A Risba naselbine Štalca prikazuje pogled na Štalco pred 2500 leti, kakor si jo zamišljamo danes. Pogled je z severozahodne smeri na pobočje, kjer so stale talilne peči.

1 Fragmenti okrašene posode na kateri je vidno tudi okrasje (bradavice, vzorci, metličenje) podobno svetolucijskim kulturnem krogu (Most na Soči).

2 Svitki so se uporabljali za podstavke, na katere so postavili posodo, da le ta ni prišla v direktni kontakt z ognjem ali žerjavico.

3 Zogleneli ostanki tlaka. Razstavljen vzorec oglja je iz plasti najstarejšega tlaka na dnu sonde 1 (SE7). Ti vzorci so bili poslani tudi na radiokarbonsko datacijo. Rezultati so pojasnili, da je bil tlak postavljen v začetku 6. ali 5. stoletja pred našim štetjem.

4 Utež iz peščenjaka. Zelo redka najdba.

5 Del žrmelj, ki so bile namenjene mletju žitaric ali pa kremena, ki so ga dodajali v peč pri taljenju železa.

6 Kopito sulice je bilo običajno na nasprotni strani nameščeno železno kopito zaradi ravnotežja orožja in zaradi uporabe sulice v boju.

7 Brus iz finozrnatega peščenjaka za brušenje nožev, orodja ali orožja.

8 Vsip v talilno peč - železova ruda (bobovec, žarjena ruda in zdrobljena ruda).

9 Vsip v talilno peč - kremen

10 Vsip v talilno peč - oglje

11 Produkt taljenja - volk. To je gobasta zmes železa, oglja in žlindre. Razstavljen volk je prerezan, da se vidi njegova struktura. S tem smo se tudi prepričali, da gre za pravega kvalitetnega volka, ki vsebuje kompaktno železo.

12 Produkta neuspešnega taljenja. Predstavljena sta dva neuspešno narejena volkova. Zaradi raziskave, za kakšen produkt gre sta prerezana. Imata obliko volka, teža je podobna, sta zelo magnetna, vendar ne vsebujeta zadostno velikih železnih delcev, ki bi jih s kovanjem lahko združili skupaj. Na enem od njih so zrna železa že vidna, na drugem ne. Imata črno nekovinsko površino, ki deloma ob večjih kovinskih zrnih kovinsko zasveti, vsebina je bolj podobna žlindri.

13 Vrvasta žlindra dobi svojo zanimivo obliko zaradi iztekajočega redkega ohlajenega curka, ki priteče iz peči ob prebodu spodnjega dela med postopkom taljenja.

14 Žlindra brez vsebnosti kovine.

15 Ostanki zgornjega jaška peči. Na notranji strani se vidi siva zapečena površina, na zunanji strani pa ostanki rjavordeče gline, ki niso popolnoma zapečeni.

16 Spodnja stena peči. Vidi se dobro zapečena površina, zunaj siva, na notranji strani tudi delno staljena, gladka, kakor bi nekaj odteklo. Pri taljenju je v peči lahko temperatura tudi tako visoka, da se stali glina iz katere je narejena stena peči.

17 Prerez peči za taljenje železa. Zaradi lažje predstavitve, kje so se nahajali posamezni najdeni deli peči s Štalce je narejen prerez.

18 Produkt taljenja, železna kepa imenovana volk.Razstavljen vzorec je prerezan. Na njem se vidi kompaktno železo v kovinsko sivem odsevu, žlindra je črne barve. Vidijo se tudi odtisi oglja, ki je z leti preperelo in izginilo.

19 Šoba za vpihavanje zraka. Taljenje ni mogoče brez dodatnega vpihavanja zraka v spodnji del peči. S tem se povišajo temperature v peči.

20 Žlindra iz kovaškega ognjišča. Ko so volka potegnili iz peči, ga je bilo potrebno kovati oziroma očistiti primesi žlindre in oglja. Pri ogrevanju pa je iz njega na kovaškem ognjišču odtekala tudi žlindra in se nabirala na dnu ognjišča.

21 Železo ujeto v žlindri. Če dobro pogledamo ta kos v samem središču vidimo za oreh debel kos kompaktnega železa s sivim kovinskim odsevom.

22 Nataljen peščenjak. Za izdelavo kovaškega ognjišča ali izdelavo peči so uporabljali tudi peščenjak, to je kamen iz katerega je narejen hrib Štalca.

23 Žlindra iz dna peči. Ta velik kos žlindre se je nahajal na dnu peči, saj ima spodnji del odtise oglja, vejic, kamenčkov in ostalih primesi z dna peči. 24 Rekonstrukcija talilne peči, kakor je bila narejena pri prvem poskusu ponovitve taljenja 2017.

25 Žlindra ali ponesrečen volk. Zaradi teže predvidevamo, da je v njem tudi skrit volk oziroma večji kos kompaktnega železa.

1

A

23

45

6

7

8 9

11

13

14

15

16

17

1819

20

21

23

24 25

22

12

10

Arheološka vitrina ŠtalcaKonstrukcija vitrine - Rihtaršič Arhitektura, izdelava vitrine - TRIIS d.o.o. risba - Andrej Čufer, ideja, oblikovanje in izvedba postavitve - Andrej Bogataj - DECOP GRAFIČNI SERVIS

Selška dolina je arheološko slabo raziskana. Še največ podatkov imamo iz časa starejše železne dobe ali halštata (800 – 400 pr. n. št.). V tem času so slovensko ozemlje poseljevale različne skupnosti. Po obliki naselij, načinu pokopa mrtvih, obliki in načinu izdelave uporabnih predmetov ter noši oblačil razlikujemo med šestimi kulturnimi skupinami.

Raziskave na Štalci kažejo na tesne povezave s posoško (svetolucijsko) skupino, opazni pa so tudi vplivi dolenjske in ljubljanske/gorenjske skupine. Sorodnosti s posoško skupino so najbolj vidne iz načina izdelave keramike z glavničenim okrasom, okrasih na svitkih kot tudi iz redkih kovinskih najdb.Odprto ostaja vprašanje poselitve Selške doline v mlajši železni dobi ali latenu (400 ~ 50 pr. n. št.). Iz tega časa, ki ga zaznamujejo selitve Keltov in razširitev njihovega znanja obdelave železa, običajev in mode, še nimamo neposrednih dokazov.

ŠtalcaPosoška skupina

Koroška skupina Štajerska skupina

Ljubljanska /Gorenjska

skupina

Notranjsko-kraška skupina

Dolenjskaskupina

Gradišče Štalca Začetek železarstva

v Selški dolini

Otvoritev arheološke vitrine Štalca16. junij 2018

Teksti, zemljevidi: Andrej Bogataj, dr. Lucija Grahek, Google Earth; Foto: Andrej Bogataj, Aleksander Čufar; Risba: Andrej Čufer;

Oblikovanje in tisk: DECOP - GRAFIČNI SERVIS

1850 Področje Štalce je bilo poznano po slabo izkoriščeni

žlindri, ki so jo nabirali in vozili na ponovno predelavo v Železnike.

1896 Selško dolino je obiskal starinokop Jernej Pečnik in

med drugimi najdišči v dolini zaradi teras prvič potrdil tudi obstoj gradišča na Štalci.

2011Našli smo prve ostanke keramike, svitkov in

žlindre, ki so nas spodbudili, da smo se raziskav lotili bolj sistematično.

2015S skupino STIK in ob sodelovanju Inštituta za

arheologijo ZRC SAZU smo izkopali tri sonde, ki so potrdile halštatsko gradišče na Štalci in železarstvo.

2017Opravljen je bil prvi poskus taljenja po postopkih

železarjev s Štalce

ŠTALCA

LOG

KALIŠE

SV. KRIŽ

ČEŠNJICA