ifto XLIII - št. 79 - C E N A 8 di

stran 5

Kranj, torek, 9. oktobra 1990

Pt i č i b r e z g n e z d a so d o b i l i s o d o b e n d o m

M a m i c a j e p o s t a l a p r a v c a t a b o l n i š k a s e s t r a

stran 7

R i m s k o nase l j e

al i zgo l j p o s e s t v o pas**

V Smledniku odprli nove zavodske prostore

N a j b o l j p r i s r č e n z a k l j u č e k

l e t o š n j e g a t e d n a o t r o k a

S m l e d n i k , 5 . o k t o b r a - V v z g o j n e m z a v o d u F r a n a M i l č i n s k e g a v S m l e d n i ­ku so to d o p o l d n e o d p r l i o b n o v l j e n d o m , k i g a je š k o f j e l o š k o g r a d b e n o Podjetje T e h n i k z a č e l o g r a d i t i l a n s k o j e s e n . O b o t v o r i t v i je g o v o r i l p r e d ­sednik s l o v e n s k e g a p r e d s e d s t v a M i l a n K u č a n .

d o g o d k a so se de lež i 1 i še

r n i V ' i i n i d r u B ' g ° s t J e > m e d n J ' -b ' J'ani rodbine M i l č i n s k i , Jj\e<la S lodnjak , Jana M i l č i n -• !< doktor ja Lev in Janez f i n s k i . Po ku l tu rnem pro-

Zavr?!1 , V k a t e r c m s o g o j e n i U Q a pretresl j ivo p r i k a z a l i

u t r inke iz ž iv l jenja p t i č k o v brez gnezda , sode lova l i pa tudi u č e n c i s m l e d n i š k e osno­vne š o l e S i m o n a J e n k a in K l i l ) Ivan N o v a k O č k a , je Jana M i l č i n s k i v imenu d ru ­ž i n e , s i m b o l i č n o o d p r l a nov i z a v o d . P rv i so se č l a n i r o d b i -

nji), i^4"' Požigu (.o/da - Veliku množica krajanov (.o/da, nekda nov se zbra-

'" »ktlvlitov, planincev, mladine in drugih Tržičai * M;i 1 o k t o b r i , prav na obletnico požiga vasici* (.o/d, mm

<V / ? r ° s ' " v - krajevnega praznika pri planinskem zavetišču > GrOZ-r i , n ' , n s , i l spregovorila predsednik tržiške skupščine Peter

^'•le v l , l ' ' " ' a , , J i komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj -^keu ' l u ' l u r « i ' i " programu so nastopili otroci Osnovne šole Ko-list „** odreda i / Križ, pevski /bor, ki ga vodi Anka Ahačič, U r so N d n

, r ° . D t ' « l i Vili Pjingiršič i / Bistrice v I r/iču. /branim je po-'"inih, v prijetnem toviiriškeni srečanju. - Kolo: D. D.

11.) ""^ i / govoru predsednika Pelra Smuka preberite na 4. siru-

rt*««1*

ne mlad inskega pisatelja in s o d n i k a F rana M i l č i n s k e g a , po katerem je z a v o d d o b i l ime, p o d p i s a l i tudi v z a v o d ­sko k r o n i k o . Š tev i ln i gostje so si za tem ogleda l i sodobne prostore, v kater ih bo 48 go­jencev d o m a poslej p reb iva lo v š t i r ih s tanovanjskih skup­nos t ih , n i č v e č v r a z s e ž n i h s k u p n i h spa ln i cah , p r i k r a j š a ­ni za udobje in in t imnost .

Te d n i se selijo gojenci v nove prostore, n j ihova stara g r a š č i n a , k i je zadn j ih 45 let n u d i l a z a t o č i š č e p t i č k o m brez gnezda , pa bo samevala , d o k l e r zanjo ne najdejo do­brega gospodar ja . # D. Ž., Foto: (,. Š i n i k

Posvet

o r u d n i k u Skorja Loka, 9. oktobra - Z a

sinoči je predsednik škofjelo­ške vlade skl ical delovni šesta nek s člani izvršnega sveta, predsedstva skupšč ine in ob­činsk imi poslanci v republi skem parlamentu 0 nač inu /a pitanja Rudnika urana / i r o v -ski vrh. Na posvet je povabil tudi nekatere ugledne mo/e i / republike, kot ministra za indu­strijo Izidorja Rejca, ministra /a energetiko Toneta Tomšiča, shs.ili pa smo tudi za ime Krni­la M i l a n a Pintarja, Viktorja Žakl ja , Spomenke H r i b u m nekatera druga.

(-lavni namen posveta je us­kladit i pol i t iko oziroma zahte­ve škofjeloške o b č i n e , ki jih bo­do zagovarjali tudi republ i šk i poslani i o /agotov \\\ i tehnolo ,ko. ekoloM I m socialno ne­spornega zapiranja rudnik. i , kai je naloga r epub l i ške vlade, ki je rudnik odpr la in ga /daj

Položaj obvladujemo Slovenijo je v petek zjutraj presenetila novi­

ca, da je vojska zasedla republiški štab za terito­rialno obrambo na Prežihovi ulici v Ljubljani Čeprav so uradni krogi pozneje pojasnili, da je armada le "zavarovala" ta objekt, novi republi­ški štab pa da deluje naprej v republiškem sekre­tariatu za ljudsko obrambo, to ni moglo povsem pomiriti prebivalstva. Mnogi so se hoteli na la­stne oči prepričati, kaj se tam dogaja, obenem pa protestirati proti malce nenavadni "pomoči" slovenskim teritorialcem.

Zbiranje ljudskih množic in njihovi protesti so potrdili vsaj eno. Namreč da to ljudstvo pod­pira nedavne sklepe republiške skupščine glede suverenosti Slovenije tudi na obrambnem po­dročju, sprejema pa tudi novo vodstvo teritorial­ne obrambe; slednje je simbolično izrazila pre­daja snete table z napisom republiškega štaba TO s stavbe v Preiihovi ulici v pooblaščene roke. Ogorčeni klici iz množice, med katerimi so žal bile tudi neprimerne žaljivke, pa so dokazali, da v Sloveniji odločno nasprotujemo uperjanju pu­škinih cevi pripadnikov ljudske armade v svoje ljudi.

Predstavnik poveljstva V. armadnega ob­močja, ki mu je Beograd dodelil poveljstvo nad slovensko teritorialno obrambo, je v poskusu opravičila po televiziji sporočil javnosti, da je ar­mada dolžna izpolnjevati zvezne ukaze, in da si bo pri tem prizadevala za doslednost, strokov­nost in mirno pot. Zal je v naslednjem hipu sne-del svoje besede z grožnjo, da bo armada ven­darle prisiljena ukrepati, če bo slovenska politi­ka prehitevala s svojimi odločitvami zvezno poli­tiko. Katero politiko konkretno je imel v mislih, ni bilo povsem jasno, očitno pa je, da je armada še vedno bolj dejavna na političnem kot pa na strokovnem področju.

Bolj pomirjujoč je bil nastop predstavnikov

slovenske vlade. Ministra za notranje zadeve in ljudsko obrambo sta oba v en glas zatrjevala, da položaj obvladujejo in zato ni nobenih razlogov za vznemirjenje prebivalstva. Gre namreč le za grobo provokacijo, ki pa nima nobenega vpliva na nadaljnje delovanje slovenske teritorialne obrambe.

Prav je, da svoji vladi zaupamo. Toda, glede dogodkov na Prežihovi ulici se vendar vsiljuje vsaj nekaj dvomov! Če je res šlo le za bežni spektakel vojaških specialcev, zakaj potem dol­gotrajna zasedanja odgovornih mož zaradi na­stalega položaja? Najbrž je tudi njim, še bolj kot širokim množicam, povsem jasno, da se celo pri nedolžnem igračkanju z orožjem lahko prst kaj hitro zatakne na puškinem sprožilcu. Drugi dvom pa je povzročilo dokaj pozno obveščanje javnosti o vsem dogajanju; če bi pri tem ukrepa­li hitreje, bi bilo vznemirjenje ljudi gotovo manj­še.

Dvome je delno izbrisala nedeljska tiskovna konferenca. Med njo je republiški obrambni mi­nister med drugim pojasnil, da si obe strani pri­zadevata za umiritev razmer; kot drugo stran je imel v mislih predstavnike armade, s katerimi so v več pogovorih dosegli soglasje glede nuje po umirjanju položaja.

Nekaj nejasnosti torej še ostaja! Gre pred­vsem za zamegljeno ozadje dogodka, katerega so skušali predstaviti kot dejanje iz obupa neke­ga generala, ki je ostal brez vojske. Morda pa gre za uresničevanje širšega načrta, ki sta ga družno skovala zvezno predsedstvo in vojaški vrh?

O generalih pa samo še to! Če že prosijo za upokojitev, je bolje, da jih uslišimo. Samo, ob njihovem odhajanju ni potrebno prirejati nobe­nih posebnih vojaških spektaklov!

• Stojan Saje

•ki,

ZASEDANJE Č L A N I C CIPRA V G O Z D M A R T U L J K U - V tamkajšnjem hotelu Špik se je zbralo S. in 6. oktobra 1990 več kot slo udeležencev letnega zasedanja CIPRA, mednarodne komisije za zaščito alpskih regij, ki so tokrat spregovorili o življenju gorskih rek. Zasedanje je odprl predsednik CIPRA, dr. Mario Broggi iz Lichtensteina, strokovnjake iz te dežele, Francije, Švice, Nemčije, Italije, Avstrije in Slovenije pa sta pozdravila tudi član slovenskega predsedstva, dr. Dušan Plut, in predsednik jeseniške občinske skupščine, dr. Božidar Brudar. • S. Saje

/ apna • H . J .

Poskusili bodo s prisilno poravnavo terjatev

N a j p r e j V z d r ž e v a n j e ,

n a t o S e s t a v n i d e l i Krna j, H. oktobra - IS a kranjskem sodišču bodo predvidoma v4- cnidvn upniki glasovali t> prisiliti poravnavi za Kiberne-tikino podjetje Vzdrževanje, prihodnje teden pa ta Sestavne dele.

Na kranjskem sodišč« potekata postopka prisilne porav­navo za dve podjetji bivSe Iskre Kibernetike, sodni senat, ki ga vodi sodnik Branko Lipovec, danes nadaljuje s postopkom za podjetje Vzdrževanje, prihodnji ponedeljek pa se bo nadaljeval /a podjetje Sestavni deli. V obeh postopkih bodo upniki do na­daljevanja dopolnili svoje prijave terjatev, predstavnika obeh dolžnikov sta že obrazložila ekonomsko finančno stanje in predloga za prisilno poravnavo, o katerih sta se prav tako že iz-j.oda imenovana upravitelja prisilne poravnave.

Preizkusu terjatev ho sledilo glasovanje upnikov, za podje­tje Vzdrževanje predvidoma že v sredo, 10. oktobra. # M . V.

D n e v i h i g i e n e

v K r a n j u

Kranj, 8. oktobra - Zavod za socialno medicino in higie­no Gorenjske prireja v to­rek in sredo, 9. in 10. okto­bra 1990, letošnje Dneve h i ­giene, stalno i zob raževa lno ob l iko delavcev s tega po­droč ja . Prvi dan se bodo zbral i direktorji in stroko­vni delavci devetih sloven­skih zavodov, ki bodo spre­govori l i o novi organizira­nosti zavodov in obvezno­stih v zvezi s tem. Zarad i s labšan ja higienskih razmer in p o v e č a n e g a števila čre­vesnih obolenj so drugi dan skleni l i organizirati seminar o varni pripravi občut l j iv ih mesnih jedi in p rep rečeva ­nju zastrupitev z živili. Za seminar, na katerega so po­vabi l i vodje večjih j avn ih kuhinj , v Sloveniji vlada precejšnje zanimanje. • S. Saje

3 5r

2", »

s i

ss o

-j C/5 2 o

S i t o

o i ?r - Z •

< -

M H

m m m m m ' G L A S 2. s t r a n N O V I C E I N D O G O D K I T o r e k , 9. o k t o b r a

Z U N A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R

Nemčija je ena Od srede, 3. oktobra, naprej je v Evropi spet samo ena Nemčija in pojavlja se potno vprašanj in odgovorov, kaj bo ponovno združena Nemčija pomenila Nemcem in drugim narodom v Evropi Nagiba­mo se k odgovoru, ki ga je izrekel bivši britanski finančni minister Roy Jenkins: "Marka in Bundesbank sta kot bistveni nemški usta­novi nadomestili tVehrmacht; nemška marka je močnejša od nem­škega tanka, Helmut Kohl pa je enak Bismarcku." Tisto o marki nam je pravzaprav že dolgo jasno, glede primerjave obeh politikov pa smo svoj čas zapisali, da je Kohl res višji od Bismarcka, da pa je vprašanje, ali mu je enak tudi po veličini in pomenu. Na to vpraša­nje bo odgovoril čas, zaenkrat pa si zaradi boljše možnosti primer­janja osvežimo spomin na "železnega kanclerja". Do prve združitve večine Nemcev v moderni zgodovini je prišlo v drugi polovici prejšnjega stoletja, njen protagonist pa je bil ravno Bismarck. Načelna zahteva po združitvi je bila kategorično izra­žena že v revolucionarnem letu 1848, vendar se je pokazalo, da ideja ne pomeni dosti, če ni za njo moči in sile. Leta 1862 je Bi­smarck v pruski zbornici izjavil: "Velika vprašanja časa se ne re­šujejo z besedami in sklepi večine - to je bila napaka v letih 1848 in 1849 - marveč z železom in krvjo." Izjavil je tudi, da je moč pred pravico (Macht geht vor Recht). Naloga politike je po njego­vem v tem, da poda "čim boljšo sodbo o tem, kaj bodo storili dru­gi ljudje v takih ali drugačnih okoliščinah". Ko je tako ocenil, da je čas dozorel, so prišla dejanja; v letih 1864, 1866 in 1870/71 je eno za drugo spravil na kolena Dansko, Avstrijo (in njeno veliko-nemško ambicijo, da bi se vse nemške dežele združile okrog Du­naja in ne okrog Berlina) in naposled še "dedno sovražnico" Francijo. "In tisto, k čemur so brezuspešno koprneli romantično razpoloženi študentje, profesorji in publicisti, je bilo izvršeno leta 1871 v Versaillesu, na tujem ozemlju in med grmenjem nemških topov, ki so obstreljevali Pariz." (E.S.)

Med obema dejanjema nemške združitve v letih 1871 in 1990 so torej očitne podobnosti, nekaj pa je tudi razlik. Tokrat se je deja­nje združitve izvršilo v Berlinu, v okoliščinah, ki so bolj spominja­le na polnočnico kot na demonstracijo politične moči. Nemški predsednik, Richard F. von VVeizsaecker, pravi, da se Nemčija to­krat prvič združuje tako, da s tem ne ogroža nikogar. Združuje se po volji večine, brez železa in krvi, "pravičnost zgodovine" je to­krat nad golo silo... Spoznanje, da je marka lahko močnejša od tanka, pa ostaja. In z njim skrbi. Sicer pa se bo morala moč marke najprej potrditi na domačem te­renu. Gospodarstvo bivše NDR je v slabem stanju, naravno okolje je opustošeno, življenjski standard bivših vzhodnih Nemcev leta za zahodnim. Po mnenju na/večjih optimistov bi se vzhodno lahko izenačilo z zahodnim že v petih letih, vendar le, če bo mark do­volj. V nasprotnem primeru se bo proti zahodu zvalila nova reka iskalcev (boljše) zaposlitve. Kaj bo tedaj s skoraj petimi milijoni gastarbajterjev, med katerimi so Jugoslovani po številu (610,000) na drugem mestu za poldrugim milijonom Turkov in pred Italija­ni, katerih je pol milijona? Ob tem omenimo še delavce iz Vietna­ma. Mozambika in Kube, ki so prišli v NDR v času. ko je bila ta še vzor realsocialističnt ekonomije. Bonska vlada namerava v modernizacijo vzhoda vložiti kar 500 milijard mark in sicer v po­sodobitev sedanje infrastrukture, v nova podjetja in opremo, za očiščenje okolja, za brezposelne, v privatizacijo, visoko šolstvo in za umik sovjetskih enot. Čisto verjetno je. da bo nova država z 80 milijoni prebivalcev, ki je po bruto nacionalnem dohodku (1500 milijard dolarjev) v svetu ne tretjem mestu, za ZDA in Japonsko ter pred SZ in Francijo, vse to tudi res zmogla.

"Nihče ne ho ničesar izgubil, večina pa bo še pridobita ", pomirlji­vo zagotavlja kancler Kohl. Će se bo to pod njegovo vladavino tu­di res zgodilo, potem mu primerjave z Bismarckom ne bo nihče očital ali oporekal.

Miha Naglic i

H u m a n i t a r n a a k c i j a u s p e v a

K o l k i d o j e n č k o v n a u l t r a z v o k u

Kranj, 9. oktobra - Čeprav smo se bali, da zaradi slabega odziva na do­brodelni koncert in zbiranje denarja za nakup sond za ultrazvok, s kate­rim naj bi namesto rentgena že kmalu slikali kolke dojenčkov, vsi Go­renjci skupaj ne bomo /brali 84 tisoč dinarjev potrebnega denarja, je, kot kaže, boja/en odveč. Ra/en i/kupička od prodanih 770 koncertnih vstopnic se je na žiro račun gorenjskega zdravstva doslej nateklo še 67 tisoč dinarjev.

Denar so nakazali: Elita Kranj 5000 dinarjev, ABC* Pomurka Loka Skofja Loka 3000, Mercalor Mlekarna Kranj 5000, Termo Škof-, ja Loka 5000, K / K Oljarica Britof 2000, /ve /da Kranj 5000, Sava Kranj 5000, L B Gorenjska banka 5000, Gorenjska oblačila Kranj 3000, Merkur Kranj 5000, Triglav konfekcija Kranj 3000, Lxoterm Kranj 5000, I K O S Kranj 5000, Proračun občine Kranj 5000, Iskra I leklromotorji / e l e / n i k i 5000 in Prane Maček i / Bntofa 1000 dinar­jev.

V imenu gorenjskih dojenčkov, njihovih staršev in zdravstva vsem darovalcem iskrena hvala. Glede na to, da akci|.i zbiranja de­narja še traja, bomo morebitne kasnejše darovalce objavili v naslcd-ti|i slov i t k i (asODISI • H. J .

0 ^

Ob .W-lelaki |r kolektiv (^orcnjskrgi glava prejel red raslug « irtbrno /vvnIii t »lanmitelj in iidajatelj Cl" (.las, Kranj, llak <"<.!' Delu ljubi Jana. IOZI) I < K Ljubljana 1.2 l,ri'u\eiliiii,.i Časopisnega sveta Kristina Kuhal nroeaiMiaiv trimesečje j« 1*0,00 d ta Oortnjaki glaj urejamo In pitama Aiefan Zargi (glavni urednik m direktor), i e»p»ldina »..(jataj d odfovornefa urednika) Vilma Stanovnik (Iporl turizam noalovnc informacij* >. Danica Dolenc i u dom m d rutino, nniinivotli, I rt it). Danica /.avrl - /lebir I KM i.ilii.i politika |0r*njlki kraji m ljudje), Andrej žalar (gorenjih i kraji in ljudje komun ti ne rJejih noatl) l*a Mencinger (kultura) Helena Jelotlan I i/.'lir.i/o\ HDJe, u >.ilskili klopi, kronika Skofjl I 0« 11. ('velo Zaplotnlk (kmetijstvo Rado«. IjicaK Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), stujkaa Saje (druihene organiz*M fje, ekologija) Joie Koanjek i notranja politika, IportT Marija V »lijak (gospoda rti VO, Kranj) (iora/d Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje) Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler iiehnićnn urci.inic) m Marjeta Voilli I lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: ki mi M.Ko Pii.ulcj.i I kinu lekofl racu« pri SDK: I miiw.nl 11999 Telefoni: dircktOt In glavni urotnik 2N-46 V umlnitlso JI 861) in 2I-HJ5, ekonomiku propaganda 2J-997, ru£unovoo\ts<<. n.ituCntne 2K-4f>.V mali ogjlatj 27411) Neohjav Ijenih pisem in slik ne vračamo Časopis je oproUen prometnega daska psi pristojnem miMrtjU 421-1X72.

Za 3,6 milijona dinarjev posojila se potegu­je 468 graditeljev

L e t o s z a d n j i č ?

Škofja Loka, 9. oktobra - Za občinsko solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu se zbira prispevek po stopnji 1,20 od kosmatih oseb­nih dohodkov zaposlenih, za republiško pa še dodatnih 0,10. Izvršni svet predlaga občinski (in republiški) skupščini, da se oba prispev­ka glede na novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu ter pritiske nekaterih podjetij, ki hočejo sama deliti stanovanjski denar, pri­hodnje leto ukine.

T a k š e n predlog je izvršni njenih 3,660.000 dinarjev, za svet izobl ikoval po informacij i kreditiranje d r u ž b e n e usmerje-o prvih rezultatih razpisa za ne individualne gradnje pa dodelitev posoji l za individua!- 1,830.000 dinarjev. Vel ik del no gradnjo in prenovo iz stano- solidarnostne vsote poberejo vanjskih sredstev solidarnosti , tudi subvencije k stanarinam. Z a razdelitev je b i lo razpisanih 3,663.000 dinarjev, za katere pa Oster rez, k i ga predlaga ob­se poteguje kar 468 prosilcev, č inska vlada z ukini tvi jo pr i -To pomeni , da na enega pov- spevka solidarnost i , zato odpi -p r e č n o odpade le s imbo l i čn ih ra vp ra šan j e , iz katerega vira 7.827 dinarjev a l i , kot je bi lo ozi roma na kakšen nač in bo i r on i čno r e č e n o v razpravi, vsa- " d r ž a v a " v prihodnje na tem kemu za nekaj vreč cementa, p o d r o č j u pomagala socialno Vsota predstavlja le pet odsto- š ibk im. Č e p r a v bo odpisala vsa tkov z a p r o š e n e mase posoji l . posojila, j i ostane še zajeten

V škofjeloški obč in i je več krog u p r a v i č e n c e v za subvenci-kot 1300 ind iv idua ln ih gradite- je k stanarinam, ki se zaradi ljev, ki j i m je posojilo iz soli- povišan ja stanarin iz meseca v darnosti morda edina p o m o č mesec še širi. Vprašan je pa je pri gradnji, saj so stanovanjski tudi , k o l i k o si bodo z denar-skladi v podjetjih o s i r o m a š e n i , jem, namenjenim za solidarno-b a n č n a posoji la pa zaradi spre- stna posojila, lahko pomagali v minja joč th pogojev tvegana. podjetjih. Iz ž i rovske A l p i n e ,

Iz o b č i n s k i h sredstev soli- denimo, kjer so najglasnejši darnosti je b i lo letos kupljenih nasprotniki tega prispevka, je sedem sol idarnostnih stano- zadnji dve leti na jveč prosilcev vanj, za kreditiranje nakupa za o b č i n s k o posojilo solidarno-stanovanjskih hiš je b i lo name- sti. • H . Jelovčan

O b n o v a c e s t e s k o z i T o d r a ž i n B r e b o v n i c o

K o n e c n a d l e ž n e g a p r a h u ško l ja Loka, H. oktobra - Hkrati z obnovo regionalne ceste Gore­nja vas - Dobrava, načrtovano za letos, naj bi po planu republiške uprave za ceste asfaltirali tudi odsek skozi Todraž in Brebovnico. Z umikom prvega načrta je padlo v vodo tudi upanje vaščanov Todra-ža in Brebovnice, da se znebijo nadležnega prahu. Vendar je občin­ski izvršni svet na njihove pritiske oziromu pobudo krajevne skup­nosti I.učine, kjer se število prebivalcev še vedno /manjšoje, julija predlagal upravljahu ceste, Cestnemu podjetju Kranj, naj se pred­nostim dogovori za obnovo tega odseka.

V repub l i šk i upravi za ceste predlagajo škofjeloški občini iz­delavo projekta za odsek od rudnika do odcepa za D o l i n o miru. Pogoj za izdelavo projekta pa je večinski sofinancerski de lež ob­nove o b č i n e , š i r ina vozišča pet metrov brez razširi tev ter ureditev p r e m o ž e n j s k o pravnih zadev.

V Cestnem podjetju Kranj menijo, da je zaradi neugodnih terenskih razmer in sorazmerno majhnega prometa, ki ne presega 300 vozi l na dan, edino gospodarno graditi oz i roma obnovit i ce­sto T o d r a ž Luč ine - o b č i n s k a meja v do lž in i 8390 metrov in širi­ni voznega pasu pet metrov brc/ razšir i tve k r iv in . S takšn im pred­logom se je v torek strinjal tudi škofjeloški izvršni svet. • M. Jelovčan

T o v a r i š k o s r e č a n j e Jesenice, H. oktobra - Jeseniški ok rožn i odbor aktivistov ()l va­bi vse nekdanje aktiviste O F i / jeseniške in radovl j i ške o b č i n e , k i so deloval i v do l in i od leta 1941 do 1945 na tovar i ško sreča­nje. Vabi jo tudi vse nekdanje internirance in zapornike. Pogo­varjali se bodo o današn j i h po l i t i čn ih razmerah ter se spomni l i obletnice osvoboditve.

Srečan je bo v soboto, 13. oktobra, ob 10. uri v prostorih kulturnega doma na l l ruš ic i . Za j e d a č o bo poskrbljeno, na H r u š i c o pa vozijo redni in loka ln i avtobusi vsako uro.

Z b o r a k t i v i s t o v

Okrožni odbor aktivistov O l medvojnega okrožja Škofja I o-ka in občinska odbora /veze /druženj borcev N O V Škofja I oka m Ljubljani Šiška vabijo aktiviste O F lega okrožja na 5. / bo r in srečanje, ki bo v soboto, 20, oktobra 1990, ob 10, uri , v jedilnici Di« jaškega doma Šolskega centra Boris / i h e r l v škofji Lok i , Podlub-nik l / b (na Podnu).

/hiranje udeležencev /bora in srečanja je od l> do It) ure \ avli šolskega centra Boris / i h e r l Po končanem /boru ho skupno kosilo in tovariško siečanie,

Vljudno in tovariško vabljeni!

R a d i o Ž i r i p o d s k u p š č i n s k o m a r e l o

Skof j l L o k a . 9, o k t o b r i • Škofjeloška vlada bo predlagala skupšč in i , da prevzame ustanoviteljstvo delovne organizacije za obveščan je oz i roma Radia Z i r i .

Njen organ upravljanja bo po novem svet delovne tirg.imza cije za obveščan je , v katerem bodo poleg treh (so)dclavcev tudi delegati vseh po l i t i čn ih strank v škofjeloški obč in i . Svet naj bi b i l imenovan h- na oktobrskem /ascdati |u skupšč ine I a naj bi tudi poda l j ša l a mandat glavni in odgovorni urednici Radia Žiri do preoblikovanja delovne organizacije za obveščan je v javno pod­jetje, k i mora bi t i opravljeno do J I , marca prihodnje leto.

S prevzemom ustanov iteljstva bo skupšč ina prevzela tudi breme sofinanciranja delovne organizacije /a obveščan je , ki je b i lo doslej razdrobljeno na dejavnosti bivših samoupravnih inte­resnih skupnosti . Letos naj bi njihov de lež znaša l okrog 744 t i soč dinarjev • II. Jelovčan

Iz govora Milana Kučana v Smledniku

Pravica do zdravega

razvoja vsem,

tudi vedenjsko

motenim otrokom Kot je ob otvoritvi novega za~ voda Frana Milčinskega , Smledniku dejal predse**"* predsedstva Republike Sto* nije Milan Kučan, otvori novih zavodskih pr°stor0.. najlepše udejanja geslo ' e

njega tedna otroka »Zag° vimo otroku zdravo in >'ar

okolje«. Žal svetovni ,e~\ otroka tudi pri nas vse Pr

večkrat izzveni kot enkrat oddolžitev otrokom. Kar "!}

ramo storiti kot družba i j * K

država, ne more biti zgolj • kratno izpraševanje v e s t l \ u z njim ptičkom brez Sne

n i

otrokom, ki so se znaš!' robu družbe, ne da bi bili sami mnogo krivi za to, ne pomaga dosti. . „ ,

Milan Kučan je govoril tudi o vlogi in pomenu dela JNs" Ija in mladinskega sodnika Frana Milčinskega, o datMuOr^ odnosu družbe do vzgojno motenih in zanemarjenih otrok, 0 r L jemih sodobne pedagogike, ki se odločno obrača od segrega 1 in zapiranja vase k integraciji motenih v okolje in povezovanj njim. Ne moremo namreč po eni plati razglašati demokracij0

hoteti v Evropo, po drugi pa se zakrkniti v svoja verovanja predsodke in si zatiskati oči pred nerazveseljivo resnico 0 " ^ otrocih in mladini, je dejal govornik. Družbe, ki se proglašaj0

socialno učinkovite, stremijo za tem, da omogočajo razvoj ustvarjalnost vsakemu posamezniku. Pravici na zdrav in cel razvoj ter pridobivanju znanja sta temeljni pravici razvitega s ta in v enaki meri veljata za otroke in mladostnike, ki na ta* drugačen način odstopajo v razvoju od svojih vrstnikov, .

Govoril je tudi o sodobni šoli, ki da je mesto za resni(-° f

dvome, ne pa za dogme in ideologijo, glede česar smo pn j» .. preteklosti že delali napako, v prihodnje pa je ne gre ponavlja drugačnimi predznaki. Na koncu je omenil tudi ustavno a"" nilo, ki je našlo mesto ob zadnjih dopolnjevanjih slovenske M . ve, namreč o uresničevanju pravice otrok. Ob tem ni mogel mo neprijetnega madežu, do naša država še vedno ni rati.UL,r^. leta 1959 v generalni skupščini združenih narodov sprejete klaracije o pravicah otrok. To je zlasti nedopustno v času, po ugotovitvah nas samih in tujih opazovalcev v delih af-(Kosovo) grobo teptana cela poglavja iz te deklaracije.

S p o r n i k m e t i j s k i p r i s p e v e k Kranj, 3. oktobra - Kranjski izvršni svet ni sprejel 20-odsto| . povečanja finančnega načrta pospeševanja proizvodnje hra"C ^ jrotavljanja osnovne preskrbe v letošnjem letu, ponovno sn»o s

da bi bilo prispevek potrebno ukinili.

• hran*? Ukini tev prispevka za p o s p e š e v a n j e proizvodni«-' e j i I'-

preskrbo je č lan kranjskega izvršnega svela predlagal na >

0 j j f septembra, vendar je obč insk i komite za planiranje, ^^je ^ stvo in d r u ž b e n e dejavnosti predlagal 20-odstolno p o v C ' p O ; n a n č n e g a načr ta sklada kot uskladitev z inflacijo, z uvodn ( f l ^ i jasnilom, da ukinitev prispevka med letom ni možna smo ponovno slišali M a r k i č e v o pr ipombo, da mora obu ) Ui kranjski indus t r i j i financirati kmetijstvo, ki posluje P°* $' v* Franc ( io lo ie j je želel podrobno po roč i l o in dejal, da se s ^rft porabljajo neracionalno, predvsem za pospeševan j e K / ? a | c ^ Tivadar je dejal, da je bistvena poraba denarja in v p r a š a . ga ne bi namenil i l ačn im.

K a k o sporen je postal kmetijski prispevek, se JC M^\Mtt di pri glasovanju, saj i / v i s n i svet ni sprejel povečan ja ^[)\c^f načr ta P r i čaku jemo torej lahko, da bo odbor za PoSP*t5}|01' proizvodnje hrane in preskrbe pripravil na tančne j še P° f <JJjb.^ še enkrat pri sol / njim na izvršni svet. Zaradi kopice P^PP^fj^ lo predloga o ukini tvi prispevka, pa je t ežko n a p o v e d i ^ bo od loč i t ev . • M . V .

K o m a s a c i j a n a V i s o k e m š e v e d n o n i

P o n u d i l i bodo dodatno z e m l j i ^ , , Krunj, V oktobra - Komisija bo s pomočjo dodatnega ^ " • ' ' V j ! komasacijskem območju na Visokem ponovno | ' ° s ^ , | S l 1 jfd sporazum s tremi krneli, s čimer naj bi bili problemi »*P pravljeni. ,

K"1

Kranjski i /v i šm svet je odobr i l o d š k o d n i n o M c r ^ ' £ c l f l $ tijslvu za 2.756 površinskih metrov ti|ive na komB**^y pO^SJ močju na Visokem v višini 41 UV<> dinarjev, u naj s |f^. jo tega zemljišča ponovno poskuša l i doseč i spora /" ' ^ e

krnel i t ire /a razreši tev pr i tožbe lane/. i < inlca glede ^

vrednotenjem s ložen ih m dodeljenih / e in lpšč , s.i| N ° da mu pr ipada še 5,3-odstotna razl ika . ^

Komasaci j sk i postopki na Visokem se vlečejo že s e ^ e j " . ^ na sc|i izvršnega svrt.i smo slišali tudi pr ipombe, da se ^ j t f L nedopustno dolgo in odgovore, da |e p i i k o m a s a c i j h ^ j ffl desetina kmetov nezadovoljnih. Na Visokem jih je bi\° . v L, sacijo vkl jučenih 244, poleg že omenjenega p i o r , l c l 1 i a

v . $ e K f stopku reševanja še osem pr i tožb , kar je 3,5 odstotka ^ ^ dobno imajo se neka] |>io|i1einov tudi na Piinisk<> v C l ' ^ p* bi lo v komasacijo vkl jučenih 208 ude l ežencev , v reševa štiri p r i tožbe , kar je I ,S odstotka vseh. • M . V.

Torek, 9. o k t o b r a 1990 N O V I C E I N D O G O D K I 3. s t r a n m m m m m ^ c i L A S

Konvencija za zaščito alpskih regij

A l p e p o t r e b n o z a v a r o v a t i k o t c e l o t o

Z a r a d i v i š i n s k e d i m e n z i j e a l p s k e g a sve ta je t o d b e l a l i s a p r i u p r a v l j a n j u .

Gozd Martuljek, 6. oktobra - Na letošnjem zasedanju mednarodne komisije za zaščito alpskih regij, CIPRA, so strokovnjaki sedmih dežel spregovorili o življenju gorskih rek. Zaradi spoznanja, da je "»anj kot 10 odstotkov alpskih voda še v naravnem stanju, so v de­klaraciji iz Gozd Martuljka predlagali 10-letni moratorij za izko­riščanje neokrnjenih predelov gorskih rek. Sklepne pogovore so po­svetili skupnim naporom za sprejem Alpske konvencije v vladah teh dežel.

Mednarodna komisija za za­ščito A lp . C I P R A , je bila ustano­v n a že leta 1952. Ob njeni ustanovitvi je naša država pisme­no sporočila le svoj interes za so­delovanje, od leta 1955 pa Jugo­slavijo zastopa v tej organizaciji Republika Slovenija. Zato ni na­ključje, da so se strokovnjaki CI­PRA zbrali pri nas na rednem za­sedanju leta 1983 na Bledu in po sedmih letih priredili srečanje v G o z d Martuljku.

Letošnji strokovni referati, ki s o j ih predstavili 5. in 6. oktobra v, martuljškem hotelu Špik, so bi-1 1 Povezani z življenjem gorskih fek. Vse razprave, od uvoda v za­sedanje do sprejema sklepne de­klaracije, so zajele tudi druge di­menzije bivanja v gorskem svetu l n škodljivih posledic zaradi raz-" l h neskladij. Tako je uvodničar * • Dušan Plut iz slovenske vlade

trolirane prostorsko-ekološke spremembe. Poseben problem predstavlja ohranjanje ekološkega ravnovesja v turističnih območjih, ki so zlasti z ureditvijo smučar­skih prog doživela najbolj izrazito in za okolje tvegano pokrajinsko preobrazbo. S širokopotezno in hi­drološko ne dovolj pretehtano ra­bo topov za umetni sneg bi po iz­kušnjah strokovnjakov CIPRA lahko dolgoročno naredili veliko škode. Dolžni smo torej spoštovati njihove strokovno pretehtane skle­pe iz leta 1989, ki pozivajo v skrbi /a dolgoročno ohranitev turizma k prepovedi široko površinskega umetnega zasneževanja. Topovi za umetni sneg naj se dovolijo samo za zasneževanje izpostavljenih in posameznih območij, vendar šele po temeljiti raziskavi vseh možnih posledic za okolje.«

J11"'1 drugim naglasil: »Slovenske P« kot jedro slovenskega gor­

e g a sveta podobno kot Alpe dru-*°o doživljajo intenzivne in nekon-

S konvenc i jo z a š č i t i t i neokrnjeno naravo

Na osnovi podatkov iz stro­kovnih referatov o življenju gor­skih rek so v Gozd Martuljku sprejeli osnutek deklaracije, kate­re osnovni namen je zaščita še neokrnjenih predelov alpskih rek. Ker je še manj kot 10 odsto­tkov vseh alpskih rek ohranjenih v naravnem stanju, strokovnjaki C I P R A zahtevajo 10-letni mora­torij za izkoriščanje neokrnjenih predelov, obenem pa revitalizaci­jo že prizadetih odsekov voda.

Predvidena okrogla miza o vključevanju zaščite gorskih vo­da v Alpsko konvencijo - razpra­ve ie vodil slovenski minister /a

O p r o s t i t e v p o s e b n e g a p r o m e t n e g a d a v k a

Z a e n k r a t l e z a o b r t n i k e Mublj noro«

*na, 5. oktobra - Na včerajšnjem skupnem zasedanju vseh treh republiške skupščine so po daljšem pretehtavanju dveh predlo-Kov v i i ' " " i - * — - — r u J y I

* sprejt-|j /akon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem °nU'tnem davku. Ta predpis omogoča oprostitev 13-odstotnega poseb-

j , r epubliškega prometnega davka pri nakupu reprodukcijskega ma-On 0 P r t ' m e / a čiste obrtnike. Predlog izvršnega sveta s širšimi Gostitvami bo šel v redni postopek.

So ' P r °d log zakona je nastal na pobudo skupine poslancev in ga po usklajevanju od začetne obravnave julija letos zožili tako, da

0 ^ a$u oljašave pri plačilu posebnega prometnega davka samo čistim $£• '"kuni. Drugi predlog pa je dan pred zasedanjem slovenske skup i! '" Trcjel slovenski i / \ išni svel. s to dopolnitvijo zakona naj bi bi r e n ' 1 / n " plačcvania temeljnega prometnega davka in posebnega hiit ^ l davka \ skupni višini 33 odstotkov poleg zasebnih obr­ni« ° V l l K ' ' irgovci in kmetje, ki j im je trgovanje oziroma kmetova

J L c d in i pnkjii Predh ^ e drugi Podlog prišel na poslanske klopi v skupščini brez vun . n c u s kladi tve , so predlagatelji prvega predloga terjali ipolto-* U n ' V e ' ) a v n c K i l postopka. Po daljšem pretehtavanju za in proti - po­lov V l t l , , n " Gros, na primer, |e predlagal združitev obeh predlo* nt. ^. c " /akon jc potegnilo jeziček na tehtnici prepričanje, da stvari Pe> k ' . S " U ' M več /.iv lačevati I ako je bil sprejet z večino glaso> ukor i rnL.t ' " l " u ' | i i bodo risi i obrtniki oproščeni plačila I 3-odslolnega pro-ke v iS? davka pri nakupu materiala m opreme. S tem naj hi obrtni hi S £°dhudi l i , kot je v razpravi menil picdslavnik predlagateljev, da

Odločali za posodabljanje dejavnosti in širitev zaposlovanja. ' V i l >

r . e i " " « izvisnega sveta bo moral v redni skupščinski postopek. dnik odbora za javne finance in proračun Janez. Kopač je pred-

Obtjn skupščina pooblasti za obravnavo predloga njihov odbor, davita X C ' C s l r m i a l . naj ta predlog dopolnijo z oprostitvijo plačila ktnCAi samostojne kulturne delavce, kai je zahteval Rudi Šeligo,

1 Poslanci pa so tei juli enake prav ice za vse kmete • S. Saje

varstvo okolja in Urejanje prosto­ra Miha Jazbinšek - se je sicer

vrednot A l p je osvetlil dr. Tone Strojin, ki je kot vprašanja ži­vljenjskega pomena za Alpe označil področja zbiranja in ana­liziranja informacij, upravljanja

sprevrgla v pojasnjevanje sloven­skih stališč, k i pa so med udele­ženci drugih alpskih dežel nalete­la na splošno podporo. Tako je vodja komisije C I P R A za Slove­nijo inž. Miloš Turk prebral zara­di odsotnosti dr. Vilija Premzla iz republiškega sekretariata za var­stvo okolja in urejanje prostora njegov pregled dosedanjega dela vlad pri uresničevanju konvenci­je. Kot je med drugim pojasnil, je lani sprejeta resolucija o var­stvu A lp dobra osnova za obliko­vanje konvencije o začiti A lp . Le-to naj bi podpisale vse države, na območju katerih Alpe so, ne glede na delež površine posame­zne države; med predvidenimi podpisnicami je tudi Evropska skupnost, ki s smernicami za var­stvo okolja in ekonomskimi ukrepi že sedaj vpliva na dogaja­nje v alpskem svetu.

Namestnik v ministrstvu za V O in urejanje prostora mag. Mi­tja Bricelj. ki je z besedo in sliko

predstavil različne konflikte za­radi uporabnikov prostora ob Sa­vi, je opozoril, da je skrajni čas za sprejem konvencije alpskih dežel. To bi namreč tudi našo dr­žavo spodbudilo k premišljene­mu ravnanju za naravnimi vir i .

Pravne vidike oblikovanja konvencije za zaščito naravnih

ter nadzora. Kot predstavnik Pla­ninske zveze Slovenije je vodstvu C I P R A predlagal povezovanje z vsemi organizacijami, katerih de­javnost sega v alpski svet. Predla­gal je tudi, da bi za spremljanje pomembnih dogajanj v njem ustanovili mednarodni center, na primer v Innsbrucku; po njego­vem mišljenju je ob tem potreb­na uvedba enotnega katastra po­datkov. Ker so Alpe višinska di­menzija, je Strojin ugotovil belo liso pri dosedanjem upravljanju s tem prostorom, kar se kaže v do­sti boljši zaščitenosti morja v pri­merjavi z Alpami , sicer dveh dra­gocenosti naše Evrope.

V nadaljevanju so še razpra­vljali inž. Janez Bizjak iz uprave T N P o predlogu Alpske konven­cije in njenem nadaljnjem ures­ničevanju z vidika volje alpskega prebivalstva, mag. Dušan Fatur iz ministrstva za V O in urejanje prostora o lokacijskih odločitvah, pri katerih je treba upoštevati in­terese domačinov, pa prof. Stane Peterlin iz republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine o vidikih varovanja na­ravne dediščine, pri čemer je omenil tudi konkretni problem v zvezi z načrtovanim umetnim zasneževan jem v Kranjski Gor i . Zaradi odločnih zahtev strokov­njakov C I P R A za razrešitev tega problema je minister Jazbinšek obljubil ukrepanje vlade v skla­du s pristojnostmi.

Ob koncu zasedanja v Gozd Martuljku se je predsednik CI­P R A dr. Mario Broggi zahvalil za gostoljubje Slovenije in plod­no sodelovanje njenih strokov­njakov. Za temo zasedanja leta 1991 v Švici pa je najavil oceno, koliko pomeni tradicionalna kul­turna krajina alpskim deželam. • Stojan Saje

P r e š e r n o v ga j b o s p o m e n i k Kranj, 3. oktobra - Kranjski izvršni svet je sprejel predlog odloka o raz­glasitvi Prešernovega gaja za kulturni in zgodovinski spomenik, pri če­mer bo odločala tudi občinska skupščina.

V predlogu odloka, ki ga je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, so upoštevane skupščinske pripombe. s;ii drugih ni bilo, Bistveno pa je vsekakor to, da bodo Prešernov gaj kol spomenik zavarovali takšnega, kol je zdaj, »pobude o oheležitvi posameznih zaslužnih meščanov pa naj bi bile upoštevane v bodočih programih dela, poprej pa naj bi pretehtali, ali bodo v Prešernovem gaju obeleževali tudi pomembne meščane, ki lam niso bili pokopani, ali pa hi prostor za Panteon poiskali kje drugje v mestu, saj je potreb­no upoštevan, da je gai opuščeno pokopališče.

Po predlogu odloka bodo v Prešernovem gaju značaj kulturnih in zgodovinskih spomenikov imeli: grob in nagrobnik pesnika dr. Franceta Prešerna, grob in nagrobnik pesnika Simona Jenka, grob m nagrobnik Ernesline Jelovšek. spomenik bazoviškim žrtvam, Majdi-

i kapela z reliefom Vstajenje, doprsni ki | i tir. Franceta Prešerna, prvotni grob dr. Iranceta Prešerna, lopa in pokopališki zid / vhod­nim portalom. • M. V.

S • J a r i ' d o v l j i s k e g a o d b o r a S o c i a l i s t i č n e s t r a n k e S l o v e n i j e

N a j v e č p o z o r n o s t i s o c i a l n i m v p r a š a n j e m *Mov|n M r » „ k e s 4 o k , o b r a " Ku«l«>vlj.sk.i organizacija Socialistične dhevj u '°*fnije sodi med številnejše na Gorenjskem, tako je pred °kv | r n

s , a ,">vila sw»j odbor, ki se je danes tudi prvič sestal. Njihova H r * i J i , M M ' ' S , l u * r ' , , ' v je sicer v skladu z republiškim strankarskim pro­

di) r j ' Pr'Pr"*ljajo pa tudi lastni opomin ni program, s katerim "a >tj( j°Pali v občinski skupščini in javnosti. O slednjem je bilo

1 ° d b o r a tudi največ govora. S v e t i i i , V c ° p o z ° r n o s t i bodo po-f > r e d v s . S ( K , ' , , " " n vp ra šan j em.

*?»riOr " U / l v | l e n | s k e g a okolja, ^ S l i l ° d i t u d i eko loška pro

sveti|j - V r a d o v l » , s k l občini le; " l i l , P ' 1 se bodo tudi kra-

S K , l P n o s t , , u . da bi le-tc

sodelovale pri nač r tovan ju planskih dokumentov v obč in i Problemov v radovlj iški obč in i je precej: t ehno lošk i presežki delavcev, tu so I lan. Veriga. Sukno, n e o b d a v č e n a "siva eko­nomija", problemi, ki jih bo sproži la gradnja avtoceste čez

l eško polje, kamnolom v K a m n i G o r i c i vsebolj vznemir­ja t amkajšn je prebivalce, pre-napolnjenost deponije odpad kov na Črnivcu . . . Zahteva po čimprejšnj i akciji se torej kaže sama po sebi Socialisti tako nameravalo ze sredi novembra skup.ii s socialdemokrati in predstavniki svobodnih sindi­katov sesli za mizo in obl ikova­ti skupen r 'ogram za reševanje naš te t ih problemov.

(h lborn ik i so v nadaljeva­nju spregovorili še o organizi­

ranju Socia l i s t ične stranke in pridobivanju novih č lanov , ki naj bi bi l i iz č imveč krajevnih skupnosti , saj bi tako lažje pr i­pravljali akcije za rešitve pro­blemov, ki v njih nastajajo. So cial is t ična stranka bo delovala odprlo in lavno, tako bodo ob­č a n o m vsak četrtek od 16. do 19. ure v svoiih prostorih na

Gorenjski cesti 20, na voljo čla­ni odbora stranke, vabi l i pa bo­do tudi repub l i ške strankarske predstavnike, skupšč inske de­legate in druge. • Igor Kavčič

Predstavniki osnovnih organizacij sindikata osnovnih šol občine Kranj smo 2. 10. 1990 obravnavali problematiko financiranja O Š v II. polletju tega leta in sprejeli za javnost naslednje

S p o r o č i l o Delavci zaposleni v osnovnih šo lah o b č i n e Kranj opozar­

jamo na izredno težaven materialni po loža j na še dejavnosti. Po ukrepih o razbremenjevanju gospodarstva, k i j i h je sprejela skupšč ina o b č i n e Kranj juni ja letos, se je prispevna stopnja iz B O D za osnovno izobraževan je zn iža la iz 5,39 odstotka na 4,82 odstotka. O b tem nam je b i lo zagotovljeno, da znižanje prispevnih stopenj ne bo ogrozilo izvajanja programov in ma­terialnega po loža ja učiteljev. Ža l so b i l a zagotovila eno, real­nost pa je popo lnoma d r u g a č n a . Zarad i narašča joče inflacije že pred p r i če tkom novega šo l skega leta m e s e č n e dotacije niso uspele pokrivat i vseh materialnih s t roškov šol. Stroški dejav­nosti so začeli og roža t i O D zaposlenih, k i se znižujejo in so glede na izobrazbeno strukturo zaposlenih naravnost podce­njujoči. Čeda l j e večje breme pa so z novim šolskim letom ob­čutil i tudi s tarši , k i p lačuje jo d raž jo mal ico, učben ike , papir za kontrolne vaje, serviete in papirnate b r i sače za osebno higieno v šoli i td.

Zarad i zgoraj navedenih dejstev smo zaposleni v šo lah , verjetno pa tudi v drugih d r u ž b e n i h dejavnostih z nestrpnostjo čakal i na predlog rebalansa p r o r a č u n a o b č i n e Kran j . Z a l smo razoča ran i ugotovi l i , da z rebalansom za d r u ž b e n e dejavnosti niso predvidena n i k a k r š n a dodatna sredstva za osnovno in raz­šir jeno dejavnost, nasprotno pa so v obs to ječem finančnem planu za vzgojo in i zobraževan je še vedno vkl jučene postavke, k i z n a š o dejavnostjo nimajo nič skupnega. Ena takih postavk je dejavnost Rad ia Kran j , k i mu je namenjenih 51.600 din , za izobraževan je p e d a g o š k i h delavcev na vseh desetih O Š pa ce­l ih 14.100 d in . K a k o podcenjeno je vzgo jno izobraževa lno de­lo, nam za primerjavo pove tudi podatek, da je za letos za pro­vizi jo, k i nam je z a r a č u n a v a S D K Kranj planiranih kar 541.200 d in , za ekskurzije učencev 263.500 d in , za fond učben i ­kov pa 48.500 d in , za učence vseh 10 osnovnih šol skupaj. T o , da so se ogromna sredstva zbrana za d r u ž b e n e dejavnosti pre­l ivala za financiranje sumljivih investicij (stavbe Uprave za no­tranje zadeva, Rad ia Kranj) pa je javnosti tudi že znano.

Zgornji podatki nam torej jasno kaže jo , kako nenamen­sko se trosijo sredstva, ki j i h vsi zaposleni p l aču j emo za šols tvo in druge d r u ž b e n e dejavnosti. Zato od izvršnega sveta in skup­ščine o b č i n e Kranj zahtevamo, da č impre j obravnavata proble­matiko financiranja osnovnih šol na svojih sejah in ponovno ovrednotita programe ter iz njih č r ta ta vse tiste postavke, k i ne sodijo v vzgojo in izobraževanje . Hkra t i pa zahtevamo, da se odobrijo sredstva tudi za osebne dohodke zaposlenih, saj se, kot nam je znano, v p r o r a č u n u pojavljajo presežki sredstev, kar nedvomno kaže , da se osebni dohodki v gospodarstvu in negospodarstvu (banke, S D K , upravni organi) povečuje jo . Zahtevamo, da se bremena krize ne prelagajo le na nekatere sloje in pokl ice.

Predstavniki sindikata naslednjih OŠ: Stane Žagar

Bratstvo in enotnost Matija Čop

France Prešeren Simon Jenko

Lucijan Seljak Janko in Stanko Mlakar, Šenčur

Matija Valjavec, Preddvor Davorin Jenko, Cerklje

Josip Broz Tito, Predoslje Vlasta Sagadin

P r o t e s t

V imenu Slovenske k m e č k e zveze iz ražam oster protest zaradi provokativne akcije vojaške polici je na b ivšem š tabu Republ i ­ške teritorialne obrambe. Podpi ram stal išče R e p u b l i š k e g a sekretariata za ljudsko obram­bo, da je potrebno ohraniti mirnost in preudarnost. Obenem pa v imenu vodstva naše organizacije in š tevi lnega č lans tva za­gotavljam enotno podporo ob vseh ukrepih pri uveljavljanju suverenosti d r ž a v e Slovenije.

Predsednik S K Z , , Ivan Oman

I z j a v a z a j a v n o s t

O b armadni zasedbi R e p u b l i š k e g a š taba slovenske terito­rialne obrambe D r u š t v o slovenskih pisateljev ostro protestira. V celoti podpira legitimne oblasti na Slovenskem in njihove ukrepe, s katerimi ščiti slovensko suverenost.

Pozivamo vse pol i t ične stranke, da se v nastalih razmerah odpovedo po lemikam in soglasno stopijo v bran nedotakljivo­sti Republike Slovenije.

Pozivamo vse d ržav l j ane Republ ike Slovenije, naj ne na­sedajo provokacijam J L A , ki imajo za cilj zasejati zmedo in nespametne reakcije med prebivalstvom.

" N o č n a akci ja" J L A ni prva v seriji metod zas t r a ševan ja ! J L A ne more niti okupirat i niti ukloni t i d e m o k r a t i č n e Sloveni-je!

Društvo slovenskih pisateljev Rudi Šel igo, predsednik, I. r.

S k u p š č i n i r e p u b l i k e S l o v e n i j e

O n e m o g o č a n j e j a v n e b e s e d e

L I B E R A L N A S T R A N K A je glede na aktualne po l i t i čne do­godke posredovala javnim medijem, zlasti R T V Slovenij i in D E L U , več izjav za javnost. Predvsem R T V Slovenija in D E ­L O pa vztrajno ignorirata navedena sporoč i l a L I B E R A L N E S T R A N K E , pri č e m e r je D E L O kveč jemu objavilo popolno­ma sk rčene povzetke teh stal išč in pri tem tudi pomembno okr­nilo vsebino navedenih sporoč i l . Nasprotno pa lahko zasledi­mo, da navedeni mediji v celoti objavljajo tudi nesorazmerno dolge izjave prej etabliranih strank, zlasti Z S M S - L S , Z K S -S D P , kot tudi SS. Tako je znač i l en primer tudi objava tovrst­nih prispevkov v D E L U z dne 2.10.1990, ko so našl i dovol j prostora za objavo o b š i r n e g a prispevka tov. Jože ta Smoleta pod naslovom " K d o je dal odstraniti Broza?" , niso pa našl i prostora za kaj več kot nekaj besed o stališčih naše stranke o p e r e č e m sporu delavcev S N A G E z mestom Ljubljana, pri če­mer (po naši ovceni namerno) niso objavil i poziva naše stran­ke vsem podjetnikom in obr tn ikom v Slovenij i , da v tem kriz­nem trenutku ponudi jo svojo p o m o č mestu Ljubljani . Zahtevam, da Skupšč ina RS sprejme oceno o takšni izrazito pristranski po l i t ik i navedenih medijev.

Vitomir Gros

G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E U R E J A : A N D R E J Ž A L A R

Ob 46-letnici požiga Gozda P e t e r S m u k , p r e d s e d n i k S O T r ž i č :

N e g l e j m o

l e n a t r e n u t n o k o r i s t " Kot je vsem dobro znano, je bi la od naš ih vasi najbolj prizadeta prav vas G o z d , k i jo je okupator zaradi sodelovanja vaščanov s partizani, požga l . Izmed vašča­nov G o z d a , od katerih je b i lo med 62 prebivalci 26 partizanov, je padlo v vojni 7 žrtev. Vsem tem ž r tvam in ž r tvam iz drugih naš ih vasi, kakor vsem slovenskim in

* ostal im, smo do lžn i dati prizna­nje in ohranit i spomin nanje tudi kot opomin , do kakšn ih osebnih in narodnih tragedij nas pripelje brezumje posameznikov, k i so pripravljeni žr tvovat i mili jone ljudi zaradi svojih ozk ih intere­sov. T u d i danes takih norcev ne manjka.

O d teh dogodkov je preteklo že dovolj časa , da si lahko pri­znamo, da so b i l i med zadnjo vojno tudi na strani okupiranega prebivalstva, torej nas Slovencev, razl ični interesi. Ob želji vseh, da se r e š imo okupatorjev, je nastopil pri delu prebivalstva, k i se je v pre jšn jem jugoslovanskem rež imu počut i l najbolj prizadete­ga in ga je vod i l a K P , še želja, da se z revolucijo spremeni dote­danji d r u ž b e n i red.

Ta želja po spremembi d r u ž b e n e g a reda pa ni b i ' a sprejeta pri vseh Slovencih . Raz l i čno je b i lo tudi gledanje na nač in boja, k a k r š e n je povz roča l vel iko žrtev med c iv i ln im prebivalstvom. Prevladala je usmeritev, ki je bi la v svojem delovanju bolj cil jno usmerjena - po d o m a č e r e č e n o , k i je vedela, kaj h o č e in je vse svoje delovanje podredi la jasno zastavljenemu ci l ju , t. j . osvobo­ditvi izpod okupatorja in hkrati izvedeni revolucij i .

V d e ž e l a h demokracije se vojaki po k o n č a n i vojni umakne­jo v vojašnice in pustijo upravljanje d ržave uradnikom in pol i t i ­kom. Tam, kjer pride oblast na položa j z revolucijo, temu ni ta­ko. T u d i pri nas ni b i lo , ker je nova oblast le naprej uvajala in utrjevala t. i . pridobitve revolucije. T o obdobje utrjevanja je tra­ja lo predolgo. Po zače tn ih uspehih se je v da l j šem obdobju izka­zalo, da nas v vsem prehitevajo narodi , ki niso izvedl i komunist i ­č n e revolucije. N a š e vodilne ekipe so to že dolgo o p a ž a l e . N i k a ­kor pa niso želele pr iznat i , da je napaka vgrajena v sistem, am­pak so nam ponujale k o z m e t i č n e spremembe tega sistema, s c i ­ljem, da še naprej zadrž i jo oblast.

S prvo m o ž n o s t j o d e m o k r a t i č n e izbire je zato narod poka­zal , da si želi r e sn ičn ih sprememb in dal m o ž n o s t l judem, v kate­rih je videl poroke za take spremembe.

R e s n i č n o svobodo si je vedno potrebno izbori t i . Pri tem pa ni mišljen le o b o r o ž e n boj, ki je le skrajno sredstvo, ko so že od­padle vse ostale možnos t i . T u d i mi Slovenci smo se zopet znašl i v položa ju , ko se moramo na vse n a č i n e (z. delom, znanjem, gospo darskim in po l i t i čn im delovanjem) borit i za svojo svobodo in sa mostojnost. Ne glejmo pri tem le na trenutno korist. G l e j m o dol g o r o č n o , pa bomo gotovo prišli do spoznanja, da je za narodov obstanek nujna njegova samostojnost. S tem ne mis l im na zapr tost v svoje plotove, le d o k o n č n o moramo dobit i m o ž n o s t , da sa mi izbiramo, s kom in na kakšen nač in bomo sodeloval i . Pozi vam vas, da ob skora jšn jem o d l o č a n j u o b o d o č e m statusu - S lo venije k o n č n o enkrat zberemo svojo kora jžo tudi ob zak l jučnem dejanju in si izberemo svojo lastno slovensko pot v nadaljnje ži vljenje. Ob tem nam ne sme zmanjkati zaupanja vase. N ihče nam ne želi in nam ne bo zagotovil bol jšega življenja, kot mi sami se bi . Spoznati moramo takoj, da Jugoslavije, kot smo jo poznal i , ni več in se moramo takoj pripravi t i na čas , ko bo to tudi pravno formalno dejstvo. Posebno nujno je, da razpad Jugoslavije doja mejo takoj vsi , k i so na vod i ln ih mestih, posebej v tovarnah, da ne bodo zamudi l i časa za pripravo na novo stanje."

P r i p r a v e n a v o l i t v e

Senično - V krajevni skupnosti Sen i čno v tržiški občini so se konec minulega meseca začele priprave na volitve sveta kra­jevne skupnosti . Kandidac i j sk i postopek, ko krajani lahko predlagajo m o ž n e kandidate za sestavo krajevnega vodstva, Že nekaj časa traja, k o n č a n pa bo 25. oktobra, lajne volitve bodo prvo nedeljo novembra v domu d r u ž b e n i h organizacij v Seni-Čnem. V kandidaci jskem postopku morajo predlagani kandi­dati s pisno izjavo (poseben obrazec ima tajnica K S Sonja Pa-pler, S e n i č n o 27 - pri Usnjarni) potrdit i , da so, če bodo izvolje­ni , pripravljeni delati v vodstvu K S . # (al)

J B » ^ V prejšnji številki paradajz ij "dondeŽ", tokrat goba "donda". 1 £| V knjigi o gobah piše - navadna

krompirjevka, premer 10 do 13 j I centimetrov, užitna.... Vlado

, Jgf Dolenc iz Delnic, majhne vasi blizu Poljan nad Škofjo loko, tisti, ki ima na gornji sliki polne roke nečesa (ugibajte še malo), se lahko požvižga na lake knji­ge. Tisto (»ne, kar ima Vlado v rokah, je navadna krompirjevka ali "pzdec", kot pravijo tam­kajšnji ljudje, njene dimenzije pa so 125 cm obseg, 45 cm pre­mer, 28 cm višina, ko je bila odtrgana, pa je gob« tehtala H kilogramov in 35 dekagramov

(ker je bila malo bolj namočena od dežja). Še sedaj pa tehta več kot 6 kg. No, "supergobo", ki zagotovo ni bila znotraj votla (kar smo na licu mesta preverili), je na Voglčarjevem travniku pravza­prav našel njegov sin Matjaž s še tremi prijatelji, lomažem, Boštjanom in Vladom. "Ves premočen je bil. ko je gobo v naroč­ju prinesel domov", sta povedala Mat jaževa s t a r ša . Zal so bili mladi najditelji ravno v šoli , ko sem "superp/dec" spravljal v fo­tografski aparat, pa mi je lako na pomne priskočil Matjažev oče, k i je tudi povedal, da s njihovem koncu gobe prav rade rasejo, saj je tistega jutra, ko sem bi l na obisku, v pičli uri in pol nabral 22 jurčkov. Kaj bodo / "megagobo"? "Pzdec je sicer užiten, vendar se mi ne bomo ukvarjali / njim, nesel ga bom nazaj, kjer je b i l , " je odgovoril Dolenčev Vlado in me povabil, naj k a k š n o nedeljo pridem go lu rit v njihov konec. • Koto: I. K.

V KS Gorje bodo imeli svojo telefonsko centralo

D o l e t a 9 2 b o v s e m p o z v o n i l o Gorje pri Bledu - V začetku osemdesetih se je o telefonu v KS Gor­je le govorilo, leta oseminosemdeset je anketa pokazala, da kar 450 gorjanskih družin želi v svoji hiši dvigovati telefonsko slušalko, za­čeli so z akcijo in v zadnjih dveh letih z zbranim denarjem kupili te­lefonsko centralo, uredili prostore zanjo, izdelani so tudi že potreb­ni načrti, v kratkem bodo nakupili telefonski kabel, spomladi pri­hodnje leto ga bodo začeli polagati v zemljo in do konca leta 1992 bodo v KS Gorje, ki združuje 13 vasi in 2 zaselka imeli en telefon na 6 prebivalcev.

Kranj predvidela gradnjo kon­č n e telefonske centrale v G o r ­jah, pred tem pa naj bi še spu­stili v delovanje voz l i ščno tele­fonsko centralo na Bledu (kar se je lani tudi zgodilo). De l po­trebnih sredstev naj bi zbral i krajani sami, nekaj s samopri­spevkom, del denarja pa naj bi prispevala tudi P T T , " je o zače­tnih aktivnostih za izgradnjo telefonskega omrež ja govori l č lan odbora za pripravo telefo­nije v K S Gorje Jože Skuma-vec.

Celotno investicijo so v za­če tku le tošnjega leta oceni l i na 1.735.000 n e m š k i h mark. Naj­več sredstev so zbrali krajani sami, saj gre zadnji dve leti kar 95 odstotka krajevnega samo­prispevka v "telefonski sk lad" , del zače tn ih sredstev pa je pr i -

" L e t a 1988 smo v radovlj iški skupšč in i nastopili z zahtevo po izgraditvi telefonskega omrež j a v naši K S Gorje in še istega leta smo se na sestanku krajanov odloči l i , da z anketo ugotovimo dejanski interes. K a r v 450 h i šah so izrazi l i željo po telefonskem pr ik l jučku in jeseni istega leta je tudi P T T

P r a z n o v a n j e v K S P r i m s k o v o

Primskovo - Z orientacijskim pohodom izpred zad ružne ­ga doma, ki bo v četr tek, I I. oktobra, ob 15.30 (balinarski tur­nir v K o k r š k e m logu pa je že bi l od 3. do 7. oktobra) se bo ta teden tudi v krajevni skupnosti Pr imskovo v kranjski obč in i za­čelo praznovanje krajevnega praznika . Osrednji prireditvi bo­sta vsekakor pr ihodnji teden razstava Pr imskovo skozi čas , ki jo bodo v mali dvorani z a d r u ž n e g a doma odpr l i 18. okrobra ob 17. uri in proslava v petek, 19. oktobra, ob 19. uri v dvorani z a d r u ž n e g a doma. Takrat bo tudi koncert Helene Blagne, N a ­četa Junkarja in ansambla Mare la . • (až)

Za praznik tudi ribiško tekmovanje - Med prireditvami ob letoš­njem praznovanju štirih krajevnih skupnosti pod Krvavcem v kranj­ski občini je bilo v nedeljo dopoldne pri ribniku v l.ahovčah tudi tradicionalno ribiško tekmovanje za pokal krajevnih skupnosti (na sliki). Potrudili so se člani Ribiške družine Bistrica Domžale, po­dodbora PŠata, "trudili" so se člani štirih ekip pri ulovu s plovcem (Cerklje 1 in II, Požcnik in /,g. Brnik), vendar po končanem tekmo vanju priznanj in pokala niso podelili. I- kipe in tekmovalci so na­mreč ostali praznih rok (brez rib). Sicer pa, če bi tudi morali raz­glasiti zmagovalca, mu pokala ne bi mogli podeliti, ker predstavni­ka oziroma predsednika KS Zalog, ki bi menda moral poskrbeti /a to, na tekmovanje sploh ni bilo. - A. Z.

N a 3 . s e j i u p r a v n e g a o d b o r a P Z S

O c e n a p l a n i n s k e s e z o n e

Ljubljana, 5. oktobra - Predsednik Planinske zveze Slovenije je sklical t sepi upravnega odbora te organizacije, ki bo 20 okto Ivi .i l 'W0 ob uri in M) minut v okrogl i sopii sobi ( "GP Delo v Ljubljani . Osrednja točka dnevnega reda bo ocena letošnje pla­ninske sezone, med katero bodo obravnavali delo v planinskih postojankah, vzdrževan je p laninskih poti , nes reče v gorah pa vzgojo in i zob raževan je kadrov. Po pregledu uresničevani . ! letoš­njega l in .n ičnega nač r ta P Z S se bodo u d e l e ž e n a seje seznanili s p laninskim urejanjem predela Kočevske Reke, obravnavah pred­loga za spreiem dveh novih društev s č lans tvo tei imenovali predsednika komisije za varstvo narave pri P / S • S. Saje

V e l i k a r a z s t a v a g o b

Kranj, 5. oktobra - Gobarska d r u ž i n a i / Kran ia pripravila po membno prireditev, ki bo zanimiva takti za nabiralce gob kot za druge ljubitelje narave. M e d letošnjim sejmom stanovanjske opreme na kranjskem sejmišču bo organizirala že .'< > ta/stavo gob, ki bo odprta od petka, 12 oktobra l4)O0, dalje Kot si obeta­jo organizatorji , bo letošnja prireditev posebno bogata po številu raznih vrst gob. Č e p r a v p r ib l i žno it) č l a n o m kranjske d ruž ine po­magajo tudi gobarji iz Tržiča. Škofje I oke in l |ubl|ane v pripra­vah razstave, prireditelji vabijo k sodelovanju tudi druge nabiral­ce. Vsak dan sproti bo n a m r e č treba razstavo obnavljati s svežimi primerki raznih vrst gob, med katerimi bodo posebej predstavili smrtno nevarne in z radioakt ivnimi snovmi o n e s n a ž e n e vrste. Obiskova lc i lahko prinesejo tudi neoč iščene gobe, ki ph ne po znajo; od gobarskih strokovnjakov bodo dob i l i vse podatke o njih / a večje skupine, / lasti /a šo lsko mladino, bodo člani G o barske d r u ž i n e Kranj poskrbeli /a strokovno vodstvo po ra/stavi in pojasnila • S. Saje

spevalo tudi G o z d n o gospo­darstvo Bled , ki mu gre, po be­sedah Jože ta Skumavca, poseb­na zahvala za p o m o č pri akci j i .

**Do roka je prišlo kar 478 prijav, torej več, kot je pokazala anketa, po ponovnem razpisu pa jih je prišlo še nekaj, tako je da­nes okrog 500 interesentov za nove telefonske številke, PTT pa zahteva, da na novo centralo priključimo tudi dosedanjih 65 telefonskih naročnikov v Gor­jah. Poleg tega naj bi ostalo še nekaj številk prostih, zato smo morali načrtovan obseg centrale razširiti, kar ne bo ravno poce­ni."

Več kot 200 delovnim orga­nizacijam, kjer so zaposleni Gor jan i , so poslali tudi p rošn je za prispevke k ureditvi telefo­nije, vendar je b i l odziv prej slab kot dober, kljub temu da bi delovne organizacije lahko pokazale interes, da bi njihovi delavci imeli doma telefon. A p r i l a letos so krajani plačal i prvi obrok 1000 nemšk ih mark. naslednji obrok naj bi pobira l i apri la naslednje leto, skupni znesek, k i naj bi ga prispeval

posamezni na ročn ik pa naj & bi b i l večji od 3000 nemški" mark. D o k o n č a n i so vsi načrt' za celotni projekt, kupil i pa s 0

tudi n a j m o d e r n e j š o digita'1!'? telefonsko centralo 2000/224 z zrn

ogljivostjo 480/600 pr ik l jučkov, ki naj b I

j o postavil i v prostorih doma

T V D Partizan, do konca leta. * kratkem bodo kupi l i telefonski kabel, skratka lahko bi že zace­l i z izkopavanjem. Toda, nekateri krajani nikakor nočjU dati soglasja k temu, da bi * 3 ' b lovod šel preko njihoveg zemlj išča (med njimi SpecerU 3

Bled) bodo bagerji pridrveli.* Gorje šele spomladi naslednl leto. Najkasneje do leta l * * * pa naj bi v Gor jah že zvont ' 0

500 novih telefonov. " L'pam, da bo vlada v Rad0'

vljici podprla našo zahtevo, <» bodoče telefonsko omrežje * Gorje postane delniška dru/ b 1 1' kar pomeni, da bodo krajani p1^ stali tudi delničarji, saj so s sv<Jj jimi prispevki tako rekoč kup1, pretežni del gorjanske te lef° n ' ' je," je menil Jože Skumavc • Igor Kavčič, foto: Katja Premr U

Cesta od Raven do Poljane

U r e s n i č e n a d o l g o l e t n a ž e l j a Šenturška Gora. 7. oktobra - Osrednji praznični dogodek I*mWR ga skupnega praznika štirih krajevnih skupnosti pod Krvavceitj kranjski občini je bila vsekakor otvoritev asfaltirane ceste v nedelj* popoldne v krajevni skupnosti Šenturška Gora.

Prazn ičnega razpo ložen ja , ki so ga v * ^ turnem programu na otvoritvi ceste ni . . . . . . . . . t - . - o — - » m u l i " — Ravnah pred naseljem A p n o obogat ' ' c

petjem sestre K e p i c in harmonikar * drej i / Dvor i j , cesto pa je potem siio odprl predsednik sveta K S Sentu

f ška G o r a Ludv ik Pavl in , m /moti lo s» M bo vreme. Se preden se je slavje, ki

' ' d J M f l v * < g a udeleži l i tudi predstavniki som.-1'11^ krajevnih skupnosti pod KrvaV# vključilo s predsednikom Aupnos t ' » ^ jevnih skupnosti Janezom Martin.fi* ,

r^anc Vrhovn.k {„ podpredsednikom obč inskega nega sveta Kranj Petrom Oreharjcm, nadaljevalo v Sidražu. ^ predsednik 11 č l anskega gradbenega odbora Prane V r h o v i * fj, vedal: "Po nekai uomembnih razvojnih oziroma zgodovinskih 1 , 1

Na proslavi v soboto zvečer v kinodvorani v Cerkljah, ki *eJ*Ji udeležil tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Kranj Vladimir Mohorič. so podelili tudi plakete KS Cerklje •'""JJ Poru, Petru Slatnar/u in t H) S(i P Gradbinec, priznanja \Hl ^ diju Šuligoju, Stanislavu Gradišku m Jerneju /ii/ni !'•• ' predsednika KS Janeza Martinčiča so v programu nastopil' ' {. tki pevski zbor iz Dola pri Hrastniku m moški pevski ( erkelj.

• v ie * nikih v vaseh v naši krajevni skupnosti se nam danes uresnu'UJ (jj lika želja. S pomočjo komunalne skupnosti in < estneg* n < "J j d*' Kranj smo krajani in vikendaši z delom in prispevkom prišli dobre tri kilometre asfalta. Vsem iskrena hvala, /.daj p* Ht* gr velika želja in cilj, da hi čimprej dobili asfalt tudi na klane" d" ven..." • A. Z .

< < sio je odprl predsednik kS Šenturška Gora Ludvik I 1 1

"Torek, 9. o k t o b r a 1990 G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E

U R E J A : D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R 5 s t r a n m m m m m ' g l a s

* i

Gojenci opremili izdelki.

so svoj novi dom že z zanimivimi likovnimi

Vzgojni zavod Frana Milčinskega

P t i č k i b r e z g n e z d a

s o d o b i l i s o d o b e n d o m

I z z a g r a j s k i h z i d o v se g o j e n c i z a v o d a v S m l e d n i k u s e l i j o v s o d o b n e

p r o s t o r e .

Smlednik, 5. oktobra - Kot svoje tegobe in stiske večkrat odrivamo "a rob zavesti, tako smo bili v preteklosti vajeni na obrobja odrivati *apore, vzgajališča, domove ostarelih, psihiatrične zavode... Skriva­li smo jih na robovih mest, v oddaljenih krajih, v starih, že propada­jočih stavbah, kot bi se sramovali ljudi, drugačnih od nas, ljudi, ki jih je zaznamovalo življenje... Ni naključje, da so v malih krajih kot Veriej, Logatec, Višnja Gora, Smlednik, v starih graščinah našli s v ° j dom ptički brez gnezda, kakor jih je poimenoval v istoimenski Pretresljivi povesti naš pisatelj in mladinski sodnik Fran Milčinski.

To misel je ob otvoritvi pravkar dograjenega doma v Smledniku izrekel prvi gost. Predsednik slovenskega pred­sedstva M i l a n K u č a n . Otro­kom, p r ik ra j šan im za topel dom in motenim v vedenju in Osebnosti, pa so debeli grajski zidovi vendarle leta in leta (od osvoboditve sem) n a d o m e š č a l i domaČe ognj išče. Do lga leta ni

b i lo denarja za njihovo obnovo ali celo novogradnje, kar je nov dokaz o odrinjenosti na d r u ž b e n o obrobje. Sele za vse­mi v minulem desetletju obno­vljenimi šo lami s lednj ič priha­jajo na vrsto tudi nekdanja mladinska vzgajal išča. T u d i o smledniskem so že pred deset­letjem govor i l i , da je potrebno obnove, šele pred tremi leti pa

Breda Slodnjak, članica rodbine Milčinski, se podpisuje v zavodsko kroniko.

^8'ed sodobne stanovanjske enote

so pogovori postali konkretnej­ši. Lan i na jesen pa so na zem­ljišču nasproti gradu čez cesto zaorali gradbeni stroji. Vse kaj­pada ni šlo gladko, o č e m e r ob­sežno piše tudi ravnatelj zavo­da Franc Ravnikar v glasilu Pr­vi koraki , ki je izšlo ob otvori­tvi .

Sicer pa je novi , sodobno urejeni zavod, grajen za 60 go­jencev, veselje pogledati. N a več kot 1500 kvadratnih metrih sta šolski in domski trakt, po­vezana s hodnikom. Starim in-ternatskim spalnicam gojenci ta teden jemljejo slovo - že pri­hodnji teden j ih bo po ducat tvorilo stanovanjske skupine v moderno opremljenih apartma­j ih (s skupnim dnevnim prosto­

rom, kuhinjo, sanitarijami, a večidel oddvojenimi spalnica­mi), z ločenimi vhodi in pogle­dom v atrij. Ta čas še dišijo po novem, toda v prihodnjih dneh bodo s stanovalci vred dob i l i tudi d u š o .

»V novem zavodu bo vse moderno. Tam me ponoč i ne bo s t rah ,« je zapisal gojenec Ostoj. » M o g o č e bom tam ime­la celo svojo sobico? In poster­je na s t e n a h ? « upa joče zap iše Ani ta . In M o n i k i n a nostalgija za staro g r a š č i n o : » Č e m u bo služil stari zavod, za zdaj ni znano. Rad i pa bi videl i , da bi grad prišel v prave roke, v tak­šne , ki ga bodo še naprej lepo vzdrževale .« • D. Z . Zlebir, Foto: G . Šinik

Željki pomagajo dihati »umetna pljuča«

M a m i c a j e p o s t a l a p r a v c a t a b o l n i š k a s e s t r a L | T a i l J , S. avgusta - t-letna Zeljka Dragojević je prvi otrok, ki je v

fanju dobil »umetna pljuča«, koncentrator kisika. Od rojstva ima "atrireč prizadeto desno pljučno krilo, zaradi česar je bil polovico * v ° k g a kratkega življenja v bolnišnici, zdaj pa zahvaljujoč aparatu

"ko živi podobno svojim vrstnikom. mati Ljubica vsak dan hodi la k otroku, da se je nauči la zahte­vne nege. Z a svojega otroka je postala pravcata bo ln i ška se­stra! V Tekst i l indusu je tedaj delala po štiri ure, ostalo pa je žr tvovala kot n e p l a č a n dopust.

» D o b r o , da srno tedaj dob i l i stanovanje, kajti skupina zdravnikov iz. Ljubljane je pri­šla na oglede, ali ima otrok do­ma ustrezne pogoje za življe­nje,« se spominja Ljubica Dra-

SVOJI

Povsem tako kot d r u ž i n e z p r a v i m i otroki pa Dragojevi-^evi vendarle ne morejo živeti . K o se je / e l j k a rodi la , je tedaj , r i č lansk . i d r u ž i n a stanov al.i še v samskem domu v S t raž i šču , Potem pa so v tovarni prišl i na

za d r u ž b e n o stanovanje. D v " leti ie dekl ica prebila v

i v Ljubl jani , leto dni ^Iniinic to i ? k a ' 1 "•' ap.u.it, koncentru-

r kisika, ki ga je zdravstvo ' l o č i l o v A m e n k, 1.1 čas je

kopico razlogov za vedrino. Nedavno tega so letovali v N o ­vigradu in Zel jk i je morski zrak izjemno koris t i l . Zato jo zdaj zdravnica še enkrat pošilja na morje, z materjo pojdeta na Loš in j ! Letovanje je s ta ršem v l i lo tudi upanje, da se bo Zelj­ki povrni lo zdravje. Sicer bo treba, ko malce doraste, na operacijo! Po vrnitvi z morja pa gre Žel jka v vrtec. Č e p r a v se sicer normalno telesno in duše ­vno razvija, bo morala zaradi

V E T B R E Z B L E Š Č I C

Qb polni luni dm ""s skmaida iw /•<' im/i liku luna. verjamem l.nega bolj, V'«?'1 -'", l'un * ' " « • h l " l'h I'' kdo •'<"'"/' S'" sloni, se takrat »fto •OJ? '" v<* IUI '•''l'1 '/<"''''• " kmalu spel .anioni z drugimi /(,1 "' '" l*'zo pozabit I o je nekakšno normalno 'odpiranje \,nn-">inj'"[""" '"'/'''* 1 1 " i/'M.A.un p\ilučmi sian/f tako. da lunine H v _ vP'ivajo iitnij tako močno, da ga napravilo napadalnega. /«* težja kak* " ' " dodaja le v družim, domači navadno polrpljo, da it> „.."'! " " " ' / ' i " w u, pride med hudi. M kai si hod« pa <> nas mislili ni \t.(,"t""1 l N < ' 1 "'</" ko /'" ta napadalnost zadeva tuje ljudi, pa stvar

preprosta •Sh . " / " " ' " /"""<'' na oko priletne gospe, ki """ polni hude "'",,), "k'"i niora/o bm 1 hiši vsi uho. nihče /1 ne sine pol besedne tut{f) ' a 1 (• /1 le prehudo, s,- . najdi na ulu 1 m si vzame -a "'«''11 ,'" ""n "'basi, sosede ka/ /1 /<• bilo zadn/ič. da /« tehi nič mfaJfi l'"drla na tla sosedo, ki je iz trgovine nesla I 'wjAi ioki po en

it- k i < n/,i 01 iiilai, .1 /1 '«mi dobesedno obležala na tleh

2 nh i,iie vrie v smetnjak h>l, Vp' tfiovo h.,m, vpra.iall. kaj pa domači, ka/ pa mož, otroci T\ bi "Ihte o j ' " " l'"klnam. da i>oskituio za ženo. mater A kaj. ko si "cp() " ' upu . ttravil mu omenili 01 ona "kral/uie". lunine me

h l " i't'dno novih poleto\ Pripomnili nimamo. </,i /r | Orni 'oki "•s-st,,, • "/«'"" shunnanie blesti <nl čistoče, nobena od sosed nima Pkttfjff r*d<ipo prrdulih. tako potasnaiicga perila 1 omari, uf/<• brez

.Vo\". *'/'"> vn(y na/l, pm red, I, 1 flavt ' ' " ' ' / " - v VXUh" lunino meno pričakujejo s strahom K,u naj H "h,,, '' "k'<l'a soseska, kia/evna skupnost, če domači nočejo' \aj :,it<iu„l'"."" k"t<>o od naših psihiatričnih bolnIJnic, na odgovorne ;(JR<>m. V ' ' * ' ' " bi moral pomagati, kdo je :a to ndgovottn ' SUM

" " ' ' • D. Dolenc

Zeljka z materjo Ljubico.

gojevič. » C e j ih ne bi imel , bi še lep čas ležal v boln išn ic i . Zel jka je pogosto vezana na aparat in se je tudi večmet r sk ih cevk, ki jo povezujejo z njim, že dodobra privadila . Ima sicer primeren dom, dobro zdravni­ško nego (dr. Medveščkov i 111 odveč priti 1/ Radovljice, kadar |o potrebuje) in o b č a s n e obiske logopedinjc (ker malo s labše sliši in se j i tudi govor počasne ­je razvija), ko bi nam bile tudi vse druge oko l i šč ine tako na­klonjene! De lovn i čas v tovarni so mi sicer skrajšali za uro, a delali nunam v treh izmenah, da se i/menjujem z možem / e l | k e n a m r e č nočeva p repuš ­čati same sebi ali njeni 13 let st.m sestrici Vesni. Ugodne jše ­ga delovnika si v tovarni, kot je I eksl i l indus, pač ne moreni 1/

brati. Poleg vsega tam dela tu­di mož. kako pa gre ta čas to­varni , je znano. Zato si od tam tudi ne obetava p o m o č i . Pa bi bi la naši d ruž in i z dvema nizki ­ma dohodkoma in visokimi stroški zaradi bolnega otroka, prav d o b r o d o š l a . V stanovanju ne smemo kuhati s p l inom, ker Zel jki škodu i c , poraba elektri­ke je tudi taradi aparata vel ika, kar čez tisoCaka vsak m e s e c «

I oda Drugojevičevi ne pusti jo, da bi v druž in i prevladali turobni toni. Ravno zdaj Imajo

Zeljka s svojimi umetnimi plju­či.

s labšega sluha v poseben vrtec v Ljubljano. M; i t i pravi, da j i DO drušč ina vrstnikov dobro dela, razdalja pa da tudi ni problem, saj je z zdravniki do govorjeno, da bo / e l j k o v Lju­bljano v o / i l i.iksi Ob tem ne more prehvaliti skibnega 111 ra / un i cva iočcga odnosa zdravni­kov, ki gredo Drago jev ičcv im resn ično na roke. K i s ik za Zel j -kin aparat j i m redno dovaža jo , popravijo ga na s t roške »soci­a l n e g a « , tudi letovanje je bi lo za oba otroka b r e z p l a č n o , zdaj se jim obeta Se Lošinj , pa brez­plačni prevozi v vrtec... O d vse­ga najbolj pa so Zel jk in i starši hva ležni , ker je otroku po pol­drugem letu življenja z apara­tom veliko bolje ' • I). / . . Z le ­bir, Foto. G. Sini k

Uslišana pričakovanja upokojencev

V e n d a r l e p o v i š a n j e Ljubljana, 5. oktobra - Potem ko se je minuli mesec razšlo le z obetom, a brez sklepa o povišanju pokojnin, je predsedstvo SPI Z tokrat le sklenilo, da se septembrske pokojnine povečajo za 5,2 odstotka.

Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa j i m dolguje tudi p o r a č u n za jul i j i n avgust, tako da bodo na ra­čun septembrskega povečan ja 15. oktobra dob i l i 15,6 odstotka septembrske pokojnine.

Ta od loč i tev b i morala biti sprejeta že minul i mesec, toda skupnost za kaj takega ni imela dovolj denarja. T u d i konec ok­tobra, da o izplači l ih do konca leta niti ne govorimo, ga ne bo dovolj , saj govorijo o 350 mi l i jon ih primanjkljaja konec mese­ca in o še enkrat višjem negativnem saldu konec leta. Kje dobi­ti denar za redno izp lačevanje (in usklajevanje) pokojnin, za zdaj še ni znano. Bodo najeli posojilo ali bo treba zadnja dva meseca poveča t i prispevno stopnjo za S P I Z ? Več bo znanega potem, ko bo gmotne težave vzela na reše to skupšč ina S P I Z konec oktobra. • D. Ž .

P e t i t e d e n u p o k o j e n c e v

Tržič, 9. oktobra - Druš tvo upokojencev iz Trž iča je za svoje č l ane priredilo teden upokojencev. Ž e minu l i ponedeljek, 1. ok­tobra, so se pomeri l i balinarji , in sicer na bal inišč ih 5. avgust in pri Gas i l skem domu v Bis t r ic i . Zaradi velikega števila tek­movalcev so se tekmovanja odvijala do srede. V torek so kole­sarji pr ipravi l i izlet v neznano. V sredo so svoja tekmovanja iz­vedli tudi kegljači . Z a to zvrst rekreacije je med upokojenci, zlasti mla jš imi , vse več zanimanja. V četr tek so se pomeril i ša­histi. Č l a n i , vešči tenisa, so imeli svoj turnir na igriščih Teni­škega k luba v K r i z a h . Nepozaben bo ostal tudi celodnevni iz­let v toplice Banovci z ogledom Ljutomera in Jeruzalemskih goric.

Svečani zakl juček petega tedna upokojencev pa pripra­vljajo jutr i , v sredo, 10. oktobra, ob 18. uri v dvorani Kina Tržič. To bo kulturno-zabavna prireditev, k i jo bo povezoval Tržiča-nom dobro znani igralec Jože Logar. V kulturnem programu bodo nastopi l i : moški pevski zbor d ruš tva , duo Strun, trio G o -r ičan, č lan opernega ansambla Rado Pančur , kvintet Rožma­rin, ki ga na kitarskih citrah spremlja Mar jan Beton. Pričakuje­jo tudi dva znana glasbenika, kar pa naj do jutri ostane skriv­nost. Upokojenc i bodo imeli na prireditev prost vstop, pobiral i bodo le prostovoljne prispevke. # Slavko Pr imožič

Z d r a v s t v e n i d i n a r i z d a v k o v

z a a l k o h o l i n c i g a r e t e ?

V slovenski skupšč in i je b i lo slišati predlog, naj bi tudi iz davkov za a lkohol in cigarete odvajali zdravstveni dinar. Kak­šne možnos t i v id i v tem republ i šk i sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo, navaja v 32. številki Informativnega bilte­na. Takole odgovarja: sekretariat, ki je b i l pobudnik tega pred­loga v slovenski skupšč in i , ocenjuje, da bo zadevo m o č speljati do pomladi prihodnjega leta, in sicer tako, da bi ta sredstva porabil i za preventivne programe zdravstvenega varstva.

P a r t i c i p a c i j a i n k r v o d a j a l c i

In še ena skupšč in ska pobuda, o kateri piše Informativni bilten r epub l i škega sekretariata za zdravstveno in socialno var­stvo. Gre za to, naj bi b i l i prostovoljni krvodajalci , ki so že 15-krat dali k r i , de ležni olajšav, se pravi , naj bi b i l i deloma ali v celoti op roščen i participacije v zdravstvu. Izvršni svet sloven­ske skupšč ine je na jul i jsko pobudo sprejel takole s ta l išče: » K r v o d a j a l s t v o je pri nas s svojo prostovoljnostjo in anonim­nostjo po odzivu prebivalcev v samem svetovnem vrhu. Pravic s p o d r o č j a zdravstvenega varstva v bližnji prihodnosti ne bo­mo širili, zato pobude ne podpiramo. N a š a stališča so usklaje­na z Zavodom za transfuzijo krvi .«

D r u ž i n a s p r i z a d e t i m

o t r o k o m i n i n t e g r a c i j a

Gorenjsko d r u š t v o za cerebralno paralizo v petek, 12. ok­tobra, ob 17. uri na Tomšičevi 14 (nasproti Fakultete za organi­zacijske vede) prireja okroglo mizo na temo » D r u ž i n a s priza­detim otrokom in in tegrac i ja« . Dogodek umešča jo v sklop po­svetovanj A lpe Jadran, ki o podobni tematiki potekajo prihod­nji teden v Ljubl jani , z njim pa na svojstven način zaok roža jo tudi pravkar minul i teden otroka. Z a okroglo mizo bodo sode­loval i predstavniki d ruš tva in gorenjskih ustanov, ki se ukvar jajo z varstvom, šo lan jem in usposabljati jem prizadetih otrok, ter predstavniki strank in gorenjskih obč insk ih oblasti , ki ima­jo v rokah m o č od ločan ja . • D. Ž .

U p o k o j e n c i p o k o s t a n j i n g o b e

Sekcija za kolesarjenje pri Druš tvu upokojencev Kranj vabi vse upokojence, ljubitelje kolesarjenja, na izlet, k i bo zad­nji v tem letu in ga bodo izkor is t i l i za nabiranje gob in kosta­nja, če bo vreme ugodno. Izlet bo v petek, 12. oktobra, z odho­dom ob K. uri izpred zgradbe d ruš tva na Tomšičev i 4.'Izlet bo vodi l Srečo Mesar ic .

N a K o r o š k o

Zarad i velikega zanimanja bo kranjsko d ruš tvo upoko jencev spet pr iredi lo poldnevni nakupovalni izlet na K o r o š k o . Izlet bo v torek, 16. oktobra, z odhodom ob 7. ur i , izpred kina Center, prijave pa sprejemajo v d ruš tvu vsak ponedeljek, sredo m petek, od 8. do 12. ure.

G L A S i / i > £

( g @ m i ^ T O © I S H G L A S 6 . S T R A N P I S M A , P O D L I S T E K Torek , 9. o k t o b r a 1990

/ C A U T D C O M M G R C e ? • ' T R G O V I N A K R A N J , C J L A 14 S

P O S E B N A P O N U D B A i - "

GORSKA KOLESA ? g

»Montelo« in »Shimano« *| 25 % ZNIŽANJE 3 del . ć a s : od 7.30 do 15.30, sobota od 8.00 do 12.00

| P R E J E L I S M O

I z j a v a S l o v e n s k e

k m e č k e z v e z e

"Ob dogodkih zadnjih dni, ki kažejo na enostransko voden in nedemokratičen razplet jugoslo­vanske krize, daje Slovenska kmečka zveza naslednjo izjavo:

SKZpredstavlja poleg kmetov tisti del slovenske populacije, ki korenini v kmetstvu in zaradi svoje primarne navezanosti na zemljo posebej poudarjeno čuti in doživlja suverenost, samostoj­no in nacionalno pripadnost.

SKZ odločno podpira doseda­nje ukrepe slovenskega vodstva. Zaostrovanje razmer in način reševanja konfliktov v Jugoslavi­ji pa vse bolj kažejo na potrebo po jasni opredelitvi za suvereno samostojno državo Slovenijo. Tako se opredeljujemo z vso res­nostjo in odgovornostjo zato, ker je vse manj upanja, da bo mo­žno uresničiti projekt konfede-ralne ureditve Jugoslavije.

Posebej izražamo podporo odločnosti slovenske vlade pri uresničevanju sklepa republiške skupščine o prenosu vseh pristoj­nosti pri vodenju in poveljevanju teritorialne obrambe na sloven­sko vodstvo."

Izvršilni odbor S K Z Za Marjan Podobnik

O b l j u b a d e l a d o l g

P r e š e r n o v o

g l e d a l i š č e l e t a

1 9 9 1

Začenja se nova gledališka sezona. Kranjsko Prešernovo gledališče si je ob izjemno majh­ni, dejansko le komorni, profe­sionalni igralski zasedbi zastavi­lo ambiciozen program. Taka gledališča, kot je naše. naj bi fi­nancirali občina in republika, vsaka polovico. Republiška sred­stva so se že skrčila, ogrožene so tradicionalne prireditve. O raz­poreditvi občinskih sredstev naj bi kranjska skupščina odločala v sredo, 26. 9. 1990. pa ni. Obča­nom so znani načrti, da naj bi do konca obdobja 1986-1990 za­gotovili gledališču vse potrebno za oblikovanje srednje velike profesionalne igralske, tehnične in vodstvene ekipe.

V predvolilnem obdobju so vse stranke poudarjale, da se mora Kranj revitalizirati. Kultura je

gotovo eden najpomembnejših dejavnikov, in v tem okviru gle­dališče zagotovo tudi.

Delegati ZKS-Stranke demo­kratične prenove smo želeli go­voriti o tem na seji občinske skupščine, kjer je bila predvide­na razprava o programih in sredstvih za družbene dejavno­sti.

Do tega zaradi slabe priprave in vodenja seje in vsiljevanja no­vih tem v zadnjem hipu ni prišlo, zato svojega namena na seji ni­smo mogli uresničiti. Res je tudi, da delegati, kot smo ugotavljali na seji, pogosto ne dobijo odgo­vorov na svoje vprašanje, več je neodgovorjenega kot odgovorje­nega.

Zato javno sprašujemo izvršni svet in vodstvo kranjske skupšči­ne: I. Kakšen je njun pogled na možen razvoj gledališča, kdaj bo lahko delovalo, kot je načrtovano? 2. Kaj nameravata storiti za ures­ničenje načrtov: ali bi morda bil izvršni svet pripravljen ponovno preveriti razporeditev sredstev v odloku, predlaganem za septem­brsko sejo občinske skupščine? 3. Kaj sta morda že ukrepala ali zahtevala od republiške sekreta­riata za kulturo, če pa do danes še nista, ali kaj takega lahko pričakujemo ?

Upamo, da bomo kmalu dobi­li odgovor, vsekakor hitreje kot listi delegati, ki so spraševali na julijski seji, odgovore pa bodo morda dobili v gradivu za okto­brsko sejo skupščine. Seveda pa želimo realizacijo projekta "Pre­šernovo gledališče" bolj nestrp­no, kot odgovor na naša vpraša­nja.

Predsedstvo O K Z K S - S D P Klub poslancev Z K S - S D P

Kranj

J a v n o v p r a š a n j e

o denacionalizaciji nacionalizi­ranih zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljišč - parcel, na ožjem gradbenem okolišu Bleda.

Izvršni svet Ljudske republike Slovenije, je z odlokom objavlje­nim v Uradnem listu Slovenije, štev. 1-1/59, z dne 8/1-1959. določil, da velja kraj Bled za na­selje mestnega značaja.

Po odloku Okrajnega ljudske­ga odbora Kranj, z dne 15/9-1959. ki ga je potrdil repu­

bliški izvršni svet z odločbo, štev. 01-140/12-59 z dne 19/3-1959 in štev. 01-140/21-59 z dne 14/7-1959. da obsegajo ožji gradbeni okoliš mesta Bleda: del zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljišč v naseljih: Grad, Želeče. Zagorice in Reči­ca.

Občinski ljudski odbor, Odde­lek za finance Bled, pa je nato izdal Odločbo štev. 04-3530/1-59, z dne 22/12-1959, da so z dnem 26/12-1958, ko je začel veljati Zakon o nacionalizaciji najem­nih zgradb in gradbenih zem­ljišč, nacionalizirana in so po­stala družbena last, vsa zazida­na in nezazidana gradbena zem­ljišča ožjega okoliša Bleda.

Tako je bilo samo na ožjem okolišu bivšega naselja Bled -Rečica, nacionaliziranih 489 za­zidanih in nezazidanih gradbe­nih zemljišč - parcel, ki spadajo pod katastrsko občino Rečica.

Občinski ljudski odbor. Od­delka za jinance Bled, pa lastni­kov nacionaliziranih zemljišč sploh ni pismeno z odločbami obvestil, temveč je izvršeno na­cionalizacijo samo pismeno raz­glasil na oglasni deski na Občin­skem ljudskem odboru Bled.

Zato večina prizadetih lastni­kov nacionaliziranih parcel, še danes ne ve, da so njihova zem­ljišča nacionalizirana, da so po­stala družbena last. da imajo nad zemljiščem samo še pravico uporabe, lastninska pravica pa jim je bila z nacionalizacijo odv­zeta.

Zato prosim pristojni organ LR Slovenije in SO Radovljica, da javno obvestita prizadete ob­čane, če bo ta nacionalizacija zemljišč tudi javno razveljavlje­na ali morajo prizadeti lastniki zemljišč sami vložiti pismene zahteve za preklic nacionalizira­nih zemljišč pristojnem organu Skupščine občine Radovljica. Bled, 21. septembra 1990 DOSTA VUENO:

1. Skupščina republike S loven i-M 2. Skupščina občine Radovljica. 3. Krajevna skupnost Bled D E L F . G A T S K U P Š Č I N E KS

B L E D Stane Gaber

D o m d r . J a n k a

B e n e d i k a - d o m

d o b r o t e i n l j u b e z n i

Rada bi pohvalila prav vse, ki skrbijo s tako ljubeznijo za naše starostnike v domu dr. Janka

Benedika v Radovljici. To je dom, kjer se res vsak lahko po­čuti kot doma ali še bolje. Dom obiščem vsaj dvakrat tedensko, saj imam tam taščo. Kadarkoli pridem, naletim na prijazne, na­smejane obraze, ki ti pomoč in dobro besedo ponudijo kar sami. Hrano imajo odlično, sobe so enkratne. Poskrbljeno pa je tudi za razvedrilo, saj prirejajo razne prireditve, športna tekmovanja in izlete. Vsak dan imajo telo­vadbo. Tudi za delo poskrbe, saj imajo delovno terapijo in še ra­zna druga dela lahko pomagajo. Imajo knjižnico, tudi duhovnik jih obišče. Tako, da na starost tu najdeš res mir in ljubezen. Seve­da je pa veliko odvisno od člove­ka, da se zna prilagoditi novemu okolju in da je zadovoljen in zna biti hvaležen. Star človek rabi malo materialnih dobrin, a zelo, zelo veliko duševnih. Rabi ljube­zen, lepo besedo. In prav tu je poskrbljeno za vse to.

Mogoče so tu zdravstveni de­lavci srečni, ker srečo znajo deli­ti tudi drugim? Saj nam že ob sprejemu pri ljubeznivi socialni delavki Jelki »pade« v oko lep verz. In ta verz sem si zapisala: Imej rad ljudi, velike in majhne, lepe in grde, vesele in žalostne, prijazne in neprijazne, srečne in tiste, ki jim sreča ni na­klonjena.

Naj bi bilo pri nas še mnogo takih toplih domov in toliko do­brega, ljubeznivega zdravstvene­ga kadra. Vsem pa skromna be­seda hvala, da bi še vrsto let ta­ko lepo skrbeli za svoje oskrbo­vance.

Maruša Jelene Bled

O d m e v

( i z t r ž i š k e g a v r t c a )

Prireditev Ciciban, dober dan je za nami. Prihajajo najrazli­čnejše ocene, mnenja in pohvale. Delavci v VVO Tržič smo še pol­ni vtisov in razmišljanj.

Vedno znova iščemo nove oblike sodelovanja s starši, pred­vsem takšne, kjer bi otroci in starši skupaj z nami preživeli kvaliteten, bogat in vesel prosti čas.

Veseli obrazi malčkov, ki so skupaj s svojimi starši z navdu­šenjem izdelovali in ustvarjali najrazličnejše izdelke. \o nam potrdili, da je bila odločitev za nedeljsko prireditev pravilna. Za strokovno m kvalitetno vodenje delovnih kotičkov so poleg peda­goških delavk, zaposlenih v vrt­

cu, pripomogli tudi naši gostje, ki so se vsi prostovoljno odločili, da nam pomagajo. Pri likovnem kotičku sta najmlajšim pomaga­la slikarja Vinko Hlebš in Ernest Krnaič. Pri oblikovanju z glino je otrokom svetoval predmetni učitelj likovnega pouka Brane Povalej. Frizerki Mirjana Štefe in Jana Pavec sta cicibanom urejali pričeske. V mizarskem kotičku sta sodelovala Vojko Srečnik in Žare Štrukelj.

Ob tej priložnosti se zahvalju­jemo vsem, ki so s svojim obi­skom in sodelovanjem pripomo­gli, da nam je bilo vsem lepo. Zahvaljujemo se tudi vsem obr­tnikom in delovnim organizaci­jam, ki so s svojimi darili prispe­vali k srečelovu. Z zasluženim denarjem bomo uredili naša igrišča in kupili nekaj igrač. S

tem bomo otrokom omogočili bi' vanje v lepšem okolju in jih r a Z ' veselili z novimi igračami.

Nataša £ iz V V O Trzic

A V T O Š O L A Z Š A M V p i s u j e V TEČAJ CESTNO'PROMETNIH PREDPISOV KRANJ: Delavski dom /vhod 6/, od 12.00 - 16.00 ure, sobota od 8.00 - 10.00 ure SK0FJA LOKA: novi Gasilski dom na Trt« od 8.00 do 12 00 ure in od 14 00 do 17.00, sobota od 8.00 do 12.00, telefon za obe Soli 631-729

P r a k t i č n a v o ž n j a n a v o z i l O P E L c o r s a i n GOLT

O D M E V I 3

Ž i v l j e n j e i n d e l o

A . P e t e r n e l a

Odgovor na članek »Miha Naglic: Življenje in delo A. Pe­ternela«, dne 31. 8. 1990, podpi­san z »otroci Erjavca«.

Ko sem prebrala navedeni članek, sem prišla do zaključka, da gre za potvorbe ali za nespo­razum, vsaj kar se mene tiče. Jaz sem bila borka v raznih parti­zanskih enotah na Gorenjskem od poletja 1943 do konca poletja 1944. Primer družine E. mi m znan. Oče E. naj bi po navedbah v članku izgubil življenje »tik pred koncem vojne«, jaz pa naj bi bila pri tem udeležena kot sodnica. Na področju Škofje Lo­ke - Medvod sem bila v poletju 1944 kot borka NOV. Takrat je hit teror okupatorja in domačih izdajalcev na višku. Ob enem od napadov nemške policije skupaj z domobranci, je htla skupina borcev NOV, kjer sem bila, na­padena v začetku oktobra 1944, in sem bila pri tem težko ranje­

na. Aktivisti in borci so me usp* li prenesti in prepeljati v bom1

Franjo, kjer so mi v treh mesec uspeli rešiti življenje. Kot trd) invalid sem nato ostala na ttSS<! bojenem ozemlju P r i m 0 <0

(Cerkno in širša okolica), konca vojne in še potem.

Zato me preseneča trdite? članku, ki ga pišejo »otroci t • da sem bila soudeležena pri P E jetju in kaznovanju očeta E. » pred koncem vojne«.

Znano je, da so nas med *0j no imeli Nemci in njihovi S0& lavci za bandite in razbojnik . Žalostno je. da danes po sk°rJ pol stoletja nekateri sramot1) borce za svobodo z istimi u''Pj dobnimi nazivi. Takrat je OU Čas vojne, bitka za obstanek -i venskega naroda. V tem odlo^ nem času so se nekateri na losi napačno odločali. CeiO * družini so \e odločali razi"- . Za kakršnokoli odločitev je^ slo.

je bilo tveganje veliko. OpQ*~*Z da si danes nekateri P r i : a C%-razvrednotiti narodnoOSVOD0

ni boj slovenskega naroda Vera Tratnik, Ma«"*

M I H A N A G L I C

Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja

Z a k m e t a i n z a k o m u n i z e m

Del kredita je bi la pripravljena zagotoviti tovarna »Tiskan i -n a « v Kran ju , vendar le maii |si del, ostali del pa naj hi se dodel i l iz okrajnega investicijskega sklada. Po večk ra tn ih sejah in razgo­vor ih je b i lo nazadnje vse skupaj zavrnjeno in to na podlagi sta­lišča, da ne kaže v vsako vas p r enaša t i oz i roma graditi industrii skih obratov. M e n i l i so, da če bi se že postavila v Goren j i vasi, potem bi morala bit i tovarna z moderno in sodobno tehnologijo, za tako drago tovarno pa ni potrebnih sredstev. M e n i h so tudi, da stare tovarne bolj sodijo v nerazvita o b m o č j a . Pri tem pa si) povsem presl iša l i podatek, da narodni dohodek na prebivalca v bivši občini Gorenja vas znaša samo 64 000 d in , medtem ko je za celoten okraj Kranj znaša l kar 405.000 dinarjev. S tem je bih) po kopano tudi to upanje, čep rav je s p o č e t k a kazalo, da se bo vse dobro izteklo. T o se je dogajalo leta 1960. Ge sem bi l prav in lor miran , so potem b o m b a ž n o tkalnico prenesli v nerazvito Belo krajino, kar je sicer tudi Poljanska dol ina . Iz tega obrata se je razvila sedanja tovarna t r iko taže »Bet i« v M e t l i k i .

N a enak nač in so izigrali tudi naša prizadevanja, da bi v Po­ljansko do l ino prenesli ukinjen obrat tovarne G u m i c a v Kranju , ko so jo rekonstruiral i v sedanjo tovarno gumenih izdelkov »Sa va« v Kranju . Ukin jen i obrat je b i l potem dodeljen v o b č i n o Vrh­nika.

Vse to kaže , kako brez posluha in popolnega nerazumevanja stvarnega stanja ter razvojnih potreb Poljanske dol ine so b i l i te­danji vodi ln i mož je okraja Kranj . Poljansko do l ino so obsodi l i na stagniranje in na rezervat delovne sile za razvita o b m o č j a . Sta­nje se polagoma zbol išuje I večjim razumevanjem vodstva obči ne Skofja L o k a . Pri tem pa je treba reči tudi to, da se je v šestde­setih in sedemdesetih letih o b č i n a Skofja L o k a razvila / lastnim trudom in pn/adevanj i in si s tem pr ibor i la sedanje mesto med gorenjskimi o b č i n a m i .

Ljudje so si zapomnili, da ste si še posebej prizadevali za elek­trifikacijo hribovskih naselij: Zirovskega vrha, Oselke, Trebij«, Marlinj vrha, Davče... ludi tu so vam nasprotovali, češ da nima smisla vlagati denarja v kraje, od koder se ljudje selijo in katere bo slejkoprej vzel tisti, ki jih je dal - gozd?

Res je bi lo tako, kot pravite. V elektrifikacijo hr ibovi t ih pre delov Poljanske in zgornjega dela Selške doline je bilo potrebno vložiti veliko naporov in truda, posebno za zagotavljanje potreb­nih sredstev, z dokaj ve l ik imi kredi tnimi sredstvi iz okrajnega ter dokaj majhnih o b č i n s k i h investicijskih skladov ter / dotacijami. Večje zneske kreditov je bi lo treba najemali zalo, ker so velikan ski stroški za i /vedbo elekrifikacije znatno presegali gospodar .kn f inančne zmogl | ivost i zainteresiranih prebivalcev obeh do l in . Elektr i f ikaci ja se je / a č e l a I9S4. leta. Vendar so dela k l | i i b veli­kanskim naporom in vel ikim sredstvom, ki so | ih po svojih zrno

gljivostih prispevali zainteresirani prebivalci v denarju, delu, pre­vozih in podarjenem lesu, v začetku /elo počasi napredovala M e d prvimi ie bi lo elektrif icirano o b m o č j e krajev Malensk i vrh, lazbine, Spodnji m Zgornja Ravan . Spodnja in Zgornja Zc t ina ter Jelovica pod Blcgošem. Otvoritev je bi la ob koncu leta 1955. Za elektrifikacijo je bilo treba zgraditi dal jnovod v dolž in i 4 km in 10 km nizkonapetostnega omrež ja . Interesenti so vsa težaška ročna dela opravi l i sami in daroval i 400 drogov. Ker je odpadla p o m o č iz okrajnih sredstev, ki so jo kol partizansko o b m o č j e u p r a v i č e n o pr ičakova l i , smo problem manjka joč ih sredstev delo ma rešili (glavno breme so tako nosil i interesenti sami) z naje­mom kredita v /nesku 2,000 000 din pri Zvezi z a d r u ž n i h hranil nic v Ljubljani (ta se je kasneje l a / v i l a v Kmet i | sko banko), delo m.i pa z izjemno sečnjo podarjenega lesa za e lek t i i l ik .u i |o, kai smo z Veikratllimi razgOVOli In dal jš im p rep r i čevan jem dosegli z organi Uprave za gozdarstvo v Kranju . Z a tako podarjen les oz i ­roma za podarjene drogove tudi ni bi lo treba plačat i prispevka v gozdni sklad. T o je b i lo n a č e l o m a re šeno za vsa e lektr i l ik .u i |ska o b m o č j a .

Za kako o b s e ž n o elektrifikacijo krajev |e šlo, je okvirno raz vidno iz nekai spodaj navedenih podatkov I Nekt r i f ikac i j sko o b m o č j e Poljan je zajemalo .'•so gospodaislcv in gospodinjstev, območ je Javori) pa še nadaljnjih 106 interesen tov.

2. Blektrif ikacijsko o b m o č j e Sovodnja je zajemalo 149 gospo i, stev in gospodinjstev, ki so prispevala 4,700 ()()() din lastnih sr ^ stev že v prvem obroku. O b m o č j e Oselice pa je zajemalo n ; | j j f l . Ilih M interesentov, ki so v prvem obroku prispevali 402.00« O b m o č j e Trebije pa je b i lo elektrificirano že prej. .

Se bolj o b s e ž n o in š i roko elektrifikacijsko omrežje l c

r . treba zaradi redke poselitve posameznih krajev zgraditi v z£j|3 njem delu Selške doline. Za elektrifikaciju lega območ ja s 0

pot rebni razmeroma zelo velika sredstva, ki so jih v P r c , C ^ * | U . delu prispevali interesenti sami v denarju, t ežaškem ročnem v

prevozih in podarjenem lesu ter drogovih. Poleg tega pa j c ' jn letih 1954-1960 uporabljenih "S\ mil i jonov din tujih s l ' c ° ' S l ' ? ^ni' to 1,300 ooo dm iz. investicijskega sklada obč inskega L O r. fl0v k i , dotacij O L O Kranj v znesku 1 .L700.000 din ter 16 ni ihJ 0 |j kreditov, ki |ih |e leta 1959 najel občinski l O Železniki , in s , c ^ r

mili jonov pri Kmeti jski banki v [ jubljani ter 8 milijonov I" 1 , stni hrani ln ic i v Ljubl jani , to seveda ob mojem poprejšnjem K-sredovanju in dogovoru z vodstvi teh dveh finančnih , , , s , l L i n ' Nadal jnj ih 9 milijonov din kredita pa |e v letu ll>60 naje"' 0 ,1 ski L O Železnik i . I a kredit je bi l odobren tako, da |C • " u " , t

h.ni P' ' mostu ven i kredu za dobo w mesecev nakazala kmetij** 1

t

ki v Ljubljani iz svojega / n o r ačuna G lavna / d r u ž n a *vez> * tv nije Na tak n u n i je kredit za elektrifikacijo odobrila (if d r u ž n i h hranilnic o / i i o m a Kmeti jska banka v 1 jubljani še kaj drugih primerih. jgftl

Za ust reznejše izvajanje elektrifikacije podeže l ja , * c

t f n a j ' revnih in zaostalih hr ibovskih krajev, ki so v večini primero .

'Uspevali /a osvoboditev domovine in izgon okup- ' 1 0 '^0 s.i| so v mnogih pr imerih hribovski kmetje /a parl i /ansko vlJ' . žr tvovah živino iz svojih hlevov t a k o i c k o č do zadnjeg* " j ^ i sem se zavzel kot poslanec tudi v nekai razpravah v ' ' p r i ' skupšč in i L R Slovenije. Pri leni sem opozori l na k o i i k n ' " ' ^ ^ meie. ki- ... že po i n , ,tin leta bil i post ivlieni dtogovi za n a P [(.(, vo e lek t r i čnega omrež | . i , veiul.n mteieseiili vel ikih stroškO \ ^ del niso mogli pokrit i sami Zavzel sem se. n.ij se v ta nam« loči vsako leto ueka| sredstev iz r epub l i škega i n v e s t i c i j s k i ' 1 ^ da ter iz okrajnih skladov, da hi se postopoma dokom ala 4 1 Vl*'' o d p i l i h y.iadhisuh m da ne bi pmpadlc ni i l i |onske vsoK" f ^ ženili sredstev Zavzemal sem se tudi. d.i n . i | ,e vkliuči ' c i*' t iogospodarska skupnost Slovenije, ki naj prevzame brc ^ j , •radnje visokonapetostnega omrežja in transformatorskih P -j k.n se |<- poleni tudi u i e s m č i l o Poudanl sem. da |<' P " " . | VJj ' ' ta način podpreti m še bolj spodbudit i že tako veliko p r , P2»fH nosi ljudi za te investicije in dela, ki so lemeljni pogoj A ' . j . , n i 1 ' nek in nad.t!|u|i i azvo | hribovskih krajev; 0 so bil i / o l , " | M i pol i t iko m o č n o zapostavljeni, lahko bi dejal, da kar otip'*

T ° r e k , 9. o k t o b r a 1990

K U L T U R A U R E J A : L E A M E N C I N G E R 7. S T R A N

A r h e o l o š k e n a j d b e v Š e n č u r j u

R I M S K O N A S E L J E

A L I Z G O L J P O S E S T V O ? Šenčur - Na Veharjevem vrtu so pri odkopavanju vrhnje kakih 30 centimetrov globoke plasti našl i ostanke stavb po vsej

verjetnosti rimske naselbine iz tretjega do četrtega stoletja.

Kos i t laka in slabo ohranje­nega z idu, k i so se pokaza l i p r i tako imenovanem sondiranju zemljišča na Veharjevem vrtu v Šenčurju, so samo potrdi l i domnevo, da je na tem p o d r o č ­ju obstajala r imska naselbina. 2a domnevo je b i l sicer že po­prej razlog, vendar pa se arheo­logi v ta predel niso podrobne­je spuščal i . Potem ko so leta

l % 4 v Šenčur ju i zkopa l i r imski sarkofag, k i ga lahko o b č u d u j e ­mo pred kranjsko Mestno h i šo , * e je zdelo, kot da gre za osam­ljeno najdbo. V bližini na jd išča namreč ni b i lo najti ostanke, k i b i . nakazovali , da gre za večje a ' i manjše grobišče , niti ni b i lo najti sledov, ki b i potrjevale domnevo, da je b i l a tu tudi n r nskodobna naselbina.

Grobnico so odkrili pri odstra-"jfvanju zemlje ornice za grad-nJ° hiše na ledini "Na Kamne". Zakrita je bila z okoli 30 cm de-**&> zemeljsko plastjo. Pred izko­pom iz zemlje je bila usmerjena P/oti vzhodu. Kamnita gmota je **• izklesana iz mehkejšega ^nina - peščenca. Grobnica je sestavljena iz skrinje in pokrova. 'Melona je v obliki dvokapne ^rehe z akroretiji. Spodnji del Rrohniee je izklesan enovito v 0°lihi takve in ima na prednji, kr"jši stranici okno s pokrovč-ko*n. Pri izkopu je bil odmaknjen v "otranjost. Oba dela sta izkle­sana i koničastim dletom v navpi-c"' rimski klesarski tehniki.

Kosi rimskodobne keramike najdeni te dni ob arheološkem izkopa­vanju v Šenčurju. - Foto: L. M .

"Poleg ostankov tlaka in ostankov z idu stavb, so b i l i naj­deni tudi ke ramičn i ostanki po­sod," je povedal Andrej Valič, arheolog Gorenjskega muzeja v Kran ju , ki je vod i l pet dni t ra ja joča odkopavanja. " V s i ti ostanki iz rimske dobe kaže jo na to, da gre po vsej verjetnosti za naselbino poljedelcev. Ka j na t ančne j šega bo seveda mo­žno povedati še po n a t a n č n e j ­šem študi ju najb in ob primer­javi z najdeninami iz drugih najd išč pri nas. Ce b i se lo t i l i večjega izkopavanja, bi morda našli še več takih ostankov, ki bi potrjevali t a k š n o domnevo. T o , kar smo izkopal i , kaže na

to, da so r imski naseljenci ku l ­t iviral i te ravninske predele. Žal si ni m o g o č e privošči t i kakšn ih širše zastavljenih izko­pavanj, to, kar je bi lo opravlje­no, je bi lo bolj tipanje terena."

V prvih dveh stoletjih našega štetja zaznavamo, da so na po­dročju Gorenjske že bivali v manjših zaselkih ali podeželskih kmečkih dvorcih, kot je primer ville rustice v Rodinah ali v Zob­nici na Sorskem polju, koloni, prežeti z rimskodobno predmetno kulturo in značilnimi antičnimi

duhovnimi pogrebnimi navadami Približno sliko tedanjega življe­nja v našem okolju izrisujejo rim­ske najdbe iz naključno odkritih manjših grobišč, nekropol z Žga­nimi grobovi: na Lužah, v Lahov-čah, v Bobovku, na Pivki pri Na­klem, v Tupaličah, na Gradišču nad Matijem pri Golniku in celo na Ambrožu pod Krvavcem. (An­drej Valič: Rimska grobnica v Šenčurju pri Kranju, Kranjski Zbornik 19901

Zato ostajajo vprašan ja , kak­šna je bi la ta naselbina, kako vel ika, a l i je šlo za eno večje posestvo ali za naselje, še brez odgovora. Po vsej verjetnosti tega odgovora tudi ne bo mo­goče dobi t i . Nekdanjo naselbi­no so n a m r e č kasneje pozidal i drugi naseljenci. T u d i sedanji Šenču r je nastajal nad staro­rimsko naselbino in neredko je nova stavba material za grad­njo dobi la prav na najdišču oz i roma so stavbo nazidal i prav tam. Zarad i tega je zdaj docela n e m o g o č e načr tova t i ar­heo lo ška izkopavanja sredi na­selja, vse kar je m o ž n o , je tu in tam sondirati teren v sadovnja­ku ali na kaki drugi še nepozi­dani površ in i . A r h e o l o š k o bo torej ta šenčursk i poses tn iški areal iz rimske dobe ostal več ali manj neidentificiran. • Lea Mencinger

P r e d s t a v i t e v p e s n i š k e z b i r k e

V E Č E R S P O E Z I J O škofja Loka - Pesniška analiza poezije Neže Maurer, ki jo je "a prireditvi pesnici v čast prebral ocenjevalec dr. Denis Poniž, S e k prepletala skozi izvrsten izbor njene poezije iz vseh šestih

Pesniških zbirk. Na prireditvi, ki j?a je z vrsto sodelujočih vzorno pripravila Z K O Škofja Loka, so poudarili tudi

prispevek sponzorjev k izidu najnovejše zbirke - škofjeloškega ^ Šoširja, Gorenjske predilnice in Kroja.

ki so minul i petek /veče r napolni l i dvorano Lo-N<

^ M u s a k i , l^L>S-» odra. so tja prišli , da bi počast i l i jubilej pesnice Neže

aurer, spoznali njeno novo p e s n i š k o zbirko Kadar l jubimo, Predvsem pa so prišli zaradi P O E Z I J E . Organizatorji priredi-

. soustvarjalci večera so / veliko mero pretanjenega poslu bj) odmeril i HI SI 1)1 tisto vlogo, ki jo l judem, pos lu ša l cem.

•''ceni namenja že pisec poezije Vsa spremljava, od reciti-g a f ' ^ ' a s r i t ' kitaristov, plesnega giba, je v tem večeru poma-Sh v e r 2 ° m do pravšn jega okv i r a ; t akšnega , kakršnega bi si

Podobnih pr i ložnos t ih zaželel \s.ik pesnik. Kadar verzi j l , lC |o k ljudem, postanejo sporoč i l a pesnika sila preprosta p | , r a ' u , n l j i v a , svet pa pri jaznejši in znosnejš i tudi po temnih Rol ^' n , , m | m kaže ; poeziia takrat postaja ključ do mno-{^!°Sa med l judmi , med L J U D M I I N P E S N I K O M , med te • l i n menoj. "Urez ljudi sem nič, brez ljudi ni moje poezije," Yj e Jalu Neža Maurer , in m razloga, da ji ne bi verjeli. • L .

S I M P O Z I J

O D R . T I N E T U D E B E L J A K U

Škofja Loka - Z a l o ž b a Karantanija prireja v petek, 12. okto­bra, celodnevni simpozij o slovenskem pisatelju, prevajalcu, l i ­terarnem zgodovinarju in mentorju dr. Tinetu Debeljaku. Pri organizaciji prireditve, ki se bo zače la ob 9. uri v hotelu Tran-sturist sodelujejo tudi Izvršni svet S O Škofja L o k a , Muzejsko d ruš tvo Škofja L o k a , Loški muzej in hotel Pa lače iz Gor ice .

Škofja L o k a ni nak l j učno izbran kraj tega simpozija, k i se ga bo udeleži l tudi pisateljev sin Tine Debeljak ml . , saj je b i l lani umrl i pisatelj rojen leta 1903 v Škofji L o k i . Znan je kot urednik revije D o m in svet, kot urednik kulturne rubrike Slo­venca. Debeljak sodi med n a j p o m e m b n e j š e slovenske preva­jalce, predvsem iz slovanskih jezikov. Poznamo ga tudi kot mentorja, saj je prvi izdal pesmi Franceta Balant iča , v emigra­ciji - takoj po vojni je emigriral v Argent ino - pa še Tineta H r i ­bovska in druge doma z a m o l č a n e pisatelje - Preglja, Vel ikonjo, Majcna, Dolenca . B i l je tudi eden od ustanoviteljev muzeja v Škofji L o k i , za kar je ob muzejski 50-letnici prejel tudi prizna­nje in zlato medaljo. Simpozi j je vkl jučen v okvir Blaznikovih večerov, ob tej pr i ložnos t i bo v Loškem muzeju tudi odprta razstava Debeljakovih del.

N.i s impoziju bo vrsta poznavalcev osvetlila delo Tineta Debeljaka. Sodelujejo: Tine Debeljak ml. - Tine Debeljak in Škofja l o k a , dr Taras Kermauner Debel Jakova C r n a maša , Krance Pibernik Poezija Tineta Debeljaka, dr. Helga Gluš ič -Ime Debeljak kot literarni zgodovinar, Alo jz Rebula l ine Debeljak, prevajalec Danteja, Ladislav Lenček - Debeljakova kulturna ustvarjalnost v zdomstvu, dr. Irene Mis le j - L ikovna oprema Debel |akovih del , M a r k o JenŠterle - Odnosi med Tine-tom Debel jakom in Edvardom K o c b e k o m

J E S E N S K I P L O D O V I J E S E N I Š K E G A Z A L O Ž N I Š T V A ^ ' n o M ^ j . ^ 1 " ^ ! 1 ' / preteklih mesecih že zabeležil izid nekaterih knjižnih novosti v jeseniški občini. Književna zadruga Jesenice je v dveh

I«. / V l . j!* l l l , J i * » 4 ' 1 , h i'dala dvoje povesti Ladislava Crnologurja: Ka/streljeni bog in tehnološki presežek, rdečelasa lisica in še kaj. Kot M o ^V'*' , , f a r i * v t ' knjižnice je izšla zbirka književnih esejev oz. kritik Marku liudnika Osemdeseta leta. Planinsko društvo v

'"r i s t j^ S , r i u , i S t ' l oddolžilo spominu Jakoba Aljaža z njegovo Dovško župnijsko kroniko, ki jo je za tisk pripravil Janez Svoljšak. 4 '»o društvo v Kranjski Gori je pomagalo pri izdaji knjige planinskih potopisov in meditacij Junija Kokalja z naslovom I renutki.

^****-~^^ Iranci I ušar je v lastni režiji izdal zbirko pesmi Rdeči prah.

Tik k t | | P icd i / i , | , ) m | U | ( . s t . ,„. ' . I l n / | ' l i

n ' m u i t » naslovov vse v K ' H i / c v i i e zadruge le N . J na prvem mostu ' ''brane pesmi ( h.u ( , * s k e e „ i .

' U <a /na

ki bodo slo vo spomnile na • menil i pi ,ei | » '

romanov (Žensko , K ( Hlh" ' " ' Speh n < | i tmhu.

J V o j C a » a v a d n e v | j . . «*» So

°, dj

K E S * ,

norosti ) do u -• i « « pital m obja­

vi t l [ jeseni pue/ijo V tisku ' I . por, / b i r k ; i 'H«»» , i>

h 1 , 1 'lm ' " , , , l s , r K ; n , : « "»«»;>/ ° v je i W 1 / 1 i i Spominov na

r>,Sr>e , -»iK-ei., Voge, narodo ''HŽKe • : e . ki jc bi la ob pr­

vem iz idu pred dvema letoma hitro razprodana.

V le tošnjem planu pa so se nekateri nas lovi : Turis t ično d ruš tvo Kranjska G o r a bo iz dalo kn| igo ljubezenskih pesmi iz • 11 • 11 ,i me losipa Vandota, Mala Cufarjeva knjižnica obl |ubl |a prozni prvenec sicei prekaljenega pesnika Valentina < u rn im, i / n i . lovom Varščine, medtem ko Književna zadruga Jesenice obl | i ib l ja prozno del«) ( .»ažki Tomaža Iskre, in etno loško delo o življenju v pred­vojnih Jesenu, ah avtorice Zdenke Tuhir . kustosinje v

l e h n i š k e m inuzc| i i Že l eza rne Jesenice Bol) negotov pa je lu di za letos napovedan iz id V I . kii | ige jeseniškega zbornika Je­klo in ljudje. U | ia jmo, da se ne bo /nova uresniči l pregovor: mnogo babic ki lavo dete, ta­ko kot se je lani /god i lo z na-povedano veliko monografijo ob (>() letim i mesta lesenice, s kateio m bi lo potem im

Dejstvo, da je gospodarstvo v občini K - z u razsula, jeseni •.kili založnikov oč i tno ne ovi

jo samo tisti projekti, ki čaka jo na denar iz obč in ske blagajne.

Aktivnost j e sen i šk ih za ložni ­kov pa se ne omejuje zgolj na izdajanje knjig in se širi tudi na postavljanje knjižnih stojnic na Jesenicah in v Kranjski G o r i , pa na sodelovanje na sejmih, kot npr. na Pomladanskem knjižnem sejmu v Ljubljani , ko je Književna zadruga Jesenice poleg svojih i/daj prodajala tu­di knjige drugih gorenjskih u ložnikov podobno stojnico pa namerava postaviti tudi na le

i pač pa deluje nanje celo po lošnjem prednov oletnem G o življaioče, saj izhajajo knjige renjskem sepnu v Kranju kot po t ekočem traku. Stagnira I . I.

K U L T U R N I K O L E D A R

J E S E N I C E - V galeriji Kosove g rašč ine bodo v četr tek, 11. ok­tobra, ob 19. uri odpr l i razstavo l i k o v n i h del akademskega s l i ­karja Zmaga Puharja. V razstavnem salonu D o l i k bodo v pe­tek, 12. oktobra, odpr l i razstavo Delavska ustvarjalnost 1990. R A D O V L J I C A - V fotogaleriji Pasaža radovl j i ške grašč ine je na ogled razstava fotografij na temo Javorn i šk i Rovt danes; raz­stavlja foto k rožek OŠ K a r a v a n š k i h kurirjev N O B K o r o š k a Bela. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja Jože Horvat. V avli ra­dovl j iške o b č i n e razstavlja slike Jože Smolej iz Radovlj ice. Š K O F J A L O K A - V galeriji Loškega gradu je na ogled razsta­va slik Antona Dolenca in lesenih plastik Staneta Jarma. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu predvajajo video kasete o muzejskih zbirkah. T R Ž l C - V K u r n i k o v i hiši razstavlja slike dr. Ivanka Bosanac. V Pavil jonu N O B razstavljata akad. s l ikarka Suzanne Kiraly in akad. k ipar Ferenc Kiraly.

Kranj - S klavirskim koncertom belgijskega pianista Aquilesa Delle - Vigne se je v kranjski Glasbeni šoli - žal ob ne preveč polni dvorani - začeta nova koncertna sezona. Koncertni program nove sezone je dokaj ambiciozen: med približno desetimi koncer­ti se bodo zvrstili solistični nastopi, komorni nastopi in tudi že nestrpno pričakovana promocija kranjskega komornega orke­stra. - L . M . - Foto: Gorazd Šinik

P R E M I E R A V Č U F A R J E V E M G L E D A L I Š Č U

Jesenice - V če t r tek , 11. oktobra, ob 19.30 bo v Gleda l i š ču Tone Cufar prva premiera nove sezone. Pr ipravi l i so t r ag ično farso Eugeneja Ionesca Stol i . T o je že tretja igra tega avtorja v zad­njih desetih letih, k i so jo postavili na oder jeseniški g ledal iš -čniki . Režiser predstave je M i r a n K e n d a , scenograf je Jože Be-dič , odrski gib pa je pr ipravi l Janez Mejač . V farsi nastopajo: Tatjana Košir , M i r a n Kenda , Igor Škrl j in "še vel iko drugih oseb". Premiera bo tudi svečan dogodek za igralko Tatjano Košir , ki s tem praznuje svoj t isoči nastop na deskah jesen i ške­ga g leda l i šča . Predstavo bodo v tem tednu ponovi l i še v petek, 12. oktobra, in v soboto, 13. oktobra, vsakič ob 19.30. ur i .

P R V A Š T E V I L K A R E V I J E

T H E S C H O O L F I E L D

Ljubljana, 2. oktobra - Skupina raziskovalcev Pedagoške ­ga inš t i tu ta pri Univerz i v Ljubljani seje združ i la v slovenskem druš tvu raziskovalcev šo lskega polja. P lod njihovega dela in o s e m m e s e č n i h priprav je tudi nova znanstvena revija The School F ie ld , k i jo je na t iskovni konferenci podrobneje pred­stavil njen urednik Marjan Šet inc .

Revija je pisana v ang le škem jeziku, da bi lažje prodrla v mednarodno znanstveno izmenjavo in trg znanja v svetu. V u r e d n i š k e m odboru so strokovnjaki z vsega sveta. Prva števil­ka, za katero so pokazal i presenetljivo vel iko zanimanje tudi v d o m a č i h šo lah , je tematsko ubrana na lansko mednarodno konferenco šolskih psihologov v Ljubl jani . Izšla je v tri t i soč izvodih . Ko t je dejal urednik Marjan Še t inc , naj bi v vsaki šte­vilki z znanstvenimi č lanki sodelovali vsaj trije d o m a č i avtorji, p r ičakuje pa tudi, da bo pomembnosti pr imerno revijo finan­č n o podpr l republ i šk i sekretariat za znanost. • H . J .

V E Č E R S T O N E T O M P A R T L J I Č E M

Tržič - Danes, v torek, ob 18. uri bo na vabilo t ržiške knj ižnice gost na literarnem večeru v Pavil jonu N O B pripovednik, dra­matik, publicist, prevajalec in dramaturg Tone Partlj ič. Avtor tako znanih del, kot so Vdovstvo Karo l ine Zašler, M o j ata, so­cial ist ični kulak. Ščuke pa ni , da n a š t e j e m o samo nekaj iz nje­govega o b s e ž n e g a literarnega in dramskega opusa, bo na sre­čanju povedal marsikaj o svojem delu in življenju.

O b L i n h a r t o v e m j u b i l e j u

E N C I B E N C I N A K A M E N C I

Radovljica - V nizu dogodkov, ki so že a l i se še dogajajo ob 200. letnici Linhartove veseloigre Ž u p a n o v a M i c k a , se bo ta petek, 12. oktobra, v Radovl j ic i zače la vesela Linhartova šola in sicer na Linhartovem trgu, če bo slabo vreme, pa v grašč in i . N a tej o t rošk i veselici bodo otroci r isal i , f r iz i ral i , maskiral i , iz­deloval i vse m o g o č e , koncert i ral i , nastopali kar tako in za na­grade. Vse se bo zače lo od 15. uri in trajalo tja do 18. ure.

Vmes, ob 16. uri bodo v Sivčevi hiši predstavili kn j ižno nOVOat, zbirko o t rošk ih l judskih pesmi, zbadljivk in zmerljivk z naslovom I nci benci na kamenci , k i j i h je zbral Roman G a š p e -rin, za loži la pa O Š F.S. F inžgar ja Lesce. Knj igo je i lustriral akad. slikar Zvonko Coh, razstavo njegovih ilustracij pa bodo v Sivčevi hiši odpr l i od 18. uri .

G O S P O D A R S T V O

U R E J A : M A R I J A V O L Č J A K

Konkurenčna klavzula Kranjski sindikat dal pobudo delavskim svetom, naj uveljavijo konkurenčno klavzulo.

Ponekod so konkurenčno klavzulo hitro uveljavili, prehi­teli so celo novele zakona o podjetjih, saj so na pobudo direk­torja reagirali delavski sveti. Tako so, denimo, kranjski Mer­kur kaj hitro morali zapustiti vsi, ki so odprli zasebne proda­jalne, škofjeloški EGP vsi, ki so se popoldne doma ukvarjali s tiskom itd. Seveda ni šlo brez jeze, toda boljša je prva zamera kot zadnja, saj so se novi podjetniki (vsaj nekaj jih poznamo) še bolj zagnali v posel, nedvomno tudi zato, ker se želijo do­kazati.

Vsepovsod pa seveda ne gre tako, vse bolj odmevni so primeri, da se direktorji ukvarjajo z zasebnimi posli, ustana­vljajo celo svoja podjetja in zato seveda nimajo nikakršnega interesa, da bi uveljavili konkurenčno klavzulo. Delavski sveti več ali manj nemočno opazujejo njihovo početje, saj na njiho­ve seje seveda prihaja vsa poslovodna struktura, ki vse vidi in sliši, če ima kdo predolg jezik, se mu kaj hitro lahko zgodi, da postane presežek in izgubi delo. Doslej najbolj odmevni pri­meri podjetij v podjetjih so v Iskri, v zadnjem času pa se bolj glasno šušlja, da se nekaj podobnega, menda zelo opazno, dogaja v kranjski Mlekarni in nemara se še kje, le da ljudje zaradi strahu molče.

Že na seznamih prvih zasebnih podjetij smo lahko opazi­li imena direktorjev in visokih občinskih uradnikov, pojasnje­vali so, da jih ustanavljajo za vsak primer. Nekaterim so pri­šla že zelo prav, vsaj zdaj že bivšim občinskim uradnikom, (udi nekateri direktorji so se že preselili med zasebne podje­tnike in ušli konkurenčni klavzuli. Najbolj "pogumni" pa vztrajajo in kujejo lepe dobičke, ko utečene poslovne zveze družbenega podjetja preusmerjajo v lastna zasebna podjetja z enako dejavnostjo, sklepajo za lastno podjetje sumljive kupči­je s podjetjem, kjer so zaposleni.

Na kranjskem sindikatu pravijo, da vse pogosteje dobi­vajo tovrstne pritožbe delavcev, ki v podjetju glasu ne upajo dvigniti, problem pa zdaj (oliko bolj silovito prihaja na dan. ker so si direktorju po navodilih kluba Manager skokovito po­pravili plače. Znano pa je, da prav pri plačah jeza delavcev običajno prekipi in tedaj izbruhnejo še vsi ostali problemi.

Kranjski sindikat je zato dal pobudo delavskim svetom, naj uveljavijo konkurenčno klavzulo in jih o tem obvestijo. Morda bodo v pomočjo zunanje pobude uspešnejši pri uvelja­vljanju novele zakona o podjetjih, za katero se nekateri direk­torji ne zmenijo.

Konkurenčna klavzula je na Zahodu že zdavnaj dodo­bra uveljavljena in spoštovana, pri nas tudi na tem področju še vlada zmeda. Novela zakona o podjetjih gre celo dlje od zakona o delovnih razmerjih in pravi, da direktor in drugi de­lavci ter njihov zakonec, otroci, starši in starši zakonca ne smejo biti ustanovitelji podjetja ali obratovalnice z enako de­javnostjo, prav tako ne smejo delati v drugem podjetju z ena­ko dejavnostjo. Takšna prepoved traja še dve leti po preneha­nju delovnega razmerja v podjetju. Naša konkurenčna klav­zula se torej nanaša na zelo širok sorodstveni krog, čemur je nedvomno botrovala dosedanja praksa prepisovanja obrti na sorodnike, j čimer so se izognili plačilu davkov. Seveda bi bilo to pametneje preganjati z davčno policijo, ki pa je žal še ni­mamo. Prav tako bi morali jasneje določiti, na koga se kon­kurenčna klavzula nanaša, saj se na vse delavce prav gotovo ne more, zanesljivo pa se mora menežderje in strokovnjake. Žal pa pri nas tudi še ni povsem jasno, kdo je menedžer.

Čeprav imamo na našo konkurenčno klavzulo nekaj pri­govorov, jo vendar kaže hitro uveljaviti, da bi vsaj direktor­jem, ki se v službi pečajo z zasebnom posli, pristrigli peruti. Dokler namreč ne bo razrešeno vprašanje družbene lastnine, nad sabo nimajo lastnika, ki bi jim gledal pod prste, delavski sveti so zanje pač zelo slab nadomestek, saj v njem sedijo de­lavci, ki ob grabežl/ivem direktorju lahko le trepetajo za delo. • M . Volčja k

Slovenska vlada je pripravljena pomagati Elanu, vendar jamstva ne bo dala

Z e l o p o m e m b n e b o d o

o d l o č i t v e h r v a š k i h u p n i k o v

V postopku prisilne poravnave ločitveni upniki ( t r i banke) ne bodo slovenska vlada jamstvi imeli glasovalne pravice. ni dala Kranj, 5. oktobra - Poravnalni senat kranjskega sod i šča , ki ga vodi sodnica Dragica Pirihova, je končal preizkuse terjatev in objavil imena upnikov, ki imajo v postopku prisilne poravnave za begunjski Klan glasovalno pravico ter določ i l njihov obseg. Glasovanje se bo zače lo v torek, 9. oktobra, ob 9. uri, ko se bo nadaljeval narok, ki poteka v dvorani kina Center v Kranju. Pr i čakujemo lahko, da bo rezultat glasovanja znan še l e v četr­tek, nemara celo petek, saj je postopek zamuden.

Poravnalni senat je objavil odpovedalo v a r a ž d i n s k o pod-sklepe o verjetnosti terjatev, predsednica Dragica Pir ihova j i h je brala skoraj celo uro, kar govori o tem, kako o b s e ž n o je njihovo delo ozi roma kako dolg je seznam E lanov ih upni­kov. Sklepi o verjetnosti prere-kanih terjatev so osnova za do­ločitev obsega glasovalnih pra­vic v postopku prisilne porav­nave, n ikakor pa to ni dokon­čni seznam Elanov ih upnikov ozi roma dolgov. U p n i k i bodo n a m r e č lahko kasneje uvelja­vljal i tudi prerekane terjatve, za katere je sod išče pri ugota­vljanju obsega glasovalnih pra­vic ugotovilo, da niso verjetne. Pa tudi to še ni nujno d o k o n č n i seznam, saj lahko obstajajo tu­di terjatve, ki j ih upn ik i v po­stopek prisilne poravnave mor da sploh niso pri javil i in jih bo­do uveljavljali v pravdnih po­stopkih. Doda t i pa bi morali seveda tudi b a n č n e garancije za tuja posoji la, ki še niso do­spela v p lač i lo . Zato številk o obsegu Elanovega dolga, ki j ih s l i š imo na kranjskem sod i šču , n ikakor ne smemo razumeti kot d o k o č n i znesek.

Tri banke ne bodo glasovale

V postopku prerekanja terja­tev je sod išče glasovalne pravi­ce vzelo enajstim upnikom Objavi lo pa je sklep o ločitve­nih pravicah treh upn ikov : G o ­renjske banke Kran j , Komerc i ­alno hipotekarne banke L ju ­bljana in A banke Ljubljana, saj so ti upn ik i vpisali hipoteke na Elanovo p r e m o ž e n j e in kot loči tveni upn ik i v postopku prisilne poravnave nimajo gla­sovalne pravice. K o t loči tveni upnik je nima tudi podjetje E l a n Trade iz Ljubljane. Zan i ­mivo pa je, da se je hipoteki

jetje C o n i n g , k i j e 10. aprila le­tos vpisalo zastavno pravico na Elanove vrednostne papirje v višini 74,4 mil i jona dinarjev, zato mu glasovalna pravica ni bi la vzeta. Zakaj je C o n i n g to storil lahko za zdaj le ugibamo, nemara se bo izkazalo med gla­sovanjem.

Zaradi loč i tvenih pravic je celotni obseg glasovalni pravic bistveno zman j šan . Gorenjska banka Kranj n a m r e č nima gla­sovalne pravice za 125 mili jo­nov dinarjev, ima pa jo za 40 ti­soč dinarjev. Komerc i a lno hi­potekama banka Ljubljana v celoti n ima glasovalne pravice, A banka n ima glasovalne pra­vice za 43,5 mil i jona, ima pa jo 5 mili jonov dinarjev.

Zakon o prisi lni poravnavi , s tečaju in l ikvidaci j i je glede pravnega po loža ja loč i tvenih upnikov v postopku prisilne poravnave jasen, je pojasnil sodni senat, saj v 37. in 41. čle­nu do loča , da z uvedbo postop­ka prisilne poravnave nehajo veljati le tiste loč i tvene pravice, ki so bile pridobljene z izvršbo v zadnjih 60 dneh pred začet­kom postopka prisi lne porav­nave, ki tako nima uč inka na loč i tvene pravice, pridobljene na podlagi pogodb in zakona, čep rav so bile pridobljene zno­traj lega 60 dnevnega roka.

OdSteti moramo torej glaso­valne pravice treh vel ik ih upni­kov : 491 mil i jonov dinarjev Komerc ia lno hipotekarne ban­ke Ljubljana, 125 mili jonov Gorenjske banke Kranj in 43,5 mil i jona dinarjev A banke I ju bljana. S p r ib l i žno 2,5 miljarde dinarjev se tako obseg glaso­valnih pravic zman j ša na pri­b l ižno 1,8 milijarde dinarjev. Namesto 506 upnikov pa j ih bo tako glasovalo 491.

Dodat i velja še to, da je hi ­poteke m o č izpodbijat i šele v

zače tku s teča jnega postopka, ko se na sod i šču pojavijo vsi upn ik i , saj terjatev po konča ­nem s teča jnem postoku ne mo­rejo več uveljavljati. V postop­ku prisilne poravnave pa imajo loči tveni upnik i svoje terjatve 100 odstotno zavarovane in j i h torej ne zadene znižanje na 60 odstotkov.

Teža glasovanja bo na hrvaških upnikih

U p n i k i s Hrvaške imajo pri­b l i žno 30 odstotni delež prija­vljenih terjatev v postopku pri­silne poravnave, ker je obseg glasovalnih pravic zaradi ločit­venih pravic treh slovenskih bank bistveno zman j šan , bodo njihovi glasovi seveda pr idobi l i na pomenu. Pr idobi l i pa bodo seveda tudi glasovi m n o ž i c e manjš ih upnikov. K a k o se bo­do odloč i l i , lahko seveda ugi­bamo, verjetno manjš ih ustreza prisi lna poravnava, saj po 50. Členu zakona o r a č u n o v o d s t v u breme 40 odstotnega odpisa terjatev lahko razporede na ne­kaj let in breme razvodeni sko­zi amortizacijo. K a k o se bodo od loča l i vel iki upn ik i , je seve­da težje napovedati , r e č e m o lahko, da je v igri 26 večjih up­nikov, izvedeli pa smo, da se bodo hrvaški od loča l i tudi po posvetovanju s h r v a š k o vlado.

Vsekakor je zanimiv seznam upnikov, ki bodo imeli največ besede, izbrskali smo tiste, ki bodo imeli največ glasovalnih pravic. Terjatev Medjimurske banke Č a k o v e c z n a š a 265 mi l i ­jonov dinarjev, Banke Slobod­na Dalmaci ja Split 121 mili jo­nov dinarjev. Beograjska ban­ka Beograd 118 mil i jonov d i ­narjev, banka Les Ljubljana l i l mil i jonov dinarjev, I N A nafta pl in Zagreb 97 mili jonov dinarjev, C o n i n g Varažd in 92 mil i jonov dinarjev.

Z a sklenitev prisilne porav­nave zadošča M odstotkov se števka glasovalnih pravic, ome-njenih šest jih ima za 804 mi l i ­jone dinarjev, torej p r ib l i žno 45 odstotkov vseh.

IZ G O S P O D A R S K E G A S V E T A ] B r e z p o s e l n o s t v z t r a j n o n a r a š č a

J a p o n c i o k l e v a j o

Japonci so znani kot hitri in uč inkovi t i podjetniki , na ne­davnem zasedanju jugoslovansko-japonskega gospodarskega komiteja in kasne jš ih pogovorih s predstavniki s lovenskih podjetij, vlade in zbornice so jasno dali vedeti, da naše ra/me re za njihova vlaganja še niso dozorele Brez dlake na jeziku so povedal i , da bodo počaka l i na vključitev Slovenije oz i roma Ju­goslavije v Evropsko skupnost. I /kazalo se je tudi , da ne dajo veliko na s p l o š n e obljube, t emveč so j ih zan ima l i konkretni razvojni programi v Slovenji , teh pa, kot vemo, ni. Naša podje­tja n a m r e č p r ičaku je jo n e k a k š e n vladni program, vlada pa j i h zavrača z besedami, da se v njihovo poslovanje ne bo vtikala, podpr la pa bo vse pobude.

M u r a s e o b r a č a n a p e t i č n e ž e n s k e

M u r a ima med naš imi izdelovalci ob lač i l nedvomno naj­večji ugled, med njene jesenske m a r k e t i n š k e prijeme sodi za suk od mode k stilu o b l a č e n i a in s tem o b r a č a n j a na posame /ne skupine p o t r o š n i k o v l a k o so Že zasnovali kolekcijo LeO-na, ki |e namenjena zelo zahtevnim p o t r o š n i c a m , kolcket |o o z n a č u j e p res t i žna eleganca, kakovost in prepoznavni stil. Te­mu pr imerna je seveda tudi cena teh izdelkov, zato lahko reče­mo, da se je M u r a obrni la na pe t i čne ženske . Zasuk od mode k stilu o b l a č e n j a je p lod spoznanj, ki j ih je prinesla š tudi ja , ki so jo napravi l i s S tud iom Marke t ing , kot prva v Jugoslavij i je menda napravljena po evropskih meri l ih . Pokazala jc n a m r e č , da se tudi med naš imi po t rošn ik i že uveljavlja gibanje, k i je z n a č i l n o za razviti svet, glavni moto teh spremembe pa je mo­da je "out", stil je " i n " .

Kranj, oktohra - Konec junija je na Gorenjskem delo zaman iskalo 3.320 ljudi, avgusta je število brezposelnih naraslo na 3.634 ljudi, napovedi pa so črnoglede že brez upoštevanja morebitnih stečajev podjetij. Brezposelnost loiej ludi na Gorenjskem vztrajno narašča in vse težje je dobiti delo, kar občutijo predvsem mladi, ki jim za­vod za zaposlovanje denarno pomaga pri pripravništvu, nakar se mnogi spet znajdejo na cesti.

Po podatkih kranjskega Z a ­voda za zaposlovanje se zapo­slenost na Gorenjskem, zlasti \ gospodarstvu, zmanjšu je , ne gospodarstvu pa v glavnem ohranja na dosežen i ravni. V le toš i i |em prvem polletju jc b i ­la p o v p i e č n a zaposlenost za 3 odstotke oziroma za 2.503 de­lavce nižja kot lani v tem času . Najbolj |e upadla na Jeseni cah, celo za 4,8 odstotka oziro­ma za f>S < delavcev Pomanjka­n j .1.1.i najbolj obču t i j o mladi , saj podatki kažejo, da je zapo slovanje pr ipravnikov posebej p r o b l e m a t i č n o Letos naj bi j ih zaposl i l i 1.070, po šest ih mese­cih je to uspelo le 135-tim. mnogim s p o m o č j o zavoda za zaposlovanje, ki je v le tošnjem prvem polletju p r i p r a v n i š t v o sofinanciral 112 pr ip ravnikom. Težave nastajajo, ker te pomo­či niso de ležn i o pok l i cn i šoli

m tako imajo največ težav ad ministratorke, prodajalke, elek trikarji , frizerji, avtoii ieh. iuiki in kovinarj i , na srednji stopnji pa ekonomski tehniki

Prvih zaposlitev delavcev iz drugih republik je vse mani. v lanskem pivem polletju se iil i je zaposl i lo 150, v le tošnjem |>a le še 57, zanimivo pa je, da na-i ašča njihov a izobrazba, s.i| | ih jc 28 odstotkov imelo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo

I udi U ( io ien | skem brezpo selnost vztrajno narašča , med leni ko je lansko pomlad ;c rahlo upadla, letos naraš i i i / meseca v mesec. Tako je bi lo januarja brezposelnih 2 669 l judi , juni ja je njihovo števi lo naiaslo na 3.320, avgusta na 3.634. Juniju je bi la brezposel­nost za 7(s odstotkov višja kol juni ja lani , v primerjavi z lan skim decembrom pa seje pove­

čala za 35 odstotkov. Konec le tošnjega junija |c bi lo v Kranju 1.382 brezposelnih, na Jeseni cah 737, v Radovl j ic i 616. v Škofji L o k i 308 in v Trž iču 277 l judi . Seveda štejejo le tisti, k i so prijavljeni na zavodu za za poslovanje. M e d brezposelnimi se je izrazito poveča l dele/ brezposelnih s srednjo izobraz bo, delo najtežje dobijo gimna zijski maturantje, strojni, elek-tro, ekonomski , gradbeni in ko-mcrcialni tehniki , administra torji stro|in mehaniki , proda jalci, frizerji, natakarji, kovi n.u u m elekti ik.it | i . lesarji, šiv i l ic m kuharji

I tonami nadomestila jc v lc-toinjam p r v t n polletju dobiva lo M S brezposelnih, prav i< o do • len.nne pomoč i je dobi lo <S4 ljudi, od tega I 55 pr ipravnikov. Denarno nadomestilo so v en krat nem znesku izplačali 10 u p r a v i č e n c e m , od tega dvema, ki sta delo izgubila zaradi sle ča |a

Napovedi , k.iksii . i bo biez poselnost ob koncu leta, so čr ne. sa| bo biez dela 4 UM) l judi , če se razmere ne bodo obrnile

V petek, 5. oktobra, se je tekel petnajstdnevni rok za P n * dobitev jamstva slovenske vla­de v smislu 20. č lena zakona o pr is i ln i poravnavi . Sodišče teg sicer še n i obravnavalo, usp e l

pa nam je izvedeti, da sloven ska vlada p o r o š t v e n e izjave • dala, odgovor i la je, da bo E l a ' nu pomagala v okviru sklep 0 j ki j i h je sprejela že 17. septe^' bra, torej dva dn i pred zače kom naroka za sklenitev po 5 ' ne poravnave na kranjskem s

dišču.

Slovenska vlada torej . želi, <»a

bi se pr is i lna poravnava i»sPe* šno k o n č a l a , in da bi upniki s konverzijo neodpisanih terja­tev v las tniški kapital pos t a. 100 odstotni lastniki Elana, naj bi se reorganiziral v delt1!' ško d r u ž b o . Ce bo do tega P n ' šlo in če bo imenovana n ° v 3

vodstvena ekipa bo vlada k f e " di t i rala oz i roma dala posojil* 1 ' garancije za financiranje teko­če proizvodnje. Pri poslovn' 1 1

bankah se bo zavzela, da ohra­nijo izdane garancije za tuja posojila oziroma j ih povečaj" glede na poslovni uspeh bodo­če de ln i ške d r u ž b e Elan . Z tif bljansko banko, ki jc izdaja največ garancij za tuja posoji­la, pa se bo dogovori la , naj so-deluje pri i ohranjanju finančn« stabilnosti Elana in potnag a

upnikov pri reorganizaciji E ' 3 ' na v d e l n i š k o d r u ž b o .

Slovenska vlada bo skušal* p reprečeva t i morebitne ven*"* stečaje , k i bi j i h povzročil ° a ' pis E lanov ih terjatev ali n jeg° v

»tećaj. 17. septembra |>a je s' 0 ' venska vlada tudi sklenila. d a

bo od Elana zahtevala p o l i c a j bi lanco Hold inga v Avstriji ! n

vseh Elanovih tujih podj*!!* da |ih bodo podrobno p r o " c l ! pristojne institucije, pri kater"1

je naroČil tudi podroben P gled poslovanja Elanove tO> , ne v Brnci v Avstri j i in P r j^e-jamstev za posamezne tuje ^ dite in njihovo zapadlost, p u b l i š k e m u sekretariatu * a j 3

t ran je zadeve pa je naloži pripravi poroč i lo o ne mh od l iv ih sredstev • M . Volčja k

dovoU«' i ! ^

Napovedi so črnoglede celo brez upoštevanja morebitnih stečajev v P*

na bolje N ikak r4n ih / " a k ! j f c j0 n i , da bi sc, saj podjefJ 3 ^ r i rešitve predvsem v

e p S v

zmanjšan ja zaposlenim n

pridobivan | i i novih ^ i k * mov, ki bi z,i|>oslili P r . ' j pa delavcev. Vse bolj » k t u prffV postajajo stečaji . Ce bo P do njih, bo b r e z p o s e l n « stveno več. o S | " '

Kranjski zavod /:» vame je I.' pod|.-t|*-'» '"' VV | ) i i pieusposa delavcev, šlo jc / a 2.75b (J1,-/a k.u |c zavod namenil lijonov dina i ic\ ^ j h '

Visoka zaposlenost i " flJ,j na brezposelnost je t "d" -j zanesljivo preteklost. v < j j J časi . ko smo imeli „i K

so b i l i med brezposen" ^ 0 posebnež i . Danes je «»? L , j* posc ln imi vel iko T > l u ° l " j 0 sp? man iščejo delo in se b | s # padujo s Številnim' P r

otef pn A. .eni pa si i H" ilov«1

ustvariti normalnega. - i 0

ncdnega življenja. K t " y

stvari spremenile hitro. 0v letih, veud.ii bi " " I 1 ; , r X uvajati tudi n o v l b " 0 ^ I " J sevanja problema , , , x ' / p / n » sti. kakršne bifi«F hodu Pravih pobud 6t0t) \ mi l prijemov na t«'*] /.,1 ,e m • M V o M * *

Torek, 9. oktobra 1990 K M E T I J S T V O

U R E J A : C V E T O Z A P L O T N I K 9. s t r a n m ) i m ^ ® m x * L A S

S l a v k o P r o s e n i z k r a n j s k e A g r o i z b i r e

N e z a u p l j i v o s t v e l e p r o d a j e

d o z a s e b n i k o v

r a n j \ 5. oktobra — V lanskem, predvsem pa v letošnjem letu se je a Gorenjskem pojavilo precej zasebnikov, ki so zaceli prodajati '"etijsko mehanizacijo, rezervne dele, ter ostale stvari, ki jih po-•"ebujejo kmetje. Seveda brez težav ni šlo tudi pri odpiranju teh tr-

8°vin, saj so se nekatere, predvsem večje trgovine, kot sta Agrome-mka in Agrotehnika - gruda, ustrašile konkurence. Zakaj so sebni trgovci s kmetijskim blagom konkurenčni, kakšen je njihov

I 'stop v tej dejavnosti in kakšne težave jih spremljajo, smo se po-? varjali s Slavkom Prosenom, ki je v Cirčah pri Kranju v začetku l a °dprl poslovalnico za prodajo rezervnih delov za kmetijsko me-n a t l'zacijo.

v S kakšnimi težavami se prete­č o soočate zasebni trgovci s •"»etijsko mehanizacijo in re­d n i m i deli?

. Moram povedati , da k a k š -n , h Posebnih težav pri poslova-n J u nimam. V zače tku je b i l o Precej nezaupljivosti s strani ^'eprodaje, saj je prevladova-l ° Mnenje, da smo zasebniki s | abi p lačniki , hkrati pa so se U s t r a š i l i konkurence, predvsem *aradi nižjih cen in d r u g a č n e g a Vs topa do kupcev.

Ali so nižje cene glavni ele­ment konkurence?

Poleg nižjih cen je pomem­ben tudi precej d r u g a č e n od­nos do kupcev, kot sem že omeni l . Gre za hitrost dobave, sposobnost poiskati d o l o č e n e artikle, dostavo na dom in po­dobno. C e nekega art ikla ni ­mam na zalogi , se je treba po­zanimati , kjer se ga da dobi t i , ali pa telefonirati kam drugam in kupca usmeriti tja, kjer ga bo lahko dob i l . C e kupcem do-

s o k i z P r e s a d a k o l č n i

N e š k r o p l j e n a k m e č k a

j a b o l k a s t i s n j e n a v s o k

na ^ r e ( ^ kratkim so v K Z Presad iz Gabrovke izdelal i in poslali u . r& "ov j a b o l č n i sok, k i nosi na etiketi napis, da so jabolka, iz *4sJ ' L z d e l a n , k m e č k a in nešk rop l j ena . Okus soka res kar delt"6 s P ° n i ' n i a n a d o m a č mošt , vendar pa je ob poplavi bio iz-v e n

0 v ^ a r t ežko vsakemu proizvajalcu verjeti, da je izvor nara-

r e s P^fCktdrica Presada, gospa Mar i ja K l u n je dejala, da je sicer etik S C m n o 8 ° izdelkov in poljščin na trgu lažno predstavlja z h e t o B I O , vendar pa Presadov j abo l čn i sok ne sodi mednje. V krnSal*-u ^ ° P r a v z a izdelavo tega soka nakupi l i precej d o m a č i h ieJo t J a r > ° ' k ' z oko l i šk ih kmetij , kjer v sadovnjakih prevladu­je e n , s t a r e s orte , k i j i m grozi propad. Predelava jabolk v sok pa ^OrJ P ° s , ° p k u izdelave j a b o l č n i k a , k i jc nato še prekuhan. H j j ^ n e 8 a ni n ičesar , razen nekaj vi tamina C , ker tako zahteva

Odjemalec iz Nemči je . vs«b' U "'C s ° ' t r o s kvaliteten in naraven, potrjuje že dejstvo, da je kot i ' n . a s t e k | c n i c pod stalni m nadzorom kupca iz Nemči je , saj Vo s t . Z r , a n o , /a Nemce prehrambeni bio izdelki niso nobena no-

' 'n zato se j i h ne da kar tako vleči za nos. br c

l r <-'ktorica Presada pa se poleg tega tudi trudi, da bi tc do­l i n a ^ r C ' a n a z a ' o s t zadnja leta v navalu novih sort, precej za-1«kai • s o r t c ' ohrani l i . V ta namen so v Presadu že nakupi l i tjj J s adik teh sort, ki jih bodo posadil i kmetom i / bližnjih kme-

nešk ^ o v i j abo lčn i sok iz Presada torej ni le pravi naravni sok iz * Tn n I * .. — J r- - —

s| 0 V ( t 'P 'Jcnih kmečk ih jabolk, t emveč tudi spodbuda za razmah "' cga al

ranile

• j - ' . i n M i n u l u janMih, i i i i i v i i iuui » | i u u u u u a t.a ihumui **"*ke k ^ U a ' l c r n a , ' V I K " S a kmetijstva in ohranjanje pristne slo-

Drnovšck

O d p r l i 2 7 . n o v o s a d s k i s e j e m

^rislcj ^jovem Sadu so prejšnji torek odpr l i 27. Mednarodn i jc-Jcrti j c

S ' J C r n . ki je eden največjih tovrstnih sejmov v Hvropi. Se-r n i | 0 v j " ( ' P ' l piedseiimk srbskega izvršnega sveta dr. Slanko Kad flVojj ' V j 1 - ' v svojem govoru dejal, da ni razloga za /adovolj-' 1 i J U s t ' > ( ) ' ' | i l vo fe<leracije na pod roč ju kmetijstva in prehrambene Sfejj j ' u < n s i ce r je v okv i ru sejma precej pozornosti name-J a l n C g a

0 n i a ^ » proizvodnji hrane, ki jo pestijo težave zaradi nelo iin rezervam, ki se vedno ne opravljajo

v ' i u

U V c v ' ogc . Poleg ostalih manifestacij so letos prvič ra/si . i p a S ( ) gospodarstveniki iz romunske pokrajine Timiš , prireditelji » 'Pravil i tudi pregled izumov in t e h n o l o š k i h izboljšav. N a jTO r | » l y * ^ l

r a t n i h metrov sejemske površ ine razstavlja več kot a v l j a l c e v iz dvaindvajsetih držav

M .

] '"'^Cil i 1 '"krat mudil v Komendi v prodajalni kmetijske me-i. b' I <>i/. t , l ..k,. ;.. ....L ........ - '"j/fta l.aha in si ogledal nekatere cene.

t r "'^'Ika

S i | ^ J " ° l ; ' O P l A K 40 rosji M i " , . , | | H N( )S I K()) H . i '

N l e c ! ! a K R 1 » A N 16 ' ^ I n i ^ 1 ! ; ' ^ K K I * A N

i ° s i l n i . J K " l V MS S n K 1 " V MS KI n v i „ s

S i n H l " V l , - k " , S

J? l« i lu ' ' n r ' k o l i c a z., seno m

A H K 140 UM)

n ' k 2?so W ; ' ! " ' k ?oso

cena (v din)

49.900,00 49.MMI.tM) 4h S(M).tM) 41 200.00 22.800,00 ;s o<M),00 * j I 100,00 r. 000,00

61.500,00 -n 100,00 I0.K00.00 11 800,00

ločen rezervni del ne ustreza oziroma ni uporaben za njego­vo kmetijsko mehanizacijo, ga je treba seveda zamenjati. Po­leg tega je tudi strokovnost in s tem tudi svetovanje pr i nakupu na vel iko višji ravni kot v d ruž ­benih trgovinah. Temu primer­no je tudi zadovoljstvo kupcev, saj doslej nisem dob i l še nit i ene pr ipombe glede poslova­nja.

dobro zavedajo, da se sp lača prodajati tam, kjer bodo zanes­ljivo dob i l i p lač i lo v predpisa­nem roku, česa r pa v j u ž n i h re­publ ikah ne morejo pr ičakova­t i . Zato so se s prodajo prete­ž n o usmerili v Slovenijo in Hr­vaško . T u d i glede uvoza ni no­benih težav. Uvožen ih artiklov bo celo čeda l je več, saj so veči­noma cenejši in bolj kvalitetni kot naši . Ovi ro predstavljajo predvsem previsoki davki za nakupe v drugih republ ikah.

Ali nameravate razširiti svo­jo dejavnost?

Trgovino, oz i roma ponudbo vsekakor nameravam razširi t i . Usmer i l se bom v prodajo kme­tijskih strojev in avtomobilov, ponudi t i pa nameravam tudi , kot sem že omeni l , č imveč uvo­ženega blaga. Sicer pa je sama širitev dejavnosti odvisna od pr i l iva kapitala, saj se zasebni­k i ne morejo nadejati vladne

Kako pa poteka poslovanje s partnerji iz drugih republik in iz tujine?

K l j u b zaostrenosti pol i t i ­čnih razmer ni nobenih proble­mov v poslovanju s partnerji iz Srbije, kjer nabavljam največ materiala. T u d i oni se n a m r e č

p o m o č i . Trgovina je sicer do­b i č k o n o s n a , vendar se tisti, k i misli jo, da bodo s to dejavnost­jo na hitro obogateli, motijo. Trgovina s kmetijsko mehani­zacijo in rezervnimi deti zahte­va veliko trdega dela.

Matjaž Gregor ič

Vaška opravljivka Mesarji, poslovneži, znanstveniki in predstavniki industrij­

skih združenj iz držav članic EGS so se združili v boju za boljšo kakovost mesa na trgu skupnosti. Javnost, kije vse bolj zaskr­bljena zaradi pretirane uporabe hormonov v živinoreji, svinjske mrzlice in bolezni »norih krav«, je to dejanje seveda pozdravila z odobravanjem, saj je Zveza za zdravo meso poskrbela tudi za zaščito m zdravje potrošnikov.

Naši mesarji na kaj podobnega seveda še niso pomislili, saj imajo dovolj težav že s tem, da jih ne zaloti sanitarna inšpekcija, kadar prodajajo oporečno meso. Verjetno smo še tudi daleč od prenehanja uporabe kemičnih sredstev v mesni industriji, ko pa se bodo na trgu pojavili tudi takšni izdelki, bodo verjetno ustre zno dražji, kar se sploh rado dogaja pri »bio« hrani. Da o zaščiti potrošnikov niti ne govorimo...

Francoski kmetje se pritožujejo, da so na robu svojega ob­stoja, in da bodo zapustili svoje kmetije. Kmetje so namreč zara­di dolgotrajne suše. bolezni živine in uvoza cenenega mesa iz Nemčije do vratu zadolženi s ISO milijardami frankov poso/il. Vlada jim je sicer namenila 300 milijard frankov, vendar kmetje zahtevajo trikrat toliko, za kar pa ne dobijo pravega odgovora. Ministri se izgovarjajo, da je vladna blagajna prazna zaradi za­livske krize.

Vsaka podobnost z razmerami v našem kmetijstvu je po­vsem naključna. Verjetno so naši kmetje že vajeni vsega hudega ali pa so že po naravi bolj vzdržljivi. Vladi po izgovore m treba ravno v Zaliv, saj se več kot dovolj problemov najde kar doma.

I z ( k m e t i j s k e ) p r e t e k l o s t i

S p e c i a l i z i r a n e

k m e t i j e ž e p r e d 2 2 l e t i

Uvajanje special iziranih kmetij ima torej ze kar lepo zgodo­vino I r t a l(X>S, ko |C bil eden zadn| ih poskusov uvedbe t ržnega gospodarstva pred svinčenimi sedemdesetimi leti, |c pomenilo začetek novega obdobja v kmetijstvu, potem ko so po ekspen mentiranju o b r a č u n a l i s predsodki , da delo z osebnimi sredstvi še m nujno kapitalizacija social is t ičnih odnosov Hkrat i so začeli razmii l jat i , kako bi pridelali več in ceneje tudi na zasebni zemlji , m ob tem ugotovil i , da so v naši zemlji zakopani zakladi , ki čaka jo na kral jeviče, da j i h odkopljcjo in poneso v svet, čep rav so ti kraljeviči zasebni kmetje in njihovi zvesti oprode kmetijski stro­kov njaki.

z a l pa je t akšne in podobne misl i kmalu zatrl ponovni zaton slovenskega d e m o k r a t i č n e g a razvoja v boju z »zdravimi s i l ami« . O specializaciji kmetij se vel iko govori tudi danes, da pa je za­sebni kmetijski pridelovalec pr idobi l t a k š n o veljavo, kot jo je imel nekoč , pa je moralo preteči več kot petnajst let Zato sedaj lahko upamo, da se bodo lazmere v kmetijstvu začele urejevati enkiat za vselej brez ideološk ih predpostavk.

Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj

Komis i j a za delovna razmerja Osnovne šole Lucijana Selja­ka Kranj objavlja prosta dela in naloge K U H A R I C E - za delovno enoto Ž A B N I C A Pogoj: K V kuharica Nastop dela takoj. De lovno razmerje bomo sklenil i za dolo­čen čas , s skra j šan im delovnim č a s o m . Prijave pošlj i te v 8 dneh.

»VIC« - M L A D I V O Z N I K d. o. t Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zla to polje I, Kranj

ID< MLADI VOZNIK

^ 7

Razpisuje prosta dela in naloge za

V O Z N I K E I N Š T R U K T O R J E A , B in C kategorije Zaposlitev je m o ž n a redna ali honorarna. Vse dodatne infor­macije dobite po tel. št.: 064/38-602

V I D E O T E K A

P A L M Pajerjeva 3, 64208 Šenčur

ZIMSKI JEANS JESENSKA IN ZIMSKA KOLEKCIJA

Č E S T E Z A J E A N S

P O S K U S I T E

R o H e O

POSTANITE NASA STRANKA!

VSAK DAN POSPRAVIMO IN OČISTIMO VEČ KOT 30.000 M 2 POSLOVNIH IN PROIZVODNIH POVRŠIN. PREVZAMEMO TUDI VAŠE ČISTILKE Z DELOM ALI JIH NADOMEŠČAMO.

H R I B A R , R U D I J A P A P E Ž A 32, 64000 K R A N J Tel.: 33 -133

K M E Č K I S T R O J

TRGOVINA Z NOVO IN RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO NOVO KMETIJSKO MEHANIZACIJO: TRAKTORJE ZET0R, IMT, URSUS, DEUTZ, CISTERNE CREINA, TR0SILCE, Kl-PER PRIKOLICE, GOZDARSKO MEHANIZACIJO, VSE VRSTE RABLJENE KME­TIJSKE MEHANIZACIJE (Na željo stranke prevoz organiziramo sami) OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PESTRI PO­NUDBI IN KONKURENČNIH CENAH I N F O R M A C I J E :

F R A N C G U Z E U S V . B A R B A R A 2 3 , Š K O F J A L O K A t e l . : 0 6 4 6 2 2 - 5 7 5

G O R E N J S K A

K M E T I J S K A

Z A D R U G A

TZO SLOGA Kranj

V s e n a š e v a r č e v a l c e v a b i m o

v n o v e p r o s t o r e

H R A N I L N O K R E D I T N E S L U Ž B E

v Z a d r u ž n e m d o m u n a

P r i m s k o v e m .

Hranilne vloge na vpogled obrestujemo s 15% obrestmi. Za vloge jamči republika.

Odprto od 7. do 15. ure. Pokličite nas po tel. 23-866 ali 26-171.

P R I N A S N A L O Ž E N D E N A R

J E D O B R O N A L O Ž E N D E N A R !

Hkrati obveščamo vse naše poslovne partnerje, da smo tudi UPRAVNE PROSTORE PRESELILI v Zadružni dom na Primskovem (Jezerska cesta 41). Telelon (064)23-866,26-171.

Š P O R T I N R E K R E A C I J A U R E J A : J O Ž E K O Š N J E K

S l o v e n s k a n o g o m e t n a l i g a

Ž i v i l a - N a k l o z m a g a l a v g o s t e h

Rogaška Slatina - N o g o m e t a š i ekipe Živi la - N a k l o so v nede­ljo gostovali pr i ekipi Steklarja v Rogašk i Slat ini in z a s l u ž e n o zmagali z rezultatom 0 : 2. Z a Živi la - N a k l o so igrali Vodan, Perhavec, Leskovec, Anko, Križaj, Jošt, Ahčin, Pavlin, Bohinc, Tanski, Jerina (Čotman). Prvi gol za Naklance je v 17. minuti dosegel Bohinc, v 67. minuti pa Je vratarja ekipe Steklarja pre­magal se Jerina. Tako je ekipa Živila - Naklo po 8. kolu z dese­timi točkami pridobila mesto na lestvici in je četrta. V nedeljo, 14. oktobra, doma gostijo ekipo Mure. • V. S.

N a m i z n i t e n i s

D v a p o r a z a M e r k u r j a

N T K M e r k u r je po petih ko l ih še vedno brez točk. Boj za ob­stanek bo vel ik, saj izguba najbol j šega igralca Zorana Graš i ča in bližnji odhod M a r k a Jov iča pomenita težak po loža j za klub. T u d i zadnjih gostovanjih v Zagrebu in N o v e m mestu je b i l a ekipa Merkur j a dvakrat p o r a ž e n a , nastopi l i pa so: Rob i Jera-ša, M a r k o Jov ič in V lado Tome. 9 D. K.

P o r a z T r i g l a v a v g o s t e h

Novi Sad, 7. oktober - E k i p a Tr ig lava je na prvi prvenstveni tekmi, k i jo je igrala v gosteh, dož ive la prvi poraz. V igri kranj­ske ekipe seje predvsem obču t i l a trema in ne i zkušenos t novin­ca v l ig i . D o m a č i n i so v prvem p o l č a s u povedl i z 12 t očkami razlike, v drugem pa celo s 24 t o č k a m i . Igralci Tr iglava so na­daljevali bolje in poraz znižal i na vsega deset točk .

Sprejem ekipe v N o v e m Sadu je b i l čudov i t , saj so b i l i ce­lo gostje N E O P L A N T E , k i ima p r e d s t a v n i š t v o v Kran ju .

N A P : Triglav 88:78 ( 49:37) Špor tn i center Vojvodina , sodnika O b r a d o v i č (Sarajevo) in R a š i n o v a c (Beograd). Z a T r i ­glav so ig ra l i : V u č u r o v i ć 32, Ma l jkov ić 18, J a lov ić 2, R e b r a č a 4, M a c u r a , H iko l i č 16, Mil ivojša 5, Ignjatori, J o v a n č e v i č 10, Vuleta 1. • J . Marinček

S l o v e n s k a ž e n s k a k o š a r k a r s k a l i g a

Z m a g i L o č a n k i n K r a n j č a n k

Igralke Odeje Marmor ja so gostovale pri ek ip i Slovana v Lju­bljani in zmagale z rezultatom 62 : 85 (29 : 38). Pri ekipi Odeje Marmor ja sta dobro zaigrali zlasti M a č k o v a in G o r e n č e v a . V soboto, 13. oktobra, bo škofjeloška ekipa gostila ekipo Jesenic.

K o š a r k a r i c e Kranja so gostovale pri ekipi Cometa v Slo-venjskih K o n j i c a h , k i so jo brez težav premagale z rezultatom 45 : 76 (17 : 25). • V . S.

Z a č e t e k o d b o j k a r s k i h l i g

U s p e h B l e j k

Minuli konec ledna so se začele odbojkarske lige. Ženska ekipa Blejk, ki igraj« v II. zvezni odbojkarski ligi - zahod je gostovala v Poreču in zmagala z rezultatom 0 : 3 (-9, -5, -8). Za ekipo Blejk so igrale Domitrovičeva, Kraigerjeva, Koroščeva, (iogalo-vi, Petračeva, Hudovernikova, Urhova in Kobalova.

V I. s lovenski odbojkarski l igi so igralci Bleda gostovali v Mežici in zmagal i z rezulatom 2 : 3 (14, 15, - I, -5, -11). • V . S.

U r n i k v a d b e P a r t i z a n a K r a n j

Kranj, 5. oktobra - Iz. Partizana Kranj so sporoč i l i razpored vadbe, k i bo v štirih osnovnih šo lah in Srednji šoli tekstilne in obutvene smeri . Vadba se je zače la z mesecem oktobrom. V te­lovadnici O Š Matija Copa je ob ponedeljkih / v e č e r med 18.15 in 19. uro rekreacija za otroke in s ta rše , ob torkih med 19. in 20.30 uro je gimnastika za pionirke, ob sredah med 19. in 20. uro je te lovadnica namenjena za Š R G , ob četrtkih med 19. in 20.30 uro imajo gimnastiko pionirke, ob petkih med 19. in 20. pa imajo prostor / a S R G Na O Š Bratstvo in enotnost je ob po­nedeljkih med 20.30 in 22. uro telovadba za ž e n s k e , ob torkih, prav tako med 20.30 in 22. uro, pa je odbojka za ženske . Ob če­trtkih med 20.30 in 22. uro je organizirana aerobika, ob petkih pa jc prostor med 17.45 in 18.30 uro za cicibane, med 20.30 in 22. uro pa je gimnastika za pionirje. V telovadnici O Š Simon Jenko na Komenskega ulici je ob torkih in če t rk ih zvečer, med 20. in 22. uro, nogomet, v telovadnici Srednje sole tekstilne in obutve stroke pa je ob ponedeljkih med 19.30 in 21 uro telo­vadba / i ženske . V O Š Helene 1'uhar je ob ponedeljkih med 16. in 17. uro prostor v telovadnici namenjen c ic ibanom, ob torkih med 19.30 in 21. uro igrajo k o š a r k o mošk i , telovadba za ženske pa je ob če t r tk ih med 19.30 in 21. uro. • V . S.

R e k o r d K s e n i j e P o d r ž a j Dom/ale - Pod gradom Krumperk v D o m ž a l a h je bi l Ictosuii zadnji lokostrelski turnir na prostem v d i scp l in i American K o umi O d gorenjskih lokostrelcev seje najbolje izkazala Ksenija P o d r ž a j , ki j i zmagala / novim d r ž a v n i m rekordom 82? kro gov O d ostalih sia rekorde postavila se Miš l jenovič pri č lanih compound in M u / n i k pri č lanih instinktivno Na t e k m o v a n j It- sodelovalo SO lokostrelcev i / *> slovenskih klubov ter po en klub i / l(ali |e m Srbije Tekmovanje je vzorno organiziral L K D o m ž a l e . • M . Podržaj

R o k o m e t

K v a l i f i k a c i j e z a I. z v e z n o b a l i n a r s k o l i g o

D v a k r a t i z e n a č e n o

Škofja Loka, 6. oktobra - Konec t edn i se | i začela slovenska ro­kometna liga. R o k o m e t a š i šeš i r ja so doma gostih ekipo O P < iro s i ipha in igrali i z e n a č e n o 19 : 19 (9 : 8). Tekma je bila ves čas /a n imiva , saj sta si ekipi menjavah vodstvo. Nekaj minut pred kon­cem so gostie povedli / dvema goloma razlike, precej /medena igra d o m a č i n o v pa kljub borbenosti ni dala p r i č a k o v a n e g a rezul-l na /mage I kipa Preddvora, ki letos igra v slovenski rokometni l igi 'ie gostovala v Krškem in prav tako i z e n a č e n o igrala / doma­čo ekipo Krškega 24 : 24 (19 : 7). V soboto, 13. oktobra L o č a m gostujejo v O r m o ž u , r okome ta š i Preddvora pa gostijo ekipo Ja-,|, n, i • \ . Stanovnik

Velik uspeh balinarjev Radovljice Na Gorenjskem je kar dvaintrideset balinarskih klubov, katerih tekmovalci se merijo v naj' različnejših ligah. Od minule nedelje imamo tudi prvoligaše, ekipo Radovljice. Trata pri Škofji Loki, 6. in 7. oktobra - Na balinišču na Trati so konec tedna pripravili kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev v pr­vo zvezno ligo. S prvim in drugim mestom v II. zvezni ligi sta si na­stop zagotovili dve gorenjski ekipi, ekipa Trata - Škofja Loka in ekipa Radovljice. Obe ekipi sta si močno želeli napredovanja, saj gorenjski balinarji še nikoli niso imeli svojega predstavnika v I. zvezni balinarski ligi.

Tekmovanje so pr ipravi l i č lani Balinarskega k luba Trata, zače lo pa se je že v soboto po­poldne. V izigravanju za prvo do če t r to mesto sta se pomeri l i ekipi B K Trata in B K Šiška. Č e p r a v so d o m a č i tekmovalci , pa tudi številni najvijači ob ba­l inišču, upal i na uspeh ekipe Trate, k i je b i l a prva II. zvezni

Jože Rebec

balinarski l ig i , so imeli mirnej­šo roko balinarji Šiške. Tako so b i l i pri dvojicah, trojicah in tri­krat med posamezniki boljši balinarji Š iške , d o m a č i pa so bih boljši le trikrat med posa­mezniki . K o n č n i iz id je b i l 0 : 2 za Šiško (99 : 177, 6 : 9). Tako

si je ekipa B K Trata, za katero so igrali Bojan Berčič, Danilo Bence, Gorazd Bence, Bojan Buden, Hasan Čauševič, Branko Klemenčič, Jože Mrgole in Jure Štancer, zagotovila igranje za tretje mesto.

Več š p o r t n e s reče so imeli balinarji B K Radovl j ica , k i so premagali ekipo B K Zagreb, z rezultatom 2 : 0 (108 : 79, 11 : 4). Z a ekipo Radovlj ice so igra­li : Jože Rebec, Janez Humerca, Miran Uran, Jernej Razpet, Pe­ter Tonejc, Jože Domovšček in Đ o k o Sinobad.

T a k o sta se v igri za tretje mesto pomeri l i ek ip i B K Trata in B K Zagreb. V preciznem zbijanju je Bojan Berčič pre­magal Jerka Hul i jeva z 2 : 0 (31 :19) in B K Trata je osvojil tre­tje mesto. V igri za prvo mesto pa so balinarji B K Radovl j ica z rezultatom 2 : 1 (111 : 88, 9 : 6) premagali ekipo Šiške in osvo­j i l i prvo mesto, ter se tako uvr­stili v I. zvezno balinarsko l igo.

"Favor i t i so b i l i d o m a č i n i , vendar pa je na jbrž prav preve­l ika želja po zmagi vpl ivala , da so igrali i zpod svojih možnos t i . Pri ekipi Radovlj ice se je izka­zal / last i Jože Rebec, k i je igral o d l i č n o , pa tudi sicer je ekipa pokazala najbolj konstantno formo v vseh d isc ip l inah . Orga-

K O Z M E T I Č N I S A L O N I N S A V N A K E R N M A R T A KOROŠKA 5 64000 K R A N J

TEL (064) 23-650 (HOTEL C R E I N A )

N o v u s p e h B a r b a r e M u l e j

Šibenik, 7. oktobra - Kranjčanka Barbara Mulej je na tretjem turnirju letošnje Jadranske riviere dobila Solarisov turnir in s tem ponovila svojo lansko zmago na tem tekmovanju. V finalu je premagala Romunko Rovando Dragomir, zmagovalko (ur nirjev v Rabcu in Malem Lošinju. Ze v polfinalu pa je premaga­la Romunko Spirlea.

Razburl j iv i finale med Mulejevo m Dragomirovo se je konča l z rezultatom 7 : 6 in 6 : 4, rezultat po l l lna la med M u ­lejevo in Splrleo pi je bil 6 I 4 m 6 : 2. Z zmago naj bi bila se da | okrog 260. mesta na svetovni lestvici.

Te dni Barbara Mule j igra na turnirju na Bolu . • V . S.

P l a n i n s k i i z l e t n a R i s n j a k i n S n j e ž n i k

Kranj, 8. oktobra - Planinsko d ruš tvo Kranj organizira to soboto, 13. oktobra, enodnevni i/let na Risnjak (I52K m) in Platak v ob­močju Gorskega Kotorja. O d h o d posebnega avtobusa bo ob 5.45 uri izpred hotela ( reina Planinci se bodo peljali preko Kočevja , sko / i Delnice do Č r n e g a luga. kjcr se bodo ločili v dve skupin i . Prva skupina bo šla po pes poti nacionalnega parka do vrh Ki snjaka lam |r t tuli koča le l po krajšem postanku nadaljevala l>ol n.i Sfljeinik (1506 m), ter se z vrha spustila na Platak. ("iste hoje je / a oko l i 7 ur. Tu se bo skupina srečala / drugo, ki se bo popeljala na Platak / avtobusom m bo imela mo/nosl vzpona na Sn ježn ik , kamor je dobro uio hoje. Po snidenju obeh skupin se bodo planinci odpravi l i nazaj proti domu. z n . i | iua i i | enim po stankom do I jublfane ( ena prevoza je 165,00 d in , hrana in plja ča pa sia i / nahrbtnika. Pijačo je m o č dobit i tudi v kočah na k i Ifljakll m S i i | cžn iku , za hrano pa ni gotovo Prijave / vplačili sprejema l ' D Kranj , Koroška .V, do zasedbe mest v avtobusu In loun. ici ie po telefonu 1 1 S.M • V. S.

Golf

P r o - A m A n g l e ž u L o m a s u

Bled, 7. oktobra - konec preišnjega letina je bil ua Bledu i l ing i amatersko profesionalni l u n i n v golfu Vuovu |c /magal britan ski profesionalni igralec Johau I oni.is, o d l i č n o pa s.> se i /kazah tudi Blejci , ki so zmagali v ekipnem delu tekmovanja. V ekipi Bleda so igrali I.amberger, G r i l c , < vitan in O s m a n č e v i c Prav ta ko zasluži jo pohvale organizatorji , ki so kljub t ežavam z vreme­nom o d l i č n o poskrbeli / a tekmovunje. • V. S.

Ekipa Trate med igro z ekipo Šiške

nizacija tekmovanja je b i la do­bra, brez napak pa sta jo vodi la tudi sodnika M i r o Pevec in M o j c a Sitar," je ob zakl jučku tekmovanja dejal vodja tekmo­vanja in delegat Balinarske zve­ze Jugoslavije Peter Snoj. Naj­boljši tekmovalec Jože Rebec, ki je hkrati tudi t ehn ičn i vodja B K Radovl j ica , predsednik Ba­linarske zveze Slovenije, dva­krat pa je b i l tudi že predsed­nik Balinarske zveze Jugoslavi­je, je ob zmagi svoje ekipe raz­mišljal takole: " N a Gorenj­skem smo si že dolgo prizade­va l i , da bi se vsaj en klub uvrsti v prvo zvezno balinarsko ligo. Letos smo trije igrali v medre­publ iški l i g i : Trata, Radovl j ica

in Huje. E k i p a Trate in vljice sta si s prvim in mestom zagotovil i i g 1 , 3 1 1 ^ kval i f ikaci jah, z zmago P a . i\ balinarji iz Radovljice smo se z Gorenjskega " v . v

med dvanajst najboljših Jugoslavij i . To nam je t"1 A goletni c i l j , saj smo lani s ^ petindvajseto obletnico ^ in v tem času smo že ^ v a , e f i igrali v kvalif ikaci jah. Ne* ^ igralci so medtem obupa"- „ b i l i pa smo nekaj novih- ~ .j želja je, da ostanemo v zvezni l igi , vendar p a F S | morali ekipo okrepit i na jFa z dvema igralcema iz < * 0 S | gorenjskih balinarskih bov." • V . Stanovnik

Balinarji Radovljice so zasluženo zmagali na kvalifikacijske mm a n ju in se uvrstili v prvo zvezno ligo.

0

K o l e s a r s t v o

B a j t p r v i n a k r o n o m e t e r

Letošnje d r ž a v n o prvenstvo na ste/i je bi lo v / i l £ r C uj |<> tf| lesarji so nastopili v treh kategorijah, na sporedu pa ' L j^j j '" d i sc ip l in . Kolesarji Save so tu ostali brc / naslova, nekaj vi naslovov pa so dosegli mlajši in starejši mladinc i . P i h , r S

c j e ^ zasledovalni vožnji na 3000 m uvrstil na 2. mesto, PoljaO prav tako 2. na kriteriju. I kipa st mladincev (Pilar. " ° Krišel j , Jenko) je bi la druga. n i l ^

Prav lako .o drugo mesto \ ekipni vožnji zasedli n>| 1

v 'f ci t Bajt, Studen, K o s m a č , k o m j . Bajt pa je bil še drug 1 v ^ na točke ("lani so zasedli tretje mesto med ekipami . v V° nih disc ipl inah pa ni bi lo uspeha. | l t k(l

Nadaljevanje D P je bilo še v gorski vožnji in vožnji nometer. Na Sljeme so b i l i rezultati naslednji: ^ C lun i : I Bonča M e r s . 2. Smerc M e r i , 3. Melanšek - ^ J j ^ ' mladinci : I Kranjec k r k a . 2, 1 ink • K r k a , \ Št.mgclj • i fk* Krišelj Sava, ml . mlad inc i : I Karaži ja Z M C , 2. M » f r l ' ! t . u i č Pazin, 5. Studen Sava. ^v^,

Okrog le/era Janin |c bila naslednji dan na s P ° r e t ' , | « j i 1 * j n j i n.i kronometer. K o n č n o je tudi Sava osvojila /lato ko sicei po zaslugi obetavnega ml mladinca /HM Bajt, ki J c

kategoriji povsem zasenčil ostale tekmovalce. fil1' K c / u l t . u i ml . mlad inc i : I Bajt Sava, 2. G i m p e l j - Krka . y • K r k a , st. mladinci : I Sviben M e i \ . 2 M c i v . u ^ ' ' ^ ' ( joH^ njec - K r k a , 5. Jenko Sava. č l an i : I k n j a k o v i č R*>8> Z ' M e r x , I Balofa M c i \ ^ ^

V italijanskem Proaecu pa jc bila že sedma >ink-' ' ^ J -dimev /a rrofeo Cianni Voscoto. Zmaga l jc / i g a Baj' . izredno t ak t i čno d o v r š e n i vožnji.

J e s e n i š k i h o k e j i s t i

p o r a ž e n i v B e o g r a d u

-tek g a Beograd, 5. oktobra - leseniški hokciis t i , ki so s | H " pri ekipi ( i vene zvezde v Beogradu so doživel i i i ep r l - - ^ visok poraz. R a z p o l o ž e n i B e o g i a i č a m so | ih premagal' . pO toni 6 : 2 (2 : 1, 2 : 0, 2 : I) l a k o jc mesto na vrhu l c s t rjlitfjj rib kol ih pive /ve/ne hoke|ske lige prev zr la liubljaiisk« . ki ima prav tako kot Jesenice in Medvcščak G o i i - ' " * K vendar bol jšo r a / l i ko v gol ih Danes, v torek. 9. oktoO ^ 0 lesenicah tekma med dom.K'o ekipo in ekipo M c d v ^ ^ * tan • V, s.

9. o k t o b r a 1990

Z A D O M I N D R U Ž I N O , I Z Š O L S K I H K L O P I U R E J A T A : H E L E N A J E L O V Č A N I N D A N I C A D O L E N C 11. STRAN (mmmimmtGLAs

p ° s k u s i m o š e m e

S i r o v z a v i t e k ^<Hrebujemo: za testo: 200 g moke, 4 žlice olja, moko za razvalja-25o' W n a ( * e v : ' korenček, 1 čebulo, 50 g šampinjonov, 1 papriko, ha, 45

8 mešanega mletega mesa, 1 jajce, pol kosa starega belega kru-g masla ali margarine, 250 g sira (gaude ali edamca), poper,

muskatni orešek, strt česen ali česen v prahu. ' z moke, 3 žlic olja in p r ib l i žno 1/8 li tra m l a č n e vode zamesi-

0 gladko in voljno testo. Pokri jemo ga in pustimo počiva t i 1 L ?' n a { o ga razv lečemo. Pokapljamo ga z oljem. K o r e n č e k in če-

0 tanko n a r e ž e m o , papriko oč i s t imo in n a r e ž e m o na ozke pra-0x•nt., š a m p i n j o n e (ali druge gobe, j u r č k e , l isičke in podobno) ^ 'stimo in n a r e ž e m o na tanke lističe. Zelenjavo p r e p r a ž i m o na

8 masla, nato jo z a č i n i m o . K r u h n a m o č i m o v vodi , da se nap-> nato ga iztisnemo. Z m e š a m o mleto meso, kruh, jajce in zele-

£ v ° - Sir n a r e ž e m o na rezine (175 g sira), z lož imo j ih na razvle-

S l a d k o m i k o t i č e k

N i o z d r a v l j i v a j e p a o b v l a d l j i v a

N a š e zdravstvo ugotavlja, da je pri nas vse več s ladkornih bo ln i ­kov. Sladkorna bolezen je obvladl j iva, ne pa še ozdravljiva bole­zen. Seveda mora vsak s ladkorni boln ik najprej po nasvete k zdravniku . Sladkorni bo ln ik i imajo v Sloveniji tudi svoja d ruš tva , kjer dobivajo svoj časop i s in literaturo, k i j i h še podrobneje in pol judno seznani z njihovo boleznijo in z nasveti, kako naj se j i upirajo. V Gorenjskem glasu smo se odloči l i , da bomo o b č a s n o objavljali tudi nasvete za s ladkorno bolne, od sp lošn ih do čisto konkretnih. Tis t i , ki ste včlanjeni v d ruš tvo in dobivate strokovno literaturo, ste morda to že prebrali , a nič ne škodu je , če še enkrat preberete. Naj bo za zače tek malo sp lo šnega uvoda.

testo. N a vrh damo mesni nadev. Zavitek zavijemo in polo- Kaj m o r a t e napravi t i v v a š i p rehran i m

0 n a n a m a š č e n pekač . Pokapl jamo z raztopljenim maslom ali iem^ a r ' n o ' n P e ^ e m o v pečici pri 200 stopinjah 40 minut. Prekri-s j ^ ° 2 rezinami preostalega sira in p e č e m o še tol iko časa , da se

razleze. Ponudimo s solato za glavno jed .

" l u z v naši garderobi ni n iko l i r° v ol j . Ta jesen j i m je spet na­b i j e n a . Tokrat so iz svet leče-f se satena, najraje z nežn imi ^ n i m j rož icami posejanega, p a t n i k je malo večji, na ro-J a v ' h manšet i , k i se ravno tako ^ t ovratnik konču je ta v kon i

Katera ni T* mitr* ci lnhkf °mi S| Vend;

tera ni za rožice , si lahko 1 tudi enobarvno bluzo,

n 4 j r v sekakor naj bo iz sate kri'jQ r a v e n bomo nosile dal jše Pas : z 8 o r a J sega malce čez b 0

, i 1 . m a na stran porinjeno gu-n a ' s

1 J e zgoraj zašita in ok raše -pa s ! n s k i r n i gumbi , spodaj

c 2 a ' i k a n a odpira .

Vaš krvni sladkor je previsok, morda imate p o v i š a n e m a š č o b e v krv i . oboje lahko znižate s pravi lno u r a v n o t e ž e n o prehrano. Z a ­njo je n a j p o m e m b n e j š i izbor živil, paziti pa morate tudi na njiho­vo ko l i č ino in na nač in priprave hrane. J E J T E tri do petkrat dnevno. Primeren razmak med glavnimi obroki (zajtrk, kosi lo , večerja) je 3 do 4 ure. Č e se pojavi lakota med rednimi obroki , pojejte kos kruha al i sadje. U Ž I V A J T E sveže ali kuhano sadje in jedi brez dodatka sladkor­ja . Namesto sladkorja uporabljajte nadomestek v ob l ik i tablet a l i t ekoč ine (Saharin, Sladin , S lad ic in , Aspar tam, Natreen). P I J T E pijače brez dodanega sladkorja (poglejte na etiketo pi jače , al i vsebuje sladkor!), npr. mineralno vodo, Cedevito brez slad­korja, Š u m , sadni sok Vi tka , ča j , l imonado.

D o m a č i z d r a v n i k s v e t u j e

K o s e o g l a s i a s t m a

Astma je neprijetna nadloga, k i se prav zaradi o n e s n a ž e n e g a zraka pojavlja vse pogosteje. Znan i francoski zeliščar M . Messe-gue astmatikom svetuje lajšanje z d o m a č i m i zelišči. Takole prav i : " T u d i astmo zdravimo z rastl inami, k i pomirjajo: vedno s čes­nom, s surovo in kuhano glavnato solato, s č e b u l o , z zeljem, j a ­bolk i in grozdjem. In če so napadi pogoste jš i , s ežemo po mo­č n e m uspavalu, npr. po makovem prel ivu. Nadalje uporabljamo peterši l j , ki pospešu je iz ločanje , pri vlažni astmi timijan, s ivko, t ravniški žajbel j , krvavi mlečnik in stebla grenkuljice, ki pri kro­ničnih obolenjih d iha ln ih organov uč inkuje jo vedno zelo pomir­jevalno.

Vedno pa še prav posebno p r i p o r o č a m pi jačo , ki je že večkrat dokazala svoje vr l ine: preliv iz 5 gramov česna , 5 gramov l imone, ščepca metinih cvetov, ščepca žajblja (na liter vode), ki ga je tre­ba dnevno popit i dve skodel ic i . N a d to pi jačo se sicer zgražajo s ladokusci , toda astmatikom p r i n a š a olajšanje in ali ni to najvaž­nejše? T u d i zoper seneni nahod lahko ponudimo prav tako č u d e ­žen zdravi lni č a j : 20 gramov česna , prav to l iko čebu le ... in šče­pec vi jo l ic!"

Hrano pripravljajte z M A L O M A Š Č O B E . Meso in druga živila pripravljajte v teflonski posodi , posodi z debe le j š im dnom, pečic i s suho toploto, mikrovalovni pečic i , v celofanski al i aluminijasti fol i j i , duš i te jo lahko v lastnem soku a l i kuhate v vodi . S peče­njem na žaru se izcedi iz mesa m a š č o b a , zato je ta način še to l iko boljši . Pred pripravo mesa vedno odstranite vso vidno m a š č o b o . Uporabljajte olje v zmerni kol ič in i . Za namaz na kruh lahko upo­rabite npr.: nemastno skuto z zelišči, nemasten topljeni sir. O D L O Č I T E S E za hrano iz neo lu ščen ih ž i ta r ic : ovsene kosmiče , črn kruh, jedi z otrobi (graham kruh, graham testenine, graham moka itd.) j e šp ren j ter s t ročn ice (fižol, grah, soja, leča, bob, neo-luščen riž) in uživajte vel iko zelenjave. In kje dobi t i tovrstno prehrano? K a r precej na š ih živilskih trgo­vin ima že svoje kot ičke za sladkorne bolnike (če se bodo poslo­vodje oglasi l i , j i h bomo tudi objavili) , precej teh hranil in pi jač pa smo videl i v novi t rgovinici B I O H R A M na Mohorjevem klan­cu v Kran ju .

P r i p r a v i m o s e n a z i m o

Z e l e n j a v n a p a š t e t a 4 kg mesnatih paprik, 5 kg paradižnika, 1 kg čebule, 1 glavica če­sna, 1 kg korenja, šopek zelenega peteršilja, nekaj listov zelene, 3 do 4 lovorovi listi, nekaj zrn popra, soli po okusu, 15 dag gorčice, 1/2 1 olja

Vso zelenjavo oč i s t imo , n a r e ž e m o i n pr ipravimo za kuho. D a ­mo v večji lonec in kuhamo, da se z m e h č a . Vode prili jemo po po­trebi. K u h a n o p e t l a č i m o . Denemo v š i roko kozico, z ač in imo in kuhamo, da voda m o č n o izpari in dobimo maso, k i j e gostejša od marmelade. Pri l i jemo olje in še kuhamo, da se olje porazgubi. P r i m e š a m o gorč ico in odstavimo. Še v ročo paš t e to polnimo v ko­zarce. Z a v e ž e m o s celofanom. Je od l i čen namaz a l i dodatek k mesu. Paš te ta je še bolj obstojna, če jo pasteriziramo 60 minut pri 98 stopinjah C .

Z e l e n i p a r a d i ž n i k i z z e l e n o 2 1/2 - 3 kg zelenih paradižnikov, 2 dag soli, 1 1/8 1 vinskega kisa, 15 dag sladkorja, 10 poprovih zrn, 1 žlička suhe bazilike, 20 dag čebule, 20 dag gomolja zelene

P a r a d i ž n i k e operemo in na gosto prebodemo z zobotrebcem. Potresemo s soljo in pustimo na hladnem čez noč . Nacejen sok odli jemo in mu pri l i jemo to l iko vode, da je vsega skupaj 3/4 1. Pril i jemo še kis, dodamo sladkor, poper in bazi l iko . Zavremo. P a r a d i ž n i k e , rezine čebu le in na rezance zrezano zeleno z lož imo v kozarce. Zal i jemo s kisom. Zapremo. Pasteriziramo 15 minut pri 80 stopinjah C .

Š a l o t k e v k i s u 1 kg šalotk, poprova zrna, korenina hrena, 1 1 kisa, 2 dag soli

Olupljene ša lo tke v lož imo v kozarec, vmes denemo koščke hrena. K i s prevremo s soljo in poprom. Oh lad imo in zlijemo na ša lo tke . Z a v e ž e m o . Č e z osem dni kis odl i jemo, ga ponovno za­vremo, oh lad imo in zlijemo nazaj. D o k o n č n o zavežemo s celofa­nom.

'Hlj v ^ a b r o š k a prireditev v minulem tednu prometne varnosti je k« je bil dan varnih poti v šolo. V sklopu te akcije je

*»VU0 .rai>ju tudi osrednja republiška prireditev; več kot MH) os-'"ik C C V J1' s Pr'zori i ' prometa porisalo cesto JI.A. - loto: C.

Ob tednu otroka vam že­lim predstaviti fantazijski dan, ki smo ga preživel i skupaj z otroki 28. sep­tembra. Vsi smo zelo uži­vali. Dan je potekal tako, kot smo ga ustvarjali mi vsi, posebno otroci. Vsi mi­m o i d o č i so bili pripravlje­ni na pogovor z nami. Po prvem pogovoru so se otroci sprostili in pogovo­re vodili sami. Delček tega sem po spominu zapisala.

Vsem vam pošiljamo vsi iz naše skupine lepe po­zdrave.

Otroci iz skupine Me­tulj ter Jana in Marija iz vrt­ca Čebelica v Škofji Loki

^ d k a j m e s J ^ m n i b e s e d a d o m

i v J S ? * i , o m m e » p o m n i

Pravr 0 mamico, ki p n l 0 J 1 - 1 rni/o /. , dob io U s i j o ' « . 8 a s k u " a oči . N a nm VU| , , t n mamo, ki pospra k i \ ^ i , M , " - a n j c , na sestucn, k-rj '8 r a in še na mojega

k%vgj "»ucka, k i skače po

V j 0 **da dom mi pomeni

i M * * f c , 5 . » r . O S hero-

,„

' 'Mi , , . , .""*"» Krem lahkn ****lčac, v r . o š

Jezersko

I m p r e s i j a

Sirrnen/c v dal/avo I 0 itd ju hrib. Slani lina brez obličja. Samota Kolovo:na pot. oh n/e/ ko -o In /raven tablami Jabolko pada /',/</<• na tla I u sem ui : jabolkom v mki Mir« k. inslel j . M. b r O Š

bratov Zvan (iorje

Z m a j , l e k a m

s i s e s k r i l

S svojimi pisanimi barvami; nebom, prekritim / o b l a k i ; ve­trom, ki nam kušt ra lase; skriv­nostnimi meglicami, ki se podi­lo noti I u b n i k o m ; je jesenski čas kot na lašč , da se iz pravlji­ce prikrade zmaj in se vtihotapi v našo fantazijo in /aživi / na mi v n a š e m vrtcu in na cestah

a starega mesta Škofje I oke

Sedimo in nenadoma nas ne k . i | op la / i Nekai / a š u n u /unaj pred oknom Prepoznamo ga Zmaj je to! Priklati se v naše misli in otroci mi pr ične jo peti pesem o /ma i 1

Maja "Zmaj je prišel in je padel v luknjo, K . m c c . "

M a t j a ž : "Lete l je, pa še jc le­tel. Padel jc v hišo in šel na hrib."

M i h a : " V jamo se je polula l in se zaletel v s tolpnico."

Tanja : "Zmaj Balalaj s cu l i -co na rami in še kar v p ižami je šel na streho."

Kris t jan: "Po lu l a l in pokakal se je, pa je zletel na streho, na dimnik in odletel do oblakov in padel v hišo in naredil lu­knjo."

A n j a : "Zmaj je letel in padel je v jamo. N a glavi je imel ma­š n o , pa rože in še ška t l e . "

U r š k a : " N a glavi je imel še kocke, pa avto in je letal."

R a z m i š l j a m o : " K j e je ta zmaj Tolovaj? Pojdimo ga iskat!"

T iho se plazimo po igralnic i ,

hodniku / m a j a nikjer. G leda ­mo pod k lop i , v omare... Zma­ja nikjer. S topimo še h kuhari­cama in ju p o v p r a š a m o : " A l i sta videli zmaja.'"

K u h t r i c a Julka se zamis l i : " M e n i se zdi , da je zmaj ravno­kar letal /unaj pred vrtcem."

V copatih s t e čemo pred vr­tec, da bi ga videl i , vendar zmaja ni bi lo nikjer. A mi ne odnehamo. Gremo še v zborni co, kjer najdemo A n o .

" A l i si videla zmaja?" jo vprašamo.

"Vide la sem ga. Takega z re­pom sem videla Pobegnil je i / vrtca. Ustraši l se vas je. Pregla­sni ste b i l i . "

" M i bi ga pa rdi naš l i , " pro­silo otroci. A n a nam svetuje: "Naš l i boste zmaja, če ga boste iskali tiho in boste dobro opa zova I i . "

G remo povpraša t še prijate­lje iz drugih skupin, če so vide­li kje zmaja. Pokaže jo nam pa­pirnatega, ki je pritrjen na stro­pu, vendar ta ni pravi , ni t is i i . ki nas je zjutraj presenetil s šu­mom pred oknom

Razmiš l j amo , kaj naj napra­vimo in sklenemo: /maja Tolo­vaja bomo poiskal i . S seboj

vzamemo koša r i co , da bomo lahko nabrali hrano zanj. D a l i mu jo bomo, da nas bo pustil pri mi ru , če ga bomo našl i .

G r e m o proti Podnu. Pr ib l i ­žuje se nam š tuden tka . Otroci me spodbudi jo: "Tovar i š ica , vpraša j to punco, al i je videla kje zmaja!"

Res jo v p r a š a m : "Oprosti te, ali se lahko malo pogovarjamo z vami? Otroc i bi vas radi ne­kaj vp ra ša l i . "

In vpraša jo j o : " A l i si videla kje zmaja?"

Ni sem ga videla. Prepozno sem vstala. Go tovo ga zato ni­sem srečala . V i ste že zgodaj vstali in ker ga hoče te poiskati , ga boste m o g o č e naš l i . "

G r e m o naprej in se ustavimo pri š i pkovem grmu, kjer trga­mo plodove, da bomo z njimi nahranil i zmaja. M i m o pride neki gospod in poprosimo ga za p o m o č .

" A l i ste videl i kje zmaja? Iš­č e m o ga."

" N i s e m ga videl . Kaj se pa vam zdi? Kje bi lahko b i l ? "

Otroci pripovedujejo: "Šel je po cesti. M o g o č e je da l eč v gozdu. Lahko pa je na Lubn i -ku. T u d i vodo lahko pije v re­k i . . . "

G o s p o d nam svetuje, naj gremo kar po poti naprej. Č e ne bomo preveč utrujeni in bo­mo imeli dovolj časa , bomo lahko zmaja še zares našl i .

T u d i gospo, k i se je vrača la iz trgovine, p o v p r a š a j o otroci , ali je videla zmaja.

" M e n i se zd i , da ste prepo­zni in zmaja ne boste več na­šli ," nam pripoveduje gospa. " M i s l i m , da zmajev zdaj ni več. Bi l i so v davnih , davnih čas ih . Sedaj so le še v pravljicah in r i ­sankah."

Zahva l imo se j i , ker se je z nami pogovarjala, vendar ne odnehamo /. iskanjem. M i h a svetuje, naj p o v p r a š a m o še stri­ca pri t en i škem igrišču. Pozna ga, saj gresta z o č k o m večkrat k njemu na sok.

K o se p r i b l i ž amo , stric ravno zajtrku je Pripravljen se je / na­

mi pogovarjati. M i h a ga vpra­ša : " A l i si videl kje zmaja?"

Ostal i otroci se takoj oglasi­j o : "Zmaja i š čemo. Hrano mu nesemo."

" K a k š n o hrano mu nesete?" nas p o v p r a š a .

"Strupeno," se oglasi nekdo, nekaj pa j i h nadaljuje, da si­pek, k i mu ga bomo dal i , n i strupen.

" K a j boste pa počel i z zma­jem, če ga boste n a š l i ? " še zani­ma strica.

" D a l i mu bomo hrano. Pusti­l i ga bomo pri miru. To hrano naj poje, da ne bo stolpnice po­jedel..." pripovedujejo otroci .

Stric nam svetuje, naj gremo kar naprej po poti , gotovo je ta pot kar prava in nas bo pripe­ljala do zmaja Tolovaja.

G r e m o do Najdihojce in p o v p r a š a m o po zmaju še otro­ke iz tega vrtca ter njihove vzgojiteljice in varuhinje. Pr i ­povedujejo nam, da bi zmaj lahko bi l kje da l eč v gozdu, lahko bi ga odnesla reka, lahko spi v pravlj ici v vrtcu...

Žigu se zmaj zasmil i in reče : "Saj je zmaj tudi ubogi . Pusti­mo ga zdaj že pri mi ru . "

Nekaj otrok pa h o č e zmaja Tolovaja najti na vsak nač in . K o gremo po mostu preko Sel-ščice, se razveselijo in pok l iče ­jo mene in M a r i j o : "Poglejta! Tam v reki je zmaj. Noter je padel. K a k o je vel ik!" se čud i ­jo .

Andre j se z njimi ne strinja. Razlaga: " T o je drevo, ne pa zmaj!"

Vendar tisti, k i ne želijo sprehoda brez zmaja, še naprej vztrajajo in trdijo, da je to pra­vi zmaj, zmaj Tolovaj .

In kaj naj napravimo s hrano za zmaja? Odnes l i j o bomo v vrtec. Č e se bo zmaj pritihota­pi l spet v n a š o igralnico, ga bo­mo nahrani l i .

K e r še vedno ne vemo t o č n o , kako je z zmaji , se bomo o njih pogovori l i še s starši , sprašuje­mo pa tudi vas, dragi bralc i , kaj vi mislite, al i zmaji so, in če so, kje naj j ih d rug i č p o i š č e m o .

R A Z V E D R I L O L R E J A : D A R I N K A S E D E J

A n s a m b e l Jevšek vse bol j pr i l jub l jen s sk ladbo

Z a K r v a v c e m

Kranjsk i ansambel Jevšek ni v 16. letih delovanja n iko l i tiš­čal v ospredje, deloval pa je ves čas enakomerno, ko l ikor je do­pušča l čas ob s l užbah . Že dlje deluje instrumentalno jedro sesta­va : klarinetist in vodja Rudi Jevšek, kitarist Brane Strehar, tro­b e n t a č Velemir Piskač, harmonikar Darko Pire in baritonist (ba­sist) Franc Urbane. Manj s reče imajo Jevški s pevkami, saj so letos zamenjali že t r i : Juli ja Bartel sedaj pokl icno poje pri an­samblu M a r e l a , N u š a Pirnat se je po porok i posvetila d ruž in i , nova pevka pa je Irena Č u č n i k z Jesenic.

Ansambel Jevšek doma igra največ na veselicah, v tujini pa v glavnem v Švici , Avstr i j i in Nemči j i . Za to tržišče morajo ob do­mač ih v ižah obvladati tudi zabaven in k las ičen repertoar, da se lahko prilagajajo žel jam in potrebam obč ins tva .

"Po desetletju navzočnosti na slovenski sceni smo menili, da bi morali za seboj pustiti nekaj glasbenih sledi. Po mali plošči smo pred dvema letoma izdali prvo kaseto z naslovom Mladostni spomi­ni z dvanajstimi skladbami v ri tmu va lčka in polke. S temi pesmi­mi smo posneli tudi televizijsko oddajo.-Ljudje so nas bolje spo­znal i in ponudbe sedaj prihajajo iz več slovenskih krajev. Letos smo nastopil i na blejskem A l p s k e m večeru , kar je tudi posnela televizija," je povedal R u d i Jevšek.

Nj ihove skladbe visoko kotirajo na lestvicah: Dve dekleti je lani zmagala na R a d i u Triglav Jesenice, Za Krvavcem pa je b i la v le tošnjem juni ju prva na Lojtrci d o m a č i h in na narodnozabavni lestvici Rad ia Z i r i . "Skladbo "Za Krvavcem" je napisal Franc L i -pičnik, besedilo pa Neža Maurer. V tekmovanja je bila uvrščena "še vroča" - neposredno iz studija. Na radijskih valovih je zdaj sli­šati tudi že skladbo Ljubo doma in instrumentalno vižo Čez to ra­vno polje. Avtor večine skladb je Vinko S t ruci , v komponiranju pa se poskušajo tudi člani ansambla."

Poleti in septembra so vel iko nastopali po zabavnih prire­di tvah. Rudi Jevšek pa je bil tudi pobudnik nedavne humanitarne prireditve Gorenjci - Gorenjcem. "Slabe izkušnje imam s tovrstni­mi prireditvami, saj se je vse prevečkrat zgodilo, da je šel dobiček v žepe organizatorjev. Spodbudil sem akcijo za nabavo aparature za slikanje kolkov pri dojenčkih za gorenjsko zdravstvo. Vesel sem, da sem zbral dvanajst nastopajočih na enkratni prireditvi. Škoda je le, da se je vabilu na koncert odzvalo tako malo ljudi."

Ansambel bo imel le tošn jo jesen pester program nastopa­li).! Konec leta bodo kot Or ig ina l Berg Muzikan ten (Hr ibovsk i muzikantje) dlje časa nastopali po Švici, decembra pa bodo kot zmagovalci nastopil i v finalu Lojtrce d o m a č i h . Za laki al pripra­vljajo poseben vizualno-scenski nastop, v nač r tu pa imajo tudi snemanje za novo kaseto. • I). Papler

Nove plošče: Paul Y o u n g , Jason in Nevv K ids Pri Radiotelevizi j i Slovenija Za ložb i kaset in p lošč so pred dnevi " u v o z i l i " tri nove LP-je . Po daljši odsotnosti s svetovne glasbene scene se je tokrat spet pojavil Paul Y o u n g z novim a lbumom Other Voices, prav tako pa lahko v trgovinah s p lo ščami dobite novi L P Nevv K i d s on the Block , na katerem se nahajajo njihove zadnje u s p e š n i c e z vrhov glasbenih le stvic. Pesmi Step by Step in Tonight povesta dovolj . K d o še manjka'.' A h a , Jason Donovan z novim izdelkom Hetvveen the Lines. D o b r o pos lušan je , vam želi Z K P R T V Slovenija • I.

Male gorenjske vasi

V a d i č e P i t e : D . D o l e n c

Tu so priklepali ladje

Stari ljudje so menda vedeli pravit i , da je n e k o č v teh globe-l ih pod D o b r č o stala voda, da je bi lo tu vel iko jezero, ki se je verjetno moralo razprostirati vse do Brezij . Potem je voda odtekla in ostali so ti bregovi in l ivade, tu so nastala polja. V Vad ičah , vasici v bregu nad l.e-šami oz i roma pod Popovim so pr ik lepal i ladje. Nek i stan /up­nik v Kovor ju |e menda pravil , da mora še enkrat priti v Vad i če pogledat mesto, kjer se Se pozna, da so tu n e k o č priklepa­li ladje. Kje bi b i lo to mesto vaščan i ne vedo več, Hlebčar je -va mama pa mi pove, da je zemlja na nj ihovih polj ih taka, posebej tamle malo višje, na robu, je med i lov ico videti veli­ke kamne, kot bi tu res n e k o č stala voda.

Topleje kot v Tržiču T u d i Vad iče kot Pa loviče in

ostale vasi pod D o b r č o veljajo

za Gorenjsko Vipavo. Tu je vedno za nekaj stopinj topleje kot v Tržiču in tam okrog, kajti sonce se m o č n o upira v te bre­gove, vetra pa ni . T u d i k o j e či­sto malo sonca, dobro greje, pravijo d o m a č i n i . N e k o č so moral i tudi tu biti vinogradi . I K . i stara Hlebčar jeva strica sta še imela svoje brajde v bre­gu

Vadiče zapisi prvič omenjajo v i l . stoletju, kot last briksen-skih škofov. GotOVO je bi lo tu lepo in bogato, da so se škofje potegovali za to posest. Sad|e tu dobro rodi in gozdovi so polni kostanja. A kostanj tudi tu počas i umira . Najprej se za­č n o sušiti vrhovi .

Ta dan, ko sem obiskala Va­d iče , je d e ž e v a l o , pota so bi la r a z m o č e n a in ljudje so tičali v h i šah na toplem. Le skozi Lese je bi lo na cesti ž ivo, kjer z vso vnemo urejajo in utrjujejo ce­sto za asfaltiranje. Naj se ogla­sim pri Hlebčar jev ih , kjer ma­ma ve vel iko povedati, mi je

Pomaga jmo sebi in d rug im ali

P r i m e r j a v a g m e h j e p Q |

mikov iz Avstrije v rača joč ih se avtomo- W • • • • • J w | v v i • • J Zadnje dn i iz pr t l jažn ikov iz Avstrije v rača joč ih se avtomo bi lov poleg kupa "fas'nge" s i l i tudi zoprn vonj po čebul i . Skla­dovnice desetkilogramskih vreč v K G M naši kupci prav pr idno praznijo, saj tako pri oz imnic i vsaj pri čebul i prihranijo od dveh tretjin do treh če t r t in zneska, k i bi ga za nakup potrebovali do­ma. Seveda, pravi Gorenjec že ne bo kupoval dražje , še posebej, če je cene jše blago celo u v o ž e n o . K a k o se mu je neki kolcalo pred desetimi leti, ko še ni odkr i l avstrijske špecer i je in je kupo­val č e b u l o v Živi l ih po 15 dinarjev za k i logram. Seveda, to so b i l i še "ta m a l i " dinarji - stari novi , kajne. K a k o bi se p re račun l j ive ­mu Gorenjcu šele kolca lo , če bi uspel i z računa t i , kol ikokrat po 15 "ta m a l i h " dinarjev bi šlo v d a n a š n j e 3 "ta vel ike", ko l ikor so na jpametne j š i letos odštel i za ž lah tn i pridelek čez mejo.

A n e k d o t i

K o je bi l Napo leon še mlad čas tn ik v francoski armadi , je z ne­k im ruskim č a s t n i k o m precej v roče razpravljal o zaslugah obeh armad. " G o v o r i , kar h o č e š , " je rekel Rus, "toda priznati mora š , da se mi , Rus i , bor imo za slavo, vaša armada pa samo za denar." "Prav i m a š , " je potrdi l Napo leon , "vsaka armada se bori za tisto, česar n ima."

Samozavest ka to l i ške Cerkve , skoraj dva t i soč l e tne organizacije, k i mis l i , da je v e č n a , je šla Napo leonu m o č n o na živce. N e k o č je v razgovoru s p a p e ž e v i m tajnikom kardina lom E r c o l o m Consa l -vijem povzdigni l glas in zagrozi l : "Bodi te si na jasnem, da lahko vašo Cerkev u n i č i m ! " K a r d i n a l mu je mirno odgovor i l s stav­kom, ki je postal k l a s i čen : "Ve l i čans tvo , tega nismo zmogli niti mi , duhovn ik i , v osemnajstih stoletjih!"

C v e k

Nevsakdanji oglasi V č a s o p i s u Neues Deutschland so se v rubr ik i , podobni "osam­ljenim srcem", nedavno pojavi­l i tudi taki oglasi : - Fant želi najti prijateljico za s r e č n o borbeno življenje - Nasprotnik združ i tve Nemči j išče partnerja podobnih nazo­rov za sestajanje med / imo .

Reagan ruši berlinski zid Nekdanj i amer i šk i predsednik Rona ld Reagan ( 7 9 ) je uresni­čil svoje sanje o tem, da bi zru­šil Ber l inski z id . O b o r o ž e n z dletom in k lad ivom je neda­vno, na zače tku svoje evropske turneje, s i m b o l i č n o od lomi l kos / idu in i / j av i l , da je to ču dovit o b č u t e k . Ravno takrat so se zavezniki iz druge svetovne vojne v M o s k v i dogovarjali o ponovni združ i tv i Nemči je . Lomljenje Berlinskega z idu jc Ronaldu Reaganu pomeni lo tudi osebno zmagoslavje, saj je pred tremi leti z istega mesta pOZVal sovjetskega voditelja G o r b a č o v a naj uniči ta s imbol delitve in hladne vojne.

Moškim je lažje živeti Britanski premier Margaret

Ihatcher meni, da bi bi la pre­cej bolj popularna , če bi bi la m o š k i : "Lastnost i , /aradi kate­rih me kritizirajo, n a m r e č da imam trdna stal išča in da sem o d l o č n a , so prav tiste, / a i a d i katerih bi vsakega moškega hval i l i . Vendar," pravi " / V l c

svetov.il prijazen m o ž a k a r ob cestnem mostu čisto na dnu Lcš. D o m a je bi la Hlebčar jeva mama, ravno mleko je nalivala v steklenice in hitro je stekla beseda o tej mal i , a lepi gorenj ski vasici. Kada r je sonce, je ta­ko lepo, da in.ima ne / d r ž i v hi­ši, l amle na robu je na j lepše , od tod je tako lep pogled na polja, vse do Brezij nese po­gled, na D o b r č o . Kr iško, na Je­lovico in Julijce v ozadju. Pre­lepo je.

Hiše so se spraznile Včasih je moralo biti v vasi

ž ivo, kajti v teh šest ih h i šah je b i lo , denimo, leta I H 6 9 še 55 prebivalcev, leta 1 9 0 0 5 1 , 1 9 1 0 jc š tevilo padlo na 3 9 , I s) H . se je spet povzpelo na 4 7 , potem pa je rapidno upadalo I eta 1953 jc b i lo tu še 3 6 vaščauov 1 9 6 1 . 3 2 , 1 9 6 6 2 6 , zdaj pa, bolj ko s H l e b č a r j e v o mamo šteje-va. i ih ne naš te jeva več kot 1 4

Pri Arnežu sta 2 , pri Ratineku in pri lurju sta pra/ni hiši, pri Hosiku sta 2, pri Hvadnik 2 , pri Hlcbčar iu 3 in pri Brdarju V Včasih pa je b i lo pri eni hiši po deset otrok, se spominja Hleb-ča i ieva mama. Žive lo s« jc

zna lady", "bi t i ž e n s k a v svetu polit ike ima tudi svoje predno­sti. N a ve l ik ih mednarodnih srečanj ih vsi vedo, kdo sta predsednika Z D A in Z S S R , a ker sem edina ženska , tudi me­ne takoj prepoznajo.

V intervjuju za "VVoman's Journa l" je gospa Thatcher go­vor i la tudi o v isoki ceni slave: o vedno navzoč ih g rožn jah te­roristov, zaradi česa r ne more n ičesa r delati spontano, na pri­mer odi t i po nakupih ali na sprehod. Poleg tega se je prito­žila, da nima časa za rekreaci­jo , saj je edina p r i ložnos t za to "tekanje navzgor in navzdol po stopnicah Dovvning streeta šte­v i lka 10 in po hodnik ih parla­menta.

s e j e m Stara ces ta 25, tel 21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELJI

VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb..

Odprlo vsak dan od 11 - 23

sobota od 19 - 23 nedelja od 8 • 13 ure

Prisrčno vabljeni!

skromno, k. 1111 /eui l | a je tu v bregu, težavna /a obdelovanjc Pu-strma je za traktor in moti • no kosi lnico. I )anes mladi ho-d i jo v t rž iške tovarne na delo, v v. i s i h so si pa možje pomagali s turanjem v baronovem, s ku hanjem apnenc, kdo se je aalal tudi, ki je p r e k u p č e v a l z živino. Sejali so vse od kraja, celo lan, vendar nazadnje le še za seme, da so imeli zdravi lo za ž ivino doma Pšenica lepo rodi tu, po­ve Hlcbčai jeva mama. pi \\ le tos |e dobro naredila, koruzo sejejo, nekaj za zrnje, nekaj za silos, krompir sadijo 1'udi i i | i hov je Iclos nekaj bolan, tudi novo seme ni dalo dosti boljše ga pridelka H u d o jih moti , kai i i l|i»d|c tod so \ , i |cni dobre­ga, zdravega k iompir ja . Vedno so sadili le "igoi ju" in v edno |e dob io i i . nc i l i l k d o ve, k . i | |c pr iš lo nadenj.

Divji prašiči so največja nadloga

J e č m e n je dobro naredil , ov­sa pa ne sejejo, ker j im vsegu divji prašiči pož ro . K o r u z o so vso / žico obdal i , da | im |c niso poincndral i Včasih teh živali tod ni bi lo , kakšen jazbec se je

K o t kaže , bo naša in vaša rubrika za dobro voljo le zaži Prvi ste se že pot rudi l i in nam poslal i nekaj predlogov. KaK hovo zakladnico humorja ocenjujete vsi ostali prebiralci r . drilne strani? B i bi lo lahko bolje, sami pos lu ša t e in prtpoy e

te kaj bolj aktualnega in vznemirljivega al i preprosto bolj P ^ č n e g a ? N a primer...? Vab imo vas, da na tem mestu malce po mujete med seboj, kdo bo Gorenjcem ponudi l več snovi za o ^ voljo. Objavljene šale in anekdote seveda honori ramo! Nas j vaše prispevke je še vedno: Gorenjski glas, M o š e Pijad ' Kranj (Smeh je pol zdravja). . ^

Današn j i predlogi za smeh so iz "vietorbe" bralke iz nja. Pa na dobro vol jo!

Rekorder Marti"'' " V zadnjih desetih letih je imel da l eč največji pridelek

kov M a t e v ž , " razlaga Jakob Francki . - Si pa res na t e k o č e m s sosedovim pr ide lkom. h vsa''1' - N o , ja, v id mi pa res še dobro služi . V zadnjih osmih letin jesen tule mimo hiše p revaža do j enčka .

Kdor zna, pač zna - Soseda, ravno sem bi la v trgovini . K r u h je spet dražji! - O h , draga soseda, to pa res ni nič takega. Nas to sploh ne F dene, saj kruha ne jemo. - Nič kruha? Kaj pa potem? - Zemlje vendar!

V drugem razredu - K o l i k o vrst kruha p o z n a š . Jure? . Jure pomis l i , tehta in se o d l o č i : "Poleg svežega poznam s star kruh. Tega pa ne maram."

Iznajdljivi zet - Andrej , veš da doma n iko l i ne odprem vrat, kadar zvon e C

voni dvakrat. - Vem, vem, poš t a r vedno zvoni dvakrat. - Ze, že, a moja tašča tudi .

Sem mislil, da bom po včerajšnjem nalivu vsaj s čolnom kart P1

£ o - v o l n a - ( k u - V o l " 8

i z r e d n a p o n u d b a - v s e u v o z

3 5 0 0 različnih gumbov

3 5 0 0 različnih nians sukancev

5 0 0 različnin nians zadrg o d 12 do 70 cm

• k t o b r a š e d o d a t n a p r e s e n e č e ^

Pri Hlt-ln' nj.-vih je ob stari zrasla Upu iiovu hišu.

našel , MIII.I.I je prihajala, am pak tol iko d iv jučine , kot je je danes, pa n ikoh ni bi lo I ovci Lovske d r u ž i n e K o v o r ima|o na -k i bi tudi Vadiče in za to nedeljo so se dogovor i l i za ve lik pogon nad divj imi prašiči I i so res največja nadloga. Pri Janež iču , kmetiji , ki sodi že pod Perač ico , naredijo največ .kode S.inii lovci hodi |o rav nat ni ivc, ki jih prašiči "obdela jo" .

Včasih, ko so b i l i še " rauhš i c i " , so bo l i pospravi l i divjad

Hlebčar jeva mama s « J j j l j m kako je njen /•',' sen vcčei na kozar^k* J

ČUK o je imel \"l<0.'^crJ do hodi l , m materi P 1 ': .J? gre nad ,.,/IHH-.. / j W j KJ .koiaida m ^ ' eden douiov.i l l « " 1 v . j fi mu lovci zakurili , 1

t j | t ; i ' " ' m ic [Misel \en N ' ' h

N.mi in kmetje \' v s t . \0*i okrog upajo, da Ijo lovci Ic imeli k,[iCjo11

če in razredči l i P r ' '" go.

Torek, 9. o k t o b r a 1990

K R O N I K A U R E J A : H E L E N A J E L O V Č A N 13. STRAN mmm^m^'GLAS

K a k o se Ž i r o v c i ( n e ) v o z a r i j o ( v e č ) v š o l e

Bi se razpletlo tudi brez protesta? lovski srednješolci so pred tednom dni poslali v javnost protest v kateren, se, od ^ ^ ^ ^ ^ c,oveško vožnjo. Očitno so ubrali pravo struno, saj iz Zirov v Škof jo Loko in nazaj (do Irebije) od petka v°zi dodatni avtobus.

Pro* * ^°k.a, 9. oktobra - Šolarji so protestirali javno, ker njihove gle t P " t o ž b e , kot so dejali, pri Alpetourovih možeh niso zale-v^'^ko nečloveške vožnje, kot so jo skušali mesec dni, pa ne pri-V a '1° "jti živini. Če že plačajo, so upravičeni tudi do kulturne in V o ^ . v o z n j e , pravijo. Protestno pismo so podpisali kar 104 žirovski

av t ( lh a j d a ° b , a k : »Gneča je na *irri š? l h Ž e 5 t i r i l e t a - k a r s e v o " L . v Skofjo Loko, a letos še huj-t O U r ° t i C d a j k o , i - k e r n a m J e A 1 P e " bus K 6 1 D R U G ' A V T O B U S - A V T ° -Po«a°- t 6 , 1 0 J e P ° l n ž e n a P r v i h

jj^jah. Podobno je ob 13.50, Pa n k V r a č a m o i z š o 1 - z l a s t i s l a b o

S e n ^ p o n e ^ e l j k i h in petkih, ko idriM™ pridružijo še študentje z

lJ*kega konca.« J a d e J a Primožič: »V tem šol-

jMp? l e t u smo šli že dvakrat na i a s n ° U r ? a r a u i gneče, vendar

n e Poslušajo. Obljubili so si-

cer. da bodo oktobra, ko začnejo študentje, uvedli dodatni avto­bus, vendar je peljal samo prvi dan. Najbolje bi bilo, da bi v šol­ski center v Podlubnik vozil po­seben avtobus.«

Ivo Beovič: »Ker iz Alpetoura ni bilo odziva, smo zbrali podpi­se Šoferji so nam sami svetovali, naj se pritožimo. Doslej so nam prisluhnili le novinarji. Mesečna vozovnica od Zirov do Škofje Lo­ke stane 600 dinarjev, za tak de­nar bi se lahko spodobneje vozi-

ž e K a s t e l i c , v o d j a g a s i l s k e o p e r a t i v e

Letos že 93 požarov h ? o k t O D r a • V (>dJ a operative v kranjski poklicni gasilski bri-

Oi Jože Kastelic je ob izteku tretjega trimesečja s številkami ko-Hiral obsežno delo reševalcev. Podatki zaskrbljujejo - pa ne sa-

t a y * a r ad i meseca požarne varnosti - in kličejo po bolj osveščenem nai>ju ljudi, ki včasih dobesedno izzivajo nesrečo. ,

je hji f l r v ' r i devetih mesecih letos Pokri?..n?mrC(- n a območju, ki ga

r' va kranjska poklicna briga-•r.*3 požarov (lani 76). trije

nJinu sc Štejejo za katastro-i n r j r ' , 1 0 so Krvavec.

1,1 cd fali

.. Tolsti vrh ^ p r Medvode.

prCV|' a s * ' * pm-m polletju so k(,r d o v » l i požari v naravi, nika-ds,^' n e gre spregledati tudi po-ž» r o v ' a je bila kar četrtina po-ilojt| j s t alovanjskih objektih,« ic ks|M," /L* Kastelic. »Precej je bi-i » t 0 v

a i Roreeih vozil. Od vseh po-lUnici!* bilo približno polovica lo ™< »krog 40 odstotkov je bi­

v a l n i . ' ^ i l h

Za gašenje manjših in ^vj'lc"1 P«»'arov naša operativu iuieij 1 , 0 / a t ,<»šča. Sicer pa smo fyj * , e n , času vsega skupaj kar *im ^ k ; , r J e b l i z u

evrop-^ q | h ° r n ! 5 , m l u d i K a s i l c i v

kot n • <* r/ a >ah namreč, podobno r t i i tV( | ' - n i s o /K n l i gasilci, ampak ho v L V ^'rš« "i pomenu, lako k%tfA

d f Htih mesecih 359-krat ('»Hi ji*"'1 v prometnih nesrečah J f » | v . ! k r ; "), od lega dvanajst-( i v0,i, * J i h . k«» je bilo treba izvle-

a«i . - ' • reševati potnike, ra

||k !*~*>nt | jj"/ l , r i ve, vkleščene v pločevi-He srno pomagali v dru-

*r> 2 r t * h <'""' 143-krat), kol

' U l»pit>uh. pogosto smo za­obljenih ključev odpirali

avtomobile in stanovanja, nekaj­krat pa tudi zaradi manj prijetnih vzrokov; starejši mrtvi ljudje v stanovanjih, zaspali vinjeni ali otroci. Razen tega so naši fantje preprečevali še morebitne hujše posledice izteklega olja, bencina, reševali ljudi iz hišnih dvigal, skratka, opravili smo dokaj obse­žno in zahtevno delo.«

/a reševanje je kranjska pokli­cna brigada tehnično solidno opremljena, razen za ekološke intervencije: znanje imajo, nuj­no pa bi rabili posebno vozilo za te namene oziroma približno 400 tisoč mark, s katerimi bi ga kupi­li. V ekoloških nesrečah so. žal, prisiljeni improvizirali, kar pa vpliva na uspešnost dela in pove­čuje varnostni riziko samih reše­valcev.

/a uspešno gašenje požarov je /elo pomembna hitrost. Spiva jc vsak požar majhen (razen eksplo­zije), po pol ure običajno ni več česa gasili. Kranjski poklicni ga­si k i izvo/i|o po\ prečno \ pol mi­nute od prijave požara (podatki o prijavi so pogosto nepopolni ali netočni). Po mestu porabijo za kilometer vožnje poldrugo minu to, /unaj mesta minuto, ludi za­hvaljujoč tej hitrosti in dobri pri­pravljenosti v kranjski občini /a-radi ognja ni bilo hujših posledic • II. .Iclov i m

i l ^ S O N Č N I S T R A N I A L P _ _ — .

u č i n k o v i t o č i š č e n j e o d p l a k

^'lrip'Cl** "ktohra - V drugem letu obratovanja jeseniške čl-u|.^*Pr**e je izkoriščena malo manj kot polovica njenih

*'°rCev S " ' S ° " K ° , o v ' l ' mariborski strokovnjaki / analizo '* jt*s• ' , r , T ' S l ' , l , , h voda, naprava dobro deluje. Od Nuše Jelene vi*i|(.|j " , s k , 'ga Kovinarja, ki upravlja s čistilno napravo, smo Iz-Pr*ve

u d ' ** načrte o nadaljnjem izkoriščanju zmogljivosti na-

*0Qec i C n l r ' l lna čistilni naprava na Jesenicah je začela delovati ^PUk |(-' n u P r a v j i / - 1 biološko čiščenje komunalnih "*Jv«či S '" , , c , vi ne dovajal«) odplak i/ industriic: železarna koi " 0 n**pr " u ' U s l "i sk i ob|ckt n.i lesenicah ima namreč IVOio čistil de*na>UVl' ( ^ntralna naprava je bila /grajena /.i nevlrali/iraii)e •j i/Jj'"''V'1,1 ki ga powtoči U) tisoč ljudi (ilede na io. da |e se-

P r c h ' I S L r , , , b , | M H r ""' napiave. mesto pa ima okrog 20 n ^Hje i ' c c v * °bstaja|o torej >< rezerve pri uporabi naprave/a

, „|, i 1 'k h .. im m nekaj i ud i i/ okolice I iVitj " K«"»di>|| kolektorskega sistema nameravamo še lelos pri .'"c \, *',s'iliio napravo,«* razlaga vodju i i Nula Jf-l)Mi cj '. *ni*kegu k ••unio lin- .• i podjetju Kovinar, »naselja na i, V xke t

J < V l , i s k " '"»bušnico in klavnico ter gospodarske objekte na tt '"'"iti! l r " v n " l u - 1 *" konca novembra bomo končali ludi prei/kus •'a "v' t« l ' M i 'n l napravi o maksimalnih zmogljivostih t is<tuja „ P'»ke i* i 1 1 , 1 Podatkov bomo priill lažje d Ilocitva, ali bi kazalo *i' j**1lao ""J kc i .01, m ilriigth krajev Doline speljali v central t)

S,''»!i i,!' , , u l , r » v " m le-to razširiti ali pa lam zgraditi samostojno /*ie| 1 , P r' I V o- s*"v«'*'» »resničitev katerekoli variante potre-

» 5JJ'kap denarja!« „"^'nči,,' i1' icžko napovedali, kaki) bodo v jeseniški občini • ,J,n»ir», r i

l , ' r c dili čiJčcnjc odplak /*e sedaj pa ic jasno, da so s tie-^ntr;, , > s i u ' m t precej omilili onesnuževanjc save. Slrokoi nja

ki>*i

H° V a r«i!, / ' 1 N ' " S | V " okol'|.i pri mariborskem zavodu za /dravstve e i s | . s " namreč / nnuli/o v/orcev dotoka m odloka i/ cen

ntej. , ,^ "»Prave svguita letos ugotovili, dl dosegajo zakon-,,. ...gUsti • s. Saje

Mateja Debeljak: »Od Trebije do Škofje Loke pobira dijake av­tobus, ki ga je Alpetour uvedel lani. Dijaki iz "doline", ki se vo­zimo z njim. ne dovolimo, da bi nam ga na račun dodatnega iz Zi­rov vzeli. Za nazaj, žal, nimamo take sreče, saj smo na avtobusu, ki odpelje ob 13.50 iz Škofje Lo­ke, nagneteni kranjski, škofjelo­ški in ljubljanski šolarji.«

Za mnenje k protestu žirov-skih šolarjev smo vprašali tudi inšpektorja UNZ Kranj Ivana Demšarja. »Zakon o največjem dovoljenem številu potnikov v avtobusih je jasen. Vendar se vsi skupaj, od prevoznih podjetij do nas in potnikov, ki so dejansko žrtve, vrtimo v nekakšen začara­nem krogu. Ob konicah so vsi av­tobusi na cestah. Ce bi jih kupili še več, bi v drugih urah stali ne­izkoriščeni, kar za podjetja ne bi bilo gospodarno. Tudi šoferji bi raic vozili manj potnikov. Polici­ja nadštev ilnosl tolerira. V občas­nih nadzorih so nas potniki sami kregali, češ, ali nimamo drugega dela kot da jih štejemo, saj bi šo­ferji, če bi dosledno spoštovali zakon, morali marsikaterega pu-sim na poslan Ljudje se, četudi slabo, včasih prav nečloveško, hočejo peljati. Seveda pa bi bila toleranca vprašljiva, brž ko bi prišlo do nesreče.«

Velimir Pešič, direktor Alpe-tourovega Potniškega prometa v Kranju: »Za probleme žirovskih šolarjev, žal. nisem vedel, koli­

kor vem danes (petek - op. p), pa imajo precej prav. Trenutno še zbiram podatke, odgovor, kaj bo­mo ukrenili, bo jasen v torek zju­traj.«

Ko smo se isti dan obrnili še na Franca Razdriha, vodjo delo­vne enote v Škofji Loki, smo ra­zumeli, da ne bo treba čakati do torka. »Ob vsakem začetku šol­skega leta se pojavijo kakšne spremembe. Dokler ne prodaja­mo mesečnih in letnih vozovnic, ne vemo, kakšne, pa še potem so nam znane le smeri in število vo­začev, ne pa tudi, s katerimi avto­busi se bodo vozili. Dijakom iz Zirov smo povedali, da čakamo še na študente. Tako od danes na­prej že peljeta iz Zirov dva avto­busa ob 5.45, za povratek pa smo dodali avtobus ob 14.20, ki pelje na Trebijo oziroma v Cerkno. Menim, da je avtobusov zdaj do­volj, stvar potnikov pa je, kako se bodo najbolje razporedili. Po­doben problem kol za Ziri je bil tudi za Selško dolino, kamor smo V petek prav tako okrepili pre­voz.«

Franc Razdrih je sicer zatrdil, da bi "žirovski problem" rešili tu­di, ce dijaki ne bi javno protesti­rali, kar dokazuje s hkratno sel­ško rešitvijo. Kljub temu pa osta­ja nekaj grenkega. Kdaj bodo šo­larji in delavci dočakali dan, ko se bodo tudi v konicah lahko var­no in dostojno, čeprav stoje, a na svojih nogah, peljali z avtobusi'' 0 M. Jelovčan

P o l i c i j s k i s i n d i k a t v z t r a j a p r i s v o j i h z a h t e v a h

V l a d a i m a č a s a d o 1 5 . o k t o b r a I pil.ljami, 9. oktobra - Začasni svet Policijskega sindikata Slo­venije je 3. oktobra sklenil, da od slovenske vlade zahteva, da do 15. oktobra izpolni vse zahteve sindikata, postavljene v i/javi 12. septembra in v stavki 21. septembra. Po tem dnevu bo Poli­cijski sindikat Slovenije glede na odgovor vlade odločal o vrsti in obsegu nadaljnjih sindikalnih akcij.

Policijski sindikat vztraja pri zahtevi, da se septembrski osebni dohodki delavcev organov z,t notranje /adeve Republike Slovenije uskladijo / merili, ki so bila podlaga določbam tretjega poglavja zakona o delavcih v državnih organih in da osnova za obračun osebnega dohodka glede na določila prvega odstavka (>n člena zakona o delavcih v dižavnih organih ne sine hiti zmanjša­na /a več kot 20 odstotkov

G O R E N J S K A N O Č N A K R O N I K A

Nadležni gost Gostinci imajo radi goste, ki i'imuč pojedo in popijejo, ne mara-

/o pa silnob. ki ploviloma \ poznih urah prihajajo delal samo zgago. No. za S. I. ne hi mogli reci, da je ponočnjak, sa/ je v restavrai ijl Park i Kfdnju že oh pol devetih dopoldttt pijan vznemirjal druge gosti in se hotel pretepati ludi do policistov, ki to ga prišli mirit, /c />// nasilen,

BtO so g,i do i tn.nitve zadržali v svo/ih prostorih. Sledila mu ho .še kasen sodnika a prekrške

Pil bi, plačal pa ne 1'rohUnu : ntprijttnim gostom tO nneh ludi v naklanskern bifeju,

M H je oh desetih večei prosil za pomoč more v modrem, ker je M /) ra. grajal in ni hotel plačali računa. M. D. je domačin, in če da ka/ ruise. ga v hi/e nekai časa gotovo ne ho na spregled

Ljubosumni fant?

Pred tekstilno šolo je očitno ljubosumni lani - drugače si n/egove-M potet/a ne moremo ra lagali • tako brcnil sošolca svoje najdražje, da so Va odpel/ah v bolnišnico \a srečo m bilo hujših posledic, ljubo-aonnež pa jih ho se slišal od sodnika :a prekrške Od dekleta jih ji nalbri že.

Niti poročen, pa...

Kaže. da poročni prstan ni več listi, ki bi dajal možem "pravico", da s pestmi s/m •etujejo" ženo lo se dogaja tudi brez prstana. J. K Jaka Platišč v" na Planini je dopoldne poklicala na pomoč policiste, ker JO je partner V, H večkrat udaril Rtsnli a je i koala, možak ho ma­no1 k sodniku a prekrške, morda pa bo ženska m<li toliko pametne, da ho jtretefiača omenjalo bolj uglajenim partnerjem

Dober posel z orožjem Hude mednacionalne razprtije, v nekaterih delih Jugo­

slavije že kar prave vojne, zadnje čase zelo uspešno izkorišča­jo trgovci z orožjem. Medtem ko naše legalne orožarne vse po vrsti tožijo zaradi izgube, tihotapci in prekupčevalci kujejo na račun nekdaj bratskih narodov mastne dobičke. Za število teh "podjetnikov" in obseg njihovega dela se seveda ne ve. tudi mnogi kanali, po katerih se "sovražniki" po vsej verjetnosti oskrbujejo z orožjem, policiji ostajajo prikriti.

Vendar pa že tisto, kar policiji uspe najti, potrjuje sum, da posel z orožjem, ki potuje s severa v južnejše republike, le­po cveti. Tihotapci izkoriščajo turistično in nakupovalno gne­čo tudi na gorenjskih mejnih prehodih. Delo policistov je toli­ko težje, ker ne vedo, kakšna skupina potnikov so potencialni tihotapci. Sumljiv je lahko prav vsak, vsakega pa ni mogoče potanko pregledati. Med tistimi, ki so jih razkrili, so namreč tako tuji kot naši državljani, med katerimi Slovenci niso nika­kršna častna izjema. Tudi v izbiri skrivnih mest v avtomobilih, kjer tihotapijo prepovedano blago, znajo biti prav blesteče do­miselni.

Odgovor, zakaj je tihotapstvo orožja kljub velikemu tve­ganju tako privlačen posel, je preprost. Na zahodu, kjer ga kupujejo (zlasti v Švici, Avstriji, tudi Nemčiji), je orožje cenej­še, in kar je še pomembnejše, da se ga dobiti, vsekakor dosti lažje kot v Jugoslaviji. Malokalibrsko orožje, na primer, pro­dajajo povsem legalno, za vojaško, ki je tudi na zahodu pre­povedano, pa obstaja dobro organiziran črni trg.

Na moralo tihotapcev, ki jim policija kljub budnejšim očem in številnim uspešnim akcijam ne more povsem do žive­ga, seveda nima smisla trkati, čeprav bodo tudi njihove roke v morebitnih mednacionalnih oboroženih obračunih krvave. Žal je tako, da tudi v vojnah nekateri dobro služijo. • H . Jelov-

Gorenjski policisti so v pičlih treh mesecih, od julija do konca septembra, bodisi na meji ali v notranjosti, zasegli sedem malo-kalibrskih pušk, štiri pištole, dva revolverja, avtomatsko puške in štiri avtomate, devet primerkov t.i. lovskega orožja, okrog 3500 nabojev za pištole in revolverje, okrog 400 nabojev za malo­kalibrsko orožje, različna pirotehnična sredstva in 95 kosov hladnega orožja.

N E S R E Č E

Smrt ob nabiranju gob Škofja Loka, 6. oktobra - Ljudmila Mrgole, roj. 1920, iz

Zg. l.uše je okrog enajstih dopoldne odš la proti hribu Rantovš nabirat gobe. Med spustom ji je verjetno zdrsnilo, padla je z obrazom na tla in tako obležala, zaradi česar se je najbrž tudi zadušila.

Požar v podnajemniški sobi škofja Loka, 6. oktobra - Podnajemnik sobe, last Jožeta

Remiča z Novega sveta 4 v Škofji Loki, Štefan Šulaja je pova­bil k sebi večjo druščino. Zadržali so se do 18.30, nato pa sta­novanje skupaj zapustili. Ob 20.45 je prišel v stanovanje drugi podnajemnik Ižjurad Mihajlovič, ki je v spalnic-' -pazil dim in ogenj ter poklical škofjeloške gasilce. Ti so požar pogasili, ško de pa je po grobi oceni za okrog 30 tisoč dinarjev. Vzrok poža­ra je bil najverjetneje odvrženi cigaretni ogorek.

Halo, 93 Kranj, 9. oktobra - Poklicni gasilci so minuli teden dvakrat

hiteli gasil, obakrat sta gorela osebna avtomobila; v ponede­ljek, I oktobra, se je na obvoznici vnel P 126, ki so ga pogasili že pred prihodom reševalcev, v petek pa je v Podtaboru gorel starejši austin. V četrtek so gasilci pomagali odpreti stanovanje Itarejli ženski na Planini, klicali pa so jih tudi zaradi žice re­klame, ki jc padla na primskovško cesto. Dvakrat je bil minuli teden zaradi okvare v alarmnem sistemu sprožen lažni alarm, in sicer v PTT in Globusu Največ dela pa so imeli gasilci v pe­tek, ko so posredovali v prometnih nesrečah na delavskem mo­stu, med Naklom in Bistrico ter pri Iskri. Petkrat so prevažali le karambolirane avtomobile. • H . J .

N a p o s v e t u " G o r e i n v a r n o s t "

P r o b l e m a t i k a p l a n i n s k i h i z l e t o v Ljubljana, 6. oktobra - Komisija /,i (iorsko reševalno službo pri Pla­ninski /ve/i Slovenije pripravlja že peli posvet pod geslom "Gore in Varnost". Tokratna v/.gojno-prevenlivna akcija komisije bo prihod­njo soboto, 13. oktobra 1990, ob 9. uri v veliki dvorani republiškega centra /a obrambno usposabljanje v Poljčah.

Osnovna tema letošnjega posveta ho problematika vodenih izle­tov v gore. Tako bodo opisali, kako se lotiti organiziranega izleta v gore, kaj je potrebno /a šolski izlet v gore, in kakšne so priprave ter i/vedba irckmga Spregovorili bodo tudi o medsebojni in organizira­ni pomoči na izletih, najpogoste|ših napakah in pomanjkljivostih na njih ter problematiki izletov z vidika zdravnika. Razen lega bodo obravnavali problematiko in delo gorskih vodnikov, razpravljali o odnosu med vodnikom in planincem na izletu, pregledali normative varovalnih naprav na gorskih poteh ter se seznanili / zgodami in ne­zgodami iz odprte planinske šole Za mod bodo obravnavali anali/o nesreč v lanskem letu in dve nesreči iz prejšnjih planinskih se/on • S. Saje

G L A S 14. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I Torek , 9. o k t o b r a ^

T r g o v s k a

i n g o s t i n s k a D O

Ž I V I L A K R A N J

OBISKI V A S

NE MOREJO VEČ PRESENETITI!

Samopostrežna trgovina

PRI NEBOTIČNIKU v Kranju je od 1 oktobra dalje odprta o d 8 . d o 2 1 . u r e , o b s o b o t a h o d 8 . d o 1 3 . u r e .

Dobro s m o založeni s p reh ramben im b l a g o m , po t rebšč inami za g o s p o -d in js tvo, p i jačami , de l i ka tesn imi izdelki in ga lanter i jo '

SALON POHIŠTVA

IZ NAŠEGA PROGRAMA POHIŠTVA VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO:

SPALNICE • OTROŠKE SOBE • DNEVNE SOBE t

JEDILNICE IN PREDSOBE O b i š č i t e n a s n a m e d n a r o d n e m s e j m u s t a n o v a n j s k e o p r e m e v K r a n j u

o d 1 2 . d o 1 9 . o k t o b r a .

Vabimo vas tudi v Informativni salon ARK v trgovini GAMBIT Kranj, Tomšičeva 30 telefon 064/24-842

K u p l j e n o p o h i š t v o

v a m b r e z p l a č n o d o s t a v i m o n a d o m ,

t e r g a h k r a t i s e s t a v i m o I

G M1 M T ™ Salon ARK v Idrji IjTij telefon 065/71-855

O b i š č i t e n a s i n s e s a m i p r e p r i č a j t e !

M l V A M N U D I M O V S E T O I N Š E V E Č ! ! !

S L I K O P L E S K A R S T V O Škofja Loka Tavčarjeva ul. 21

Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge

V O D J A K N J I G O V O D S K O F I N A N Č N E S L U Ž B E ( R A Č U ­N O V O D J A )

s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (ni reelekcija) Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev, do ločen ih z zakonom, izpolnjevati Se posebne po­goje: - da ima končano višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonom­ske ali druge ustrezne smeri - da ima najmanj pet (5) let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih - da ima potrebne organizacijske in vodstvene sposobnosti.

Izbrani kandidat bo imenvoan za 4 leta. Kandidati naj od­dajo pisne prijave v 8 dneh po razpisu na naslov podjetja z oznako "Za razpis". O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po razpisu.

VfGOJNCMOBHAJfVAlNI 7AVOO JtSCNICl — TOK)

\/)*lnvjlux nm\:-rr.i S\iiLtac *5fea.i*3a* ^stenic* - JU/MUI

Trg Toneta Cufarja I, Jesenice

vpisuje v: - verificirani programu USO

# kuharski pomočnik # natakurski pomočnik # receptorski pomočnik

- tečaje angleškega jezika 1. - IV. stopnje - tečaje italijanskega jezika 1. - IV. stopnje - tečaje slovenskega jezika na Neslovence - strojepisni tečaj - tečaj šivanja in krojenja - varstvo pri delu za obrtnike - tečaj joge - tečaj za strojno pletenje Se vedno je nekaj prostih mest v programu srednjega izobra-zevanja - turistični tehnik Informacije po telefonu S1-072.

N;i osnovi določi l Statuta podjetja in sklepa G o s p o d a ' s ^ odbora Žičnice Vogel, Bohinj, p.o. Ukane 6, objavlja r poslovodnega organa podjetja D I R E K T O R J A . i*

i vlat i ' Poleg splošnih pogojev za imenovanje morajo kano« 0

polnjevati naslednic pogoje: c e\$' da imajo višješolsko izobrazbo strojne, ekonomske »' tro smeri in 5 let delovnih izkušenj na področju vod«nJ*j^i da imajo srednješolsko izobrazbo strojne ali elekt'" lil 10 let delovnih izkušenj na področju žičnic .n siva.

Dir<>klor ho imenovan za dobo štirih let. . Kandidati za direktorja morajo ob prijavi predlo*1' gram dela za mandatno obdobje. • „.i Pismene prijave morajo kandidati vložiti v roku 15 naslov: t ii()H Z K" N!( E VOG1 I HOHINJ, p.o, U K A N C o. 6426? p

J E Z E R O v

KAKŠEN MORA BITI RAČUNALNIŠKI PROGRAM V VASEM PODJ L

Računalniški program MISbL je nedvomno eden najuporabnejših na našem tržišču. Program je ra/umljiv in pripraven /a vse oblike poslovanja Tako je na pnmer modul MATERIALNO POSLOVANJE.

I EtSOSMEMiDELO

Uporabnik :a delo : modulom Materialno poslovanje ne potrebuje računalni-skesa :nanja, zadostuje :e. da /e v praksi usposobljen :a delo v materialnem poslovanju

• Z4DOSTUEŽEE\kl4TE\DOSPODMOl

V istem modulu lahko vodimo materialno poslovanje v povprečnih :adn/ih na­bavnih, planskih ali prodajnih cenah /a vsako skladišče lahko izberemo svo/ način obračunavanja.

• VPOMlEiSM RAZUČMH MDROČMH POSLOVANJA

Proeram \e uporaben v skladišču :a spremljanje skladiščnega poslovanja, kol tudi v računovodstvu :a finančno spremljanje sprememb v skladišču

hit Malja:, l'apirovrafika -Od lela IW imamo i podjtlJH ratimaliuski program Misel Ob različnih oksarah I npr i:pad elektrike, oksara nnumil mkti, ra:pad podaikos so rmttfnt GRA0 a se isn dan napako odpra »I/J •

RS:

i ' H l k l l l * r„urd" 1 s K * n (, st'tla' iul»»-

w riK«n(J

\ M M ) H ( ) \ \ V M S l ' O n . I H I r M U l k r V I r POIM \ NM POM Iv \ i o PADTJSOFT- KMNT, ki \ S r B i JI MODI I I M A T I H Al NO POSI VANJI, LAKU RIRAVIr, INVKVM RA, P k M . l H ) PO DELOVNIH NALOGAH IKK OSEBNI RAČUNALNIK PC-A1 41 M i IN nSKALNU u / I - M M J M 0 I N ,

T o r e k , 9 . o k t o b r a 1 9 9 0 M A L I O G L A S I , O G L A S I 1 5 . S T R A N ($WMWmW!GX*t%S

M f l L I O G L A S I

2 7 - 9 6 0 _ Cesta J U U 6

g g A R f l H S T R O J I ^ a r e lektr ični ŠTEDILNIK, zelo ^" "an jen, ugodno p r o d a m . 92^20 14779 P r o d a m TV El Niš, color , star eno l i ! ° J * 5 l J J 4 4 14783

^ o d a m TRAKTOR HOLDER A M 2 ^ U K I RM 125 in BT 50. * 8 9 J 9 0 14784

^ o d a m ol jni gor i lec za cent ra lno ^ e v a n j e , rabl jen eno leto. H j ^ 5 8 8 , popo ldan 14789

^OdanTt rak torsk i VILIČAR, nosi l -2 ° s t ' 2 tone. Jenko. Godešič 158, gJl^-oka 14793

^ o d a m OVERLOOC dvo ige ln i i n a m k e Faff. ® 24-301 14794

BUTIK Živ-Žav

Odprto od 12. do 18. ure ^sobota od 9. do 12. ure ,

P R E K L I C

M O T O R J I K O L E S A BT 50, letnik december 1986, pro­d a m . Fende, Ul. Mi lene Korbar 18, Kranj , cena po dogovo ru . 14799

K U P I M Kup im dva smrekova ploha 4,5 do 5 m do lga , šir ine 30, debel ine 5 c m « 2 1 - 3 1 4 14521

Oprav iču jem se Alojz i j i Sekne iz Šenčur ja za žalitev. Vida Gašper-l in, Šenčur 14717

R A Z N O P R O D A M U g o d n o p rodam raztegl j iv kavč, o t roško poste l j ico z j og i j em, staj i ­co, o t rošk i sedež. « 79-982 14790

Prodam GAJBICE. « 27-144 14792

Prodam GAJBICE. f i ? 39-674 1*300

Prodamo MAČOHE. Zupan Stane, F. Barleta 13, Cerkl je 14801

STAN- O P R E M A Prodam s tavbno poh iš tvo , zaste­k l jeno, rabl jeno, « 74-527, po 20. uri 14812

STANOVANJA GARSONJERO vzamem v na jem. Nud im predplač i lo . Š i f ra : ŠKOFJA LOKA ALI KRANJ 14768

Z A H V A L A

Kadar živeti je le še trpljenje, ko se utrip v brezupu ustavlja, s.nrt je takrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja.

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica

I Z I D O R J A Z E V N I K A iz Z g . B i t e n j

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, njegovim bivšim so­delavcem iz L T H , sodelavcem podjetja Števci in kranjskega Merkurja za podarjeno cvetje, p o m o č , izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju U K C Onkološki inštitut Ljubljana, posebej dr. Snoju. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Vsem, ki ste ga pospre­

mili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala.

Ž A L U J O Č I V S I N J E G O V I

Z g . B i t n j e , o k t o b r a 1990

INTER N AUTI CA '90 K L A G E N F U R T

11. DO 14. OKTOBRA

3 . M E D N A R O D N I S T R O K O V N I S E J E M

Š P O R T N I H Č O L N O V , J A D R N I C , V O D N I H

Š P O R T O V I N Š P O R T N E G A R I B O L O V A

• Č O L N I t D E S K A N J E • O P R E M A t P R I B O R • D O P U S T I N

K O N J I Č E K t M O D A • R I B O L O V • P O T A P L J A N J E • B O R Z A

R A B L J E N I H Č O L N O V t Ž I V L J E N J E N A L A D J I

^ s t o p n i c e s p o p u s t o m d o b i t e p r i G o r e n j s k e m s e j m u v K r a n j u

jjrn novi barvni TV Samsung Ornh R E K 0 R D E R i s t e * n a m k e

T r > i A n ' a k - P l e n i c a 8, Bistr ica pri ^ 1 3 ^ . 14803

Mr 0 3 m d v a i n d u s t n J S k a šivalna

lOorm J u t ( ' ' n D a r k 0 P P z de lom Prod E M - b r e z d e l a 8 0 0 0 D E M , n

skri a f T l l i t rsko zamrzova lno 'H|o LTH, cena 1500,00 d in .

^ 1 2 5 3 U 8 0 8

< J i n d ar

m t r i PRALNE STROJE Obo-m a ' j ° r e n i e in Candy, po t rebn i Pr iJ e 9 a Popravi la Podvasca 10,

14810 r Orl——'

r t i ^ T novo SKRINJO za sušenje 8 8 U š e 49, Tržič. « 5 2 051

Tržič, « 57 382

14827 ejjj ! ™ ITT Schaup - lorenz, sta-fejjj L 1 1 ' b c h i

v|j a ' D r ° z h i b e n , z da l j insk im upra-d i n H P r < ) d a m za samo 2500.00 < L £ « 0 855 14831

S v a d b e n i ^ t e r i a l NJAAT1 d v a nova usmena N A S L A ^ M A ' novo Z A M R Z O V A L N O

ter VIDEOREKORDER « 38 202

•111)11 N t K » 3 / 026

KUPPER 14769

Kup im macesnove DESKE debel i ­ne 5 do 8 c m « 48 000 14770 Kup im 2 kub. m vsaj t r i leta suše­n ih jesenovih p lohov « 0 6 1 / 2 7 3 554 14811

O B V E S T I L A AVTOKLEPARSTVO Branko Lac­ko, Bevkova 37, Radovl j ica. « 7 5 807 vam nudi svoje usluge za vse vrste vozi l , tud i obnovo ve teranov. Hi t ro, poceni , kva l i te tno!

14071

Če ima te POKVARJENJ pralni s t ro j , štedi lnik, boj ler Gorenje, POKLIČITE na 41 590 ali Sr. vas 19. Šenčur 14227

V idmar Franc krojač iz Kranja, Tomšičeva 23, prosi stranke katore ima jo pri n jem kakršne koli izdelke oz. bl iHjo, da j ih dv igne jo do 20 10 1990, vsak dan od 9. do 14. ure 14608

Zidarska skupina prevzame vsa zi­darska in fasaderska dola ter j ih iz vedo hi tro, kval i te tno in poceni . « 26 054, po TI -r. i-Uvi i;.'

AGENCIJA FASHION prireja avdi ­c i jo in tečaj manekenstva v Kra nju « 2 8 302 14815

Prodam dvosobno STANOVANJE 60 kvad. m v Škof j i Loki. « 6 2 2 - 7 1 0 14795

ENOSOBNO S T A N O V A N J E ali garson jero v Kranju ali Škof j i Loki išče par brez ot rok. Š i f ra : T A M A RA 14814

V A R S T V O I ščemo upoko jenko ali starejšo gospo za varstvo otrok in lažja go spod opravi la drug i d o m . • » 75 236 14786

V O Z I L A

Prodam GOLF DIESEL, letnik 1986. Kajzer, Prebačevo 58 14571

Prodam ŠKODO 105 L. « 57 928 14710

U g o d n o p r o d a m R 12, letnik 1974. Gradišar, Zalog 99 pri Cerkl jah

14856 Prodam LADO S A M A R O , letnik 87, op reml jeno z g u m a m i miche l in in v lečno k l juko. « 35 497

Prodam R 4, karambol i ran , nevo­zen, mo to r nepoškodovan, regi­str i ran do 1.6.1991. « 0 6 1 / 3 4 4 - 2 6 1 int. 311, dopo ldan ali « 6 3 3 - 5 3 9 , popo ldan 14778

Prodam FIAT 126 « 7 4 142. po 20. uri 14787

Prodam Z 850, letnik 1984, registr i ran do jul i ja 1991 Pristavška 30, Tržič, « 5 7 530 14788 Prodam FORD ESCORT 1300, ce lega ali po del ih Og led vsak dan popo ldan . Kovačevič Vesna, Dež manova 4, Lesce 14796

Prodam Z 750, starejš i letnik, regi­str i ran do jul i ja 1991 « 6 4 287

14797 Prodam J U G O 55 AX, letnik 1988 za 49000,00 d in « 26-250 14805

nova garažna « 42 Ouo

O S T A L O

V^ATA1 2 OKNI 140x140, garažna 1 0 rn i l ' V h o i i n a VRATA s podbo j i , * a » l r osno OBROBE m HOl I TO

N«.», 210x180. rabl jeno

14766

MorŠičevo KREMO in ČAJE dob i te v Kranju na « 39 729 14816

P R I D E L K I

'•siAr, J *vad .m. , C n « 9 a PARKETA

|C-,t'IH)VI!(|,l fr66 595

14777 smrekove p lohe.

14804

[ •b l jana garažna VRATA 14817

V w A l * , r « * r > o OPEKO spičak, ^ 8 0 l «»ki fo rmat . 3500 k o m

14829

9 a r 4 r . ! l R 0 S T 0 R za skladišče ali o r n jahto •

Prodam neftkropl jena J A B O L K A / , i oz imn ico • i i . i kov l j r -1 f . lu l . i i

14566 Poceni p r o d a m jesenska in z imska neškropl |ena JABOLKA, d robna p o d a r i m S Žagarj a 28, Radovl j ica, « 76-508 14771

Prodam J A B O L K A za žganje, rdeč. r u m e n korenček, radič in rdečo peso « 4 2 /(i!) 14807

Prodam zimsku ni>skropl|<in.i IA BOLKA Hraše 31, Lesce 14824

I 'n >< 1,i 111 i p - < f 11 r 11 kronip i i I 'I ' -1' {t I Bizjak Ivanka, Torovo 7. Vod ice

14781

Prodam Z 101 GTL 55, od l i čno ohran jeno « čer

letnik 1984. 37 058, zve

14813

O B L I K O V A N J E , P O D A L J Š E V A N J E , UTRJEVANJE IN M O D E L I R A N J E N O H T O V ANICA ERŽEN, PODLUBNIK85, 64220 ŠKOFJA LOKA, Tel. : 621446

Prodam avto BMvV 1971. Gartner Robert 52, Sor ica

1802, letnik Zg. Sor ica

14818 Prodam J U G O 45 A, « 2 1 809

letnik 1985 14819

Prodam / 101, letnik 1 bol i ran Kuralt, Rupa 6,

984, karam-Kranj

14821

Prodam Z 750, letnik 1979. Ogled možen vsak dan po 15 uri na na slovu Al iančič, Hušica 1, Tržič

14767 Prodam Z 101, letnik 1977, de lno obnov l jen . « 39-020 14769

Prodam SKALO 55, letnik 1988, do­da tno op reml jena , garažirana, za 8 000 DEM « 721 687, zvečer

14773 Prodam FORD ESCORT. letnik 1978 Novak J o i e . Hraska 4, Lesce

14/76

Prodam Z 750. letnik 1974, registr i -ran d o 7.10 1990. « 4 6 652 14823

Prodam GOLF DIESEL, letnik 1983, doda tno op reml jen . « 5 1 577, zvečer 14828

Prodam Z 101 Med i te ran , letnik 1982. modre barve, 3 vrata, 81000 km. Bei iša, Hrušica 58, Jesenice

14830

Z A P O S L I T V E Za č iščen je pros torov 2 krat te densko ZAPOSLIMO mlajšo upo k o j e n k o . « 4 7 278 14688

ČISTILKO za bife v Škofj i Loki iš­č e m o In formac i jo na « 6 3 1 322

14772

V S P O M I N

J O Ž E T U

K E N D I Ko je srcu bolečina prevelika,

se tudi solza posuši,

a duša nemo vpije,

zakaj te več med nami ni?

p e t o l e t o , o d k a r s i se n a t i h o d r a g i m o ž , o č e i n d e d e k .

10. o k t o b r a m i n e v a p o s l o v i l o d n a s

Ko je srcu bolečina prevelika,

se tudi solza posuši,

a duša nemo vpije,

zakaj te več med nami ni?

p e t o l e t o , o d k a r s i se n a t i h o d r a g i m o ž , o č e i n d e d e k .

V S I T V O J I

R a d o v l j i c a , L e s c e , B r e g

1 0 . o k t o b r a 1 9 9 0

O S M R T N I C A

Umrl je naš dragi oče , ded

J A N E Z Č E S N I K k r o j a č

Od njega se bomo poslovili v torek, 9. oktobra 1990, ob 16. uri na pokopal išču Bitnje pri Kranju.

Ž a l u j o č i : h č e r k a N a t a š a z d r u ž i n o , d r u ž i n a M a r k i č i n o s t a l i s o r o d n i k i

Š k o f j a L o k a , K r a n j , Ž e j e , 6. o k t o b r a 1990

V Nak lem nud im popo ldansko ho norarno delo mla jš im upoko jen kam (pospravl jan je pisarn). « 2 5 - 4 5 7 od 17 do 19 ure 14780

Iščemo upoko jeno kuhar ico za ob­časno pomoč « 75 236 14785

Delavca za občasno pomoč v lica ski de lavnic i zapos l im. Novak, Podhom 69, Zg. Gorje, « 78-965, mt .223 14820

Honora rno zapos l im PRODAJAL­CA KO z prakso v t rgov in i z meša n im b l a g o m Ši f ra: NI ŠPECERIJA

14826

Ž I V A L I Prodam dva BIKCA, stara 10 dni . Čirče 17 14774

Prodam BIKCA in KRAVO, ki b o >

čez en mesec tel i la. Rezek Vi l i , " Kamnje 18. Boh Bistr ica, 14782 Prodam bre jo KRAVO, ki bo v krat­kem telet i la. Bobovk 6, Kranj 14806

L jub i te l jem živali o d d a m mladega kužka. « 3 8 598 14809

30 do 160 kg težke PRAŠIČE pro-d a m . Možna dostava na d o m . Sta­novnik, Log 9, Škofja Loka 14828

Z A V O D Z A L E T O V A N J A K R A N J

razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge

1. D I R E K T O R J A Z A V O D A

Pogoji: - višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, - 10 let izkušenj v stroki, od tega vsaj 5 let na vodilnih delov­nih mestih, - sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev.

2. T E H N I Č N E G A S E K R E T A R J A Z A V O D A

Pogoji: - srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, - več let delovnih izkušenj v organizacijsko-upravnih in ad­ministrativnih delih, - trimesečno poskusno delo.

Delovno razmerje se sklene za nedo ločen čas. Prijave z do­kazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Zavod za letovanje Kranj, Stritarjeva 8.

i x X M

M I L I J O N O V

D I N A R J E V

K O N Č N O Ž R E B A N J E 1 8 . I O . 9 0

B i l i s m o n a G l a s o v e m i z l e t u

Ob Baci in Soci, na Sveti gori, v Števerjanu Pa recite, če Glasovi naročniki nimamo sreče. V petek dež, kar ga je dol moglo, v nedeljo spet, vmes, v soboto, ko Gorenjski glas pelje svoje naročnike na izlet, pa prekrasen sončen dan! Vsa pot skozi Selško dolino, po dolini Bače in Soče, na Sveto goro in po Goriških brdih je bila ena sama toplina sončnega dne in jesenskih barv. Po­zni smo bili za domov, to je res, doživeli smo pa veliko, veliko več, kot smo sploh pričakovali.

Tri leta star pršut, tolminski sir

Sorica je bi la še ovita v zgodnjo meglo, ko smo se čez Petrovo brdo spušča l i v do l ino Bače, naredil i sem in tja pož i -rek sadjevca iz Glasovega fra-keljčka in pr igr izni l i h lebček , ki nam ga je za popotnico po­dari l V lado M a m , lastnik d i ­skonta na Jesenicah. V Graho­vem ob Bači pa se je odpr lo in pričel se je naj lepši jesenski dan tega leta. Enkraten je b i l iz Grahovega pogled na K o r i š k o goro, na Poreznu se je videla koča , K o j c a , Bukovski vrh, Ši­roka Draga so se kopal i v son­cu. Leseni k ip Petra Jovanovi-ča ob poti spominja mimoido­če, da je b i l tu 1947. leta posnet prvi slovenski film N a svoji zemlji . Prijazna vasica z gostil­no pri Brišarju nas je p r i čaka l a s pravo d o m a č o primorsko ma­l i co : s p r š u t o m , ki ga je gostil­n iča r Ivan Brišar tri leta hrani l za dobre goste, z. d o m a č i m že­lodcem in pravim to lminskim si rom, pa seveda od l i čn im do­m a č i m v inom, m e š a n i c o tokaja in malvazije. E j , da so to prave dobrote, ni treba posebej pravi ti .

morci zgradil i tu cerkev in vsa stoletja je b i la to romarska bož­ja pot.

Zvonili so zvonovi vse Primorske

Lepo speljana, š i roka asfalti­rana cesta vod i danes na Sveto goro. Kustos gor i škega muzeja nam je pr ipovedoval o gradnji te m o g o č n e cerkve, k i je b i la v

V Števerjanu živijo trdni Sloven­ci, je potrdil tamkajšnji župan Ivan Humar.

Ost t rm n nm i ne izpustijo nobenega Glasovega izleta: tokrat so bili z nami kar štirje pari.

Prvi postanek je bil v slikovitem Grahovem ob Bači.

K m a l u smo bi l i ob Soči in v K a n a l u , kjer je b i l drugi večji postanek: za ogled cerkve, ki je bogata Kra l jev ih fresk, galerije R ika Dehenjaka, v kateri prav­kar gostuje slovenski k ipar / d e n k o K a l i n in obisk male gostilnicc pri Petrucki, kjer vam kavo skuhajo v ko t l i čku na odprtem ognj išču.

Se malo naprej, pa smo žc ob Mos tu na Soči in elektrarni Doblar ter na poti proti Sveti gor i , nekdanji Ska ln ic i . Legen­da pravi, da je neko jut l i t tko soboto po b inkoš t ih leta i539 Urška Ferligojeva iz Cirn.ir j.i pasla svojo č r e d o in mol i la na samotni Ska ln ic i . Prikazala se j i je Mar i j a z J e z u š č k o m v na­ročju in n a r o č i l a : "Povej ljud­stvu, naj mi tukaj zida h išo in me prosi mi los t i . " Res so Pri-

prvi svetovni vojni m o č n o ra­z rušena , o slovit i podobi M a r i ­je z detetom - "Matere begun­ke", ki j i je ljudstvo nadelo dve zlati kroni . O b vsaki nevarnosti so lo podobo ljudje skri l i na varno in jo tako obvarovali do danes. M e d zadnjo vojno, ob kapitulaci j i Italije, so jo franči­škan i skr i l i v vot l ino b l izu G r -garja. Vendar Nemci so prodi ­rali prav s te strani in obstojala je nevarnost, da jo zasežejo . uniči jo . Ž u p n i k iz Ajdovšč ine , kjer je bi lo tedaj svobodno ob­močje , se je obrn i l na partizan ski š t ab po p o m o č . Kran j čan A n t o n Z u p a n č i č - Zmago je s še enim soborcem z avtom sli ko s rečno prepeljal na varno. K o so partizani sporoč i l i , da je podoba v njihovih rokah, so zazvonili zvonovi pn vsej Pri morski. . . Po vojni je bi la pet let i k r i l a v Vat ikanu , šele 1952. le­ta je spet naš la svoje stalno me­sto na oltarju Svete gore.

Ne le cerkev, s i lno zanimiva je tudi stalna razstava o Soški fronti, ki jo jc goriški muzej pr ipravi l na Sveti gori Ve l ika stenska maketa nazorno pr ika­zuje premike fronte, slike, do­

kumenti , izrezki iz č a s o p i s o v pa zgovorno pr iča jo o najtežjih dneh Primorcev v prvi svetovni vojni, ki j ih je pognala v be­gunstvo od Sici l i je in Kalabr i je pa vse do Č e š k e .

Ste ve rja n je in bo slovenski

K o smo se nauži l i enkratne­ga razgleda s Svete gore, smo se spet spustili do Soče in mi­mo Solkana in Nove Gor ice za­peljali v s red i šče Gor i šk ih brd do kmečkega turizma Terčič na dobro kosi lo , od tu pa v i ta l i ­jansko G o r i c o in spet skozi v i ­nograde do slovenskega Stever-jana. I epo so nas sprejeli šilo verjanci, trdni S lovenci , ki se z vsem svojim bitjem in žitjem upirajo po tu jčen ju . Slovensko š o l o imajo, na njihovih uradih govore slovensko, vsi u s lužben ­ci morajo znati slovensko, a vendar j im grozi , da bodo male o b č i n e - .števerjan šteje le 850 prebivalcev - združi l i v večje, pripoveduje njihov ž u p a n Ivan Humar , tedaj pa hi obstojala nevarnost asimilacije. A ne bo-

V takole pa rodi kiwi?

Sredi Goriških Brd je bilo razpoloženje na vrhuncu; veliko za­slug za to je imel seveda neutrudni harmonikar Šavsov Ciril.

Ho se dal i kar tako. Stor i l i bo­do tudi vse, da se bodo na ev­ropskem ni svetovnem vinskem trgu obdrža l i in uveljavili s svo­jo zašč i t eno slovensko sorto vi ­na

Prijazno so nas pogostili tudi Steverjanci, mize so sc U b i It od dobrega d o m a č e g a vina K o bi ne bilo treba še čez mejo in bi ne imeli tako da l eč do do­ma... A je šlo vse po sreči , pr i ­jazni K o m p a s o v i vodiči in odl ičn i šoferji so nas malo po­zno, a s r e č n o pripeljali domov Konec dober, vse dobro, pravi­jo. Vse tisto na j lepše , kar smo dožive l i , pa bo živelo z nami.. . • D. Dolenc

Se v a m z d i , d a ž i v i t e v a r n o ?

Ž I V L J E N J S K O

Z A V A R O V A N J E

Ce lahko mirnega srea obkrožite teli sedem torK« ste na d o b r i poli:

\ asa varnost s<> zavarovani

V sako leto

Z vašim pari nerjem

zagotavljata v ar nos!

k o se v a ni d o b i l e dodatna

m i r n i zaeetek

Ziiirotov ili str »hi n i

Starost \ as ne skrbi, (la boste nživ ali

\ arrrv alne

Tudi . r t ' bosi kaj narobe, p r e b r o d i l i /

i 2 3 4 5 6 7

in prihranki pred inflacijo.

se p o v r n i j r j o . JM

živ I j ensk im si \ zajemno skupnega ž i \ I jenjf l*

r o d i ot rok, sredstva za novega živ l j e n j a .

sredstv a za ot r o k .

ker že danes s esl«*« sadov, r razumne odloeitve.

v / i \ ljenju kdaj boste k r i z o m a n j š i m i teža \ aH1'*

Z i / . | M » l i i i l \ / ; t \ : i r u \ n l n r J H I I H T , Ž i \ l j c i i » k r j £ U / ; » \ a r o * U "

111*1 / a \ a r o \ a l n i « i T r i < : l a \ / e n i m | K H t | > i r t 4 » l l l

I t l l l K O i / | > u l t i i l r / g o r n j i h H I I I I I I !<H'k<

I g / j = z a v a r o v a l n i c a t r i g l a v

Ki K/nt it su IDI m tu ti \ \HM m

STUDIO NIT K O P E P