G L A S O V A

anorama KRANJ, 22. SEPTEMBRA 1962 — Leto II — Št. 37

Berite v tej številki:

Pet dni po grškem kop­nem in morju

IZ JADRANSKEGA V JONSKO MORJE

Kdor v Grčiji išče antika, bo razočaran. Aristotela na'dete na napisih gostiln. Rihard Levjesrčni je ne­koč dejal: »Nikoli ne za­upaj Škotu!* Ta izrek sem moral razširiti tudi na Ita­lijane. Reportažo s popotovanja po Grčiji berite na tretji strani.

DNEVNIK DAVIDA RUBINOVVICZA

Začenjamo objavljati pre­tresljiv dnevnik židovske­ga otroka, ki ga je vojna zalotila na PoDskem. Polj­ski Žid je so plačali najvis-,o ceno preganjanja, ki ga je tichmann na jeruzalem­skem procesu imenoval — »rešitev židovskega vpra­šanja*. Dnevnik Davida R-.ibinou'icza je na posa­meznih mestih enako do­živet kot znameniti dnev­nik Anne Frank.

KOZMONAVT M E D BOHINJCI

V dvorano hotela »Je lero* je stopil čokat kmet. Hotel je videti vesoljskega potnika. Ko ga je zagledal, ni verjel, da se je ta človek 2 vesolja spustil na Zem­ljo. Kljub temu mu je po­daril "šopek planik.

Poročilo o srečanjih so­vjetskega kozmonavta Ti­tova x Gorenjci berite na četrti strani.

S P R E J E L I S M O J I H Z G O D ­B O IN Z B E S E D A M I DO­BRODOŠLICE. ODŠLI SO P O L N I V T I S O V . V M E S SO B I L I S T I S K I R O K IN R A Z ­G O V O R I O TI / K I I I ČASIH O K U P A C I J E . O K U P A C I J E . V L A K - B R A T ­S T V A IN ENOTNOSTI« J E Z A P U S T I L N A S E K R A J E .

Prv i sneg v gorah V začetku tedna je po gorah zapadel prvi sneg - Ljudje so oblekli tople plašče - Kmetje se snega niso prestrašili

Snežne padavine v drugi merjave povedo, da ob ta- ljudje presenečeni, ko je polovici septembra pr i nas kem času zelo poredko za- sneg zapadel kar čez noč — niso pogoste. Večletne pr i - pade sneg. Tem bolj so bi l i po lepem vremenu, ko so

Beograjski novinar Džavid Husič je imel razgovor s T i tovom pod edinstvenimi okoliščinami — pr i sveči. Z letalom ga je spremlja l iz Beograda do Dubrovnika i n naposled prišel na vrsto za razgovor, ko je v v i l i »Lapad« zmanjkalo električnega toka. Ta razgovor p r i sveči je zares svojevrstno zanimiv.

Q Zdaj, ko vas vsi poznajo, nas zanima, kakšne spremembe je prinesla slava v vaše življenje?

— Slava ne pripada meni, temveč mojemu narodu. Ce inženirji in tehniki ne bi zgradi l i vesoljske ladje, a l i bi lahko poletel? Ljudje, k i tega ne razumejo, gle­dajo nas kot na nadprirodna bitja.

Vesoljski človek % Ka j vas ljudje najbolj pogosto sprašujejo? — Vedno so nekol iko razburjeni. Večina me gleda

brez besed. Nekater i se hitro sprostijo i n sploh ne ome­njajo vesolja. Sinoči sem nad Dubrovnikom doživel zelo prijetno stvar. Stal sem v mraku in opazoval me­sto. Neka mlada žena me je spoznala v temi po bel ih čevljih, me pri je la za roko i n iz teme povlekla na svetio.

»Nisem vedela, da ste tako lepi«, — je vzkl i ikni la. Rekla je, da bi me poljubila, če ne bi bilo moža.

£ Cemu ste se najbolj nasmejali v zadnjih dvanaj­st ih mesecih?

— Smejem se često, toda o smehu ne vodim evi­dence. Najbolj sem se smejal pr i sebi nekaterim vpra­šanjem ameriških novinarjev.

0 Ka j s i boste najbolj zapomnil i z obiska v Jugo­s lav i j i?

'— Grobove sovjetskih vojakov, k i so padli za osvo­boditev Beograda. Prevzela me je ljubezen ,s katero j i h vzdržujejo vaši Ljudje. To je najlepši dokaz med­sebojnega razumevanja. Govor i l bom povsod o sve­žem cvetju na teh grobovih.

«BllMnipi1lllllillilliyiHriHH1IHi1 ii««!itww:ra!'i'iii!bui!iiiiiim«iiu1....

mnogi verjeli , da je poletje še vedno v zenitu.

H laden zrak z Grenlandi je i n Islanda je v naše kraje vdr l kar preko noči. Do kon-ca prejšnjega tedna smo b i l i namreč še pod vpl ivom topl ih sredozemskih struj. T a nagel prehod in mešanje toplega i n ledeno mrzlega zraka s se-« vera je povzročilo snežne pa­davine na ločnici do 2300 metrov višine. Vs i gorski vrhov i na Gorenjskem so do­bi l i snežno kapo. V sosednji Avstr i j i je snežni metež za* vejal cesto na Grossglockner, kjer so s ceste moral i oči­stiti do 18 centimetrov debelo snežno plast. P r i nas je pa­dlo največ snega na Kreda ­rici, in sicer čez 5 centime­trov.

Obi l i ca padavin - v niži­nah je deževalo kot iz škafa — n i potolažila kmetovavcev. Dež je prišel prepozno in na pridelek ne bo več vp l i va l . Omogočil pa je boljšo pr ipra­vo zemlje za jesensko setev.

Z vdorom hladnega zraka Pa je prišlo v nekaterih k r a -j i h že do mraza. Temperatur re so se zelo hitro spustile. Na Jezerskem i n v Pianic i se je živo srebro spustilo na ničlo, kar je zelo redko v tem času. Vendar je val hladnega zraka že MU • l i l i naše kraje i n se počasi po­mika proti vzhodu. Najnižje temperature so bile na K r e ­dar ic i , kjer so v ponede 'ek izmer i l i — 6 stopinj mruzv

Pr iprave za zimo so M že začele, kar je opaziti v trgo­vinah z ozimnico, v podjetju za preskrbo s kurivom, kjer se zaloge maujšajo.

Z l a t a postelja Zakaj so poskušali dvakrat atentat na predsednika Gane Kwame Nkrumaha? Nkrumah se je postavil po robu korupciji.

Minis t rova žena je morala Min is ter K* oho Edis le j — ve-zapustit i pravljično palačo in l i k i mojster »črnih poslov« /lato posteljo

zato ga bogati ne marajo Zelo redki so pr imer i , da b i zaradi postelje prišlo do

napetega vzdušja v nek i državi. P a vendar se je to zgo­d i l o pred k ra tk im v G a n i . Tuka j n i mišljena postelja v prenesenem smis lu , n i t i neka običajna postelja, pač pa zlata postelja, k i je stala 8.100 dolarjev. Zlato posteljo

i s i je k u p i l a v Londonu žena bivšega ganskega min is t ra za Industrijo, k i je ob tej p r i l i k i i z jav i la br i tansk im no-

I v inar jem, da v tej postelji »uživa*'.

• VREČE D E N A R J A

TTAT akup »zlate postelje« je |\| povzročil v G a n i hudo

razburjenje i n l judje so 6c zaceli"spraševati, od kod minis t rom to l iko denarja. T o vprašanje so k m a l u razširili « a druge osebnosti. Nekako v It m času se je minister « a industr i jo Krobo Edusej V6eiil v palačo, k i ga je stala 200.000 dolarjev. T a palača je vsa v marmor ju i n v moza­i k i h , obdana j e z vr tom i n vodometi ; pravi jo j i najbolj .razkošna v Gan i .

K m a l u se je pokazalo, da je bi la opravičena zahteva predsednika Nkrumaha , k i je že prejšnje leto omej i l last-

nino članov vlade, poslancev i n voditeljev stranke. Ganska javnost je z zadovoljstvom sprejela tud i nedavni zakon zoper korupcijo. Po tem za­konu bodo obsojeni vsi vodi­tel j i , k i neodgovorno, malo­marno i n nepošteno ravnajo z družbenimi sredstvi na pet let zapora s p r i s i ln im delom, če pa se bo izkazalo, da so na račun države delal i ne­poštene kupčije, bo kazen dvakrat strožja.

N a korupci jo v Gan i gle­dajo kot na največje zlo. V ganskih l i s t ih cesto zasledi­mo podatke o politični in go­spodarski škodi, k i so jo utr­pel i zaradi nepoštenosti. B i v ­ši minister Gbedemah je do­

bi l od neke tuje banke viso­ko posojilo za določene pro-tiusluge,

C E MAČKI STOPIŠ N A R E P , Z A C V I L I

Z laganje denarja v tuje banke je bi lo v Gan i zelo razširjeno. Pred

k ra tk im je nek i ganski l ist zapisal , da bi z denarjem, k i ga imajo ganski bogataši v tu j ih bankah, lahko f inansi-ra l i dobršen de l izgradnje hidrocentrale na rek i Vo l t i , Stroški hidrocentrale pa bo­do znašali 200 mil i jonov do­larjev?

# V GOREČEM V O Z I L U Zelo zadovoljen in ponosen

Je b i l neki francoski posla­nec, ko se je voz i l .skozi majhno mesto, v katerem so vs i l judje obstali, mu mahali fn nekaj v zk l i ka l i . Poslaner je b i l prepričan, da so ga vol ivc i spoznali in ga na ta način pozdravl jal i . Toda krmi­l u je / ' . " i i i i ! d im in v zad-pjem trenutku je skr>čil iz avtomobila, k i je popolnoma rgorel.

e V F M S K I G O S P O D A R S K I C U D E Z

V Tokiu je neki znani j a ­ponski politik i z jav i l : »Sele ko sem spoznal profesorja Erhnrda. zahodnonemškega m i n ^ i r a za gospodarstvo Ofcbno, sem razumel celoten obieg nemškega g<K;p;>darske-ga čudeža.«

r i n šA M R D K F O M P i R j r M

Edin* urški princ Ph i l ip , mož britanske kralj ice E l i za­

bete, ni mogel verjeti, da leži britansko veleposlaništvo v Bonnu med nj ivami k rom­pir ja in pese, pa si je naro­čil s l iko te hiše. V pošiljki pa pr incu niso povedali, da je ta nj iva že prodana. K u p i ­la jo je namreč bonnska v l a ­da, d a bo zgradila novo pa­lačo za ministrstvo zunanj ih zadev, ker je hiša »s tisoč okni« na Koblenzerstrasse postala premajhna. Tako bo imel br i tanski veleposlanik 7clo kratko pot • bonnsko zunanje ministrstvo.

m T E L E S N E POŠKODBE Po obisku de Gaul la v Za ­

hodni Nemčiji se je zvedelo, da sta v sploSni gneči, k i je bi la največja v ko lnu, dobila dva človeka težke telesne po­škodbe. Na sprejemih v me­stih, k i j i h je francoski ge­neral obiskal, je b i la povsod vel ika gneča, vendar največ­ja v Kd inu .

K\vame Nkrumah — drobci dveh ročnih bomb ga niso ran i l i

Zdaj so Gancem prepove­da l i , da imajo svoje vloge v tujih bankah. Podvzel i pa so tudi številne ukrepe prot i l j u ­dem, k i so vpleteni v korup­ci jo zlasti na v isokih polo­žajih. V apr i lu so zamenjai ! ministra za industri jo in nje­govo razkošno palačo zaple­n i l i . Razen njega so zame­nja l i še več l jud i na v isokih položajih.

R e k l i s o . Boj proti korupci j i je se­

stavni de l boja proti l judem, k i so s svo j im položajem iz ­koriščali družbena sredstva , ». ,. . za grabež svojega bogastva. modrost, življenj*

V zahodnem t isku lahko *P*d* t t i d t to> da neumnosti pogosto beremo sestavke, da počnemo samo v skladu z do-Gana n i več »raj za pr ivatno *°» v kateri živimo.* ij za pr iniciativo«, kot je b i la še pred k ra tk im. V A k r i želijo, da b i pr irodna bogastva in izvore dežele izkoriščali za razvoj i n blaginjo Gane. V ganske roke so že prišli rudn ik i z l a - ce v vesolje in izključiti nas ta , tržišče s kakaom, z gan- iene od tega pionirskega sko »zlato valuto« se je že dela.** presel i lo iz Londona v Ak ro , pa tudi diamante, k i so j i h izkopal i v G a n i , l ahko pro ­dajajo samo v Gan i . Davčne i n druge prednosti tu j ih dr ­žavljanov so zmanjšane, i z voz dobička pa je pod n a d

Pablo Picasso, francoski s l ikar

»Neumnost je pošiljati opi-

Jerry Kobb, ameriška letavka

»če bi vet duhovnikov obiskovalo gostilne in več go­stilničarjev hodilo v cerkev,

zorstvom. Tuja posoji la i n potem fc/ udovoljen s kr-kredi t i se sprejemajo samo "sčanstvom v Angliji* pod pogojem, če so kor i s tn i za razvoj Gane.

D V A A T E N T A T A N A N K R U M A H A

D va atentata na predsed­n ika Nkrumaha sta zbu-

L o r d A ran , član b r i ­tanskega Zgornjega doma

»Ko je človek mlad, ne razmišlja resno. Resno raz-

di la med osem mi l i j on - jniUjajo samo ljudje, ki so sk im narodom va l ogorčenja. s t l r i c « f 2 sedemdeset let.* Prv i poskus atentata so na­redi l i v mesecu avgusfu v mestu Ku lungu lu na severu dežele, ko se je ganski pred­sednik vračal z obiska v Zgor­n j i Vo l t i . Iz množice l jud i , k i se je zbrala okol i avto-

Charles Chap l in , angleški f i lmski igravec

'Zene je težko spoznati, mobila, je nekdo vrgel bom- ker je vsaka ženska izjema od bo. Predsednik Nkrumah je pravila.* ostal živ. P rav i čudež je, da Vitor io de Sica, j e i z tako kritičnega položaja i ta l i janski films-ki odnesel celo kožo, 6aj je režiser bomba eksplodirala v nepo- m

sredni bližini i n ubi la nekaj njegovih najožjih sodelavcev, desetina l judi pa je bi la hudo klimo in kdor je vsaj enkrut

-Kdor je spoznal angleško

Jean Faier, francoski novinar

ranjena. poskušal angleške slaščice, se Oblasti so izvedle temeljito sprašuje, če ima Anglija sploh

preiskavo i n konec meseca so pravico, da obstaja.* bi l i aret irani minister za zu­nanje zadeve A k o Adžeji, m i ­nister za finance Tavi ja A d a -mafio i n sekretar Nkrumaho- 6 ve stranke Ko f i Krabe. Štiri . osumljene pa oblasti še ved- , '^vimo v nevarnem svetu, no lovijo. f f . te človek ^dvladal pn-

Zel ja po oblasti je b i la rodo, m pa nadvladal samega med temi voditel j i v idna že S i

pred atentatom. K o je k m a ­l u zatem sledi l drug poskus atentata, je bi lo jasno, da so dejanja stvar širše zarote. Vod i ln i ganski l is t je ob tej pr j l ik i zapisal, da je atentat »Lahko bi rekli, da mož&a-tuj ganskemu l judstvu. S tem ni povprečnega poslanca niso je bilo povedano, da zaroto boljši kot možgani povprečne-vodijo i z tujine. Gana brez. g.; volivca.* Nkrumaha ne b i bi la tisto, Robert Jenk i ns,

J« v sodobni A f r i k i . br i tanski poslanec

Dr. Albert Schwe i l -zer, Nobelov nagra­jenec

R e p o r t a ž a • R e p o r t a ž a • R e p o r t a ž a • R e p o r t a ž a • R e p o r t a ž a • R e p o r t a ž a • R e p o r t a ž a • R e p o r t a ž a

Z a obisk v i ta l i janskem \ r * . * * . • v i i • .

mestu Br ind i s i ju n i tro- • 1 1 8 1 S p O t l p O g r S K e i l l k O p i l O I l l l i l 111 O f J 11 ba i tal i janske vize. N a ladjo vdere ob pr ihodu v p r i ­stanišče ce l ducat uradnikov i n pol ic i je i n t i se potem s u ­kajo po njej to l iko časa, da vam policist ob ladi jskem mostičku ne pomol i žolte Kar­tice, za katero m u v i daste svoj potni l ist. S tem se po­tem lahko t r i ure sprehajate po mestu. Umazana voda, ve­l i k a industr i ja, majhno me­sto. To so bile ugotovitve, k i smo j ih lahko podal i že na ladji . K o smo stopi l i v me­sto, smo lahko dodal i še: t i ­pična Italija. P a ne zaradi umazanije! V mestu je ži­vahno, l judje tekajo i z tr­govine v trgovino, (bila je nedelja, a trgovine so b i l e vseeno odprte), k r i l i j o z ro­kami , kakor delajo po vsej Ital i j i , hupajo z avtomobil­s k i m i sirenami.

IZ JADRANSKEGA V JONSKO MORJE

K S P O M E N I K M O R N A R J E M

k i sta ga postavi la zadnj i i ta l i janski kra l j V i tor io Ema-nue l tret j i i n ran jk i Musso-l l i n i . V e l i k a etvar (kar se metrov tiče), sicer pa nič po­sebnega. Edina posebnost i n

predvsem prednost, obiskovavcu je p r i -F I A T sirene od 500 cem n a - hranjeno osladno besedilo na svoje prvo razočaranje. Po-

IZ B R I N D I S I J A N A K R P razuml j iva i n živžav na u l i -dor potuje z ladjo v G r - cah je prav tak kot v Ita-čijo, se z njo seznani l i j i . C is t i vc i čevljev, proda­na K r f u . Otok, n a ka - javci sadja 8 svo j imi leseni-

terem se lahko kupi jo neka- m i vozički na dve kolesi, k i tere stvar i ka r z našim de- kričijo po vsem mestu, car i -narjem je s l ikov i t i n p r i v l a - n i k i i n pol ic ja (na ladjo p r i -čen. T a m 6em doživel tudi de samo eden), kavarnice s

stoli na ul icah, prodajalnice prej , (če k temu pridamo še spomeniku, vespe i n tuleče i tal i janske R < > g e n a i^djo, mopede, s i lahko predstav- v p r a š a m o r n a r j e V , s pr­ljate hrup nedeljskega popol- 6 t o m kaže na spomenik:

»Kaj je to?« dneva na jugu Italije. M 6to je b i lo praznično razpo­loženo. B i l je čas evharistič-nega kongresa. Razen navad­n i h Italijanov v prek lan ih suknjičih je tekalo po u l i cah vse polno patrov in menihov v najrazličnejših oblačilih, r jav ih , črnih i n kdo ve kak

»Spomenik pad l im mornar­jem,« prav im.

»Naš kapi tan prav i , da vsem mornarjem!«

»Ne , tam piše, da samo voj­n i mornarici!«

»Kdaj pa bodo nam, na -

zab i l sem, da Grčija danes sporni nčkov i n grška pisava ne more b i t i taka, kot je b i l a na prodajalnicah — to so pr -v an t ik i . Sicer popolnoma r a - ve stvar i , k i j i h tujec opazi, zuml j i vo — življenje i n p r i - k o pride v Grčijo. Če s i p r i ­zo r i n a ul icah grških mest so šel iskat antiko, j e tu ne boš se m i zdel i nevzdržni z rao- našel. L a h k o si br idko razo-jo idealno predstavo o Grči­j i . Ze dr . Sovre je napisal , da — če b i ee Sokrat zamis l i l na grških ul icah, kot je ime l navado za uro a l i dve, b i ga že v prvem trenutku zb i l av­to. To popolnoma drži. Grči-

čaran. Poglejte samo nekaj primerov, pa m i boste verje l i .

A R I S T O T E L E S - v e l i k i gr­ški filozof, k i je položil te­melje log ik i , estet iki . . . to je danes ime navadne krčme.

A F R O D I T A - grška bogi­nja lepote i n l jubezni, Zev-šnih še, nad u l i cami pa je vadnim mornarjem postavi l i j a ^ p r a v i a k o k o t I tal i ja

kakšen spomenik?« zavzdih- skomercial iz irana. K o se voziš sova hčerka - njeno ime se ne mornar i n se leno preteg- p o m 0 r j u , . se še lahko v m i - danes ov i ja okol i plocevina-ne v naslonjaču. s l ih ukvarjaš z antično podo- ste konzerve, v kater i lahko

»Nam, bedak, zakaj b i naj bo teh krajev, zakaj obala i n kupi te paradižnik. Recimo nam postavl jal i spomenik?« gore, k i se dvigajo na njej, jabolka, to b i še nekako ra -vpraša nekdo i z posadke. so nenavadne i n napravi jo zumel , ampak tlačen paradi £-

»Ka j si l e naprav i l take- močan vtis. K o pa stopiš na n i k . . . kopno, ee t i zd i , kakor d a s i P A R T E N O N — marmorni ponovno v I tal i j i . Resda hram deviške Atene na A k r o -Ijudje niso vs i l j i v i , ampak po l i — tako se danes imenuje imajo neko zmerno i n p r i - n e k i grški str ip, k i ga l a h -jetno vljudnost, toda govo- ko kupi te v vsakem kiosku.

bi lo transparentov z re l i g i ­ozno tematiko to l iko kot j ih je pr i nas za tekmo Debeli : S u h i (ali pa še za kaj d r u ­gega). Tud i menih i mahajo z rokami , kadar se pogovarja­jo. I ta l i jani , kot d a b i nj ihov jez ik ne mogel povedati vse- ga!« pritegne d rug I ga, vselej skušajo izraz i t i za »Ka j , madona, že t r i me-vsak pr imer se nekaj z giba- sece nisem b i l p r i ženi!« za ­nj em rok. Zd i se m i , da m o- vpi je i n takoj ga mine vsa rajo b i t i 6trašno nesrečni, če lenobe, da skoči besno z na­se zgovarjajo v gneči (kjer s lon jača, kamor se takoj use- r i ca j e prav tako h i t ra , r a - M i s l i m , da m i zdaj verja-se ne da k r i l i t i z rokami). de nekdo dru«. zen tega še popolnoma ne- mete.

K o smo stopi l i neko l iko , „ , . , . . - — višje po glavni u l i c i , 6em ne­

kje na koncu ve l ike table za plakate zagledal ve l ik črno ' obrobljen plakat, prav tako ve l ik kot za »Kravji bal« . Naznanja l je, da je u m r l ne ­k i G iovanni . P r i tem p laka tu naj v i lustraci jo vel ikost i po ­vem še to, da je b i la znamka t iskarne natisnjena v t a k i > -vel ikost i , kot 60 p r i nas celo L ., parte na cerkvenih v ra t ih . ^ Pr ipomnim naj še to, da je 4

b i l umr l i G iovanni brivec. I V Br ind i s i ju l ahko pogle­

daš muzej i n vidiš k ipe brez glav i n glave brez kipov, de- j narje vseh cesarjev nekda­njega r imskega imperi ja, p a tud i denar F r ide r ika II. N je ­gove trdnjave, k i je prav t a - l k o v Br ind is i ju , pa ni moč , v idet i , ke r je tam zdaj s k l a - , dišče paradižnika i n s i gna l ­na postaja republ ikanske vo j ­ne mornarice, v cerkvi l ahko v id i te k i p junaka, k i je se­k a l glave Tu rkom tol iko ča­sa, dokler je n iso on i nje­m u (spomnil 6em se naših d i ­rektorjev, pa sem ee domis­l i l , da n j im sicer ne postavijo spomenika, ko j i m vzamejo glavo (beri stolček), ampak jim dajo samo novo mesto), Z Akropole se vidi po vseh Atenah, ki ležijo okoli griča kot v krogu. Ce prisluhnete vo g lavna zanimivost pa je prav idealne razgledne točke Zeusov tempelj, Hadrijanova vrata, Dinosovo gledališče. Stadion, gotovo ojenik, Rimski trg, Staro Agoro itd., itd.

K I H A K I I I . K V J E S K C N I :

N I K O L I N E Z A U P A J V S K O T U

P ravijo, da gornje popol­noma drži i n da je l e ­gendarni kftilj z o tok*

včasih vedel povedati še k a j ' već o tol ikanj obrekovanem škotskem narodu. Vendar t u ne gre za to, ampak za tot

da bom jaz odslej govor i l i N iko l i ne zaupaj I tal i janu.

B i l o je v Patrasu, drugi grw ški l u k i na naši poti. Precej ve l iko pristanišče na Pelepo-nezu z mnogimi zanimivost- ' mi , kot na pr imer trdnjavo Kastran, zgrajeno na ruševi­nah stare Akropole , muzej , Odeon i n veli'.:?, katedrala! (60 x 60 m). Toda k l jub v e l i ­častnosti vseh teh znamen i ­tosti, k i so vse nadrobno opisane v prospektih, s i bom jaz zapomni l eno, k i o nje j v prospektih ni b i lo n i t i go­vora.

Sedim v stari gostibuci i n naročim večerjo. P r i vrat ih i n ograji je slonelo precej l j u d i i n nas opazovalo. Krčmar j a zna l angleško i n z lahka s v a se pogovorila. K a r naenkrat je s ta l pred mano nek i I ta­l i j an . Dopovedal mi je, da bf rad jedel, vendar ne zna no­benega jez ika razen materin«: šcine i n tako no more niče-1

sar naročiti, jaz pa da znam) tako dobro angleško, pa n a j b i m u naročil. T o sem tud i stor i l . K a k o j e včasih človela naiven, Ital i jan je sedel k na ­sprotni miz i . Pojedel je, kot bi t ren i l . Zdelo se m i je, dal že ves dan n i jedel. No, saj že veste, kaj j e b i lo potem.

Naenkrat je vstal, zg in i l ini n i se več v rn iL Plačal je se­veda t ist i , k i je naročil. R u s i pravi jo : najbolj neumna ži« va l n i bolj neumna od ne­umnega Francoza. Ce bi me-* ne poznali , b i b i l morda n j U hov pregovor nekol iko dru-] gačen. ,

dlču, z lahka zaoazlte s te Rimski 14, L i - , kratov spu-

ar

KOZMON ATT e d B o h i n j c i

Obisk sovjetskega kozmonavta Titova s soprogo in spremstvom je veljal tudi Gorenj- z Rusi skupaj v Mauthause-s k l . — B i l je v Lescah, Boh in ju i n na Bledu — v družbi slovenskih letavcev in prebivavcev nu.« To je b i l 60-letni Janez teh turističnih krajev. Povsod so ga sprejeli nadvse prisrčno. Vsakdo se m u je hotel čimbolj približati, dobi t i njegov avtogram, ga pri jet i za rokav in se prepričati, če je to res — »drugi človek iz vesolja«. Mars ikdo s i je predstavljal, da je kozmonavt velik, toda zmot i l se je, zakaj Ti tov je razmeroma majhen in plečat. M l a d in pogumen! S svoj im poletom v vesolje lan i 6. i n 7. avgusta, ko je z vesoljsko ladjo Vos tok I I . « v 25 urah

Malej z Ribčevega laza, k i n i mogel verjeti njegovim podvigom, nadvse p a je b i l presenečen, ko je Titov vstal in 6e z n j im rokoval ter po-

obkrožil 17-krat Zemljo, je navdušil ves svet. K o t »drugi vesoljski človek« je dokazal, slušal Janezovo pripovedo-da lahko človek dalj časa živi i n dela v breztežnem stanju ter upravl ja vesoljsko ladjo. Njegov polet i n proučevanja njegovega bivanja v vesolju sta omogočila, da sta letos poletela na še daljšo pot kozmonavta Nikolajev in Popovič.

VTedelja, 16. septembra — v i . Za h ip se je ustavi l . Z očmi, z v isok im čelom in nad \\ — A l p s k i letalski center očmi je preletel omizje. K o n j im z rahlo nakodranimi

v Lescah. Ve l i ko pred m u je pogled obstal na mla- r javkast imi lasmi, se je napovedano uro se je oko l i dem človeku v uni formi , k i letališčne zgradbe zbrala več j o je kras i la vrsta odl iko-tisočglava množica, da bi po- vanj, v sredini onstran mize zdrav i la junaka vesol jskih — je spet zakoračil. K o se je poletov. Razpoloženje i n ne- približal človeku s p lav im i

dovanje. (Janeza so namreč oktobra 1944. leta ujel i Nem­ci.) Stari Male j je z levico snel klobuk, z desnico pa je počasi i zv leke l dve p lan ik i izza traku in j ih ponudil T i ­tovu: - N a , tehle gotovo še

ustavi l . »Hotel sem videt i nisi v idel , tam gori rastejo, fanta, k i j e « — pokaže z ro- pa lepo j i h je gledati, ne­ko v zrak i n oriše krog — varno pa lesti za n j imi . Po-

Povsod, kjer se je Titov ustavi l , so ga lepo sprejeli

obkrožil Zemljo.« Rad bi ga znam gore, od malega pa vse i n mu izročili dari lo

strpnost! B i l o j e okrog 17. ure, ko se je ustavi la kolona avtomobilov, k i jo je množi­ca zagrni la . ' Iz prvega avto­mobi la je izstopi l kozmonavt major German Stepanovič Ti tov s soprogo Tamaro V a -si l jevno i n pri jazno odzdrav-l j a l Na terasi letališke re­stavracije so ga pozdravi l i — že drugič v tem tednu — slo­vensk i letavci, jadravci i n padavci člani A L C . Pozdra­v i l i so ga tudi številni pred­stavnik i družbeno-političnih organizacij. Izročili so m u

- dar i la . Najmanj petdesetim — predvsem mlad im l judem je sedemindvajsetletni koz­monavt i zpo ln i l željo i n da l avtogram. Podpisoval 6e je v različne legitimacije, na razglednice, pač na tisto, ka r so m u da l i .

T is t i , k i 60 dobi l i njegovo fotografijo s podpisom, so b i l i še posebej srečni. Pri jaz­no i n jasno je odgovarjal na razna vprašanja. Pripovedo­va l je, da je med poletom v vesolju občutil, kako neznat­na je naša Zemlja, k i jo je v poldrugi ur i obkrožil. »Kot peščeno zrnce v ogromnem vesoljskem oceanu. In na njem živijo ljudje, k i i m a o različne probleme, običa/e, k i govorijo različne jezike — in te l judi združuje ena že­l j a : živeti v mi ru in pr i ja­teljstvu.« Dejal je, da je ta dan zanj pomemben in da je srečen, zakaj že drugič se srečuje z jugoslovanskimi letavci. Izmed so se nekateri izpopolnjevali v mestu E n -gels. In zanimivo, da se je prav nad tem mostom pr i ­pravl jal Titov nekaj let kas­neje za vesoljske polete.

P L A N I K I K O Z M O N A V T U Ve l ika , dolga jedi lnica ho­

tela »Jezero« v Bohin ju ie bi l prostor, k i je sprejel T i ­tova s soprogo in goste iz Sovjetske zveze. V tem pro­storu so gostje z gctt i ts l j i . pri jatel j i , s lovenskimi letav­c i prebi l i nekaj pri jetnih pr i ­srčnih ur ic v prijateljskem pomenkovanju.

V dvorano je prišel starej-

videl tudi zato, ker sem bi l do danes sem se vzpenjal.

Sovjetski kozmonavt je pred odhodom z Gorenjskega, kjer se je pri jetno počutil, napisal na svojo s l iko bravcem »Glasa« pozdrave i n hk ra t i zahvalo za prisrčne sprejeme ter jo

Si možak s k lobukom na g'.a- izročil našemu reporterju

K o bi vedel, da se srečava, b i prinesel nekaj posebne­ga...« »Hvala, očka, hvala« — je prijazno odgovoril Titov i n ga potrepijal po rami . — Stari Malej je počasi odko-račil, v rokaji je držal s l iko kozmonavta z njegovim pod­pisom in jo gledal, tako kot da bi bilo to nemogoče.

Z G O R A J J E B I L A V E N T I L A C I J A »Pozdravljeni v naši sre­

d i . Vab imo vas. da s: og'e-date naš spored gorenjskih plesov in pesmi« — so dejal i Mar i ja in Stanko Hodnik in mala Nadica Hr ibar in Pavel Sedlar, ko 60 mu izročil: da­r i lo bohinjskih folkloristov — bohinjsko cedro. V tem je kot po navadi hotel stopiti v akcijo tolmač. Vendar ga je Titov prehitel : »Saj sem vse razumel. Kličejo me. naj z n j im zaplešem. Točno?« Po sporedu, k i je navdušil go­ste, je v dvorani ostal par v narodnih nošah. Plesavec i n plasavka sta zaprosila Tama­ro Vasi l jevno in Germana Stepanoviča za ples. Tončka Sedlar menda n iko l i ne bo pozabila tega večera, ko je plesala s kozmonavtom go­renjsko polko. V naslednji polki so prišle tudi nekatere druge vr le Bohinjke na vr ­sto, zakaj b i l je ples za pre­vzemanje. Titov ima vel ik smisel za humor. Polke in valčki 6o ga segreli . Po m i ­krofonu so napovedali solo ples za Tamaro in- Germana. Kozmonavt je stopi l do mi ­krofona in dejal, da se je treba pač malo odpočiti i n zal i t i .

Nekdo je pr ipomni l , da mu je tu bolj vroče kot v vesolju. — »To bo pa res držale, za­kaj zgoraj so bile venti laci j­ske naprave,« je hitro od­govoril Titov. Nekdo ga je tudi vprašal, če je res. da se je odl ikoval kot konstruk­tor. Odvrn i l je, da je pač imel pri jatel ja med novinar­j i i n da je sodeloval samo. ko je »pomerjal« raketo po njegovih ramenih. Sredi p r i ­srčnega, domačega vzdušja v hotelu »Jezero« s i je jun. k

(Nadaljevanje na 5. str.)

S R E D I P E K L A Francoski novinar, k i je obiskal porušene kraje v Perziji in sam doživel potres v neki vasi, opisuje grozljive prizore te velike tragedije

Potrat J« kurnt

b i l

K

t r a j a l :i <«,» 4 s t . i i l o n.uselj, . /. , . ,v.» t u»o /. / . , „ , -M I H . prekr i t i « -Jo, To je b i l oo-un k a m v n j A

na površini dveh hektarjev. Naletel i smo na isti smrad i n na isto siromaštvo. Trupla so pokopaval i kar t r i v eni rak-v i . Niso se t rud i l i , da bi jih" okopal i ,kot zahtevajo ve r - ' s k i predpisi . Samo lopato ži­vega apna so dobi l i nad g la­vo. Sredi vasi so ljudje seži-gal i pobite živali e poliva« njem z bencinom.

Pred več kot eno uro smo z a v i l i ' z asfaltnega cestišča. Okol i nas 6e razprostira opu­stošena pokrajiijia, i z katere se dviga n i zko pr i t l j ikavo grmičevje. Vroče je kot v kot lu.

Voz imo se proti Dan Isfa-hanu, vasi, k i je nekoč imela 4.500 prebivavcev, čeprav ne morem razumeti, kako se je to l iko l judi zbralo i n živelo v tej puščavi. Nas šofer Mahraud ne pozna ceste. Ustav i l se je p r i nek i kme­t i j i in pok l i ca l kmeta z gla­som, k i n i oblasten, da naj nas kmet spremlja. Kmet je poslušno zlezel v vozilo. Obraz mu je b i l razbrazdan, toda imel je gladek vrat. Z a ­stavl ja l i smo mu vprašanja, k i j i h je šofer s svoj im večno trd im izgovorom prevajal ; kmet pa je nanje odgovarjal ponižno.

— V Dan Isfahar.u so sko­raj vs i mr tv i . . . Včeraj je 6trašno smrdelo. Pravi jo , da je v vasi okol i 3.500 mrtv ih . Vse je porušeno .

Z R E L O P L A N I N E

T r i tisoč trupel, k i razpa­dajo v tej vročini! C i m bolj smo b i l i b l i zu k r a ­

ja nesreče, tem večji strah sem občutil. Hkra t i je voz i ­lo zastalo pred potokom, k i je sekal cesto. Kmet nam je razložil:

— P lanina se je razklala i n pr i tekla je na dan ta reka. Prej je n i bilo.

K o smo prečkaR potok, petnajst metrov višje ob strugi , sem zagledal otroka, k i je* ležal na zemlj i i n s r ­kal blatno vodo.

Končno smo po nekaj k i l o ­metrih na obzorju zagledali Dan Isfahan. V ide l i smo na j ­prej vel iko oazo, omejeno z v isokim kamnitn im zidom, i n kmalu zatem še skupino l j u ­d i , k i se je zbrala zunaj vasi ob zidu. Vse ostalo '— okol i 1000 hiš — je ležalo v ruše­v inah.

T O P L O T A I N S M R A D

3 sem izstopil iz voz i ­la, sta me toplota in

smrad, mrličev udar i la kot zaušnica. Iz neke ul ice so prišli štirje kmetje, k i so nosili na palicah mrliče. No­ge so štrlele iz pregrinjala, ve l ik i n nabrekel trebuh pa je s i l i l iz pokr iva la i n videti je b i lo ve l ikansko grbo. Za mrličem je šlo nekaj fan­tov, k i so se vsi držali za nos. Mahmud je stopi l za vozilo In bruhal . Vse, ka r me je

obkrožalo, sem s i razlagal kot pod z metlo. Začudil sem se. zadnjo stopnjo obupa. To je b i la smrt s svoj im najstraš­nejšim videzom sredi pušča­ve in daleč stran od l jud i .

Počasi sem stopal po vasi. Hod i l sem mimo šotorov, k i so j i h napravi l i i z r juh. T u in tam ee je kadi lo i z sa-movara. Pred šotori so sede­le žene in zraven n j ih kakš­na cu l ica najpotrebnejših stvari , k i so j ih nabral i iz ruševht,

Mahmud je ves Iz .sebe p r i ­tekel k meni :

— V ide t i je, da zemlja še

ko sem opazil , da se ne gib­lje, temveč pometa ves čas isto površino.

Nekaj korakov dalje so vojaki izkopaval i s k rampi . Zaustavi l i so delo in vojak mi je da l znak, naj stopim bliže. Zagledal sem roko. k i je štrlela i z zemlje. Se en mrlič!

Mahmud. k i se je v tem času pogovarjal s kmeti , je našel otroka, k i n i imel več kot dve leti .

— Njegov oče, mat i , babi­ca, pet bratov, dve sestre,

prahom. Fotoreporter je bled kot platnena krpa .

- Strašno, kajne?

T lS lNA PO POTRESU metje so pribežali iz svoj ih šotorov in glas­no vpili. N e k i . človek

je ves iz sebe pritekel do z i ­d a s e postavil na ruševine i n z nečloveškim glasom i z ­govarjal neko Ime. V z k l i k a -nje je bi lo strašno. Na k r a ­j u , kjer je štrlela iz ruševin roka so 6edaj vo jaki grebli z rokami po kamenju in i ska­l i dva zakopana vojaka. Na­šli so samo se dve trupl i . Starec z metlo je ostal med svo j imi z idovi , k i se po ne­kem čudežu niso porušili. Sedel je na podu in topo gledal v svojo metlo.

Oko l i mene 60 l judje po­čenjali brezglave stvari . Ne-

C L O V E K J E P R I T E K E L Ob neki pol jski bolnici jo

bolničarka del i la l judem ob­veze, k i so j i h ljudje rabil i . ' Nek i vojak z bajonetom na puški se je sprehajal v p l i n ­s k i maski .

Tovornjak poln obleke j a pripel ja l na nasip. Takoj jo nastala gneča. Ko so se l judja nekol iko pomir i l i , so začeli razdeljevati. Razdeljevanja se je kmalu spremenilo y

ko dekle je z vso močjo te- pretep. Moški, ženske in orro-k lo proč od ruševin i n vpilo, kot da se j i je zmešalo.

Potem je kma lu brez po­sebnega prehoda zavladala grobna tišina. Poskušal 6em prižgati cigareto, toda roke so m i tako drhtele, da sem majhnih skup inah vračali n a ruševine in s počasnimi kret­n jami začeli kopati po k a ­menju.

Groz l j i va s l ika kra ja , kjer je nekoč stala vas. Po potresu so ostale samo ruševine ladjo -Vostok II.« v 25 urah

K

vedno drht i . B i l a sta že dva potresa od zjutraj.

S T A R E C Z M E T L O

Z daj smo v vasi. U l i ce60 prekrite s kamenjem in malto. Včasih se je

cesta izgubi la in hodi l sem po ruševinah, dokler nisem razumel, da hodim po nečem, kar je bi lo nekoč streha. Ve­del sem ,da so pod nogami mrliči, k i morda n iko l i ne bodo izkopani, ker bi bi lo to vel ikansko delo, če bi j ih ho­tel i vse izkopati . Ljudje, že­ne, možje i n otroci 60 pre­metavali kamenje s počasni­m i gibi , kakor da b i v ruše­vinah iska l i nekaj, k a r l ah ­ko uporabijo. V nek i hiši brez 6trehe je čistil starec

cela njegova družina, vsi so mr t v i !

Otrok je v rokah držal ko ­šček prašnega kruha in gle­dal . Mora l sem se obrni t i .

Za hrbtom je fotoreporter s l i ka l dve ženi, k i sta s pa­licama brskal i po ruševinah. Pristopi l sem. Hkra t i se m i je zazdelo, da mi tukaj 6redi perzijske puščave pod noga­mi d r v i podzemeljska želez­nica. V isti sapi tmo zaslišali buhtenje. T l a pod nogami so postala mehkejša. Stekel sem na čistino. Obrni l sem 6e v trenutku, ko se je z id zrušil in dv igni l oblak prahu dva metra vstran od fotorepor-terja. Potem sem izgubil ravnotežje i n padel na zem­ljo.

Nekaj časa smo še vse to opazovali. Nadal jeval i smo pot z obupom i n pomilova­njem, šli smo prot i Bo inu, eni izmed 45 porušenih vasi.

O C E A N K A M E N J A a ^ ožili smo se skozi na -^ selja ,izmed kater ih so

bi la nekatera do tal porušena, nekatera pa pov­sem nepoškodovana, kot da so razporejena na zemljevi­du ,da kljubujejo vsaki lo­g ik i .

V Bo inu je bilo štiri tisoč porabil precej časa. preden sem uspel. Vo jak i so se v l judi mrtv ih. Ce bi zopet prišlo do potresa, ne bi bilo več žrtev. Medtem ko je v Dan Isfahanu še nekaj zidov stalo pokonci, je bi lo tukaj

c i so se tepli za pakete, va«? l ja l i so se po zemlji i n d r u g drugemu jemal i stvari iz rok.' Razdražena množica se je po­mi r i l a šele, ko je tovornjak! estal prazen. Od obleke n i ostalo dosti. i

Drug i dan sem v K a z v i n u , ko smo čakali na šahov obisk,' v ide l človeka, k i se je brez moči zrušil pred nogami zdravnikov. S solzami v očeh' je pretekel deset k i lometrov, ko je i zkopal t rupla svoje že-.:

ne i n otrok. Teke l je, ne d a b i vedel zakaj. K o so ga orož« n i k i v slovesnih uniformah' zadrževali i n tolažili, je p r i ­povedoval, kako je i zkopa l svojo družino i z zemlje.

Strašen prizor je, v ide t i človeka, k i jecl ja. K j e 6e konča emocija? In kje 6e za-i čenja? \

V I ranu je okol i 20.000 m r ­ličev. Verjetno p a je precej! preživelih, k i b i bolj želeli^ da b i b i l i sami mr tv i . »

Kozmonavt \ med Bohinjci

(Nadaljevanje s 4. str.) \ vesoljskih poletov v splošno veselje vseh postavi l na gla-i vo gorenjski k lobuk s krivci« D a b i se nekako oddolžil Bo«* hinjcem, k i 60 m u pr iprav i l j ! tako lep večer, je zapel m svoj im spremstvom »Pesem, kozmonavtov«. J

»•Zal, pe l i bomo brez glas­bene spremljave, sicer pa nas godbeniki lahko ujame­jo.« Preden so gostje odšli,' j e godba zaigrala rusko pe- ' sem »Moskovski večeri«, k i ' so jo vsi 6kupaj pel i . J

»Skoda, da je naš obisk t a ­ko kratek. Resda smo ve l iko ' prepotovali, a smo videl i so-! razmerno malo. Predvsem p a ' smo b i l i veseli vseh stikov z l judmi . B i l i so prisrčni. In prav zato smo se počutili kot 1

doma, zakaj vse to govori o iskrenem prijatel jstvu med ' nami. K l j u b temu, da smo tako malo v ide l i , odhajamo' polni lepih i n nepozabnih] vtisov in spominov.« je dejal i Titov o svojem bivanju v n a - ' ši deželi. i

S T A N E Š K R A B A H

Poročila poslušajte vsak đan ob 5.05, 6., 7 , 8 , 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ur i ter radi jski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7 , i., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 14 u r i ter radi jsk i dnevnik ob 19.30.

S O B O T A — 22. septembra

13 30 Z a nušo v a« l M .00 Skladbe L.uc\i»na 14.00 Četrt ure s Slovcntklm) Mar i j e Sker janca

oktetom j 11.20 Iz arhiva zabavne JI glasbe 14.15 Naši posluša vel čestitajo J

i n pozdrav]jajo — II. 15.15 Tr ikrat deset

8.05 Poštarček v mladinsk i glasbeni redakci j i

8.35 Foerster, Gerbič i n in Ipavec

8 55 Radi jska šola za nižjo stopnjo

9 25 Portret v min ia tur i 940 Narodno zabavni an ­

sambl i i n vokaln i so l i s ' i R T V Beograd in Zagreb

10.15 Od tod in ondod 11 00 Dve ve l ik i sceni iz L u -

cie Lammermoor z M a ­rijo Cal las

11.30 Melodije za dober tek 12.C5 Polke in valčki 12.15 Kmet i j sk i nasveti —

Ing. M i l eva Kač: Izkušnje s herbic id i v sadjarstvu

12 25 Melodi je ob 12.25 13.30 V r i tmu koračnice 14.05 Glasbeni omnibus 14 35 Naši poslušavci čestitajo

in pozdravljajo 15.20 Glasbena medigra 15.25 Značaji i n razpoloženja

v k lav i r sk ih črticah 15.40 Drobci i z opusa 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v k ino 17 50 Ki tar is t Laur indo

A lme ida 18.00 Aktualnost i doma i n

v svetu 18 10 Serenada za flavto i n

godalni orkester 18 30 Pozdrav z gora

18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Za prijeten konec tedna 22.15 0«*3aja za naše izse­

ljence 23 05 Želimo vam prijetno

zabavo

N E D E L J A - 23. septembra

8.00 Mladinska radi jska igra 8.40 Jesenske jesmi 8.55 Glasbena medigra 9.05 Z vedro glasbo v novi

teden , i 9.40 Nekaj partizanskih

pesmi in Pahor je ve arabeske

10.^0 Operna matineja 11.30 Zopet v šo'i - re-»ort?Ž3 II =>0 Orkester Eddie Ba rdav 12.05 N a ; i p cs 'u ' a v r i Čestitaj

m poidravhajo - !.

15.45 Petnajst minut pe l Edvardu Gr i egu

16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodi je za nedeljsko

popoldne 17.05 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Vaša pesem — vaša me­

lodi ja 20.50 Športna poročila 21.00 Poslednja leta Mozarto­

vega življenja 22.15 Zabavni ansambli i n

sol ist i R T V Ljubl jana 23.05 Zaplešimo v novi teden

P O N E D E L J E K - 24. septem*ir*

8.05 Španski gradovi 8.25 Dva odlomka iz opere

- K r s t p r i Sav i c i -8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Melodi je pariških

bulevardov 9.42 Vio l is t Pa l Luckas pred­

vaja nekaj madžarske glasbe

10.15 Od tod i n ondod 11.00 Nekaj baletne glasbe 11.30 Z zabavno glasbo vam

želimo dober tek 12.05 Zabaval vas bo Avgust

Stanko s svojo harmo­n iko

12.15 Kmet i j sk i nasvet i — Ing. Dušan Terčelj: Letošnje pr iprave na trgatev

12.25 Melodi je ob 12.25 13.30 Sekstet za 2 v io l in i ,

2 v io l i i n 2 violončela 14.10 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo

i n pozdravljajo 15.20 Dvajset minut ob glas­

benem avtomatu 15.40 L i terarn i sprehod 16.00 Vsak dan za va6 17.05 Ar i j a skozi stoletja 18.00 Aktualnost i doma i n

v svetu 18.10 Popoldanski plesni

koktaj l 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00" Z !etošn :ega festivala

v Dubrovniku 2" 45 Ku l tu rn i globus 22.15 Pevci Marjana Deržaj,

Majda Sepe, Nino Robič ter L jubl janski jazz ansambel

20.^0 L i terarn i nokturno 23.05 S plesno glasbo

se poslavljamo od vas

T O R E K - 25. serdembra

J 12.05 Deset minut z Zadovolj-I nimf K ran j c i 12.15 Kmet i j sk i nasveti —

dr. Janez Bat i s : Zdravo vime — pogoj za proiz­vodnjo higiensko neopo­rečnega mleka

12.25 Melodi je ob 12.25 13.30 Znameni t i Verd i jev i

duet i

14.05 Radi jska šola za višjo stopnjo

14.35 Pesmi i n plesi jugoslo- . vansk ih narodov

15.20 Predstavl jamo vam co-mači voka ln i kvartet bratov Boštjančič

15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Po naši domov in i 18.00 Aktu?mos t i doma i n

v svetu ! 18 10 V senci broDdwayskih

nebotičnikov 18.30 Naro- 'n"zabavni an -

| ssmbl i R T V Beograd i 18 45 S knvžnega trga

19.05 Glasbene razglednice 20.00 Velik-' zabavni orkestri

tega tedna 20 30 Prd i^ -ka igra 21.20 Sonata na žveglo in

I k l av i r . 21.35 Melodije, k i j i h radi

poslušate 22.15 Ve jer Rahmaninova

J 23.05 Zapoznel im piesavcem

' S R E D A — 26. septembra

\\B.00 AkAuulnoaU rtoma Vt\ \ v svetu 11810 »Sonata ob luninem f evltu~ 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pojoči mozaik 21.00 Ve l i k i zabavni orkestr i

tega tedna 22.15 Simfoni ja v e-molu 22 50 Li terarni nokturno 23.05 Zadnj i ples pred po l ­

nočjo

ČETRTEK - 27. septembra

8.05 Vesel i zbori za dobro jutro

825 ZaVavnJ ksk-idoskop 8 55 Rs >i"ska šola za srednjo

stopnjo 9.25 Kon-ert v a;-moIu za

flavto in o k e s t e r IJ.45 N " . 3ne s- PoI\ske 10 15 Od t p J ;n ondod

8.05 Jutran j i orkestralni spored

8.55 Pisani svet prav l j ic i n zgodb

9.25 Iz f i lmov i n glasbenih revi j

9.45 Poje sopranistka An i ca Cepe

10 15 Od tod i n ondod 11.00 Majhen koncert hol ly-

woodskega simfoničnega orkestra

11.15 Človek in zdravje 11.25 Pr izor i iz starih oper 12.05 Slovenske narodne

pesmi 12.15 Kmet i j sk i nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Iz dežele kanjonov 14.05 Radi jska šola za sred­

njo stopnjo 14.35 Pr i l jubl jeni prevci za­

bavne glasbe 15.20 Narodne pesmi iz Bosne

in Hercegovine 15.40 Lahka glasba z orke­

strom Tony Leutvviler

8.05 Meditac i ja i n še dve 6kladbi

8.25 Zabavni kale idoskop 8 55 Radi jska šola za višjo

stopnjo 9.25 Lahek operni spored

10.15 Od tod in ondod 11.00 Simfonična suita 11.25 Ma ihna prodajalna

plošč 12 05 Igra Kmečka godba 12.15 Kme ' i j s k i nasveti —

Ing. M i r k o Peternel j : Zahteve zunanjega trga glede kakovosti mesa i n klavne živine

\U.tt llad\itika feola za nVfc}o / stopnjo !14.35 V domačem tonu 15.20 Napotki za turiste 15.20 Glasbena medigra 15.29 Koncert v a-molu 17.05 Sol ist tega tedna 17.45 Za ples vam igra

orkester M a x Greger 18.00 Charles Gounod

i n »Faust« _ 18.45 Iz naših kolekt ivov 19 05 Glasbene razglednice 20.00 Fantazije na teme

Thomasa Ta l l i sa 20.15 Tedenski

zunanjepolitični pregled 20.30 Mojs t r i baleta

i n k las ike v zborovski luči

21.00 Pr i s luhn imo zagrebškemu jazz kvartetu

21.15 Oddaja o mor ju i n pomorščakih

22.15 Romantičnim piesavcem

22.50 L i t e ra rn i nokturno 23.05 Jos ip Slavenski i n

Sergej Prokofjev

Drugi program S O B O T A — ti. septembra

Televizija SOBOTA - 22. septembn

\Va\^&n«y\. V>arvTv\. N N

RTV Beograd 18.00 Gulivcr v deželi lutk 19.00 P o muzej ih i n galeri jah

R T V Sarajevo 19.15 Svečan t i prazn ik —

oče! — reportaža R T V L jubl jana

19.30 T V obzornik R T V Zagreb

19.30 Velesejemski T V b i ro št. 29 J T V

20.00 T V dnevnik R T V Beograd

20.30 Koncert ukraj inskega državnega folklornega ansambla

21.30 Tr ibuna R T V L jubl jana

22.00 Poštna kočija — 6er i jski f i lm RTf* Beograd

22.00 Tret j i človek — seri jski f i lm

N E D E L J A - 23. septembra

R T V Zagreb 10.00 TV v soli

RTV Ljubljana 17.30 Po stalni zbirki

' moderne galerije RTV Beograd

18.00 S l i k e 6vefa 18.30 Planet zeml ja —j

ser i jsk i f i l m R T V Zagreb

19.00 Zagrebški tedni R T V L jub l jana

19.30 T V obzornik R T V Beograd

19.30 Kn j i g e i n pisatel j i R T V Zagreb

19.45 K r a t k i propagandni f i lm i J T V

12.25 Melodi je ob 12.25 13.30 Igrata pianist i n v io -

lončelist 14.07 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo

in pozdravljajo 15.20 Vedra medigra 15.25 Pr i zor i iz Hof fmanovih

pripovedk 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah

poslušavcev 18.00 Aktualnost i doma i n

v svetu 18.10 50 minut turizma in me­

lodij 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih

pesmi in napevov 20.45 Melodije starega

Dunaja 21 00 Večer umetniške besede 21.40 Skladatel ja Janko Rav­

nik in Anton Lajovic 22.15 Po svetu jazza 23.05 Melodi ja, ples in jazz

P E T E K — 28. septembra

20.00 Obisk v operi 21.15 Jazz na koncertnem

odru 22.15 Sobotni plea

N E D E L J A — 23. septembra

12.00 Nedel jski koncert ob dvanajstih

13.10 Z ve l ik ih opernih odrov 14.00 Po l ure ob zabavni

glasbi 14.30 Skladbe iz k l a v i r sk ih

albumov 15.15 Za prijetno nedeljsko

popoldne 20.00 Analfabet 20.40 Od menueta do jazza

zvečer 21.00 V nedeljo ob devetih 22.15 Za staro in mlado 22.42 Kotiček za staro glasbo

P O N E D E L J E K - 24 septembra

R T V L jubl jana 10.30 Veter — ser i jski f i lm

Športno popoldne R T V Zagreb

19.30 Velesejemski b i ro št. 30 J T V

20.00 T V dnevnik R T V Beograd

20.30 Propagandna oddaja 20.45 Preklet i - francoski

igrani f i lm

P O N E D E L J E K -

20.00 Eno v drugo -minuto za minuto

i 20 45 Iz manj znanih Schubert^vih pesmi

21 00 Zabavni pele-mele

T O R E K - 26. septembra

24. septembra R T V Ljubl jana

18.00 Butalska gasi lska četa lutkovna igra R T V Beograd

19.00 Rezerviran čas , R T V L jub ! : ana j 19.30 T V obzornik

RTV Beograd 19.45 Tedenski športni

pregled J T V

20.00 T V dnevnik i R T V Zagreb 20 30 Ul ica Fstrapade —

francoski igrani f i lm R T V Ljubl jana

22.ČO Ant ika in prevajavsko delo Antona Sovreta

— 2o s e f e m b r a

20.00 T V dnevn ik R T V L jubl jana

20.30 T V po svetu R T V Beograd

20.30 Vremeplov 21.00 Poštna kočija —

seri jski f i lm R T V L jub l jana

21.30 M a l i koncert Dejana Bravničarja

P E T E K — 28 septembra

16 00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Ker se oglasijo strune

k i tar

8 05 Štiri arije iz opere Evgenij Onjegin

8 30 Zabavni kaleidoskop 8.55 P ion i rsk i tednik 9.25 Med suitami

10.15 Od tod in ondod 11.00 Miniature za pihalni

orkester 11.00 Fantazi ja za slovenske

narodne pesmi 11.20 V e l i k i zabavni orkestri 12.05 Pojo i n igrajo Beneški

fantje 12.15 Kmet i j sk i nasveti —

vet. M i l a n Dolenc: Načrt za pospeševanje živinoreje

12.25 Melodi je ob 12.25

20.00 Naša pesem 1962 21.03 Za sodobno glasbo 1961 21.30 Mednarodna radi jska

in televizi jska univerza 21.45 Jazz ob 21.45

S R E D A — 26. septembra

TO \ E K

N i sporeda!

S 7 E D A — 26. septembra

20.00 Madame Butter f ly — opera

ČETRTEK - 27. septembra

20.00 Simfonija št. 4 20.55 Ka j smo vam pr iprav i l i

P E T E K - 28. septembra

20.00 Izleti v deželo samospevov

20 39 Znani solisti zabavne glasbe

21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije

21.45 Jazz ob 21.45

RTV Ljubljana 18.00 T V sl ikanica 18.15 Pionirska oddaja

R T V Beograd 19.00 Rezerviran čas

R T V Ljubljana 19.30 T V obzornik

R T V Beograd 19.30 Dokumentarni f i lm 19.45 Loto in športna

nrognoza J T V

20.00 T V dnevnik Evrovizi ja

20.25 Prenos drugega polčasa nogometnega 6re?an'a Anderlecht -Real Madr id R T V Zagreb

21.15 Morje, jadra in pripovedovanje — .glasbena oddaja

22.00 Panorsma

R T V Ljubl jana 18.00 K " h ? r s k i nasveti :

Morske ribe 18.30 Nova doba

arhitekture II. 18 45 P" a vaj oče g>edališče —

f i im 19 00 S kamero po A f r i k i 1930 T V obzornik

R T V Beograd 19.30 Mala T V univer-za

R T V Ljubl jana 19.45 P*o agr.ndna oddaja

J T V 20.0C • V dnevnik

R T V Zagreb 20.30 Ve'esejemski T V biro

št 31

S O B O T A - 22. septembra

Center

angleški barv. f i lm D O K T O R IN L J U B E Z E N ob 18., 18. in 20. ur i premiera francoskega f i lma OBRAČUN P R I ŽE­N A H ob 22. ur i

StorŽič ital i jansko-francoski C S f i lm PO T O L T K I H L E T I H ob 10., 17. i n 19. ur i

Svoboda nem. barvni f i lm P R E P R O ­STO D F K L E ob 18. in 20. ur i

r 19.

t A « A angl 1.):,, U L I C A

uri, italijanski barvni VVI / Duplica

film VOJNA IN MIR 11. del PETEK - 28. septembri

BREZ,** ™ ^ » M *

ob 21. uri

Šenčur

grški f i lm N I K O L I D E L J O ob 19.30 u r i

V N E -

Cenler

N E D E L J A - 23. septembra

Center angleški barvn i f i lm D O K ­T O R I N L J U B E Z E N ob 14., 16. i n 18. u r i

Storžič sovjetski ba r vn i r i s an i f i lm

V N E K E M K R A L J E S T V U matineja ob 10. u r i , i tal- f rane. ba rvn i C S f i lm P O T O L I K O L E T I H ob 15. i n 17. u r i , angl. barv. W f i lm D O K T O R IN L J U B E Z E N ob 19. u r i , pre­miera ang l . f i lma U L I C A B R E Z D R E V E S ob 21. u r i

Svoboda francoski f i lm OBRAČUN P R I ŽENAH ob 14. i n 20. u r i . nemški barvni f i lm P R E ­P R O S T O D E K L E ob 16. i n 18. u r i

Cerk l je Krvavec i ta l i jansk i barvni W f i lm V O J N A I N M I R I. de l ob 16. u r i , i ta l i janski barv. W

francoski f i lm P R I 2 E N A H ob 20. u r i

Storžič angl . f i lm U L I C A D R E V E S ob 10., 15., 17., 19. u r i

/22. septembra nemški film j DANES SE ŽENI MOJ MOZ J ob 19. u r i ; 23. septembra nem-

O B R A C U N ški f i lm D A N E S S E 2 E N I 16., 18. i n J M O J M 0 2 ob 15., 17. i n 19.

u r i ; 26. septembra jug. f i lm N E B O S U B I J A L ob 17. u r i i n 27. sept ob 19. u r i

film V O J N A I N M I R II. del ob 18. u r i

Nak l o

ameriški barvni W f i lm V R ­T O G L A V I C A ob 16. i n 18. ur i

Trboje grški f i lm N I K O L I V N E D E ­L J O ob 15.30 u r i

Podbrezje grški f i lm N I K O L I V N E D E ­L J O ob 19.30 ur i

P O N E D E L J E K -24. septembra

Center jugoslovanski f i lm N E U B I ­J A J ob 16., 18. in 20. u r i

Storžič angleški barvni V V f l im D O K T O R IN L J U B E Z E N ob 10. u r i , jugoslovanski f i lm A B E C E D A S T R A H U ob 15., 17. in 19. u r i

T O R E K - 25. septembra

Center jugosl.-franc. f i lm N E U B I ­J A J ob 16., 18. i n 20. ur i

Jesenice »RA D IO -

22. do 23. septembra franco­s k i f i lm G L E J S V O J E D E L O . D A N I E L A ; 24. septembra ameriški barv. f i lm D R E V O Z A O B E Š A N J E ; 25. do 26 septembra r u s k i barvn i f i lm Z O R A N A L E D I N A III. D E L ; 27. do 28. septembra argen­t insk i f i lm V O D J A T O L P E

Jesenice » P L A V Ž -

22. do 23. septembra nemški f i lm 1000 O C l DR. M A B U S E ; 24. do 25. septembra francoski f i lm G L E J S V O J E D E L O . D A N I E L A ; 27. do 28. septern-bra rusk i barvni f i lm Z O R A N A L E D I N A III. del

Storžič jugoslovanski D A S T R A H U 19. u r i

f i lm A B E C E -ob 10., 17. in

S R E D A - 26. septembra

Center jugosl. f i lm N E U B I J A J 16., 18. i n 20. ur i zadnjič

Storžič jugoslovanski f i lm A B E C E D A S T R A H U ob 10., 15., 17. in 19. u r i

ČETRTEK - 27. septembra

Center franc. f i lm OBRAČUN 2 E N A H ob 16., 18. i n u r i

Žirovnica

26. septembra francoski f i lm G L E J S V O J E D E L O , D A N I ­E L A

Dovje

27. septembra francoski f i lm G L E J S V O J E D E L O , D A N I ­E L A

Koroška Be la

22. do 23. septembra amer i ­ški barvni f i lm D R E V O Z A OBEŠANJE; 24. septembra | nemški f i lm 1000 O C l Dr. M A B U S E

Kran jska gora '

22. do 23. septembra amer i ­ški f i lm U S O D N A N E Z N A N ­K A ; 24. septembra rusk i barvni f i lm Z O R A N A L E D I ­N A III. D E L ; 25. septembra angleški f i lm U R E 2 I N J E N O I M E S P O N O S O M ; 26. sep­tembra nemški f i lm 1000 O C l DR. M A B U S E

Kropa

22. septembra ameriški f i lm B E G V V E R I G A H ob 20. u r i ; 23. septembra argent inski f i lm T A N G O L J U B E Z N I ob 16. i n 20. u r i ; 27. septembra zahodnonemški f i lm T R I J E IZ V A R I E T E J A ob 20. u r i

R A D O V L J I C A

22. septembra i ta l i janski f i lm R O C C O IN N J E G O V I B R A ­T J E ob 20. u r i

23. septembra i ta l i janski f i lm R O C C O I N N J E G O V I B R A T J E ob 15. i n 20. u r i

23. septembra i ta l i janski zab. f i lm B E L I S V E J K ob 18. ur i i n matineja ob 10. u r i

24. septembra ameriški k r i m . f i lm G O L O M E S T O ob 20. ur i 25. septembra ameriški k r i m . f i lm G O L O M E S T O ob 18. i n 20. ur i

26. septembra amer. barvni C S f i lm P L A V I A N G E L ob 20. u r i

Športne prireditve.

N O G O M E T

J u t r i ob 16. u r i bo na i g r i ­šču Mladost i v Stražišču naj­zanimivejša nogometna tek­ma jesenskega dela sloven­ske lige, saj se bosta za prestiž pomer i l i prvouvrščeni moštvi na lestvici — I jubl jan-

| sk i K r i m i n domači Trig lav. Pred tekma mladincev bo ob

14. ur i

Ju t r i bo na sporedu tudi četrto kolo gorenjske nogo­metne lige, v katerem se bodo pomeri l i — Škofji L o k i Loka B : Tržič, » Železnikih Železniki : Mladost, na Je ­senicah Jesenice : Tr ig lav B , i na B ledu B l ed : Skofja L o k a i n v Lescah Prešeren : Šenčur.

L jubno

22. septembra nemški f i lm NEDOKONČANA Z G O D B A ob 20. u r i ; 23. septembra nem-

b ški f i lm NEDOKONČANA Z G O D B A ob 20. u r i , ameriški barv. f i lm B E R N A R D I ob 16. u r i

Skofja L o k a » S O R A «

22. do 23. septembra franco­sk i CS f i lm M E C MAŠČEVA­N J A ob 18., 20.; 9.30, 17. in 20. u r i ; 25. do 26. septembra

P R I domači f i lm P U S T O L O V E C 20. ur i P R E D V R A T / ob 20 ; 18., 20.

u r i ; 27. do 28. septembra r u -

S P O R T N T P L E S

Drev i ob 20. ur i bo na Go­spodarskem razstavišču v L jubl jan i odprto evropsko prvenstvo v plesu, ju t r i pa ob 10. ur i mednarodna plesna matineja v počastitev 20-let-nice pionirske organizacije. N a turnir je povabljenih 16 držav, Jugoslavi jo pa bodo zastopali trije plesni par i . Vstopnice so na voljo pr i Plesni zvezi Sloveni je; pred-prodaja bo uro pred pričet-kom predstave na G R .

1 H l f e T r l * C . A f E ^ V S S I m Sava : Ukra B {l*t.

STlir.I.HTVi, Jutri bo na strelišču na

Jesenicah tradicionalno tek­movanje ženskih s t re lsk ih ek ip za memoria l Rezke D r a -garjeve.

A T L E T I K A Danes popoldne se bo pred

šolo »Franceta Prešerna- v K r a n j u pričelo II. ko lo mo­št venega prvenstva Goren j ­ske, ju t r i dopoldne pa bo n a istem prostoru občinsko p io­n i r sko prvenstvo.

N A M I Z N I T E N I S Danes popoldne i n ju t r i

dopoldne bo v av l i šole »S i ­mona J e n k a - v K r a n j u poz iv ­ni tu rn i r šestnajstorice naših najboljših namizno teniških igravk.

Turistični informator

K R A N J :

Hote l Evropa — Prost ih ;'e še 20 postelj. Rezervirate j i h lahko tudi po telefonu na št. 21-22.

Hote] Je len — N a razpola­go je še 18 prost ih postelj.

Dom na J oš t u — Prost ih j< še 28 postelj.

V pr ivatn ih turističnih so« bah, k i j i h l ahko dobite p r Turističnem društvu a l i \ poslovalnici Iz letnika je pro­st ih še 10 postelj.

K R V A V E C : V Domu na na Krvavcu je

do četrtka, 27. septembra prost ih še 42 ležišč.

J E Z E R S K O : Dom na Jezerskem — Pro ­

stih je še 50 postelj. Češka koča — Na razpolago

je še 30 postelj. V pr ivatn ih turističnih so­

bah n a Jezerskem, k i j i h lahko dobite v pisarni doma­čega Turističnega društva, j « prostih še 50 postelj.

R O K O M E T

V tretjem k o l u gorenjske rokometne lige se bodo sre­čali Radovl j ica : Križe (tek­ma bo na igrišču prvoimeno-vanega moj tva ob 10. uri) Tržič B : Savica (9), 2abn:ca :

P R E D D V O R : Grad H r i b — Prost ih je še

17 ležišč. Od danes naprej bo spet

začela obratovati kavarna hotela Evropa v K r a n j u .

V Domu na Jezerskem -'e vsako soboto ne nedeljo ples.

Kar te za ribolov si l ahko nabavite v poslovalnic i Iz­letnika.

Cesta do Jezerskega ;o asfalt irana.

B O H I N J : T u bo ju t r i pr i hotelu - Z ! a -

| torog« t radic ionalna boh in j -j s k a turistična pr iredi tev J »Kravj i b a l - .

Razen tega še ta in fo rma­ci ja , da je v vseh hotelih ob> Bohin jskem jezeru in v p r i ­va tn ih turističnih sobah i 2 dovolj prostora.

Podobne ugotovitve vel ja jo tudi za ostale turistične k ra e na Gorenjskem, za B l ed , Kran jsko goro, Jesenice, T- " " " itd. Cene so že pose-z o i -ske .

Zmotno ravnanje z e n a

kro j em, i n skrbet i , da b i s i z nosit i h kos t imu z moškim, dieto, masažo i n telovadbo kro jem. Ugotavl ja, da so rav -<'hranile ćimdlje l in i jo . no njegove ro jak in je včasih

Antonio Cast i l lo (HljSA L A - F f 1 « nespretne v oblačenju. U V I N ) p a je mnenja, da Posmehuje se nad norcem, k i

Enajst pr i znan ih pariških mnoge žene l jub i jo razs ip- je spomni l , da je lepo, če modnih ustvarjavccv je po- nost i n se oblačijo preveč- po- k bel i torbici nosimo bele ro -vedalo nekaj i z svo j ih i z k u - tratno - in to je napaka. kav ice i n bele Čevlje. D a je šenj, kaj pogosto pogrešajo Y v e s Sa int -Laurent : ženo m e r . a p o l n a ~ bel k l o b u k žene pr i svojem oblačenju, pogosto grešijo v tem, ker " ' t . i n Čeprav ne težimo za tem, da slepo sledi jo modi , namesto bi bile oblečene kot D ior je- da bi ostale zveste svo jemu ve manekenke, pa vendar osebnemu s t i lu , želimo, da bomo dobro i n okusno oblečene. Morda se bomo iz n j ihov ih pr ipomb kaj naučile.

March Bohan (HISA DIOR) p rav i : Mnogo žena Sf ne obla­či u r i pr imerno. Sv i lene ob­leke, nak i ta i n v isokih peta ne bi s n e l e no»iti v dopoldan­sk ih urah. Se en njegov na­svet: izberite s i obleke, k i so enostavne v kro ju , zakaj mo­ški ne vidi jo radi oblek, k i vzbujajo pozornost.

P i c re Ba lma in zatrjuje, d a bi se ženske morale vodno po trud. t i , da bi popravi le te­lesne h:be z dobro i zbran im

K a r i Lagerfe ldt : (ki je po rodu Nemec, ustvarja pa v

žene pogosto izberejo model , k i n j ihovemu t ipu sploh ne ustreza. Svetuje, če so pre-malo samokritične, d a se po-svefctjeio z izvedene

y I,a rode. da je ve l ike Parizu) je mnenja, da žene 0 < m i ' ^ d u 'zmn:o p r a v U n o še vsse premalo pomis l i jo na prav i lne kombinaci je . Tako

čipkaste bluze ne moremo

Nekaj za moške

itf.cke: krila, p l u ­ćno izbrana torbica !ee..iaUko or.emogo-fako lep,> obk-ko sredi človeka. Estt-rel, k; je bi l , proden je začel ćečo kBr iero , pevec svetuje ženam več

i n poguma p r i i z -

Komp l e t za hladnejše dn i . — K r i l o i n plašč sta iz istega blaga i » obrobl jena z usnjem. Za to rabite 3.25 m tvvida (1,40 m širine)

N O G A V I C E IN K R A V A T E — Modn i kreator j i so določili: nogavice i n kravate naj bodo v istem barvnem odtenku. Nogavice, k i j i h izdelujejo iz dralona, grtlona so v s i v i , čr­n i i n bel i barv i . Sedaj se j i m bodo pridružile še kravate v is t ih barvah, k i j i h izde lu­jejo iz tergala.

S R A J C E - Najmodernejše moške srajce imajo tako ime ­novan angleški ovratnik. N a v t rgov in i » I D E A L « dobite bel i osnovi so sive črte. Zve - P*»v praktične gospodinjske čer, ob vseh p r i l i kah , ko naj pripomočke bo moški elegantno oblečen, kreatorj i svetujejo sive n a ­mesto be l ih srajc.

Obleke so sešite Iz volne­nih tkan in a l i tergala. R a ­mena so naravno široka. P r i hlačah je pas malce znižan.

Pulover j i so že dlje v mo­d i . Izdelujejo se iz sintetičnih v laken in volne. Klasični p u ­lover j i z V izrezom i n pulo­verj i z v i sok im ovratn ikom so še letos l jubljenec mo­ških. Barva medu pa je medna barva moških pulo­verjev.

Z a žene, k i kadijo Ženska, k i rada in vel iko ka­

d i mora to svojo -slabost« tu­di p r i lepotni negi upoštevati. Za ustni vonj morate skrbeti . Zobe si vsaj dvakrat dnevno umij te in usta splaknite z ustno vodo. Včasih pojejte po pokajeni cigareti jabolko a l i košček čokolAde.

Lasje se tudi navzamejo d i m a . Zato s i Ia^c umijte en ­krat na teden. Krtačite si l a ­se zvečer in na krtačo dajte kap l j i co par fuma. Koža po­

trebuje tudi večjo nego. Med dnevom s i jo očistite s čistil­no obrazno vodo. Usta so tudi navadno bol j suha, če ste strastna kadivka. Večkrat s i j ih namastite in uporabljajte mastno šminko.

Reke naj vam ostanejo be­le, zato ne boste n ikdar c i ­garete držale ob koncu. Vroč d im povzroči grde madeže i n neprijeten vonj .

Tud i obleke se navzamejo d ima . Pogosto menjajte ob la­

čila i n j i h čez noč razobesite na z r aku . Pulover je i n ple­tene obleke po osmih dneb nošnje operite. Zvečer, ko ste si že umile zobe. ne kadite več. N i k d a r ne kadite na prazen želodec, pač pa po za j t rku. Jejte sadje i n zele­njavo, predvsem p a poma­ranče. D a se zavese v sta­novanju i n oblazinjeno po­hištvo ne navzamejo duha po d i m u , bomo stanovanje vsak dan zračile. N i k d a r ne p u s t i ­te po ln ih pepelnikov ! Ne k a ­dite v ma l i h prostor ih, kot npr. v telefonski celici«

» a d i ••e. N . rt,-

a l i r o k a v i Oijo Obleka n

Jaauet pred terr M ' o j o ble šansonov, tvega: b i r l modela. Hudomušno je še dodal — i n manj tort ic . k i povzročajo nepotrebno z a -valjenost.

Madam G r i s ugotavlja, d a žene vse preveč l jubi jo u n i ­formiranost. Vsaka modna rev i ja prinese več l i n i j , n i se treba odločiti z a tisto, z a katero se množica. Izberite s i l in i j o , k i vam bo pr isto ja la i n poudar i la vašo osebnost.

Jacjnrs Gr i f f e odsvetuje majhn im ženam široke paso­ve i n previsoke pete. V e l i k e žene naj se pa izogibajo ko­ničastih izrezov.

Ju les Grahay (H ISA N I N A RICCI ) T u d i on zatrjuje o pomembnosti modnih dodat­kov. K večerni obleki — ve­černi, k dnevni oblaki — dnevni .

Kaznovanje otrok vers'li ni pravilno

Prav nerodno Je, aa so otroci včasih trmasti bi ne­ubogljivi. Pojavi se vpraša­nje kaznovanja otrok. Mnogi starejši ljudje mislijo, da ie najbolj vzgojno, če malega :r-moglavca zapre<o v temno 5 0 -bo ali klet, da bi mu tako jeza tega, kar >e moderna mladin-: z puhtela. Dolgo pa ;e ie od ska psihologija ovrgla to zmot­no mnenje. Tako kaznovanje otroku ne koristi, pač pa pran gotovo škoduje. Strah, sanjeK

duševna neuravnovešenost so posledica nepremišljenega kaz­novanja. Odrasli vemo, da se otroku v kleti ali temni sobi ne more prav nič zgoditi, otrok pa tega ne ve. V svoji prenapet: domišljiji vidi v vsa­kem kotu »strah* in pričakuje vsak trenutek nekaj hudega. Seveda zato pride včasih pri otroku tako daleč, da st sam? ne upa iti v sobo ali klet, pa čeprav ab belem dr.c.u.

i n t e r v j u r,

režiser) em

Jeanom Renoirjem SPOŠTUJEM

ČLOVEKA S s ta ln im i napor i , da b i m u ušel, zakaj rea l i zem m i preseda. Toda pomaga m i odkr i t i čisto majceno t iste notranje resnice, k i j e ed ina bistvena. De jaasko i m a o p r a ­v i t i s spoznavanjem tega, kar nekdo v resnic i je, t.ste-

Za največji f rancosk i dogodek zadn j ih nekaj mesecev je v r s t i m l a d i h novovalovcev na- vsakem mnenju . L a h k o celo 8a> kar j e v n jem. Potem pa , vk l jub poskrbe l veteran Jean Reno i r s f i l m o m »Le Capora l Epingle«. V e l i k i ustvarjavec ver jamem, d a so vsa mis i j e - k o s i v nekoga p rodr l , j o f i lmov T o n i (1935), V e l i k a i luz i j a (1938), P r a v i l a igre (1939) i n Za j t rk v t rav i (1950) je n ja sama po sebi resnična i n t r e b a * ° pokazat i tud i občin-prek in i l pisanje življenjepisa svojega očeta, slovitega s l ikar ja P . Augusta Reno i r ja , da b i da je n j ihova uporaba t ista, B t v u • • • Toda, veste, vsakdo se še enkrat v r n i l k temi svoje vel ike mo js t rov ine »Velika iluzija«. S f i l m o m »Korporal k i j i m v določenih okolišči- v resnic i naprav i v svo j em Epingle« je Reno i r , k i je nekoč ve l ja l za »najbolj francoskega od vseh f rancosk ih režiser- nah daje vrednost a l i pa življenju samo e n f i lm , po-jev«, spet posta l središče pozornost i f i lmskega sveta. Angleška revi ja »Sight and Sound« ne . . . Ne, ne ver jamem, da i G m Pa ga razbi je n a delčke je ob jav i la obširen, izredno zanimiv interv ju z n j i m , k i ga lahko posredujemo le v nekaj j e nekaj takega - v p leme- l r » ga zopet naprav i , vsako-

nitost, na pr imer , k i j e ena 1 0 : 3 1 s c i s t < > nekaj malega t e m e l j n i h . . . sprememb. Neko tako imeno-

s k o p i h od l omk ih .

L a h k o začnem z vpraša­njem o vašem novem f i l m u » L e Capora l Epingle«? K a k ­šno snov ste s i i zbra l i zanj?

N isem s i je i zbra l , nekdo mi j o j e predlagal. Zgodbe

i n Toda obstajajo tud i združe- J^JJ se m i , da se sporni vano kva l i te to l judje prece-

»Veliki i l u z i j i - v tem, da gre za zgodbo o pobegu, čeprav so seveda med n j i m a raz l ike vseh vrst. Ze samo dejstvo, da gre za zgodbo o pobegu, me privlači, zakaj človek uživa v tem, da sam 6ebe ponovl ja, da se vrne k ena­kemu de lu in odkr i va va r i a -

da j e tud i on m i s l i l tako. O n je dejansko prez i ra ! do-

V gledališču j e svoboda m i š l j i j o : m e n i l je, d a j e to ker je tam d isc ip l ina . ^ umetn ika največja možna

a . £ M m E T l S t a S t r a & n a S t V a r P r i f i l m U nevarnost. " j e možnost, da 6e giblješ n a -K e r je preveč muhasta . . ,

Ne, ne to. C i s to preprosto

Pregraje med narodi med razredi se morda res valne s i le , predvsem v na- kako "s te pred k a k i m i n J u J e j o bolj kot skoro kate -rušijo, kot pravite, toda ži- činu življenja i n zbliževanju | r e m i ' a ] j štirimi le t i de ja l i - r o k o l i drugo: domišljijo, v imo v svetu i z dveh v e l i k i h j e z i k o v . . . „ v f i lmu sem povedal skoraj ^ v k a r s em p isa l knj igo o delov - Vzhoda i n Zahoda, Verjetno v a m j e znana vse: v gledališču najdem * v o j e 1 X 1

t ° ^ t u _ i n J ^ 1 f*™' A l i mis l i te , d a lahko vzpo- skup ina v A n g l i j i , k i so j i neke vrste s vobodo . . .-«

nisem poznal , toda ko sem stavimo resnično koeksisten- pnvi\i ».jezni mladeniči-, i n jo prebral , se m i je zdelo, co? A l i v idite kakšno rušenje v e s t e z a pomen, k i ga on i v e č j a k e r j e i a m (

da je to snov čisto zame, teh pregraj? pr ipisuje jo ide j i 6nov, v kater i se lahko po- Da , do neke me r e . . . Jaz st i — mnenju, čutim kot doma. Podobna je popolnoma ver jamem v bab i - gledališče mora l a odražati i n tanko tako kot želiš. "Rečeš:

Ionski stolp i n m i s l im , da kr i t i z i ra t i družbo okol i se- ^Torej razložiti moram to vse take zgodbe, kot je t ista be . . . Rad b i vedel, kaj ta čustvo i n to bom s to r i l tako, o babi lonskem stolpu, k i j i h beseda, angažiranost, pomeni d a s »fiashbackom« po- gre za to, d a je b i l moj oče j e antična zgodovina polna, v a m - kaza l , ka j se j e t emu člove- skromen človek, k i n i ve r j e l , niso brez pomena. Zgodbe Gotovo je, da ima neki po- k u pr imer i lo , k o je i m e l dve da b i b i l a njegova o d k r i t j a so morda simbolične, s t var i men. Toda o tej »angažira- leti.« Seveda je to zelo p r i - dovolj pomembna a l i dovo l j se n iso dogajale za isto s tvar : nosti« imam prav tako mne- kladno, toda to tudi s lab i . Ce razno l ika , d a b i zan imala ob -težnjo človeštva, da b i 6e nje kot o većini splošnih s i pr is i l j en , da razložiš n je - činstvo. M e n i l je, d a j e p r a -združilo. Politično vzeto je pojmov: pomen pridobi jo govo čustvo enostavno z n je - v a umetn ikova naloga v s r k a t i

cije v n jem Seveda pa je to t o zgodovina 6veta — zgodo- šele v konkretnem pr imeru , gov im obnašanjem, prinese mater ia l , ga predelat i i n nato popolnoma drugačen f i lm kot v i n a -rimskega imper i j a i n Pelješ se i n vidiš zelo revno d i sc ip l ina s 6eboj tud i neko da t i napre j . O b l i k a n i važna: »Velika iluzija«: zgodba se v s e h kasnejših poskusov, da oblečenega človeka, k i šepa svobodo. De jansko brez d i - l ahko j e to Picassova k u b i -dogaja leta 1 9 4 0 i n to pome- ^- O D r i o v i l i r i m s k i imper i j . V po u l i c i : a l i ga vzameš v sc ip l ine sp loh n i svobode, stična ob l i ka , Mondr i anova n i , da pr ipada drugemu t e m t r enutku j e 6vet očlvid- avto a l i ne? To je angažira- zakaj če te n i , se človek i z - abstrakci ja a l i njegova last« s v e t u - no razk lan na dvoje; m i s l im , nost, a l i ne, čisto določene m i k a d isc ip l in i ranost i , k i s i na f igurat ivna tehnika. Toda

K a j so po vašem tiste res- da pregraje resnično so, če- vrste. Toda ka r se tiče anga- jo je sam naložil, ta p a j e n i ver je l v idejo človeka ko t nične raz l ike med obema prav s i moj inst inkt prav i , žiranosti na 6plošno . . . V e - res grozna. Mnogo bolje je, boga, k i j e sposoben us tva r -obdobjema — med 1915 i n da j i h n i . Mogoče smo de l ste, jaz ne morem ver jet i v če so omejitve naložene od j a t i i z nič. Resnično je so -1940? nekega prehodnega obdobja, splošne pojme, res, sploh ne zunaj . glašal 6 t isto Lavo is i e r j evo

Pa , petindvajset let je cela ko bodo resnično ve l i ka po- morem. Preveč se t rud im, da V vsej svoj i kar i e r i , se m i misl i jo , k i jo gotovo poznate:" generacija. In v e l i k i pre- dročja — končno j i h je na b i spoštoval človeško oseb- zd i , ste se vedno vračali k » V na rav i se nič ne us t va r i , obrat n i bi la zadnja vojna, svetu več —"stopi la na mesto nost. da ne b i čutil, na dnu , rea l i zmu, v kakršnih ko l i nič se ne i zgubi , vse se p r ^ t , ampak 1914. leta. L judj3 zad- starega roja ma l ih narodov, da mora b i t i zrno resnice v ob l ikah se je že pojav i l . obraza . . . « No, to j e tisiš^ nje vojne so prišli po pre ­obratu, l judje 1914. pa so se m u približali, ne da b i se zavedal i , da bo prišel kakšen preobrat. — Boie ld ieu i n M a -rčchal i n Rosenthal — osebe i z »Velike iluzije« b i b i l i presenečeni, ko bi j i m kdo deja l : »Veste, čez nekaj let bodo ta pojmovanja narodov izg ini la . Narodov ne bo v e č « Mogoče b i b i l i l ahko razume­l i , da bo prišlo do socialnega preobrata, do štapljanja raz ­redov — o tem je mnogo go­vora v »Veliki iluziji«. Toda n iko l i j i m ne b i b i lo prišlo na misel , da b i b i l svet l ah ­ko drugače politično razde­l jen . . . In denar se razde­l juje drugače, tako da so ljudje v vodstvu drugačni l judje, i z drugega slo ja. E v ­ropa leta 1914 je b i la še ved­no v rokah pol i t ikov, čeprav so t i že b i l i služabniki i n d u ­str i jskih i n finančnih intere­sov. Danes po l t i k i ne pome­ni jo več dosti : živimo v dob i upravnega aparata, p laner­jev. A l i n i b i la druga sve­tovna vojna bolj kot vse d r u ­go vojna organiziranosti? Dejansko je b i la organizaci ja — v tovarnah prav tako kot na bojišču — tista, k i je po­raz i l a Hi t l e r ja , ~

Kather ine Hepburn je v odličnem f i lmu ameriškega režiserja S idneva Lume ta »Dolgega dneva p o t o v a l - v 7!<?r« ob l ikova la vlogo matere, k i se vda a lkoholu. Delo je zastopalo Z D A na fest iva lu v Cannesu. k j e r so idrs e lava i i g ravc i v n j em dob i l i skupno nagrado z a svojo igro " " •

N M M B J I Mfr «4>isk - pri Mr . A l be r t « K M -del lu - jo bi) Malo nekaj t i .u ,e «a . Mr. Kiddcll jr bil p« poklicu polagal Urjv. Pogovor sla spremljala oči vidno razburjena gospa Riddello-va x ropotanjem posode, ki jo je pomivala, in pes .ki je ležal pod mizo. z remanjom. medtem ko je M r . RJddell sam kar očitno kaza l svoje sovražno stališče do na ju obeh, z last i pa do Poirota. To je bil neotesan velikan širokega obraza in nezaupnih, majhnih oči. Jeznor i to je bu l j i l v na ju čez rob skodelc, ki je stala pred njim na mizi.

»Sem že vse povedal, ka r sem imel povedati,« je robantil. »Kaj pa me vse skupaj pravzaprav br iga ! Vse sem povedal na po l i c i j i , da , zdaj naj pa še enkrat znova čvekam vse, ker sta prišla dva preklicana inozemca od k d o ve kod!«

Poirot me je skrivoma pogledal in se muzal. »Saj vas kar dobro razumem, toda, kaj hočete! Za umor gre, pa je treba biti previđen!«

»Povej gospodu raje, kar veš, Bert,« je de­jala žena nemirno.

»Ti pa ne opletaj z gobcem,«! je tulil velikan. »V i se pa. niste prostovoljno javili policiji,

kajne?« je mehko kot po olju pripomnil Poirot. »Cemu pa, za hudiča, kaj me pa briga!« »Seveda, seveda, vsak po svoje,« je dejal

Poirot mimodušno. »Dogodil se je umor — poli­cija hoče vedeti, kdo vse je Ml • lokala — pa bi bilo - dejal bi - naravneje, če H bili prišli sami od sebe.«

»Jaz imam svoje delo! Bi že sel sam — kas­neje enkrat —«

»Tako pa je policija zvedela od druge strani, da so med drugimi videli vstopiti • Asherjev lokal tudi vas in je morala priti k vam. AH je bila po l ic i ja zadovoljna z vašimi podatki?«

»Zakaj pa ne?« je ves divji vprašal tudi Rid-dell i n — ko je Poirot skomign i l z rameni , je zarohntf: »Kam pa cikate, gospod? O meni ne more nihče reči nič slabega! Saj vsak dobro ve, kdo je staro sprav i l s poti — t ist i pesjan — njen mož!«

»Saj njega ves večer n i nihče v ide l v bližini l oka la — pač pa vas!«

K o sva stala na pločniku, je trenutek pomi­s l i l , potem pa je prečkal cesto. T r a f i k i nasproti je b i la prodaja lna sadja, ena t is t ih t rgov in , k i imajo večino svoje zaloge kar pred v rat i na u l i c i . Polg lasno m i je Poirot da l nekaj navodi l , potem pa jc vs top i l v trgovino. Dve minuti na'o sem mu sleda. Pogajal sc je za ceno glavice solate. Zahteva l sem k i l og ram jagod. Poirot sc je živahno pogovarjal z debelo žensko, k i mu je stregla. »Tedaj se je dogodil umor prav vam nasprot i , kajne? Zares je moralo b i t i to za vas zelo razburljivo!«

Debelušna ženska gotovo ves dan nt pripo­vedovala ničesar drugega kot o umoru, zato je b i l a teme že pošteno naveličana: » L e čemu stoje l judje t am na k u p u i n zijajo v prazen nič? Saj zdaj n imajo ka j videti!«

»Včeraj zvečer pa j c b i lo to nekaj drugega, kaj?« j e de ja l Poirot . » V i ste morda še celo sami v i d e l i mor i vca — ve l ikega svetlolasega moža z brado, aH ne? Rus je b i l menda, sem s l i ša l . . . «

»Ka j , kaj?« Debeluška je k a r p lan i la po­konc i . »Rus, ste dejali?«

»Policija ga je že a re t i ra la , pravijo.« »Ne ,kaj takega! T i l jub i bog ! Ženska je od

razbur jenja spet postala zgovorna. -Ino^emec, pravite?«

»Tako bo menda, d a ! M i s l i l sem, da vam je znano.« P a da ga niste v ide l i ? To je res čudno!«

»Videla, hm, v i de l a ! L a h k o b i ga b i l a res v ide la k o imamo pa ravno zvečer to l iko opra ­v i t i p r i nas- Ve l i k , svet lolas? Morda sem ga res videla, pa človek ne more biti pozoren na vsakogar, ki gre tod mimo!«

V r s t a je bila na meni. »Oprostite, gospod,« sem dejal Po i ro tu , »dovolite, da vas opozor im na zmoto 4! Prav i te , velik svetlolas? K j e pa! Ma jhen pa črnolas, so m i rekli.«

N a s i a l a je živahna debata, ki so sc je ude­leževali debela t rgovka ,njen suhotni možic in hr i pav učenček. Nič manj kot štiri majhne

črnolasce so opaz i l i , učenček pa je natančno v ide l ve l ikega svetlolasca, a je b i l golobrad.

Končno sva s Po i ro tom ime l a vsak svoj za­voj , s top i la sva n a cesto in prepust i la žrtve naj ine spel j ivost i usodi. P r ep i r a l i so sc, k>t sva slišala še na cesto, še k a r napre j in redno huje.

p r M r v a i l l mm ca j i m km t r o j i , k i mm med i r m prišli v trgovino.

»Cemu vse to, Poirot?« s.em vprašal nekol iko nejevoljen.

»Za vraga, hotel sem le izvedeti , a l i b i za­paz i l i tujca, če bi morda vstopi l v trafiko.«

»A l i bi nc b i l i mogl i kar naravnost vprašati tega — brez vseh teh laži?«

»Ne, dragi mo j ! Ce bi b i l enostavno vprašal, potem b i sploh ne b i l dob i l odgovora. Zd i sc m i , da ne veste, k a k o preprosto l judstvo reagira na d i rek tna vprašanja. Z nezaupanjem i n za ­radi tega rezervirano. Ce bi b i l zahteval od teh l jud i pojasni l , b i postal i zakrkn jen i i n zapr t i sami vase kot ostrige. K o pa sem začel jaz ne­kaj t rd i t i , i n sicer nekaj , kar j i m je b i lo čisto tuje, i n k o ste potem še v i začeli t emu ugovar­ja t i -so l judje začeli govorit i sami od sebe, ne da b i j i h bi lo treba pros i t i . Razen tega vemo, da imajo l judje tod ob tej u r i ve l iko posla, to se prav i , da se vsakdo br i ga le sam zase in za svoje delo, dal je sva zvedela, d a je ob tem času promet dekaj živahen — naš mor ivec s i je i zbra l pr ipraven čas, Hast ings.

Pomolčal je trenulefk, nato pa nadal jeval z najhujšimi cčitki? »A l i res n imate i skr ice pa ­

met i , i las t ings? Naročil sem vam, da vstopite v l oka l i n kup i t e k a r k o l i — k a r k o l i — v i pa s i izberete prav j a g o d e . . . zdaj zdaj se v a m bodo razlezle i z vrečice i n v a m pokvar i l e vso obleko.« Precej osupel sem opazi l , d a je res, na k a r me je opozor i l . Naglo sem podar i l jagode fantičku, k i je b i l zaradi nenavadne radodamost i čisto zmeden i n je dokaj nezaupl j ivo spreje l dar . Po i rot je deda l k t emu še glavice solate, k i s i j i h je nabav i l i n s tem dečkovemu začudenju šele tako rekoč posadi l krono na glavo. — Toda Poirot še n i odnehal. » V tak i preprost i t r gov i ­n i c i vendar nihče ne kupuje jagod! Jagode, i d niso sveže odtrgane, se v t rgov in i vse zmečkajo in odcejajo sok. Banane vsekakor — a l i j abo lka — a l i navsezadnje glavico ohrovta — na noben način pa n«? jagod!«

» K o m i pa v t istem h i p a n i prišlo nič pa ­metnejšega na misel,« sem se skušal opraviče­va t i .

»No , veste k a j ! To pa vaši domišljiji ne i z ­stavl ja ravno najboljšega spričevala,« je o d v r n i l strogo. Obstal je n a pločniku. Hišica i n l oka l desno od Asher jeve trgovinice sta b i l a prazna. V oknu je v i se la tabl ica z nap isom: O d d a m o ! T u d i n a l ev i je stala ma jhna hiša z zelo u m a ­zan imi zavesami n a okn ih . Hišnega zvonca n i b i lo , zato je Po i rot uporabi l to lkalo na v ra t ih .

Cez n cika j časa je odpr lo v ra ta s i l a zanemar­jeno dekletce; n j en nosič je k a r v p i l po m a m i ­nom robcu. »Oh, « je dejalo dekletce i n nezaup­l j i vo s t rmelo v na ju .

»S tvojo mater jo b i rada govorila,« je p r i ­jazno d«.'ja] Poirot .

SJcHli l Jc nu.Ik . L - so l i t ! aJ( pcltt«Ja4(h sekund, preden naju j « dekle razumelo, nato pa Je pre ­sunljivo zaklicalo po stopnicah navzgor: »Mati, nekdo bi rad govor i l s teboj.« nato pa jadrno izginilo.

Ženska ostr ih potez se je nagni la Čez stop-nišeno ograjo, potem pa je prišla po stopnicah do na ju : »Kar n i ka r preveč* ne oprezajta tod oko l i , škoda časa! Vse zastonj, ne bosta nič o p r a v i l a . . . « je začela, toda Poirot je že p r i ­vzd ign i l klobuk i n s čudovitim poklonom de ja l : »Dober večer, madame! Od »Večerne pošte« sem. A l i b i nama ne b i l i proti odškodnini petih funtov pr iprav l j en i poročati o svo j i sosedi Mrs. Asherjevi?«

»Nazadnje b i hotel i reči, da sem stor i l jaz? Ne bo se vam posrečilo! Kakšen razlog pa naj bi b i l ime l za to? D a b i ukrade l zavojček tobaka? A l i mis l i te , d a sem . . . ? «

Grozeče se je d v i g n i l s stola. Njegova žena je kričala: »Bert, Bert , ne govori t ak ih reči, nazad­nje bodo m i s l i l i , da si . . . «

» L e mi rno , drag i moj,« je dejal Poirot, »jaz bi le rad vedel , ka j ste ime l i oprav i t i v l oka lu . K e r m i nočete povedati , se m i zdi — kako bi de ja l — to ma lo čudno.«

»Kdo vam noče povedati, kdo?« M r . R idde l l se je spust i l nazaj na stol . »No. zaradi mene!«

» V l oka l ste vstopi l i ob šestih?« »Da — a l i eno, dve m inu t i kasneje. K u p i t i

ste hotel nekaj cigaret. Odpr l sem vrata —« »Bila so torej zaprta?« »Da. M i s l i l sem, da je trgovina že zaprta —

pa n i b i la . Vs top i l sera. N ikogar n i r:)i!o. zato som čakal. Vse t iho ! N ikogar od n ikoder ! P a sem spet šel! To je vse !Ste zdaj siti!«

»Trupla za prodajno mizo niste videli?« »Nak, in v i bi ga tudi ne videli, razen če bi

ga iskali.« »Ali je kje ležal kak vozni red?« »Da, s hrbtom navzgor. Mislil sem si, da je

stara morda morala hitro z vlakom proč, pa je pozabila zapreti U tal.«

»Ali niste morda vozni red dvignili ali od­r i n i l i stran?«

»Niti dotaknil sc ga nisem, zlr.dja uma anega! Samo to. kar sem vam povedal, sem slciil in nič drugega.«

»Morda ste videli koga iti iz lokala, preden ste vstopili?«

»Nak! Vedel bi lc rad, z a k a j bi mi radi pod­taknili . . . «

»Nihče vam noče ničesar podtaknili — za­enkrat . . . Pozdravljeni, gospod!«

Možakar je odprtih ust z r l za nama, ko sv« odhajala.

Na cesti je Poirot pogledal na uro. »Ce prav pohit iva, doseževa še vlak ob sedmih in dve m inu t i . L e brž pot pod noge!«

VIII.

DRUGO PISMO

Kak, kaj?« sem vprašal radoveden, ko sva sedla v praznem kupe ju prvega razreda i a je brzec zapust i l Andover.

»Zločin.« j e dejal Poirot resnega obraza, » je stor i l možak srednje rast i , rdečkastih las, k j škili na levo oko. Desno nogo ima hromo i n pod levo ramo ima znamenje od rojstva.«

- »Poirot ! « sem v z k l i k n i l . V prvem h ipu me je res potegnil, njegovo mežikanje pa m i je izdalo resnico. »Poirot,« sem deja l očitajoče.

»Mon ami , ka j hočete? Gledate me kot zvest pes i n pričakujete od mene odgovora ko t od Sher iocka Holmesa. Resnica pa je ta, d a prav nič ne vem, kakšen je morivec, kje stanuje, najmanj pa, k a k o ga naj primem.«

»Ce b i zapusti l vsaj kako sled,« sem m r m r a l sam zase.

»Ah, s led! Vedno sanjarite o s led i ! Za l , nI k a d i l cigarete i n n i zato post i l nič pepela, n i t i n i potem stopi l n a čik s čevljem, k i b i b i l pod­kovan na prav svojevrsten način. Ne — n i bal tako uslužen. Imamo pa vsaj vozn i red. T a ABCj to je sled po vašem okusu.«

»A l i misl i te , d a ga je pozabil?« »Seveda ga n i ! Namenoma ga je pus t i l ! Prst«

n i odt is i dokazujejo to. »Toda saj n a voznem r eda n iso našli ami

•benih!«

in

Nocoj p a v e č e r j e 2£ c l pe t

I Z P R I H O D N J E Š T E V I L K E > K L R I R C K A «

Par t i zan i so b i l i že v l e tu 1942 redni obiskovavci naše hiše. Včasih so me pTosili, da j i m kaj skuhamo, včasih pa je mama sama postavi la j ed prednje na mizo.

V decembru istega leta pa se je star im znancem p r i d r u ­žil še en nov. Visok, oboro­žen s pištolo in vec bombami okrog pasu, oprtan z daljno­gledom, čutarico. usnjeno tor­bo in morda še s čim drug im j e s top i l čez prag. Levo oko m u je pok r i va l a črna obveza.

Radovedno sem ga opazo­va la i n p r i tem j n i s l i l a , a l i bo tud i ta, k i se na videz n i zdel , tako pri jazen in domač kot njegovi tovariši. V tena se n i sem zmoti la . K m a l u je postal naš najboljši pr i jate l j . Kasne je se je večkrat oglasi l eam a l i z d rug imi tovariši. Vede l n a m je povedati to l iko zanimivega, da smo ga pogre­šali .če ga nekaj d n i n i bi lo.

M a m a je spoznala, da zelo rad je ajdove žgance, zato j i h je vedno skuhala , če je ime la moko.

Nekega večera je spet p r i ­šel 6am. N i čakal, da bi ma ­m a sama odločila, kaj bo skuha la . Morda se je bal. da ne b i b i lo ajdovih žgancev, zato n i imel n i t i časa voščiti dober večer .ampak je že skoraj na pragu dejal , ko je zagledal mater: »Mat', nocoj pa ajdovih žgancev za pet in latv ico topljenega mleka.« M a t i je neko l iko začudeno pogledala: zakaj kar za pet, k o pa je vendar prišel sam? K e r pa je mis l i l a , da pridejo tovariši 'za n j im , je postavila lonec v peč in latvico mleka. K o je b i la večerja pr iprav l je ­na, ga je mati vprašala, kje so njegovi tovariši, da b i šli k večerji. »Kar v hišo pr i ­nesite, bodo takoj prišli.«

M a t i res prinese, vendar to­varišev n i bilo. On pa vsta­ne, gre iskat pet žlic. j i h raz­de l i po mi z i , m leko natoči v pet skodel ic , se usede za m i ­zo in povabi starše i n na ju s sestro k večerji, rekoč: »Do­bro vem, da kuhate žgance 6amo za partizane, sami pa jeste močnik.

K a r v i privoščite meni , t u ­d i jaz vam, zato se ka r use­dite Sn lepo pojejmo. saj vem,

da že dolgo niste ime l i po­štene večerje.«

Spogledal i smo se. Njego­v e m u vab i lu se n ismo odre­k l i ; vedel i smo, d a dobro po­zna naše premoženjske raz­mere.

Za jemal i smo i n se prisrč­no nasmeja l i njegovi pote­gavščini. M a t i pa m u je re­k l a : »Še štirikrat bi l ahko jedel ajdove žgance, sedaj boš pa zato prikrajšan.« »Nič zato,« j i je odgovori l , •bom pa štirikrat z v am: jede l močnik.«

Na dvoma, da so se pa r t i ­zani na tako tovariške i n prisrčne načine k a r vraščali v družine, kot se je vraste l »enooki« L u k a v našo d r u ­žino.

P A R T I Z A N I N S O J A

M l a d part izan je našel v gozdu šojo, k i je pad la iz gnezda. Ce ne b i pokr i va l gozdna t la tako debel mah, bi se gotovo ubi la . Le ta t i še ni znala, pa tudi mogla n i , saj je b i la še skoraj gola. Čivkala je in prosi la pomo­či. Part i zan ni dolgo pomiš­

l ja ! . V t a k n i l jo je v žep i n splezal na drevo. S&rbno jo je položil v gnezdo, k jer so čakali nanjo trije bratc i .

M i n i l o je leto i n nekaj dn i . Par t i zan je zaspal v gozdu. N i t i najmanj n i s lut i l , d a gre proti n jemu četa sovražni­kov. Tedaj pa so pr i le te l štiri šoje i n na vse glas kričale. Par t i zanu se je zazdelo, da nekdo s hr ipav im glasom opo­zarja: Švabi, Švabi! Zd ram i l se je i n zagledal Nemce. Pravočasno se je umakn i l v svojo brigado.

Strašen potres, k i je pred k r a t k i m spremeni l v p rah cela mesta v Perz i j i , je ostal zapisan tud i na f i lmsk ih t r a k i h . \"a površini 40.000 kvadratn ih k i lometrov je b i lo vse porav­nano z zemljo.- Ostalo je samo kamenje, število s m r t n i h žrtev dosega 20.000 l jud i , ve l iko je telesno poškodovanih,

oko l i sto tisoč l jud i pa je ostalo brez strehe.

Z V E S T O B A D O G R O B A

Spomenik »Bobbj ju« stecu Grey

K o je v letu 1858 umr l pa- po smrt i st ir John Gray v Grey f r ia rsu pri Ed inburga, sta ga na po­kopališču spremlja la samo njegov pes -Bobbj-« i n va ­ški grobar. -Bobbj« . k i je

P r i grobu je ostal štirinajst dn i nepretrgoma, dokler končno ni zaradi i z ­nemoglosti pogini l . Samo en­krat v opoldanskem času j c zvestemu psu

v škotskem me- imel gospodarja neizmerno »Eobbv« za trenutek zapu-friars rad. mu je o«tal zvest tudi st i l pokopališče, da bi se na- darja.

jedel v hiši gospodarja, k i mu je služil.

Pred k ra tk im so temu zve­stemu psu postavi l i v G r e y -fr iarsu spomenik, k i ga p r i ­kazuje v drži, kakršno je i m e l pred grobom svojega gospo-

Č B O 6 ! O

nor, TI

LfiHt7fL'll ven.

7 V I > R F . C \

S m e h m e d

delovnim časom VESTNOST

— že dobro, ga bom pa počakal.

VSILJIVOST

— Končno sem zvedela, da je ta tip, ki že tri dni sedi v pisarni in ne premakne oči s tebe, uradnik zavoda za racionalizacijo dela.

' — K a j res mir l i t e , da b o m k u p i l avtomatičen stro j i n zamenja l ta dragocena b i t j a .

UGLED KRITIKOV

Prijatelji so se pogovarjali s polj­

skim pisateljem Bjleslavom Pru­

som. Eden izmed njih pravi:

— i čudi me Boleslav, da se ti

sploh ne oziraš na pisanje kritikov.

— Neumnost ! Kdo se pa ozira na kr i t i k e? ! Povej ml, aH si že kdaj videl kakšen k i p na čast nekemu k r i t i k u .

Križanka št. 57 t 1 I 1 4 1 4 7

1

• n

m

H | | i

t 14 «1

t« [47 1 I1* 1 1

K R I 2 A N K A ŠT. 57 ( l ik št. 53) Vodo ravno : 1. minera lna voda, 8.

g lob insko Kamenje, 9. začetnici izu-mite l ja d inami ta , 10. izmerjena vi­šinska točka, 11. ribiška mreža, 12 lun ina mena, 14. i ta l i j ansk i spolnik, 16. dek l i ca v oskrb i p r i tu j ih starših, 18. v rs ta v bo tan ik i in zoologi j i .

Navpično: L poželenje, 2. indu­s t r i j ska rast l ina , 3. okrajšan veznik, 4. pr i znana vrsta francoskega vina, 5. mesto pod Fruško goro, 6. s u k a nec, 7. oče, 11. pro izvod gorenja, 12 angleška kra t i ca za gospo, 13. zal , mikaven , 14. vzdevek bivšega ameri­škega prezidenta, 15. izrastek na gla­v i , 17. av tomobi l ska oznaka Niša.

REŠITEV KRIŽANKE ST. 56 Vodoravno : 1. košarka, 7. okop i ,

8. šota. 9. O M , 10. apar tma, 12. R I , 13. tein, 14. omika , 15. a lmanah.

d o k u m e n t i #) d o k u m e n t i # d o k u m e n t i # d o k u m e n t i t d o k u m e n t i • dokument i • d o k u m e n t i «> d o k u m e n t i * dokument i

»Dnevnik Davida Rubinowiczn je avtentičen dokument nacistične­ga nasilja nad židovskim prebivav-stvom Evrope. Dvanajstletni David ga je pričel pisati marca 1940. leta, zadnji ohranigni zapisek pa nosi datum 1. juni] 1942. Gre za pet šolskih zvezkov, popisanih s skrb­no otroško pisavo. V izropanem stanovanju Rubinotviczovih ih je našel neki sosed. Zvezke je skril v kašči. Neka) let zatem so jih med pospravljanjem vrgli na smetišče. Tam jih te našla neka ženska in izročila 1'udem, ki so dnevnik pri nesli založbi.

Rubimvviczevi so bili družina pol-ikih podeželskih Židov. Oče malega Davida >c imel trgovinico z mlekom v vasi Krano. Spomladi 1942 so esesovci nagnali Žide iz okolice v mestece B ̂ dzentyn, k cr so živeli v zbirnem o?t t v strahot­nih razmerah. Od tam sc nh ne­kega dne v živinskih vagonih od­peljali v smrt. . .

Dnevnik -e napisan i preprosti­mi besedtmi otroka, ki e doživ-Ijel neizmerno zlo. Ni rr.cila, s ka­terim bi lahko tehtal: trpben e milega Davidi in vseh, ki so do­življali podobno nacistično preza-r.-ane. Po običanih zakonih psiho­logi e bi moralo doživeto zlo oto­pi!: malega D.izida, vendar ber?-mc na<-'rctno: otrok noče mx'*če-tan a :n prav zato, ker niti ne obi'žue, so njegovi zapiski en-a nt .'ra»v.?i:čne'čl h in močnih obtožb t-cistične"i r<rcma in ludi, kakr­šen jc b;! Eichmann, ki ga ie v 'rraelu doletela Pravična kazen.

Vas Kra jno , naselje B i e l i n v , •mestece Bodzetntvn i n Suched-niow ter drug i k ra j i , k i j i h sreča­mo v d n e v n i k u , so v okrožju K ie l ce . To okrožje je bi lo za časa nacistične zasedbe Pol jske v o k v i ­r u področja Radom. V to področje so sodi la še posebna mesta R a ­dom. K i e l c e i n Censtohova. Po podatkih z 10. marca 1940 je na tem področju, k; je mer i lo ca

L E T O 1940 21. M A R E C . Zgodaj zjutraj sem

šel skozi vas, kjer stanujemo. Od daleč sem vide l na steni t i gov ine razglas. Nag la sem stopi l t ja, da bi ga prebral . Razglašali so, da se Z id je ne smejo več voz i t i z avto­mob i l i . (Vožnja po železnici je b i la že zdavnaj prepovedana.)

M a l i Dav'd i m a p r a v , zakaj že 26. jan. 1940 je g e n e r a l n i g u v e r -

D N E V N I K Davida Rubinowicza 20.500 kvadr . metrov, živelo 2 m i ­l i jona 726.516 preb iva vcev. M e d n j i m i je b i lo nad 3(30 000 2idov. V okrožju K i e l c e je po poda tk ih . i z leta 1941 preb iva lo le 33 000 2:dov.

Po H i t l e r j e vem zakonu z 12 ok­tobra 1939 so i z osrednj ih po l j sk ih pokra j in us tanov i l i tako imeno­van i generalni guvernement. P r ­vega avgusta 1941 so Nemc i to umetno tvorbo razde l i l i na pet področij. Gene ra ln i guvernement je razen radomskega področja ob­segal še štiri podobna: varšavsko, krakovsko , lub l insko i n gal ic i jsko.

V vasi K ra jno je pred i zbruhom druge svetovne vo jne in do konca 1942 leta živelo le sedem židov­s k i h družin, v sosednj ih nase l j ih še manj .

nor Hans Frar.k prepovedal 2idom s posebnim ukazom vožnjo na cestni železnici, avtobusu, itd., 20. febru­arja 1941 je i žila njegova odredba, po kateri Židje v vsem generalnem guvernementu niso smeli uporabljati nikakršnih voz r l . Frankova odredba je bila povezana s splošno politiko okupacijskih oblasti, ki so ustanav­ljale posebne žrdovske četrti — gete. 30. JUNIJ. Slabo se počutim,

imam vročino. Mama je dejala, naj ležem v posteljo, vendar nisem hotel, potem pa sem legel. Dobil sem gr ipo in nobena jed mi ne tekne več. Pojedel sem Ie malo ovsene sluzi.

7. JULIJ. 2e teden dni sem bolan, danes mi je malce bolje. Sedel sem k oknu in gledal sko­

zenj na zelena p:>lja. Vesel i lo me je, zakaj ves teden nisem nit i pogledal skoz i okno.

U . J U I I J . Počutim se zdravesa. Odše, sem že na dvorišče, sijalo je sonce in bilo je vroče. Ves dan sem bi l zunaj , ker ne vzdržim več doma.

16. J U L I J . Dan za dnem sem bolj vesel — po bolrvo i . K a k o radostnejši in sončnejši so dnev i .

5. A V G U S T . Občinski s lu^a je pr i j e l včeraj k Schulze ju* . da m a ­rajo vsi Zidje z družinami na občino k registrai-ij i . T a m smo ostal i nekuj ur. zakaj starešin? so vo l i l i židovski starešinski svet. Potem smo odšli domov.

Reg stracija je bila povezana z ukazom, da se morajo Zidje od 14 do 60 let udeleževati del za okupa­cijske sile. Frank ;e že 28. novembra 1939 ukaza!, naj Z ;dje ustanovijo-svoje židovske svete (Judenrate). Te ustanove so nasploh zelo dosledno izvajale nemške ukaze. V nekaterih vaseh so zaradi odmaknjenosti in posebnih pogojev ustanovili takšne svete šele pozneje. 12. A V G U S T . Že ves čas vojne

se sam učim doma. K a d a r se spomnim, kako sem hodi l v šolo, m i prfvro solze. Danes pa moram biti doma i n ne smem n ikamor . In če pomis l im, kako se vo j sku­jejo po svetu, koliko l j ud i pade vsak dan zaradi krogel, plina in bomb, epidemij in drugih sovraž­nikov človeštva, mi mine veselje do vsega.

* Nemški zaupn ik oz i roma župan v vasi . (Nadal jevanje sledi)