Bilten PGD Žižki - 80 let

PGD Žižki

80letvarujemoživljenjain premoženje

Bilten ob 80letnici društvaavgust 2005

OE Murska Sobota

80 let varujemo življenja in premoženje

VSEBINA

RAZMIŠLJANJA OB JUBILEJU

ZGODOVINA REPUBLIKE SLOVENIJE

POTPROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ŽIŽKI

DOLGA 80 LET

KDAJ JE NASTALA VAS ŽIŽKIIN OD KOD IZVIRA NJENO IME

POMEMBNEJŠI USPEHI V RAZVOJUVASI ŽIŽKI

V ZADNJIH 110 LETIH

POMEN DELOVANJA ŠOLSKIH SESTERZA ŽIŽKOVSKE SEDANJE IN BODOČE GENERACIJE

KULTURNO DRUŠTVO"FRAN SALEŠKI FINŽGAR" ŽIŽKI

MOJI ŽIŽKI

GASILSKI DOM IZ LETA 1936BISER V SLOVENSKI GASILSKI ARHITEKTURI

IZ NAŠIH FOTOALBUMOV

DONATORJI PGD ŽIŽKIOB 80 - LETNICI

Bilten je izdalo: PGD ŽIŽKIOdgovarja: Zvonko Horvat, predsednikZbral in oblikoval: Jožef HorvatTisk: Tiskarna ČUK, G. RadgonaNaklada: 400 izvodov

stran: 1


SPOŠTOVANI TOVARIŠI GASILCI,CENJENI VAŠČANI ŽIŽKOV!

Praznujemo 80 let prehojene poti, 80let skupnega dela in 80 let obstojaProstovoljnega gasilskega društva Žižki.

Danes smo jubilanti našega društvaprav vsi Žižkanjarji, saj smo posredno alineposredno vanj vključeni vsi. Tako sedanjivaščani Žižkov, kot tisti, ki imajo tukaj svojekorenine pa danes živijo daleč stran odsvoje rojstne vasi. Praznujemo jubilej, ki nasobvezuje, da ga počastimo tudi z občutkinajglobljega spoštovanja do našihprednikov, ki so pred 80-timi leti postavili

temelje gasilstva v Žižkih.O našem delu, naših skupnih akcijah lahko govorijo samo

rezultati, ki so vidni, ki so večni in na katere smo lahko ponosni.To ni samo gasilska oprema in objekti, ki smo jih zgradili. To je vvseh nas vzgojena zavest, da pripadamo gasilskemu društvuŽižki, da pripadamo tej naši mali vasi, za katero vedno trdim, daima veliko srce. Žižki so mala vasica, prav vsi Žižkanjarji pa soveliki ljudje. Ljudje, ki pokažejo svojo povezanost, pripadnost inpripravljenost. Naj bo to v delu, materialnih stvareh pa tudi vmoralni podpori.

Naši predniki so nam zapustili bogato dediščino. Iz leta1936 stoji sredi vasi gasilski dom. Danes polepšan in v novipreobleki in kot tak bogat zgodovinski spomenik našemu gasilstvuin naši vasi.

S skupnimi močmi so nam uspele vse akcije. Skupaj zvsemi člani PGD Žižki, skupaj z društvi v domači vasi in občini,skupaj s celotno vasjo smo dosegali cilje, ki so se nam včasihzdeli nemogoči in nedosegljivi. S ponosom lahko povemo, da jePGD Žižki zapisano tudi v arhivih Gasilske zveze Slovenije, sajsmo bili organizator državnega tekmovanja, ko se je pod našimokriljem zbralo skoraj dva tisoč mladih gasilcev iz vse Slovenije.

Za vsak vaš korak, za vsako pomoč, dragi sovaščani, seželim vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaliti.

Želim, da ponosno stopamo naprej, z gasilsko zagnanostjo,z vodilom, ki je zapisano na našem gasilskem domu:Bogu v čast in bližnjemu v pomoč!

NA POMOČ!

ZVONKO HORVATpredsednik PGD Žižki

stran: 2


ŽIŽKI SO VAS Z DUŠO

Žižki spadajo v krajevno skupnostČrenšovci in v istoimensko občino. Vaškiodbor, ki deluje pod okriljem krajevneskupnosti bi naj bil pobudnik in koordinatorvseh aktivnosti v vasi.

V vasi deluje kar nekaj društev inodborov. Prostovoljno gasilsko društvo jenajštevilčnejše. S svojimi aktivnostmigasilci varujejo naše premoženje in domovepred »rdečim petelinom« oziroma požari inpožarno ogroženostjo. S svojimi nastopi narazličnih tekmovanjih po Sloveniji

promovirajo našo vas Žižki s 180 gospodinjstvi in približno 620prebivalci.

Zelo aktivno je tudi kulturno društvo Fran Saleški Finžgar, vokviru katerega delujejo dramska skupina, recitacijska skupina,starejša in otroška folklorna skupina, ljudski pevci in etno skupina.Vaščani Žižkov smo ponosni na vse pridobitve, ki smo jih vpreteklosti zgradili s samoprispevki, z lastnimi rokami inodrekanjem, dandanes pa se večina investicij izvaja iz občinskegaproračuna in našo lastno udeležbo. Tako smo v zadnjih petih letihizgradili pločnik od Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci doKozarovega ovinka, izvedli prizidavo k vaško-gasilskemu domu,obnovili vaško kapelo Sv. Florijana, v letošnjem letu pa smokončali z obnovo starega gasilskega doma. Prav tako smo zeloaktivni na gospodarskem in družbeno političnem področju. Imamookrog dvajset zasebnikov najrazličnejših dejavnosti in pa poslancaJožefa HORVATA, na kar smo zelo ponosni. Želimo in upamo, dabo njegovo delovanje v korist državljanov R Slovenije innenazadnje tudi vaščanov Žižkov.

PGD Žižki ob 80-letnici iskreno čestitam v imenu vaškegaodbora, Krajevne skupnosti Črenšovci in svojem imenu.

Ivan TIBAUTpredsednik VO Žižki

stran: 3


OB 80-LETNICI PGD ŽIŽKI

Spoštovane gasilke in gasilci, ter krajani Žižkov!

Tako častitljiva obletnica je priložnost, dapreko svojega še obstoječega spomina indrugih preostalih materialnih dokazovpreletimo zgodovino najstarejšega vaškegadruštva in oddamo priznanje vsem tistimposameznikom , ki so v društvu delovalinekoč in delujejo še danes in ki so vsi povrsti s svojim prostovoljnim delom, zentuziazmom in nesebičnostjo ves časdokazovali, da so v prvi vrsti vaščani, ki jimni mar usode svojega kraja, ampak so šekako dokazali, da splošni družbeninapredek kraja v veliki meri sloni prav na

gasilcih in gasilstvu, ki so sicer ob svojem osnovnem poslanstvu –zaščiti ljudi in njihove imovine prispevali ob vrsti drugih aktivnosti ktemu, da je kraj kot celota v svojem ožjem in tudi širšem okoljupoznan kot jedro složnih ljudi, dobro organiziranih in uspešnih vsvojem notranjem in zunanjem delovanju. Prav tu je potrebnoiskati tisti vzvod in tisto gonilo, ki na področju gasilstva društvo ženekaj desetletij uvršča v sam vrv na področju MGZ Lendava, karse je dokazovalo skozi številne uspehe vseh različnih desetin vtekmovalnem smislu in tudi v organizacijskem skozi organiziranjesrečanj in prireditev odmevnih na državni ravni.

Gledano prav skozi visoko stopnjo organiziranosti inposledično skozi množičnost članstva, na katero ste lahko šeposebej ponosni, je treba priznati zasluge vsem posameznikom,ki so v zgodovini društva delovali v organizacijskem in strokovnemsmislu in ki ga vodijo še danes, ter jim ob tem čestitati in izrečiiskreno zahvalo v prepričanju, da so temelji gasilstva v vasi zdraviin da se na njih da graditi v tradicionalnem duhu tudi v prihodnje!

Iskrene čestitke ob vašem jubileju!

Župan Občine ČrenšovciAnton TÖRNAR

stran: 4


GASILCI – V SLUŽBI LJUDI

V posebno čast mi je, da Vas lahko ob takovelikem jubileju kot je 80-letnica društvanagovorim v imenu Gasilskega poveljstvaobčine Črenšovci. Gasilska društva so v naših vaseh prva innajstarejša društva. Njihovo prostovoljnodelo je namenjeno vsem vaščanom. Za toorganiziranost in delo je potrebno vložitiogromno prostega časa. Nesreča nikoli nepočiva, zato morajo biti naši gasilcipripravljeni pomagati vsak dan in skozi vseleto.V tem sklopu in teh vrednotah deluje tudi

PGD Žižki. Ne glede na vse spremembe pa tudi podtikanja, ki sedogajajo, Vam uspe držati visok nivo delovanja društva. Mislim natekmovalne rezultate, ki so najboljši v GZ Lendava, organizacijavsakoletnega Florjanovega shoda, nakup odličnega vozila izNizozemske, dograditev doma in prenova starega. Lepo je slišatipo Sloveniji od gasilcev kako vzorčno ste izpeljali tudi dve državnitekmovanji. Prav tako pa ste vse svoje naloge uspešno opravilitudi v našem poveljstvu.

Vem, da bo tako tudi na gasilsko-vojaški vaji»Pripravljenost 2005«.

Gasilsko poveljstvo Vam bo tudi v bodoče strokovno infinančno stalo ob strani. Zato Vam želim, da tako uspešno,organizirano in zagnano delujete naprej in izpolnjujete našegasilsko poslanstvo.

Vsem, ki ste vodili in vodite društvo, v njem delujete alikakorkoli pomagate društvu, ob Vašem visokem jubileju iskrenočestitam, tudi kot ponosen vaščan Žižkov na naše gasilce.

Nadaljujte ponosno, samozavestno in delavno v službiljudstva tudi v bodoče.

Poveljnik GPO Črenšovciv.g.č. Dušan Utroša

Kadar plamen pogube plapola,bije, toži, vpije plat zvona.

Franjo Roš

stran: 5


PGD ŽIŽKI – NAŠ PONOS

Gasilstvo je v zasnovi humana inplemenita organizacija, katere bogatavsebina, smoter in lepota ne morejo nikolizbledeti, niti z vedno novimi organizacijskimioblikami in spremembami, ki jih bo prineselčas.

Cilj gasilstva je vedno isti: .pomagatibližnjemu in komurkoli v nesreči ter varovatipremoženje ljudi. Dokler bo gasilskaorganizacija usmerjena k temu cilju in ga botudi uresničevala, tako dolgo bo naši družbinujno potrebna, tako dolgo bo uživala

naklonjenost in pomoč ljudstva, iz katerega je vzklila in s katerimživi.

Ob 80-letnici našega Prostovoljnega gasilskega društvapostajamo nostalgični, spomin pa se vrača na začetke gasilstva vŽižkih. Ti pa so že tako odmaknjeni, da jih spomin ne doseže.Pred očmi pa se mi rišejo obrazi ustanovnih članov PGD Žižki.Večino sem poznal. Imam še prijetno nalogo, da brskam poohranjenih arhivih, fotografijah in dokumentih, na katerih sopreprosto, toda z vso skrbnostjo, zapisani za razvoj gasilstva vŽižkih pomembni dogodki. Berem vsebine dokumentov in sempresenečen nad doslednostjo zapisa, ki nam je sedanjimgeneracijam lahko vzor.

Gasilci so v Žižkih vedno narekovali razvoj kraja vnajširšem smislu. Njihova aktivna vpetost in pripadnost kraju,predvsem pa nesebično delo je ob podpori vseh žižkanjarjevrezultiralo odločitve, ki vedno niso bile enostavne, so pa pravilomabile kronane z uspehom. Veliko zgodovinskih odločitev je bilosprejetih prav v sejni sobici starega gasilskega doma. Tudi zato jedobro, da mlajšim rodovom, ki tu živijo in bodo tu živeli,privzgojimo spoštljiv čut do naše preteklosti.

Z obnovitvijo gasilskega doma iz leta 1936 smo se gasilci invaščani dostojno poklonili žižkovskim gasilcem in vsem tistim, kiso žižkanjarjem dobro želeli. Spoštljiv obisk našega gasilsko-vaškega muzeja pa naj bo naš bo naš osebni poklon invzpodbuda za lepši in prijaznejši jutrišnji dan v Žižkih.

Dragi gasilci, spoštovani sovaščani! Ob gasilskem jubileju,ko vsi praznujemo, vam iskreno čestitam in vas prijaznopozdravljam v upanju, da nas bodoči rodovi žižkovskih gasilcev nebodo nikoli razočarali.

Jožef Horvatposlanec Državnega zbora Republike Slovenije

stran: 6


ZGODOVINA REPUBLIKE SLOVENIJENekaj najpomembnejših mejnikov

● predniki današnjih Slovencev so se prvič naselili na temobmočju v 6. stoletju;

● 7. stoletje: kneževina Karantanija, prva slovenska država; ● 745: Karantanija postane del frankovske države. Slovani

prevzamejo krščanstvo in počasi izgubljajo samostojnost;

● 9. stoletje: Brižinski spomeniki, najstarejši zapis v slovenskemjeziku;

● 14. stoletje do 1918: slovenske pokrajine postanejo delhabsburške, kasneje avstro-ogrske monarhije; sredina 15.stoletja - krajše obdobje celjske kneževine, kot zadnje političnetvorbe s središčem na slovenskem ozemlju;

● obdobje reformacije postavi temelje slovenskega knjižnegajezika in prinese Slovencem prvo slovensko tiskano knjigo leta1550 in leta 1584 slovenski prevod biblije;

● 1809-13: Ilirske province (polovica Slovenije je delfrancoskega cesarstva)- krepi se slovenska narodna zavest;

● 1848: zahteva po združitvi vseh Slovencev v enotnemkraljestvu znotraj avstrijskega cesarstva - program zedinjeneSlovenije;

● 1918: konec prve svetovne vojne, po neuspešnemprizadevanju za trializem (razdelitvi habsburške monarhije naavstrijski, madžarski in južnoslovanski del) in razpadu Avstro-Ogrske, razkosanje slovenskega etničnega ozemlja med 4države; v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (KraljeviniJugoslaviji) je slovensko ozemlje razdeljeno najprej na dveadministrativni enoti (ljubljansko in mariborsko oblast) nato pazdruženo v Dravsko banovino;

● 1919: priključitev Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov inSlovencev;

● 29. november 1945: Slovenci dobijo lastno republiko v okviruFederativne ljudske republike Jugoslavije;

● 15.9. 1947: ponovna združitev večjega dela Primorske sSlovenijo na podlagi pariške mirovne pogodbe;

● april 1990: prve demokratične volitve; ● december 1990: plebiscit za suvereno in samostojno državo

(88,5% prijavljenih volivcev glasovalo za); ● 25. junij 1991: Slovenija razglasi neodvisnost;● 23. december 1991: sprejem nove slovenske ustave; ● 15. januar 1992: Evropska unija uradno prizna Slovenijo; ● 22. maja 1992: Slovenija postane stalna članica OZN;. ● 1. februarja 1999: pridružitveni sporazum z EU stopi v veljavo;● 1. maja 2004: Slovenija postane članica EU

stran: 7


POT PGD ŽIŽKIDOLGA 80 LET

(kronika)

Prekmurje ni zaostajalo v obrambi pred požari in vsemi drugiminesrečami, ki so bile v preteklosti bolj pogoste in po svojiuničevalnosti obsežnejše. Tudi v naših krajih je predvsem vdvajsetih letih tega stoletja vznikla misel o ustanovitvi rednihgasilskih organizacij, ki so svoje humano poslanstvo opravljaleskozi vse viharne čase v prid ljudi. Razvoja gasilstva nisoustavljale niti vojne v tem stoletju, niti še tako radikalne politične indružbene spremembe. Ko danes obeležujemo 80-letnicoGASILSKEGA DRUŠTVA ŽIŽKI, se moramo z občutkinajglobljega spoštovanja in hvaležnosti spomniti vseh generacij, kiso s svojim delom in sredstvi ohranjale in negovale točlovekoljubno organizacijo.

Vsi dosežki žižkovskega prostovoljnega gasilskega društva soneprecenljive vrednosti, med temi je najpomembnejša stalna invsesplošna skrb za varnost ljudi in njihovega premoženja. Toposlanstvo so vse gasilske generacije opravljale s polnoodgovornostjo in veliko požrtvovalnostjo. PGD Žižki je skozi vsosvojo zgodovino, posebej pa po prihodu šolskih sester v Žižke,imelo poseben posluh tudi za razvoj kulturnega življenja v kraju. Vokviru PGD Žižki so vaščani naštudirali mnoga dramska dela in znjimi gostovali tudi v okoliških krajih. V gasilskem društvu je vzklilaideja o ustanovitvi kulturnega društva "Fran Saleški Finžgar",ki se zdaj že ponaša z bogato tradicijo in številnim članstvom.Lahko strnemo, da je PGD Žižki v zadnjih desetletjih nosilecrazvoja kraja v najširšem pomenu besede.

Prve ideje o ustanovitvi redne gasilske organizacije v Žižkih segajov konec preteklega stoletja, ko je vas dobila prvo ročno gasilskobrizgalno, ki nosi letnico izdelave 1891, v Žižke pa naj bi prišlaleta 1895. Danes je torej ta brizgalna 114 let star muzejskieksponat in je še vedno v dobrem stanju.

Za brizgalno so takrat skrbeli neorganizirano, a s polno vnemočuvanja domala vsi vaščani naše vasi. Na začetku je bila brizgalnashranjena v leseni lopi na vaškem pokopališču. Leta 1910 sovaščani zgradili na šolskem dvorišču (na mestu današnje tovarne)novo leseno lopo, v kateri so hranili gasilsko brizgalno.

Spomladi leta 1924, se je v Žižkih zbrala skupina vaščanov znamenom, da ustanovijo "prostovoljno gasilsko četo".Pobudnik ustanovitve je bil takratni vaški župan Horvat Štefan,po domače Žižkov Števan. Ta je končal svojo življenjsko pot vkraju Hrastje - Mota, kamor se je preselil pred drugo svetovno

stran: 8


vojno. Ustanovitev prostovoljne gasilske čete, oziroma današnjegaprostovoljnega gasilskega društva Žižki je bila v hiši, ki danes nosihišno številko 105, to je na sedanji Gjerekovi domačiji. Vpisiustanovnih članov v vzorno urejeni prvi matični knjigi imajo datum12. 11. 1924. Za prvega predsednika prostovoljne gasilske četeso izvolili Zver Štefana. Ostali ustanovni člani, oziroma članiprvega upravnega odbora gasilskega društva Žižki so bili:

Horvat Anton - Kapitanov, Žerdin Martin, Horvat Anton - Kozarov, Tibaut Martin - Golobov, Žerdin Albert - Bogdanov, Fratar Štefan, Žerdin Vinci, Prša Viljem in Škafar Matija.

Delo v gasilskih vrstah je bilo takrat izredno cenjeno in priznano.Leta 1925 se je društvo registriralo in leta 1926 že imelo svojoštampiljko. V letu 1929 so člani društva dobili prve uniforme intako postali uniformirani gasilci.

Društvo je bilo že pred drugo svetovno vojno zelo aktivno, o čemerpričajo ohranjeni dokumenti: prejeta priznanja in pohvale. Leta1933 se je že začelo govoriti o prepotrebni gradnji gasilskegadoma. Leta 1934 začne z delom izbrani gradbeni odbor. Viri zagradnjo doma so prispevki vaščanov, podpore in druga finančnapomoč. V letu 1936 je bil dom dograjen, blagoslovljen in predansvojemu namenu. Naš gasilski dom je s svojim stolpom praviarhitekturni biser, ki mu ni para daleč naokoli. Dom je bil temeljitoobnovljen leta 1978. V letu 1991 je bil dom obnovljen v smisluoriginalne podobe, ponovno je bila na dom naslikana podobasvetega Florijana, zavetnika gasilcev. Gradbena dela je izvajalzidarski mojster Jožef Horvat. Obnovo so finančno podprli tudinaši rojaki v Kanadi.

Leta 1962 je gasilsko društvo Žižki nabavilo prvo motornobrizgalno, kar predstavlja enega večjih uspehov društva.Sredstva so prispevali vaščani in naši rojaki iz tujine.

V začetku sedemdesetih let smo se vaščani Žižkov soočali shudim problemom, saj nismo imeli ustreznega prostora, kjer bi sesestajali, načrtovali, prirejali prireditve kulturnega in zabavnegaznačaja. Takratna stara šola je dotrajala, popravilo ne bi biloracionalno. Spet so bili gasilci gonilna sila v vasi in v letu 1973smo krajani Žižkov začeli graditi vaško-gasilski dom. Vloženihje bilo na tisoče delovnih ur, od najmlajših do najstarejšihvaščanov, iz opeke iz stare šole je nastajal mogočen objekt.

stran: 9


Vaščani nismo zmogli finančnega zalogaja, s strani širšedružbene skupnosti smo dobivali samo obljube. Zato smo seodločili, da bomo organizirali tombolo. Teh je bilo skupaj sedem.Pobudnik tradicionalnih žižkovskih tombol je bil takratnipredsednik PGD Žižki, Žerdin Jože. Prva tombola je bila 14.avgusta 1977, glavni dobitek pa je bil osebni avto Zaporožec.

Uspeli smo! Rezultati so vidni. Vaško-gasilski dom smobrezplačno odstopili podjetju TOKO iz Domžal z eno samo željo:da bi mlajši rodovi tu dobili zaposlitev in boljši kos kruha. Sledil jeodkup parcele in gradnja novega - drugega vaško-gasilskegadoma.Ta je bil dograjen v letu 1984. V tem letu je gasilsko društvonabavilo tudi novo orodno vozilo in se uvrstilo med najsodobnejeopremljena društva v občini.

Gasilci PGD Žižki neprestano skrbimo za tehnološko sodobnoopremljenost društva. Pokazalo se je, da prva motorna brizgalnane zagotavlja zadostne zanesljivosti in kapacitete, zato smo v letu1991 nabavili novo motorno brizgalno znamke "Ziegler".

Gasilci se moramo tudi neprestano izobraževati in spremljatirazvoj gasilske tehnike. Tako je pozimi 1993 je trinajst našihmladih članov opravilo izpite za nižjega gasilskega častnika.Kasneje tem sledijo številni drugi člani.

Na področju operative imamo pet desetin, ki so na tekmovanjih vpreteklem obdobju posegale po najvišjih občinskih, medobčinskih,regijskih in celo republiških mestih.

PGD Žižki se je že dvakrat preizkusilo tudi v organizacijinajzahtevnejših gasilskih tekmovanj na državnem nivoju. Takosmo od 27. do 28. septembra 1996 organizirali 16. srečanječlanov društev ''Mladi gasilec'', 9. maja 1998 pa republiškogasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta.

Orodno vozilo iz leta 1984 je postajalo vedno bolj zastarelo innezanesljivo. Kljub veliki podpori, ki jo gasilci imamo pri našihvaščanih, si zaradi splošnega socialnega stanja nismo upali vnabavo novega vozila. Iskali smo primerno rabljeno vozilo poEvropi. Odločili smo se za uvoz rabljenega vozila iz Nizozemske.Gre za gasilsko vozilo VOLVO FL 614, ki po tipizaciji gasilskihvozil spada v skupino GVC 16/25. Vozilo je bilo predano namenuin blagoslovljeno 24. avgusta 2003. Blagoslovil ga je naš rojakTone Žerdin, ključe pa je prevzel prvi voznik Emil Bukovec.

Obstoječi vaško-gasilski dom ni nudil ustreznih prostorov za novoorodno vozilo. Z izdatno razširitvijo vaško-gasilskega doma smododatne prostore dobili gasilci, vaški odbor in kulturno društvo''Fran Saleški Finžgar'' Žižki. Na tem objektu nas čaka v letu 2006še veliko dela v smislu ureditve notranjih prostorov in fasade. Ko

stran: 10


bodo tudi ta dela zaključena, potem bomo Žižkanjarji lahko sponosom pokazali na objekte, ki smo jih večinoma sami izgradili,jih ustrezno vzdržujemo in so nam lahko v ponos: kapelica sv.Florijana, mrliška vežica, novi vaško-gasilski dom, obnovljenigasilski dom iz leta 1936. Letošnje obnove starega gasilskegadoma smo se lotili posebej skrbno. Gradbena dela je izvajaldomači podjetnik Jože Padar. Danes lahko z gotovostjo rečemo,da imamo najlepšo gasilsko arhitekturo v tem delu Slovenije. Novopodobo sv. Florijana je naslikal akademski slikar Štefan Hauko, kinam je tudi svetoval pri izbiri barve fasade. Pomenljivi prvotninapis na pročelju je sedaj izdelan iz kovine. V notranjosti pa lahkonajdemo bogato zbirko fotografij, dokumentov in predmetov izživljenja gasilcev in naših vaščanov. Na slovesnosti ob 80-letniciPGD Žižki bomo v tem obnovljenem arhitekturnem biseru uradnoodprli gasilsko – vaški muzej Žižki.

Prehojena je pot - dolga 80 let. Gasilci PGD Žižki si želimo, da jine bi bilo konca. Počitka ni! Ne potrebujemo ga! Imamo nove idejein nove želje, predvsem pa mlade, zdrave in sveže moči - to paje največje bogastvo naše vasi. Moč in iniciativnost črpamo izsnovanj prejšnjih generacij. Naj bo ta jubilej vzgled predvsemmlajšim rodovom, kako je potrebno delati, se žrtvovati in tudiosebno in materialno podpirati organizacijo, ki nenehno v času inprostoru deluje za razvoj požarnega varstva,varstva pred drugimi nesrečami kakor tudi varstva okolja in zamaterialno in kulturno blaginjo ljudi, ki tod živijo.

Ta jubilej je naš skupni praznik in hkrati naša obveza, daljudem, ki se razdajajo za te humane cilje in širijo človekoljubnokulturo, damo podporo in jim izrečemo globoko hvaležnost za vse,kar so in bodo storili v tej organizaciji -

V GASILSKEM DRUŠTVU ŽIŽKI.

Gasilci gasilskega društva Žižkise ob svojem jubileju,

ki je praznik celega kraja,iskreno zahvaljujemo vsem domačinom,

kakor tudi vsem prijateljem in donatorjem našega društvaiz okoliških krajev,

ki so kakorkoli pripomogli,k razvoju gasilstva

in k razvoju vasi Žižki nasplohin omogočili svečano počastitev jubileja!

NA POMOČ!

stran: 11


KDAJ JE NASTALA VAS ŽIŽKIIN OD KOD IZVIRA NJENO IME

LjudjeV Žižkih živi 617 prebivalcev, registriranih pa je 153 hišnih številk.Otroci obiskujejo osnovno šolo in vrtec v Črenšovcih, srednješolcise večinoma izobražujejo v Murski Soboti ali Ljutomeru, študentipa v Mariboru ali Ljubljani. Večji del Žižkanjarjev je zaposlen vtovarni Dani&Eli v Žižkih, ki izdeluje usnjene izdelke, precej pa sejih vozi na delo v Mursko Soboto. Medtem ko število kmetij,predvsem manjših in starejših, na žalost upada, pa je razveseljivpodatek o številu obrtnikov. V Žižkih je namreč registriranih večdeset samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z zelo različnimiobrtmi.

DruštvaPrebujanje kulturne zavesti ljudi v Žižkih nekako sovpada zustanovitvijo gasilskega društva Žižki. Naši gasilci se z veseljemudeležujejo gasilskih tekmovanj, kjer že skoraj po pravilu žanjejouspehe. Zavetniku gasilcev, sv. Florijanu, je posvečena tudi vaškakapela, kjer se vsako leto ob proščenju zberejo gasilci iz okoliškihvasi.

Bujen in žlahten razcvet kulturnega življenja v kraju pa beležimo sprihodom šolskih sester v Žižke. V tistem času je v Črensovcihživel in delal častni kanonik g. Jožef Klekl, ki je kmečke ljudi inmladino spodbujal h kulturnemu delovanju. O ponovnemorganiziranem kulturnem življenju govorimo od leta 1971, ko jebilo ustanovljeno KUD "Fran Saleški Finžgar" Žižki.

ZgodovinaZgodovinski prikaz o izvoru naših krajev najdemo v knjigi našegavelikega rojaka, zgodovinarja in duhovnika dr. Ivana Zelka izČrensovec "Gospodarska in družbena struktura turniškepražupnije po letu 1381".

Pri popisu kmetij turniške pražupnije leta 1381 se omenja zaselekMarkushaza. To je bila manjša kmetija z ustrezno kmetijskopovršino (stara hiša). Iz tega zaselka se je razvila vas Žižki.

Poimenovanje vasi Žižki datira iz 17. stoletja. Kronika turniškepražupnije navaja, da je bilo okrog leta 1669 v tem kraju osemdružinskih poglavarjev z imenom SISEK ( ŽIŽEK ). Od tod naj bidobila vas Žižki svoje ime.

stran: 12


POMEMBNEJŠI USPEHIV RAZVOJU VASI ŽIŽKI V ZADNJIH 110 LETIH

1895 (ni točnih podatkov) prva gasilska ročna brizgalna1906 zgrajena osnovna šola1920 prihod šolskih sester v Žižke (delujejo do decembra 1948)1924 ustanovitev prostovoljne gasilske čete Žižki1925 registracija prostovoljnega gasilskega društva Žižki1928 prva tombola1929 dograjen samostan šolskih sester1936 blagoslovitev gasilskega doma1938 blagoslovitev kapele sv. Florijana1957 elektrifikacija vasi1962 prva motorna brizgalna (WV - Andrej Zupan)1969 razvitje gasilskega prapora1970 izgradnja vaškega vodovoda1971 ustanovitev kulturnega društva ''F. Saleški Finžgar''1973 (december) betoniranje plošče na vaško-gasilskem domu1974 dograditev prvega vaško - gasilskega doma1976 asfaltiranje vaških ulic1977 asfaltiranje občinske ceste1977 prva moderna tombola (14. avgust)1979 zaključek I. faze izgradnje telefonskega omrežja1978 predaja vaško-gasilskega doma tovarni TOKO1984 dograditev drugega vaško - gasilskega doma1984 nabava gasilskega orodnega vozila1991 ulična razsvetljava1991 obnova starega gasilskega doma (11. avg.)1991 druga motorna brizgalna "Ziegler" (11. avg.)1992 nabava zvona za vaško kapelo (12. april)1993 kabelski TV sistem1993 nova asfaltna prevleka pri vaško - gasilskem domu1994 izgradnja strešne konstrukcije pri vaško-gasilskem domu2001 razširitev vaško-gasilskega doma2002 izgradnja kanalizacijskega sistema2003 obnova kapele sv. Florijana (4. maj 2003)2003 nabava sodobnega gasilskega orodnega vozila

VOLVO FL 614 (24. avg.)2005 obnova gasilskega doma iz leta 1936 (14. avg.)

stran: 13


POMEN DELOVANJA ŠOLSKIH SESTERZA ŽIŽKOVSKE

SEDANJE IN BODOČE GENERACIJE

(vir: Franc Tement, STOPINJE 1993)

Skoraj tri desetletja so med vaščani Žižkov živele, molile in senesebično razdajale ukaželjni mladini redovnice - šolske sestre.Še danes se čuti njihovo delo v tej vasi, čeprav jih pomnita samoše srednja in starejša generacija. Prav bo, da se 72. obletnicenjihovega prihoda v Žižke spomnijo tudi Stopinje.

Šolske sestre so prišle v Žižke 24. 2. 1920 na prošnjoupokojenega župnika Jožefa Klekla. Vodstvo samostana pri Sv.Petru v Mariboru je tega daljnega datuma poslalo v Žižke trisestre: s. Ladislavo Pavel s Cankove (sestro dr. Avgusta Pavla), s.Petronilo Kegl od Sv. Jurija ob Ščavnici in s. Rudolfino Domanjkos Kapele. Nastanile so se v osnovno šoli v Žižkih in nemudomazačele poučevati tamkajšnjo šolsko mladino.

Vprašali bi se, kateri je bil glavni vzrok, da so poklicali ravnošolske sestre v Žižke? Po prvi svetovni vojni je v Prekmurju zeloprimanjkovalo usposobljenih učiteljev. Številni madžarski učitelji sozapustili dotedanja službena mesta in odšli na madžarsko.Izpraznjenih učiteljskih mest ni bilo mogoče zapolniti v kratkemčasu. Poleg tega so iz srbsko-hrvaško govorečih banovin prihajalapriporočila, če ne že zahteve, naj bi tudi v Sloveniji bil učni jeziksrbohrvaščina. Slovensko čuteči izobraženci (duhovniki in laiki) sose trudili, da bi se šolstvo v Prekmurju čim prej normaliziralo. Zatoso bile šolske sestre toliko bolj dobrodošle.

Osnovna šola v Žižkih, pozidana leta 1906, je bila ob prihodusester enorazrednica. Bila pa je zgrajena tako, da jo je bilo zmalimi posegi mogoče preurediti v dvo- ali celo trirazrednico. Topa samo tedaj, če učitelji ne bi stanovali v šoli. Zato so sestre žekmalu po prihodu v Žižke pričele razmišljati o lastni hiši oziroma ogradnji samostana.

Željo o gradnji lastne hiše so sestre začele uresničevati leta 1928,ko so poleg šole kupile zemljišče od beltinske grofice Zichy.Kupnino šest tisoč takratnih dinarjev je sestram poklonil MatijaŽižek iz Žižkov. Že naslednje leto so pričele z gradnjo samostana.Zidarska dela je prevzel zidarski mojster Matija Čurič iz Žižkov,tesarska dela Ivan Mesarič iz Lipovec, mizarska pa Jožef Doma izTrnja. Za gradnjo samostana so sestre najele posojilo od takratnečrensovske hranilnice, ki jo je ustanovil Jožef Klekl. Ves dolg so

stran: 14


sestre z leti poravnale. Prevoze materiala so vaščani opravilisestram zastonj.

15. septembra 1929 so se sestre preselile iz šole v lastnohišo, v Samostan sester v Žižkih. Naslednje leto, 6. novembra,jim je bogojanski dekan Ivan Baša slovesno blagoslovilsamostansko kapelo, posvečeno sveti Tereziji Deteta Jezusa.Poslej so imele žižkovske sestre lastno hišo, hkrati pa so bili vsišolski prostori na voljo samo šolski dejavnosti.Sestre v Žižkih so bile vsestransko dejavne. Poleg poučevanjašoloobveznih otrok, so prirejale še številne gospodinjsko-gospodarske tečaje. Žižkovski samostan in tamkajšnja šola stapostale žarišče kulturno prosvetne-dejavnosti, še posebej obdolgih zimskih večerih.

Od vsega začetka je zavzemala vodilno vlogo v šoli in samostanuzelo izobražena s. Ladislava Pavel. V tej vasi je ostala 28 let, vsedo jeseni 1948, ko je nevarno zbolela. Zaradi akutnega vnetjaslepiča so jo prepeljali v čakovsko bolnišnico, kjer pa je čez dvameseca umrla. Šestega decembra so jo prepeljali v Žižke. 9. dec.1948 je črensovski župnik Ferdinand Herman opravil vsamostanski kapeli za pokojno sestro Ladislavo pogrebno svetomašo. Še isti dan je bil pogreb zaslužne redovnice in odličnepedagoginje na žižkovskem pokopališču. Pokopana je polegsestre Igacije Prša.

Pogrebna maša za pokojno sestro Ladislavo v samostanski kapelije bila hkrati zadnja maša v samostanu v Žižkih. Prav tiste dni jetakratna tako imenovana ljudska oblast s kratkim odlokomodpravila samostan šolskih sester v Žižkih. Poverjeništvosocialnega odseka v Lendavi je prevzelo samostan in gapreimenovalo v Dom počitka. Žalostne dneve razpusta samostanaso doživele: s. Gabrijela Pernat iz Cirkovec, s. Jerneja Kranjec izVel. Polane, s. Alfonza Gomboši iz Male Polane, s. MiroslavaRanfl in s. Evangelista Koštric. S seboj so smele vzeti samoosebno prtljago. Bile so tako rekoč na cesti. Dne 27. 12. 1948 somožje z okraja izročili črensovski cerkvi tamkajšnjo kapelskoopravo: oltar, mašna oblačila in druge kapelske predmete. Konecleta 1948 je v Žižkih prenehalo obstojati odlično versko-kulturno-prosvetno žarišče. Vaščanom je ostalo v nepozabnem spominuvzorno redovno in molitveno življenje žižkovskih sester.

Grobovi na pokopališčih najbolje odslikavajo odnos živih dopokojnih. Sredi neusmiljene suše 1992 sem se napotil napokopališče v Žižkih, skoraj na drugi konec, v neposredno bližinogrobov sestre Ladislave in sestre Ignacije. Nobena od njiju nima vŽižkih sorodnikov. In vendar raste na obeh gomilah živo pisanocvetje, skrbno zalivano, da mu ne more blizu niti najboljbrezobzirna suša. To dejstvo je dovolj zgovorno, kako so vaščaniŽižkov spoštovali svoje sestre in jih še spoštujejo!

stran: 15


Sestra Evangelista:DOPOLNILNA KRONIKA SESTER V ŽIŽKIH

stran: 16


IZ NAŠIH FOTOALBUMOV

Blagoslovitev gasilskega doma leta 1936

stran: 17


Na blagoslovitvi gasilskega doma se je zbrala velika množica ljudi

Šolske sestre v Žižkih

stran: 18


Šolske sestre

stran: 19


Mozaik sv. Florijana (akademski slikar Štefan Hauko)

stran: 20


KULTURNO DRUŠTVO''FRAN SALEŠKI FINŽGAR'' ŽIŽKI

Je mala vasica, Žižki ji pravimo, v kateri prebivajo srčni ljudje.Nekje v centru nam ljube vasice stoji samostan. Kraj, kjer se jepod vodstvom šolskih sester rojevala ljubezen do kulture, kraj kjeso se kalili prvi žižkovski recitatorji, pevci in igralci. Na hiši, oz.samostanu, ki je bil žarišče kulture in prosvete je spominskaplošča z napisom: »Na pobudo Jožefa Klekla so med nami odleta 1920 do 1948 učile, vzgajale in molile šolske sestre.Šolskih sester v Žižkih ni več. Samostan sredi vasi še stoji, kotnema priča nekdanjih dni. Ostaja pa zavest, ki so jo prav sestrezasejale med ljudi: ljubiti domačo besedo in negovati njevrednost v dobro naroda.

Radi se družimo. Želja, da našim ljudem nekaj pokažemo, da vkulturi še naprej razširjamo svoja obzorja, je bila v letu 1971 povodustanovitvi dramske skupine. Finžgarjeva tragedija Razvalinaživljenja je bila prva predstava takratne dramske skupine. Poavtorju prvega odrskega dela je naše društvo dobilo svoje ime.Sledili so vzponi, sledile so proslave in prireditve, ki jih Žižkanjarjiniso zanemarjali. Malo dvorana je bila vedno nabito polna, vsakdosežek društva pa stimulacija za naprej.

Po dveletnem premoru se je dramska skupina spet predstavila,tokrat s Klopčičevo enodejanko Mati. Delo je režiral RajkoStupar.

Leto 1977 je postalo leto, ko se je v Žižkih spet začelo igrati.Ljubezen do domače pesmi, zaigrane na instrument, je medvaščani Žižkov bila zakoreninjena še iz časov legendarneVilmušove bande. Zaslišali so se zvoki tamburic, ustanovila se jetamburaška skupina. Tamburaši so postali sinonim za Žižke,predstavljali so nas doma in onkraj meja. Prvi člani tamburaškeskupine so bili: Haklin Jože, Ritlop Jože, Žerdin Vinci, Kavaš Jože,Baligač Slavko, Kavaš Milan, Prša Matija, Vučko Ivan ter pevkiJožica Vuk in Cvetka Žerdin. Žal so zvoki tamburic utihnili, ostaliso samo skromni avdio zapisi. Ostala pa je želja, tamburaškoskupino ponovno oživeti, pobrisati prah iz tamburic in spet zaigratidomačemu občinstvu.Po letih uspehov je sledila doba zatišja, kar pa nikakor ne pomeni,da smo bili popolnoma nedejavni. Še se je slišal naš glas, še jebila volja med nami.

Leta 1993 smo doživeli ponovno uprizoritev Razvaline življenja.Zbrali so se igralci izpred dvajsetih let in ponovno stopili na oder.

stran: 21


Le glavno igralko Lenčko in Ferjana smo zamenjali, tragedijo pa jetokrat režiral Silvo Tibaut.

Ta predstava je bila povod vsem naslednjim, ki so ji sledile vrazmaku nekaj let. V februarju 1995 smo lahko na domačem odruspremljali tragedijo avtorjev Franca Kolenca in RudolfaŠaleharja A njega ni. Številni igralski ansambel je spet vodil SilvoTibaut, gostovali pa smo tudi med rojaki v Berlinu. Tu se je prvič vnovih folklornih oblekah predstavila folklorna skupina,ustanovljena v letu 1995. Skupino je takrat vodila Irma Cigut,danes pa skupina pleše pod vodstvom Vide Fifonja in MilanaHanca.

Leto 1996 smo zaznamovali z veseloigro Pričarani ženin, spet vrežiji Silvota Tibauta. Številna gostovanja in nastop na Polanskihdnevih, ostajajo v srcih igralcev. Na Polanskih dnevih smo zaigralina domačiji Miška Kranjca. Predstava pod vedrim nebom je bilaza nas izziv, ki mu nismo ubežali. Zaigrati na odru, ko čutiš kakote hladi rahla večerna rosa, kako te samo luna osvetljuje, jeneponovljiv občutek.Aktivnim skupinam v društvu se je zgodaj spomladi 1998 pridružilaskupina ljudskih pevcev. Zbrali in zapisali so veliko domačih, žeskoraj pozabljenih pesmi in jih tako iztrgali času pozabe. Prvaskupina ljudskih pevcev je štela 22 članov, vodil pa jih je JožefHorvat.V zadnjem letu 20. stoletja smo se lotili uprizoritve veseloigre spetjem Na Trški gori. Delo je režirala Minka Hozjan, velikonočniponedeljek pa je bil v naši vasi zaradi premierne predstavitve šebolj prazničen.

Za ponovno oživitev petja ljudske pesmi se je samoiniciativnozbrala skupina pevk in pevcev, ki negujejo ljudsko pesem innekdanje običaje. Leta 2002 so svoje pesmi zbrali in jih izdali nazgoščenki, ki nosi naslov Žiškuska vasica. Ljudski pevci iz Žižkovso s svojo pesmijo prekrižarili Slovenijo. Oteli so pozabi pesmi inobičaje, ki so značilni za našo pokrajino.Mladi v naši vasi so naša bodočnost. Da jih pridobimo v svojevrste in jim vcepimo ljubezen do domače besede je bilo vodilo prisestavi igralskega ansambla za Finžgarjevo tragedijo Divji lovec.25 se nas je zbralo. Sami mladi igralci, ki imajo svoje cilje, ki vedoceniti življenje in ki se bodo z resnim delom in zavzetostjo znaliizogniti pastem hitrega življenja. Ti mladi poskušajo ovrči tezo, daje z mladino danes težko, da se nima kam dati! Če jih na pravinačin motiviraš, včasih tudi kakšne vaje v smislu » gjes se nan neda«, prešpricaš z njimi, se pravi, da jih razumeš in predvsem radjih moraš imeti. Premierno smo se domači publiki predstavili navelikonočni ponedeljek 2005, skupino mladih igralcev pa je vodilaMinka Hozjan.

Za nami je skoraj 35 let dela, ustvarjanja in druženja. Dramskaskupina, folklorna skupina, ljudski pevci, etno skupina Šrangaši in

stran: 22


recitatorji so skupine, ki aktivno delujejo v Kulturnem društvu. Žeprej sem omenila, da je v zametkih nova skupina mladihtamburašev, kateri želijo dostojno naslediti svoje predhodnike.V naših vrstah so mladi ljudje. Mladi, polni ustvarjalnih idej in željepo dokazovanju. Vem, da je pri njih kultura doma!

Zdaj vem, da za kulturno življenje, njen razvoj in bit ni strahu vŽižkih. Kultura se do naroda nikoli ne obnaša mačehovsko,kvečjemu se mi do nje tako obnašamo. Z združenimi močmi bomonaše načrte uresničili, da bo tradicija kulture v Žižkih ostala živatudi za naše potomce.

Predsednica KD:Minka Hozjan

stran: 23


Fran Saleški Finžgar

DIVJI LOVECtragedija v štirih dejanjih

Vsebina:Janez in Majda sta mlad par. Imata se rada, vendar oče svojohčer iz pohlepa po denarju obljubi Gašperju. Kot Janez, takoGašper imata svoje prijatelje, ki jima želijo vsak po svoji močipomagati.Vmes je seveda cesar, ki želi v svojih vrstah zdrave kmečke fante.Janez, divji lovec se s prijatelji skrije v gore. Svoje neuslišaneljubezni do Majde ne more preboleti.Majdo teži prisega, ki jo je v valu ljubezni in obupa izrekla predobličjem Matere Božje.Vso tragičnost blaži vaški revež Tonček, po mnenju nekaterihnorček, vendar bistre glave in razsoden.

Kaj vse je potrebno za srečo zaljubljenih?Kako malo predstavlja materialno blagostanje, ko srce krvavi, kopohlep premaga tudi starševsko ljubezen do otroka!

Želimo Vam veliko gledaliških užitkov ob spremljanju našepredstave!

ZAVRTNIK (župan) Iztok RECEKMAJDA (njegova hči) Tina HORVATGAŠPER Tadej TIBAUTMARUŠA Irena ŽIŽEKJANEZ (njen sin) Aleš ŽALIKTINE Miha CIGUTTONČEK Aleš SOBOČANJEŽ Dušan VUČKOGABER Matjaž HORVATROŽMAN Peter CIGUTERŽEN Marko PADARJURE (kovač) Luka HOZJANŠPELA (njegova žena) Jana HOZJANANKA Mateja ČURIČROZA Sabina TIBAUTGROZDEK (oštir) Miha HORVATLOVCI Matej ZADRAVEC,

stran: 24


Vito CIGANBIRIČI Jure GABOR,

Ervin HOZJANJURČEK (pastirček) Ervin HOZJANGODCI Luka HOZJAN,

Marko HOZJAN

ŠEPETALKE Monika ŽALIK,Irena ŽIŽEK

Zvočni efekti Ivan BOHNECSvetlobni efekti Štefan HOZJANScenograf Tibor FRANČIČ,

Jože ZADRAVECVodja dramske skupine Minka HOZJAN

ZAHVALA

Pripraviti in uprizoriti dramsko delo je zahteven in odgovorenprojekt. Če ne bi poleg sebe imela uigrane in dobrovoljne ekipeigralcev ter vseh tehničnih »pomočnikov«, naše današnjepredstave ne bi mogli izpeljati. Zato se želim iskreno zahvalitivsem igralcem za njihov doprinos; za vse ure vaj, za dobro voljopredvsem pa za iskreno željo nekaj se naučiti in pokazati nadomačem odru.Hvala tudi vsem njihovim družinam,da so jih kar nekaj večerov vtej dolgi zimi lahko pogrešili doma.

Iskrena zahvala velja tudi vsem našim »pomočnikom«, ki so ztehničnim in umetniškim delom pripomogli, da je predstava uspelatako, kot smo si zamislili.

Še enkrat vsem hvala!

Minka HozjanPredsednica KD

stran: 25


MOJI ŽIŽKI

Tan, ge se veter špila z mehkin lijstjon lijp,tan ge sakša ftica svojo vijžo najlepše zaspejvle,

pa tan ge po jarkaj žabe regečejo,pa ge štrki najlepše vijže klepečejo,

tan so Žijžki.Mala ves, malo lüdi,

zatou pa ves z velkin srcon.Hiže okinčene z roužami…te majo doma najlepši dijš.

Na srejdi vesi pa kapelica sv.Forjana,šteri čuva pred ogjon strehe našij hijš.

Radi se mamo!

Takšni so Žižki v mojih očeh. Verjetno bi svojo rodno vasiconekdo, ki je Žižkanjar in živi daleč stran od Žižkov, opisal dosti boljpoetično in razlil svoja čustva , hrepenenja in domotožje čez belpapir.

Žižki, vas zavita v tihi in navidezni mir. Ko pa se ta zastor dvigne,zašumi kot v čebeljem panju. Vsak opravlja svoje opravilo, naj boobrtnik, kmet ali delavec v tovarni, letos stari že 25 let. Pa sivedno vzamemo drug za drugega čas, se sedemo, pogovorimo…V teh pogovorih se velikokrat rojevajo izvrstne zamisli za našeakcije. Tako se rojevajo gasilski shodi, tako se rojevajo našepesmi, plesi in igre. Vsi smo gasilci, vsi smo kulturniki, vsi smodelavci: vsak poprime kjer vidi, da se potrebuje roka, ki delopožlahtni, da pokažemo še boljše rezultate.Ob tihem miru nedeljskih popoldnevov se iz vrtov in teras zaslišipogovor in smeh – dokaz, da so naše sosedske in sorodstvenevezi tako močne, da kljubujejo televiziji in drugim medijem, ki nasprikujejo v mehke fotelje brezdelja.Sprehod po Žižkih skozi Žabjek, preko Kračine do Virice nemineva v besedni tišini. »Kama ideš, kak si kaj?« in povratno »Kate delate?« so naše vsakodnevne besede. Mogoče bodo vamizzvenele kot puhlice ali fraze, toda za nas pomenijo tudi:povezani smo, še nam je mar za sočloveka, še je srce v nas. Takose veselimo vsakega novega rojstva, kot se žalostimo ob smrtisovaščana, ki nam jo naznani navček iz naše male kapelice.Verjetno se redko kdo poglobi v vprašanje in reševanje le-tega: odkod ta povezanost?Razmišljam: v Žižkih smo imeli šolo, točneje imeli smo samostan sšolskimi sestrami. Na povabilo g.župnika Jožefa Klekla so leta 1920prišle v Žižke šolske sestre. Z namenom, da bi poučevale in vzgajalemladino, prirejale gospodinjske in gospodarske tečaje, širile kulturnodejavnost, vodile pošolsko mladino…da bi naše prednike učile živeti.

stran: 26


Naučile so jih, čeprav so bile leta 1948 po novi politični strukturipregnane iz Žižkov. Ostal pa je njihov duh in njihova vera, ki so jo njihoviučenci uspešno prenesli na nas, poznejše rodove.Rada imam svojo vas. Ker je edinstvena, ker nimamo stolpnic invisokih ograj, ki bi nas ločevale, naše življenje jih ne potrebuje. Neživimo meščanskega življenja, čeprav se v globini svojih srczavedamo, da smo zato, ker živimo na obrobju Slovenije, tudiobravnavani tako - odrinjeno in vedno zadnji. Če pri pogači kajostane, pa jim vržimo, drobtinice!Pa smo vseeno radi doma in se vsakega Žižkanjarja, živečegaonkraj naših meja razveselimo. Rada bi zaključila z mislijo nekoga,ki se petek za petkom srečen vrača v naročje Žižkov:

Tu so, moji Žižki! Kako prijetno se je vrniti v njihovo naročje,v varno domačo hišo, kjer zadiši po toplem kruhu iz kmečkepeči. Doma sem, moje srce utripa v drugem tonu, moja pljučadihajo drugačen zrak. Hvala Bogu, doma sem! Upam, da sebo tu nekoč našel zame košček raja, kjer bom razprostrlasvoje korenine, službovala in srečna živela. Doma!

stran: 27


GASILSKI DOM IZ LETA 1936BISER V SLOVENSKI GASILSKI ARHITEKTURI

Stari gasilski dom v Žižkih je bil zgrajen leta 1936. Iz dokumentov,ki so ohranjeni in se nahajajo v arhivu društva je razvidno, da jeparcela, na kateri stoji dom, bila last takratne občine Črenšovci.Na prošnjo odbora gasilske čete Žižki je leta 1935 parcela biladodeljena in prenesena v last Prostovoljne gasilske čete v Žižkih.V takratni sestavi upravnega odbora Prostovoljne gasilske četeŽižki so bili vsi člani, ki so leta 1924 gasilsko četo ustanovili. Vsi tiustanovni člani so sprejeli pobudo in se odločili za gradnjo doma.Uspelo jim je angažirati vse za delo sposobne vaščane, da so sprostovoljnim delom, s prevozi in vsak na svoj način pomagali, daje dom v mesecu avgustu 1936. leta bil dograjen. Gradnjo je vodildomačin Čurič Daniel, zidarski mojster.Blagoslovitev je bila v začetku septembra 1936. Na tej svečanostije sodelovala cela vas. Dom je blagoslovil g. Jerič Ivan, dekan izTurnišča.Da je bil velik obisk tudi od drugod, je razvidno iz slik, pa tudi potem, da se je za omenjeno slovesnost kupilo 371 litrov vina.Dom je služil ne samo za gasilske namene, pač pa vsemdejavnostim, ki so v Žižkih nastajale. Že leta 1938, je v tem domubila sprejeta odločitev za gradnjo nove kapele.V času madžarske okupacije je v letih 1942-43 bila v domulocirana skupina madžarskih vojakov, ki so spremljala preletevojaških letal. Ti vojaki so bili iz Žižkov in iz okoliških vasi.Po vojni, leta 1945, je bil v tem domu nameščen urad Osvobodilnefronte, Vaški odbor OF in Krajevni odbor vasi Žižki. Prvipredsednik je bil Horvat Matija iz Žižkov, za njim pa Horvat Anton(Kapitanov). Pozneje se je urad preselil v Črenšovce.Sejna sobici je predstavljala edini prostor v Žižkih, kjer so sevodilni vaščani lahko sestajali, urejali in reševali razna vprašanja,ki so v vasi nastajala. Tukaj so sprejeli sklep za gradnjo elektrike vŽižkih. Podpisala se je pogodba za gradnjo vaškega vodovoda.Sprejet je bil sklep za rušenje stare šole v Žižkih in gradnjokulturnega doma. Tudi o predaji tega kulturnega doma tovarniTOKO iz Domžal se je odločilo v tem prostoru. Akcija zaasfaltiranje vaških ulic je bila sprejeta v tej sobici leta 1976.Leta 1962 se je upravni odbor gasilskega društva odločil zanabavo motorne brizgalne znamke »A. Zupan«. To je bila prvamotorna brizgalna na področju takratne občinske gasilske zvezeBeltinci. Kmalu po nabavi motorne brizgalne je gasilsko društvozačelo misliti na prapor. Tako je leta 1969 bila velika slovesnostob priliki razvitja prapora.Dom je bil zgrajen po načrtu z armirano betonsko ploščo, brezstrehe. Čez nekaj let se je na plošči pojavila razpoka in je začelapuščati. Zato je leta 1957 bil narejen strešni krov s pločevinasto

stran: 28


kritino. Leseno konstrukcijo je naredil tesar Sobočan Anton,kleparska dela pa Jantel Štefan iz Trnja. To je bila začasnarešitev, dom pa je izgubil lepo prvotno obliko.Na predlog Horvat Jožeta, da se dom obnovi je bil na občnemzboru gasilskega društva sprejet sklep, da se na domu strehaodstrani, naredi izolacija na obstoječi plošči, se zabetonira še enaarmirana betonska plošča z ograjo in obnovi zunanja fasada. Takoje dom zopet dobil novo prvotno fasado in na pročelju sliko sv.Florijana. Dela so se začela v petek 5. aprila 1991. Blagoslovitevobnovljenega doma in prevzem nove gasilske motorne brizgalnein ostale opreme je bila 11. avgusta 1991.

Jožef Horvat, st.

stran: 29


DONATORJI PGD ŽIŽKI

OB 80 - LETNICI

OBČINA ČRENŠOVCI

stran: 30


Zidarstvo PADARJože Padar s.p.

Žižki 78a

"KIT" Kovinski Izdelki TibautAnton CIGAN s.p.

stran: 31


ELEKTROINŠTALACIJEIN SERVIS HLADILNIH SISTEMOV

Horvat Milan s.p.Žižki 31f

Martin Čuk s.p.,Mariborska cesta 6,

SI-9250 Gornja Radgona

stran: 32


BELEŽKE:

stran: 33


BELEŽKE:

stran: 34


stran: 35

Documents

Bilten PGD Žižki - 80 let