CELEX_32006L0042_SL_TXT

DIREKTIVA 2006/42/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. maja 2006

o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (preoblikovano)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upotevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti lena 95 Pogodbe,

ob upotevanju predloga Komisije (1),

ob upotevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnegaodbora (2),

v skladu s postopkom, doloenim v lenu 251 Pogodbe (3),

ob upotevanju naslednjega:

(1) Z Direktivo 98/37/ES Evropskega parlamenta in Svetaz dne 22. junija 1998 o priblievanju zakonov dravlanic o strojih (4) je bila kodificirana Direktiva89/392/EGS (5). Ker so potrebne nadaljnje bistvene spre-membe Direktive 98/37/ES, bi jo bilo zaradi jasnostitreba preoblikovati.

(2) Podroje strojev je pomemben del strojne industrije in jeeden izmed stebrov industrije v gospodarstvu Skupnosti.Drubene stroke zaradi velikega tevila nesre, ki jihneposredno povzroi uporaba strojev, je mogoe zniatie s smo varno zasnovo in izdelavo strojev ter z njihovopravilno montao in vzdrevanjem.

(3) Drave lanice so na svojem ozemlju odgovorne zazagotavljanje zdravja in varnosti oseb, zlasti delavcev inpotronikov in, kadar je to potrebno, domaih ivali inblaga, predvsem v povezavi s tveganjem, ki nastajazaradi uporabe strojev.

(4) Da bi uporabnikom zagotovili pravno varnost, bi bilotreba kar najbolj natanno opredeliti podroje uporabete direktive in pojme, povezane z njeno uporabo.

(5) Obvezujoe dolobe drav lanic, ki urejajo podrojegradbinih dvigal, namenjenih dviganju ene ali ve osebin blaga in ki jih pogosto dopolnjujejo dejanske obvezu-joe tehnine zahteve in/ali prostovoljni standardi, sicerne vodijo vedno v razline ravni varnosti in zdravja,a zaradi medsebojnih neskladij pomenijo ovire za trgo-vino znotraj Skupnosti. Poleg tega se nacionalni sistemiza ugotavljanje skladnosti in certificiranje teh strojevprecej razhajajo. Zato je zaeleno, da se iz podrojauporabe te direktive ne izkljuijo gradbina dvigala,namenjena dviganju oseb ali oseb in blaga.

(6) Iz podroja uporabe te direktive je primerno izkljuitioroje, vkljuno s strelnim orojem, ki ga ureja DirektivaSveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzorunabave in posedovanja oroja (6); ta izkljuitev strelnegaoroja se ne sme uporabljati za prenosne pritrjevalne indruge udarne stroje, zasnovane izkljuno za industrijskeali tehnine namene. Treba je zagotoviti prehodneureditve, ki bodo dravam lanicam omogoile odobritevdajanja na trg in v obratovanje strojev, izdelanih v skladuz nacionalnimi dolobami, veljavnimi ob sprejetju tedirektive, vkljuno s tistimi o izvajanju Konvencije z dne1. julija 1969 o vzajemnem priznavanju igovo preizkuanju oroja malega kalibra. Takne prehodneureditve bodo tudi omogoile evropskim organizacijamza standardizacijo, da bodo zasnovale standarde za zago-tavljanje stopnje varnosti na podlagi stanja tehnike.

(7) Ta direktiva se ne uporablja za dviganje oseb s stroji, kiniso bili zasnovani za dviganje oseb. Vendar pa to nevpliva na pravico drav lanic, da v zvezi s taknimistroji v skladu s Pogodbo sprejmejo nacionalne ukrepezaradi izvajanja Direktive Sveta 89/655/EGS z dne30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdrav-stvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcevpri delu (druga posebna direktiva v smislu lena 16(1)Direktive 89/391/EGS) (7).

9.6.2006L 157/24 Uradni list Evropske unijeSL

(1) UL C 154 E, 29.5.2001, str. 164.(2) UL C 311, 7.11.2001, str. 1.(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2002 (UL

C 271 E, 12.11.2003, str. 491), Skupno stalie Sveta z dne 18. juni-ja 2005 (UL C 251 E, 11.10.2005, str. 1) in Stalie Evropskegaparlamenta z dne 15. decembra 2005 (e ni objavljeno v Uradnemlistu). Sklep Sveta z dne 25. aprila 2006.

(4) UL L 207, 23.7.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjenaz Direktivo 98/79/ES (UL L 331, 7.12.1998, str. 1).

(5) Direktiva Sveta 89/392/EGS z dne 14. junija 1989 o priblievanjuzakonov drav lanic o strojih (UL L 183, 29.6.1989, str. 9).

(6) UL L 256, 13.9.1991, str. 51.(7) UL L 393, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje

spremenjena z Direktivo 2001/45/ES Evropskega parlamenta inSveta (UL L 195, 19.7.2001, str. 46).

(8) Kar zadeva kmetijske in gozdarske traktorje, se dolob tedirektive za tveganja, ki jih trenutno ne zajema Direktiva2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskihtraktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vleenihstrojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samo-stojnih tehninih enot (1), ne bi smelo ve uporabljati, kotaka tveganja zajema Direktiva 2003/37/ES.

(9) Trni nadzor je pomembno sredstvo, s katerim se zago-tavlja pravilna in enotna uporaba Direktiv. Zato jeprimerno vzpostaviti pravni okvir, v katerem se bo trninadzor skladno izvajal.

(10) Drave lanice so odgovorne, da na svojem ozemljuzagotovijo uinkovito izvajanje te direktive in v skladuz njenimi dolobami poskrbijo, da se, kolikor je tomogoe, raven varnosti zadevnih strojev imbolj izbo-lja. Drave lanice bi morale zagotoviti svojo sposob-nost izvajanja uinkovitega trnega nadzora ob upote-vanju smernic, ki jih je razvila Komisija, da se doseepravilno in enotno uporabo te direktive.

(11) V smislu trnega nadzora bi bilo treba vzpostaviti jasnorazmejitev med izpodbijanjem harmoniziranega stan-darda, ki pomeni domnevo o skladnosti strojev inzaitno klavzulo o strojih.

(12) Dajanje strojev v obratovanje v smislu te direktive jelahko povezano le z uporabo samih strojev v predvideninamen ali v namen, ki ga je mogoe razumno predvideti.To ne izkljuuje doloanja pogojev uporabe izven samihstrojev, e se jih s tem ne spremeni na nain, ki ni opre-deljen v tej direktivi.

(13) Prav tako je treba predvideti ustrezen mehanizem zasprejemanje posebnih ukrepov na ravni Skupnosti,s katerimi se od drav lanic zahteva, da prepovejo aliomejijo dajanje na trg nekaterih vrst strojev, ki predstav-ljajo enako tveganje za zdravje in varnost oseb bodisizaradi pomanjkljivosti zadevnih harmoniziranih stan-dardov bodisi zaradi njihovih tehninih lastnosti, ali daza takne stroje veljajo posebni pogoji. Da bi se zagoto-vila ustrezna ocena potrebe po taknih ukrepih, bi jihmorala sprejeti Komisija, ki ji pomaga odbor glede naposvetovanja z dravami lanicami in ostalimi zainteresi-ranimi strankami. Ker se takni ukrepi za gospodarske

subjekte ne uporabljajo neposredno, bi morale dravelanice sprejeti vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje.

(14) Za zagotovitev varnosti strojev bi bilo treba izpolnjevatibistvene varnostne in zdravstvene zahteve, pri emer bimorale biti te zahteve uporabljene razsodno, da bi upo-tevale stanje tehnike v asu izdelave ter tehnine inekonomske zahteve.

(15) Kadar stroje lahko uporablja potronik, torej nestro-koven uporabnik, bi moral proizvajalec to upotevati prinartu in izdelavi. Enako velja, kadar se stroj obiajnouporablja za opravljanje storitev za potronika.

(16) eprav se zahteve te direktive ne uporabljajo v celoti zadelno dokonane stroje, je kljub temu pomembno, da jes posebnim postopkom zagotovljen prost pretok taknihstrojev.

(17) Na sejmih, razstavah in podobnem bi moralo bitiomogoeno razstavljanje strojev, ki ne izpolnjujejozahtev te direktive. Vendar pa bi morale biti zainteresi-rane stranke primerno obveene, da ti stroji niso skladniin jih ni mogoe kupiti v taknem stanju.

(18) Ta direktiva opredeljuje samo bistvene zdravstvene invarnostne zahteve za splono uporabo, ki jih dopolnju-jejo tevilne posebne zahteve za doloene vrste strojev.Da bi pomagali proizvajalcem pri dokazovanju sklad-nosti s temi bistvenimi zahtevami in omogoili nadzorskladnosti z njimi, so zaeleni harmonizirani standardina ravni Skupnosti za prepreevanje tveganja, ki izhajaiz narta in izdelave strojev. Te standarde oblikujejosubjekti zasebnega prava in niso zavezujoi.

(19) Glede na naravo tveganja pri uporabi strojev, ki jih urejata direktiva, je treba doloiti postopke za ugotavljanjeskladnosti z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimizahtevami. Te postopke je treba zasnovati ob upote-vanju obsega nevarnosti, ki jo prinaajo ti stroji. Zato bimoral za vsako vrsto strojev obstajati primeren postopekv skladu s Sklepom Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija1993 o modulih za razline faze postopkov ugotavljanjaskladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo oznakeskladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivaho tehnini uskladitvi (2), in ki upotevajo naravo zahteva-nega potrjevanja za takne stroje.

9.6.2006 L 157/25Uradni list Evropske unijeSL

(1) UL L 171, 9.7.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spreme-njena z Direktivo Komisije 2005/67/ES (UL L 273, 19.10.2005,str. 17). (2) UL L 220, 30.8.1993, str. 23.

(20) Proizvajalci bi morali ohraniti polno odgovornost zapotrjevanje skladnosti njihovih strojev s to direktivo.Kljub temu je za doloene vrste strojev z vejim dejav-nikom tveganja zaelen stroji postopek certificiranja.

(21) Oznaka CE bi morala biti polno priznana kakor edinaoznaka, ki jami skladnost strojev z zahtevami te direk-tive. Vse druge oznake, ki bi lahko zavajale tretje osebeglede pomena ali oblike oznake CE, ali glede obeh, bibilo treba prepovedati.

(22) Za zagotovitev enake kakovosti oznake CE in oznakeproizvajalca je pomembno, da sta pritrjeni po enakempostopku. Da ne bi zamenjali oznak CE na posameznihkomponentah z oznako CE stroja, je pomembno, da jeslednja oznaka pritrjena skupaj z nazivom osebe, ki jezanjo prevzela odgovornost, namre proizvajalca alinjegovega pooblaenega zastopnika.

(23) Proizvajalec ali njegov pooblaeni zastopnik bi moralza stroje, ki jih eli dati na trg, zagotoviti tudi izvedboocene tveganja. V ta namen bi moral ugotoviti, katerebistvene zdravstvene in varnostne zahteve se uporabljajoza njegove stroje in v zvezi s katerimi mora sprejetiukrepe.

(24) Bistveno je, da proizvajalec ali njegov pooblaenizastopnik, ustanovljen v Skupnosti, preden sestavi ES-izjavo o skladnosti, pripravi konstrukcijsko tehninomapo. Ni nujno, da je vsa dokumentacija vedno na voljov materialni obliki, vendar mora biti razpololjiva nazahtevo. Ni treba, da vsebuje podrobne nartepodsklopov, uporabljenih pri izdelavi stroja, razen e jepoznavanje taknih nartov kljunega pomena zaugotavljanje skladnosti z bistvenimi zdravstvenimi invarnostnimi zahtevami.

(25) Naslovniki vsake odloitve, sprejete na podlagi te direk-tive, bi morali biti obveeni o razlogih za takno odlo-itev in o pravnih sredstvih, ki jih imajo na voljo.

(26) Drave lanice bi morale predvideti kazni za kritvedolob te direktive. Kazni bi morale biti uinkovite, sora-zmerne in odvrailne.

(27) Uporaba te direktive za tevilne stroje, namenjenedviganju oseb, zahteva boljo razmejitev proizvodov, kijih ureja ta direktiva, glede na tiste, ki jih ureja Direktiva

95/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. juni-ja 1995 o priblievanju zakonodaje drav lanic v zveziz dvigali (1). Zaradi tega je treba ponovno opredelitipodroje uporabe zadnje navedene direktive. Direktivo95/16/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(28) Ker cilja te direktive, in sicer doloitve bistvenih zdrav-stvenih in varnostnih zahtev, povezanih z nartovanjemin izdelavo strojev danih na trg, zaradi izboljanjanjihove varnosti, ne morejo zadovoljivo dosei dravelanice in ker ta cilj laje dosee Skupnost, lahko Skup-nost sprejme ukrepe v skladu z naelom subsidiarnosti,kakor je doloeno v lenu 5 Pogodbe. Skladno z naelomsorazmernosti iz navedenega lena ta direktiva nepresega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenegacilja.

(29) V skladu s toko 34 Medinstitucionalnega sporazumao bolji pripravi zakonodaje (2) se drave lanice spodbu-jajo, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajoin objavijo lastne tabele, ki naj kolikor nazorno je tomogoe, prikaejo korelacijo med to direktivo in ukrepiza prenos v nacionalno pravo.

(30) Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, naj se sprej-mejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne28. junija 1999 o doloitvi postopkov za uresnievanjeKomisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

len 1

Podroje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za naslednje proizvode:

(a) stroje;

(b) zamenljivo opremo;

(c) varnostne komponente;

(d) dvine pripomoke;

(e) verige, vrvi in oprtnice;

(f) odstranljive naprave za mehanski prenos;

(g) delno dokonane stroje.


(1) UL L 213, 7.9.1995, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjenaz Uredbo (ES) t. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.(3) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

2. Iz podroja uporabe te direktive so izvzete:

(a) varnostne komponente, ki se uporabljajo kot rezervni deliza zamenjavo enakih komponent in jih dobavi proizvajalecoriginalnih strojev;

(b) posebna oprema, ki se uporablja na sejmiih in/aliv zabavinih parkih;

(c) stroji, ki so posebej nartovani ali dani v obratovanjev jedrske namene in pri katerih lahko okvara privede doemisij radioaktivnih snovi;

(d) oroje, vkljuno s strelnim orojem;

(e) naslednja prevozna sredstva:

kmetijski in gozdarski traktorji za tveganja, ki jih urejaDirektiva 2003/37/ES, z izjemo strojev, ki so nameenina ta vozila,

motorna in priklopna vozila, ki jih ureja Direktiva Sveta70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o priblievanjuzakonodaje drav lanic o homologaciji motornih inpriklopnih vozil (1), z izjemo strojev, ki so nameenina ta vozila,

vozila, ki jih ureja Direktiva 2002/24/ES Evropskegaparlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (2),z izjemo strojev, ki so nameeni na ta vozila,

motorna vozila, ki so namenjena izkljuno tekmovanju,in

prevozna sredstva v zranem, vodnem in eleznikemprometu, z izjemo strojev, ki so nameeni nanje;

(f) morska plovila in premine priobalne enote ter stroji,nameeni na krovu taknih plovil in/ali enot;

(g) stroji, ki so posebej nartovani in izdelani v vojake in poli-cijske namene;

(h) stroji, ki so posebej nartovani in izdelani v raziskovalnenamene za zaasno uporabo v laboratorijih;

(i) rudarske dvine naprave;

(j) stroji, namenjeni za premikanje izvajalcev med umetnikimipredstavami;

(k) elektrini in elektronski proizvodi, ki sodijo v naslednjeskupine, kolikor jih zajema Direktiva Sveta 73/23/EGSz dne 19. februarja 1973 o uskladitvi zakonodaje dravlanic v zvezi z elektrino opremo, konstruirano zauporabo znotraj doloenih napetostnih mej (3):

gospodinjski aparati, namenjeni za domao uporabo,

zvona in slikovna oprema,

oprema za informacijske tehnologije,

obiajni pisarniki stroji,

nizkonapetostna stikala in naprave za krmiljenje,

elektromotorji;

(l) naslednje vrste visokonapetostne elektrine opreme:

stikalne naprave in naprave za krmiljenje,

transformatorji.

len 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi pojem stroj oznauje proizvode iz lena1(1)(a) do (f).

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

(a) stroj pomeni:

sklop, opremljen ali namenjen za opremljanjes pogonskim sistemom, ki ne izkoria neposrednoloveke ali ivalske sile, sestavljen iz povezanih delovali komponent, med katerimi je vsaj eden gibljiv in kiso povezani za doloeno uporabo,

sklop iz prve alinee, ki mu manjkajo samo komponenteza prikljuek na lokaciji ali na vire energije in gibanja,

sklop iz prve in druge alinee, pripravljen za namestitevin usposobljen za delovanje kot tak, le e je nameenna prevoznem sredstvu ali v zgradbi ali konstrukciji,

sklopi strojev iz prve, druge in tretje alinee ali delnodokonani stroji iz toke (g), ki so zaradi doseganjaistega cilja razmeeni in krmiljeni tako, da delujejo kotpovezana celota,

sklop povezanih delov ali komponent, med katerimi jevsaj eden gibljiv in ki so zdrueni z namenom dviganjabremen in katerih edini vir energije je neposrednauporaba loveke sile;


(1) UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spreme-njena z Direktivo Komisije 2006/28/ES (UL L 65, 7.3.2006, str. 27).

(2) UL L 124, 9.5.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spreme-njena z Direktivo Komisije 2005/30/ES (UL L 106, 27.4.2005,str. 17).

(3) UL L 77, 26.3.1973, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjenaz Direktivo 93/68/EGS (UL L 220, 30.8.1993, str. 1).

(b) zamenljiva oprema pomeni napravo, ki jo po zaetkuobratovanja stroja ali traktorja s tem strojem ali traktorjemsestavi sam upravljavec, da bi spremenil njegovo delovanjeali dodal novo funkcijo, e ta oprema ni orodje;

(c) varnostna komponenta pomeni komponento:

ki se uporablja za izvajanje varnostne funkcije,

ki je dana na trg neodvisno,

katere okvara in/ali motnja v delovanju ogroa varnostoseb, in

ki ni nujna za delovanje stroja ali ki jo je mogoe nado-mestiti z obiajnimi komponentami, zato da strojdeluje.

Okvirni seznam varnostnih komponent je podanv Prilogi V, ki se lahko posodobi v skladu s lenom 8(1)(a);

(d) dvini pripomoek pomeni komponento ali opremo, ki nipritrjena k dvinim strojem in omogoa visenje bremena,ki je med stroji in bremenom ali na samem bremenu ali jesestavni del bremena in je dana na trg neodvisno; k dvinimpripomokom se pritevajo tudi obese in njihove kompo-nente;

(e) verige, vrvi in oprtnice pomenijo verige, vrvi in oprtnice,ki so nartovane in izdelane za dviganje kot del dvinihstrojev ali dvinih pripomokov;

(f) odstranljiva naprava za mehanski prenos pomeni odstran-ljivo komponento za prenos moi med strojem z lastnimpogonom ali traktorjem in drugim strojem z njihovo pove-zavo na prvem fiksnem prikljuku. Kadar je dan na trgz varovalom, se ga obravnava kakor en proizvod;

(g) delno dokonan stroj pomeni sestav, ki je skoraj stroj,vendar pa se sam po sebi ne more uporabljati za doloennamen. Pogonski sistem je delno dokonan stroj. Delnodokonan stroj je namenjen le vgradnji ali sestavitviz drugimi stroji ali delno dokonanimi stroji ali opremo, kitako postanejo tvorijo stroje, za katere se uporablja tadirektiva;

(h) dajanje na trg pomeni prvi dati stroj ali delno dokonanstroj na voljo v Skupnosti za distribucijo ali uporabo, bodisiproti plailu ali brezplano;

(i) proizvajalec pomeni vsako fizino ali pravno osebo, kinartuje in/ali proizvaja stroje ali delno dokonane stroje,ki jih ureja ta direktiva, in je odgovoren za skladnost strojev

ali delno dokonanih strojev s to direktivo, zaradi njihovegadajanja na trg v svojem imenu ali pod svojo blagovnoznamko ali pa za njegovo lastno uporabo. e ni proizva-jalca, kakor je opredeljen zgoraj, se teje za proizvajalcavsaka fizina ali pravna oseba, ki daje na trg aliv obratovanje stroje ali delno dokonane stroje, ki jih urejata direktiva;

(j) pooblaeni zastopnik pomeni vsako fizino ali pravnoosebo ustanovljeno v Skupnosti, ki jo je proizvajalec pisnopooblastil, da v njegovem imenu izvaja vse ali del obvez-nosti in formalnosti, povezanih s to direktivo;

(k) dajanje v obratovanje pomeni prvo uporabo, za predvi-deni namen, strojev v Skupnosti, ki jih ureja ta direktiva;

(l) harmonizirani standard pomeni tehnino specifikacijo, kini zavezujoa in jo je sprejel organ za standardizacijo, to jeEvropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor zastandardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) ali Evropskiintitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), na podlagipredloga, ki ga je izdala Komisija v skladu s postopki izDirektive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne22. junija 1998 o doloitvi postopka za zbiranje informacijna podroju tehninih standardov in tehninih predpisov ino pravilih za storitve informacijske drube (1).

len 3

Posebne direktive

Kadar nevarnosti za stroje iz Priloge I v celoti ali delno podrob-neje obravnavajo druge direktive Skupnosti, se ta direktiva neuporablja ali se za te stroje glede taknih nevarnosti prenehauporabljati z dnem zaetka izvajanja teh drugih direktiv.

len 4

Trni nadzor

1. Drave lanice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagoto-vitev, da se stroji lahko dajo na trg in/ali v obratovanje le, e sov skladu z ustreznimi dolobami te direktive in ne ogroajozdravja in varnosti oseb in, kjer pride v potev, domaih ivaliali lastnine, kadar so pravilno nameeni in vzdrevani ter seuporabljajo v predvideni namen ali v razmerah, ki jih jemogoe razumno predvideti.


(1) UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spre-menjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

2. Drave lanice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagoto-vitev, da se delno dokonani stroji lahko dajejo na trg le, eizpolnjujejo ustrezne dolobe te direktive.

3. Drave lanice ustanovijo ali imenujejo pristojne organeza nadzor skladnosti strojev in delno dokonanih strojevz dolobami odstavka 1 in 2.

4. Drave lanice opredelijo naloge, organizacijo in poobla-stila pristojnih organov iz odstavka 3 ter o tem in o vsehpoznejih spremembah uradno obvestijo Komisijo in drugedrave lanice.

len 5

Dajanje na trg in v obratovanje

1. Pred dajanjem strojev na trg in/ali v obratovanje proizva-jalec ali njegov pooblaeni zastopnik:

(a) zagotovi, da izpolnjujejo ustrezne bistvene zdravstvene invarnostne zahteve, doloene v Prilogi I;

(b) zagotovi razpololjivost tehnine dokumentacije iz delaA Priloge VII;

(c) zagotovi zlasti potrebne informacije, kakor so na primernavodila;

(d) opravi ustrezne postopke za ugotavljanje skladnosti v skladus lenom 12;

(e) sestavi ES-izjavo o skladnosti v skladu z oddelkom A dela 1Priloge II in zagotovi, da ta izjava spremlja stroj;

(f) pritrdi oznako CE skladno s lenom 16.

2. Pred dajanjem delno dokonanih strojev na trg proizva-jalec ali njegov pooblaeni zastopnik zagotovi, da je bilkonan postopek iz lena 13.

3. Za namene postopkov iz lena 12 proizvajalec ali njegovpooblaeni zastopnik razpolaga s sredstvi ali ima dostop dosredstev, s katerimi se zagotovi, da stroj izpolnjuje bistvenezdravstvene in varnostne zahteve iz Priloge I.

4. Kadar veljajo za stroje tudi druge direktive, ki se nanaajona druge vidike in predpisujejo pritrditev oznake CE, oznakapomeni, da je stroj skladen tudi z dolobami teh drugihdirektiv.

Kadar pa ena ali ve navedenih direktiv dovoljuje proizvajalcuali njegovemu pooblaenemu zastopniku izbiro sistema, ki ga

bo uporabljal v prehodnem obdobju, oznaka CE oznauje leskladnost z dolobami tistih direktiv, ki jih je uporabil proizva-jalec ali njegov pooblaeni zastopnik. Podrobnostio uporabljenih direktivah, kakor so objavljene v Uradnem listuEvropske unije, se navedejo v ES-izjavi o skladnosti.

len 6

Prosti pretok

1. Drave lanice na svojem ozemlju ne prepovedujejo,omejujejo ali ovirajo dajanja na trg in/ali v obratovanje strojev,ki so skladni s to direktivo.

2. Drave lanice ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajodajanja na trg delno dokonanih strojev, kadar proizvajalec alinjegov pooblaeni zastopnik poda izjavo za vgradnjo izoddelka B, dela 1, Priloge II, v kateri navede, da so namenjenivgradnji v stroje ali sestavitvi z drugimi delno dokonanimistroji, ki tako tvorijo stroje.

3. Drave lanice ne prepreujejo prikazovanja strojev alidelno dokonanih strojev, ki niso skladni s to direktivo, nasejmih, razstavah, predstavitvah itd., e vidni znak jasno ozna-uje, da niso skladni in da dokler niso skladni, ne bodo dani navoljo. Poleg tega se med prikazovanjem taknih neskladnihstrojev ali delno dokonanih strojev uporabijo ustreznivarnostni ukrepi za zagotovitev varnosti oseb.

len 7

Domneva o skladnosti in harmonizirani standardi

1. Drave lanice obravnavajo stroje, ki nosijo oznako CE injih spremlja ES-izjava o skladnosti, katere vsebina je doloenav oddelku A dela 1 Priloge II, kot skladne z dolobami te direk-tive.

2. Za stroje, ki so bili izdelani v skladu s harmoniziranimstandardom, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listuEvropske unije, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zdravstvenein varnostne, ki jih zajema tak harmonizirani standard.

3. Komisija objavlja sklice na harmonizirane standardev Uradnem listu Evropske unije.

4. Drave lanice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitevvpliva socialnih partnerjev na proces priprave in nadzoraharmoniziranih standardov na nacionalni ravni.


len 8

Posebni ukrepi

1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz lena 22(3)sprejme vse ustrezne ukrepe za izvajanje dolob, v zveziz naslednjima tokama:

(a) posodabljanje okvirnega seznama varnostnih komponentv Prilogi V, toka (c) lena 2;

(b) omejevanje dajanja na trg strojev iz lena 9.

2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz lena 22(2)sprejme vse ustrezne ukrepe, povezane z izvajanjem in prak-tino uporabo te direktive, vkljuno z ukrepi, ki so potrebni zazagotavljanje sodelovanja drav lanic med seboj in s Komisijo,kakor je doloeno v lenu 19(1).

len 9

Posebni ukrepi za potencialno nevarne stroje

1. Kadar Komisija skladno s postopkom iz lena 10 meni,da harmonizirani standard ne ustreza v celoti bistvenim zdrav-stvenim in varnostnim zahtevam, ki jih pokriva in so navedenev Prilogi I, lahko Komisija v skladu s odstavkom 3 tega lenasprejeme ukrepe, s katerimi od se drav lanic zahteva, daprepovejo ali omejijo dajanje na trg strojev s tehninimi last-nostmi, ki zaradi pomanjkljivosti standarda predstavljajotveganje ali da za takne stroje veljajo posebni pogoji.

Kadar Komisija v skladu s postopkom iz lena 11 meni, da jeukrep, ki ga je sprejela drava lanica, upravien, lahko Komi-sija v skladu s odstavkom 3 tega lena sprejeme ukrepe,s katerimi se od drav lanic zahteva, da prepovejo ali omejijodajanje na trg strojev, ki zaradi tehninih lastnosti predstavljajoenako tveganje ali da za takne stroje veljajo posebni pogoji.

2. Vsaka drava lanica lahko zahteva, da Komisija preuipotrebo po sprejetju ukrepov iz odstavka 1.

3. V primerih iz odstavka 1 se Komisija posvetujez dravami lanicami in drugimi zainteresiranimi strankami, priemer navede ukrepe, ki jih namerava sprejeti z namenom, dana ravni Skupnosti zagotovi visoko raven varovanja zdravja invarnosti oseb.

Ob upotevanju izida teh posvetovanj, Komisija sprejmepotrebne ukrepe v skladu s postopkom iz lena 22(3).

len 10

Postopek za izpodbijanje harmoniziranega standarda

Kadar drava lanica ali Komisija meni, da harmonizirani stan-dard ne ustreza v celoti bistvenim zdravstvenim in varnostnimzahtevam, ki jih pokriva in so navedene v Prilogi I, Komisija alidrava lanica predloi zadevo odboru, ustanovljenemz Direktivo 98/34/ES in navede razloge. Odbor nemudomaizrazi svoje mnenje. Ob upotevanju mnenja odbora se Komi-sija odloi da objavi, ne objavi, objavi s pridrkom, ohrani,ohrani s pridrkom ali umakne sklice na zadevni harmoniziranistandard v Uradnem listu Evropske unije.

len 11

Zaitna klavzula

1. Kadar drava lanica ugotovi, da lahko stroj, ki ga urejata direktiva, z oznako CE in s spremljajoo ES-izjavoo skladnosti, ter ki se uporablja skladno s predvidenimnamenom ali v razmerah, ki jih je mogoe razumno predvideti,ogroa zdravje in varnost oseb in, kadar pride v potev,domaih ivali ali lastnine, sprejme vse ustrezne ukrepe zaumik taknega stroja s trga, njegovo prepoved dajanja na trgin/ali v obratovanje ali omejitev njegovega prostega pretoka.

2. Drava lanica o vsakem takem ukrepu takoj obvestiKomisijo in druge drave lanice, pri emer navede vzroke zasvojo odloitev in zlasti, ali je razlog neskladnosti:

(a) neizpolnjevanje bistvenih zahtev iz lena 5(1)(a);

(b) nepravilna uporaba harmoniziranih standardov iz lena7(2);

(c) pomanjkljivosti v samih harmoniziranih standardih iz lena7(2).

3. Komisija se nemudoma zane posvetovati z zadevnimistrankami.

Po tem posvetovanju Komisija presodi, ali so ukrepi, ki jih jesprejela drava lanica, upravieni, in sporoi svojo odloitevdravi lanici, ki je prevzela pobudo, drugim dravam lanicamin proizvajalcu ali njegovem pooblaenem zastopniku.


4. Kadar ukrepi iz odstavka 1 temeljijo na pomanjkljivostihv harmoniziranih standardih in e drava lanica, ki je ukrepeuvedla, vztraja pri svojem staliu, Komisija ali drava lanicazane postopek iz lena 10.

5. Kadar stroji niso skladni in nosijo oznako CE, pristojnadrava lanica primerno ukrepa proti tistemu, ki je oznakopritrdil, in o tem obvesti Komisijo. Komisija obvesti drugedrave lanice.

6. Komisija zagotovi, da so drave lanice obveeneo poteku in izidu postopka.

len 12

Postopki za ugotavljanje skladnosti strojev

1. Proizvajalec ali njegov pooblaeni zastopnik za potrditevskladnosti strojev z dolobami te direktive, uporabi enegaizmed postopkov za ugotavljanje skladnosti iz odstavka 2, 3 in4.

2. Kadar stroji niso navedeni v Prilogi IV, proizvajalec alinjegov pooblaeni zastopnik uporabi postopek za ugotavljanjeskladnosti z notranjim preverjanjem proizvodnje strojev izPriloge VIII.

3. Kadar so stroji navedeni v Prilogi IV in izdelani skladnos harmoniziranimi standardi iz lena 7(2) in e ti standardipokrivajo vse ustrezne bistvene zdravstvene in varnostnezahteve, proizvajalec ali njegov pooblaeni zastopnik uporabienega izmed naslednjih postopkov:

(a) postopek za ugotavljanje skladnosti z notranjim preverja-njem proizvodnje strojev iz Priloge VIII;

(b) postopek za ES-pregled tipa iz Priloge IX in notranjepreverjanje proizvodnje strojev, predvideno v toki 3Priloge VIII;

(c) postopek popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge X.

4. Kadar so stroji navedeni v Prilogi IV in niso izdelaniskladno s harmoniziranimi standardi iz lena 7(2), ali so ledelno skladni s taknimi harmoniziranimi standardi, ali harmo-nizirani standardi ne pokrivajo vseh bistvenih zdravstvenih invarnostnih zahtev, proizvajalec ali, e za zadevne stroje niharmoniziranih standardov, proizvajalec ali njegov pooblaenizastopnik uporabita enega izmed naslednjih postopkov:

(a) postopek za ES-pregled tipa iz Priloge IX z notranjimpreverjanjem proizvodnje strojev iz toke 3 Priloge VIII;

(b) postopek popolnega zagotavljanja kakovosti iz Priloge X.

len 13

Postopek za delno dokonane stroje

1. Proizvajalec delno dokonanih strojev ali njegov poobla-eni zastopnik, preden da te stroje na trg, zagotovi, da:

(a) je pripravljena ustrezna tehnina dokumentacija, opisanav delu B Priloge VII;

(b) so pripravljena navodila za montao, opisana v Prilogi VI;

(c) je sestavljena izjava za vgradnjo, opisana v oddelku B dela1 Priloge II.

2. Navodila za montao in izjava o vgradnji spremljatadelno dokonane stroje do njihove vgradnje v dokonanestroje, nato pa postaneta sestavni del tehnine dokumentacijeteh strojev.

len 14

Priglaeni organi

1. Drave lanice uradno obvestijo Komisijo in druge dravelanice o organih, ki so jih imenovale za ugotavljanje skladnostiza dajanje na trg iz lena 12(3) in (4), skupaj s posebnimipostopki za ugotavljanje skladnosti in tipi strojev, za katere sobili ti organi imenovani ter identifikacijskimi tevilkami, ki jimjih je predhodno dodelila Komisija. Drave lanice uradnoobvestijo Komisijo in druge drave lanice o vsaki naknadnispremembi.

2. Drave lanice zagotovijo reden nadzor nad priglaenimiorgani, da preverijo ali vedno upotevajo merila iz Priloge XI.Priglaeni organ na zahtevo preskrbi vse ustrezne informacije,vkljuno s proraunskimi dokumenti, s katerimi omogoidravam lanicam zagotavljanje izpolnjevanja zahtev izPriloge XI.

3. Drave lanice pri ocenjevanju organov, ki jih bodopriglasile in ki so jih e priglasile, uporabijo merila iz Priloge XI.


4. Komisija informativno objavi seznam priglaenih organovin njihovih identifikacijskih tevilk ter nalog, za katere so bilipriglaeni, v Uradnem listu Evropske unije. Komisija zagotoviredno posodabljanje tega seznama.

5. Za organe, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje, predpi-sana v ustreznih harmoniziranih standardih, sklicevanja nakatere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, sedomneva, da izpolnjujejo ustrezna merila.

6. e priglaeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjujeali ne izpolnjuje ve ustreznih zahtev iz te direktive ali da certi-fikat o ES-pregledu tipa ali odobritev sistema za zagotavljanjekakovosti ne bi smela biti izdana, ob upotevanju naela sora-zmernosti zaasno razveljavi ali umakne izdani certifikat aliodobritev ali omeji njegovo veljavnost in pri tem podrobnonavede vzroke, razen e je izpolnjevanje taknih zahtev zago-tovljeno z izvajanjem primernih popravljalnih ukrepov proizva-jalca. Pri zaasni razveljavitvi ali umiku certifikata ali odobritveali kakrni koli omejitvi njune veljavnosti ali pa kadar se izkaeza potrebno posredovanje pristojnega organa, priglaeni organo tem obvesti pristojni organ skladno s lenom 4. Dravalanica o tem nemudoma obvesti druge drave lanice in Komi-sijo. Na voljo je pritobeni postopek.

7. Komisija zagotovi organizacijo izmenjave izkuenj medorgani, odgovornimi za imenovanje, priglasitve in nadzorpriglaenih organov v dravah lanicah in priglaenimi organi,z namenom usklajevanja enotne uporabe te direktive.

8. Drava lanica, ki je priglasila organ, to priglasitev nemu-doma umakne, e ugotovi:

(a) da organ ne izpolnjuje ve meril iz Priloge XI; ali

(b) da organ resno ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Drava lanica o tem nemudoma obvesti Komisijo in drugedrave lanice.

len 15

Namestitev in uporaba strojev

Ta direktiva ne vpliva na upravienje drav lanic, da obustreznem upotevanju zakonodaje Skupnosti doloajo zahteve,

potrebne za zagotovitev varnosti oseb, zlasti delavcev, priuporabi strojev, e to ne pomeni, da so takni stroji predelanina nain, ki ni opredeljen v tej direktivi.

len 16

Oznaka CE

1. Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz zaetnic CE,kakor je prikazano v Prilogi III.

2. Oznaka CE se na stroje pritrdi tako, da je v skladus Prilogo III vidna, itljiva in neizbrisna.

3. Prepovedano je pritrjevanje oznak, simbolov in napisovna stroje, ki bi lahko bili za tretje stranke zavajajoi gledepomena ali oblike oznake CE, ali obeh. Na stroje se lahkopritrdi katera koli druga oznaka, e se s tem ne zmanja vidlji-vost, itljivost in pomen oznake CE.

len 17

Neskladnost oznake

1. Drave lanice obravnavajo kot neskladne naslednjeoznake:

(a) pritrjevanje oznake CE iz te direktive na proizvode, ki jihne ureja ta direktiva;

(b) e ni oznake CE in/ali e ni ES-izjave o skladnosti pristrojih;

(c) pritrjevanje na stroje oznake, ki ni oznaka CE in je prepove-dana s lenom 16(3).

2. Kadar drava lanica ugotovi, da oznaka ni skladnaz ustreznimi dolobami te direktive, mora proizvajalec alinjegov pooblaeni zastopnik uskladiti proizvode in odpravitikritev pod pogoji, ki jih doloi ta drava lanica.

3. Kadar se neskladnost nadaljuje, sprejme drava lanica vseustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dajanja na trgzadevnih proizvodov ali za zagotovitev, da so umaknjeni s trgaskladno s postopkom doloenim v lenu 11.


len 18

Zaupnost

1. Brez poseganja v obstojee nacionalne predpise inpostopke na podroju zaupnosti, drave lanice zagotovijo, dase od vseh strank in oseb, za katere se uporablja ta direktiva,zahteva zaupna obravnava informacij, pridobljenih pri izva-janju svojih nalog. e posebej se obravnavajo kot zaupneposlovne, poklicne in trgovinske skrivnosti, razen e je takneinformacije treba razkriti zaradi varovanja zdravja in varnostioseb.

2. Dolobe odstavka 1 ne vplivajo na obveznosti dravlanic in priglaenih organov v zvezi z vzajemno izmenjavoinformacij in izdajanjem opozoril.

3. Drave lanice in Komisija objavijo vsako odloitev, ki josprejmejo v skladu s lenoma 9 in 11.

len 19

Sodelovanje med dravami lanicami

1. Drave lanice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijosodelovanje pristojnih organov iz lena 4(3) med seboj ins Komisijo ter medsebojni prenos informacij, potrebnih zaenotno uporabo te direktive.

2. Komisija zagotovi organizacijo izmenjave izkuenj medpristojnimi organi, zadolenimi za trni nadzor, zaradi usklaje-vanja enotne uporabe te direktive.

len 20

Pravna sredstva

Vsak ukrep, sprejet na podlagi te direktive, ki omejuje dajanjekakrnih koli strojev, ki jih ureja ta direktiva, na trg in/aliv obratovanje, se natanno utemelji. O takem ukrepu se imprej uradno obvesti zadevno stranko in se jo hkrati obvestio pravnih sredstvih, ki jih ima po veljavni zakonodaji zadevnedrave lanice in o rokih, ki veljajo za ta pravna sredstva.

len 21

Razirjanje informacij

Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so navoljo ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem te direktive.

len 22

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, v nadaljnjem besedilu Odbor.

2. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporabljata lena 3 in7 Sklepa 1999/468/ES, ob upotevanju dolob lena 8 Sklepa.

3. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporabljata lena 5 in7 Sklepa 1999/468/ES, ob upotevanju dolob lena 8 Sklepa.

Rok, doloen v lenu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

len 23

Kazni

Drave lanice doloijo pravila o kaznih za kritve nacionalnihdolob, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vsepotrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisanekazni morajo biti uinkovite, sorazmerne in odvrailne. Dravelanice uradno obvestijo Komisijo o teh pravilih do 29. junija2008 in jo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejih spre-membah, ki vplivajo nanje.

len 24

Spremembe Direktive 95/16/ES

Direktiva 95/16/ES se spremeni:

1. v lenu 1 se odstavka 2 in 3 nadomestita z:

2. V tej direktivi dvigalo pomeni dvino napravo, kideluje med doloenimi nivoji, ima nosilec, ki se premikavzdol vodil, ki so toga in nagnjena pod kotom, vejim od15 stopinj glede na vodoravnico in je namenjena za prevoz:

oseb,

oseb in blaga,

samo blaga, e je nosilec dostopen, to pomeni, da lahkooseba brez teav vstopi vanj in je opremljen s krmilniminapravami, nameenimi znotraj nosilca ali v doseguosebe, ki je v njem.

Dvine naprave, ki se premikajo vzdol nespremenljive poti,eprav se ne premikajo vzdol togih vodil, se tejejo zadvigala, ki sodijo na podroje uporabe te direktive.


Nosilec pomeni del dvigala, ki pri dviganju ali spuanjunosi osebe in/ali blago.

3. Ta direktiva se ne uporablja za:

dvine naprave, katerih hitrost ne presega 0,15 m/s,

gradbina dvigala,

inice, vkljuno z vzpenjaami,

dvigala, ki so posebej nartovana in izdelana v vojakeali policijske namene,

dvine naprave, iz katerih je mogoe opravljati delo,

rudarske dvine naprave,

dvine naprave, namenjene dviganju izvajalcev medumetnikimi predstavami,

dvine naprave, vgrajene v prevozna sredstva,

dvine naprave, povezane s stroji in namenjeneizkljuno dostopu do delovnega mesta, vkljunoz vzdrevalnimi in nadzornimi tokami na strojih,

zobate eleznice,

tekoe stopnice in mehanske steze.;

2. v Prilogi I se toka 1.2 nadomesti z:

1.2 Nosilec

Nosilec vsakega dvigala mora biti kabina. Ta kabinamora biti nartovana in izdelana tako, da njenaprostornost in trdnost ustrezata najvejemu teviluoseb in nazivnemu bremenu dvigala, ki ga doloimonter.

Kadar je dvigalo namenjeno prevozu oseb in kadar todopuajo njegove mere, mora biti kabina nartovanain izdelana tako, da njene konstrukcijske znailnosti neovirajo ali prepreujejo dostopa in uporabe invalidnimosebam in da dopuajo ustrezne prilagoditve, name-njene olajanju uporabe dvigala takim osebam..

len 25

Razveljavitev

Direktiva 98/37/ES se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se tejejo za sklicevanjana to direktivo in se berejo skladno s korelacijsko tabelo izPriloge XII.

len 26

Prenos

1. Drave lanice sprejmejo in objavijo zakone in drugepredpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do29. junija 2008. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise uporabljajo z uinkom od 29. decembra 2009.

Drave lanice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivoali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Nain skli-cevanja doloijo drave lanice.

2. Drave lanice sporoijo Komisiji besedila dolob pred-pisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na podroju, ki ga urejata direktiva, skupaj s tabelo, ki prikazuje kako se dolobe tedirektive ujemajo z dolobami sprejetih nacionalnih predpisov.

len 27

Odstopanje

Drave lanice lahko do 29. junija 2011 dovolijo dajanje na trgin v obratovanje prenosnih pritrjevalnih in drugih udarnihstrojev, ki so skladni z nacionalnimi predpisi, veljavnimi obsprejetju te direktive.

len 28

Zaetek veljavnosti

Ta direktiva zane veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listuEvropske unije.

len 29

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na drave lanice.

V Strasbourgu, 17. maja 2006

Za Evropski parlament

PredsednikJ. BORRELL FONTELLES

Za Svet

PredsednikH. WINKLER


PRILOGA I

Bistvene varnostne in zdravstvene zahteve, povezane z nartovanjem in izdelavo strojev

SPLONA NAELA

1. Proizvajalec strojev ali njegov pooblaeni zastopnik mora zagotoviti izvedbo ocene tveganja zaradi doloitvezdravstvenih in varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za stroje; stroji morajo biti nato nartovani in izdelani obupotevanju rezultatov ocene tveganja.

S ponavljajoim postopkom ocenjevanja tveganja in zgoraj navedenega zmanjanja tveganja proizvajalec alinjegov pooblaeni zastopnik:

doloi omejitve strojev, vkljuno s predvideno uporabo in njihovo razumno predvidljivo napanouporabo,

ugotovi nevarnosti, ki jih lahko povzroijo stroji, in z njimi povezane nevarne situacije,

oceni tveganje, pri emer upoteva, kako hude bi bile morebitne pokodbe ali okvare zdravja in koliknaje njihova verjetnost,

ovrednoti tveganje, da bi ugotovil, ali je treba zmanjati tveganje skladno s cilji te direktive,

odpravi nevarnosti ali zmanja tveganje, povezano s temi nevarnostmi, z uporabo varovalnih ukrepovv vrstnem redu prioritet iz oddelka 1.1.2(b).

2. Obveznosti, ki jih doloajo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, se uporabljajo le tedaj, ko obstajaustrezna nevarnost pri uporabi zadevnih strojev v razmerah, ki jih je predvidel proizvajalec ali njegov poob-laeni zastopnik, ali v predvidljivih nenormalnih situacijah. Vsekakor se uporabljajo naela povezovanjavarnosti iz oddelka 1.1.2 in obveznosti glede oznaevanja strojev in navodila iz oddelkov 1.7.3 in 1.7.4.

3. Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, doloene v tej prilogi, so obvezne; vendar se ob upotevanju stanjatehnike mogoe ne bo dalo dosei ciljev, ki jih doloajo. V tem primeru morajo biti stroji, kolikor je mogoe,nartovani in izdelani z namenom priblievanja tem ciljem.

4. Ta priloga je razdeljena na ve delov. Prvi del je sploen in se uporablja za vse vrste strojev. Ostali deli obrav-navajo nekatere vrste bolj doloenih nevarnosti. Vendar je bistveno pregledati celotno prilogo, da bi biliprepriani o izpolnjevanju vseh ustreznih bistvenih zahtev. Pri nartovanju strojev se upotevajo zahteve izsplonega dela in iz enega ali ve ostalih delov, glede na rezultate ocene tveganja, ki se opravi skladno s toko1 teh splonih nael.

1. BISTVENE VARNOSTNE IN ZDRAVSTVENE ZAHTEVE

1.1 SPLONE OPOMBE

1.1.1 Opredelitev pojmov

V tej prilogi:

(a) nevarnost pomeni potencialni vir pokodb ali okvar zdravja;

(b) nevarno obmoje pomeni vsako obmoje v stroju in/ali okrog njega, v katerem je oseba izpostavljenatveganju za njeno zdravje ali varnost;

(c) izpostavljena oseba pomeni vsako osebo, ki je popolnoma ali delno v nevarnem obmoju;

(d) upravljavec pomeni osebo ali osebe, ki montirajo, upravljajo, nastavljajo, vzdrujejo, istijo, popravljajoali premikajo stroje;

(e) tveganje pomeni kombinacijo verjetnosti in stopnje pokodbe ali okvare zdravja, ki lahko nastane zaradinevarne situacije;

(f) varovalo pomeni del stroja, ki se uporablja posebej za zaito s fizino pregrado;

(g) varovalna naprava pomeni napravo (ki ni varovalo), ki zmanjuje tveganje, bodisi samostojno bodisiv povezavi z varovalom;

(h) predvidena uporaba pomeni uporabo strojev skladno z informacijami, ki so na voljo v navodilih zauporabo;

(i) razumno predvidljiva napana uporaba pomeni uporabo stroja na nain, ki ni predviden v navodilih zauporabo, lahko pa izvira iz predvidljivega lovekega vedenja.


1.1.2 Naela vkljuevanja varnosti

(a) Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da ustrezajo svojemu namenu in jih je mogoe upravljati,nastavljati in vzdrevati brez izpostavljanja oseb tveganju, kadar se te dejavnosti izvajajo v predvidenihrazmerah, vendar tudi ob upotevanju vsake njihove razumno predvidljive napane uporabe.

Cilj sprejetih ukrepov mora biti odprava vseh tveganj v vsej predvidljivi ivljenjski dobi strojev, vkljunos fazami prevoza, sestavljanja, razstavljanja, onesposobitve in razreza.

(b) Pri izbiri najprimernejih nainov mora proizvajalec ali njegov pooblaeni zastopnik v navedenem zapo-redju uporabljati naslednja naela:

odprava ali im veje zmanjanje tveganja (varno nartovanje in izdelava strojev),

sprejetje potrebnih varovalnih ukrepov v zvezi s tveganji, ki jih ni mogoe odpraviti,

obveanje uporabnikov o preostalih tveganjih zaradi pomanjkljivosti sprejetih varovalnih ukrepov,navedba zahtev po posebnem usposabljanju in opredelitev potreb po zagotavljanju osebne varovalneopreme.

(c) Pri nartovanju in izdelavi strojev ter pri izdelavi osnutkov navodil mora proizvajalec ali njegov poobla-eni zastopnik poleg predvidene uporabe stroja predvideti tudi vsako njegovo razumno predvidljivonapano uporabo.

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da je prepreena nenormalna uporaba, e bi taka uporabapovzroila tveganje. Kadar je to primerno, morajo navodila opozoriti uporabnika na nedopustne naineuporabe strojev ki so se izkazali za mone na podlagi izkuenj.

(d) Stroji morajo biti nartovani in izdelani ob upotevanju omejitev upravljavca zaradi potrebne ali predvid-ljive uporabe osebne varovalne opreme.

(e) Stroji morajo biti dobavljeni z vso posebno opremo in dodatki, ki so bistveni za njihovo varno nastav-ljanje, vzdrevanje in uporabo.

1.1.3 Materiali in proizvodi

Materiali, uporabljeni za izdelavo strojev, ali proizvodi, uporabljeni ali ustvarjeni med njihovo uporabo, nesmejo ogroati varnosti ali zdravja oseb. Zlasti pri uporabi tekoin morajo biti stroji nartovani in izdelanitako, da se preprei tveganje zaradi polnjenja, uporabe, ponovne uporabe ali praznjenja.

1.1.4 Osvetlitev

Stroji morajo biti dobavljeni z vgrajeno osvetlitvijo, primerno za predvidene postopke, kadar bi njeno pomanj-kanje verjetno povzroilo tveganje, kljub normalni osvetlitvi prostora.

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da ni zasenenih obmoij, ki bi lahko povzroila neprijetnosti,ne draeega bleanja in ne nevarnih stroboskopskih uinkov na gibljivih delih zaradi osvetlitve.

Notranji deli, ki jih je treba pogosto pregledovati in nastavljati in obmoja vzdrevanja morajo biti primernoosvetljena.

1.1.5 Nartovanje strojev, ki olajuje njihovo upravljanje

Stroji, ali vsaka njihova komponenta, morajo:

zagotavljati varno ravnanje in prevoz,

biti pakirani ali nartovani tako, da jih je mogoe uskladiiti varno in brez pokodb.

Med prevozom strojev in/ali njihovih komponent ne sme biti monosti za nenadne premike ali nevarnostizaradi nestabilnosti, dokler se s stroji in/ali njihovimi komponentami ravna skladno z navodili.

Kadar tea, velikost ali oblika strojev ali njihovih razlinih komponent onemogoa njihovo rono premikanje,morajo biti stroji oziroma vsaka njihova komponenta:

opremljeni s prikljuki za dvino napravo, ali

nartovani tako, da jih je mogoe opremiti s taknimi prikljuki, ali

oblikovani tako, da je mogoe nanje zlahka prikljuiti standardno dvino napravo.


Kadar je treba stroj ali enega izmed njegovih sestavnih delov premikati rono, mora biti:

lahko gibljiv, ali

opremljen za varno dviganje in premikanje.

Za ravnanje z orodji in/ali strojnimi deli, ki bi lahko bili nevarni, tudi e je njihova tea majhna, je treba vzpo-staviti posebno ureditev.

1.1.6 Ergonomija

V predvidenih razmerah uporabe morajo biti neudobje, utrujenost ter fizina in psiholoka obremenitevupravljavca kar najbolj zmanjani z upotevanjem ergonomskih nael, kakor so:

upotevanje razlik med upravljavci glede telesnih mer, moi in vzdrljivosti,

zagotavljanje zadostnega prostora za gibanje delov upravljavevega telesa,

izogibanje delovnemu tempu, ki ga narekuje stroj,

izogibanje nadzoru, ki zahteva dolgotrajno zbranost,

prilagajanje vmesnika med lovekom in strojem predvidljivim lastnostim upravljavcev.

1.1.7 Upravljalna mesta

Upravljalno mesto mora biti nartovano in izdelano tako, da se prepreijo vsa tveganja zaradi izpunih plinovin/ali pomanjkanja kisika.

e so stroji predvideni za uporabo v nevarnem okolju, ki predstavlja tveganje za zdravje in varnost upravljavcaali e ustvarjajo nevarno okolje sami stroji, morajo biti zagotovljena ustrezna sredstva za zagotavljanje dobrihdelovnih razmer in zaite upravljavca pred vsemi predvidljivimi nevarnostmi.

Kadar je to primerno, mora biti upravljalno mesto opremljeno z ustrezno kabino, nartovano, izdelano in/aliopremljeno tako, da ustreza zgornjim zahtevam. Izhod mora omogoati hiter umik. Poleg tega mora biti,kadar je to primerno, zagotovljen zasilni izhod v smeri, ki se razlikuje od obiajnega izhoda.

1.1.8 Sedenje

Kadar je to ustrezno in to dopuajo delovne razmere, morajo biti delovna mesta, ki so sestavni del stroja,nartovana tako, da omogoajo namestitev sedeev.

e je predvideno, da upravljavec med delovanjem sedi in je upravljalno mesto sestavni del stroja, mora bitisede dobavljen s strojem.

Sede mora upravljavcu omogoati ohranjanje stabilnega poloaja. Poleg tega morata biti sede in njegovaoddaljenost od krmilnih naprav prilagodljiva upravljavcu.

e so stroji izpostavljeni tresljajem, mora biti sede nartovan in izdelan tako, da blai tresljaje, ki se prenaajona upravljavca, na najnijo razumno dosegljivo raven. Nosilci sedea morajo prenesti vse obremenitve, ki sojim lahko izpostavljeni. Kadar pod nogami upravljavca ni tal, morajo biti zagotovljeni podnoniki, prekritiz materialom, odpornim proti drsenju.

1.2 KRMILNI SISTEMI

1.2.1 Varnost in zanesljivost krmilnih sistemov

Krmilni sistemi morajo biti nartovani in izdelani tako, da prepreujejo nastanek nevarnih situacij. Predvsemmorajo biti nartovani in izdelani tako, da:

vzdrijo predvidene delovne obremenitve in zunanje vplive,

napake v strojni ali programski opremi krmilnega sistema ne povzroajo nevarnih situacij,

napake v logiki krmilnega sistema ne povzroajo nevarnih situacij,

razumno predvidljive loveke napake med obratovanjem ne povzroajo nevarnih situacij.


Posebno pozornost je treba posvetiti naslednjim tokam:

stroji se ne smejo nepriakovano zagnati,

parametri strojev se ne smejo nenadzorovano spreminjati, kadar lahko takne spremembe povzroijonevarne situacije,

ustavitev strojev ne sme biti prepreena, potem ko je bil dan ukaz za ustavitev,

gibljivi deli strojev ali deli, vpeti v stroj, ne smejo odpasti ali odleteti,

samodejna ali rona ustavitev kakrnih koli gibljivih delov mora biti neovirana,

varovalne naprave morajo ostati popolnoma uinkovite ali sproiti ukaz za ustavitev,

deli krmilnega sistema, ki so povezani z varnostjo, se morajo skladno ujemati s celotnim sestavom strojevin/ali delno dokonanih strojev.

Pri brezinem krmiljenju se mora sproiti samodejna ustavitev, kadar ni sprejema pravilnih krmilnih signalov,vkljuno z izgubo povezave.

1.2.2 Krmilne naprave

Krmilne naprave morajo biti:

jasno vidne in razpoznavne s primerno uporabo piktogramov,

nameene tako, da jih je mogoe varno upravljati brez obotavljanja ali izgube asa in brez dvoumnosti,

nartovane tako, da je gib krmilne naprave skladen s svojim uinkom,

nameene zunaj nevarnih obmoij, razen kadar je to potrebno za nekatere krmilne naprave, kakor sonaprave za izklop v sili ali visei krmilniki,

nameene tako, da njihovo delovanje ne more povzroiti dodatnega tveganja,

nartovane ali zaitene tako, da je mogoe eleni uinek, ki vkljuuje nevarnost, dosei le z namernimdejanjem,

izdelane tako, da prenesejo predvidljive sile; posebna pozornost mora biti namenjena napravam za usta-vitev v sili, ki so lahko izpostavljene znatnim silam.

Kadar je krmilna naprava nartovana in izdelana za izvajanje ve razlinih funkcij oziroma kadar ne obstajaujemanje ena proti ena, mora biti funkcija, ki bo izvedena, jasno oznaena in jo je treba, kadar je potrebno,potrditi.

Krmilne naprave morajo biti urejene tako, da so njihov nart, gibanje in odpornost proti delovanju zdruljivis funkcijo, ki bo izvedena, ob upotevanju ergonomskih nael.

Stroji morajo biti opremljeni s kazalniki, ki so potrebni za varno obratovanje. Upravljavec jih mora bitisposoben oditati z upravljalnega poloaja.

Upravljavcu mora biti omogoeno, da se lahko z vsakega upravljalnega poloaja prepria, da v nevarnihobmojih ni nobenega, ali pa mora biti krmilni sistem zasnovan in izdelan tako, da je zagon onemogoen,dokler je kdor koli v nevarnem obmoju.

e nobena izmed teh monosti ni izvedljiva, mora biti pred zagonom stroja oddan zvoni in/ali vidni opozo-rilni signal. Izpostavljene osebe morajo imeti dovolj asa, da zapustijo nevarno obmoje ali prepreijo zagonstroja.

e je potrebno, morajo biti na voljo sredstva, ki zagotavljajo, da je stroj mogoe krmiliti le z upravljalnih polo-ajev v enem ali ve predhodno doloenih obmojih ali poloajih.

Kadar je upravljalnih poloajev ve, mora biti krmilni sistem nartovan tako, da uporaba enega izmed njihpreprei uporabo ostalih, razen pri ukazih za ustavitev in izklop v sili.

Kadar imajo stroji dva ali ve upravljalnih mest, mora biti vsak poloaj opremljen z vsemi potrebnimi krmil-nimi napravami, ne da bi se upravljavci med seboj ovirali ali spravljali v nevarnost.


1.2.3 Zagon

Zagon strojev sme biti mogo le z namerno sproitvijo krmilne naprave, predvidene v ta namen.

Enaka zahteva se uporablja:

pri ponovnem zagonu stroja po ustavitvi, ne glede na vzrok,

pri izvajanju pomembne spremembe razmer obratovanja.

Vendar pa se ponovni zagon strojev ali sprememba razmer obratovanja lahko opravi s prostovoljno sproit-vijo naprave, ki ni krmilna naprava, predvidena v ta namen, e to ne povzroi nevarnosti.

Pri strojih, ki obratujejo v samodejnem nainu, so zagon strojev, ponovni zagon po ustavitvi ali spremembarazmer obratovanja moni brez posredovanja, e to ne povzroi nevarnosti.

Kadar imajo stroji ve krmilnih naprav za zagon in lahko zato upravljavci eden drugega spravijo v nevarnost,morajo biti za odpravo taknega tveganja nameene dodatne naprave. e se zaradi varnosti zahteva izvedbazagona in/ali ustavitve v posebnem zaporedju, morajo biti nameene naprave, ki zagotavljajo izvajanje tehoperacij v pravilnem zaporedju.

1.2.4 Ustavitev

1.2.4.1 Normalna ustavitev

Stroji morajo biti opremljeni s krmilno napravo, s katero jih je mogoe varno popolnoma ustaviti.

Vsako delovno mesto mora biti opremljeno s krmilno napravo za ustavitev nekaterih ali vseh funkcij stroja,v odvisnosti od obstojeih nevarnosti, tako da postane stroj varen.

Funkcija ustavitve stroja mora imeti prednost pred zagonskimi funkcijami.

Ko so stroj ali njegove nevarne funkcije ustavljene, mora biti dovod energije k zadevnim sproilom prekinjen.

1.2.4.2 Obratovalna ustavitev

Kadar je iz obratovalnih razlogov funkcija ustavitve taka, da ne prekine dovoda energije k sproilom, mora bitistanje ustavitve nadzorovano in vzdrevano.

1.2.4.3 Ustavitev v sili

Stroji morajo biti opremljeni z eno ali ve napravami za ustavitev v sili, kar omogoa odvraanje dejanske aligrozee nevarnosti.

Uporabljajo se naslednje izjeme:

stroji, pri katerih naprava za ustavitev v sili ne bi zmanjala tveganja, bodisi zato, ker ne bi skrajala asaza ustavitev, ali pa zato, ker ne bi omogoila izvedbe posebnih ukrepov, ki so potrebni za obvladovanjetveganja,

prenosni roni in/ali rono vodeni stroji.

Naprava mora:

imeti jasno razpoznavne, razlono vidne in hitro dostopne krmilne naprave,

kar se da hitro ustaviti nevarni proces, ne da bi ustvarila dodatno tveganje,

kadar je potrebno, sproiti ali dopustiti sproitev doloenih zaitnih gibov.


Ko naprava za ustavitev v sili preneha aktivno delovati zaradi ukaza za ustavitev, mora naprava za ustavitevv sili ohranjati ta ukaz, dokler ni izrecno razveljavljen; sproitev naprave ne sme biti mogoa brez ukaza zaustavitev; izklop naprave sme biti mogo le z ustreznim dejanjem in po izklopu ta ne sme ponovno zagnatistroja, temve samo dopustiti ponovni zagon.

Funkcija ustavitve v sili mora biti stalno na voljo in delovati, ne glede na nain obratovanja.

Naprave za ustavitev v sili morajo biti rezerva, ne pa nadomestilo za druge zaitne ukrepe.

1.2.4.4 Sestavljanje strojev

Stroji ali strojni deli, ki so nartovani za skupno obratovanje, morajo biti nartovani in izdelani tako, da lahkokrmilne naprave za ustavitev, vkljuno z napravami za ustavitev v sili, poleg samih strojev ustavijo tudi vsopovezano opremo, e je lahko njeno nadaljnje obratovanje nevarno.

1.2.5 Izbira naina krmiljenja ali obratovanja

Izbrani nain krmiljenja ali obratovanja mora razveljaviti vse druge naine krmiljenja ali obratovanja z izjemoustavitve v sili.

e je bil stroj nartovan in izdelan tako, da ga je mogoe uporabljati v ve nainih krmiljenja ali obratovanja,ki zahtevajo razline varovalne ukrepe in/ali delovne postopke, mora biti opremljen s stikalom za izbironaina, ki se lahko zaskoi v vsakem poloaju. Vsak poloaj izbirnega stikala mora biti jasno razpoznaven inmora ustrezati enemu samemu nainu obratovanja ali krmiljenja.

Izbirno stikalo se lahko nadomesti z drugim nainom izbire, ki omejuje uporabo doloenih funkcij stroja dolo-enim vrstam upravljavcev.

e mora biti pri doloenih postopkih omogoeno obratovanje stroja z umaknjenim ali odstranjenim varo-valom in/ali izklopljeno varovalno napravo, mora stikalo za izbiro naina krmiljenja ali obratovanja obenem:

onemogoiti vse druge naine krmiljenja ali obratovanja,

dopuati upravljanje z nevarnimi funkcijami le s krmilnimi napravami, ki zahtevajo trajno aktiviranje,

dopuati delovanje nevarnih funkcij le ob zmanjanem tveganju in hkrati prepreevati nevarnosti iz pove-zanih zaporedij,

prepreevati vsako delovanje nevarnih funkcij z namernim ali nenamernim delovanjem na tipala stroja.

e ti tirje pogoji ne morejo biti izpolnjeni hkrati, mora stikalo za izbiro naina krmiljenja ali obratovanjasproiti druge varovalne ukrepe, nartovane in izdelane z namenom zagotovitve varnega obmoja za delo.

Poleg tega mora biti upravljavcu omogoeno krmiljenje delovanja delov, na katerih dela, z nastavitvene toke.

1.2.6 Izpad oskrbe z energijo

Prekinitev, ponovna vzpostavitev po prekinitvi ali kakrno koli nihanje oskrbe stroja z energijo ne smepovzroati nevarnosti.

Posebno pozornost je treba posvetiti naslednjemu:

stroj se ne sme nepriakovano zagnati,

parametri strojev se ne smejo nenadzorovano spreminjati, e lahko takne spremembe povzroijo nevar-nost,

po ukazu za ustavitev se ustavitev strojev ne sme prepreiti,


gibajoi se deli strojev ali deli, vpeti v stroj, ne smejo pasti ali odleteti,

samodejna ali rona ustavitev kakrnih koli gibajoih se delov mora biti neovirana,

varovalne naprave morajo ostati popolnoma uinkovite, sicer morajo sproiti ukaz za ustavitev.

1.3 VAROVANJE PRED MEHANSKIMI NEVARNOSTMI

1.3.1 Tveganje izgube stabilnosti

Stroj mora biti s svojimi komponentami in priborom dovolj stabilen, da se med prevozom, sestavljanjem,razstavljanjem in vsakim drugim dejanjem, ki zadeva stroje, ne prevrne, pade ali nenadzorovano premakne.

e oblika samih strojev ali njihove predvidena namestitev ne zagotavlja dovolj stabilnosti, morajo biti vgrajenain navedena v navodilih primerna sredstva za pritrjevanje.

1.3.2 Tveganje loma med obratovanjem

Razlini deli stroja in njihove povezave morajo prenesti obremenitve, ki so jim izpostavljeni med uporabo.

Trajnost uporabljenih materialov mora ustrezati naravi delovnega okolja, ki ga je predvidel proizvajalec alinjegov pooblaeni zastopnik, zlasti kar zadeva pojave utrujenosti, staranja, korozije in obrabe.

V navodilih je treba navesti vrsto in pogostost potrebnih pregledov in vzdrevanje iz varnostnih razlogov.Kadar je to ustrezno, morajo biti navedeni deli, ki so izpostavljeni obrabi, in merila za zamenjavo.

Kadar kljub sprejetim ukrepom ostaja tveganje zloma ali razpada, morajo biti zadevni deli vgrajeni, nameeniin/ali zavarovani tako, da bodo vsi delci prestreeni, kar prepreuje nevarne situacije.

Toge in gibljive cevi, po katerih se pretakajo tekoine, zlasti tiste, ki so izpostavljene visokim tlakom, morajoprenesti predvidene notranje in zunanje obremenitve in morajo biti vrsto pritrjene in/ali zaitene, s imer jezagotovljeno, da ni tveganja zaradi pretrganja.

Kadar se obdelovani material podaja k orodju samodejno, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji za odpravotveganja za osebe:

ko pride obdelovanec v stik z orodjem, mora slednje e dosei normalne obratovalne razmere,

pri zagonu in/ali ustavitvi orodja (namerno ali nenamerno) morata biti podajalno gibanje in gibanje orodjausklajena.

1.3.3 Tveganje zaradi padajoih ali izvrenih predmetov

Sprejeti morajo biti previdnostni ukrepi za prepreevanje tveganja zaradi padajoih ali izvrenih predmetov.

1.3.4 Tveganje zaradi povrin, robov in kotov

Dostopni deli strojev ne smejo imeti ostrih robov, ostrih kotov in grobih povrin, ki bi lahko povzroilipokodbe, e to dopua njihov namen.

1.3.5 Tveganje, povezano s kombiniranimi stroji

Kadar so stroji namenjeni za izvajanje ve razlinih operacij z ronim odstranjevanjem obdelovancev po vsakioperaciji (kombinirani stroji), morajo biti nartovani in izdelani tako, da se lahko vsak element uporabljaposebej, ne da bi ostali elementi predstavljali tveganje za izpostavljene osebe.

V ta namen je treba omogoiti loen zagon in ustavitev vseh elementov, ki niso zaiteni.

1.3.6 Tveganje, povezano s spremembami razmer obratovanja

Kadar stroji izvajajo operacije v razlinih razmerah obratovanja, morajo biti nartovani in izdelani tako, da jemogoe varno in zanesljivo izbirati in prilagajati te razmere.


1.3.7 Tveganje, povezano z gibajoimi se deli

Gibajoi se deli strojev morajo biti nartovani in izdelani tako, da so prepreena tveganja dotikov, ki bi lahkopovzroili nezgode, ali, e tveganje ni odpravljeno, opremljeni z varovali ali varovalnimi napravami.

Sprejeti morajo biti vsi potrebni ukrepi za prepreevanje nakljunega blokiranja gibajoih se delov, ki so udele-eni pri delu. Ko se kljub previdnostnim ukrepom lahko zgodi blokiranje, morajo biti zagotovljene, kadar jeustrezno, posebne varovalne naprave in orodja, ki omogoajo varno deblokiranje opreme.

Te posebne varovalne naprave in naini njihove uporabe so opisani v navodilih in, po monosti, oznaeni nastroju.

1.3.8 Izbira zaite pred tveganjem zaradi gibajoih se delov

Varovala ali varovalne naprave, nartovane za zaito pred tveganjem zaradi gibajoih se delov, morajo bitiizbrani na podlagi vrste tveganja. V pomo pri odloitvi se morajo uporabljati naslednje usmeritve.

1.3.8.1 Gibajoi se deli prenosa

Varovala, nartovana za zaito oseb pred nevarnostmi, ki jih povzroajo gibajoi se deli prenosa, morajo biti:

bodisi nepomina varovala iz oddelka 1.4.2.1, ali

pomina zaporna varovala iz oddelka 1.4.2.2.

Pomina zaporna varovala je treba uporabljati, kadar je predviden pogost dostop.

1.3.8.2 Gibajoi se deli, vkljueni v proces

Varovala ali varovalne naprave, nartovane za zaito oseb pred nevarnostmi, ki jih povzroajo gibajoi se deli,vkljueni v proces, morajo biti:

bodisi nepomina varovala iz oddelka 1.4.2.1, ali

pomina zaporna varovala iz oddelka 1.4.2.2, ali

varovalne naprave iz oddelka 1.4.3, ali

kombinacija zgoraj natetega.

e pa ni mogoe dosei, da bi bili nekateri gibajoi se deli, neposredno vkljueni v proces, med potekomoperacije popolnoma nedostopni, ker operacije zahtevajo posredovanje upravljavca, morajo biti takni deliopremljeni z:

nepominimi varovali ali pominimi zapornimi varovali, ki prepreujejo dostop do obmoij delov, ki sepri delu ne uporabljajo, in

nastavljivimi varovali iz oddelka 1.4.2.3, ki omejujejo dostop do teh obmoij gibajoih se delov, kadar jeta potreben.

1.3.9 Tveganja zaradi nenadzorovanega gibanja

Kadar je bil del stroja ustavljen, je treba prepreiti vsak premik iz poloaja ustavitve, ki ga ni sproila krmilnanaprava, ali pa mora biti taken, da ne predstavlja nevarnosti.

1.4 ZAHTEVANE ZNAILNOSTI VAROVAL IN VAROVALNIH NAPRAV

1.4.1 Splone zahteve

Varovala in varovalne naprave:

morajo biti vrste zgradbe,

morajo biti trdno pritrjene,

ne smejo povzroati dodatnih nevarnosti,


ne smejo biti takne, da jih je enostavno obiti ali narediti neuinkovite.

morajo biti nameene na primerni razdalji od nevarnega obmoja,

morajo minimalno ovirati pregled nad proizvodnim procesom,

morajo omogoati izvedbo bistvenih del pri namestitvi in/ali zamenjavi orodij in vzdrevalnih del, tako, daomejujejo dostop samo na obmoje, na katerem je treba opraviti delo, po monosti brez odstranjevanjavarovala ali onemogoanja varovalne naprave.

Poleg tega morajo varovala, kadar je to mogoe, varovati pred izmetom ali odpadanjem materialov ali pred-metov in pred emisijami, ki jih povzroa stroj.

1.4.2 Posebne zahteve za varovala

1.4.2.1 Nepomina varovala

Nepomina varovala morajo biti pritrjena s sistemi, ki jih je mogoe odpreti ali odstraniti samo z orodjem.

Kadar so varovala odstranjena, morajo sistemi za njihovo pritrjevanje ostati pritrjeni na varovala ali na stroj.

Kadar je mono, varovala ne smejo ostati nameena brez svojih pritrdil.

1.4.2.2 Pomina zaporna varovala

Pomina zaporna varovala morajo:

e je to mogoe, ostati pritrjena na stroj, kadar so odprta,

biti nartovana in izdelana tako, da jih je mogoe nastaviti le z namernim dejanjem.

Pomina zaporna varovala morajo biti povezana z zaporno napravo, ki:

prepreuje zagon nevarnih funkcij stroja, dokler varovala niso zaprta, in

sproi ukaz za ustavitev, kadar niso ve zaprta.

Kadar lahko upravljavec dosee nevarno obmoje, preden je tveganje zaradi nevarnih funkcij stroja prenehalo,morajo biti pomina varovala poleg zaporne naprave povezana e z napravo za zaklepanje varovala, ki:

prepreuje zagon nevarnih funkcij stroja, dokler varovalo ni zaprto in zaklenjeno, ter

zadruje varovalo zaprto in zaklenjeno, dokler ni nevarnost pokodb zaradi nevarnih funkcij stroja prene-hala.

Pomina zaporna varovala morajo biti nartovana tako, da odsotnost ali okvara ene izmed njihovih kompo-nent preprei zagon nevarnih funkcij stroja ali pa jih ustavi.

1.4.2.3 Nastavljiva varovala, ki omejujejo dostop

Nastavljiva varovala, ki omejujejo dostop do tistih obmoij gibajoih se delov, do katerih je nujno potrebendostop zaradi opravljanja del, morajo biti:

rono ali samodejno nastavljiva glede na vrsto dela,

enostavno nastavljiva brez uporabe orodja.

1.4.3 Posebne zahteve za varovalne naprave

Varovalne naprave morajo biti nartovane in vgrajene v krmilni sistem, tako da:

ni moen zagon gibajoih se delov, dokler so v dosegu upravljavca,


osebe ne morejo dosei gibajoih se delov, medtem ko se gibljejo,

odsotnost ali okvara ene izmed njihovih komponent preprei zagon gibajoih se delov ali jih ustavi.

Varovalne naprave morajo biti nastavljive le z namernim dejanjem.

1.5 TVEGANJE ZARADI DRUGIH NEVARNOSTI

1.5.1 Elektrino napajanje

Kadar ima stroj elektrino napajanje, mora biti nartovan, izdelan in opremljen tako, da so vse nevarnosti elek-trinega znaaja prepreene ali pa jih je mogoe prepreiti.

Za stroje se uporabljajo varnostni cilji, doloeni v Direktivi 73/23/EGS. Vendar so obveznosti glede ugotav-ljanja skladnosti in dajanja strojev na trg in/ali v obratovanje v zvezi z elektrino nevarnostjo urejene izkljunos to direktivo.

1.5.2 Statina elektrika

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da je prepreeno ali omejeno kopienje potencialno nevarnihelektrostatinih nabojev in/ali opremljeni s sistemom za praznjenje.

1.5.3 Napajanje z energijo, ki ni elektrina energija

Kadar se stroj napaja z virom energije, ki ni elektrina energija, mora biti nartovan, izdelan in opremljen tako,da se izogne vsem potencialnim tveganjem, ki so povezana s temi viri energije.

1.5.4 Napake pri vgrajevanju

Napake, ki bi se verjetno pojavljale pri vgrajevanju ali ponovnem vgrajevanju doloenih delov in bi lahko bilevir tveganja, morajo biti onemogoene z nartovanjem in izdelavo taknih delov ali, e to ne uspe,z informiranjem o samih delih in/ali njihovih ohijih. Enake informacije morajo biti podane o gibajoih sedelih in njihovih ohijih, kadar mora biti znana smer gibanja, da bi se izognili tveganju.

Kadar je potrebno, morajo navodila vsebovati dodatne informacije o tem tveganju.

Kadar je vir tveganja lahko napana povezava, morajo biti nepravilne povezave prepreene z zasnovo ali, eto ne uspe, z informiranjem o elementih, ki se povezujejo, in, kadar je ustrezno, o nainu povezave.

1.5.5 Ekstremne temperature

Sprejeti je treba ukrepe za odpravo vsakega tveganja pokodb, zaradi dotika ali bliine delov strojev ali mate-rialov z visoko ali nizko temperaturo.

Treba je sprejeti tudi vse potrebno, da bi se izognili tveganju zaradi izmeta vroega ali zelo hladnega materiala,ali za zaito pred njim.

1.5.6 Poar

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da je odpravljeno vsako tveganje, da pride do poara ali pregre-vanja, ki jih povzroa sam stroj ali pa plini, tekoine, pare ali druge snovi, ki jih proizvaja ali uporablja stroj.

1.5.7 Eksplozija

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da je odpravljeno vsako tveganje, da pride do eksplozije, ki jopovzroi sam stroj ali pa plini, tekoine, pare ali druge snovi, ki jih proizvaja ali uporablja stroj.

Kar zadeva tveganje, da pride do eksplozije zaradi uporabe stroja v potencialno eksplozivni atmosferi, morajobiti stroji skladni z dolobami veljavnih posebnih direktiv.


1.5.8 Hrup

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da je tveganje zaradi emisije hrupa v zraku zmanjano nanajnijo mono raven ob upotevanju tehninega napredka in razpololjivosti sredstev za zmanjevanje hrupa,zlasti pri izvoru.

Raven emisij hrupa se lahko ocenjuje s sklicevanjem na primerljive podatke o emisijah za podobne stroje.

1.5.9 Tresljaji

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da so tveganja zaradi tresljajev, ki jih proizvajajo stroji,zmanjana na najnijo mono raven ob upotevanju tehninega napredka in razpololjivosti sredstev zazmanjevanje tresljajev, zlasti pri izvoru.

Raven tresljajev se lahko ocenjuje s sklicevanjem na primerljive podatke o emisijah za podobne stroje.

1.5.10 Sevanje

Nezaelene emisije sevanj iz strojev morajo biti odpravljene ali zniane na ravni, ki nimajo kodljivih vplivovna osebe.

Vse funkcionalne emisije ionizirajoega sevanja morajo biti omejene na najnijo raven, ki zadoa za pravilnodelovanje strojev med nastavljanjem, obratovanjem in ienjem. Kadar obstaja tveganje, morajo biti sprejetipotrebni zaitni ukrepi.

Vse funkcionalne emisije neionizirajoega sevanja med nastavljanjem, obratovanjem in ienjem morajo bitiomejene na ravni, ki nimajo kodljivih vplivov na osebe.

1.5.11 Zunanja sevanja

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da zunanja sevanja ne ovirajo njihovega delovanja.

1.5.12 Laserska sevanja

Pri uporabi laserske opreme mora biti upotevano naslednje:

laserska oprema strojev mora biti nartovana in izdelana tako, da so prepreena vsa nakljuna sevanja,

laserska oprema strojev mora biti zaitena tako, da direktno sevanje, sevanje povzroeno z odbojem alirazpritvijo in sekundarno sevanje ne kodujejo zdravju,

optina oprema za opazovanje ali nastavitev laserske opreme strojev mora biti takna, da lasersko sevanjene povzroa tveganja za zdravje.

1.5.13 Emisije nevarnih materialov in snovi

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da se je mogoe izogniti tveganju zaradi vdihovanja, zauitja,stika s koo, omi in sluznico ter prodiranja skozi koo nevarnih materialov in snovi, ki jih proizvajajo.

Kadar nevarnosti ni mogoe odpraviti, morajo biti stroji opremljeni tako, da je mogoe nevarne materiale insnovi zadrati, odstraniti, oboriti z razprevanjem vode, filtrirati ali obdelati na drug, enako uinkovit nain.

Kadar proces med normalnim obratovanjem stroja ni popolnoma zaprt, morajo biti naprave za zadrevanjein/ali odstranjevanje nameene tako, da je njihov uinek najveji.

1.5.14 Tveganje ujetja v stroj

Stroji morajo biti nartovani, izdelani ali opremljeni s sredstvi, ki prepreujejo zaprtje osebe v stroj ali, e je tonemogoe, omogoa klic na pomo.


1.5.15 Tveganje zdrsa, spotika ali padca

Deli strojev, na katerih se morajo gibati ali zadrevati osebe, morajo biti nartovani in izdelani tako, da jeprepreen zdrs, spotik ali padec oseb na teh delih ali z njih.

Kadar je potrebno, morajo biti ti deli opremljeni z roaji, ki so pritrjeni glede na uporabnike in ki jim omogo-ajo ohranjanje ravnoteja.

1.5.16 Strela

Stroji, za katere je med uporabo potrebna zaita pred uinki strele, morajo biti opremljeni s sistemom zaodvajanje posledinega elektrinega naboja v zemljo.

1.6 VZDREVANJE

1.6.1 Vzdrevanje strojev

Mesta za nastavljanje in vzdrevanje morajo leati zunaj nevarnih obmoij. Izvedba nastavljanja, vzdrevanja,popravil, ienja in servisiranja mora biti omogoena, ko stroj ne obratuje.

e iz tehninih razlogov ne more biti izpolnjen en ali ve zgornjih pogojev, morajo biti sprejeti ukrepi zazagotavljanje varnega izvajanja teh postopkov (glej oddelek 1.2.5).

Pri avtomatiziranih strojih in, kadar je potrebno, drugih strojih mora biti zagotovljena prikljuna naprava zanamestitev diagnostine opreme za iskanje napak.

Komponente avtomatskih strojev, ki jih je treba pogosto menjavati, morajo zagotavljati enostavno in varnoodstranitev in zamenjavo. Dostop do komponent mora omogoiti izvajanje teh nalog s potrebnimi tehninimisredstvi v skladu z navedenim delovnim postopkom.

1.6.2 Dostop do upravljalnih mest in servisnih mest

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da je omogoen varen dostop do vseh obmoij, kjer so potrebniposegi med obratovanjem, nastavljanjem in vzdrevanjem strojev.

1.6.3 Izolacija virov energije

Stroji morajo biti opremljeni s sredstvi za izolacijo od vseh virov energije. Takni izolatorji morajo biti jasnorazpoznavni. Zagotovljeno mora biti njihovo zaklepanje, e bi ponovni priklop lahko ogrozil osebe. Zakle-panje izolatorjev mora biti zagotovljeno tudi, kadar upravljavec ne more preveriti, ali je dovod energije evedno prekinjen, z vseh mest, do katerih ima dostop.

e je stroj mogoe vklopiti v elektrino vtinico, zadoa izvlei vti, e lahko upravljavec z vseh mest, dokaterih ima dostop, preveri, ali je vti izvleen iz vtinice.

Ko je energija odklopljena, mora biti brez tveganja za osebe omogoena normalna razpritev vse energije, ki jeostala ali je shranjena v tokokrogih stroja.

Kot izjema od zahtev, predpisanih v predhodnih odstavkih, lahko doloeni tokokrogi ostanejo prikljueni nasvoje vire energije, na primer zaradi dranja delov, varovanja informacij, osvetlitve notranjosti itd. V temprimeru so potrebni posebni ukrepi za zagotavljanje varnosti upravljavca.

1.6.4 Posredovanje upravljavca

Stroji morajo biti nartovani, izdelani in opremljeni tako, da je potreba po posredovanju upravljavca omejena.e se posredovanju upravljavca ni mogoe izogniti, mora biti izvedljivo enostavno in varno.

1.6.5 ienje notranjih delov

Stroji morajo biti nartovani in izdelani tako, da je mono ienje notranjih delov, ki so vsebovali nevarnesnovi ali pripravke, brez vstopa vanje; vsako potrebno deblokiranje mora biti omogoeno tudi od zunaj. e seje nemogoe izogniti vstopanju v stroj, mora biti le-ta nartovan in izdelan tako, da je omogoeno varnoienje.


1.7 INFORMACIJE

1.7.1 Informacije in opozorila na strojih

Informacije in opozorila na strojih morajo biti prednostno zagotovljena v obliki lahko razumljivih simbolovali piktogramov. Vse pisne ali ustne informacije in opozorila morajo biti izraena v uradnem(-ih) jeziku(-ih)Skupnosti, ki jih lahko v skladu s Pogodbo doloi drava lanica, v kateri bodo stroji dani na trg in/aliv obratovanje, na zahtevo pa jih lahko spremljajo razliice v katerih koli drugih uradnih jezikih Skupnosti, kijih razumejo upravljavci.

1.7.1.1 Informacije in informacijske naprave

Informacije, potrebne za krmiljenje stroja, morajo biti zagotovljene v nedvoumni in lahko razumljivi obliki.Ne smejo biti preobsene, tako da bi preobremenjevale upravljavca.

Optini prikazovalniki ali druga interaktivna sredstva za komunikacijo med upravljavcem in strojem morajobiti lahko razumljivi in enostavni za uporabo.

1.7.1.2 Opozorilne naprave

Kadar bi napaka v delovanju nenadzorovanih strojev lahko ogroala zdravje in varnost oseb, morajo biti strojiopremljeni tako, da oddajajo primerne zvone ali svetlobne signale kot opozorilo.

Kadar so stroji opremljeni z opozorilnimi napravami, morajo biti le-te nedvoumne in lahko zaznavne. Uprav-ljavec mora vedno imeti na voljo pripomoke da preveri delovanje taknih opozorilnih naprav.

Upotevane morajo biti zahteve posebnih direktiv glede barv in varnostnih signalov.

1.7.2 Opozorilo o preostalih tveganjih

Kadar kljub ukrepom varne zasnove, zaite in sprejetim dopolnilnim varovalnim ukrepom, tveganje ostaja,morajo biti zagotovljena potrebna opozorila, vkljuno z opozorilnimi napravami.

1.7.3 Oznaevanje strojev

Vsi stroji morajo biti vidno, itljivo in neizbrisljivo oznaeni vsaj z naslednjimi podatki:

naziv podjetja in popolni naslov proizvajalca in, kadar je to ustrezno, njegovega pooblaenega zastop-nika,

oznaka stroja,

oznaka CE (glej Prilogo III),

oznaka serije ali tipa,

serijska tevilka, e obstaja,

leto izdelave, to je leto konanja proizvodnega procesa.

Ob oznaevanju z oznako CE je prepovedano zapisati zgodneji ali pozneji datum.

Poleg tega morajo biti stroji, ki so bili nartovani in izdelani za uporabo v potencialno eksplozivni atmosferi,ustrezno oznaeni.

Na strojih morajo biti zapisane tudi vse informacije, ki so pomembne za njihov tip in bistvene za varnouporabo. Za takne informacije veljajo zahteve iz oddelka 1.7.1.

Kadar je treba z delom stroja med uporabo ravnati z dvigalno opremo, mora biti njegova masa oznaenaitljivo, neizbrisljivo in nedvoumno.

1.7.4 Navodila

Vse stroje morajo spremljati navodila v uradnem(-ih) jeziku(-ih) Skupnosti tiste drave lanice, v kateri so strojidani na trg in/ali v obratovanje.

Navodila, ki spremljajo stroje, morajo biti bodisi izvirna navodila ali prevod izvirnih navodil, pri emermorajo biti prevodu priloena izvirna navodila.


Izjemoma so lahko navodila za vzdrevanje, namenjena specializiranemu osebju, ki ga je pooblastil proizva-jalec ali njegov pooblaeni zastopnik, dobavljena samo v enem jeziku Skupnosti, ki ga specializirano osebjerazume.

Osnutek navodil mora biti izdelan skladno s spodaj doloenimi naeli.

1.7.4.1 Splona naela za izdelavo osnutka navodil

(a) Osnutek navodil mora biti izdelan v enem ali ve uradnih jezikih Skupnosti. Besedilo izvirna navodila senavede na jezikovni(-h) razliici(-ah), ki jo(jih) je potrdil proizvajalec ali njegov pooblaeni zastopnik.

(b) Kadar v uradnem(-ih) jeziku(-ih) drave, v kateri se bo stroj uporabljal, ne obstajajo izvirna navodila,mora proizvajalec ali njegov pooblaeni zastopnik ali oseba, ki uvaja stroje na zadevno jezikovnoobmoje, zagotoviti prevod v ta/te jezik(-e). Prevodi morajo biti oznaeni z napisom prevod izvirnihnavodil.

(c) Vsebina navodil mora poleg predvidene uporabe stroja upotevati tudi vsako njegovo razumno predvid-ljivo napano uporabo.

(d) Pri strojih, ki so predvideni za uporabo s strani nestrokovnih upravljavcev, mora biti pri izrazoslovju inzasnovi navodil upotevana raven splone izobrazbe in bistroumnosti, ki ju je mogoe razumno priako-vati od taknih izvajalcev.

1.7.4.2 Vsebina navodil

Vsaka navodila za uporabo morajo, kadar je ustrezno, vsebovati vsaj naslednje informacije:

(a) naziv podjetja in popolni naslov proizvajalca in njegovega pooblaenega zastopnika;

(b) oznako stroja, kakor je navedena na samem stroju, razen serijske tevilke (glej oddelek 1.7.3);

(c) ES-izjavo o skladnosti ali dokument, ki doloa vsebino ES-izjave o skladnosti, kjer so navedeni podatkio stroju, ki ne vsebujejo nujno serijske tevilke in podpisa;

(d) sploen opis stroja;

(e) risbe, diagrame, opise in razlage, ki so potrebni pri uporabi, vzdrevanju in popravilih stroja in pripreskuanju njegovega pravilnega delovanja;

(f) opis delovnega(-ih) mest(-a), ki ga/jih bodo verjetno zasedali upravljavci;

(g) opis predvidene uporabe stroja;

(h) opozorila v zvezi z nedopustnimi naini uporabe stroja, ki so se izkazali za mone na podlagi izkuenj;

(i) navodila za sestavljanje, namestitev in prikljuitev, vkljuno z risbami, diagrami in pritrdilnimi sredstvi terdoloitev podstavka ali napeljave, na katero mora biti stroj nameen;

(j) navodila glede namestitve in sestavljanja zaradi zmanjanja hrupa ali tresljajev;

(k) navodila za obratovanje in dajanje v uporabo strojev in, e je potrebno, navodila za usposabljanje uprav-ljavcev;

(l) informacije o preostalih tveganjih, ki ostajajo kljub ukrepom varne zasnove, zaite in sprejetim dopol-nilnim varovalnim ukrepom;

(m) navodila o varovalnih ukrepih, ki jih mora sprejeti uporabnik, vkljuno, e je potrebno, z zagotavljanjemosebne varovalne opreme;

(n) bistvene lastnosti orodij, ki jih je mogoe namestiti na stroj;

(o) pogoje, ko stroj izpolnjuje zahtevo po stabilnosti med uporabo, prevozom, sestavljanjem, razstavljanjem,izloitvijo iz uporabe, med preskuanjem ali med predvidljivimi okvarami;

(p) navodila za zagotovitev varnega izvajanja prevoza, premikanja in skladienja z navedbo mase stroja innjegovih razlinih delov, kadar se le-ti redno prevaajo loeno;

(q) postopek ravnanja v primeru nesree ali okvare; e je verjetno blokiranje, postopek ravnanja, ki omogoavarno deblokiranje opreme;


(r) opis postopkov nastavljanja in vzdrevanja, ki jih mora izvajati uporabnik, ter preventivnih vzdrevalnihukrepov, ki jih je treba upotevati;

(s) navodila za varno izvedbo nastavljanja in vzdrevanja, vkljuno z varovalnimi ukrepi, ki jih je treba izva-jati med temi postopki;

(t) opise rezervnih delov, ki jih je treba uporabljati, kadar vplivajo na zdravje in varnost upravljavcev;

(u) naslednje podatke o emisijah hrupa v zrak:

A-vrednoteno raven emisije zvonega tlaka na delovnih mestih, na katerih presega 70 dB(A); kjer taraven ne presega 70 dB(A), mora biti to navedeno,

konino trenutno C-vrednoteno vrednost zvonega tlaka na delovnih mestih, na katerih presega 63 Pa(130 dB pri 20 Pa),

A-vrednoteno raven zvone moi, ki jo oddaja stroj, kadar A-vrednotena raven emisije zvonega tlakana delovnih mestih presega 80 dB(A).

Te vrednosti morajo biti bodisi dejansko izmerjene za zadevni stroj ali pa ugotovljene na podlagi meritev,opravljenih pri tehnino primerljivih strojih, tipinih za stroje, ki bodo izdelani.

Pri zelo velikih strojih so lahko namesto A-vrednotene ravni zvone moi navedene A-vrednotene ravniemisije zvonega tlaka na doloenih mestih okoli stroja.

Kadar se ne uporabljajo harmonizirani standardi, morajo biti ravni zvoka izmerjene po metodi, ki jenajprimerneja za stroj. Pri vsaki navedbi vrednosti emisij zvoka morajo biti opisane negotovosti okoli tehvrednostih. Opisane morajo biti obratovalne razmere stroja med meritvijo in uporabljene merilne metode.

Kadar so delovno(a) mesto(a) neopredeljeno(a) ali ne more(jo) biti opredeljeno(a), morajo biti A-vredno-tene ravni zvonega tlaka izmerjene na razdalji enega metra od povrine stroja in na viini 1,6 metra nadtlemi ali nad dostopno ploadjo. Poloaj in vrednost najvejega zvonega tlaka morata biti navedena.

Kadar posebne direktive predpisujejo druge zahteve za meritve ravni zvonega tlaka ali ravni zvonemoi, se morajo uporabljati te direktive, ustrezne dolobe te toke pa se ne uporabljajo.

(v) kadar je verjetno, da bodo stroji oddajali neionizirajoe sevanje, ki bi lahko kodovalo osebam, zlastiosebam z aktivnimi ali neaktivnimi vsajenimi medicinskimi pripomoki, informacije za upravljavca inizpostavljene osebe v zvezi z oddajanim sevanjem.

1.7.4.3 Prodajna literatura

Prodajna literatura, ki opisuje stroje, ne sme biti v nasprotju z navodili, kar zadeva zdravstvene in varnostnevidike. Prodajna literatura, ki opisuje karakteristike zmogljivosti strojev, mora vsebovati enake informacijeo emisijah kot navodila.

2. DODATNE BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE PRI DOLOENIH VRSTAH STROJEV

Stroji za predelavo ivil, stroji za kozmetine ali farmacevtske proizvode, roni in/ali rono vodeni stroji,prenosni pritrjevalni in drugi udarni stroji in stroji za obdelavo lesa in materialov s podobnimi fizikalnimi last-nostmi, morajo izpolnjevati vse bistvene varnostne in zdravstvene zahteve, opisane v tem poglavju (glejsplona naela, toka 4).

2.1 STROJI ZA PREDELAVO IVIL IN STROJI ZA KOZMETINE ALI FARMACEVTSKE PROIZVODE

2.1.1 Splono

Stroji, namenjeni za uporabo v povezavi z ivili ali kozmetinimi ali farmacevtskimi proizvodi, morajo bitinartovani in izdelani tako, da so izloena vsa tveganja infekcije, bolezni ali okube.


Upotevane morajo biti naslednje zahteve:

(a) materiali, ki so v stiku ali so namenjeni da bodo prihajali v stik z ivili ali kozmetinimi ali farmacevtskimiproizvodi, morajo ustrezati pogojem, doloenim v ustreznih direktivah. Stroji morajo biti nartovani inizdelani tako, da je mogoe te materiale oistiti pred vsako uporabo. Kadar to ni mogoe, morajo bitiuporabljeni odstranljivi deli;

(b) vse povrine, ki so v stiku z ivili ali kozmetinimi ali farmacevtskimi izdelki, razen povrin odstranljivihdelov, morajo:

biti gladke in ne smejo imeti grebenov ali re, kjer bi se lahko nabirale organske snovi; enako velja zanjihova stiia,

biti nartovane in izdelane tako, da sklopi vsebujejo kar najmanj izboklin, robov in vdolbin,

biti enostavne za ienje in razkuevanje, kjer je to potrebno, po odstranitvi enostavno snemljivihdelov; notranje povrine morajo imeti krivine z zadostnim polmerom, da je omogoeno temeljitoienje;

(c) omogoiti je treba, da se lahko tekoine, plini in aerosoli, ki izvirajo iz ivil, kozmetinih ali farmacevtskihproizvodov, kot tudi tekoine

Documents

CELEX_32006L0042_SL_TXT