BANKARSKI_INSTITUCII

1. PRINCIPI NA BANKARSKO RABOTEWE

Bankarskite institucii za efikasno izvr[uvawe na svoite aktivnosti

neophodno e da po~ituvaat pogolem broj principi me\u koi najva`ni se:

princip na likvidnost;

princip na sigurnost i efikasnost na vloùvaweto;

princip na rentabilnost i

princip na transparentnost.

1. 1Princip na likvidnost

Bankarskite institucii se najstari i najzna~ajni u~esnici na finansiskite

pazari koi[to imaat javen karakter. Javniot karakter pretpostavuva postoewe

na razvien sistem na kontrola. Ovaa kontrola e naso~ena pred se kon

performansite na bankite, nivniot kapital i upravuvawe, a vo posledno vreme

i kontrola na rizicite so koi se soo~uvaat. Imeno, bankite rabotat i

raspolagaat so tu\i izvori na sredstva, kako [to se: depozitite na delovni

subjekti i fizi~kite lica, [tedni vlogovi vo naselenieto, koristenite krediti za

likvidnost od doma[ni i stranski banki, koristenite stranski kreditni linii,

pribranite sredstva vrz osnova na izdadenite sopstveni hartii od vrednost i sl.

Pribranite sredstva od deponentite, bankarskite institucii se obvrzani

da im gi vratat na sopstvenicite, spored dogovorenite uslovi. Dokolku, pak,

tie sakaat predvreme da gi povle~at svoite sredstva od nea vo bilo koj

moment, taa treba da bide sposobna da postapi spored nivnite barawa i

pritoa da ne ja dovedi vo pra[awe sopstvenata likvidnost .

So ova vsu[nost se potvrduva likvidnosta na bankata, kako nejzina

sposobnost vo rok da gi podmiri site svoi vtasani obvrski. Poradi toa,

neophodno e od strana na bankata da se po~ituva principot na likvidnost,

zaradi obezbeduvawe stabilno i sigurno bankarsko rabotewe. Imeno, sekoja

banka e dol`na:

dosledno da gi po~ituva propi[anite zakonski standardi za likvidnost

(obvrska za izdvojuvawe i za koristewe na zadolìtelnata rezerva, obvrska

za drèwe na odreden minimum likvidni sredstva i dr);

za svoi interni potrebi da go utvrdi prifatlivoto nivo na pokrienost na

1

depozitite so likvidna aktiva (primarni i sekundarni rezervi);

da ja sledi ro~nosta na aktivata i pasivata, odnosno plasmanite i izvorite

na sredstvata;

da gi sledi o~ekuvanite prilivi i odlivi na bankata;

za svoi interni celi da go utvrdi i da go sledi nivoto na t.n. stabilni depoziti.

Poradi zna~eweto na bankata i na efektite koi tie gi imaat vrz

funkcioniraweto na drugite subjekti, odrùvaweto na likvidnosta na edna

banka ne e samo nejzina obvrska, tuku toa e od po[irok op[testven interes.

Edna od osnovnite funkcii na centralnata banka e reguliraweto na op[tata

likvidnost na bankarskiot sistem i osobeno, likvidnosta vo pla]aweto kon

stranstvo, za [to se vospostaveni soodvetni merki i instrumenti.

Pribranite sredstva po razli~ni osnovi, bankata gi plasira vo razli~ni

formi na aktiva, kako [to se: krediti (dolgoro~ni ili kratkoro~ni), hartii od

vrednost, vloèni depoziti kaj doma[ni i stranski banki, osnovni sredstva i dr.

Site ovie formi na plasmani imaat razli~en rok na dostasuvawe, a ottuka i

razli~en stepen na likvidnost. Taka, pari~nite sredstva vo blagajnata ili na

ìro smetkata na bankata, kako najlikvidni sredstva, vo sekoj moment se

raspoloìvi za isplata na site vtasani obvrski. Nasproti ova, drugite formi na

aktiva imaat ponizok stepen na likvidnost i tie treba da se konvertiraat vo

gotovina. Procesot na konverzija na odredeni pozicii vo aktivata vo gotovina,

e determiniran od:

brzinata, odnosno vremeto koe[to e potrebno odredena pozicija vo

aktivata da se pretvori vo gotovina. Moè da se zaklu~i deka mnogu

polesno i pobrzo moè da se prodade nekoja hartija od vrednost koja

bankata ja ima vo svoja sopstvenost i e nameneta za proda`ba otkolku da

se naplati nekoj kredit od nekoj korisnik koj ima problemi so navremenoto

izmiruvawe na kreditnite obvrski ili pak da se prodade nekoe osnovno

sredstvo so koe raspolaga bankata, a koe ne i e potrebno.

mo`nosta, odnosno tro[okot na samata konverzija, [to podarazbira dali

odredena pozicija na aktivata (na primer hartija od vrednost, osnovni

sredstva ili krediti) moè da se prodade, odnosno da se naplati po

vrednosta po koja taa pozicija e evidentirana vo bankata.

Bankite se karakteriziraat so slednive kategorii likvidni sredstva:

Primarni rezervi koi vsu[nost gi pretstavuvaat pari~nite sredstva vo

blagajnata i na smetkata na istite. Ovie sredstva bankite imaat mo`nost

2

da gi iskoristat za izmiruvawe na dospeanite obvrski, dokolku nekoj

deponent predvreme gi povle~i svoite deponirani sredstva. Poradi toa [to

primarnata rezerva ne generira prihod, bankite sekoga[ pravat napori da

go limitiraat iznosot na superlikvidnata aktiva.

Sekundarnata rezerva ja so~inuvaat primarnata rezerva i onie pozicii od

aktivata koi lesno i brzo moàt da se pretvorat vo gotovina, kako [to se:

depozitite koj korespondentnite banki i hartiite od vrednost koi lesno

moàt da se prodadat. Hartii od vrednost koi moàt lesno i brzo da se

prodadat se onie koi[to se koristat kako obezbeduvawe (zalog) za

kreditite koi centralnata banka i gi odobruva na bankata za likvidnosnite

potrebi.

Pri ocenka na likvidnosnata pozicija na bankite ne e dovolno da se

imaat vo vid samo brzinata i mo`nosta na aktivata za generirawe na

gotovina, tuku i mo`nosta na istite za novi zadolùvawe, odnosno koristewe

na dopolnitelni izvori na likvidnost. Imeno, bankite moàt da koristat krediti

za likvidnost koi gi obezbeduvaat na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od

vrednost ili pak, od centralnata banka da zemat kratkoro~ni pozajmici vo vid

na reeskontni ili lombardni krediti.

Moè da se zaklu~i deka osnovna obvrska na sekoja banka e

kontinuirano da pravi analiza i da gi sledi i usoglasuva izvorite na sredstvata i

plasmanite. Ova e neophodno zatoa [to vo zavisnost od toa kakvi se

strukturata na depozitite i nivoto na nivnata stabilnost, taa odlu~uva vo koja

forma ]e gi plasira pribranite sredstva, odnosno kolkava treba da bide

pokrienosta na obvrskite na bankata so likvidnata aktiva, kako i kolku treba

da bide eventualnata zadolènost na bankata preku obezbeduvawe

dopolnitelni izvori na likvidnost.

Tradicionalno pravilo e kratkoro~nite plasmani da bidat pokrieni so

kratkoro~ni izvori na likvidnost, a pak, dolgoro~nite depoziti treba da sluàt

za odobruvawe dolgoro~ni krediti. Me\utoa, vo sovremeni pazarni uslovi

bankarskata praktika pokaùva deka ova pravilo ne mora vo celost da se

po~ituva i od nego svesno se otstapuva, pri [to se vr[i t.n. ro~na

transformacija na sredstvata i na obvrskite na bankata. Ova proizleguva

ottamu [to nezavisno na toa [to depozitite po viduvawe moàt vo sekoj

moment da se povle~at od bankata, sepak soznanieto od iskustvata

pokaùva deka eden del od ovie sredstva sekoga[ se zadrùva na smetkata

3

na bankata, koi imaat karakter na stabilni depoziti. Nivoto na stabilnite

depoziti e razli~no od banka do banka i od period do period. Poradi toa,

sekoja banka treba da pristapi kon permanentno sledewe i kvantificirawe na

nivoto na stabilnite depoziti, i vrz osnova na soznanijata dobieni od

iskustvoto, toa da go ima vo vid pri kvantificiraweto na idnite likvidni potrebi.

Obezbeduvawe na likvidnosta e prioritetna obvrska na menaxmentot na

bankata zatoa [to nelikvidnosta moè da se pojavi duri i vo uslovi koga taa e

profitabilna i solventna.

1.2 Princip na sigurnost i efikasnost vo vloùvaweto

Eden od osnovnite principi na bankarskoto rabotewe e principot na

sigurnost vo izvr[uvaweto na odredena rabota, pred se zatoa [to bankite

rabotat so tu\i izvori na sredstva koi se dol`ni da gi vratat spored prethodno

dogovorenite uslovi. Sposobnosta za vra]awe na tu\ite izvori na sredstvata vo

golema mera e usloveno od doslednoto po~ituvawe na ovoj princip -

principot na sigurnost vo vloùvaweto, odnosno vo plasiraweto na

mobiliziranite sredstva.

Po~ituvaweto na ovoj princip doa\a do izraz najmnogu pri

odobruvaweto krediti na komintenti na bankata. Za da ne dojde bankata vo

situacija da ne moè da gi naplati svoite pobaruvawa, vodej]i se od principot

na sigurnost, taa prezema niza merki i aktivnosti za ocenka na kreditnata

sposobnost na svojot klient.

Ocenkata na kreditnata sposobnost na klientot se bazira na slednive

pet elementi:

- karakteristikite na komintentot;

- kapacitetot na komintentot;

- kapitalot odnosno neto vrednosta na imotot na komintentot;

- konjukturata t.e. ekonomskite uslovi vo koi dejstvuva komintentot i

- kolateralot t.e. vidot na obezbeduvaweto na kreditot.

Principot na efikasnost na vloùvaweto e tesno povrzan so principot na

sigurnost i toj go sodrì nastojuvaweto na bankata da gi naso~i svoite

finasiski plasmani kon onie subjekti za koe se o~ekuva rentabilnost i

produktivnost. I ovoj princip, kako i principot na sigurnost, se bazira na

4

prezemaweto niza merki i aktivnosti so koi se ocenuva kreditnata sposobnost

na klientot.

1.3 Princip na rentabilnost

Funkcioniraweto na bankarskite institucii e maksimilizacija na dobivka.

Vaka postavenata cel moè da se realizira dokolku pribranite sredstva se

investiraat vo proekti koi generiraat povisoka stapka na prinos. Imeno,

bankite vrz osnova na sobranite informacii za sposobnosta na

kreditobaratelot nosi odluka za angaìrawe, alokacija na sredstvata, odnosno

mu gi stava na raspolagawe na onoj kreditobaratel od koj o~ekuva pogolem

prinos. Pritoa, ne smee da se izgubi od vid osnovnoto bankarsko pravilo

spored koe povisokata stapka na prinos zna~i i povisokoto nivo na rizik koj e

povrzan so konkretnata investicija. Dali bankata ]e izbere da pravi pomalku

prinosni plasmani, koi istovremeno se i pomalku rizi~ni ili, pak, obratno ]e

izbere plasman so povisok prinos no i povisoka stapka na rizik, zavisi od

menaxmentot na bankata i od drugite organi na upravuvawe.

Bankite moraat da bidat mnogu vnimatelni pri plasman na sredstvata

zatoa [to dokolku tie stanat rizi~ni kako rezultat na rizi~ni plasmani,

akcionerite na bankite moè da stanat ne zadovolni od odlukata na nejziniot

menaxment i postoi verojatnost da se odlu~at da gi prodadat svoite akcii.

Isto taka, nema da bidat zadovolni i supervizorskite vlasti, bidej]i so toa moè

da se zagrozi likvidnosta, a na dolg rok i solventnosta na bankata. Poradi toa,

bankite, treba da preferiraat stabilni i sigurni profiti nasproti ostvaruvaweto

maksimalno mo`ni profiti, koi moàt da ja zagrozat likvidnosta.

1.4 Princip na transparentnost

Bankite kako posrednici na pazarot na kapital mobiliziraat sredstva od

suficitarnite subjekti (pravni ili fizi~ki lica), odnosno subjektite so slobodni

finansiski sredstva. Sopstvenicita na slobodni finansiski sredstva nosat odluka

sredstvata da gi vloàt vo bankarska institucija so cel da ostvarat profit. Pred

da donesat odluka vo koja banka ]e gi vloàt svoite sredstva tie vr[at

ispituvawa na podatocite za bonitetot, uspe[nosta i za sigurnosta na

raboteweto na bankata.Tokmu poradi ova bankite treba da go po~ituvaat

5

principot na transparentnost odnosno na javnosta da i obezbedat dovolno

podatoci za nivnoto rabotewe. Toa se pred se informacii za slednive podatoci:

- koi se glavnite akcioneri na bankata,

- sostavot na rakovodniot tim na bankata,

-lokacijata i vidot na finasiskite aktivnosti koi gi izvr[uva bankata, i

-revidirani finasiski izve[tai na bankata (bilans na sostojba, bilansot na uspeh,

izve[aj za pari~niot tek i izve[taj za promenite na kapitalot).

2.RIZICITE I NIVNOTO ZNAÊWE

2.1 Definirawe i zna~ewe na rizikot vo bankarskoto rabotewe

Rizikot pretstavuva eden od osnovnite postulati i fenomeni na

finansiskiot pazar. Rizikot na investicijata e verojatnosta da se ostvari pomali

prinosi od o~ekuvanite, odnosno pogolemi mo`nosti za nizok ili negativen

prinos. Rizikot vsu[nost e neizvesnost od ishodot na vloùvawata. Finasiskite

rizici naj~esto se odnesuvaat na mo`nosta za gubewe na mestoto i ulogata

na finasiskiot pazar, pod vlijanie na pogolem broj faktori me\u koi

najzna~ajni se promenata na kamatnata stapka ili kursnata razlika.

Upravuvaweto so rizikot zna~ajno evaluiralo vo tekot na poslednive

triesettina godini. Sekoja nova kriza ili propast na poedini finasiski institucii

go otkriva ograni~uvaweto i gre[kite na najmodernite na~ini za upravuvawe

na rizicite.

Od bankarski aspekt, rizicite naj~esto se ocenuvaat spored nivnoto

vlijanie vrz kapitalot i profitabilnosta na bankata. Upravuvaweto so rizicite

pretstavuva proces preku koj[to menaxmentot na bankata gi identifikuva,

procenuva, analizira i kontrolira rizicite koi[to se povrzani so aktivnostite na

istata1. Vo uslovi na postoewe na kompleksni i brojni finansiski proizvodi,

menaxmentot se soo~uva so ogromen broj predizvici vo vrska so

upravuvaweto so rizicite. Rizicite treba da bidat kvanitficirani i kontrolirani vo

ramkite na kapacitetot na bankata i vrz osnova na toa treba da se

1 Коch W. Timothy and Macdolanld S. Scott. Bank Management Thomason south-west-ern.2003 p.118

6

identifikuvaat nepovolnite trendovi vo raboteweto, a vrz baza na tie soznanija

menaxmentot treba da reagira vo najkratok moèn rok.

Pazarnite uslovi i strukturata na operaciite na bankite postojano se

menuvaat, poradi [to ne moè da se vospostavi eden edinstven sistem za

upravuvawe so rizicite koj[to moè da se primenuva generalno, za site banki.

Sekoja finansiska institucija treba da razvie svoj sopstven sistem za

upravuvawe so rizikot, koj ]e bide soodveten na nejzinite potrebi i okolnostite

vo koi raboti. Bankite se dol`ni da raspolagaat so soodveni sistemi za

kvantificirawe, sledewe i kontrola na rizici. Sofisticiranosta na sistemite za

upravuvawe so rizicite treba da se zgolemuva paralelno so porastot na

transakciite, kompleksnosta i geografskata diverzifikacija na sekoja banka.

Nezavisno od strukturata na sistemot na upravuvawe so rizicite, toj treba da

gi vklu~uva slednive fazi: identifikuvawe, kvantificirawe, sledewe i merewe.

1.Identifikacija na rizikot treba da ovozmoì utvrduvawe i analiza na

postojnite rizici ili rizicite koi[to moàt da proizlezat od novitetite koi ]e se

sproveduvaat vo bankite. Identifikacijata na rizikot treba da bide kontinuiran

proces koj[to ]e se sproveduva kako na nivo na poedine~ni transakcii taka i

na nivo na portfolioto na bankata.

2. Kvantificiraweto na rizikot - navremenoto i to~noto kvantificirawe na

rizikot e kriti~na komponenta na efektivnoto utvrduvawe na rizikot. Bankite

koi nemaat sistem za utvrduvawe na rizikot imaat limitirani sposobnosti za

kontrolirawe i sledewe na nivoata na rizik vo koi se nao\aat.

3. Kontrola na rizikot - bankata treba da vospostavi kontrolni limiti vo

najzinata delovna politika, standardi i proceduri, koi[to ]e ja definiraat

odgovornosta vo identifikacijata i kvantifikacijata na rizikot. Ovie kontrolni

limiti poseduvaat instrumenti za upravuvawe koi moàt da bidat prilagodeni

dokolku se promenat uslovite ili tolerancijata na rizikot.

4. Sledewe na rizikot - bankata treba postojano da gi sledi nivoata na

rizik [to gi identifikuvala. Vo vrska so soznanijata do koi[to doa\a bankata

preku sledeweto na rizicite potrebno e da izgotvuva izve[tai. Ovie izve[tai

treba da bidat navremeni, da sodràt to~ni i vistiniti podatoci i da bidat

distriburirani na soodvenite lica vklu~eni vo procesot na sledewe na rizicite

so cel da se obezbedi prezemawe na korektivni akcii koga se neophodni.

Efikasnoto upravuvawe so rizikot bara informiran menaxerski tim.

Menaxerski tim treba da gi odreduva strategiskite nasoki vo koi ]e se

7

odvivaat delovnite aktivnosti na bankata. Klu~na komponenta na ovie

strategiski nasoki e utvrduvawe na nivoto na tolerancija na rizikot preku

odobruvawe na politiki vo koi se utvrdeni standardite koi[to se odnesuvaat na

rizicite. Sistemite za sledewe na rizikot mu ovozmoùvaat na upravniot odbor

da go smeta menaxmentot odgovoren za raboteweto vo ramkite na

vospostavenite nivoa na tolerancija na rizikot. Efektivnoto upravuvawe so

rizicite pretpostavuva raspolagawe so adekvatni kadri i dobro postavenite

procesi.

2.2 Vidovi rizici vo bankarskoto rabotewe

Bankarskite institucii sekojdnevno se soo~uvaat so ogromen broj rizici.

Postojat najrazli~ni klasifikacii na rizicite, me\utoa pogolem broj rizici poradi

nivnata kompleksnost i determiniranost od razli~ni faktori koi[to go

predizvikuvaat nivnoto nastanuvawe ne moàt to~no i precizno da se stavat

vo edna ili druga grupa rizici. Rizicite so koi sekojdnevno se sre]avaat bankite

moè da se podelat na delovni i op[ti rizici. Delovnite rizici se onie rizici

koi[to finasiskata institucija samata gi prezema so cel da ostvari profit, me\u

koi najzna~ajni se: finasiskiot rizik, tehnolo[kiot rizik, rizik od uspe[no

plasirawe na proizvodot na pazarot i rizik od uspe[no reklamirawe na

proizvodot. Rizicite nad koi subjektite ne moàt da vlijaat i se nadvor od

nivnata kontrola se vikaat op[ti rizici. Vo ovaa grupa spa\aat: strate[kiot rizik,

rizik na zemjata i politi~kot rizik.

Bankarskiot menaxment naj~esto se sre]ava so [est osnovni rizici. Toa

se: kreditniot rizik, kamatniot rizik, rizik na likvidnost, devizniot rizik i

operativniot rizik. Bidej]i rizicite ne moè da se eliminiraat naporite se

naso~eni preku upravuvawe so istite so cel da se minimiziraat.

2.2.1.Krediten rizik

8

Kreditniot rizik e dominanten rizik vo bankarskoto rabotewe. Bidej]i

bankarskite institucii se tie [to vo najgolem obem odobruvaat krediti, ovoj

rizik najmnogu e zastapen kaj niv. Ovoj rizik, vsu[nost, zna~i verojatnost

plasiranite sredstva od bankata kaj kreditobaratelite da ne bidat vrateni pod

uslovi i vo rokovi utvrdeni vo dogovorite za krediti.

Okolu 80 % od aktivata na bilansot na bankite se povrzani so

upravuvaweto so ovoj vid rizik. Negovoto realno identifikuvawe i upravuvawe

e klu~en faktor vo raboteweto na bankite. Vo zavisnost od toa za kakvi

plasmani se raboti se sretnuvaat kratkoro~en i dolgoro~en krediten rizik.

Kratkoro~niot krediten rizik vo bankarskoto rabotewe pretstavuva

neizvesnost [to proizleguva od sproveduvawe na kratkoro~nata kreditna

politika. Vo postapkata na kratkoro~no kreditirawe, najva`ni raboti se

opredeluvawe na uslovite i rokot na odobruvawe na kreditot i vidot na

subjektot koj go dobiva, poradi [to kratkoro~niot krediten rizik e

pravoproporcionalen so rokot na kreditot.

Bidej]i stanuva zbor za rizik [to e povrzan so kvalitetot na poedine~nite

kreditokorisnici i nivnata nemo`nost da gi isplatat obvrskite od kreditniot

dogovor, kreditniot rizik bankata ne smee da go homogenizira. Potrebno e

sekoj individuvalen kratkoro~en krediten plasman da se analizira kako

individualen rizik. Ovoj rizik se javuva kako rezultat na:

lo[ata procenka na kratkoro~nata sposobnost na bankata;

otsustvoto na otplata na kreditot od strana na kreditobaratelot;

rizik [to proizleguva od kreditnata politika koja[to ja vodi bankata, a e

rezultat na èlbata i interesite na bankata da se stekne so pogolema

dobivka.

Dolgoro~niot krediten rizik ima tretman na najkompleksen rizik.

Negovata kompleksnosta e rezultat na dolgiot rok vo koj se mo`ni pojavi na

devijantni sostojbi kako kaj zaemoprima~ot (korisnikot na kreditot),

investitorot (bankata), vo okruùvaweto i pazarot, taka i vo celata dràva,

odnosno postoi verojatnost vo taka dolgiot rok na vloùvawe da se pojavat

site vidovi rizici i istite da imaat negativno vlijanie na raboteweto na bankata.

Op[tite ekonomski uslovi i delovnoto okruùvawe na delovnite subjekti

~esto vlijaat na promenite vo gotoviskite tekovi raspoloìvi za servisirawe na

dolgot poradi [to bankite moraat postojano da vr[at kreditna analiza na sekoe

barawe za kredit, so cel da ja procenat sposobnost na kreditobaratelot za

9

vra]awe na dolgot. Ova pretstavuva edna kompleksna materija za

istraùvawe koja zavisi od: vidovite krediti [to bankata gi stava na

raspolagawe na svoite komintenti, vidot na kreditobaratelot, dali se raboti za

pravno ili fizi~ko lice, visinata na iznosot na kreditot [to se bara i na~inot na

negovoto obezbeduvawe, specifi~nosta na kreditnata analiza i instrukciite i

postapkite za dodeluvawe na kredit predvideni vo ramkite na delovnata i

kreditnata politika na bankata2.

Postoi u[te edna podelba na krediten rizik i toa: rizik koi proizleguva od

performansite na korisnikot na kredit i rizik na zemjata.

Procenkata na kreditnite barawa od kreditobaratelite izvr[eni od strana

na bankata se mnogu va`na rabota, zatoa [to tie opfa]aat vrednuvawe na

kreditnoto barawe na komitentot, ocenka na profitabilnosta na baraniot

kredit, kako i vrednuvawe na kreditot od aspekt na profitabilnosta na samata

banka. So procenka na kreditnoto barawe se utvrduva rizikot so koj bankata

se soo~uva so donesuvawe na odlukata da investira vo nekoj konkreten

proekt. Potrebata od procenka na kreditnite barawa proizleguva od faktot [to

postoi [irok spektar na rizici sodràni vo kreditiraweto, koi[to moàt da

dovedat do neizvr[uvawe na obvrskite od strana na dol`nicite. Faktorite

moàt da bidat najrazli~ni: od subjektiven karakter, da se od tipot na vi[a

sila, kako [to se prirodni katastrofi, ili da se rezultat na presvrtite na

stopanskiot ciklus koi imaat vlijanie vrz profitite na dol`nicite na bankata.

Vsu[nost procenkata na kreditnoto barawe pretstavuva proces na utvrduvawe

na kreditnata sposobnost na korisnikot na kreditot odnosno utvrduvawe na

negovata sposobnost za otplata na kreditot soglasno dogovorenite uslovi.

Bankarskite institucii, pozicijata na korisnikot na kreditot vo kontekst na

su[tinata na kreditnata procenka ja ocenuvaat od aspekt na ~etiri osnovni

kreditni faktori: karakterot na klientot, namenata na kreditot, upotreba na

sredstvata i primarnite i sekundarnite izvori na otplata na kreditot.

Postojat razli~ni pristapi za kreditna procenka3, i toa:

1. tradicionalen, kaj koj akcent e staven na ponudenoto obezbeduvawe

za kreditot. Ovoj pristap, kako [to pokaùva negovoto ime, e mnogu

star i toj najgolemo vnimanie mu posvetuva na ponudenoto

obezbeduvawe od strana na korisnikot na kreditot na kapitalot, a 2d-r Dragoqub Arsovski, Skopje 1998 godina, Rizici vo bankarskoto rabotewe3 Daniel Msellati „Approaches to credit evalution“,

10

pomalku na negovata sposobnost da go otplati kreditot;

2. stati~ki pristap na procenka na finansiskata sostojba na raboteweto

na klientot [to se sostoi od analiza na koeficientite, pri [to pazarniot

interes e naso~en kon likvidnosta na firmata. Toj, pri ocenka na

sposobnosta na korisnikot da go vrati kreditot, trgnuva od analiza na

finasiskite podatoci od bilansot na sostojba na firmata, a sosema

malku ili voop[to ne gi koristi podatocite [to gi dava bilansot na

uspehot. Likvidnosta na korisnikot na kreditot ja ocenuva vrz osnova

na negoviot neto obrten kapital, odnosno stopanskiot ciklus izmeren

vrz osnova na razlikata me\u tekovnata aktiva i tekovnite obvrski na

firmata. Pri kreditnata ocenka, ovoj pristap vr[i presmetuvawe na

pove]e koeficienti, i toa: koeficientot na likvidnost, koeficientot na

rentabilnost, koeficientot na finansirawe, koeficientot na

profitabilnost i koeficientot na sopstvenost.

3. sovremeniot ili t.n. dinami~en pristap, koristi analiza na tekovite na

likvidnost vo kombinacija so kvantitativna i kvalitativna analiza na

firmata so cel da se utvrdi nejzinata finansiska pozicija vo ramkite na

nejzinata stopanska dejnost. Analizata na tekovite na likvidnost ili

t.n. Cash analiza ima cel da ispita kolku sredstva se pribrani i kako se

pribarani, a voedno i kako se upotrebeni za da se dobie informacija

vo vrska so uspe[nosta na firmata, kako vo tekovniot period, taka i

vo idnina. Kvalitativnata analiza se sostoi vo analiza na sobranite

podatoci vo vrska so odnesuvaweto na kreditobaratelot pri

prethodno dobienite krediti, utvrduvawe na pri~inite za barawe na

kredit, identifikuvawe na rizikot vo raboteweto na baratelot na

kreditot i ocenuvawe na sposobnosta za otplata na kreditot.

4. sistemot na bodirawe na kreditite, kako kvalitativen pristap kon

kreditnata procenka se zasnova na statisti~kiot model. Ovoj pristap se

sostoi vo procenuvawe na statisti~kata verojatnost dali kreditot ]e bide

otplaten. Toj e empiriski sistem na procenka na kreditite [to ja utvrduva

verojatnosta dali nekoj kredit ]e bide vraten ili ne. Imeno, za razli~ni

karakteristiki na baratelot na kredit mu se dodeluvaat oddelni bodovi.

Kreditot mu se odobruva na onoj baratel koj ima povisok ili ednakov

broj na odnapred utvrdeniot zbir na bodovi.

11

Rizikot na zemjata se javuva koga kreditiraweto gi opfa]a me\

unarodnite ramki i zna~aen segment od sevkupnata rizi~nost na kreditnata

aktivnost na bankata proizleguva tokmu od rizikot na zemjata vo koja[to se

plasirani kreditite.

Rizikot na zemjata se odnesuva na verojatnosta deka korisnicite na

kredit od druga zemja nema da moàt ili nema da sakaat da gi ispolnat

obvrskite kon bankata. Rizikot na zemjata moàt da bide predizvikan od

zna~ajni politi~ki promeni, prirodni katastrofi ili eksterni [okovi, globalni

fenomeni kako [to e sega[nata svetska finasiska kriza ili porast na cenite na

strategiskite surovini na svetskite pazari. Vakvite sostojbi moè da imaat

razli~ni efekti vo razli~ni zemji, pri [to efektite vo edna zemja ]e se

po~ustvuvaat pove]e vo odnos na druga zemja ili pak ]e ima razli~ni efekti

vrz razli~ni korisnici na krediti vo ista zemja.

Site me\unarodni banki se soo~uvaat so rizikot na zemjata i zatoa

sistemot za upravuvawe so ovoj rizik pretstavuva sostaven del od procesot

na upravuvawe so me\unarodnoto kreditno portfolio. Za pogolem del od

golemite svetski banki po~etna to~ka vo kvantifikacijata na rizikot na

zemjata se stati~kite informacii koi moàt da se dobijat kako od nacionalni

taka i od me\unarodni statisti~ki izvori. Opredeleni bankite operiraat so

sistemi na bodirawe ili rejtinzi so koi se utvrduva skala vo koja se reflektira

rizikot na zemjata.

Imaj]i ja predvid kompleksnosta pri utvrduvaweto na rizikot na zemjata

ne e za iznenaduvawe [to bankite, osobeno onie so diverzificirani kreditni

portfolija, priznavaat deka predviduvaweto na rizicite vo tekot na postoeweto

na odredena kreditna izloènost opfa]a zna~ajni procenki. Od tie pri~ini, na

procenkite na menaxmentot, koi naj~esto se bazirani na direktni iskustva za

lokalnite uslovi koi[to se odnesuvaat na ekonomskata politika, na mo`nosta

za ponatamo[en ekonomski razvoj i osobeno na socijalnata i politi~kata

stabilnost, vo poslednive godini im se dava posebno zna~ewe od strana na

pove]e banki vo procenka na rizikot na zemjata. Vo isto vreme, bankite treba

da bidat osobeno vnimatelni pri interpretacijata na informaciite koi[to se

odnesuvaat na dadena zemja, a koi se dobieni od prestavnici na taa zemja.

Vo ocenuvaweto na rizikot na zemjata, bankite moàt da koristat

alternativni metodi koi[to ovozmoùvaat analiza na rizikot kako od

kvantitativen taka i od kvalitativen aspekt. Pri ovaa analiza bankite moàt da

12

koristat eksterni podatoci koi[to gi obezbeduvaat najrazli~ni rejting agencii ili

da razvivaat sopstveni interni modeli za ocenka na rizikot na zemjata.

Kako eden od popoznatite indeksi e Indeksot na institucionalnite

investitori . Publikacijata na ovoj indeks se vr[i dvapati godi[no, a se bazira

na istraùvawata i analizite na kreditnite slu`benici na pogolemite me\

unarodni banki. Rangiraweto se vr[i so rejting skala koja e sostavena od 100

stepeni, spored koja 0 rejting pretstavuva najvisoka verojatnost za

nastapuvawe na rizi~en nastan, a 100 pretstavuva najniska verojatnost za

nastanuvawe na rizi~en nastan. Ovoj indeks potoa gi ponderira dobienite

kreditni rejtinzi so izloènosta na sekoja od ovie banki vo odnos na zemjata za

koja se odnesuva rejtingot.

Internite statisti~ki modeli za ocenka na rizikot na zemjata se baziraat

na ponderirawe na klu~ni ekonomski pokazateli za sekoja zemja. Ovie

modeli gi idnetifikuvaat varijabilite [to najdobro go reflektiraat rizikot na

zemjata kako i ponderite koi ukaùvaat na relativnata va`nost na ovie

varijabili. Toa se slednive pokazateli:

- Pokazatel za stepenot na servisirawe na zadolènosta

DSR = (kamatata + amortizacijata na dolgot)/izvozot

Kolku se pogolemi obvrskite vrz osnova na stranski dolgovi vo odnos na

prihodite od izvoz, pogolema e verojatnosta za nastapuvawe na rizi~en

nastan;

- Pokazatel na izvozot

IR = vkupniot izvoz / vkupnite devizni rezervi

Kolku ovoj pokazatel za izvoz vo odnos na deviznite rezeri e pogolem

tolku e povisok rizikot na zejmata.

- Pokazatel za investiciite

INVR = reali investici / bruto doma[en proizvod

Pokazatelot na investiciite go pokaùva stepenot do koj odredena zemja

gi alocira resursite vo realni investici, vo odnos na potro[uva~kata. Kolku e

povosok ovoj pokazatel, tolku ekonomijata e poproduktivna, [to zna~i i

ponizok rizik na zemjata;

- Varijansa na prihodite od izvozot

13

Kolku se ponepostojani prihodite od izvoz na stoki, poniska e sigurnosta

na kreditorite deka vo sekoe vreme ]e moàt da gi naplatat pobaruvawata [to

dospevaat i

- Pokazatel na porast na ponudata na doma[ni pari~ni sredstva

Kolku e povisoka stapkata na porast na doma[nite pari~ni sredstva vo

dadena zemja, povisoka e i stapkata na inflacija. Toga[ nacionalnata valuta go

gubi kredibilitetot kako medium za razmena i vo takvi uslovi zemjata e

prinudena pogolem del od pla]awata kako vo zemjata taka i me\unarodnite

pla]awa da gi vr[i vo cvrsti stranski valuti. Ova ukaùva deka postoi pozitivna

korelacija pome\u porastot na ponudata na doma[nite pari~ni sredstva i

rizikot na zemjata.

Moè da se zaklu~i deka postoi korelacija pome\u pette klu~ni

ekonomski varijabili i rizikot na zemjata (R) za sekoja zemja. Taa relacija se

definira na sledniov na~in:

Po selektiraweto na klu~nite varijabili, zemjite se grupiraat vo dve

grupi i toa:

R1 = zemji so visok rizik na zemjata i

R2 = zemji so nizok rizik na zemjata .

Sistemot za kvantificirawe na rizi~nata izloènost vo odnos na

poedine~ni zemji se dizajnira spored obemot i kompleksnosta na me\

unarodnite kreditni operacii na sekoja poodelna banka. Od ovie pri~ini moè

da se zaklu~i deka ne postoi edinstven metod koj bi se odnesuval na

presmetkata na rizi~nata izloènost i bi bil soodveten za site banki. Za sekoja

banka pri utvrduvawe na rizikot na zemjata osnovna cel e da odrùva sistem

koj ]e gi opfati site zna~ajni rizi~ni izloènosti i ]e bide dovolno detalen za da

obezbedi soodvetna analiza na razli~nite vidovi rizici.

Site sistemi za kontrola na izloènosta na rizikot na zemjata se

zasnovani na utvrduvawe i sledewe na limitite koi se odnesuvaat na

izloènosta na rizikot na zemjata. Bankite [to se vku~eni vo me\unarodni

bankarski operacii imaat sistem za vospostavuvawe, odrùvawe i revidirawe

na limitite koi se odnesuvaat na rizikot na zemjata. Limitite koi[to se

odnesuvaat na rizikot na zemjata se utvrduvaat niz formalen proces koj go

14

sproveduvaat povisokite nivoa na upravuvawe so bankata i sekoga[ se

donesuvaat vrz zdrava osnova.

Ovie limiti se utvrduvaat vo korelacija so procenatiot rizik i se

izrazuvaat kako procent od kapitalot i rezervnite fondovi na bankata ili

poto~no, vo odnos na garantniot kapital na bankata, odnosno kapacitetot na

bankata za pokrivawe na potencijalnite zagubi koi[to moàt da proizlezat od

nejzinoto rabotewe.

Procedurite na bankite voobi~aeno ovozmoùvaat revidirewe na

limitite na rizikot na zemjata na redovna osnova na toj na~in ovozmoùvaj]i

tie da bidat zgolemeni ili namaleni soglasno promenite na stepenot na

rizi~nost.

Bankite izdvojuvaat rezervi za pokrivawe zagubi od rizikot na zemjata

koi se vo korelacija so potencijalnite zagubi koi moàt da proizlezat od rizikot

na zemjata, a zagubite koi ]e nastanat po ovoj osnov treba da bidat otpi[ani

na tovar na forimranite rezervi za zagubi od rizik na zemjata. Vo uslovi na

neredovnost vo naplatata na pobaruvawata koi dospevaat kako po kamatati

taka i po glaven dolg kako rezultat na vlijanieto na rizikot na zemjata,

zemjata dol`nik moè da pobara promena na uslovite za kreditirawe, pred se

vo smisla na prolongirawe na rokot na dostasuvawe na obvrskite. Promenata,

na uslovite na kreditirawe voobi~aeno podrazbira indikator za vlo[uvawe na

kreditite i bankite vo takvi uslovi treba da bidat podgotveni da izdvojat

soodveten iznos na rezervi za potencijalniote zagubi od rizikot na zemjata na

tovar na kapitalot.

2.2.2 Kamaten rizik

Kamatniot rizik pretstavuva mo`nost za namaluvawe na neto prihodite

od kamati kako rezultat na nepovolnite fluktira~ki kamatni stapki. Ovoj rizik

se odnesuva na rizikot od izloènost na finansiskata sostojba na bankata od

promenlivo dvièwe na kamatnata stapka. Rizikot se odnesuva vrz

zarabotuva~kata na bankata taka i vrz ekonomskata vrednost na sredstvata.

Postojat golem broj faktori [to vlijaat vrz kamatniot rizik, me\u koi najzna~ajni

se4:

4D-r Dragoqub Arsovski, Rizici vo bankarskoto rabotenwe, Economy press, Skopje, 1998 god. str. 140-141

15

rokovna transformacija na sredstvata. Taa se javuva koga finansiskite

institucii del od svoite kratkoro~ni sredstva gi koristat za dolgoro~ni

plasmani;

plasmani vo hartii od vrednost. Ovie plasmani indirektno se izloèni na

vlijanija od promenite na kamatnite stapki na finansiskiot pazar. Odnosite

na cenata na hartiite od vrednost se obratnoproporcionalni so visinata na

kamatnite stapki. Imeno, koga kamatnite stapki rastat, vrednosta na

hartiite od vrednost opa\a, i obratno;

dvièwata na inflacijata direkno ja opredeluvaat visinata na rizikot na

kamatnite stapki. Vo uslovi na inflacija mnogu e bitno pravilno da se utvrdi

realnata kamatna stapka. Vo periodi na visoka pozitivna realna kamatna

stapka, pobaruva~kata za krediti e mala. Primenata na negativna realna

kamata predizvikuva porast na pobaruv~kata za pari i bankite moraat da

pozajmuvaat pari me\u sebe so cel da gi zadovolat potrebite na pazarot.

Kamatniot rizik e sostaven od ~etiri komponenti odnosno podrizici

koi[to vlijaat vrz profitabilnosta na bankata i nejziniot kapital i toa5:

- rizik na promeni na kamatnite stapki, odnosno rizik koj[to

proizleguva od nesovpa\awe vo ro~nosta i promenite vo

kamatnite stapki na sredstvata i obvrskite;

- osnoven rizik;

- rizik na kriva na prinosi;

- opcionen rizik.

Rizikot od promenite na kamatnite stapki, e rezultat na vremenskata

razlika ili neusoglasenost na dospeanosta i vrednuvaweto na sredstvata i

obvrskite na bankite. Vakov e slu~ajot koga dolgoro~nite sredstva so fiksna

kamatna stapka se finansirani so kratkoro~ni depoziti, pritoa prihodot od

kamatata na sredstvata ostanuva fiksen za celiot period a tro[ocite za kamati

so koi se finansiraat sredstvata se menuvaat so sekoj nov depozit. Bidej]i

kamatniot prihod e fiksen, a tro[ocite po kamata se varijabilni i zavisat od

promenite na pazarnite stapki, logi~no e neto-kamatniot prihod da se

menuva so zgolemuvawe ili namaluvawe na kamatnite stapki. Na primer, ako

se pretpostavi deka bankata koristi obvrznici so cel da finansira kredit so

traewe od ~etiri godini koj[to nosi fiksna kamata od 7%. Vo prvata godina

bankata koristi obvrznici so kamatna stapka od 3% i so toa taa ostvaruva

5 http// www.stlouisfed.org/col/director/alco/joinmeeting.

16

neto-prihod od 4%. Vo narednite tri godini pazarnata kamatna stapka se

zgolemuva i iznesuva 5%, se zgolemuva iznosot [to bankata im go pla]a na

sopstvenicite na obvrznici i so toa neto kamatniot-prihod na bankata se

namaluva za 2 procentni poeni.

Osnovniot rizik se pojavuva koga kamatnata stapka se menuva na

mese~no nivo vo odnos na opredelena indeksna stapka (na primer LIBOR).

Ovoj rizik pretstavuva rizik deka pazarnite kamatni stapki moè da imaat

razli~no vlijanie vrz kamatata koja e platena ili naplatena od bankata za

opredeleni instrumenti koi[to imaat ista ro~nost. Iskustvata pokaùvaat deka

promenata na kamatnata stapka nema identi~no vlijanie vrz sertifikatot za

depozit i obvrznicite so ista dospeanost.

Rizikot na krivata na prinosi pretstavuva rizik deka pazarnite kamatni

stapki imaat razli~nen efekt vrz prinosot ili cenata na sli~ni instrumenti koi

imaat razli~en period na dospeanost6. Pazarnite kamatni stapki imaat

razli~no vlijanie vrz [estmese~ni obvrznici i obvrznici so dospeanost od edna

godina. Vlijanieto na kamatnite stapki na isti instrumenti so razli~na

dospeanost iskustveno e dokaàno ne se dviì vo ist pravec i so ist intenzitet.

Koristej]i gi ovie soznanija, a imaj]i go predvid i faktot [to dolgoro~nite

kamatni stapki voobi~aeno se povisoki od kratkoro~nite bankite naj~esto

pozajmuvaat na podolg rok otkolku rokot za koj se koristat sredstvata.

Opcioniot rizik se javuva kako rezultat na implicitnite i eksplicitnite opcii

[to gi dozvoluva bankata vo vrska so svoite sredstva i obvrski7. Pojavata na

ovoj rizik najdobro moè da se pretstavi so primer. Imeno, bankata H ima

odobreno kredit na 5 godini so fiksna kamatna stapka od 8% i istiot se

finansira so ednogodi[ni sertifikati za depozit so fiksna kamatna stapka od

5%. Vo dogovorot sklu~en so kreditobaratelot dadena e opcija toj da go vrati

kreditot pred istekot na rokot na otplata a ima opcija i deponentot da gi

povle~e sredstvata pred dospevawe na sertifikatot. Vo prvata godina vrz

osnova na dogovorot bankata ostvaruva kamaten prihod od 3%. Me\utoa ako

se pretpostavi deka kamatnite stapki vo vtorata godina porasnale,

sopstvenicite na sertifikatite pregovaraat za povisoki kamatni stapki odnosno

za 6% i gi dobivaat i so toa bankata ostvaruva pomal neto-kamaten prihod

odnosno 2%. Vo slu~aj na opcioni dogovori so koi se sozdava mo`nost 6 Мyers E. Forest. Basics for Bank Directors. Division of Supervision and Structure Federal Reserve of Kansas City 1998 p.777 http:/www. stlouisfed.org/col/director/alco/joinmeeting.

17

klientite da go vratat kreditot pred datumot na dospevawe ili deponentite da

gi povle~at sredstvata pred dospevawe se javuva opcionen rizik. Vakvite

opciioni mo`nosti bankata ima mo`nost da im gi naplati na klientite vo forma

na kazneni penali, no retko gi primenuva za da gi zadrì klientite i da ima

konkurentska prednost. Vo stvarnosta sekoga[ koga kamatite ]e padnat

klientite koi zele kredit imaat incijativa da go vratat porano od dogovorenoto

preku zemawe nov kredit so poniska kamatna stapka. I obratno, sekoga[ koga

kamatnite stapki se poka~uvaat sopstvenicite na sertifikati za depozit imaat

incijativa da gi preselat svoite depoziti vo investicii koi nudat povisok prinos.

Vrz osnova na sevo ova moè da se zaklu~i deka bankata vo sekoj slu~aj se

soo~uva so rizik nezavisno dali pazarnite kamatni stapki se zgolemuvaat ili

namaluvaat.

Bidej]i ne moè da se otstrani kamatniot rizik, se pravat napori da se

olesni upravuvaweto so nego, preku koristewe nekolku modeli i toa:

so primena na tehnikata gap (jaz, interval);

simulacija i

analiza na prose~nite tro[oci na kreditot.

Su[tinata na presmetuvawe na jazot e vo presmetuvawe na koeficientot

na kamatniot rizik kako odnos me\u kamatno - ~ustvitelnata aktiva i kamatno

- ~ustvitelnata pasiva, odnosno preku formulata:

Kkr=KON/KOP

kade:

Kkr - koeficient na kamaten rizik

KON - kamatno ~ustvitelna aktiva

KOP - kamatno ~ustvitelna pasiva.

Vo slu~aj koga koeficientot e pogolem od edinica, gepot e pozitiven, a

koga koeficientot e pomal od edinica, gepot e negativen. Pozitivnoto

nesovpa\awe ima za posledica pogolem o~ekuvan profit, no i pogolem

kamaten rizik. Koga kamatite rasta, raste i profitabilnosta na bankata, bidej]i

ima pogolemi iznosi na sredstva so varijabilna kamata otkolku izvori so

varijabilana kamata. Kaj negativnoto nesovpa\awe, neto prihodite se dviàt

obratno - proporcionalno od nivoto na pazarnite stapki. Koga kamatnite stapki

18

pa\aat, prihodite se "zgolemuvaat" - odnosno ne se namaluvaa so ist

intenzitet, bidej]i vo aktivata na bankata se nao\aat pogolemi iznosi na

sredstva so fiksna kamatna stapka otkolku vo pasivata na bilansot na

bankata. Gapot iznesuva nula koga kamatno - ~ustvitelnata aktiva i kamatno

- ~ustvitelnata pasiva se ednakvi, odnosno koeficientot na rizik e ednakov na

eden.

Postojat pove]e modeli za presmetuvawe na gepot od koi najzna~ajni

se: modelot poznat kako ARBL (Asset Repriced Before Liabilities) na Morgan

bankata vo Wujork, a vtoriot model se zasnova na presmetuvawe na

ponderiraniot prose~en rok na vtasuvawe na bilansnite pozicii na bankata ili

nivnot ìvoten vek (duration).

Kaj prviot model za sekoja kategorija sredstva se presmetuva neto

bilans, kako razlika na plasmanite i obvrskite. Presmetaniot neto bilans moè

da bide pozitiven, negativen ili ednakov na nula. Pozitivniot neto bilans zna~i

deka rokovite na aktivata prose~no se pokratki od rokovite na pasivata i deka

pogolem del od sredstvata ]e se replasiraat po povisoki kamatni stapki. Od

druga strana, poradi relativno podolgite rokovi na pasivata, obvrskite na

bankata vo pomala mera ]e se prisposobaat na raste~kite kamatni stapki.

I pokraj toa [to dava korisni informacii, ovoj model e samo gruba merka

na rizikot na kamatnata stapka, pred se, zatoa [to se apstrahira faktot deka

aktivnite i pasivnite kamatni stapki ne se dviàt sekoga[ vo tandem.

Vtoriot model, modelot na ìvotniot vek na bilansnite pozicii, se

zasnova na analizata na ponderiranite prose~ni rokovi na vtasuvawe na

plasmanot i obvrskite na bankata, t.n. ìvoten vek. Ovoj model se koristi za

analiza na t.n. cenoven rizik, [to pretstavuva mo`nost za opa\awe na cenata

na kursot na obvrznicite zaradi rastot na kamatnite stapki na finansistiot

pazar. So ovoj model se vr[i presmetuvawe na ìvotniot vek na site bilansni

prihodi vo aktivata i pasivata za da se sogleda vlijanieto na promenite na

kamatnata stapka vrz nivnata vrednost. Kaj ovoj model jazot e pozitiven koga

aktivata ima podolg ìvoten vek od pasivata, odnosno koga aktivata e

po~ustivtelna od pasivata na promenata na kamatnite stapki, i obratno: koga

ìvotniot vek na pasivata e podolg od ìvotniot vek na aktivata toga[ gepot e

negativen. Na krajot, gepot e ednakov na nula koga ìvotnite vekovi na

aktivata i pasivata se ednakvi.

19

2.2.3 Rizik na likvidnost

Bankite zaradi aktivnostite koi[to gi izvr[uvaat na finansiskite pazari,

imaat golemo vlijanie vrz likvidnosta na drugite u~esnici na pazarite. Zaradi

vakvata va`nost na bankite koi ja imaaat vo finansiskiot sistem, neophodno e

bankarskiot sistem da bide stabilen i bezbeden, so kontinuirano sledewe na

izloènosta na poedine~nite vidovi rizici. Za da moè bankata efikasno da ja

ispolnuva svojata uloga na finansiski posrednik, taa izvr[uvaj]i ja svojata

osnovna dejnost pribiranite finansiski sredstvata od likvidnite suficitarni

klienti gi naso~uva kon nelikvidnite, odnosno pari~no deficitarnite klienti.

Problemot nastanuva koga izvr[uvaweto na ovie dva procesi vremenski ne se

poklopuva, odnosno, koga komitentite odlu~ile da si gi povle~at svoite

depoziti vo vreme koga kreditite ne se vrateni i koga ne postoi mo`nost brzo

da se prodadat pomalku likvidnite sredstva i da se transformiraat vo pari.

Rizikot na likvidnost nastanuva so brzi promeni vo podmiruvaweto na

obvrskite na bankata koi moàt da ja dovedat bankata vo pozicija da mora da

ja prodade aktivata po niska cena. Dnevnite odlivi na sredstva obi~no

bankata moè da gi predvidi, no problem vo upravuvaweto so likvidnosta

nastanuva koga deponentite masovno gi podigaat svoite depoziti od bilo koj

pri~ini. So [ireweto na inforamacii deka postoi nemo`nost za podmiruvawe

na obvrskite sprema svoite komitenti, kaj bankata nastanuva problem koj vo

ekonomskata literatura e poznat pod imeto „juri[ na bankite“ (bank run). Zaradi

ova centralnata banka vr[i kontinuriran supervizija nad raboteweto na

bankite i voveduva sistemi za osiguruvawe na depozitete so [to nastojuva da

go spre~i problemot so likvidnosta.

Rizikot na likvidnost pretstavuva verojatnost od nedostatok na sredstva

potrebni za odrùvawe na likvidnost. Likvidnosta na bankata pretstavuva

sposobnost bankata da moè da gi isplati svoite predvideni i nepredvideni

finasiski obvrski i da obezbedi dopolnitelni izvori za zgolemuvawe na nejzinite

potrebnite sredstva. Bankite treba da odrùvaat odredeno nivo na likvidnost

za da moàt uredno da gi pla]aat dostasanite obvrski bilo da proizleguvaat od

aktivata, od pasivata ili od neutralnite bilansni i vonbilansni raboti .

Upravuvaweto so rizikot na likvidnost e sloèn i kompleksen proces i

bankite moàt da go sprovedat preku:

upravuvawe so aktivata, odnosno vlijanie na obemot na likvidnata aktiva

20

preku transformirawe na pomalku likvidnite oblici na sredstva vo pari;

upravuvawe so pasivata, odnosno zgolemuvawe na pasivnite obvrski vo

situacija na nelikvidnost preku novi zadolùvawa na pazarot na kapital,

privlekuvawe na novi deponenti, zemawe krediti i dr;

upravuvawe so aktivata i pasivata, odnosno istovremeno kombinirawe na

predhodnite dva metodi.

Upravuvawe so aktivata i pasivata opfa]a:

- upravuvawe so likvidnosta na bankata zaradi obezbeduvawe na

dovolno sredstva potrebni za podmiruvawe na o~ekuvanite obvrski bez

pritoa da bide zagrozeno potrebnoto nivo na likvidnosta koe e propi[ano od

supervizorite i akcionerite na bankata;

- upravuvawe so sredstvata i odreduvawe na cenite na kreditite i

depozitite, od koi o~ekuva odreden profit;

- upravuvawe na ~ustvitelnite promeni na kamatnite stapki na

bankarskite sredstva i obvrski, zaradi osiguruvawe na neto kamaten prihod;

- upravuawe so sredstvata i obvrskite na bankata na na~in na koj nema

da pretstavuva opasnost za kapitalot na bankata, a od druga strana ]e

obezbedi nejzin kontinuiran rast.

Zgolemenata potreba od finansiski sredstva moè da bide rezultat na

zna~itelno zgolemuvawe na pobaruvawata za krediti ili nagloto podignuvawe

na depoziti od bankata. Rizikot na likvidnost moè da se podeli na dva dela i

toa:

rizik koj nastanuva kako rezultat na ro~nata neusoglasenost na izvorite

i sredstvata, i

rizik koj nastanuva od nemo`nosta na bankata da ja prodade aktivata ili

da obezbedi novi sredstva.

Za upravuvawe so rizikot na likvidnost bankata ~uva odredeni likvidni

rezervi i na ovoj na~in ne mora da se izloùva na dopolnitelni tro[oci za

obezbeduvawe na potrebnite sredstva.

Zaradi posledicite koi moàt da nastanat od rizikot na likvidnost i

reperkusii na celokupniot finansiskiot sistem, neophodno e analizirawe i

kontiruirano sledewe na likvidnosta na bankata.

Postojat pove]e na~ini za merewe na likvidnosta.

21

Eden od na~inite za merewe na likvidnosta e so pomo[ na analiza na

jazot. Jazot (gap) prestavuva razlika pome\u prose~niot iznos na krediti i

prose~nite depoziti8. Finasiskiot jaz moè da bide:

pozitiven - kreditite se pogolemi od depozitite, potrebni se dodatni likvidni

sredstva koi moàt da se obezbedat ili so proda`ba na del od imotot ili so

dopolniteno zadolùvawe;

stati~ki- odnosot na postojnata aktiva i pasiva i

dinami~ki - odnosot na aktivata i pasivata so vklu~eni idni proekcii za

pobaruvawata od krediti i raspoloìvosta na novite depoziti.

Nesovpa\aweto pome\u aktivata i pasivata e posledici na transakcii

koi gi prezema bankata. Odobruvaweto na novi krediti ja zgolemuva aktivata

vo bilansot na bankata. Od druga strana, bankata moè da se najde vo

situacija na zgolemen priliv na depoziti koi ja zgolemuvaat pasivata, [to

doveduva do jaz pome\u aktivata i pasivata.

Likvidnosta na bankata moè da se izmeri i so nekoj od slednive

indikatori9:

pokazatel na gotovinata = gotovinata + depozitite / vkupnata aktiva;

pokazatel na vkupnite depoziti = vkupnite depoziti / vkupnata aktiva

pokazatel na depozitite = kratkoro~nite depoziti / vkupnata aktiva

pokazatel na rezervite = gotovinata / depozitite.

Mereweto na likvidnosta so pomo[ na ovie indeksi e mnogu ednostavno

i postoi mo`nost za sporeduvawe so istite indeksi od prethodnata godina ili so

vrednosta na istite indikatori na druga banka ili so prosekot vo bankarskiot

sektor.

Upravuvaweto so rizikot na likvidnost, vsu[nost pretstavuva

steknuvawe na doverba vo bezbednosta na bankarskiot sistem. Pri

upravuavweto na likvidnosta na bankata, potrebno e da se vodi smetka za

odnesuvaweto na komitentite i predviduvawe na nivnite potrebi. Zaradi

faktot [to najgolem del od aktivata na bankite e finasirana od depozitite,

bitno e da se vodi smetka za diverzifikacija na depozitnata baza na bankata.

Bankite mora da osiguraat pogolem broj stabilni izvori na sredstva. Od druga

strana pak, kreditite se najzna~ajnata pozicija vo aktivata, pa vo nasoka na

upravuvawe so rizikot na likvidnost e i diverzifikacijata na kreditnoto portfolio

8 Saunders, A. Financial Institutions Management – A modern perspective, Boston, 2000 s. 365)9 Rose, P. (1991), Commercial Bank Management – Producing and Selling Financial Services Boston, s, 338

22

na bankata, zatoa [to nefunicionalite krediti moàt zna~ajno da deluvaat na

likvidnosta na bankata.

Potrebno e postojano da se vr[i analiza dali likvidnosta na bankata e

zadovolitelna, niska ili previsoka. Dokolku likvidnosta na bankata e niska

potrebno e da se propi[e procedura so koja e mo`na da se namali propi[anata

likvidnost. No, mo`no e bankata da ima i pregolem iznos na likvidni sredstva,

[to za samata banka pretstavuva oportuniteten tro[ok, bidej]i dokolku istite bi

bile angaìrani bi moèlo da se ostvari odreden profit. I vo ovaa situacija

bankata treba da ima propi[ana procedura so koja uspe[no ]e gi plasira svoite

slobodni sredstva. Site banki, zaradi za[tita od rizikot na likvidnost bi trebalo

da formiraat zona na bezbednost (safety zone10). Na ovoj na~in bankata vo

sekoe vreme bi imale pogolemi prilivi otkolku odlivi.

Bazelskiot odbor za supervizija na bankite od negovoto osnovawe pa do

denes utvrduva principi, nasoki, proceduri i standardi za delotvorna

supervizija na bankite koi postojano se unapreduvaat, a osobeno mu se

posvetuva vnimanie na rizikot na likvidnost. Tie standardi gi obvrzuvaat

bankite, no i nacionalite supervizori da dejstvuvaat vo nasoka na podobro

upravuvawe so rizikot na likvidnosta, kako i spre~uvawe na propa\aweto na

bankite kako posledica na ovoj rizik. Bazelskiot odobor za supervizija vo 2000

godina izdade dokument pod imeto "Sound Practices for Managing Liquidity in

Banking Organizations". Dokumentot obrabotuva 14 principi koi[to treba da gi

po~ituva sekoja banka i istite da bidat sostaven del na nejzinata politika i

procedurite za upravuvawe so rizikot na likvidnost. êtirinaeset principi za

upravuvawe so rizikot na likvidnost se grupirani vo osum osnovni grupi

na~ela i toa:*

1. razvivawe na struktura za upravuvawe so likvidnosta;

2. merewe i sledewe na neto zadolìtelnite sredstva;

3. upravuvawe na pristapot na finansiskiot pazar;

4. alternativno planirawe;

5. upravuvawe na deviznata likvidnost;

6. razvivawe na interna kontrola za upravuvawe so rizikot na

likvidnosta;

7. objavuvawe na podatoci za podobruvawe na likvidnosta i

10 Uyemura, D., G., Deventer, D. R. (1993), Financial Risk Management in Banking, NY, str. 223- 247

23

8. ulogata na supervizorite.

2.2.4. Devizno - valuten rizik

Eden od osnovnite rizici na pazarot na kapital e devizno - valutniot rizik,

odnosno rizikot od promena na deviznite kursevi, i so istiot sekojdnevno se

soo~uvaat bankarskite institucii.

Devizno-valutniot rizik pretstavuva verojatnost bankata da pretrpi

materijalno - finansiska zaguba od plasiranite sredstva kaj komitentite, poradi

promeni (fluktacii) na intervalutnata vrednost na nacionalnata valuta. Ovoj

vid rizik vo bankarskoto rabotewe se javuva i se razviva po napu[taweto na

zlatno - vaè~kiot standard i stanuva dominanten rizik vo me\unarodnatite

aktivnosti na bankite. Devizniot rizik proizleguva od nepostojanosta koja se

dolì na neusoglasenostite na deviznite sredstva i obvrski, i moè da

predizvika zagubi za bankite kako rezultat na nepovolnite dvièwa na

deviznite kursevi vo tekot na periodot vo koj bankite imaat otvoreni bilansni

ili vonbilansni pozicii, nezavisno dali se raboti za spot ili forvard pozicii, vo

pooddelni valuti. Ovoj vid na rizik dobiva zna~ewe osobeno poradi pazarnoto

okruùvawe vo koe deviznite kursevi se slobodno fluktira~ki, prosledeni so

[pekulativni trgovski operacii. Relaksiraweto na deviznite reìmi i

liberalizacijata na me\unarodnoto dvièwe na kapitalot dovede do zna~aen

porast na me\unarodnite finansiski pazari. Ovoj rizik e rezultat na

neusoglasenosta pome\u vrednosta na sredstvata, kapitalot i obvrskite

denominirani vo stranska valuti, ili rezultat na neusoglasenosta pome\u

obvrskite i pobavuvawata denominirani vo stranski valuti me\utoa izrazeni vo

doma[na valuta. Rizikot na deviznite kursevi ima [pekulativna priroda i moè

da rezultira so dobivka ili zaguba, vo zavisnost od nasokata na pomestuvawe

na deviznite kursevi i od pozicijata na bankata, odnosno dali bankata ima

neto - dolga ili neto kratka pozicija vo odredena stranska valuta11.

Rizikot na deviznite kursevi go so~inuvaat slednite elementi:

transakcioniot rizik, ili vlijanieto na ceni bazirano na promenite

na deviznite kursevi na pobaruvawata i obvrskite vo stranski

11„Managing Foreign Exchange Risk“, 1998 Basel Committee, BIS, str. 71

24

valuti, odnosno, razlikata vo cenata po koja se plateni ili

naplateni tie i cenata po koja tie se evidentiraat vo lokalna

valuta vo finansiskite izve[tai na bankata i

ekonomskiot ili delovniot rizik povrzan so vlijanieto na promenite

na deviznite kursevi na dologoro~na pozicija na zemjata ili

konkurentskata pozicija na bankata (devalvacija na doma[nata

valuta moè da predizvika namaluvawe na uvozot i zgolemuvawe

na izvozot).

Postojat i drugi rizici koi se povrzani so aktivnostite i operaciite so

stranskite valuti. Eden od tie rizici e forma na kreditniot rizik koj e povrzan so

neservisiraweto na obvrskite koi proizleguvaat od deviznite dogovori. Druga

forma na krediten rizik karakteristi~en za deviznite operacii vo stranski valuti

e dogovoreniot rizik povrzan so vremenskite zoni. Ovoj rizik proizleguva od

razlikata vo vremenskite zoni, koga devizniot dogovor vklu~uva dva dogovori

koi se sklu~uvaat vo razli~no vreme i ednata dogovorna strana ne gi pla]a

obvrskite. I ro~nata neusoglasenost na deviznite pozici moè da rezultira so

rizik na kamatnite stapki na valutite, kade [to bankata moè da pretrpi zagubi

kako rezultat na promena na razlikite na kamatnite stapki.

Za menaxirawe so ovoj vid na rizik neophodno e da se utvrdat

pokazatelite za izloènosta na bankata na valuten rizik i toa:

odnosot na otvorenata devizna pozicija vo oddelna valuta so

sopstvenite sredstva na bankata i

odnosot na agregatnata devizna pozicija so sopstvenite sredstva na

bankata.

Otvorenata devizna pozicija na edna valuta pretstavuva zbir na: neto

spot -pozicijata, koja e ednakva na razlikata pome\u deviznata aktiva i pasiva

na taa valuta, neto forvard -pozicijata koja e ednakva na razlikata pome\u

site iznosi koi ]e bidat primeni i site iznosi koi ]e bidat plateni vrz osnova na

valutni forvard - dogovori, vklu~uvaj]i gi i valutnite fju~ers - dogovori i

glavnicata na valutnite svop - dogovori koja ne e vklu~ena vo spot -

pozicijata. Vonbilansnite pozicii (neotpoviklivite garancii i nepokrienite

akreditivi), koi se klasificirani vo rizi~nite kategorii „G i „D i za koi bankata e

sigurna deka ]e izvr[i pla]awe i postoi verojatnost deka nema da moàt da

bidat naplateni i pokrienite akreditivi i garancii od koi bankata o~ekuva

deka ]e gi naplati, isto taka pretstavuvaat otvoreni devizni pozicii i nosat

25

opredeleno nivo na rizik. Otvorentata devizna pozicija se presmetuva za

sekoja oddelna stranska valuta koja se javuva vo bilansot na edna banka i

moè da bide dolga devizna pozicija odnosno da ima pozitiven predznak ili

kratka devizna pozicija so negativen predznak vo zavisnost od razlikata

pome\u deviznata aktiva i deviznata pasiva. Razlikata pome\u agregatnata

kratka i dolga devizna pozicija ja pretstavuva vkupnata izloènost na bankata

na valutniot rizik.

Upravniot odobor e toj [to treba da vospostavi celi i principi [to ]e se

odnesuvaat na upravuvaweto na deviznite kursevi. Tie treba da utvrdat

soodvetni limiti [to se odnesuvaat na rizikot prezemen od strana na bankata

vo nejzinite devizni operacii, kako i merki koi obezbeduvaat soodvetni interni

proceduri na kontrola koi[to ja pokrivaat ovaa oblast. Nasokite koi [to se

sodràni vo politikata treba da gi reflektiraat promenlivite okolnosti na

doma[nite i me\unarodnite pazari, da ja specificiraat frekfentnosta na

upravuvawe na vrednosta na deviznite pozicii vo stranski valuti za

smetkovodstveni i celi na upravuvawe so rizikot i treba periodni~no da se

revidiraat i obnovuvaat za da se usoglasi rizi~niot profil na bankata i

kvalitetot na sistemot za upravuvawe so rizikot na koj e izloèna bankata12.

Akivnostite koi se prezemaat za za[tita na ovoj vid na rizik se

determinirani od izloènosta na bankata koja e rezultat na dilerski i trgovski

operacii ili izloènosta koja e rezultat na tradicionalnite bankarski aktivnosti

odnosno krediti, depoziti, kapital i nepokrieni garancii i akreditivi. Soodvetno

na vidot na aktivnostite, bankite voobi~aeno koristat dva vida na procesi na

upravuvawe na rizikot.

1. Upravuvaweto so rizikot na deviznite kursevi koj vklu~uva dilerski -

trgovski operacii mora da bide informativno intenziven sekojdneven proces

pod silen nadzor na povisokite nivo na menaxment i Odborot za upravuvawe

so rizicite.

Vo politikata na bankite se regulirani aktivnostite vo stranski valuti i e

limitirana nivnata izloènost na rizikot na deviznite kursevi, a kako rezultat na

toa i na potencijalnite zagubi. Limitite treba da se vospostavuvaat vrz baza

na prirodata na rizikot na deviznite kursevi i vidot na delovnata aktivnost od

koja proizleguva rizikot. Ovie limiti, nezavisno od toa dali se izrazeni vo

apsolutni ili relativni iznosi, treba da bidat povrzani so rizi~niot profil na

12Supervisory Guidance for „Managing Risks in Foreign Exchange Transactions“ 1997 Basel Dommittee, BIS

26

bankata, strukturata na kapitalot i realnata istorija na promenite na devizniot

pazar. Poradi prirodata na dilerskite i trgovskite operacii, voobi~aeno se

vospostavuvaat dnevni limiti. Vo na[ite banki, agregatnata devizna pozicija

moè da iznesuva najmnogu do 30% od sopstvenite sredstva na bankata13.

No, poradi toa [to pome\u valutite ne postoi sovr[ena korelacija, dobro

upravuvana banka treba da ima set na to~no utvrdeni limiti koi[to se

odnesuvaat na rizi~nata izloènost za sekoja valuta.

Pove]eto banki koi aktivno participiraat na deviznite pazari, isto taka

odrùvaat rezervi, ili prethodno utvrdeni limiti koi se odnesuvaat na rizi~ni

izloènosti vo razli~ni pozicii i/ili valuti so [to se za[tituvaat od devizniot rizik.

Limitite koi se odnesuvaat na izloènostite treba da bidat utvrdeni vrz baza

na sevkupniot rizi~en profil, strukturata na kapitalot i trendovite na

profitabilnosta na bankata. Koga zagubite ]e gi dostignat soodvetnite limiti,

otvorenite pozicii treba avtomatski da bidat pokrieni.

2. Pazarnata vrednost na dogovorite koi se izrazeni vo stranski valuti

voobi~aeno se senzitivni na ro~nosta na dogovorot i na deviznite kursevi.

Visokata koncentracija sekoga[ doveduva do zgolemuvawe na rizikot, pa

zaradi toa bankata treba da vospostavi limiti koi ]e se odnesuvaat na

maksimalnata nominalna vrednost na dogovorite vo poodelni valuti.

Kompleksnosta na ovie dogovori se zgolemuva so toa [to moè da

vklu~uvaat dogovorni stranki od razli~ni vremenski zoni i vreme na operacii.

Pri ova, otvorenite pozicii moàt da traat nekolku ~asa i potencijalnite zagubi

da bidat golemi. Iako ovoj rizik moè da se pokrie so dadenoto

obezbeduvawe, sepak bankata treba da vospostavi poodelni limiti koi se

odnesuvaat na izloènosta kon ovoj rizik. Ovie limiti treba da bidat vo

soglasnost so vkupnata devizna rizi~na izloènost. Bankata, isto taka, treba

da vospostavi limiti koi[to se odnesuvaat na ovoj rizik vo ramkite na limitot

na vkupnata izloènost vo odnos na opredeleni dogovorni stranki. Vo takvi

slu~ai, limitot moè da se sledi kako komponenta na kreditniot rizik.

2.2.5Operativen rizik

13Odluka za upravuvawe so valutniot rizik, Narodna Banka na RM, („Slu`ben vesnik na RM br. 17/2008)

27

Operativniot rizik e rezultat na neadekvatno izvr[uvawe na delovnite

funkcii, nekompetenten kadar, golem broj na gre[ki vo raboteweto ili poradi

nadvore[ni vlijanija. Ovoj rizik pred se doa\a do izraz kako rezultat na se

pogolemoto koristewe na informati~kata tehnologija i avtomatizacijata na

finansiskite raboti, razvivawe na modeli za merewe na kreditniot rizik i dr.

Paralelno so razvivaweto na modelite za merewe na kreditniot rizik se pojavi i

potreba od istovremeno razvivawe na sistem za sledewe na operativniot rizik

tn. rizik koj nastanuva kako posledica na:

- izmama (pogre[no izvestuvawe, kradewe na vrabotenite i dr.);

- rabotnite naviki i sigurnosta na rabotnoto mesto (pravo na o[teta na

vraboteniot, povreda na zdravstvenite prava);

- postapki povrzani so klientite, proizvodite i delovnite aktivnosti

(zloupotreba na doverlivi informacii, perewe na pari, proda`ba na

neavtorizirani proizvodi);

- [teta na materijalnite dobra (terorizam, protest, poàr, poplava);

- prekin na rabotata poradi gre[ki vo informati~kiot sistem (hardver,

softver ili telekumunikaciski problemi);

- upravuvawe so procesite (gre[ni vlezni informacii, pogre[na procenka

na instrumentite za osiguruvawe na podatocite, nepotpolna dokumentacija,

neovlasteno pristapuvawe do va`ni informacii i dr.).

Negativnite posledici na operativniot rizik moè da se manifestiraat

kako: celosna finasiska zaguba, naru[uvawe na ugledot na bankata i / ili

odnosot so klientite, nesposobnosti za izvr[uvawe na bankarskite transakcii i

dr.

Bazelskiot komitet za bankarska supervizija prepora~uva tri razli~ni

koncepti za merewe na operativniot rizik i toa: pristap na temelen indikator,

standardiziran pristap i pristap na interno merewe.

Pristapot na temelen indikator vospostavuva vrska pome\u opredelen

procent od kapitalot na bankata za pokrivawe na operativniot rizik so

indikator koj ja pretstavuva vkupnata izloènost na bankata. Ako na primer,

za indikator se zemat vkupnite prihodi, toga[ ]e se opredeli odreden procent

od vkupnite prihodi kako minimalen iznos od kapitalot za pokrivawe na

operativniot rizik. Ovoj procent se narekuva "alfa faktor". Analizite napraveni

vrz osnova na istraùvawata od Bazelskiot komitet, pokaùvaat deka e

28

potrebno okolu 20% minimalen potreben kapital za pokrivawe na

operativniot rizik.

Spored standardiziraniot pristap za sekoja dejnost se utvrdeni odredeni

fiksni procenti koi se narekuvaat "beta faktor" i vrz osnova na niv se

utvrduva potrebniot kapital za pokrivawe na ovoj vid rizik.

Tretiot pristap baziran na internoto merewe im ovozmoùva na

bankarskite institucii vrz osnova na interni modeli da se presmeta

verojatnosta od pojavuvawe na ovoj rizikot vo poodelnite segmenti na

raboteweto i da se utvrdi rizi~nata vrednost na sekoja delovna edinica vrz

osnova na opredeluvawe na fiksen procent koj se narekuvaat "gama faktor".

3 . U P R A V U V A W E S O R I Z I C I T E

3.1 Potreba od upravuvawe so kreditniot rizikot vo finasiskoto

rabotewe

Bankarskite institucii pri izvr[uvaweto na svojata dejnost stanuvaat

posrednici pome\u deponentite i kreditokorisnicite. Imeno, deponentite se

snabduva~i na pari, a bankite im gi plasiraat tie sredstva na zainteresiranite

subjekti. Na deponenti koi i gi doveruvaat svoite pari, bankata im ispla]a

kamata. Ve[tinata i ume[nosta so upravuvawe so pari~niot potencijal

bankata ja naplatuva od korisnicite na krediti vo vid na kamata koja e

pogolema od isplatenata kamata na deponentite. Na toj na~in bankata go

organizira pari~niot ciklus vo koj [to gi prodava tu\ite pari po povisoka cena

od nabavnata, ostvaruvaj]i prihodi koi pridonesuvaat za rast na sopstveniot

kapital.

I pokraj toa [to postojano se javuvaat novi moderni bankarski proizvodi,

sepak klasi~niot bankarski instrument - kreditot i kreditnata funkcija

u~estvuvaat so najgolem procent vo strukturata na bankarskoto rabotewe.

Bidej]i rastot na nejziniot kapital se dviì pravopraporcionalno so kreditnite

aktivnosti, kreditnata ekspanzija moè da pretstavuva predizvik za bankite

29

koi pretendiraat na brz rast. Zgolemuvaweto na kreditnata aktivnost

pretpostavuva vospostavuvawe na sistem na kontrola nad kreditniot rizik.

Zaradi toa, se pove]e se nametnuva potreba od aktuelizacija na

kreditniot rizik i metodi za negovo minimizirawe. Bankarskite institucii mora

da vospostavat sistemi na kontrola na rizicite a osobeno vo dene[ni uslovi na

stopanisuvawe po sprovedenata deregulacija na finansiskiot sektor, kako

rezultat na [to naglo e zgolemeno odobruvaweto na krediti, a posebno vo

investirawe vo nedvi`nosti i hartii od vrednost. Bez kvalitetna kontrola

rasteweto na cenite na nedvi`nostite privlekuvalo se pove]e vloùvawa vo

niv. Vo momentot na recesija i pad na vrednosta na nedvi`nostite, mnogu

banki propadnaa zaradi nivnata pregolema izloènost. Taka na primer

bankrotot na „Leman Brothers” go ozna~i po~etokot na svetskata ekonomska

kriza. Kolapsot na „Leman Brothers”, koja be[e zadolèna so miljardi dolari na

amerikanskiot hipotekaren pazar, povle~e so sebe u[te nekolku finansiski

institucii koi bea investiciski povrzani so porane[niot finansiski gigant.

Od ova moè da se zaklu~i deka nitu edna finansiska institucija, ne

moè dolgoro~no da go planira svoeto rabotewe bez celosno razbirawe i

sledewe na slu~uvawata vo okruùvaweto i rizikot koj ja opkruùva. Vo uslovi

na op[ta globalizacija i deregulacija za sekoja poedine~na institucija, no i za

celokupniot finasiski sektor, nesmee da se zanemari kreditniot rizik .

3.2. Kvantitativno merewe na kreditniot rizik

Sekoja banka izvr[uva golem broj na finasiski aktivnosti. Stepenot na

krediten rizik vo sekoja transakcija e razli~en, pa so procenkata i mereweto

na kreditniot rizik bi trebalo da se definiraat kriteriumi za zna~eweto na

poedini ili grupa na stavki koi go ~inat rizi~noto portfolio.

Postojat ogromen broj pri~inite za lo[oto rabotewe koi[to pridonesuvaat

bankite da se soo~uvaat so seriozni problemi. Me\utoa najgolem pridones za

serioznite problemi na bankite imaat slabite kreditni standardi ili

neadekvatnite kriteriumi za ocenka na kreditniot rejting na komintentot,

lo[oto upravuvawe na portfolioto i nesledeweto na ekonomskite promeni i

drugite okolnosti koi moàt da vlijaat na namaluvaweto na kreditniot rejting

na komitentot. Spored ova, glavna pri~ina za lo[ite finasiski pokazateli na

bankata e lo[oto upravuvawe so kreditniot rizik. Celta na upravuvawe na

30

kreditniot rizik e maksimizirawe na stapkata na prinos na kapitalot pri [to

izloènosta na kreditniot rizik ]e bide vo prifatlivi granici.

Upravuvaweto so kreditniot rizik vo bankite se realizira na nekolku

nivoa. Prvoto nivo opfa]a upravuvawe na kreditnoto portfolio, vtoroto nivo

pretstavuva upravuvawe so komitentite, a tretoto najnisko nivo e

upravuvawe na poedine~nite transakcii.

Bankata mora da bide sigurna deka raspolaga so dovolno kapital za da

moè da go pokrie prezemeniot rizik. Dobroto upravuvawe so kreditniot rizik

gi opfa]a slednive ~etiri komponenti14:

vospostavuvawe na adekvatno okruùvawe za upravuvawe so

kreditniot rizik;

kvaliteten proces na odobruvawe na kreditite;

odrùvawe na kvaliteten proces na administrirawe na kreditite,

merewe i sledewe na kreditniot rizik i

kontrola na kvalitetot na upravuvawe na krediniot rizik.

Vospostvuvaweto na adekvatno okruùvawe za upravuvawe so

kreditniot rizik podrazbira utvrduvawe na strategija i politika za upravuvawe

so rizicite, definirawe na odgovornostite na upravniot odbor, direktorite i

sektorot za upravuvawe so rizici. Upravniot odbor ima odgovornost za

odobruvawe i periodi~no revidirawe na strategijata i politikata za

upravuvawe so kreditniot rizik. Strategijata go odreduva novoto na rizik

koe ]e se prezeme i tolerira kako i stapkata na prinos koj se o~ekuva kako

nagrada za prezemeniot rizik. Rakovodstvoto na bankata (menaxmentot) i

sektorot za upravuvawe so rizicite se odgovorni za implementacija na

strategijata i utvrduvawe na detalna politika i proceduri za identifikuvawe,

merewe, sledewe i kontrola na kreditniot rizik. Politikata i procedurite treba

da go opfa]aat kreditniot rizik od site bankarski aktivnosti (garancii,

akreditivi, me\ubankarski transakcii, kupuvawe i prodavawe na devizi i

finansiski derivati) i toa kako na poedine~no taka i na nivo na portfolioto na

bankata. Isto taka, mora da se definira kreditniot rizik za site vidovi finasiski

transakcii i proizvodi.

Vtorata komponenta od procesot na upravuvawe so kreditniot rizik

pretstavuva procesot na odobruvawe na kreditite. Bankite treba da imaat

14Bank for international Settlements, 2000, Principles for management of credit ris, Basel Committe on Banking Supervision

31

kvalitetni kriteriumi vrz osnova na koi ]e se odobruvaat kreditite, vrz osnova

na koi ]e vr[at ispituvawe na pazarnite i celnite grupi, celosno ]e go

definiraat komitentot, namenata na kreditite i ]e gi utvrdat izvorite na otplata

na odobreniot krediti. Potrebno e jasno i precizno da se definiraat kreditnite

limiti kako za poodelni komitenti taka i za kreditnite proizvodi i da se utvrduvi

procedura za odobruvawe na novi krediti, refinansirawe na postoe~kite

krediti i restruktuirawe na problemati~nite krediti.

Kvalitetniot proces na administrirawe na kreditite, merewe i sledewe na

kreditniot rizik podrazbira kontinuirano sledewe na kreditnoto portfolio,

subportfolio, sledewe na poedina~ni komitenti, nivno klasificirawe i

adekvatno formirawe na rezervi za potencijalnite zagubi, utvrduvawe na

interni modeli za odreduvawe na kreditniot rejting na klientite,

vospostavuvawe na informativen sistem koj ovozmoùva merewe na

kreditniot rizik, sogleduvawe na strukturata, kvalitetot i koncentracijata na

portfolioto.

Poslednata komponenta od ovoj proces pretstavuva kontrola na

kvalitetot na upravuvaweto na kreditniot rizik i podrazbira nezavisna i

neprekinata kontrola na procesot, procedurite i politikata, kako i kontinuirano

izvestuvawe na upravniot odbor i menaxmentot na bankata za rezultatite od

sprovedenata kontrola. So internata kontrola treba da se osigura

rakovodstvoto na bankata deka sekoe nepo~ituvawe na procedurite i

kreditnata politika pri odobruvawe na kreditite ili neadekvatnostite ]e bidat

navremeno prepoznaeni i vo idnina otstraneti.

Od iznesenovo moème da zaklu~ime deka upravuvaweto so

kreditniot rizik podrazbira identifikuvawe, merewe, sledewe i kontrola na

rizikot. Identifikacijata na rizikot e utvrduvawe na rizikot na koj e izloèn

prinosot i kapitalot na bankata. Mereweto na rizikot pretstavuva

presmetuvawe na zagubite koi moàt da nastanat kako rezultat na

„realizacija“ na rizikot. Sledeweto na rizikot podrazbira nadzor nad

goleminata na rizikot na koj e izloèna bankata. Kontrolata na rizikot pak

pretstavuva proverka na usoglasenosta na delovnata praktika so definiranite

politiki, strategii i definiranite limiti za prezemawe na rizik. Site ovie finkcii

treba da bidat jasno definirani vo soglasnost so strategijata na bankata,

nejzinata delovna politika i procedurite za izvr[uvawe na kreditnite aktivnosti,

pri [to to~no mora da se znaat nivoata na odgovornosti i linijata na

32

komunikacija i izvestuvawe. Samo jasno definirawe i poсtavuvawe na

funkciite na procesot na upravuvawe na kreditniot rizik vodat kon

minimizirawe na kreditniot rizik.

3.3 Merewe na kreditniot rizik

Mereweto na kreditniot rizik e edna od fazite vo procesot na

upravuvawe so kreditniot rizik. Vsu[nost so mereweto na kreditniot rizik se

opredeluva kvalitetot na sekoja poedine~na transakcija, kvalitetot na

celokupnoto portfolio na bankata, kako i verojatnosta i iznosot na zagubite

koi moàt da nastanat poradi nenavremeno izvr[uvaweto na kreditnite

obvrski. Kreditniot kvalitet na eden komitent pretstavuva merka na

doverbata koja bankata ja zasnova na negovata sposobnost i spremnost deka

site obvrski ]e gi izvr[i vo dogovoreniot rok.

Postojat razli~ni metodi za merewe na kreditniot rizik.

Osnoven i istoriski najprisuten e metodot na tradicionalnata

finansisko - ekonomska analiza. Ovaa analiza i denes e sostaven del od

procesot na upravuvawe so aktivata i so kreditnite rizici. Po~nuvaj]i od 70-

tite godini na minatiot vek vo mereweto na kreditniot rizik se pogolema

primena nao\aat i statisti~kite metodi odnosno t.n. Skorin modeli. Toa

se statisti~ki modeli koi[to trgnuvaat od odreden broj nezavisni slu~ajni

promenlivi [to se odnesuvaat na komintntite na bankata i vrz osnova na niv

pribli`no se utvrduvaat verojatnostite od neispolnuvawe na finansiskite

obvrski. Tretata grupa na statisti~ki metodi se temelat na rasporedot na

verojatnosta na vrednosta na aktivata ili idnite iznosi na zagubi. Najzna~ani

metodi od grupata na „[to - ako„ analizata prestavuvaat Valut – at – rick

metod i strest testovite. Ovie metodi prvenstveno se koristat za merewe

na kreditniot rizik na nivo na portfolioto, a retko so niv se meri krediniot rizik

na poedine~nite transakcii ili komitenti.

3.3.1 Fundamentalna finansisko- ekonomska analiza

Klasi~nata metodologija na procena na kreditnata sposobnost na

dol`nikot se temeli na ekspertizata izvr[ena od finansiskite analiti~ari. Pred

da se donesi odluka za odobruvawe ili neodobruvawe na kreditite, se pravi

33

analiza na: kvanititativnite podatoci, kako [to se podatocite od bilansot na

sostojba, bilansot na uspeh, gotovinskite tokovi i drugi finansiski izve[tai, vrz

osnova na [to se odreduva finasiskata sila na dol`nikot i kvalitativnite

podatoci kako [to se podatoci za kvalitetot na menaxmentot, sostojbite vo

dadenata stopanska granka i vrz osnova na ovaa analiza se dobivaat

podatoci za delovnata sila na dol`nikot. Najnapred se presmetuvaat

podatocite za likvidnosta, solventnosta i profitabilnosta na kreditobaratelot i

potoa istite se sporeduvaat so prosecite od dadena granka. Vrz osnova na

ovie podatoci se dobiva slika za finansiskata sostojba na klientot vo odnos na

drugite subjekti vo grankata.

3.3.2Skoring modeli

Skoring modelite za prvpat se pojavuvat kon krajot na 60-tite i se do

denes pretstavuvaat najprimenuvano sredstvo za merewe na verojatnosta za

difolt -akt koj nastanuva kako posledica od neizmiruvawe na finansiskite

obvrski od strana na dol`nikot. Tie se vsu[nost statisti~ki modeli za merewe

na kreditniot rizik. Istraùvawata pokaùvaat deka 97% od amerikanskite

banki gi primenuvaat ovie modeli pri izdavawe na kreditnite karti~ki, a 70%

pri kreditiraweto na malite delovni subjekti.

Skoring modelite gi kombiniraat i ponderiraat individualnite finansiski

pokazateli za da se dojde do merka (skor) za kreditniot kvalitet, koja gi

diferencira dobrite od probremati~nite klienti. Naj[iroka primena od ovie

statisti~ki modeli ima Altamanoviot Z - model ili t.n. Zeta analiza.

Spored negoviot tvorec E Altman15, najva`nite kategorii na rizik koi se

povrzani so funkcioniraweto na kreditiraweto moàt da se podelat na:

krediten rizik ili rizik od vra]awe na kreditot;

rizik na vloùvawe ili kamaten rizik;

rizik na kontribucija na kreditnoto portfolio;

operativen rizik;

rizik od izmama i malverzacii, i

rizik od sindikacija na kreditite.

Pokraj op[tiot izraz za modelirawe na kreditniot rizik, koj se koristi za

iskaùvawe na agregatniot kvalitet na kreditnoto portfolio na bankata, se

15Altman I. Edward: Managing the Commercial Sending Process (Handbook for Banking Strategy) New York, 1995

34

upotrebuvaat i modeli za predviduvawe na kvalitetot na raboteweto na

одделни (zna~ajni) klienti na bankata. Me\u takvite modeli spa\a i tn. ZETA

analizata, odnosno model koj se koristi za monitoring na korisnicite na

krediti.

ZETA analizata („Zeta analusis) pretstavuva izraz koj go definira modelot

za identifikuvawe na rizikot od bankrot na korporacijata. Altman i negovite

sorabotnici prona[le 7 promenlivi, preku koj e mo`no da se razlikuvaat firmite

na koi im preti ili ne bankrot. Tie promenlivite opfa]aat16:

1. prinos na sredstvata, meren so EBIT(„Earnings before interest and

tahes) (dobivkata pred kamata i danok) sprema vkupnite

sredstva;

2. stabilnost na dobivkata, merena so inverzna standardna gre[ka

prognozirana vo desetgodi[en trend za prinosot na sredstvata;

3. dolgot (krediti) meren so EBIT sprema vkupno platenite kamati;

4. kumulativnata profitabilnost, merena kao odnos od

neraspredelenata dobivka vrz vkupnata aktiva;

5. likvidnosta, merena kako odnos na tekovnite sredstva i

tekovnite obvrski;

6. kapitalizacija, merena kako petgodi[en prosek na pazarnata

vrednost na akciite (na analiziranata firma) sprema vkupniot

dolgoro~en dolg (krediti) i

7. goleminata na firmata merena so vkupnata aktiva.

ZETA modelot prestavuva korisen instrument za odreduvawe na op[tata

kreditna sposobnost na kreditobaratelot.

3.3.3 Modeli zasnovani na raspredelba na verojatnosta

Od sredinata na 80-tite godini na dvaesettiot vek se razvivaat modeli

koi se zasnovani na konceptot za raspredelba na verojatnostite za zaguba

odnosno promena na vrednosta na portfolioto. Najprvo ovie modeli se

primenuvale za merewe na potencijalnite zagubi na pazarnite vrednosti na

portfolioto kako posledica na promenata na deviznite kursevi, kamatnite

stapki, cenite na akciite i surovinite. Od sredinata na 90-tite godini ovie

modeli se koristat i za merewe na kreditniot rizik. Kako direktni nezavisni

16Altman I. Edward, Haldeman and Narayanan: 1977, pp 29 - 54

35

promenlivi vo kreditniot VaR metod se javuvaat rejtingot na dol`nikot,

tranzicionata matrica na rejtinzite na dol`nicite i korelacijata na promenata

na kreditnite rejtinzi pome\u site dol`nici.

Prviot model od ovaa grupa e scenario analizata odnosno t.n. [to - ako

modeli. Potoa e razvien kreditniot VaR metod. Ovoj model i denes e

dominanten vo oblasta na mereweto na site vidovi na rizici vo golemite

banki, a negovata primena e prepora~ana i so Bazelskata spogodba. Tretiot

model, strest testirawe e samo dopolnuvawe na prethodnite dva metodi.

4. Karakteristiki na VaR metodot

Vo po~etokot VaR metod se primenuval samo za merewe na pazarniot

rizik. Me\utoa od sredinata na 90-tite godini VaR metodot po~nal da se

primenuva i za merewe na kreditniot rizik. Kaj dvata vida na VaR metodot

preku raspredelbata na verojatnostite na vrednostite na portfolioto ili na

prinosot na portfolioto se utvrduva nivoto na rizik na koe e izloèno

potfolioto na bankata. Neophodno e da se potencira deka procenkata na

nezavisnite promenlivi koi so svoite promeni vlijaat na vrednosta na

portfolioto na bankata e subjektivna. Po utvrduvaweto na promenlivite vrz

osnova na vremenskite serii na promenlivite vo minatoto se predviduva

nivnoto dvièwe vo idnina. Su[tinata na ovoj metod e da se utvrdi intervalot

na verojatnosta na promenlivite vo koj ]e moè da se ostvaruva odredena

vrednosta na bankarskoto portfolio. Koga ]e se utvrdi intervalot na

verojatnostite, vnimanieto se naso~uva kon leviot kraj na intervalot, odnosno

mo`nite zagubi koi portfolioto ]e gi pretrpi vo slu~aj na nepovolno dvièwe

na nezavisnite promenlivi. Kone~en rezultat na ovoj metod treba da bide VaR

odnosno vrednosta koja pretstavuva najgolema zaguba koja postoe~koto

portfolio moè da ja pretrpi vo idnina so verojatnost h odnosno so drugi

zborovi portfolioto ne smee da pretrpi zaguba koja ]e bide pogolema od VaR-

ot vo pove]e slu~ai od h procenti.

Implementacijata na VaR metodot pretpostavuva:

- kako nezavisni promenlivi da se zemaat: kreditniot rejting na sekoj

dol`nik vo portfolioto, verojatnostite na promenata na kreditniot rejtin

prikaàni vo vid na tranziciona matrica i korelacijata na dvièweto na

kreditniot rejting za site parovi na dol`nici.

36

Kreditniot rejting vsu[nost prestavuva procenka na finansiskiot

analiti~ar za kvalitetot na nekoj dol`nik nabquduvan od aspekt na kreditniot

rizik. Pri odreduvaweto na kreditniot rejting na nivnite klienti, finansikite

analiti~ari imaat alternativa da biraat me\u eksternite podatoci za rejtingot

koi gi izdavaat poznati rejting agencii, ili samite vrz osnova na finansiskite

analizi ]e odredat interni rejtinzi. Me\utoa neophodno e da se potenzira deka

pri izborot na podatocite zaa rejting, bankite, mora da se pridrùvaat kon

preporakata koja e dadena od Bazelskiot komitet za supervizija na bankite

koe nalaga da se koristat najmalku 7 rejting katerogii plus difolt odnosno

bankrotstvo17. Imeno, multinacionalnite banki koi vo svoeto portfolio

naj~esto imaat poznati i / ili na berzite kotira~ki kompanii, za niv koristat

eksterni rejting kategorii, a regionalnite banki koi deluvaat na mal pazar

kade [to brojot na kompaniite koi kotiraat na berzite e mal, naj~esto

razvivaat svoj rejting sistem. Ovoj rejting sistem se temeli na podatoci od

minatoto ili se simulira krediten rejting za site dol`nici za odreden iden

vremenskiot period. Pritoa sekoj dol`nik dobiva odredena oznaka so koja mu

se odreduva rejtingot i naj~esto za oznaki se koristat odredeni bukvi, broevi

ili nivna kombinacija. Site promeni vo kreditniot rejting vlijaat na promenite

vo vrednosta na portfolioto. Tokmu zaradi toa, osnovna cel na kreditniot VaR

metod e da se utvrdi kolku e mo`no da se namali vrednosta na portfolioto

kako posledica na promena na kreditnite rejtinzi na klientite koi go

so~inuvaat toa portfolio.

- vremenskiot horizont vo koi se vr[i analizata naj~esto opfa]a edna

godina. Imeno, kreditniot rejting na edna kompanija se temeli na negovata

ekonomska sila, pazarnite mo`nosti, kvalitetot na tehnologijata, kvalitetot na

menaxmentot i drugi va`ni pokazateli, koi pak ne moàt da se merat

sekojdnevno, tuku nivnite finsiski podatoci se objavuvat naj~esto

edna[ godi[no ili polugodi[no. Vsu[nost vremenskata dimenzija vo koja se vr[i

analizata kaj kreditniot rizik e podolga zatoa [to ne e mo`no kreditnoto

portfolio da se rekonstruira odnosno zna~itelno da se promeni vo kratok

vremenski period.

- koga se meri kreditniot rizik naj~esto se presmetuva odreden percent

kako merka na rizikot, a ne standardnata devijacija.

17Ovaa preporaka proizlegla od praksata na dvete najgolemi svetski rejting kompanii, Standard and Poor i Moody's, koi i svoite dol`nici gi rangiraat vo sedum plus edna rizi~na kategorija.

37

- za da se napravi vremenska serija za dvièweto na kreditnot rejting na

odreden broj na dol`nici, potrebno e mnogu dolg period.

Kreditniot VaR metod, seu[te e vo faza na razvoj i eksperimentirawe i

potrebno e u[te dosta vreme za da se stigne do najdobrite re[enija i nivno

standardizirawe.

4.1 Definicija na difoltot

Primenata na VaR metodot bara konkretizirawe na zna~eweto na

terminot difolt. Difoltot zna~i-akt koj nastanuva kako posledica na

neizmiruvawe na finasiskite obvrski. Nekoi banki difoltot go definiraat kako

slu~aj na nenaplatuvawe na pobruvawata, rekonstrukcija na dolgot ili

otvorawe na ste~aj na dol`nikot, a drugi banki difoltot go poistovetuvaat so

situacijata vo koja zagubite se mnogu verojatni ili neizbe`ni, koga

pobaruvawata od dolìncite se prefrlaat vo t.n. work out oddelenie odnosno

sektorot za upravuvawe so problemati~ni plasmani. Spored Bazelskiot

komitet za supervizija za difolt se smeta edna od slednive situacii koi

nastanale kaj dol`nikot:

mnogu e verojatno deka dol`nkot nema vo celost da go plati

svojot dolg (glavnica, kamata ili provizii);

zaguba povrzana so bilo koja obvrska na dol`nikot, kako na

primer otpis ili ispravka na vrednosta na pobaruvaweto,

rekonstrukcija na pobaruvaweto preku namaluvawe ili

prolongirawe na rokot na vra]awe na glavnicata ili kamatata;

koga dol`nikot docni so izmiruvawe na bilo koja obvrska

podolgo od 90 dena i

dol`nikot ili negovite doveriteli podnele barawe za otvorawe na

ste~ajna postapka18.

Dvete najgolemi svetski rejting agencii, Standard and Poor i Moody’s,

difoltot go definiraat kako bilo koe nepla]awe ili docnewe pri pla]awe na

glavnicata i/ili kamatata, likvidacija ili ste~ajna postapka na dol`nikot.

Osnovna razlika od ovaa definicija na difoltot i taa na Bazelskiot komitet e

[to rejting agenciite ne ~ekaat nitu eden den posle rokot koga dospevaat

obvrskite za da proglasat difolt dokolku obvrskite ne se ispolneti.

18 Bank for International Settlements, 2001, The Internal Ratings – Based Approach, Consultative Document, Basel Committee od Banking, Basel

38

Bazelskata spogodba tolerira docnewe do 90 dena i docneweto pred toa

ne go smeta za difolt. Me\utoa, vo praktikata i rejting agenciite

izbegnuvaat da proglasat difolt za nekoj klient za koj imaat soznanie

deka e mnogu verojatno deka vo kratok vremenski rok ]e gi izmiri

obvrskite.

Za da se utvrdat potencijalnite zagubi na portfolioto i verojatnosta

za nivno nastanuvawe neophodno e da se utvrdi verojatnosta od promena

na kreditniot rejting na sekoj dol`nik. Analizata na vremenskite serii e

eden od na~inite da se utvrdi ovaa verojatnost. So pomo[ na

tranzicionata matrica i metodot na istoriska tabulacija, analiziraj]i gi

promenite na kreditnite rejtinzi na site firmi koi go so~inuvaat kreditnoto

portfolio vo odreden broj na godini, moè da se dojde do verojatnostite

za promena na kreditniot rejting. Ovde treba da se napomene deka pod

krediten rejting se smeta i najlo[ata ocenka D, koja ozna~uva sostojba na

difolt, odnosno bankrotstvo na dol`nikot.

Metodot na istoriska tabulacija pretpostavuva deka za sekoj dol`nik

pravilno i korektno e odreden kreditniot rejting, odnosno deka site

dol`nici obeleàni so ista oznaka za krediten rejting navistina imaat ist

krediten kvalitet.

Druga pretpostavka e deka verojatnosta za promena na kreditniot

rejting na site dol`nici ozna~eni so ista oznaka e ista.

Tranzicionata matrica e najednostaven na~in da se prikaàt

verojatnostite za promena na kreditniot rejting. Slednava tabela

prestavuva primer na edna tranziciona matrica.

Tabela 1. Tranziciona matrica - verojatnost od promena na kreditniot rejting od

edna vo druga rejting kategorija za edna godina19

19Izvor: Standard & Poor, 1996, CreditWeek, 15th April

39

Prviot red od tranzicionata matrica go ozna~uva kreditniot rejting

na dol`nikot na po~etokot na godinata, a ostanatite go pretstavuvaat

kreditniot rejting na dol`nikot na krajot od godinata, a dodeka pak

broevite vo matricata pretstavuvaat verojatnost za premin od edna vo

druga rejting kategorija za vremenski period od edna godina. Na primer,

ako po~etniot rejting na eden dol`nik e VVV, negovata verojatnost na

krajot od godinata da premine vo kategorijata AAA e 0,02%, a dodeka

preminot vo SSS e verojaten so 1,12%. Vo matricata moè da se zabeleì

deka po opa\a~ka dijagonala od levo na desno se nao\aat najgolemite

verojatnosti, [to zna~i deka najgolema e verojatnosta deka dol`nikot vo

tekot na godinata nema da go promeni rejtingot. Zbirot na site

verojatnosti vo edna kolona ili redica iznesuva 1 ili 100%.

Pri izrabotkata na trazicionata matrica so pomo[ na metodot na

istoriska tabulacija treba da se vodi smetka za nekolku pravila:

podobrite kreditni rajtinzi nikoga[ ne smeat da imaat pogolema

verojatnost za difolt od lo[ite (na primer verojatnosta deka nekoj

dol`nik so rejting AA da bankrotira e pomala od verojatnosta da

bankrotira dol`nik rangiran vo VVV);

verojatnosta za promena na kreditniot rejting se namaluva kolku [to se

odi kon polo[ite kategorii (pomala e verojatnosta za promena na

retingot za dve ili tri kategorii otkolku za edna odnosno pomala e

verojatnosta deka nekoj dol`nik so rejting VV ]e premine vo rejting A

otkolku vo VVV);

vrojatnosta za promena na rejtingot vo odredena rejting kategorija

treba da bide [to pogolema za rejting kategorijata koja e blisku da

dadenata rejting kategorija(pogolema e verojatnosta deka nekoj so

rejting VV ]e premine vo rejting A, otkoku nekoj so rejting S) i

verojatnosta za difolt e pogolema kolku [to e podolg vremenskiot

horizont na analizirawe (pogolema e verojatnosta deka nekoj ]e

bankrotira vo podolg vremenski period otkolku za kratko vreme. Ova

zna~i deka kumulativnite verojatnosti na difoltot mora da bidat

pogolemi od verojatnosta za difolt za edna godina.

Metodot na istoriska tabulacija nekoga[ moè da rezultira so tranziciona

matrica koja ne gi ispolnuva site gorenavedeni pravila, a pri~inite se: mal

primerok na koj se raboti, nema dovolno opservacii za poedina~nite rejtinzi,

40

osobeno za difoltot. Vo takov slu~aj se postavuva odredeni ograni~uvawa i

nastojuva po indirekten pat da se dojde do tranziciona matrica koja nema

mnogu da otstapuva od gorenavedenata tranziciona matrica.

Vo teorijata odamna e poznato, a i vo praktikata e potvrdeno deka

promenite na kreditnite rejtinzi na dolìncite se me\usebno povrzani odnosno

zavisni. Vo hipoteti~en slu~aj kade portfolioto go so~inuvaat dvajca dol`nici,

verojatnosta za promena na kreditniot rejting na edniot dol`nik zavisi od toa

dali drugiot dol`nik ]e go promeni kreditniot rejting. Vo slu~aj koga dol`nikot

A mu dol`ni na dol`nikot V i prviot dol`nik e doveden vo situacija da ne moè

da gi izmiri obvrskite odnosno bankrotiral, se zgolemuva verojatnosta deka ]e

bankrotira i vtoriot dol`nik. Ova e primer na t.n. pozitivna korelacija, a mo`na

e i negativna korelacija. Pod pretpostavka deka dolìncite A i V se konkurenti

i deluvaat vo ista stopanska granka, dokolku dol`nikot A bankrotira,

verojatnosta deka ]e bankrotira i dol`nikot V se namaluva. Ova e primer na

negativna korelacija. Vo praktikata e potvrdeno deka vo realnata ekonomija

postoi odreden stepen na pozitivna korelacija pome\u dolìncite, bidej]i

uspe[nosta na edna kompanija vo dobar del zavisi i od op[tata stopanska

klima.

Zavisnosta na promenite na kreditniot rejting e mnogu va`na za da

moè da se razbere i predvidi dvièweto na vrednosta na kreditnoto portfolio.

Zatoa za da se predvidi ostvaruvaweto na odredeno scenario na kreditniot

rejting na site dol`nici koi go so~inuvaat istoto, treba da se ima vo predvid

ne samo nivnite individualni verojatnosti na promena na rejtinzite, koi zavisat

od nivniot po~eten rejting, tuku i me\usebnata zavisnost odnosno

korelacijata na promenite na kreditniot rejting na sekoj dol`nik so ostanatite

dol`nici. Za da se stigne do zaedni~kite verojatnosti za promena na

kreditniot rejting, za sekoj moèn par krediten rejting (vo slu~ajov 8 nivo na

kreditni rejtinzi, vklu~uvaj]i go rejtingot D - difolt) mo`ni se 64 (8*8)

kombinacii20.

20 M-r Sneàna Kuzmanovska, Menaxirawe so kreditniot rizik vo bankarskite institucii, Ekonomski fakultet Prilep, 2010 god.

41

Tabela 2. Poedine~ni verojatnosti za promena na kreditniot rejting (%)

Se pretpostavuva isto taka deka portfolioto se sostoi od dva

dol`nika so po~etni rejtinzi VVV i A. Istoriski, vo tekot na edna godina

dol`nikot so rejting VVV moè da go zadrì ovoj rejting, da go promeni

rejtingot na podobro ili da bankrotira (rejting D). Istoto vaì i za vtoriot

dol`nik so reting A. Pod pretpostavka deka kreditnite kvaliteti na ovie

dva dol`nici ne se zavisni odnosno korelirani, zaedni~kite verojatnosti

za sekoja od 64-te kombinacii na rejtingi se presmetuva mnogu

ednostavno, odnosno so mnoèwe na poedine~nite verojatnosti za

tranzicija na sekoj dol`nik vo odredena rejting kategorija. Na primer,

verojatnosta deka dol`nikot so rejting VVV ]e premine vo rejting A vo

tekot na edna godina iznesuva 6%, a dodeka pak verojatnosta deka

dol`nikot so rejting A ]e premine vo rejting VV vo tekot na edna godina

iznesuva 0.53%. Pod pretpostavka deka promenite na kreditnite

rejtinzi pome\u ovie dva dol`nika se nezavisni odnosno korelacijata e

0, zaedni~kata verojatnost deka VVV dol`nikot ]e premine vo rejting A

i dol`nikot so rejting A ]e premine vo rejting kategorijata VV vo tekot

na idnata godina se dobiva so mnoèwe na nivnite poedina~ni

verojatnosti za promena na rejtingot odnosno 6% * 0.53% = 0.03%. Na

ovoj na~in moàt da se utvrdat zaedni~kite verojatnosti na site 64

mo`ni kombinacii na kreditnite rajtinzi i na krajot na godinata ]e se

dobie nova matrica so zaedni~kite verojatnosti za promena koja ]e

izgleda vaka:

42

No, pojdovnata pretpostavka deka promenite na kreditnite rejtinzi se

nezavisni prili~no e nerealna. Postojat pove]e na~ini so koi se utvrduva dali i

vo kolkava mera se korelativni promenite na kreditnite rejtinzi pome\u dva

dol`nici odnosno rejtinzi. Nekoi od niv se: direktna procenka na verojatnosta

od promena na kreditniot rejtig i modelot koj ja povrzuva promenata na

kreditniot rejtig so dvièweto na vrednosta na imoto na dol`nikot (Mortonov

model).

Direktnata procena na zaedni~kite mo`ni verojatnosti za promena na

kreditniot rejting na dva dol`nici se izrabotuva vrz osnova na istoriski

podatoci za site mo`ni parovi na dol`nici i toa na po~etokot na sekoja godina

i na krajot od godinata. No, kaj ovoj na~in postojat odredeni problemi koi go

ote`nuvaat utvrduvaweto na zaedni~kite verojatnosti za promena na

kreditnite rejtinzi. Toa se:

direktniot na~in podrazbira postavuvawe na dovolno dolgi

vremenski serii so dovolen broj na opservacii;

direktniot metod bara utvrduvawe na golem broj na matricii so

zaedni~kite verojatnosti za promena na kreditnite rejtinzi (28

mo`ni kombinacii), a izrabotkata na edna takva matrica sodrì

mnogu presmetki i golema e verojatnosta od nastanuvawe na

gre[ki;

otkako ]e se utvdat site matrici na zaedni~kite verojatnosti, duri

potoa se preminuva na presmetka na standardnata devijacija na

site mo`ni parovi na dol`nici koi go so~inuvaat portfolioto, a vrz

osnova na nea se presmetuva Value-at-Risk. Seto ova e mnogu

komplicirano, podlo`no na gre[ki i odzema dosta vreme;

zaedni~kite verojatnosti variraat od godina vo godina, ne samo

zaradi korelacijata na rejtinzite, tuku i zatoa [to se menuvaat

43

poedin~nite verojatnosti na rejtinzite.

Od ovie pri~ini, ~esto se primenuvaat nekoi od indirektnite metodi za

utvrduvawe na zaedni~kite verojatnosti i korelaciite pome\u dolìncite. Eden

od poznatite indirekti metodi e t.n. Mortonoviot model21. Amerikanskiot

ekonomist Robert Morton postavil edna ramka vo koja difoltot na nekoj

dol`nik go definira kako funkcija od dvièweto na vrednosta na negoviot

kapital. Spored ova, ako se slu~i vrednosta na kapitalot na firmata da padne

na nivo na koe ]e bide pomala od iznosot na obvrskite na firmata, toga[ ne

postoi mo`nost za izmiriruvawe na site obvrski i nastanuva bankrot. Ovoj

model moè lesno da se generalizira i da se utvrdat ne samo granicite na

difoltot tuku i granicite na site rejting kategorii.

Vrz osnova na vrskata koja postoi pome\u kapitalot na firmata i

nejziniot krediten rejting, a pritoa poznavaj]i gi korelaciite na dvièwe na

vrednostite na kapitalot na firmata pome\u dva dol`nici, moè da se utvrdat

zaedni~kite verojatnosti za promena na nivnite kreditni rejtinzi vo sekoja od

mo`nite kombinacii na krediten rejting.

4.2Stapka na naplata na difoltot

Za da se simulira vrednosta na portfolioto vo razli~ni verojatni

scenarija na kreditnite rejtinzi koi go so~inuvaat, potrebno e da se znae

vrednosta na sekoj dol`nik vo sekoja mo`na rejtnig kategorija. So drugi

zborovi, pazarnata vrednosta na sekoe pobaruvawe od dol`nikot se meri vo

zavisnost od toa kakov rejting poseduva istiot. Vrednuvaweto na portfolioto,

odnosno povtornoto utvrduvawe na negovata vrednost za razli~ni scenarija

na promena na kreditnite rejtinzi na dolìncite koi go so~inuvaat e su[tinsko

za VaR modelot. Stapkata na naplata vo difolt e specifi~en slu~aj na

vrednuvawe na odredeno pobaruvawe vo slu~aj koga dol`nikot premine vo

najlo[a rejting kategorija - D odnosno pa\a vo difolt. Stapkata na naplata pri

bankrot moè da se definira i kako sega[na rezidualna vrednost od nekoe

pobaruvawe koe ]e bide naplateno vo odredeno vreme do dol`nikot koj

bankrotiral. Koristeni se mnogu razli~ni modeli, no, povtorno za site e

zaedni~ko toa [to koristat istoriski podatoci za naplata na pobaruvawata od

21Merton, Robert, 1974. “On the princing of corporate debt: the risk structure of interes rates”, Journal of Finance, 29, str. 449-470

44

dolìncite koi bankrotirale i stapkite za naplata na pobaruvawata vo difolt se

razli~ni i dosta neizvesni.

Stapkata za naplata na pobaruvawata pri bankrot vo golema mera

zavisi i od toa dali i na koj na~in se obezbedeni pobaruvawata od dol`nikot.

Pove]e avtori stapkata na naplata vo difolt ja tretiraata kako nezavisna

promenliva i ja presmetuvaat vrz osnova na istoriski podatoci, kako odredena

konstanta za razli~ni stopanski dejnosti, regioni ili vo zavisnost od

goleminata na delovniot subjekt. Drugi avtori, iako ovaa stapka ja definiraat

kako nezavisna promenliva ne ja tretiraat kako konstanta tuku kako

stohasti~ka promenliva so odreden raspored na verojatnosti. Me\utoa, vo

najnovo vreme nekoi avtori, stapkata na naplata ja smetaat kako zavisna

promenliva, koja e negativno korelirana od odredeni makroekonomski

pokazateli (kamatnite stapki, stapkata na rast na BDP, stapkata na rast na

izvozot i dr.).

Posleden, i voedno najvaèn ~ekor vo utvrduvaweto na VaR-ot e tokmu

vrednuvaweto na portfolioto. Vrednuvaweto na portfolioto podrazbira

povtorno utvrduvawe na vrednosta na portfolioto na krajot od analiziraniot

period za koj se meri kreditniot rizik i toa za sekoe novo scenario na promena

na kreditniot rejtint na sekoj dol`nik koj e participient vo toa portfolio.

Vo zemjite so razvien primaren i sekundaren pazar, vrednuvaweto na

portfolioto se vr[i vrz baza na diskontiraweto na o~ekuvanite pari~ni tokovi,

a dodeka vo zemjite kade [to ne postojat dovolno razvieni pazari na hartii od

vrednost, a so samoto toa ne postojat adekvatni krivi na prinosi koi bi se

koristele pri diskontiraweto na idnite pari~ni tokovi, vrednuvaweto na

portfolioto se vr[i vrz osnova na subjektivno - istoriski na~in.

Vrednuvawe na kreditnoto potrfolio se temeli na analizirawe na podatocite za

naplata na kreditite od minatoto na dol`nicite [to se isto rangirani. Posle toa

se sporeduvaat realiziranite i o~ekuvanite pari~ni tekovi i se utvrduva

stapkata na naplata za sekoja rejting kategorija.

Otkako ]e se definiraat site komponenti na kreditniot VaR se preminuva

na presmetka na negovata vrednost.

4.3 Vidovi VaR metodot

45

Postojat dva pristapi pri utvrduvawe na vrednosta na VaR. Prviot

pristap se vika parametarski ili analiti~ki pristap. Ovoj pristap trgnuva od

odredena teoretska raspredelaba, se presmetuva samo o~ekuvanata

vrednost na portfolioto i standardnata devijacija kako merka na kreditniot

rizik. Drugiot pristap se temeli na celosno vrednuvawe na portfolioto za site

mo`ni scenarija na kreditnite rejtinzi za site dol`nici koi go so~inuvaat

portfolioto, i vrz baza na toa se definira raspredelbata na verojatnostite na

portfolioto.

Su[tinata na parametarskiot (analiti~ki) pristap e presmetkata na

o~ekuvanata vrednost na portfolioto μp i negovata standardna devijacija σp.

Otkako ]e se utvrdi standardnata devijacija na portfolioto, VaR se presmetuva

kako proizvod od parametarot h i standardnata devijacija σp na portfolioto.

Brojot h zavisi od odbranoto nivo na doverba. Presmetuvaweto na vrednosta

na VaR vo analiti~kiot pristap moè da se prestavi so slednava matemati~ka

formula:

VaR = h * σp

So ovaa formula pod pretpostavka statisti~kata to~nost da bide 1%,

VaR pokaùva kolku ]e e najgolemata zaguba na postoe~koto potrfolio vo

99% slu~ai na mo`ni promeni na kreditnite rejtinzi na site dol`nici koi go

so~inuvaat portfolioto.

Drugiot na~in na presmetka na VaR e so pomo[ na celosno

vrednuvawe odnosno ovoj pristap u[te se narekuva simulacionen pristap. So

pomo[ na generator na slu~ajni broevi, se simulira dvièweto na kreditniot

rejting na site dol`nici vo period od edna godina i za sekoe simulirano

scenario se utvrduva vrednosta na sekoe pobaruvawe i na kraj vrednosta na

celoto potrfolio. Pri simuliraweto zna~ajno e da se vodi smetka za

raspredelba na verojatnostite za promena na kreditnite rejtinzi i da se dobie

kriva na tie raspredelbi od koja se ~ita odredeni procenti, na primer prviot

koj kaùva deka ovaa vrednosta na portfolioto ]e se pojavi vo 99% slu~ai.

Koga od o~ekuvanata (sredna) vrednost na portfolioto ]e se odzeme

vrednosta dobiena pri prviot percent se dobiva vrednosta koja ja ozna~uva

zagubata, koja moè da bide pogolema samo vo 1% slu~ai. Vaka

46

presmetanata vrednost na zaguba se narekuva VaR. Ova moè da se

prestavi i matemati~ki na sledniov na~in:

VaR = μp – prviot percentil

Srednata vrednost na portfolioto se presmetuva so slednava formula:

kade [to N e brojot na scenarijata, a V e vrdnost na portfolioto pri n-toto

secenario.

Standardnata devijacija se presmetuva na sledniov na~in:

VaR e odreden broj (h) standardni odstapuvawa od o~ekuvanata vrednosta

na portfolioto. Vrednosta na koeficientot h zavisi od izbranoto nivo na

doverba. Dokolku se koristi nivo na doverba od 99% za koeficientot h se

zema vrednosta od 2.33 ili

VaR = 2.33 * σp

Neophodno e da se potenciraat prednostite i nedostatocite na param-

etarskiot i simulacioniot pristap vo presmetuvawe na vrednosta na na VaR.

Parametarskiot model ovozmoùva presmetuvawe samo na edna merka na

rizikot, a toa e standardnata devijacija. Bidej]i za presmetuvawe na standard-

nata devijacija ne e potrebno mnogu vrednuvawa na portfolioto ovoj pristap e

pobrz od simulacioniot pristap. Potrebno e samo da se presmeta standard-

nata devijacija i da se pomnoì so 2.33 i da se dobie vrednosta na VaR za

dadeno portfolioto. No, dokolku portfolioto se sostoi od golem broj na pozicii,

presmetuvawe na standardnata devijacija ne e voop[to ednostavno. Potrebno

e da se presmeta standardnata devijacija za site pozicii i devijaciite na site

mo`ni subportfolija od dve pozicii. Ova kompleksno presmetuvawe bara

mnogu vreme, taka [to prednostite na parametarskiot model nad simulacio-

niot vo pogled na vremeto potrebno za presmetuvawe se gubat vo odnos na

zgolemeniot broj na pozicii vo portfolioto. Druga prednost na parametarskiot

model bi trebalo da bide preciznosta bidej]i nema simulirawe na scenarija so

metodot na slu~ajni broevi, ne postoi ni slu~ajna gre[ka ε koja se javuva

kako karakteristika kaj site stohasti~ni procesi i moè da ja namali to~nosta

47

na procenkata na rizikot na portfolioto. No, ako se ima vo predvid zakriveniot

raspored na verojatnostite na vrednosta na portfolioto (kreditniot rizik),

gre[kata vo procenkata na kreditnoit rizik koja e pri~ineta od primena na

simetri~nata merka na rizikot kako [to e standardnata devijacija vo golema

mera ja preminuva slu~ajnata gre[ka koja se javuva pri generirawe na sce-

narija na vrednostite na portfolioto.

Na kraj, kako zaklu~ok moè da se konstatira deka denes so primenata

na kompjuterite i nekoi od kompjuterskite programi za simulacii i generirawe

na slu~ajni broevi odnosno scenarija, vo relativno kratko vreme moè da se

presmeta rasporedot na verojatnostite na vrednostite na portfolioto i da se

definira odreden percentil kako merka na kreditniot rizik.

5. Upravuvawe so kreditniot rizik

Kreditniot rizik pretstavuva nerazdelna komponenta na sekoj normalen

krediten odnos. Bankata ima obvrska u[te pred odobruvawe na kreditot,

kolku toa e mo`no, da se uveri deka e maksimalno za[titena od pove]eto

vidovi na rizici, a osobeno od rizicite koi[to proizleguvaat od slednive relacii:

karakterot = moralniot rizik (“moral risk”)

kapacitetot = delovniot rizik („business risk”)

kapitalot = rizikot od sopstvenost (“property risk”).

Moralniot rizik se vrzuva za li~nite osobini na kreditobaratelot,

negoviot ili biznis , ugled na negoviot menaxment.

Delovniot rizik proizleguva od kapacitetot na delovniot subjekt i toa

nabquduvan kako proizvodno - tehni~ki kapacitet i kako finansiski kapacitet

(izvor na prihodi za vra]awe na kreditot). Biznis rizikot sekoga[ se pokriva so

kolateralot, [to doveduva do namaluvawe na ovoj rizik na odredeni kriti~ni

to~ki.

Rizikot na sopstvenost sekoga[ se povrzuva so kapitalot na

kreditobaratelot. Ovoj element ima posebna uloga vo odobruvaweto na

hipotekarnite krediti, a vo sovremenenoto bankarstvo ozna~uva soodvetna

struktura na sredstvata i izvorite22.

5.1 Upravuvawe so kreditnoto portfolio

22Munn G. and Garcia F. (1993), Encuclopedia of Banking and Finance, Eighth Edition, Boston

48

Kreditnoto portfolio pretstavuva zbir na elementi koi se odnesuvaat na

vidot na kreditite, ro~nosta, obezbduvaweto na kreditite, visinata i

strukturata na kamatnata stapka, dostapni na menaxmentot na bankata.

Zna~aen segment od upravuvaweto na kreditnoto portfolio pretstavuva

negoviot monitoring. So monitoring na portfolioto se ostvaruva kvalitet,

dosledna primena na bankarskite principi i prepoznavawe na problemati~nite

krediti vo strukturata na aktivata na bankata. Kreditniot rizik ili kvalitetot na

kreditnoto portfolio zavisi od endogenite i ezogenite faktori. Zna~aen

segment vo delot na ocenkata na kreditniot rizik se odnesuva na primena na

ZETA analizata i Altmanoviot model, poradi definirawe na op[tata kreditna

sposobnost na baratelot na kredit.

Za bankata, kreditnoto portfolio pretstavuva grupa na krediti ili site

krediti koi se sodràt vo aktivata na bankata i koi menaxmentot na bankata

gi klasificira (strukturira) spored korisnicite na krediti. Kreditnoto portfolio

treba da gi sodrì slednive elementi:

vidovite na krediti i nivnata ro~nost;

visina i strukturata na kamatnata stapka;

obezbeduvawe na kreditite;

za[titna klauzula vo dogovorite za kredit.

Kreditnoto portfolio na bankata moè da se analizira i od po[irok

aspekt (kompleksno portfoliot), pri [to toa gi opfa]a ne samo kreditite tuku i

ostanatite izvori na sredstva vo pasivata na bankata. Na ovoj na~in se

vospostavuva ramnoteà pome\u kreditite (plasmanite) i izvorite na sredstva

na bankata. Kreditnite plasmani treba da se ednakvi na svoite izvori, odnosno

izvorite na sredstva se tie [to gi diktiraat obemot i strukturata na kreditnoto

portfolio. Dokolku bankata ima namera da privle~en novi klienti, taa vo

svoeto kreditno portfolio treba da gi opfa]a site vidovi krediti, koi se so

razli~na namena i razli~na ro~nost. Sposobnost na “top“ menaxerite na

sekoja banka e vo nejzinoto kreditnoto portfolio da se nao\aat onie krediti

koi se najbarani, kako i onie krediti koi ]e se baraat vo idnina. Vo princip

gledano, sekoe kreditnoto portfolio treba da raspolaga so [irok spektar na

kratkoro~ni i dolgoro~ni krediti koi se nameneti kako za fizi~kite lica taka i

za pravnite lica od po[iroka lepeza na dejnosti. Ponudata na kreditite treba da

bide kompletirana i so visinata i vidot na kamatnite stapki, kako i odredeno

49

potrebno obezbeduvawe na kreditite (nedvièn imot ili depozit na pari~ni

sredstva). Bankata obi~no se opredeluva i za definirawe na odredeni za[titni

klauzuli, bidej]i kreditite se odobruvaat od sobranite (tu\i) izvori odnosno

depozitite.

Klu~nite celi na kreditnoto portfolio se odneusvaat na: obemot na

portfolioto, negovata struktura, kreditnite uslugi od bankata, naplatata na

kreditite, cenata na kreditite i ostvareniot profit na bankata. Sosema e

sigurno deka postoi me\usebna povrzanost pome\u kreditnoto portfolio i

kreditnata politika. Zna~aen del od aktivnostite koi se prezemaat za

formirawe na kreditnoto portfolio, vsu[nost pretstavua sproveduvawe na

kreditnata politika na bankata. Vodeweto na kreditnata politika koja go

akcentira dolgoro~noto kreditirawe, povlekuva i kreditno portfolio so

dolgoro~na struktura, [to moè da ima negativno vlijanie na likvidnosta i

profitabilnosta na bankata.

Sekoe kreditno portfolio ima problemi so rizicite, bidej]i ne postoi

kredit koj vo eden svoj del ne e rizi~en.

Za da se amortizira vlijanieto na rizikot na idnoto kreditno portfolio,

neophodno e da se definiraat principi vrz koi ]e se odobruvaat krediti i ]e se

odnesuvaat kako na kreditorite taka i na kreditobaratelite. Bankite pri

odobruvaweto na kreditite treba osobeno da vodat smetka za:

kvalitetot na kreditot;

sekoj kredit da ima dve alternativi (za naplata);

integritetot na dol`nikot;

- da ne se odobruva kredit ako ne e jasna negovata namena;

potencijalnite izvori za otplata na kreditot;

donesuvaweto na kreditna odluka koja se bazira na fakti i dokumenti;

po~ituvawe vo celost na sekoja donesena kreditna odluka.

Nasproti ova, korisnicite na kredit treba da se vodat smetka za

slednovo pri dobivawe na kredit:

kreditot treba da zeme zaradi odrùvawe na delovniot ciklus;

kolateralot da bide vo oblik na zalog ili hipoteka, [to zna~i deka

istiot ne moè da prestavuva supstitut za otplata na kreditot;

celosno da se zapoznae so pravata i obvrskite koi proizleguvaat od

dogovorot za kredit;

odobruvaweto na kredit na “malite“ kreditobarateli e porizi~no vo

50

odnos na “golemite“ kreditobarateli;

proverka na namenata na kreditot (koja e od interes na dvete

strani vo kreditniot odnos).

Visinata na kamatnata stapka kako element na kreditnoto portfolio

treba da e profitabilna, [to zna~i da ja pokriva pasivnata kamatna stapka i

ostanatite funkcionalni tro[oci koi nastanuvaat vo bankarskoto rabotewe. Vo

strukturata na kamatnata stapka treba da egzistira “~istata“ kamatna stapka

koja ja pokriva vremenskata vrednost na parite, kako i premija koja sluì za

pokrivawe na kreditniot rizik. Imeno, premijata moè da bide vo funkcija na

neispolnuvawe na obvrskite koi proizleguvaat od odobreniot kredit i vo

funkcija na rizikot -odobruvawe na rizi~ni krediti zaradi ostvaruvawe na

pogolem profit od kreditite. Premijata za rizik e pogolema dokolku se

zgolemuva rizikot od neispolnuvawe na kreditnite obvrski.

Oblikuvaweto na strukturata na kreditnoto portfolio, e vo nadle`nost

na “top“ menaxerite na bankata. Menaxmetot na bankata pri kreirawe na

strukturata na kreditnoto portfolio vo golem del e ograni~en od kreditnata

politika na samata banka. Kvalitetot na kreditnoto portfolio zavisi do tri

klu~ni faktori, a toa se:

kapitalot;

dobivkata i

kreditnata disciplina.

Goleminata na kapitalot na bankata direkno vlijae na prihodite na

bankata, a tie pak se klu~en izvor na dobivkata na bankata. Zaradi ova, e

neophodno da se vodi smetka i za kapitalot i za dobivkata na bankata kako

motivacioni faktori za profitabilno i sigurno vloùvawe vo bankata. Kreditnata

disciplina se odnesuva na kontrola na kreditnite tro[oci, zagubite od krediti i

rastot na kreditnoto portfolio.

Za kreditnoto portfolio se veli deka ima kvalitet dokolku postoi

celosna usoglasenost so delovnata strategija i kreditnata politika na bankata,

ako postoi precizno definirawe na site elementi na kreditnoto portfolio i ako

se merlivi perfomansite na kreditnoto portfolio. Analizata na kreditnoto

portfolio pokaùva deka kreditete moàt da se podelat vo dve grupi i toa: na

problemati~ni krediti i standardni krediti. Problemati~nite krediti, ponatamu

moàt da se klasificiraat kako: substandardni krediti, somnitelni krediti i

nefunkcionalni krediti. Substandardni krediti se onie krediti koi pokaùvaat

51

lo[i perfomansi vo odnos na o~ekuvawata (proektiranite performansi).

Somnitelnite krediti se onie kaj koi ima zgolemen kreditniot rizik, a dodeka

pak nefunkcionalnite krediti se onie koi [to voop[to nemoàt da se naplatat i

na kraj zavr[uvaat so otpi[uvawe. Problemati~niste krediti obi~no zavr[uvaat

ili so likvidacija ili so sanacija na korisnikot na kreditot.

Performansite na kreditnoto portfolio trgnuvaat od procena na

o~ekuvaniot rizik i procena na o~ekuvanite prinosi od odobrenite krediti.

Procenkata za o~ekuvaniot rizik vo kreditnoto portfolio proizleguva od

procena na o~ekuvanito vra]awe (otplata) na odobrenite krediti. Zaradi toa

neophodno e pred odobruvawe na kreditite da se analizira kreditnata

sposobnost na idniot dol`nik i negovata potencijalna mo`nost vo rokot na

dostavuvawe na kreditot da go vrati kreditot i da ja plati kamatata za

koristewe na istiot. So ogled na toa [to presmetanata kamata e element na

kreditnoto portfolio koj vlijae na zgolemuvawe ili namaluvawe na rizikot,

neophodno e rizikot da se vkalkulira vo cenata na kreditot. Od druga strana

pak, sekoe zgolemuvawe na cenata na kreditot kako rezultat na zgolemen

rizik, moè da vlijae na namaluvawe na pobaruva~kata za krediti. Koga e vo

pra[awe rizikot i cenata na kapitalot, toga[ treba da se pravi razlika pome\u

komercijalnite i potro[uva~kirte krediti. Na pr. stanbenite krediti vo princip se

standardizirani, taka da nosat pomali tro[oci (pomal e rizikot), [to ne e slu~aj

kaj kredite za pravni lica. Kaj ovie krediti treba sekoj element na kreditnite

performansi posebno da se analizira, bidej]i istite moàt da bidat visoko

rizi~ni (kako rezultat na promenite vo kreditnata, monetarnata, fiskalnata,

pravnata, deviznata i carinskata politika na zemjata).

Namaluvaweto na rizikot e mo`no ako se limitira kreditnoto portfolio i

toa na slednive na~ini23:

limitirawe na iznosot na kreditot sprema korisnicite na krediti;

restikcija vo odobruvawe na krediti za poodelni dejnosti ili vid na

korisnici na kreditite;

ograni~uvawe vo odobruvawe na krediti na odredeni regionalni

podra~ja;

davawe na depoziti ili uplata na odredeno u~estvo so cel da se

namali brojot na kreditnite barawe upateni kon bankite.

23 Vunjak, N, Finansiski menadzment, 2005 g, Becaj - Subotica, Proleter i Ekonomski fakultet.

52

Menaxmentot na bankata treba da go sledi kreditnoto portfolio od

aspekt na rizikot i rejtingot na odobrenite krediti. Analizata na kreditniot

rejting ja vr[at kreditnite analiti~ari, odnosno kreditnite referenti, bidej]i tie

najdobro go poznavaat klientot odnosno "ìveat" so problemite i uspesite na

klientite.

Analizata na performansite na kreditnoto portfolio podrazbira24:

identifikuvawe na sekoj element od kreditnoto portfolio;

precizno definirawe na analiti~kite koeficienti;

vlijanieto na strategijata na performansite na kreditnoto portfolio;

pocenka na naplatata na glavnicite i kamatite odnosno procena na

otpi[anite krediti;

profitabilnosta na odredeni kredini referenti, odnosno celi slu`bi;

definirawe na vremeto koe e posveteno na klientite i nivnite àlbi.

Kvalitetot na kreditnoto portfolio se iskaùva kako koeficinet na

o~ekuvanite (potencijalnite) zagubi i vkupnite krediti. Vo visoko razvienite

zemji ovoj koeficient se dviì vo granicite od 1 % do 1.5 %. Kaj nas ovoj

koeficient se dviì me\u 3.5 % i 10 %. Mereweto na perfomansite na

kreditnoto portfolio moè da se iskaùva i so bodovi, so [to se ovozmoùva

poefikasno da se utvrdi otstapuvaweto na poedinite krediti vo odnos na

propi[anite standardi.

Pogolemata kreditna izloènost podrazbira pogolemo angaìrawe na

menaxmentot na bankata, a osobeno vo sektorite za kreditirawe i

upravuvawe so rizicite. Nivna zada~a e da go identifikuvaat rizikot, da gi

informiraat povisokite nivo na upravuvawe - da odredat premija za rizikot vo

zavisnost od kreditnata izloènost. Za sekoja dobro organizirana banka

karakteristi~no e sorabotkata so klientite da ne prestane koga ]e se odobri

kreditot, tuku naprotiv, ovaa sorabotka toga[ zapo~nuva, a zavr[uva vo

momentot koga kreditot vo celost ]e bide vraten. Tokmu ovoj proces na

sledewe na kreditot e najvaèn za kreditnoto portfolio i se narekuva

monitoring. Zada~ata na monitoringot se odnesuva na kontinuirano sledewe

na performansite na kreditnoto portfolio, kako i performansite na

poedine~nite krediti vo kreditnoto portfolio.

Preku monitoring na kreditnoto portfolio, menaxmentot na bankata

ostvaruva:

24 Curic, U, Portfolio Menadzment banke (Strategisko upravljanje rasto i portfolio performansama banke),

53

- kvalitetno kreditno portfolio;

- dosledna primena na kreditnata politika;

- otkrivawe na problemati~nite krediti;

- sogleduvawe na propusti pri odobruvaweto na kreditite i

- objektivno formirawe na rezervite koi se vo funkcija na pokrivawe na

kreditnite zagubi.

Monitoring na kreditnoto portfolio se pravi pred odobruvawe na

kreditite, i posle odobruvawe na kreditite, no samo vo isklu~itelni slu~ai. Na

prv pogled ova izgleda nelogi~no, da se sproveduva monitoring pred

donesuvawe na kreditata odluka i isplata na istite, no objektivno postoi

potreba slu`bata za monitoring da mu pomogne na kreditniot referent

objektivno da go razgleda kreditnoto barawe, kako ne bi se naru[ila

strukturata i kvalitetot na kreditnoto portfolio, kako posledica na pogre[no

donesena odluka za kredit. Od ova proizleguva deka monitoringot ili

upravuvaweto na kreditot e vo funkcija na kreditnite referenti ili kreditnite

analiti~ari i obezbeduvawe na informacii koi se odnesuvaat na: analiza na

site finansiski izve[tai, analiza na kreditnata dokumentacija, analiza na

izvorite za otplata na kreditot, dinamikata na otpplata na kreditot, kako i

postavuvawe na odredeni pra[awa na klientot pri negovoto intervjuirawe.

Dokaàno e deka so vklu~uvawe na monitoringot vo kreditnata aktivnost

pred odobruvawe na kreditot, se sozdavaat mo`nosti za eliminirawe na

potencijalnite propusti koi izgledaat nevidlivi i se nedostapni na kreditnite

referenti odnosno na kreditnite analiti~ari.

Monitoring posle odobruvawe na kreditot pretstavuva postojano

negovo sledewe od strana na kreditnite referenti. Zada~ata na monitoringot

e da go posveti - vnimanieto na kreditnite referenti za nedostatoci na

dokumenti vo kreditnoto dosie, nepo~ituvawe na kreditnata procedura pri

odobruvawe na kreditite definirani soglasno kreditnata politika, kako i

dostavuvawe na klasifikacija na kreditite soglasno redovnoto ili neredovnoto

servisirawe na dolgot. Monitoring analizata go spre~uva potencijalniot

krediten rizik i ovozmoùva odrùvawe na kvalitetna struktura na kreditnoto

portfolio. Detalniot pregled na kreditot pretstavuva specifi~en monitoring, koj

se sproveduva vo slu~aj koga ]e se konstatiraat pote[kotii vo vra]awe na

glavnicata na kreditot i isplata na dospeanite kamati.

54

Za monitoring funkcijata e va`no toa [to e nezavisna od ostanatite

bankarski funkcii, objektivno gi sogledaat problemite i gi informira top

menaxerite i upravnite organi na bankata. Zaradi ogromnata va`nost na ovaa

funkcija istata treba da ja izvr[uvaat lica koi se: dobri bankari, dobri

poznava~i na kreditnata funkcija, dobri finansiski analiti~ari, objektivni i

nepristrasni vo sledeweto na raboteweto na bankata.

Strategijata za upravuvawe so kreditniot rizik e sostavna komponenta

na delovnata strategija na bankata. Ovaa strategija go odreduva svojot

nastap na pazarot i toa po vidovi na bankarski proizvodi, po dejnost, po

geografski podra~ja i po klienti.

Optimaliziraweto na kreditnoto portfolio ne e ni[to drugo tuku

permanentno uskladuvawe na strukturata na kreditite sprema usvoenata

strategija za upravuvawe so kreditniot rizik na bankata temeleno na na~eloto

na diverzifikacija. Tokmu so optimalizacijata na kreditnoto portfolio se pravi

za[tita od kreditniot rizik.

Portfolioto e kombinacija na hartii od vrednost so koi menaxmentot

moè da upravuva so cel da ja maksimira rentabilnosta, odnosno prinosot na

vloènoto so odreden kontroliran stepen na rizik25.

Upravuvaweto so kreditniot rizik podrazbira upravuvawe so kreditnoto

portfolio na bankata, bez razlika dali toa e so~inato samo od obvrznici ili gi

vklu~uva i odobrenite krediti. Osnova karakteristika na portfolioto e

diverzifikacija na vloùvawata [to doveduva do namaluvawe na rizikot od

vloùvawata. Imeno, rizikot na portfolioto e pomal od rizikot na sekoja hartija

od vrednost ili sekoj odobren kredit [to go konstruira portfolioto, a korista od

diverzifikacijata e vo toa [to se namaluva vkupniot obem na rizik na koj

bankata se izloùva. Isto taka, i prinosot [to se ostvaruva od sekoj odobren

kredit e razli~en. Tokmu poradi toa celta na sekoja banka e vo svoeto

portfolio da vklu~i takvi hartii od vrednost i da odobri takvi krediti kaj koi,

gledano vo celina, ]e se ostvari maksimiziraweto na prinosot pri daden

stepen na rizik ili, pak, minimizirawe na rizikot pri dadena golemina na prinos.

Kako i kaj poedine~nite hartii od vrednost i kaj portfolioto rizikot se

meri so varijansata i standardnata devijacija. Me\utoa, za da se presmeta

varijansata na vkupnoto portfolio ne e dovolno samo poznavaweto na

25Jakovcvic D. „Upravljanje kreditnim rizikom u suvremenom bankarstvu, Zagreb 2000

55

varijansata na sekoja poodelna hartija od vrednost ili odobren kredit [to go

so~inuva protfolioto, tuku i zaemen odnos na o~ekuvanite prinosi na sekoj

instrument, t.e. koeficientot na kovarijansata.

Varijansata odnosno standardnata devijacija e prifatena kako merka na

rizi~noto protfolio. Standardnata devijacija vsu[nost zna~i kvantificirawe na

prose~noto otstapuvawe na prinosite od vloènite sredsva vo odnos na

prose~niot prinos od tie vloùvawa.

Ako se pretpostavi deka nekoja banka nema usvoena strategija za

upravuvawe so kreditniot rizik, pa spored toa nema i nekoe zadovoluva~ko

kreditno portfolio, kako nasoki za oblikuvawe na strategijata za upravuvawe

so kreditniot rizik moè da bidat slednive akivnosti:

namaluvawe procentot na odobrenite krediti od aktivata od

70% na pomalku od 60%;

prenaso~uvawe na kreditnite plasmani od trgovija vo

grade`ni[tvo, proizvodstvo ili turizam;

zgolemuvawe na kreditnata aktivnost kaj naselenieto od na pr.

30% na 40% od vkupno odobrenite krediti i dr.

5.2 Revidirawe na kreditnata funkcija i kreditnite operacii

Rakovodnite organi na bankata mora da bidat sigurni deka kreditnata

funkcija na bankata ]e gi ispolnuva slednive tri osnovni celi:

kreditnite plasmani treba da bidat odobreni na zdravi osnovi koi

obezbeduvaat nivna verojatna naplata;

sredstvata na bankata treba da bidat investirani vo profitabilni

proekti vo korist na akcionerite i za za[tita na depozitarite;

zadovoluvawe na kreditnite potrebi na ekonomskite subjekti

dokolku nivoto na krediten rizik e prifatlivo za bankata.

Celta na revidirawe na kreditnite operacii e da se oceni dali kreditniot

proces gi ispolnuva prethodno navedenite celi. So drugi zborovi, krucijalno e

da se oceni dali kreditnata fukcija e dobro organizirana, politikite se dobro

reflektirani vo internite proceduri, a kreditnite slu`benici adekvatno gi

implementiraat tie proceduri.

Integritetot na kreditniot proces zavisi od kreditnite celi koi taka

postaveni, obezbeduvaat prifatlivo nivo na rizik vo vrska so o~ekuvanoto

56

nivo na povrat. Revidiraweto na kreditniot proces vklu~uva analiza na

kreditnata proceduri i na drugi pi[ani dokumenti koi [to se primenuvaat vo

razli~ni oddeli na bankata [to se vklu~eni vo kreditnata funkcija.

Procesot na revidirawe na kreditnata funkcija se sostoi vo:

detalna kreditna analiza na procesot na odobruvawe na kreditite,

preku principot na izbor na primerok;

kriteriumi za odobruvawe na krediti, utvrduvawe na politikata za

utvrduvawe na cenite na kreditite i kreditnite limiti za razli~ni

nivoa na menaxment na bankata i limiti za odobruvawe na krediti

od strana na filijalite na bankite;

politika na obezbeduvawe za site vidovi na krediti i metodite i

praktikite koi se odnesuvaat na vrednuvawe na kolateralot;

administracija i proceduri na sledewe, vklu~uvaj]i gi internite

sistemi na odgovornost i kontrola.

Procesot na revidirawe vklu~uva razgovori so site nivoa na menaxment

na oddelite vo bankata koi[to se vklu~eni vo kreditnata funkcija i revidirawe

na poodelni kreditni dosieja koi[to se odnesuvaat na kreditite odobreni od

momentot na poslednata revizija. Revidiraweto na obemot na kreditni

aplikacii koi bile oceneti od strana na internite sistemi, vo odnos na kreditnite

aplikacii koi[to bile odobreni vo istiot period e isto taka indikator za kvalitetot

na internite sistemi za ocenka na kreditnata funkcija.

Bidej]i kreditnata funkcija e [iroko rasprostraneta vo samata banka,

neophodno e bankata da ima efikasni sistemi za sledewe na vospostavenata

kreditna procedura. Ova najlesno moè da bide vospostaveno niz proces na

interno revidirawe i izvestuvawe na menaxmentot za kreditnite politiki. Vaka

dobienite informacii se solidna osnova vrz koja povisokite nivoa na

menaxment moàt da ja sledat sostojbata vo kreditnoto portfolio. Bidej]i

informaciite se bazi~en element vo procesot na upravuvawe na kreditnoto

portfolio, mo`nosta da se raspolaga so niv, kvalitetot i cenovnata efikasnost

treba da bidat predmet na analiza. Imaj]i predvid deka informaciite koi se

neophodni za upravuvawe so kreditnoto portfolio naj~esto se disperzirani vo

site delovi od bankata, analizata treba posebno vnimanie da im posveti na

tekovite na informaciite, osobeno na toa dali obezbedenite informacii se

kompletni, se na raspolagawe i dali se navremeni. Takvata analiza e tesno

57

povrzana so revidiraweto na ~ovekovite resursi, organizaciski i kontrolna

struktura i informaciskata tehnologija.

5.4 Politika na namaluvawe ili limitirawe na kreditniot rizik

Bankarskite regulatori posebno vnimanie im posvetuvaat na rizi~nite

koncentracii na bankata. Celta na regulatorite e da se spre~i bankata da se

ograni~i vo plasirawe na pogolem del od kreditite kaj eden golem ili grupa na

povrzani korisnici na krediti. So regulativata se nastojuva da se limitira

iznosot na sredstva koi[to moàt da se plasiraat kako kapitalni vloùvawa,

krediti ili odobruvawe na drugi kreditni instrumenti na sekoe pravno ili fizi~ko

lice ili grupa povrzani lica i limitot voobi~aeno se izrazuva kako procent od

garantniot kapital na bankata. Bankaraskite supervizori imaa obvrska da ja

sledat kreditnata izloènost na bankarskiot sektor ili na pooddelnite banki za

da se za[titat interesite na deponentite i da se spre~at sostojbi koi moàt da

predizvikaat zna~aen rizik na bankarskiot sistem. Bazelskiot komitet za

bankarska supervizija prepora~uva limit od maksimum od 25%, so intencija

istiot da se bide sveden na 10% od garantiot kapital.

Bankite se obvrzni da gi prijavuvaat najgolemite kreditni izloènosti na

supervizorska agencija, a taa na ovie plasmani im dava poseben akcent,

osobeno koga gi nadminuvaat vospostavenite limiti i baraat bankite da

prezemat soodvetni merki so koi[to ]e gi namalat kreditnite izloènosti, pred

da stane koncentracijata prekumerno rizi~na.

Vo politikata za namaluvawe na kreditniot rizik, osobeno treba se

vnimanie pri kreditnoto zadolùvawe kaj klienti koi se smetaat za povrzani

kaj koi eden od niv kontrolira (direktno ili indirektno) drugi klienti,

voobi~aeno preku pravo na glas od najmalku 25%, ima dominantno u~estvo

vo akcionerskiot kapital ili ima kapacitet da go kontrolira i da vlijae vrz

politikata na menaxmentot na bankata. Agregatnata izloènost na povrzanite

klienti treba da ima tretman na edinstven krediten rizik za bankata bidej]i

pome\u niv postoi finansiska me\uzavisnost i o~ekuvanite izvori za otplata na

koristeniot kredit se isti.

Kreditnite referenti na bankata treba da gi sledat site nastani koi moè

da imaat vlijanie vrz golemite klienti i nivnite performansi na tekovna osnova,

nezavisno dali dol`nikot redovno ili ne gi otpla]a obvrskite vo odnos na

58

bankata. Koga odredeni eksterni nastani pretstavuvat pri~ina za zagriènost,

kreditnite slu`benici treba da baraat dopolnitelni informacii za finansiskite

prerformansi na klientot vo novonastanatite uslovi. Koga postoi odredeno

somnenie deka dol`nikot moè da ima pote[kotii vo otpla]aweto na obvrskite,

treba da se zajakne kontrolata i upravuvaweto so kreditniot rizik koj

proizleguva od toj klient, [to od svoja strana podrazbira bankata da izgotvi

planovi koi se odnesuvaat na upravuvaweto so kreditniot rizik vo uslovi na

razli~ni rizi~ni scenarija.

Trgnuvaj]i od motivot za namaluvawe ili minimizirawe na kreditniot

rizik, bankata e dol`na da vospostavi adekvatna politika za ostvaruvawe na

taa cel. Politikata za namaluvawe na kreditniot rizik so~ineta e od principi i

standardi za upravuvawe so kreditniot rizik. Osnovnite principi im nalagaat

na bankite da izvr[at:

jasna podelba na nadle`nostite i odgovornostite me\u

organizaciskiote delovi na bankata koi se nositeli na kreditnata

aktivnost i koi prezemaat rizik i organizaciskite delovi koi se

nadle`ni za upravuvawe so istiot rizik, kako i

jasna podelba na nadle`nostite i odgovornostite me\u

organizaciskiot del nadleèn za odobruvawe na krediti (front

office) i oganizaciskiot del nadleèn za pozadinska rabota vo

vrska so kreditiraweto (back office), vo ramite na organizaciskiot

del nositel na kreditnata aktivnost;

vospostavuvawe na soodveten krediten proces, koj vklu~uva:

proces na odobruvawe na kreditot, proces na sledewe na

kreditot (vodewe na kreditni dosieja za sekoja komitent) i

proces na identifikuvawe, merewe, sledewe, kontrola ili

namaluvawe na kreditniot rizik;

procesot na sledewe na kreditite vklu~uva sledewe na

kreditot, odnosno na dogovorenite uslovi, raboteweto i

finansiskata sostojba na klientot i vrednosta na

obezbeduvaweto na kreditot;

vospostavuvawe na sistem na vnatre[na kontrola i nepre~eno

sproveduvawe na aktivnostite od strana na vnatre[nata i

nadvore[nata revizija;

redoven proces na analiza na kvalitetot na kreditnoto portfolio,

59

vklu~uvaj]i gi i negovite idni trendovi;

klasifikacija na izloènosta na krediten rizik, izvr[ena kako na

poedina~na, taka i na grupna osnova. Pri kreiraweto na

portfolioto na izloènostite za koi se utvrduva ispravka na

vrednosta, odnosno izdvojuvawe na posebna rezerva na

grupna osnova, bankite treba da definiraat kvantitativni i

kvalitativni kriteriumi vrz osnova na koi se formiraat homogeni

potportfolija na izloènosta so sli~en krediten rizik;

utvrduvaweto na ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva,

klasifikacijata na kreditnata izloènost i nejzinoto sledewe

treba da gi vr[at organizacioniot del (licata), koi ne

u~estvuvaat vo odobruvaweto na kreditot;

definirawe na kriteriumi za identifikuvawe na „problemati~nite

krediti i utvrduvawe na postapka za nivno sledewe;

implementirawe na informativen sistem, koj[to treba da

ovozmoùva izgotvuvawe na najmalku slednive podatoci i

izve[tai i toa: za strukturata na vkupnata izloènost na

kreditniot rizik, spored kategorijata na rizik (po sektori, oddelni

kreditni proizvodi, spored valutnata struktura, spored vidot na

obezbeduvaweto, spored ro~nosta na izloènost i dr.), za

finansiskata sila na klientot; za izloènosta so povisok stepen

na rizik, za dostasanite i nefunkcionalnite pobaruvawa, za

dvièweto (migracijata) na izloènostite spored nivoto na

krediten rizik (kategorijata na rizik) vo odreden vremenski

interval, za prolongirani i prestruktuirani pobaruvawa, za

strukturata na vkupnata izloènost na krediten rizik spored

vidot na obezbeduvaweto, za nivoto i dvièwata na iznosot na

ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva, na nivo na

vkupnoto kreditno portfolio i spored oddelni aspekti (valuta,

sektori).

6. BANKARSKI SISTEM NA R. MAKEDONIJA

60

Bankarskite institucii vo Republika Makedonija do 1991 godina bile vo

sopstvenost na osnovnite organizacii na zdruèn trud. Nivna osnovna funkcija

im bila da im obezbeduvaat krediti na delovnite subjekti vo [to e mo`no

pogolem kvantum i po najniska mo`na cena. So op[testveno politi~ki

promeni vo 1991 godina, prosledeni so osamostojuvawe na Republika

Makedonija, zapo~naa i reformite vo bankarskiot sistem. Vo momentot na

ekonomskoto i monetarnoto osamostojuvawe, bankarskiot sistem go

so~inuvaa pet komercijalni banki.

So cel da se izvr[i promena vo strukturata na bankarskiot sistem i da se

podobri kvalitetot na bankarskite uslugi, Narodna Banka na RM aktivno go

poddrà procesot na formirawe na novi banki, preku postavuvawe na nizok

kapitalen cenzus, [to od svoja strana, doprinese da se osnovaat 13 novi banki

vo eden mnogu kratok period do sredinata na 1993 godina26. Kako rezultat na

maliot obem na kapital so koj bile osnovani ovie banki, koj vo prosek

iznesuval okolu 8,5 milioni denari, novootvorenite banki ne go postignale

posakuvaniot efekt, bile mali i nerazvieni zemaj]i go predvid obemot na

transakcii [to go sproveduvale, a so toa ne dale pridones za urivawe na

monopolskiot karakter na makedonskiot bankarski sistem. Kako rezultat na

vakvata sostojba dve, od ovie banki bankrotiraa, a edna be[e transformirana

vo [tedilnica. Vakviot bankarski sistem, ~ija [to osnovna karakteristika bea

akumulirani dolgogodi[ni problemi, vo konkurentski uslovi, prestavuva[e

golem tovar, a istovremeno i golema zakana i pre~ka za ponatamo[niot

ekonomski razvoj. Zaradi ova vo tekot na 1995 godnia be[e postavena

institucionalna ramka za rekonstrukcija na bankarskiot sistem, preto~ena vo

Zakonot za sanacija i rekonstruirawe na del od bankite vo Republika

Makedonija. Ovoj zakon opfa]a[e tri zaokruèni celi na merki za sanacija na

bankite koi [to se sudiraa so problemot na nelikvidnost i nesolventnost i toa:

otstranuvawe na starite devizni depoziti od bilansite na

bankite;

otstranuvawe na pobaruvawata i obvrskite po stranskite

krediti od bilansite na bankite i

rekonstruirawe na najgolemata banka vo RM - Stopanska

Banka AD - Skopje.

26Pari i bankarstvo- d-r Qube Trpeski, 1995

61

Vo april 1996 godina, be[e utvrden nov minimum akcionerski kapital za

osnovawe na banka i toa, 7 milioni DEM vo denarska protivvrednost za

formirawe na banka ovlastena za rabota vo zemjava i 21 milion germanski

DEM za formirawe na banka ovlastena za platen promet vo stranstvo. Vrz

osnova na ovie zakonski promeni na krajot od 1996 godina, bankarskiot

sistem go so~inuvaa 21 banka, 1 filijala na stranska banka i 27 [tedilnici i

ovaa sostojba se odrùva do 2000 godina.

Vo 2000-ta godina be[e revidirana i dopolneta postojnata zakonska

regulativa, so donesuvaweto na nov Zakon za banki, Zakon za Fondot za

osiguruvawe na depozitite, Zakon za hartii od vrednost, Zakon za dogovorna

hipoteka i Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr[na

postapka.

Zakonskite re[enija vo Zakonot za banki bea naso~eni pred se vo

pravec na usoglasuvawe so evropskoto zakonodavstvo, odnosno direktivite

na Evropskata unija vo oblasta na bankarstvoto i usoglasuvawata so

preporakite dadeni vo Bazelskite principi za efektivna bankarska supervizija.

Vo ovoj zakon poseben akcent be[e staven na: definiraweto na finansiskite

institucii zajaknuvaweto na procesot na licencirawe i vlez na novi bankarski

institucii na pazarot vo Republika Makedonija, zajaknuvawe na korporativnoto

upravuvawe vo bankite preku definirawe na korporativnite organi na

upravuvawe, zajaknuvawe na korektivnite merki [to ]e se prezemaat kon

bankite pod zasilen supervizorski nadzor, namaluvawe na kapitalniot cenzus

za vr[ewe na platen promet vo stranstvo, promena na supervizorskite

standardi vrz osnova na koi se regulira kreditnata izloènost sprema

poedine~en korisnik na kredit, kreditnata izloènost sprema osnova~ite so

nad 5% u~estvo vo akcionerskiot kapita so pravo na upravuvawe, vnatre[ni

lica i lica povrzani so niv i ograni~uvawe na visinata na imotot [to moè da

go imaat bankite vo nedvi`nosti i kapitalni delovi vo drugi pravni lica koi se

vo nasoka na pribliùvawe so preporakite od Bazelskite principi za efektivna

bankarska supervizija.

Dostignatoto nivo na ekonomski razvoj i ekonomskite dvièwa bitno

vlijaat kako na aktivata, taka i na pasivata na bilansite na bankite.

Zamrznatoto devizno [tedewe na gra\anite, propa\aweto na piramidalnite

[tedilnici i nekolku mali banki silno ja naru[i doverbata na ekonomskite

subjekti vo bankarskiot sektor. Taka, makedonskite banki raspolagaa so

62

ograni~en depoziten potencijal, vo uslovi na ~uvawe na devizite nadvor od

bankarskiot sistem - “pod pernica“ vo stranski valuti. Taka, vo noemvri 2001

godina, spored anketata sprovedena od NBRM proizleze deka nadvor od

bankarskiot sektor cirkuliraat od 1 do 1,5 miljardi germanski marki.

Zna~itelni novini nastanuvaat vo 2002 godina so prezemawe na

funkcijata na platniot promet od strana na bankite, pri [to neophodno be[e da

se sproveda organizacioni promeni vo samite banki. Na 01.01.2002 godina

zapo~na procesot na konverzija na valutite na zemjite ~lenki na EU vo evra,

koe ima[e za rezultat enormen porast na depozitite na naselenie i istite se

zgolemija za re~isi 3,6 pati. Ovoj depoziten potencijal ovozmoùva[e porast

na kreditniot potencijal na bankite. Sepak, nepovolen trend beleì strukturata

na plasmanite, koja pokaùva pointenziven porast na plasmanite kaj drugi

banki otkolku kaj plasmanite na komitenti. I pokraj intenziviraweto na

kreditnite aktivnosti [to ima pozitivno vlijanie vrz strukturata na plasmanite,

vakvata sostojba na bilansite na bankite ukaùva na restriktivna kreditna

politika na bankite, orientirana kon pomalku rizi~nite plasmani nadvor od

zemjata.

Za analiziraniot period karakteristi~no e visokoto u~estvo na

nefunkcionalnite plasmani vo vkupnoto kreditno portfolio. Iako, vo periodot

od 1995 - 2004 godina, u~estvoto na nefunkcionalnite plasmani zna~itelno

se namali od 44,4% na 13,8%, me\utoa i ovoj procent e povisok vo sporedba

so ostanatite zemji vo Jugoisto~na Evropa i zemjite na EU koj se dviì vo

interval od (0,5% do makimalni 25,1%)27. Vakvata sostojba rezultira so

postoewe na visoki kamatni margini, [to pak zna~i i nemo`nost za plasirawe

na sredstvata, [to se reflektira i preku postoewe na vi[ok na likvidnost na

bankite na smetkite kaj NBRM. Taka, vo prosek, vo 2003 godina vi[okot na

likvidni sredstva na bankite na krajot od periodot na ispolnuvawe na

zadolìtelnata rezerva iznesuva[e 27,9%. Seto ova nalaga[e izmeni na

postojnite zakoni za finasisko rabotewe, kako eden od klu~nite faktori koi ja

deteriminiraat efikasnosta na bankarskiot sistem. Ova osobeno se odnesuva

na izmeni vo Zakonot za izvr[na postapka, so mo`nost za poednostavuvawe i

skratuvawe na postapkata za naplata na zaemite preku prezemawe na

sredstvata dadeni kako kolateral. Taka, vo 2004 godina se registrirani

27Izvor: EBRD Transisition Report 2004 i NBRM

63

zna~itelni pozitivni promeni i kamatnite margini se simnuvat i pod 6

procentni poeni i istite za prvpat stanuvaat ednocifreni.

Strukturata na bankarskiot sistem moè da se analizira od pove]e

aspekti i toa:

goleminata na finansiskite institutcii;

koncentracijata i pazarnoto u~estvo i

sopstveni~kata struktura.

Denes, bankarskiot sistem na Republika Makedonija go so~inuvaat 18

banki i edinaeset [tedilici. Bankite, i ponatamu, ja zadrùvaat dominantnata

uloga vo bankarskiot sistem na Republika Makedonija, a [tedilnicite vo

vkupnata aktiva na bankarskiot sistem u~estvuvaat so minimalni 1,4%.

Spored kriteriumot za grupirawe na bankite odnosno goleminata na

aktivata28, bankite vo Republika Makedonija se grupirani vo tri grupi i toa:

golemi, sredni i mali banki.

Koncentracijata vo bankarskiot sektor i natamu ostanuva edna od

negovite osnovni karakteristiki. Analizata po oddelni banki za koncentracijata

na kreditite na naselenie pokaùva u~estvo na edna banka od 36,1% i ja

potvrduva gornata konstatacija za mo[ne visoko nivo na koncentracija.

Relativnoto visoko nivo na koncentracija vo bankarskiot sistem se

potvrduva i pri sporedbenata analiza so bankarskite sistemi vo odredeni

zemji od opkruùvaweto.

Sporedbata so bankarskite sistemi na nekoku zemji od po[irokoto

opkruùvawe upatuva na re~isi najgolem broj na banki vo sporedba so brojot

na ìtelite kaj nas. Edinstveno vo bankarskiot sistem na Crna Gora se

zabeleùva povisoko nivo na ovoj pokazatel. Od druga strana, vo Makedonija

se zabeleùva re~isi najnisko nivo na prose~na aktiva po edna banka.

Ponisko nivo na prose~na aktiva e prisutno edinstveno vo bankarskiot sistem

na Bosna i Hercegovina.

Od apekt na pazarnoto u~estvo, odnosno obemot na raboteweto, [to

od svoja strana opfa]a sevkupnost na bilansnite i vonbilansnite aktivnosti,

u~estvoto na prvite tri banki vo Makedonija, vo prvoto polugodie od 2008

godina iznesuva 68,2%. Grupata golemi banki kontinuirano imaat

dominantna pozicija vo site segmenti na bankarskiot pazar vo Republika 28Spored NBRM, ako aktivata nadminuva 15 miljardi denari, stanuva zbor za golemi banki, vo grupata sredni banki opfateni se bankite so aktiva pome\u 4,5 i 15 miljardi denari i bankite so aktiva pomala od 4,5 mijlardi denari se klasificirani kako mali banki.

64

Makedonija. Grupata na sredni banki, koi vo vkupnite aktivnosti u~estvuvaat

so 27,3%, prodolùvaat da go zajaknuvaat svoeto pazarno u~estvo, a

sosobeno vo domento na kreditnite aktivnosti. Nasproti ova, zabeleìtelno e

natamo[no marginalizirawe na ulogata na grupata na mali banki.

Prethodno navedenite pokazateli jasno naveduvaat na faktot za

asimetri~na struktura na bankarskiot sistem vo Republika Makedonija.

Sopstveni~ka struktura na bankarskiot sistem moè da se analizira na

tri nivoa i toa:

spored stepenot na privatiziranost na bankite;

spored u~estvoto na stranski kapital i

spored osnova~kata struktura.

Sopstveni~kata struktura na bankarskiot sistem ja so~inuvaat fizi~kite

lica, nefinansiski pravni lica, finansiski institucii, javniot sektor i ostanati

subjekti so nedefiniran status.

Vkupniot privaten kapital vo sopstveni~kata strauktura na bankarskiot

sektor spored tipovite na akcionieri u~estvuva so 93,4%, [to zna~i deka

bankite se vo privatna sopstvenost.

Dokolku kako kriterium na analiza se koristi stepenot na u~estvo na

stranskiot kapital vo registriraniot akcionerski kapital na bankite vo

Republika Makedonija, moè da se zaklu~i deka toj prodolùva kontinuirano

da se zgolemuva. Stranskiot kapital vo vkupnata aktiva na bankite

u~estvuva skoro so 90%. Brojot na banki koi[to se vo dominantna

sopstvenost na stranski akcioneri se zgolemuva od edinaeset na trinaeset,

pri [to najgolem del od aktivata na bankarskiot sistem e koncentriran kaj

banki ~ii dominantni sopstvenici poteknuvaat od zemjite na Evropskata

unija

I ovde postoi asimetri~nost vo vloùvaweto na stranskiot kapital.

Najgolemo u~estvo na istiot ima vo sopstveni~kata struktura na golemite

banki. Zgolemenoto prisustvo na stranskiot kapital vo bankite, bi trebalo da

vlijae vo pravec na natamo[en porast na aktivnostite na bankite i

zgolemuvawe na nivnata uloga na finansiski posrednici, podobruvawe i

zbogatuvawe na ponudata na uslugi, osovremenuvawe na procesot na

upravuvawe so rizicite, osobeno vo pazarniot segment na malite banki.

Pokraj strukturnite karakteristiki na bankarskiot sektor na Republika

Makedonija, mnogu zna~ajni se analizite na performansite na bankarskiot

65

sistem od apekt na elementite na metodologijata za ocenka na stabilnosta i

efikasnosta na bankite, odnosno:

1. ocenka na nivoto na kapitaliziranost na bankarskiot sistem;

2. analiza na kvalitetot na kreditnite portfolija i aktivata na bankite pred

se, preku ocenka na rizi~nosta na kreditnata aktivnost;

3. analiza na profitabilnosta i efikasnosta na makedonskite banki;

4. analiza na strukturata na izvorite na sredstva na bankite.

1. Odrùvaweto na adekavatno nivo na kapitaliziranost na bankite e

osnova za sekoj stabilen i efikasen bankarski sistem. Kapitalnata baza na

bankite treba da bide dovolna za pokrivawe na site rizici na koi e izloèna

bankata i na toj na~in da obezbedi soodveten stepen na za[tita na

deponentite, kreditorite, a funkcija od adekvatnost na kapitalnata baza treba

da bide odrùvaweto na javnata doverba vo poodelnite banki i bankarskiot

sistem vo celina.

Minimum kapitalnite standardi vo Republika Makedonija se

vospostaveni vo ramkite na pravnata regulativa odnosno Zakonot za banki29

vo koj e predvideno permanentno odrùvawe na zakonski propi[aniot

kapitalen cenzus od 5 milioni evra. Propi[anata stapkata na adekvatnost na

kapitalot iznesuva 8% i istata e usoglasena so Bazelskite principi za efektivna

bankarska supervizija.

Dominantnata pozicija na trite najgolemi banki vo Makedonija se

potvrduva i kaj kapitalot. Taka, kaj ovie tri banki e skoncentrirano pove]e od

polovina odnosno 52,9% od kapitalot na celiot bankarski sistem. Fakt e deka

makedonskiot bankarski sektor se karakterizira so relativno visoko nivo na

adekvatnost na kapitalot, no istata se dviì vo intervalot od 11,2% do 18,7%

kolku [to iznesuva i vo zemjite od po[irokiot region. Isklu~ok e edinstveno

bankarskiot sistem na Srbija koj[to se karkterizira so povisoko nivo na

adekvatnost na kapitalot i istoto iznesuva 28,1%.

Stapkata na adekvatnost na kapitalot vo najgolem del e rezultat na

dvièwata na osnovniot kapital i aktivata ponderirana za kreditniot rizik.

Vakvata sostojba od edna strana e posledica na dominacijata na osnovniot

kapital vo strukturata na sopstvenite sredstva na bankata, a od druga strana,

na dominacijata na aktivata ponderirana za krediten rizik vo strukturata na

vkupnata aktiva ponderirana za rizici.

29 Slu`ben vesnik naR Makedonija br. 67/07

66

2. Kvalitetot na kreditnoto portfolio i drugite plasmani kaj bankite

imaat kriti~no zna~ewe, odnosno tie se reflektiraat vrz site oblasti na

raboteweto na bankite. Analizata na portfolioto kaj poodelnite banki se

sproveduva na pove]e nivoai toa: analiza spored ro~nosta, analiza na

goleminata na izloènosta i povrzanite subjekti, analiza spored valutnata

struktura, analiza spored stepenost na rizi~nost, analiza na bilansnite i

vonbilansnite kreditni izloènosti na bankata i stepenot na nivnata rizi~nost.

Vkupnata kreditna izloènost na celiot bankarski sistem se zgolemuva

od godina vo godina. Strukturnata karakteristika na odobrenite krediti po

oddelni grupi na banki e slednava: 69.7% od vkupnite krediti se odobreni od

strana na grupata na golemi banki, grupata na sredni banki odobrila 25.5%

od kreditite, a na grupata mali banki otpa\a minimalen procent od 4.8%.

Ovaa struktura povtorno ja potvrduva mo]ta na grupata na golemi banki.

Pri analiza na strukturata na kreditite najgolemo u~estovo odnosno

70.9% od vkupnata izloènost otpa\a na kreditite plasirani kaj pravnite lica,

kreditite dadeni na fizi~kite lica u~estvuvaat so 27.4%, a ostatokot otpa\a na

trgovcite poedinci. So ova se potvrduva orentacijata na bankite kon

transformacija na likvidnite sredstva vo kreditni plasmani vo doma[nata

ekonomija.

6.1 Rizici so koi se soo~uvaat bankite vo Republika Makedonija

Stabilnosta na na[iot bankarski sistem raste kako [to se zgolemuva

stabilnosta na poedine~nite banki koi go so~inuvaat sistemot. Stabilnosta

na bankite vo golema mera e uslovena od toa dali tie pri izvr[uvawe na svoite

aktivnosti se pridrùvaat na site finansiski na~ela, kako odrùvawe na

likvidnost bez problemi, navremeno i celosno ispolnuvawe na site obvrski i

kontinuirana profitabilnost.

Rizi~nosta i sigurnosta ne se linearni funkici so sprotiven znak.

Rizi~nosta i izloènosta na rizici se kotegorii so koi bankata mora da se

“nosi“, permanentno kontoliraj]i ja izloènosta, i pri toa razvivaj]i instrumenti

za kontrola, za[tita ili namaluvawe na rizi~nata izloènost. Rizicite koi se pod

kontrola nezavisno od nivniot karakter ili struktura, moàt da rezultiraat do

odgovara~ka stabilnost na bankata. Me\utoa, prekumernata izloènost i

nesoodvetnoto upravuvawe so rizicite, naj~esto kako posledica na

67

neodmereno i nerealno rastewe na plasmanite, moè da ja zagrozi likvidnosta

na bankata.

Makedonskiot bankarski sistem ne e imun na finansiskite rizici. Sekoja

banka e dol`na da vospostavi soodveten sistem za upravuvawe so site rizici

na koi e izloèna pri izvr[uvaweto na finansiskite aktivnosti. Takviot sistem za

upravuvawe so rizicite treba da gi opfa]a slednive rizici: kreditniot rizik

zaedno so rizikot na zemjata, likvidnosen rizik, valuten rizik, pazaren rizik,

rizik od promena na kamatnite stapki, rizik na koncentracija na izloènosta na

bankata i operativniot rizik. Sistemot za upravuvawe so rizici vklu~uva:

vospostavuvawe na pravila za upravuvawe so rizicite;

soodvetna organizaciona struktura so jasno definirani nadle`nosti i

odgovornosti pri prezemawe i upravuvawe so rizicite;

efikasen informativen sistem;

mehanizam koj obezbeduva mo`nost za redovno revidirawe na

sistemite, politikite i procedurite za upravuawe so rizicite i

soodveten sostem na vnatre[na kontrola i soodvetna vnatre[na

revizija.

Upravuvawe so rizicite se definira i propi[uva vo strategijata za

prezemawe i upravuawe so rizicite i vo politiki za prezemawe i upravuvawe

so rizicite30. Metodologijata za upravuawe so kreditniot rizik, koja vklu~uva

kriteriumi za klasifikacija na aktivnite bilansni i vonbilansni stavki na bankata

spored stepenot na rizi~nost, na~inot na utvrduvawe i visinata na iznosot na

ispravkata na vrednosta i na posebenata rezerva i sodrìnata na sistemot za

upravuvawe so kreditniot rizik e propi[ano vo Odlukata za upravuvawe so

kreditniot rizik31 .

Uspe[noto upravuawe so kreditniot rizik podrazbira postoewe na

soodvetna organizaciona struktura so jasno definirani nadle`nosti i

odgovornosti na organite za nadzor i upravuvawe. Vo bankite postoi poseben

Odbor za upravuvawe so rizicite koj e odgovoren za: vospostavuvawe i

sledewe na politikata za upravuvawe so kreditniot rizik i dava predlozi za

nejzino revidirawe; ocenka na sistemot za upravuawe so kreditniot rizik,

analiza na izve[taite za izloènosta na bankata na ovoj rizik i sledewe na

30 Slu`ben vesnik na RM br. 31/200831 Slu`ben vesnik na RM br. 17/2008

68

aktivnostite koi se prezemaat zaradi upravuvawe so kreditniot rizik,

odreduvawe i redovno revidirawe na limitite na izloènost na krediten rizik.

Vo poslednive nekolku godini prodolùva trendot na porast na

kreditnata izloènost na krediten rizik na nivo na bankarskiot sistem, iako

intenzitetot na rastot zabeleà zabavuvawe.

Vo strukturata na kreditnoto portfolio, najgolemo u~estvo imaat

redovnite krediti i tie u~estvuvaat so 94.6% od vkupnite krediti. Analizirano

po grupa banki, dominanta pozicija vo vkupnata izloènost na krediten rizik,

so u~estvo od 69.7%, i pripa\a na grupata golemi banki iako kaj ovaa grupa

relativniot porast na izloènost na kreditniot rizik od 6.8%, e pomal vo odnos

na soodvetnite stapki na rast na izloènost na grupite na sredni i mali banki,

kade [to porastot iznesuva 11.5% i 8.6% soodvetno.

Pri analiza na sektorskata struktura, kaj grupata na golemi i sredni

banki se zabeleùva zna~itelno zgolemuvawe na kreditite odobreni kaj

sektorot "naselenie". Ova ja otslikuva namerata na ovie grupi na banki, so

zabrzano tempo da ja transformiraat likvidnata aktiva vo visokoprinosni

kreditni plasmani kon doma[nite subjekti. No, ovie plasmani po svojata

su[tina, nosat i povisok krediten rizik, osobeno dokolku bankite nemaat

soodvetna kreditna politika i proceduri za odobruvawe na kreditite.

Analiziraj]i go nivoto na rizi~nost na pokazatelite za kvalitet na

izloènosta na kreditniot rizik na nivo na bankarskiot sistem se doa\a do

konstatacija deka prodolùva trendot na podobruvawe na pokazatelite za

kvalitetot na kreditnoto portfolio. Ova e rezlutat na silniot rast na kreditnata

izloènost vo izminatiov period i faktot deka kreditnoto portfolio na bankite e

se u[te "mlado", (odobruvawe na krediti na golem broj na klienti bez ili so

nedovolna kreditna istorija, vo porelaksirani uslovi za odobruvawe na krediti),

neminovno nametnuva potreba od vnimatelno sledewe na izloènosta na

kreditniot rizik i nejziniot stepen na rizi~nost.

Stres - testiraweto pretstavuva tehnika za upravuvawe so likvidnosniot

rizik. So ova testirawe se procenuva potencijalnoto vlijanie na eden ili pove]e

vnatre[ni ili nadvore[ni faktori na rizik vrz finansiskata sostojba ili likvidnosta

na bankata. Zaradi negovoto ogromno zna~ewe, vo Odlukata za upravuvawe

so likvidnosniot rizik e utvrdeno deka bankata e dol`na, najmalku

edna[ godi[no, da vr[i testirawe na likvidnosta vo razli~ni uslovi - stres

scenarija, a so cel da se utvrdi nivnoto vlijanie vrz likvidnosta na bankata, da

69

se podgotvi bankata za rabota vo vonredni uslovi, da se oceni mo`nosta za

rast na bankata ili da se utvrdi najdobriot izvor za finansirawe na novite

aktivnosti. Stres scenarijata koi se testiraat ja ocenuvaat likvidnosta na

bankata i toa pri:

zna~ajno namaluvawe na depozitnata baza;

namaluvawe na kreditnata sposobnost na bankata;

namaluvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio;

zna~ajno realizirawe na potencijalnite obvrski na bankata

pri [to se zema predvid i vlijanieto na site pozicii kade [to e dadena mo`nost

za predvremeno povlekuvawe ili otplata.

Stres scenarijata koi[to proizleguvaat od pazarnite uslovi se

odnesuvaat na promenite na makroekonomskoto opkruùvawe i na

poremetuvawa vo funkcioniraweto na pazarot na koi raboti bankata, a toa se:

promena na kamatnite stapki ili drugi pazarni ceni, promena na stapkata na

inflacija, generalno ograni~uvawe na pristapot do oddelni vidovi na pazari ili

izvori na sredstva, vklu~uvaj]i ja i celosnata nedostapnost na oddelni izvori

na sredstva koi[to se od osobeno zna~ewe za likvidnosta na bankata.

Zaradi za[tita od likvidnosniot rizik i odrùvawe na soodvetno nivo na

likvidnost, bankite treba neohodno da gi prezemaat slednive aktivnosti:

redovno planirawe i sledewe na site tekovni i idni prilivi i odlivi na

pari~ni sredstva;

vospostavuvawe i odrùvawe na soodvetna ro~na struktura na

aktivata (pobaruvawata) i pasivata (obvrskite) na bankata

usoglasena na soodvetni vremenski periodi i toa: do sedum dena, od

sedum dena do eden mesec, od eden do tri meseci, od tri do [est

meseci i od [est meseci do 1 godina;

kontinuirano sledewe na izvorite na sredstva i nivnata koncentracija,

pri toa odrùvaj]i kontakti so najgolemite deponenti, korespondentni

banki i drugi zna~ajni klienti, utvrduvawe na stepenot na stabilnost

na oddelnite vidovi na depoziti, diverzifikacija na izvorite na

sredstva, kako i sledewe na tekovite na ostanatite izvori na

sredstva;

presmetuvawe i odrùvawe na stapkite na likvidnost do 30 dena

kako odnos me\u sredstvata vo denari i vo devizi i obvrskite vo

70

denari i vo devizi koi dostavuvaat vo slednite 30 dena i adekvatno

presmetuvawe i odrùvawe na likvidnosta do 180 dena;

utvrduvawe i sledewe na interni likvidnosni pokazateli.

6.2 Kvantificirawe na kreditniot rizik

Izloènosta na bankata na krediten rizik e posledica na prehodno

donesenite kreditni odluki koi vo sebe sodràt mal ili pogolem stepen na

rizi~nost. Zaradi toa, od presudna va`nost za sekoja banka i za donositelot

na kreditnata odluka e razbirawe na karakteristikite na finansikite

instrumenti, da se proceni rizikot i kontinuirano da se sledi i kontrolira

izloènosta na rizik, duri i koga kreditnata odluka e doneseni i kreditot e

odobren.

Vo ovaa smisla razvieni se odredeni modeli za procenka i kontrola na

kreditniot rizik, a standardnata devijacija se zema kako merka na kreditniot

rizik. So statisti~ko istraùvawe utvrdena e premija za rizik za neredovno

otpla]awe na kreditit, istata e izrazena vo procenti vo cenata na kreditot,

odnosno kamata po koja se odobruva kreditot.

Ako na taka definiranite premii za rizik se definira kreditnata politika

pritoa, vgraduvaj]i ja premijata za rizik vo cenata na kreditot, koja varira vo

soglasnost so rizi~nosta na klientot, bankata moè da vospostavi efikasna

za[tita od kreditniot rizik bez pritoa da gi aktiviraat instrumentite za

obezbeduvawe na kreditot.

Odreduvaweto na cenata na kreditot e bitna komponenta za

vospostavuvawe na kontorola i za[tita od imenuvaniot rizik. Zaradi toa, so cel

da se upravuva so kreditniot rizik potrebno e stukurata na cenata na kreditot

da sodrì: direktni i indirektni tro[oci na kreditniot proizvod, premijata za rizik

i profitnata marà, kako odlu~uva~ka vrednost koja od proda`bata ja

o~ekuvaat akcionerite na bankata.

So odobruvaweto na kreditot bankata se izloùva na krediten rizik, koj

vo kontinuitet moè da ja zagrozuva nejzinata likvidnost i samoto

opstojuvawe. Rasponot na o~ekuvanoto vra]awe na kreditite varira vo

zavisnost od rizi~nosta na klienotot. Najoptimalno e koga glavnicata i

kamatata vo celost se ispla]aat na denot na dospevaweto, pa vakvite klienit

se klasificiraat vo nerizi~nata grupa "A" ili ovde procentot za rizik iznesuva

71

0%. Klientite koi voop[to ne gi ispla]aat dostasanite obvrski po osnov na

kamata i dostasana glavnica se klasificiraat vo najlo[ata rizi~na grupa "G" i

za niv se izdvojuva 100% rezervacija. Zaradi ova, bankite se zakonski

obvrzani da gi kalsificiraat svoite plasmani spored stepenot na nivnata

rizi~nost i spored rizi~nite grupi da izdvojuvaat soodvetna zadolìtelna

rezerva.

Za da se proceni kreditnata sposobnost na kreditobaratelot potrebni e

da se obrabotat mnogu informacii za samiot klient, kako op[ti podatoci taka i

podatoci od negovoto finasisko rabotewe od minatite godini i razgleduvawe

na negovite idni proekcii. Zaradi ova, kreditnata analiza na samo eden klient

poprima obele`je na seriozna studija so mnogu numeri~ki podatoci i

zaklu~oci za bonitetot na samiot klient.

Kreditnata analiza so koja se procenuva kreditnata sposobnost na

kreditobaratelot e sostaven del na kreditniot proces, koj pak se sostoi od

slednive tri funkcii: funkcija za razvoj i kreditna analiza, funkcija za

izvr[uvawe na odlukata za kredit i administrirawe na kreditot i funkcija za

nadzor na kreditot.

Kontrolata na kreditniot rizik podrazbira usvojuvawe na kreditna

procedura soglasno kreditnata politika na bankata, donesuvawe na kreditna

odluka vrz osnova na propi[anata kreditna procedura, izvr[uvawe i

administrirawe na kreditot i na kraj nadzor nad kreditnoto portfolio.

6.4 Mo`nosti za primenata na kreditniot VaR metod vo Republika Makedonija

Primenata na VaR metod vo bankarskite institucii e uslovena od:

Prvo, postoewe na kvaliteten i konzistenten rejting sistem po koj se

rangirani site dol`nici na bankata. Rejting sistemot e kvaliteten dokolku se

temeli na objektivna fundamentalna finansiska analiza.

Vtor biten input e tranzicionata matrica. Tranzicionata matrica gi

prikaùva istoriskite verojatnosti za promena na kreditnite rejtinzi za sekoja

rejting kategorija. Sepak najvaèn podatok od tranzicionata matrica e

istorskata verojatnost za da dojde do bankrot za sekoja rejting kategorija. Bi

bilo idealno dokolku bi postoele posebni tranzicioni matrici za sekoja dejnost i

eventualno za sekoj region. Za da se utvrdi tranzicionata matrica potrebno e

da se raspolaga so podatoci za dovolno golemi serii i dolg vremenski period

72

za dvièweto na rejting kategoriite na site dol`nici. Se prepora~uva

vremenskata serija najmalku da sodrì podatoci za poslednite 5 godini.

Tret neophoden podatok za presmetka na vrednosta na VaR e krivata

na prinosi za sekoja rejting kategorija. Ovaa kriva se gradi na baza na

pazarno - definirani stapki na prinos za dol`nicite so ist ili sli~en krediten

kvalitet, za razli~na ro~nost na kreditite.

êtvrtiot vlezen element za presmetka na vrednosta na VaR se

podatocite za stapkata na naplata pri bankrot za sekoja rejting kategorija, za

sekoj vid na kreditno pobaruvawe ili za sekoj vid na obezbeduvawe na

kreditite. I za ovoj input potrebno e dovolno dolgi i obemni vremenski serii za

naplata na pobaruvawata od dolìncite vo difolt, za istiot da bide objektiven.

Druga mo`nost za utvrduvawe na ovaa stapka e subjektivna procena za

stapkata na naplata koja se o~ekuva vo slu~aj dol`nikot da bankrotira.

Pettiot element e definirawe na korelaciona matrica na stapkata na

prinos na aktivata za razli~ni firmi odnosno stopanski granki. Ovaa

korelaciona matrica pokaùva kako se kolerirani stapkite na prinos na

aktivata, odnosno kako se korelirani dvièwata na vrednosta na imotot na

delovniot subjekt koi go so~inuvaat portfolioto. Po intuicija moè da se

o~ekuva deka stapkata na prinos na aktivata pome\u firmite od ista dejnost

se pove]e zavisni od stapkite na prinos na aktivata pome\u firmite od razli~ni

stopanski granki. Od golem broj na istraùvawa se utvrdilo deka korelacijata

vo prosek se dviì vo intervalot od 0.2 do 0.35.

{esttiot potreben element e pozicijata na bankata, odnosno iznosot na

pobaruvawata od sekoj dol`nik vo portfolioto, iskaàn vo orginalna valuta.

Od gorespomenatite komponenti za presmetka na vrednosta na VaR

sostojbata vo bankarskite institucii vo na[ata zemja e slednava:

rejtingot, prvo [to e bitno i treba da se naglasi e deka

makedonskite banki isklu~ivo ili voglavno sredstvata gi plasiraat

na doma[nite subjekti, koi nemaat eksterni rejtinzi od nekoja

poznata rejting agencija. Zaradi ova ne postoi mo`nost za

primena na eksterni rejtinzi vo presmetuvaweto na kreditniot

rizik. No, moè da se razvijat ili kupat kvalitetni interni modeli za

definirawe na kreditniot rejting, a so toa da se nadmine

problemot na rejtingot;

73

tranzicionata matrica - pretstavuva golem problem. Imeno, za

izrabotka na tranziciona matrica potrebna e konzistentna i

dovolno dolga primena na istiot model na krediten rejting i toa

najmalku 5 godini. Isto taka bankite kaj nas ne poseduvaat

sistemski, kvalitetni i dovolno dolgi vremenski serii za dvièweto

na kreditniot kvalitet na dol`nicite, a bez kvalitetna baza so

istoriski podatoci ne e mo`no da se formira tranziciona matrica;

kriva na prinos - isto taka i ovaa kriva za razli~ni rejting

katagorii nedostasuva. Moè da se zemat podatocite od S&P ili

Moodys – ovite rejting kategorii i soodvetno da se primenat krivite

za prinos, so toa [to treba da se napravi odredeno modificirawe

na istite poradi prisustvoto na rizikot vo zemjata. No, ova bi bilo

dosta subjektiven na~in na utvrduvawe na krivata na prinosi i

pra[awe e kakvi rezultati ]e dade;

stapkata na naplata vo difolt - mo`no e da se utvrdi samo

dokolku postojat dovolen broj na opservacii vo koi dol`nikot

bankrotiral. Ako se pro[iri definicijata za difolt i ako difolt se

smeta sekoe kasnewe pogolemo od 90 dena, ]e moè da se

dobijat dovolen broj na opservacii i vo koi ]e moè da se utvrdi

stapkata na naplata pri bankrot. Posebno e dragoceno ako se

utvrdi stapkata na naplata za sekoja rizi~na kategorija, za sekoj

vid na krediti, kako i za sekoj vid na obezbeduvawe, [to od druga

strana bara mnogu trud i golema baza na podatoci za

obrabotka;

korelacionata matrica na stapkata na prinos na aktivata na

dol`nicite - identi~no i kako ostanatite komponenti i za ovoj

imput ne postojat dovolno podatoci. I ovde moàt da se koristat

modificirani korelacioni matrici od drugi ekonomii, so toa [to ]e

se vgradat odredeni specifi~nosti za na[eto stopanstvo.

iznosot na pobaruvawe za sekoj dol`nik vo portfolioto - e

edinstveniot najlesno dostapen podatok. Toa prestavuva

osnovna informacija za izloènosta na bankata na kreditniot

rizik.

6.5 Implementacija na novata metodologija za utvrduvawe

74

na adekvatnosta na kapitalot

Novata Bazelska Spogodba za kapital pretstavuva tema koja se nao\a

vo centarot na vnimanieto na svetskite bankarski krugovi i finansiski

institucii. Novata metodologija za presmetka na adkvatnosta na kapitalot na

bankite vo svetot e nastan koj igra golema uloga vo sovremenoto percipirawe

i upravuvawe so rizicite vo bankarskoto rabotewe.

Primenata na Bazel 2 i primenata na naprednite pristapi za merewe

na rizicite zapo~na na 01.01.2009 godina. Bazel 2, kako [to popularno se

narekuva Novata Bazelska Spogodba za kapitalot pretstavuva revidirawe na

prvata Bazelska spogodba.

Bazel 2 se zasnova na fleksibilnost i sofisticirani pristapi za merewe na

kreditniot i operativniot rizik i se bazira na tri osnovi stolba:

I. minimalni kapitalni barawa;

I I . nadzor nad adekvatnosta na kapitalot;

I I I . pazarna disciplina.

Trite stolba na Bazel 2 se komplementarni i sekoj od niv e biten za

ostvaruvawe na krajnata cel na Spogodbata - podobruvawe na kvalitetot na

sistemite za upravuvawe so rizici na mikro nivo i obezbeduvawe na stabilnost

na makro nivo.

I. Stapkata na adekvatnosta na kapitalot se presmetuva kako odnos na

garantniot kapital na bankata i rizi~no ponderiranata aktiva (RPA).

Presmetuvaweto na garantniot kapital e isto i vo Bazel 1 i vo Bazel 2. Ona [to

e promeneto vo odnos na Bazel 1 e na~inot na utvrduvawe na rizi~no

ponderiranta aktiva. Promenite se odnesuvaat na promena na tretmanot na

kreditniot rizik i voveduvawe na ekspliciten tretman na operativniot rizik. Pri

toa, Spogodbata ne propi[uva edinstven na~in na upravuvawe so rizicite za

site banki, tuku voveduva tn. "meni" pristap, kako vo odnos na kreditniot,

taka i vo odnos na operativniot rizik, odnosno nudi pove]e pristapi od koi

bankite moè da go izberat onoj za koj smetaat deka e najadekvaten. Taka,

za presmetka na kapitalnata baza za pokrivawe na kreditniot rizik Bazel 2

nudi izbor me\u trite pristapi: standardiziran, osnoven i napreden pristap na

interno rangirawe.

Standardiziraniot pristap e najblizok do Bazel 1 po toa [to na

pobaruvawata na bankite im se dodeluvaat propi[ani ponderi na rizici vo

zavisnost od karakterot na pobaruvaweto i nadvore[niot krediten rejting na

75

dol`nikot, a dokolku nema krediten rejting, negovite pobaruvawa se

ponderiraat so 100%.

Pristapot za interno rangirawe e glavna novost koja e sodràna vo

Bazel 2, ~ija cel e pottiknuvawe na bankite za ponatamo[no vloùvawe vo

razvivawe na internite metodi za merewe na rizicite. Za sekoja grupa na

pobaruvawa bitno e da se odredat slednive tri klu~ni elementi:

1. Komponentite na rizikot (se odreduvaat interno ili gi zadavaat

supervizorite);

- verojatnost deka dol`nikot nema uredno da gi ispolnuva svoite

obvrski;

- zaguba vo momentot na nastanuvawe na neurednost vo

izvr[uvaweto na obvrskite;

- izloènost vo momentot na nastanuvawe na neurednosta vo

izvr[uvaweto na obvrskite ;

- efektivno dospevawe.

2. Funkcii na ponderot na rizikot - pretstavuvaat sredstvo so koe

komponentite na rizik za odredeno pobaruvawe se transformiraat vo

ponderirana aktiva i potoa vo kapitalni barawa.

3. Minimalni barawa - minimalni standardi koi bankite mora da gi

ispolnat ako sakaat da go primenuvaat pristapot na interno rangirawe.

Pristapot na interno rangirawe moè da bide osnoven ili paralelen vo

zavisnost od toa dali komponentite na rizik gi odreduva bankata po sopstvena

procenka ili gi specificira supervizorot. Za primena na ovoj pristap potrebna e

dozvola od supervizorot na bankata, pri [to za steknuvawe na istata potrebno

e da se ispolnat strogi kvlitativni i kvantitativni barawa.

I I . Nadzor nad adekvatnosta na kapitalot

Vtoriot stolb se odnesuva na odnosot na bankite so regulatorite i

nivnata uloga, podrazbira pogolema stru~nost i educiranost na regulatorite,

a se zasnova na ~etiri klu~ni na~ela:

1. Bankite treba da imaat vospostaveni proceduri na merewe na

adekvatnosta na kapitalot vo odnos na rizicite na koi se izloèni, kako i

strategijata za odrùvawe na potrebnoto nivo na kapital.

76

2. Supervizorite treba da gi ocenuvaat internite sistemi i strategijata

na bankite za upravuvawe so kapitalot, kako i nivnata sposobnost za sledewe

i po~ituvawe na regulatornite kapitalni pokazateli.

3. Supervizorite o~ekuvaat bankite da rabotat nad minimalnite

propi[ani kapitalni pokazateli, a treba da imaat mo`nost za davawe na nalog

na bankite da odràt nivo na kapital nad propi[anite minimalni vrednosti.

4. Supervizorite bi trebalo da deluvaat preventivno, da spre~uvaat

negativni trendovi vo adekvatnosta na kapitalot na oddelni banki i da

deluvaat brzo i da vlijaat vrz restruktiraweto so pote[kotii vo raboteweto.

I I I . Pazarna disciplina

Celta na ovoj stolb e da se ovozmoì potpora za prvite dva stolba. Vo

taa nasoka, Bazelskiot odbor definira niza barawa za objavuvawe na

podatoci vo vrska so nivnata primena na Bazel 2 vo bankata, visinata i

strukturata na kapitalot, rizi~nata izloènost, kako i procesite na upravuvawe

so rizici i procenuvawe na adekvatnosta na kapitalot. Pri toa podatocite koi gi

nadminuvaat smetkovodstvenite objavuvawa vo soglasnost so me\unarodnite

smetkovodstveni standardi, bankite imaat obvrska i da gi prezentiraat na

javnosta na nekoj drug na~in, na primer, interntet stranici i drugi mediumi.

Za ispolnuvawe na ovie barawa bankite treba da donesat formalna politika na

objavuvawe na podatocite koja mora da bide odobrena od strana na

Upravniot odbor i koja ]e gi utvrdi pristapite koi bankite ]e gi koristat pri

odlu~uvaweto koi podatoci ]e gi objavat, a koi ne.

Na ovoj na~in, so novata spogodba na bankite im se dava mo`nost za

izbor pome\u pove]e opcii koi [to im stojat na raspolagawe za presmetka na

adekvatnosta na kapitalot. Ova e moèbi najgolema novina koj [to se

voveduva preku novata Bazelska spogodba. Imeno, imaj]i ja predvid

golemata razlika pome\u bankarskite institucii od aspekt na nivnata golemina

i kompleksnost, ne e mo`no da se primeni ramka koja bi bila ista za site, u[te

pove]e koja bi bila efikasna i primenliva za site banki. Poradi toa, predloèn e

prestap vo koj razli~ni opcii se dostapni na razli~ni banki, vo zavisnost od

nivnite potrebi i nivata spremnost za investirawe vo posofisticirani sistemi za

procenka na rizikot.

So Bazelskata spogodba potrebno e da se izvr[i modifikacija na

postojnata regulativa i za implementirawe na ostanatite dva stolba.

77

Taka na primer, vtoriot stolb osven [to ja naglasuva ulogata na

supervizorite, gi tretira i onie rizici koi ne bea opfateni so prviot stolb kako na

primer likvidnosniot, strategiskiot i reputaciskiot rizik.

Vo odnos na tretiot stolb, bankite vo Makedonija objavuvat godi[ni

izve[tai, vo koi se objasnuvaat nivnite celi i politiki. Izve[taite za garantniot

kapital na bankite, kako i presmetka na adekvatnosta na kapitalot se

izrabotuvaat na tromese~na osnova za NBRM, koja potoa objavuva

kombinirani podatoci za kapitalot na bankite i negovata adekvatnost na nivo

na bankarski sistem, no ne i za sekoja banka poedina~no. Isto taka, bankite

objavuvaat informacii od tekovnoto rabotewe na svoite veb stranici. Sepak,

izostanuvaat podatoci za adekvatnosta na kapitalot za sekoja banka

poedina~no, kako i za metodite za upravuvawe so rizicite koi se koristat vo

oddelni banki, [to odi samo vo korist na bankite so ponisko nivo na

upravuvawe so rizici i, sekako, ne motivira za usovr[uvawe vo taa nasoka.

Zgolemenata transprentnost, koja treba da se postigne so Bazel 2, ]e

ovozmoì jasno izdvojuvawe i nagraduvawe na onie banki koi investiraat vo

sistemi za upravuvawe so rizici.

Primenata na Bazel 2 prestavuva predizvik ne samo za bankite od

regionot, tuku i za golemite svetski banki. Sepak, spored Financial World (Juni

2004) vo Isto~na Evropa postojat nekolku dopolnitelni problemi koi gi

ograni~uvaat bankite od regionot vo izvlekuvawe na celosna korist od

implementacijata na Bazel 2:

Nekoi od potrebnite istoriski podatoci ne moè da se dobijat bidej]i

novite informacioni sistemi na bankite ne postoele vo toa vreme,

najgolem del od bankite imaat neodamne[ni iskustva so svoite klienti, a

i kreditniot pazar ne e razvien do nivoto na koe se nao\a na Zapad.

Postoi potencijalna opasnost od nedostatok na dovolno kvalifikuvani

bankarski supervizori koi bi ja sledele procenkata na bankite.

Postoi zna~itelen obem na podatoci, koi seu[te se obrabotuvaat

manuelno, a isto taka problem prestavuva visokoto nivo na birokratija.

Dopolnitelen problem vo Makedonija vo odnos na bazite na podatoci, so

koi treba da raspolagaat bankite, pretstavuvaat i ~estite promeni na

zakonskata regulativa vo oblasta na bankarskoto rabotewe, poradi [to i onie

istoriski podatoci koi se na raspolagawe se me\usebno nesporedlivi.

78

Sepak, Bazelskiot komitet sovetuva pronao\awe na adekvatna

izbalansiranost pome\u implementacijata na Bazel 2 i ostanatite supervizorski

prioriteti. Usoglasuvaweto so Bazel 2 treba da se zasnova na solidna

infrastruktura i da ovozmoì podobreno upravuvawe so rizici, adekvatnost na

kapitalot, pazarnata disciplina i finansiskata stabilnost.

Novata Spogodba ]e go transformira ne samo na~inot na koj bankite go

kontroliraat rizikot, no i na~inot na koj ]e reagiraat na nego vo odreduvaweto

na cenite, odobruvaweto na kreditite, dizajniraweto na proizvodite i drugi

klu~ni delovni aktivnosti.

Bazel 2 nudi poniski kapitalni barawa vo zamena za poefikasnite

sistemi za upravuvawe so rizicite. Prednostite od posenzitivnite sistemi za

upravuvawe so kapitalot, merewe na performanskite i donesuvawe na odluki

se pove]e, po~nuvaj]i od po~uvstvitelno odreduvawe na cenite na

komitentite i podobren pazaren kredibilitet do diferencirawe na bankite so

napredni sistemi za upravuvawe so rizici. Sepak, glavna pridobivka od

implementacijata na Bazel 2 ne e namaluvawe na kapitalnite barawa, tuku

samite investicii vo sistemite za upravuvawe so rizicite, koi ]e im ovozmoàt

na bankite podobra alokacija na kapitalot.

Za obezbeduvawe na sigurnost deka investiciite za implementacija na

Bazel 2 ]e donesat vistinski pridobivki potrebno e da se proceni postojnata

pravna infrastruktuva, ~ove~kite resursi, na~inot na objavuvaweto na

podatocite i statusot na korporativnoto upravuvawe. Bitno e da se prezemat

napori za zapoznavawe so su[tinata na konceptot, [to toj zna~i, kakvi

mo`nosti nudi i vo zamena za [to gi nudi.

79

Documents

BANKARSKI_INSTITUCII