošnje v Ljubljani iz leta 2008 (Sirše &

Zakonjšek, 2008) so vzeli vzorec ankete in seznam nastanitvenih objektov. Vzorec je

vseboval naslednje korake: izbor kategorij nastanitvenih obratov, porazdelitev

anketirancev po posameznih kategorijah nastanitvenih obratov, porazdelitev

anketirancev po dnevih in mesecih, izbor posameznih nastanitvenih obratov in

porazdelitev anketirancev po posameznem nastanitvenem obratu za oba meseca. Izbor

nastanitvenih obratov, v katerih je anketiranje smiselno, je bil določen glede na število

turistov in število nočitev po kategorijah nastanitvenih obratov v Ljubljani leta 2010

(Tabela 4.1).


nastanitvenih obratov

Kategorija Sobe Ležišča Prihodi Nočitve

Hoteli 1.991 3.595 300.655 548.560

Penzioni 44 95 4.762 8.582

Gostišča 58 110 5.759 12.368

Prenočišča 55 137 8.967 15.783

Kampi 300 600 16.062 27.164

Mladinski hoteli 59 232 26.922 43.808

Zasebne sobe, apartmaji, hiše 233 616 13.153 43.696

Začasne nastanitvene zmogljivosti 971 2242 15.717 37.691

Skupaj 3.711 7.627 391.997 737.652

Vir: Surs, 2011.

Iz tabele 4.1 in 4.2 je razvidno, da turisti prenočujejo v različnih nastanitvenih obratih.

Nekatere kategorije nastanitvenih obratov so slabše obiskane s strani turistov, zato niso

primerne za analizo. Na podlagi tabele smo se odločili in izbrali tiste kategorije

nastanitvenih obratov, ki so bili v letu 2010 najbolj obiskani.


8


nastanitvenih obratov (v odstotkih)

Kategorija Sobe Ležišča Prihodi Nočitve

Hoteli 53,7 47,1 76,7 74,37

Penzioni 1,2 1,3 1,2 1,16

Gostišča 1,6 1,4 1,5 1,68

Prenočišča 1,5 1,8 2,3 2,14

Kampi 8,1 7,9 4,1 3,68

Mladinski hoteli 1,6 3,0 6,9 5,94

Zasebne sobe, apartmaji, hiše 6,3 8,1 3,4 5,92

Začasne nastanitvene zmogljivosti 26,2 29,4 4,0 5,11

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100

Vir: SURS, 2011.

Vzorec ljubljanskih nastanitvenih obratov za anketiranje je vseboval pomembnejše hotele,

hostle in kamp, ki so podani v tabeli 4.3. Vseh 15 nastanitvenih obratov je bilo vključenih v

obe fazi anketiranja. Razdelili smo jih v 5 kategorij: hotel 5*, hotel 4*, hotel 3*, hostli in

kamp. Največ hotelov spada v kategorijo hotel 4* in hotel 3*.

Tabela 4.3: Vzorec ljubljanskih nastanitvenih obratov za anketiranje

KATEGORIJA NASTANITVENI OBRATI

Hotel 5* Hotel Lev

Hotel 4* Best Western Premier Hotel Slon, Central Hotel, Grand Hotel Union Executive, Grand Hotel

Union Business, Hotel Mons

Hotel 3* City Hotel Ljubljana, Hotel Park Ljubljana, Ljubljana Resort Hotel, M Hotel, Hotel Mrak

Hostel Hostel Park, H2O Hostel, Hostel Celica

Kamp Ljubljana Resort Kamp

Vir: ITEF, 2011.

4.2 Realiziran vzorec

Od načrtovanih 1000 anket smo jih opravili 736, kar je 73,6 % načrtovanega vzorca.

Namesto 500 načrtovanih anket v posameznem mesecu, smo jih izvedli 398 v oktobru in

338 v novembru. Večinoma so bili anketiranci pripravljeni sodelovati, vendar so bili

nekateri izjemni primeri, pri katerih je bil vzrok anketirancev pomanjkanje časa. Realiziran

vzorec je prikazan v tabeli 4.4.


9

Tabela 4.4: Realiziran vzorec po nastanitvenih obratih in mesecih v Ljubljani, 2011

Mesec anketiranja Skupaj po hotelih Skupaj po

kategorijah Oktober November

n n n n %

Hotel 5* Hotel Lev 29 17 46 46 6,3

Hotel 4* Best Western Premier Hotel Slon 52 42 94 283 38,5

Central Hotel 24 20 44

Grand hotel Union Business 34 12 46

Grand hotel Union Executive 17 26 43

Hotel Mons 31 25 56

Hotel 3* City Hotel Ljubljana 75 62 137 287 39,0

Hotel Park 8 26 34

Ljubljana Resort hotel 14 6 20

M Hotel 22 26 48

Hotel Mrak 15 33 48

Hostel Hostel Park 6 2 8 97 13,2

H2O Hostel 27 8 35

Hostel Celica 32 22 54

Kamp Ljubljana Resort kamp 12 11 23 23 3,1

Skupaj 398 338 736 736 100,0

Vir: ITEF, 2011.

5 PROFIL GOSTOV V LJUBLJANI

Z anketiranjem, izvedenim v oktobru in novembru 2011 smo zbrali podatke o profilu

gostov. Ljubljano je v tem času obiskalo pet najpogostejših tipov gostov: počitniški gostje

(Počitnice), turisti z namenom kulture (Kultura), izletniki oz. tranzitni gostje (Izlet, tranzit),

kongresni in konferenčni gostje (Kongres, konferenca) ter poslovni gostje (Poslovni obisk).

5.1 Spol gostov

Tabela 5.1 prikazuje, da v povprečju Ljubljano obišče več moških kot žensk. Večji obisk

moških je beležen pri obisku Ljubljane z namenom počitnic, spoznavanja kulture,

izletništva in poslovnih obiskov. Pri obiskovanju kongresov in konferenc prevladujejo

ženske.


10

Tabela 5.1: Namen obiska po spolu (v odstotkih), Ljubljana, 2011

Spol Namen obiska Skupaj

Počitnice Kultura Izlet,

tranzit

Kongres,

konferenca

Poslovni

obisk

Drugo

Moški 50,7 58,3 55,1 38,1 72,7 57,5 59,8

Ženski 49,3 41,7 44,9 61,9 27,3 42,5 40,2

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

5.2 Starost gostov

Iz Tabele 5.2 je razvidno, da je več kot 50 odstotkov gostov, ki obiščejo Ljubljano, starih od

30 do 49 let. Največ gostov, ki obišče Ljubljano zaradi počitnic, je starih med 30 in 39 let.

Gosti med tridesetim in petdesetim letom so najpogostejši med turisti z namenom

kulture, med izletniki pa prevladujejo turisti med 20 in 29 leti. Med gosti na kongresih ali

poslovnih obiskih pa je po pričakovanjih največ starih od 40 do 49 let.

Tabela 5.2: Namen obiska po starosti (v odstotkih), Ljubljana, 2011

Starost Namen obiska Skupaj


tranzit

Kongres,

konferenca

Poslovni

obisk

Drugo

15-19 0,4 4,2 8,2 0,0 0,0 2,5 1,0

20-29 26,1 25,0 36,7 0,0 9,4 35,0 19,0

30-39 26,8 29,2 14,3 26,2 24,9 20,0 24,9

40-49 14,1 29,2 10,2 42,9 37,4 25,0 26,0

50-59 13,0 12,5 12,2 23,8 21,9 12,5 17,1

nad 60 19,7 0,0 18,4 7,1 6,4 5,0 12,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

5.3 Država izvora gostov

Gostje, ki smo jih anketirali, prihajajo iz številnih različnih držav, kar kaže na to, da je

Ljubljana turistično izredno privlačna. V Ljubljani prevladujejo gostje iz Nemčije, Italije,

ZDA, VB, Avstrije, Srbije in Hrvaške (skupaj 46,8%), kar lahko razberemo iz tabele 5.3.

Sledijo jim gostje iz Belgije, Francije, Madžarske, Ruske federacije, Slovenije, Španije, Švice

in drugih držav.

Izmed vseh gostov v Ljubljani največ počitniških gostov prihaja iz Italije, ZDA in Nemčije.

Med gosti z motivom kulture prevladujejo Avstrijci, Hrvatje, Nemci in Rusi. Gostje, ki so


11

prišli v Ljubljano z namenom izletništva, so Nemci, Švicarji in Američani. Največ

kongresnih gostov prihaja iz Nemčije, Srbije in VB. Pri kongresnih gostih velja še omeniti,

da jih skoraj polovica prihaja iz drugih držav. Med poslovnimi gosti pa prevladujejo Nemci,

Srbi in Avstrijci.

Tabela 5.3: Namen obiska po državi izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011

Država izvora Namen obiska Skupaj


tranzit

Kongres,

konferenca

Poslovni

obisk

Drugo

Avstralija 6,0 4,2 2,0 0,0 0,3 0,0 2,7

Avstrija 2,8 16,7 4,1 4,8 6,7 7,5 5,3

Belgija 0,7 0,0 0,0 2,4 1,7 27,5 2,6

Hrvaška 3,5 16,7 0,0 2,4 5,4 2,5 4,3

Francija 4,9 4,2 0,0 4,8 4,4 2,5 4,2

Nemčija 7,7 12,5 14,3 9,5 12,5 5,0 10,2

Madžarska 1,8 0,0 0,0 0,0 4,7 2,5 2,7

Italija 14,1 0,0 4,1 0,0 4,7 5,0 7,9

Ruska federacija 2,8 12,5 4,1 0,0 3,7 0,0 3,3

Srbija 2,1 0,0 4,1 9,5 8,1 2,5 5,0

Slovenija 0,0 0,0 8,2 7,1 2,4 2,5 2,0

Španija 4,2 8,3 0,0 2,4 1,7 0,0 2,7

Švica 3,5 4,2 14,3 0,0 2,4 5,0 3,7

Velika Britanija 7,0 8,3 6,1 9,5 6,1 7,5 6,8

ZDA 12,7 4,2 10,2 2,4 3,4 2,5 7,3

Drugo 26,1 8,3 28,6 45,2 32,0 27,5 29,2

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

Tabela 5.4 predstavlja namen obiska gostov iz posamezne države. Skupno gledano velika

večina gostov Ljubljano obišče zaradi poslovnega obiska (40,4 %) ali počitnic (38,6 %),

medtem ko so ostali motivi razporejeni precej enakomerno. Od te strukture bistveno

odstopajo Belgijci, saj jih več kot polovica v Ljubljano pride iz razlogov, ki niso bili

navedeni. Avstralci nas obiščejo skoraj izključno zaradi počitnic, medtem ko Slovenci na

počitnice v Ljubljano sploh ne hodijo. Med počitnikarji velja omeniti še Italijane,

Američane in Špance, Madžari in Srbi pa so izrazito poslovni obiskovalci.


12

Tabela 5.4: Država izvora po namenu obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011

Država izvora Namen obiska Skupaj


tranzit

Kongres,

konferenca

Poslovni

obisk

Drugo

Avstralija 85,0 5,0 5,0 0,0 5,0 0,0 100,0

Avstrija 20,5 10,3 5,1 5,1 51,3 7,7 100,0

Belgija 10,5 0,0 0,0 5,3 26,3 57,9 100,0

Hrvaška 31,3 12,5 0,0 3,1 50,0 3,1 100,0

Francija 45,2 3,2 0,0 6,5 41,9 3,2 100,0

Nemčija 29,3 4,0 9,3 5,3 49,3 2,7 100,0

Madžarska 25,0 0,0 0,0 0,0 70,0 5,0 100,0

Italija 69,0 0,0 3,4 0,0 24,1 3,4 100,0

Ruska federacija 33,3 12,5 8,3 0,0 45,8 0,0 100,0

Srbija 16,2 0,0 5,4 10,8 64,9 2,7 100,0

Slovenija 0,0 0,0 26,7 20,0 46,7 6,7 100,0

Španija 60,0 10,0 0,0 5,0 25,0 0,0 100,0

Švica 37,0 3,7 25,9 0,0 25,9 7,4 100,0

Velika Britanija 40,0 4,0 6,0 8,0 36,0 6,0 100,0

ZDA 66,7 1,9 9,3 1,9 18,5 1,9 100,0

Drugo 34,4 0,9 6,5 8,8 44,2 5,1 100,0

Skupaj 38,6 3,3 6,7 5,7 40,4 5,4 100,0

Vir: ITEF, 2011.

Tabela 5.5 nam pove, da je bilo v času anketiranja največ gostov iz Nemčije, Italije in ZDA.

Ločeno po mesecih so v oktobru prevladovali gostje iz VB, ZDA in Nemčije, v novembru pa

so prevladovali Nemci, Italijani in Hrvati.


13

Tabela 5.5: Čas prihoda po državi izvora (v odstotkih), Ljubljana, 2011

Država izvora Mesec anketiranja Skupaj

Oktober November

Avstralija 3,3 2,1 2,7

Avstrija 4,3 6,5 5,3

Belgija 1,0 4,4 2,6

Hrvaška 2,0 7,1 4,3

Francija 4,5 3,8 4,2

Nemčija 8,0 12,7 10,2

Madžarska 1,0 4,7 2,7

Italija 7,8 8,0 7,9

Ruska federacija 3,0 3,6 3,3

Srbija 5,3 4,7 5,0

Slovenija 2,8 1,2 2,0

Španija 2,5 3,0 2,7

Švica 3,5 3,8 3,7

Velika Britanija 8,5 4,7 6,8

ZDA 8,5 5,9 7,3

Drugo 33,9 23,7 29,2

Skupaj 100,0 100,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

Iz Tabele 5.6 lahko razberemo, da smo največ Slovencev, skoraj tri četrtine, anketirali

oktobra. Ta mesec je očitno zanimiv tudi za Britance, Avstralce in Američane. Omenjeni

gostje so posledično manj prisotni novembra, v katerem pa so bili bolj pogosti turisti

Madžari, Belgijci in Hrvati. Število turistov iz ostalih držav je po mesecih razporejeno dokaj

enakomerno.


14

Tabela 5.6: Država izvora po času prihoda (v odstotkih), Ljubljana, 2011

Država izvora Mesec anketiranja Skupaj

Oktober November

Avstralija 65,0 35,0 100,0

Avstrija 43,6 56,4 100,0

Belgija 21,1 78,9 100,0

Hrvaška 25,0 75,0 100,0

Francija 58,1 41,9 100,0

Nemčija 42,7 57,3 100,0

Madžarska 20,0 80,0 100,0

Italija 53,4 46,6 100,0

Ruska federacija 50,0 50,0 100,0

Srbija 56,8 43,2 100,0

Slovenija 73,3 26,7 100,0

Španija 50,0 50,0 100,0

Švica 51,9 48,1 100,0

Velika Britanija 68,0 32,0 100,0

ZDA 63,0 37,0 100,0

Drugo 62,8 37,2 100,0

Skupaj 54,1 45,9 100,0

Vir: ITEF, 2011.

5.4 Zaposlitveni status

O anketirancih smo želeli izvedeti tudi, kakšen zaposlitveni status imajo. Ker je v Ljubljani

veliko poslovnih in kongresnih gostov, nas je zanimalo predvsem, ali so zaposleni v

javnem ali zasebnem sektorju.

Ugotovili smo, da je nekaj manj kot polovica anketirancev zaposlena v zasebnem sektorju,

kar nam prikazuje Tabela 5.7. Delovno aktivnih, to pomeni, da so zaposleni v javnem,

zasebnem sektorju ali pa samozaposleni, je 79,7 odstotka anketirancev. Med vsemi gosti z

razlogom poslovnega obiska je delovno aktivnih 96,3 odstotka, med kongresnimi gosti pa

jih je celo 100 odstotkov. Zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju prav tako prevladujejo

med počitnikarji in turisti z motivom kulture. Študentje in dijaki pa so najštevilčnejši med

tistimi gosti, ki Ljubljano obiščejo zaradi izleta ali pa drugih razlogov.


15

Tabela 5.7: Namen obiska po zaposlitvenem statusu (v odstotkih), Ljubljana, 2011

Zaposlitveni status Namen obiska Skupaj


tranzit

Kongres,

konferenca

Poslovni

obisk

Drugo

Zaposlen v javnem

sektorju

16,9 25,0 18,4 47,6 25,6 25,0 23,0

Zaposlen v

zasebnem sektorju

43,3 33,3 22,4 40,5 59,6 27,5 47,1

Samozaposlen 8,1 16,7 8,2 11,9 11,1 5,0 9,6

Upokojenec 16,2 0,0 14,3 0,0 1,3 7,5 8,2

Študent, dijak 12,7 20,8 22,4 0,0 0,7 30,0 9,0

Brezposeln 1,4 4,2 12,2 0,0 1,0 2,5 2,0

Drugo 1,4 0,0 2,0 0,0 0,7 2,5 1,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

6 MOTIV PRIHODA

V anketi je bilo tudi vprašanje o motivu oz. namenu prihoda. Pri tem so lahko anketiranci

izbirali med šestimi motivi: počitnice, kultura, izlet ali tranzit, kongres ali konferenca,

poslovni obisk ter drugi motivi. S slabo polovico je bil najpogostejši motiv prihoda

poslovni obisk, takoj za njim pa mu z 38,6 odstotka sledi motiv počitnice.

6.1 Motiv prihoda po mesecih anketiranja

V Tabeli 6.1 vidimo, da je bilo v mesecu oktobru največ počitniških gostov, v mesecu

novembru pa je bilo največ poslovnih gostov. Zanimivo je da, imata v obeh mesecih visok

delež motiv počitnic in poslovni obisk. Iz tega je razvidno, da je Ljubljana privlačna tako

turistično kot poslovno.

Tabela 6.1: Čas prihoda po namenu obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011

Oktober November Skupaj

Počitnice 45,0 31,1 38,6

Kultura 3,5 3,0 3,3

Izlet, tranzit 8,3 4,7 6,7

Kongres, konferenca 6,3 5,0 5,7

Poslovni obisk 32,9 49,1 40,4

Drugo 4,0 7,1 5,4

Skupaj 100,0 100.0 100,0

Vir: ITEF, 2011.


16

6.2 Prenočevanje po motivu prihoda

Iz Tabele 6.2 je razvidno, da so anketiranci v povprečju največ prenočevali v hotelih s 3* in

4*. Poslovni gosti so največ prenočevali v hotelih s 4*, medtem ko so počitniški in

kongresni gosti največ prenočevali v hotelih s 3*. Hostli, sicer s 13,2 odstotka skupnega

obiska, pa so bili najbolj priljubljeni med izletniki, saj jih je tam prenočevala dobra

polovica.

Tabela 6.2: Namen obiska po tipu nastanitvenega obrata (v odstotkih), Ljubljana, 2011


tranzit

Kongres,

konferenca

Poslovni

obisk

Drugo Skupaj

Hotel 5* 4,6 29,2 6,1 14,3 5,4 2,5 6,3

Hotel 4* 19,7 12,5 14,3 33,3 66,0 17,5 38,5

Hotel 3* 53,2 33,3 22,4 52,4 28,3 27,5 39,0

Hostel 16,2 12,5 53,1 0,0 3,0 52,5 13,2

Kamp 6,3 25,5 4,1 0,0 0,0 0,0 3,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

6.3 Način potovanja po motivu prihoda

Pri tem vprašanju smo želeli dobiti primerjavo med načinom potovanja ter med motivom

prihoda. Za motive potovanja smo določili: počitnice, kulturo, izlet ali tranzit, kongres ali

konferenco, poslovni obisk ter drugo. Med načini potovanja pa so anketiranci izbirali med

potovanjem: s partnerjem, z družino ali sorodniki, s prijatelji, s kolegi ali poslovnimi

partnerji, z organizirano skupino ter potovanjem, na katerega so se odpravili sami. Iz

Tabele 6.3 lahko razberemo, da v povprečju največ gostov obišče Ljubljano samih ter s

kolegi ali poslovnimi partnerji, medtem ko najmanj gostov obišče Ljubljano z organizirano

skupino ter z družino ali sorodniki. Ugotovili smo, da gostje, ki prihajajo v Ljubljano na

počitnice ali zaradi kulture, v večini potujejo s partnerjem, tisti, ki prihajajo na izlet

oziroma tranzit pa v večini potujejo sami ali pa s prijatelji. Gostje, ki se udeležujejo

kongresov in konferenc ali pa so na poslovnem obisku pa v večini potujejo sami ali pa s

kolegi ali poslovnimi partnerji.


17

Tabela 6.3: Namen obiska po načinu potovanja (v odstotkih), Ljubljana, 2011


tranzit

Kongres,

konferenca

Poslovni

obisk

Drugo Skupaj

Sam 10,9 16,7 32,7 59,5 45,1 25,0 29,9

S partnerjem 38,4 45,8 16,3 2,4 6,1 12,5 20,7

Z družino ali

sorodniki

16,9 20,8 4,1 4,8 1,3 10,0 8,8

S prijatelji 23,6 4,2 28,6 0,0 2,4 25,0 13,5

S kolegi ali

poslovnimi partnerji

3,2 12,5 12,2 33,3 44,8 22,5 23,6

Organizirana skupina 7,0 0,0 6,1 0,0 0,3 5,0 3,5

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

6.4 Število nočitev po motivu prihoda

Anketirance smo v tem delu spraševali po številu nočitev v Ljubljani, saj smo želeli

ugotoviti povprečno število nočitev po motivu prihoda. Anketiranci so izbirali med

različnimi motivi prihoda in sicer med: počitnicami, kulturo, izletom ali tranzitom,

kongresom ali konferenco, poslovnim obiskom ter drugim motivom. Iz podatkov lahko

razberemo, da so anketiranci v povprečju bivali 3,40 noči. Najdlje so v Ljubljani ostali

gostje, ki so za motiv prihoda izbrali drugo (5,08 noči), najmanj pa gostje, ki so Ljubljano

obiskali iz poslovnih razlogov. Kot lahko vidimo v tabeli 6.4, so nad povprečjem gostje, ki

so Ljubljano obiskali zaradi počitnic, kulture, izleta ali tranzita ter tisti, ki so v Ljubljano

prišli zaradi drugih motivov. Pod povprečjem pa so gostje, ki so Ljubljano obiskali zaradi

kongresa ali konference ter gostje, ki so Ljubljano obiskali iz poslovnih razlogov.

Tabela 6.4: Povprečno število nočitev po motivu prihoda, Ljubljana, 2011


tranzit

Kongres,

konferenca

Poslovni

obisk

Drugo Povprečje

Povprečno

število

nočitev 3,77 3,58 3,84 3,36 2,73 5,08 3,40

Vir: ITEF, 2011.

6.5 Pogostost obiska po motivu prihoda

Skoraj 60 odstotkov anketirancev je Ljubljano obiskalo prvič, dobrih 30 odstotkov že

dvakrat ali trikrat, preostali pa so Ljubljano obiskali več kot trikrat, kar lahko vidimo v


18

tabeli 6.5. Od te strukture še najbolj odstopajo gostje na poslovnem obisku, saj jih je med

njimi samo 34,3 odstotka Ljubljano obiskalo prvič, kar polovica pa jih je bila v Ljubljani že

dvakrat ali trikrat. Pričakovati je bilo, da bo večji delež turistov, ki so Ljubljano obiskali

prvič, kot pa turistov povratnikov.

Tabela 6.5: Namen obiska po pogostosti obiska (v odstotkih), Ljubljana, 2011


tranzit

Kongres,

konferenca

Poslovni

obisk

Drugo Skupaj

Prvič 79,9 66,7 61,2 54,8 34,3 75,0 58,2

Drugič 8,5 12,5 14,3 19,0 20,5 17,5 14,9

Tretjič 8,8 12,5 14,3 14,3 30,3 0,0 17,8

Četrtič ali več 2,8 8,3 10,2 11,9 14,8 7,5 9,1

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

7 POTROŠNJA OBISKOVALCEV LJUBLJANE

7.1 Vrsta turistične potrošnje

Za analizo turistične potrošnje smo potrebovali podatke o porabi denarja obiskovalcev v

dneh bivanja v Ljubljani. Potrošnjo smo razdelili v 11 razredov:

stroški nastanitve z zajtrkom (N&Z)

stroški hrane in pijače (H&P)

stroški prevoza do Ljubljane (PRE DO LJ)

stroški prevoza po Ljubljani (PRE PO LJ)

stroški ogleda kulturnih znamenitosti in prireditev (KULT)

stroški nakupovanja (NAK)

stroški zabave (ZAB)

stroški osebnih storitev – wellness, šport in rekreacija (OS)

stroški kongresno-poslovnih storitev (KONG-POS)

stroški izletov (IZLET)

drugo (DR)

Dobljeno potrošnjo smo nato preračunali na osebo na dan.

Iz tabele 7.1 je razvidno, da so turisti v povprečju potrošili 178,87 Eur na osebo na dan.

Največji del te potrošnje, in sicer 48,4 odstotka, predstavlja strošek nastanitve z zajtrkom.

Velik del potrošnje nosi tudi strošek hrane in pijače (17 odstotkov) in strošek nakupovanja


19

(13 odstotkov). Najmanj pa so obiskovalci Ljubljane dnevno potrošili za osebne storitve

(wellness, šport in rekreacija) in za kategorijo drugo.

Podatki v tabeli so preračunani tako, da je izražena povprečna dnevna potrošnja vseh

anketiranih turistov. Potrošnja tu torej še ni razdeljena po kategorijah turistov oz. po

namenu obiska Ljubljane. Do razlik pri potrošnji prihaja ravno zaradi namena obiska –

turisti, ki prihajajo z namenom počitnikovanja in ogleda kulturnih znamenitosti načeloma

nimajo potrošnje v razredu stroški kongresno-poslovnih storitev ipd. Vidimo lahko, da je

višina povprečnega obiskovalčevega izdatka za izlete 3,44 Eur/dan, za kongresno-

poslovne storitve 13,96 Eur/dan in za prevoz po Ljubljani 8,63 Eur/dan.

Razred stroška prevoza do Ljubljane smo obravnavali posebej, ker tega denarja, ki je

namenjen za prevoz, turisti dejansko ne potrošijo v Ljubljani. Poleg tega pa tu tudi ni

smiselno računati dnevne potrošnje, zato smo upoštevali zgolj skupno potrošnjo na

osebo. Prav tako smo iz analize izključili vse goste, ki stroška prevoza do Ljubljane niso

navedli, saj predvidevamo, da je strošek moral biti, a ga pač niso poznali. Tako smo dobili

precej bolj realno sliko stroškov prevoza do Ljubljane in vidimo lahko, da so v povprečju

turisti potrošili 309,48 Eur/osebo za prevoz do Ljubljane.

Tabela 7.1: Povprečna dnevna potrošnja na osebo, Ljubljana, 2011

N&Z H&P PRE PO

LJ

KULT NAK ZAB OS KONG-

POS

IZLET

DR

Skupaj

PRE DO LJ

(skupaj)

Eur 86,49 30,47 8,63 3,81 23,05 6,19 2,10 13,96 3,44 0,73 178,87 309,48

% 48,4 17,3 4,8 2,1 12,9 3,5 1,2 7,8 1,9 0,4 100,0

Vir: ITEF, 2011.

V tabeli 7.3 je prikazana potrošnja ''idealnih turistov'', ki smo jo izračunali kot povprečje

tistih turistov, ki so v posamezni kategoriji dejansko trošili. Ti turisti so t.i. ''idealni turisti'',

ki pa žal ne obstajajo oz. si jih lahko zastavimo kot cilj, ki ga želimo v prihodnosti doseči.

Primerjava povprečne potrošnje turistov in potrošnje ''idealnih turistov'' odraža razliko

med realno povprečno potrošnjo in potrošnjo, ki bi bila optimalna.

''Idealni turisti'' bi v Ljubljani potrošili 430,34 Eur na dan. V primerjavi s tabelo 7.1 lahko

opazimo, da se izdatki za nastanitev z zajtrkom in za hrano in pijačo bistveno ne

spremenijo, saj so v tej kategoriji trošili skoraj vsi. Razhajanje lahko opazimo v razredih,

kjer je trošilo manj turistov. Maksimalna razlika je vidna pri kongresno-poslovnih


20

storitvah, in sicer znaša razlika kar 139,41 Eur na dan. Večje razlike se pojavljajo tudi pri

stroških nakupovanja in osebnih storitev. Pri potrošnji ''idealnega turista'' bi zdaj največji

delež potrošnje (35,6 odstotka) predstavljali stroški kongresno-poslovnih storitev, na

drugem mestu pa bi se nahajal strošek nastanitve z zajtrkom.

Tabela 7.2: Povprečna dnevna potrošnja na osebo (idealni turisti), Ljubljana, 2011

N&Z H&P PRE PO

LJ


POS

IZLET

DR

Skupaj

PRE DO

LJ

(skupaj)

Eur 86,49 33,77 16,59 11,68 45,48 21,08 22,67 153,37 19,95 19,18 430,34 309,48

% 20,1 7,8 3,9 2,7 10,6 4,9 5,3 35,6 4,6 4,5 100,0

Vir: ITEF, 2011.

7.2 Potrošnja po motivu prihoda

Anketiranci so Ljubljano obiskali iz različnih motivov. Razdelili smo jih v 6 skupin po

namenu obiska: počitnice, kultura, izlet ali tranzit, kongres ali konferenca, poslovni obisk

ter drugi motivi. Glede na različne motive prihoda je različna tudi potrošnja.

Iz tabele 7.3 je razvidno, da je najvišja dnevna potrošnja med anketiranci med tistimi, ki

prihajajo v Ljubljano na kongres ali konferenco oziroma na poslovni obisk. Povprečna

dnevna potrošnja tistih, ki prihajajo na kongres je 223,70 Eur, kar je za 45,17 Eur višje od

povprečne dnevne potrošnje vseh turistov oz. 125 odstotkov povprečja. Izletniki imajo

najnižjo dnevno potrošnjo, ki znaša 113,30 Eur, kar predstavlja 63 odstotkov povprečne

dnevne potrošnje.

Tabela 7.3: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po glavnem motivu prihoda (v Eur),

Ljubljana, 2011

Namen

obiska

N&Z H&P PRE PO

LJ


POS

IZLET DR Skupaj PRE DO

LJ

(skupaj)

Počitnice 70,49 25,94 5,29 28,64 8,34 2,07 0,00 6,46 1,00 1,00 154,11 277,60

Kultura 83,82 26,41 5,56 33,60 7,72 0,26 0,00 1,56 0,49 0,49 172,75 244,35

Izlet 49,85 23,67 2,52 16,13 6,93 2,26 1,02 6,65 1,33 1,33 113,30 296,77

Kongres 113,71 35,75 9,27 13,69 5,92 2,98 35,73 1,70 0,97 0,97 223,70 341,51

Poslovno 107,58 36,80 12,69 20,90 3,74 1,53 29,28 0,86 0,08 0,08 214,92 362,60

Drugo 61,40 20,81 10,82 11,29 7,49 6,56 0,75 0,21 2,79 2,79 123,92 153,36

Skupaj 86,49 30,47 8,63 23,05 6,19 2,10 13,96 3,44 0,73 0,73 178,87 309,48

Vir: ITEF, 2011.


21

7.3 Potrošnja po tipih nastanitvenih obratov

V tej točki smo ugotavljali, kako se razlikuje potrošnja po različnih tipih nastanitvenih

obratov. Iz tabele 7.4 je razvidno, da potrošnja v splošnem z nižanjem kakovosti

nastanitvenih obratov pada, vendar je vseeno opaziti nekaj odstopanj. V kategoriji

nastanitev in zajtrk ter hrana in pijača (oboje na osebo na dan) bi bilo pričakovati padanje

potrošnje z nižanjem kakovosti nastanitvenih obratov. Odstopanje opazimo med hoteli 5*

in 4* ‒ v hotelih 4* je bila zabeležena višja potrošnja kot v hotelih 5*. Razlog gre lahko

iskati v dejstvu, da je bil v kategorijo hoteli 5* zajet le en hotel. Zelo majhno odstopanje

smo opazili tudi v kategoriji nastanitev in zajtrk pri hostlih in kampih, v kampih je

potrošnja za 1,18 Eur/dan/osebo višja kot v hostlih. V kategoriji prevoz po destinaciji (na

osebo na dan) je visoka potrošnja v kampih (višja potrošnja le v hotelih 5* in 4*). Tipi

nastanitvenih obratov imajo najmanjši vpliv na kulturo, osebne storitve in izlete (vse na

osebo na dan). V vseh treh naštetih kategorijah je potrošnja zelo nizka in se po tipih

nastanitvenih obratov ne spreminja, saj je verjetno precej odvisna od namena obiska (npr.

najvišjo potrošnjo za izlete smo zabeležili pri turistih v hostlih; za kulturo in osebne

storitve pa pri turistih v kampih). Najnižja potrošnja v kategoriji nakupovanje (na osebo na

dan) je bila po pričakovanjih v hostlih. Najvišjo pa smo zabeležili v hotelih 4*, sledijo hoteli

3* in šele nato hoteli 5*. Slednji bi morali biti po pričakovanjih v tej kategoriji na prvem

mestu, odstopanje je verjetno zaradi visokega števila kongresno-poslovnih gostov, ki

pridejo v destinacijo kvečjemu za kratek čas, poleg tega pa v Ljubljani manjka ponudbe za

nakupovanje v poznejših urah. V kategoriji zabava (na osebo na dan) je opaziti najvišjo

potrošnjo v kampih, najmanjšo pa v hotelih 4*. Potrošnja v kategoriji kongresno-poslovne

storitve (na osebo na dan) je najvišja v hotelih 4*, njanižja oz. nič pa v kampih. V kategoriji

prevoz do destinacije (na osebo) smo zabeležili nižanje potrošnje z nižanjem kakovosti

nastanitvenih obratov, pričakovano pa je najnižja v kampih, kamor večina gostov pride s

svojim prevoznim sredstvom.


22

Tabela 7.4: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po tipu nastanitvenega obrata (v Eur),

Ljubljana, 2011

Kategorija N&Z H&P PRE PO

LJ


POSL

IZL DR Skupaj PRE DO

LJ

(skupaj)

Hotel 5* 99,35 29,70 13,57 5,71 19,97 9,70 0,72 14,70 2,73 0,00 196,15 421,83

Hotel 4* 116,69 40,61 11,85 2,57 30,38 4,56 1,83 18,89 2,25 0,60 230,23 370,24

Hotel 3* 80,23 26,28 6,56 4,95 21,77 7,15 2,46 14,65 3,07 0,92 168,03 285,43

Hostel 25,09 17,84 2,68 2,39 9,97 5,32 2,13 0,52 8,36 0,98 75,29 189,81

Kamp 26,27 12,62 10,10 6,88 10,12 10,91 3,71 0,00 3,50 0,36 84,47 112,83

Skupaj 86,49 30,47 8,63 3,81 23,05 6,19 2,10 13,96 3,44 0,73 178,87 309,48

Vir: ITEF, 2011.

7.4 Potrošnja po mesecih anketiranja

V tabeli 7.5 opazimo razliko v potrošnji med oktobrom in novembrom, in sicer je bila

potrošnja v oktobru višja. Opaznejša razlika med mesecema je bila v nakupovanju, in sicer

je v mesecu oktobru ena oseba na dan potrošila skoraj 30 Eur, v novembru pa le malo več

kot 15 Eur. Velika razlika je opazna tudi pri potrošnji za kongresno-poslovne storitve na

osebo na dan, in sicer je v oktobru znašala skoraj 19 Eur, v mesecu kasneje pa le nekaj več

kot 8 Eur. Razlike gre iskati v različni strukturi gostov v oktobru in novembru.

Tabela 7.5: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po mesecih anketiranja (v Eur),

Ljubljana, 2011

Mesec N&Z H&P PRE PO

LJ


POSL


LJ

(skupaj)

OKT 89,22 31,21 9,88 4,12 29,66 7,90 3,39 18,73 4,22 0,93 199,25 340,10

NOV 83,28 29,59 7,17 3,44 15,27 4,17 0,59 8,35 2,53 0,49 154,88 273,87

Skupaj 86,49 30,47 8,63 3,81 23,05 6,19 2,10 13,96 3,44 0,73 178,87 309,48

Vir: ITEF, 2011.

7.5 Potrošnja po glavnih državah izvora

V tabeli 7.6 smo primerjali potrošnjo po glavnih državah izvora. Visoko potrošnjo v

kategoriji nastanitev in zajtrk smo opazili pri Srbih, Rusih in Madžarih, ki so trošili po več

kot 100 Eur na dan. Za hrano in pijačo so največ potrošili Rusi, Britanci in Srbi. Avstrijci in

Madžari so izredno malo potrošili za prevoz po Ljubljani, kar je verjetno posledica tega, da

so prišli z lastnimi prevoznimi sredstvi. Prav zaradi tega razloga je tudi opaziti najnižjo

potrošnjo v kategoriji prevoz do destinacije pri sosednjih državah, to so Italija, Avstrija,


23

Madžarska in Hrvaška. Velika večina turistov iz teh držav v Slovenijo pride z lastnim

prevoznim sredstovm. Na drugi strani imajo največji strošek s prevozom do Ljubljane

turisti iz najbolj oddaljenih držav kot sta ZDA in Avstralija, saj nimamo direktnih letov do

teh držav. Za nakupe so, zelo izrazito, največ zapravili Rusi (približno 138 Eur na dan),

najmanj pa Belgijci in Madžari. Potrošnja kongresno-poslovnih storitev je nizka pri

državah, iz katerih prihajajo v večini počitniški gostje, najvišjo pa opazimo pri Belgiji in

Švici, iz katerih v veliki meri prihajajo poslovni gostje, zelo visoka pa je tudi pri slovenskih

gostih. Gledano na skupno potrošnjo na osebo na dan, so najbolj zapravljivi Rusi, ki so

zapravili približno 350 Eur, pri čemer so največ denarja namenili za nakupovanje, sledijo

jim Slovenci in Srbi. Najmanj so potrošili Avstralci (če seveda ne štejemo stroška prevoza

do Ljubljane) in Francozi, to je približno 128 Eur na dan. Pri potrošnji za kulturo, zabavo,

osebne storitve in izlete ni bilo opravljenih večjih nakupov, še največ, to je okoli 12 Eur, so

za zabavo potrošili Rusi in Španci.

Tabela 7.6: Povprečna dnevna potrošnja na osebo po glavnih državah izvora (v Eur),

Ljubljana, 2011

Država izvora N&Z H&P PRE

PO LJ


POSL


LJ

(skupaj)

Avstralija 57,97 20,20 9,28 5,83 21,96 4,49 0,75 0,00 4,01 0,52 125,02 769,08

Avstrija 88,82 23,25 3,32 0,45 9,19 0,51 4,77 7,26 0,51 0,00 138,09 73,57

Belgija 64,34 19,69 18,26 1,04 3,86 2,82 0,00 54,21 0,00 0,35 164,58 285,37

Hrvaška 71,90 27,77 4,57 5,33 18,83 10,66 6,82 2,89 4,45 0,42 153,64 82,34

Francija 78,72 22,97 7,25 2,08 9,90 4,34 0,99 0,00 1,30 0,38 127,93 305,70

Nemčija 88,71 24,20 9,69 2,45 12,10 4,73 2,19 7,71 1,05 0,33 153,16 213,36

Madžarska 105,98 33,63 2,08 2,29 5,67 1,50 0,63 1,50 0,13 0,00 153,40 86,85

Italija 65,62 21,23 4,61 4,60 21,09 5,23 1,24 7,64 5,55 0,17 136,98 60,17

Ruska federacija 106,46 48,99 10,72 6,97 138,18 12,78 4,86 17,08 4,10 3,47 353,60 479,80

Srbija 107,70 39,80 8,95 0,85 28,04 7,52 0,46 17,70 3,76 0,23 215,02 140,35

Slovenija 72,60 29,09 5,89 7,83 23,00 9,02 6,33 80,11 0,00 3,33 237,21 36,98

Španija 89,06 27,00 6,88 7,96 24,22 11,58 0,00 8,75 0,63 0,00 176,08 455,50

Švica 65,80 20,86 4,98 6,92 13,18 9,28 0,00 34,57 3,06 0,25 158,89 255,06

Velika Britanija 87,78 42,20 13,04 3,04 9,48 4,09 2,30 4,81 4,98 0,75 172,48 218,04

ZDA 86,22 25,53 15,58 5,18 23,99 7,25 4,88 3,24 4,54 0,42 176,81 806,05

Drugo 94,23 36,01 8,57 3,83 26,19 6,64 1,13 18,73 4,75 1,17 201,26 383,81

Skupaj 86,49 30,47 8,63 3,81 23,05 6,19 2,10 13,96 3,44 0,73 178,87 309,48

Vir: ITEF, 2011.


24

7.6 Pričakovana in dejanska potrošnja

Zanimalo nas je, koliko so anketiranci dejansko potrošili v primerjavi s pričakovano

potrošnjo. Kot je razvidno iz tabele 7.7 je največ anketirancev, kar 67,4 odstotka,

odgovorilo, da je njihova potrošnja enaka pričakovani. Skoraj 20 odstotkov anketirancev

je pri nas zapravilo manj, kot so pričakovali. Približno 14 odstotkov anketirancev pa je

potrošilo več. Na vprašanje nista odgovorila 2 odstotka vprašanih. Rezultati prikazujejo

usklajenost pričakovane in dejanske potrošnje.

Tabela 7.7: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo (v odstotkih), Ljubljana,

2011

Potrošnja denarja %

Manjša od pričakovane 17,3

Enaka pričakovani 67,4

Večja od pričakovane 13,7

Niso odgovorili 1,6

SKUPAJ 100,0

Vir: ITEF, 2011.

V tabeli 7.8 smo primerjali dejansko in pričakovano potrošnjo po državah izvora. Manj

denarja, kot so pričakovali, so potrošili predvsem gostje iz Rusije (34,8 odstotka), gostje iz

Španije (35 odstotkov), gostje iz Madžarske (25 odstotkov) ter gostje iz Avstrije (23,1

odstotka). Pri vseh ostalih državah se odstotek gostov, ki so potrošili manj kot so

pričakovali, giblje pod 20 odstotki.

Več denarja, kot so pričakovali, so potrošili predvsem gostje iz Avstralije (30 odstotkov),

gostje iz Hrvaške (19,4 odstotka), ter gostje iz Belgije (17,6 odstotka) in Nemčije (16

odstotkov). Pri vseh ostalih državah je odstotek višje potrošnje denarja od pričakovane

nižji od 15 odstotkov, razen pri drugih državah.

Pri vseh državah je odstotek gostov, ki so potrošili enako, kot so pričakovali, zelo visok

(68,5 %). Zelo izstopajo gostje iz Italije, saj je kar 82,8 % gostov potrošilo toliko, kot so

pričakovali, ter gostje iz Slovenije, od katerih je kar 80 % gostov potrošilo toliko, kot so

pričakovali. Pri vseh ostalih državah se ta odstotek giblje med 55 % in 80 %.


25

Tabela 7.8: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po državah izvora (v

odstotkih), Ljubljana, 2011

Potrošnja denarja Skupaj

Nižja od

pričakovane

Enaka

pričakovani

Višja od

pričakovane

Avstralija 10,0 60,0 30,0 100,0

Avstrija 23,1 69,2 7,7 100,0

Belgija 5,9 76,5 17,6 100,0

Hrvaška 19,4 61,3 19,4 100,0

Francija 12,9 74,2 12,9 100,0

Nemčija 16,0 68,0 16,0 100,0

Madžarska 25,0 75,0 0,0 100,0

Italija 6,9 82,8 10,3 100,0

Ruska federacija 34,8 65,2 0,0 100,0

Srbija 13,9 77,8 8,3 100,0

Slovenija 20,0 80,0 0,0 100,0

Španija 35,0 55,0 10,0 100,0

Švica 18,5 74,1 7,4 100,0

Velika Britanija 18,8 70,8 10,4 100,0

ZDA 16,7 68,5 14,8 100,0

Drugo 18,1 62,4 19,5 100,0

Skupaj 17,5 68,5 14,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

Velike razlike med pričakovano in dejansko potrošnjo med različnimi tipi prihoda se v

tabeli 7.9 ne kažejo. Izjema so kongresni gostje. 54,8 odstotka kongresnih gostov je imelo

enako dejansko potrošnjo, kot pričakovano. Kar 31 odstotkov kongresnih gostov pa je

potrošilo manj, kot so pričakovali. Kongresni gostje so najbolj zahtevni in imajo hkrati

največjo kupno moč. Mnogokrat jim vse njihove stroške plača kar podjetje. Zato sami

potrošijo manj denarja. Poleg tega imajo zelo poln urnik in posledično manj prostega

časa.


26

Tabela 7.9: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po glavnem motivu

prihoda (v odstotkih), Ljubljana, 2011


Nižja od

pričakovane

Enaka

pričakovani

Višja od

pričakovane

Počitnice 15,8 65,5 18,7 100,0

Kultura 20,8 62,5 16,7 100,0

Izlet, tranzit 10,2 73,5 16,3 100,0

Kongres, konferenca 31,0 54,8 14,3 100,0

Poslovni obisk 18,8 72,7 8,5 100,0

Drugo 13,2 71,1 15,8 100,0

Skupaj 17,5 68,5 14,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

Iz tabele 7.10 je razvidno, da svojo potrošnjo najbolje predvidijo gostje, ki so bili v

Ljubljani četrtič ali več. Kljub temu je še vedno kar veliko povratnikov potrošilo več od

pričakovanj. Večina vseh gostov pa je ne glede na pogostost obiska potrošila enako, kot so

pričakovali. Gosti, ki so Ljubljano obiskali prvič, so po pričakovanjih najslabše načrtovali

svojo porabo, saj je med njimi delež gostov, ki so trošili po načrtu, med vsemi gosti

najmanjši.

Tabela 7.10: Primerjava med dejansko in pričakovano potrošnjo po pogostosti obiska (v

odstotkih), Ljubljana, 2011


Nižja od

pričakovane

Enaka

pričakovani

Višja od

pričakovane

Prvič 19,8 65,2 15,0 100,0

Drugič 13,0 72,2 14,8 100,0

Tretjič 17,1 69,8 13,2 100,0

Četrtič ali več 11,9 80,6 7,5 100,0

Skupaj 17,5 68,5 14,0 100,0

Vir: ITEF, 2011.

8 KVALITATIVNA ZAZNAVA LJUBLJANE

Pri kvalitativni zaznavi Ljubljane so bila strukturirana tri vprašanja. Nanašala so se na

najbolj in najmanj všečne elemente v Ljubljani, ter na predloge za izboljšanje turistične

ponudbe v Ljubljani. Pri vseh vprašanjih je bilo možno navesti več odgovorov. Nekateri

anketiranci niso podali odgovora pri vseh vprašanjih, nekateri pa so podali po več

odgovorov na posamezno vprašanje.


27

Tabela 8.1: Vprašanja o všečnosti Ljubljane in predlogi za izboljšave

Vprašanje Število anketirancev

Število vseh odgovorov

Število različnih odgovorov

Kaj vam je v Ljubljani najbolj všeč? 736 948 119

Kaj vam je v Ljubljani najmanj všeč? 736 322 87

Predlogi za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani

736 141 78

Vir: ITEF, 2011.

8.1 Najbolj všečni elementi Ljubljane

V anketi smo turiste spraševali, kaj jim je najbolj in kaj najmanj všeč v Ljubljani. Največ

turistom se je zdel najlepši center mesta, reka Ljubljanica in arhitektura ter prijaznost

prebivalcev do turistov. Ker so bili odgovori zelo raznoliki, smo jih razdelili v skupine. Na

vprašanje, kaj je turistom v Ljubljani najbolj všeč, smo zbrali 948 odgovorov. Kot je

razvidno iz zgornje tabele je bilo med temi odgovori kar 119 različnih, zato smo oblikovali

7 skupin, in sicer:

lepota mesta in arhitektura (staro mestno jedro, park Tivoli, Ljubljanica z nabrežjem,

Tromostovje, stare stavbe, sprehajalne poti, zelenost itd.),

atmosfera in ljudje (prijazni in prijetni ljudje, vzdušje mesta in ljudi itd.),

gostinska ponudba in zabava (restavracije, pubi, bari, kavarne, dobra hrana, dobro

nočno življenje, Metelkova, dobre zabave, živa glasba v barih itd.),

zgodovina in kultura (grafiti, kipi, ljubljanski grad, muzeji, zanimiva zgodovina in

kultura, mestna tržnica, Križanke itd.),

čistoča (čistoča in urejenost mesta in hotelov, svež zrak itd.),

trgovine (nakupovanje, nakupovalno središče BTC, veliko trgovin, majhne trgovine

itd.),

drugo (udobje, velika uporaba koles, občutek varnosti, majhnost mesta, maraton,

hotel, cene, lepa dekleta, poslovni sestanki, organizacija, da se gre na grad lahko peš

itd.).

Iz slike 8.1 lahko razberemo, kateri elementi Ljubljane so bili turistom najbolj všeč in

pogostost teh odgovorov med vsemi 948 odgovori. Med najbolj všečnimi stvarmi so

prevladovali odgovori, ki so se nanašali na lepoto mesta in arhitekturo, teh je bilo kar 45

odstotkov. Sledil je odgovor prijaznost ljudi z 18 odstotki, 12 odstotkom anketirancem je

bila najbolj všeč gostinska ponudba in možnosti zabave, ki jih ponuja Ljubljana, takoj za

tem pa jim je bila najbolj všeč zgodovina in kultura. Čistoča mesta je bila všeč trem

odstotkom anketirancev, trgovine in nakupovanje dvema odstotkoma. Ker bi morali


28

oblikovati še veliko več skupin, če bi želeli vključiti vseh 119 različnih odgovorov, je 8

odstotkov odgovorov v skupini drugo (ITEF, 2011).

Slika 8.1: Najbolj všečni elementi Ljubljane

N= 948

Vir: ITEF, 2011.

8.2 Najmanj všečni elementi Ljubljane

Ankentirance smo povprašali tudi, kaj jim je bilo v Ljubljani najmanj všeč. Izmed 322

odgovorov je bilo med najmanj všečnimi stvarmi kar 127 različnih odgovorov, zato smo jih

razdelili v naslednjih devet skupin:

vreme (mraz in megla, slab zrak),

promet (neprimerni oz. slabi prometni znaki, premajhno število parkirišč, avtobusni

mestni prevoz, kolesarji, preveč prometa, previsoke cene taksijev itd.),

dogajanje (premalo zabav, pretiho mesto, prezgodnje zapiranje lokalov, dolgočasni

vikendi itd.),

storitve (oddaljenost nakupovalnega centra, delovnik trgovin, polne kavarne,

premalo informacij o restavracijah, cene itd.),

estetika, urejenost mesta (slabo označevanje ulic, čistoča mesta, grafiti, cerkveni

zvonovi itd.),

ljudje (neprijaznost osebja v storitvenih dejavnostih, veliko število kadilcev,

brezdomci),

kulinarika (visoke cene hrane in pijače),

nič (vse v Ljubljani jim je všeč),

ostalo, ne vem (visoke cene nasploh, premalo angleških prevodov, smrad v mestu,

premalo igralnih mest za otroke, kajenje itd.).


29

Med najmanj všečnimi stvarmi je na prvem mestu vreme (28 odstotkov), kar lahko

pripišemo izredno neprijaznemu vremenu in megli v času novembrskega anketiranja.

Na drugem mestu je pristal promet (22 odstotkov), sledijo mu dogajanje v mestu (13

odstotkov), storitve (11 odstotkov), estetika in urejenost mesta (8 odstotkov), ljudje (7

odstotkov) ter kulinarika (2 odstotka). Trije odstotki anketirancev v mestu ne vidijo slabih

stvari, sedem odstotkov pa jih ne zna našteti oz. so našteli druge razloge.

Skupine odgovorov so precej zanimive. Med najbolj všečnimi stvarmi v Ljubljani je mestni

center, njegovi spomeniki, reka Ljubljanica in arhitektura, čeprav po navedenih odgovorih

manjkajo ustreznejše označbe ulic in boljša prometna ureditev. Pozitivna atmosfera v

mestu, ki jo ustvarjajo ljudje s svojo odprtostjo ter prijaznostjo, je pohvalna, saj je eden od

pomembnih adutov za razvoj avtentičnega turizma v prihodnosti.

V mestu manjkajo predvsem boljše storitvene dejavnosti s prilagojenim delovnim časom,

turisti pa si želijo več doživetij. Kulturnih dejavnosti je v Ljubljani premalo, turisti

pogrešajo predvsem ugodne oglede po Ljubljani in organizirane izlete v druge turistične

kraje v bližini (npr. Bled, Bohinj itd.).

Slika 8.2: Najmanj všečni elementi Ljubljane

N=322

Vir: ITEF, 2011.


30

8.3 Priporočila za izboljšanje turistične ponudbe s strani turistov

Turiste v Ljubljani smo v anketi spraševali tudi po predlogih za izboljšanje turistične

ponudbe v Ljubljani. Zbrali smo 141 odgovorov, med predlogi pa je bilo kar 78 različnih

odgovorov. Razdelili smo jih v 10 različnih skupin:

več oziroma boljše storitve,

nižje cene,

boljši javni prevoz (avtobusi, taksiji, bicikelj itd),

zabava (več ponudbe, dlje odprto itd),

boljše prometne povezave,

več parkirišč,

več informacij, oznak in zemljevidov,

več slovenskega (jedi, običaji, spominki itd.),

trgovine in odpiralni časi,

drugo.

Velik delež turistov, kar 21 odstotkov, je predlagal več zabave in dogajanja v Ljubljani.

Turisti so bili mnenja, da ima Ljubljana premalo glasbe ob večerih, nočnega življenja,

premalo barov in prekratek delovni čas le-teh, da potrebuje več koncertov, oper, baletov

in velikih dogodkov.

Kar nekaj turistov (16 odstotkov) je predlagalo, da naj trgovine v Ljubljani obratujejo 24 ur

na dan. Turisti so izpostavili, da se trgovine v centru Ljubljane zaprejo prehitro in da je

potreben daljši obratovalni čas. 10 odstotkov vprašanih turistov je podalo predlog o nižjih

cenah letalskih prevozov do Ljubljane, predlog za nižje cene taksijev in več ogledov

znamenitosti po nižjih cenah in nižje cene prevozov do turističnih destinacij v Sloveniji.

Za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani pa so turisti omenili več informacij, oznak in

zemljevidov (9 odstotkov). Predlagali so več turističnih informacij o mestu Ljubljana, o

Sloveniji in o izletih po Sloveniji in pa več oznak v angleškem jeziku. Devet odstotkov

vprašanih turistov je v Ljubljani želelo spoznati in poizkusiti več slovenskega. Njihove želje

in predlogi so bili spoznati in okusiti tipične slovenske jedi, spoznati več običajev in navad

Slovenije ter tipične karakteristike Slovenije pa tudi več trgovin s prodajo slovenskih

spominkov (majice, zastave itd.).


31

Osem odstotkov vprašanih turistov je podalo predlog za več oziroma boljše storitve v

Ljubljani in boljše prometne povezave. Pri tem so kot predlog za več in boljše storitve

navedli spa in wellness storitve v Ljubljani in hotelske organizacije izletov po Ljubljani in

Sloveniji. Največ turistov z vidika prometnih povezav pa je bilo mnenja, da je potrebno

urediti letalske prevoze do Ljubljane.

Boljši javni prevoz (5 odstotkov) in več parkirišč (4 odstotke) sta bila tudi predloga za

boljšo turistično ponudbo v Ljubljani. Turisti so v smislu boljšega javnega prevoza

svetovali uporabo žetonov na avtobusih in ne Urbane. V smislu parkirišč pa so predlagali,

da je v Ljubljani potrebno narediti več brezplačnih parkirnih mest in boljša parkirna mesta

za turiste. Pod drugo pa so turisti (12 odstotkov), predlagali povečanje obiska v toplejših

mesecih, izboljšanje prepoznavnosti, več naravnih parkov, več poslovnih sestankov.

Priporočili pa so tudi, da naj Ljubljanski maraton teče tudi skozi staro mestno jedro

Ljubljane, ki je turistom bolj všečno.

Slika 8.3: Predlogi turistov za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani

N=141

Vir: ITEF, 2011.


32

9 SKLEP

Ljubljana, ki jo letno obišče več kot 739.000 turistov in prenoči več kot 393.000 turistov,

od tega dobrih 95 odstotkov tujih turistov, je ena najbolj obiskanih turističnih destinacij v

Sloveniji. V raziskavi smo merili turistično potrošnjo med turisti – obiskovalci, ki so v

Ljubljani vsaj enkrat prenočili. V 15 hotelih po Ljubljani smo izvedli anketo o turistični

potrošnji v oktobru in novembru 2011, s ciljem ugotoviti, kakšna je struktura turistične

potrošnje in oblikovati podlage za izboljšanje turistične potrošnje v Ljubljani.

Izbrani vzorec je zajel 736 anketirancev, med njimi so prevladovali turisti iz Nemčije,

Avstrije, Hrvaške, Francije, Italije, Srbije in Velike Britanije. Potovali so sami (29,9

odstotka), s kolegi ali poslovnimi partnerji (23,6 odstotka), v paru (20,7 odstotka), s

prijatelji (13,5 odstotka), z družino in s sorodniki (8,8 odstotka) in v organiziranih skupinah

(3,5 odstotka). Med njimi je bilo 60 odstotkov takih, ki so Ljubljano obiskali prvič.

Povprečna turistična potrošnja znaša 178,87 € na dan in se razlikuje glede na namen

obiska. Največ potrošijo gostje, ki Ljubljano obiščejo z namenom konference ali kongresne

dejavnosti, in sicer 223,7 € na dan. Poslovni obiskovalci porabijo 214,92 €. Turisti, ki

Ljubljano obiščejo z namenom ogleda kulture, potrošijo 172,75 €, z namenom počitnic

porabijo 154,10 €, z namenom izleta oziroma tranzita potrošijo 113,3 € in z drugimi

nameni porabijo 123,92 € na dan.

Anketiranci so v Ljubljani najbolj navdušeni nad arhitekturo, atmosfero v mestu, nad

prijaznimi ljudmi in vzdušjem, centrom mesta in urejenostjo mesta, starim delom mesta

in gradom. Mnogi med njimi se navdušujejo nad gostinsko ponudbo, navdušeni so nad

slovensko hrano in pijačo, prav tako jim je všeč tudi zabava in dogajanje v Ljubljani. Kljub

temu je imelo precej anketirancev tudi slabe pripombe glede gostinske ponudbe, kot na

primer visoke cene hrane in pijače, slaba postrežba in zaprti lokali ter restavracije. Turisti

se navdušujejo nad zgodovino in kulturo mesta, nad mostovi in ulicami in tudi nad

bivanjem v hotelu, kjer so prenočili.

Kar je anketirance v Ljubljani najbolj motilo, je bilo značilno megleno in deževno vreme v

oktobru in novembru. Motijo jih tudi dragi in neprijazni taksi prevozi, gneča v prometu in


33

malo parkirnih prostorov. Nekateri med njimi menijo, da je v mestu premalo zabav in

dogajanja, premalo različnih restavracij in premalo nočnega dogajanja.

Da bi podali podlage za izboljšanje turistične potrošnje v Ljubljani, smo jih vprašali o

predlogih za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani. Večina anketirancev je odgovorila,

da potrebujemo več oziroma izboljšane storitve, večina se jih strinja, da potrebujemo

nižje cene in več parkirnih mest ter izboljšan javni avtobusni prevoz. Potrebno je izboljšati

dogajanje in zabavo v mestu, lokali in trgovine morajo ostati odprti dlje. Anketiranci so

mnenja, da je Ljubljana premalo prepoznavna in da potrebujemo nekaj zelo znanega v

mestu, lahko so to hoteli s 5*, muzeji ali kaj drugega, kar bi pritegnilo turiste k

ponovnemu obisku Ljubljane. Na vprašanje o ponovnem obisku Ljubljane je kar 97,4

odstotka anketirancev odgovorilo, da bi se v Ljubljano ponovno vrnili. Odgovori so torej

pokazali, da je Ljubljana turistom lepo in prijazno mesto, v katerega bi se z veseljem vrnili.

Analiza ankete podaja dobre podlage in predloge za dodatno izboljšanje in povišanje

turistične potrošnje.


34

VIRI IN LITERATURA

1. ITEF (2011). Anketa o potrošnji turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011.

Inštitut za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

2. Sirše, J., & Hedi Zakonjšek, T. (2008). Analiza višine in strukture turistične potrošnje v

Ljubljani. Mednarodni inštitut za turizem. Ljubljana.

3. Surs (2011). Turizem. SI-Stat podatkovni portal. Najdeno 18. oktobra 2011 na

spletnem naslovu http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp

4. Turizem Ljubljana (2010). Osnovne informacije o Ljubljani. Najdeno 24. novembra

2011 na spletnem naslovu: http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-osrednja-

slovenija/ljubljana/


I

KAZALO PRILOG

10.1 PRILOGA: Seznam kratic ..................................................................... 1

10.2 PRILOGA: Število različnih odgovorov turistov .................................... 2

KAZALO TABEL V PRILOGAH

Tabela 10.1: Število različnih odgovorov za najbolj všečne elemente v Ljubljani ................. 2

Tabela 10.2: Število različnih odgovorov za najmanj všečne elemente v Ljubljani ............... 4

Tabela 10.3: Število različnih odgovorov za priporočila za izboljšanje truistične ponudbe s

strani turistov......................................................................................................................... 7


1

10 PRILOGE

10.1 PRILOGA: Seznam kratic

ITEF – Inštitut za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani

Surs – Statistični urad Republike Slovenije


2

10.2 PRILOGA: Število različnih odgovorov turistov

Tabela 10.1: Število različnih odgovorov za najbolj všečne elemente v Ljubljani

Najbolj všečni elementi v Ljubljani

Odgovori Število

Arhitektura 16

Atmosfera 12

Atmosfera ob reki 1

Atmosfera ponoči 1

Bari 5

Bazen 1

Bazen v Ježici 1

Bled 3

Blejsko jezero in jame 1

Btc 11

Cela slovenija 1

Celo mesto 6

Center mesta 53

Center zaprt za promet 1

Cerkev v centru mesta 3

Ceste 1

Čisti zrak 2

Čistoča 6

Da ni veliko avtov 2

Dekleta 6

Delo Jožeta plečnika 2

Dober javni prevoz 1

Dobra postrežba 2

Dobro urejena spletna staran, v hotelu imajo veliko podatkov o Ljubljani 1

Energija mesta 1

Golf 2

Gore 3

Gostilne ob reki 5

Grad 73

Grafiti 8

Hitro dobiš informacije 1

Hostel 4

Hotel 13

Hotel Mons 1

Hotel Union 1

Hrana 28

Iskreni ljudje 1

Kava 6

Kavarna Maček 1

Klubi in bari v mestu 2

Koncerti 1

Križanke 1

Kultura 22

Kulturne znamenitosti 1

Lep pogled na mesto 1


3

Lepi lokali 4

Lepo mesto 40

Ljubljana ponoči 1

Ljubljanica 20

Ljudje zelo radi pomagajo 1

Malo ljudi 1

Maraton 2

Mesta za it zvečer ven 1

Mestni trg 1

Metelkova 7

Mirno mesto 3

Mladina 2

Mostovi 7

Nabrežje ob Ljubljanici 13

Narava ob mestu 6

Ne vem, ker sem bil tu le en dan 2

Nebotičnik 1

Ni čakanja na taksi 2

Ni gužve 1

Ni zelo drago 2

Nočno življenje 5

Ogled ob mestu 5

Ohranjamo 4 letne čase 1

Organiziranost države 1

Park Tivoli 5

Pivo 4

Poceni hrana 1

Poceni taxi 1

Podobno je Novi Zelandiji 1

Pogled z gradu 1

Pokrajina 2

Poleti še lepše 1

Poslovni sestanki 1

Prešernov spomenik 1

Prešernov trg 6

Prijazni fantje 1

Prijazni ljudje 53

Prijetno mesto 4

Prikupno mesto 1

Primerne cene 3

Privlačno mesto 1

Promenada 2

Pubi 2

Restavracije 11

Simpatični ljudje 1

Slovenke 1

Spokojno mesto 1

Spomeniki 3

Sprehajalne poti 4

Sproščeni ljudje 1

Stari del mesta ob Ljubljanici 26

Staro mestno jedro 29

Stavbe 15


4

Super klubi 1

Trgovine 5

Tromostovje 19

Udobno in dobro organizirano mesto 2

Ulice kavarne 4

Varno 3

Veliko ljudi govori angleško 1

Veliko se dogaja 1

Vino 4

Vodnjak 1

Vrtovi 1

Vse 17

Vse je majhno, hitro prideš na drugo stran mesta. 1

Zajtrk 1

Zelena okolica 1

Zgodovina 10

Zgodovinsko mesto 2

Zmajski most 3

Živa glasba v barih 1

Živalski vrt 1

Vir: ITEF, 2011.


5

Tabela 10.2: Število različnih odgovorov za najmanj všečne elemente v Ljubljani

Najmanj všečni elementi v Ljubljani

Odgovori Število

Avtobusni mestni prevoz 2

Bari in nočni lokali 3

Hot dog 1

Berači/brezdomci 5

BTC 2

Cene 2

Cene izdelkov 1

Cene taksijev 8

Cene v centru 1

Center mesta 1

Cerkveni zvonovi 1

Zaprte trgovine ob nedeljah 3

Dolgočasni vikendi 1

Delovni čas trgovin 5

Drago nakupovanje 1

Ni dovolj menjalnic 1

Zaradi Evra je Ljubljana je postala draga 1

Pestrost hrane in dogajanja 1

Glasba v restavracijah 1

Gneča na cesti 8

Grafiti 5

Grafiti vsepovsod 1

Hladno vreme 2

Hrana 3

Hotel 1

Hrana v hotelu 1

Ni interneta v hotelu 1

Izbira enega hotela, namestitev v drugega 1

Javni prevoz 1

Dražje, kot je mislil 1

Draga pijača 2

Je drago v primerjavi s Srbijo, kjer je bil prej 1

Kajenje 1

Kavarne ( ni praznih miz) 1

Kolesarji 2

Več organiziranih zabav 6

Lahko bi obnovili stavbe 1

Letališki taksi 1

Ljudje 1

Ljudje niso odprti do turistov 1

Lokali se prezgodaj zaprejo 2

Majhno mesto 1

Malo ljudi zvečer 1

Med tednom zvečer je mesto dolgočasno 2

Med vikendi je vse zaprto 1

Megla 6

Čistoča mesta 1

Ni sprehajalnih poti okoli hotela 1

Vročina v hotelu 1


6

Pretiho mesto 1

Množica 1

Mraz 2

Mrzlo vreme 6

Muzeji 1

Nacionalni muzej 1

Nakupovalni center je daleč stran 1

Ne vem 4

Nekadilsko območje 1

Nekateri prebivalci ne govorijo angleško 1

Nekateri grafiti so slabi 1

Neprijazni prodajalci 3

Neprijazni taksisti 1

Ni hrupa 1

Ni lepega vremena 1

Ni nobenih informacij o dobrih restavracijah 1

Ni parkirišč 8

Ni vzdušja 1

Nič posebnega 2

Nič 6

Mesto je super 1

Nisem si še nič ogledal 1

Nočni nemir zraven hotela 1

Nočno življenje 5

Oblačno vreme 1

Ljudje ne govorijo francosko 1

Union 1

Plačljiv internet 1

Podoba zgradb izven centra 1

Policija 1

Pomanjkanje klasičnih koncertov 1

Prekratek delovni čas trgovin 1

Slabe, težko berljive oznake ulic 1

Premajhno mesto 1

Premalo dogajanja 4

Izgleda kot da so vsi doma 1

Premalo ljudi 1

Premalo označb 1

Premalo igralnih mest za otroke 1

Premalo živo mesto 1

Preveč ljudi kadi 2

Previsoka cena hotela 1

Promet 14

Umazan zrak 1

Pubi in restavracije se odpirajo pozno 1

Razočaranje nad ljubljanskim gradom 1

Slabi prometni znaki 3

Restavracije 2

Romeo bar- neprijazni zaposleni 1

Slabe prometne povezave 1

Slabo označeno 2

Stare stavbe 1

Stopnice do gradu 2


7

Smrad 1

Storitve 2

Infrastruktura 2

Taksiji 10

Ni dovolj angleških prevodov 1

Tiho mesto 3

Kava iz kavomata 1

Moderna galerija v Tivoliju 1

Dragi leti 1

Vse je super 3

Vse se zapre zgodaj 4

Slovenci ne cenijo lepot slovenije 1

Zaposleni v turistični pisarni 2

Zaprtje trgovin med prazniki 1

Zunanjost 1

Železniška postaja 1

Premalo trgovin 2

Preveč turistov 1

Previsoka parkirnina 1

Problemi s parkirnimi mesti 5

Slabo vreme 3

Komercialna glasba v lokalih 1

Vozniki taksijev 4

Vreme 67

Slabe prometne povezave z Dansko 1

Vir: ITEF, 2011.


8

Tabela 10.3: Število različnih odgovorov za priporočila za izboljšanje turistične ponudbe s

strani turistov

Predlogi za izboljšanje turistične ponudbe v Ljubljani

Odgovor Število

24/7 trgovine 3

Adria predraga, slabe povezave 1

Angleški meniji 2

Boljša infrastruktura 1

Boljša parkirišča so potrebna za turiste. 1

Boljše povezave transporta. 5

Boljše storitve 2

Boljši 3D videi na gradu 1

Brezplačno parkiranje 1

Cene za najem kolesa so previsoke 1

Cenejše pijače 2

Cenejše vino 1

Cenejši taxiji 1

Čistejše mesto 1

Da hotel organizira izlete po Ljubljani in Sloveniji 1

Daljši odpiralni čas 3

Direktne letalske povezave iz vseh držav 1

Dolgo odprti bari 1

Glasba ob večerih – majhni klubi 1

Hitrejše povezave vlakov 1

Informacije za turiste, boljše urejen promet 2

Vinjeto za avtocesto tudi le za dva dni in ne le za cel teden. 1

Izboljšanje slovenskega gospodarstva 1

Izboljšati je potrebno 5 zvezdične znane hotele da bomo prepoznavni po njih 1

Izboljšanje javnega prevoza 1

Izobljšati nočno življenje 1

Izpostaviti več tipičnih karakteristik Slovenije 1

Krajši čas sejma 1

Kulturna ozaveščenost in boljša gostinska ponudba 1

Malo več dogajanja 2

Več oglaševanja 1

Več informacij ali oglaševanja 1

Več prostorov za kadilce v restavracijah 1

Napisi v nemškem jeziku 1

Neprepoznavnost 1

Ni angleških oznak na tablah 1

Niso si mogli izposodit Bicikljev 1

Nižje cene v hotelu za goste, ki prihajajo pogosteje 1

Odprejo naj več barov. 2

Organiziranje izletov, na primer na Bled, postonjska jama 1

Povečati obisk v toplejših mesecih. 1

Povezave z letališčem 1

Predlaga en unikaten muzej, ki bil zelo znan. 1

Premalo gledališč 1

Preveč je vinjenih mladoletnih oseb, zmanjšanje le-tega. 1


9

Previsoke cene hotela 1

Prijaznejši taksisti 1

Priporoča ogled bara Skelet 1

Rada bi videla več običajev Slovenije, saj je tako preveč na globalni ravni. 1

Slaba letalska povezava s Slovenijo – ni poceni letov 1

Slovenjia – poslovno da, potovanje ne, ker je njeno mesto veliko lepše; odpret trgovine ob nedeljah 1

Turistični bus ne vozi izven sezone 1

Več cenejših ogledov in prevozov do jam in drugih turističnih destinacij. 1

Več cyber kavarn 1

Več informacij o mestu v hotelu 1

Več informacij o Sloveniji in o izletih. 2

Več karaoke barov 1

Več koncertov, oper in baletov 1

Več manjših trgovin 1

Več menjalnic 1

Več ogledov po nižji ceni oz. zastonj ogledi znamenitosti 1

Več parkov 1

Več prijaznih ljudi zaposlenih v turistični pisarni. 1

Več prodaje slovenskega materiala (majice, zastave) 1

Več rastavracij z različno hrano. 1

Več Spa in Wellness centrov. 1

Več tipičnih slovenskih jedi. 1

Več trgovin 6

Več trgovin s prodajo spominkov 2

Več turistične ponudbe 1

Več zabave 6

Večja prodaja toplih oblačil. 1

Wireless v hotelu 1

Za maraton naj v prihodnjih letih uporabijo tudi stari del mesta ker je lepši, in ne samo novi del. 1

Zabavni prostori 1

Zakaj se ne sme slikat v postojnski jami, neprijazen vodič 1

Žetoni na avtobusih, ne urbana. 1

Vir: ITEF, 2011.

Documents

Analiza potrošnje turistov v Ljubljani v oktobru in novembru 2011