Vreme ni v naših rokah - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/pdf/Letopis_Gorenjska_2008_-_podnebne_spremembe...dolgoročna vremenska napoved; zanima nas, kako je bilo s temi

60

GORENJSKA 2008 / PODNEBNE SPREMEMBE

Vreme ni v naših rokahVreme je že od nekdaj ena najbolj hvaležnih tem za premislek in pogovor. Tudi če se nimamo o čem drugem pogovarjati, se lahko o vremenu. Nanj se namreč vsak vsaj nekoliko spozna. Večina ljudi vremenskih pojavov sicer ne znarazložiti, ima pa z njimi vsak od nas vsaj kakšno osebno izkušnjo. In če nič drugega, lahko pripoveduje o njej. Med nami so seveda tudi taki, ki o vremenudejansko nekaj vedo, učeni vremenoslovci ali meteorologi. Niti vsi ljudje skupajpa ne moremo storiti, kar bi srčno radi - da bi tudi vremenu gospodovali. Ne, vreme res ni v naših rokah!

Miha Naglič

O tem, kako nebogljeni smo ob vremen-skih in drugih nezgodah kljub vsemu na-predku znanosti in tehnologije, pričajovelike naravne katastrofe zadnjih let,med njimi uničujoči cunami, ki je 26.decembra 2004 opustošil po obalah In-dijskega oceana, pa orkan Katrina, ki jekonec avgusta 2005 prizadel New Orle-ans. V naši majhni Sloveniji imajo tudivremenske katastrofe manjše razsežnosti(v primerjavi s prej navedenimi), za lju-di, ki jih prizadenejo, pa so kljub temuuničujoče. Spomnimo se samo na po-plavni 18. september 2007, ki je bil naj-hujši v Železnikih in dobesedno odplak-nil Bolnišnico Franjo, v letu 2008 pa sose kar vrstila uničujoča neurja s točo. Vremenske katastrofe so stalnica zemelj-ske zgodovine. V zadnjih letih je moder-na teorija o tem, da jih povzroča sodobničlovek sam s svojim malomarnim inuničujočim odnosom do okolja. Temu sereče ”antropogena teorija” podnebnihsprememb, pri nas jo medijsko najboljodmevno zastopa dr. Lučka Kajfež Bo-gataj, Kranjčanka, ki je tudi članicaMedvladnega foruma o podnebnih spre-membah (IPCC - Intergovernmental Pa-nel on Climate Change) v Ženevi, ta fo-rum pa je dobil Nobelovo nagrado zamir v letu 2007. Povsem drugače, a me-dijsko manj opazno, o teh rečeh razmiš-ljajo nekateri drugi vrhunski znanstveni-ki, ki so se na Kjotski protokol odzvali zOregonsko peticijo, in trdijo, da na spre-membe podnebja vplivajo predvsemsončni cikli, spremenljiva aktivnostSonca. Pri nas ta pogled najbolj odločno

zastopa svobodni raziskovalec AntonKomat. Kdo ima bolj prav, bo pokazalčas, ampak šele takrat, ko nas več ne bo,vreme bo pa še, tako ali drugačno.V tem zapisu nas ne zanima, kako bo spodnebjem in vremenom v prihodnje, nidolgoročna vremenska napoved; zanima

nas, kako je bilo s temi rečmi v preteklo-sti in v primerjavi z današnjim časom.Ogledali si bomo tri obdobja: neander-talčevo starejšo kameno dobo, protire-formacijsko in Valvasorjevo 17. stoletjein vreme na Slovenskem danes. Razlikeso velike, podobnosti pa tudi.

Michelangelo, Vesoljni potop, detajl freske v Sikstinski kapeli, 1509

61

PODNEBNE SPREMEMBE / GORENJSKA 2008

Grenlandija ali Toskana?Ste si kdaj predstavljali, kakšna je bilapodnebna podoba naših dežel okoli leta50.000 pred Kristusom, ko so se v Mat-jaževih kamrah na gorenjskem jugu za-drževali neandertalski lovci? ”V temčasu so zaradi znižane temperature na-stali veliki ledeniki v naših gorah. Vsodanašnjo Koroško, Savsko dolino do Ra-dovljice, Soško dolino do Mosta na Soči,Savinjsko dolino do Solčave, pobočjaPohorja in Snežnika sta prekrivala večnisneg in led. Tudi na območjih, kamor le-deniki niso segli, je bilo čutiti vplivzmrznjenega sveta. Velika spremembapodnebnih razmer je vplivala na upadgladine morja; ob najhujših poledenitve-nih sunkih je bila severna obala Jadranapri Šibeniku. Ostrim podnebnim razme-ram se je prilagodilo tudi rastlinstvo.Prostor pred ledeniki je bil brez drevja; vnotranjosti današnje Slovenije so povzpetinah prevladovali lišaji in mahovi,po dolinah travnata tundra s pretežno pe-linu podobnimi vrstami bilk. Šele v juž-ni Sloveniji je poganjalo nizko boričevjein so rasle osamele breze ...” Tako je tedanjo podobo današnje Sloveni-je in sosednjih dežel rekonstruiral profe-sor Peter Petru (Zgodovina Slovencev,1979). Podobno je bilo, ko se je v našihkrajih začela doslej zadnja ledena doba.”Postopno slabšanje vremena doseže vrhpred 19 tisoč leti. Takrat prekrivajo lede-niki znova vse gore, Celovško kotlino,Gornjesavsko dolino, Posočje, dolineKamniških in Savinjskih Alp, spuščajo ses Snežnika in Goljakov v Trnovskem goz-du. Zmrzal ni odjenjala skoraj deset tisočlet, čeprav jo prekinja dvoje krajših oto-plitev. Njima pripisujejo nastanek jezer začelnimi morenami ledenikov (Pohorska,Blejsko, Bohinjsko, Krnsko, Mangartsko,Triglavska, Vrbsko itd.) in nekaj visoko-gorskih barij (Pokljuka). Skladno s po-ostrenimi klimatskimi razmerami se medživalstvom naših postojank znova pojavidebelovolnati mamut (znamenito okostjev Nevljah pri Kamniku pokončanega pri-merka), severni jelen, rjavi polarni med-ved, polarna lisica-pesec, žeruh, snežnizajec, snežna miš - vsekakor živali z na-ravnimi varovalnimi lastnostmi, dolgo-dlakim krznom in izostrenim gonom zaobstanek v snežni puščavi. Med živalmibrez sposobnosti prilagoditve velja ome-niti jamskega medveda, poglavitno hranocelih pokolenj predzgodovinskih zalezo-valcev divjadi, ki je v tem ledenem sunkuizumrl ...”

Bili so torej časi, ko je bila Gorenjska popodnebju, rastlinju in živalstvu podobnadanašnji Grenlandiji. Zdaj pa nam - kotposledico učinkovanja ”tople grede” ozi-roma po človeku povzročenih podneb-nih sprememb - nekateri že obetajo znat-no otoplitev. Drugi to zanikajo, opirajočse na dejstvo, da je bilo v zadnjih stolet-jih že veliko podnebnih anomalij, mednjimi tudi blagih in suhih zim, neobičaj-nih suš in velikih poplav ... Večina pa ra-dovedno napenja oči in striže z ušesi;vreme je bilo zmeraj ena najbolj zanimi-vih tem za pomislek in pogovor. Pomis-limo zdaj še, kakšna bi bila Gorenjska,če bi se podnebje res bistveno otoplilo.Triglavski ledenik se je že tako ali takoskoraj stopil. Vode bi bilo gotovo manj,veliko vodotokov bi občasno presihalo.Gozdovi bi ostali, zamenjale bi se dre-

vesne vrste. Tudi trave bi bilo manj, ver-jetno le za eno košnjo; kjer je bila okoliledenih dob tundra in stepa, so zdaj bo-hotni travniki, ki bi v tem primeru posta-li nekakšne savane. Glavna spremembapa bi bila ta, da bi tudi Gorenjska posta-la vinorodna dežela, nekakšna podalp-ska Toskana!

Kranjsko in gorenjsko vreme po ValvasorjuPo vremenskih postankih v ledenih do-bah, ki so v naših krajih gospodarile vdavnih tisočletjih pred Kristusom, seustavimo v nadvse katoliškem 17. stolet-ju. Nadvse katoliškem zato, ker je to sto-letje totalne zmage protireformacije nadreformacijo. O podnebnih razmerah invsakdanjem vremenu tistega časa, na kar

Stara upodobitev vesoljnega potopa, 1563

62


celo mogočna in zmagovita rimska Cer-kev ni imela nikakršnega vpliva, pa ima-mo zelo verodostojno poročilo. Najde-mo ga v Slavi vojvodine Kranjske, ki joje leta 1689 izdal znameniti kranjski po-lihistor Janez Vajkard Valvasor.Njegov prvi vremenski odstavek je tale:”Tod so precej topli poletni dnevi in ven-dar more tedaj oko ob razveseljivem po-gledu na menjavo zelenila in belila uži-vati, če se ozre po snežnem pogorju, za-kaj gore obdržijo sneg vse poletje. In ka-dar spodaj po deželi dežuje, tedaj po go-rah sneži.” To idilo pa poleti večkratzmoti ”huda in škodljiva grmljava”.”Vendar izgubi ta dežela nekoliko odsvoje velike sreče, ker jo v poletnemčasu razsvetljujejo grozni in strašni bli-ski in ker divja včasih krut grom, če seto sploh sme imeti za zmanjšanje sreče,saj vidimo često znamenja božje moči insile, a hkrati tudi milosti in dobrotljivo-sti. Vendar moramo videti v tem brzda-nje zemeljskega veselja in sreče, če po-mislimo, da se na tem svetu druži obilnasreča z grehi najlaže tam, kjer se nič ne-prijetnega ne zgodi. Kjer koli se deželasmeje od same slasti, veselja in obilja,teče navadno malo solza kesanja; cvetli-ca božjega strahu kmalu ovene tam, kjernevenljivo raste cvet blaginje. Zlasti iz-tresa grom rad in pogosto svojo jezo vpokrajini proti morju, tako na Pivki in

Krasu; tu često pobija živino in ljudi.Neredkokdaj udari v eni noči ali v enemdnevu nad dvajset, trideset pa tudi štiri-deset kratov.”Ob neurjih je že takrat rada udarila toča.”Toča dela po vsej deželi veliko škodo,ker pada zelo rada. Oblaki pridejo odsnežnikov. Kjer se toča usuje, je vsebelo, kakor bi snežilo. Iz tega se lahkorazbere, da včasih ne gre brez znatneškode.” Zime so bile že takrat bolj mile.”Zima pa ni huda, je precej mila in znos-na. Sicer večkrat sneži, toda sneg ne ležidolgo, temveč kmalu izgine; zato tudinimajo v deželi sani razen ponekod naGorenjskem, kjer je zima ostrejša invztrajnejša in se led ne staja tako kmalukakor v drugih krajih.” Kranjsko vremeje bilo naklonjeno sadjarstvu. ”Kako jetako vreme tej deželi v prid in korist, otem bi zaradi zgoraj omenjene bogate indvojne letine precej vedeli povedati takoskednji ali žitnice kakor tudi stiskalnicein kleti. Ne zaostaja mnogo za drugimipo rodovitnosti znamenitimi deželami;tudi ni najmanjšega vzroka, da bi zavi-dala drugim njivam, naj bodo blizu alidaleč, ali da bi se pritoževala nad ne-bom, češ da je to za Kranjsko le mačeha...” Po Valvasorju je imela njegovaKranjska ”izvrstno, primerno mešanopodnebje”. ”Kako zgledno dobra in ple-menita dežela mora biti Kranjska in s

kako izvrstnim, primerno mešanim pod-nebjem je obdarovana, se prikaže prav izmnožine in zgodnjega dozorevanja sad-ja. Kadar namreč v prvem delu ali naGorenjskem češnja ali višnja zori, tedajdozorevajo v notranjem delu ali na Vi-pavskem že breskve, grozdje in vsake vr-ste sadje, čeprav leži vmes le tri milje ši-rok gozd, Hrušica imenovan ...”

Podnebno raznolika deželaValvasor je ugotavljal, da ima deželaKranjska (ki je obsegala Gorenjsko, Do-lenjsko in Notranjsko) tudi zelo raznolikopodnebje. ”Akoravno Kranjska ni poseb-no velika, občutimo v podnebju tako ve-like razlike kakor nikjer drugod. Zrak jesicer še precej mil, vendar pa tudi dokajspremenljiv: spreminja se kaj rad ne le sčasom, ampak tudi s krajem in pokrajino;zato zorijo sadeži, zlasti drevesni, mnogoprej v tem kakor v onem kraju, tako da ra-sto le-tu še jagode, češnje in višnje, le-tam pa že migljajo hruške in grozdje, če-prav razdalja med takimi kraji često neznaša več ko dan hoda ali dva.”V nadaljevanju največji kranjski domoz-nanec vseh časov primerja vremenske inpodnebne razmere v različnih delih svo-je vojvodine in navaja tudi gorenjske po-sebnosti. ”Poleti občuti Kranjska prijet-no umerjeno toploto. Gorenjska ima

”Živa skulptura” (avtor Spencer Tunick, umetnik instalacij) na ledeniku Aletsch v Švici; poziralo je 600 aktivistov Greenpeacea, avgusta 2007

63


zgodaj zjutraj hladen in skoraj mrzelzrak, ker leži visoko in so takoj nad njosnežniki. Proti Hrvaški pa je zelo toploin vroče. Na Krasu in v Istri sonce moč-no žge in silno greje. Drugače pa dež inpogosta toča precej slabita in blažita pri-peko; tudi snežniki store svoje, ker z njihvedno pihlja čist in hladen zrak ali veter,ki zmanjšuje vročino. Da, poleti jo vča-sih hlad kar premaga, zlasti če - kakorrečeno - dežuje in pada v gorah toča; te-daj veter človeku tako shladi kožo, da sekar zgrozi in skoraj mraz občuti.” Pole-tje v spodnjekranjskih krajih pa je manjznosno, saj tam ni učinka podalpske na-ravne klimatske naprave. ”Takega ohla-jevanja zraka in poživitve pa ne moreuživati kranjska stran, ki leži proti Hrva-ški, temveč mora potrpežljivo prenašatinadvse hudo vročino, ker ni tam v bliži-ni nobenega snežnika in ker je deželaprav nizka; to veča silo vročine. Tudidrugod na Kranjskem se opaža ta razli-ka: kraj je bolj zračen in hladen, čimviše leži na hribu, v nižavah in kotlinahali na ravnih poljih pa občutiš mnogovečjo soparico.”Kranjska zima je za Valvasorja zmerna.”Čeprav je ponekod na Kranjskem to-plota prehuda, je mraz znosnejši, ker nezaostri preveč zraka. Tako se mraz pozi-mi, ko po pravici vlada, prav milostnokaže. Na splošno zmrzne zemlja šele vdecembru in se odpre konec svečana (alifebruarja); medtem jo mraz večkrat zaja-me in spet izpusti. Včasih se od mrazatudi kaj prej strdi in se tudi kaj kasnejezmehča. Na splošno pa se pravi mraz za-čne kakor v mnogih krajih na Nemškemokoli novega leta in se drži prav resno dozačetka svečana, ko se prelomi in posta-ne milejši. Vendar je tudi glede mrazaznatna razlika na Kranjskem, zakaj naGorenjskem je včasih še vse trdo odmraza in je sneg še prav visok, ko se naDolenjskem že vse taja in poganja, a vIstri in tam okoli že vse cvete.”Snega tudi v tistih časih ni bilo preveč.”Sneg ne zapade vedno ob istem času,včasih sneži zgodaj, včasih pozno, na-vadno pa šele v decembru in januarju,včasih tudi v novembru. Po navadi ni vi-sokega snega, pa tudi dolgo se ne drži.Čeprav namreč pozimi pogosto sneži, za-piha vendar iznenada gorak veter, ki sto-pi ves sneg; kmalu nato pade spet novsneg; in tako se vreme brez stalnosti me-nja. Zato tudi ne uporabljajo tod sani, ra-zen pri Ljubljani in na Gorenjskem, zakajto leži visoko pod snežniki ...” Kraško

zimo zaznamuje burja. ”Na Krasu, Istriin tam okoli zemlja sicer ne zmrzne, ven-dar pa pihajo tako mrzli in ostri vetrovi,da človeku tako rekoč v srce režejo ...”Ena manj ugodnih posebnosti kranjske-ga podnebja je pogosta in nezdrava me-gla, Gorenjska je v tem pogledu še karugodna. ”Na Gorenjskem je redkokdajmegla, pogosto na Dolenjskem in naSrednjem Kranjskem. Okoli Ljubljanepa se jeseni in vso zimo zgosti tako moč-no, da ljudje ne vidijo drug drugega.Megla leži vso noč do kake devete alidesete ali enajste ure predpoldne. In tamegla je zelo nezdrava, ker povzročarada kašelj in katar ...” A ljubljanska me-gla naj bi bila manj škodljiva od drugih,zatrdi Valvasor in se pri tem sklicuje na

latinsko pisanje učenega doktorja, ime-novanega Franciscus de Coppinis: ”po-gosta in močna megla Ljubljančanommalo škoduje zaradi mnogega ognja indima, ki se z njim zrak čisti”. Neverjet-no! ”To je treba po mojem mnenju takorazumeti, da gosta megla ne zastrupitako kmalu zraka in ga ne dela sprejem-ljivega za strupene in nalezljive bolezni,ker jo pogost dim izboljšuje.” Tu sta uče-na moža brcnila v meglo, po tej ”logiki”bi morala imeti Ljubljana pred desetlet-ji, ko so jo ogrevali še s premogom, naj-boljši zrak v Sloveniji ...Kljub temu da ni ob morju, je Gorenjskarada slana. ”Ker je slana hči megle inmraza, je torej tudi na Kranjskem slanajeseni prav močna, zlasti na Gorenj-

skem, saj le-ta glede mraza daleč preka-ša druge dele. Zgodaj zjutraj, ko padeslana, je vse belo kakor pobeljen zid.Dostikrat se drži slana tri dni zapovrstjo;to napravi ajdi na polju nepopisno ško-do, tako da se precej nato žito podraži.Prebivalci sprejmejo bledega gosta zmajanjem glave in zaskrbljenim pogle-dom ter vidijo v njem belo žalno tančicopolja ...” In naposled še ta dež. ”Po dež-ju Kranjske ne žeja, ker jo ta pogosto inobilno namaka, tudi kadar se ga najmanjnadeja. Včasih ne vidiš oblačka, in glej,nenadoma se v gorah, zlasti v visokihsnežnikih, dvigne meglica, ki se takojspremeni v ploho, in sicer po navadi vmrzlo ploho, ki shladi zrak. Pozimi sezgodi nasprotno: če tedaj dežuje, posta-

ne zrak topel. Razlika prihaja od tod, kerpiha ob poletnem deževju mrzel, pozimipa topel veter. In večkrat dežuje dvakrat,trikrat ali celo štirikrat na dan, posebnona Gorenjskem pod snežniki, kajti tamokrog ne moreš zagotoviti za dve ali triure, ali bo suho ali dež. Vendar ni tako,da bi prav vsak dan bil moker, saj minetudi osem, večkrat celo štirinajst dni, daše kapljica ne pade. Nebo kaznuje včasihvso deželo z mokro ali s suho šibo takotrdo, da traja suša precej časa na škodožitu, vinu in sadju. Krivdo, da tako dol-go ne dežuje, dajem nekoliko pogostemuzvonjenju, ki se zdi, da preganja dež. Bržko se namreč prikaže oblak, začno vvseh zvonikih zvoniti iz strahu predtočo; tako razdele in preženo oblake ...”

Satelitski posnetek orkana Katrina, konec avgusta 2005

64


Kdo dela točo?Odkod nevihte? Valvasorjev odgovor nato vprašanje je precej nenavaden: ”izgorskih jam”. ”Na Kranjskem prihajajoče že ne vse nevihte, pa vsaj večji del innajškodljivejše z visokih gora, zlasti ssnežnikov in z drugih hribov, ki so zelovisoki. Ondi nastanejo mnogokrat iz šte-vilnih jam in preduhov. Najprej se dvig-ne iz njih nekakšen dim, se nenadomazgosti v črn oblak in ta kmalu iztresatočo, blisk in grom. Poleti pada toča čes-to dvakrat ali celo trikrat na dan. Takonastane velika škoda, zlasti kadar seusiplje sama s svojimi kamni brez de-ževnih kapelj in kadar jo nosi močan ve-ter ...” Takšna je Valvasorjeva razlaganastanka neviht in toče. Sodobni vreme-narji se z njo gotovo ne bi povsem stri-njali, zanimiva je pa kljub temu.V nadaljevanju poroča učeni mož, kakosi je v njegovem času ljudstvo razlagaloporeklo toče. ”Preprosto ljudstvo meni,da pripravljajo točo coprnice; zato začnozvoniti z vsemi zvonovi, brž ko opazijo,da se bliža nevihta. Če se pokaže le ensam črn oblak, bijejo povsod plat zvona.V ta namen morajo podnevi in ponočicerkovniki in zvonikarji ali včasih njihžene, otroci ali posli stražiti v stolpu prizvonovih ter paziti, da morejo precej, kose začne bliskati in grmeti ali ko se nebočrno pooblači, z vsemi zvonovi zvoniti.Če pa se močno bliska in v oblakih grommočno grmi, bobni in ropota, morajoduhovniki, naj si bo dan ali noč, iz hišein se brž postaviti pred cerkvijo na poko-pališče, da izženo hudiča iz oblakov. Čebi to opustili, bi niti v župnišču ne bilivarni pred kmeti. Tako se pogosto zgodi,da pridejo zaradi tega v življenjsko ne-varnost. Ni dolgo tega, ko se je nekaj po-dobnega zares primerilo. Ko je v letu1685. v neki fari močno padala suhatoča, so preprosti kmetje obdolžili žup-nika. Moral je ponoči uteči, ker bi mubili sicer precej trdo iztepli prah iz reve-rende. Sicer je posvetna oblast kmete ta-koj polovila, vendar jim ne morejo izbitiiz glave prazne vere, čeprav jih ostrokaznujejo ...”Zdi se, da so imeli duhovniki na Kranj-skem še pred 300 leti podobno vlogo,kot jo imajo v ”primitivnih” plemenihvrači. Naši predniki pač niso verjeli (innajbrž vsi še danes ne), da je mogočevremenske in druge nadloge odvrniti lez molitvijo in dobrimi deli. ”Le-ti kranj-ski vaščani zategadelj tako silijo v svoje-ga duhovna in zahtevajo od njega, daZadnjo besedo pri vremenu ima slej ko prej Sonce (Zemlja je modra pika desno zgoraj)

Je usoda Zemlje res v naših rokah?

65


mora biti pripravljen na izganjanje hudi-ča in vremenski blagoslov, ker so trdnouverjeni, da prihaja toča le od hudiča incoprnic. Sicer priznavajo grdobe na na-tezalnici, da so tega ali onega dne nare-dile točo, toda jaz zase tega ne moremverjeti, temveč mislim, da se satan, kovidi, da ima po naravni poti priti toča,odpravi k svojim služabnicam in veš-čam, ter jim ukaže, naj store to ali ono,zagotavljajoč jim, da bo iz tega nastalatoča. Tako izvrši čarovnica, ker ji je uka-zal, in je v svoji babji veri prepričana, danastane toča po njenem izreku ali kletviin coprniški slepariji. To (da namreč ce-remonije in čarovniške besede, ki se jihje od hudiča naučila, tako močno deluje-jo) ji hudič le zato vtepe v glavo, da bimogel pridobiti njeno voljo in s tem go-spoda Boga tembolj razsrditi in užaliti.Nisem pa nasproten mnenju, da utegnevsemogočni Bog včasih dopustiti, da na-pravijo za našo kazen točo in nevihto nanenaraven način hudič in njegovi prista-ši, coprniki in coprnice, saj marsikateridogodki to potrjujejo ...”Valvasor je bil po eni strani stvaren opa-zovalec in zapisovalec, po drugi pa je biltudi sam nekoliko vraže-, babje- in praz-noveren, sin svojega časa. ”Zakletve inmolitve duhovnikov na pokopališčuodobravam, zakaj molitev je vedno inpovsod dobra, vendar bi se lahko opravi-le tudi doma v hiši ali v cerkvi. S tem panočem zanikati, da ima skupna molitevpri javni službi božji večji poudarek.Zvonjenje z zvonovi imam za naravno inkoristno; daje močan zvok, ki sega silnodaleč in visoko v zrak, razgiba in razde-li torej oblake ter jih razganja. To sklepa-mo tudi iz dejstva, da se sliši včasih ra-hel zvok, če vise zvonovi v visokih zvo-nikih, celo tri milje daleč ...” Korošci inŠtajerci pa za razliko od Kranjcev nisozaupali le v molitev, ampak so v oblakes točo tudi streljali; pa ne z raketami, kijih niso imeli, temveč kar z - ”dvojnimipuškami”. ”Na Koroškem in ponekod naŠtajerskem nabijajo velike dvojne puške,brž ko se pokaže črn oblak in z bliska-njem ali divjanjem in grmenjem nazna-nja, kaj namerava; pritrdijo jih na štortako, da se dado obrniti in da meri odpr-tina navzgor v oblake. Tako torej strelja-jo v oblake, ki se takoj razdele, kakorsem sam često videl. Take dvojne puškeimajo na visokih gorah in v ravnini. Zatorazdeli deželni odbor štajerski v določe-nih krajih vsako leto smodnik za strelja-nje zoper hudo uro.” Toča je bila torej

slej ko prej, sredstva za boj zoper njo pa se spreminjajo; streljanje zdaj ni večv modi, zdaj prisegajo na protitočnemreže ...

Povodni mož Valvasor v svoji Slavi opiše tudi nadvsezanimivo ”pustolovščino, ki se je pripe-tila leta 1547 pri nekem plesu v Ljublja-ni”. Za kaj je šlo? ”Prvo nedeljo malegasrpana omenjenega leta se je sešla vLjubljani na Starem trgu po davni nava-di vsa soseska pri vodnjaku, ki ga je kra-sila lepa lipa. Tu so ob prijetni godbi uži-vali jedila, ki so jih prinesli s seboj, in

kramljali po nekdanjem običaju v prija-teljski zaupljivosti, namesto katere sedandanes žal do malega povsod vrivafrancoska nezaupnost, slepilna udvorlji-vost, zakrinkana zvijačnost in hinavšči-na poleg prekletega machiavellizma.Razveseljevali so se po dobri stari kranj-ski šegi, to je v pošteni, odkritosrčni do-brodušnosti in iskreni prijaznosti, in sepo obedu zabavali z navadnim plesom.”Do tu je bilo vse lepo in po starem, po-tem pa se je začelo. ”Ko so to veselost ženekaj časa uživali in je bilo že vse dobrevolje - glej, tedaj je pristopil lepo oprav-ljen mladenič zale postave in se delal, koda ga je tudi volja zaplesati ta ali oni raj.

To je bila pa ”ta prava” zima. / Foto: Polona Mlakar Baldasin

Podoba mraza / Foto: Polona Mlakar Baldasin

66


To ni bilo družbi niti najmanj nevšečnoin se ji ni zdelo nič čudno, saj je bilo poobičaju vsakomur dovoljeno udeležiti sesplošne zabave. Najprej je zbrane pravvljudno pozdravil in vsakemu prijaznostisnil roko, a ob dotiku je spreletel vsenenavaden občutek, nekaka zona aligrozničen nemir, zakaj tujčeve roke sobile čisto mrzle in mehke. Takoj zatemse je priklonil eni izmed okrog sedečih,da bi zarajala z njim; izbral si je za ple-salko sicer lepo nališpano in na zunajprikupno, vendar po mišljenju in nravehnelepo, prešerno dekle, ki je bilo kaj ži-vega in razposajenega vedenja in ki jenamesto deviško in vzdržno, živela razu-

zdano. Mlada lahkoživka in vesela ptiči-ca - njeno pravo ime je bilo Urška Šefer-jeva - se je znala njegovemu vedenju pri-lagoditi in vsem norčavim burkam pri-ravnati, tako da je vse kazalo, češ enakobi se z enakim ne moglo nikdar boljeujemati in združiti.”Sledi strašljivi finale. ”Ko sta odplesalanajprej nekaj rajev po navadnem načinu,sta se spustila polagoma v obsežnejšiples in začela krožiti vedno dalje odprostora, ki je sicer omejeval raj. Takosta privršela od imenovane lipe mimostiškega dvorca proti Ljubljanici: le-tusta, kakor se pravi, pomela - Bog daj, dane za večno! - zakaj vpričo brodnikov, ki

čakajo le-ondi zmerom pripravljeni zaprevoz, sta skočila v Ljubljanico in izgi-nila gledalcem izpred oči. A tudi pozne-je jih ni bilo več videti. Ob tej dogodbise je družba tako zgrozila, da je bilo rajuše tisto uro konec in da si nihče ni upalveč začeti ne plesa ne zabave. Posihmalpa so se ti sestanki in vesele zabavesploh povsem prenehale. Mlademu sve-tu pa je služil tale grozni primer kot stra-šilni nauk, naj se ogibljejo razuzdanostiin goje vzdržnost.”Ne, ne gre nam za nauk, ki ga Valvasorpotegne iz te zgodbe. Odgovoriti želimna vprašanje, ki se vam ob branju goto-vo postavi: Kaj ima ta zgodba opraviti zvremenom? Na prvi pogled prav nič. Ausoda je hotela, da je te vrstice bral tudiFrance Prešeren in ob tem dobil snov zabalado Povodni mož. V njej je mladeni-ča iz naše zgodbe naredil za bajeslovne-ga povodnega moža, gospodarja voda inpoplav. Da bi sklepni del zgodbe še boljpoudaril, ga je ovil v dramatično vzduš-je hude ure: ”So brž pridrvili se črni ob-laki, / zasliši na nebu se strašno grome-nje, / zasliši vetrov se sovražno vršenje;/ zasliši potokov derečih šumenje, / pri-čjočim po koncu so vstali lasje - / oh,Uršika zala, zdaj tebi gorje!” Tako poda-ja vzdušje neurja pesnik. Njegov junakpa ga doživlja kot nadvse prijazno: ”‘Neboj se, ti Urška! le hitro mi stopi, / ne bojse,’ ji reče, ‘ne boj se gromenja, / ne bojse potokov ti mojih šumenja, / ne boj sevetrov mi prijaznih vršenja; / le urno, leurno obrni pete, / le urno, le urno, kerpozno je že!’” Skratka: v pesnikovi in-terpretaciji zgodbe smo dobili eneganajlepših opisov nevihte vseh časov!

Vreme na Slovenskem danesVreme je, čeprav nestalno, stalnica,spreminjajo se le razlage. Še v Valvasor-jevem času so imeli v teh razlagah glav-no besedo vraževerci, danes jo imajostrokovnjaki vremenoslovci ali meteoro-logi. Ste se kdaj vprašali, denimo, kateriso v našem času najbolj pogosti tipi vre-mena na Slovenskem? Že res, da jih do-bro poznamo, saj jih doživljamo leto zaletom. A če bi jih morali na kratko inprecizno opisati, bi se gotovo znašli v te-žavah. Zato si pomagajmo z opisi stro-kovnjaka, preberimo, kako je te reči opi-sal dr. Tomaž Vrhovec, profesor naljubljanski univerzi, pod geslom Vremev Enciklopediji Slovenije. Kateri je, denimo, najbolj pogosti tip poletnega

Včasih se je Sovra v Brekovicah pri Žireh (ob cesti Žiri-Logatec) večkrat takole razlila.

Sovra drvi proti Žirem. / Foto: Polona Mlakar Baldasin

Foto

: Pol

ona

Mla

kar B

alda

sin

67


vremena v slovenskih deželah? ”Na Slo-venskem je najpogostejši vremenski tipob razširitvi azorskega anticiklona nadjužno Evropo. Ta prinese zrak iz Sahareali vzhodnega subtropskega Atlantskegaoceana, zračna gmota je v spodnjih pla-steh topla in motna. Tedaj je vreme po-leti sončno, vroče in pogosto tudi sopar-no. Pihajo le šibki lokalni vetrovi. Poletise čez dan nad prisojnimi pobočji pogo-sto razvijejo kopasti oblaki lepega vre-mena.” Ja, to je tisto vreme, ki je primer-no za sušenje sena, sicer pa ga ne spoštu-jejo le kmetje, ampak tudi večina drugihpodnebnih bitij.Kakšno pa je najbolj pogosto zimskovreme? ”V hladnejši polovici leta se ob-časno razširi nad Slovenijo sibirski anti-ciklon. Zrak nad severno Evrazijo je suhin mrzel, njegov prihod spremljajo manj-še (snežne) padavine, v vzhodni polovi-ci Slovenije je oblačno in vetrovno zvzhodnikom. Na Krasu, v Vipavski doli-ni in na obalnem območju več dni pihazmerna burja. Ob takšnem vremenu sobile izmerjene najnižje minimalne tem-perature zraka. Spomladi prihod sibir-skega anticiklona prve dni pogostospremljajo plohe, včasih tudi nevihte.Zjutraj je ob takšnem vremenu jeseni,pozimi in spomladi pogosta slana.” Ka-dar nas pozimi doseže sibirski antici-klon, dobimo vreme, ki je naklonjenosmučarjem.Potem ko smo videli, kakšno je najboljtipično poletno in zimsko vreme pri nas,poglejmo še, katero je najbolj izrazito?”Najizrazitejše vremensko dogajanjenad Slovenijo je ob nastanku in razvojusredozemskega ciklona. Prvi dan nasta-janja tega ciklona začnejo pihati vlažniin topli jugozahodni vetrovi. Ob tem sena gorskih pregradah zahodne in severneSlovenije zaradi prisilnega dviga pojavi-jo slojasti oblaki in nekaj padavin. Vvzhodni polovici Slovenije prevladujedeloma jasno vreme z nekaj oblačnosti,veter razkroji meglena jezera, pozimi inspomladi nastanejo izrazite odjuge. Čez24 ur je ciklon že popolnoma razvit infrontalni sistem doseže Slovenijo. Pov-sod je oblačno, padavine so posebno iz-razite v zahodni Sloveniji. Pozimi jemeja sneženja odvisna zlasti od tempe-rature jugozahodnih vetrov, pogosto spr-va dežuje do 2000 metrov nadmorske vi-šine, pozneje se meja sneženja spušča donižin. Na obalnem območju sprva pihamočen jugo in nariva vodo proti Trža-škemu zalivu. Zaradi visokih valov, obil-

nih padavin in nizkega zračnega tlaka selahko ob visokih astronomskih plimahdvigne morska gladina in morje poplav-lja obalo, npr. v Piranu. Ko se ciklon po-makne nad Balkanski polotok, se okoliAlp zlije hladen zrak proti Jadranskemumorju. Z ohladitvijo padavine oslabijo,na Primorskem začne pihati burja, delnose razjasni. Pihati začne severni fenskiveter.” To je strokovni opis meteorologa,vendar ga človek, ki živi ”v hribovitemsvetu zahodne Slovenije”, ki tako pogo-sto nastopa v vremenskih napovedih,zlahka prepozna. Res, to je vsaj za za-hodne Slovence najbolj izrazito vreme.Poleg teh treh najbolj izrazitih vremen-skih pojavov nad Slovenijo - azorskegain sibirskega anticiklona ter sredozem-skega ciklona - so stalnica tudi krajšaposlabšanja. ”Krajše poslabšanje, zlastispomladi in poleti, povzročajo hladnefronte, ki potujejo čez srednjo Evropo.Od zahoda se postopoma pooblači, kopa se pojavi fronta, se po vsej Sloveniji,zlasti v vzhodni polovici, pojavljajo izra-zite nevihte, pogosto tudi s sodro intočo. Nevihte so zlasti izrazite, če se po-leti ali spomladi pojavi fronta čez dan,saj se tedaj združita dva povzročiteljaneviht: lokalna pregretost zraka pri tlehin prihajajoča fronta. Nevihte, združenev pasove, potekajo v smeri hladne fron-te. Na Primorskem prehod hladne frontepoleti večinoma ne povzroči večjih pa-davin, prehodno se le poveča oblačnost.Prehodi hladne fronte prek Slovenije sojeseni in pozimi manj izraziti.” Prehodi

hladne fronte, prehodne motnje, tudi tonam je dobro znano ...

Namesto sklepaCelo vrsto strani smo popisali o vreme-nu in podnebju, nismo pa se vprašali, kajto dvoje pravzaprav je. Kaj je vreme?”Stanje ozračja glede na temperaturo,vlago, oblačnost”, odgovarja slovar. Inpodnebje? ”Povprečne vremenske raz-mere, značilne za določen kraj ali podro-čje”, trdi isti vir. Vreme je torej nekajtrenutnega, minljivega, zelo spremenlji-vega. V tej spremenljivosti pa je mogočev daljšem obdobju (vsaj 30 let) in na iz-branem območju prepoznati določenestalnosti, ponavljajoče se značilnosti - into je podnebje. Tega smo vsi navajeni innajraje bi videli, če se ne bi kaj dostispremenilo, zlasti na slabše ne. Ko govo-rimo o ”grozečih” podnebnih spremem-bah, se komaj kdo vpraša, ali te mordane prinašajo tudi nekaterih ”izboljšav”.Če se bo led na polih stopil, bo morje za-lilo Piran. Gorenjska pa bo postala kotToskana, vinorodna dežela in to ne bibila ravno tragedija. Kakorkoli že: na tespremembe po mojem ne bomo imeliprav velikega vpliva. Preprosto zgodilese nam bodo in mi se jim bomo moraliprilagoditi. Kot so se jim naši davnipredniki v zgodovini že velikokrat. Ge-neralna vremenska napoved se glasi, davreme bo in podnebje tudi. Ko nas, kitole pišemo in beremo, že davno več nebo ...

Hudo razmočena zemlja se je ”usedla” na cesto. / Foto: Polona Mlakar Baldasin

68


Zemlja bo preživela, življenje vednonajde pot, z nami ali brez nasPogovor z Antonom Komatom, svobodnim raziskovalcem, publicistom, piscem,predavateljem in aktivistom

Metja Stritmar

Dobro desetletje je preživel kot vodjaprojektov v tujini. Je avtor knjig Pestici-di, ubijalci življenja, Nespametni bodožejni, Zaton Prometejeve dobe, soured-nik in soavtor knjige Dragonja, pisecspremne besede k prevedeni knjigi Jere-myja Rifkina Stoletje biotehnologije, av-tor spremne besede h knjigi Fani OkičDa bo življenje živelo. Je tudi avtorogromnega števila člankov in razprav.Scenarist in strokovni sodelavec ekolo-ško dokumentarne TV serije: Kako zele-na je moja dolina, sodeloval je pri filmuTV Slovenija iz serije Dosje voda, sce-narist in strokovni sodelavec serije šest-najstih filmov TV Slovenija, Slovenskivodni krog. Letos je izšla njegova knjigaSimbiotski človek. Anton Komat je tudipredavatelj v programih Zavoda za šol-stvo RS, stalni član Medresorne komisi-je za kemično in biološko varnost RS,član NATO Advanced Research Groupfor Sustainability in še mnogo drugega.Predvsem pa je človek, ki verjame vsimbiozo vsega življenja na planetu insimbiotskega človeka.

Iluzija o obilju pitne vodeV knjigi Simbiotski človek, v poglavjuVoda, matrica življenja, pravite: Sodo-bna civlizacija s svojim fizičnim in psi-hičnim onesnaženjem čedalje bolj po-večuje tesnobo ljudi, hkrati pa poveču-je potrebo po znamenjih, ki govorijo.Voda je simbol in znamenje, ki govoričloveku. Kakšna so ta znamenja?”Prepoznajte vsa znamenja, kajti zemljagovori po njih, pravi stara modrost intudi voda nam govori svoja sporočila.

Tudi v najstarejših kulturah ima vodamnogotere simbolične pomene, ki jihlahko skrčimo na tri prevladujoče teme:vir življenja, sredstvo očiščevanja in sre-dišče obnavljanja. Zanimivo je, da ni no-benega kulta, niti religije, ki v svojih ri-tualih ne bi uporabljal vode. Široko zna-ni so rituali pranja rok, potapljanja vvodi, krščevanja in iniciacij in obrediočiščevalnih kopeli. Voda je pri vsehljudstvih materia prima. ”Vse je bilovoda” govorijo hindujski teksti. V Gene-zi beremo: ”Duh božji je vel nad voda-mi!”, v taoizmu je zapisano: ”Prostranevode niso imele bregov!” V vodi je koz-mična moč, voda je dar neba, je zdravi-lo, je živa modrost, je napoj nesmrtnosti,

univerzalni simbol plodnosti in obilja,voda je popolna materija, simbol čistostiin blagoslova, je simbol življenja in zna-menje duha. Simbolika vode je še vednozelo močna med ljudmi. Umazana vodavzbuja grozo, tako kot smrad, umazani-ja, bolezen in smrt: onesnaženost je rakvode. Če ni vode, ni življenja, tako po-trebna je kot sonce. Voda je ženski prin-cip narave, je lunarno znamenje, nosibožanska imena: Venera, Izida, Inana,Ištar, Astarta, Afrodita. Kako naj zvezd-no nebo odseva v umazani vodi? Sodo-bna civilizacija z onesnaženjem, ki gapovzroča, povečuje tesnobo in strah lju-

di, s tem pa potrebo po znamenjih, ki go-vore. In prav voda je silno močno zna-menje, ki nosi jasna sporočila ljudem.”

Koliko se v Sloveniji upoštevajo te-meljne določbe Vodne direktive (Wa-ter Framework Directive) glede one-snaženosti podtalnice?”Vodna direktiva (WFD) uveljavlja no-vosti v upravljanju z vodami, ki obenempredstavljajo temeljno obvezo Slovenijev odnosu do voda. Cilj WFD je, da vod-na telesa površinskih voda dosežejo do-bro ekološko in kemijsko stanje. Pri tempa so odločilni kriteriji biotska in kemij-ska kakovost, ter ustrezna morfologija inhidrologija vodnega telesa. Rok je leto2015. Pri nas so obremenitve vodnih te-les velike, nekatere izvirajo iz neslavnepreteklosti sramotnega gospodarjenja zvodami, druge pa so posledice tekočebrezvestne politike. Že groba ocena tehposledic govori, da bo le 13 odstotkovvodnih teles površinskih voda doseglookoljske cilje, 32 odstotkov jih bo mordadoseglo, 25 odstotkov jih morda ne bodoseglo, 30 odstotkov pa jih nikakor nebo doseglo. Ob tem obstaja resno tvega-nje, da bo pragmatična politika že danesodpisala dobro polovico vodnih telesSlovenije. Za možnost takega tveganjaobstaja več razlogov. Eden izmed njih je,da so bile ocene verjetnosti doseganjaokoljskih ciljev izdelane na podlagi po-manjkljivih podatkov in nerazvitih me-tod. Obenem je treba omeniti, da je oce-na ekološkega stanja površinskih vodadoločena z razliko med sedanjim sta-njem vodnega telesa in stanjem referenč-nega tipa vodnega telesa, ki je zanemar-ljivo antropogeno spremenjeno. Ker v

Ker v Sloveniji še do danes nima-mo izdelanega modela referenč-nega tipa vodnega telesa, je oce-na ekološkega stanja le domneva.

69


Sloveniji še do dandanes nimamo izde-lanega modela referenčnega tipa vodne-ga telesa, je tudi ocena ekološkega stanjalahko le domneva. Ob povedanem selahko resno vprašamo, ali je bil vzrokdanašnjemu stanju politično zanemarja-nje pomena vode v naši družbi, zaostaja-nje stroke ali pa nesposobnost državnihuradnikov. Prepričan sem, da imamo do-volj sposobnih hidrologov in da je bilastroka več kot deset let odrinjena prekoroba družbenih odločitev. Vzrok sta torejignoranca in aroganca oblasti, to pa jezaskrbljujoče.”

Opozarjate, da je za Slovence značilnailuzija obilja pitne vode. Kaj storiti,da se bomo kot družba začeli obnaša-ti odgovorno?”Iluzija obilja vodnih virov je zelo ne-varna, saj nam odvrača pozornost od tre-nutnih dogajanj, ki so povezana z vodnovarnostjo države. Ne smemo pozabiti, dabomo tudi ob obilju vodnih virov lahkožejni, če bodo vodni viri zastrupljeni.Vodna varnost je sestavni del nacionalne

varnosti države. Ob pomanjkanju pitnevode nam ne morejo pomagati ne oklep-niki niti letala in specialci. Pomembno jetudi, da voda ostaja javna in skupna do-brina vseh državljanov in da ne postanepredmet privatizacije. Vsi poskusi ko-modifikacije vodnih virov v svetu so pri-peljali do kršitev načel okoljske pravič-nosti, do družbenih napetosti in celovojn. Skratka, za zdravo pitno vodo ninadomestila.”

Pravite, da v Sloveniji doživljamo vod-ni stres, omenjate severovzhodni deldržave, vendar so poplavljeni Železni-ki verjetno opozorilo, da ljudje nera-zumno posegamo v naravo, da si johočemo na vsak način podrediti intako speljemo naravni tok potokov inrek, posledice so skoraj neobvladljive? ”Vodni stres ima več vidikov in ga se-stavljajo predvsem upad podtalnice, po-plave in suše. Dežela ob Muri je šolskiprimer nespametnega poseganja v vodnirežim krajine. Najprej so pokrajino polstoletja osuševali, sedaj pa bi jo isti

”strokovnjaki” radi namakali, za prime-ren denar seveda. Saj veste, delovna urabagra znaša enako, ali bager koplje osu-ševalni ali pa namakalni jarek! V Prek-murju sem videl osuševalne sisteme, kiimajo zarjavele zapornice v dvignjenipoziciji in jih nihče ne spusti, kljub hudikmetijski suši. Podobne štorije poznamotudi iz porečij Vipave, Savinje in Dravi-nje. Dragi hidromelioracijski projekti sole prerazporedili vodne mase, zgorajimamo sedaj suše, v spodnjem delu po-virja pa poplave. Taki neumni posegi nerušijo le vodnega režima porečja, pač patudi sprožajo nesreče, kot je bila tista vŽeleznikih. Ogledal sem si Selško Soronad Železniki tri dni po ujmi in našel vr-sto človeških posegov, ki so sinergičnoprivedli do tragedije. Nesreče niso po-sledica naključij, pač pa nas narava žepoprej opozarja, da se bo nekaj zgodilo.Le pozorni moramo biti na sporočila insvarila narave. Za tistega, ki želi videti,je dovolj svetlo. Za ukrepe ne potrebuje-mo novih znanj, pač pa pogum, da do-umemo in razumemo, kaj sploh vemo, in

Anton Komat

70


primerno in pravočasno delujemo. Kotprvo se je potrebno znebiti splošno raz-širjene iluzije, da lahko naravne zakoni-tosti vodnega in obvodnega prostora ob-vladujemo s sodobno tehnologijo. Potemmoramo priznati in prepoznati, da je re-kam odvzet obvodni prostor, torej smo siprilastili nekaj, kar po naravi stvari člo-veku ne pripada. Ko to postorimo, nambo lažje priznati, da so regulacije vodnihteles (ki so v različnih tipologijah kraji-ne kot tehnične rešitve povsem enake)barbarsko dejanje uničevanja narave intradicionalne krajine. Tako spremenjenodnos do vodotokov nas bo prepričal, daje odstranjevanje rastja zgolj uničevanjebiotske pestrosti in da je urejanje obre-žnih pešpoti zgolj populistični slogan,

pod katerim uredimo dostop mehaniza-cije za strojno vzdrževanje brežin (to vprvi vrsti niso pešpoti sprehajalcev, pačpa servisne ceste urejevalcev). Lažje sebomo odločali in ukrepali, če vemo, daje pri 30 odstotkih vseh slovenskih rekmočno preoblikovana ali celo uničenaedinstvenost krajinske identitete. Nekočsila razglašene in še danes toleriranemale hidroelektrarne so praviloma v naj-bolj ranljivih in vrednih območjih nara-ve. In končno pridemo do najbolj v nebovpijočega problema, ki ga predstavljaprostorsko nedefiniranje vodnega in ob-vodnega prostora z mejo in površino. Tupademo v pravni vakuum, ki omogočadokončno uresničitev barbarskih dejanjnad našimi rekami. Tu se z uničevanjem

obvodne vegetacije začne Divji zahodob slovenskih rekah, kdor prej pride, siprilasti, kdor je prvi, je njegovo! Todareka ne more biti lastnina nikogar, nemoja, ne tvoja, niti njegova. Ona bo teklapo svoji strugi še milijone let in vpraša-nje je, kaj bo takrat s človeško vrsto.Reke, te neukrotljive trmoglavke, panam nenehno povzročajo nevšečnosti, kijim pravimo naravne nesreče ali katas-trofe, bolj pravilno pa ujme. Vendar so topopolnoma naravni pojavi, s kateriminarava poskuša uravnavati porušeno rav-novesje.”

Torej nam narava, v konkretnem pri-meru reka, daje dovolj jasne signale?”Na človekove nespametne posege v vod-ni režim pokrajine so očitni vse bolj dra-matični odgovori narave. Škode zaradiujm so posledica neustrezne rabe prosto-ra, nastale ob neupoštevanju naravnihrazmer. Velike poplave nastajajo pred-vsem zaradi premočne urbanizacije ob-vodnega sveta, ki je bil nekoč poplavni,saj se je zmanjšal retencijski prostor. Po-plavnih površin je v RS 100 tisoč ha, in seše povečujejo. Za vodni in obvodni svet jeugotovljena izredno visoka raven priza-detosti naravnega stanja. Le malo vodoto-kov in mokrišč je naravno ohranjenih. Po-sledice so biološko mrtve vode, nesposo-bne za lastno regeneracijo, ter pomanjka-nje in onesnaženje pitne vode. Vse regu-lacije so ekološko sporne, s slovensko po-sebnostjo, da so izvajane na enak načinkjerkoli, vse po enem načrtu. Tak pristopje vodil v uničenje tipologije tradicional-ne slovenske krajine. In ne samo to, unič-ena krajina naravnost kliče ujme.Naravne nesreče so lekcija človeški sa-movšečnosti in samopašnosti. Naravanam na ta način že tisočletja sporoča indokazuje, da smo le naključni in kratko-trajni uporabniki njenih stvaritev. Am-pak mi se v svoji samozagledani antro-pocentričnosti ne damo, ne in ne! Kakosmo bili žalostni, ko nam je otrokom pli-ma odplavila naše veličastne gradove iz

Foto

: Rož

le Br

egar

Neumni posegi ne rušijo le vod-nega režima porečja, pač pasprožajo nesreče, kot je bila tistav Železnikih. Ogledal sem si Sel-ško Soro nad Železniki tri dni poujmi in našel vrsto človekovih po-segov, ki so sinergično privedlido tragedije.

71


mivke in peska. Ali pa smo nemočni zrliv naraslo vodo, ki je podrla naš mlinčekv potoku. Očitno še nismo prerasli spo-ročil svojega otroštva!”

Agrokemično kmetijstvo, sejalnica strupov

Najnevarnejše strupene kemikalije(POPs) se v okolju zelo počasi alisploh ne razgrajujejo in se kopičijo vživih organizmih, tudi v človeku. Pov-zročajo genske mutacije, raka ... Kdoso tisti, ki ”sejejo” navedene strupe, inkaj mora storiti država, pa tega še ninaredila?”Nekaj je točkovnih onesnaževalcev, kijih predstavljajo predvsem industrijskiobrati, poglavitni prostorski onesnaževa-lec pa je agrokemično podprto industrij-sko kmetijstvo. Številni pesticidi se bio-magnificirajo in bioakumulirajo v pre-hranjevalni verigi, zato njihove koncen-tracije v prehrani dosegajo lahko tudivečtisočkratne vrednosti. Posledice sodramatične, izginjanje biotske pestrosti,izguba rodnosti prsti in obolevanje ljudi.Čudi me, da zdravstvena stroka ne posto-ri ničesar za preprečevanje zastrupljanjaljudi in preseneča me tudi pasivnost lju-di, ki mirno sprejemajo svojo vlogo po-skusnih miši v tem neetičnem eksperi-mentu. Sprejeli smo protitobačni in pro-tialkoholni zakon in prav je tako, tuda okajenju in pitju se odloča vsak sam, mir-no pa se pustimo zastrupljati z najhujši-mi strupi. Nihče nima pravice zastruplja-ti ljudi v imenu svojega kratkoročnegadobička. S tem so kršena osnovna načelaokoljske pravičnosti in ustavne pravicedo zdravega okolja in zdravja.”

Ali je res, da imamo v Sloveniji še ved-no dovoljenih 135 potencialno kance-rogenih fitofarmacevtskih pripravkov,od tega jih kar 76 vsebuje endokrinemotilce? Kaj to konkretno pomeni?”V Sloveniji premoremo strašljivo zbir-ko dovoljenih pesticidov, ki bi jih bil ve-sel vsak poklicni zastrupljevalec. Polegnavedenih imamo v uporabi še številneorganofosforne insekticide, ki so bilirazviti kot bojni strupi. Ti strupi tudi v t. i. dopustnih koncentracijah povzročajoneozdravljive poškodbe možganov. Po-sebej občutljivi so otroci, ki še nimajodokončno razvitega imunskega sistemain hematoencefalne bariere. Poglejmo siprimer matere in njenega otroka: če mati

tehta 64 kilogramov in pije na dan dvalitra kontaminirane vode, njen otrok patehta 8 kilogramov in spije na dan en li-ter vode, potem nam enostavni račun po-kaže, da otrok prejme štirikrat več stru-pov na enoto svoje teže kot pa njegovamati. Na tem mestu sprašujem odgovor-ne, kako lahko mirno spite ob tem, dazastrupljate nedolžne otroke?”

Dežela strupov in zastrupljevalcev

V svoji knjigi omenjate ”pravi biser”slovenskega onesnaževanja s pesticidi,ki je herbicid antrazin, sledi nadalje-vanje, ki se bere kot grozljivka, vsmislu kaj vse povzroča pri ljudeh?

”Atrazin je bil kot hormonski motilec inkancerogena snov pred nekaj leti pri nassicer prepovedan, vendar ga sedaj načrno tovorijo preko meja in ga uporablja-jo predvsem v severovzhodnem delu dr-žave, saj se še vedno kopiči v podtalnici.Toliko opevani Schengen torej pušča nasvojih mejah. Stanje je absurdno, posta-jamo žrtve svojevrstnega kemičnega te-rorizma, ki ga ne poskuša preprečiti ni-hče od odgovornih.”

Govorite o hormonskih motnjah, opo-zarjate na povečanje agresivnosti inučnih težavah otrok, o avtoimunskihboleznih ipd. S temi vprašanji ali celoraziskavami se pri nas institucionalnonihče ne ukvarja?

Foto

: Rož

le Br

egar

72


”Govorim o posledicah kronične izpo-stavljenosti nevarnim snovem, ki pred-stavljajo veliko tveganje tudi v t. i. ”do-pustnih” dozah. Vedeti moramo, da sodopustne doze strupov (ki naj ne bi bilenevarne) le gnili kompromis med indus-trijo in politiko. Ustvarjale naj bi vtis, daje vse varno in pod nadzorom. Vemo pa,da številne nevarne snovi nimajo varnegapraga delovanja, ker že najmanjše količi-ne teh snovi v okolju sprožajo rakavaobolenja, hormonske motnje, razvojneanomalije ali pa neozdravljive poškodbeživčnega sistema. Recimo genotoksičnesnovi, ki povzročajo poškodbe genskegazapisa, ali pa hormonski motilci, katerihkoncentracija, 1000-krat nižja od detek-cijske meje najsodobnejše analitske ke-mije, že povzroča spremembo spola priribah. Iz samcev nastajajo postopoma sa-mice. In ne mislimo si, da te snovi ne de-lujejo na človeka. Z živalmi si delimogenski zapis, ki je identičen, podobne si-steme hormonske in razvojne regulacije,ter hormone enake biokemične sestave.Kar se dogaja živalim, se dogaja ljudem!Morda manj dramatično in bolj počasi,toda dogaja se. Zahodni moški so v zad-njih 50 letih izgubili 50 odstotkov se-menčic, padec spermcounta spremljaustrezen padec moškega spolnega hor-mona testosterona, posledica teh doga-janj je postopna feminizacija moških. Toni zgolj modni trend, to so biološka do-gajanja znotraj vrste Homo sapiens. Podrugi strani pa npr. nenehna prisotnostostankov organofosfornih insekticidov vokolju povzroča motnje v delovanju inpropadanje živčnega sistema. Pri otrocihse to kaže predvsem kot spremenljivo ve-denje, izguba fine motorike in hiperak-tivnost. Odrasli reagirajo drugače, ne-spečnost, pomanjkanje koncentracije,kronična utrujenost in motnje spominaso najpogostejši simptomi kronične za-strupljenosti naših teles. Vendar ne stori-mo ničesar, da bi to zastrupljanje prepre-čili. Ukvarjamo se s številnimi telesnimiaktivnostmi, da bi ohranjali svoje zdrav-je, poskušamo zdravo živeti, toda obe-nem dopuščamo, da v naša telesa neneh-no vstopajo številni strupi, ki nam uni-čujejo zdravje. Zamenjali smo vzrok inposledico in to je usodna napaka.”

Zdi se, kot da se organi, pristojni za topodročje, tu mislim na Ministrstvo zazdravje in Ministrstvo za okolje inprostor, ne zmenijo za znanstveno po-trjena dognanja?

Foto

: Rož

le Br

egar

Foto

: Rož

le Br

egar

Foto

: Rož

le Br

egar

73


”Ne, saj sploh ne spremljajo teh do-gnanj, ob tem pa nenehno govoričijo oznanju in strokovnjakih. To je žalostnoin v nebo vpijoče. Ne postorijo niti tega,kar nam nalagajo evropske direktive inprogrami. Npr. EHAP (EnvironmentalHealth Action Plan), ki zapoveduje bio-loški monitoring človeka, torej pregledtkiv (urin, lasje, kri, telesna maščoba) naprisotnost nevarnih snovi, ki se v teh tki-vih kopičijo. Evropski parlament je spre-jel program eliminacije najbolj nevarnihhormonskih motilcev iz našega okolja,Pri nas so mnogi v prosti prodaji kot pe-sticidi. Številne države Evropske unije(npr. skandinavske dežele, Francija) sozačele z revizijo list dovoljenih pestici-dov ali pa sprejemajo človeku prijazneukrepe: prepoved uporabe pesticidov vnaseljih, večje subvencioniranje biotskopridelane hrane ali pa zapiranje obratov,ki emitirajo hormonske motilce. V Slo-veniji se pristojni organi ukvarjajo samis sabo in svojimi političnimi botri, z ne-nehnimi reformami in kadrovskimi me-njavami ali pa enostavno ždijo ob strani.Kakor da živimo na drugem planetu!Slovenija vse bolj postaja zakotna pro-vinca, kjer veljajo druge vrednote in po-staja človekovo zdravje vse bolj predmetsamofinanciranja obolelih.”

Uničevanje deževnega gozda, klimatske spremembe, lakota

Svet se sooča z vse večjimi cenami naf-te, nekateri se zavzemajo za biogori-vo, ampak proizvodnja omenjenegagoriva je dvorezni meč. Vi opozarjatena ekosistem in socialne posledice, kotje uničevanje deževnega gozda, karpomeni pospeševanje klimatskih spre-memb in seveda vse večje razsežnostilakote?”Globalni svet se je zapletel v nerazreš-ljiv klobčič problemov, ki so med sebojprepleteni in pospešujejo drug drugega.Gre za globalno sinergijo posledic, ka-

Foto

: Črt

Slav

ecFo

to: Č

rt Sl

avec

Foto

: Črt

Slav

ec

Čudi me, da zdravstvena strokane postori ničesar za preprečeva-nje zastrupljanja ljudi in prese-neča me tudi pasivnost ljudi, kimirno sprejemajo vloge poskus-nih miši v tem neetičnem eksperi-mentu.

74


terih učinki se med seboj množe. Po-glejmo: pomanjkanje nafte povzročavišje cene hrane, ker je industrijskokmetijstvo usodno povezano z nafto.Pomanjkanje nafte povzroča realizacijoambicij po pridelavi rastlin za biogori-va. Slednje sproža uničevanje deževne-ga gozda za pridobitev novih plantaž,deževni gozd pa je najboljši kopenskiregulator klime in absorber toplogred-nih plinov. Premik iz pridelave hrane vpridelavo rastlin za biogoriva povečujepomanjkanje zemljišč za pridelavo hra-ne in hrana se tudi po tej plati draži. Čebo scenarij pregrevanja planeta obve-ljal, nam klimatske spremembe grozijoše z dodatnimi hudimi motnjami v pre-hranski varnosti ljudi. Že tako je nasvetu danes število lačnih potolklo vserekorde, 1,6 milijarde lačnih ljudi in vistem številu je tudi žejnih. Svet je naprelomnici in edina rešitev je opustitevzblojene globalizacije in prehod na pre-živetvene strategije lokalne samooskr-be. Tudi Slovenijo bo opljusknil val raz-pada globalnega trga in velika podraži-tev hrane. Lahko smo zaskrbljeni, saj jedelež naše samooskrbe le tretjinski.Toda naši politiki se s temi usodnimivprašanji ne ukvarjajo. Njih zanimazgolj oblast in medsebojno obračunava-nje ter nebrzdana gospodarska rast naračun uničevanja narave in človekovegazdravja. Ampak v Sloveniji narašča šte-vilo urbanih ljudi, ki so odvisni odoskrbe iz mreže megamarketov. Lahkosi predstavljamo, kaj se bo zgodilo, kobodo police s prehrano v megamarketihprazne ali pa bo hrana dosegala astro-nomske cene.Sodobna civilizacija je zelo ranljiva inkot kompleksen sistem lahko hitro zapa-de v neobvladljiv kaos. Zato je potrebnoukrepati takoj! Budno spremljam razvojznanstvene discipline, ki nosi ime teori-ja kompleksnosti (sistemska teorija).Njeni aktualni zaključki pravijo, da sečloveštvo nahaja na točki bifurkacije, nakrižišču, ko stari sistem razpade in se vkaotičnem dogajanju porodi nekaj nove-ga. Sedanji sistem globalne ekonomijese je izkazal kot velika polomija in vsto-pili smo v kaotično obdobje, ki ne boprijetno za ljudi. Imamo dve rešitvi, dve izbiri, smo narazpotju dveh poti, prva vodi v totalitar-no državo Velikega brata, druga pa vnovo demokracijo, katere osnova bosimbiotska kozmologija človeka z novoetiko sobivanja. Temelj sobivanja pa je

Odlomek iz knjige Simbiotski človek, avtor Anton Komat, str. 46:- vsako leto v svetu izumre najmanj 4000 do 90.000 vrst organizmov.Ocene se razlikujejo zato, ker jih večina še ni popisana;- izginotje ene same višje rastline povzroči izumrtje vsaj 30 drugih

vrst;- v eni človeški generaciji je uničenih 60 do 70 odstotkov koralnih gre-

benov;- vsako leto je uničen en odstotek tropskega deževnega gozda;- genska pestrost kulturnih rastlin se zmanjšuje za 2 odstotka na leto;- genska pestrost domačih živali se zmanjšuje za 5 odstotkov na leto;- nepovratno uničena je že četrtina namakalnih površin, tj. 250 milijo-

nov hektarov;- rodno prst uničujemo 13-krat hitreje, kakor nastaja v naravnih pro-

cesih;- od druge svetovne vojne je bilo uničenih 1,5 milijarde hektarov ali 37

odstotkov vseh njivskih površin. Proces se še pospešuje, saj je zdajvsako leto uničenih 5 do 12 milijonov hektarov. Za sanacijo razmer sev svetu porabi 250 milijard dolarjev na leto;

- reka Amazonka na leto odplavi v ocean vsaj eno milijardo ton erodi-rane prsti, Modra reka 1,1 milijarde in Ganges 3 milijarde ton. Zad-nji dve reki odplavljata rodno zemljo iz najgosteje poseljenih prede-lov sveta;

- vsako leto se na enega Zemljana premesti 20 ton prsti in mineralnihvirov, kar je enako delovanju vseh vulkanov, potresov in plazov naplanetu;

- poraba pitne vode je dvakrat hitrejša kakor naravna obnova vodnihvirov. Leta 2025 bo 1,8 milijarde ljudi (tretjina svetovnega prebival-stva) odrezanih od virov pitne vode;

- vsako leto v svetu izumreta dva odstotka jezikov;- 80 odstotkov vseh prevedenih knjig je izdanih v štirih evropskih jezi-

kih;- sredi 21. stoletja bodo večino svetovnih ekosistemov poseljevali ljud-

je, ki v svojem jeziku ne bodo sposobni opisati, uporabljati in ohra-njati biotske pestrosti, kar je bo še ostalo;

- obstoj in razvoj kulturne pestrosti ter pravico do njene uporabe one-mogočajo monopoli nad intelektualno lastnino in prevlada korpora-cij nad oblastjo;

- splošno erozijo znanja spremljata razpad socialne varnosti in usiha-nje upanja.

Exoterm Holding d. d., Struževo 66, 4000 Kranj

Exoterm - IT, d. o.o., Struževo 66, 4000 Kranj

Telefon: 04/2770 700, 04/2571 571Fax: 04/2770 716, 04/2571 230

Nar

očni

k: E

xote

rm d

.d.

75


odnos in ne posameznik. Prav o teh te-mah govori moja nova knjiga Simbiot-ski človek.”

Kot sem omenila v uvodu, ima vašaknjiga naslov Simbiotski človek. Kajpomeni biti in živeti simbiotsko?”Knjiga Simbiotski človek je obenem

svarilo, vodilo in povabilo. Svarilo jepodprto s trdnimi argumenti. Skozi po-samezna poglavja, ki opisujejo mnogimše nepoznano resničnost, sem poskušalbralca voditi skozi prostor in čas. Posku-šal sem, list za listom, odpirati zgodboevolucije Življenja na Zemlji vse do da-našnjih dni, ko se soočamo s tragičnimiposledicami izrojene človeške vrste. Že-lel sem drzno in predrzno razgrniti vpra-šanje znanstvene resnice, ki vse bolj po-staja zgolj resnica tehnoznanosti. Obbranju boste spoznali, da na koncu po-stane najpomembnejše tisto, česar po-prej nismo vedeli, nismo hoteli vedeti,ali nam niso povedali. Življenje nas spovratno zanko (ki nam jo je že zadrgni-lo okoli vratu) opozarja na naše malignoantropocentrično razmišljanje in velikonapak si ne moremo več privoščiti. Po-časi se že zavedamo, da je prišel čas za

temeljite spremembe. Vendar bralca nepustim v lažnem upanju ali v brezupu.Ob branju skupaj začnemo plesti simbi-otsko mrežo Življenja. Vstopamo v novokozmologijo, v nov kontekst razumeva-nja Življenja, ki je usmerjeno na mrežoodnosov med bitji. Ob pisanju sem imelambicijo, da je moj logos v neprestanem

dialogu s sophio, modrostjo. Če je raci-onalistična biologija ustvarila kritičneprobleme današnje družbe in sveta, jihbo le holistična zavest biozofije (bioso-phia) sposobna razrešiti. Da pa bi bili pritem uspešni, moramo postati ekološkopismeni. Šele ko bomo razumeli biozo-fijo (principe organizacije ekosistema),jo bomo lahko uspešno uporabili za kre-iranje trajnostne človeške družbe. Knji-ga Simbiotski človek je obenem tudi vo-dilo, ki nas vrača nazaj na naše evolucij-

sko izhodišče simbiotskega človeka. Bistveno spoznanje, ki ga prinaša, je, daje Življenje na Zemlji obstalo le zato, kerje koeksistiralo v simbiotskih odnosih. Čebi obstajali le borba in tekmovalnost, Živ-ljenje ne bi bilo mogoče. Analogno temusporočilu evolucije je, da je omika možnale v dejavnem sodelovanju vseh ljudi inob njihovi pripravljenosti, da podredijosvoje kratkoročne sebične interese skup-nemu dolgoročnemu dobru. Če ozkadružbena skupina hoče maksimirati lesvoj položaj, namesto da bi optimalizira-la moč skupnosti, potem to vodi v uni-čenje družbe kot celote. Človeštva ne mo-rejo rešiti nove tehnologije, ampak ”novazavest našega bivanja, nova etika, novakozmologija človeštva, nova kultura sobi-vanja, holistična zavest biozofije, simbi-otski človek z biozofskim pogledom nasvet”. Pričujoče delo je hkrati povabilo,da skupaj ustvarimo simbiotsko družbo inzaživimo v kozmologiji simbiotskegačloveka. Ta kozmologija ni nova - je iz-vorna, prastara in naravna, saj je polože-na v evolucijsko zibelko človeštva. Danespostaja mejnik v preživetju človeške vr-ste. Zemlja bo preživela, Življenje vednonajde pot - z nami ali brez nas.”

Vedeti moramo, da so dopustnedoze strupov (ki naj ne bi bile nevarne) le gnili kompromis medindustrijo in politiko.

Slovenska kuhinja je dobra, a spremembe so v življenju kot začimbe- brez njih bi bilo dolgočasno. Ena od neevropskih kuhinj, ki s svo-jimi sestavinami, pestrimi kombinacijami in specifično pripravoponuja precej drugačne jedilnike, je kitajska kuhinja. Naj vas izširoke ponudbe kitajskih specialitet spodbudimo k pokušini z nekajnamigi: ● mongolsko meso ● raca na način osmih zakladov ● slav-na pekinška raca (najmanj za 4 osebe, naročiti jo je treba vsaj endan prej) ● kitajske juhe in zanimive predjedi ● jedi iz vseh vrstmesa ● ribje jedi s škarpeno, kalamari, osliči, škampi ● pestra izbi-ra vegetarijanskih jedi ● tofu - sojin sir - na različne načine ● ki-tajske sladice ● kitajski aperitivi in kitajsko pivo ...Nudimo pestro izbiro menujev za dve, tri ali več oseb, tudi zaosem oseb, sprejemamo pa tudi rezervacije za večje skupine, zanajrazličnejša slavja, ločene sobe za kadilce in nekadilce, poletipa še nekaj miz na prijetnem letnem vrtu.V prijetnem ambientu, dobri hrani in izvrstnem vinu, prijaznipostrežbi vas vabimo, da nas obiščete in pokusite odlične kitajskespecialitete. Hrano lahko naročite tudi po telefonu in jo odnesetedomov. Urejeno parkirišče je zelo prostorno in dostopno tudi zainvalide. Kitajska restavracija ZLATA RIBICA je odprta vsak danod 12. do 22. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. Rezervacijesprejemamo po 12. uri vsak dan na tel. št.: 04/502 1808. PRISRČNO VABLJENI!

Če se lačni peljete proti Škofji Loki ali od tam in si zaželite spremembe, naj vas na polovici poti v Retečah premami kitajska kuhinja v ZLATI RIBICI. Zgrešiti je ne morete, z rdečimi lampioni vam odpira vratanedaleč stran od glavne ceste.

ZHAN

G, d

.o.o

., R

eteč

e 12

, Ško

fja L

oka

Foto

: Rož

le Br

egar

76


Zmagovalec podnebnih sprememb je martinček - živel bo na toplem ŠvedskemPodnebne spremembe so dejstvo, čeprav se najdejo tudi tisti, ki menijo, da človek pri spreminja-nju klime ni pomemben. Lani so Gorenjsko prizadele poplave, letos Slovenijo številna neurja, kobo začelo zmanjkovati pitne vode, se bomo zanjo začeli spopadati. Tako je že nekaj let v Darfur-ju. Smo na Gorenjskem drugačni, smo v boljšem izhodišču, se zavedamo pomena ohranjanjaokolja, ali smo pripravljeni na spremembe življenjskih navad? Na ta in številna druga vprašanjaje odgovarjala klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, z Mednarodnim forumom za pod-nebne spremembe prejemnica Nobelove nagrade za mir.

Boštjan Bogataj

Razčistimo najprej na splošno: ali sopodnebne spremembe meteorološki,ekološki, sociološki ali politični pro-blem?”So problem, ki se razvija in menja ob-raze, ni enkraten. Začne se kot meteoro-loški pojav, ki se sčasoma zaleze pov-sod. Podnebne spremembe najprej obču-timo v kmetijstvu, zimskem turizmu, iz-ginjanju ledenikov in prek vremenskihujm. Sledi vpliv na finance, zaposljivost,materialne dobrine in infrastrukturo. Vtretjem valu je prizadeto skoraj vse, zla-sti naše zdravje V zadnjem delu, do tegavala še ni prišlo, pa nas bo zanimalo,kako bodo reagirali ljudje. Ali se bodoklimatske spremembe odražale v neza-dovoljstvu, civilni nepokorščini ali vpropadu družbenih odnosov ali celo vvojnah. Takrat je na vrsti zadnji val, kobomo vsi zahtevali od politike, države,kaj bo naredila. Morda takrat ne bo večna voljo primernih mehanizmov.”Zakaj je politika šele na zadnjem me-stu. Ali smo državljani tako potrpež-ljivi?”Vedno gojimo upanje, da bo šlo naboljše. Enako je pri nas. V Železnikih sodoživeli poplave, sedaj pa si prebivalcimislijo, uh, za sto let smo rešeni. To nires! Štajerci se niso zavarovali proti le-tošnji toči z izgovorom, da pri njih že petlet ni bilo toče. Letos jih je pa večkrat Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki jo je Mestna občina Kranj v začetku meseca razglasila za častno občanko.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

77


udarila! Zelo hitro pozabljamo neprijet-ne dogodke, pa vendar se vse nabira ingre enkrat čez rob. To je zadnji val. Mo-ram priznati, bolj ko sem izkušena, več-krat vidim, da noben proces v življenjuni linearen. To pomeni, da procesi pote-kajo neopazno, potem pa se naenkratzgodi blazno velik preskok. Enako sedogaja pri podnebnih spremembah. Ne-kaj časa je relativno mirno, potem silo-vito udari. Mirna obdobja niso garant,da so se spremembe umirile. Podnebjese nezadržno spreminja.”Je to danes jasno vsakomur ali se šenajdejo dvomljivci?”Celo tisti, ki so ob zadnjih volitvahnaše politike prepričevali, da ni človekkriv, priznavajo, da se Zemlja ogreva.Sedaj ostaja le še dilema, kako razdelitikrivdo med naravo in ljudi. Ta razhaja-nja so še vedno ogromna.” Morda bi morali najprej razložiti, za-kaj se naš planet ogreva, zakaj priha-ja do podnebnih sprememb.”V čem je problem dveh razlag vzro-kov? Šele 150 let poznamo prave meteo-rološke meritve, od teh pa šele zadnjih50 let globalne meritve. Vsi podatki zanazaj so rekonstrukcija, te pa imajo ne-izogibno negotovost, ki se kaže v neza-nesljivosti ocene o povprečni temperatu-ri v, na primer, srednjem veku. Danes seje ta negotovosti že zelo zmanjšala, a ne-kaj je bo vedno. Pri rekonstrukciji pod-nebja se zaradi tega uporabljajo modeli,tako kot pri analizi obstoječega stanja.Čeprav smo že izmerili določene vred-nosti, si jih lahko pojasnimo le tako, dadogajanje preračunamo v enačbe in jihpreverimo z meritvami. Iste modeleuporabljamo tudi za napovedi prihodno-sti. In tu nastanejo razlike. Tisti, ki po-znajo vgrajeno fiziko modelov, to so fi-ziki in meteorologi ter vsi, ki poznajonumerične napovedi vremena, verjame-

jo, da je kriv človek. Del skeptikov papravi, da je podnebni sistem tako kom-pleksen, s številnimi kozmološkimi in šeneodkritimi vplivi, da ne moremo pri-praviti tako dobrega modela, da bi lahkonapovedali prihodnost. Modeli res nisoidealni, vendar znajo za nazaj zelo do-bro izračunati, kako bi bilo, če ne bi bilovpliva človeških emisij toplogrednih pli-nov, in kako je sedaj, ko je ta vpliv real-nost. Primerjava izmerjenih vrednostijasno pokaže naš vpliv na spremembe.”V kolikšni meri je kriv človek za pod-nebne spremembe?”Na spremembe smo v 85 do 90 odstot-kov odgovorni ljudje, predvsem s spre-minjanjem rabe tal in s prevelikimi izpu-sti toplogrednih plinov. Brez nas bi bilopodnebje toplejše za desetinko stopinje,z nami pa je za 0,8 stopinje Celzija nastoletje.”

Prepričajo nas šele katastrofePred časom ste povedali, da besedamverjamemo, prepričajo pa nas šelehude katastrofe, kot so poplave, ne-vihte, ki smo jih doživeli v zadnjihdveh letih. Pa vseeno, ali pri nas še po-znamo skeptike?”Seveda. Skepsa izhaja v večji meri iznevednosti in v manjši meri pa zaradislabe vesti. Dejansko svetovna javnostže 20 let, Evropa pa zadnjih deset let, naves glas na vsakem političnem srečanjugovori o podnebnih spremembah. Real-nih premikov pa zaenkrat ni bilo. Politi-ka ima, če je količkaj poštena, blaznoslabo vest. Ne tako, da ne bi mogli spa-ti, vendar ravno toliko, da jim skeptici-zem zelo prav pride. Pač radi slišijo, datudi, če človeka ne bi bilo, bi se podneb-je spreminjalo - torej se tako ali tako nidalo nič storiti. Neskončno radi to sliši-jo vsi trgovci z nafto, pa Rusi s plinomin kitajski lastniki premogovnikov, ...

Naravnost hlepijo po tej možnosti inhkrati financirajo skeptike. Pa vendar,politike dolžim, da jih vabijo, da jimorganizirajo maksimalno pojavljanje vmedijih v imenu uravnotežene predsta-vitve mnenj. Načelno nimam prav ničproti drugemu mnenju, a pri podnebnihspremembah smo že prišli tako daleč, dato ni potrebno. Danes je jasno, da mora-mo vpliv na podnebne spremembe usta-viti. Naj to ponazorim s primerom: ko sev medicini pojavi nova tehnika operaci-je na odprtem srcu, na katero se spoznazelo malo ljudi in je za laika lahko zelovprašljiva, se nihče preveč ne trudi, da biprišel do nasprotnega mnenja, ki pravi,da takšna operacija ni potrebna in dobra,da bi morali okrog srca rezati drugače inpodobno. Na področju okoljskih spre-memb pa se vedno išče drugo, uravnote-ženo mnenje! Gre le za slabo vest inekonomski interes vseh, ki od tega do-bro živijo.”Bi bilo dovolj, če bi danes vsi na svetuupoštevali Kjotski sporazum?”Ne bi bilo dovolj.” In še tega vsi ne upoštevajo.”Drži. Če bi Kjotski sporazum upošteva-li, bi se planet enako ogreval kot doslej,le za približno tri odstotke bi zmanjšaliemisije toplogrednih plinov. Ta spora-zum so ob sprejemu politično tako raz-vodeneli, mu odsekali glavo in je danesza ohranjanje podnebja nepomemben.Kljub temu pa je pozitivna njegova srž,da svet uči k dogovarjanju o ukrepih zo-per podnebne spremembe, sprožil je tr-govanje z emisijami, in vzpostavlja me-hanizme, ki bi se v pokjotskem obdobjumorali zares uveljavili in preiti v prakso.Vse to z namenom, da bi prihodnje letov Köbenhavnu sprejeli nov, kakovostnej-ši sporazum, za katerega bi vsi vedeli,kako pomemben je in bi ga sprejeli brezfige v žepu in uveljavili po vseh drža-vah.”Menite, da ga bodo države sprejele zodprtimi rokami? Že Kjota nekaterevelesile niso želele podpisati.”Ne potrebujemo še enega jalovega do-govora. Sem optimistka glede uveljavit-ve sporazuma v Köbenhavnu, vendar izpovsem drugačnih razlogov. Med obe-ma sporazumoma so tudi nasprotnikiKjota doumeli, da je treba nekaj naredi-ti. Spoznanje je v njih raslo počasi, ven-dar pred dvanajstimi leti niti niso vedeli,kako iz njega povleči dobiček. V temčasu pa so se na svetu, v senci, uveljavi-le mreže ljudi, ki imajo zelo jasen na-

Vir

: Luč

ka K

ajfe

ž B

ogat

aj

78


men - iz podnebnih sprememb potegnitidobiček, ki ga bodo na drugi strani izgu-bili s fosilnimi gorivi. Ti bodo tisti, kibodo pod krinko skrbi za podnebje vle-kli voz naprej. To bo nov borzni lobi tr-govanja s kuponi CO2, za posledico pabo bolj umirjeno podnebje. Seveda bodoše vedno ostali tudi tisti, ki bodo služiliz drugimi tehnologijami, pa če je to do-bro za podnebje ali ne.”

Najbolj problematični Kitajska in IndijaVaše delo in kolegov v Mednarodnemforumu za klimatske spremembe vsvetu očitno zelo cenijo, saj ste laniprejeli Nobelovo nagrado za mir. Ko-liko pa upoštevajo vaše mnenje, ne lev Sloveniji, ampak po vsem svetu, po-tem ko ste osvojili nagrado?”Absolutno je takšno priznanje prinesloupoštevanje našega dela na deklarativniravni. Ni evropskega dokumenta o oko-lju, ki ne bi citiral foruma in naših poro-čil. Tudi v Ameriki nas v posameznihdržavah upoštevajo še bolj, žal pa so natem področju nehomogeni. Kalifornijaje ekološko bolj ozaveščena kot Evropa,imajo izredno dobro zakonodajo, spreje-ti so bili ogromni premiki. Takšnih dr-žav je še nekaj v Združenih državah.” Je dosledno spoštovanje okolja pove-zano z denarjem?”V Ameriki se že pojavlja pomembenpremik v dojemanju skrbi za okolje, sajje taka dejavnost postala prestižna. Takokot je moderna dobrodelnost, je tudiskrb za okolje popularna. Na celotniameriški ravni pa ni tako. Tudi Avstrali-

ja zelo upošteva naše mnenje, v Afrikipa so zaradi drugih kriz še vedno dalečod skrbi za okolje. Najbolj problematič-ni sta Indija in Kitajska. Čeprav ogrom-no raziskovalcev prihaja iz teh dveh dr-žav, opozoril foruma nočejo razumeti innam nista naklonjeni, češ da smo protinjihovi gospodarski rasti in jih želimopahniti v krizo.”Ob omenjanju krize moramo sprego-voriti tudi o globalni gospodarski re-cesiji, v katero pada svet. Ali to pome-ni spodbujanje ali upad zanimanja zavarovanje okolja?”Prepričana sem, da bo recesija naredilavelik korak nazaj, saj je to odlična pri-ložnost za odvračanje pozornosti odpodnebnih sprememb. Povedano druga-če, za reševanje okolja moramo imeti ve-liko splošno blagostanje, saj so bogatej-še družbe bolj ozaveščene in se konkret-no lotevajo varstva okolja. Revne družbeživijo v krču in želijo le preživeti. Bojimse, da recesija ne bo spodbuda, nikakorpa ne bo prišlo do sinergije, kjer bi ubi-li dve muhi na en mah. Gospodarsko kri-zo bi v bistvu lahko izkoristili za prebojokolju bolj prijaznih tehnologij in živ-ljenjskega stila. Zniževanje cene naftepomeni, da jo bomo rabili več! Vse pre-večkrat prihaja do preusmerjanja pozor-nosti. Poglejte cunamije, pol leta se je otem govorilo, sedaj ne več, enako je zvojno v Iraku in podobno.”

Zarota svetovnih klimatologovAli ste se vi v Mednarodni forumvključili zato, ker veste, da je Sloveni-ja zgolj čoln v oceanu, ki sam ne more

ničesar narediti proti podnebnimspremembam?”V forum sem prišla po naključju, sajme je kandidiral slovenski delegat, seve-da pa sem imela tudi reference, saj se stem ukvarjam že zelo dolgo. Glavna nalo-ga foruma je pisanje poročil. Tu ni deba-te. Objavljamo veliko število publikacij,najpomembnejše je glavno poročilo napet let, vmes tehnična in posebna poroči-la. Iz tisočih člankov, prispevkov, ki jihzbiramo na posameznih področjih, mora-mo izluščiti poročilo za pol strani. To jeseveda zelo težko, vendar vse uravnoteže-no obravnavamo. Zato imamo v skupiniKitajce, ki proučijo kitajsko literaturo,Evropejci evropsko literaturo, ki jo zbere-mo in nato čim bolj uravnoteženo strne-mo. Zanimivo je, da to poročilo vse drža-ve s popolnim konsenzom tudi sprejmejo!Na koncu gre za politični proces, saj se vprincipu vse vlade sveta z našim poroči-lom strinjajo. Velikokrat pa slišimo tudimnenje, da gre za neki znanstveni kon-strukt, zaroto. Kakšna zarota? Saj skupnoporočilo pripravljajo posamezniki iz nji-hov držav, celo država določa avtorje.”Kakšni so glavni scenariji podnebnihsprememb? Bo lahko še huje, da zimsploh ne bomo več poznali, da sebomo morali poleti navaditi na hudaneurja?”Scenarijev je več, pač glede na obnaša-nje človeštva do fosilne energije, vendarje njihovo dogajanje prvih deset ali pet-najst let skoraj enako. Ne glede na to,kaj mi naredimo zdaj, se bo v naslednjih10 do 15 letih planet ogreval enako. Hi-trih sprememb naslednjih 10 let global-no ne bo. Okoli leta 2020 pa se poti, gle-de na to, kako bomo danes ukrepali,zelo ločijo. Takrat bomo prišli v fazo, kobo možen dvig do leta 2080 za 4,4 do6,4 stopinje Celzija, ali pa, kot si priza-deva Evropa, povprečni dvig temperatu-re za dobri dve stopinji Celzija. Glavniproblem trenutne neaktivnosti je v tem,da se bodo spremembe pokazale šelečez deset, petnajst let. Takrat bo za mar-sikaj že prepozno, poti nazaj pa ni.” Kako bo pri nas, v Sloveniji in na Go-renjskem?”Pri nas naj bi se najbolj ogrela poletja,sledijo zime in pomladi, le jesen naj biostala še normalna.” Mnogim bi nekoliko toplejše poletjecelo prijalo, vendar, ali to pomeni tudiveč neurij?”Seveda. Pomeni tudi to, da bo padavinpoleti manj. Po najverjetnejšem scenari-

Vir

: Luč

ka K

ajfe

ž B

ogat

aj

79


ju se bo temperatura do konca stoletjadvignila za štiri stopinje Celzija, saj nekaže, da se bo veliko spremenilo, karpomeni, da bo nad Slovenijo za polovi-co manj dežja. To pomeni dolga sušnapoletna obdobja, vmes pa deževje z ne-urji in poplavami. Sicer že sedaj po vsehkontinentih ugotavljajo spremenjen ri-tem padavin. Dežuje manjkrat, kot jeprej, ko pa dežuje, so te padavine v obli-ki hudih nalivov.”

Mladi pravih zim ne poznajo večAli se moramo na takšne spremembenavaditi ali se bo narava spet uravno-vesila?”Nič se ne bo uravnovesilo nazaj v izho-diščno stanje. Edina stalnica podnebnihsprememb je in bo naše navajanje nanjih. Poglejte mlade generacije, mlade,stare 15 let, ki niti ne vedo in ne čutijozime brez snega. Navadili so se življenjabrez zim. Seveda se na neurja s točo tež-ko navadiš, za mrzlimi zimami pa mladine žalujejo, saj jih niti niso doživeli.Novo ravnovesje bo pomenilo drugačnoSlovenijo. Ta je sicer zelo raznolika,zato je težko napovedati, kako se bodospremembe odražale v posameznih pre-delih. Zaenkrat kaže, da bosta Vipavskadolina in Obala postala popolnoma sre-dozemski, podobni Grčiji z manj dežja.Zelo čudno se obnaša tudi Zgornjesav-ska dolina, od Lesc do Kranjske Gore. Vzadnjih letih je v tem predelu bistveno,za 20 odstotkov, manj dežja. To so bilivčasih mokri kraji, danes se že pojavljasuša.”Kaj to pomeni za kmetijstvo, za gozd?”To pomeni počasno propadanje iglaste-ga gozda, propadanje vodnih zalog, sne-ženje bomo jemali kot izredne razmere.K sreči imamo dobro izhodišče, saj je vSloveniji ogromno vode. Ob takem izho-dišču se 20 odstotkov vode skoraj ne po-zna. Morda pa tudi, saj z vodo delamokot svinja z mehom. V Sloveniji je težkoreči za vsako vas, kako bo, vendar jeogrevanje tu, spremenitev padavin in ne-urja tudi.” Pa kmetijstvo? Gospodarstvo?”Kmetijstvo in turizem sta dejavnosti, kibi se lahko zelo hitro prilagodili. Turi-zem je tako ali tako moda. Danes je mo-derno smučati, pred tridesetimi leti pasmo pozimi hodili po hribih in se sanka-li, tako da bo ob spremenjenih razmerahturizem, če bo imel nove ideje, kmalupristal na nogah. Kmetijstvo ima velik

potencial, saj trenutne težave na njiho-vem področju čutimo le zaradi intenziv-ne govedoreje. Če bi uvedli manj inten-zivno kmetijstvo, bi bilo že drugače. Po-vedati želim, če bi kmetje proizvajalihrano za ljudi, ne pa za živali in bi pri-delovali hrano, vrtnine - zakaj moramouvažati, na primer, čebulo in česen s Ki-tajskega - bi bila ta hrana kakovostnejšain dovolj bi je bilo. Lastno, slovenskozemljo pa sedaj izkoriščamo za pridela-vo hrane za živali. To pomeni, da imamona voljo še veliko ukrepov. Med njimi sotudi namakalni sistemi, ki jih pozna vessvet, le pri nas jih skoraj ni.”

Naučiti se bomo morali kultureohranjanja in varčevanjaGorenjska ni pretirano poseljena,imamo razgiban teren, lepo naravo,veliko vode, ... Smo zaradi tega bolj alimanj pripravljeni na podnebne spre-membe?”Menim, da jih bomo manj občutili,hkrati pa bomo na njih manj pripravlje-ni. Razlog je v tem, da nikoli nismo

imeli nobenega naravnega vira v pri-manjkljaju, ne poznamo nobene kultureohranjanja in varčevanja. Naj najprejspregovorim o ohranjanju prostora. Že vKranju se vidi, da delamo z njim netraj-nostno. Na najboljši kmetijski zemljismo zgradili najprej industrijo, potemvelike trgovske centre, polno starih ob-jektov pa je praznih. Na Gorenjskem jeraba prostora za sedemkrat večja kot, naprimer, na Nizozemskem. Zlasti razsipa-vanje s kmetijskim prostorom nas bo šeteplo.”Menite, da za lahko v tej smeri že se-daj kaj naredimo, ali nas bo moralanarava najprej lopniti po glavi in po-vedati, da tako ne gre?”Najbrž drugo, vendar nekaterih reči nimožno spraviti nazaj ali pa zelo težko.Drugo je varčevanje z vodo. To je zaGorenjce nekaj povsem tujega in nedo-jemljivega. Tudi energetska politika vSloveniji je povsem napačna. Elektrikaje prepoceni, zato z njo nihče ne varču-je! Nafta in kurilno olje se že uravnava-ta z ekonomskimi mehanizmi, vendartudi ne dojamemo, da ju vsaj 20 odstot-

Huda neurja, kot je bilo letošnje v vasi Gozd, kjer gozda praktično ni več, bodo še pogostejša.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

80


kov mečemo skozi okno. Elektrika, vodain prostor - to so največji problemi Go-renjske.”Pa vendar, takšna je naša mentaliteta,naš življenjski slog. Imamo velikehiše, ki potrebujejo veliko energije.Ali bomo morali, morda tudi zaradivse večjega števila neurij, poplav inpodobno, spremeniti naš način grad-nje? Bomo živeli bolj skromno?”Velike hiše res po naši vrednostni les-tvici prispevajo h kakovosti življenja,veliki trgovski centri pa zagotovo ne. Vprihodnosti bomo zagotovo gradili dru-gače. Gre za izredno poceni zadeve, pabi, na primer, vsaj zadržale strehe na hi-šah ob neurjih. To so lesni vijaki!Ostrešja, pribita z žeblji, je poleti trgalokot za stavo. Del škod bomo tako omili-li že s pametjo, ne z denarjem. Sevedapa bomo morali gradnjo tudi prilagoditivetru, tu bodo imeli besedo arhitekti zvečjo aerodinamičnostjo stavb. Še boljpomembna je pasivna obramba. Zakajzidamo na območju, kjer so možne po-plave? Pri poplavah se ne moreš izgo-varjati, da si imel smolo, če tako še lah-ko govorimo pri odpihnjeni strehi. Po-

plava na nekem območju zagotovo nibila prva, čeprav je nekomu lani prvičzalilo klet ali pritličje.”

Uvedimo davčne olajšave za kvalitetno gradnjoMorda bi se pri gradnji morali dotak-niti še nizkoenergijskih in pasivnihhiš. Ta tehnologija pri nas kar nemore zaživeti.”Pasivna hiša je zaradi zakonodaje danesdraga hiša. Samo zato, ker ni bilo nikolispodbujano s strani države, da bi bilaenergijsko neučinkovita gradnja kaznova-na, ko bi investitor raje kot kazen (davek)gradil boljšo hišo. Morda nismo dovoljbogati, da bi investitor vzel še za 30 od-stotkov višji kredit, da bi bila gradnjaboljša. Koncept pasivne in nizkoenergij-ske hiše zahteva tudi drugačen ritem živ-ljenja. V šali velikokrat povem, da sem naprvem predavanju o nizkoenergijski hišislišala, da morajo biti v takšnem objektuokna vedno zaprta. Vprašala sem, kaj pakadilci, saj morajo prezračevati. Povedaliso mi: za kadilce pa niso ekološke hiše!Povedano drugače, način življenja je po-

trebno prilagoditi takšni hiši, vzgojeni innaučeni moramo biti drugačnega živ-ljenjskega sloga. Zato tu ne gre le zagradbeni proces, ampak tudi za spre-membo vedenjskih vzorcev, hkrati patudi finančno-davčno spodbudo.”Država je v začetku jeseni predstavilapravilnik o rabi energije v stavbah inučinkoviti rabi energije. ”Pravilnik velja predvsem za novograd-nje. Takšen kot je, bi država morala z ve-likimi posegi v proračun pomagati inspodbujati investitorje, še posebej priobnovi javnih stavb. S tem bi zaposlilitudi veliko novih ljudi. Zgodnja ocenapravi, da bi lahko ta trenutek zaposlili 12tisoč ljudi, ki bi sanirali stavbe po tempravilniku. To pomeni, da nam pravilnikne prinaša le energetske učinkovitosti,ampak tudi nova delovna mesta. Razentega je treba uvesti tudi spremljajočemehanizme, kot je energetska izkaznicastavbe. Tako kot na hladilniku poznamoenergijske vrednosti A, B, C, D in podo-bno, bi moralo biti tudi na hišah. Kdorne bi dosegal stopnje energetskega ob-jekta A, bi moral plačati določeno kazenin lahko gradil le pod določenimi pogo-ji. Seveda bi lahko država sprejela šestrožje pogoje, torej dovolila le hišeenergijske stopnje A.”Drug pravilnik določa, da morajo ob-jekti četrtino energije pridobiti iz ob-novljivih virov. ”To je velika neumnost, ki se je je spom-nila država. Za vse objekte velja enakpravilnik, ki je neprimerljiv za KranjskoGoro ali Koper. V prvi boste potrebova-li še enkrat več energije kot na Obali. Česi še tako skromen v Kranjski Gori, bošporabil dvakrat več energije za ogreva-nje le zaradi podnebja kraja, kjer bivaš.Povedano drugače, država je lastnikuobjekta v Alpah in na Obali predpisaladiskriminacijski pravilnik, saj je na mor-ju še enkrat več sonca in trikrat več ve-tra! Tako na Obali zelo lahko doseže 25-odstotno udeležbo obnovljivih virov,medtem ko nekdo drug, ki pol leta živi vmegli, tega ne bo dosegel niti z večjimiin dražjimi napravami. Vzemimo šeLjubljano, kjer ni vetra, pozimi ni velikosonca. To pomeni, da ga silimo v nakuptoplotne črpalke, njegov prijatelj iz Ko-pra pa se mu smeji, ker bo lahko izkoriš-čal veter in sonce hkrati. Strinjam se, daso cilji pravi, izvedljivost pa bo zelo tež-ka in premalo dorečena.”Po drugi strani ugledni arhitekti pra-vijo, da je obvezna poraba zgolj četr-

Stoletne poplave prebivalci Slovenije zaradi klimatskih doživljajo vsakoletno.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič


81

tine energije iz obnovljivih virov ener-gije korak nazaj, saj standardi pasiv-ne gradnje zapovedujejo ničelno stop-njo porabe energije za ogrevanje. Bimoral biti pravilnik še strožji? ”Papir prenese vse, praksa ne. Pravilni-ka ne moreš izvajati brez vrste davčniholajšav. Trdim, da kakršenkoli pravilnikni dovolj, če ga ne moremo izvajati vpraksi. Saj nismo bogataši. Razlikujemse od klasičnih ekologov, ki bi svet spre-minjali s težko uresničljivimi ideali.Ampak gledam na to, kaj imamo na vo-ljo in je praktično možno vpeljati. Nemoremo govoriti le o obnovljivih virih.Zaenkrat jih imamo morda deset odstot-kov, kako bomo pa prišli na 90, 100 od-stotkov? Postopoma, do takrat pa ne mo-remo životariti in cincati.”

Priložnosti za gospodarstvoOb prelomnicah, neurjih, poplavah,ali zaušnici iz Evropske unije, se ookoljevarstvenih ukrepih veliko govo-ri. Pred letom smo veliko govorili oprekomernem onesnaževanju mest inmožnih ukrepih, tudi prepovedi vož-nje z motornimi vozili. Se je v enemletu kaj spremenilo?”Nič. Popolnoma nič se ni naredilo. Lespraševati smo se začeli, kdo je kriv. Di-zelski avtomobili naj bi bili bolj krivikot bencinski, zato naj bodo prvi boljobdavčeni, nekdo se je spomnil, da indi-vidualna kurišča niso pod nadzorom,zato je treba vse popisati, tretji je pove-dal, da je v mestih slab zrak zaradi šte-vilnih gradbišč, ki pa da jih je težko uda-riti po žepu. Še danes pa nimamo niko-gar, ki bi inšpekcijsko nadzoroval indivi-dualna kurišča in lastnikom povedal, dapreveč onesnažujejo, nimamo nikogar,ki bi šel na gradbišče in z meritvamiopozoril investitorja, da je preveč delcevv zraku in da tako ne gre. Danes je na-predek le to, da župani odkrito priznava-jo ta problem, na pamet pa jim ne pade,da bi uvedli takse.”Zagotovo je takšnih problemov še več,pa jih vendar niti ne poznamo.”Človeštvo in Slovenija ima ob global-nih problemih še celo vrsto starih lokal-nih. Evidenten primer nereševanja oko-ljevarstvenega problema je Zasavje. Za-savje, Trbovlje in Lafarge. Problem one-snaženega zraka je jasen vsaj 30 let.Kdaj bi cementarna lahko obratovala,koliko bi moral biti dimnik visok, ..., pase niti ena vlada tega ni lotila. Takšnih

zadev je ogromno, tudi problem pestici-dov v podtalnici v Prekmurju, vedno leposamično nekaj bolj izpostavimo. Pro-blem ozonske luknje je danes povsemenako nevaren, ali še nekoliko bolj kotpred desetimi leti. Pa vendar, se zadnječase kaj govori o ozonski luknji? Nič nirešenega, le porinjeno je v ozadje.”Okoljevarstveni problemi, klimatskespremembe in podobno pa je po dru-gi strani priložnost za gospodarstvo.”Načelno bi bila to lahko priložnost zavse. Najbolj naivno smešen je pogled,da bomo zato služili s snežnimi topoviali klimatskimi napravami. Priložnostvidim v popravljanju starih napak. Tehje ogromno, v vsaki občini, pri vsakemposamezniku bo veliko dela. To je našaglavna priložnost, eni pa bodo še zaslu-žili. Gradbeniki naj namesto cest sanira-jo stavbe, potrebnih bo še veliko novih,inovativnih rešitev. Stavbe Univerze vLjubljani ne moremo podreti in postavi-ti nove, ampak jo je potrebno energijskoučinkovito obnoviti, hkrati pa mora vi-dez ostati enak. To so resni problemi inizziv za nove gradbene materiale, radia-torje, kotle in podobno. Ostanimo še prigradbeništvu. Na področju cest je po-trebno razviti nove vrste asfalta, sajbodo poletja bolj vroča in bo sedanji hi-tro propadal. Za gradbeništvo obstajamilijon in ena priložnost, enako tudi prienergetiki. Če bi imela veliko denarja inbi se morala odločiti za super fotovolta-iko ali na drugi strani za navaden goril-

nik na nafto, ki bi porabil pol manj gori-va kot danes, bi raje vložila v slednje.Dobro vem, da bo nafta med nami šezelo dolgo. Ali pa avtomobilska indus-trija. Imamo na primer že sedmo genera-cijo golfa, pa še vedno porabi skorajenako goriva kot prva. A to naj bi bilrazvoj? Zanimiva bi bila inovacija vzmanjšanje porabe premoga ali rešitev,kako na dimniku zajeti emisije CO2 inpodobno. Poslovne priložnosti so tudi vkmetijstvu, na primer, kako pripraviti ra-cionalno namakalno napravo, kako ob-delovati tla na drug način, vključiti bio-genetiko in podobno. Tudi turizem lahkoponudi inovativne počitnice.”Povedali ste, da bi vlagali v gorilnike aliavtomobile, ki bi porabili pol manj naf-te kot sedaj. Vendar to ni v interesunaftne industrije, zaradi katere se bodotudi v prihodnje še dolgo uporabljalafosilna goriva. Bi morala država vseostale bolj spodbuditi z nižjimi davki?”Seveda. Jasen signal mora dati država.Ljudje naj se nečesa lotijo, širša množi-ca to spozna in se navadi, potem pa semora država umakniti. Vsi, ki se danespočutijo ogrožene, morajo najti svojeniše. Zakaj ne bi naftarji delali sončnihali gorivnih celic? Velik problem so tudisubvencije, ki danes dajejo popolnomanapačne signale, recimo kmetom.”Ali se tudi na Gorenjskem razvija kajpodobnega?”Na Gorenjskem je vse več fotovoltaič-nih elektrarn, vse več je tudi kurišč na

Vir

: Luč

ka K

ajfe

ž B

ogat

aj

82


lesno biomaso. Pri nas je gozda preveč,območja se zaraščajo. Najbolj katastro-falen primer prakse pa so bili ob neurjihpodrti gozdovi, nato pa so les odpeljali vItalijo. Tam so ga nato predelali v peletein pripeljali k nam nazaj. Sramota, da oizgubljeni poslovni priložnosti ne govo-rim! Na Gorenjskem je tudi problem, davseh alternativnih virov ne moremo iz-koristiti v rentabilni meri. Govorim oenergiji vetra in tudi sonca pozimi ni do-volj. Imamo pa vodo in na vsakem kora-ku geotermalno energijo, ki bi jo morališe bolj izkoristiti.”

V štirih desetletjih 80 odstotkovmanj energijeKako se lahko najhitreje in najučin-koviteje postavimo po robu klimat-skim spremembam?”Najbolj učinkovito bo takrat, ko bomoz manj energije naredili več. Energijskaučinkovitost z obstoječimi viri, torej znafto, premogom in elektriko. Za vse,kar delamo, bi morali porabiti 30 odstot-kov manj energije, naslednjih 25 odstot-kov pa bi pridobili z vlaganjem v obnov-ljive vire. Vendar je najprej treba prihra-niti 30 odstotkov, saj hiša, ki ni kvalitet-no toplotno izolirana, ni primerna za in-stalacijo obnovljivih virov. Skupaj smotako že na polovici zmanjšanja energet-ske potratnosti, nato pa bomo potrebo-vali nove tehnologije. To je, na primer,bioplin ali biogorivo druge generacije -narejen iz smeti, lesnih ostankov in po-dobno. V 40 letih bi lahko prišli do mi-nus 80 odstotkov porabe energije. Ciljimamo, pot pa je možna zaenkrat le priposameznikih. Res je, da bi lahko obukinitvi velikih porabnikov energije prejvideli opazne rezultate.”Vendar bi ob tem trpela kvaliteta živ-ljenja?”Ni nujno. Če bi zaprli podjetje s 1.200zaposlenimi, ki porabi ogromno elek-trične energije (Lučka Kajfež Bogataj jeprosila, da imena podjetja ne zapišemo,op. a.), bi privarčevali energijo, 1.200ljudi bi prezaposlili. Uradno na leto po-delimo 30 tisoč dovoljenj za delo tujcev,na črno še enkrat toliko. Zato bi lahkoimeli 1.200 domačih delavcev, ki bi jimdali še pribitek na plačo, ki ga tujci nedobijo. Zakaj mi v gradbeništvu vabimotoliko tujih delavcev, hkrati pa zaradipotencialnih socialnih problemov ne za-premo velikih porabnikov energije. Teljudi bi izobrazili in usposobili za toplo-

tno sanacijo stavb. Dobili bi dvojni do-biček.”

Že danes morijo vročinski valiPri kvaliteti življenja, ki je ne bi sme-li izgubiti, vi izpostavljate tudi ogrože-no varnost, materialno varnost,zdravje ljudi, ki bi jih zaradi podneb-nih sprememb lahko izgubili.”Seveda, do sedaj sem govorila le o ma-terialni ogroženosti. Naš glavni problemje danes občutek, da nismo varni. Danismo varni v prometu, da ni več varnihslužb, da tudi zaupanja ni več. Varnostje na prvem mestu, sledijo materialnedobrine, temu pa zdravje. Pomembni sotudi družbeni odnosi. Pred sto leti je na-ravna nesreča ljudi združila, danes tegani. Zakaj? Nekdo iz nesreče dela dobi-ček, drugi ostane brez vsega. Vendar jekakovost življenja tudi za tistega, ki je

prejel dobiček, enako uboga, saj ostanesam. Človek je na koncu koncev še ved-no socialno bitje.”Pa zdravje?”Vplivov na zdravje je v Sloveniji zara-di podnebnih sprememb malo. Seveda jebilo lani šest žrtev zaradi poplav v Že-leznikih, vendar smo to bolje opazili kotdruge, hujše težave. Vročinski val leta2003 nam je odnesel vsaj tristo starost-nikov in kroničnih bolnikov, pa tega nitivedeli nismo. Bolj problematični so po-sredni vplivi, kot je dražja in manj kako-vostna hrana. To pomeni, da si ne pri-voščimo zdrave, ampak poceni hrano.Tudi čiste pitne vode bo ob sušah manjin takrat so v podtalnici pesticidi boljskoncentrirani. Ne podcenjujem tudipsihičnih vplivov, saj se v ljudi zalezestrah. Za tiste, ki so preživeli poplave,šum dežja ni pomirjevalno uspavajoč,

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

Julija suša, avgusta poplave. Kam gre ta svet?

83


ampak grozljiv. Hkrati se bomo moralinavaditi na manjšo delovno učinkovi-tost. Sprememba življenjskega ritma bonujna, na jugu (takšno podnebje bomoimeli) manj delajo, zato manj zaslužijo,a so na drugi strani tudi manj nervozni.”Pa bo miselni preskok uspel naši ge-neraciji ali šele malčkom iz vrtca?”Težko se bodo starejši prilagodili, mlaj-ši pa takšno življenje že živijo in tega nebodo čutili. Morda prehod niti ne bo te-žaven. Veliko stvari se, kljub bolj tople-mu podnebju, ne bo spremenilo. Dolži-na dneva bo ostala enaka. Pri nas nikoline bo palm, saj rastline rabijo tudi son-ce, ne le toploto.”Selitev ne bo?”Nekaj se da preseliti, vsega pa ne. Naj-večji zmagovalec podnebnih spremembje martinček. Še vedno bo živel na Me-diteranu, ampak tudi na Švedskem. Podrugi strani pa metulji in čebele ne zmo-rejo hitrih preselitev.”Kaj bi moral vsak od nas narediti, dabi čim prej osvojil pomen boja protiklimatskim spremembam?”Dve stvari. Prvo pomesti pred lastnim

pragom, na ravni gospodinjstva, pove-čati energetsko učinkovitost, drugo paje unovčiti volilno pravico. Ta bi mora-la temeljiti na kriterijih varovanja oko-lja. Koliko ljudje dojamejo, da so volit-ve čas, ko se bori proti klimatskimspremembam, pa smo videli pred krat-kim. Za razumevanje boja moraš imetineke osnovne informacije in motiv. Ve-liko mladih ima motiv, to je ljubezen dootrok, da bodo imeli enake pogoje živ-ljenja kot mi. Motiv je lahko tudi denar.Kdor bo vložil v toplotno izolacijo inprihranil 30 odstotkov denarja, name-njenega za ogrevanje, bo veliko prido-bil. Kdor ne kupi avta, ga bo še več. Tamotiv bi morali bolj oglaševati. Glavnimotiv, ki ga ni in bi ga morala spodbu-jati država, pa je prepričati državljane,da je varovanje okolja moderno. Danesže cenimo ljudi, ki so pretekli maratonali kolesarje, ki osvojijo Vršič, torejstorili stvari, ki se jih ne da kupiti z de-narjem. To je bolj pomembno kot kakš-no kolo ali dres ima rekreativec. V polleta bi lahko imela akcija Delajmo stva-ri, ki se jih ne da kupiti ... ogromen uči-

nek.”Zakaj se tega nihče ne loti? Država alikdo drug?”Evropa že poskuša s posameznimi ak-cijami. Tudi ”okoljske” koncerte smo ževideli. Vendar so to enkratni dogodki.Zakaj moram vsak dan petkrat videti istioglas za prašek? Zato, ker proizvajalcivedo, da samo to zaleže. Podnebne spre-membe so še bolj zoprne, zato bi jih mo-rali videti sedemkrat na dan.”Česa se vi na področju klimatskihsprememb najbolj bojite?”Obstaja majhna možnost, da bi stekle šehitreje. Upam, da pragov, o katerih smogovorili na začetku, ne bomo prestopiliprehitro. Časa je malo, potem ga ne bibilo več. V nas bi se ob hitrih podnebnihspremembah prebudili najprimitivnejšiinstinkti in v boju za preživetje bi zdrkni-li nazaj za tisočletja. Kdor bi bil brezvode štiri dni, bi naredil zanjo vse. Sim-bolično rečeno - peti dan bi se znašli vvojni. In ker se da danes zlahka vojsko-vati globalno, bi vsa kultura in vse dobrov nas izginilo čez noč. Tega se bojim.”

- izobraževanje o našem vplivu na oko-lje in o tem, kako ga zmanjšati in obtem prihraniti denar ne da bi zmanjša-li kakovost svojega življenja,

- varčevanje z energijo, vodo, materiali(na primer embalažo). Pravilna tem-peratura v sobah naj bo med 20 - 21stopinj Celzija (hodnik 15 stopinj, ko-palnica 23 stopinj, spalnica 18 sto-pinj). Vsaka stopinja manj zmanjšastroške ogrevanja za okoli šest odstot-kov. Ponoči je lahko temperatura še zapribližno 2 - 3 stopinje nižja. Povsodnamestite varčne žarnice. Omislimo sikvalitetno vodno napeljavo brez vod-nih in toplotnih izgub. Grelnik vodenastavimo na največ 60 stopinj Celzi-ja (dovolj je že 54 stopinj C), ga rednovzdržujmo in primerno izolirajmo,

- energijska učinkovitost in zmanjševa-nje količine odpadkov, recikliranje iz-delkov (izolacija hiš, pasivna rabasončne energije, gospodinjski aparatirazreda A++, avto: izberite model sčim manjšimi izpusti ogljikovega di-

oksida, redno ga servisirajte, ne upo-rabljajte ga za kratke vožnje, na avto-cesti nikoli ne vozite več kot 110 kilo-metrov/uro). Ločujmo odpadke, pred-vsem pa zmanjšajmo njihovo količino,

- zamenjava energetsko potratnih izdel-kov z, na primer, lesenimi izdelki (namesto plastičnega in kovinskegapohištva leseno, namesto keramike -lesni parket, namesto plastičnih oken -leseni okvirji, ..., namesto betonskeograje lesena ali živa meja),

- zamenjava rabe fosilnih goriv z nefo-silnimi (na primer raba lesne biomase,geotermalna energija, fotovoltaika),

- spodbujajmo širitev javnega kanaliza-cijskega omrežja in zahtevajmo čistil-ne naprave. Odkrijmo in prijavimo ne-legalne deponije, ki podtalnico ogro-žajo z izpiranjem mikropolutov inbakterij,

- jejmo več hrane rastlinskega kot žival-skega izvora, predvsem pa hrano lokal-nega izvora, sezonsko sadje in zelenja-vo. Trgovcem dajmo vedeti, da imamo

raje izdelke, ki prepotujejo najkrajšomožno pot. Ne pijmo pijač iz pločevinkali plastenk, izberimo pijačo slovenske-ga izvora,- začnimo se prilagajati na podnebne

spremembe! Te prinašajo poplave,suše, ujme, dražjo hrano in energijo.Tam, kjer že zdaj vsako poletje zmanj-ka vode, naredimo zajetja, ujemimodeževnico, upoštevajmo opozorila inzavarujmo premoženje pred nepred-vidljivimi posledicami,

- usmerimo gospodarski in regionalnirazvoj tudi glede na pričakovane pod-nebne spremembe in

- aktivno spodbujajmo lokalno, regio-nalno in državno politiko, da pokaže zlastnimi zgledi in zakonodajo pravilenodnos do okolja (ne pozabite, da ima-te volilno pravico ravno v ta namen).Demokracija pa dovoljuje oblikovanjenevladnih organizacij, civilnih inicia-tiv in drugih skupin. Vključimo se va-nje in glasno opozarjajmo na lokalneokoljske probleme!

Kaj lahko danes naredimo v boju proti klimatskim spremembamNasveti dr. Lučke Kajfež Bogataj

84


Naša ledenika počasi izginjataTriglavski ledenik v Julijskih Alpah je konec 19. stoletja meril več kot 40 hektarov, lani pa ga je ostalo le še za dober hektar. Za ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah je upanje, da bo živel dlje od bolj znanega triglavskega soseda, saj je nekaj večji po obsegu in debelini.

V sedemdesetih letih 20. stoletja so vsialpski ledeniki v Švici, Avstriji, Italiji inFranciji merili skupaj 2.842 kvadratnihkilometrov. Čeprav je takrat Triglavskiledenik v Julijskih Alpah še obsegal oko-li 12 hektarov, je bil v primerjavi z evrop-skimi ledeniki prav neznaten. Po poda-tkih Geografskega inštituta Antona Meli-ka ZRC SAZU se je do konca 20. stolet-ja njegova površina zmanjšala na manjkot 1,4 hektara. Doktor geografije MatejGabrovec, ki že dvajset let spremlja do-gajanja na dveh naših ledenikih in tri letavodi projekt Triglavski ledenik, je v enemod svojih člankov v Geografskem obzor-niku zapisal, da Triglavski ledenik in le-denik pod Skuto predstavljata le 0,05 od-stotka alpskih ledeniških površin. Vseenosta zaradi najbolj jugovzhodne lege v Al-pah na razmeroma nizki nadmorski viši-ni zelo pomembna pokazatelja podneb-nih in drugih sprememb v pokrajini, je želeta 2003 v pogovoru za Gorenjski glasugotavljal Borut Peršolja, tedanji razis-kovalec v inštitutu. Napovedal je, da na-ših ledenikov kmalu ne bo več, če sebodo nadaljevale zime brez snega inbodo poletja še naprej vroča. Na srečo seto še ni zgodilo. Letos so strokovnjaki iz-merili, da Triglavski ledenik v JulijskihAlpah obsega 1,1 hektara, ledenik podSkuto v Kamniško-Savinjskih Alpah pa1,4 hektara.

Naši ledeniki v davni preteklostiSlovenci se radi pohvalimo, da smo gor-niški narod. To ne velja le zato, ker vprostem času radi hodimo v hribe. Karpolovica slovenskega površja namrečsodi v alpski svet, tam pa živi več kot

pol našega prebivalstva. Sestavni del vi-sokogorske pokrajine sta tudi oba našaledenika. Strokovnjaki menijo, da nistanastala med pleistocensko poledenitvijo,ki se je končala pred deset tisoč leti. Ta-krat so segali ledeniki daleč v dolino, naprimer do današnjega Mosta na Soči, alipa v dolino Save in Kamniške Bistrice.Oba ledenika sta ostanka tako imenova-ne Male ledene dobe, ki se je začela sre-di 16. stoletja in je trajala do sredine 19.stoletja. V tej dobi so imeli ledeniki naj-večji obseg okrog leta 1600 in okrog leta1850. Nekdanji obseg Triglavskega le-denika, ki leži na severni strani 2864metrov visokega Triglava v Julijskih Al-pah na višini med 2400 in 2500 metri,so raziskovalci določili na osnovi pro-učevanja starih morenskih nasipov, sta-rih slik in fotografij ter posameznihomemb, zlasti v planinski literaturi.

Leta 1894 se je na Triglav povzpel slikarMarko Pernhart. Na zelo natančno iz-risani Triglavski panorami, ki jo hraniNarodni muzej v Ljubljani, je lepo vid-no, da Triglavski ledenik sega do robaTriglavske severne stene. Še boljšo pri-merjavo z novejšimi fotografijami omo-goča strokovnjakom slika, ki jo je ustva-ril Ladislav Benesch v letih 1875-1880.Le-ta prikazuje Triglav s severne straniv poletnem času. Pogled na sliko doka-zuje, da je bil tedanji obseg ledenikaprecej večji od današnjega.Znani gornik Pavel Kunaver je leta1949 pisal v Planinskem vestniku o upa-danju Triglavskega ledenika, ki ga jesam zaznaval v samo polovici stoletja.Spominjal se je, da je ledenik segal sko-raj do Triglavske severne stene, čeznjopa je padal slap. Njegov tekst so dopol-nile stare fotografije. Najstarejša je iz

Stojan Saje

Triglavski ledenik leta 1934 / Foto: arhiv GIAM ZRC SAZU

85


leta 1890, ki kaže zgornji vzhodni del le-denika pod Malim Triglavom. Posebejzanimiva je fotografija, na kateri so vid-ne tudi globoke ledeniške razpoke. Istiavtor je že naslednje leto zapisal: ”In vavgustu se je pokazal ledenik do skraj-nosti gol, skromen in stisnjen tja medgolo Glavo nad Steno in med masiv Tri-glava. Pokazalo se je, da je od njegovenekdanje velikosti ostala le še ena četrti-na kotline med Kredarico, Steno in Tri-glavom pokrita z ledom.”

Meritve Triglavskega ledenikaLeta 1946 sta ledenik prvič izmerila inpostavila na njegovo obrobje prve meril-ne točke Milan Šinkovec in StankoFon. Njuna skica ledenika je potrdila, daje ledenik meril približno 15 hektarov.Po ustanovitvi Inštituta za geografijo(sedaj Geografskega inštituta AntonaMelika) so strokovnjaki redno opazovaliin merili Triglavski ledenik (Meze 1955,Šifrer 1963, 1976 in 1987, Gabrovec1998). S klasično metodo merjenja sodobili podatke o spremembah dolžine indebeline ledenika na posameznih toč-kah. V letih 1995 in 1999 so obod lede-nika natančno izmerili s teodolitom zoptičnim razdaljemerom. Ugotovili so,da se je površina ledenika v petdesetihletih zmanjšala na desetino prvotne, toje na 1,375 hektara (Peršolja 2000). Ševečji je bil upad prostornine. Ledenik jeimel na začetku opazovanja izrazitokonveksno obliko, zadnja leta pa postajavse bolj konkaven. Ledenik se je torej nasredini veliko bolj stanjšal kot pa na ro-bovih. Kot je povedal Borut Peršolja,so leta 1999 na Triglavskem ledenikuopravili merjenje debeline ledu s po-močjo radarja. Ugotovili so, da je bilanajvečja debelina 9,5 metra, v povprečjupa od 4 do 5 metrov. Istega leta so foto-grafirali ledenik tudi iz zraka, veliko paso si pomagali s primerjavo fotografij le-denika s Kredarice in Begunjskega vrhaod sredine sedemdesetih let naprej.

Življenje ledenika v pol stoletja”Življenje ledenika po 2. svetovni vojnilahko v grobem razdelimo v tri obdobja.V prvih petnajstih letih je značilno hitroumikanje in tanjšanje ledenika; iz tegačasa so že tudi prvi zapisi o njegovemskorajšnjem izginotju. Po letu 1960 se jeumikanje upočasnilo, površina ledenikaje stagnirala, opazovalci so zabeležili le njegovo počasno tanjšanje. V drugi

polovici sedemdesetih let se je umikanjeledenika še bolj upočasnilo oziromaskoraj povsem ustavilo. Spodnji del le-denika je bil ob koncu talilne dobe več-inoma pokrit s snegom, razkrit pa je bilmanjši osrednji del ledenika. V tem časuje povprečna debelina snežne odeje obkoncu redilne dobe ledenika (v mesecuaprilu) znašala več kot 4,5 metra, med-tem ko je bilo v razdobju 1955-1962povprečje le 297 centimetrov. Do pre-obrata je prišlo v letu 1983. Takratneraziskave so pokazale močno skrčenje instanjšanje ledenika, ki ju je povzročiloizjemno toplo poletje.V naslednjih letih je bilo krčenje ledeni-ka še posebej močno. Leta 1986 je izpodledenika na spodnjem vzhodnem koncupogledal širok živoskalni prag, ki je lo-čil spodnji jezik ledenika od njegovegaosrednjega dela. Od takrat ne govorimo

več le o umikanju ledenika, ampak tudio njegovem razpadanju. V letu 2003 sobili robni deli ledenika prekriti z gruš-čem, v osrednjem delu pa je v vpadnicižleba v steni Triglava voda izdolbla pli-tev rov. Levi zgornji stenski del ledeni-ka, ki je leta 1999 prvič izgubil stik zosrednjim pobočnim delom, je skoraj vceloti izginil,” sta med drugim zapisalaMatej Gabrovec in Borut Peršolja včlanku z naslovom Triglavski ledenik iz-ginja v 3. številki Geografskega obzor-nika leta 2004.

Črne napovedi za Triglavski ledenikTerensko delo pod Triglavom avgusta2003, v katerem so sodelovali MatejGabrovec, Mauro Hrvatin, Janez Na-red, Miha Pavšek, Aleš Smrekar, Ma-tija Zorn in Borut Peršolja iz Geograf-

Triglavski ledenik z Begunjskega vrha leta 1987 / Foto: Miha Pavšek

Triglavski ledenik leta 2008 / Foto: Bojan Erhatič

86


skega inštituta, Stane Tršan iz Geodet-skega inštituta ter alpinist Sandi Kelne-rič, je raziskovalec Peršolja opisal v po-govoru za septembrsko prilogo Gorenj-skega glasa Moja Gorenjska. Še predobdelavo posnetkov ledenika iz helikop-terja je potrdil, da je površina ledenikaponovno manjša, stanjšala pa se je tudinjegova debelina.”Prvič smo ugotovili, da je v osrednjemdelu ledenika nastal plitev rov oziromažleb, ki ga je izdolbla voda. Na srediniledenika je zazijala luknja, v katero se jedalo zlesti. V njej smo lahko opazovaliledeniške letnice, podobno kot pri dre-vesih. Opazili smo tudi, da je polica odMalega proti Velikemu Triglavu v celo-ti zasuta z gruščem. Grušč je začel zasi-pati ledenik. Zna se zgoditi, da bo podgruščem na robnih delih nastal takoimenovani fosilni led. Na spodnjem deluledenika so plitve kraške kotanje oziro-ma jarki, ki so bili prej vedno zapolnje-ni z ledom ali ledeniškimi krpami. Letossmo opazili prazne kotanje, v eni izmednjih pa smo prvič našli dva do tri centi-metre velike nitaste gliste bele barve,” jerazkril Borut Peršolja leta 2003.Povedal je, da je glavni dejavnik pri ta-ljenju ledu sonce. Okrog 30 odstotkovvplivov sestavljajo padavine in splošnapovprečna temperatura zraka. Slednja seje v zadnjih 30 letih dvignila povprečnoza 1 stopinjo Celzija. ”Če bosta prihod-nji dve leti podobni letošnjemu, obenempa ne bo izdatnejših snežnih padavin po-zimi, ledenika v dveh letih ne bo več,” jenapovedal Peršolja pred petimi leti, ko jepovršina Triglavskega ledenika znašalakomaj 0,7 hektara. V letih 2005 in 2006

se je povečala na dober hektar, lani se jezmanjšala na 0,6 hektara, letos pa so jospet namerili 1,1 hektara. Kot ocenjujejostrokovnjaki, se Triglavski ledenik naj-verjetneje ne bo stalil v celoti. Zaščitilga bo gruščnati nanos, pod katerim sebo spremenil v fosilni ali ujeti led.

Ledeniški dragulj pod SkutoLedenik pod Skuto je ostanek nekdajmogočnega Jezerskega ledenika. Njego-vi sledovi so najbolj vidni na širšem ob-močju Jezerske kotline. Znano pa je, daje v najvišjem stadiju poledenitve segalvse do Zgornjih Fužin v dolini Kokre.Majhna ledeniška krpa tik pod najvišji-mi vrhovi na osojni strani Kamniško-Savinjskih Alp je danes najbolj jugovz-hodno ležeči ledenik v Alpah. Zaradisvoje ujetniške lege med ostenji Skute in

sosednjih vrhov je ledenik očem precejbolj skrit, a zato nič manj slikovit in raz-giban kot njegov triglavski sosed. Prav-zaprav imamo opravka s pravim ledeni-škim draguljem. Če se bo naglo krčenjein tanjšanje njegove površine nadaljeva-lo tudi v prihodnje, bo ledeniška krpa povsej verjetnosti izginila, je zapisal mag.geografije Miha Pavšek v uvodu člankaLedenik pod Skuto v Geografskem ob-zorniku leta 2004.Ledenik leži v strmem zatrepu manjšekrnice nad Ledinami, ki jo s treh straniobdajajo ostenja. Zaključuje jo gorskigreben med Kranjsko Rinko (2453 me-trov) in Skuto (2532 metrov). Krnica jeodprta le proti severozahodu, zato je le-denik večji del leta v senci. To mu omo-goča, da ohranja nekatere ledeniške po-teze. Ledeniške razpoke so sicer redke, akažejo, da ledenik še drsi.

Prva opazovanja in stalne meritveLedenik pod Skuto je leta 1913 prvič po-drobneje opisal Josip Kunaver v Pla-ninskem vestniku. Povod za to je bilagorska nesreča, po kateri so iskali in dvi-govali ponesrečenca iz ene od tedaj šte-vilnih ledeniških razpok. V strokovni li-teraturi so ga leta 1942 in 1949 omenjalitudi tuji raziskovalci. Naši strokovnjakiso opravili prve meritve tega ledenikaleta 1946. Prva leta so ocenjevali, da po-vršina ledenika skupaj s snežiščem zna-ša 2,5 do 3 hektare. Leta 1950 so izmeri-li, da brez snežišča obsega 2,80 hektara.”Ledenik pod Skuto je v začetku talilnedobe pogosto povezan s snežišči podnjim, ki ob povprečnih zimah vztrajajovse do sredine poletja in se končajo na

Kredarica skozi zgornji rob Triglavskega ledenika 2008 / Foto: Miha Pavšek

Meritve Triglavskega ledenika avgusta 2008 / Foto: Miha Pavšek


87

spodnjem robu Ledin na nadmorski viši-ni okrog 1750 metrov. Nekdanja poletnasmuka ob premični žičnici je večinomale še spomin na slovenski smučarski‘boom’ v osemdesetih letih prejšnjegastoletja oziroma na obdobje, ko zelenezime še niso bile pogoste,” ugotavljaMiha Pavšek v prej omenjenem članku.Opis ledenika nadaljuje: ”Napajajo gasnežne padavine neposredno in posred-no (napihani sneg) ter snežni plazovi, kise obletavajo iz okoliških ostenj. Obnormalnem ledeniškem ciklusu je lede-

nik večji del leta prekrit s snegom, zatoje ob koncu talilne dobe njegova površi-na deloma ali v celoti razgaljena. Takratso vidni nekateri ledeniški pojavi, takona njegovi površini kot tudi pod njim inna robovih ledenika. Svojevrstne geo-morfološke pojave in oblike pa najdemotudi na bližnjem danes kopnem, pred de-setletji pa še poledenelem okoliškem po-vršju. Tudi ledenik pod Skuto se takokot Triglavski ledenik manjša in tanjša,”povzema rezultate meritev avtor. Leta1997 so izmerili, da je bila površina le-denika 1,5 hektara. Leta 1989 je imela leše 1,1 hektara. Pred petimi leti se jezmanjšala na komaj 0,7 hektara, nasled-nja tri leta pa se je gibala okrog enegahektara. Lani se je povečala na 1,1 in le-tos celo na 1,4 hektara.

Negotova usoda alpskih ledenikovLednik pod Skuto se je torej v zadnjihletih spet povečal. Večja površina inodebelitev sta posledica firna (večnega

snega) - to je predelanega snega zadnjezime, pojasnjujejo raziskovalci. Ob večjipovršini ledenika so opazili, da se je po-vršina ledenika spet izbočila, kar kaže naproženje številnih snežnih plazov pozi-mi. Ledenik se je v najnižjem delu celopovezal s svojim severozahodnim podalj-škom. Le-ta je bil še pred desetletjemnjegov sestavni del, sicer pa večinomaosamljena ledeniška krpa.Ledeniki v Alpah in drugod po svetu sezadnje desetletje večinoma krčijo. Poocenah strokovnjakov gre za naravenproces, saj so se v geološki zgodoviniZemlje menjavala toplejša in hladnejšaobdobja. Če se bo nadaljeval svetovnitrend za to obdobje, se ledeniku podSkuto obeta vsaj še desetletje obstoja. Prinaravnih pojavih seveda ne moremo iz-

vzeti naključij. To velja tudi za ledenike,kjer imamo opraviti z dinamičnim spre-minjanjem zemeljskega površja.”Namesto pesimističnega zaključka o iz-ginotju ledeniškega dragulja pod Skutoprivzemimo za konec raje optimističnorazličico. Pravzaprav smo privilegirani,da se dogaja vse to prav zdaj in pred na-šimi očmi, saj smo morda res zadnja ge-neracija, ki ji je dano spremljanje in opa-zovanje tega naravnega dogajanja. Mor-da pa je prav to nova priložnost, da vsaksam pri sebi še enkrat pretehta in pre-vrednoti svoj odnos do narave ter sevpraša, kaj bomo pustili zanamcem. Na-ravnih draguljev, kakršen je tudi ledeni-ški pod Skuto, je namreč vse manj,” namdaje vedeti v poduk Miha Pavšek izGeografskega inštituta.

Skuta 2008 - raziskovanje pod ledenikom / Foto: Miha Pavšek

Skuta 2008 - zgornji rob ledenika / Foto: Miha Pavšek

Skuta 2008 - pogled na spodnji del ledenika / Foto: Miha Pavšek

88


Nekatere naravne nesreče so vremenskidogodki, kot so neurja, neurja s točo,močni vetrovi, snežna neurja, zmrzujočidež, gosta megla in temperaturni ekstre-mi, druge so povezane z vremenom, pod-nebjem in vodo: navadne in hudourniškepoplave, nalivi, visoki morski valovi, po-žari, smog in dim, zemeljski, blatni insnežni plazovi in suša. Če so nekatere odteh naravnih nesreč (hudourniške popla-ve) kratkotrajni in siloviti dogodki, ki pri-zadenejo le majhno območje, se drugi(suša) razvijajo počasi, vendar prizadene-jo obsežnejše območje. Pogosto se tudizgodi, da en ekstremni vremenski dogo-dek povzroči več nesreč hkrati ali njihovohitro zaporedje. Poletne nevihte, na pri-mer, lahko spremljajo debela toča in hu-dourniške poplave.Kot ugotavlja Mojca Dolinar iz agencijeza okolje, so obilne padavine v Slovenijipogost pojav, posledice takšnih padavinpa so odvisne od kraja, kjer so padale, terod njihovega trajanja. Dolgotrajno dežev-je, ki ni nujno zelo močno, običajno pov-zroči močan porast vodotokov in poplave,ob takih dogodkih pa se zaradi velike na-močenosti prožijo zemeljski plazovi (naprimer: plaz v Logu pod Mangartom). Po-

sledice kratkotrajnih, a intenzivnih pada-vin so hudourniške poplave, tudi takratderoča voda proži zemeljske plazove.Druga skrajnost je pomanjkanje padavin.Meteorološka suša nastane takrat, kadarso padavine dlje časa pod dolgoletnimpovprečjem. Posledica meteorološke sušesta hidrološka suša, ko se močno znižajopretoki rek in raven podtalnice, ter kmetij-ska suša, ko je zaradi pomanjkanja pada-vin močno okrnjen kmetijski pridelek.”Ekstremno visoke in nizke temperatureobičajno ne povzročajo neposredne škodev okolju in na objektih, vendar pa vpliva-jo na zdravje in počutje ljudi,” ugotavljaMojca Dolinar in dodaja, da dolgotrajneekstremne temperature močno povečujejoobolevnost in smrtnost ljudi in predstav-ljajo stres za rastline in živali, neobičajnonizke temperature pa povzročajo spomla-di škodo v kmetijstvu. V Sloveniji je biladoslej najnižja temperatura zraka izmerje-na na Babnem polju (- 34,5 stopinje Cel-zija leta 1968), najvišja pa v Črnomlju(40,6 stopinje Celzija leta 1950). Poleg burje, ki je značilna za Primor-

sko, se v Sloveniji pojavlja viharni veterše ob karavanškem fenu, ki je omejen naokolico Lesc in Bleda ob vznožju Kara-

vank. Viharni veter zapiha tudi ob neu-rjih, takrat lahko ruva drevesa in odkrivastrehe, saj sunki dosegajo tudi hitrost180 kilometrov na uro. Ob obilnih snež-nih padavinah je najbolj problematičnateža snežne odeje, podobno je tudi v pri-meru pojava žleda, ko količina snega nivelika, vendar zaradi mešanja z dežjemzmrzuje in lomi drevje ter povzroča ško-do na električni napeljavi. Kar zadevaneurja, Slovenija spada med države, kjerse nevihte pojavljajo nadpovprečno po-gosto. Močnejše nevihte običajnospremljajo močni nalivi in viharen veter,v poletnem času lahko pada tudi toča.

Lani izjemni padavinski dogodekV Sloveniji ne mine leto, da ne bi bilonaravnih nesreč oz. izjemnih vremen-skih dogodkov. Poglejmo, kaj se je do-gajalo v zadnjih treh letih! 21. in 22. av-gusta 2005 so bile obilne padavine, medbožično-novoletnimi prazniki 2005/ 2006pa visok sneg. Leto 2006 so zaznamova-li mraz v januarju, obilno sneženje 5.marca ter neurja 28. maja, 29. junija in23. julija. Ob koncu koledarske zime2006/2007 je bilo obilno sneženje. Lanije bilo 17. avgusta neurje in 18. septembraizjemni padavinski dogodek, letos so bilaštiri večja neurja: 13. in 14. julija ter 8.,15. in 23. avgusta. Lansko leto je zaznamoval predvsem iz-

jemni padavinski dogodek 18. septembra,takrat so Slovenijo, na Gorenjskem šezlasti Železnike, Kropo, Bohinj, Tržič inKamnik, prizadele katastrofalne poplave.”V nekaj urah je v obliki močnih nalivovpredvsem v pasu od Bohinja in Cerkljan-skega hribovja do Celjske kotline padloveč padavin, kot jih običajno v vsem sep-tembru. Na številnih postajah so bili po-drti dosedanji padavinski rekordi, marsi-kje je bila presežena 100-letna povratnadoba,” so v poročilo o tem dogodku zapi-sali na agenciji za okolje in dodali, da soobilne padavine povzročili predvsem raz-gibanost terena, stalen dotok vlažnegazraka od jugozahoda, močna nestabilnost

Cveto Zaplotnik

Lani poplave, letos številna neurjaNa Gorenjskem skorajda ne mine leto brez naravnih nesreč oz. izrednih vremenskih dogodkov.Lansko leto so zaznamovale poplave, letošnje številna neurja.

Obilne padavine 18. septembra 2007 so povzročile poplave in razdejanje tudi v Kropi.

89


ozračja in striženje vetra v plasti od tal došest kilometrov višine.Krajevna porazdelitev padavin je bilazelo raznolika. Največ padavin, nad 200milimetrov, je padlo v Bohinju, Cerkljan-skem in Škofjeloškem hribovju ter pone-kod v Ljubljanski kotlini, nad 100 mili-metrov pa v pasu od Zgornjega Posočjaprek severne polovice Ljubljanske kotlinedo Dravinjskih goric. Na celotnem ob-močju je glavnina padavin padla v dvehdo šestih urah. Izjemne količine padavinso povzročile katastrofalne hudourniškepoplave in veliko gmotno škodo pred-vsem na območju med Kranjem in Tol-minom, obsežne poplave pa so bile tudiv severnem delu Ljubljanske kotline in vporečju Savinje.

Količina padavin (v mm) na izbranihmeteoroloških postajah od 18. sep-tembra 2007 od 8. ure do 19. septem-bra 2007 do 8. ure

Merilna postaja PadavineKneške Ravne 304Vogel 304Bohinjska Češnjica 279Gorjuše 247Zgornja Sorica 233Davča 228Letališče JP Ljubljana 227Bukovo 224Škofja Loka 218Dražgoše 216Rut 216Železniki 197Trboje 190Zgornje Bitnje 187Zgornja Besnica 187Tržič 184Lesce 180Bled 179Gomilsko 173Zgornji Tuhinj 171Jelendol 162Poljane nad Škofjo Loko 162Kranj 160Črnivec 154Mozirje 154Bukovščica 151Vojnik 150Krvavec 149Vodice 146Bled-Jermanka 143Cerkno 140Naklo 135

(Vir: ARSO)

Letos številna nevihtna neurjaLetošnje leto so zaznamovala številnanevihtna neurja, nekatera med njimi somočno prizadela tudi Gorenjsko. Kotrazberemo iz poročila državne meteoro-loške službe, je v nedeljo, 13. julija,hudo neurje z močnim vetrom, ponekodtudi s točo, zajelo najprej severni delljubljanske regije, nato pa se je začelopomikati proti severovzhodu in zajeloseverni del vzhodne Štajerske, zahodnoŠtajersko, Koroško in Prekmurje. Sunkivetra so po podatkih državnih meteoro-loških postaj dosegali hitrost okoli 90kilometrov na uro, veter pa je po ocenidržavne meteorološke službe kot piš obnevihtah v sunkih lahko presegel hitrost120 kilometrov na uro. Največjo škodoje povzročil na območjih (npr. vas Gozdpri Černivcu), kjer je bil nevihtni piš šedodatno okrepljen zaradi konfiguracijeterena in posledično dodatnega stekanjazraka. Največji sunek vetra so ta dan iz-merili na Kredarici (30,2 metra na se-kundo), v Radencih (22,9), na letališčuBrnik (22,7) in v Murski Soboti (21,8).Sunki vetra v vrednosti 22 metrov na se-kundo spadajo (po Beaufortovi lestvici)med viharen veter, ki povzroča lažje po-škodbe na stavbah (trga žlebove, rušidimnike, odkriva opeko s streh) in zanaše kraje ni nič nenavaden. Ker je veternastal med nevihtami, je bil močno lo-kalno odvisen, to pomeni, da je na so-razmerno kratkih razdaljah lahko priha-jalo do velikih razlik med hitrostjo vetra. V petek, 8. avgusta, je nad severno Ita-lijo in severnim Jadranom nastalo ci-

klonsko območje, hladna fronta je dose-gla Alpe in je v noči na 9. avgust prešlaSlovenijo. Med neurji je ponekod pada-la tudi toča, na območju Brkinov inLjubljane v velikosti kokošjega jajca ališe debelejša. Padavine so bile časovnoin krajevno zelo neenakomerno razpore-jene. V krajih z več nalivi je v 24 urahpadlo precej dežja, v Ljubljani, na pri-mer, 62 milimetrov, v Ratečah in naKredarici 49 milimetrov, marsikje v hri-bovitem delu zahodne Slovenije pa niti20 milimetrov (Vogel - 13,7 milimetra).Ob prehodu hladne fronte je predvsemna obali in na Goriškem zapihal močanseverozahodnik, ki je ponekod v sunkihpresegel hitrost 30 metrov na sekundo.

Dnevna oz. 24-urna višina padavin nanekaterih meteoroloških postajah, iz-merjena 9. avgusta 2008, ob 8. uri

Meteorološka postaja Padavine (mm)Ljubljana 62,2Kredarica 49,4Rateče 49,2Letališče Cerklje ob Krki 36,5Novo mesto 34,7Lisca 33,3Postojna 27,2Letališče Portorož 25,1Kočevje 23,6Letališče JP Ljubljana 22,8

(Vir: ARSO)

Novo močnejše neurje je zajelo Sloveni-jo v petek, 15. avgusta, in v noči na so-boto, 16. avgusta. Kot so v poročilo za-

Posledice močnega vetra na Jelovici

90


pisali v državni meteorološki službi, sobili glavni padavinski viški v petek po-zno popoldne v Julijskih Alpah, zvečer vvzhodni Sloveniji in v soboto zjutraj po-nekod v osrednji in zahodni Sloveniji.Nevihte so ponekod v vzhodni in ju-govzhodni Sloveniji spremljali debelatoča, močni nalivi in veter, ki je lokalnov sunkih pihal s hitrostjo nad 100 kilo-metrov na uro. V večjem delu države jev 24 urah padlo od 30 do 70 milimetrovpadavin, ponekod v Julijskih Alpah in vPolhograjskih Dolomitih pa nad 100 mi-limetrov.

Dnevna oz. 24-urna višina padavin nanekaterih meteoroloških postajah, iz-merjena 16. avgusta 2008, ob 8. uri

Meteorološka postaja Padavine (mm)Lučine 118Kredarica 106Zgornja Radovna 101Vogel 94Rudno polje 90Novo mesto 76Suha pri Škofji Loki 70Grosuplje 70Rateče 67Boršt pri Gorenji vasi 65

(Vir: ARSO)

V zahodnem delu države veter ob neur-jih večinoma ni dosegel velike hitrosti,medtem ko so glavno neurje na vzhoduspremljali močni sunki vetra, najmoč-nejši so ponekod presegli 20 metrov nasekundo. V visokogorju je podnevi pi-hal močan veter, na Kredarici so zabele-žili tudi sunek s hitrostjo 40 metrov nasekundo.Kaj se je dogajalo v soboto, 23. avgu-sta, in v noči na 24. avgust? Že v petekje državna meteorološka služba izdalaopozorilo za javnost: ”V soboto popol-dne in zvečer bodo predvsem v zahodniin južni Sloveniji lahko nastale močnej-še nevihte s krajevnimi neurji. V nede-ljo sredi noči bo ob prehodu fronte obmorju prehodno zapihal močan severnido severovzhodni veter.” Sobotno opo-zorilo meteorološke službe je bilo šedoločnejše: ”Danes popoldne in zvečerbodo predvsem v zahodni in južni Slo-veniji možne močnejše nevihte pred-vsem s krajevnimi nalivi. V noči na ne-deljo bo ob prehodu vremenske fronteob morju prehodno zapihal okrepljeniseverni do severovzhodni veter, ki bo vsunkih dosegel hitrost do 100 kilome-trov na uro. Nato bo hitro oslabel.” ”Grožnje” iz obvestila državne meteo-rološke službe so se uresničile. V sobo-to, 23. avgusta, je prvi nevihtni oblak na

ozemlju Slovenije nastal okrog 11. ureseverno od Nove Gorice, odkoder se jepomikal proti Gorenjski. Dve uri kasne-je se mu je pridružil drugi nevihtni ob-lak, ki je uro prej nastal na območjuIdrijsko-Cerkljanskega hribovja. Oblakse je krepil in se prek severnega delaLjubljanske kotline pomikal proti vzho-du ... Ob nevihtah je lokalno padalatoča, pojavljali so se močni nalivi, pihalje močan veter, tudi s sunki do 110 kilo-metrov na uro. Največ padavin je padlov zgornjem Posočju, Julijskih Alpah inosrednji Sloveniji, lokalno ponekod v24 urah tudi čez 100 milimetrov. Naj-močnejše sunke vetra so izmerili naObali, na letališču Brnik in na Ptuju.

Meteorološka služba opozarja na izredne dogodkeEna od osnovnih dejavnosti državne me-teorološke službe je opozarjanje predpojavom izrednih meteoroloških dogod-kov. Kadar pričakovane vrednosti vre-menskih spremenljivk presežejo določe-no mejo, dežurni prognostik Urada zameteorologijo pri Agenciji RS za okoljeizda ustrezno opozorilo in ga posredujeCentru za obveščanje Republike Sloveni-je, hkrati pa enako opozorilo objavi tudina spletnih straneh www.arso.gov.si. De-žurni prognostik izda opozorilo v prime-ru nevarnosti poledice, žleda, pozebe insnežnih plazov (4. in 5. stopnja), mož-nih močnih neviht s točo, ob močnihsunkih vetra (20 metrov na sekundo) inmočni burji (25 metrov na sekundo) patudi, če je v zadnjih 24 urah padlo večkot 50 milimetrov padavin ali več kot 25centimetrov snega. Opozorila pravilo-ma izdajo 24 ur pred izrednim dogod-kom.”Izrednih vremenskih dogodkov sicerne moremo preprečiti, lahko pa z vna-prejšnjim opozorilom zmanjšamo tve-ganje za materialno škodo in za izgubočloveških življenje. Načrtovanje aktiv-nosti, ki so odvisne od vremena, je smi-selno prilagajati pričakovanim vremen-skim razmeram in pri tem upoštevati iz-dana opozorila.,” pravi Branko Gregor-čič iz urada za meteorologijo, in po-udarja, da so pri napovedovanju največ-ji problem poletna neurja. Močni ne-vihtni oblaki se lahko razvijejo v pri-bližno eni uri in opustošijo posameznaobmočja, niti eno uro vnaprej pa nimožno z gotovostjo napovedati območ-ja, ki ga bo takšna ujma prizadela.Toča je letos povzročila precej škode na koruzi.

91


Kaj vse štejemo med ujme?”Ujma je pojav, ki povzroča katastrofal-ne posledice. Med vremenske ujme šte-jemo predvsem viharni veter, obilnosneženje, močne nalive, močne nevihte stočo, pojav poledice in žleda, posrednopa seveda poplave, porast hudournikov,snežne in zemeljske plazove, sušo, eks-tremne temperature,...”Ali je možno tudi z različnimi podatkidokazati, da so ujme zdaj pogostejšekot nekdaj?”Zelo težko je primerjati različna časo-

vna obdobja med seboj, saj se je ranlji-vost družbe za pojav vremenskih ujm vzadnjih desetletjih močno povečala,predvsem zaradi porasta imetja (npr. šte-vila avtomobilov), intenzivnih kmetij-skih nasadov ... Tako je primerjava škodv različnih časovnih obdobjih zelo ote-žena pa tudi informatizacija družbe jedoprinesla k temu, da smo danes o prak-tično vsaki ujmi takoj obveščeni in me-diji o njej obširno poročajo, kar včasihpogosto ni bilo mogoče.Če gledamo zgolj meteorološke para-

metre (npr. letno število nevihtnih dni,število dni s pojavom toče na posameznilokaciji, ...), bi težko govorili o trdnihdokazih, da so ujme zdaj pogostejše.Povratne dobe izrednih dogodkov so na-mreč pogosto tako dolge, da ne razpola-gamo s primerljivimi podatki, ki biomogočili objektivno analizo. V sveto-vnem merilu je statistično potrjeno po-večanje pogostnosti pojavov najmočnej-ših tropskih ciklonov, ni pa še potrjenopovečanje skupnega števila le-teh.”Kako daleč vnaprej je možno predvi-deti ujmo?”Na možnost pojava ujm je mogoče skle-pati ponavadi vsaj nekaj dni vnaprej, atočne lokacije najpogosteje ni možnopredvideti niti eno uro vnaprej. Zelo ko-ristno je spremljanje radarske slike inten-zivnosti padavin, ki jo na spletnih stranehosvežujemo vsakih deset minut.”Ujma lahko preseneti meteorologe?”Ker gre pri ujmah na določenih območ-jih za dogodke z razmeroma dolgimi

povratnimi dobami, nas seveda do nekemere lahko presenetijo.”Kako meteorologi opozarjate javnostna izredne meteorološke dogodke?”Državna meteorološka služba, ki jo iz-vajamo na Uradu za meteorologijo, naj-prej na možnost vremenskih ujm opoza-rja ustrezne državne organe, pristojne zaorganizacijo civilne zaščite (Center zaobveščanje RS, Urad RS za jedrsko var-nost), takoj nato pa tudi javnost. Javnost ob-veščamo preko spletne strani ARSO(www.arso.gov.si) oz. prek novega vremen-skega portala (http://meteo.arso.gov.si). Vletu 2008 smo se tudi vključili v evropskisistem opozarjanja pred možnostjo nevar-nega vremena (www.meteoalarm.eu oz.www.meteoalarm.si). Skladno z evrop-skimi usmeritvami na možnost vremen-skih ujm opozarjamo od 24 do 48 urvnaprej.”Ste letos izdali veliko opozoril prednevarnimi meteorološkimi dogodki?”Do 10. novembra smo izdali 29 opozo-ril in 63 obvestil o opaženi vremenskiujmi, ki pa jih posredujemo zgolj Centruza obveščanje Republike Slovenije. Lanismo izdali 36 opozoril in sicer štiri zamočne padavine, šest za močne nevihte,eno za močno sneženje, eno za pojav po-

ledice in žleda, trinajst za močno burjona Primorskem, devet za močan veterdrugod po Sloveniji ter dve za možnostproženja snežnih plazov.”Ali ljudje pogosto kličejo na telefon-ske številke z vremenskimi informaci-jami, se poslužujejo pogovora s pro-gnostiki?”Čimveč informacij o vremenu in tudi omorebitnih vremenskih nevarnostih po-skušamo objaviti na omenjenih spletnihnaslovih. Kadar je v toku intenzivnovremensko dogajanje, nam telefoni sko-raj ”pregorijo”, tako da žal nismo vednodosegljivi za posamezne klice uporabni-kov. Prednost moramo namreč dati so-delovanju z državnimi organi, delomapa tudi s predstavniki medijev, ki jih jevedno več in so tudi vse bolj zahtevni.”Letos je bilo več neurij. Kaj je bila nji-hova značilnost?”V letošnjem poletju smo beležili večprodorov hladnejšega atlantskega zrakaproti Sredozemlju, kar je sicer ponavadiznačilnost jesenskega obdobja. Zaradipoletne pregretosti ozračja je tako prišlodo pogostejšega pojava močnih neviht.Po drugi strani pa na račun pogostih pre-hodov vremenskih motenj nikjer po Slo-veniji nismo trpeli suše.”

Cveto Zaplotnik

So ujme pogostejše kot nekdaj?”Zaenkrat še ni trdnih dokazov, da so ujme zdaj pogostejše kot v preteklosti,” pravi meteorologBranko Gregorčič iz Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje.

Branko Gregorčič

92


Velike razlike že na majhnem območjuMeteorološki opazovalec Romeo Gojo iz Preddvora ugotavlja, da so zlasti pozimi med dnom kotline Kranjskega polja in njegovim obrobjem velike razlike.

Kakšno bo vreme danes, jutri, pojutriš-njem, čez en teden, kakšno bo naGorenjskem, v hribih in ob morju, sonevihte zdaj pogostejše kot nekdaj, ali seozračje resnično segreva, so vprašanja,ki si jih ljudje pogosto zastavljajo, šezlasti tisti, ki so od vremena neposrednoodvisni - kmetje, gradbeniki, žičničarji,dopustniki ... Nekaterim takšna vprašan-ja pomenijo še dodatni izziv - ljubiteljs-ki, strokovni ... Romeo Gojo iz Preddvo-ra je zanesljivo eden takšnih. Še ko jestanoval v bloku v Mlakarjevi ulici vKranju, je naredil vremensko postajo, vkateri je meril temperaturo in padavine.Z ljubiteljsko vnemo je nadaljeval tudipo preselitvi v Preddvor pred devetnajs-timi leti. Od 21. junija 1991 je zunanjisodelavec urada za meteorologijo pri re-publiški agenciji za okolje, kot meteo-rološki opazovalec trikrat na dan, ob 7.,14. in 21. uri, v vremenski hišici na vrtumeri temperaturo in vlago. Na strehihiše ima posebno napravo za merjenjevetrovnosti, od pokojnega soseda pa jeprevzel tudi merjenje količine padavin.Včlanil se je v Društvo meteorologovSlovenije, pred šestimi leti je na Filozof-ski fakulteti, na oddelku za geografijo,diplomiral z diplomskim delom znaslovom Lokalna klimatogeografijaKranjskega polja z alpskim obrobjem. Vdelu se ”skrivajo” številne tudi za laičnojavnost zanimive ugotovitve, naj-pomembnejša je ta, da so med dnomkotline Kranjskega polja in njegovimobrobjem zelo velike razlike. Ko je 23.decembra 1999 med šesto in osmo urozjutraj z digitalnim toplomerom meriltemperaturo po kotlini in njenim obrob-jem, je v Preddvoru izmeril minus devetstopinj Celzija, v okolici Voklega pa karminus devetnajst stopinj. Na dnu kotlineje tudi veliko več meglenih dni kot naobrobju: v obdobju 1961-1990 je bilo vPreddvoru v povprečju 27 takšnih dni na

leto, na Brniku pa kar 107. Kaj pa jasnidnevi? Med letom 1992 in 1999 jih jebilo v Preddvoru v povprečju 66 na leto,na Brniku pa samo 35. Dno kotline imamanj padavin kot obrobje, povprečnaletna količina padavin se zmanjšuje, vPreddvoru se je v štirih desetletjih(1961-2000) zmanjšala s 1.500 na 1.350litrov na kvadratni meter. Velike razlikeso tudi glede števila dni s snežno odejo,v obdobju 1961-2000 je bilo na Prim-skovem povprečno 50 takšnih dni naleto, na Brniku 67, na Jezerskem 104, naKrvavcu 138 ... Povprečno število dni znevihtami narašča od januarja do junijaoz. julija, ko doseže vrh, nakar se dokonca leta manjša. V obdobju 1961-2000 so največ neviht, povprečno 51 naleto, beležili na Brniku, najmanj, vsega18, pa na enajst kilometrov oddaljeni

Šmarjetni gori in osem kilometrov od-daljenem Ambrožu. Za pretežni del ter-malnega pasu, kjer se nahaja tudi Pred-dvor, je značilen Karavanški fen, ki seob izpolnitvi določenih pogojev kot slapspusti v dolino, takrat povzroča škodo.V Preddvoru je največjo hitrost dosegel11. februarja 1999, takrat je pihal 129kilometrov na uro. Ko Romea vprašamo za letošnje vre-menske značilnosti Preddvora, pove, daje bil september zelo hladen, povprečnatemperatura je bila 12,7 stopinje Celzija,v obdobju 1992-2008 je bilo povprečje14,3 stopinje. Letos ni bilo obilnejšihpadavin in močnejšega vetra, toča jesicer padala dvakrat, a še takrat je biladrobna in ni povzročila večje škode. Za-četek novembra je bil topel, kar pretopelv primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

Meteorološki opazovalec Romeo Gojo

Cveto Zaplotnik

93


V Moravčah imamo lepo vremeMiro Capuder iz Moravč vremenske pojave vestno beleži že od leta 1973. Spremembe v vremenu so dobro opazne v zadnjih treh letih, ko so temperature višje, padavin pa je vse manj, a v globalno segrevanje Zemlje ne verjame.

Moravče - ”Zadnje poplave, ko je bre-gove prestopila Drtijščica, smo v Mo-ravčah imeli pred šestimi leti, večjih ne-urij pa že nekaj let ni bilo. Tudi letossmo imeli nekaj toče in močnega vetra,a tudi srečo, saj večje škode ni bilo. Ja,lahko bi rekel, da imamo v Moravčahkar lepo vreme,” v smehu pripovedujeMiro Capuder, upokojeni mizar in dol-goletni vremenski navdušenec, ki je vsa-kodnevno beleženje vremenskih pojavovpodedoval po svojem očetu. Le-ta je na-mreč večino svojega življenja pisaldnevnike, v katerih je beležil zanimivo-sti in dogodke v kraju, pa tudi vreme. ”Že kot otroci smo se sprli, kdaj je bildež in kdaj ne in vedno smo šli preveritv očetove dnevnike. Pogosto so se namstvari vrtele okoli vremena, a sam semvremenske pojave vestno začel beležitišele leta 1973, trinajst let po očetovismrti, in še danes mi je žal za ta premor.Očetovi najstarejši zapiski vremena se-gajo v obdobje 1. svetovne vojne,” poveMiro, ki je s svojo natančnostjo kmalupostal znan tudi širše, zato je leta 1994,dve leti pred upokojitvijo, podpisal tudipogodbo s hidrometeorološkim zavo-dom. Od takrat naprej je njegov dom narobu Moravč zapisan kot mala vremen-ska postaja za merjenje padavin. ”Samseveda vsakodnevno popisujem tuditemperature, najnižje in najvišje dnevne,a za večjo vremensko postajo so Morav-če preblizu Domžal in premajhen kraj,”pove kar malo razočarano, a hitro doda,da so njegovo natančnost pohvalili tudistrokovnjaki, saj je pred leti že dobil pri-znanje za izjemno vestnega ljubiteljske-ga vremenarja. V vseh teh letih se namreč niti enkrat šeni zgodilo, da kak dan vremena ne bi za-beležil. Hidrometeorološki zavod muvsako leto pošlje dvanajst posebnihzvezkov z natančnimi navodili, kako vdoločenih šifrah zapisati vreme. ”Pika

pomeni dež, zvezdica sneg, črta slano,označim tudi, v katerem delu dneva sopadavine bile in seveda, koliko jih jebilo,” razloži s posebnimi znaki popisa-ne liste, ki jih mesečno pošilja nazaj nazavod. Hkrati v svoje zvezke zapisujetudi temperature, riše grafe, računa pov-prečja. Računalnika se vztrajno brani,saj - kot pravi - tudi njegova ročna meto-da pove dovolj. In kaj vse o vremenu vvseh teh letih lahko pove?”Sprememba je razvidna že v zadnjihtreh letih. Padavin je manj, povprečnetemperature pa so višje, a tako je vednobilo in vedno bo. Že naši predniki so po-gosto govorili ”sedem suhih let, sedem

mokrih let”. Od nekdaj je bilo tako, tudiiz očetovih dnevnikov je tako razvidno,in na globalno segrevanje planeta nedam kaj dosti,” je odločen Miro Capu-der, ki ima po vsej hiši kar kakšnih desettermometrov. O vremenu ga pogostosprašujejo tudi sosedje in moravškikmetje, predvsem takrat, ko je treba po-kositi in posušiti travo. To pa je pred-vsem junija in ravno ta mesec je po nje-govem najbolj muhast. ”Junij je zelo radmoker ali pa suh, zelo redko je norma-len. In od vseh vremenskih pregovorovnajbolj drži prav ta, ki se nanaša na 8.junij - ”Kakor na svetega Medarda kane,tako ves mesec ostane!”.

Miro Capuder vreme zapisuje že vrsto let, vremensko napoved pa pogleda bolj redko.

Jasna Paladin

94


Ana Hartman, Petra Lotrič, Stojan Saje, Cveto Zaplotnik

Sledi poplav izginjajo, spomini ostajajo

Letošnje leto je v občini Železniki mini-lo predvsem v znamenju odprave posle-dic lanskih poplav, v katerih je podivjanavoda terjala tri smrtne žrtve, močno po-škodovala komunalno infrastrukturo terpoplavila več kot tristo stanovanj in naj-večja podjetja. Narava je takrat besnela vštevilnih slovenskih krajih, v katerih jenastalo za 223 milijonov evrov škode.Vlada je zato aprila letos sprejela pro-gram odprave posledic neposredne ško-de na stvareh zaradi septembrskega neur-ja, ki v letih 2008, 2009 in 2010 za vseprizadete kraje predvideva 98 milijonovevrov pomoči. Za obnovo občinske in-frastrukture in javnih objektov tako naj-huje prizadeti občini Železniki v treh le-tih skupaj pripada 9,5 milijona evrov;leta 2008 in 2010 po 2,4 milijona evrov,največjo finančno injekcijo pa pričakuje-jo leta 2009 - 4,7 milijona evrov. TudiEvropski solidarnostni sklad je za sana-cijo neurja v Sloveniji odobril dobrihosem milijonov evrov, približno polovicotega zneska pa si obetajo v Železnikih.Že v prvem letu po neurju je sicer drža-va za sanacijo prizadetih območij skupajnamenila 68 milijonov evrov, od teganajveč - okoli 18 milijonov - za občinoŽelezniki (v znesek so že všteta sredstvaiz sanacijskega programa), kjer so sicerškodo ocenili na 90 milijonov evrov.Po lanskem neurju so Slovenci pokazaliveliko solidarnosti. Občina je po lanskihpoplavah prejela kar 2,7 milijona evrovdonacij. Od tega je na splošni občinskihumanitarni račun, namenjen pomočiobčanom, priteklo 1,8 milijona evrov, naposebnem sklicu za zdravstveni dom se

je zbralo pol milijona evrov, za obnovodružbenih objektov 150 tisoč evrov, zakulturni dom pa 63 tisoč evrov.

Zdravstveni dom obnovljen do januarja 2009Železnikarski župan Mihael Prevc jezadovoljen z dosedanjim potekom obno-ve, še posebej pa je vesel, da je večinidomačinov v letu po neurju uspelo ob-noviti njihove domove ter da kraj tudiskozi obnovo fasad dobiva lepši videz.Precej dela pa jih v prihodnje čaka z ob-novo komunalne infrastrukture. ”V pr-vem letu po ujmi smo postorili najnuj-

nejše in ta čas smo šele na tretjini izva-janja sanacijskega programa,” je ob prviobletnici poplav poudaril Prevc. Po nje-govih podatkih so v enem letu zgradilidvanajst mostov, sanirali so štirinajst ze-meljskih plazov, ki so ogrožali hiše inceste: ”Tudi v prihodnje bodo stroški ssanacijo plazov veliki, saj je evidentira-nih kar 42 plazov. Čaka nas tudi nekajvelikih mostov, voda jih je odnesla 21.”Precej dela bo prav tako z obnovo doli-ne in vodovoda v Plenšaku, javne raz-svetljave ter pokopališča in drugih spo-meniško zaščitenih objektov. Kanaliza-cijo so obnovili do te mere, da se ne iz-teka več v Soro.

Januarja naj bi končali obnovo v ujmi uničenega zdravstvenega doma na Racovniku.

Katastrofalne poplave so 18. septembra 2007 v Sloveniji povzročile za 223 milijonov evrovškode, hudo pa so prizadele tudi nekatere gorenjske kraje. Življenje se je v letu dni vrnilo vustaljene tirnice. V najhuje prizadeti občini Železniki so domačini obnovili poplavljene domove,medtem ko bodo komunalno in cestno infrastrukturo obnavljali še nekaj let. Veliko dela z odpravo posledic lanske ujme so imeli tudi v Kropi, Tržiču in Bohinju.

95


Na poškodovani regionalni cesti v Dav-čo so vzpostavili začasno prevoznost injo s septembrom znova uradno odprli zapromet. Za večjo varnost so popravili inzgradili obrežne zidove ter namestilivarnostne ograje. Za vzpostavitev začas-ne prevoznosti je direkcija za ceste za-gotovila 360 tisoč evrov, denarja pa jezmanjkalo za asfaltiranje makadamskihodsekov. A že novembra so davško cestoznova morali zapreti za promet, saj se jeporušil starejši oporni zid. Projekti zacelovito rekonstrukcijo davške ceste, kinaj bi stala od osem do deset milijonovevrov, naj bi bili izdelani do konca leta.V poletnih mesecih pa je že stekla re-konstrukcija spodnjega dela ceste oddavškega mostu v dolžini 1,2 kilometra.Poleti se je začela rekonstrukcija v ujmiuničenega zdravstvenega doma na Ra-covniku. Zdravstveno osebje naj bi se vobnovljen zdravstveni dom vselilo janu-arja prihodnje leto. Po zadnjih podatkihbo sanacija stala 1,45 milijona evrov. V letu 2008 so se v Železnikih sicer želahko veselili odprtja nekaterih v ujmipoškodovanih objektov. Sredi maja jevrata znova odprl muzej. V obnovo no-tranjosti so vložili 28 tisoč evrov, s 16 ti-soč evri pa so kupili opremo. V ujmi seje izgubilo sedem predmetov, poplavlje-nih je bilo 107 kovinskih eksponatov. Vprihodnje jih čaka še postavitev vpadne-ga jaška v rudnik z dvema rudarjema.Sredi junija so se v Selcih veselili ob-novljenega športnega parka Rovn, za ka-terega prizadevni športni delavci radipoudarijo, da je še lepši kot pred neur-jem. V obnovo so vložili 380 tisoč ev-rov. V začetku oktobra so začeli saniratinogometno igrišče pri Tehtnici. Obugodnem vremenu se bo 300 tisoč evrovvreden projekt zaključil še letos.

Domačini s strahom zrejo v nebo”Ob vsakem dežju začneš premišljevati,kaj če bo deževalo tri dni skupaj. Česatako groznega ne moreš nikoli pozabiti,”pravita Marinka in Tone Vrhunc z Ra-covnika, ki tako kot ostali Železnikarji(nekateri so bili v zadnjih dvajsetih letihštirikrat poplavljeni) menita, da je čim-prejšnja zagotovitev celovite poplavnevarnosti nujna. Na ministrstvu za okoljein prostor poudarjajo, da so po 18. sep-tembru 2007 za urejanje slovenskih vo-dotokov začeli namenjati več denarja (vletu od poplav skupaj šestnajst milijo-nov) in da se tudi na Gorenjskem že dol-

go ni tako intenzivno delalo na tem po-dročju. Prevcu se zdi zelo pomembno,da so bile doslej zgrajene številne za-plavne pregrade in vodni pragovi, terdodaja, da je strategija vodarjev prava,saj poskušajo vodo zaustavljati nad Že-lezniki. Prihodnje leto naj bi znižali tudiDermotov jez, s katerem želijo povečatipoplavno varnost v zgornjem delu me-sta. Celovito reševanje Železnikov predvodo bo po mnenju ministrstva velikstrokovni izziv; osrednjega pomena bopriprava državnega prostorskega načrta,ki vključuje umestitev obvoznice, iz-

gradnjo velikega zadrževalnika nad Že-lezniki in ureditev ostalih vodnih objek-tov za večjo poplavno varnost. Izmedštirih idejnih variant naj bi prihodnjeleto izbrali najboljšo rešitev. Decembra2010 načrtujejo sprejem državnega pros-torskega načrta, do gradnje pa bi lahkoprišlo leta 2012.

Pomoč tudi podjetjemSkoraj eno leto po ujmi so v večjih pod-jetjih v Železnikih dočakali odločbe mi-nistrstva za gospodarstvo o upravičeno-

Na hudournikih v občini Železniki so gradili zaplavne pregrade in vodne pragove.

Na cesti v Davčo so vzpostavili začasno prevoznost. Projekti za novo cesto naj bi bili narejeni do koncaleta.

96


sti do pomoči za delno poplačilo škodena strojih, opremi, zalogah in izpaduprihodka. V Domelu, kjer so poplavepovzročile za 9,4 milijona evrov škode,so iz tega naslova dobili pomoč v višini3,6 milijona evrov. Podjetju Niko je potej odločbi pripadlo skoraj 650 tisoč ev-rov, znesek pa pokriva 60 odstotkov ško-de na strojih, opremi in uničenih zalo-gah in polovični izpad prihodka v obdo-bju poplav. V Alplesu, kjer je neurjepovzročilo 2,5 milijona evrov škode, sos strani ministrstva za gospodarstvo do-bili 1,16 milijona evrov. V prizadetihpodjetjih težko pričakujejo tudi obljub-ljeno pomoč ministrstva za okolje inprostor za škodo na objektih.

Tudi tržiški občini ni prizanesloSilovito neurje septembra lani ni priza-neslo niti tržiški občini. Poškodovalo ještevilne lokalne ceste, največ škode paje nastalo na strugah reke Tržiška Bistri-ca in potoka Mošenik. Že lani in v začet-ku letošnjega leta so opravili najbolj nuj-na sanacijska dela na komunalni infra-strukturi in vodotokih. Občini je uspelopridobiti od države več kot 237 tisoč ev-rov za prva obnovitvena dela. Sami sozanje zagotovili več kot 107 tisoč evroviz rezerv lanskega občinskega proraču-na.Najprej so se lotili obnove velikega usa-da ob lokalni cesti Tržič-Dolina v Dov-žanovi soteski. Tam so zgradili 60 me-trov dolg oporni zid nad levim bregomTržiške Bistrice, ki je zaščitil cesto prednadaljnjim spodkopavanjem. Za okrog50 tisoč evrov vredno naložbo je denarzagotovila Agencija RS za okolje inprostor. Približno enako vsoto denarjaso porabili za sanacijo usada na koncuvasi Čadovlje. Tudi tam so utrdili breži-ne reke s 60-metrskim opornim zidom.Obenem so sanirali hudournik na začet-ku te vasi, ki je ob hujših nalivih poplav-ljal cesto. V naselju Bistrica je pogostoogrožal bližnje hiše potok Kalinček,zato so tam zgradili zaščitne pregrade inuredili usedalnik za naplavljen pesek.Vse to je stalo 80 tisoč evrov.Veliko dela so imeli tudi z urejanjem lo-kalnih cest. Na 300 metrov dolgem od-seku ceste Potarje-Tič v Lomu pod Stor-žičem je ureditev odvoda meteornih vodin asfaltiranje cestišča stalo 34 tisoč ev-rov. Za 600-metrski odsek ceste na Če-žov v Podljubelju so plačali 64 tisoč ev-rov. Zelo pomembna je bila tudi investi-

cija na Ravnah. Tam so obnovili odvodhudourniške in meteorne vode s Koro-ške ceste na Čegeljšah do Mošenika.Obnovili so oporni zid nad cesto Za je-zom in oporni zid pod cesto na Čegelj-šah. Celotna naložba je bila vredna 69tisoč evrov. Seveda je bilo mnogo popra-vil tudi na cestah drugod po občini.Stalna skrb občine je sanacija zemelj-skega plazu na Cenovi gubi nad nase-ljem Ravne, ki ogroža mestni vodovod.Za ureditev plazu in zaščito zbiralnikavode je občina uspela zagotoviti 202 ti-soč evrov od države. Letos so začeli zgeološkimi raziskavami terena, ki bodopodlaga za določitev potrebnih ukrepovpri sanaciji plazu. Kako obsežna so delaza odpravo posledic neurja na cestah inbrežinah, povejo številke o stroškihopravljenih in načrtovanih del. Zanje jedržava lani in letos namenila prek 440tisoč evrov, občina Tržič pa več kot 177tisoč evrov. Ob tem bo Agencija RS zaprostor in okolje letos vložila v obnovotržiških vodotokov blizu 1,27 milijonaevrov.

Dela na strugah rek in potokovNeurje je močno poškodovalo brežineTržiške Bistrice in Mošenika ter njunihpritokov. Tam so do pozne jeseni urejalistruge vodotokov, kjer so morali naredi-ti nove pragove, jezove in druge objekteza regulacijo vode.Med naseljema Slap in Čadovlje so po-tekala obsežna dela pri gradnji kamnitihzložb ob bregovih Tržiške Bistrice. Stru-go reke so zaščitili pred spodkopava-njem z raznimi pragovi. S tem bodo pre-

prečili poškodbe na lokalni cesti ob na-rasli vodi in zagotovili varnost okoliškihhiš pred poplavami. Vrednost te naložbeso ocenili na 300 tisoč evrov, veliko de-narja pa je vložila v obnovo svojega jezutudi Lepenka Tržič. Kot je povedal UrošDobrin, so sanirali avtomatsko zaporni-co jezu, betonske nosilce in del strugepod slapom, saj je objekt močno poško-dovalo lansko neurje.V tržiškem naselju Preska so od mostapri tovarni Peko do podjetja Cablex ši-rili pretočni profil struge Tržiške Bis-trice. Ker je bila struga preozka, se jeob neurjih voda razlivala čez bregovein ogrožala bližnje stanovanjsko nase-lje. Obsežna dela, ki bodo zmanjšalapoplavno ogroženost v tem delu mesta,so ocenili na približno 300 tisoč evrov.”Od konca junija do novembra smo na-redili sedem prečnih zgradb, to je pra-gov in jezov. Strugo smo razširili na le-vem bregu, kjer smo zgradili zaščitnenasipe in kamnite zložbe. Postavili smotudi novo vodomerno postajo nasprotitovarne Peko, na desnem bregu pa smoizdelali 150 metrov novih temeljev zaoporni zid. Na srečo nam je le na začet-ku dvakrat nagajala pri delu višjavoda,” je pojasnil delovodja FrancRajgelj iz Vodnogospodarskega pod-jetja Kranj.V strugi Mošenika so pod mostom nazačetku naselja Ravne obnovili porušenlesen jez. Tam so zgradili nov kamnitobetonski jez, ki je zaradi ohranitve izgle-da oblečen v les. Uredili so tudi strugopod jezom, zavarovali desno brežino inna levi zgradili 40 metrov dolg opornizid. Naložba je bila vredna okrog 200 ti-

Nasproti tovarne Peko so postavili novo vodomerno postajo in oporni zid.

97


soč evrov. Več sanacijskih del so opravi-li tudi na pritokih potoka in reke. Kotpričakuje tržiški župan Borut Sajovic,bo občina do leta 2010 pridobila od dr-žave še več kot 965 tisoč evrov za obno-vo cest in komunalnih napeljav, ki jih jepoškodovalo lansko neurje.

Kropa že kaže lepšo podoboV radovljiški občini so lanske septembr-ske poplave najbolj prizadele Kropo,kjer se je narasla Kroparica razlila postarem delu vasi. Dodatno nevarnost jepredstavljal plaz, ki se je sprožil na str-mem pobočju Vodiške planine in zdrsnilv hudourniško grapo Črnega potoka nadKropo. Škodo so tedaj ocenili na dobrihpet milijonov evrov, od tega naj bi jo ševeč kot občina imela država, zlasti navodotokih in cestah. Po oceni občinskekomisije je bilo v občini na stanovanj-skih stavbah ter na mostovih, lokalnihcestah, občinskih poteh, komunalni in-frastrukturi in gozdnih cestah za 837 ti-soč evrov škode, od tega največ v Kropi.Občina in država sta lani in letos v od-pravljanje posledic poplav v občini na-menili nekaj več kot 1,2 milijona evrov,krajevna skupnost Kropa in Območnozdruženje Rdečega križa Radovljica pasta zbrala lani še približno 220 tisoč ev-rov solidarnostnih prispevkov. Večinodenarja so porabili za obnovo Krope, kidobro leto po ujmi kaže že precej lepšopodobo. Plaz v hudourniku Črni potokse je umiril in drsi proti dolini v povpre-čju dva centimetra na mesec. Dva večjanaliva nista poslabšala razmere, plaznadzirajo s štirimi elektronskimi zanka-mi, ki so povezane s sireno za sprožitevalarma v Kropi. V strugi Kroparice sonaredili lovilni bazen za naneseni mate-rial in do tja speljali pot, ki omogočasprotno odstranjevanje materiala. V Go-sposki ulici, kjer je vodna ujma poško-dovala največ objektov ter uničila asfaltin nekatere dele meteorne kanalizacije,so doslej uredili odvodnjavanje meteor-nih voda in začasno asfaltirali cesto. Di-rekcija za ceste je obnovila odsek unič-ene državne ceste med Slovensko pečjoin Bodlajevim vigenjcem ter cesto medPlacem ter Koruznim in kamnitim mo-stom, pri tem pa so z obnovo komunal-nih vodov in gradnjo enostranskegapločnika sodelovali tudi občina, Komu-nala Radovljica, Elektro Gorenjska indrugi. Novo kanalizacijo so zgradili šepreko Kroparice mimo Bodlajevega vi-

genjca, na tem odseku so obnovili tudivodovod. Oktobra so uredili Plac, to jetrg na levi strani Kroparice. Po zasnovi,ki je nastala v sodelovanju občine skranjskim zavodom za varstvo kulturnedediščine in krajevno skupnostjo Kropa,so tlakovali približno 250 kvadratnihmetrov površine, namestili ulično opre-mo in vodnjak, ki ga bodo zamenjali zustreznejšim, ter uredili povezavo medglavno cesto in Gosposko ulico. Obno-vili so Bodlajev vigenjc, v katerem boKovaški muzej predstavljal nekdanjekroparsko fužinarstvo, poškodovanedele rak nad vigenjcem Vice, zgradilizačasni Koruzni most in se dogovorili,da bodo za novega poiskali ustreznejšorešitev. Občina in država sta v zadnjemletu namenili 384 tisoč evrov še za neka-tere druge posege v Kropi, to je za ob-novo pritličja Klinarjeve hiše, zdravstve-ne postaje in spomenika na Brezovici terza urejanje trškega jedra in otroškegaigrišča. Občina je začela postopek zasprejetje občinskega podrobnega pros-torskega načrta za središče naselja instaro vaško jedro, s projekti za gradnjokanalizacije, čistilne naprave in vodovo-da pa kandidira za nepovratna sredstvaiz kohezijskega sklada Evropske unije.

V Bohinju zadovoljni z obnovoSeptembra lani so stoletne vode pustoši-le tudi v Bohinju. Bohinjska dolina jebila takrat več dni odrezana od drugeSlovenije, tako cesto kot železnico v So-

teski so zasuli plazovi. Ti so se prožilipo vsem Bohinju, cestno infrastrukturopa so na mnogih koncih uničili tudi vsimožni potoki in hudourniki. Poškodb nacestišču je bilo 23, sprožilo se je 35 ze-meljskih plazov, poškodovanih je bilo24 mostov, od teh jih je bilo šest poruše-nih, bilo je šest cestnih usadov, pet po-dorov, 48 hudourniških erozij in kar 57hudourniških nanosov in naplavin. Po-plavljena je bila šola in v njej zobna am-bulanta. Slednji dve sta že popolnomasanirani, delno sanirana je cesta skoziSotesko, pristojni še vedno pripravljajodokumentacijo za sanacijo zahtevnejšihpoškodb na cestni infrastrukturi, po-pravljajo tudi še nekatere vodotoke.Župan Franc Kramar je s potekom sana-cije škode zadovoljen. Prav tako je po-hvalil odziv treh ministrov - MilanaZvera za šolstvo in šport, Janeza Podo-bnika za okolje in prostor ter RadovanaŽerjava za promet, ki so se zelo hitro od-zvali in svoje obljube tudi izpolnili. Mi-nistrstvo za šolstvo je dalo denar za sa-nacijo osnovne šole v Bohinjski Bistrici.Edino ministrstvo, ki se še ni odzvalo, jeministrstvo za zdravje, ki bi lahko pri-spevalo sredstva za popravilo zobne am-bulante v osnovni šoli. Vlada je v sana-cijskem programu Bohinju za letos na-menila skoraj 450 tisoč evrov, prihodnjeleto dobrih 800 tisoč in v letu 2010 še400 tisoč evrov. Za popravila na vodoto-kih pa je bilo Bohinju letos dodeljenih1,6 milijona evrov, prihodnje leto pa šemilijon.

Obnovljena cesta v središču Krope

98


Simon Šubic, Jasna Paladin

Hudi uri z vetrom in točoPo lanskih poplavah narava tudi letos ni prizanesla Gorenjski. Najhuje je bilo vobčini Kamnik, ki sta jo močan veter in toča najprej prizadela 13. julija, podobnohudo uro pa so tam preživljali še 23. avgusta.

Po lanskih poplavah, ki so prizadele ve-lik del Gorenjske, najbolj pa Železnike,Kropo in Bohinj, je 13. julija letos neur-je z močnim vetrom, ponekod tudi stočo, pustošilo na vzhodu in jugovzhoduGorenjske, najhuje pa je prizadelo obči-ne Kamnik, Vodice in Medvode. Po po-datkih Uprave Republike Slovenije zazaščito in reševanje je neurje z močnimvetrom okoli 14. ure najprej zajelo širšeobmočje občine Medvode, kjer je podi-ralo drevesa in odkrivalo strehe stano-vanjskih in drugih objektov, meteornavoda pa je med drugim zalila kletneprostore doma starejših občanov.

Odkrilo šolo, blokeOsem minut pozneje je neurje že zajeloKamnik z okolico. Domačini pravijo, daje prihrumelo kot tornado, ponekod sosunki vetra dosegli tudi do 120 kilome-trov na uro. Veter je v Kamniku meddrugim odkril strehi na objektu StariGrad in na OŠ Marije Vere. Odneslo jetudi sleme na šolski telovadnici, v njej jevoda uničila parket. ”K sreči so nas so-sedje hitro obvestili o povzročeni škodi,zato smo lahko takoj začeli sanacijo, iz-datno pa so nam pomagali tudi gasilci,predvsem pri pokrivanju strehe, se spo-minja Violeta Vodlan, ravnateljica OŠMarije Vere, kjer poučujejo okoli 450otrok. V Kamniku je odkrilo tudi strehepetih stanovanjskih blokov (v Jakopiče-vi, Groharjevi in Zikovi ulici). Veter je z bliskovito naglico prihrumeltudi v Gozd nad Kamnikom, kjer je raz-kril strehe domala vseh objektov v pri-jetni vasici, kot za šalo pa je razdejaltudi tamkajšnje gozdove. Zaradi podrte-ga drevja je bil dostop do prizadetega

območja več ur onemogočen, prekinjenaje bila tudi preskrba z električno energi-jo. Iz logističnega centra Civilne zaščiteso na ogrožena območja pripeljali PVC-folijo in ponjave, s katerimi so gasilcimnožično pomagali domačinom zasilnoprekrivati strehe.

Najhuje prizadelo GozdRazdejanje, ki ga je na Gozdu povzročilveter, je bilo neverjetno. Škoda je nasta-la na vseh 37 hišah, trinajstih hlevih, de-vetih gospodarskih poslopjih, sedmihkozolcih, štirih kaščah, treh vikendih,

petih drvarnicah in štirih čebelnjakih.Najbolj je prizadelo kmetijo Pri Janezku.Veter jim je odkril staro in novo hišo, prislednji je odneslo kar celotno ostrešje,streho je odneslo s hleva, garaže, drvar-nice, svinjaka. Leseno kaščo je v celotiprestavilo za dobrih deset metrov. ”Kotkombajn je prihrumelo. Povsem se jestemnilo, nato pa je približno deset mi-nut neprestano pihalo in ropotalo. Beton-ske stebre je kot slamice nosilo po zraku.Z ženo in bratom smo bili v stari hiši, hčiin nečakinja pa v novi. Komaj sta se re-šili, saj ko je odneslo streho, se je nanjuskoraj podrla stena. Kam je streho od-

Janez Golob (levo), gospodar kmetije Pri Janezku na Gozdu pred odkrito hišo / Foto: Gorazd Kavčič

99


neslo, se mi sploh ne sanja,” je pripove-doval gospodar Janez Golob. Veliko ško-de je imel tudi v gozdu, saj je polomiloogromno drevja. Obe stanovanjski hišista bili preveč uničeni za bivanje, zatojim je morala civilna zaščita začasno pri-skrbeti bivalni zabojnik. ”Kaj takega še nisem doživela. Glasnoje pokalo, vse je bilo v zraku, v petihminutah nam je odneslo vse, kar smovse življenje skupaj spravljali. Mislilismo, da nam bije zadnja ura,” je bila šedan po neurju v precejšnjem šoku Da-rinka Šuštar. Na njihovi, Golobovi do-mačiji je odneslo strehe na stari in novihiši, hlevu, gospodarskem poslopju.

Neprecenljiva škoda v ArboretumuDobre pol milijona evrov škode je rušil-na moč vetra povzročila tudi v Arboretu-mu Volčji Potok. Nastala škoda je prav-zaprav neprecenljiva, saj so izgubili šte-vilna drevesa, ki so bila del bogate kul-turne dediščine parka. ”Arboretum takš-ne katastrofe še ni doživel,” je ocenil di-rektor parka Aleš Ocepek. Močan veterje v nekaj minutah izruval in prelomil

222 dreves, dodatnih šeststo dreves jevsaj delno poškodoval. Nastala je tudiškoda na objektih: na plastenjakih in ste-klenjakih, zunanjih in notranjih ograjah,na poteh v parku ... Ker je bil park zaobiskovalce zaprt dva tedna, so za ta časutrpeli še dodatno škodo. Sanacija parkain nadomestitev izgubljenih dreves botrajala več let, ugotavljajo v ArboretumuVolčji Potok.

Odkrilo tudi šolo v Vodicah Prizaneslo ni niti občini Vodice, kjer jekot pločevinko odprlo tamkajšnjoosnovno šolo. ”Veter ni odtrgal samopločevinaste kritine, ki jo je odneslo tudipetsto metrov proč, temveč tudi lesenoostrešje. Na telovadnici je razbilo tudistekla, uničen je parket, odneslo je veli-ko žaluzij. Vodo smo morali odstranititudi iz arhiva in kletnih prostorov,” jerazložila Ivana Bizjak, ravnateljicaOsnovne šole Vodice. Veter je v Vodi-cah podrl tudi ogromno drevja in odkrilstrehe na približno 80 hišah, predvsem vZapogah in Vodicah.

Neurje v Kamniku tudi avgustaDober mesec po julijskem katastrofal-nem neurju je bila občina Kamnik naudaru narave spet konec avgusta, ko jenevihta z močnim vetrom in točo največškode povzročila v Tunjicah in okolici.Huda ura z dežjem, močnim vetrom intočo je 23. avgusta najbolj prizadela Tu-njice in kraje na severnem delu občine,kjer je v le nekaj minutah travnike, pol-ja, dvorišča in ceste prekrilo tudi po 40centimetrov toče v velikosti orehov. Ce-ste so bile nekaj časa zaprte, saj so bilerazmere takšne kot v zimskih metežih,toča pa je za seboj pustila pravo razdeja-nje.

Toča, kakršne ne pomnijoToča, ki je od Tunjic, pa vse do Kamni-ka, Mekinj, Godiča in Stranj padala vse-ga deset minut, je ob pomoči močnegavetra naredila veliko škodo na fasadah,strešnih oknih, ruletah ali šipah, na avto-mobilih in na vseh vrtovih, sadovnjakih,travnikih in poljih, kjer je uničilo večjidel pridelka. Uničenih ali močno poško-dovanih je bilo 500 hektarov kmetijskih

Po sodni uri na Gozdu nad Kamnikom / Foto: Gorazd Kavčič

100


površin, predvsem travnikov in polj s si-lažno koruzo.Močno je bilo poškodovanih tudi nekajstavb. Poleg mrliške vežice jo je najslab-še odnesla podružnična šola v Tunjicah,ki ji je veter odpihnil streho, dogodka pase bosta do konca življenja spominjalanajbližja soseda, Tone in MarjanaKancilija, ki sta za las ušla pravi trage-diji, saj je streha skorajda končala v nju-ni dnevni sobi, zidake šolskega dimnikapa je mimo njunih oken veter zmetal vsto metrov oddaljeni gozd.K sanaciji tunjiške šole je pristopilo šol-sko ministrstvo in kritino so krovci za-

menjali že v nekaj dneh po neurju, takoda so učenci pouk lahko nemoteno zače-li 1. septembra.

Poškodovanih 2500 hektarjev gozdovPodatki o julijskem in avgustovskem neur-ju v občini Kamnik so zaskrbljujoči, naObčini Kamnik pa poudarjajo, da so se šehujšim posledicam izognili z izredno do-bro organiziranostjo štaba civilne zaščitein pomočjo, ki je v dneh po neurju vKamnik prišla iz vseh koncev Slovenije. Škoda, nastala v julijskem neurju, je bila

ocenjena na dobrih 10 milijonov evrov.Močni sunki vetra so odkrivali strehestavb, ruvali drevesa, pretrgane so bileelektrične in telekomunikacijske nape-ljave ter prekinjene cestne povezave. Po-škodovanih je bilo več kot 400 stano-vanjskih in gospodarskih objektov, šestvečstanovanjskih objektov ter 15 sakral-nih objektov. Neurje je prizadelo 16 kra-jevnih skupnosti, nabralo se je za 170ton azbestnocementnih odpadkov, po-škodovanih je bilo 2500 hektarjev goz-dov in okoli 100 kilometrov gozdnihcest, za štiri milijone evrov škode je bilona stanovanjskih in gospodarskih objek-tih. Poškodovanih je bilo tudi več objek-tov v lasti občine Kamnik - OŠ MarijeVere, objekt Stari grad in športni kom-pleks Pod skalco.Za škodo v julijskem in avgustovskemneurju je odškodninski zahtevek podaloveč kot 800 občanov občine Kamnik, napomoč pa jim je poleg občine in državepriskočilo tudi več sto prostovoljcev indonatorjev.

Država pomaga pri sanacijiPri odpravljanju posledic škode, nastalev julijskem in avgustovskem neurju, po-maga tudi država. Za prve interventneukrepe po julijskem neurju je na primervlada iz proračunskih rezerv namenila682 tisoč evrov, od tega je za obnovostanovanjskih objektov v občini Kamniknamenila 240 tisoč evrov. Ministrstvu zafinance je poleg tega naložila, da pripra-Kamniški župan Tone Smolnikar pred odkrito OŠ Marije Vere v Kamniku / Foto: Gorazd Kavčič

Močan veter je razbil stekla in odkril streho na telovadnici OŠ Vodice. / Foto: Gorazd Kavčič

101


vi predlog za prerazporeditev neposred-ne pomoči Rdečemu križu Slovenije inSlovenski Karitas, vsakemu po 500 ti-soč evrov, ki sta jih organizaciji razdeli-li najhuje prizadetim družinam. Minis-trstvu za šolstvo in šport je naložila iz-vedbo ustreznih ukrepov za nemotenzačetek naslednjega šolskega leta. Vla-da je tudi sklenila davčnim zavezan-cem, ki so bili v neurju najhuje prizade-ti, odpisati ali preložiti plačilo davčnihobveznosti. Zagotovila je tudi 200 tisočevrov za pokritje stroškov dela civilnezaščite in gasilcev pri takojšnjem od-pravljanju posledic neurja. Država bo vnaslednjem letu dvignila tudi svoje sofi-nanciranje zavarovalnih premij za kme-te s 40 na 50 odstotkov, za posek po-lomljenega drevja ter gradnjo gozdnihpoti in vlak pa je zagotovila do 915 tisočevrov. Sprejela je še načrt odlaganja az-bestnocementne kritine in zanj zagoto-vila vsaj 180 tisoč evrov. V okviruokoljskih naložb pa je za prizadeta ob-močja obljubila milijon evrov brezobres-tnih namenskih kreditov. Posledice neurja s točo / Foto: Jasna Paladin

Podružnična šola v Tunjicah in ravnatelj Rafko Lah / Foto: Jasna Paladin

102


Pavla Kliner

Svetniki niso krivi (za vreme)Mladi in mestni ljudje dajo bolj malo na domače vremenske napovedi, ki slonijona stoletnih izkušnjah z vremenom. Mnoge od njih so pozabljene in izgubljene vdavnini, nekaj pa jih še živi v ustnem izročilu in zanimivih pregovorih. Tudi takoimenovane prerokbe in napovedi vremenjakov, to je svetnikov, ki napovedujejovreme za dlje časa naprej. Po njih se še danes pogosto ravnajo kmetje, ki na staroizročilo še največ dajo. A da so bolj gotovi, kaj jih čaka, si morajo ogledati tudivremensko napoved. Razumljivo, kajti ves blagoslov njihovega dela je odvisen odvremenskih razmer. Žal vse bolj pogosto opažajo, da zaradi vremenskih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih letih, svetniki niso več najbolj verodostojninapovedovalci vremena.

Ne jezite se na svete može inženeSvetniški koledar je imel izjemno po-membno vlogo za naše prednike. Ponjem se je človek v življenju orientiralna vseh področjih. Svetniki so dali znak,kdaj je čas za pašo, oranje, sajenje, po-biranje pridelkov in druga kmečka opra-vila, pa tudi, kdaj so slednja strogo pre-povedana. Povedali so, kdaj je čas za že-nitev in kakšna letina se obeta. Vse-stranski, kot so, so seveda znali napove-dati tudi vreme. No, resnici na ljubo, tomoč jim je podelil človek. In se potempo krivici nanje tudi jezil, kadar je vre-me zatajilo. Nič dolžni, nič krivi, so bilinekateri med njimi odgovorni za grdovreme in slabo letino, spet nič zaslužnimje šla hvala za lepo vreme. Ljudje so pačna podlagi stoletnih izkušenj približnougotovili, kakšno vreme se v določenemčasu rado naredi. In svetnik, ki je v ti-stem času godoval, je poleg številnih”zavetništev” na pleča dobil še odgovor-nost za vreme, čeravno z njim ni imelnobene povezave, razen tega, da je nadoločen dan umrl in na ta način postaviltemelje za njegov godovni dan. Naš po-božni prednik je veliko dal na svetnikein za vsak dan vedel, kdo goduje, zato jebilo naravno in prikladno, da so vremen-sko napoved zaupali v svetniške roke.

Vremenjake nasledili vremenarji,pardon, meteorologi Svoj čas so bili ljudje bistveno bolj pove-zani in v sozvočju z naravo kot sodobnivirtualni človek. Ta sicer vse pogostejegovori o podnebnih spremembah inkako bo omejil to in ono, da bo vsaj ne-

kaj pripomogel k omilitvi razsežnosti le-teh, dejansko pa se klimatskim spre-membam prilagaja predvsem s klimat-skimi napravami. Najbrž ne pomaga večniti, če se po pomoč obrne na svetnike, skaterimi so bili pogosto na liniji našipredniki. Razumljivo, saj niso imeli so-dobnih meteorologov, niti možnosti, da

Če je vlažen in mrzel Luka, sneg prikuka.

103


bi jim računalnik kot na dlani izrisalsvetovno vreme za lep čas naprej. Vsvetniške prerokbe so zaupali celo boljkot sodobni človek v meteorološke.Svetniki so se izkazali za zanesljive na-povedovalce vremena, zato se jih je pri-jelo ime vremenjaki. Že res, da so kdaj”udarili” povsem mimo, ampak to sezgodi tudi današnjim, z najboljšo tehno-logijo podprtim meteorologom. Od vsehvremenjakov so ljudje največ dali na na-povedi sv. Medarda, ledenih mož, mokreZofke, 40 mučenikov in sv. Matije. Vre-me je napovedoval (no, in ga še napove-duje, če mu le želimo prisluhniti) samnadangel Mihael. A celo nadangeli selahko kdaj zmotijo. Kako se potem ne bisvetniki, kaj šele človek.

Svetniki razkrijejo, kakšna vremein letina nas čaka Preden se sprehodimo po svetniškemkoledarju in napovemo vreme za celoleto naprej, naj opozorimo, da svetniškihvremenskih napovedi ne smemo vezatina določen datum, temveč na časovnoobdobje okoli tega datuma. Glede navremenske spremembe, ki se dogajajo vzadnjih časih, pa tudi napovedi čislanihvremenjakov niso več najbolj zanesljive.Stari so zgleda odslužili. Ne bi bilo ne-umno, če bi določili nove svetnike, od-govorne za vreme. Seveda, na podlagiizkušenj z vremenom, ki smo jih v zad-njih letih imeli. Konec julija in avgustsmo zlasti po letu 2003, ko je Evropadoživela ekstremno vroče poletje z vro-činskimi valovi, zaradi pasje vročine le-tali od sence do sence, letos pa begalipred močnimi nalivi in točo. Zdelo se je,kot da vsak dan goduje sv. Zofija. Modrigospe, ki jo poznamo kot mokro Zofko,so se težave z mehurjem zavlekle oziro-ma prenesle v poletne mesece. Tako lah-ko cel mesec avgust označimo za njenmesec. No, maja meseca, ko je godova-la in bi morala pridno hoditi na stran, paje zatajila. Kaj storiti, ko ni sonca, ko bimoralo najbolj sijati, in ko ni dežja, ko bimoral škropiti, se sprašujemo in ugotav-ljamo, da smo za to situacijo bolj kotsvetniki krivi ljudje. Povečana pogost-nost in intenzivnost ekstremnih vremen-skih dogodkov, kot so poplave, neurja insuše, so več ali manj odraz našega nači-na življenja, vse večjih izpustov toplo-grednih plinov in naših nepremišljenihposegov v naravo. S tem smo s tira vrglitudi mogočne svetnike.

Prosinec Če na Tri kralje (6. januarja) jasen danbo, za dolgo zimo hrani seno. Če Pavelpo kopnem prihaja, Jurij po snegu priha-ja. Če Pavel Pozimec (15. januarja) neborazjasni, letina dobra gotovo sledi. ČeAnton (17. januarja) z dežjem prihaja, sezemlja še dolgo napaja. Anton, puščav-nik in opat, ne pusti ne kopat ne orat. Čena Pavla dan je čist in jasen, bo zemljesad v tem letu krasen. Če Pavel po kop-nem prihaja, Jurij po snegu prihaja. Ka-dar na spreobrnjenje Pavla sneži in deži,letina slaba in huda preti. Kakor okrogVincenca (22. januarja) bo, tako čez letoostalo bo.

Svečan Če je na Blaževo (3. februarja) oblačno,bo na Jurjevo privlačno. Če na svečnicosneži, se že vigred oglasi. Če na svečni-co sonce na jasnem vzhaja, lisica še v

brlog zahaja. Če se na svečnico jasnozdani, zima se raje še zadrži. Če o sveč-nici letajo mušice, nosimo še potem ro-kavice. Kadar je svečnica zelena, je ve-lika noč snežena. Če kaplja od svečeprej kot od strehe kane, huda zima šenori in kakih 27 dni ostane. Rotija (6. fe-bruarja) nas v kopo snega zavija (navad-no ima največ snega). Se Polona (9. fe-bruarja) v soncu odtaja, v mokrem pole-tju gob preostaja. Valentin (14. februar-ja) ima ključe od korenin. Kadar Matija(24. februarja) zmrzuje, še 40 dni mrazaprerokuje. Matija led razbija, če ga ni,ga pa naredi.

Sušec Če na 40 mučenikov dan (10. marca)zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje.Na Gregorjevo (12. marca) najvišji gor-janec na drevo potrka (je prvi spomla-danski dan). Če breskve pred Gregorjem

Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.

104


cveto, trije eno pojedo (pozebejo). PoGregorju od vsakega vetra sneg kopni.Sveti Gregor je materi kožuh kupil. Čene prej, na Jedrt (17. marca) gorka sapi-ca pihlja. Jera prinese roso v košarici.Kar sonce svete Jere obsije, čez tri dnisneg pokrije. Če je lepo vreme na Jože-fovo (19. marca), veselo bo srce kmeto-vo. Če Gabrijela (24. marca) zmrzuje,slana več ne škoduje. Če je Šmarna (25.marca) v postu prav gorko, bo še prihod-njega leta toplo. Če je na Ruperta (27.marca) jasno nebo, bo malega spranaravno tako.

Mali traven Če je Jurija (24. aprila) dež in na Petrasuša, se raduje kmetova duša. Jurij kažeduri. Jurij zakuri in odpre nam duri. Ju-rij podkuri. Jurij še pred mlajem da malosena (sušo). Če Jurij toplo vreme zakuri,širom pomladi odpre duri. Če se naMarka (25. aprila) bliska, grmi, slane,pozebe se bati več ni.

Veliki traven Trajci - Pankracij, Servacij, Bonifacij(12., 13. in 14. maja) - so radi ledeni vsi,če pa se Pankracij na soncu peče, obilomošta v sode priteče. Sveti Pankracij,Servacij in Bonifacij so ledeni možje, čeprej ni slane bilo, tudi pozneje ne bomrzlo. Če je pred Servacem poletje,mraz rad pritiska na cvetje. Po svetmuServati ni mraza se bati. Če Zofija zem-lje ne poškropi, vreme poleti prida ni.Filip napija, Zofija popija. Če se Urbanu(25. maja) sonca zahoče, bo tudi poletjesuho in vroče. Urban jasen, jeseni hasen.Kakor je vreme Urbana, tako bo tudimalga srpana.

Rožnik Ako na Medarda (8. junija) dežuje, štiri-deset dni še naletuje. Kakor se Medardzdani, vreme štirideset dni drži. Kakorvreme na Medarda kane, tako ves mesecostane. Če se Medard kislo drži, do kon-ca meseca ni sončnih dni. Pred Vidom(15. junija) napovedujejo muhe dneveprav suhe. Urbanovo sonce in Vidovdež, na dobro leto upati smeš. Do kresa(24. junija) suknjo oblači, po kresu jo pas seboj vlači. Pred kresom prosi, najdeži, potem prositi treba ni. O kresi sedan obesi. O kresi je dan tako dolg, dačlovek, če se skrči, vanj trči, če se pastegne, vanj dregne. O kresu je tako dolg

dan, da če bi zjutraj kravo vodil, imazvečer tele. Kadar na Ladislava (27. ju-nija) dežuje, dež še dolgo kraljuje. Dežna Ladislava - poletje po vodi splava.

Mali srpan Ako je na Lovrenca in ruskega Antona(10. julija) lepo, bo še jeseni tako. Če naMarijin dan (16. julija) ne bo lepo, sedež ves mesec ustavil ne bo. Aleš (17.julija) soparen in suh, napravi za zimo sitopel kožuh. Marjeta (20. julija) grom instrelo obeta. Ako Magdalena deži (22.julija), se dež še rad obdrži. Če Magda-lena v dežju stoji, dolgo, slabo poletjepreti. Če je Jakob (25. julija) lep, bo bo-žič mrzel, a obilna jesen - to je znanoljudem. Če na Jakoba dežuje, ostro zimooznanjuje.

Veliki srpan Če je o Porcjunkuli (2. avgusta) vročina,huda bo prihodnja zima. Če je na Lov-renca (10. avgusta) lepo, tudi jeseni nebo grdo (in snega malo bo). Če velikamaša (15. avgusta) mokri, mala mašapraši. Kakor Jernej (24. avgusta) in zad-nji srpan vremeni, se vsa jesen drži. Povremenu Jerneja se vsa jesen nareja.

Kimavec Tilen (1. septembra) oblačen, meglen,grda, deževna jesen. Ako je na Ilja jasnogorko, bo štiri tedne vedro. Ako je na

malo mašo (8. septembra) lepo, bo po-tem dva meseca suho. Ako je Matevž(21. septembra) vedren, bo prijetna je-sen. Ako na Mateja sonce sije, kmalulepa jesen zasije. Ako je Mavricija (22.septembra) jasno nebo, vetrovi pozimihudo brijo. Če na Miholovo (29. septem-bra) veter zaveje, mrzla bo zima, s sne-gom do veje. Grom in tresk o Mihelihude vetrove pomeni. Če o Mihaelusneg naletuje, dolga se zima obljubuje.Če na Mihaelovo sever vleče, velikozimo in sneg navleče. Če je pred Miha-elom jasna noč, bo tudi zima imela veli-ko moč.

Vinotok Če je Gal (16. oktobra) toploten in suh,bo leto, ki pride, z močo skopuh. Gal su-hoten obeta sušo naslednjega leta. Če jevlažen in mrzel Luka (18. oktobra), repopopuka in osmuka. Vlažen, mrzel Luka,kmalu sneg prikuka. Luka pravi Urši:Urša, spravi repo, sicer ti jo bom s sne-gom zabelil!” Kakršno vreme Urša (21.oktobra) prinese, tako se rada jesen inzima obnese. Simon in Juda (28. okto-bra) se s snegom prebudita.

Listopad Če na mrtvih (1. novembra) dan deži,vreme po snegu diši. Pozimi hudi zame-ti, če so deževni Vsi sveti. Vseh svetni-kov mraz, o Martinu topel čas. Ako je naLenartovo (6. novembra) lepo ali grdo,

Dežnik pride prav tudi v pasji vročini.

105


do božiča bo ostalo tako. Kolikor imaLenart snega na planini, toliko ga imabožič v dolini. Kadar Martin (11. no-vembra) oblake preganja, nestanovitnase zima oznanja. Sonce na Martina -pred durmi huda zima. Če se Martinovagos po ledu plazi, o božiču navadno poblatu gazi. Za soncem Martina pride ta-koj sneg, zmrzlina; pa čeprav ta dan gre-je, tri dni se babje leto šteje. Če predMartinom zmrzuje, je pred božičem po-vodenj. Elizabeta (19. novembra) na be-lem konju prijezdi. Za sv. Elizabeto grešv Kranj na vozu, iz Kranja pa že na sa-neh (tržiški pregovor). Če na Cecilijo(22. novembra) grmi in treska, bo obletu žita kot peska. Klemen (23. novem-bra) zaklene, Katarina (25. novembra)

grušta, Andrej (30. novembra.) vse ssnegom zaodene (pokrije). Kakršno vre-me je na Ivana (24. novembra) tako po-zimi, posebno svečana. Katarina nam nelaže, po sebi prosincu vreme kaže. Zasv. Andreja sneg je železen. Sneg na An-dreja - sto dni leži in žita mori.

Gruden Ako je na Barbaro (4. decembra) mraz,trajal bo ves zimski čas. Dnevi od Luci-je do božičnega dne (13.-25. decembra)vreme vseh mesecev oznane. Lucijakrajši dan - rek vsem ljudem je znan. OTomažu (21. decembra) vetra suho petje- suha pomlad, sušno poletje. Kakršno jevreme na božični dan, tako bo še leto

dan. Kolikor bliže božič mlaja, tolikohujši mraz prihaja. O božiču zeleno, oveliki noči sneženo. O božiču za steno(zunaj na soncu), o veliki noči za pečjo.Polna luna blizu božiča južno zimo nampriča. Sapa, ki na sveti večer piha, vseprihodnje leto ne odpiha.

Najbolj čislani vremenjaki

Matija Ali bo zime konec, ali se bo šele začela,bomo izvedeli 24. svečana, ko bo o temodločil sv. Matija: svet’ Matija led razbi-ja, če ga ni, ga naredi. A pomlad je naMatijevo navadno že v zraku, zemlja seogreva, sokovi se poganjajo v grm indrevo.

Ledeni možje Sv. Pankracij, sv. Servacij in sv. Bonifa-cij so med ljudmi znani kot ”ledeni mož-je” ali ”ledeni svetniki”. Po rimskem ko-ledarju so godovali 2., 3. in 4. velikegatravna, z novim gregorijanskim koledar-jem leta 1582 pa so se njihovi godovipremaknili za deset dni naprej. Z njiho-vim premikom se je premaknila tudivera o majskem mrazu v dneh teh go-dovnikov. Po stoletnih izkušnjah je na-stal pregovor, da maja meseca mora bititri dni mrzlo, če ni v začetku meseca, jepa ob koncu. Ljudje so te tri sila nevar-ne dni oprtali na pleča svetih Pankracija,Servacija in Bonifacija.

Mokra Zofka ”Ledenim svetnikom” je na koledarjutakoj za petami mučenka sv. Zofija, kigoduje 15. maja. Ker na njen god radodežuje, so ji naši predniki nadeli ime”mokra, v nižjem pogovornem jeziku pacelo ”uscana” Zofka. Kmetje, zlasti vi-nogradniki, so močno trepetali pred Zo-fijinim deževjem. To bi namreč utegnilopobrati vinsko letino, saj pregovor pravi:”Sv. Zofija vino popija.” Na god sv. Zo-fije so smeli otroci prvič bosi iz hiše.

Medard 8. rožnika goduje njega dni eden najboljzanesljivih vremenarjev sv. Medard, kije bil odgovoren za vreme vsaj za mesecdni naprej: kakor bo vreme sv. Medardakazalo, takšno bo šest tednov ostalo. Čese sv. Medard kislo drži, do konca mese-ca ni pravih sončnih dni. Pri nas in dru-god po Evropi slovi tudi kot zavetnikkoscev.

Ko se ta zgornji razjezijo ...

Nad vremenom bedijo svetniki.

106


Boštjan Bogataj

Gradnja in ogrevanje v novih časihPred kratkim je okoljsko ministrstvo objavilo nova pravilnika o gradnji, ki bosta,skupaj z vse dražjimi stroški energije, zagotovo spremenila gradnjo naSlovenskem. Ta se bo morala spremeniti tudi zaradi podnebnih sprememb, saj sinihče ne želi, da bi mu streho odpihnilo vsakih nekaj let, ali da bi dom poplaviloin podobno.

Ministrstvo za okolje in prostor je spre-jelo pravilnika o učinkoviti rabi energijev stavbah in spodbujanju rabe obnovlji-vih virov energije, za kar preko Ekoskla-da podeljuje tudi državne subvencije.Slovenija si bo prizadevala za čim bolj-šo izrabo energetskega potenciala slo-venskih rek in spodbujala uporabo lesnebiomase (uporaba te naj bi se v dvanaj-stih letih podvojila), več pozornosti najbi namenili tudi drugim obnovljivim vi-rom energije, kot so izkoriščanje biopli-na in geotermalne energije kot tudi ener-gije sonca. Za vgradnjo solarnih ogre-valnih sistemov, celovito obnovo stano-vanjskih stavb in gradnjo nizko energij-skih ali pasivnih objektov država letosnamenja 7,5 milijona evrov.Pravilnika sta obvezna tako za novo-gradnje kot obnovo obstoječih stavb innatančno določata učinkovito rabo ener-gije na področju toplotne zaščite, gretja,prezračevanja, hlajenja, priprave toplevode, razsvetljave in klimatizacije. Ra-zen tega pa uvajata tudi obvezno raboobnovljivih virov energije oziroma po-vedano drugače, vsaj 25 odstotkov vsehpotreb za gretje, hlajenje in pogon na-prav morajo poganjati obnovljivi virienergije, vendar je stavba lahko priklju-čena tudi na zunanji vir. Povedano podomače, novogradnje bodo po novemlahko le odlično toplotno zaščitene stav-be, hkrati pa bodo morale biti v določe-ni meri neodvisne od zunanjih virovenergije. Po novem je tudi temperaturagretja (prostorov) omejena na 55 stopinjCelzija, doslej je bila meja na 90 in 70stopinj Celzija. Enako pravilnik oprede-ljuje tudi največjo moč za hlajenje. Za-htevana gradnja po sprejetem pravilnikupo izkušnjah iz tujine bo dražja le za tri

odstotke, kot smo že napisali, pa jo bospodbujala država preko Ekosklada.

Kaj na Gorenjskem lahko izkoriščamoNa Gorenjskem vsaj šestdeset let proiz-vajamo zeleno energijo prek malih hid-roelektrarn, v zadnjih letih je vse večtudi fotovoltaičnih elektrarn za pridobi-vanje energije s pomočjo sonca. Izkoriš-čenost in moč se vsako leto povečujeta,predvsem v segmentu sončnih elektrarn.Pridobivanje elektrike s pomočjo soncaje zelo pomembno z okoljskega vidika,saj zaradi vse večje porabe električneenergije v ozračje spuščamo preveč to-

plogrednih plinov, hkrati pa so fosilnagoriva vse dražja. Na področju malih hidroelektrarn ima-mo danes na Gorenjskem 22 megavatovinštalirane moči, tehnično bi vode lahkoizkoristili do 30 megavatov. Glavna ovi-ra je zapleten in dolgotrajen postopekpridobitve gradbenega dovoljenja inkoncesije. Lani je bilo zavrnjenih kar 34pobud za pridobitev koncesije! Na Go-renjskem imamo največje število sonč-nih elektrarn v Sloveniji, možnosti za iz-koristek je še veliko. Trenutna skupnamoč znaša 330 kilovatov oziroma večkot tretjina vsega, kar premore Sloveni-ja. Izkoristiti bi morali vse strehe, ki sov lasti države, občin, gospodarskih ob-

Pasivna hiša v naselju pasivnih hiš za poskusno bivanje Sonnenplatz (Avstrija). / Foto: arhiv dr. Martine Zbašnik-Senegačnik

107


jektov, trgovskih centrov pa tudi družin-ske hiše. Vetrnih elektrarn, ki bi bile priključenena distribucijsko omrežje, na Gorenj-skem ni. Poznamo jih v gorskem svetu,vendar zgolj za samooskrbo. Primernelokacije za vetrne elektrarne so na ob-močjih s hitrostjo vetra vsaj šest metrovna sekundo, kar teoretično pomeni, dabi na Gorenjskem lahko izkoristili okoli20 megavatov, vendar je potrebno upoš-tevati okoljske vidike. Poznamo tudi ko-generacijo, proizvodnjo toplotne inelektrične energije z lesno biomaso, kije na Gorenjskem zelo aktualna (mož-nost osem megavatov). S proizvodnjobioplina bi lahko na obstoječih odlaga-liščih odpadkov, čistilnih napravah infarmah proizvedli vsaj za megavat močielektrike. Geotermalna tehnologija naGorenjskem ni aktualna.

Pasivna ali zelo dobra nizkoenergijska gradnjaNa Gorenjskem se ne moremo pohvalitiz velikim številom stavb, ki bi odgovar-jale standardom nizkoenergijskih in pa-sivnih stavb. Pasivna hiša je tista, ki nepotrebuje aktivnega ogrevanja, takastavba ne pozna radiatorjev, peči, niti fo-

silnega energetskega vira, nizkoenergij-ska stavba pa porabi manj energije kotobičajne zgradbe. Poznamo tudi zelodobre nizkoenergijske stavbe, kar pome-ni, da porabi dva do tri litre kurilnegaolja na kvadratni meter ogrevanih povr-šin na leto (oziroma ekvivalent drugegaenergenta - štiri do šest kilogramov pe-let). Za primerjavo, pri pasivni hiši lah-ko uporabimo največ 15 kilovatnih ur nakvadratnih meter (kWh/m2) na leto ozi-roma 1,5 litra kurilnega olja, pri nizkoe-nergijski do 35 kWh/m2 na leto. Pri nasnajbolj energetske potratne stavbe pora-bijo od 200 do 250 kWh/m2 na leto,hiše iz 80-tih let so že boljše, a s 100 do150 kWh/m2 na leto še vedno potratne,kasneje se je dovoljevala gradnja zokrog 60 - 80 kWh/m2 energije na leto. Pasivna hiša je zelo dobro toplotno izo-liran objekt, kar pomeni, da ima na ma-sivni steni 25 centimetrov in lahki lese-ni konstrukciji 40 centimetrov toplotneizolacije; ima vgrajena zelo dobra oknas trislojno zasteklitvijo z nizko toplotnoprehodnostjo, kar predstavlja najdražjokomponento; predvsem pa mora biti pa-sivna hiša brez toplotnih mostov, torejbrez elementov, skozi katere bi uhajalatoplota. Po drugi strani je zrakotesna,kar pomeni, da zrak ne uhaja nekontro-

lirano iz hiše, kar pa hkrati onemogoča,da bi v hišo prišel svež zrak, ki ga potre-bujemo za udobno bivanje. V klasičnihiši odpremo okno in dobimo svež zrak,vendar s tem izgubimo toploto. Zato je vpasivni hiši obvezen sistem kontrolira-nega prezračevanja z vračanjem toploteodpadnega zraka (rekuperacija). To po-meni, da izrabljen zrak, ki izstopa, oddatoploto hladnemu vstopajočemu zraku.Na ta način imamo v hiši stalno svežzrak, zaradi prezračevanja pa ne izgub-ljamo toplote. Ta ostane v zgradbi. Raz-lika med zelo dobro energijsko hišo inpasivno hišo je, da v prvem primerustavba še vedno potrebuje ogrevalni si-stem. Takšne stavbe lahko vedno postavimotudi na Gorenjskem. Nizke temperatureniso ovira, saj je običajno pri minus 5stopinj Celzija sončen dan in so zatovečji toplotni dobitki kot v mestu, kjer jemegla. Načeloma je najbolj ugodna juž-na orientacija hiše, saj je zajem sončneenergije največji. Kjer ni tako, je potreb-no vgraditi debelejšo toplotno izolacijo.Seveda pa drži, da pasivna hiša na Pri-morskem ne bi bila primerna za Gorenj-sko, vedno so potrebne prilagoditve. Pripasivni hiši sončne celice za ogrevanjeniso pogoj, mora pa imeti sprejemnike

Večstanovanjski objekt iz petdesetih let, prenovljen v standardu pasivne hiše (Linz, Avstrija) / Foto: arhiv dr. Martine Zbašnik-Senegačnik


sončne energije za pripravo tople sani-tarne vode. Sončne celice so dodatek, skaterimi se zmanjša poraba energije.

Alternativa klasičnemu ogrevanjuAlternativa klasičnemu ogrevanju naplin ali kurilno olje, ki za normalno de-lovanje potrebuje le nekaj sto kilovatnihur električne energije na leto (ter višjozačetno investicijo), so toplotne črpalke.Sistem je okolju prijazen, škodljivih

emisij praktično ni. Z modernimi toplo-tnimi črpalkami je mogoče učinkovitoogrevati, pripravljati toplo vodo, prezra-čevati in hladiti, zato te nudijo optimal-no udobje bivanja in vnaprej znane stro-ške ogrevanja. Strokovnjaki trdijo, da je investicija v to-plotno črpalko le na prvi pogled višja odcene oljnega ali plinskega kotla za ogre-vanje, pri natančnejšem pregledu stro-škov pa naj bi vsak lahko izračunal, daso nabavni stroški sicer višji, vendarvsaj pri novogradnji odpadejo stroški zaizdelavo prostora za skladiščenje ener-gentov, za izvedbo dimnika, plinskegapriključka, stroške zavarovanja in vzdr-ževanja, ki ga opravi dimnikar. Ob viš-jih stroških za fosilna goriva (kot v zad-njih letih) se naložba v toplotno črpalkopovrne celo prej kot v sedmih letih. Sistem ogrevanja s toplotno črpalko jesestavljen iz treh komponent: vira toplo-te (na primer zemlja), generatorja toplo-te (toplotna črpalka) in porazdelitve to-plote (radiatorji). Toplotne črpalke delu-jejo najbolj ekonomično, kadar je razli-ka med vstopno temperaturo vira toplo-te in temperaturo ogrevalnega tokokrogačim manjša. Zato sta talno ali stenskoogrevanje in tudi radiatorji, z ogreva-njem z nizkimi temperaturami, idealnipartnerji toplotnih črpalk.

Delovanje toplotne črpalke je preprosto.V zaprtem tokokrogu se konstantnouparja, stiska in utekočinja okolju pri-jazno hladilno sredstvo. Carnotov pro-ces omogoča produkcijo visoke tempe-rature, ki se plasira v ogrevalni sistem.Poznamo tri načine za oskrbovanje to-plotnih črpalk s toplotno energijo - ssončno toploto, ki je akumulirana v zra-ku, v zemlji ali v podtalnici. Povedanodrugače, proizvedena toplota se iz zra-ka, zemlje (preko slanice) ali vode prekotoplotne črpalke in izmenjevalca toploteprenaša na ogrevalni sistem (kot smoprej omenili talno ali stensko gretje, ra-diatorji). Ogrevalni medij je ponavadivoda, zato govorimo o toplotnih črpal-kah zrak-voda, zemlja-voda ali voda-voda. Vsak od njih vsebuje dovolj toplo-te za krožni proces ogrevanja. Prednosti toplotnih črpalk je mogoče iz-rabiti tako pri novogradnjah kot starejšihobjektih. Pri novogradnjah je velikokratlažje, saj investitor lažje upošteva nasvetstrokovnjaka in namesto radiatorjev na-mesti kombinacijo stenskega in talnegaogrevanja. Za starejše objekte, kjer jebilo ogrevanje urejeno ‘po starem’, paso na voljo tudi nekoliko modificiranetoplotne črpalke. Te zagotavljajo visoketemperature ogrevalne vode. Tako z za-menjavo ogrevalnega sistema ni potreb-

Toplotna črpalka zrak-voda

Zemeljske sonde uporabljamo pri toplotnih črpalkah voda-voda in zemlja-voda.

Toplotna črpalka zemlja-voda s kolektorji za zemeljsko toploto

Toplotna črpalka zrak zrak je ena najcenejših možnosti ogrevanja s pomočjo sončne energije. / Foto: Boštjan Bogataj

108

Vir: ZeusSolar

109


no menjati celotnega centralnega ogre-vanja, radiatorji lahko ostanejo ali se po-večajo. Toplotna črpalka bo zadovoljila vse po-trebe po udobni toploti v prostoru in to-pli vodi, zato lastnik ne potrebuje nobe-nega dodatnega vira ali kotla za ogreva-nje. Katera toplotna črpalka je najboljšaza posamezen objekt, bo najbolje odgo-voril strokovnjak. Pri novogradnjah, kjerje razpoložljivo osnovno zemljišče (zustrezno zemljino) veliko vsaj 1,5 dodvakratnik stanovanjske površine, je pri-merna toplotna črpalka zemlja-voda zzemeljskimi kolektorji. Rešitev z geo-sondo se finančno gledano, v primerjavis toplotno črpalko zrak-voda, ne izplača.Investicija je previsoka. Ob tem je trebapovedati, da se globina geosonde določašele ob vrtanju glede na geološko sesta-vo, od katere je odvisna globina. Če semed vrtanjem izkaže, da je slabša odpričakovane, se mora investitor sprijaz-niti v večjo globino in posledično višji-mi stroški za geosondo. Če torej ni mož-nosti za podtalnico ali zemeljski kolek-tor, je princip zrak-voda prava (in naj-bolj pogosta) izbira.

Obilo priložnosti za lesno biomasoLesna biomasa je organska snov, ki jolahko uporabimo kot vir energije. Semuvrščamo les iz gozdov, les iz zaraščenihpovršin, les iz kmetijskih in urbanih po-vršin, to so lesni ostanki primarne in se-kundarne predelave lesa in odslužen les.V sklopu popisa prebivalstva iz leta2002 so znani podatki o rabi lesne bio-mase v gospodinjstvih. Statistika govori,da se je pred šestimi leti na lesno bioma-so ogrevalo 25 odstotkov stavb v Slove-niji. To v primerjavi s popisom iz leta1991 kaže, da se raba lesa kot edinegavira ogrevanja zmanjšuje. Strokovnjakiso izračunali, da ta gospodinjstva porabi-jo približno 1,3 milijona kubičnih me-trov lesa za ogrevanje. Lesno biomaso zaogrevanje imajo na prvem mestu družin-ske kmetije oziroma kmetijska gospodar-stva, ki skupaj predstavljajo šestino slo-venskega prebivalstva. Ti imajo hkrati vrabi dobro tretjino vseh gozdov v Slove-niji. Kljub temu strokovnjaki predvide-vajo, da bo zaradi vse višjih cen ener-gentov, predvsem nafte in njenih deriva-tov, raba lesne biomase zopet naraščala. Problem rabe lesne biomase v gospo-dinjstvih ni več kvantiteta, temveč kvali-teta. Večina kotlov na lesno biomaso v

Sloveniji je zastarela. Zastarele tehnolo-gije rabe (kotli za centralno ogrevanje)so energetsko neučinkoviti, emisije dim-nih plinov so visoke, hkrati neudobne inkličejo po zamenjavi. Problem so tudizastarele tehnologije pridobivanja inpredelave lesne biomase, kar bistvenovpliva na stroške pridobivanja in takotudi na končno ceno na trgu. Poznamo več oblik lesnega goriva. Naj-bolj tradicionalna oblika so polena - raz-žagani in razcepljeni kosi lesa, dolgi od30 do 50 centimetrov, ki jih pridobiva-mo neposredno iz okroglega lesa slabšekakovosti ali iz predhodno izdelanihmetrskih okroglic ali cepanic. Slednjeso meter dolgi kosi lesa, ki jih pridobi-vamo iz okroglega lesa slabše kakovostipremera nad 10 centimetrov. Okrogliceso meter dolgi kosi okroglega lesa, ki jihpridobivamo iz drobnejšega okroglegalesa slabše kakovosti s premerom do 10centimetrov. Sekanci so kosi sekanegalesa, veliki do 10 centimetrov. Običajnojih izdelujemo iz drobnega lesa (les zmajhnim premerom: droben les iz red-čenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabšekakovosti ali iz lesnih ostankov. Kako-vost sekancev je odvisna od kakovostivhodne surovine in tehnologije droblje-nja. Velikost sekancev se prilagaja kuril-ni napravi. Peleti so stiskanci, narejeni iz čistegalesa. Proizvajajo se industrijsko s stiska-njem suhega lesnega prahu in žaganja.

So valjaste oblike premera osem mili-metrov in dolžine do 50 milimetrov. Vpostopku izdelave se uporablja zgolj vi-sokotlačna para. Za izboljšanje mehan-ske trdnosti se jim lahko doda še 1-3 od-stotka krompirjevega ali koruznegaškroba. Lesni prah se stiska v stiskalni-cah (peletirkah) pod velikim pritiskomin s povečano temperaturo. S tem sezmanjša vsebnost vode in prostornina,poveča se gostota. Peleti so zelo sipki inzato enostavnejši za pakiranje in trans-portiranje. Transport lesnih pelet douporabnikov lahko poteka v cisternah.Taka oblika transporta je za uporabnikaprijazna, proizvajalci in transportnapodjetja pa zagotavljajo hitrost in red-nost dobave (kot pri kurilnem olju aliplinu). Za manjše uporabnike (za kami-ne, sobne peči) so peleti pakirani v 10-ali 15-kilogramskih vrečah, ki so napro-daj v trgovinah. Briketi (večji stiskanci) so narejeni s sti-skanjem lubja, suhega lesnega prahu,žaganja, oblancev ter drugih neonesna-ženih lesnih ostankov. So različnih ob-lik. V postopku izdelave se uporabljazgolj visokotlačna para. Lesni briketi soposebej primerni za majhna oziromaredko kurjena ognjišča, kot so kamini,savne in lončene peči. Uporabljamo lah-ko tudi neonesnažene lesne ostanke pri-marne in sekundarne predelave lesa, kotna primer krajnike, žagovino, lubje, les-ni park in podobno.

Na Gorenjskem bi morali bolj izkoriščati lesno biomaso. Potenciala imamo veliko. Na sliki: peleti. / Foto: Maja Betoncelj

Documents

Vreme ni v naših rokah - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/pdf/Letopis_Gorenjska_2008_-_podnebne_spremembe...dolgoročna vremenska napoved; zanima nas, kako je bilo s temi